e-Bilten Unikum dec.15 by Aleksandra L.

12 | 2015

BILTEN

6,99 EUR + DDV DECEMBER 2015 WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

REZERVACIJE Rezervacije so tisto področje računovodstva, ki se običajno odpira le ob zaključku poslovnega leta, to področje pa je tudi tisto, ki pušča vprašanja odprta in kjer stvari niso nujno enoznačne.

VSEBINA

TEMA MESECA REZERVACIJE

PRAVO IN DAVKI KAJ SO OBRESTI IN KAKO SO OBDAVČENE

DAVKI AVANSNI RAČUNI IN OBVEZNOST DAVČNEGA POTRJEVANJA

SAMOZAPOSLENI V KULTURI IN SAMOSTOJNI NOVINARJI

12 13 20

NOVICE MNENJA IR IZOBRAŽEVANJA IR

UNIKUM | letnik 9 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 E: info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu Odgovorna urednica: Nina Selan Slapar nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.shutterstock.com, v kolikor ni drugače označeno. Oblikovanje in priprava za tisk: Sonja Eržen Tisk: Birografika Bori d.o.o. Posamezna številka stane: 6,99 EUR + 9,5 % DDV. Letna naročnina na tiskano verzijo: 65 EUR + 9,5 % DDV Letna naročnina na spletno verzijo: 25 EUR + 22 % DDV Naročnina velja do pisnega preklica. V povprečju natisnemo 600 izvodov. Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan. ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

UVODNIK Kristinka Vukovič

Ob slovesu leta 2015 Tako enotno, kot je bilo gospodarstvo prejšnji mesec, že dolgo ni bilo. Združila ga je napovedana davčna reforma, po kateri bi se naj zniževale stopnje dohodnine glede na trajanje obdobja imetništva kapitala in črtala oprostitev dohodnine od dobička iz kapitala, doseženega po 20 letih imetništva kapitala, hkrati naj bi se znižale investicijske olajšave s sedanjih 40 na 20 odstotkov ter olajšave za raziskave in razvoj s 100 na 50 odstotkov teh vlaganj. Enajst interesnih združenj je temu predlogu nasprotovalo ne le s pisnimi pripombami, temveč tudi z organiziranjem javno izrečene nepodpore mini davčni reformi. Zato se je ministrstvo zavezalo k preučitvi pripomb in po ponovni diskusiji njihovi realizaciji v prihodnjem letu, po nujnem postopku pa je vlada se odločila sprejeti le spremembe dohodninske lestvice za 2016. Vse se je dogajalo tik pred zdajci, kar bi lahko dejali tudi za obelodanjenje končne verzije SRS 2016. V novo leto torej stopamo z davčnimi blagajnami, novimi računovodskimi standardi in za odtenek popravljeno dohodninsko lestvico. Pod črto – bilo je veliko ognja in dima, prav veliko novosti, če izvzamemo davčne blagajne, pa na koncu ni. Glede na to, da vendarle še ni vse jasno, da bo ministrstvo še skušalo najti nove vire za luknjo, ki je ni in ni konec, lahko spremembe davčne zakonodaje pričakujemo v prihodnjem letu. Kakšne, je težko napovedati, zato skrbi odložimo na prihodnji čas, zaključimo pa z upanjem, da bomo še kdaj tako enotni kot tokrat in da bo novo leto boljše. Drage bralke in bralci, dobrih mislih in srečnih trenutkov, miru, novih izzivov, rasti in razvoja ter vse dobro v novem letu Vam želim v imenu celotnega uredništva in avtorjev. Pa srečno!

Vaša Kristinka Vukovič

www.iracunovodstvo.eu

TEMA MESECA

Kristinka Vukovič

noge rezervacije se namreč obračunajo le enkrat letno, ko se naročijo novi aktuarski izračuni ali ko je treba za računovodske izkaze preverjati spoštovanje temeljne računovodske predpostavke, upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov. Ta predpostavka namreč zahteva, da se vzporejajo prihodki in odhodki ne glede na denarni tok in da se o poslovnih dogodkih poroča v računovodskih izkazih tistega obdobja, na katero se nanašajo. V tekoči izkaz poslovnega izida je torej treba vračunati tudi bodoče poslovne dogodke, ki so povezani z že nastalimi, v primeru rezervacij – z že izkazanimi prihodki. V današnji izkaz poslovnega izida in današnjo bilanco stanja je mogoče zajeti bodoče dogodke, katerih nastanek je dovolj verjeten, s tehnikami časovnega razmejevanja in z vračunavanjem rezervacij. V Sloveniji smo glede rezervacij in časovnih razmejitev še vedno natančni, razlikujemo jih in različno (predvsem davčno) obravnavamo, v nekaterih bližnjih in ne prav daljnih državah pa spadajo v isti koš – tako v primeru časovnih razmejitev kot rezervacij gre za povezovanje bodočih prihodkov in odhodkov ali bodočih terjatev in obveznosti z današnjimi, že izkazanimi poslovnimi dogodki. Rezervacije so tudi pogosto vprašanje podjetnikov in drugih menedžerjev ob koncu leta, ko bi radi prikrojili poslovni izid na planirane rezultate. Pri vprašanju, kaj lahko storimo za poslovni izid, je odgovor sila preprost: preveriti je treba, ali so v tekoči poslovni izid vključeni vsi prihodki in ali kateri od prihodkov morda ne spadajo v tekoči izkaz, temveč jih je treba odložiti, ter na drugi strani, ali so v zvezi z izkazanimi prihodki izkazani tudi vsi stroški in odhodki, ali je torej treba katere dodatno vnaprej vračunati ali pa morebiti odložiti na prihodnje obdobje. Rezervacije

pa niso orodje za zniževanje dobička, temveč način, kako v sedanji izkaz vkalkulirati izdatke, ki se bodo po predvidevanjih pojavili v prihodnosti, so pa povezani z današnjim poslovanjem, z danimi ali prejetimi zavezami. A gremo lepo po vrsti, najprej beseda o tem, kaj so rezervacije, nato bomo predstavili nekaj najpogostejših rezervacij in na koncu malo širše pojasnili še rezervacije za dolgoročne zaslužke zaposlenih.

Kaj so rezervacije Rezervacije so sedanje obveznosti, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo po predvidevanjih poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno (negotovost časovnega trenutka v prihodnosti za nastanek poravnave ali plačila), in katerih velikost je mogoče zanesljivo oceniti, čeprav je znesek poravnave negotov. Rezervacije so namenjene za to, da v obliki vnaprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov zbreremo zneske, ki bodo v prihodnosti omogočili pokritje takrat nastalih stroškov oziroma odhodkov, vendar to ni edino vodilo pri njihovem pripoznavanju. Pomembno je, da obstaja za te prihodnje izdatke in stroške sedanja obveza iz preteklih dogodkov, da mora biti dovolj verjetno, da bo pri poravnavi te obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo pritekanje gospodarskih koristi, in da je znesek te obveze mogoče zanesljivo izmeriti. Kaj so obvezujoči pretekli dogodki? To so dogodki, ki povzročijo pravno ali posredno obvezo, zaradi katere ni nobene druge stvarne možnosti, kot da se taka obveza poravna. Pravna obveza je obveza, ki izhaja iz pogodbe, zakonov ali drugih pravnih predpisov. Primer pravne obveze je podpis solidarnega poroštva pri plačilu obrokov iz posojilne pogodbe pri banki. Posredna obveza pa je obveza na podlagi tehle dejanj: a)

strankam se na ustaljen način z objavljanjem usmeritev ali dovolj natančnimi sprotnimi izjavami nakaže, da bodo sprejete nekatere obveznosti; in b) pri teh strankah se zbudi utemeljeno pričakovanje, da bodo te obveznosti izpolnjene. Najpogostejši primer posredne obveze je dajanje jamstva za odpravo napak v garancijski dobi. Kdaj je dovolj verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov? Tega SRS 2006 sicer jasno ne definirajo, vendar se je že izoblikovala praksa ob uporabi MSRP, da mora biti odtok bolj verjeten kot ne, torej je verjetnost večja od 50 odstotkov. To bo zdaj jasneje zapisano v SRS 2016, ki bodo določali takole: »Bolj možno kot ne pomeni, da obstaja verjetnost, večja od 50 odstotkov, da obveza organizacije obstaja. Če je bolj možno kot ne, da sedanja obveza ne obstaja, organizacija razkrije pogojno obveznost. Organizacija samo razkrije pogojno obveznost tudi v skrajno redkih primerih, ko ni možno zanesljivo oceniti zneska obveze.« Rešili smo torej dilemo, pri katerem številu je bolj možno kot ne, še vedno pa ostaja stvar presoje in utemeljitve, kako smo določili to verjetnost. Še nekaj posebnosti glede knjiženja rezervacij. Ker se rezervacije nanašajo na vse prihodnje odtoke, katerih čas je včasih težko oceniti, jih ne razmejujemo na kratkoročne in dolgoročne, torej tudi obveze, ki jih bo npr. do kupcev treba poravnati že čez nekaj mesecev, obravnavamo kot rezervacije in izkazujemo med dolgoročnimi obveznostmi v razredu 9. V razredu 2, ki je namenjen kratkoročnim obveznostim, torej zaman iščemo konto za rezervacije. V razredu 2 se izkazujejo le kratkoročne časovne razmejitve. Katere so še razlike med rezervacijami in razmejitvami? Časovne razmejitve so lahko tako terjatve in druga sredstva ter obve-

UNIKUM | DECEMBER 2015 | TEMA MESECA | Rezervacije

znosti, ki bodo verjetno nastale, in to lahko zanesljivo ocenimo; praviloma so kratkoročne, to pomeni, da bodo stroški oziroma odhodki nastali v letu dni; zanje tudi obstaja velika stopnja verjetnosti, da bodo odhodki oziroma prihodki nastali, ali je celo že natančno znano, do koga, kdaj in v kolikšni višini bo imelo podjetje terjatve in obveznosti ali stroške in prihodke, pri rezervacijah pa je praviloma točen čas nastanka obveze negotov, prav tako nemalokrat ni znano, do koga bo obveza nastala. Rezervacije so v nasprotju s časovnimi razmejitvami praviloma dolgoročne: rezervacije na račun odloženih prihodkov ne obstajajo, razmejitve pa. Vendar, kot že uvodoma omenjeno, meja med razmejitvami in rezervacijami ni vedno povsem jasna in v določenih ureditvah se ne trudijo z natančnim razlikovanjem, povsem drugače pa je s pogojnimi obveznostmi. Pogojne dolgoročne obveznosti niso niti rezervacije niti časovne razmejitve. Pogojna obveznost je: • možna obveza, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katere obstoj je odvisen od (ne)pojavitve enega ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki se ne obvladujejo v celoti; • sedanja obveza, ki izhaja iz preteklih dogodkov, vendar se ne pripozna, ker ni verjetno, da bo za njeno poravnavo potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi, ali ker njenega zneska ni mogoče dovolj zanesljivo izmeriti. Primeri pogojnih obveznosti so: • dana jamstva za izpolnitev obveznosti (na primer izdane bianko menice upnikom); • dane hipoteke na lastne nepremičnine ali zastave na premičninah (zalogah, vrednostnih papirjih); • dane hipoteke na lastne nepremičnine upnikom povezane družbe. Pogojne obveznosti evidentiramo na zunajbilančnih kontih, saj ne spadajo v bilanco stanja, ker po računovodskih standardih ne izpolnjujejo pogojev za pripoznanje obveznosti. Tako smo odgovorili tudi na vprašanje, kako evidentirati dogodke (obveze), pri katerih ni izpolnjen pogoj zadostne verjetnosti, da bo do odtoka dejavnikov prišlo. Odgovor je: kot pogojne obveznosti. Tožbe, na primer, kjer poslovodstvo ocenjuje, da je manj kot 50-odstotno verjetno, da bo moralo poravnati obvezo, zaradi

Rezervacije so sedanje obveznosti, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo po predvidevanjih poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno (negotovost časovnega trenutka v prihodnosti za nastanek poravnave ali plačila), in katerih velikost je mogoče zanesljivo oceniti, čeprav je znesek poravnave negotov.

pokojnine, za jubilejne nagrade in za odpravnine ob upokojitvi. Računovodski standardi določajo, da so obveza, ki vodi k oblikovanju rezervacij, lahko tudi splošni pogoji poslovanja, kjer kupcem damo neomejeno pravico do vračila blaga (v tem primeru prihodke sicer izkažemo v polni vrednosti, torej po ›fakturirani realizaciji‹, vendar v breme odhodkov oblikujemo namensko rezervacijo). Tak način prodaje se pojavlja predvsem pri poslovanju s potrošniki. Ker prihodke ob prodaji takega blaga sicer pripoznamo, vendar iz izkušenj vemo, da določen delež kupcev blago vrne in bomo imeli s tem tudi določene izdatke, oblikujemo rezervacije.

Primeri rezervacij

Kadar prodajna cena proizvoda zajema tudi stroške pregledov in popravil v jamstvenem roku, se prav tako pripoznajo prihodki v višini zaračunanih zneskov, hkrati pa se v breme odhodkov oblikuje namenska rezervacija. Kot smo razbrali, rezervacije torej knjigovodsko izkažemo kot odhodke na eni strani (obremenimo poslovni izid) in kot obveznosti na drugi strani (povečamo obveznosti). Tako knjižimo pravzaprav vse vrste rezervacij razen tistih po SRS 1.10 (ocenjeni stroški razgradnje, odstranitve in obnovitve), ki jih izkažemo kot sestavni del nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in na drugi strani kot obveznosti. Ko pa nastanejo izdatki za poravnavo obveznosti, ki smo jih izkazali na kontu 96, jih ne izkazujemo več med stroški, temveč direktno porabljamo rezervacije, torej kot poravnava obveznosti. Edina izjema velja za kočljive pogodbe – tam porabo rezervacij knjižimo tako, da jih prenašamo med prihodke. Dobro je tudi ločiti med pojmoma odprava in poraba rezervacij. Poraba pomeni, da je do odtoka gospodarskih dejavnikov prišlo (npr. plačali smo tožbo, jubilejno nagrado, porabili smo material za odpravo napak v garancijskem roku). Porabo knjižimo torej kot zmanjšanje obveznosti (v breme konta 96) in zmanjšanje denarnih sredstev, zalog ali povečanje obveznosti do upnikov. Rezervacije, ki jih nismo porabili, pa je treba odpraviti, če smo jih oblikovali preveč, ker smo previsoko ocenili potrebne izdatke. Odpravo knjižimo kot zmanjšanje obveznosti, torej spet v breme konta 96, ter v dobro prihodkov iz odprave rezervacij (v dobro konta 76).

SRS kot primer rezervacij naštevajo rezervacije za reorganizacijo, za pričakovane izgube iz kočljivih pogodb, za

Vrnimo se k vrstam rezervacij in jih pojasnimo še nekaj. Kadar je treba

katere je podjetje toženo, izkažemo kot pogojne obveznosti (na kontih skupine 99), tiste tožbe, za katere je na podlagi razpoložljivih dokazov verjetnost večja od 50 odstotkov, pa se izkažejo kot rezervacije (na kontih skupine 96). Le ko ne moremo oceniti zneska obveze, rezervacij ne knjižimo, temveč le razkrijemo. Pravilo velja za vse organizacije, ki vodijo knjige na podlagi SRS, in ne le za tiste, ki so revidirane. O rezervacijah je treba reči še to, da jih, kadar je učinek časovne vrednosti denarja pomemben, diskontiramo na sedanjo vrednost. Kadar jih diskontiramo, jih torej na vsak bilančni presečni dan preračunamo na novo raven, če drugih sprememb ni, jih je torej na naslednji bilančni dan treba preračunati najmanj za učinek diskontiranja (jih povečati). O tem, kako obravnavati učinek diskontiranja, v SRS nimamo posebne določbe, po MRS pa se tako povečanje rezervacij pripozna kot odhodek za obresti.

Za katere namene jih ni mogoče oblikovati Rezervacije se ne pripoznajo za izgube iz prihodnjega poslovanja, za bodoče investicije, za bodoče izdatke, ki niso povezani z današnjimi prihodki (npr. načrtovano selitev). Edini primer pripoznavanja rezervacij za bodoče ›izgube‹ so rezervacije za kočljive pogodbe.

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

oblikovati rezervacije, je naša zaveza stranki, da ji bomo po recimo petih letih lojalnosti izplačali X evrov. Zelo pogost primer oblikovanja rezervacij so tudi tožbe pred sodišči, kjer je treba oceniti, ali je verjetno, da bomo tožbo izgubili in bo treba plačati določen znesek. Primer obveze so lahko stroški odpravljanja škode v okolju, vendar če se podjetje lahko ogne prihodnjim izdatkom s svojim prihodnjim ravnanjem, na primer s spremembo načina delovanja, nima za take prihodnje izdatke nobene sedanje obveze in ne pripozna nobene rezervacije. Vrnimo se k omenjenim kočljivim pogodbam; to so tiste, ki so že sklenjene in obveznost izpolnitve iz njih že obstaja. Kočljiva pogodba je pogodba, pri kateri neizogibni stroški izpolnjevanja pogodbenih obvez, ugotovljeni na koncu poslovnega leta, presegajo gospodarske koristi, ki se pričakujejo od nje. Denimo, da smo se s pogodbo zavezali dobaviti vsako leto določeno količino proizvodov za naslednje večletno obdobje. Že po nekaj letih so se na primer spremenili pogoji poslovanja, ki ne bodo omogočali izpolnitve obvezane količine proizvodov (recimo, da je naša proizvodnja odvisna od surovine, ki ni več dosegljiva v zadostni količini). Če se sklene kočljiva pogodba, se del obveznosti, določen v pogodbi, ki presega gospodarske koristi iz pogodbe, pripozna in izmeri kot rezervacija. Mnoge pogodbe (na primer nekatera običajna nakupna naročila) se lahko razdrejo brez plačila odškodnine drugi stranki in zato ni obveze, druge pogodbe pa določajo tako pravice kot obveze vsake pogodbene stranke, na primer s plačilom pogodbene kazni. Kočljiva pogodba je tista, pri kateri neizogibni stroški izpolnjevanja pogodbenih obvez presegajo gospodarske koristi, ki se pričakujejo od nje (na primer plačila pogodbenih kazni za neizpolnjen del pogodbe bodo višja od marže, ustvarjene s prodajo iz delno izpolnjene pogodbe). Še nekaj besed o rezervacijah za reorganizacijo. Kot smo omenili, le nameravana selitev prihodnje leto ni nujno že podlaga za oblikovanje rezervacij. Po računovodskih standardih je reorganiziranje program, ki ga načrtuje in obvladuje uprava (ravnateljstvo) ter pomembno spreminja bodisi področje poslovanja, s katerim se ukvarja podjetje, ali način vodenja poslovanja. Rezer-

vacije se pripoznajo po sprejetju načrta reorganizacije, ko se začne ta načrt uresničevati ali ko so prizadeti obveščeni, da bo reorganizacija izpeljana. V opredelitev reorganiziranja lahko spadajo na primer naslednji dogodki: • prodaja ali prenehanje poslovnega programa; • zaprtje poslovnih mest v državi ali na območju ali premestitev poslovnih dejavnosti iz ene države ali z enega območja na drugo; • spremembe v ustroju poslovodenja, na primer odstranitev sloja poslovodstva; • temeljite reorganizacije, ki bistveno vplivajo na naravo in osrednjo skrb poslovanja podjetja. • Rezervacija za reorganiziranje lahko vključuje le neposredne izdatke, ki se pojavijo pri reorganiziranju, to je tiste, ki: • so nujno povzročene z reorganiziranjem; • niso povezane s tistim delovanjem podjetja, ki se bo nadaljevalo. Rezervacija za reorganiziranje ne vključuje stroškov dopolnilnega usposabljanja ali premeščanja osebja, ki ostane, trženja in naložb v novo ureditev in omrežje za distribucijo. Taki izdatki se nanašajo na prihodnje vodenje poslovanja in niso obveznosti reorganiziranja na dan bilance stanja. Nekaj več besed namenimo rezervacijam za dolgoročne zaslužke zaposlenih, torej rezervacijam za jubilejne nagrade in za odpravnine ob upokojitvi. Oboje se kot odhodek ne izkazuje med stroški rezervacij (skupina 44), temveč med stroški dela (skupina 47) in eventualno tudi med stroški obresti (del 74). Sprememba rezervacij na račun aktuarskih dobičkov in izgub, ko gre za jubilejne nagrade, se knjiži prek poslovnega izida, torej stroškov. Sprememba rezervacij na račun aktuarskih dobičkov in izgub v primeru odpravnin ob upokojitvi se ne izkaže med odhodki, temveč neposredno v vseobsegajočem donosu, torej na presežku iz prevrednotenja (konto 95), ki mu bomo po 1. 1. 2016 rekli rezerva, nastala zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti. Da bi lahko pravilno knjižili tovrstne rezervacije, mora biti aktuarski izračun razdeljen na sestavine: • stroški službovanja, ki se knjižijo v poslovni izid (konto 47);

• čiste obresti na čisto obveznost za določene zaslužke, ki se knjižijo v poslovni izid (konto 74); • stroški ponovne meritve čiste obveznosti za določene zaslužke, ki se knjižijo v drugi vseobsegajoči donos (konto 95). Aktuarski dobički in izgube so posledica povečanja ali zmanjšanja sedanje vrednosti obveze za določene zaslužke zaradi sprememb aktuarskih predpostavk in izkustvenih prilagoditev. Aktuarski dobički pomenijo zmanjšanje rezervacij (konta 96), aktuarske izgube pa njihovo povečanje. Presežek iz prevrednotenja je lahko bodisi pozitiven bodisi negativen, odpravljamo pa ga neposredno v preneseni poslovni izid (na konto 93), in sicer sorazmerno, ko je za zaposlene, ki so odšli ali se upokojili, pripoznanje za rezervacije za odpravnine ob upokojitvi odpravljeno. Rezervacije za jubilejne nagrade pa se na bilančni presečni dan vedno preračunavajo prek poslovnega izida – za dodatno oblikovanje se izkažejo stroški, za odpravo pa prihodki iz odprave rezervacij. Obe vrsti rezervacij se neposredno zmanjšujejo ob obračunu jubilejnih nagrad in odpravnin ob upokojitvi v breme knjiženih obveznosti (torej v breme konta 96 ob njihovem izplačilu). Ob izplačilu torej stroškov ne izkazujemo več.

Rezervacije in davki ZDDPO-2 v svojem 20. členu določa, da so odhodki za nekatere rezervacije delno priznani, to je v višini 50-odstotno oblikovanih rezervacij. Delno priznani so torej le odhodki za tiste rezervacije, ki so v zakonu eksplicitno naštete, za vse druge vrste rezervacij so odhodki priznani 100-odstotno, seveda če so izpolnjeni pogoji za pripoznanje po računovodskih standardih. Delno, torej 50-odstotno so priznani odhodki za rezervacije ob njihovem oblikovanju, delno pa ob njihovi porabi oziroma odpravi, ko gre za rezervacije za dana jamstva ob prodaji proizvodov ali opravljenju storitev, rezervacije za reorganizacijo, rezervacije za pričakovane izgube iz kočljivih pogodb, rezervacije za jubilejne nagrade in rezervacije za odpravnine ob upokojitvi. Na dolgi rok so torej vse rezervacije davčno priznani odhodki, na kratek pa ne, zato se v zvezi z rezervacijami pojavljajo tudi terjatve za odložene davke oziroma po novi terminologiji – odložene terjatve za davke. 

PRAVO IN DAVKI

6 Nina Orehek Ručigaj

Kaj so obresti in kako so obdavčene Obresti so denarno nadomestilo za uporabo določenega zneska denarja, ki ga upnik za dogovorjeni čas posodi dolžniku, ali za uporabo druge stvari (npr. pri finančnem najemu). Gre za nadomestilo, ki po vsebini ne predstavlja vračila glavnice iz finančno dolžniškega razmerja, ki vključuje tudi nadomestilo za tveganje ali za zmanjšanje vrednosti glavnice iz finančno dolžniškega razmerja zaradi inflacije.

1. Nastanek obresti Obresti nastanejo na podlagi dogovora strank (pogodba), v določenih primerih pa že na podlagi zakona. Pogodbene obresti so dogovor med strankama, da mora dolžnik za obdobje od nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti poleg glavnice plačati tudi pogodbene obresti. Pogodbene obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih a ne plačanih obresti doseže glavnico. Zamudne obresti se (lahko) obračunajo od prvega dne dolžnikove zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti do dneva plačila. Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti se prilagaja vsakih 6 mesecev in do 31. 12. 2015 znaša 8,05 odstotka letno, vendar se stranki lahko dogovorita, da je obrestna mera zamudnih obresti nižja ali višja od zakonsko določene. Če dolžnik poleg glavnice dolguje tudi obresti in stroške, se ti vračunavajo tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica. Če ni vnaprej natančno določeno, kolikšen del posameznega plačila predstavlja vračilo glavnice in kolikšen del plačilo obresti, se šteje, da se najprej plačujejo obresti, izračunane po priznani obresti meri na podlagi ZDDPO-2 za potrebe določanja obresti med povezanimi osebami. V zvezi z obrestmi je treba opozoriti tudi na priznano obrestno mero, ki se izračuna po posebej predpisani metodi za namen izračuna obresti med

povezanimi osebami, in na vprašanje davčnega priznavanja odhodkov – obresti v primeru čezmernega financiranja povezanih oseb s posojili (tanka kapitalizacija).

2. Obdavčitev obresti, ki jih prejme pravna oseba Za namene ZDDPO-2 vključujejo obresti dohodek iz vseh vrst terjatev ne glede na to, ali so zavarovane s hipoteko, obresti od vseh dolžniških vrednostnih papirjev in drugih dolžniških finančnih inštrumentov, vključno s premijami in nagradami, ki pripadajo takim vrednostnim papirjem in finančnim inštrumentom, razen zamudnih obresti. Če pravna oseba prejme obresti od fizične osebe, jih vključi med prihodke, kadar pa je plačnik obresti pravna oseba, je ta dolžna izračunati, odtegniti in plačati davčni odtegljaj po 15-odstotni stopnji.

pogodbene obresti so dogovor med strankama, da mora dolžnik za obdobje od nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti poleg glavnice plačati tudi pogodbene obresti.

Davek se ne izračuna, odtegne in plača od obresti, plačanih: • Sloveniji ali samoupravni lokalni skupnosti v Sloveniji ali Banki Slovenije; • zavezancu rezidentu, ki izplačevalcu sporoči svojo davčno številko; • zavezancu nerezidentu, ki je zavezan za davek od dohodkov, ki jih dosega z dejavnostjo oziroma posli v poslovni enoti ali prek poslovne enote v Sloveniji, in izplačevalcu sporoči svojo davčno številko, če gre za obresti, plačane tej poslovni enoti; • v nekaterih drugih primerih, npr. pri obrestih od dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izda gospodarska družba; pri obrestih, izplačanih nerezidentom, pokojninskim skladom, pri obrestih od kreditov, ki jih najema Slovenija. a) Možnosti za znižanje (ali oprostitev) davčnega odtegljaja oziroma vračilo plačanega davka od obresti (KIDO) Kadar se obresti izplačajo prejemniku, ki je davčni rezident države, s katero ima Republika Slovenija sklenjeno konvencijo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, se lahko uveljavlja vnaprejšnje znižanje ali oprostitev davčnega odtegljaja, če pa je bil ta že izračunan, odtegnjen in plačan, se lahko na zahtevo, naslovljeno na davčni organ, delno ali v celoti vrne, če ga nerezident delno ali v celoti

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

ni mogel uveljavljati in je do nezmožnosti uveljavljanja tega davka prišlo po izračunu, odtegnitvi in plačilu davka. Za vnaprejšnje znižanje ali oprostitev po konvenciji upravičenec vloži obrazec KIDO 2, in sicer, preden je dohodek izplačan. Za vračilo davka, ki bi lahko bil znižan, a je bil odtegnjen v celoti, se vloži obrazec KIDO 10. b) Oprostitev davčnega odtegljaja pri izplačilu obresti med povezanimi družbami iz različnih držav članic EU oziroma Švice Davek se ne odtegne od plačil obresti družbam, če so v času plačila izpolnjeni naslednji pogoji: • obresti so izplačane upravičenemu lastniku, ki je družba države članice EU (a ne Slovenija) ali poslovna enota družbe iz države članice EU, ki se nahaja v drugi državi članici EU; • plačnik in upravičeni lastnik sta povezana tako, da je plačnik neposredno najmanj 25-odstotno udeležen v kapitalu upravičenega lastnika ali je upravičeni lastnik neposredno najmanj 25-odstotno udeležen v kapitalu plačnika ali je ista družba neposredno najmanj 25-odstotno udeležena v kapitalu plačnika in upravičenega lastnika, pri tem pa gre za udeležbo med družbami iz držav članic EU; • najnižja udeležba iz prejšnje alineje traja najmanj 24 mesecev, plačnik ali upravičeni lastnik pa je: • družba, ki ima eno od oblik, za katere se uporablja skupen sistem obdavčenja v zvezi s plačili obresti, ki velja za povezane družbe iz različnih držav članic EU, in jih določi minister, pristojen za finance; • za davčne namene rezident v državi članici EU v skladu s pravom te države in se ne šteje kot rezident zunaj EU v skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka, sklenjeno z državo nečlanico EU; • zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja v zvezi s plačili obresti, ki velja za povezane družbe iz različnih držav članic EU in jih določi minister, pristojen za finance, kjer se za zavezanca ne šteje družba, ki je davka oproščena, ali za davek, ki je istoveten ali bistveno podoben in je dodatno uveden ali nadomesti obstoječi davek.

Prejete obresti na podlagi pravnega posla se štejejo kot dohodek iz kapitala. Kot take so obdavčene zlasti obresti od posojil, obresti od denarnih depozitov, dohodek iz oddajanja v finančni najem, dohodek iz življenjskega zavarovanja ipd. Izjema (oprostitev plačila davka) velja tudi za izplačila obresti med slovensko in švicarsko družbo, pri čemer morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: • družbi sta vsaj dve leti povezani z najmanj 25-odstotno neposredno udeležbo ali sta obe v lasti tretje družbe, ki ima vsaj dve leti neposredno v lasti najmanj 25 odstotkov kapitala prve in druge družbe; • ena družba je davčni rezident v državi članici, druga davčni rezident v Švici, nobena pa ni davčni rezident v tretji državi; • vse družbe so zavezanke za davek od dobička pravnih oseb brez oprostitev, zlasti za plačila obresti, in vse imajo obliko kapitalskih družb. Izjema od plačila davka se uporablja samo za znesek obresti, izračunanih po priznani obrestni meri. Upravičeni lastnik obresti je družba oziroma poslovna enota, ki je prejemnik obresti v svojo korist, kar pomeni, da je terjatev, v zvezi s katero nastanejo obresti, dejansko povezana s to družbo ali poslovno enoto, obresti pa subjekt obdavči kot dohodek. Posrednik za drugo osebo, predstavnik, pooblaščenec ali pooblaščen podpisnik (zastopnik) niso upravičeni lastniki. Oprostitev davčnega odtegljaja se prizna na podlagi vloge subjekta, ki se šteje za plačnika davka in na podlagi dovoljenja davčnega organa, pri tem pa mora vloga vsebovati ustrezna dokazila o izpolnjevanju zgornjih pogojev in se vloži za vsako izplačilo, ki temelji na drugi pogodbeni podlagi, posebej. Če je bil davek odtegnjen, a so bili izpolnjeni pogoji, da se ne odtegne, se lahko pri davčnem organu uveljavlja vračilo

odtegnjenega davka, FURS pa mora o tem odločiti v treh mesecih od prejema vloge. c) Vštevanje davčnega odtegljaja v davčno osnovo Rezident, ki prejme dohodek, od katerega se odtegne davek, všteje dohodek v svojo davčno osnovo pred zmanjšanjem za odtegnjeni davek, za plačani znesek odtegnjenega davka pa se nato zmanjša obveznost zavezanca za plačilo davka po davčnem obračunu za posamezno davčno obdobje.

3. Obdavčitev obresti, ki jih prejme fizična oseba Prejete obresti na podlagi pravnega posla se štejejo kot dohodek iz kapitala. Kot take so obdavčene zlasti obresti od posojil, obresti od denarnih depozitov (nad 1000 evrov), dohodek iz oddajanja v finančni najem, dohodek iz življenjskega zavarovanja ipd. Dohodnina pa se ne plačuje od: • obresti od preveč plačanih davkov in prispevkov; • obresti na pozitivno stanje na transakcijskem računu pri izvajalcu plačilnega prometa, in sicer največ v višini, ki jo izvajalec plačilnega prometa plačuje za depozite na vpogled; • dohodka iz življenjskega zavarovanja, ki je sklenjeno za primer smrti in se izplača zaradi smrti osebe; • dohodka iz življenjskega zavarovanja, pri katerem nastane pravica zahtevati izplačilo zavarovalne vsote po preteku desetih let od dneva sklenitve pogodbe o življenjskem zavarovanju, sta sklenitelj zavarovanja in upravičenec do zavarovalne vsote ena in ista oseba, in ni podana zahteva za izplačilo odkupne vrednosti police življenjskega zavarovanja pred potekom desetih let od dneva sklenitve pogodbe o življenjskem zavarovanju; • obresti iz varčevalne pogodbe po nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, ki je sklenjena za obdobje najmanj petih let, razen obresti pri odstopu od te varčevalne pogodbe; • 50-odstotnega zneska obresti na obveznice, ki jih je upravičenec prejel kot odškodnino v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo; • obresti od vplačil etažnih lastnikov v rezervni sklad, ki se vodijo na posebnem transakcijskem računu rezervnega sklada in jih upravnik nalaga v skladu s stanovanjskim zakonom.

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

a) Davčna osnova in davčna stopnja Davčna osnova pri obdavčitvi so praviloma dosežene obresti, v nekaterih primerih pa se davčna osnova ugotavlja drugače. Posebnost velja pri dolgoročno vezanih denarnih sredstvih in dolgoročnem varčevanju pri bankah in hranilnicah, pod pogojem, da zavezanec ne more razpolagati s privarčevanimi sredstvi pred potekom datuma vezave oziroma poteka varčevanja brez bistvenega zmanjšanja obresti. V teh primerih se lahko zavezanec odloči, da obresti ne bodo obdavčene šele po poteku dolgoročne vezave (vsaj 1 leto), temveč da se ugotavlja davčna osnova od obresti za obdobje davčnega leta. Z navedenim manevrom se posamezniki lahko celo izognejo obdavčitvi. O navedeni odločitvi mora zavezanec obvestiti banko ali hranilnico in davčni organ, in sicer ob sklenitvi pogodbe, vendar najpozneje do konca davčnega leta, v katerem je bila pogodba sklenjena. V takem primeru se šteje, da se v davčnem letu obračunane obresti davčnega zavezanca štejejo za izplačane. Davčna osnova od dohodka iz finančnega najema je del plačila finančnega najemojemalca finančnemu najemodajalcu, ki ne predstavlja vračila glavnice. Če po pogodbi o finančnem najemu lastninska pravica po izteku pogodbeno dogovorjenega obdobja ne preide na najemnika, se dohodek, ki predstavlja vračilo glavnice, v letu, ko se izteče pogodba o finančnem najemu, obdavči kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem. Davčna osnova od dohodka iz življenjskega zavarovanja je razlika med prejetim izplačilom in vplačilom (vsota vseh obročnih vplačil). Če izplačilo ni prejeto v enkratnem znesku, temveč obročno, se vplačilo oziroma seštevek vseh obročnih vplačil porazdeli enakomerno med obdobja izplačevanja obročnih izplačil, če obdobje ni določeno, pa se kot celotno obdobje izplačevanja obročnih izplačil upošteva razlika med zavezančevo starostjo v času, ko prvič prejme obročno izplačilo, in pričakovano življenjsko dobo zavezanca, ki se določi glede na podatek Statističnega urada Republike Slovenije o pričakovanem trajanju življenja ob rojstvu v Sloveniji, in sicer kot povprečje pričakovanega trajanja življenja ob rojstvu moškega in ženske.

Davčni zavezanec mora napoved za odmero dohodnine od prejetih obresti pri davčnem organu vložiti do 15. dne v mesecu za preteklo trimesečje. Davčna osnova od obresti, doseženih ob odsvojitvi diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja pred dospelostjo papirja ali pri odkupu diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja pred dospelostjo ali ob dospelosti papirja so obresti, obračunane za obdobje od dneva pridobitve do dneva odsvojitve ali odkupa diskontiranega dolžniškega vrednostnega papirja. Obresti, prejete na podlagi zgoraj navedenih upniško-dolžniških razmerij, so obdavčene dokončno (cedularno), kar pomeni, da se ne vštevajo v letno davčno osnovo, temveč se obdavčijo enkratno po davčni stopnji 25 odstotkov. b) Poročanje prejetih obresti Glede na to, kdo je izplačevalec obresti, se davek na prejete obresti izračuna na podlagi davčnega odtegljaja ali na podlagi vložene davčne napovedi. Če obresti izplača oseba, ki se v Sloveniji po ZDavP-2 šteje za plačnika davka (npr. pravna oseba), davčni odtegljaj opravi izplačevalec obresti (poročanje na obrazcu REK-2). Plačnik davka mora davčni odtegljaj izračunati in odtegniti hkrati z obračunom obresti, plačati pa na dan izplačila dohodka. Če obresti izplača oseba, ki se po ZDavP-2 ne šteje za plačnika davka (npr. fizična oseba ali tuji subjekt), mora posameznik sam napovedati prejete obresti. Davčno napoved odda posameznik na obrazcu ›Napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v Republiki Sloveniji ter drugih državah članicah EU‹ ali ›Napoved za odmero dohodnine od obresti (razen od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v Republiki Sloveniji ter drugih državah članicah EU)‹. V vsakem primeru mora posameznik sam napovedati obresti na denarne

depozite pri bankah in hranilnicah, obresti od vrednostnih papirjev, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in so izdani na podlagi zakona, ki ureja javne finance, ter v določenih primerih obresti od dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izda slovenska gospodarska družba. Davčni zavezanec mora napoved za odmero dohodnine od prejetih obresti pri davčnem organu vložiti do 15. dne v mesecu za preteklo trimesečje. V napovedi je treba navesti prejete obresti, morebitno oprostitev obdavčitve in morebitni v tujini plačani davek. V takem primeru davek izračuna davčni organ v odločbi, ki jo izda predvidoma v 30 dneh od dneva vložitve napovedi. c) Uveljavljanje davka, plačanega v tujini Če je pri izplačilu obresti iz tujine prišlo do obdavčitve v tujini, sme slovenski davčni rezident uveljavljati odbitek za ustrezni znesek plačanega davka v tujini, in sicer v napovedi za odmero dohodnine. Kadar davčni zavezanec v napovedi za odmero dohodnine od teh dohodkov uveljavlja odbitek davka, plačanega v tujini, so sestavni del napovedi tudi ustrezna dokazila glede davčne obveznosti zunaj RS, zlasti o znesku davka, plačanega v tujini, o osnovi za plačilo davka ter o tem, da je znesek davka, plačan v tujini, dokončen in dejansko plačan. Če davčni zavezanec do roka za vložitev napovedi za odmero dohodnine še ne razpolaga z ustreznimi dokazili, lahko ustrezna dokazila predloži naknadno. č) Obresti, ki jih prejme fizična oseba, se izjemoma lahko obravnavajo tudi kot dohodek iz delovnega razmerja Kadar fizična oseba prejme posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od tržne, se navedeno lahko obravnava kot boniteta (dohodek iz delovnega razmerja), če gre za ugodnost, ki jo delavcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo. Če delodajalec delavcu zagotovi posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od tržne, se boniteta določi na podlagi tržne obrestne mere. Za tržno obrestno mero se šteje priznana obrestna mera na podlagi ZDDPO-2 za potrebe določanja obresti med povezanimi osebami.. 

DAVKI

mag. Tamara Prezelj

Avansni računi in obveznost davčnega potrjevanja Zakon o davku na dodano vrednost Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) določa, da mora vsak davčni zavezanec zagotoviti, da sam, prejemnik ali tretja oseba v njegovem imenu in za njegov račun izda račun za: • dobave blaga ali storitev, ki jih opravi drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec; • dobave blaga kupcem, ki niso identificirani davčni zavezanci, v druge države članice EU (pošiljčni posli); • oproščene dobave blaga, opravljene zavezancem v EU, dobave novih prevoznih sredstev in trošarinskih izdelkov v EU; • vsako predplačilo, ki ga prejme, preden opravi dobavo blaga ali storitev drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, ali pošiljčni posel; • vsako predplačilo za storitve, ki ga prejme od drugega davčnega zavezanca ali pravne osebe, ki ni davčni zavezanec, preden so storitve dokončane. Roka za izdajo računov ZDDV-1 na splošno ne določa, izjemi veljata za oproščene dobave blaga, opravljene davčnim zavezancem v druge države članice EU, in za storitve, opravljene zavezancem iz EU, za katere je DDV dolžan plačati prejemnik storitev. V omenjenih dveh primerih nastane obveznost izdaje računa najkasneje 15. dan meseca, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek (je opravljena dobava blaga oziroma storitev). Obveznost izdaje računa za prejeto predplačilo olajša Pravilnik, ki določa, da računa za prejeto predplačilo ni treba izdati, če zavezanec do roka za predložitev DDV obračuna za obdobje, v katerem je prejel predplačilo, izda račun za opravljeno dobavo. V ZDDV-1 najdemo tudi določbe o obveznih podatkih na računih in pravila,

ki določajo, po zakonu katere države se račun izda, v Pravilniku o izvajanju ZDDV-1 pa so v 143. členu določene še izjeme od obveznosti izdajanja računov.

Davčno potrjevanje računov Z začetkom veljavnosti Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR) po 2. 1. 2016 bo treba vse račune, plačane z gotovino, poslati v potrditev davčnemu organu. V tej zvezi so pogosta vprašanja glede izjem od obveznosti potrjevanja računov pa tudi roka, v katerem je račun treba potrditi. Omenjeni zakon glede roka za izdajo računa določa, da mora zavezanec za opravljeno dobavo blaga ali storitev izdati račun najpozneje takrat, ko je dobava opravljena in prejeto plačilo z gotovino.

Kako povezati določbe ZDDV1 z obveznostjo davčnega potrjevanja računov? ZDavPR ne določa, v katerih primerih je račun za opravljeno dobavo blaga ali storitve, ki je plačana z gotovino, treba izdati, zato se je v tem delu treba v celoti opreti na ZDDV-1, saj za zavezanca za potrjevanje računov velja oseba, ki je dolžna po ZDDV-1 izdajati račune. Finančna uprava (FURS) je v odgovorih na vprašanja v zvezi z izvajanjem ZDavPR zavzela stališče, da je treba potrditi vsak račun, za katerega obstaja obveznost izdaje v skladu z ZDDV1. Prvotno je bilo njeno mnenje celó táko, da je obvezno potrditi vsak izdani račun, plačan z gotovino, tudi če ga po ZDDV-1 ni obvezno izdati, vendar je kasneje svoje mnenje spremenila. Iz določbe ZDavPR, da se račun izda (in s tem potrdi) najkasneje takrat, ko sta izpolnjena pogoja, da je opravljena transakcija in prejeta gotovina, izrecno ne izhaja, da je v potrditev treba poslati avansni račun, vendar to izhaja iz pojasnil FURS. Tako stališče po našem mne-

nju ni zakonsko utemeljeno in v nekaterih primerih vodi v nesmiselne rezultate. Z avansnim računom je mišljen račun, ki ga mora zavezanec izdati glede na zgornje določbe ZDDV-1, če prejme predplačilo od davčnega zavezanca ali pravne osebe, ki ni davčni zavezanec, preden dobavi blago ali opravi storitve, in če avans prejme pri prodaji blaga kupcem, ki niso davčni zavezanci, v EU. Razlikovati ga je treba od računa, ki se izda pred opravljeno transakcijo in šteje za ponudbo ter ni veljaven dokument, izdan za namene obračunavanja DDV.

Avans davčnega zavezanca Razlog za to, da je račun treba izdati že ob prejemu predplačila, je ta, da je treba od predplačila obračunati DDV, hkrati pa z nastankom te obveznosti plačnik, ki je davčni zavezanec, pridobi pravico do odbitka vstopnega DDV, za uveljavljanje katere mora imeti račun ali drug ustrezen dokument. S tem bi lahko pojasnili, zakaj v primeru, ko transakcijo vnaprej plača končni kupec, obveznost izdaje računa ne nastane (razen v omenjenem primeru čezmejne prodaje). Čeprav se račun ne izda, obveznost obračuna DDV od predplačila na strani dobavitelja vseeno nastane. FURS v svojih pojasnilih nedvoumno potrdi stališče, da avansnih računov za transakcije, opravljene končnim kupcem, na splošno ni treba izdajati, razen za že omenjene, zato teh računov tudi ni treba potrjevati (je pa to možno, če se zavezanec tako odloči). Vendar pa stališče ›obveznost izdaje po ZDDV1 je enako obveznost potrjevanja po ZDavPR‹ predpisuje, da je treba v potrjevanje pošiljati avansne račune, kadar obstaja obveznost po ZDDV-1. Če upoštevamo rok za izdajo in potrditev računa, kot ju določa ZDavPR, po našem mnenju tako stališče ni ustre-

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

zno, saj je v trenutku prejema avansa izpolnjen samo en pogoj, to je prejem gotovine, drugi, da je transakcija bila opravljena, pa še ne, saj pomeni avans plačilo vnaprej. Iz omenjenih odgovorov FURS na najrazličnejša vprašanja zavezancev v zvezi s potrjevanjem računov tako izvemo tudi naslednje: • če je avans plačan v gotovini, je avansni račun treba poslati v potrditev, prav tako je v potrditev treba poslati končni račun, ne glede na to, kako je plačan preostanek, saj avans v gotovini pomeni, da je račun (delno) plačan gotovinsko; v potrditev FURS tako dobi najprej znesek avansa, potem pa še znesek razlike – slednjega tudi, če ni plačan v gotovini; • avansni račun se ne potrdi, če je plačilo nakazano neposredno na transakcijski račun, potrdi pa se končni račun, če se razlika plačila poravna v gotovini; v tem primeru gre v potrditev samo tisti del zneska, ki je bil dejansko plačan gotovinsko. Iz navedena lahko izpeljemo naslednje: • če je avans plačan v gotovini, vendar avansni račun ni izdan, ker bo izdan račun za opravljeno transakcijo pred iztekom roka za predložitev obrazca DDV-O, se v potrditev pošlje končni račun, ko je izdan, kar je najkasneje ob opravljeni transakciji ali ob prejemu preostanka plačila, kar je pač kasneje; če je bil v tem primeru avans plačan gotovinsko, ta del zneska ne bo šel v potrditev, saj se po pojasnilu FURS pri pošiljanju končnega računa potrdi samo preostanek plačila; • če je v enakem primeru avans 100-odstoten, bo račun v celoti plačan v gotovini, v potrditev bo FURS prejel znesek 0 €. Enako se zgodi tudi v primeru, če je 100-odstotni avans plačal končni kupec.

ni, izdani za transakcije, za katere velja, da je kraj obdavčitve v Sloveniji in da za izdajo računa veljajo določbe ZDDV-1. Možno je namreč, da je kraj obdavčitve v Sloveniji, a se za izdajo računa uporabijo pravila zakona druge države (npr. če zavezanec iz EU opravi storitve, ki so v skladu s 25. členom ZDDV1 obdavčene v Sloveniji, po sedežu prejemnika, se račun izda po pravilih domače države dobavitelja) ali se pravila ZDDV-1 uporabijo kljub temu, da je kraj obdavčitve zunaj Slovenije (na primer storitve, katerih kraj obdavčitve je v tretji državi, storitve, za katere velja splošno pravilo 25. člena, ki se opravijo za davčnega zavezanca iz EU …). Če ta pravila povežemo z obveznostjo izdajanja avansnih računov in stališčem glede njihovega potrjevanja, ugotovimo, da pri pošiljčnih poslih obveznost potrditve nastopi samo takrat, kadar je kraj obdavčitve v Sloveniji. V trenutku, ko se obdavčitev prenese v državo kupca, ker je zavezanec presegel letni znesek dobav v tej državi, nastopi situacija, da se računi ne izdajajo več v skladu z ZDDV-1, zato jih tudi potrjevati ni treba. Končnim kupcem se torej izdajajo in potrjujejo avansni računi le, če je in dokler je pošiljčna dobava obdavčena v Sloveniji. To določbo morajo upoštevati vsi davčni zavezanci, ki prodajajo blago iz Slovenije (prek spleta, katalogov …) in ga pošiljajo kupcem v EU.

Kot omenjeno, iz Zakona o DDV izhaja tudi obveznost izdaje računa za prejeto predplačilo v primeru prodaje blaga končnim kupcem v EU.

Taka situacija, če se vrnemo k stališču FURS, privede do naslednjega: • če slovenski prodajalec prejme avansno plačilo ob naročilu, mora izdati račun in ga potrditi, vendar le če je transakcija obdavčena v Sloveniji in če končnega računa ne bo izdal do izteka roka za predložitev DDV obračuna za obdobje prejema predplačila; • če je transakcija opravljena z daljšim zamikom od datuma prejema plačila, je treba avansni račun izdati in potrditi, hkrati pa je izdati tudi končni račun ob opravljeni transakciji; tak račun je treba ponovno potrditi po zgledih, ki smo jih navedli zgoraj.

ZDavPR ne vsebuje posebnih določb o tem, kako je s potrjevanjem računov pri mednarodnih transakcijah, vendar z interpretacijo namena zakona in s pomočjo pojasnil FURS pridemo do ugotovitve, da se potrjujejo samo raču-

Kar velja za avansne račune pri čezmejni prodaji blaga, ne velja tudi za prodajo končnim kupcem v Sloveniji, vendar ti dve situaciji povezuje dilema, povezana z izdajo in potrjevanjem končnih računov.

Računi za avanse, izdani pri prodaji blaga končnim kupcem v EU

Pri prodaji blaga, ki se kupcem pošilja po pošti ali dostavi po kurirju, je najbolj praktično, da zavezanec račun za dobavo izda in potrdi v trenutku, ko pripravi pošiljko za pošiljanje. V skladu z ZDavPR bi zavezanec račun moral izdati in potrditi najkasneje takrat, ko je opravljena transakcija in prejeta gotovina, kar se v teh primerih praviloma zgodi sočasno, v trenutku, ko se blago izroči kupcu. Ker blago izroči tretja oseba v imenu in za račun dobavitelja, je edini način, da bi zavezanec lahko račun izdal in potrdil pravočasno, ta, da račun izda in potrdi, ko pripravi blago za odpošiljanje, kar pa je, strogo gledano, pred opravljeno transakcijo. V zvezi s tem smo se strahoma spomnili na pojasnilo DURS iz leta 20131, iz katerega izhaja, da se v primeru, ko je račun izdan pred opravljeno dobavo blaga (znotraj EU) – čeprav se nanaša na konkretno transakcijo in ne gre za predračun v smislu ponudbe (kjer se dobava pogojuje z vnaprejšnjim plačilom) –, tak račun ne šteje kot račun, izdan za namene DDV. Če bi tudi pri pošiljčnem poslm (domačem ali čezmejnem) uporabili enako interpretacijo, bi namreč kot pravilno potrjen lahko veljal samo tisti račun, ki nosi datum in uro izročitve blaga, ne pa tudi račun, ki spremlja pošiljko. Če je doslej veljalo, da je pred opravljeno transakcijo izdan vsak račun, ki nosi datum, ki je pred opravljeno transakcijo, bi po novem lahko prišlo celo do tega, da je pred transakcijo izdan (in s tem neveljaven za namene DDV in za potrjevanje) vsak račun, ki ima čas izdaje (v urah in minutah) pred izročitvijo blaga in prejemom gotovine. Nekaj upanja nam daje pojasnilo FURS ob primeru opravljanja storitev na terenu. V zvezi z njimi je pojasnil, da zavezancu, če ne želi, ni treba nabavljati mobilne registrske blagajne (ali uporabiti vezane knjige računov), saj lahko račun izda v pisarni (poslovnem prostoru), še preden se odpravi na teren (seveda, če točno ve, kakšno storitev bo opravil in za kašno ceno). V tem primeru FURS ni pomislil, da gre po zgledu pojasnila o dobavah blaga v EU za predračun, in je menil, da je tako ravnanje rešitev, ki se jo je mogoče uporabiti in si tako poenostaviti poslovanje. Upajmo, da bo v praksi oziroma pri nadzoru prevladal razum..  1 Pojasnilo DURS, št. 4230-750361/2012-2, z dne 20. 2. 2013.

DAVKI

dr. Tatjana Jovanovič

Samozaposleni v kulturi in samostojni novinarji

ako kot športniki, o katerih smo pisali v prejšnji številki Unikuma, spadajo tudi samozaposleni v kulturi in samostojni novinarji med poslovne subjekte. Gre za druge fizične osebe, ki opravljajo registrirane dejavnosti in so vpisane v Poslovni register Slovenije (2. člen Zakona o poslovnem registru, ZPRS-1, Uradni list RS, št. 49/2006, 33/2007-ZSReg-B, 19/2015). Samostojni kulturni delavci so statusno urejeni v Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK, Uradni list RS, št. 77/2007, 56/2008, 4/2010, 20/2011, 111/2013), medtem ko status samostojnega novinarja ureja Zakon o medijih (Zmed, Uradni list RS, št. 110/2006-uradno prečiščeno besedilo, 36/2008-ZPOmK-1, 77/2010-ZSFCJA, 90/2010-odl. US, 87/2011-ZAvMS, 47/2012, 47/2015-ZZSDT). Samozaposleni v kulturi so osebe, ki kot samostojen poklic opravljajo kulturno dejavnost in so kot taki registrirani v posebnem razvidu pri Ministrstvu za kulturo. Za pridobitev pravice do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno zdravstveno zavarovanje ter za starševsko varstvo in za zaposlovanje od najnižje pokojninske osnove za socialno in zdravstveno zavarovanje iz državnega proračuna lahko zaprosijo v primerih, ko njihovo delo pomeni izjemen kulturni prispevek ali gre za poklice ali dejavnosti, ki jih je zaradi kadrovskih potreb v kulturi treba posebej podpirati (deficitarni poklici), če delo samozaposlenega v zadnjih treh letih pomeni prispevek k razvoju področja, ki ga zajema ta poklic. Pravica do plačila prispevkov se podeljuje za tri leta z možnostjo ponovnih podeljevanj. Poleg omenjenih vsebinskih pogojev mora kulturnik izpolnjevati tudi pogoj dohodkovnega cenzusa. Kritje prispevkov mu namreč v tekočem letu pripada le, če je rezident Republike Slovenije za davčne namene in mu njegov dohodkovni položaj ne zagotavlja normalnih pogojev za delo, kar se za vsako tekoče leto ugotavlja na podlagi

povprečja dohodkov iz preteklih zadnjih treh let; v letu 2015 znaša cenzus 20.163,87 evra bruto. Podrobnejša pravila in pogoje glede pridobitve pravice do financiranja prispevkov za socialno varnost določa Uredba o samozaposlenih v kulturi (Uradni list RS, št. 45/2010, 43/2011, 64/2012, 28/2014). Status samostojnega novinarja pridobi novinar z vpisom v razvid samostojnih novinarjev pri Ministrstvu za kulturo po predhodnem mnenju registrirane strokovne organizacije novinarjev (Zmed). Vpis se izvede, če ima novinar izkaz o aktivnem znanju slovenskega jezika, če ni državljan Republike Slovenije, če opravlja novinarsko dejavnost kot edini ali glavni poklic, če ima dokazila o objavah v medijih (ki so določeni z 12. členom Zmed) ter če mu ni bilo s pravnomočno sodno odločbo prepovedano opravljanje te dejavnosti. Podrobnejši postopek in merila za pridobitev statusa in za vodenje razvida samostojnih novinarjev kot javne knjige ureja Uredba o postopku in podrobnejših merilih za pridobitev statusa samostojnega novinarja (Uradni list RS, št. 105/2001). Tako kot za vse ostale druge osebe, ki opravljajo dejavnost, velja tudi za samozaposlene v kulturi in samostojne novinarje, da morajo glede vodenja poslovnih knjig in evidenc, sestavljanja letnih poročil, knjigovodskih listin, dostopnosti do poslovnih knjig in poročil upoštevati določila o podjetniku (s. p.-ju) iz Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), SRS 39, druge SRS ter Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (Uradni list RS, št. 138/2006, 52/2007, 21/2013). To pomeni, da se morajo ob začetku opravljanja dejavnosti odločiti, kako bodo ugotavljali davčno osnovo za davek od dohodkov iz dejavnosti. Če se odločijo za vodenje poslovnih knjig (na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov), imajo na izbiro enostavno ali dvostavno knjigovodstvo. Slednje jih

zavezuje tudi k oddaji davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Kulturniki rezidenti, ki samostojno opravljajo specializiran poklic na področju kulturne dejavnosti in so vpisani v razvid samozaposlenih v kulturi, pod pogojem, da gre za poklic, ki je značilen samo za področje kulturne dejavnosti in če nimajo sklenjenega delovnega razmerja in ne opravljajo druge dejavnosti, uveljavljajo posebno osebno olajšavo (113. člen ZDoH-2). Ta pripada tudi rezidentu, ki samostojno opravlja novinarski poklic in je vpisan v razvid samostojnih novinarjev ter nima sklenjenega delovnega razmerja in ne opravlja druge dejavnosti. Posebna osebna olajšava omogoča torej samozaposlenim v kulturi ter samostojnim novinarjem zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti v višini 15 odstotkov prihodkov letno, do zneska 25.000 evrov njegovih prihodkov iz dejavnosti v letu, za katero se odmerja dohodnina. Če se samozaposleni v kulturi ter samostojni novinarji odločijo, da poslovnih knjig ne bodo vodili in bodo torej davčno osnovo ugotavljali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih (80 odstotkov) odhodkov, pa so zavezani voditi le poenostavljene evidence (evidenco knjigovodskih listin in evidenco osnovnih sredstev) ter letno oddajati davčni obračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Tako kot za vse druge ›normirance‹ velja, da se za ta način lahko odločijo, če v preteklem davčnem letu njihovi prihodki niso presegli 50.000 evrov oziroma niso presegli 100.000 evrov in so imeli v obveznem zavarovanju vsaj eno osebo za polni delovni čas neprekinjeno vsaj 5 mesecev. Prav tako ni posebnosti glede obračunavanja in plačevanja prispevkov za socialno varnost, razen za tiste samozaposlene v kulturi, ki izpolnjujejo že omenjene pogoje in jim pripada kritje prispevkov za socialno varnost iz proračuna. 

NOVICE

SPREJETA JE BILA ŽE DRUGA SPREMEMBA PRAVILNIKA O IZVAJANJU ZDAVPR SRS 2016 končno izdani, objavljeni so v Ur.l. RS št. 95/2015 in začno uporabljati za poslovno leto, ki se prične 1.1.2016 in kasneje. Konec novembra se je že drugič spremenil Pravilnik o izvajanju zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR), pa se zakon sploh še ni začel uporabljati. Z novelo se olajšuje oz. poenostavlja davčno potrjevanje računov, ki se izdajajo za storitve, opravljene preko avtomatov. Po dopolnjeni določbi: • da se do 30. junija 2016 štejejo računi, izdani za opravljene storitve prek avtomatov, za potrjene pri davčnem organu, ko zavezanec davčnemu organu pošlje vsaj podatke o davčni številki zavezanca, datumu izdaje računa, zaporedni številki računa in vrednosti za plačilo, kar pomeni, da lahko pošlje precej manj podatkov, kot se jih bo pošiljalo sicer, • poleg tega bo do 31. decembra 2022 zaščitna oznaka izdajatelja računa (ZOI) lahko sestavljena zgolj iz davčne številke zavezanca, datuma izdaje računa in številke računa, kar pomeni, da se bo ustvarila brez upoštevanja časa izdaje računa (v urah in minutah) in vrednosti računa (drugače kot to velja v splošnem

za druge račune). FURS bo v zvezi s kreiranjem ZOI v teh primerih pripravil posebna tehnična navodila. Zaščitna oznaka se na računu iz avtomata navede zgolj v tekstovni obliki, torej brez QR ali druge dopustne »slikovne kode«. Spremenjene določbe zavezancem v obdobju do 30. 6. 2016 omogočajo, da bodo lahko za račune, izdane za storitve opravljene preko avtomatov, v potrjevanje pošiljali le podatke o davčni številki zavezanca, datumu izdaje računa, zaporedni številki računa in vrednosti za plačilo, in sicer na poenostavljen način (npr. kot lastni dokument (tabela) preko sistema eDavki).

Pod besedilom bo v obliki QR kode in v obliki besedila zapisan spletni naslov www.fu.gov. si/blagajne, napis v spodnjem delu obvestila, ki je na ozadju črne barve in pravi: »Vklopi razum, zahtevaj račun!« ostaja nespremenjen. Prvotno zahtevana velikost obvestila je bila 148 x 210 mm (format A5), po novem pa bo moralo biti obvestilo veliko vsaj 148 x 210 mm (lahko tudi več), v primeru premičnega prostora pa najmanj 74 x 105 mm (format A7).

Druga sprememba pravilnika zadeva obvestila kupcem o obveznosti izdaje in prevzema ter zadržanja računa. Posega se v vsebino obvestila in njegovo velikost. Po novem bo moralo biti na obvestilu zapisano: »Prodajalec mora za dobavo blaga ali storitev izdati račun in ga izročiti kupcu. Kupec mora prevzeti račun in ga zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora”.

Preiskava tako za majhne kot tudi za mikro kapitalske družbe Glavna novost, ki jo je prinesla nova računovodska direktiva in s tem novela ZGD-1I je izkazovanje sredstev po izvirni vrednosti, to je začetno merjenje po nakupni ceni ali proizvajalnih stroških, kot je določeno s SRS ali MSRP. Od tega pravila zakon dovoljuje dve izjemi, in sicer vrednotenje: • opredmetenih osnovnih sredstev po revaloriziranih zneskih in • finančnih instrumentov, vključno z izvedenimi fi-

nančnimi instrumenti, ter naložbenih nepremičnin po poštenih vrednosti. 57. člen ZGD-1 določa, da če tako računovodsko usmeritev izberejo majhne kapitalske družbe, je zanje obvezna preiskava letnih računovodskih izkazov, ki jo opravi revizor. Kot nam je te dni pojasnilo ministrstvo za gospodarstvo, pa ta obveza (preiskava letnih poročil) velja tudi za mikro kapitalske družbe. Iz preiskave so torej izvzete le osebne družbe.

STROKOVNA MNENJA IR

Mnenja Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

DDV pri prefakturiranju stroškov storitev Podjetje ima z občino sklenjeno pogodbo o izvajanju storitev upravljanja in rednega vzdrževanja stanovanj. Občina kot lastnica stanovanj je naročila obnovo oken, torej vzdrževanje oziroma investicijo v stanovanje. Zanima nas, kakšna je v tem primeru obdavčitev z davkom na dodano vrednost, in sicer, ko od dobavitelja prejmemo račun z davkom za storitev menjave oken, ki ga nato samo prefakturiramo naprej v enakem znesku naročniku. • Kako je z odbitkom DDV na računu, ki ga prejmemo od dobavitelja? Ali se račun vpiše v evidence DDV? • Kako je z DDV, ko izdamo račun občini za opravljeno storitev? Ali se omenjena storitev šteje v davčno osnovo in vpiše v knjige DDV? • Kakšna je davčna stopnja v obeh zgoraj navedenih primerih oziroma kakšna bi bila, če bi naročilo dobili od fizične osebe?

Mnenje Iz opisa dejanskega stanja ne razberemo, ali podjetje kot upravnik naroči storitve obnove stanovanj pri podizvajalcu v svojem imenu ali v imenu občine in ali se račun, ki ga prejme in plača podjetje, glasi na občino ali na podjetje, zato bomo v nadaljevanju opredelili obe situaciji. a) Podjetje naroči storitve obnove pri podizvajalcu v svojem imenu za račun občine Kadar davčni zavezanec pri opravljanju storitev deluje v svojem imenu in za račun druge osebe, se v skladu s 16. členom Zakona o DDV (ZDDV-1) šteje, da prejme in dobavi te storitve sam. Kadar torej podjetje v odnosu z izvajalcem storitev deluje kot naročnik in prejemnik storitev, ne moremo govoriti o ›prefakturiranju‹ stroškov, temveč o tem, da storitve končnemu prejemniku (tj. občini) dobavi podjetje, potem ko jih je prejela od svojega podizvajalca. V takem premeru izvajalec izda račun za opravljeno storitev, ki se glasi na podjetje kot prejemnika storitev, podjetje pa občini zaračuna storitve v svojem imenu, kot da bi jih opravila sama. Storitev podjetje obravnava kot vhodno transakcijo in račun vključi v knjigo prejetih računov. Za storitev, ki jo opravi v nadaljevanju, izda račun, ga vključi v knjigo izdanih računov in obračuna DDV, če je to potrebno.

V opisanem primeru predpostavljamo, da storitve, na katere se nanašajo vprašanja, štejejo za gradbene (torej se v skladu z SKD uvrščajo pod šifro F/Gradbeništvo) in da zanje velja 76.a člen ZDDV-1. Uporaba 76.a člena pomeni, da v primeru opravljanja gradbenih storitev (pod)izvajalec na računu sicer prikaže znesek DDV, vendar davek dejansko obračuna prejemnik (torej podjetje) po načelu samoobdavčitve. Izdajatelj računa na računu navede klavzulo: »DDV v skladu s 76.a členom obračuna prejemnik« ali vsaj »obrnjena davčna obveznost«. Nadaljnji obračun DDV na storitve, ki jih podjetje opravi za občino, je odvisen od tega, ali se občina šteje za davčnega zavezanca in ali ima identifikacijsko številko za DDV. Če nabavlja storitve za namene opravljanja obdavčljive gospodarske dejavnosti, za katero je identificirana, predloži identifikacijsko številko za DDV podjetju in obveznost obračuna v skladu s 76.a členom ZDDV-1 preide na občino kot prejemnico. Podjetje pri izdaji računa ravna, kot je opisano zgoraj za podizvajalca. Če občina ni identificirana za DDV, obveznost obračuna DDV ostane na podjetju. Podjetje ima pravico do odbitka vstopnega DDV glede na namen opravljene nabave in način ugotavljanja odbitnega deleža, če ne izvaja izključno obdavčenih transakcij. b) Podjetje B naroči storitve obnove pri podizvajalcu v imenu za račun občine Če podjetje pri naročanju storitev deluje kot neposredni zastopnik, torej v imenu in za račun občine, se šteje, da storitev izvajalca prejme neposredno občina. Račun za storitev se mora glasiti na občino kot prejemnico storitev, kot plačnik storitev pa je v skladu z dogovorom lahko določeno podjetje kot upravnik oziroma naročnik. Če je prejemnik in plačnik takega računa podjetje, se šteje, da ta poravna obveznost za račun občine. Na računu, ki ga v nadaljevanju izda občini, se v tem delu ne zaračuna storitev, ki bi jo opravil izdajatelj računa (podjetje), saj gre dejansko zgolj za »zahtevek za vračilo sredstev oziroma zahtevek za povračilo izdatkov, ki jih je podjetje plačalo namesto občine«. Tovrstni izdatki se ne štejejo v davčno osnovo za obračun DDV (6. odstavek 36. člena ZDDV-1). Podjetje na zahtevku za plačilo, ki ga izda občini in kateremu priloži račun podizvajalca, navede klavzulo: »DDV ni

UNIKUM | DECEMBER 2015 | STROKOVNA MNENJA IR

obračunan v skladu s c) točko 6. odstavka 36. člena ZDDV-1«. Podjetje računa, ki ga prejme od izvajalca storitev, ne vključi v svoje knjigovodske evidence (vodi ga med prehodnimi postavkami), saj ni in se ne šteje za prejemnika zaračunanih storitev ne na podlagi dogovora ne na podlagi računa, ki ga prejme od izvajalca, in se ne glasi nanj. Zato tudi nima pravice do odbitka vstopnega DDV.

nimo, da dejstvo, da storitev v primeru pod a) zgoraj nabavi upravnik, na višino davčne stopnje ne vpliva.

Občina, če je zavezanka za DDV, v svoje evidence DDV vključi račun izvajalca in na njegovi podlagi odbija vstopni DDV, če ima do tega pravico.

Opredelitev transakcije za dobavo blaga (v skladu s 4. odstavkom 54.a člena Pravilnika) v primeru nesocialnih stanovanj za namene določanja višine davčne stopnje ne vpliva na uporabo 76.a člena ZDDV-1 (Pojasnilo DURS, št. 423024/2010, z dne 12. 4. 2010).

Pravilnik v 127.a členu določa, da takrat, kadar davčni zavezanec naroča blago in storitve prek upravnika nepremičnin, ki deluje v njegovem imenu in za njegov račun, 76.a ne velja, kadar se uporabi c) točka 6. odstavka 36. člena zakona, kar pomeni, da mora DDV obračunati izvajalec. c) Davčna stopnja Za storitve obnove in popravil stanovanj je v nekaterih primerih predpisana nižja stopnja DDV (Priloga I k ZDDV – točki (11) in (11a)). Na presojo, ali je dopustno uporabiti nižjo stopnjo, vplivata opredelitev vrste stanovanja in narava transakcije. Velja namreč, da: • se pri stanovanjih, stanovanjskih in drugih objektih, namenjenih za trajno bivanje, ki so del socialne politike, in njim pripadajočih delih uporabi nižja stopnja DDV na vse obnove in popravila, ki se štejejo za gradbene storitve, in se zaračunajo neposredno investitorju; • Stanovanje je del socialne politike, če v večstanovanjski stavbi ne presega 120 m2 ali v enostanovanjski stavbi ne presega 250 m2 uporabne površine stanovanjskega objekta. Uporabna površina je seštevek površine bivalnih prostorov (3. odstavek 54. člena pravilnika). • se pri stanovanjskih in drugih objektih, namenjenih za trajno bivanje, ki niso del socialne politike, in njim pripadajočih delih nižja stopnja uporabi samo takrat, če materiali, ki se uporabijo v zvezi z opravljeno storitvijo, ne predstavljajo bistvenega dela vrednosti dobave. • Če v vrednosti obnove in popravil stanovanjskih objektov ali njim pripadajočih delov, ki niso del socialne politike, vrednost dobavljenih materialov presega 50 odstotkov celotne vrednosti opravljene storitve brez DDV, se šteje, da gre za dobavo blaga, in ne za opravljanje storitev obnove in popravil (4. odstavek 54.a člena Pravilnika). Kar zadeva pogoj, da je storitev zaračunana ›neposredno investitorju‹, DURS v pojasnilu št. 4230-498723/2013-2 01620-02, z dne 14. 8. 2013, piše: »Kot izhaja iz pojasnila Davčne uprave Republike Slovenije, št. 4230-252/2008, z dne 11. 11. 2008, […] Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1; Uradni list RS, št. 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 83/2012, 14/2013, 46/2013-ZIPRS1314-A) in pravilnik ne opredelita pojma ›investitor‹, vendar iz dosedanjih pojasnil zakonodajalca izhaja široka razlaga pojma investitor.« Po tej razlagi se v skladu s pojasniloma DURS kot neposredni investitor šteje na primer podjetje, ki gradi stanovanjske objekte za trg, ali najemnik stanovanja v zvezi s storitvami pleskanja najetega stanovanja, ki se mu opravijo, zato me-

Za uporabo nižje stopnje je torej ključno, da gre za gradbene storitve in objekt, ki je del socialne politike. Če pogoj glede objekta ni izpolnjen, je pomembno še, da pri opravljeni transakciji po vrednosti ne prevladuje blago.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006, spremembe: 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 141/2006, spremembe: 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011, 102/2012, 54/2013.

Pogodba o poslovodenju in povračilo potnih stroškov Neprofitni zavod deli hrano socialno ogroženim skupinam (skupaj s CSD, Rdečim križem, ZPM). Skuha se topel obrok, ki se prodaja po 0,50 evra za ljudi iz te skupine. V zavodu je zaposlen en človek. Poleg njega delajo prostovoljci in še ena oseba, ki stvari organizira, postavlja, išče in koordinira donatorje. Ta oseba je tudi direktor tega zavoda. Mesečno mu bo izplačanih 100 evrov prek pogodbe o poslovodenju. • Ker oseba ne deluje samo kot prostovoljec, ampak prejema tudi dohodek po pogodbi o poslovodenju, nas zanima, ali ji lahko povrnemo stroške v zvezi s službeno potjo (potne naloge), ne da bi jih bilo treba obdavčiti. • Kako bi bilo to sploh obdavčeno (če je)?

Mnenje Dohodek direktorja družbe se skladno s 1. točko 2. odstavka 37. člena ZDoh-2 šteje za dohodek iz delovnega razmerja. Med dohodke iz delovnega razmerja se štejejo tudi vsa izplačila za povrnitev stroškov v zvezi z opravljanjem dela, ki jih opravlja kot direktor tega zavoda. Pri izplačilu dohodka iz delovnega razmerja po ZDoh-2 se povračila stroškov v zvezi z delom ne vštevajo v davčno osnovo tega dohodka, in sicer pod pogoji in do višine, ki jo določi vlada. To pomeni, da se potni stroški, ki nastanejo v zvezi z opravljanjem del, ki jih izvaja kot direktor tega zavoda, ne vštevajo v davčno osnovo. Kot navajate, je dejavnost zavoda neprofitna, zato se tudi potni stroški, ki niso vezani na opravljanje nalog direktorja zavoda, ne vštevajo v davčno osnovo, kadar so namenjeni pokritju stroškov za opravljanje neprofitnih/prostovoljnih del v zavodu. Na podlagi 4. točke 108. člena ZDoh-2 se namreč v davčno osnovo ne vštevajo prejemki, namenjeni pokritju dokumentiranih stroškov prevoza, nočitve in dnevni-

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

ce, kadar je izplačilo opravljeno fizični osebi, ki prostovoljno sodeluje v prostovoljnih ljubiteljskih, humanitarnih, dobrodelnih dejavnostih in splošnokoristnih dejavnostih, pod pogojem, da so navedene dejavnosti nepridobitne. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 117/2006, 33/2007 Odl.US: U-I-198/05-12, 45/2007 Odl.US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010-UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6, 106/2010, 9/2011-ZUKD1, 13/2011-UPB7, 9/2012 Odl.US: U-I-18/11-10, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 71/2012 Odl.US: U-I-76/11-15, 75/2012, 94/2012, 52/2013 Odl.US: U-I-147/12-18, 96/2013.

Opredelitev povezanosti Pri letnem poročanju AJPES-u za namene državne statistike moramo tudi opredeliti, ali so družbe nadrejene ali podrejene. Med njimi obstajajo naslednje kapitalske povezave: • družba A, d. o. o., ima 70-odstotni delež v družbi B, d. o. o.; • družba B, d. o. o., ima 51-odstotni delež v družbi C in 40-odstotni delež v družbi E, d. o. o, in 50-odstotno udeležbo v zavodu F; • družba C, d. o. o., ima 27,5-odstotni delež v kapitalu družbe D, d. o. o.

Družba C je podrejena družba družbi B, zato kljukica pri e). Družba E ni podrejena družba, je le pridružena družba, za katero pa opredelitev v statističnem poročanju nima izbire, zato lahko ostane prazno oziroma izberete a) nepovezana družba, kar velja tudi za družbo D. Povezanosti s subjektom F ne opredeljujete, ker je zavod in se ne vključuje v konsolidacijo, ne more biti ne podrejena, ne nadrejena ne pridružena, torej kakorkoli povezana družba, ker ima drugo statusno obliko. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Uradni list RS, št. 118/2005, 10/2006-popr., 58/2006, 112/2006-popr., 112/2006-popr., 3/2007, 12/2008, 119/2008, 1/2010, 90/2010-popr., 80/2011, 2/2012, 64/2012. • Zakon o gospodarskih družbah, Uradni list RS, št. 65/2009-uradno prečiščeno besedilo, 33/2011, 91/2011, 32/2012, 57/2012, 44/2013-odl. US, 82/2013.

Nagrada in povračilo stroškov za delo športnih sodnikov

Ali je pri vseh podrejenih družbah treba navesti družbo A, d. o. o.?

1. Društvo organizira tekmo. Sodniki dobijo plačilo za povračilo stroškov: kilometrino, dnevnice in plačilo za dejansko število ur sojenja. Za uro sojenja prejmejo npr. 10 €/h. Vsi dogovori s sodniki so izplačila v neto zneskih. Kakšna je obdavčitev povračil stroškov in plačila sojenja, katere obrazce je treba oddati? Ali se obdavčitev in postopek kaj razlikuje, če se povrnejo le stroški (kilometrina in dnevnice) brez plačila ur sojenja? Kateri dokumenti so podlaga za obračun in plačilo? Ali je treba nakazati povračila na transakcijski račun sodnika?

Naj dodatno pojasnimo, da so vse družbe (razen družbe E) registrirane na istem naslovu, med seboj poslujejo in imajo istega direktorja.

Če je treba prejemke in povračila obdavčiti, ali lahko zavezanci dejanske stroške uveljavljajo pri letni dohodnini?

Zanima nas, ali so pravilne naslednje naše opredelitve: • družba B je podrejena družbi A; • družbe C, E in F so podrejene družbi B; • družba D je podrejena družbi C.

2. Zavezanec ima registrirano dejavnost 86.909. Ali lahko na AJPES-u razširi svojo dejavnost še za vrsto dejavnosti 86.220 in mu pri tej vrsti dejavnosti brezplačno pomaga žena (dermatolog) kot družinski član 40 ur na mesec?

Mnenje Zavezanost h konsolidaciji in opredelitev vključenosti v skupino se lahko presoja bodisi po MSRP, če so ti izbrani kot podlaga za vaše računovodenje, bodisi po ZGD-1, če imate izbrano podlago SRS. ZGD-1 namreč še ni usklajen z MSRP glede določb o konsolidiranju. V nadaljevanju podano mnenje temelji na predpostavki, da vodite knjige na podlagi SRS in ZGD-1. Dodatno se po ZGD1 pri presoji povezanosti razen glasovalnih pravic upošteva tudi pravica do imenovanja/odpoklica poslovodstva, nadzornega sveta in pogodb. Ker o vsem tem nimamo podatkov, se v mnenju oziramo zgolj na lastniške deleže, za katere predpostavljamo, da so enaki deležem glasovalnih pravic. Družba A je nadrejena, zato pri opredelitvi izberete bodisi b) bodisi c). Družba B je nadrejena in hkrati podrejena družba, zato pri opredelitvi izberete bodisi č) bodisi d).

Mnenje 1. a) Sodniki so plačani za delo Sodniki na tekmah za izvedbo sojenja (tj. za opravljeno delo) dobijo določeno plačilo glede na dejansko število ur sojenja in povračilo stroškov. Glede na dejanske okoliščine je mogoče sklepati, da se njihovo delo obravnava kot delo po podjemni pogodbi, dohodek pa kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Pri tem ni pomembno, ali je dohodek dogovorjen v neto ali bruto znesku.

UNIKUM | DECEMBER 2015 | STROKOVNA MNENJA IR

Dohodek iz drugega pogodbenega razmerja vključuje vsak posamezni dohodek za opravljeno delo ali storitev. Glede na to je treba ustrezno obračunati dohodnino, prispevke za socialno varnost in posebni davek na določene prejemke.

razmerja, ki ni opravljena v okviru delovnega razmerja ali v okviru neodvisnega samostojnega opravljanja dejavnosti. Posebni davek na določene prejemke obračuna in plača plačnik davka po stopnji 25 odstotkov.

Davčna osnova dohodka iz drugega pogodbenega razmerja je prejeti dohodek, vključno z morebitnimi povračili stroškov in bonitetami. Povračila stroškov se v davčno osnovo dohodka vštevajo v celotnem znesku, in sicer ne glede na to, ali je delodajalec povračila stroškov izplačal prejemniku dohodka ali je nudenje posameznih storitev (npr. prevoz) plačal neposredno ponudniku storitev. Davčna osnova od tega dohodka je vsak posamezni dohodek, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačati delojemalec in za normirane stroške v višini 10 odstotkov dohodka. Dohodek iz drugega pogodbenega razmerja se všteva v letno davčno osnovo.

Izjemoma se davek ne plača pri izplačilu nagrad in povračil stroškov fizični osebi, ki prostovoljno oziroma na podlagi vabila ali poziva sodeluje v prostovoljnih, ljubiteljskih, humanitarnih, invalidskih, izobraževalnih, zdravstvenih, kulturnih, športnih, raziskovalnih dejavnostih ter v dejavnostih društev in njihovih zvez, zaradi uresničevanja ciljev oziroma namenov, zaradi katerih so društva ustanovljena, ne pa v okviru opravljanja gospodarskih dejavnosti po 10. členu Zakona o društvih, pod pogojem, da izplačila nagrad ne presegajo 625 evrov letno, povračilo stroškov v zvezi z opravljanjem storitve pa ne presega višine, ki je določena s predpisom vlade (davčna uredba).

Poleg normiranih stroškov je mogoče uveljavljati tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, pri tem pa je treba dodati, da se dejanski stroški prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev uveljavljajo šele v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine (glej Obrazec za ugovor zoper informativni izračun dohodnine) – če gre za slovensko društvo, ki je plačnik davka, in stroške uveljavlja zavezanec (sodnik), ki je rezident Republike Slovenije. Dejanski stroški se priznajo na podlagi predložitve dokazil o njihovem nastanku pod pogoji in do višin, določenih z Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo – davčna uredba.

Plačnik davka, za dohodek, ki je v skladu z določili Zakona o posebnem davku na določene prejemke (ZPDDP) obdavčen s posebnim davkom na določene prejemke, davčnemu organu predloži tudi obračun posebnega davka na določene prejemke, ki je določen s Pravilnikom o obrazcu za obračun posebnega davka na določene prejemke. Rok za plačilo posebnega davka na določene prejemke je 3 dni od izplačila dohodka.

Akontacija dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja se izračuna in plača od davčne osnove po stopnji 25 odstotkov (10. odstavek 127. člena ZDoh-2). Če dohodek iz drugega pogodbenega razmerja izplača oseba, ki je plačnik davka, izračun akontacije dohodnine opravi plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja (obrazcu REK-2). Če izračunani znesek akontacije dohodnine ne presega 20 evrov, se v skladu z 282. členom ZDavP-2 od dohodkov rezidenta, od katerih se akontacija dohodnine plačuje z davčnim odtegljajem, slednji ne odtegne in ne plača. Ne glede na oprostitev plačila akontacije dohodnine se ti dohodki vštevajo v letno davčno osnovo. Vse prispevke od dohodka slovenskega sodnika, ki jih izplača slovenska pravna oseba, odtegne ta, saj je ta plačnik davka po ZDavP-2, in jih poroča na obrazcu REK-2 najkasneje na dan izplačila dohodka. O izplačanem dohodku, obračunu in plačilu akontacije dohodnine ter prispevkov delojemalca mora izplačevalec (plačnik davka) obvestiti tudi prejemnika dohodka. Od dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja se v skladu z Zakonom o posebnem davku na določene prejemke (ZPDDP) plačuje tudi posebni davek na določene prejemke. Osnova za obračun in plačilo davka je vsako posamezno bruto izplačilo fizični osebi za opravljeno delo ali storitev na podlagi pogodbe. Za ›opravljeno storitev na podlagi drugega pogodbenega razmerja‹ se za namene izvajanja ZPDDP šteje vsaka storitev na podlagi dvostranskega pravnega

Ob upoštevanju vsega navedenega je torej obdavčitev naslednja. Če so sodniki vključeni v socialno zavarovanje že na drugi podlagi, se pri izplačilu dohodka na podlagi opravljenega sojenja upoštevajo: • osebni davek na določene prejemke po stopnji 25 odstotkov od (bruto) dohodka v breme plačnika davka (društva); • prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delodajalca (8,85 odstotka); • prispevki delodajalca za poškodbe pri delu (0,53 odstotka); • normirani stroški (10 odstotkov); • prispevki za zdravstveno zavarovanje delojemalca (6,36 odstotka); • akontacija dohodnine po stopnji 25 odstotkov, in sicer od dohodka, zmanjšanega za prispevke delojemalca (ZZ 6,36 odstotka) in normirane stroške. Izpolnitev obrazca REK-2 po šifrah, če je 100 € neto izplačilo (10 €/h × 10 h): • Šifra 010 – vpišemo vrsto dohodka za REK – 1501 • Šifra 011 – vpišemo, za kateri mesec se izplačuje dohodek – npr. 05.2015 • Šifra 012 – vpišemo datum plačila • Šifra 013 – vpišemo število prejemnikov dohodka – npr. 1 • Šifra 015a – vpišemo število prejemnikov, ki jim je bil plačan prispevek za ZZ – npr. 1 • Šifra 015b – vpišemo število prejemnikov, ki jim je bil plačan prispevek za PIZ – npr. 1 • Šifra 016 – vpišemo neto izplačilo – 100,00 € • Šifra 101 – vpišemo bruto dohodek – 137,50 € • Šifra 106 – vpišemo 10-odstotne normirane stroške – 13,75 € • Šifra 107 – vpišemo davčno osnovo (bruto dohodek, zmanjšan za prispevek za ZZ in normirane stroške) – 115,00 € • Šifra 201 – vpišemo znesek dohodnine – 28,75 € • Šifra 221 – vpišemo 8,85-odstotni prispevek delodajalca za PIZ – 12,17 €

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

• Šifra 222 – vpišemo 0,53-odstotni prispevek delodajalca za ZZ – 0,73 € • Šifra 224 – vpišemo 6,36-odstotni prispevek delojemalca za ZZ – 8,75 € • Na koncu vpišemo še 25-odstotni znesek posebnega davka na določene prejemke – 34,37 € • Druga polja ostanejo neizpolnjena. b) Sodniki niso plačani za delo, dobijo le povračilo stroškov Kadar sodniki prejmejo samo povračilo stroškov, se navedeno izplačilo ne obdavči z dohodnino, saj lahko pride v poštev izjema iz 4. odstavka 108. člena ZDoh-2. Ta določa, da se v davčno osnovo ne vštevajo prejemki, namenjeni pokritju dokumentiranih stroškov prevoza, nočitve in dnevnice, kadar je izplačilo opravljeno fizični osebi, ki prostovoljno oziroma na podlagi vabila ali poziva sodeluje v dejavnostih društev in njihovih zvez (za sodelovanje se šteje tudi delovanje v organih društev in njihovih zvez), zaradi uresničevanja ciljev oziroma namenov, zaradi katerih so društva ustanovljena, ne pa v okviru opravljanja pridobitne dejavnosti teh društev, in v zvezi s tem prejme le povračilo navedenih stroškov pod pogoji in do višin, ki so določeni za povračila stroškov v predpisu vlade iz 44. člena ZDoh-2 (davčna uredba). Kot rečeno, je navedena oprostitev obdavčitve mogoča le na podlagi ustreznih dokazil o nastanku teh stroškov, to pa so računi, potni nalogi in druga verodostojna dokumentacija, ki kaže na nastanek stroška. c) Nakazila na TRR ZDavP-2 določa, da morajo pravne in druge osebe, samostojni podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, upravni in drugi državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila prejemnikom nakazovati na njihove transakcijske račune, odprte pri ponudnikih plačilnih storitev. Plačil za dobavljeno blago in opravljene storitve ter drugih plačil izjemoma sicer ni treba nakazovati na transakcijske račune, če gre za primere iz 23.a člena Pravilnika o izvajanju ZDavP-2, navedena izjema pa v vašem primeru ne pride v poštev. Plačila morate zato fizičnim osebam nakazovati na TRR. 2. Pomoč družinskega člana Podjetje lahko opravlja najrazličnejše dejavnosti, če je zanje ustrezno registrirano (registrirana dejavnost v sodnem registru). V okviru tega podjetje opravlja registrirano dejavnost in za izvedene storitve (npr. dermatološki pregled) izstavi račun. Zato ni omejitve, da bi podjetje nudilo pregled, saj opravljanje dermatoloških pregledov lahko opravljajo tudi podjetja (ne le fizične osebe). Brezplačno delo žene podjetnika se obravnava kot kratkotrajno delo po 17. členu Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Kratkotrajno delo je brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ 10 zaposlenimi

ali pri samozaposleni osebi z največ 10 zaposlenimi, kadar ga opravljajo: • zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe; • zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe; • oseba, s katero je lastnik ali solastnik mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena; • starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe. Delo osebe iz prejšnjega odstavka se lahko opravlja največ 40 ur mesečno. Kratkotrajno delo se mora glede zaposlovanja oseb, mlajših od 18 let, delovnega časa, nočnega dela, odmorov in počitkov ter varstva nekaterih kategorij delavcev opravljati v skladu s predpisi o delovnih razmerjih in predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Delodajalec vodi evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu, ki vsebuje osebno ime, naslov in davčno številko osebe, ki opravlja kratkotrajno delo, uro začetka in konca opravljanja kratkotrajnega dela, kot jo je potrdila oseba, ki opravlja kratkotrajno delo, po dnevih, in skupno število ur opravljenega kratkotrajnega dela na mesečni ravni. Evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu predloži delodajalec v podpis osebi, ki opravlja kratkotrajno delo, dnevno ob začetku in zaključku opravljanja kratkotrajnega dela. Za izvajanje nadzora delodajalec hrani evidenco še dve leti po prenehanju opravljanja kratkotrajnega dela osebe, ki je to delo opravljala. V skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju je oseba, ki opravlja kratkotrajno delo, zavarovana za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, zato je za take osebe treba plačevati le pavšalne prispevke v višini 4,58 evra (prijava v zdravstveno zavarovanje z obrazcem M12 na enotah ZZZS). Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o dohodnini, Uradni list RS, št. 13/2011-uradno prečiščeno besedilo, 9/2012-odl. US, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 75/2012, 94/2012, 52/2013-odl. US, 96/2013, 29/2014-odl. US, 50/2014, 23/2015. • Zakon o davčnem postopku, Uradni list RS, št. 13/2011-uradno prečiščeno besedilo, 32/2012, 94/2012, 101/2013-ZDavNepr, 111/2013, 25/2014-ZFU, 40/2014-ZIN-B, 90/2014. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku, Uradni list RS, št. 141/2006, 46/2007, 102/2007, 28/2009, 101/2011, 24/2012, 32/2012-ZDavP-2E, 19/2013, 45/2014, 97/2014. • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Uradni list RS, št. 96/2012, 39/2013, 99/2013-ZSVarPre-C, 101/2013-ZIPRS1415, 44/2014-ORZPIZ206, 85/2014-ZUJF-B, 95/2014-ZUJF-C. • Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Uradni list RS, št. 72/2006-uradno prečiščeno besedilo, 114/2006-ZUTPG, 91/2007, 76/2008, 62/2010-ZUPJS, 87/2011, 40/2012-ZUJF, 21/2013-ZUTD-A, 91/2013, 99/2013-ZUPJS-C, 99/2013-ZSVarPre-C, 111/2013-ZMEPIZ-1, 95/2014-ZUJF-C. • Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, Uradni list RS, št. 32/2014.

ROKOVNIK

POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

Da ne pozabim:

10. januar

PRAVNE OSEBE:

FIZIČNE OSEBE (s.p.):

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb december 2015

Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti december 2015

EURIBOR

na dan 17. 11. 2015

na dan 21. 12. 2015

3-mesečni

-0,086

-0,131

6-mesečni

0,013

0,041

12-mesečni

0,077

0,058

ETN - poročanje o prodajah in najemih, sklenjenih v preteklem mesecu 15. januar

Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

Intrastat poročilo 18. januar

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

20. januar

Rekapitulacijsko poročilo 12/2015 in hkrati DDV-O 12/2015 Banka Slovenije - poročilo: BST, KRD, DVP, SN-T EU-M1SS-DDV - Obračun DDV (Posebna ureditev Unije) - Mini VEM

21. januar

AJPES-večstranski pobot medsebojnih obveznosti

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (21. 12. 2015)

Plačila v gotovini 29. januar

31. januar

Banka Slovenije-SKV

Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga in storitev v RS po ZPPDFT**

Variabilni del priznane obrestne mere Dec. 2015

EUR

USD

JPY

GBP

CHF

Do vključno 1 meseca

-0,16100 %

0,24375 %

0,03429 %

0,50225 %

-0,85900 %

Do vključno 3 mesecev

-0,11600 %

0,42220 %

0,07286 %

0,57263 %

-0,84300 %

Do vključno 6 mesecev

-0,04500 %

0,66340 %

0,11571 %

0,72888 %

-0,81160 %

12 mesecev

0,04500 %

0,98435 %

0,22214 %

1,02806 %

-0,73060 %

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/ davki_in_carine/obrestne_mere_za_obresti_na_posojila_med_povezanimi_osebami/ (21. 12. 2015)

Vrsta izplačila za

420 EUR

Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2*

FURS - obračun in plačilo DDV 12/2015 (oktober–december 2015) Poročilo o dobavah (76.a člen) 12/2015 Predložitev obračuna in plačilo davka na finančne storitve

5.000 EUR

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti Obdobje od 1. 7. 2015 – 31. 12. 2015

8,05 %

Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. Uradni list RS št. 48/2015, 3. 7. 2015)

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

December 2015

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 92/2013, 16/2014, 59/2014, 28/2015)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR. V primeru, da delavec dela 11 ur ali več na dan - 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro nad 8 ur.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70 % cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javni prevoz - do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15 %; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10 %.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15 %; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10 %.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

v skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Nadomestilo za ločeno življenje se lahko določi v pogodbi o zaposlitvi delavca pod pogoji in v znesku, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, kot to določa vsakokratni podzakonski predpis.

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 30% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 458,71 EUR* Za 20 let delovne dobe: v višini 50% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 764,52 EUR* Za 30 let delovne dobe: v višini 70% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 1.070,32 EUR*

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povp. mes. plač v RS za pretekle tri mesece 3.058,06** oz. v višini dveh povp. mes. plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

798,64 EUR za leto 2015; Najvišji znesek brez prispevkov 1.067,11 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- v primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece - 1.529,03**; - v primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 764,52** - Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.529,03 EUR**) - Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece (1.529,03**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si/).

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

NE SPREGLEJTE

Ne spreglejte

pomembnejših novosti, objavljenih v Uradnem listu, za računovodstvo, davke in finance v gospodarstvu:

Številka Uradnega lista

Vsebina

88/2015

3439. Aneks št. 5 h Kolektivni pogodbi premogovništva Slovenije

90/2015

3499. Zakon o interventnem ukrepu na področju trga dela (ZIUPTD)

90/2015

3504. Zakon o spremembah Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF-D)

90/2015

3505. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1I)

Kratek povzetek in opombe

Uveljavlja se spodbuda delodajalcem za zaposlovanje brezposelnih oseb, starejših od 55 let, ki so pred zaposlitvijo vsaj 6 mesecev prijavljene v evidenci brezposelnih oseb. Ob zaposlitvi take osebe med 1.1.2016 in 31.12.2017 bo delodajalec za 2 leti oproščen plačila prispevkov za socialno varnost.Spodbuda ni združljiva s spodbudo,ki velja za Pomursko regijo, in spodbudo po ZZRZI (ne bo mogoče uveljavljati obe spodbudi hkrati). Podrobnejši pogoji za uveljavljanje spodbude –glej zakon. Ohranja se višina in način delitve koncesijske dajatve od začasnega in občasnega dela dijakov in študentov iz leta 2015 na podlagi dogovora med Vlado, MDD in ŠOU iz 2014 (koncesijska dajatev torej ostaja 16 %). Poenostavitev obračunavanja in plačevanja DDV pri uvozu tako, da se DDV pri uvozu blaga ne bo več plačeval kot uvozna dajatev, temveč preko DDV obračuna, ki prejemnike blaga finančno razbremenjuje, saj jim ne bo več treba financirati uvoznega DDV. Se uporabljata za uvoženo blago, za katerega je obveznost obračuna DDV nastala po 30. juniju 2016. Začasni ukrep (višje DDV stopnje 22 in 9,5 %) je postal trajni ukrep.

90/2015

3516. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov

V primerih izdaje računa za opravljene storitve prek avtomata zaščitna je oznaka izdajatelja računa sestavljena iz davčne številke zavezanca, datuma izdaje računa in številke računa. Zaščitna oznaka izdajatelja računa se ustvari v skladu s tehničnimi navodili, objavljenimi na portalu eDavki in se na računu navede v tekstovni obliki. Nova prehodna določba za izdajo računa preko avtomatov: računi, izdani za opravljene storitve prek avtomatov, do 30. junija 2016 štejejo za potrjene pri davčnem organu, ko zavezanec davčnemu organu pošlje vsaj podatke o davčni številki zavezanca, datumu izdaje računa, zaporedni številki računa in vrednosti za plačilo. Obvestilo o obveznosti izdaje računa in obveznosti kupca, da prevzame in zadrži izdani račun iz prvega odstavka 12. člena ZDavPR, je v velikosti najmanj 148 x 210 mm (format A5). V primeru premičnega prostora je obvestilo lahko v velikosti najmanj 74 x 105 mm (format A7). Nova priloga o vsebini in obliki obvestila. Ureditev instituta vnaprejšnjega cenovnega sporazuma. Določitev enega TRR tudi za s.p. in posameznike, ki opravljajo dejavnost. Določitev plačnika davka, ko je delodajalec fizična oseba.

91/2015

3571. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2I)

Razširitev možnosti pobota davka in drugih nedavčnih denarnih terjatev s preveč plačanimi prispevki ali davki (davčni organ bo lahko pobotal tudi globe, stroške postopka..). Zavezancem ne bo treba vlagati zahtevka za vračilo davka, ki je prihodek občine, če občina ne zagotovi vračila. Enotnejša določitev rokov za rpedlaganje davčnih obveznosti. Uveljavljanje dejanskih stroškov prevoza&nočitev bo mogoče že prej (enako kot za vzdrževane člane, torej ne šele v ugovoru na informativni izračun). Dopolnitve določb o davčni izvršbi, daljši zastarali rok za posebno hude davčne prekrške idr.

91/2015

3577. Poročilo o gibanju plač za september 2015

Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za september 2015 je znašala 1.522,07 EUR, neto pa 994,90 EUR. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje julij–september 2015 je znašala 1.529,43 EUR.

92/2015

3610. Zakon o dopolnitvi Zakona o minimalni plači (ZMinP-A)

92/2015

3617. Pravilnik o spremembah in dopolnitvi Pravilnika o izvajanju Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb

92/2015

3624. Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, oktober 2015

Mesečni koeficient rasti cen življenjskih potrebščin oktobra 2015 v primerjavi s septembrom 2015 je bil 0,000.

95/2015

3751. Slovenski računovodski standardi (2016)

Uskladitev z ZGD-1 in nekaj dodatnih ureditev, novi standardi so samostojni standardi, torej sklicevanja ali neposredne rabe MSRP za subjekte, ki sestavljajo izkaze na podlagi SRS, ni več. Nova ureditev merjenja poštene vrednosti. Uporabljajo se za poslovna leta, ki se prično 1.1.2016 in kasneje.

97/2015

3810. Pravilnik o prenehanju uporabe določenih pravilnikov izdanih na podlagi Zakona o davčni službi

Nova definicija za delo od 1.1.2016.

IZOBRAŽEVANJA IR januar 2016 KRATKI SEMINARJI IR 5. januar Novosti SRS in ZGD-1 - kratko in jedrnato (Kristinka Vukovič) 6. januar Davčne blagajne (mag. Tamara Prezelj) 8. januar Inventura v praksi (Vesna Bartolj Maver) 8. januar ABC obresti za računovodje (predavanje v Celju) (Kristinka Vukovič) 11. januar Omejitve pri gotovinskih izdatkih in prejemkih ter pravila blagajniškega poslovanja (evidentiranje, izdajanje računov) (Kristinka Vukovič) 13. januar Obdavčitev izplačil po pogodbah o poslovodenju in prokuri, vključno z novostmi v letu 2015 (predavanje v Celju) (Maja Dolinar Dubokovič) 14. januar ABC odloženih davkov: kako jih pravilno izračunati, poknjižiti in bilancirati (Kristinka Vukovič) 19. januar Spremembe pri poročanju na obrazcih REK od 1. januarja 2016 dalje (predavanje v Kopru) (mag. Sabina Lamut) 21. januar Spremembe pri poročanju na obrazcih REK od 1. januarja 2016 dalje (mag. Sabina Lamut) 21. januar Osnovni pojmi DDV (mag. Tamara Prezelj) 22. januar Spremembe pri poročanju na obrazcih REK od 1. januarja 2016 dalje (predavanje v Celju) (mag. Sabina Lamut) 27. januar Zimska delavnica delovnega prava (Nina Orehek Ručigaj)

SEMINARJI IR 6. januar Novosti SRS in ZGD-1 s ponazoritvami knjiženj (Kristinka Vukovič) 8. januar Prenos lastništva samostojnega podjetnika na d.o.o. ali drugega podjetnika - z novimi praksami (Nina Orehek Ručigaj) 12. januar Prefakturiranje stroškov in (ne) obračun DDV (mag. Tamara Prezelj) 12. januar Prenos lastništva samostojnega podjetnika na d.o.o. ali drugega podjetnika - z novimi praksami (predavanje v Celju) (Nina Orehek Ručigaj) 12. januar Sestava davčnega obračuna za l. 2015 (Mitja Černe) 13. januar Pravica do odbitka vstopnega DDV (mag. Tamara Prezelj) 18. januar Račun v sistemu DDV in davčne blagajne (2015/16) (mag. Tamara Prezelj) 25. januar Prvič delam letno poročilo za majhno gospodarsko družbo (Kristinka Vukovič)

ŠOLE IR

25. januar Vrednotenje proizvodnje po proizvajalnih stroških (Miro Dečman) 26. januar Vse o osnovnih sredstvih (Kristinka Vukovič) 26. januar Vse, kar morate vedeti o potnih stroških v zasebnem in javnem sektorju (predavanje v Celju) (Maja Dolinar Dubokovič) 27. januar Vse, kar morate vedeti o potnih stroških v zasebnem in javnem sektorju (Maja Dolinar Dubokovič) 27. januar Novosti SRS in ZGD-1 s ponazoritvami knjiženj (Kristinka Vukovič) 28. januar Posebni primeri obračunavanja DDV (mag. Tamara Prezelj) 29. januar Priprava dokumentacije za transferne cene (mag. Barbara Guzina)

Akademija IR 2015/16 GOSPODARSTVO

7., 8., 14. in 15. januar Šola dvostavnega knjigovodstva po novih SRS 2016 - osnove (dr. Tatjana Jovanović)

Celoletno celostno izobraževanje za računovodje Ljubljana, Koper, Celje, Kranj

11., 13., 18. in 20. januar Šola - konsolidacija v praksi (Vesna Bartolj Maver) 18., 19. in 21. januar Šola - ABC izdelave davčnega obračuna in letnega poročila za majhno gospodarsko družbo (Kristinka Vukovič, mag. Barbara Guzina)

www.iracunovodstvo.eu

12 | 2015

PRILOGA PLUS

IZOBRAŽEVANJE IR Spremembe pri poročanju na obrazcih REK od 1. januarja 2016 dalje Pomembno je poznati vsebino dodatnega poročanja na obrazcih REK, saj bo od poročanih vrednosti odvisna tudi višina pokojninske osnove za vaše zaposlene. Vabljeni, da izveste podrobnosti!

V letu 2014 je bil zaradi spremembe 32. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz delovnega razmerja spremenjen Pravilnik o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu in sicer v delu dodanih dodatnih polj, v katera bo potrebno vpisovati podatke tudi za pokojninsko osnovo v skladu z določilom 30. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).

Predavateljica: Mag. Sabina Lamut Cena: 59 € + ddv Termini in lokacije: • 19. januar 2016 • Koper • 21. januar 2016 • Brezovica • 22. januar 2016 • Celje

1. Predstavitev pravnih podlag za dodatno poročanje na REK obrazcih 2. Poročanje podatkov potrebnih za oblikovanje pokojninske osnove in sprememb le teh za osebe v delovnem razmerju: • plača in nadomestilo plače, • nadomestila plače po tretji alineji prvega odstavka 32. člena ZPIZ-2, • plača – nadure, • plača – dopolnilno delo po 147. členu ZDR-1, • povračila stroškov v zvezi z delom in osnova za prispevke iz naslova drugih dohodkov, • letni sklad ur, • neplačana odsotnost, • razlika do najnižje osnove za plačilo prispevkov, • zavarovalna doba, ki se šteje s povečanjem, • sezonsko delo 3. Praktični primeri izpolnjevanja iREK obrazca z vprašanji in odgovori 4. Vaša vprašanja in problemi pri praktičnem izvajanju

UNIKUM | DECEMBER 2015 | PRILOGA PLUS | IZOBRAŽEVANJA IR

ABC IZDELAVE DAVČNEGA OBRAČUNA IN LETNEGA POROČILA ZA MAJHNO GOSPODARSKO DRUŽBO Bi radi razumeli, kako iz podatkov glavne knjige nastane letno poročilo? Kako se sestavi davčna bilanca, izračuna davčna obveznost in nove akontacije?

Pojasnili bomo temeljna pravila o sestavljanju davčne bilance in letnega poročila za majhne gospodarske družbe ter povedali vse, kar je nujno vedeti za tipično podjetje. Pregledali bomo ključne kontrole, ki jih mora narediti računovodja oz. sestavljavec izkazov preden se loti njihove izdelave ter pojasnili pravila vrednotenja (vrednosti, po katerih so izkazana sredstva, dolgovi, prihodki in stroški) na bilančni presečni dan. Skupaj bomo naredili letno poročilo na praktičnem primeru tako, da bomo preverili in pokomentirali bruto bilanco,

Predavateljici:

sestavili davčni obračun in izračunali vrednost davka ter določili nove akontacije, ugotovili bilančni dobiček, oblikovali zakonske rezerve ter nato sestavili računovodske izkaze. Pripravili bomo zaključno temeljnico (zapiranje kontov in razredov, ugotovitev poslovnega izida, razporeditev dobička, pokrivanje izgube, oblikovanje rezerv) ter na koncu sestavili še pojasnila (razkritja) k računovodskim izkazom. Vse, kar mora vedeti vsak samostojni računovodja (bilancist) podjetja, bomo pokomentirali ter z vami delili izkušnje pri zaključevanju leta.

Kristinka Vukovič in mag. Barbara Guzina

Datum in lokacija:

Dobimo se 18., 19. in 20. januarja 2016 ob 9.00 na Inštitutu za računovodstvo (Brezovica pri Ljubljani)

Kotizacija:

390 € + ddv

Kaj boste pridobili:

Slušatelji bodo na praktičnem primeru sestavili temeljne računovodske izkaze za majhno družbo in izdelali obračun davka iz dobička. Pred tem bodo pregledali bruto bilanco majhne družbe ter osvežili pravila vrednotenja in izkazovanja postavk v računovodskih izkazih. Izračunali bodo davek od dobička družbe (ter akontacije) na praktičnem primeru brez zahtevnih poslovnih dogodkov, ga knjižili ter zaključili poslovno leto z zaključno temeljnico. Zgled izdelave davčnega obračuna temelji na enostavnih in pogostih poslovnih dogodkih. Na delavnici ne obravnavamo zahtevnejših področij kot npr. transfernih cen, prejema dividend in drugih dohodkov s plačanim davčnim odtegljajem v tujini, posebnosti pri združitvah, delitvah, zaprtju družbe. Delavnica tudi ne obravnava primerov izplačila dohodkov v tujino in odprave dvojnega obdavčenja. Slušatelji bodo poleg gradiva in praktičnega primera sestave davčne bilance in računovodskega poročila prejeli tudi: seznam običajnih knjigovodskih kontrol, seznam in kratek opis davčnih olajšav, preglednico rokov arhiviranja, preglednico pravilne obravnave inventurnih razlik, seznam zakonsko obveznih razkritij ter praktičen primer pojasnil (razkritij) k računovodskim izkazom, pravila kritja izgube in razporeditve dobička ter oblikovanja rezerv.

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

Program: DAN 1 predavteljica: Kristinka Vukovič 5 šolskih ur (09.00–13.00)

DAN 2 predavteljica: mag. Barbara Guzina 6 šolskih ur (09.00–14.15)

DAN 3 predavteljica: Kristinka Vukovič 4 šolske ure (09.00–12.45)

• Uvod - kratek pregled zakonskih podlag (sestavine letnega poročila, roki za oddajo, odgovornost poslovodstva, kako določimo velikost družbe, kdaj je revizija obvezna) - koledarsko, poslovno in davčno leto ter sprememba obdobja • Bruto bilanca in kontrole - kako beremo bruto bilanco - pomembnejši in pogosti kontrolni postopki pred sestavo letnega poročila - knjiženje uskladitve knjigovodskega stanja z dejanskim - pravila vrednotenja sredstev, obveznosti, prihodkov in stroškov na bilančni presečni dan

• Davčni obračun - sestavine davčnega obračuna - roki za oddajo - temeljna pravila sestave davčnega obračuna - davčne olajšave - izračun in poračun akontacij - možnosti sprememb višine akontacij - posebnosti glede prihodkov in odhodkov za obresti - davčno priznani, nepriznani in delno priznani odhodki - davčna izguba - davčne olajšave - posebnosti za »normirance« - izpolnjevanje obrazca davčnega obračuna

• Poslovni in davčni izid - pokrivanje poslovne izgube, razporeditev čistega dobička - rezerve, oblikovanje in knjiženje zakonskih rezerv - ugotavljanje bilančnega dobička in bilančne izgube - knjiženje davka od dobička ter akontacij ter izdelava zaključne temeljnice • Računovodsko poročilo - sestava računovodskih izkazov na praktičnem primeru - sestava pojasnil k računovodskim izkazom

Komu je izobraževanje namenjeno?

Vsem, ki bodo prvič sestavljali davčno bilanco in letno poročilo za majhno gospodarsko družbo. Dobrodošel je tudi za vse, ki želijo osvežiti temeljna znanja iz zaključnega računa za gospodarske družbe ter vsem, ki bi radi razumeli, kako se iz podatkov glavne knjige (bruto bilance) izdelajo računovodski izkazi in ugotovi davčna obveznost podjetja.

Pojasnili bomo temeljna pravila o sestavljanju davčne bilance in letnega poročila za majhne gospodarske družbe ter povedali vse, kar je nujno vedeti za tipično podjetje.

UNIKUM | DECEMBER 2015 | PRILOGA PLUS | IZOBRAŽEVANJA IR

SEMINAR IR

Novičke s portala IR

Sestava davčnega obračuna za leto 2015

Celotna vsebina novic je na voljo na www.iracunovodstvo.eu

Če želite pravilno sestaviti davčni obračun in poskrbeti, da bo vaša davčna osnova optimalna, ste vabljeni, da obiščete naš seminar, na katerem bomo obravnavali vsebino davčnega obračuna in možnosti za optimizacijo davčne osnove ter vam predstavili zadnje novosti pri izdelavi davčnega obračuna za leto 2015. Program: Program seminarja je ciljno usmerjen k povezovanju dohodninske problematike s problematiko DDPO, slednje pa je pomembno zlasti ob sestavi zaključnega računa. Vsi izbrani praktični primeri so dejanske situacije, ki smo jih zaznali v praksi. S podanimi nasveti bomo stremeli k odpravi dilem, ki se vam pojavljajo pri sestavi obračuna.

Kotizacija: 99 € + ddv Predavatelja: Mitja Černe in mag. Barbara Guzina

Lokacije: • Ljubljana • Kranj • Maribor • Celje • Koper • Nova Gorica

Seminar tudi v vašem kraju!

Termine v posameznih krajih ter natančen program posameznega seminarja preverite na www.iracunovodstvo.eu

Udeleženci, ki so se tega seminarja udeležili že v šolskem letu 2014/2015, lahko izkoristijo 10% popust na kotizacijo!

21. 12. 2015 FURS bo v letu 2016 denarno nagrajeval zbiratelje računov Finančna uprava želi zagotoviti čim večjo učinkovitost davčnih blagajn. Ena od metod je tudi nagrajevanje potrošnikov za prispevanje h kontroli, in sicer tako da se bo vsake 3 mesece izžrebal...

17. 12. 2015 Sprejeta novela ZPIZ-2, ki prinaša ureditev dvojnega statusa zavarovancev Državni zbor RS je 15. 12. 2015 sprejel novelo ZPIZ-2, ki prinaša ureditev dvojnega statusa zavarovancev in ureditev poklicnega zavarovanja. Zakon ureja dvojni status za vse, ki izpolnjujejo...

14. 12. 2015 Spremembe pri obračunu minimalne plače po 1. 1. 2016 Državni zbor je 24. 11. 2015 sprejel Zakon o dopolnitvi Zakona o minimalni plači (ZMinP-A) ki bo iz minimalne plače izvzela nekatere dodatke, ki so bili do sedaj del minimalne plače. Spremembe pri...

07. 12. 2015 SRS 2016 sprejeti SRS 2016 so sprejeti, njihovo veljavno besedilo, ki se uporablja za računovodske izkaze za poslovna leta, ki se začno 1.1.2016 ali kasneje, najdete tukaj.

07. 12. 2015 Nič več nujno ločen transakcijski račun Če smo še dvomili, ali mora recimo zasebnik ali podjetnik imeti za namene opravljanja dejavnosti ločen transakcijski račun (in katere vrste), je sedaj ta dilema razrešena. S 15. decembrom namreč...

03. 12. 2015 Pričakovane spremembe pri dohodnini s 1.1.2016 Po skrajšanem postopku se v Državnem zboru na predlog poslancev s prvopodpisanim Lukom Mescem obravnava (trajna) sprememba Zakona o dohodnini z veljavnostjo od 1.1.2016, po katerem se vanj prenaša...

03. 12. 2015 Sprejeta je bila že druga sprememba Pravilnika o izvajanju ZDavPR V Uradnem listu št. 90/2015 je bila objavljena sprememba Pravilnika o izvajanju zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR), s katero se: do 30. junija 2016 poenostavlja potrjevanje računov...

01. 12. 2015 Od januarja 2016 obvezno urejanje obveznih socialnih zavarovanj prek sistema e-VEM državnega portala za poslovne subjekte Od 1.1.2016 bodo namreč morali vsi poslovni subjekti, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije, obvezna socialna zavarovanja urejati prek sistema e-VEM. E-VEM je državni portal za podjetja...