e-Bilten Unikum okt.15

10 | 2015

BILTEN

6,99 EUR + DDV OKTOBER 2015 WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

VERIŽNE DOBAVE BLAGA ZNOTRAJ EU Kadar se v zvezi z določenim blagom opravi več zaporednih transakcij, pri čemer se blago prepelje neposredno od prvega prodajalca k zadnjemu kupcu v verigi, govorimo o verižnih dobavah. 3

VSEBINA

3

TEMA MESECA

5

DAVKI

7

FINANCE

8

KADRI

Kristinka Vukovič

VERIŽNE DOBAVE BLAGA ZNOTRAJ EU

PRAVI TRISTRANSKI POSLI IN DDV

POSLOVNO-FINANČNI SKRBNI PREGLED POSLOVANJA

NOVA UREDITEV ZAPOSLOVANJA TUJCEV

10

RAČUNOVODSTVO

12

HRM

13 19 20

UVODNIK

POSLEDICE MERJENJA NEPREMIČNIN IN FINANČNIH NALOŽB PO POŠTENI VREDNOSTI

IZBIRANJE NOVIH SODELAVCEV MNENJA IR NOVIČKE S PORTALA IR IZOBRAŽEVANJA IR

UNIKUM | letnik 9 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 E: info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu Odgovorna urednica: Nina Selan Slapar nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.shutterstock.com, v kolikor ni drugače označeno.

Oblikovanje in priprava za tisk: Sonja Eržen Tisk: Birografika Bori d.o.o.

Posamezna številka stane: 6,99 EUR + 9,5 % DDV. Letna naročnina na tiskano verzijo: 65 EUR + 9,5 % DDV Letna naročnina na spletno verzijo: 25 EUR + 22 % DDV Naročnina velja do pisnega preklica.

V povprečju natisnemo 600 izvodov. Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji.

Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan.

ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

Perspektiva Stvari so take, kakršne so oči in duša tistega, ki gleda – to drži kot pribito za vsak dan, doma, v službi, na ulici in v gozdu. Ko postaviš še nekaj meril, da bi bila slika čim realnejša in čim manj odvisna od subjektivnega dojemanja, in se več merilcev odloči za isto, potem je to to. Naj računovodski servis. Več oči je gledalo, a videlo enako – računovodska hiša Unija je ›naj‹ računovodski servis 2015 v kategoriji ›veliki‹. Prijeten občutek, ko ti nekdo od zunaj nastavi ogledalo in ti reče »ti si naj« in je slika enaka temu, kar delaš in živiš od znotraj. Od znotraj je namreč to, da se trudimo, nenehno odkrivamo in gradimo kaj novega, se zavedamo pomena znanja in kvalitete, stalnica, nekaj že skoraj samoumevnega. Ja, res smo dobili certifikat ISO 9001, res smo sprejeli interne strokovne in operativne standarde za vse države, v katerih delujemo, pa še veliko drugega, kar nam pomaga, da smo dobri in boljši. A nismo samo stereotipni računovodje v rjavih jopicah in standardi v roki; kar nekaj članov naše ekipe je tudi tehnološko nadobudnih in tako se razvijajo tudi novi produkti. Letos tak, da tista tehnološka igračka v roki poleg informacije o prometu in vremenu daje podjetniku tudi kakšno koristno informacijo o tem, kako je z njegovo uspešnostjo in z njegovim denarjem. Unija App se imenuje ta aplikacija za stranke. Zraven se seveda veliko učimo, raziskujemo, del znanja delimo tudi z vami in tako je pred nami nova številka Unikuma, ki spet ponuja veliko koristnega branja, od drobtinic o DDV do novih izzivov računovodenja. Prijetno branje in srečno do prihodnjič,

Vaša Kristinka Vukovič

www.iracunovodstvo.eu

TEMA MESECA

mag. Tamara Prezelj

3

Verižne dobave blaga znotraj EU

Kadar se v zvezi z določenim blagom opravi več zaporednih transakcij, pri čemer se blago prepelje neposredno od prvega prodajalca k zadnjemu kupcu v verigi, govorimo o verižnih dobavah. Tristranski posli so ena od oblik verižnih dobav, v katero so vključeni trije udeleženci, o pravih tristranskih poslih, ki so posebna oblika tristranskih in s tem verižnih poslov, pa govorimo takrat, kadar se dobavi blaga opravita med tremi zavezanci, ki so identificirani v treh različnih državah članicah EU in kjer pride do premika blaga med dvema državama znotraj EU.

V

prejšnji številki Unikuma smo definirali transakcijo dobave blaga znotraj EU ter opredelili kraj obdavčitve dobav in pridobitev. Ugotovili smo, da v razmerjih med davčnimi zavezanci dobavitelj praviloma opravi oproščeno dobavo v državi, kjer se odpošiljanje blaga začne, kupec, ki je davčni zavezanec, pa obračuna DDV od pridobitve v državi, kamor je bilo blago prepeljano, oziroma v državi, kjer je identificiran, če nima identifikacijske številke namembne države. Pri tem ni pomembno, kdo opravi prevoz: dobavitelj, kupec ali tretja oseba za enega od njiju.

Opredelitev verižne dobave, tristranskega in pravega tristranskega posla Kadar blago potuje neposredno od prodajalca h kupcu, iz ene države članice EU v drugo, večjih težav z določanjem kraja obdavčitve ne bi smelo biti.

Problem se pojavi, kadar prodajalec blago, da bi ga lahko dobavil svojemu kupcu, nabavi pri drugem zavezancu, pri čemer se blago premakne neposredno od prvega dobavitelja k zadnjemu kupcu. Še več – lahko se zgodi, da bo veriga zavezancev daljša in si bo blago izmenjalo več lastnikov, preden bo dobavljeno zadnjemu kupcu.

Kadar se v zvezi z blagom opravi več zaporednih transakcij (dobav oziroma prenosov lastninske pravice), pri čemer se v zvezi z blagom opravi samo en prevoz oziroma premik (od prvega prodajalca k zadnjemu kupcu v verigi), govorimo o verižnih dobavah. Tristranski posli so ena od oblik verižnih

dobav, v katero so vključeni trije udeleženci. Pogoj, da bi transakcijo opredelili za verižno, ni to, da so zavezanci iz različnih držav, zadostuje že, da pride do premika blaga iz ene države članice EU v drugo. O pravih tristranskih poslih, ki so posebna oblika tristranskih in s tem verižnih poslov, govorimo takrat, kadar se dobavi opravita med tremi zavezanci, ki so identificirani v treh različnih državah članicah EU. Za verižne dobave gre tudi pri transakcijah, ki segajo prek meja EU, kar pomeni, da se premik blaga v okviru več zaporednih dobav opravi iz EU v tretjo državo ali obrnjeno. V takih primerih se uporabljajo druga pravila za določanje kraja obdavčitve kot pri dobavah znotraj EU. Bistvena razlika je tudi v tem, da oproščeno dobavo nadomešča oproščen izvoz, obdavčeno pridobitev pa uvoz.

Primer: Za verižno dobavo gre, kadar slovenski davčni zavezanec nabavi blago za avstrijskega kupca pri Italijanu, ta pa blago nabavi pri Špancu. Blago prispe v Avstrijo iz Španije.

Za verižno dobavo bi šlo tudi v primeru, kadar bi slovenski davčni zavezanec nabavil blago za avstrijskega kupca pri Italijanu, temu pa bi blago dobavil Švicar. Blago bi se v Avstrijo odpeljalo neposredno iz Švice.

Primer: O tristranskem poslu govorimo, če slovenski davčni zavezanec nabavi blago za avstrijskega kupca pri Italijanu, blago se dostavi v Avstrijo iz Italije.

Za tristranski posel gre tudi v primeru, ko zavezanec iz Ljubljane nabavi blago pri podjetju iz Postojne za svojega kupca s sedežem v Avstriji, blago pa se odpelje kupcu iz Postojne v Celovec brez postanka v Ljubljani.

V opisanih situacijah srednji v verigi ve oziroma vedo, da gre za verigo dobav, saj nastopa(jo) hkrati v vlogah kupca in dobavitelja, medtem ko prvi dobavitelj in zadnji kupec ne vesta nujno, da bo njegov kupec blago prodal naprej oziroma da je njegov dobavitelj blago nabavil pri drugi osebi.

Dejanski problem pri verižnih in tristranskih dobavah je določanje kraja obdavčitve.

Pravila za določanje kraja obdavčitve V verigi, v kateri so štirje zavezanci (A, B, C in Č), so opravljene tri zaporedne dobave: prva med A in B, druga med B in C in tretja med C in Č. Dobave si časovno sledijo. Hkrati imamo samo en prevoz.

Kot smo ugotovili v prejšnji številki Unikuma, je dobava oproščena, če je opravljena s prevozom, medtem ko se dobava brez prevoza obdavči v državi, kjer je opravljena. Če imamo torej tri dobave in en prevoz, ali so vse dobave oproščene, in če ne, katera potem je?

Odgovor na to vprašanje je dalo Sodišče EU v primeru C-245/04, EMAG Handel Eder OHG v Finanzlandesdirektion für Kärnten. V tem primeru je EMAG nabavljal blago od avstrijskega zavezanca K GmbH, ki je blago kupoval

4

UNIKUM | OKTOBER 2015 | TEMA MESECA | Verižne dobave blaga znotraj EU

v Italiji in na Nizozemskem. K GmbH je, ko je bil posamezen posel sklenjen, dobaviteljem dal navodila, naj blago predajo špediterju, ki bo blago dostavil neposredno EMAG-u v Avstriji.

K GmbH je EMAG-u zaračunal dogovorjeno ceno in nanjo dodal 20-odstotni avstrijski DDV, EMAG pa si je tako zaračunani DDV odbil kot svoj vstopni DDV. Spor med EMAG-om in davčnim organom avstrijske Koroške se je vnel glede vprašanja pravice do odbitka vstopnega DDV, ki ga je EMAG-u po mnenju davčnega organa neupravičeno obračunal K GmbH. K GmbH je menil, da je opravil obdavčeno pridobitev blaga iz druge države članice v Avstriji, v nadaljevanju pa obdavčen promet blaga znotraj Avstrije (brez prevoza), medtem ko davčni organ odbitka vstopnega davka ni dovolil na temelju trditve, da K GmbH ni bil zavezan obračunati DDV-ja, češ da je pri prodaji blaga EMAG-u opravil oproščeno dobavo blaga znotraj EU. Sodišče EU je razsodilo, da je v primeru, ko je v Zvezi z več zaporednimi dobavami opravljen samo en premik blaga, prevoz mogoče pripisati samo eni od dobav v verigi. Ker je kraj pridobitve blaga, ki jo opravi K GmbH, v državi članici, kjer se prevoz konča, bi bilo nelogično, da bi se štelo, da ta davčni zavezanec opravi naslednjo dobavo istega blaga iz države članice odhoda pošiljke, upoštevaje dejstvo, da si dobavi nujno časovno sledita in da kupec lahko prenese pravico razpolaganja naprej šele po tistem, ko jo je pridobil od svojega dobavitelja.

Kaj to pomeni, če imamo verigo, v kateri so štirje udeleženci, pri čemer blago potuje od A (iz Španije) do Č (v Avstrijo)?

POT BLAGA A R1 R

R2

C

R3

Č

Med A, B, C in Č so opravljene tri dobave, v zvezi s katerimi so izdani trije računi: R1, R2 in R3. Če je le ena od dobav lahko opravljena s prevozom, velja naslednje: a) Vzemimo, da je s prevozom opravljena dobava med A in B. Ta dobava je opravljena v Španiji in je oproščena plačila DDV. B opravi obdavčeno pri-

Za pravilno obravnavo verižnih poslov je nujno, da se vsi udeleženci v verigi uskladijo glede tega, katera od dobav je oproščena, in v skladu s tem obračunajo DDV od transakcij, opravljenih pred njo, in dobav, ki sledijo oproščeni. dobitev v Avstriji, kamor prispe blago, torej mora obračunati avstrijski DDV, za kar potrebuje avstrijsko identifikacijsko številko za DDV. Dobava med B in C je dobava brez prevoza, opravljena tam, kjer se nahaja blago ob koncu prevoza, torej v Avstriji. B obračuna avstrijski DDV kupcu C. Tudi ta bo opravil dobavo kupcu Č brez prevoza, in sicer v Avstriji, za kar bo potreboval avstrijsko identifikacijsko številko. b) Če štejemo, da je s prevozom opravljena dobava med B in C, je ta dobava opravljena v Španiji in je oproščena plačila DDV. B potrebuje špansko identifikacijsko številko za DDV. C opravi obdavčeno pridobitev v Avstriji, torej mora obračunati avstrijski DDV, za kar potrebuje avstrijsko identifikacijsko številko za DDV. Pred dobavo med B in C je bila opravljena dobava med A in B, in sicer brez prevoza v Španiji, kjer se je nahajalo blago, preden se je začel prevoz. A torej obračuna španski DDV pri prodaji B-ju. Transakcija, ki (časovno) sledi transakciji s prevozom, torej dobava med C in Č, je prav tako opravljena brez prevoza, a po tistem, ko je blago že prispelo v Avstrijo, zato je obdavčena z avstrijskim DDV. c) Če se prevoz pripiše dobavi med C in Č, opravi C oproščeno dobavo v Španiji, za kar bo potreboval špansko identifikacijsko številko za DDV. Č bo zavezan obračunati DDV od pridobitve v Avstriji, in sicer pod avstrijsko številko. Dobavi na relacijah med A in B ter B in C sta dobavi brez prevoza, obe opravljeni in obdavčeni na ozemlju Španije. A in B obračunata španski DDV pod špansko identifikacijsko številko za DDV. Oproščeno dobavo blaga vpiše v re-

kapitulacijsko poročilo samo tisti zavezanec, ki je upravičen uporabiti oprostitev, samoobdavčitev pa opravi samo njegov kupec. Vse druge dobave se obravnavajo kot obdavčene domače dobave.

Enaka logika kot na splošno za določanje kraja obdavčitve pri verižnih poslih velja tudi pri dobavah, opravljenih v okviru tristranskih poslov.

Vzemimo primer, ko slovenski dobavitelj nabavi blago za svojega avstrijskega kupca v Italiji: a) Če je s prevozom opravljena dobava med Italijanom in slovenskim zavezancem, potem je ta dobava oproščena v Italiji. Slovenski zavezanec opravi pridobitev v Avstriji, za kar bo potreboval avstrijsko identifikacijsko številko za DDV, prav tako za nadaljnjo dobavo brez prevoza. b) Kadar je oproščena druga dobava, bo prva obdavčena v Italiji. Slovenski zavezanec bo pri nabavi plačal italijanski DDV, v nadaljevanju pa bo potreboval italijansko identifikacijsko številko za DDV zato, ker je kraj njegove (oproščene) dobave Italija. Avstrijski kupec bo od pridobitve v Avstriji obračunal DDV. Naj na tem mestu opozorimo še na specifično situacijo, pri kateri se v okviru verižnega posla opravi tristranska dobava, za katero se pod določenimi pogoji lahko uporabi poenostavitev za prave tristranske posle.

Kadar je v okviru verižne dobave ne glede na število transakcij oziroma udeležencev oproščena oziroma s prevozom opravljena predzadnja dobava, se zgodi dvoje: a) vse predhodne dobave so opravljene brez prevoza in obdavčene v državi začetka odpošiljanja blaga; b) zadnji dve dobavi v razmerjih med zadnjimi tremi udeleženci v verigi tvorita tristranski posel.

Iz opisanega mehanizma učinkovanja pravil za določanje kraja obdavčitve lahko razberemo, da se tisti členi v verigi, ki niso ne na mestu prvega ne na mestu zadnjega zavezanca, običajno ukvarjajo s problemom identifikacije in obračuna tujega DDV bodisi v državi začetka prevoza bodisi v državi, kamor je blago prepeljano. (Ob tem

DAVKI smo predpostavili, da je prvi dobavitelj identificiran ali ima sedež v državi, od koder se blago odpelje, zadnji pa naroči dostavo v domačo državo. Vedno pa ni nujno tako.)

Da bi srednjega v verigi razbremenili administracije, povezane s krajem obdavčitve zunaj domače države, se za tristranske posle pod določenimi pogoji lahko uporabi poenostavitev, ki omogoči, da srednji v verigi tako nabavo kot dobavo poroča prek domače identifikacijske številke za DDV v domačem obračunu DDV.

Mojca Müller

Pravi tristranski posli in DDV

Pravi tristranski posli

Pojem tristranskih poslov je postal aktualen po vstopu Slovenije v EU. Slovenija je takrat v svojo zakonodajo prenesla vse pomembne določbe tako imenovane Šeste direktive EU (Direktiva sveta 2006/112/ ES) oziroma Direktive o DDV.

O pravih tristranskih poslih govorimo takrat, kadar gre za dve zaporedni dobavi istega blaga, pri katerih pride do premika blaga od prvega prodajalca k zadnjemu kupcu, pri čemer morajo biti udeleženci identificirani za DDV v treh različnih državah članicah EU.

V

Primer: Slovenski zavezanec dobi naročilo od Avstrijca, vendar blaga nima na zalogi, zato ga nabavi pri slovenskem proizvajalcu, ki opravi prevoz v Avstrijo.

V opisanem primeru gre za tristranski posel, če zavezanci delujejo pod domačimi identifikacijskimi številkami za DDV. Pogoji za pravi tristranski posel so izpolnjeni, če srednji v verigi ne nastopa s slovensko identifikacijsko številko za DDV. Več o pravih tristranskih poslih lahko preberete v prispevku z naslovom: ›Pravi tristranski posli in DDV‹ na straneh 5 in 6.

Za pravilno obravnavo verižnih poslov je nujno, da se vsi udeleženci v verigi uskladijo glede tega, katera od dobav je oproščena, in v skladu s tem obračunajo DDV od transakcij, opravljenih pred njo, in dobav, ki sledijo oproščeni. Ob tem se je treba zavedati, da se pravila držav članic za verižne posle razlikujejo, zato lahko prihaja do neskladij.

Pomembno vprašanje za pravilno obravnavo verižnega posla, na katero še nismo odgovorili, pa je, kateri dobavi se pripiše prevoz, če ga opravi srednji v verigi. Nekaj o tem bomo objavili v naslednji številki Unikuma. 

5

tem prispevku bomo predstavili prave tristranske posle. Pravila, ki veljajo pri pravih tristranskih poslih, so opredeljena v 23., 48. in 76. členu Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) in v 27. členu Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (PZDDV-1) pa tudi v Direktivi o DDV, in sicer v 42., 141. in 197. členu. Če pravilom za pravi tristranski posel ni zadoščeno, govorimo o nepravih tristranskih poslih.

Pravi tristranski posli pomenijo poenostavitev postopkov obračunavanja DDV pri dobavi blaga znotraj EU. V nadaljevanju bomo razložili, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da lahko dobavo blaga znotraj EU obravnavamo kot pravi tristranski posel.

Kot navaja 27. člen PZDDV-1, so tristranski posli verižni posli, v katerih sodelujejo trije davčni zavezanci: • dobavitelj blaga (prvi v verigi); • pridobitelj blaga (drugi v verigi); • prejemnik blaga (tretji v verigi).

Vsi trije davčni zavezanci so identificirani za DDV, vsak v svoji državi članici. Dobavitelj blaga iz ene države članice izda račun za dobavo blaga znotraj EU pridobitelju v drugi državi članici za blago, ki se neposredno odpošlje oziroma odpelje prejemniku blaga v tretjo državo članico. Če so izpolnjeni vsi navedeni pogoji za tristranski posel, se lahko uporabi poenostavitev za prave tristranske posle. Ta vpliva predvsem na pridobitelja blaga, saj pri pravih tristranskih poslih ne obračunava DDV ob pridobitvi blaga iz EU. Na dobavitelja in prejemnika blaga poenostavitev nima pomembnega vpliva.

Ne glede na to, ali so pogoji za pravi tristranski posel izpolnjeni ali ne, dobavitelj blaga deluje v skladu s pravili obdavčitve z DDV, ki veljajo za dobavo blaga v EU. Kadar je dobavitelj slovenski zavezanec z identifikacijsko številko za DDV, na računu ne obračunava DDV (sklicuje se na oprostitev v skladu s 1. točko 46. člena ZDDV-1 ali na 138. člen Direktive o DDV). Dobavo blaga poroča v polje 12 obrazca DDV-O in A3 polje obrazca RP-O. Prejemnik blaga deluje v skladu s pravili obdavčitve z DDV, ki veljajo za pridobitve blaga v EU. Če je slovenski zavezanec z identifikacijsko številko za DDV prejemnik, opravi samoobdavčitev na podlagi pridobitve blaga. V skladu s 76. členom ZDDV-1 obračuna DDV, ki si ga obenem prizna tudi kot odbitnega. Pridobitev blaga poroča na obrazcu DDV-O, in sicer v poljih:

6

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

• 32 (vrednost pridobitve blaga); • 23 oziroma 24 (obračunani DDV); • 41 oziroma 42 (odbitni DDV).

Pridobitelj blaga prejme blago od dobavitelja, vendar od take pridobitve ni dolžan opraviti samoobdavčitve, saj obveznost obračuna DDV prevali na prejemnika blaga.

V skladu z 2. odstavkom 48. člena ZDDV-1 slovenski pridobitelj, ki opravi tristranski posel, od take pridobitve blaga ni dolžan obračunati DDV, če izpolni naslednje pogoje: • pridobitev blaga v Sloveniji opravi slovenski pridobitelj za namene nadaljnje dobave tega blaga na ozemlju druge države EU; • blago, ki ga pridobi slovenski pridobitelj, se neposredno odpošlje ali odpelje iz države članice dobavitelja blaga in je namenjeno osebi, ki je prejemnik nadaljnje dobave; • prejemnik nadaljnje dobave blaga je davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, vendar je identificirana za DDV v Sloveniji; • prejemnik blaga je dolžan plačati DDV kot pridobitelj.

Poleg navedenega mora slovenski pridobitelj upoštevati tudi določbe 4. točke 23. člena ZDDV, ki pravi, da mora izpolniti tudi obveznosti v zvezi s predložitvijo rekapitulacijskega poročila (RP-O).

V zvezi s tristranskimi posli je bilo izdano pojasnilo DURS, št. 4230-296/2008, z dne 29. 12. 2008. Kot pojasnjujejo, je zelo pomembno, da imajo udeleženci tristranskega posla ustrezna dokazila o tem, da je bila tristranska dobava blaga dejansko izvedena in da je bilo blago dejansko poslano v državo prejemnika blaga. Ustrezna dokazila so račun, prevozna listina (npr. prevozni dokument CMR) ali drug ustrezen dokument, iz katerega mora biti razvidno, da se nanaša na prevoz blaga iz računa.

Primer iz prakse: tristranski posel – slovenski zavezanec z identifikacijsko številko za DDV je pridobitelj • Češko podjetje proda blago slovenskemu podjetju, to pa ga proda naprej nemškemu podjetju.

• Češko podjetje ima češko identifikacijsko številko za DDV. • Slovensko podjetje ima slovensko identifikacijsko številko za DDV. • Nemško podjetje ima nemško identifikacijsko številko za DDV. • Slovensko podjetje kupi blago na pariteti DDP Nemčija (prevozna klavzula), to pomeni, da češko podjetje krije vse stroške prevoza do namembnega kraja v Nemčiji. Prav tako češko podjetje krije vse morebitne druge stroške in tveganja, ki se lahko pojavijo v zvezi z blagom na poti do namembnega kraja.

• Slovensko podjetje proda blago naprej nemškemu podjetju v skladu s prevozno klavzulo DDP Nemčija.

• Češko podjetje organizira prevoz blaga iz Češke v Nemčijo.

Obravnava posla z vidika slovenskega podjetja Na podlagi prevoznih klavzul lahko sklepamo, da pride do prenosa pravice razpolaganja na končnega prejemnika blaga v Nemčiji. Ker posel izpolnjuje pogoje za tristranski posel, slovensko podjetje ob pridobitvi blaga ne obračuna DDV, kljub temu pa mora dokazati, da je blago nabavljeno za nadaljnjo prodajo. DDV obračuna nemško podjetje, ki je tretje v verigi in je končni prejemnik blaga.

Ker prevoz blaga organizira češko podjetje, ima lahko slovensko podjetje velike težave z dokazovanjem, da je blago pridobilo z namenom nadaljnje prodaje. Zato je zelo pomembno, da slovensko podjetje pridobi vse ustrezne dokumente od češkega podjetja, ki dokazujejo, da je bilo blago prepeljano s Češke v Nemčijo. V praksi se obveznosti dobavitelja v zvezi s pošiljanjem

Slika 1: Tristranski posel – slovenski zavezanec z identifikacijsko številko za DDV je pridobitelj Dobavitelj blaga = češko podjetje z identifikacijsko številko za DDV Češke

Račun 1 Pridobitelj blaga = slovensko podjetje z identifikacijsko številko za DDV Slovenije

Blago X Prejemnik blaga = nemško podjetje z identifikacijsko številko za DDV Nemčije

Račun 2

Oznaka X pomeni kraj, kjer pride do prenosa pravice razpolaganja (Nemčija)

prevozne dokumentacije pridobitelju velikokrat opredelijo že v kupoprodajni pogodbi blaga. V našem primeru je lahko dokazilo o prevozu blaga prevozna listina ali drug ustrezen dokument. Če slovensko podjetje ne razpolaga z ustrezno prevozno listino ali prevozna listina ni ustrezno izpolnjena (npr. manjkajo podpisi prevoznika ali prejemnika blaga), si lahko pomaga tudi z drugimi listinami, s katerimi lahko podobno dokaže tok prodaje blaga.

Katere so obvezne sestavine prejetega računa, ki ga prejme slovensko podjetje s strani češkega podjetja?

Slovensko podjetje kontrolira prejeti račun, pri čemer je posebej pozorno, ali prejeti račun češkega podjetja ne vsebuje zaračunanega DDV in ali vsebuje naslednje podatke: • identifikacijsko številko za DDV češkega podjetja; • identifikacijsko številko za DDV slovenskega podjetja; • klavzulo, ki pove, zakaj DDV ni obračunan (npr. »Oproščeno DDV po členu 138(1) direktive 2006/112/ES«; češko podjetje lahko navede tudi klavzulo v skladu s češko zakonodajo o DDV).

Katere so obvezne sestavine računa, ki ga slovensko podjetje izda nemškemu podjetju?

Pri izdaji računa mora biti slovensko podjetje še posebej pozorno, da na računu navede: • identifikacijsko številko za DDV nemškega podjetja; • svojo identifikacijsko številko; • klavzulo, ki pove, zakaj DDV ni obračunan (npr. »Oproščeno DDV po 46/-/1 ZDDV-1, obveznost obračuna DDV prenesena na kupca« ali »Oproščeno DDV po členu 138(1) direktive 2006/112/ES, obveznost obračuna DDV prenesena na kupca«).

Obrazec DDV-O Slovensko podjetje vpiše nabavno vrednost blaga po prejetem računu v polje 33 – Oproščene nabave blaga in storitev in oproščene pridobitve blaga.

Dobavo blaga vpiše v polje 12 – Dobave blaga in storitev v druge članice EU. Obrazec RP-O Slovensko podjetje poroča tristransko dobavo v EU tudi v mesečnem rekapitulacijskem poročilu, in sicer v stolpec A5 – Skupna vrednost tristranskih dobav blaga. 

FINANCE

7

Nina Orehek Ručigaj

Poslovno-finančni skrbni pregled poslovanja V prejšnjih številkah Unikuma smo prikazali postopka pravnega in davčnega preventivnega skrbnega pregleda poslovanja podjetja, tokrat pa predstavljamo postopek poslovno-finančnega skrbnega pregleda.

F

inančni skrbni pregled se osredinja na pregled (preteklega) poslovanja, premoženjskega stanja in projekcij za prihodnje poslovanje pregledanega podjetja (ciljne družbe). Končni namen pregleda je ta, da opozorimo na morebitne dvomljive okoliščine in tveganja, ki bi jim bil naročnik (morda tudi kot morebitni investitor) lahko izpostavljen v primeru poslovanja s tako družbo.

Poslovno-finančni skrbni pregled se priporoča predvsem naslednjim subjektom oziroma v naslednjih situacijah: • Kupec, ki se pogaja o nakupu poslovnega deleža, podjetja oziroma dejavnosti, o združitvi ali prevzemu podjetja ali o drugi obliki vstopa v lastniško strukturo družbe (z dokapitalizacijo) in ki želi podrobnejšo sliko o poslovanju podjetja ali pomoč pri določanju menjalnega razmerja ob vstopu v družbo.

• Prodajalec, ki v odkup ponuja dejavnost ali delež v družbi ali želi pridobiti novega investitorja v družbo in potencialnemu investitorju (kupcu) omogočiti poglobljeno poročilo o poslovanju predmeta prodaje ter o njegovem dejanskem stanju.

• Investitor ali finančna institucija, ki se odloča o odobritvi posojila.

• Povezana družba (matična družba) o poslovanju odvisne ali druge povezane osebe.

• Druga oseba, ki ima poseben pravni in ekonomski interes glede poslovanja subjekta (npr. družbenik) ali potrebuje drugo (neodvisno) mnenje o poslovanju in stanju družbe.

Pri izvedbi finančnega pregleda se z ustreznimi metodami ocenjujejo finančna tveganja, pri čemer se upoštevajo tudi pretekli obseg poslovanja, ka-

pitalska ustreznost (vzdržnost razmerja med kapitalom in obveznostmi ter sestava kapitala), likvidnost in obrat terjatev, obratni kapital (sredstva), EBITDA, kreditna sposobnost ipd.

Izvajalec skrbnega pregleda preveri, kateri računovodski standardi so bili uporabljeni pri pripravi računovodskih izkazov in kakšna je ocena revizorjev, pojasnjenost in poslovna utemeljenost transakcij med povezanimi osebami, trg, na katerem deluje podjetje, narava, obseg in utemeljenost investicij podjetja, koncentracija kupcev oziroma strank pregledanega podjetja. Pri pregledu se ocenjuje skladnost knjigovodske in poštene vrednosti sredstev, preverja pa se tudi obstoj valutnega in obrestnega tveganja, popustov in rabatov ter njihova obravnava in druge relevantne informacije.

Izvajalci pregleda preverijo neopredmetena sredstva podjetja, zlasti zaščito strateškega imena podjetja (razvojno -poslovni načrt podjetja), obstoj celovite grafične podobe (blagovna oziroma storitvena znamka), ureditev intelektualne lastnine, strateške spletne domene in znanje podjetja.

Z ustreznim skrbnim pregledom družbe si lahko naročnik zagotovi dobro podlago za izdelavo cenitve (vrednotenja) podjetja ali le njegovih posameznih delov (npr. določene dejavnosti, obrata), saj je za določitev ocenjene vrednosti potrebno detajlno poznavanje poslovanja podjetja in drugih relevantnih kazalnikov.

Skrbni pregled je lahko uspešno in učinkovito izveden le ob ustreznem sodelovanju med naročnikom pregleda

in strokovnjakom. Glede na dogovorjeni obseg poslovno-finančni svetovalec pregleda računovodske izkaze, letna (in konsolidirana) poročila, pojasnila k izkazom, projekcije poslovanja, pogodbeno in finančno izpostavljenost subjekta ter vso drugo relevantno in dostopno dokumentacijo (prejete in izdane račune, naročilnice, pogodbe, notranje akte, poslovna poročila ipd.).

Finančni skrbni pregled se praviloma konča s poročanjem s strani izvajalca pregleda, in sicer o ugotovitvah pregleda, o obstoječih tveganjih, predlogih za odpravo napak ali pomanjkljivosti ter po dogovoru še s pisnim poročilom o izvedbi finančnega skrbnega pregleda.

Na podlagi opravljenega pravnega, davčnega in poslovno-finančnega skrbnega pregleda pridobi naročnik popoln vpogled v dejansko stanje pregledanega podjetja, kar mu omogoča sprejetje ukrepov za popravo neustreznega stanja oziroma čim bolj ozaveščenih odločitev glede morebitne investicije.

Hkrati seznanjenost z vsemi morebiti ugotovljenimi pomanjkljivostmi naročniku nudi izjemno pogajalsko izhodišče glede: • višine investicije (pri tem se plačilo dela kupnine lahko odloži do odprave pomanjkljivosti oziroma dokler se katera od predvidenih okoliščin ne uresniči, na primer, če podjetje dobi posel, katerega sklenitev ob izvedbi pregleda še ni bila gotova); • rokov za izvedbo posla; • določitve drugih pogojev, ki investitorju dajejo ustrezno zavarovan položaj (prednostna pravica pri izplačilu likvidacijske mase, prednostna pravica do dividende, obseg glasovalnih pravic, določitev odškodninske odgovornosti prejšnjih družbenikov ipd.). 

KADRI

8

Jasmina Balabanič

Nova ureditev zaposlovanja tujcev S 1. 9. 2015 se je začel uporabljati novi Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT), ki v celoti nadomešča stari Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT-1).

S

tari zakon je veljal od leta 2011 in je ločeval različna delovna dovoljenja glede na namen, način in trajanje opravljanja dela v Sloveniji: • osebno delovno dovoljenje, na podlagi katerega je tujec lahko sklenil delovno razmerje ali se samozaposlil; • dovoljenje za zaposlitev, s katerim je tujec sklenil delovno razmerje; • modra karta EU; • dovoljenje za delo, posebne oblike zaposlovanja in dela tujcev – za sezonsko delo, zastopnike, napotene delavce.

Omenjena delovna dovoljenja, ki so bila izdana na podlagi ZZDT-1, ostajajo veljavna do izteka njihove veljavnosti.

Prav tako se bodo vloge za zaposlitev ali delo tujcev, ki so bile vložene do 31.

8. 2015, obravnavale po starem zakonu.

Nova ureditev zaposlovanja tujcev spreminja vrste dovoljenj, postopek pridobivanja dovoljenj in določenih pogojev za pridobitev posamezne vrste dovoljenja. Temeljni namen novega zakona je prilagoditev zakonodaje in dela tujcev konceptu enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, torej ›vse na enem mestu‹. Enotno dovoljenje tako nadomešča dosedanje delovno dovoljenje, ki ga je izdajal Zavod RS za zaposlovanje, in dovoljenje za prebivanje, ki so ga izdajale upravne enote.

Vlogo za izdajo ali podaljšanje enotnega dovoljenja lahko vložita tujec ali njegov delodajalec. Če je vlagatelj tujec, mora vlogo za prvo enotno dovoljenje oddati pri slovenskem diplomatsko-konzularnem predstavništvu v svoji državi. Če vlogo za prvo enotno dovoljenje vlaga delodajalec, jo lahko

odda na upravni enoti v Sloveniji ali na slovenskem diplomatsko-konzularnem predstavništvu v tuji državi.

Na zahtevo upravne enote se po uradni dolžnosti začne postopek za izdajo soglasja na podlagi vloge za enotno dovoljenje in priložene dokumentacije. Slednja mora vsebovati dokazila o izpolnjevanju zakonskih pogojev za izdajo soglasja k enotnemu dovoljenju.

Obliko in postopek za izdajo ali podaljšanje enotnih dovoljenj določa Zakon o tujcih (ZTuj), ZZSDT določa le pogoje za podajo soglasij Zavoda k izdaji enotnih dovoljenj. Zavod bo tako v postopku na zahtevo upravne enote preverjal vsebinske pogoje za izdajo dovoljenja na podlagi ZZSDT in na podlagi tega odločal s soglasjem k enotnemu dovoljenju. Po novem ni več obvezno prijavljanje prostega delovnega mesta v postopku izdaje enotnega dovoljenja, bo pa vseeno omogočeno, da vlagatelj pred vložitvijo vloge preveri stanje na trgu. V nasprotnem primeru bo Zavod to storil sam in v primeru ustreznih kandidatov vlogo zavrnil, saj ne bo izpolnjen eden od pogojev za izdajo soglasja.

Vrste soglasij, ki jih izdaja Zavod na zahtevo UE: • soglasje za zaposlitev, samozaposlitev ali delo; • soglasje za zaposlitev; • soglasje k modri karti EU; • soglasje za napotene delavce; • soglasje za usposabljanje tujcev; • soglasje za individualne storitve tujcev; • soglasje za delo zastopnika nad 90 dni; • soglasje za sezonsko delo v kmetijstvu.

Rok za izdajo soglasja je 15 dni.

Posebnosti veljajo, če je delodajalec registriran manj kot 6 mesecev.

V obdobju veljavnega enotnega dovoljenja lahko tujec zamenja delovno mesto pri istem delodajalcu, zamenja delodajalca, se zaposli pri dveh ali več delodajalcih ali sklene novo pogodbo o delu, vendar za to potrebuje odločbo upravne enote. Ta se lahko izda na prošnjo tujca ali delodajalca, še vedno pa morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo soglasja. Zavod v ta namen izdaja naslednja soglasja: • soglasje za podaljšanje zaposlitve; • soglasje za zamenjavo delovnega mesta; • soglasje za zamenjavo delodajalca; • soglasje za zaposlitev pri dveh ali več delodajalcih.

Enotno dovoljenje bo torej omogočalo tujcem iz tretjih držav vstop v našo državo ter začasno bivanje, zaposlitev in delo v Sloveniji. Izdaja enotnega dovoljenja je v obliki samostojne listine (izkaznice) kot biometrično dovoljenje za prebivanje, ki imetniku dovoljuje tako vstop in prebivanje kot tudi delo v Sloveniji. Novo dovoljenje je samostojna listina, ki nadomešča dosedanje dovoljenje, izdano v obliki nalepke.

Tujec mora k prošnji za izdajo oziroma podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje predložiti tudi fotografijo, poleg tega pa bo upravni organ moral pred izdajo dovoljenja za prebivanje od tujca, ki je starejši od 6 let, pridobiti dva prstna odtisa. Tujec, ki še ne prebiva v Sloveniji, odda prstni odtis na diplomatskem konzularnem predstavništvu v svoji državi.

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

Prvo enotno dovoljenje se tujcu izda za obdobje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali delu, vendar ne dlje od enega leta. Enotno dovoljenje se po izteku veljavnosti lahko podaljša, če tujec ali delodajalec zaprosita za podaljšanje dovoljenja in so zanj izpolnjeni zakonski pogoji. Dovoljenje se lahko podaljša za obdobje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali delu, vendar največ za dve leti.

Tujec mora začeti z delom oziroma ga mora delodajalec prijaviti v obvezno socialno zavarovanje v 10 dneh od vročitve enotnega dovoljenja, modre karte EU ali pisne odobritve v Sloveniji oziroma 15 dni od vročitve enotnega dovoljenja, modre karte EU ali pisne odobritve vročene zunaj Slovenije. Tujec, za katerega je bilo izdano dovoljenje za sezonsko delo ali vizum, kadar je ta potreben, mora nastopiti delo najkasneje 15. dan od vročitve dovoljenja za sezonsko delo ali vizuma.

Zavod lahko umakne soglasje k enotnemu dovoljenju, če tujec ne začne dela oziroma se ne prijavi v obvezno socialno zavarovanje v zakonskih rokih. Delodajalci, ki zaposlujejo tujce in zagotavljajo nastanitev tujcem, so dolžni zagotoviti minimalne bivanjske in higienske standarde. Ti so določeni v podzakonskem aktu.

Z novim zakonom je drugače urejeno tudi kratkotrajno izvajanje storitev, vezanih na dobavo blaga in servisiranje.

Te storitve se bodo lahko izvajale že na podlagi potrdila o začetku izvajanja storitev in za tovrstno izvajanje storitev enotno dovoljenje ni potrebno. Še preden delodajalec začne izvajati storitev, jo mora prijaviti pri Zavodu za zaposlovanje. To stori prek spletnega obrazca Prijava dela tujcev. Zavod bo brez preverjanja dejstev, navedenih v prijavi, izdal potrdilo. Pravilnost podatkov oziroma spoštovanje predmetne zakonodaje se bo ugotavljala v inšpekcijskem nadzoru.

Olajšano je tudi opravljanje delo tujca, zastopnika gospodarske družbe s sedežem v Sloveniji, in sicer za tujce, ki v Sloveniji ne prebivajo, niti tega ne nameravajo, so pa po zakonu vpisani v sodni register Slovenije kot zastopniki pravne osebe in opravljajo delo zastopanja pravne osebe, sklepajo pravne posle, nadzirajo, dajejo navodila in

Tujec mora začeti z delom oziroma ga mora delodajalec prijaviti v obvezno socialno zavarovanje v 10 dneh od vročitve enotnega dovoljenja, modre karte EU ali pisne odobritve v Sloveniji oziroma 15 dni od vročitve enotnega dovoljenja, modre karte EU ali pisne odobritve vročene zunaj Slovenije.

opravljajo ostala dela v funkciji zastopnika. Tovrstno opravljanje dela je omejeno na 90 dni v koledarskem letu. Njegov začetek je treba prijaviti na Zavodu za zaposlovanje, in sicer na obrazcu Prijava dela tujcev. Še vedno pa bo Zavod za zaposlovanje izdajal delovna dovoljenja: • za sezonska dela v kmetijstvu do 90 dni; • za zaposlitev državljanov Bosne in Hercegovine na podlagi Sporazuma o zaposlovanju državljanov BiH v Sloveniji, ki se izvaja od 1. 3. 2013; • za zaposlitev hrvaških državljanov v prvih dveh letih njihovega zakonitega prebivanja v Sloveniji, v prehodnem obdobju po vstopu Hrvaške v EU, po Zakonu o podaljšanju prehodnega obdobja pri prostem gibanju hrvaških državljanov in njihovih družinskih članov, ki velja od 1. 7.

2015.

ZZSDT zasleduje cilje, kot so odprava administrativnih ovir, ukrepi za preprečevanje zlorab pri pridobitvi dostopa na slovenski trg dela, in odpravlja pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri izvajanju starega zakona, zlasti naslednje: • iz uporabe ZZSDT so izključene kategorije tujcev, ki izvajajo storitve brez delovnega dovoljenja, morajo pa storitev prijaviti na Zavod (turistični vodniki, sejemski delavci, izvajalci interventnih storitev …); • pravica do prostega dostopa je raz-

9

širjena na več kategorij (prosilce za mednarodno zaščito, osebe z začasno zaščito, družinske člane begunca, žrtve trgovine z ljudmi …); • edini pogoj za samozaposlitev tujca je enoletno prehodno zakonito bivanje v Sloveniji; • tujcu, prejemniku denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, oziroma njegovemu delodajalcu omogoča naglo zaposlitev brez preverjanja pogojev za izdajo soglasja za zaposlitev; • kratkotrajno izvajanje storitev, vezanih na dobavo blaga in servisiranje, se lahko izvaja že na podlagi potrdila o začetku izvajanja storitev, brez enotnega dovoljenja; • olajšano je opravljanje delo tujcev, zastopnikov gospodarskih družb s sedežem v Sloveniji – ti lahko opravljajo funkcijo zastopnika brez enotnega dovoljenja, do 90 dni v koledarskem letu; opravi se prijava dela na Zavodu za zaposlovanje.

Druge pomembne novosti so: • pogoj, s katerim se povečuje pravna varnost tujih delavcev, je ta, da se bodo lahko tujci v Sloveniji zaposlovali samo za polni delovni čas; • dodan je nov predlog zakona, ki olajšuje pogoje za pridobitev soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo v primeru tujcev, ki so v Sloveniji zaposleni ali samozaposleni vsaj 30 mesecev v obdobju treh let, vendar nimajo poklicne izobrazbe ali pridobljene nacionalne poklicne kvalifikacije; • delodajalec mora imeti poravnane vse davčne obveznosti do države; • dodan je pogoj, da delodajalci niso v stečaju ali v postopku likvidacije; • izkazovanje aktivnega poslovanja delodajalca; • delodajalci, ki opravljajo dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku, bodo lahko sklepali pogodbo o zaposlitvi tudi s tujci, ki imajo modro karto EU; • pri izdaji soglasja za delo napotenega delavca je določen krajši čas zahtevane predhodne zaposlitve; • za najtežje kršitve so v veljavnem zakonu predvidene tudi prepovedi zaposlovanja, samozaposlovanja in dela; • predvidene so bistveno strožje denarne kazni za kršitelje. 

RAČUNOVODSTVO

10

Kristinka Vukovič

Posledice merjenja nepremičnin in finančnih naložb po pošteni vrednosti Nova računovodska pravila, ki jih bomo uporabljali od poslovnega leta 2016, gotovo prinašajo spremembe na področju izkazovanja sredstev po pošteni vrednosti prek kapitala in v zvezi s tem izkazanimi učinki.

To so področja, glede katerih menimo, da ni dilem in jih dopolnitve ali spremembe slovenskih računovodskih standardov, katerih javna obravnava je zaključena, ne bodo spremenile glede na določbe, ki izhajajo iz Zakona o gospodarskih družbah.

G

lavna novost, ki jo je prinesla nova računovodska direktiva in s tem novela ZGD-1I, je izkazovanje sredstev po izvirni vrednosti, to je začetno merjenje po nakupni ceni ali proizvajalnih stroških, kot je določeno s slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Zakon dovoljuje dve izjemi od tega pravila, to je v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi oziroma mednarodnimi standardi računovodskega poročanja vrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev po revaloriziranih zneskih in finančnih instrumentov, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti, ter naložbenih nepremičnin po poštenih vrednosti. Če tako računovodsko usmeritev izberejo srednje in velike družbe, zanje ni sprememb. Če tako računovodsko usmeritev izberejo majhne gospodarske družbe, pa je zanje na podlagi spremenjenega 57. člena zakona obvezna še preiskava letnih računovodskih izkazov. To pomeni, da morajo najeti revizorja, ki bo opravil preiskavo v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi ter nato izrazil mnenje o njih. Preiskava mora biti opravljena v šestih mesecih po koncu poslovnega leta, letno poročilo za namene javne objave pa oddano Ajpesu v osmih mesecih po koncu

poslovnega leta. Male družbe, ki bodo izbrale usmeritev izkazovanja sredstev po poštenih oziroma revaloriziranih vrednostih, torej ne bodo več mogle izbrati poenostavitve pri letnem poročanju, temveč bodo najprej poročale za namene državne statistike in nato še enkrat za namene javne objave. Kaj pa mikrodružbe? Tudi mikrodružbe se lahko odločijo za izkazovanje po poštenih vrednostih, vendar zato nimajo stroškov z revizorjem ali dvojnim poročanjem Ajpesu. Edina posledica zanje je ta, da ne morejo izbrati posebnega režima za mikrodružbe iz 70.a člena zakona, ki mikrodružbam omogoča ožji nabor pojasnil k računovodskim izkazom glede na nabor, ki velja za male družbe.

Tudi sicer velja pripomniti, da če so bila doslej pravila glede računovodskega evidentiranja in poročanja za mikro- in male družbe za vsa področja računovodenja enaka, odslej ni več tako in je treba tako zakon kot tudi računovodske standarde brati pozorno.

Organizacije, ki naložbene nepremičnine merijo po pošteni vrednosti, bodo še naprej učinke teh meritev vsako leto izkazovale neposredno prek odhodkov in prihodkov, torej neposredno v izkazu poslovnega izida. Tudi za organizacije, ki finančne naložbe merijo po pošteni vrednosti, ni velikih sprememb. Namesto kot doslej v prevrednotovalnem popravku kapitala

(pogovorno PPK, torej presežek iz prevrednotenja na skupini 95 kot eni od sestavin kapitala) bodo odslej učinek izkazovale v rezervah, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti. Ne gre niti za kapitalske niti za rezerve iz dobička, temveč za posebno sestavino kapitala, ki je v določenih situacijah lahko tudi negativna (kot doslej). Rezerva, nastala zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, se prilagaja zaradi sprememb poštene vrednosti in oslabitev ter se odpravi prek poslovnega izida v skladu z računovodskimi standardi, nikakor pa se ne more uporabiti za kritje izgube oziroma povečanje osnovnega kapitala. Velja tudi, da se finančne naložbe v odvisne in pridružene družbe v posamičnih računovodskih izkazih vedno vrednotijo po izvirni vrednosti.

Učinki merjenja poštene vrednosti prek kapitala Opredmetena osnovna sredstva Revalorizacijska rezerva Rezerve, nastale Finančne naložbe zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti Nekaj več besed v nadaljevanju namenimo merjenju opredmetenih osnovnih sredstev po pošteni vrednosti, saj je tu sprememb več. Prva novost je ta, da po pošteni vrednosti ni več mogoče

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

meriti neopredmetenih sredstev. Druga novost se nanaša na osnutek SRS 2016, po katerem bi bila poštena vrednost možna izbira le še za zemljišča in objekte, ne pa več za druge vrste opredmetenih osnovnih sredstev. Takih omejitev sicer ne direktiva ne ZGD-1 ne MSRP ne poznajo, zato bomo spremljali, ali bo predlagatelj SRS 2016 vztrajal pri tej omejitvi. Novost, ki jo prinašajo SRS, je tudi ta, da bomo namesto dveh odslej imeli le eno metodo knjiženja revalorizacije osnovnih sredstev. Najprej bo treba izločiti popravek vrednosti revaloriziranega sredstva v breme nabavne vrednosti, nato pa čisti knjigovodski znesek revalorizirati na novo pošteno vrednost.

Naslednja pomembna novost se nanaša na učinke merjenja poštene vrednosti prek kapitala. Zakon določa, da se znesek razlike med meritvami na podlagi izvirne vrednosti in merjenjem na podlagi revalorizacije izkaže kot revalorizacijska rezerva v bilanci stanja.

Tudi tu ne gre niti za rezerve iz dobička niti za kapitalske rezerve, kot jih pozna zakon, temveč za posebno postavko kapitala (doslej znana kot presežek iz prevrednotenja), ki pa lahko postane kapitalska postavka in se lahko uporabi tudi za povečanje osnovnega kapitala.

Zakon namreč določa, da se revalorizacijska rezerva lahko kadarkoli v celoti ali delno preoblikuje v osnovni kapital.

Revalorizacijska rezerva za osnovni kapital Revalorizacijska rezerva se lahko kadarkoli v celoti ali delno preoblikuje v osnovni kapital po določbah zakona. O sestavinah kapitala, ki se lahko preoblikujejo v osnovni kapital, govori 359. člen zakona, ki določa, da se lahko preoblikujejo naslednje postavke lastnega kapitala v naslednjem obsegu: 1. kapitalske rezerve iz 4., 5. in 6. točke 1. odstavka 64. člena tega zakona; 2. kapitalske rezerve iz 1. do 3. točke 1. odstavka 64. člena tega zakona v znesku, v katerem te skupaj z zakonskimi rezervami presegajo delež osnovnega kapitala iz 3. odstavka 64. člena tega zakona pred njegovim povečanjem; 3. statutarne rezerve, če statut določa, da jih je dovoljeno uporabiti za ta namen; 4. druge rezerve iz dobička; 5. preneseni dobiček; 6. revalorizacijske rezerve.

11

Družba, ki je izbrala računovodsko usmeritev izkazovanja osnovnih sredstev po revaloriziranih zneskih, lahko torej na podlagi 6. točke 1. odstavka 359. člena ZGD-1 neposredno uporabi revalorizacijsko rezervo za povečanje osnovnega kapitala. Druga možnost, ki jo ima družba, je povečanje osnovnega kapitala iz kapitalskih rezerv iz 6. točke 1. odstavka 64. člena zakona, kjer so od novele ZGD-1I tudi »zneski, preneseni iz revalorizacijske rezerve«. Iz revalorizacijske rezerve je torej možno oblikovati najprej kapitalske rezerve, ki se imenujejo zneski, preneseni iz revalorizacijske rezerve, nato pa to postavko kapitalskih rezerv uporabiti za povečanje osnovnega kapitala.

Pasiva bilance stanja od leta 2016: A. Kapital I. Vpoklicani kapital (konti skupine 90) 1. Osnovni kapital 2. Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka) II. Kapitalske rezerve (konti skupine 91) III. Rezerve iz dobička (konti skupine 92) IV. Revalorizacijske rezerve (konti skupine 95) V. Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti (konti 95) VI. Preneseni čisti poslovni izid (konti skupine 93) VII. Čisti poslovni izid poslovnega leta (konti skupine 93)

Odprava revalorizacijske rezerve

Pripisani konti so po zdaj veljavnem kontnem okviru. Danes ni znano, da bi se ta spremenil, vendar je to mogoče, saj je skupina 94 prosta in torej na voljo za IV. ali V.

Revalorizacijska rezerva se odpravi v preneseni poslovni izid, ko je pripoznanje revaloriziranega opredmetenega sredstva odpravljeno. Če smo po dosedanji ureditvi lahko revalorizacijsko rezervo odpravljali bodisi med uporabo osnovnega sredstva (torej postopoma v dobi koristnosti sredstva) bodisi ob odtujitvi osnovnega sredstva, bo to po novem mogoče le še ob odtujitvi ali drugi odpravi pripoznanja. Tako zakon kot standardi jasno določajo še, da se noben del revalorizacijske rezerve ne sme razdeliti niti neposredno niti posredno, razen če pomeni dejansko ustvarjen dobiček; torej ob odtujitvi, če nastane pozitivna razlika med doseženimi prihodki od odtujitve sredstva in čisto knjigovodsko vrednostjo sredstva.

Za konec si oglejmo primer knjiženja revalorizacije nepremičnine. Predstavljajmo si, da smo 31. 12. 2016, ko je knjigovodska vrednost objekta 64.000 evrov, poštena vrednost pa 70.000 evrov. Objekt smo začeli amortizirati 1.

1. 2005, zato se je za nabavno vrednost 100.000 evrov nabralo 36.000 evrov popravka vrednosti zaradi amortiziranja, saj je družba uporabila amortizacijsko stopnjo 3 odstotke. Ob oceni poštene vrednosti se pričakovana doba koristnosti sredstva ni spremenila.

02 – NV objekta

03 – PV zaradi amortiziranja

Sa 100.000

1. 36.000 36.000 Sa

1. –36.000

3.281 4.

2.

95 – Revalorizacijska rezerva 6.000 2.

43 – Amortizacija 4. 3.281

6.000

988 – Odložene obveznosti za davke 5. 47,77 1.020 3.

813 – Prihodki iz odloženih obveznosti za davke 47,77 5.

959 – Popravek revalorizacijskih rezerv za odložene davke 3. 1.020

1. Odprava popravka vrednosti na 31. 12. 2016.

2. Okrepitev na novo revalorizirano vrednost.

3. Izračun odloženih obveznosti za davke na 31. 12. 2016: 6.000 ¤ 0,17 = 1.020 ¤.

4. Če ostane doba koristnosti enaka, je treba novo revalorizirano vrednost 70.000 ¤ razporediti na preostalih 21,33 leta, to je 3.281,25 ¤ letne amortizacije. (3.281,25/70.000) x 100 = amortizacijska stopnja 4,69 %. Knjiženje amortizacije za 2017.

5. Zaradi okrepitve objekta je amortizacija višja in za toliko nižji poslovni izid, na podlagi 15. člena ZDDPO-2 pa je treba povečati davčno osnovo za razliko več obračunane amortizacije (3.281–3.000=281 ¤). Hkrati je treba od te osnove popraviti obveznosti za odložene davke: 281 x 0,17 = 47,77 ¤.

Knjižba 4 in 5 se ponavljata vsako leto do odtujitve nepremičnine.

HRM

12 Barbara Petančič

Izbiranje novih sodelavcev

K

aj ima večina delodajalcev skupnega, ko se pojavi potreba po novem sodelavcu? Odgovor: novega sodelavca bi potrebovali že včeraj in moral bi biti superman. Šalo na stran, seveda ni ravno tako. Je pa v tem vseeno nekaj resnice.

Dejstvo je, da se nam pri zaposlovanju vedno mudi in bi radi našli najboljšega.

A pred nami je prebiranje življenjepisov, primerjanje, izločanje, razgovori, odločanje … Proces zaposlovanja jemljemo skrajno resno, saj so posledice zaposlitve napačnega sodelavca precej dragi, v takem in drugačnem smislu. Pa vendar lahko naredimo nekaj stvari, ki nam pospešijo proces zaposlovanja, razširijo poznavanje kompetenc kandidatov in olajšajo odločitev pri izboru.

Kaj je v procesu zaposlovanja običajno najzamudnejše? To je gotovo prebiranje življenjepisov in prijav, luščenje bistva iz njih, primerjanje kandidatov med seboj, izločanje neustreznih. Druga zamudna faza so razgovori. In tretja faza, ki je vsaj težka, če že ni zamudna, je končna odločitev. V tej fazi si želimo, da bi lahko kandidate še bolje spoznali, kot smo jih že.

Kako lahko torej pospešimo zadeve in obenem razširimo poznavanje kompetenc kandidatov?

Poenotimo življenjepise Nekaj je sicer odvisno od razpisanega delovnega mesta, v večini primerov pa dobimo tolikšno število prijav, da nam njihovo prebiranje vzame veliko časa, ne samo zaradi njihove številčnosti, tudi zaradi njihove oblikovne in slogovne različnosti. Prijave in življenjepise moramo seveda temeljito prebrati, saj so vendarle osnova za prvo selekcijo.

Njihovo prebiranje je lahko precej zamudno, saj po izkušnjah sodeč večina kandidatov, čeprav delodajalec priporoči obliko življenjepisa, pošilja življenjepise najrazličnejših oblik. Življenjepis nam mora dati prvo informacijo o tem, v kolikšni meri kandidat izpolnjuje naša razpisna pričakovanja.

Prebiranje in primerjanje si lahko olajšamo tako, da potencialnim kandidatom ponudimo v izpolnitev naš lasten obrazec za življenjepis. Obrazec, ki vsebuje tista področja, ki nas zanimajo,

vsebuje sezname delovnih nalog, vodi kandidata skozi pravilen kronološki pregled oziroma skozi točno tista področja, na točno tak način, kot nam je blizu in pomembno. Tako pridobimo točno tiste informacije, ki nas zanimajo, toliko informacij, kot jih rabimo, in na način, ki nam je najlaže berljiv. S tem dejansko prihranimo čas, ki bi ga sicer porabljali za ›dekodiranje‹ informacij in primerjanje informacij med seboj.

Telefonski pogovori, hitri zmenki Verjetno se nam bo zgodilo, da bomo imeli po selekciji življenjepisov še vedno veliko kandidatov za razgovore. Ker so komunikacijske spretnosti ne glede na poklic pomembna veščina, je lahko naš naslednji korak kratek telefonski pogovor, na podlagi katerega bomo lahko selekcionirali kandidate glede na sposobnost komuniciranja, obenem pa tudi že razčistili delovne izkušnje. Prav je, da se za telefonski pogovor vnaprej dogovorimo, določimo termin in čas trajanja oziroma damo kandidatu možnost, da se umakne v zasebnost in se z nami v miru pogovarja. Če nam telefonski pogovori ne povedo dovolj oziroma če v njih ne vidimo kakšne posebne vrednosti, se lahko odločimo za razgovor, ki ima naravo hitrega zmenka. Ni nujno, da pretiravamo in dajemo kandidatom samo 5 minut časa, a v 15 minutah že lahko prepoznamo relevantne delovne izkušnje, dosežke ter ambicije in pričakovanja pa seveda opazujemo nastop, komunikacijske spretnosti, energijski nivo, način razmišljanja, prepričljivost, prodajne veščine in splošen vtis.

S telefonskim pogovorom ali hitrim zmenkom naredimo osnovno selekcijo in si zmanjšamo število kandidatov, ki jih bomo povabili na daljši, bolj poglobljen razgovor, na katerem bomo raziskovali kandidatove ambicije, motivacijo, pričakovanja, kompetence, dosežke, neuspehe in podobno.

Skupinski razgovor Zgodi se, da se ne moremo odločiti.

Morda imamo na izbiro nekaj odličnih kandidatov, morda imajo vsi kandidati nekaj pomanjkljivosti, ki nas begajo, ipd.

Namesto da bi se s kandidati ponovno

srečevali na drugem ali tretjem krogu razgovorov, povabimo na srečanje vse hkrati: na skupinski razgovor.

Na skupinskem razgovoru seveda ni prostora za osebna vprašanja, za pogovor o delovni zgodovini, kompetencah ipd. Ni mišljeno, da najprej govori en kandidat, potem drugi, potem tretji … Naš cilj je dinamičen pogovor, debata o strokovnih primerih iz prakse, pogovor o temah, o katerih bi moral vsak od kandidatov imeti svoje mnenje, debata o temah, ki so primerne odprti poziciji … Naš cilj je prek debate spoznati način razmišljanja o strokovnih temah, prepričljivost, argumentiranost ter vzpostavljanje odnosov in medosebno dinamiko. Prav je, da razgovor vseeno do neke mere strukturiramo in vsakemu kandidatu damo vsaj enkrat možnost, da prvi odgovarja na vprašanje, nato pozovemo k mnenjem še vse druge. Opazujmo, kdo bo skakal v besedo, kdo bo želel biti vedno prvi, kdo bo koga preglasil, kako bodo izražali nestrinjanje z drugimi, kdo se bo umaknil, kdo se bo konfrontiral … Skupinski razgovor nam razkrije lastnosti, ki jih noben drug razgovor ne bo: da nam dragocene informacije o medosebni dinamiki, o dinamiki odnosov z enakovrednimi sogovorniki (kot delodajalec ste na razgovoru nadrejeni), načinu pozicioniranja v skupini, o nivoju tekmovalnosti, dominantnosti, sposobnosti sodelovanja …

Teme vprašanj naj bodo široke, omogočajo naj debato, kresanje mnenj. Izhajajte iz lastnih realnih primerov v podjetju.

Preverjate lahko strokovno razmišljanje, razmišljanje o medosebnih odnosih, hkrati pa opazujete, kako se kandidat vede v skupini.

Nevarnost skupinskega razgovora je, da vam bodo bolj plašni posamezniki odpovedali udeležbo zaradi stresnosti takega dogodka … Morda boste s tem izgubili tihega a odličnega strokovnjaka, zato bodite previdni pri tem, kako boste predstavili skupinski razgovor.

Imenujte to srečanje strokovnjakov, okrogla miza, karkoli pač že, le da vsebuje konotacijo sodelovanja v strokovni debati, kjer ni pravilnih in nepravilnih odgovorov, ampak samo različna mnenja. Vi boste vedeli, da za tem stoji nekaj več – vedênje vsakega posameznika v skupini. 

STROKOVNA MNENJA IR

13

Mnenja Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

1

Storitve posredovanja za hrvaškega naročnika Podjetje A, d. o. o., se ukvarja z iskanjem pacientov, fizičnih oseb iz Slovenije, za naročnike, zdravstvene ustanove na Hrvaškem. Hrvaška klinika za opravljeno zdravstveno storitev izda račun fizični osebi. Fizična oseba storitev plača na naslovu naročnika prek terminala POS podjetju A (terminal POS je last podjetja A, z njim se pacientom omogoča plačilo na obroke). Za svoje storitve A od naročnika dobi provizijo, ki se poravna tako, da se odtegne od plačil, ki jih A zbira od fizičnih oseb v imenu in za račun hrvaških zdravstvenih ustanov.

Ali se račun za posredniško provizijo izda brez DDV (posredniška storitev) ali ne? Katera klavzula je pravilna na računu, če je brez DDV-ja? Na kakšni podlagi A prenakaže denarna sredstva, ki jih prejme na svoj račun po prilivu prek terminala POS, naročniku, hrvaški kliniki, ki je izdala račun fizični osebi? Je treba za vsako nakazilo podpisati asignacijsko pogodbo ali zadostuje, da je to opredeljeno v pogodbi o medsebojnem sodelovanju? Kaj bi glede davčno-računovodskega vidika še moralo biti opredeljeno v medsebojni pogodbi med naročnikom in A?

Mnenje V opisanem primeru A, slovenski davčni zavezanec, v imenu in za račun hrvaškega naročnika, pridobiva paciente – fizične osebe iz Slovenije, katerim hrvaške klinike opravljajo zdravstvene storitve. Zdravstvene storitve hrvaške klinike zaračunajo neposredno fizičnim osebam, ki so prejemniki storitev, medtem ko posredniško provizijo zaračuna A svojemu naročniku, ki prejme storitve posredovanja.

Plačilo za storitve od fizičnih oseb v imenu in za račun hrvaškega naročnika prejme A. Ta zadrži znesek, ki predstavlja posredniško provizijo, in naročniku nakaže razliko.

Vidik DDV Hrvaške klinike opravljajo zdravstvene storitve za slovenske naročnike, ki niso fizične osebe. Ali gre za obdavčljive storitve, je odvisno od statusa klinike. Če je ta davčni zavezanec, se kraj obdavčitve zdravstvenih storitev določi po pravilih hrvaškega zakona o DDV, iz katerega izhaja tudi, ali gre za oprostitev oziroma po kakšni stopnji so storitve obdavčene.

Podjetje A opravlja storitve posredovanja, pri katerih se kraj obdavčitve določa po slovenskem Zakonu o DDV in je odvisen od statusa naročnika – hrvaške klinike. Če je ta davčni zavezanec, se kraj obdavčitve prenese v državo, kjer ima sedež ali poslovno enoto prejemnik storitve, torej na Hrvaško. Slovenski posrednik v tem primeru ne obračuna slovenskega DDV, ampak na računu navede klavzulo, kot na primer ›obrnjena davčna obveznost‹ ali ›obveznost obračuna DDV prenesena na prejemnika‹ (angl. reverse-charge). Če hrvaška klinika v skladu s hrvaško zakonodajo ne šteje za davčnega zavezanca, velja pravilo 26. člena ZDDV-1, po katerem se storitve posredovanja, ki se opravijo osebi, ki ni davčni zavezanec, obdavčijo v državi, kjer je opravljena glavna transakcija. Glavna transakcija je transakcija, v zvezi s katero posrednik posreduje, po našem mnenju zdravstvena storitev. Zanjo pa smo ugotovili, da je obdavčena na Hrvaškem. V tem primeru je torej kraj posredovanja Hrvaška, obveznosti posrednika, ki iz tega izhajajo, pa so določene v hrvaškem zakonu o DDV. V takem primeru izdajatelj računa nima obveznosti, ki izhajajo iz domače (slovenske) zakonodaje, zato tudi ne navaja klavzule po slovenskem zakonu.

Pogodbeni vidik Pogodbo o posredovanju ureja Obligacijski zakonik v členih 837 do 850: »S posredniško pogodbo se posrednik zavezuje, da si bo prizadeval najti in spraviti v stik z naročiteljem osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe, naročitelj pa se zavezuje, da mu bo za to dal določeno plačilo, če bo pogodba sklenjena.« 839. člen določa, da naročilo za posredovanje ne vsebuje pravice posrednika, da bi smel sprejeti za naročitelja izpolnitev obveznosti iz pogodbe, sklenjene z njegovim posredovanjem, temveč mora za to imeti posebno pisno pooblastilo.

Plačila, ki jih A zbere od fizičnih oseb, ne pripadajo njemu in jih ne vključi v svoje knjigovodske evidence. A-ju pripada samo provizija na podlagi opravljenih storitev.

Asignacija je definirana v 1035. členu Obligacijskega zakonika: »Z nakazilom (asignacijo) pooblašča ena oseba, nakazovalec / asignant – hrvaška klinika/, drugo osebo, nakazanca /asignata – fizično osebo/, da na njen račun izpolni nekaj določeni tretji osebi, prejemniku nakazila (asignatarju – A, d. o. o.), tega pa pooblašča, da v svojem imenu sprejme to izpolnitev.«

14

UNIKUM | OKTOBER 2015 | STROKOVNA MNENJA IR

Iz določb Obligacijskega zakonika izhaja, da je treba v pogodbi o posredovanju posebej pooblastiti A, da sprejema izpolnitve (plačila) od fizičnih oseb, sicer nima te pravice. V tej zvezi se bosta stranki lahko dogovorili, pod kakšnimi pogoji, v kakšni višini in na kakšen način se iz sprejetih sredstev poplača posrednik.

Menimo, da dejansko stanje v obravnavanem primeru ne pomeni, da gre za asignacijo, ker fizične osebe ne plačajo oziroma ne vedo in ne prevzemajo obveznosti, da s svojim nakazilom delno plačajo v imenu hrvaške klinike posredniku.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006, spremembe: 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415.

• Obligacijski zakonik, uradno prečiščeno besedilo (OZ-UPB1), Uradni list RS, št. 97/2007

2

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006, spremembe: 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 141/2006, spremembe: 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011, 102/2012, 54/2013.

3

Popravilo službenega vozila v tujini S službenim avtomobilom smo bili v tujini (v Avstriji), kjer je prišlo do okvare vozila. Pnevmatiko, ki je puščala, so popravili na servisu, za kar smo prejeli račun, ki se glasi na podjetje in na katerem je zaračunan davek. Zanima nas, ali je ta storitev obdavčena v Avstriji in ali moramo opraviti samoobdavčitev.

Kraj obdavčitve storitev organizacije sejma Letos se bomo udeležili sejma v Švici. Za vso organizacijo in ureditev prostora na sejmu bo poskrbela naša povezana družba iz Švice. Za organizacijo storitev v paketu bodo poskrbeli sami, posamezne storitve (najem razstavnega prostora, stroški elektrike …) ne bodo zaračunane posebej. Švicarsko podjetje nam je poslalo račun za tretjino stroškov udeležbe na sejmu; račun je brez DDV. Knjižili ga bomo na stroške sejmov.

Zanima nas, ali je račun predmet davčnih knjig oziroma ali bi morali opraviti samoobdavčitev.

Mnenje V skladu z 29. členom ZDDV-1 je kraj opravljanja storitev v zvezi z vstopninami za kulturne, umetnostne, športne, znanstvene, izobraževalne, zabavne ali podobne prireditve, kot so sejmi in razstave, vključno s pomožnimi storitvami, povezanimi z vstopninami, ki se opravijo davčnemu zavezancu, tam, kjer te prireditve dejansko potekajo.

Mnenje Kadar se storitev opravi davčnemu zavezancu iz druge države in ne gre za storitve, za katere velja katero od posebnih pravil 26. do 30.e člena ZDDV-1, je kraj obdavčitve z DDV tam, kjer ima prejemnik sedež svoje dejavnosti. V primeru popravila službenega vozila je to Slovenija, čeprav je bilo popravilo dejansko opravljeno v Avstriji.

Pogoj za to, da dobavitelj ne zaračuna svojega domačega DDV, je, da mu kupec predloži svojo veljavno identifikacijsko številko za DDV iz države sedeža. V konkretnem primeru po našem mnenju avstrijski DDV ne bi smel biti obračunan, prejemnik storitve bi bil dolžan obračunati DDV v Sloveniji v skladu s 3. točko 1. odstavka 76. člena ZDDV-1.

Mogoče je, da glede na naravo dejavnosti avstrijski zavezanec praviloma opravlja transakcije za domače prejemnike in tako niti ni dobro seznanjen s svojimi obveznostmi v primeru, ko je prejemnik tujec, kar pa seveda na davčno obravnavo ne more imeti nobenega vpliva. Glede na to, da je kraj obdavčitve po zakonu Slovenija, bi morali od opravljene storitve v Sloveniji obračunati slovenski DDV, in sicer od neto osnove, to je neto vrednosti storitve brez avstrijskega davka.

V zvezi z avstrijskim DDV, ki je bil nepravilno obračunan, bi morali zahtevati popravek računa in vračilo plačila v delu, ki se nanaša na DDV. Zahtevek za vračilo DDV od avstrijskega davčnega organa ne pride v poštev, kadar je DDV obračunan neupravičeno, kar pomeni, da lahko dosežete vračilo DDV le od dobavitelja.

Storitve organizacije sejmov s to določbo niso zajete, zaradi česar menimo, da se kraj obdavčitve zanje določa po splošnem pravilu 25. člena ZDDV-1, ki pravi, da se DDV plača tam, kjer ima sedež svoje dejavnosti prejemnik storitve.

V tej zvezi in na podlagi 3. točke 1. odstavka 76. člena ZDDV1 mora DDV plačati prejemnik, če storitve opravi davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža. DDV se obračuna po načelu samoobdavčitve.

Kot je mogoče razumeti iz vprašanja, so bile storitve organizacije zaračunane in bodo plačane vnaprej. Zakon v 5. odstavku 33. člena določa, da je DDV treba obračunati na dan prejema predplačila, ne pa tudi, da se DDV obračuna na dan, ko je predplačilo dano. Ne glede na to je DDV na podlagi smiselne uporabe omenjene določbe v takem primeru treba obračunati na dan, ko je predplačilo dano. Niti zakon niti pravilnik nikjer ne določata, da bi za storitve, prejete od davčnega zavezanca iz druge države, veljala izjema pri obračunu DDV na podlagi danega predplačila.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006, spremembe: 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 141/2006, spremembe: 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011, 102/2012, 54/2013.

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

4

DDV pri prodaji stanovanja Kupili bomo stanovanje, zgrajeno leta 2013.

Knjižili ga bomo na zalogo (stanovanje bomo prodali naprej; pridobili smo ga namreč kot poplačilo terjatev). Prodajalec bo zaračunal 9,5-odstotni DDV, DPN ni. Vstopni DDV si bomo odbili. Ko bomo stanovanje prodali naprej, bomo prav tako zaračunali 9,5-odstotni DDV. Kako je s popravkom odbitka DDV, če stanovanje prodamo po nižji vrednosti od nabavne in si od nabave odbijamo celotni DDV?

15

lotnega odbitka DDV v skladu z 62., 63., 65., 66., 74. in 74.i členom tega zakona.

• Tržna vrednost pomeni celoten znesek, ki bi ga kupec ali naročnik v trenutku pridobitve blaga ali storitve pod pogoji lojalne konkurence moral plačati neodvisnemu dobavitelju ali izvajalcu za primerljivo dobavo blaga ali storitev na ozemlju Slovenije. Če primerljive dobave blaga ali storitev ni mogoče ugotoviti, pomeni tržna vrednost: • v zvezi z blagom znesek, ki ni manjši od nabavne cene blaga ali podobnega blaga, ali če ni nabavne cene, od lastne cene, ki se določi v trenutku dobave; • v zvezi s storitvami znesek, ki ni manjši od celotnih stroškov, ki jih mora davčni zavezanec plačati za opravljene storitve.

Mnenje Dobava stanovanj je oproščena plačila DDV po 7. točki 44. člena ZDDV-1, razen če je opravljena, preden so objekti prvič vseljeni oziroma uporabljani ali preden potečeta dve leti od začetka prve uporabe oziroma prve vselitve. Iz vprašanja izhaja, da je stanovanje (glede na čas izgradnje) še novo, ni pa jasno, ali je že (bilo) vseljeno. Kakorkoli, če bo stanovanje v trenutku nadaljnje dobave še vedno ustrezalo definiciji novega stanovanja, bo treba od dobave obračunati DDV, pri čemer ni pomembno, kakšen je status kupca (zavezanec za DDV, končni kupec).

Davčna stopnja je 9,5 odstotka, če gre za stanovanja, ki so namenjena trajnemu bivanju in so del socialne politike. Kot taka Pravilnik v 54. členu opredeli stanovanja, ki v večstanovanjski stavbi ne presegajo 120 m2 ali v enostanovanjski stavbi 250 m2 uporabne površine (uporabna površina je seštevek površine bivalnih prostorov).

V konkretnem primeru je stanovanje namenjeno nadaljnji dobavi. Če se bo stanovanje prodajalo kot novo in bo tako na podlagi zakona nastala obveznost za obračun DDV, je odbitek vstopnega DDV z vidika vrste namena uporabe po našem mnenju upravičen.

Davčna osnova za obračun DDV po 36. členu ZDDV-1 vključuje vse, kar predstavlja plačilo (v denarju, stvareh ali storitvah, vključno s postranskimi stroški), ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od kupca, naročnika ali tretje osebe za opravljeno dobavo, razen DDV. Dejstvo, da se dobava opravi po ceni, ki je nižja od običajne, praviloma nima posledic na obračun ali odbitek vstopnega DDV.

Za povezane osebe štejejo osebe, ki so kot take določene v predpisih o obdavčitvi dohodkov pravnih (16. in 17. člen ZDDPO-2) in fizičnih oseb (16. člen Zakona o dohodnini).

Na podlagi tega lahko sklenemo, da pri transakcijah med nepovezanimi osebami na obračun DDV in odbitek vstopnega DDV ne vplivata nabavna in prodajna cena oziroma dosežena razlika v ceni in da se DDV obračuna glede na dejansko prejeto plačilo, ne glede na to, ali prodajalec pri tem realizira izgubo ali dobiček.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006, spremembe: 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 141/2006, spremembe: 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011, 102/2012, 54/2013.

5

Vlaganja v tujo nepremičnino Z ženo sva solastnika podjetja pa tudi stavbe in dvorišča, kjer živimo. Ker imamo pogosto stranke iz tujine (svoje dobavitelje) in ker tudi kupci pogosto prihajajo na ogled razstavnih eksponatov, smo se odločili, da uredimo parkirne prostore z nadstrešnico. Ali se to lahko šteje med stroške podjetja ali se ne more?

Mnenje Vendarle pa ZDDV-1 določa nekatere primere, ko je zaradi zaščite prihodkov proračuna in zaradi preprečevanja ›optimizacije‹ davčne obveznosti med povezanimi osebami za transakcijsko ceno oziroma davčno osnovo, od katere se obračuna DDV, treba uporabiti tržno ceno. Med te primere, ki so določeni v 36.a členu zakona, spadajo dobave blaga ali storitev, ki se opravijo med povezanimi osebami, če je plačilo za dobavo: • nižje od tržne vrednosti in naročnik nima pravice do celotnega odbitka DDV v skladu z 62., 63., 65., 66., 74. in 74.i členom tega zakona; • nižje od tržne vrednosti in dobavitelj nima pravice do celotnega odbitka DDV v skladu z 62., 63., 65., 66., 74. in 74.i členom tega zakona ter za dobavo velja oprostitev po 1. odstavku 42. člena, 44. členu in 2. odstavku 49. člena tega zakona; • višje od tržne vrednosti in dobavitelj nima pravice do ce-

Vaše podjetje ima sedež in kraj dejanskega delovanja na naslovu nepremičnine, ki je v vaši zasebni lasti in v lasti vaše žene. Ker ste hkrati družbenik, aktiven v podjetju in v vlogi najemodajalca, morate paziti pri urejanju medsebojnih razmerij z vidika cen med povezanimi osebami, tako da bodo primerljive tržnim cenam. Četudi podjetje posluje v najetih prostorih, to ni ovira, da bi v prostore vlagali. Po slovenskih računovodskih standardih med opredmetena osnovna sredstva štejemo tudi tista, ki sicer niso v lasti podjetja ali finančnem najemu, jih pa podjetje obvladuje na drug način in tako uporablja pri ustvarjanju proizvodov, opravljanju storitev, dajanju v najem ali za pisarniške namene, vse to v času, daljšem od enega obračunskega obdobja. Računovodsko se taka vlaganja lahko obravnavajo kot vlaganja v tuja osnovna sredstva (po SRS 1.14), kar pomeni evi-

16

UNIKUM | OKTOBER 2015 | STROKOVNA MNENJA IR

dentiranje bodisi med samostojno razpoznavnimi osnovnimi sredstvi (konto 046 po Priporočenem enotnem kontnem načrtu) ali med deli opredmetenih osnovnih sredstev (konto 021 ali 023 po Priporočenem enotnem kontnem načrtu).

Za uvrstitev vlaganj med osnovna sredstva je ključno obvladovanje sredstva. Kdaj se sredstvo obvladuje, v slovenskih računovodskih standardih posebej ni pojasnjeno, tudi v Uvodu v SRS ne, najdemo pa to razlago v 9. točki Pojasnila OPMSRP4 (glej Uredbo Komisije, št. 1126/2008, objavljeno v Uradnem listu, L 320, 29/11/2008, na straneh 0001–0481), kjer je navedeno, da se pravica do obvladovanja uporabe temeljnega sredstva prenese, če je izpolnjen katerikoli od naslednjih pogojev: a) Kupec ima možnost ali pravico ravnati s sredstvom ali drugim odrediti, da ravnajo s sredstvom na način, ki ga določi, ko pridobiva ali obvladuje več kot nepomembno količino učinka ali druge koristnosti sredstva. b) Kupec ima možnost ali pravico kontrolirati fizični dostop do temeljnega sredstva, ko pridobiva ali obvladuje več kot nepomembno količino učinka ali druge koristnosti sredstva. c) Dejstva in okoliščine kažejo, da je malo verjetno, da ena ali več strank, razen kupca, vzamejo več kot nepomembno količino učinka ali druge koristi sredstva, ki jo proizvede ali ustvari sredstvo v času trajanja dogovora, in da cena, ki jo kupec plača za učinek, ni niti pogodbeno določena na enoto proizvoda niti enaka tržni ceni na enoto proizvoda v času dostave proizvodov.

To pomeni, da kadar podjetje kot vlagatelj sredstva (konkretno: vlaganje v tujo nepremičnino) obvladuje, jih izkaže med osnovnimi sredstvi, kadar ne, pa med dolgoročnimi aktivnimi časovnimi razmejitvami. V obeh primerih tako sredstvo prehaja med stroške podjetja, osnovna sredstva prek obračuna amortizacije, dolgoročno odloženi stroški pa prek časovnega razmejevanja stroškov; v drugem primeru torej z direktnim zmanjševanjem in prenosom med stroške materiala in storitev. Vsi ti stroški so potem tudi davčno priznani odhodki v davčnem obračunu podjetja ob izpolnjevanju drugih pogojev iz zakona (kot je na primer pogoj, da so potrebni za doseganje prihodkov in posledica opravljanja dejavnosti).

Kadar vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti izkažemo med osnovnimi sredstvi, zanje enako veljajo vse določbe splošnih računovodskih standardov kot za vsa druga osnovna sredstva. To pomeni, da se njihova vrednost lahko razporedi na pomembne dele, če gre za pomembne vrednosti in različne vzorce uporabe ali dobe koristnosti, da se začnejo amortizirati s prvim dnem meseca, ki sledi razpoložljivosti za uporabo, da je treba za vlaganja pomembnejše vrednosti najmanj letno preverjati ocenjeno dobo koristnosti in podobno.

Amortizacijsko stopnjo določimo z upoštevanjem siceršnjih kriterijev iz SRS 13.8 (doba koristnosti je odvisna od pričakovanega fizičnega in tehničnega staranja, gospodarskega staranja, pričakovanih zakonskih in drugih omejitev uporabe sredstva), pri čemer je zelo pomemben tudi zadnji od naštetih kriterijev, namreč kriterij pričakovanih omejitev uporabe (zgornja meja za amortizacijsko dobo je trajanje najemne pogodbe).

Ne pozabimo, da se v zvezi z vlaganji v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti lahko pojavi tudi vprašanje dohodnine, ker sta najemodajalca fizični osebi (če bi vlaganja nadomestila plačevanje najemnine ali npr. ob prekinitvi najemne pogodbe brez povračila poštene vrednosti vlaganj).

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Uradni list RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.), spremembe: 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012.

• Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, Uradni list RS, št.

117/2006, 56/2008, 76/2008, 5/2009, 96/2009, 110/2009–ZDavP -2B, 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012, 94/2012, 81/2013.

• Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 117/2006, spremembe: 33/2007 Odl.US: U-I-198/05-12, 45/2007 Odl.US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010-UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6, 106/2010, 9/2011ZUKD-1, 13/2011-UPB7, 9/2012 Odl.US: U-I-18/11-10, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 71/2012 Odl.US: U-I-76/11-15, 75/2012, 94/2012, 52/2013 Odl.US: U-I-147/12-18, 96/2013.

• Priporočeni enotni kontni načrt za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, kmečka gospodinjstva, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije. Strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo. Ljubljana, 2012.

6

Izplačilo dobička na Nizozemsko Podjetje bi matični firmi na Nizozemskem izplačala dobiček. Zanima nas, kako je s plačilom davčnega odtegljaja.

Mnenje Izplačilo dividend je izplačilo take vrste dohodkov, od katerih je treba na podlagi 70. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb obračunati, odtegniti in plačati davčni odtegljaj v višini 15 odstotkov. Če ima torej slovenska družba bilančni dobiček, namenjen izplačilu družbenikov, v višini 100 enot, se 15 enot plača kot davek v slovenski proračun, 85 enot pa nakaže prejemniku dohodka na Nizozemsko. Najkasneje na dan izplačila je treba prek eDavkov predložiti še obračun davčnega odtegljaja na obrazcu ODO-1.

Slovenija je z Nizozemsko sklenila konvencijo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, zaradi katere pa je možno za prejemnika dohodka doseči ugodnejšo obdavčitev. Konvencija namreč določa, da se lahko obdavči dividenda po stopnji: a) 5 odstotkov bruto zneska dividend, če je upravičeni lastnik družba (razen osebne družbe), ki ima v lasti najmanj 10 odstotkov kapitala družbe, ki plačuje dividende; b) 15 odstotkov bruto zneska dividend v vseh drugih primerih.

Ob izpolnjevanju pogojev iz točke a) je torej namesto v 1. odstavku mnenja zapisane obdavčitve po stopnji 15 odstotkov mogoče doseči le 5 odstotkov obdavčitev, in sicer na dva načina: • s postopkom pred davčnim organom pred izplačilom dividend po 260. členu Zakona o davčnem postopku, in sicer z vložitvijo zahtevka na obrazcu KIDO 1 na DURS najmanj 15 dni pred izplačilom dividende (izplačilo je možno na podlagi odobritve zahtevka s strani DURS-a, ob izplačilu se namesto 15-odstotnega obračuna 5-odstotni davčni odtegljaj in prikaže v obrazcu ODO-1) ali • s postopkom za vračilo plačanega davka po izplačilu dividend po 262. členu Zakona o davčnem postopku, in sicer s predložitvijo obrazca KIDO 9.

Poleg navedene 15- ali 5-odstotne obdavčitve je mogoče izplačati dividende (ne velja pa za plačilo dividendam podobnih dohodkov) brez plačila davčnega odtegljaja (torej 0

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

odstotkov davka), če so izpolnjeni pogoji iz 71. člena Zakona o davku od dohodka pravnih oseb. To velja, če: 1. ima prejemnik (nizozemski družbenik) najmanj 10 odstotkov vrednosti ali števila delnic ali deležev v delniškem kapitalu, osnovnem kapitalu ali glasovalnih pravicah osebe, ki deli dobiček; 2. traja najnižja udeležba iz 1. točke tega odstavka najmanj 24 mesecev; 3. je prejemnik: a) oseba, ki ima eno od oblik, za katere se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU: ›naamloze vennnootschap‹, ›besloten vennootschap met beperkte aansprakelijkheid‹, ›Open commanditaire vennootschap‹, ›Coöperatie‹, ›onderlinge waarborgmaatschappij‹, ›Fonds voor gemene rekening‹, ›vereniging op coöperatieve grondslag‹, ›vereniging welke op onderlinge grondslag als verzekeraar of kredietinstelling optreedt‹ in druge družbe, ustanovljene v skladu z nizozemsko zakonodajo, ki so zavezane za nizozemski davek od dohodka pravnih oseb; b) za davčne namene rezident v državi članici EU v skladu s pravom te države (torej Nizozemske) in se ne šteje kot rezident zunaj EU v skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka, sklenjeno z državo nečlanico; c) zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU, to je za ›vennootschapsbelasting‹ na Nizozemskem, in kjer se za zavezanca ne šteje družba, ki je davka oproščena ali ima možnost izbire.

Dividenda, izplačana osebi, ki še ne izpolnjuje pogoja 24 mesecev po 2. točki 1. odstavka tega člena, izpolnjuje pa pogoje iz 1. odstavka tega člena, se lahko izplača brez odtegljaja davka, če izplačevalec dividende ali posrednik za zavarovanje izpolnitve morebitne davčne obveznosti izroči ustrezno bančno garancijo pristojnemu davčnemu organu. Znesek bančne garancije je znesek davka, izračunan od osnove, ki je enaka znesku dividende, izračunane na podlagi preračunane stopnje.

Dokazila o izpolnjevanju naštetih pogojev za oprostitev plačila davčnega odtegljaja od izplačanih dividend je treba predložiti prek eDavkov za vsako izplačilo dividend posebej (predložite zgolj dokazila in morebitno bančno garancijo, obračun davčnega odtegljaja na posebnem obrazcu pa se ne opravi). Pri tem ravnate po 375. členu Zakona o davčnem postopku. Vsakokrat morate predložiti: 1. dokazilo o rezidentstvu prejemnika za davčne namene v času izplačila; 2. dokazilo o izpolnjevanju pogojev iz 3.a in 3.c točke 1. odstavka 71. člena ZDDPO-2 v času izplačila; 3. dokazilo o minimalni neposredni udeležbi po 1. točki 1. odstavka 71. člena ZDDPO-2 in obdobju (trajanju) udeležbe iz 2. točke 1. odstavka 71. člena ZDDPO-2 v času izplačila.

Upamo, da smo vaše vprašanje razumeli pravilno. Če je dejansko stanje drugačno, nas obvestite, da mnenje uskladimo z dejanskim stanjem.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja:

17

• Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št.

117/2006, spremembe: 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 141/2006, spremembe: 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011, 102/2012, 54/2013.

• Pojasnilo DURS, št. 4230-2317/2011, z dne 10. 3. 2011.

7

Uporaba kapitalskih postavk Delovanje družbe z omejeno odgovornostjo kot enoosebne družbe temelji na določilih Akta o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo, ki ga je sprejel edini družbenik, ki opravlja tudi vse pristojnosti skupščine. Družba sestavlja in sprejema računovodske izkaze in poslovna poročila v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah in Slovenskimi računovodskimi standardi. Smo zavezanec za DDV in DDPO. Sedež imamo v Sloveniji.

V skladu z 9. odstavkom 64. člena ZGD-1H se druge rezerve iz dobička lahko uporabijo za katerekoli namene, razen v primeru iz 5. odstavka iz tega člena ali če statut določa drugače. Lastnih deležev nimamo.

Zanima nas, ali lahko druge rezerve iz dobička uporabimo kot vir financiranja naložb v opredmetena osnovna sredstva (zgradbe in oprema) in kako se to pripozna v poslovnih knjigah. Prosimo za ponazoritev knjiženja.

Mnenje Druge rezerve iz dobička so postavka kapitala, ki se uporablja bodisi za kritje izgub bodisi za potrebe prenosa ali oblikovanja drugih kapitalskih postavk in potem nadaljnjo rabo tistih postavk. Če ima podjetje ›dovolj‹ rezerv iz dobička in drugih rezerv ali nerazporejenega dobička, je to le znak njegove finančne moči, da se poslovodstvo in družbeniki odločajo o širitvi poslovanja, investicijah in drugem. Če ocenijo, da gredo v nabave sredstev za lastne potrebe in v druge nove investicije, se take naložbe ne evidentirajo nič drugače kot vse druge naložbe te vrste – v vašem primeru torej praviloma kot nepremičnine ali oprema v pridobivanju v breme (na debet) ter protiknjižba v dobro (na kredit) dolgovi do dobaviteljev in financerjev. Knjiženje kapitalskih postavk ostaja nespremenjeno – sredstva so tista, ki krožijo (se spreminjajo iz denarne oblike v obliko stvari – nepremičnin), kapitalske postavke pa ostajajo nespremenjene. Knjižbe na kapitalskih postavkah bi izvedli le, če bi šlo za izplačila – npr. lastnikom ali drugim osebam (ter seveda v primerih preoblikovanja rezerv ali sprostitve).

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Uradni list RS, št. 65/2009– uradno prečiščeno besedilo, 33/2011, 91/2011, 32/2012, 57/2012, 44/2013–odl. US, 82/2013.

• Slovenski računovodski standardi, Uradni list RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.), spremembe: 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012.

ROKOVNIK

18

POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

Da ne pozabim: PRAVNE OSEBE:

FIZIČNE OSEBE (s.p.):

EURIBOR

na dan 23. 9. 2015

na dan 22. 10. 2015

3-mesečni

-0,039

-0,053

6-mesečni

0,033

0,019

12-mesečni

0,147

0,129

Statistika finančnih računov – III. četrtletje 2015 10. november

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb oktober 2015

Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti oktober 2015

ETN - poročanje o prodajah in najemih, sklenjenih v preteklem mesecu 15. november

Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

Intrastat poročilo 18. november

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

20. november

Rekapitulacijsko poročilo 10/2015 in hkrati DDV-O 10/2015 Banka Slovenije - poročilo: BST, KRD, DVP, SN-T

26. november

AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

30. november

FURS - obračun in plačilo DDV 10/2015 Poročilo o dobavah (76.a člen) 10/2015 Predložitev obračuna in plačilo davka na finančne storitve Banka Slovenije-SKV

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (22. 10. 2015)

Plačila v gotovini 420 EUR

Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2* Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga in storitev v RS po ZPPDFT**

Variabilni del priznane obrestne mere

5.000 EUR

Okt. 2015

EUR

USD

JPY

GBP

CHF

Do vključno 1 meseca

-0,11300%

0,19400%

0,03786%

0,50788%

-0,79000%

Do vključno 3 mesecev

-0,04300%

0,32400%

0,08357%

0,58063%

-0,73300%

Do vključno 6 mesecev

0,02700%

0,53100%

0,12514%

0,74625%

-0,67300%

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

12 mesecev

0,14000%

0,84735%

0,23971%

1,04150%

-0,56200%

Obdobje od 1. 7. 2015 – 31. 12. 2015

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/ davki_in_carine/obrestne_mere_za_obresti_na_posojila_med_povezanimi_osebami/ (23. 10. 2015)

Vrsta izplačila za

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

8,05 %

Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. Uradni list RS št. 48/2015, 3. 7. 2015)

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

Oktober 2015

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 92/2013, 16/2014, 59/2014, 28/2015)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR. V primeru, da delavec dela 11 ur ali več na dan - 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro nad 8 ur.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70 % cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javni prevoz - do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15 %; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10 %.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15 %; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10 %.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

v skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Nadomestilo za ločeno življenje se lahko določi v pogodbi o zaposlitvi delavca pod pogoji in v znesku, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, kot to določa vsakokratni podzakonski predpis.

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 30% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 460,61 EUR* Za 20 let delovne dobe: v višini 50% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 767,68 EUR* Za 30 let delovne dobe: v višini 70% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 1.074,75 EUR*

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povp. mes. plač v RS za pretekle tri mesece 3.070,73 EUR** oz. v višini dveh povp. mes. plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

798,64 EUR za leto 2015; Najvišji znesek brez prispevkov 1.067,11 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- v primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece - 1.535,36 EUR**; - v primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 767,68 EUR** - Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.535,36 EUR**) - Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece (1.535,36 EUR**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si/).

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

NE SPREGLEJTE

19

Ne spreglejte

pomembnejših novosti, objavljenih v Uradnem listu, za računovodstvo, davke in finance v gospodarstvu:

Številka Uradnega lista

Vsebina

68/2015

Ni objav iz davčno-računovodskega področja.

69/2015

2777. Povprečni znesek trošarine za plinsko olje za pogonski namen v avgustu 2015

70/2015

Ni objav iz davčno-računovodskega področja.

71/2015

2829. Uredba o spremembi Uredbe o določitvi zneska trošarine za energente

72/2015

Ni objav iz davčno-računovodskega področja.

73/2015

2850. Poročilo o gibanju plač za julij 2015

Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za julij 2015 je znašala 1.541,83 EUR, neto pa 1.005,06 EUR. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje maj–julij 2015 je znašala 1.536,73 EUR.

73/2015

2851. Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, avgust 2015

Mesečni koeficient rasti cen življenjskih potrebščin avgusta 2015 v primerjavi z julijem 2015 je bil 0,001.

74/2015

Ni objav iz davčno-računovodskega področja.

75/2015

2933. Pravilnik o spremembah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov

76/2015

Ni objav iz davčno-računovodskega področja.

77/2015

Ni objav iz davčno-računovodskega področja.

78/2015

Ni objav iz davčno-računovodskega področja.

Kratek povzetek in opombe

Namesto zgolj QR kode imajo zavezanci več možnosti za izbor zaščitne oznake, pravilnik sedaj določa: Zaščitna oznaka izdajatelja računa se na računu navede v tekstovni obliki (32 znakov v šestnajstiškem zapisu) in v obliki QR kode, kode PDF 417 ali več črtnih kod tipa Code 128.

Novičke s portala IR Celotna vsebina novic je na voljo na www.iracunovodstvo.eu 09.10.2015 QR koda na računih ne bo več obvezna V Uradnem listu št. 75/2015 z dne 8.10.2015 je bil objavljen Pravilnik o spremembah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov. V skladu s spremembo na računih, izdanih kupcem, ne...

29.09.2015 FURS prenakazal donacije iz dohodnine Finančna uprava RS je v petek, 18. 9.

2015 upravičencem do donacij iz dohodnine za leto 2014, nakazala donacije tistih zavezancev za dohodnino, katerih odmera je postala dokončna.

Prejemniki donacij...

29.09.2015 Zahtevek za vračilo davka na motorna vozila odslej elektronski

25.09.2015 V 2016 bi naj koncesijske dajatve za študentsko delo ostale enake

Finančna uprava RS je objavila, da bodo davčni zavezanci, ki vlagajo zahtevke za vračilo davka na motorna vozila (DMV), od 1. oktobra dalje lahko vlagati zahtevke v elektronski obliki z obrazcem DMV-...

Med gradivi, ki jih obravnava Vlada, je tudi predlog Zakona o spremembi ZUJF. MDDSZ ugotavlja, da je bil upad začasnega in občasnega dela dijakov in študentov v letu 2015, na podlagi podatkov...

25.09.2015 Čas se izteka: samo še 5 dni za pripombe na SRS 2016 Osnutki SRS 2016 so v javni obravnavi že od 2.7.2015, rok za pripombe pa se izteče 1. oktobra 2015. O predvidenih novostih smo govorili že na Tednu računovodij in seminarjih, ki jih organiziramo,...

www.iracunovodstvo.eu

IZOBRAŽEVANJA IR november 2015 ŠOLE IR

Akademija IR 2015/16 GOSPODARSTVO

9., 13., 16. in 20. november Šola dvostavnega knjigovodstva - osnove dr. Tatjana Jovanović

Celoletno celostno izobraževanje za računovodje Ljubljana, Koper, Celje, Kranj

9. in 10. november Delavnica - pravica do odbitka vstopnega DDV v teoriji in praksi mag. Tamara Prezelj 12., 13., 19. in 20. november Šola - konsolidacija v praksi Vesna Bartolj Maver 17. in 18. november Delavnica - računovodstvo zalog Kristinka Vukovič 19., 24. in 26. november Šola - ABC izdelave davčnega obračuna in letnega poročila za majhno gospodarsko družbo Kristinka Vukovič, mag. Barbara Guzina 30. november, 4., 7. in 11. december Šola dvostavnega knjigovodstva - poglobljeno dr. Tatjana Jovanović)

SEMINARJI IR 4. november Obdavčitev storitev z DDV Maja Dolinar Dubokovič

5. november Vse, kar morate vedeti o potnih stroških v zasebnem in javnem sektorju Maja Dolinar Dubokovič

12. november DDV v zahtevnejših mednarodnih poslih mag. Tanja Urbanija

16. november Vpliv sprememb ZGD in SRS na konsolidacijo Vesna Bartolj Maver

17. november Prenos lastništva samostojnega podjetnika na d.o.o. ali drugega podjetnika - z novimi praksami

KRATKI SEMINARJI IR

Nina Orehek Ručigaj

3. november ABC odloženih davkov: kako jih pravilno izračunati, poknjižiti in bilancirati

Vesna Bartolj Maver

Kristinka Vukovič

mag. Tamara Prezelj

4. november ABC obresti za računovodje Kristinka Vukovič

10. november Pasti poslovanja z s.p.-ji Nina Orehek Ručigaj

11. november Davčne blagajne mag. Tanja Urbanija

23. november Novosti pri računovodenju zaradi sprememb ZGD-1 in SRS Kristinka Vukovič

24. november Davčne blagajne

18. november Samostojni podjetnik – od A do Ž 20. november Račun v sistemu DDV in davčne blagajne (2015/16) 23. november Posebni primeri obračunavanja DDV mag. Tamara Prezelj

25. november Priprava na zaključni račun za leto 2015 in novosti v računovodstvu z 2016 (predavanje v Kopru) Kristinka Vukovič

27. november Vrednotenje proizvodnje po proizvajalnih stroških Miro Dečman

30. november Priprava na zaključni račun za leto 2015 in novosti v računovodstvu z 2016 (predavanje v Novi Gorici) Kristinka Vukovič

mag. Tamara Prezelj

25. november Jesenska delavnica delovnega prava Nina Orehek Ručigaj

25. november Osnove verižnih poslov mag. Tamara Prezelj

www.iracunovodstvo.eu

Organizirate poslovno srečanje, izobraževanje ali pomemben sestanek?

Vabljeni v ambient, kjer delo in učenje postaneta užitek!

Sodobno zasnovane predavalnice različnih velikosti nudijo prijeten prostor za delo, preddverje poslovne hiše pa lahko izkoristite za druženje in pogostitev med odmori. Če načrtujete daljše srečanje, ga lahko popestrite z manjšimi prigrizki med odmori, v času kosila pa se prepustite izvirni kulinarični ponudbi.

www.phunija.si

Ekipa sodelavcev Poslovne hiše Unija bo z veseljem prisluhnila vašim željam in vam pomagala do odlične izvedbe vašega dogodka.

Vabljeni v prostore Poslovne hiše Unija!

SREČANJA • ODKRITJA • DOŽIVETJA

Katere so številne prednosti najema naših predavalnic in dvoran?

• enostaven dostop iz obvoznice in z javnim prevozom (LPP proga 6B Železna – Notranje Gorice) • veliko brezplačno parkirišče • klimatizirani in zvočno izolirani prostori • dnevna svetloba v vseh prostorih • brezžični dostop do interneta • prostorno preddverje, primerno za druženje, pogostitve, razstave in spremljajoče dogodke • prilagojen dostop za gibalno ovirane osebe • opremljenost predavalnic s projektorjem, projekcijskim platnom ter flip chart ali belo tablo • različne možnosti postavitev v predavalnicah • brezplačno oglaševanje vašega dogodka v času najema na LCD zaslonu v preddverju • pogostitev na vrhunskem nivoju v sklopu naše kavarne Tabularia • osebni pristop k željam naročnika • konkurenčne cene • popust pri pogodbenem najemu

NOVO

sejna soba Bistra Sejna soba Bistra zagotavlja vso udobje za krajše in daljše sestanke ter poslovna srečanja.

Opremljenost: • 16 sedišč • LCD projektor • Projekcijsko platno • Bela tabla • Brezžični dostop do interneta Najem sejne sobe je možen tudi za 1 uro!

Kapacitete in cene: Predavalnica BOR Kapaciteta: 75 oseb Cena najema: do 4 ure = 180 €

do 8 ur = 320 €

vsaka dodatna ura najema nad 8 ur = 45 €/h V predavalnici Bor je nameščena tehnična oprema za snemanje predavanj in direktni prenos preko interneta. Cena najema opreme za snemanje po dogovoru.

Predavalnici TISA in BREZA Kapaciteta: 20–25 oseb Cena najema: do 4 ure = 100 €

do 8 ur = 180 €

vsaka dodatna ura najema nad 8 ur = 25 €/h

Sejna soba BISTRA Kapaciteta: 16 oseb Cena najema: za 1 uro = 40 €

za 2 do 4 ure = 35 €/h

za 5 ur ali več = 30 €/h

Cena najema vključuje 30 minutno pripravo dvorane ter naslednjo tehnično opremo: • LCD projektor • Projekcijsko platno • Flip chart ali bela tabla • Brezžični dostop do interneta Dodatna določila in ugodnosti: • V času najema dvorane vam na LCD zaslonu v preddverju nudimo brezplačno oglaševanje vašega dogodka.

• Cena najema ob sobotah, nedeljah in praznikih je 50% višja od cene najema med delavnikom.

• Za najeme ob ponedeljkih nudimo 20 % popust.

• Cene ne vključujejo 22 % DDV.

Vabljeni na obisk, kjer si lahko naše prostore tudi ogledate in se dogovorite o vseh podrobnostih poteka najema.

Vabljeni v ambient, kjer delo in učenje postaneta užitek!

SREČANJA • ODKRITJA • DOŽIVETJA

Poslovna hiša Unija Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 28 info@phunija.si

www.phunija.si