e-Bilten Unikum jan.16

01 | 2016

BILTEN

6,99 EUR + DDV JANUAR 2016 WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

Novi SRS 2016 S poslovnim letom 2016 veljajo novi SRS 2016.

Namesto odloženih davkov so prinesli odložene terjatve in obveznosti za davke, namesto razobrestovanja diskontiranje, namesto bistvenosti in pomembnosti samo pomembnost.

Kakšne pa so dejansko vsebinske spremembe?

3

BREZPLAČNA PRILOGA Prevedbena tabela za priporočeni kontni načrt

VSEBINA

3

TEMA MESECA NOVI SRS 2016

8

KADRI SPREMEMBE PRI POROČANJU NA OBRAZCIH REK OD 1. 1. 2016

10

DAVKI MINI BLAGAJNA

12

ŠPORTNIKI

13

MNENJA IR

17

NOVIČKE S PORTALA IR

20

IZOBRAŽEVANJA IR

UNIKUM | letnik 10 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 E: info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu Odgovorna urednica: Nina Selan Slapar nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.shutterstock.com, v kolikor ni drugače označeno.

Oblikovanje in priprava za tisk: Sonja Eržen Tisk: Birografika Bori d.o.o.

Posamezna številka stane: 6,99 EUR + 9,5 % DDV. Letna naročnina na tiskano verzijo: 65 EUR + 9,5 % DDV Letna naročnina na spletno verzijo: 25 EUR + 22 % DDV Naročnina velja do pisnega preklica.

V povprečju natisnemo 600 izvodov. Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji.

Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan.

ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

UVODNIK Kristinka Vukovič

Kaloričen začetek leta S prvim januarjem je večina podjetij in drugih organizacij prešla na nova računovodska pravila, ki so posledica nove računovodske direktive, sprejete že davnega julija 2013. Novi SRS 2016 so bili objavljeni v Uradnem listu 10. decembra, novi kontni okvir pa 31. decembra.

Standardi so terminološko posodobljeni. Tako ne bomo več obračunavali odloženih davkov, temveč odložene terjatve in odložene obveznosti za davke. Ne bomo več pleteničili s pomembnostjo in bistvenostjo v istem stavku; računovodske kategorije so le še pomembne ali ne. Po novem bomo zneske preračunavali na današnjo ali trenutno raven le še z diskontiranjem (prej z razobrestovanjem in diskontiranjem na razobrestene in diskontirane zneske). Ključne pa so seveda vsebinske novosti, zato danes ponujamo v branje napotke za prehod na nova pravila pri vrednotenju in bilanciranju, ki jih je treba vključiti v vsakdanje delo in vnesti tudi v pravilnik o računovodstvu. Prehod po naši oceni ne bi smel biti hud zalogaj. Z novim letom je spremenjeno tudi poročanje o prejemkih fizičnih oseb, zato namenjamo nekaj besed tudi temu. Novost so seveda davčne blagajne. Pri njihovi uvedbi za večino domačih zavezancev ni bilo večjih težav, saj uporabljajo programe domačih proizvajalcev, ki so uvedbo ves čas spremljali ter se laže in hitreje prilagajali, po stari navadi, kot se Slovenci hitro prilagajamo novostim, treningov davčnih reform in novosti smo v preteklosti že imeli in se vedno izkazali za hitro prilagodljive. Predvsem za zavezance, ki imajo tuje lastnike ali tuje programske rešitve ter zelo urejene sistematizirane protokole, pa prehod ni tako mala malica, temveč časovno in stroškovno precej kalorična. Na srečo vsaj drugih davčnih sprememb ni, za administriranje je vse navedeno že zadosten zalogaj za začetek leta. Srečno in uspešno pri uvedbi vseh novosti, Vaša Kristinka Vukovič

www.iracunovodstvo.eu

TEMA MESECA

Kristinka Vukovič

3

Novi SRS 2016

Novi računovodski standardi so bili objavljeni v Uradnem listu RS, št. 95/2015, z dne 10. 12. 2015, novi enotni kontni okvir za vse, ki vodijo knjige na podlagi ZGD ali SRS, pa v Uradnem listu RS, št. 107/2015, z dne 31. 12. 2015. Slovenski inštitut za revizijo je že tradicionalno pripravil tudi priporočeni kontni načrt, ki je že kar ponarodel. Tudi mi se v tem članku in prilogi naslanjamo na ta predlog, kot ga je podal Slovenski inštitut za revizijo, saj ga večina organizacij uporablja kot osnovo za oblikovanje svojega kontnega plana, zato smo ocenili, da bodo napotki na tej podlagi pomoč največjemu krogu bralcev.

N

i vse novo, za marsikoga skoraj nič, koga drugega pa čaka več dela – predvsem tista podjetja, ki so merila sredstva po pošteni vrednosti. Za vse pa je dobro, da se seznanimo s ključnimi novostmi, o katerih pišemo v nadaljevanju. Ne ukvarjamo se s terminološkimi posodobitvami, kjer to ni relevantno, ter z lepše in pregledneje urejenimi standardi; pišemo samo o tistih spremembah računovodskih standardov, ki pomenijo vsebinske spremembe pri računovodenju, pri vsakdanjem delu in urejanju notranjih pravil organizacij.

Ker obvezne konsolidacije zaradi spremembe ZGD-1 ter upoštevanja evropskih uredb in direktiv ne bomo več izvajali po SRS, v splošnih standardih ni več poglavij o konsolidiranju. Prav tako v novih standardih ni sklicevanja na MRS oziroma MSRP, torej ni več njihove neposredne uporabe na določenih mestih. SRS 2016 so samostojni standardi, berejo in uporabljajo se samostojno in mogoče je, da tudi niso povsem skladni z mednarodnimi. Prav tako se ne sklicujejo več na Kodeks računovodskih načel iz leta 1995, kot je to še bilo pri SRS 2006.

Pravila računovodenja so enotna tako za male in srednje družbe kot za druge organizacije (standardi uporabljajo enoten izraz organizacija za družbe, podjetnike, zavode, društva, zadruge, sindikate, ustanove …). Za vse torej veljajo splošni standardi (standardi I), vključno s standardi, ki urejajo posamezne računovodske izkaze (standardi II). Zato posebni standardi obravnavajo izključno tista področja, ki so za te organizacije posebna, drugačna. O teh posebnostih bomo pisali v februarski številki Unikuma.

Prenovljeni SRS podobno kot MSRP obravnavajo samo pravila finančnega

računovodenja in poročanja za zunanje potrebe organizacij. SRS dopolnjujejo Pravila skrbnega računovodenja (PSR), ki obravnavajo metodiko delovanja na posameznih področjih računovodenja. Uporaba PSR ni obvezna, temveč se priporoča predvsem pri notranjem poročanju. K sprejemu PSR pa ne dajeta soglasja finančni in gospodarski minister, objavi jih na spletni strani Slovenski inštitut za revizijo, ki ima zanje tudi vse avtorske pravice.

V nadaljevanju obravnavamo zgolj vsebinske spremembe pri računovodenju v letu 2016 glede dosedanja obdobja za organizacije, ki kot podlago za vodenje poslovnih knjig in bilanciranje uporabljajo slovenske računovodske standarde. Ne upoštevamo določb, ki veljajo za kmetijstvo, v stečaju in likvidaciji ter določb za organizacije posebnih oblik.

1. Opredmetena osnovna sredstva 1.1 Model vrednotenja Možni računovodski usmeritvi za merjenje opredmetenih osnovnih sredstev po začetnem pripoznanju sta: • model nabavne vrednosti in • model revaloriziranja (možno izbrati le za zemljišča in zgradbe).

Organizacija, ki izbere model revaloriziranja, izkazuje učinke merjenja na prevrednotovalnih poslovnih odhodkih, prevrednotovalnih poslovnih prihodkih (za odpravo prejšnjih slabitev prek izkaza poslovnega izida) ali revalorizacijski rezervi (del kapitala, skupina kontov 94).

Revalorizacijske rezerve lahko uporabi skladno z določbami ZGD-1 (za dokapitalizacijo), odpravi pa jih ob odpravi pripoznanja osnovnega sredstva tako, da jih prenese na preneseni poslovni izid. Prenos revalorizacijskih rezerv na

preneseni poslovni izid je torej po novem mogoč šele ob odpravi sredstva, medtem ko so prej organizacije lahko to počele že sproti, letno, zato uporaba poštene vrednosti ni vplivala na bilančni dobiček, temveč le na tekoči poslovni izid. Po novem se poštena vrednost ugotavlja na podlagi SRS 16.

Posledica merjenja po revalorizacijskih zneskih je torej nižji tekoči poslovni izid in nižji bilančni dobiček vse do odprave sredstva ter višja aktiva in kapitalske postavke. Tehnika knjiženja krepitve je odslej le ena, druga pravila ostajajo enaka.

Podlaga v SRS 2016 1.31. Za merjenje po pripoznanju opredmetenega osnovnega sredstva mora organizacija za svojo računovodsko usmeritev izbrati ali model nabavne vrednosti ali model revaloriziranja; izbrano usmeritev uporablja za celotno skupino opredmetenih osnovnih sredstev. Model revaloriziranja organizacija lahko izbere le za prevrednotenje zemljišč in zgradb.

Po modelu nabavne vrednosti je treba opredmeteno osnovno sredstvo razvidovati po njegovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve.

1.33. Po pripoznanju je treba opredmeteno osnovno sredstvo, katerega pošteno vrednost je mogoče zanesljivo izmeriti in za katerega merjenje po pripoznanju je organizacija izbrala model revaloriziranja ob upoštevanju SRS 1.31., razvidovati po revaloriziranem znesku, ki je njegova poštena vrednost na dan revaloriziranja, zmanjšana za vsak kasnejši amortizacijski popravek vrednosti in kasnejše nabrane izgube zaradi oslabitve. Revaloriziranje mora biti dovolj redno, da se knjigovodska vrednost ne

4

UNIKUM | JANUAR 2016 | TEMA MESECA | Novi SRS 2016

razlikuje pomembno od tiste, ki bi se ugotovila z uporabo poštene vrednosti na dan bilance stanja.

1.34. Poštena vrednost se ugotavlja v skladu s SRS 16 – Ugotavljanje in merjenje poštene vrednosti.

1.35. Kadar se opredmeteno osnovno sredstvo prevrednoti po modelu revaloriziranja, se na dan revaloriziranja amortizacijski popravek vrednosti izloči v breme nabavne oziroma revalorizirane nabavne vrednosti sredstva in se čisti knjigovodski znesek revalorizira na novo pošteno vrednost, ki postane nova revalorizirana vrednost, od katere se obračunava amortizacija.

Znesek preračuna v zvezi z izločitvijo amortizacijskega popravka vrednosti in revaloriziranjem na novo pošteno vrednost povečuje ali zmanjšuje knjigovodsko vrednost.

1.36. Če se kako opredmeteno osnovno sredstvo revalorizira, se mora revalorizirati celotna skupina opredmetenih osnovnih sredstev, v katero spada.

1.37. Če se knjigovodska vrednost sredstva zaradi revaloriziranja poveča, se povečanje prizna neposredno v kapitalu kot revalorizacijska rezerva.

Povečanje iz revaloriziranja pa se med poslovnimi prihodki pripozna v poslovnem izidu, če se odpravi zmanjšanje iz oslabitve istega sredstva, ki je bilo prej pripoznano v poslovnem izidu.

1.38. Če se knjigovodska vrednost sredstva zaradi revaloriziranja zmanjša, zmanjšanje do razpoložljivega zneska najprej bremeni revalorizacijsko rezervo, razlika pa se med poslovnimi odhodki pripozna v poslovnem izidu.

1.39. Revalorizacijska rezerva se odpravi v preneseni poslovni izid, ko je pripoznanje revaloriziranega opredmetenega sredstva odpravljeno. Noben del revalorizacijske rezerve se ne sme razdeliti niti neposredno niti posredno, razen če pomeni dejansko ustvarjeni dobiček; to je razlika med čisto prodajno vrednostjo od odtujitve opredmetenega osnovnega sredstva in knjigovodsko vrednostjo opredmetenega osnovnega sredstva.

Priporočamo tudi branje 64. in 67. člena ZGD-1.

Potrebne aktivnosti na 1. 1. 2016 in kasneje: • posodobiti pravilnik o računovodstvu, če organizacija s 1. 1. 2016 preide z modela prevrednotenja na model nabavne vrednosti; • posodobiti pravilnik o računovodstvu, če organizacija s 1. 1. 2016 ohrani

model merjenja po pošteni vrednosti, torej terminološko uskladiti pravilnik (prevrednotenje → revaloriziranje); • organizacije, ki so mikrodružbe ali male kapitalske družbe1 in izberejo model revaloriziranja, morajo naročiti preiskavo letnih računovodskih izkazov pri revizorju, rok za javno objavo takih računovodskih izkazov je 8 mesecev po koncu poslovnega leta; • družbe, ki so mikrodružbe in so izbrale model revaloriziranja, pri računovodskem poročanju ne morejo izbrati posebnega režima iz 70.a člena ZGD-1; • za potrebe izkazovanja učinkov prevrednotenja je treba odpreti konte skupine 94.

Knjiženje za organizacije, ki preidejo z modela prevrednotenja na model nabavne vrednosti, na dan 1. 1. 2016 (ob uporabi kontov iz priporočenega kontnega načrta SIR): • če organizacija do začetka uporabe SRS 2016 ni prenesla dela presežka iz prevrednotenja od razlike med amortizacijo prevrednotene nabavne vrednosti opreme in njene izvirne nabavne vrednosti, najprej to razliko prenese iz presežka iz prevrednotenja v preneseni poslovni izid (knjižbe v breme 952 in v dobro 930 za opremo, knjižbe v breme 950 in v dobro 930 za zemljišča in knjižbe v breme 951 in v dobro 930 za zgradbe), nato • preračuna opremo na izvirno nabavno vrednost in odpravi popravek vrednosti opreme (knjižbe storno dela konta 042 v breme, del konta 05 v breme, odprava presežka iz prevrednotenja v breme 952), ter preračun opravi na enak način tudi za zemljišča (storno del konta 022 v breme, del konta 032 v breme, odprava presežka 950 v breme) in zgradbe (storno del konta 023 v breme, del konta 035 v breme, odprava presežka 951 v breme), prenese nabavno vrednost opreme s konta 042 na konto 040, zemljišč s konta 022 na konto 020 in zgradb s konta 023 na konto 021.

Knjiženje za organizacije, ki ohranijo merjenje po pošteni vrednosti, torej prehod z modela prevrednotenja na model revaloriziranja: • prenos presežka iz prevrednotenja na revalorizacijske rezerve (s konta 950 1 Po 3. členu ZGD-1 se kot kapitalske družbe štejejo: družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba, komanditna delniška družba in evropska delniška družba.

in 951 na konto 940 in 941) ter prenos pripadajočih obveznosti za odložene davke s konta 959 na konto 949.

1.2 Osnovna sredstva v pridobivanju Nepremičnine, ki jih je organizacija gradila in razvija za bodočo nameravano uporabo kot naložbene nepremičnine, so se v času gradnje izkazovale kot opredmetena osnovna sredstva v pridobivanju, zanje se je uporabljal SRS 1. Po SRS 2016 se kot naložbene nepremičnine obravnavajo tudi nepremičnine, ki so šele v fazi gradnje in pridobivanja.

Podlaga v SRS 2016 1.65. Nepremičnine, ki se gradijo ali razvijajo za prihodnjo uporabo kot naložbene nepremičnine, se obravnavajo kot naložbene nepremičnine v gradnji ali izdelavi.

6.25. Organizacija mora nepremičnine, ki se gradijo ali razvijajo za prihodnjo uporabo kot naložbene nepremičnine, obravnavati kot naložbene nepremičnine v gradnji ali izdelavi. Ta standard velja tudi za obstoječe naložbene nepremičnine, ki so se v preteklosti nehale razvijati in se ponovno razvijajo, da se bodo v prihodnosti naprej uporabljale kot naložbene nepremičnine.

Potrebne aktivnosti na 1. 1. 2016 in kasneje: • Organizacije, ki gradijo oziroma pridobivajo naložbene nepremičnine, odprejo nov konto v skupini 01 (po priporočenem kontnem načrtu SIR je določen temeljni konto 017). Na dan 1. 1. 2016 je treba tisti del salda na kontu 027, ki se nanaša na pridobivanje bodočih naložbenih nepremičnin, preknjižiti na konto 017.

1.3 Vštevanje stroškov izposojanja v nabavno vrednost Novi standardi vsebujejo nadrobnejše določbe in ostrejše pogoje za usredstvenje stroškov izposojanja.

Podlaga v SRS 2016 1.10. Nabavno vrednost sestavljajo tudi stroški izposojanja v zvezi s pridobitvijo opredmetenega osnovnega sredstva do njegove usposobitve za uporabo.

1.46. t) Stroški izposojanja so obresti in drugi stroški, ki nastajajo v organizaciji v zvezi z izposojanjem finančnih sredstev za pridobitev opredmetenega osnovnega sredstva. To so tisti stroški, ki bi se jim bilo mogoče izogniti, če se ne bi pojavili izdatki za sredstvo v pripravi.

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

Določijo se v znesku dejanskih stroškov namenskih posojil ali na podlagi sodila za pripis stroškov nenamenskih posojil, zmanjšanih za vse morebitne prihodke od financiranja v zvezi z začasno finančno naložbo izposojenih sredstev.

Organizacija ne začne pripisa stroškov izposojanja k delu nabavne vrednosti, dokler niso izpolnjeni naslednji pogoji: a) v organizaciji nastanejo izdatki za sredstvo; b) v organizaciji nastanejo stroški izposojanja; c) organizacija začne dejavnosti, ki so potrebne za pripravo sredstva za nameravano uporabo.

Organizacija neha usredstvovati stroške izposojanja, ko so končane dejavnosti, potrebne za nameravano uporabo.

1.49. Stroški izposojanja v zvezi s pridobitvijo opredmetenega osnovnega sredstva se vštevajo v nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva do njegove usposobitve za uporabo, če nastaja dlje kot eno leto.

Potrebne aktivnosti na 1. 1. 2016 in kasneje: • Posodobiti je treba pravilnik o računovodstvu.

1.4 Prerazvrstitev med nekratkoročna sredstva za prodajo Novi standardi vsebujejo nadrobnejše določbe o prerazvrstitvi in ostrejše pogoje za prerazvrstitev in s tem za prenehanje amortiziranja.

Podlaga v SRS 2016 1.46. u) Nekratkoročna sredstva (skupina za odtujitev) za prodajo so nekratkoročna sredstva (skupina za odtujitev), za katera (katere) knjigovodsko vrednost se utemeljeno predvideva, da bo poravnana predvsem s prodajo v naslednjih dvanajstih mesecih, in ne z nadaljnjo uporabo.

1.58. Če se bo knjigovodska vrednost sredstva zagotovila predvsem s prodajo, in ne z nadaljevanjem uporabe, se to sredstvo opredeli kot nekratkoročno sredstvo za prodajo ali uvrsti v skupino za odtujitev za prodajo.

Sredstvo se prerazporedi, če so izpolnjeni naslednji pogoji: a) sredstvo je na razpolago za takojšnjo prodajo v trenutnem stanju; b) prodaja je zelo verjetna (poslovodstvo je sprejelo načrt prodaje, išče se kupec); c) poteka aktivno trženje prodaje sredstva; č) obstaja pričakovanje, da bo prodaja

končana v letu dni po opravljeni prerazvrstitvi.

Sredstvo se neha amortizirati, ko je opredeljeno kot nekratkoročno sredstvo za prodajo ali uvrščeno v skupino za odtujitev za prodajo ali ko se odpravi pripoznanje, odvisno od tega, kaj se zgodi prej.

Tako nekratkoročno sredstvo ali skupina za odtujitev za prodajo se izmeri po knjigovodski vrednosti ali pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je manjša.

Potrebne aktivnosti na 1. 1. 2016 in kasneje: • Posodobiti je treba pravilnik o računovodstvu.

1.5 Drugo Posodobiti je treba pravilnik o računovodstvu za: • določbe o ugotavljanju potrebne slabitve in merjenje poštene vrednosti (sklicevanje na SRS 16 in 17); • amortiziranje, če se v pravilniku sklicujemo na standarde (namesto doslej SRS 13 zdaj SRS 1); • začetek amortiziranja opredmetenih osnovnih sredstev, saj SRS 1.22. določa: »Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca, potem ko je razpoložljivo za uporabo. Sredstvo je razpoložljivo za uporabo, ko je sredstvo na svojem mestu in v stanju, v katerem bo lahko delovalo na način, ki ga je poslovodstvo predvidevalo.«

2. Neopredmetena osnovna sredstva 2.1 Model vrednotenja Namesto dosedanjih dveh modelov vrednotenja (modela prevrednotenja ali modela nabavne vrednosti) lahko organizacija meri neopredmetena sredstva le še po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitne amortizacijske popravke in slabitve. Potrebna slabitev se ugotavlja po SRS 17.

Podlaga v SRS 2016 2.28. Prevrednotenje neopredmetenih sredstev je sprememba njihove knjigovodske vrednosti zaradi oslabitve.

Neopredmetena sredstva se ne revalorizirajo.

2.29. Knjigovodsko vrednost neopredmetenih sredstev je treba zmanjšati, če presega njihovo nadomestljivo vrednost.

2.30. Organizacija mora preverjati, ali je neopredmeteno sredstvo z nedoloče-

5

no dobo koristnosti oziroma neopredmeteno sredstvo, ki se še ne uporablja, oslabljeno, tako da na dan sestavitve računovodskih izkazov primerja njegovo knjigovodsko vrednost z njegovo nadomestljivo vrednostjo.

2.32. Druga pravila oslabitve neopredmetenih sredstev ureja SRS 17 – Oslabitev opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev.

Potrebne aktivnosti na 1. 1. 2016 in kasneje: • posodobiti pravilnik o računovodstvu; • če je organizacija doslej uporabljala model prevrednotenja, preiti na merjenje po nabavni vrednosti.

Knjiženje na 1. 1. 2016 za organizacije, ki so do 31. 12. 2015 uporabljale model prevrednotenja: • če organizacija do začetka uporabe SRS 2016 ni prenesla dela presežka iz prevrednotenja od razlike med amortizacijo prevrednotene nabavne vrednosti neopredmetenih sredstev in njihove izvirne nabavne vrednosti, najprej to razliko prenese iz presežka iz prevrednotenja v preneseni poslovni izid (knjižbe v breme 953 in v dobro 930), nato • preračuna neopredmetena sredstva na izvirno nabavno vrednost in odpravi popravek vrednosti (knjižbe storno dela konta 003 ali 005 v breme, del konta 008 v breme, odprava presežka iz prevrednotenja v breme 953) ter odpravi morebitne obveznosti za odložene davke (v dobro starega konta 959 in v breme konta 988).

2.2 Začetek amortiziranja neopredmetenih sredstev Jasneje je določen začetek amortiziranja tako, da je usklajen z začetkom amortiziranja opredmetenih osnovnih sredstev.

Podlaga v SRS 2016 2.21. Knjigovodska vrednost neopredmetenega sredstva s končno dobo koristnosti se zmanjšuje z amortiziranjem.

Amortiziranje se začne prvi dan naslednjega meseca potem, ko je neopredmeteno sredstvo s končno dobo koristnosti na razpolago za uporabo.

Potrebne aktivnosti na 1. 1. 2016 in kasneje: • Posodobiti je treba pravilnik o računovodstvu, če je organizacija v prejšnjih obdobjih pričela z amortizi-

6

UNIKUM | JANUAR 2016 | TEMA MESECA | Novi SRS 2016

ranjem takoj naslednji dan, ko je bilo sredstvo razpoložljivo za uporabo.

2.3 Dobro ime Dobro ime je z uvedbo SRS 2016 amortizirljivo sredstvo.

Podlaga v SRS 2016 2.26. Dobro ime se obravnava kot neopredmeteno sredstvo z določeno dobo koristnosti. Kadar dobe koristnosti dobrega imena ni mogoče zanesljivo oceniti, se dobro ime enakomerno časovno amortizira v petih letih.

2.31. Izguba, pripoznana zaradi oslabitve dobrega imena, se v naslednjih obdobjih ne sme razveljaviti.

Potrebne aktivnosti na 1. 1. 2016 in kasneje: • posodobiti pravilnik o računovodstvu; • pričeti z amortiziranjem dobrega imena.

2.4 Vštevanje stroškov izposojanja v nabavno vrednost Novi standardi vsebujejo podrobnejše določbe in ostrejše pogoje za usredstvenje stroškov izposojanja. Pogoji so zapisani v točkah 2.16 in 2.37.g) ter so vsebinsko enaki tistim, ki smo jih opisali pri opredmetenih osnovnih sredstvih.

Potrebne aktivnosti na 1. 1. 2016 in kasneje: • posodobiti pravilnik o računovodstvu.

2.5 Pravice na nepremičninah Pravice na nepremičninah (npr. stavbna pravica) se v poslovnih knjigah obravnavajo kot neopredmetena, v bilanci stanja pa kot opredmetena sredstva. SRS 20.22 namreč določa takole: »Pravice na nepremičninah in druge podobne pravice, ki se na podlagi SRS 2 v računovodskih razvidih pripoznavajo in merijo kot neopredmetena sredstva, se v bilanci stanja izkazujejo v postavki zemljišča in zgradbe.« Potrebne aktivnosti na 1. 1. 2016 in kasneje: • posodobiti pravilnik o računovodstvu.

3. Naložbene nepremičnine 3.1 Model poštene vrednosti Organizacije, ki za merjenje naložbenih nepremičnin uporabljajo model poštene vrednosti, učinke merjenja izkazujejo med finančnimi prihodki in odhodki (prej drugi prihodki in odhodki), poštena vrednost pa se ugotavlja v skladu s

SRS 16 (glej SRS 6.11 in 6.15). Drugih vsebinskih sprememb glede na dosedanja računovodska pravila ni.

Potrebne aktivnosti na 1. 1. 2016 in kasneje: • posodobiti pravilnik o računovodstvu; • če organizacija s 1. 1. 2016 preide z modela poštene vrednosti na model nabavne vrednosti, posodobiti pravilnik in opraviti prehod (posebnih določb za prehod ni, zato se uporabijo splošne določbe za spremembo računovodskih usmeritev – glej 5. točko Okvira SRS); • organizacije, ki so mikrodružbe ali male kapitalske družbe in izberejo model poštene vrednosti, morajo naročiti preiskavo letnih računovodskih izkazov pri revizorju, rok za javno objavo računovodskih izkazov pa je 8 mesecev po koncu poslovnega leta; • družbe, ki so mikrodružbe in so izbrale model revaloriziranja, pri računovodskem poročanju ne morejo izbrati posebnega režima iz 70.a člena ZGD-1.

Posebna knjiženja niso potrebna (če se ohrani model vrednotenja). Za učinke merjenja pri uporabi modela poštene vrednosti se odprejo novi konti v skupini 74 in 77 (doslej 75 in 78). Po priporočenem kontnem načrtu Slovenskega inštituta za revizijo se uporabljajo konti 747, 749 in 779.

3.2 Drugo Novost je pri izkazovanju naložbene nepremičnine v pridobivanju, za kar glej opis v poglavju Opredmetena osnovna sredstva v pridobivanju, organizacija, ki z njimi razpolaga, na dan 1. 1. 2016 odpre nove konte in opravi ustrezne preknjižbe, hkrati je treba posodobiti pravilnik o računovodstvu.

Prenovljene so tudi določbe o usredstvenju stroškov izposojanja (glej točke 6.6 in 6.22.d iz SRS 2016), ki so vsebinsko poenotene s tistimi, ki smo jih opisali pri opredmetenih osnovnih sredstvih.

Zato organizacija, ki se ukvarja z naložbenimi nepremičninami in jih tudi sama pridobiva (gradi), ustrezno posodobi pravilnik o računovodstvu.

4. Finančne naložbe 4.1 Finančne naložbe v odvisne organizacije Tovrstne naložbe se skladno z ZGD-1 in SRS 2016 merijo izključno po nabavni

vrednosti. SRS 2016 namreč v točki 3.20 določajo: »Finančne naložbe v odvisne organizacije, pridružene organizacije in skupne podvige se merijo in obračunavajo le po nabavni vrednosti.« Potrebne aktivnosti na 1. 1. 2016 in kasneje: • posodobiti pravilnik o računovodstvu; • odpraviti učinke eventualnih krepitev v preteklosti (poračunati konte 06 in 95 za učinek krepitev ter konte odloženih obveznosti za davke).

4.2 Merjenje po pošteni vrednosti Mikrodružba in majhna kapitalska gospodarska družba, ki vrednoti finančne instrumente, za katere ni objavljene cene na organiziranem trgu, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti, po pošteni vrednosti, mora naročiti preiskavo računovodskih izkazov in ne more izbrati posebnega režima pri računovodskem poročanju za namene javne objave. Za merjenje poštene vrednosti se uporablja SRS 16 (prej je SRS 3.21 določal, da je poštena vrednost dokazana z objavljeno ceno na delujočem trgu ali z modelom vrednotenja).

To pomeni, da družba, ki med naložbami vodi npr. naložbo v kotirajočo delnico, lahko ›brez posledic‹ ugotavlja pošteno vrednost in jo še dalje izkazuje na kapitalskih postavkah (na kontu 95).

Dokazani dobiček ali dokazana izguba pri finančnem sredstvu, razpoložljivem za prodajo, se pripozna neposredno v kapitalu kot povečanje (dobiček) ali zmanjšanje (izguba) rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti (po SRS 2006: v presežku iz prevrednotenja).

Podlaga v SRS 2016 3.21. Poštena vrednost je dokazana, če jo je mogoče zanesljivo izmeriti. Poštena vrednost se ugotavlja v skladu s SRS 16 – Ugotavljanje in merjenje poštene vrednosti. Če poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo meriti, se finančne naložbe merijo po nabavni vrednosti.

3.22. Dokazani dobiček ali dokazana izguba iz spremembe poštene vrednosti finančnega sredstva, ki ni del razmerja pri varovanju vrednosti, se pripozna takole: a) dokazani dobiček ali dokazana izguba pri finančnem sredstvu, izmerjenem po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se pripozna v poslovnem izidu prek finančnih prihodkov in odhodkov; b) dokazani dobiček ali dokazana izgu-

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

ba pri finančnem sredstvu, razpoložljivem za prodajo, se pripozna neposredno v kapitalu kot povečanje (dobiček) ali zmanjšanje (izguba) rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti. Če je poštena vrednost finančnega sredstva, razpoložljivega za prodajo, manjša od njegove pripoznane vrednosti, se pripoznajo negativne rezerve zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti.

Izgube kot posledice prevrednotenja zaradi oslabitve, ki niso mogle biti poravnane z rezervami, nastalimi zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, se pripoznajo kot izguba v poslovnem izidu.

Preračuni finančnih sredstev, izraženih v tujih valutah, ki so denarne postavke, se pripoznajo v poslovnem izidu. Preračuni drugih finančnih sredstev, izraženih v tujih valutah, se pripoznajo v skladu z njihovo razvrstitvijo.

Obresti, izračunane po metodi efektivnih obresti, se pripoznajo v poslovnem izidu.

Dividende za kapitalski instrument se pripoznajo v poslovnem izidu, ko organizacija pridobi pravico do plačila.

Potrebne aktivnosti na 1. 1. 2016 in kasneje: • če mikrodružba ali mala gospodarska družba vrednoti finančne instrumente, za katere ni objavljene cene na organiziranem trgu, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti, po pošteni vrednosti, mora naročiti revizorja in ne more izbrati posebnega režima iz 70.a člena ZGD-1 pri računovodskem poročanju; če se želi tem omejitvam izogniti, spremeni model vrednotenja na merjenje po nabavni vrednosti, v tem primeru je treba odpraviti učinke morebitnih krepitev v preteklosti (poračunati konte 06 in 95 za učinek krepitev ter konte odloženih obveznosti za davke); • za finančne sredstva, razpoložljiva za prodajo (4. skupina), se učinki merjenja po pošteni vrednosti izkažejo na kontu rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, zato je treba v kontnem planu preimenovati skupino 95 (terminološko uskladiti z novimi SRS 2016), in če organizacija uporablja pri oblikovanju svojega kontnega plana Priporočeni kontni načrt SIR, uporabiti konte 954, 955, 956, 959.

5. Terjatve do kupcev Oblikovanje popravkov vrednosti za terjatve pomembnih vrednosti ni več možno v odstotku, temveč le posamično.

Podlaga v SRS 2016 5.36. Terjatve pomembnih vrednosti, ki se ne obrestujejo, se v bilanci stanja izkažejo po diskontirani vrednosti, pri čemer se upošteva povprečna obrestna mera, ki jo v primerljivih poslih dosega organizacija. Tovrstnih terjatev ni treba diskontirati, če se ob nastanku upniškega razmerja pričakuje, da bo obdobje do dokončne zapadlosti terjatve krajše od enega leta.

Terjatve, ki se obrestujejo, se v bilanci stanja izkažejo po začetni pripoznani vrednosti, zmanjšani zaradi odplačil in prevrednotenja oziroma neudenarljivosti, upoštevajoč diskontiranje po dejanski oziroma dogovorjeni obrestni meri.

Potrebne aktivnosti na 1. 1. 2016 in kasneje: • posodobiti pravilnik o računovodstvu.

6. Deleži v razširjenem dobičku (plačila zaposlenim, upravi, nadzornemu svetu iz dobička) Tovrstna izplačila se ne obravnavajo več kot prevrednotovalni stroški dela, temveč kot redni stroški poslovanja, saj je standard o stroških dela bistveno prenovljen.

Podlaga v SRS 2016 13.11. Kot stroški plač se obravnavajo tudi zneski, ki se razdelijo zaposlenim glede na doseženi dobiček v posameznem poslovnem letu. Ta delež se ne izkazuje kot sestavni del javno objavljenega čistega dobička, temveč kot strošek plač. Enako se obravnavajo nagrade članom poslovodstva in članom nadzornega sveta.

Potrebne aktivnosti na 1. 1. 2016 in kasneje: • posodobiti pravilnik o računovodstvu; • iz kontnega plana črtati konto prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s stroški dela (v skupini 72).

7. Plačila poslovodstvu Plačila poslovodstvu (vključno s prokuristi), ki so obračunana na drugih podlagah, kot je delovno razmerje, se v celoti obravnavajo kot strošek dela (prej stroški storitev).

Podlaga v SRS 2016 13.1. Stroški dela so vse oblike zaslužkov, ki jih daje organizacija zaposlenim v zameno za njihovo službovanje in jih obravnava kot svoje stroške dela ali kot deleže v dobičku pred predstavitvi-

7

jo dobička v izkazu poslovnega izida. Z zaslužki so lahko povezane tudi določene dajatve, ki povečujejo stroške organizacije ali deleže zaposlenih v dobičku.

Kot zaslužki se obravnavajo tudi vsa plačila poslovodstvu, ne glede na pravno obliko pogodbenega razmerja.

13.18.b) Zaposleni je vsaka fizična oseba, ki je v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi ali poslovodja organizacije, ne glede na pravno podlago.

Enotni kontni okvir za skupino 47 – Stroški dela pa določa takole: »Med stroški dela se izkazujejo tudi rezervacije za pokojnine, jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi in tudi vsa plačila poslovodstvu ne glede na pravno obliko pogodbenega razmerja.« Potrebne aktivnosti na 1. 1. 2016 in kasneje: • posodobiti pravilnik o računovodstvu; • evidentirati vse stroške poslovodstva (vključno s povračili potnih stroškov in bonitetami) med stroški dela (v skupini 47, po priporočenem kontnem načrtu SIR na kontu 477).

8. Podjetnikov kapital Podjetnikov kapital je lahko pozitiven ali negativen ter se vedno izkazuje v pasivi bilance stanja (odpravljene so torej terjatve do podjetnikovega gospodinjstva).

Potrebne aktivnosti na 1. 1. 2016 in kasneje: • posodobiti pravilnik o računovodstvu; • v kontnem načrtu odpraviti celotno skupino 09 (ker podjetnik tudi odloženih terjatev za davke ne more več izkazovati) in analitični konto skupine 09 za terjatve do samostojnih podjetnikov posameznikov; • morebitno stanje konta 09 – terjatve do podjetnikov prenesti na konto pritoki in odtoki med podjetjem in gospodinjstvom (po priporočenem kontnem načrtu SIR: na konto 919).  Uporabljeni viri • Slovenski računovodski standardi 2016, Uradni list RS, št. 95/2015.

• Enotni kontni okvir za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije, Uradni list RS, št. 107/2015.

• Priporočeni enotni kontni načrt za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije, Slovenski inštitut za revizijo, 4. 1. 2016, www.si-revizija.si/sites/default/files/ standardi/ko-priporocen_splosni.pdf.

KADRI

8 Nina Orehek Ručigaj

Spremembe pri poročanju na obrazcih REK od 1. 1. 2016 Od 1. 1. 2016 se uporablja spremenjena zakonodaja, vezana na poročanje prijav, odjav in sprememb v zvezi z vključitvijo v obvezna socialna zavarovanja glede posameznikov. V zvezi s poročanjem je namreč leta 2015 prišlo do pomembne spremembe predpisov, na podlagi katerih se pričakuje obvezno elektronsko urejanje obveznih socialnih zavarovanj prek sistema e-VEM državnega portala za določene subjekte.

S

premembe v zvezi z vključitvijo v obvezna socialna so predvsem prijava v zavarovanje (obrazec M-1), odjava iz zavarovanja (obrazec M-2), sprememba podatkov (obrazec M-3) in prijava/odjava zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (obrazec M-12).

Omenjeni obrazci ›M‹ so predpisani s Pravilnikom o obrazcih prijav podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo in zavarovanju za primer brezposelnosti, katerega besedilo je bilo spremenjeno leta 2015.

Način vložitve obrazcev S 1. 1. 2016 je pri vlaganju obrazcev prišlo do določenih sprememb, vendar le v primerih, ko so obrazce dolžni vložiti poslovni subjekti – fizične ali pravne osebe, ki so vpisane v Poslovni register Slovenije.

Poslovni subjekti Če je zavezanec za prijavo podatkov poslovni subjekt, ki je vpisan v Poslovni register Slovenije (pravna oseba ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost), mora ta od 1. 1. 2016 vsa obvezna socialna zavarovanja urejati elektronsko prek državnega Portala za podjetja in podjetnike, sistema e-VEM. Portal e-VEM omogoča lažje, hitrejše in cenejše poslovanje z javno upravo, po novem pa bo uporabniku omogočal, da prek spleta ureja tudi obvezna socialna zavarovanja (obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in

zavarovanje za primer brezposelnosti).

Poročanje o obveznih socialnih zavarovanjih bo treba urediti prek portala e-VEM, še prej pa bodo morali poslovni subjekti pridobiti kvalificirano digitalno potrdilo za vstop v spletno aplikacijo.

Obvezna uporaba sistema e-VEM je določena v 9. odstavku 7. člena v povezavi s 109. členom Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1).

obrazcu, ki se odda osebno ali po pošti na točki VEM. Pooblastilo se lahko časovno omeji, spremeni ali odvzame.

Za uporabo portala e-VEM uporabnik potrebuje osebni računalnik z internetnim brskalnikom, povezavo z internetom, optični čitalec in kvalificirano digitalno potrdilo.

Šifre podlag za zavarovanje, ki so podprte v sistemu e-VEM

Uporabo portala e-VEM in vlaganje dokumentacije prek portala e-VEM lahko izvaja zakoniti zastopnik poslovnega subjekta ali druga oseba, ki jo zakoniti zastopnik pooblasti za urejanje obveznih socialnih zavarovanj. Pooblastilo lahko zakoniti zastopnik odda elektronsko prek portala e-VEM ali na papirnem

Za uporabo portala e-VEM uporabnik potrebuje osebni računalnik z internetnim brskalnikom, povezavo z internetom, optični čitalec in kvalificirano digitalno potrdilo.

Osebe, ki niso poslovni subjekti Če prijavo, odjavo in spremembo vloži zavezanec, ki je fizična oseba (oseba, ki ne opravlja posebne dejavnosti in ni vpisana v Poslovni register Slovenije), lahko tak obrazec vloži pri ZZZS, in sicer v papirni obliki neposredno, po pošti ali v elektronski obliki.

Prek sistema e-VEM bo mogoče urejati obvezna socialna zavarovanja po naslednjih šifrah podlag za zavarovanje: • 001 – osebe, ki so v delovnem razmerju v Sloveniji pri podjetju, zavodu, drugi organizaciji ali delodajalcu; pri podružnicah tujih poslovnih subjektov; izvoljeni ali imenovani nosilci javne ali druge funkcije (1. in 2. odstavek 14. člena ZPIZ-2, 1. točka 1. odstavka 15. člena ZZVZZ, 1. točka 8. člena ZSDP-1, 1. in 3. alineja 1. odstavka 54. člena ZUTD); • 002 – delavci v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedežem v Sloveniji, poslani na delo ali strokovno izpopolnjevanje v tujino, če niso obvezno zavarovani v državi, v katero so bili poslani (3. odstavek 14. člena ZPIZ-2, 2. točka 1. odstavka 15. člena ZZVZZ, 2. točka 8. člena ZSDP-1, 1. alineja 1. odstavka 54. člena ZUTD); • 005 – samostojni podjetniki posamezniki, ki na območju Slovenije samostojno opravljajo pridobitno ali

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

gospodarsko oziroma drugo dovoljeno dejavnost (15. člen ZPIZ-2, 5. točka 1. odstavka 15. člena ZZVZZ, 4. točka 8. člena ZSDP-1, 5. alineja 1. odstavka 54. člena ZUTD); • 013 – osebe, ki so v delovnem razmerju v Sloveniji pri osebah, ki samostojno opravljajo pridobitno ali gospodarsko oziroma drugo dovoljeno dejavnost (1. odstavek 14. člena ZPIZ-2, 1. točka 1. odstavka 15. člena ZZVZZ, 1. točka 8. člena ZSDP-1, 1. alineja 1. odstavka 54. člena ZUTD); • 019 – osebe, ki na območju Slovenije samostojno opravljajo poklicno dejavnost (15. člen ZPIZ-2, 5. točka 1. odstavka 15. člena ZZVZZ, 4. točka 8. člena ZSDP-1, 5. alineja 1. odstavka 54. člena ZUTD); • 029 – osebe, ki so v delovnem razmerju na območju Slovenije pri osebah, ki opravljajo poklicno dejavnost (1. odstavek 14. člena ZPIZ-2, 1. točka 1. odstavka 15. člena ZZVZZ, 1. točka 8. člena ZSDP-1, 1. alineja 1. odstavka 54. člena ZUTD); • 034 – udeleženci javnih del (1. odstavek 14. člena ZPIZ-2, 1. točka 1. odstavka 15. člena ZZVZZ, 1. točka 8. člena ZSDP-1, 1. alineja 1. odstavka 54. člena ZUTD); • 036 – osebe, ki opravljajo dopolnilno delo po 147. členu Zakona o delovnih razmerjih (1. odstavek 14. člena ZPIZ2, 1. točka 1. odstavka 15. člena ZZVZZ, 1. točka 8. člena ZSDP-1, 1. alineja 1. odstavka 54. člena ZUTD); • 084 – osebe na poklicni rehabilitaciji med delovnim razmerjem (1. odstavek 14. člena ZPIZ-2, 13. točka 9. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, 1. alineja 1. odstavka 54. člena ZUTD); • 085 – mati z otrokom, ki dela s krajšim delovnim časom po posebnih predpisih (1. odstavek 14. člena ZPIZ2, 1. točka 1. odstavka 15. člena ZZVZZ, 1. točka 8. člena ZSDP-1, 1. alineja 1. odstavka 54. člena ZUTD); • 101 – osebe, ki na območju Slovenije opravljajo pridobitno ali poklicno dejavnost po nastanku invalidnosti I. kategorije (15. člen ZPIZ-2) – samo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje; • 104 – osebe, ki na območju Slovenije opravljajo samostojno gospodarsko ali poklicno dejavnost ter niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane (5. točka 1. odstavka 15. člena ZZVZZ) – samo obvezno zdravstveno zavarovanje.

Obrazec M-3, s katerim se poročajo spremembe določenih podatkov, mora zavezanec vložiti v roku 8 dni od nastanka spremembe oziroma ugotovitve napake v že sporočenem podatku.

Od navedenih šifer podlag za zavarovanje je zavarovanja možno urejati tudi na točkah VEM za šifre podlag za zavarovanje 001, 005 in 013.

Družbeniki in ustanovitelji zavodov, ki so poslovodne osebe, lahko prek portala e-VEM urejajo obvezna socialna zavarovanja zase po naslednjih šifrah podlag za zavarovanje: • 040 – družbeniki družb in ustanovitelji zavodov, ki so poslovodne osebe (16. člen ZPIZ-2, 6. točka 1. odstavka 15. člena ZZVZZ, 7. točka 8. člena ZSDP-1) – obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo; • 102 – družbeniki družb in ustanovitelji zavodov, ki so poslovodne osebe po nastanku invalidnosti I. kategorije (16. člen ZPIZ-2) – samo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje; • 103 – družbeniki družb in ustanovitelji zavodov, ki so poslovodne osebe in niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane (6. točka 1. odstavka 15. člena ZZVZZ) – samo obvezno zdravstveno zavarovanje; • 112 – obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti za poslovodne osebe v osebni družbi in enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo ter zavodu (6. alineja 1. odstavka 54. člena ZUTD) – samo zavarovanje za primer brezposelnosti.

• Za družbenike ne velja obveznost urejanja zavarovanja po navedenih šifrah podlag za zavarovanje prek portala e-VEM, temveč lahko svoja zavarovanja tudi po 1. 1. 2016 urejajo na papirnih obrazcih ›M‹.

Poleg tega je možno prek sistema e-VEM urejati tudi zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (šifra podlage za zavarovanje 050).

9

V določenih primerih urejanje obveznih socialnih zavarovanj prek e-VEM portala ne bo mogoče. Obveznih socialnih zavarovanj ne bo mogoče urejati prek portala e-VEM, če je poslovni subjekt že izbrisan. V takem primeru se zato priporoča, da poslovni subjekti, ki bodo izbrisani iz Poslovnega registra Slovenije, prek portala e-VEM že pred izbrisom uredijo tudi odjave iz obveznih socialnih zavarovanj. Po izbrisu je urejanje zavarovanj mogoče le še na papirnih obrazcih, ki se prinesejo osebno ali pošljejo po pošti na najbližjo območno enoto ali izpostavo ZZZS. Rok za urejanje obveznih socialnih zavarovanj Obrazec M-1 (prijava v zavarovanje) za delavca se mora vložiti z dnem nastopa dela po pogodbi o zaposlitvi, vendar najkasneje pred začetkom opravljanja dela. Če delavec tega dne iz opravičljivih razlogov ne začne z delom, mora biti prijava vložena najkasneje tistega dne, ki je kot dan nastopa dela dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. V vseh drugih primerih se obrazec M-1 vloži v 8 dneh od nastanka pravnega razmerja, ki je podlaga za zavarovanje. Vsaka prijava v zavarovanje se lahko vloži tudi pred nastankom pravnega razmerja, ki je podlaga za zavarovanje, vendar jo bo ZZZS v evidenco vnesel največ 8 dni pred datumom pričetka zavarovanja.

Obrazec M-3, s katerim se poročajo spremembe določenih podatkov, mora zavezanec vložiti v roku 8 dni od nastanka spremembe oziroma ugotovitve napake v že sporočenem podatku.

Obrazec M-2 (odjava iz zavarovanja) se vloži v roku 8 dni od prenehanja pogojev za zavarovanje oziroma ugotovitve, da so bili sporočeni napačni podatki v določenih rubrikah, ki se lahko popravijo le z vložitvijo odjave in nove prijave v zavarovanje. Odjava se lahko vloži tudi vnaprej, vendar jo bo ZZZS v evidenco vnesel največ 8 dni pred datumom prenehanja zavarovanja. Izjema je pri odjavi delavcev zaradi upokojitve, pri kateri se lahko odjava vloži 30 dni vnaprej in jo bo tudi ZZZS vnesel v evidenco do 30 dni vnaprej.

Ob vsaki aktivnosti (prijavi/odjavi/spremembi) naj zavezanci skrbno preverijo roke in način oddaje obrazcev ›M‹, saj se le tako lahko izognejo nepotrebnim zapletom in morebitni globi. 

DAVKI

10 mag. Tamara Prezelj

Mini blagajna Mimo je drugi januar in na začetku meseca, ko tole pišemo, je glede na ocene in predvidevanja FURS namenska digitalna potrdila prevzela le nekaj več kot polovica zavezancev za potrjevanje računov, kar pomeni, da slaba polovica svojih obveznosti (še) ne izpolnjuje, seveda če napovedi FURS o več kot 60.000 zavezancih držijo.

N

ekateri zavezanci, najbrž predvsem tisti, ki so imeli opraviti z gotovino le tu in tam, so se temu načinu plačila preprosto odrekli in bodo svoje kupce usmerjali bodisi na banke in pošte bodisi bodo poslovanje organizirali na način (vnaprejšnjega) plačila na transakcijski način.

Vendarle pa si take spremembe načina poslovanja ne morejo privoščiti vsi zavezanci, saj bi s tem tvegali izgubo strank, zato nekateri imetniki registrskih blagajn najverjetneje nestrpno čakajo prezaposlene programerje, da jim namestijo nadgradnjo aplikacije za izdajanje računov, tisti brez ›napredne tehnologije‹ pa se najbrž odločajo, katero aplikacijo nabaviti ali morda – vsaj dokler je to še dopustno – ostati pri ročnem pisanju računov iz vezane knjige računov (VKR).

Mini blagajno najdemo na spletnem naslovu https://blagajne.fu.gov.si:9002/ MiniBlagajna, lahko pa pridemo do nje tudi prek vstopne strani e-Davkov.

Mini blagajna ima več funkcij. Poleg izdajanja računov se bo uporabljala tudi za priglašanje poslovnih prostorov in poročanje podatkov iz računov, izdanih prek VKR. Aplikacija mini blagajne se lahko uporabi tudi samo za priglasitev poslovnih prostorov, torej brez izdajanja gotovinskih računov in poročanja VKR. Priglasitev poslovnih prostorov zavezanci praviloma opravijo prek aplikacije za izdajo računov, če aplikacija tega ne omogoča, če uporabljajo VKR ali če bodo račune izdajali prek mini blagajne, pa se bo prijava poslovnih prostorov opravila prek mini blagajne..

Začetek uporabe mini blagajne Zavezancem iz te zadnje skupine, ki še izbirajo primerno aplikacijo ali se jim zdi VKR preveč nepraktična, bo morda (vsaj začasno) v pomoč ›mini blagajna‹, spletna aplikacija, ki so jo pripravili na FURS in ki med drugim omogoča izdajanje in potrjevanje računov predvsem za zavezance, ki izdajo manjše število računov, plačanih z gotovino.

Poglejmo si, kaj mini blagajna nudi in česa ne, za koga je primerna in komu žal ne bo v pomoč.

Kaj potrebujejo zavezanci za uporabo mini blagajne Na začetku je treba povedati, da morajo uporabniki mini blagajne imeti ustrezno elektronsko napravo, internetno povezavo, namensko digitalno potrdilo in tiskalnik.

Prvi pogoj za to, da zavezanec sploh lahko vstopi v mini blagajno, je, da ima na elektronski napravi ustrezen spletni brskalnik, ki ga popelje na naveden spletni naslov. V brskalniku mora imeti nameščeno namensko digitalno potrdilo, drugače aplikacija zavrne vstop.

Namensko digitalno potrdilo se zavezancu izda na podlagi vloge, ki jo odda prek e-Davkov. Še preden bo zavezanec začel izdajati gotovinske račune, bo moral popisati poslovne prostore, v katerih bo izdajal račune, jim določiti oznake, označiti registrske blagajne in določiti način številčenja računov ter vse to zapisati v internem aktu.

slovne prostore iz internega akta. Če se bo mini blagajna uporabljala v nepremičnem prostoru, se bodo v mini blagajno vnesli oznaka poslovnega prostora in podatki o nepremičnini iz GURS, če pa bo zavezanec iz aplikacije izdajal račune iz premičnih prostorov, bo poleg oznake določil vrsto premičnega prostora (A, B ali C). Če bo zavezanec prek iste (prenosne) elektronske naprave izdajal račune iz različnih poslovnih prostorov, bo moral določiti in priglasiti vse poslovne prostore, pri izdajanju računov pa bo moral paziti, da bo vsakokrat določil oziroma uporabil oznako poslovnega prostora, v katerem bo izdajal račune.

V zvezi s prijavo poslovnega prostora je treba sporočiti FURS tudi podatke o dobavitelju programske opreme, česar zavezancu, ki bo uporabljal mini blagajno, seveda ne bo treba storiti.

Oznako registrske blagajne določi mini blagajna sama (oznaka MB), če bo zavezanec uporabljal aplikacijo FURS na več elektronskih napravah, pa bo poleg prednastavljene dodal še vse druge naprave z njihovimi oznakami.

Za potrebe izdajanja računov se bodo v mini blagajno vnesli tudi podatki o osebi, ki bo mini blagajno uporabljala, oziroma več oseb (v programu so imenovani kot operaterji ali uporabniki).

Iz navodil za uporabo mini blagajne je razumeti, da v primeru več operaterjev vsak od njih potrebuje svoje digitalno potrdilo.

Izdajanje računov Ob vstopu v mini blagajno bo moral vnesti svoje podatke in registrirati po-

Mini blagajna omogoča izdajanje računov za prejeta predplačila in raču-

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

nov za opravljene transakcije, računov za opravljeno dobavo s poračunom predplačila pa tudi popravke in stornacije računov.

Primerna je za davčne zavezance, identificirane za DDV, in tudi za male davčne zavezance, ki opravljajo obdavčene, oproščene in neobdavčljive transakcije.

Mini blagajne ne morejo uporabljati (ker ni prilagojena njihovim potrebam) zavezanci, ki obračunavajo DDV po posebni ureditvi (npr. potovalne agencije, obdavčljivi preprodajalci rabljenega blaga ipd.), zavezanci, ki na računih obračunavajo pavšalno nadomestilo, in subjekti, ki izdajajo račune v tujem imenu za tuj račun (samofakturiranje).

Zavezanec pred pripravo računa izbere poslovni prostor (če jih je možnih več), oznako registrske blagajne, ki jo uporablja, in izdajatelja računa ter izpolni polja računa s podatki o transakciji.

Račun lahko oblikuje po svojih potrebah in željah, kar pomeni, da so na računu lahko tako logotip zavezanca kot tudi registrski podatki, faksimile podpisa odgovorne osebe ipd.

Zaporedna številka računa je – kot tudi sicer pri registrskih blagajnah – sestavljena iz oznake poslovnega prostora, vezaja, oznake registrske blagajne, še enega vezaja in zaporedne številke.

Slednjo določi aplikacija samodejno v trenutku, ko izdajatelj sproži izdajo računa. Računi se številčijo v ločenih vrstah po posameznih blagajnah, če se znotraj posameznega prostora uporablja več naprav za izdajanje računov.

V zakonu je zapisana prepoved hkratne rabe registrske blagajne in VKR znotraj istega poslovnega prostora, kar velja tudi za kombinacijo VKR in mini blagajne.

Ko je račun pripravljen, zavezanec izbere funkcijo za izdajo računa. V tem trenutku se račun tudi potrdi, za tiskanje računa pa je potreben še dodaten klik na tipko za tisk.

Slabost mini blagajne, na katero je treba opozoriti, je v tem, da so računi pripravljeni za tiskanje v formatu A4, kar pomeni, da je za izdajanje računov na terenu tako rekoč neuporabna, če

Mini blagajna ima več funkcij. Poleg izdajanja računov se bo uporabljala tudi za priglašanje poslovnih prostorov in poročanje podatkov iz računov, izdanih prek VKR. zavezanec s seboj ne nosi ustrezno velikega tiskalnika!

Mini blagajna omogoča tudi popravljanje izdanih računov, tiskanje kopij, izpis seznama izdanih računov in izpis podatkov o računih v obliki, ki se zahtevajo pri davčnem inšpekcijskem nadzoru.

Ker se lahko zgodi, da računa prek mini blagajne ni mogoče izdati zaradi nedelovanja internetne povezave, aplikacije ali naprave, je za te primere treba imeti pri roki tudi potrjen VKR. Po naših informacijah je to ena od zadev, ki jih davčni inšpektorji preverjajo na obiskih pri zavezancih.

Poročanje podatkov o računih, izdanih iz VKR Mini blagajna ni namenjena samo izdajanju računov, temveč tudi poročanju podatkov o računih, izdanih iz VKR. Rok za poročanje je 10 delovnih dni od dneva izdaje računa.

Zavezanec, ki bo poročal te podatke, bo v aplikacijo po namestitvi namenskega digitalnega potrdila vnesel svoje podatke in priglasil poslovni prostor ali prostore. Podatka o izdajatelju računov mu ni treba prijavljati (ga pa lahko), saj se v skladu z zakonom na računih iz VKR ta podatek ne navaja.

Na podlagi vnesenih podatkov bo prejel seznam EOR za vse račune, ki jih bo poročal. Kode EOR mora hraniti skupaj s kopijami računov.

Prijava poslovnih prostorov Če zavezanec uporablja registrsko blagajno in na njej nameščeno aplikacijo za izdajanje računov, bo poslovni prostor praviloma priglasil prek te aplikacije, s tem pa bodo na FURS poslani tudi podatki o dobavitelju programske opreme.

11

Če aplikacija te možnosti nima, mora zavezanec priglasiti poslovne prostore in podatke o dobavitelju ali vzdrževalcu programske opreme prek mini blagajne, z uporabo namenskega digitalnega potrdila in ročnim vnosom podatkov.

Druge možnosti uporabe mini blagajne Zavezanec lahko za izdajo in davčno potrjevanje računov hkrati uporablja elektronsko napravo s svojo programsko opremo in elektronsko napravo, na kateri bo za izdajo računov uporabljal mini blagajno (v takem primeru uporablja ›različni tehnološki rešitvi‹), če tako določi v svojem internem aktu.

Tak način pride v poštev na primer takrat, kadar zavezanec opravlja različne dejavnosti, pri katerih prihaja do izdajanja računov ob različnih priložnostih in na različne načine.

Za te primere je v navodilih za uporabo mini blagajne določeno, da je treba poslovni prostor prijaviti za vsako tehnološko rešitev posebej, z različno šifro poslovnega prostora (npr. trgovino, ki uporablja dve tehnološki rešitvi, prijavimo: TRG1 za mini blagajno in TRG2 za drugo tehnološko rešitev). Zakaj tako, ni jasno.

Zakon določa, da mora zavezanec v primeru, ko ne deluje registrska blagajna ali pride do izpada električne energije, račune izdajati s pomočjo VKR. Zavezanec ima možnost v navedenih primerih namesto VKR uporabiti mini blagajno, vendar mora to opcijo vnaprej določiti v internem aktu.

V njem navede, da bo za izdajo računov poleg stalne elektronske naprave v izjemnih situacijah, kot je okvara elektronske naprave, za izdajo in davčno potrjevanje računov uporabljal tudi mini blagajno. Z uporabo mini blagajne za izdajo računov se razbremeni naknadnega pošiljanja podatkov o računih iz VKR na FURS. Če se v programu, ki ga uporablja na običajni registrski blagajni, na podlagi izdaje računov razknjižujejo zaloge blaga, mora zavezanec v primeru nadomestne uporabe mini blagajne poskrbeti za ažuriranje podatkov v evidencah materialnega knjigovodstva.

DAVKI

12 dr. Tatjana Jovanovič

Športniki Poslovni subjekti so poleg pravnih oseb in samostojnih podjetnikov tudi druge fizične osebe, ki opravljajo registrirane dejavnosti (2. člen Zakona o poslovnem registru, ZPRS-1; Uradni list RS, št. 49/2006, 33/2007-ZSReg-B, 19/2015). Upravljavec tega registra je Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), ki lahko posreduje javne podatke in jih objavlja na spletnem portalu. Upravljavec registra enotam (torej tudi športnikom) dodeli matično številko ter pridobi oziroma obdeluje množico podatkov.

P

oslovni subjekti, ki se ustanovijo na podlagi zakona ali drugega predpisa in se ne registrirajo pri registrskem organu (torej vsi, ki opravljajo dejavnost in nimajo statusa s. p,.) morajo posredovati prijavo Ajpesu najpozneje v 15 dneh od ustanovitve skupaj z drugimi listinami, opredeljenimi v posameznem predpisu. Tako v Poslovnem registru zasledimo samozaposlene novinarje, samozaposlene v kulturi, notarje, odvetnike, lekarnarje, detektive, zdravnike itn. V tokratnem prispevku se nekoliko natančneje posvečamo športnikom.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport vodi razvid zasebnih športnih delavcev, razvid poklicnih športnikov ter razvid zasebnih učiteljev oziroma vzgojiteljev. Športnik je vsaka fizična oseba, ki je registrirana pri nacionalni panožni športni zvezi in tekmuje v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez (37. člen Zakona o športu, ZSpo), medtem ko si status vrhunskega športnika lahko pridobi državljan Republike Slovenije, ki doseže vrhunski športni dosežek mednarodne vrednosti, o čemer presojajo Olimpijski komite Slovenije oziroma pristojne nacionalne športne zveze. Zasebni športni delavci morajo imeti ustrezno izobrazbo ali ustrezno usposobljenost, licenco za opravljanje dejavnosti v športu, če je predpisana, ne smejo imeti pravnomočne odločbe o prepovedi opravljanje te dejavnosti, obvladati morajo slovenski jezik ter imeti stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Poklicni športnik pa je lahko oseba, ki je dopolnila petnajst let, je aktiven športnik, član nacionalne športne zveze ter ima stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji (34. do 36. člen ZSpo).

Ne glede na status iz ZSpo oziroma razvid vpisa pa velja, da se morajo vsi športniki, ki opravljajo registrirano dejavnost in torej niso v odvisnem razmerju s klubom ali drugo organizacijsko obliko, ravnati po pravilih, ki veljajo za s. p.-je. Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (Uradni list RS, št. 138/2006, 52/2007, 21/2013, 101/2015), jim namreč nalaga, da se glede vodenja poslovnih knjig in evidenc, sestavljanja letnih poročil, knjigovodskih listin, dostopnosti do poslovnih knjig in poročil uporablja Zakon o gospodarskih družbah, v delu, ki se nanaša na podjetnika, slovenski računovodski standard, ki določa računovodske rešitve pri samostojnih podjetnikih posameznikih, in drugi slovenski računovodski standardi ter omenjeni pravilnik.

Ob vpisu v razvid oziroma Poslovni register Slovenije se mora torej športnik odločiti, na kakšen način bo ugotavljal davčno osnovo za davek od dohodkov iz dejavnosti. Če se odloči, da bo to počel na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, mora voditi poslovne knjige. Zato pripravlja tudi davčni obračun za davek od dohodkov iz dejavnosti kakor vsi drugi zavezanci za davek iz dejavnosti. Posebnost obračuna športnikov je ›posebna osebna olajšava‹ (4. odstavek 113. člena ZDoh-2), ki zavezancu rezidentu, ki samostojno opravlja poklic športnika in je vpisan v razvid poklicnih športnikov, omogoča zmanjšanje davčne v višini 15 odstotkov letnih prihodkov, do zneska 25.000 evrov njegovih prihodkov, pod pogojem, da nima sklenjenega delovnega razmerja in da ne opravlja druge dejavnosti. Če pa se športnik odloči, da

bo davčno osnovo ugotavljal na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, vodi le poenostavljene evidence (evidenco knjigovodskih listin in evidenco osnovnih sredstev). Tudi v tem primeru oddaja davčni obračun, v katerem ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov (po fakturirani realizaciji) in 80 odstotkov normiranih odhodkov. Za normiranca se lahko odloči, če v preteklem davčnem letu njegovi prihodki niso presegli 50.000 evrov oziroma niso presegli 100.000 evrov in je imel v obveznem zavarovanju vsaj eno osebo za polni delovni čas neprekinjeno vsaj 5 mesecev. To pomeni, da lahko športnik na podlagi normiranih odhodkov ugotavlja davčno osnovo, dokler ne preseže 100.000 evrov, če je iz naslova (športne) dejavnosti tudi socialno zavarovan. Športnik z dejavnostjo plačuje tudi prispevke za socialno varnost, pri čemer je osnova doseženi dobiček preteklega leta, v katerem niso upoštevani prispevki za socialno varnost ter povečanja in zmanjšanja davčne osnove.

Najnižja osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov znaša v letu 2016 56 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec, razen za prispevek za zdravstveno zavarovanje, za katerega je najnižja osnova določena v višini 60 odstotkov zadnje znane povprečne plače. Najvišja zavarovalna osnova je limitirana na 3,5-kratnik povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec.

Omenimo naj, da je sedanja davčna problematika opravljanja dejavnosti le za enega naročnika tudi za ›športnike‹ z dejavnostjo še kako aktualna. 

STROKOVNA MNENJA IR

13

Mnenja Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

1

Evidentiranje odpisanih obveznosti v postopku PP v obračunu DDPO in popravek obračuna DDPO Družba je v letu 2014 končala postopek prisilne poravnave (prisilna poravnava je bila v letu 2014 pravnomočno potrjena). Na podlagi sklepa sodišča je odpisala obveznosti do dobaviteljev v višini 80 odstotkov in (finančne) obveznosti do posojilodajalcev. Te odpise je knjižila v dobro konta 931.

Družba je sicer za leto 2014 že oddala obračun davka od dohodkov pravnih oseb, vendar omenjenih odpisov ni prikazala v prilogi 5, čeprav ima iz preteklih let preneseno davčno izgubo, in sicer: • iz leta 2008: 303.000 €, • iz leta 2013: 12,000.000 €, • iz obdobja 1. 1. 2014–10. 2. 2014 (začetek prisilne poravnave): 200.000 €, • iz obdobja 11. 2. 2014–31. 12. 2014: 4,350.300 €.

V letu 2014 se je za več kot 50 odstotkov spremenilo lastništvo družbe.

Zanima nas, kako se v letnem davčnem obračunu in v prilogah k obračunu pravilno prikaže odpis obveznosti do dobaviteljev, pa tudi, ali je te popravke treba oddati prek sistema e-davki in s kakšnimi morebitnimi pojasnili.

Mnenje Davčni zavezanec, nad katerim je bil začet postopek prisilne poravnave, sestavi davčni obračun na dan pred začetkom postopka prisilne poravnave, davčnemu organu pa ga predloži v 20 dneh po začetku postopka prisilne poravnave.

Domnevamo, da ste ta davčni obračun pripravili za obdobje 1. 1. 2014–10. 2. 2014 in ga oddali DURS-u v 20 dneh. To je bil tudi edini ›posebni‹ davčni obračun zaradi postopka prisilne poravnave, vsi nadaljnji davčni obračuni so ›redni‹.

V letu 2014 ste nato pripravili še davčni obračun za obdobje 11. 2. 2014–31. 12. 2014, kjer pa so izkazani tudi učinki prisilne poravnave. Odpis obveznosti (poslovnih in finančnih) po potrjeni prisilni poravnavi se evidentira najprej kot pokrivanje prenesene izgube (na kredit konta 931), v nasprotju s celotnim zneskom odpisanih obveznosti pa se evidentirajo kapitalske rezerve (na debet konta 917). V vašem primeru kapitalske rezerve verjetno niso bile oblikovane, saj ste celotni znesek odpisanih obveznosti evidentirali na kontu 931.

Odpis obveznosti v postopku prisilne poravnave ne vpliva

na davčno osnovo, saj se davčni prihodki ne evidentirajo. V skladu z določbo 37. člena ZDDPO-2 (ki sicer ni popolnoma usklajena z novim ZFPPIPP) zavezanec, ki v postopku prisilne poravnave v davčno osnovo ne vključi prihodkov zaradi prenehanja obveznosti (kar se zgodi tudi v vašem primeru), izgubi pravico do pokrivanja davčne izgube iz preteklih let v znesku teh obveznosti.

Znesek davčne izgube, za katerega izgubite pravico do pokrivanja, morate v prilogi 5 k davčnemu obračunu za obdobje 11. 2. 2014–31. 12. 2014 vpisati v stolpec 5 (Zmanjšanje nepokrite davčne izgube iz drugih razlogov) in za ta znesek se vam zmanjša celotna davčna izguba, ki se prenaša v prihodnja davčna obdobja.

Hkrati je treba za vaš primer tudi preveriti, ali velja določba 5. odstavka 36. člena ZDDPO-2, ki določa, da davčna izguba ›propade‹ tudi v primeru, ko se lastništvo kapitala v posameznem davčnem obdobju spremeni za več kot 50 odstotkov in je hkrati izpolnjen še eden izmed naslednjih dveh pogojev: • družba že dve leti pred spremembo lastništva ne opravlja dejavnosti; • družba dve leti pred spremembo lastništva ali po njej bistveno spremeni dejavnost.

Tudi če je drugi pogoj izpolnjen, davčna izguba zavezancu ›ostane‹, če je bistveno spremenil dejavnost zaradi ohranjanja delovnih mest ali sanacije poslovanja. Ker ti pogoji v vašem primeru najbrž niso izpolnjeni, davčna izguba, zmanjšana za znesek pokrivanja družbi, ostane za zmanjševanje davčne osnove v prihodnosti. Če davčni obračun za obdobje 11. 2. 2014–31. 12. 2014 ni bil izpolnjen pravilno (domnevamo, da pravilno ni bila izpolnjena vsaj priloga 5), lahko davčni zavezanec vloži popravek davčnega obračuna na podlagi 53. člena ZDavP-2 (Popravljanje pomanjkljivosti in pomot v davčnem obračunu). Popravek se praviloma vloži prek sistema e-davki, pri čemer se na obrazcu zgoraj desno označi, da gre za popravek po 53. členu ZDavP-2. Druga dodatna pojasnila niso potrebna, če jih FURS po oddaji popravljenega obrazca ne bo izrecno zahteval. Če bodo pri oddajanju popravljenega obrazca za obračun DDPO nastale kakršnekoli težave, morate kontaktirati svojega kontrolorja za DDPO na pristojni enoti FURS. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Uradni list RS, št. 117/2006, 56/2008, 76/2008, 5/2009, 96/2009,

14

UNIKUM | JANUAR 2016 | STROKOVNA MNENJA IR

110/2009-ZDavP-2B, 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012, 94/2012, 81/2013, 50/2014, 23/2015.

• Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), Uradni list RS, št. 13/2011-uradno prečiščeno besedilo, 32/2012, 94/2012, 101/2013-ZDavNepr, 111/2013, 25/2014-ZFU, 40/2014-ZIN-B, 90/2014.

• Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Uradni list RS, št. 13/2014, 10/2015.

2

DDV pri storitvah izobraževanja v tujini Slovenski davčni zavezanec A organizira izobraževanje (seminar) na Kosovu (pri podjetju C na Kosovu) za naročnika, davčnega zavezanca B, identificiranega za DDV v Italiji. Podjetje B in C sta poslovna partnerja. Podjetje A zaračuna storitve izobraževanja podjetju B. Zanima nas, ali se storitev obravnava v skladu s 25. ali 29. členom ZDDV-1.

Mnenje Odgovor na vprašanje glede načina obdavčitve storitve je odvisen od njene vsebine, torej od tega, katero pravilo za določanje kraja obdavčitve velja.

29. člen ZDDV-1 za razmerja med davčnimi zavezanci določa: »(1) Kraj opravljanja storitev v zvezi z vstopninami za kulturne, umetnostne, športne, znanstvene, izobraževalne, zabavne ali podobne prireditve, kot so sejmi in razstave, vključno s pomožnimi storitvami, povezanimi z vstopninami, ki se opravijo davčnemu zavezancu, je kraj, kjer te prireditve dejansko potekajo.« Kraj obdavčitve je v državi, kjer prireditve dejansko potekajo, če gre za storitve v zvezi z vstopninami na določene prireditve.

V skladu z Izvedbeno uredbo Sveta (EU), št. 282/2011, z dne 15. 3. 2011, o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost storitve v zvezi z dostopom do prireditev obsegajo predvsem: a) pravico dostopa na predstave, gledališke igre, cirkuške predstave, sejme, v zabavišče parke, na koncerte, razstave in druge podobne kulturne prireditve; b) pravico dostopa na športne prireditve, kot so tekme ali tekmovanja; c) pravico dostopa na izobraževalne in znanstvene prireditve, kot so konference in seminarji.

Organizacija izobraževanja za določenega naročnika, za zaključen krog ljudi, in ne za ›javnost‹ oziroma kogarkoli, ki se želi prireditve udeležiti, po našem mnenju (a) ni ›prireditev‹ in (b) ne predstavlja storitve v zvezi z vstopninami, tudi glede na to, da so storitve organizatorjev v primeru naročnikov, ki niso davčni zavezanci, v zakonu izrecno navedene (2. odstavek 29. člena), zato jih ne gre enačiti s storitvami v zvezi z vstopninami.

Tudi iz pojasnila DURS, št. 4230-4568/2011, z dne 9. 8. 2011, bi bilo možno razbrati, da se za različna usposabljanja 29. člen ne uporabi in da velja splošno pravilo 25. člena.

V opisanem primeru je izvajalec storitve slovenski davčni zavezanec, naročnik zavezanec iz Italije, storitev se dejansko izvaja na Kosovu. a) Če velja splošno pravilo 25. člena ZDDV-1, je kraj obdavčitve v Italiji, kjer je sedež prejemnika. Dobavitelj ne obračuna DDV; na računu navede naročnikovo številko DDV, klavzulo ›obrnjena davčna obveznost‹ in storitev poroča v DDV-O v rubriki 12 ter jo vključi v RP-O. b) Kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo 29. člena, je kraj obdavčitve v skladu s slovensko zakonodajo na Kosovu. To pomeni, da se transakcija obravnava v skladu z zakonodajo, ki velja tam. Ta določa morebitno davčno obveznost, njeno višino in druge obveznosti izvajalca. Storitev iz 29. člena, opravljena v tretji državi, se ne poroča ne v DDV-O ne v RP-O. Ne glede na slovensko ureditev priporočamo, da se pred izvedbo pozanimate o morebitnih obveznostih v državi izvedbe izobraževanja.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006, spremembe: 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 141/2006, spremembe: 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011, 102/2012, 54/2013.

• Izvedbena uredba Sveta (EU), št. 282/2011, z dne 15. 3. 2011, o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (neuradno prečiščeno besedilo), Uradni list EU, št. L 77/11 (23. 3. 2011), L 290/12 (20. 10. 2012), L 284/13 (26. 10. 2013), L 294/14 (10. 10. 2014-popr.).

• Storitve s področja kulture, izobraževanja, športa … po spremembi ZDDV-1, Pojasnilo DURS, št. 4230-4568/2011, z dne 9. 8. 2011.

3

Lastništvo zasebnega zavoda Prosimo za pomoč pri dilemi, kako evidentirati brezplačni prenos lastništva.

V novembru je družba (d. o. o.) postala 100-odstotni lastnik zasebnega zavoda na podlagi sklepa o brezplačnem prevzemu lastniškega deleža. Na Ajpesu ta zavod nima registriranega osnovnega kapitala. Družba ni nikoli nakazovala nikakršnih sredstev zavodu. Iz poslovnih knjig zavoda izhaja, da ima osnovni kapital 200 evrov in preneseno izgubo približno 3000 evrov.

Kako beležimo naložbo v zasebni zavod v poslovnih knjigah družbe, če od njih ne pričakujemo nobenih dohodkov pa tudi izgube ne mislimo kriti?

Mnenje Zavod nima osnovnega kapitala, z njim ne delate konsolidacije in za začetno pripoznanje te ›finančne naložbe‹ ni pomembno, kakšna je bilanca stanja zavoda, temveč nabavna cena, ki ste jo plačali. Zavod nima deležev in delnic niti družbenikov, do njegovega poslovanja imajo določene obveznosti in odgovornosti ustanovitelji, kar izhaja iz zakona samega in iz aktov zavoda (statuta ipd.), in ne iz načina evidentiranja vaše udeležbe, niti od želje ali neželje kriti npr. izgubo.

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

Glede na to, da ste v zavod vstopili neodplačno, ni podlage za izkazovanje naložbe. Tako za to, da nanjo ›ne pozabite‹, lahko izkažete zunajbilančno na kontih skupine 99, lahko pa bilančno, vendar tako, da knjižba ne poveča bilančne vsote (npr. s knjižbo 1 € v breme konta 06 – finančna sredstva in v dobro konta 069 prav tako 1 € kot popravek vrednosti tega finančnega sredstva).

5

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o zavodih, Uradni list RS, št. 12/1991, 8/1996, 36/2000-ZPDZC, 127/2006-ZJZP. • Slovenski računovodski standardi, Uradni list RS, št. 118/2005, 9/2006, 10/2006-popr., 20/2006, 70/2006, 75/2006, 112/2006popr., 114/2006-ZUE, 3/2007, 22/2007, 22/2007, 12/2008, 119/2008, 126/2008, 1/2010, 33/2010, 85/2010-popr., 58/2010, 90/2010-popr., 80/2011, 2/2012, 64/2012, 20/2014.

4

15

Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih in bonitete V zvezi s praktično uporabo določila 2. točke 3. odstavka 39. člena ZDoh-2 »Za boniteto se ne štejejo plačila delodajalca za dopolnilno izobraževanje in usposabljanje delojemalcev, ki je v zvezi s poslovanjem delodajalca« nas zanima nekaj konkretnih primerov (delodajalec je plačnik izobraževanj za zaposlene), pri katerih potrebujemo pojasnilo, ali gre za boniteto ali ne.

1. primer V sistematizaciji delovnih mest je zahteva, da ima oseba poleg dolgoletnih izkušenj na področju dela z ljudmi tudi usposabljanje za coacha ali NLP, ki ga je treba opraviti v dveh letih od nastopa na tem delovnem mestu. Ali je takšno izobraževanje, če ga plača delodajalec, boniteta?

Evidentiranje nabave od kmeta pavšalista Kako se knjiži račun s pavšalnim nadomestilom (8 odstotkov), ki smo ga prejeli od neke kmetije, in kam vpišemo podatke v obrazec DDV-O, če davek odbijemo, kakor tudi, če ga ne odbijemo?

2. primer Ob prestrukturiranju v podjetju se delavec premesti z delovnega mesta komunalni delavec na delovno mesto voznik komunalnega vozila (v sistematizaciji je za to delovno mesto pogoj temeljna poklicna kvalifikacija za voznika, kategorija C). S tem namenom se sklene pogodba o izobraževanju delavca, kjer podjetje financira opravljanje TPK za voznika in izpita iz kategorije C. Ali gre v tem primeru za boniteto?

Mnenje Kmet pavšalist je mali davčni zavezanec, ki ne obračunava DDV, vendar ima pravico do 8-odstotnega pavšalnega nadomestila, če izpolnjuje zakonsko predpisane pogoje in mu je davčni/finančni organ za to izdal posebno dovoljenje.

Davčni zavezanci so dolžni pavšalno nadomestilo v višini 8 odstotkov odkupne vrednosti dodati plačilu za opravljeno dobavo kmeta. Pavšalno nadomestilo za zavezanca predstavlja obveznost do kmeta in vstopni DDV v razmerju do države. Zavezanec ima pravico do odbitka vstopnega DDV po splošnih pravilih, torej glede na namen uporabe nabavljenega blaga.

3. primer Ali je seminar, ki ga plača delodajalec zaposlenim in ni neposredno s področja dela delavca, boniteta (npr. vodja kadrovske službe se udeleži seminarja o ravnanju z izvršbami; kako je npr. z izobraževanji iz vodenja: kreativnost in vodenje, kako do energije za uspešno vodenje, vodenje različnih tipov osebnosti, neverbalna komunikacija ipd.)?

Pavšalnega nadomestila ne prikaže kmet na računu, obračuna in plača ga kmetu davčni zavezanec.

Mnenje Zavezanec mora od kmeta pavšalista pridobiti in kot dokazilo shraniti veljavno dovoljenje kmeta pavšalista o pravici do pavšalnega nadomestila.

Pavšalno nadomestilo se v DDV-O po našem mnenju evidentira v rubriki 31 (osnova, vrednost nabave) in v 43 (znesek vstopnega DDV), če se DDV pri nabavi odbije. Če zavezanec pravice do odbitka ne uveljavlja, pavšalnega nadomestila ne terja od države in ga tako ne vnese v rubriko 43.

Neodbitni znesek pavšalnega nadomestila povečuje strošek nabave davčnega zavezanca.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006, spremembe: 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 141/2006, spremembe: 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011, 102/2012, 54/2013.

DURS je v zvezi z izobraževanjem delojemalca – boniteta izdal pojasnilo št. 4210-831/2006, z dne 7. 6. 2006. V skladu s 1. odstavkom 170. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je izobraževanje opredeljeno kot pravica in dolžnost delavca.

Pri uresničevanje pravice in dolžnosti delavca do izobraževanja se v skladu z omenjeno določbo ZDR-1 upoštevajo interesi in potrebe tako delodajalca kakor delavca, vendar oboje le v obsegu, ki se prekriva z interesi in potrebami delovnega procesa. Delodajalčevi interesi so tako lahko utemeljeni le z interesi, potrebami in zahtevami delovnega procesa, ne pa na primer z delavčevimi osebnimi interesi.

Izobraževanje, ki izhaja iz potreb delovnega procesa, mora biti namenjeno tudi upoštevanju delavčevih interesov, vendar le v tistem obsegu, ki se prekriva z interesi delovnega procesa. Pomembno je, da delavec ohrani splošne in posebne pogoje za usposobljenost za delovno mesto, da doseže pogoje za napredovanje na delovnem mestu, da se usposobi in izobrazi za drugo delo, če je to pogoj za ohranitev zaposlitve pri delodajalcu, da pridobi znanje in zmožnosti za širši poklicni in karierni razvoj.

16

UNIKUM | JANUAR 2016 | STROKOVNA MNENJA IR

Medsebojne pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev v zvezi z izobraževanjem, izpopolnjevanjem in usposabljanjem se določijo s pogodbo o izobraževanju.

Kadar je pridobitev novega znanja delavca povezana s poslovanjem podjetja oziroma je to v interesu delovnega procesa podjetja ali če ima delavec možnost za napredovanje na delovnem mestu po pridobljeni višji stopnji izobrazbe oziroma možnost za pridobitev novega delovnega mesta pri delodajalcu, za katero bo po končanem šolanju usposobljen, plačila delodajalca za izobraževanje delavca na podlagi 2. točke 3. odstavka 39. člena ZDoh-2 ne veljajo za boniteto.

Za vse konkretne primere menimo, da so izpolnjeni pogoji in se izobraževanja ne štejejo za boniteto.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list št. 117/2006, 90/2007, 119/2007, 10/2008, 92/2008, 78/2008, 125/2008, 119/2008, 20/2009, 104/2009, 10/2010, 13/2010, 20/2010, 43/2010, 106/2010, 103/2010, 9/2011-ZUKD-1, 105/2011, 9/2012-Odl. US, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 75/2012, 94/2012, 102/2012, 52/2013Odl. US, 96/2013, 108/2013, 29/2014-Odl. US. • Pojasnilo DURS, št. 4210-831/2006, z dne 7. 6. 2006.

• Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Uradni list RS, št. 21/2013 (78/2013 popr.).

6

Prodaja nepremičnine Smo lastnik nepremičnine, poslovnega prostora, ki ga oddajamo v najem d. o. o.-ju, ki ni davčni zavezanec. Mi kot lastnik smo davčni zavezanec. Najemnik je v preteklosti že odkupil polovico nepremičnine in je njen lastnik, zdaj pa želi odkupiti še drugo polovico. Ker nima gotovine za celotno kupnino, želi del kupnine poravnati na obroke. Plačeval bi mesečno v roku 5 let. Ali lahko prodamo nepremičnino na obroke? Kako oblikovati višino obrestne mere, da ne bi šlo za oškodovanje lastnika? Kako formulirati člen o prodaji na obroke v prodajni pogodbi? Ali moramo za tako dolgoročen način plačila kupnine imeti ustrezno registracijo dejavnosti?

pogodbi oziroma statutu, vendar so potrebni za njen obstoj in opravljanje dejavnosti in ne pomenijo neposrednega opravljanja dejavnosti. Menimo, da odprodaja osnovnega sredstva in prejem plačila zanj v več obrokih ne šteje za neposredno opravljanje dejavnosti in zato ni potrebna doregistracija dejavnosti.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 97/2007-uradno prečiščeno besedilo.

• Zakon o gospodarskih družbah, Uradni list RS, št. 65/2009-uradno prečiščeno besedilo, 33/2011, 91/2011, 32/2012, 57/2012, 44/2013Odl. US, 82/2013.

7

Odbitek vstopnega DDV od osebnih in tovornih vozil Kako je z odbitkom DDV pri operativnem lizingu za osebno vozilo in tovorno vozilo?

Mnenje Zakon o DDV v 66. členu določa, da zavezanec ne sme odbiti DDV od osebnih avtomobilov in motornih koles, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev, tesno povezanih s tem, razen od vozil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup ter nadaljnjo prodajo, vozil, ki se uporabljajo v avtošolah za izvajanje programa usposabljanja iz vožnje v skladu z veljavnimi predpisi, kombiniranih vozil za opravljanje dejavnosti javnega linijskega in posebnega linijskega prevoza, ter osebnih specialnih vozil, prilagojenih izključno za prevoz potnikov. Odbitek vstopnega DDV pri osebnih vozilih (nabavi, gorivih, mazivih in storitvah, tesno povezanih s tem) je torej odvisen od namena uporabe vozila. Na splošno velja, da odbitek ni dopusten, razen v primeru uporabe za izrecno navedene namene (izjeme).

Zavezanec, ki nabavi osebno vozilo z namenom, da ga bo dajal v operativni najem, ima pravico do odbitka pri nabavi, saj bo vozilo oddajal v obdavčen najem, ki spada med izjeme, medtem ko za zavezanca, ki vozilo vzame v operativni najem, velja, da si vstopnega DDV ne sme odbiti, če niso izpolnjeni pogoji za izjemo.

Mnenje Nepremičnino lahko prodate na obroke, v tem primeru boste napisali v pogodbo, kdaj zapadejo posamezni obroki (mesečno, četrtletno ali letno) ter kdaj boste obračunali obresti in kaj v primeru zamude pri plačilu posameznega obroka. Formulacijo člena naj pripravi odvetnik, ki vam bo sestavljal pogodbo o prodaji nepremičnine, z njim se tudi posvetujte o ustreznem zavarovanju plačila. Opcija je tudi, da ločeno sestavite posojilno pogodbo, ki je zavarovana s hipoteko na to nepremičnino.

Pri določanju obrestne mere je treba izhajati iz priznane obrestne mere, če gre za povezane osebe. Med nepovezanimi osebami ni pravila in jo določita pogodbeni stranki sami (da le ni oderuška), lastnik bo najbrž izhajal iz obrestne mere, ki jo bo moral sam plačati na trgu (npr. banki), da bo nadomestil primanjkljaj finančnih sredstev zaradi odloženega plačila kupcu.

Menimo, da zaradi načina plačila enega posla ni potrebna sprememba registracije dejavnosti; ZGD-1 določa, da družba sme opravljati tudi vse druge posle, ki sicer niso določeni v družbeni

Menimo, da strošek operativnega lizinga pri najemniku spada med ›storitve, tesno povezane z osebnimi vozili‹ in da bi bilo nedopustno, če bi se nabava in operativni lizing obravnavala različno.

Pri tovornih vozilih zakon o DDV ne določa posebnih pravil oziroma omejitev, zato velja, da je DDV pri nabavi in najemu dopustno odbiti, če se tovorno vozilo uporablja za namene obdavčenih transakcij zavezanca. Še to: definicijo osebnega vozila določa Pravilnik v 106. členu.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006, spremembe: 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415, 86/2014.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 141/2006, spremembe: 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011, 102/2012, 54/2013, 85/2014.

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

17

Novičke s portala IR Celotna vsebina novic je na voljo na www.iracunovodstvo.eu

11.01.2016 V veljavi dodatne omejitve za odpiranje s. p.

04.01.2016 Razkritje po SRS 8 – rast cen življenjskih potrebščin v 2015

Od 1. januarja 2016 so začele veljati nove dodatne omejitve, ki jih morajo upoštevati bodoči samostojni podjetniki, ki se bodo odločili za odpiranje s.p. Po noveli Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-...

V letnem poročilu za vse družbe, ne glede na velikost in zavezanost k reviziji, ki kot podlago za računovodenje uporabljajo SRS, je obvezno razkritje po SRS 8.30. Preračunati je potrebno poslovni izid na podlagi rasti cen življenjskih potrebščin. To razkritje je zadnjič obvezno za poslovno leto 2015, po novih SRS 2016 za poslovna leta 2016 in kasneje ne bo več potrebno.

04.01.2016 Nov kontni okvir in priporočen kontni načrt 2016 Skladno s spremembami ZGD-1 (in SRS) za poslovno leto 2016 (in kasnejša) veljajo nekatera nova računovodska pravila, čemur so morale slediti tudi spremembe kontnega okvira. Skladno z določbami ZGD-1 je raba kontnega okvira za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije obvezna...

04.01.2016 Letos prvič lahko podamo vlogo za uveljavljanje dejanskih stroškov pri odmeri dohodnine (rok 5. februarja) Po Zakonu o dohodnini ZDoh-2 se kot dohodek iz zaposlitve obravnava tudi dohodek iz drugega pogodbenega razmerja ali razmerja na drugi podlagi.

Ker se za dohodek štejejo vsi dohodki, ki jih je fizična oseba prejela, ne glede na njihovo obliko ali vrsto, se vsi dohodki ...

04.01.2016 Olajšava za vzdrževane člane pri odmeri dohodnine za leto 2015 Zavezanci za dohodnino, ki med letom pri izračunu akontacije dohodnine (od dohodka iz delovnega razmerja, pokojnine ali drugega dohodka) niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske...

Obveščamo Vas, da je rast cen življenjskih potrebščin v letu 2015 bila negativna in je na letni ravni znašala -0,5 %.

Vir: SURS

29.12.2015 Delodajalci pozor: novosti pri davčni izvršbi na dohodke iz delovnega razmerja S spremembo ZDavP-2 (Ur.l. RS št.

91/2015) veljajo nova pravila glede davčne izvršbe na dolžnikove denarne prejemke. Tako je po novem (od 15.12.2015) mogoče na dohodke iz delovnega razmerja mogoče z...

29.12.2015 Novost za delodajalce fizične osebe, ki zaposlujejo delavce za pomoč v gospodinjstvu S 1. januarjem 2016 se fizične osebe, ki izplačujejo dohodke iz zaposlitve kot delodajalec in so slovenski rezidenti, štejejo za plačnika davka. Novost velja izključno za dohodke iz delovnega...

o davčnem postopku je namreč pred spremembo, ki so jo novembra sprejeli poslanci, določal, da so navodila, izdana za enotno uporabo predpisov z delovnega področja davčnega organa, zavezujoča za ravnanje davčnega organa v davčnem postopku. Če smo torej imeli pojasnilo Durs oz. Furs na naše vprašanje ali če smo uporabili pojasnilo, objavljeno na spletni strani finančne (davčne in carinske) uprave, smo bili »varni«, če smo ravnali skladno s tem pojasnilom, namreč v primeru davčnega nadzora in inšpekcijskega pregleda so bila ta navodila za davčni organ zavezujoča.

Danes zakon določa, da navodila in pojasnila, ki jih v zvezi z izvajanjem predpisov z delovnega področja davčnega organa izda MF ali FURS, se objavijo na spletni strani izdajatelja, skupaj z opozorilom, da niso pravni vir. FURS je to spremembo zakona že komentiral na spletni strani in zapisal, da sodišča pri odločanju v davčnih zadevah nedvomno niso več vezana na takšna navodila in pojasnila ter da javni uslužbenci morajo ravnati skladno z navodili in pojasnili, sicer gre za kršitev delovnih obveznosti. Sprememba seveda zakona ne spreminja zavezanosti sodnih in davčnih organov k zakonitosti pri odločanju v vseh davčnih zadevah, finančna uprava mora še naprej delovati pregledno in predvidljivo.

Pod črto, z vidika povprečnega davčnega zavezanca imajo navodila in pojasnila po novem le še interni učinek, na pojasnila pa, da ga bodo varovala v morebitnem inšpekcijskem postopku, se ni več zanesti.

29.12.2015 Smo s pojasnilom FURS (prej Durs) še varni?

Pojasnila MF in FURS Novost, ki je začela veljati že s 15. decembrom se nanaša na izdana pojasnila nekdanjega Durs, današnjega Furs in Ministrstva za finance. Zakon

www.iracunovodstvo.eu

ROKOVNIK

18

POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

Da ne pozabim:

10. februar

PRAVNE OSEBE:

FIZIČNE OSEBE (s.p.):

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb januar 2016

Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti januar 2016

EURIBOR

na dan 21. 12. 2015

na dan 18. 1. 2016

3-mesečni

-0,131

-0,142

6-mesečni

0,041

0,054

12-mesečni

0,058

0,049

ETN - poročanje o prodajah in najemih, sklenjenih v preteklem mesecu 15. februar

Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

Intrastat poročilo 18. februar

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

20. februar

Rekapitulacijsko poročilo 01/2016 in hkrati DDV-O 01/2016 Banka Slovenije - poročilo: BST, KRD, DVP, SN-T Statistika finančnih računov za IV.četrtletje 2015

21. februar

AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

29. februar

FURS - obračun in plačilo DDV 01/2016 Poročilo o dobavah (76.a člen) 01/2016 Predložitev obračuna in plačilo davka na finančne storitve Banka Slovenije-SKV

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (18. 1. 2016)

Plačila v gotovini 420 EUR

Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2*

AJPES - Letno poročilo za pravne osebe javnega prava - Letno poročilo za nepridobitne organizacije – pravne oseba zasebnega prava

Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga in storitev v RS po ZPPDFT**

Variabilni del priznane obrestne mere

5.000 EUR

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

Jan. 2016

EUR

USD

JPY

GBP

CHF

Do vključno 1 meseca

-0,21000%

0,42250%

0,04929%

0,50600%

-0,79800%

Do vključno 3 mesecev

-0,13200%

0,61170%

0,08286%

0,59125%

-0,75600%

Do vključno 6 mesecev

-0,04100%

0,84225%

0,11929%

0,75025%

-0,68960%

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

12 mesecev

0,05800%

1,16925%

0,22714%

1,06900%

-0,59360%

Obdobje od 1. 1. 2016—30. 6. 2016

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/ davki_in_carine/obrestne_mere_za_obresti_na_posojila_med_povezanimi_osebami/ (19. 1. 2016)

Vrsta izplačila za

8,05 %

Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. Uradni list RS št. 1/2016, 8. 1. 2016)

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

Januar 2016

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 92/2013, 16/2014, 59/2014, 28/2015)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR. V primeru, da delavec dela 11 ur ali več na dan - 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro nad 8 ur.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70 % cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javni prevoz - do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15 %; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10 %.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15 %; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10 %.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

v skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Nadomestilo za ločeno življenje se lahko določi v pogodbi o zaposlitvi delavca pod pogoji in v znesku, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, kot to določa vsakokratni podzakonski predpis.

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 30% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 474,44 EUR* Za 20 let delovne dobe: v višini 50% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 790,74 EUR* Za 30 let delovne dobe: v višini 70% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 1.107,03 EUR*

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povp. mes. plač v RS za pretekle tri mesece 3.162,95** oz. v višini dveh povp. mes. plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

798,64 EUR za leto 2016; Najvišji znesek brez prispevkov 1.175,59 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- v primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece - 1.581,48 EUR**; - v primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 790,74 EUR** - Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.581,48 EUR**) - Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece (1.581,48 EUR**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si/).

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

NE SPREGLEJTE

19

Ne spreglejte

pomembnejših novosti, objavljenih v Uradnem listu, za računovodstvo, davke in finance v gospodarstvu:

Številka Uradnega lista 98/2015

Vsebina

Kratek povzetek in opombe

3854. Pravilnik o izpolnjevanju enotne upravne listine, elektronskem poslovanju s Finančno upravo Republike Slovenije in o drugih obrazcih, ki se uporabljajo pri izvajanju carinskih formalnosti

Nova pravila za urejanje carinskih formalnosti.

Standard za vzajemne sklade s 1.1.2016 ne velja več.

98/2015

3867. Sklep o razveljavitvi SRS 38 (2006)

98/2015

3868. Odpoved Kolektivne pogodbe dejavnosti cestnega gospodarstva (KPD-CG)

100/2015

3959. Pravilnik o obrazcu zahtevka za zmanjšanje davčne osnove od drugih dohodkov

100/2015

3962. Pravilnik o spremembah Pravilnika o davčnem obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti

101/2015

3989. Pravilnik o obrazcih za priglasitev začetka, konca in sprememb ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov

101/2015

3990. Pravilnik o obrazcu vloge za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, obrazcu vloge za uveljavljanje olajšave za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost ter obrazcu zahtevka za zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov

101/2015

3991. Pravilnik o valorizaciji zneskov za odmero davkov po zakonu o davkih občanov za leto 2016

101/2015

3992. Pravilnik o spremembah Pravilnika o obrazcu informativnega izračuna dohodnine in obrazcu napovedi za odmero dohodnine

101/2015

3993. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu

Spremembe pri poročanju in dva nova obrazca.

101/2015

3994. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost

Velja za obdobje po 1.1.2016 (evidence, ki jih vodijo podjetniki in zasebniki, ki ne vodijo knjig po SRS).

101/2015

3995. Pravilnik o spremembah Pravilnika o davčnem obračunu davka od dohodkov Velja za davčno leto 2015. pravnih oseb

101/2015

4003. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti

Uporablja se od 1.1.2016.

102/2015

4084. Zakon o dopolnitvi Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF-E)

Ureditev dvojnega statusa (aktivni in hkrati prejem 20 % predčasne oz. starostne pokojnine) in poklicnega zavarovanja.

102/2015

4087. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2B)

Obrazec za nerezidente (za izplačila prostovoljskih organizacij in za Fulbrightov program).

Novi obrazci – že za davčno leto od 1.1.2015, za katero pa se uporablja stara priloga 3 in 4.

Objavljeni tudi novi prilogi 3 in 4, ki veljata za obdobje od 1.1.2016.

Ob odložitvi dokumenta v osebno mapo zavezanca za davek v portalu eDavki se zavezancu za davek pošlje informativno elektronsko sporočilo, v katerem se navede, da je bil določenega dne v njegovo osebno mapo odložen dokument, ki ga je treba elektronsko vročiti po 85.a členu ZDavP-2. Zavezanca za davek se v sporočilu opozori, da mora dokument prevzeti v 15 dneh, sicer se bo z dnem preteka tega roka vročitev štela za opravljeno, in druge določbe glede elektronskega vročanja.

102/2015

4090. Pravilnik o obrazcih za napovedi za odmero akontacije dohodnine ter obrazcih za napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz kapitala in dohodka iz oddajanja premoženja v najem

102/2015

4091. Pravilnik o elektronskem vročanju v davčnih zadevah

104/2015

4133. Pravilnik o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2016

106/2015

4336. Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji 4337. Aneks h Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost 4338. Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji 4339. Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije 4340. Aneks št. 1 h Kolektivni pogodbi za dejavnost obvezne socialne varnosti – tarifni del 4341. Aneks št. 1 h Kolektivni pogodbi za dejavnost okolja in prostora – tarifni del 4342. Aneks št. 1 h Kolektivni pogodbi za dejavnost poklicnega gasilstva – tarifni del 4343. Aneks št. 1 h Kolektivni pogodbi za gozdarsko dejavnost – tarifni del 4344. Aneks št. 1 h Kolektivni pogodbi za kmetijsko dejavnost – tarifni del 4345. Aneks št. 1 h Kolektivni pogodbi Javnega gospodarskega zavoda Brdo Protokolarne storitve Republike Slovenije – tarifni del

106/2015

4346. Poročilo o gibanju plač za oktober 2015

106/2015

4347. Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, november 2015

107/2015

4392. Enotni kontni okvir za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava Nov kontni okvir sledi spremembam, ki so jih prinesli SRS 2016. ter društva in invalidske organizacije

1/2016

7. Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

Predpisana obrestna mera zamudnih obresti velja za šestmesečno obdobje, ki se začne dne 1. januarja 2016, in znaša 8,05 odstotkov.

1/2016

18. Spremembe Enotnega kontnega okvira za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije

V skupini 72 – Prevrednotovalni poslovni odhodki – se briše besedilo »in prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s stroški dela«.

Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za oktober 2015 je znašala 1.540,58 EUR, neto pa 1.004,34 EUR. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje avgust–oktober 2015 je znašala 1.529,05 EUR. Mesečni koeficient rasti cen življenjskih potrebščin novembra 2015 v primerjavi z oktobrom 2015 je bil 0,001.

IZOBRAŽEVANJA IR februar 2016 SEMINARJI IR 2. februar Delovanje društva z davčnega vidika (Vesna Bartolj Maver)

2. februar Obračun DDPO za leto 2015 (predavanje v Kranju) (mag. Barbara Guzina)

5. februar Novosti SRS in ZGD-1 s ponazoritvami knjiženj (Kristinka Vukovič)

9. februar Obračun DDPO za leto 2015 (predavanje v Novi Gorici) (mag. Barbara Guzina)

11. februar Razmejitve ali rezervacije? Knjiženje po SRS in MSRP (vključno s subvencijami) (Kristinka Vukovič)

12. februar Društva in letna poročila (Vesna Bartolj Maver)

19. februar Novosti SRS in ZGD-1 s ponazoritvami knjiženj (Kristinka Vukovič)

22. februar Obdavčitev storitev z DDV (Maja Dolinar Dubokovič)

23. februar Vpliv nove zakonodaje in predstavitev aktualne problematike pri poslovanju društev (Vesna Bartolj Maver)

24. februar DDV pri poslovanju s tujino (mag. Tamara Prezelj)

25. februar Samostojni podjetnik – od A do Ž

KRATKI SEMINARJI IR 3. februar Spremembe in novosti Zakona o davčnem postopku veljavne že od 15. decembra 2015 dalje (mag. Sabina Lamut)

5. februar Pravilnik o računovodstvu za gospodarsko družbo na podlagi SRS 2016 (Kristinka Vukovič)

12. februar ABC odloženih davkov: kako jih pravilno izračunati, poknjižiti in bilancirati (Kristinka Vukovič)

ŠOLE IN DELAVNICE IR 2., 3. in 9. februar Šola - ABC izdelave davčnega obračuna in letnega poročila za majhno gospodarsko družbo (Kristinka Vukovič, mag. Barbara Guzina)

5. februar Paket ugodnega izobraževanja: Novosti in spremembe SRS vključno s Pravilnikom (Kristinka Vukovič)

9., 11. in 15. februar Šola o DDV - osnove (mag. Tamara Prezelj)

(Vesna Bartolj Maver)

25. februar Sestava davčnega obračuna za leto 2015 (Mitja Černe)

26. februar Aktualno pri povračilih stroškov v zvezi z delom (prehrana, prevoz, potni stroški, odpravnine...)

(Maja Dolinar Dubokovič)

www.iracunovodstvo.eu

01 | 2016

PRILOGA PLUS

KONTNI NAČRT PREVEDBENA TABELA ZA PRIPOROČENI KONTNI NAČRT za družbe, samostojne podjetnike posameznike, zadruge, nepridobitne organizacije - pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije, ki ga je izdal Slovenski inštitut za revizijo

Prehod na nov kontni načrt 54. člen Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1 določa, da morajo biti poslovne knjige vodene po sistemu dvostavnega knjigovodstva, če zakon ne določa drugače (izjeme veljajo po tem zakonu za manjše podjetnike in podjetnike začetnike), pri tem pa upoštevati kontni okvir za glavno knjigo, ki ga sprejme Slovenski inštitut za revizijo v soglasju z ministroma, pristojnima za gospodarstvo in finance, ter da mora biti kontni okvir objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije.

Za izvajanje nadzora nad tem je po 684. členu pristojen FURS. Za vodenje knjig brez upoštevanja predpisanega kontnega okvira so zagrožene globa po 685. členu zakona (od 1.000 do 45.000 evrov za družbo ter do 4.000 evrov za odgovorno osebo; višine glob so odvisne od velikosti družbe), globe so predvidene zgolj za gospodarske družbe.

Tisti, ki vodijo poslovne knjige na podlagi SRS, lahko pri računovodenju uporabljajo tudi Pravila skrbnega računovodenja, ki pa niso obvezna, temveč le priporočljiva. Objavljena so na spletni strani Slovenskega inštituta za revizijo in avtorsko zaščitena. Kdor jih uporablja, lahko v PSR 2 najde priporočilo, da organizacija kontni načrt zasnuje na podlagi kontnega okvira glede na lastne potrebe, pri zasnovi lastnega kontnega načrta pa lahko izhaja iz priporočenega enotnega kontnega načrta, ki ga je izdal Slovenski inštitut za revizijo.

Novi enotni kontni okvir za vse, ki vodijo knjige na podlagi ZGD ali SRS, je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 107/2015, z dne 31. 12. 2015. Družbe ga morajo torej obvezno uporabljati. Kontni okvir opredeljuje razrede in skupine kontov, ki so dvomestne. Nadaljnja členitev, torej izdelava kontnega načrta z analitičnimi večmestnimi konti, je prepuščena družbam samim, seveda tudi podjetnikom, društvom, zavodom, zadrugam in vsem drugim, ki vodijo knjige na podlagi računovodskih standardov.

Ker večina organizacij v Sloveniji pri zasnovi svojega kontnega plana izhaja iz priporočenega kontnega načrta Slovenskega inštituta za revizijo, smo izdelali pripomoček za njegove uporabnike. V nadaljevanju najdete kratek vodnik po spremembah v njem, torej napotke, katere konte je treba preimenovati (povsod ni niti nujno niti smiselno), katere brisati, katere na novo odpreti, če smo uporabnik priporočenega kontnega načrta.

Kristinka Vukovič

Priporočen kontni načrt je objavljen na spletni strani inštituta (www.si-revizija.si/sites/default/files/standardi/enotni-kontni-nacrt-gd.pdf), tudi zanj velja prepoved kopiranja, prepisovanja, razširjanja v komercialne namene.

2

UNIKUM | JANUAR 2016 | PRILOGA PLUS | PREVEDBENA TABELA ZA PRIPOROČENI KONTNI NAČRT

Kontni načrt do 31.12.2015

Kontni načrt od 1.1.2016

Šifra

Šifra

Naziv

Naziv

Razred 0 - DOLGOROČNA SREDSTVA -

-

017

Naložbene nepremičnine v gradnji oziroma izdelavi

-

-

026

Vlaganja v nepremičnine v tuji lasti

-

-

036

Popravek vrednosti vlaganj v nepremičnine v tuji lasti

022

Zemljišča, vrednotena po modelu prevrednotenja

022

Zemljišča, vrednotena po modelu revaloriziranja

023

Zgradbe, vrednotene po modelu prevrednotenja

023

Zgradbe, vrednotene po modelu revaloriziranja

042

Oprema in nadomesti deli, vrednoteni po modelu prevrednotenja

-

črtano

061-062, Dolgoročne finančne naložbe na kontih 061, 062, 064-065 064 in 065 se črtajo

-

črtano

09

Terjatve za odloženi davek ter terjatve do sa09 mostojnih podjetnikov posameznikov in do nosilcev kmečkih gospodinjstev

Odložene terjatve za davek

090

Terjatve za odloženi davek iz odbitnih začasnih razlik 090

Odložene terjatve za davek iz odbitnih začasnih razlik

091

Terjatve za odloženi davek iz neizrabljenih davčnih izgub, prenesenih v naslednja davčna obdobja

091

Odložene terjatve za davek iz neizrabljenih davčnih izgub, prenesenih v naslednja davčna obdobja

092

Terjatve za odloženi davek iz davčnih dobropisov, prenesenih v naslednja davčna obdobja

092

Odložene terjatve za davek iz davčnih dobropisov, prenesenih v naslednja davčna obdobja

095

Terjatve do samostojnih podjetnikov posameznikov -

črtano

098

Terjatve do nosilcev kmečkih gospodinjstev

črtano

-

Razred 1 - KRATKOROČNA SREDSTVA, RAZEN ZALOG, IN KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE -

-

126

Kratkoročne terjatve za nezaračunano blago in storitve

162

Kratkoročne terjatve za davek od dohodkov iz dejavnosti samostojnih podjetnikov posameznikov, vključno z davkom, plačanim v tujini

162

Kratkoročne terjatve za dohodnino od dohodka iz dejavnosti samostojnih podjetnikov posameznikov, vključno z davkom, plačanim v tujini

163

Kratkoročne terjatve za davek od dohodkov iz djeavnostikmečkih gospodinjstev, vključno z davkom, plačanim v tujini

-

črtano

171-172, 174-175

Kratkoročne finančne naložbe na kontih 171, 172, 174 in 175 se črtajo

črtano

Razred 2 - KRATKOROČNE OBVEZNOSTI (DOLGOVI) IN KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE del 266 Druge kratkoročne obveznosti do državnih inštitucij

262

Obveznosti za prispevke

263

Obveznost za davek od dohodkov iz dejavnosti

263

Obveznosti za akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti

283

Kratkoročne obveznosti za prispevke za socialno varnost samostojnih podjetnikov posameznikov

267

Kratkoročne obveznosti za prispevke za socialno varnost samostojnih podjetnikov posameznikov

284

Kratkoročne obveznosti za prispevke za socialno varnost nosilcev kmečkih gospodinjstev

-

črtano

Razred 4 - STROŠKI Terminologija za konte: 470, 471, 472, 473, 474, 475

šifre kontov ostajajo, »zaposlencev« se nadomesti z »zaposlenih«

-

del temeljnega konta 418

477

Stroški poslovodstva, obračunani na drugih podlagah kot je delovno razmerje

-

-

478

Drugi stroški dela

485, 487

Prispevki za socialno varnost nosilcev in članov kmečkih gospodinjstev, povračila stroškov nosilcem kmečkih gospodinjstev

črtano

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

Kontni načrt do 31.12.2015

Kontni načrt od 1.1.2016

Šifra

Šifra

Naziv

3

Naziv

Razred 6 - ZALOGE 61

Zaloge pridelkov (pospravljenih) iz bioloških 61 sredstev po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje

Zaloge pridelkov (pospravljenih) iz bioloških sredstev

610-619

Vsi konti 610-619 se črtajo in nadomestijo z novimi

610

Pospravljeni pridelki po pošteni vrednosti

618

Pospravljeni pridelki po nabavni vrednosti

619

Odmik od cen pridelkov

62

Zaloge pridelkov (pospravljenih) iz bioloških sredstev po nabavni vrednosti

-

celotna skupina 62 in vsi temeljni konti črtani

636

Pitana živina (za zakol)

-

črtano

637

Perutnina (za zakol)

-

črtano

638

Druga biološka sredstva, ki so zaloge

638

Biološka sredstva, ki so zaloge

673

Sredstva dela denar ustvarjajoče enote, namenjena prodaji

črtano

674

Sredstva denar ustvarjajoče enote, namenjena prodaji

-

črtano

725

Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s stroški dela

črtano

746

Odhodki iz drugih poslovnih obveznosti

746

Odhodki iz drugih poslovnih obveznosti,vključno za stroške obresti iz naslova preračuna odpravnin ob upokojitvi

747

Odhodki iz sredstev, razporejenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

747

Odhodki iz sredstev, razporejenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida in odhodki iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po pošteni vrednosti

749

Odhodki iz odprave pripoznanja finančnih naložb

749

Odhodki iz odprave pripoznanja finančnih naložb in naložbenih nepremičnin, izmerjenih po pošteni vrednosti

750

Odhodki iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po modelu poštene vrednosti

črtano, se izkazuje na kontu 747

751

Odhodki iz odtujitve naložbenih nepremičnin, izmerjenih po pošteni vrednosti

-

črtano, se izkazuje na kontu 749

766

Prihodki od odprave rezervacij

766

Prihodki od odprave rezervacij in pasivnih časovnih razmejitev na račun vnaprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov

-

-

779

Finančni prihodki iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po pošteni vrednosti in prihodki od odtujitve naložbenih nepremičnin, merjenih po pošteni vrednosti

78

Drugi finančni prihodki in ostali prihodki

78

Drugi prihodki

780

Prihodki iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po pošteni vrednosti

črtano, se izkazuje na 779

781

Prihodki iz odtujitve naložbenih nepremičnin, izmerjenih po pošteni vrednosti

-

črtano, se izkazuje na 779

Razred 7 - ODHODKI IN PRIHODKI

Razred 8 - POSLOVNI IZID 802

Ugotovitev in prenos dohodkov nosilcev kmečkih gospodinjstev

-

črtano

811

Davek od dohodka iz dejavnosti

-

črtano

816

Prenos čistega dohodka

-

črtano

4

UNIKUM | JANUAR 2016 | PRILOGA PLUS | PREVEDBENA TABELA ZA PRIPOROČENI KONTNI NAČRT

Kontni načrt do 31.12.2015

Kontni načrt od 1.1.2016

Šifra

Šifra

Naziv

Naziv

Razred 9 - KAPITAL, DOLGOROČNE OBVEZNOSTI (DOLGOVI) IN DOLGOROČNE REZERVACIJE 903

Začetni kapital kmečkih gospodinjstev

-

črtano

908

Presežek iz prevrednotenja sredstev

-

črtano

916

Splošni prevrednotovalni popravek kapitala

916

Splošni prevrednotovalni popravek kapitala in zneski, preneseni iz revalorizacijske rezerve

927

Del čistega presežka prihodkov za določen namen (sklad B)

-

črtano (če ima organizacija več skladov, jih členi znotraj temeljenga konta 926)

934

Prenos iz presežka iz prevrednotenja

-

črtano

936

Dohodki nosilcev kmečkih gospodinjstev

-

črtano

938

Negativni poslovni izid nosilcev kmečkih gospodinjstev

-

črtano

-

-

94

Revalorizacijske rezerve

-

-

940

Revalorizacijske rezerve iz prevrednotenja zemljišč

-

-

941

Revalorizacijske rezerve iz prevrednotenja zgradb

-

-

949

Popravek vrednosti revalorizacijskih rezerv za odložene obveznosti za davek

95

Presežek iz prevrednotenja

95

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti

950-953

konti 950, 951, 952, 953 se s 1.1.2016 črtajo

-

vsebinsko se za del teh kategorij izkazujejo učinki na skupini 94

954

Presežek iz prevrednotenja dolgoročnih finančnih naložb

954

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja dolgoročnih finančnih naložb po pošteni vrednosti

955

Presežek iz prevrednotenja kratkoročnih finančnih naložb

955

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja kratkoročnih finančnih naložb po pošteni vrednosti

956

Prenos presežkov iz prevrednotenja na ustanovitveno vlogo

-

črtan

-

-

956

Zneski dokazanega dobička ali dokazane izgube iz spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, ki ni del razmerja pri varovanju vrednosti

-

-

957

Aktuarski dobički ali izgube iz določenih zaslužkov

959

Popravek vrednosti presežkov iz prevrednotenja za 959 odloženi davek

Popravek vrednosti rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti za odložene obveznosti za davek

988

Obveznosti za odloženi davek

Odložene obveznosti za davek

988

Drugi popravki: Izraz družbe se nadomesti z izrazom organizacije na kontih:060, 063, 071, 073, 170, 173, 180, 181, 270, 271, 272, 273, 476, 740, 744, 770, 771, 772, 774, 776970, 971, 972, 973, 980, 981, vendar če vodite knjige za družbo in če so v vaši skupini zgolj družbe, lahko obdržite naziv družbe in ni potrebe po preimenovnju na organizacije. Na kontih 993 in 998 se »pravne osebe« nadomestijo z organizacijami.

Nov kontni okvir/načrt velja od 1.1.2016 oziroma s prvim dnem poslovnega leta, ki se začne po tem datumu.

Prevedbena tabela je izdelana za organizacije vseh vrst, pri uporabi v praksi upoštevati, da določeni konti ne pridejo v poštev za vse vrste subjektov, zato tabelo uporabljati skupaj z viri spodaj.

Uporabljeni viri za prevedbeno tabelo: Enotni kontni okvir za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije (Uradni list RS, št. 107/15) Enotni kontni okvir za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, kmečka gospodinjstva, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije (Uradni list RS, št. 78/12 in 107/15)

Priporočeni enotni kontni načrt za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, zadruge, nepridobitne organizacije - pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije, Slovenski inštitut za revizijo, 2012, vir: http://www.si-revizija.si/sites/default/files/standardi/enotni-kontni-nacrt-gd.pdf Priporočeni enotni kontni načrt za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, zadruge, nepridobitne organizacije - pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije, Slovenski inštitut za revizijo, 2016, vir: http://www.si-revizija.si/sites/default/files/standardi/ko-priporocen_splosni.pdf