e-Bilten Unikum nov.12

ww

un

w.

Inventura kratko in jedrnato stran

8, 9

n w.iracu ovodstv

.si

ww

ija

RAČUNOVODSTVO

o.e u

B I LT E N

PRAVO

Medletna delitev dobička v družbah z omejeno odgovornostjo stran

Številka 11 • NOVEMBER 2012

Cena 6,51 EUR

11, 12

TEMA MESECA

Spremembe in novosti pri davku na dodano vrednost

Spremembe in novosti pri obdavčitvi z davkom na dodano vrednost so bile sprejete. Spremembe in novosti po ZDDV-1G bomo začeli uporabljati s 1.1.2013. Med drugim je v ZDDV-1G določeno zvišanje praga obdavčljivega prometa s 25.000 € obdavčljivega prometa na 50.000 €. V času pisanja tega članka še ni podlage, da bi se ta ureditev tudi lahko že izvajala, saj čakamo še na objavo obvestila, da je Svet EU Sloveniji odobril zvišanje tega praga. V prispevku pišemo več o tej spremembi pa tudi drugih spremembah in novostih pri obdavčitvi z davkom na dodano vrednost.

Več o tem na straneh

3, 4, 5 in 6

2)

Vsebina / kazalo:

UVODNIK

Tema meseca

Spremembe in novosti pri davku na dodano vrednost stran 3, 4, 5, 6

Vsebina ali bližnjice

KADRI

Predlog novosti na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja stran 6, 7 RAČUNOVODSTVO

Inventura - kratko in jedrnato stran 8, 9

V prejšnjem mesecu smo dobili poenoten kontni okvir za različne organizacijske oblike delovanja subjektov, česar sem bila nadvse vesela.

Pisali smo o prevedbeni tabeli za družbe, kjer je najmanj sprememb, pri podjetnikih se bo treba potruditi malo bolj, še najbolj pri društvih, a se bo splačalo, saj bo vodenje knjig zanje končno primerljivo (vsaj s tehnične plati) z drugimi. Ko že omenjam tehnično plat, ne morem mimo omembe dveh skrajnosti, ki jih opažam v knjigovodstvu. Medtem ko me nekateri sprašujejo, kdaj izbrati konto 224 in kdaj 290 ter ali je ustreznejše knjiženje v dobro ali rdeče v breme, torej jim je bistveKristinka na vsebina konta in vsebina prometa konta, drugi iščejo bližnjice, ki Vukovič si jih drugi včasih težko predstavljamo. Od tega, da se dobropisi ne bi knjižili s predznakom minus, da se popravki knjiženja v razredu 4 ne knjižijo kot storno prometa v breme, temveč črno v dobro, do tega, da je pravzaprav v zvezi z zalogami nepomembno knjiženje njihovega gibanja, temveč vse zaloge že ob pridobitvi predstavljajo odhodek, le z inventuro ugotovljeno stanje se potem knjiži kot korekcija odhodkov in prenos na konte stanja. Takih ‘izumov’ v knjiženju je vse več, vsaj tako to dojemam sama; sprejeli smo denimo tudi tistega, da se slabitve zalog knjižijo samo na kontih glavne knjige, ne pa tudi v analitični evidenci, in tako ni več stare popolne usklajenosti glavne knjige s pomožnimi. Nemalokrat imamo pri tem prikladne Nisem za preveliko izgovore: standardi tega niti ne določajo niti ne prepovedujejo, tega ne omogoča računalniški program, kompliciranje in tako zahtevajo lastniki … drobljenje, kjer Nisem za preveliko kompliciranje in drobljenje, kjer to ni potrebno, to ni potrebno, a tudi ne vseh poenostavitev, ki se jih domislijo nekateri. Še vedno sem za vsebino. In ker je a tudi ne vseh pred nami december, si želim, da ob poslavljanju od poenostavitev, ki tega norega leta (vsaj kar zadeva politiko in domislic v davčni zakonodaji v zadnjem hipu) s sodelavci, se jih domislijo strankami, domačimi pomislimo tudi na vsebino. Naj nekateri. Še vedno bodo bližnjice prihranjene za drugič in naj vam bo december prijeten. Veliko lepih trenutkov v družbi s sem za vsebino. seboj in drugimi vam želim do prihodnjega branja,

Vaša Kristinka Vukovič

Kdaj prihodki? stran 10 PRAVO

Medletna delitev dobička v družbah z omejeno odgovornostjo stran 11, 12 Mnenja IR stran 13, 14, 15, 16, 17 ROKOVNIK stran 18

letnik 6 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515, 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu Odgovorna urednica: Nina Selan, nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.istockphoto.com, v kolikor ni drugače označeno Fotografija na naslovnici: www.istockphoto.com Oblikovanje in priprava za tisk: Barbara Šušteršič Tisk: Birografika Bori d.o.o.

Posamezna številka stane: 6,51 EUR. Letna naročnina na tiskano verzijo znaša: 52 EUR + 8,5% DDV Letna naročnina na spletno verzijo znaša: 20 EUR + 20% DDV Naročnina velja do pisnega preklica.

V povprečju natisnemo 600 izvodov.

Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec.

Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji.

Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan.

ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

(3

TEMA MESECA

Spremembe in novosti pri davku na dodano vrednost

V mesecu novembru – natančneje, 6. 11. 2012 – so bile v Uradnem listu RS (št. 83/12) objavljene spremembe in novosti pri obdavčitvi z davkom na dodano vrednost (ZDDV-1G). V teh dneh je bil objavljen tudi nov predlog sprememb in novosti Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, vendar te v času priprave tega prispevka še niso bile sprejete.

V prejšnjem Unikumu smo že pisali o predlaganih spremembah in novostih iz ZDDV-1G, zato bomo v tokratnem prispevku zapisali, katere novosti in spremembe so bile sprejete z vsebino, ki smo jo predstavili prejšnji mesec, hkrati pa bomo nekaj od teh tem predstavili bolj poglobljeno in v današnji nabor predstavljenih sprememb dodali še nekatere druge spremembe.

Predstavljene spremembe se bodo začele izvajati s 1. 1. 2013, pri čemer je treba omeniti, da za uporabo zvišanega praga 50.000 € obdavčljivega prometa za male davčne zavezance s 1. 1. 2013 ta trenutek še ni podlage; glede na postopek, potreben za implementacijo te rešitve, pa predvidevamo, da začetek izvajanja ne bo možen s 1. 1.

2013, temveč z določenim časovnim zamikom.

Gre za dvig praga obdavčljivega prometa po 1. odstavku 94. člena ZDDV-1, ki je povezan z uvajanjem pavšalne obdavčitve pri malih zasebnikih in malih družbah, ki sicer še ni bila potrjena v zakonodajnem postop-

ku, je pa predvideno, da bi začela veljati leta 2013, če bo ta predlog potrjen v državnem zboru. Za odločitev o tem, ali bo bodoča pavšalna obdavčitev zanimiva za davčne zavezance, kako bodo slednji obremenjeni tudi s prispevki in kakšen bo njihov davčni status po zakonodaji s področja DDV, bo treba počakati na potrditev pavšalne obdavčitve, objavo obvestila o odobritvi zvišanja praga obdavčljivega prometa na 50.000 € za male davčne zavezance in počakati na usodo predlaganega pokojninskega zakona, ki bo ravno tako vplival na končno obremenitev podjetnikov. O pavšalni obdavčitvi bomo tako pisali, ko bo ureditev sprejeta, saj bodo takrat že znani nekateri vidiki te predlagane obdavčitve.

Izvajanje določbe, s katero se je dvignil prag obdavčljivega prometa za male davčne zavezance, je vezano na predhodno odobritev Sveta, ker to predstavlja odstopanje od 287. člena Direktive Sveta 2006/112/ES. Izvajati se bo lahko začela s prvim dnem drugega koledarskega meseca, ki bo sledil mesecu objave obvestila o objavi Izvedbenega sklepa Sveta o dovoljenju Republiki Sloveniji za uporabo ukrepa v Uradnem listu Evropske unije. Minister za finance bo obvestilo o odobritvi tega odstopanja za Slovenijo objavil v Uradnem listu Republike Slovenije.

Kot so nam sporočili z Ministrstva za finance, pričakujejo, da bo Evropska komisija upoštevala argumente vloge za odobritev navedenega od-

stopanja in najkasneje v prvi polovici decembra 2012 Svetu predložila v zakonodajni postopek ustrezni predlog, na podlagi katerega bi Slovenija lahko uveljavila predlagano odstopanje. Nadalje so navedli, da posebnih težav in nasprotovanj ob obravnavi na Svetu ni pričakovati, saj je že več držav članic EU predhodno prejelo dovoljenje za uporabo tovrstnega ukrepa poenostavitve postopka obračunavanja DDV, s katerim se poenostavljajo administrativne obveznosti davčnih zavezancev. Ukrep – razen v zanemarljivi meri – tudi ne vpliva na skupni znesek davčnih prihodkov Slovenije v fazi končne potrošnje, prav tako nima bistvenega vpliva na delovanje notranjega trga.

O pavšalni obdavčitvi bomo pisali, ko bo ureditev sprejeta, saj bodo takrat že znani nekateri vidiki te predlagane obdavčitve.

V prejšnjem Unikumu smo že obravnavali pojem obdavčljivega prometa in obdobje, v katerem je treba zajeti zneske obdavčljivega prometa. Pri že delujočih davčnih zavezancih moramo vsakič spremljati višino obdavčljivega prometa v obdobju zadnjih 12 mesecev njihovega poslovanja, in ne v obdobju zadnjih 12 koledarskih mesecev poslovanja. Določba je zapisana tako, da je davčni zavezanec oproščen obračunavanja DDV, če v obdobju zadnjih dvanajstih mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel 50.000 € (zdaj še velja 25.000 €) obdavčljivega prometa.

Ko bo objavljeno obvestilo o odobritvi dviga praga 50.000 € obdavčljivega prometa za male davčne zavezance, bodo davčni zavezanci, ki imajo identifikacijsko številko za namene DDV in bodo imeli nižji obdavčljivi promet od 50.000 € v obdobju zadnjih 12 mesecev oziroma ne bo verjetno, da bi ta promet presegli, lahko izstopili iz sistema davka na dodano vrednost (prenehali s svojo identifikacijo za namene DDV).

Davčni zavezanci, ki bodo na dan objave obvestila identificirani za namene DDV kot prostovoljni davčni

4) zavezanci in bodo izpolnili pogoje za oprostitev obračunavanja DDV, bodo še naprej ostali identificirani za namene DDV kot prostovoljni davčni zavezanci, lahko pa se bodo, ne glede na 60-mesečni rok, ki jih zavezuje, da ostanejo identificirani za namene DDV, odločili za prenehanje identifikacije za namene DDV, če bodo davčnemu organu predložili zahtevek za prenehanje identifikacije.

Ob tem prehodu na ureditev z dvignjenim pragom obdavčljivega prometa 50.000 € bodo tako imeli davčni zavezanci možnost izstopiti iz sistema DDV, če bo njihov promet nižji od 50.000 € v obdobju zadnjih 12 mesecev in ne bo verjetno, da ga bodo presegli, čeprav še ne bo poteklo 60-mesečno obdobje od takrat, ko so se identificirali za namene DDV kot prostovoljni davčni zavezanci. Rok za izstop iz sistema DDV, torej iz sistema identificiranih davčnih zavezancev za namene DDV, zaradi te zakonske spremembe v zakonu ni predviden, prav tako ne v predlogu Pravilnika o izvajanju ZDDV-1. Iz obrazložitve predlagatelja ZDDV-1G pa izhaja, da se bodo lahko prostovoljni davčni zavezanci ne glede na 60-mesečni rok, ki jih zavezuje, da bi ostali identificirani za namene DDV, odločili za prenehanje identifikacije za namene DDV, če bodo davčnemu organu predložili zahtevek za prenehanje identifikacije kadarkoli po objavi obvestila.

Davčni zavezance bo lahko oddal zahtevek za prenehanje identifikacije za namene DDV, če bo ugotovil, da ne bo presegel zvišanega praga obdavčljivega prometa. Zahtevek je treba od leta 2012 predlagati v elektronski obliki. Vloži se prek portala eDavkov na posebnem obrazcu DDV-DeDDV. Na podlagi vloženega zahtevka za prenehanje identifikacije za namene DDV bo davčni organ odločil o prenehanju identifikacije za namene DDV za tega davčnega zavezanca, kar pomeni, da mu bo odvzel identifikacijsko številko za namene DDV. V prejšnji številki Unikuma smo že pisali o spremembah kraja opravljanja storitev (dve pravili v zvezi z dolgoročnim dajanjem prevoznih sredstev v najem osebam, ki niso davčni zavezanci) in pravilih za nastanek obveznosti obračuna DDV od transakcij znotraj Unije (dobave v

Skupnost in pridobitve iz Skupnosti).

Na tem mestu naj omenimo, da so bile sprejete spremembe z enako vsebino, kot je bila predstavljena v prejšnji številki.

Iz pravil za nastanek obveznosti obračuna DDV pri transakcijah znotraj Skupnosti izhaja, da bo obveznost obračuna DDV po 1. 1. 2013 nastala na dan, ko bo izdan račun, oziroma 15. dne v mesecu, ki bo sledil mesecu, v katerem je bilo blago dobavljeno (pridobljeno), če račun ne bo izdan do tega datuma. Iz takega pravila lahko razumemo, da bo obveznost za obračun DDV pri pridobitvah blaga iz Skupnosti (11. člen ZDDV-1) nastala na dan, ko bo izdan račun, ne glede na to, ali bo do tega dne dobava že izvršena ali ne. Če pa račun ne bo izdan pravočasno (do 15. dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je bilo blago dobavljeno), bo treba obračunati DDV 15. dne v mesecu po mesecu, v katerem bo blago dobavljeno, to je takrat, ko je prenesena pravica do razpolaganja na blagu na kupca.

Ker bo določeno, da je treba račun izdati do omenjenega datuma, do daljših zamud pri izdaji računov ne bi smelo prihajati. Gre za enotno pravilo iz Direktive Sveta 2006/112/ES, ki mora biti preneseno v vse zakonodaje držav članic EU, zato ne pričakujemo zamud pri izdaji računov za dobave blaga znotraj Skupnosti. To pravilo najdemo tudi v 22. členu Direktive Sveta 2006/112/ES. Morda bodo pogostejši primeri, ko bodo računi prejeti kasneje, denimo mesec kasneje, čeprav bodo imeli datum izdaje računa za en mesec nazaj. Tak račun bo tako treba naknadno vključiti v tekoči obračun davka na dodano vrednost, saj se napake po pravilih DDV zakonodaje s področja DDV popravljajo v davčnem obdobju, ko so odkrite.

Rok za izdajo računa bo po novem določen tudi za storitve, opravljene čez mejo, ki so po splošnem pravilu (1. odstavek 25. člena ZDDV-1 oziroma 44. člen omenjene direktive DDV) obdavčljive v kraju, kjer ima davčni zavezanec, ki je prejel storitev, svoj sedež poslovanja, oziroma v kraju, kjer ima sedež poslovanja stalna poslovna enota tega davčnega zavezanca, če so bile storitve opravljene njej. Kot primer takih storitev lahko navedemo svetovalne,

računovodske, odvetniške, notarske storitve na premičninah in razne druge storitve iz splošnega pravila, če so opravljene davčnemu zavezancu, ki ima sedež poslovanja v državi članici EU, ki ni Slovenija. Tudi za te primere bo veljalo, da bo treba izdati račun najkasneje do 15. v mesecu, ki bo sledil mesecu, v katerem bo opravljena storitev iz splošnega pravila, kar pomeni storitev iz 1. odstavka 25. člena ZDDV-1.

Naj pa opozorimo, da bo osnovno pravilo za obračun DDV od tako opravljenih posamičnih storitev ostalo enako, kar pomeni, da bo obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastala, ko bodo storitve opravljene. Prejemnik storitve bo tako dolžan obračunati DDV na dan, ko bo opravljena storitev iz splošnega pravila s strani tujega davčnega zavezanca, in ne na dan izdaje računa za tako opravljeno storitev. Če račun ni izdan, blago pa je bilo dobavljeno oziroma storitev opravljena, se DDV obračuna najpozneje zadnji dan davčnega obdobja, v katerem je nastal obdavčljivi dogodek, to je dobava blaga oziroma storitve. To pravilo se uporablja že zdaj, v bodoče pa bo veljalo, da se ne uporablja za primere, ko je prejemnik dolžan sam obračunati in plačati DDV kot prejemnik storitev iz 1. odstavka 25. člena ZDDV-1, saj smo omenili, da se za te primere uporabljajo drugačna pravila. Prav tako se to pravilo ne uporablja za dobave blaga in prenose blaga v drugo državo članico Skupnosti za potrebe svojega podjetja.

Države članice lahko izkoristijo možnost in določijo rok izdaje računov tudi za druge primere (glej 222. člen Direktive Sveta 2006/112/ ES), na primer dobave blaga in storitev, ki so opravljene v Sloveniji, vendar Slovenija te možnosti ni izkoristila.

Pri prejetih računih za pridobljeno blago od davčnih zavezancev iz drugih držav članic Skupnosti je zdaj določeno, da sme davčni zavezanec odbiti vstopni DDV v zvezi s temi pridobitvami blaga znotraj Unije, povezan z njegovimi transakcijami, od katerih sme odbiti DDV, če v obračunu DDV navede vse podatke, potrebne za izračun zneska DDV, ki ga je dolžan plačati za svoje pridobitve, in imeti račun, izdan skladno z 81.–84. členom

(5 ZDDV-1. V bodoče pa ne bo več določeno, da mora davčni zavezanec v zvezi s pridobljenim blagom imeti račun, izdan po zgornjih določbah, temveč da mora imeti le račun. Iz namena predlagatelja ZDDV-1G izhaja, da bo smel davčni zavezanec odbiti DDV tudi, če račun ne bo izpolnjeval vseh pogojev iz 80.–84.a člena ZDDV-1. Sprememba tega določila je bila pričakovana, saj je tudi posledica novih pravil o izdaji računa. Za čezmejne dobave, ki jih slovenskemu prejemniku opravi davčni zavezanec iz EU, ki nima sedeža ali stalne poslovne enote v Sloveniji, in za katere se šteje, da je dobava opravljena v Sloveniji (npr. pridobitev blaga, prejem storitev po 1. odstavku 25. člena ZDDV-1), velja, da dobavitelj oziroma izvajalec pri izdaji računa upošteva pravila svoje države članice EU. Novi, 72. člen ZDDV-1, je namenjen popravkom odbitka DDV na podlagi odločitve davčnega in carinskega organa. Če se na podlagi odločitve davčnega organa spremeni (poveča) znesek DDV, ki ga je davčni zavezanec obračunal pri dobavi blaga in storitev, lahko ta davčni zavezanec na podlagi odločbe davčnega organa izstavi popravljeni račun s pravilno obračunanim zneskom DDV, na podlagi katerega lahko prejemnik blaga in storitev za nastalo razliko uveljavi pravico do odbitka DDV v davčnem obdobju, ko prejme tak račun. Prejemnik takega računa sme odbiti DDV, če je ta nabava povezana s transakcijami, od katerih obračunava DDV, oziroma transakcij, ki na drugi strani prinašajo pravico do odbitka vstopnega DDV. Ob spremembah zneska DDV, obračunanega pri uvozu, ki ga je davčni zavezanec upošteval kot odbitek DDV, lahko davčni zavezanec popravi odbitek DDV za nastalo razliko na podlagi carinskega dokumenta ali odločbe carinskega organa. Vsebino računa, ki ga mora davčni zavezanec izdati na podlagi odločbe davčnega organa, bo podrobneje predpisal minister za finance.

V prejšnjem mesecu smo pisali že o izdaji skupnih računov na slovenskem trgu, izdaji računov, če dobave v Skupnost potekajo kontinuirano, dogovoru za samofakturiranje. Sprejeta ureditev je enaka, kot je bila predlagana in že predstavljena. Prav tako

smo v prejšnji številki pisali, pravila katere države se bodo uporabljala pri izdaji računov, zajeta pa so bila tudi pravila v zvezi s hrambo računov in popravki napak v tekočih obračunih davka na dodano vrednost ter spremembe pri plačani realizaciji.

Po novem bi se enakovredno obravnavali papirnati in elektronski računi, s tem pa bi bile odpravljene ovire za elektronsko izdajanje računov. V zvezi z elektronskimi računi je davčni zavezanec dolžan zagotoviti pristnost izvora, celovitost vsebine in čitljivost računa. Pristnost in celovitost lahko zagotavlja s postopki za nadzor poslovanja, ki ustvarjajo zanesljivo revizijsko sled med računom in dobavo blaga ali storitev.

Pri elektronskem izdajanju računov pa pristnost in celovitost lahko zagotovi tudi z uporabo obstoječih tehnologij (na primer EDI) ali z naprednim elektronskim podpisom. Pogoji za elektronske račune za namene DDV bi bili tako opredeljeni v zakonu in ne bi bili vezani na predpise, ki določajo elektronsko poslovanje.

Za elektronske račune po Direktivi s področja DDV štejejo računi, ki so izdani in prejeti v elektronski obliki.

Obliko elektronskega računa izbere izdajatelj računa, vključuje pa tudi strukturirana sporočila (npr. xml) ali druge elektronske oblike (npr. e-mail s priponko PDF ali pa faks, prejet v elektronski, in ne papirni obliki).

Za zadovoljitev standarda pristnosti in celovitosti v zvezi z elektronskimi računi se lahko uporabljajo poslovne kontrole, ki zagotavljajo zanesljivo revizijsko sled med izdajo računa in dobavo. To velja enako za račune v papirnati ali elektronski obliki. Poleg teh poslovnih kontrol lahko davčni zavezanci uporabljajo tudi napredne elektronske podpise, ki temeljijo na kvalificiranem digitalnem potrdilu in so ustvarjeni z napravo za varen elektronski podpis oziroma elektronsko izmenjavo podatkov (EDI). To so primeri, s katerimi se lahko zagotavljata standarda pristnosti in celovitosti. Vendar so to le nekateri primeri, zato je mogoče uporabiti tudi druge tehnologije, če se z njimi lahko zagotovi pristnost in celovitost vsebine.

Niso pa vsi računi, ustvarjeni v elektronski obliki, avtomatično tudi elektronski računi. Za elektronske

račune se ne štejejo tisti, ki so narejeni z računovodskim programom ali programsko opremo za obdelavo podatkov, ki so poslani ali prejeti v papirni obliki. Bi pa lahko denimo za elektronske račune šteli računi, ki so pripravljeni v papirni obliki, nato optično prebrani in poslani oziroma prejeti po elektronski pošti (glej Explanatory notes VAT invoicing rules – Council Directive 2010/45/EU).

Prejemnik se mora z uporabo elektronskih računov strinjati. Razlog za to je tehnične narave, saj je v določenih primerih potrebno, da ima kupec oziroma prejemnik ustrezno tehnično podporo, da lahko prejme račune v elektronski obliki, hkrati pa mora biti zmožen zadostiti standardu pristnosti, celovitosti in čitljivosti. To strinjanje je lahko podano podobno kot pri računih v papirni obliki. To lahko vključuje pisno potrdilo, ki je lahko v formalni ali neformalni obliki ali v obliki tihega dogovora, ki je podano na primer z likvidacijo (odobritvijo) računa ali plačilom prejetega računa (glej Explanatory notes VAT invoicing rules – Council Directive 2010/45/EU).

To pomeni, da je odločitev o uporabi elektronskih računov odvisna od obeh pogodbenih strank.

Po novem bi se enakovredno obravnavali papirnati in elektronski računi, s tem pa bi bile odpravljene ovire za elektronsko izdajanje računov.

Omenjeno je bilo, da se standard pristnosti in celovitosti lahko zagotavlja s poslovnimi kontrolami, ki so zelo širok koncept. Gre za postopek, ki ga izvajajo odgovorne osebe (poslovodstvo, zaposleni in lastniki), ki zagotavljajo, da so poročila pripravljena skladno z zakonodajo in da spoštujejo predpise.

S temi kontrolami se zagotavlja, da je identiteta dobavitelja oziroma izvajalca, ki je izdal račun za opravljeno dobavo blaga ali storitve, ustrezna (pristnost izvora) in da vsebina računa za potrebe obdavčitve z davkom na dodano vrednost ni bila spremenjena (celovitost vsebine). Hkrati se zagotavlja, da je od izdaje računa do konca obdobja hrambe zadovoljeno tudi standardu čitljivosti računa.

Poslovne kontrole se prilagodijo velikosti podjetja, aktivnosti davčnega zavezanca, vrsti davčnega zavezan-

6) ca in morajo upoštevati številčnost in vrednost transakcij, hkrati pa tudi število ter vrsto dobaviteljev in kupcev. V določenih primerih se upoštevajo še drugi dejavniki. Kot primer poslovne kontrole se omenja ujemanje podpornih dokumentov z izdanim računom (matching of supporting documents). Pomembnost podpornih dokumentov mora odražati dejavnike, kot so stopnja neodvisnosti izdajatelja teh podpornih dokumentov v odnosu do davčnega zavezanca in teža, ki se pripisuje tem dokumentom v računovodskem procesu.

Pomemben vidik teh poslovnih kontrol je zahteva, da je račun preverjen v poslovnem in računovodskem procesu (likvidacija oziroma odobritev listin s strani odgovornih oseb) in da se ti računi ne obravnavajo samostojno, temveč v kombinaciji s podpornimi dokumenti, kot so naročilnica, pogodba, dobavnica oziroma drugo potrdilo o dobavi, prevozna listina, plačilni nalog ipd.).

Pristnost in celovitost se lahko zagotavlja s postopki za nadzor poslovanja, ki ustvarjajo zanesljivo revizijsko sled med računom in dobavo blaga ali storitev. Treba je udejanjiti osnovno pravilo, da mora biti dokazana dejansko opravljena dobava blaga oziroma storitev, hkrati pa tudi, da je to dobavo resnično opravila oseba, ki je izdala račun (bodisi sama ali prek podizvajalcev ali na drug način).

Pogosto se postavi vprašanje, ali je lahko račun brez podpisa in žiga ustrezna listina za knjiženje v poslovnih knjigah. Naj omenimo, da Zakon o davku na dodano vrednost ne vsebuje zahteve po tem, da bi moral račun vsebovati žig ali podpis. Tudi Slovenski računovodski standard 21 – Knjigovodske listine, ki po vsebini predstavlja standard skrbnega računovodenja, ne določa, da bi morale izvirne listine vsebovati podpis poslovodje in žig, vendar pa določa, da je na izvirni listini treba opredeliti osebo, pooblaščeno za zagotavljanje resničnosti in verodostojnosti knjigovodskih listin.

dr. Mateja Drobež Tomšič

KaDRI

Predlog novosti na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja

Pripravljen je nov predlog Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2 (v nadaljevanju: Zakon), za katerega se pričakuje, da bo sprejet in da bo stopil v veljavo že z novim letom.

Oglejmo si bistvene novosti, ki jih bo prinesel.

Zakon prinaša tudi spodbude delodajalcem, ki zaposlujejo delavce, ki bodo dopolnili 60 let. Še vedno velja, da se osebe, ki hkrati izpolnjujejo pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po več zavarovalnih podlagah, obvezno zavarujejo po tisti zavarovalni podlagi, ki je v Zakonu navedena pred drugimi. Če je zavarovanec po prednostni zavarovalni podlagi zavarovan za manj kot polni delovni čas, se za razliko do polnega delovnega časa zavaruje na drugi zavarovalni podlagi.

Samozaposleni, ki je v delovnem razmerju za krajši delovni čas, se bo moral zavarovati za razliko do polnega delovnega časa kot samozaposleni. V zavarovanje se bodo morali vključiti tudi samozaposleni dijaki in študenti in osebe, ki so zdaj zaradi majhnih dohodkov (dobiček, manjši od minimalne plače) iz zavarovanja izvzete. Ponovno se bodo morali vključiti v zavarovanje tudi upokojenci, ki opravljajo dejavnost.

Družbenikom osebnih in kapitalskih družb ter ustanoviteljem zadrug in zavodov (če je dejavnost zavoda pridobitna), ki so hkrati tudi poslovodne osebe, katerih neposredni ali posredni kapitalski ali članski delež oziroma delež glasovalnih pravic je najmanj 25-odstoten, ne bo več dovoljeno prednostno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, temveč se bodo morali zavarovati kot družbeniki poslovodje. Zakon ne izključuje poslovodje delniških družb.

Osebe, ki niso zavarovane na drugi podlagi, ne prejemajo pokojnine in v okviru kakega drugega pravnega razmerja opravljajo delo (ne glede na velikost dohodkov), se obvezno zavarujejo. Kot delo v okviru drugega

(7 pravnega razmerja se šteje zlasti delo: • po podjemni, avtorski ali drugi pogodbi civilnega prava, • začasno in občasno delo, • začasno in občasno delo dijakov in študentov, • delo kot prokurist ali poslovodna oseba, • na podlagi imenovanja v organe kapitalske ali osebne družbe, fundacije, zavoda, zadruge, zbornice, lokalne skupnosti ali druge pravne osebe javnega ali zasebnega prava; • na podlagi imenovanja za stečajnega upravitelja, likvidacijskega upravitelja ali upravitelja prisilne poravnave, • na podlagi vpisa v register sodnih izvedencev ali sodnih cenilcev.

Obvezno zavarovanje teh oseb se vzpostavi na koncu koledarskega leta, ko se ugotovi letni znesek vseh prejemkov, na podlagi česar se lahko izračuna zavarovalna doba. Način ugotavljanja trajanja zavarovalne dobe je določen tako, da se prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 60 odstotkov povprečne mesečne plače iz leta, za katero se izračun izvede. V prehodnem obdobju (v letih 2013 in 2014) bo za en mesec zavarovalne dobe dovolj 50 odstotkov povprečne mesečne plače, nato pa se bo ta delež vsako leto povečal za 2 odstotka, tako da bo leta 2019 dosegel 60 odstotkov. Osnova za plačilo prispevkov je plačilo za opravljeno delo.

Osebe, ki bodo opravljale delo v okviru kakega drugega pravnega razmerja, vendar so zavarovane na drugi podlagi, bodo po novem plačevale pavšalni prispevek za invalidnost zaradi poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 8,85 odstotka (zdaj 6 odstotkov).

Upokojencem, ki bodo ponovno vstopili v zavarovanje, se bo po novem še naprej izplačeval sorazmerni del pokojnine, če bodo delali vsaj polovico delovnega časa.

Najnižja osnova za obračun prispevkov od plač po novem ne bo več minimalna plača (763,06 €), temveč 60 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec. Predvideno je prehodno obdobje: od konca februarja 2013 ostaja najnižja osnova minimalna plača, od marca 2013 do vključno 2017 pa 50 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v RS v preteklem letu,

nato pa se bo delež vsako leto povečal za 2 odstotka, tako da bo leta 2022 dosegel 60 odstotkov.

Osnova za plačilo prispevkov za samozaposlene, družbenike in kmete je dobiček, v katerem niso obračunani prispevki za obvezno zavarovanje ter brez znižanja in povečanja davčne osnove, preračunan na mesec. Za dobiček se pri družbenikih, ki so poslovodne osebe, štejejo vsi prejemki, prejeti za opravljanje poslovodne funkcije in dela. Po novem ne bodo več razvrščeni v lestvico, ki je določala zavarovalno osnovo, temveč bo določena v velikosti povprečnega mesečnega dohodka oziroma dobička iz dejavnosti za preteklo leto.

Najnižja zavarovalna osnova za samozaposlene in kmete bo 60 odstotkov povprečne plače (v prehodnem obdobju v letu 2013 in 2014 bo 50-odstotna, nato pa se bo delež vsako leto povečal za 2 odstotka, tako da bo leta 2019 dosegel 60 odstotkov).

Za družbenike, ki so hkrati poslovodne osebe, bo najnižja zavarovalna osnova 90 odstotkov povprečne plače (v prehodnem obdobju v letih 2013 in 2014 bo 60-odstotna, nato pa se bo delež vsako leto povečal za 10 odstotkov, tako da bo leta 2017 dosegel 90 odstotkov). Najvišja zavarovalna osnova je 3,5-kratnik povprečne plače. Za zavarovance se zavarovalne osnove ne bodo spremenile vse do dohodninske odločbe za leto 2012. Najnižja osnova za plačilo prispevkov za izplačila do vključno 28. februarja 2013 oziroma za do vključno februarja 2013 je minimalna plača oziroma najnižja pokojninska osnova za družbenike.

Zakon prinaša tudi spodbude delodajalcem, ki zaposlujejo delavce, ki bodo dopolnili 60 let: država bo zanje krila 30 odstotkov prispevka delodajalca, za delavce, ki bodo do leta 2018 izpolnili starostni pogoj za pridobitev pravice do predčasne pokojnine, pa 50 odstotkov prispevka delodajalca.

Delodajalec, ki bo za nedoločen čas prvič zaposlil osebo, mlajšo od 26 let, in bo pri njem zaposlena neprekinjeno vsaj dve leti, bo za prvo leto zaposlitve lahko zahteval vračilo 50 odstotkov prispevka delodajalca, za drugo leto pa 30 odstotkov. mag. Katja Topovšek

AK TUAL N O

Novoletna darila Reprezentanca so stroški, ki nastanejo v zvezi s pozornostjo do poslovnih partnerjev. Stroški reprezentance so pogostitve (na primer poslovna kosila, poslovni zajtrki) in druge storitve za poslovne partnerje ter njim dana darila, namenjena pospeševanju prodaje in pridobivanju prihodkov. Stroški reprezentance nastanejo v razmerjih s poslovnimi partnerji. Stroški reprezentance so v obračunu dohodka iz dejavnosti oziroma dohodka pravnih oseb priznani v višini 50 odstotkov nastalih stroškov, če so poleg vsebine utemeljeni tudi z verodostojno knjigovodsko listino. Če gre za poslovna darila, so z vidika dohodnine oproščena obračuna in plačila davka, če ima posamezno darilo vrednost do 42 € oziroma če znaša skupna vrednosti vseh daril v letu, ki jih prejme isti poslovni partner, manj kot 84 €. Če gre za poslovna kosila, novoletne večerje, ponovoletne zajtrke in druge pogostitve poslovnih partnerjev, si od teh izdatkov ne smemo odbijati vstopnega davka na dodano vrednost, če pa poslovnim partnerjem damo darila, katerih skupna vrednost je manj kot 20 €, si davek na dodano vrednost smemo odbijati.

Darila otrokom Če (decembra) obdarujemo otroke zaposlenih, mlajše od 15 let, je obračuna dohodnine prosto darilo, ki ne presega 42 €. Ker ne gre za poslovne partnerje, teh izdatkov ne knjižimo na stroške reprezentance, temveč na druge odhodke, z vidika obdavčitve dajalca darila pa so ti izdatki v celoti davčno priznani odhodek.

Novoletna večerja za zaposlene Zakon o dohodnini določa, da se za boniteto ne štejejo ugodnosti manjših vrednosti, ki jih delodajalec zagotavlja vsem delojemalcem pod enakimi pogoji (na primer uporaba prostorov za oddih in rekreacijo, pogostitve ob praznovanjih in v drugih podobnih primerih zagotavljanja običajnih ugodnosti). Če torej delodajalec zaposlene pogosti z novoletno večerjo ali drugim družabnim dogodkom, od te pozornosti ni treba obračunati dohodnine. Ker ne gre za pogostitev poslovnih partnerjev, tudi tega izdatka ne evidentiramo med stroški reprezentance, temveč med drugimi storitvami ali drugimi odhodki, ki pa so z vidika obdavčitve delodajalca davčno nepriznani.

8)

RAČUNOVODSTVO

najmanj zahtevo po neoporečnosti in načelo neodvisnosti, ki zahteva, da kontrolorji niso odvisni od tistih, katerih delo nadzirajo, in da so pri svojem delu samostojni. V praksi popis organiziramo tako, da popisovalec ne kontrolira samega sebe (npr. skladiščnik ne popisuje zaloge, za katero je sam odgovoren, ali blagajnik ne popisuje gotovine v blagajni, za katero odgovarja), lahko pa sodeluje kot član popisne komisije, če s tem olajša delo popisni komisiji – tolmači organiziranost skladiščenih zalog, njihovih lastnosti ipd.

Inventura kratko in jedrnato

Izdelajmo rokovnik

Zakaj inventura?

Ker je predpisana z zakonom, ki ureja bilančno pravo posameznega (ne)gospodarskega subjekta.

Ker jo tudi računovodski standardi zahtevajo na več mestih: na primer SRS 24 in 25 za gospodarske družbe določata, da se računovodska izkaza bilance stanja in izkaz poslovnega izida sestavita šele po uskladitvi knjigovodskega stanja z ugotovitvami pri popisu. In ne nazadnje, ker tako narekujejo pravila skrbnega računovodenja: 151. načelo Kodeksa računovodskih načel ter SRS 28.

Inventura je obvezna po Zakonu o gospodarskih družbah, SRS in Zakonu o računovodstvu.

Kdaj in kako pogosto?

Za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike in podružnice tujih oseb predpisuje Zakon o gospodarskih družbah najmanj enkrat letno usklajevanje knjigovodskega stanja z dejanskim.

Za vse, ki uporabljajo SRS, standard 28 nalaga najmanj enkrat letno uskladitev stanja sredstev in dolgov po poslovnih knjigah s stanji, ugotovljenimi pri popisu. Standard vsebuje priporočilo, da se popis izvede čim bliže koncu poslovnega leta, prav tako prepušča izbiro podjetju, da sámo določi, katera sredstva bodo popisala med letom.

SRS 28 dopušča, da se nekatera sredstva popisujejo redkeje: knjige, filmi, fotografije, arhivsko gradivo, kulturni spomeniki, predmeti muzejske vrednosti, likovne umetnine ter predmeti, ki so posebej zavarovani kot naravne in druge znamenitosti; vendar zanje velja, da obdobje med zaporednima popisoma ne sme biti daljše od petih let.

Za male samostojne podjetnike velja SRS 39, ki zahteva popisovanje ob koncu leta, prav tako na začetku in ob prenehanju opravljanja dejavnosti.

Za društva in invalidske organizacije velja SRS 33, ki zahteva popis na koncu leta pa tudi na začetku in ob prenehanju opravljanja dejavnosti in ob nastanku statusne spremembe.

Tisti, ki vodijo knjige po Zakonu o računovodstvu, so zavezani k obveznemu letnemu popisu (praviloma po stanju na 31. december). Za knjige, filme, fotografije, arhivsko gradivo, kulturne spomenike, predmete muzejske vrednosti, likovne umetnine in predmete, ki so posebej zaščiteni kot naravne in druge znamenitosti, se lahko popis izvaja v daljših obdobjih, vendar obdobje med zaporednima popisoma ne sme biti daljše od petih let. Izjemoma se opravi popis tudi med letom: ob statusnih spremembah, prenehanju in v drugih primerih, določenih z zakonom.

Koliko članov ima popisna komisija? Število popisnih komisij in število članov v njih je odvisno od velikosti organizacije. V praksi so popisne komisije največkrat tričlanske, v majhnih podjetjih so lahko tudi dvočlanske.

V večjih pravnih osebah imamo običajno več inventurnih komisij, katerih delo usklajuje centralna inventurna komisija ali vodja popisa.

Pri popisu pa je treba upoštevati

Terminsko načrtujemo: • kdaj se izdajo ustrezna navodila, sklepi ipd. o inventuri in inventurnih komisijah, • kdaj se izvede popis posamezne vrste sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev, • rok za izdelavo zapisnikov o ugotovitvah popisnih komisij in predajo organom upravljanja oziroma odločanja, • kdaj odloča organ upravljanja o ugotovljenih razlikah, • v katerem roku računovodstvo in drugi pristojni odpravijo razlike, ugotovljene pri popisu.

Roki naj bodo usklajeni s končnim ciljem – do kdaj mora računovodstvo poknjižiti razlike, da lahko pravočasno izdela letno poročilo in kdaj je rok za obračun/plačilo davkov, nastalih zaradi popisnih razlik.

Listine po fazah popisa 1. Sklep o tem, kdaj bo popis sredstev in obveznosti izveden (sklep o inventuri, sklep o izvedbi popisa), če to ni izrecno določeno v pravilniku o popisu.

2. Poslovodstvo ali organ upravljanja določi potrebno število popisnih komisij in sprejme sklep o njihovem imenovanju.

3. Na podlagi sklepa o imenovanju popisnih komisij izda pristojni organ njihovim imenovanim članom odločbe o imenovanju v popisno komisijo.

4. Pri popisovanju dejanskega stanja popisna komisija vpisuje svoje ugotovitve (pri štetju, tehtanju in podobno) v popisne liste.

5. Na podlagi popisnih list inven-

(9 turna komisija primerja dejansko stanje s knjiženim, ugotavlja razlike, jih pojasnjuje (poda mnenje o vzroku mankov, normalnem in presežnem kalu, o spornih in dvomljivih terjatvah, ocenjeni dobi amortiziranja in podobno) in o vseh teh ugotovitvah izdela inventurni zapisnik.

6. Na podlagi posameznih inventurnih zapisnikov izdela centralna popisna komisija ali vodja popisa poročilo o popisu (popisni elaborat) ter ga predloži organu odločanja oziroma upravljanja.

7. Pristojni organ poslovnega subjekta obravnava ugotovitve pri popisu in odloči o njih, sprejme tudi odločitev o odpravi inventurnih razlik. Običajna listina o tem je sklep uprave o ugotovitvah pri popisu.

Kje ni inventurnih viškov in mankov?

Na določenih področjih popisa ni ne mankov ne viškov, popisna komisija lahko ugotovi le neskladje med knjigovodskimi evidencami in dejanskim stanjem, ki pa jih je treba pred izdelavo letnega poročila odpraviti. Tipična področja so večletni nasadi, nepremičnine, neopredmetena sredstva, kapital, časovne razmejitve, rezervacije. Tudi pri terjatvah in dolgovih je na podlagi poročila inventurne komisije treba odpraviti neskladja ter izvesti morebitne popravke, odpise in druge odprave pripoznanja.

Kaj pazimo pri zalogah?

Pri zalogah smo pozorni na potrebne slabitve, če izvirna ali knjigovodska vrednost presega čisto iztržljivo vrednost zalog. Vendar ne slabimo zalog surovin in materiala, četudi je njihova knjigovodska vrednost višja od čiste iztržljive vrednosti, kadar lahko pričakujemo, da bo prodajna cena končanih proizvodov in storitev, v katere bo ta material vstopil, enaka izvirni vrednosti ali večja od nje, torej ko bo prodajna vrednost proizvodov lahko pokrila stroške materiala. Slabitve pa niso zavezane k obračunu davka na dodano vrednost. Nadalje pri zalogah pazimo na primere, ko se primanjkljaji zalog obdavčujejo z davkom na dodano vrednost, še posebej to velja za presežni kalo. Za presežni kalo je

treba brati tudi ustrezne pravilnike strokovnih združenj, v katerem namenimo posebno pozornost osnovi, od katere računamo normalni kalo, ki je ponekod nabavna vrednost, drugod nabavna vrednost plus začetno stanje zalog, kje drugje kaj drugega.

Na kaj pazimo pri osnovnih sredstvih?

V zvezi z manki osnovnih sredstev nikoli ne popravljamo odbitka vstopnega davka na dodano vrednost, temveč obračunamo davek, in sicer od nabavne cene podobnega blaga (torej rabljenega osnovnega sredstva). Viške osnovnih sredstev obravnavamo enako, kot če bi bila nabavljena z donacijami. Ob popisu osnovnih sredstev je potrebna natančnost pri opisovanju ugotovitve inventurne komisije, zgolj oznaka ‘odpis’ pri določeni inventurni komisiji pa ni dovolj. Računovodja namreč zgolj na podlagi informacije ‘odpis’ ne bo vedel, ali to pomeni, da je treba osnovno sredstvo izločiti, ker ga ni več (manko), ali pa gre za to, da je sredstvo še na voljo, le da je neuporabno, ker je na primer polomljeno, okvarjeno in tako dalje. V prvem primeru je namreč treba obračunati davek na dodano vrednost, v drugem pa ne.

Tako za zaloge kot za osnovna sredstva velja še sledeče: ob uničenju in odpisu zalog ali opreme je treba upoštevati opravičevanje odhodkov kot davčno priznanih z davčnega vidika (dokazovanje, da nimajo značaj privatnosti, da so posledica opravljanja dejavnosti). Običajno se sestavi zapisnik (popisne ali druge komisije), ki ugotovi, katere zaloge so zastarale, in poročilo prodaje ali uprave, da so bile sprožene aktivnosti za prodajo zalog, vendar to ni bilo mogoče ali ni bilo uspešno, zato se predlaga prodaja za staro železo, odvoz na deponijo in podobno. Dokument o uradnem uničenju artiklov ni predpisan z zakonodajo, se pa je v praksi uveljavil prav zato, ker je z njim laže dokazovati, da je do odpisa zalog res prišlo, da ni šlo za zasebno rabo ali za izogibanje plačilu davkov. Zato se takrat, ko zaloge ni mogoče odvreči (iz naravovarstvenih razlogov) v navaden zabojnik za smeti, priporoča dokazilo o uničenju (na primer plačilo prevoza na deponijo, prevozni list).

Dolgovi Tudi dolgove uskladimo s poslovnimi partnerji in ugotovitvami popisne komisije. Včasih se nekateri dolgovi tudi odpišejo (na primer zaradi zastaranja), zato se izkažejo prevrednotovalni prihodki, po letošnjem pojasnilu davčne uprave pa se v tem primeru ne korigira odbitni davek na dodano vrednost.

Poslovne terjatve Stanje poslovnih terjatev običajno uskladimo s poslovnimi partnerji na podlagi obrazcev IOP, ki jih potem pregleda tudi inventurna komisija, ko izvede popis in napiše poročilo. Morebitne slabitve terjatev in odpisi terjatev niso vedno davčno priznani odhodki, prav tako ni vedno mogoče popravljati obračunanega davka na dodano vrednost. Davek na dodano vrednost je mogoče popravljati na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku ali sklepa o potrjeni prisilni poravnavi, če gre za postopke, ki so se začeli po 1. 1.

2011 in v katere smo terjatve prijavili in je upravitelj prisilne poravnave oziroma stečajni upravitelj terjatve priznal. Prav tako je mogoč popravek obračunanega davka na dodano vrednost, če podjetje pridobi pravnomočni sklep sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka oziroma drugo listino, iz katere je razvidno, da v zaključenem izvršilnem postopku ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti, ali pa v primerih, ko podjetje ni bilo poplačano, ker je bil dolžnik izbrisan iz sodnega registra oziroma drugih ustreznih registrov ali predpisanih evidenc.

Priznavanje odhodkov zaradi slabitev in odpisov terjatev je urejeno drugače. Tako denimo ni možno uveljavljati odhodkov slabitve (popravki vrednosti) in odpisov terjatev, če se je insolvenčni postopek šele začel, prav tako ne takrat, ko nam je upravitelj priznal terjatve. Odhodki zaradi odpisov terjatev so priznani šele po končanem stečajnem postopku, ko je prisilna poravnava potrjena (ko je sklep že pravnomočen), tudi na podlagi neuspešno zaključenega izvršilnega postopka sodišča. Nadalje so davčno priznani odhodki zaradi odpisov terjatev brez kakršnihkoli sodnih postopkov, kadar lahko dokažemo, da bi stroški sodnega postopka presegli znesek poplačila terjatev oziroma da so bila za dosego poplačila terjatev opravljena vsa dejanja, ki bi jih skrbno opravil dober gospodarstvenik, oziroma da so nadaljnji pravni postopki ekonomsko neupravičeni (te možnosti za popravek DDV nimamo). Odhodki popravkov vrednosti terjatev (slabitve, ne pa odpisi) so lahko priznani tudi v primeru, ko so izkazani skladno z računovodskimi standardi in hkrati ne presegajo nižjega od naslednjih dveh zneskov: • zneska, ki je enak aritmetični sredini v preteklih treh davčnih obdobjih dejansko odpisanih terjatev pod pogoji iz 6. odstavka tega člena (torej stečaja, prisilne poravnave, sklepa sodišča, ravnanja dobrega gospodarstvenika); • zneska, ki predstavlja 1 odstotek obdavčljivih prihodkov davčnega obdobja.

Opisana ureditev velja za vse poslovne terjatve (kratkoročne in dolgoročne), razlikovanja med terjatvami do povezanih ali nepovezanih oseb pa ni.

Kristinka Vukovič

10)

RAČUNOVODSTVO

Kdaj prihodki?

V računovodstvu se svojega poklica začnemo učiti običajno s knjiženjem prejetih in izdanih računov. In osnovno pravilo, ki se nam zakorenini globoko v našo računovodsko podzavest, je, da izdani račun pomeni na eni strani knjiženje terjatev do kupcev in na drugi strani prihodke. Šele čez mnogo časa običajno dojamemo, da ni vedno tako; da naša rutina ni vedno dobra rešitev. In ker je čas bilanc, torej čas preverjanja pravilnosti stanj na kontih sredstev, prihodkov in še katerih, se mi zdi pravi čas spomniti na nekaj konkretnih primerov, kjer prvo pravilo iz uvoda v računovodstvo ne drži.

izdani račun pomeni na eni strani knjiženje terjatev do kupcev in na drugi strani prihodke.

Za lažje razumevanje vseh primerov je dobro najprej osvežiti temeljne pogoje za pripoznanje prihodkov.

SRS 18 je glede tega popolnoma usklajen z MRS 18 in določa: • prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano s povečanjem

sredstva ali z zmanjšanjem dolga in je to povečanje mogoče zanesljivo izmeriti; torej se prihodki in povečanja sredstev oziroma zmanjšanja dolgov pripoznavajo hkrati; • prihodki od prodaje se izkazujejo, če so izpolnjeni pogoji: a) podjetje prenese na kupca vsa pomembna tveganja in koristi, ki izhajajo iz lastništva; b) podjetje ne sodeluje pri poslovodenju niti toliko, kolikor je običajno zaradi lastništva, niti dejansko ne odloča o prodanih proizvodih; c) znesek prihodkov je mogoče zanesljivo oceniti; č) verjetno je, da bodo gospodarske koristi, povezane s poslom, pritekale v podjetje; d) stroške, ki so nastali ali bodo nastali v zvezi s poslom, je mogoče zanesljivo izmeriti; • prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku.

Naj zgornje teoretične predpostavke ponazorim s primeri.

Prodaja vstopnic za koncert Za valentinovo organiziramo koncert glasbene skupine. S prodajo vstopnic začnemo že decembra.

Kako knjižimo prodane vstopnice (izdane račune) za koncert? Dokler koncert ni izveden, kupci niso mogli izkoristiti koristi, ki izhajajo iz lastništva vstopnic – to je, udeležbe koncerta –, uživati ob glasbi, zato niso izpolnjene predpostavke za pripoznavanje prihodkov. Izdane račune za vstopnice zato knjižimo kot povečanje sredstev (denarja, ter-

jatev) in na drugi strani kot povečanje odloženih prihodkov (kratkoročne pasivne časovne razmejitve).

Prodaja opreme za proizvodnjo Podjetje prodaja opremo za določeno proizvodno linijo. Ker gre za večji projekt, pogodbe za investicijo pripravijo odvetniki, ki vpišejo tudi zahtevo po izdaji računa za dobavo opreme v oktobru, čas dobave opreme bo potekal po fazah od oktobra do aprila, ko se izvede tudi poskusno obratovanje proizvodne linije in primopredaja dobavljene in instalirane opreme.

Primer je podoben prejšnjemu, tudi tukaj je bil izstavljen račun na podlagi zahtev pogodbe, računovodja pa mora pri knjiženju prihodkov dati prednost vsebini pred obliko posla. Čeprav kupcu izstavimo račun, to za nas še ne pomeni gotovih gospodarskih koristi in prihodkov, dokler ne izpolnimo glavne sestavine posla – dobavimo in uspešno zaženemo opremo. Šele s tem ključnim dejanjem bodo na kupca prešla pomembna tveganja in koristi, ki izhajajo iz lastništva opreme, zato lahko izdani račun knjižimo zgolj na odložene prihodke, prihodke od prodaje pa izkažemo šele ob dobavi in po prestanem testu obratovanja instalirane opreme.

Spomnim naj še, da od tega pravila, da prihodke pripoznamo šele, ko na kupca preidejo pomembna tveganja in koristi, ki izhajajo iz lastništva, velja tudi en odmik, ki je zapisan v 18.35. točki standarda: če kupec prevzame lastništvo nad kupljenim blagom in sprejme račun, dobava blaga pa je na njegovo zahtevo odložena, se prodajalcu lahko pripoznajo prihodki, če kaže, da bo blago izročeno in če je v trenutku pripoznanja prihodkov že razpoložljivo in pripravljeno za izročitev.

Zamudne obresti za terjatve do osebe, ki gre v stečaj Kupec zamuja s plačilom poslovnih ali finančnih terjatev (glavnice). Ker na portalu www.ajpes.si zasledimo oklic o začetku stečajnega postopka, svoje navadne terjatve prijavimo v stečajno maso. Prijavimo tudi zamudne obresti do začetka stečaja, ker tako dovoljuje zakon in ker so bile zamudne obresti tudi dogovorjene s pogodbo.

Kako je s knjiženjem izdanega računa za zamudne obresti? Zmotno je mišljenje, da je treba knjižiti prihodke od obresti ter terjatev do kupca, potem pa to terjatev najkasneje na bilančni presečni dan slabiti, saj obstaja utemeljen dvom v unovčenje terjatve. Kot smo povedali v uvodu, je temeljni pogoj za pripoznanje prihodkov ta, da podjetje že ob nastanku terjatve upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov (čemur v primeru stečajev v slovenski praksi in nezavarovanih terjatev nikakor ne moremo pritrditi), dodatno pa standardih v pojasnilih razložijo, da se šteje, da je dvom o plačilu obresti utemeljen, dokler ni plačana glavnica. Torej v samem standardu kot v pojasnilih k standardu najdemo podlago za to, da obračuna zamudnih obresti, kadar glavnica ni plačana, ni pravilno knjižiti med prihodke. To velja tudi za vse druge primere, ne le za stečaj, torej za vse situacije, ko glavnica ni poravnana, pa je že zapadla.

Kristinka Vukovič

(11

PRAVO

Medletna delitev dobička v družbah z omejeno odgovornostjo

Družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) imajo pravico do deleža pri bilančnem dobičku, ki je ugotovljen v letni bilanci, družbena pogodba pa lahko določa drugačna pravila o tem, koliko dobička se lahko deli in v kakšnem razmerju se ta deli. Če v njej ne najdemo določb o tem, koliko odstotkov dobička pripada kateremu družbeniku oziroma to ni posebej prepuščeno vsakoletnemu odločanju družbenika oziroma skupščini, potem velja, da se dobiček deli sorazmerno z višino poslovnih deležev.

S statusnega vidika ni ovir, da družbeniki ne bi sprejeli sklepa o delitvi bilančnega dobička, če ni omejitev glede tega v družbeni pogodbi. Prav tako ni statusnih zadržkov za izplačilo bilančnega dobička, ki doslej ni bil razdeljen (na primer po potrditvi letnega poročila), družbeniki pa se za to naknadno odločijo. Pri oddaji letnega poročila je sicer treba letno razkriti predlog razporeditve dobička, če to iz letnega poročila ni razvidno, kar pa družbenikov vendarle ne zavezuje do te mere, da ne bi mogli naknadno sprejeti drugačnega sklepa, ki upošteva vsa pravila ZGD-1 oziroma družbene pogodbe.

V tem delu tudi upoštevamo, da so družbeniki pa tudi poslovodje seznanjeni s pravili insolvenčne zakonodaje in izplačila dobička potekajo tako, da finančni položaj družbe ne

bi bil ogrožen in da bi ta zato postala insolventna.

Bolj je aktualno vprašanje, ali si družbeniki lahko izplačajo medletni dobiček v družbi z omejeno odgovornostjo, ki je posledica donosa iz kapitala, ki so ga vložili v to družbo.

To je zanimivo vprašanje tudi zaradi spremembe davčne stopnje pri obdavčitvi razdeljenega dobička, saj se v letu 2012 dosežena oziroma izplačana udeležba na dobičku obdavči niže, kot bo to veljalo naslednje leto. Izplačilo v letu 2012 se obremeni z 20-odstotnim davčnim odtegljajem (davek od dohodkov iz kapitala), v naslednjem letu pa s 25-odstotnim; v obeh primerih je to cedularna obdavčitev.

PRI M ER Družbo A, d. o. o., sta ustanovila družba B, d. o. o., (ima 49-odstotni delež) in družbenik, ki je fizična oseba z 51-odstotnim deležem. Po ustanovitvi družbe ni prišlo do zamenjave imetnikov lastniških deležev. Družba B je v letnem poročilu za poslovno leto 2011 ugotovila 60.000 € bilančnega dobička. Družbenika sta s sklepom soglašala, da se dobiček v celoti razdeli med njiju glede na njuno udeležbo v kapitalu. Oktobra 2012 sta se odločila, da bosta delila medletni dobiček leta 2012 (obdobje januar–okto-

ber). Računovodstvo družbe je 10.

11. 2012 pripravilo računovodske izkaze, v katerih je bil izkazan dobiček po obdavčitvi in tudi enak medletni bilančni dobiček v višini 30.000 €. Družbenika sta sprejela sklep, da se dobiček, ki je bil ugotovljen v medletnem računovodskem izkazu za obdobje od januarja do oktobra 2012, v celoti razdeli med njiju, spet na podlagi udeležbe v kapitalu vsakega od njiju.

Branje ZGD-1 ne daje izrecnega odgovora na vprašanje, ali je delitev medletnega bilančnega dobička možna, hkrati pa lahko razumemo, da tudi izrecne prepovedi za to ni.

Prav tako nimamo napotila, da bi bilo treba v tem pogledu uporabljati ureditev, kot se uporablja pri delniških družbah za vmesne dividende.

Bolj je aktualno vprašanje, ali si družbeniki lahko izplačajo medletni dobiček v družbi z omejeno odgovornostjo, ki je posledica donosa iz kapitala, ki so ga vložili v to družbo.

Iz Velikega komentarja ZGD-1 (Zabel, v: Kocbek, in drugi. 3. knjiga, GV, 2007, str. 127) lahko razberemo, da ni prepovedan sklep družbenikov o izplačilu določenega zneska na račun bilančnega dobička že pred njegovo ugotovitvijo, vendar morajo zaradi možnosti zlorab obstajati restriktivna pravila glede tega izplačila.

Sklep je treba sprejeti ob utemeljenem predvidevanju, da bo dobiček ustvarjen, in le ob razumnem času pred razdelitvijo.

Tudi v primerljivi nemški ureditvi v praksi najdemo primere, ko do sklepa o vnaprejšnjem izplačilu dobička (nem. Vorabgewinnausschüttung oziroma Gewinnvorschuß) pred njegovo ugotovitvijo pride že med letom. Tako kot pri nas tudi njihova zakonodaja tega vprašanja ne ureja za razliko od ureditve vmesnih dividend pri

12) delniških družb. Večinsko mnenje pa tovrstna izplačila šteje za dopustna.

Utemeljenost vnaprejšnjega izplačila dobička se presoja s standardom skrbnosti dobrega gospodarstvenika – v ta namen se priporočajo računovodski predračuni, ki med drugim vsebujejo tudi prognoze likvidnosti. Sama napoved pozneje realiziranega bilančnega dobička se nanaša na pričakovani bilančni dobiček, ki bo šele ugotovljen po koncu poslovnega leta. To pomeni, da se napoved lahko nanaša tako na pričakovani čisti dobiček tekočega leta kot tudi na preneseni dobiček preteklih obdobij ali pa celo na sprostitev prostih rezerv (Leuering/Rubner, NJW-Spezial, 7/2011, str. 207).

Za vse primere izplačil družbenikom velja, da ta ne smejo ogrožati premoženja družbe, ki je potrebno za ohranitev osnovnega kapitala.

Pomembno vprašanje zadeva sankcije v primeru, ko se predhodna napoved pozneje pokaže kot netočna.

V primerljivi nemški ureditvi gre za sorazmerno stopnjevanje sankcij. Če za pokritje zadoščajo rezerve, se najprej uporabijo te (Leuering/Rubner, navedeno delo). Če to ne zadošča, pride na vrsto kondikcijski (povračilni) zahtevek zoper družbenike, ki so prejeli previsoko izplačilo.

Za slovensko ureditev velja, da so družbeniki po določbi 496. člena ZGD-1 dolžni izplačane zneske medletnega dobička vrniti, če dobiček ne bi bil realiziran v zadostni višini in tega z razpoložljivimi rezervami ne bi bilo mogoče pokriti. Vrniti morajo toliko, kolikor je bilo preveč izplačano glede na to, koliko dobička bi jim pripadlo na letni ravni (ali vse po ZGD-1 ali toliko, kot piše v družbeni pogodbi, če je ta ureditev prepuščena družbeni pogodbi). Družbeniki se morajo zavedati, da se medletno izplačilo dobička lahko izplačuje šele ob pričakovanju dobička, zato sklicevanje na 497. člen ZGD-1 ni možno. V tem členu je namreč zapisano, da družbeniki v nobenem primeru niso dolžni vrniti zneskov, ki so jih v dobri veri dobili

kot delež v dobičku; kot rečeno, pa se na to določilo ne morejo sklicevati, če bilančni dobiček na letni ravni ni bil realiziran v zadostni višini glede na medletni računovodski izkaz.

Za vse primere izplačil družbenikom velja, da ta ne smejo ogrožati premoženja družbe, ki je potrebno za ohranitev osnovnega kapitala. Kolikor bi namreč prišlo do ogrožanja tega kritnega premoženja, pride na vrsto najhujša sankcija (ničnost sklepa družbenikov po 3. alineji 390. člena v zvezi z določbo 522. člena ZGD-1), saj bi bilo s tem ogroženo bistvo obstoja kapitalskih družb (Leuering/Rubner, navedeno delo). Družbeniki bi morali vrniti vsa na tej podlagi prejeta izplačila.

Z vidika obdavčitve fizične osebe je pomembno, kdaj je bila prejeta dividenda. Glede na osnovno pravilo 3. odstavka 15. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) se za dohodek šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne glede na obliko, v kateri je izplačan ali prejet. Praviloma bi to pomenilo prejem zneska na osebni bančni račun ali poravnavo na drug način (npr. pobot z družbenikovo obveznostjo do družbe). Podobno pravilo vsebuje tudi § 11 nemškega Zakona o dohodnini (nem. Einkommensteuergesetz, EStG). Tamkajšnja sodna praksa pa v primeru večinskih oziroma obvladujočih družbenikov (nem. beherrschende Gesellschafter) šteje, da lahko o dohodku govorimo že v trenutku sprejetja sklepa o izplačilu dobička (Seiler, v: Kirchhof, in drugi, EStG-Kommentar, 2008, str. 670). V obravnavanem primeru bi torej družba, če bi se tovrstno stališče uveljavilo tudi v naši praksi, obračunala davčni odtegljaj (akontacijo) po letošnji nižji stopnji, če bi sprejela sklep o izplačilu dobička že v tem letu, v drugih primerih pa po davčni stopnji, ki bo veljala na dan izplačila oziroma drugega razpolaganja s tem dohodkom. Sodeč po izkušnjah, se zdaj taka praksa (še) ne uporablja.

Z davčnega vidika se je treba zavedati, da se z delitvijo dobička družbeniki na neki način odrekajo dolgoročno davčno ugodnejšemu izplačilu kapitalskih dobičkov. Sedanja slovenska zakonodaja namreč še vedno ugodneje obdavčuje dolgoročne kapitalske dobičke (ka-

dar so družbeniki več kot 5 let imetniki teh deležev), do katerih pride ob odtujitvi deleža, ki vključuje prodajo deleža, odtujitev ob prenehanju družbe in še mnogo drugih vrst odtujitev deležev).

V praksi se občasno postavi vprašanje, ali lahko davčni inšpektor tako delitev dobička obravnava kot drug dohodek, in ne delitev dobička.

Aktualno je tudi vprašanje, ali lahko davčni inšpektor korektno izvedeno medletno delitev bilančnega dobička v letu 2012 izpodbija ali ga razume kot davčno izogibanje, če ugotovi, da je bil namen družbenikov prihranek pri stopnji davka, ki bo naslednje leto višja. Verjetno gre v tem primeru za legitimno optimizacijo obdavčitve znotraj pravil davčne zakonodaje oziroma praviloma ne gre za navidezen posel, ki bi prikrival kak drug posel, niti ne gre za izigravanje ali zlorabo drugih predpisov, s čimer bi se izognili uporabi davčnih predpisov. Institut davčnega izogibanja po 4. odstavku 74. člena ZDavP-2 pri tovrstnem davčnem načrtovanju ne bi smel biti ovira, če je osnovna ideja delitev dobička, torej izplačilo dobička, ki ga družbenik pridobi na podlagi svojega lastniškega deleža, in je tako sad njegovega vloženega kapitala v družbo.

Tuji komentarji navajajo, da bi res le izjemoma lahko prišlo do uporabe instituta po 4. odstavku 74. člena ZDavP-2 zaradi optimizacije pri določitvi trenutka prejema dohodka.

Zelo redki tovrstni judikati pa so doživeli ostre kritike. Po večinskem mnenju nemške doktrine in sodne prakse je povsem legitimno, če davčni zavezanec z natančnim davčnim načrtovanjem optimalno izkoristi možnost določitve trenutka prejema dohodka (Seiler, v: Kirchhof, in drugi, EStG – Kompaktkommentar, C. F. Müller, Heidelberg, 2008, str. 671). Ne vidimo niti posebne nevarnosti, da bi naša davčna služba z uporabo tega instituta nadlegovala davčne zavezance, saj je optimalna določitev trenutka izplačila dobička ob obstoječi korporacijski ureditvi po ZGD-1 zagotovo med primernimi transakcijami tudi z vidika veljavnega slovenskega davčnega prava. dr. Mateja Drobež Tomšič, Aleksander Pevec

(13 Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

MNENJA IR

Pripravljajo jih predvsem: Maja Bohorič, Beti Božnar, Maja Dolinar Dubokovič, dr. Mateja Drobež Tomšič, Marija Ravnik in Kristinka Vukovič.

(1)

Knjiženje plač in zamudnih obresti po sodbi Vrhovnega sodišča Zanima me davčna obravnava izplačila spodaj opisane sodne poravnave z vidika davka od dohodkov pravnih oseb. Ali so odhodki za izplačila iz naslova plače oziroma razlike v plači ter zamudnih obresti na podlagi sodne poravnave davčno priznani? Prosimo tudi za odgovor, ali je izplačilo zamudnih obresti oproščeno plačila dohodnine po ZDOH-2.

V sodnem sporu z bivšim zaposlenim je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, in je vrnilo zadevo prvostopenjskemu sodišču v ponovno sojenje. Podjetje je z zaposlenim sklenilo sodno poravnavo, na podlagi katere se je podjetje zavezalo, da bo tej osebi poplačalo vse zahtevke iz naslova plače oziroma razlike v plači za obdobje od 29. 1. 200X do 30. 11.

200X. Obračunati je treba znesek v višini XY bruto, od tega odvesti davke in prispevke ter tej osebi izplačati neto plačo oziroma razliko v plači ter znesek zakonskih zamudnih obresti. Posamezni zneski so natančno navedeni v besedilu poravnave.

Mnenje Kot omenjate, je Vrhovno sodišče razsodilo, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, s čimer je v bistvu pripoznalo obstoj delovnega razmerja za čas, ki je določen v sodbi. Na tej podlagi pa ste sklenili zunajsodno poravnavo.

Po 35. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb se plače zaposlenih, ki niso poslovodje, prokuristi ali delavci s posebnimi pooblastili (za slednje glejte določbo 2. odstavka 35. člena ZDDPO-2) priznajo kot odhodek v obračunanem znesku (1. odstavek 35. člena ZDDPO-2).

Kot omenjate, ste naknadno obračunali plače, ki zaposlenemu pripadajo za čas, ko mu je bilo pripoznano delovno razmerje. Zato menimo, da je tak odhodek obračunanih

plači lahko davčno priznan, saj je zadovoljeno pravilu iz 1. odstavka 35. člena ZDDDPO-2, odhodki pa so tudi posledica opravljanja dejavnosti.

Zakonite zamudne obresti so po vsebini lahko davčno priznan odhodek, saj v 30. členu ZDDPO-2 niso naštete kot davčno nepriznane (niso izplačane zaradi zamude pri plačilu davkov in prispevkov), upoštevamo pa, da so ti odhodki nastali kot posledica opravljanja dejavnosti.

V 1. točki 30. člena Zakona o dohodnini je določeno, da se dohodnina ne plača od zamudnih obresti, izplačanih na podlagi sodne ali upravne odločbe. Za zamudne obresti po tej točki se štejejo tudi tiste, ki so izplačane na podlagi sodne ali zunajsodne poravnave ali poravnave v upravnem postopku, ki ni sklenjena zaradi prikritja pravega namena strank, pod pogojem, da ne presegajo zneska zamudnih obresti, ki bi jih v podobnem primeru določilo sodišče oziroma upravni organ. Če je izpolnjen pogoj glede vsebine in višine zamudnih obresti, od tako plačanih obresti ne obračunate dohodnine.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2007. Odl. US: U-I-198/05-12, 45/2007.

Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010-UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6.

• Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011.

(2)

Brezobrestno posojilo in obrestovano posojilo – pravila za davčno priznavanja obresti od posojil od družbenika Lastnik našega podjetja je rezident Hrvaške. Pri izplačilu dobička izpolnimo obrazec REK 2 in plačamo 5-odstotni davek (KIDO 1 je pri tem izpolnjen).

Zdaj bi mu radi izplačati dobiček, on pa bi nam vrnil denar kot posojilo. To bi naredili kot kompenzacijo, odliv bi bil le 5-odstotni davek. Zanima nas, kako je z obrestmi, ki nam jih izstavi lastnik. Ali lahko obresti ne zaračunava? Če jih bo zaračunal, nas zanima, kaj vse moramo narediti ob plačilu.

Katere obrazce moramo izpolniti?

Mnenje Brezobrestno posojilo Če se za tako dano posojilo družbenika, ki je hrvaški rezident, upošteva slovensko pravo (in ne hrvaško), naj omenimo, da iz 570. člena Obligacijskega zakonika izhaja, da se posojilojemalec lahko zaveže, da poleg glavnice dolguje tudi obresti. V gospodarskih pogodbah posojilojemalec dolguje obresti, tudi če niso dogovorjene. Ker v vašem primeru ne gre za gospodarsko pogodbo, saj je ena pogodbena stranka fizična oseba, in ne gospodarski subjekt, razumemo, da ni nujno, da se to posojilo obrestuje.

14) Če bo posojilna pogodba sklenjena po pravilih hrvaškega prava, upoštevajte hrvaška pravila glede obrestovanja posojila. Če družbenik ne bo obračunal obresti, to nima davčnih posledic pri davku od dohodkov pravnih oseb za vašo pravno osebo, ki bo to posojilo prejela.

Obrestovano posojilo Če bodo obresti obračunane, upoštevajte, da so te davčno priznane do višine priznane obrestne mere, ki je izračunana po 19. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) in Pravilniku o priznani obrestni meri. Morebitna izplačila nad to višino bi se štela za prikrito izplačilo dobička in bi v konkretnem primeru predstavljala davčno nepriznani odhodek (1. točka 1. odstavka 30. člena ZDDPO-2).

Nadalje je pri dajanju posojil s strani (najmanj 25-odstotnih) družbenikov treba upoštevati še določila tanke kapitalizacije oziroma pravila davčnega priznavanja obresti pri presežnih posojilih. Presežno posojilo po 32. členu ZDDPO-2 je v vašem primeru tisto posojilo, ki presega štirikratnik razmerja med deležem družbenika in posojili, ki jih da družbenik svoji družbi.* Za posojila družbenika se štejejo tudi posojila tretjih oseb, vključno s posojili bank, za katera jamči ta delničar oziroma družbenik, oziroma če so posojila pridobljena v zvezi z depozitom tega delničarja oziroma družbenika v tej osebi oziroma banki.

Po davčni zakonodaji se obresti od presežka posojil, ki so prejeta od družbenika, ki ima kadarkoli v davčnem obdobju neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov delnic ali deležev v kapitalu ali glasovalnih pravic, davčno ne priznajo (razen pri bankah in zavarovalnicah), razen če zavezanec dokaže, da bi presežek posojil lahko dobil od posojilodajalca, ki je nepovezana oseba.

Podrobnejša pravila glede tanke kapitalizacije najdete v 32. členu ZDDPO-2.

Izplačilo obresti Pri izplačilu obresti je treba obračunati davčni odtegljaj. To je primerljivo z delitvijo dobička, in sicer v višini 20 odstotkov, razen če uveljavljate možnost obdavčitve z nižjo davčno stopnjo davčnega odtegljaja po mednarodnem sporazumu o izogibanju obdavčitve med Republiko Slovenijo in Hrvaško (5 odstotkov bruto zneska obresti).

Zahtevek za uporabo znižane davčne stopnje predložite na obrazcu KIDO 2. Pri izplačilu obresti o obračunu davčnega odtegljaja poročate na obrazcu REK-2. * OPOMBA: 32. člen ZDDPO-2: (3) Znesek deleža delničarja oziroma družbenika v kapitalu prejemnika posojila se določi za davčno obdobje kot povprečje na podlagi stanja vplačanega kapitala, prenesenega čistega dobička in rezerv na zadnji dan vsakega meseca v davčnem obdobju.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2007. Odl. US: U-I-198/05-12, 45/2007.

Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010-UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6.

• Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Ur.

l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011.

• Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), Ur. l. RS, št. 117/2006.

Spremembe: Ur. l. RS, št. 24/2008-ZDDKIS, 125/2008, 20/2009-ZDoh-2D, 47/2009. Odl. US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.), 110/2009 (1/2010 popr.), 43/2010, 97/2010.

• Pravilnik o priznani obrestni meri, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007.

(3)

Izobraževalni dogodek v Sloveniji – obravnava DDV Ameriško podjetje bo v Sloveniji organiziralo izobraževanje za končne kupce. Slovenska pravna oseba bo za to podjetje pobrala prijave in na račun prejeta nakazila nakazati naprej ameriškemu podjetju. V pogodbi o poslovnem sodelovanju je tudi klavzula, po kateri slovenska pravna oseba od kotizacij ameriškemu podjetju zaračuna 9-odstotno provizijo.

Ena od možnosti je ta, da ameriško podjetje v Nemčiji odpre podjetje oziroma poslovno enoto in prek nje v Sloveniji opravi izobraževanje. Kakšne obveznosti imata podjetji iz naslova DDV? Mnenje Pri odgovoru upoštevamo, da bo slovenska družba prejemala plačila v imenu in za račun nemškega podjetja oziroma ameriškega podjetja. To pomeni, da bo račune udeležencem za kotizacijo na tem izobraževalnem dogodku izdajalo nemško oziroma ameriško podjetje, slovenska družba pa bo pobirala kotizacije v imenu in za račun nemškega oziroma ameriškega davčnega zavezanca.

Po 2. odstavku 29. člena ZDDV-1 se šteje, da je kraj opravljanja storitev pri vstopninah za izobraževalno prireditev kraj, kjer ta prireditev dejansko poteka. Ta določba se uporablja za primere, ko so udeleženci izobraževanja končni porabniki. Zato bi bilo treba od vstopnin za izobraževalno prireditev obračunati slovenski DDV, ne glede na to, kdo bo izvajalec izobraževalnega dogodka (nemško ali ameriško podjetje). Izvajalec prireditve je tako dolžan predhodno pridobiti identifikacijsko številko za namene DDV. Nemški davčni zavezanec lahko imenuje davčnega zastopnika kot osebo, ki mora plačati DDV v Sloveniji, medtem ko je ameriško podjetje to dolžno narediti (glej 2. odstavek 76. člena ZDDV-1).

Storitev posredovanja, ki jo zaračuna slovenska družba ameriškemu davčnemu zavezancu ali nemškemu davčnemu zavezancu, ki bo imel identifikacijsko številko za DDV v Nemčiji, bo obdavčljiva po pravilih obrnjene davčne obveznosti, to pomeni v kraju, kjer ima prejemnik storitve sedež poslovanja oziroma sedež poslovne enote, ki prejme te storitve. Obdavčitev te storitve se tako opravi po pravilih iz 1. odstavka 25. člena ZDDV-1.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št.

(15 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011.

(4)

Fakturiranje prototipnih orodij Prosimo, če nam posredujete mnenje glede obdavčitve zaračunavanja prototipnih orodij kupcem zunaj Slovenije.

Kako ravnati pri obdavčitvi prototipnih orodij, narejenih iz silikona, ki se po izdelavi 15 kosov prototipov uničijo? To silikonsko orodje ostane v Sloveniji, fakturira pa se kupcu iz Italije (z veljavno identifikacijsko številko iz EU). Zanima nas, ali moramo obračunati slovenski DDV, ker ostane orodje v Sloveniji, ali pa lahko to orodje obravnavamo kot storitev in ga kupcu fakturiramo kot davka oproščeno storitev (ali se sklicujemo na VAT reverse charge under Article 44 of Vat Directive?).

Mnenje V 1. odstavku 6. člena Zakona o davku na dodano vrednost je določeno, da dobava blaga predstavlja prenos pravice do razpolaganja z opredmetenimi stvarmi, kot da bi bil prejemnik lastnik. V vašem primeru izdelate prototipno orodje, ki je opredmetena stvar, zato menimo, da italijanskemu davčnemu zavezancu prodate blago. Samostojna prodaja orodja (premičnine), nad katerim dobi kupec pravico do razpolaganja, tako predstavlja dobavo blaga, in ne opravljanja storitev.

Zaradi take prodaje opravite obdavčljiv promet v RS, pri katerem pa niso izpolnjeni pogoji, da bi bila lahko dobava teh orodij oproščena plačila DDV po 1. odstavku 46. člena ZDDV-1, saj blaga ne odpeljete (niti ga ne kupec oziroma naročnik ali kdo drug v vašem imenu) z ozemlja Slovenije v drugo državo članico.* Zato je prodaja takih orodij naročniku, ki je davčni zavezanec v Italiji, obdavčena s slovenskim DDV. Davčni zavezanec iz Italije ima pravico, da ob izpolnjenih pogojih iz 74. člena ZDDV-1 od slovenske davčne uprave zahteva povračilo DDV, ki ste mu ga zaračunali pri prodaji prototipnega orodja. Eden od pogojev za vračilo DDV je to, da v obdobju vračila italijanski davčni zavezanec ni dobavil nobenega blaga ali opravil storitve, za katere bi se štelo, da je bilo dobavljeno ali so bile opravljene v Sloveniji, razen v primeru izjem po b točki 1. odstavka 74. člena ZDDV-1. Če izdelane prototipe (omenjate 15 kosov) tudi prodate italijanskemu davčnemu zavezancu, ki mu jih pošljete v Italijo oziroma iz Slovenije v drugo državo članico EU, lahko uporabite možnost, da izdelave prototipnega orodja ne zaračunate posebej, temveč vključite v kalkulacijo cene prodanih prototipov, ki jih izdelate s prototipnim orodjem, saj je to vsebinsko povezano z izdelavo prototipov, o katerih predvidevamo, da so vaš končni produkt.

Dobava prototipov, ki jih zaračunate davčnemu zavezancu v Italiji (ki ima identifikacijjsko številko za DDV v Italiji) in mu jih tudi pošljete iz Slovenijo v Italijo ali v drugo državo članico EU, je oproščena plačila DDV, kar pomeni, da je izdelava prototipnega orodja lahko vključena v ceno dobavljenega blaga, ki je oproščeno plačila DDV. * OPOMBA: 46. člen ZDDV-1: Oprostitve v zvezi z dobavami blaga Plačila DDV so oproščene: 1. dobave blaga, ki ga odpošlje ali odpelje prodajalec ali oseba, ki pridobi blago, ali druga oseba za njun račun z ozemlja Slovenije v drugo državo članico, če se opravijo drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, ki delujeta kot taka v tej drugi državi članici.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št.

117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011.

(5)

Odloženi stroški razvoja a) Naše podjetje razvija nov produkt. V to smo zajeli stroške zaposlenih v razvojnem oddelku. Knjižili smo: a) strošek zaposlenih v breme skupine 47 in v dobro skupine 25 ter b) prihodki iz usredstvenja lastnih storitev v breme konta 002 in v dobro skupine 79. Odložene stroške razvoja smo aktivirali in začeli amortizirati 1. 1. 2012. Neopredmeteno osnovno sredstvo smo uvrstili med sredstva z dobo koristnosti, torej za čas, dokler nam bodo nastajali prihodki iz razvoja tega produkta (v našem primeru 5 let). Pri razvoju tega produkta pa smo imeli tudi zunanjega izvajalca. Prejeli smo račun za nadgradnjo produkta in ga knjižili med investicije v teku za neopredmetena osnovna sredstva. Ali je bolj pravilno, da to knjižimo med odložene stroške razvoja?

Ali je prav, da odložene stroške v razvoju aktiviramo kot neopredmeteno sredstvo in jih vodimo v registru? b) Pred leti smo kupili programsko opremo in jo knjižili na 003. Ali stroške dela naših razvojnikov lahko knjižimo kot povečanje vrednosti tega neopredmetenega sredstva?

Mnenje a) Dolgoročno odloženi stroški razvijanja (konto 002) se šteje kot del neopredmetenih osnovnih sredstev; kot neopredmeteno osnovno sredstvo se pripozna, če izpolnjuje pogoje iz SRS 2.13, amortizira pa se v ocenjeni dobi koristnosti, v vašem primeru v času trženja novega razvitega produkta, to je 5 let. Računovodski standardi ne predpisujejo obveznega vodenja registra neopredmetenih osnovnih sredstev, vendar v praksi podjetja to večinoma počno, da se tako avtomatizira obračunavanje in knjiženje amortizacije.

16) Če so hkrati z razvojem novega produkta nastali tudi stroški storitev (zunanjega izvajalca), bi bilo prav, da tudi te stroške knjižite v razred 4 (konkretno v breme skupine 41 in v dobro skupine 22 ali 28) in jih potem usredstvite skupaj z vsemi drugimi nabranimi stroški razvoja (najprej v breme konta 701 in v dobro konta 490, nato še v breme konta 002 in v dobro skupine 79). Stroški razvoja namreč nastajajo pred začetkom proizvodnje za prodajanje, ki se je pri vas začelo s 1. 1. 2012. Če pa so ti stroški zunanjega svetovalca nastali po pripoznanju stroškov razvoja med neopredmetenimi sredstvi (izjemni primeri, ki jih je treba posebej preveriti in preučiti, ali gre res za stroške razvoja ali pa za stroške storitev zaradi opravljanja nove dejavnosti – proizvajanja razvitega produkta), jih lahko knjižite najprej na neopredmetena sredstva v pridobivanju, nato pa knjižite še prenos iz tega konta na konto 002 – dolgoročno odloženi stroški razvijanja, ter preračunate amortizacijsko stopnjo, če je ocenjena doba nastajanja prihodkov enaka prvotno ocenjeni in se ta poslovni dogodek ni zgodil do vključno 31. 12.

2011. Praviloma se taki dogodki ne pojavljajo in so lahko pripoznani izjemoma, če je bilo zaradi novih izkušenj in podatkov treba proizvodnjo prilagoditi, pa ste zato iskali in razvijali alternative za obstoječo proizvodnjo (na primer alternativne materiale, tehnike obdelave). b) Razvoj programske opreme, ki ste jo kupili pred leti in jo izkazujete na kontu 003: Če imate pravice do spreminjanja programske opreme in gre za take naknadne stroške v zvezi s to programsko opremo, ki povečujejo prihodnje koristi te opreme v primerjavi s prvotno ocenjenimi, lahko knjižite te stroške kot povečanje vrednosti tega neopredmetenega osnovnega sredstva na enak način, kot je opisano v prvem primeru.

Ob tem je treba spet opozoriti na obvezen preračun nove amortizacijske stopnje. Tako se lahko pripoznajo le direktni stroški, povezani s to programsko opremo, ne pa tudi pripis splošnih stroškov (na primer režijskih stroškov, stroškov prodajanja, stroškov usposabljanja zaposlenih za delo s programsko opremo).

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012.

(6)

Nagrada zunanjim sodelavcem v obliki pozlačenih svinčnikov Podjetje je kupilo pozlačene svinčnike (vrednost 1 kosa je 143,50 evra brez DDV), ki jih bodo razdelili kot nagrado zunanjim sodelavcem, ki dosežejo določeno stopnjo v karierni lestvici. Podjetje vodi ločene davčne evidence za obdavčeno dejavnost in oproščeno dejavnost. Odločili so se, da bodo strošek nagrade proporcionalno prefakturirali dvema podjetjema: 50 odstotkov na prvo podjetje in 30 odstotkov na drugo podjetje. Strošek preostalih 20 odstot-

kov ostane na tem podjetju.

Kako je z odbitnim DDV? Zanima nas tudi, ali je ta strošek davčno priznan (račun je bil izdan 13.

12. 2011, prejet je bil 20. 2. 2012 – dobavitelj je iz Avstrije –, prefakturiran pa bo v letu 2012).

Mnenje Nagrade se v tem primeru obdavčujejo enako kot osnovni dohodki teh zunanjih sodelavcev, ki jih dosežejo pri opravljanju dejavnosti oziroma poslovnem sodelovanju z vašim podjetjem. Nagrade so namreč posledica njihovega dela za vaše podjetje, zato niso samostojen dohodek po 105. členu Zakona o dohodnini. Tako bo obdavčitev odvisna od statusa zunanjih izvajalcev. Zunanji izvajalci bodo izdali račun za storitev oziroma plačilo priznanega odstotka uspešnosti pri opravljanju dejavnosti za vaše podjetje, plačilo tega računa pa bo v stvari, torej s pozlačenim svinčnikom.

Pravica do odbitka vstopnega DDV je odvisna od tega, ali so bili pozlačeni svinčniki kupljeni za opravljanje obdavčene ali davka oproščene dejavnosti ali pa kombinacijo teh dejavnosti.

Omenjate, da boste strošek nagrade delno prefakturirali na dve drugi podjetji, kar pomeni, da je v tem delu promet v zvezi s temi nagradami obdavčen, saj se pri tovrstnem prefakturiranju po 16. členu ZDDV-1 šteje, da ste v tem primeru sami opravili to storitev, zato je to obdavčeno z davkom na dodano vrednost (gre dejansko za prefakturirani strošek po računih zunanjih izvajalcev). Domnevamo namreč, da zunanji izvajalci zaračunajo posredovanje oziroma storitev, ki ni oproščena plačila davka na dodano vrednost po ZDDV-1.

Nakup pozlačenih svinčnikov bo tako vsaj v višini 80 odstotkov povezan z obdavčeno dejavnostjo, glede na to, da so kupljeni le zaradi plačila storitev (nagrade), dejansko pa boste ta strošek v višini 80 odstotkov zaračunali naprej, kar bo obdavčeno z DDV (če se to nanaša na storitev, ki ni oproščena plačila DDV). Odbitek v višini 20 odstotkov nabave je odvisen od tega, na katero dejavnost se ta nabava pri vas nanaša. Če je nabava pozlačenih svinčnikov povezana z nagradami oziroma plačilom, ki se nanaša na opravljanje obdavčene dejavnosti (npr. izvajalci posredujejo pri prodaji blaga, kar je obdavčeno z DDV), boste pridobili pravico do odbitka vstopnega DDV glede na to, da vodite ločene evidence za obdavčeno in oproščeno dejavnost. Obratno pa bi veljalo, če bi bila taka nabava povezana z nagradami, ki se dajejo v zvezi z opravljanjem oproščene dejavnosti. Možna je tudi situacija, da se ta nabava nanaša na opravljanje obdavčene in oproščene dejavnosti, kar pomeni, da bi v tem primeru pridobili pravico do odbitka vstopnega DDV v deležu, ki se nanaša na opravljanje obdavčene dejavnosti.

Strošek nagrade je davčno priznan, saj omenjate, da je povezan z delom zunanjih izvajalcev, zato domnevamo, da je povezan z ustvarjanjem obdavčenih prihodkov po določilih Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (29. člen ZDDPO-2). Če so odhodki potrebni za pridobitev prihodkov (npr. so posledica opravljanja dejavnosti, ki je obdavčena po ZDDPO-2), so davčno priznani po 29. členu ZDDPO-2.

(17 Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011.

• Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr.), 112/2006.

• Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št.

117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011.

(7)

Sponzoriranje hčere športnice Samostojna podjetnica, ki opravlja dejavnost posredovanja, je mati obetavne mlade smučarke.

Ta je bila do nedavnega članica društva, kjer je trenirala, zdaj pa se je odločila za samostojno pot.

Podjetnica se je odločila, da bo sofinancirala stroške treningov svoje hčere, in sicer iz s. p.-ja. Stroški, ki bi jih pokrivala, so naslednji: prevozi na treninge, cestnine, parkirnine, nočitve na treningih, prehrana, smučarska oprema, fizioterapije ipd.

Ker še nismo imeli takega primera, nas zanima, ali lahko s. p. donira oziroma sponzorira fizično osebo (pri tem še povezano osebo) in kaj to pomeni glede obdavčitve.

Ali je to sploh lahko priznan strošek na s. p.?

Mnenje Iz vašega vprašanja razumemo, da hči nima urejenega nobenega statusa, torej jo obravnavate zgolj kot fizično osebo. Glede na to, da bo fizična oseba (športnica) dejansko opravljala dejavnost, saj bo reklamirala svojega sponzorja, bi bilo smiselno razmisliti, kakšen status izbrati za prejemnico sponzorskih sredstev (samostojni podjetnik, samostojni športnik ali npr. ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo). Športnica bi imela tako v svojih poslovnih knjigah različne stroške v zvezi z opravljanjem te dejavnosti (v zvezi z udeležbo na športnih tekmovanjih, kjer bi reklamirala sponzorja), hkrati pa bi prejela tudi prihodke iz sponzorstva, tako da bi se v primeru vodenja poslovnih knjig po dejanskih odhodkih obdavčil dobiček iz naslova opravljanja te dejavnosti.

Hkrati naj omenimo določbo v 4. odstavku 113. člena Zakona o dohodnini, po kateri se rezidentu, ki samostojno opravlja poklic športnika in je vpisan v razvid poklicnih športnikov, pod pogojem, da nima sklenjenega delovnega razmerja in da ne opravlja druge dejavnosti, prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti v višini 15 odstotkov prihodkov letno, do zneska 25.000 € njegovih prihodkov iz dejavnosti v letu, za katero se odmerja dohodnina.

Pri sponzoriranju se glede davčnega priznavanja stroškov oziroma odhodkov upoštevajo pravila in omejitve iz 29. in 30. člena ZDDPO-2 ob predhodnem upoštevanju

računovodskih pravil za evidentiranje teh odhodkov po računovodskih predpisih (12. člen ZDDPO-2).

Najpomembnejša pravila v zvezi z vašim primerom so določena v 29. členu ZDDPO-2: (1) Za ugotavljanje dobička se priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu.

(2) Odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, so odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da: 1. niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti; 2. imajo značaj privatnosti; 3. niso skladni z običajno poslovno prakso.

(3) Odhodki niso skladni z običajno poslovno prakso, če niso običajni pri poslovanju v posamezni dejavnosti glede na pretekle in druge izkušnje in primerjavo z drugimi dejavnostmi ter dejstvi in okoliščinami, razen odhodkov, nastalih zaradi izrednih in nepogostih dogodkov, kot so naravne nesreče, ali zaradi drugih izrednih in nepogostih dogodkov.

Davčno priznani so tako odhodki, potrebni za pridobitev obdavčenih prihodkov po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb oziroma Zakonu o dohodnini v okviru opravljanja dejavnosti. Če bi bila dejavnost sponzorja taka, da bi reklamiranje s strani športnice lahko pomenilo povečanje njenih obdavčenih prihodkov, bi bili taki odhodki davčno priznani. V določeni meri se to lahko dokazuje s primerjavo izkazov poslovnega izida. Za to bi šlo denimo v primeru, da se sponzorju povečajo prihodki ali ohranijo posli, ki bi jih sicer izgubil, če tega sponzoriranja ne bi bilo, v primerjavi z izkazom (izkazi) v obdobju, ko tega sponzoriranja še ni bilo, če predpostavljamo, da bi bil to edini ukrep za povečanje prodaje pri tej podjetnici – sponzorju. Če boste ugotovili, da poslovnega namena pri tem sponzoriranju po vsebini ne bo, temveč je to posledica razmerja mati–hči, bodo po vsebini to donacije hčeri športnici, ki bodo davčno nepriznan odhodek, zato menimo, da je potem bolje, da teh donacij ne izkazujete v poslovnih knjigah podjetnice, saj so te davčno nepriznane.

Hkrati je treba upoštevati, da je tudi z vidika obdavčitve dohodkov hčere bolj smiselno, da ji mati sredstva podari kot mati hčeri, če slednja ne bo imela nobenega organiziranega statusa za opravljanje dejavnosti. Dajanje daril s strani samostojnih podjetnikov fizičnim osebam, ki ne opravljajo dejavnosti, je namreč obdavčeno po Zakonu o dohodnini, in sicer kot drugi dohodki (glej 105. člen Zakona o dohodnini), vendar ne, če hči (kot občanka) prejme sredstva od matere (kot občanke).

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2007. Odl. US: U-I-198/05-12, 45/2007.

Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010-UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6.

• Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011.

• Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010.

18) POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

ROKOVNIK

EURIBOR

na dan 24.10.2012

na dan 21.11.2012

3-mesečni

0,203

0,190

6-mesečni

0,402

0,352

12-mesečni

0,638

0,582

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (21.11.2012)

Plačila v gotovini

PRAVNE OSEBE: 10. dec.

14. dec.

18. dec.

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb (mesečno)

20. dec.

DURS - Rekapit. poročilo 11/2012 in DDV-O 11/2012 Banka Slovenije - poročilo BST, KRD, DVP, SN-T

21. dec.

AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

31. dec.

DURS - obračun in plačilo DDV 11/2012 Poročilo o dobavah (67.a člen) 11/2012 Banka Slovenije - SKV Podatki o medletnem uveljavljanju olajšave za vzdrževane družinske člane za leto 2012

420 EUR

Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2* Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga v RS po ZPPDFT**

Da ne pozabim:

15.000 EUR

Intrastat poročilo Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

FIZIČNE OSEBE (s.p.): Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti 9%

Obdobje od 1.7. 2012 do 31.12. 2012

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

* Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. 1/12, 6.7.2012)

Variabilni del priznane obrestne mere

10. dec.

15. dec.

18. dec.

20. dec.

21. dec.

31. dec.

NOV. 2012

EUR

USD

JPY

GBP

CHF

Do vključno 1 meseca

0,05714 %

0,21000 %

0,13514 %

0,50000 %

0,00600 %

Do vključno 3 mesecev

0,13214 %

0,31275 %

0,18857 %

0,52750 %

0,03200 %

Do vključno 6 mesecev

0,27536 %

0,53940 %

0,30229 %

0,70563 %

0,12500 %

12 mesecev

0,54857 %

0,87550 %

0,51514 %

1,09375 %

0,32400 %

Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti (mesečno) Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov Rekapitulacijsko poročilo 11/2012 in DDV-O 11/2012 AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti DURS - obračun in plačilo DDV 11/2012 DURS - obvestilo o spremembi izbranega sistema vodenja poslovnih knjig Poročilo o dobavah (67.a člen) 11/2012 Banka Slovenije - SKV Podatki o medletnem uveljavljanju olajšave za vzdrževane družinske člane za leto 2012

NASMEHNITE SE! “Ali ste vi tisti direktor, ki na vsako vprašanje odgovarja z drugim vprašanjem?” vpraša novinar, ki želi intervjuati direktorja uspešnega podjetja.

“Zakaj pa mislite, da sem jaz tisti direktor?”

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.durs.gov.si/si/aktualno/obrestne_mere_za_obresti_na_posojila_med_povezanimi_osebami_na_podlagi_pravilnika_o_priznani_obrestni_meri/ (21.11.2012)

Vrsta izplačila za

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 73/2008 in 55/2010)

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70% cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporab-ljati javni prevoz do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

V skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NOVEMBER 2012

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 40% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 600,00 EUR**.

Za 20 let delovne dobe: v višini 60% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 900,00 EUR**.

Za 30 let delovne dobe: v višini 80% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 1.200,00 EUR**.

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece 3.000,00 EUR* oz. v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje.

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

770,69 EUR za leto 2012; Najvišji znesek brez prispevkov 1.042,30 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- v primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 1.500,00 EUR**; - v primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 750,00 EUR** - Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.500,00 EUR**) - Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 1.500,00 EUR**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si/). *** Povračila stroškov v zvezi z delom se izplačujejo v višini, ki jih določa ta KP, vendar pod pogoji, da se ti zneski ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost.

D E C E M B E R 2 0 12

SEMINARJI IR

03. 12.

Davčne novosti na primerih (dr. Mateja Drobež Tomšič)

03. 12.

Posebnosti računovodstva za društva in prehod na nov kontni načrt 2013 (Vesna Bartolj Maver)

ŠOLE IR

03. 12.

Delavnica - računovodstvo zalog (Kristinka Vukovič)

06. 12.

Aktualni poslovni dogodki pri s.p.-jih evidentirani po novem kontnem načrtu 2013 (Vesna Bartolj Maver)

13. 12.

Poglobljena delavnica obračunavanja DDV (Branka Svilar Mugoša)

04. 12.

Novosti na temo obračunavanja DDV, ki nas bodo doletele s 1.1.2013 in izjemno pozitivna najnovejša sodna praksa sodišča EU (Branka Svilar Mugoša)

05. 12.

Odloženi davki - vse pomembnejši v računovodskih izkazih, tudi zaradi spremembe ZDDPO2 (Silva Koritnik Rakela)

05. 12.

Branje bilanc (mag. Tatjana Jovanović)

06. 12.

Obračunavanje DDV pri mednarodnih transakcijah v praksi (Branka Svilar Mugoša)

07. 12.

Konsolidacija – preprosto, razumljivo in praktično (Vesna Bartolj Maver)

10. 12.

12. 12.

K R AT K I S E M I N A R J I I R

Davčni obračun 2012 s spremembami (dr. Mateja Drobež Tomšič)

05. 12.

12. 12.

Paket ugodnega izobraževanja: seminar DDPO + kratek seminar DDV novosti za samo 111 € + ddv (dr. Mateja Drobež Tomšič)

13. 12.

06. 12.

Kaj nam pove izkaz denarnih tokov in kako ga sestavimo (Silva Koritnik Rakela)

11. 12.

Društva in davki (dohodnina, davek od dohodka, DDV,...)

(Vesna Bartolj Maver)

Inventura hitro in jedrnato (Vesna Bartolj Maver)

18. 12.

DDV novosti s 1.1.2013 (dr. Mateja Drobež Tomšič)

Vse, kar morate vedeti o potnih stroških, vključno z zadnjimi novostmi v zasebnem in javnem sektorju (Maja Dolinar Dubokovič)

18. 12.

Obdavčitev dividend in kapitalskih dobičkov – 1.1.2013 se začne uporabljati višja davčna stopnja!

(Maja Bohorič)

Novosti na področju DDV, ki se bodo začele uporabljati s 1. januarjem 2013 (Maja Dolinar Dubokovič)

19. 12.

11. 12.

20. 12.

Prvič delam letno poročilo za majhno gospodarsko družbo (Kristinka Vukovič)

Pozor - sklepi pri samostojnih podjetnikih so nujno potrebni (Vesna Bartolj Maver)

12. 12.

17. 12.

Kaj in kako z osnovnimi sredstvi ob zaključku leta (Kristinka Vukovič)

20. 12.

Delavnica - osnovna sredstva in naložbene nepremičnine (Vesna Bartolj Maver)

Izdelava konsolidiranih računovodskih izkazov v praksi (Vesna Bartolj Maver)

Sestavljanje davčnega obračuna za leto 2012 (Maja Bohorič)

Več o izobraževanju Inštituta za računovodstvo na: www.iracunovodstvo.eu, dodatna pojasnila: 01 360 20 08.