e-Bilten Unikum feb.14

www.iracunovodstvo.eu

BILTEN

6,57 EUR / FEBRUAR 2014 _ 2

POMEMBNI KAZALNIKI ANALIZIRANJE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV Analiziranje računovodskih podatkov nam omogoča branje bilanc oziroma računovodskih izkazov. Pri analiziranju uporabimo postavke iz računovodskih izkazov, ki predstavljajo zbirne podatke iz knjiženih poslovnih dogodkov. Za razumevanje vsebine kazalnikov moramo najprej spoznati osnovna pravila računovodenja, poznati vsebino vsaj dveh temeljnih računovodskih izkazov – bilance stanja in izkaza poslovnega izida – ter razumeti izračun davčnih obveznosti.

Več o tokratni temi meseca na straneh 3, 4, 5 in 6.

VSEBINA 3-6

7-8

Tema meseca POMEMBNI KAZALNIKI ANALIZIRANJE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

RAČUNOVODSTVO REZERVACIJE ZA JUBILEJNE NAGRADE IN ODPRAVNINE OB UPOKOJITVI

9-10 KADRI IN DELO DOGOVOR O KONKURENČNI KLAVZULI

11

PRAVO ODPIS TERJATEV PO ZDDPO-2

12 PRENOS PODJETJA NA DRUŽINSKEGA ČLANA

13-17 Mnenja IR

UNIKUM, letnik 8 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 E: info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu

UVODNIK _ Kristinka Vukovič

NAJ SE BLEŠČI V februarju smo se bili mnogi prisiljeni spomniti, da nič ni samoumevno in da to, kar imamo, premalo cenimo. Mislim seveda na topel dom ali elektriko, ki sta v premnogih delih Slovenije postala spet zelo cenjeni in želeni dobrini, a to velja tudi širše, za varnost nasploh. Tudi recimo na varnost v delovnih razmerjih, okolju, v katerem živimo, da ne naštevam vseh katastrof, ki obkrožajo naš svet, vključno s problemom temeljnih človekovih in delavskih pravic, o čemer so recimo poročali iz (bleščečega) Sočija.

V zadnjem času opažam, da manjka spoštovanja znanja tudi na računovodskem področju. Prevečkrat se kar pričakuje, da bo računovodja rešil, česar poslovodja (vse leto) ni mogel, ali da bo rešil po tistem, ko je podjetje že sklenilo (ali še lepše: že zaključilo) kak posel. Dober računovodja, tak z znanjem, bi moral pač biti opora poslovnim odločitvam, in to v fazi njihovega načrtovanja. Še pogosteje se dogaja, da računovodje premalo cenijo(-mo) svoje delo. Da kar prevzamejo odgovornost za poslovne odločitve drugih in potem ›rešujejo svet‹. Ali da se jim zdi samoumevno, kaj vse morajo znati (biti pravniki, psihologi, pogrebniki, reševalci, davčni svetovalci za vse vrste davkov – tudi tujih, in še in še). Pa da je dobro letno poročilo samo po sebi umevno.

V redu, priznam, je, ker smo strokovnjaki, ker se to od nas pričakuje, ker smo odgovorni in zahtevni do sebe, a vendar – cenimo to. Pravilnega in dobrega letnega poročila ne more sestaviti vsakdo, ki je opravil osnovni tečaj knjigovodstva ali je le šel mimo računovodstva. Za to je potrebno strokovno znanje, zato bodimo ponosni na svoje znanje in izdelek. Da pa nam bo pri tem delu laže, smo v tej številki Unikuma zbrali teme, ki bi nam lahko pomagale pri sestavi dobrega letnega poročila. Ukvarjamo se z vprašanji, katere kazalnike je modro izbrati pri njegovi predstavitvi, kako pravilno upoštevati odpise terjatev, ali in kako knjižiti rezervacije za zaslužke zaposlenih in še in še.

Vabljeni k branju, do prihodnjič pa lep pozdrav, Vaša Kristinka Vukovič

Odgovorna urednica: Nina Selan Slapar, nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.istockphoto.com, v kolikor ni drugače označeno.

Oblikovanje in priprava za tisk: Barbara Šušteršič Tisk: Birografika Bori d.o.o.

Posamezna številka stane: 6,57 EUR. Letna naročnina na tiskano verzijo znaša: 52 EUR + 9,5% DDV Letna naročnina na spletno verzijo znaša: 20 EUR + 22% DDV Naročnina velja do pisnega preklica. V povprečju natisnemo 600 izvodov.

Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji.

Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan.

ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

www.iracunovodstvo.eu

TEMA MESECA _ Silva Koritnik Rakela

3

POMEMBNI KAZALNIKI ANALIZIRANJE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

Gotovo ste že kdaj dobili vabilo na seminar z vprašanjem: Ali znate brati bilance? Ste se zamislili, kaj vas pravzaprav sprašujejo? Seveda znate brati. Brati znate tudi besedilo v tujem jeziku, a če ne poznate jezika, vam prebrano ne bo kaj dosti koristilo.

Š

ele analiziranje računovodskih podatkov omogoča branje bilanc oziroma računovodskih izkazov. Pri analiziranju uporabimo postavke iz računovodskih izkazov, ki predstavljajo zbirne podatke iz knjiženih poslovnih dogodkov. Zato morate za razumevanje vsebine kazalnikov najprej spoznati osnovna pravila računovodenja, poznati vsebino vsaj dveh temeljnih računovodskih izkazov – bilance stanja in izkaza poslovnega izida – ter razumeti izračun davčnih obveznosti.

V tem prispevku se bomo posvetili izračunu kazalnikov na podlagi računovodskih izkazov. Posamezni kazalniki imajo svojo izrazno moč, vendar so predvsem podlaga za analiziranje. Z izračunom kazalnikov dobimo orodja za analiziranje. Analiziranje vključuje (1) oceno trendov podjetja v daljšem obdobju, (2) primerjavo dosežkov podjetja z drugimi podjetji in (3) iskanje vzrokov za odmike od načrtovanih rezultatov.

Kazalniki in kazalci Že nekajkrat smo omenili kazalnike, nismo pa še definirali tega pojma. Omenili smo le, da jih bomo računali. Poleg kazalnikov se pri analiziranju uporabljajo tudi kazalci. Kaj so torej kazalniki in kaj kazalci?

Računovodski kazalniki so relativna števila, ki se nanašajo na gospodarske kategorije, o katerih obstajajo računovodski podatki. Lahko so koeficienti, stopnje udeležbe ali indeksi. Dobijo se s primerjavo dveh kategorij. Če količnik pomnožimo s 100, govo-

rimo o odstotnem koeficientu, odstotku udeležbe ali odstotnem indeksu.

V nasprotju s kazalniki so računovodski kazalci absolutna števila, ki se nanašajo na pomembne gospodarske kategorije, o katerih obstajajo računovodski podatki – sredstva, osnovni kapital, prihodki, dobiček, izguba, prodajna cena enote ipd. Kazalci so torej podatki iz računovodskih izkazov, izraženi v denarni merski enoti.

Kazalci so torej podatki iz računovodskih izkazov, izraženi v denarni merski enoti.

Katere kazalnike in kazalce uporabljajo analitiki Vsak kazalnik posebej nekaj pove, vendar šele z njihovo združitvijo v skupine in razumevanjem njihovega medsebojnega vpliva lahko sklepamo o finančnem položaju podjetja (aktualno stanje). Prava vrednost računovodskih izkazov je v tem, da na njihovi podlagi lahko napovemo zmožnost podjetja za ustvarjanje bodočih dobičkov in možnosti za poplačilo dolgov ali izplačilo dividend lastnikom (projekcija bodočih izidov).

Analitiki se osredinjajo na različne kazalnike, odvisno od tega, v kakšni vlogi so. Investitor analizira kazalnike za napovedovanje bodočnosti, medtem ko so za poslovodstvo tudi orodje za sprejemanje odločitev, ki bodo spremenile bodoče poslovanje. Za posojilodajalca je predvsem po-

membno, ali bo podjetje sposobno vrniti posojilo. Katere kazalnike bo analitik izračunal, je torej odvisno od njegove vloge in od tega, na katero vprašanje išče odgovor.

Primer: Podjetje A ima 1,000.000 evrov dolgov in 80.000 evrov stroškov obresti, medtem ko ima podjetje B 10,000.000 dolgov in 700.000 evrov stroškov obresti (vzemimo, da je stanje dolga enako vse leto). Iz podatkov lahko izračunamo obrestno mero za dolg, ki znaša 8 odstotkov za podjetje A in 7 odstotkov za podjetje B. Katero podjetje ima več možnosti za novo zadolžitev?

Za odgovor na to vprašanje moramo izračunati nekaj kazalnikov. Kazalniki so zasnovani tako, da prikazujejo razmerja med gospodarskimi kategorijami.

Kakšna obremenitev za podjetje so obstoječi dolgovi in koliko je še možnosti za zadolževanje, lahko ugotovimo tako, da (1) primerjamo dolg s celotnimi sredstvi in (2) primerjamo obresti, ki jih je treba plačati z dobičkom, ki je na voljo za plačilo obresti. Omenjeni primerjavi predstavljata izračun dveh kazalnikov.

Kazalniki v računovodskih standardih in strokovni literaturi Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) nalaga (srednjim in velikim) družbam, ki morajo sestaviti poslovno poročilo, obvezo predstavitve analize razvoja in izidov poslovanja podjetja ter njegovega finančnega izida. V 2. točki 70.

4

UNIKUM Februar 2014 _ Tema meseca _ Pomembni kazalniki - Analiziranje računovodskih izkazov

člena ZGD-1 (Poslovno poročilo) je zapisano, da mora analiza vsebovati ključne računovodske, finančne, in če je treba, druge kazalce, kazalnike in pokazatelje, v obsegu, ki je potreben za razumevanje razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja.

različno: likvidnost 1 (liquidity 1) ali kratkoročni koeficient (current ratio). S tako predstavitvijo bralcu ni treba razmišljati, kaj je v imenovalcu in kaj v števcu. Hkrati ima predstavljene absolutne vrednosti obeh kategorij iz bilance stanja in izračun kazalnika.

Skupine kazalnikov

V SRS 29 so kazalniki združeni v osem skupin glede na izhodišče v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida ter glede na potrebe po finančnem in gospodarskem načinu presojanja.

V okviru zbirke SRS je samostojen standard SRS 29 – Računovodsko preučevanje (računovodsko analiziranje), ki opredeli, kaj računovodsko analiziranje je, poleg tega pa predstavi 62 kazalnikov. Zakaj tako veliko število, je težko odgovoriti. Morda je bil namen opozoriti uporabnike zbirke na širok nabor kazalnikov. Ob vsakem kazalniku je tudi formula za izračun. Čeprav nikjer ni zakonske podlage (seznama) za vključitev določenih kazalnikov v letna poročila, se slovenska podjetja odločajo vsaj za tiste kazalnike, ki so navedeni v SRS 30.28.

V strokovni literaturi bomo našli kazalnike, ki so vključeni v navedeni standard, dodani pa so še nekateri drugi. Avtorji jih združijo v nekaj skupin glede na sporočilo, ki ga posamezni kazalnik nosi. Naj ob tem opozorimo, da je vedno treba imeti pred seboj formulo, ki se uporabi za izračun kazalnika. Tako uporabnikom informacij olajšamo ›branje‹.

Popolne informacije o kazalniku bi naj bile predstavljene takole: Naziv

Izračun

koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti =

kratkoročna sredstva

Videli boste, da so v SRS 29 kazalniki združeni v osem skupin glede na izhodišče v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida ter glede na potrebe po finančnem in gospodarskem načinu presojanja. Te skupine so: kazalniki stanja financiranja (vlaganja), kazalniki stanja investiranja (naložbenja), kazalniki vodoravnega finančnega ustroja, kazalniki obračanja, kazalniki gospodarnosti, kazalniki dobičkonosnosti, kazalniki dohodkovnosti in kazalniki denarne tokovnosti.

V nadaljevanju bomo na kratko opisali skupine kazalnikov, ki jih najpogosteje srečujemo v strokovni literaturi.

Kazalniki likvidnosti Prva skupina so že omenjeni kazalniki likvidnosti (liquidity ratio). S problemom nelikvidnosti se prej ali slej sooči vsako podjetje. To pomeni, da podjetje nima na voljo dovolj likvidnih sredstev za poplačilo svojih obveznosti.

Likvidno sredstvo je tisto, ki ga je mogoče brez tveganja hitro spremeniti v denarna sredstva. Najbolj likvidno sredstvo je denar, manj likvidne oblike so dolžniški vrednosti papirji (obveznice), ki jih lahko hitro spremenimo v denar, nato sledijo terjatve, najmanj likvidne pa so praviloma zaloge.

Kazalniki likvidnosti prikazujejo razmerje med denarnimi sredstvi ter drugimi kratkoročnimi sredstvi in obveznostmi – dve kate2012 10.500

2011 4.800

0,93 kratkoročne obveznosti

Naziv za ta kazalnik in formula sta vzeta iz SRS 29. To je eden od treh kazalnikov likvidnosti, ki ga izračuna vsak analitik. Poimenovanje v literaturi je

11.350

0,53 9.050

goriji bilance stanja. V izračun tega kazalnika vključimo tudi časovne razmejitve, tako na strani kratkoročnih obveznosti kot na strani kratkoročnih sredstev.

Izračunavajo se trije kazalniki, pri čemer imenovalec v ulomku (kratkoročne obveznosti) ostaja nespremenjen, v števcu pa postopno izključujemo manj likvidna kratkoročna sredstva: najprej zaloge, nato še terjatve.

Upniki imajo raje višje vrednosti tega koeficienta. Če je koeficient manjši od 1, to pomeni, da kratkoročna sredstva ne zadoščajo za poplačilo kratkoročnih obveznosti; opraviti imamo z neto kratkoročnim dolgom. Upniki (banka) bodo posebno pozornost namenili tudi skupini kazalnikov, ki jih imenujemo kazalniki dolgoročne likvidnosti (kazalniki solventnosti).

Kazalniki upravljanja s sredstvi (kazalniki obračanja) Druga skupina kazalnikov – kazalniki upravljanja s sredstvi ali kazalniki obračanja (activity ratios) – kažejo, kako učinkovito podjetje upravlja s sredstvi. Čim hitreje lahko podjetje obrača svoja sredstva, tem manj virov financiranja bo potrebovalo za isti obseg poslovanja. Ti kazalniki nam pomagajo pri presoji, ali ima podjetje primeren obseg sredstev za določen obseg prodaje. Če trgovsko podjetje nima dovolj zalog, lahko izgubi priložnost za prodajo, medtem ko prevelike zaloge vežejo preveč denarja in bo zato donos na kapital nizek.

V tej skupini primerjamo kategorije iz izkaza poslovnega izida (podatke za celotno obdobje – gibanje) in kategorije iz bilance stanja (določen trenutek). V skupini je več kazalnikov, ki jih med seboj lahko kombiniramo in dobimo kazalnik ›dnevi vezave denarja‹ (cash conversion cycle). Če poznamo hitrost obračanja obratnih sredstev, lahko izračunamo potreben obseg obratnih sredstev, ki jih moramo vložiti v podjetje za določen obseg poslovanja. Podjetniki pogosto pozabljajo na potrebna dodatna finančna sredstva za financiranje kratkoročnih sredstev, kar imenujemo ›stalna obratna sredstva‹.

Pri izračunu kazalnikov v tej skupini se soočamo z dvema problemoma, ki se v uradno objavljenih izračunanih kazalnikih praviloma ne odpravljata: prihodki od prodaje v računovodskih izkazih so pred-

5

www.iracunovodstvo.eu

stavljeni brez DDV, medtem ko je v stanju terjatev do kupcev vključen tudi DDV. Poleg tega postavke bilance stanja predstavljajo stanje v določenem trenutku, ki pa je lahko atipično. Zato je primerneje vzeti povprečne vrednosti. Zunanjim analitikom podatki o povprečnem stanju niso na voljo, medtem ko notranji analitiki (poslovodstvo) imajo dostop do teh informacij. Kot omenjeno, izhajajo uradno objavljeni kazalniki iz kategorij brez prilagoditev.

podjetje A

podjetje B

Dolgoročna sredstva

500,00

500,00

Kapital

Kratkoročna sredstva

500,00

500,00

Dolgovi

1.000,00

1.000,00

Sredstva

podjetje A

Tretja skupina kazalnikov so kazalniki upravljanja z dolgovi (debt management) ali kazalniki solventnosti. Obravnavajo torej strukturo virov financiranja, pasivno stran bilance stanja pa tudi zmožnost odplačila dolgov.

Za lažje razumevanje vpliva finančnega vzvoda (spreminjanja razmerja med lastnim kapitalom in dolgovi) vzemimo izključno teoretičen zgled, v katerem primerjamo dve podjetji, ki sta zelo različno financirani; teoretičen zgled zato, ker v praksi 100-odstotno financiranje z lastnim kapitalom ni mogoče, z vidika lastnikov pa je tudi neracionalno. Optimalno sestavo virov financiranja (razmerje dolga in kapitala) je mogoče izračunati.

Podjetje A nima dolgov med viri, medtem ko je pri podjetju B delež dolga v virih financiranja 70-odstoten, po obrestni meri 8 odstotkov. Obe podjetji imata 1000 denarnih enot sredstev in pričakujeta 1000 denarnih enot prodaje. Pričakovani poslovni izid obeh podjetij pred davki in obrestmi (EBIT, earnings before interest and taxation) je 300 denarnih enot, toda poslovanje se ne izteče vedno tako, kot smo načrtovali.

V naslednji tabeli je predstavljen izkaz poslovnega izida ob pričakovanih rezultatih poslovanja in izkaz poslovnega izida ob poslabšanju poslovanja. Sklep se ponuja sam od sebe: podjetje, ki je v celoti financirano s kapitalom, laže preživi težke čase, medtem ko je za podjetja z veliko zadolženostjo to lahko usodno.

podjetje B

1.000,00

300,00

0,00

700,00

1.000,00

1.000,00

podjetje B

načrtovano

slabo poslovanje

načrtovano

slabo poslovanje

1.000,00

825,00

1.000,00

825,00

Stroški poslovanja

700,00

800,00

700,00

800,00

Izid poslovanja

300,00

25,00

300,00

25,00

0,00

0,00

56,00

56,00

300,00

25,00

244,00

— 31,00

60,00

5,00

49,00

— 6,00

Prodaja

Stroški obresti

Kazalniki upravljanja z dolgovi

Kapital in obveznosti

podjetje A

Izid pred davki Davki (20 %) Izid po davkih Donos na kapital (ROI)

240,00

20,00

195,00

— 25,00

24,00 %

2,00 %

65,07 %

— 8,27 %

Finančni vzvod deluje v dve smeri. V dobrih časih daje višji donos lastnikom, v slabih časih pa je lahko za podjetje (lastnike) usoden.

Zadolženo podjetje potrebuje denar, da lahko odplačuje dolg (glavnico) in donos na dolg (obresti). Če posluje z izgubo, težko dobi nova posojila, vsekakor pa se za tako podjetje podraži cena denarja – posojilodajalci zahtevajo višje obrestne mere. Nove investitorje je v obdobju ustvarjanja izgub tudi težko pridobiti. Tako podjetje morda ne bo sposobno preživeti krize, medtem ko ima podjetje z veliko lastniškega kapitala več možnosti.

Lastniški kapital je v tem kontekstu brez cene. Medtem ko je banki treba plačati obresti ne glede na poslovni izid, lastniki dobijo dividende samo, če so na voljo dobički po obrestih in davkih.

Celotni dolg vključuje tako kratkoročne kot dolgoročne dolgove. Upniki imajo raje nižji delež dolgov v virih financiranja. Kadar je ta delež visok, bodo upniki (banka) pred odobritvijo novega posojila zahtevali, da lastniki povečajo svoj vložek v podjetje.

V okviru teh kazalnikov je zelo pomembna pokritost stroškov obresti z izidom iz poslovanja. Za naše zadolženo podjetje je ta pokritost ob načrtovanem obsegu 5,36-kratna (izid iz poslovanja/obresti = 300/56), ob slabem poslovanju pa le še 0,45-kratna (25/56). Kazalnik nam pove, za koliko se lahko izid iz poslovanja (EBIT) zmanjša, da bo podjetje še vedno sposobno

plačevati stroške obresti. Za banke je to pomemben kazalnik.

Kazalniki donosnosti Donosnost je neto učinek različnih politik in odločitev. Vsak od teh kazalnikov, ki smo jih predstavili doslej, zase nekaj pove. Šele kazalniki donosnosti prikažejo kombinacijo učinkov likvidnosti, upravljanja s sredstvi in upravljanja z dolgovi na poslovni izid. Kazalnike v tej skupini razdelimo v dve podskupini: donosnost prodaje (prihodkov) in donosnost naložbe.

V prvi podskupini kazalnikov, ki kažejo na donosnost prihodkov, jih primerjamo z različnimi vrstami izidov (dobičkov ali izgub), ki jih lahko ›odčitamo‹ iz izkaza poslovnega izida (včasih je treba nekatere izide namreč izračunati).

Obrazec izkaza poslovnega izida, ki je zakonsko predpisan v Sloveniji, teh vmesnih izidov ne vključuje.

Prvi izid je kosmati donos (gross profit), ki ga izračunamo tako, da od prihodkov iz prodaje odštejemo stroške prodanih količin. Nekoliko niže v izkazu poslovnega izida je izid iz poslovanja (EBIT), ki ga izračunamo tako, da od kosmatega donosa odštejemo še druge stroške poslovanja. Nato prištejemo in odštejemo še druge prihodke in odhodke – financiranje in ›izredne postavke‹. Tako dobimo celotni poslovni izid (EBT, earnings before taxes), v literaturi imenovan ›izid pred davki‹. Po odštetju odhodkov za davek – zaradi naše davčne zakonodaje lahko tudi prištetju –

6

UNIKUM Februar 2014 _ Tema meseca _ Pomembni kazalniki - Analiziranje računovodskih izkazov

dobimo čisti poslovni izid obdobja (NI, net income), v literaturi imenovan ›izid po davkih‹.

Z izračunom kazalnikov donosnosti prodaje (profit margin on sales) dobimo podatek o tem, koliko centov dobička ustvari vsak evro prodaje. Pomembno vlogo pri tem kazalniku imajo stroški. Če je ta kazalnik nizek, ima podjetje visoke stroške, ki so lahko posledica neučinkovitega poslovanja. Velik vpliv na stroške ima način financiranja poslovanja. Pri zelo zadolženih podjetjih obresti znižajo čisti poslovni izid, o čemer smo že govorili. V takem primeru nižji čisti poslovni izid ni posledica slabega poslovanja, temveč razlik v strategijah financiranja. Lahko se zgodi, da bo podjetje z nizko stopnjo donosnosti prodaje imelo višjo stopnjo donosnosti lastniškega kapitala.

V drugi podskupini je več kazalnikov, ki sporočajo, kakšen je donos na naložbo. Ti kazalniki nam povedo, koliko centov dobička ali izgube (izid po davkih) je ustvaril vsak evro vloženih sredstev.

Najpogostejši kazalnik je donos na lastniški kapital (ROE, return on equity), zelo pogosto se uporablja tudi donos na sredstva (ROA, return on assets). Obstaja pa še vrsta drugih kazalnikov v okviru te podskupine.

Kazalniki tržne vrednosti (Market value ratios) Zadnja skupina kazalnikov je povezana s tržno vrednostjo delnic (borzno ceno) v primerjavi s čistim poslovnim izidom (postavka izkaza poslovnega izida za tekoče leto) in knjigovodsko vrednostjo kapitala (postavka bilance stanja – celotni lastniški kapital).

Ti kazalniki poslovodstvu sporočajo, kako investitorji ocenjujejo pretekle rezultate podjetja in kako bodoče možnosti. Če so ugodni vsi kazalniki, ki smo jih predstavili (kazalniki likvidnosti, upravljanja s sredstvi, upravljanja z dolgovi, kazalniki donosnosti), bodo kazalniki tržne vrednosti visoki. To pomeni visoka pričakovanja investitorjev, ki jih bo moralo poslovodstvo upravičiti z doseganjem rezultatov v prihodnosti.

Za zaprte družbe, torej tiste, ki ne kotirajo na borzi, teh kazalnikov sploh ni mogoče izračunati, ker

ne vemo, koliko bi kdo ponudil za delež v podjetju. Se pa ti kazalniki pokažejo v postopkih prodaje ali pripojitve podjetij, ko se računa menjalno razmerje.

Ker smo v zadnjih tednih v medijih pogosto zasledili ›informacije‹ o Luki Koper, omenimo zanimivost, da je kazalnik tržna cena delnice/ čisti poslovni izid (P/E, price/earning ratio) pri tem podjetju v nekem obdobju znašal več kot 50. Torej so imeli investitorji v določenem obdobju zelo visoka pričakovanja. Avgusta 2007 je delnica dosegla najvišji tečaj z vrednostjo 113,66 evra. Koliko se trg (ne) odziva na informacije o podjetju, kaže tudi rast cene delnice z oznako LKPG v letu 2014: od 10 evrov do 13,5 evra na dan 5. 2. 2014; porast za celih 35 odstotkov. O vzrokih lahko le ugibamo.

Banka in analiziranje Informacije o finančnem položaju so le del celovite informacije o boniteti podjetja. Kadar banke presojajo stranke, uporabijo nekaj kazalnikov in kazalcev, ki predstavljajo sestavni del metodologije banke za oceno strank – ›rating orodja‹.

Te kazalnike primerjajo s panogo, v kateri podjetje deluje, in posameznemu kazalniku pripišejo utež.

Dejavnost banke je posojanje denarja, zato so oči bančnih analitikov uprte v kazalnike, ki kažejo finančni položaj podjetja (kazalniki upravljanja z dolgovi) in njegovo sposobnost za vračilo posojila, manj pa na kazalnike donosnosti in upravljanja s sredstvi. Seveda si banka želi pridobiti stranke, ki bodo širile svojo dejavnost, saj to pomeni, da bo prišlo do sklenitve novih poslov.

Glavna skrb pa ostaja ta, da dobijo vrnjena posojena denarna sredstva (glavnico) in donos nanje (obresti).

Banka analizira izkaze za vsaj tri leta – išče torej trend pri kazalnikih in kazalcih. Vrstni red (po pripisu pomembnosti) v eni od slovenskih bank in argument, zakaj je ta kazalnik pomemben: 1. Delež lastniškega kapitala (35 %) je kazalnik, ki ga banka najprej pogleda. Majhen delež kapitala pomeni, da upniki nosijo večji del tveganja poslovanja. Ta kazalnik je najpomembnejši indikator za krizno varnost.

2. Pokritje obresti (23 %) je ka-

zalnik, ki kaže sposobnost za pokrivanje obveznosti. Čim večje je pokritje, tem večja je varnost. Za razumevanje glejte tabelo v tem članku, ki prikazuje poslovanje zadolženega podjetja.

3. Obračanje obveznosti do dobaviteljev (15 %) kaže, kako hitro podjetje poravnava obveznosti. Dolgi roki poravnavanja obveznosti načeloma izboljšujejo likvidnost podjetja, vendar zaradi izgubljenih popustov, ki so na voljo ob hitrem plačilu, kaže na to, da gre za drago obliko financiranja in likvidnostne težave.

4. Kazalnik likvidnosti (10 %) je posebnost, ker vključuje samo likvidna sredstva (praviloma samo denar). Kazalnik je v pomoč pri oceni plačilne sposobnosti. Kaže, ali podjetje ustvarja denarne rezerve ali investira celotna likvidnostna sredstva v poslovanje (zaloge, terjatve) ter s tem skuša doseči maksimalno donosnost.

5. Kazalnik sposobnosti odplačila posojila (9 %), ki je izračunan kot neto bančni dolg v primerjavi z EBITDA, pokaže, v koliko letih podjetje lahko teoretično poplača dolgove (EBIT je izid iz poslovanja, dodani črki DA pa označujeta amortizacijo opredmetenih sredstev, depreciation and amortization). Torej uporabimo izid iz poslovanja, ki mu prištejemo stroške amortizacije.

6. Kazalnik donosnosti poslovanja (8 %) je za banko manj pomemben.

Pove nam koliko centov dobička iz poslovanja ustvari vsak EUR prihodkov iz poslovanja.).

7. Zadnji kazalec je izid iz poslovanja (EBIT).

Poleg izbranih kazalnikov banke presojajo še ›mehki del‹. V drugem delu presoje stranke banka z obširnim vprašalnikom ovrednoti različna področja (več vprašanj za posamezno področje) in tudi njim pripiše pomembnost: 1. vodstvo podjetja (30 %), 2. tržne možnosti (25 %), 3. računovodstvo (20 %), 4. podporo lastnikov (15 %), 5. odnos med stranko in banko (10 %).

V tem prispevku smo vam tako predstavili posamezne kazalnike in skupine, v katere se združujejo.

Analiziranja se človek nauči samo z analiziranjem. Zares pomembnih je le nekaj kazalnikov.

RAČUNOVODSTVO _ Kristinka Vukovič

7

REZERVACIJE ZA JUBILEJNE NAGRADE IN ODPRAVNINE OB UPOKOJITVI

Pri izdelavi letnega poročila je treba zadostiti zahtevam bilančnega prava. Med temi zahtevami so resnično in pošteno prikazovanje premoženja in obveznosti družbe ter poslovnega izida, upoštevanje načela previdnosti, upoštevanje prihodkov in odhodkov ne glede na plačilo. Rezervacije oblikujemo tudi zaradi upoštevanja temeljnih računovodskih predpostavk iz Uvoda v Slovenske računovodske standarde in Okvirnih navodil za pripravo in predstavitev računovodskih izkazov po Mednarodnih standardih računovodskega poročanja, s čimer je mišljena predvsem predpostavka upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov, ki zahteva sestavljanje računovodskih izkazov na podlagi računovodenja, zasnovanega na temeljnih poslovnih dogodkih, in pripoznavanje poslovnih dogodkov, ko se pojavijo, in ne šele ob plačilu.

Najpogostejši primeri rezervacij so v praksi tiste rezervacije, ki jih tudi računovodski standardi naštevajo med primeri: to so rezervacije za reorganizacijo, rezervacije za pričakovane izgube iz kočljivih pogodb, rezervacije za dana jamstva, rezervacije za pokojnine ter rezervacije za jubilejne nagrade in za odpravnine ob upokojitvi. Vendar so rezervacije tudi drugih vrst, na primer za poplačilo dolgov prvotnega upnika, kateremu smo solidarni porok, in je nastopila situacija, da ne gre več le za pogojno obveznost, ali rezervacije za nagrade kupcem, ki bodo svojo zvestobo izkazali v naslednjih na primer petih letih ob takih in takih pogojih. Rezervacije pa se ne pripoznavajo za izgube iz prihodnjega poslovanja ali za bodoče investicije.

N

ajprej na kratkoponovimo nekaj o rezervacijah, potem pa še podrobneje o rezervacijah za dolgoročne zaslužke zaposlencev. Temeljne določbe, ki govorijo o rezervacijah, najdemo v Uvodu k SRS ter v SRS 10 – Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve. SRS 10 pa za rezervacije za dolgoročne zaslužke napotuje na rabo mednarodnih standardov računovodskega poročanja, in sicer najmanj MRS 19 Zaslužki zaposlencev in MRS 26 Obračunavanje in poročanje pokojninskih programov, za razumevanje problematike pa je dobro prebrati tudi MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva.

Rezervacije so sedanje obveznosti, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo po predvidevanjih poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno (negotovost časovnega trenutka v prihodnosti za nastanek poravnave ali plačila), in katerih velikost je mogoče zanesljivo oceniti, čeprav je znesek poravnave negotov.

Formulacija se marsikomu zdi zapletena in abstraktna, zato jo zapišimo drugače, na dveh konkretnih primerih:

• rezervacije za dana jamstva so sedanja obveznost, ki izvira iz v preteklosti sklenjene kupoprodajne pogodbe in dane zaveze po odpravi napak, ki se verjetno bo poravnala v garancijski dobi (kdaj točno, pa ni mogoče natančno določiti), vendar je obseg teh bodočih izdatkov mogoče zanesljivo oceniti; • rezervacije za jubilejne nagrade so obveznost do delavca, ki izvira iz v preteklosti sklenjene pogodbe o zaposlitvi in pravne obveze na podlagi delovnopravne zakonodaje in internih aktov družbe, ki se bo poravnala v prihodnjem obdobju, kljub negotovosti (zaradi npr. fluktuacije) pa je mogoče zanesljivo oceniti obseg teh prihodnjih izdatkov v zvezi z današnjimi delovnimi razmerji.

Rezervacije so torej namenjene zato, da se v obliki vnaprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov zbrerejo zneski, ki bodo v prihodnosti omogočili pokritje takrat nastalih stroškov oziroma odhodkov. Tudi MRS 37 opredeljuje rezervacije kot obveznosti z negotovim časom ali zneskom. Ker sta tako čas kot znesek negotova, ju je treba oceniti. Rezervacije zato spadajo na področje računovodskih ocen, za katere pa velja, da se ne prevrednotujejo, temveč je treba najmanj ob vsakem zaključku poslovnega leta preveriti, ali je njihova višina ustrezna, ter jih ustrezno popraviti, torej morebiti del rezervacij odpraviti ali dodatno oblikovati. Rezervacije popravimo tako, da je njihova vrednost enaka sedanji vrednosti ocenjenih izdatkov, ki so po predvidevanjih potrebni za poravnavo obveze, in sicer:

• rezervacije se povečajo, če po predvidevanjih ne omogočajo pokritja ustreznih stroškov v prihodnjih letih; za ta primanjkljaj je treba povečati njihovo knjigovodsko vrednost (konto skupine 96) in ustrezne odhodke (praviloma konto skupine 44 ali 47); • rezervacije se zmanjšajo, če po predvidevanjih presegajo pokritje ustreznih stroškov v prihodnjih letih; za to razliko je treba zmanjšati njihovo knjigovodsko vrednost (konto skupine 96) in povečati ustrezne prihodke (konto skupine 76).

V čem se rezervacije razlikujejo od drugih obveznosti? Drugače kakor obveznosti (dolgovi) so rezervacije negotove glede časa nastanka ali velikosti prihodnjih izdatkov za poravnavo.

In v čem se rezervacije razlikujejo od pogojnih obveznosti, ki jih knjižimo na konte skupine 99?

Pogojne dolgoročne obveznosti niso rezervacije niti časovne razmejitve, zanje je značilna veliko večja stopnja negotovosti. Primeri pogojnih obveznosti so dana jamstva za izpolnitev obveznosti (na primer izdane bianko menice upnikom) ali dane hipoteke na lastne nepremičnine upnikom povezane

8

UNIKUM Februar 2014 _ Računovodstvo _ Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi

družbe. Še posebej o slednjem v računovodstvu običajno ni podatkov in je treba poizvedeti pri poslovodstvu in v finančni ali pravni službi o morebitnih danih jamstvih za obveznosti drugih družb, najpogosteje povezanih podjetij. Če o njih v računovodstvu razpolagamo, jih evidentiramo na zunajbilančnih kontih, saj pogojne obveznosti ne spadajo v bilanco stanja, če ne izpolnjujejo pogojev za pripoznanje obveznosti po SRS 9 ali 11. Takoj ko postane verjetnost, da bomo te obveznosti morali izpolniti, preverimo po SRS 10, ali je treba pripoznati rezervacije (na primer takrat, ko smo dali jamstvo na lastnih premičninah in nepremičninah upnikom povezane družbe, pa povezana družba zaradi likvidnostnih težav ne poravnava svojih obveznosti redno in nastopi verjetnost, da bomo namesto nje morali poravnati obveznosti mi) ali pa je morda že nastopila situacija, ko je treba pripoznati dolg (dobili smo poziv banke za poplačilo dolga).

Rezervacije pripoznamo tako, da vračunamo ustrezne stroške oziroma odhodke, če je verjetno, da bodo v prihodnosti nastajali taki stroški oziroma odhodki in je zanje potrebno rezerviranje pokrivanja. Pri tem je znesek, pripoznan kot rezervacija, naša najboljša ocena izdatkov, potrebnih za poravnavo obstoječe, praviloma dolgoročne obveze. Vrednost rezervacije mora biti enaka sedanji vrednosti izdatkov, ki so po pričakovanju potrebni za poravnavo obveze. Rezervacije torej diskontiramo na sedanjo vrednost, vendar mednarodni standardi računovodskega poročanja določajo, da mora biti znesek rezervacije sedanja vrednost izdatkov, ki so po pričakovanju potrebne za poravnavo obveze, in sicer le takrat, kadar je učinek časovne vrednosti denarja bistven,.

Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine se od leta 2013 knjižijo med stroške dela, torej na kontih skupine 47.

Rezervacije knjižimo ob začetnem pripoznanju tako, da zanje vračunamo ustrezne stroške oziroma odhodke. Knjižimo jih torej tako, da izkažemo stroške za rezervacije v breme konta skupine 44 in obveznosti iz rezervacij v dobro konta skupine 96. Novost, ki velja od leta 2013, pa je v tem, da se rezervacije za pokojnine, jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi izkazujejo med stroški dela, torej v skupini kontov 47.

Vse oblikovane rezervacije kot tudi njihovo črpanje knjižimo v razredu 9, torej med dolgoročnimi obveznosti, čeprav so obveze lahko kratkoročne (če na primer dajemo jamstvo za 6-mesečno brezhibno delovanje).

Za knjiženje rezervacij velja, da se rezervacije zmanjšujejo neposredno za stroške oziroma

odhodke, za pokrivanje katerih so oblikovane, torej na istem temeljnem kontu. To pomeni, da se v poslovnem letu taki stroški oziroma odhodki ne pojavljajo več v izkazu poslovnega izida.

96 - Rezervacije Zmanjšanje, črpanje, odprava KSa

Oblikovanje ZSa Povečanje

Rezervacije v poslovnih knjigah odpravimo, kadar so že izrabljene nastale možnosti, zaradi katerih so bile rezervacije oblikovane, ali kadar ni več potrebe po njih. Odpravo rezervacij knjižimo v breme konta skupine 96 in v dobro poslovnih prihodkov na kontu skupine 76. Če se uporablja diskontiranje, se sčasoma povečuje knjigovodski znesek rezervacije. Tako povečanje se pripozna kot odhodek za obresti.

Pomembno je še naslednje pravilo: rezervacije uporabljamo samo za istovrstne postavke, za katere so bile prvotno pripoznane, v utemeljenih primerih pa tudi za enakovrstne postavke. Primer enakovrstnih postavk je poraba rezervacij za dana jamstva ob prodaji proizvodov široke potrošnje, ki so bile oblikovane v breme poslovnih odhodkov.

Rezervacije se oblikujejo tudi za dolgoročne zaslužke, kot so jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, in za pokojnine. Pri razvidovanju, obračunavanju in razkrivanju teh rezervacij se upoštevata MRS 19 – Zaslužki zaposlencev in MRS 26 – Obračunavanje in poročanje pokojninskih programov.

Slovenski računovodski standardi na rabo mednarodnih standardov računovodskega poročanja napotujejo le za dolgoročne zaslužke, ne pa tudi za kratkoročne (na primer plačila za dopuste).

Dolgoročni zaslužki zaposlencev po MRS 19, za katere v Sloveniji oblikujemo rezervacije, so odpravnine, jubilejne nagrade in druge nagrade za dolgo službovanje ter druge premije in odloženi zaslužki zaposlencev, če niso popolnoma plačljivi po dvanajstih mesecih po koncu obdobja, v katerem so zasluženi. Te rezervacije torej knjižimo na konto skupine 96. Na podlagi MRS 19 pa časovno razmejujemo: stroške za neizkoriščene dopuste, neizplačane nadure, presežek ur pri delavcih z neenakomerno razporeditvijo delovnega časa, bonuse, premije in druge prejemke iz naslova delovne uspešnosti ter doseganja planiranih rezultatov. Vse te časovne razmejitve knjižimo na konto skupine 29.

Vendar vsem gospodarskim subjektom ni treba oblikovati rezervacij v zvezi z izdatki za zaposlene.

Po Pojasnilu 4 k Uvodu v Slovenske računovodske standarde se upoštevaje bistvenost lahko podjetje odloči, da ne oblikuje rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, če razlike med ocenjenim zneskom potrebnih letno oblikovanih rezervacij in dejanskim stroškom za jubilejne nagrade in odpravnine niso pomembne.

Pomembnost in bistvenost opredeli podjetje v svojem pravilniku o računovodstvu. Mala podjetja in podjetja z nepomembnim zneskom rezervacij jih torej ne bodo knjižila. Pri knjigovodski obravnavi tovrstnih rezervacij upoštevamo tudi Pojasnilo 1 k SRS 10. konto v breme

konto v dobro

Oblikovanje rezervacij za dolgoročne zaslužke, pripis rezervacij ob koncu leta za nove zaposlene ali nove in dodatne stroške službovanja ter pripis za stroške obresti

479

963

Črpanje, poraba rezervacij (npr. izplačila odpravnin)

963

25

Odprava rezervacij

963

766

opis poslovnega dogodka

KADRI IN DELO _ Nina Globočnik

9

DOGOVOR O KONKURENČNI KLAVZULI

Delodajalci pogosto ne vedo, ali naj se s pogodbo o zaposlitvi dogovorijo o konkurenčni klavzuli ali ne.

Bojijo se, da bodo morali delavcu po prenehanju pogodbe o zaposlitvi še dve leti plačevati nadomestilo, če bi delavec kršil konkurenčno klavzulo krši, pa se bojijo, da bodo morali na sodišču dokazovati nastalo škodo, če jo bodo hoteli dobiti povrnjeno. A če se pogodbeni stranki skupaj s konkurenčno klavzulo dogovorita tudi za dovolj visoko pogodbeno kazen, mora delodajalec ob sporu dokazovati le to, da je prišlo do kršitve konkurenčne klavzule.

R

azlikovati moramo med konkurenčno klavzulo in konkurenčno prepovedjo.

Obe sta delovnopravna instituta, vendar se v praksi pogosto zamenjujeta. Bistvena razlika je v tem, da konkurenčna prepoved velja že po zakonu v času trajanja delovnega razmerja, o konkurenčni klavzuli pa se je treba posebej dogovoriti s pogodbo o zaposlitvi in velja šele po prenehanju delovnega razmerja.

Konkurenčna prepoved Konkurenčna prepoved ali zakonska prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti velja med trajanjem delovnega razmerja.

Njena posledica je ta, da delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki spadajo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili konkurenco za delodajalca. Če delavec krši konkurenčno prepoved, ima delodajalec pravico zahtevati povrnitev škode, nastale z delavčevim ravnanjem, in sicer v roku treh mesecev od dneva, ko je izvedel za opravljanje dela ali sklenitev posla, oziroma v roku treh let od dokončanja dela ali sklenitve posla.

Konkurenčna klavzula Konkurenčna klavzula ali pogodbena prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti ni obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in naj bi se uporabljala le takrat, ko

delavec pri svojem delu pridobiva (a) tehnična, (b) proizvodna ali (c) poslovna znanja in (č) poslovne zveze. Delodajalec in delavec se v teh primerih s pogodbo o zaposlitvi dogovorita, da delavec še nadaljnji dve leti po prenehanju pogodbe o zaposlitvi ne bo opravljal konkurenčne dejavnosti.

Konkurenčna klavzula mora biti izražena v pisni obliki, drugače ni veljavna.

Tudi ob kršitvi konkurenčne klavzule ima delodajalec pravico zahtevati povračilo škode, pod pogoji in v rokih, določenih z Obligacijskim zakonikom.

Pri odmeri višine nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule mora delodajalec upoštevati položaj delavca, v katerem se znajde zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule.

Kdaj stopi v veljavo konkurenčna klavzula Konkurenčna klavzula se lahko sklene po dogovoru in stopi v veljavo le ob: • prenehanju pogodbe o zaposlitvi s sporazumom med strankama, • redni odpovedi s strani delavca, • redni odpovedi delavcu iz krivdnega razloga (kršitev delovnih obveznosti) ali • izredni odpovedi delavcu s strani delodajalca (hujše kršitve delovnih

obveznosti), razen kadar je delavcu podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker je ob prenosu delavcev zavrnil prehod k drugemu delodajalcu in dejansko opravljanje dela pri drugem delodajalcu.

Konkurenčna klavzula, dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi za določen čas, je neveljavna, razen kadar se pogodba o zaposlitvi za določen čas sklepa z vodilnim delavcem, poslovodno osebo ali prokuristom ali za opravljanje projektnega dela.

Nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule Nadaljnji pogoj za veljavnost konkurenčne klavzule je ta, da sta se delodajalec in delavec v pogodbi o zaposlitvi dogovorila o nadomestilu za čas spoštovanja konkurenčne klavzule, saj spoštovanje slednje delavcu onemogoča pridobitev zaslužka, primerljivega njegovi prejšnji plači. Če delodajalec želi, da bo konkurenčna klavzula veljavna, mora nadomestilo znašati najmanj tretjino povprečne mesečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Pri tem je treba opozoriti na sodno prakso, po kateri se mora pri odmeri višine nadomestila upoštevati položaj delavca, v katerem se znajde zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule.

Prenizko odmerjeno nadomestilo lahko povzroči neveljavnost konkurenčne klavzule. Treba se je zavedati, da sta s konkurenčno klavzulo omejeni ustavni pravici

10 proste izbire poklica in svobodne gospodarske pobude.

Prenehanje konkurenčne klavzule Delodajalec in delavec se lahko sporazumno dogovorita o prenehanju veljavnosti konkurenčne klavzule. Konkurenčna klavzula pa lahko preneha tudi z izjavo delavca, da ni vezan s konkurenčno klavzulo. Taka izjava je veljavna pod pogojem, da delodajalec huje krši določila pogodbe o zaposlitvi, in pod pogojem, da delavec tako izjavo poda v roku enega meseca po prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

In seveda, konkurenčna klavzula preneha tudi s potekom časa, za katerega je bila dogovorjena.

Odškodninska odgovornost Zaradi nespoštovanja konkurenčne klavzule (enako velja tudi za konkurenčno prepoved) je delavec delodajalcu odškodninsko odgovoren po pravilih civilnega prava. Odškodninska odgovornost se bo po vsej verjetnosti obravnavala v pravdi. Dokazno breme bo na strani delodajalca. Delodajalec bo moral dokazati vse elemente odškodninske odgovornosti, in sicer: (1) da mu je škoda nastala zaradi delavčevega nedopustnega ravnanja, (2) da mu je škoda dejansko nastala, (3) da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem ter (4) da obstaja odgovornost na strani povzročitelja škode.

Dokazovanje je težko in se običajno zatakne pri ugotavljanju in tudi razkritju višine povzročene škode.

Da bi se delodajalec za primere kršitve konkurenčne klavzule izognil dokazovanju škode, je praksa v pogodbe o zaposlitvi za primere nespoštovanja konkurenčne klavzule vnesla tudi pogodbeno kazen, čeprav je delovnopravna zakonodaja sicer ne ureja.

V zvezi s tem je sodna praksa izrekla, da je avtonomija pogodbenih strank pri sklepanju in prenehanju pogodbe o zaposlitvi ter v času trajanja delovnega razmerja omejena le z upoštevanjem določb zakona, ki ureja delovna razmerja in drugih

UNIKUM Februar 2014 _ Kadri in delo _ Dogovor o konkurenčni klavzuli

zakonov, ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca. Glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi se smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava. To pomeni, da je v navedenem okviru treba upoštevati tudi načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij, s tem pa tudi možnost dogovora pogodbene kazni v pogodbi o zaposlitvi v skladu z določbami Obligacijskega zakonika.

Kaj je pogodbena kazen Pogodbena kazen je institut civilnega prava. Ima več namenov.

Prvi namen je kaznovalne narave in stranko sili k izpolnitvi obveznosti, saj je običajno pogodbena kazen višja, kot znaša pričakovana škoda.

Njen utrjevalni namen (utrditev obveznosti) se kaže v tem, da pogodbi nezvesta stranka ne more odstopiti od pogodbe, ne da bi kazen plačala. Njen nadaljnji namen pa je ta, da pogodbeni stranki vnaprej določita odškodnino za škodo, ki jo pričakujeta v primeru neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve. Zaradi navedenega ima pogodbena kazen tudi odškodninsko funkcijo. Tu je treba dodati, da ima v primeru, ko je nastala škoda višja od pogodbene kazni, pogodbi zvesta stranka pravico poleg pogodbene kazni zahtevati tudi razliko do popolne odškodnine.

Pogodbena kazen ima kaznovalno, utrditveno in odškodninsko funkcijo. Je odlična izbira, saj delodajalcu ob kršitvi konkurenčne klavzule ni treba dokazovati obstoja in višine povzročene škode, temveč le, da je do kršitve prišlo.

Konkurenčna klavzula in pogodbena kazen Ker je za delodajalca dokazovanje škode zaradi kršitve konkurenčne klavzule (enako velja tudi za konkurenčno prepoved) izredno težko in zahtevno, predlagamo, da se delodajalec ob dogovoru

o konkurenčni klavzuli z delavcem dogovori tudi o pogodbeni kazni. Tako se bo delodajalec izognil dokazovanju obstoja in višine povzročene škode; v sporu bo dokazoval le, da je prišlo do kršitve konkurenčne klavzule.

Ob tem je ponovno treba poudariti, da sodna praksa dopušča pogodbeno kazen za nespoštovanje konkurenčne klavzule. V zvezi s tem je bilo izdanih kar nekaj sodnih odločb, večina pa se je dotikala višine pogodbene kazni.

Zavzeto je bilo stališče, da delodajalčeva obveznost (plačevanje nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule) in delavčeva obveznost (plačilo pogodbene kazni) nista vzajemni in da njuno nesorazmerje ne vpliva na veljavnost konkurenčne klavzule. Zaradi morebitnega nesorazmerja se delavec ne more sklicevati na ničnost (oderuška pogodba) ali neveljavnost konkurenčne klavzule. Lahko pa delavec zahteva znižanje pogodbene kazni, pri čemer je odločitev o utemeljenosti njegove zahteve prepuščena sodišču.

Sklep Delodajalec, ki se bo iz utemeljenih razlogov (pridobivanje tehničnih, proizvodnih ali poslovnih znanj in poslovnih zvez) odločil, da bo delavca s pogodbo o zaposlitvi zavezal tudi k spoštovanju konkurenčne klavzule, mora za njeno veljavnost upoštevati, da mora biti ta pisna in da bo veljavna le pod pogojem, da se bo delavcu zavezal plačevati ustrezno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule najmanj v višini tretjine povprečne mesečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi in za največ dve leti. Delodajalec bo modro ravnal, če se bo skupaj s konkurenčno klavzulo dogovoril tudi o pogodbeni kazni. Ta je lahko zelo visoka in ni vezana na višino nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule. Pogodbena kazen je odlična izbira, saj mu ob kršitvi konkurenčne klavzule ni treba dokazovati obstoja in višine povzročene škode. Delodajalec bo moral le dokazati, da je do kršitve prišlo.

PRAVO _ Nina Orehek

11

ODPIS TERJATEV PO ZDDPO-2

S črtanjem določb ZFPPIPP, ki so urejale splošno osebno odgovornost družbenikov za dolgove izbrisane družbe (prejšnji 6.–10. odstavek 442. člena in 496. člen), je mogoče od družbenikov le še izjemoma zahtevati poplačilo. Osebna odgovornost še dalje obstaja pri s. p. in osebnih družbah (d. n. o. in k. d.), kar je predvideno že z ZGD-1, mogoče pa je tudi uveljavljanje spregleda pravne osebnosti (ob hujših kršitvah s strani družbenikov) in upoštevanje posebne določbe ob prenehanju družbe po skrajšanem postopku, po kateri obstaja odgovornost družbenikov/delničarjev še eno leto po objavi izbrisa družbe iz registra.

Č

e upniki možnosti za zahtevek plačila zapadlih terjatev od družbe in od njenih družbenikov nimajo več, smejo te terjatve odpisati, odpis pa se šteje za davčno priznan odhodek, če je izpolnjen pogoj iz 6. odstavka 21. člena ZDDPO-2.

Prvi del 6. odstavka 21. člena ZDDPO-2 je jasen in ne dopušča izjem: odpis terjatev je priznan kot odhodek na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o končanem stečajnem postopku ali na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave, v delu, v katerem terjatve niso bile poplačane oziroma niso bile poplačane v celoti. Sklep o zaključku stečaja in sklep o potrditvi prisilne poravnave sta akta, ki bosta ob začetku posameznega postopka gotovo izdana.

Tudi davčno priznanje odhodka zaradi odpisa terjatev na podlagi neuspešno zaključenega izvršilnega postopka sodišča je razumljivo.

Nekaj več nejasnosti predstavlja drugi del, ki določa, da je odpis terjatev priznan kot odhodek, tudi če ni bilo sodnega postopka za poplačilo terjatev, če zavezanec dokaže: • da bi stroški sodnega postopka presegli znesek poplačila terjatev; • da so bila opravljena vsa dejanja, ki bi jih opravil skrben gospodar za dosego poplačila terjatev; • da so nadaljnji pravni postopki ekonomsko neupravičeni. Če davčni zavezanec izkaže katerokoli od teh okoliščin, davčno priznani odpis pomeni tudi odpis poslovnih terjatev na podlagi določb

o prenehanju obveznosti in odpis na podlagi zastaranja po določbah OZ (tako izhaja tudi iz komentarja 6. odstavka 21. člena ZDDPO-2).

Splošno velja, da je davčni zavezanec tisti, ki mora dokazati, da izpolnjuje pogoje za davčno priznani odpis terjatev, kar pomeni, da je treba izkazati, da bi bili stroški vseh postopkov, ki bi bili potrebni in povezani z izterjavo, višji od izterjanega zneska, tudi sicer pa bi bilo izplačilo lahko negotovo.

Dejstvo, da je davčni zavezanec ravnal gospodarno in skušal izterjati terjatve, je mogoče prikazati na različne načine: • smiselno je pričakovati, da bo zavezanca v sodnem postopku zastopal pooblaščenec (npr. odvetnik), njegov strošek pa se lahko izračuna prek izračuna na podlagi odvetniške tarife in se tako pripravi predračun vseh stroškov sodnega postopka; • hramba pisnih potrdil o poslanih opominih dolžnikom za poplačilo obveznosti in druge poslane pisne predloge za poravnavo obveznosti, kot so predlagane kompenzacije, cesije in druge oblike poravnave; • na ustrezno gospodarjenje kaže tudi zavrnitev nadaljevanja poslovanja z neplačevitim dolžnikom; • zavezanec lahko izkaže tudi neodzivnost dolžnika, dejstvo, da ne posluje na sedežu oziroma da je izbrisan iz registra, ter da osebne odgovornosti družbenikov ni mogoče uveljaviti drugače.

Katera so dejanja, ki bi jih opravil skrben gospodar za poplačilo dolga,

je treba presojati v vsakem konkretnem primeru posebej.

Glede davčnega priznavanja odpisa terjatev je stroga tudi (sicer skopa) sodna praksa. Navedeni so nekateri primeri.

• Tožnik odpisa terjatev ni opravil v skladu z 12. in 21. členom ZDDPO-2.

V postopku je predložil le fotokopijo sodnega registra trgovinskih družb, iz katerega izhaja, da je bila družba B, d. o. o., izbrisana iz sodnega registra, kar pa za priznanje odpisa terjatev ne zadošča.

• Tožnik ni izkazal terjatev s predpisano evidenco (popisom terjatev) in mu odpisa že iz tega razloga ni bilo mogoče priznati. Ker so podatki in navedbe v zvezi s terjatvami (izdani računi in drugo) le posreden dokaz o obstoju terjatev, so tožnikove navedbe o uničenju računov, ki so bili podlaga za odpis, brezpredmetne.

• Tožeča stranka v postopku ni z verodostojnimi knjigovodskimi listinami izkazala, da se sporni odpis terjatev nanaša na obstoječe terjatve, na terjatve, ki so zastarale, niti tega, da je pred zatrjevanim zastaranjem terjatve skušala izterjati.

• Tožeča stranka ni izkazala, da je za domnevno sporno odpisane terjatve vložila ustrezne tožbe in resno pristopila k izterjavi.

• Začetek stečajnega postopka še ni dovolj za to, da se terjatev v celoti odpiše. Začetek stečajnega postopka je praviloma lahko podlaga le za popravek vrednosti, medtem ko se cela terjatev lahko odpiše šele po zaključku stečaja.

PRAVO

12

PRENOS PODJETJA NA DRUŽINSKEGA ČLANA

_ Nina Orehek

Postopek prenosa podjetja na družinskega člana (na podjetnika prevzemnika) ureja Zakon o gospodarskih družbah v 72.a členu, davčne posledice prenosa pa Zakon o dohodnini. S prenosom podjetja na prevzemnika preidejo podjetje pa tudi vse pravice in obveznosti v zvezi s podjetjem, kar pomeni, da prevzemnik kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem prevzemnika.

Zavezujejo ga vse obveznosti iz poslov, katerih stranka je bil s. p. prenosnik (pogodb s strankami tako ni treba ponovno sklepati). Poslovanje poteka nemoteno, kot da sprememb ni bilo.

V

okviru prenosa lahko podjetnik prevzemnik še dalje uporablja staro firmo in tudi matično številko podjetnika prenosnika, če ta s tem izrecno soglaša v pogodbi o prenosu podjetja.

Vsaj tri mesece pred nameravanim prenosom podjetja mora podjetnik prenosnik nameravani prenos objaviti na primeren način, npr. s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, v poslovnih prostorih, v tej objavi pa je treba navesti tudi, da je nameravan prenos podjetja na družinskega člana, in navesti predvideni datum tega prenosa. Če nobeden od upnikov ne oporeka nameravanemu prenosu, se ta opravi po sklenitvi pogodbe o prenosu.

Prenos podjetja se opravi s sklenitvijo pogodbe o prenosu podjetja, ki mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa, vsebovati pa mora vse ustrezne podatke, in sicer: • firmo in sedež podjetnika, • morebitno izrecno soglasje glede uporabe imena in priimka podjetnika v firmi podjetnika prevzemnika in morebitno izrecno soglasje glede uporabe matične številke podjetja, • izjavo o prenosu podjetja, • navedbo vrednosti podjetja na dan prenosa podjetja z natančnim opisom podjetja.

Po podpisu pogodbe mora podjetnik prevzemnik vložiti prijavo za vpis prenosa podjetja pri AJPES, pri čemer mora predložiti: • pogodbo o prenosu podjetja,

• predlagani datum vpisa, ki je poznejši od dne vložitve prijave za vpis in ni daljši od treh mesecev od dne vložitve prijave za vpis, • firmo podjetnika, podatke o sedežu, morebitni skrajšani firmi, • podatke o podjetniku prevzemniku, • podatke o morebitnem zastopniku, • navedbo dejavnosti, ki jih bo podjetnik opravljal, • podatke o drugih delih podjetnika kot enotah poslovnega registra, • izjavo podjetnika, da nima neporavnanih dospelih obveznosti iz svojih prejšnjih poslovanj.

Predložene listine na dan prijave za vpis prenosa podjetja v register ne smejo biti starejše od treh mesecev.

AJPES po predložitvi vseh podatkov vpiše podjetnika prevzemnika v poslovni register in po uradni dolžnosti izbriše iz njega podjetnika prenosnika. Z vpisom prenosa podjetja v poslovni register podjetnik prenosnik neha opravljati svojo dejavnost, podjetje pa v skladu s pogodbo o prenosu podjetja preide na podjetnika prevzemnika.

Zakon o dohodnini v 51. členu omogoča neobdavčeno prenehanje opravljanja dejavnosti podjetnika prenosnika in prenos na prevzemnika – drugo fizično osebo zaradi smrti, trajne nezmožnosti za delo ali upokojitve v skladu z veljavnimi predpisi, če so izpolnjeni naslednji pogoji: • prevzemnik nadaljuje z opravljanjem dejavnosti v Sloveniji;

• prevzemnik mora ovrednotiti prevzeta sredstva in obveznosti, amortizirati prevzeta sredstva ter izračunavati dobičke in izgube v zvezi s prejetimi sredstvi in obveznostmi z upoštevanjem vrednosti na dan prenehanja opravljanja dejavnosti zavezanca, po kateri bi se izhajalo pri izračunu davčne osnove pri zavezancu, ki je nehal opravljati dejavnost, oziroma na način, kot če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo; • prevzemnik prevzame rezervacije, ki jih je oblikoval zavezanec, ki je nehal opravljati dejavnost, ki se lahko pripišejo podjetju, ki se prenaša, in pogoje v zvezi s temi rezervacijami, kot bi veljali za zavezanca, ki je nehal opravljati dejavnost, kot če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo. Če se zasleduje davčno nevtralen prenos, morata biti hkrati izpolnjena dva pogoja: • gre za prenos podjetja na družinskega člana (na samo eno fizično osebo), ki je dedič prvega dednega reda (zakonec, otrok, posvojenec ali pastorek), in • ta oseba mora nadaljevati dejavnost podjetja (s. p.) še vsaj pet let po prenosu podjetja. Če podjetnik prevzemnik z dejavnostjo neha prej kot v petih letih, se preneseno premoženje podjetja šteje za drugi dohodek fizične osebe in tako tudi obdavči, razen če pride do prenehanja zaradi smrti.

Davčna nevtralnost transakcije se zagotovi s priglasitvijo prenosa podjetja davčnemu organu.

STROKOVNA MNENJA IR

13

MNENJA Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

1_

Napotitev delavcev na delo v tujino V Sloveniji registrirano podjetje s tujima lastnikoma (državljanoma Nemčije) je z večjim podjetjem v Nemčiji sklenilo pogodbo za opravljanje del na gradbišču v Nemčiji do konca leta 2013. Podjetje bi zaposlilo delavce iz tretjih držav (BiH) in Slovenije za delo v Nemčiji. Delavci bi v Nemčiji delali različno dolgo (od enega tedna do enega meseca, ponavljajoče v različnih časovnih intervalih).

Kdaj se šteje, da so delavci napoteni na delo v tujino (opredelitev v pogodbi o zaposlitvi, prijava na ZZZS), in kdaj, da gredo na službeno pot v tujino? Ti delavci bi občasno delali tudi v Sloveniji. Kako pravilno obračunati plače?

Kdaj se lahko obračuna nadomestilo za ločeno življenje? Ali so delavci, napoteni na delo v tujino, sploh upravičeni do dnevnic?

Ali lahko lastnik podjetja odda v najem svoj osebni avtomobil podjetju, da bi se delavci prevažali od kraja nastanitve do gradbišča v Nemčiji in tudi domov, v Slovenijo in BiH. Kakšne so davčne posledice pri lastniku in podjetju?

Mnenje Socialno zavarovanje – prispevki za socialno varnost Podlaga zavarovanja za napotene delavce je 002 – Detaširani delavci (in ne klasična podlaga delovnega razmerja 001). Sprememba podlage zavarovanja je obvezna, če bo delo v tujini neprekinjeno trajalo več kot 3 mesece.

Tako delavec ostane zavarovan v državi osnovne zaposlitve, kar pomeni, da še dalje plačuje prispevke v sistem socialne varnosti v tej državi, torej Sloveniji. Od Zavoda za zdravstveno zavarovanje delavec pridobi obrazec A1, iz katerega je razvidno, da prispevke za obvezna socialna zavarovanja plačuje v matični državi in jih ni treba plačevati v državi napotitve. Če bi napotitev trajala dlje časa (npr. več kot 2 ali 3 leta), se mora napoteni delavec vključiti v zavarovanje države, kjer opravlja delo.

Delovnopravna zakonodaja Napotitev delavca na delo v tujini je mogoča (dopustna) samo tedaj, če se delavec in delodajalec o tej možnosti dogovorita v pogodbi o zaposlitvi, v kateri se opredelijo delavčeve pravice in obveznosti v času napotitve (209. člen Zakona o delovnih razmerjih).

Glede na vaš primer bi sklepali, da ne bo šlo za napotitev delavcev na delo v tujino, temveč za klasično napotitev na službeno pot, sploh zato, ker bodo imeli časovne kombinacije z delom v Sloveniji. Delavci, ki jih boste napotili na službeno potovanje, bodo seveda upravičeni do povračila stroškov na službenem potovanju; to so: • prevoz (plačilo kilometrine oziroma kakorkoli drugače zagotovljen prevoz s strani delodajalca), • prehrana (plačilo dnevnic oziroma kakorkoli drugače zagotovljena prehrana s strani delodajalca), • nočitev (plačilo stroškov prenočevanja oziroma kakorkoli drugače zagotovljeno prenočevanje s strani delodajalca). Žal niste navedli, katera kolektivna pogodba dejavnosti velja za delodajalca, zato smo pri določanju pravic delavcev na službeni poti izhajali kar iz kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti. Ta določa, da delavcem pripada terenski dodatek kot povračilo stroškov za delo na terenu, če najmanj dva dni zapored delajo in prenočujejo zunaj kraja svojega bivanja in zunaj kraja sedeža delodajalca. Če delodajalec delavcu na terenu zagotovi tako prehrano kot prenočevanje (v vašem primeru tudi prevoz), pripada delavcu terenski dodatek v višini 4,49 evra na dan.

Kolektivna pogodba neposredno ne določa pravice delavca do nadomestila za ločeno življenje, temveč delavca in delodajalca napotuje na dogovor, ki ga skleneta v pogodbi o zaposlitvi in se sklicuje na določbe Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Uredba določa, da se nadomestilo za ločeno življenje ne všteva v davčno osnovo delavca, če delo opravlja zunaj kraja bivanja in zaradi službenih potreb prebiva ločeno od svoje družine. Če bo podjetje nabavilo vozilo za potrebe prevoza zaposlenih v zvezi z opravljanjem dejavnosti podjetja (za službene poti, dostavo delavcev na gradbišče in podobno), je to namenska poslovna raba, ki je posledica opravljanja dejavnosti oziroma pogoj zanjo, zato je to v osnovi davčno priznan odhodek, če seveda to uporabo tudi dokazujejo verodostojne knjigovodske listine. Kako bo podjetje pridobilo to vozilo (z nakupom, lizingom, poslovnim najemom), ni pomembno, prav tako ne, od koga. Če bo to poslovni najem od fizične osebe, bo seveda treba obračunati najemnino kot dohodek fizične osebe; pri določanju višine najemnine bodite pozorni le, da bo cena najema tržno primerljiva cena, drugače lahko nastopi problem prikritega izplačila dobička lastnikoma (obračun davčnega odtegljaja kot za dividende, znesek odhodka pa v tem primeru ne bi bil davčno priznan). Če se bo vozilo uporabljalo tudi za potrebe prevoza zaposlenih z mesta dela domov (omenjate celo BiH), pa je treba paziti na obračun bonitete.

14

UNIKUM Februar 2014 _ Strokovna mnenja IR

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Ur. l. RS, št. 21/2013.

• Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, Ur. l. RS, št. 104/2006, 76/2008.

• Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti, Ur. l. RS, št. 1/2005, 100/2005, s spremembami tarifnih delov KP. • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Ur. l. RS, št. 117/2006.

Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2007. Odl. US: U-I-198/0512, 45/2007. Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010-UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6, 106/2010, 9/2011ZUKD-1, 13/2011-UPB7, 9/2012. Odl. US: U-I-18/11-10, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 71/2012. Odl. US: U-I-76/1115, 75/2012, 94/2012.

• Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Ur. l.

RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012, 94/2012.

2_

Pogodba o investiciji Podjetje iz Kitajske želi v slovensko podjetje vložiti 40.000 evrov kot investicijo. Podjetje bo nudilo donos v višini 30 odstotkov letnega dobička. Plačilo donosa torej ne bo izplačilo dobička, temveč le znesek, ki je vezan na kazalec dobička. Kitajsko podjetje ne bo vstopilo v kapital. Med seboj bosta imeli sklenjeno pogodbo o investiciji.

Zanima nas, ali je ta posel davčno tvegan, predvsem pa nas skrbi, da bi davčna uprava tak priliv obravnavala kot prihodke ali jih kako drugače obdavčila. Ali se bo izplačani donos normalno štel kot strošek, ki znižuje davčno osnovo?

Mnenje Omenjate, da bo vlagatelj prejel donos za dana denarna sredstva, kar kaže, da želi vložiti v družbo bodisi kapital bodisi posojilo, ki bi mu prinašal donos iz danega vložka oziroma posojila. Iz vašega opisa ne izhaja, da bi bilo vplačilo obravnavano kot donacija oziroma enkraten prihodek, temveč vložek v to podjetje oziroma posojilo, na podlagi katerega bi bil vlagatelj upravičen do donosa oziroma udeležbe na dobičku. Po vsebini pogodbe je treba doreči, ali se tak vložek obravnava kot kapital (če bo to podjetje tudi postalo družbenik te družbe ali če je na primer že družbenik in vplačuje naknadna vplačila kapitala) oziroma finančna obveznost (primerljivo premoženjskemu vložku ›tihega družbenika‹ ali v primeru parciaričnega posojila).

Priznavanje tega izplačanega donosa kot odhodka iz obresti je lahko vprašljivo, saj iz vašega opisa izhaja, da vlagatelj po vsebini prejme ustrezen delež letnega čistega dobička.

Po našem mnenju je to odvisno tudi od vsebine pogodbe.

Menimo, da bi bilo treba odmeno po posojilnemu razmerju (parciarično posojilo) obravnavati kot odhodek iz obresti, v primeru razmerja, ki po vsebini ustreza razmerju med družbo in ›tihim družbenikom‹ (gre za vsebinsko podobna razmerja tihi družbi, ne predstavljajo pa tihe družbe, ker je bila ta iz ZGD-1 črtana v letu 2012), pa kot delitev dobička.

Za parciarično posojilo velja, da je to še vedno kreditna

oziroma posojilna pogodba, vendar s spremenljivimi obrestmi (Juhart, Plavšak: Obligacijski zakonik s komentarjem, IV, str. 933 s), zato je povsem mogoče, da bi se računovodsko in davčno ti dohodki obravnavali kot odhodki iz obresti, vendar le tedaj, če gre tudi po vsebini za posojilni posel.

Pomembne so torej tudi druge okoliščine, na primer, ali ima vlagatelj možnost vplivanja na posel v družbi, v katero vlaga (za posojilno pogodbo to ne velja), presoditi pa je treba tudi položaj strank in ureditev razmerij med njimi, da se ugotovi, ali gre po vsebini za razmerje, ki je podobno tihi družbi (upoštevamo dejstvo, da bila tiha družba v slovenskem pravnem redu odpravljena, kar pa ne velja tudi za vsebinsko podobna razmerja), ali za posojilno razmerje. O odpravi tihe družbe, ne pa tudi vsebinsko podobnih razmerij je še vedno aktualen prispevek dr. Ivanjka, objavljen v Davčno-finančni praksi, 7–8/2012, str. 27–30.

Omenimo naj, da ima stroka v zvezi s tem deljena mnenja, uradne davčne ali sodne prakse na to temo pa še ni.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Ur. l. RS, št. 117/2006, 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 110/2009-ZDavP-2B (1/2010 popr.), 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012-ZDDPO-2H, 94/2012.

• Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Ur. l. RS, št. 117/2006, 33/2007.

Odl. US: U-I-198/05-12, 45/2007. Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010-UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6, 106/2010, 9/2011-ZUKD-1, 13/2011-UPB7, 9/2012. Odl. US: U-I-18/11-10, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 71/2012. Odl. US: U-I-76/11-15, 75/2012, 94/2012, 102/2012.

• Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), Ur. l. RS, št. 117/2006, 24/2008-ZDDKIS, 125/2008, 20/2009-ZDoh-2D, 47/2009.

Odl. US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.), 110/2009 (1/2010 popr.), 43/2010, 97/2010, 13/2011-UPB4, 32/2012, 94/2012.

• Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Ur. l. RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.), 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009.

Odl. US: U-I-268/06-35, 42/2009, 65/2009-UPB3, 83/2009.

Odl. US: U-I-165/08-10, Up-1772/08-14, Up-379/09-8, 33/2011, 91/2011, 100/2011. Skl. US: U-I-311/11-5, 32/2012, 57/2012.

3_

Uporaba kapitalskih rezerv – splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala Smo d. o. o. in pri računovodenju uporabljamo SRS. V postavki kapitalskih rezerv izkazujemo le zneske na podlagi odprave splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala. Zanima nas, za kakšne namene in pod kakšnimi pogoji se lahko uporabijo take kapitalske rezerve?

Mnenje Splošni prevrednotovalni popravek kapitala lahko uporabite za povečanje osnovnega kapitala ali kritje izgube pod pogoji iz 10. odstavka 64. člena ZGD-1, ki določa: (10) Kapitalske rezerve in zakonske rezerve (vezane rezerve) se smejo uporabiti samo pod pogoji:

15

www.iracunovodstvo.eu

1. če skupni znesek teh rezerv ne dosega z zakonom ali statutom določenega odstotka osnovnega kapitala, se lahko uporabijo samo za: • kritje čiste izgube poslovnega leta, če je ni mogoče pokriti v breme prenesenega čistega dobička ali drugih rezerv iz dobička; • kritje prenesene izgube, če je ni mogoče pokriti v breme čistega dobička poslovnega leta ali drugih rezerv iz dobička; 2. če skupni znesek teh rezerv presega z zakonom ali statutom določeni odstotek osnovnega kapitala, se lahko te rezerve v presežnem znesku uporabijo za: • povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe; • kritje čiste izgube poslovnega leta, če je ni mogoče pokriti v breme prenesenega čistega dobička in če se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobička za izplačilo dobička družbenikom; • kritje prenesene čiste izgube, če je ni mogoče pokriti v breme čistega dobička poslovnega leta in če se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobička za izplačilo dobička družbenikom.

V praksi pogosto opažamo, da je bilo stanje splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala ob prehodu na SRS 2001 nepravilno preneseno. Revalorizacijski popravki nerazdeljenih dobičkov bi se morali pripisati prenesenim dobičkom, revalorizacijski popravki rezerv k posameznim vrstam rezerv; samo revalorizacijski popravek osnovnega kapitala se je prenesel na splošni prevrednotovalni popravek kapitala, ki pa smo ga ob prehodu na SRS 2006 prenesli med kapitalske rezerve. Če ste prevzeli vodenje knjig in dvomite o podedovanih zneskih ali so ti nesorazmerno veliki glede na stanje osnovnega kapitala, predlagamo, da te prehode preverite.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012.

• Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Ur. l. RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009. Odl. US: U-I-268/06-35, 42/2009, 65/2009-UPB3, 83/2009. Odl. US: U-I-165/08-10, Up-1772/0814, Up-379/09-8, 33/2011, 91/2011, 100/2011. Skl. US: U-I311/11-5, 32/2012, 57/2012, 44/2013. Odl. US: U-I-311/11-16.

4_

Mnenje

1.

Menimo, da je prodaja plovila, od katerega je davčni zavezanec pridobil pravico do odbitka vstopnega DDV ob njegovi nabavi (ker ni bilo omejitve pravice do odbitka vstopnega DDV po 66. členu ZDDV-1), obdavčena z davkom na dodano vrednost. Oprostitev po 3. točki 44. člena ZDDV-1 bi bilo mogoče koristiti, če davčni zavezanec ne bi imel pravice do odbitka DDV za to plovilo po 66. členu ZDDV-1.

2.

Za pošiljčne posle (prodaja na daljavo) se po 20. členu ZDDV-1 (3., 8. in 9. člen ZDDV-1) štejejo le dobave blaga, ki ga odpošlje ali odpelje dobavitelj ali druga oseba za njegov račun iz države članice, ki ni namembna država, kjer je kraj obdavčitve pod izpolnjenimi pogoji kraj, kjer se odpošiljanje ali prevoz blaga kupcu konča (33. in 34. člen Direktive Sveta, 2006/112/ES). Iz vašega primera izhaja, da je bilo blago dano na razpolaganje končnim potrošnikom v Nemčiji, zato se šteje, da je kraj obdavčitve v Nemčiji.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 83/2012.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 102/2012.

5_

Prodaja plovila in prodaja na daljavo 1. Ali zavezanec za DDV res lahko plovilo, ki ga je nabavil z odbitkom vstopnega DDV, po sedmih letih proda brez DDV? 2. Nemški zavezanec za DDV ima tudi internetno prodajo, med drugim prodaja blago končnim kupcem (fizičnim osebam) iz Slovenije. Ti mu kupnino nakažejo na račun in sami naročijo prevoz iz Nemčije v Slovenijo.

Ali se taka prodaja šteje za pošiljčno prodajo, pri kateri je treba upoštevati limit 35.000 evrov za registracijo kot zavezanec za DDV v Sloveniji ali ne?

Direktor in samostojni podjetnik Direktor, ki ni lastnik d. o. o., v katerem ni zaposlen (oziroma je bil zaposlen do nedavnega), je ustanovil s. p., prek katerega opravlja delo v tem d. o. o. V d. o. o. opravlja direktor posle vodenje podjetja, medtem ko prodajo in oblikovanje (kar je tudi glavna dejavnost podjetja) opravlja prek s. p. Zavarovan je iz naslova opravljanja dejavnosti prek s. p.

Zanima nas, ali je karkoli spornega z vidika DDPO, DDV in dohodnine v naslednjih treh primerih: a) da je to edini dohodek s. p.-ja; b) da podobno delo opravlja in zaračunava prek s. p. še za druge družbe (vsaj še eno); c) da prek s. p. opravlja še druge posle za različne fizične in pravne osebe.

Mnenje A) V osnovi je pomembno, ali samostojni podjetnik iz opisanega primera opravlja dejavnost samostojno in neodvisno, ali je takšna oblika poslovanja skladna z vsebino (5. člen ZDavP-2) in ali to ne pomeni izogibanja obdavčitvi po 74. členu Zakona o davčnem postopku. Če poslovanje prek s. p. pomeni po vsebini opravljanje dela v okviru delovnega razmerja (4. in 13. člen ZDR-1), se taka oblika dela lahko spregleda in se davčno obravnava kot

16 dohodek iz delovnega razmerja. Podobno bi veljalo, če bi pomenilo tako delo po vsebini dohodek iz drugega odvisnega razmerja, ki bi bil lahko obdavčen skladno z vsebino dela oziroma dohodka.

Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organizirani delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

Ob sporu o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem se domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja (16. člen Zakona o delovnih razmerjih). V zvezi s tem najdete že nekaj sodb slovenskih sodišč (npr. sodba VIII Ips 110/2011).

Za odvisno razmerje po Zakonu o dohodnini se šteje vsako drugo pogodbeno razmerje, ki glede nadzora in navodil v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, načina opravljanja dela ali storitev, plačila za opravljeno delo ali storitev, zagotavljanja sredstev in pogojev za opravljanje dela ali storitev in drugih pravic ter odgovornosti fizične osebe in delodajalca kaže na odvisno pogodbeno razmerje med delodajalcem in fizično osebo.

Pri presoji vsebine posameznih storitev in poslov je treba izhajati iz vsebine opravljenih storitev oziroma poslov, in ne le iz oblike pogodbe, ki je sklenjena med naročnikom in izvajalcem. Pri presoji, ali gre za neodvisno (samostojno) opravljanje dejavnosti, lahko kot opora služijo spodnje usmeritve, čeprav je treba vsako storitev oziroma opravljanje dejavnosti presojati na podlagi dejstev in okoliščin posameznega primera.

Kriteriji za presojo, ali gre v teh posebnih razmerjih za neodvisno (samostojno) opravljanje dejavnosti ali za odvisno (nesamostojno) opravljanje dela, so vključeni v nadaljevanju.

Izpeljani so iz zapisanih kriterijev v 35. členu ZDoh-2, kar pomeni, da se bo vsebina teh kriterijev razvijala predvsem prek davčne in sodne prakse. Vsebina kriterijev je povzeta iz starejšega pojasnila Ministrstva za finance (Kriteriji za presojo neodvisnega /samostojnega/ opravljanja dejavnosti po ZDDV, št. 426-02-02/2004), ki je bilo sicer pripravljeno v zvezi z davkom na dodano vrednost, kjer je prav tako pomembna razmejitev med odvisnim delom in opravljanjem (samostojne) dejavnosti in komentarja predlagatelja v Zakona o dohodnini.

Pri odvisnem opravljanju dela izvršitve opravljanja dela ali storitve ni mogoče prenesti na drugo osebo, delojemalec običajno ne zagotavlja potrebne opreme, sredstev in pogojev za delo; izvajalec neprekinjeno, zaporedno izpolnjuje svoje delovne obveznosti po vnaprej določenem urniku in določenem kraju (običajno se enako delo in storitve ne opravlja za več naročnikov).

1. Nadzor in navodila v zvezi z opravljanjem storitev oziroma dela Pri neodvisnem opravljanju dejavnosti obstaja pravica naročnika, da nadzoruje opravljanje storitev in daje navodila, če to ustreza naravi posla, izvajalec pa mu mora ta nadzor omogočiti, vendar je stopnja tega nadzora nizka. Izvajalec ima sicer v pogodbi običajno določen skrajni rok, v katerem mora opraviti prevzeto opravljanje storitev, vendar sam odloča, kdaj in kako bo storitev opravil. Za odvisno razmerje je značilna prav pravica nadzora delodajalca nad delojemalcem, pri čemer mora delavec upoštevati navodila delodajalca o tem, kaj, kje, kdaj in kako se dela.

UNIKUM Februar 2014 _ Strokovna mnenja IR

Ker ni nujno, da je nadzor prisoten na vseh področjih, je vedno treba povezati stopnjo nadzora z drugimi relevantnimi kriteriji. Čim več je nadzora in navodil v zvezi z opravljanjem dela in storitev s strani naročnika (kaj, kje, kdaj in kako se dela), tem bolj je verjetno, da gre za odvisno razmerje. Obstoj pravice kontrole nad osebo, ki opravlja delo ali storitev, ni vedno izključni dokaz, da gre za odvisno razmerje.

2. Osebno opravljanje dela ali storitev Kadar oseba prevzame opravljanje dela oziroma storitve in ni dolžna osebno opraviti tega dela, temveč lahko najame koga drugega, da dejansko opravi delo ali bistveni del storitve, je velika verjetnost, da ta oseba opravlja neodvisno dejavnost.

Za opredelitev neodvisne dejavnosti je bistveno, da obstaja pravica, da lahko delo opravi kdo drug, in ni pomembno, ali je ta pravica dejansko izrabljena ali ne (opomba: razen v primeru, da je tako določeno z obliko pogodbe, po vsebini pa ni tako). Za opravljanje dela v odvisnem razmerju je značilno, da mora oseba vedno opravljati delo osebno, in ne more nikogar drugega pooblastiti za opravljanje tega dela.

3. Zagotavljanje sredstev in pogojev za opravljanje storitev Pri samostojnem opravljanju dejavnosti oseba praviloma sama zagotavlja vsa potrebna sredstva in pogoje za opravljanje dejavnosti (npr. poslovni prostor, oprema ipd.).

4. Prevzemanje finančnih in drugih tveganj terodgovornosti v zvezi z opravljanjem dela ali storitev Oseba, ki neodvisno (samostojno) opravlja dejavnost, praviloma prevzema vsa finančna in druga tveganja za poslovanje pa tudi odgovarja za kakovost opravljene storitve. Če oseba storitve oziroma posla ne opravi osebno, je zanjo še vedno odgovorna naročniku, kar zadeva pravočasnost in pravilnost dokončanja dela oziroma posla; hkrati odgovarja tudi za osebe, ki so po njenem naročilu opravile storitev oziroma posel, kot da bi ga opravila sama. Oseba v odvisnem razmerju ne prevzema finančnega tveganja za poslovanje.

5. Način opravljanja dela in storitev in način plačila Opravljanje dela oziroma storitev kot neodvisne dejavnosti praviloma ne poteka niti neprekinjeno niti periodično, kot je značilno za odvisno razmerje, temveč običajno preneha z enkratno izpolnitvijo pogodbe.

Oseba, ki opravlja neodvisno dejavnost, se s pogodbo dogovori za plačilo za posamezno opravljeno storitev, ki pa se lahko prejema tudi v obrokih, če je na primer v pogodbi določen način plačila ob dokončanju posamezne faze in vmesno plačevanje v obrokih. Ta oseba prejme plačilo v pogodbeno dogovorjenem znesku in pogosto neodvisno od tega, koliko časa je porabila za opravljeno storitev. Ta oseba tudi običajno opravlja storitve za več naročnikov.

Pri odvisnih dohodkih se plačilo za opravljeno delo ali storitev običajno prejema fiksno na mesečni ali tedenski ravni in dodatna plačila, na primer za nadurno delo, za delovno dobo, za uspešnost, povračila stroškov in prejema plačila tudi za obdobja, ko ne dela. Običajno ni neposredno udeležena pri dobičku ali izgubi, doseženi z delom, ki ga opravlja.

6. Pravica do odstopa od pogodbe in prevzemanje odgovornosti v zvezi s tem Oseba, ki neodvisno (samostojno) opravlja dejavnost, je

17

www.iracunovodstvo.eu

dolžna izvršiti storitev po dogovoru in po pravilih stroke. Storitev se mora izvršiti v določenem času, če čas ni določen, pa v razumno potrebnem času za tako storitev. Če se oseba ne drži pogodbenih pogojev oziroma se pokaže, da bodo nastale napake, jo lahko naročnik na to opozori in ji določi primeren rok, v katerem mora izpolniti svojo obveznost. Če oseba ne izpolni naročnikove zahteve, lahko naročnik odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev škode.

B) Opravljanje storitev tudi za druge naročnike, zlasti v zvezi z dejavnostmi, ki se ne opravljajo prek d. o. o., lahko nakazuje na to, da samostojni podjetnik dejansko opravlja dejavnost (dela samostojno, neodvisno, trajno). Vendar menimo, da je treba po vsebini še vedno presojati poslovanje med d. o. o. in tem s. p., ki opravlja svoje storitve za d. o. o., in ugotoviti, ali jih opravlja samostojno ali ne. Če ima samostojni podjetnik edinega kupca, ki je d. o. o. iz tega primera, je večja verjetnost, da ne dela samostojno, bi pa bil v tem primeru ta samostojni podjetnik ekonomsko odvisna oseba po ZDR-1.

Prenos poslov z d. o. o. na s. p. (ko je prišlo do spremembe modela poslovanja) brez odmene lahko pomeni neupoštevanje pravil o transfernih cenah (17. člen ZDDPO-2).

Taka sprememba modela poslovanja se šteje za poslovno prestrukturiranje (business restructuring; glej model OECD v zvezi s transfernimi cenami).

C) Kadar povezane osebe opravljajo dobave blaga iste vrste oziroma storitve iste narave, velja, da se za namene ugotavljanja obdavčljivega prometa sešteje obdavčljivi promet vsake od teh povezanih oseb. Za skupni znesek obdavčljivega prometa povezanih oseb v obdobju 12 mesecev se šteje znesek, ki ga vsaka povezana oseba doseže sama. Če smo pri mnenju upoštevali drugačne dejanske okoliščine, kot veljajo za vaš primer, ali smo jih upoštevali nepopolno, nas na to opozorite, da bomo na tej podlagi ustrezno popravili mnenje, saj lahko to vpliva na drugačen zaključek v tem mnenju.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 83/2012.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 102/2012.

• Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Ur. l. RS, št. 117/2006, 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 110/2009-ZDavP-2B (1/2010 popr.), 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012-ZDDPO-2H, 94/2012.

• Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Ur. l. RS, št. 117/2006, 33/2007.

Odl. US: U-I-198/05-12, 45/2007. Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010-UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6, 106/2010, 9/2011-ZUKD-1, 13/2011-UPB7, 9/2012. Odl. US: U-I-18/11-10, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 71/2012. Odl. US: U-I-76/11-15, 75/2012, 94/2012, 102/2012.

• Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), Ur. l. RS, št. 117/2006,

24/2008-ZDDKIS, 125/2008, 20/2009-ZDoh-2D, 47/2009.

Odl. US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.), 110/2009 (1/2010 popr.), 43/2010, 97/2010, 13/2011-UPB4, 32/2012, 94/2012.

6_

Oblikovanje zakonskih rezerv V skladu s 64. členom ZGD-1 mora družba oblikovati zakonske rezerve v taki višini, da je vsota zneska zakonskih in kapitalskih rezerv iz 1.–3. točke 1. odstavka 64. člena enaka 10 odstotkom ali v statutu določenem višjemu deležu osnovnega kapitala.

Smo d. o. o. in smo v poslovnem letu 2012 pri sestavitvi zaključnega računa iz čistega dobička že dosegli oblikovane zakonske rezerve do zakonsko določene višine. Zanima nas, ali so zakonske rezerve lahko višje kot 10 odstotkov osnovnega kapitala in kakšna je podlaga za njihovo oblikovanje.

Mnenje Kot ste že sami ugotovili, so zakonske rezerve lahko višje od vsote zakonskih rezerv in kapitalskih rezerv iz 1.–3. točke 1. odstavka 64. člena, če tako določa statut (v nekaterih primerih družb je to kar akt o ustavitvi družbe oziroma družbena pogodba). O višjem deležu od predpisanih 10 odstotkov lahko torej odločajo le družbeniki, ta odločitev ni v pristojnosti ne računovodstva ne poslovodstva.

Lahko bi tudi imeli kapitalske rezerve iz 1.–3. točke 1. odstavka 64. člena, ki so že višje od 10 odstotkov osnovnega kapitala; tudi v tem primeru dodatnih zakonskih rezerv ne bi oblikovali (razen če bi tako odločili družbeniki z zapisom v statutu).

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Ur. l. RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009. Odl. US: U-I-268/06-35, 42/2009, 65/2009-UPB3, 83/2009. Odl. US: U-I-165/08-10, Up1772/08-14, Up-379/09-8, 33/2011, 91/2011, 100/2011. Skl. US: U-I-311/11-5, 32/2012, 57/2012.

NE SPREGLEJTE: Razkritje po SRS 8 – rast cen življenjskih potrebščin V letnem poročilu za vse družbe, ne glede na velikost in zavezanost k reviziji, je obvezno razkritje po SRS 8.30, in sicer preračun poslovnega izida, ki se izračuna na podlagi rasti cen življenjskih potrebščin. Obveščamo vas, da je v letu 2013 bila rast cen življenjskih potrebščin 0,7 odstotka.

ROKOVNIK

18

Da ne pozabim: 10. mar.

POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

PRAVNE OSEBE:

FIZIČNE OSEBE (s.p.):

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb (mesečno)

Akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti (mesečno)

EURIBOR

na dan 22.1.2014

na dan 17.2.2014

Intrastat poročilo

Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

3-mesečni

0,301

0,287

6-mesečni

0,406

0,386

12-mesečni

0,570

0,547

15. mar.

ETN - poročanje o prodajah in najemih, sklenjenih v preteklem mesecu

18. mar.

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

20. mar.

Rekapitulacijsko poročilo 02/2014 in hkrati DDV-O 02/2014 Banka Slovenije - poročilo: BST, KRD, DVP, SN-T

21. mar.

AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

31. mar.

DURS - obračun in plačilo DDV 02/2014 Poročilo o dobavah (76.a člen) 02/2014 Banka Slovenije - SKV Predložitev obračuna in plačilo davka na finančne storitve AJPES - letno poročilo DURS - obračun davka od dohodkov pravnih oseb

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (17.2.2014)

Plačila v gotovini Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2*

DURS - davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti

Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga v RS po ZPPDFT**

Variabilni del priznane obrestne mere FEB. 2014

EUR

USD

JPY

GBP

CHF

Do vključno 1 meseca

0,22500 %

0,15710 %

0,10714 %

0,48375 %

-0,00500 %

Do vključno 3 mesecev

0,29000 %

0,23560 %

0,14071 %

0,52125 %

0,01800 %

Do vključno 6 mesecev

0,38700 %

0,33350 %

0,20250 %

0,61906 %

0,08140 %

12 mesecev

0,54900 %

0,56290 %

0,36214 %

0,89281 %

0,19340 %

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.durs.gov.si/si/aktualno/obrestne_mere_za_obresti_na_ posojila_med_povezanimi_osebami_na_podlagi_pravilnika_o_priznani_obrestni_meri/ (17.2.2014)

Vrsta izplačila za

420 EUR

15.000 EUR

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti Obdobje od 1.1.2014 do 30.6.2014

8,25 %

MF in Uradni list RS št. 1/2014 (3.1.2014) http://www.uradni-list.si/1/content?id=116003#!/Visinapredpisane-obrestne-mere-zamudnih-obresti

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

FEBRUAR 2014

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 73/2008 in 55/2010)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70% cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javni prevoz - do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

V skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 40% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 625,44 EUR**.

Za 20 let delovne dobe: v višini 60% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 938,15 EUR**.

Za 30 let delovne dobe: v višini 80% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 1.250,87 EUR**.

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece 3.127,18 EUR* oz. v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje.

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

797,04 EUR za leto 2013; Najvišji znesek brez prispevkov 1.083,12 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- V primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 1.563,59 EUR**.

- V primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 781,80 EUR**.

- Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.563,59 EUR**).

- Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece (1.563,59**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si/). *** Povračila stroškov v zvezi z delom se izplačujejo v višini, ki jih določa ta KP, vendar pod pogoji, da se ti zneski ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost.

5 držav 1 računovodja

Nudimo celovito računovodsko storitev na enem mestu. računovodsko, kadrovsko in davčno svetovanje

obisk svetovalca na sedežu podjetja paketi že od 65 € naprej

SVETOVANJE

vodenje poslovnih knjig

DUNAJ

mesečni paketi

RAČUNOVODSTVO

LJUBLJANA priprava akta o ustanovitvi oz. družbene pogodbe

celovita računovodska storitev na enem mestu

redno obveščanje o poslovanju

ZAGREB

BEOGRAD

SARAJEVO

USTANOVITEV PODJETJA Paket StartBIS

MOBILNA PISARNA

OBRAČUN PLAČ

sodelovanje pri postopku registracije na sodišču dnevne informacije o stanju in poslovanju

dokumenti dostopni poslovodstvu kadarkoli in kjerkoli

prevzamemo skrb za vaše plače

računovodstvo · plače · davčno svetovanje · mobilna pisarna · FranŠiZa

01 360 20 00

|

info@unija.si

|

www.unija.si

IZOBRAŽEVANJA IR

MAREC 2014 SEMINARJI IR

KRATKI SEMINARJI IR

ŠOLE IR

05. 03.

14. 03.

04. 03.

Odloženi davki - vse pomembnejši v računovodskih izkazih, tudi zaradi spremembe ZDDPO2 (Silva Koritnik Rakela)

Računovodstvo in obdavčenje kmetov (dr. Tatjana Jovanović)

Delavnica o obdavčevanju dohodkov fizičnih oseb - dohodnina (Maja Bohorič)

05. 03.

Spremembe pri REK obrazcih (Irena Kamenščak)

Avtorske in podjemne pogodbe skozi pravni in davčni vidik (Nina Globočnik, Maja Dolinar Dubokovič)

19. 03.

07. 03.

Sestava davčnega obračuna za leto 2013 (Mitja Černe)

07. 03.

Pogodba o poslovodenju in prokuri skozi pravni in davčni vidik (Nina Globočnik, Maja Dolinar Dubokovič)

11. 03.

Aktualni primeri obračunavanja DDV od storitev prevoza blaga (Branka Svilar Mugoša)

12. 03.

Konsolidacija – preprosto, razumljivo in praktično (Vesna Bartolj Maver)

13. 03.

Davčni postopek za računovodje (Branka Svilar Mugoša)

14. 03.

Izdelava konsolidiranih računovodskih izkazov v praksi (Vesna Bartolj Maver)

18. 03.

Vse, kar morate vedeti o potnih stroških, vključno z zadnjimi novostmi v zasebnem in javnem sektorju (Maja Dolinar Dubokovič)

19. 03.

Samostojni podjetnik – od A do Ž (Vesna Bartolj Maver)

20. 03.

Ali so za analizo finančnega položaja podjetja dovolj samo računovodski izkazi (Silva Koritnik Rakela) www.iracunovodstvo.eu

Pozdravljeni v prijetnem in sproščujočem ambientu Poslovne hiše Unija.

Sodobno zasnovane dvorane različnih velikosti nudijo prijeten prostor za delo, preddverje poslovne hiše pa lahko izkoristite za druženje in pogostitev med odmori. Če načrtujete daljše srečanje, ga lahko popestrite z manjšimi prigrizki med odmori, v času kosila pa se prepustite izvirni kulinarični ponudbi.

Ekipa sodelavcev Poslovne hiše Unija bo z veseljem prisluhnila vašim željam in vam pomagala do odlične izvedbe vašega dogodka.

Vabljeni v prostore Poslovne hiše Unija!

Kapacitete in cene: Predavalnica BOR Kapaciteta: 75 oseb Cena najema: do 4 ure – 180 eur

do 8 ur – 320 eur V predavalnici Bor je nameščena tehnična oprema za snemanje predavanj in direktni prenos preko interneta.

Cena najema opreme za snemanje po dogovoru.

Predavalnici Tisa in Breza Kapaciteta: 20 - 25 oseb Cena najema: do 4 ure – 100 eur

do 8 ur – 180 eur Računalniška učilnica Bistra Kapaciteta: 17 oseb Cena najema: do 4 ure – 130 eur

do 8 ur – 220 eur

Cena najema vključuje 30 minutno pripravo dvorane ter naslednjo tehnično opremo:

• LCD projektor

• Projekcijsko platno

• Flip chart ali bela tabla

• Dostop do interneta

V času najema dvorane vam na LCD zaslonu v preddverju nudimo brezplačno oglaševanje vašega dogodka. *Cena najema ob sobotah, nedeljah in praznikih je 50% višja od cene najema med delavnikom. *Za najeme ob ponedeljkih nudimo 20% popust.

Cene ne vključujejo 22% DDV.

Srečanja so lahko naključna, a ne pri nas.

V Poslovni hiši Unija jih skrbno načrtujemo: od izbire primernega prostora, optimalne postavitve, izvirne pogostitve in same izvedbe. Ničesar ne prepuščamo naključju.

Zato tudi ni naključje, da številna podjetja svoje poslovne dogodke organizirajo prav v Poslovni hiši Unija.

Stopite v kontakt z nami tudi vi! Smo le klic ali e-mail stran od vas! www.phunija.si info@phunija.si 01 360 20 20