e-Bilten Unikum dec.14

www.iracunovodstvo.eu

BILTEN

6,57 EUR / DECEMBER 2014 _ 12

TERJATVE Z VIDIKA DDPO Ob koncu leta, ko ugotavljate, koliko terjatev imate še vedno neplačanih, se zagotovo sprašujete, ali boste ob tem, da ste ostali brez zasluženega plačila, res plačali še davek? Včasih se temu, žal, ne da izogniti, vedno pa temu ni tako. ZDDPO-2 namreč določa situacije in predpisuje pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za to, da lahko zavezanec ob odpisu terjatev in njihovi slabitvi zniža davčno osnovo in davčno obveznost.

V tokratni številki Unikuma smo za vas na enem mestu zbrali informacije o tem, kaj se sme in česa ne, kdaj se da in kdaj ne, ter čemu velja nameniti posebno pozornost. Da ne boste plačali več, kot je potrebno...

Več o tokratni temi meseca na straneh 3, 4 in 5.

VSEBINA 3-5

Tema meseca tERJATVE Z VIDIKA DDPO

RAČUNOVODSTVO

UVODNIK _ Kristinka Vukovič

VESELI DECEMBER

6 Vsi izdani (ob)računi še niso prihodki

7 IZDAJANJE RAČUNOV PRI GOTOVINSKI PRODAJI V LETU 2015

DAVKI

8 PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST

KADRI

9 NAPOVEDANE SPREMEMBE ŠTUDENTSKEGA DELA

PRAVO

10 PREOBLIKOVANJE D. N. O. V D. O. O.

11-12

RAČUNOVODSTVO KNJIŽENJE POSLOVNIH DOGODKOV ZA TUJ RAČUN

Letos pa je bil vesel december! Nekaj humorja so nam postregli politiki, nekaj smo si ga lahko postregli v gledališču, nekaj pa s sodelavci, prijatelji in doma. Samo nasmeh je bil včasih tudi kisel. Kakšen bo ob uvedbi vezanih knjig računov in potem še davčnih blagajn, bomo še videli, ob novem letu pa je čas, da ponovno zapojemo, da »v novem letu boljše bo«.

Kolikor je znanega, smo obelodanili v tokratnem Unikumu, kar vlada še snuje, pa bomo, brž ko bo to razkrila črno na belem. Prav nič sladek tudi ni nasmeh tistih, katerih terjatve so končale nepoplačane zaradi stečajev, prisilnih poravnav in poravnav v okviru finančnega prestrukturiranja, zato pišemo tudi o tem. Davčna pravila glede priznavanja terjatev se namreč niso spremenila že leta, a kljub temu ob vsakem zaključnem računu preverjamo, kaj odpisati, kaj slabiti in kako to vnesti v poslovne in davčne knjige, zato smo ta pravila povzeli in osvežili ter dodali še kak nov zorni kot. Želim Vam, da letošnje leto zaključite kar se da veseli in da to veselje ohranite še čim dlje. Da bi leto 2015 prineslo obilico dobrega, Vam želi naša celotna ekipa.

Srečno!

Vaša Kristinka Vukovič

13-17 Mnenja IR

UNIKUM, letnik 8 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 E: info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu Odgovorna urednica: Nina Selan Slapar, nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.istockphoto.com, v kolikor ni drugače označeno.

Oblikovanje in priprava za tisk: Barbara Šušteršič Tisk: Birografika Bori d.o.o.

Posamezna številka stane: 6,57 EUR. Letna naročnina na tiskano verzijo znaša: 52 EUR + 9,5% DDV Letna naročnina na spletno verzijo znaša: 20 EUR + 22% DDV Naročnina velja do pisnega preklica. V povprečju natisnemo 600 izvodov.

Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji.

Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan.

ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

www.iracunovodstvo.eu

TEMA MESECA _ mag. Barbara Guzina

3

TERJATVE Z VIDIKA DDPO

Za obravnavo vsake računovodske kategorije z vidika davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) velja splošno pravilo, da je njena davčna obravnava odvisna od obravnave v skladu z računovodskimi standardi, razen če Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) določa drugače. To pomeni, da so v skladu z ZDDPO-2 davčno priznani vsi odhodki, ki jih kot odhodke določajo računovodski standardi (bodisi slovenski bodisi mednarodni), razen če je njihova drugačna obravnava izrecno predpisana z ZDDPO-2.

D

rugačna davčna obravnava vrednotenja terjatev je predpisana predvsem v 21. členu ZDDPO-2, ki obravnava tako prevrednotenje kakor tudi odpis terjatev hkrati.

Odpis terjatev je davčno priznan odhodek v enem od naslednjih štirih primerov: • na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku; • na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave, v delu, v katerem terjatve niso bile poplačane oziroma niso bile poplačane v celoti; • na podlagi neuspešno zaključenega izvršilnega postopka sodišča; • brez sodnega postopka za poplačilo terjatev, če zavezanec dokaže: - da bi stroški sodnega postopka presegli znesek poplačila terjatev oziroma - da so bila za poplačilo terjatev opravljena vsa dejanja, ki bi jih skrbno opravil dober gospodar, oziroma da so nadaljnji pravni postopki ekonomsko neupravičeni.

V prvem primeru je za davčno priznavanje odhodka iz odpisa terjatve treba počakati na konec stečajnega postopka. Pri tem ni pomembno, ali stečajni postopek traja tudi več let, prav tako ni pomembno, ali davčni zavezanec že na začetku ve, da v stečajnem postopku dejansko ne bo poplačan (saj na primer stečajne mase tako rekoč ni). Tudi Upravno sodišče je v enem primeru potrdilo, da dol-

gotrajnost postopka oziroma tako rekoč ničelne možnosti poplačila ne pomenijo, da bi lahko davčni zavezanec davčne odhodke pripoznal, preden je stečaj dokončan.

Enako velja za primere prisilne poravnave, seveda le v delu, v katerem terjatev davčnega zavezanca ne bo poplačana: treba je počakati na trenutek, ko je prisilna poravnava potrjena. Če davčni zavezanec ne prijavi svoje terjatve v stečajnem postopku, izgubi pravico do poplačila. V takem primeru bi lahko zagovarjali stališče, da tudi odpis terjatve, ki ni bila prijavljena v stečajnem postopku, ni davčno priznan (davčni zavezanec namreč ni opravil vseh dejanj za dosego poplačila terjatev). Vendar je v Sloveniji dejansko poplačilo terjatev izjemno nizko, večinoma ne presega 10 oziroma 20 odstotkov. Tako lahko tudi ob neprijavi terjatve v stečajnem postopku ob odpisu evidentiramo davčno priznane odhodke, če noben upnik v postopku ni bil poplačan (seveda lahko terjatev davčno odpišemo šele v trenutku končanega stečajnega postopka). Če bi bili upniki v stečajnem postopku delno poplačani (npr. v višini 5 odstotkov), davčni zavezanec deleža poplačila terjatev, ki bi ga prejel, če bi terjatev prijavil, ne bi smel upoštevati kot davčno priznanega, temveč le razliko.

FURS in sodišče takega načina razmišljanja sicer še nista potrdila, vendar menimo, da je glede na namen zakonodajalca (davčno priznani odhodek je tisti znesek, ki

ne bo nikoli poplačan, pri čemer davčni zavezanec na poplačilo ni mogel vplivati) logičen.

Ob prisilni poravnavi terjatve v postopku ni treba prijavljati, priznajo se namreč vse računovodsko ugotovljene terjatve. Če smo želeli svojo terjatev izterjati prek sodnega postopka, a smo bili pri tem neuspešni, se terjatev lahko odpiše, ko je izvršilni postopek na sodišču končan, a ni bil uspešen (oziroma v delu, v katerem ni bil uspešen). V to kategorijo bi lahko šteli tudi uspešne arbitražne postopke pred sodiščem, ki so v zadnjem času čedalje pogostejši.

Ko stranki skleneta sodno poravnavo, se lahko del terjatev, ki v skladu s poravnavo ne bodo poplačane, odpišejo tudi z davčnega vidika.

Terjatev tako lahko odpišemo, kadar lahko dokažemo, da bi stroški sodnega postopka presegli znesek poplačila terjatev.

Brez sodnega postopka je odpis terjatev za davčne namene možen le ob izpolnitvi enega izmed zgoraj naštetih dveh pogojev (ali obeh hkrati). Terjatev tako lahko odpišemo, kadar lahko dokažemo, da bi stroški sodnega postopka presegli znesek poplačila terjatev.

Takšno dokazovanje je možno na primer s potrdilom našega odvetnika o stroških, ki bi nastali s sprožitvijo sodnega postopka v

4

UNIKUM December 2014 _ Tema meseca _ Terjatve z vidika DDPO

primeru konkretne terjatve. Taki stroški vključujejo vsaj sodne takse in odvetniške stroške, lahko pa so precej višji pri terjatvah do tujih družb, kjer je poleg domačega odvetnika praviloma treba najeti tudi lokalno pravno pomoč.

Brez sodega postopka je mogoče davčno gledano odpisati terjatve tudi takrat, kadar smo storili vse, kar smo kot dobri gospodarji mogli, a nam terjatev vseeno ni uspelo izterjati. Tudi v tem primeru moramo imeti shranjene določene dokaze o tem, da smo terjatev aktivno želeli izterjati (npr. shranjena poštna potrdila o pošiljanju opominov, kopije poslanih opominov, zaznambe glede opravljenih klicev ipd.).

Poenostavljeno rečeno, se za povezane osebe v skladu z davčno zakonodajo štejejo tiste osebe, s katerimi smo najmanj 25-odstotno kapitalsko povezani.

Poseben problem so lahko odpisi terjatev do naših povezanih oseb. Poenostavljeno rečeno, se za povezane osebe v skladu z davčno zakonodajo štejejo tiste osebe, s katerimi smo najmanj 25-odstotno kapitalsko povezani. To pomeni, da smo bodisi matična družba in imamo v lasti hčerinske družbe bodisi ima naša matična družba v lasti najmanj 25 odstotkov našega kapitala bodisi imamo sestrsko družbo, v kateri ima ista matična družba v lasti najmanj 25-odstotni kapitalski delež (to je le nekaj najpogostejših primerov povezanih oseb, dejansko je krog možnih povezanih oseb še veliko širši). Če imamo terjatev do povezane osebe in jo želimo odpisati, ZDDPO-2 v zvezi s tem ne vsebuje izrecnih določb, da naj tak odpis ne bi bil davčno priznan. Kljub temu se je treba vprašati, ali smo v primeru povezane osebe storili vse, kar bi s skrbnostjo dobrega gospodarja lahko storili za dosego poplačila terjatve. Odgovor na to vprašanje je sicer odvisen od vrste dejavnikov, vendar v večini primerov taki odpisi terjatev niso davčno priznan odhodek, saj se vedno

pojavi dvom, ali kot družbenik od svoje odvisne družbe terjatve res nismo mogli izterjati.

Glede terjatev do povezanih oseb, ki se ne poplačujejo redno, je pomemben tudi premislek o tem, ali gre po vsebini dejansko še za terjatve, ali pa morda povezana oseba s plačilom zamuja toliko časa, da bi lahko davčni inšpektor terjatve za davčni namen preoblikoval v posojilo in od njihovega zneska družbi ›posojilodajalki‹ povečal davčno osnovo za obračunane obresti z uporabo priznane obrestne mere. Če nepovezani kupci svoje terjatve družbi plačujejo v povprečnem roku 30 dni, povezana oseba pa v poprečju plačuje z rokom 180 dni, se namreč lahko upravičeno vprašamo, ali ji ne omogočamo tako dolgega plačilnega roka zgolj zaradi svoje povezanosti in bi morali po 31. dnevu take terjatve vsaj z davčnega vidika obravnavati kot posojilo (če obresti ne obračunamo, bi morali vsaj povečati davčne prihodke v obračunu DDPO).

Preden pa terjatev dokončno odpišemo (odpravimo njeno pripoznanje v svojih računovodskih izkazih), jo praviloma najprej slabimo (prevrednotimo navzdol oziroma oblikujemo popravek vrednosti). Tudi slabitev terjatev ima v skladu z 21. členom ZDDPO-2 nekoliko posebno obravnavo, čeprav se v praksi le redko uporablja.

Odhodki zaradi prevrednotenja terjatev se priznajo kot davčni odhodki v obračunanih zneskih, vendar njihov skupni znesek v davčnem obdobju ne sme presegati nižjega od naslednjih dveh zneskov: • zneska, ki je enak aritmetični sredini v preteklih treh davčnih obdobjih dejansko odpisanih terjatev, ali • zneska, ki predstavlja 1 odstotek obdavčljivih prihodkov davčnega obdobja. Če nekoliko podrobneje pogledamo obe omejitvi, vidimo, da sta postavljeni razmeroma nizko.

Prva omejitev dejansko pomeni, da se lahko v izračun vzamejo le terjatve, odpisane pod pogoji, ki smo jih našteli zgoraj (štirje našteti pogoji), pri čemer je treba

izračunati aritmetično povprečje tako odpisanih terjatev zadnjih treh obdobij (zadnjih treh let). Navadno je ta znesek razmeroma nizek oziroma celo enak nič. Druga omejitev pa je postavljena na 1 odstotek obdavčljivih prihodkov tekočega davčnega obdobja, torej 1 odstotek od zneska iz postavke 4 obračuna DDPO. Če predpostavimo primer, v katerem ima davčni zavezanec v letu 2014 natančno 450.000 evrov prihodkov (ker ni prilagoditev prihodkov v davčnem obračunu – postavki 2 in 3 sta prazni –, so ti prihodki tudi davčni prihodki), se druga omejitev izračuna kot 1 odstotek od 450.000 evrov, kar pomeni 4500 evrov. Glede na drugo omejitev bi imel davčni zavezanec v tem letu lahko največ 4500 evrov popravkov vrednosti terjatev, ki bi bili v tem letu tudi davčno priznani.

Vendar pa je treba upoštevati tudi omejitev glede dejansko odpisanih terjatev v preteklih treh davčnih letih. Predpostavimo torej, da je isti davčni zavezanec v preteklih treh davčnih obdobjih dejansko odpisal (za davčne namene) le eno terjatev v letu 2012 (znesek terjatve je bil 9000 evrov) oziroma da so njegovi odpisi terjatev po letih znašali: 2011: — 2012: 9000 evrov 2013: 10.000 evrov (ker pa gre za odpisano terjatev do povezane osebe, pri čemer pogoji iz 21. člena ZDDPO-2 niso bili izpolnjeni, se ta terjatev v izračunu aritmetične sredine ne upošteva) Izračun prvega pogoja je tako naslednji. Seštevek odpisanih terjatev, ki izpolnjujejo pogoje za davčni odpis, iz obdobja zadnjih treh let delimo s tri, da dobimo aritmetično sredino v preteklih treh davčnih obdobjih dejansko odpisanih terjatev: upoštevamo torej samo znesek 9000 evrov in pri deljenju s tri dobimo znesek 3000 evrov. To torej pomeni, da je po prvem pogoju izračunani znesek 3000 evrov, in ker je ta nižji od zneska iz drugega pogoja (4500 evrov), lahko davčni zavezanec v obračunu DDPO za leto 2014 upošteva največ 3000 evrov davčnih odhodkov iz naslova prevrednotenja (popravkov vrednosti) terjatev.

5

www.iracunovodstvo.eu

Vendar v praksi večina podjetij ne upošteva omenjenih omejitev in dejansko vsa prevrednotenja terjatev izloči iz davčno priznanih odhodkov v letu njihovega prevrednotenja, nato pa v letu njihovega odpisa (če so izpolnjeni pogoji) poveča davčne odhodke.

V nasprotnem primeru bi namreč davčni zavezanec moral vzdrževati posebno evidenco o zneskih popravkov vrednosti, ki so bili davčno priznani že ob njihovem oblikovanju, in jih pravilno evidentirati tudi ob njihovem odpisu oziroma poplačilu. Ob davčnem inšpekcijskem nadzoru je namreč davčni zavezanec tisti, ki mora davčnemu organu dokazati pravilnost davčne obravnave popravkov vrednosti oziroma odpisov terjatev. Če bi v zgornjem primeru davčni zavezanec popravek vrednosti terjatev iz leta 2014 (predpostavimo, da je v tem letu oblikoval popravke vrednosti od treh terjatev v skupni višini 12.500 evrov) delno upošteval kot davčno priznan odhodek (torej v znesku 3000 evrov), bi moral zagotoviti natančno evidenco, kateri popravek vrednosti je bil davčno priznan in kateri ne, oziroma še več: kakšen delež popravka določene terjatve je bil davčno priznan v letu 2014. To je namreč zelo pomembno zaradi nadaljnje pravilne davčne obravnave omenjenih terjatev.

Glede računovodske in davčne obravnave popravkov vrednosti in odpisov terjatev imamo torej več možnosti (in podmožnosti), ki so predstavljene v naslednji tabeli:

odhodki ne evidentirajo več). To seveda velja le ob izpolnitvi enega od štirih pogojev za odpis, drugače davčni zavezanec ne sme povečati davčnih odhodkov niti ob odpisu terjatve. Če je popravek vrednosti terjatev (delno) davčno priznan, se ob dokončnem odpisu v davčnem obračunu ne zgodi nič (davčni odhodek je bil že evidentiran). Le če eden od pogojev za odpis v končni fazi ni izpolnjen, bi moral davčni zavezanec v trenutku odpisa popravljati davčno osnovo navzgor.

Terjatev je lahko po začetno oblikovanem popravku vrednosti kasneje tudi poplačana. V tem primeru je treba začetno slabitev terjatve odpraviti. Možnosti sta predstavljeni v naslednji tabeli.

Popravek vrednosti terjatev

Odpis terjatev

Računovodski vidik

Davčni vidik

Računovodski vidik

Davčni vidik

1

odhodek

davčno nepriznan odhodek (6.7)

prihodek

se izvzame (2.4)

2

odhodek

davčno priznan odhodek

prihodek

davčni prihodek

Popravek vrednosti terjatev

Odpis terjatev

Računovodski vidik

Davčni vidik

Računovodski vidik

Davčni vidik

1

odhodek

davčno nepriznan odhodek (6.7)

ni odhodek

davčni odhodek (7.2)

2

odhodek

davčno priznan odhodek

ni odhodek

-

Popravek vrednosti terjatev je načeloma davčno nepriznan odhodek (bodisi zaradi omejitev bodisi zaradi take odločitve podjetja), vendar lahko davčni zavezanec ob kasnejšem odpisu poveča davčne odhodke (ker se z računovodskega vidika takrat

Če je prvotno oblikovani popravek vrednosti davčno nepriznan, terjatev pa kasneje poplačana, se lahko evidentirani prihodek (ob odpravi slabitve) izvzame iz davčnih prihodkov (ker je bil popravek vrednosti že enkrat obdavčen). Če pa je prvotno oblikovani popravek vrednosti davčno priznan (bolj redko sicer), se ob odpravi slabitve evidentira prihodek, ki je normalno obdavčen.

Od popravkov vrednosti in odpisov terjatev je treba ločiti popravke vrednosti in odpise danih posojil, ki po vsebini spadajo v skupino finančnih naložb. Popravki vrednosti finančnih naložb v skladu z določbo 22. člena ZDDPO-2 v trenutku slabitve nikoli niso davčno priznan odhodek, vendar 4. odstavek 22. člena tudi določa, da se odhodki zaradi prevrednotenja zaradi oslabitve priznajo ob odtujitvi, zamenjavi ali drugačni poravnavi oziroma odpravi finančne naložbe. To pomeni, da v trenutku, ko podjetje ne obvladuje oziroma nima več zmožnosti ob-

vladovati gospodarskih koristi iz finančne naložbe (posojila), torej ko niso več izpolnjeni pogoji za pripoznavanje te finančne naložbe v računovodskih izkazih, odhodki iz te slabitve lahko postanejo davčno priznani odhodki.

Pogost primer zadnje čase je oblikovanje popravka vrednosti danega posojila družbi, nad katero se začne stečajni postopek. Ob začetku stečajnega postopka je pravilno, da se oblikuje popravek vrednosti takega posojila, vendar odhodek v tem trenutku še ni davčno priznan. Uvedba stečajnega postopka namreč še ne pomeni odprave pripoznanja finančne naložbe (posojila). V primeru finančnih naložb oziroma njihovega odpisa ZDDPO-2 ne določa zaključka stečajnega postopka kot ene od možnosti za davčno priznavanje. To pomeni, da lahko davčni zavezanec izknjiži posojilo že v trenutku, ko je jasno, da nima več možnosti poplačila, ne glede na to, ali je stečajni postopek zaključen ali ne. In ko je pripoznanje posojila iz poslovnih knjig odpravljeno, lahko odhodek postane tudi davčno priznan.

Davčni zavezanec mora kot dober gospodar redno in temeljito skrbeti za poplačilo svojih terjatev.

Ob neplačilu in kasnejšem odpisu pa mora skrbno evidentirati svoja dejanja v zvezi z izterjavo, da zagotovi tudi davčno priznavanje evidentiranih dohodkov iz naslova dokončnega odpisa.

RAČUNOVODSTVO

6

VSI IZDANI (OB)RAČUNI ŠE NISO PRIHODKI

_ Kristinka Vukovič

Za opravljeno storitev ali dobavo blaga dobavitelj izda račun, ki se najpogosteje uporabi kot podlaga za knjiženje terjatev do kupcev in izkazovanje prihodkov ter morebitne davčne obveznosti. Vendar ni nujno vedno tako, in ker je pred nami zaključevanje poslovnega leta 2014, osvežimo pravila o pripoznavanju sredstev in prihodkov.

Z

a lažje razumevanje vseh primerov je dobro najprej osvežiti temeljne pogoje za pripoznanje prihodkov. SRS 18 je glede tega usklajen z MRS 18 in določa: • prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano s povečanjem sredstva ali zmanjšanjem dolga in je to povečanje mogoče zanesljivo izmeriti, zato se prihodki in povečanja sredstev oziroma zmanjšanja dolgov pripoznavajo hkrati; • prihodki od prodaje se izkazujejo, če so izpolnjeni pogoji: a) podjetje prenese na kupca vsa pomembna tveganja in koristi, ki izhajajo iz lastništva; b) podjetje ne sodeluje pri poslovodenju niti toliko, kolikor je običajno zaradi lastništva, niti dejansko ne odloča o prodanih proizvodih; c) znesek prihodkov je mogoče zanesljivo oceniti; č) verjetno je, da bodo gospodarske koristi, povezane s poslom, pritekale v podjetje; in d) stroške, ki so nastali ali bodo nastali v zvezi s poslom, je mogoče zanesljivo izmeriti; • prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku.

Marsikomu se včasih zdijo našteti pogoji za pripoznanje prihodkov neoprijemljivi, nejasni, zato si njihovo rabo oglejmo na nekaj praktičnih primerih.

Naše podjetje v letu 2015 organizira prireditev, denimo koncert glasbene skupine. S prodajo vstopnic začnemo že decembra. Kako knjižimo prodane vstopnice (izdane

račune) za koncert? Dokler koncert ni izveden, kupci ne morejo porabiti koristi, ki izhajajo iz lastništva vstopnic, to je udeležbe na koncertu oziroma uživanja ob glasbi, zato niso izpolnjene predpostavke za pripoznavanje prihodkov. Zato izdane račune za vstopnice knjižimo kot povečanje sredstev (denarja, terjatev) in na drugi strani kot povečanje odloženih prihodkov (kratkoročne pasivne časovne razmejitve).

Podjetje prodaja opremo za določeno proizvodno linijo. Ker gre za večji projekt, za investicijo pogodbo pripravijo odvetniki, ki vanjo zapišejo zahtevo po izdaji računa za dobavo opreme v oktobru, čas dobave opreme bo potekal po fazah od oktobra do aprila, ko se izvede tudi poskusno obratovanje proizvodne linije in primopredaja dobavljene in instalirane opreme. Primer je podoben prejšnjemu, tudi tukaj je bil izstavljen račun na podlagi zahtev pogodbe, računovodja pa mora pri knjiženju prihodkov dati prednost vsebini pred obliko posla. Čeprav kupcu izstavimo račun, to za nas še ne pomeni gotovih gospodarskih koristi in prihodkov, dokler ne izpolnimo glavne sestavine posla – dobavimo in uspešno zaženemo opremo. Šele s tem ključnim dejanjem bodo na kupca prešla pomembna tveganja in koristi, ki izhajajo iz lastništva opreme, zato lahko izdani račun knjižimo zgolj na odložene prihodke, prihodke od prodaje pa izkažemo šele ob dobavi in po prestanem testu obratovanja instalirane opreme.

Spomnimo naj, da od pravila, da prihodke pripoznamo šele, ko

na kupca preidejo pomembna tveganja in koristi, ki izhajajo iz lastništva, velja tudi odmik, ki je zapisan v 18.35. točki standarda: če kupec prevzame lastništvo nad kupljenim blagom in sprejme račun, dobava blaga pa je na njegovo zahtevo odložena, se prodajalcu lahko pripoznajo prihodki, če kaže, da bo blago izročeno in če je v trenutku pripoznanja prihodkov že na razpolago in pripravljeno za izročitev.

Tudi naslednji primer je precej pogost v današnjem času, to je računanje zamudnih obresti. Kupec zamuja s plačilom poslovnih ali finančnih terjatev (glavnice). Ker zasledimo oklic o začetku stečajnega postopka, svoje navadne terjatve prijavimo v stečajno maso. Prijavimo tudi zamudne obresti do začetka stečaja. Kako je s knjiženjem obračuna zamudnih obresti?

Zmotno je mišljenje, da je treba knjižiti prihodke od obresti in terjatev do kupca, potem pa to terjatev najkasneje na bilančni presečni dan slabiti, saj obstaja utemeljen dvom v unovčenje terjatve že ob izdaji obračuna. Kot rečeno, je temeljni pogoj za pripoznanje prihodkov ta, da podjetje že ob nastanku terjatve upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, standardi pa v pojasnilih še razložijo, da se šteje, da je dvom o plačilu obresti utemeljen, dokler ni plačana glavnica.

Torej takega obračuna zamudnih obresti ni pravilno knjižiti med prihodke.

To pa (lahko) velja tudi za vse druge primere, v katerih glavnica ni poravnana, a je že zapadla.

Prihodkov ne izkažemo. V praksi se tak način izvaja najpogosteje s knjiženjem izključenih prihodkov (npr. knjiženje terjatev za obresti 150 v breme in 159 v dobro izključenih prihodkov), s knjiženjem v razredu 5 ali z opustitvijo knjiženja. Knjiženje v breme terjatev za obresti (v breme konta 150) in v dobro odloženih prihodkov (na kontu 290) se nam ne zdi ustrezna rešitev, saj bi bilanca izkazovala terjatve, pogoji za pripoznanje sredstev pa niso bili izpolnjeni, in odložene prihodke, ki prav tako niso utemeljeno pričakovani in torej ne izpolnjujejo pogojev za pripoznanje.

RAČUNOVODSTVO _ Kristinka Vukovič

7

IZDAJANJE RAČUNOV PRI GOTOVINSKI PRODAJI V LETU 2015

Podjetja in podjetniki, ki elektronsko obdelujejo podatke, kar velja tudi za izdajanje računov, morajo spoštovati določbe 38. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), ki vsebuje stroge določbe glede vodenja in dostopa do takih podatkov in njihove hrambe. Zakon določa, da računalniški programi in elektronske naprave ne smejo omogočati brisanja, prilagajanja, popravljanja, razveljavljanja, nadomeščanja, dodajanja, skrivanja ali kakršnegakoli drugačnega spreminjanja kateregakoli zapisa, shranjenega v napravi ali na drugem mediju, brez hrambe izvornih podatkov in vseh poznejših sprememb. Zavezanec za davek mora zagotoviti izpis izvornih podatkov in vseh sprememb izvornih podatkov, če je do takih sprememb prišlo. Sankcije za nespoštovanje določb o računalniški opremi in napravah veljajo tako za proizvajalce kot za uporabnike te opreme.

N

a podlagi 38. člena ZDavP-2 je bil v letu 2013 izdan Pravilnik o zahtevah za računalniške programe in elektronske naprave, upravljanje in delovanje informacijskega sistema ter vsebini, obliki, načinu in rokih za predložitev podatkov. Pravilnik določa zahteve za uporabnike računalniških programov in elektronske opreme za tiste zavezance (zasebnike, družbe, društva, zavode in vse druge pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost), ki izdajajo račune za prodajo blaga ali storitev, ki so delno ali v celoti plačani z gotovino. Plačilo z gotovino pomeni plačilo z bankovci in kovanci, plačilno ali kreditno kartico, čekom in drug podoben način plačila. Za te zavezance velja: • če pri izdajanju računov uporabljajo programsko opremo ali elektronske naprave, morajo te izpolnjevati zahteve zakona in zagotavljati izpis v točno določeni, predpisani obliki (v formatu ASCII, predpisana je tudi oblika datoteke); če pa oprema zaradi tehničnih lastnosti ne omogoča izdelave takega zapisa, morajo predložiti izpis podatkov o izdanih računih, ki vsebuje vse podatke, ki so navedeni na izvorno izdanih računih, in vse poznejše spremembe teh podatkov; • če pri izdajanju računov uporabljajo elektronske naprave, ki zaradi tehničnih lastnosti ne omogočajo

oblike izpisa podatkov iz prejšnje alineje, se podatki inšpektorju predložijo v obliki izpisa kontrolnega traku registrske blagajne na papirju (torej je dovoljeno uporabljati blagajne, ki omogočajo izpis Z traka).

Ker pravilnik velja le za zavezance, ki uporabljajo elektronske naprave, torej velja, da tisti zavezanci, ki račune izdajajo z ročnim pisanjem v prednatisnjene obrazce računa ali z uporabo programov, kot sta Word in Excel, gornje zahteve ne morejo veljati, tak način izdajanja računov pa je dovoljen.

Od februarja 2015 bodo pri izdajanju računov v gotovinskem prometu veljale novosti, ki so jih izglasovali poslanci 5. 12. 2014 v zvezi s spremembami ZDavP-2, prav tako bo Ministrstvo za finance do 15. 1. 2015 objavilo še pravilnik, ki bo natančneje določal pravila izdajanja računov. V letu 2015 začnemo uporabljati vezane knjige izdanih računov, za jesen 2015 pa je vlada že napovedala tudi uvedbo davčnih blagajn.

Tisti zavezanci, ki pri gotovinski prodaji uporabljajo elektronske naprave in računalniške programe, bodo morali ob izpadu električne energije ali okvari naprave izdajati račune iz vezane knjige računov. Zavezanci, ki so pri gotovinski prodaji doslej ročno izpisovali račune ali jih izdajali s pripomočki, ki niso navedeni v zgoraj navedenih alinejah, pa bodo po novem lahko izdajali račune samo iz vezane knjige računov.

Računov iz vezane knjige računov ne bo treba izdajati le tistim davčnim zavezancem, ki jim po zakonu o DDV ni treba izdajati računov.

Vezana knjiga računov bo vsebovala določeno število v knjigo vezanih računov, ki bodo predhodno natisnjeni, oštevilčeni in evidentirani pri davčnem organu. Vezano knjigo računov davčni zavezanec pridobi v prosti prodaji na trgu, izda pa jo lahko izdajatelj (založnik),

ki za ta namen od Finančne uprave Republike Slovenije pridobi posebno identifikacijsko oznako. Serijska številka vezane knjige računov je sestavljena iz identifikacijske oznake izdajatelja in zaporedne številke vezane knjige računov posameznega izdajatelja. Izdajatelj bo moral pred izdajo vezanih knjig računov Finančni upravi RS posredovati podatke o serijskih številkah vseh izvodov, FURS pa bo vodil elektronsko evidenco o vseh izdanih vezanih knjigah računov po posameznem izdajatelju, prav tako tudi elektronsko evidenco o potrjenih vezanih knjigah računov po posameznem zavezancu (podjetniku, podjetju, društvu ali drugi organizaciji).

Račun iz vezane knjige računov vsebuje prednatisnjeno serijsko številko vezane knjige računov in zaporedno številko posameznega obrazca računa. Število izvodov oziroma kopij posameznega obrazca računa oziroma lista v vezani knjigi računov bo določeno v pravilniku, ki bi naj izšel do 15. januarja. Kopije tako izdanih računov bo treba hraniti 10 let. Serijske številke vseh potrjenih vezanih knjig računov bodo objavljene tudi na spletni strani Finančne uprave RS.

8

DAVKI

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST

_ mag. Tamara Prezelj

Prvega decembra je bil v Uradnem listu RS objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah ZDDV-1 (ZDDV-1H). Novela poleg nekaj redakcijskih popravkov v letu 2015 prinaša nekatere ključne spremembe in novosti, ki jih povzemamo v nadaljevanju.

1. Sprememba kraja obdavčitve telekomunikacijskih storitev, storitev RTV-oddajanja in elektronskih storitev, opravljenih za prejemnike, ki niso davčni zavezanci Kraj obdavčitve omenjenih storitev, opravljenih za osebe, ki niso davčni zavezanci, se s 1.

1. 2015 iz države sedeža dobavitelja seli v ›državo potrošnje‹, torej državo, v kateri ima prejemnik sedež, stalno ali običajno prebivališče.

Posledica tega pravila je zahteva, da mora davčni zavezanec obračunavati DDV v vseh tistih državah, kjer so njegovi kupci, kar v praksi pomeni precejšnje administrativno breme.

Zakon ga (na podlagi direktive) skuša omiliti z uvajanjem posebne ureditve (›mini VEM‹), ki omogoča davčnemu zavezancu, da vse davčne obveznosti v zvezi z zadevnimi storitvami do drugih držav članic EU izpolnjuje v državi sedeža dobavitelja.

Podobna ureditev je doslej veljala za dobavitelje zavezance iz tretjih držav, ki so opravljali elektronske storitve prejemnikom v EU. Ta ureditev se razširja na telekomunikacijske storitve in storitve oddajanja ter delno spreminja.

Davčni zavezanec, ki začne opravljati storitve, za katere velja posebna shema, bo moral v državi sedeža davčnemu organu predložiti poseben zahtevek za registracijo. Posebna ureditev je opcijska, vendar jo mora zavezanec, ko jo izbere in prijavi, uporabljati v vseh državah EU, v katerih opravlja zadevne storitve.

Račune za opravljene storitve bo zavezanec izdajal in DDV obračunaval po pravilih države potrošnje. Izdanih računov ne bo vključil v slovenski DDV-O, saj bo v okviru posebne ureditve o opravljenih transakcijah in obračunanem DDV v vseh državah, v katerih je v preteklem koledarskem tromesečju opravil elektronske, telekomunikacijske storitve ali storitve RTV-oddajanja, poročal v posebnem davčnem obračunu. Tega bo moral oddati in DDV plačati najkasneje do 20. dne po izteku davčnega obdobja. Davčni organ bo prejeto plačilo razdelil med države potrošnje in jim ga posredoval.

V obračunu ne bo mogel uveljavljati odbitka vstopnega DDV, ki ga bo plačal pri nabavah bla-

ga in storitev v državah potrošnje.

Vračilo vstopnega DDV bo moral terjati ločeno, z zahtevkom, vloženim prek e-davkov, po postopku, ki velja za vračilo vstopnega DDV za davčne zavezance v drugih državah članicah EU. 2. Dopolnitev pogojev za vračilo DDV davčnim zavezancem, ki imajo sedež v drugi državi članici EU Po veljavni ureditvi so morali zavezanci iz EU v zahtevku za vračilo DDV v Sloveniji navesti podatke iz računov in carinskih listin, na katerih je bil zaračunan terjani davek.

Dokumente je bilo treba predložiti zahtevku samo takrat, kadar je davčni organ to posebej zahteval z naknadnim pozivom, če je utemeljeno dvomil o veljavnosti in pravilnosti zahtevka za vračilo.

Po novem bo moral vložnik zahtevku vedno priložiti tudi kopije tistih računov ali uvoznih dokumentov, na katerih davčna osnova znaša več kot 1000 evrov, oziroma na računih za gorivo 250 evrov.

Razlog za spremembo je porast števila goljufij, ki jih je zaznal davčni organ v preteklih letih (ponarejanje računov in uvoznih dokumentov v zvezi s terjanim DDV).

3. Podaljšanje veljavnosti določbe o prejemniku kot plačniku DDV od prenosa pravic do emisije toplogrednih plinov (prehodna določba v zvezi s 76.a členom) Med transakcije, za katere ZDDV-1 določa prenos obveznosti obračuna DDV na davčnega zavezanca – prejemnika, identificiranega za DDV v Sloveniji (76.a člen zakona) –, se uvršča tudi pre-

nos pravic do emisije toplogrednih plinov, ki so opredeljene v Zakonu o varstvu okolja.

Veljavnost te sheme, ki bi se iztekla 30. 6. 2015, se podaljšuje do 31.

12. 2018.

4. Posebna ureditev za tuje davčne zavezance, ki v Sloveniji občasno opravljajo storitve mednarodnega cestnega prevoza potnikov Kraj obdavčitve mednarodnega prevoza potnikov je v državi, kjer se opravlja prevoz, pri čemer se upošteva prevožena razdalja. To pomeni, da je v Sloveniji obdavčen tisti del poti, ki poteka po njenem ozemlju.

Zaradi poenostavitve administrativnih obveznosti bo s 1. 4. 2015 uvedena posebna ureditev za tuje prevoznike, ki opravljajo mednarodni cestni prevoz potnikov občasno (kot je definiran v zakonu, ki ureja prevoze v cestnem prometu) in ne uveljavljajo pravice do odbitka od nabav blaga in storitev, opravljenih v Sloveniji, ali vračila DDV ter ne opravljajo nobenih drugih transakcij, ki bi bile predmet obdavčitve v Sloveniji.

Davčno obdobje bo za občasnega prevoznika koledarsko leto. Rok za predložitev obračuna finančnemu organu in plačilo DDV za preteklo leto bo 31. januar. Obračun bo treba predložiti v elektronski obliki.

Prevoznik bo moral vnaprej elektronsko prijaviti vsak prevoz, voditi evidence o opravljanih storitvah elektronsko, hraniti račune 10 let in v vozilu imeti potrdilo davčnega organa, da je identificiran za namene DDV oziroma da je vložil zahtevek za identifikacijo.

KADRI _ mag. Katja Topovšek

9

NAPOVEDANE SPREMEMBE ŠTUDENTSKEGA DELA

Vlada je sprejela predlog zakonske spremembe na področju študentskega dela. Študentsko delo so tako uredili v skladu z geslom ›vsako delo šteje‹. Študentje bodo odslej zdravstveno in pokojninsko zavarovani, kar pomeni, da se bo tudi delo študentov in dijakov štelo v pokojninsko dobo, prav tako bodo zavarovani.

S

prememba Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF-C) spreminja obdavčitev študentskega in dijaškega dela tako, da se bo po novem plačevalo: • koncesijska dajatev v višini 16 odstotkov od bruto zneska (od tega 8,4 odstotka za proračunski sklad ministrstva, 3,8 odstotka za ŠOS in 3,8 odstotka za posrednike) in dodatna koncesijska dajatev v višini 2% od bruto zneska; • prispevek delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 8,85 odstotka od bruto zneska; • prispevek delojemalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 15,5 odstotka od bruto zneska; • prispevek za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni po stopnji 0,53 odstotka od bruto zneska; • prispevek delodajalca za zdravstveno zavarovanje po stopnji 6,36 odstotka od bruto zneska.

Po zgledu minimalne plače se uvaja minimalna urna postavka v višini 4,5 evra. Spremembe se bodo upoštevale za vse izdane račune od 1. 2. 2015.

Podpisniki dogovora se zavedajo, da bo obseg študentskega dela skoraj gotovo upadel, zato so v interventni zakon zapisali, da se s 1. 1. 2016 koncesija, namenjena proračunskemu skladu ministrstva, zniža z 8,4 na 2 odstotka. Če bo upad celotnega (denarnega) obsega panoge študentskega dela glede na enako obdobje leta 2014 in ob primerljivih gospodarskih razmerah manjši od 15 odstotkov,

se bo ohranila ureditev, ki bo veljala v 2015.

Kljub vključitvi prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in prispevkov za zdravstveno zavarovanje in sorazmernem zvišanju stroškov začasnega in občasnega dela dijakov in študentov bo začasno in občasno delo dijakov in študentov tudi v prihodnje ostalo ena najcenejših oblik dela na trgu, študentsko delo pa bo tudi v prihodnje potekalo prek študentskih servisov na podlagi napotnice.

Po navedbah ŠOS se bo celotna obremenitev študentskega dela za delodajalce s sedanjih 30,38 odstotka s 1. 2. 2015 dvignila na 33,74 odstotka, s 1. 1. 2016 pa bo padla na 27,33 odstotka.

hodkov v obdobju enega leta, zato je v tem primeru nismo obravnavali.

Primerjava med sedanjo in sprejeto ureditvijo Zdaj

Po 1.2.2015

Po 1.1.2016

Znesek na napotnici

100,00 eur

100,00 eur

100,00 eur

Nakazilo študentu

100,00 eur

84,50 eur

84,50 eur

Znesek na računu podjetja

129,58 eur

133,74 eur

127,34 eur

29,58 %

33,74 %

27,34 %

Obdavčitev podjetja (brez DDV-ja)

Sprememba zakona prinaša tudi spremembe za dijake in študente. Študentski servis bo moral za vsakega dijaka in študenta odvesti 15,5-odstotni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar se bo dijaku ali študentu štelo v pokojninsko dobo.

Primer obdavčitve študentskega dela po novem Vzemimo za primer, da študent dela 100 ur po postavki 4,5 evra bruto na uro.

Vrsta dohodka

Študentsko delo

Bruto dohodek

100,00

15,5-odstotni prispevek za PIZ Neto

15,5 84,50

Obveznost na bruto 8,85-odstotni prispevek za PIZ

8,85

0,53-odstotni prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni

0,53

6,36-odstotni prispevek za ZZ

6,36

16-odstotne koncesijske dajatve

16,00

2-odstotna dodatna koncesijska dajatev

2,00

Skupni strošek

Obdavčitev z dohodnino je odvisna od konkretnega obsega do-

133,74

Podaljšana možnost uveljavljanja začasne spodbude na področju zaposlovanja mladih za nedoločen čas Na tem mestu dodajmo še, da je s spremembo zakona o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva možnost uveljavljanja začasne spodbude na področju zaposlovanja mladih za nedoločen čas podaljšana do 31. 12. 2015 (oprostitev plačila prispevkov delodajalca za zaposlovanje brezposelnih oseb, mlajših od 30 let, ki so vsaj tri mesece pred zaposlitvijo za nedoločen čas prijavljene v evidenci brezposelnih oseb).

PRAVO

10

PREOBLIKOVANJE D. N. O. V D. O. O.

Z

akon o gospodarskih družbah določa, da se gospodarske družbe lahko ustanovijo v eni od predpisanih (pravnoorganizacijskih) oblik, in sicer kot osebne družbe (d. n. o. ali k. d.) ali kot kapitalske družbe (d. o. o., d. d., k. d. d., SE [evropska delniška družba]).

Pravnoorganizacijska oblika družbe, ki jo družbeniki izberejo ob ustanovitvi družbe za uresničevanje svojih podjetniških ciljev, je zelo pomembna, na izbiro pa vplivajo naslednji kriteriji: • obseg ustanovitvenih stroškov; • ali bo treba vplačati osnovni kapital; • ali družbeniki osebno (z vsem svojim premoženjem) odgovarjajo za obveznosti družbe; • način delitve dobička; • imenovanje poslovodstva; • najmanjše oziroma največje število družbenikov; • izbira imena družbe, način odsvojitve poslovnih deležev ter druge statusnopravne in poslovnoekonomske dileme.

Kljub prvotni izbiri določene oblike smejo družbeniki pravnoorganizacijsko obliko družbe kasneje tudi zamenjati, za kar se uporablja tudi izraz formalnostatusno preoblikovanje (sprememba le vrste družbe, pri čemer se premoženje družbe ter njena sredstva in obveznosti ne spreminjajo). Konkretno ZGD-1 predvideva naslednje spremembe: • preoblikovanje d. d. v k. d. d. ali obratno; • preoblikovanje d. d. v d. o. o. ali obratno; • preoblikovanje k. d. d. v d. o. o. ali obratno; • preoblikovanje kapitalskih družb v osebne ali obratno; • preoblikovanje zadruge v gospodarsko družbo ali obratno; • preoblikovanje zavoda v gospodarsko družbo;

• statusno preoblikovanje podjetnika.

ZGD-1 torej omogoča tudi preoblikovanje kapitalskih družb v osebne ali obratno. V tem prispevku predstavljamo postopek preoblikovanja osebne družbe (d. n. o.) v kapitalsko družbo (d. o. o.). Čeprav ta postopek preoblikovanja ni pretirano kompliciran (v primerjavi z nekaterimi drugimi postopki preoblikovanja), je lahko nekoliko nejasen, saj ZGD-1 v zvezi z njim ne podaja natančnih izvedbenih navodil. V svojem 665. členu namreč določa le, da je ta vrsta preoblikovanja dopustna in da se za preoblikovanje osebnih družb v kapitalske družbe smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o preoblikovanju delniške družbe v druge družbe. To lahko povzroča določene nejasnosti, saj pri drugih vrstah preoblikovanja niso udeležene osebne družbe, ki so vendarle nekoliko drugačne od kapitalskih.

Postopek preoblikovanja d. n. o. v d. o. o.

Preoblikovanje družbe z neomejeno odgovornostjo v družbo z omejeno odgovornostjo se izvede tako, da: • družbeniki sprejmejo sklep o preoblikovanju družbe, s katerim se določi, da se družba preoblikuje, hkrati pa se lahko določi tudi nova firma, nov poslovni naslov ali sedež družbe, nove dejavnosti, direktor družbe; • družbeniki sprejmejo novo družbeno pogodbo družbe z omejeno odgovornostjo (družbena pogodba je sicer lahko tudi sestavni del besedila sklepa o preoblikovanju); • direktor poda izjavo, da sprejme imenovanje na mesto direktorja družbe; • lastnik nepremičnine, na kateri je registriran poslovni naslov družbe,

_ Nina Orehek

poda overjeno izjavo, da družbi dovoljuje registracijo in poslovanje na navedenem poslovnem naslovu.

Preoblikovanje družbe mora v register predlagati poslovodstvo družbe Družbeniki morajo družbi z omejeno odgovornostjo zagotoviti osnovni kapital, najmanj v zakonsko predpisani višini 7500 evrov. Osnovni kapital se lahko zagotovi z vplačilom novih vložkov enako kot pri ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo (lahko se vplačajo denarni vložki ali zagotovijo stvarni vložki), lahko pa se družbi osnovni kapital zagotovi tudi iz sredstev družbe.

Pravne posledice Pri formalnem preoblikovanju je udeležena le ena družba, ki v svoji vsebini ostane enaka, zamenja torej le obliko, v okviru katere deluje. Vse premoženje, sredstva in obveznosti (materialni substrat), ki jih je imela družba pred preoblikovanjem, ostanejo na družbi v enakem obsegu.

Ob preoblikovanju ostane enaka tudi lastniška struktura družbe (isti družbeniki) in višina njihovih poslovnih deležev v družbi.

Matična in davčna številka družbe ostaneta enaki.

Ime družbe se lahko spremeni, spremeni pa se tudi končnica (namesto d. n. o. se uporablja d. o. o.).

Dejavnosti družbe ostanejo enake, vendar se lahko spremenijo.

Z vidika upnikov družbe se situacija spremeni za naprej. ZGD-1 namreč določa, da so osebno odgovorni družbeniki (iz d. n. o.) še naprej odgovorni za obveznosti družbe (nove d. o. o.), ki jih je ta prevzemala oziroma so nastale pred vpisom preoblikovanja v register. Terjatve do družbenikov iz obveznosti družbe zastarajo v petih letih po prenehanju družbe ali izločitvi družbenika, razen če bi terjatev zoper družbo zastarala v krajšem času (npr. glede na določbe OZ). Zastaranje začne teči najpozneje z dnem, ko je objavljen vpis prenehanja družbe ali izločitev družbenika, razen če upnikova terjatev do družbe zapade kasneje. Pretrganje zastaranja proti družbi učinkuje tudi proti družbenikom.

Od vpisa v register družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo niso več osebno odgovorni za obveznosti družbe.

RAČUNOVODSTVO _ Kristinka Vukovič

11

KNJIŽENJE POSLOVNIH DOGODKOV ZA TUJ RAČUN

V oktobrskem Unikumu smo obravnavali številne primere zaračunavanja v svojem imenu in prefakturiranja izdatkov, ki smo jih imeli za tuj račun. V tokratnem prispevku si oglejmo, kako te primere zavesti v poslovne knjige. Da bi lahko pravilno prikazali evidentiranje tovrstnih poslovnih dogodkov, si moramo najprej osvežiti nekatera pravila iz računovodskih predpisov.

Č

etrta direktiva o letnih računovodskih izkazih, ki do uvedbe nove računovodske direktive v naš pravni red še velja, vsebuje načelo kosmatega izkazovanja bilančnih postavk, saj v 7. členu določa, da je kakršnakoli izravnava med postavkami sredstev in obveznosti ali med postavkami prihodkov in izdatkov prepovedana. Enako določa Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta, ki jo še uvajamo v svojo zakonodajo (v Zakon o gospodarskih družbah, ZGD-1) in jo bomo začeli uporabljati z letom 2016.

Nova računovodska direktiva o splošnih načelih računovodskega poročanja v 6. členu določa, je prepovedan kakršenkoli pobot med postavkami sredstev in obveznosti ali med postavkami prihodkov in odhodkov. Tako stara kot nova računovodska direktiva torej vsebujeta ista načela izkazovanja bilančnih kategorij, ki je zapisano tudi v ZGD-1. Ta določa, da v izkazih ni dovoljeno pobotati posameznih aktivnih postavk s posameznimi pasivnimi postavkami ali posameznih postavk prihodkov s posameznimi postavkami odhodkov.

Knjiženje poslovnih dogodkov na podlagi računovodskih standardov se izvaja po predpisanem kontnem okviru, ki za terjatve ali dolgove iz poslovanja za tuj račun predvideva ločeno skupino kontov, to je 14 za terjatve in 24 za obveznosti. V teh skupinah se izkazujejo predvsem terjatve do izvoznikov in obveznosti do uvoznikov, kratkoročne terjatve in obveznosti iz komisijske

in konsignacijske prodaje ter druge kratkoročne terjatve in obveznosti iz poslovanja za tuj račun.

Pojma prefakturiranje v računovodskih predpisih ni, v praksi pa se uporablja ne le za zastopanje, temveč za vse vrste zaračunavanja blaga in storitev, ko je treba podjetju zaračunane dobave zaračunati drugim podjetjem ali stroške razdeliti med več udeležencev. Zato knjiženje poslovnih dogodkov speljemo smiselno, kot se obravnavajo v davčnih predpisih, in skladno z vsebino posla, seveda ob upoštevanju splošnih načel iz temeljnih računovodskih predpisov. Konte skupin 14 in 24 uporabljamo v primerih skupnega nastopanja na trgu prek specializiranih podjetij (zastopnikov).

Gotovo bomo konte skupin 14 in 24 uporabili v primerih, ko naše podjetje prejme ali izda račune, ki se glasijo na drugo podjetje, a jih je naše podjetje plačalo ali zanje prejelo plačilo (pravi komisijski posli, zastopanja, tudi storitve špediterjev, poslovanje v tujem imenu in za tuj račun, storitve upravljavca). Take prejete račune, ki se ne glasijo na naše podjetje, naše podjetje ›prefakturira‹ dalje dejanskemu naročniku in v zvezi s tem ne izkazuje ne stroškov ne lastnih prihodkov (prav tako jih ne zavede v davčne knjige): če bi namreč zaračunalo več, kot mu je bilo zaračunano, bi bil to njegov zaslužek, provizija oziroma prihodek. Z vidika davka na dodano vrednost je to edino ›pravo prefakturiranje‹. V drugih primerih po prometnodavčni zakonodaji

ne gre za prefakturiranje (saj storitve in dobave blaga naročimo v svojem imenu), zato se taki prejeti računi knjižijo na ustrezne stroške, izdani računi pa na prihodke.

V nadaljevanju si na zgledih oglejmo primere, ki so obravnavani v članku ›Prefakturiranje stroškov‹ (Unikum, oktober 2014).

Primer 1 Odvetnik mora pri opravljanju svoje storitve na pot z letalom.

Stranki zaračuna opravljeno odvetniško storitev in letalsko karto, ki je, ne glede na to, ali je na računu izkazana posebej ali ne, vključena v osnovo za obračun DDV. Opis poslovnega dogodka

V breme

V dobro

Prejet račun za letalsko karto, ki se glasi na odvetnika.

411 – stroški prevoznih storitev

220 – dobavitelji

Izdan račun stranki za opravljeno storitev in za stroške pri opravljanju storitev (letalsko karto).

120 – terjatve do kupcev

760 – prihodki od opravljanja storitev 260 – obveznost za obračunani DDV

Primer 2 Odvetnik mora pri opravljanju svoje storitve na pot z letalom skupaj s stranko. Račun za obe letalski karti se glasi na odvetnika. Stranki zaračuna opravljeno odvetniško storitev in letalsko karto, ki je, ne glede na to, ali je na računu izkazana posebej ali ne, vključena v osnovo za obračun DDV, in tudi letalsko karto, zaračunano stranki.

12

UNIKUM December 2014 _ Računovodstvo _ Knjiženje poslovnih dogodkov za tuj račun

Opis poslovnega dogodka

V breme

V dobro

Prejet račun za dve letalski karti, račun se glasi na odvetnika.

411 – stroški prevoznih storitev

220 – dobavitelji

Izdan račun stranki za opravljeno storitev in za stroške pri opravljanju storitev (letalsko karto za odvetnika).

120 – terjatve do kupcev

760 – prihodki od opravljanja storitev 260 – obveznost za obračunani DDV

Odvetnik stranki zaračuna letalsko karto, ki jo je kupil za stranko (oproščena dobava).

120 – terjatve do kupcev

760 – prihodki od opravljanja storitev

Primer 3 Odvetnik mora pri opravljanju svoje storitve na pot z letalom skupaj s stranko. Letalski karti plača odvetnik.

Račun za letalsko karto zanj se glasi na odvetnika, za letalsko karto za stranko pa je agenciji posredoval točne podatke stranke, tako da se račun za stranko glasi na stranko, naročnik storitve pa je odvetnik. Stranki zaračuna opravljeno odvetniško storitev in letalsko karto, ki je, ne glede na to, ali je na računu izkazana posebej ali ne, vključena v osnovo za obračun DDV, hkrati pa izstavi zahtevek za povračilo založenih sredstev za letalsko karto stranke.

Opis poslovnega dogodka

V breme

V dobro

Prejet račun za dve letalski karti, račun se glasi na odvetnika.

411 – stroški prevoznih storitev

220 – dobavitelji

Prejeti račun za letalsko karto, plačnik računa je odvetnik, račun se glasi na stranko.

Za založene izdatke za stranke vodi odvetnik ločeno evidenco – prehodni konto 1450 za plačane zneske in 1451 za izstavljene zahtevke za povračilo izdatkov.

1450 – druge kratkoročne terjatve iz poslovanja za tuj račun

220 – dobavitelji

Izdan račun stranki za opravljeno storitev in za stroške pri opravljanju storitev (letalsko karto za odvetnika).

120 – terjatve do kupcev

760 – prihodki od opravljanja storitev 260 – obveznost za obračunani DDV

Odvetnik stranki izda zahtevek za povračilo plačane letalske karte, ki jo je kupil za stranko.

1451 – izstavljeni zahtevki za povračila izdatkov, plačanih za stranke

1450 – druge kratkoročne terjatve iz poslovanja za tuj račun

Primer 4 Podjetje organizira novoletno večerjo z zabavo za zaposlene. V skupini podjetij so tri podjetja, zabavo organizira prvo podjetje, ki naroči in plača vse storitve (pogostitev, glasbene izvajalce in druge). Dogovor med podjetji je, da si stroške delijo glede na število udeležencev zabave.

Opis poslovnega dogodka

V breme

V dobro

Prejeti računi restavracije, izvajalcev glasbe in drugih storitev, ki glasijo na prvo podjetje (organizator je ›tihi‹ ali ›nerazkriti‹ zastopnik).

Podjetje si odbije DDV od zaračunanih storitev v delu, ki ga bo zaračunal drugima dvema podjetjema.

489 – drugi stroški (novoletna pogostitev) 160 – odbitni DDV

220 – dobavitelji

Izdan račun drugima podjetjema.

120 – terjatve do kupcev

760 – prihodki od opravljanja storitev 260 – obveznost za obračunani DDV

Primer 5 Mednarodna skupina podjetij izvaja izobraževanje in dogodke, ki povezujejo skupino, v različnih državah.

Tokrat bo dogodek potekal v Sloveniji, zato slovensko podjetje naroči in plača storitve (hotelski račun za nočitev, predavalnico, večerjo, animatorja). Dobavitelji slovenskega podjetja ne vedo, da bo na koncu prejemnik druga oseba kot naročnik, zato račun izstavijo na naročnika, to je slovensko podjetje. Skladno s pravili skupine slovensko podjetje po izvedenem dogodku ›prefakturira‹ stroške drugim udeleženim podjetjem glede na število udeležencev iz vsake države.

Opis poslovnega dogodka

V breme

V dobro

Prejeti računi za najem predavalnice, nočitve, pogostitve, animacije. Podjetje si odbije DDV od zaračunanih storitev v delu, ki ga bo zaračunal drugim podjetjem, za storitve, ki bremenijo organizatorja, pa v delu, kjer ima pravico do odbitka po splošnih pravilih in omejitvah pravice iz 66. člena ZDDV-1.

419 – stroški storitev 160 – odbitni DDV

220 – dobavitelji

Izdan račun drugim podjetjem v tujini.

120 – terjatve do kupcev

761 – prihodki od opravljanja storitev

Primer 6 Računovodski servis, ki je zavezanec za DDV, pri svetovanju stranki, ki je prav tako zavezanka za DDV, najame zunanjega svetovalca, ki ni identificiran za namene DDV, ima pa priglašeno opravljanje dejavnosti, zato izstavi račun. Računovodski servis storitve naroči v svojem imenu.

Računovodski servis storitve svetovanja zaračuna stranki.

Opis poslovnega dogodka

V breme

V dobro

Prejeti računi svetovalca.

Računovodski servis bi prejet račun lahko knjižil tudi na konto 410 – stroški storitev pri opravljanju storitev.

416 – stroški svetovalnih storitev

220 – dobavitelji

Izdan račun za opravljeno svetovanje

120 – terjatve do kupcev

760 – prihodki od opravljanja storitev 260 – obveznost za obračunani DDV

Primer 7 Podjetje je lastnik nepremičnine, kjer opravlja obdavčeno dejavnost, del prostorov pa oddaja v najem.

Opis poslovnega dogodka

V breme

V dobro

Prejeti računi za obratovalne stroške.

402 – stroški energije 419 – obratovalni stroški 160 – odbitni DDV

220 – dobavitelji

Izdan račun za najemnino in pripadajoči del obratovalnih stroškov.

120 – terjatve do kupcev

765 – prihodki od najemnin 260 – obveznost za obračunani DDV (če je podana izjava oziroma če gre za obratovalne stroške, zaračunane posebej)

STROKOVNA MNENJA IR

13

MNENJA Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

1_

Donacija društvu Pravna oseba je leta 2010 in 2012 nakazala nekemu društvu določena sredstva. Oba sta jih knjižila kot posojilo. Zaračunane so bile tudi obresti.

V letu 2014 sta se odločila, da bi ta sredstva spremenili v donacijo. Ali se lahko pri družbi, ki je bila donator, zapre terjatev do kluba in poknjiži kot odhodek – donacijo, četudi ni denarnega toka (v obračunu DDPO bi jih potem upoštevali v letu 2014, društvo pa bi moralo zapreti obveznost in knjižiti kot prejem donacije)?

ni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012, 94/2012.

2_

Mnenje Navajate, da je pravna oseba nakazala ›določena sredstva‹ in da sta jih obe stranki knjižili kot posojilo. Verjamemo, da je bilo nakazilo opravljeno na podlagi sklenjene posojilne pogodbe, po kateri se je posojilo tudi vračalo po pogojih iz pogodbe. Obstaja namreč tveganje, da bi davčni inšpektor ob morebitnem pregledu ocenil, da ste se posojilu odpovedali že prej – že takrat, ko so zapadli obroki in jih niste izterjali.

V vsakem primeru je treba namreč presoditi vse okoliščine primera, prav tako ne smete pozabiti na temeljno načelo davčnega postopka, to je prednost vsebine pred obliko. Če ni drugih okoliščin, ki jih ne poznamo in zaradi katerih bi bila zadeva vprašljiva, menimo, da se kot posojilodajalec seveda lahko kadarkoli odpoveste vračilu posojila. V tem primeru knjižite odpis posojila v breme konta 74. Če pa boste sklenili pogodbo o donatorstvu (s prilogami, ki dokazujejo upravičenost donacije, če boste uveljavljali še davčno olajšavo), izkažete najprej odhodke za donacije (v breme konta 75) in obveznost do društva (v dobro konta 28), nato pa še sestavite izjavo o medsebojnem pobotu, na podlagi katere pobotate svojo terjatev iz posojila in svojo voljo, da donirate sredstva na podlagi donatorske pogodbe. Ker ne bo denarnega toka, priporočamo, da obe stranki pobot vsekakor izpeljeta tudi prek transakcijskega računa (še posebej, če bo podjetje uveljavljalo olajšavo, s pravilno navedbo šifre izdatka za medsebojno poravnavo terjatev in obveznosti), saj je pogoj za uveljavljanje olajšave ›znesek izplačil‹ (glej 59. člen ZDDPO-2).

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Uradni list RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Uradni list RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012.

• Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Urad-

Uporaba lastnih proizvodov Vprašanje se nanaša na uporabo naših proizvodov, ki jih ne prodamo, a se za njih zmanjša zaloga: a) Za snemanje reklamnega videa za spletno stran oblečemo 4 akterje v svoja outdoor oblačila, ki so naš proizvod. Proizvodna cena oblačil za enega akterja je približno 150 evrov.

Snemanje poteka v snegu, vodi, prahu, pesku ipd., zato ta oblačila potem niso več primerna za prodajo. Akterji nam ne izdajo računa, ker so fizične osebe in jim ta oblačila podarimo. Kako knjižiti ta poslovni dogodek z vidika DDV, davka od dohodkov pravnih oseb in dohodnine, da bo vse pravilno? b) Razvojni oddelek naše firme uporablja izsledke testiranj oblačil, ki so naši proizvodi. Testiranja izvajajo fizične osebe, ki niso zaposlene v firmi. Oblačila po testiranju niso več primerna za prodajo in jih testne osebe zadržijo. Kako to knjigovodsko in davčno obravnavati? c) Izbranim blogerjem damo naš proizvod, da o njem pišejo na svojih spletnih straneh in facebooku. Kako to knjigovodsko in davčno obravnavati? č) Na svoji spletni strani smo objavili nagradno igro, v kateri bomo najboljši fotografiji v naših oblačilih podarili naš izdelek. Kako to poknjižiti?

Mnenje Knjiženje rabe zalog je v vseh primerih, za katere sprašujete, sledeče: zaloge proizvodov s konta 630 ob njihovi porabi za namene reklame, razvoja, daril po njihovi izvirni vrednosti prenesemo na konto odhodkov, torej na analitični konto skupine 70 ali 71.

Zaplete se lahko pri davčnem vidiku tovrstne porabe. Nesporno vsi štirje opisani primeri tudi služijo namenu vaše dejavnosti – reklamiranju, pospeševanju prodaje, razvoju in ob ustreznih dokazilih o namenski rabi teh proizvodov izpolnjujejo splošne pogoje za davčno priznavanje odhodkov po 2. odstavku ZDDPO-2, vendar je poleg njega treba upoštevati še vse, kar je opisano v nadaljevanju.

Pri točkah a) in b) se postavlja vprašanje razmejitve zasebne in poslovne rabe ter dokazovanje obojega. Dohodnina

14 je namreč odvisna od tega, ali so te fizične osebe po tistem, ko za vas opravijo storitev, prejele kak dohodek v naravi (oblačilo), ki ima določeno vrednost. Najbrž bi bilo treba oceniti, ali po uporabi oblačil za snemanje recimo na snegu ali v vodi ta dejansko nimajo več vrednosti, da ne nastane davčna osnova pri podaritvi oblačil, ali pa davčna osnova je – določena oslabljena vrednost teh proizvodov (torej presoditi, ali oblačila res niso primerna za prodajo, denimo po čiščenju).

Pri točki a) omenjate, da vam storitev prikaza rabe akterji, ki so fizične osebe, ne zaračunajo, iz česar bi sklepali, da je njihova storitev vendarle vredna najmanj toliko, kolikor prejmejo plačila od vas (v obliki zadržane obleke). Brez plačila fizične osebe najbrž ne bi opravile storitve. Svojo storitev prejmejo plačano v obliki proizvoda, ki ga po prikazu rabe lahko zadržijo, zato – če nimate sklenjene (npr. podjemne) pogodbe – je vrednost njihove storitve, ki so jo opravili za vas, vrednost uporabljene obleke (od tega zneska bi bilo treba obračunati vse dajatve). Oceniti bi torej bilo treba, kolikšna bi bila lahko tržna vrednost zadržane obleke, in utemeljiti, zakaj za vas ni pomembno, da obleko zadržite za potrebe razvojnega oddelka. Če te ocene in utemeljitve ne boste imeli, se lahko ob morebitnem obisku inšpektorja zgodi pesimistični scenarij (da oceni vrednost delo akterjev na 183 evrov, kolikor znaša vaša lastna cena blaga, povečana za znesek DDV, in od tega dohodka obračuna dajatve) ali optimistični scenarij (da zaradi nepomembnosti zneskov zadeve sploh ne obravnava).

Pri točki b) velja enaka dilema glede dohodnine – kolikšna je tržna vrednost zadržanih oblačil, ali je resnično enaka 0 (če je, tudi ni obveznosti za obračun DDV). Tudi pri tej točki je treba storiti čim več, da se dokaže namenska raba teh oblačil in izključi njihova zasebna raba (med drugim je treba oblačila tudi opremiti z ustreznimi vidnimi oznakami). Morda ne bi bilo odveč poiskati odgovor na zbornici, v katero se združujete, oziroma v panogi glede testiranja oblačil, da se dokaže, da je tak običajen način testiranja oblačil razvojnega oddelka. Glede plačila za storitev testirajočih velja enaka dilema kot pri točki a).

Blogerji pod točko c) za vas opravijo storitev oglaševanja, za kar vam izdajo račun. Vi ta račun plačate s proizvodi, za kar izdate račun, računi se medsebojno pobotajo, morebitno razliko do višine njihove storitve jim plačate. Vsi stroški in prihodki gredo kot redni, davčno priznani v obračun davka od dohodkov pravnih oseb, DDV se obračuna od tržne vrednosti, izkazane na računih. Tak model oglaševanja prek blogerjev je davčno najmanj tvegan. Če ne gre za opisan način trženja, temveč po načelu, da se proizvodi brezplačno razdelijo z namenom, da se o njih piše v medijih, je treba pri obračunu DDV upoštevati tudi sodno prakso. Sodišče Evropskih skupnosti ni naklonjeno brezplačnim izdelkom kot nagradi za opravljen nakup ali promociji prodaje. Interpretaciji SES pa so zavezani tudi nacionalni davčni uradi in je njihova neposredna raba obvezna.

Vprašanje, ali bi tako dane obleke lahko šteli za poslovne vzorce, si skušajmo razložiti s sodbo SES C-581/08, z dne 30. 9. 2010. Zakonodaja namreč določa, da DDV-ja ni treba obračunati od brezplačnega dajanja poslovnih vzorcev v razumnih količinah kupcem ali prihodnjim kupcem, če jih ti ne dajejo v prodajo oziroma so v taki obliki, da jih ni mogoče prodajati, in ni treba obračunati davka od dajanja daril manjših vrednosti (do največ 20 evrov) v okviru opravljanja dejavnosti, če se dajejo le občasno in ne istim osebam.

Sodba SES C-581/08, ki je zavezujoča tudi za Slovenijo, daje

UNIKUM December 2014 _ Strokovna mnenja IR

nekaj več informacij o tem, kako je treba razumeti brezplačne vzorce: • definicije vzorcev in daril manjših vrednosti lahko države uredijo po svoje, vendar morajo slediti smislu, kot ga je razložilo Sodišče ES; • pri vsakem dajanju vzorcev je treba preučiti posebne okoliščine, v katerih se konkretno blago razdeljuje; • namen vzorcev je promocija izdelka, katerega vzorci so reklamni primerki, ki omogočajo oceno kakovosti in preverjanje, ali ima izdelek lastnosti, ki jih od njega pričakuje dejanski ali potencialni kupec; namen izjeme od obdavčitve ni oprostitev dobave, ki je namenjena končni porabi; • izjema glede vzorcev ne velja samo za tiste reklamne primerke, ki se razlikujejo od izdelka, ki ga predstavljajo, v številnih primerih je razdeljevanje reklamnih primerkov, ki so enaki izdelku v končni obliki, nujen pogoj v postopku njegovega ocenjevanja; • število vzorcev, ki jih davčni zavezanec lahko da istemu prejemniku, je odvisno od narave izdelka, ki ga predstavljajo, in od tega, kako jih prejemnik uporabi; • ko dajanje vzorcev vodi do končne porabe, ki ni neločljivo povezana z ocenjevanjem izdelka, predstavljenega s temi vzorci, taka poraba pomeni zlorabo; države članice lahko sprejmejo varnostne ukrepe, s katerimi bi se izognili tveganju zlorabe (npr. z etiketiranjem, ki opozori, da je izdelek vzorec, ali pogodbenimi klavzulami o civilni odgovornosti posrednikov, ki kot promotorji prejmejo vzorce, da bi jih dali drugim posameznikom).

Ob izpolnjevanju teh okoliščin, opisanih na podlagi sodbe Sodišča ES, bi lahko tak proizvod šteli kot poslovni vzorec, od katerega se ne obračuna DDV in je davčno priznan odhodek.

Od proizvoda, podarjenega v nagradni igri (točka č), je treba obračunati DDV od lastne cene. Lastno ceno proizvoda izkažete med odhodki skupine 70 ali 71, strošek davka pa na konto skupine 48. Dokumentacijo o poteku nagradne igre hranite, s tem dokazujete vsebino reklame in upravičenost stroška z vidika ZDDPO-2, dohodnino pa obračunate v primeru, ko je prejemnik fizična oseba, po pravilih, ki veljajo za druge dohodke iz 105. člena Zakona o dohodnini.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Uradni list RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Uradni list RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012.

• Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012, 94/2012.

• Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A. • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 117/2006.

Spremembe: Uradni list RS, št. 33/2007. Odl. US: U-I-198/0512, 45/2007. Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010-UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6, 106/2010, 9/2011ZUKD-1, 13/2011-UPB7, 9/2012. Odl. US: U-I-18/11-10, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 71/2012. Odl. US: U-I-76/1115, 75/2012, 94/2012, 96/2013.

15

www.iracunovodstvo.eu

3_

Nakup in najem plovila na Hrvaškem Slovenska družba, identificirana za DDV, bi na Hrvaškem kupila rabljeno plovilo od hrvaške pravne osebe. Plovilo bi bilo registrirano in nameščeno na Hrvaškem. Slovenska družba bi s hrvaško družbo sklenila letno pogodbo o najemu plovila, pri čemer se računi ne bi izdajali pavšalno (mesečno), temveč bi bili izstavljeni glede na dejanske termine oddaje. Hrvaška družba bi slovenski družbi izstavljala račune za vzdrževanje plovila. Kakšna je obravnava z vidika DDV oziroma PDV? Ali se mora slovenska družba na Hrvaškem registrirati za PDV oziroma poiskati zastopnika?

Mnenje Vaše vprašanje se nanaša na več transakcij, zato podajamo odgovore ločeno za vsako transakcijo posebej: za prodajo, najem in vzdrževanje plovila. a) Prodaja oziroma nakup plovila Ker bo plovilo ob prodaji ostalo na Hrvaškem (dobava plovila bo opravljena na ozemlju Hrvaške), bo prodaja plovila zagotovo predmet hrvaškega DDV (PDV), in ne predmet slovenskega DDV. Kupec plovila (slovenska družba) tako po računu za plovilo ne bo dolžan napraviti samoobdavčitve (to je obračunati slovenskega DDV).

Prodaja plovila je predmet obdavčitve s hrvaškim PDV, vendar obstajajo različne možnosti, kako bo hrvaška družba dejanska ravnala: • hrvaška družba bo obračunala PDV na celotno vrednost plovila; • morda bo obračunala PDV le od razlike v ceni, ki jo bo dosegla z nakupom in prodajo rabljenega plovila; • morda PDV ob prodaji plovila sploh ne bo obračunan.

Katera od teh možnosti bo izvedena, je odvisno od tega, kako je hrvaška družba nabavila plovilo, ali je ob nabavi odbijala vstopni PDV, ali deluje kot preprodajalec ipd. Najbolje je, da pri hrvaški družbi preverite, kakšen račun vam bo izstavila. Če bo PDV ob prodaji zaračunan in boste vi to plovilo uporabljali za namene svoje dejavnosti (oddajanje plovila v najem), boste zelo verjetno lahko zahtevali vračilo tega PDV od hrvaškega davčnega organa. To možnost je treba preveriti pri hrvaških svetovalcih. b) Najem plovila Kraj obdavčitve najema plovila je odvisen od tega, ali gre za dolgoročni ali kratkoročni najem. V skladu s 4. odstavkom 30.b člena ZDDV-1 kratkoročni najem pomeni stalno posest ali uporabo plovila v obdobju, ki ni daljše od 90 dni. Najem za daljše obdobje se šteje za dolgoročni najem. Ker boste vi plovilo oddali v najem za eno leto, govorimo torej o dolgoročnem najemu. ZDDV-1 v členu 30.b ne določa, kje je kraj opravljanja storitve dolgoročnega najema plovila, ki se opravi osebi, ki je davčni zavezanec, zato se kraj opravljanja te storitve določi v skladu s splošnim pravilom iz 1. odstavka 25. člena ZDDV-1.

Ta določa, da je kraj opravljanja takih storitev kraj, kjer ima davčni zavezanec, ki storitev prejme, sedež svoje dejavnosti.

Slovenska družba za dolgoročni najem plovila, opravljen hrvaški družbi, tako ne bo obračunala slovenskega DDV, temveč bo hrvaška družba kot naročnik storitve ustrezno (ne)

obračunala PDV v skladu s hrvaškim zakonom. Zaradi opravljanja storitve najema se slovenski družbi po našem mnenju ni treba identificirati za PDV na Hrvaškem.

Dejstvo, da slovenska družba za najem plovila ne bo izdajala mesečnih računov v enakih zneskih, temveč bo najem zaračunavala glede na dejansko uporabo plovila, na določitev kraja obdavčitve ne vpliva. Ker bo najemna pogodba sklenjena za eno leto (kar pomeni, da bo hrvaška družba imela plovilo v posesti in uporabi dlje od 90 dni), se tak najem šteje za dolgoročni najem in je tako obdavčen s hrvaškim PDV, ki pa ga obračuna hrvaška družba sama, kot najemnik.

Opozarjamo, da bi bil v primeru, ko bi slovenska družba oddala plovilo v kratkoročni najem, kraj te storitve kraj, kjer je prevozno sredstvo dejansko dano na razpolago najemniku, pri čemer ni pomembno, ali je najemnik davčni zavezanec (npr. hrvaška družba) ali ne (npr. fizična oseba). Če bi se tako plovilo oddajalo na Hrvaškem (najemnik bi prejel plovilo v fizično posest na Hrvaškem), bi bilo treba od najema obračunati hrvaški PDV, kar pa bi pomenilo, da bi se slovenska družba morala identificirati za PDV na Hrvaškem. Če bi plovilo oddajali v kratkoročni najem na Hrvaškem, bi bilo treba pri hrvaških davčnih svetovalcih preveriti, ali in kdaj bi se dejansko morali identificirati za PDV na Hrvaškem. c) Vzdrževanje plovila Kraj opravljanja storitve vzdrževanja plovila se prav tako določi v skladu s 1. odstavkom 25. člena ZDDV-1. Hrvaška družba, ki bo to storitev opravila, na svojem računu ne bo obračunala hrvaškega PDV, vi kot naročnik storitve pa boste morali napraviti samoobdavčitev. Vrednost po računu boste v obračunu DDV poročali kot storitev, prejeto od davčnega zavezanca iz druge države EU, in temu ustrezno obračunali izstopni DDV. Ker je vzdrževanje plovila povezano z vašo dejavnostjo – oddajanjem plovila –, boste tako obračunani izstopni DDV lahko odbili kot vstopni DDV. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012.

4_

Novosti na področju poročanja na obrazcih REK Zanima nas, ali je treba s 1. 1. 2014 na obrazcih REK poročati tudi dodatke (npr. dodatek na nočno delo, izmensko delo, nedeljsko delo) pa tudi dodatek na minulo delo. Ali se poroča znesek?

Mnenje S sprejetjem Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu (Uradni list RS, št. 85/2013) se s 1. 1. 2014 na individualnih obrazcih REK pod oznako B01 PLAČA poroča o plači in nadomestilu plače. Vpiše se število opravljenih ur in znesek bruto plače iz naslova opravljenih ur, skupaj z nadomestilom, ki bremeni delodajalca. V podatek o številu ur se vključujejo tudi neopravljene ure, za katere delavec prejema nadomestilo plače iz

16

UNIKUM December 2014 _ Strokovna mnenja IR

sredstev delodajalca. V znesek, ki se poroča pod oznako B01, so torej vključeni tudi vsi dodatki (dodatek na nočno delo, izmensko delo, nedeljsko delo, minulo delo ipd.) in jih ni treba posebej poročati.

Na individualnih obrazcih REK se posebej poroča o številu neopravljenih ur v okviru delovnega časa, za katere delavec prejema nadomestilo plače v breme drugih organizacij ali delodajalcev in organov, in sicer se pod oznako B02 NADOMESTILO PLAČE vpiše znesek nadomestila plače, ki ga delodajalec refundira, oziroma mu ga povrnejo proračun ali zavodi.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu (Uradni list RS, št. 85/2013).

5_

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • ›Ugotavljanje davčne osnove normiranca in določitev zavarovalne osnove – znesek delne oprostitve plačila prispevkov‹, Pojasnilo DURS, št. 4212-154/2014-2, z dne 4. 2. 2014.

• Slovenski računovodski standardi, Uradni list RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Uradni list RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012.

6_

Oprostitve plačila prispevkov Samostojni podjetnik uveljavlja 50-odstotno oprostitev plačila prispevkov ZPIZ na podlagi prvega vpisa v poslovni register. Kako se knjižijo ti prispevki? Ali je treba knjižiti storno stroška za ta del oprostitve? Ali jih je treba knjižiti med prihodke in katere? Kateri znesek se vpiše v obrazec za obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodkov iz dejavnosti?

Mnenje Skladno s 14. odstavkom 145. člena ZPIZ-2 so samozaposleni oproščeni plačila prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca po prvem vpisu (po 1. 7. 2013) v poslovni register ali drug register oziroma evidenco: • v prvih 12 mesecih v višini 50 odstotkov zneska prispevka, • v naslednjih 12 mesecih v višini 30 odstotkov zneska prispevka.

Ker so oproščeni plačila prispevkov, ni pogojev, da bi pripoznali stroške v polni vrednosti, temveč bi bilo treba med stroški (konto skupine 48) izkazati dejanski znesek obveznosti podjetnika za plačilo, torej znižan, kot je dejanska obremenitev podjetnika; tako vsaj izhaja iz temeljnih opredelitev o pripoznavanju gospodarskih kategorij (oziroma, kot ste dejali, »storno stroška za ta del oprostitve«) iz Uvoda v SRS (glej točko 6). Vendar je DURS dal drugačno pojasnilo, in da bi se izognili zapletom pri pojasnjevanju vaše oddane davčne napovedi, predlagamo, da se držite tega pojasnila, ki pa ima za zavezanca isti učinek (njegov ›dobiček‹ v izkazu poslovnega izida je enak). Po Pojasnilu DURS, št. 4212-154/2014-2, z dne 4. 2. 2014, je treba med odhodki (skupina kontov 48) izkazati prispevke v celotnem obračunanem znesku, torej plačane in oproščene skupaj, med prihodki pa izkazati prihodke iz državnih subvencij (skupina kontov 76) v višini prispevkov, ki so oproščeni plačila (v vašem primeru 50 odstotkov prispevka).

Ne glede na način knjiženja in izkazovanja priporočamo, da si preberete omenjeno pojasnilo, saj daje napotke, kako izkazati podatke v davčnem obračunu po rubrikah obračuna.

Kakorkoli se boste odločili izkazati prihodke in stroške, morate na Prilogo 1 obrazca Obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (glava obrazca) vpisati obračunani znesek prispevkov za socialno varnost za poslovno leto, ki se je končalo do 31. 12. 2013 (skupen znesek plačanih in oproščenih prispevkov).

Olajšava za donacijo Po 59. členu Zakona o davku od dohodka pravnih oseb zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za znesek izplačil v denarju in v naravi za namene, določene v tem členu, rezidentom, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje v tem členu navedenih dejavnosti kot nepridobitnih dejavnosti do zneska, ki ustreza 0,3 odstotka obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.

Zanima nas, kaj točno pomeni navedba »za znesek izplačil v denarju in v naravi«: ali da morajo biti donacije v davčnem obdobju (koledarsko leto) dejansko izplačane, da se prizna olajšava, ali da je olajšava znesek, ki ustreza 0,3 odstotka obdavčenega prihodka davčnega obdobja, in je bila sklenjena donatorska pogodba oziroma dana prošnja za donacijo v davčnem letu, za katero se sestavlja davčni obračun?

Mnenje Samo prošnja ali samo sklenjena donatorska pogodba ali sklep o izplačilu donacije lahko zadošča kvečjemu za knjiženje odhodkov, ko knjižimo na temeljni računovodski predpostavki nastanka poslovnih dogodkov, kar pa ne zadošča za uveljavljanje olajšave po Zakonu o dohodnini in po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb. Za uveljavljanje olajšave je eden od pogojev tudi dejansko izplačilo v letu, na katero se davčni obračun nanaša. Če torej sestavljate davčni obračun za obdobje do 31. 12. 2014, morajo biti do tega dne donacije v denarju tudi izplačane oziroma donacije v naravi izročene.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012, 94/2012, 81/2013.

7_

Delo upokojencev, ki so hkrati lastniki družbe V družbi (d. o. o.) so trije lastniki (dve fizični osebi in ena pravna oseba). Obe fizični osebi sta bili v družbi tudi zaposleni. Potem ko sta se upokojili, sta v poslovni in sodni register vpisani kot prokurista.

Potrebujemo nasvet, kako urediti status teh dveh upokojencev v družbi, kajti oba želita še

17

www.iracunovodstvo.eu

dalje delati na osnovi pogodbe o poslovodenju oziroma prokuri (morda tudi na podlagi pogodbe o začasnem ali občasnem delu upokojencev).

Upokojenca želita še naprej opravljati določena dela in podpisovati poslovne dokumente (ne samo voditi in zastopati družbe), to pa zato, ker sta nosilca licenc za sodne cenilce in izvedence, ki so izdane na njiju osebno in morata cenitve podpisati onadva osebno.

Zanima nas, kakšno pogodbo naj sklenemo z njima, katere prispevke je treba obračunati, kakšne obrazce oddati na DURS, katera povračila stroškov v zvezi z delom jima pripadajo …

Mnenje Po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) prokura vključuje vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen.

1. Upokojenec kot družbenik Upokojenec, ki je le družbenik v družbi in prokurist (ne pa hkrati tudi njen direktor), lahko tudi v letu 2014 prejema pokojnino in ostane zavarovan kot upokojenec. Za delo v družbi kot prokurist si lahko izplačuje dohodke po pogodbi o prokuri, pri čemer ni omejitve glede višine nagrade, ki jo prejema, in višina dohodka ne vpliva na pokojnino. Dohodek prokurista, ki je pooblaščen za zastopanje družbe, se po ZDoh-2 šteje za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Med te dohodke se štejejo tudi izplačila za povrnitev stroškov v zvezi z opravljanjem dela (npr. potni stroški). Več o tem si lahko preberete v pojasnilu DURS, št. 4210-5839/2011, z dne 15. 4. 2011.

Po pogodbi o prokuri se od bruto dohodka po 1. 2. 2014 obračunava in plačuje 6,36-odstotni prispevek za zdravstveno varstvo in dohodnina v višini 25 odstotkov. Osnova za dohodnino je bruto dohodek, zmanjšan za 10 odstotkov normiranih stroškov, in 6,36 odstotka prispevka za zdravstveno varstvo. Na bruto dohodek se obračuna in plača 8,85-odstotni prispevek za PIZ in prispevek za poškodbe pri delu (od 1. 2. 2014 v višini 0,53 odstotka od bruto dohodka).

Posebni davek na določene prejemke se na podlagi določil 1. alineje 3. odstavka 3. člena Zakona o posebnem davku na določene prejemke (ZPDDP) od dohodkov, prejetih na podlagi pogodb o prokuri, ne plačuje. Na DURS se poroča na obrazcu REK-2 z vrsto dohodka 1502 in 1230 (na obrazcu I-REK).

2. Dohodek upokojenca na podlagi drugega pogodbenega razmerja Za dodatna dela v družbi (ki ne vključujejo vodenja in zastopanja družbe) lahko upokojenec prejme dohodek na podlagi drugega pogodbenega razmerja, saj ZPIZ-2 dopušča možnost, da lahko upokojene osebe tudi po upokojitvi opravljajo delo na podlagi drugega pravnega razmerja (npr. podjemne pogodbe).

Višina prejemka na podlagi drugega pravnega razmerja ne vpliva na uživanje pokojnine, prav tako ni zakonsko omejeno število ur dela na podlagi podjemne pogodbe. Morate pa paziti, da delo, ki ga opravlja upokojenec na podlagi pogodb civilnega prava, nima elementov delovnega razmerja, ki jih določa 4. člen ZDR (prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces delodajalca, nepretrgano delo, delo za plačilo, opravljanje dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca), saj je v tem primeru treba skleniti delovno razmerje. Povrnitev stroškov v zvezi z

opravljanjem dela na podlagi sklenjene podjemne pogodbe se všteva v davčno osnovo prejemnika dohodka.

Obračun prispevkov in davkov po pogodbi o delu: Osnova

Stopnja

Prispevek za zdravstveno varstvo (od 1. 2. 2014)

100 %

6,36 %

Prispevki za pokojninsko zavarovanje, če ni zavarovan na drugi podlagi za polni delovni čas ali upokojenec (sicer se prispevek ne plača) – PIZ (od 1. 1. 2014)

100 %

15,50 %

90 % / 6,36 % / 15,5 %

25 %

Prispevek za PIZ

100 %

8,85 %

Prispevek za poškodbe pri delu (do 1. 2. 2014 v pavšalni višini 4,58 evra)

100 %

0,53 %

Posebni davek na določene prejemke

100 %

25 %

Dohodnina

Na DURS se poroča na obrazcu REK-2 z vrsto dohodka 1501 in 1230 (na obrazcu I-REK).

3. Začasno ali občasno delo upokojenca Z novelo zakona o urejanju trga dela (27.a člen) lahko s 1. 7.

2013 naročnik z upokojencem sklene tudi pogodbo za opravljanje začasnega oziroma občasnega dela. Delodajalec mora pri tem voditi dnevno evidenco prihoda in odhoda. Upokojenec lahko delo opravlja največ 60 ur v koledarskem mesecu.

Neizkoriščenih ur ne more prenašati v naslednji koledarski mesec. Urna postavka ne sme biti nižja od 4,20 evra, letni dohodek pa ne sme presegati 6300 evrov. Naročnik mora biti pozoren na omejitve števila ur opravljenega začasnega ali občasnega dela v posameznem koledarskem mesecu glede na število zaposlenih delavcev v podjetju (4. odstavek 27.c člena).

Od bruto dohodka se po 1. 2. 2014 obračunava prispevek za zdravstveno varstvo v višini 6,36 odstotka (do 1. 2. 2014 se ta prispevek ne plača). Osnova za izračun 25-odstotne akontacije dohodnine je dohodek, zmanjšan za 10 odstotkov normiranih stroškov in 6,36 odstotka prispevka za zdravstveno varstvo (od 1. 2. 2014). Delodajalca bremeni plačilo PIZ v višini 8,85 odstotka bruto dohodka in pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje, ki v letu 2014 znaša 4,58 evra na mesec. Delodajalca bremeni tudi posebna dajatev od dohodkov za občasno delo upokojenca v višini 25 odstotkov. Delodajalec, ki je plačnik davka, mora na dan izplačila dohodka za začasno ali občasno delo upokojenca davčnemu organu dostaviti obrazec REK-2. Na zbirnem obrazcu REK-2 izplačevalec izbere vrsto dohodka 1516 – Dohodek iz začasnega ali občasnega dela upokojencev, na individualnem obrazcu REK pa vrsto dohodka 1230 – Preostali dohodki iz drugega pogodbenega razmerja. Več si lahko preberete v pojasnilu DURS, št. 4250-2369/2013-101-610-501, z dne 4. 6. 2013, in v dodatnem pojasnilu DURS, št. 4210-6544/2013, z dne 31. 7. 2013.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 117/2006, in spremembe.

• akon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Uradni list RS, št.

42/2006, in spremembe.

• Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), Uradni list RS, št. 96/2012.

• Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/2010, 21/2013, 63/2013.

• Zakon o posebnem davku na določene prejemke (ZPDDP), Uradni list RS, št. 72/1993, 22/1994, 45/1995, 12/1996. 82/1997.

• Pojasnilo DURS, št. 4210-5839/2011, z dne 15. 4. 2011.

• Pojasnilo DURS, št. 4250-2369/2013-101-610-501, z dne 4. 6. 2013.

• Pojasnilo DURS, št. 4210-6544/2013, z dne 31. 7. 2013.

ROKOVNIK

18

Da ne pozabim:

10. januar

POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

PRAVNE OSEBE:

FIZIČNE OSEBE (s.p.):

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb december (okt. - dec.) 2014

Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti december (okt. - dec.) 2014

EURIBOR

na dan 17.11.2014

na dan 22.12.2014

Intrastat poročilo

Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

3-mesečni

0,080

0,081

6-mesečni

0,182

0,176

12-mesečni

0,332

0,329

15. januar

ETN - poročanje o prodajah in najemih, sklenjenih v preteklem mesecu

18. januar

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

20. januar

Rekapitulacijsko poročilo 12/2014 in hkrati DDV-O 12/2014 Banka Slovenije - poročilo: BST, KRD, DVP, SN-T

22. januar

AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

30. januar

FURS - obračun in plačilo DDV 12/2014 Poročilo o dobavah (76.a člen) 12/2014

31. januar

Predložitev obračuna in plačilo davka na finančne storitve Banka Slovenije - SKV

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (24.12.2014)

Plačila v gotovini

Obračun pavšalnega nadomestila DDV za leto 2014

Variabilni del priznane obrestne mere DEC. 2014

Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2*

420 EUR

Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga in storitev v RS po ZPPDFT**

5.000 EUR

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

EUR

USD

JPY

GBP

CHF

Do vključno 1 meseca

0,02100 %

0,15775 %

0,08300 %

0,50413 %

-0,00300 %

Do vključno 3 mesecev

0,08200 %

0,23460 %

0,10643 %

0,55213 %

0,00100 %

Do vključno 6 mesecev

0,17900 %

0,32895 %

0,14714 %

0,67625 %

0,05100 %

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

12 mesecev

0,33000 %

0,56260 %

0,27257 %

0,96838 %

0,15040 %

Obdobje od 1.7.2014 do 31.12.2014

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/davki_in_carine/obrestne_ mere_za_obresti_na_posojila_med_povezanimi_osebami/ (24.12.2014)

Vrsta izplačila za

8,15 %

Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. 50/2014, 4.7.2014)

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

DEC. 2014

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 92/2013, 16/2014, 59/2014)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR. V primeru, da delavec dela 11 ur ali več na dan - 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro nad 8 ur.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70% cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javni prevoz - do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

V skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Nadomestilo za ločeno življenje se lahko določi v pogodbi o zaposlitvi delavca pod pogoji in v znesku, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, kot to določa vsakokratni podzakonski predpis.

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 30% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 458,00 EUR*.

Za 20 let delovne dobe: v višini 50% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 763,34 EUR*.

Za 30 let delovne dobe: v višini 70% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 1.068,67 EUR*.

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece 3.053,34 EUR** oz. v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje.

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

797,04 EUR za leto 2014; Najvišji znesek brez prispevkov 1.080,56 EUR** (70-odstotkov zadnje popvprečne plače)

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- V primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 1.526,67 EUR**.

- V primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 763,34 EUR**.

- Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.526,67 EUR**).

- Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece (1.526,67 EUR**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si).

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

PRILOGA PLUS

DECEMBER 2014 _ 12

ŠOLE IN SEMINARJI IR Kuharski recept je lahko eden, a izdelek različen, saj je odvisen od izkušenj peka, predvsem pa od drobnih detajlov in skrivnosti mojstra. Strinjamo se najbrž tudi, da se princip obdavčevanja dobička in struktura davčnega obračuna ni bistveno spremenila že leta, pa tudi v tem, da ni problem v receptu (zakonu in pravilniku), temveč v podrobnostih, ki jih prinese praksa.

Ker se dobiček podjetja obdavči na podlagi davčnega obračuna, ki ga izdela davčni zavezanec sam na podlagi računovodskih izkazov in s pomočjo drugih pomožnih evidenc in izpisov, torej brez predhodnega pregleda in odobritve npr. davčnega organa, vas vabimo, da se pridružite na katerem od seminarjev, kjer bomo ponovili vse ključno o davčnem obračunu za leto 2015, izpostavili zadnjo davčno prakso ter poskušali odgovoriti na vaše dileme. Če se lotevate davčnega obračuna prvič ali bi radi razumeli, kako so povezani računovodski izkazi, izbrane računovodske usmeritve in obdavčitev podjetja, pa vas vabimo na abc šolo izdelave davčnega obračuna in letnega poročila skupaj z našimi priznanimi strokovnjaki in dolgoletnimi praktiki. Pravi recept, izmenjava izkušenj in pravi občutek za možno ali primerno naj bodo motiv tudi za vaš uspeh.

Vabljeni, pridružite se nam!

ŠOLA IR

2

ABC IZDELAVE DAVČNEGA OBRAČUNA IN LETNEGA POROČILA ZA MAJHNO GOSPODARSKO DRUŽBO Bi radi razumeli, kako iz podatkov glavne knjige nastane letno poročilo?

Kako se sestavi davčna bilanca, izračuna davčna obveznost in nove akontacije?

Pojasnili bomo temeljna pravila o sestavljanju davčne bilance in letnega poročila za majhne gospodarske družbe ter povedali vse, kar je nujno vedeti za tipično podjetje.

Pregledali bomo ključne kontrole, ki jih mora narediti računovodja oz. sestavljavec izkazov preden se loti njihove izdelave ter pojasnili pravila vrednotenja (vrednosti, po katerih so izkazana sredstva, dolgovi, prihodki in stroški) na bilančni presečni dan.

Skupaj bomo naredili letno poročilo na praktičnem primeru tako, da bomo preverili in pokomentirali bruto bilan-

Predavateljici: Datum in lokacija:

Kotizacija: Kaj boste pridobili:

co, sestavili davčni obračun in izračunali vrednost davka ter določili nove akontacije, ugotovili bilančni dobiček, oblikovali zakonske rezerve ter nato sestavili računovodske izkaze. Pripravili bomo zaključno temeljnico (zapiranje kontov in razredov, ugotovitev poslovnega izida, razporeditev dobička, pokrivanje izgube, oblikovanje rezerv) ter na koncu sestavili še pojasnila (razkritja) k računovodskim izkazom.

Vse, kar mora vedeti vsak samostojni računovodja (bilancist) podjetja, bomo pokomentirali ter z vami delili izkušnje pri zaključevanju leta.

Kristinka Vukovič in mag. Barbara Guzina

Dobimo se 7., 9. in 12. januarja 2015 ob 9.00 na Inštitutu za računovodstvo (Brezovica pri Ljubljani)

Izvedba zagotovljena!

390 € + ddv

Slušatelji bodo na praktičnem primeru sestavili temeljne računovodske izkaze za majhno družbo in izdelali obračun davka iz dobička. Pred tem bodo pregledali bruto bilanco majhne družbe ter osvežili pravila vrednotenja in izkazovanja postavk v računovodskih izkazih. Izračunali bodo davek od dobička družbe (ter akontacije) na praktičnem primeru brez zahtevnih poslovnih dogodkov, ga knjižili ter zaključili poslovno leto z zaključno temeljnico.

Zgled izdelave davčnega obračuna temelji na enostavnih in pogostih poslovnih dogodkih. Na delavnici ne obravnavamo zahtevnejših področij kot npr. transfernih cen, prejema dividend in drugih dohodkov s plačanim davčnim odtegljajem v tujini, posebnosti pri združitvah, delitvah, zaprtju družbe. Delavnica tudi ne obravnava primerov izplačila dohodkov v tujino in odprave dvojnega obdavčenja.

Slušatelji bodo poleg gradiva in praktičnega primera sestave davčne bilance in računovodskega poročila prejeli tudi: seznam običajnih knjigovodskih kontrol, seznam in kratek opis davčnih olajšav, preglednico rokov arhiviranja, preglednico pravilne obravnave inventurnih razlik, seznam zakonsko obveznih razkritij ter praktičen primer pojasnil (razkritij) k računovodskim izkazom, pravila kritja izgube in razporeditve dobička ter oblikovanja rezerv.

3

www.iracunovodstvo.eu

Program: DAN 1 predavteljica: Kristinka Vukovič 5 šolskih ur (09.00-13.00)

DAN 2 predavteljica: mag. Barbara Guzina 6 šolskih ur (09.00-14.15)

DAN 3 predavteljica: Kristinka Vukovič 4 šolske ure (09.00-12.45)

Komu je izobraževanje namenjeno?

• Uvod - kratek pregled zakonskih podlag (sestavine letnega poročila, roki za oddajo, odgovornost poslovodstva, kako določimo velikost družbe, kdaj je revizija obvezna) - koledarsko, poslovno in davčno leto ter sprememba obdobja • Bruto bilanca in kontrole - kako beremo bruto bilanco - pomembnejši in pogosti kontrolni postopki pred sestavo letnega poročila - knjiženje uskladitve knjigovodskega stanja z dejanskim - pravila vrednotenja sredstev, obveznosti, prihodkov in stroškov na bilančni presečni dan

• Davčni obračun - sestavine davčnega obračuna - roki za oddajo - temeljna pravila sestave davčnega obračuna - davčne olajšave - izračun in poračun akontacij - možnosti sprememb višine akontacij - posebnosti glede prihodkov in odhodkov za obresti - davčno priznani, nepriznani in delno priznani odhodki - davčna izguba - davčne olajšave - posebnosti za »normirance« - izpolnjevanje obrazca davčnega obračuna

• Poslovni in davčni izid - pokrivanje poslovne izgube, razporeditev čistega dobička - rezerve, oblikovanje in knjiženje zakonskih rezerv - ugotavljanje bilančnega dobička in bilančne izgube - knjiženje davka od dobička ter akontacij ter izdelava zaključne temeljnice • Računovodsko poročilo - sestava računovodskih izkazov na praktičnem primeru - sestava pojasnil k računovodskim izkazom

Vsem, ki bodo prvič sestavljali davčno bilanco in letno poročilo za majhno gospodarsko družbo.

Dobrodošel je tudi za vse, ki želijo osvežiti temeljna znanja iz zaključnega računa za gospodarske družbe ter vsem, ki bi radi razumeli, kako se iz podatkov glavne knjige (bruto bilance) izdelajo računovodski izkazi in ugotovi davčna obveznost podjetja.

Pojasnili bomo temeljna pravila o sestavljanju davčne bilance in letnega poročila za majhne gospodarske družbe ter povedali vse, kar je nujno vedeti za tipično podjetje.

SEMINAR IR

4

DAVČNI OBRAČUN IN LETNO POROČILO ZA LETO 2014 Če želite pravilno sestaviti davčni obračun in poskrbeti, da bo vaša davčna osnova optimalna, ste vabljeni, da obiščete naš seminar, na katerem bomo obravnavali vsebino davčnega obračuna in možnosti za optimizacijo davčne osnove ter vam predstavili zadnje novosti pri izdelavi davčnega obračuna za leto 2014.

Program:

Kotizacija: Predavatelja: Lokacije:

Program seminarja je ciljno usmerjen k povezovanju dohodninske problematike s problematiko DDPO, slednje pa je pomembno zlasti ob sestavi zaključnega računa. Vsi izbrani praktični primeri so dejanske situacije, ki smo jih zaznali v praksi. S podanimi nasveti bomo stremeli k odpravi dilem, ki se vam pojavljajo pri sestavi obračuna.

Kotizacija: 89 € + ddv Mitja Černe in mag. Barbara Guzina

• Ljubljana • Kranj • Maribor • Celje • Koper • Nova Gorica Termine v posameznih krajih ter natančen program posameznega seminarja preverite na www.iracunovodstvo.eu

Seminar tudi v vašem kraju!

Udeleženci, ki so se tega seminarja udeležili že v šolskem letu 2013/2014, lahko izkoristijo 10% popust na kotizacijo! www.iracunovodstvo.eu