e-Bilten Unikum nov.14

www.iracunovodstvo.eu

BILTEN

6,57 EUR / NOVEMBER 2014 _ 11

VZORCI, DARILA, POPUSTI IN KUPONI Značilnost vzorcev, daril, popustov, kuponov in podobnih ugodnosti, ki se dajejo kupcem in drugim poslovnim partnerjem, je, da se dajejo brezplačno ali za zmanjšano plačilo. Ali je v naštetih primerih potrebno plačati DDV, ali lahko zmanjšamo osnovo za njegov obračun, na kaj moramo biti pri tem pozorni ter kdaj nas DDV morda sploh ne bremeni, pišemo na straneh 3, 4, 5 in 6.

VSEBINA 3-6

Tema meseca VZORCI, DARILA, POPUSTI in KUPONI

RAČUNOVODSTVO

UVODNIK _ Kristinka Vukovič

POGOSTITVE NA KONTIH

7 KNJIŽENJE VZORCEV, DARIL IN POPUSTOV

DAVKI

8-9 OBRESTI MED POVEZANIMI OSEBAMI V OBRAČUNU DDPO ZA LETO 2014

10

RAČUNOVODSTVO INVENTURA

11

PRAVO DAVČNA IZVRŠBA

12

KADRI VPRAŠANJA IZ PRAKSE

13-17 Mnenja IR

Nadaljujemo zgodbo iz oktobra – takrat smo vas spomnili na davčne vidike novoletnih daril, tokrat pa še vseh drugih, in sicer z vidika davka na dodano vrednost, saj so prav na tem področju posebnosti, ki jih je dobro poznati. Od tega, kako bodo trgovci začrtali oglaševalsko akcijo, je namreč lahko odvisno, ali bo davek na dodano vrednost treba obračunati ali ne. Razglabljamo torej o tem, kdaj se še šteje, da smo poslovnemu partnerju dali poslovni vzorec in kdaj darilo, kaj pomeni ›ob nakupu šestih izdelkov dobite enega zastonj‹ in kaj ›plačate dva, dobite tri‹. K temu članku smo pridali še nekaj zgledov knjiženja popustov, izvzetja zalog za reklamne namene in daril, da si bomo vse zapisano znali prenesti tudi v poslovne knjige. S tem novim konceptom, če se bo le dalo, bomo nadaljevali tudi v prihodnje, če le ne bo zmanjkalo prostora za konte. Idej za to, kaj pisati, imamo seveda veliko, veliko je področij, ki jih je pri delu dobro poznati.

A poleg davkov so za računovodjo pomembni tudi konti, to vprašanje se vedno postavi, ko je že ›vse‹ rešeno. Vsak dogodek, račun, izdajnico, obračun je treba na koncu še dati na pravi konto. Pravilno kontiranje je prav tako pomembno zaradi informacij, ki jih potem daje računovodstvo, in zaradi obračunov, ki jih pripravlja. Ni namreč vsaka pogostitev že reprezentanca. Kava, ki jo spije kolegij uprave, ni reprezentanca, prav tako ne večerja za zaposlene ali bonboni in sokovi na novoletni obdaritvi za otroke. Zato vsi računi za pijačo in jedačo ne smejo pristati na istem kontu, saj ne bo pravilno ne poročilo za poslovodstvo ne obračun davka od dohodkov pravnih oseb. Kontiranje pa nemalokrat ni mačji kašelj, zato bomo odslej večkrat zapisali kakšno tudi na to temo.

Zdaj pa le brž k branju pa po darila, in se kmalu spet beremo – konec decembra, ki bo minil, kot bi mignil. Pa srečno!

Vaša Kristinka Vukovič

UNIKUM, letnik 8 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 E: info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu Odgovorna urednica: Nina Selan Slapar, nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.istockphoto.com, v kolikor ni drugače označeno.

Oblikovanje in priprava za tisk: Barbara Šušteršič Tisk: Birografika Bori d.o.o.

Posamezna številka stane: 6,57 EUR. Letna naročnina na tiskano verzijo znaša: 52 EUR + 9,5% DDV Letna naročnina na spletno verzijo znaša: 20 EUR + 22% DDV Naročnina velja do pisnega preklica. V povprečju natisnemo 600 izvodov.

Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji.

Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan.

ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

www.iracunovodstvo.eu

TEMA MESECA _ mag. Tamara Prezelj

3

VZORCI, DARILA, POPUSTI IN KUPONI

Kadar govorimo o vzorcih, darilih, popustih, kuponih in podobnih ugodnostih, se najpogosteje sprašujemo, ali se lahko izognemo plačilu DDV oziroma koliko znaša davčna osnova, če se ugodnost odraža v nižji ceni za kupca. Določbe zakona o DDV postavljajo temeljna pravila, ki pa so v množici najrazličnejših, bolj ali manj inovativnih situacij včasih bolj, včasih manj uporabna. Da bi znali pravilno oceniti, koliko nas kaka promocijska aktivnost stane z vidika DDV, smo pregledali pojasnila DURS (zdaj FURS) in sodno prakso Sodišča EU ter na njihovi podlagi pripravili nekaj – upamo, da koristih – primerov in napotkov za uporabo v vsakdanji praksi.

Vzorci Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se v skladu s 7. členom ZDDV-1 šteje: • brezplačna uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, za zasebne namene ali zasebne namene njegovih zaposlenih, • brezplačna odtujitev tega blaga ali • kakršnakoli uporaba blaga za druge namene, kot za opravljanje njegove dejavnosti, če je za to blago ali njegove sestavine izrabil pravico do celotnega ali delnega odbitka DDV. Za obdavčeno dobavo se ne šteje brezplačno dajanje poslovnih vzorcev v razumnih količinah kupcem ali bodočim kupcem, če jih ti ne dajo v prodajo oziroma so v taki obliki, da jih ni mogoče prodajati.

Predmet obdavčitve z DDV so dobave blaga in storitev, uvoz in pridobitve blaga iz EU, opravljene za plačilo. Transakcija, ki ni opravljena za plačilo, ni predmet obdavčitve, če to ni izrecno določeno v zakonu.

Iz besedila in naslova 7. člena (›uporaba blaga za neposlovne namene‹) bi lahko sklepali, da brezplačna uporaba blaga, opravljena za poslovne namene, ni obdavčena, vendar to stališče ovrže 2. odstavek, ki iz obdavčitve izključi poslovne vzorce (in – kot bomo videli v na-

1

daljevanju – darila manjših vrednosti), katerih značilnost je ravno v tem, da se dajejo v poslovne namene.

Cilj obdavčitve brezplačnih > do-bav blaga je v tem, da zagotovimo enako obravnavo davčnega zavezanca, ki uporablja blago za zasebne potrebe ali za potrebe svojega osebja, in končnega potrošnika, ki pridobi blago iste vrste, ter se izognemo primerom neobdavčene končne potrošnje.

Odstopanje od tega pravila je > treba razlagati ozko.

Kdaj je torej mogoče od vzorcev odbijati vstopni DDV, ne da bi ga morali pozneje državi vračati prek obračuna izstopnega DDV? Zakon pravi, da takrat, kadar se vzorci dajejo »v razumnih količinah kupcem ali bodočim kupcem, če jih ti ne dajo v prodajo oziroma so v taki obliki, da jih ni mogoče prodajati«.

Direktiva o DDV vsebuje podobno določbo glede izvzetja iz obdavčitve, vendar vzorcev posebej ne definira in odločitev o tem prepušča državam članicam, kar pomeni, da pogoje za uporabo te določbe urejajo države članice po svoje, vendar morajo pri tem slediti smislu in namenu določbe, kot jo je razložilo Sodišče EU.

V sodbi C-581/08 – EMI Group Ltd je Sodišče v zvezi z vzorci na splošno opredelilo, da je namen vzorcev promocija izdelka, da so vzorci reklamni primerki, ki omogočajo oceno kakovosti in preverjanje, ali ima izdelek lastnosti, ki jih od njega pričakuje dejanski ali potencialni kupec, ne da bi prišlo do končne potrošnje, ki ni neločljivo povezana s tako promocijsko transakcijo, in – kar je zelo pomembno – da namen izjeme od obdavčitve ni oprostitev dobave, ki je namenjena končni potrošnji oziroma zadovoljitvi potrošnikove potrebe glede zadevnega izdelka.1 > Za vzorce mora torej veljati, da pri njih sicer pride do končne potrošnje, vendar samo v takem obsegu, kolikor je potrebno za preizkus izdelka. Več od tega presega namen vzorca in gre za (obdavčeno) končno potrošnjo.

Za blago, razdeljeno kot vzorec, ki je enako končnemu izdelku, pripravljenemu za vstop na trg, je dejansko verjetno, da bo predmet končne potrošnje, razen če je omogočanje dostopa do reklamnih primerkov, ki so enaki izdelku v končni obliki, nujen pogoj v postopku ocenjevanja.2

Točka 40 Sodbe C-581/08.

To še posebej velja za izdelke na umetniškem področju, zlasti za zgoščenke, kot so obravnavane v postopku v glavni stvari, ki jih je treba, da bi jih lahko naslovnik celostno ocenil, dati v njihovi končni obliki. Če se zgoščenka da osebi, da bi ta v okviru svojega dela zagotovila promocijo te zgoščenke v javnosti, lahko ta oseba v celoti oceni vrednost te zgoščenke le tedaj, če ima možnost poslušati celotno vsebino zgoščenke, kot se bo prodajala na trgu (točka 29).

2

4 V zvezi s količino vzorcev, ki se dajejo posamezni osebi ali organizaciji, iz sodbe izhaja, da ni nujno le prvi od vzorcev namenjen reklami, temveč je dopustno število primerkov, ki jih lahko štejemo za vzorce, odvisno od tega, kaj in koliko je nujno za uresničevanje ciljev dajanja vzorcev. Na primer pri glasbenih posnetkih je za kritično oceno in promocijo zgoščenke nujno, da se posrednikom iste založniške hiše dajo številni izvodi zgoščenke, da jih lahko pozneje posredujejo osebam, določenim za promocijo prodaje glasbenega posnetka.

Darila Pojem darila predpostavlja element brezplačnosti in je kot tak zajet v že omenjenem 7. členu ZDDV-1 med obdavčenimi transakcijami, od katerih so izvzeta darila manjših vrednosti (do vključno 20 evrov), ki se dajejo v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca, če se dajejo le občasno in ne istim osebam.

Namen te določbe je enak kot pri vzorcih: v obdavčitev želi zajeti končno potrošnjo in iz nje pod določenimi pogoji izvzeti darila manjših vrednosti.

Krog oseb, za katere je mogoče uveljavljati oprostitev plačila DDV v zvezi z darili, je omejen s poslovnim namenom dajanja daril ter ne zajema zaposlenih in njihovih družinskih članov (in torej daril ob raznih jubilejih, praznikih, daril Dedka Mraza, Božička …). To pomeni, da se zanje oprostitev ne uporabi, čeprav glede na vrednost spadajo v kategorijo daril manjših vrednosti.

Med osebe, ki se lahko štejejo kot prejemniki daril za poslovne namene, bi tako uvrstili poslovne partnerje (obstoječe in potencialne), torej dobavitelje, kupce ipd.

Darila, dana ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji po 31. členu ZDDPO-2, se štejejo med stroške reprezentance, medtem ko se za namene DDV k reprezentanci uvrščajo zgolj stroški pogostitve in zabave ob poslovnih in družabnih stikih, ne pa tudi darila (66. člen ZDDV-1). > Darila, ki jih za namene davka od dohodkov pravnih oseb v višini 50 odstotkov vrednosti izključimo iz davčno priznanih odhodkov, se za namene DDV obravnavajo glede na njihovo vrednost: tista, ki presegajo 20 evrov, so obdavčena, od cenejših se DDV ne plačuje.

Glede meje 20 evrov se nam postavlja vprašanje, ali je to neto ali bruto vrednost. Menimo, da gre za neto znesek, glede na to, da je bil pri nabavi (ali proizvodnji) tega blaga DDV odbit, pa tudi zato, ker bi bila v primeru bruto

4 5

UNIKUM November 2014 _ Tema meseca _ Vzorci, darila, popusti in kuponi

vrednosti meja odvisna od višine davčne stopnje.

Vrednost darila 20 evrov se nanaša na skupno vrednost blaga, ki ga prejme določena oseba.3

Darila poslovnim partnerjem v obliki storitev Med obdavčene transakcije se v skladu s 15. členom šteje: • uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, za zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih ali kakršnakoli uporaba za druge namene, razen za opravljanje njegove dejavnosti, če je bila za to blago dana pravica do celotnega ali delnega odbitka DDV; • opravljanje storitev, ki jih davčni zavezanec opravi brezplačno za svoje zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih ali za druge namene, razen za opravljanje njegove dejavnosti.

Brezplačna uporaba blaga in brezplačno opravljanje storitev za namene opravljanja dejavnosti zavezanca se ne štejeta za transakciji, od katerih bi bilo treba obračunati DDV. > Iz obdavčitve so tako izvzeta darila poslovnim partnerjem v obliki brezplačne uporabe blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, in brezplačno opravljene storitve, kot so npr. vstopnice za različne prireditve (koncerte, športne in promocijske dogodke …).

V skladu s pojasnilom DURS4 zavezanec opravi storitev brez plačila in za opravljanje dejavnosti, ter od tega prometa ne obračuna DDV, kadar omogoči brezplačno udeležbo na prireditvi z namenom, povezanim z opravljanjem njegove dejavnosti nekaterim osebam, kot so poslovni partnerji, VIP osebe, ki s svojo udeležbo prispevajo k promociji dejavnosti davčnega zavezanca, in podobno.

Ali oprostitev velja samo tedaj, kadar storitev spada v okvir dejavnosti zavezanca, ali tudi ko gre za storitev, ki jo nabavi pri podizva-

jalcu, pojasnilo ne pove. Menimo, da oprostitev zajema tudi storitve, ki jih zavezanec dejansko ne opravi sam, temveč jih nabavi pri drugi osebi, kar pomeni, da je vstopnica za gledališče, podarjena poslovnemu partnerju, neobdavčena tudi takrat, kadar jo podari zavezanec, ki ni gledališče. > Ker je (ne)obdavčitev daril tako v blagu kot v obliki storitev odvisna od statusa obdarjenca, ne bo odveč spomniti, da je pri uveljavljanju pravice do neplačila DDV več kot priporočljivo voditi evidence o tem, komu (ime in priimek osebe, razmerje z zavezancem) so bila darila dana, morda tudi, ob kakšni priložnosti.

Darila kupcem v okviru promocijskih akcij V okviru promocijskih akcij zavezanci pridobivajo kupce na razne načine, med drugim tako, da jim obljubljajo različna darila in popuste: • ob nakupu blaga ali storitev nad določeno vrednostjo lahko kupec dobi darilo; • če kupec nabavi več enakih proizvodov, mu prodajalec lahko naslednjega podari; • kupec si pri skupni vsoti nakupov nad določenim zneskom lahko brezplačno izbere darilo iz darilnega kataloga ipd.

Za darila, ki se brezplačno dajejo kupcem v okviru promocijskih akcij, velja, da se dajejo v poslovne namene, zato so do zneska 20 evrov oproščena plačila DDV, če se dajejo občasno in ne vedno istim osebam. > DURS pojasnjuje, da predpisi s področja DDV ne ponudijo natančnih kriterijev za presojo, kdaj se šteje, da se darila dajejo občasno in ne istim osebam, zato je treba v vsakem konkretnem primeru presoditi, ali sta pogoja izpolnjena, saj se propagandne akcije med seboj razlikujejo.5

Pojasnilo DURS, št. 426-/2005-1-09/81-MT, z dne 6. 7. 2005 – Opravljanje storitev brez plačila in obračunavanje DDV. Pojasnilo DURS, št. 4230-2658/2011, z dne 4. 5. 2011 – Obravnava daril manjših vrednosti po ZDDV-1.

5

www.iracunovodstvo.eu

Davčna osnova pri darilih manjših vrednosti Kadar vrednost daril v blagu presega 20 evrov in/ali niso izpolnjeni drugi pogoji za neobdavčitev, mora davčni zavezanec obračunati DDV, če je pri nabavi ali proizvodnji blaga, ki ga uporabi kot darilo, odbijal vstopni DDV. Davčna osnova je v takem primeru nabavna cena blaga ali podobnega blaga oziroma lastna cena blaga, določena v trenutku razpolaganja.

Kadar se brezplačno daje v uporabo blago, od katerega je zavezanec odbijal vstopni DDV, ali se opravljajo storitve in ni izkazan poslovni namen, mora zavezanec obračunati DDV od celotnih stroškov, ki so mu nastali v zvezi z opravljenimi storitvami.

DDV je treba obračunati v obdobju, ko je darilo dano.

Popusti Cenovni popusti in rabati, odobreni naročniku (kupcu) in obračunani v trenutku dobave, se ne vštevajo v davčno osnovo za obračun DDV od dobave blaga ali storitev (6. odstavek 36. člena ZDDV-1). Če se cena zniža po opravljeni dobavi, davčni zavezanec lahko popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če pisno obvesti kupca o znesku DDV, za katerega kupec nima pravice do odbitka (39. člen ZDDV-1).

Na tak način se uresničuje splošno pravilo, da je davčna osnova za obračun DDV dejansko prejeto plačilo, ki ga prejme dobavitelj za opravljeno transakcijo (ne glede na obliko plačila in/ ali osebo, ki plačilo opravi), brez DDV. Popuste dajejo trgovci ob različnih priložnostih in na različne načine, bodisi v določenem deležu ali v določenem znesku.

Kadar je popust odobren v določenem deležu nakupa, se zniža cena, s tem pa davčna osnova in obračunani DDV sorazmerno enako vsem artiklom na računu za nakup.

Kadar popust znaša točno določen znesek in se nanaša na določen izdelek, se zniža cena določenega izdelka in s tem osnova in obračunani davek.

Nekoliko več težav nastane, kadar trgovec odobri popust v določenem znesku in na celoten nakup, ki obsega blago, obdavčeno po različnih stopnjah. V takem primeru bo predvsem v maloprodaji zavezanec potreboval nekoliko kompleksnejšo programsko podporo, saj bo moral znesek popusta porazdeliti med nabavljeno blago sorazmerno.

Najprej bo moral izračunati, kolikšen delež predstavlja znesek popusta v bruto vrednosti nakupa, nato pa za isti delež znižati bruto vrednosti posameznih kosov ter izračunati davčne osnove in DDV. Na računu za prodajo končnemu kupcu bo moral izkazati celotno vrednost nakupa v bruto

znesku, znesek popusta, znesek, ki ga mora kupec plačati (bruto vrednost, zmanjšano za popust), znižano davčno osnovo po različnih stopnjah in znižan DDV, ločeno po stopnjah.

Pri prodaji davčnemu zavezancu bo ceno, popust, davčno osnovo, stopnjo in znesek DDV izkazoval ločeno po vrstah blaga.

V zvezi s popusti velja omeniti sodbo Sodišča EU, C-48/97 – Kuwait Petroleum (GB) Ltd, na katero se pogosto sklicujemo pri razmejevanju med popusti in darili.

Kuwait Petroleum je kupcem goriva v promocijski akciji delil kupone, katerih število je bilo odvisno od višine zneska opravljenega nakupa. Z določenim številom zbranih kuponov so bili kupci upravičeni do ›nakupa‹ blaga iz promocijskega kataloga dobavitelja.

Sodišče je blago iz kataloga štelo za darila, od katerih je treba obračunati DDV, saj: • cena teh daril ni bila vključena v ceno goriva, ki je bila enaka, ne glede na to, ali je kupec prejel kupon ali ne; • darila niso bila prikazana na računu za gorivo, kar pomeni, da niso bila opravljena ›za plačilo‹; • trgovec je oglaševal blago v promocijskem katalogu kot ›darilo‹. > Ne glede na razlog za odobritev popusta, na poimenovanje in način, kako se popust priznava, si velja zapomniti, da 100-odstotni popust pri ceni ne velja za popust, temveč za brezplačno dobavo, ki je obdavčena, če niso izpolnjeni pogoji, ki veljajo za oprostitev daril manjših vrednosti.

Glede na odločitev, ki jo je sprejelo Sodišče EU v omenjeni sodbi, velja poudariti dvoje: • pomembno je, kako trgovec prodajno akcijo in ugodnosti oglašuje; • način izvedbe lahko ob istem rezultatu za kupca pomeni različno obravnavo DDV za prodajalca.

Primer 1: Če trgovec oglašuje: »ob nakupu treh parov čevljev vam najcenejši par podarimo«, menimo, da obljublja darilo in

je dobava najcenejšega para obdavčena, torej trgovca bremeni neodbitni vstopni DDV (razen če je cena najcenejših čevljev nižja od 20 evrov).

V ugodnejši situaciji bi bil trgovec, če bi oglaševal: »ob nakupu treh parov čevljev vam odobrimo popust v višini cene najcenejšega para«. V tem primeru se zaračunajo trije pari, sorazmerno se zniža cena vseh treh parov, DDV se obračuna glede na prejeto plačilo, vstopni DDV je odbiten.

Kuponi Kupone ali vavčerje ali bone (v nadaljevanju: kupone) lahko izdajatelj deli brezplačno ali jih prodaja.

Z brezplačno danim kuponom se izdajatelj zaveže, da bo imetniku po določenih pogojih odobril popust ali izročil darilo (brezplačno blago). Plačljivi kuponi so način plačila oziroma plačilno sredstvo.

Brezplačni kuponi Za popuste in darila, ki se uveljavljajo na podlagi brezplačnih kuponov, velja zgoraj zapisano.

Primer 1: Kupon za 5-odstotni popust pri nakupu blaga v vrednosti nad 50 evrov.

Primer 2: Kupon v določeni evrski vrednosti vrednosti za nakup posteljnine v tednu med 10. in 15. oktobrom: imetnik kupona bo uveljavljal popust s predložitvijo kupona pri nakupu posteljnine; trgovec bo znižal ceno za znesek, določen na kuponu, kupec pa bo plačal razliko.

> Kadar vrednost nakupa ustreza vrednosti brezplačnega kupona ali je nižja od nje, ne gre za popust, temveč za brezplačno dobavo, ki je obdavčena, razen če so izpolnjeni navedeni pogoji za oprostitev daril manjše vrednosti.

Kadar brezplačni kupon izda prodajalec, ki tudi nosi breme popusta, ki ga daje kupon, se davčna osnova ugotavlja enako kot pri kateremkoli

6 drugem popustu, torej odvisno od tega, ali je določen v deležu ali znesku, za določeno blago ali celoten nakup.

Vrednost kupona, za katero se zniža plačilo, je popust, ki znižuje davčno osnovo za obračun DDV, saj pomeni, da je izdajatelj kupona prejel nižje plačilo za opravljeno dobavo blaga ali storitve.

Plačljivi kuponi6 Kadar se kuponi, boni oziroma vavčerji prodajajo in dajejo drugim osebam kot darilo ali ugodnost, to ni brezplačna ugodnost, ki jo daje izdajatelj kupona, temveč način plačila blaga ali storitve.

V takem primeru se ob prodaji kupona najprej vprašamo, ali gre za vnaprejšnje plačilo in je treba obračunati DDV od prejetega plačila ali ne.

Velja, da davčna obveznost nastane že ob prodaji kupona, od prejetega plačila, kadar se kupon lahko zamenja za točno določeno blago ali storitev, oziroma če se popust lahko uveljavlja pri nabavi točno določenega blaga ali storitev. Če je kupec kupona davčni zavezanec, mora izdajatelj izdati račun za prejeto predplačilo.

To ne velja, kadar se kupon proda fizični osebi.

Račun mora zavezanec izdati, ko opravi transakcijo. Če ima imetnik pravico zamenjati kupon za katerokoli blago ali storitev, ki je ob nabavi kupona ni mogoče določiti (s tem pa ni jasno, kakšna bo davčna stopnja), plačilo kupona ni vnaprejšnje plačilo za dobavo blaga ali storitev in obveznost obračuna DDV ne nastane do trenutka, ko je kupon unovčen.

V zadevi C-288/94 – Argos Distributors Limited je bil Argos prodajalec z več kot 300 prodajalnami, ki je izdajal kupone po različnih nominalnih vrednostih za plačilo blaga iz svojih prodajaln, s popustom, ki ga je odobril ob prodaji, lahko pa tudi kasneje, glede na obseg nakupa kuponov v določenem letu. Kupone so kupovale družbe, ki so jih delile svojim zastopnikom kot nagrado za dosežene delovne rezultate in raznim drugim organizacijam. Končni prejemnik kupona ni vedno vedel, kdo je kupon prvotno kupil in koliko je zanj plačal.

Po mnenju davčnega organa je davčna osnova za blago, ki je bilo nabavljeno s predložitvijo kupona, nominalna vrednost kupona, ne glede na to, za koliko je bil prodan oziroma kupljen.

Argos pa je trdil, da se DDV obračuna glede na prejeto plačilo za kupon.

Primer 1: Kupon v določeni evrski vrednosti za nakup katerihkoli proizvodov v prodajalni prodajalca se lahko proda za ceno, ki je kot nominalna navedena na kuponu, ali nižjo od nje.

6

UNIKUM November 2014 _ Tema meseca _ Vzorci, darila, popusti in kuponi

Če gre za plačljive kupone, velja, da je znesek, ki ga je prejel izdajatelj kupona ob njegovi prodaji, znesek (delnega) plačila za dobavljeno blago ali storitve. Če torej kupon proda po ceni, ki je nižja od nominalne, je za dobavljeno blago ali storitve dejansko prejel znesek, ki ustreza plačilu, ki ga je prejel za kupon, povečan za morebitno dodatno plačilo kupca, imetnika kupona.

Primer 2: Trgovec prodaja darilne bone v nominalni vrednosti 50 evrov s 5-odstotnim popustom za nakup kateregakoli blaga v njegovih prodajalnah, ki je opravljen v mesecu decembru.

Prodajna cena bona znaša 50 € – 5 odstotkov (= 2,50 €) = 47,50 €.

Ker ni jasno, za katero blago bo imetnik bon uporabil, plačilo bona ni predplačilo za dobavo določenega blaga in DDV ob prodaji bona ni treba obračunati.

S bonom za 50 evrov bo imetnik plačal blago v bruto vrednosti 50 evrov, prodajalec pa bo obračunal znesek DDV tako, da bo kot prejeto plačilo upošteval 47,50 evra. > Izdajatelj kuponov mora voditi evidence o prodanih kuponih in prejetem plačilu zanje.

Kuponi proizvajalca Če smo v zgornjih primerih obravnavali kupone, ki jih brezplačno ali za plačilo izdajajo trgovci, omenimo na koncu še take, ki jih izdajajo proizvajalci. O teh je bila zaradi nejasnosti, kaj predstavlja davčno osnovo, izdana sodba Sodišča EU v zadevi C-317/94 – Elida Gibbs Ltd. Elida, ki je bila proizvajalec, je izvajala časovno omejene akcije določenih proizvodov na način, da je kupone z določno nominalno vrednostjo objavljala v raznih publikacijah, iz katerih so jih kupci lahko izrezali in na njihovi podlagi uveljavljali popust.

V skladu s pogodbenim dogovorom s prodajalci je Elida izvajala promocijsko akcijo. Blago je prvot-

no prodajala trgovcem po normalni ceni, z DDV. Trgovec je sprejemal kupone od kupcev in na njihovi podlagi zahteval povračilo zneskov od Elide. Pred tem je moral dokazati, da je proizvode v akciji nabavil od Elide, pred prodajno akcijo ali med njo.

V drugih primerih je Elida na embalažo proizvodov natisnila kupone, ki so kupcem zagotavljali delno vračilo denarja za nakup določenega izdelka.

Davčni organ popustov na podlagi kuponov ni priznal kot znižanja davčne osnove, sodišče EU pa je odločilo, da se v obeh primerih, torej ko je Elida povrnila nominalni znesek popusta na kuponu trgovcu kakor tudi ko je del cene nakupa povrnila neposredno kupcu, za znesek popusta oziroma vračila zniža prvotna prodajana cena blaga, ki jo je Elidi plačal trgovec. > Če kupon izda proizvajalec, trgovec od kupca prejme polno maloprodajno ceno za prodano blago, proizvajalec pa zaradi popusta na kuponu ali vračila dela cene končnemu kupcu za opravljeno dobavo trgovcu dejansko prejme manj, kot mu je prvotno plačal trgovec, zato se zniža davčna osnova za obračun DDV proizvajalca.

Trgovcu po odločitvi sodišča ni treba zmanjšati vstopnega davka. Čeprav bo odbil več DDV, kot ga bo Elida plačala državi, bo država dobila ravno pravi znesek, in sicer od prodajne cene, znižano za popust, kar je točno toliko, kot bo končni kupec dejansko plačal zaradi predložitve kupona oziroma po tistem, ko mu bo prodajalec del plačila vrnil.

Pojasnilo DURS, št. 4230-620/2011, z dne 21. 9. 2011 – Izdajanje računov pri spletni prodaji vrednostnih bonov po ZDDV-1.

RAČUNOVODSTVO _ Kristinka Vukovič

7

KNJIŽENJE VZORCEV, DARIL IN POPUSTOV

V nosilnem članku smo se seznanili z vidiki obračunavanja davka na dodano vrednost, na tem mestu jih bomo nadgradili z računovodskimi vidiki.

V

zorci, ki se dajejo v razumnih količinah in ob izpolnjenih predpostavkah, dajejo pravico do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost, vsebinsko pa za podjetje pomenijo stroške materiala in blaga v zvezi s promocijo in prodajo blaga. Zato bo knjiženje potekalo takole: Opis poslovnega dogodka 1

V breme

V dobro

Slovenski trgovec prejme od tujega dobavitelja brezplačne vzorce in račun prevoznika. Zalogo vzorcev izkaže po nabavni vrednosti, to je strošku prevoznika, fakturna vrednost dobavitelja je namreč nič.

660 - vzorci

220 - prevoznik

Vzorce trgovec dobavi maloprodajnim enotam.

720 - reklama

660 - vzorci

Vzorce kot strošek reklame bi bilo dopustno knjižiti tudi kot stroške materiala (denimo na kontu 407), kjer bi evidentirali nabavno vrednost zalog vzorcev, če smo jih ob nabavi že tudi razdelili oziroma ne vodimo zalog.

Opis poslovnega dogodka 2

V breme

V dobro

Založnik (zgoščenk, knjig) izroči izvode proizvodov kot vzorce.

700 – odhodki zalog za reklamo

630

Izdajo zalog v reklamne namene bi lahko evidentirali tudi na drugih poslovnih odhodkih (konto 703).

Od daril se v nekaterih primerih davek na dodano vrednost plačuje, v drugih ne; oglejmo si nekaj primerov iz nosilnega članka.

Opis poslovnega dogodka 3

V breme

V dobro

Trgovec iz zaloge izvzame blago, ki ga nameni za poslovna darila, vrednost posamičnih daril presega 20 evrov. Ob nabavi trgovskega blaga si je trgovec odbijal celotni zaračunani vstopni davek na dodano vrednost.

702 – odhodki zalog za reprezentanco

660 260

480 – DDV za reprezentanco

Obračunani davek na dodano vrednost smo izkazali na ločenem analitičnem kontu 480, enako velja za odhodke porabljenih zalog, zato da jih bomo pravilno upoštevali v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb. Po SRS 25.36 se lastni proizvodi ali trgovsko blago ne morejo več pojavljati kot stroški (npr. reklame), zato porabo izdelkov in trgovskega blaga, namenjeno za namene reklame ali reprezentance, evidentiramo med poslovnimi odhodki v razredu 7.

Opis poslovnega dogodka 4

V breme

V dobro

Podjetje nabavi darila za obdaritev otrok v decembru, odbitka vstopnega DDV ni.

489

220

Popusti po SRS 18 znižujejo prihodke ne glede na to, ali so odobreni že ob sami prodaji ali šele kasneje.

Opis poslovnega dogodka 5

V breme

V dobro

Trgovec izda dobropis za naknadni popust (kasaskonto, bonus, superrabat …).

– 120

– 762 – 260

Če želimo imeti za potrebe poročanja podatek o višini popustov, danih kupcem, konto 762 razbijemo na analitične konte, kjer na enem vodimo zaračunano blago, na drugem finančne popuste, na tretjem količinske popuste in podobno.

Skupaj konti 762 bodo izkazovali pravilno vrednost prihodkov, ki se umeščajo med prihodke v izkazu poslovnega izida.

Opis poslovnega dogodka 6

V breme

V dobro

Podjetje prejme dobropis za kasa-skonto slovenskega dobavitelja (enako velja za druge naknadne popuste).

– 702 – 160

– 220

Po SRS 4.35 kasneje dobljeni popusti zmanjšujejo poslovne odhodke, kot zmanjšanje zalog se pripoznajo le tisti popusti, ki so zapisani na računu za nabavljeno zalogo.

Opis poslovnega dogodka 7

V breme

V dobro

Prodajalec kupcu odobri 100-odstotni popust za vse blago, ki ga je ›kupil‹ kupec.

702 480

660 260

Opis poslovnega dogodka 8

V breme

V dobro

Prodajalec kupcu odobri popust v višini najcenejšega izdelka, če kupec kupi tri izdelke.

120

760 – prodajna vrednost – 760 – popust 260

Opis poslovnega dogodka 9

V breme

V dobro

Prodajalec kupcu proda izdelke, kupec uveljavlja vrednostni kupon, vrednost kupona je nižja od vrednosti nakupa.

120

760 – prodajna vrednost – 760 – popust 260

DAVKI

8

OBRESTI MED POVEZANIMI OSEBAMI V OBRAČUNU DDPO ZA LETO 2014

_ Kristinka Vukovič

Na obračun davka od dobička pravnih oseb vplivajo obresti tako na strani prihodkov kot na strani odhodkov, v članku pa si bomo podrobneje ogledali le obresti iz posojilnih pogodb, sklenjenih med osebami, ki se po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) štejejo za povezane osebe.

Davčno nepriznani stroški obresti Najprej velja omeniti pravilo iz 30. člena ZDDPO-2, ki velja tako za povezane kot nepovezane osebe. Stroški obresti od posojil, prejetih od oseb, ki imajo sedež, kraj dejanskega delovanja poslovodstva ali prebivališče v državah, razen držav članic EU, v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička nižja od 12,5 odstotka in je država objavljena na seznamu ministra za finance, so davčno nepriznani. Na tem seznamu so Bahami, Barbados, Belize, Brunej, Dominikanska Republika, Kostarika, Liberija, Lihtenštajn, Maldivi, Maršalovi otoki, Mauritius, Oman, Panama, Saint Kitts in Nevis, Saint Vincent in Grenadines, Samoa, Sejšeli, Urugvaj in Vanuatu.

Davčno nepriznan strošek so tudi tiste obresti, ki se štejejo za dohodke, podobne dividendam po 74. členu zakona, torej prikrito izplačilo dobička. Prikrito izplačilo dobička je izplačilo obresti, opravljeno osebi, ki ima neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru izplačevalca ali obvladuje izplačevalca na podlagi pogodbe ali na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami, in so obresti od prejetih posojil obračunane po višji obrestni meri, kot znaša priznana obrestna mera iz 19. člena zakona, prav tako tudi obresti od presežka posojil iz 32. člena zakona.

Kako se določajo priznane obresti in obrestna mera za posojila med povezanimi osebami?

Skladno s 1. odstavkom 19. člena ZDDPO-2 se med prihodki upoštevajo obračunane obresti na dana posojila povezanim osebam, vendar najmanj v višini zadnje objavljene, v času odobritve posojila priznane obrestne mere, razen če zavezanec lahko dokaže, da bi v enakih ali primerljivih okoliščinah dal posojilo po obrestni meri, ki je nižja od priznane obrestne mere, tudi posojilojemalcu, nepovezani osebi. Analogno velja za odhodke od obresti na prejeta posojila

od povezanih oseb, ki se priznajo največ do višine priznane obrestne mere. Spomnimo naj, da se fizična oseba ne šteje za povezano osebo po ZDDPO-2; obresti za posojila, prejeta od fizične osebe, za namene davčnega obračuna torej ni treba korigirati, razen v že omenjenem primeru prikritega izplačila dobička ali v primeru tanke kapitalizacije.

Priznano obrestno mero (v nadaljevanju POM) izračunamo po Pravilniku o priznani obrestni meri.

POM je vsota: • variabilnega dela obrestne mere za posamezno valuto (v odstotkih) in • pribitka v bazičnih točkah, pri čemer ena bazična točka pomeni 0,01 odstotka oziroma 0,0001. Če je valuta posojila med povezanima osebama različna od naštetih valut v tabeli, ki jo najdemo na spletni strani DURS (nismo še zasledili prenosa na FURS; to je za evro, ameriški dolar, japonski jen, britanski funt in švicarski frank), je variabilni del POM obrestna mera za evro, ki se ji prišteje dvakratnik ustreznega pribitka na kreditno oceno.

Variabilnemu delu obrestne mere prištejemo še pribitek, pri čemer se pribitek za ročnost posojil manj kot 1 leto ne upošteva. Pribitek je sestavljen iz: • dela za ročnost (do 1 leta 0 točk, do vključno 5 let 3 bazične točke, do vključno 10 let 5 bazičnih točk in nad 10 leti 6 bazičnih točk) in • dela za kreditno oceno posojilojemalca. Če je posojilojemalec fizična oseba, znaša pribitek 75 bazičnih točk, če ni fizična oseba in nima

kreditne ocene po metodologiji Standard & Poor’s, pa znaša pribitek 100 bazičnih točk. Za posojilojemalce s kreditno oceno po tej metodologiji znaša pribitek za oceno: od AAA do A–: 5 bazičnih točk, od BBB+ do B–: 20 bazičnih točk, pod B–: 200 bazičnih točk.

Ne glede na zapisano se v davčnem obračunu priznajo prihodki oziroma odhodki od obresti, kot so obračunane po POM, če sta posojilojemalec in posojilodajalec rezidenta in povezani osebi, razen če bi eden od rezidentov: • izkazoval nepokrito davčno izgubo iz preteklih obdobij, • plačeval davek po tem zakonu po stopnji 0 odstotkov oziroma po posebej določeni stopnji, ki je nižja od splošne stopnje, • bil oproščen plačevanja davka po tem zakonu.

Primer 1: Za primer ugotovimo, kako vpliva na davčni obračun, če družba A 1. 10. 2014 odobri posojilo v višini 10.000 evrov povezani družbi B brez kreditne ocene za dobo dveh let, pogodbena obrestna mera znaša 3 odstotke, obresti zapadejo v plačilo v 8 dneh po preteku četrtletja.

V poslovnih knjigah bosta družbi A in B izkazali prihodke oziroma odhodke za obresti v višini, kolikor bo obračunanih obresti po pogodbi. Če je bilo posojilo nakazano 1. 10. 2014, je torej za leto 2014 treba obračunati obresti za 91 dni.

9

www.iracunovodstvo.eu

Obresti izračunamo ob pomoči navadnega obrestnega računa tako: obresti = (glavnica × 3 × 91) / 36500. Obresti za zadnje četrtletje torej znašajo 74,79 evra, obračun obresti pa knjiži: • posojilodajalec A kot prihodke od obresti (konto 77) in kot terjatve za obresti (konto 15), • posojilojemalec B kot odhodke za obresti (konto 74) in kot obveznost za obresti (konto 28).

V davčnem obračunu bosta med računovodskimi prihodki (polje 1) in odhodki (polje 5) oba upoštevala znesek 74,79 evra.

Ali je treba te obresti za namene obdavčitve dobička popravljati, pa moramo preveriti. Če eden od rezidentov izkazuje nepokrito davčno izgubo, bomo izračunali POM: • variabilni del: 0,338 odstotka, • pribitek za ročnost: 0,03 odstotka, • pribitek za kreditno oceno: 1,00 odstotka.

POM torej znaša 1,368 odstotka, obresti za leto 2014 pa 34,11 evra, kar pomeni, da bi morala družba B v svojem davčnem obračunu izločiti ›previsoke‹ stroške obresti, torej vpisati 40,68 evra v tisti del obračuna, kjer se znižujejo odhodki (polje 6.5).

Družba A davčnih prihodkov v našem primeru ne popravlja.

Primer 2: Izračunajmo POM za posojilo 10.000 HRK, ki ga je družba iz Hrvaške novembra 2014 odobrila slovenski hčerinski družbi, ki nima kreditne ocene, za obdobje 6 let.

POM znaša 3,44 odstotka in smo ga izračunali iz: • variabilnega dela: 2,339 % (0,339 + 2 × 1,00 %), • pribitka za ročnost: 0,05 %, • pribitka za kreditno oceno: 1,00 %.

Tanka kapitalizacija Zakon v 32. členu ureja obresti od presežka posojil, bolj znano problematiko z izrazom ›tanka kapitalizacija‹. Gre za stanje, ko družbeniki, namesto da bi zagotovili financiranje odvisnih družb z zadostnim kapitalom, družbi dajo posojila. Kdaj je to razmerje z davčnega vidika porušeno in se

zato del obresti (od presežka posojil) ne prizna kot davčni odhodek, si oglejmo v nadaljevanju.

Najprej si oglejmo nabor oseb, od katerih najeta posojila upoštevamo pri ugotavljanju presežka posojil. To so delničarji oziroma družbeniki, ki imajo kadarkoli v davčnem obdobju neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov delnic ali deležev v kapitalu ali glasovalnih pravic v zavezancu, prav tako tudi delničarji oziroma družbeniki ali njihovi družinski člani, če imajo hkrati neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov delnic ali deležev v kapitalu ali glasovalnih pravic v zavezancu (največkrat podjetju). Za družinskega člana se štejejo: • zakonec ali oseba, s katero fizična oseba živi v dlje časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kakor zakonska zveza, ali partner oziroma partnerica, s katerim fizična oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti; • otrok, posvojenec in pastorek ali otrok osebe, s katero fizična oseba živi v dlje časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kakor zakonska zveza, ali otrok partnerja, s katerim fizična oseba živi v registrirani istospolni partKonto

nerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti; • starši in posvojitelji fizične osebe.

Za posojila delničarja oziroma družbenika po 1. odstavku tega člena se štejejo tudi posojila tretjih oseb, vključno s posojili bank, za katera jamči ta delničar oziroma družbenik, oziroma če so posojila pridobljena v zvezi z depozitom tega delničarja oziroma družbenika v tej osebi oziroma banki. Če zavezanec dokaže, da bi presežek posojil lahko dobil od posojilodajalca, ki je nepovezana oseba, se presežek ne ugotavlja. Če je družbenik dal podjetju več posojil, se presežek ugotavlja po metodi FIFO, torej se med priznane odhodke štejejo obresti od prvih zaporednih posojil, od zadnjih pa se izločijo. Za obresti iz 32. člena tega zakona, ki se ne priznajo kot odhodek, se štejejo obresti od posojil, ki so nastale po dnevu začetka uporabe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 33/2006 – uradno prečiščeno besedilo).

Presežek posojil se računa kot štirikratnik kapitala na začetku in koncu davčnega obdobja, pri čemer se za kapital upoštevajo vse sestavine kapitala na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi razen čistega poslovnega izida tekočega poslovnega leta.

Podatki iz bilance

Stanje na 1. 1.

Stanje na 31. 12.

CELOTNI KAPITAL

27.550

24.550

901

Osnovni kapital (2 družbenika, vsak po 50 odstotkov)

8.000

8.000

916

Splošni prevrednotovalni popravek kapitala

500

500

920

Zakonske rezerve

800

800

930

Preneseni čisti dobiček

10.000

6.000

932

Čisti dobiček poslovnega leta

-

1.000

934

Prenos iz presežka iz prevrednotenja

250

500

951

Presežek iz prevrednotenja zgradb

8.000

7.750

Izračun presežka posojil (ne upoštevamo tekočega izida): Povprečno stanje kapitala za izračun presežka posojil

25.550

Povprečno stanje kapitala za izračun presežka posojil za posameznega družbenika

12.775

Štirikratnik deleža posameznega družbenika v kapitalu

51.100

Obresti od posojil, ki presegajo 51.100 evrov na enega družbenika, so davčno nepriznan odhodek.

RAČUNOVODSTVO

10

INVENTURA

_ Kristinka Vukovič

Popis sredstev in obveznosti (inventura) je predpisan z zakonom, ki ureja bilančno pravo posameznega (ne)gospodarskega subjekta (npr. za gospodarske družbe je predpisana s 54. členom ZGD-1). Ker jo tudi računovodski standardi zahtevajo na več mestih (poleg standarda o nadzoru tudi standardi o računovodskih izkazih predpisujejo, da se ti sestavljajo šele po uskladitvi knjigovodskega stanja z ugotovitvami pri popisu) in ker tako narekujejo pravila skrbnega računovodenja (npr. 151. načelo Kodeksa računovodskih načel), je pred zaključkom poslovnega leta treba izvesti inventuro.

P

opisujemo enkrat letno, vendar SRS 28 dopušča, da se knjige, filmi, fotografije, arhivsko gradivo, kulturni spomeniki, predmeti muzejske vrednosti, likovne umetnine in predmeti, ki so posebej zavarovani kot naravne in druge znamenitosti, popisujejo tudi redkeje, vendar najmanj na pet let. Popis se načeloma izvede po stanju na katerikoli dan v poslovnem letu, razen če s predpisi ni določeno drugače, vendar standardi vsebujejo priporočilo, da se popis izvede čim bliže koncu poslovnega leta.

Gospodarske družbe, gospodarska interesna združenja, podružnice tujih pravnih oseb, srednji in veliki samostojni podjetniki popisujejo po stanju na katerikoli dan v letu. Za male samostojne podjetnike SRS 39 zahteva popisovanje ob koncu leta, prav tako na začetku in ob prenehanju opravljanja dejavnosti. Za društva in invalidske organizacije velja SRS 33, ki zahteva popis na koncu leta pa tudi na začetku in ob prenehanju opravljanja dejavnosti ter ob nastanku statusne spremembe.

Tisti, ki vodijo knjige po Zakonu o računovodstvu, so zavezani k obveznemu letnemu popisu (praviloma po stanju na 31. 12.), za knjige in umetniške predmete pa prav tako velja, da se popisujejo najmanj na pet let.

Popis se opravlja tudi med letom, recimo ob statusnih spremembah, prenehanju in v drugih primerih, določenih z zakonom.

Število popisnih komisij in število članov v njej je odvisno od velikosti organizacije. V praksi so popisne komisije največkrat tričlanske, v majhnih podjetjih so lahko tudi dvočlanske. V večjih pravnih osebah imamo običajno več inventurnih komisij, katerih delo usklajuje centralna inventurna komisija ali vodja popisa. Pri popisu je treba upoštevati najmanj zahtevo po neoporečnosti in načelo neodvisnosti, ki zahteva, da kontrolorji niso odvisni od tistih, katerih delo nadzirajo, in da so samostojni pri svojem delu.

Roke za izvedbo posameznih opravil (izadaja sklepov, navodil, zapisnikov…) je koristno načrtovati. Usklajeni naj bodo s končnim ciljem – do kdaj mora računovodstvo poknjižiti razlike, da lahko pravočasno izdela letno poročilo in kdaj je rok za obračun/ plačilo davkov, nastalih zaradi popisnih razlik.

Na določenih področjih popisa ni mankov in ne viškov, popisna komisija lahko ugotovi le neskladje med knjigovodskimi evidencami in dejanskim stanjem, ki pa jih je treba pred izdelavo letnega poročila odpraviti. Tipična področja so večletni nasadi, nepremičnine, neopredmetena sredstva, kapital, časovne razmejitve, rezervacije. Tudi pri terjatvah in dolgovih je na podlagi poročila inventurne komisije treba odpraviti neskladja in izvesti morebitne popravke, odpise in druge odprave pripoznanja.

Pri zalogah smo pozorni na potrebne slabitve, če izvirna ali knjigovodska vrednost presega čisto iztržljivo vrednost zalog. Vendar ne slabimo zalog surovin in materiala, četudi je njihova knjigovodska vrednost višja od čiste iztržljive vrednosti, kadar lahko pričakujemo, da bo prodajna cena končanih proizvodov in storitev, v katere bo ta material vstopil, enaka izvirni vrednosti ali večja od nje, torej ko bo prodajna vrednost proizvodov lahko pokrila stroške materiala.

Slabitve pa niso zavezane k obračunu davka na dodano vrednost. Nadalje pri zalogah pazimo na primere, ko se primanjkljaji zalog obdavčujejo z davkom na dodano vrednost, še posebej to velja za presežni kalo. Za presežni kalo je treba brati tudi ustrezne pravilnike strokovnih združenj, v katerem namenimo posebno pozornost osnovi, od katere računamo normalni kalo, ki je ponekod nabavna vrednost, drugod nabavna vrednost plus začetno stanje zalog, kje drugje kaj drugega.

Glede mankov osnovnih sredstev nikoli ne popravljamo odbitka vstopnega davka na dodano vrednost, temveč obračunamo davek, in sicer od nabavne cene podobnega blaga (torej rabljenega osnovnega sredstva). Viške osnovnih sredstev obravnavamo enako, kot če bi bila nabavljena z donacijami. Pri popisu osnovnih sredstev moramo biti tudi dovolj natančni pri opisovanju ugotovitve inventurne komisije in samo oznaka ›odpis‹ pri določeni inventurni komisiji ni dovolj. Računovodja namreč le na podlagi informacije ›odpis‹ ne bo vedel, ali to pomeni, da je treba osnovno sredstvo izločiti, ker ga ni več (manko), ali pa gre za to, da je sredstvo še na voljo, le da je neuporabno, ker je na primer polomljeno, okvarjeno in podobno. V prvem primeru je namreč treba obračunati davek na dodano vrednost, v drugem ne, ugotovitev pa vpliva tudi na morebitno vračanje investicijskih olajšav po obračunu davka od dohodkov pravnih oseb.

PRAVO _ Nina Orehek

11

DAVČNA IZVRŠBA

Davčna izvršba je poseben upravni postopek, ki ga FURS izvaja primarno po Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2). Čeprav gre za poseben postopek, večinoma spominja na temeljni izvršilni postopek, kot ga določa Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Davčna izvršba se opravi takrat, kadar dolžnik svoje davčne obveznosti ne izpolni v roku, ki je v izvršilnem naslovu določen za prostovoljno izpolnitev. Med ›davčne obveznosti‹ spadajo davki, prispevki, globe zaradi davčnih prekrškov in obveznosti, ki so jih z aktom ugotovili drugi organi, pristojni za odmero teh obveznosti (npr. sodišča, upravne enote, ZZZS, občine, policija).

D

avčna izvršba se začne z izdajo sklepa o davčni izvršbi.

Zoper sklep o izvršbi je dovoljena pritožba v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi pri davčnem organu, ki je izdal sklep o izvršbi, vendar pritožba ne zadrži začete davčne izvršbe, razen če davčni organ oceni, da bi bilo pritožbi mogoče ugoditi (v tem času se zaračunajo obresti).

Predmet davčne izvršbe je lahko vsako dolžnikovo premoženje ali premoženjska pravica, če ni z zakonom izvzeta iz davčne izvršbe. Če je izvršba na določeno premoženje ali premoženjsko pravico z zakonom omejena, je to premoženje ali premoženjska pravica lahko predmet izvršbe le v delu, ki presega zakonsko določene omejitve. Za izterjavo davka je dovoljeno seči tudi na vse vrste posojil in predplačil, ki jih dolžnik prejme od tretjih oseb.

Davčna izvršba se lahko opravi na: • dolžnikove denarne prejemke, denarna sredstva in denarne terjatve, pri čemer so določeni denarni prejemki izvzeti iz davčne izvršbe; • dolžnikove premičnine, pri čemer FURS na zarubljenih premičninah z rubežem praviloma pridobi zastavno pravico in je tako možna prodaja zarubljene stvari; • dolžnikovo nepremično premoženje in delež družbenika v družbi ter iz premoženjskih pravic (posebna oblika davčne izvršbe); • vrednostne papirje.

Pri izvajanju davčne izvršbe je FURS dolžan uporabiti le tista sredstva davčne izvršbe, ki so glede na

okoliščine primera sorazmerna znesku davka, ki ga je treba izterjati, izvršba pa mora biti za dolžnika čim manj neugodna.

Zaradi izvedbe davčne izvršbe sme FURS zahtevati, da davčni dolžnik predloži seznam svojega premoženja skupaj z dokazili o lastninskih in drugih stvarnih pravicah na tem premoženju. Če davka kljub vsemu ni mogoče izterjati iz premoženja dolžnika, se ta lahko izterja iz premoženja povezanih oseb (družinskih članov in drugih povezanih oseb, kot jih določa zakon), ki so to premoženje neodplačno oziroma po nižji ceni od tržne pridobile od dolžnika v letu oziroma po letu, v katerem je davčna obveznost nastala, do vrednosti tako pridobljenega premoženja. Davek se lahko izterja tudi od druge osebe, na katero je bila prenesena dejavnost dolžnika zunaj statusnega preoblikovanja z namenom, da bi se dolžnik izognil plačilu davka. Če je dolžnik z namenom, da bi se izognil plačilu davka, odtujil premoženje, se tak pravni posel lahko izpodbija pred sodiščem, v dveh letih od dejanja za odplačne pravne posle in petih letih od dejanja za neodplačne pravne posle. Če tretja oseba izkaže za verjetno, da ima na predmetu davčne izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi pri davčnem organu, ki je izdal sklep o izvršbi, in sicer vse do konca davčne izvršbe. Če davčni organ oceni, da pravica

osebe iz prejšnjega stavka ni verjetno izkazana, napoti to osebo, da v 8 dneh od vročitve sklepa pri sodišču vloži tožbo zoper davčni organ, da je davčna izvršba na predmet izvršbe nedopustna. Če oseba ne predloži dokaza o vložitvi tožbe, se davčna izvršba nadaljuje. Z vložitvijo tožbe se zadrži prodaja spornih zarubljenih stvari, in sicer do zaključka postopka pred sodiščem. Sodišče o tožbi po tem členu odloča prednostno.

Davčna izvršba se ne začne, če znesek davka po enem izvršilnem naslovu na dan zapadlosti ne presega 10 evrov, začne pa se, če skupni znesek dolga enega dolžnika po posameznih izvršilnih naslovih presega 20 evrov.

Stroške davčne izvršbe plača dolžnik, razen če dokaže, da izvršba ni bila upravičena.

Kadar FURS ali drug pristojni organ dovoli odlog oziroma obročno plačilo davka, se šteje, da je za čas odloga oziroma obročnega plačila odložen tudi začetek davčne izvršbe.

Davčni organ po uradni dolžnosti ali na zahtevo dolžnika s sklepom v celoti ali delno ustavi davčno izvršbo, če: • je davek plačan; • davčna izvršba ni dovoljena; • se davčna izvršba opravi proti komu, ki ni dolžnik, porok ali garant; • predlagatelj izvršbe iz 146. člena Zakona o davčnem postopku ali organ države prosilke umakne zahtevo za izvršbo; • je pravnomočno odpravljen, spremenjen ali razveljavljen izvršilni naslov ali razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti; • je pravica do davčne izvršbe zastarala; • davek, ki se izterjuje, ugasne na drug način.

KADRI

12

VPRAŠANJA IZ PRAKSE 1_ Oče je odprl s. p. po 1. 7. 2013 in uveljavljal oprostitev plačila prispevkov. Dejavnost bo prenesel na sina. Ali tudi sin lahko uveljavlja oprostitev plačila prispevkov?

ODGOVOR: Podjetnik lahko za časa svojega življenja prenese podjetje na zakonca, osebo, s katero živi v dlje časa trajajoči življenjski skupnosti, otroke, posvojence, starše, posvojitelje, vnuke, brate in sestre. S prenosom podjetja preidejo na podjetnika prevzemnika vse pravice in obveznosti v zvezi s podjetjem. Prenese torej tudi pravico do uveljavljanja oprostitve plačila prispevkov.

2_ Katere prispevke je treba plačati in kako je treba poročati, če imamo sklenjeno pogodbo o kratkotrajnem delu?

ODGOVOR: Kratkotrajno delo ureja Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Zakonec, otroci in starši lastnika oziroma solastnika družbe, ustanovitelja zavoda oziroma samostojnega podjetnika z največ 10 zaposlenimi lahko ob izredno povečanem obsegu dela pri naštetih delodajalcih opravljajo kratkotrajno delo – neke vrste pomoč, za katero ne prejemajo plačila. Kratkotrajno delo je časovno omejeno, in sicer na največ 40 ur mesečno.

S spremembo Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 32/2014) se v 34. členu od 18. 8. 2014 ne uporabljajo več Navodila za opravljanje kratkotrajnega dela (Uradni list RS, št. 88/2012), ki so določala obveznost prijave kratkotrajnega dela pri Upravni enoti. Še vedno pa ZPDZC v 6. točki 17. člena določa obveznost zavarovanja oseb, ki opravljajo kratkotrajno delo, za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Tako ostaja obveznost delodajalca, da osebo, ki opravlja kratkotrajno delo, prijavi za poškodbe ali poklicno bolezen z obrazcem M12.

Delodajalec je dolžan v skladu s 17. členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju za osebo, ki bo opravljala kratkotrajno delo, plačati mesečni prispevek

za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki zdaj znaša 4,58 evra.

O plačilu mesečnega pavšalnega prispevka delodajalec poroča na obrazcu REK-2 z vrsto dohodka 1821.

3_ Ali je treba tudi za upokojence, ki delajo po pogodbi o začasnem in občasnem delu, oddati obrazec M12?

ODGOVOR: Tudi za upokojence, ki delajo po pogodbi o začasnem in občasnem delu, je treba oddati obrazec M12 in plačati mesečni pavšalni prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Pod šifro razloga za zavarovanje na obrazcu M12 se vpiše 13.

4_ Delavca smo zaposlili za določen čas 12 mesecev in prejeli subvencijo ZRSZ po razpisu Zaposli.me.

Ali smo mu ob prenehanju delovnega razmerja dolžni plačati odpravnino?

ODGOVOR: Na podlagi 3. točke 79. člena ZDR delavec nima pravice do odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja.

5_ Delodajalec bi želel uveljavljati delno vračilo prispevkov delodajalca po 157. členu ZPIZ-2. Od kdaj to velja in kako to uveljavlja?

ODGOVOR: Delodajalci, ki po 1. 7. 2013 prvič zaposlijo za nedoločen čas neprekinjeno za najmanj 2 leti (a) delavca, ki ni dopolnil 26 let starosti, ali (b) mater, ki skrbi za otroke do

_ mag. Katja Topovšek

tretjega leta starosti, lahko uveljavljajo vračilo prispevkov delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za prvo leto zaposlenosti v višini 50 odstotkov in za drugo leto v višini 30 odstotkov. Način vračila teh prispevkov določa Pravilnik o vračilu dela prispevkov delodajalcev za prvo zaposlitev: delodajalec lahko vračilo teh prispevkov uveljavlja z vlogo, ki vloži najpozneje v treh mesecih po poteku drugega leta od sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.

Delodajalci lahko uveljavljajo vračilo prispevkov samo za obdobje, ko delavec še ni dopolnil 26 let, oziroma tudi še za mesec, v katerem delavec dopolni 26 let starosti.

Za matere, ki skrbijo za otroka do tretjega leta starosti, pa se vračilo izvede tudi za mesec, v katerem otrok dopolni 3 leta starosti. Delodajalec pa ni upravičen do vračila prispevkov, če je za istega delavca uveljavljal prispevke za PIZ po predpisih o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, po predpisih o urejanju trga dela, predpisih o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 in drugih predpisih, ki urejajo vračila, oprostitve ali olajšave v zvezi s prispevki za PIZ. Predlagamo, da se za prispevke, za katere bo delodajalec uveljavljal vračilo, pri obračunu plače vzpostavi terjatev (konto 164 – Druge kratkoročne terjatve do državnih in drugih inštitucij).

STROKOVNA MNENJA IR

13

MNENJA Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

1_

Božičnica in donacije v komunalnem podjetju a) Smo javno podjetje, organizirano kot d. o. o.

Izvajamo gospodarske javne službe in opravljamo tudi dejavnosti na trgu. Iz tržnih dejavnosti imamo dobiček in bi ga želeli razdeliti v obliki božičnice svojim zaposlenim. Ali bi bilo to mogoče? Obstajajo kakšne omejitve glede višine izplačane božičnice? b) Ali lahko svojim uporabnikom podarimo brezplačne zabojnike za odpadke? Maloprodajna cena zabojnikov se giblje od 35 do 45 evrov z DDV. c) Ali lahko namenimo sredstva iz tržnega dela fizični osebi (npr. 1 odstotek od prodanega izdelka)? Izvesti želimo dobrodelno akcijo. č) Ali je lahko naše javno podjetje donator?

Mnenje a) Božičnica Za vaše poslovanje se ne uporablja Zakon o računovodstvu; ta se uporablja med drugim za pravne osebe javnega prava, kar so na primer zavodi, ne pa javna komunalna podjetja.

Omenjeni zakon zelo jasno določa, za kakšne namene se lahko uporabi presežek. Zato imajo na primer javni zavodi omejitev, da se za izplačilo uspešnosti lahko uporabi največ 50 odstotkov presežka iz naslova tržne dejavnosti.

Prav tako niste dolžni upoštevati Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (Uradni list RS, št. 97/2009).

Pri vašem poslovanju ste dolžni upoštevati določila ZPFOLERD-1, vendar se ta določila ne nanašajo na izplačila božičnic.

Ker ste javno podjetje, morate najprej paziti, da izvajate dejavnost, za katero ste ustanovljeni, in da dosegate začrtane cilje. Kot razumemo, bi bil vir za božičnico presežek iz tržne dejavnosti.

Ocenjujemo, da pri vas ni neposrednih zakonskih omejitev za izplačilo božičnice, je pa pomembno, da imate izplačilo božičnice predvideno v svoji podjetniški kolektivni pogodbi.

Običajno imajo komunalna podjetja svojo podjetniško pogodbo, v kateri je predvidena božičnica. Sama podjetniška pogodba mora biti usklajena z ustrezno kolektivno pogodbo.

Pri vas se lahko nekoliko zaplete v delu, ker boste imeli pri pripravi poročila, v katerem boste prikazali odstopanja med planom (plan oziroma gospodarski načrt potrdi nadzorni svet) in realizacijo, kar nekaj odstopanja pri postavki, ki je vsebinsko zelo podobna plačam.

Izplačilo božičnice je torej običajno predvideno v podjetniški pogodbi in je planirano. Pred izplačilom komunalna podjetja v praksi sklenejo dogovor s sindikatom, kdaj in v kakšni obliki ter v kolikšni višini se bo izplačala božičnica.

Zelo pogosto je to kot poračun stimulacije.

Izplačilo božičnice je torej možno in ni neposrednih omejitev glede višine. b) Brezplačni zabojniki Po naši oceni zabojnike lahko podarite, z vidika ZDoh-2 pa je pomembno, da je izročitev zabojnika fizični osebi brez dohodninskih posledic, le če je vrednost zabojnika do 42 evrov oziroma če skupna vrednost podarjenih zabojnikov istemu prejemniku v enem letu ne presega 84 evrov (2. odstavek 108. člena ZDoh-2). V tem primeru se vrednost darila ne všteva v davčno osnovo. To velja za primer, če zabojnik podarite osebi, ki ni vaš zaposleni ali njegov družinski član. Kot vrednost 42 € (oziroma 84 €) se gleda vrednost z DDV-jem, sicer bi se lahko gledala nabavna vrednost.

Z vidika DDV je treba od brezplačne podaritve blaga obračunati DDV, če je bil ob nabavi odbit vstopni DDV (1. odstavek 7. člena ZDDV-1). Vsebinsko isto izhaja iz sodbe Sodišča EU v zadevi Kuwait Petrolium. Če ob nabavi od vseh zabojnikov odbijate DDV, morate ob brezplačni izročitvi obračunati izhodni DDV, čeprav boste zabojnik podarili. Osnova za obračun DDV je nabavna cena (2. odstavek 36. člena ZDDV-1). c) Dobrodelna akcija – nakazilo fizični osebi Po naši oceni lahko podarite fizični osebi 1 odstotek od prodanega izdelka, vendar tako nakazilo ni brez dohodninskih posledic. Z vidika ZDoh-2 bi bil to drug dohodek, saj gre v tem primeru za prejem denarja, in ne darila. Z vidika dohodnine je tako precej boljša možnost doniranje ›vašega‹ izdelka, ki se z davčnega vidika šteje kot darilo, in ne kot drug dohodek.

Lahko pa se tudi odločite, da zberete ›namenska sredstva‹ in nato prejemniku, ki bi potreboval pomoč, ne nakažete denarja, temveč mu donirate v naravi. Če bo vrednost darila do 42 evrov, bo takšno darilo tako za vas kot tudi za prejemnika brez dohodninskih posledic.

Z vidika dohodnine pa je tako rekoč vsak dohodek obdavčen, razen tistih, ki so izrecno izvzeti. Vaša situacija ni izvzeta.

Povsem bi se spremenila situacija (na bolje), če bi denar donirali kaki nepridobitni ustanovi/društvu ipd. č) Možnost doniranja Menimo, da ste lahko donator, drugo vprašanje pa je, kakšne so davčne posledice poleg tistega, kar smo omenili v prejšnji točki.

14 Z vidika davka od dohodkov pravnih oseb se vam dana donacija prizna kot olajšava, če izpolnjujete pogoje iz 59. člena ZDDPO-2: »(1) Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za znesek izplačil v denarju in v naravi za humanitarne, invalidske, socialnovarstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke, religiozne in splošno koristne namene, in sicer le za taka izplačila rezidentom Slovenije in rezidentom države članice EU, ki ni Slovenija, razen poslovnim enotam rezidentov države članice EU, ki se nahaja zunaj države članice EU, ki (če) so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti, kot nepridobitnih dejavnosti, do zneska, ki ustreza 0,3 odstotka obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.

(2) Zavezanec lahko uveljavlja – poleg zmanjšanja davčne osnove po 1. odstavku tega člena – dodatno zmanjšanje davčne osnove do zneska, ki ustreza 0,2 odstotka obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca, za znesek izplačil v denarju in v naravi za kulturne namene in za taka izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene, in sicer le za taka izplačila rezidentom Slovenije in rezidentom države članice EU, ki ni Slovenija, razen poslovnim enotam rezidentov države članice EU, ki se nahaja zunaj države članice EU, ki (če) so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti, kot nepridobitnih dejavnosti, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.

(3) Zavezanec lahko uveljavlja tudi zmanjšanje davčne osnove za znesek izplačil v denarju in naravi političnim strankam, vendar največ do zneska, ki je enak trikratni povprečni mesečni plači na zaposlenega pri zavezancu, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.

(4) Za znesek, ki ustreza 0,3 odstotka obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca iz 1. odstavka tega člena, za znesek, ki ustreza 0,2 odstotka obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca iz 2. odstavka tega člena, in za znesek, ki je enak trikratni povprečni mesečni plači na zaposlenega pri zavezancu iz 3. odstavka tega člena, se šteje znesek vseh izplačil v celotnem davčnem obdobju.

(5) Zavezanec lahko za znesek, ki presega znesek zmanjšanja davčne osnove po tem členu za namene in izplačila po 2. odstavku tega člena, zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih treh davčnih obdobjih skupaj z zmanjšanjem davčne osnove za te namene za tekoče davčno obdobje, vendar skupaj ne več, kot je določeno v 1. in 2. odstavku tega člena, in največ v višini davčne osnove.

(6) Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo za donacije v skladu s 1. in 2. odstavkom tega člena tudi, če gre za izplačila v države članice Evropskega gospodarskega prostora, ki hkrati niso države članice EU. (7) Ne glede na 1., 2. in 6. odstavek tega člena davčnih olajšav ni mogoče uveljavljati za izplačila v države, s katerimi ni zagotovljena izmenjava informacij, ki bi omogočala spremljanje teh izplačil. Sklep o določitvi seznama držav objavi minister, pristojen za finance, v Uradnem listu Republike Slovenije.« Pazite, kajti znesek donacije, ki predstavlja računovodski strošek, čeprav je dan organizaciji, ustanovljeni za namene, ki jih predvideva zakon (npr. humanitarne), v skladu z 8.

UNIKUM November 2014 _ Strokovna mnenja IR

točko 30. člena ZDDPO-2 ni davčno priznan odhodek. Dana donacija (v višini ne več kot 0,3 odstotka obdavčenega prihodka in prejemniku,1 ki je ustrezno registriran) je lahko le olajšava, in ne odhodek.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (ZPFOLERD-1), Uradni list RS, št.

33/2011.

• Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012.

• Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št.

90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 110/2009-ZDavP-2B (1/2010 popr.), 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012, 94/2012, 81/2013.

• Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 117/2006.

Spremembe: Uradni list RS, št. 33/2007. Odl. US: U-I-198/0512, 45/2007. Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010-UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6, 106/2010, 9/2011ZUKD-1, 13/2011-UPB7, 9/2012. Odl. US: U-I-18/11-10, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 71/2012. Odl. US: U-I-76/1115, 75/2012, 94/2012, 52/2013. Odl. US: U-I-147/12-18.

1 S prejemniki so (zelo poenostavljeno) mišljene pravne osebe ali društva oziroma rezidenti po ZDDPO-2, kar pa fizične osebe niso.

2_

Brezplačna pridobitev blaga iz EU Naše podjetje (imamo identifikacijsko številko za DDV) je z dolgoletnim dobaviteljem podpisalo sponzorsko pogodbo, da bi nam kot kupcu brezplačno dobavil določene polizdelke, namenjene izključno klubu (s katerim tudi mi občasno sodelujemo: prodaja izdelkov klubu, testiranje izdelkov ipd.). Kot je navedeno v pogodbi, mora klub izpolnjevati tudi obveznosti njihovega sponzoriranja (reklamni nastopi, nošenje logotipa na oblačilih).

V tem primeru smo od dobavitelja prejeli blago – dele za naše izdelke in račun, na katerem je navedena vrsta blaga in količina brez vrednosti.

Na računu so napisani podatki naše družbe in naša davčna številka. Glede na zadnje nabave podobnega blaga smo izračunali skupno vrednost sponzorskega blaga, ki v zadevnem primeru znaša skupaj približno 1.000,00 € (nabavna cena artikla znaša 16–21 €/kos).

Zanima nas, kako naj pravilno ravnamo glede tega blaga (samoobdavčitev, trgovske evidence). Kako naj ravnamo v primerih, ki se nam zadnje čase vse pogosteje dogajajo, da namreč dobavitelji pošiljajo blago brezplačno (običajno ne gre za vzorce, niti za blago za morebitne bodoče reklamacije), kar naj bi bilo razumljeno kot nov prijem, kako obdržati kupca.

• Ali delamo prav, da prejeto brezplačno bla-

www.iracunovodstvo.eu

go zavedemo v trgovske evidence, naredimo samoobdavčitev, uveljavljamo vstopni DDV v vseh primerih, ko bo to blago namenjeno obdavčljivemu prometu oziroma prodano (domačim kupcem z DDV ali oproščen promet – izvoz oziroma dobava izven EU). Brezplačno dobavo razumemo kot brezplačni prenos pravice do razpolaganja z opredmetenimi sredstvi (6. člen ZDDV-1).

• Blago se vedno prevzame po običajnih načelih, tako kot potekajo druge redne nabave, in sicer po različnih paritetah Incoterms: CIP Kranj, EXW, FCA. V nobeni državi članici nismo identificirani za namene DDV. Zaradi teh manjših nabav podjetje nima želje po registriranju v drugih državah članicah (9. člen ZDDV-1).

• Ali je tudi v takih primerih višina opravljenega brezplačnega prometa povezana z registracijo davčnega zavezanca v drugih državah EU oziroma registracija dobavitelja kot davčnega zavezanca v Sloveniji?

Ker je ta tema večplastna, vas prosimo za obrazložitev pravilnega ravnanja v sistemu DDV in glede vodenja trgovsko-materialnih evidenc pri: • brezplačno prejetem blagu, • brezplačno prejetem blagu za že priznane reklamacije in za bodoče reklamacije, • brezplačno prejete vzorce (razumne količine, v taki obliki, da se loči kot vzorec).

Mnenje V skladu s 7. členom ZDDV-1 se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, šteje tudi brezplačna odtujitev blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, če je za to blago ali sestavine tega blaga izkoristil pravico do celotnega ali delnega odbitka DDV. Navedena določba pomeni, da je treba od brezplačne odtujitve blaga obračunati izstopni DDV. V 7. členu ZDDV-1 sta določeni tudi izjemi od tega pravila. Brezplačno dajanje poslovnih vzorcev in dajanje daril manjših vrednosti se ne štejeta kot dobava blaga opravljena za plačilo, zaradi česar pri takih ›dobavah‹ izstopnega DDV ni treba obračunati.

Blago prejemate brezplačno od dobaviteljev iz drugih EU držav. Nekaj brezplačnega blaga prodate, nekaj ga prejmete zaradi reklamacij, nekaj pa ga prejmete kot vzorce. V nadaljevanju bomo opisali, kako morate ravnati v vsakem od teh primerov. a) Brezplačno prejeto blago, ki se kasneje proda Za namene DDV je treba kakršnekoli prenose blaga med državami EU, ki se z vidika ZDDV-1 štejejo kot dobave, opravljene za plačilo, poročati v obračunih DDV oziroma v rekapitulacijskem poročilu. Če vam dobavitelj iz EU brezplačno pošlje blago, so posledice za DDV odvisne od tega, v kateri državi se prenese pravica do razpolaganja z blagom oziroma za čigav račun se prenese blago iz ene države EU v drugo (za račun dobavitelja ali za račun prejemnika blaga): • Če se pravica do razpolaganja prenese v prvi državi EU (v državi dobavitelja) in se blago prenese za račun prejemnika blaga, potem mora o prenosu blaga med EU državama poročati prejemnik blaga.

15 • Če se pravica do razpolaganja prenese v drugi državi EU (v državi prejemnika blaga) oziroma se prenos opravi za račun dobavitelja, mora o prenosu blaga poročati dobavitelj.

Oba primera je obravnaval DURS v svojem pojasnilu, št.

4230-125/2009-2, z dne 23. 7. 2009 (Pridobitev blaga iz druge države članice brez plačila in obračun DDV), ki je dostopen na spletni strani: www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/arhiv_pojasnil_ddv_od_1_1_2007_do_31_12_2009/ dobava_blaga/pridobitev_blaga_iz_druge_drzave_clanice_ brez_placila_in_obracun_ddv. Za prvi primer je DURS navedel, da bi se moral prejemnik blaga registrirati za DDV v prvi državi EU in o prenosu blaga poročati v rekapitulacijskem poročilu, ki ga odda pod številko DDV, ki jo pridobi v prvi državi EU. V drugem primeru pa bi se moral dobavitelj blaga registrirati za DDV v drugi državi in o prenosu blaga iz prve države EU v drugo poročati v rekapitulacijskem poročilu, ki ga odda pod številko DDV prve države EU. Glede na omenjeno pojasnilo DURS brezplačni prenosi praviloma niso mogoči, ne da bi se bodisi vaš dobavitelj registriral za DDV v Sloveniji (npr. ko je dogovorjena pariteta CIP Kranj)1 ali da bi se vi registrirali za DDV v državi dobavitelja (npr. ko je dogovorjena pariteta EXW). Samo z registracijo DDV se namreč zagotovi, da se od brezplačne dobave blaga obračuna DDV (bodisi v državi dobavitelja bodisi v državi prejemnika). Če se dobavitelj ne registrira za DDV v Sloveniji oziroma se vi ne registrirate za DDV v drugi državi EU, potem DDV ni obračunan v nobeni državi, čeprav je bila opravljena brezplačna dobava, kar z vidika DDV ni pravilno.

Da bi se izognili temu, da se vi registrirate za DDV v drugih državah oziroma da se vašim dobaviteljem ni treba registrirati za DDV v Sloveniji, predlagamo, da vam dobavitelji ne pošiljajo blaga brezplačno, temveč po neki simbolični ceni.

To je lahko zelo nizka cena, ključno je le, da ni enaka 0. V tem primeru bo dobavitelj poročal dobavo blaga v EU, vi pa boste kot prejemnik blaga evidentirali pridobitev blaga iz EU in ustrezno naredili samoobdavčitev. Če boste blago še naprej brezplačno prejemali iz tujine, ne da bi dobavitelj pridobil slovensko identifikacijsko številko ali da bi vi pridobili številko DDV v državi EU, iz katere je dobavitelj (oziroma iz katere je bilo preneseno blago), predlagamo naslednje: • Če pravico do razpolaganja z blagom pridobite v Sloveniji, ker vam dobavitelj dostavi blago v Slovenijo, bi se moral dobavitelj registrirati za DDV v Sloveniji in poročati najprej pridobitev blaga iz svoje države v Slovenijo (prenos blaga s tuje številke DDV na slovensko) in nato še obračunati DDV od brezplačne odtujitve blaga, ki jo je opravil vam. Ker se tuji dobavitelj ne registrira za DDV v Sloveniji, vas opozarjamo na določbo 3. odstavka 76. člena ZDDV-1: »Če davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža, ne plača DDV v skladu s 1. odstavkom tega člena, plača DDV prejemnik blaga oziroma storitev.« Ker tuji dobavitelj od brezplačne dobave ni obračunal DDV, iz te določbe lahko sklepamo, da ste dolžni obračunati DDV vi kot prejemnik blaga. Menimo, da DDV obračunate vi, saj je v določbi uporabljen izraz ›prejemnik blaga‹, in ne ›kupec blaga‹ (kupec namreč za prejeto blago plača, vam pa je bilo blago dostavljeno brezplačno). Če DDV obračunate po tej določbi kot prejemnik blaga, tega ne vpišete v obračun DDV kot pridobitve blaga znotraj EU (polji 32 in 23 v obrazcu DDV-O), temveč davčno osnovo vpišete v polje 31, izstopni DDV pa v polje 25.

Seveda to velja izključno v primeru, da ste pravico do razpolaganja z blagom prejeli na ozemlju Slovenije. Tako obračunani

16 DDV lahko odbijete, saj boste prejeto blago prodali.

• Če pravico do razpolaganja z blagom pridobite v drugi državi, nato pa sami prepeljete blago v Slovenijo, za prejeto blago evidentirate pridobitev blaga znotraj EU in od ocenjene vrednosti prejetega blaga naredite samoobdavčitev. Ker boste tako pridobljeno blago prodali, lahko izstopni DDV, ki ste ga obračunali v okviru samoobdavčitve, hkrati odbijete. Tu vas opozarjamo, da ste v prekršku z vidika zakonodaje države EU, iz katere ste blago pripeljali, saj ste po predpisih te države naredili dobavo blaga znotraj EU (iz te države v Slovenijo), o kateri niste poročali. Torej bi se v tem primeru praviloma morali registrirati za DDV v tujini. Če boste brezplačno prejeto blago prodali, ga morate po našem mnenju evidentirati v svoje trgovske evidence, torej kot zalogo blaga, saj če ni ›prejema‹, ne morete narediti ›izdaje‹.

V zvezi z registracijo za DDV tujega dobavitelja v Sloveniji naj opozorimo, da se mora tuji dobavitelj v Sloveniji registrirati za DDV, če opravi takšno transakcijo ali več transakcij, ki se štejejo kot predmet obdavčitve z DDV v Sloveniji, in sicer ne glede na vrednost teh transakcij. Za namene registracije tujih davčnih zavezancev prag v višini 50.000 evrov, ki sicer velja za davčne zavezance s sedežem v Sloveniji, ne velja.

Podatkov o tem, ali obstaja kakšen prag v drugih državah EU, v katerih bi se morda vi morali registrirati za DDV, nimamo, saj je to odvisno od zakonodaje DDV vsake posamezne države EU. Načelno (glede na Direktivo Sveta 2006/112/ES) pa bi se moral tudi slovenski davčni zavezanec registrirati za DDV v drugi državi EU, preden v tej drugi državi opravi promet, ne glede na velikost prometa. Nekatere države (npr. Italija) imajo posebne ureditve, da denimo tujec, ki se identificira za namene DDV, ob prodaji blaga italijanskemu davčnemu zavezancu DDV ne obračuna. V tem primeru, čeprav je dobavitelj registriran za DDV v Italiji, prejemnik naredi samoobdavčitev, s čimer davčni upravi ›odpade‹ težava z nadzorom tujih davčnih zavezancev. Ker ima vsaka država svoje posebnosti, bi morali načelno preveriti zakonodajo vsake države, v kateri bi pridobili ali prodajali blago. b) Brezplačno prejeto blago – reklamacije Zamenjava blaga v garancijskem roku se v skladu s 14. členom PZDDV ne šteje za obdavčljivo dobavo. Če torej dobavitelj v garancijskem roku zamenja dobavljeno blago z drugim blagom iste vrste, enake trgovske kakovosti in tehničnih značilnosti, se ta dobava ne šteje za obdavčljivo dobavo. Če pa se zamenja z blagom manjše ali večje vrednosti, razlike zmanjšujejo ali povečujejo davčno osnovo. Če od dobavitelja prejmete blago za že priznano reklamacijo, lahko po našem mnenju upoštevate 14. člen PZDDV. To pomeni, da pridobitve tega blaga od dobavitelja iz EU v obračunu DDV ne poročate kot pridobitve blaga znotraj EU, saj gre samo za zamenjavo blaga. To velja izključno v primeru, da vam dobavitelj reklamirano blago zamenja z blagom iste vrste, enake trgovske kakovosti in tehničnih značilnosti. Če se vrednost reklamiranega blaga razlikuje od vrednosti blaga, s katerim boste zamenjali reklamirano blago, morate te razlike poročati v obračunu DDV kot pridobitev blaga znotraj EU s predznakom minus (če ima novo blago manjšo vrednost) ali plus (če ima novo blago večjo vrednost).

Enako lahko velja za blago, ki je bilo poslano brezplačno in vnaprej, za še ne priznane reklamacije. Menimo, da lahko tudi tako blago upoštevate na enak način, kot je opisano v prejšnjem odstavku, in tako ne poročate pridobitve blaga iz

UNIKUM November 2014 _ Strokovna mnenja IR

EU. Na dokumentu, s katerim bo blago poslano v Slovenijo, naj bo jasno napisano, da je blago namenjeno za zamenjavo reklamiranega blaga. Je pa pomembno, da imate razčiščeno oziroma opredeljeno v pogodbi (splošnih pogojih), kako ravnati v primeru, da blago ne bo porabljeno za reklamacijo. Če torej brezplačno prejeto blago ne bo porabljeno za reklamacije, bi morali upoštevati, kot je zapisano pri prvi točki. c) Brezplačno prejeti vzorci Brezplačno dajanje poslovnih vzorcev se ne šteje kot dobava, opravljena za plačilo, če so izpolnjeni naslednji pogoji: • vzorci se dajejo v razumnih količinah; • vzorci se dajejo kupcem ali bodočim kupcem; • kupci ne smejo dati vzorcev v prodajo oziroma so vzorci v taki obliki, da jih ni mogoče prodajati. Če so ti pogoji izpolnjeni, od dajanja vzorcev ni treba obračunati DDV. Vendar je v vašem primeru, ko ste prejemnik vzorcev iz EU, spet treba upoštevati, kje se prenese pravica do razpolaganja nad vzorci. Če se prenese na ozemlju druge države EU, bi morali praviloma pridobiti številko za DDV te države in nato poročati o prenosu blaga iz te države v Slovenijo. Prenos vzorcev v Slovenijo morate poročati kot pridobitev blaga znotraj EU in narediti samoobdavčitev. Vstopni DDV lahko po našem mnenju odbijete. Samoobdavčitev naredite od davčne osnove, ki je v skladu s 37. členom ZDDV-1 enaka nabavni ceni blaga ali podobnega blaga oziroma lastna cena, določena v trenutku dobave. Glede na to, da vzorce prejmete brezplačno, nabavne cene torej nimate, zato DDV obračunate od nabavne cene podobnega blaga. Če pa pravico do razpolaganja nad vzorci prejmete na ozemlju Slovenije, z vidika DDV nimate nobenih obveznosti, če so izpolnjeni pogoji, določeni za dajanje vzorcev. Obveznosti glede poročanja prenosa iz druge EU države v Slovenijo ima izključno tuji dobavitelj.

Doslej smo obravnavali vašo ›nabavno‹ stran, torej stran, ko vi prejmete blago. Če od takega prejema blaga obračunate DDV (od pridobitve blaga znotraj EU), lahko ta vstopni DDV vedno odbijete, in sicer v vseh primerih: • kadar boste to blago prodali, pri čemer ni pomembno, ali ga boste prodali kupcu v Slovenijo, kupcu v drugo državo EU ali ga boste izvozili, in • kadar ste blago prejeli kot vzorec in ga boste naprej dali kot vzorec.

V nadaljevanju podajamo še odgovor glede sponzorske pogodbe.

Sponzorska pogodba je podpisana med tujim in vašim podjetjem oziroma klubom. V skladu s pogodbo vam tuji dobavitelj dostavi zračnice, vi pa mu v zameno nudite storitve, naštete v sponzorski pogodbi: prikaz logotipa tujega dobavitelja na svojih izdelkih, na vseh tiskanih in spletnih medijih, na spremljajočih vozilih in na dresih. Napisali ste, da so zračnice namenjene klubu, kateremu občasno prodajate kolesa, izvajate testiranja koles ipd.

Menimo, da bi morala biti sponzorska pogodba podpisana med tujim podjetjem in izključno klubom, in ne z vami, saj vi ne boste koristili polizdelkov, prav tako ne boste opravili storitev po sponzorski pogodbi. Predlagamo, da se s tujim podjetjem dogovorite, da sponzorsko pogodbo naslovi in podpiše samo s klubom. Polizdelki so lahko fizično poslani k vam, vi pa jih nato dostavite klubu, zaradi česar ne boste imeli nikakršnih

17

www.iracunovodstvo.eu

obveznosti z vidika DDV, saj ne boste pridobili pravice do razpolaganja s polizdelki, torej ne boste postali njihov lastnik. Če podpis nove pogodbe namesto te, ki ste jo poslali, ni mogoč, naj opozorimo, da podpis sponzorske pogodbe po vsebini v tem primeru ni pravi. Sponzorstvo je namreč razmerje med izključno dvema strankama, pri čemer vsaka stranka nekaj da drugi, torej vsaka stranka se zaveže, da bo drugi nekaj dala ali storila – na primer blago v zameno za storitve reklamiranja (kot v vašem primeru), pri čemer vsaka stranka izda račun v določeni vrednosti za transakcijo, ki jo opravi (dobavo blaga ali storitve). Sponzorstvo se lahko izvede tudi kot zamenjava denarja za storitve reklamiranja.

V vašem primeru ne gre za sponzorstvo, saj gre za udeležbo treh oseb: tuji dobavitelj pošlje polizdelke vam, vi jih izročite klubu, reklamne storitve pa opravi klub neposredno za tujega dobavitelja. Te pogodbe po našem mnenju vi sploh ne upoštevate kot sponzorske pogodbe oziroma morate obvezno javiti tujemu dobavitelju, da reklamnih storitev ne boste opravljali vi, temveč klub.

Tuji dobavitelj vam je za poslane zračnice izstavil račun v vrednosti 0, kar spet kaže na to, da ne gre za pravilno oblikovano sponzorsko razmerje, saj mora pri sponzorstvu vsaka oseba izdati račun za opravljeno dobavo blaga ali storitve v določeni (dejanski) vrednosti. Vrednost opravljene dobave torej ne more biti 0.

Ker je dostava zračnic po pariteti CIP Kranj, to pomeni, da vam tuji dobavitelj dostavi polizdelke v Kranj. Ker po našem mnenju ne gre za sponzorsko razmerje, se šteje, da vam je tuji dobavitelj opravil brezplačno dobavo blaga. Ker pravica do razpolaganja preide v Sloveniji, bi se moralo tuje podjetje registrirati za DDV v Sloveniji (kot je opisano v prvi točki tega mnenja) in od brezplačne dobave obračunati DDV. Ker tega ne bo storil, morate obračunati DDV vi kot prejemnik blaga, torej opraviti samoobdavčitev.

Vse zapisano velja za prvi korak – prejem polizdelkov od tujega dobavitelja. Drugi korak je dobava teh polizdelkov s strani vašega podjetja klubu. Ker boste zračnice dali brezplačno klubu, morate od tega obračunati DDV (enako izhaja iz sodbe Sodišča EU v zadevi C-48/97 Kuwait Petrolium). Tudi na relaciji vaše podjetje–klub namreč ne gre za sponzorsko razmerje, saj klub za vas ne opravi reklamnih storitev, temveč jih bo opravila za tuje podjetje. Ta DDV, ki ga morate obračunati od brezplačno dobavljenih polizdelkov, je za vas strošek, saj vam ga klub ne bo povrnil (kot plačilo izdanega računa). To je še en razlog, zakaj bi bilo dobro, da sponzorsko pogodbo podpišeta tuji dobavitelj in klub, ter da tuje podjetje naslovi račun neposredno na klub.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006, 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (PZDDV), Uradni list RS, št. 141/2006, 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011, 102/2012, 54/2013.

1 Pariteto Incoterms bomo za lažje razumevanje kar izenačili s terminologijo DDV – dobava blaga – prenos pravice do razpolaganja z blagom kot lastnik – torej ta prenos se zgodi v Kranju.

3_

Zaračunavanje storitev, opravljenih pred dvema letoma Podjetje A je v letih 2011 in 2012 opravljalo storitve kupcem podjetja B. Ker poslovni odnosi s tema dvema podjetjema niso bili konkretizirani, bi podjetje A šele letos fakturiralo storitve po potrjenih delovnih nalogih za nazaj. Zanima nas, kako bi lahko rešili nastalo napako, saj prihodki/stroški v preteklih, že oddanih obračunih niso bili pravočasno oziroma pravilno pripoznani v skladu s SRS. Poleg tega je poslovodja družbe B že napovedal, da take fakture ne bo pripoznal, ne glede na to, da je družba A storitve opravila, za kar obstajajo vsi materialni dokazi.

Mnenje Pravno bosta spor morali rešiti stranki, saj navajate, da odnosi niso bili konkretizirani in da kupec tudi danes ne bo pripoznal faktur, čeprav naj bi bile storitve opravljene.

Načeloma v obligacijskem pravu kupec dolguje na podlagi izročenega blaga ali opravljene storitve, in ne na podlagi izdanega računa (tega Obligacijski zakonik ne predpisuje oziroma nima določila o roku za izdajo računa). Če je kupec res naročil blago ali storitve in so storitve bile opravljene, tako da jih je kupec prevzel, bi morale biti tudi ustrezno obračunane v poslovnih knjigah. Ker tega niste storili takoj ob nastanku poslovnega dogodka, je treba napako popraviti. Glede na znesek je napaka lahko bistvena ali nebistvena, odvisno od meril, zapisanih v vaših računovodskih usmeritvah. Če gre za nebistveno napako (vrednostno nepomembno, opustitev v preteklih letih ne bi vplivala na poslovne odločitve uporabnikov računovodskih izkazov), potem na podlagi danes izstavljene fakture pripoznate terjatev do kupca in poslovne prihodke, če pa gre za bistveno napako, izkažete terjatve in popravite preneseni izid. V zadnjem primeru ob sestavitvi letnih računovodskih izkazov ustrezno preračunate računovodske izkaze za pretekla obdobja, kot da do napake ne bi prišlo.

Od storitev je treba obračunati in plačati tudi davek na dodano vrednost skupaj z zamudnimi obrestmi, če davek ni bil plačan, ko je nastal obdavčljivi dogodek. Četudi je zaradi bistvene napake popravljen preneseni poslovni izid, je za ta prihodek iz preteklih let treba povečati davčno osnovo v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb (posebno polje obrazca za povečanje davčne osnove zaradi popravka bistvenih napak).

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Uradni list RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Uradni list RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012.

• Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012, 94/2012.

• Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A.

ROKOVNIK

18

Da ne pozabim: 10. dec.

15. dec.

POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

PRAVNE OSEBE:

FIZIČNE OSEBE (s.p.):

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb 11/2014

Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti 11/2014

EURIBOR

na dan 22.10.2014

na dan 17.11.2014

Intrastat poročilo

Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

3-mesečni

0,084

0,080

6-mesečni

0,187

0,182

12-mesečni

0,341

0,332

ETN - poročanje o prodajah in najemih, sklenjenih v preteklem mesecu

18. dec.

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

19. dec.

AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

20. dec.

Rekapitulacijsko poročilo 11/2014 in hkrati DDV-O 11/2014 Banka Slovenije - poročilo: BST, KRD, DVP, SN-T

31. dec.

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (18.11.2014)

FURS - obračun in plačilo DDV 11/2014 Poročilo o dobavah (76.a člen) 11/2014 Predložitev obračuna in plačilo davka na finančne storitve Banka Slovenije - SKV FURS - Podatki o medletnem uveljavljanju olajšave za vzdrževane družinske člane za leto 2014

Plačila v gotovini

FURS - obvestilo o spremembi izbranega sistema vodenja poslovnih knjig

Variabilni del priznane obrestne mere NOV. 2014

Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2*

420 EUR

Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga in storitev v RS po ZPPDFT**

5.000 EUR

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

EUR

USD

JPY

GBP

CHF

Do vključno 1 meseca

0,01000 %

0,15550 %

0,08300 %

0,50663 %

-0,00200 %

Do vključno 3 mesecev

0,08500 %

0,23235 %

0,11071 %

0,55475 %

0,01600 %

Do vključno 6 mesecev

0,18900 %

0,32790 %

0,15500 %

069275 %

0,06200 %

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

12 mesecev

0,33900 %

0,55580 %

0,29257 %

1,01213 %

0,16440 %

Obdobje od 1.7.2014 do 31.12.2014

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/davki_in_carine/obrestne_ mere_za_obresti_na_posojila_med_povezanimi_osebami/ (18.11.2014)

Vrsta izplačila za

8,15 %

Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. 50/2014, 4.7.2014)

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

NOV. 2014

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 92/2013, 16/2014, 59/2014)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR. V primeru, da delavec dela 11 ur ali več na dan - 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro nad 8 ur.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70% cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javni prevoz - do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

V skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Nadomestilo za ločeno življenje se lahko določi v pogodbi o zaposlitvi delavca pod pogoji in v znesku, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, kot to določa vsakokratni podzakonski predpis.

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 30% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 457,19 EUR*.

Za 20 let delovne dobe: v višini 50% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 761,99 EUR*.

Za 30 let delovne dobe: v višini 70% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 1.066,78 EUR*.

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece 3.047,94 EUR** oz. v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje.

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

797,04 EUR za leto 2014; Najvišji znesek brez prispevkov 1.063,52 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- V primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 1.523,97 EUR**.

- V primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 761,99 EUR**.

- Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.523,97 EUR**).

- Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece (1.523,97 EUR**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si).

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

Pridobite naziv računovodski strokovnjak IR! Je že res, da je pomembna vsebina in ne celofan, da je pomembno, kar imamo v glavi in ne na papirju ter kako znamo to uporabiti, pa da pametni ne potrebujejo lista, ker da izobražen človek nosi svoja bogastva v sebi. A res je tudi, da ljudje poleg golega zavedanja potrebujemo tudi priznanje, ki nam potrdi našo vero, da smo dobri, da nam vlije zaupanje vase in nas požene spet dalje.

Z mislijo, da nihče ni slučajno pameten (Seneka), se strinjamo tudi na Inštitutu za računovodstvo, kjer cenimo vaš trud pri izpopolnjevanju znanja. Da je treba znanje obnavljati, ga utrjevati, osveževati z novostmi potrjujete prav vi, naši cenjeni slušatelji. Prepričani smo, da vas je praktično delo v kombinaciji z udeležbo

na teh permanentnih izobraževanjih, preverjanje lastnih izkušenj z drugimi udeleženci in predavatelji oblikovalo v računovodske strokovnjake, ki jim manjka le še javno priznanje.

Zato smo se odločili, da ponudimo vsem, ki delajo na področju računovodstva in se nenehno izpopolnjujejo na Akademiji IR in na drugih izobraževanjih, možnost pridobitve certifikata »Računovodski strokovnjak IR«. Želimo si, da bo ta vsem v priznanje za njihovo stro­kov­ nost in usposobljenost ter pokazatelj njihove odličnosti delodajalcem in strankam.

Naj se vaše prizadevanje za znanje in vaše trdo delo potrdi s certifikatom!

ZAKAJ POSTATI RAČUNOVODSKI STROKOVNJAK IR? • ker bo naziv priznanje vašemu strokovnemu znanju in usposobljenosti ter pokazatelj vaše odličnosti • ker vam za vsako leto aktivnega statusa pripada brezplačno bronasto članstvo Kluba IR, v okviru katerega člani prejemate brezplačno elektronsko verzijo biltena Unikum ter koristite popuste na izobraževanja IR in številne druge ugodnosti • ker se boste kot Računovodski strokovnjak z aktivnim statusom lahko udeležili treh brezplačnih kratkih posvetov o aktualnih temah, ki bodo organizirani posebej za vas, vodili pa jih bodo priznani sodelavci in predavatelji IR • ker boste v družbi najboljših pripomogli k dvigu ugleda poklica računovodje in računovodske stroke

POGOJI ZA PRIDOBITEV NAZIVA • udeležba na Akademiji IR »GOSPODARSTVO« v najmanj enem izmed zadnjih treh šolskih let ali do­ kazilo o izobraževanju s področja računovodstva in davkov v zadnjem letu, v skupnem obsegu najmanj 30 pedagoških ur,

RAČUNOVODSKI PREDPISI IN DVOSTAVNO KNJIŽENJE • splošna pravila o računovodenju iz statusno-pravne zakonodaje (npr. za družbe iz ZGD-1, za društva iz ZDru-1…)

• pravila splošnih in posebnih računovodskih stan­ dardov glede začetnega pripoznanja, kasnejšega merjenja in odprave pripoznanja za sredstva, obvez­ nosti, prihodke, odhodke in stroške • poznavanje pravil knjiženja in vodenja glavne knjige • poznavanje pravil o vodenju analitičnih knjigovodstev • poznavanje računovodskih standardov o knjigovod­ skih listinah, poslovnih knjigah • računovodskem obračunavanju in predračunavanju • pravila glede sestavitve pravilnika o računovodstvu SESTAVLJANJE IN ANALIZA RAČUNOVODSKEGA POROČILA • izdelava računovodskega poročila • analiza računovodskega poročila (poznavanje vse­ bine bilančnih postavk, branje izkazov, poznavanje temeljnih kazalnikov) • indeksi, koeficienti, procentni račun

• ustrezne delovne izkušnje – najmanj tri leta samo­ stojnega dela v računovodstvu, ki jih dokazuje s potrdilom delodajalca ali s podatkom o registraciji dejavnosti računovodstva (SKD 69.200)

POSREDNI DAVKI: DAVEK NA DODANO VREDNOST, DAVEK NA PROMET NEPREMIČNIN, DAVEK NA FINANČNE STORITVE

• uspešno opravljen preizkus znanja

• opredelitev statusa davčnega zavezanca in drugih oseb, ki obračunavajo DDV

VSEBINE, KI SE PREVERJAJO S PREIZKUSOM ZNANJA:

• transakcije, ki so predmet obdavčitve in njihove glavne značilnosti ter razvrstitev glede na obdavčitev z DDV

• Poznavanje računovodskih predpisov (statusna zakonodaja, računovodski standardi) ter dvostavno knjigovodstvo na podlagi računovodskih standardov,

• določanje davčne osnove in davčne stopnje ter oprostitve

• sestavljanje in analiza računovodskega poročila, • posredni davki: davek na dodano vrednost, davek na promet nepremičnin, davek na finančne storitve,

• kraj obdavčitve dobav blaga in storitev

• vsebinski in formalni pogoji za odbitek vstopnega DDV in vračilo DDV tujim davčnim zavezancem • obveznosti davčnih zavezancev

• neposredni davki: dohodnina, davek od dohodkov pravnih oseb, socialni prispevki,

• računi, DDV-O, RP-O in druge evidence ter poročila

• ostalo: – davki na premoženje: davek na dediščine in darila, davek na nepremičnine,

– davčni postopek,

– davčni register,

– osnove delovnega prava.

• obdavčitev z davkom na promet nepremičnin

Podrobnejšo vsebino področij preverjanja obrav­ nava KATALOG ZNANJ:

• posebne ureditve po zakonu o DDV • obdavčitev z davkom na finančne storitve NEPOSREDNI DAVKI: DOHODNINA, DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB, SOCIALNI PRISPEVKI • zavezanec za dohodnino, plačnik davka, davčni odtegljaj in davčna osnova po vrstah dohodkov fizičnih oseb • akontiranje dohodnine

• cedularna obdavčitev z dohodnino • davčni zavezanec za davek od dohodkov pravnih oseb • poznavanje pravil o poslovanju med povezanimi ose­­ bami (določitev povezanih oseb, transferne cene, obresti med povezanimi osebami) • sestavitev letnega davčnega obračuna

KRITERIJ ZA OCENJEVANJE Preizkus znanja se šteje kot uspešno opravljen, če udeleženec prejme vsaj 70 % vseh možnih točk na preizkusu na vsakem od preverjanih področij.

• akontiranje in plačevanja davka od dohodkov prav­ nih oseb

PRISTOPNINA ZA OPRAVLJANJE PREIZKUSA ZNANJA:

• obdavčitev dohodkov z virom v Sloveniji

Pristopnina vključuje:

• poznavanje temeljnih vprašanj obveznega zavaro­ vanja in prispevkov

• opravljanje preizkusa znanja na sedežu IR

OSTALO: DAVKI NA PREMOŽENJE (DAVEK NA DEDIŠČINE IN DARILA, DAVEK NA NEPREMIČNINE), DAVČNI POSTOPEK, DAVČNI REGISTER, OSNOVE DELOVNEGA PRAVA • davek na darila in dediščine ter obdavčitev nepre­ mičnin • poznavanje temeljnih pravil davčnega postopka za računovodje (predvsem o poslovnih knjigah in dokumentaciji, uporabi davčne številke, tran­ sakcijskega računa in omejitve plačevanja, izpolnitvi davčnih obveznosti, davčnem postopku na splošno, davčni izvršbi, obročnem plačevanju)

• vodenje statusa posameznika v Registru IR

240 € + ddv

REGISTER IMETNIKOV NAZIVA in PODALJŠEVANJE NAZIVA Naziv se podeljuje za obdobje pet let, šteto od meseca opravljenega preizkusa znanja. Če imetnik certifikata le-tega za naslednje obdobje ne podaljša v skladu z določbami tega pravilnika ali letno ne predloži dokazil, da je aktiven na področju ohranjanja in širjenja znanja, se v registru označi kot »neaktiven«.

• poznavanje obveznosti davčnih zavezancev v zvezi z davčnim registrom

Pogoj za vsakoletno potrditev statusa certifikata »aktiven« je:

• poznavanje hierarhije delovnopravne zakonodaje

• uspešno opravljen vsakoletni test iz ene od tem, predavane na zadnji zaključeni Akademiji IR ali

• poznavanje temeljnih določb zakona o delovnih razmerjih (pogodba, sklenitev in prenehanje, plačilo za delo, letni dopust, nadomestilo za odsotnost, jubilejne nagrade, odpravnine, povračila stroškov) • posebnosti pri zaposlovanju invalidov (kvotni sistem, finančne spodbude) • izvršbe na prejemke iz delovnega razmerja Poleg navedenih vsebin vključuje preverjanje znan­ja v posameznem šolskem letu tudi • eno od tem, ki se predavajo v okviru Akademije IR za zadnje zaključeno šolsko leto.

OPRAVLJANJE PREIZKUSA ZNANJA Preizkus znanja se lahko opravlja v rokih, ki jih razpiše Inštitut. Roki za opravljanje preizkusa znanja se za tekoče leto razpišejo v mesecu juniju in se objavijo na spletni strani Inštituta.

Vsi preizkusi znanja in testi se opravljajo na sedežu Inštituta.

Preizkus znanja traja največ 240 minut.

• dokazila o izobraževanju iz vsebin, navedenih v kata­ logu znanj v skupnem obsegu najmanj 30 pedagoških ur (v roku enega leta od pridobitve naziva), • obnovitveni preizkus znanja na vsakih pet let.

Prvi test iz prejšnjega odstavka se opravi eno leto po pridobitvi certifikata, prvi ponovni preizkus znanja pa pet let po pridobitvi certifikata. V letu, ko se opravlja ponovni preizkus znanja, se test ne opravlja.

Kot Računovodski strokovnjak IR boste vpisani v register imetnikov naziva oziroma podeljenih certifikatov ter evidenco o vseh nadaljnjih podaljšanjih certifikatov.

Register vsebuje podatke o imetniku certifikata (ime, priimek, naslov), podatek o datumu pridobitve certifikata in podatke o vsakoletni potrditvi aktivnosti certifikata. Če imetnik certifikata le-tega za naslednje obdobje ne podaljša v skladu z določbami pravilnika ali letno ne predloži dokazil, da je aktiven na področju ohranjanja in širjenja znanja, se v registru označi kot »neaktiven«.

CENA Pridobitev naziva Računovodski strokovnjak IR

240 € + ddv

PRIJAVNICA Prijavljam se na opravljanje izpita/preizkusa znanja za pridobitev naziva Računovodski strokovnjak IR: Termin (ustrezno označite) sreda, 5. november 2014

Prosimo, označite v katerem šolskem letu ste bili udeleženec/ udeleženka Akademije IR »GOSPODARSTVO«

sreda, 4. februar 2015

2011/2012

2013/2014

sreda, 8. april 2015

2012/2013

2014/2015

sreda, 10. junij 2015

izpolnjujem druge pogoje (30 pedagoških ur izobraževanja v zadnjem letu)

Podatki o udeležencu – ime in priimek: Funkcija, ki jo opravljate: Naziv plačnika pristopnine: Naslov in poštna številka plačnika: Davčna številka plačnika: Telefon:

E-pošta:

Datum:

Žig in podpis:

Dovoljujem uporabo svojih osebnih podatkov pri vodenju evidenc in obdelavi podatkov na Inštitutu za računovodstvo v skladu z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.

Izpolnjeno prijavnico pošljite: • po faxu 01 360 20 50 • po pošti na naslov Inštitut za računovodstvo, Tržaška cesta 515, 1351 Brezovica pri Ljubljani • na e-mail info@iracunovodstvo.eu