e-Bilten Unikum feb.13

www.iracunovodstvo.eu

BILTEN

6,51 EUR / FEBRUAR 2013 _ 2

PRAVILNO UPOŠTEVANJE NEKATERIH VRST STROŠKOV Pred izdelavo letnega poročila preverjamo, ali smo v poslovne knjige pravilno zajeli vse stroške in prihodke ter ali smo jih pravilno razmejili, torej uvrstili v izkaz poslovnega izida tega ali prihodnjega leta. Obenem preverjamo, ali smo zajeli vse odhodke, nemalokrat pa nam poslovodstvo naloži tudi preveritev, ali bi lahko zajeli še katere. Zato se ob zaključnem računu pojavljajo vprašanja, kako pravilno obravnavati določene bilančne kategorije, med katerimi bomo danes izpostavili stroške rezervacij, stroške samostojnega podjetnika posameznika (npr. elektrike, vzdrževanja), stroške amortizacije in še nekatere druge.

Več o temi meseca lahko preberete na straneh 3, 4, 5, 6

VSEBINA 3-6

Tema meseca PRAVILNO UPOŠTEVANJE NEKATERIH VRST STROŠKOV

UVODNIK _ Kristinka Vukovič

DAVKI

7 ZVIŠANJE PRAGA OPROSTITVE OBRAČUNA DDV ZA MALE DAVČNE ZAVEZANCE

8 RAČUNOVODSTVO ARHIVIRANJE

9-10 PRAVNI KOTIČEK NAVIDEZNI PRAVNI POSLI - PRAVNI IN DAVČNI VIDIK

11-12 KADRI IN DELO O REGRESU ZA LETNI DOPUST

12 MINIMALNA PLAČA 13-17 Mnenja IR

VSEBINA PRED OBLIKO

Čim dlje se učimo, čim več prakse imamo, tem bolj spoznavamo, česa vsega bi se bilo treba še naučiti, kaj še raziskati, preveriti, razviti. In ko se zdi, da že mnogo vemo, da je naš sistem dela dober, saj vendar teče že kar lep čas, odkrijemo, da se stvari razvijajo dalje in da je mogoče na isto zadevo gledati še drugače. Zato so nas morebiti presenetila strokovna stališča, nedavno objavljena na spletnih straneh Slovenskega inštituta za revizijo, del katerih razkrivamo tudi v današnjem nosilnem članku. Nekatera od njih nas rešujejo dvomov, kako ravnati v primerih že znanih stališč davčne oblasti, druga nam odpirajo nova obzorja, na katera morda nismo pomislili.

Nič – stroka se razvija in prav je, da si nova spoznanja tudi mi vzamemo k srcu.

Objavljamo tudi nekaj novih stališč davčne uprave in rešujemo še druge dileme, ki se nam pojavljajo pred sestavitvijo zaključnega računa, ko dobimo nalogo, da ugotovimo, kaj še storiti in kako, da bo strokovno pravilno, da bi bil dobiček enkrat večji, drugič manjši, računovodski izkazi lepši in podobno.

Ob tem se nekaterim porajajo tudi ›izvirne‹ ideje, ki pa jih je nekatere laže, druge teže spregledati, torej jih moramo brati med vrsticami. Reče se jim navidezni pravni posli.

Navidezni pravni posli so mnogokrat tudi šibka točka zavezančevega inšpekcijskega postopka in vse pogosteje obravnavani v člankih, monografijah in drugih virih. Kadar se sklepa več poslov za to, da se prikrije resnični, to pa z namenom, da bi dosegli nižjo obdavčitev ali da bi se ji izognili, govorimo o davčnem izogibanju, v davčnem inšpekcijskem nadzoru pa se kljub vsemu obdavčijo – po dejanski ekonomski vsebini.

Tako je načelo prednosti vsebine pred obliko zastopano ne le v računovodskih, temveč tudi davčnih predpisih. Več o tem si preberite v današnjem pravnem kotičku. Prav res: pravni kotiček smo uvedli, odslej bo objavljen v vsaki številki Unikuma!

UNIKUM, letnik 7 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 E: info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu

Srečno do prihodnjič, Vaša Kristinka Vukovič

Odgovorna urednica: Nina Selan Slapar, nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.istockphoto.com, v kolikor ni drugače označeno.

Oblikovanje in priprava za tisk: Barbara Šušteršič Tisk: Birografika Bori d.o.o.

Posamezna številka stane: 6,51 EUR. Letna naročnina na tiskano verzijo znaša: 52 EUR + 8,5% DDV Letna naročnina na spletno verzijo znaša: 20 EUR + 20% DDV Naročnina velja do pisnega preklica. V povprečju natisnemo 600 izvodov.

Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji.

Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan.

ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

www.iracunovodstvo.eu

TEMA MESECA _ Kristinka Vukovič

3

PRAVILNO UPOŠTEVANJE NEKATERIH VRST STROŠKOV

Pred izdelavo letnega poročila preverjamo, ali smo v poslovne knjige pravilno zajeli vse stroške in prihodke ter ali smo jih pravilno razmejili, torej uvrstili v izkaz poslovnega izida tega ali prihodnjega leta. Obenem preverjamo, ali smo zajeli vse odhodke, nemalokrat pa nam poslovodstvo naloži tudi preveritev, ali bi lahko zajeli še katere. Zato se ob zaključnem računu pojavljajo vprašanja, kako pravilno obravnavati določene bilančne kategorije, med katerimi bomo danes izpostavili stroške rezervacij, stroške samostojnega podjetnika posameznika (npr. elektrike, vzdrževanja), stroške amortizacije in še nekatere druge.

P

ri računovodenju in sestavljanju računovodskih izkazov upoštevamo dve temeljni računovodski predpostavki: upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov in upoštevanje časovne neomejenosti delovanja.

Upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov od nas zahteva, da poslovne dogodke pripoznamo ob njihovem nastanku ne glede na trenutek plačila in da jih upoštevamo v računovodskih izkazih tistega obdobja, na katero se nanašajo. Odhodki se torej pripoznajo v izkazu poslovnega izida na podlagi neposredne povezave nastanka stroškov ali odhodkov in pridobitve prihodkov, kar imenujemo tudi vzporejanje prihodkov in odhodkov. Ta zahteva je podana tudi v Kodeksu računovodskih načel. V skladu z zahtevo 10. načela morajo biti pri vsakem vzporejanju prihodkov in odhodkov prihodki obremenjeni samo z ustreznimi odhodki, ne glede na prejemke in izdatke. Da bi zadostili tej temeljni zahtevi pri vodenju poslovnih knjig in kasneje pripravi računovodskih izkazov, v tekoči izkaz poslovnega izida vračunamo tudi bodoče poslovne dogodke (na primer verjetne bodoče izdatke), ki so povezani z že nastalimi. To premikanje odhodkov med izkazi poslovnih izidov različnih obdobij, neodvisno od datuma izdatka, dosežemo bodisi s časovnim razmejevanjem ali pa z ocenjevanjem potrebnih rezervacij stroškov in odhodkov.

Rezervacije stroškov O rezervacijah govori SRS 10 – Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve, ki predpisuje tudi neposredno rabo mednarodnih standardov računovodskega poročanja, in sicer najmanj MRS 19 – Zaslužki zaposlencev in MRS 26 – Obračunavanje in poročanje pokojninskih programov. Za razumevanje problematike je dobro prebrati tudi MRS 37 – Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva.

Rezervacije so sedanje obveznosti, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo predvidoma poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno (negotovost časa – v prihodnosti – za nastanek poravnave ali plačila), in katerih velikost je mogoče zanesljivo oceniti, čeprav je znesek poravnave negotov.

Namen rezervacij je v obliki vnaprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov zbrati zneske, ki bodo v prihodnosti omogočili pokritje takrat nastalih stroškov oziroma odhodkov. Tudi MRS 37 opredeljuje rezervacije kot obveznosti z negotovim časom ali zneskom. Ker sta tako čas kot znesek negotova, ju je treba oceniti, zato rezervacije spadajo na področje računovodskih ocen. Ker gre pri rezervacijah za bodoče izdatke, jih je treba diskontirani na današnjo raven.

Rezervacije pripoznamo tako, da vračunamo ustrezne stroške oziroma odhodke, če je verjetno, da bodo v prihodnosti nastajali taki stroški oziroma odhodki in je zanje potreb-

no rezerviranje pokrivanja. Pri tem je znesek, pripoznan kot rezervacija, naša najboljša ocena izdatkov, potrebnih za poravnavo obstoječe, praviloma dolgoročne obveze (sedanja vrednost pričakovanih izdatkov). Pri ocenjevanju se upoštevajo izkušnje v podobnih okoliščinah in mnenja strokovnjakov. Če se pričakuje, da bo nekatere ali vse izdatke, potrebne za poravnavo rezervacije, povrnila druga stranka, se povračila pripoznajo, kadar in zgolj kadar je njihov prejem res gotov, če se poravna obveza; povračilo se obravnava kot posebno sredstvo, njegov znesek pa ne sme presegati zneska rezervacije. Tak primer pogosto najdemo v gradbeništvu, zavarovalništvu pa tudi v trgovini, ko na primer damo jamstvo kupcem, vendar bo stroške odprave napak ali druge poravnave kupcem nosil podizvajalec ali pa proizvajalec.

V nekaterih primerih torej podjetje nima obveznosti za take zneske, zato se ne vključijo v rezervacijo.

Rezervacija je naša najboljša ocena izdatkov, potrebnih za poravnavo obstoječe, praviloma dolgoročne obveze.

Za rezervacije velja, da jih ne prevrednotujemo, temveč najmanj na vsak bilančni presečni dan preverimo, ali je njihova višina ustrezna. Ob taki preveritvi svoje začetne računovodske ocene moramo nato rezervacije ustrezno popraviti, torej del rezervacij morda odpraviti ali

4 dodatno oblikovati, vsakokrat pa jih seveda tudi preračunamo na novo raven pričakovanih izdatkov, ki bodo po naših najboljših predvidevanjih potrebni za poravnavo obvez. Zato rezervacije za določen namen: • povečamo, če po predvidevanju ne omogočajo pokritja ustreznih stroškov v prihodnjih letih (knjižimo torej njihovo povečano knjigovodsko vrednost v dobro konta skupine 96 ter v isti višini povečamo ustrezne odhodke v skupini 44 oziroma 47), • zmanjšamo, če po predvidevanju presegajo pokritje ustreznih stroškov v prihodnjih letih (zmanjšamo njihovo knjigovodsko vrednost na kontu skupine 96 in povečamo prihodke).

Omenili smo, da rezervacije izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov. To so dogodki, ki povzročijo pravno ali posredno obvezo, zaradi katere ni nobene druge stvarne možnosti, kot da se taka obveza poravna. Pravna obveza je obveza, ki izhaja iz pogodbe, zakonov ali drugih pravnih predpisov. Za primer pravne obveze naj navedemo podpis solidarnega poroštva ob plačilu obrokov iz posojilne pogodbe pri banki; posredna obveza pa je obveza na podlagi tehle dejanj: (a) strankam se na ustaljen način z objavo usmeritev ali dovolj natančnimi sprotnimi izjavami nakaže, da bodo sprejete nekatere obveznosti, in (b) pri teh strankah se zbudi utemeljeno pričakovanje, da bodo te obveznosti izpolnjene. Najpogostejši primer posredne obveze je jamčenje za opravljene storitve.

Kot rezervacije se pripoznajo le tiste, praviloma dolgoročne obveze, ki izhajajo iz preteklih dogodkov in niso odvisne od prihodnjega poslovanja. Tako MRS 37 za primer take obveze navaja kazni ali stroške odpravljanja škode v okolju, od katerih vsaka ne glede na prihodnje ravnanje podjetja pri poravnavi privede do odtoka dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi.

Podjetje lahko zaradi komercialnih pritiskov ali zakonskih zahtev namerava ali mora prevzeti izdatke za delovanje na poseben način v prihodnosti (na primer z vpeljavo dimnih filtrov pri nekaterih vrstah tovarn). Ker se podjetje lahko ogne prihodnjim izdatkom s svojim pri-

UNIKUM Februar 2013 _ Tema meseca _ Pravilno upoštevanje nekaterih vrst stroškov

hodnjim ravnanjem, na primer s spremembo načina delovanja, nima za take prihodnje izdatke nobene sedanje obveze in ne pripozna nobene rezervacije.

Kot rezervacije se pripoznajo le tiste, praviloma dolgoročne obveze, ki izhajajo iz preteklih dogodkov in niso odvisne od prihodnjega poslovanja.

Kateri so najpogostejši primeri rezervacij? Najpogostejši primeri rezervacij so rezervacije za reorganizacijo, rezervacije za pričakovane izgube iz kočljivih pogodb, rezervacije za dana jamstva, rezervacije za pokojnine ter rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi. Vendar so rezervacije tudi drugih vrst, kot na primer za poplačilo dolgov prvotnega upnika, kateremu smo solidarni porok, ali rezervacije za nagrade kupcem, ki bodo svojo zvestobo izkazali v naslednjih, na primer petih letih ob takih in takih pogojih. Namenske rezervacije se oblikujejo tudi po SRS 18.37, kadar imajo kupci neomejeno pravico do vračila blaga. Slovenski računovodski standardi na rabo mednarodnih standardov računovodskega poročanja napotujejo le za dolgoročne zaslužke zaposlencev, ne pa tudi za kratkoročne (na primer plačila za dopuste); za slednje oblikujemo časovne razmejitve. Za stroške v zvezi z oblikovanimi rezervacijami je treba poznati tudi specialna davčna pravila, saj odhodki v davčnih bilancah niso priznani v istem trenutku, kot so izkazani v izkazu poslovnega izida.

Tako 20. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb določa, da so priznani odhodki za rezervacije v višini 50 odstotkov izkazanih odhodkov, in sicer za naslednje rezervacije: rezervacije za dana jamstva ob prodaji proizvodov ali opravljenih storitvah, rezervacije za reorganizacijo, rezervacije za pričakovane izgube iz kočljivih pogodb, rezervacije za pokojnine, rezervacije za jubilejne nagrade in rezervacije za odpravnine ob upokojitvi. Druge vrste rezervacij so torej priznane v višini 100 odstotkov

izkazanih odhodkov v izkazu poslovnega izida.

Za katere namene ni mogoče oblikovati rezervacij? Rezervacije se ne pripoznavajo za izgube iz prihodnjega poslovanja ali za bodoče investicije ter za vse druge primere, kjer niso izpolnjeni pogoji za njihovo pripoznanje, prav tako ne za primere, ko gre le za pogojne obveznosti. Pogojna obveznost je sicer tudi sedanja obveza na podlagi preteklega dogodka, vendar še ni verjetno, da jo bo treba plačati ali pa ni mogoče oceniti njenega zneska (na primer dano poroštvo za plačilo dolga nekoga drugega, dokler ta drugi svoje obveznosti še redno poravnava). Ko porabljamo rezervacije, ki so bile ob oblikovanju priznane le v delni višini, pa priznamo odhodke iz porabe rezervacij, torej praviloma 50 odstotkov zneska, izkazanega v breme konta skupine 96. Zato tovrstne odhodke vključimo v davčni obračun prek posebne vrstice davčnega obračuna. Enako velja za odpravo rezervacij, ki so bile ob oblikovanju le delno priznane.

Stroški samostojnega podjetnika (kurjava, elektrika, vzdrževanje) V primerjavi z gospodarskimi družbami velja za poslovanje samostojnega podjetnika posameznika kar nekaj posebnosti, saj gre za eno in isto osebo, ki deluje kot fizična oseba in kot samostojni podjetnik posameznik, ki ne more sklepati pogodb sam s seboj (denimo najemne), ki sredstva iz zasebne sfere prosto preliva v podjetniško sfero in nazaj in podobno. Nekatera sredstva podjetnik vloži v svoje podjetje, druga nabavi v okviru opravljanja dejavnosti, nekatera pa uporablja pri opravljanju dejavnosti, čeprav so iz njegove zasebne sfere. Tak tipičen primer je, pogosteje pri manjših samostojnih podjetnikih in zasebnikih, uporaba zasebnih nepremičnin deloma tudi za opravljanje podjetniške dejavnosti, čeprav niso evidentirane v poslovnih knjigah podjetnika, ter s tem posredno povzročanje dodatnih stroškov oziroma prevzemanje dodatnih stroškov v zvezi z rabo take nepremičnine. Kadar gre za takšno rabo nepremičnine, ki

5

www.iracunovodstvo.eu

je podjetnik ni vnesel v poslovne knjige, temveč je ostala v zasebni sferi, se pa je uporabljala tudi za namene opravljanja dejavnosti (na primer podjetnik uporablja en prostor v stanovanjski hiši za opravljanje svoje dejavnosti), smo praviloma ravnali skladno s SRS 39, torej sestavili notranjo knjigovodsko listino za knjiženje stroškov v zvezi z uporabo dela nepremičnine v poslovne namene. Na podlagi take knjigovodske listine, ki jo skladno s SRS 39.22 sestavi podjetnik sam, smo torej knjižili stroške ogrevanja, elektrike, vode, telefona, sprotnega in investicijskega vzdrževanja, odvoza smeti in podobnih stroškov. V začetku preteklega leta pa je Davčna uprava na svoji spletni strani objavila pojasnilo št. 4212-4452/2011, v katerem je zapisala, da je pojasnilo usklajeno z Ministrstvom za finance in začne veljati z dnem objave, torej 12. 1. 2012. V pojasnilu se je davčna uprava opredelila glede stroškov vlaganj samostojnega podjetnika v poslovni prostor, ki je v lasti podjetnika kot fizične osebe, in sicer v tem smislu, da se stroški vlaganj v prostore, ki niso vpisani v poslovnih knjigah podjetnika, ne morejo šteti kot davčno priznani odhodki. V istem pojasnilu je davčna uprava zapisala, da se za davčno nepriznane odhodke štejejo tudi vsi drugi stroški, ki se nanašajo na poslovni prostor (stroški električne energije, ogrevanja, telefona, beljenja), saj gre za stroške, ki nastajajo pri uporabi sredstva, ki je v zasebni sferi podjetnika. Tako naj bi torej podjetnik te stroške sicer lahko izkazal v svojih poslovnih knjigah na podlagi določil SRS, vendar jih ne bi smel upoštevati pri izračunu svoje davčne osnove za obdavčitev dohodka iz dejavnosti.

Kaj zdaj? Posebnega pravila za (ne)priznavanje tovrstnih stroškov zakon o dohodnini ne vsebuje, torej velja splošno pravilo, da se za ugotavljanje dobička upoštevajo odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida na podlagi računovodskih standardov, ter le tisti odhodki, ki so potrebni za pridobitev prihodkov. Zato je temeljno vprašanje, ali se taki stroški (električne energije, telefona, ogrevanja in drugi, nastali v zvezi z rabo nepremičnine, ki ni v poslovnih knjigah zasebnika oziro-

ma podjetnika) smejo izkazati med odhodki v izkazu poslovnega izida in ali so bili potrebni za pridobivanje prihodkov zasebnika oziroma samostojnega podjetnika. Davčna uprava pojasnjuje, da je treba ločevati med poslovno in zasebno sfero fizične osebe, ki opravlja dejavnost, in zato tudi »striktno ločevanje uporabe sredstev (kapitala) v poslovne namene od uporabe sredstev (kapitala) za zasebne namene«. Če samostojni podjetnik poslovnega prostora, ki ga ima v lasti in ga uporablja za opravljanje dejavnosti, ne prenese iz svojega gospodinjstva (iz zasebne sfere) v podjetje (v poslovno sfero), stroški vlaganj v poslovni prostor niso vlaganja v podjetje podjetnika, temveč so financiranje njegovega gospodinjstva. Stroški, ki se nanašajo na financiranje podjetnikovega gospodinjstva, pa so stroški, ki imajo značaj zasebnosti, zato se davčno ne priznajo kot odhodki.

Tako davčna uprava v pojasnilu; toda ali se nemara ne moti? Ne pozabimo, da davčnemu zavezancu ni treba upoštevati napačnega mnenja davčne uprave in da gre vendarle le za mnenje, končno besedo pa bo dalo šele sodišče, ko se bo o zadevi odločalo, če bo davčni zavezanec zagovarjal svoj prav drugače in v davčnem postopku vztrajal vse do sodišča. V zvezi s to tematiko je svoje videnje podal tudi Odbor sekcije preizkušenih računovodij in računovodij, ki deluje pod okriljem Slovenskega inštituta za revizijo. Odbor je izdal ›strokovno razlago‹, kot poimenuje svoje mnenje oziroma pojasnilo. V čem se pojasnilo odbora razlikuje od pojasnila davčne uprave?

Odbor meni, da bi se moral vsak podjetnik glede sredstev odločiti, v katerem svojstvu jih obvladuje (kot samostojni podjetnik ali fizična oseba) in o tem sprejeti sklep.

Odbor meni, da bi se moral vsak podjetnik glede sredstev odločiti, v katerem svojstvu jih obvladuje (kot samostojni podjetnik ali fizična oseba) in o tem sprejeti sklep. Tak sklep mora odražati dejansko stanje, ki ga je treba dokazati z dejstvi. Nadalje je

v strokovni razlagi pojasnjeno, da je možno, da se določena sredstva ne obvladujejo v dejavnosti podjetnika, kljub temu pa se uporabljajo tudi za dejavnost. V takih primerih podjetnik sestavi pisni obračun stroškov v zvezi z uporabo opredmetenega osnovnega sredstva (kurjave, vode, telefona in drugih) ter pri tem upošteva vzročno povezanost prihodkov z odhodki. Če je tak obračun verodostojna knjigovodska listina, je tudi podlaga za knjiženje sorazmernega dela stroškov v poslovnih knjigah podjetnika, ter enako za vlaganja samostojnega podjetnika posameznika v sredstvo, ki ga obvladuje kot fizična oseba. Tudi ta vlaganja, če jih bo uporabljal pri svoji dejavnosti in od njih imel pritoke gospodarskih koristi več let, izkazuje med dolgoročnimi sredstvi ter posledično stroške v svojem izkazu poslovnega izida. Strokovna razlaga nikjer ne omenja pojasnila Dursa in se glede njega ne opredeljuje. Vsi pa vemo, da imamo zdaj dve neenaki mnenji o isti stvari, posledica katere je davčno priznavanje ali nepriznavanje odhodkov v davčni bilanci. Kot rečeno, zadnjo besedo bo povedalo sodišče, dotlej pa se mora vsak zavezanec sam odločiti o tem, kaj je strokovno bolj prav in kaj bo znal zagovarjati. Da se s pojasnilom Dursa v celoti ne strinjamo, da ne svetujemo vnosov vseh nepremičnin iz zasebne sfere v poslovno kar na pamet in o tem, kakšne davčne posledice imajo ti prenosi nepremičnin, smo že pisali v lanski poletni številki Unikuma (2012/7-8).

Stroški amortizacije Med letom obračunavamo začasne stroške amortizacije, dokončni obračun amortizacije pa se izdela na koncu poslovnega leta.

Pred dokončnim obračunom je treba upoštevati še naslednje zahteve iz SRS: 1. Čeprav mora podjetje izbrano metodo amortiziranja dosledno uporabljati iz leta v leto, mora uporabljeno metodo pregledati vsaj ob koncu vsakega poslovnega leta, in če se pričakovani vzorec uporabe bodočih gospodarskih koristi bistveno spremeni, se mora tudi metoda amortiziranja spremeniti tako, da ustreza spremenjenemu vzorcu.

2. Pred končnim obračunom amor-

6

UNIKUM Februar 2013 _ Tema meseca _ Pravilno upoštevanje nekaterih vrst stroškov

tizacije je treba za osnovna sredstva pomembnejših vrednosti preveriti ocenjeno dobo koristnosti, in če se pričakovanja glede dobe koristnosti bistveno razlikujejo od prvotno ocenjenih, je treba izračunati nove amortizacijske stopnje.

3. Najmanj na koncu vsakega poslovnega leta je treba preveriti tudi preostalo vrednost osnovnega sredstva in po potrebi popraviti to računovodsko oceno.

Če podjetje spremeni amortizacijsko stopnjo zaradi nove utemeljene ocene dobe koristnosti sredstva, ne gre za spremembo metode amortiziranja, gre le za spremembo uporabljene amortizacijske stopnje.

Prav mogoče je torej, da bo treba amortizacijsko stopnjo preračunati na novo ali popraviti amortizacijo zaradi spremenjene preostale vrednosti, kar vse vpliva na stroške amortizacije tekočega leta, torej se popravljajo zneski, že knjiženi na konto skupine 43 (čeprav smo morda novo oceno ugotovili na 31.12.). Če pa podjetje spremeni amortizacijsko stopnjo zaradi nove utemeljene ocene dobe koristnosti sredstva, ne gre za spremembo metode amortiziranja, gre le za spremembo uporabljene amortizacijske stopnje, za katero pa je treba preveriti tudi to, ali se nova stopnja še sklada s stopnjami iz 5. odstavka 33. člena ZDDPO-2, in nato morebitno preveč obračunano amortizacijo začasno odložiti iz davčnega obračuna na prihodnja obdobja, ko bo sredstvo za poslovne namene že zamortizirano ali ko bo odtujeno.

Slabitve nepremičnin Kadar nepremičnine vodimo po modelu nabavne vrednosti, jih amortiziramo in v določenih okoliščinah tudi slabimo, krepimo pa jih ne. Slabiti jih je treba, če bi knjigovodska vrednost presegala njihovo nadomestljivo vrednost.

Kot nadomestljiva vrednost se šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi in sicer tista izmed njiju,

ki je večja. Vrednost pri uporabi se ugotavlja z ocenjevanjem prejemkov in izdatkov, ki izhajajo iz nadaljnje uporabe sredstva in njegove končne odtujitve, ter z uporabo diskontne stopnje. Vrednost pri uporabi lahko ugotavljamo tudi za denar ustvarjajočo enoto. Torej tudi takrat, ko razpolagamo s cenitvenim elaboratom pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin, to še ni zadosten pogoj, da bi smeli nepremičnino slabiti; ugotoviti moramo še njeno vrednost pri uporabi, in če bi ta bila manjša od knjigovodske vrednosti nepremičnine, bi jo slabili. Ker je ocenjevanje vrednosti pri uporabi prav tako zahtevno delo, priporočamo, da tudi to prepustimo usposobljenemu ocenjevalcu vrednosti nepremičnin, kateremu moramo že pri naročilu ocene poštene vrednosti razkriti namen cenitve.

Odpisi terjatev Ko se iz terjatev izhajajoče pravice več ne obvladujejo, izrabijo, ugasnejo, odstopijo, je treba pripoznanje terjatev odpraviti, enako velja tudi za obveznosti. Zato odpisujemo terjatve, ker so na primer zastarane ali ker izkazane do insolventnih dolžnikov. Dokler usoda naše terjatve do insolventnega dolžnika še ni znana, je treba terjatev popraviti (slabiti); odpišemo jo šele kasneje, ko iz javno dostopnih listin na eObjavah v postopkih zaradi insolventnosti razberemo, da ne bomo poplačani (najkasneje, ko so ti sklepi pravnomočni). Vsekakor pa je treba terjatve prečesati in počistiti, saj bodo le v tem primeru računovodski izkazi resnična in poštena slika finančnega položaja podjetja, kot je temeljna zahteva Zakona o gospodarskih družbah.

In kako je s knjiženjem terjatev do insolventnih dolžnikov? V zvezi s tem se ob zaključnem računu vedno znova pojavljajo dileme, zato ponovimo osnovna pravila. Če gre za stečaj kupca in smo terjatve prijavili v roku, z nastopom stečaja terjatev še imamo, le verjetnost, da bo v celoti poplačana, je manjša.

Zato je treba na podlagi najboljše računovodske ocene oblikovati popravke vrednosti terjatev, in sicer v višini, za katero predvidevamo,

da je ne bomo dobili poplačane, pa četudi je to 100 odstotkov. Popravek knjižimo na konto 129 v vrednosti terjatve z vključenim DDV, prevrednotovalne poslovne odhodke pa v breme konta 721 za leto 2012 oziroma od 1. 1. 2013 na konto 722.

Odhodke knjižimo v neto vrednosti (znesek računa brez DDV), saj DDV ni ne naš prihodek ne odhodek.

Plačani DDV po izdanem računu nam bo namreč vrnila država, ko bodo za to izpolnjeni pogoji po ZDDV-1, zato ga knjižimo kot storno obveznosti na kontu 260. Če smo popravek vrednosti delali, preden so nastopili pogoji za popravek v izogib negativnim obveznostim v bilanci (negativnemu stanju konta), knjižimo popravek terjatve torej v dobro 129 bruto, v breme 72 neto ter v breme 162 (od 1. 1. 2013 pa konta 164) terjatve za vračilo izstopnega DDV. Ko nastopijo pogoji za popravek obračunanega (izstopnega) DDV, terjatev na kontu skupine 16 zapremo v dobro ter knjižimo storno obveznosti na kontu 26, saj bo tudi v knjigi IRAČ ta popravek izkazan med obveznostmi v minus. Za knjiženje nismo izbrali konta 160, ki ima naziv terjatve za odbitni DDV, v primeru popravljanja terjatev pa ne gre za odbitni, temveč obračunani DDV. Popravke vrednosti terjatev na kontu 129 bomo odpravili ob plačilu ali na podlagi sklepa o končanem stečajnem postopku oziroma prej, če iz sklepov in seznamov, ki jih objavlja stečajni upravitelj, izhaja, da nimamo pravice do poplačila.

Podobno knjižimo ob stečaju, če terjatev nismo prijavili in smo jih izgubili, le da je v tem primeru treba knjižiti odpis terjatve, kar pomeni knjiženje: v dobro konta 120 v vrednosti terjatve, v breme konta 721 oziroma od 1. 1. 2013 konta 723 le vrednost terjatev brez DDV; davek, ki ga bomo dobili povrnjenega ob zaključku stečaja, pa ni naš poslovni odhodek, temveč terjatev do države, zato spet knjiženje na ustrezen analitičen konto skupine 16 ter ob uveljavljanju odbitka prenos v dobro konta 26 (rdeče). Knjiženje v postopku prisilne poravnave poteka po istih pravilih, le da so ocene za potrebno višino popravka drugačne in je potreben odpis terjatve znan že veliko prej – ob pravnomočno sklenjeni prisilni poravnavi.

DAVKI _ dr. Mateja Drobež Tomšič

7

ZVIŠANJE PRAGA OPROSTITVE OBRAČUNA DDV ZA MALE DAVČNE ZAVEZANCE Zdaj je že znano, da je Svet Evropske unije Sloveniji dovolil zvišanje praga oprostitve za davčne zavezance, ki so oproščeni plačila DDV (t. i. male davčne zavezance), o čemer smo v Unikumu pisali decembra 2012. Odobritev je bila objavljena v Uradnem listu EU, št. L22/15, z dne 25. 1. 2013.

Kljub tej odobritvi bomo začeli spremembo uporabljati s 1. aprilom 2013.

S

pomnimo, da je bilo s spremembo ZDDV-1G sprejeto, da je davčni zavezanec oproščen obračunavanja DDV, če v obdobju zadnjih 12 mesecev ne preseže zneska 50.000 evrov obdavčljivega prometa oziroma ni verjetno, da ga bo presegel. Zvišani prag (mejni znesek) obdavčljivega prometa se bo začel uporabljati s prvim dnem drugega koledarskega meseca, ki sledi mesecu objave obvestila o objavi Izvedbenega sklepa Sveta v Uradnem listu Republike Slovenije. To obvestilo je bilo objavljeno v Uradnem listu RS v mesecu februarju (Ur.l. RS, št. 14/2013, ki je bil objavljen 15.2.2013), zato bomo začeli to spremembo uporabljati s 1. aprilom 2013.

Davčna uprava je že pojasnila, da bodo lahko davčni zavezanci, ki bodo na dan objave obvestila v Uradnem listu izpolnjevali pogoje za prenehanje identifikacije za namene DDV, začeli predlagati zahtevke za prenehanje identifikacije.

Priporočamo, da v zvezi s prenehanjem identifikacije za namene DDV preverite, kakšne davčne posledice bodo nastale zaradi tega prenehanja.

Davčni zavezanci, ki so bili na dan objave obvestila identificirani za namene DDV kot obvezni davčni zavezanci in izpolnjujejo pogoj za oprostitev obračunavanja DDV, bodo ostali identificirani za namene DDV kot prostovoljni

davčni zavezanci, vendar se lahko odločijo za prenehanje identifikacije za namene DDV. V ta namen oddajo zahtevek za prenehanje identifikacije za namene DDV v elektronski obliki prek portala eDavki (glej obrazec DDV-DeDDV).

Na podlagi tako vloženega zahtevka bo davčni organ odločil o prenehanju identifikacije za namene DDV za davčnega zavezanca, kar pomeni, da mu bo odvzel identifikacijsko številko za namene DDV. Ker se bo višji prag začel uporabljati šele s 1. aprilom 2013, je Davčna uprava pojasnila, da se bo o predloženih zahtevkih o prenehanju identifikacije odločalo šele od tega dneva naprej.

V tem delu opozarjamo še na določbo o seštevanju obdavčljivega prometa, če opravljajo povezane osebe dobave blaga iste vrste oziroma storitve iste narave. Za namene ugotavljanja njihovega obdavčljivega prometa se za skupni znesek obdavčljivega prometa v obdobju 12 mesecev šteje znesek, ki ga vsaka povezana oseba doseže sama. Za povezane osebe se štejejo osebe, ki so kot take določene v predpisih o obdavčitvi dohodkov pravnih in fizičnih oseb.

Pojem obdavčljivega prometa 50.000 evrov za DDV namene je posebej opredeljen v 7. odstavku 94. člena ZDDV-1 in vključuje znesek obdavčenih dobav blaga in storitev po ZDDV-1, znesek oproščenih transakcij po 52., 53., 54. in 55. členu ZDDV-1 (prave oprostitve) ter znesek transakcij z nepremičninami, finančnih transakcij iz 4. točke

44. člena ZDDV-1 ter zavarovalnih storitev, razen če so te transakcije postranske. V ta obdavčljivi promet se ne všteva odtujitev opredmetenih ali neopredmetenih osnovnih sredstev.

Priporočamo, da v zvezi s prenehanjem identifikacije za namene DDV preverite, kakšne davčne posledice bodo nastale zaradi tega prenehanja. Na dan pred prenehanjem identifikacije za namene DDV mora davčni zavezanec obračunati DDV od vsega prometa, ki ga je opravil do dneva prenehanja identifikacije za namene DDV, dolžan pa je obračunati tudi DDV od zalog blaga, za katere je uveljavil odbitek DDV. Obračun DDV je potreben tudi zaradi zadržanja drugega blaga (na primer opreme), do česar pride, če davčnemu zavezancu preneha identifikacija za namene DDV, če je bila za to blago dana pravica do celotnega ali delnega odbitka DDV pri pridobitvi tega blaga. Zato je treba pod omenjenimi pogoji obračunati DDV tudi denimo od opreme, in sicer od nabavne cene oziroma od lastne cene te opreme (če jo je na primer izdelal davčni zavezanec sam), ki se določi ob prenehanju identifikacije za namene DDV. DDV je treba obračunati tudi od zadržanih nepremičnin, če je taka dobava z nepremičnino obdavčena z DDV. Če pa gre za primere oproščene dobave, moramo upoštevati, da bo morda treba ustrezno poračunati sorazmerni del odbitega DDV (glej 44. člen ZDDV-1 v povezavi z 68. in 70. členom ZDDV-1).

RAČUNOVODSTVO

8

ARHIVIRANJE

_ Kristinka Vukovič

Poslovne knjige, bilance stanja, izkaze poslovnega izida ter letna in poslovna poročila je treba trajno hraniti, knjigovodske listine pa se lahko hranijo samo določeno časovno obdobje. Roke hrambe podrobneje opredeljujejo tako računovodski kot tudi davčni predpisi. SRS 22 določa, da se po vseh knjiženjih za poslovno leto in kontroliranju izkazanih stanj poslovne knjige zaključijo, in sicer tako, da niso mogoča nikakršna knjiženja več oziroma da vnesenih podatkov ni mogoče spreminjati, podobno pravilo skrbnega računovodenja pa je zapisano tudi v zakonu o davčnem postopku. Tako zakon predpisuje, da mora davčni zavezanec za elektronsko hranjeno dokumentacijo zagotoviti, da uporabljena tehnologija in postopki v zadostni meri onemogočajo spremembo ali izbris podatkov, oziroma obstaja zanesljivo jamstvo glede nespremenljivosti podatkov.

K

je bomo hranili poslovne knjige in dokumentacijo določimo sami z internim aktom. Po zakonu o davčnem postopku pa se lahko hrani tako na ozemlju Slovenije kot v tujini, le da je o kraju hrambe potrebno obvestiti davčni register. Roki hrambe za posamezne subjekte in po vrstah dokumentacije so razvidni iz naslednjih preglednic.

Vsi

Po SRS 21, 22, 23, 33, 34, 39: letni računovodski izkazi - v izvirniku

trajno

končni obračuni plač

trajno

pomožni obračuni

2 leti

knjigovodske listine

rok določimo sami z aktom

glavna knjiga in dnevnik

trajno

Po Zakonu o davčnem postopku ZDavP-2: dokumenti, poslovne knjige in evidence

do poteka absolutnega zastaralnega roka pravice do izterjave davka (10 let od dneva, ko bi bilo treba davek plačati, praktično torej 11 let)

Po Zakonu o davku na dodano vrednost ZDDV-1: računi

še 10 let od preteka leta, na katerega se nanašajo

računi in druge listine o nepremičninah

še 20 let od preteka leta, na katerega se nanašajo

dokazila o opravljenih plačilih, če plačujemo DDV po plačani realizaciji

še 10 let od preteka leta, na katerega se nanašajo

Po Zakonu o evidencah na področju dela in socialne varnosti ZEPDSV: Dokumente s podatki o delavcu, za katerega se preneha voditi evidenca o zaposlenih delavcih, in izvirne listine, na podlagi katerih se vpisujejo podatki v evidenco o zaposlenih delavcih, se hranijo kot listina trajne vrednosti.

Družbe, podružnice, podjetniki, društva, zadruge, zasebni zavodi, ustanove, fundacije: Po ZGD-1, po Zakonu o zadrugah:

Po SRS 37 - po zaključenem stečaju ali likvidaciji: letni računovodski izkazi, letna poročila

trajno

vmesni računovodski izkazi, knjigovodske listine

še 1 leto po zaključku postopka

glavna knjiga, pomožne poslovne knjige in dnevnik

še 5 let po zaključku postopka

končni obračuni plač

še 5 let po zaključku postopka

knjigovodske listine o plačilnem prometu, prodajni kontrolni bloki, pomožni obračuni in podobne knjigovodske listine

še 6 mesecev po zaključku postopka

pomožni obračuni

še 2 leti po zaključku postopka

Neposredni in posredni proračunski uporabniki (občine, javni zavodi, javni skladi, javne agencije...)

Po Zakonu o računovodstvu: letni računovodski izkazi

trajno

končni obračuni plač

trajno

glavna knjiga, dnevnik

10 let

knjigovodske listine, z zakonom predpisane listine, pomožne knjige

5 let

poslovne knjige

trajno

knjigovodske listine plačilnega prometa

3 leta

letna poročila

trajno

prodajni in kontrolni bloki, pomožni obračuni idr.

2 leti

PRAVNI KOTIČEK _ Nina Orehek

9

NAVIDEZNI PRAVNI POSLI - PRAVNI IN DAVČNI VIDIK Definiranje pojma in namen sklepanja tovrstnih poslov

Pogodbeno pravo Obligacijski zakonik (OZ, temeljni akt na področju pogodbenega prava) opredeljuje navidezni pravni posel kot posel, pri katerem pride do zavestnega (hotenega in sporazumnega) razhajanja med voljo pogodbenih strank in njihovo izjavo te volje navzven, ki je namenjena drugim, da bi pri njih nastala zmotna predstava. Navidezna (simulirana) pogodba predstavlja zunanji videz posla, kot bi ga dojemale druge, pri pogodbi neudeležene osebe.

Poleg navedene opredelitve navideznosti posla, kot je institut, opredeljen v OZ, je na pomen navideznosti posla treba opozoriti tudi in predvsem na področju davčnega prava, kjer do navideznosti poslov najpogosteje prihaja in ima lahko tudi najhujše posledice.

Najpogosteje se navidezni posli sklepajo z namenom prevare tretjih oseb, s čimer se doseže zmanjšanje davčne obveznosti ali pa izigrajo upniki ali dediči katere od pogodbenih strank ipd.

Davčno pravo Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) enako kot OZ navaja, da navidezni pravni posli ne vplivajo na obdavčenje (74. člen ZDavP-2). Če navidezni pravni posel prikriva drug pravni posel, je za obdavčenje merodajen prikriti pravni posel (3. odstavek 74. člena ZDavP-2), kar pomeni, da se skladno s temeljnimi načeli ZDavP-2 pravni posli obdavčijo po njihovi pravi gospodarski oziroma ekonomski vsebini (5.

člen ZDavP-2). To pomeni, da se kot podlaga za obdavčitev ne upoštevajo fiktivne vrednosti, temveč se kot osnova šteje realna ekonomska cena oziroma vsebina posla.

Tako je poudarjena predvsem vsebinska plat posameznega posla in njegov namen (iskanje ›materialne resnice‹), zanemarja pa se formalnost (oblika, zunanji videz) posla.

Najpogosteje se navidezni posli sklepajo z namenom prevare tretjih oseb, s čimer se doseže zmanjšanje davčne obveznosti ali pa izigrajo upniki ali dediči katere od pogodbenih strank ipd.

Primera: Prodajalec in kupec želita skleniti prodajno pogodbo za nakup nepremičnine, da bi se izognila plačilu 2-odstotnega davka na promet nepremičnin, zato prodajalec nepremičnino kot stvarni vložek vloži v novoustanovljeno družbo in kupcu proda lastniški delež v tej družbi.

Kupec po nakupu družbo izbriše iz registra in postane lastnik nepremičnine, s čimer se doseže enak ekonomski učinek kakor ob prodaji nepremičnine – lastnik nepremičnine po izvedbi transakcije postane kupec.

Upnik in dolžnik skleneta pogodbo, v kateri je določeni znesek nižji od tistega, ki se sicer izroči, oziroma namesto prodajne pogodbe stranki skleneta darilno pogodbo.

nezavedno (zmota, prevara), je treba presoditi, ali izjava (pravni posel) kljub vsemu zavezuje. Če pri eni od strank pride do nezavednega razlikovanja, pravo varuje to stranko z možnostjo izpodbijanja pravnega posla ali celo z njegovo ničnostjo. Če pa do razlikovanja volje in izjave stranke pride zavestno in namerno, taka stranka pravnega varstva ne potrebuje.

Končni odgovor glede veljavnosti posla je zato odvisen od tega, ali pravno varstvo potrebuje nasprotna stranka.

Navidezna pogodba (kot soglasje vseh pogodbenih strank glede navideznosti) nima učinka med pogodbenima strankama, saj je pravno-poslovna volja obeh strank zaigrana. Obligacijski zakonik na tem mestu predpisuje najstrožjo sankcijo, in sicer neobstoj pogodbe. Navidezna pogodba je po OZ neobstoječa in sploh ni nikoli nastala, saj med strankama ni bilo doseženo soglasje prave volje strank. Če navidezna pogodba prikriva kakšno drugo pogodbo, velja ta druga, če so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost. V tem primeru se uporabijo pravila, ki zadevajo dejansko hoteno pogodbo.

Kljub vsemu pa navideznosti pogodbe ni mogoče uveljavljati proti tretji, pošteni osebi, ki prave volje pogodbenih strank ni poznala.

Izvrševanje in obstoj pogodbe, o navideznosti katere tretja, poštena oseba ni mogla sklepati ali je predvideti, zanjo ne sme imeti negativnih posledic.

Učinek Pogodbeno pravo

Davčno pravo

Kadar se volja in izjava stranke razlikujeta, bodisi zavestno (neresna izjava, miselni pridržek) bodisi

Zaradi posebne narave davkov kot prihodkov davčnega proračuna je zakonodajalec z ZDavP-2 do-

10

UNIKUM Februar 2013 _ Pravni kotiček _ Navidezni pravni posli - pravni in davčni vidik

datno določil posledice navideznosti poslov. Če je pravni posel neveljaven ali postane neveljaven (neobstoječ po OZ), vendar gospodarske (ekonomske) posledice tega pravnega posla kljub njegovi neveljavnosti nastanejo in obstajajo, to ne sme vplivati na obdavčenje. Če navidezni pravni posel prikriva drug pravni posel, je za obdavčenje relevanten prikriti pravni posel.

ZDavP-2 tako določa, da se z izogibanjem ali zlorabo drugih predpisov ni mogoče izogniti uporabi predpisov o obdavčenju.

Če bo DURS ugotovil, da je davčni zavezanec sklenil pravni posel v določeni obliki zgolj z namenom prikritja prave ekonomske vsebine transakcije in torej izogibanja davka, ki bi ga bil sicer dolžan plačati, lahko tak posel označi za navideznega in obdavči transakcije davčnih zavezancev po njeni pravi ekonomski vsebini.

S konkretnim primerom sklenitve navideznega pravnega posla se DURS praviloma seznani šele v postopku davčnega nadzora, ki ga lahko začne bodisi na lastno iniciativo ali po prejetju davčnih napovedi oziroma obračunov, a podvomi v njihovo pravilnost. Če se med postopkom nadzora DURS pojavijo razlogi za sum izogibanja davkom s sklepanjem navideznih poslov, bo treba transakcijo podrobneje obrazložiti s predložitvijo ustreznih dokazil (npr. računov, pogodb in druge verodostojne dokumentacije, iz katere izhaja, da so bile transakcije izvedene resnično in tako, kot so bile tudi mišljene). Če bo DURS ugotovil, da je davčni zavezanec sklenil pravni posel v določeni (ponavadi zelo kompleksni) obliki zgolj z namenom prikritja prave ekonomske vsebine transakcije in torej izogibanja davka, ki bi ga bil sicer dolžan plačati, lahko tak posel označi za navideznega in obdavči transakcije davčnih zavezancev po njeni pravi ekonomski vsebini. To pomeni, da se šteje, da je nastala davčna obveznost,

kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov.

Poleg določitve dodatne davčne obveznosti DURS z odločbo takemu zavezancu odmeri tudi zamudne obresti in ima možnost, da z globo za storjeni prekršek sankcionira davčnega zavezanca, v primeru pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost, pa posebej tudi njegovo odgovorno osebo.

Seveda mora DURS presojo navideznosti poslov opraviti skrbno, z upoštevanjem poslovne prakse in narave transakcije. Nekateri kriteriji, na katere je DURS po navadi pozoren, so predvsem: kakšen je bil pravi poslovni namen vseh pogodbenih strank in ali je ta sploh obstajal; ali je bil pravni posel dejansko realiziran in so bila dokazila navidezna; ravnanje davčnega zavezanca v lastno škodo in v nasprotju z lastnim poslovnim interesom (doseganje dobička na trgu); kompleksnost pravnega posla, pretirana in nepotrebna formalnost posla oziroma po drugi strani neobstoj potrdil, računov ter druge dokumentacije, ki bi potrdila izvedbo posameznega posla ipd.

Kdaj ne gre za navidezno pogodbo Kadar pride do zavestnega razhajanja med voljo in izjavo zgolj pri eni pogodbeni stranki, ne gre za navidezno pogodbo, temveč pride pri pošteni stranki za napake v volji (grožnja, zmota, prevara), zaradi katere se tako sklenjena pogodba lahko izpodbija na sodišču. Rok za vložitev tožbe na razveljavitev izpodbojne pogodbe je eno leto od dneva, ko je upravičenec (pošteni pogodbenik) izvedel za razlog izpodbojnosti, oziroma eno leto od prenehanja sile (subjektivni rok), v vsakem primeru pa ta pravica preneha s pretekom treh let od dneva, ko je bila pogodba sklenjena (objektivni rok).

Za navidezno pogodbo tudi ne gre v primeru, ko stranki zgolj napačno kvalificirata (poimenujeta) naravo sklenjene pogodbe, saj se narava pogodbe presoja po njeni celotni vsebini.

Za navidezno pogodbo prav tako ne gre pri sklepanju pogodb prek različnih vrst zastopnikov oziroma pooblaščencev (ne glede na to, ali je drugi pogodbeni stranki pooblastitelj znan ali ne) in je zato taka pogodba veljavna, če je resno mišljena. Do takih pogodb prihaja najpogosteje pri nakupu paketov delnic, poslovnih deležev v d. o. o. ali na javnih dražbah. Prav tako ne gre za navidezno pogodbo v primerih zavarovanja dolga, če je volja pogodbenih strank resna.

Sklep V sodni praksi in davčnih inšpekcijskih nadzorih se največ vprašanj glede navideznosti posla presoja na področju davka na dodano vrednost in s tem povezanim vprašanjem, ali je bila dobava blaga oziroma storitev sploh opravljena.

Pri tem se navideznost razteza v obe smeri: bodisi je dogodek nastal, vendar ni zabeležen, in zato ni bilo obdavčitve, bodisi dogodek ni nastal, vendar se je neupravičeno evidentiral v davčnih obračunih (zlasti za namene koriščenja pravice do odbitka vstopnega DDV).

Zaradi vse pogostejše rabe instituta navideznosti posla s strani DURS je stranke smiselno opozoriti na obstoječa tveganja in potrebo po zagotovitvi ustrezne popisne dokumentacije pri vsakem posameznem poslu.

Končno je treba poudariti, da je navideznost pravnega posla pravno vprašanje, katerega obstoj je treba ugotoviti v vsakem konkretnem primeru glede na okoliščine in obstoječe dejansko stanje. Če zavezanci dosledno in natančno vodijo evidence opravljenih transakcij in hranijo ustrezna dokazila, se zoper napačno uporabo instituta navideznosti posla lahko uspešno zavarujejo, zlasti ob upoštevanju dejstva, da je dokazovanje izvedbe transakcije na strani vsakega posameznega davčnega zavezanca (obrnjeno dokazno breme).

KADRI IN DELO _ Beti Božnar

11

O REGRESU ZA LETNI DOPUST

Že v prvih mesecih novega leta se čedalje več delodajalcev odloča o izplačilu regresa za letni dopust delavcem. V praksi se pri določanju pravice do regresa za letni dopust vedno pojavljajo vprašanja. V tem članku bomo odgovorili na nekatera izmed njih.

P

ravica do regresa za letni dopust je vezana na zaposlitev delavca po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR), torej na pogodbo o zaposlitvi. To pomeni, da do regresa niso upravičene samozaposlene osebe. Pozorni moramo biti tudi na pravico do regresa pri poslovodnih osebah. Če imajo pravico do regresa opredeljeno v pogodbi o zaposlitvi (neposredno ali posredno prek sklicevanja na določbe ZDR in KP), jim ta pravica pripada, drugače ne.

Višina regresa za letni dopust v letu 2013 Minimalni znesek regresa za letni dopust je določen v 1. odstavku 131. člena ZDR. Delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, mora delodajalec izplačati regres najmanj v višini minimalne plače.1 Veljavni znesek minimalne plače od 1. 1.

2013 je 783,66 evra. Višji znesek je lahko določen v posamezni panožni kolektivni pogodbi (KP).

Kolektivne pogodbe dejavnosti, ki so v letu 2012 določale višje zneske regresa za letni dopust, kot je določeno v ZDR: _ KP za gozdarstvo Slovenije _ KP grafične dejavnosti _ KP časopisno-informativne, založniške in knjigotrške dejavnosti _ KP za kemično in gumarsko industrijo Slovenije _ KP za kovinsko industrijo Slovenije _ KP za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije _ KP gradbenih dejavnosti2 1 2 3 4

_ KP dejavnosti trgovine3 _ KP dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije _ KP za poštne in kurirske dejavnosti _ KP dejavnosti bančništva Slovenije4 _ KP med delavci in družbami drobnega gospodarstva _ KP za obrt in podjetništvo V primeru, da delodajalec že izplača regres delavcem, a se stranke KP kasneje dogovorijo o višjem znesku letnega regresa, je delodajalec dolžan poračunati razliko med že izplačanim in na novo določenim zneskom.

Najvišjega zneska izplačanega regresa kot pravice delavca ne določa noben zakon ali podzakonski akt. Znesek izplačanega regresa torej navzgor ni omejen.

Plačilo prispevkov za socialno varnost in akontacije dohodnine Po Zakonu o dohodnini (ZDoh2) je regres za letni dopust dohodek iz zaposlitve, dohodek iz delovnega razmerja. Dohodek se v celoti všteva v davčno osnovo zaposlenega. Ob izplačilu se obračuna in odvede akontacija dohodnine, skladno s 5. odstavkom 127. člena ZDoh-2. Regres se namreč načeloma izplačuje za več mesecev skupaj, zato se akontacija dohodnine izračuna po povprečni stopnji od enomesečnega dohodka.

Najvišji znesek regresa, od katerega ni treba plačati prispevkov za socialno varnost, je določen v

Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Tako kot je določal že ZPIZ-1, tudi ZPIZ-2 v 144. členu določa, da se prispevki za socialno varnost ne plačujejo od zneska regresa, ki presega 70 odstotkov povprečne plače zaposlenih v RS za predpretekli mesec. Če je regres izplačan v več delih, se ob izplačilu zadnjega dela ugotovi celotna višina regresa in opravi morebitni obračun prispevkov. Pri tem upoštevamo podatek o zadnji znani višini povprečne plače zaposlenih v RS.

Davčno priznavanje odhodka Regres se prizna kot odhodek v obračunanem znesku.

Rok za izplačilo regresa Regres se mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo je v primeru nelikvidnosti lahko določen kasnejši rok izplačila regresa, vendar ne kasneje od 1. novembra tekočega koledarskega leta.

Zamik mora torej določati KP in se delodajalec sam o tem ne more odločiti, niti v primeru, ko delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba.

Niti ZDR niti KP pa ne opredeljuje pojma nelikvidnost. Ta pojem je opredeljen v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, zato je najbolje, da povzamemo definicijo iz tega zakona. Če delavcu preneha delovno razmerje pred datumom izplačila

Izjema so zaposleni v javnem sektorju, za katere je minimalni znesek regresa za letni dopust določen v 176. členu Zakona za uravnoteženje javnih financ.

Znesek je odvisen od uvrstitve delavca v plačni razred.

Razen če ima delodajalec izkazano izgubo v preteklem poslovnem letu oziroma ob nelikvidnosti.

Višji regres za letni dopust se izplača samo v primeru izplačila v nedenarni obliki.

Regres je določen v višini 75 odstotkov povprečne izplačane plače v zadnjih treh mesecih na zaposlenega pri delodajalcu.

12

UNIKUM Februar 2013 _ Kadri in delo _ O regresu za letni dopust

regresa za letni dopust, predlagamo, da se delodajalec drži ustaljene prakse in delavcu izplača regres takrat kot drugim zaposlenim v družbi. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) opozarja, da bi bilo treba medsebojne terjatve poravnati ob prenehanju delovnega razmerja, če se delavec in delodajalec ne dogovorita drugače. Če delavec sklene delovno razmerje v drugi polovici leta, ima pravico do sorazmernega dela regresa, ki naj se delavcu izplača najkasneje do konca koledarskega leta (mnenje MDDSZ).

da po delavčevi izpolnitvi pogoja šestmesečnega nepretrganega delovnega razmerja ni potrebna nadaljnja izpolnitev tega pogoja za vsako leto sproti.

Do sorazmernega dela regresa je delavec upravičen: • če ni pridobil pravice do celotnega regresa, • če mu delovno razmerje preneha pred 1. julijem tekočega koledarskega leta ali • če med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, če se z delodajalcem ne dogovorita drugače.

Delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas od polnega, ima pravico do (delovnemu času) sorazmernega dela regresa za letni dopust. Izjema so delavci, ki delajo krajši delovni čas od polnega na podlagi pokojninskega in invalidskega zavarovanja (npr. delavci, pri katerih je nastala II. ali III. kategorija invalidnosti), zdravstvenega zavarovanja ali zavarovanja za starševsko varstvo (npr. delavci, ki imajo pravico do plačila prispevkov za socialno var-

Način izplačila regresa Regres se praviloma izplača v denarni obliki, plačilo se izvede na osebni račun delavca. Posamezne KP lahko določijo, da se del regresa izplača v nedenarni obliki.

Pravica do izplačila regresa Delavec pridobi pravico do izplačila celotnega regresa, ko pridobi pravico do celotnega dopusta.

Pravica do regresa je torej vezana na pravico do letnega dopusta.

Ali je delavec dejansko izrabil letni dopust ali ne, na pravico do izplačila regresa ne vpliva.

Izplačilo regresa, ko delavec ne pridobi pravice do celotnega dopusta Če ima delavec pravico do sorazmernega dela dopusta, ima po 131. členu ZDR tudi pravico do sorazmernega dela regresa. Za vsak mesec dela je delavec upravičen do 1/12 regresa.

Do sorazmernega dela regresa je lahko upravičen tudi delavec, ki se upokoji.5 Sklep o določitvi meril in kriterijev za obliko in višino dodatka za rekreacijo namreč tudi predvideva izplačilo sorazmernega dela glede na trajanje pravice do pokojnine v tekočem koledarskem letu.

Pravico do letnega dopusta in s tem povezano pravico do letnega regresa določata 161. in 162. člen ZDR. Delavec pridobi pravico do celotnega regresa po preteku šestih mesecev nepretrganega delovnega razmerja, ne glede na to, ali dela polni ali krajši delovni čas. Določbo je treba razumeti v tem smislu, 5

nost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva) po 66. členu ZDR. Tem delavcem tako pripada pravica do celotnega regresa. Če ima delavka, ki je na porodniškem dopustu, pravico do celotnega dopusta, ima seveda tudi pravico do celotnega regresa. Dejstvo, da je delavka odsotna zaradi porodniškega dopusta, ne vpliva niti na pravico do dopusta niti na pravico do regresa. Delavka torej pridobi obe pravici pod enakimi pogoji, kot če ne bi bila odsotna.

Delavcu, ki mu je med letom prenehalo delovno razmerje in se je zaposlil pri drugem delodajalcu, vsak delodajalec izplača sorazmerni del regresa. V praksi se nemalokrat zgodi, da je delavcu izplačan regres v celoti, ker na dan izplačila regresa delodajalec ne ve, da se bo delavec zaposlil pri drugem delodajalcu.

V tem primeru ima seveda delodajalec pravico zahtevati vračilo preveč izplačanega dela regresa.

Predlagamo, da se o morebitnem vračilu delavec in delodajalec dogovorita pred prenehanjem delovnega razmerja.

MINIMALNA PLAČA PO NOVEM V Uradnem listu RS, št. 8/2013, z dne 29. 1. 2013, je bila objavljena nova višina minimalne plače. Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom, opravljeno od 1. 1. 2013, znaša 783,66 evra bruto. € 1.500

Irska Francija

1.400 1.300

Velika Britanija

1.200 1.100 1.000 900 800 700 600 500 400 300 200 100 0 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Vir: Eurostat

Če seveda izpolnjuje pogoje do sorazmernega dela dopusta, ki so določeni v 162. členu ZDR.

julij 2012

STROKOVNA MNENJA IR Pripravljajo jih predvsem: _ Maja Bohorič, _ Beti Božnar, _ Maja Dolinar Dubokovič, _ dr. Mateja Drobež Tomšič, _ Marija Ravnik, _ Kristinka Vukovič.

1_

MNENJA Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

Plače zaposlenih v zasebnem zavodu

lu. Za nastanitev plačujemo posebej najemnino in posebej stroške elektrike, vode, plina …

Zaposlenim delavkam konec meseca izstavimo račun za najemnino – nastanitev po ceniku (npr. 90,00 evrov z vključenim 8,5-odstotnim DDV), ki jo kot odbitek od osebnega dohodka prikažemo na plačilni listi (najemnino plačujejo delavke od svojega osebnega dohodka); hkrati opravimo pobot s terjatvami do delavk.

Zanima nas, ali zasebni zavod lahko prosto zaposli delavce, in kako je z določanjem višin njihovih plač ob zaposlitvi.

Mnenje: Ni nam znano, da bi bilo zaposlovanje v zasebnih zavodih kakorkoli omejeno. Sklepanje delovnih razmerij namreč opredeljuje krovni Zakon o delovnih razmerjih, ki pa za zaposlene v zasebnih zavodov ne določa drugačnih pogojev kot na primer za zaposlene v gospodarskih družbah.

Pri vključitvi v zavarovanje bodite pozorni samo v primeru družbenika, če je ta hkrati tudi poslovodna oseba.

Zanje namreč velja obvezna vključitev v zavarovanje na zavarovalni podlagi 040, če niso zavarovani na drugi podlagi.

Verjamemo, da problematiko poznate, zato je na tem mestu ne bomo posebej razlagali.

Kot smo vam že sporočili, so zavodi organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička. Glede na vrsto dejavnosti torej določite kolektivno pogodbo, ki velja za zavod in na podlagi katere boste določali pravice zaposlenih (npr. Kolektivno pogodbo za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, Kolektivno pogodbo za zaposlene v zdravstveni negi, Kolektivno pogodbo za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, Kolektivno pogodbo za raziskovalno dejavnost …).

Načeloma torej ravnate tako kot pri drugih delodajalcih zasebnega sektorja (družbah z omejeno odgovornostjo). Zasebni zavod pa Zakona o sistemu plač v javnem sektorju ne upošteva (zaposleni v zasebnem zavodu niso javni uslužbenci).

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), Ur. l. RS, št. 42/2002, 103/2007.

2_

13

Nastanitev oziroma najem lokala s strani zaposlenih Prosimo za mnenje glede zaračunavanja najemnine nastanitve delavcev. Kot podjetje smo vzeli v najem gostinski lokal in pripadajoče nastanitvene prostore v sklopu objekta, v katerih so nameščene delavke v gostinskem loka-

Sprašujemo troje: 1. ali je tak način fakturiranja storitve pravilen; 2. ali lahko poračunavamo DDV od stroškov nastanitve, če je mogoče, da je strošek plačila najemnine višji od prejete fakturirane najemnine delavcem; in 3. ali bi bilo pravilno, da obračunamo boniteto, ker so stroški najema višji od prihodkov najema.

Ali bi bilo mogoče, da bi vse stroške najema vodili prek prehodnega konta, na primer na kontu 165, za obračunane najemnine delavcev po plačilni listi pa bi ta konto zapirali? Kaj potem pomeni, če bi ostale odprte terjatve na kontu 165, ker so zaračunani stroški najema delavcem nižji od prvotnih stroškov najema?

Mnenje: 1.

Tak način fakturiranja je pravilen, če zaposlenim nudite nastanitve. Če pa zaposleni najamejo sobo po določilih ZDDV-1, ta obdavčitev ni pravilna, saj je najem, pri katerem ne more biti podpisana izjava o obdavčitvi po 45. členu ZDDV-1, oproščen plačila DDV. Dajanje nastanitvenih zmogljivosti v najem v hotelih in podobnih nastanitvenih obratih, vključno z nastanitvenimi zmogljivostmi v domovih in drugih nastanitvenih obratih ter oddajanje prostorov za šotore, prikolice in podobne premične objekte, je obdavčeno po znižani davčni stopnji. V to točko so vključene naslednje nastanitvene zmogljivosti: – hoteli in podobni obrati pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti I/55.1; – domovi, kampi in drugi nastanitveni obrati pod šiframi standardne klasifikacije dejavnosti I/55.2, I/55.3 in I/55.9.

V tem delu je tako iz opisa zgornjih šifer dejavnosti v Standardni klasifikaciji dejavnosti treba preveriti, ali vaša nastanitev po vsebini ustreza opisu iz te SKD 2008. Kot boste razbrali iz SKD 2008, spada v te razrede praviloma nudenje nastanitev za krajši čas.

Najem pa je po vsebini v ZDDV-1 opredeljen v 73. členu

14 Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost.

Temeljna značilnost pogodbe o najemu oziroma zakupu nepremičnin (vključno s podnajemom) za namene uporabe 2. točke 44. člena ZDDV-1 je, da je najemniku oziroma zakupniku za dogovorjeno obdobje (za plačilo) dana pravica neovirano zasedati točno določeno nepremičnino ali njen del, kot da bi bil njen lastnik, in da iz te pravice izključi vsako drugo osebo.

Predlagamo, da glede na vsebino dogovora med delodajalcem in zaposlenimi preverite, ali gre v vašem primeru sploh za nastanitve (preverite torej obrazložitev v SKD 2008), ali zaposlene dejansko najamejo sobo po zakonodaji DDV (76. člen PZDDV-1) in je tako najemnina oproščena plačila DDV. Oddajanje nastanitvenih zmogljivosti za daljši čas za namene stalnega ali začasnega prebivališča po vsebini ne štejemo za nastanitev, ne glede na to, ali je najemnina mesečna ali letna.

Poleg tega je treba upoštevati 2. odstavek 136. člena Zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da delodajalec ne sme brez pisnega soglasja delavca pobotati svoje terjatve do delavca s svojo obveznostjo plačila. Naslednji odstavek istega člena dodaja, da delavec ne more dati omenjenega soglasja pred nastankom delodajalčeve terjatve.

2.

Pravica do odbitka vstopnega DDV se upošteva glede na to, ali opravljate z najetimi prostori obdavčeno ali oproščeno dejavnost, ki ne daje pravice do odbitka vstopnega DDV. Če boste ugotovili, da ›prodajate‹ nastanitve, kar šteje za obdavčeno dejavnost, imate v tem delu dejavnosti pravico do odbitka vstopnega DDV, ne glede na to, da s to dejavnostjo morda ustvarjate izgubo, vendar to velja v primeru, če je bil DDV zaračunan upravičeno. Vprašati se je namreč treba, ali je pravilno, da je DDV obračunan na prejetem računu za najem. Spet je treba upoštevati, ali so bile zaračunane nastanitve (obdavčeno) ali najem, ki je oproščen plačila DDV. Po določilih ZDDV-1 prejemnik nima pravice do odbitka vstopnega DDV, če je DDV neupravičeno zaračunan (5. odstavek 67. člena ZDDV-1).

3.

Pravna podlaga za določanje vrednosti bonitete oziroma dohodka v naravi je 3. odstavek 43. člena Zakona o dohodnini. Če delodajalec delojemalcu zagotovi nastanitev s plačilom najemnine ali brez plačila najemnine in vrednosti bonitete za nastanitev delojemalca ni mogoče določiti v višini tržne vrednosti ali v višini stroškov delodajalca, se vrednost bonitete določi mesečno v višini 0,6 odstotka tržne vrednosti premoženja, s katerim se zagotavlja nastanitev delojemalca, na dan obračuna bonitete. Če je tako cena, ki jo zaposlenim zaračuna delodajalec, tržna cena za to nastanitev (najem), to ni boniteta za zaposlene, saj te nastanitve oziroma najema ne dobijo nič ugodneje kot kdorkoli drug na trgu.

Vendar naj omenimo, da razlika med višjimi stroški za najem in nižjimi prihodki od tega najema ne bo davčno priznana, upoštevajoč 2. in 3. odstavek 30. in 29. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb.

Po opisu iz vašega vprašanja razumemo, da poslujete pri tej dejavnosti v svojem imenu in za svoj račun, zato bi bilo pravilno, da te poslovne dogodke evidentirate med stroški in na drugi strani med prihodki.

UNIKUM Februar 2013 _ Strokovna mnenja IR

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2007. Odl. US: U-I-198/05-12, 45/2007. Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6.

• Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Ur. l.

RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011.

• Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Ur. l. RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009. Odl. US: U-I-268/06-35, 42/2009, 65/2009-UPB3, 83/2009. Odl. US: U-I-165/08-10, Up-1772/0814, Up-379/09-8 EVA: 2005-2111-0065.

• Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011.

• Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), Ur. l. RS, št. 42/2002. Spremembe: Ur. l. RS, št. 79/2006-ZZZPB-F, 46/2007. Odl. US: U-I45/07, Up-249/06-22, 103/2007, 45/2008-ZArbit, 83/2009.

Odl. US: U-I-284/06-26.

3_

Vsebina računa, rezidentstvo pri italijanskih davčnih zavezancih 1.

Na izdanih računih morajo biti specificirane storitve oziroma blago, količina, cena, DDV in vrednost. Zanima nas, ali se lahko na računu, ko gre za eno storitev (vzemimo odvetniško zadevo), ki ima tudi eno stopnjo DDV, napiše zadeva ›ta in ta‹ po specifikaciji na prilogi in se v prilogi, ki je pripeta k računu, specificira, katere storitve so bile pod to zadevo zaračunane.

Podobno je pri zaračunavanju računovodskih storitev – predvidevamo, da je dovolj, da se na račun napiše: ›računovodske storitve za mesec XY po pogodbi‹ in vsake dejavnosti posebej ni treba navajati na račun (npr. obračun plač, knjiženje v GK, obračun amortizacije …).

2.

Zanima nas, ali pravilno razumemo način obdavčitve. Če ima italijanski državljan začasno ali stalno bivališče v Sloveniji več kot 6 mesecev in ima prav tako več kot 6 mesecev odprt slovenski s. p., lahko dokaže, da dejansko živi tukaj, lahko pridobi status rezidenta Slovenije. Kot rezidentu mu pripadajo vse olajšave, pri nas oddaja davčni obračun za s. p. in dohodninsko napoved. Če ima italijanski državljan v Sloveniji samo začasno prebivališče in slovenski s. p., v Italiji pa plačuje prispevke in ima svoje podjetje, je

www.iracunovodstvo.eu

naš nerezident. To pomeni, da pri nas oddaja samo davčni obračun akontacije dohodnine iz dejavnosti (brez olajšave), ta dohodek in tukaj vplačano akontacijo pa mora prijaviti v Italiji.

Pri nas kot nerezident ni zavezanec za dohodnino.

In še primer, ko je nerezident lastnik slovenskega d. o. o. Če si kot lastnik izplačuje plačo ali poslovodenje, mora ta dohodek prav tako prijaviti v Italiji. Davek na dobiček d. o. o. je pri nas dokončen davek. Ali mora tudi ta dobiček prijavljati v Italiji?

Mnenje: 1.

V 6. točki 82. člena ZDDV-1 je določeno, da je treba na računu zapisati količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev (enako velja za poenostavljene račune po 83. členu ZDDV-1). Iz 4. odstavka 81. člena ZDDV-1 pa izhaja, da se kot račun šteje tudi vsak dokument oziroma sporočilo, ki spreminja prvotni račun in se nanj nedvoumno nanaša. Menimo, da specifikacija računa lahko predstavlja sestavni del računa, če se nanj nedvoumno nanaša (sklicuje). Predlagamo, da se tako pri opisu storitve sklicujete na to specifikacijo, na specifikaciji pa na račun, na katerega se nanaša, tako da bo razvidno, da specifikacija predstavlja sestavni del računa. Enako predlagamo za primer, ko je podlaga za določitev seznama opravljenih računovodskih storitev pogodba o opravljanju računovodskih storitev.

Predvidevamo, da pri računovodskih storitvah sprašujete za primer, ko se znesek storitev mesečno ne spreminja. Če imate tudi primer, da se količina posameznih opravljenih del mesečno spreminja, morate seznam opravljenih mesečnih storitev podrobneje specificirati na računu oziroma specifikaciji, ki je sestavni del računa, kot je bilo omenjeno zgoraj.

2.

Kot omenjate v prvem delu vprašanja, je eden od kriterijev za davčno rezidentstvo fizične osebe v Sloveniji to, da je ta fizična oseba v kateremkoli času v davčnem letu prisotna v Sloveniji skupno več kot 183 dni, kar pomeni, da bi ob izpolnitvi tega kriterija pridobila davčno rezidentstvo po našem Zakonu o dohodnini (6. člen ZDoh-2). Vendar to ne rešuje celotnega problema te fizične osebe, saj bo ta verjetno izpolnila katerega od pogojev za davčno rezidentstvo tudi v Italiji (npr. središče življenjskih interesov ostane v Italiji), kar pomeni, da bi lahko imela ob taki situaciji dvojno rezidentstvo (in dvojno obdavčitev). To se rešuje s konvencijo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju med Slovenijo in Italijo, ki vsebuje kriterije za presojo, v kateri državi podpisnici sporazuma se šteje, da ima rezidentstvo po tem sporazumu.

Sporazum med državama je sklenjen s ciljem, da se dvojno rezidentstvo odpravi in določi, v kateri državi ima davčni zavezanec dejansko rezidentstvo. V praksi se namreč soočamo s tem, da pridobitev davčnega rezidentstva v eni državi (npr.

Sloveniji) še ne pomeni avtomatsko prekinitve davčnega rezidentstva v drugi državi (npr. Italiji), zato je treba rešitev iskati v določilih mednarodnega sporazuma. S tem namenom v nadaljevanju objavljamo 4. člen omenjenega sporazuma in kriterije za presojo davčnega rezidentstva po tem sporazumu. Upoštevati je treba, da je po ustavi mednarodno pravo nadrejeno nacionalnem (izvedeno iz 8. člena Ustave RS).

15 4. člen REZIDENT 1. Za namene te konvencije izraz ›rezident države pogodbenice‹ pomeni katerokoli osebo, ki je po zakonodaji te države dolžna plačevati davke zaradi svojega stalnega prebivališča, prebivališča, sedeža uprave ali kateregakoli drugega podobnega merila. Ta izraz pa ne vključuje katerekoli osebe, ki je dolžna plačevati davke v tej državi samo v zvezi z dohodki iz virov v tej državi ali premoženja v njej.

2. Kadar je zaradi določb prvega odstavka posameznik rezident obeh držav pogodbenic, se njegov status določi na naslednji način: a) šteje se za rezidenta države pogodbenice, v kateri ima na razpolago stalno prebivališče. Če ima stalno prebivališče na razpolago v obeh državah pogodbenicah, se šteje za rezidenta države pogodbenice, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske odnose (središče življenjskih interesov); b) če ni mogoče opredeliti države pogodbenice, v kateri ima središče življenjskih interesov, ali če nima v nobeni od držav pogodbenic na razpolago stalnega prebivališča, se šteje za rezidenta države pogodbenice, v kateri ima običajno bivališče; c) če ima običajno bivališče v obeh državah pogodbenicah ali v nobeni od njiju, se šteje za rezidenta države pogodbenice, katere državljan je; č) če je državljan obeh držav pogodbenic ali nobene od njiju, pristojna organa držav pogodbenic vprašanje rešita s skupnim dogovorom.

3. Kadar je zaradi določb prvega odstavka oseba, ki ni posameznik, rezident obeh držav pogodbenic, se šteje, da je rezident države, v kateri ima sedež dejanske uprave. Če dvojnega rezidentstva ne bi odpravili, bi nastopila situacija, ko bi imel davčni zavezanec davčno rezidentstvo v obeh državah, kar pomeni pravico do olajšav za rezidente v obeh državah, vendar bi bil tudi v obeh državah obdavčen po načelu svetovnega dohodka (predvidevamo, da tudi italijanska zakonodaja obdavčuje dohodke fizičnih oseb – rezidentov po načelu svetovnega dohodka).

Fizična oseba pa se ne šteje za rezidenta Slovenije, če ne izpolnjuje katerega od kriterijev za presojo rezidentstva iz 6. člena ZDoh-2. Tako bi bilo v vašem drugem primeru, ko ta zavezanec nima prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, niti ni navzoč v Sloveniji več kot 183 dni v kateremkoli času v davčnem letu 2012, nima svojega običajnega prebivališča v Sloveniji niti središča svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji. Če bi nastopila dilema glede teh pojmov, priporočamo smiselno branje pojasnila davčne uprave ›Rezidentski status po Zakonu o dohodnini‹, št. 42408-140/2005/2, z dne 29. 7. 2005. Če bi bila fizična oseba nerezident, ki bi imel s. p. v Sloveniji, bi plačeval dohodnino le od dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji (vir dohodkov ima tudi dohodek, ki ga pridobi rezident z opravljanjem dejavnosti v Sloveniji: 11. člen ZDoh-2). Tako bi bil nerezident Slovenije dolžan pripraviti davčni obračun zaradi opravljanja dejavnosti v Sloveniji, na tej podlagi pa bi se obdavčil njegov dobiček v Sloveniji. Že sami omenjate, da nerezidentu ne pripadajo osebne olajšave, ki se priznavajo rezidentom (izjema je situacija iz 116. člena ZDoh-2, ki ob določenih pogojih velja za rezidente EU oziroma EGP – hkrati slovenske nerezidente –, če dosegajo pretežni del dohodka v Sloveniji). Za nerezidenta RS se akontacija davka od dohodkov

16

UNIKUM Februar 2013 _ Strokovna mnenja IR

iz dejavnosti šteje za dokončen davek (4. odstavek 126. člena ZDoh-2).

Predvidevamo, da italijanska dohodnina pozna načelo svetovnega dohodka rezidentov, kar pomeni, da Italija obdavčuje vse dohodke fizične osebe, dosežene v tej državi, pa tudi v tujini. V tem primeru bi morala fizična oseba v Italiji prijavljati plačo ali dohodke iz poslovodenja pa tudi druge dohodke, ki bi jih dosegla v tujini. Po sporazumu med Italijo in Slovenijo se ne uporablja metoda izvzema dohodkov, temveč metoda odbitka, kar pomeni, da tudi po tem sporazumu ni predvideno, da bi se dohodki, ustvarjeni v Sloveniji, izvzeli iz obdavčitve v Italiji.

Vprašanje obdavčitve v Italiji je treba preveriti pri poznavalcih italijanske zakonodaje, kar vključuje tudi italijansko davčno upravo, saj nismo poznavalci italijanske zakonodaje.

Situacija bi bila obrnjena, če bi bila ta fizična oseba slovenski rezident, saj se po slovenskem ZDoh-2 izvaja načelo svetovnega dohodka rezidentov.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2007. Odl. US: U-I-198/05-12, 45/2007. Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6.

• Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011.

• Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Italijanske republike o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja z dodatnim protokolom (BITIDO), Ur. l. RS, št. 8/2002.

4_

Obrestovanje avansov potrošnikov in stroški prehrane na dnevu odprtih vrat 1. Kakšno klavzulo naj napišemo na ponudbo/ račun, da ne podleže obračunu obresti, če je fizična oseba plačala avans in je do realizacije posla prišlo v roku, ki je daljši od 3 dni? Kje mora biti obvestilo, da fizična oseba lahko dvigne obresti na blagajni podjetja? Kakšen je zastaralni rok za take obresti (kar nekaj avansov podjetje prejme od fizičnih oseb)?

2. V podjetju enkrat letno organizirajo dan odprtih vrat. Zanima nas, ali lahko stroške hrane, pijače in najem kavomata obravnavamo kot stroške reklame.

Mnenje: 1.

Na ponudbi lahko daste možnost potrošniku, da si izbere možnost plačila, če je to seveda skladno z voljo prodajalca, in sicer delno predplačilo s popustom ali pa plačilo po polni ceni na dan dobave ali kak dan pred dobavo (na primer, ku-

pec lahko blago/storitev delno plača na dan naročila, in sicer v višini 30 odstotkov vrednosti blaga/storitev, zaradi česar mu pripada 10-odstotni popust na celotni znesek dobave, ali pa izbere plačilo na dan pred dobavo po polni vrednosti dobavljenega blaga oziroma storitve).

Uredite lahko tudi tako, da potrošnik plača na primer 5 oziroma 10 odstotkov kupnine, kar predstavlja aro, ki služi kot zavarovanje izpolnitve pogodbe.

Vsekakor je treba klavzulo oblikovati glede na pogoje, ki jih boste zastavili za plačevanje teh avansov. Predlagamo, da izbrani način plačila vpišete tudi na naročilnico, kjer lahko označite, da je kupec izbral način plačila z delnim avansom v višini …… 30 dni pred dobavo, zaradi česar se mu odobri 10-odstotni popust oziroma druga višina popusta, ki jo priznavate za te namene. Če potrošniku dejansko ne želite dajati možnosti izbire načina plačila, temveč želite prejemati zgolj predplačila, opisana pot ni primerna. V tem primeru upoštevajte določilo 41. člena Zakona o varstvu potrošnikov, po katerem se obrestujejo avansi potrošnikov, dani več kot tri dni pred dobavo, kar pa ne velja za prejeto aro.

V nadaljevanju je prikazano knjiženje obračuna obresti, ki je bil vključen v gradivo za predavanje Pravo za računovodje s primeri knjiženj. Na kontu 2800 je najprej knjižen znesek bruto obresti (pred izplačilom davčnega odtegljaja). Ob izplačilu je del zneska, ki se nanaša na davčni odtegljaj, od obresti preknjižen s konta 2800 na konto 2653, ko nastane tudi obveznost za plačilo davčnega odtegljaja davčni upravi v imenu in za račun potrošnika. V tem primeru je bilo predvideno, da se potrošniku obresti ne izplačajo, temveč se vračunajo v kupnino, torej štejejo kot predplačilo.

Menimo, da bi lahko knjiženje opravili tudi tako, da bi obveznost na kontu 2800 že takoj razdelili na del, ki se nanaša na obveznost do davčne uprave, in del, ki se nanaša na neto izplačilo obresti (konto 2800).

Knjiženje obresti od predplačil (vezave nad 3 mesece) Predplačilo je vplačal Janez. Prodajalec A, d. o. o., mu bo obresti pripisal k predplačilu.

Knjiženje pri podjetju A, d. o. o.

Zap. št.

1.

2.

Vsebina

Konto

Stanje predplačila od Janeza

2300

Obračun obresti

2800 7400

Pripis k predplačilu z obračunom davčnega odtegljaja

2800 2653 2300

V breme (debet)

V dobro (kredit) 1.000 15

15

15 3 12

V zakonodaji ni posebnega določila, kako potrošnika obvestiti, da mu boste obresti izplačali, vendar menimo, da mora biti način tak, da se lahko z njim seznani. Predvidevamo, da bi bilo primerno, če mu obvestilo o izplačilu obresti izročite ob dobavi blaga ali če ga z načinom izplačila seznanite ob podpisu naročilnice (kar lahko tudi zapišete na naročilnico), ali pa način izplačila obesite na dobro vidno oglasno desko podjetja. Ker nimamo praktičnih izkušenj glede tega pravnega področja, predlagamo, da primernost izbranega načina

17

www.iracunovodstvo.eu

obvestila preverite pri Tržnem inšpektoratu.

Občasne terjatve zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne terjatve, bodisi da gre za stranske občasne terjatve, kot so terjatev obresti, ali pa za take občasne terjatve, s katerimi se črpa sama pravica (347. člen Obligacijskega zakonika). Obresti od terjatev, katerih zastaralni rok je krajši od treh let, zastarajo v enakem roku kot glavna terjatev. V vašem primeru imate opravka verjetno predvsem s terjatvami, ki zastarajo v petih letih (346. člen OZ; niso terjatve iz gospodarske pogodbe, ker so sklenjene s potrošnikom), zato se upošteva najprej omenjeni triletni zastaralni rok, ki teče od zapadlosti terjatve iz naslova obresti.

2.

Menimo, da po določilih Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb stroški hrane, pijače in najem avtomata za kavo predstavljajo strošek reprezentance (31. člen ZDDPO-2).

Za stroške reprezentance se štejejo stroški pogostitve, zabave ter daril (z logotipom ali brez) ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji.

Pod pojmom poslovnih partnerjev lahko razumemo pravne in fizične osebe, s katerimi davčni zavezanec poslovno sodeluje ali je poslovno sodeloval ali bo poslovno sodeloval. Tako za poslovne partnerje štejemo tudi morebitne poslovne partnerje, s katerimi davčni zavezanec še ni sodeloval in ne sodeluje, vendar namerava (Jerman, Odar: Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb s komentarjem, GV Založba, 2008, str. 291).

Zato sklepamo, da so stroški pogostitve oseb, s katerimi namerava davčni zavezanec sodelovati ali že sodeluje, po vsebini stroški pogostitve poslovnih partnerjev, nastajajo pa tudi ob stikih z njimi (dan odprtih vrat), zato bi te stroške uvrstili med stroške reprezentance po 31. členu ZDDPO-2, in ne med stroške reklame.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Ur. l.

RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011.

• Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010.

• Obligacijski zakonik (OZ), Ur. l. RS, št. 83/2001. Spremembe: Ur. l. RS, št. 32/2004, 28/2006. Odl. US: U-I-300/04-25, 29/2007. Odl. US: U-I-267/06-41, 40/2007, 97/2007-UPB1.

• Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011.

5_

Neobračunavanje amortizacije Mikrodružba je s 1. 1. 2010 aktivirala osnovno sredstvo ter obračunala amortizacijo za leti 2010 in 2011. Osnovno sredstvo se uporablja.

Za leto 2012 vodstvo želi, da se amortizacija ne obračuna. Kakšne posledice ima lahko

neobračun amortizacije (glede predpisov in njihovega kršenja) in ali lahko navedete, na kakšen način se lahko izognemo obračunu samo za leto 2012?

Mnenje: Če amortizacije ne obračunate, davčnih posledic ne more biti, saj bodo stroški družbe nižji, davčna osnova pa toliko višja oziroma davčna izguba toliko nižja.

Vendar je treba več pozornosti nameniti strokovnim pravilom vodenja poslovnih knjig. Slovenski računovodski standardi ne dopuščajo, da se amortizacija za določena obdobja v življenjski dobi osnovnega sredstva ne bi obračunavala.

Ker gre za družbo, velja zanjo bilančno pravo, določeno v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1). Ta določa, da: • […] mora letno poročilo družbe izkazovati resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti družbe, njenega finančnega položaja ter poslovnega izida. Ta zahteva je podana tudi v računovodskih standardih. S tega vidika je treba ocenjevati, ali opustitev amortiziranja konkretnega osnovnega sredstva pomeni nebistveno in nepomembno napako ter bo zato letno poročilo še vedno resnična in poštena slika tega podjetja. Ta vidik ima širše posledice, kot se zdi na prvi pogled: opustitev amortiziranja, če gre za pomembne zneske, pomeni tudi zavajanje obstoječih upnikov ter morebitnih novih upnikov in vlagateljev. Lahko pa povzroči tudi (najmanj) odškodninsko odgovornost poslovodstva (tudi po ZFPPIPP) kot tudi računovodskega servisa ali računovodje družbe, če ima družba notranje računovodstvo.

• […] mora družba voditi poslovne knjige skladno z računovodskimi standardi.

Za nespoštovanje določb ZGD-1 in SRS se lahko za prekršek kaznuje družba z globo od 16.000 do 62.000 evrov, odgovorna oseba pa od 1000 do 4000 evrov. Seveda je kaznovanje odvisno od tega, ali do ugotavljanja kršitve te obveznosti sploh pride, in seveda od teže prekrška.

Poleg zakonov in standardov kršite tudi Kodeks poklicne etike računovodij ter Kodeks računovodskih načel.

Nadalje naj spomnimo, da je treba, če kljub strokovnim pravilom ne boste obračunali amortizacije, v prihodnjem letu to napako odpraviti, napaka se odpravlja glede na njeno težo. Pri tem ravnate skladno z 9. točko Uvoda v SRS. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Ur. l. RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009. Odl. US: U-I-268/06-35, 42/2009, 65/2009-UPB3, 83/2009. Odl. US: U-I-165/08-10, Up1772/08-14, Up-379/09-8, 33/2011, 91/2011, 100/2011. Skl. US: U-I-311/11-5, 32/2012, 57/2012.

• Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012.

ROKOVNIK

18

POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

Da ne pozabim: PRAVNE OSEBE:

FIZIČNE OSEBE (s.p.):

10. marec

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb (mesečno)

Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti (mesečno)

15. marec

Intrastat poročilo

Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

18. marec

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

20. marec

Rekapitulacijsko poročilo 2/2013 in DDV-O 2/2013 Banka Slovenije - poročilo: BST, KRD, DVP, SN-T

Rekapitulacijsko poročilo 2/2013 in DDV-O 2/2013

29. marec

DURS - obračun in plačilo DDV 2/2013 Poročilo o dobavah (76.a člen)2/2013

DURS - obračun in plačilo DDV 2/2013 Poročilo o dobavah (76.a člen) 2/2013

31. marec

AJPES - letno poročilo DURS - obračun davka od dohodkov pravnih oseb Banka Slovenije - SKV

AJPES - letno poročilo DURS - davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti Banka Slovenije - SKV

na dan 23.1.2013

na dan 19.2.2013

3-mesečni

0,209

0,221

6-mesečni

0,353

0,357

12-mesečni

0,586

0,586

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (19.2.2013)

Plačila v gotovini Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2*

420 EUR

Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga v RS po ZPPDFT**

Variabilni del priznane obrestne mere FEB. 2013

EURIBOR

15.000 EUR

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

EUR

USD

JPY

GBP

CHF

Do vključno 1 meseca

0,12200 %

0,19920 %

0,12943 %

0,49250 %

0,00500 %

Do vključno 3 mesecev

0,23400 %

0,29550 %

0,16714 %

0,51125 %

0,02400 %

Do vključno 6 mesecev

0,38000 %

0,46790 %

0,27229 %

0,64813 %

0,09640 %

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

12 mesecev

0,62200 %

0,77700 %

0,47143 %

0,98125 %

0,27640 %

Obdobje od 1.1.2013 do 30.6.2013

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.durs.gov.si/si/aktualno/obrestne_mere_za_obresti_na_ posojila_med_povezanimi_osebami_na_podlagi_pravilnika_o_priznani_obrestni_meri/ (20.2.2013)

Vrsta izplačila za

8,75 %

Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. 1/2013, 4.1.2013)

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

FEBRUAR 2013

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 73/2008 in 55/2010)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70% cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javni prevoz - do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

V skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 40% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 621,66 EUR**.

Za 20 let delovne dobe: v višini 60% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 932,49 EUR**.

Za 30 let delovne dobe: v višini 80% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 1.243,32 EUR**.

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece 3.108,30 EUR* oz. v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje.

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

791,50 EUR za leto 2011; Najvišji znesek brez prispevkov 1.074,18 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- V primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 1.554,15 EUR**.

- V primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 777,08 EUR**.

- Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.554,15 EUR**).

- Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece (1.554,15 EUR**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si/). *** Povračila stroškov v zvezi z delom se izplačujejo v višini, ki jih določa ta KP, vendar pod pogoji, da se ti zneski ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost.

IZOBRAŽEVANJA IR

MAREC 2013 SEMINARJI IR

KRATKI SEMINARJI IR

ŠOLE IR

07. 03.

04. 03

04. 03.

Davčni obračun 2012 s spremembami (dr. Mateja Drobež Tomšič)

Konti okviri po 1.1.2013 (Kristinka Vukovič)

Šola DDPO - prvič delam davčni obračun (Maja Bohorič)

11. 03.

06. 03

05. 03.

Konsolidacija – preprosto, razumljivo in praktično (Vesna Bartolj Maver)

Sprememba pri letnih poročilih za društva (Vesna Bartolj Maver)

Šola o DDV - poglobljeno (Maja Dolinar Dubokovič)

12. 03.

11. 03.

Vse kar mora računovodja vedeti o obrestih (Maja Bohorič)

Kako izpolnimo potni nalog?

(Maja Dolinar Dubokovič)

13. 03.

Davčni postopek za računovodje (Branka Svilar Mugoša)

Obdavčitev z normiranimi odhodki v 2013 – »pavšalna obdavčitev« (dr. Mateja Drobež Tomšič)

19. 03.

18. 03

Obračunavanje DDV pri mednarodnih transakcijah v praksi (Branka Svilar Mugoša)

Konti okviri po 1.1.2013 (Kristinka Vukovič)

13. 03.

19. 03.

Kaj naj bi računovodja vedel o insolventnosti, stečaju in prisilni poravnavi (Kristinka Vukovič)

www.iracunovodstvo.eu