e-Bilten Unikum dec.13 by Aleksandra L.

www.iracunovodstvo.eu

BILTEN

6,57 EUR / DECEMBER 2013 _ 12

PRED ZAKLJUČKOM POSLOVNEGA LETA V RAČUNOVODSTVU

Poslovne knjige je treba enkrat letno zaključiti po stanju na bilančni presečni dan, to je zadnji dan poslovnega leta. Po vseh knjiženjih za poslovno leto in kontroliranju izkazanih stanj se poslovne knjige zaključijo, tako da niso mogoča nikakršna knjiženja več oziroma vnesenih podatkov ni mogoče spreminjati. Pred zaključkom poslovnih knjig in sestavo računovodskih izkazov je treba opraviti številne kontrolne postopke, s katerimi ne preverjamo le količin in obsega zajetih podatkov ter resničnosti stanja, temveč tudi pravilno vrednotenje kategorij finančnega računovodstva, ki vstopajo v računovodske izkaze. Več o letnem preverjalnem seznamu v tokratni temi meseca na straneh 3, 4, 5 in 6.

VSEBINA 3-6

Tema meseca PrED ZAKLJUČKOM POSLOVNEGA LETA V RAČUNOVODSTVU

DAVKI

7-8 NOVOSTI V OBRAČUNU DDPO ZA LETO 2013 IN NEKATERE DILEME

9-10

KADRI IN DELO Poročanje o dohodkih iz delovnega razmerja na obrazcih REK

PRAVO

11 DAVEK NA NEPREMIČNINE

12 POSLOVNI OBIČAJI, UZANCE, PRAKSA MED STRANKAMA

13-17 Mnenja IR

UVODNIK _ Kristinka Vukovič

NOVEMU LETU NAPROTI

Pa je leto naokrog. Spet delamo bilance: je bilo dobro, je bilo slabo? Kakršnokoli že, spet je hitro minilo in verjamemo, da bo v novem letu boljše. Če je bil pred leti mesec december čas za obiskovanje poslovnih partnerjev in ›izgubljen‹ za redno in učinkovito delo, moram priznati, da je bil letošnji december sila deloven in je – vsaj v naši organizaciji – odprl številne nove projekte. Dela kar ne zmanjka in upam, da je to eden od signalov, da nam bo šlo v novem letu ne le pregovorno, temveč tudi zares bolje. Nedavno sem imela to srečo, da sem sedela v družbi več slovenskih računovodskih strokovnjakov, in vsi smo družno ugotavljali: leto je bilo spet polno sprememb, ne velikih reform, temveč številnih na videz majhnih, da ne rečem drobnjakarskih sprememb, ki pa so povzročale kar nekaj negotovosti, sivih las, dodatnega administriranja. Vse našteto na davčnem področju. Edini smo si bili, da je področje računovodstva veliko stabilnejše in je prineslo zelo malo sprememb, če odmislimo princip poštene vrednosti pri knjiženju v kmetijstvu in uvedbi računovodenja za mnoge slovenske kmetije. Kaj nam prinaša zaključek leta? Hočeš nočeš smo dobili davek na nepremičnine, zato o njem tudi pišemo. V tem letu je bilo sprejetih tudi nekaj sprememb na davčnem področju, zato opozarjamo na nekatere točke pri obračunavanju davka iz dobička. Ker pa smo prav vsi pred izzivom sestave letnega poročila (najmanj za državno statistiko), pišemo tudi o tem – o ključnih računovodskih kontrolnih postopkih. Pogoj za kvalitetno davčno napoved so namreč računovodski podatki, zato je treba njihovi preverbi nameniti ustrezno pozornost. In mi smo jim, z osrednjo temo. Dobro zaključite, še bolje začnite in nadaljujte. V novem letu v imenu celotnega uredništva – srečno!

UNIKUM, letnik 7 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 E: info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu

Vaša Kristinka Vukovič

Odgovorna urednica: Nina Selan Slapar, nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.istockphoto.com, v kolikor ni drugače označeno. Oblikovanje in priprava za tisk: Barbara Šušteršič Tisk: Birografika Bori d.o.o. Posamezna številka stane: 6,57 EUR. Letna naročnina na tiskano verzijo znaša: 52 EUR + 9,5% DDV Letna naročnina na spletno verzijo znaša: 20 EUR + 22% DDV Naročnina velja do pisnega preklica. V povprečju natisnemo 600 izvodov. Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan. ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

www.iracunovodstvo.eu

TEMA MESECA _ Kristinka Vukovič

PRED ZAKLJUČKOM POSLOVNEGA LETA V RAČUNOVODSTVU

Poslovne knjige je treba enkrat letno zaključiti po stanju na bilančni presečni dan, to je zadnji dan poslovnega leta. Pred zaključitvijo knjig pa je treba izvesti številne kontrolne postopke, s katerimi preverimo, ali smo v knjiženje zajeli vse listine in poslovne dogodke v pravilni višini, obsegu in vrsti, da stanja na posameznih kontih ustrezajo dejanskemu stanju, da se analitične evidence ujemajo s sintetičnimi stanji oziroma stanji na kontih glavne knjige, in podobno. Ker je za večino računovodij v Sloveniji 31. december tudi zaključek poslovnega leta, bomo v nadaljevanju namenili pozornost kontrolnim postopkom. Kontrolni postopki pa ne zajemajo zgolj prevetritve kontov in usklajevanja, temveč tudi preverjanje ustreznosti vrednotenja posameznih ekonomskih kategorij, da bodo vstopale v bilanco stanja in v izkaz vseobsegajočega donosa v pravilni višini.

e med letom, najkasneje pa ob koncu poslovnega leta je treba razčistiti stanja na kontih glavne knjige in jih uskladiti s stanji in prometom v drugih evidencah in pomožnih knjigah. Danes je zaradi napredka računalniške tehnologije knjiženje v pomožni in glavni knjigi pogosto že združeno, torej knjiženje v pomožni knjigi hkrati vpliva na knjiženje v glavni knjigi, se izvaja sočasno. Kjer še ni tako, pa je treba ob koncu leta – še bolje pa že med letom – ta stanja medsebojno uskladiti.

najkasneje ob koncu poslovnega leta je treba razčistiti stanja na kontih glavne knjige in jih uskladiti s stanji in prometom v drugih evidencah in pomožnih knjigah. Med razčiščevanje spada tudi prevetritev odprtih postavk do kupcev in dobaviteljev, pregled zalog, njihovo odpisovanje ali zniževanje njihove vrednosti (prevrednotovanje zalog zaradi nekurantnosti in iz drugih razlogov), pregled vrednosti in morebitno odpisovanje osnovnih sredstev (pregled preostale vrednosti, ocena ustreznosti določene amortizacijske stopnje in podobno). Več o vsebinskih kontrolah v nadaljevanju, kar takoj pa

naštejmo še nekaj logičnih knjigovodskih kontrol: • bruto bilanca je usklajena; • konti sredstev, konti stroškov in konti odhodkov imajo stanja na debetni strani, konti obveznosti, konti prihodkov in konti popravkov vrednosti imajo stanja na kreditni strani; • konti nimajo negativnih stanj (če negativna stanja so, je treba pregledati njihove vsebinske razloge in opraviti ustrezno preknjižbo, npr. negativno stanje na transakcijskem računu preknjižiti na finančne obveznosti); • prehodni konti imajo praviloma stanje enako 0, le izjemoma imajo stanje in v tem primeru znamo takšno stanje utemeljiti; • saldo na kontu 10* se ujema s saldom zadnjega blagajniškega dnevnika; • saldo na kontu 11* se ujema s saldom zadnjega bančnega izpiska; • konti stroškov in odhodkov R4, 70–75 imajo samo debetna knjiženja (razen kjer softver tega ne dopušča); • konti prihodkov 76–79 imajo samo kreditna knjiženja (razen kjer softver tega ne dopušča); • konti 250, konti razreda 8, 932, 933 imajo saldo 0; • konti popravkov vrednosti so manjši ali identični kontom, ki jih popravljajo; • konto DDV za plačilo/vračilo je enak znesku na zadnjem obračunu DDV-O;

• analitične evidence so usklajene z glavno knjigo (npr. zaloga materiala iz materialnega knjigovodstva je enaka vrednosti konta zalog razreda 3, konti osnovnih sredstev v glavni knjigi so vrednostno in po kontih usklajeni z izpisom iz registra osnovnih sredstev); • saldo konta akontacij davka od dohodka pravnih oseb je enak znesek, kot je ugotovljen po zadnjem oddanem davčnem obračunu, saldo je usklajen tudi s kartico na eDavkih; • opravimo logične kontrole, ki jih dopušča program (da so vsi vneseni dokumenti tudi poknjiženi, da so vse temeljnice usklajene); • ko so vse tečajne razlike poknjižene, izpišemo odprte postavke sumarno v tuji valuti in jih preračunamo po tečaju ECB (oziroma ustreznem tečaju poslovne banke, kot imamo opredeljeno v pravilniku o računovodstvu) in preverimo z evrskim stanjem kontov v bruto bilanci; • stanje na kontu osnovnega kapitala se ujema z višino v poslovnem registru; • stanje kapitalskih rezerv in drugih kapitalskih postavk se ujema s skupščinskimi in drugimi sklepi. Opraviti je treba tudi logično kontrolo odprtih postavk, ali denimo manjka račun in je knjiženo le plačilo: zakaj, ali so potrebne centske izravnave, ali je saldo obveznosti za bančne provizije, pa

UNIKUM December 2013 _ Tema meseca _ Pred zaključkom poslovnega leta v računovodstvu

ga ne bi smelo biti, in podobno. Naslednja kontrola je lahko izpis bruto bilance po mesecih, če program omogoča pregled vseh mesecev hkrati, ali izpis kontov stroškov po mesecih (vzporedni pregled). Na ta način lahko hitro ugotovimo, ali v kakšnem mesecu manjka kateri od stroškov, ker hitro opazimo odmik od običajnega stanja (hitreje se polovijo štrleči zneski).

Izpolniti je treba namreč zahteve iz računovodskih pravnih podlag, npr. po izkazovanju resničnega in poštenega prikazovanja premoženja in obveznosti družbe ter poslovnega izida, upoštevati načelo previdnosti, upoštevati načelo poštene vrednosti, upoštevati prihodke in odhodke ne glede na plačila in temeljne računovodske predpostavke. Poleg logičnih kontrol in usklajevanja knjigovodskega stanja z dejanskim (z inventuro, z obrazci IOP) nas čaka najmanj še preverjanje pravilne višine vrednosti posameznih kategorij v bilanci stanja in seveda to, ali smo v izkaz poslovnega izida zajeli vse postavke prihodkov in odhodkov. Izpolniti je treba namreč zahteve iz računovodskih pravnih podlag, npr. po izkazovanju resničnega in poštenega prikazovanja premoženja in obveznosti družbe ter poslovnega izida, upoštevati načelo previdnosti, upoštevati načelo poštene vrednosti, upoštevati prihodke in odhodke ne glede na plačila in temeljne računovodske predpostavke. Ena od temeljnih računovodskih predpostavk, zapisanih v uvodu v Slovenske računovodske standarde, je upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov, ki za računovodje pomeni preverjanje, ali so v zvezi z izkazanimi prihodki tudi prikazani vsi odhodki in ali so knjiženi vsi poslovni dogodki po datumu nastanka, ne glede na datum plačila. Posledica tega preverjanja je pripoznanje aktivnih in pasivnih časovnih razmejitev in rezervacij. Tako razmejujemo stroške zava-

rovalnih premij, šolnine, naročnine, druga plačila storitev za vnaprej (na primer najemnin), letne superrabate, prihodke, ki bodo pokrivali bodoče stroške (npr. spodbude za invalide, donacije, državne podpore), vnaprej vračunamo stroške, za katere še nismo prejeli faktur ali dobave še niso bile opravljene, in pripoznamo prihodke, če so izpolnjeni pogoji za to, in na drugi strani aktivne časovne razmejitve, če ti prihodki še niso zaračunani. Dober računovodja za vsak konto časovnih razmejitev preveri saldo, ga zna pojasniti in ve, kdaj ga bo črpal. Naslednja je kontrola zneskov iz posojilnih pogodb in pogodb za finančni lizing po anuitetnem načrtu. Stanje per 31. 12. je treba uskladiti s stanjem v glavni knjigi, po potrebi preračunati še evrske izravnave. Ob koncu poslovnega leta preverimo konte posojil, lizingov, dolgoročnih terjatev in dolgoročnih obveznosti ter tisti del, ki zapade v roku 365 dni od datuma bilance, in preknjižimo na kratkoročni del, če preknjižbe ne izvajamo, pa ta podatek pripravimo za potrebe sestavitve bilance stanja. Nadalje, preveriti je treba dane avanse, ali so pravilno ločeni na posamezne analitične konte (za storitve, za osnovna sredstva, za zaloge), saj jih knjigovodsko vse evidentiramo med terjatve, bilančno pa jih razvrščamo k sredstvom, za katera so bili dani. Eden od kontrolnih postopkov v računovodstvu je inventura ali popis. Namenjena je usklajevanju knjigovodskega stanja z dejanskim. Po SRS 28 se popis izvede na koncu leta oziroma je priporočljivo, da se izvede čim bliže koncu poslovnega leta, prav tako standard podjetju prepušča odločitev, katera sredstva se bodo popisala med letom (to je treba torej urediti z internim aktom). Standard tudi dopušča, da se vsa sredstva ne popisujejo vsako leto (npr. za knjige, likovne umetnine), vendar pri teh sredstvih velja, da obdobje med zaporednima popisoma ne sme biti daljše od petih let. Ob tem omenimo še, da je za male podjetnike posameznike in za društva obvezen popis na koncu leta, prav tako za vse tiste, ki vodijo knjige na podlagi Zakona o računovodstvu.

Popisujemo vse, kar imamo v bilanci stanja. Dobro je torej popis načrtovati tudi z uporabo bruto bilance, da ne pozabimo npr. zalog, oddanih v dodelavo kooperantom, ali zalog na poti in podobno. Pri sestavi inventurnih komisij je treba upoštevati najmanj zahtevo po neoporečnosti in načelo neodvisnosti (npr. skladiščnik ne popisuje zaloge, za katero je sam odgovoren, ali blagajnik ne popisuje gotovine v blagajni, za katero odgovarja, lahko pa sodeluje kot član popisne komisije, če s tem olajša delo popisni komisiji – tolmači organiziranost skladiščenih zalog, njihovih lastnosti in drugo). Sklepna faza popisa poteka v knjigovodstvu, ki mora poknjižiti popisne razlike tako, da bo knjigovodsko stanje usklajeno z dejanskim, pri tem mora upoštevati ne le ugotovitve popisne komisije o razlikah, temveč tudi sklep pristojnega organa upravljanja o odpravi teh razlik (bremeniti odgovorne osebe, knjižiti razlike v breme podjetja ipd.). Razen knjiženja je treba obračunati tudi ustrezne dajatve (npr. trošarine). Kako odpraviti popisne razlike in ali obračunati davek na dodano vrednost, prikazujemo v tabeli. Vsebinske kontrole, ki jih opravimo pri opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstvih: • preverimo pravilno vključenost (če sploh) stroškov izposojanja v nabavno vrednost (do trenutka usposobitve); • preverimo začetek amortiziranja za nove nabave, za nove nabave preverimo tudi pravilnost razvrstitve v amortizacijske skupine; • preverimo stanja v registru osnovnih sredstev in usklajenost z glavno knjigo, preverimo pravilno razvrstitev osnovnih sredstev po kontih glavne knjige, če nam izpis registra to omogoča; • preverimo, ali so pravilno upoštevane ugotovitve pri popisu; • po potrebi sredstva preknjižimo med nekratkoročna sredstva za prodajo ali v skupino za odtujitev za prodajo; • če je sredstvo pridobljeno z nepovratnimi sredstvi, preverimo črpanje odloženih prihodkov (donacij, državnih podpor); • preverimo preostalo vrednost in dobo koristnosti pri sredstvih

www.iracunovodstvo.eu

pomembnejše vrednosti; • pri uporabi modela prevrednotenja ugotavljamo pošteno vrednost in uskladimo knjigovodska stanja; • pri modelu nabavne vrednosti ugotavljamo nadomestljivo vrednost, in če je manjša od knjigovodske, sredstva slabimo. Tudi za naložbene nepremičnine preverimo stanja v analitičnih evidencah in glavni knjigi ter opravimo vse druge kontrole, enako kot pri opredmetenih osnovnih sredstvih. Tudi tukaj preverjamo dobo koristnosti in po potrebi popravimo računovodsko oceno ustrezne amortizacijske stopnje. Pri modelu poštene vrednosti ugotavljamo tržno vrednost (ni amortizacije, zgolj cenitve vsako leto) in ji prilagodimo knjigovodsko vrednost. Finančne naložbe ustrezno razporedimo med kratkoročne in dolgoročne, uskladimo analitične evidence s stanji v glavni knjigi, preverjamo stanja po obrazcih IOP s stanji v glavni knjigi, preverimo vrednost finančne naložbe glede na razvrstitev naložbe in glede na pravila v zvezi z začetnim pripoznanjem (datum trgovanja, datum poravnave), nato pa preverimo, ali so potrebna prevrednotenja ter morebitni odpisi. Tudi pri zalogah preverimo usklajenost evidenc in vrednotenje zalog, opravimo kontrolni izpis zalog, ki imajo stanje količine nič, vendar še izkazujejo vrednost. Če to odkrijemo, gre lahko za sistemsko napako pri vodenju zalog in vrednotenju porabe. Preverimo kurantnost zalog, ugotovitve pri popisu in jih ustrezno zapišemo tudi v knjige, nato pa še preverimo potrebne slabitve (krepitev pri zalogah ni). Zaloge, ki jih vodimo v razredu 6, so na bilančni presečni dan vrednotene po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, odvisno od tega, katera je manjša. Pri zalogah razreda 3 ne delamo tako hitro slabitev (razen za poškodovani material, material od ustavljene proizvodnje), saj je treba upoštevati še 4.23. določbo standarda 4, ki določa, da vrednosti normalnih zalog materiala, ki naj bi jih porabili pri proizvajanju, ni treba zmanjšati pod raven izvirne vrednosti, če je mogoče pričakovati, da bo prodajna vred-

nost dokončanih proizvodov, v katere bodo vstopile, enaka izvirni vrednosti ali večja od nje. Tako pri poslovnih terjatvah kot obveznostih je treba predvsem počistiti odprte postavke, odpisati zastarale in vse tiste, pri katerih so pravice iz pogodb izrabljene, so ugasnile ali bile prenesene na nove upnike. Pri časovnih razmejitvah ni prevrednotovanja, tudi pri rezervacijah ne, pri obojih je treba preveriti le ustreznost višine in jo po potrebi prilagoditi. Preverimo tudi knjižene morebitne pogojne obveznosti, če so medtem že postale rezervacije ali celo obveznosti. Stanja preverimo tudi na izvenbilančnih kontih, predvsem iščemo informacije o novih jamstvih, ki jih je naše podjetje dalo, pa jih še nimamo izvenbilančno izkazane. Na strani kapitala je treba najprej opraviti logične kontrole, o katerih smo pisali uvodoma, nato pa preveriti še stanje prevrednotovalnega presežka kapitala in skladno z računovodsko politiko prenesti na preneseni poslovni izid. Ko so tako preverjene vse postavke bilance stanja, ki se potem odražajo tudi v izkazu poslovnega izida, sledi sestavitev računovodskega poročila, ob tem pa še nekaj opravil, za katere je zadolženo poslovodstvo in s tem računovodstvo, ne da bi čakalo na kakršnekoli sklepe nadzornega organa ali lastnikov. Na kratko si jih oglejmo v nadaljevanju. Računovodja mora ob vsakem zaključnem računu preveriti stanje kapitala in obveznost družbe, da oblikuje zakonske rezerve. Za poravnavanje izgube in oblikovanje zakonskih rezerv ne potrebuje sklepa skupščine, saj je to naloga poslovodstva že ob sestavi letnega poročila, ki je predpisana z zakonom. Za zakonske rezerve, ki jih mora oblikovati poslovodstvo že ob sestavi letnega poročila, velja: • zakonske rezerve morajo iz čistega dobička poslovnega leta oblikovati vse kapitalske družbe, to je delniške družbe in družbe z omejeno odgovornostjo; • zakonske rezerve se oblikujejo iz čistega dobička poslovnega leta v velikosti 5 odstotkov od čistega dobička, zmanjšanega za znesek, ki je bil uporabljen za kritje prenesene izgube; zakonske rezerve se

morajo oblikovati le v zakonsko določeni velikosti 5 odstotkov in le dokler ne dosežejo 10 odstotkov osnovnega kapitala družbe – tistega, ki je vpisan v sodni register; • družba mora oblikovati zakonske rezerve v velikosti 5 odstotkov čistega dobička poslovnega leta po njegovi uporabi za pokrivanje izgube; to zakonsko določilo je treba upoštevati dosledno, kar pomeni, da poslovodstvo pri uporabi čistega dobička poslovnega leta v zakonske rezerve ne more razporediti več (pa tudi ne manj) kot 5 odstotkov čistega dobička po njegovem zmanjšanju za pokrivanje izgube; • zakonske rezerve se lahko oblikujejo le v velikosti 10 odstotkov oziroma do večjega zneska, določenega v statutu; tudi to določilo ZGD-1 je treba upoštevati dosledno, kar pomeni, da družba praviloma lahko oblikuje iz čistega dobička zakonske rezerve le do višine 10 odstotkov osnovnega kapitala in le izjemoma več (če je tako določeno v statutu družbe). Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v 230. členu določa, da se mora čisti dobiček družbe uporabiti po naslednjem vrstnem redu: 1. za kritje prenesene izgube, 2. za oblikovanje zakonskih rezerv po 4. odstavku 64. člena ZGD-1, 3. za oblikovanje rezerv za lastne deleže po 5. odstavku 64. člena ZGD-1 in 4. za oblikovanje statutarnih rezerv v primeru iz 7. odstavka 64. člena ZGD-1.

Dokler družbeniki ne sprejmejo sklepa, kaj s preOstankom čistega dobička, ga računovodsko izkazujemo kot nerazporejeni čisti dobiček oziroma na kontu preneseni čisti dobiček. Uporabo dobička za te namene in po tem vrstnem redu mora upoštevati že poslovodstvo ob sestavitvi letnega poročila. O preostanku čistega dobička (skupaj s prenesenim čistim dobičkom, torej z bilančnim dobičkom) odloča ›lastnik‹, torej družbeniki oziroma

UNIKUM December 2013 _ Tema meseca _ Pred zaključkom poslovnega leta v računovodstvu

skupščina, lahko tudi po sprejetju letnega poročila. Dokler družbeniki ne sprejmejo sklepa, kaj s preostankom čistega dobička (npr. za izplačilo družbenikom, za povečanje kapitala, rezerv ipd.), ga računovodsko izkazujemo kot nerazporejeni čisti dobiček oziroma na kontu preneseni čisti dobiček.

Pomembno je torej, da tako računovodja kot poslovodstvo že ob sestavi letnega poročila morebitno izgubo pokrijeta v breme prenesenega ali tekočega čistega dobička. Pomembno je torej, da tako računovodja kot poslovodstvo že ob sestavi letnega poročila morebitno izgubo pokrijeta v breme prenesenega ali tekočega čistega dobička. Poravnava čiste izgube se ob koncu poslovnega leta izkaže tudi v izkazu bilančnega dobička/ izgube. Izguba se skladno z ZGD-1 pokriva: • s prenesenim čistim dobičkom iz preteklih let; • iz dobičkov naslednjih obračunskih obdobij; • iz rezerv iz dobička; • iz zakonskih in kapitalskih rezerv (tudi splošni prevrednotovalni popravek kapitala!) pod pogoji iz 10. odstavka 64. člena ZGD-1; • s poenostavljenim zmanjšanjem osnovnega kapitala. Če je izguba tolikšna, da ostane nepokrita, potem ko družba uporabi za njeno pokrivanje že vse sestavine celotnega kapitala razen osnovnega kapitala, jo lahko pokrije po postopku poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala, določenega v 379. in 380. členu ZGD-1 za delniške družbe in 420. členu ZGD-1 za družbe z omejeno odgovornostjo. Obenem mora poslovodstvo (ob pomoči računovodstva) preveriti, ali zaradi izgube ne izpolnjuje pogojev za insolventnost po 14. členu ZFPPIPP.

Knjiženje inventurnih razlik in obračun DDV Vrsta sredstva

Poslovni dogodek

Obračun DDV

Knjižbe glavna knjiga

MATERIAL

primanjkljaj

DA, osnova = nabavna vrednost materiala

B405 / D31 ; DDV B480 / D26

normalni kalo

B 400 / D31

presežni kalo

DA, osnova = nabavna vrednost materiala

B405 / D31 ; DDV B480 / D26

višek

(B405) in B31

nekurantni material

popravek vrednosti – slabitev, potek roka trajanja – NE uničenje neidočega in nekurantnega materiala – NE

B721 / D31

primanjkljaj

DA, osnova = nabavna vrednost blaga

B70,71 / D66 ; DDV B480 / D26

normalni kalo

B 70,71 / D66

presežni kalo

DA, osnova = nabavna vrednost blaga

B70,71 / D66 ; DDV B480 / D26

višek

(B70,71) in B66

nekurantni material

popravek vrednosti, pocenitev, potek roka trajanja – NE uničenje neidočega in nekurantnega blaga – NE

B721 / D66

OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

uničenje

NE, če zmanjšamo = odpišemo vrednost, OOS pa še imamo

B720

NE, za dokončno uničenje odpisane opreme (npr. odvoz na odlagališče)

B04 / D05

(nabava po 1. 7. 1999)

odpis neuporabnega OS

B720

primanjkljaj

DA, osnova = nabavna vrednost take že rabljene opreme na trgu

B720 (tudi DDV)

višek

D967 (D768 za neamortizirana sredstva)

višek DROBNI INVENTAR KOT OPREDprimanjkljaj METENA SREDSTVA

B720

DDV, osnovna nabavna vrednost

D967

DROBNI INVENTAR KOT MATERIAL

višek

B32 in (B405)

primanjkljaj

DDV, osnovna nabavna vrednost

B405 / D32 ; B480 / D26

B165 / D768

TRGOVSKO BLAGO

uničena ali ZAHTEVEK DO ZAVARO- ukradena OS in drugo VALNICE

Opomba: B = v breme D = v dobro

DAVKI _ Kristinka Vukovič

NOVOSTI V OBRAČUNU DDPO ZA LETO 2013 IN NEKATERE DILEME

Ob koncu davčnega leta, ki je lahko enako koledarskemu ali poslovnemu letu, je treba sestaviti obračun davka od dohodkov pravnih oseb.

a tiste, ki imajo poslovno leto enako koledarskemu, je tudi letos rok za oddajo davčnega obračuna 31. 3. 2014, ki je ponedeljek, rok za plačilo pa 30 dni od dneva oddaje davčnega obračuna. Davek bomo izračunali z uporabo davčne stopnje 17 odstotkov, ki ostaja nespremenjena tudi za prihodnja leta; isto stopnjo torej uporabimo za izračun akontacij in za izračun odloženih davkov. To je tudi prva sprememba glede na davčni obračun za leto 2012. Naslednja sprememba pri sestavi davčnega obračuna se nanaša na možnost ugotavljanja davčne osnove na dva načina: • z dejanskimi prihodki in odhodki, izkazanimi skladno z računovodskimi predpisi, in prilagoditvami skladno z zakonom, ali • z dejanskimi prihodki in normiranimi odhodki, če je tak način ugotavljanja davčne osnove priglašen in letni prihodki ne presegajo 50.000 evrov ter gre za gospodarski subjekt, urejen z Zakonom o gospodarskih družbah; v tem primeru se normirani odhodki priznajo v višini 70 odstotkov prihodkov. Priglasitev za ugotavljanje davčne osnove z normiranimi odhodki je treba opraviti skladno z 382.a členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2). Ta določa, da se za tekoče davčno obdobje opravi priglasitev do 31. marca oziroma za tiste, katerih davčno leto se razlikuje od koledarskega, v roku za predložitev davčnega obračuna za preteklo davčno obdobje. Novoustanovljena podjetja opravijo priglasitev hkrati z vpisom v davčni register oziroma v roku 8 dni od vpisa vanj. Kdor torej letno ne

dosega 50.000 evrov prometa in ni opravil priglasitve za leto 2013, lahko ob oddaji tokratnega obračuna opravi simulacijo bodočega poslovanja in v primeru odločitve za tak način ugotavljanja davčne osnove izbrani način priglasi ob oddaji davčnega obračuna za leto 2013. Tretja novost se nanaša na pokrivanje davčne izgube. Tokrat bomo prvič smeli davčno izgubo pokrivati le do višine 50 odstotkov davčne osnove, ki jo ugotovimo pod zaporedno številko 13 obrazca obračuna davka od dohodkov pravnih oseb.

Tokrat bomo prvič smeli davčno izgubo pokrivati le do višine 50 odstotkov davčne osnove. Četrta novost se je prikradla zaradi spremembe pokojninske zakonodaje. ZDDPO-2 se je namreč glede uveljavljanja davčnih olajšav za plačane premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja skliceval na člene 302 do 305 Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 109/2006, uradno prečiščeno besedilo), ki je vseboval posebno določbo glede uveljavljanja davčnih olajšav: »Za pridobitev davčnih olajšav po tem zakonu mora delodajalec ob uveljavljanju davčnih olajšav dokazati, da je bilo v obdobju koledarskega leta, za katero uveljavlja davčne olajšave, v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja vključenih povprečno najmanj 51 odstotkov vseh zaposlenih, ki so pri njem v delovnem razmerju.« Vemo, da se je medtem spremenil Zakon

o pokojninskem zavarovanju, prav tako tudi davčni predpis. Po zadnji spremembi, objavljeni v Ur. l. RS, št. 81/2013, se 58. člen ZDDPO-2 glede davčnih olajšav glasi takole: »Zavezanec delodajalec, ki financira pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja in izpolnjuje pogoje v zvezi s kolektivnim prostovoljnim dodatnim pokojninskim zavarovanjem po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih delno ali v celoti plača v korist delojemalcev – zavarovancev, izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v Sloveniji ali v državi članici EU po pokojninskem načrtu, ki je odobren in vpisan v poseben register.« Do zaključka redakcije novi Pravilnik o vpisu v register pokojninskih načrtov še ni bil objavljen, po predlogu, dostopnem na spletni strani Ministrstva za finance, pa ga vodi davčni organ. Vendar to ni ključno, pomembno je, da po veljavnem ZPIZ-2 ni več omejitve, da mora delodajalec dokazati, da je na ta način vključenih v načrt najmanj 51 odstotkov delodajalcev. Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je po novem urejeno v členih 233 do 239 ZPIZ-2. Kaj določajo navedeni členi? • V pokojninski načrt, ki ga je oblikoval delodajalec, se pod enakimi pogoji in po svoji izbiri vključijo vsi zaposleni pri delodajalcu. Ne glede na to določbo se lahko kot pogoj za uveljavitev pravice do vključitve v pokojninski načrt pri delodajalcu določi, da je zaposleni v delovnem razmerju pri delodajalcu določeno časovno obdobje, ki pa ne sme biti daljše od enega leta.

8 • Zaposleni pri delodajalcu, ki je za svoje zaposlene oblikoval pokojninski načrt, lahko s pisno izjavo zahteva, da ni vključen v pokojninski načrt. Davčno osnovo za leto 2013 bomo torej zmanjševali s preteklimi davčnimi izgubami (le do 50 odstotkov davčne osnove) in z davčnimi olajšavami. Poleg olajšave za dodatno pokojninsko zavarovanje ponovimo še ključne določbe o investicijski davčni olajšavi. Investicijska olajšava znaša 40 odstotkov investiranega zneska v opremo in neopredmetena sredstva, vendar največ v višini davčne osnove. Za neizkoriščeni del olajšave lahko zavezanec zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih davčnih obdobjih po obdobju vlaganja. Če pa proda oziroma odtuji opremo oziroma neopredmeteno sredstvo, za katero je izkoristil davčno olajšavo, prej kot v treh letih po letu vlaganja (torej za investicije v letu 2010 ali kasneje) oziroma pred dokončnim amortiziranjem v skladu s tem zakonom, če je to krajše od treh let (velja torej za računalniško, strojno in programsko opremo, ki je bila nabavljena v letu 2011 ali 2012), mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati davčno osnovo, in sicer v letu prodaje oziroma odtujitve opreme oziroma neopredmetenega sredstva. Kaj ste šteje za odtujitev? Pri odgovoru na to vprašanje si pomagamo s Pojasnilom 2 k Uvodu v Slovenske računovodske standarde. To pojasnilo pravi, da se za prodajo ali drugačno odtujitev šteje vsaka odprava pripoznanja sredstev, ki je posledica prenehanja obvladovanja sredstev in pričakovanja gospodarskih koristi iz njih. Torej ne le prodaja, temveč tudi podaritev, popisni primanjkljaj, zamenjava, izguba, odtujitev zaradi kraje, uničenja in podobno. Investicijska olajšava se prizna za vlaganja v opremo in neopredmetena sredstva, ne pa za dobro ime, stvarne in druge pravice na nepremičninah (npr. ni olajšave za stavbno pravico), prav tako ni olajšave za vlaganja v nepremičnine. Tudi za opremo velja nekaj izjem, zakon namreč določa, da se za opremo ne šteje: 1. pohištvo in pisarniška oprema, razen računalniške opreme, in

UNIKUM December 2013 _ Davki _ Novosti v obračunu DDPO za leto 2013 in nekatere dileme

2. motorna vozila, razen osebnih avtomobilov na hibridni ali električni pogon, avtobusov na hibridni ali električni pogon in tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO VI. Prehodne določbe zakona omogočajo za leto 2013 uveljavljanje olajšav za investicije v avtobuse z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO IV, in za investicije v tovorna motorna vozila z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO V. Za vlaganja v računalniško opremo je torej priznana olajšava, za pohištvo in pisarniško opremo pa ne. Definicije pohištva ni ne v računovodskih ne v davčnih predpisih, zato se v praksi znajdemo zelo različno; velikokrat si pomagamo tudi s carinsko nomenklaturo, tarifo TARIC in še kako drugače. Prav bi bilo, da bi davčni predpis (npr. pravilnik) pojasnil, kaj se šteje za pohištvo in kaj ne. Za zdaj nam je v pomoč lahko tudi pojasnilo davčne uprave, št. 4214-51/2009, po katerem se kot pisarniška oprema razume široka paleta pohištvenih izdelkov za opremljanje pisarniških delovnih prostorov (npr. omare, predalniki, regali, pisalne mize, konferenčne mize, vrtljivi pisarniški stoli ipd.) pa tudi druga oprema (npr. naprave, pripomočke, stroje in druge predmete), ki se uporablja za opravljanje dejavnosti v pisarnah oziroma za pisarniško poslovanje (npr. kopirni stroj, faks, telefoni, rezalniki papirja ipd.). Glede pohištva iz pojasnila razberemo, da: • se olajšava ne more uveljavljati za nakup tiste opreme, ki spada med pohištvo oziroma pisarniško opremo, ne glede na to, ali se uporablja pri opravljanju dejavnosti; • je pohištvo del opreme bivanjskega ali poslovnega prostora, ki z namenom služi neki funkcionalni rabi, npr. hranjenju in odlaganju predmetov, sedenju, ležanju ali izvajanju funkci-

je delovne površine (med pohištvo tako spadajo omare, mize, stoli, police, regali, sedežne garniture, klubske mize, ležišča, obešalniki ipd.); • za nakup pohištva olajšave ni mogoče uveljavljati, ne glede na to, v katerem prostoru se pohištvo nahaja oziroma za kakšen namen se uporablja (npr. v pisarni, proizvodnem obratu, skladišču, gostinskem prostoru, laboratoriju ipd.). Za investicijske olajšave velja še omeniti, da je mogoče uveljaviti olajšavo le za tisti del investicije, ki ni bil financiran z donacijami in državnimi podporami, ter da se investicijska olajšava izključuje z olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj. Za tistega, ki je vlagal v raziskave in razvoj, je torej bolj modro, da za nabavljeno opremo uveljavlja to olajšavo, saj je višja – znaša namreč 100 odstotkov vlaganj v raziskave in razvoj (ni pa olajšave za licence). Tudi olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj je mogoče prenašati v naslednjih pet davčnih obdobij, zanjo pa ne velja obveza vračanja, če zavezanec odtuji tovrstno opremo. Kaj se šteje za raziskave in razvoj, za davčne namene določa Pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj (Ur. l. RS, št. 75/2012). Posebnega poročanja ni, tudi to olajšavo – tako kot vse druge – uveljavljamo v obrazcu obračuna davka od dohodkov pravnih oseb oziroma z razčlenjenim prikazom v ustreznih prilogah k obrazcu.

POPRAVEK

OLAJŠAVE V DAVČNEM OBRAČUNU ZA LETO 2013 Unikum, november 2013, sran 12 Vrsta olajšave

Pravne osebe

Podjetniki

Olajšave za vlaganja: Olajšava za investiranje v opremo in v neopredmetena sredstva

40 odstotkov investiranega zneska neizkoriščeni del je mogoče prenesti v naslednjih 5 let Ni olajšave za: pohištvo, pisarniško opremo, motorna vozila (razen ekoloških), dobro ime, pravice na nepremičninah Omejitev: prepoved odtujitve v naslednjih 3 davčnih obdobjih (krajše pri računalnikih)

Za morebitne nevšečnosti se bralcem opravičujemo.

KADRI IN DELO _ mag. Katja Topovšek

POROČANJE O DOHODKIH IZ DELOVNEGA RAZMERJA NA OBRAZCIH REK

Ministrstvo za finance je v Uradnem listu, št. 85 (18. 10. 2013) objavilo spremembo pravilnika o obrazcih za obračun davčnih odtegljajev (REK). Pravilnik je sicer začel veljati s 1. 11. 2013, vendar se bo večina sprememb začela uporabljati s 1. 1. 2014. Dodatni podatki – dohodki iz delovnega razmerja S 1. 1. 2014 se bodo na obrazcih REK poročali tudi podatki o izplačanih dohodkih, ki se ne vštevajo v davčno osnovo oziroma od katerih se ne plačujejo prispevki za socialno varnost. Če so ti dohodki izplačani skupaj s plačo, se podatki poročajo na enem obrazcu REK. Če so dohodki, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, izplačani samostojno, se ti dohodki poročajo enkrat mesečno, skupno za vse dohodke, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, najkasneje zadnji dan meseca, v katerem so bili izplačani. S 1. 1. 2014 se bo po novem na obrazcih REK poročalo tudi: • povračila stroškov do uredbe vlade (prehrana, prevoz, stroški službene poti, terenski dodatek, nadomestilo za ločeno življenje), • odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, odpravnine ob upokojitvi, jubilejne nagrade in solidarnostna pomoč, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, • premije prostovoljnega dodatnega zavarovanja, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, • vrednost bonitete glede na vrsto bonitete (uporaba osebnega vozila – pri čemer se vpiše tudi registrska številka avtomobila, ki ga ima delodajalec v zasebni rabi –, nastanitev, zavarovalna premija in druge bonitete).

številke. Če prejemnik dohodka pri plači uveljavlja olajšavo za vzdrževanega družinskega člana, se vpiše letnica rojstva otroka in sorodstveno razmerje. Če uveljavlja olajšavo za vzdrževanje drugih družinskih članov (zakonca ali zunajzakonskega partnerja, staršev ipd.), se vpiše samo število družinskih članov, za katere zavezanec uveljavlja olajšavo (razen za otroke).

Podatki o nepremičninah Ob izplačilu dohodka iz oddajanja premoženja v najem se vpiše identifikator vrste premoženja. Za dohodke iz oddaje zemljišča v najem je to šifra katastrske občine in številka parcele, za dohodke iz oddajanja stavbe v najem je to šifra katastrske občine in številka stavbe, za dohodke iz oddajanja dela stavbe v najem pa je to šifra katastrske občine, številka stavbe in številka dela stavbe. Podatki se vpisujejo za dohodke iz oddajanja premoženja v najem, izplačane od 1. 1. 2014.

Spremembe in dopolnitve Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju V Uradnem listu, št. 91/2013, z dne 5. 11. 2013, so bile objavljene spremembe in dopolnitve Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (novela ZZVZZ-M). Prinašajo nekatere novosti pri urejanju zavarovanja določene skupine zavarovancev.

Podatki o davčnem zavezancu Izplačevalec dohodka nerezidentu na individualnih obrazcih vpiše tudi ulico in kraj bivanja nerezidenta, ki nima slovenske davčne

Sprememba pogojev za zavarovanje Spreminja se krog oseb, ki se obvezno zavaruje po določbi 6. točke

1. odstavka 15. člena ZZVZZ, in sicer so to: • poslovodne osebe v družbi oziroma zavodu, • osebe, ki opravljajo poslovodno funkcijo kot edini ali glavi poklic. Družbeniki družb in ustanovitelji zavodov, ki niso hkrati poslovodne osebe, in so na dan 5. 11. 2013 vključeni v zavarovanje po šifri podlage 103, od 6. 11. 2013 ne izpolnjujejo več pogojev za zavarovanje po 6. točki 1. odstavka 15. člena ZZVZZ.

Osnova za plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje od razlike do minimalne plače Prispevki za zdravstveno zavarovanje se plačujejo od osnove za plačilo prispevkov, ki je enaka osnovi za plačilo prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Če se prispevek plačuje od najnižje osnove, je zavezanec za plačilo prispevka delavca delavec za del prispevka, ki odpade na plačo ali nadomestilo plače, in delodajalec za del prispevka, ki odpade na razliko med najnižjo osnovo za plačilo prispevka in plačo ali nadomestilom plače delavca.

Zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicno bolezen Novela ZZVZZ-M od 1. 2. 2014 širi krog oseb, ki so obvezno zavarovane za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni po 5. točki 17. člena ZZVZZ, ki zdaj vključuje le osebe, ki opravljajo delo po pogodbi o delu. a) Dohodki v okviru drugega pravnega razmerja Obveznost zavarovanja za poš-

UNIKUM December 2013 _ Kadri in delo _ Poročanje o dohodkih iz delovnega razmerja na obrazcih REK

kodbe pri delu in poklicno bolezen nastopi, če so izpolnjeni naslednji pogoji: • oseba v okviru drugega pravnega razmerja opravlja delo oziroma storitev za plačilo (avtorski honorarji, pogodbe o delu, sejnine, mandatne pogodbe), • plačilo, prejeto iz tega pravnega razmerja, se na podlagi zakona, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek in ni oproščeno plačila dohodnine ali ni drug dohodek na podlagi zakona, ki ureja dohodnino; • oseba na podlagi tega dela ni že zavarovana za poškodbe pri delu in poklicno bolezen po 16., 17. ali 18. členu ZZVZZ.

Osnova za plačilo prispevka je vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja.

Stopnja prispevka za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicno bolezen se s 1. 2. 2014 zvišuje z 0,30 na 0,53 odstotka. Osnova za plačilo prispevka je vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja. Poleg tega se uvaja nova prispevna stopnja (55.a člen ZZVZZ): zavarovanci plačujejo prispevek po stopnji 6,36 odstotka od dohodkov iz drugega pravnega razmerja, na podlagi katerega niso zavarovani po 1. odstavku 15. člena tega zakona. Osnova za plačevanje prispevkov je vsak posamezen prejet dohodek. Prispevek po stopnji 6,36 odstotka je izvzet za dohodke iz dela, opravljenega na podlagi 6. točke 17. člena (učenci srednjih šol oziroma študenti višjih in visokih šol pri opravljanju dela prek pooblaščenih organizacij).

bruto plači v Republiki Sloveniji za oktober prejšnjega koledarskega leta (55. člen ZZVZZ). Prispevek se plačuje mesečno za obdobje koledarskega leta. Poleg tega se uvaja nov prispevek za zdravstvo v višini 6,36 odstotka (55.a člen ZZVZZ). Osnova za plačevanje prispevkov je 25 odstotkov povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za oktober prejšnjega koledarskega leta. Osnova za plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje za s. p.-je Od 1. 2. 2014 za osebe, ki na območju RS samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic, osnova za prispevek za zdravstvo ne sme biti nižje od 60 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec. Če je v letu 2013 najnižja osnova za plačilo prispevkov 783,66 evra, bo od 1. 2. 2014 približno med 910,00 in 920,00 evrov (povprečna letna plača za 2013 še ni znana). ZPIZ-2 s 1. 1. 2014 uvaja plačevanje prispevka v višini 15,5 odstotka v breme prejemnika za dohodke iz drugega pravnega razmerja. V 18. členu določa, da se obvezno zavarujejo osebe, ki v okviru dru-

Primer izračuna avtorske pogodbe po 1. 1. 2014: po 1. 1. 2014 oz. 1. 2. 2014

do 31. 12. 2013

1.000,00

155,00

0,00

63,60

0,00

NORMIRANI STROŠKI (10 %)

100,00

DOHODNINA

170,35

225,00

NETO

611,05

775,00

88,50

5,30

0,00

1.093,80

1.088,50

BRUTO PRISPEVEK ZA PIZ 15,5 % (za zavarovance, ki niso zavarovani na drugi podlagi; od 1. 1. 2014) PRISPEVEK ZA ZDRAVSTVO 6,36 % (od 1. 2. 2014)

8,85 % prispevek za PIZ

b) Osebe, ki opravljajo dejavnost kot stranski poklic Za osebe, ki opravljajo dejavnost kot stranski poklic (›popoldanski s. p.-ji), se stopnja prispevka za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicno bolezen s 1. 2. 2014 zvišuje z 0,30 na 0,53 odstotka od osnove, ki je enaka povprečni

gega pravnega razmerja opravljajo delo, razen če so uživalci pokojnine oziroma opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov v skladu s predpisi, ki urejajo to delo. Iz obveznega zavarovanja so izvzete osebe, ki so zavarovane po določbah 14. do 17. člena, 19. ali 25. člena tega zakona. Kadar osebe, ki niso na podlagi 18. člena ZPIZ-2 izvzete iz obveznega zavarovanja, prejmejo dohodek na podlagi drugega pravnega razmerja, se plačata oba prispevka za PIZ (15,50 odstotka zavarovanca, prejemnika, in 8,85 odstotka naročnika), v nasprotnem primeru pa samo prispevek v višini 8,85 odstotka na bruto dohodek, prispevek naročnika. Če je prejemnik dohodka na podlagi drugega pravnega razmerja zavarovan za krajši delovni čas (39 ur ali manj na teden) ali študent, ki sklene npr. avtorsko, podjemno, mandatno pogodbo, se obračunata in plačata oba prispevka za PIZ. Za obračun prispevkov za PIZ je pomemben status zavarovanja na dan izplačila. S plačilom prispevka za PIZ bo imel zavarovanec priznano pravico do pokojninske dobe, prejemki iz tega razmerja se mu bodo vštevali v pokojninsko osnovo.

Zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicno bolezen 0,53 % (od 1. 2. 2014) STROŠEK NAROČNIKA

PRAVO _ Nina Orehek

DAVEK NA NEPREMIČNINE

Novi Zakon o davku na nepremičnine, ki začne veljati 1. 1. 2014, uvaja skupen davek za obdavčitev nepremičnin, ki bo zamenjal štiri dajatve: nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, davek od premoženja, pristojbino za vzdrževanje gozdih cest in davek na nepremičnine večjih vrednosti.

o 1. 2. 2014 bo GURS davčnim zavezancem posredoval obvestila s podatki o nepremičninah in informativno izračunanem davku, odločbo o odmeri davka pa bo izdal DURS (najkasneje do 31. 5. 2014). Pri odmeri davka za leto 2014 se bodo uporabili podatki, evidentirani na dan 1. 4. 2014. Če davčni zavezanec ne bo prejel odločbe do 15. 6., bo moral o tem najkasneje do 30. 6. obvestiti DURS, ki bo takemu zavezancu vročil odločbo najkasneje do 15. 7. 2014. Fizična oseba kot zavezanec v letu 2014 bo davek lahko plačala v največ štirih obrokih, pravna oseba pa v največ petih obrokih (če bo davek presegal 6000 evrov). Zavezancu, ki ne bi mogel plačati davka, zakon omogoča, da poda predlog za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti z vknjižbo zastavne pravice ter prepovedjo odtujitve in obremenitve te nepremičnine, kar se bo vpisalo v zemljiško knjigo.

Davčni zavezanec Zavezanec za davek po zakonu bo fizična in pravna oseba, ki bo na dan 1. 1. leta, za katero se odmerja davek, evidentirana kot lastnik nepremičnine. V primeru solastnine ali skupne lastnine na nepremičnini bo davčni zavezanec vsak solastnik ali skupni lastnik sorazmerno s svojim lastniškim deležem. Davčni zavezanec bo tudi oseba, ki je že v letu pred letom, za katero se odmerja davek, pridobila nepremičnino s pravnim poslom, na podlagi katerega je pridobila pravico, da se vpiše v zemljiško knjigo, prenos lastništva pa še ni

izveden, če se prenos lastništva nepremičnine dokaže s pravno listino, ki nedvoumno izkazuje pravico pridobitelja do pridobitve lastninske pravice na nepremičnini. Posebni davčni zavezanci so skladno z zakonom (4. do 8. odstavek 4. člena) določeni tudi pri nepremičninah: • za določen namen skladno s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin, • v lasti Republike Slovenije ali občine, • agrarne skupnosti, • v finančnem najemu (oseba, ki je evidentirana kot lizingojemalec), • na katerih je v zemljiški knjigi vpisana osebna služnost (imetnik osebne služnosti), • ki so denacionalizirane stanovanjske nepremičnine, oddane v neprofitni najem prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice na podlagi upravne ali sodne odločbe (najemnik).

Davčna osnova Davčna osnova bo posplošena tržna vrednost, zavedena v registru nepremičnin na dan 1. 1. leta, za katero se davek odmerja. Izjemoma bo pri stanovanjskih nepremičninah osnova za leto 2014 znašala 80 odstotkov, za leto 2015 pa 90 odstotkov posplošene tržne vrednosti.

Davčne stopnje Davčne stopnje za stavbe ali dele stavb skupaj z zemljišči, na katerih stojijo, znašajo: • 0,15 odstotka za rezidenčne stanovanjske nepremičnine (nepremičnine, v katerih davčni zavezanec biva ali jih daje v odplačni najem),

• 0,50 odstotka za nerezidenčne stanovanjske nepremičnine, • 0,75 odstotka za poslovne in industrijske nepremičnine, razen energetskih nepremičnin, • 0,40 odstotka za energetske nepremičnine • 0,30 odstotka za kmetijske stavbe, • 0,50 odstotka za druge stavbe (stavbe za javno rabo in drugo splošno rabo).

Davčne stopnje za zemljišča brez stavb pa znašajo: • 0,15 odstotka za kmetijska zemljišča, • 0,07 odstotka za gozdna zemljišča, • za kmetijska in gozdna zemljišča, ki po dejanski rabi niso trajni nasadi, je predvidena zgornja meja obdavčitve, in sicer za takšna kmetijska zemljišča 20 evrov na hektar, za gozdna pa 5 evrov na hektar, • 0,75 odstotka za zemljišča za poslovno in industrijsko rabo, • 0,40 odstotka za zemljišča za namene energetike, • 0,50 odstotka za zemljišča za gradnjo stavb, • 0,50 odstotka za druga zemljišča • 0,15 odstotka za zemljišča za stanovanjsko rabo (funkcionalna zemljišča). Prejemnikom socialne pomoči ali varstvenega dodatka se bo po uradni dolžnosti odmeril 50 odstotkov nižji davek na stanovanjske nepremičnine, invalidom na invalidskih vozičkih pa na predlog 30 odstotkov nižji davek. Pri stanovanjskih nepremičninah, ocenjenih nad 500.000 evrov, se bo davčna stopnja za vrednost nad 500.000 evrov povečala za 0,25 odstotka. Pri nelegalnih gradnjah se za rezidenčne stanovanjske nepremičnine davčna stopnja določi v višini 0,5 odstotka, za druge vrste nepremičnin pa trikratnik davčne stopnje glede na vrsto nepremičnine. Davek se ne bo plačeval za kulturne spomenike v javni in splošni rabi, sakralne objekte v lasti registriranih verskih skupnosti in neplodna zemljišča, varovalne gozdove in gozdne rezervate. Prav tako ga bodo oproščene humanitarne organizacije, diplomatska predstavništva, mednarodne organizacije in institucije EU.

PRAVO

POSLOVNI OBIČAJI, UZANCE, PRAKSA MED STRANKAMA

_ Nina Orehek

Eden glavnih ciljev pogodbenega prava je posplošena ureditev pravic in obveznosti pogodbenih strank, tako kot je v praksi pričakovano in ustaljeno. Ker je s pravnimi pravili tako rekoč nemogoče zajeti vse možne življenjske situacije in okoliščine, so pravna pravila pogosto določena tudi s sklicevanjem na pravne standarde, katerih vsebino napolni konkretna poslovna praksa.

ed take pravne standarde štejemo poslovne običaje, uzance, prakso med strankama, skrbnost, razumnost, pričakovanost ter vestnost in poštenje. V literaturi se omenjajo tudi kot avtonomni pravni viri, saj so jih izoblikovali konkretni uporabniki pravil (trgovci, posredniki, izvajalci storitev, gospodarstveniki, obrtniki ipd.), ne pa zakonodaja. Opiranje na avtonomne pravne vire je značilno za gospodarske pogodbe (pogodbe, katerih stranke so gospodarski subjekti – pravne osebe, s. p.-ji in zasebniki). Zato tudi Obligacijski zakonik (OZ) določa, da se za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama, tudi če se gospodarski subjekti nanje izrecno ne sklicujejo. V poštev pridejo – vendar ne izključno – takrat, kadar stranki s pogodbo posameznega vprašanja nista izrecno uredili drugače. Ti avtonomni pravni viri dajejo večjo pravno varnost gospodarskim subjektom, saj so jih izoblikovali sami, predvsem pa zato, ker so izoblikovani in prilagojeni posamezni stroki in upoštevajo njene posebnosti. Gre namreč za celoto znanstvenih in praktičnih izkušenj, ki so se potrdile v praksi in s tem postale obvezna splošna dobrina vseh, ki se ukvarjajo z določeno dejavnostjo. Po eni strani določajo pravilen način ravnanja, ob sporih pa se uporabljajo tudi za razlago pogodbenih določil. Ne glede na splošno rabo in pomen lahko stranke poslovne običaje

vedno konkretneje opredelijo oziroma vsebinsko spremenijo (prilagodijo) za posamezen pogodbeni odnos. Poslovni običaj (tudi trgovinski običaj) je pravilo, ki se najpogosteje uporablja pri urejanju vsebine poslovnega razmerja na določenem področju poslovanja med poslovnimi subjekti, ki kot profesionalne osebe pogosto sklepajo take pravne posle. Gre za ravnanje, ki ga gospodarski subjekt utemeljeno pričakuje v določenih okoliščinah, ker je táko ravnanje ustaljeno, potrebno ali najprimernejše. Poslovni običaji, izoblikovani na določenem področju, imajo prednost pred splošnimi določbami OZ. To, kar je v poslovnem prometu običajno, velja, ne da bi se bilo treba o tem v pogodbi posebej dogovoriti. Od poslovnih običajev je treba razlikovati dobre poslovne običaje, ki predstavljajo standard morale ter vestnosti in poštenja med gospodarskimi subjekti (kodeks poklicne etike). Njihove veljave stranki ne moreta pogodbeno izključiti, saj gre za obvezno ravnanje, ki se pričakuje od vsakogar. Do presoje skladnosti ravnanja bo prišlo zlasti v primerih, ko bo ena stranka odstopala od pogodbe ali uveljavljala odškodninsko odgovornost zaradi nevestnega ravnanja sopogodbenika, ali se bo ugotavljala dobra vera. Ne glede na vse je presoja primernosti ravnanja gospodarskih subjektov manj stroga, saj se predvideva, da so sposobni sami poskrbeti za svoje interese, in s tega vidika potrebujejo manjše pravno varstvo nasproti drugi stranki.

Uzance so v bistvu enake poslovnim običajem in se z njimi pogosto prekrivajo, bistvena razlika pa je, da so kodificirane, torej zapisane (način zapisa je podoben zakonskemu) in objavljene. Sprejemajo jih združenja gospodarskih subjektov (npr. gospodarska zbornica, banke, obrtno združenje) na določenem področju, in ne zakonodajalec. Večina uzanc se uporablja le tedaj, če se stranki za uporabo izrecno dogovorita s pogodbo, vendar se nekatere uporabljajo samodejno, razen če jih stranke izrecno ne izključijo. Če je bila uporaba uzanc posebej dogovorjena, imajo uzance prednost pred splošnimi določbami OZ; če pa se poslovna subjekta nista opredelila glede uporabe uzanc, se te uporabljajo le za tista vprašanja, ki jih ne urejajo pravila OZ. Poznamo Posebne gradbene uzance, Splošne uzance za blagovni promet, Uzance o vračanju in prevzemanju vračljive embalaže, Posebne uzance v gostinstvu ipd. Praksa, izoblikovana med strankama, ima za konkretni stranki najvišjo stopnjo veljave in se uporablja tudi, če odstopa od splošnih poslovnih običajev, prednost pa ima tudi pred tipskimi določbami OZ. Lahko gre za urejanje kakršnihkoli vprašanj, kot so na primer določanje pogojev in rokov dobave blaga ali opravljanja storitev, način zavarovanja izpolnitve obveznosti, odgovornost pri izpolnjevanju pogodbe ipd.

STROKOVNA MNENJA IR

MNENJA Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

Nakup in prodaja blaga v Švici Pri švicarskem podjetju smo naročili blago, ki pa ni prispelo v Slovenijo, temveč je bilo poslano našemu kupcu v Švico. Dobavitelj nam je izstavil račun, mi pa naj bi ga našemu kupcu v Švico. Ker blago ni prestopilo slovenske meje, menimo, da mu moramo izstaviti fakturo brez DDV, čeprav nimamo nikakršnega potrdila, dobavnice ali drugega dokumenta, ki nam dokazuje, kako je blago potovalo. Ali se lahko v tem primeru sklicujemo na 19. člen ZDDV-1. Glede postavljenega vprašanja nas še zanima, kako je z evidentiranjem v obrazcu DDV-O in davčnih knjigah.

• Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 83/2012. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 102/2012.

Mnenje Že uvodoma lahko pritrdimo vašemu sklepanju glede tega, da se promet blaga, ki je bil kupljen v tujini in takoj naprej prodan v tujini, ne obdavčuje s slovenskim DDV, saj ni bil opravljen na ozemlju RS, kar izhaja iz 3. člena ZDDV-1. Po tem členu namreč velja, da so obdavčljive dobave blaga, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije za plačilo. Klavzule pri neobdavčljivi dobavi blaga na računu ni treba navajati, jo pa priporočamo, da bo dokazovanje v morebitnem davčnoinšpekcijskem pregledu lažje. Priporočamo sklicevanje na 3. člen ZDDV-1 (promet, opravljen na ozemlju Švice), lahko pa tudi člen, ki govori, kje je kaka dobava obdavčljiva (1. odstavek 20. člena ZDDV-1, kadar blago odpošlje ali odpelje dobavitelj, kupec ali tretja oseba, pri čemer se za kraj dobave blaga šteje kraj, kjer se blago nahaja, ko se začne odpošiljanje ali prevoz blaga prejemniku). Velja pa, da mora zavezanec za davek za svoje trditve v davčnem postopku predložiti dokaze (1. odstavek 76. člena ZDavP-2), kar velja tudi za ta primer. S potrjeno dobavnico, prevozno listino in drugimi ustreznimi dokumenti dokazujete, da je blago res potovalo le po Švici. Običajno je, da prodajalec v dejanskih poslovnih odnosih razpolaga z dobavnico, saj je ne nazadnje to potrebno tudi zaradi dokazovanja obstoja dolžniško-upniškega odnosa. Če je dejansko prišlo do tega neobdavčljivega prometa, o njem ne poročate v obračunu DDV. Neobdavčljivi promet, od katerega imate pravico do odbitka (glej točko a 2. odstavka 63. člena ZDDV-1), vpišete v stolpec 23 knjige izdanih računov. V knjigo prejetih računov se tak neobdavčljivi promet ne vpisuje. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja:

Navajanje klavzule na računih Zaradi spremembe 82. člena ZDDV-1 (obvezni podatki na računu) bi radi preverili, katera klavzula mora biti napisana na izdanem računu za dobavo blaga davčnemu zavezancu v drugo državo članico.

Mnenje Pravila obdavčitve pri dobavi blaga v Skupnost in pri pridobitvi blaga se s 1. 1. 2013 niso spremenila, zato še dalje na računu navajamo klavzulo, da je dobava blaga oproščena plačila DDV po 1. točki 46. člena ZDDV-1. Pred kratkim je davčna uprava izdala pojasnilo, iz katerega izhaja, da je pri izdaji računov za dobave, za katere velja oprostitev plačila DDV, dovolj, če se na računu navede klavzula ›Oproščeno DDV‹. Zaradi lažjega evidentiranja računov in večje razumljivosti pa se priporoča, da se poleg tega besedila navede tudi ustrezni člen ZDDV-1 ali Direktive Sveta 2006/112/ES. Ob opravljeni oproščeni dobavi blaga iz Slovenije v drugo državo članico EU v kontekstu celotnega posla lahko vidik obdavčitve z DDV razdelimo na: 1. obdavčljivo dobavo blaga po 1. odstavku 20. člena ZDDV-1, saj ta določa, da se za kraj dobave blaga, kadar blago odpošlje ali odpelje dobavitelj, kupec ali tretja oseba, šteje kraj, kjer se blago nahaja, ko se začne odpošiljanje ali prevoz blaga prejemniku, vendar je taka dobava blaga pod izpolnjenimi pogoji po 1. točki 46. člena ZDDV-1 oproščena plačila DDV; 2. obdavčljivo pridobitev blaga pri prejemniku, davčnem zavezancu (ki ima dolžnost obračuna DDV), ki opravi to pridobitev blaga v svoji državi članici EU. Ne glede na to davčni zavezanci, ki so dolžni izdajati račune skladno s slovenskim ZDDV-1, upoštevajo le njihov vidik situacije oziroma dobave, to je, da se ta dobava šteje za obdavčljivo v Republiki Sloveniji (po 1. odstavku 20. člena ZDDV-1), ki pa je pod določenimi pogoji oproščena plačila DDV v RS (1. točka 46. člena ZDDV-1). Pri obračunu DDV po obrnjeni davčni obveznosti nastopi drugačna situacija. Dobava v tistih primerih namreč ni obdavčljiva po slovenski zakonodaji DDV (velja torej za

UNIKUM December 2013 _ Strokovna mnenja IR

neobdavčljivo dobavo z vidika slovenske zakonodaje DDV) in se šteje za obdavčljivo le pri prejemniku, ki je davčni zavezanec v drugi državi. Zato menimo, da na računu za oproščeno dobavo blaga v drugo državo članico EU ni treba hkrati navajati, da je pridobitelj blaga oziroma prejemnik blaga dolžan obračunati DDV po načelu samoobdavčitve, temveč zadostuje klavzula ›Oproščeno DDV‹, priporočljivo pa je še sklicevanje na 1. točko 46. člena ZDDV-1. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 83/2012. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 102/2012.

Sprememba računovodske usmeritve v zvezi z drobnim inventarjem Prosimo za mnenje, kako ravnati ob uveljavitvi nakupa osnovnih sredstev in drobnega inventarja v vrednosti do 500 evrov. Sprejet imamo sklep, da ob nabavi osnovnega sredstva oziroma drobnega inventarja do te vrednosti slednja knjižimo med stroške materiala. Sklep velja od leta 2006. Zanima nas, ali bi lahko drobni inventar v vrednosti do 500 evrov evidentirali med opredmetena osnovna sredstva, celoten znesek investicije v ta drobni inventar pa med davčno priznane stroške amortizacije (100 odstotkov)? Kaj to pomeni za nabavljeni drobni inventar do 500 evrov iz leta 2006? Ali se ta sprememba šteje kot sprememba računovodske usmeritve? Kakšen je postopek popravkov za nazaj v registru osnovnih sredstev in v glavni knjigi, če ta sprememba vpliva za pretekle nabave? Ali mora ob prevzemu dejavnosti po 51. členu ZDoh-2 prevzemnik upoštevati vse sklepe in usmeritve prenosnika (na primer, da se osnovna sredstva do 500 evrov knjižijo med materialne stroške) ali za prevzemnika velja, da se lahko na novo odloči o načinu odpisa takih novo nabavljenih sredstev, brez učinka za nazaj?

ne bi imelo bistvenega vpliva na prikaz računovodskih izkazov, še posebej, ker bi sredstva iz leta 2006 ali 2007 z veliko verjetnostjo že bila amortizirana ali jih v podjetju celo ni več, torej na sedanje in bodoče računovodske izkaze ne bi vplivala ali bi bil njihov vpliv neznaten. Zato bi bilo smiselno denimo popisati tak inventar po stanju na dan 31. 12. in samo zanj preračunati vrednosti in narediti popravek. Še bolj smiselno pa bi bilo ob upoštevanju nepomembnosti višine sredstev in odhodkov iz njih, dejstva, da bi posegali v obdavčitev in računovodske izkaze prejšnjega nosilca dejavnosti, in dejstva, da takšno preračunavanje ne bi bilo niti ekonomično (glej načela Kodeksa računovodskih storitev), sprejeti sklep, da tak preračun ni izvedljiv in smiseln z vidika pomembnosti in da se nova usmeritev uporablja zgolj za nove nabave, torej od sprejema nove računovodske usmeritve, za stare pa se sredstva na podlagi popisa evidentirajo z vrednostjo 0, tako da se vzpostavi evidenca, če je morda še ni. 2. Prevzemnik mora po 51. členu ZDoh-2 upoštevati vse sklepe in usmeritve prenosnika, to je izrecno zapisano za amortizacijo prevzetih sredstev. Vendar prevzemnik, o katerem govorimo v tem konkretnem primeru, večine sredstev drobnega inventarja najbrž ni prevzel (zlasti starejših ne), pravilo iz 52. člena ZDoh-2 pa velja le za prevzeta sredstva. Prevzeta sredstva, ki so bila material (evidentirana torej na razredu 3), ne bodo več povzročala stroškov, tudi tista sredstva ne, ki se sploh niso evidentirala med zalogo materiala, temveč neposredno med stroški materiala, zato menimo, da sprememba računovodske usmeritve v zvezi z evidentiranjem drobnega inventarja ne bi smela imeti davčnih posledic. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012. • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2007. Odl. US: U-I-198/0512, 45/2007. Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010-UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6, 106/2010, 9/2011ZUKD-1, 13/2011-UPB7, 9/2012. Odl. US: U-I-18/11-10, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 71/2012. Odl. US: U-I-76/1115, 75/2012, 94/2012.

Mnenje 1. Da, gre za spremembo računovodske usmeritve; iz tega izhaja zahteva standardov, da se uporabi nova usmeritev za nazaj, kot da bi se vedno uporabljala, le če je uporaba za nazaj neizvedljiva, se to dejstvo razkrije in uporabi nova usmeritev za naprej, in sicer na začetku prvega obdobja, ko je to izvedljivo. Drobni inventar je običajno manjše vrednosti in tudi krajše življenjske dobe, zato praviloma ne predstavlja pomembnih vrednosti niti sredstev niti odhodkov podjetja. To delo tako

Prodaja blaga Hrvaškemu društvu Naročnik in plačnik blaga je društvo iz Hrvaške. Blago (omare) proda slovensko podjetje, ki je identificirano za DDV, slovenskemu prevzemniku omar, ki je slovensko društvo in ni identificirano za DDV. Kdo obračuna in plača DDV, saj je plačnik in naročnik blaga hrvaški zavezanec, blago pa začne in konča svojo pot v Sloveniji?

Mnenje Po zakonodaji DDV velja, se taka dobava blaga obdavči v Sloveniji, saj blago ni prestopilo slovenskega ozemlja. Po 1. odstavku 20. člena ZDDV-1 namreč velja, da se za kraj

www.iracunovodstvo.eu

dobave blaga, kadar blago odpošlje ali odpelje dobavitelj, kupec ali tretja oseba, šteje kraj, kjer se blago nahaja, ko se začne odpošiljanje ali prevoz blaga prejemniku. To pomeni, da je v takem primeru kraj obdavčitve v Sloveniji. DDV pa je treba obračunati, ker ni mogoče uporabiti oprostitve plačila DDV zaradi izvoza blaga ali zaradi dobave blaga v drugo državo članico. Kot omenjate, pa je bilo blago dobavljeno iz Slovenije in naprej prodano v Sloveniji, zato je taka dobava blaga obdavčljiva z DDV v Sloveniji. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 83/2012.

Izdaja računa za najemnino za vnaprej Podjetje A je kupilo nepremičnino v vrednosti 60.000 evrov z obrnjeno davčno obveznostjo. Dejavnost podjetja je dajanje lastnih ali najetih nepremičnin v najem. Podjetje želi dati podjetju B nepremičnino v najem za obdobje 7 let in želi imeti za ta znesek predplačilo v vrednosti 30.000 evrov. Podjetje B bo v obnovo vložilo približno 15.000 evrov in ga bo uporabljalo za svojo dejavnost. Ali lahko podjetje zaračuna najemno podjetju B za 7 let vnaprej in ali lahko pri tej fakturi upošteva obrnjeno davčno obveznost?

Mnenje Menimo, da je možen dogovor najemodajalca in najemnika o predplačilu najemnine po najemni pogodbi, predlagamo pa, da tak pogodbeni dogovor zapišete v najemno pogodbo, ki ste jo sklenili oziroma jo boste sklenili z najemnikom. Po 3. členu Obligacijskega zakonika velja, da lahko udeleženci prosto urejajo obligacijska razmerja, ne smejo pa jih urejati v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli. V komentarju Obligacijskega zakonika (Juhart, III, 2004, str. 684) je zapisano, da je način določitve zakupnine predmet dogovora pogodbenih strank in da trajajoča narava pogodbenega razmerja omogoča različne vrste dogovorov. Nadalje je navedeno, da se zakupnina – ne glede na to, da besedilo 602. člena OZ govori o plačilu zakupnine kot ponavljajoči se obveznosti – lahko plača z enkratno izpolnitvijo pred izročitvijo stvari v rabo, v času rabe ali po njej. Tudi pri zakupih, kjer se zakupnina plača v enkratnem znesku, je običajno, da se višina zakupnine plača na časovno enoto. Ima pa plačilo v enkratnem znesku drugačne pravne posledice, kot če bi bilo dogovorjeno periodično plačilo (v tem primeru za zastaranje terjatve velja splošen zastaralni rok). Na podlagi dogovorjenega vnaprejšnjega plačila tako lahko zaračunate najemnino vnaprej za večletno obdobje. Vnaprej lahko izdate poziv k plačilu po pogodbi, ob prejemu plačila pa izdate avansni račun. Po vsakem pretečenem (na primer enoletnem) obdobju izdate račun za najemnino za tisto leto, pri katerem upoštevate, da je najemnik že poravnal svojo obveznost za zaračunano najemnino. Po črki zakona namreč velja, da je treba izdati račun za (že) opravljeno dobavo blaga

ali storitev. V 81. členu ZDDV-1 je med drugim določeno, da mora vsak davčni zavezanec zagotoviti, da sam, prejemnik ali tretja oseba v njegovem imenu in za njegov račun izda račun za dobave blaga ali storitev, ki jih je opravil. Po vsebini ima tako račun, ki je izdan za bodočo dobavo, v trenutku izdaje naravo predračuna. Ta način bi bil najprimernejši tudi za najemnika, ki lahko (če seveda opravlja dejavnost, od katere ima pravico do odbitka DDV in če boste od najemnin obračunali DDV po 45. členu ZDDV-1) uveljavi odbitek DDV v davčnem obdobju, ko prejme račun za dano predplačilo (99. člen Pravilnika o izvajanju ZDDV-1). Obračun DDV po obrnjeni davčni obveznosti po 76.a členu ZDDV-1 se za najemnine, ki so zaračunane za najem nepremičnin, ne uporablja. Te so oproščene plačila DDV po 44. členu ZDDV-1 ali obdavčene po 45. členu ZDDV-1, če je izpolnjen pogoj, da se najemnine lahko obdavčijo z DDV po tem členu (predhodno podpisana izjava o obdavčitvi, poslana na DURS s strani obeh pogodbenih strank, pred začetkom najema prek eDavkov; najemnik ima pravico do odbitka celotnega DDV). Več o tem v 45. členu ZDDV-1 in 78. členu Pravilnika o izvajanju ZDDV-1. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 83/2012. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 102/2012. • Obligacijski zakonik (OZ), Ur. l. RS, št. 83/2001, Ur. l. RS, št. 32/2004, 28/2006. Odl. US: U-I-300/04-25, 29/2007. Odl. US: U-I-267/06-41, 40/2007, 97/2007-UPB1, 30/2010. Odl. US: U-I-207/08-10, Up-2168/08-12.

Knjiženje prihodkov in odhodkov za podružnico Slovensko podjetje ima v Srbiji podružnico, ki ji prodaja trgovsko blago po tržni ceni. Transakcija je v slovenskem (matičnem) podjetju knjižena kot vsa siceršnja prodaja: prodaja 121/763 in nabavna vrednost prodanega blaga 702/660. Ali je treba ob koncu leta v konsolidaciji izločiti le dobiček, dosežen s tako prodajo, torej razliko med kontoma 763 in 702? Ali je treba v celoti izločiti prihodke od te prodaje (konto 763) in v celoti nabavno vrednost prodanega blaga (konto 702)?

Mnenje Slovensko podjetje in podružnica predstavljata eno celoto, eno podjetje skupaj, zato internih transakcij, torej internih prodaj in nakupov niti ne evidentiramo prek razreda 7 niti ne izkazujemo terjatev do kupcev ali obveznosti do dobaviteljev. Vse tisto, kar je podružnica ustvarila v prometu s tretjimi strankami, kakor tudi tudi njena lastna sredstva in dolgove boste vključili v svoje računovodske izkaze.

UNIKUM December 2013 _ Strokovna mnenja IR

Zato je nujno, da izločite ne le dobiček, dosežen s prodajo podružnici, temveč v celoti promet 763, 702, 120, 660, v svojo glavno knjigo pa vnesete poslovne dogodke pri podružnici, torej na podlagi njene bruto bilance ali na podlagi njenih knjigovodskih listin. Tako v vaših knjigah ostane na kontu 121 le to, kar je podružnica prodala svojim kupcem, konto 660 se zniža le za toliko, kolikor je podružnica prodala zalog navzven ali porabila za potrebe reklame, reprezentance in druge lastne potrebe. Prihodkov izkažete le toliko, kolikor jih je ustvarila podružnica. Priporočamo, da prenos zaloge od matičnega podjetja v Sloveniji k podružnici v bodoče knjižite kot medskladiščni prenos, torej prenos iz vaše zaloge na kontu 660 na drug konto skupine 660 – zaloga pri podružnici, morebitne medsebojne prihodke, odhodke pa izkazujete izven glavne knjige ali v okviru razreda 5. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012.

Knjiženje posojila družbenika in programja 1. Imamo vprašanje v zvezi z obrestmi za posojilo do lastnika podjetja. Če bi jih za leto 2013 samo obračunali (morda pripisali glavnici ali dali med odhodke podjetja – ali so priznani, če niso izplačane) in ne izplačali, ali to lahko naredimo? Ali bi jih kot fizična oseba morali vseeno poročati, čeprav niso bile izplačane? Ali jih lahko obračunamo po 6-odstotni letni obrestni meri? 2. Razvijamo softver, ki bo za lastno uporabo in tudi za kasnejšo prodajo. Ali ga pravilno knjižimo na 0030 z amortizacijsko stopnjo 10 (kako se knjiži, če prodamo licenco?) ali neposredno na stroške in prek konta časovnih razmejitev razporedimo denimo na 5 let?

Mnenje 1. Določitev obrestne mere za posojilo je svobodna volja dveh pogodbenih strank, zato jih obračunate za potrebe sestave zaključnega računa tako, kot je to določeno v pogodbi, in jih poknjižite na kontu skupine 74 in skupine 28. Tako se knjižijo obresti, ki odpadejo na leto 2013, ne glede na to, ali je do izplačila prišlo in kdaj bo prišlo. Eventualno bi obresti lahko knjižili tudi na konto 027, če je bilo posojilo dano namensko, recimo za gradnjo lastne nepremičnine. Fizična oseba prejetih obresti ne poroča nikamor, temveč to stori podjetje, ko mu izplača obresti. Ob izplačilu obresti se namreč podjetje šteje za plačnika davka, zato mora o izplačilu poročati na obrazcu REK, od obresti pa odtegniti davek od obresti po stopnji 25 odstotkov.

Obračunane obresti vplivajo še na obračun DDPO za podjetje, saj morda vse obresti ne bodo davčno priznan odhodek (upoštevajte določila o tanki kapitalizaciji in določila o obrestih med povezanimi osebami: če so obresti višje od tistih, ki bi bile izračunane po priznani obrestni meri, se ta razlika šteje za prikrito izplačilo dobička, kar pa je davčno nepriznan odhodek). 2. Programje (softver) je del računalniške opreme, za katero je po ZDDPO-2 priznana 50-odstotna amortizacijska stopnja, vendar je prioriteta obračunana amortizacija skladno z računovodskimi standardi. Po SRS 13 boste določili amortizacijsko stopnjo glede na pričakovanja, ki jih sami ocenite. Pri tem se sklicujte na SRS 13.8., ki določa, da je doba koristnosti najkrajša izmed: a) pričakovanega fizičnega izrabljanja, b) pričakovanega tehničnega staranja, c) pričakovanega gospodarskega staranja in d) pričakovanih zakonskih in drugih omejitev uporabe. Menimo, da je pravilno knjiženje na neopredmetena osnovna sredstva in nato amortiziranje, če je glavni cilj produkcije softvera lastna raba. Ob morebitni prodaji boste neopredmeteno sredstvo izločili ter razliko med knjigovodsko vrednostjo in prodajno ceno pripoznali bodisi kot prevrednotovalni poslovni prihodek bodisi kot prevrednotovalni poslovni odhodek. Če boste programsko opremo proizvedli in uporabili zase ter hkrati tržili pravice iz nje tretjim osebam, bi jo prav tako pripoznali kot neopredmeteno sredstvo in amortizirali v pričakovani gospodarski dobi koristnosti; pozorni bodite le na vrednotenje sredstva (samo do izdelave sredstva brez stroškov uprave, trženja ipd.). Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012. • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2007. Odl. US: U-I-198/0512, 45/2007. Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010-UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6, 106/2010, 9/2011ZUKD-1, 13/2011-UPB7, 9/2012. Odl. US: U-I-18/11-10, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 71/2012. Odl. US: U-I-76/1115, 75/2012, 94/2012. • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012, 94/2012.

Knjiženje rezervacije za tožbo Dobavitelj nas toži za materialno škodo in izgubo dohodka, ki naj bi mu nastala, ker meni, da bi moral biti on naš dobavitelj za celotni posel iz javnega razpisa, mi pa smo ga vključili le za polovico. Kako poknjižimo znesek tožbe? Ali lahko knjižimo na rezervacije le polovico znes-

www.iracunovodstvo.eu

ka tožbe? Ali je davčno priznan celotni znesek tožbe ali znesek, sorazmeren oceni izida tožbe?

Prosimo za pomoč pri knjiženju in obračunu DDV. Kakšen račun mora maserka izstaviti kupcu, ki pride unovčit kupon?

Mnenje Pri knjiženju te tožbe je potrebna dobra ocena poslovodstva o izidu tožbe, pregled pravne dokumentacije v zvezi z njo, da se poda ocena verjetnosti; zgolj vložena tožba dobavitelja še ni zadosten razlog za knjiženje tožbe (je le pogojna obveznost, ki pa se knjiži izvenbilančno). Če ocenjujete, da boste tožbo verjetno izgubili, saj je dobaviteljeva zahteva upravičena, knjižite rezervacijo v višini, kot predvidevate, da boste morali na podlagi tožbe plačati (v breme 44, v dobro 96). Po 1. in 2. odstavku 20. člena ZDDPO-2 so te rezervacije priznan odhodek v višini 100 odstotkov knjiženih stroškov oblikovanja rezervacije. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012. • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012, 94/2012.

Knjiženje po predpogodbi Stranka (s.p.) je s svojim očetom sklenila prodajno predpogodbo za nakup nepremičnine. Stranka bo plačevala kupnino v mesečnih obrokih. Prosimo za mnenje, kako pravilo evidentirati dogodek v poslovne knjige, saj gre za sklenitev predpogodbe za nakup nepremičnine.

Mnenje Plačila bodočemu prodajalcu na podlagi predpogodbe knjižite na dolgoročne poslovne terjatve (avansi za nakup osnovnih sredstev). Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012.

10_

Knjiženje prodaje, plačane z boni Stranka ima masažni salon in promovira svoje storitve na Kuponko.si, kjer je mogoče kupiti bon za te storitve. Kuponko pošlje naslednji obračun prodanih bonov, prav tako zaračuna 20-odstotno provizijo za zastopanje, za katero obračuna DDV. Maserka dobi od Kuponka nakazilo na transakcijski račun (prodane bone, znižane za posrednikovo provizijo).

Mnenje Glede obračunavanja DDV velja pojasnilo DURS, po katerem: • prodajo bonov/kuponov za konkretno blago/storitve (npr. masaža stopal na način X) obravnavamo kot avanse, • prodajo bonov/kuponov za nedoločeno dobavo (npr. masažne storitve v vrednosti 40 evrov) pa kot neobdavčljiv promet (menjava enega plačilnega sredstva za drugo). Ker prek spletih ponudnikov podjetja običajno ponujajo konkretne storitve oziroma konkretno blago, predpostavljamo, da tudi vaš masažni salon ponuja konkretne storitve, zato plačila od Kuponka, ki jih prejmete, preden opravite storitev, obravnavate kot prejeti avans, od katerega je treba plačati DDV. Ker še ne veste, komu vse bo blago/storitve prodano, predlagamo, da se izdela en skupni avansni račun za prejeto predplačilo od posrednika (npr. kupec končni potrošniki po spletni akciji). Prejeti avans se knjiži na 110/23 (ločeni analitični konto). Izdane račune kupcem, ki plačajo s kuponom, knjižite v breme 23 in v dobro 76,26 (ali vmes 12/76,26 in hkrati zapiranje 23/12). Izdani račun mora imeti predpisane sestavine po ZDDV-1, kot način plačila pa napišete ›plačano s kuponom X‹. Mesečno se na podlagi poročila o izkoriščenih kuponih, ki ga najverjetneje mora izdelati vaša stranka, stornira (črpa) avansni račun. Provizijo spletnega ponudnika knjižimo na stroške storitev, torej v breme konta 419 in 160 ter v dobro konta 220, nato pa hkrati še pobot obveznosti do njega z njegovo obveznostjo do masažnega salona (za nakazilo prodanih kuponov), torej v breme 22 in v dobro 23. Nakazilo spletnega ponudnika knjižimo v breme konta 110 in v dobro konta 23. Po izteku obdobja, za katero kuponi veljajo, mora biti saldo na kontu 23 enak nič. Če vam ostane na kontu 23 saldo v dobro (kadar spletni ponudnik nakaže vse prodane kupone in kupci ne unovčijo vseh kuponov), se od razlike, ki je ostala vaši stranki, obračuna DDV (po preračunani stopnji), razlika pa prenese med poslovne prihodke. Če spletni ponudnik nakaže samo toliko, kolikor bo tudi unovčenih kuponov, bo saldo na kontu 23 enak nič, seveda če je stranka spletnemu ponudniku poslala vsa poročila o unovčenih kuponih. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012. • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012. • Enotni kotni okvir za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, kmečka gospodinjstva, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije, Ur. l. RS, št. 78/2012.

ROKOVNIK

POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

Da ne pozabim: PRAVNE OSEBE:

FIZIČNE OSEBE (s.p.):

EURIBOR

na dan 20.11.2013

na dan 20.12.2013

3-mesečni

0,219

0,292

6-mesečni

0,318

0,388

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

12-mesečni

0,495

0,559

20. jan.

Rekapitulacijsko poročilo 12/2013 in hkrati DDV-O 12/2013 Banka Slovenije - poročilo: BST, KRD, DVP, SN-T

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (20.12.2013)

24. jan.

AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

31. jan.

DURS - obračun in plačilo DDV 12/2013 Poročilo o dobavah (76.a člen) 12/2013 Banka Slovenije - SKV Predložitev obračuna in plačilo davka na finančne storitve

10. jan.

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb (mesečno)

15. jan.

Intrastat poročilo ETN - poročanje o prodajah in najemih, sklenjenih v preteklem mesecu

18. jan.

ETN - poročanje o prodajah in najemih, sklenjenih v preteklem mesecu Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

Plačila v gotovini

DURS - obračun in plačilo DDV 12/2013 Poročilo o dobavah (76.a člen) 12/2013 Banka Slovenije - SKV Predložitev obračuna in plačilo davka na finančne storitve

Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2* Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga v RS po ZPPDFT**

Variabilni del priznane obrestne mere DEC. 2013

420 EUR

15.000 EUR

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

EUR

USD

JPY

GBP

CHF

Do vključno 1 meseca

0,17000 %

0,16825 %

0,11143 %

0,48875 %

-0,00700 %

Do vključno 3 mesecev

0,23600 %

0,23885 %

0,14500 %

0,52281 %

0,01700 %

Do vključno 6 mesecev

0,33100 %

0,34630 %

0,20571 %

0,60000 %

0,06940 %

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

12 mesecev

0,50200 %

0,57700 %

0,36571 %

0,87531 %

0,20240 %

Obdobje od 1.7.2013 do 31.12.2013

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.durs.gov.si/si/aktualno/obrestne_mere_za_obresti_na_ posojila_med_povezanimi_osebami_na_podlagi_pravilnika_o_priznani_obrestni_meri/ (23.12.2013)

Vrsta izplačila za

8,5 %

Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. 56/2013, 2.7.2013)

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

DEC. 2013

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 73/2008 in 55/2010)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70% cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javni prevoz - do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

V skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 40% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 603,77 EUR**. Za 20 let delovne dobe: v višini 60% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 905,66 EUR**. Za 30 let delovne dobe: v višini 80% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 1.207,54 EUR**.

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece 3.018,86 EUR* oz. v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje.

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

791,50 EUR za leto 2013; Najvišji znesek brez prispevkov 1.068,28 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- V primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 1.509,43 EUR**. - V primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 754,72 EUR**. - Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.509,43 EUR**). - Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece (1.509,43 EUR**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si/). *** Povračila stroškov v zvezi z delom se izplačujejo v višini, ki jih določa ta KP, vendar pod pogoji, da se ti zneski ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost.

IZOBRAŽEVANJA IR

JANUAR 2014 SEMINARJI IR

KRATKI SEMINARJI IR

ŠOLE IR

15. 01. - Krško

09. 01.

28. 01.

Sestava davčnega obračuna za leto 2013 (Mitja Černe)

Računovodstvo in obdavčenje kmetov (dr. Tatjana Jovanović)

28. 01. Šola o DDV - osnove (Maja Dolinar Dubokovič)

17. 01.

14. 01.

Sestava davčnega obračuna za leto 2013 (Mitja Černe)

Inventura hitro in jedrnato (Vesna Bartolj Maver)

17. 01.

30. 01.

Razmejitve ali rezervacije? Knjiženje po SRS in MSRP (vključno s subvencijami) (Kristinka Vukovič)

Pravilnik o računovodstvu za gospodarsko družbo na podlagi SRS (Kristinka Vukovič)

21. 01.

31. 01.

Prvič delam letno poročilo za majhno gospodarsko družbo (Kristinka Vukovič)

Kako izpolnimo potni nalog? (Maja Dolinar Dubokovič)

22. 01. - Kranj Sestava davčnega obračuna za leto 2013 (Mitja Černe)

22. 01. Obračunavanje DDPO v zavodih, društvih in drugih nepridobitnih organizacijah (Maja Bohorič)

24. 01. - Nova Gorica

AKADEMIJA IR

2013/2014 Mini Akademija IR »JAVNI SEKTOR«

Sestava davčnega obračuna za leto 2013 (Mitja Černe)

27. 01. Pogodba o poslovodenju in prokuri skozi pravni in davčni vidik (Nina Globočnik, Maja Dolinar Dubokovič)

27. 01. Sestava davčnega obračuna za leto 2013 (Mitja Černe)

28. 01. - Celje Sestava davčnega obračuna za leto 2013 (Mitja Černe)

28. 01. Računovodsko poročilo za leto 2013 (Kristinka Vukovič)

29. 01. Kaj mora računovodja v javnem sektorju vedeti o DDV - aktualno, problematično, novosti... (Maja Dolinar Dubokovič)

www.iracunovodstvo.eu

UNIJA je prehodila že 10 let Z združevanjem računovodskih servisov smo pred desetletjem stopili na pot, ki nas je v zadnjih letih vodila do uspešnega poslovanja in zaupanja številnih strank. V času delovanja se je računovodska hiša Unija razvila v veliko podjetje, ki združuje številne strokovnjake s področja računovodstva, davkov in kadrov, pri delu uporablja napredno informacijsko tehnologijo in skrbi za permanentno izobraževanje zaposlenih. Biti korak pred ostalimi je postala značilnost delovanja družbe, kar potrjujejo tudi številne nagrade in priznanja, ki so bile Uniji podeljene v obdobju 10 let. Zanimivo se je spomniti korakov, ki smo jih v Uniji prehodili od ustanovitve pa do danes.

TOP 10 IZOBRAŽEVALNI MANAGEMENT 2009 Planet GV in Inštitut za izobraževalni management SOFOS sta Unijo izbrala med 10 dobitnikov priznanj TOP 10 izobraževalni

NAJ RAČUNOVODSKI SERVIS 2009 V sklopu 11. Kongresa računovodskih servisov v Portorožu, ki ga tradicionalno organizira Zbornica računovodskih servisov pri GZS, je bila izmed 5 finalistov za Naj računovodski servis 2009 izbrana računovodska hiša Unija.

2009

PONUDNIK RAČUNOVODSKIH STORITEV LETA 2008 V organizaciji Agencije za računovodstvo in izobraževanje Cerera d.o.o. je bila za ponudnika računovodskih storitev leta 2008 po mnenju strokovne komisije izbrana Unija d.d., ki svojim uporabnikom ponuja najkakovostnejše in celovite storitve računovodenja, svetovanja in izobraževanja, posluje korektno in je poslovno uspešno ter stabilno računovodsko podjetje z nadpovprečnim številom zaposlenih.

2008

CERTIFIKAT DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE Pridobitev certifikata je revizorski postopek, ki ima funkcijo ocenjevanja in svetovanja delodajalcem, katera orodja uporabljati za boljše upravljanje s človeškimi viri v kontekstu usklajevanja poklicnega in družinskega življenja zaposlenih.

2007

DOGODKI, KI SO ZAZNAM

NAGRADE IN PRIZNANJA, KI SO ODPRTJE ENOTE V SRBIJI Unija d.d. je s partnerjem, uveljavljenim beograjskim računovodskim servisom Kvatro d.o.o., ustanovila podjetje UNIJA računovodska kuča BG, kar je prineslo pomembno

2010

USTANOVITEV INŠTITUTA ZA RAČUNOVODSTVO Unija računovodska hiša d.d. je novembra 2006 ustanovila Inštitut za računovodstvo, katerega poslanstvo je usmerjeno v raziskovanje in širjenje računovodskega znanja ter njegov prenos iz teorije v prakso in obratno.

ZDRUŽITEV PODJETIJ UNIJA RAČUNOVODSKA HIŠA D.D. IN STUDIO MACAROL D.O.O. Podjetji Unija računovodska hiša in Studio Macarol sta se združili pod motom: “Združeni nad računovodske in davčne spremembe” in s ciljemsvojim komitentom nudili še bolj kakovostne storitve.

2006

USTANOVITEV RAČUNOVODSKE HIŠE UNIJA Družba Unija računovodska hiša d.d. je bila ustanovljena leta 2003 z namenom združevanja obstoječih računovodskih servisov po vsej Sloveniji. Slavnostna prireditev ob ustanovitvi Računovodske hiše Unija d.d. je potekala na Ljubljanskem gradu.

2003

MOX IZBRAN ZA NAJBOLJŠI IKT PROJEKT Na konferenci DSI, ki je potekala od 18. do 20. aprila 2011 je MOX prejel nagrado za najboljši projekt s področja informatike leta 2011.

“SKRITI PODJETNIŠKI PRVAK (HIDDEN CHAMPIONS)” Izmed 100 slovenskih družb je bilo za skrite podjetniške prvake izbranih 9 podjetij, med njimi tudi Unija d.d., ki je izstopala predvsem z vidika načrtnega in sistematičnega vlaganja v inovacijski potencial svojih zaposlenih ter njihovo sodelovanje pri razvijanju inovativnih storitev, kot je brezpapirno računovodstvo.

2011

NAJ RAČUNOVODSKI SERVIS 2010 V sklopu Kongresa računovodskih servisov, ki ga vsako leto organizira Zbornica računovodskih servisov pri GZS, je bila UNIJA d.d. v kategoriji VELIKI že drugo leto zapored izbrana za Naj računovodski servis. Finalista v tej kategoriji sta bila še Vizija računovodstvo d.d. in Kontim d.o.o.

2010

management leta 2009. Unija si je laskavi naslov po mnenju komisije pridobila s sistematičnim investiranjem v znanje ter skrbjo za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih. Unija je priznanje Top 10 izobraževalec leta prejela tudi 2011 in 2012.

MOVALI USPEŠNIH 10 LET

O POSPREMILE USPEŠNIH 10 LET MIRAN PIKOVNIK V ODDAJI PRAVA IDEJA NA RTV SLO V oddaji je bila predstavljena osebna in poslovna pot predsednika uprave Mirana Pikovnika ter delovanje Unije in njeni načrti za prihodnost.

UNIJA PREDSTAVILA MOX - CELOVITO MOBILNO POSLOVANJE ZA USPEŠNA MIKRO PODJETA S partnerji, podjetji MARG, ADACTA in AVTENTA.si je Unija razvila storitev MOX, mobilno pisarno, namenjeno uspešnim mikro podjetjem oziroma podjetnikom.

KOMPETENČNI CENTER ZA RAZVOJ KADROV V RAČUNOVODSKI DEJAVNOSTI Na javnem razpisu Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije je bila izbrana vloga računovodske hiše Unija za vzpostavitev in delovanje Kompetenčnega centra za razvoj kadrov v računovodski dejavnosti. Partnerji v Kompetenčnem centru so pripravili model kompetenc za ključna delovna mesta pri vseh partnerjih.

2011

VSTOP NA HRVAŠKO Unija je odprla svojo enoto tudi v Zagrebu.

novost za slovenska in druga mednarodna podjetja – spremljanje poslovanja na trgih bivše Jugoslavije iz enega centra.

MIRAN PIKOVNIK - NAGRADA GZS ZA IZJEMNE DOSEŽKE NA PODROČJU GOSPODARSTVA IN PODJETNIŠTVA Gospodarska zbornica Slovenije je podelila nagrade za izjemne dosežke na področju gospodarstva in podjetništva, ki jih je prejelo devet poslovnežev, med njimi tudi predsednik uprave Unije d.d. Miran Pikovnik.

2012

NAJ RAČUNOVODSKI SERVIS 2011 Na slavnostni podelitvi, ki je potekala v okviru 13. Kongresa računovodskih servisov v Portorožu, je Unija d.d. ponovno prejela nagrado Naj računovodski servis v kategoriji VELIKI.

DOGODKI, KI SO ZAZNAMOVALI USPEŠNIH 10 LET NAGRADE IN PRIZNANJA, KI SO POSPREMILE USPEŠNIH 10 LET

Unija računovodska hiša d.d. Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani

T: 01 360 20 00 E: info@unija.si

W: www.unija.si

ČLANSTVO V MEDNARODNI DAVČNO-SVETOVALNI ORGANIZACIJI AITC Unija je s tem, ko je postala polnopravna članica mednarodne organizacije AITC- Association of International Tax Conslutants, ki pravnim in fizičnim osebam s svojim vrhunskim znanjem nudi pomoč na področju davčnih zakonodaj, pravnih in davčnih sistemov ter računovodstva in revizije v več kot 45 državah na vseh celinah, ponovno potrdila, da se lahko postavi ob bok najboljšim v stroki, ne le v Sloveniji, ampak celo na mednarodnem nivoju.

PARTNERSKI SPORAZUM MED UNIJO IN PODJETJEM EXELSYS Unija d.d. je sklenila partnerski sporazum s podjetjem Exelsys, ki ponuja celovito rešitev za upravljanje človeškega kapitala v oblaku. Unija bo ponujala celoten sistem vodenja aplikacije Human Capital Managament (v nadaljevanju HCM) svojim strankam v Sloveniji ter v drugih državah, kjer posluje.

2013

ČLANSTVO V IFA Unija je postala ponosna članica mednarodne organizacije IFA - International Fiscal Association. IFA je edina nevladna in nesektorska mednarodna organizacija s področja davčnih sistemov.

PRIČETEK POSLOVANJA V BIH Unija je odprla tudi enoto v Sarajevu.