e-Bilten Unikum jan.15 by Aleksandra L.

01 | 2015

BILTEN

6,99 EUR + DDV JANUAR 2015 WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

REZERVACIJE, SLABITVE IN DRUGA VPRAŠANJA OB ZAKLJUČNEM RAČUNU Računovodski izkazi in pravila poročanja so že leta enaki, pa vendar se ob vsakem zaključnem računu postavljajo vprašanja: ali nujno slabiti zaloge, ali lahko vračunamo rezervacije bodočih stroškov, ali se podjetje lahko izogne javni objavi računovodskih izkazov, ali je podjetje še malo ali je že srednje ipd. Na ta in podobna vprašanja odgovarjamo v tokratni številki Unikuma. 3

VSEBINA

TEMA MESECA REZERVACIJE, SLABITVE IN DRUGA VPRAŠANJA OB ZAKLJUČNEM RAČUNU

DAVKI

RAČUNOVODSTVO

10 11

Mini VEM – POSEBNA UREDITEV ZA ZAVEZANCE, KI OPRAVLJAJO DIGITALNE STORITVE

»POVEZANE OSEBE« V RAČUNOVODSKIH IZKAZIH PRAVO ODPIS POSOJIL IN VIDIK DDPO SPREMEMBA PRAVILNIKA O OBRAZCIH, VRSTAH IZVRŠB IN POTEKU

KADRI

MNENJA IR

OSEBNO DOPOLNILNO DELO PO 1. 1. 2015

AVTOMATIZIRANEGA IZVRŠILNEGA POSTOPKA

UNIKUM | letnik 9 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 E: info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu Odgovorna urednica: Nina Selan Slapar nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.shutterstock.com, v kolikor ni drugače označeno. Oblikovanje in priprava za tisk: Sonja Eržen Tisk: Birografika Bori d.o.o. Posamezna številka stane: 6,99 EUR + 9,5 % DDV. Letna naročnina na tiskano verzijo: 65 EUR + 9,5 % DDV Letna naročnina na spletno verzijo: 25 EUR + 22 % DDV Naročnina velja do pisnega preklica. V povprečju natisnemo 600 izvodov. Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan. ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

UVODNIK Kristinka Vukovič

NAJPREJ POMISLI NA MALE Zakorakali smo v leto 2015, za katero vsi upamo, da bo dobro leto. Za letos so že napovedane novosti pri računovodskem poročanju zaradi implementacije računovodske direktive v našo zakonodajo. Sama po dolžnosti in še bolj iz radovednosti že prebiram gradiva, ki so ob sprejemanju teh sprememb dosegljiva tudi za širšo zainteresirano javnost, in iz njih delim z vami podatke, ki so me, priznam, presenetili, čeprav so logična posledica dogajanj v našem gospodarstvu zadnjih nekaj let. Po zdaj veljavnih kriterijih je namreč v Sloveniji skoraj 58.000 mikro družb, kar med letnimi poročili predstavlja 94 odstotkov vseh gospodarskih družb, po predlaganih novih kriterijih pa bi se med mikro družbe uvrstilo približno 87 odstotkov vseh družb. Ker se družbe ne morejo izogniti vodenju poslovnih knjig, je vprašanje, koliko bo na koncu dejansko administrativnih poenostavitev pri računovodskem poročanju, saj je dobršen del poročajočih družb mikro družb, torej tudi njihovi podatki štejejo in vsaj državna statistika mimo njih ne bo mogla. Cilj vpeljave nove računovodske direktive pa je ničkolikokrat omenjen: administrativne poenostavitve za male. Tega cilja bi se kazalo držati. Še posebej sem to pozabljeno načelo pogrešala v decembru, med prebiranjem Uradnega lista. Dan za dnem so se vrstili vpisi novih fundacij in novih ustanov. Ustanova za otroke te šole, ustanova za otroke tega vrtca, ustanova za člane te športne zveze, ustanova za … halo? Naj prosim kdo na ministrstvih in drugih pristojnih preveri, koliko je dela s potrjevanjem aktov, evidencami in pridobivanjem in vodenjem statusa teh oseb. Zakaj – sem prepričana, da zgolj zato, ker se s temi oblikami dosežejo ugodnejši davčni učinki za prejemnike takih pomoči. Pa bi bilo veliko ceneje in hitreje zadevo rešiti, če bi nekdo v zakonu o dohodnini dopisal pol stavka. Da o vidiku računovodenja v teh primerih ne izgubljam besed … Lepo se imejte, pa večkrat zdravo kmečko pamet v roke, tudi pri letnih poročilih, in – srečno!

Vaša Kristinka Vukovič

www.iracunovodstvo.eu

TEMA MESECA

Kristinka Vukovič

Rezervacije, slabitve in druga vprašanja ob zaključnem računu

današnji izkaz poslovnega izida ali današnjo bilanco stanja je mogoče zajeti dogodke, katerih nastanek je dovolj verjeten, vendar se bodo zgodili v prihodnjih obračunskih obdobjih, kar je mogoče s tehnikami časovnega razmejevanja in vračunavanjem rezervacij.

Rezervacije na splošno Rezervacije so pogosto vprašanje ob zaključnem računu, saj jih največkrat vračunavamo šele takrat, in ne že med letom. Če jih vračunavamo med letom, jih je treba na bilančni presečni dan ponovno preveriti in izmeriti ter vrednosti v poslovnih knjigah ustrezno prilagoditi. Podjetniki in poslovodje pa nemalokrat sprašujejo, ali lahko oblikujemo rezervacije za to in ono, ker pričakujemo v prihodnjem letu to in to. Še pogosteje njihovo vprašanje meri na uravnavanje poslovnega izida. Ko imamo v letošnjem letu dobiček, vendar vemo, da v prihodnjem letu poslovanje ne bo tako uspešno, se postavi vprašanje, ali lahko oblikujemo rezervacije za izgubo ali za manjše prihodke ali za večje stroške ali večje izdatke prihodnjega leta. Ob teh vprašanjih se je dobro vrniti k temeljni definiciji rezervacij, ki največkrat takoj reši postavljeno vprašanje, s tem pa odpadejo tudi davčne dileme. Kot vemo, je temeljno pravilo priznavanja odhodkov v davčnem obračunu podjetja to, da morajo biti izkazani skladno z računovodskimi standardi. Rezervacije so sedanje obveznosti, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo po predvidevanjih poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno (negotovost trenutka v prihodnosti za nastanek poravnave ali plačila), in katerih velikost je mogoče zanesljivo oceniti, čeprav je znesek poravnave negotov.

Ob izdelavi letnega poročila je treba pravilno obravnavati že nastale poslovne dogodke, zaradi upoštevanja temeljne računovodske predpostavke upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov v tekoči izkaz poslovnega izida pa vračunati tudi bodoče poslovne dogodke, ki so povezani z že nastalimi. Namen rezervacij je v obliki vnaprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov zbiranje zneskov, ki bodo v prihodnosti omogočili pokritje takrat nastalih stroškov oziroma odhodkov, vendar to ni edino vodilo pri njihovem pripoznavanju. Pomembno je, da obstaja za te prihodnje izdatke in stroške sedanja obveza iz preteklih dogodkov. Kaj so obvezujoči pretekli dogodki? To so dogodki, ki povzročijo pravno ali posredno obvezo, zaradi katere ni nobene druge stvarne možnosti, kot da se taka obveza poravna. Pravna obveza je obveza, ki izhaja iz

Rezervacije so sedanje obveznosti, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo po predvidevanjih poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno. pogodbe, zakonov ali drugih pravnih predpisov. Primer pravne obveze je podpis solidarnega poroštva pri plačilu obrokov iz posojilne pogodbe pri banki. Posredna obveza pa je obveza na podlagi teh dejanj: a) strankam se na ustaljen način z objavljanjem usmeritev ali dovolj natančnimi sprotnimi izjavami nakaže, da bodo sprejete ne-

katere obveznosti, in b) pri teh strankah se zbudi utemeljeno pričakovanje, da bodo te obveznosti izpolnjene. Najpogostejši primer posredne obveze je v dajanju jamstev za opravljene storitve. Naslednji primer obveze je zaveza stranki, da ji bomo po treh letih lojalnosti izplačali X evrov. Obveza, ki vodi v oblikovanje rezervacij, je tudi objava splošnih pogojev poslovanja, kjer pri prodaji na drobno kupcu damo neomejeno pravico do vračila blaga. Ker prihodke ob prodaji takega blaga sicer pripoznamo, vendar iz izkušenj vemo, da bo določen delež kupcev blago vrnil in bomo imeli s tem tudi določene izdatke, oblikujemo rezervacije. Ob tem spomnimo, da se rezervacije nanašajo na vse prihodnje dogodke, in jih ne razmejujemo na kratkoročne in dolgoročne, torej tudi obveze, ki jih bo npr. do kupcev treba poravnati že čez nekaj mesecev, obravnavamo kot rezervacije in izkazujemo med dolgoročnimi obveznostmi v razredu 9. Zelo pogost primer oblikovanja rezervacij so tožbe pred sodišči, kjer je treba oceniti, ali je verjetno, da bomo tožbo izgubili in bo treba plačati določen znesek. Za primer obveze navaja kazni ali stroški odpravljanja škode v okolju, od katerih vsaka ne glede na prihodnje ravnanje podjetja pri poravnavi privede do odtoka dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Podjetje lahko zaradi komercialnih pritiskov ali zakonskih zahtev namerava ali mora prevzeti izdatke za delovanje na po-

UNIKUM | JANUAR 2015 | TEMA MESECA | Rezervacije, slabitve in druga vprašanja ob zaključnem računu

seben način v prihodnosti (na primer z vpeljavo dimnih filtrov pri nekaterih vrstah tovarn). Ker se podjetje lahko ogne prihodnjim izdatkom s svojim prihodnjim ravnanjem, na primer s spremembo načina delovanja, nima za take prihodnje izdatke nobene sedanje obveze in ne pripozna nobene rezervacije. Rezervacije pa se ne pripoznajo za izgube iz prihodnjega poslovanja ali za bodoče investicije. Edini primer pripoznavanja rezervacij za bodoče »izgube« so rezervacije za kočljive pogodbe.

Rezervacije se ne pripoznajo za izgube iz prihodnjega poslovanja ali za bodoče investicije. Edini primer pripoznavanja rezervacij za bodoče »izgube« so rezervacije za kočljive pogodbe. Vendar je tudi tu potrebno natančno branje standardov: kočljive pogodbe so tiste, ki so že sklenjene in obveznost izpolnitve iz njih že obstaja. Kočljiva pogodba je pogodba, pri kateri neizogibni stroški izpolnjevanja pogodbenih obvez, ugotovljeni na koncu poslovnega leta, presegajo gospodarske koristi, ki se pričakujejo od nje. Denimo, da smo se s pogodbo zavezali dobaviti vsako leto določeno količino proizvodov za naslednje petletno obdobje, vendar so se po dveh letih takega poslovanja spremenili pogoji na vhodni strani, ki ne bodo omogočali izpolnitev obvezane količine proizvodov (naša proizvodnja pa je odvisna od surovine, ki ni več dosegljiva v zadostni količini). Če se sklene kočljiva pogodba, se del obveznosti, določen v pogodbi, ki presega gospodarske koristi iz pogodbe, pripozna in izmeri kot rezervacije. Mnoge pogodbe (na primer nekatera običajna nakupna naročila) se lahko razdrejo brez plačila odškodnine drugi stranki, in zato ni obveze, druge pogodbe pa določajo tako pravice kot obveze vsake pogodbene stranke, na primer s plačilom pogodbene kazni. Kočljiva pogodba je tista, pri kateri neizogibni stroški izpolnjevanja pogodbenih ob-

vez presegajo gospodarske koristi, ki se pričakujejo od nje (na primer plačila pogodbenih kazni za neizpolnjen del pogodbe bodo višja od marže, ustvarjene s prodajo iz delno izpolnjene pogodbe).

Rezervacije za dolgoročne zaslužke zaposlenih Posebna vrsta rezervacij so rezervacije za dolgoročne zaslužke zaposlenih. SRS 10.44 napotuje na direktno rabo MRS 19 in MRS 26, kjer pa hitro ugotovimo, da se zaslužki zaposlenih delijo na kratkoročne in dolgoročne. Za kratkoročne zaslužke oblikujemo časovne razmejitve (najpogosteje z vračunavanjem stroškov dela in pripoznanjem pasivnih časovnih razmejitev), za dolgoročne pa rezervacije. V zvezi s temi smo že pisali o novostih, vendar ponovimo: MRS 19 ne omogoča več uporabe poenostavljene metode obračunavanja in merjenja odpravnin ob upokojitvi. V preteklosti smo letno ugotovljene aktuarske dobičke in izgube v zvezi z jubilejnimi nagradami in odpravninami pripoznavali takoj v izkazu poslovnega izida (torej smo jih knjižili direktno v breme stroškov rezervacij oziroma prihodkov od

odprave rezervacij), od lani pa je treba aktuarske dobičke in izgube pri odpravninah ob upokojitvi peljati prek izkaza vseobsegajočega donosa, torej prek presežka kapitala v pasivi bilance stanja. Da ne bomo ponavljali vse teorije o tem, kako aktuar pride do svojega poročila, si oglejmo knjiženje konkretnega aktuarskega izračuna. [Glej tabeli spodaj.] Če bi družba medletna izplačila po obračunih knjižila direktno v breme stroškov in na obveznosti do zaposlenih, bi bilo treba ob koncu leta knjižiti zmanjšanje rezervacij v breme konta 963 in zmanjšanje stroškov dela v breme konta 473 (storno). Če bi bil v zgornji tabeli znesek aktuarski dobički/izgube za jubilejne nagrade negativen, bi izkazali zmanjšanje rezervacij (v breme konta 963), enako velja za odpravnine ob upokojitvi. Spomnimo še, da ima lahko konto 957 saldo v breme ali v dobro, torej je lahko negativen ali pozitiven. MRS 19 določa, da tega presežka ne smemo prerazvrstiti v poslovni izid (prenesti recimo na 766), temveč je treba počakati do njegove odprave, na primer zaradi prenehanja

opis

rezervacije za odpravnine ob upokojitvi

rezervacije za jubilejne nagrade

skupaj

stanje 31. 12. 2013

15.644,00

5.423,00

21.067,00

743,09

230,30

973,39

stroški preteklega in tekočega službovanja

2.099,41

5.094,98

7.194,39

izplačila zaslužkov (–)

0,00

–1.149,00

aktuarski dobički/ izgube prek IPI

0,00

1.590,89

aktuarski dobički/ izgube prek BS

6.222,49

0,00

6.222,49

24.708,99

11.190,17

35.899,16

stroški obresti

stanje 31. 12. 2014

Knjiženje takega izračuna bi potekalo: opis

znesek

v breme

v dobro

stroški obresti

973,39

743

963

stroški rezervacij

7.194,39

479

963

medletna izplačila

1.149,00

963

aktuarski dobički za jubilejne nagrade

1.590,89

479

963

aktuarski dobički za odpravnine ob upokojitvi

6.222,49

957

963

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

963 Rezervacije za dolgoročne zaslužke 21.067,00 1.149,00

ZSa

973,39 7.194,39 1.590,89 6.222,49

1.149,00 KSa

37.048,16

35.899,16

zaposlitve (odpravo knjižimo med postavkami kapitala v bilanci stanja, torej v skupino 93). [Glej tabelo zgoraj.]

Slabitve in krepitve Ob letnem poročilu je treba preveriti tudi stanje v bilanci stanja in ugotoviti, ali so sredstva izkazana v pravi višini, ali njihova vrednost ni prenapihnjena in podobno. Računovodski standardi vsebujejo dovolj nadrobne napotke, kako preverjati vrednost sredstva ali vrednost dolga, kako ga meriti, kdaj in kako popravljati knjigovodsko vrednost. Na ta pravila je dobro pomisliti, in ne krepiti in slabiti »na pamet«, kot so želje morebitnega prikrojevanja izkazov ali obdavčitve. Tudi za to obstaja temeljno pravilo: za davčne namene se upoštevajo le odhodki, ki so izkazani na podlagi računovodskih standardov (in le taki se potem eventualno izvzemajo za primere posebnih davčnih pravil). Najprej nekaj besed o slabitvah zalog. Slabitve zalog lahko izvajamo že med letom ali šele na bilančni presečni dan, vse slabitve zalog, tudi zalog materiala, pa izkazujemo med prevrednotovalnimi odhodki iz poslovanja (konti skupine 72). Standardi določajo, da se zaloge vrednotijo po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po manjši izmed njiju. Čista iztržljiva cena je ocenjena prodajna cena, dosežena v rednem poslovanju, znižana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške v zvezi s prodajo; čista iztržljiva vrednost zalog, potrebnih za izpolnitev sklenjenih prodajnih pogodb, mora biti izračunana na podlagi pogodbenih cen. Izvirna vrednost je vrednost nadomestila za pridobitev sredstev (npr. nabavna vrednost za trgovsko blago ali stroškovna cena zalog polproizvodov in gotovih proizvodov). Ocena čiste

iztržljive vrednosti mora temeljiti na čim zanesljivejših dokazih, razpoložljivih v času pripravljanja ocen vrednosti, ki jo bodo oziroma bi jo zaloge dosegle pri prodaji, in ne na občasnih nihanjih cen (npr. trenutni borzni ceni na bilančni presečni dan) ali stroškov. Posebni primeri znižanja vrednosti zalog so poškodovanost ali popolna oziroma delna zastarelost zalog; tudi v tem primeru jih je treba slabiti. Zaloge pa je treba v celoti odpisati, če je njihova prodaja za vedno ustavljena ali uporaba prepovedana. Posebno pravilo glede slabitev zalog velja za zaloge materiala. Teh ne slabimo avtomatično in tako hitro kot zaloge iz razreda 6, temveč je treba dodatno preverjati in izračunati utemeljenost slabitve. Zaradi načela previdnosti vsaka slabitev (tudi pretirana) s poslovnega vidika (vidika poslovodstva, varstva upnikov, revizije) ni problematična. Vendar bo utemeljitev potrebna za davčne namene, da bo strošek res upravičen, kajti priznan je le, če je skladen z računovodskimi standardi. Ti pa določajo, da vrednosti normalnih zalog materiala, ki naj bi jih porabili pri proizvajanju, ni treba zmanjšati pod raven izvirne vrednosti, če je mogoče pričakovati, da bo prodajna vrednost dokončanih proizvodov, v katere bodo vstopile, enaka izvirni vrednosti ali večja od nje (glej SRS 4.23). Če pa je mogoče pričakovati, da bo izvirna vrednost dokončanih proizvodov večja od čiste iztržljive vrednosti, je treba zmanjšati vrednost zalog materiala na raven čiste iztržljive vrednosti. Podobno ali za odtenek strožje določa MRS

Slabitve zalog lahko izvajamo že med letom ali šele na bilančni presečni dan, vse slabitve zalog, tudi zalog materiala, pa izkazujemo med prevrednotovalnimi odhodki iz poslovanja. 2, namreč da se vrednosti običajnih količin materialov, ki so v zalogi, da bi jih vključili v proizvajanje proizvodov, ne smejo zmanjšati pod izvirne vrednosti, če je mogoče pričakovati, da bo

Krepitev pri zalogah praviloma ni, vsaj SRS jih ne dopuščajo, medtem ko MRS 2 dovoljuje »krepitev« v izjemni situaciji, ki jo opisujejo tako: čista iztržljiva vrednost se na novo oceni v vsakem nadaljnjem obdobju.

prodajna vrednost dokončanih proizvodov, v katere bodo vgrajeni, enaka ali večja kot njihovi stroški. Toda če zmanjšanje cen materialov kljub temu kaže, da bodo stroški dokončanih proizvodov večji od čiste iztržljive vrednosti, je treba zmanjšati že vrednost zalog materialov. V takem položaju so najboljše merilo za določanje čiste iztržljive vrednosti materialov njihove nadomestitvene vrednosti. Krepitev pri zalogah praviloma ni, vsaj SRS jih ne dopuščajo, medtem ko MRS 2 dovoljuje »krepitev« v izjemni situaciji, ki jo opisujejo tako: čista iztržljiva vrednost se na novo oceni v vsakem nadaljnjem obdobju. Ko ni več okoliščin, ki so v prejšnjem obdobju povzročile delni odpis vrednosti zalog pod njihovo izvirno vrednost, ali ko obstaja neizpodbiten dokaz o povišanju čiste iztržljive vrednosti zaradi gospodarskih sprememb, se odpisana vrednost razveljavi (razveljavitev je omejena na vrednost prvotnega odpisa vrednosti), tako da je nova knjigovodska vrednost manjša izmed teh velikosti: izvirne vrednosti ali popravljene čiste iztržljive vrednosti. To se pojavi, če je na primer kaka stvar v zalogi, ki je prikazana po čisti iztržljivi vrednosti, ker se je njena prodajna cena zmanjšala, še v skladišču v naslednjem obdobju, ko je njena prodajna cena večja. Kaj pa slabitve terjatev? Najprej je treba vse terjatve, ki se glasijo na tujo valuto, preračunati v evre z uporabo ustreznega tečaja, ki smo ga za ta namen določili s pravilnikom o računovodstvu. Nadalje je treba terjatve slabiti, ko se ne pričakuje njihovo polno unovčenje ali ko obstajajo drugi nepristranski dokazi o oslabljenosti terjatev. Slabitve izvajamo bodisi posamično – s preučitvijo vsake posamične terjatve – ali

UNIKUM | JANUAR 2015 | TEMA MESECA | Rezervacije, slabitve in druga vprašanja ob zaključnem računu

S slabitvami se torej terjatvam ne odpovedujemo, so še dalje odprte, še dalje dolžnike tudi izterjujemo, le bilančno smo sredstva zmanjšali s spoštovanjem načela previdnosti (z vidika upnikov). splošno, v določenem deležu od odprtih terjatev ob določitvi dodatnih kriterijev (npr. časa zapadlosti). Popravki vrednosti zmanjšujejo knjigovodsko vrednost terjatve (npr. z izkazovanjem popravkov v dobro konta skupine 129) in povečujejo prevrednotovalne poslovne odhodke. S slabitvami se torej terjatvam ne odpovedujemo, so še dalje odprte, še dalje dolžnike tudi izterjujemo, le bilančno smo sredstva zmanjšali s spoštovanjem načela previdnosti (z vidika upnikov). Primeri dogodkov, ko terjatve slabimo: izmikanje kupcev plačilu že zapadlih terjatev; preselitev kupca, zaradi česar imamo težave z njegovim iskanjem; začetek prisilne poravnave ali začetek stečaja kupca, kjer terjatve niso ustrezno zavarovane, tako da je ogroženo njihovo polno poplačilo. Ko terjatve zastarajo ali ko nastopijo drugi razlogi, da terjatve ne moremo več izterjati, ker je ugasnila ali kako drugače prenehala ali je prenehal dolžnik, terjatev odpišemo (odpravimo pripoznanje). Primeri, ko je treba terjatve odpisati: dosežena zunajsodna poravnava in se del terjatev ne bo poplačal; kupec je umrl in poslovodstvo ne bo terjalo dedičev; poslovodstvo sklene, da terjatve odpiše iz kakršnihkoli razlogov; terjatve so zastarale; kupec je izbrisan iz poslovnega registra, pravne možnosti za izterjavo (tudi družbenikov) pa so že ugasnile. Če smo za terjatve, ki jih je treba odpisati, v prejšnjih obdobjih oblikovali ustrezne popravke zaradi slabitev, odpis terjatev ne povzroči novih odhodkov. O krepitvah in slabitvah nepremičnin in opreme smo v Unikumu že večkrat pisali, zato tokrat tej temi ne namenjamo veliko besed. Ko gre za model poštene vrednosti ali za model prevrednotenja,

krepitve in slabitve nepremičnin niso več dilema. Kadar pa uporabljamo model nabavne vrednosti, spomnimo, da za slabitev nepremičnin ne zadošča zgolj ocena poštene vrednosti. Treba je namreč izračunati tudi vrednost pri uporabi, slabitev nepremičnin in opreme pa se nato izvede le do višje izmed teh dveh vrednosti.

Dileme glede razvrščanja družb in obsega poročanja Poročanje za namen državne statistike je za vse družbe enako, ne glede na njihovo velikost. Poročanje za namene javne objave pa je lahko različno obsežno, prav tako potreba po reviziji in konsolidaciji. Obseg poročanja družb je odvisen od njihove velikosti. Velikost družb se določa po merilih iz Zakona o gospodarskih družbah, ki določa, da se družbe razvrščajo ali prerazvrščajo na mikro, majhne, srednje in velike družbe na podlagi podatkov dveh zaporednih poslovnih let na bilančni presečni dan bilance stanja. Najprej torej izračunamo velikost družbe na podlagi bilančnih podatkov za posamično leto, nato pa še preverimo, ali je družba že dve leti zapored dosegla ta velikostni razred (preverimo podatke za preteklo leto, in sicer ne podatkov o poročanju, temveč uvrstitev za posamično leto). Šele ko družba drugič zapored doseže prerazvrstitev v višji ali nižji razred, jo prerazvrstimo tudi za namene poročanja. Navedena pravila prerazvrščanja ponazorimo z naslednjim primerom:

Za namene javne objave zavezanci poročajo tako, da predložijo letna poročila, kot so jih sestavili za poslovne namene, torej z računovodskimi izkazi po bilančni shemi.

naj se podatki iz letnega poročila uporabijo tudi za namen javne objave. V tem primeru jim ni treba oddajati dvojnih računovodskih poročil. Družbe, katerih poslovno leto je različno od koledarskega, te poenostavitve pri poročanju ne morejo izbrati, to pomeni, da najprej poročajo za državno statistiko ob koncu koledarskega leta in nato še za namene javne objave ob koncu poslovnega leta, ko AJPES-u predložijo lastno letno poročilo na svojih izkazih, oddano v formatu PDF. Manj nadrobno poročanje in s tem javno razkritje podatkov dosežemo z uporabo bilančne sheme po SRS, ki poleg krajših shem določajo: • za podjetja, ki niso obvladujoča ali odvisna podjetja, in so mala podjetja in mikro podjetja, ter podjetja, ki niso zavezana reviziji, postavk finančnih prihodkov in odhodkov ni treba členiti po črkah, temveč le še po arabskih številkah bilančne sheme iz SRS 25.5 in 25.6;

2009

2010

2011

2012

2013

2014

Velikost za posamično leto

majhna

srednja

majhna

srednja

Obravnavana velikost

majhna

srednja

Za namene javne objave zavezanci poročajo tako, da predložijo letna poročila, kot so jih sestavili za poslovne namene, torej z računovodskimi izkazi po bilančni shemi, kot jo predpisujejo računovodski standardi oziroma Zakon o gospodarskih družbah. Vendar lahko družbe in podjetniki, katerih poslovno leto je enako koledarskemu letu, izpolnijo obveznost javne objave s poenostavitvijo, to pomeni, da poročajo le za namene državne statistike (torej na obrazcih AJPES-a) in izpolnijo izjavo, da

• za srednja podjetja, da morajo sicer za poslovne namene (in državno statistiko) sestaviti popolno bilanco stanja, za namene javne objave pa lahko uporabljajo njeno skrajšano obliko iz SRS 24.7. In za konec: letna poročila gospodarskih družb so javna in njihovi javni objavi se ni mogoče izogniti. Ni izjave in ni postopka za to (le prekršek). Možno je doseči le, kot smo pisali zgoraj, da se objavi manjši nabor podatkov. 

DAVKI mag. Tamara Prezelj

Mini VEM –

Posebna ureditev za zavezance, ki opravljajo digitalne storitve Uvod S 1. 1. 2015 se je spremenilo pravilo za določanje kraja obdavčitve telekomunikacijskih storitev, storitev televizijskega in radijskega oddajanja ter elektronskih storitev (v nadaljevanju: digitalne storitve), ki jih davčni zavezanci opravijo za prejemnike, ki niso davčni zavezanci.

storitev, opravljenih za kupce iz EU, moral obračunati DDV države članice EU, ki je država potrošnje, pri storitvah, ki jih bodo od njega prejeli kupci iz tretjih držav, pa bo, enako kot doslej, moral spoštovati ureditev države kupca.

Kdaj kupec ni davčni zavezanec? Po ureditvi, ki je nehala veljati 31. 12. 2014, je bil kraj obdavčitve: • v državi, kjer je imel zavezanec, ki je storitev opravil, sedež ali poslovno enoto, iz katere je storitev opravil, če sta bila dobavitelj in prejemnik iz EU (2. odstavek 25. člena ZDDV-1); • v državi, kjer je imel stalno, običajno prebivališče ali sedež prejemnik, če je bil dobavitelj iz EU, prejemnik pa iz tretje države (30.d člen ZDDV-1); • v državi, kjer je imel stalno, običajno prebivališče ali sedež prejemnik iz EU, če je elektronske storitve opravil dobavitelj iz tretje države (30.c člen ZDDV-1). Ne glede na to, od kod sta dobavitelj in kupec, po novem velja, da je kraj obdavčitve digitalnih storitev v državi, kjer ima stalno, običajno prebivališče ali sedež prejemnik storitve. Ta država velja za »državo potrošnje«. V zvezi s tem opozarjamo, da za nekatere storitve, ne glede na to, ali se opravijo za zavezance ali za končne kupce, veljajo (izpodbojne) domneve, ki jih določa Izvedbena uredba Sveta (EU), št. 282/2011, z dne 15. 3. 2011, o določitvi izvedbenih ukrepov (v nadaljevanju: Izvedbena uredba) v členih 24.a do 24.f (in ne ZDDV-1), po katerih se kot navezna okoliščina uporabi drug podatek, in ne sedež ali prebivališče kupca. Podrobnosti o tem presegajo vsebino tega prispevka.

Kaj se spreminja? Z vidika slovenskega davčnega zavezanca sprememba pomeni, da bo od

Med končne kupce spadajo tako pravne kot fizične osebe, ki ne opravljajo gospodarske dejavnosti. Izvajalec digitalnih storitev lahko prejemnika, ki ima sedež ali prebivališče v Skupnosti, ne glede na nasprotne informacije, obravnava kot osebo, ki ni davčni zavezanec, dokler mu prejemnik ne sporoči svoje osebne identifikacijske številke za DDV.

Kaj spada k digitalnim storitvam? Za določanje digitalnih storitev in s tem obsega uporabe novega pravila se ZDDV-1 ne sklicuje na Standardno klasifikacijo dejavnosti, temveč so storitve, za katere velja novo pravilo 30.c člena, definirane v Direktivi DDV 2006/112/ES, Izvedbeni uredbi in ZDDV-1: • telekomunikacijske storitve so definirane v 2. odstavku 24. člena Direktive DDV, ki ga dopolnjuje 6a. člen uredbe; • opredelitev storitev oddajanja najdemo v 6b. členu uredbe; • elektronske storitve so opisane v 58. členu Direktive DDV in naštete v Prilogi II k njej ter podrobneje pojasnjene v 7. členu uredbe in Prilogi I k uredbi ter Prilogi I a k ZDDV-1.

Kakšne so posledice sprememb? Zaradi spremembe bo dobavitelj moral obračunavati DDV v državi prejemnika, torej ravnati v skladu z zakonodajami držav kupcev, kar zadeva obveznost izdajanja in vsebine računov, stopnje DDV, valute DDV, odpis neplačanih terjatev ipd.

Kako zmanjšati administrativno breme? Ker novi način obdavčitve lahko pomeni nesorazmerno breme, je zakonodajalec EU predvidel poenostavitev, ki jo je poimenoval »mini VEM – mini vse na enem mestu« (angl. MOSS – mini one -stop-shop). Uporaba mini VEM je opcijska in je zavezancu ni nujno uporabljati, če se zanjo ne odloči. Toda če ta posebni način izbere, ga mora uporabljati za vse države EU, kjer so njegovi kupci.

Kaj je mini VEM in kako deluje? Davčni zavezanec, ki se odloči za uporabo posebne ureditve, v dani državi članici (državi članici identifikacije) prek sistema mini VEM elektronsko predloži četrtletne obračune DDV, v katerih so navedeni podrobni podatki o digitalnih storitvah, opravljenih v državah članicah potrošnje, skupaj z dolgovanim DDV. Država članica identifikacije prek varnega komunikacijskega omrežja posreduje te obračune skupaj s plačanim DDV ustreznim državam članicam potrošnje. Mini VEM davčnim zavezancem omogoča, da se jim ni treba registrirati v vsaki državi članici potrošnje in da vse obveznosti do držav članic potrošnje izpolnjujejo v državi sedeža. Davčni zavezanec, ki ima sedež svoje dejavnosti v državi članici identifikacije, hkrati pa opravlja storitve tudi iz stalnih poslovnih enot v drugih državah članicah, storitve poslovnih enot vključi v obračun DDV prek sistema mini VEM, če se opravljajo zunaj države poslovne enote. V obračunih DDV v državi sedeža in državah poslovnih enot poroča tiste storitve, katerih kraj potrošnje je bodisi v državi sedeža bodisi v državi poslovne enote.

UNIKUM | JANUAR 2015 | DAVKI | Mini VEM – Posebna ureditev za zavezance, ki opravljajo digitalne storitve

Primer: Davčni zavezanec, ki ima sedež v Sloveniji, poslovno enoto v Avstriji in številko DDV v Nemčiji, opravlja storitve za kupce iz Slovenije, Avstrije, Nemčije in Belgije. Davčni zavezanec poroča: • storitve, opravljene za kupce iz Slovenije, na domačem obrazcu DDV-O; • storitve za avstrijske kupce v obračunu DDV v Avstriji (ne glede na to, ali je storitve opravil iz Slovenije ali prek poslovne enote v Avstriji); • storitve za kupce iz Nemčije in Belgije prek mini VEM v Sloveniji.

Vstop v posebno ureditev Davčni zavezanec prijavi vstop v posebno ureditev in uporabo mini VEM, preden začne opravljati digitalne storitve. Ureditev začne uporabljati prvi dan koledarskega četrtletja, ki sledi koledarskemu četrtletju, v katerem je obvestil državo identifikacije, da želi uporabljati ureditev. Primer: Zavezanec pošlje obvestilo davčnemu organu 15. 2. 2015. Začetek uporabe posebne ureditve je 1. 4. 2015. Pri zavezancu, ki začne opravljati storitve pred 1. 4. 2015, bo registracija veljala od dneva začetka opravljanja storitev, pod pogojem, da bo obvestil davčni organ najkasneje do 10. dne v naslednjem mesecu. Primer: Zavezanec začne opravljati storitve 1. 3. 2015. Davčni organ mora o tem obvestiti do 10. 4. 2015. Če tega ne stori pravočasno, mora v državi potrošnje pridobiti številko DDV in obračunati ter plačati DDV po splošnem postopku.

Obračun Rok za oddajo posebnega obračuna je 20 dni po izteku koledarskega trimesečja: 20. 4., 20. 7., 20. 10. in 20. 1. Obračuna ne bo dovoljeno oddati pred iztekom obdobja. Obračun je treba oddati tudi za četrtletje, v katerem zavezanec ni opravil storitev. V obračunu ni možno uveljavljati odbitka vstopnega DDV.

za oddajo obračuna, in sicer v evrih, v katerih mora biti izražen znesek DDV v posebnem obračunu, ne glede na to, v kateri valuti se plačuje DDV v posamezni državi, na posebni transakcijski račun finančne uprave v Sloveniji in s sklicem na posebno številko, ki se bo generirala ob oddaji obračuna. Če zavezanec davka ne plača, država identifikacije pošlje prvi opomin, nadaljnje opomine pošiljajo države potrošnje. V takem primeru se davek plača neposredno njej. Morebitne kazni in dajatve zaradi zapoznelega plačila so v pristojnosti države članice potrošnje ter se določajo v skladu z njenimi pravili in postopki.

ktronsko, v treh letih po datumu, ko je bilo treba predložiti prvotni obračun. Kasnejši popravki so možni zunaj sistema mini VEM neposredno v dogovoru z državo potrošnje in v skladu z njenimi pravili. Če davčni zavezanec ugotovi, da je v obračunu DDV storil napako, in izvede popravek, ki povzroči preplačilo, država članica identifikacije vrne preplačani znesek, če je popravek izveden, preden država članica identifikacije razdeli sredstva državam članicam potrošnje. Če je popravek izveden kasneje, država članica potrošnje preplačani znesek vrne neposredno davčnemu zavezancu v skladu z njeno nacionalno zakonodajo in postopki.

Če zavezanec tri obdobja zapored ne poravna obveznosti v 10 dneh od opomina in posamezen dolg presega 100 evrov, je to razlog za njegovo izključitev iz posebne ureditve.

Davčni zavezanec mora dolgovani DDV državi članici, ki ji je bil nakazan prenizek znesek, plačati prek sistema mini VEM, ko je izvedel popravek.

Odjava

Dobropisi

Zavezanec, ki se želi odjaviti iz posebne ureditve, pošlje obvestilo davčnemu organu vsaj 15 dni pred koncem koledarskega četrtletja, ki je pred koledarskim četrtletjem, v katerem namerava nehati opravljati ureditev. Ob kršitvah lahko davčni organ zavezanca izključi iz sistema. V takem primeru določeno obdobje po izključitvi velja prepoved uporabe posebne ureditve.

Ob izdaji dobropisa v zvezi z opravljenimi storitvami je treba popraviti obračun za obdobje, v katerem je bila opravljena transakcija, v zvezi s katero se izda dobropis.

Primer: Zavezanec želi izstopiti iz sistema s 1. 7. 2015. Obvestilo mora poslati davčnemu organu najkasneje do 15. 6. 2015.

Izključitev in prepoved uporabe posebne ureditve Zavezanec se izključi iz posebne ureditve, če sporoči, da je nehal opravljati digitalne storitve, če se to domneva, ker je 8 obdobij oddajal prazen obračun, če ne izpolnjuje več pogojev za uporabo ali nenehno krši pravila glede oddaje obračuna ali zamuja s plačili. O izključitvi odloči država identifikacije. Zavezancu se lahko prepove uporaba posebne ureditve, če obvesti davčni organ, da je nehal opravljati storitve, za 2 obdobji, ob kršitvah za 8 obdobij ipd.

Plačevanje DDV

Popravki napak

DDV bo treba plačati na dan oddaje obračuna oziroma najkasneje do roka

Če so potrebni popravki obračuna, se popravlja prvotni obračun, in sicer ele-

Evidence Evidence, ki jih mora voditi davčni zavezanec, vključujejo splošne informacije, kot so podatki o državi članici potrošnje, vrsti in datumu opravljene storitve, stopnji in znesku DDV, ki ga je treba plačati, podatke o prejetih plačilih, spremembah davčne osnove, morebitnih predplačilih in informacije, ki se uporabljajo za določitev kraja, kjer ima kupec sedež ali stalni naslov ali kjer običajno prebiva. Evidence je treba hraniti 10 let od konca leta, v katerem je bila izvedena transakcija, ne glede na to, ali je davčni zavezanec nehal uporabljati ureditev ali jo še uporablja. Državi članici identifikacije ali katerikoli državi članici potrošnje je treba na zahtevo nemudoma zagotoviti dostop do teh evidenc v elektronski obliki. Če dostop do teh evidenc ni zagotovljen v enem mesecu po prejemu opomina države članice identifikacije, se šteje, da so bila nenehno kršena pravila v zvezi z ureditvijo, zaradi česar bo davčni zavezanec izključen iz ureditve. 

DAVKI Kristinka Vukovič

a davčnem področju na vseh koncih pazimo in opozarjamo na vidike poslovanja in izplačil med povezanimi osebami, vendar so povezane osebe v davčnem obračunu nekaj povsem drugega kot povezane osebe v računovodstvu. Celo ZGD govori o povezanih družbah, vendar tudi te povezane osebe nimajo nujno kaj skupnega z računovodenjem. V računovodstvu nas »povezane« osebe zanimajo z vidika konsolidiranja in z vidika knjigovodskega evidentiranja in izkazovanja v bilancah. Računovodski standardi namreč zahtevajo ločeno izkazovanje: • poslovnih in finančnih dolgov in terjatev do družb v skupini in do ostalih; • naložb v kapital družb v skupini, pridruženih družb in v kapital drugih v bilanci stanja. Podobno velja za izkaz poslovnega izida, kjer je treba finančne prihodke in odhodke izkazovati ločeno, če so nastali iz razmerij do družb v skupini, pridruženih družb in drugih subjektov. Ločeno obravnavanje (razčlenjevanje) pa se zahteva že v splošnih standardih, vse to zaradi skupinskih računovodskih izkazov. Zato so ob zaključnem računu pogosta vprašanja o tem, kakšna so pravila ločenega izkazovanja teh računovodskih kategorij. Da bi odgovorili na to vprašanje, ponovimo pravila, ki veljajo za konsolidiranje. Konsolidirani računovodski izkazi prikazujejo skupino podjetij, ki ni samostojna pravna enota niti samostojna nosilka pravic in dolžnosti, temveč računovodska tvorba uskupinjenih podjetij in prikazujejo poslovanje te skupine podjetij, kot da bi šlo za eno sámo podjetje. ZGD-1 določa, da mora konsolidirano letno poročilo pripraviti družba, ki je nadrejena eni ali več družbam, če je nadrejena družba ali ena od podrejenih družb organizirana kot kapitalska družba, kot dvojna družba ali kot druga istovrstna pravnoorganizacijska oblika

»Povezane osebe« v računovodskih izkazih po pravu države sedeža družbe. Nadalje zakon določa situacije, ko pride do položaja, da je ena družba nadrejena drugi družbi, in sicer mora biti izpolnjen eden od pogojev: • če ima večino glasovalnih pravic v drugi družbi; • če ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov poslovodstva ali nadzornega sveta druge družbe in je hkrati družbenik te družbe; • če ima pravico do prevladujočega vpliva nad drugo družbo na podlagi podjetniške pogodbe ali drugega pravnega temelja; • če je družbenik v drugi družbi in na podlagi pogodbe z drugimi družbeniki te družbe nadzoruje večino glasovalnih pravic v tej družbi. Že iz teh zakonskih določb lahko povzamemo, da skupino sestavljajo le obvladujoča družba in od njega odvisne družbe, ne pa tudi fizične osebe, društva, zavodi ipd. Če je fizična oseba A 100-odstotni družbenik družbe B in 100-odstotni družbenik družbe C, so te tri osebe z davčnega vidika povezane osebe, z računovodskega vidika pa največkrat ne (razen denimo v primeru podjetniških pogodb, glej določbe ZGD-1 527–562), in poslovanja med družbama B in C v računovodskih izkazih ne bomo nikjer posebej izkazovali. Enako ne bomo izkazovali poslovanja med družbo in zavodom, društvom in drugimi pravnimi oblikami, katerih ustanovitelj je ta družba, saj pravila konsolidacije veljajo le za družbe. Skupino podjetij sestavljajo: • obvladujoče podjetje;

• podjetja, odvisna od njega zaradi deleža v kapitalu; • podjetja, odvisna od njega zaradi prevladujočega vpliva iz drugih razlogov. Obvladovanje je zmožnost odločanja o finančnih in poslovnih usmeritvah podjetja za pridobivanje koristi iz njegovega delovanja. Odvisno podjetje je podjetje, ki ga obvladuje drugo, obvladujoče podjetje. Uskupinjeno odvisno podjetje (konsolidirano odvisno podjetje) je podjetje, v katerem ima obvladujoče podjetje prevladujoč kapitalski delež ali prevladujoč vpliv iz drugih razlogov in ki vstopa v skupino, za katero se sestavljajo skupinski računovodski izkazi. Pridruženo podjetje pa je podjetje, v katerem ima naložbenik pomemben vpliv in ki ni niti odvisno podjetje niti naložbenikov skupni podvig. Če ima naložbenik neposredno ali posredno, prek odvisnih podjetij, 20 odstotkov ali več glasovalnih pravic v podjetju, velja predpostavka, da ima pomemben vpliv, razen če je mogoče nedvoumno dokazati, da takega vpliva nima. Ob tem velja opomniti, da navedena pravila za konsolidacijo upoštevajo družbe, ki vodijo knjige po ZGD-1 in SRS. Tiste družbe, ki izdelujejo računovodske izkaze na podlagi MSRP, pa morajo upoštevati nove določbe MSRP (od 2014), ki širše pojasnjuje koncept obvladovanja (za tiste, ki imajo pravico do donosov in možnost vpliva na te donose). Glasovalne pravice je namreč treba presojati ne le po naštetih merilih, temveč tudi npr. z vidika razpršenosti glasovalnih pravic, ki jih imajo drugi vlagatelji. 

Primer ločenega izkazovanja finančnih prihodkov: I.

Finančni prihodki iz deležev (156 do 159)

155

del 77

Finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini

156

del 77

2. Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah

157

del 77

3. Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah

158

del 77

4. Finančni prihodki iz drugih naložb

159

PRAVO

Nina Orehek

Odpis posojil in vidik DDPO Do odpisa posojil pri gospodarskih subjektih prihaja zaradi različnih razlogov, praviloma pa zato, ker družba meni, da svojega evidentiranega odprtega posojila tretji osebi ne bo dobila poplačanega.

a pravilno davčno obravnavo je pri odpisu posojil treba upoštevati predvsem specialno določbo 22. člena ZDDPO-2 (prevrednotenje finančnih naložb) ter temeljni določbi 12. in 29. člena ZDDPO-2, ki na splošno določata, kateri so davčno priznani odhodki. Najprej je treba poudariti, da se pri ugotavljanju davčne osnove odhodki zaradi prevrednotenja kot posledica oslabitve kratkoročnih in dolgoročnih finančnih naložb oziroma finančnih inštrumentov ne priznajo (načeloma v celoti davčno nepriznani odhodki). Odprava oslabitve se upošteva tako, da se prihodki iz odprave oslabitve, ki ni bila priznana kot odhodek, izvzemajo iz davčne osnove. Ne glede na navedeno se odhodki zaradi prevrednotenja (oslabitve) priznajo ob odtujitvi, zamenjavi, poravnavi oziroma odpravi (odpisu) finančne naložbe, vendar le, če so hkrati izpolnjeni pogoji za pripoznanje odhodkov kot davčno priznanih po 29. členu ZDDPO-2 ter pogoji iz ustreznih računovodskih standardov. Kljub morda razmeroma ohlapnim določbam ZDDPO-2 glede odpisa davčni zavezanci ne smejo pozabiti na upoštevanje splošnega pravila iz 29. člena ZDDPO-2, ki določa, da se za ugotavljanje dobička priznajo le odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po ZDDPO-2. Odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, so odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da: • niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti; • imajo značaj zasebnosti; • niso skladni z običajno poslovno prakso.

Skladno s Slovenskim računovodskim standardom 3.16 se finančne naložbe v posojila (naložbe v finančne dolgove drugih podjetij) kot finančno sredstvo v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja lahko odpravi, če se ne obvladujejo več nanjo vezane pogodbene pravice. Do tega pride, če se pravice do koristi, podrobno določene v pogodbi, izrabijo, ugasnejo ali če se prenesejo skoraj vsa tveganja in koristi, povezani z lastništvom finančne naložbe. Iz pojasnila Slovenskega inštituta za revizijo, št. 2, k Uvodu v SRS na splošno izhaja, da se sredstvo lahko odpravi, ko podjetje sredstev ne obvladuje več in od njih ne pričakuje gospodarske koristi (prenehanje obvladovanja in pričakovanja gospodarskih koristi na podlagi zakona, pogodbenega sporazuma, stečajnega in likvidacijskega postopka ali kakršnegakoli drugega razloga, zaradi katerega podjetje ne obvladuje več sredstev in ne pričakuje gospodarskih koristi iz njih). Glede na dokaj skopa določila SRS v povezavi z odpravo finančne naložbe je smiselno opozoriti tudi na določbe iz Mednarodnega računovodskega standarda (MRS) 39, s katerimi morajo biti skladni tudi SRS. MRS 39.17: Podjetje odpravi pripoznanje finančnega sredstva zgolj kadar • pogodbene pravice do denarnih tokov iz finančnega sredstva potečejo; • prenese finančno sredstvo (glej MRS 39.18 in 39.19) in je prenos izpolnil pogoje za odpravo pripoznanja v skladu z MRS 39.20. MRS 39.23. Ohranitev nadzora nad prenesenim sredstvom v podjetju je odvisna od sposobnosti prevzemnika,

da proda sredstvo. Če ima prevzemnik dejansko sposobnost prodati sredstvo v njegovi celoti neki nepovezani tretji osebi in je zmožen izvršiti to svojo sposobnost enostransko in brez nalaganja dodatnih omejitev za prenos, sredstva ne obvladuje več. V vseh drugih primerih podjetje ohrani obvladovanje. Podjetje mora odstraniti finančno obveznost (ali del finančne obveznosti) iz svoje bilance stanja, zgolj kadar je izbrisana, če je obveza, določena v pogodbi, izpolnjena, razveljavljena ali zastarana (MRS 39.39). Poleg navedenih so relevantni še MRS 39.18, 39.19, 39.20, 39.21. Končno je treba poudariti, da je ob presoji odpisa finančnih naložb (posojil) finančna uprava še posebej pozorna na to, ali je davčni zavezanec ravnal kot skrben gospodar in je opravil kakšna dejanja, s katerimi je skušal pridobiti poplačilo posojila, ali ne. Če bi inšpektor ugotovil, da je bil odpis posojila opravljen v nasprotju s pravili o obdavčenju, tako nastalega odhodka ne bo davčno priznal. Še več, če je bilo posojilo neupravičeno odpisano npr. fizični osebi, se to po Zakonu o dohodnini lahko obravnava kot prikrito izplačilo dobička (kot dividenda) ali celo kot osebni dohodek posameznika, od katerega je treba obračunati in plačati dodatno davčno obveznost. 

PRAVO

Nina Orehek

Sprememba Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka

ne 5. 12. 2014 je bila v Uradnem listu RS objavljena sprememba Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka. V nadaljevanju so predstavljene pomembnejše spremembe oziroma novosti. Ta pravilnik konkretno ureja: • vrste izvršb, v katerih se predlogi za izvršbo in druge vloge pošiljajo na predpisanih obrazcih, ter vsebino teh obrazcev; • vrste izvršb, v katerih se predlogi za izvršbo in druge vloge vlagajo po elektronski poti; • vrste izvršb, v katerih se predlogi za izvršbo in druge vloge obdelujejo v informacijskem sistemu avtomatizirano, in potek tega postopka; • podrobnejša pravila o pošiljanju obvestil organizacij za plačilni promet sodiščem v elektronski obliki iz 141. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Za 4. členom, ki ureja vrste izvršb, v katerih se predlogi za izvršbo in druge vloge pošiljajo na predpisanih obrazcih, je bil dodan novi, 4.a člen, ki določa vrste izvršb, v katerih se predlogi za izvršbo in druge vloge lahko vlagajo po elektronski poti. Po novem se predlogi za izvršbo in druge vloge lahko vlagajo po elektronski poti v vseh postopkih izvršbe in zavarovanja, za katere je pristojno okrajno sodišče, če o zavarovanju ne odloča v okviru pravdnega ali drugega sodnega postopka. Pomembneje se je dopolnil tudi 14. člen, ki določa vsebino in obliko prilog k predlogu za izvršbo (dodali so se novi 4. do 8. odstavek). Spremembe so sledeče: • Če želi upnik v predlogu za izvršbo pri upniku kot tip upnika namesto pravne osebe, s. p. ali fizične osebe

navesti tip upnika drugo, predlogu za izvršbo priloži prilogo na posebnem belem listu formata A4, na katerem navede ta podatek in naziv, davčno ali matično številko ter naslov upnika (4. odstavek). • Če želi upnik v predlogu za izvršbo pri zakonitem zastopniku kot položaj zakonitega zastopnika namesto poslovodja, oče, mati, skrbnik ali drugo navesti Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, občinsko pravobranilstvo, državno tožilstvo, upravnik večstanovanjske stavbe ali stečajni upravitelj, pri čemer je pri stečajnem upravitelju tip zastopnika pravna oseba, s. p. ali drugo, predlogu za izvršbo priloži prilogo na posebnem belem listu formata A4, na katerem navede ta podatek in naziv, davčno ali matično številko in naslov zakonitega zastopnika, pri stečajnem upravitelju tudi tip zastopnika. Če želi upnik v predlogu za izvršbo pri zakonitem zastopniku kot položaj zakonitega zastopnika navesti stečajni upravitelj – tip zastopnika fizična oseba, predlogu za izvršbo priloži prilogo na posebnem belem listu formata A4, na katerem navede ta podatek, tip zastopnika fizična oseba, osebno ime, naslov prebivališča, datum rojstva ali EMŠO ali davčno številko ali drug isti povezovalni znak ali drug ustrezen identifikacijski podatek zakonitega zastopnika (5. odstavek). • Če želi upnik v predlogu za izvršbo pri pooblaščencu kot tip pooblaščenca namesto odvetnik, fizična oseba, pravna oseba ali s. p. navesti tip pooblaščenca drugo, predlogu za izvršbo priloži prilogo na posebnem belem listu formata A4, na katerem navede ta podatek in naziv, davčno ali matično številko ter naslov pooblaščenca (6. odstavek).

• Če želi upnik v predlogu za izvršbo pri dolžniku kot tip dolžnika namesto fizične osebe, pravne osebe ali s. p. navesti tip dolžnika drugo, predlogu za izvršbo priloži prilogo na posebnem belem listu formata A4, na katerem navede ta podatek in naziv, davčno ali matično številko ter naslov dolžnika (7. odstavek). • Če želi upnik v predlogu za izvršbo pri sredstvu izvršbe plača in drugi stalni prejemki ter pri sredstvu izvršbe druge denarne terjatve kot tip dolžnikovega dolžnika namesto fizične osebe, pravne osebe ali s. p. navesti tip dolžnikovega dolžnika drugo, predlogu za izvršbo priloži prilogo na posebnem belem listu formata A4, na katerem navede ta podatek in naziv, davčno ali matično številko ter naslov dolžnikovega dolžnika (8. odstavek). Spremenil se je tudi 1. odstavek 22. člena, ki ureja potek postopka pri predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, vloženem po elektronski poti prek spletnega servisa na portalu e-sodstvo. Po spremembi mora biti upnik, ki želi vložiti predlog za izvršbo ali paket predlogov za izvršbo po elektronski poti prek spletnega servisa, vključen v varnostno shemo kot samostojen zunanji kvalificirani uporabnik po postopku, ki ga določata 12. in 13. člen Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih, in pridobiti potrditev CIF, da izpolnjuje tehnične pogoje. Črtan je bil 24. člen, ki je določal potek postopka pridobitve dovoljenja za vlaganje predlogov za izvršbo na podlagi verodostojne listine po elektronski poti.. Končno sta se nekoliko spremenili tudi Priloga 7 in Priloga 8, ki sta sestavni del Pravilnika, zato je treba upoštevati novo besedilo Prilog. 

KADRI

Katja Topovšek

Osebno dopolnilno delo po 1. 1. 2015

ovi Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1, Uradni list RS, št. 32/2014) prinaša novosti na področju osebnega dopolnilnega dela. Za osebno dopolnilno delo se štejejo manjša dela, za katera posamezniku pri davčnem organu ni treba registrirati samozaposlitve, in ne veljajo za delo na črno, če ga opravlja oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje zanj.

črno ter Pravilnika o delih, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo, in o postopku priglasitve teh del, se morajo ponovno priglasiti za opravljanje osebnega dopolnilnega dela na podlagi tega zakona v šestih mesecih po dnevu začetka uporabe tega podzakonskega akta. Do takrat se tudi uporablja Pravilnik o delih, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo, ter postopku priglasitve teh del (Uradni list RS, št. 30/2002).

O osebnem dopolnilnem delu po 1. 1. 2015 govorimo takrat, kadar: • posameznik osebno opravlja pomoč v gospodinjstvu in temu podobna dela, nabira in prodaja gozdne sadeže ter zelišča in opravlja druga manjša dela; • posameznik osebno izdeluje izdelke domače in umetne obrti, za katere ima pridobljeno mnenje po določbi 15. člena obrtnega zakona.

Letni prihodki od opravljanja osebnega dopolnilnega dela v posameznem polletju koledarskega leta v seštevku ne smejo presegati treh povprečnih mesečnih neto plač v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu.

Natančen seznam del, ki jih bo mogoče opravljati kot osebno dopolnilno delo, bo določen v podzakonskem aktu, ki pa za zdaj še ni sprejet. Posameznik od 1. 1. 2015 ne priglasi več osebnega dopolnilnega dela pri upravni enoti, temveč pri Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES), prek spletnega portala AJPES-a ali osebno na upravni enoti, ki za posameznika priglasitev opravi prek spletnega portala AJPES-a. Prav tako mora posameznik obvestiti AJPES o prenehanju opravljanja tovrstnih del. Če posameznik ne bo izpolnjeval pogojev za opravljanje osebnega dopolnilnega dela (npr. presežen bo letni prihodek iz naslova tega dela), ga bo AJPES na podlagi obvestila davčnega organa po uradni dolžnosti izbrisal s seznama. Osebe, ki so imele na dan uveljavitve tega zakona priglašeno osebno dopolnilno delo po določbah Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na

Osebno dopolnilno delo se lahko opravlja na podlagi vrednotnice, ki se glasi na posameznika, ki to delo opravlja, in velja za koledarski mesec. Pridobljena mora biti najpozneje pred začetkom opravljanja dela. Zahtevek za pridobitev vrednotnice, ki se šteje za obračun prispevkov za socialno varnost, se vloži prek spletnega portala e-uprava ali osebno na upravni enoti, ki za posameznika vloži zahtevek prek spletnega portala e-uprava. Zahtevek mora vložiti: • naročnik osebnega dopolnilnega dela (fizična oseba), kadar bo izvajalec zanj opravljal dela, kot so pomoč v gospodinjstvu, temu podobna in druga manjša dela; • izvajalec osebnega dopolnilnega dela, ki sam izdeluje izdelke domače in umetnostne obrti in druge izdelke ter jih prodaja, ali ki nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča. • Vrednotnica stane 9 evrov, s čimer so plačani prispevki za socialno varnost: • 7 evrov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje; • 2 evra za zdravstveno zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen.

Vrednotnico plača oseba, ki vloži zahtevek za pridobitev vrednotnice (naročnik oziroma izvajalec dela), in sicer v 10 dneh. Posameznik se mora sam prijaviti v zdravstveno zavarovanje, prijavo v pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa uredi ZPIZ. Tako bo posameznik, ki je že zdravstveno zavarovan na kaki drugi podlagi (npr. iz delovnega razmerja, kot upokojenec ali kot občan), zavarovan za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. To pa ne velja za posameznike, ki drugje niso zdravstveno zavarovani. Osebam, ki pri nas niso vključeni v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja, prispevka v višini 2 evra ni treba plačati. S plačilom prispevka za PIZ je posameznik pokojninsko in invalidsko zavarovan. Posameznik, ki ni drugje polno zavarovan, pridobi pravico do pokojninske osnove oziroma pokojninske dobe. Izvajalec osebnega dopolnilnega dela pridobi pravico do pokojninske osnove oziroma pokojninske dobe enako kot oseba, ki ni obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanja na podlagi svojega statusa, dosega pa dohodek na podlagi drugih pravnih razmerij, zato se morajo zavarovati na tej podlagi (18. člen ZPIZ-2). Posameznik, ki je že drugje polno zavarovan na kaki drugi podlagi (npr. iz delovnega razmerja, kot upokojenec), pa ne pridobi dodatnih pravic. Prihodke od osebnega dopolnilnega dela mora posameznik javiti davčnemu organu do 10. 7. za prvo polletje in do 10. 1. naslednje leto za drugo polletje. Davčni organ bo od 90-odstotkov napovedanih dohodkov odmeril 25 odstotkov akontacije dohodnine. 

STROKOVNA MNENJA IR

Mnenja Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

Delo upokojencev in knjiženje Lastnik in ustanovitelj podjetja je upokojenec. V letu 2010 je bil imenovan za prokurista (ne pa za direktorja). V letu 2011 smo z lastnikom podjetja podpisali pogodbo o prokuri, da zastopa družbo in opravlja vse pravne posle. Mesečno smo mu obračunali dohodek po pogodbi o prokuri do konca leta 2012, vendar do izplačil dejansko še ni prišlo zaradi slabšega finančnega stanja. Zanima nas: a) Kako je z izplačili za pretekli dve leti (za zdaj mu še ne moremo izplačati)? b) Ali je lahko upokojenec 100-odstotni lastnik družbe in prokurist? Ali je to troje združljivo?

Mnenje a) Na podlagi sklenjene pogodbe ima družba obveznosti, ki ste jih obračunali in knjižili, kar je skladno s splošnimi SRS. Te obveznosti ostajajo odprte do poravnave oziroma do prenehanja obveznosti, če bi vmes zastarale. Ker niso bile poravnane v roku, bi bilo treba pregledati določbe pogodbe o kazni za izplačevalca (penali, zamudne obresti) in jih morda doknjižiti. Bi pa bilo takšno ravnanje neobičajno, saj ima prokurist vpliv na poslovanje družbe in bi torej lahko vplival tudi na vsaj delno poravnavo obveznosti, s tega vidika bi lahko bilo davčno priznavanje take kazni za zamudo dolžnika vprašljivo. Menimo torej, da obveznosti za zdaj še izkazujte med odprtimi postavkami, saj ni razloga za njihovo odpravo. b) Upokojenec, ki je v družbi prokurist (ne pa hkrati tudi njen direktor), lahko prejema pokojnino in ostane zavarovan kot upokojenec. Za delo v družbi kot prokurist lahko prejema dohodke po pogodbi o prokuri, pri čemer ni omejitve v višini nagrade, ki jo prejema, in višina dohodka ne vpliva na pokojnino. Dohodek prokurista, ki je pooblaščen za zastopanje družbe, se po ZDoh-2 šteje za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Med te dohodke se štejejo tudi povračila stroškov v zvezi z opravljanjem dela (npr. potni stroški). Ob izplačilu povračil stroškov se torej ti vštevajo v davčno osnovo in se ne morejo izplačati neobdavčeno, kot zaposlenim delavcem. Prokurist je skladno z določbami ZGD-1 opredeljen kot poslovni pooblaščenec, torej ni niti organ odločanja niti organ vodenja v družbi, temveč ima funkcijo zastopanja proti tre-

tjim osebam. Več o tem si lahko preberete v pojasnilu DURS, št. 4210-5839/2011, z dne 15. 4. 2011. Upamo, da smo vaše vprašanje razumeli pravilno. Če je dejansko stanje drugačno, nas obvestite, da mnenje uskladimo z dejanskim stanjem. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Uradni list RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Uradni list RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012. • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), Uradni list RS, št. 96/2012. • Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Uradni list RS, št. 42/2006, 10/2008, 68/2008, 42/2009, 33/2011, 91/2011, 32/2012, 57/2012, 82/2013. • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 33/2007. Odl. US: U-I-198/05-12, 45/2007. Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010-UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6, 106/2010, 9/2011-ZUKD-1, 13/2011-UPB7, 9/2012. Odl. US: U-I-18/1110, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 71/2012. Odl. US: U-I-76/11-15, 75/2012, 94/2012, 52/2013. Odl. US: U-I-147/12-18, 96/2013. • Pojasnilo DURS, št. 4210-5839/2011, z dne 15. 4. 2011.

Oddaja letnega poročila po pripojitvi Od leta 2008 smo oddajali tudi konsolidirane izkaze za skupino (naša in hčerinska družba). Izkaze smo revidirali. Leta 2014 smo hčerinsko družbo pripojili; obračunski dan je bil 31. 10. 2014, sklep sodišča pa 30. 12. 2014. Hčerinska družba je bila revidirana zaradi pripojitve na dan 31. 10. 2014. Naša družba je računovodsko razknjižila pripojitev. Opravljena je bila revizija računovodskih izkazov na dan 31. 12. 2014 – konsolidiranih izkazov ni več. Zanima nas, kdaj oddati letno poročilo. Izkaze na dan 31. 12. 2014 oddamo na AJPES 31. 3. 2015, prav tako na Durs. Kaj pa letno poročilo? Ali velja oddaja do 31. 8. 2015 (kot za družbe, zavezane k reviziji) ali ga je treba oddati že 31. 3. 2015 (razkritja v manjšem obsegu ali celoletno poročilo)? Ali velja tudi v obratni smeri, da je treba vzeti velikost družbe 2 leti zapored, da se neha revidirati oziroma da družba ni več zavezana k reviziji, kot pri prvi konsolidaciji? Zdaj smo po kriterijih spet majhna družba (izpolnjujemo samo kriterij

UNIKUM | JANUAR 2015 | STROKOVNA MNENJA IR

zaposlenih, prihodkov, ne aktive). Revizijo računovodskih izkazov bomo opravili, ker tako zahteva naš lastnik (tuja družba).

Izvleček iz pogodbe: Ugovor o posredovanju usluga Člen 1. Posrednik posla se obavezuje, da će vlasnik poduzeća tražiti nove poslove na teritoriji Europske Unije i zemalja trećeg svijeta, da će praviti koordinaciju između naručioca posla i nalogodavaca. Poslovi posredovanja se odnose na sve pošiljke drumskog, avio i pomorskog transporta.

Mnenje Če zahteva revizijo lastnik, to še ne pomeni, da ste k reviziji zavezani tudi po ZGD-1. Prostovoljno revizijo lahko delate kadarkoli (oziroma jo lastnik lahko zahteva kadarkoli), vendar to ne vpliva na oddajo računovodskih izkazov za namene javne objave in za namene državne statistike.

Člen 2. Ugovorne strane će svaki mjesec usaglasiti broj pošiljki, a na osnovu toga će posrednik dostaviti fakturu nalogodavcu. Vrijednost fakture se obračunava na slijedeći način: broj pošiljki × 70,– EUR / 1,95583 KM.

Računovodske izkaze za namene državne statistike (torej tiste obrazce AJPES-a s šiframi AOP, tudi podatke iz bilance stanja v razmerjih do tujine ipd., brez pojasnil in razkritij) oddate najkasneje do 31. marca. Računovodske izkaze za namene javne objave oddate do 31. 3. Do 31. 8. oddajate za namene javne objave (torej izkaze po ZGD z vsebino po 60. členu ZGD-1) le, če se uvrščate v kategorijo velikih in srednjih kapitalskih družb, dvojnih družb in tistih majhnih kapitalskih družb, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, prav tako pa konsolidirano letno poročilo. Ker na dan 31. 12. 2014 skupina ne obstaja več, ne sestavljate konsolidiranega letnega poročila. Za podjetje (po pripojitvi hčerinske družbe) torej ugotavljate le še to, ali je veliko ali srednje (ker ste družba z omejeno odgovornostjo). Za vašo matično številko torej preverite velikost lanskega leta in velikost letošnjega leta, če ste se še lani uvrščali med majhna podjetja, letos prav tako, boste torej ne glede na zahteve lastnika oddali letno poročilo za namene javne objave 31. marca. Če pa ste bili lani veliki ali srednji, bo res treba počakati še eno leto, da bo izpolnjen pogoj dveh let zapored glede velikosti. Če niste prepričani glede razvrščanja in poročanja, lahko poskusite sestaviti letno poročilo v AJPES-ovi Excelovi datoteki, ki ima vgrajene kontrolne funkcije, tako da vas bo program opozoril, če ne boste pravilno izbrali velikosti podjetja. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Uradni list RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.). Spremembe: Uradni list RS, št. 26/2007-ZSDU -B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009. Odl. US: U-I-268/06-35, 42/2009, 65/2009UPB3, 83/2009. Odl. US: U-I-165/08-10, Up-1772/08-14, Up379/09-8, 33/2011, 91/2011, 100/2011. Skl. US: U-I-311/11-5, 32/2012, 57/2012, 44/2013. Odl. US: U-I-311/11-16, 82/2013.

Mnenje V pogodbi sta se podjetje A in podjetje B dogovorili, da bo podjetje A za podjetje B opravljalo storitve posredovanja. Pogodba predstavlja posredniško pogodbo, s katero se v skladu z 837. členom OZ posrednik zavezuje, da si bo prizadeval najti in spraviti v stik z naročiteljem osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe, naročitelj pa se zavezuje, da mu bo za to dal določeno plačilo, če bo pogodba sklenjena. Podjetje A si bo prizadevalo najti naročitelja (podjetje C), da bo s podjetjem B sklenilo pogodbo o prevozu blaga. Pogodba velja za cestni, letalski in pomorski prevoz. V vašem primeru bo slovensko podjetje, ki je identificirano za DDV v Sloveniji, opravljalo storitve posredovanja bosanskemu podjetju. Kraj opravljanja storitev posredovanja je v primeru, ko so storitve opravljene davčnemu zavezancu, kraj, kjer ima davčni zavezanec, ki storitve prejme, sedež svoje dejavnosti. To je splošno pravilo iz 1. odstavka 25. člena ZDDV-1, ki velja za določitev kraja opravljanja storitve, ki so opravljene davčnim zavezancem. Domnevamo, da bosansko podjetje šteje za davčnega zavezanca. Pri določitvi, kdo šteje za davčnega zavezanca, vam lahko pomaga Izvedbena uredba Sveta (EU), št. 282/2011. Ta v 3. odstavku 17. člena določa, da razen če razpolaga z nasprotnimi informacijami, izvajalec (podjetje A) šteje, da ima prejemnik (podjetje B) status davčnega zavezanca:

Kraj obdavčitve storitve posredovanja

1.a) če od prejemnika pridobi potrdilo pristojnih davčnih organov prejemnika o vključenosti prejemnika v gospodarske dejavnosti, kar mu omogoča, da dobi vračilo DDV v skladu z Direktivo Sveta 86/560/EGS;

Podjetje A (slovensko podjetje) mesečno izdaja račune bosanskemu podjetju B (spodaj je izvleček iz pogodbe, ki sta jo podpisali ti dve podjetji). Podjetje A je podjetju B zagotovilo posel, tako da podjetje B opravlja storitve prevoza za podjetje C. Podjetji A in C imata istega lastnika. Zanima nas, kaj je treba navesti na računu, ki ga izda podjetje A podjetju B, in kako se ta račun zapiše v obrazec DDV-O.

2.b) če prejemnik nima potrdila, dobavitelj pa ima številko DDV ali podobno številko, ki jo je prejemniku dodelila država sedeža in se uporablja za identifikacijo dejavnosti, ali katerokoli drugo dokazilo, iz katerega se lahko razbere, da je prejemnik davčni zavezanec, ter če dobavitelj z običajnimi poslovnimi varnostnimi ukrepi, kot so ukrepi v zvezi s preverjanjem identitete ali plačil, v razumni meri preveri točnost informacij, ki mu jih je poslal prejemnik.

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

Podjetje A na računu slovenskega DDV torej ne obračuna, saj ima naročnik storitve (podjetje B, ki je davčni zavezanec) sedež svoje dejavnosti v Bosni, in je zato kraj opravljanja storitve posredovanja v Bosni, storitev pa predmet obdavčitve z bosanskim DDV. Podjetje A mora na računu navesti številko DDV ali podobno številko podjetja B (kot je opisano v točki b). Obvezna sestavina računa je navedba »obrnjene davčne obveznosti« (angl. reverse charge), lahko pa navedete tudi sklicevanje na ustrezni člen (ZDDV-1). Primer klavzule na računu: »DDV ni obračunan v skladu s 1. odstavkom 25. člena ZDDV-1 – obrnjena davčna obveznost«. Ker je kraj obdavčitve take storitve posredovanja v tretji državi, in ne v EU, se taka storitev šteje kot storitev, ki je v Sloveniji neobdavčljiva, in se zato v obrazcu DDV-O ne poroča. Se pa vrednost po računu v skladu s Pravilnikom o vsebini, obliki, načinu in rokih za predložitev izpisa podatkov iz elektronsko vodenih poslovnih knjig in evidenc zavezanca za davek vpiše v knjigo izdanih računov v stolpec 23 kot »Vrednost dobav s pravico do odbitka DDV, pri katerih je kraj dobave zunaj Slovenije«. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Obligacijski zakonik (OZ), Uradni list RS, št. 83/2001, 32/2004, 28/2006. Odl. US: U-I-300/04-25, 29/2007. Odl. US: U-I-267/0641, 40/2007, 97/2007-UPB1, 30/2010. Odl. US: U-I-207/08-10, Up-2168/08-12. • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012. • Pravilnik o vsebini, obliki, načinu in rokih za predložitev izpisa podatkov iz elektronsko vodenih poslovnih knjig in evidenc zavezanca za davek, Uradni list RS, št. 59/2007, 126/2007, 107/2009, 55/2013. • Izvedbena uredba Sveta (EU), št. 282/2011, eur-lex.europa.eu/ LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2011:077:0001:0022:SL:PDF.

Plačilo za nedobavljeno vozilo Samostojni podjetnik se je po internetu z angleško firmo dogovoril, da kupi osnovno sredstvo – tovorno vozilo. Ta mu je po elektronski pošti v plačilo poslala račun za tovorno vozilo in prevoz do Luke Koper. Samostojni podjetnik je računa plačal, tovornega vozila pa ni prevzel, ker v Luko Koper ni bilo dostavljeno. Zadeva je pri odvetniku. Zanima nas, kaj naj storimo s prejetimi računi glede obračuna DDV, saj smo prejeli in plačali račun za nabavo tovornega vozila in prevoz, vozila pa nismo prejeli.

Mnenje Samostojni podjetnik je izvedel predplačilo za tovorno vozilo, ki naj bi mu ga dobavilo angleško podjetje. Tovorno vozilo naj bi bilo dostavljeno v Luko Koper, nimamo pa podatka o tem, ali naj bi bilo vozilo uvoženo v Slovenijo iz tretje države (uvoz iz države zunaj EU) ali naj bi bilo v Slovenijo dostavljeno iz druge države EU. Če bi bilo tovorno vozilo dostavljeno iz druge države EU, bi samostojni podjetnik opravil pridobitev blaga znotraj EU.

Kot določa PZDDV v 36.b členu, ne nastane obveznost obračuna DDV, če davčni zavezanec opravi plačilo v zvezi z uvozom blaga. Če je bil podjetnik dogovorjen, da bo vozilo prepeljano iz tretje države in uvoženo v Slovenijo, ob izvršitvi plačila ni dolžan obračunati DDV. Če bo tovorno vozilo prispelo kasneje in bo uvoženo v Slovenijo, bo slovenski carinski organ na uvozni carinski deklaraciji obračunal DDV. Podjetnik bo moral kot carinski dolžnik najprej ta DDV plačati carinskemu organu, nato pa bo po tej uvozni deklaraciji, kjer bo naveden kot uvoznik blaga, odbijal vstopni DDV. Tudi če naj bi tovorno vozilo prispelo iz druge države EU, podjetnik ob izvršitvi plačila ni dolžan obračunati izstopnega DDV. PZDDV namreč tudi za predplačila, izvršena pred pridobitvijo blaga znotraj EU, določa, da ne nastane obveznost obračuna DDV (36. člen PZDDV). Obveznost obračuna DDV bo nastala šele tedaj, če in ko bo tovorno vozilo dejansko dobavljeno v Slovenijo. Menimo, da podjetnik računa za tovorno vozilo ni dolžan vključiti v evidence in obračun DDV, saj tovornega vozila, ki naj bi bilo prepeljano v Slovenijo iz tujine (pri tem je vseeno, ali bi bil to vsebinsko uvoz ali pridobitev blaga iz EU), ni prejel. Računa ne vpisuje ne glede na to, da je račun dobavitelju že plačal. Povsem enako velja za stroške prevoza do Luke Koper (če so npr. zaračunani z ločenim računom). V skladu s 5. odstavkom 36. člena se namreč v davčno osnovo vštevajo – če že niso všteti – postranski stroški, kot so provizije, stroški pakiranja, prevoza in zavarovanja, ki jih dobavitelj ali izvajalec zaračuna kupcu oziroma naročniku storitve. Račun za storitev prevoza deli enako usodo kot račun za tovorno vozilo, ne glede na to, da je izstavljen ločeno kot račun za opravljeno storitev (in ne kot ena od postavk na računu za opravljeno dobavo blaga). Po računih za tovorno vozilo, ki ni bilo dobavljeno, in za prevozno storitev, ki ni bila opravljena (in se nanaša na prevoz tovornega vozila) samoobdavčitve ne delate. Računov ne vključite v evidence in obračun DDV. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 141/2006, 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011, 102/2012, 54/2013.

Status študenta in začasno zavarovanje v tujini Študentka (s statusom študenta) odhaja delat v Švico kot varuška. Družina, pri kateri bo delala, jo bo prijavila v socialno in zdravstveno zavarovanje v Švici. Tam naj bi delala eno leto, potem bi rada nadaljevala študij doma. Ker noče izgubiti statusa študenta, nas zanima, kakšen je postopek v naši državi.

UNIKUM | JANUAR 2015 | STROKOVNA MNENJA IR

Mnenje

se raznih tekov, kolesarjenj, organizirajo tudi druge vadbe (npr. zumba). Na tekih običajno nosijo majice z napisom podjetja. Društvo se financira s sredstvi, ki jih donira ali sponzorira podjetje. Zanima naj, kaj je pravilno – donacija ali sponzorstvo.

Študentka, ki bo začasno prijavljena v socialno in zdravstveno zavarovanje v Švici, se mora v Sloveniji odjaviti iz zavarovanja, saj ne more biti hkrati zavarovana v dveh državah. Po enem letu, ko se bo vrnila v Slovenijo, se lahko ponovno prijavi v zavarovanje v Sloveniji kot študentka, če bo seveda izpolnjevala pogoje za takšno zavarovanje.

Mnenje Sicer pa imamo pomislek, zakaj bi se zavarovala v Švici. Prek kartice evropskega zavarovanja lahko ostane zavarovana v Sloveniji. Zavarovane osebe, ki so obvezno zdravstveno zavarovane v Republiki Sloveniji, imajo v času začasnega bivanja v tujini zagotovljene pravice do nujnih oziroma potrebnih zdravstvenih storitev. Evropska kartica se namreč uporablja v državah članicah EU in EGP ter Švici, v Makedoniji, Srbiji, Črni gori in Avstraliji. Naročite jo lahko brezplačno prek spletne strani www.zzzs.si, mobilnega telefona s SMS-sporočilom ali pri referentu na območnih enotah oziroma izpostavah Zavoda. Podlaga za pridobitev evropske kartice je veljavna slovenska kartica zdravstvenega zavarovanja. Postopek uveljavljanja pravice do zdravstvenih storitev je odvisen od tega, v kateri državi zavarovanec potrebuje zdravstvene storitve. Če bi morebiti kakšne storitve morali doplačati, jih lahko kasneje v Sloveniji dobite povrnjene. Listine se izdajajo za najmanj 30 dni in največ za 5 let. Veljavnost izdane listine je odvisna od urejenosti obveznega zdravstvenega zavarovanja zavarovane osebe. Listine se izdajo: 1. za čas predvidenega dela v tujini zavarovancu, ki je napoten na delo v tujino, in njegovim družinskim članom; 2. največ za študijsko leto oziroma za predvideno dobo študija ali strokovnega izpopolnjevanja v tujini, zavarovanim osebam, ki študirajo ali so na strokovnem izpopolnjevanju v tujini; 3. največ za eno leto, zavarovanim osebam za čas začasnega bivanja v tujini; 4. največ za pet let upokojencem in po njih zavarovanim družinskim članom ter otrokom do dopolnjenega 18. leta, če niso sami zavarovanci.

Donacije so darila (denar in denarni nadomestki, pravice, stvari), ki jih društvo prejme brez obveznosti vračila, brez obveznosti protistoritve, brez obveznosti plačila. Če je torej društvo prejelo majice brez obveznosti plačila in brez kakršnihkoli obveznosti (npr. da jih člani nosijo na določenih dogodkih), potem je to donacija. Če pa je društvo prejelo majice, ki jih morajo člani nositi na določenem dogodku, se z njimi fotografirati in tako opravljati oglaševanje za podjetje, od katerega je prejelo majice, je to sponzorstvo, saj predstavlja obveznost društva, da vrača storitev podjetju. Donacija je torej enostransko dejanje (»dam«), oblika pomoči, sponzorstvo pa dvostransko (»dam ob pogoju, da v zameno daš«), torej komercialno dejanje. Zato je tudi računovodska in davčna obravnava obeh dejanj povsem različna (donacije prinašajo dajalcu davčne olajšave, prejemniku nepridobitne prihodke, medtem ko sponzorstvo ne). Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Uradni list RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Uradni list RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012. • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012, 94/2012.

Svoj status študenta si morate urediti na fakulteti, kjer študirate. Če izpolnjujete pogoje za status študenta, boste ostali zavarovani kot študent (najverjetneje prek enega izmed staršev). Če pogojev za status študenta ne boste izpolnjevali, ste se dolžni sami vključiti v zavarovanje. Če ne izpolnjujete pogojev, da bi bili zavarovan po kateri od 1. do 20. točke in 22. do 25. točke 15. člena ZZVZZ, vas v obvezno zdravstveno zavarovanje prijavi pristojni Center za socialno delo, ki tudi ugotavlja izpolnjevanje kriterijev, ki jih morate izpolnjevati. Več o vključitvi v obvezno zdravstveno zavarovanje kot občan si lahko preberete na www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs. nsf/o/E4B9F8AB387CDD80C1257539003BC61E.

Uporaba službenega vozila s strani zunanjega izvajalca Želimo odgovor na temo uporabe službenih vozil. Ali sme zunanji izvajalec, ki za nas dela po pogodbi o opravljanju storitev (1. možnost: s. p., 2. možnost: d. o. o., zaposleni v tem d. o. o.-ju) uporabljati naše službeno vozilo? Gre za občasno delo pri strankah in se sprašujemo, ali mu lahko izdamo potni nalog za službeno osebno vozilo in kakšne dokumente oziroma evidence moramo pri tem voditi (če so drugačne od tistih, ki se morajo voditi za zaposlene). Ali je Pravilnik o uporabi službenih vozil obvezen in kaj vse mora vsebovati?

Donacija ali sponzorstvo

Mnenje

V našem podjetju so se zaposleni organizirali v športno društvo. Člani društva so zaposleni, njihovi svojci in tudi nekateri prijatelji. Vsi plačujejo članarino. Člani društva se združujejo z namenom rekreiranja in druženja. Udeležujejo

Kdo lahko vozi določeno vozilo, ne določa noben davčni zakon (kar je tudi pravilno), ampak je to vedno prosta odločitev lastnika vozila. Če je torej vaša družba lastnik avtomobila, ima družba (oziroma v imenu družbe njen direktor) pravico določiti (odločiti), kdo sme uporabljati kak službeni avtomobil in kdo ne. Če torej direktor sprejme odločitev, da avto, ki

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

je v lasti družbe, lahko uporablja tudi oseba, ki svoje delo za družbo opravlja po pogodbi o poslovnem sodelovanju, bodisi kot s. p. bodisi kot d. o. o., je to z vidika predpisov seveda dovoljeno. Takšno dovoljenje se lahko zapiše kar v pogodbi o poslovnem sodelovanju, ki jo podpišeta obe stranki, lahko se sklene ločena pogodba, ki ureja to razmerje, ali pa se podeli le ločeno pooblastilo, s katerim konkretna fizična oseba lahko vozi določen avto. Ob policijski kontroli pa se pogosto dogodi, da policija želi videti le pooblastilo, da oseba, ki ni lastnik avtomobila, ta avto lahko vozi in uporablja. A načeloma je odločitev o načinu podelitve dovoljenja za uporabo avtomobila popolnoma v pristojnosti lastnika družbe. V tem delu želimo opozoriti še na to, da če ima družba avto na lizing, je treba preveriti še konkretno pogodbo z lizinško hišo, ali ona (kot lastnik) dovoli uporabo tega avtomobila tretji osebi. Seveda se v taki situaciji pojavi vprašanje, kakšna je davčna obravnava takega dogovora. V tem primeru ena družba dejansko nudi možnost uporabe avtomobila drugi družbi (ali s. p.-ju), kar se na prostem trgu zaračunava. Torej v tem primeru ni mogoče zagovarjati, da se nudi službeni avtomobil za službene potrebe osebi, ki je pri družbi v delovnem razmerju, ker to ne drži. V tem primeru se službeni avtomobil za službene (ali tudi drugačne) potrebe nudi drugi družbi (ali s. p.-ju) kot sredstvo, ki ga nosilec s. p.-ja oziroma zaposleni na tem drugem d. o. o.-ju uporablja za opravljanje dejavnosti s. p.-ja oziroma d. o. o.-ja. To pa pomeni, da bi morala vaša družba (z davčnega vidika) za to uporabo drugi družbi ali s. p.-ju nekaj zaračunati (npr. najem avtomobila). Če tega ne stori, se pojavi vprašanje davčne upravičenosti nastalih stroškov na vašem d. o. o.-ju. V takih primerih tako priporočamo naslednje: 1. V notranjih pravilnikih družbe, pogodbi o poslovnem sodelovanju, pooblastilu ipd. naj vaša družba jasno zapiše, da ima vaš avto pravico uporabljati vaš poslovni partner, nosilec s. p.-ja za opravljanje svoje dejavnosti oziroma konkretni zaposleni na d. o. o.-ju za opravljanje dejavnosti tega d. o. o.-ja. Na tak način lastnik avtomobila da soglasje k uporabi avtomobila. 2. Med vašo družbo in s. p.-jem oziroma d. o. o.-jem te fizične osebe, naj se sklene najemna pogodba za uporabo avtomobila, kjer je opredeljena mesečna najemnina ali najemnina za dan uporabe tega avtomobila, če se ne oddaja za ves mesec (nivo poštene tržne cene), ki jo nato vaša družba zaračuna s. p.-ju oziroma d. o. o.-ju. Najemnina mora biti določena tržno oziroma vsaj na način, da imate vi kot lastnik avtomobila z njo pokrite vsaj stroške, ki vam nastajajo zaradi tega avtomobila (amortizacija, registracija, servisi, gume), oziroma sorazmeren del stroškov, če se oddaja v najem le določene dni v mesecu. 3. Evidence, ki jih je treba voditi v povezavi s službeno uporabo avtomobila (običajno gre za potni nalog), mora v tem primeru voditi vaš poslovni partner (s. p. oziroma d. o. o.); to torej ni stvar vašega d. o. o.-ja. 4. Če npr. nosilec s. p.-ja oziroma zaposleni na d. o. o.-ju uporablja ta avto tudi za zasebne potrebe, mora boniteto za

zasebno rabo službenega avtomobila obračunati pri sebi. Vaša družba s tem ni povezana in obveznosti po pravilni davčni obravnavi iz naslova zasebne rabe vozila ne nosi. 5. Če ne želite, da bi imel nosilec s. p.-ja oziroma d. o. o.-ja dodaten strošek z najemnino za uporabo vašega avtomobila, priporočamo, da se za strošek najemnine avtomobila dvigne cena njegove storitve, ki jo on zaračuna vam – na tak način so stroški razdeljeni, kot želite (oziroma kot se dogovorite), hkrati pa je vsa situacija tudi davčno pravilno urejena. V delu, v katerem vi za najem avtomobila izdate račun, je celo možen dogovor pobota z delom računa, ki vam ga izda s. p. oziroma d. o. o. te fizične osebe – tako se izognete tudi likvidnostnim težavam. Pravilnik o uporabi službenih vozil ni obvezen. Pravila o uporabi tega vozila (če kakšna so) vedno določa lastnik. Če ta želi imeti jasna pravila, ki si jih lahko prebere vsak, ki avto uporablja, pa je verjetno najlaže, da jih sprejme v obliki pravilnika. Če zgoraj napisano prikažemo še na preprostem primeru: 1. D. o. o. A je lastnik avtomobila. 2. D. o. o. A sodeluje tudi z s. p.-jem B in d. o. o.-jem C na podlagi pogodbe o poslovnem sodelovanju. 3. Nosilec s. p.-ja B in zaposleni pri d. o. o.-ju C lahko pri službenih poteh, ki jih opravlja za d. o. o. A, uporablja avto, ki je v lasti d. o. o.-ja A. 4. D. o. o. A in s. p. B oziroma d. o. o. C sklenejo dogovor, da bo d. o. o. A za uporabo avtomobila s. p.-ju B oziroma d. o. o.-ju C zaračunal 50 evrov na dan uporabe. 5. Hkrati se dogovorijo, da bo s. p. B oziroma d. o. o. C d. o. o. -ju A zaračunal svoje storitve v višini 100 evrov na uro. 6. D. o. o. A s. p.-ju B oziroma d. o. o.-ju C izda račun za 50 evrov, s. p. B oziroma d. o. o. C pa d. o. o.-ju A račun za 200 evrov. 7. D. o. o. A poravna (z denarnim tokom) le del računa v višini 150 evrov, 50 evrov pa se pobota. Če strnemo, lastnik avtomobila lahko dovoli uporabo avtomobila, komur želi. Na tem področju zakonodaja ne pozna omejitev oziroma je to dovoljenje predmet ureditve med pogodbenim strankama. Je pa treba v takem primeru situacijo pravilno urediti tudi z davčnega vidika. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, Uradni list RS, št. 117/2006, 56/2008, 76/2008, 5/2009, 96/2009, 110/2009– ZDavP-2B, 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012, 94/2012, 81/2013).

ROKOVNIK

Da ne pozabim: 10. februar

POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

PRAVNE OSEBE:

FIZIČNE OSEBE (s.p.):

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb 01/2015

Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti 01/2015

EURIBOR

na dan 12. 12. 2014

na dan 23. 1. 2015

Intrastat poročilo

Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

3-mesečni

0,081

0,053

6-mesečni

0,176

0,137

12-mesečni

0,329

0,275

15. februar

ETN - poročanje o prodajah in najemih, sklenjenih v preteklem mesecu 18. februar

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

20. februar

Rekapitulacijsko poročilo 01/2015 in hkrati DDV-O 01/2015 Banka Slovenije - poročilo: BST, KRD, DVP, SN-T Statistika finančnih računov - IV. četrtletje 2014

26. februar

AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

27. februar

FURS - obračun in plačilo DDV 01/2015 Poročilo o dobavah (76.a člen) 01/2015

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (26.1.2015)

Banka Slovenije - SKV FURS - zahtevek za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov

28. februar

Plačila v gotovini

Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga in storitev v RS po ZPPDFT**

Variabilni del priznane obrestne mere EUR

USD

JPY

GBP

CHF

Do vključno 1 meseca

0,01600 %

0,16750 %

0,08014 %

0,50538 %

-0,03800 %

Do vključno 3 mesecev

0,07600 %

0,25560 %

0,11214 %

0,56338 %

-0,06300 %

Do vključno 6 mesecev

0,16900 %

0,36480 %

0,14443 %

0,68488 %

-0,02360 %

12 mesecev

0,32300 %

0,63280 %

0,26614 %

0,97525 %

0,03640 %

Vrsta izplačila za

5.000 EUR

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

JAN. 2015

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/ davki_in_carine/obrestne_mere_za_obresti_na_posojila_med_povezanimi_osebami/ (26.1.2015)

420 EUR

Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2*

FURS - Napoved za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev Napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah AJPES - Letno poročilo za nepridobitne organizacije-pravne osebe zasebnega prava Letno poročilo za pravne osebe javnega prava

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti Obdobje od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015

8,05 %

Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. Uradni list RS št. 2/2015, 9. 1. 2015)

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

JAN. 2015

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 92/2013, 16/2014, 59/2014)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR. V primeru, da delavec dela 11 ur ali več na dan - 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro nad 8 ur.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70% cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javni prevoz - do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

v skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Nadomestilo za ločeno življenje se lahko določi v pogodbi o zaposlitvi delavca pod pogoji in v znesku, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, kot to določa vsakokratni podzakonski predpis.

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 30% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 469,65 EUR* Za 20 let delovne dobe: v višini 50% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 782,75 EUR* Za 30 let delovne dobe: v višini 70% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 1.095,85 EUR*

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povp. mes. plač v RS za pretekle tri mesece 3.131,00 EUR** oz. v višini dveh povp. mes. plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

797,04 EUR za leto 2014; Najvišji znesek brez prispevkov 1.143,25 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- v primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece - 1.565,50 EUR**; - v primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 782,75 EUR** - Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.565,50 EUR**) - Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece (1.565,50 EUR**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si/).

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

NOVIČKE

Ne spreglejte pomembnejših novosti, objavljenih v Uradnem listu, za računovodstvo, davke in finance v gospodarstvu: Številka Uradnega lista

Vsebina

1/2015

1. Uredba o spremembah Uredbe o določitvi zneska trošarine za energente

2/2015

19. Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

Predpisana obrestna mera zamudnih obresti velja za šestmesečno obdobje, ki se začne dne 1. januarja 2015, in znaša 8,05 odstotkov.

2/2015

55. Pravilnik o vsebini, obliki in načinu potrjevanja vezane knjige računov

Tehnične podrobnosti o izdaji vezane knjige računov (blok po 50 računov v treh izvodih), ki se uporabljajo od 31.1.2015 pri gotovinski prodaji. Zavezanec za davek mora pred prvo izdajo računa iz vezane knjige računov to potrditi pri FURS (eDavki).

2/2015

57. Popravek Sprememb in dopolnitev Slovenskih računovodskih standardov (2006)

Popravek opredelitve začetka veljavnosti zadnjih sprememb (skupni podvigi).

3/2015

84. Aneks h Kolektivni pogodbi za cestni potniški promet Slovenije za leto 2014

5/2015

128. Povprečni znesek trošarine za plinsko olje za pogonski namen v letu 2014

5/2015

129. Povprečni znesek trošarine za plinsko olje za pogonski namen v decembru 2014

5/2015

131. Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, december 2014

Kratek povzetek in opombe

Mesečni koeficient rasti cen življenjskih potrebščin decembra 2014 v primerjavi z novembrom 2014 je bil –0,005. Koeficient rasti cen življenjskih potrebščin od začetka leta do decembra 2014 je bil 0,002 (to je hkrati letna inflacija v RS in koeficient za preračun poslovnega izida po SRS 8).

Beti Božnar

VRHOVNO SODIŠČE RS JE SPREJELO STALIŠČE O UPORABI DOLOČB ZIZ-J GLEDE OMEJITVE IZVRŠBE

Novičke s portala IR Celotna vsebina novic je na voljo na www.iracunovodstvo.eu

26. 01. 2015 Olajšave za vzdrževane družinske člane Kdor med letom ni uveljavljal posebne olajšave za vzdrževane družinske člane in jo želi uveljavljati pri letnem informativnem izračunu dohodnine ter kdor želi uveljavljanje teh olajšav pri odmeri spremeniti (glede na uveljavljanje pri akontacijah), mora najpozneje do 5. februarja 2015 oddati vlogo…

12. 01. 2015 Vzorec računa iz knjige izdanih računov Pravilnik o vsebini, obliki in načinu potrjevanja vezane knjige računov je bil izdan v Ur.l. št. 2/2015, vzorec računa iz vezane knjige računov najdete s klikom tukaj. Z 31. januarjem 2015...

07. 01. 2015 Višina zamudne obrestne mere Predpisana obrestna mera zamudnih obresti za šestmesečno obdobje, ki se je začelo dne 1. januarja 2015, znaša 8,05 % (objavljeno v Uradnem listu RS št. 2/2015).

V praksi so se pojavile dileme glede pričetka uporabe določb ZIZ-J, ki urejajo izvzetje iz izvršbe in omejitve izvršbe. Zato je Ministrstvo za pravosodje pridobilo stališče Vrhovnega sodišča RS, ki je potrdilo stališče, da začnejo omejitve in izvzetja veljati in se uporabljati od 30. 7. 2014 dalje (ne glede na to ali so navedeni v izreku ali zgolj v obrazložitvi). Več o mnenju si lahko preberete na spletni strani Ministrstva za pravosodje RS: http://www.mp.gov.si/si/novinarsko_sredisce/novica/article/1328/7000/ c850c8ac9c2f390f655c12c9a4caaf33/ 

05. 01. 2015 Najnižje osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost od 1. januarja 2015 dalje Najnižja osnova za obračun prispevkov za osebe v delovnem razmerju znaša v letu 2015 znesek 52 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec (410. člen...

05. 01. 2015 Razkritje po SRS 8 – rast cen življenjskih potrebščin

www.iracunovodstvo.eu

V letnem poročilu je za vse družbe, ne glede na velikost in zavezanost k reviziji, obvezno razkritje po SRS 8.30, in sicer preračun poslovnega izida, ki se izračuna na podlagi rasti cen življenjskih...

UNIKUM | JANUAR 2015 | TEMA MESECA | Rezervacije, slabitve in druga vprašanja ob zaključnem računu

PODELILI SMO PRVE CERTIFIKATE ZA NAZIV RAČUNOVODSKI STROKOVNJAK IR! Na sliki od leve proti desni: Mateja Dolenec, Tina Godina, Marjanca Plahanc, Jana Pratneker in Neda Štemberger.

ČESTITAMO!

PRIDOBITE NAZIV RAČUNOVODSKI STROKOVNJAK IR TUDI VI! Zakaj postati računovodski strokovnjak IR? Naziv bo priznanje vašemu strokovnemu znanju in usposobljenosti ter pokazatelj vaše odličnosti. V družbi najboljših boste pripomogli k dvigu ugleda poklica računovodje in računovodske stroke. Za vsako leto aktivnega statusa vam pripada brezplačno bronasto članstvo Kluba IR. Kot Računovodski strokovnjak z aktivnim statusom se boste lahko udeležili treh brezplačnih kratkih posvetov o aktualnih temah.

Naj se vaše prizadevanje za znanje in vaše trdo delo potrdi s certifikatom! Več o pogojih za pridobitev naziva in ostalih ugodnostih na:

www.iracunovodstvo.eu ali 01 360 20 20

01 | 2015

PRILOGA PLUS

IZOBRAŽEVANJE IR Na vse teme, ki pokrivajo področje DDV nudimo

10 % popusta Velja za šole, delavnice, seminarje in kratke seminarje IR.

FEBRUAR 2015 MESEC DDV IZOBRAŽEVANJ

Združeni v znanju!

UNIKUM | JANUAR 2015 | PRILOGA PLUS | IZOBRAŽEVANJA IR

Šola o DDV – osnove

Delavnica - Kje se plača DDV pri dobavah blaga v mednarodnih transakcijah?

Kotizacija: 360 € + ddv

Kotizacija: 280 € + ddv

Predavateljica: Maja Dolinar Dubokovič

Predavateljica: mag. Tamara Prezelj

Termin: 5., 9. in 13. februar

Termin: 16. in 17. februar

Komu je namenjeno?

∞ začetnikom, ki se pri svojem delu srečujejo z DDV, ∞ računovodjem, knjigovodjem in referentom za obračun DDV, ki bi želeli obnoviti svoje znanje na področju DDV in ∞ vsem, ki bi radi pridobili osnovna znanja s področja DDV in ostalih prometnih davkov.

Osebam, ki so jim dileme v zvezi z obračunom DDV in poročanjem mednarodnih transakcij dobro znane, kakor tudi tistim, ki jih predstavljen program zanima iz kakršnega koli razloga.

PROGRAM

1. DDV

Opravljanje mednarodnih transakcij zahteva od zavezanca oz. njegovega računovodje natančno poznavanje in razumevanje pravil, ki določajo, katera država ima pravico pobrati DDV in kakšne so obveznosti do drugih držav pri trgovanju preko meja domače države. Ne le to – s pravilno strukturo posla, upoštevaje omennjena pravila, se zavezanec lahko marsikdaj tudi izogne administriranju za namene DDV v drugih državah.

∞ pregled zakonodaje, ∞ novosti pri obdavčitvi z DDV, ki jih prinašajo predvidene spremembe Zakona o DDV in Pravilnika o izvajanju Zakona o DDV, s poudarkom na spremembah pri kraju obdavčitve storitev, ∞ predmet obdavčitve, ∞ davčni zavezanci in identifikacija, ∞ obdavčljive in neobdavčljive transakcije, ∞ kraj obdavčitve in samoobdavčitev, ∞ nastanek obveznosti obračuna DDV, ∞ davčna osnova in davčni stopnji, ∞ izdaja računov, ∞ promet blaga z EU in s tretjimi državami, ∞ oprostitve DDV, ∞ obvezne klavzule na računu, ∞ odbitek DDV, ∞ izračun odbitnega deleža DDV pri pravnih osebah nezavezankah in pri oproščeni dejavnosti, ∞ popravek odbitka DDV pri osnovnih sredstvih in ∞ vračilo DDV, plačanega v tujini.

2. Drugi prometni davki ∞ davek na promet nepremičnin in ∞ davek na motorna vozila.

3. Knjigovodstvo ∞ konkretni primeri izpolnjevanja evidence o obračunanem DDV (knjiga izdanih računov), ∞ konkretni primeri izpolnjevanja evidence o odbitku DDV (knjiga prejetih računov) in ∞ ostale evidence.

4. Obrazec DDV-O, rekapitulacijsko poročilo in poročilo o dobavah po 76.a členu ∞ konkretni primeri izpolnjevanja obrazca DDV-O, ∞ konkretni primeri izpolnjevanja rekapitulacijskega poročila in ∞ konkretni primeri izpolnjevanja poročila o dobavah po 76.a členu.

∞ definicija dobave blaga ∞ definicija pridobitve blaga iz EU ∞ prenos blaga znotraj podjetja, v drugo državo članico EU ∞ izvoz, uvoz ∞ nastanek obveznosti obračuna DDV ∞ poročanje dobav in pridobitev ∞ pravila za določanje kraja dobave – kraj dobave brez prevoza – kraj dobave s prevozom – kraj dobave – prevoz s prekinitvijo ∞ pravila za določanje kraja pridobitve – splošno – glede na status dobavitelja – glede na vrsto blaga ∞ dobava blaga z inštalacijo ∞ verižne dobave – splošno o različnih verižnih dobavah – pravi in nepravi tristranski posli – verižne dobave znotraj in preko meja EU ∞ komisijska prodaja blaga ∞ dobave blaga, opravljene v/iz skladišča v tujini ∞ drugi primeri čezmejnih poslov (kombinacija prevoza in prenosa, prekinjen prevoz, verižni posel in storitev ipd.)

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

Poglobljena delavnica obračunavanja DDV Kotizacija: 280 € + ddv Predavateljica: Branka Svilar Mugoša Termin: 19. in 20. februar

Komu je namenjeno? Delavnica je primerna predvsem za računovodje in davčne svetovalce, ki se s problematiko obračunavanja DDV ukvarjajo v praksi in želijo z obravnavo zahtevnejših primerov s tega področja svoje znanje poglobiti in nadgraditi.

PROGRAM 1. MODUL ∞ Predmet obdavčitve ∞ Davčni zavezanec in obveznost identifikacije za namene DDV ∞ Obdavčljive in neobdavčljive transakcije – dobava blaga - uporaba blaga za neposlovne namene - prenos blaga v drugo državo članico - prenos podjetja - pridobitev blaga znotraj Skupnosti – opravljanje storitev - opravljanje storitev za neposlovne namene - opravljanje storitev v svojem imenu in za račun druge osebe ∞ Kraj obdavčljivih transakcij – kraj dobave blaga – kraj dobave blaga v primeru dobave blaga brez prevoza – kraj dobave blaga v primeru, da se blago odpošilja ali odpelje – kraj dobave blaga, le se odpošiljanje ali prevoz blaga začne v tretji državi – kraj dobave blaga pri prodaji blaga na daljavo – kraj opravljene dobave rabljenega blaga, umetniških predmetov, zbirk in starin – kraj dobave blaga z montažo – kraj dobave blaga na krovu plovil, zrakoplovu ali na vlakih – kraj dobave blaga po distribucijskih sistemih – kraj pridobitve blaga znotraj Skupnosti ∞ Kraj obdavčljivih transakcij – kraj opravljanja storitev – storitve posrednikov – storitve povezane z nepremičnino – prevozne storitve – kulturne in podobne storitve – pomožne prevozne storitve ali storitve opravljene v zvezi s premičninami – restavracijske storitve in storitve cateringa – najem prevoznih sredstev – elektronske storitve – storitve odvetnikov, računovodij, notarjev…

∞ Nastanek obveznosti obračuna DDV – dobave blaga in storitev, pri katerih se izdajajo zaporedni računi (na primer naročnine, članarine in podobno) – predplačila – dobave blaga v drugo državo članico Skupnosti – pridobitve blaga znotraj Skupnosti – uvoz blaga – dobave blaga in storitev po 76.a. členu ZDDV-1

2. MODUL ∞ Davčna osnova in davčna stopnja ∞ Oprostitve plačila DDV – tako imenovana prava in neprava oprostitev plačila DDV ∞ Odbitek DDV – nastanek in obseg pravice do odbitka DDV – davčni zavezanec, ki opravlja obdavčeno in oproščeno dejavnost – omejitve pravice do odbitka DDV – pogoji za uveljavljanje pravice do odbitka DDV – uveljavljanje odbitka DDV pri neplačanih računih – popravek odbitka DDV – popravek odbitka DDV pri osnovnih sredstvih – popravek dobitka DDV na podlagi odločitve davčnega in carinskega organa – vračilo DDV davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi vračila ∞ Mehanizem obrnjene davčne obveznosti v določenih sektorjih – posebnosti pri storitvah v gradbenem sektorju – posebnosti pri storitvah najemanja osebja v zvezi z opravljanjem storitev v gradbenem sektorju – posebnosti pri dobavah zemljišč in zgradb, za katere je dobavitelj uporabil opcijo obdavčitve ∞ Knjigovodstvo – praktični primeri izpolnjevanja evidence o obračunanem DDV – praktični primeri izpolnjevanja evidence o odbitku DDV – praktični primeri izpolnjevanja obrazca DDV-O – praktični primeri poročanja opravljenih dobav v rekapitulacijskem poročilu – praktični primeri izpolnjevanja poročila o dobavi blaga in storitev po 76.a. členu ZDDV-1 ∞ Posebne ureditve – mali davčni zavezanci in kmetje – potovalne agencije – rabljeno blago – elektronske storitve tujih davčnih zavezancev in – plačana realizacija.

Seminarji s področja DDV 6. februar

10. februar

Kaj mora računovodja v javnem sektorju vedeti o DDV - aktualno, problematično, novosti...

Aktualni primeri obračunavanja DDV od storitev prevoza blaga

Maja Dolinar Dubokovič

Branka Svilar Mugoša

UNIKUM | JANUAR 2015 | PRILOGA PLUS | IZOBRAŽEVANJA IR

SEMINARJI IR

ŠOLE IR

5. februar Delavci napoteni na delo v tujino

2., 5., 9. in 12. februar Šola dvostavnega knjigovodstva - osnove

Irena Kamenščak

dr. Tatjana Jovanović

5. februar Obračun DDPO za leto 2014 (predavanje v Kopru)

2., 3. in 6. februar Šola - ABC izdelave davčnega obračuna in letnega poročila za majhno gospodarsko družbo

mag. Barbara Guzina

Kristinka Vukovič, mag. Barbara Guzina

6. februar Kaj mora računovodja v javnem sektorju vedeti o DDV - aktualno, problematično, novosti... Maja Dolinar Dubokovič

5., 9. in 13. februar Šola o DDV - osnove (vključno s spremembami Zakona o DDV) Maja Dolinar Dubokovič

9. februar Obračun DDPO za leto 2014 (predavanje v Kranju) mag. Barbara Guzina

10. februar Aktualni primeri obračunavanja DDV od storitev prevoza blaga Branka Svilar Mugoša

16. in 17. februar Delavnica - Kje se plača DDV pri dobavah blaga v mednarodnih transakcijah? mag. Tamara Prezelj

19. in 20. februar Poglobljena delavnica obračunavanja DDV Branka Svilar Mugoša

11. februar Obdavčitev in poročanje o transakcijah z nepremičninami Maja Dolinar Dubokovič

KRATKI SEMINARJI IR

11. februar Društva in davki (dohodnina, davek od dohodka, DDV,...)

03. februar Kako izpolnimo potni nalog?

Vesna Bartolj Maver

Maja Dolinar Dubokovič

11. februar Obračun DDPO za leto 2014

04. februar Obresti za računovodje

mag. Barbara Guzina

Kristinka Vukovič

12. februar Aktualno pri povračilih stroškov v zvezi z delom (prehrana, prevoz, potni stroški, odpravnine...)

09. februar E-račun od izdaje do prejema mag. Tanja Urbanija

Maja Dolinar Dubokovič

12. februar Sestava davčnega obračuna za leto 2014 (predavanje v Celju)

10. februar Obdavčitev izplačil po pogodbi o poslovodenju in prokuri, vključno z novostmi v letu 2015 Maja Dolinar Dubokovič

mag. Tanja Urbanija

12. februar Prvič delam letno poročilo za majhno gospodarsko družbo

11. februar Omejitve pri gotovinskih izdatkih in prejemkih ter pravila blagajniškega poslovanja (evidentiranje, izdajanje računov)

Kristinka Vukovič

12. februar Samostojni podjetnik – od A do Ž Vesna Bartolj Maver

17. februar Sestava davčnega obračuna za leto 2014 Mitja Černe