e-Bilten Unikum nov.13

www.iracunovodstvo.eu

BILTEN

6,57 EUR / NOVEMBER 2013 _ 11

SPODBUDE ZA DELODAJALCE S sprejetjem Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakona o urejanju trga dela ter Zakona o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva so delodajalci upravičeni do mnogih spodbud pri zaposlovanju različnih kategorij delavcev v obliki povračila ali oprostitve plačila nekaterih ali vseh prispevkov delodajalca. Namen sprejetih ukrepov je predvsem spodbuditi zaposlovanje za nedoločen čas, destimulirati in s tem omejiti zaposlovanje za določen čas pa tudi povečati zaposlitvene možnosti mladih brezposelnih oziroma starejših ljudi in starejših delavcev, ki so že izpolnili starostne pogoje za upokojitev.

Več o temi meseca lahko preberete na straneh 3, 4, 5, 6

VSEBINA 3-6

6-7

8

Tema meseca SPODBUDE ZA DELODAJALCE

KADRI IN DELO PORAČUN MALICE IN REGRESA ZA LETNI DOPUST KONEC LETA

RAČUNOVODSTVO OMEJEVANJE GOTOVINSKEGA PLAČEVANJA V DRUŠTVIH

DAVKI

9 VRAČILO DDV SLOVENSKIM GOSPODARSKIM DRUŽBAM V SRBIJI

RAČUNOVODSTVO

10-11 POSEBNOSTI RAČUNOVODENJA V KMETIJSTVU

12

DAVKI OLAJŠAVE V DAVČNEM OBRAČUNU ZA LETO 2013

13-17 Mnenja IR

UVODNIK _ Kristinka Vukovič

ČE BI, NE BI Pa smo tik pred koncem leta. To leto ni prineslo korenitejših reform, so nas pa zato razburile drobne stvari, nazadnje obrazci REK, zaradi katerih morajo spreminjati računalniške programe prav vsi izplačevalci v tej državi. Čemu to služi, če odmislimo ogromno dodatnega administriranja in stroške informatike? Ne obdavčitev ne višina prejemka, prav nič ne bo drugače, a Dursu bomo vendarle morali poročati še o vrstah bonitet in vsak mesec še o registrski številki avtomobila, za katero je bila obračunana. In kaj bo Durs vsak mesec z vsemi številkami avtomobilov? Da bo pri najemninah treba poročati še o šifri katastrske občine in številki stavbe, še razumem, ker bo očitno služilo usklajevanju s podatki v Evidenci trga nepremičnin …

Spomnimo se, da so obrazci REK mnoga leta služili poročanju o prejemkih, ki so predmet obdavčitve po Zakonu o dohodnini, ker je bilo po Zakonu o davčnem postopku pač treba poročati o dohodkih, ki so predmet obdavčitve. Spremenjeni pravilnik, ki ureja te obrazce, pa je zdaj napisan tako zamotano, da ureja tudi poročanje o dohodkih, za katere bi se odtegljaj izračunaval, če bi se dohodek všteval v davčno osnovo oziroma ne bi bil oproščen. In zato bomo zdaj mesečno Dursu poročali o vseh prejemkih fizičnih oseb, če padejo pod obdavčitev ali ne, torej tudi o vseh povračilih stroškov, jubilejnih nagradah in podobno. Tokrat pišemo tudi o gotovinskem izplačevanju povračil potnih stroškov v društvih, prostovoljskih organizacijah ipd., za katere do nedavna ni bilo povsem jasno, ali morajo nujno povrniti stroške z nakazilom preko transakcijskega računa. Več o teh dilemah lahko preberete na prihodnjih straneh, v nosilnem članku pa ponujamo pregled nad vsemi možnimi olajšavi v zvezi z zaposlitvijo.

Lepo Vas pozdravlja Vaša Kristinka Vukovič

UNIKUM, letnik 7 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 E: info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu Odgovorna urednica: Nina Selan Slapar, nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.istockphoto.com, v kolikor ni drugače označeno.

Oblikovanje in priprava za tisk: Barbara Šušteršič Tisk: Birografika Bori d.o.o.

Posamezna številka stane: 6,57 EUR. Letna naročnina na tiskano verzijo znaša: 52 EUR + 9,5% DDV Letna naročnina na spletno verzijo znaša: 20 EUR + 22% DDV Naročnina velja do pisnega preklica. V povprečju natisnemo 600 izvodov.

Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji.

Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan.

ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

www.iracunovodstvo.eu

TEMA MESECA _ mag. Katja Topovšek

3

SPODBUDE ZA DELODAJALCE

S sprejetjem Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakona o urejanju trga dela ter Zakona o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva so delodajalci upravičeni do mnogih spodbud pri zaposlovanju različnih kategorij delavcev v obliki povračila ali oprostitve plačila nekaterih ali vseh prispevkov delodajalca. Namen sprejetih ukrepov je predvsem spodbuditi zaposlovanje za nedoločen čas, destimulirati in s tem omejiti zaposlovanje za določen čas pa tudi povečati zaposlitvene možnosti mladih brezposelnih oziroma starejših ljudi in starejših delavcev, ki so že izpolnili starostne pogoje za upokojitev.

V

letošnjem letu so bile sprejete številne spodbude za delodajalce pri plačah delavcem, zato smo pripravili njihov povzetek.

1. Spodbude in obremenitve za delodajalce po Zakonu o urejanju trga dela (ZUTD-A) Delodajalcu, ki je po 12. 4. 2013 z delavcem sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ni treba plačevati prispevka za zaposlovanje na plačo za dve leti. Delodajalec sicer obračuna prispevek za zaposlovanje na bruto plačo po 0,06-odstotni stopnji, vendar mu ga ni treba plačati.

Nasprotno delodajalec, ki sklene z delavcem pogodbo o zaposlitvi za določen čas, po 12. 4. 2013 plačuje prispevek za zaposlovanje na bruto plačo v višini petkratnika zneska, torej po 0,3-odstotni stopnji, tako da prispevki delodajalca na plačo skupaj znašajo 16,34 odstotka. Pri izplačilu minimalne plače (783,66 evra) tako znaša petkratnik zneska prispevka za zaposlovanje 2,35 evra, če bi bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas, pa bi znašal 0,47 evra.

Ta ukrep velja samo za sklenjene pogodbe po 12. 4. 2013, pri čemer ni pomembno, ali pogodbo za zaposlitev za določen čas sklene z delavcem prvič ali pa gre za nadaljnjo sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Po pojasnilu Dursa ter Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve

in enake možnosti (Pojasnilo DURS, št. 007-129/2013-2 01-610-06, z dne 13. 6. 2013) je delodajalec oproščen plačila prispevka za zaposlovanje, ko z delavcem sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ne glede na to, ali je prej imel z delavcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas – torej ne glede na to, ali gre za prvo sklenitev delovnega razmerja ali ne. Ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, s ponudbo nove pogodbe pri istem delodajalcu, prav tako za nedoločen čas, to pravilo ne velja; velja pa ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe pri drugem delodajalcu. V tem primeru je tudi drugi delodajalec – ker je sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas – upravičen do oprostitve plačila prispevka za zaposlovanje za dve leti.

2. Spodbude za delodajalce po ZPIZ-2 2. 1. Delna oprostitev plačila prispevkov delodajalcev za starejše delavce (156. člen ZPIZ-2) Delodajalec je oproščen plačila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na bruto dohodke za zavarovance, ki: • so dopolnili 60 let starosti, pri čemer znaša višina oprostitve 30 odstotkov prispevkov delodajalca; • izpolnjujejo starostni pogoj za pridobitev pravice do predčasne pokojnine, določene v 2. odstavku 29. člena ZPIZ-2; v tem primeru znaša

oprostitev 50 odstotkov prispevkov delodajalca.

Ta dva ukrepa veljata ne glede na to, kdaj je delodajalec zaposlil tega delavca, uporabljata pa se od 1. 7.

2013 (prvič se torej upoštevata pri plači za julij 2013). Če delavec izpolni oba pogoja (starost 60 let in starostni pogoj za pridobitev pravice do predčasne pokojnine), lahko delodajalec upošteva oprostitev le še 30 odstotkov prispevkov delodajalca.

Pogoji za pridobitev pravice do predčasne pokojnine (29. člen ZPIZ-2): Leto

Starost moški

ženska

leta / meseci

leta / meseci

2013

58 / 4

58 / 0

2014

58 / 8

58 / 4

2015

59 / 0

58 / 8

2016

59 / 4

59 / 0

2017

59 / 8

2018

59 / 4 59 / 8

2. 2. Vračilo prispevkov delodajalcev za prvo zaposlitev (157. člen ZPIZ-2) Delodajalci, ki po 1. 7. 2013 prvič zaposlijo delavca za nedoločen čas neprekinjeno za najmanj dve leti, • ki še ni dopolnil 26 let starosti, ali • mater, ki skrbi za otroke do tretjega leta starosti, lahko uveljavljajo vračilo prispev-

4 kov delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za prvo leto zaposlenosti v višini 50 odstotkov in za drugo leto v višini 30 odstotkov. Način vračila teh prispevkov določa Pravilnik o vračilu dela prispevkov delodajalcev za prvo zaposlitev. Delodajalec bo vračilo teh prispevkov lahko uveljavljal z vlogo, ki jo bo oddal najpozneje v treh mesecih po poteku drugega leta od sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.

Delodajalci bodo lahko uveljavljali vračilo prispevkov samo za obdobje, ko delavec še ni dopolnil 26 let, oziroma tudi še za mesec, v katerem delavec dopolni 26 let starosti. Za matere, ki skrbijo za otroka do tretjega leta starosti, pa se vračilo izvede tudi za mesec, v katerem otrok dopolni 3 leta starosti.

Delodajalec ni upravičen do vračila prispevkov, če je za istega delavca uveljavljal prispevke za PIZ po predpisih o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, po predpisih o urejanju trga dela, predpisih o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 in drugih predpisih, ki urejajo vračila, oprostitve ali olajšave v zvezi s prispevki za PIZ. Pravilno je, da se za prispevke, za katere bo delodajalec uveljavljal vračilo, pri obračunu vzpostavi terjatev (konto 164 – Druge kratkoročne terjatve do državnih in drugih inštitucij). Če delodajalec zahtevka ne vloži, se znesek prenese na konto 474.

2. 3. Oprostitev plačila prispevkov samostojnih podjetnikov (14. točka 145. člena ZPIZ-2) Od 1. 7. 2013 lahko spodbude koristijo tudi samostojni podjetniki, ki se prvič vpišejo v poslovni register.

Za prvih 12 mesecev so oproščeni plačila prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 50 odstotkov zneska tega prispevka, v naslednjih 12 mesecih pa so oproščeni 30 odstotkov zneska prispevka zavarovanca in delodajalca iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pri tem je pomembno, da gre za samozaposlitev, kar pomeni, da navedena določba za tako imenovane popoldanske s. p.-je ne velja.

UNIKUM November 2013 _ Tema meseca _ Spodbude za delodajalce

3. Spodbuda za zaposlovanje po Zakonu o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva Delodajalec je oproščen plačila vseh obveznih prispevkov za socialno varnost v breme delodajalca za prvih 24 mesecev zaposlitve, če v obdobju od 1. 11. 2013 do 31. 12.

2014 sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas z brezposelno osebo, mlajšo od 30 let, ki je najmanj 3 mesece pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas prijavljena v evidenci brezposelnih oseb.

Delodajalec mora dodatno izpolnjevati naslednje pogoje in omejitve: a) da zadnje tri mesece pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi: • ni začel postopka odpovedi oziroma odpovedal pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov, • najmanj 30 zaporednih dni ni imel blokiranega transakcijskega računa; b) da v zadnjih šestih mesecih pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi ni niti enkrat prekoračil roka za izplačilo plače in plačilo prispevkov ter da je prispevke plačal v predpisani višini (torej v celoti); c) da za zaposlitev mlajše brezposelne osebe ne uveljavlja spodbude za zaposlovanje na podlagi Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015, Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela ali Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Če po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z mlajšo brezposelno osebo delodajalec tej osebi odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali če delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi delodajalcu pred potekom 24 mesecev zaposlitve, je delodajalec dolžan plačati prispevke delodajalca za socialno varnost za celotno obdobje zaposlitve te osebe.

Delodajalec pa ni dolžan plačati prispevkov, če: a) delodajalec redno odpove pogodbo • zaradi nesposobnosti, • iz krivdnega razloga, • zaradi nezmožnosti za opravljanje

dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, • zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela; b) delavec redno odpove pogodbo; c) delodajalec izredno odpove pogodbo iz razlogov na strani delavca.

4. Prilagoditev obrazcev REK spremembam Obrazci REK-1 so zaradi sprememb zakonodaje dopolnjeni s polji, v katere izplačevalec vpiše osnove za izračun prispevkov. V skladu z določili ZPIZ-2 se delna oprostitev plačila prispevkov vpiše v polja 309, 310 in 311. Posebnosti pri izračunu in plačevanju prispevka za primer brezposelnosti v skladu z določili ZUTD-A se vpišejo v polji 312 in 313, osnova za prispevke, za katere delodajalec uveljavlja oprostitev po ZIUPTDSV, pa v polje 314. Če je prispevek samo obračunan, ne pa tudi plačan (zaradi oprostitve plačila), se znesek vpiše pod obračunane (polja 601–605). Na individualnih obrazcih se ustrezno označi pogoj, ki ga izpolnjuje delavec (polja A017–A022). Podrobna pojasnila najdete na spletni strani Dursa (Pojasnilo DURS, št.

4251-835/2013-1-01-610-501, z dne 9. 4. 2013; Pojasnilo DURS, št. 42502370/2013-2 01-610-501, z dne 12.

6. 2013; Pojasnilo DURS, št. 4251835/2013-1-01-610-501, z dne 21. 3.

2013).

5. Spodbuda za zaposlovanje na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo – Pokolpje (27. in 28. člen Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ZSRR-2) Povračilo prispevkov lahko uveljavljajo delodajalci, ki se ukvarjajo s tržno dejavnostjo in imajo sedež ali prebivališče v Pokolpju, za dejavnosti, ki jih tam dejansko opravljajo.

Zaposlitev osebe, za katero uveljavljajo povračilo, mora predstavljati novo, dodatno zaposlitev (glede na povprečje v zadnjih 12 mesecih).

Na območje Pokolpja spadajo delodajalci, ki imajo sedež oziroma

5

www.iracunovodstvo.eu

stalno ali začasno prebivališče v eni od naslednjih občin: • Kočevje, Kostel, Loški Potok, Osilnica, • Črnomelj, Metlika, Semič. Če delodajalec za najmanj eno leto neprekinjeno zaposli brezposelno osebo, ki: • v preteklega pol leta ni imela redno plačane zaposlitve ali • nima dokončane višje srednje stopnje izobrazbe ali poklicnega usposabljanja ali • je starejša od 50 let ali • je pripadnik etnične manjšine, se mu za tega delavca za obdobje enega leta kot enkratna pomoč, povrnejo plačani prispevki delodajalca za socialno varnost.

Pogodba mora biti sklenjena za najmanj eno leto, invalid pa mora ostati zaposlen pri delodajalcu neprekinjeno najmanj eno leto oziroma najmanj za celotno obdobje, za katero uveljavlja povračilo. Če delodajalec zaposli brezposelno osebo, ki se šteje kot invalid v kvotnem sistemu zaposlovanja invalidov, pa se mu za tega delavca povrnejo plačani prispevki delodajalca za celotno obdobje, ko je delavec zaposlen, vendar najdlje do 31. 12. 2016. Pogodba mora biti sklenjena za najmanj eno leto, invalid pa mora ostati zaposlen pri delodajalcu neprekinjeno najmanj eno leto oziroma najmanj za celotno obdobje, za katero uveljavlja povračilo.

Pogodba o zaposlitvi oseb mora biti sklenjena v obdobju med 21. 3.

2012 in 31. 12. 2013. Pri tem ni nujno, da osebe prebivajo v Pokolpju, prihajajo lahko tudi od drugod; pomembno je, da se zaposlijo oziroma opravljajo delo v Pokolpju. Če je delavec zaposlen za krajši delovni čas, dobi delodajalec povrnjene plačane prispevke delodajalca sorazmerno glede na dejanski obseg njegove zaposlitve.

Povračilo prispevkov delodajalec uveljavlja za nazaj, in sicer: • v enkratnem znesku: po enem letu zaposlitve brezposelne osebe (iz prvih štirih ciljnih skupin) ali

• vsako leto: po izteku vsakega leta zaposlitve invalida v kvotnem sistemu, vendar najdlje do 31. 12. 2016.

Delodajalec, ki zaposli osebo iz ciljne skupine, lahko zanjo poleg povračila prispevkov delodajalca uveljavlja tudi davčno olajšavo za zaposlovanje. To pomeni, da se obe spodbudi za zaposlovanje seštevata, vendar skupna prejeta sredstva za spodbujanje zaposlovanja iste osebe ne smejo presegati najvišje dovoljene meje državne pomoči, to je 50 odstotkov stroškov plače zaposlene osebe za posamezno leto. Stroški plače zajemajo neto plačo, obvezne prispevke iz plače (prispevke delojemalca), akontacijo dohodnine in obvezne prispevke na plačo (prispevke delodajalca).

Povračila prispevkov ni mogoče uveljavljati za osebo, za katero je bila že pridobljena subvencija za zaposlitev v okviru aktivne politike zaposlovanja.

Do spodbude za zaposlovanje niso upravičeni delodajalci iz dejavnosti v sektorju premogovništva in družbe v težavah, kot jih opredeljujeta Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah.

6. Povračilo prispevkov delodajalcem v Pomurju (Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji za obdobje 2010–2015) Delodajalcu, ki v času veljavnosti zakona neprekinjeno najmanj za dve leti zaposli osebo, ki: • je najmanj pol leta prijavljena vsaj v eni od evidenc Zavoda za zaposlovanje, • ima nedokončano osnovno šolo ali končano osnovno šolo, 2-letno ali 2,5-letno nižje poklicno izobraževanje, • je starejša od 50 let, • živi sama in ima enega ali več vzdrževanih članov (to pomeni, da sama skrbi za enega ali več otrok, ki so mlajši od 26 let in se redno šolajo, ali pa je njen zakonec brezposeln), • se bo zaposlila v dejavnosti gospodarskega sektorja, kjer je neravnovesje med spoloma za vsaj 25 odstotkov višje od povprečnega neravnovesja v vseh gospodarskih sektorjih v Sloveniji, hkrati pa

spada v skupino, ki je zastopana v manjšem številu, • je pripadnik etnične manjšine (npr. romske skupnosti), se povrnejo plačani prispevki v dejanski višini za obdobje dveh let. Pri tem ni nujno, da osebe prebivajo v Pomurju, prihajajo lahko tudi iz drugih regij. Pomembno je, da ustrezajo ciljnim skupinam ukrepa in da se zaposlijo oziroma opravljajo delo v Pomurju.

Povračilo prispevkov delodajalec uveljavlja za nazaj, in sicer: • v enkratnem znesku: po dveh letih zaposlitve osebe ali • v dveh delih: prvi del po prvem letu zaposlitve, drugi del po drugem letu zaposlitve osebe.

Povračilo prispevkov lahko uveljavljajo zavezanci, ki se ukvarjajo s tržno dejavnostjo in imajo sedež ali prebivališče v Pomurski regiji, za tiste dejavnosti, ki jih tam dejansko opravljajo. Zaposlitev osebe iz ciljne skupine mora predstavljati novo, dodatno zaposlitev.

Na območje Pomurja spadajo delodajalci, ki imajo svoj sedež oziroma stalno ali začasno prebivališče v eni od naslednjih občin: • Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, • Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, • Odranci, Ormož, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Središče ob Dravi, Sveti Jurij, • Sveti Tomaž, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej.

Povračila prispevkov ne more uveljavljati: • samozaposlena oseba za svojo samozaposlitev (lahko pa za dodatno zaposlitev pri njej), • zavezanec po Zakonu o dohodnini, ki se mu davčna osnova od dohodka iz dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, • kdor začne opravljati dejavnost in zahteva ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, • kdor posluje v sektorju premogovništva, • kdor je v procesu prestrukturiranja (po Zakonu o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah).

6 Pravna podlaga

UNIKUM November 2013 _ Tema meseca _ Spodbude za delodajalce

Začetek uporabe

Vrsta spodbude

Pojasnilo DURS, št. 4251-835/2013 1-01-610-501 (9. 4. 2013)

39. člen/1

12. 4.

2013

sklenitev pogodbe o zaposlitvi za NDČ

oproščen plačila prispevka delodajalca za brezposelnost za dve leti

Pojasnilo DURS, št. 007-129/2013-2 01-610-06 (13. 6. 2013)

39. člen/2

12. 4.

2013

sklenitev pogodbe za DČ

plačuje prispevek delodajalca za brezposelnost v višini petkratnika, ves čas trajanja zaposlitve za določen čas

Pojasnilo DURS, št. 007-141/2013-2 01-610-07 (8. 8. 2013)

145. člen/14

1. 7.

2013

s. p., prvi vpis v poslovni register; če je zavarovan drugje in se potem zavaruje preko s. p.-ja, uveljavlja oprostitev do dveh let od dneva ustanovitve

12 mesecev – oproščen obeh prispevkov PIZ 50 odstotkov, potem še 12 mesecev – oproščen obeh prispevkov PIZ 30 odstotkov

156. člen

1. 7.

2013

starejši delavci, ki izpol- oproščen plačila njujejo starostni pogoj prispevka delodajalca po 29. členu/2, ne glede PIZ 50 odstotkov na to, kdaj so se zaposlili, prvič pri plačah za julij 2013

156. člen

1. 7.

2013

starejši delavci, ki so do- oproščen plačila polnili 60 let, ne glede prispevka delodajalca na to, kdaj so se zapos- PIZ 30 odstotkov lili, prvič pri plačah za julij 2013

157. člen

1. 7.

2013

mlajši od 26 let, mati z otrokom do 3. leta, ko se prvič zaposli za nedoločen čas, zaposlitev najmanj 2 leti, pogodbe se sklenejo po 1. 7. 2013 (tudi za mesec, v katerem oseba dopolni 26 let oziroma otrok dopolni 3 leta)

vračilo prispevkov PIZ delodajalca – prvo leto 50 odstotkov, drugo leto 30 odstotkov (Pravilnik o vračilu dela prispevkov delodajalcev za prvo zaposlitev, Ur. l. RS, št. 55/2013)

1. 11.

2013– 31. 12.

2014

tri mesece prijavljen na Zavodu, sklenitev pogodbe za nedoločen čas, mlajši od 30 let za dve leti zaposlitve (dodatni pogoji za delodajalca: ni odpovedal POZ iz poslovnih razlogov, ni imel blokiranega TRR, redno izplačilo plač, prispevkov)

oproščen plačila prispevkov delodajalca za dve leti (če ni zaposlen dve leti, plača prispevke tudi za nazaj)

8. 3.

2011

brezposelna oseba, pol leta ni imela plačane zaposlitve ali nima dokončane višje srednje stopnje ali poklicnega izobraževanja, starejša od 50 let, pripadnik etnične manjšine ali invalid (ni združljivo s subvencijo ZRSZ; največ do višine državne pomoči)

vračilo prispevkov delodajalca za eno leto, za invalida – za celotno obdobje zaposlitve (sedež in dejansko izvajanje dejavnosti na problemskem območju; pogoj: neto povečanje zaposlenih)

8. 3.

2011

davčna olajšava za zaposlovanje: najmanj za 12 mesecev oseba iz 27. člena

70 odstotkov stroškov delavca (bruto + 16,10%), največ do višine državne pomoči in davčne osnove

_ mag. Katja Topovšek

ZUTD-A

ZPIZ-2

ZIUPTDSV 2. člen/1

ZSRR 27. člen

ZSRR 28. člen

Pojasnilo DURS, št. 4250-2370/2013-2 01-610-501 (12. 6. 2013)

Ker se bliža konec leta, se bo v nekaterih podjetjih verjetno ponovno pojavila dilema, kako zaposlenim izplačati nagrado za uspešnost, 13. plačo ali morebitno božičnico.

Ker nekatera podjetja konec leta izplačujejo zaposlenim tudi poračun regresa ali prehrane, smo v nadaljevanju povzeli Sodbo Upravnega sodišča, št. I U 29/2012, z dne 2. 10. 2012.

T

ožeča stranka je dne 4.

12. 2009 zaposlenim na dan 30. 11. 2009 izplačala ›poračun prehrane‹. Ob izplačilu ni obračunala in plačala niti davčnega odtegljaja niti prispevkov za socialno varnost. Podlaga za izplačilo sta sklep uprave z dne 7. 1. 2009 in sklep uprave z dne 2. 12. 2009. Po sklepu z dne 7. 1. 2009 in skladno s 160. členom kolektivne pogodbe, Tarifne priloge kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije in soglasjem sindikatov: • se zaposlenim kot povračilo stroškov prehrane med delom v letu 2009 dnevno obračunava znesek povračila stroškov prehrane med delom, ki ga določa Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja; • se zaradi težkih makroekonomskih razmer, večjih tveganj glede likvidnosti in solventnosti družbe ter verjetnega nedoseganja načrtovanih poslovnih rezultatov zaposlenim mesečno izplačuje znesek določen v Tarifni prilogi kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije v višini 3,73 evra na dan; • se razlika povračil stroškov prehrane med delom do zneska,

KADRI IN DELO

7

PORAČUN MALICE IN REGRESA ZA LETNI DOPUST KONEC LETA določenega z Uredbo, ne izplača z namenom, da se izplača ob koncu leta oziroma med letom, če bodo ekonomika poslovanja, likvidnost in solventnost družbe to dopuščali.

Po sklepu z dne 2. 12. 2009 pa se v skladu s sklepom z dne 7. 1. 2009 in soglasjem sindikata zaradi težkih gospodarskih razmer, ki so se odrazile v slabših poslovnih rezultatih in tudi rebalansu letnega načrta za leto 2009, sprejetega v Nadzornem svetu družbe in objavljenega avgusta 2009, ter slabše likvidnosti družbe, zaposlenim za leto 2009 izplača le del zadržanih (obračunanih) povračil stroškov prehrane med delom, ki so bili mesečno obračunani v skladu z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Ur. l. RS, št. 140/06, 76/08). Zaposlenim se tako 4.

12. 2009 ne izplača celotna obračunana razlika do 6,12 evra, temveč le razlika v višini 1,26 evra na zaposlenega na dan, glede na dnevno prisotnost na delu, za obdobje od julija do novembra 2009, glede na spremenjeno minimalno višino povračil stroškov prehrane med delom, določeno v Tarifni prilogi Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije.

Posebni davčni urad je tožeči stranki v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve za obdobje od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2009 dodatno odmeril in naložil plačilo prispevkov in akontacijo dohodnine od dohodka iz zaposlitve s pripadajočimi obrestmi.

Obravnavano izplačilo po svoji gospodarski (ekonomski) vsebini po presoji davčnega organa namreč ni povračilo stroškov za prehrano med delom, temveč drugo izplačilo, ki ima značaj dohodka iz zaposlitve – božičnice oziroma dohodka, izplačanega na podlagi poslovne uspešnosti podjetja, ki se zaposlenim običajno izplačuje v decembru. Namen povračila za prehrano med delom, kot ga opredeljuje Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (KPDTS) in Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), je izplačevanje povračila v celotnem in dejanskem znesku, ne pa, da se zneski med letom akontirajo in poračunajo konec leta glede na poslovni rezultat. Povračilo se določi vnaprej in se v tako določenem znesku tudi izplačuje.

Pri povračilu stroškov za prehrano med delom gre za povračilo stroškov, ki delavcu nastajajo

sproti, vsak dan, ko je navzoč na delu. Razlogov, ki bi glede na vsebino sklepa z dne 7. 1. 2009 utemeljevali odlog izplačila, davčni organ ne ugotavlja. Tožeča stranka je v svojih poslovnih knjigah mesečno izkazovala obveznost do zaposlenih, ›zmožnost‹ izplačila razlike regresa pa je ugotavljala samo v decembru 2009. Da gre za priložnostni prejemek ob koncu leta, in ne za poračun prehrane, kot je izplačilo opredelila tožeča stranka, kaže tudi dejstvo, da je bilo izplačilo zaposlenim naloženo na […] kartico, pogojevanje izplačila s poslovno uspešnostjo družbe in izplačilo delavcem, ki so bili zaposleni na dan 30. 11. 2009. Zaposlenim, ki so se upokojili med letom, ›poračun‹ ni bil izplačan. Po 158. členu Kolektivne pogodbe A, d. d., lahko uprava tožeče stranke sklene, da se v decembru tekočega leta izplača božičnica kot poseben dodatek k plači. Do izplačila božičnice so upravičeni vsi delavci, ki imajo na dan 31. 11. tekočega leta sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas. Iz naslova ›božičnice‹ v letu 2009 po pojasnilu tožeče stranke delavcem izplačilo ni bilo opravljeno.

Poslovni rezultati tožeče stranke so izplačilo božičnice dopuščali.

Tožeča stranka je glede na vsebino prejemka zaposlenim dne 4.

12. 2009 izplačala božičnico, v poslovnih knjigah pa je to izplačilo, da bi se izognila plačilu predpisanih dajatev, izkazala kot ›razliko malice‹.

Tožeča stranka je dne 18. 5.

2009 sprejela sklep, da zaposlenim izplača »drugi del regresa za letni dopust v višini 60 evrov neto na zaposlenega, ne glede na določbe Zakona o delovnih razmerjih, kjer so definirani pogoji za izplačilo, po katerih nekaterim zaposlenim

pripada sorazmerni del regresa glede na pripadajoče število dni letnega dopusta v letu 2009; regres se izplača v bonih«. Znesek je bil nakazan na plačilno kartico […] oziroma […] dne 14. 8. 2009. Ob izplačilu, poimenovanem ›poračun regresa za leto 2009‹, je obračunala davčni odtegljaj, prispevkov za socialno varnost pa ni niti obračunala niti plačala.

Izplačilo po presoji davčnega organa ni ›drugi del regresa za letni dopust‹, temveč ima značaj drugega dohodka iz zaposlitve. Višina regresa za letni dopust se namreč skladno z ZDR in Kolektivno pogodbo dejavnosti trgovine Slovenije določi v začetku leta in nato v tej višini tudi izplača. Izplačilo je bilo opravljeno avgusta, brez pravne podlage in na način, ki je neskladen s kolektivno pogodbo.

Po ZDR mora biti regres izplačan do 1. julija tekočega koledarskega leta. Možnost kasnejšega izplačila (do 1. novembra) dopušča le, če ima družba likvidnostne težave. Teh tožeča stranka v letu 2009 ni imela.

Regres za letni dopust je skladno s Kolektivno pogodbo in njeno tarifno prilogo zaposlenim izplačala 18. 4. 2009 v bruto znesku 675 evrov in s tem v celoti izpolnila svojo obveznost iz tega naslova. Da ne gre za izplačilo regresa, potrjuje tudi letno poročilo tožeče stranke, v katerem je (na strani 69) navedeno, da tožeča stranka zaradi zaostrenih gospodarskih razmer ni organizirala dogodka […], temveč je zaposlenim podarila 60 evrov neto v obliki bonov.

Zaradi nepravilne opredelitve izplačila drugega dohodka iz zaposlitve je davčni organ dodatno odmeril in naložil plačilo prispevkov in akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve s pripadajočimi obrestmi.

8

RAČUNOVODSTVO

OMEJEVANJE GOTOVINSKEGA PLAČEVANJA V DRUŠTVIH

_ Kristinka Vukovič

Že več kot tri leta ne velja več pravilnik o blagajniškem maksimumu, veljajo pa omejitve po Zakonu o davčnem postopku, ki ima za prvo pravilo obvezno nakazovanje plačil na transakcijski račun prejemnika (ne le za blago in storitve, temveč tudi za posojila in vsa druga plačila), izjemo od tega pravila pa dovoli le, če tako določi minister za finance. Ta je to tudi storil – v Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku. Ta pravila so nekoliko starejša za plačevanje v društvih, fundacijah, ustanovah, prostovoljskih organizacijah, zbornicah, političnih strankah in drugih nepridobitnih in splošnokoristnih dejavnostih. Zanje že od 30. 5. 2007 velja, da ob pogoju, da plačujejo povračila dokumentiranih potnih stroškov za tiste fizične osebe, ki so prostovoljno ali na podlagi vabila sodelovale v humanitarnih, dobrodelnih, kulturnih, športnih in drugih nepridobitnih dejavnostih teh organizacij in za to plačilo niso prejele nobenega plačila za delo (denimo po mandatni, avtorski ali podjemni pogodbi), smejo ta povračila stroškov šteti kot oproščena obračuna in plačila dohodnine ter jih izplačati v gotovini. Ali je to preteklost?

V

prvi polovici lanskega decembra je državni zbor sprejel spremembe Zakona o dohodnini, pri tem pa poslanci niso razpravljali o posledicah na plačevanje z gotovino. Na naš inštitut so se obračala društva, prostovoljske organizacije, ustanove in drugi glede povračil stroškov v njihovi nepridobitni dejavnosti, saj niso vedeli, ali jih smejo povrniti v gotovini ali pa je nujno nakazati jih na transakcijski račun fizične osebe; tako je nedavno pojasnila tudi Zveza računovodij in finančnikov v svojem Obvestilniku, s čimer pa se ne strinjam.

Ko so se sprejemale spremembe Zakona o dohodnini, je bila večina pozornosti usmerjena v novo ureditev samostojnih podjetnikov normirancev.

Vladno gradivo je še danes dostopno na spletu (EVA: 2012-1611-0123), kjer se lahko prepričamo, da je namen sprememb Zakona o dohodnini v ureditvi davčne obravnave prostovoljskega dela; to je rešeno tako, da so dohodki prostovoljcev (ne le povračila stroškov, temveč tudi na primer nagrade) umeščeni med druge dohodke, zaradi česar se je dopolnil 105. člen Zdoh-2, hkrati pa sta se ne le dopolnila, temveč tudi spremenila 107. in 108. člen Zakona o dohodnini. Kot piše v gradivu, se črta del 107. člena in njegova vse-

bina prenaša v 108. člen. Vladno gradivo se torej nikjer ne ukvarja z gotovinskim plačevanjem – to očitno ni problem in ga zakon ne ureja. O tem tudi ni govoril takratni minister Šušteršič pred poslanci, prav tako ne poslanci (magnetogrami sej so še vedno dostopni na portalu državnega zbora).

Po mnenju finančnega ministrstva so izplačevalci, kot so npr. društva in politične stranke, še naprej izvzeti iz obveznosti nakazo-vanja na transakcijski račun, seveda ko gre za prejemke iz 107. oz. 108. člena Zakona o dohodnini.

Verjamem, da je bil namen Zakona o dohodnini resnično samo to, da se uredijo dohodki prostovoljcev ter bolj logično opredelita 107. in 108. člen ZDoh-2, zato smo spraševali, kdaj se bo skladno s prenosom vsebine 107. člena Zdoh-2 v 108. člen uskladil tudi 23.a člen pravilnika, ki ureja omejitve gotovinskega poslovanja.

Konec oktobra smo končno prejeli odgovor ministrstva za finance, ki je ugotovilo, da ne gre za sistemsko neskladje obeh predpisov, da sprememba 107. člena ZDoh-2 ne vpli-

va na 23.a člen pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku in zatorej ni potrebe po spremembi pravilnika. Po mnenju finančnega ministrstva so izplačevalci, kot so npr. društva in politične stranke, še naprej izvzeti iz obveznosti nakazovanja na transakcijski račun, seveda ko gre za prejemke iz 107. oz. 108. člena Zakona o dohodnini. Žal sami nismo znali skleniti, da so res še naprej oproščeni gotovinskega plačevanja prejemki iz 2., 4. in 5. točke 107. člena, saj so danes to drugi prejemki, kot so bili pred enim letom, zato smo napačno razlagali, da so nove kategorije dohodkov izvzete iz obveznosti nakazovanja na transakcijski račun, stare, za katere bi bilo bolj logično, da ostanejo izvzete, pa so po novem obvezne k negotovinskemu izplačevanju. Ekonomistom nam pač manjka pravnega znanja in zgolj branje čistopisov Zakona o dohodnini ter Pravilnika o izvajanju zakona o davčnem postopku bi nas lahko privedla do napačnih sklepov. Ker nisem edina, ki menim, da je treba upoštevati tudi namen zakona, in ker je tako tudi stališče ministrstva za finance, čeprav pojasnila o tem na spletni strani davčne uprave ni objavljenega, smo to vest objavili v Unikumu, da se dileme prostovoljskih in drugih organizacij vendarle rešijo ter se tako poceni in olajša tudi njihovo poslovanje.

DAVKI _ Oliver Andrun

9

VRAČILO DDV SLOVENSKIM GOSPODARSKIM DRUŽBAM V SRBIJI

Dne 1. 10. 2013 je bila vzpostavljena vzajemnost med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo pri vračilu DDV davčnim zavezancem s sedežem v državi sopodpisnici sporazuma. Gre za dodatno spodbudo medsebojnega sodelovanja gospodarskih družb, ki poslujejo na srbskem in slovenskem trgu.

S

porazum se nanaša na nabavo blaga in storitev od 1. 10.

2013. V nadaljevanju opisujemo postopek vračila DDV gospodarskim družbam s sedežem v Sloveniji skladno s srbsko zakonodajo.

Družba s sedežem v Republiki Sloveniji (slovenski zavezanec) lahko pravico do vračila DDV pridobi za blago in storitve, ki jih nabavi v Republiki Srbiji od 1. 10. 2013, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: • če gre za nabavo premičnega blaga ali nabavo storitev, • če je na računu skladno z zakonom izkazan DDV in je račun plačan, • če je znesek DDV, za katerega je vložen zahtevek za vračilo, višji od 200 evrov v dinarski protivrednosti po srednjem tečaju Narodne banke Srbije na dan vložitve zahtevka za vračilo DDV, • če so izpolnjeni pogoji, po katerih bi zavezanec za DDV lahko uveljavljal pravico do odbitka vstopnega DDV za zadevno blago in storitve skladno z zakonom (če nabavljeno blago in storitve uporablja ali jih bo uporabljal za promet blaga in storitev s pravico do odbitka vstopnega DDV), • če tuji zavezanec ne opravlja prometa blaga in storitev v Republiki Srbiji ali izvaja le storitve prevoza blaga, ki so skladno z zakonom oproščene plačila DDV (prevozne in druge storitve, povezane z uvozom, izvozom, tranzitom ali začasnim uvozom; storitve, povezane z vnosom blaga v prosto cono; in storitve, ki se izvajajo v prosti coni,) ali storitve prevoza potnikov, za katere skladno z zakonom velja obdavčenje posameznega prevoza

(storitve avtobusnega prevoza potnikov). Če katerikoli navedeni pogoj ni izpolnjen, slovenski zavezanec ni upravičen do vračila DDV (če niso izpolnjeni pogoji, po katerih bi tuji zavezanec lahko uveljavljal pravico do odbitka vstopnega DDV, na primer ob nakupu osebnega vozila ali v zvezi z reprezentanco, če gre za nabavo nepremičnine v Republiki Srbiji, in drugo).

Slovenski zavezanec je ob izpolnitvi predpisanih pogojev upravičen do vračila DDV za nabavo blaga in storitev v Republiki Srbiji, tudi če to blago in storitve nabavi za potrebe svojega predstavništva v Republiki Srbiji, če so izpolnjeni vsi navedeni pogoji.

Postopek uveljavljanja pravice do vračila DDV Pravica do vračila se uveljavlja na podlagi zahtevka, ki ga podpiše pooblaščenec in se vloži pri centrali davčne uprave. Zahtevek se vloži na obrazcu REF 1 – Zahtev stranog obveznika za refakciju (zahtevek tujega zavezanca za vračilo). Zahtevek se vloži enkrat letno, in sicer najpozneje do 30. junija tekočega leta, za blago in storitve, nabavljene v Republiki Srbiji v prejšnjem koledarskem letu.

K zahtevku je treba priložiti: • potrdilo o identifikaciji za namene DDV, ki ga izda slovenski davčni organ (izvirnik in overjen prevod), • izvirnike in kopije plačanih računov o nabavljenem blagu ali uporabljenih storitvah v Republiki Srbiji, po katerih je bil obračunan in plačan DDV. Po preverjanju izpolnjenosti pogojev za vračilo DDV davčna up-

rava z odločbo odloči o zahtevku. Če so izpolnjeni vsi pogoji za vračilo, davčna uprava pošlje odločbo upravi za zakladništvo, ki Narodni banki Srbije pošlje nalog za plačilo v tujino. Stroške preračuna dinarskega zneska v tujo valuto krije upravičenec, torej prejemnik vrnjenega DDV (podjetje s sedežem v Sloveniji). Vračilo DDV se izvede v valuti države vlagatelja zahtevka (v primeru Slovenije v evrih) in v znesku, ki ustreza preračunanemu dinarskemu znesku vračila DDV po prodajnem tečaju Narodne banke Srbije na dan plačila zneska vračila DDV z odbitkom stroškov preračuna.

Slovenski zavezanec je ob izpolnitvi predpisanih pogojev upravičen do vračila DDV za nabavo blaga in storitev v Republiki Srbiji, tudi če to blago in storitve nabavi za potrebe svojega predstavništva v Republiki Srbiji, če so izpolnjeni vsi navedeni pogoji.

V centrali overjeni izvirniki računov oziroma dokumentov, ki jih vlagatelj zahtevka za vračilo DDV priloži k zahtevku za vračilo DDV, se pošljejo vlagatelju zahtevka skupaj z odločbo, s katero se odloči o zahtevku tujega zavezanca za vračilo DDV. Pravilnik določa, da mora pristojni davčni organ odločiti o zahtevku z odločbo v 15 dneh od vložitve zahtevka in v 15 dneh od vročitve odločbe vrniti DDV.

RAČUNOVODSTVO

10

POSEBNOSTI RAČUNOVODENJA V KMETIJSTVU

K

metije oziroma kmečka gospodinjstva, ki bodo s 1. 1. 2014 začeli voditi poslovne knjige za davčne namene, morajo na podlagi Pravilnika o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (Ur. l. RS, št. 138/2006, 52/2007, 21/2013), poleg SRS 39 in splošnih SRS (2006) upoštevati tudi enotni kontni okvir ter priporočeni enotni kontni načrt, če bodo knjige vodili po sistemu dvostavnega knjigovodstva. Pri davčnem organu priglašeno kmečko gospodinjstvo oziroma od članov določen nosilec dejavnosti postane s priglasitvijo ugotavljanja davčne osnove za podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov zavezanec za davek iz dejavnosti, s čimer se njegova računovodska in davčna obravnava izenači s samostojnim podjetnikom (čeprav nima registriranega s. p.). Še več, 58. člen Zakona o dohodnini je določil, da se pri zavezancih iz 2. odstavka 47. člena Zdoh-2: • za sredstva, ki so v lasti ali finančnem najemu člana kmečkega gospodinjstva in se uporabljajo za opravljanje dejavnosti, šteje, kot da so v lasti ali finančnem najemu nosilca dejavnosti; • za pravice in obveznosti, ki jih je pridobil oziroma prevzel član kmečkega gospodinjstva v zvezi z opravljanjem dejavnosti, šteje, kot da jih je prevzel nosilec dejavnosti; • med davčno priznane odhodke štejejo tudi obvezni prispevki za socialno varnost članov kmečkega gospodinjstva iz naslova kmetijske in dopolnilne dejavnosti.

Za kmetijsko dejavnost je specifična uporaba bioloških sredstev, ki so v SRS definirana kot žive živali in rastline. Te imajo lahko dobo uporabe daljšo od enega leta, zaradi česar jih uvrščamo med opred-

metena osnovna sredstva (skupaj z zemljišči, zgradbami, proizvajalno in drugo opremo). Če pa so živali ali rastline namenjene nadaljnji prodaji, jih uvrstimo med zaloge.

Biološka sredstva, ki se izkazujejo med opredmetenimi osnovnimi sredstvi, so predvsem večletni nasadi (brez vrednosti zemljišč, povezanih z njimi), živali, ki so namenjene za delo (na primer konji, voli, mule, osli in druge), živali za razplod ali za pleme in živali, ki so namenjene za pridobivanje kmetijskih pridelkov (na primer mleka, volne, medu in jajc). Dolgoročna sredstva, izkazana med opredmetenimi osnovnimi sredstvi Slednja se meri po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, kadar je na dan začetnega pripoznanja pošteno vrednost takega biološkega sredstva mogoče zanesljivo izmeriti.

Kadar poštene vrednosti biološkega sredstva na dan začetnega pripoznanja zaradi nerazpoložljivosti tržnih cen ni mogoče zanesljivo izmeriti, se biološko sredstvo izmeri po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano amortizacijo in nabrane izgube zaradi oslabitve. Če je pošteno vrednost kasneje (po prvotnem pripoznanju) mogoče zanesljivo izmeriti, je treba biološko sredstvo meriti po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje.

Standardi (SRS) določajo, da je ustrezna podlaga za določitev poštene vrednosti borzna cena na trgu pod pogojem, da za biološko sredstvo v njegovi sedanji obliki in stanju obstaja delujoči trg. Če delujoči trg ne obstaja, uporabi podjetje za določitev poštene vrednosti bodisi zadnjo obstoječo ceno posla na trgu, če se med datumom tega posla in koncem poročevalskega obdobja gospodarske okoliščine niso pomembno spremenile bodisi tržne cene podobnih sredstev s prilago-

_ dr. Tatjana Jovanovič

ditvami, ki odsevajo razlike, če so na razpolago. Pri tem SRS 1 določa, da pogodbene cene za prodajo na kak prihodnji datum niso ustrezne za določanje poštene vrednosti, kajti poštena vrednost mora odsevati sprotni trg, na katerem vstopata v posel voljna kupec in prodajalec.

Standardi (SRS) določajo, da je ustrezna podlaga za določitev poštene vrednosti borzna cena na trgu pod pogojem, da za biološko sredstvo v njegovi sedanji obliki in stanju obstaja delujoči trg.

Biološka sredstva, ki so namenjena prodaji, se računovodsko evidentirajo med zaloge. Prav tako med zaloge evidentiramo kmetijske pridelke in kmetijske proizvode. Kmetijski pridelki so pospravljeni proizvodi bioloških sredstev, pri čemer pospravitev pomeni ločitev pridelka od biološkega sredstva ali prenehanje življenja biološkega sredstva. Kmetijski proizvod pa predstavlja proizvod, ki je nastal na podlagi kmetijskega pridelka. Biološka sredstva, ki so zaloge (na primer pitana živina za zakol, perutnina za zakol), je treba tako ob začetnem pripoznanju in ob vsakem koncu poročevalskega obdobja ovrednotiti po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, razen v izjemnih primerih, ko poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti. Zaloge surovin in materiala (pa tudi drobnega inventarja, embalaže in trgovskega blaga) v začetku evidentiramo po nabavnih vrednostih, medtem ko zaloge nedokončane proizvodnje in proizvodov računovodsko

11

www.iracunovodstvo.eu

evidentiramo po izbrani metodi vrednotenja iz SRS 17 (po proizvajalnih stroških, zoženi lastni ceni ali spremenljivih stroških), SRS 39 pa tudi omogoča, da se zaloge proizvodov in nedokončane proizvodnje vrednotijo le po izbranih vrstah stroškov, vendar najmanj po neposrednih stroških materiala in neposrednih stroških storitev.

Da bi vrednotenje bioloških sredstev bolje razumeli, si oglejmo preprost zgled. Na kmetiji s 100 kravami namolzejo mesečno 15.000 litrov mleka. Obračun proizvodnje (kalkulacija proizvodne cene) je pokazal, da je s proizvodnjo 15.000 litrov mleka nastalo 1.500 evrov stroškov; 12.000 litrov mleka je odkupila zadruga po 0,15 evra na liter.

Zap. št.

Opis poslovnega dogodka

1.

2.

3.

cenilec vrednosti (ni pa nujno) ali druga strokovno usposobljena oseba na podlagi ustreznih podlag oziroma podatkov in na način, ki temelji na Mednarodnih standardih ocenjevanja vrednosti. Od splošnega pravila vrednotenja po vrednosti iz izvirne listine ali cenitvenega poročila določa strokovna razlaga določene poenostavitve. V segmentu nepremičnin določa, da če nosilec kmečkega gospodinjstva oceni, da zadnja znana objavljena posplošena tržna vrednost nepremičnin, vpisanih v register nepremičnin (ugotovljena na podlagi predpisov o množičnem vrednotenju v registru nepremičnin Geodetske uprave RS), odraža njihovo pošteno vrednost, lahko Konto

V breme

Obračun proizvodnje mleka po proizvodni ceni (15.000 × 0,10 €)

490 600

1.500

Obračun proizvodnje mleka po pošteni ceni (15.000 × 0,15 €)

614 600 764

2.250

Prodaja mleka (12.000 × 0,15 €)

120 260 760

1.971

Razknjiženje prodanih zalog

700 614 764

1.200,00

Prav ob prehodu velikega števila kmetij oziroma kmečkih gospodinjstev na vodenje poslovnih knjig se v računovodski praksi pojavlja veliko vprašanje določanja poštene vrednosti bioloških sredstev. Odbor sekcije preizkušenih računovodij in računovodij pri Slovenskem inštitutu za revizijo je pripravil strokovno razlago, ki pa žal ni bila objavljena v Uradnem listu, temveč le kot prispevek v strokovni reviji. Začetna bilanca stanja kmečkega gospodinjstva mora namreč izkazovati vsa sredstva in vse obveznosti do virov sredstev, ki jih nosilec ali člani kmečkega gospodinjstva pripoznajo. Vložena sredstva se v začetni bilanci pripoznajo po pošteni vrednosti, vložene obveznosti pa po odplačni vrednosti. Poštene vrednosti posameznih sredstev se lahko pripoznajo iz izvirne listine ali cenitvenega poročila. Kot določajo SRS, izdela cenitveno poročilo praviloma pooblaščeni

V dobro 1.500

1.500 750 171 1.800 1.800 -600

gospodinjstvo pripozna tudi po tej vrednosti, pri čemer je obvezno ločevanje vrednosti zemljišč od zgradbe. V segmentu premičnin (torej strojev in opreme) se dopušča uporaba Kataloga kmetijske in gozdarske mehanizacije, ki ga izdaja Zveza združenj strokovnih krožkov, če nosilec dejavnosti oceni, da objavljena vrednost odraža pošteno vrednost. Pri večletnih nasadih (dolgoročna biološka sredstva) se napotuje na uporabo posplošene tržne vrednosti, ki je bila ugotovljena na podlagi predpisov o množičnem vrednotenju v registru nepremičnin Geodetske uprave RS, pri večletnih nasadih (ki niso vpisani v evidenco nepremičnin) in osnovni čredi pa na najnovejši Katalog kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na kmetijah v Sloveniji, ki ga izdaja Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, pod predpostavko, da nosilec ocenjuje, da vrednosti iz registra oziroma kataloga najbolje odražajo pošteno

vrednost. Za zaloge bioloških sredstev se uporabljajo tržne cene, če pa te ni mogoče ugotoviti, ker podatek ni na voljo, se vrednotijo po ceni iz zadnje listine (računa) o prodaji.

Za pospravljene kmetijske pridelke se uporabljajo tržne cene, če teh ni na voljo, pa se zaloge vrednotijo po ceni iz zadnje listine (računa) o prodaji takih kmetijskih pridelkov.

Poslovne in finančne terjatve ter obveznosti se v začetni bilanci stanja izkažejo po odplačni vrednosti. Gre za znesek, s katerim se terjatev oz. obveznost izmeri ob začetnem pripoznanju, zmanjšan za odplačilo glavnice in povečan oziroma zmanjšan za nabrano odplačilo razlike med začetnim in v plačilo zapadlim zneskom ter zmanjšan zaradi oslabitve oziroma neudenarljivosti. Prejete državne podpore se izkažejo v še neporabljenem znesku, ki je razlika med državno podporo in zneskom dela državne podpore, ki je že bil porabljen za pokrivanje določenih stroškov (predvsem stroškov amortizacije). Izkazovanje v neporabljeni višini velja tudi za pogojne državne podpore.

Začetna bilanca stanja je pomembna tako z računovodskega kot tudi z davčnega vidika. Računovodsko je pomembna z vidika resničnega in poštenega prikaza stanja in obveznosti do virov, slednje pa bo pomembno tudi pri davčni obravnavi, pri čemer imamo v mislih predvsem obravnavo pridobitev in odtujitev sredstev pri zavezancih za davek iz dejavnosti (50. in 51. člen Zdoh-2). Vezano na odtujitve sredstev pa je pomembno izpostaviti določbo (izjemo), ki velja za kmečka gospodinjstva in po kateri za prenehanje opravljanja dejavnosti kmečkega gospodinjstva (dejavnost je priglasil nosilec, ker je povprečni skupni dohodek članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti presegel 7500 evrov) ne šteje določitev novega nosilca dejavnosti, če se kot nosilec dejavnosti določi drug član kmečkega gospodinjstva, prav tako ne šteje za prenehanje potek petletnega roka, tudi ob odločitvi, da se v prihodnje dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ne bo obravnaval kot dohodek iz dejavnosti (58. člen Zdoh-2).

DAVKI

12

OLAJŠAVE V DAVČNEM OBRAČUNU ZA LETO 2013 Vrsta olajšave

Pravne osebe

_ Kristinka Vukovič

Podjetniki

Olajšave za vlaganja: Olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj

100-odstotno vlaganje v R&R, neizkoriščeni del je mogoče prenesti v naslednjih 5 let

Olajšava za investiranje v opremo in v neopredmetena sredstva

40 odstotkov investiranega zneska, neizkoriščeni del je mogoče prenesti v naslednjih 5 let Ni olajšave za: pisarniško pohištvo, pisarniško pohištvo, motorna vozila (razen ekoloških), dobro ime, pravice na nepremičninah Omejitev: prepoved odtujitve v naslednjih 3 davčnih obdobjih (krajše pri računalnikih)

Olajšava za investiranje v Pomurje (sedež in opravljanje aktivnosti v Pomurju)

70 odstotkov zneskov investiranega zneska v določeno opremo in določena neopredmetena sredstva

Olajšave v zvezi z zaposlenimi: Olajšava za zaposlitev teže zaposljivih oseb (pod 26, nad 55 let in drugi pogoji)

45 odstotkov plač te teže zaposljive osebe za prvih 24 mesecev zaposlitve

45 odstotkov izplačila plač te teže zaposljive osebe za prvih 24 mesecev zaposlitve

Olajšava za pripadajoči znesek dobička, ki se izplača delavcu

70 oz. 100 odstotkov pripadajočega zneska dobička, ki se izplača delavcem (višina odvisna od izpolnjevanja pogojev)

–

Olajšava za zaposlitev prikrajšanih delavcev v Pomurju (sedež in opravljanje aktivnosti v Pomurju)

70 odstotkov stroškov prikrajšanega delavca (za prvih 12 mesecev zaposlitve)

Olajšava za zaposlitev invalidov

– 50 odstotkov obračunanih plač – 70 odstotkov obračunanih plač – invalidne osebe s 100-odstotno telesno okvaro, gluhe osebe – 70 odstotkov obračunanih plač – zaposlitev invalidov nad kvoto (se izključuje s prvima dvema alinejama) Olajšava ni časovno omejena.

– 50 odstotkov izplačanih plač – 70 odstotkov izplačanih plač – invalidne osebe s 100-odstotno telesno okvaro, gluhe osebe – 70 odstotkov izplačanih plač – zaposlitev invalidov nad kvoto (se izključuje s prvima dvema alinejama) Olajšava ni časovno omejena.

Olajšava za zavezanca invalida (če ne zaposluje delavcev)

–

– 30 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v RS – 60 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v RS (zavezanec s 100-odstotno telesno okvaro ali gluha oseba)

Olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju

Plačila vajencem, dijakom ali študentom po učni pogodbi, vendar največ 20 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec izvajanja praktičnega dela

Olajšava za prostovoljno pokojninsko zavarovanje (pogoji po ZPIZ)

Znesek plačanih premij, vendar največ 24 odstotkov obveznosti prispevkov za PIZ delojemalca in največ 2.819,09 € za leto 2013.

Olajšave za donacije, izplačila političnim strankam: Olajšava za donacije; pogoji: – nepridobitna organizacija – zakonsko določen namen (humanitarni, invalidski, socialnovarstveni, dobrodelni, znanstveni, vzgojno-izobraževalni, zdravstveni, športni, ekološki, religiozni namen)

Splošna: 0,3 odstotka obdavčenih prihodkov.

Dodatna: 0,2 odstotka od obdavčenih prihodkov (le za posebej določene namene: za kulturne namene, izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene).

Olajšava za izplačila političnim strankam

Največ do zneska, ki je enak trikratni povprečni mesečni plači na zaposlenega pri zavezancu.

Olajšave lahko zavezanec koristi največ do višine davčne osnove; zaradi prenizke davčne osnove je mogoče prenesti v prihodnja davčna leta olajšavo za investiranje, olajšave za raziskave in razvoj ter olajšavo za donacijo za dodatne namene (vendar celoten delež, če ni bilo dovolj davčne osnove).

V preglednici niso upoštevane ugodnosti po drugih podlagah, npr. po Zakonu o ekonomskih conah.

STROKOVNA MNENJA IR

13

MNENJA Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

1_

Kraj dobave blaga 1. V primeru večstranskih poslov in ob upoštevanju klavzul Incoterms nas zanima, kje nastane obdavčljiva transakcija in kdo je plačnik DDV. Ponavadi imamo naslednje primere: ID EU1 - ID SI - ID EU2 IZVEN EU - ID SI - ID EU ID EU - ID SI - IZVEN EU pri čemer oznake pomenijo: ID SI – davčni zavezanec iz Slovenije ID EU1, ID EU2 – davčni zavezanec iz države članice 1 oziroma 2 IZVEN EU – zavezanec iz tretje države 2. ID SI za ID EU in za davčne zavezance zunaj EU opravlja špediterske storitve nakladanja, prekladanja, skladiščenja in druge manipulacije z blagom v Luki Koper (carinskem skladišču).

Blago je v tranzitu, namenjeno v tretje države ali v EU. Naročnik teh storitev je lahko ID EU ali davčni zavezanec zunaj EU. Ali zanj veljajo enaka pravila glede DDV (1. odstavek 25. člena ZDDV-1), čeprav opravlja svoje storitve zgolj v carinskem skladišču?

3. Pri opravljanju storitev osebam zunaj EU se nam postavlja vprašanje, na podlagi česa naj presodimo, ali gre za davčnega zavezanca ali nezavezanca.

Mnenje 1. V dodatnem pojasnilu ste nam sporočili, da vas zanima predvsem uporaba klavzul EXW, FCA, CFR, CIF in FOB. Prav tako ste pojasnili, da gre pri opisu poteka transakcij za tok računov, ki se največkrat ujema s tokom blaga.

Klavzule Incoterms so nekakšen pripomoček pri določanju kraja in časa nastanka obdavčljivega dogodka pri dobavah/pridobitvah blaga. Gre torej za vprašanje, na kateri dan se šteje, da je bilo blago dobavljeno, da lahko pravilno obračunamo DDV, pa tudi, kje se šteje, da je opravljena dobava blaga.

Klavzule Incoterms tako pomagajo določiti trenutek prenosa lastninske pravice oziroma prenosa pravice do razpolaganja nad blagom, posredno pa pomagajo določiti tudi kraj (državo), kjer je izveden ta prenos pravice do razpolaganja.

Da ne bi bilo dileme glede datuma prenosa pravice do razpolaganja nad blagom na kupca, lahko kljub uporabljeni klavzuli pri nadaljnjih primerih pogodbeni stranki izrecno zapišeta trenutek dobave blaga v pogodbi, ki velja za trenutek, ko se pravica do razpolaganja nad blagom prenese na kupca.

Klavzula

Prenos pravice do razpolaganja (kje)

EXW

šteje se, da je prenos razpolagalne pravice praviloma v tovarni dobavitelja*

FCA

prodajalec dobavi blago prevozniku ali drugi osebi, ki jo določi kupec, v prodajalčevih prostorih ali drugem navedenem kraju

CFR

prodajalec svojo obveznost predaje blaga izpolni, ko blago prečka ograjo ladje v luki odpreme

CIF

prodajalec izpolni obveznost predaje, ko blago prečka ograjo ladje v odpremni luki

FOB

prodajalec svojo obveznost izpolni, ko svoje blago izroči prek ograje ladje v imenovani luki odpreme

* Prodajalec izpolni obveznost dobave, ko da blago na razpolago kupcu v svojih prostorih ali na drugem navedenem kraju (v delavnici, tovarni, skladišču ipd.).

Te klavzule torej služijo kot pripomoček, da določimo tudi čas nastanka obdavčljivega dogodka, torej dobave blaga, na tej podlagi pa lahko določimo dan, ko je treba obračunati DDV, ki ni nujno enak temu dnevu dobave. Pri pridobitvi blaga denimo velja, da obveznost obračuna DDV nastopi na dan izdaje računa, če je bilo blago že dobavljeno, drugače pa 15. dan naslednjega meseca, ki sledi mesecu dobave blaga.

Transakcija ID EU1 - ID SI - ID EU2 Vaš prvi primer je takšen: ID DE -ID SI- ID AT V tem primeru gre za tok računov, medtem ko je blago odpeljano neposredno k avstrijskemu davčnemu zavezancu.

V tem primeru gre za pravi tristranski posel, ker je blago odpremljeno neposredno k prejemniku blaga. Pravi tristranski posli imajo nekoliko specifično obravnavo.

Kupec, ki blago prejme v drugi državi članici EU kot v državi, v kateri ima ID številko za DDV, bi moral plačati DDV države, kjer mu je blago izročeno, čeprav je namenjeno prejemniku (kupcu blaga), ki ima ID za DDV te države.

Zato je predpisana poenostavitev za te primere. Šteje se, da je sicer kraj dobave blaga v Nemčiji (ta dobava je oproščena plačila DDV), pridobitev davčnega zavezanca v Sloveniji pa ni obdavčena, ker pridobiva to blago na ozemlju druge države članice EU z namenom nadaljnje dobave blaga. Prav tako je pridobitelj (srednji v verigi) oproščen obračuna DDV v državi, kjer je prevzel blago, ker pridobiva blago, namenjeno nadaljnji dobavi v okviru pravega tristranskega posla (primerljivo z 2. odstavkom 48. člena ZDDV-1). DDV tako obračuna prejemnik blaga, in sicer v svoji državi.

Tudi vaš drugi primer, ki ste ga še navedli v dodatnem pojasnilu (ID AT-ID SI -ID DE), je primerljiv prejšnjemu, le da je nekoliko obrnjen. Tudi tokrat gre za pravi tristranski posel, če blago potuje neposredno od avstrijskega davčnega zavezanca k nemškemu.

14 Transakcija IZVEN EU - ID SI - ID EU V tem primeru omenjate, da gre največkrat za tok blaga, vendar se včasih tudi zgodi, da tako tečejo samo računi, blago pa je odpeljano v EU. V prvem primeru je za vas kot drugega (pridobitelja) v verigi kraj dobave kraj, kjer pride do uvoza blaga v Skupnost, v drugem primeru pa se spet vprašamo, kje je bilo blago uvoženo/pridobljeno z vaše strani (prenesena pravica do razpolaganja na vas). Blago se lahko prevzame zunaj EU, lahko pa tudi prevzamete blago (s čimer se prenese na vas razpolagalna pravica nad tem blagom, kot da ste lastnik tega blaga) v drugi državi članici EU, kjer se potem šteje, da ste opravili pridobitev blaga.

Transakcija ID EU - ID SI - IZVEN EU Če gre v tem primeru za tok blaga, opravite pridobitev blaga v RS in potem izvozno dobavo v Skupnost. Če pa gre blago neposredno h kupcu izven Skupnosti, je spet aktualno vprašanje, kjer je bilo blago dobavljeno: lahko je v drugi državi članici EU, možen pa je tudi primer, ko blago prevzamete zunaj Skupnosti.

Tako nam določitev trenutka prenosa pravice do razpolaganja nad blagom pomaga tudi pri določitvi kraja, kjer se šteje, da je blago pridobljeno. Potem je treba poskrbeti, da se identificiramo v državi, kjer se šteje, da je opravljena taka pridobitev blaga (izjema pri pravih tristranskih poslih znotraj EU) skladno s pravili v tisti državi.

2. Tudi za te primere velja za davčnega zavezanca, ki opravi te storitve drugim (tujim) davčnim zavezancem, enako pravilo obdavčitve z davkom na dodano vrednost, kot če bi te storitve opravil zunaj carinskega skladišča. V obeh primerih se šteje, da je kraj opravljanja storitve v kraju, kjer ima prejemnik sedež dejavnosti oziroma poslovne enote (1. odstavek 25. člena ZDDV-1), plačnik DDV pa je prejemnik, ker je tuji davčni zavezanec (povezava s 3. točko 1. odstavka 76. člena ZDDV-1).

Poročanje je v primeru, ko opravlja te storitve znotraj carinskega skladišča, drugačno od poročanja za storitve, ki so opravljene zunaj carinskega skladišča, če izvajalec opravi te storitve za tujega davčnega zavezanca iz druge države članice EU. O storitvah, ki so oproščene plačila pri tujemu davčnemu zavezancu s sedežem v drugi državi članici EU, ne poročamo v obračunu DDV ali rekapitulacijskem poročilu. Če so te storitve oproščene v konkretnih državah EU, kjer ima prejemnik (tuji davčni zavezanec) sedež, jih ne vpisujemo v ti dve poročili. Ni nujno, da bo ureditev enaka v vseh državah, saj imajo države članice možnost, da te storitve oprostijo plačila DDV, ne pa obveznost.

3. V zvezi s tem vprašanjem so poleg zakonskih in podzakonskih pravil najboljša orientacija še pravila iz Izvedbene uredbe 282/2011, ki so določena v 18. členu te Uredbe (status prejemnika). Po tej določbi velja: »[…] 2. Razen če razpolaga z nasprotnimi informacijami, lahko izvajalec šteje, da prejemnik s sedežem v Skupnosti nima statusa davčnega zavezanca, če lahko dokaže, da mu zadevni prejemnik ni sporočil osebne identifikacijske številke DDV. 3. Razen če razpolaga z nasprotnimi informacijami, lahko izvajalec šteje, da ima prejemnik s sedežem zunaj Skupnosti status davčnega zavezanca: (a) če od prejemnika pridobi potrdilo pristojnih davčnih or-

UNIKUM November 2013 _ Strokovna mnenja IR

ganov prejemnika o vključenosti prejemnika v gospodarske dejavnosti, kar mu omogoča, da dobi vračilo DDV v skladu z Direktivo Sveta 86/560/EGS z dne 17. 11. 1986 o usklajevanju zakonodaje držav članic glede prometnih davkov – Postopki vračila davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, ki nimajo stalnega prebivališča ali sedeža na ozemlju Skupnosti (2); (b) če prejemnik nima potrdila, dobavitelj pa ima številko DDV ali podobno številko, ki jo je prejemniku dodelila država sedeža in se uporablja za identifikacijo dejavnosti, ali katerokoli drugo dokazilo, iz katerega se lahko razbere, da je prejemnik davčni zavezanec, in če dobavitelj z običajnimi poslovnimi varnostnimi ukrepi, kot so ukrepi v zvezi s preverjanjem identitete ali plačil, v razumni meri preveri točnost informacij, ki mu jih je poslal prejemnik.« Predlagamo tudi branje pojasnila DURS ›Določanje statusa prejemnika storitve iz prvega odstavka 25. člena ZDDV-1‹, št.

4230-3626/2011, z dne 6. 5. 2011, v katerem najdete pravila iz uredbe pa tudi informacijo, da izvajalec storitve v primeru, ko mu prejemnik storitve ne sporoči identifikacijske številke za DDV, ne sme samodejno obračunati DDV, ampak mora imeti dokaz (običajna korespondenca davčnega zavezanca), da mu prejemnik ni sporočil identifikacijske številke.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 83/2012.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 102/2012.

2_

Obračunavanje dnevnic in terenskega dodatka Samostojni podjetnik na podlagi pogodbe o medsebojnem sodelovanju za nemškega poslovnega partnerja svoje storitve opravlja v Turčiji več mesecev. Zahteva, da se mu obračunajo dnevnice po uredbi za tujino. To pomeni, da si obračuna dnevnice za vse delovne dni v mesecu več mesecev zapored. Ali je to pravilno?

Isti s. p. je zaposlil dva delavca. V pogodbi o zaposlitvi je dogovorjeno, da bosta delo opravljala tudi na terenu. Zdaj ju napotuje na delo v tujino (Nemčijo). Ali naj tudi v tem primeru uporablja pravila uredbe za tujino ali naj se ravna po davčni uredbi? Ali lahko obračuna dnevnice za vsak dan ali naj obračuna terenski dodatek ali nadomestilo za ločeno življenje?

Ali naj jima od kraja prenočevanja do kraja, kjer opravljata delo, povrne stroške prevoza in v kakšni višini (0,37 ali 0,18 evra)?

Mnenje Pri odgovoru za ta primer moramo izhajati iz 57. člena Zakona o dohodnini, ki določa, da se stroški, ki se nanašajo izključno na zasebnika, priznajo pod pogoji in do višine, kot

www.iracunovodstvo.eu

to velja za delojemalce po 44. členu ZDoh-2, torej po davčni uredbi, vendar se ta davčna uredba v delu, ki se nanaša na višino dnevnic v tujini, sklicuje na vladno Uredbo o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino (zadnja sprememba: Ur. l. RS, št. 51/2012), ki je bila spremenjena zaradi Zakona za uravnoteženje javnih financ. Tako se lahko pod primerljivimi pogoji kot davčno priznani odhodki za zasebnika upoštevajo stroški v zvezi s službenimi potovanji, stroški prehrane med delom, stroški prevoza na delo in z dela ter stroški dela na terenu.

Pri samostojnem podjetniku se tako smiselno uporabljajo enaka davčna pravila in omejitve kakor pri povračilu stroškov zaposlenim (4. člen davčne uredbe in 3. odstavek 7. člena davčne uredbe). Če delavcu (samostojnemu podjetniku), ki dela na terenu zunaj Slovenije (npr. v Turčiji), ni zagotovljena prehrana, se v davčno osnovo ne všteva znesek prehrane do višine in pod pogoji iz davčne uredbe o povračilih stroškov, ki so določeni za dnevnice na službenem potovanju. Kot omenjeno, to pomeni, da se upoštevajo izhodiščni zneski, ki so objavljeni v Uredbi za povračila stroškov na službenih potovanjih v tujino, ki velja za javni sektor, ker se davčna uredba v tem delu sklicuje na uredbo, ki velja za javni sektor in ureja povračilo stroškov za službena potovanja v tujini. V opisanem primeru po našem mnenju ne gre za službeno potovanje, temveč za delo na terenu (omenjeno v 7. členu davčne uredbe). Povezano s to tematiko glejte tudi 7. člen davčne uredbe, ki določa davčno obravnavo terenskega dodatka.

Višina dnevnice se v primeru organiziranega prenočevanja, v katerega je vključen tudi zajtrk, ustrezno zmanjša, kot je to določeno v 6. členu davčne uredbe: • Če stroški prenočevanja na službenem potovanju v Sloveniji, ki traja nad 8 do 12 ur, vključujejo tudi plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, do katerega se ta ne všteva v davčno osnovo, zmanjša za 15 odstotkov; če stroški prenočevanja na službenem potovanju v Sloveniji, ki traja nad 12 do 24 ur, vključujejo tudi plačilo zajtrka, se znesek dnevnice iz 4. člena te uredbe, do katerega se ta ne všteva v davčno osnovo, zmanjša za 10 odstotkov.

• Če stroški prenočevanja na službenem potovanju v tujini, ki traja nad 8 do 14 ur, vključujejo tudi plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, do katerega se ta ne všteva v davčno osnovo, zmanjša za 15 odstotkov; če stroški prenočevanja na službenem potovanju v tujini, ki traja nad 14 do 24 ur, vključujejo tudi plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, do katerega se ta ne všteva v davčno osnovo, zmanjša za 10 odstotkov.

Po našem mnenju je treba dnevnice vedno zmanjšati, če je prehrana organizirana (za zajtrk, kosilo ali večerjo), in sicer pri vseh vrstah dnevnice, saj je namen plačila dnevnice povračilo stroškov za prehrano, in če je prehrano organiziral delodajalec, povračila teh stroškov ni treba izvajati v polni višini, če je katerega od teh obrokov organiziral delodajalec; enako velja tudi v primeru, da je prehrano v celoti organiziral delodajalec.

Tako kot pri odgovoru na prvo vprašanje velja, da se davčna uredba sklicuje na uredbo, ki ureja službena potovanja v tujino, zato se glede obdavčitve z dohodnino in prispevki upoštevajo zneski iz te uredbe. Pri zaposlenih pa je treba prej še preveriti, ali morda zaposlenim ne pripadajo drugačne pravice – morda celo višje – po pogodbi o zaposlitvi oziroma kolektivni pogodbi, saj bi bili ti v tem primeru deležni višjih povračil, ki pa bi bila sicer delno obdavčena, če bi presegala najvišje zneske, ki so določeni za davčne namene. Možno je

15 tudi, da se kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi ali interni akt sklicuje na uredbo o povračilih stroškov za službena potovanja v tujini in s tem določa osnovo za določitev višine pravic, tudi do dnevnic, ki pripadajo zaposlenemu.

Tudi glede izplačila terenskega dodatka in nadomestila za ločeno življenje vas napotujemo, da najprej pogledate, kaj tem zaposlenim pripada po kolektivni pogodbi, ki zavezuje tega delodajalca, oziroma po pogodbi o zaposlitvi. Praviloma se izplačujejo ti dodatki na podlagi delovnopravnih pravil, medtem ko so omejitve v davčni uredbi določene zgolj zaradi davčnih namenov (razen če se uporablja pri določanju nivoja pravic tudi davčna uredba – na primer, če se pogodba o zaposlitvi sklicuje na to davčno uredbo, pri tem pa je spoštovan tudi minimum pravic, ki jih določajo delovnopravna pravila), da se določi meja, nad katero so presežna povračila stroškov obdavčena z dohodnino in prispevki za socialno varnost.

V davčni uredbi pa je določeno, da zaposleni lahko, ne da bi bila ta povračila obdavčena, prejmejo za delo na terenu dnevnico za službeno potovanje v tujino, če delodajalec ne organizira prehrane v okviru tega terenskega dela. Če delodajalec delavcu organizira prehrano ali prenočevanje, se terenski dodatek, ki ga delavec prejme, v celoti obdavči z dohodnino in prispevki za socialno varnost.

Po davčni uredbi (8. člen) velja, da se nadomestilo za ločeno življenje ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja delojemalca, ki opravlja delo zunaj kraja, kjer živi s svojo družino, in zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od družine, do višine 334 evrov na mesec. Pri tem navajamo še mnenje Združenja delodajalcev Slovenije (Pirš, Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, komentar z vidika prejemkov po kolektivnih pogodbah, november 2006, str. 43, 18. vprašanje), v katerem je določeno, da če delavec prejema nadomestilo za ločeno življenje in hkrati tudi terenski dodatek oziroma povračilo stroškov za delo na terenu, se terenski dodatek oziroma povračilo stroškov za delo na terenu ne všteva v davčno osnovo pod pogojem, da je bil delavec napoten na delo na terenu z delovnega mesta, zaradi katerega prejema nadomestilo za ločeno življenje.

Glede vprašanja višine povračil stroškov prevoza napotujemo na branje pojasnila DURS ›Dve mesti opravljanja dela – davčna obravnava povračila stroškov‹, št. 4210-201/2010-2, z dne 5. 1. 2011, iz katerega je razvidno, da se za prevoz od običajnega prebivališča do mesta opravljanja dela (ki je pri vas na terenu, v kraju, kjer ga vsakokrat določi delodajalec) šteje za prevoz na delo, zaradi česar se v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov za prevoz na delo (3. člen davčne uredbe), enako pa velja tudi v primeru, ko se delavcu namenja povračilo stroškov za prevoz od enega mesta opravljanja dela do drugega.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Ur. l. RS, št. 117/2006, 33/2007.

Odl. US: U-I-198/05-12, 45/2007. Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010-UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6, 106/2010, 9/2011-ZUKD-1, 13/2011-UPB7, 9/2012. Odl. US: U-I-18/11-10, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 71/2012. Odl. US: U-I-76/11-15, 75/2012, 94/2012, 102/2012.

• Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, Ur. l. RS, št. 140/2006, 76/2008.

16

3_

UNIKUM November 2013 _ Strokovna mnenja IR

Povezane osebe po ZDDPO-2 Prosimo za posredovanje vprašanja o davčnem obračunu, če smo povezana oseba.

Smo pravna oseba A; tuja pravna oseba je 51-odstotni lastnik v našem podjetju A in lastnik podjetja B v Sloveniji (predpostavljamo, da je več kot 25-odstotni družbenik te družbe).

Pravna oseba A posluje z podjetjem B v Sloveniji. Zanima nas, ali je pravna oseba A povezana oseba s pravno osebo B ?

Mnenje Omenjate, da ste slovenska družba, ki poslujete z drugo slovensko družbo. Napisali ste tudi, da ima tuja pravna oseba v obeh teh slovenskih družbah več kot 25-odstotni delež v kapitalu. Glede na zapisano tidve slovenski družbi, ki imata istega družbenika (tujo pravno osebo), štejeta za povezani osebo po 2. točki 1. odstavka 17. člena ZDDPO-2.

Po omenjeni določbi za povezani osebi štejeta tudi rezidenta po ZDDPO-2, če imajo iste pravne ali fizične osebe ali njihovi družinski člani v dveh rezidentih neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic ali ju obvladujejo na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 83/2012.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 102/2012.

4_

Knjiženje napake po odločbi DURS V družbi A je po davčni kontroli za leto 2008 v zapisniku DURS (januar 2013) ugotovljena dodatna obveznost za: • DDPO zaradi neizstavljenega računa (povečanje prihodkov), • DDV zaradi neizstavljenega računa (iz prve alineje) in DDV na znesek računa, na katerem DDV ni bil obračunan (nepravilno uporabljena klavzula o oprostitvi).

Z družbo B, ki ji račun ni bil izdan oziroma na računu DDV ni bil obračunan, je dogovorjeno, da: • se ji izstavi račun (prva alineja zgornjega odstavka), • se stornira račun brez DDV-ja in izstavi nov račun z DDV-jem (druga alineja zgornjega odstavka).

Kako ravnati pri družbi A in B?

Mnenje Omenjate, da ste prejeli zapisnik davčnega organa, v katerem so izračunane dodatne davčne obveznosti iz naslova davka na dodano vrednost zaradi povečanja obdavčenega prometa z DDV in davka od dohodkov pravnih oseb zaradi povečanja prihodkov od prodaje. Zato ste se s poslovnim partnerjem dogovorili, da mu boste izdali račun za dobavo, ki ni bila zaračunana, in popravili račun, na katerem niste obračunali DDV. Računovodska in davčna obravnava pri izdajatelju računa Pri tem menimo, da lahko račun za opravljeno storitev/ dobavo blaga evidentirate med rednimi poslovnimi prihodki, če ne gre za bistveno napako po določilih 9. točke Uvoda v SRS. Prihodki se izvzamejo iz davčne osnove (vrstica 2.11. davčnega obračuna za pravne osebe), ker boste davek od dohodkov pravnih oseb plačali že na podlagi odločbe o davčno-inšpekcijskem nadzoru.

Zamudne obresti (davčno nepriznan odhodek po 30. členu ZDDPO-2) boste knjižili med rednimi odhodki, če je napaka za vašo družbo nebistvena, oziroma prek postavke nerazdeljenega dobička iz prejšnjih let, če je znesek te napake za vašo družbo bistven. Ali je napaka bistvena ali nebistvena, se določi po kriterijih v Pravilniku o računovodstvu oziroma drugem aktu družbe.

Hkrati se strinjamo, da se ta račun ne vključi v mesečni obračun DDV, saj bo treba plačilo te obveznosti poravnati po odločbi, izdani na podlagi davčno-inšpekcijskega nadzora, in ne na podlagi obračuna davka na dodano vrednost.

Mimogrede naj omenimo, da se od 1. 1. 2013 uporablja novi 1. odstavek 72. člena ZDDV-1, ki se nanaša na popravljanje zneska DDV na podlagi odločitve davčnega organa, v katerem je določeno, da lahko davčni zavezanec na podlagi odločbe davčnega organa izstavi popravljen račun s pravilno obračunanim zneskom DDV, na podlagi katerega lahko prejemnik blaga in storitev za nastalo razliko uveljavi pravico do odbitka DDV v skladu z določili tega zakona v davčnem obdobju, ko prejme tak račun. Podrobnejša pravila glede vsebine tega računa so predpisane s 138a. členom Pravilnika o izvajanju ZDDV-1.

Računovodska in davčna obravnava pri prejemniku računa Prejemnik bo znesek po prejetem računu obravnaval tako, kot to velja za popravljanje napak po 9. točki Uvoda v SRS.1 To pomeni, da bo na podlagi ocene bistvenosti napake določil knjiženje bodisi med rednimi stroški oziroma odhodki, če je napaka za to družbo nebistvena, oziroma prek postavke nerazdeljenega dobička iz prejšnjih let, če je znesek te napake za družbo bistven.

Ali bo strošek/odhodek tudi davčno priznan, je odvisno od tega, za kakšno vrsto odhodka gre. Načeloma so odhodki davčno priznani, če so pravilno izkazani po računovodskih pravilih in potrebni za pridobitev obdavčenih prihodkov (29. člen ZDDPO-2), za določene vrste odhodkov pa so predpisane tudi omejitve pri davčnem priznavanju, zato v tem delu ni mogoče natančno opredeliti, ali bo ta odhodek priznan, saj nam ni znana vrsta odhodka, in ali je bil tak odhodek potreben za pridobitev obdavčenih prihodkov. V 29. členu ZDDPO-2 najdete še nekaj sodil za opredelitev, kateri odhodki se štejejo za odhodke, ki niso potrebni za pridobitev obdavčenih prihodkov po ZDDPO-2.

Prejemnik bo vstopni DDV vključil v DDV obračun v

17

www.iracunovodstvo.eu

mesecu prejema pravilnega računa oziroma popravljenega računa, če izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do odbitka tega davka na dodano vrednost po 63. in 67. členu ZDDV-1. To velja v primeru, da se ta nabava nanaša na dobavo, ki je povezana z njegovimi obdavčenimi transakcijami po ZDDV-1 oziroma pravimi oprostitvami, in če za takšno dobavo ni določena izključitev pravice do odbitka (66. člen ZDDV-1).

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 83/2012.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 102/2012.

• Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Ur. l. RS, št. 117/2006, 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 110/2009-ZDavP-2B (1/2010 popr.), 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012-ZDDPO-2H, 94/2012.

• Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.), 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 3/2007, 12/2008, 1/2010, 80/2011, 2/2012, 64/2012.

1 Napake lahko nastanejo pri pripoznavanju, merjenju, predstavljanju in/ali razkrivanju postavk računovodskih izkazov. Napake so opustitve postavk in napačne navedbe v računovodskih izkazih za pretekla obdobja, ki izhajajo iz neupoštevanja ali napačne uporabe zanesljivih informacij, ki so bile na voljo v času, ko so bili računovodski izkazi odobreni za objavo, in za katere se je upravičeno domnevalo, da bodo pridobljene in upoštevane pri sestavitvi računovodskih izkazov.

Podjetje popravi bistvene napake iz preteklih obdobij za nazaj, in sicer v prvih računovodskih izkazih, odobrenih za objavo, po odkritju napak. Napake popravi s preračunavanjem primerjalnih zneskov sredstev, dolgov in vseh vpletenih sestavin kapitala predstavljenega preteklega obdobja. Napake iz preteklega obdobja se popravijo s preračunavanjem za nazaj (kot da do njih v preteklem obdobju sploh ne bi bilo prišlo), razen če je to neizvedljivo; v takem primeru to dejstvo razkrije. Učinek popravkov napak iz preteklih obdobij se ne vključi v poslovni izid obdobja, v katerem je prišlo do odkritja napak.

5_

Terjatve do insolventnega dolžnika V letu 2012 je naš kupec šel v stečaj in v stečajnem postopku smo prijavili 200.000 evrov terjatev. V izkazu uspeha za leto 2013 smo oblikovali slabitev terjatve v breme odhodkov, davčno je ostala ta terjatev nepriznana.

V začetku leta 2013 smo si uveljavili vstopni DDV (in ga knjižili v prihodke), ker je stečajni upravitelj potrdil terjatev. Ostanek terjatve je ostal v popravku. V letu 2013 je bilo iz bilanc stečajnega upravitelja razvidno, da naša terjatev ne bo poplačana, zato je direktor odredil, da jo odpišemo. Do današnjega dne stečajni postopek še ni končan, zato odpis glede na pravila ZDDPO za davčno priznavanje ni mogoč.

Iz vmesne stečajne bilance je razvidno, da neunovčena sredstva upnika ne bodo pokrila niti ločitvenih upnikov. Povezali smo se s stečajnim upraviteljem in ga prosili, ali nam lahko posreduje mnenje o poplačljivosti te terjatve. Ocenil je, da bo terjatev poplačana od 10do 20-odstotno.

Ali si lahko davčno priznamo odpis terjatve, če pridobimo mnenje stečajnega upravitelja? Če si potem zmanjšamo davek in bi zahtevali vračilo, kako naj to pojasnimo Dursu?

Mnenje Ob začetku stečajnega postopka ste kot dober gospodarstvenik prijavili terjatev v stečajno maso. Zaradi insolvenčnega postopka vašega dolžnika je pravilno, da ste oblikovali popravke vrednosti terjatev v višini, kolikor ste ocenili, da ne boste dobili poplačila. Stečajni upravitelj vam je potrdil, da lahko pričakujete poplačilo terjatve v višini 10 do 20 odstotkov, kar pomeni, da popravek vrednosti terjatev ostaja oblikovan in da terjatve še ni mogoče odpisati. Le če bi iz poročil stečajnega dolžnika (začenši z otvoritvenim poročilom stečajnega dolžnika), objavljenih in dostopnih na portalu www.ajpes.si, izhajalo, da premoženje ne zadošča za poplačilo nezavarovanih terjatev (poenostavljeno povedano, da ni premoženja za navadne upnike niti za 1 evro) ali da terjatev ni priznana (je ni v končnem seznamu preizkušenih terjatev), bi lahko na podlagi teh objavljenih dokumentov terjatev odpisali (če izjavo upravitelja dobite ali ne).

Popravki vrednosti terjatev pa so v davčnem obračunu priznani kot odhodek v primeru izpolnjevanja pogojev iz 1. odstavka 21. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, če znesek teh odhodkov v davčnem obdobju ne presega nižjega od naslednjih zneskov: • zneska, ki je enak aritmetični sredini v preteklih treh davčnih obdobjih dejansko odpisanih terjatev pod pogoji iz 6. odstavka tega člena, ali • zneska, ki predstavlja 1 odstotek obdavčljivih prihodkov davčnega obdobja.

Odhodki bodo priznani šele ob odpisu terjatve po pogojih iz 6. odstavka 21. člena, kar je strogo po črki zakona šele z zaključkom stečajnega postopka. Takšno izvajanje zakona je brez rizikov, zavedamo pa se, da je zakonska določba neživljenjska in nerazumna v slovenskih razmerah, kjer postopki potekajo zelo dolgo ali predolgo in so upniki v primežu tudi po več let, celo več kot deset let. Zato nekateri skušajo zagovarjati svoj odpis terjatve kot davčno priznan odhodek po 2. stavku 6. odstavka 21. člena zakona, vendar se je treba zavedati, da to ni skladno z jezikovno razlago 1. stavka 6. odstavka 21. člena zakona in je treba računati na morebitne postopke v zvezi s tem.

Da bi hitreje dosegli davčno priznavanje odhodka za terjatve, bi morda lahko razmišljali o prodaji terjatve.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012.

• Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Ur. l.

RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012, 94/2012.

• Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), Ur. l. RS, št. 117/2006.

Spremembe: Ur. l. RS, št. 24/2008-ZDDKIS, 125/2008, 20/2009-ZDoh-2D, 47/2009. Odl. US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.), 110/2009 (1/2010 popr.), 43/2010, 97/2010, 13/2011UPB4, 32/2012, 94/2012.

ROKOVNIK

18

POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

Da ne pozabim: PRAVNE OSEBE:

FIZIČNE OSEBE (s.p.):

10. dec.

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb (mesečno) Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti (mesečno)

13. dec.

Intrastat poročilo

15. dec.

ETN: - poročanje o prodajah in najemih, sklenjenih v preteklem mesecu - poročanje najemnih pogodb in pogodb o finančnem najemu, ki na 1.7.2013 še trajajo

16. dec.

-

18. dec.

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

20. dec.

Rekapitulacijsko poročilo 11/2013 in hkrati DDV-O 11/2013 Banka Slovenije - poročilo: BST, KRD, DVP, SN-T AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

31. dec.

DURS - obračun in plačilo DDV 11/2013 Poročilo o dobavah (76.a člen) 11/2013 Banka Slovenije - SKV Predložitev obračuna in plačilo davka na finančne storitve

-

Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

na dan 22.10.2013

na dan 20.11.2013

3-mesečni

0,223

0,219

6-mesečni

0,340

0,318

12-mesečni

0,539

0,495

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (20.11.2013)

DURS - obračun in plačilo DDV 11/2013 Poročilo o dobavah (76.a člen) 11/2013 Banka Slovenije - SKV Predložitev obračuna in plačilo davka na finančne storitve DURS - obvestilo o spremembi izbranega sistema vodenja poslovnih knjig za zasebnike

Plačila v gotovini Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2*

420 EUR

Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga v RS po ZPPDFT**

Variabilni del priznane obrestne mere NOV. 2013

EURIBOR

15.000 EUR

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

EUR

USD

JPY

GBP

CHF

Do vključno 1 meseca

0,12900 %

0,16850 %

0,10929 %

0,48750 %

-0,00500 %

Do vključno 3 mesecev

0,22600 %

0,23775 %

0,14286 %

0,51763 %

0,01900 %

Do vključno 6 mesecev

0,34100 %

0,35350 %

0,20964 %

0,58763 %

0,07400 %

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

12 mesecev

0,53300 %

0,60160 %

0,438571 %

0,86563 %

0,21900 %

Obdobje od 1.7.2013 do 31.12.2013

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.durs.gov.si/si/aktualno/obrestne_mere_za_obresti_na_ posojila_med_povezanimi_osebami_na_podlagi_pravilnika_o_priznani_obrestni_meri/ (20.11.2013)

Vrsta izplačila za

8,5 %

Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. 56/2013, 2.7.2013)

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

NOV. 2013

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 73/2008 in 55/2010)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70% cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javni prevoz - do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

V skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 40% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 601,62 EUR**.

Za 20 let delovne dobe: v višini 60% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 902,44 EUR**.

Za 30 let delovne dobe: v višini 80% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 1.203,25 EUR**.

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece 3.008,12 EUR* oz. v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje.

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

791,50 EUR za leto 2013; Najvišji znesek brez prispevkov 1.046,70 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- V primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 1.504,06 EUR**.

- V primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 752,03 EUR**.

- Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.504,06 EUR**).

- Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece (1.504,06 EUR**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si/). *** Povračila stroškov v zvezi z delom se izplačujejo v višini, ki jih določa ta KP, vendar pod pogoji, da se ti zneski ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost.

IZOBRAŽEVANJA IR

DECEMBER 2013 SEMINARJI IR

KRATKI SEMINARJI IR

ŠOLE IR

03. 12.

04. 12.

02. 12.

Odloženi davki - vse pomembnejši v računovodskih izkazih, tudi zaradi spremembe ZDDPO2 (Silva Koritnik Rakela)

Ali v vaši turistični agenciji pravilno obračunavate DDV? (Maja Dolinar Dubokovič)

Šola dvostavnega knjigovodstva poglobljeno (dr. Tatjana Jovanović)

05. 12.

04. 12.

10. 12.

Inventura hitro in jedrnato (Vesna Bartolj Maver)

Šola o DDV - poglobljeno (Maja Dolinar Dubokovič)

06. 12.

11. 12.

Kaj in kako z osnovnimi sredstvi ob zaključku leta (Kristinka Vukovič)

Šola obračuna plač - poglobljeno (Beti Božnar)

17. 12.

Delavnica - računovodstvo zalog (Kristinka Vukovič)

Vse, kar morate vedeti o potnih stroških, vključno z zadnjimi novostmi v zasebnem in javnem sektorju (Maja Dolinar Dubokovič)

06. 12.

Prenos lastništva samostojnega podjetnika - z novimi praksami iz leta 2013 (dr. Tatjana Jovanović)

10. 12.

Prvič delam letno poročilo za majhno gospodarsko družbo (Kristinka Vukovič)

11. 12.

Aktualni primeri obračunavanja DDV od storitev prevoza blaga (Branka Svilar Mugoša)

12. 12.

Konsolidacija – preprosto, razumljivo in praktično (Vesna Bartolj Maver)

16. 12.

Računovodstvo in davki pri samostojnih podjetnikih (Vesna Bartolj Maver)

Pravilnik o računovodstvu za gospodarsko družbo na podlagi SRS (Kristinka Vukovič)

18. 12.

Kaj nam pove izkaz denarnih tokov in kako ga sestavimo (Silva Koritnik Rakela)

12. 12.

19. 12.

Poglobljena delavnica obračunavanja DDV (Branka Svilar Mugoša)

AKADEMIJA IR

2013/2014 Mini Akademija IR »JAVNI SEKTOR«

LJ

CE

KP

KR

18. 12.

Delovnopravne pogodbe s pravnega in davčnega vidika (Maja Dolinar Dubokovič in Nina Globočnik)

19. 12.

Sestavljanje davčnega obračuna za leto 2013 (Maja Bohorič)

www.iracunovodstvo.eu

Prevzamemo skrb za vaše plače Zakaj se obračun plač pri UNIJI splača?

PREJ: Obračun plač v podjetju

POTEM: Zunanji izvajalec - UNIJA računovodska hiša

1.

Ena oseba, ki hkrati opravlja tudi računovodska, administrativna ali kadrovska dela

8 strokovnih sodelavcev specialistov za obračun plač

2.

Povprečno 12 ur izobraževanja letno (če je čas)

120 ur izobraževanja na zaposlenega

Ad-hoc sledenje zakonodaji

Specialisti svetovalci dnevno spremljajo novosti in spremembe v zakonodaji (kadrovski, delovnopravni, davčni) Sprotni (mesečni) zahtevki za refundacije nadomestil plače in oprostitve plačil prispevkov za PIZ ter nagrade Fiksen strošek obračuna plač (znan vnaprej)

3.

4.

Neažurno posredovanje zahtevkov za refundacije, neizkoriščanje vseh možnosti olajšav, oprostitev

5.

Strošek obračuna plač odvisen od časa, ki ga zaposlena oseba mesečno porabi za to opravilo

6.

Zamude in neredna izplačila zaradi odsotnosti zaposlenega (dopust, bolniška ...)

Redna izplačila v predpisanih oz. dogovorjenih rokih

Ročna priprava poročil za poslovodstvo

Avtomatizirana poročila o strukturi stroškov dela po stroškovnih mestih in projektih ter avtomatizirana poročila Davčni upravi in AJPES-u 100-odstotna varnost podatkov

7.

8.

9.

10.

Razkrivanje podatkov o plačah zaposlenih Ugotovljene nepravilnosti pregledu (kazen)

ob

inšpekcijskem

Uspešno opravljen inšpekcijski pregled

V vsaki državi en zaposleni

RAČUNOVODSTVO

·

PLAČE

En skrbnik za vse trge v regiji Adriatik

·

DAVČNO

SVETOVANJE

·

FRANŠIZA

·

MOBILNA

PISARNA

Celovita storitev na enem mestu za vso regijo Za vaše podjetje v celoti prevzamemo obračun plač, od mesečnih obračunov do poročil in svetovanja: 1.

mesečni obračun plač, nadomestil in povračil stroškov za zaposlene

2. periodični obračuni (regresi, bonusi ...),

obračun avtorskih honorarjev, podjemnih pogodb, itn.

3. priprava plačilnih nalogov za nakazilo plač

in drugih osebnih prejemkov, prispevkov in davkov

4.

izdelava potrebnih obrazcev za izplačilo dohodkov za prejemnika in za davčno upravo

5. izdelava zahtevkov za refundacijo plač in prispevkov

6.

poročanje Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Davčni upravi in AJPES-u

7. avtomatizirana poročila o strukturi stroškov dela po stroškovnih mestih in projektih

8.

pomoč pri sestavi pogodbe o zaposlitvi

9. priprava poročil in druge storitve po

potrebi oziroma naročilu za interno uporabo naročnika

10.

računovodsko, kadrovsko in davčno svetovanje

Bonus storitve za naše stranke: √ obveščanje o aktualnih razpisih in spremembah zakonodaje √ p osvet o aktualnih temah z računovodskega, davčnega in kadrovskega področja (najmanj dvakrat letno) √ prejemanje mesečnega biltena Unikum

01 360 20 00

|

place@unija.si

|

www.unija.si

Pridružite se uglednim podjetjem, ki nam že zaupajo STROKOVNOST Storitve so opravljene po najvišjih standardih kakovosti. Izvajajo jih specializirani strokovni sodelavci, seznanjeni z vsemi novostmi in spremembami zakonodaje. Svetovalec vam je na razpolago vsak trenutek.

MANJŠI STROŠKI Uveljavljate vse oprostitve, olajšave in spodbude za zaposlovanje. Zmanjšate administrativno delo in stroške, povezane z obračunom plač. Optimizirate celoten proces pridobivanja in prenosa podatkov.

VEČJA PRODUKTIVNOST Zaposlene na obračunu plač preusmerite na dela in naloge, ki za vaše podjetje ustvarjajo večjo dodano vrednost.

TRANSPARENTNOST Elektronsko poslovanje omogoča natančen vpogled v stanje, kjerkoli in kadarkoli. Strošek obračuna plač je fiksen in vnaprej znan.

ZANESLJIVOST in AŽURNOST Naš najsodobnejši informacijski sistem vam omogoča sprotno in redno brezpapirno poslovanje, neodvisno od lokacije podjetja.

SLOVENIJA

·

AVSTRIJA

·

SRBIJA

·

HRVAŠKA

·

BIH

Obrazec za BREZPLAČEN POSVET in pregled 18 KONTROLNIH TOČK Izpolnite in pošljite najpozneje do 31. 12. 2013, po faksu na 01/360 20 40 ali skeniranega po e-pošti na naslov: place@unija.si.

DA, želimo optimirati izplačila in stroške obračuna plač.

Podjetje: ...............................................................................................................................................................

Naslov: .................................................................................................................................................................

ID za DDV: ..........................................................................................................................................................

Odgovorna oseba: ...............................................................................................................................................

Dejavnost: ............................................................................................................................................................ Število zaposlenih: .............................................................................................................................................. Število obračunov plač (mesečno): .................................................................................................................. Število najemnih pogodb, avtorskih honorarjev (mesečno): ........................................................................

Kontaktni podatki Kontaktna oseba: ................................................................................................................................................

Funkcija v podjetju: ............................................................................................................................................

Telefon: .................................................................................................................................................................

E-naslov: ..............................................................................................................................................................

01 360 20 00

|

place@unija.si

|

www.unija.si