e-Bilten Unikum okt.13 by Aleksandra L.

www.iracunovodstvo.eu

BILTEN

6,57 EUR / OKTOBER 2013 _ 10

OBRESTI IN DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb ima več določb o obrestih, tako pri ugotavljanju davčne osnove za izračun davka od dobička pravnih oseb kot pri dohodkih nerezidentov, kjer jim ob izplačilu obračunamo davčni odtegljaj. Oglejmo si te določbe podrobneje v temi meseca. S praktičnimi primeri pojasnjujemo vpliv zadnjih zakonskih sprememb na izračun presežka posojil (tanko kapitalizacijo). Več o temi meseca lahko preberete na straneh 3, 4, 5 in 6

VSEBINA 3-6

Tema meseca OBRESTI IN DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB

UVODNIK _ Kristinka Vukovič

KAM SO ŠLE RAČUNOVODKINJE?

PRAVO

7-8 REGRES ZA LETNI DOPUST RAČUNOVODSTVO

9 NAKNADNI RAČUNI IN DOBROPISI

11-12

KADRI IN DELO MINIMALNA PLAČA IN ČAKANJE NA DELO

PRAVO ZUNAJSODNA PORAVNAVA

12 KADRI IN DELO PRAKTIČNI PRIMER S PODROČJA PLAČ 4. del

13-17 Mnenja IR

UNIKUM, letnik 7 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 E: info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu

Zadnje čase smo lahko zasledili veliko oglasov, ki vabijo, naj postanemo računovodja, poslovodni računovodja, certificirani računovodja in podobno. Obstajajo sekcije računovodij in obstajajo registri računovodij. Vse lepo in prav, najbrž je laže prevzeti moško obliko pri nazivu registra kakor nevtralni naziv registra, čeprav v njem objavljamo ženske in moške hkrati. A zmotil me je mail, prejet pred časom od kolegice, ki je že pol življenja vodja računovodstva. V mailu se je namreč podpisala kot Jana Tainta, računovodja. Kam so izginile računovodkinje? Zakaj jih ni več na vizitkah, pri podpisovanju, v sistematizaciji delovnih mest, tudi v izključno ženskih kolektivih ne? V tem svetu moških računovodij, ki so pravzaprav živi fosili, se mi je zdelo potrebno, da napišem besedo ali dve za večji pogum ženskim računovodjem. Žal ne gre mimo modrega Toporišiča, ki sploh ni predvidel ženske oblike za ›vodja‹ – to je po slovarju lahko samo moški. Mogoče pa se ni treba nujno držati slovarja, še posebej tam, kjer samostalniki imajo feminative. Mogoče pa bi ženske kljub staremu pravopisu vseeno lahko bile enakopravne moškim in se potemtakem predstavljale kot računovodkinje, knjigovodkinje, poslovodkinje. Imamo predstojnice in predstojnike – vendar samo računovodje? Mislim, da ni nobene potrebe za zadrego; če smo lahko poslovodkinje, smo ob prebiranju Unikuma še prej lahko računovodkinje. Le še beseda o tokratnem Unikumu. Ker se počasi bliža konec leta, bo spet treba prevetriti stanja na kontih. Skoraj je ni bilance brez posojil, zato smo se odločili o njih spregovoriti, tokrat predvsem z davčnega vidika, pa opozoriti tudi na spremenjene določbe o tanki kapitalizaciji, ki bodo veljale sicer šele za prihodnje leto, a jih je dobro poznati že pri davčnem načrtovanju.

Lepo Vas pozdravljam, Vaša Kristinka Vukovič

Odgovorna urednica: Nina Selan Slapar, nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.istockphoto.com, v kolikor ni drugače označeno. Oblikovanje in priprava za tisk: Barbara Šušteršič Tisk: Birografika Bori d.o.o. Posamezna številka stane: 6,51 EUR. Letna naročnina na tiskano verzijo znaša: 52 EUR + 9,5% DDV Letna naročnina na spletno verzijo znaša: 20 EUR + 22% DDV Naročnina velja do pisnega preklica. V povprečju natisnemo 600 izvodov. Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan. ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

www.iracunovodstvo.eu

TEMA MESECA _ Kristinka Vukovič

OBRESTI IN DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB

Davek od dohodkov ima več določb o obrestih, tako pri ugotavljanju davčne osnove za izračun davka od dobička pravnih oseb kot pri dohodkih nerezidentov, kjer jim ob izplačilu obračunamo davčni odtegljaj. Oglejmo si te določbe podrobneje. 1. Obdavčitev dobička pravnih oseb Davčno nepriznani odhodki za obresti so po 30. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) obresti od posojil, prejetih od oseb, ki imajo sedež, kraj dejanskega delovanja poslovodstva ali prebivališče v državah, razen držav članic EU, v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička nižja od 12,5 odstotka in je država objavljena na seznamu (najdemo ga na spletni strani DURS med zakonskimi podlagami za davek od dohodkov pravnih oseb). Na tem seznamu je ta čas 19 držav: Bahami, Barbados, Belize, Brunej, Dominikanska Republika, Kostarika, Liberija, Lihtenštajn, Maldivi, Maršalovi otoki, Mauritius, Oman, Panama, Saint Kitts in Nevis, Saint Vincent in Grenadines, Samoa, Sejšeli, Urugvaj in Vanuatu. Obresti od posojil, plačane davčnim rezidentom naštetih držav, so torej davčno nepriznan strošek. Davčno nepriznan strošek so tudi tiste obresti, ki se štejejo za dohodke, podobne dividendam. Za dohodke, podobne dividendam, se po 74. členu zakona šteje tudi prikrito izplačilo dobička. Prikrito izplačilo je izplačilo, opravljeno osebi, ki ima neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru izplačevalca ali obvladuje izplačevalca na podlagi pogodbe ali na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami. Za prikrito izplačilo dobička se štejejo tudi obresti na posojila, prejeta po višji obrestni meri, kot znaša

priznana obrestna mera iz 19. člena zakona, in obresti od presežka posojil iz 32. člena tega zakona. Zato je nujno poznavanje določb o obrestih med povezanimi osebami in določb o tanki kapitalizaciji.

Obrestna mera med povezanimi osebami Skladno s 1. odstavkom 19. člena ZDDPO-2 se med prihodki upoštevajo obračunane obresti na dana posojila povezanim osebam, vendar najmanj do višine zadnje objavljene, v času odobritve posojila znane priznane obrestne mere, razen če zavezanec lahko dokaže, da bi v enakih ali primerljivih okoliščinah dal posojilo po obrestni meri, ki je nižja od priznane obrestne mere, tudi posojilojemalcu, nepovezani osebi. Analogno velja za odhodke od obresti na prejeta posojila od povezanih oseb, ki se priznajo največ do višine priznane obrestne mere. Če je bilo posojilo prejeto od fizične osebe, odhodkov od obresti v davčnem obračunu ni treba korigirati, razen če je ta fizična oseba hkrati družbenik in obseg posojil presega dovoljeni znesek po določbah za tanko kapitalizacijo. Kako se izračuna obrestna mera med povezanimi osebami? Priznano obrestno mero ugotavljamo po Pravilniku o priznani obrestni meri, po katerem je to vsota: • variabilnega dela obrestne mere za posamezno valuto v odstotkih in • pribitka v bazičnih točkah, pri čemer ena bazična točka pomeni 0,01 odstotka oziroma 0,0001. Če je valuta posojila med povezanima osebama različna od naštetih valut v tabeli, ki jo najdemo

na spletni strani DURS (za evro, ameriški dolar, japonski jen, britanski funt in švicarski frank), je variabilni del priznane obrestne mere obrestna mera za evro, ki se ji prišteje dvakratnik ustreznega pribitka na kreditno oceno. Obrestni meri iz tabele prištejemo še pribitek, pri čemer se pribitek za ročnost posojil manj kot 1 leto ne upošteva. Pribitek je sestavljen iz: a) dela za ročnost, ki znaša • do 1 leta 0 točk, • do vključno 5 let 3 bazične točke, • do vključno 10 let 5 bazičnih točk, • nad 10 leti 6 bazičnih točk; b) dela za kreditno oceno posojilojemalca: če je posojilojemalec fizična oseba, znaša pribitek 75 bazičnih točk, če ni fizična oseba in nima kreditne ocene po metodologiji Standard & Poor’s, znaša pribitek 100 bazičnih točk; za posojilojemalce s kreditno oceno po tej metodologiji znaša pribitek za oceno: • od AAA do A – 5 bazičnih točk, • od BBB+ do B – 20 bazičnih točk, • pod B – 200 bazičnih točk. Ne glede na zgoraj zapisano se v davčnem obračunu priznajo prihodki oziroma odhodki od obresti, kot so obračunane (po pogodbeni obrestni meri), če sta posojilojemalec in posojilodajalec rezidenta in povezani osebi, razen če bi eden od rezidentov: • izkazoval nepokrito davčno izgubo iz preteklih obdobij, • plačeval davek po tem zakonu po stopnji 0 odstotkov oziroma po posebej določeni stopnji, ki je nižja od splošne, • bil oproščen plačevanja davka po tem zakonu.

UNIKUM Oktober 2013 _ Tema meseca _ Obresti in davek od dohodkov pravnih oseb

Tanka kapitalizacija v letu 2013 Za posojila, prejeta od delničarja oziroma družbenika (ni pomembno, ali gre za pravno ali fizično osebo), veljajo še dodatne omejitve glede višine priznanih obresti med davčnimi odhodki. V letu 2013 še zadnjič velja, da obresti od prejetih posojil niso priznan odhodek, če so posojila prejeta od delničarja oziroma družbenika, ki ima kadarkoli v davčnem obdobju neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov delnic ali deležev v kapitalu ali glasovalnih pravic v zavezancu, če kadarkoli v davčnem obdobju ta posojila presegajo štirikratnik zneska deleža tega delničarja oziroma družbenika v kapitalu zavezanca, razen če zavezanec dokaže, da bi presežek posojil lahko dobil od posojilodajalca, ki je nepovezana oseba. Pomembno je torej, da lahko dokaže, da bi tako posojilo lahko dobil (torej ne le print spletne strani banke o obrestni meri za posojila pravnih oseb, temveč dokaz: npr. konkretna ponudba za enako visok znesek, enako boniteto posojilojemalca in enake druge pogodbene pogoje). Za posojila delničarja oziroma družbenika se štejejo tudi posojila od tretjih oseb in bank, če zanje jamči ta delničar oziroma družbenik oziroma če so ta posojila pridobljena v zvezi z depozitom tega delničarja oziroma družbenika v tej osebi oziroma banki. Zato pri vseh najetih posojilih v računovodstvu beremo še določbe posojilne pogodbe, saj lahko v kategorijo posojil, za katere veljajo določbe o tanki kapitalizaciji, sodijo tudi posojila, prejeta od oseb, ki niso družbeniki. Za ugotavljanje obresti od presežka posojil torej veljajo predvsem pravila, da gre za posojila, prejeta ne od povezanih oseb, temveč družbenikov. Nadalje je pomemben izračun ›dovoljenega‹ zneska posojil. V izračun štirikratnika se štejejo: povprečje stanja vplačanega kapitala, prenesenega čistega dobička in rezerv na zadnji dan vsakega meseca v davčnem obdobju.

Tanka kapitalizacija po 1. 1. 2014 Kaj se spremeni z novim letom? Spremembe ZDDPO-2, objavljene v

Uradnem listu RS, št. 81/2013, so glede tanke kapitalizacije prinesle dve novosti: • nabor oseb, za katere se ugotavlja presežek posojil, se razširi; • spremeni se izračun presežka posojil. Po novem bodo med osebe, katerih posojila preverjamo, poleg družbenikov z najmanj 25-odstotnim deležem štela tudi posojila osebe, ki se kadarkoli v davčnem obdobju šteje za povezano osebo tako, da ima delničar oziroma družbenik ali njegovi družinski člani hkrati neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov delnic ali deležev v kapitalu ali glasovalnih pravic v zavezancu in tej osebi. Za družinskega člana se štejejo: • zakonec ali oseba, s katero fizična oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kakor zakonska zveza, ali partner oziroma partnerica, s katerim fizična oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, • otrok, posvojenec in pastorek ali otrok osebe, s katero fizična oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kakor zakonska zveza ali otrok partnerja, s katerim fizična oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, • starši in posvojitelji fizične osebe. Presežek posojil se po novem računa kot štirikratnik kapitala na začetku in koncu davčnega obdobja, pri čemer se za kapital upoštevajo vse sestavine kapitala na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi razen čistega poslovnega izida poslovnega leta. Oglejmo si nekaj primerov ugotavljanja presežka posojil po sedanjih in novih določbah. Konto

Opis CELOTNI KAPITAL

Stanje na 1.1.

Stanje na 31. 12.

27.000,00

24.000,00

7.500,00

901

Osnovni kapital (2 družbenika, vsak po 50 odstotkov)

916

Splošni prevrednotovalni popravek kapitala

500,00

920

Zakonske rezerve

750,00

930

Preneseni čisti dobiček (delno izplačan v maju 2013)

10.000,00

6.000,00

932

Čisti dobiček poslovnega leta

—

1.000,00

934

Prenos iz presežka iz prevrednotenja

951

Presežek iz prevrednotenja zgradb Izračun presežka posojil za leto:

250,00

500,00

8.000,00

7.750,00

2013

2014

Povprečno stanje kapitala za izračun presežka posojil

16.500,00

25.000,00

Povprečno stanje kapitala za izračun presežka posojil za posameznega družbenika

8.250,00

12.500,00

33.000,00

50.000,00

Štirikratnik deleža posameznega družbenika v kapitalu

Če je bilo v letu 2013 stanje najetih posojil od družbenika višje kakor 33.000,00 evrov, se obresti od tega presežnega zneska ne glede na višino obrestne mere ne priznajo kot davčni odhodek. Če je družbenik dal podjetju več posojil, se presežek ugotavlja po metodi FIFO, torej se med priznane odhodke štejejo obresti od prvih zaporednih posojil, od zadnjih pa se izločijo. Ob istih predpostavkah bi v letu 2014 ugotavljali kot nepriznane odhodke tiste obresti, ki so natekle za posojila, prejeta nad 50.000,00 evrov glavnice.

www.iracunovodstvo.eu

Konto

Opis CELOTNI KAPITAL

901

Osnovni kapital (2 družbenika, vsak po 50 odstotkov)

916

Splošni prevrednotovalni popravek kapitala

920

Zakonske rezerve

931

Prenesena čista izguba

932

Čisti dobiček poslovnega leta

934

Prenos iz presežka iz prevrednotenja

951

Presežek iz prevrednotenja zgradb

Stanje na 1.1.

Stanje na 31. 12.

15.000,00

16.000,00

7.500,00

500,00

750,00

2.000,00

—

1.000,00

250,00

500,00

8.000,00

7.750,00

2013

2014

Povprečno stanje kapitala za izračun presežka posojil

9.250,00

15.000,00

Povprečno stanje kapitala za izračun presežka posojil za posameznega družbenika

4.625,00

7.500,00

18.500,00

30.000,00

Izračun presežka posojil za leto:

Štirikratnik deleža posameznega družbenika v kapitalu

Tudi v tem primeru je za družbenika ugodnejša davčna obravnava njegovih posojil v letu 2014 glede na leto 2013, saj se v osnovo za ugotavljanje presežka po novem vštevajo vse sestavine kapitala razen tekočega poslovnega izida.

2. Obdavčitev dohodka iz obresti Kadar se dohodek (iz obresti, dividend, licenčnin in drugih, naštetih v 70. členu zakona) izplača pravnim osebam rezidentom, se davčni odtegljaj ne obračuna in ne plača, saj to ni nujno, če prejemnik dohodka sporoči svojo davčno številko izplačevalcu. Kadar pa se izplača dohodek – kar velja tudi za obresti – prejemniku nerezidentu, ki v Sloveniji nima poslovne enote, se obračuna davčni odtegljaj po 15-odstotni stopnji. Vendar je mogoče doseči ugodnejšo obdavčitev dohodkov iz obresti ali sploh oprostitev plačila davka, kadar gre za: • obresti med povezanimi družbami iz različnih držav članic EU, • uveljavljanje ugodnosti iz meddržavnih sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčevanju.

Izplačilo obresti povezani družbi iz druge države članice Oprostitev plačila davka od dohodka iz obresti je možna za obresti iz posojil, ki so obračunane do višine priznanih obresti iz 19. člena zakona, to je praviloma obresti, obračunanih po stopnji do višine priznane obrestne mere. Davčnega odtegljaja ni treba obračunati in plačati, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. obresti so izplačane upravičenemu lastniku, ki je družba države članice EU, ki ni Slovenija, ali poslovna enota družbe države članice EU, ki se nahaja v drugi državi članici EU; 2. plačnik davčnega odtegljaja in upravičeni lastnik dohodka iz obresti sta povezana tako, da: • je plačnik neposredno najmanj 25-odstotno udeležen v kapitalu upravičenega lastnika; • je upravičeni lastnik neposredno najmanj 25-odstotno udeležen v kapitalu plačnika; • je ista družba neposredno najmanj 25-odstotno udeležena v kapitalu plačnika in upravičenega lastnika, pri čemer gre za udeležbo med družbami iz držav članic EU; 3. najnižja udeležba iz prejšnje točke traja najmanj 24 mesecev; 4. plačnik ali upravičeni lastnik je: • družba, ki ima eno od oblik, za katere se uporablja skupen sistem obdavčenja v zvezi s plačili obresti in plačili uporabe premoženjskih pravic, ki velja za povezane družbe iz različnih držav članic EU (oblike

družb so navedene v seznamu, ki se nahaja v Prilogi 5 k Pravilniku o izvajanju Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb); • za davčne namene rezident v državi članici EU v skladu s pravom te države in se ne šteje kot rezident zunaj EU v skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, sklenjene z državo nečlanico EU; • je zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja v zvezi s plačili obresti in plačili uporabe premoženjskih pravic, ki velja za povezane družbe iz različnih držav članic EU, in jih najdemo v prilogi 6 istega pravilnika (iz točke a), kjer se za zavezanca ne šteje družba, ki je davka oproščena, ali za davek, ki je istoveten ali bistveno podoben in je dodatno uveden ali nadomesti obstoječi davek. Navedeni pogoji veljajo ne le za plačila obresti davčnim rezidentom drugih držav članic EU, temveč tudi za izplačila obresti v Švico. Ugodnost ne velja za plačila zamudnih obresti, prav tako ne velja za nepriznane odhodke iz obresti po 19. členu zakona. Ugodnost se prav tako ne uveljavlja avtomatično, temveč je zanjo treba ravnati po predpisanem postopku: • plačnik davka, torej izplačevalec obresti, vloži prek eDavkov vlogo za uveljavljanje ugodnosti, ki veljajo za povezane družbe iz različnih držav članic EU; • vlogo je treba vložiti za vsako posamično izplačilo, pri čemer priloge, ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev, ne smejo biti starejše od 12 mesecev. Vloga mora vsebovati: • dokazilo o davčnem rezidentstvu družbe prejemnice oziroma obstoju njene poslovne enote; • dokazilo o upravičenem lastništvu družbe prejemnice ali izpolnjevanju pogojev za poslovno enoto; • dokazilo o zavezanosti za ustrezni davek iz seznama iz pravilnika; • dokazilo o minimalni neposredni udeležbi in obdobju udeležbe; • ko se uporabi ali bi se lahko uporabilo določilo o obrestih nad priznano obrestno mero, je treba priložiti dokazilo o specifikaciji zneska in uporabljeni metodi za določitev te specifikacije;

6 • pravno podlago za izplačilo (pogodbo). Na podlagi vloge davčni organ slednjo zavrne ali izda dovoljenje, inštrukcijski rok zanj je 3 mesece od prejema vloge. Dovoljenje velja za obdobje 1 leta od datuma izdaje. V primeru dovoljenja torej izplačevalec plača obresti brez obračuna davčnega odtegljaja, o izplačilu pa prav tako ne poroča na nobenem posebnem obrazcu. Če je bilo izdano dovoljenje in so se spremenili pogoji (npr. prenehanje udeležbe v kapitalu), je treba o tem takoj obvestiti davčni organ. Če izplačevalec ni ravnal po opisanem postopku in je obresti izplačal, pri tem pa seveda obračunal davčni odtegljaj po 15-odstotni stopnji, sme naknadno zahtevati vračilo plačanega davka, vendar pri tem davčni organ zahteva ista dokazila, kot je opisano v gornjem primeru. O vračilu preveč odtegnjenega davka odloči davčni organ v 3 mesecih, davek pa vrne v 30 dneh od izdaje odločbe o vračilu davka.

Izplačilo obresti po meddržavnem sporazumu Kadar gre za izplačilo obresti v državo, s katero ima Slovenija sklenjen sporazum o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, je mogoče namesto veljavnega odtegljaja po 15-odstotni stopnji obračunati odtegljaj po nižji stopnji, kot je določena s sporazumom, ali plačati polni davek in nato ob izpolnjevanju pogojev zahtevati vračilo preveč plačanega davka. V meddržavnem sporazumu torej preverimo, katera bi bila najvišja dovoljena stopnja obdavčitve dohodka iz obresti v Sloveniji, nato pa ravnamo tako: • zahtevek za uveljavljanje ugodnosti na obrazcu KIDO-2 predloži prejemnik dohodka izplačevalcu dohodka, ta pa davčnemu organu, in sicer pred izplačilom dohodka (zahtevek je mogoče predložiti v slovenščini, italijanščini, madžarščini ali angleščini); • o zahtevku odloči davčni organ z odločbo, ki jo izda v 15 dneh od prejema zahtevka. Zahtevku je treba priložiti: • potrdilo tujega davčnega organa o davčnem rezidentstvu (potrdi se direktno na obrazcu KIDO-2),

UNIKUM Oktober 2013 _ Tema meseca _ Obresti in davek od dohodkov pravnih oseb

• izpisek iz poslovnega registra za prejemnika dohodka, • druga potrdila, če je potrebno dokazovanje o izpolnjevanju pogojev iz meddržavnega sporazuma (npr. o trajanju in višini kapitalske udeležbe). Plačnik davka lahko izplača dohodek in obračuna davek po nižji stopnji, kot je določena z zakonom o obdavčenju, ali od tega dohodka ne izračuna in ne odtegne davka, šele ko prejme s strani davčnega organa odobren zahtevek. Za vsako izplačilo dohodka se predloži nov zahtevek, kadar si plačila sledijo v rednih časovnih presledkih, pa je mogoče predložiti en zahtevek za daljše časovno obdobje.

Plačnik davka lahko izplača dohodek in obračuna davek po nižji stopnji, kot je določena z zakonom o obdavčenju, ali od tega dohodka ne izračuna in ne odtegne davka, šele ko prejme s strani davčnega organa odobren zahtevek. Če se je pri izplačilu mudilo in ni bil pravočasno predložen zahtevek za upoštevanje ugodnejše davčne stopnje iz meddržavnega sporazuma, izplačevalec ob izplačilu obresti sicer obračuna in odtegne 15-odstotni davek, vendar ima prejemnik dohodka naknadno možnost zahtevati vračilo tako plačanega davka (razlike davka nad stopnjo, določeno v meddržavni pogodbi). Zahtevek pri davčnem organu predloži prejemnik dohodka na obrazcu KIDO-10, in sicer za vsak posamezni prejem dohodka. Tudi ta obrazec mora potrditi prejemnikov davčni organ, da je prejemnik davčni rezident države pogodbenice po sporazumu; priložiti je treba dokazila in navesti bančni račun, na katerega naj davčni organ vrne razliko preveč vplačanega davka.

Druge posebnosti pri plačevanju v tujino Kadar gre za izplačilo obresti osebi, ki ima v lasti najmanj 25 odstotkov vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, uprav-

ljanju ali nadzoru izplačevalca ali obvladuje izplačevalca na podlagi pogodbe ali na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami, predstavlja izplačilo obresti, obračunanih po obrestni meri, ki je višja od priznane obrestne mere iz 19. člena zakona, ter izplačilo obresti od presežka posojil prikrito izplačilo dobička. Za ta del obresti ne moremo uveljavljati ugodnosti, ki veljajo za povezane osebe iz različnih držav članic EU za obresti (oprostitev obdavčitve), saj gre za dividendi podobni dohodek. Prav tako ni mogoče uporabljati določb za povezane osebe za obdavčenje dividend in dividendam podobnih dohodkov, saj te ugodnosti niso priznane za prikrito izplačilo dobička. To pomeni, da je pri izplačilu treba izračunati, odtegniti in plačati davčni odtegljaj po 15-odstotni stopnji, razen če se ravna po meddržavnem sporazumu o izogibanju dvojnemu obdavčevanju in po njem obstaja opcija za ugodnejšo obdavčitev (dividend in dividendam podobnih dohodkov, in ne obresti, saj te ›presežne‹ obresti po davčni vsebini predstavljajo dividendam podoben dohodek). Tako bomo ob plačilu obresti tujemu lastniku iz druge države članice EU (in Švice), ki ni fizična oseba in ima v naši družbi vsaj 25-odstotni delež, pri čemer so obresti obračunane po višji obrestni meri, kot je priznana obrestna mera, oziroma pri čemer so obresti obračunane za obseg posojil, ki predstavljajo presežek posojil, za ›redni‹ del obresti upoštevali postopek za oprostitev obračuna davčnega odtegljaja po 72. členu ZDDPO-2, za ›presežni‹ del pa uveljavljali postopek za ugodnejšo obdavčitev dividendam podobnih dohodkov po sklenjeni konvenciji o izogibanju dvojnemu obdavčevanju.

PRAVO _ Nina Globočnik in Kristinka Vukovič

REGRES ZA LETNI DOPUST

Pravica do regresa za letni dopust* je sorazmerna pravici do letnega dopusta.

elodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Če ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa. Večina kolektivnih pogodb dejavnosti pa določa višji znesek regresa za letni dopust.

Pravica do regresa za letni dopust je vezana na pravico do letnega dopusta in ne na delovno uspešnost, prisotnost na delu ali karkoli drugega. Po novi zakonodaji delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve.

Kdaj regres za letni dopust zapade v plačilo Regres se mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko ob nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta. Kasnejši rok izplačila regresa za letni dopust določa večina kolektivnih pogodb dejavnosti, pri čemer je vedno treba preveriti, ali *

Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013).

kolektivna pogodba dejavnosti delodajalca zavezuje ali ne. Možnost kasnejšega izplačila regresa za letni dopust zaradi nelikvidnosti delodajalca določajo Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine, Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije, Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma, Kolektivna pogodba za zavarovalstvo, Kolektivna pogodba dejavnosti cestnega gospodarstva, Kolektivna pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva, in sicer do 1. novembra. Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti določa, da delodajalec lahko izplača regres za letni dopust v primeru nelikvidnosti najkasneje do 1. oktobra tekočega leta, pri čemer dodaja pojasnilo pojma nelikvidnosti: nastopi takrat, kadar delodajalec ne more izpolnjevati tekočih obveznosti. Pri tem je treba opozoriti, da zahtevki delavcev iz naslova plačila regresa za letni dopust zastarajo v petih letih. To pomeni, da ima delavec pravico od delodajalca zahtevati izplačilo regresa za pet let nazaj, in sicer skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva njegove zapadlosti do dneva plačila.

Regres in pogodba o zaposlitvi za krajši delovni čas Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Delodajalec je dolžan delavcu izplačati regres za letni dopust v celoti, če delavec dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi za krajši de-

lovni čas zaradi koriščenja pravic iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja ali iz naslova koriščenja starševskega dopusta.

Odpoved pravici do regresa za letni dopust Velja pravilo, da so pravice iz delovnega razmerja pravice, ki se jim delavec ne more odpovedati (odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. Up63/2003-19, z dne 2. 2. 2005). Pravica do regresa za letni dopust je pravica iz delovnega razmerja. Iz citirane odločbe Ustavnega sodišča RS izhaja, da je delovno pravo nastalo in se oblikuje zato, da na področju ›odvisnega dela‹, za katero sta značilna odvisnost in podrejenost delavca v razmerju do delodajalca, nadgradi civilnoobligacijsko pravno ureditev z zavezujočimi delovnopravnimi normami, ki določajo minimum pravic delavca in omejujejo pogodbeno svobodo strank. Zato je obligacijsko-pravne institute, vključno z odpovedjo pravice na področju delovnih razmerij, treba interpretirati in uporabljati v skladu z namenom in smislom delovnega prava, upoštevajoč pri tem temeljne posebnosti pravnega razmerja med delavcem in delodajalcem. To stališče je bilo potrjeno že z več sodnimi odločbami, nekatere od njih, ki so zanimive za prakso, pa povzemamo v nadaljevanju: • Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Sklicevanje de-

8 lodajalca na dogovor, da bo tožena stranka izplačala regres z zamikom, ko bo finančna situacija to dopuščala, ne vpliva na pravico delavca do izplačila regresa. Delavec se pravici do regresa za letni dopust ne more odpovedati, zato tudi sklicevanje delodajalca, češ da so se delavci strinjali, da bo regres za leto 2010 izplačan, ko bo to dovoljevalo finančno stanje podjetja, ni mogoče razlagati tako, kot da je delavec pristal na odlog plačila regresa na nedoločen datum, saj zakon določa, da se s kolektivno pogodbo dejavnosti ob nelikvidnosti delodajalca lahko določi kasnejši rok izplačila regresa kot 1. julij, vendar najkasneje 1. november tekočega koledarskega leta (VDSS, sodba 214/2013, z dne 18. 3. 2013). • Čeprav zakon izrecno ne določa, da se delavec regresu za letni dopust ne more odpovedati, iz njegovega besedila vendarle ne izhaja, da bi se mu bilo mogoče odpovedati. Iz vsebine navedene pravice in dejstva, da je zakonodajalec to predpisal kot dolžnost delodajalca z zakonom, izhaja, da se tej pravici delavec ne more odpovedati, saj bi bilo navedeno v nasprotju s smislom te zakonsko določene pravice (VDSS, sodba Pdp 836/2012, z dne 11. 10. 2012). • Odpoved pravici, ki je zakonsko določena in je osnova za plačilo prispevkov za socialna zavarovanja kot javnih dajatev, s katerimi se zbirajo sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb (pravici do regresa za letni dopust in do nadomestila plače v času upravičene odsotnosti od dela), ni veljavna, če zakon take možnosti posebej ne dopušča (VDSS, sodba Pdp 614/2012, z dne 31. 7. 2012). • Izjava, da ima delodajalec poravnane vse obveznosti iz delovnega razmerja, ki jo je delavec podal pod prisilo, saj mu v nasprotnem primeru delodajalec ne bi vrnil dokumentov, ni veljavna. Delavec je kljub tej (neveljavni) izjavi upravičen do vtoževanih zneskov iz naslova plače/nadomestila plače in regresa za letni dopust (VDSS, sodba Pdp 1017/2011, z dne 13. 1. 2012). Navedeno pomeni, da delavec, ki se je pravici do regresa za letni dopust odpovedal, avtomatično

UNIKUM Oktober 2013 _ Pravo _ Regres za letni dopust

ne bo izgubil možnosti za uspeh v pravdi zaradi izplačila regresa za letni dopust skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Različno izplačilo regresa za letni dopust Pravica do regresa za letni dopust je vezana na pravico do letnega dopusta in ne na delovno uspešnost, prisotnost na delu ali karkoli drugega. Po določbah zakona mora delodajalec delavcu zagotavljati enako obravnavo glede na osebne okoliščine, med drugim tudi glede napredovanja, glede plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja. Regres spada med prejemke iz delovnega razmerja. Če bi delodajalec različnim delavcem izplačal različne zneske regresa za letni dopust, bi to pomenilo diskriminacijo pri plačah in drugih prejemkih iz delovnega razmerja in bi lahko imelo najmanj za posledico prekršek (zagrožena kazen za delodajalca je od 3.000 do 20.000 evrov, za odgovorno osebo delodajalca pa od 450 do 2.000 evrov).

Ali lahko regresa ne knjižimo? Pri podjetjih, ki zamujajo z izplačili plač in drugih prejemkov iz delovnih razmerij, tudi regresa, se porajajo vprašanja, ali je nujno regres knjižiti, če so se zaposleni regresu odpovedali ali če ga ne bodo izplačali, še posebej v majhnih ali družinskih podjetjih, kjer regresa morda ne obračunajo in ne izplačajo. Pri bilanciranju vsaj pri dolgovih upoštevamo načelo previdnosti, prav tako upoštevamo pogoje za pripoznanje dolga, to je, da obstaja verjetnost, da se bodo zaradi njegove poravnave zmanjšali dejavniki (sredstva podjetja), ki omogočajo gospodarske koristi. Ker se (kot je bilo v prvem pravnem delu prispevka pojasnjeno) pravici do regresa za letni dopust delavec ne more odpovedati, tako kot tudi drugim prejemkom iz delovnega razmerja (npr. plači) ne, temveč lahko pride le do zamika pri izplačilu, je treba obveznosti iz naslova prejemkov, ki nastanejo na podlagi zakona (sicer v povezavi s sklenitvijo delovnega razmerja), v računovodskih izkazih izkazati, enako tudi z njimi povezane stroške.

Zaradi temeljne računovodske NOVICA predpostavke ›upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov‹ tako v SRS kot MSRP jih izkažemo v računovodskih izkazih tistega leta, na katero se nanašajo. Če neizplačanih plač in neizplačanega regresa ne bi knjižili, ne bi izpolnili zakonske zahteve, da mora biti letno poročilo pošten prikaz premoženja in obveznosti družbe, njenega finančnega položaja in poslovnega izida. To ima v primeru bistvenih zneskov lahko posledice tudi za odškodninsko odgovornost uprave do nepoplačanih upnikov (podrobneje glej ZFPPIPP). Če podjetje kljub vsemu teh zneskov ne knjiži v svoje poslovne knjige, se v kasnejših računovodskih izkazih knjiženje teh stroškov in dolgov obravnava kot popravek napake (po MRS 8 in po 9. točki Uvoda v SRS so napake opustitve postavk in napačne navedbe v računovodskih izkazih za pretekla obdobja, ki izhajajo iz neupoštevanja ali napačne uporabe zanesljivih informacij, popravljajo pa se na dva možna načina, odvisno od tega, ali so bistvene ali ne). Če pa obveznosti so izkazane in niso izplačane ter zastarajo, je treba tak dolg odpraviti (odpišemo v dobro prevrednotovalnih poslovnih prihodkov).

NOVICI Davčna stopnja ostaja 17-odstotna V Uradnem listu RS, št. 81/2013, so objavljene spremembe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Sprejeto je, da bo tudi v letu 2014 in nadaljnjih letih dobiček pravnih oseb obdavčen po 17-odstotni stopnji. Po isti stopnji je (bo) obdavčen tudi dobiček, ugotovljen v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2013.

Vračilo DDV, plačanega v Srbiji S 1. 10. 2013 je vzpostavljena vzajemnost med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo pri vračilu davka na dodano vrednost davčnim zavezancem s sedežem v Sloveniji oziroma Srbiji brez omejitev. Popolna vzajemnost se lahko uveljavlja le za račune, izdane od vključno 1. 10. 2013. Podrobnejše informacije o postopku vračila davka na dodano vrednost, plačanega v Srbiji, bomo objavili v novembrskem Unikumu.

RAČUNOVODSTVO _ Kristinka Vukovič

NAKNADNI RAČUNI IN DOBROPISI

Nekaterim podjetjem in podjetnikom še vedno delajo preglavice računi in dobropisi, ki jih je treba izstaviti v zvezi z dobavami blaga in opravljenimi storitvami iz preteklosti, zato v nadaljevanju odgovarjamo na nekaj najpogostejših vprašanj, prejetih v zadnjem mesecu v naše uredništvo. 1_ Ali lahko danes izdamo oziroma prejmemo račun z obračunanim DDV po starih stopnjah, torej z 20oziroma 8,5-odstotnim davkom? ODGOVOR: Da, vsekakor, če se tak račun nanaša na obdavčljive dogodke, ki so se zgodili pred 1. 7. 2013. Denimo da je monter premalo zaračunal montažo, ki jo je opravil dne 20. 5. 2013. Ker je bila njegova dobava opravljena v času, ko so veljale stare stopnje davka, bo tudi njegov ›poračun‹ izstavljen s starimi stopnjami, čeprav bo datum izdaje računa sedanji, recimo 30. oktobra. Če bo izstavil račun danes za premalo zaračunano montažo, ki jo je opravil maja in julija, bo za tisti del montaže, ki jo je opravil maja, zaračunal DDV po stari, to je nižji stopnji DDV, tisti del storitve, ki jo je opravil julija, pa po novi, torej 22-odstotni stopnji. Ob naknadnem zaračunavanju opravljenih dobav blaga in storitev je treba biti še posebej pozoren na to, ali ne gre za zaračunavanje ›pozabljenega zneska‹, saj v teh primerih sledi še obračun zamudnih obresti za prepozno plačan davek. Dobropisi in bremepisi vedno popravljajo prvotno izdani račun. Če danes izstavimo dobropis (zaradi naknadnega popusta, reklamacije kvalitete in iz drugih razlogov), je datum izstavitve dobropisa današnji, a ker dobropis popravlja obdavčljivi dogodek iz časa pred 1. 7., se v njem uporabijo stare davčne stopnje. Enako pravilo velja za izdajo storno računa, prav tako za tiste domače dobave, ki so

bile sicer opravljene po 1. 7., vendar plačane z avansom pred tem datumom. Napisali smo domače dobave zato, ker so pravila za nastanek obdavčljivega dogodka pri pridobitvah blaga iz držav članic EU nekoliko drugačna, DDV pa se obračunava po tisti stopnji, ki je veljala na dan nastanka obdavčljivega dogodka. Od izvršenih predplačil za pridobitev blaga znotraj Unije obveznost za obračun DDV ne nastane, zato se pri pridobitvah blaga, čeprav so avansirane, uporabljajo drugačna pravila. Nekateri podjetniki tudi sprašujejo, ali je ›zelo‹ narobe, če kljub avansu pred 1. 7. 2013 celotno dobavo obračunajo po novih, višjih davčnih stopnjah. Odgovarjamo, da ni zelo narobe, zagotovo pa ni prav, četudi bo izdajatelj računa plačal v državni proračun več davka, kot bi ga, če bi táko dobavo pravilno obračunal (za avansirani del po starih, nižjih davčnih stopnjah in za preostali del po novih, višjih stopnjah). Problem nastane še pri prejemniku računa, če je davčni zavezanec, saj mu je (neupravičeno) zaračunan prevelik davek, zato po določbah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb ni davčno priznan strošek. Če je prejemnik identificiran za namene DDV, tudi nima pravice do odbitka preveč zaračunanega davka na dodano vrednost.

2_ Kupcu bomo konec leta izstavili dobropis za letni superrabat, bonus. Ali ga izstavimo z novimi stopnjami, glede na to, da je kupec najverjetneje dosegel pogoje

za letni superrabat šele ob koncu leta? ODGOVOR: Kdaj je kupec dosegel pogoje, ni toliko pomembno, kot je pomembno, da se dobropis nanaša na vse opravljene dobave blaga in storitev. Za te primere je DURS podal jasen odgovor v pojasnilu št. 4230-360780/2013-3 01-620-05, ki ga navajamo: »Na dobropisu, ki se bo nanašal na vse dobave, opravljene v letu 2013, je treba navesti stopnjo DDV, ki je bila izkazana na računih, na katere se bo popravek nanašal. Če so predmet dobropisa količinski popusti za obračunska obdobja, ki se nanašajo na dobave, ki bodo opravljene v letu 2013, je treba na dobropisu ločeno navesti dobave, opravljene v obdobju od 1. 1. 2013 do 30. 6. 2013, za katere je bila uporabljena stopnja DDV, ki je veljala pred 1. 7. 2013, in ločeno dobave, opravljene v obdobju od 1. 7. 2013 do 31. 12. 2013, za katere se je uporabila stopnja DDV, ki velja od vključno 1. 7. 2013. Na dobropisu je treba navesti vse številke računov, na katere se ta dobropis nanaša, saj mora biti na izdanem dobropisu nedvoumno izkazana povezava med prvotno izdanim računom in dobropisom. Povezava med prvotno izdanim računom in dobropisom ni nedvoumno izkazana, če je na dobropisu navedeno samo obdobje dobave, brez navedbe številk računov, ki se nanašajo na dobave v tem obdobju.«

KADRI IN DELO

MINIMALNA PLAČA IN ČAKANJE NA DELO

_ Beti Božnar in Nina Globočnik

Delodajalec delavcu izplačuje minimalno plačo. Delodajalec je delavca napotil na čakanje na delo. Ali mu mora izplačati minimalno plačo ali zadošča, da mu izplača 80-odstotno nadomestilo plače? Koliko časa delodajalec delavcu lahko izplačuje 80-odstotno nadomestilo plače?

o novem Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013) je možna napotitev delavca na čakanje na delo. Začasna nezmožnost zagotavljanja dela iz poslovnega razloga je določena v 138. členu, po katerem delodajalec, če delavcem ne more zagotavljati dela, z namenom ohranitve zaposlitve lahko začasno, vendar najdlje za dobo šestih mesecev v posameznem koledarskem letu pisno napoti delavca na čakanje na delo doma. Pisna napotitev se lahko pošlje delavcu tudi na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in njegovo uporabo nalaga delodajalec. Ob čakanju na delo ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove in dolžnost, da se odzove na poziv delodajalca na način in pod pogoji, kot to izhaja iz pisne napotitve. Po 7. odstavku 137. člena ZDR-1 je osnova za izračun nadomestila plače njegova povprečna plača za obdobje dela v zadnjih treh mesecih oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

Minimalna plača je z zakonom zagotovljena garancija, da delavec za opravljeno delo dobi plačo, in sicer najmanj v višini, določeni z zakonom. Glede na zakonsko dikcijo govorimo o pravici do nadomestila v višini 80 odstotkov od osnove za čas čakanja na delo v primerih, ko delodajalec delavca napoti na čakanje na delo doma,

z namenom ohranitve zaposlitve. Če delodajalec napoti delavca na čakanje na delo doma zato, ker mu ne more nuditi dela, ne more pa mu odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz formalnih razlogov oziroma čaka na izpolnitev formalnih pogojev za odpoved pogodbe o zaposlitvi, je v tem primeru mogoče razumeti, da delavcu pripada nadomestilo za čas čakanja na delo v višini 100 odstotkov (argumentum a contrario). Zakon o minimalni plači (ZminP; Ur. l. RS, št. 13/2010) v 1. odstavku 2. člena določa, da ima delavec, ki pri delodajalcu v Republiki Sloveniji dela polni delovni čas, pravico do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, določene v skladu z zakonom. Minimalna plača je z zakonom zagotovljena garancija, da delavec za opravljeno delo dobi plačo, in sicer najmanj v višini, določeni z zakonom. Kot pogoj zakon določa le (1) opravljanje dela in (2) polni delovni čas. To pomeni, da je minimalna plača določena za obdobja, ko je delavec opravljal delo. Navedeno pomeni, da je za obdobja, ko delavec ni delal in je bil upravičen do nadomestila plače zaradi čakanja na delo doma, na katero ga je delodajalec napotil z namenom ohranitve zaposlitve, delavec upravičen do nadomestila plače v višini 80 odstotkov, ne glede na to, ali je osnova za izračun minimalna plača ali ne. Če pa bo delodajalec delavca napotil na čakanje na delo doma zaradi čakanja na izpolnitev formalnih pogojev za odpoved pogodbe o zaposlitvi, pa mu bo glede na zakonsko določbo dolžan izplačati nadomestilo v višini 100 odstotkov.

Glede na to, da je možnost delodajalca za napotitev delavca na čakanje na delo doma z namenom ohranitve zaposlitve omejena s trajanjem šestih mesecev v koledarskem letu, je mogoče razumeti, da delavec več kot šest mesecev v koledarskem letu ne more prejemati nadomestila plače za čas čakanja doma. K taki razlagi napotuje tudi namen zakonodajalca: zmanjšati stroške delodajalca za primer, ko delavcu ne more zagotavljati dela, in preprečiti, da bi se to stanje vleklo v nedogled. Po drugi strani je namen zakonodajalca ta, da delavec obdrži zaposlitev. Če delodajalec delavcu za več kot šest mesecev v koledarskem letu ne bo mogel zagotoviti dela, mu bo po vsej verjetnosti podal odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Če pa bo delodajalec ocenil, da bo delo za delavca še imel, mu bo glede na zakonske določbe moral izplačati polno nadomestilo plače. Opozarjamo še na določbo 208. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), da je najnižja osnova za obračun prispevkov za delavce v delovnem razmerju znesek minimalne plače. Določba ZPIZ-1 glede najnižje osnove za plačilo prispevkov od plač se bo namreč uporabljala še do konca leta 2014. Šele v letu 2015 se bo za določitev najnižje osnove za plačilo prispevkov od plač začela uporabljati določba ZPIZ-2. Torej boste v primeru obračunane nižje bruto plače od minimalne plače obračunali tudi razliko do minimalne plače, ki je osnova za plačilo prispevkov za pokojninsko in starševsko zavarovanje ter zavarovanje za primer brezposelnosti.

PRAVO _ Nina Orehek

ZUNAJSODNA PORAVNAVA

ZDoh-2 določa, da se dohodnina ne plača od odškodnine zaradi osebnih poškodb ali škode na osebnem premoženju, vključno z zamudnimi obrestmi, ki je določena s sodbo sodišča ali na podlagi sodne oziroma zunajsodne poravnave. Pri tem do oprostitve dohodnine pride le tedaj, če poravnava ni sklenjena zaradi prikritja pravega namena strank, če odškodnina ne presega utemeljenega, razumnega in običajnega zneska ter če oškodovanec ni prvotno privolil v nastanek škode (5. točka 27. člena ZDoh-2). (Zunajsodno) poravnavo ureja Obligacijski zakonik kot pogodbeno razmerje, s katerim stranke, med katerimi je spor ali negotovost, z vzajemnimi popustitvami prekinejo spor oziroma odpravijo negotovost ter določijo vzajemne pravice in obveznosti. Negotovost je podana tudi takrat, kadar je negotova uveljavitev kake pravice. Gre za dogovor strank, s katerim stranki uredita (poravnata) medsebojna razmerja. Posebna oblika se za ta posel ne zahteva (lahko je ustna, pisna ali v drugi obliki). Stranki lahko pogodbo skleneta sami, brez navzočnosti odvetnika, notarja, sodišča ali druge osebe. Popuščanje, do katerega pride pri poravnavi, ima ponavadi obliko delne ali popolne pripoznave terjatve nasprotne stranke, odpoved kaki svoji terjatvi, prevzem kake nove obveznosti, predlaganje dodatnega zavarovanja, zmanjšanje obrestne mere, podaljšanje roka za izpolnitev, privolitev v delna odplačila, odobritev odstopnine ipd. Popuščanje je lahko tudi pogojno. Zaradi medsebojnega popuščanja in spremembe obsega ali načina poplačila obveznosti poravnave ni mogoče izpodbijati iz razloga čezmernega prikrajšanja (tj. očitnega nesorazmerja vzajemnih dajatev). Pri tem je treba poudariti, da tak dogovor, če samo ena izmed strank popusti drugi, ni poravnava in zanj ne veljajo pravila poravnave. Za zunajsodno poravnavo kot pogodbeno razmerje veljajo splošne določbe OZ o dvostranskih pogod-

bah (pogoji za veljavnost, roki, posledice zamude oziroma neizpolnitve ipd.). Če stranki pod krinko poravnave v resnici skleneta drug posel, je treba uporabiti določbe zakona, ki se nanašajo na dejansko izvedeni posel, in ne veljajo pravila, ki se nanašajo na poravnavo (enako kot OZ določa tudi ZDoh-2). Če poravnava temelji na zmotnem prepričanju strank, da obstaja pravno razmerje, ki ga v resnici ni, in da v resnici med strankama ni niti spora niti negotovosti, je poravnava nična. To pomeni, da se tisto, kar je bilo že dano na račun izpolnitve obveznosti iz takšne poravnave, lahko zahteva nazaj. Sklenjena poravnava med strankama vpliva tudi nasproti tretjim osebam, in sicer proti porokom in zastaviteljem. Če se s poravnavo izvrši prenovitev medsebojnih obveznosti (›novacija‹, pri kateri stranki obstoječo obveznost nadomestita z novo, pri čemer ima nova obveznost drug predmet), je porok prost odgovornosti, preneha pa tudi zastava, ki jo je dal kdo tretji. Tako je zato, ker pri prenovitvi stara obveznost preneha, namesto nje pa nastane nova. Če ne gre za prenovitev, temveč zgolj za popuščanje, kot je navedeno zgoraj, ostaneta porok in tretji, ki je zastavil svojo stvar, še nadalje v zavezi, vendar se njuna odgovornost s poravnavo lahko zmanjša, poveča pa le v primeru, da se s poravnavo strinjata. OZ nadalje določa, da tedaj, kadar dolžnik s poravnavo pripozna sporno terjatev, porok in zastavitelj obdržita

pravico, da proti upniku uveljavljata ugovore, katerim se je dolžnik s poravnavo odpovedal. Pri sestavi pogodbe o poravnavi morajo biti stranke posebej pazljive, in to ne le zaradi ponovnega pogajanja o višini in načinu poplačila obveznosti, temveč tudi zato, ker OZ določa, da določila poravnave pomenijo celoto. Iz tega sledi, da je celotna poravnava nična, če je nično že posamezno določilo. Pri poravnavi je zato treba paziti, da ne gre za ›oderuško pogodbo‹.

S tožbo bo tožeča stranka zahtevala le to, kar se ji je tožena stranka kot sopogodbenik zavezala izpolniti, pa ni izpolnila. Zunajsodna poravnava kot pogodba ne predstavlja neposrednega izvršilnega naslova. Če pogodbena stranka ne izpolni s poravnavo prevzetih obveznosti, lahko druga stranka (tako kot pri vsaki drugi pogodbi) zahteva sodno varstvo (izpolnitev dogovorjene obveznosti). S tožbo bo tožeča stranka zahtevala le to, kar se ji je tožena stranka kot sopogodbenik zavezala izpolniti, pa ni izpolnila.

Primer vsebine poravnave: • navedba podatkov o strankah; • uvodne ugotovitve strank glede nespornih in spornih dejstev; • besedilo poravnave, npr.: »S sklenitvijo poravnave želita stranki urediti obstoječe odprte obveznosti

UNIKUM Oktober 2013 _Pravo _ Zunajsodna poravnava

iz naslova […], tako da se dogovorita, da se rok za izpolnitev obveznosti s strani dolžnika podaljša za 6 mesecev, v primeru zamude s plačili mesečnih obrokov pa se dodatno dogovori pogodbena kazen v višini […] oziroma je dolžnik dolžan ponuditi ustrezno zavarovanje izpolnitve.« — »S poravnavo se stranki strinjata, da je prva stranka odgovorna za škodo in da se škoda določi v višini […]« — »S sklenitvijo te poravnave prva stranka ustanavlja stavbno pravico v korist druge stranke, pod naslednjimi pogoji […]«; • poravnava je tudi refinanciranje kredita ali lizinga, dajanje končnega računa v primeru gradbene pogodbe, dogovor, pri katerem ena stranka pripozna terjatev druge stranke, ta pa svojo terjatev zmanjša oziroma se nedvoumno določi ipd.

Ob sklenitvi zunajsodne poravnave, pri kateri vsaka od strank nekoliko popusti pri svojih obveznostih, morata stranki upoštevati tudi 39. člen ZDDV-1. Pri znižanju cene po opravljeni dobavi se namreč davčna osnova ustrezno zmanjša, davčni zavezanec pa lahko popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če pisno obvesti kupca o znesku DDV, za katerega kupec nima pravice do odbitka. Skladno z ZDDV-1 mora davčni zavezanec prvotni odbitek DDV popraviti, če je odbitek višji ali nižji od odbitka, do katerega je bil davčni zavezanec upravičen, še posebej zato, ker so se po opravljenem obračunu spremenili dejavniki, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek – dogovor, vsebovan v zunajsodni poravnavi. Ker se ZDDV-1 nikjer iz-

NOVICI Nova ugodnost za delodajalce kot poseben interventni ukrep Dne 1. novembra 2013 bo kot poseben interventni ukrep na podlagi Zakona o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva (Ur. l. RS, št. 63/2013, z dne 26. 7. 2013) začela veljati nova ugodnost za delodajalca, ki bo za nedoločen čas zaposlil brezposelno osebo, mlajšo od 30 let, ki je najmanj tri mesece pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas prijavljena v evidenci brezposelnih oseb. Delodajalec bo za prvi dve leti oproščen plačila vseh prispevkov za socialno varnost delodajalca. Iz besedila zakona sklepamo, da bo ta ugodnost trajala dve leti, tudi če bo v tem času oseba dopolnila 30 let. Do oprostitve je upravičen delodajalec: • ki zadnje tri mesece pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z mlajšo brezposelno osebo ni začel postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma odpovedal pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov; • ki pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z mlajšo brezposelno osebo ni imel blokiranega transakcijskega računa 30 ali več zaporednih dni; • ki je v zadnjih šestih mesecih pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z mlajšo brezposelno osebo redno izplačeval plače in plačeval obvezne prispevke za socialno varnost zaposlenim. Omenjena ugodnost za delodajalce se uporablja od 1. novembra 2013 do 31. decembra 2014. Če po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z mlajšo brezposelno osebo delodajalec tej osebi odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali če ta oseba poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi pred potekom 24 mesecev zaposlitve, je delodajalec dolžan plačati prispevke delodajalca za socialno varnost za celotno obdobje zaposlitve te osebe.

Novo pojasnilo k 157. členu ZPIZ-2 Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je izdalo novo pojasnilo k 157. členu ZPIZ-2. Za uveljavljanje pravice na podlagi 157. člena ZPIZ2 mora biti izpolnjen pogoj, da oseba ob sklenitvi prve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas še ni dopolnila 26 let ali da mati ob sklenitvi prve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas skrbi za otroka, ki še ni dopolnil 3 leta, in da ostane pri istem delodajalcu zaposlena neprekinjeno najmanj dve leti. Vračilo prispevka delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje lahko delodajalec uveljavi le, dokler mlajša oseba ne dopolni 26 let oziroma otrok 3 leta.

recno ne naslanja na sklenitev zunajsodne poravnave, je najlažja opcija izdaja dobropisa. Glede na povedano se tudi odpis dela pripoznane terjatve šteje za davčno priznan odhodek. Iz 6. odstavka 21. člena ZDDPO-2 namreč izhaja, da je odpis terjatev priznan kot odhodek tudi na podlagi neuspešno zaključenega izvršilnega postopka sodišča ali brez sodnega postopka za poplačilo terjatev (npr. prek zunajsodne poravnave), če zavezanec dokaže, da bi stroški sodnega postopka presegli znesek poplačila terjatev, oziroma če dokaže, da so bila opravljena vsa dejanja, ki bi jih opravil s skrbnostjo dober gospodarstvenik, za dosego poplačila terjatev, oziroma da so nadaljnji pravni postopki ekonomsko neupravičeni.

KADRI IN DELO

PRAKTIČNI PRIMER S PODROČJA PLAČ, 4. del _ mag. Katja Topovšek

1_ Delavec ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas od 1. 5. 2013 do 30. 10. 2013. Kako je s pravico do odpravnine, če delavec ne želi skleniti nove pogodbe in sicer: • če mu delodajalec ponudi v podpis novo pogodbo za določen čas; • če mu delodajalec ponudi v podpis novo pogodbo za nedoločen čas? ODGOVOR: Delavec v nobenem primeru ni upravičen do odpravnine; do odpravnine ob izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas je upravičen šele ob njenem izteku (zaradi prenehanja razloga ali zaradi poteka časa). V tem primeru gre za prenehanje zaradi želje delavca. Naj vas opozorimo, da mora imeti delodajalec podpisano dokazilo, da je delavcu dal v podpis novo pogodbo, a je delavec odklonil sklenitev nove pogodbe.

STROKOVNA MNENJA IR

MNENJA Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

Uniforme in druga oblačila za zaposlene V našem podjetju, ki proizvaja uniforme in druga oblačila, bi radi dali vsakemu zaposlenemu oblačila (hlače, brezrokavnik) z logotipom, ki bi jih morali nositi med delovnim časom in tudi zunaj njega. Namen je testiranje oblačil (predlaganje izboljšav) in reklama (npr. prodajna referentka je ob sredah, ko je odprta trgovina, oblečena v oblačila z logotipom naše firme in s tem reklamira naše izdelke). Ali so ti odhodki lahko davčno priznani stroški?

Mnenje Pri vašem primeru je treba najprej rešiti davčno obravnavo po Zakonu o dohodnini, ker ima to posledico za davčno priznavanje oziroma nepriznavanje odhodkov za potrebe obdavčitve dobička pravne osebe. Iz vašega opisa primera izhaja, da bi zaposleni uporabljali oblačila z logotipom vaše družbe v delovnem času, prav tako tudi v prostem času. Prav slednje pa je po našem mnenju kriterij, da se lahko šteje, da zaposleni s tem pridobijo ugodnost v naravi, saj bodo lahko oblačila uporabljali tudi v zasebne namene oziroma v prostem času. Ugodnost v naravi se kvalificira kot boniteta po 39. členu ZDoh-2, ki je predmet obdavčitve z dohodnino in prispevki za socialno varnost, razen v primeru izjem iz 3. odstavka 39. člena ZDoh-2, pri čemer menimo, da se vaš primer ne more obravnavati kot katera od izjem po tej določbi, saj je v tem primeru znano, kateri zaposleni bodo prejeli to ugodnost in v kolikšni vrednosti. Nadalje velja, da se bonitete, ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto, ne vključujejo v davčno osnovo delojemalca, če vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 13 evrov. Ta določba velja le za bonitete iz delovnega razmerja. Po 29. členu ZDDPO-2 so davčno priznani odhodki, ki so potrebni za pridobitev obdavčenih prihodkov, pri čemer so v tem členu navedena še nadaljnja splošna pravila za generalno davčno priznavanje odhodkov, če zanje po ZDDPO-2 oziroma ZDoh-2 (za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost) ni predpisana drugačna davčna obravnava. Tako se po 30. členu ZDDPO-2 za namene obdavčitve dobička pravnih oseb davčno ne priznajo tudi stroški za zasebno življenje drugih oseb (ki vključuje tudi zaposlene), vključno s stroški sredstev v lasti ali najemu zavezanca, ki se nanašajo na zasebno življenje teh oseb, razen stroškov za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če so obdavčena po zakonu, ki ureja dohodnino. K temu upoštevajte pojasnilo davčne uprave (Davčna obravnava daril, 15. 12. 2010), iz katerega izhaja tudi naslednje:

»Ne gre pa v povezavi s pojasnilom iz prejšnjega odstavka sklepati, da so tudi bonitete (med katere se vključujejo darila delodajalca na podlagi zaposlitve), ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto, če vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 13 evrov (5. odstavek 39. člena ZDoh-2), ki po ZDoh-2 ne povečujejo davčne osnove, davčno priznan odhodek. V tem primeru ne gre za enkratletno dejanje. Stroški ugodnosti manjših vrednosti, ki se po določbah ZDoh-2 ne štejejo za boniteto, ne predstavljajo davčno priznanih odhodkov, razen če zavezanec dokaže, da so ti stroški delno ali v celoti poslovno potrebni odhodki. Glede na to stališče se tudi bonitete iz 5. odstavka 39. člena ZDoh-2, ki sicer po določbah ZDoh-2 ne povečujejo davčne osnove, ne štejejo kot davčno priznan odhodek, razen če se posebej dokaže njihova poslovna potrebnost.« Kot je razvidno iz vsega navedenega, lahko davčno priznavanje teh odhodkov dosežete s tem, da dokazujete potrebnost teh odhodkov za pridobitev obdavčenih prihodkov (poslovna potrebnost odhodkov po 29. členu ZDDPO-2) in hkrati izključite zasebno rabo teh oblačil pri zaposlenih (to pomeni, da teh oblačil zaposleni ne bi uporabljali tudi v prostem času oziroma za zasebne namene, temveč zgolj za poslovne namene, kot obvezno delovno obleko, ki je predpisana npr. s posebnim aktom delodajalca zaradi zagotavljanja celostne podobe podjetja). Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2007. Odl. US: U-I-198/05-12, 45/2007. Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6. • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011.

Prenehanje samostojnega podjetnika in prenos na d. o. o. Samostojni podjetnik bi rad prenehal s svojo dejavnostjo kot s. p. in nadaljeval kot d. o. o. Med osnovnimi sredstvi ima tudi nepremičnino, ki jo je kupil kot s. p. leta 2002 od fizične osebe, ki je po tržni vrednosti vredna danes 200.000 evrov, neodpisana pa je 113.000 evrov. Ali je ob zaprtju s. p. in prenosu nepremičnine na fizično osebo razlika med tržno vrednostjo in neodpisano vrednostjo prihodek s. p.? Ali lahko

UNIKUM Oktober 2013 _ Strokovna mnenja IR

to nepremičnino prenese na d. o. o. kot stvarni vložek? Ali lahko celotni s. p. prenese na že obstoječi d. o. o. (večinski lastnik je ta fizična oseba, ki zapira s. p., 10-odstotna lastnica pa je njegova zunajzakonska partnerica)? Ali je treba odpreti nov d. o. o. in prenesti s. p. nanj? Prosimo, če navedete, kakšne obdavčitve sledijo pri naštetih primerih oziroma ali za to obstajajo morebitne drugačne rešitve.

podjetje zavezanca pred 1. 1. 2005. Tako se nepremičnina, ki je bila pridobljena v podjetje pred 1. 1. 2005, ob prenehanju opravljanja dejavnosti in prenosu iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo ne šteje za prihodek pri ugotavljanju davčne osnove. Navedena določba velja tudi za nepremičnine, ki so bile pridobljene v podjetje zavezanca pred 1. 1. 2005 in se v okviru posebne davčne obravnave ne prenašajo na novega zasebnika, novo pravno osebo oziroma prevzemno pravno osebo (glej že omenjeno pojasnilo davčne uprave).

Samostojni podjetnik lahko prenese celotno podjetje na novoustanovljeno ali prevzemno gospodarsko družbo, kar pomeni, da lahko svoje podjetje prenese tudi že na ustanovljeno gospodarsko družbo (prevzemno družbo), v kateri je 90-odstotni družbenik ta podjetnik, 10-odstotna družbenica pa njegova zunajzakonska partnerica. Postopek prenosa podjetja na že ustanovljeno kapitalsko družbo (prevzemno družbo) je določen v 673. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), v katerem najdete napotilo za smiselno uporabo določb o prenosu podjetnikovega podjetja na novo družbo in določila ZGD-1 o pripojitvi gospodarskih družb. V 4. odstavku 51. člena ZDoh-2 so določene tudi pravice in obveznosti preoblikovanja podjetnikovega podjetja v kapitalsko družbo (npr. d. o. o.), če je priglašena nevtralna davčna obravnava po 9. odstavku 61. člena ZDoh-2 (glej tudi 303. člen ZDavP-2).* To pomeni, da se lahko ob izpolnjenih pogojih iz teh določb podjetnikovo podjetje prenese na kapitalsko družbo brez davčnih posledic po Zakonu o dohodnini (brez povečanja davčne osnove zaradi skritih rezerv – to je razlike med tržno in davčno vrednostjo sredstev in obveznosti, brez vračila davčnih olajšav za investiranje zaradi odtujitve sredstev pred potekom zakonskega roka, podjetnik lahko prenese na kapitalsko družbo neizkoriščene davčne olajšave …). Če priglasite nevtralno davčno obravnavo, se davčna osnova ne poveča za prihodke med tržno in neodpisano vrednostjo sredstev in obveznosti do virov sredstev. Podjetnik lahko na kapitalsko družbo prenese celotno podjetje, torej z nepremičnino vred. Celotno podjetnikovo podjetje (praviloma knjigovodska vrednost podjetnikovega kapitala) predstavlja osnovni kapital (stvarni vložek) na prevzemni družbi, kar pomeni, da se za vrednost podjetnikovega kapitala poveča osnovni kapital te prevzemne družbe. Postavko podjetnikovega kapitala je sicer mogoče razporediti tudi na druge kapitalske postavke na prevzemni družbi (npr. vplačani presežek kapitala na prevzemni družbi). V zvezi z vašimi vprašanji pa omenjamo še pojasnilo davčne uprave ›Davčna obravnava nepremičnin pri zasebnikih, ki so prenehali z opravljanjem dejavnosti‹, št. 4212-30/2008, z dne 14. 7. 2008, kjer davčna uprava navaja tudi možnosti za prenos nepremičnine v gospodinjstvo ob prenehanju opravljanja dejavnosti podjetnika (tudi ob prenosu podjetja na kapitalsko družbo) in davčno obravnavo zaradi odtujitve te nepremičnine. Če bi podjetnik ob prenehanju prenesel nepremičnino v gospodinjstvo, ki jo je v podjetje pridobil pred 1. 1. 2005, po 146. členu ZDoh-2 ob prenehanju ni dolžan povečati davčne osnove v višini razlike med tržno in davčno (v vašem primeru verjetno neodpisano) vrednostjo. ZDoh-2 v prehodnih in končnih določbah 146. člena posebej govori o davčni obravnavi nepremičnin, pridobljenih v

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2007. Odl. US: U-I-198/05-12, 45/2007. Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6. • Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010. • Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Ur. l. RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009. Odl. US: U-I-268/06-35, 42/2009, 65/2009-UPB3, 83/2009. Odl. US: U-I-165/08-10, Up-1772/0814, Up-379/09-8 EVA: 2005-2111-0065. • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 83/2012. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011. • Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 24/2008-ZDDKIS, 125/2008, 20/2009-ZDoh-2D, 47/2009. Odl. US: U-I-54/06-32, (48/2009 popr.), 110/2009 (1/2010 popr.), 43/2010, 97/2010.

Mnenje

* Obrazec za priglasitev nevtralne davčne obravnave najdete na spletni strani davčne uprave: http://www.durs.gov.si/si/fizicne_osebe_ki_opravljajo_dejavnost/dohodnina_za_fizicne_osebe_ki_opravljajo_dejavnost_obrazci/dohodek_iz_dejavnosti/priglasitev_davcne_obravnave_ ob_prenehanju_opravljanja_dejavnosti_in_nadaljevanje_po_drugi_osebi/.

Amortizacijska stopnja Podjetje je kupilo nepremičnino leta 2002 in jo vseskozi amortiziralo po 5-odstotni stopnji, lani pa jo je prodalo drugemu podjetju (isti lastnik). Ali mora v letu 2012 novo podjetje uporabiti 3-odstotno amortizacijsko stopnjo ali lahko tako za poslovne kot tudi za davčne namene še naprej uporablja 5-odstotno stopnjo?

Mnenje Podatek o tem, kdo je lastnik podjetja, v ničimer ne vpliva na določitev amortizacijske stopnje, prav tako je irelevantno, kako je nepremičnino ali drugo osnovno sredstvo amortiziral prejšnji lastnik; to ne velja le v izjemnih primerih (npr. pri statusnih preoblikovanjih).

www.iracunovodstvo.eu

Za ›drugo‹ podjetje je ta nepremičnina nova nabava, zato uporablja pravila in zakonodajo glede določitve amortizacijske stopnje, ki je veljavna v času investicije. V letih 2011 in 2012 je za davčne namene priznana amortizacija za gradbene objekte največ po 3-odstotni, za dele gradbenih objektov pa po 6-odstotni stopnji. Za poslovne namene se določi amortizacijska stopnja skladno z določbami SRS 13, torej z upoštevanjem najkrajše od dob, ugotovljenih na podlagi ocenjenega fizičnega izrabljanja nepremičnine, pričakovanega tehničnega staranja, gospodarskega staranja in morebitnih drugih omejitev uporabe nepremičnine. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005. (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012.

Obresti od presežka posojil, izvzemanje dividend v naslednjem davčnem obdobju Na dan 1. 1. 2013 imata gospodarski družbi A in B iste lastnike (fizične osebe). V oktobru sta fizični osebi delež v družbi A (vsaka po 20 odstotkov) prodali družbi B. Družba A je avgusta z banko sklenila dve kreditni pogodbi: za kredit z ročnostjo dveh let in za revolving kredit. Za obe posojili je porok gospodarska družba B. Dolgoročni kredit je gospodarska družba A koristila takoj po podpisu pogodbe v avgustu, revolving pa novembra v celotnem odobrenem znesku. Za revolving za čas odobrenega nekoriščenega kredita skladno s pogodbo plačuje nadomestilo za nečrpani del kredita, za obdobje koriščenja v novembru pa obresti po pogodbeni obrestni meri. Ali se obresti od presežka posojil računajo od dneva nakupa deleža družbe B v družbi A ali že od odobritve posojila? Ali se v izračun pri revolvingu šteje tudi obdobje nekoriščenja, za katero se plačuje nadomestilo za nečrpani del kredita (ne obresti)? Družbeniki družbe A so konec oktobra sprejeli sklep o izplačilu nerazporejenih dobičkov preteklih let. Prejemniki so dve fizični osebi in družba B, ki je kupila delež v oktobru. Ali družba B knjiži prihodke že po sklepu ali šele z datumom nakazila (nakazilo namreč v letu 2013 ne bo izvršeno v celoti)?. Kako pa za davčno bilanco?

Mnenje Obresti od presežka posojil, za katerega ne moremo dokazati, da bi ga lahko dobili od posojilodajalca nepovezane osebe, računamo skladno s 3. odstavkom 32. člena ZDDPO-2 glede na stanje deleža družbenika v kapitalu posojilojemalca na zadnji dan vsakega meseca. Ker je družba B postala družbenik šele v oktobru, boste torej ugotavljali presežek posojil na 31. 10. 2013, 30. 11. 2013 in 31. 12. 2013.

Za neizkoriščeno posojilo ne plačujete obresti, torej ne ugotavljate obresti od presežka posojil. Ko ste kredit črpali, ste začeli dolgovati obresti, zato boste od tega dne tudi ugotavljali obresti od morebitnega presežka posojil. Družba B bi morala na podlagi sklepa družbenikov (skupščine) knjižiti terjatev do družbe A in finančne prihodke od dividend, če je sklep tak, da se dividende ne izplačajo takoj, temveč po določenem časovnem planu ali v več obrokih. Žal se prihodki od dividend, ki se lahko izvzamejo iz davčne osnove po 24. členu ZDDPO, in 5-odstotni odhodki, ki se nanašajo na udeležbo pri dobičku (po 26. členu ZDDPO-2) priznajo le od plačanih dividend. V vašem primeru boste torej imeli leta 2013 izkazane finančne prihodke v izkazu poslovnega izida, leta 2014, ko bodo dividende tudi izplačane, pa boste te dividende lahko izvzeli iz obdavčitve (znižali davčno osnovo za 95 odstotkov prejetih dividend, čeprav takrat ne boste izkazovali nobenih prihodkov). Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005. (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012. • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012-ZDDPO-2H.

DDV stopnja – darilni paket Naša stranka je prodajala darilne pakete, ki vsebujejo marmelado (obdavčena po stopnji 9,5 odstotka) in žganje (obdavčeno po stopnji 22 odstotkov). Zanima nas, kako določimo davčno stopnjo za celotni darilni paket.

Mnenje Po 2. odstavku 41. člena ZDDV-1 se od določenega blaga in storitev iz Priloge I (ki je sestavni del ZDDV-1) DDV obračunava in plačuje po nižji, 9,5-odstotni stopnji. Blago, obdavčeno z znižano davčno stopnjo, mora ustrezati določenim tarifnim oznakam, za katere se sme uporabljati znižana davčna stopnja. Kot omenjate, je vaša stranka prodala darilni paket, ki je bil sestavljen iz dveh artiklov: enega, ki je obdavčen z znižano davčno stopnjo, in drugega, ki je obdavčen s splošno davčno stopnjo. Če se tak darilni paket trži kot enoten, sestavljen izdelek, se zanj lahko uporablja le splošna davčna stopnja, saj za tak darilni paket ni določena ustrezna tarifna oznaka, ki bi bila zajeta na seznamu artiklov, obdavčenih z znižano davčno stopnjo. Menimo, da bi bilo mogoče uporabiti znižano davčno stopnjo za marmelado le v primeru, da bi vsak izdelek tržili samostojno (odpisovali na računu samostojno). Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 83/2012.

UNIKUM Oktober 2013 _ Strokovna mnenja IR

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 102/2012.

Konsolidacija Slovenska družba ima podružnici na Hrvaškem in v Srbiji. Skupaj so po kriterijih ZGD še vedno majhna družba. Podružnici imata svoje knjigovodstvo in plačujeta davek od dohodka v matični državi. Ali je družba dolžna delati konsolidacijo in revizijo izkazov?

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Ur. l. RS, št. 126/2007. Spremembe: Ur. l. RS, št. 40/2009, 59/2009, 52/2010, 106/2010-ORZFPPIPP21, 26/2011, 47/2011, 87/2011-ZPUOOD, 23/2012, 48/2012. Odl. US: U-I-285/10-13.

Mnenje Podružnice niso samostojne pravne osebe, temveč del vaše slovenske družbe, zato konsolidacije ne delate, prav tako ne revizije, temveč vključite podatke o poslovanju podružnic v računovodske izkaze slovenske družbe. Slovensko družbo in podružnice na Hrvaškem in v Srbiji torej obravnavate kot eno pravno osebo. Slovenski računovodski standard 22 določa, da podatke podružnic vključujete v poslovne knjige slovenske družbe najmanj po stanju na bilančni presečni dan, zneske iz njihove valute v evro pa preračunate po srednjem tečaju Evropske centralne banke na zadnji dan obdobja, za katero se dostavljajo podatki. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standard 22, Ur. l. RS, št. 80/2011. • Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Ur. l. RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009. Odl. US: U-I-268/06-35, 42/2009, 65/2009-UPB3, 83/2009. Odl. US: U-I-165/08-10, Up1772/08-14, Up-379/09-8, 33/2011, 91/2011, 100/2011 Skl.US: U-I-311/11-5, 32/2012, 57/2012.

7_ Mnenje

Terjatev lahko prijavite sami, brez odvetnika. Prijava terjatev se pošlje v obliki dopisa na sodišče s priporočeno pošto. V prijavi terjatev je treba navesti vse podatke, ki so zahtevani za prijavo – razberete jih iz oklica o začetku stečajnega postopka, ki ga najdete na spletni strani www. ajpes.si (eObjave sodnih zadev, eObjave v postopkih zaradi insloventnosti). Na tem portalu najdete pripete dokumente (npr. oklice) v priponkah v formatu pdf; najdete jih pod modrim tekstom ›Vsebina procesnih dejanj‹. Predvsem ne pozabite na opravilno številko, ki jo je treba navesti – najbolje izpostavljeno na dopisu.

Stranka je 25. 1. 2013 dobila na TRR nakazano 4500,00 evrov subvencijo za samozaposlitev za neprekinjeno dobo dve leti, pogodba pa je bila izdana 22. 11. 2012. Stranka je nastopila porodniški dopust za dobo 1 leta 26. 4. 2013. Ali upoštevamo za leto 2013 samo 4 mesece oziroma 3 mesece pri davčni bilanci, ostalo (9 mesecev) pa po tistem, ko stranki poteče porodniški dopust v letu 2014 in 2015?

Mnenje V zvezi s subvencijo smo poklicali kontaktni center Zavoda RS za zaposlovanje, kjer so pojasnili, da nastop porodniške ne podaljša pogodbe. Ker je vaša pogodba sklenjena za obdobje od 27. 10. 2012 do 26. 10. 2014, je treba prejeto subvencijo razporediti na to časovno obdobje. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005. (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012.

Prijava terjatve v stečajnem postopku Imamo terjatev do družbe z omejeno odgovornostjo, ki je v stečajnem postopku, in moramo terjatev prijaviti do 20. 12. 2013. Kako moramo to prijaviti, da ne bi potrebovali še odvetnika? Gre za navadno terjatev za opravljene storitve, ki ni bila zavarovana.

Subvencija za samozaposlitev

Boniteta za nezgodno zavarovanje V našem podjetju imamo sklenjeno nezgodno zavarovanje, ker določeni zaposleni večkrat poslovno potujejo v Nemčijo. Res pa je, da je upravičenec za odškodnino zavarovanec sam. Ali smo dolžni obračunati boniteto?

Mnenje Menimo, da ste v vašem primeru dolžni obračunati dajatve zaradi ugodnosti, ki jo namenjate zaposlenemu v obliki plačil za nezgodno zavarovanje za njega, ker je upravičenec do izplačil v primeru nezgod zaposleni. Boniteta je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo. V 2. odstavku 39. člena Zakona o dohodnini so našteti primeri ugodnosti, ki se zlasti štejejo za boniteto, med njimi so omenjene tudi zavarovalne premije in podobna plačila. V skladu s 3. odstavkom 39. člena ZDoh-2 se za bonitete ne štejejo plačila delodajalca za zavarovanje delojemalcev za nesreče pri delu, ki ga je delodajalec dolžan zagotoviti na podlagi zakona in bi opustitev zavarovanja oziroma plačila pomenila kršitev zakona.

www.iracunovodstvo.eu

10_

Amortiziranje sončne elektrarne Kupujemo že delujočo elektrarno. Dobavitelj nam je izstavil račun z DDV, kar se mi zdi pravilno. Poleg tega je podpisana neodplačna pogodba o ustanovitvi stavbne pravice za dobo 25 let z možnostjo podaljšanja za objekt, kjer stoji sončna elektrarna. S podjetjem Borzen je podpisana pogodba o zagotavljanju podpore, ki velja do 30.4.2026. Prosim za odgovor, ali je pravilno, da amortiziramo elektrarno kot opremo za dobo 13 let, dokler velja pogodba za subvencijo? Ali je pri elektrarni kakšna posebnost glede preostale vrednosti, npr. za razgradnjo? Ali je ta subvencija prihodek na kto 76? Kako knjižiti stavbno pravico, glede na to, da je neodplačna?

more uvrščati med opremo, pa se za davčne namene uporabi stopnja iz 5. odstavka 33. člena ZDDPO-2. Glede preostale vrednosti pri sončni elektrarni je spet potrebna ocena, presoja poslovodstva, pri tem pa upoštevate naslednje določilo SRS: »Preostala vrednost se praviloma upošteva le pri pomembnih postavkah, pri čemer se upoštevajo tudi stroški likvidacije opredmetenega osnovnega sredstva; če so stroški likvidacije večji od ocenjene preostale vrednosti, se preostala vrednost pri amortiziranju ne upošteva. Preostala vrednost se mora preveriti najmanj na koncu vsakega poslovnega leta.« Prejeta podpora se uvrša med poslovne prihodke (skupina 76), v kolikor se nanaša na tekoče poslovanje. Če bi je kaj slučajno dobili v naprej, jo je treba v tem delu odložiti na pasivne časovne razmejitve. Glede na to, da ste stavbno pravico prejeli neodplačno in glede na to, da niso izpolnjeni pogoji za pripoznanje iz SRS 2, predlagamo knjiženje stavbne pravice na konte skupine 99. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Ur.l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.), Spremembe: Ur.l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012 • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Ur.l. RS, št. 117/2006, Spremembe: Ur.l. RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012-ZDDPO-2H

Mnenje Za posamezne vrste opreme in nepremičnin računovodski standardi ne določajo posebnih pravil, temveč se za vse vrste opredmetenih osnovnih sredstev uporabljajo ista, splošna pravila. Tako v standardih niti v pojasnilih k njim ne najdemo nobenih specialnih pravil za sončne elektrarne, zato pri odločanju za knjiženje izhajamo iz temeljnih določb SRS in podatkov, ki jih dobimo od tehnične stroke oziroma ki so odvisni od vrste nabavljenega sredstva. Tako boste elektrarno lahko pripoznali bodisi kot nepremičnino, kot del nepremičnine ali kot opremo, odvisno od njenih značilnosti. Od tega je odvisna tudi amortizacijska stopnja. Kot pa izhaja iz pojasnila DURS št. 4230-90/20102, 15. 4. 2010, se lahko fotovoltaične celice kot sestavni del sončne elektrarne se lahko uvrščajo med opremo, zato se ta del elektrarne za namene ugotavljanja davčne osnove lahko amortizira po stopnji največ 20 %, vendar boste v prvi vrsti amortizacijsko stopnjo določili na podlagi določil SRS, to je izbrali najkrajšo izmed ocenjenih dob uporabe (življenjske dobe, tehničnega staranja, fizičnega staranja, gospodarskega staranja, zakonskih omejitev uporabe opreme ali drugih omejitev, na primer pogodbenih, uporabe te opreme). Za določanje amortizacijske stopnje torej ni merodajno trajanje pogodbe o zagotavljanju podpore, temveč drugi dejavniki, pravkar našteti v prejšnjem stavku. Če ti dejavniki slučajno sovpadajo s trajanjem pogodbe, je lahko določena amortizacijska stopnja kot navajate, to je 7,7 % letno (pričakovana najkrajša doba koristnosti 13 let), kar je tudi v okviru davčno priznane amortizacije. Za tisti del sončne elektrarne, ki se ne

S članstvom v Klubu IR do brezplačnih svetovalnih ur – preverite na www.iracunovodstvo.eu POPRAVEK V prejšnjem Unikumu nam je pri članku z naslovom Sprememba firme, sedeža in drugih podatkov o družbi ter obveznosti stranke in vpliv na pravico do odbitka DDV na strani 11 ponagajal tiskarski škrat, zaradi česar je bila navedena trditev, ki ne drži: »Deklaratoren je tudi vpis spremembe družbenika.« Pravilno bi se poved morala glasiti: »Vpis spremembe družbenika v register je konstitutivne narave.« Dokler sprememba družbenika ni vpisana v register, ta še ni izvedena, saj se šteje, da šele z vpisom tega dejstva v register nastane pravica oziroma pravno razmerje. Navedeno je skladno tudi z drugimi navedbami v članku (torej da je vpis spremembe statuta ali družbene pogodbe, ki določata delničarje oziroma družbenike, po svoji naravi konstitutiven vpis).

ROKOVNIK

POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

Da ne pozabim: PRAVNE OSEBE:

FIZIČNE OSEBE (s.p.):

10. nov.

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb (mesečno)

Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti (mesečno)

EURIBOR

na dan 17.9.2013

na dan 22.10.2013

Intrastat poročilo ETN-poročanje o prodajah in najemih, sklenjenih v preteklem mesecu

Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance ETN-poročanje o prodajah in najemih, sklenjenih v preteklem mesecu

3-mesečni

0,222

0,223

15. nov.

6-mesečni

0,339

0,340

18. nov.

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov Rekapitulacijsko poročilo 10/2013 in hkrati DDV-O 10/2013 Banka Slovenije - poročilo: BST, KRD, DVP, SN-T

12-mesečni

0,542

0,539

20. nov.

Rekapitulacijsko poročilo 10/2013 in hkrati DDV-O 10/2013 Banka Slovenije - poročilo: BST, KRD, DVP, SN-T

22. nov.

AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

29. nov.

DURS - obračun in plačilo DDV 10/2013 Poročilo o dobavah (76.a člen) 10/2013 Predložitev obračuna in plačilo davka na finančne storitve

30. nov.

Banka Slovenije - SKV

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (23.10.2013)

Plačila v gotovini Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2* Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga v RS po ZPPDFT**

Variabilni del priznane obrestne mere OKT. 2013

420 EUR

15.000 EUR

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

EUR

USD

JPY

GBP

CHF

Do vključno 1 meseca

0,12800 %

0,17800 %

0,11357 %

0,49000 %

-0,00300 %

Do vključno 3 mesecev

0,22500 %

0,24585 %

0,15286 %

0,51750 %

0,02300 %

Do vključno 6 mesecev

0,33800 %

0,36750 %

0,223250 %

0,58875 %

0,07940 %

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

12 mesecev

0,53700 %

0,62665 %

0,40786 %

0,87469 %

0,23640 %

Obdobje od 1.7.2013 do 31.12.2013

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.durs.gov.si/si/aktualno/obrestne_mere_za_obresti_na_ posojila_med_povezanimi_osebami_na_podlagi_pravilnika_o_priznani_obrestni_meri/ (23.10.2013)

Vrsta izplačila za

8,5 %

Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. 56/2013, 2.7.2013)

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

OKT. 2013

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 73/2008 in 55/2010)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70% cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javni prevoz - do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

V skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 40% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 601,64 EUR**. Za 20 let delovne dobe: v višini 60% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 902,47 EUR**. Za 30 let delovne dobe: v višini 80% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 1.203,29 EUR**.

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece 3.008,22 EUR* oz. v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje.

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

791,50 EUR za leto 2013; Najvišji znesek brez prispevkov 1.054,82 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- V primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 1.504,11 EUR**. - V primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 752,06 EUR**. - Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.504,11 EUR**). - Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece (1.504,11 EUR**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si/). *** Povračila stroškov v zvezi z delom se izplačujejo v višini, ki jih določa ta KP, vendar pod pogoji, da se ti zneski ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost.

IZOBRAŽEVANJA IR

NOVEMBER 2013 SEMINARJI IR

KRATKI SEMINARJI IR

ŠOLE IR

06. 11.

08. 11.

04. 11.

Delovnopravne pogodbe s pravnega in davčnega vidika (Nina Globočnik, Maja Dolinar Dubokovič)

Ali v vaši turistični agenciji pravilno obračunavate DDV? (Maja Dolinar Dubokovič)

Šola dvostavnega knjigovodstva - osnove (dr. Tatjana Jovanović)

08. 11.

14. 11.

05. 11.

Matematika za računovodje (Kristinka Vukovič)

Kaj naj bi računovodja vedel o insolventnosti, stečaju in prisilni poravnavi - vključno z novostmi v letu 2013 (Kristinka Vukovič)

Šola o DDV - poglobljeno (Maja Dolinar Dubokovič)

14. 11. Prenehanje delovnega razmerja s prakso (Nina Globočnik)

15. 11. Pogodba o poslovodenju in prokuri skozi pravni in davčni vidik (Nina Globočnik, Maja Dolinar Dubokovič)

18. 11. Obdavčitev in poročanje o transakcijah z nepremičninami (Maja Dolinar Dubokovič)

18. 11.

25. 11.

Šola DDPO - prvič delam davčni obračun (Maja Bohorič)

Kako izpolnimo potni nalog? (Maja Dolinar Dubokovič)

22. 11.

27. 11. Sprememba amortizacijske stopnje (Kristinka Vukovič)

Šola obračuna plač - poglobljeno (Beti Božnar)

AKADEMIJA IR

19. 11. Vrednotenje proizvodnje po proizvajalnih stroških (Miro Dečman)

2013/2014

20. 11.

Mini Akademija IR »JAVNI SEKTOR«

Obračunavanje DDV pri mednarodnih transakcijah v praksi (Branka Svilar Mugoša)

26. 11. Davčni postopek za računovodje (Branka Svilar Mugoša)

28. 11. Obdavčitev dividend in kapitalskih dobičkov - tudi, če zaprete, prodate ali podarite podjetje, ste lahko obdavčeni! (Maja Bohorič)

www.iracunovodstvo.eu

Unija je s 1. oktobrom 2013 odprla franšizo Unija se je po 10 letih delovanja, številnih uspešno izvedenih projektih in prejetih priznanjih za strokovno delo, odločila odpreti franšizo in svoj uspešni poslovni model deliti s partnerji v franšizni mreži. Unija kot franšiza svoje bogato znanje in izkušnje prenaša na svoje franšizije z namenom doseganja najvišjih standardov opravljenih storitev slehernega franšizija in ohranjanja ugleda skupne blagovne znamke. Franšizijem v mreži Unija nudi vsestransko podporo in jim pomaga postati visoko kakovosten, ugleden, strankam in zaposlenim prijazen računovodski servis, ki se lahko postavi ob bok najboljšim. Biti franšiza Unije namreč pomeni delati zase, a ne biti prepuščen samemu sebi!

“

Svojo odločitev za podjetniško pot in korak naprej kot franšizij Unije je gospa Nataša Novak Loredan, vodja franšizne enote v Kopru, orisala z naslednjimi besedami: Odločitvi za samostojno pot je botrovalo prepričanje, da se da stvari delati boljše, na drugačen način in v drugačnih odnosih. Želja po spremembi in novih izzivih je bila večja od doživljenjsko sigurne plače, a vse to je samostojnost. Danes vem, da so časi individualizma mimo in prepričana sem, da je prihodnost v sodelovanju in povezovanju. Od tu odločitev, da z Unijo stopim na skupno pot. Verjamem, da bomo s tem korakom – torej s franšizo – odprli novo poglavje v sodelovanju slovenskih podjetij na področju storitev, posebej računovodskih.

”

10 RAZLOGOV ZAKAJ IZBRATI FRANŠIZO UNIJE 1

Ekskluziva teritorija: • kot franšiza Unije pridobite pravico do ekskluzivne prisotnosti v vaši občini in prevzamete vsa povpraševanja znotraj občine.

Uporaba blagovne znamke Unija: • uporaba blagovne znamke Unija vam omogoča doseganje visoke prepoznavnosti in ugleda v strokovni in širši javnosti. Unija je sodobno in družbeno odgovorno podjetje ter močna blagovna znamka, ki razpolaga s širokim naborom referenc, ki pričajo o visoki stopnji zaupanja.

Poslovni model Unije: • franšize Unije delujejo po poslovnem modelu Unije, ki določa prodajne pogoje, omogoča natančno planiranje aktivnosti in način izvedbe, zagotavlja rast družbe ter stimulira produktivnost v podjetju.

Strokovna podpora: • Unija franšizam zagotovlja strokovno podporo najboljših strokovnjakov s področja računovodstva, davkov in kadrov. Nepogrešljiv vir informacij nudi tudi Inštitut za računovodstvo, ki skrbi za širjenje računovodskega znanja ter njegov prenos iz teorije v prakso in obratno.

Korporativno trženje in oglaševanje blagovne znamke Unija: • redno korporativno oglaševanje z letnim proračunom več kot 100.000,00 eur, • korporativna internetna stran z več kot 10.000 obiski mesečno, • zagotavljanje oglaševalskih materialov v sklopu skupnih oglaševalskih kampanj in korporativne PR aktivnosti, • zagotavljanje prisotnosti na socialnih omrežjih (FB, Twitter, Linkedin).

Mednarodna prisotnost: • kot del Unijine skupine ste prisotni tudi na trgih izven meja Slovenije (na Hrvaškem, v Srbiji, BIH in Avstriji).

Vodenje in razvoj kadrov: • se znotraj skupine izvaja z namenov razvoja in zadrževanja vrhunskega kadra.

Izobraževanje kadrov: namen izobraževanja kadrov je osvojiti poslovni model Unije, ki franšizi zagotavlja sodoben in učinkovit način poslovanja in doseganje najvišjih standardov pri izvajanju storitev za stranke.

Izterjave: • kot franšizij pridobite učinkovit sistem izterjave zapadlih terjatev in možnost prevzema izterjave zapadlih terjatev.

IT podpora: Unija franšizam zagotovi: • uporabo centralnega ERP sistema (Vasco, Oppis, Pantheon), • tehnični help desk, • možnost shranjevanja in varovanja podatkov po najvišjih standardih, • mobilno pisarno (brezpapirno poslovanje) in intranet.

Tudi kot franšiza bo Unija nadaljevala s skrbno premišljeno in napredno vizijo poslovanja in družbeno odgovornim ravnanjem ter se še naprej trudila v smeri zagotavljanja ugleda in dolgoročnega uspeha družbi in njenim franšiznim enotam.

Bi želeli postati del Unijine franšizne mreže? Če vas zanima ali lahko postanete franšizij Unije, vas prosimo, da na spletni strani www.unija.si v rubriki »franšiza« izpolnite kontaktni obrazec. Vašo vlogo bomo obravnavali v najkrajšem možnem času in vas obvestili ali ste se uvrstili med potencialne franšizije Unije. Franšizo Unije želimo namreč zaupati računovodskim servisom, pri katerih bomo prepoznali željo po rasti in sposobnost natančno uresničevati naš koncept, slediti našim smernicam in strankam nuditi ne le dobro, pač pa vrhunsko storitev. Veselimo se, da vas spoznamo!

V kolikor potrebujete kakršnakoli dodatna pojasnila, nas lahko pokličete ali nam pišete: Unija računovodska hiša d.d. Tržaška cesta 515, 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 00 E: fransiza@unija.si W: www.unija.si