e-Bilten Unikum feb.15 by Aleksandra L.

02 | 2015

BILTEN

6,99 EUR + DDV FEBRUAR 2015 WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

POSEBNOSTI DAVČNEGA OBRAČUNA PODJETNIKOV Tudi samostojni podjetniki posamezniki in drugi zasebniki (notarji, odvetniki, zobozdravniki, športniki in drugi) oddajajo davčni obračun, vendar zanje veljajo določene posebnosti. Kaj je posebnega pri obdavčitvi dohodkov iz dejavnosti in kaj velja za normirance. 3

VSEBINA

TEMA MESECA

RAČUNOVODSTVO

KADRI & DAVKI

POSEBNOSTI DAVČNEGA OBRAČUNA PODJETNIKOV

NOVOSTI ZZRZI IN KNJIŽENJE DAVČNIH SPODBUD ZA INVALIDE ZA LETO 2014

UVODNIK Kristinka Vukovič

Brez ihte naprej

PRIMERJAVA STROŠKOV ZA RAZLIČNE OBLIKE DELA

RAČUNOVODSTVO

DAVKI

MNENJA IR

VREDNOTENJE NEPREMIČNIN ZA NAMENE RAČUNOVODSKEGA IZKAZOVANJA

IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU), ŠT. 282/2011

UNIKUM | letnik 9 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 E: info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu Odgovorna urednica: Nina Selan Slapar nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.shutterstock.com, v kolikor ni drugače označeno. Oblikovanje in priprava za tisk: Sonja Eržen Tisk: Birografika Bori d.o.o. Posamezna številka stane: 6,99 EUR + 9,5 % DDV. Letna naročnina na tiskano verzijo: 65 EUR + 9,5 % DDV Letna naročnina na spletno verzijo: 25 EUR + 22 % DDV Naročnina velja do pisnega preklica. V povprečju natisnemo 600 izvodov. Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan. ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Ta rek velja povsod v življenju, tudi v računovodstvu in pri davkih. Nemalokrat se stvari rešijo po naravni poti in same od sebe, po manj črnem scenariju, kot nas je prvotno skrbelo. Kadar ne utegnemo, se zgodi prav to, da tudi nasprotna stran ne more, in se zadeva odloži ali celo reši sama od sebe; kadar se nam nagrmadi preveč problemov, telo zboli in nam sporoča, naj se umirimo in napredujemo po korakih – za čuda se svet ne neha vrteti. Ko je treba zaključiti davčne obračune in računovodske izkaze, nekaj tega miru najbrž potrebujemo vsi. Enako velja za novo računovodsko direktivo, sprejeto sredi leta 2013, ki jo bomo spravili v živo uporabo s 1. 1. 2016: skoraj tri leta od sprejetja do uporabe v praksi. Pa še ta skrb je odveč – marsičesa, kar preberemo v direktivi, ne bomo izvajali, ker je pisana, čeprav s ciljem harmonizacije računovodskih izkazov med državami članicami EU, zelo ohlapno, zelo pogosto vsebuje navedek »država članica pa lahko«. Pragove za določanje velikosti družb bomo sicer prepisali, veliko drugega pa uredili po svoje. Če direktiva deli sredstva na stalna in gibljiva, jih bomo v Sloveniji še naprej na dolgoročna in kratkoročna. Če direktiva v bilančni shemi ne pozna drugih (izrednih) prihodkov in odhodkov, jih bomo mi še naprej, čeprav imamo že zdaj težave pri pretvorbi izkazov v sheme, ki jih berejo naši tuji lastniki in poslovni partnerji. Bomo pa namesto prevrednotovanja spet revalorizirali (vendar drugače kot po standardih do 2001) in učinek namesto v presežku iz prevrednotenja izkazali v revalorizacijski rezervi. Ker je pač tak prevod direktive v slovenski jezik. Odprtih je najbrž še nekaj detajlov glede tega, kdo lahko in pod kakšnimi pogoji vrednoti po pošteni vrednosti, kdo je zavezan k reviziji, vendar hudih pretresov ne pričakujemo. Zato brez skrbi, ob poletju, ko bo znana končna verzija tega, kar nas čaka, ali jeseni le preberimo kaj na to temo. Do takrat pa mirno in veselo, saj se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha!

Vaša Kristinka Vukovič

www.iracunovodstvo.eu

TEMA MESECA

Kristinka Vukovič

Posebnosti davčnega obračuna podjetnikov Tako kot pravne osebe tudi samostojni podjetniki posamezniki in drugi zasebniki (notarji, odvetniki, zobozdravniki, športniki in drugi) oddajajo davčni obračun. Rok za predložitev davčnega obračuna za obdavčitev njihovih dohodkov iz dejavnosti za leto 2014 je 31. 3. 2015. Ker njihovo obdavčitev ureja Zakon o dohodnini ZDoh-2, ki drugačnega davčnega leta kot koledarsko leto ne pozna, in ker tako določa tudi Zakon o davčnem postopku, morajo torej vsi podjetniki in zasebniki (zavezanci) oddati davčni obračun za obdobje, ki se zaključi 31. decembra (razen seveda v primeru prenehanja ali statusnih sprememb). Iz tega razloga imajo podjetniki tudi poslovno leto enako koledarskemu, čeprav jim Zakon o gospodarskih družbah omogoča, da bi izbrali drugačnega. V tem prispevku si bomo ogledali posebnosti, ki veljajo za obdavčitev podjetnikov in zasebnikov v primerjavi s pravnimi osebami.

a dohodek iz dejavnosti se šteje dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Opravljanje dejavnosti pomeni opravljanje vsake podjetniške, kmetijske ali gozdarske dejavnosti, poklicne ali druge neodvisne, samostojne dejavnosti, vključno z izkoriščanjem premoženja in premoženjskih pravic. Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti je dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Nekatere razlike (glede na pravne osebe) pri ugotavljanju dobička izhajajo iz statusa samostojnega podjetnika oziroma zasebnika. Ta opravlja dejavnosti v svojem podjetju, vendar to podjetje nima lastne pravne osebnosti, zato ne more z nosilcem dejavnosti skleniti pogodbe (npr. najemne, kupoprodajne, posojilne). Zato nosilec dejavnosti ne more svojemu podjetju zaračunati najemnine, obresti za založena finančna sredstva in podobno. Lahko pa podjetnik prosto prenaša iz svojega gospodinjstva v podjetje in obratno sredstva, vendar vsi prenosi iz podjetja nazaj v gospodinjstvo niso

brez davčnih posledic, povsem prosto je pravzaprav zgolj prelivanje denarnih sredstev. Četudi podjetnik v svoje podjetje ni prenesel nepremičnine, pa lahko, če jo uporablja, na podlagi SRS 39 sestavi knjigovodsko listino za knjiženje stroškov, ki se nanašajo na podjetje, in ne na gospodinjstvo (npr. ustrezni del stroškov kurjave, odvoza smeti, elektrike, vode, sprotnega in investicijskega vzdrževanja ter podobnih stroškov), ne more pa seveda obračunati stroškov amortizacije ali najemnine. Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov podjetnika se uporabljajo določila

Za dohodek iz dejavnosti se šteje dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti.

Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb ZDDPO-2, razen česar ZDoh-2 izrecno ne določa drugače. Za obdavčitev podjetnika je torej treba brati oba predpisa, pri čemer ZDDPO-2 beremo le v delu, ki govori o določanju prihodkov in odhodkov, ne pa tudi npr. za davčne stopnje ali davčne olajšave. Katere so torej posebnosti davčnega obračuna podjetnika glede na obračun pravnih oseb? ZDoh-2 določa, da se med prihodke v zvezi z opravljanjem dejavnosti štejejo tudi prihodki iz poslov, ki niso neposredno povezani z opravljanjem dejavnosti, če opravljanje dejavnosti omogoči nastanek teh poslov (npr. posamezni posli v zvezi z učinkovitejšo rabo sredstev ali posli špekulativne narave zaradi dobrega poznavanja tržnih razmer zaradi opravljanja dejavnosti). Prihodek, od katerega se v skladu z 68. členom zakona obračunava in plačuje davčni odtegljaj, se všteva v davčno osnovo v višini pred davčnim odtegljajem. Kot prihodek pa se ne štejejo: • dividende, določene v III.6.2. poglavju ZDoh-2; • obresti, določene v III.6.1. poglavju ZDoh-2 in dosežene na podlagi

UNIKUM | FEBRUAR 2015 | TEMA MESECA | Posebnosti davčnega obračuna podjetnikov

dolžniških vrednostnih papirjev, izdanih v seriji, za katere so z zakonom, ki ureja trg vrednostnih papirjev, določeni pogoji in način poslovanja z njimi; • prihodek, dosežen na podlagi odsvojitve lastniškega deleža, določen v III.6.2. poglavju ZDoh-2 ali na podlagi odsvojitve investicijskih kuponov. Našteti prihodki se obdavčujejo kot dohodek iz kapitala fizične osebe in se ne vključijo v davčni obračun podjetnika oziroma zasebnika, zato se tudi odhodki, nastali v zvezi z doseganjem prihodkov iz naštetih treh alinej, ne priznajo. Odhodki, ki se podjetniku oziroma zasebniku ne priznajo (razen tistih, ki jih kot nepriznane določa ZDDPO-2), so: • davki, ki jih je plačal zavezanec kot fizična oseba in niso povezani z opravljanjem dejavnosti (na primer davek od premoženja, davek na dediščine in darila), • dohodnina, • davek na dodano vrednost, ki ga je zavezanec uveljavil kot odbitek davka, • samoprispevek, uveden v skladu s predpisi o samoprispevku.

•

• Obvezni prispevki za socialno varnost, ki jih podjetnik plačuje za svoje socialno zavarovanje, se priznajo kot odhodek. Stroški, ki se nanašajo izključno na zavezanca, se priznajo pod pogoji in do višin, določenih z uredbo vlade, in sicer: • stroški v zvezi s službenimi potovanji, • stroški prehrane med delom, • stroški prevoza na delo in z dela, • stroški dela na terenu. Poleg posebnosti glede ugotavljanja prihodkov in odhodkov mora podjetnik upoštevati tudi pravila o poslovanju med povezanimi osebami (o priznani obrestni meri in transfernih cenah). Povezane osebe so za namene ugotavljanja davčne osnove dohodka iz dejavnosti določene v 16. členu ZDoh-2. Pravila o določanju priznanih obrestnih mer in transfernih cen so enaka kot za pravne osebe. Pri izračunu davčne osnove podjetnik lahko upošteva olajšave: • olajšavo za 45 odstotkov izplačanih plač osebam, ki so pri njem na novo zaposlene in mlajše od 26 let ali starejše od 55 let, če so bile pred

zaposlitvijo vsaj šest mesecev prijavljene v evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in v obdobju zadnjih 24 mesecev niso bile zaposlene pri tem zavezancu ali njegovi povezani osebi; olajšava velja za 24 mesecev zaposlitve pri zavezancu; olajšavo za zaposlenega invalida v višini 50 odstotkov izplačane plače te osebe, za invalida s 100-odstotno telesno okvaro ali gluho osebo pa v višini 70 odstotkov izplačane plače te osebe; 70 odstotkov izplačanih plač za zaposlene invalide nad predpisano kvoto in katerih invalidnost ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri istem delodajalcu po zakonu ZZRZI; zavezanec, ki je sam invalid po zakonu ZZRZI in ne zaposluje delavcev, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 30 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, zavezanec invalid s 100-odstotno telesno okvaro ali gluha oseba pa v višini 60 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec opravljanja dejavnosti; za sprejetega vajenca, dijaka ali študenta po učni pogodbi za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini plačila tej osebi, vendar največ v višini 20 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec izvajanja praktičnega dela posamezne osebe v strokovnem izobraževanju.

Uveljavlja lahko tudi olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, za donacije, investiranje, vlaganja v raziskave in razvoj pod enakimi pogoji kot pravne osebe. Davčno osnovo ugotavlja podjetnik oziroma zasebnik v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti. Dohodek, ugotovljen v tem davčnem obračunu, se na koncu leta vključi v osnovo za letno dohodnino in opravi se poračun davka glede na seštevek še z vsemi drugimi dohodki, ki so vir dohodnine, a zanje ne velja cedularna obdavčitev. Dohodki podjetnika so obdavčeni po progresivni lestvici (torej do 50 odstotkov), kar pa ne

velja za normirance, o katerih pišemo v drugem delu članka. Od ugotovljene davčne osnove oziroma dobička morajo zavezanci plačati akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti, pri izračunu pa lahko upoštevajo tudi splošno in posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane pod pogojem, da jim za posamezno davčno leto te olajšave niso bile upoštevane pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga izplača glavni delodajalec, ali jim je bilo na ta način upoštevanih manj kot 5/12 teh olajšav. Uveljavlja lahko tudi svojo olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Če je davčna osnova negativna, zavezanec izkaže izgubo. Izgubo lahko zavezanec pokriva z zmanjšanjem davčne osnove od dohodka iz dejavnosti v naslednjih letih, in sicer vsakokrat največ v višini 50 odstotkov davčne osnove od dohodka iz dejavnosti. Pri zmanjšanju davčne osnove od dohodka iz dejavnosti na račun izgub iz preteklih let se davčna osnova od dohodka iz dejavnosti najprej zmanjša za izgubo starejšega datuma. Na podlagi davčnega obračuna se določi tudi predhodna akontacija dohodnine, ki se v tekočem davčnem letu plačuje v mesečnih ali trimesečnih obrokih, odvisno od tega, ali znesek predhodne akontacije presega 400 evrov ali ne.

POSEBNOSTI, KI VELJAJO ZA NORMIRANCE Nekateri podjetniki skladno z določbami Zakona o dohodnini ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov. Zanje veljajo nekoliko drugačna pravila kot za družbe, ki imajo status normirancev – družbe morajo namreč skladno z določili ZGD-1 voditi poslovne knjige, sestavljati letno poročilo in ga predložiti Ajpesu tako za namene javne objave kot za namene državne statistike. Za podjetnike normirance velja drugače, njim ni treba sestavljati letnega poročila in voditi poslovnih knjig. To pa še ne pomeni, da ne vodijo nikakršnih evidenc; po Pravilniku o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, za davčne namene vodijo najmanj evidenco knjigovodskih listin in

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

evidenco osnovnih sredstev. Prav evidenca knjigovodskih listin je podlaga za sestavitev davčnega obračuna. Evidenca knjigovodskih listin mora vsebovati zaporedno številko vpisa, datum vpisa, številko knjigovodske listine, datum knjigovodske listine, opis poslovnega dogodka, znesek iz knjigovodske listine, znesek prihodkov, pripoznanih po Slovenskih računovodskih standardih ali zakonu, ki ureja dohodnino, in znesek popravka prihodkov na raven davčno priznanih prihodkov (zmanjšanja in povečanja). Evidenca lahko vsebuje tudi druge podatke, ki so pomembni za izračun davka oziroma vplivajo na izračun davka. V evidenco torej vpisujemo podatke po pravilih iz računovodskih standardov – to je po načelu nastanka poslovnih dogodkov, in ne po denarnem toku. To pomeni, da evidenca vsebuje podatke o tem, kolikšni so bili izdani računi (prihodki) za opravljene dobave in storitve v nekem obdobju, ne glede na to, ali so bile plačane ali ne. Prav tako vsebuje podatke drugih vrst prihodkov, kot so prihodki od obresti, prejete subvencije in druge državne podpore in podobno, seveda vse pravilno časovno razmejeno na obdobja, na katera se ti prejemki nanašajo. Evidenca knjigovodskih listin se zaključuje s stanjem na dan 31. decembra, v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti ali statusne spremembe pa z dnem take spremembe. Evidenca, ki je vodena na prostih listih, se zaveže, zaključitev evidence pa se podpiše. Evidenco je treba zaključiti tako, da ni mogoče vnašati podatkov vanjo oziroma da že vnesenih podatkov ni mogoče spreminjati. Spomnimo naj, da morajo tisti normiranci, ki opravljajo gostinsko in slaščičarsko dejavnost, voditi tudi evidenco nabave in porabe pijač in živil. Status normiranca ni nikoli avtomatičen, v vseh primerih je tak način ugotavljanja davčne osnove treba vnaprej priglasiti. Za davčne namene se odhodki tistih, ki so tak način ugotavljanja davčne osnove izbrali in priglasili, ugotavljajo v pavšalni višini, ne glede na to, kakšni so dejanski stroški in odhodki, in ne glede na to, ali imajo knjigovodske listine in dokazila o nastalih stroških.

Za leto 2014 so jim priznani stroški v pavšalni višini, to je 70 odstotkov dejanskih prihodkov. Za leto 2015 je ta delež 80 odstotkov. Za tiste, ki so izbrali sistem obdavčitve z normiranimi odhodki, velja, da: • se dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, ne vključi v letno odmero dohodnine, torej so dohodki iz dejavnosti obdavčeni cedularno; • uveljavljanje davčnih olajšav ni možno; • se dohodnina izračuna od davčne osnove po 20-odstotni stopnji in se šteje kot dokončen davek.

Status normiranca ni nikoli avtomatičen, v vseh primerih je tak način ugotavljanja davčne osnove treba vnaprej priglasiti.

Zakon o dohodnini določa, da normirani odhodki veljajo za tiste fizične osebe, katerih prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v preteklem davčnem letu ne presegajo 50.000 evrov (velja za leti 2013 in 2014). Normiranec od leta 2015 je lahko podjetnik in zasebnik, če: • v davčnem letu pred tem davčnim letom njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo 50.000 evrov, ali če • v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo 100.000 evrov in je bila pri zavezancu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovana vsaj ena oseba za poln delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev. Za osebo, ki je pri zavezancu obvezno zavarovana za poln delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev, se šteje tudi sam zavarovanec, fizična oseba, ki opravlja dejavnost (torej nosilec dejavnosti), kakor tudi vsaka druga oseba, ki je pri zavezancu zaposlena za poln delovni čas, če zavezanec sam ni obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan za poln delovni čas iz naslova opravljanja te dejavnosti.

Normiranec je lahko tudi podjetnik, ki je na novo začel opravljati dejavnost in je priglasil tak način ugotavljanja davčne osnove, in sicer pri ugotavljanju davčne osnove v prvem davčnem letu in v drugem davčnem letu, če je začel z opravljanjem dejavnosti v zadnjih šestih mesecih prvega davčnega leta. Zavezanec, ki dve zaporedni predhodni davčni leti ne izpolnjuje pogojev glede prometa in zaposlitve, mora za davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov in voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Po pojasnilu FURS se prihodkovni limit preverja za vsako posamezno leto posebej po pogojih, ki se uporabljajo za davčno leto, za katero se ugotavlja izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Izpolnjevanje pogojev za davčno leto 2014 se torej preverja po pogojih, veljavnih v davčnem letu 2014 (pogoji, veljavni pred spremembo novele ZDoh-2N), izpolnjevanje pogojev za davčno leto 2015 pa se bo preverjalo po pogojih, veljavnih v davčnem letu 2015 (pogoji, veljavni po sprejetju novele ZDoh-2N). Na podlagi navedenega tak zavezanec v letu 2015 lahko ostane v sistemu ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov pod pogojem, da je pri zavezancu v koledarskem letu 2014 vsaj ena oseba obvezno zavarovana za poln delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev. Kako se izvede priglasitev izbire obdavčitve z normiranimi dohodki? Tisti davčni zavezanci, ki že opravljajo dejavnost in bodo izpolnjevali pogoje, določene z ZDoh-2, ter se za leto 2015 odločili za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, opravijo priglasitev z oddajo davčnega obračuna za leto 2014, torej najpozneje do 31. 3. 2015, torej do poteka roka za predložitev obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Tisti, ki na novo pričnejo z opravljanjem dejavnosti, pa opravijo priglasitev ob predložitvi prijave za vpis v davčni register v osmih dneh od vpisa v primarni register oziroma od vpisa v uradno evidenco organa. 

RAČUNOVODSTVO

6 Kristinka Vukovič

Novosti ZZRZI

in knjiženje davčnih spodbud za invalide za leto 2014 Temeljni predpis, ki ureja spodbude za invalide in njihovo evidentiranje, je Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov ZZRZI, katerega zadnje spremembe so začele veljati s 1. 1. 2015.

rva novost se nanaša na invalidska podjetja, ki za izplačila zaposlenim po 1. 1. 2015 omejuje oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost zaposlenim v invalidskih podjetjih, in sicer le tistim, ki niso invalidi. Odslej so oproščena plačila prispevkov za zaposlene delavce, ki niso invalidi, v višini prispevkov od osnove do trikratnika vsakokratne minimalne plače v Republiki Sloveniji, torej do 2.372,19 €. Od zneska, ki presega ta prag, je treba plačati prispevke tako delodajalca kot tudi delojemalca. Druge finančne spodbude za zaposlovanje invalidov, ki jih določa ZZRZI, veljajo ne le za invalidska podjetja, temveč tudi za vse gospodarske družbe, samostojne podjetnike, druge zasebnike in druge pravne osebe. Zakon določa naslednje vrste spodbud: subvencije plač invalidom, plačilo stroškov prilagoditve delovnih mest in sredstev za delo invalidov, plačilo stroškov storitev v podpornem zaposlovanju, oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih invalidov, nagrade za preseganje kvote, letne nagrade delodajalcem za dobro prakso na področju zaposlovanja invalidov in druge spodbude na področju zaposlovanja invalidov in ohranjanja delovnih mest za invalide ter druge razvojne spodbude. Morebitna prejeta plačila stroškov prilagoditve delovnih mest in sredstev za delo invalidov, plačilo stroškov sto-

ritev v podpornem zaposlovanju kot tudi subvencije plač in letno nagrado za dobro prakso knjižimo direktno na konto 768 (drugi poslovni prihodki od prejetih državnih podpor). Podobno velja za prejete nagrade za invalide nad kvoto za preseganje kvote in plačila oproščene prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tudi tovrstne finančne spodbude lahko evidentiramo na konto 768, vendar je ob tem treba brati 61. člen ZZRZI, ki predpisuje evidentiranje namenske porabe tovrstnih spodbud, zato je prav mogoče, da bo treba del teh spodbud knjižiti na odložene prihodke (bodisi na konto 291 bodisi konto 966) in jih od tam prenašati med redne prihodke šele v obdobju, ko se pojavijo stroški (izdatki) v zvezi z invalidi. Možnosti glede knjiženje sta torej dve: bodisi najprej na konto 768 in eventualni presežek na 291 in 966 ali obratno. Glede prenašanja prihodkov na konto 768 ali 291 je treba narediti izračun, najprej pa preverimo, kaj določa 61. člen zakona. Tudi ta se je s 1. 1. 2015 spremenil – sklicuje se na novo uredbo. Glede porabe sredstev je treba brati neposredno 33. in 34. člen Uredbe Komisije (EU), št. 651/2014, z dne 17. 6. 2014. Ta člena se bistveno ne razlikujeta od stare Uredbe ES, št. 800/2008, in določata: • 33. člen: pri pomoči za zaposlovanje invalidov v obliki subvencij plače so upravičeni stroški 75 odstotkov stroškov plač zaposlenih invalidov (torej plač vseh invalidov, ne le tistih nad

predpisano kvoto, in celotnih stroškov plač, torej vključno z dajatvami podjetja na plače); • 34. člen: upravičeni stroški (razen stroškov plač invalidov iz 33. člena uredbe) so 100 odstotkov stroškov, ki so delodajalcu nastali dodatno zaradi zaposlovanja invalidnih delavcev, in sicer: (a) stroški prilagoditve prostorov; (b) stroški zaposlitve osebja za čas, ki ga porabijo samo za pomoč invalidnim delavcem, in za usposabljanje tega osebja za pomoč invalidnim delavcem; (c) stroški prilagoditve ali nakupa opreme oziroma pridobitve in validiranja programske opreme, da jo bodo lahko uporabljali invalidni delavci, vključno s prilagojeno in pomožno tehnološko opremo, ki jih je treba dodati stroškom, ki bi jih imel upravičenec, če bi zaposloval delavce, ki niso invalidni delavci; (č) stroški, neposredno povezani s prevozom invalidnih delavcev na delovno mesto in z dejavnostmi, povezanimi z delom; (d) stroški plač za ure, ki so jih invalid ni delavci porabili za rehabilitacijo; (e) stroški gradnje, namestitve ali posodobitve proizvodnih enot zadevnega podjetja ter vsi stroški upravljanja in prevoza, če izhajajo neposredno iz zaposlovanja invalidnih delavcev, kadar upravičeno podjetje zagotavlja zaščiteno zaposlitev.

KADRI & DAVKI Če finančnih spodbud ne porabljamo sproti, jih je treba obrestovati po referenčni obrestni meri (torej najmanj na bilančni presečni dan), če pa jih ne porabimo v roku treh let od prejema (npr. od knjiženja odstopljenih prispevkov za določen koledarski mesec), jih je treba vrniti. Namesto dosedanjega letnega poročanja o porabi spodbud novela ZZRZI-D uvaja mesečno poročanje Invalidskemu skladu. Pred konkretnim izračunom in zgledom knjiženja naj omenimo še pravilo o kumulaciji državnih pomoči. Uredba namreč določa, da kadar se različni viri pomoči nanašajo na iste opredeljive upravičene stroške, ki se deloma ali v celoti prekrivajo, bi morala biti kumulacija dovoljena do največje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za navedeno pomoč v skladu s to uredbo. To pomeni, da različne oblike državnih pomoči oziroma spodbud kumulativno ne smejo presegati 100 odstotkov upravičenih stroškov oziroma 75 odstotkov plač invalidov (recimo uveljavljanje stroškov po ZZRZI in davčnih olajšav po ZDDPO-2, pri čemer se pri uveljavljanju davčnih olajšav kot državna pomoč šteje znesek prihranka pri davku).

PRIMER knjiženja spodbud za zaposlovanje invalidov za leto 2014: Vzemimo, da podjetje, ki ima 18 zaposlenih, zaposluje tudi 2 invalida z bruto plačo 1.000 €, to je 24.000 € letno. Nagrada za preseganje kvote je za leto 2014 znašala 2 × 157,83 € × 12 mesecev, torej 3.787,92 €, zadržani prispevki pa 24,35 % × 2.000 € × 12 mesecev, torej 5.844 €. Podjetje posluje z dobičkom, zato je koristilo davčno olajšavo za zaposlena invalida, t.j. 2.000 € × 12 mesecev × 17 %. Spodbuda torej znaša 2.856 € prihranka davka, če seštejemo vse tri spodbude skupaj, je to 12.487,92 €. Po 61. členu ZZRZI je možno spodbude porabiti za 75 odstotkov plač invalidnih oseb (2.000 € × 1,161 za prispevke) × 0,75 = 1.741,50 € mesečno oziroma letno 20.898 €. Ker so naše prejete spodbude nižje od dovoljenih, jih za leto 2014 v celoti izkažemo na kontu 768. 

mag. Katja Topovšek

Primerjava stroškov za različne oblike dela Zaradi čim podobnejše obremenitve različnih oblik dela z davki in prispevki smo v zadnjih dveh letih priča nenehnih sprememb obdavčitve dohodkov, ki jih po Zakonu o dohodnini uvrščamo med dohodke iz drugega pogodbenega razmerja (delo po podjemni pogodbi, avtorsko delo, začasno in občasno delo upokojencev in študentov, osebno dopolnilno delo …). S sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona za uravnoteženje javnih financ, ki se je začel uporabljati s 1. 2. 2015, se kot zadnja od teh spreminja tudi obdavčitev začasnega in občasnega dela dijakov in študentov (›študentsko delo‹). Cilj postopnega poenotenja obdavčitve vseh vrst dela je predvsem zmanjševanje razlogov, zaradi katerih prihaja do zlorab delovnopravne zakonodaje, in zagotavljanje vključenosti fizičnih oseb v sistem socialnih zavarovanj.

praksi se kot ›nadomestek zaposlitve‹ naročnik in izvajalec dela najpogosteje dogovorita za delo prek podjemne ali avtorske pogodbe oziroma se z upokojenci sklepa pogodba o začasnem in občasnem delu upokojencev. Izbira vrste pogodbe bi seveda morala biti odvisna od narave dela, ne pa od ugodnejše davčne obremenitve. S podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje, da bo opravil določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa zavezuje, da mu bo za to plačal. S podjemno pogodbo se torej podjemnik in naročnik dogovorita, da bo podjemnik zanj opravil oziroma končal posel, pomemben je končni rezultat – opravljen posel. Podjemnikova obveznost je uspešno končan posel, in ne opravljanje dela, zato se v podjemnih pogodbah dogovorimo o rezultatu dela. Njuno pogodbeno razmerje ne sme vsebovati elementov delovne-

ga razmerja, ki so določeni v 4. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), sicer naročnik dela krši delovnopravno zakonodajo. Pri pogodbi o avtorskem delu je pomembno, da je rezultat dela avtorsko delo, kot ga določa 5. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (npr. pisana, glasbena, umetniška dela, avdiovizualna, fotografska dela, predstavitve …). Zakonsko ni določeno, kako dolgo se lahko dela opravljajo prek podjemne pogodbe ali pogodbe o avtorskem delu, niti ni predpisana minimalna ali maksimalna višina tako prejetega dohodka. Prednosti takega načina dela so v tem, da omogoča dodatna dela že zaposlenim osebam (običajno pri drugih delodajalcih), prav tako je primerna za študente, brezposelne in tudi za upokojence. Če upokojenec svoje delo opravlja prek podjemne ali avtorske pogodbe, ni predpisane omejitve v številu ur in višini dohod-

UNIKUM | FEBRUAR 2015 | KADRI & DAVKI | Primerjava stroškov za različne oblike dela

739,06

Podjemna pogodba – oseba je zavezanec po 18. členu ZPIZ-2 (prispevek PIZ 15,50 % se plača v breme prejemnika dohodka)

400,00

879,66

Avtorsko delo – oseba ni zavezanec po 18. členu ZPIZ-2 (prispevek PIZ 15,50 % v breme prejemnika dohodka se ne plača)

400,00

601,57

Avtorsko delo – oseba je zavezanec po 18. členu ZPIZ-2 (prispevek PIZ 15,50 % v breme prejemnika dohodka se ne plača)

400,00

716,01

Študentsko delo – brez obračunane akontacije dohodnine

400,00

634,36

Začasno in občasno delo upokojencev

400,00

740,78

Zaposlitev za polovični delovni čas+regres+prevoz+prehrana-drugi delodajalec

400,00

1.173,27

Zaposlitev za polovični delovni čas+regres+prevoz+prehrana-glavni delodajalec

498,00

656,80

Zaposlitev za polovični delovni čas+regres+prevoz+prehrana-glavni delodajalec, upoštevaje dodatno splošno olajšavo

504,00

656,80

SKUPNI STROŠEK

1.400

1.200

1.000

800

600

400

200

Zaposlitev za 1/2 DČ - glavni delodajalec + dodatna splošna ...

Zaposlitev za 1/2 DČ - glavni delodajalec

Zaposlitev za 1/2 DČ - drugi delodajalec

0 Začasno delo upokojencev

Pri primerjavah smo upoštevali enako izhodišče, da prejme izvajalec dela/delavec 400 evrov neto dohodka. Edino pri zaposlitvi za polovični delovni čas smo morali upoštevati tudi znesek minimalne plače, ki ga prejme delavec, zato je njegov prejemek višji od 400 evrov.

400,00

Študentsko delo

Za vas smo pripravili primerjalne izračune neto izplačila, ki ga prejme izvajalec dela, in izračun celotnih stroškov delodajalca/naročnika za različne oblike dela (delo po podjemni pogodbi, delo po avtorski pogodbi, delo prek študentske napotnice, začasno in občasno delo upokojencev in redna zaposlitev za krajši, polovični delovni čas: delo za polni delovni čas ni primerljivo z izračuni, saj govorimo o začasnih in občasnih delih in ima delodajalec npr. potrebo samo po polovičnem delovnem času).

Podjemna pogodba – oseba ni zavezanec po 18. členu ZPIZ-2 (prispevek PIZ 15,50 % v breme prejemnika dohodka se ne plača)

AH - je zavezanec po 18. čl. ZPIZ-2

Upokojenci imajo možnost dela tudi po pogodbi o začasnem in občasnem delu. Pogodba o opravljanju začasnih in občasnih del upokojencev se vsebinsko razlikuje od podjemne pogodbe v tem, da ima lahko elemente delovnega razmerja (torej v tem primeru naročnik ne krši delovnopravne zakonodaje). So pa v tem primeru določene omejitve: upokojenec lahko opravi največ 60 ur v koledarskem mesecu, urna postavka ne sme biti nižja od 4,20 evra bruto, letni dohodek, prejet iz tega naslova, pa ne sme presegati 6300 evrov. Tudi naročnik dela ima drugačne obveznosti: dolžan je voditi evidenco o prihodih in odhodih ter o opravljenih urah upokojenca. Plačilo upokojencu za opravljeno delo mora biti izvedeno najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu. Izjemoma, kadar je v koledarskem mesecu opravljenih manj kot 10 ur in upokojenec delo nadaljuje pri istem delodajalcu tudi v naslednjem mesecu, lahko delodajalec izvede izplačilo skupaj za oba meseca hkrati.

Skupni strošek v EUR

AH - ni zavezanec po 18. čl. ZPIZ-2

Brezposelne osebe morajo pri pogodbenem delu paziti, da o delu prek pogodbe (podjemne pogodbe ali pogodbe o avtorskem delu) obvestijo Zavod za zaposlovanje, saj se jim v primeru, da prejeti dohodek presega mesečno 200 evrov neto, denarno nadomestilo zniža za 50 odstotkov dohodka iz dela, ki mesečno presega 200 evrov.

Znesek prejemnika dohodka v EUR

VRSTA IZPLAČILA

PP - je zavezanec po 18. čl. ZPIZ-2

ka, da bi to vplivalo na njihovo pravico do pokojnine.

PP - ni zavezanec po 18. čl. ZPIZ-2

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

Pri dohodku iz delovnega razmerja (zaposlitev delavca) smo upoštevali, da delavcu poleg plače pripada še povračilo stroškov prevoza na delo in z dela,1 povračilo stroškov prehrane2 in regres za letni dopust.3 Naredili smo tri stroškovne primerjave: • izplačevalec je drugi delodajalec; akontacija dohodnine je izračunana po 25-odstotni stopnji, brez upoštevanja olajšav; • izplačevalec je glavni delodajalec, delavec pri mesečnem dohodku ne uveljavlja dodatne splošne olajšave; • izplačevalec je glavni delodajalec, delavec pri mesečnem dohodku uveljavlja tudi dodatno splošno olajšavo. Če torej primerjamo celoten strošek v navedenih primerih, je za delodajalca/ naročnika delo prek podjemne pogodbe še vedno dražja oblika dela od dela na podlagi pogodbe o avtorskem delu, študentskega dela in dela upokojencev. Samo z vidika finančnih primerjav smo vam želeli pokazati, da zaposlitev delavca v določenih primerih ni nujno najdražja. Lahko je precej cenejša oblika dela tudi v primerjavi s podjemno pogodbo.

1 Povračilo stroška za prevoz na delo je upoštevano v višini mesečne vozovnice LPP, 37 evrov. 2 Povračilo stroškov prehrane med delom je upoštevano v višini davčne uredbe, 6,12 evra za 20 dni prisotnosti. 3 Regres za letni dopust je upoštevan v višini minimalne plače, preračunan na mesec.

Nekaj primerov s konkretnimi obračuni navajamo v nadaljevanju:

Delo upokojencev bruto

Podjemna pogodba – ni zavezanec po 18. členu ZPIZ-2

549,98

6,36 %

34,98

normirani stroški

10 %

55,00

akontacija dohodnine

25 %

115,00

400,00

prispevki ZZ

0,53 %

2,91

prispevek PIZ

8,85 %

48,67

posebni davek

25 %

137,50

skupaj strošek

739,06

bruto prispevki ZZ

neto

Študentsko delo – od 1. 2. 2015 (brez obračunane akontacije dohodnine)

473,37

15,50 %

73,37

400,00

prispevki za poškodbe pri delu

0,53 %

prispevek ZZ prispevek PIZ

bruto prispevki PIZ neto

koncesijska dajatev dodatna koncesijska dajatev skupaj strošek

prispevki ZZ

549,98 6,36 %

34,98

normirani stroški

10 %

55,00

akontacija dohodnine

25 %

115,00

neto

400,00

prispevki ZZ

pavšal

4,63

prispevek PIZ

8,85 %

48,67

25 %

137,50

740,78

dajatev za delo upokojencev skupaj strošek

zaposlitev za polovični delovni čas (upoštevamo dodatno splošno olajšavo) akontacija dohodnine je obračunana, kot da je delodajalec glavni izplačevalec bruto prispevki splošna olajšava + dodatna olajšava

400,00 88,40 543,32

osnova za dohodnino

0,00

2,51

dohodnina

0,00

6,63 %

31,38

neto plača

311,60

8,85 %

41,89

povračilo prevoza, prehrane

159,40

16,00 %

75,74

9,47

634,36

regres za letni dopust

33,00

skupaj nakazilo delavcu

504,00

skupaj strošek

656,80

SPREMEMBA SKLICA za plačila iz naslova obdavčitve dohodka iz oddajanja premoženja v najem

ZNESEK MINIMALNE PLAČE V Uradni list RS, št. 6 (30. 1. 2015), je bil objavljen nov znesek minimalne plače. Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom, opravljeno od 1. januarja 2015, znaša 790,73 evra bruto.

S spremenjenim načinom obdavčitve dohodka iz oddajanja premoženja v najem (novela ZDoh-2L) je bila uvedena cedularna obdavčitev dohodka iz oddajanja premoženja v najem, ki ga zavezanec ne dosega v okviru opravljanja dejavnosti. Obveznosti iz naslova davčnega odtegljaja iz obračuna REK-2 za vrste dohodkov 1701, 1702, 1703, 1704 in 1706 se vplačajo na vplačilni račun št. SI56011008881000030. Pri plačilu je treba navesti sklic SI19_DŠ(davčna številka zavezanca)-41009.

RAČUNOVODSTVO

Andrej Cerk

Vrednotenje nepremičnin

za namene računovodskega izkazovanja Ocenjevanje nepremičnin za namene računovodskega poročanja se zahteva za različne računovodske namene pri pripravi finančnih poročil ali računovodskih izkazov družb. Primeri različnih računovodskih namenov so merjenje vrednosti sredstva za vključitev v izkaz finančnega položaja, preizkus potrebe po slabitvi nepremičnine in prevrednotenje na pošteno vrednost na datum izkaza finančnega položaja.

aradi krize v gospodarstvu se je povečal pomen ustreznega izkazovanja vrednosti sredstev v računovodskih izkazih družb. Za izračun vrednosti za namene računovodskega poročanja je bila uvedena poštena vrednost.

ga vrednosti je uporabljena. Podlage vrednosti, ki se zahtevajo v računovodskih standardih, so med drugim: • poštena vrednost (angl. fair value), • čista iztržljiva vrednost, • nadomestljiva vrednost (angl. recoverable amount).

V nadaljevanju predstavljamo pogled na vrednotenje nepremičnin za potrebe računovodskega poročanja, pripravljeno na podlagi določil Mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti (MSOV) v zvezi z vrednotenjem sredstev za računovodsko poročanje (MSOV 300), MSRP 13 (Merjenje poštene vrednosti) in MRS 36 (Oslabitev sredstev).

Opredelitve poštene vrednosti se po MSRP in MSOV razlikujejo in nimajo nujno identičnega pomena. Poštena in tržna vrednost, kot sta opredeljeni v MSOV, nista sinonima, saj lahko poštena vrednost po MSOV vključuje tudi posebne interese strank. Koncept poštene vrednosti po MSRP je na splošno skladen s konceptom tržne vrednosti, kot je opredeljena v MSOV.

Opredelitev namena vrednotenja in ustrezne podlage vrednosti

Preizkus potrebe po slabitvi nepremičnine in s tem povezano prevrednotenje na pošteno vrednost nepremičnine na datum izkaza finančnega položaja sta povezana z računovodsko usmeritvijo v podjetju. Pri tem ločimo dva modela merjenja OOS, ki ju predstavljamo v nadaljevanju: model nabavne vrednosti in model prevrednotenja.

V okviru vrednotenja nepremičnin za računovodsko poročanje je skladno z MSOV 300 treba jasno opredeliti, da je namen vrednotenja računovodsko poročanje, in natančneje opredeliti specifičen namen v okviru računovodskega poročanja (npr. presoja potrebe po slabitvi nepremičnine, merjenje vrednosti nepremičnine za vključitev v izkaz). Skladno z navedenim mora biti v cenitvi jasno opredeljeno, katera podla-

govodska vrednost presegla njihovo nadomestljivo vrednost. Če obstajajo znamenja slabitve, mora podjetje oceniti nadomestljivo vrednost sredstva oziroma denar ustvarjajoče enote, ki je večja izmed izračunanih vrednosti: • poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje; • vrednosti pri uporabi. a) Poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje Skladno z MRS 36 se poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, določi na podlagi: • cene po obvezujoči kupoprodajni pogodbi med nepovezanima in neodvisnima strankama, popravljena za dodatne stroške, ki jih je mogoče pripisati neposredno odtujitvi sredstva; • primerljivih transakcij pri podobnih sredstvih.

Model nabavne vrednosti OOS

Stroški prodaje, opredeljeni po MSOV 300, za katere je treba popraviti ocenjeno pošteno vrednost, so tisti stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati poslu (npr. pravne takse, stroški trženja, stroški odstranitve).

Na dan poročanja podjetje oceni, ali obstajajo znamenja, da utegne biti sredstvo oslabljeno. Nepremičnine je treba slabiti v primeru, če bi knji-

Poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, se običajno določa ob predpostavki hipotetične prodaje na

KADRI trgu. Skladno s tem, se cenilec do vrednosti opredeli na podlagi razpoložljivih informacij: • če obstaja zavezujoča kupoprodajna pogodba; • če zavezujoča kupoprodajna pogodba ne obstaja, cenilec preveri, ali za sredstvo obstaja aktiven trg; • če ne obstaja aktiven trg za sredstvo, cenilec uporabi najboljše možne informacije, ki jih lahko pridobi ob koncu poročevalskega obdobja, ob predpostavki odtujitve premoženja ter po upoštevanju stroškov prodaje. Za oceno vrednosti nepremičnine se tako uporabljajo naslednje metode: • primerljive kupoprodaje na trgu (način tržnih primerjav); • na donosu zasnovan način (upoštevanje informacij, ki so znane vsem udeležencem na trgu); • nabavnovrednostni način. b) Vrednost pri uporabi Vrednost pri uporabi je v MRS 36 opredeljena kot sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, ki bodo izhajali iz sredstva ali denar ustvarjajoče enote. Za vrednost pri uporabi je ključna predpostavka nadaljnje uporabe sredstva, in ne prodaja sredstva. Dobljena vrednost je specifična za podjetje, saj je odraz denarnih tokov, ki jih podjetje pričakuje z nadaljnjo uporabo sredstva v njegovi pričakovani dobi koristnosti (vključno z vsemi prihodki od njegove končne odtujitve). Pri izračunu vrednosti mora cenilec upoštevati 5 ključnih dejavnikov (MRS 36.30): • oceno bodočih denarnih tokov, ki jih podjetje pričakuje iz tega sredstva; • pričakovanja glede variabilnosti bodočih denarnih tokov; • časovno vrednost denarja; • tveganja, ki so del sredstva; • druge dejavnike, ki bi jih udeleženci na trgu upoštevali pri določanju cene prihodnjih denarnih tokov, ki jih podjetje pričakuje iz tega sredstva. Postopek ocenjevanja vrednosti sredstva temelji na oceni bodočih denarnih tokov, ki izhajajo iz nadaljnje uporabe sredstva ter na oceni ustrezne diskontne mere. Pri tem je treba bodoče denarne tokove oceniti za sredstvo v njegovem sedanjem stanju. Denarni tokovi tako ne smejo odražati nobene spremembe zaradi kakršnekoli prede-

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

lave ali obnovitve sredstva, za katero podjetje v tem času ni zavezano.

Model prevrednotenja OOS Pri uporabi modela prevrednotenja je treba sredstvo prevrednotiti na pošteno vrednost, ki temelji na mednarodnih standardih ocenjevanja vrednosti. Pogostost prevrednotenja je v največ-

izkazovanja cenilec primarno osredini na vrednotenje nepremičnine z vidika načina tržnih primerjav. Če vrednotenje na podlagi te metode ni izvedljivo oziroma obstaja potreba po kontrolni metodi, se cenilec do vrednosti nepremičnine opredeli še z vidika nabavnovrednostnega načina ter na donosu zasnovanega načina.

Nadomestljiva vrednost Načini ocenjevanja vrednosti

Vrednost pri uporabi

Poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje

Način tržnih primerjav



Nabavnovrednostni način



Na donosu zasnovan način

 (upoštevanje sinergij in omejitev določenih v MRS 36)

 (upoštevanje informacij, ki so znane vsem udeležencem na trgu)

ji meri odvisna od gibanja vrednosti sredstva. Če spremembe poštene vrednosti niso pomembnejše, je potrebno prevrednotenje v obdobju od treh do petih let, če pa se poštena vrednost bistveno razlikuje od knjigovodske, je prevrednotenje potrebno na letni ravni. Vrednotenje nepremičnin po pošteni vrednosti mora upoštevati metodologijo, predstavljeno v sekciji ›model nabavne vrednosti OOS‹ ter hierarhijo poštene vrednosti, kot je določeno v MSRP 13. Hierarhija ravni poštene vrednosti po MSRP 13 razvršča ocenjevanje vrednosti po naravi razpoložljivih vhodnih podatkov v tri ravni, pri čemer velja, da: 1. raven je tržna cena na delujočem trgu; 2. raven je prilagojena cena na delujočem trgu; 3. raven so specifični podatki za podjetje.

Z vidika vrednotenja za namene računovodskega poročanja je zelo pomembna opredelitev do vrednosti nepremičnine z vidika najgospodarnejše uporabe (angl. highest and best use), saj tržna vrednost sredstva odraža njegovo najgospodarnejšo uporabo. MSOV 2013 določa, da je najgospodarnejša uporaba sredstva tista, ki maksimira njegovo zmogljivost oziroma potencial ter je mogoča, zakonito dopustna in finančno izvedljiva. Najgospodarnejša uporaba se lahko nanaša na nadaljevanje sedanje uporabe sredstva ali na kako drugačno vrsto uporabe. Na osnovi uporabe vidika najgospodarnejše uporabe se cenilec opredeli do izbire metode za ocenjevanje vrednosti sredstva/nepremičnine. Če je vrednost, izračunana na podlagi vidika najgospodarnejše uporabe, višja od knjigovodske vrednosti, slabitev sredstva ni potrebna.

Ustrezne metode vrednotenja Pri izračunu vrednosti za namene računovodskega poročanja se je najprej treba opredeliti do nepremičnine z vidika računovodske usmeritve v podjetju (model nabavne vrednosti oziroma model prevrednotenja). S tem se med drugim določi tudi časovni vidik potrebne ocene vrednosti nepremičnine. Skladno s hierarhijo ravni vrednosti po MSRP 13 se pri vrednotenju nepremičnin za namene računovodskega

Vrednotenje za potrebe računovodskega poročanja mora opraviti pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin pri Slovenskem inštitutu za revizijo, v cenitvi pa mora biti jasno opredeljeno, da je namen cenitve računovodsko poročanje. Cenitev, ki je ni opravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti ali pri kateri ni opredeljeno, da je namen vrednotenja računovodsko poročanje, ni ustrezna podlaga za vrednotenje v poslovnih knjigah. 

DAVKI

12 mag. Tamara Prezelj

Izvedbena uredba Sveta (EU), št. 282/2011 Pravilnik o izvajanju Zakona o DDV v 2. odstavku 1. člena določa, da je treba pri izvajanju zakona upoštevati tudi: • Izvedbeno uredbo Komisije (EU), št. 282/2011, z dne 15. 3. 2011, o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, z njenimi kasnejšimi spremembami in dopolnitvami, in • Izvedbeno uredbo Komisije (EU), št. 815/2012, z dne 13. 9. 2012, o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EU), št. 904/2010, glede posebnih ureditev za davčne zavezance, ki nimajo sedeža in opravljajo telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve za osebe, ki niso davčni zavezanci (UL L, št. 249, z dne 14. 9. 2012, str. 3). Za uredbe, ki so pravni akti EU, je značilno, da so pravno zavezujoče ter se v celoti in neposredno uporabljajo v vseh državah članicah EU. To pomeni, da jih, drugače kot direktive, državam članicam ni treba prenesti v domačo zakonodajo, temveč jih je treba brati skupaj z domačo zakonodajo s področja, ki jo urejajo. Za davčne zavezance to pomeni, da ne zadošča le poznavanje zakona in pravilnika. Ob branju uredbe se namreč pokaže, da nekatere določbe direktive (in s tem zakona) dobijo novo dimenzijo, saj uredba podrobneje pojasni njihov pomen ali doda pravila, domneve ipd., ki vodijo do drugačnega rezultata, kot bi ga dobili, če uredbe ne bi brali. V drugi omenjeni uredbi najdemo pravila, ki se nanašajo na posebno ureditev za davčne zavezance, ki opravljajo digitalne storitve za osebe, ki niso davčni zavezanci (v veljavi od 1. 1. 2015), ter določajo načine in vsebino izmenjave podatkov med državami članicami. Za zavezanca je bistveno pomembnejša Uredba 282/2011, katere namen je zagotoviti večjo skladnost pri uporabi sistema DDV, torej Direktive o DDV, med državami članicami in s tem odpravo ovir za delovanje notranjega trga EU. Kaj zanimivega najdemo v njej?

Uredba med drugim: • pojasni, da malemu davčnemu zavezancu, čeprav ima posebno identifikacijsko številko, ni treba obračunavati DDV od pridobitev blaga iz EU, dokler te ne dosežejo vrednosti 10.000 evrov, razen če dobavitelju prostovoljno sporoči svojo številko; • natančneje določi, katere storitve spadajo k elektronskim storitvam, storitvam oddajanja RTV in telekomunikacijskim storitvam, in kaj mednje ni zajeto; • pove, da transakcija sestavljanja delov naprave, ki jih dobavi naročnik, pomeni opravljanje storitev; • v zvezi s pravili za določanje kraja obdavčitve storitev pravi, da se za sedež dejavnosti šteje kraj, kjer se opravljajo dejavnosti glavne uprave podjetja, stalna poslovna enota pa nastane, če ima enota, ki ni sedež, na voljo dovolj stalnih in ustrezno strukturiranih človeških in tehničnih virov, da lahko prejme in uporabi storitve; • definira stalno in običajno prebivališče fizične osebe in kriterije, po katerih se opravi izbira, če ima oseba poklicne in osebne vezi v različnih državah; • v zvezi s prodajo blaga na daljavo pove, da preseganje letnega praga za identifikacijo v namembni državi ne vpliva na kraj obdavčitve predhodnih dobav; • predpisuje, da se pri določanju kraja opravljenega prevoza potnikov znotraj EU upošteva potovanje prevoznega sredstva, in ne pot posameznega potnika; • določa, da ima država članica pridobitve pravico obdavčiti to transakcijo, ne da bi upoštevala obdavčitev v državi, od koder se blago odpelje ali odpošlje; • v zvezi s splošnim pravilom za določanje kraja obdavčitve storitev daje usmeritve, kako naj dobavitelj ravna pri presoji statusa prejemnika; prejemnika lahko šteje za zavezanca, če mu je predložil veljavno DDV številko ali ga obvestil, da je zanjo zaprosil, razen če razpolaga s podatki, ki kažejo na nasprotno; drugače je pri preje-

mnikih iz tretjih držav, katerih status se dokazuje s potrdilom o opravljanju gospodarskih dejavnosti ali identifikacijski številki podobno številko; • določa, da se v nasprotju s splošnim pravilom pri ugotavljanju statusa prejemnika digitalnih storitev lahko izhaja iz predpostavke, da ne gre za zavezanca, dokler ta dobavitelju ne predloži številke DDV. Pomen izvedbene uredbe pride še posebej do izraza na področju digitalnih storitev, saj v njej najdemo vrsto domnev glede kraja prejemnika storitev, na katere nas ne navajata ne zakon ne pravilnik. Naj navedemo samo nekaj primerov: • domneve se uporabljajo pri digitalnih storitvah, ki se ponujajo na določeni lokaciji, na kateri mora biti kupec fizično prisoten: v takem primeru je kraj obdavčitve določen na lokaciji, kjer se storitev dejansko uporablja in uživa; • če gre za storitve, opravljene prek fiksnega omrežja, se domneva, da ima prejemnik prebivališče v kraju fiksnega omrežja; • za storitve, opravljene prek mobilnih omrežij, je ključna mobilna oznaka države na kartici SIM ipd. Podrobnejša pojasnila daje uredba tudi v zvezi z nekaterimi posebnimi pravili za določanje kraja obdavčitve – pove, kaj zajema dostop do prireditve in kaj so pomožne dejavnost v zvezi s prireditvami, v zvezi z najemom prevoznih sredstev definira prevozna sredstva in podrobneje opredeli kriterije, po katerih se presoja, ali gre za kratkoročni ali dolgoročni najem in da je prevozno sredstvo dano na razpolago prejemniku tam, kjer nanj ali na tretjo osebo v njegovem imenu preide v fizično posest … V skupno več kot 60 členih torej najdemo veliko koristnega, a tudi precej zahtevnega branja. In da je situacija še nekoliko težja, ob tem ne moremo brez branja Direktive. DDV torej še zdaleč ni preprost, lahko bi celo rekli, da postaja iz dneva v dan bolj zapleten davek. 

STROKOVNA MNENJA IR

Mnenja Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

Objava letnih poročil Kako za d. o. o. označimo pri AJPES-u, da ne želimo objaviti finančnih podatkov in da sploh ne želimo objav? Koliko je treba plačati, če ne objavimo letnega poročila, kaj je treba še posebej oddati ob letnem poročilu, da se o tem podjetju ne vidi nič? Ali bi banka odobrila kredit glede na to, da ni objave?

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Uradni list RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Uradni list RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012. • Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Uradni list RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.). Spremembe: Uradni list RS, št. 26/2007-ZSDU -B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009. Odl. US: U-I-268/06-35, 42/2009, 65/2009UPB3, 83/2009. Odl. US: U-I-165/08-10, Up-1772/08-14, Up379/09-8, 33/2011, 91/2011, 100/2011. Skl. US: U-I-311/11-5, 32/2012, 57/2012, 44/2013. Odl. US: U-I-311/11-16, 82/2013.

Mnenje Podatki iz letnih poročil gospodarskih družb so po Zakonu o gospodarskih družbah javni in z nobeno izjavo ali plačilom ni mogoče doseči, da podatki ne bi bili javni. Javnost je vsej zainteresirani javnosti zagotovljena. Vsakdo ima pravico do brezplačnega vpogleda prek spletne strani AJPES-a ali proti plačilu nadomestila do kopije oddanega letnega poročila. Izjava, ki je predvidena za določene družbe, ki izpolnjujejo pogoje za podajanje izjave (da niso zavezane k reviziji ali konsolidaciji), samo poenostavi oddajo podatkov iz letnih poročil. Če v izjavi, ki jo je pripravil AJPES, označite ›da‹, to le pomeni, da ne boste oddajali ›poslovnih‹ računovodskih izkazov, temveč da lahko AJPES za namene objave uporabi kar statistične izkaze, ki ste jih prav tako dolžni predložiti na podlagi ZGD-1. Če pa v izjavi označite ›ne‹, to pomeni, da za namene objave AJPES ne bo uporabil statističnih izkazov, temveč boste oddali svoje letno poročilo (največkrat le računovodsko poročilo z minimalnim naborom vsebine po 60. členu zakona). Če je to majhna družba z omejeno odgovornostjo, ki ni zavezana h konsolidaciji in ne kotira na borzi, bo oddala za namene objave torej zgolj bilanco stanja, izkaz poslovnega izida ter razkritja oziroma pojasnila k izkazom. Ker je poročanje za namene državne statistike, lahko torej za to stranko ›prihranite‹ le to, da razkrijete manj podatkov, samo zgoščene podatke iz računovodskih izkazov, pojasnila pa v minimalnem naboru, kot to določata ZGD-1 in SRS (glej lansko gradivo za januarsko akademijo na temo letnega poročila; če ste založili, vam lahko minimalni nabor pošljemo še enkrat). Shemo bilance stanja in izkaza poslovnega izida vzamete iz SRS (za male družbe ter z opustitvijo nadrobne členitve finančnih prihodkov in odhodkov, kot to dovoljujejo SRS). Tako pripravite bilanco stanja in izkaz poslovnega izida v Wordu ali Excelu, prav tako razkritja, vse skupaj pretvorite v PDF in oddate na AJPES. V tem primeru je nadomestilo za stroške objave sicer nekaj višje, vendar razlika ni bistvena. Način, ki ste ga izbrali za zakonsko obvezno objavo podatkov iz letnih poročil, na odločitve bank ne vpliva.

Odbitek vstopnega DDV po storniranem avansu Dne 8. 12. 2013 in 12. 12. 2013 smo plačali predračun, ki ga je izstavil dobavitelj za nakup blaga. Dobavitelj je na podlagi prejetega plačila izstavil avansni račun, na podlagi katerega smo si obračunali vhodni DDV. Dobavitelj nikoli ni dobavil blaga. Ko smo dobili davčno kontrolo, so nam zavrnili pravico do odbitka tega DDV-ja, saj je naš dobavitelj izstavil ›storno avansnega računa‹. Mi smo ta ›storno avansnega računa‹ prejeli v času inšpekcije. Naš dobavitelj v svojih končnih bilancah, oddanih na AJPES, ni prikazal tega prejetega avansa, saj je po njegovem mnenju z izdajo ›storna avansnega računa‹ izničil avansni račun. Dobavitelj, ki je prejel avansno plačilo, na podlagi tega izdal avansni račun in obračunal DDV, zneska ni nikoli vrnil niti dobavil blaga. Vprašanja so: • Ali si lahko odštejemo DDV, ki je izkazan na avansnem računu, čeprav je dobavitelj izdal storno avansnega računa brez vračila sredstev? • Ali lahko prejemnik plačila izda storno avansnega računa brez vračila prejete kupnine (ali ima zakonsko podlago za to)? • Ali bi moral prejemnik v svojih poslovnih knjigah (letni bilanci in bilanci stanja) izkazati ta prejeti avans oziroma, če ga je izničil, knjižiti kot prihodek? • Ali je dobavitelj dolžan plačati DDV, ki je izkazan na izdanem avansnem računu, čeprav je izdal storno avansnega računa (brez vračila tega zneska)?

UNIKUM | FEBRUAR 2015 | STROKOVNA MNENJA IR

Mnenje Če ste na podlagi povpraševanja ali naročila blaga prejeli predračun za blago, ki ste ga tudi plačali, se vse do izpolnitve obveze dobavitelja (prodajalca blaga) takšno plačilo šteje kot dano predplačilo (= avans) za dobavo blaga. Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) pa v 33. členu določa, da je nastala obveznost obračuna DDV na dan prejema plačila in od prejetega zneska plačila, če je plačilo izvršeno, preden je blago dobavljeno. Če torej drži, da je vaš poslovni partner prejel plačilo za nameravano dobavo blaga, in gre za promet blaga, ki je sicer obdavčljiv, bi moral izstaviti avansni račun ter od prejetega zneska obračunati in plačati davek na dodano vrednost. Za vse nadaljnje odgovore bi bilo treba poznati razlog za storno avansnega računa. Storno računa delamo namreč v dveh primerih: • 1. zaradi popravka napake (plačilo dejansko ni bilo prejeto, ni bil pravi poslovni partner, napačno upoštevan znesek prejetega predplačila ipd.) ali • 2. zaradi naknadnega popravka davčne osnove iz 39. člena ZDDV-1 (npr. stečaj poslovnega partnerja, izbris iz sodnega registra), naknadna sprememba davčne osnove na podlagi že opravljene dobave pa v primeru avansa ne pride v poštev (npr. zaradi reklamacije količine, odobreni dodatni popusti). Ena od možnosti za storno avansnega računa je tudi preklic naročila, vendar bi v tem primeru moral dobavitelj denar vrniti. Dotlej izkazujete v svojih poslovnih knjigah to še vedno kot avans. Če je razlog za izdajo storna avansnega računa torej vaš preklic naročila, bi moral dobavitelj vrniti kupnino, zadrži lahko le stroške, ki jih je že imel zaradi naročila, ki ste ga naknadno preklicali. Ti stroški se obravnavajo po določilih Obligacijskega zakonika in kupoprodajne pogodbe, vsebinsko z vidika davka na dodano vrednost pa predstavljajo odškodnino, ki ni predmet obdavčitve. Če je razlog za izdajo storna avansnega računa drugje, ker je bil vmes sklenjen kak drug pogodbeni dogovor (npr. preklic naročila in posojilna pogodba), se lahko naredi pobotna izjava in stornira avans ter vzpostavi obveznost oziroma terjatev iz naslova posojila. Če je razlog za izdajo storna avansnega računa ta, da plačila niste specificirali in da dobavitelj ni vedel, kaj ste plačali, v času tega naročila pa ste že dolgovali druge, že opravljene dobave, je morda najprej zmotno mislil, da ste plačali avans, kasneje pa ugotovil, da ste pravzaprav poravnali stare dolgove. Iz tega razloga bi (skoraj teoretična možnost) lahko storniral avans in knjižil zapiranje vaših starih obveznosti. Če ste torej že imeli pred tem naročilom dolgove do dobavitelja, bi bilo treba spoštovati določila 287. in 288. člena Obligacijskega zakonika in torej dati dobavitelju jasna navodila, katere zneske odprtih obveznosti naj z vašim plačilom zapira, prav tako pa upoštevati določbe prej sklenjenih kupoprodajnih pogodb o vračunavanju izpolnitve. Našteli smo le nekaj možnih razlogov za storno avansnega računa. Poudariti želimo, da je treba preučiti vse okoliščine primera, šele takrat bi lahko podali točen odgovor, pred-

vsem pa brez utemeljenega razloga ni mogoče stornirati avansnega računa in se tako izogniti morebitnemu plačilu davka na dodano vrednost. Prav tako ni mogoče s preprostim stornom avansnega računa zanikati prejem avansa in avansa ne vrniti. Če pa gre resnično zgolj za preklic naročila in upnik zaradi preklica naročila ni upravičen do povračila odškodnine zaradi preklica naročila, je dolžan prejeto predplačilo vrniti in šele nato stornirati avansni račun. Storno avansnega računa je torej posledica ali popravka napake ali novega poslovnega dogodka (npr. vračila avansa zaradi preklica pogodbe). Prav od razloga, zakaj je do storna avansnega računa prišlo, je odvisno knjiženje v poslovnih knjigah in izkazovanje v letnem poročilu. Če ni prišlo do novega poslovnega dogodka in prodajalec ni vrnil zneska, ne more stornirati svoje obveznosti do kupca iz naslova prejetega avansa. Svojo obveznost lahko stornira šele, ko to neha biti obveznost (po računovodski terminologiji je to odprava pripoznanja), eden od takih razlogov bi bilo morebitno zastaranje te obveznosti. Če bi prodajalec odpisal svojo obveznost do kupca za prejeti avans, bi to izkazal med prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki. Če je vaš avans pojmoval ne kot avans, temveč kot plačilo starejših dolgov, pa ne izkaže prihodkov, temveč toliko nižje terjatve do vas. Dobavitelj je dolžan plačati DDV, ko nastane obdavčljivi dogodek. Po 33. členu ZDDV-1 je to v primeru opravljene dobave ali prejema predčasnega plačila. Od prejetih plačil, ki niso plačila za obdavčljiv promet po ZDDV-1, ni dolžan obračunati in plačati davka na dodano vrednost. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Uradni list RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Uradni list RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012. • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A.

Obdavčitev prevoznih storitev, povezanih z uvozom Iz Srbije smo uvozili zmrznjene izdelke. Slovenski prevoznik, zavezanec za DDV, nam je poslal naslednji račun: • prevoz iz Srbije do hrvaške meje 100 € (brez DDV) • prevoz po hrvaškem ozemlju 100 € (22 % DDV) • prevoz po Sloveniji 50 € (22 % DDV) Špediter (Intereuropa) nam je osnovo za DDV za uvoz povečal za 100 evrov. Isti prevoznik je izstavil naslednji račun: • prevoz iz Srbije do slovenske meje 200 € • prevoz po Sloveniji 50 € (22 % DDV)

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

Špediter je osnovo za DDV za uvoz povečal za 200 evrov. Ali sta oba računa pravilna?

Mnenje Kraj obdavčitve prevoznih storitev, katere davčni zavezanec opravi drugemu davčnemu zavezancu, je v skladu s 1. odstavkom 25. člena ZDDV-1 kraj, kjer ima naročnik storitve sedež svoje dejavnosti. Če torej slovenski prevoznik, identificiran za namene DDV, opravi prevozno storitev slovenskemu naročniku, prav tako identificiranemu za DDV, je kraj obdavčitve prevozne storitve Slovenija (kjer ima naročnik sedež svoje dejavnosti). To pomeni, da je v vašem primeru ne glede na to, kje je prevoz opravljen, kraj obdavčitve v Sloveniji. Ali se od prevozne storitve dejansko obračuna DDV, pa je odvisno od tega, ali pride morda v poštev kakšna oprostitev.

na računu navesti, da je ta del prevozne storitve oproščen plačila DDV oziroma bi moral navesti sklic na točko b) 2. odstavka 38. člena ZDDV-1. Oba računa, ki ste ju prejeli, sta torej pravilna. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012.

V vašem primeru je slovenski prevoznik opravil prevoz blaga, ki je bilo uvoženo v Slovenijo. Pri uvozu blaga je bil torej izpeljan uvozni carinski postopek. Davčna osnova pri uvozu blaga je carinska vrednost, ki se določi v skladu z veljavnimi carinskimi predpisi. ZDDV-1 v 2. odstavku 38. člena določa: V davčno osnovo iz 1. in 5. odstavka tega člena se vštevajo, če niso že všteti: a) trošarine in drugi davki, prelevmani in druge dajatve, ki se plačajo zunaj države članice uvoza, in tiste, ki se plačajo zaradi uvoza, razen DDV; b) postranski stroški, kot so provizije, stroški pakiranja, prevoza in zavarovanja, ki nastanejo do prvega namembnega kraja na ozemlju države članice uvoza, kot tudi postranski stroški, ki nastanejo pri prevozu v drug namembni kraj na ozemlju Unije, če je ta kraj znan v trenutku nastanka obdavčljivega dogodka.

Opravljanje dela na drugi pogodbeni osnovi za družbo v isti skupini Slovensko podjetje A, d. o. o., in italijansko podjetje B sta solastnika hrvaškega podjetja C, d. o. o. Dva zaposlena iz podjetja A želita delati tudi za podjetje C, pri čemer je eden izmed njiju (Slovenec) v podjetju A na individualni pogodbi kot direktor in nima delovnega časa, drugi pa je Hrvat, z dovoljenjem za zaposlitev, v podjetju A v delovnem razmerju za določen čas in član raziskovalne skupine v okviru razpisa, ki zahteva, da 100 odstotkov delovnega časa namenja delu v okviru razpisa. Vsebina dela, ki ga zahteva razpis, se opravlja tako v podjetju A kot v podjetju C. Kakšna formalna oblika opravljanja dela (avtorska pogodba, podjemna pogodba, s. p.), prek katere bi oba zaposlena delala za hrvaško podjetje C, je davčno najugodnejša za podjetje A in C, pri čemer želimo: • da hrvaško podjetje C fakturira stroške obeh ljudi delno slovenskemu podjetju A, delno pa italijanskemu podjetju C; • da Hrvat, ki dela v slovenskem podjetju A, s svojim delom zunaj delovnega časa iz redne zaposlitve ne ogrozi razpisnih pogojev (100 odstotkov delovnega časa na vsebinah, določenih z razpisom)?

V davčno osnovo pri uvozu blaga se torej vključijo tudi stroški prevoza, ki nastanejo do prvega namembnega kraja v državi, v katero se blago uvozi. To pomeni, da so ti stroški obdavčeni z DDV tedaj, ko se blago uvozi, torej kot da bi bili del vrednosti blaga, ki se uvaža.

Mnenje Ko slovenski prevoznik zaračuna prevozno storitev slovenskemu naročniku, mora obračunati DDV, kar smo ugotovili na začetku. Če bi obračunal DDV tudi na tisti del prevoza, ki je bil že vključen v davčno osnovo pri uvozu blaga, pa bi bil del prevoznih storitev dejansko obdavčen dvakrat: enkrat prek uvozne carinske deklaracije in drugič prek računa, ki ga izda prevoznik. Da ne bi prišlo do dvojne obdavčitve, ZDDV-1 v 12. točki 1. odstavka 50. člena določa, da so plačila DDV oproščene storitve v zvezi z uvozom blaga, če je vrednost teh storitev vključena v davčno osnovo v skladu s točko b) 2. odstavka 38. člena ZDDV-1. V vašem primeru je prevoznik upošteval prav to oprostitev. Od tistega dela prevozne storitve, ki je bil že vključen v davčno osnovo pri uvozu blaga (ki jo je torej špediter vključil v davčno osnovo, ko je deklariral uvoz), prevoznik ni še enkrat obračunal DDV. Ker gre za oprostitev, bi moral prevoznik

1. Splošno V nadaljevanju tega mnenja bodo predstavljeni možni načini opravljanja dela v družbi C, s strani zaposlenih v družbi A. Takoj na začetku pa želimo opozoriti, da se v tem mnenju ne opredeljujemo do tega, ali imajo predstavljene možnosti opravljanja dela kakšne posledice na pogoje razpisa, prek katerega je stranka dobila določena sredstva za projekt, ki ga izvaja. Razpisni pogoji nam niso znani, tako da se do njih ne moremo opredeliti, dodatno pa gre za tematiko, ki ni naše strokovno področje. V tem mnenju tako predstavljamo le možne načine opravljanja dela in davčne posledice, ki bi izhajale iz izbranega načina opravljanja dela. Končna odločitev o izbiri načina opravljanja dela je v pristojnosti stranke. Enako velja za preučitev posledic, ki bi jih izbrani način opravljanja storitev lahko imel za razpisne pogoje.

UNIKUM | FEBRUAR 2015 | STROKOVNA MNENJA IR

2. Možni načini opravljanja dela Slovenska zakonodaja dopušča možnost, da fizična oseba poleg svoje redne zaposlitve (torej pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za poln delovni čas, na primer pri družbi A, d. o. o., s sedežem v Sloveniji) opravlja še drugo delo (za drugo pravno osebo) prek določenih civilnih pogodb (npr. avtorske, podjemne pogodbe) ali prek organizirane oblike dejavnosti (npr. kot samostojni posameznik). Taka struktura dela je torej zakonita. Za kakšno obliko dela se ta druga družba in posameznik odločita, je odvisno predvsem od vsebine dela, ki ga bo za družbo (v vašem primeru družbo C iz Hrvaške) opravila fizična oseba, ki ima sklenjeno delovno razmerje pri družbi A, d. o. o., iz Slovenije. V določeni meri je seveda to stvar proste odločitve obeh pogodbenih strank, v določeni meri pa je treba spoštovati pravila, kdaj se sploh lahko sklene kakšna oblika civilne pogodbe. Pri izbiri ustrezne pogodbe je torej treba izhajati predvsem iz dejanske vsebine dela, ki se bo opravljalo. Ko se izbere določena pogodba in njena dejanska vsebina ne ustreza vsebini, ki je predpisana za izbrano pogodbo, ima to lahko davčne posledice tako za izplačevalca kot tudi za fizično osebo. Vsebina opravljenega dela je manj pomembna v primeru, ko se to delo opravlja npr. prek s. p. -ja. Takrat je pomembno le to, da ima s. p. v okviru svoje dejavnosti takšno dejavnost registrirano. a) Sklenitev avtorske pogodbe Ker bi se v tem primeru avtorska pogodba sklenila z družbo, ki ima sedež na Hrvaškem in bi bilo plačilo za delo po tej avtorski pogodbi opravljeno s strani te, hrvaške družbe, priporočamo, da ta del preverite tudi pri hrvaških davčnih svetovalcih. V tem delu bo torej treba upoštevati tudi hrvaško pravo. V Sloveniji se avtorska pogodba lahko sklepa samo v primerih, ko se opravljeno delo šteje za avtorsko delo na podlagi zakonodaje, ki ureja avtorske pravice. Če torej delo, ki ga bosta opravila zaposlena v družbi A, d. o. o., iz Slovenije za družbo C iz Hrvaške, po vsebini ne bo avtorsko delo, se po našem mnenju ne more skleniti avtorska pogodba. Kot že rečeno, pa je treba v tem delu preveriti še hrvaško zakonodajo, torej kakšna dela se tam štejejo za avtorska dela, za katera se lahko sklene avtorska pogodba. Če se za opravljeno delo lahko sklene avtorska pogodba, bo treba preveriti tudi njeno davčno obravnavo na Hrvaškem. Ob izplačilu dohodka po tej pogodbi fizičnim osebam bo namreč treba obračunati obvezne dajatve, ki jih za te dohodke določa hrvaška davčna zakonodaja. V nadaljevanju pa se pojavi še vprašanje, ali je prejemnik (fizična oseba, zaposlena v družbi A, d. o. o., s sedežem v Sloveniji) ta dohodek dolžan prijaviti v Sloveniji, torej slovenski davčni upravi. Obveznost prijave v Sloveniji je najprej odvisna od tega, ali se prejemnik šteje za slovenskega davčnega rezidenta ali ne, v nadaljevanju pa še od vprašanja, ali ima ta dohodek vir v Sloveniji ali ne. Če se prejemnik šteje za davčnega rezidenta Slovenije (torej ima v Sloveniji pravico do davčnih olajšav, prejme letni informativni izračun dohodnine), je ta posameznik dolžan

prijaviti dohodek, prejet od hrvaške družbe, slovenski davčni upravi in v Sloveniji doplačati morebitni davek. Če bo kakšen davek plačan že na Hrvaškem, bo ta plačani davek v Sloveniji priznan kot odbitek (torej se v Sloveniji plača le še morebitna razlika). Če se prejemnik dohodka, izplačanega od hrvaške družbe, ne šteje za slovenskega davčnega rezidenta (ta del je treba preveriti pri delavcu, ki je državljan Hrvaške in pri vas opravlja delo na podlagi dovoljenja za zaposlitev), je dolžan v Sloveniji plačati davek samo, če ima ta dohodek vir v Sloveniji in če ni možno dobiti oprostitve plačila davka v Sloveniji na podlagi določil veljavne mednarodne konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, ki je sklenjena med Slovenijo in Hrvaško. Na podlagi ZDoh-2 se šteje, da ima dohodek vir v Sloveniji, če se je delo (storitev) opravilo na območju Slovenije, če je dohodek izplačala slovenska pravna oseba ali je bil dohodek zaračunan slovenski pravni osebi. V vašem primeru domnevamo, da se bo delo dejansko opravljalo na Hrvaškem, tako da po tem pogoju vir ni v Sloveniji. Vendar ste v vprašanju omenili, da bo del stroška zaračunan naprej družbi v Slovenijo (A, d. o. o.). To dejanje predstavlja podlago, da bo imel dohodek nerezidenta vir v Sloveniji, kar pomeni, da je na podlagi ZDoh-2 dohodek predmet obdavčitve tudi v Sloveniji. Ker pa med Slovenijo in Hrvaško obstaja veljavna konvencija o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, bo treba preveriti tudi njena določila. To vrsto dohodkov konvencija opredeljuje v 14. členu. Ta določa, da se ti dohodki obdavčijo le v državi, kjer je prejemnik rezident (npr. le na Hrvaškem, če je rezident Hrvaške), v Sloveniji pa samo, če se delo dejansko opravlja na ozemlju Slovenije. Če torej predpostavimo, da se delo opravlja na ozemlju Hrvaške, prejemniku dohodka, ki se šteje za rezidenta Hrvaške, ni treba prijaviti tega dohodka v Sloveniji in od njega plačati davka v Sloveniji. Obdavčitev tako prejetega dohodka na podlagi avtorske pogodbe, sklenjene z družbo C, je popolnoma stvar hrvaške davčne zakonodaje. Ker pa bo ta dohodek vsaj v določenem delu zaračunan slovenski pravni osebi, bo treba za ›oprostitev‹ plačila davka v Sloveniji pridobiti potrdilo DU. To pomeni, da bo treba izpeljati postopek KIDO, v katerem se uveljavlja ugodnost iz mednarodne pogodbe, ker bi se drugače lahko davčna uprava postavila na stališče, da bi morala akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varnost plačati slovenska družba – dohodek je namreč na koncu bremenil njo. Takšno stališče DU je zelo verjetno v primeru, ko bi bilo iz računa jasno razvidno, da se je zaračunal strošek dela fizične osebe. Če se pridobi ustrezen obrazec KIDO, pa obračun davka na podlagi določb mednarodne konvencije ne bo potreben, a menimo, da bo še vedno treba obračunati in plačati prispevke za socialno varnost. Obrazec KIDO namreč ne pokrije oziroma ne pomeni tudi oprostitve plačila prispevkov. Ta oprostitev bi bila lahko možna le na podlagi obrazca A1, ki bi ga izdala Hrvaška. Ta obrazec pa bi Hrvaška izdala le v primeru, ko bi imela fizična oseba tam urejena obvezna socialna zavarovanja. Osebe, ki so zaposlene v Slovenji, tega obrazca ne bodo mogle pridobiti. V tem delu je treba opozoriti še na en vidik: vidik dela, ki se bo dejansko opravljalo na Hrvaškem. Če bo to delo po vse-

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

bini enako delu, ki sta ga ti dve fizični osebi dolžni opravljati po pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni s slovensko družbo, in je bila sklenitev avtorske pogodbe le poskus ›obvoda‹ za znižanje stroškov dela, obstaja velika možnost, da bi vam v primeru inšpekcije zaračunani strošek dela iz družbe na Hrvaškem prekvalificirali celo v plačo tega delavca. Če ta dva delavca dejansko opravljata delo, ki ima avtorsko naravo, in ne gre za delo, ki je ›običajno‹ delo po pogodbi o zaposlitvi, lahko z njima vi sklenete avtorsko pogodbo in jima izplačata avtorski honorar iz delovnega razmerja. V tem primeru se avtorski honorar poroča na obrazcu REK-1 (torej ne na REK-2, kot je to običajno), s šifro 1106. Kakšne pa bi bile možne davčne posledice v Italiji za del, ki bi se zaračunal italijanski družbi (B), je treba preveriti pri svetovalcih v Italiji. b) Sklenitev podjemne pogodbe V tem delu je situacija enaka opisanemu zgoraj, pri avtorski pogodbi. Edina razlika je v tem, da za sklenitev podjemne pogodbe ni težav z elementi avtorskega dela. Podjemna pogodba se načeloma lahko sklene kadarkoli, razen če so prisotni elementi delovnega razmerja. Takrat je treba skleniti pogodbo o zaposlitvi. Tudi v tem delu je treba dopustnost sklepanja podjemne pogodbe preveriti še pri hrvaških svetovalcih, glede na to, da bo pogodba sklenjena in da bo izplačilo opravila hrvaška družba. Kar zadeva morebitne davčne posledice, velja v primeru podjemne pogodbe enako, kot je zapisano v točki a). c) Opravljanje dela prek s. p.-ja Če se delo za hrvaško družbo opravlja prek s. p.-ja, veljajo pravila glede poslovanja med dvema poslovnima subjektoma. S. p. bo za opravljene storitve izdal račun hrvaški družbi in ta bo račun poravnala. V tem primeru se med s. p.-jem sklene pogodba o poslovnem sodelovanju, v kateri se določijo vsi vidiki (pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank) poslovnega sodelovanja. V tem delu vam priporočamo, da se preveri, kakšna so določila hrvaške davčne zakonodaje glede elementov izdanega računa, kako se najlaže dokazuje opravljena storitev (torej kateri dokumenti so potrebni v primeru inšpekcije kot dokazilo, da je bila storitev res opravljena, in ni šlo le za fiktivno prikazovanje stroškov). Z vidika obdavčitve fizičnih oseb je ustanovitev s. p.-ja zanju (po našem mnenju) najugodnejša opcija. V tem primeru bi ustanovila s. p., ki bi imel status t. i. popoldanskega s. p.-ja, kar pomeni, da ne bi bila zavarovana kot samozaposlena (obvezno zavarovanje imata namreč urejeno že na podlagi delovnega razmerja pri družbi A, d. o. o.). V okviru popoldanskega s. p.-ja bosta morala plačevati le mesečne pavšalne prispevke v višini približno 65 evrov. Pri pavšalnem s. p.-ju obstaja t. i. sistem pavšalista, v katerem ima s. p. avtomatično priznanih 70 odstotkov normiranih stroškov, kar pomeni, da se davek (vedno) plača od 30-odstotne osnove: to pomeni od 30 odstotkov zneska izdanega računa. Davek znaša 20 odstotkov in predstavlja dokončen davek, to pomeni, da ne gre v letno dohodninsko lestvico in ni letnega poračuna. Efektivno to pomeni 6-odstotni davek na znesek izdanega računa.

Tudi v tem primeru obstaja davčno tveganje zaradi zaračunanja dela stroškov iz hrvaške družbe nazaj na slovenski A, d. o. o. Če bi namreč zaposlena izdala račun iz svojega s. p.-ja svojemu delodajalcu, bi to v primeru inšpekcije lahko pomenilo prekvalifikacijo plačanega računa v plačo, kar pomeni dodatni obračun akontacije dohodnine in prispevkov za socialno varnost. Popolnoma enako tveganje se pojavi, če se ta strošek zaračuna delodajalcu prek tretje družbe, sploh če je iz računa jasno razvidno, da se zaračunava njuno delo. Pomemben element pri tem zaračunavanju, ki lahko bistveno poviša ali zniža davčno tveganje take sheme, je tudi narava opravljenega dela. Če bo delo, ki ga bosta opravila za hrvaško družbo in strošek, ki se bo delno zaračunal nazaj na slovensko družbo, enako/podobno/primerljivo delu, ki sta ga dolžna opravljati na podlagi pogodbe o zaposlitvi pri družbi A, d. o. o., je davčno tveganje za prekvalifikacijo tega računa v dohodek iz delovnega razmerja (plačo) visoko. Če pa se bo za hrvaško družbo vsebinsko opravljalo delo, ki ga ne opravljata za delodajalca (družbo A, d. o. o.), je tveganje precej manjše. Če je Hrvaški državljan, ki je zaposlen v A, d. o. o., davčni rezident Hrvaške, bo moral na Hrvaškem preveriti, kakšna je njihova davčna zakonodaja glede prijave prihodkov s. p. na Hrvaškem in kakšne davke bo na Hrvaškem dolžan plačati. Povzetek Fizične osebe, ki so za polni delovni čas zaposlene pri eni družbi, lahko opravljajo delo drugje tudi na podlagi drugih, civilnih pogodb ali prek svojega s. p.-ja. Če se odločite za sklenitev civilne pogodbe med fizično osebo in hrvaško družbo, je treba glede na dejansko vsebino dela (storitev), ki se bo opravilo, preveriti, kakšna pogodba bo najustreznejša (avtorska, podjemna pogodba). V tem delu priporočamo, da preverite tudi vidike hrvaške davčne zakonodaje. Obdavčitev izplačanih dohodkov je v nadaljevanju odvisna od hrvaške davčne zakonodaje, rezidentskega statusa prejemnika dohodka in določil mednarodne konvencije, sklenjene med Slovenijo in Hrvaško, ki ureja pravila za izogibanje dvojnemu obdavčevanju dohodkov. Ob ustanovitvi s. p.-ja bo za opravljeno storitev izdan račun s strani s. p.-ja. Pravila so v tem primeru enaka, kot če bi se izdal račun s strani kateregakoli d. o. o.-ja. Zaračunanje dela stroška iz hrvaške družbe na slovenski A, d. o. o., (delodajalca) prinaša davčne posledice v Sloveniji – tako za prejemnika dohodka kot tudi za A, d. o. o., na katere je treba paziti. Kakšne so možne davčne posledice zaračunanja dela stroška iz hrvaške družbe na italijansko družbo, pa je treba preveriti pri svetovalcih iz Italije. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o dohodnini, Uradni list RS, št. 13/2011 – uradno prečiščeno besedilo, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 75/2012, 94/2012, 96/2013.

ROKOVNIK

Da ne pozabim: 10. marec

POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

PRAVNE OSEBE:

FIZIČNE OSEBE (s.p.):

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb 02/2015

Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti 02/2015

EURIBOR

na dan 23. 1. 2015

na dan 18. 2. 2015

Intrastat poročilo

Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

3-mesečni

0,053

0,048

6-mesečni

0,137

0,126

12-mesečni

0,275

0,255

15. marec

ETN - poročanje o prodajah in najemih, sklenjenih v preteklem mesecu 18. marec

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

20. marec

Rekapitulacijsko poročilo 02/2015 in hkrati DDV-O 02/2015 Banka Slovenije - poročilo: BST, KRD, DVP, SN-T

26. marec

AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

28. marec

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (20. 2. 2015)

FURS - obračun in plačilo DDV 02/2015 Poročilo o dobavah (76.a člen) 02/2015 Predložitev obračuna in plačilo davka na finančne storitve Banka Slovenije - SKV FURS - zahtevek za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov FURS - obračun davka od dohodkov pravnih oseb AJPES - letno poročilo za gospodarske družbe in društva

Plačila v gotovini 420 EUR

Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2*

FURS - davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti AJPES - letno poročilo za samostojne podjetnike

Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga in storitev v RS po ZPPDFT**

Variabilni del priznane obrestne mere

5.000 EUR

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

JAN. 2015

EUR

USD

JPY

GBP

CHF

Do vključno 1 meseca

0,00300 %

0,16950 %

0,07143 %

0,50381 %

-0,91000 %

Do vključno 3 mesecev

0,05500 %

0,25210 %

0,10429 %

0,56338 %

-0,86300 %

Do vključno 6 mesecev

0,13400 %

0,35740 %

0,14375 %

0,68250 %

-0,75560 %

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

12 mesecev

0,27100 %

0,61940 %

0,26471 %

0,95650 %

-0,64160 %

Obdobje od 1. 1. 2015 do 30. 6. 2015

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/ davki_in_carine/obrestne_mere_za_obresti_na_posojila_med_povezanimi_osebami/ (20. 2. 2015)

Vrsta izplačila za

8,05 %

Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. Uradni list RS št. 2/2015, 9. 1. 2015)

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

FEB. 2015

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 92/2013, 16/2014, 59/2014)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR. V primeru, da delavec dela 11 ur ali več na dan - 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro nad 8 ur.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70% cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javni prevoz - do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15 %; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10 %.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15 %; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10 %.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

v skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Nadomestilo za ločeno življenje se lahko določi v pogodbi o zaposlitvi delavca pod pogoji in v znesku, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, kot to določa vsakokratni podzakonski predpis.

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 30% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 474,62 EUR* Za 20 let delovne dobe: v višini 50% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 791,03 EUR* Za 30 let delovne dobe: v višini 70% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 1.107,44 EUR*

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povp. mes. plač v RS za pretekle tri mesece 3.164,10 EUR** oz. v višini dveh povp. mes. plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

798,64 EUR za leto 2014; Najvišji znesek brez prispevkov 1.098,40 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- v primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece - 1.582,05 EUR**; - v primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 791,03 EUR** - Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.582,05 EUR**) - Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece (1.582,05 EUR**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si/).

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

NOVICE

Ne spreglejte pomembnejših novosti, objavljenih v Uradnem listu, za računovodstvo, davke in finance v gospodarstvu: Številka Uradnega lista

Vsebina

6/2015

159. Sklep o ugotovitvi razširjene veljavnosti celotne Kolektivne pogodbe za poštne in kurirske dejavnosti

6/2015

167. Znesek minimalne plače

Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom, opravljeno od 1. januarja 2015 dalje, je 790,73 €.

6/2015

174. Poročilo o gibanju plač za november 2014

Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za november 2014 je znašala 1.633,22 EUR, neto pa 1.053,77 EUR. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje september–november 2014 je znašala 1.565,50 EUR.

6/2015

175. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije

6/2015

176. Odpoved Kolektivne pogodbe za lesarstvo

10/2015

376. Popravek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-F) in 377. Popravek Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (uradno prečiščeno besedilo) (ZFPPIPP-UPB8)

Kratek povzetek in opombe

Popravek člena o odgovornosti novih družb zaradi izčlenitve.

Novičke s portala IR Celotna vsebina novic je na voljo na www.iracunovodstvo.eu

12.02.2015 Sprememba sklica za plačila iz naslova obdavčitve dohodka iz oddajanja premoženja v najem S spremenjenim načinom obdavčitve dohodka iz oddajanja premoženja v najem (novela ZDoh-2L) je bila uvedena cedularna obdavčitev dohodka iz oddajanja premoženja v najem, ki ga zavezanec ne dosega v okviru opravljanja dejavnosti. Obveznosti iz naslova davčnega odtegljaja iz obračuna REK-2, za vrste dohodkov 1701, 1702, 1703, 1704, 1706 se vplačajo na vplačilni račun številka SI56011008881000030. Pri plačilu je potrebno navesti sklic SI19_DŠ(davčna številka zavezanca)-41009.

05.02.2015 Spodbuda za prvo zaposlitev mladih brezposelnih Na Zavodu za zaposlovanje je objavljeno novo povabilo. S programom »Iz faksa takoj praksa« delodajalci lahko pridobite spodbudo v višini 6.000 € za prvo zaposlitev mladih brezposelnih za izpopolnjevanjem za konkretno delo. Zaposlitev najmanj eno leto. Javno povabilo je odprto do 30. 6. 2015. Več informacij na: http://www.ess. gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=1043

04.02.2015 Minimalna plača v letu 2015 Od 1. januarja 2015 dalje minimalna plača znaša 790,73 € bruto (objavljeno v Ur. l. RS, št. 6/2015). Najnižja osnova za plačilo prispevkov za osebe v delovnem razmerju za mesec januar in februar 2015 ostaja 792,05 € bruto. Najnižja osnova za plačilo prispevkov za osebe v delovnem razmerju se bo spremenila, ko bo objavljena povprečna plača zaposlenih v RS za leto 2014.

03.02.2015 Davčne blagajne s 1. 1. 2016 Akcijski načrt uvedb davčnih blagajn načrtuje njihovo uvedbo najkasneje 1.1.2016. Po oceni FURS je v Sloveniji okoli 80.000 davčnih zavezancev, ki bodo potrebovali davčne blagajne. Strošek njihove vključitve v davčne blagajne pa bi naj bil od 0 do okoli 300 EUR. Iz gradiva, ki ga je pripravilo finančno ministrstvo, razberemo (berite točko 5 od strani 10), da bi naj izdajanje računov potekalo takole: Povezava blagajn z informacijskim sistemom FURS za izmenjavo podatkov v realnem času bi se izvedla prek interneta. Trenutno so podatki o izda-

nih računih shranjeni na blagajni pri zavezancu, po novem pa se podatki o računu pred izdajo pošljejo na FURS (»on-line« sistem). Blagajna generira elektronsko podpisano XML datoteko s podatki o izdanem računu in jo pošlje na FURS. Informacijski sistem FURS preveri poslane podatke in pošlje blagajni posebno enkratno identifikacijsko številko računa, ki se izpiše na računu. Postopek traja manj kot 2 sekundi. S takšnim postopkom FURS pred izdajo verificira izdani račun. Enkratna identifikacijska številka računa, ki je izpisana na računu dokazuje, da je račun ustrezno evidentiran na FURS. Račun, izdan z uporabo elektronske naprave, ki ni opremljen s to številko, ni veljaven račun. Zavezanci bodo imeli v izjemnih primerih, ko uporaba blagajn ni mogoča (okvara, izpad električne energije), možnost izdajanja računov z uporabo vezane knjige računov. Izdane račune iz vezane knjige računov bo zavezanec naknadno verificiral na FURS.

www.iracunovodstvo.eu

IZOBRAŽEVANJA IR marec 2015 SEMINARJI IR

ŠOLE IR

4. marec Računovodstvo in davki pri samostojnih podjetnikih

9., 12. in 17. marec Šola o DDV - osnove Maja Dolinar Dubokovič

Vesna Bartolj Maver

5. marec Samostojni podjetnik – od A do Ž

23. in 24. marec Delavnica - Kje se plača DDV pri dobavah blaga v mednarodnih transakcijah?

Vesna Bartolj Maver

mag. Tamara Prezelj

6. marec Konsolidacija – preprosto, razumljivo in praktično Vesna Bartolj Maver

KRATKI SEMINARJI IR

6. marec Obračun DDPO za leto 2014 mag. Barbara Guzina

11. marec Vse, kar morate vedeti o potnih stroških v zasebnem in javnem sektorju

3. marec Omejitve pri gotovinskih izdatkih in prejemkih ter pravila blagajniškega poslovanja (evidentiranje, izdajanje računov) Kristinka Vukovič

Maja Dolinar Dubokovič

11. marec Razbremenitev računovodij ob zaključevanju poslovnega leta

10. marec Kaj moram vedeti o drobnem inventarju Kristinka Vukovič

Vesna Bartolj Maver

26. marec Izplačilo dohodka tujcem

13. marec Priprava letnega poročila za društva

Irena Kamenščak

Vesna Bartolj Maver

13. marec Prefakturiranje stroškov in (ne)obračun DDV mag. Tamara Prezelj

17. marec Obračunavanje DDV pri mednarodnih transakcijah v praksi Branka Svilar Mugoša

18. marec Prenos lastništva samostojnega podjetnika dr. Tatjana Jovanović

24. marec Prijava podatkov v obvezna socialna zavarovanja z obrazci M Renata Praća

www.iracunovodstvo.eu

Pozdravljeni v prijetnem in sproščujočem ambientu Poslovne hiše Unija.

Sodobno zasnovane dvorane različnih velikosti nudijo prijeten prostor za delo, preddverje poslovne hiše pa lahko izkoristite za druženje in pogostitev med odmori. Če načrtujete daljše srečanje, ga lahko popestrite z manjšimi prigrizki med odmori, v času kosila pa se prepustite izvirni kulinarični ponudbi. Ekipa sodelavcev Poslovne hiše Unija bo z veseljem prisluhnila vašim željam in vam pomagala do odlične izvedbe vašega dogodka. Vabljeni v prostore Poslovne hiše Unija!

Kapacitete in cene: Predavalnica BOR Kapaciteta: 75 oseb Cena najema: do 4 ure – 180 eur do 8 ur – 320 eur V predavalnici Bor je nameščena tehnična oprema za snemanje predavanj in direktni prenos preko interneta. Cena najema opreme za snemanje po dogovoru. Predavalnici Tisa in Breza Kapaciteta: 20 - 25 oseb Cena najema: do 4 ure – 100 eur do 8 ur – 180 eur Računalniška učilnica Bistra Kapaciteta: 17 oseb Cena najema: do 4 ure – 130 eur do 8 ur – 220 eur

Cena najema vključuje 30 minutno pripravo dvorane ter naslednjo tehnično opremo:

• LCD projektor

• Projekcijsko platno

• Flip chart ali bela tabla

• Dostop do interneta

V času najema dvorane vam na LCD zaslonu v preddverju nudimo brezplačno oglaševanje vašega dogodka. *Cena najema ob sobotah, nedeljah in praznikih je 50% višja od cene najema med delavnikom. *Za najeme ob ponedeljkih nudimo 20% popust. Cene ne vključujejo 22% DDV.

Srečanja so lahko naključna, a ne pri nas.

V Poslovni hiši Unija jih skrbno načrtujemo: od izbire primernega prostora, optimalne postavitve, izvirne pogostitve in same izvedbe. Ničesar ne prepuščamo naključju. Zato tudi ni naključje, da številna podjetja svoje poslovne dogodke organizirajo prav v Poslovni hiši Unija.

Stopite v kontakt z nami tudi vi! Smo le klic ali e-mail stran od vas! www.phunija.si info@phunija.si 01 360 20 20