e-Bilten Unikum dec.12

Page 1

ww

un

w.

n w.iracu ovodstv

Ključne spremembe kontnega okvira za gospodarstvo stran

.si

ww

ija

RAČUNOVODSTVO

o.e u

B I LT E N

8

KaDRI

Novosti na področju trga dela stran

Številka 12 • DECEMBER 2012

11, 12

TEMA MESECA

Obdavčitev z normiranimi odhodki in nekatere druge davčne spremembe v letu 2013

Obdavčitev z normiranimi odhodki je končno ugledala luč sveta. Čas bo pokazal, ali je ta obdavčitev zanimiva za večje število davčnih zavezancev, kar je bila želja predlagatelja te ureditve. To možnost bodo lahko izkoristile fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, in družbe, ki v preteklem davčnem obdobju ne bodo imele več kot 50.000 € računovodskih prihodkov. Davčna osnova se bo tem davčnim zavezancem ugotavljala prek normiranih odhodkov, ki znašajo 70 odstotkov davčno priznanih prihodkov. Več o tem na straneh

3, 4, 5 in 6

Cena 6,51 EUR


2)

Vsebina / kazalo:

UVODNIK

Tema meseca

Obdavčitev z normiranimi odhodki in nekatere druge davčne spremembe v letu 2013 stran 3, 4, 5, 6

Novo leto, novi predpisi

Samozaposleni po novem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju stran 7 RAČUNOVODSTVO

Ključne spremembe kontnega okvira za gospodarstvo Letošnje leto je pri koncu. V njem se je nabralo nekaj dobrih rešitev za davčne zavezance, kar nekaj upov je ostalo neizpolnjenih. Gospodarska kriza za premnoge še ni zapustila te dežele, tudi njeni vladarji ne. Nerada pišem o politiki, ker sem prepričana, da nam je bistvo prikrito. Prav zato in ker me naši politiki spravljajo v slabo voljo, to pa je najbolje čim prej pregnati in je ne nositi med ljudi in v novo leto, se raje vračam k računovodstvu in davkom. V decembru smo dobili kar nekaj sprememb predpisov o davkih in prispevkih. Začelo se je na veliko – kdo vse ne bo več vodil knjig, kdo vse bo Kristinka obdavčen kot pavšalist. Pa sem še vedno prepričana, da bo to prišlo v Vukovič poštev zgolj za tiste majhne subjekte, ki “nimajo” stroškov ali ki se jim ne ljubi preveč natančno ukvarjati z drobnarijami – s pisanjem potnih obračunov in podobno. In žal se ni našla rešitev za družbe, ki bodo še naprej morale voditi knjige v poslovne namene in za namene sestave računovodskega poročila po Zakonu o gospodarskih družbah. Toda – ali podjetnikom res ne bo treba več voditi knjig? Ne, po računovodskih standardih ne, ostajajo pa jim davčne knjige, kot jih nalaga minister Gregor: evidenco izdanih računov, evidenco osnovnih sredstev, gostinci in slaščičarji še evidenco nabave in porabe pijač in živil. In vsi, ki so v sistemu DDV, še davčne knjige za ta namen (prag je, dokler ne dobimo blagoslova iz Bruslja, še vedno In žal se ni našla 25.000 €). Kar morda pozabljamo in nam je zoprno: družbam in tistim podjetnikom, ki zaposlujejo, ostarešitev za družbe, jajo tudi nikjer zapovedane evidence o rabi avtomobiki bodo še naprej lov. Ne zato, da bi dokazovali potrebnost stroškov v morale voditi zvezi z njimi, temveč zato, da dokažemo, da ni podlage za obračun bonitete, če je podjetje seveda ne knjige v poslovne obračunava. Povsem črtati se knjigovodstva kakopak namene in za ne da, kajne? Kaj še prinašajo novi predpisi, si preberimo v tokratnem nosilnem članku, kakšno temo o namene sestave prispevkih bomo odprli še v prihodnje, pa tudi o novi računovodskega ureditvi delovnih razmerij, ki jo napovedujejo še pred iztekom zime. poročila po Da bi Vam novo leto prineslo veliko lepega, sreče in Zakonu o gospozdravja ter dobro stanje na računu in v bilanci, Vam darskih družbah. želim v imenu celotne ekipe, ki soustvarja Unikum. Srečno 2013 in srečno do prihodnjič! Vaša Kristinka Vukovič

stran 8

Vrednotenje proizvodnje v manjših podjetjih stran 9, 10 KADRI

Novosti na področju trga dela stran 11, 12 Mnenja IR stran 13, 14, 15, 16, 17 ROKOVNIK stran 18

letnik 6 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515, 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu Odgovorna urednica: Nina Selan Slapar, nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.istockphoto.com, v kolikor ni drugače označeno Fotografija na naslovnici: www.istockphoto.com Oblikovanje in priprava za tisk: Barbara Šušteršič Tisk: Birografika Bori d.o.o. Posamezna številka stane: 6,51 EUR. Letna naročnina na tiskano verzijo znaša: 52 EUR + 8,5% DDV Letna naročnina na spletno verzijo znaša: 20 EUR + 20% DDV Naročnina velja do pisnega preklica. V povprečju natisnemo 600 izvodov. Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan. ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.


(3

TEMA MESECA

Obdavčitev z normiranimi odhodki in nekatere druge davčne spremembe v letu 2013

Decembra so bile sprejete spremembe in novosti Zakona o dohodnini (ZDoh-2), Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) in Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2). Objavljene so bile v Uradnem listu RS, št. 94/2012, večinoma pa se uporabljajo od 1. 1. 2013 oziroma za davčna obdobja, ki se začnejo z vključno 1. 1. 2013. V tokratnem prispevku pišemo predvsem o spremembah ZDoh-2 in ZDDPO-2, o spremembah in novostih ZDavP-2 pa le toliko, kolikor je to povezano z ugotavljanjem davčne osnove prek normiranih odhodkov.

Obdavčitev z normiranimi odhodki Ena večjih novosti oziroma sprememb je obdavčitev z normiranimi odhodki, ki jo bodo lahko ob izpolnjenih pogojih izkoristile fizične osebe, ki opravljajo dejavnost po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2), in gospodarske družbe, ki so obdavčene po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). V nadaljevanju za oboje uporabljamo tudi izraz davčni zavezanci. Ta obdavčitev ni možna za nepridobitne organizacije, kot so društva, zavodi, zadruge, zbornice itd., ker niso gospodarske družbe. Izvajati se bo začela s 1. 1. 2013. Sedanjo obdavčitev normirancev – fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost po Zakonu o dohodnini (v nadaljevanju: podjetniki normiranci),

bo zamenjala ta nova ureditev, pri družbah pa se taka obdavčitev vzpostavlja na novo. Prihodki davčnih zavezancev, ki bodo želeli izbrati to obdavčitev za leto 2013, v letu 2012 ne bodo smeli preseči 50.000 € (enako tudi v naslednjih letih). Višina teh prihodkov se ugotavlja po računovodskih pravilih po načelu nastanka poslovnega dogodka (po obračunani realizaciji). Davčni zavezanci bodo lahko izbrali to obdavčitev tudi tedaj, če bodo imeli zaposlenega enega ali več delavcev, je pa zanje davčno manj zanimivo, če imajo zaposlenega ali več zaposlenih, saj z naraščanjem števila zaposlenih naraščajo tudi dejanski stroški, ki lahko presegajo normirane odhodke. Davčna osnova normirancev se izračuna tako, da se od prihodkov, ugotovljenih po davčnih predpisih (davčno priznani prihodki) odšteje 70 odstotkov prihodkov. Iz zakonskega besedila Zakona o dohodnini morda ni povsem jasno, ali se 70 odstotkov upošteva od ustvarjenih računovodskih prihodkov ali od davčnih priznanih prihodkov. Iz namena predlagatelja pa razberemo, da se normirani odhodki izračunajo v višini 70 odstotkov davčno priznanih prihodkov. Davčni zavezanec ugotovi davčno priznane prihodke tako, da prihodke, ugotovljene po računovodskih standardih, poveča oziroma zmanjša skladno z davčnimi pravili, če nastopijo takšne situacije. Tak primer bi bilo poslovanje med podjetnikom normirancem in drugo pravno ose-

bo (ali družbo normiranko in podjetnikom), kjer je bilo prodano blago po ceni, nižji od primerljive tržne cene, zaradi česar bi bil ta normiranec dolžan povečati prihodke za davčne namene. Pri obdavčitvi z normiranimi odhodki se dejanski odhodki zaradi ugotavljanja davčne osnove ne bodo ugotavljali. Normirani odhodki so tako namenjeni pokrivanju vseh dejanskih stroškov dela, materiala, storitev, amortizacije pa tudi drugih stroškov oziroma odhodkov, ki nastanejo pri opravljanju dejavnosti. Slednje velja tudi za družbo, ki izbere obdavčitev z normiranimi odhodki. Dejanski odhodki, davčne olajšave in davčna izguba se pri tej obdavčitvi ne upoštevajo. Večja novost pri obdavčitvi podjetnikov normirancev je še cedularna obdavčitev od opravljanja dejavnosti. Pri njih bo ugotovljena davčna osnova (30 odstotkov davčno priznanih prihodkov) obdavčena z 20-odstotno davčno stopnjo. Ti dohodki se tako ne bodo vključevali v letno davčno napoved oziroma informativni izračun dohodnine. Davek iz dejavnosti se bo obračunal v davčnem obračunu, in ne več na obrazcu REK-2, oziroma se ne bo več odmerjal na podlagi vložene davčne napovedi, kar je veljalo pri poslovanju s kupci, fizičnimi osebami. Tudi družbe normiranke bodo dolžne sestaviti davčni obračun zaradi obdavčitve z davkom od dohodkov pravnih oseb.

Davčna osnova normirancev se izračuna tako, da se od prihodkov, ugotovljenih po davčnih predpisih (davčno priznani prihodki) odšteje 70 odstotkov prihodkov. Podjetnik normiranec bo izračunal davčno osnovo kot razliko med svojimi davčno priznanimi prihodki in normiranimi odhodki v višini 70 odstotkov teh prihodkov. To bo tudi njegova dokončna davčna osnova, kar pomeni, da je ne bo mogel zmanjšati z olajšavami od opravljanja dejavnosti niti z osebnimi olajšavami,


4) kot so splošna davčna olajšava in olajšava za vzdrževane družinske člane. Tak podjetnik tudi v informativnem izračunu ne bo mogel uveljaviti splošne olajšave in olajšave za vzdrževane družinske člane, če ne bo imel drugih sintetičnih dohodninskih dohodkov, saj v tem primeru ne bo dolžan vložiti davčne napovedi oziroma informativnega izračuna dohodnine. Tega dvojega ne bo vlagal, ker bodo ti dohodki obdavčeni cedularno, in ne več sintetično. Drugače bo veljalo za podjetnike, ki so zavarovani iz delovnega razmerja in ki bodo te davčne olajšave lahko upoštevali pri dohodkih iz zaposlitve, ne pa v zvezi z dohodkom iz dejavnosti, ki bo obdavčen cedularno. Davčni zavezanci, ki bodo želeli, da se jim davčna osnova v letu 2013 ugotavlja prek normiranih odhodkov, bodo v letu 2013 vložili priglasitev na davčno upravo, s katero bodo izjavili, da izpolnjujejo pogoje za njeno uporabo, in da želijo izbrati takšno obdavčitev. Vstop v tak način ugotavljanja davčne osnove je prostovoljen, ne obvezen. Pomembna bo pravočasna priglasitev tega načina obdavčitve, drugače se za tisto leto ta obdavčitev ne bo mogla uporabljati. Davčni zavezanci, ki že poslujejo, bodo priglasitev vložili do 31. 3. tekočega leta (za leto 2013 do 2. 4. 2013) oziroma do poteka roka za predložitev davčnega obračuna za prehodno leto.

Vstop v tak način ugotavljanja davčne osnove je prostovoljen, ne obvezen. Pomembna bo pravočasna priglasitev tega načina obdavčitve, drugače se za tisto leto ta obdavčitev ne bo mogla uporabljati. Podobno bo veljalo za prenehanje ugotavljanja davčne osnove na ta način. Če do omenjenega roka normiranec (družba ali podjetnik) ne bo obvestil davčne uprave o prenehanju ugotavljanja davčne osnove prek normiranih odhodkov, se bo štelo, da želi še naprej ugotavljati davčno

osnovo na ta način. Če pa ne bo izpolnjeval pogojev za nadaljnjo uporabo tega načina obdavčitve, bo dolžan izstopiti iz njega. Izstop iz sistema DDV bo tako prostovoljen, če normiranec ne bo več izpolnjeval pogojev za uporabo te obdavčitve, pa bo obvezen. Obdavčitev z normiranimi odhodki lahko izberejo tudi novoustanovljeni podjetniki in družbe, pri katerih se pogoj 50.000 € ne presoja, ker v preteklem davčnem obdobju še niso poslovali. Izjema velja, če gre za špekulativno ustanovitev ali reorganizirano poslovanje davčnega zavezanca, kjer se šteje, da davčni zavezanec ni začel s poslovanjem na novo. Prihodki se v teh primerih seštevajo (npr. podjetnik, ki se je preoblikoval v družbo v času 18 mesecev pred priglasitvijo obdavčitve z normiranimi odhodki). Priglasitev obdavčitve z normiranimi odhodki pri novoustanovljenih podjetnikih in družbah je treba opraviti ob predložitvi prijave v davčni register v osmih dneh od vpisa v primarni register oziroma do vpisa v uradno evidenco organa. Podjetniki, ki že ugotavljajo davčno osnovo prek normiranih odhodkov, bodo ob priglasitvi priložili tudi oceno predvidene davčne osnove, ki bo služila za plačilo akontacij, ki jih bodo plačevali četrtletno, tako kot drugi normiranci. Podrobnejša pravila so predpisana v Zakonu o davčnem postopku. Poslovanje normirancev bo z vidika obdavčitve precej različno, če bo poslovanje potekalo pod statusno obliko samostojnega podjetnika ali na primer družbe z omejeno odgovornostjo, če primerjamo subjekta, ki se bosta odločila za ugotavljanje davčne osnove prek normiranih odhodkov. Med podjetnikom normirancem in družbo normiranko je precejšnja razlika v obdavčitvi pa tudi glede vodenja poslovnih knjig. Podjetnik normiranec bo obdavčen z 20-odstotno davčno stopnjo, kar bo njegova dokončna obdavčitev, medtem ko bo družba drugo leto obdavčena s 17-odstotnim davkom od dohodkov pravnih oseb, če si bo družbenik hotel izplačati dobiček, pa bo prišlo še do ene obdavčitve: ta delitev dobička se bo obdavčila s 25-odstotnim davkom od dohodkov iz kapitala. Obdavčitev

z normiranimi odhodki je tako močno porušila razmerje med obdavčitvijo podjetnikov normirancev in na drugi strani družb, ki ugotavljajo davčno osnovo prek normiranih odhodkov. Za delitev bo na voljo poslovni dobiček, ki ne bo nujno enak 30 odstotkom davčno priznanih prihodkov (davčno priznani prihodki – 70 odstotkov teh prihodkov). V poslovnih knjigah se bo – tako kot to velja zdaj – ugotavljal dejanski dobiček pred obdavčitvijo, davčna obveznost pa se bo pri družbi normiranki ugotavljala drugače, saj se bodo upoštevali normirani, in ne dejanski odhodki pri ugotavljanju davčne osnove. Drugič, pomembna razlika med družbo in podjetnikom normirancem je ta, da podjetnik normiranec ni dolžan voditi poslovnih knjig (glavne knjige) in pripravljati letnega poročila, medtem ko je družba dolžna voditi poslovne knjige in pripravljati ter oddajati letno poročilo. Podjetnik normiranec je dolžan voditi le evidenco izdanih računov in register osnovnih sredstev in morebitne druge evidence, ki so predpisane zaradi opravljanja določenih dejavnosti po posebnih predpisih. Poleg tega so normiranci dolžni voditi še evidence DDV in pripravljati obračune DDV, če so identificirani za namene DDV, oziroma so se dolžni identificirati za namene DDV. Vodenje evidenc za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in so normiranci, predpisuje Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (Uradni list RS, št. 138/06, 52/07). Dejstvo, da vodenje poslovnih knjig pri podjetnikih po ZDoh-2 ni potrebno, ne pomeni, da nista potrebna tudi zbiranje in hramba knjigovodskih listin, ki se nanašajo na obveznosti iz prejetih računov. To bo potrebno zaradi predpisanega roka hrambe listin, morebitne obveznosti prijave neplačane obveznosti v ePobot, zaradi pravdnih postopkov ali zaradi dokazovanja, da morda po tej listini ni nastala kakšna druga davčna posledica (denimo strošek, ki se nanaša na zasebne namene zaposlenih, zaradi katerega bi bilo treba obračunati dajatve od bonitete). Lahko se zgodi, da bo podjetnik normiranec vseeno davčni zavezanec za


(5 namene DDV in bo moral zbirati prejete listine zato, da jih bo ustrezno evidentiral za namene DDV ter pripravil obračun DDV. V prejšnji številki Unikuma smo že pisali, da je bila sprejeta sprememba glede zvišanja praga obdavčljivega prometa za male davčne zavezance, ki so oproščeni obračunavanja DDV. Ta mejni znesek se je od 25.000 € obdavčljivega prometa povečal na 50.000 €. Ta sprememba se bo začela uporabljati od prvega dne drugega koledarskega meseca, ki bo sledil mesecu objave obvestila o objavi Izvedbenega sklepa Sveta o dovoljenju Republiki Sloveniji za uporabo tega ukrepa, v Uradnem listu Evropske unije. Ta hip še ni znano, kdaj bo to obvestilo objavljeno. Če bo želel podjetnik normiranec voditi poslovne knjige zaradi spremljanja uspešnosti poslovanja, zaradi pridobitve kredita, zaradi vzpostavitve začetnega stanja ob prehodu na sistem obdavčitve z dejanskimi odhodki, to nikakor ni prepovedano, vendar to ni bil namen predlagatelja te obdavčitve. V mislih je imel namreč zmanjšanje administrativnih stroškov manjših podjetnikov in družb, ki bi izbrale obdavčitev z upoštevanjem normiranih odhodkov, čeprav pri slednji ta cilj v polni meri ni bil realiziran, saj so te še vedno dolžne voditi poslovne knjige in pripravljati letno poročilo. Podjetniki in družbe, ki bodo ugotavljali davčno osnovo prek normiranih odhodkov, bodo davčno osnovo za potrebe obdavčitve z davkom od dohodkov oziroma dejavnosti ugotovili v davčnem obračunu, ki se bo pripravljal za vsako koledarsko leto, podobno kot pri davčnih zavezancih, ki ugotavljajo davčno osnovo prek dejanskih odhodkov. Davčni odtegljaj za podjetnike normirance se ne bo več plačeval pri izplačevalcih (prek REK-2) ali prek davčne napovedi, ki bi jo bil dolžan vložiti podjetnik normiranec. Tudi zanje se torej uvaja samoobdavčitev pri ugotavljanju davčne obveznosti od dohodkov iz dejavnosti, ki se opravi v letnem davčnem obračunu za posamezno koledarsko leto. Normiranci lahko ugotavljajo davčno osnovo le za poslovno leto, ki je enako koledarskemu, in ne za drugačno poslovno leto.

Zakonske rešitve v zvezi z obdavčitvijo normirancev vključujejo tudi določbe proti špekulativnemu ustanavljanju in reorganiziranju subjektov z namenom, da bi tako dosegli pogoje za vstop v sistem obdavčitve z normiranimi odhodki. Te določbe vsebujeta tako ZDoh-2 kot tudi ZDDPO-2, čeprav vsebinsko nekoliko različne. Če pride do takih “špekulativnih primerov”, se na podlagi teh določb prihodki samostojno pravno organiziranih davčnih zavezancev seštejejo. Predpisana je tudi obveznost spremljanja prihodkov za preteklo davčno obdobje, ki je sicer izhodišče za uporabo te obdavčitve v naslednjem letu. Zavezanec mora v zakonskem roku davčni organ obvestiti o prenehanju uporabe (do 31. 3. tekočega leta oziroma do roka za predložitev davčnega obračuna za preteklo leto) ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Obvestilo učinkuje od začetka davčnega obdobja, za katero je davčni zavezanec obvestil davčni organ. Ne glede na obveznost spremljanja prihodkov za preteklo davčno obdobje in omenjeno določbo o obveznosti predložitve obvestila o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z normiranimi odhodki, če ne izpolnjuje pogojev zanjo, se je zakonodajalec odločil, da bo vendarle obvezno prenehanje uporabe te ureditve, če davčni zavezanec dve zaporedni davčni obdobji ne bo izpolnjeval pogojev za uporabo te ureditve (kriterij prihodkov: ne presega 50.000 € v preteklem davčnem obdobju). V tem primeru bo moral v davčnem obdobju, ki bo sledilo tema dvema davčnima obdobjema, ugotavljati davčno osnovo prek dejanskih odhodkov in pripraviti letno poročilo z upoštevanjem dejanskih odhodkov. Podjetniki in družbe, ki so začeli poslovati v zadnjih šestih mesecih prvega davčnega obdobja, tudi v drugem davčnem obdobju ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, če so davčnemu organu ob ustanovitvi priglasili, da bodo ugotavljali davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov. Zanimivo pa je vprašanje, ali bo obdavčitev z normiranimi odhodki

zanimiva tudi za najemodajalce, ki so zdaj obdavčeni z davkom od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem po ZDoh-2. S tem davkom so obdavčene najemnine pri fizičnih osebah, ki dejavnosti dajanja v najem ne dosegajo v okviru svojega organiziranega podjetja oziroma organizirane dejavnosti. Tudi pri tej obdavčitvi se bodo začele spremembe uporabljati s 1. januarjem 2013. Ta obdavčitev bo manj ugodna kot obdavčitev normirancev, čeprav se bodo tudi ti dohodki v bodoče obdavčevali cedularno (ne bodo se več vključevali v letno davčno napoved za odmero dohodnine oziroma informativni izračun dohodnine) s proporcionalno davčno stopnjo 25 odstotkov. Normirani odhodki se bodo pri tej obdavčitvi glede na sedanjo zakonodajo znižali. V prihodnje bo namreč priznanih le 10 odstotkov normiranih odhodkov, ne več 40 odstotkov. Fizična oseba bo lahko tako kot doslej uveljavila dejanske stroške vzdrževanja premoženja, ki ohranjajo uporabno vrednost premoženja, če jih v času oddajanja v najem za navedeno premoženje plačuje sama.

pomembna razlika med družbo in podjetnikom normirancem je ta, da podjetnik normiranec ni dolžan voditi poslovnih knjig (glavne knjige) in pripravljati letnega poročila, medtem ko je družba dolžna voditi poslovne knjige in pripravljati ter oddajati letno poročilo. Zaradi te razlike v obdavčitvi bo verjetno marsikateri najemodajalec, fizična oseba, začel razmišljati o tem, ali bi bilo bolje organizirati premoženje v podjetju in dosegati te dohodke v okviru dejavnosti. V tem primeru se mu za namene ugotavljanja davčne osnove priznajo normirani odhodki v višini 70 odstotkov davčno priznanih prihodkov, davčna stopnja pri normirancih pa je nižja, torej 20-, in ne 25-odstotna. Če se


6) bodo te fizične osebe odločile za to, velja zanje vse, kar smo zapisali o podjetnikih normirancih. Treba se je zavedati, da so podjetniki, ki opravljajo dejavnost, dolžni plačevati prispevke za socialno varnost, sistem plačevanja in višina pa je odvisni od višine dobička in tudi od tega, ali so zavarovani iz opravljanja dejavnosti in ali iz delovnega razmerja. V slednjem primeru plačujejo podjetniki le pavšalne prispevke. Zaradi vsega povedanega je treba pri odločitvi za vstop v sistem obdavčitve z normiranimi odhodki upoštevati tako dohodninski vidik kot tudi obremenitev s prispevki za socialno varnost pa tudi vidik DDV. Obremenitvi podjetnikov s prispevki za socialno varnost (kar bo veljajo tudi pri podjetnikih normirancih) je v tokratnem Unikumu namenjen poseben prispevek mag. Katje Topovšek. Na koncu je smiselno vprašanje, komu se bo izplačalo vstopiti v sistem obdavčitve z normiranimi odhodki. Z davčnega vidika predvsem tistim, ki imajo dejanske stroške nižje od 70 odstotkov davčno priznanih prihodkov. Davčno bo zato ta obdavčitev primernejša za intelektualne dejavnosti in verjetno manj ali morda celo nezanimiva za tiste, ki imajo še nižjo davčno osnovo, kar je običajno pri proizvodnih pa tudi trgovskih podjetjih. Je pa pri podjetnikih normirancih zanimiv še administrativni vidik, kar pomeni, da lahko ta obdavčitev pritegne tudi tiste, ki bi želeli imeti manj dela in stroškov z vodenjem poslovnih knjig in pripravo letnega poročila.

Naj omenimo še to, da se prenovljena obdavčitev z upoštevanjem normiranih odhodkov uporablja pri samozaposlenih osebah, in ne za fizične osebe, ki so v delovnih razmerjih po Zakonu o delovnih razmerjih oziroma v odvisnem razmerju s svojim delodajalcem, ki se presoja po 35. členu ZDoh-2. Za odvisno razmerje po Zakonu o dohodnini se šteje vsako drugo pogodbeno razmerje, ki glede nadzora in navodil v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, načina opravljanja dela ali storitev, plačila za opravljeno delo ali storitev, zagotavljanja sredstev in pogojev za opravljanje dela ali storitev in drugih pravic ter odgovornosti fizične osebe in delodajalca kaže na odvisno pogodbeno razmerje med delodajalcem in fizično osebo.

Druge spremembe pri dohodnini in davku od dohodkov pravnih oseb Za davčna obdobja, ki se začnejo od vključno 1. 1. 2013, velja omejitev pri koriščenju davčnih izgub, ki so prenesene iz preteklih obdobij. Davčni zavezanci, ki ugotavljajo davčno osnovo s pomočjo dejanskih odhodkov in ustvarijo davčno izgubo, lahko davčno izgubo prenesejo v naslednja davčna obdobja in zmanjšajo davčno osnovo s tako preneseno davčno izgubo. Prenos davčnih izgub naprej še vedno ne bo časovno omejen, temveč je omejitev določena glede višine davčne izgube, ki jo je mogoče koristiti v posameznem davčnem obdobju. Davčni za-

NOVI C A

Obračun DDV pri pridobitvah blaga iz EU od leta 2013 V prejšnjem Unikumu smo že pisali o pravilih za obračun DDV pri pridobitvah blaga iz Evropske unije, ki se začnejo uporabljati s 1. 1. 2013. Pri pridobitvah blaga znotraj Unije obveznost obračuna DDV nastane na dan izdaje računa (splošno pravilo). Če račun ni izdan, nastane obveznost po 34. členu ZDDV-1 najkasneje 15. dan meseca v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek (posebno pravilo). V prejšnjem Unikumu smo zapisali, da se splošno pravilo uporabi, če je račun izdan pravočasno, in ne glede na to, ali je bila dobava že izvršena ali ne. Ker je v praksi aktualno tudi stališče, da tega pravila ne moremo uporabiti, če blago pred izdajo računa še ni bilo dobavljeno, smo zaradi tega in še drugih odprtih vprašanj v zvezi z obračunom DDV ter pravico do odbitka vstopnega DDV pri pridobitvah blaga na Davčno upravo naslovili vprašanja, da bi ta objavila stališča, kako naj bi v prihodnje ravnali, da bi se izognili neusklajenostim pri poročanju med davčnimi zavezanci iz različnih držav članic EU. Tako bomo o tej tematiki še pisali, ko bodo znana stališča davčne uprave glede obračuna DDV pri pridobitvah blaga.

vezanci (po Zakonu o dohodnini in Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb) bodo lahko v posameznem davčnem letu izkoristili preteklo davčno izgubo le do polovice davčne osnove. Prvič bomo to omejitev upoštevali pri davčnem obračunu za davčno obdobje 2013. Pri uveljavljanju olajšav za donacije se širi obseg namenov, za katere je mogoče uveljavljati davčno olajšavo za donacije, in sicer tudi za splošno koristne namene. Sprememba se bo uporabljala tako za podjetnike, ki opravljajo dejavnost po Zakonu o dohodnini in ugotavljajo davčno osnovo s pomočjo dejanskih odhodkov, kot tudi za družbe, ki niso normiranke. Prvič bomo to spremembo upoštevali pri sestavi davčnega obračuna za davčno obdobje 2013. Objavljene so bile še nekatere druge spremembe ZDoh-2, ki sicer niso povezane z opravljanjem dejavnosti, in sicer znižanje posebne osebne olajšave za študente in dijake, ki opravljajo začasna in občasna dela na podlagi napotnice, in pri določanju bonitet pri uporabi službenih vozil v zasebne namene zaposlenih, kjer se ne glede na način pridobitve vozila v nabavno vrednost vozila, ki je osnova za določanje višine bonitete delojemalca, všteva davek na dodano vrednost. Sprejete so bile tudi določene spremembe v zvezi z opravljanjem kmetijske dejavnosti, ki je obdavčena po Zakonu o dohodnini. V Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb je bila sprejeta še sprememba glede obračuna davčnega odtegljaja. Nanaša se na plačila za storitve, ki so opravljena nerezidentom, ki imajo sedež ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva v državah – razen državah članicah EU –, v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička nižja od 12,5 odstotka in je država objavljena na seznamu v skladu z 8. členom ZDDPO-2. Po novem bo davčni odtegljaj treba obračunati in odtegniti le za plačila v zakonu navedenih storitev, in sicer za storitev svetovanja, trženja, raziskav tržišča, kadrovanja, administriranja, informacijskih storitev ter pravnih storitev, in ne več od vseh storitev. dr. Mateja Drobež Tomšič


(7

TEMA MESECA

Samozaposleni po novem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

Obveznost zavarovanja oseb, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost, določa 15. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ2) (v nadaljevanju: Zakon). Po novem se bo moral samozaposleni, ki je v delovnem razmerju za krajši delovni čas (manj kot 40 ur na teden), zavarovati za razliko do polnega delovnega časa. V zavarovanje se bodo vključevali tudi samozaposleni dijaki in študentje ter osebe, ki so zdaj zaradi majhnih dohodkov (dobiček, manjši od minimalne plače) izvzete iz zavarovanja. Ponovno se bodo morali vključiti v zavarovanje tudi upokojenci, ki opravljajo dejavnost: dokler opravljajo dejavnost, ne bodo več mogli imeti statusa. Samozaposlenim, ki so kakor delavci v delovnem razmerju zavarovani za polni delovni čas, se ne bo treba zavarovati oziroma se bodo morali zavarovati le za invalidnost zaradi poškodb pri delu ali poklicnih bolezni (20. člen ZPIZ-2). Višina prispevka bo določena v pavšalnem znesku, ki ga bo določil zavod. Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost (145. člen ZPIZ-2), je dobiček zavarovanca, preračunan na mesec. Dobiček zavarovanja je ugotovljen v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, v katerem

niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno socialno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove. Tako ugotovljeni dobiček se za določitev zavarovalne osnove zniža za 25 odstotkov (v letu 2014 za 30 in v letu 2015 za 28 odstotkov). Zavarovalna osnova se določi na podlagi podatkov iz obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto ob upoštevanju podatkov o povprečni letni plači zaposlenih v Sloveniji za leto, na katero se nanaša dobiček, na podlagi katerega se določa zavarovalna osnova. Po novem samozaposleni ne bodo več razvrščeni v predpisano lestvico, ki je določala zavarovalno osnovo, temveč bo določena v velikosti povprečnega mesečnega dohodka oziroma dobička iz dejavnosti za preteklo leto. Najnižja zavarovalna osnova za samozaposlene bo 60 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, najvišja zavarovalna osnova pa je 3,5-kratnik povprečne letne plače v Republiki Sloveniji. Za zavarovance se zavarovalna osnova ne bo spremenila vse do dohodninske odločbe za leto 2012. Najnižja osnova za plačilo prispevkov za izplačila do vključno 28. 2. 2013 oziroma do vključno februarja 2013 je minimalna plača. Samozaposleni ob vstopu v zavarovanje plačujejo prispevke od 60 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, razen

če so bili v obdobju šestih mesecev pred vstopom v zavarovanje zavarovani na enaki zavarovalni podlagi. V tem primeru ti zavarovanci plačujejo prispevke od zavarovalne osnove, od katere so plačevali prispevke pred izstopom iz zavarovanja. Če zavarovanec oceni, da zavarovalna osnova ne ustreza pričakovanemu dobičku v tekočem letu, lahko za naprej plačuje prispevke od zavarovalne osnove, zmanjšane za največ 20 odstotkov, vendar najmanj od 60 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji. Če v tem primeru zavarovalna osnova, ugotovljena na podlagi dejanskega dobička za to leto, preseže znižano zavarovalno osnovo, od katere so se plačevali prispevki, za več kot 20 odstotkov, se v prihodnjem obdobju prispevki plačujejo od zavarovalne osnove, določene na podlagi dejansko ugotovljenega dobička, povečane za 20 odstotkov.

Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance je dobiček, preračunan na mesec. Predvideno je tudi prehodno obdobje. Najmanjša zavarovalna osnova samozaposlenih v letu 2014 bo znašala 52 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji v preteklem letu, nato pa se bo delež vsako leto povečal za 2 odstotka, tako da bo leta 2018 dosegel 60 odstotkov. Samozaposleni so v prvih 12 mesecih poslovanja po prvem vpisu v poslovni register ali v drug register oziroma evidenco oproščeni plačila prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca v višini 50 odstotkov zneska prispevka. V naslednjih 12 mesecih so te osebe oproščene prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca v višini 30 odstotkov zneska prispevka. Prispevke zavodu pokriva Republika Slovenija iz proračuna. Samozaposleni se lahko zavarujejo tudi od zavarovalne osnove, ki presega znesek zavarovalne osnove, v katero so uvrščeni, vendar največ od 3,5-kratnika povprečne letne plače v Republiki Sloveniji. mag. Katja Topovšek


8)

RAČUNOVODSTVO

Ključne spremembe kontnega okvira za gospodarstvo

S 1. januarjem 2013 začne veljati enoten kontni okvir za vse organizacije, ki vodijo poslovne knjige na podlagi Zakona o gospodarskih družbah, torej tako po SRS kot po MSRP. Enotni kontni okvir velja tudi za vse druge subjekte, ki vodijo poslovne knjige dvostavno, in sicer na podlagi računovodskih standardov. Raba kontnega okvira je torej zakonsko predpisana, medtem ko si znotraj njega vsako podjetje ali druga organizacija samostojno postavlja kontni načrt, skladno s svojimi potrebami in s SRS 21. Kot podlago za sestavo lastnega kontnega načrta velika večina uporablja kar priporočeni kontni načrt, ki ga je izdal Slovenski inštitut za revizijo in ga najdemo na njegovi spletni strani. Kar je novega, so v kontnem okviru dodane skupine in v načrtu konti za knjiženje bioloških sredstev in kmetijskih pridelkov. Novost je tudi ta, da se rezervacije za dolgoročne zaslužke zaposlencev selijo iz skupine 44 v skupino 47, torej med stroške dela. Zaradi spremenjenih pravil o plačevanju in vplačilnih računih za davke in prispevke sta uvedeni dve različici knjiženja plač, torej spremembe na kontih skupine 25, prispevki na plače pa se pri obeh različicah selijo iz skupine 26 v skupino 25. Skupina 25 je dobila tudi terminološko uskladitev z drugo zakonodajo, tako odslej na kontih nima-

mo več čistih plač, temveč neto plače, bruto plače pa so zamenjale dosedanje kosmate plače. Tudi kratkoročne terjatve in obveznosti iz finančnega najema so dobile svoje jasno mesto (temeljni konto 182 in 275). Podrobneje je treba pokomentirati vsebinske spremembe pri evidentiranju nekaterih vrst prihodkov in odhodkov. Računovodski standardi se na tem področju niso spremenili, že dolgo namreč velja, da so poslovni prihodki prihodki od prodaje in drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki. Da so povezani s poslovnimi učinki, se nemalokrat razume dobesedno, a ni tako; mišljeno je namreč, da gre za prihodke, povezane z rednim delovanjem, rednim poslovanjem podjetja, njegovo temeljno dejavnostjo. Tako obravnavamo tudi prejete državne podpore. Druga skupina prihodkov so finančni prihodki, ki so torej povezani s financiranjem (finančnimi naložbami, financiranjem poslovnih terjatev in iz drugih sredstev). Druge prihodke sestavljajo neobičajne postavke (izredni prihodki) in ostali prihodki, ki povečujejo poslovni izid. Drugi prihodki bi morali biti res zgolj drugi, izredni, zanemarljiva postavka v izkazu poslovnega izida. Dosedanji kontni načrt nas je pogosto nenamerno zavajal, saj smo na njegovi podlagi med druge prihodke knjižili tudi vse take, ki niso drugi, temveč bi po vsebini spadali med ostale poslovne prihodke. Naj to neustrezno razvrščanje prihodkov ponazorim s praktičnim

primerom. Denimo, da se je v podjetju uničila oprema, ki je ni mogoče ali gospodarno popraviti, zato jo bo podjetje odpisalo. Tako slabitev kot tudi odpis opreme se knjiži med prevrednotovalne poslovne odhodke, torej bi za ta primer izkazali knjigovodsko vrednost uničene opreme na konto skupine 72. Tako bi knjižili odpis opreme ne glede na to, ali je imelo podjetje opremo zavarovano ali ne. V shemi izkaza poslovnega izida se ti odhodki zajemajo v postavki odpisi vrednosti (tako kot denimo amortizacija), ki vpliva na znižanje dobička iz poslovanja, po SRS 19 torej znižuje poslovni izid iz prodaje. Pri analizi računovodskih izkazov pa pri izkazu poslovnega izida damo veliko težo prav dobičku iz poslovanja, torej sposobnosti podjetja, ki izvira iz njegove osnove dejavnosti in namena poslovanja. Nadaljujmo zgodbo o stroju; predpostavimo še, da je bila oprema zavarovana in smo od zavarovalnice prejeli odškodnino. Po dosedanjem priporočenem kontnem načrtu smo edini primerni konto za take potrebe našli v skupini 78, torej med ostalimi prihodki. Prejete odškodnine smo knjižili na konto 786. Bančnik, strateški dobavitelj ali katerokoli drug bralec izkaza poslovnega izida za naše podjetje je lahko zaključil, da podjetje iz svoje temeljne dejavnosti ne dosega tako dobrih rezultatov in da je manj zanesljivo ter stabilno kot podjetje s sicer istimi poslovnimi dogodki, ki pa bi za isti poslovni dogodek odškodnino od zavarovalnice vključil med druge poslovne prihodke (v skupino 76). Takih anomalij, ki so posledica navidezno nedolžnega knjiženja na konte, kot jih razberemo iz priporočenega kontnega načrta, je še več, zato je dobrodošla dopolnitev priporočenega kontnega načrta, kjer pri kontih skupine 75 in 78 jasno piše, da se tukaj izkazujejo le tisti prihodki in odhodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki, torej s temeljno dejavnostjo podjetja (core businessa). Odškodnino za strojelom in ostalo uničenje opreme bomo torej odslej knjižili med poslovne prihodke, plačane penale za slabo opravljeno delo med poslovne odhodke in tako dalje. Kristinka Vukovič


(9

RAČUNOVODSTVO

Vrednotenje proizvodnje v manjših podjetjih

Vrednotenje proizvodnje je pomembno za verodostojnost računovodskih izkazov in tudi za analize ekonomičnosti posameznega izdelka ali skupine istovrstnih izdelkov ter za nadzor nad stroški v proizvodnji. Za natančno kalkuliranje in spremljanje proizvajalnih stroškov po izdelkih je potrebno natančno planiranje (letni plan prodaje in proizvodnje ter mesečni dinamični plani po izdelkih ali skupinah izdelkov), izdelani materialni normativi (kosovnice, recepture) in delovni normativi (proizvodni postopki), delovni nalogi v proizvodnji ter evidentiranje dejanske porabe materiala in dejanskega izdelavnega časa delavcev in strojev v proizvodnji. V manjših proizvodnih podjetjih je zagotavljanje vse te osnove lahko težavno, vendar so v manjših podjetjih tudi posebnosti, ki omogočajo lažje, a zadovoljivo natančno vrednotenje. Vrednotenje se nanaša na proizvajalne stroške, s katerimi ovrednotimo proizvodnjo v toku in izdelke. Proizvajalni stroški za vrednotenje proizvodnje na minimalnem nivoju so: • stroški surovin in izdelavnega materiala, • stroški plač proizvodnih delavcev (stroški izdelavnega dela), • stroški amortizacije strojev in naprav za proizvodnjo. Poleg navedenega minimuma proizvajalnih stroškov lahko v vrednotenje proizvodnje vključimo tudi druge proizvajalne stroške (ener-

gente v proizvodnji, orodja, kontrolo kakovosti, zavarovanje in vzdrževanje strojev in naprav, amortizacijo proizvodnih zgradb in z njimi povezane stroške energentov, zavarovanja in vzdrževanja ter stroške vodstva proizvodnje in priprave dela). Za navedene proizvajalne stroške je – poleg minimalnih – smiselno, da se vključijo v kalkulacije stroškov oziroma cen izdelkov, če ti niso vključeni v računovodsko vrednotenje proizvodnje. V vrednotenje proizvodnje lahko vključimo tudi druge stroške do lastne cene (splošne stroške uprave in prodaje ter stroške financiranja). Teh stroškov v tem sestavku ne obravnavamo.

Vrednotenje proizvodnje po minimumu proizvajalnih stroškov Omejimo se na minimum proizvajalnih stroškov: izdelavni material, izdelavno delo ter amortizacija strojev in naprav za proizvodnjo. Za izdelavni material predpostavljamo, da so v podjetju izdelani normativi porabe po izdelkih (kosovnice ali recepture). Normativi porabe materiala omogočajo vrednotenje izdelkov za del izdelavnega materiala. Vrednotimo lahko na osnovi normativa porabe materiala, če pa evidentiramo tudi dejansko porabo materiala po izdelkih, lahko vrednotimo izdelke po dejanski porabi in ugotavljamo odstopanja od normativov – pokazatelj kakovosti v izdelovanju. Pri vrednotenju izdelkov z delom

izdelavnega dela in amortizacije proizvodnih strojev ter naprav je treba upoštevati raznolikost proizvodnje v smislu proizvodnih časov in koriščenja proizvodnih strojev po posameznih izdelkih. Če izdelujemo en izdelek, nosi ta vse stroške izdelavnega dela in amortizacije proizvodnih strojev ter naprav. Za ovrednotenje stroškov po enoti izdelka zadostuje količinski plan proizvodnje izdelka ter planirani znesek bruto plač proizvodnih delavcev in znesek amortizacije strojev in naprav, seveda za določeno dobo. S planskim zneskom stroška izdelavnega dela in stroška amortizacije, izračunanim na enoto izdelka, ovrednotimo izgotovljeni izdelek (poleg vrednosti izdelavnega materiala). Po izteku določenega obdobja (na primer meseca) primerjamo: • dejansko obračunane bruto plače proizvodnih delavcev (samo bruto plače za opravljeno delo v proizvodnji) s skupnim zneskom v izdelke vkalkuliranih stroškov dela; • obračunano amortizacijo proizvodnih strojev in naprav s skupnim zneskom v izdelke vkalkuliranih stroškov amortizacije. Odstopanja med obračunanimi in vkalkuliranimi stroški dela so odraz odstopanj od delovnih normativov. Za analizo odstopanj, vpogled v delovno učinkovitost in izkoristek delovnega časa potrebujemo spremljanje dejanskih izdelavnih časov in primerjavo z delovnimi normativi. Odstopanja med obračunanimi in vkalkuliranimi stroški amortizacije strojev so odraz razlik med planirano in dejansko izdelano količino izdelkov – odstopanja od planiranega obsega proizvodnje. Če izdelujemo več istovrstnih ali podobnih izdelkov, ki se izdelujejo na istih strojih in napravah ter imajo enake izdelavne čase (ali so razlike v izdelavnih časih neznatne), vkalkuliramo stroške dela in amortizacije na enoto vsakega izdelka kot pri enem izdelku, torej na vsak izdelek planiranih količin različnih izdelkov razporedimo enak delež stroškov izdelavnega dela in stroškov amortizacije. S tem bodo tudi različni izdelki realno ovrednoteni po proizvajalnih stroških. Pomen in obravnava


10) odstopanj je v tem primeru enaka kot pri enem izdelku. V proizvodnji različnih izdelkov (več proizvodnih programov), kjer ima vsak izdelek ali skupina istovrstnih izdelkov svoje stroje (in svoje delavce, kar pa ni nujno), je smiselno organizirati skupino strojev in delavcev za en proizvodni program kot stroškovno mesto. Planirani stroški izdelavnega dela ter amortizacije strojev in naprav na stroškovnem mestu so (poleg stroškov izdelavnega materiala) planski proizvajalni stroški izdelkov programa stroškovnega mesta. S pomočjo planirane količine izdelkov na stroškovnem mestu izračunamo ceno izdelka po minimalnih proizvajalnih stroških. Tudi v tem primeru, tako kot pri enem izdelku, so primerjave med obračunanimi in vkalkuliranimi stroški izdelavnega dela in amortizacije odraz odstopanj od delovnih normativov in odstopanj v obsegu proizvodnje od planiranega obsega. V proizvodnji različnih izdelkov, ki se izdelujejo na istih proizvodnih strojih in z istimi delavci, so pa za izdelavo potrebni različni izdelavni časi in tudi tok izdelave je za različne izdelke različen, je enakomerna razdelitev stroškov na enoto izdelka – enak znesek stroškov za vsak izdelek kot v prejšnjih primerih – netočna. Stroški izdelavnega dela in amortizacije ne odražajo normativne ali dejanske porabe dela in koriščenja stroja. V takih okoliščinah je treba kalkulirati proizvajalne stroške izdelavnega dela in amortizacije strojev skladno z izdelavnim časom. To je izvedljivo na osnovi delovnih normativov in/ali evidentiranja dejanskega proizvodnega časa po proizvodnih delovnih mestih. Za vrednotenje proizvodnega časa je treba na osnovi plana izračunati plansko vrednost ure (ali druge časovne enote) posameznega proizvodnega delovnega mesta (stroja in delavcev). Planska vrednost ure delovnega mesta je: • za del izdelavnega dela: povprečna bruto urna postavka proizvodnih delavcev (samo za delo v proizvodnji); • za del stroja in naprav na proizvodnem delovnem mestu: znesek amortizacije za dobo, preračunamo na uro glede na potrebno število ur stroja po delovnih normativih za

Več o vrednotenju proizvodnje po proizvajalnih stroških

T: 01 360 20 08 INFO: www.iracunovodstvo.eu

lahko izveste na seminarju 16. januarja 2012

planirane količine izdelkov planske dobe (znesek amortizacije planske dobe delimo s planiranim potrebnim številom delovnih ur stroja). S tako dobljeno vrednostjo ure ovrednotimo izdelek (poleg izdelavnega materiala) za tista proizvodna delovna mesta, ki so potrebna za izdelavo izdelka, in za količino ur glede na časovni normativ izdelave na proizvodnem mestu. Če spremljamo (evidentiramo) dejanski izdelavni čas v proizvodnji, lahko spremljamo in analiziramo odstopanja od normativnega izdelavnega časa. Seveda pa lahko nastanejo odstopanja v ceni ure delovnega mesta, če je dejanski obseg proizvodnje v planski dobi različen od planiranega.

Vključitev drugih proizvajalnih stroškov v kalkulacije Proizvajalni stroški za vrednotenje proizvodnje na minimalnem nivoju dajo osnovno sliko o proizvajalnih stroških izdelka. Smiselno je upoštevati še druge proizvajalne stroške. Če drugi proizvajalni stroški niso vključeni v računovodsko vrednotenje proizvodnje, jih je smiselno vključiti v kalkulacije cen izdelkov. Postopek izračunavanja na izdelek je v obeh primerih enak. Dopolnjene kalkulacije omogočajo popolnejšo sliko o proizvajalnih stroških izdelka in boljšo osnovo za kalkuliranje prodajnih cen izdelkov in za pregled nad ekonomičnostjo izdelka. Seveda je druge proizvajalne stroške pri enovrstni ali raznovrstni proizvodnji, vendar po proizvodnih programih na ločenih proizvodnih stroškovnih mestih preprosto izračunati in vkalkulirati na enoto izdelka na osnovi plana stroškov in planiranih količinah izdelkov. Izračun opravimo po enakem postopku kot za stroške izdelavnega dela in amortizacije strojev. Pri proizvodnji različnih izdelkov na istih proizvodnih delovnih mestih, kjer so za proizvodnjo različnih izdelkov potrebni različni izdelavni časi in je po izdelkih različen tok proizvodnje, je smiselno v kalkulacije vključiti še tiste proizvajalne stroške, ki jih je mogoče odmeriti na izdelek, torej na enoto izdelka ali na uro proizvodnega delovnega mesta. Tovrstni proizvajalni stroški so energenti, orodje, za-

varovanje in vzdrževanje proizvodnih strojev in naprav, kontrola kakovosti. Druge proizvajalne stroške pri proizvodnji različnih izdelkov lahko razporejamo na izdelke ali na ure proizvodnih mest po posrednih ključih in pomenijo pribitek na odmerjene stroške izdelka oziroma del potrebnega pokritja, prispevajo pa k natančnejšemu kalkuliranju prodajnih cen in analizi ekonomičnosti izdelka. Tovrstni proizvajalni stroški so proizvodne zgradbe z amortizacijo, vzdrževanje, zavarovanje, razsvetljava, ogrevanje in čiščenje, vodstvo proizvodnje, priprave dela in drugo. Proizvajalni stroški, ki jih lahko odmerimo na izdelke ali na uro proizvodnega delovnega mesta pri proizvodnji različnih izdelkov, so: • Energenti (elektrika, plin, tehnološka para): izračunavamo in vkalkuliramo jih v uro proizvodnega delovnega mesta. Elektriko ali plin na uro izračunavamo na osnovi nazivne moči stroja ali nazivne porabe. Tehnološko paro (tudi toplo ali hladno vodo ipd.) izračunavamo na osnovi količinskega normativa porabe v proizvodnji. Stroške količinske enote izračunamo na osnovi plana stroškov proizvodnje tehnološke pare (posebno stroškovno mesto za njeno proizvodnjo) in plana proizvodnje (porabe) pare. • Orodje, ki se obravnava kot osnovno sredstvo: razporejanje stroškov amortizacije na izdelek (tudi pri proizvodnji različnih izdelkov). Pri tem je smiselno, da se amortizacija orodja obračunava po izdelanih enotah (funkcionalna amortizacija). • Orodje, ki se obravnava kot drobni inventar: smiseln je izračun stroška na uro proizvodnega mesta, kjer se orodje uporablja. • Zavarovanje in vzdrževanje strojev in naprav: po letnem planu vzdrževanja (tudi tekočega) preračunamo stroške za posamezen stroj na uro po planu potrebnih ur stroja in s tem vkalkuliramo v strojno uro. • Kontrola kakovosti: službo kontrole kakovosti je smiselno obravnavati kot proizvodno delovno mesto in na osnovi plana stroškov izračunati uro službe. V izdelek vkalkuliramo strošek kontrole kakovosti z ozirom na časovni normativ. Miro Dečman


(11

KADRI

Novosti na področju trga dela

Vlada RS je v zakonodajni postopek vložila Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju: Zakon). Zakon še ni sprejet, gradivo je v obravnavi v državnem zboru.

Cilji predloga zakona so: • doseči večjo fleksibilnost na trgu dela (z omogočanjem brezposelnim osebam, starejšim od 50 let, in upokojencem, da opravljajo začasna in občasna dela, in omogočanjem prijave delavca na ZRSZ v času teka odpovednega roka); • povečati možnosti za čimprejšnjo aktivacijo brezposelnih oseb s spremembami na področju denarnih nadomestil; • odpraviti administrativne ovire z odpravo obvezne prijave prostih delovnih mest na ZRSZ, pridobivanjem podatkov za odmero denarnih nadomestil iz DURS prek obrazcev REK, dopolnitvijo postopka izbire zunanjih izvajalcev programov aktivne politike zaposlovanja itd. Poglavitne spremembe zakona:

Prijava prostega delovnega mesta S spremembo zakona se odpravlja obvezna prijava potrebe po delavcu na ZRSZ zaradi odprave mnogih administrativnih ovir, saj obstoječa rešitev zamegljuje sliko dejansko razpoložljivih delovnih mest in predstavlja določeno administrativno breme za delodajalce, ZRSZ in ZZZS.

Obvezna pa bo objava prostega delovnega mesta za delodajalce iz javnega sektorja (organi državne in lokalne samouprave ter nosilci javnih pooblastil) in gospodarskih družb v večinski lasti države, razen za izjeme, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih. Z zavodom bodo lahko sodelovali tisti delodajalci, ki bodo želeli zagotoviti objavo prek zavoda, ali tisti, ki bodo želeli, da jim zavod na objavljena prosta delovna mesta posreduje ustrezne kandidate izmed brezposelnih oseb ali pri njem prijavljenih iskalcev zaposlitve.

Možnost začasnega in občasnega dela brezposelnih, starejših od 50 let, in upokojencev Zakon bo uvedel novo obliko dela: začasno in občasno delo brezposelnih oseb, starejših od 50 let, in drugim upravičencem (upokojencem, prosilcem za azil, osebam z začasno zaščito ali osebam, ki na podlagi sklenjenega mednarodnega sporazuma izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, dokler prejemajo to nadomestilo). Z opravljanjem začasnega ali občasnega dela brezposelna oseba ohranja delovno kondicijo, lahko pa vodi tudi v redno zaposlitev, saj je to delo eden od načinov, da delodajalec spozna in preizkusi delavca na delovnem mestu. Če brezposelna oseba zavrne

začasno delo, ki ustreza vrsti in ravni izobrazbe, določeni za primerno zaposlitev, se neha voditi v evidenci brezposelnih oseb. Kot ustrezno začasno ali občasno delo je opredeljeno tisto delo, ki ustreza zmožnostim posamezne brezposelne osebe in ni oddaljeno več kot 3 ure od njenega kraja bivanja. Začasno delo lahko upravičenec opravlja v obsegu največ 60 ur v koledarskem mesecu. Neto urna postavka upravičenca za opravljeno uro začasnega dela ne sme biti nižja od 3,36 € (preračun iz minimalne plače), neto dohodek za opravljeno začasno delo pa v koledarskem letu skupno ne sme presegati 5.040 €. Začasno delo se bo opravljalo na podlagi napotnice, s katero se bo vzpostavilo posebno pogodbeno razmerje med delodajalcem in upravičencem, ki ima lahko tudi elemente delovnega razmerja. Napotnice bodo veljale za koledarski mesec. Predlog opredeljuje tudi obvezne elemente napotnice na začasno delo, možnost elektronskega potrjevanja in podpisovanja napotnic ter vzpostavitev evidence o začasnem delu.

Če brezposelna oseba zavrne začasno delo, ki ustreza vrsti in ravni izobrazbe, določeni za primerno zaposlitev, se neha voditi v evidenci brezposelnih oseb. Pri delodajalcu bo število upravičencev na začasnem delu omejeno glede na število zaposlenih. Če delodajalec ne bo imel zaposlenega nobenega ali samo enega delavca, bodo lahko upravičenci pri njem opravili največ 60 ur začasnega dela. Za vsakega dodatnega zaposlenega se bo lahko opravilo dodatnih 10 ur začasnega dela, vendar ne več kot 360 ur na mesec (pri 31 in več zaposlenih). Od dohodkov, prejetih za začasno delo, bo moral delodajalec do 18. v mesecu za pretekli mesec obračunati posebno dajatev po 25-odstotni stopnji, ki bo namenjena opravljanju


12) storitev posredovanja začasnega dela (torej kot plačilo Zavodu za opravljene storitve) in za sofinanciranje izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Upravičencem do opravljanja začasnega se vključijo v zavarovanje za primer nesreče pri delu in smrti. Zavezanec za obračun in plačilo prispevka je delodajalec.

Dopolnitev postopka za vpis v register izvajalcev programov aktivne politike zaposlovanja Predvideva se uvedba registra zunanjih izvajalcev programov aktivne politike zaposlovanja in postopek za vpis izvajalcev v ta register, in sicer za hitrejšo izbiro izvajalcev za hitro reagiranje na potrebe na trgu dela (prej je izbor izvajalcev potekal na podlagi Zakona o javnih naročilih).

Znižanje odmernega deleža denarnega nadomestila za brezposelnost Predlagano je znižanje odmernega deleža denarnega nadomestila (osnova je povprečna plača zavarovanca, prejeta v zadnjih osmih mesecih zaposlitve) z 80 na 70 odstotkov v prvih treh mesecih prejemanja denarnega nadomestila. Ohranja pa se ureditev, po kateri znaša nadomestilo v nadaljnjih devetih mesecih 60 odstotkov osnove, po izteku tega obdobja pa se izplačuje v višini 50 odstotkov od osnove. Prav tako se ohranja najvišji možni znesek nadomestila v višini 892,50 € in minimalni znesek 350 €.

rovalno dobo ob ponovni brezposelnosti pogoje za odmero nove pravice (imajo torej devet ali več mesecev zavarovalne dobe), se lahko odločijo, ali bodo uveljavili neizkoriščeno ali novo pravico.

Prijava na Zavodu v času odpovednega roka Nova rešitev v Zakonu je prijava zaposlenega v evidenco iskalcev zaposlitve že v času odpovednega roka (ob odpovedi iz poslovnega razloga ali zaradi nesposobnosti), da bi že v tem času lahko aktivno iskal novo zaposlitev in bil deležen ustrezne pomoči Zavoda. Njihove aktivnosti po prijavi bodo enake kakor aktivnosti drugih brezposelnih oseb, zato naj bi uživali tudi enake pravice, vključno s pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo za tisti dan v tednu, v katerem jim bo delodajalec omogočil polno odsotnost z dela. Zaposleni ostanejo v času odsotnosti z dela še naprej upravičeni do nadomestila plače, ki ga je zavezan izplačevati delodajalec, po uveljavitvi denarnega nadomestila pa se jim to skrajša za dneve upravičene odsotnosti z dela in znesek, ki ustreza skrajšanju, izplača delodajalcu kot delno nadomestilo stroška delavčeve bruto plače, ki jo je ta izplačal za dneve njegove odsotnosti z dela zaradi uveljavljanja ukrepov po tem zakonu. Delodajalec bo moral predložiti zahtevek za povrnitev delavčeve plače.

na trgu dela pa se bo lahko ponovno vključila, vendar pri istem izvajalcu javnih del najdlje še za eno leto. Hkrati se opredeljuje tudi najdaljše obdobje, ki lahko preteče med eno in drugi vključitvijo v javna dela, da ima vključitev naravo ponovne vključitve v javna dela. Tako predlog predvideva, da se za ponovno vključitev šteje vključitev, ki se izvede v obdobju do največ šest mesecev po zadnji vključitvi v javna dela.

MDDSZ kot izvajalec ukrepov na trgu dela Na novo je med možne izvajalce ukrepov na trgu dela dodan MDDSZ, saj se je v preteklosti predvsem v kriznih obdobjih večkrat pokazala potreba po tem, da je ministrstvo izvajalo določene ukrepe na trgu dela, predvsem z namenom ohranjanja delovnih mest.

Dodane določbe v zvezi z evidencami Zakon uvaja novo centralno evidenco o začasnem delu, ki vsebuje evidenco upravičencev, evidenco delodajalcev in evidenco napotnic. Dodane so tudi nove rešitve v zvezi s pridobivanjem podatkov, ki jih potrebujeta MDDSZ in ZRSZ iz uradnih evidenc, iz zbirk podatkov, ki jih vodijo in obdelujejo centri za socialno delo, ter določbe v zvezi z vodenjem evidence brezposelnih oseb in evidence iskalcev zaposlitve.

Skrajšanje roka prijave delavca v evidenco iskalcev Poenostavitev pridobivanja Spremembe pri pravici do zaposlitve podatkov za odmero preostalega dela neizkoriščene denarnega nadomestila S predlagano spremembo se ureja pravice Zakon na novo določa, da se rok, v katerem se v evidenco iskalcev

Pomembna sprememba je črtanje 71. člena Zakona o urejanju trga dela, ki je omogočal, da je zavarovanec uveljavljal in izkoristil najprej neizkoriščeno pravico do denarnega nadomestila, ki mu je bila odmerjena, a je zaradi mirovanja pravice ali zaposlitve ni do konca izkoristil, in še novo pravico do denarnega nadomestila glede na novo zavarovalno dobo, ki jo je dosegel. Zakon predlaga, da je do neizkoriščene pravice upravičen le zavarovanec, ki ob ponovni brezposelnosti nima pogojev za pridobitev nove pravice. Drugi zavarovanci, ki imajo glede na zava-

odmera denarnega nadomestila ugotavlja na podlagi podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev, ki jih zavezanec posreduje davčnemu organu na predpisanih obrazcih (REK); zdaj podatke zagotavljajo delodajalci na posebnih obrazcih, ki jih predpisuje ZRSZ.

Dopolnjena določila glede vključevanja v javna dela Jasneje so zapisane določbe glede možnega časa vključenosti brezposelne osebe v javna dela. Brezposelna oseba bo lahko vključena v javna dela največ eno leto, zaradi stanja

zaposlitve prijavi delavec, kateremu delodajalec ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali zaradi nesposobnosti ne more ponuditi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi. Ta rok je tri delovne dni po vročeni odpovedi. Krajši rok je določen zaradi čimprejšnje vključitve tega delavca v aktivnosti, povezane z iskanjem nove zaposlitve, in je usklajen z rokom, v katerem bo moral delodajalec po določbah zakona, ki urejajo delovna razmerja, obveščati Zavod o podani odpovedi. mag. Katja Topovšek


(13 Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

MNENJA IR

Pripravljajo jih predvsem: Maja Bohorič, Beti Božnar, Maja Dolinar Dubokovič, dr. Mateja Drobež Tomšič, Marija Ravnik in Kristinka Vukovič.

(1)

Prodaja poslovnega deleža fizične osebe in prodaja lastnega poslovnega deleža družbe 1. V zvezi s prodajo poslovnega deleža glede na 2. odstavek 132. člena Zakona o dohodnini nas zanima, kako se računa doba lastništva kapitala. Družbenik je ustanovil družbo leta 1993, ko je vplačal osnovni kapital v višini 100.000 SIT. Medtem je bila družba dokapitalizirana v skladu z zakonskimi zahtevami. V vseh letih je družba poslovala z dobičkom in celotni kapital zdaj znaša 60.000 €. Delež bi družbenik prodal za 80.000 €. Prosimo za pojasnilo, kako se računa doba imetništva kapitala in kako bi bil v navedenem primeru družbenik obdavčen. 2. Družba je v letu 2006 kupila od družbenika lastni delež. Kakšen je postopek, če bi zdaj družbenik hotel odkupiti nazaj lastni delež? Ali je potrebna cenitev vrednosti podjetja in ali učinek prodaje (dobiček ali izguba) vpliva na poslovni izid? Mnenje 1. Davčna praksa je izoblikovala načelo, da se vsako povečanje osnovnega vložka iz sredstev družbe šteje za novo pridobitev kapitala družbenika (tako tudi pojasnilo DURS, št. 092-1452/2009-2-08012-01, z dne 21. 10. 2009), povsem določno pa to v 101. členu Zakona o dohodnini ni zapisano. Tako se po mnenju davčne uprave za vsako povečanje osnovnega vložka določi nov datum pridobitve tega dela kapitala, in sicer z dnem povečanja osnovnega kapitala družbe oziroma osnovnih vložkov družbenikov. Glede na pretečeni rok imetništva kapitala se nato določi davčna stopnja za vsako delno pridobitev kapitala (po pravilih iz 2. odstavka 132. člena Zakona o dohodnini). Kadar zavezanec pridobi delnico ali povečani delež oziroma osnovni vložek pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe, se šteje, da je nabavna vrednost tako pridobljene delnice ali pridobljenega povečanega deleža oziroma osnovnega vložka enaka nič (4. odstavek 98. člena ZDoh-2). Če

je bila družba dokapitalizirana z denarnimi ali stvarnimi vložki družbenika, omenjeno določilo ne velja. Kljub omenjenemu pa pri določanju nabavne vrednosti poslovnega deleža za vaš primer upoštevajte še ugodnejša pravila določanja nabavne vrednosti iz 152. člena ZDoh-2 za poslovne deleže oziroma osnovne vložke, pridobljene pred 1. 1. 2003. Ne glede na 98. člen Zakona o dohodnini se za nabavno vrednost deležev iz 2. točke 93. člena ZDoh-2, ki so bili pridobljeni pred 1. 1. 2003, šteje tržna vrednost na dan 1. 1. 2006, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili. Če teh dokazil ni, se upošteva knjigovodska vrednost na dan 1. 1. 2006 (enako pravilo se torej upošteva glede dokapitalizacij, ki so bile izvedene pred 1. 1. 2003). Če je dejanska nabavna vrednost takih deležev, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili, višja od tržne vrednosti oziroma knjigovodske vrednosti na dan 1. 1. 2006, se upošteva dejanska nabavna vrednost. Družbenik bo torej zaradi prodaje poslovnega deleža obdavčen z davkom od kapitalskih dobičkov, ki se ugotovi tako, da se od vrednosti ob odtujitvi (99. člen ZDoh-2) odšteje vrednost ob pridobitvi (98. in 152. člen ZDoh-2), glede na pretečeni čas imetništva tega deleža pa se pri določanju davčne obveznosti uporabi(jo) ustrezna stopnja(e) obdavčitve po 2. odstavku 132. člena Zakona o dohodnini. Prodajno ceno ste zapisali in znaša 80.000 €, treba bo ugotoviti še nabavno vrednost poslovnega deleža oziroma delnih pridobitev tega kapitala, da boste lahko izračunali davčno obveznost. Davčni organ v postopku odmere upošteva še 1 odstotek normiranih stroškov (za 1 odstotek se poveča nabavna vrednost kapitala in za 1 odstotek se zmanjša prodajna vrednost kapitala). Zaradi pomanjkljivih podatkov vam ne moremo podati konkretnega izračuna davka od kapitalskih dobičkov. 2. Pri drugem vprašanju vas zanima, kako prodati lasten poslovni delež družbe, in ne postopek umika lastnega poslovnega deleža, zato odgovarjamo le glede prodaje lastnega poslovnega deleža družbe. Cenitev je lahko ustrezna podlaga za določitev prodajne vrednosti v višini primerljive tržne cene kapitala ob odsvojitvi, torej ustrezne cene, po kateri bo družba odtujila lasten poslovni delež. Če se z delnicami oziroma deleži družbe ne trguje na organiziranem trgu, je težko drugače kot s cenitvijo določiti primerljivo tržno ceno kapitala, določitev te cene pa je posredno potrebna, da ne pride do napačne obdavčitve po ZDoh-2. Prenizka cena lahko pomeni prikrito izplačilo družbenika (20-odstotna obdavčitev), ki je najmanj 25-odstotni družbenik te družbe (prikrito izplačilo se izračuna v višini razlike med primerljivo tržno ceno in nižjo ceno, po kateri je lahko družbenik kupil ta poslovni delež), oziroma drug dohodek po Zakonu o dohodnini v primeru, da je družbenik manj kot 25-odstotni družbenik te družbe. V SRS 8.38 je določeno, da se v izkazu poslovnega izida ob nakupu, prodaji, izdaji ali umiku lastnega poslovnega deleža ne pripozna dobiček ali izguba iz tega posla, temveč se vse razlike poračunajo s kapitalom. V SRS 8.38. najdete določbo, da kapitalske rezerve sestavljajo tudi zneski, ki presegajo knjigovodske vrednosti pri odtujitvi prej pridobljenih lastnih poslovnih deležev.


14) Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2007. Odl. US: U-I-198/05-12, 45/2007. Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010-UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6. • Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010.

(2)

Zaloge v cvetličarstvu Kako voditi oziroma obračunavati zaloge v cvetličarni, ki je zavezanec za DDV? Imamo program za blagovno knjigovodstvo, za katerega pa smo ugotovili, da ni najbolj primeren. Da bi kupili kaj zahtevnejšega, imamo premalo prometa. Težava je v tem, da se v cvetličarni pogosto iz blaga sestavljajo artikli in se nato prodajo; npr. iz cvetja naredimo ikebano, venec, iz sveč paket sveč, iz darilnega programa darilo ipd. Prevzamemo cvetje ali sveče, prodamo pa venec ali paket. Na ta način program ne more odpisati pravega blaga. Kot smo informirani, posameznih artiklov ni mogoče preknjiževali: s tem, ko se npr. rože sestavijo v venec, se tudi spremeni prodajna vrednost, ni več taka, kot je bila ob prevzemu posameznega cvetja. Mnenje Slovenski računovodski standardi nimajo natančnega predpisa o tem, kako se vodijo zaloge, katere evidence je treba izpolnjevati, niti ne vsebujejo izrecne zahteve, da je treba voditi materialno oziroma blagovno knjigovodstvo. Zato si podjetja organizirajo poslovne knjige skladno s SRS 22 tako, kot jim to najbolje ustreza, oziroma tako, da dobijo podatke, ki jih potrebujejo za knjiženje v glavni knjigi, in tako, da lahko poslovanje tudi ustrezno kontrolirajo, nadzirajo in načrtujejo. Blagovno knjigovodstvo torej podjetja in podjetniki organizirajo predvsem za lastne potrebe, da obvladujejo poslovne procese, jih nadzirajo in načrtujejo prihodnje poslovne odločitve kot dobri gospodarji, ne pa zato, ker bi bila to izrecna zahteva slovenskih ali mednarodnih računovodskih standardov. Ob tem je treba glede na vašo opisano situacijo (in stanje v cvetličarstvu kot panogi) in velikost vašega podjetja spomniti tudi na načelo gospodarnosti v računovodstvu (načelo 18 iz Kodeksa računovodskih načel), ki določa: “Zbiranje računovodskih podatkov in njih spreminjanje v računovodske informacije morata potekati tako, da pri zahtevani kakovosti računovodskih informacij povzročata čim manjše stroške. Opustiti je treba takšno obdelovanje podatkov, ki ni za nikogar koristno, pri oblikovanju novih računovodskih informacij pa je treba skrbeti, da dajejo koristi, ki so večje od stroškov zanje.” Če boste zaloge vodili z računalniškim programom za blagovno knjigovodstvo, priporočamo, da v okviru programa: • evidentirate vse nabave osnovnega materiala oziroma blaga (brez pomožnega materiala, kot je na primer lepilo),

torej podatke o nabavni vrednosti zalog; • evidentirate vse porabe oziroma prodaje blaga, torej podatke o nabavni vrednosti prodanega blaga; • evidentirate druge izredne poslovne dogodke, kot so na primer inventurni primanjkljaji, inventurni viški, kalo. V okviru evidentiranja porabe oziroma prodaje blaga (v prejšnjem odstavku druga alineja) priporočamo, da kreirate dve vrsti dokumentov, torej dva tipa izdajnic oziroma dobavnic: a) dobavnice, po katerih boste zniževali prodano blago (torej tisti del cvetja, lončnic in podobno, pri katerih ste poslovali kot trgovec, torej prodali v nespremenjeni obliki), za vrednostni znesek znižanja zalog za določen mesec direktno obremenite odhodke (torej konto 711 oziroma ustrezni konto skupine 70); b) izdajnice, po katerih boste zniževali porabljene artikle za lastne izdelke (ikebane, vence, pakete sveč in podobno). To porabo bi na kontih glavne knjige knjižili kot znižanje zalog trgovskega blaga in povečanje zalog trgovskih izdelkov (torej prenesli na drug analitični konto zalog). Kako od te faze dalje, je odvisno od vaše nadaljnje odločitve o potrebnosti in smotrnosti evidenc. Možno bi namreč bilo, da v blagovnem knjigovodstvu prevzamete take izdelke po nabavni vrednosti sestavljenega produkta, kot dobavitelja pa navedete “lastna dodelava izdelkov”, pri tem pazite, da je vrednost porabljenih artiklov pod (b) vsaj enaka prevzetim “cvetličarskim izdelkom”. To zalogo potem razknjižujete, kot jo boste prodajali, če lahko potem te izdelke povežete s knjigo izdanih računov. Če pa izdanih računov ne morete nastaviti tako, da bi program vaše izdelke označeval s posebno kodo (ali s posebno vrsto prometa) in po njej tudi razbremenjeval zalogo cvetličarskih izdelkov, lahko porabo po izdajnicah (b) knjižite tudi direktno med odhodke, potem pa jih korigirate (stornirate) za vrednost inventure cvetličarskih izdelkov na zadnji dan v mesecu (protiknjižba je evidenčni konto zalog). Domnevamo, da teh izdelkov ni veliko na zadnji dan v mesecu in na bilančni presečni dan, zato bi lahko problem zalog rešili tudi s popisom. Opisali smo le nekaj predlogov možnih rešitev za vaše podjetje. Priporočamo, da izberete tako rešitev, ki bo prinesla optimalen rezultat glede na dane možnosti, predvsem pa, da boste imeli vse relevantne podatke za knjiženje: zmanjšanje zalog po nabavni vrednosti, prihodki od prodaje blaga in od prodaje cvetličarskih izdelkov (trgovinskih storitev), obračun davka na dodano vrednost od prodanih zalog blaga in od prodanih cvetličarskih izdelkov. Za morebitna dodatna vprašanja in dileme se lahko obrnete na nas in bomo zadeve z veseljem pojasnili, ko bomo imeli dodatne ali nove podatke o danem in možnem v vašem podjetju. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012. • Mednarodni standardi računovodskega poročanja, Uredba Komisije (ES) št. 1126/2008 z dne 3. 11. 2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov, Uradni list L 320, 29/11/2008, str. 0001–0481.


(15 • Kodeks računovodskih načel, Slovenski inštitut za revizijo, 1995.

(3)

Darila za poslovne partnerje, dana v reklamne namene Naša firma se ukvarja s prodajo motornega olja servisnim delavnicam. V reklamne namene jim včasih podarimo kakšen kombinezon, ročno črpalko ali drugo drobno opremo, ki jo uporabljajo v servisu. Ali te stroške knjižimo na reklamo ali na kak drug potrošni material? Ali je to morda davčno sporno? Mnenje Kot omenjate, občasno svojim poslovnim partnerjem podarite blago iz vašega servisnega oddelka. Pri taki situaciji je treba preveriti posledice pri obračunu davka na dodano vrednost in davčno priznavanje odhodkov, ki nastanejo zaradi porabe tega blaga. 1. Po zakonodaji s področja davka na dodano vrednost so darila obdavčena z davkom na dodano vrednost, saj se brezplačna odtujitev blaga obravnava kot promet, ki je po 7. členu obdavčen z DDV, če je bil pri nabavi delno ali v celoti odbit vstopni DDV. To pa ne velja v primeru manjših daril vrednosti do 20 € in dajanja vzorcev pod pogoji iz 2. odstavka 7. člena ZDDV-1. Enako bi bilo, če bi stranki namenili 100-odstotni popust. Pri tem upoštevamo tudi sodbo Sodišča ES Kuwait Petrolium (C-48/97), v kateri sodišče pojasnjuje, da se dobave blaga, pri katerih znaša popust 100 odstotkov cene, obravnavajo kot dobave brez plačila, ki so predmet obdavčitve z DDV v skladu s 16. členom direktive DDV. Ta določba direktive DDV je povzeta v 7. členu ZDDV-1. V vašem primeru bi lahko namesto daril strankam dodelili popuste po svojih pravilih za dodeljevanje popustov (razen izredno visokih, ki po vsebini predstavljajo darilo, npr. 99 odstotkov), saj je v tem primeru davčna osnova enaka prodajni ceni (znižani za popuste), razen če nastopijo primeri iz 36. a člena ZDDV-1 (poslovanje med povezanimi osebami v določenih primerih iz tega člena), kjer pa je davčna osnova enaka tržni vrednosti tega blaga. V zvezi s tematiko dodeljevanja popustov priporočamo branje pojasnila davčne uprave Prodajne akcije, popusti na podlagi kuponov in obračun DDV, pojasnilo št. 4230965/2006, z dne 19. 3. 2007. 2. Omenjate, da dajete darila v reklamne namene, v okviru običajnih trgovinskih odnosov, in ne reprezentančne namene (jih ne dajete ob poslovnih stikih s poslovnimi partnerji kot znak zahvale za sodelovanje). Če dajete blago brezplačno poslovnim partnerjem v reklamne namene, to po vsebini niso darila, ki bi bila zajeta v 31. členu ZDDPO kot stroški reprezentance, ki so priznani le v višini 50 odstotkov. V tem delu je aktualno pojasnilo davčne uprave Davčna obravnava daril z logotipom, ki jih zavezanci delijo na sejmih ali odprtjih, z dne 1. 4. 2008, kjer je povzeta tudi definicija reklamiranja, kot je bila opredeljena v starejši sodbi Vrhovnega sodišča RS, opr. št. Ru 49/95, z dne 8. 3. 19961. Za izdatke v reklamne namene je predvsem značilno, da nastanejo zato, ker želijo davčni zavezanci z njimi pred-

vsem pospešiti prodajo ali opozoriti na določene lastnosti, značilnosti, dogodek ali dejanja, povezane s poslovnimi dejavnostmi davčnega zavezanca (Jerman, Odar: Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb s komentarjem, GV Založba, 2008, str. 292). Izdatki za reklamne namene pa so davčno priznani, če so odhodki iz tega naslova potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb. Ob morebitnem inšpekcijskem pregledu je tako treba dokazati, da ti odhodki nastajajo zaradi pridobivanja obdavčenih prihodkov, kot je to določeno v 29. členu ZDDPO-2. OPOMBA: 1 Iz sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. Ru 49/95, z dne 8. 3. 1996, izhaja, da propagiranje – reklamiranje v gospodarstvu označuje vizualno, akustično, kombinirano ali kakršnokoli drugo organizirano širjenje in populariziranje proizvodov in storitev prek sredstev ekonomske propagande in publicitete zaradi pridobitve kupcev oziroma porabnikov. S propagandnim sporočilom se v kakršnikoli obliki in na kakršenkoli način izvabi pozornost, interes, vtis v spomin, želja in končno odločitev porabnika za nakup. Propagiranje v tržnem gospodarstvu je nujna in neizogibna oblika dejavnosti gospodarskega subjekta, ki želi sploh plasirati svoje proizvode in storitve na trgu potrošnikom, saj se ti lahko odločijo zanje le, če so z njimi in z njihovimi lastnostmi seznanjeni. Zato so stroški propagande odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po določbah ZDDPO-2.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011. • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011.

(4)

Davčno priznavanje popravka vrednosti naložbe in odpisa naložbe Imamo dve povezani družbi. Družba A normalno deluje, družba B je pa bila več let v mirovanju in je bil prek nje speljan projekt zaradi marketinških razlogov. Družba A je ves čas financirala družbo B z dajanjem posojila. Obresti so bile pravilno obračunane. Pokazalo pa se je, da projekt ne bo zaživel, zato smo ga na družbi B ustavili. Ta je ustvarjala po letih dobiček in izgubo, vendar je ostala z nepokrito izgubo. Družba A ustvarja dobiček. Ker družba B nima likvidnih sredstev, smo se odločili, da bo prodala osnovna sredstva, ki jih je v tem času naredila družbi A, za poplačilo del posojila. Osnovna sredstva je ocenil pooblaščeni sodni cenilec. Kljub temu je še vedno ostal del danega posojila na družbi A, družba B pa nima, in kot vse kaže, ne bo imela likvidnih sredstev, saj jo je ves čas financirala družba A. Zanima nas, kaj lahko naredimo s posojilom na družbi A, da bila davčno priznana oslabitev oziroma odpis. Po 22. členu DDPO se namreč prevrednotenje finančnih naložb davčno ne prizna.


16) Mnenje Kot ste že sami omenili, prevrednotenje finančnih naložb zaradi oslabitve kratkoročnih in dolgoročnih finančnih naložb oziroma finančnih instrumentov po 22. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb ni davčno priznano (izjema pri prevrednotenjih po 3. odstavku 22. člena ZDDPO-2). Zato bi vsaka oslabitev tega posojila pomenila, da bi bili odhodki iz naslova oslabitve tega posojila davčno nepriznani. Vendar se odhodki zaradi prevrednotenje kot posledica oslabitve, ki se ne priznajo ob oslabitvi, in če oslabitev ni bila odpravljena (22/2 ZDDPO-2), priznajo ob odtujitvi, zamenjavi ali drugačni poravnavi oziroma odpravi finančne naložbe oziroma finančnega inštrumenta. Pojem odprave finančne naložbe v ZDDPO-2 ni posebej pojasnjen, zato menimo, da lahko za te namene uporabimo pojasnilo 2 k uvodu v SRS 2006 – Pripoznavanje in odpravljanje pripoznanja sredstev, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu RS, št. 75/2006. Po tem pojasnilu se pripoznanje sredstev odpravi na primer zaradi prodaje, zamenjave, podaritve ali odprave pripoznanja, ki je posledica dokončnega odpisa (likvidacije) sredstev v poslovnih knjigah zaradi uničenja, popisnega primanjkljaja, neuporabnosti, prenehanja uporabe ter obvladovanja sredstev in pričakovanja gospodarskih koristi iz njih na podlagi zakona, pogodbenega sporazuma, stečajnega ali likvidacijskega postopka ali kakršnegakoli drugega razloga, zaradi katerega podjetje ne more več obvladovati sredstev in pričakovati gospodarskih koristi iz njih. Tako bi bili odhodki zaradi odpisa posojila lahko davčno priznani, če bi se v poslovnih knjigah to posojilo odpravilo na podlagi računovodskih pravil, kar se lahko zgodi zaradi zaključenega stečajnega postopka, v katerem ni prišlo do poplačila tega posojila. Tako bi lahko sprožili stečajni postopek, razen če proti temu nimate zadržkov. Iz pojasnila davčne uprave Odpis finančne naložbe in davčno priznavanje odhodka (posojilo povezani osebi), št. pojasnila 4200-1466/2011-2 01-640-02, z dne 4. 10. 2011, izhaja, da so ti odhodki praviloma davčno priznani, kot to določa 4. odstavek 22. člena ZDDPO-2. Odprava obveznosti se lahko izvede tudi na podlagi izjave o odpustu dolga upnika (po določilih Obligacijskega zakonika), vendar uporabe te možnosti ne svetujemo, saj velja odpust dolga za prikrito izplačilo dobička, po 1. točki 1. odstavka 30. člena pa odhodki iz naslova dohodkov, ki so podobni dividendam, vključno s prikritim izplačilom dobička, niso davčno priznani. Nekako najboljša možnost se nam zdi ta, da bi prek družbe B raje vzpostavili poslovanje (lahko prek podizvajalcev, lahko tudi prek povezane osebe ob upoštevanju določil o poslovanju s povezanimi osebami) in začeli ustvarjati dobiček, pri čemer bi davčno osnovo lahko zmanjševali na račun nepokrite davčne izgube (pravila iz 36. člena ZDDPO-2) ter z ustvarjenim denarnim tokom poravnali posojilo do povezane družbe A. Zatem lahko družbo tudi likvidirate oziroma sprožite njeno prenehanje, če bo tak interes družbenika (glej Zakon o gospodarskih družbah). Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja:

• Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011. • Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010. • Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Ur. l. RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009. Odl. US: U-I-268/06-35, 42/2009, 65/2009UPB3, 83/2009. Odl. US: U-I-165/08-10, Up-1772/08-14, Up379/09-8 EVA: 2005-2111-0065. • Obligacijski zakonik (OZ), Ur. l. RS, št. 83/2001. Spremembe: Ur. l. RS, št. 32/2004, 28/2006. Odl. US: U-I-300/04-25, 29/2007. Odl. US: U-I-267/06-41, 40/2007, 97/2007-UPB1.

(5)

Atipični davčni zavezanec prejme storitve iz tujine Družba XY s sedežem v Republiki Sloveniji je začela na novo opravljati registrirano dejavnost in je oproščena obračunavanja DDV, saj ne pričakuje, da bo v obdobju 12 mesecev dosegla oziroma presegla višino obdavčljivega prometa 25.000 €. 1. Ta družba je naročila storitev razvoja proizvoda za tržišče EU pri srbskem davčnem zavezancu Y. Ali se mora družba XY identificirati za namene DDV (pridobiti ID številko za DDV) v Sloveniji kot atipični davčni zavezanec in narediti samoobdavčitev, hkrati pa nima pravice do odbitka vstopnega DDV? 2. Ta družba je naročila odkup premoženjskih pravic za DVD z določeno dobo koristnosti in avdio-magnetni trak pri ameriškem davčnem zavezancu Y. Ali se mora družba XY identificirati za namene DDV (pridobiti ID številko za DDV) v Sloveniji kot atipični davčni zavezanec in narediti samoobdavčitev, hkrati pa nima pravice do odbitka vstopnega DDV? Mnenje Kot omenjate, bo atipični davčni zavezanec (davčni zavezanec po 1. odstavku 94. člena ZDDV-1) prejel storitve od drugega davčnega zavezanca, in sicer v obeh primerih od davčnega zavezanca, ki ima sedež zunaj EU. Po pravilih za določanje kraja opravljanja storitve se za oba primera šteje, da je kraj opravljanja storitve kraj, kjer ima sedež davčni zavezanec, ki je prejemnik teh storitev (1. odstavek 25. člena ZDDV-1). V 3. točki 1. odstavka 76. člena ZDDV-1 je določeno, da je plačnik DDV pri prejemu storitev iz 1. odstavka 25. člena ZDDV-1 vsak davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, je pa identificirana za namene DDV, katerima se opravijo storitve iz prvega odstavka 25. člena tega zakona, če te storitve opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji. Atipični davčni zavezanec je tako dolžan obračunati DDV (narediti samoobdavčitev) na dan, ko je storitev opravljena. Omenjeni davčni zavezanec po 4. odstavku 94. člena ZDDV-1 v povezavi z določbami 63. člena ZDDV-1 nima pravice do


(17 odbitka vstopnega DDV od teh dveh nabav. Davčni zavezanec s posebno ID-številko, ki je identificiran za namene DDV samo zaradi prejema storitev, nima pravice do odbitka vstopnega DDV, ker je ta nabava povezana z njegovo oproščeno dejavnostjo (je oproščen obračunavanja DDV po 1. odstavku 94. člena ZDDV-1), in ne z njegovo obdavčeno dejavnostjo. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011.

(6)

Nekurantne zaloge V podjetju so pri inventurnem popisu ugotovili, da so zaloge nekaterih artiklov nekurantne. Nabave blaga so bile od leta 2003 do konca 2011. Slabitev zalog ni bila nikoli narejena, čeprav bi morala biti v skladu z računovodskimi standardi. Zanima nas, kakšni kriteriji morajo biti, da je to narejeno skladno s standardi. Konkretno so zaloge zastarele zaradi različnih razlogov, kot na primer: • artikli so zastareli in tržno nezanimivi, poškodovani; • stranka je stornirala naročilo in blago je ostalo na zalogi; • artikli so razstavni eksponati in jih kot takih ne moremo prodati po polni ceni; • zaradi napačnih tehničnih podatkov, ki so navedeni v katalogu, artikla nismo mogli prodati stranki, ki ga je naročila; • opuščen program – artikli niso več vključeni v prodajne kataloge. Za take artikle nameravamo za 50 odstotkov zmanjšati nabavno vrednost. Vsekakor bodo v podjetju (kot so že) še poskušali te zaloge prodati. Zanima nas, ali so slabitve zalog blaga davčno priznan odhodek. Mnenje Glede slabitev zalog Slovenski računovodski standardi določajo, da se zaloge vrednotijo po izvirni vrednosti, ki je v vašem primeru nabavna vrednost, ali po čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po manjši izmed njiju. Pri tem je čista iztržljiva vrednost ocenjena prodajna cena, ki naj bi jo dosegli v rednem poslovanju, znižana za ocenjene stroške v zvezi s prodajo (če na primer zaloge prodajate prek posrednikov, odštejete še posredniško provizijo). Težko bi torej utemeljeno zagovarjali, da je treba kar za vse artikle, ki jih vodite v neki evidenci kot nekurante zaloge, znižati njihovo nabavno vrednost za 50 odstotkov. Pravilno bi bilo, da inventurna komisija v sodelovanju s prodajno službo oceni, koliko bi bilo mogoče iztržiti za to

poškodovano, zastarelo, neidoče blago in v tistih primerih blaga, kjer je ocenjena prodajna cena nižja od vaše nabavne vrednosti, knjižite oslabitev zaloge tako, da pripoznate prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi z obratnimi sredstvi (v breme konta skupine 72) ter znižanje zalog (v dobro konta skupine 66). Za delo v bodoče lahko pripravite tudi navodila za delo, da se komisijsko take slabitve delajo sproti za tiste primere, ko se blago poškoduje, razbije in podobno ali ko razstavne eksponate namenite za prodajo in se takemu blagu zniža prodajna cena. Utemeljene slabitve zalog, ki ste jih knjižili skladno s SRS 4, so davčno priznani odhodki v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012. • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011.

(7)

Knjiženje dokumentacije za gradnjo lastne nepremičnine Pripravljamo dokumentacijo za zidavo nepremičnine. Doslej nam je uspelo urediti načrt, komunalno takso in strošek dokumentacije za kandidiranje za sredstva EU. Zanima nas, ali so to stroški in ali to knjižimo na razred 4 ali ne. Katera dokumentacija se nanaša na zidavo nepremičnine in kako knjižimo dogodke? Mnenje Slovenski računovodski standardi v točki 1.10 določajo, da nabavno vrednost osnovnega sredstva sestavljajo tudi stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo. Če ste torej plačali načrt in komunalno takso za konkretno nepremičnino, ki jo boste gradili, menimo, da jih je mogoče pripisati h kontu 027 – nepremičnine v pridobivanju. Če gradite nepremičnino za trg, bi te stroške izkazali v razredu 4 in prek konta skupine 49 prenesli na nedokončane storitve v okviru skupine 60. Stroški dokumentacije za kandidiranje za EU sredstva niso potrebni in neposredno povezani z usposobitvijo osnovnega sredstva za njegovo uporabo, sredstvo za njegovo nameravano uporabo bi bilo mogoče usposobiti tudi brez teh stroškov. Menimo, da so povezani s financiranjem vaše investicije, zato se knjižijo med redne odhodke tekočega razdobja, enako kot drugi stroški uprave, povezani z odločitvami za nameravano investicijo in iskanjem virov za njeno financiranje, saj so po vsebini posredni stroški pridobivanja osnovnega sredstva. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012.


18)

ROKOVNIK

EURIBOR

na dan 21.11.2012

na dan 19.12.2012

3-mesečni

0,190

0,184

6-mesečni

0,352

0,318

12-mesečni

0,582

0,540

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (19.12.2012)

Plačila v gotovini 420 EUR

Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2* Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga v RS po ZPPDFT**

Da ne pozabim:

POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

15.000 EUR

PRAVNE OSEBE: 10. jan.

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb (mesečno, trimesečno)

15. jan.

Intrastat poročilo Oddaja popisa cigaret

18. jan.

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

20. jan.

DURS - Rekapit. poročilo 12/2012 in DDV-O 12/2012 AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti Banka Slovenije - poročilo BST, KRD, DVP, SN-T

31. jan.

DURS - obračun in plačilo DDV 12/2012 in DDV 10-12/2012 Poročilo o dobavah (76.a člen) 12/2012 Banka Slovenije - SKV, BST KRD, SN Obvestilo davčnim zavezancem - prejemnikom dohodkov DURS dostava podatkov v zvezi s pridobitvijo in odsvojitvijo kapitala in obvestilo davčnim zavezancem

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti 9%

Obdobje od 1.7. 2012 do 31.12. 2012

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

FIZIČNE OSEBE (s.p.): 10. jan.

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb (mesečno, trimesečno)

15. jan.

Obračun prispevkov za socialno varnost za zasebnike in samozaposlene Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem (občani) Napoved višine dohodkov za 10-12/2012 – ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov Oddaja popisa cigaret

* Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. 1/12, 6.7.2012)

Variabilni del priznane obrestne mere DEC. 2012

EUR

USD

JPY

GBP

CHF

18. jan.

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

Do vključno 1 meseca

0,05500 %

0,21500 %

0,13371 %

0,49625 %

0,00500 %

20. jan.

Do vključno 3 mesecev

Rekapitulacijsko poročilo 12/2012 in DDV-O 12/2012 AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

0,12714 %

0,31050 %

0,18429 %

0,52188 %

0,03000 %

Do vključno 6 mesecev

0,23357 %

0,52600 %

0,29857 %

0,67875 %

0,11200 %

31. jan.

12 mesecev

0,48286 %

0,86000 %

0,50871 %

1,03188 %

0,30840 %

DURS – obračun in plačilo DDV 12/2012 ali DDV 10-12/2012 Poročilo o dobavah (76.a člen) 12/2012 Obvestilo davčnim zavezancem – prejemnikom dohodnine Obračun pavšalnega nadomestila DDV (obrazec DDV-OPN)

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.durs.gov.si/si/aktualno/obrestne_mere_za_obresti_na_posojila_med_povezanimi_osebami_na_podlagi_pravilnika_o_priznani_obrestni_meri/ (19.12.2012)

NE POZABITE TUDI na vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane (samo zaposleni, ki med letom ne uveljavljajo olajšave), rok za oddajo je 5.2.2013.

Vrsta izplačila za

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 73/2008 in 55/2010)

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70% cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporab-ljati javni prevoz do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

V skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

DECEMBER 2012

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 40% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 602,39 EUR**. Za 20 let delovne dobe: v višini 60% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 903,58 EUR**. Za 30 let delovne dobe: v višini 80% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 1.204,78 EUR**.

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece 3.011,94 EUR* oz. v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje.

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

770,69 EUR za leto 2012; Najvišji znesek brez prispevkov 1.061,17 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- v primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 1.505,97 EUR**; - v primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 752,99 EUR** - Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.505,97 EUR**) - Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 1.505,97 EUR**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si/). *** Povračila stroškov v zvezi z delom se izplačujejo v višini, ki jih določa ta KP, vendar pod pogoji, da se ti zneski ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost.



J A N U A R 2 0 13 ŠOLE IR

17. 01.

29. 01. KOPER

21. 01.

18. 01.

Ali so storitve obdavčene s slovenskim DDV? (Maja Dolinar Dubokovič)

Paket ugodnega izobraževanja: seminar DDPO + kratek seminar DDV novosti za samo 111 € + ddv (dr. Mateja Drobež Tomšič)

Inventura hitro in jedrnato (Vesna Bartolj Maver)

Šola o DDV - osnove (Maja Dolinar Dubokovič)

21. 01.

22. 01. CELJE

Šola - konsolidacija v praksi (Vesna Bartolj Maver)

Paket ugodnega izobraževanja: seminar DDPO + kratek seminar DDV novosti za samo 111 € + ddv (dr. Mateja Drobež Tomšič)

SEMINARJI IR

22. 01. CELJE

08. 01.

Davčni obračun 2012 s spremembami (dr. Mateja Drobež Tomšič)

Računovodsko poročilo za leto 2012 (Kristinka Vukovič)

10. 01. Priprava davčne bilance za društva (Vesna Bartolj Maver)

14. 01. Novosti na temo obračunavanja DDV v letu 2013 (Branka Svilar Mugoša)

15. 01. Paket ugodnega izobraževanja: seminar DDPO + kratek seminar DDV novosti za samo 111 € + ddv (dr. Mateja Drobež Tomšič)

15. 01. Davčni obračun 2012 s spremembami (dr. Mateja Drobež Tomšič)

16. 01. Aktualne vsebine na področju DDV v javnem sektorju v letu 2013, vključno z novostmi (Maja Dolinar Dubokovič)

16. 01. Vrednotenje proizvodnje po proizvajalnih stroških (Miro Dečman)

22. 01. Novo - računovodenje v društvih z novim kontnim načrtom 2013 (Vesna Bartolj Maver)

23. 01. NOVA GORICA Paket ugodnega izobraževanja: seminar DDPO + kratek seminar DDV novosti za samo 111 € + ddv (dr. Mateja Drobež Tomšič)

23. 01. NOVA GORICA Davčni obračun 2012 s spremembami (dr. Mateja Drobež Tomšič)

24. 01. Davčni obračun 2012 s spremembami (dr. Mateja Drobež Tomšič)

25. 01.

29. 01. KOPER Davčni obračun 2012 s spremembami (dr. Mateja Drobež Tomšič)

30. 01. Prvič delam letno poročilo za majhno gospodarsko družbo (Kristinka Vukovič)

31. 01. KRŠKO Paket ugodnega izobraževanja: seminar DDPO + kratek seminar DDV novosti za samo 111 € + ddv (dr. Mateja Drobež Tomšič)

31. 01. KRŠKO

22. 01. CELJE DDV novosti s 1.1.2013 (dr. Mateja Drobež Tomšič)

23. 01. Novosti in spremembe na področju DDV v letu 2013 (Maja Dolinar Dubokovič)

23. 01. NOVA GORICA DDV novosti s 1.1.2013 (dr. Mateja Drobež Tomšič)

24. 01.

KRATKI SEMINARJI IR

29. 01.

09. 01.

Kaj in kako z osnovnimi sredstvi ob zaključku leta (Kristinka Vukovič)

Delavnica - plače in ostali prejemki (Vesna Bartolj Maver)

10. 01. Obdavčitev z normiranimi odhodki v 2013 – “pavšalna obdavčitev” (dr. Mateja Drobež Tomšič)

28. 01.

14. 01.

Računovodstvo in davki pri samostojnih podjetnikih (Vesna Bartolj Maver)

Konti okviri po 1.1.2013 (Kristinka Vukovič)

28. 01.

DDV novosti s 1.1.2013 (dr. Mateja Drobež Tomšič)

Več o izobraževanju Inštituta za računovodstvo na: www.iracunovodstvo.eu, dodatna pojasnila: 01 360 20 08.

Pravilnik o računovodstvu za gospodarsko družbo, ki je usklajen s SRS (2012) (Marija Ravnik)

Davčni obračun 2012 s spremembami (dr. Mateja Drobež Tomšič)

Sestavljanje davčnega obračuna za leto 2012 (Maja Bohorič)

Obračunavanje DDPO v zavodih, društvih in drugih nepridobitnih organizacijah (Maja Bohorič)

21. 01.

15. 01.

Sprememba pri letnih poročilih za društva (Vesna Bartolj Maver)

29. 01. KOPER DDV novosti s 1.1.2013 (dr. Mateja Drobež Tomšič)

31. 01. KRŠKO DDV novosti s 1.1.2013 (dr. Mateja Drobež Tomšič)


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.