e-Bilten Unikum jul.16

07 | 2016

BILTEN

6,99 EUR + DDV JULIJ 2016 WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

Nepremičnine

v računovodstvu Nepremičnine se v poslovnih knjigah lahko pojavljajo kot osnovna sredstva, naložbene nepremičnine ali zaloge. Kaj je pri tem treba upoštevati z vidika računovodskih standardov, preberite na straneh …

3

VSEBINA

3

TEMA MESECA Nepremičnine v računovodstvu

6

DAVKI Vlaganja v tuja osnovna sredstva

8

PRAVO NADURNO DELO

10

DAVKI Pravica do odbitka vstopnega DDV v domači sodni praksi

12

MNENJA IR

17

NOVIČKE S PORTALA IR

20

IZOBRAŽEVANJA IR

UNIKUM | letnik 10 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 E: info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu Odgovorna urednica: Nina Selan nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.shutterstock.com, v kolikor ni drugače označeno.

Oblikovanje in priprava za tisk: Sonja Eržen Tisk: Birografika Bori d.o.o.

Posamezna številka stane: 6,99 EUR + 9,5 % DDV. Letna naročnina na tiskano verzijo: 65,00 EUR + 9,5 % DDV Letna naročnina na spletno verzijo: 32,90 EUR + 22 % DDV Naročnina velja do pisnega preklica.

V povprečju natisnemo 600 izvodov. Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji.

Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan.

ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

UVODNIK Kristinka Vukovič

Domovina Nedavno sem pregledovala vodenje poslovnih knjig v eni od družb, ki je na trgu malo več kot 25 let. Pa pravzaprav ni pomembno, ali je družba stara 5 ali 25 let, temveč kakšnega računovodjo ima ali ga je imela in kakšnega ima danes, ali nujno sledi modi, ali pa vendarle da tudi kaj na vsebino. Prijetno me je presenetilo, da ima ta družba v poslovnih knjigah izkazane terjatve do kupcev v domovini, naložbe v družbe v domovini in tako naprej. V domovini. Tega že dolgo nisem slišala, o domovini se govori še na kakšnih političnih shodih ali ko se je treba obregniti ob politiko; dolgo let nazaj je že, ko smo v šoli govorili o domovini (o ožji in širši, še pomnite, tovariši?). Sem že pozabila, da smo morebiti nekoč res imeli priporočeni kontni plan pripravljen ločeno za stranke v domovini in tujini, danes zelo razširjena (in moderna) pa je raba ›za stranke v državi‹ ali pa kar s pripisom ›Slovenija‹ ali zgolj SLO. Zato me je ob pogledu na več kontov, ki so govorili o domovini, prijetno pogrelo.

In kaj se sicer dogaja v naši domovini? V času, ko smo pripravljali ta Unikum, davčna reforma še ni bila obelodanjena, nas je pa ›pogrela‹ namera ministra za finance, da spregleda ustavno odločbo iz leta 2004 (gre za odločbo št. U-I-356/02-14) o obračunavanju zamudnih obresti v davčnoinšpekcijskih nadzorih in torej spet poveča obrestno mero v določenih postopkih. Kakšna bo ureditev zamudnih obresti, bomo videli in poročali, ko bo to bolje znano. Prav tako nas je ›pogrelo‹ novo mnenje, objavljeno na spletnih straneh FURS-a, ki ga je izdal MGRT glede uveljavljanja davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj. Poznamo več zavezancev, katerih olajšave so bile pod drobnogledom, in odločitev o tem, ali jim jo davčni organ priznava ali ne, še ni bila podana. Prav ›veseli‹ smo, ker pričakujemo odločitve v duhu tega pojasnila. To naše ljubo davčno, poslovno in zasebno življenje je ponavljajoča se uganka z vedno isto rešitvijo: pametni smo za nazaj.

Več o tem, kakšne uganke nas čakajo jeseni, pa prihodnjič, tokrat naj vam zaželimo lep preostanek poletja, spočijte se in naberite novih moči, pa srečno!

Vaša Kristinka Vukovič

www.iracunovodstvo.eu

TEMA MESECA

3

Kristinka Vukovič

Nepremičnine v računovodstvu Nepremičnine se v poslovnih knjigah lahko pojavljajo kot osnovna sredstva, naložbene nepremičnine ali kot zaloge, pri njihovem merjenju pa veljajo posebna pravila, ki si jih oglejmo v nadaljevanju.

Nepremičnine kot opredmetena osnovna sredstva V bilanci stanja izkazujemo nepremičnine (zemljišča in zgradbe) najpogosteje kot opredmetena osnovna sredstva.

Ob tem že takoj spomnimo na posebnost, ki je veljala začeti s 1. 1. 2016, da namreč kot opredmetena osnovna sredstva izkažemo tudi pravice na nepremičninah, saj tako določa 7. točka 65. člena ZGD-1 od novele I. Zakonski določbi je sledil tudi računovodski standard, vsebinsko isto določbo najdemo torej v SRS 20.22. Pravice na nepremičninah (najpogosteje evidentiramo stavbno pravico) knjigovodsko evidentiramo kot neopredmeteno sredstvo (na kontu skupine 00), bilančno pa izkažemo kot opredmeteno osnovno sredstvo. Temeljni standard za opredmetena osnovna sredstva je SRS 1 (2016).

Nepremičnine so opredmeteno osnovno sredstvo, kadar jih imamo v lasti ali finančnem najemu ali jih na drug način obvladujemo ter uporabljamo pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma dajanju v najem ali za pisarniške namene in jih bomo po pričakovanjih uporabljali v te namene v več kot enem obračunskem obdobju. Opredmetena osnovna sredstva so zemljišča, zgradbe, pri tem pa standard ne definira, kaj je zgradba in kaj so zemljišča, ta ločnica pa z računovodskega vidika niti ni potrebna. Zato si v praksi ob dilemah, ali je kako vlaganje zgradba ali morda oprema, pomagamo z drugimi predpisi oziroma si dovolimo pojasniti od drugih strokovnjakov (tehnične stroke), saj je ločevanje med opremo in objekti pomembno predvsem z davčnega vidika: objekti ne prinašajo pravice do investicijske olajšave, zanje pa veljajo tudi posebnosti glede davka na dodano vrednost.

Slika: Možne računovodske usmeritve za merjenje po začetnem pripoznanju Nepremičnine imamo torej lahko bodisi v lasti bodisi v finančnem najemu, torej pravno gledano nismo njihov lastnik, vendar z računovodskega vidika to ni pomembno, saj pri ugotavljanju obstoja posameznega sredstva lastninska pravica ni bistvena; bistvena je zmožnost obvladovanja gospodarskih koristi, ki izvirajo iz sredstva, prav tako je pripoznanje sredstva vezano na začetek in odprava pripoznanja na prenehanje obvladovanja teh gospodarskih koristi, ki lahko pritekajo na različne načine. Zato tudi v računovodskih predpisih ni zapisanega odgovora na pogosto vprašanje, kdaj aktivirati objekt. Za računovodstvo je pridobitev raznoraznih dovoljenj, potrdil, vpisov (npr. v zemljiško knjigo) irelevantna.

Opredmeteno osnovno sredstvo se pripozna v poslovnih knjigah, ko sta izpolnjena dva pogoja:

• ko je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njim; • ko je mogoče njegovo nabavno vrednost zanesljivo izmeriti.

Nepremičnine začetno pripoznamo po njihovi nabavi vrednosti, v katero vštejemo poleg nakupne cene oziroma stroškov izgradnje še vse odvisne stroške, potrebne za usposobitev nepremičnine za nameravano uporabo, vključno z dajatvami, ki jih nismo mogli odbijati (si jih povrniti od države). Če nepremičnino gradimo sami, je zelo verjetno, da bomo v njeno nabavno vrednost vključili tudi stroške obresti in druge stroške izposojanja. Ta odločitev ni prepuščena samovolji organizacije, saj standardi nič ne določajo, da to ›lahko‹ storimo, temveč so eksaktni (glej SRS 1.10): nabavno vrednost sestavljajo tudi stroški izposojanja v zvezi s

4

UNIKUM | JULIJ 2016 | TEMA MESECA | Nepremičnine v računovodstvu

pridobitvijo opredmetenega osnovnega sredstva do njegove usposobitve za uporabo. Stroški izposojanja so obresti in drugi stroški, ki nastajajo v organizaciji v zvezi z izposojanjem finančnih sredstev za pridobitev opredmetenega osnovnega sredstva. To so tisti stroški, katerim bi se bilo mogoče izogniti, če se ne bi pojavili izdatki za sredstvo v pripravi. Določijo se v znesku dejanskih stroškov namenskih posojil ali na podlagi sodila za pripis stroškov nenamenskih posojil, zmanjšanih za vse morebitne prihodke od financiranja v zvezi z začasno finančno naložbo izposojenih sredstev. Stroškov izposojanja ne začnemo pripisovati k delu nabavne vrednosti, dokler niso izpolnjeni naslednji pogoji: • nastanejo izdatki za sredstvo; • nastanejo stroški izposojanja; • začeli smo z dejavnostmi, ki so potrebne za pripravo sredstva za nameravano uporabo.

Stroške izposojanja nehamo usredstvovati (pripisovati k nabavi vrednosti), ko so končane dejavnosti, potrebne za nameravano uporabo sredstva.

Glede vštevanja v nabavno vrednost velja še eno posebno pravilo, ki je novost s SRS 2016: če se na novo pridobljena in pripoznana zgradba, ki je del opredmetenih osnovnih sredstev, zaradi graditve nove zgradbe, ki bo del opredmetenih osnovnih sredstev, odstrani, je knjigovodska vrednost obstoječe zgradbe strošek priprave gradbišča, ki se všteje v nabavno vrednost nove zgradbe. Če pozorno preberemo določbo standarda, se ta bistveno razlikuje od določbe, ki je veljala po SRS 2006. Po novem torej velja: če bomo objekt, ki smo ga doslej uporabljali za opravljanje dejavnosti, odstranili in namesto njega zgradili novega, se vrednost starega objekta izloči v breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov. Če pa smo na novo kupili zemljišče, na katerem je stari objekt, ki ga nameravamo porušiti in nadomestiti z novim, se knjigovodska vrednost tega objekta všteva v nabavno vrednost nove zgradbe.

Nepremičnino lahko pridobimo v menjalnem poslu. V tem primeru je treba poznati posebna pravila glede merjenja nabavne vrednosti: nabavno vrednost pridobljene nepremičnine izkažemo po pošteni vrednosti pridobljene nepremičnine, razen če menjalni posel nima komercialne (trgovalne) vsebine ali če poštene vrednosti niti prejetega

niti danega sredstva ni mogoče zanesljivo izmeriti.

Menjalni posel ima komercialno vsebino, če: • se ustroj (tveganje, časovna razporeditev in višina) denarnih tokov prejetega sredstva razlikuje od ustroja denarnih tokov danega sredstva; • se vrednost tistega dela poslovanja organizacije, na katerega je menjalna transakcija vplivala, zaradi tega posla spremeni; • je razlika v obeh prejšnjih točkah velika v primerjavi s pošteno vrednostjo zamenjanih sredstev.

Zaradi ugotavljanja komercialne vsebine menjalnega posla mora vrednost tistega dela poslovanja organizacije, na katerega je menjalna transakcija vplivala, odražati denarne tokove po obdavčitvi. Če se prejeto sredstvo v zamenjavi ne ovrednoti po pošteni vrednosti, se njegova nabavna vrednost izmeri po knjigovodski vrednosti danega sredstva.

Amortiziranje opredmetenih osnovnih sredstev Nepremičnine, ki se amortizirajo, so predvsem objekti pa tudi nekatere vrste zemljišč (npr. kamnolomi, odlagališča odpadkov). Amortizirajo se tako tiste nepremičnine, za katere smo za vrednotenje po začetnem pripoznanju izbrali model nabavne vrednosti, kot tudi tiste, za katere smo izbrali model revaloriziranja. Vseh pravil, ki veljajo za amortiziranje osnovnih sredstev, tukaj ne bomo omenjali, temveč spomnili le na tista, ki jih je treba upoštevati poleg splošnih pravil glede začetka in prenehanja amortiziranja. Najprej omenimo, da se prav zaradi amortiziranja zemljišča in zgradbe obravnavajo posebej, tudi če so pridobljena skupaj. Razen nekaterih zemljišč, kot so kamnolomi in odlagališča odpadkov, imajo zemljišča neomejeno dobo koristnosti, zato se ne amortizirajo. Če so v nabavno vrednost sredstev všteti stroški razgradnje, odstranitve ali obnove prostora (te stroške namreč ob začetnem pripoznanju ocenimo in vključimo v nabavno vrednost tako, da na drugi strani pripoznamo rezervacije), na katerem se ta nahajajo, se njihov del v nabavni vrednosti amortizira v obdobju pridobivanja koristi iz teh stroškov.

Pri nabavljenih nepremičninah se prav zaradi pravilnega obračunavanja amor-

tizacije tudi večkrat zgodi, da je treba določiti preostalo vrednost. Nabavna vrednost poslovnih prostorov, ki so del zgradbe (etažna lastnina) in so pridobljeni na podlagi gradbene pogodbe, kupoprodajne pogodbe ali na drugi pravni podlagi, namreč zajema tudi vrednost pridobitve solastniškega deleža na pripadajočem zemljišču, ki je namenjeno neposredni uporabi zgradbe, brez katerega zgradba ni uporabna za predvideni namen. Idealni delež na zemljišču, ki pripada lastniku dela zgradbe, ne more biti samostojni predmet pravnega prometa, saj je razpolaganje z njim povezano s poslovnimi prostori. Zato se ta delež ne more izkazati kot posebno opredmeteno osnovno sredstvo, temveč se njegova vrednost všteje v nabavno vrednost poslovnih prostorov oziroma ustreznega dela zgradbe. V takem primeru se določi preostala vrednost pridobljenih poslovnih prostorov (dela zgradbe) najmanj v znesku, izračunanem na podlagi podatkov o ceni stavbnega zemljišča in deleža površine ali vrednosti pridobljenih poslovnih prostorov glede na celotno površino oziroma vrednost zgradbe, v kateri so poslovni prostori. Ob pridobitvi dela zgradbe, ki je etažna lastnina, bomo torej nabavno vrednost ločili na del, ki se amortizira, in na del, ki se ne. Tu je potrebna ocena poslovodstva, standardi podrobnejših zahtev nimajo, torej ne določajo, da bi morali za ta namen najeti cenilca, zato si v praksi, kadar cenitve ni, pomagamo – spet s strokovnjaki tehnične stroke, velikokrat pa tudi s podatki, dostopnimi prek portala geodetske uprave.

Amortizacijo nepremičnine je treba obračunavati, tudi če nepremičnine začasno ali trajno ne uporabljamo več (zaradi dopustov, ker se objekt ne uporablja več, ker se je v njem nehala opravljati dejavnost zaradi težav na trgu in podobnih razlogov). Amortizacijo nehamo obračunavati, če smo sredstvo prerazvrstili med nekratkoročna sredstva za prodajo, to je, ko se je poslovodstvo odločilo, da se bo knjigovodska vrednost sredstva povrnila s prodajo, in ne več z njegovo uporabo. Med nekratkoročna sredstva za prodajo prerazvrstimo nepremičnine, ko so izpolnjeni naslednji pogoji (kumulativno): • sredstvo je na razpolago za takojšnjo prodajo v sedanjem stanju; • prodaja je zelo verjetna (poslovodstvo je sprejelo načrt prodaje, išče se kupec);

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

• poteka aktivno trženje prodaje sredstva; • obstaja pričakovanje, da bo prodaja končana v letu dni po opravljeni prerazvrstitvi.

Nepremičnino nehamo amortizirati, ko je opredeljena kot nekratkoročno sredstvo za prodajo ali ko se odpravi njeno pripoznanje, odvisno od tega, kaj se zgodi prej. Tako nekratkoročno sredstvo se izmeri po knjigovodski vrednosti ali pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je manjša.

Nepremičnine kot naložbene nepremičnine Nepremičnine, ki se gradijo ali razvijajo za prihodnjo uporabo kot naložbene nepremičnine, se obravnavajo kot naložbene nepremičnine v gradnji ali izdelavi, zanje se uporablja SRS 6 (2016).

Naložbena nepremičnina je nepremičnina, posedovana, da bi prinašala najemnino in/ali povečevala vrednost dolgoročne naložbe. Naložbene nepremičnine so: • zemljišča, posedovana za povečevanje vrednosti dolgoročne naložbe, in ne za prodajo v bližnji prihodnosti v rednem poslovanju; • zemljišča, za katera organizacija ni določila prihodnje uporabe; • zgradbe v lasti ali finančnem najemu, oddane v enkratni ali večkratni poslovni najem; • prazne zgradbe, posedovane za oddajo v enkratni ali večkratni poslovni najem.

Naložbene nepremičnine pa niso tiste, ki jih gradimo v korist tretjih strank (gradnja za trg se obravnava kot zaloga), prav tako niso naložbene nepremičnine tiste nepremičnine, ki so lastniško uporabljane (npr. nepremičnine, ki jih uporabljajo zaposleni in poslovodje, čeprav plačujejo najemnino ali se jim obračunava boniteta).

Kadar je en del nepremičnine posedovan, da bi prinašal najemnino ali da bi se povečevala vrednost dolgoročnih naložb, drugi del pa za uporabo pri proizvajanju ali dobavljanju blaga ali storitev ali za pisarniške namene, se pojavi dilema, ali tako nepremičnino izkazovati kot opredmeteno osnovno sredstvo ali kot naložbeno nepremičnino. Če je taka dela mogoče prodati ločeno (ali dati ločeno v finančni najem), ju organizacija obračunava ločeno. Če

delov ni mogoče prodati ločeno, je nepremičnina naložbena nepremičnina le, če je za uporabo pri proizvajanju ali dobavljanju blaga ali storitev ali za pisarniške namene posedovan nepomembni del.

Glede prerazvrstitve naložbenih nepremičnin med nekratkoročna sredstva za prodajo veljajo enaka pravila, kot smo jih že navedli pri opredmetenih osnovnih sredstvih. Enaka pravila veljajo tudi za amortiziranje, pri čemer amortiziramo naložbene nepremičnine le tedaj, če smo zanje izbrali model nabavne vrednosti. Če jih merimo po modelu poštene vrednosti, amortiziranja ni, je le letno preverjanje poštene vrednosti in prilagoditev knjigovodske vrednosti na pošteno vrednost, ki se izkaže bodisi kot finančni prihodek bodisi kot finančni odhodek.

Nepremičnine kot zaloge Nepremičnine knjigovodsko evidentiramo kot zaloge, kadar smo jih kupili z namenom nadaljnje prodaje ali če smo kupili zemljišče, da bi na njem postavili objekt in vse skupaj prodali na trgu, torej ko gradimo za trg. Kadar smo nepremičnine kupili z namenom nadaljnje prodaje, jih obravnavamo kot trgovsko blago in torej uporabljamo pravila za blago. Če pa nepremičnine gradimo za prodajo, je treba poznati pravila obračunavanja proizvodnje. Kot smo že omenjali vštevanje obresti v nabavno vrednost, velja to pravilo tudi za zaloge: pri gradnji za trg oziroma dolgotrajnejših proizvodnih procesih stroške izposojanja vštevamo v vrednost zalog vse do njihove izgotovitve. Ko je nepremičnina izgotovljena (gotov proizvod), do dneva odtujitve take zaloge stroške izposojanja obravnavamo kot tekoče odhodke (odhodke iz financiranja).

Merjenje nepremičnin po pošteni vrednosti Po pošteni vrednosti je mogoče meriti le nepremičnine, ki so opredmetena osnovna sredstva, in naložbene nepremičnine. Nepremičnine, ki so zaloge, vedno merimo po izvirni vrednosti (nakupni ceni ali stroških njihove izgradnje) in jih eventualno slabimo, če pričakujemo, da s prodajo ne bomo pokrili izvirne vrednosti. V nadaljevanju se torej ukvarjamo zgolj z osnovnimi sredstvi in naložbenimi nepremičninami. Za obe skupini nepremičnin lahko izberemo model nabavne vrednosti, kar pomeni, da jih amortiziramo in po

5

potrebi slabimo (odprave slabitve niso možne). Če pa za osnovna sredstva izberemo model revaloriziranja, to pomeni, da jih bomo letno amortizirali ter v določenih časovnih presledkih (dovolj pogosto) slabili in krepili (prek revalorizacijske rezerve in v točno določenih situacijah izkazali lahko kot prevrednotovalne poslovne odhodke ali prevrednotovalne poslovne prihodke). Če za naložbene nepremičnine izberemo model poštene vrednosti, amortiziranja ni, je pa treba letno ugotavljati pošteno vrednost. Razlika med letnimi meritvami se izkaže kot finančni prihodek ali kot finančni odhodek. Če izberemo model revaloriziranja ali model poštene vrednosti, je tako merjenje tudi predmet obvezne revizije pri srednjih in velikih družbah. Kadar ta dva modela izberejo mikro- in male kapitalske družbe, torej mikro- in male družbe z omejeno odgovornostjo, delniške družbe, komanditne delniške družbe in evropske delniške družbe, pa morajo naročiti preiskavo letnih računovodskih izkazov. To pomeni, da morajo najeti revizorja, ki bo opravil preiskavo v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi in nato izrazil mnenje o njih. Preiskava mora biti opravljena v šestih mesecih po koncu poslovnega leta, letno poročilo za namene javne objave pa oddano Ajpesu v osmih mesecih po koncu poslovnega leta. Mikro- in male kapitalske družbe, ki izberejo usmeritev izkazovanja sredstev po poštenih oziroma revaloriziranih vrednostih, torej ne morejo izbrati poenostavitve pri letnem poročanju, temveč najprej poročajo o podatkih iz računovodskih izkazov za namene državne statistike (do 31. 3. za preteklo koledarsko leto) in nato še enkrat za namene javne objave (v 8 mesecih po koncu poslovnega leta). Dodatna posledica velja za mikrodružbe, ki zaradi izbranega modela vrednotenja ne morejo izbrati posebnega režima iz 70.a člena ZGD-1, ki mikrodružbam omogoča ožji nabor pojasnil k računovodskim izkazom glede na nabor, ki velja za majhne družbe.

Organizacije, ki naložbene nepremičnine merijo po pošteni vrednosti, učinke teh meritev vsako leto izkazujejo neposredno prek odhodkov in prihodkov, torej neposredno v izkazu poslovnega izida (v skupini 74 ali 77).

Revalorizacijske rezerve niso niti rezerve iz dobička niti kapitalske rezerve, kot jih sicer pozna zakon, temveč

DAVKI

6 gre za posebno postavko kapitala (po SRS 2006 znana kot presežek iz prevrednotenja), ki pa lahko postane kapitalska postavka, saj se lahko uporabi za povečanje osnovnega kapitala. ZGD-1 namreč določa, da se revalorizacijska rezerva lahko kadarkoli v celoti ali delno preoblikuje v osnovni kapital. O sestavinah kapitala, ki se lahko preoblikujejo v osnovni kapital, govori 359. člen zakona, to so: 1. kapitalske rezerve iz 4., 5. in 6. točke 1. odstavka 64. člena tega zakona; 2. kapitalske rezerve iz 1.–3. točke 1. odstavka 64. člena tega zakona v znesku, v katerem te skupaj z zakonskimi rezervami presegajo delež osnovnega kapitala iz 3. odstavka 64. člena tega zakona pred njegovim povečanjem; 3. statutarne rezerve, če statut določa, da jih je dovoljeno uporabiti za ta namen; 4. druge rezerve iz dobička; 5. preneseni dobiček; 6. revalorizacijske rezerve.

Družba, ki je izbrala računovodsko usmeritev izkazovanja osnovnih sredstev po revaloriziranih zneskih, lahko torej na podlagi 6. točke 1. odstavka 359. člena ZGD-1 neposredno uporabi revalorizacijsko rezervo za povečanje osnovnega kapitala. Druga možnost, ki jo ima družba, pa je povečanje osnovnega kapitala iz kapitalskih rezerv iz 6. točke 1. odstavka 64. člena zakona, kjer so od novele ZGD-1I tudi ›zneski, preneseni iz revalorizacijske rezerve‹. Iz revalorizacijske rezerve je torej možno oblikovati najprej kapitalske rezerve, ki se imenujejo zneski, preneseni iz revalorizacijske rezerve, nato pa to postavko kapitalskih rezerv uporabiti za povečanje osnovnega kapitala.

Revalorizacijska rezerva se odpravi v preneseni poslovni izid, ko je pripoznanje revaloriziranega opredmetenega sredstva odpravljeno, torej izključno ob odtujitvi nepremičnine ali drugi odpravi pripoznanja. ZGD-1 določa tudi, da se noben del revalorizacijske rezerve ne sme razdeliti niti neposredno niti posredno, razen če pomeni dejansko ustvarjen dobiček; torej ob odtujitvi, če nastane pozitivna razlika med doseženimi prihodki od odtujitve sredstva in čisto knjigovodsko vrednostjo sredstva.

O merjenju poštene vrednosti, slabitvah nepremičnin in drugih dilemah pa več v eni od prihodnjih številk. 

Kristinka Vukovič

Vlaganja v tuja osnovna sredstva Vlaganja v tuja opredmetena osnovna sredstva niso nov pojem, pa kljub temu poletni čas namenimo celovitemu pregledu tovrstnih vlaganj. SRS 1 (2016) določa, da se vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti v poslovnih knjigah vlagatelja izkazujejo kot samostojno razpoznavna opredmetena osnovna sredstva ali kot deli opredmetenih osnovnih sredstev, če so izpolnjeni pogoji iz SRS 1.1., torej kadar gre za taka vlaganja, ki jih bo organizacija obvladovala ter uporabljala v več kot enem obračunskem obdobju bodisi pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev ali pri dajanju v najem ali za pisarniške namene.

V

laganja v tuja opredmetena osnovna sredstva so vlaganja v tista sredstva, ki niso v naši lasti ali finančnem najemu. Pogost primer tovrstnih vlaganj se pojavi pri najemu nepremičnin v dolgoročni poslovni najem, najemodajalec odda nepremičnino v stanju, kakršno je v trenutku sklenitve pogodbe, nima namena dodatno vlagati v prostore ali jih prilagajati za specifične potrebe najemojemalca, dovoli pa to dejanje najemojemalcu. Navedimo nekaj primerov: trgovsko podjetje vzame v poslovni najem večji trgovski prostor, objekt je denimo v dveh etažah. Najemna pogodba je dolgoročnega značaja, trgovec pa bi želel v objekt postaviti dodatno stopnišče ali dvigalo. Priprava vse dokumentacije in izgradnja stopnišča ali dvigala je vlaganje v tujo nepremičnino, ki jo bo najemnik v svojih poslovnih knjigah evidentiral kot del nepremičnin (na skupini 02). Drugo trgovsko podjetje, ki je vzelo v dolgoročni najem objekt, za potrebe demonstracije ogrevalne tehnike potrebuje dodatne dimnike. Izgradnja dodatnih dimnikov je vlaganje v tujo nepremičnino. Tretja organizacija bo za potrebe izvajanja dejavnosti v najetem lokalu potrebovala dodatne pregradne stene, inštalacije in podobno.

Tudi to so vlaganja v tujo nepremičnino, ki so potrebna, da lahko podjetje opravlja svojo proizvodno, trgovsko ali storitveno dejavnost.

Vlaganja v tuja osnovna sredstva lahko najemnik ali drug vlagatelj izkazu-

je bodisi kot samostojno razpoznavna opredmetena osnovna sredstva bodisi kot dele opredmetenih osnovnih sredstev. Ponazorimo tudi to določbo standarda s konkretnimi primeri. Najemnik je vgradil dvigalo v najet prostor, kar evidentira pod eno inventarno številko in kot samostojno opredmeteno osnovno sredstvo. Če bi najemnik v najeti trgovski lokal za potrebe preureditve založbe moral napeljati dodatne električne napeljave in druga vlaganja, v prostoru preurediti inštalacije, postaviti predelne stene, bi lahko vsa ta vlaganja seštel in jih v poslovnih izkazal pod eno inventarno številko in kot eno samostojno osnovno sredstva. Če pa bi bila ta vlaganja velikih vrednosti in bi posamezna vlaganja imela različne dobe koristnosti, bi jih ločil na posamezne dele, vsak del pa amortiziral v svoji dobi koristnosti. Tako bi na primer lahko ločil dvigalo, v drugo skupino pa vsa ostala vlaganja (stene, inštalacije ipd.), vsaka skupina pa se amortizira po svoji amortizacijski dobi. Vlaganja se začnejo amortizirati s prvim dnem meseca, ki sledi razpoložljivosti za uporabo, za vlaganja pomembnejše vrednosti pa je potrebno letno preverjanje ocenjene dobe koristnosti. Pri določanju amortizacijske stopnje upoštevamo najkrajšo izmed dob uporabe, kot to določa SRS 1.23, pri čemer ne spreglejmo kriterija pričakovanih omejitev uporabe (zgornja meja za amortizacijsko dobo je trajanje najemnega razmerja, seveda tudi za tovrstna vlaganja lahko do-

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

ločimo preostalo vrednost). Finančna (prej davčna) uprava je v zvezi s priznavanjem najvišje dovoljene amortizacijske stopnje izdala pojasnilo, da se stroški amortizacije za davčne namene priznajo, če so obračunani po največ 10-odstotni stopnji, torej po stopnji za druga vlaganja. S to splošno stopnjo se mnogi ne strinjaj(m)o, saj je ni mogoče uporabiti za vlaganja vseh vrst (npr. za vlaganja v tujo opremo).

Organizacija bo torej v zvezi z nepremičnino izkazovala v poslovnih knjigah stroške najema, hkrati pa tudi amortizacijo od tistega dela nepremičnine, katerega pridobitev je financirala sama.

Vlaganja lahko namesto kot opredmetena osnovna sredstva, ki se amortizirajo, obravnavamo tudi kot dolgoročno odložene stroške. Tako je razložil Odbor preizkušenih računovodij pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Za uvrstitev vlaganj med osnovna sredstva je ključno obvladovanje sredstva.

Kdaj se sredstvo obvladuje, v slovenskih računovodskih standardih ni posebej pojasnjeno, najdemo pa to razlago v 9. točki Pojasnila OPMSRP4 (glej Uredbo Komisije ES, št. 1126/2008, objavljeno v Uradnem listu, L 320, 29/11/2008, str. 0001–0481), kjer je navedeno, da se pravica do obvladovanja uporabe temeljnega sredstva prenese, če je izpolnjen katerikoli od naslednjih pogojev: a) kupec ima možnost ali pravico ravnati s sredstvom ali drugim odrediti, da ravnajo s sredstvom na način, ki ga določi, ko pridobiva ali obvladuje več kot nepomembno količino učinka ali druge koristnosti sredstva;

b) kupec ima možnost ali pravico kontrolirati fizični dostop do temeljnega sredstva, ko pridobiva ali obvladuje več kot nepomembno količino učinka ali druge koristnosti sredstva; c) dejstva in okoliščine kažejo, da je malo verjetno, da ena ali več strank, razen kupca, vzamejo več kot nepomembno količino učinka ali druge koristi sredstva, ki jo proizvede ali ustvari sredstvo v času trajanja dogovora, in da cena, ki jo kupec plača za učinek, ni niti pogodbeno določena na enoto proizvoda niti enaka tržni ceni na enoto proizvoda v času dostave proizvodov.

Odbor zaključuje, da kadar podjetje vlagatelj sredstva obvladuje, jih izkaže med osnovnimi sredstvi, kadar ne, pa med dolgoročnimi aktivnimi časovnimi razmejitvami. V prvem primeru jih torej prenaša med odhodke z obračunom amortizacije, v drugem primeru pa z direktnim zmanjševanjem in prenosom med stroške materiala in storitev. Če vlaganje v tuja osnovna sredstva organizacija izkazuje med opredmetenimi osnovnimi sredstvi, uporaba vlaganj pa se konča prej, kot je bilo predvideno in prvotno ocenjeno (npr. organizacija najame prodajni lokal za obdobje 10 let, vendar po osmih letih zaradi višje rasti ne zadostuje več, zato odpove najemno razmerje in dejavnost preseli na novo lokacijo), je treba ob prenehanju uporabe vlaganj slednja odpraviti, in sicer tako, da zmanjšamo vlaganja (dokončno odpišemo, če jih ni mogoče preseliti in uporabiti na novi lokaciji) ter izkažemo prevrednotovalne poslovne odhodke, ki so seveda davčno priznan

odhodek, saj so posledica opravljanja dejavnosti in so bili potrebni. Ob prenehanju najemnega razmerja je treba pošteno vrednost vlaganj obračunati z najemodajalcem, če gre za taka vlaganja, ki so povečala premoženje lastnika nepremičnine, vendar menimo, da je to treba presojati od primera do primera glede na dejanske okoliščine. Če gre za najemno razmerje in je doba najema prenehala, najemnik pa je zgradil dodatne dimnike, tak objekt za lastnika nima nič večje vrednosti, zanj naslednjič ne bo mogel iztržiti višje najemnine niti tega vlaganja ne potrebuje za lastne potrebe, zato poštene vrednosti dimnikov ob prenehanju razmerja ne bosta obračunala. Če pa je najemnik nepremičnino v slabem stanju obnovil, obnovil inštalacije, objekt pokril z novo streho in drugo, pa je najemno razmerje prenehalo, je treba oceniti, kolikšen je prirast premoženja lastnika nepremičnine za ta vlaganja. Tako menimo, da bi ravnal skrben gospodarstvenik in bi bila dobra poslovna praksa, zato vlaganje poračuna (izstavi račun). Če tega ne stori in je najemodajalec pravna oseba, prevzame davčno tveganje (prenizko izkazana davčna osnova), davčno tveganje pa prevzame tudi, če je najemodajalec fizična oseba. V slednjem primeru je DURS v pojasnilu št. 423646/2006-2 zapisal, da bi šlo za dohodek v naravi, dohodek pa bi se obravnaval kot drug dohodek. To pomeni, da bi bilo treba pošteno vrednost vlaganj najprej obrutiti (pomnožiti s koeficientom 1,33) ter od tega zneska nato obračunati in plačati davčni odtegljaj po 25-odstot­ni stopnji. 

Primeri poslovnih dogodkov (ni upoštevan vpliv davka na dodano vrednost)

V breme

V dobro

Sklenitev dolgoročne najemne pogodbe, prejem računa za mesečno najemnino

41 – stroški storitev (najemnine)

22 – obveznosti do dobaviteljev najemodajalcev 26 – obveznost za davčni odtegljaj (če ga je treba obračunati)

Vlaganje v tujo nepremičnino

02 – nepremičnine

22 – obveznosti do dobaviteljev

Mesečni obračun amortizacije od vlaganj

43 – stroški amortizacije

03 – popravek vrednosti zaradi amortiziranja

Odpoved najemne pogodbe, vlaganja se ne poračunajo z lastnikom

03 – popravek vrednosti zaradi amortiziranja

02 – vlaganja v nepremičnine

72 – prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi Odpoved najemne pogodbe, vlaganja se poračunajo z lastnikom, poštena vrednost vlaganj je nižja od knjigovodske vrednosti

03 – popravek vrednosti zaradi amortiziranja

02 – vlaganja v nepremičnine

12 – terjatve do najemodajalca 72 – prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi

Odpoved najemne pogodbe, vlaganja se poračunajo z lastnikom, poštena vrednost vlaganj je višja od knjigovodske vrednosti

7

03 – popravek vrednosti zaradi amortiziranja

02 – vlaganja v nepremičnine v tuji lasti

12 – terjatve do najemodajalca

76 – prevrednotovalni poslovni prihodki

PRAVO

8 Nina Globočnik

NADURNO DELO

Gospodarski, tehnološki razvoj in razvoj v organizaciji dela so pripeljali do tega, da je delovni čas postal predmet mednarodnih aktov in zakonske ureditve. Po eni strani omejitve delovnega časa za delodajalce pomenijo osnovo za oblikovanje stroškov dela in organiziranje delovnega procesa, za delavce pa so omejitve delovnega časa pomemben element pri usklajevanju poklicnih in družinskih obveznosti ter prostega časa. Zato je zakonodajalec delovni čas uredil tako, da je navzgor omejil delovni teden. V interesu nemotenega opravljanja delovnega procesa je zakonodajalec dopustil opravljanje nadurnega dela, vendar je z zakonom določil izjeme, kdaj naj bi se nadurno delo opravljalo, in socialne partnerje hkrati napotil na dogovarjanje o večji urni postavki za nadurno delo. Ta naj bi delodajalce odvračala od napotovanja delavcev na opravljanje nadurnega dela.

Polni delovni čas Po Zakonu o delovnih razmerjih je delovni čas efektivni delovni čas in čas odmora ter tudi čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom delodajalca. Efektivni delovni čas je vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, in je osnova za izračun produktivnosti dela.

Polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden. Z zakonom oziroma kolektivno pogodbo se lahko kot polni delovni čas določi delovni čas, ki je krajši od 40 ur na teden, vendar ne manj kot 36 ur na teden. Če polni delovni čas ni določen z zakonom ali kolektivno pogodbo, se kot polni delovni čas šteje delovni čas 40 ur na teden.

Nadurno delo Po zakonu naj bi se nadurno delo opravljalo zgolj izjemoma in v primerih, določenih z zakonom in tudi s kolektivno pogodbo dejavnosti. Delavec je tako na zahtevo delodajalca dolžan opravljati delo prek polnega delovnega časa – nadurno delo: • ob izjemoma povečanem obsegu dela; • če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi; • če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela;

• če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa; • v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.

Posebej poudarjamo, da večina panožnih kolektivnih pogodb ureja še dodatne primere, ko je delavec dolžan opravljati nadurno delo.

Delodajalec mora delavcu nadurno delo odrediti v pisni obliki praviloma pred začetkom dela. Če zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja nadurnega dela ni mogoče odrediti nadurnega dela delavcu pisno pred začetkom dela, se lahko nadurno delo odredi tudi ustno. V tem primeru se pisna odreditev vroči delavcu naknadno, vendar najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu. Pri tem je treba posebej opozoriti, da je z zakonom določena pisna odredba za opravljanje nadurnega dela določena v korist delavca, in ne v korist delodajalca, zaradi česar se delodajalec v morebitni pravdi zaradi plačila nadurnega dela ne more sklicevati na to, da delavcu nadurnega dela pisno ni odredil. Tudi če delodajalec pisno ne odredi nadurnega dela, to ne pomeni, da opravljenih ur nadurnega dela ni dolžan plačati.

Po zakonu nadurno delo lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ deset ur. Dnevna,

tedenska in mesečna časovna omejitev se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, ki je določeno z zakonom ali kolektivno pogodbo in ne sme biti daljše od šestih mesecev.

Nadurno delo lahko s soglasjem delavca traja tudi prek letne časovne omejitve iz prejšnjega odstavka, vendar skupaj največ 230 ur na leto. V primeru vsakokratne odreditve nadurnega dela, ki presega 170 ur na leto, mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca.

Delodajalec mora torej za vsakokratno odreditev nadurnega dela pridobiti soglasje delavca; tako soglasje ne more biti veljavno dano vnaprej ali na splošno, za vsak primer, če bi bilo treba nadurno delo posebej opraviti. Če delavec zavrne pisno soglasje za opravljanje nadurnega dela, ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam v delovnem razmerju. V konkretnem primeru je delodajalec delavcem s sklepom odredil nadurno delo, in sicer za obdobje, daljše od pol leta. Ker delavec soglasja za opravljanje nadurnega dela ni želel podpisati, mu je delodajalec takoj nato odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker naj bi šlo za občutno zmanjšanje proizvodnje.

Seveda je v sporu zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi sodišče odločilo, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, saj je ugotovilo pravi razlog odpovedi pogodbe o zaposlitvi – delavec ni dal soglasja za oprav­ ljanje nadurnega dela.

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

relativNa prepoved opravljaNja NadurNega dela V določenih primerih zakon ščiti delavce pred opravljanjem nadurnega dela zgolj relativno. Zakon določa nekatere kategorije delavcev, ki morajo za opravljanje nadurnega dela podati soglasje.

To so zlasti delavci, ki negujejo otroka do treh let starosti; delavke v času nosečnosti in v času, ko še vedno dojijo otroka, in starši, ki negujejo in varujejo otroka, mlajšega od sedem let, ali hudo bolnega otroka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo.

absolutNa prepoved opravljaNja NadurNega dela Nadurno delo se ne sme uvesti, če je delo mogoče opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem novih izmen ali zaposlitvijo novih delavcev.

Delodajalec ne sme naložiti dela prek polnega delovnega časa: • delavki ali delavcu zaradi varstva nosečnosti in starševstva; • starejšemu delavcu; • delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti; • delavcu, kateremu bi se po pisnem mnenju izvajalca medicine dela, oblikovanem ob upoštevanju mnenja osebnega zdravnika, zaradi takega dela lahko poslabšalo zdravstveno stanje; • delavcu, ki ima polni delovni čas krajši od 36 ur na teden zaradi dela na delovnem mestu, kjer obstaja večja nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare; • delavcu, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali drugimi predpisi.

plačilo za NadurNo delo Delavec je na podlagi zakona upravičen do dodatka za nadurno delo. Višina dodatka je določena v kolektivni pogodbi, ki zavezuje delodajalca ali bi morala biti določena v splošnih aktih delodajalca. Če ni določena oziroma če delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, jo bo v primeru spora po vsej verjetnosti določilo sodišče. Dodatek za nadurno delo je lahko določen v nomi-

nalnem znesku ali v deležu od osnovne plače za polni delovni čas oziroma ustrezne urne postavke.

V zvezi s plačilom nadurnega dela je sodna praksa dolgo zagovarjala stališče, da se nadurno delo plača z dodatkom na urno postavko le do zakonsko določene omejitve ur nadurnega dela, preostalo delo pa se plača brez dodatka za nadurno delo. Z odločitvijo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije pod opr. št.

VIII Ips 111/2012, z dne 18. 9. 2012, pa se je sodna praksa spremenila. Sodišče je odločilo, da mora delodajalec po urni postavki z dodatkom plačati tudi nadurno delo, opravljeno nad zakonsko dovoljeno kvoto nadurnega dela. Za prekoračitev zakonsko dovoljene kvote dela prek polnega delovnega časa namreč ni odgovoren delavec, zato ga za tako kršitev delodajalca ne morejo zadeti škodljive posledice. Tudi delo, ki ga delavec po odredbi oziroma navodilih delodajalca opravi prek zakonsko dovoljene kvote nadur, je nadurno delo, za katero tako zakon kot panožne kolektivne pogodbe predvidevajo plačilo ustreznega dodatka.

Posebej je treba ponovno poudariti, da v primeru spora, ali je delodajalec dolžan plačati nadurno delo ali ne, okoliščina, ali je bilo nadurno delo pisno odrejeno ali ne, ni bistvenega pomena.

Da je bilo nadurno delo odrejeno, lahko izhaja npr. iz neustrezne organizacije obratovalnega delovnega časa poslovalnice, nalaganja dela v takem obsegu in s takimi časovnimi roki, da ga je bilo objektivno mogoče opraviti le z ostajanjem v službi prek polnega delovnega časa, torej z opravljanjem nadurnega dela, in tudi iz evidence delovnega časa, ki jo vodi delodajalec.

Sodna praksa se je tudi že opredelila do vprašanja kompenzacije ur. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v zadevi VIII Ips 80/2015, z dne 12. 5. 2015, odločilo, da je delavec za delo, tako redno kot nadurno, načeloma upravičen do plačila. Vendar je tudi kompenzacija opravljenih nadur s prostimi urami primerna odmena za nadurno delo, če ob tem delodajalec plača še dodatek, ki je predviden za siceršnje plačilo nadurnega dela.

Delavec je s kompenzacijo ur, za katere je prejel nadomestilo plače s prisojenim dodatkom v višini 30 odstotkov,

9

prejel ustrezno plačilo za opravljeno delo. V konkretnem primeru delodajalec ni imel urejene neenakomerne razporeditve delovnega časa.

Dodajmo še, da delavčevi zahtevki za plačilo nadurnega dela zastarajo v petih letih.

sklep Nadurno delo se opravlja in se bo po vsej verjetnosti, glede na čas, v katerem živimo, opravljalo še naprej. Vendar je prav, da se opravljene ure nadurnega dela tudi plačajo. V primeru spora pred sodiščem z vidika plačila ni nujno, da je delodajalec nadurno delo pisno odredil, dovolj je, da je iz delovnega procesa razvidno, da so zadane delovne naloge z objektivnega vidika presegale z zakonom določen delovni čas – to je 40 ur na teden. 

izvlečki: Polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden. Z zakonom oziroma kolektivno pogodbo se lahko kot polni delovni čas določi delovni čas, ki je krajši od 40 ur na teden, vendar ne manj kot 36 ur na teden.

Z zakonom določena pisna odredba za opravljanje nadurnega dela je določena v korist delavca, in ne v korist delodajalca, zaradi česar se delodajalec v morebitni pravdi zaradi plačila nadurnega dela ne more sklicevati na to, da delavcu nadurnega dela ni pisno odredil.

Po zakonu naj bi se nadurno delo opravljalo le izjemoma in v primerih, določenih z zakonom ter kolektivno pogodbo dejavnosti. 

DAVKI

10 mag. Tamara Prezelj

Pravica do odbitka vstopnega DDV v domači sodni praksi V skladu z ustaljeno sodno prakso slovenskega Upravnega in Vrhovnega sodišča sme davčni zavezanec pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. DDV se nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. davčni zavezanec ima ustrezen račun; 3. nabavljeno blago ali storitve se uporabijo za namene obdavčenih transakcij zavezanca; 4. ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV oziroma davčnemu zavezancu ni mogoče očitati, da je vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt više v dobavni verigi.

P

rvi od naštetih pogojev v zakonu ni izrecno naveden, pomeni pa dvoje: da je bila transakcija sploh opravljena in da jo je opravila oseba, ki je DDV upravičena obračunati. Če dobava blaga ali storitev sploh ni bila opravljena, odpade predpostavka za izpolnjevanje tako drugega kot tudi tretjega pogoja, to je, da je izdani račun verodostojna knjigovodska listina in da so se blago ali storitve uporabili za namene transakcij s pravico do odbitka. Če davek obračuna oseba, ki do tega ni upravičena, ker nima statusa davčnega zavezanca, ali če gre za zavezanca, čigar transakcije so oproščene, obračunani davek po definiciji ne šteje za davek na dodano vrednost.

Drugi pogoj se v sodni praksi sodišča EU obravnava kot formalni, tretji pa kot vsebinski.

Zadnji pogoj se je razvil kot posledica dogajanj v praksi. Zaradi razmaha davčnih goljufij, ki v precejšnji meri vplivajo na davčni izplen držav članic EU, se pravica do odbitka omejuje v primerih, ko se lahko dokaže, da je davčni zavezanec bodisi aktivno sodeloval pri davčni goljufiji ali utaji, bodisi se šteje, da je za goljufijo ali utajo drugih udele-

žencev v verigi transakcij vedel ali bi kot skrbni gospodar to lahko vedel ali moral vedeti.

Zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV je izjema od temeljnega načela, da se odbitek zavezancu prizna, in pravica do odbitka ni davčna ugodnost. Ukrepi, ki se zahtevajo od davčnih zavezancev, zato ne smejo preseči tistega, kar je nujno za preprečevanje davčnih utaj (X Ips 246/2012).

V nadaljevanju podajamo nekatera stališča sodišč glede vsebine in pomena posameznih pogojev.

Iz 3. odstavka 74. člena ZDavP-2 izhaja, da navidezni pravni posli ne vplivajo na obdavčenje, če pa navidezni pravni posel prikriva drug pravni posel, je za obdavčenje merodajen prikriti pravni posel (iz sodbe I U 1991/2014).

Dejstvo, da transakcija ni bila opravljena, lahko kaže na usklajeno delovanje med dobaviteljem in kupcem, katerega cilj je bil zgolj pridobitev davčne ugodnosti, konkretno, odbitka vstopnega DDV od spornega računa, sploh če tako delovanje med nepovezanimi osebami ne bi bilo mogoče.

2. Račun 1. Pogoj opravljene transakcije Če se pojavi dvom glede tega, ali je bila transakcija dejansko opravljena, je na podlagi 1. odstavka 76. člena ZDavP-2 dokazno breme na strani tožnika, ki mora predložiti dokaze, da je bilo blago po spornem računu res dobavljeno tožniku. Če zavezanec takih dokazov v postopku ne predloži, sodišče šteje, da mu dobava, glede katere je bil izdan sporni račun, ni bila opravljena. Ob ugotovitvi, da dobava blaga po spornem računu sploh ni bila opravljena, je že to samo zadosten razlog, da tožnik nima pravice do odbitka vstopnega DDV od navedenega računa. V tem primeru gre za navidezen, fiktiven račun.

Za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV mora imeti davčni zavezanec ustrezen račun, ki je izdan v skladu z 81.–84. členom ZDDV-1. Iz 82. člena ZDDV-1 izhaja, da mora račun med drugim vsebovati količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev ter datum, ko je bila opravljena dobava blaga, ali datum, ko je bila storitev opravljena oziroma končana.

V zvezi s podatki na računu največje tveganje predstavlja pomanjkljiv opis obsega in identifikacije opravljene storitve (transakcije), saj to vpliva na možnost nadzora davčnega organa nad

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

pravilnostjo obračunavanja in pobiranja DDV. Ko ni možna identifikacija vrste in obsega opravljenih storitev, na podlagi takih računov ni mogoče priznati pravice do odbitka (iz sodbe I U 1785/2014).

Po mnenju sodišča računi in njihove priloge, ki ne vsebujejo podatkov o obsegu opravljenih storitev (količine), kar je obvezna minimalna vsebina računa, niso postopkovne zahteve, marveč gre za tako zahtevo, ki zaradi številčnosti ali tehničnega značaja tako rekoč onemogoča ali pretirano otežuje uveljavljanje pravice do odbitka (iz sodbe I U 2072/2014).

3. Namen uporabe nabavljenega blaga ali storitev Vsebinske zahteve v zvezi s pravico do odbitka so tiste, ki urejajo dejansko (materialno) podlago in obseg pravice, kot jih določata Direktiva oziroma ZDDV-1. Pravica do odbitka vstopnega DDV se zavezancu prizna, če se nabavljeno blago in storitve uporabijo za namene transakcij, ki dajejo pravico do odbitka.

Po mnenju sodišče mora tak namen zavezanca izhajati iz njegovih poslovnih knjig, ki morajo ažurno in verodostojno izkazovati podatke o opravljenih poslih, tako da se iz njih lahko sklepa tudi na namen. Namen tožnika mora biti razviden tudi iz drugih dokazov – pogodb, izjav, dovoljenj, verodostojnih knjigovodskih listin (iz sodbe I U 707/2010).

V primeru uveljavljanja odbitka vstopnega DDV pri nabavi nepremičnine bi po mnenju sodišča zavezanec moral že ob nakupu nepremičnine razpolagati z verodostojnimi listinskimi dokazi, iz katerih je jasno razvidno, da bo ta nepremičnina uporabljena za opravljanje z DDV obdavčene dejavnosti (iz sodbe U 324/2008).

Menimo, da je ta pogoj nesorazmeren in ga je v praksi skoraj nemogoče izpolniti, še posebej v primeru, ko gre za dokazovanje pogojev za predložitev izjave po 45. členu zakona za obdavčitev transakcij z nepremičninami. Omenjeni pogoj v primeru presoje upravičenosti do odbitka vstopnega davka ob nabavi ima drugačen pomen in posledice, kot če gre za uporabo izjave za obdavčitev.

Uveljavljanje opcije za obdavčitev postane pod tem pogojem tako rekoč ne-

mogoče, medtem ko se v zvezi z uveljavljenjem odbitka ob neizpolnjevanju pogoja objektivnega dokaza bodočega namena odbitek zavezancu zgolj odloži na kasnejši čas, dejansko pa to ne vpliva na končni obseg odbitka.

4. Transakcija ni povezana z goljufijo, pri kateri je zavezanec sodeloval ali je zanjo vedel oziroma bi moral vedeti Za goljufijo gre na primer, če davčni zavezanci sklepajo posle ali več medsebojno povezanih poslov, ki ne sledijo nobenemu gospodarskemu cilju, razen pridobitvi davčne ugodnosti, ki je brez tako organiziranih poslov ne bi bilo mogoče doseči, pridobitev davčne ugodnosti pa je v nasprotju z namenom davčnih predpisov, hkrati pa je iz okoliščin primera razvidno, da je pridobitev davčne ugodnosti edini cilj davčnih zavezancev, da so s tako umetno ustvarjenimi pravno-poslovnimi odnosi zavezanci zlorabili predpise, ki sicer dopuščajo sklepanje tovrstnih pravnih poslov (iz sodbe I U 1991/2014).

Kadar zavezanec sodeluje pri goljufiji, bo davčni organ skušal dokazati, da gre za aktivno delovanje zavezanca ali vsaj usklajeno delovanje več zavezancev na podlagi njihove kapitalske ali poslovne povezanosti.

Vendar se zavezancu lahko odreče pravica do odbitka tudi takrat, kadar pri goljufiji ne sodeluje, a se mu dokaže, da je (kot dober gospodar) vedel ali bi moral vedeti, da so nekatere od transakcij v verigi povezane z goljufijo.

Davčni organ šteje, da gre za sodelovanje pri goljufiji (že), kadar se po njegovi presoji posli sklepajo pod neobičajnimi pogoji, ki močno odstopajo od običajne poslovne prakse v določeni panogi, kot so na primer naslednji: • posli se izvajajo telefonsko, zavezanec ne pozna predstavnikov poslovnega partnerja, njihovih imen, funkcij; • zavezanec v bazah javnih podatkov ne preverja dobaviteljev; • dobavitelji niso registrirani za posle, ki jih opravljajo; • obseg transakcij dobavitelja se nenadno bistveno poveča; • med strankami posla ni bila sklenjena niti okvirna pisna pogodba o sodelovanju;

11

• transakcije se plačujejo z gotovino; • zavezanec v davčnem postopku podane izjave spreminja … Čeprav se v skladu s sodno prakso Sodišča EU od zavezanca pričakuje, da se pozanima o zavezancu, od katerega namerava kupiti blago in storitve, da bi se prepričal o njegovi zanesljivosti, slovensko sodišče praviloma ne upošteva, da to velja, kadar obstajajo indici, ki kažejo na nepravilnosti ali goljufijo (in katerih obstoj je davčni organ dokazal), in vse prepogosto od zavezancev pričakuje, da bodo preverjali dobavitelja z več različnih vidikov, čeprav za to ni objektivnih razlogov ali razumnih potreb.

Kadar je transakcije opravil drug gospodarski subjekt (pri čemer niti ni vedno pomembno, ali je storitev opravil izdajatelj računa, njegov podizvajalec ali kdo drug), je pravico do odbitka mogoče zavrniti, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je naslovnik računa vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta više v dobavni verigi.

Ker je zavrnitev pravice do odbitka DDV izjema od temeljnega načela, ukrepi, ki se zahtevajo od davčnih zavezancev, ne smejo preseči tistega, kar je nujno za preprečevanje davčnih utaj. Posamični objektivni kriteriji v pozitivni zakonodaji niso izrecno določeni, saj ne morejo biti, ker je opredelitev ukrepov, ki jih je v posameznem primeru razumno zahtevati od davčnega zavezanca, da zagotovi, da njegove transakcije ne bodo del goljufije drugega trgovca, odvisna od okoliščin posameznega primera. Te okoliščine pa se presojajo v okviru razlage sistema DDV po nacionalnem pravu in pravu EU (iz sodbe I U 529/2012). 

www.iracunovodstvo.eu

STROKOVNA MNENJA IR

12

Mnenja Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

1

Stroški s. p.-ja A, s. p., ima sklenjeno pogodbo z B, s. p., za opravljanje informacijskotehnoloških storitev. B, s. p., opravlja te storitve za avstrijsko podjetje, zato B, s. p., pošlje A-ju, s. p., v Avstrijo k svojemu avstrijskemu naročniku.

Ali lahko B, s. p., plača stroške letala, nočitev, cestnine, vinjete namesto A, s. p., in jih uveljavlja v svojih knjigah kot davčno priznane stroške? Ali to predstavlja kakšno boniteto za A, s. p.? B, s. p, se v namreč pogodbi z A, s. p., zavezuje, da mu bodo stroški službenih poti povrnjeni. Ali je edino pravilno, da vse stroške prevzame A, s. p., in jih potem zaračuna z DDV B-ju, s. p.?

Mnenje Kadarkoli gre za poslovanje med naročnikom in posameznim s. p.-jem, še posebej v primerih, ko naročnik krije stroške s. p.-ja in napotuje podjetnika k svojim strankam, se lahko pojavi vprašanje odvisnega razmerja. Na navedeno kaže tudi okoliščina, da se je naročnik tudi pogodbeno zavezal k vsakokratnemu kritju stroškov, zaradi česar predlagamo, da se ta določba dopolni ali spremeni.

Ob predpostavki, da gre v vašem primeru za podjetnika (A, s. p.), ki resnično posluje samostojno na trgu in tako med njim in njegovim naročnikom (B, s. p.) ne obstajajo elementi odvisnosti, glede kritja stroškov A, s. p., načeloma ni težav in sta tako mogoči obe situaciji: • bodisi si A, s. p., sam plača svoje stroške opravljanja dela v Avstriji in jih nato vključi v ceno svoje storitve in zaračuna dalje B-ju, s. p.; • bodisi stroške direktno krije B, s. p., vendar mora tako pokrite stroške podjetniku A prezaračunati ali jih všteti v ceno storitev podjetnika A (prek kompenzacije ipd.).

Podjetnik A, ki samostojno posluje na trgu, namreč sam nosi svoje stroške v zvezi z opravljanjem storitev in mu teh stroškov brez upoštevanja v ceni ne more kriti naročnik, saj bi to kazalo na razmerje odvisnosti.

Glede priznavanja odhodkov na ravni obeh s. p.-jev pa je treba upoštevati določbe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki skladno z 29. členom določa, da se za ugotavljanje dobička priznajo odhodki, potrebni za pridobitev obdavčljivih prihodkov. Odhodki, ki niso potrebni za pridobitev pri-

hodkov, so odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da: • niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti; • imajo značaj privatnosti; • niso skladni z običajno poslovno prakso; odhodki niso skladni z običajno poslovno prakso, če niso običajni pri poslovanju v posamezni dejavnosti glede na pretekle in druge izkušnje in v primerjavi z drugimi dejavnostmi ter dejstvi in okoliščinami, razen odhodkov, nastalih zaradi izrednih in nepogostih dogodkov, kot so naravne nesreče, ali zaradi drugih izrednih in nepogostih dogodkov. Če podjetnik B nastalih stroškov ne bo na določen način (z zaračunanjem ali prevalitvijo) prenesel na A, s. p., ocenjujemo, da ti stroški ne bodo davčno priznani, saj niso potrebni za pridobivanje obdavčljivih prihodov in tudi niso skladni z običajno poslovno prakso.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 13/2011, 9/2012odl. US, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 75/2012, 94/2012, 52/2013-odl. US, 96/2013, 29/2014-odl. US, 50/2014, 23/2015.

• Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Uradni list RS, št. 117/2006, 56/2008, 76/2008, 5/2009, 96/2009, 110/2009-ZDavP-2B, 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012, 94/2012, 81/2013, 50/2014, 23/2015.

2

Krajši delovni čas in dnevnice 1. Delovno razmerje s skrajšanim delovnim časom in dnevnice Imamo primere, ko je delavec zaposlen po 2 uri dnevno (majhen obseg dela, projektno delo). Ali je lahko s kakršnegakoli vidika sporno, če gre tak delavec občasno na službeno pot, kjer ima delo, ki traja cel dan? Mu v takem primeru pripada dnevnica kakor drugim, ›polno‹ zaposlenim? a) Je v redu, če ima vsak dan evidentirani 2 uri dela in 3- do 4-krat mesečno službeno pot za ves dan? b) Če ne, ali je možno, da se presežne ure, ki jih ima na službeni poti, kompenzirajo z rednimi, in torej te dni ne dela: npr. v ponedeljek ima službeno pot, ki traja 10 ur, kar bi pomenilo, da je 8 ur presežka, zato naslednje 4 dni ne bi delal?

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

2. Prekerni delavci in delo z enim poslovnim part­nerjem Imamo kar nekaj primerov, ko posamezniki opravljajo razna računalniška dela oziroma storitve za ameriška podjetja. V ta namen so v Sloveniji odprli s. p., plačujejo prispevke in davke.

Ker vsi delajo (in izstavljajo račune) samo za eno podjetje (za druge niti ne morejo, ker imajo veliko dela in nekateri delajo dobesedno cele dneve), nas zanima, ali tudi zanje velja, da bi jih morala omenjena ameriška podjetja zaposliti.

Mnenje 1. Delo s krajšim delovnim časom Če se pogodba sklene za krajši delovni čas, je delavec dolžan izvajati delo v obsegu, kot je bilo dogovorjeno. Če v pogodbi o zaposlitvi ni drugače dogovorjeno, delodajalec delavcu, ki dela krajši delovni čas, ne sme naložiti dela prek dogovorjenega delovnega časa, razen v primerih iz 145. člena ZDR-1 (tako 6. odstavek 65. člena). Na podlagi 145. člena se dodatno delo lahko odredi v primerih naravne ali druge nesreče. Na podlagi tega predlagamo, da delavec in delodajalec ustrezno spremenita pogodbo o zaposlitvi glede načina in razlogov za odrejanje dodatnega dela – prek krajšega delovnega časa (npr. v primeru službene poti). Iz spremenjene pogodbe o zaposlitvi mora izhajati, da lahko delodajalec delavcu, ki dela krajši delovni čas, naloži delo prek dogovorjenega delovnega časa, drugače obstaja tveganje prekrška po ZDR-1. Tako opravljeno dodatno delo bi se lahko opravljalo le, če bi bilo dogovorjeno v pogodbah o zaposlitvi, pri tem pa je treba plačilo ›viška ur‹ kot rednega dela v obsegu, ki presega dogovorjeni delovni čas, šteti za nadurno delo in bi ga bil delodajalec dolžan izplačati kot nadurno delo. V praksi inšpektorji za delo z odločbo od delodajalca zahtevajo odpravo nepravilnosti in morajo zagotoviti izvajanje 143. člena ZDR-1, tako da se v primeru nadurnega dela pisno odredi nadurno delo pred začetkom dela. Hkrati je treba spoštovati določbe navedenega člena v zvezi z omejitvami nadurnega dela tudi za delavce, ki imajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas in opravljajo delo prek dogovorjenega delovnega časa.

Koriščenje nadur je dovoljeno s kompenzacijo, da posameznik na določene dneve ne dela, vendar je v teh primerih delavec v primerih, ko se koristijo nadure, upravičen do dodatka za nadure.

ZDR-1 konkretno ne govori o službenih potovanjih in dnevnicah, omenja le, da so delavci upravičeni do povračila stroškov za prehrano. Pravice delavcev, torej tudi delavcev s krajšim delovnim časom v zvezi s povračili materialnih stroškov lahko urejajo kolektivne pogodbe, splošni akti delodajalca in pogodba o zaposlitvi. Če iz teh predpisov ne izhaja drugače, so tudi delavci s krajšim delovnim časom upravičeni do povračila za prehrano. Iz Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja je mogoče razbrati, do katere višine se lahko delavcem izplačujejo dnevnice, ne da bi bilo treba obračunavati davke, pri tem pa Uredba ne razlikuje delavcev s polnim ali s krajšim delovnim časom, temveč za vse veljajo iste določbe.

13

2. Prekerni delavci in delo z enim poslovnim partnerjem (oziroma pri enem ›delodajalcu‹) Glede na opisano menimo, da med posamezniki in naročnikom obstaja element povezanosti oziroma odvisnosti, zaradi česar bi se delo moralo opravljati na podlagi delovnega razmerja oziroma podjemne (ali avtorske) pogodbe.

Samostojni podjetnik (s. p.) je fizična oseba, ki se z vpisom v poslovni register odloči izvajati samostojno pridobitno dejavnost na trgu (za svoje stranke naročnike). S. p. na trgu deluje samostojno, pri opravljanju storitev pa z naročnikom ni v tesnem in odvisnem razmerju, temveč ima proti njemu zgolj obveznost kvalitetnega opravljanja dela ter pravico do plačila za opravljeno delo, kot je dogovorjeno z naročnikom.

Finančna uprava RS (FURS) je v začetku letošnjega leta podala pojasnilo, da bo pri s. p.-jih preverjala, ali na trgu res opravljajo samostojno dejavnost oziroma ali gre pri njih morda za obstoj odvisnega razmerja do njihovih naročnikov. Pri tem FURS ne glede na formalno obliko pogodbe in ime pogodbe vedno vsebinsko presoja konkretno razmerje in upošteva vse spremljajoče okoliščine (npr. kje se delo opravlja, s čigavimi sredstvi, ali obstaja organizacijska in ekonomska povezanost, število naročnikov, družinska ali drugačna povezanost ipd.).

Kljub drugačni pogodbi lahko davčni organ razmerje prekvalificira in ugotovi, da bi se dohodki morali obdavčiti, kot če bi bili prejeti na podlagi pogodbe o zaposlitvi oziroma podjemne pogodbe, če bo FURS ugotovil, da s. p. ne opravlja dejavnosti na trgu (na to kaže zlasti podatek o številu naročnikov).

Ker gre pogosto za mejne primere, FURS presoja vsako razmerje posebej in samostojno, upoštevajoč vse okoliščine in dejansko gospodarsko vsebino posla.

Zakon o delovnih razmerjih v 13. členu določa, da se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja, tj. če se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Če so torej izpolnjeni elementi delovnega razmerja, glede takega dela ni dopustno sklepati pogodb civilnega prava v zvezi z opravljanjem tega dela, npr. prek s. p. Če so podani elementi delovnega razmerja, bi moral delodajalec s fizično osebo, ki delo zanj opravlja v razmerju, ki ima elemente delovnega razmerja, skleniti pogodbo o zaposlitvi. Glede na to, da delavci v vašem primeru delajo samo za eno podjetje, za druge niti ne morejo, ker imajo veliko dela in ker tako nekateri delajo cele dneve, menimo, da bi jih morala omenjena ameriška podjetja zaposliti.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o delovnih razmerjih, Uradni list RS, št. 21/2013, 78/2013 popr., 47/2015-ZZSDT. • Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, Uradni list RS, št. 140/2006, 76/2008.

3

Malice v gostinstvu Naše podjetje opravlja hotelirsko in gostinsko dejavnost. Imamo 15 zaposlenih, nekaj študentov in pogodbenih sodelavcev (prek s. p.). Za vse imamo organizirano prehrano na delovnem mestu.

14

UNIKUM | JULIJ 2016 | STROKOVNA MNENJA IR

1. Kako pravilno ovrednotiti in računovodsko evidentirati malice za zaposlene?

2. Kako pravilno ovrednotiti in računovodsko evidentirati lastno porabo?

3. Kako naj ravnamo v primeru študentov? Ni nam logična razlaga, da bi jim morali povišati urno postavko in da bi si sami plačali obrok.

Tako razumemo zakonodajo.

4. Nekaj hrane in pijače je namenjene poslovnim partnerjem, torej za reprezentanco. Kako naj pravilno prikažemo stroške?

Mnenje Ovrednotenje in računovodsko evidentiranje lastne porabe, malice Poraba živil, osebja, opreme in eventualnih storitev drugih tvori lastno ceno postreženega obroka, kar se običajno zagotovi s kalkulacijami in ustreznim obračunom proizvodnje.

Nabava živil (surovin za proizvodnjo obrokov) se evidentira v razred 3, in sicer v breme 310, prav tako nabava pomožnih sestavin (npr. začimb, ki pa jih včasih knjižimo tudi neposredno v breme stroškov konta 401). Na podlagi kalkulacije se za skuhane obroke knjiži poraba materiala v dobro konta 310 in v breme konta 400. Vsi stroški, ki tvorijo stroškovno ceno proizvoda (skladno s SRS 4, običajno najmanj neposredni stroški proizvodnje, torej porabljenih surovin, stroškov dela kuharjev, amortizacije opreme v kuhinji), se potem s knjižbami obračuna proizvodnje prenesejo prek konta 490 v razred 6 in nato na konto 700, lahko pa tudi neposredno brez rabe razreda 6 (torej direktno 700/490, če zalog proizvodov, t.j. pripravljenih živil, ob koncu dneva ni). Če gostinec ne uporablja programa za podporo materialnemu poslovanju in knjigovodstvo, kalkulacij, bo porabo živil ugotavljal s popisom, v tem primeru bo na podlagi dnevnega, tedenskega ali mesečnega popisa enostavno knjižil porabo razreda 3 in priznal stroške v razredu 4, vse stroške, ki jih pripiše proizvodnji obrokov, pa v enem znesku prenesel prek konta 490 na konto 700.

Vrednotenje obroka, ne glede na to, komu je postrežen, poteka na enak način in z uporabo iste metode. Razlike so samo v evidentiranju vrednosti prodanih ali porabljenih obrokov, namreč: • stroškovna vrednost prodanih obrokov v restavraciji se evidentira na kontu 700; • stroškovna vrednost porabljenih obrokov za lastno porabo (reprezentanco) se evidentira na ločenem kontu, predlagamo ločen konto skupine 703 (ker se za davčne namene strošek reprezentance priznava le 50-odstotno); • stroškovna vrednost porabljenih obrokov za zaposlene, če so jim obroki prodani (ker jih zaposleni plačajo npr. z vrednostnimi boni), enako na 700, drugi pa praviloma 703.

Od obrokov, ki se porabijo za reprezentanco, je treba obračunati še davek na dodano vrednost, ki ga knjižite na konto 480 in 260 (za stroške priporočamo ločen analitični konto, ker se strošek v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb prizna le v višini 50 odstotkov). DDV je treba obračunati tudi od malic, zagotovljenih zaposlenim, menimo, da od lastne cene malic.

Opisani način je najustreznejši, zaradi različnih ovir ali poenostavitev ali zmožnosti programov ipd. pa so prakse resnično različne; menimo, da bi bilo sprejemljivo tudi drugačno knjiženje, npr. knjiženje stroškovne cene obrokov, porabljenih za reprezentanco, na konto 417 in knjiženje stroškovne cene obrokov, porabljenih za malice zaposlenim, na konto 473. Nekateri gostinski obrati imajo celo tak način knjiženja, da se malice zaposlenim zaračunajo, zato se ›prodaja‹ evidentira v breme 473 in v dobro 76 ter 26, poraba surovin pa enako kot za vse druge obroke, pripravljene za goste. Tak sistem ni povsem skladen z računovodskimi standardi, ker se interna realizacija (umetno izkazovanje prihodkov, ki niso bili ustvarjeni na trgu oziroma s tretjimi osebami in ki niso prihodki iz usredstvenja) ne izkazuje v računovodskih izkazih.

Prehrana študentov in drugih Povračilo stroškov prehrane pripada zgolj delavcem, t.j. zaposlenim v delovnem razmerju, vajencem ter dijakom in študentom na obvezni praksi, ne pa tudi študentom, ki delajo prek študentske napotnice, ali samostojnim podjetnikom; drugi si jo zagotovijo sami, torej vam jo plačajo.

Malice v gostinstvu se, kot omenjeno, res obravnavajo različno, v nadaljevanju podajamo še eno možno rešitev. Če zaposlenim delite kupone, na podlagi katerih lahko kupijo obrok malice v kuhinji oziroma restavraciji, potem lahko na plačilni listi izkažete, koliko kuponov za malico je prejel kateri od delavcev, ter te razdeljene kupone knjižite v breme konta skupine 47 in v dobro konta skupine 29 (odloženi prihodki).

Delavci prejmejo kupone v višini, kot je z njimi dogovorjeno povračilo stroškov prehrane (protivrednost po kolektivni pogodbi, pravilniku podjetja ali uredbi), ali toliko kosov kuponov, kot jim pripada dni malice, če se malice prodajajo tudi sicer, zunanjim naročnikom po enotni ceni (npr. vsak dan nudite malice po 4,50 evra).

Ko delavec kupi malico, ki jo plača s kuponom, prodajo evidentirate enako kot vso drugo prodajo gostom ali zunanjim naročnikom malice, namesto gotovine pa unovčenje kuponov v breme konta skupine 29 ter v dobro skupine 76 za prodajno vrednost malic in v dobro skupine 26 za davek na dodano vrednost. Če zaposlenim ne delite kuponov, temveč se preprosto oglasijo v restavraciji oziroma kuhinji, kjer jim je postrežen obrok in se zabeleži, koliko obrokov je razdeljenih, ravnate, kot je pojasnjeno v uvodnem delu mnenja. Kadar podjetje sámo pripravlja hrano za svoje zaposlene, se stroški priprave obroka po dejanskih stroških knjižijo med stroške dela, torej v breme konta skupine 47 ali 703 (glej zgoraj opisano), in sicer ne glede na vrednost porabljenih sestavin, in se delavcem ne obračunava prehrana po plačilni listi (se sploh ne ugotavlja dejanski strošek in obračunava eventualno povračilo razlike, če bi bila lastna cena obroka nižja od zneska, ki jim pripada po pogodbi o zaposlitvi).

Knjiženje, kot ste ga prikazali v shemi, nam ni povsem razumljivo – porabo surovin za proizvodnjo knjižite na podlagi dejanske porabe (tretji del knjižb) pa tudi pri obračunu prehrane zaposlenim (po zneskih pravic, ne glede na dejansko

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

porabo živil in drugih neposrednih stroškov). Če ohranite sistem knjiženja, ki ste ga predstavili, predlagamo zamenjavo konta 310 v dobro (vaš drugi sklop) s kontom skupine 76. Če želite, se lahko na temo knjiženja še slišimo in prediskutiramo izvedbo, ki bo za vas tudi izvedljiva in seveda skladna z zakonodajo.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Uradni list RS, št. 118/2005, 10/2006 popr., 58/2006, 112/2006 popr., 3/2007, 12/2008, 119/2008, 1/2010, 90/2010 popr., 80/2011, 2/2012, 64/2012, 94/2014, 2/2015 popr.

4

Storitve malih davčnih zavezancev s sedeži/prebivališči v drugih državah (EU in tretjih) Storitveno podjetje prejema račune za opravljene storitve prevajanja od podjetij iz drugih držav EU, tudi Bolgarije in Romunije, pri čemer je na računu napisana številka VAT tega romunskega oziroma bolgarskega podjetja, ki jo preverimo v sistemu VIES in tam ni veljavna, ker gre za malega davčnega zavezanca. Znano nam je, da se je ob dobavi storitev za dobavitelja v drugi državi članici EU treba registrirati za DDV ali kot redni ali atipični zavezanec za DDV, zanima pa nas, kaj lahko storimo, kaj smo dolžni storiti in kakšne kazenske sankcije nam grozijo, če ne ravnamo pravilno.

Ali lahko tak račun knjižimo mimo DDV knjig, ker tako knjižimo tudi račune od slovenskih malih davčnih zavezancev? Naj raje naredimo samoobdavčitev? Naj zavrnemo račun in zahtevamo, da se dobavitelj registrira za DDV v svoji državi tudi za poslovanje v okviru EU, in poknjižimo samoobdavčitev samo v tem primeru? Kako pa je s takimi računi (storitve prevajanja) od dobaviteljev iz tretjih držav? Je treba narediti samoobdavčitev ali ne?

Mnenje Davčni zavezanec je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na njen namen ali rezultat (5. člen ZDDV-1).

Iz te definicije izhaja, da status zavezanca ni pogojevan s tem, da ima subjekt tudi številko za DDV, čeprav drži, da veljavna številka za DDV dokazuje status zavezanca in da je brez nje tako rekoč nemogoče izpolnjevati davčne obveznosti.

Mali davčni zavezanci so torej dejansko ›zavezanci za DDV‹, le da jim je glede na obseg njihovega prometa država članica, kjer imajo sedež ali prebivališče, dala možnost, da so – zaradi administrativne poenostavitve in če zavezanec to želi – njihove transakcije oproščene, brez pravice do odbitka.

Status malega davčnega zavezanca se lahko uveljavlja zgolj v domači državi in se nanaša samo na transakcije, ki se štejejo za opravljene v domači državi. Kadar mali zavezanec opravlja transakcije, katerih kraj obdavčitve je zunaj njegove doma-

15

če države, status malega zavezanca ne velja, oprostitev se ne more uporabiti.

Splošno pravilo za določanje kraja opravljenih storitev (1. odstavek 25. člena ZDDV-1) določa, da je kraj obdavčitve v državi sedeža ali poslovne enote zavezanca, ki storitev prejme. Če ne bi bilo skupaj s takim pravilom določeno tudi, da se obveznost obračuna DDV prenese na prejemnika, bi se morali dobavitelji, ne glede na to, ali so zavezanci s številko za DDV ali imajo status malega zavezanca, identificirati v vseh tistih državah, kjer so locirani kupci njihovih storitev. Prenos obveznosti obračuna DDV na prejemnika je administrativna poenostavitev, določena v korist dobavitelja.

Na podlagi zapisanega lahko ugotovimo, da: • so transakcije, katerih kraj obdavčitve je v tujini, obdavčljive, tudi če jih opravi mali davčni zavezanec; • če velja splošno pravilo za določanje kraja obdavčitve, namesto dobavitelja DDV obračuna kupec, ki ima status davčnega zavezanca.

Zaradi nadzora nad izvajanjem obdavčitve na strani prejemnika storitve mora dobavitelj, katerega storitve se obdavčijo v drugi državi članici EU, slednje poročati v domačem obračunu DDV kumulativno in posebej še po prejemnikih v rekapitulacijskem poročilu. Da bi bil možen nadzor tudi nad obračunom DDV od storitev, ki jih opravi mali zavezanec, mora ta pridobiti številko za DDV, ki mu omogoča enako poročanje, kot ga izvajajo ›redni‹ zavezanci za DDV. Kot ste omenili, se mali zavezanci, ki izvajajo čezmejne storitve, lahko odločijo med tem, da bodo vstopili s sistem in postali ›redni‹ zavezanci ter tako pridobili tudi pravico do odbitka, ali pa bodo pridobili številko za DDV zgolj za namene poročanja čezmejnih storitev.

Ne glede na to, ali ima mali zavezanec iz EU ›posebno‹ številko za DDV ali te številke nima, menimo, da je glede na njegov status opravljeno storitev treba šteti kot obdavčeno in v vlogi prejemnika obračunati DDV. Prav tako samo dejstvo, da se dobavitelj ni ustrezno identificiral v domači državi, ne bi smelo vplivati na pravico do odbitka vstopnega DDV, čeprav vpliva na poročanje dobavitelja.

Kadar storitve opravlja oseba iz tretje države, velja po našem mnenju enako, le da glede na drugačne ureditve v teh državah ni mogoče predpostaviti, da bi moral dobavitelj imeti (posebno ali splošno) številko za DDV. Ureditev Direktive DDV, po kateri mora v skladu s točko e) 1. odstavka 214. člena država članica identificirati vsakega davčnega zavezanca, ki ima sedež na njenem ozemlju in na ozemlju druge države članice opravlja storitve, za katere mora v skladu s 196. členom plačati DDV izključno prejemnik storitev, za tretje države seveda ne velja.

Sklenemo lahko, da mora prejemnik storitve obračunati DDV od prejete storitve, kadar velja, da je storitev opravil subjekt, ki je davčni zavezanec, torej opravlja ekonomsko dejavnost, in se glede na naravo storitve za določanje kraja obdavčitve uporablja splošno pravilo, pri tem pa ni pomembno, ali ima dobavitelj sedež dejavnosti v EU ali v tretji državi, prav tako ne, ali je identificiran za DDV ali ne.

16

UNIKUM | JULIJ 2016 | STROKOVNA MNENJA IR

Seveda je zaželeno, da vam dobavitelj iz EU izstavi račun, na katerem je njegova številka za DDV, in da imate potrdilo o njeni veljavnosti oziroma da imate kak drug dokaz o tem, da gre za subjekt, ki ga lahko opredelite za zavezanca za DDV v smislu definicije 5. člena ZDDV-1. Slednje je še toliko bolj priporočljivo za zavezance iz tretjih držav, kjer veljajo drugačni sistemi obdavčitve prometa blaga in storitev.

Glede evidentiranja storitev, ki jih opravijo slovenski mali davčni zavezanci, pripominjamo, da obstajajo deljena mnenja o tem, ali se take transakcije vključujejo med nabave ali ne. Na podlagi zgornjega stališča je transakcije, ki jih opravijo mali zavezanci, šteti kot ›oproščene transakcije davčnih zavezancev‹ in jih je v tem smislu vsekakor treba vključiti med nabave v evidencah DDV. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006, spremembe: 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415, 86/2014.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 141/2006, spremembe: 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011, 102/2012, 54/2013, 85/2014.

• C-97/09 Ingrid Schmelz proti Finanzamt Waldviertel.

5

Evidenca opravljenih kilometrov Želimo preveriti, ali v našem podjetju pravilno vodimo evidenco opravljenih kilometrov za sodelavce, ki imajo pretežno terensko delo (strokovni sodelavci) in uporabljajo službena vozila za službene in privatne namene. Navajamo tri primere, ki se v praksi najpogosteje pojavljajo, in prosimo, če lahko potrdite, ali je to pravilno.

Primer 1: Oseba s službenim vozilom ima delo v naši pisarni, na sedežu firme. Prevoz od prebivališča do pisarne so privatni kilometri (prav tako delovni čas v tem primeru začne teči s prihodom v pisarno).

Primer 2: Oseba s službenim vozilom obišče bolnišnico na drugem koncu Slovenije v službene namene. Prevoz od njenega prebivališča do te bolnišnice so službeni kilometri (prav tako delovni čas v tem primeru začne teči s pričetkom službene poti, in sicer s trenutkom odhoda od njenega prebivališča).

Primer 3: Oseba s službenim vozilom odide na izlet v svojem privatnem času. V tem primeru so vsi kilometri privatni.

Mnenje V situacijah, ki jih navajate, zaposleni koristijo službeno vozilo v zasebne in službene namene. Zakon o delovnih razmerjih vsebuje definicijo delovnega časa, in sicer v 142. členu, ki določa, da je delovni čas efektivni delovni čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Glede na navedeno se v prvem in tretjem primeru pot od doma do sedeža družbe oziroma izlet v privatnem času ne šteje za delovni čas (privatna uporaba vozila). V drugem pri-

meru, ko oseba s službenim vozilom evidentira službene kilometre od prebivališča do kraja službene poti, pa mu delovni čas začne teči z začetkom službene poti, torej s trenutkom odhoda od prebivališča.

Ker niti Zakon o delovnih razmerjih niti Zakon o dohodnini niti Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja ne določajo, kdaj je treba začeti evidentirati poti v primeru uporabe službenega vozila (je pa to potrebno z vidika poslovne utemeljenosti stroškov), predlagamo, da navedeno podrobno uredite v svojem internem aktu.

Pri tem je v zvezi z uporabo vozila v privatne namene treba poudariti, da se bo navedeno obravnavalo kot boniteta (dodaten dohodek iz delovnega razmerja). Zakon o dohodnini (2. odstavek 43. člena) namreč določa naslednje: če delodajalec zagotovi delojemalcu osebno motorno vozilo za privatne namene, se ne glede na dejansko uporabo vozila za privatne namene in ne glede na način, kako je delodajalec pridobil vozilo, v davčno osnovo delojemalca všteva 1,5 odstotka nabavne vrednosti vozila mesečno, za vsak začeti koledarski mesec uporabe vozila. Nabavna vrednost vozila, ki se upošteva pri izračunu davčne osnove, se v drugem letu zniža za 15 odstotkov in v naslednjih letih do vključno četrtega leta še vsako leto za 15 odstotkov, v petem letu se zniža še za 10 odstotkov in v naslednjih letih do vključno osmega leta še vsako leto za 10 odstotkov, v vseh naslednjih letih je enaka 10 odstotkom. Če delojemalec mesečno prevozi manj kot 500 km v privatne namene, se nabavna vrednost, ugotovljena na način, določen v prejšnjem stavku, zmanjša za 50 odstotkov. Če delodajalec zagotovi gorivo za privatno uporabo vozila, se davčna osnova mesečno poveča za 25 odstotkov. Boniteta se ne ugotavlja v primeru uporabe osebnega vozila zaradi izvajanja ukrepov varovanja, ki jih izvaja policija v skladu z Zakonom o policiji. Dodatno velja še naslednje: če delodajalec zaposlenemu polega službenega vozila zagotavlja tudi gorivo, se povračila stroškov za prevoz na delo (če jih zaposleni dodatno prejema) vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja (7. odstavek 3. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja).

Na podlagi navedenega mora zaposleni, ki uporablja službeno vozilo bodisi v službene bodisi v privatne namene, voditi evidenco prevoženih kilometrov, pri tem pa mu mora delodajalec za čas privatne uporabe službenega vozila obračunati boniteto.

Dokazilo, da je bila službena pot opravljena, je obračun potnega naloga. Obračun potnega naloga je knjigovodska listina, iz katere so med drugim razvidni tudi datum, ura odhoda in prihoda, stanje kilometrov števca ob začetku in koncu vožnje, število prevoženih kilometrov, podatki o obračunani dnevnici ipd.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Uradni list RS, št. 21/2013, 78/2013 popr., 47/2015-ZZSDT. • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 13/2011, 9/2012odl. US, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 75/2012, 94/2012, 52/2013-odl. US, 96/2013, 29/2014-odl. US, 50/2014, 23/2015.

• Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, Uradni list RS, št. 140/2006, 76/2008.

NE SPREGLEJTE

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

17

Novičke s portala IR Celotna vsebina novic je na voljo na www.iracunovodstvo.eu 28.07.2016 Ali ste vedeli, kako pravilno štejemo roke, če so določeni v mesecih?

Kadar so roki, do katerih je treba kaj izpolniti (npr. oddati davčni obračun), določeni z datumi, ni težav. Včasih pa so roki za izpolnitev določeni v dnevih ali pa celo v mesecih, takrat pa je dobro...

28.07.2016 Računovodski izkazi za 2016 na poenotenih obrazcih AJPES AJPES je objavil poenotene obrazce za predložitev podatkov iz bilance stanja in podatkov iz izkaza poslovnega izida za gospodarske družbe, zadruge, samostojne podjetnike, društva in nepridobitne...

25.07.2016 Zaključuje se javna obravnava davčnega prestrukturiranja

01.07.2016 Olajšava za raziskave in razvoj

29. 7. 2016 se izteka javna obravnava predloga Ministrstva za finance glede davčnega prestrukturiranja, torej sprememb Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb ZDDPO-2 in Zakona o dohodnini ZDoh-2....

Zavezanci lahko uveljavljajo davčno olajšavo v višini 100 % vlaganja v raziskave in razvoj. RR mora imeti naslednje lastnosti: dejavnost je nova, ustvarjalna, negotova, sistematična in prenosljiva in...

05.07.2016 Zakonske zamudne obresti od 1. 7. 2016 Predpisana obrestna mera zamudnih obresti velja za šestmesečno obdobje, ki se začne dne 1. julija 2016, in znaša 8 odstotkov. Vir: https://www. uradni-list.si/1/content?id=127171#!/ Visina-...

04.07.2016 Spreminja se ZGD-1 28.07.2016 Olajšave za RR tretjič

MGRT je pripravilo predlog sprememb ZGD-1, ki so v javni obravnavi do 15. 7. 2016. Prenaša se Direktiva Sredi julija je MGRT izdalo še tretje 2014/95/EU glede razkritja nefinančsplošno mnenje o uveljavljanju olajšav za raziskave in razvoj, glej tukaj. nih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih...

V tretjem mnenju ministrstvo obravnava davčne zavezance, ki v...

27.07.2016 Na 31.7.2016 je potrebo opraviti popis elektronskih cigaret in polnil V Uradnem listu RS številka 47/2016 je bil 1. 7. 2016 objavljen nov Zakon o trošarinah (v nadaljevanju ZTro-1), ki prinaša posodobitve in vsebinsko prenovo obstoječe zakonodaje na področju trošarin....

30.06.2016 Kaj z dopustom ob menjavi zaposlitve?

Ministrstvo za delo pojasnjuje, da bi naj v primeru menjave zaposlitve tekom koledarskega leta vsak delodajalec nosil breme zagotavljanja letnega dopusta v sorazmernem delu glede na trajanje...

30.06.2016 Ali se lahko letni dopust izrablja po urah?

V skladu z ureditvijo Konvencije MOD št. 132 o plačanem letnem dopustu ter določbo 160. člena ZDR-1 se letni dopust določa in izrablja le v delovnih dnevih in ne po urah. Pri izrabi letnega...

04.07.2016 Sprememba roka za predložitev izjave po 45. členu ZDDV-1 Po spremenjenem Pravilniku o izvajanju Zakona o DDV se izjavi iz 45. člena ZDDV-1 za obdavčitev prometa z nepremičninami ali storitev najema predložita v elektronski obliki preko sistema eDavki na...

www.iracunovodstvo.eu

ROKOVNIK

18

POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

Da ne pozabim:

10. avgust

PRAVNE OSEBE:

FIZIČNE OSEBE (s.p.):

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb julij 2016

Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti julij 2016

Intrastat poročilo

Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

15. avgust

EURIBOR

na dan 16. 6. 2016

na dan 25. 7. 2016

3-mesečni

-0,264

-0,297

6-mesečni

-0,160

-0,188

12-mesečni

-0,026

-0,049

ETN - poročanje o prodajah in najemih, sklenjenih v preteklem mesecu 18. avgust

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

19. avgust

Rekapitulacijsko poročilo 07/2016 in hkrati DDV-O 07/2016

20. avgust

Banka Slovenije – poročilo BST, KRD, DVP, SN-T

Plačila v gotovini

25. avgust

AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

31. avgust

FURS - obračun in plačilo DDV julij 2016 Poročilo o dobavah (76.a člen) 07/2016 Predložitev obračuna in plačilo davka na finančne storitve Banka Slovenije-SKV AJPES- letno poročilo za družbe, zavezane k reviziji

Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2*

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (27. 7. 2016)

Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga in storitev v RS po ZPPDFT**

Variabilni del priznane obrestne mere GBP

420 EUR

5.000 EUR

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

Jun. 2016

EUR

USD

JPY

CHF

Do vključno 1 meseca

-0,36300%

0,46755%

-0,04786%

0,49125%

-0,82760%

Do vključno 3 mesecev

-0,29000%

0,65335%

-0,02386%

0,52250%

-0,78220%

Do vključno 6 mesecev

-0,18200%

0,92365%

-0,01107%

0,62913%

-0,70460%

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

12 mesecev

-0,05200%

1,22500%

0,07000%

0,85488%

-0,59080%

Obdobje od 1. 7. 2016—31. 12. 2016

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/ davki_in_carine/obrestne_mere_za_obresti_na_posojila_med_povezanimi_osebami/ (27. 7. 2016)

Vrsta izplačila za

8,00 %

https://www.uradni-list.si/1/content?id=127171#!/Visina-predpisane-obrestne-mere-zamudnih-obresti

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

Julij 2016

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 92/2013, 16/2014, 59/2014, 28/2015)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR. V primeru, da delavec dela 11 ur ali več na dan - 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro nad 8 ur.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70 % cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javni prevoz - do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15 %; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10 %.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15 %; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10 %.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

v skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Nadomestilo za ločeno življenje se lahko določi v pogodbi o zaposlitvi delavca pod pogoji in v znesku, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, kot to določa vsakokratni podzakonski predpis.

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 30% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 472,52 EUR* Za 20 let delovne dobe: v višini 50% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 787,61 EUR* Za 30 let delovne dobe: v višini 70% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 1.102,65 EUR*

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povp. mes. plač v RS za pretekle tri mesece 3.159,43 EUR** oz. v višini dveh povp. mes. plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

798,64 EUR za leto 2016; Najvišji znesek brez prispevkov 1.092,88 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- v primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece - 1.575,22 EUR**; - v primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 787,61 EUR** - Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.575,22 EUR**) - Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece (1.575,22 EUR**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si/).

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR oziroma povračilo stroškov pogreba; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

NE SPREGLEJTE

19

Ne spreglejte

pomembnejših novosti, objavljenih v Uradnem listu, za računovodstvo, davke in finance v gospodarstvu:

Številka Uradnega lista

Vsebina

Kratek povzetek in opombe

45/2016

1975. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost

Izjava iz 45. člena ZDDV-1 za obdavčitev prometa z nepremičninami ali storitev najema se po novem lahko predloži na predpisanem obrazcu do zadnjega delovnega dne meseca, ki sledi mesecu, v katerem je nastal obdavčljivi dogodek.

Pravica do odbitka vstopnega DDV od uvoza, ki se plačuje preko DDV-O, ni več vezana na prejem EUL ( temveč obračun DDV).

Davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Sloveniji in opravi le oproščene dobave blaga oziroma storitev s pravico do odbitka DDV, ni več treba predložiti zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV. Mali davčni zavezanec se bo imenoval »davčni zavezanec, ki ni identificiran za namene DDV« idr.

46/2016

2003. Poročilo o gibanju plač za april 2016

Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za april 2016 je znašala 1.571,12 EUR, neto pa 1.021,74 EUR. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje februar–april 2016 je znašala 1.579,53 EUR.

2035. Zakon o trošarinah (ZTro-1)

Odprava večih administrativnih bremen (odprava nekaterih poročanj ali poenostavitev), določitev novih kategorij tobačnih izdelkov, posebna ureditev za proizvajalce vina, nova ureditev določitve trošarine za električno energijo, nova ureditev za oprostitev oz. vračilo trošarine…

Večina določb se uporablja od 1. 8. 2016 (od 1. 1. 2017 velja 96.čl. zakona - oprostitev trošarine za energetsko intenzivna podjetja.

Popis elektronskih cigaret se izvede na dan 31. 7., razlika trošarine se plača do 10. 9., popis se Fursu predloži do 5. 8.

47/2016

2036. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS-E)

Nova pravila za zamenjavo računa (prehod na novo banko in zaprtje računa pri stari banki, zamenjava mora biti brez nadomestila razen za kritje dejanskih stroškov npr. poštnine).

Banka Slovenije pripravi standardizirano terminologijo in javno objavlja nadomestila, ki jih zaračunavajo banke in drugi ponudniki plačilnih storitev potrošnikom. BS bo tudi predpisala način izračuna primernega nadomestila, ki ga bo nato smela banka zaračunavati za osnovni plačilni račun (ali pa ga bo zagotavljala brezplačno).

48/2016

2075. Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

Predpisana obrestna mera zamudnih obresti velja za šestmesečno obdobje, ki se začne dne 1. julija 2016, in znaša 8 odstotkov.

49/2016

2126. Aneks h Kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije

49/2016

2127. Višina povračil stroškov prehrane med delom in službenih potovanj v dejavnosti trgovine Slovenije

49/2016

34. Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Kazahstan o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, s protokolom (BKZIDO)

48/2016

2075. Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

50/2016

2183. Pravilnik o izpolnjevanju enotne upravne listine, elektronskem poslovanju s Finančno upravo Republike Slovenije in o drugih obrazcih, ki se uporabljajo pri izvajanju carinskih formalnosti

50/2016

2192. Odpoved Kolektivne pogodbe dejavnosti Cestnega gospodarstva (KPD-CG)

50/2016

2249. Sklep o objavi seznama upravičencev do donacij za leto 2016

47/2016

V sklepu so navedeni upravičenci do donacij za leto 2016 (iz vira dohodnine).

V sredo, 10. avgusta se nam pridružite na kratkem seminarju z naslovom

DDV od uvoza po 1. 7. 2016 Od 1. 7. 2016 se DDV od uvoza plačuje na podlagi samoobdavčitev. To bo veljalo le za davčen zavezance, ki so identificirani za DDV v Sloveniji. Za tujce bodo omejitve, ki jih bomo prikazali na seminarju. Dobili boste praktične napotke kdaj se odbija DDV glede na datum dokumenta in kaj glede na datum prejema. Špediterje bomo opozorili na pasti, ki jih čakajo po novem. Kratek seminar bo kratek s praktičnimi napotki za vpisovanje oz. za vsakodnevno delo.

Cena: 59 € + ddv Več na: www.iracunovodstvo.eu

12.–16. september 2016

9. izobraževalno srečanje računovodske stroke v Sloveniji

več kot

20

strokovnih predavanj

5 dni

več kot

24

predavateljev

več kot

500

različnih udeležencev

izmenjava menj

druženje predstavitve sponzorjev

Urnik predavanj bo kmalu objavljen na www.iracunovodstvo.eu!

Pridružite se nam!

Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani tel.: 01 360 20 20 fax: 01 360 20 50 akademija@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu

Izšel je posodobljen

Priročnik za knjiženje poslovnih dogodkov na podlagi SRS po sistemu dvostavnega knjigovodstva Priročnik temelji na novih SRS 2016 in predpisanem Enotnem kontnem okviru

Naročite ga v poletni akciji in si zagotovite

BREZPLAČNO UDELEŽBO na kratkem seminarju z naslovom Kaj se v 2016 knjiži drugače kot pretekla leta?

Priročnik sta spisali Marija Ravnik in Kristinka Vukovič - avtorici z dolgoletnimi izkušnjami v računovodstvu, zato vsebuje primere, ki se pogosto pojavljajo v praksi. Primeri so opisani kolikor je le mogoče razumljivo, brez dolgih razlag in suhoparnih citatov iz računovodskih standardov, ki so podlaga za prikazane rešitve. Ne povsod, le pri zahtevnejših primerih so pridani tudi namigi, v kateri točki predpisa je razlog za prikazano knjiženje.

POLETNA AKCIJA! Vsem, ki boste prenovljeni priročnik naročili in plačali do vključno 31.7.2016 8 bomo omogočili BREZPLAČNO udeležbo na kratkem seminarju z naslovom Kaj se v 2016 knjiži drugače kot pretekla leta?, ki bo potekal 13. septembra 2016 na IR. Redna cena = 62,00 € + DDV Cena za imetnike prejšnjih izdaj = 37,20 € + DDV Vsi imetniki nove izdaje lahko izkoristite 20% POPUST na poletno Šolo dvostavnega knjigovodstva – osnove, ki se začne 16. avgusta 2016.

Pohitite torej v našo Knjigarno na www.iracunovodstvo.eu in čim prej osvežite svojo zbirko strokovne literature!

Za dodatne informacije smo na voljo na 01/360 20 08 in na info@iracunovodstvo.eu

PROGRAM 2016/2017

GOSPODARSTVO OKTOBER 2016 Knjiženje zahtevnejših poslovnih dogodkov Kristinka Vukovič • knjiženje zahtevnejših poslovnih dogodkov s področja neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev: pridobitve, prevrednotenja, odtujitve, ter vpliv na davčno osnovo, • knjiženje naložbenih nepremičnin in vpliv na davčno osnovo, • knjiženje kapitala, • knjiženje izbranih primerov s področja zalog, • knjiženje izbranih primerov s področja poslovnih in finančnih terjatev ter obveznosti, • knjiženje zahtevnejših primerov razmejitev in rezervacij, • knjiženje izbranih vrst stroškov in odhodkov, • knjiženje izbranih primerov prihodkov, • knjiženje popravkov napak.

NOVEMBER 2016 Davčne posledice poslovanja s tujino mag. Tanja Urbanija • • • • • • •

•

•

•

Obdavčitev storitev WHT (odtegljaj) in računi iz tujine ali zaračunano v tujino upoštevanje WHT v DDPO obračunu DDV in storitve (licence, honorarji, IT, …) – zaračunavam v tujino in dobim zaračunano iz tujine management fee in DDV ter vidik DDPO zaračunavanje direktorjev, napotenih delavcev – DDV in DDPO vidik Poleg storitve je še EU dobava blaga (tok blaga, storitev in računov je lahko različen): • storitve montaže • posli znotraj Slovenije • posli montaže v EU • posli montaže izven EU • vmesna skladiščenja • predelave blaga • posebnosti za orodja ID številke za DDV: • ali lahko in kdaj lahko izbiram DDV številko katere države uporabim • prejeti računi – isti subjekt uporablja DDV številke različnih držav • tujci in slovenska ID št. za DDV Transakcije znotraj skupine družb (za izdane in prejete račune): • DDV vidik pri blagu • DDV vidik pri storitvah • posebnosti podružnic • pavšalni fee-ji – na kaj moram paziti Nekaj posebnosti drugih držav

Nepremičnine skozi prizmo davkov – opcijski program 2. srečanja Rosana Dražnik • Kdaj je potrebno pri transakcijah z nepremičninamo plačati DDV ali DPN • Izvedbena uredba Sveta EU, novosti 2017 – storitve povezane z nepremičninami in DDV • Plačilo komunalnega prispevka v naravi

• • • • •

Davčne posebnosti stavbne pravice Storitve povezane z nepremičninami in registracija za DDV v tujini Opcijske izjave in DDV Davčni vidik menjave nepremičnin Neodplačni prenosi nepremičnin in davčne posledice za pravne in fizične osebe • Kakšne so obveznosti fizičnih oseb pri transakcijah z nepremičninami • Davek na dediščine in darila pri prenosih nepremičnin – kdaj je lahko zavezanec pravna in kdaj fizična oseba

DECEMBER 2016 Sestava DDPO za leto 2016 Mitja Černe, mag. Tanja Urbanija • • • • • • •

Posebnosti pri obračunu DDPO v letu 2016 Pregled posameznih postavk obračuna DDPO Davčno nepriznani odhodki po vrstah Zmanjšanje davčnih prihodkov Bonitete in ugodnosti Koriščenje davčnih olajšav Odbitek tujega davka

JANUAR 2017 Letno poročilo za leto 2016 Kristinka Vukovič • kaj določa zakon o računovodskem poročanju: roki, vsebina • kontrolni pregled bilančnih postavk, ki se poročajo, ter postavk izkaza poslovnega izida, s poudarki o novostih, • potrebni preračuni za preteklo leto, • razkritja po novem za mikro, majhne, srednje in velike družbe, • novosti in posebnosti računovodskega poročanja za druge organizacije, ki niso družbe in poročajo na podlagi SRS 2016.

Prvič delam računovodsko poročilo opcijski program 4. srečanja • kratka predstavitev pravil glede sestave letnih poročil in predložitve za namene javne objave in državne statistike za družbe, samostojne podjetnike, društva in zasebne zavode • računovodske kontrole pred sestavo računovodskih izkazov s pregledom najpomembnejših pravil vrednotenja bilančnih kategorij • od bruto bilance do bilance stanja in izkaza poslovnega izida ter pojasnil (razkritij) na konkretnem primeru majhne družbe • zaključna temeljnica na podlagi Enotnega kontnega okvira

FEBRUAR 2017 Praktični primeri obračunavanja DDV – storitve mag. Tamara Prezelj • • • • • •

storitve, obdavčene po splošnem pravilu storitve v zvezi z nepremičninami oddajanje nepremičnin v najem in zaračunavanje stroškov storitve v zvezi s prireditvami prevoz potnikov in blaga storitve na blagu

• • • • • • • •

digitalne druge storitve… kraj obdavčitve (v Sloveniji, v tujini) vsebina računa nastanek obveznosti obračuna DDV poročanje odbitek vstopnega DDV, vračilo tujega DDV posebnosti za male zavezance, ki opravljajo in prejemajo čezmejne storitve

MAREC 2017 Davčni postopek po novem – možni davčni nadzori mag. Sabina Lamut • pravice in obveznosti davčnih zavezancev v davčnem postopku • obravnava in pregled davčnih načel • odprava administrativnega in finančnega bremena za davčne zavezance • možnosti poplačila davčnega dolga – uvedba novih možnosti • predložitev davčnega obračuna na podlagi samoprijave • davčno inšpekcijski nadzor – novosti in spremembe • davčna izvršba • mednarodna izmenjava informacij • institut APA- vnaprejšnji cenovni sporazumi- prednosti in slabosti • spremembe na področju prekrškov v okviru kazenskih določb

APRIL 2017 Davčne pasti pri lizing transakcijah Rosana Dražnik • Vrste lizing pogodb • Merila za klasifikacijo lizing poslov, razlike med finančnim in poslovnim lizingom • Preklasifikacija poslov • Razmerje med pravnim, računovodskim in davčnim vidikom lizing transakcij • Evidentiranje transakcije z računovodskega in davčnega vidika • Predčasno prenehanje pogodb in posledice za lizingodajalca ter lizingojemalca • Nov MSRP 16 in njegov vpliv na davčno obravnavo lizing poslov • Sale & lease back transakcije • Sodna in davčna praksa na področju lizinga

MAJ 2017 Obligacije Nina Orehek Ručigaj • • • • • • •

Zastaranje in štetje rokov, Civilne, potrošniške in gospodarske pogodbe, Sklepanje pogodb pod pogojem, Kaj vse je pomembno upoštevati pri sestavi pogodb, Kdaj je pogodba lahko neveljavna, Odstop od pogodbe, Pregled temeljnih oblik pogodb (prodajna, posojilna, najemna, licenčna, brezplačna uporaba, storitvena, itd.)

• • • •

Razmejitev stroškov dela in oblikovanje rezervacij Knjiženje obračunskih postavk plač in drugih pogodbenih oblik dela Obravnava plačil poslovodstvu družbe in nadzornemu odboru Razkritja v zvezi s stroški dela, tudi stroške storitev (najem delovne sile)

SEPTEMBER 2017 100 vprašanj in odgovorov o dobrem obnašanju in poslovnem bontonu Bojana Košnik • Pravila sodobnega evropskega bontona • Preprosta formula s katero si vedno lahko pomagamo, v kulturi vedenja, v bontonu, če smo v dilemi, zadregi, tako zasebno kot poslovno • Čas je dragocen; še vedno velja, da je točnost vljudnost kraljev • Nekaj nasvetov glede delovnega bontona, vljudno vedenje udeležencev v delovnem okolju • Sprejem poslovnih partnerjev, gostov, strank, dobrodošlica, kako postopamo, ko smo sami v vlogi gostov • Kaj nam prinašajo posebnosti poklica v smislu prave komunikacije • Olikan poslovni sestanek • Kultura poslovnega obdarovanja • Pisna komunikacija

10 mesečnih srečanj z možnostjo zamenjave enega srečanja za seminar po izbiri

Cena in plačilni pogoji

• 5 % popusta za udeležence, ki so že obiskovali Akademijo IR • 2 % popusta za plačilo v enkratnem znesku • 5 % popusta za plačilo v enkratnem znesku po predračunu do 31. 8. 2016 POPUSTI SE SEŠTEVAJO!

• • • • • • •

Obdavčitev dohodkov iz delovnega razmerja Obdavčitev dohodkov iz druga pogodbenega razmerja Razmerje med odvisnim in neodvisnim delom, Regres za letni dopust in izračun povprečne davčne stopnje Obdavčitev odpravnin in drugih dohodkov zaposlenim Vrste bonitet, davčne osnove in evidentiranje Izplačilna nagrad zaposlenim

Možnost plačila na 3 ali 9 obrokov!

Predavanj se lahko udeležujejo različne osebe iz iste organizacije.

JUNIJ 2017 Obdavčitev dohodkov fizičnih oseb – pravne podlage, pravilna davčna obravnava, knjiženje in razkritja v poročilih, pravne podlage za obdavčitev FO mag. Sabina Lamut

1.300 EUR + DDV

Možnost pridobitve naziva Računovodski strokovnjak IR

Dodatna ugodnost za udeležence Akademije IR! Brezplačen kratek seminar po izbiri!

Prijavljam se na Akademijo IR GOSPODARSTVO: Izberite lokacijo, na kateri bi želeli obiskovati predavanja:

Ljubljana

Celje

Kranj

Koper

Ali ste že obiskovali Akademijo IR?

Da

Ne

V koliko obrokih želite poravnati šolnino?

1

3

Želite šolnino poravnati v enkratnem znesku po predračunu do 31. 8. 2016?

Da

Ne

9

Podatki o udeležencu Ime in priimek udeleženca: Plačnik šolnine (organizacija / samoplačnik): Naslov in poštna št. plačnika: Davčna številka: Telefon:

E-mail:

Datum:

Žig in podpis:

Dovoljujem uporabo svojih osebnih podatkov pri vodenju evidenc in obdelavi podatkov na Inštitutu za računovodstvo v skladu z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.

Izpolnjeno prijavnico pošljite po faksu na 01 360 20 50, na e-mail akademija@iracunovodstvo.eu ali po pošti na naš naslov Inštitut za računovodstvo, Tržaška cesta 515, 1351 Brezovica pri Ljubljani.

Odjavite se lahko najkasneje 3 dni pred začetkom programa. Za kasnejšo odjavo ali neudeležbo na usposabljanju šolnine ne vračamo. V primeru premajhnega števila prijavljenih udeležencev, si pridržujemo pravico do odpovedi programov.

PRIDRUŽITE SE NAJBOLJŠIM! Svoje prizadevanje za znanje in trdo delo potrdite s certifikatom Računovodski strokovnjak IR. Nov termin preizkusa znanja za pridobitev naziva je ponedeljek, 14. november 2016, brezplačne priprave pa bodo potekale v sredo, 20. oktobra 2016.

Več informacij in prijavnico najdete na

www.iracunovodstvo.eu v zavihku Računovodski strokovnjak IR.