e-Bilten Unikum nov.15

11 | 2015

BILTEN

6,99 EUR + DDV NOVEMBER 2015 WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

DDPO OB KONCU LETA Bliža se konec leta in se tem za večino davčnih zavezancev tudi konec davčnega obdobja. Hkrati je to čas, ko lahko davčni zavezanci že približno izračunajo svoj davčni položaj in preverijo, ali je do konca leta morda treba storiti še karkoli, kar jim bo davčno osnovo zniževalo.

3

VSEBINA

3

TEMA MESECA

6

DAVKI

8

OPRAVLJANJE DOBAV S PREVOZOM

Kristinka Vukovič

DDPO OB KONCU LETA

MENJAVA BITCOINOV IN VIDIK DDV

10

RAČUNOVODSTVO

12

DAVKI

13 19 20

UVODNIK

Zrno soli

KRATKO IN JEDRNATO O POVRAČILIH POTNIH STROŠKOV

OLAJŠAVE V DAVČNEM OBRAČUNU ZA LETO 2015 MNENJA IR NOVIČKE S PORTALA IR IZOBRAŽEVANJA IR

UNIKUM | letnik 9 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 E: info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu Odgovorna urednica: Nina Selan Slapar nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.shutterstock.com, v kolikor ni drugače označeno.

Oblikovanje in priprava za tisk: Sonja Eržen Tisk: Birografika Bori d.o.o.

Posamezna številka stane: 6,99 EUR + 9,5 % DDV. Letna naročnina na tiskano verzijo: 65 EUR + 9,5 % DDV Letna naročnina na spletno verzijo: 25 EUR + 22 % DDV Naročnina velja do pisnega preklica.

V povprečju natisnemo 600 izvodov. Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji.

Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan.

ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

O spremembah ZGD-1 in novih SRS 2016 smo letos že veliko govorili in pisali, v decembru pričakujemo njihovo objavo v Uradnem listu. Novostim pri računovodenju se je pridružilo še finančno ministrstvo, ki je napovedalo kopico novosti pri obdavčevanju dohodkov fizičnih in pravnih oseb, ki pa, kot se zdi, bolj polnijo proračun kot ustvarjajo prijaznejše okolje za domače in tuje vlagatelje.

Kot je bilo že ob polletju napovedano, davčne stopnje sicer ostajajo enake, vendar se krčijo davčne olajšave in druga znižanja davčne osnove, zato bodo tisti, ki (še) dosegajo dohodke in pozitivno davčno osnovo, plačevali več.

Tako se bo olajšava za vlaganja v R&R s sedanjih 100 odstotkov znižala na 50 odstotkov vlaganj, investicijska olajšava za vlaganja v opremo (brez pohištva) in neopredmetena sredstva pa s 40 na 20 odstotkov teh vlaganj. Črtala se bo olajšava za zaposlovanje teže zaposljivih oseb. In, glej ga, zlomka: po ZGD-1 bomo tisti, ki vodimo knjige po SRS, morali sicer dobro ime amortizirati, vendar naj amortizacija davčno ne bi bila priznana. Ministrstvo je sicer zapisalo, da s tako ureditvijo izenačuje obdavčitev tistih, ki vodijo knjige po SRS, in tiste, ki jih vodijo po MSRP, vendar to pravzaprav ni res oziroma bodo razlike še večje. Kdor namreč prisilno amortizira dobro ime, tega odpiše v 5 letih in ta strošek se mu ne prizna; kdor pa vodi knjige po MSRP, ga sicer ne amortizira, vendar ga lahko slabi, slabitev pa se mu v celoti prizna. Ne v enem letu, temveč v roku več let je torej tisti, ki vodi knjige na podlagi MSPR, na boljšem, saj bo svoje dobro ime lahko uveljavil kot davčni odhodek.

Nauk zgodbe? Tisti, ki ste v preteklosti pripajali druge družbe in s ciljem rasti plačali več, kot je sicer knjigovodska vrednost prevzetega premoženja (plačevali ste namreč tudi bodoče donose), preidite na MSRP. Tisti, ki ste sicer nameravali še delati v svojem podjetju nekaj let, raje zaprite svoje podjetje zdaj in takoj. Po 1. 1. 2016 vas namreč čaka višja obdavčitev (vedno po stopnji 25 odstokov), če zaprete podjetje danes, pa ste obdavčeni po stopnji 0, 5, 10, 15 ali 25 odstotkov.

Decembra torej nikakor ne pozabite na davčno optimizacijo, pa srečno!

Vaša Kristinka Vukovič

www.iracunovodstvo.eu

TEMA MESECA

mag. Barbara Guzina

3

DDPO ob koncu leta Bliža se konec leta in se tem za večino davčnih zavezancev tudi konec davčnega obdobja. Hkrati je to čas, ko lahko davčni zavezanci že približno izračunajo svoj davčni položaj in preverijo, ali je do konca leta morda treba storiti še karkoli, kar jim bo davčno osnovo zniževalo (v redkih primerih tudi povečevalo).

S

edanji čas je sicer zelo negotov glede sprememb davčne zakonodaje, ki jih pripravlja vlada Republike Slovenije. Te spremembe naj bi vključevale drastično znižanje davčnih olajšav za investiranje ter za R&R in nove zaposlitve, prinesle pa naj bi tudi nekatere spremembe pri nagrajevanju delavcev ob koncu leta oziroma pri ugodnejši davčni obravnavi tovrstnega nagrajevanja.

Vendar je za podrobnejši pregled vseh davčnih sprememb treba počakati na konkretno sprejete zakone in se hkrati zavedati, da bodo spremenjeni zakoni (in pogoji za obdavčitev) veljali šele za leto 2016 (in nikakor ne za leto 2015, ki se izteka).

V nadaljevanju opozarjam na davčno obravnavo nekaterih postavk obračuna davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) v skladu z veljavnim Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), katerim mora davčni zavezanec posvetiti še posebno pozornost.

1. DAVČNI PRIHODKI Davčni prihodki so načeloma enaki poslovnim (finančnim in drugim) prihodkom. Veliko možnosti, da jih zmanjša (oziroma poveča), davčni zavezanec nima, razen v primeru prejetih dividend in realiziranih kapitalskih dobičkov pri odsvojitvi kapitalskih deležev.

Davčni zavezanec lahko iz davčnih prihodkov izvzame 100-odstotni znesek prejetih dividend, hkrati pa mora povečati davčno osnovo za 5 odstot-

kov izvzetega zneska (kar naj bi predstavljalo odhodke, povezane s prihodki od dividend, ki niso obdavčeni). V končni fazi je torej obdavčenih le 5 odstotkov prejetih dividend po splošni, 17-odstotni stopnji. Za izvzem prejetih dividend nista pomembna niti kapitalski delež niti čas trajanja.

Davčni zavezanec lahko zmanjša davčne prihodke tudi za 50 odstotkov realiziranih kapitalskih dobičkov pri odsvojitvi kapitalskih deležev (to ne velja za odsvojitev nepremičnin) v posameznem davčnem obdobju, če so hkrati izpolnjeni trije pogoji: • davčni zavezanec je lastnik najmanj 8 odstotkov kapitalskega deleža podjetja, katerega delež prodaja; • davčni zavezanec je lastnik kapitalskega deleža iz prejšnje alineje najmanj 6 mesecev; • davčni zavezanec je v obdobju lastništva kapitalskega deleža nepretrgoma za poln delovni čas zaposloval vsaj eno osebo.

Tudi ob 50-odstotnem izvzemu realiziranih kapitalskih dobičkov mora davčni zavezanec povečati davčno osnovo za 5 odstotkov izvzetega zneska (oziroma za 2,5 odstotka realiziranega kapitalskega dobička). Če vsaj eden od navedenih treh pogojev ni izpolnjen, je dobiček obdavčen v celoti.

Nasprotno velja za davčne izgube; ko podjetje proda kapitalski delež in so izpolnjeni našteti trije pogoji, je davčna izguba priznana le v višini 50 odstotkov. Če pogoji niso izpolnjeni, je davčna izguba priznana v višini 100 odstotkov tudi za davčne namene (čeprav to

na prvi pogled ni najbolj logično, pa je razumljivo v luči dejstva, da je ob neizpolnjevanju pogojev tudi dobiček 100-odstotno obdavčen).

2. DAVČNO PRIZNANI ODHODKI Največ omejitev je v vsaki davčni zakonodaji s priznavanjem davčnih odhodkov. Nekateri odhodki tako v celoti, drugi pa le delno niso priznani za davčne namene (npr. v določenem deležu oziroma znesku). Na splošno so davčno priznani vsi tisti odhodki, za katere lahko davčni zavezanec dokaže, da so potrebni za pridobitev davčnih prihodkov, oziroma so posledica poslovanja oziroma pridobivanja davčnih prihodkov.

V nadaljevanju pojasnjujemo davčno obravnavo nekaterih davčnih odhodkov, ki jih ZDDPO-2 posebej omejuje in s katerimi je v praksi največ težav.

Davčno nepriznani odhodki na splošno Slovenska zakonodaja izrecno določa, kateri odhodki niso davčno priznani oziroma so davčno priznani le v omejeni višini (našteti so le nekateri): • odhodki, ki se nanašajo na zasebno življenje zaposlenih, lastnikov ali drugih oseb (na primer članarina za športne aktivnosti ali vstopnice za kulturne prireditve, uporaba službenih mobilnih telefonov za zasebne namene ipd.); • kazni pristojnih organov, davčne uprave, tržne inšpekcije ipd.; • zamudne obresti za nepravočasno plačane dajatve (davke in prispevke);

4

UNIKUM | NOVEMBER 2015 | TEMA MESECA | DDPO ob koncu leta

• prikrito izplačilo dobička (kakršnokoli izplačilo lastniku z najmanj 25-odstotnim lastniškim deležem, npr. plačilo obresti za posojilo po obrestni meri, ki presega priznano obrestno mero, plačilo za fiktivno opravljene storitve ali plačilo po ceni, ki presega tržno ceno); • stroški reprezentance (pogostitev poslovnih partnerjev in darila zanje) in stroški nadzornega sveta (sejnine, najemnina prostorov za seje ipd.) v višini 50 odstotkov obračunanega zneska; • stroški amortizacije (ti so davčno priznani le do maksimalnih stopenj, ki jih predpisuje zakon, npr. davčno predpisana stopnja amortizacije za računalnike in računalniško opremo je 50 odstotkov, za opremo in vozila 20 odstotkov, za gradbene objekte pa 3 odstotke).

stotkov obračunanega zneska. Vse druge dolgoročne rezervacije, ki niso izrecno naštete v zakonu, in pasivne časovne razmejitve so 100-odstotno davčno priznane. Vendar sta oblikovanje in poraba (oziroma odprava) dolgoročnih rezervacij z davčnega vidika na dolgi rok nevtralna. Če je bilo oblikovanje dolgoročne rezervacije davčno priznano le v višini 50 odstotkov, je njena poraba (ali odprava) davčno priznana še v preostali višini do 100 odstotkov.

Strošek reklame in donacije

Če sta odgovora na obe vprašanji pritrdilna, je verjetneje, da je treba evidentirati pasivno časovno razmejitev, ki je v celoti davčno priznan odhodek.

Bistvena značilnost donacije je, da darovalec za svoj denarni prispevek ne zahteva nikakršne protistoritve, pri reklami pa je v ozadju opravljena storitev, običajno storitev reklamiranja (npr. oglaševanja).

Z davčnega vidika je za plačnika vedno bolje, da se dogovori za reklamo (da torej dobi protistoritev). Strošek reklame je namreč davčno priznan odhodek brez omejitev (oziroma se upoštevajo le splošne omejitve za davčno priznane odhodke). Donacijo pa je treba v celoti izločiti iz davčno priznanih odhodkov.

Lahko je sicer upoštevana kot davčna olajšava, vendar z določenimi omejitvami, ki so opisane v nadaljevanju.

Dolgoročne rezervacije in pasivne časovne razmejitve Slovenski računovodski standardi določajo, da podjetje oblikuje rezervacije za sedanje obveze, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in jih bo predvidoma poravnalo v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno, velikost obvez pa je mogoče zanesljivo oceniti.

Nekatere dolgoročne rezervacije imajo posebno davčno obravnavo. Dolgoročne rezervacije, ki jih ZDDPO-2 izrecno našteva (za dana jamstva ob prodaji proizvodov ali storitev, reorganizacijo, pričakovane izgube iz kočljivih pogodb, pokojnine ter za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi), so davčno priznane le v višini 50 od-

Kadar ni popolnoma jasno, ali je pravilneje oblikovati dolgoročno rezervacijo ali evidentirati pasivno časovno razmejitev, se je nujno vprašati naslednje: • Ali je natančno znana velikost obveznosti, ki se bo pojavila v prihodnosti?

• Ali je znano, kdaj se bo obveznost pojavila?

Odhodki obresti Slovenska davčna zakonodaja v zvezi z odhodki obresti predpisuje več omejitev: Prva omejitev določa, da obresti, plačane v katero od ›off-shore‹ držav s seznama Ministrstva za finance, v nobenem primeru niso davčno priznan odhodek.

Druga omejitev je povezana s transfernimi cenami. Obresti med povezanimi podjetji morajo biti obračunane najmanj z uporabo priznane obrestne mere, kadar podjetje obresti zaračunava, oziroma največ z uporabo priznane obrestne mere, kadar podjetje obresti plačuje. Če zavezanec dokaže, da tudi v razmerju s povezanimi podjetji uporablja tržno obrestno mero, določbe o obvezni uporabi priznane obrestne mere za davčne namene ne veljajo.

Ustrezen dokaz je na primer ponudba finančne institucije ali nepovezanega podjetja.

Tretja omejitev je povezana z določbami tanke kapitalizacije, ki veljajo tudi za razmerja znotraj Slovenije. To pomeni, da morajo tudi slovenska podjetja, ki so del skupine in se medsebojno financirajo, paziti na morebitno preseganje razmerja 1 : 4 med kapitalom

in prejetim posojilom s strani lastnika.

Določbe tanke kapitalizacije veljajo seveda tudi za primere, ko je lastnik fizična oseba (slovenska ali tuja) in kadar posojilo odobri ›sestrska družba‹.

Davčno nepriznani odhodki so tudi odhodki od obresti v primeru vstopa na slovenski trg prek strategije ›debt -push-down‹: matično podjetje, ki želi kupiti podjetje (tarčo) na slovenskem trgu, najprej v Sloveniji ustanovi holding, posebno podjetje le za ta namen.

Nato holdingu odobri posojilo, s katerim ta odkupi vse lastniške deleže v tarči. V prvi fazi holding svoje posojilo odplačuje z dividendami, ki jih dobi od tarče, v drugi fazi pa pride do združitve obeh podjetij. Način združitve (spojitev ali pripojitev; angl. upstream ali downstream) v tem primeru ni pomemben, pomembno je, da združeno podjetje nato odplačuje posojilo neposredno matičnemu podjetju. Tako tarča v končni fazi odplačuje posojilo, ki je bilo pridobljeno za nakup nje same.

Ob odsotnosti kakršnihkoli določb v ZDDPO-2 glede obresti na posojilo po združitvi bi morale biti obresti davčno priznane. Vendar je davčna uprava pred časom izdala pojasnilo, da obresti po združitvi niso davčno priznane, ker osnovni namen priznavanja davčnih odhodkov ni več izpolnjen.

3. DAVČNE OLAJŠAVE Z davčnimi olajšavami želi država spodbuditi določeno ravnanje davčnih zavezancev. Z investicijskimi olajšavami tako želi povečati investicijsko dejavnost, z olajšavami za zaposlovanje pa zaposlitev trajneje brezposelnih oseb. Ker so torej olajšave v funkciji doseganja določenih politik države, je logično, da se tudi zelo hitro spreminjajo. Slovenija glede tega ni izjema.

Prav ta trenutek smo priča nekaterim predlogom, ki naj bi korenito posegli ravno na področje davčnih olajšav: za leto 2016 naj bi se znižala davčna olajšava za investiranje (na 20 odstotkov investiranega zneska) in davčna olajšava za R&R (na 50 odstotkov investiranega zneska), odpravila pa bi se davčna olajšava za nove zaposlitve. Ne glede na morebitne spremembe davčne zakonodaje, ki se pripravljajo, za leto 2015 še vedno velja, da lahko davčni zavezanec koristi davčne olajšave, kot jih povzemamo v nadaljevanju.

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

Investicijska davčna olajšava Večina davčnih zakonodaj omogoča znižanje davčne osnove ob investicijskih vlaganjih. V Sloveniji lahko davčni zavezanec zmanjša svojo davčno osnovo za 40 odstotkov investiranega zneska v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva. Iz olajšave so tako izvzete investicije v nepremičnine, hkrati pa so izrecno izvzete tudi investicije v pisarniško opremo, pohištvo, motorna vozila in dobro ime. Davčno olajšavo je mogoče uveljavljati za investicije v vso računalniško opremo.

Davčne olajšave ni mogoče uveljavljati ob negativni davčni osnovi (ali davčni osnovi v višini 0), vendar se lahko v takih primerih davčna olajšava prenese v naslednjih 5 davčnih obdobij. Ob prodaji oziroma odtujitvi sredstva, za katero je davčni zavezanec uveljavljal davčno olajšavo prej kot v treh letih po letu vlaganja oziroma pred dokončano amortizacijo (v primeru računalniške opreme je to prej kot v 2 letih), mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati davčno osnovo.

Davčni zavezanec lahko uveljavlja davčno olajšavo le za investicije (oziroma dele investicij), ki so bremenile njega samega, ne pa na primer za investicije, za katere je prejel subvencije od države, državnih organov oziroma od Evropske unije.

Olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj V zadnjih letih države množično uvajajo tudi olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj (R&R). V Sloveniji je od začetka leta 2012 za vlaganja v R&R predvidena davčna olajšava v višini kar 100 odstotkov investiranega zneska. Davčni zavezanci lahko to olajšavo uveljavljajo za vlaganja v dve vrsti sredstev oziroma dejavnosti: • notranje dejavnosti R&R, vključno z nakupom opreme izključno za to dejavnost; • nakup storitev R&R, ki jih izvajajo drugi (npr. določene institucije R&R, fakultete).

Tudi pri davčnih olajšavah za R&R lahko davčni zavezanec neizkoriščeni znesek prenaša v naslednjih 5 davčnih obdobij.

Za uveljavljanje davčne olajšave je pomembno, da davčni zavezanec vlaganja v R&R opredeli v posebnem po-

5

slovnem načrtu ali razvojnem projektu oziroma programu (poimenovanje tega dokumenta ni pomembno, pomembna je njegova vsebina). Opredeliti mora cilje dejavnosti R&R in načrt aktivnosti (investicij) za njihovo izvedbo. Pomembno je tudi, da opredeli, za katere notranje dejavnosti R&R bo uveljavljal davčno olajšavo in kako bo to evidentiral (priporoča se ločeno stroškovno knjigovodstvo).

invalida s 100-odstotno telesno okvaro oziroma gluhe osebe; • 70 odstotkov bruto plače zaposlenega invalida nad predpisano kvoto (podjetje mora imeti med zaposlenimi določen delež invalidov).

Davčna olajšava za nove zaposlitve

Davčna olajšava za donacije

Davčne olajšave za zaposlovanje naj bi ustvarjale nove zaposlitve v časih, ko je brezposelnost problematična. Tudi v Sloveniji je od začetka leta 2010 spet mogoče uveljavljati tovrstno davčno olajšavo, vendar so njeni pogoji tako strogi, da jo v praksi uveljavlja le malo davčnih zavezancev.

Davčna olajšava se lahko uveljavlja za novo zaposlene osebe, mlajše od 26 ali starejše od 55 let. Dodatni pogoji so naslednji: • oseba je bila pred zaposlitvijo vsaj 6 mesecev prijavljena na Zavodu za zaposlovanje; • oseba v obdobju zadnjih 24 mesecev ni bila zaposlena pri tem zavezancu ali v podjetju, ki je z njim povezano; • oseba se zaposli za nedoločen čas; • zavezanec povečuje skupno število zaposlenih oseb za nedoločen čas v posameznem davčnem obdobju (primerja se število zaposlenih za nedoločen čas na zadnji dan davčnega obdobja s povprečnim številom zaposlenih za nedoločen čas v času davčnega obdobja).

Davčno olajšavo lahko davčni zavezanec uveljavlja v višini 45 odstotkov od bruto plač novo zaposlenih oseb za prvih 24 mesecev zaposlitve. Olajšave za nove zaposlitve podjetje ne more uveljavljati sočasno z olajšavo za zaposlovanje invalidov.

Davčna olajšava za zaposlene invalide Tudi večja vključenost invalidnih oseb v delovni proces je lahko eden od ciljev davčne politike države. V Sloveniji lahko davčni zavezanci že veliko let uveljavljajo olajšavo za zaposlene invalide, ki časovno ni omejena. Davčna olajšava se uveljavlja v višini: • 50 odstotkov bruto plače zaposlenega invalida; • 70 odstotkov bruto plače zaposlenega

Davčna olajšava se lahko uveljavlja le za del bruto plač, ki bremenijo podjetje, ne pa tudi za del, ki ga podjetju povrne na primer Zavod za zaposlovanje.

Donacije institucijam ali posameznikom niso davčno priznan odhodek, saj niso nujen pogoj za opravljanje obdavčljive dejavnosti podjetja. Za donacije se sicer lahko uveljavlja davčna olajšava, ki pa je omejena na 0,3 odstotka obdavčljivih prihodkov davčnega zavezanca v posameznem davčnem obdobju (postavke 4 iz obračuna DDPO). Dodatna donacija v višini 0,2 odstotka obdavčljivih prihodkov se lahko podari v kulturne namene in organizacijam za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč (npr. gasilskim društvom). Pri tem je treba paziti na omejitev, saj morajo biti donacije izplačane organizacijam, ki so ustanovljene z namenom opravljanja neprofitne dejavnosti (ne denimo družbam).

Donacije fizičnim osebam po izrecni zakonski določbi tako ne izpolnjujejo pogoja za davčno olajšavo.

Prenos davčnih izgub Od poslovne izgube, ki jo podjetje izkaže v izkazu poslovnega izida in ki naj bi izkazovala resnično in pošteno sliko poslovanja podjetja, je treba ločiti davčno izgubo, ki s poslovno izgubo pravzaprav nima veliko skupnega.

Davčno izgubo podjetje ugotovi v svojem davčnem obračunu DDPO in je praviloma nižja od poslovne izgube.

Davčna zakonodaja ima namreč drugačna pravila in predvsem omejitve glede davčnega priznavanja odhodkov.

Na davčno izgubo je treba gledati kot na sredstvo, ki bo v prihodnosti podjetju prinašalo določene koristi. Davčni zavezanec namreč lahko v prihodnjih letih za znesek izkazane davčne izgube zmanjšuje svojo davčno osnovo (pri čemer prenos ni časovno omejen). To velja za vse davčne izgube, ustvarjene leta 2000 in kasneje.

Pri pokrivanju davčne izgube pa velja-

6

UNIKUM | NOVEMBER 2015 | TEMA MESECA | DDPO ob koncu leta

jo določene omejitve. Davčni zavezanec lahko v vsakem davčnem obdobju pokriva davčno izgubo zgolj v višini polovice izračunane davčne osnove (v višini 50 odstotkov postavke 13 iz obračuna DDPO). Če je davčni zavezanec v preteklosti ustvaril davčno izgubo v več davčnih obdobjih, se davčna osnova najprej zmanjša za davčno izgubo starejšega datuma.

Zadnja omejitev se nanaša na primer, ko se spremeni lastništvo davčnega zavezanca, ki izkazuje nepokrite davčne izgube. Če se v določenem davčnem obdobju lastništvo v kapitalu podjetja spremeni za več kot 50 odstotkov glede na stanje na začetku davčnega obdobja, davčnih izgub iz leta spremembe lastništva in iz vseh preteklih let ni več mogoče uveljavljati za zmanjševanje davčne osnove. Hkrati mora biti za to izpolnjen vsaj eden od dveh pogojev: • že dve leti pred spremembo lastništva podjetje ni opravljalo svoje dejavnosti; • dve leti pred spremembo lastništva ali po njej je podjetje bistveno spremenilo svojo dejavnost.

mag. Tamara Prezelj

Menjava bitcoinov in vidik DDV Posamezniki in spletni trgovci v zadnjem času vse pogosteje kot plačilno sredstvo uporabljajo bitcoine, ki je oblika nereguliranega digitalnega denarja, ni pa zakonito plačilno sredstvo v nobeni državi.

B

itcoini spadajo med virtualne valute, ki omogočajo nakup tako resničnega kot virtualnega blaga in storitev. Ne izdajajo jih izdajatelji, ampak jih na spletu ustvari algoritem. Kot podatki se shranijo na računalnik uporabnika ali tretjega ponudnika storitev in se prenašajo samo elektronsko.

Bistvena sprememba dejavnosti pomeni spremembo glavne (ali ene od glavnih) dejavnosti, torej tiste, iz katere podjetje ustvari večino svojih prihodkov. Pri tem je pomembno, da je ustrezna (ne)sprememba dejavnosti evidentirana tudi pri statističnem uradu. 

Prodajalci bitcoine kupujejo in jih prodajajo uporabnikom po določenem menjalnem tečaju, pri čemer ustvarjajo razliko v ceni.

Čeprav se davčno leto 2015 še ni popolnoma poslovilo, je zdaj čas, da davčni zavezanec že preveri svojo predvideno davčno osnovo in ugotovi, s kolikšnim davčnim stroškom bo moral računati. Za vsakega podjetnika je namreč tudi davek strošek in izdatek, ki ga mora z akontacijami vsak mesec nakazovati državi.

David Hedqvist je prek spleta kupoval in prodajal bitcoine v zameno za švedske krone. Cena bitcoinov je vsakokrat temeljila na menjalnem tečaju nekega menjalnega portala, ki se mu je prištel oziroma odštel določen delež kot provizija za menjavo.

V tej zvezi se je švedski podjetnik, ki prodaja bitcoine, znašel v sporu z davčnimi organi, in sicer glede obdavčitve menjalnih storitev z davkom na dodano vrednost. Spor se je končal pred Sodiščem EU, ki je glede tega podalo svoje stališče.1

Hedqvistove transakcije so potekale elektronsko na spletni strani družbe, ki je bitcoine kupovala neposredno od zasebnikov in podjetij ali na mednarodnih borzah in jih nato na takih borzah prodala naprej ali jih hranila. Družba je virtualno valuto prodajala tudi zasebnikom ali podjetjem, ki so jo naročili na njeni spletni strani. Če je stranka sprejela v švedskih kronah ponujeno ceno, je ponudnica po prejetem plačilu enote bitcoinov avtomatično nakazala na navedeni naslov bitcoinov. Družba je prodajala enote, ki jih je kupila na borzi takoj po tistem, ko je stranka oddala naročilo, ali tiste, ki jih je imela na zalogi. Zaračunana cena je temeljila na aktualni ceni na določeni borzi, ki se ji je dodala v odstotkih določena marža. Razlika med nabavno in prodajno ceno predstavlja dobiček Hedqvistove družbe. Drugih stroškov družba kupcem ni zaračunavala.

1 C-264/14 – Skatteverket proti Davidu Hedqvistu.

DAVKI Sporno v opisani situaciji je bilo, ali se transakcije menjave virtualne valute v običajno valuto in obratno, ki potekajo proti plačilu provizije, ki jo ponudnik vključi v menjalni tečaj, štejejo za opravljanje storitev za plačilo, in če se, ali so take transakcije obdavčene.

Ob upoštevanju vseh zgornjih ugotovitev je po mnenju sodišča treba šteti, da obravnavane transakcije pomenijo storitve, ki se opravijo za protidajatev, ki je neposredno povezana z opravljeno storitvijo, kar pomeni, da gre za opravljanje storitev za plačilo.

Sodišče je sprejelo stališče, da je edina funkcija virtualne valute ta, da se uporablja kot plačilno sredstvo, ki se v okviru menjalnih transakcij zamenja za običajne valute, in je zato ni mogoče opredeliti kot ›premoženje v stvareh‹ v smislu 14. člena Direktive o DDV (6. člen ZDDV-1), enako kot to velja za običajne valute, oziroma denar kot zakonito plačilno sredstvo.

Logično vprašanje, ki se je postavilo v nadaljevanju, je bilo, ali se lahko za te storitve uporabi oprostitev, ki velja za transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z valuto, bankovci in kovanci, ki se uporabljajo kot zakonito plačilno sredstvo.

Opravljanje storitev se obdavči z DDV, če se opravi ›za plačilo‹ in če obstaja neposredna zveza med opravljeno storitvijo in prejetim plačilom. Za tako neposredno zvezo gre, če med izvajalcem in prejemnikom storitve obstaja pravno razmerje, v okviru katerega se izmenjajo vzajemne dajatve oziroma storitve,

Bitcoini spadajo med virtualne valute, ki omogočajo nakup tako resničnega kot virtualnega blaga in storitev. plačilo, ki ga prejme izvajalec, pa pomeni dejansko protivrednost storitve, opravljene za prejemnika.

V obravnavani zadevi ni bilo dvoma, da je med Hedqvistovo družbo in njenimi sopogodbeniki obstajalo dvostransko pravno razmerje, v okviru katerega so se stranke transakcije vzajemno zavezale, da bodo prenesle zneske v določeni valuti in prejele protivrednost v virtualni valuti z dvosmernim tokom ali obratno. Navedeno je bilo tudi, da bo družba plačana za opravljene storitve z razliko, ki jo bo vključila v izračun menjalnega tečaja, po katerem bo pripravljena prodajati in kupovati zadevno valuto.

Sodišče je v preteklosti že presodilo, da za določitev odplačnosti opravljanja storitev ni pomembno, da tako plačilo ni v obliki plačila provizije ali plačila posebnih stroškov.

V skladu s sodno prakso sodišča gre pri oprostitvah, navedenih v členu 135(1) Direktive o DDV (44. člena ZDDV-1), za samostojne pojme prava Unije, katerih namen je izognitev razlikam pri uporabi ureditve DDV v posameznih državah članicah. Iz prakse sodišča je razvidno tudi, da se izrazi, s katerimi so opisane oprostitve, razlagajo ozko, ker gre za izjeme od splošnega načela, po katerem se DDV plačuje za vsako odplačno storitev, vendar mora biti razlaga navedenih izrazov v skladu s cilji, ki se uresničujejo z oprostitvami, in mora spoštovati načelo davčne nevtralnosti.

Pravilo restriktivne razlage hkrati ne pomeni, da je treba izraze, uporabljene za opredelitev oprostitev, razlagati tako, da bi se jim odvzeli učinki.

Transakcije, ki se nanašajo na valute, ki niso tradicionalne, torej valute, ki niso zakonito plačilno sredstvo, so finančne transakcije, če sta stranki te valute pri določeni transakciji sprejeli kot plačilno sredstvo, ki se razlikuje od zakonitih plačilnih sredstev in ima zgolj funkcijo plačilnega sredstva.

Iz namena člena 135(1)(e) Direktive o DDV je razvidno, da bi njena razlaga, v skladu s katero bi bile z njo zajete samo transakcije, ki se nanašajo na tradicionalne valute, tej določbi odvzela del njenih učinkov, zato je sodišče presodilo, da je opravljanje storitev menjave običajnih valut za bitcoine in obratno, ki se opravljajo proti plačilu zneska, ki ustreza razliki med ceno, po kateri zadevni izvajalec transakcij kupi enote valute, in ceno, po kateri jih proda strankam, transakcija, ki je v skladu s to določbo Direktive (4.d točko 44. člena ZDDV-1) oproščena plačila DDV. 

7

Podelili smo še 4 certifikate Računovodski strokovnjak IR Konec novembra je na Inštitutu za računovodstvo potekal izpit za pridobitev naziva Računovodski strokovnjak IR, na katerem so se tokrat preizkusili 4 kandidati. Vsi so izpit uspešno opravili in se tako pridružili družbi najboljših. V registru prejemnikov certifikata Računovodski strokovnjak IR bodo tako od 1.12.2015 dalje zapisani tudi: • Deržek Planinšec Jožica Obzorje d.o.o.

• Gospodarič Matija, Bemi-G d.o.o.

• Zalar Sabina Antera d.o.o.

• Založnik Gobec Metka, Efin d.o.o.

Priložnost za pridobitev naziva boste imeli vsi zainteresirani zopet spomladi 2016 – brezplačne priprave na izpit bodo potekale v sredo, 20. aprila 2016, preizkus znanja pa bo potekal v ponedeljek, 16. maja 2016.

Več informacij o pogojih in prednostih naziva ter prijavnico na izpit najdete na www.iracunovodstvo.eu v zavihku Računovodski strokovnjak IR.

DAVKI

8 mag. Tamara Prezelj

Opravljanje dobav s prevozom V oktobrski številki Unikuma smo se ukvarjali z verižnimi, tristranskimi in pravimi tristranskimi posli znotraj EU, pri čemer smo ugotovili, da je za določanje kraja obdavčitve dobav, opravljenih zaporedoma oziroma ›v verigi‹, pomembno vedeti, katera transakcija je opravljena s prevozom, ali pravilneje, kateri transakciji se pripiše prevoz. Transakcija, opravljena s prevozom, šteje za dobavo blaga znotraj EU, ki je oproščena plačila DDV v državi, od koder se odpelje ali odpošlje blago.

P

o določitvi, v okviru katere transakcije je prišlo do premika blaga, za vse druge vemo, da so nujno opravljene brez prevoza, kar pomeni, da so bodisi obdavčene v državi začetka prevoza/odpošiljanja blaga, če so opravljene pred oproščeno dobavo, bodisi v državi, kjer se odpošiljanje/prevoz konča, če oproščeni dobavi sledijo.

Da bi lahko uporabili opisani princip, je treba presoditi, katera dobava je opravljena s prevozom. Če prevoz opravi prvi v verigi, je jasno, da je to prva dobava, prav tako, če prevoz opravi zadnji kupec – v tem primeru je prevoz nedvoumno povezan z zadnjo dobavo.

Težava nastane, če prevoz opravi kateri od zavezancev med njima, ki nastopa hkrati v vlogi kupca in dobavitelja, zato je vprašanje, ali je zavezanec opravil prevoz kot kupec in je oproščena dobava njegovega neposrednega dobavitelja ali je prevoz povezan z dobavo, v kateri vmesni člen nastopa kot dobavitelj in je oproščena tista dobava, ki jo opravi on.

Po mnenju nekaterih se je pri določanju transakcije s prevozom uporabljajo klavzule INCOTERMS. V zvezi s tem je treba povedati naslednje: trgovinske klavzule so določbe, ki se uporabljajo v okviru pogodbene svobode strank in praviloma nimajo oziroma niti ne smejo imeti vpliva na kogentne davčne določbe (npr. o kraju in trenutku obdavčitve). Klavzule tudi ne določajo, kje in

kdaj pride do prenosa pravice do razpolaganja z blagom, temveč le, kako se delijo stroški in tveganja med kupcem in prodajalcem oziroma v katerem kraju je določena cena transakcije. V skladu s tem pogodbeno določeni pogoji dobave, posebej glede prevoza, vsekakor lahko služijo kot indic pri presoji, kateri dobavi prevoz pripisati, niso pa INCOTERMS nujni in edini kriterij, po katerem naj bi se določal kraj obdavčitve.

Da je odgovor na vprašanje, kako določiti transakcijo s prevozom, nejasen, in da tudi klavzula INCOTERMS ni zadosten kriterij, lahko razberemo iz sodbe Sodišča EU C-430/09 – Euro Tyre Holding BV proti Staatssecretaris van Financiën.

V spornem primeru je nizozemska družba Euro Tyre Holding BV (ETH) dvema družbama s sedežema v Belgiji, Miroco BVBA in VBS BVBA (kupcema), prodala več pošiljk pnevmatik s prevo-

trgovinske klavzule so določbe, ki se uporabljajo v okviru pogodbene svobode strank in praviloma nimajo oziroma niti ne smejo imeti vpliva na kogentne davčne določbe.

zno klavzulo ›franco skladišče‹. Ti dobavni pogoji so pomenili, da je morala družba ETH blago dostaviti v svoje skladišče na Nizozemskem in se je prevoz od skladišča opravil na račun in odgovornost kupcev. Po sklenitvi prodajnih pogodb sta kupca družbo ETH obvestila, da se bo blago odpeljalo v Belgijo.

Vendar sta kupca, še preden sta ga prevzela, blago prodala naprej, in sicer družbi Banden Decof NV s sedežem v Belgiji, s katero je bilo dogovorjeno, da se ji blago dostavi do njenega sedeža, na račun in odgovornost družb Miroco ali VBS. Blago so prevzeli predstavniki družb Miroco in VBS v skladišču družbe ETH na Nizozemskem in ga prepeljali neposredno na sedež družbe Decof v Belgiji s tovornjakom in voznikom, ki jima ga je dala na voljo družba Decof.

Ob prevzemu blaga je voznik družbi ETH izročil izjavo, ki jo je sam podpisal, da bo blago prepeljano v Belgijo.

Družba ETH je bila kasneje obveščena, da blago ni bilo prepeljano na lokacijo njenih neposrednih kupcev.

Družba ETH je na podlagi opravljenih prodaj izstavila račune kupcema brez DDV. Oprostitev je bila za davčni organ sporna, saj ta ni bil prepričan, kateri dobavi je treba pripisati prevoz, če ga opravi oseba, ki pri prvi dobavi nastopa kot kupec in pri drugi kot prodajalec, ali če je prevoz opravljen za njen račun.

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

Sodišče je izhajalo iz stališč, ki jih je zavzelo v zadevi EMAG,1 saj je bilo dejansko stanje v obeh primerih podobno, s to razliko, da je pri EMAG vmesni kupec od končnega kupca prejel zahtevo za dobavo blaga, še preden je od svojega dobavitelja prejel blago (torej je bila nabava pogojevana z naročilom njegovega kupca), v obravnavanem primeru pa je vmesni kupec najprej nabavil blago od nizozemske družbe, šele potem ga je prodal naprej.

Sodišče je v sodbi zapisalo, da je uporaba oprostitve odvisna od celovite presoje vseh posebnih okoliščin, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, katera dobava izpolnjuje celoto pogojev, da bi jo bilo mogoče šteti za dobavo znotraj Skupnosti.

V zvezi s prenosom pravice razpolaganja je sodišče menilo naslednje: • Prevzem blaga iz skladišča družbe ETH je sicer mogoče šteti kot prenos pravice razpolaganja na prvega kupca, vendar to ne zadošča, da bi lahko sklepali, da je nujno prva transakcija dobava znotraj EU. Če pridobitelj pridobi pravico razpolaganja v državi dobave in se zaveže, da bo blago odpeljal v namembno državo, je treba, če je le mogoče, upoštevati (z objektivnimi dejstvi podprte) namene kupca ob pridobitvi. Če sta v obravnavanem primeru kupca kot prva pridobitelja izrazila namen, da blago prepeljeta v drugo državo članico in sta se izkazala z identifikacijskima številkama te druge države, je družba ETH upravičeno menila, da opravlja dobave blaga znotraj EU. • Po prenosu pravice do razpolaganja z blagom kot lastnik bi lahko dobavitelja, ki opravi prvo dobavo, šteli za zavezanca za plačilo DDV za to transakcijo, če ga je pridobitelj obvestil, da bo blago ponovno prodano drugemu davčnemu zavezancu, preden bo zapustilo ozemlje države članice dobave, in če kljub temu podatku pridobitelju ni izstavil popravljenega računa z vključenim DDV. Kadar pride kupec sam po blago in pravica do razpolaganja preide nanj v državi članici dobave, je dokaz, ki naj bi ga dobavitelj predložil davčnim organom v zvezi z dobavo, odvisen predvsem od podatkov, ki jih zagotovi pridobi1 C-245/04 – EMAG Handel Eder.

Kadar pride kupec sam po blago in pravica do razpolaganja preide nanj v državi članici dobave, je dokaz, ki naj bi ga dobavitelj predložil davčnim organom v zvezi z dobavo, odvisen predvsem od podatkov, ki jih zagotovi pridobitelj. telj. Družba ETH je preverila veljavnost belgijske identifikacijske številke DDV kupca in se sklicevala na njegovo izjavo, da bo blago prepeljano v Belgijo.

Glede pogoja odpošiljanja ali prevoza blaga iz države ni pomembno, kdo ohrani pravico razpolaganja z blagom med prevozom, prav tako ne to, da je pri prevozu sodeloval drugi pridobitelj (končni prejemnik blaga). Okoliščina, da blago ni bilo prepeljano na naslov prvih pridobiteljev, ne omogoča izključitve tega, da je bil prevoz opravljen v okviru prve dobave, saj je uporaba oprostitve za dobavo znotraj Skupnosti odvisna od tega, da blago zapusti ozemlje države odpošiljanja, pri čemer naslov, na katerem se prevoz konča, niti ni pomemben.

Iz vsega navedenega izhaja, da je treba, kadar sta bili v zvezi z istim blagom opravljeni dve zaporedni dobavi med različnima davčnima zavezancema, ki delujeta kot taka, pri čemer pa je šlo za en sam prevoz znotraj Skupnosti, transakcijo, ki se ji pripiše prevoz, določiti ob upoštevanju celovite presoje vseh okoliščin primera, da bi bilo mogoče ugotoviti, katera od obeh dobav izpolnjuje celoto pogojev, ki so predpisani za dobave znotraj Skupnosti. Če prvi pridobitelj, ki je pridobil pravico do razpolaganja z blagom kot lastnik na ozemlju države članice prve dobave, izrazi namen, da bo to blago prepeljal v drugo državo članico, in se izkaže s svojo identifikacijsko številko za DDV, ki mu jo je dodelila ta druga država članica, je treba prevoz znotraj EU pripisati prvi dobavi, pod pogojem, da je bila pravica do razpolaganja z blagom prenesena na drugega pridobitelja v državi članici, v katero je bil namenjen prevoz

9

znotraj Skupnosti. To pa ne drži, če je prvi pridobitelj obvestil svojega dobavitelja, da bo blago prodano drugemu davčnemu zavezancu, preden bo zapustilo ozemlje države članice dobave.

Kot smo že rekli, pripis prevoza prvi oziroma drugi dobavi je problematičen le tedaj, če ga opravi srednji v verigi. Iz pojasnil sodišča lahko razberemo, da dobavitelj opravi oproščeno dobavo znotraj EU takrat, ko so za to izpolnjeni zakonski pogoji in če ne ve in tudi ne more vedeti (ker ga kupec o tem ni obvestil in ker to ne izhaja iz okoliščin, ki so mu znane ali bi mu morale biti znane), da je kupec blago, še preden ga je prevzel, prodal naprej. Če kupec, ki pride po blago, dobavitelja obvesti, da je blago še pred prevzemom dobavil naprej, zavezancu v drugo državo EU, ne bi smelo biti sporno, da je prva dobava opravljena brez prevoza in obdavčena, načeloma ne glede na to, katero identifikacijsko številko za DDV kupec predloži. Če pride po blago prevoznik, ki ga je naročil kupec, bi lahko dobavitelj iz izjave, ki bi jo moral podpisati prevzemnik blaga, lahko razbral, ali gre blago na naslov kupca ali na kak drug naslov, iz česar pa ni mogoče zagotovo trditi, da je na ciljnem naslovu tretji subjekt – lahko se blago dostavi kupcu na mesto, ki ni nujno na sedežu njegove dejavnosti.

Najbrž ne bi bilo narobe niti to (kar se zgodi bolj poredko), če bi domnevali, da je v primeru, ko tuj kupec predloži slovensko identifikacijsko številko za DDV (natančneje: identifikacijsko številko za DDV države njegovega dobavitelja), mogoče šteti, da bo njegova nadaljnja dobava opravljena na ozemlju Slovenije, kar pomeni, da blago ne bo zapustilo Slovenije, ali pa, da šteje, da bo v nadaljevanju on opravil oproščeno dobavo iz Slovenije. V vsakem primeru dejstvo, da kupec predloži identifikacijsko številko za DDV države dobavitelja, pomeni, da pogoji za oprostitev dobave niso izpolnjeni.

Vprašanje pripisa prevoza torej kljub nekaterim načelnim pojasnilom Sodišča EU za zavezance še vedno ostaja trd oreh, ki pa ga je nekoliko laže streti v primerih, ko se verižne dobave načrtujejo vnaprej in se pri določanju dobavnih pogojev upošteva tudi vidik DDV. 

RAČUNOVODSTVO

10

Kristinka Vukovič

Kratko in jedrnato o povračilih potnih stroškov Potni stroški nastajajo v različnih situacijah, tokrat si bomo podrobneje ogledali tiste, ki nastajajo v zvezi z opravljanjem službenih poti. Osvetlili bomo obdavčitev povračil stroškov v zvezi z opravljenimi potmi pri prejemniku. Potni stroški nastajajo pri opravljanju kakega dela, naloge, funkcije ali drugega opravila, zato nam bo pri reševanju dileme, ali povračila stroškov zajeti v obdavčitev z dohodnino in prispevki ali ne, pomagalo temeljno pravilo, da se povračila stroškov obravnavajo skupaj z dohodkom, ki ga fizična oseba prejme, razen če zakon določa drugače, torej dopušča izjeme od obdavčitve.

Povrnitev stroškov v okviru izvajanja delovnega razmerja Povrnitev stroškov zaposlenim je urejena z delovnopravno zakonodajo, 44. člen Zakona o dohodnini ZDoh-2 pa določa, da se povračila stroškov v zvezi s službenim potovanjem (dnevnica, stroški prevoza, stroški za prenočišče) ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, če so povrnjeni pod pogoji in do višin, ki jih določi vlada. Vlada jih je določila z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, kjer so podrobneje določena pravila o obračunavanju posameznih povračil stroškov. Če so torej dejansko obračunani in izplačani stroški v zneskih, ki ne presegajo tistih iz uredbe, se ne vštevajo v osnovno za obračun akontacije dohodnine in prispevkov.

SRS 15 (2006) obravnava stroške dela in stroške povračil, nastale v zvezi z delom, ki nastajajo pri fizičnih osebah, ki so v delovnem razmerju. Standard določa, da se potni stroški za službena potovanja, stroški dela na terenu pa tudi šolnine in štipendije, ki so v neposredni zvezi s poslovanjem podjetja, obravnavajo kot stroški storitev, kar pomeni, da jih knjižimo v okviru kontov skupine 41. Večina organizacij uporablja priporočeni kontni načrt, torej konto 414 za povračila stroškov v zvezi s službenimi potovanji, nadaljnja členitev pa je odvisna od potreb organizacije. Če imajo odločevalci potrebo po podrobnejših podatkih, konte členimo običajno na kilometrine, dnev-

nice in druga povračila, ponekod tudi ločeno za stroške, nastale doma in v tujini; kjer pa se ti stroški podrobneje ne analizirajo in uporabljajo za planiranje ali kjer ti stroški niso pomembni, se vse podvrste stroškov evidentirajo na enem samem analitičnem kontu.

Novi SRS 13 (2016) obravnava stroške dela in s stroški dela povezane stroške, ki nastajajo v zvezi z opravljanjem dela, kot stroški dela pa se pojavljajo tako tisti stroški za fizične osebe, ki so v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi, kot tudi za poslovodje v podjetjih in drugih organizacijah, ne glede na pravno podlago za njihovo poslovodenje. Tako bo treba s poslovnim letom, ki se začne 1. 1. 2016 ali kasneje, paziti in stroške v zvezi s poslovodnimi pogodbami, ki smo jih doslej izkazovali med stroški storitev (konto 418), vključevati med stroške dela (konti skupine 47), povračila stroškov na službenih potovanjih tem osebam pa med stroške storitev (konti skupine 414).

Povrnitev stroškov pri doseganju dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja Po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) se kot dohodek iz zaposlitve obravnava dohodek iz delovnega razmerja in dohodek iz drugega pogodbenega razmerja ali razmerja na drugi podlagi.

Ker se za dohodek štejejo vsi dohodki, ki jih je fizična oseba prejela, ne glede na njihovo obliko ali vrsto, razen če je z zakonom določeno drugače, se vsi dohodki teh fizičnih oseb (torej tako za

opravljeno delo kot morebitna povračila stroškov) štejejo v davčno osnovo za obračun dohodnine in prispevkov.

Zakon v poglavju o dohodkih iz zaposlitve izključuje iz davčne osnove le povračila stroškov v zvezi s službenimi potovanji, obračunanimi do višin iz vladne uredbe, za dohodke iz delovnega razmerja, ne pa tudi za dohodke iz drugega pogodbenega razmerja. Kadar predavatelju (avtorju po avtorski pogodbi) zagotovimo še nočitev ali letalsko karto ali kadar želimo osebi, ki dela prek študentske napotnice, povrniti stroške vozovnice ali kilometrine, če je za naše podjetje moral po opravkih še izven podjetja, ali osebi, ki dela prek podjemne, mandatne ali katerekoli druge pogodbe, moramo zato vsa ta povračila šteti v davčno osnovo, ker so njen dohodek tako plačilo za opravljeno delo kot tudi vsa povračila stroškov. Res pa je, da bo ta fizična oseba dejanske stroške lahko uveljavljala pri znižanju svoje letne davčne osnove.

Na podlagi 289. člena ZDavP-2 namreč lahko zavezanec uveljavlja dejanske stroške, ki so mu nastali pri doseganju dohodkov iz zaposlitve, v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine.

Povračilo stroškov pri doseganju drugih dohodkov Fizične osebe lahko dosegajo druge dohodke, to so tisti dohodki, ki se ne morejo uvrstiti v katero od drugih kategorij dohodkov po ZDoh-2 (torej niso ne dohodki iz delovnega razmerja ne dohodki iz drugega pogodbenega razmerja ne iz dejavnosti ne iz pre-

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

nosov premoženjske pravice …). Drugi dohodki so na primer darila in nagrade pa tudi dohodki prostovoljcev in razna povračila stroškov; nekatere od njih si oglejmo podrobneje (druge primere najdemo v členih 105 do 108).

Zakon določa, da se v davčno osnovo ne vštevajo prejemki, namenjeni pokritju dokumentiranih stroškov prevoza, nočitve in dnevnice, kadar je izplačilo opravljeno fizični osebi, ki prostovoljno oziroma na podlagi vabila ali poziva sodeluje v prostovoljnih ljubiteljskih, humanitarnih, dobrodelnih, vzgojno-izobraževalnih, zdravstvenih, kulturnih, športnih, raziskovalnih, sindikalnih dejavnostih, v dejavnostih zbornic, verskih skupnosti, političnih strank in splošnokoristnih dejavnosti, pod pogojem, da gre za nepridobitne dejavnosti. Enako zakon določa za društva, to je, da se v davčno osnovo ne vštevajo tovrstna povračila fizičnim osebam, ki prostovoljno oziroma na podlagi vabila ali poziva sodelujejo pri dejavnostih društev in njihovih zvez (za sodelovanje se šteje tudi delovanje v organih društev in njihovih zvez), zaradi uresničevanja ciljev oziroma namenov, zaradi katerih so društva ustanovljena, ne pa v okviru opravljanja pridobitne dejavnosti teh društev.

Vendar tako za društva kot za sindikate, zavode, fundacije in druge, ki opravljajo nepridobitne dejavnosti, velja dodaten pogoj za nevključitev povračil stroškov v davčno osnovo, to je, da te fizične osebe v zvezi s tem prejmejo le povračilo navedenih stroškov pod pogoji in do višin, ki so določeni za povračila stroškov z uredbo vlade. Zato morajo vse te organizacije skrbno paziti in ločiti potne naloge na tiste, ki jih prejmejo osebe v zvezi z nepridobitno dejavnostjo, in tiste, ki jih prejmejo v zvezi s pridobitno dejavnostjo, nato pa še, ali v zvezi s tem opravilom, nalogo, sodelovanjem … te fizične osebe prejmejo kakšno plačilo za opravljeno delo (npr. po mandatni pogodbi, avtorski pogodbi). Ob tem dodajmo, da smejo organizacije skladno s 23.a členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku izplačati v gotovini le tovrstna povračila. Vsi drugi potni stroški, tako tisti iz delovnega razmerja kot tisti, ki so izplačani v zvezi z doseganjem dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja ali kot drug dohodek, smejo biti povrnjeni izključno z na-

kazilom na transakcijski račun fizične osebe.

Vključitev v davčno osnovo za obračun dohodnine in prispevkov za povračila stroškov po obračunih potnih stroškov za osebe, ki niso v delovnem razmerju, torej poteka po naslednji shemi: S plačilom za opravljeno delo Brez plačila za opravljanje dela, funkcije …

Pridobitna dejavnost Nepridobitna dejavnost

da da

da ne

Povračilo ustanovitelju ZGD-a v 186. členu določa, da se delničarjem in drugim osebam lahko povrnejo stroški, ki so jih imeli s pripravo ustanovitve družbe, kot tudi nadomestilo ali plačilo za pripravo ustanovitve družbe, 477. člen zakona pa je tozadevno še jasnejši in določa, da se tako stroški kot nagrade izplačajo družbenikom samo iz dobička družbe. Plačilo nagrade kot povračila dejanskih stroškov družbeniku pri ustanavljanju družbe se po ZDoh-2 šteje za dividende, zato se, če družbenik prejme poleg povračil drugih dejanskih stroškov na podlagi računov in drugih knjigovodskih listin (npr. stroškov za odvetnika, tolmača) tudi morebitna povračila potnih stroškov, obdavčuje enako, torej kot dividenda.

Plačila poslovnim partnerjem Na tem mestu je najboljši nasvet nič kaj konkreten in direktno uporaben, temveč zelo splošno navodilo: presojati je treba vsako konkretno situacijo posebej, prav tako pa preverjati, ali zaradi poslovnega dogovora ne pride do izkrivljanja davčne osnove prejemnika. Dobra pomoč pri odločanju nam je lahko Pojasnilo DURS, št. 4210916/2006, na kratko: ugotavljati je treba, ali je fizična oseba sploh prejela dohodek. Če je namreč podjetje A povrnilo stroške fizični osebi na podlagi poslovnega razmerja med podjetjem A in drugo pravno osebo in je povračilo potnih stroškov tudi opredeljeno v pogodbi o medsebojnem sodelovanju med družbo A in drugo pravno osebo, fizična oseba, ki je opravila storitve po pogodbi med dvema pravnima osebama, ni prejela nobenega dohodka, zato obdavčitve povračil stroškov (npr. vozovnic, nočnin) ni. Menimo pa, da je tudi to pojasnilo treba brati in

11

uporabljati previdno – če bi pogodbo sklenila družba A z drugo družbo ali samostojnim podjetnikom, ta druga pogodbena stranka pa bi sicer svoje storitve zaračunavala podjetju A, bi lahko v določenih situacijah zaračunala premalo (brez potnih stroškov, ki jih je družba A že sama krila), kar bi lahko pomenilo prenizko davčno osnovo (če so stranke povezane ali če je druga pogodbena stranka obdavčena po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih). Še večjo previdnost priporočamo pri branju Pojasnila DURS, št.

42401-494/2004, saj ni uporabno za vse situacije povračil stroškov prevoza predstavnikom kupcev. Vseh poslovnih dogodkov ni mogoče uniformirati in v življenju podjetja so mogoče tudi situacije, za katere citirano pojasnilo ne bo zdržalo.

Najpogostejše zmote o potnih nalogih Zelo populistični so lahko članki in mnenja v forumih, dnevnem časopisju, za točilnim pultom in še kje – kaj vse ›mora‹ vsebovati potni nalog. Ne pustite se zapeljati: ›mora‹ se samo umreti in plačati davke. Pravila, kaj vsebuje določena knjigovodska listina, so zelo redko zapisana v zakonodaji – največkrat za izdane račune. Za potne naloge zagotovo niso, zato bo vsako podjetje samo ali druga organizacija sama opredelila njihove sestavine, seveda tako, da bo lahko zagotavljala ustrezen nadzor in da bo jasno, zakaj, kdaj in kje je kak strošek nastal. In če smo čisto natančni – potni nalog pravzaprav sploh ni knjigovodska listina, tudi uredba vlade pri tem ni dovolj natančna. Nalog samo pove, kam naj potujemo. Prav mogoče je, da kako podjetje nalogov sploh ne bo uporabljalo, ker je nalog sam dan že s sklenitvijo pogodbe (npr. s trgovskim potnikom sklene pogodbo, da je zadolžen za iskanje kupcev, zbiranje naročil v Prekmurju, potnik pa si sam razporeja čas, obdelavo kupcev, sestanke in si torej sam odreja, kateri dan kam potuje) in prav mogoče je povrniti stroške brez potnega naloga, torej na podlagi poziva, vabila ipd. Knjigovodska listina, ki je podlaga za knjiženje stroškov, pa je obračun potnih stroškov ali obračun opravljenih službenih poti. Ta obračun je tisti, ki mora biti verodostojna knjigovodska listina in podlaga za knjiženje tako stroškov kot za ugotavljanje davčne osnove pri obdavčitvi dohodka fizične osebe pa tudi dohodka izplačevalca..

DAVKI

12 Kristinka Vukovič

Olajšave v davčnem obračunu za leto 2015 VRSTA OLAJŠAVE

PRAVNE OSEBE

PODJETNIKI

Olajšave za vlaganja: Olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj

100 odstotkov vlaganj v R&R neizkoriščeni del je mogoče prenesti v naslednjih 5 let

Olajšava za investiranje v opremo in v neopredmetena sredstva

40 odstotkov investiranega zneska v opremo in v neopredmetena sredstva v delu, ki ni financiran z nepovratnimi sredstvi neizkoriščeni del je mogoče prenesti v naslednjih 5 let prepoved odtujitve v prihodnjih treh letih (dveh za računalniško opremo) Ni olajšave za: pohištvo, pisarniško opremo, motorna vozila (razen ekoloških – glej zakon), dobro ime, pravice na nepremičninah

Olajšava za investiranje v Pomurje

70 odstotkov zneskov investiranega zneska v določeno opremo in določena neopredmetena sredstva (glej Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2017)

Olajšave v zvezi z zaposlenimi: Olajšava za zaposlitev teže zaposljivih oseb (pod 26, nad 55 let in drugi pogoji)

45 odstotkov plač te teže zaposljive osebe za prvih 24 mesecev zaposlitve

45 odstotkov izplačila plač te teže zaposljive osebe za prvih 24 mesecev zaposlitve

Olajšava za pripadajoči znesek dobička, ki se izplača delavcu

70 oziroma 100 odstotkov pripadajočega zneska dobička, ki se izplača delavcem (višina odvisna od izpolnjevanja pogojev)

—

Olajšava za zaposlitev prikrajšanih delavcev v Pomurju

70 odstotkov stroškov prikrajšanega delavca (za prvih 12 mesecev zaposlitve)

Olajšava za zaposlitev invalidov

• 50 odstotkov obračunanih plač • 50 odstotkov izplačanih plač • 70 odstotkov obračunanih plač – in• 70 odstotkov izplačanih plač – invalidne osebe validne osebe s 100-odstotno telesno s 100-odstotno telesno okvaro, gluhe osebe okvaro, gluhe osebe • 70 odstotkov izplačanih plač – zaposlitev invali• 70 odstotkov obračunanih plač – zadov nad kvoto (se izključuje s prvima dvema poslitev invalidov nad kvoto (se izklju- alinejama) čuje s prvima dvema alinejama) Olajšava ni časovno omejena.

Olajšava ni časovno omejena.

Olajšava za zavezanca invalida (če ne zaposluje delavcev)

—

Olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju

Plačila vajencem, dijakom ali študentom po učni pogodbi, vendar največ 20 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec izvajanja praktičnega dela

Olajšava za prostovoljno pokojninsko zavarovanje (pogoji po ZPIZ)

Znesek plačanih premij, vendar največ 24 odstotkov obveznosti prispevkov za PIZ delojemalca in največ 2.819,09 za leto 2015.

• 30 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v RS • 60 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v RS (zavezanec s 100-odstotno telesno okvaro ali gluha oseba)

Olajšave za donacije, izplačila političnim strankam: Olajšava za donacije; pogoji: • nepridobitna organizacija • zakonsko določen namen (humanitarni, invalidski, socialnovarstveni, dobrodelni, znanstveni, vzgojno-izobraževalni, zdravstveni, športni, ekološki, religiozni namen)

Splošna: 0,3 odstotka obdavčenih prihodkov.

Dodatna: 0,2 odstotka od obdavčenih prihodkov (le za posebej določene namene: za kulturne namene, izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene). Možen prenos v naslednja tri leta.

Olajšava za izplačila političnim strankam

največ do zneska, ki je enak trikratni povprečni mesečni plači na zaposlenega pri zavezancu

Olajšave lahko zavezanec koristi največ do višine davčne osnove.

V preglednici niso upoštevane ugodnosti po drugih podlagah, npr. po Zakonu o ekonomskih conah.

STROKOVNA MNENJA IR

13

Mnenja Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

1

DDV pri dobavi objekta V podjetju smo kupili stavbo in stavbno zemljišče. Podpisali smo izjavo po 45. členu ZDDV-1 o obračunu DDV. Zanima nas, ali je prav, da je na računu zaračunan DDV od celotne vrednosti, ali pa bi morali opraviti samoobdavčitev po 76.a členu.

Mnenje ZDDV-1 določa, da je dobava stavbnih zemljišč obdavčena (8. točka 44. člena), medtem ko je dobava objektov bodisi obdavčena bodisi oproščena, odvisno od tega, ali je opravljena pred prvo uporabo ali vselitvijo in dve leti po tem ali kasneje (7. točka 44. člen).

Obveznost obdavčitve dobave stavbnih zemljišč po 8. točki 44. člena ZDDV-1 velja, kadar gre za nezazidana stavbna zemljišča, kot jih definira 77. člen Pravilnika.1 Dobavitelj obračuna DDV po splošnem pravilu.

Iz vprašanja izhaja, da je predmet dobave objekt, ki se ne šteje za novega in katerega prodaja je v skladu z ZDDV-1 oproščena DDV, razen če stranki ob izpolnjevanju pogojev iz 45. člena podata izjavi in na tej podlagi transakcijo štejeta za obdavčeno.

dobava opravljena, preden potečeta dve leti od začetka uporabe oziroma prve vselitve.« Vi ste podali izjavo za obdavčitev, kar pomeni, da se v skladu s 76.a členom zakona obveznost obračuna in plačila DDV prenese na kupca. Ker gre za enotno transakcijo (dobave objekta s pripadajočim zemljiščem), menimo, da DDV obračuna kupec od skupne vrednosti transakcije, čeprav sta vrednosti zemljišča in objekta na računu prikazani posebej.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006, spremembe: 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 141/2006, spremembe: 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011, 102/2012, 54/2013.

2

Če bi se opravili dve ločeni dobavi, in sicer nezazidano stavbno zemljišče in objekt, ki stoji na drugem zemljišču, bi moral DDV od prenosa stavbnega zemljišča obračunati dobavitelj, DDV od vrednosti objekta pa bi v skladu s 45. členom ZDDV-1 moral obračunati prejemnik.

Vendar se nam zdi verjetneje, da nas sprašujete, kako bi bilo prav ravnati v primeru, ko se prenaša objekt, ki stoji na stavbnem zemljišču.

DURS v Pojasnilu, št. 4230-255/2009-2, z dne 16. 9. 2009, piše: »Stavbno zemljišče, na katerem stoji objekt, praviloma ni predmet samostojnega prometa, ampak se prodaja skupaj z objektom, ki stoji na njem in ki je predmet dobave. Za obdavčitev stavbnega zemljišča velja 7. točka 44. člena ZDDV-1, ki določa, da je plačila DDV oproščena dobava objektov ali delov objektov in zemljišč, na katerih so objekti postavljeni, razen če je dobava opravljena, preden so objekti ali deli objektov prvič vseljeni oziroma uporabljeni, ali če je 1 Za stavbna zemljišča iz 8. točke 44. člena ZDDV-1 se štejejo zemljiške parcele, ki so z občinskim prostorskim načrtom namenjene za graditev objektov.

DDV pri najemu plovila Prejeli smo račun od slovenskega zavezanca za najem barke (plovilo je bilo dano v najem na Hrvaškem) brez DDV po 30.b členu ZDDV-1. Glede na to, da smo prav tako davčni zavezanci, nas zanima, kako tak račun pravilno evidentiramo v svoje poslovne knjige. Ker storitev ni predmet obdavčitve v Sloveniji, bi morali verjetno davek plačati na Hrvaškem.

Mnenje Pri odgovoru na vaše vprašanje izhajamo iz predpostavke, da je bila storitev opravljena med dvema davčnima zavezancema, za poslovne namene. Člen 30.b določa kraj najema prevoznih sredstev: • Kraj dajanja prevoznega sredstva v kratkoročni najem je kraj, kjer je prevozno sredstvo dejansko dano na razpolago najemniku.

• Kraj dajanja prevoznega sredstva v najem, razen kratkoročnega najema, osebi, ki ni davčni zavezanec, je kraj, kjer ima najemnik sedež, stalno oziroma običajno prebivališče.

• Ne glede na prejšnji odstavek je kraj dajanja čolna za razvedrilo v najem, razen kratkoročnega najema, osebi, ki ni davčni zavezanec, kraj, kjer je čoln za razvedrilo dejansko

14

UNIKUM | NOVEMBER 2015 | STROKOVNA MNENJA IR

dan na razpolago najemniku, če izvajalec to storitev dejansko opravi s sedeža svoje dejavnosti ali stalne poslovne enote v tem kraju.

Kadar se plovilo daje v najem davčnemu zavezancu, velja: • •pri kratkoročnem najemu je kraj obdavčitve kraj, kjer je plovilo najemniku dano dejansko na razpolago; • pri dolgoročnem najemu se kraj obdavčitve, glede na to, da ni določen s posebnim pravilom, določa po splošnem pravilu iz 1. odstavka 25. člena, kar pomeni, da se storitev obdavči po kraju sedeža ali poslovne enote prejemnika.

V razmerjih med davčnimi zavezanci po našem razumevanju ni razločevanja med oddajanjem v najem ›plovil‹ in dajanjem v najem ›čolna za razvedrilo‹. ›Kratkoročni najem‹ pomeni stalno posest ali uporabo plovila v obdobju, ki ni daljše od devetdeset dni.

Pri tem velja, da: • se trajanje stalne posesti ali uporabe prevoznega sredstva, ki je predmet najema, določi s pogodbo med sodelujočima strankama; pogodba služi kot domneva, ki jo lahko ovrže vsako dejstvo ali zakonodaja, da se določi dejansko trajanje stalne posesti ali uporabe; • prekoračitev pogodbenega obdobja kratkoročnega najema zaradi višje sile ne vpliva na določitev trajanja stalne posesti ali uporabe prevoznega sredstva.

Računa, na katerem bi moral biti obračunan tuji DDV (pa ni), ne vključujemo med prejete račune. Če bi šlo za dolgoročni najem, obdavčen v Sloveniji, bi bila to sicer obdavčena nabava, vendar brez odbitka vstopnega DDV, če davek ni zaračunan in ga kupec tudi ni plačal dobavitelju.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006, spremembe: 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 141/2006, spremembe: 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011, 102/2012, 54/2013.

• Izvedbena uredba Sveta (EU), št. 282/2011, z dne 15. 3. 2011, o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, Uradni list EU, št. L 77/11, z dne 23. 3. 2011..

3

Če je bilo isto prevozno sredstvo najeto z zaporednimi pogodbami med istimi strankami, je trajanje teh pogodb trajanje stalne posesti ali uporabe prevoznega sredstva v okviru vseh pogodb skupaj.

V prvem primeru bi se moral dobavitelj identificirati na Hrvaškem in obračunati hrvaški DDV, medtem ko je v drugem primeru kraj obdavčitve Slovenija. Glede na to, da je promet opravljen med dvema slovenskima zavezancema, je obveznost obračuna DDV, tokrat slovenskega, prav tako na dobavitelju. Če gre za kratkoročni najem in je obveznost obdavčitve nastala na Hrvaškem, dobavitelj pa DDV ni obračunal, po našem mnenju prejemnik nima obveznosti, da obračuna DDV namesto dobavitelja na Hrvaškem. Odgovor na to vprašanje bi našli v hrvaški zakonodaji.

2 39. člen Izvedbene uredbe Sveta (EU), št. 282/2011, z dne 15. 3. 2011, o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost.

Začetni kapital družbe je bil pred tremi leti 7.500,00 evrov vplačan za novi d. o. o., danes, ko zapira, pa ima na transakcijskem računu 10.000 evrov, kapital v pasivi (pod črko A bilance stanja) je –3.000 evrov. Drugega nima, ne terjatev ne obveznosti. Ali ob oddaji kapitalskih dobičkov pri dohodnini v letu 2015 ne bo nič obdavčitve, ker je kapital negativen?

Neki drugi d. o. o. bi radi zaprli; v bilanci stanja ima obveznosti do lastnikov za kredit 9.400,00 evrov, obveznosti za druge stroške 1.000,00 evrov, osnovni kapital 7.500,00 evrov (vplačan pred 4 leti) in izgubo 9.200,00 evrov . Ali je iz teh podatkov mogoče približno izračunati, kakšna bi bila njihova obdavčitev pri dohodnini v letu 2016, če se d. o. o. zapre v letu 2015?

Pogodba in njena podaljšanja se štejejo za zaporedne pogodbe. Vendar trajanje kratkoročne oziroma kratkoročnih najemnih pogodb, sklenjenih pred pogodbo, ki se šteje za dolgoročno, ni vprašljivo, pod pogojem, da ne prihaja do zlorab.2 Iz navedenega izhaja, da je kraj obdavčitve storitev dajanja v najem plovila, ki se opravi za davčnega zavezanca: • v primeru kratkoročnega najema tam, kjer je plovilo dejansko dano na razpolago najemniku (Hrvaška); • v primeru dolgoročnega najema tam, kjer ima prejemnik storitev sedež ali poslovno enoto.

Kapitalski dobički ob zaprtju družbe II

Mnenje Kot smo že pojasnili, se davčna osnova ugotavlja po pravilih iz 97.–104. člena Zakona o dohodnini, pri čemer je ključna pravilna napoved predvsem z upoštevanjem 99. člena zakona. Ta določa, da se kot vrednost kapitala v času ob odsvojitvi šteje primerljiva tržna cena kapitala, kar pomeni, da je treba v davčni napovedi ustrezno poračunati tudi skrite rezerve (torej analizirati postavke bilance stanja na dan prenehanja družbe ter izračunati njihovo tržno vrednost). V davčno napoved se ne vpisujejo normirani stroški iz 98. in 99. člena Zakona o dohodnini; te upošteva davčni organ sam, po uradni dolžnosti. Če domnevamo, da bo družba že prej prodala vsa osnovna sredstva, zaloge in finančne naložbe, bo v bilanci stanja na aktivi izkazovala zgolj denarna sredstva na računu, na pasivi pa zgolj kapital (pod črko A pasive bilance stanja). V tem primeru je znesek kapitala ob odtujitvi v davčni napovedi fizične osebe enak znesku kapitala v bilanci stanja družbe. Če bo imela družba v bilanci stanja zgolj sredstva na transakcijskem računu, nekaj dolgov, negativen kapital, je zne-

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

sek kapitala ob odtujitvi prav tako negativen (kot je vrednost postavke A na pasivi). Če torej vaša stranka v prvem primeru nima nobenega drugega premoženja (niste navedli vseh podatkov, ker se vam pasiva in aktiva ne ujemata), temveč je dejanska tržna vrednost enaka vrednosti kapitala (–3000 €), pri tej fizični osebi ne bo prišlo do obdavčitve. Enako domnevamo za drug primer, če negativni kapital odraža dejansko stanje vrednosti te družbe (spet niste navedli vseh podatkov, a če podjetje nima finančnih terjatev, nepremičnin, opreme, zalog ipd. in je izguba odraz poštenega izkazovanja sredstev in obveznosti, prav tako ne bo prišlo do obdavčitve družbenika fizične osebe).

Upamo, da smo vaše vprašanje razumeli pravilno. Če je dejansko stanje drugačno, nas obvestite, da mnenje uskladimo.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 117/2006, spremembe: 33/2007 Odl.US: U-I-198/05-12, 45/2007 Odl.US: U-I260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010-UPB5, 43/2010, 51/2010UPB6, 106/2010, 9/2011-ZUKD-1, 13/2011-UPB7, 9/2012 Odl.US: U-I-18/11-10, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 71/2012 Odl.US: U-I-76/11-15, 75/2012, 94/2012, 52/2013 Odl.US: U-I-147/12-18, 96/2013.

4

Davčna obravnava dohodkov študenta v tujini Študent, ki je redno vpisan na magistrski študij v Švici, bo opravljal prakso v tej državi. Pogodbo o opravljanju dela bo sklenil prek posrednika Polygate (www.polygate.ch). Naši davčni upravi je treba sporočiti podatke o prejetih plačilih: na katerem obrazcu in v kakšnem roku? Študentovi starši uveljavljajo olajšavo za vzdrževanega družinskega člana, zato splošna olajšava študentu ne bo priznana. Kako pa je z dodatno olajšavo za študentsko delo?

Predvidevamo, da je treba plačati razliko v dohodnini. Ali je treba v naši državi plačati še kakšne druge dajatve? Ali je treba biti pozoren še na kaj, česar nismo navedli?

15

nice (Slovenije) in ki je v prvi omenjeni državi (Švici) navzoč samo zaradi svojega izobraževanja, usposabljanja, oproščen davkov v prvi omenjeni državi (Švici) na plačila, ki jih prejema za svoje vzdrževanje, izobraževanje ali usposabljanje, če ta plačila izvirajo iz virov zunaj države (zunaj Švice). Prvi odstavek 20. člena glede na vaše vprašanje ni relevanten, saj se nanaša na prejemke, ki jih rezident prejema iz Slovenije (in so plačila namenjena za izobraževanje), in na obdavčitev v Švici. V vašem primeru se uporablja 2. odstavek 20. člena Konvencije, ki določa: »Glede štipendij, šolnin in plačil, ki niso zajete v 1. odstavku tega člena, ki jih študent ali učenec, opisan v 1. odstavku, dodatno dobiva med svojim izobraževanjem ali ukom, bo lahko užival enake davčne oprostitve in olajšave, kot so na voljo rezidentom države, v kateri je na obisku.« Vendar ta odstavek obravnava samo davčno obravnavo v Švici. Glede teh oprostitev se morate pozanimati v Švici, kakšna je tam zakonodaja ter kakšne oprostitve in olajšave so glede študentskega dela namenjene švicarskim davčnem rezidentom. Kot ste opisali, se bo delo opravljalo prek posrednika za delo, zato vam bodo morda že tam svetovali, sicer pa lahko tudi mi naslovimo vprašanje na pisarno v Švici.

V Sloveniji je treba dohodke napovedati, bo pa dvojno obdavčevanje odpravljeno, kot sledi: »Kadar rezident Slovenije ustvari dohodek ali ima v lasti premoženje, ki se sme po tej konvenciji obdavčiti v Švici, Slovenija odobri kot odbitek od davka na dohodek tega rezidenta znesek, ki je enak davku od dohodka, ki je plačan v Švici.« Postopek pa je tak, da se napoved od dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja, za kar se štejejo dohodki študentov, opravi prek obrazca na povezavi: www.durs.gov.si/si/ fizicne_osebe/dohodnina_za_fizicne_osebe_obrazci/dohodek_iz_zaposlitve/napoved_za_odmero_akontacije_dohodnine_od_dohodka_iz_zaposlitve_dohodek_iz_drugega_pogodbenega_razmerja_za_rezidente oziroma www. uradni-list.si/files/RS_-2013-114-04299-OB~P003-0000.

PDF. Napoved je mogoče vložiti tudi prek portala eDavki, če ima davčni zavezanec digitalno potrdilo.

Dohodke iz tujine izplačujejo osebe, ki niso plačniki davka po 58. členu Zakona o davčnem postopku (ZdavP-2), zato se uporablja ta obrazec. Napoved se vloži do 10. dne v mesecu za dohodke, prejete v preteklem mesecu. K vlogi je treba priložiti ustrezna dokazila o podatkih o dohodku iz zaposlitve, npr. pogodbo, ki jo ima zavezanec verjetno sklenjeno s švicarskim posrednikom za delo Polygate, oziroma, če ima pogodbe sklenjene tudi direktno z delodajalci.

Mnenje Davčna obravnava Slovenski davčni rezidenti so zavezani za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji in zunaj Slovenije, in sicer po načelu ›obdavčitve po svetovnem dohodku‹. Če se zaposlitev izvaja v tuji državi, so taki dohodki praviloma že obdavčeni v tujini – pri viru, zato se v Sloveniji uporabi ustrezna metoda odprave dvojne obdavčitve, ki je določena s posamezno mednarodno pogodbo. Kot ste že navedli, se za dohodke, pridobljene v Švici, uporablja Konvencija med Slovenijo in Švico o izogibanju dvojnemu obdavčevanju. Po 20. členu je študent ali učenec, ki je ali je bil tik pred obiskom države pogodbenice (Švice) rezident druge države pogodbe-

Poleg 10-odstotnih normiranih stroškov lahko zavezanec uveljavlja tudi dejanske stroške, s katerimi znižuje davčno osnovo. V tem primeru mora k napovedi priložiti dokazila o nastanku dejanskih stroškov.

S 5. točko obrazca zavezanec uveljavlja v tujini plačan davek kot odbitek. Vendar bodite pozorni, saj se ne glede na možnost uveljavljanja odbitka tujega davka v napovedi za odmero akontacije dohodnine davčnemu zavezancu prizna odbitek tujega davka pri izračunu in poračunu dohodnine na letni ravni samo tedaj, če davčni zavezanec uveljavlja odbitek davka, plačanega v tujini, tudi v ugovoru zoper infor-

16

UNIKUM | NOVEMBER 2015 | STROKOVNA MNENJA IR

mativni izračun dohodnine oziroma v napovedi za odmero dohodnine (slednje le takrat, kadar davčni zavezanec sploh ne prejme informativnega izračuna dohodnine).

Na podlagi napovedi bo davčni organ v 15 dneh od dneva vložitve napovedi izdal odločbo o višini akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, natančneje, iz drugega pogodbenega razmerja, kamor spada tudi študentsko delo.

Rok za plačilo davka je 30 dni od dneva vročitve odločbe.

Prispevki za socialno varnost Predvidevamo, da je študent obvezno zdravstveno zavarovan kot družinski član po 20. členu ZZVZZ. Zato se skladno z določbo 55.a člena ZZVZZ za dohodke, izplačane od 1. 2. 2014, obračuna in plača prispevek delojemalca za zdravstveno zavarovanje po stopnji 6,36 odstotka od dohodkov, ki jih osebe, vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje na podlagi 15. ali 20. člena ZZVZZ, dosegajo v okviru drugega pravnega razmerja. Navedeni prispevek se sicer ne obračunava od dohodkov dela dijakov in študentov prek pooblaščenih organizacij v Sloveniji, kar pa ne velja za ›študentsko‹ delo v tujini. Izjema se nanaša samo na študentsko delo prek pooblaščenih organizacij, kot je urejeno v Sloveniji, zato se švicarski posrednik dela ne more šteti za študentski servis in zato za delo v tujini ne velja izjema od plačila tega prispevka.

Osnova za izračun in plačilo prispevka je prejeti dohodek. Če dohodek izplača tuja oseba, ki se po 58. členu ZDavP-2 ne šteje za plačnika davka, navedeni prispevek ugotovi davčni organ z odločbo, s katero izračuna akontacijo dohodnine od dohodkov, od katerih se plačuje prispevek. Zavezanec (prejemnik dohodka) mora prispevek plačati v roku in na način, ki je določen za akontacijo dohodnine od dohodkov, od katerih se plačuje prispevek. To pomeni, da se ta prispevek odmeri z odločbo DURS, skupaj z akontacijo dohodnine, in da je zato treba v 2. točki obrazca (podatki o zavezancu rezidentu) označiti drugi kvadratek, saj zavarovanec ni vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za polni delovni ali zavarovalni čas in ni upokojenec. Tako ureditev predvideva zadnja novela ZZVZZ, medtem ko ZPIZ-2 take prehodne določbe ne vsebuje, kar pomeni, da ni prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Letna davčna osnova in davčne olajšave Kot ugotavljate, splošna olajšava študentu ne bo priznana, če njegovi starši uveljavljajo olajšavo za vzdrževanega družinskega člana. Posebna osebna olajšava pa se prizna rezidentu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta prizna le izjemoma (ob pogoju starosti in pogoju narave dela). Olajšava se prizna študentu do dopolnjenega 26. leta starosti oziroma tudi po 26. letu, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa, za podiplomski študij pa za največ štiri leta od dneva vpisa. Prizna pa se zmanjšanje davčne osnove od dohodka za opravljeno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda RS za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja, in sicer v deležu 75 odstotkov splošne olajšave. Zakon o dohodnini določa le posredovanje študentskega dela v skladu s slovensko zakonodajo, zato se bodo dohodki, prejeti v tujini, šteli med dohodke iz drugega pogodbenega razmerja, za katere ne velja posebna osebna davčna olajšava, ki znižuje

davčno osnovo. To ne pomeni, da za dohodke, prejete prek študentskega servisa v Sloveniji in prek napotnice, študent ne bo imel posebne osebne davčne olajšave, vendar za druge dohodke, kot je dohodek, ki ga bo študent prejel iz tujine, ta olajšava ne bo zmanjševala davčne osnove.

Povzetek Dohodke iz tujine je treba napovedati do 10. dne v mesecu za dohodke, prejete v preteklem mesecu prek obrazca na povezavi www.durs.gov.si/si/fizicne_osebe/dohodnina_za_fizicne_osebe_obrazci/dohodek_iz_zaposlitve/ napoved_za_odmero_akontacije_dohodnine_od_dohodka_iz_zaposlitve_dohodek_iz_drugega_pogodbenega_razmerja_za_rezidente ali prek eDavkov.

Posebna osebna olajšava bo študentu priznana, vendar ne za dohodke, prejete iz tujine, ampak le za dohodke, ki jih bo prejemal na podlagi napotnice slovenskega študentskega servisa.

Poleg davka v Sloveniji bo treba plačati tudi prispevek za zdravstveno zavarovanje, ki bo odmerjen z odločbo o plačilu dohodnine. Dodatno je treba paziti, da se na letni ravni uveljavlja odbitek davka, plačanega v tujini, tudi v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine, drugače ne bo upoštevan.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 13/2011-UPB7, 9/2012 Odl.US: U-I-18/11-10, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 71/2012 Odl.US: U-I-76/11-15, 75/2012, 94/2012, 52/2013 Odl.US: U-I-147/12-18, 96/2013.

• Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), Uradni list RS, št. 13/2011UPB4, 32/2012, 94/2012, 101/2013.

• Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), Uradni list RS, št. 9/1992, 72/2006-UPB, 114/2006-ZUTPG, 91/2007, 76/2008, 62/2010-ZUPJS, 87/2011, 40/2012-ZUJF, 21/2013-ZUTD-A, 91/2013, 99/2013-ZUPJS-C, 99/2013-ZSVarPre -C, 111/2013-ZMEPIZ-1.

• Mednarodna konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja med vlado Republike Slovenije in Zveznim svetom Švicarske konfederacije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju v zvezi z davki na dohodek in premoženje, Uradni list RS, št. 50/1997, 26/2013.

5

Opravljanje gradbenih storitev v tujini Slovensko podjetje sklene pogodbo z drugim podjetjem iz držav članic EU (Nemčija, Belgija) za opravljanje gradbenih storitev na objektih, ki stojijo v teh državah. Podjetje pošlje delavce na delo v te države, torej med tednom tudi tam bivajo. Zanima nas, kako je v teh primerih z obračunom DDV in izstavitvijo računa. Glede na to, da je nepremičnina v tujini in se na njej izvajajo gradbene storitve, so te obdavčene po 27. členu ZDDV-1, kar pomeni, da ne gredo v knjigo DDV -O, zato se mora slovensko podjetje registrirati v drugi državi za DDV in tam plačati njihov DDV. Prosimo za potrditev, ali je naše razmišljanje pravilno. Kdo v Sloveniji bi nam oziroma tem našim podjetjem lahko pomagal, da bi se registrirali v drugih državah in bi obračunavali DDV po tamkajšnji zakonodaji?

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

17

Mnenje Kot ste pravilno navedli, je kraj obdavčitve gradbenih storitev v skladu s posebnim pravilom 27. člena ZDDV-1 tam, kjer se nepremičnina nahaja. Kadar je kraj obdavčitve v drugi državi članici EU, kot je sedež izvajalca, je treba določiti, katera oseba je dolžna obračunati DDV. V nekaterih primerih je obveznost prenesena na prejemnika storitve.

Direktiva o DDV to možnost daje državam članicam v 194. členu: »1. Kadar obdavčljivo dobavo blaga ali storitev opravlja davčni zavezanec, ki nima sedeža v državi članici, v kateri je DDV dolgovan, lahko države članice določijo, da je oseba, ki je dolžna plačati DDV, oseba, kateri se opravi obdavčljiva dobava blaga ali storitev.

2. Države članice določijo pogoje za izvajanje odstavka 1.« Gradbene storitve so v Direktivi o DDV omenjene tudi v 199. členu, kjer je določeno: »1. Države članice lahko določijo, da je oseba, ki je dolžna plačati DDV, davčni zavezanec, za katerega se opravi katerakoli od naslednjih storitev: (a) gradbena dela, vključno s popravili, čiščenjem, vzdrževanjem, rekonstrukcijo in rušenjem v zvezi z nepremičninami, kot tudi predaja gradbenih del, ki velja za dobavo blaga v skladu s členom 14(3); (b) zagotovitev osebja, vključenega v dejavnosti iz točke (a); (c) dobava nepremičnin, kakor je navedeno v členu 135(1)(j) in (k), če se je dobavitelj odločil za obdavčenje dobave v skladu s členom 137; (č) dobava rabljenega materiala, tudi rabljenega materiala, ki ga kot takega ni mogoče ponovno uporabiti, ostankov, industrijskih in neindustrijskih odpadkov, odpadkov, ki jih je mogoče reciklirati, delno predelanih odpadkov in določenega blaga in storitev, kot je navedeno v Prilogi VI; (d) dobava blaga, ki ga davčni zavezanec zagotavlja kot jamstvo drugemu davčnemu zavezancu v zvezi z izvrševanjem tega jamstva; (e) dobava blaga po odstopu pridržka lastninske pravice prejemniku odstopljene pravice in po uveljavljanju te pravice s strani prejemnika odstopljene pravice; (f) dobava nepremičnin, ki jih prodaja dolžnik po sodbi v postopku obvezne prodaje drugi osebi.

2. Pri uporabi možnosti iz odstavka 1 lahko države članice omejijo dobave blaga in opravljanje storitev ter kategorije dobaviteljev, ponudnikov, pridobiteljev ali prejemnikov, za katere se ti ukrepi lahko uporabljajo.

3. Za namene odstavka 1 lahko države članice sprejmejo naslednje ukrepe: (a) določijo, da se davčni zavezanec, ki opravlja tudi dejavnosti ali transakcije, ki niso obravnavane kot obdavčljive dobave blaga ali opravljanja storitev, v skladu s členom 2 šteje za davčnega zavezanca za vse prejete dobave ali opravljene storitve, kakor je navedeno v odstavku 1 tega člena;

(b) določijo, da javni organ, ki ni davčni zavezanec, šteje za davčnega zavezanca v zvezi s prejetimi dobavami, kakor je navedeno v točkah (d), (e) in (f) odstavka 1.

4. Države članice obvestijo Odbor za DDV o nacionalnih ukrepih, sprejetih v skladu z odstavkom 1, če to niso ukrepi, ki jih je odobril Svet pred 13. 8. 2006 v skladu s členom 27(1) do (4) Direktive 77/388/EGS in jih povzema odstavek 1 tega člena.« Gre za določbo, ki je namenjena preprečevanju izogibanja plačilu DDV. Točke a) do č) 1. odstavka 199. člena so v slovenski zakon implementirane v 76.a členu.

Tabelo, ki prikazuje, katere države so uporabile možnosti iz 199. člena, najdete na povezavi ec.europa.eu/taxation_customs/resources/documents/taxation/vat/key_documents/vat_committee/2012_notifications.pdf, nekaj usmeritev glede obveznosti, povezanih s poslovanjem v drugih državah, pa na ec.europa.eu/taxation_customs/ taxation/vat/traders/vat_community/index_en.htm (Vademecum on VAT obligations – na dnu strani). pa, Če sklepamo iz domače ureditve (76.a člen), pa uporaba 199. člena Direktive v državi članici ne zagotavlja nujno, da se tujemu davčnemu zavezancu ni treba identificirati v drugi državi.

Kadar je kraj obdavčitve v drugi državi članici EU in se dobavitelj tam tudi identificira, izdane in prejete račune z DDV te države poroča v tamkajšnjem obračunu DDV. Račune s tujim DDV mora izdajati v skladu z zakonom države, kjer nastane davčna obveznost. Pri tem ni pomembno, ali DDV obračuna sam ali je obveznost prenesena na prejemnika. Žal ne vemo, kdo v Sloveniji bi bil sposoben izpeljati identifikacijske postopke v državah članicah EU. V takih primerih se dobavitelji običajno obrnejo na poslovne partnerje, ki jim priporočijo lokalne strokovnjake z ustreznim znanjem.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006, spremembe: 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 141/2006, spremembe: 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011, 102/2012, 54/2013.

• Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. 11. 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11. 12. 2006, str. 1), zadnjič spremenjena 17. 12. 2013 z Direktivo 2013/61/EU.

ROKOVNIK

18

POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

Da ne pozabim:

10. december

PRAVNE OSEBE:

FIZIČNE OSEBE (s.p.):

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb november 2015

Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti november 2015

EURIBOR

na dan 22. 10. 2015

na dan 17. 11. 2015

3-mesečni

-0,053

-0,086

6-mesečni

0,019

0,013

12-mesečni

0,129

0,077

ETN - poročanje o prodajah in najemih, sklenjenih v preteklem mesecu 15. december

Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

Intrastat poročilo 17. december

AJPES-večstranski pobot medsebojnih obveznosti

18. december

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

20. december

Rekapitulacijsko poročilo 11/2015 in hkrati DDV-O 11/2015 Banka Slovenije - poročilo: BST, KRD, DVP, SN-T

31. december

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (17. 11. 2015)

Plačila v gotovini

FURS - obračun in plačilo DDV 11/2015 Poročilo o dobavah (76.a člen) 11/2015 Predložitev obračuna in plačilo davka na finančne storitve Banka Slovenije-SKV

420 EUR

Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2*

FURS – obvestilo o spremembi izbranega sistema vodenja poslovnih knjig za zasebnike (dvostavno ali enostavo)

Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga in storitev v RS po ZPPDFT**

Variabilni del priznane obrestne mere

5.000 EUR

Nov. 2015

EUR

USD

JPY

GBP

CHF

Do vključno 1 meseca

-0,11900 %

0,19000 %

0,04943 %

0,51350 %

-0,77400 %

Do vključno 3 mesecev

-0,06600 %

0,33410 %

0,08143 %

0,57938 %

-0,73200 %

Do vključno 6 mesecev

0,00700 %

0,55615 %

0,12157 %

0,73688 %

-0,69100 %

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

12 mesecev

0,10900 %

0,87465 %

0,22614 %

1,04750 %

-0,59300 %

Obdobje od 1. 7. 2015 – 31. 12. 2015

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/ davki_in_carine/obrestne_mere_za_obresti_na_posojila_med_povezanimi_osebami/ (17. 11. 2015)

Vrsta izplačila za

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

8,05 %

Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. Uradni list RS št. 48/2015, 3. 7. 2015)

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

November 2015

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 92/2013, 16/2014, 59/2014, 28/2015)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR. V primeru, da delavec dela 11 ur ali več na dan - 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro nad 8 ur.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70 % cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javni prevoz - do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15 %; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10 %.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15 %; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10 %.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

v skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Nadomestilo za ločeno življenje se lahko določi v pogodbi o zaposlitvi delavca pod pogoji in v znesku, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, kot to določa vsakokratni podzakonski predpis.

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 30% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 458,83 EUR* Za 20 let delovne dobe: v višini 50% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 764,72 EUR* Za 30 let delovne dobe: v višini 70% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 1.070,61 EUR*

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povp. mes. plač v RS za pretekle tri mesece 3.058,89** oz. v višini dveh povp. mes. plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

798,64 EUR za leto 2015; Najvišji znesek brez prispevkov 1.070,61 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- v primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece - 1.529,45**; - v primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 764,72** - Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.529,45 EUR**) - Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece (1.529,45**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si/).

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

NE SPREGLEJTE

19

Ne spreglejte

pomembnejših novosti, objavljenih v Uradnem listu, za računovodstvo, davke in finance v gospodarstvu:

Številka Uradnega lista

Vsebina

79/2015

Ni objav iz davčno-računovodskega področja.

80/2015

3149. Sklep o ugotovitvi razširjene veljavnosti celotne Kolektivne pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije

81/2015

Ni objav iz davčno-računovodskega področja.

82/2015

3256. Zakon o spremembah Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 (ZRPPR1015-A)

82/2015

3258. Zakon o dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2M)

83/2015

Ni objav iz davčno-računovodskega področja.

84/2015

3314. Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, september 2015

Kratek povzetek in opombe

85/2015

3315. Poročilo o gibanju plač za avgust 2015

86/2015

Ni objav iz davčno-računovodskega področja.

87/2015

Ni objav iz davčno-računovodskega področja.

Podpore Pomurski regiji se podaljšajo še za dve leti, torej do vključno leta 2017 (tudi spodbude za zaposlovanje in olajšave za investiranje).

Omejeno izogibanje obdavčitvi obresti pri hibridnem financiranju v čezmejnih poslih. Urejen izvzem dividend iz obdavčitve po 24. členu ZDDPO-2.

Nov 15.a člen zakona o določanju davčne osnove v primeru rezervacij za dolgoročne zaslužke zaposlenih.

Mesečni koeficient rasti cen življenjskih potrebščin septembra 2015 v primerjavi z avgustom 2015 je bil –0,001.

Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za avgust 2015 je znašala 1.524,44 EUR, neto pa 995,85 EUR. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje junij–avgust 2015 je znašala 1.535,36 EUR.

Novičke s portala IR Celotna vsebina novic je na voljo na www.iracunovodstvo.eu 26. 11. 2015 Z januarjem spremenjena definicija minimalne plače 24. 11. 2015 Davčne reforme vendarle ne bo!

Minister za finance, Dušan Mramor, je danes (24.11.2015) sporočil, da se bodo umaknili predlogi davčnih sprememb, ki so bili predvideni za leto 2016. Navedena odločitev je bila sprejeta zaradi izjemnega nasprotovanja strokovne javnosti, saj so bili predlagani ukrepi gospodarsko neutemeljeni in neustrezni. Predlagani ukrepi niso izpolnjevali zavez glede razbremenitve gospodarstva in ustvarjanja konkurenčnega poslovnega okolja, do določene mere pa so bili ukrepi najverjetneje celo neustavni.

Glede na navedeno, sprememb pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov zaenkrat ne bo, odločitve o ostalih davčnih spremembah pa se prenašajo v naslednje leto in bodo predmet nadaljnjih usklajevanj in pogajanj.

16. 11. 2015 Nov paket davčnih sprememb

04. 11. 2015 SRS 2016

16. 11. 2015 SRS 2016 v javni razpravi

Strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo je dne 22. 10. 2015 po končani javni razpravi sprejel Slovenske računovodske standarde (2016) ...

Po zakonu morata soglasje za nove računovodske standarde dati tudi gospodarski, finančni in kmetijski minister ...

16. 11. 2015 Nagrajevanje zaposlenih na podlagi poslovnega izida od leta 2017 16. 11. 2015 V javni razpravi tudi nov zakon o trošarinah Obeta se popolna prenova zakona ...

11. 11. 2015 Uporaba poštene vrednosti pri majhnih in mikro družbah po 1.

1. 2016

02. 11. 2015 Obeta se že druga sprememba Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov 29. 10. 2015 Sodišče EU odločilo o obdavčitvi transakcij menjave bitcoinov z DDV 29. 10. 2015 Če podeljujete štipendije boste morali letos poročati kar dvakrat

Preiskava tako za majhne kot tudi za mikro kapitalske družbe... www.iracunovodstvo.eu

IZOBRAŽEVANJA IR december 2015 SEMINARJI IR 1. december

9. december

16. december

Vesna Bartolj Maver

Maja Dolinar Dubokovič

9. december

16. december

Priprava na zaključni račun za leto 2015 in novosti v računovodstvu z 2016 (predavanje v Kranju)

Računovodstvo in davki pri samostojnih podjetnikih

Kristinka Vukovič 2. december

Priprava na zaključni račun za leto 2015 in novosti v računovodstvu z 2016 (predavanje v Mariboru) Kristinka Vukovič

Sestava davčnega obračuna za leto 2015 Mitja Černe 10. december

Aktualno pri povračilih stroškov v zvezi z delom

Društva in letna poročila Vesna Bartolj Maver 17. december

Obdavčitev storitev z DDV

Transakcije z nepremičninami in obračun DDV

Maja Dolinar Dubokovič

Društva in davčna bilanca

mag. Tamara Prezelj

Vesna Bartolj Maver

11. december

Vpliv sprememb ZGD in SRS na konsolidacijo

2. december

3. december

Priprava na zaključni račun za leto 2015 in novosti v računovodstvu z 2016 (predavanje v Kopru) Kristinka Vukovič 4. december

Razmejitve ali rezervacije?

Knjiženje po SRS in MSRP (vključno s subvencijami) Kristinka Vukovič 7. december

Novosti SRS in ZGD-1 s ponazoritvami knjiženj Kristinka Vukovič

17. december

Vse o osnovnih sredstvih zdaj in v 2016

Vesna Bartolj Maver

Kristinka Vukovič 14. december

DDV pri poslovanju s tujino

Priprava na zaključni račun za leto 2015 in novosti v računovodstvu z 2016 (predavanje v Celju)

mag. Tamara Prezelj

Kristinka Vukovič

14. december

18. december

Priprava dokumentacije za transferne cene

17. december

mag. Barbara Guzina

Vpliv nove zakonodaje in predstavitev aktualne problematike pri poslovanju društev

15. december

Vesna Bartolj Maver

Prvič delam letno poročilo za majhno gospodarsko družbo Kristinka Vukovič

22. december

Novosti SRS in ZGD-1 s ponazoritvami knjiženj Kristinka Vukovič

KRATKI SEMINARJI IR

ŠOLE IR

3. december

4., 8. in 11. december

10. december

Obdavčitev izplačil po pogodbah o poslovodenju in prokuri, vključno z novostmi v letu 2015 (predavanje v Celju)

Kaj moram vedeti o drobnem inventarju

Maja Dolinar Dubokovič

ABC odloženih davkov: kako jih pravilno izračunati, poknjižiti in bilancirati

3. december

Novosti SRS in ZGD-1 - kratko in jedrnato (predavanje v Kopru) Kristinka Vukovič 7. december

Inventura v praksi Vesna Bartolj Maver 7. december

Davčne blagajne (predavanje v Celju) mag. Tamara Prezelj 8. december

Obdavčitev izplačil po pogodbah o poslovodenju in prokuri, vključno z novostmi v letu 2015 Maja Dolinar Dubokovič

Šola o DDV - osnove mag. Tamara Prezelj

Kristinka Vukovič 14. december

Kristinka Vukovič 14. december

Akademija IR 2015/16 GOSPODARSTVO

Davčne blagajne mag. Tanja Urbanija 15. december

Osnove verižnih poslov (predavanje v Celju)

Celoletno celostno izobraževanje za računovodje Ljubljana, Koper, Celje, Kranj

mag. Tamara Prezelj 16. december

Novosti SRS in ZGD-1 - kratko in jedrnato Kristinka Vukovič 17. december

9. december

Kako izterjati dolžnike?

ABC odloženih davkov: kako jih pravilno izračunati, poknjižiti in bilancirati (predavanje v Celju)

Nina Orehek Ručigaj

Kristinka Vukovič

www.iracunovodstvo.eu