e-Bilten Unikum feb.16 by Aleksandra L.

02 | 2016

BILTEN

6,99 EUR + DDV FEBRUAR 2016 WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

Osnova za obračun akontacije dohodnine in prispevkov za socialno varnost pri samostojnih podjetnikih Bliža se 31. marec, torej skrajni datum, do katerega morajo samostojni podjetniki oddati redni davčni obračun za preteklo leto. Ob oddaji davčnega obračuna imajo davčni zavezanci možnost, da za novo davčno leto izberejo način obdavčitve bodisi z uveljavljanjem dejanskih odhodkov bodisi z upoštevanjem normiranih odhodkov v višini 80 odstotkov doseženih prihodkov. 3

VSEBINA

TEMA MESECA OSNOVA ZA OBRAČUN AKONTACIJE DOHODNINE IN PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST PRI SAMOSTOJNIH PODJETNIKIH

RAČUNOVODSTVO RAČUNOVODSTVO ZA SAMOSTOJNE PODJETNIKE POSAMEZNIKE V LETU 2016

DAVKI SPREMEMBE ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST

AKTUALNE SPREMEMBE ZAKONA O DAVČNEM POSTOPKU

MNENJA IR

NOVIČKE S PORTALA IR

IZOBRAŽEVANJA IR

UNIKUM | letnik 10 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 E: info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu Odgovorna urednica: Nina Selan nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.shutterstock.com, v kolikor ni drugače označeno. Oblikovanje in priprava za tisk: Sonja Eržen Tisk: Birografika Bori d.o.o. Posamezna številka stane: 6,99 EUR + 9,5 % DDV. Letna naročnina na tiskano verzijo: 65 EUR + 9,5 % DDV Letna naročnina na spletno verzijo: 25 EUR + 22 % DDV Naročnina velja do pisnega preklica. V povprečju natisnemo 600 izvodov. Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan. ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

UVODNIK Kristinka Vukovič

Biti podjetnik Februar je minil v znamenju zaključevanja poslovnega leta 2015, nekaterim je vmes že uspelo posodobiti tudi pravilnike o računovodstvu ter se pripraviti na nova pravila računovodenja. Tudi Unikum sledi aktualnemu trenutku. Tokrat veliko strani namenjamo samostojnim podjetnikom. Osvežujemo temeljna pravila njihove obdavčitve, vsi podjetniki morajo, če še niso, v marcu oddati svoj davčni obračun. Osvežili smo tudi pravila, ki veljajo za vodenje njihovih poslovnih knjig, ter dodali novosti, ki veljajo od 1. 1. 2016. Ob tem se nismo dotaknili večne problematike – transakcijskih računov, zato na kratko kar takoj. Vemo, da od sredine lanskega decembra samostojnim podjetnikom ni več treba poslovati z ločenim transakcijskim računom, da torej za namene dejavnosti lahko uporabljajo kar osebni račun. Ta je lahko ločen, kar je najpriročnejše, ali pa fizična oseba preprosto uporabi tistega, ki ga tudi sicer uporablja v svojem gospodinjstvu. Vendar to ni vedno modra odločitev – zagotovo jo odsvetujemo vsem, ki niso mikropodjetniki, in to zaradi računovodskih evidenc. Za pravilno izkazovanje odprtih postavk terjatev in obveznosti je namreč treba zagotavljati evidenco pretokov med gospodinjstvom in podjetjem, torej sestavljati izvedene knjigovodske listine, če zasebnega osebnega računa s podatki o plačani preživnini, dopustu, nakupih osebne potrošnje ipd. podjetnik ne želi razkriti računovodji. En račun za vse namene je priročen torej le za tiste, ki ne kupujejo pri dobaviteljih na odloženo plačilo, ki pri poslovanju niso odvisni od bonitetne ocene (njihov osebni račun ni javni podatek) in jim ni treba voditi poslovnih knjig, temveč zadoščajo evidence, ki so predpisane s posebnim pravilnikom. Je pa res nekaj: banke so se vsaj malo omehčale v odnosu do podjetnikov. Pa srečno!

Vaša Kristinka Vukovič

www.iracunovodstvo.eu

TEMA MESECA

Nina Orehek Ručigaj

krati z oddajo obračuna se ponovno izračuna višina akontacije dohodnine za novo davčno leto in določi nova višina prispevkov za socialno varnost (razen pri ›popoldanskih s. p.-jih‹). Akontacijo dohodnine iz dejavnosti plačujejo zavezanci do 10. dne v mesecu za pretekli mesec, prispevke za socialno varstvo pa do 15. dne v mesecu za pretekli mesec (če je 15. dan v mesecu praznik ali dela prost dan, se prispevki plačajo naslednji delovni dan).

1. Osnova za obračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti je doseženi dobiček v posameznem davčnemu letu, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se uporabljajo predpisi o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, če ni z Zakonom o dohodnini določeno drugače. Kot prihodki se načeloma priznajo vsi dohodki, doseženi z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Med prihodke v zvezi z

opravljanjem dejavnosti se štejejo tudi prihodki iz poslov, ki niso neposredno povezani z opravljanjem dejavnosti, če opravljanje dejavnosti omogoči nastanek teh poslov. Med prihodke se ne štejejo le tisti dohodki, ki so izrecno izvzeti, na primer dohodki iz kapitala (dividenda, obresti na podlagi dolžniških vrednostnih papirjev, izdanih v seriji, za katere so z zakonom, ki ureja trg vrednostnih papirjev, določeni pogoji in način poslovanja z njimi, prihodek, dosežen na podlagi odsvojitve lastniškega deleža ali na podlagi odsvojitve investicijskih kuponov). Pri uveljavljanju davčno priznanih odhodkov imajo samostojni podjetniki

Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti je doseženi dobiček v posameznem davčnemu letu, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti.

dve možnosti: lahko uveljavljajo dejanske odhodke ali normirane odhodke, kar zavezanci izberejo ob začetku opravljanja dejavnosti oziroma ob oddaji rednega davčnega obračuna in ob izpolnjevanju določenih pogojev. Odločitev davčnega zavezanca učinkuje od začetka davčnega leta, za katero je davčni zavezanec obvestil davčni organ. a) Dejanski odhodki V določenih primerih davčni zavezanci opravljajo dejavnost, zaradi katere jim nastajajo razmeroma visoki odhodki. Kadar zavezanci predvidevajo, da bodo ti odhodki višji od 80 odstotkov doseženih prihodkov ali kadar podjetniki pri poslovanju konstantno dosegajo izjemno visoke prihodke (vsako leto nad 100.000 €), se praviloma odločijo, da bodo za namen obdavčitve uveljavljali dejanske stroške. Kot odhodki se priznajo vsi odhodki, ki so potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni, pri čemer morajo davčni zavezanci zagotoviti ustrezno poslovno dokumentacijo (verodostojne listine), na podlagi katerih bo odhodke mogoče priznati. Med priznane odhodke spadajo na primer vsi odhodki za nakup bla-

UNIKUM | FEBRUAR 2016 | TEMA MESECA | Osnova za obračun akontacije dohodnine in prispevkov za socialno varnost pri samostojnih podjetnikih

ga/materiala, potrebnega za opravljanje dejavnosti, stroški prevoza in prehrane, obvezni prispevki za socialno varnost, ki se nanašajo na socialno zavarovanje zavezanca in jih zavezanec plačuje v skladu s posebnimi predpisi, ter drugi priznani odhodki (več o tem tudi ZDDPO-2). Ne priznajo pa se odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, torej tisti, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti, da imajo značaj zasebnosti oziroma niso skladni z običajno poslovno prakso. Obdavčitev zavezanca, ki uveljavlja dejanske odhodke, se izvaja po progresivni dohodninski lestvici (16 %, 27 %, 41 %, 50 %), pri čemer lahko davčni zavezanec zmanjšuje davčno osnovo tudi z upoštevanjem vseh davčnih olajšav, ki jih ureja Zakon o dohodnini. Zavezanec, ki uveljavlja dejanske odhodke, mora na podlagi Zakona o gospodarskih družbah in za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo ter navedeno posredovati AJPES-u za namen objave. Davčna izguba. Če davčni zavezanec, ki uveljavlja dejanske odhodke, ugotovi, da je njegova davčna osnova negativna, zavezanec izkaže izgubo. Izgubo lahko zavezanec pokriva z zmanjšanjem davčne osnove od dohodka iz dejavnosti v naslednjih letih, pri tem pa ta pravica ne preneha s prehodom na ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v naslednjih letih. Pokrivanje izgube se prizna največ v višini 50 odstotkov davčne osnove od dohodka iz dejavnosti. b) Upoštevanje normiranih odhodkov Davčni zavezanec lahko pri ugotavljanju davčne osnove davčnega leta upošteva normirane odhodke v višini 80 odstotkov doseženih prihodkov, če navedeno posebej priglasi Finančni upravi RS, in sicer ob začetku opravljanja dejavnosti ali kasneje, ob oddaji rednega davčnega obračuna za preteklo leto. Davčni zavezanec sme upoštevati normirane odhodke, če: • v davčnem letu pred tem davčnim letom njegovi prihodki iz dejavnosti,

ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo 50.000 €, ali • v davčnem letu pred tem davčnim letom njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo 100.000 € in je bila pri zavezancu v skladu z ZPIZ-2 obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev. Za potrebe določanja višine prihodkov se ne šteje, da je zavezanec na novo začel opravljati dejavnost, če je v 18 mesecih pred priglasitvijo ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov: • ponovno začel opravljati dejavnost, če je nehal opravljati dejavnost v 6 mesecih pred ponovnim začetkom opravljanja dejavnosti; • ustanovil družbo, zavod ali primerljivo osebo po tujem pravu; • prišlo do preoblikovanja zavezanca s prenosom dela podjetja na družbo, s pridobitvijo lastniškega deleža, ali fizično osebo, ki opravlja dejavnost; • začel opravljati dejavnost na podlagi prenosa podjetja ali dela podjetja od druge osebe. V teh primerih se med prihodke štejejo tudi prihodki zavezanca, doseženi pred prenehanjem opravljanja dejavnosti, prihodki družbe, zavoda ali primerljive osebe po tujem pravu, prihodki osebe, ki je prevzela del podjetja zavezanca, in prihodki osebe, ki je prenesla podjetje ali del podjetja na zavezanca. Če davčni zavezanec dve zaporedni predhodni davčni leti ne izpolnjuje zgornjih pogojev za uveljavljanje normiranih odhodkov, mora za davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ter voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.

Če davčni zavezanec, ki uveljavlja dejanske odhodke, ugotovi, da je njegova davčna osnova negativna, zavezanec izkaže izgubo.

Davčni zavezanec, ki uveljavlja normirane odhodke, se obdavči po 20-odstotni davčni stopnji od davčne osnove (= 20 odstotkov doseženih prihodkov), torej je obdavčen po efektivni 4-odstotni davčni stopnji od doseženih prihodkov. Davčne osnove davčni zavezanec ne more zniževati z uveljavljanjem davčnih olajšav, prispevkov za socialno varnost ali drugih stroškov, ki mu nastanejo. Dohodek iz dejavnosti se ne všteva v letno davčno osnovo (dokončen davek). Zavezancem, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah ni treba voditi poslovnih knjig in sestaviti letnega poročila, razen tistih, ki jih posebej predvidevajo predpisi.

2. Osnova za obračun prispevkov za socialno varnost Ne glede na način obdavčitve (z upoštevanjem dejanskih ali normiranih odhodkov) morajo vsi davčni zavezanci – samostojni podjetniki mesečno plačevati tudi prispevke za socialno varnost, pri čemer se višina prispevkov določi glede na to, kako je podjetnik vključen v sistem socialne varnosti. Ne glede na to, ali gre za samostojnega podjetnika, ki opravlja samostojno dejavnost ali le dopolnilno dejavnost (›popoldanski s. p.‹), je pravni status takih s. p.-jev enak, enako lahko izbirata način obdavčitve, kot je opisano zgoraj, in imata enake obveznosti poročanja. a) ›Popoldanski s. p.‹ Če je podjetnik že socialno zavarovan na drugi podlagi, ki ima prednost pred samozaposlitvijo (npr. redna zaposlitev – delovno razmerje), in tako že plačuje polne prispevke za socialno varnost, bo kot samostojni podjetnik plačeval le pavšalne prispevke: gre za ›popoldanski s. p.‹. Popoldanski s. p. je že socialno zavarovan za polnih 40 ur, zato za svoje delovanje ne plačuje vseh prispevkov za socialno varnost, temveč je pri opravljanju dejavnosti zavarovan le za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni (prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje), ter za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (prispevki za zdravstveno zavarovanje).

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

Višina prispevkov se določi s Sklepom o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja, pri tem pa se višine teh prispevkov spreminjajo. Ta čas ti prispevki znašajo: • prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje: 32,20 evra (velja od 1. 4. 2015 do 31. 3. 2016), ki se plačajo na poseben podračun zavoda; • prispevki za zdravstveno zavarovanje (skupaj): 32,67 evra (velja od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016), ki se plačajo na poseben podračun zavoda. Hkrati se morajo popoldanski s. p.-ji prijaviti v zdravstveno zavarovanje z obrazcem M12. Drugih obrazcev prijave v zavarovanje ni treba oddajati. Dopolnilna oziroma popoldanska dejavnost je primerna za posameznika, ki ima urejeno socialno zavarovanje prek zaposlitve v drugem podjetju. Popoldanski s. p. ima lahko le oseba, ki je na drugi (prednostni) podlagi zavarovana za polni delovni čas (40 ur na teden). Če je na drugi podlagi zavarovana za manj kot 40 ur, se lahko prek s. p.-ja zavaruje za preostali čas (do 40 ur), vendar se v takem primeru prispevki za socialno varnost za s. p. obračunajo na podlagi samozaposlitve (kot je pojasnjeno v nadaljevanju). b) Prispevki podjetnika, ki je vključen v zavarovanja na podlagi samozaposlitve Kadar fizična oseba, ki opravlja dejavnost, ni zavarovana na drugi podlagi, temveč se v zavarovanje vključi z obrazcem M1 in na podlagi samozaposlitve (podlaga 005), plačuje polne prispevke iz bruto zavarovalne osnove (›prispevki delojemalca‹) in prispevke na bruto zavarovalno osnovo (›prispevki delodajalca‹) za: • zdravstveno zavarovanje: 6,36 odstotka iz bruto zavarovalne osnove in 0,53 odstotka ter 6,56 odstotka na bruto zavarovalno osnovo; • pokojninsko in invalidsko zavarovanje: 15,5 odstotka iz bruto zavarovalne osnove in 8,85 odstotka na bruto zavarovalno osnovo; • zavarovanje za starševsko varstvo: 0,1 odstotka iz bruto zavarovalne osnove in 0,1 odstotka na bruto zavarovalno osnovo; • zavarovanje za primer brezposelnosti: 0,14 odstotka iz bruto zavarovalne osnove in 0,06 odstotka na bruto zavarovalno osnovo.

Dejanska višina prispevkov je odvisna od višine zavarovalne osnove. V prvem koledarskem letu je osnova za izračun prispevkov za s. p. minimalna plača (vsi s. p.-ji začetniki plačujejo enake prispevke), v naslednjih letih pa se osnova določi glede na uspešnost poslovanja v preteklem letu (s. p.-ji plačujejo različne višine prispevkov). Tako se zavarovalna osnova določi kot vsota doseženega dobička preteklega leta in obračunanih prispevkov v preteklem letu, pri tem pa se ugotovljeni dobiček v letu 2015 za namen ugotavljanja zavarovalne osnove zniža za 28 odstotkov, od leta 2016 pa se bo zniževal za 25 odstotkov. Če s. p. nima dobička ali izkaže izgubo, je osnova za določitev zavarovalne osnove enaka znesku obračunanih prispevkov za socialno varnost v preteklem letu. Če je fizična oseba registrirala s. p. sredi leta, mora za določitev višine prispevkov v drugem letu poslovanja vsoto doseženega dobička in plačanih prispevkov, zmanjšano za 28 oziroma 25 odstotkov, preračunati na letno raven. Nova določitev zavarovalne osnove se določi za mesec po mesecu, ko je bil Finančni upravi RS oddan davčni obračun, kar pomeni, da lahko zavezanci vplivajo na višino prispevkov z izbiro datuma oddaje davčnega obračuna za preteklo leto (med januarjem in koncem marca). Zavarovalna osnova se izračuna na enak način za zavezance, ki ugotavljajo dobiček upoštevajoč dejanske prihodke in dejanske odhodke, in za zavezance, ki ugotavljajo dobiček upoštevajoč dejanske prihodke in normirane odhodke. Samostojni podjetniki so dolžni o obračunanih in plačanih prispevkih za socialno varstvo poročati Finančni upravi RS do 15. dne v mesecu za pretekli mesec na obrazcu OPSVZ, ki se odda prek e-davkov. Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Kot zavarovalna osnova se torej upošteva doseženi dobiček in že plačani prispevki (kot je navedeno zgoraj), pri tem pa Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa, da minimalna zavarovalna osnova za leto 2016 znaša 56 odstotkov povprečne letne bruto plače preteklega leta, preračunane na mesec. V letu 2017 bo minimalna

zavarovalna osnova 58 odstotkov povprečne letne bruto plače preteklega leta, preračunane na mesec, od leta 2018 pa 60 odstotkov povprečne letne bruto plače preteklega leta. Ne glede na uspešnost poslovanja v preteklem letu je najvišja zavarovalna osnova 3,5-kratnik povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Samostojni podjetnik, ki se prvič vpiše v Poslovni register, je po 145. členu ZPIZ-2 dve leti delno oproščen plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje: prvo leto 50 odstotkov prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, drugo leto pa 30 odstotkov. Oproščeni prispevki se upoštevajo pri določitvi zavarovalne osnove za naslednje leto. Po ZPIZ-2 vmesnih razredov ni, zavarovalna osnova se vedno ugotavlja na podlagi ugotovljenega dobička, pri tem pa zavezanci upoštevajo minimalno oziroma maksimalno zavarovalno osnovo. Prispevki za zdravstveno zavarovanje Za izračun zavarovalne osnove kot podlage za obračun prispevkov se upošteva doseženi dobiček in že plačani prispevki (kot je določeno zgoraj), pri tem pa Zakon o zdravstvenem zavarovanju in zdravstvenem varstvu določa, da zavarovalna osnova ne more biti nižja od 60 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec (= minimalna osnova). Znižanje zavarovalne osnove Če zavarovanec oceni, da zavarovalna osnova ne ustreza pričakovanemu dobičku v tekočem letu, se lahko sam odloči in za naprej plačuje prispevke od zavarovalne osnove, zmanjšane za največ 20 odstotkov, vendar najmanj od zavarovalne osnove, ki znaša 60 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Če v takem primeru zavarovalna osnova, ugotovljena na podlagi dejanskega dobička za leto, v katerem je bilo uveljavljeno znižanje zavarovalne osnove, preseže znižano zavarovalno osnovo, od katere so se plačevali prispevki, se v prihodnjem obdobju, v katerem se plačujejo prispevki po na novo določeni zavarovalni osnovi, prispevki plačujejo od zavarovalne osnove, določene na podlagi dejansko ugotovljenega dobička, povečane za 20 odstotkov. 

RAČUNOVODSTVO

6 Kristinka Vukovič

Računovodstvo za samostojne podjetnike posameznike v letu 2016 Temeljna pravila računovodenja in računovodskega poročanja določa Zakon o gospodarskih družbah, ki se za samostojne podjetnike ni spremenil. Tako samostojni podjetniki še naprej uporabljajo le del določb o vodenju poslovnih knjig (npr. splošna pravila), še naprej računovodske izkaze javno objavljajo, njihovih računovodskih izkazov pa ne glede na velikost ali uporabljene metode vrednotenja ni treba ne revidirati ne preiskati. Izjeme od splošnih pravil računovodenja določa 73. člen zakona, ki še vedno določa merila, kdaj je podjetniku dovoljeno voditi knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva (namesto dvostavnega)1 in kdaj mu knjig ni treba voditi (ter s tem tudi ne oddajati letnega poročila za namene javne objave). Tako ne vodijo poslovnih knjig tisti podjetniki, ki so obdavčeni po sistemu normiranih odhodkov (›normiranci‹), morajo pa voditi evidence, predpisane s posebnim pravilnikom. Vsi drugi vodijo knjige po sistemu enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva in uporabljajo poseben računovodski standard.

DVOSTAVNO KNJIGOVODSTVO OSTALI (ZGD-1 IN SRS 30) SAMOSTOJNI PODJETNIKI POSAMEZNIKI

ENOSTAVNO KNJIGOVODSTVO + EVIDENCE

OBDAVČENI PO ZDOH-2 KOT NORMIRANCI

PREDPISANE EVIDENCE PO PRAVILNIKU

SRS za podjetnike Po mnogih letih uporabe SRS 39 so s 1. 1. 2016 samostojni podjetniki dobili nov računovodski standard, to je SRS 30 – Računovodske rešitve pri samostojnih podjetnikih posameznikih. Standard se od prejšnjega razlikuje v več točkah, prva je ta, da novi standard velja za vse podjetnike, ne glede na velikost, medtem ko je prejšnji veljal le za podjetnika,

katerega podjetje je ustrezalo merilom za majhne družbe. Druga velika sprememba je ta, da je prejšnji standard nadrobneje določal pravila merjenja računovodskih kategorij, vodenja knjig, sestavljanja listin, izvedbe letnega popisa in podobno, novi standard pa je bistveno krajši in določa izključno posebnosti, ki veljajo za podjetnike. Že v

Podjetnik lahko vodi poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva, če ni v zadnjem poslovnem letu prekoračil dveh od teh meril: • da povprečno število delavcev ne presega tri; • da so letni prihodki nižji od 50.000 €; • da povprečna vrednost aktive, izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25.000 €; to velja tudi za podjetnika, ki začne opravljati dejavnost in v prvem poslovnem letu ne zaposluje povprečno več kot tri delavce.

uvodu namreč določa, da tudi samostojni podjetniku uporabljajo Uvod v SRS, Okvir SRS in SRS od 1 do 17 ter 20 do 23. Podjetniki uporabljajo torej vse standarde, ki urejajo pravila merjenja posameznih računovodskih kategorij za vse organizacije, ne glede na obliko, in ne uporabljajo posebnih shem za letne izkaze, dodatno pa še posebna pravila, ki so določena s SRS 30.

Računovodski izkazi Samostojni podjetniki uporabijo sheme računovodskih izkazov iz SRS 20 do 23. Za malega podjetnika sta obvezni sestavini letnega poročila zgolj bilanca stanja in izkaz poslovnega izida, srednje velik in velik podjetnik pa mora sestaviti tudi izkaz denarnih tokov, izkaz gibanja kapitala, pojasnila in razkritja ter seveda poslovno poročilo. Ne glede na velikost podjetnik sestavlja izkaze po opravljenem popisu (inventuri). Shema bilance stanja za podjetnika je enaka kot za družbe in druge organizacije, le da v pasivi namesto kapitala (členitve pod A) predstavlja svoj, podjetnikov kapital, kot ga prikazujemo v posebnem okencu.

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

Pasiva bilance stanja A. Podjetnikov kapital I. Začetni podjetnikov kapital II. Prenosi stvarnega premoženja med opravljanjem dejavnosti III. Pritoki in odtoki denarnih sredstev IV. Revalorizacijske rezerve V. Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti VI. Podjetnikov dohodek ali negativni poslovni izid Novost, ki jo prinaša SRS 2016, je v tem, da podjetnik lahko izkazuje tudi negativni podjetnikov kapital. Če ima torej več pretokov v gospodinjstvo oziroma če so njegova sredstva manjša od izkazanih dolgov, bo izkazal negativni podjetnikov kapital (negativni celotni kapital), in nič več terjatev do svojega gospodinjstva. Zato morajo tisti podjetniki, ki so v bilanci stanja na dan 31. 12. 2015 izkazovali terjatve, z otvoritveno bilanco na 1. 1. 2016 opraviti še preknjižbo teh terjatev (zapreti konto 095 v dobro in stanje prenesti na konto pritokov in odtokov denarnih sredstev v skupini 90). Ti podjetniki bodo tudi morali paziti pri predstavljanju računovodskih izkazov za leto 2016: postavke za preteklo leto bodo morali ustrezno prerazvrstiti (torej ne izkazati terjatev v aktivi, temveč negativno stanje postavke A.III. v pasivi) ter zmanjšati vrednost aktive in pasive. Tudi izkaz poslovnega izida podjetnika je enak kot tisti za družbe, le da ne izkazuje davka iz dobička in odloženih davkov, namesto čistega poslovnega izida pa uporablja izraz podjetnikov dohodek ali negativni poslovni izid. Podjetnik, katerega podjetje ustreza merilom za mikrodružbe, lahko računovodske izkaze za zunanje poročanje (bilanco stanja in izkaz poslovnega izida) sestavlja tudi v strnjeni obliki. Ta strnjena oblika izkaza mora vsebovati najmanj podatke iz priloge II k SRS 30. Podjetnik ne izračunava odloženih terjatev in odloženih obveznosti za davek, prosto razpolaga z denarnimi sredstvi, vendar pretoke med svojim podjetjem in gospodinjstvom evidentira in razkriva v okviru podjetnikovega kapitala. Enako kot doslej pa podjetnik sprejema računovodske usmeritve s sklepi, prav tako sestavlja notranje temeljnice, torej knjigovodske listine za knjiženje stroškov (za obratovalne stroške in tekoče vzdrževanje), posebej za podjetje

in posebej za gospodinjstvo, če svojih sredstev ne izkazuje v poslovnih knjigah, jih pa hkrati uporablja za poslovne in zasebne namene. Pravila vodenja poslovnih knjig po načelih enostavnega knjigovodstva ostajajo povsem enaka kot doslej.

Evidence za podjetnike Z letom 2016 velja spremenjen Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. Spremembe pravilnika so bile objavljene v Uradnem listu RS, št. 101/2015. Pravilnik velja zgolj za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (in ne tudi za gospodarske družbe, kot se nemalokrat nepravilno razlaga v praksi, npr. v zvezi z opravljanjem gostinske dejavnosti). Po tem pravilniku morajo podjetniki, ki so obdavčeni z upoštevanjem normiranih odhodkov, voditi: • evidenco knjigovodskih listin, • evidenco osnovnih sredstev in • evidence nabave in porabe pijač in živil, če opravljajo gostinsko in slaščičarsko dejavnost. Slednjo evidenco morajo voditi tudi vsi drugi samostojni podjetniki, ki poslovnih knjig ne vodijo po sistemu dvostav nega knjigovodstva. Evidenca knjigovodskih listin je namenjena evidentiranju knjigovodskih listin, ki dokazujejo poslovne dogodke v zvezi s prihodki. Ta evidenca se vodi vezano, na prostih listih ali računalniško, vsebovati pa mora najmanj naslednje podatke: zaporedno številko vpisa, datum vpisa, številko knjigovodske listine, datum knjigovodske listine, opis poslovnega dogodka, znesek iz knjigovodske listine, znesek prihodkov, pripoznanih po SRS ali ZDoh2, in znesek popravka prihodkov na raven davčno priznanih prihodkov (zmanjšanja in povečanja). S 1. 1. 2016 so predpisana pravila za vpisovanje podatkov v to evidenco na način, da so zapisana samostojno, in ne več s sklicevanjem na računovodski standard, vsebinsko pa se pravila evidentiranja niso spremenila. Velja naslednje: • vpisi si morajo slediti po časovnem zaporedju, biti morajo urejeni, popolni, pravilni in sprotni; • ne smejo biti omogočeni nedovoljeni vpisi ali naknadno spreminjanje posameznih vpisov;

• listine, ki izpričujejo nastanek poslovnega dogodka, se vpisujejo ažurno; • napačni vpis se razveljavi (stornira) z dodatnim vpisom, ki mu sledi pravilni vpis; • že izvedeni vpisi se ne popravljajo ali brišejo; • še ne vpisane knjigovodske listine morajo biti na voljo na kraju, kjer se vodi evidenca. Vpisovanje v evidenco knjigovodskih listin mora temeljiti na verodostojnih knjigovodskih listinah. Knjigovodska listina je verodostojna, če se pri njenem kontroliranju pokaže, da lahko strokovna oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, na njeni podlagi popolnoma jasno in brez dvomov spozna naravo in obseg poslovnega dogodka. Knjigovodske listine o poslovnih dogodkih sestavljajo na kraju in v času njihovega nastanka osebe, ki sodelujejo pri njih. Na knjigovodski listini je treba navesti zaporedno številko vpisa (oziroma vpisov v primeru sprememb) iz evidence knjigovodskih listin, ki je bil izveden na njeni podlagi. Pravila vodenja evidence osnovnih sredstev se prav tako niso spremenila, le sklicevanje na SRS 39 je nadomestilo sklicevanje na novi standard SRS 30. V evidenco osnovnih sredstev se vpisujejo vse listine, ki se nanašajo na pridobitev in odtujitev oziroma izločitev osnovnih sredstev, in tiste, ki vplivajo na spremembo nabavne vrednosti. Evidenca osnovnih sredstev mora vsebovati zaporedno številko osnovnega sredstva, vpisanega v evidenco, opis osnovnega sredstva, stanje in gibanje osnovnega sredstva, zlasti datum pridobitve in datum izločitve ali odtujitve, podatke o listini o pridobitvi oziroma izločitvi ali odtujitvi ter nabavno vrednost osnovnega sredstva. Pravilnik predpisuje tudi vodenje evidence nabave ter porabe pijač in živil, ki jo morajo voditi tako ›normiranci‹ kot drugi podjetniki, če ne vodijo dvostavnega knjigovodstva. Samo za podjetnike, ki niso ›normiranci‹, pa velja tudi evidenca knjigovodskih listin pretokov med podjetjem in gospodinjstvom lastnika, če podatkov iz te evidence ne zagotavljajo v poslovnih knjigah, ki jih sicer vodijo. 

DAVKI

8 mag. Tamara Prezelj

Spremembe Zakona o davku na dodano vrednost

eveta novela Zakona o DDV (Uradni list RS, št. 90/2015-ZDDV-1I) prinaša dve novosti: zvišanje stopenj DDV za dve oziroma eno odstotno točko iz leta 2013 je iz začasnega ukrepa, ki je bil prvotno predviden za čas do izteka leta 2015, postalo trajno (do naslednjega povišanja), zavezancem pa se na področju plačevanja DDV pri uvozu obeta poenostavitev.

a) Stopnji DDV Ob uvedbi davka na dodano vrednost v letu 1999 sta stopnji znašali 19 in 8 odstotkov, z začetkom leta 2001 sta se zvišali za eno oziroma pol odstotne točke na 20 in 8,5 odstotka, na sedanji nivo pa sta poskočili 1. 7. 2013. S stopnjama 22 in 9,5 odstotka se Slovenija po višini obremenitve končne potrošnje uvršča v sredino držav članic EU. Izstopata Luxemburg s 17-odstotno in Madžarska s 27-odstotno splošno stopnjo. Osem držav uporablja poleg splošne in znižanje stopnje še ›super znižano stopnjo› in ›parking rate‹. Prva se uporablja za razno blago in storitve, kot so hrana, farmacevtski proizvodi, gradnja in dobava novih objektov ipd. Drugo poznajo v Belgiji, na Irskem, v Avstriji, Luksemburgu in Portugalskem. Giblje se med 12 in 14 odstotki in se uporablja za razne vrste vina, popravila in vzdrževanje premičnin, kratkoročni najem prevoznih sredstev, dobavo nepremičnin, dizelsko gorivo za uporabo v kmetijstvu …

b) Spremembe obračunavanja DDV pri uvozu blaga v Slovenijo Sprememba zakona glede plačevanja DDV pri uvozu posega v 6. in 7. odstavek 77. člena zakona, ki določata, da se pri uvozu blaga DDV plačuje, kot da bi bil uvozna dajatev, razen v primerih, ko davčni zavezanec na podlagi dovoljenja davčnega organa izkaže obveznost iz naslova DDV od uvoza v obračunu DDV. Po obstoječi ureditvi je davčni organ lahko izdal dovoljenje za obračun DDV davčnemu zavezancu, ki je v skladu s carinskimi predpisi vlagal carinske de-

klaracije v drugi državi članici, za blago, ki se je nahajalo v Sloveniji, na podlagi vloge, predložene davčnemu organu v elektronski obliki. Za blago, ki bo uvoženo iz tretje države (zunaj EU) in za katero bo obveznost obračuna DDV nastala po 30. 6. 2016, bo na podlagi spremembe veljalo, da se DDV pri uvozu blaga plačuje kot uvozna dajatev le še v tistih primerih, ko uvoznik ni identificiran za namene DDV v Sloveniji. V Sloveniji identificirani zavezanci bodo namreč po novem izkazovali obračunani DDV od uvoza blaga v obračunu DDV in ga plačevali na podlagi obračuna DDV zadnji delovni dan naslednjega meseca po izteku davčnega obdobja. Carinske oziroma uvozne dajatve bo še naprej obračunaval carinski organ na podlagi predložene carinske deklaracije, zavezanec pa jih bo plačeval enako kot doslej. Podobno obračunavanje DDV, kot se izvaja pri nabavah blaga iz EU, bo za zavezance pomenilo administrativno in finančno razbremenitev. Poleg tega, da davka ne bo treba plačati ali čakati na njegovo vračilo, ker bo v obdobju obračuna obveznosti mogoče uveljavljati odbitek, odpade tudi obveznost zagotavljanja bančne garancije v delu, ki se nanaša na plačilo carinskega dolga od DDV. Novi način se bo uporabljal pod pogojem, da je zavezanec na carinski deklaraciji naveden kot prejemnik blaga in da v trenutku uvoza davčnemu organu zagotovi vsaj naslednje informacije (navedeni morajo biti v carinski deklaraciji): • slovenska identifikacijska številka za DDV; • davčna osnova, določena v 38. členu ZDDV-1; • stopnja DDV; • znesek DDV.

prevoza in zavarovanja, ki nastanejo do prvega namembnega kraja na ozemlju države članice uvoza, kot tudi postranski stroški, ki nastanejo pri prevozu v drug namembni kraj na ozemlju Unije, če je ta kraj znan v trenutku nastanka obdavčljivega dogodka. ›Prvi namembni kraj‹ pomeni kraj, naveden na tovornem listu ali drugem dokumentu, s katerim se blago uvozi v državo. Če tak kraj ni naveden, se za prvi namembni kraj šteje kraj prvega pretovora blaga v državi članici uvoza. V davčno osnovo se ne vštevajo cenovni popusti za predčasno plačilo ter cenovni popusti in rabati, odobreni naročniku in obračunani v trenutku uvoza. Za zavezance, ki so identificirani za DDV v Sloveniji, vendar v Sloveniji nimajo sedeža, bo novost veljala le ob pogoju, da bodo imenovali davčnega zastopnika, identificiranega za namene DDV v Sloveniji, ki bo solidarno odgovarjal za plačilo DDV od uvoza blaga. Ta prejemnik blaga bo v carinski deklaraciji poleg svoje identifikacijske številke za DDV, ki jo izda davčni organ v Sloveniji, davčne osnove, stopnje in zneska DDV moral navesti tudi identifikacijsko številko za DDV davčnega zastopnika. Davčne zastopnike bo davčni organ vpisal v evidenco, v kateri bodo: • naziv in identifikacijska številka za namene DDV davčnega zastopnika; • naziv, naslov, država sedeža in identifikacijska številka za namene DDV prejemnika blaga; • registracijska in identifikacijska številka, ki je prejemniku blaga dodeljena v skladu s carinskimi predpisi (EORI); • trajanje veljavnosti pooblastila za zastopanje; • veljavni transakcijski račun davčnega zastopnika.

Davčna osnova je carinska vrednost, določena v skladu z veljavnimi carinskimi predpisi Unije, v katero se vštevajo trošarine in drugi davki, prelevmani in druge dajatve, ki se plačajo zunaj države članice uvoza, in tiste, ki se plačajo zaradi uvoza, razen DDV, postranski stroški, kot so provizije, stroški pakiranja,

Uvoz blaga se bo v DDV obračunu poročal v rubriki 31 (osnova), DDV pa v 26 ter odbitek – v odvisnosti od stopnje – v 41 ali 42. Podrobnejša izvedbena pravila bo predpisal minister za finance, torej pred poletjem lahko pričakujemo še spremembo oziroma dopolnitev Pravilnika. 

DAVKI

Nina Orehek Ručigaj

Aktualne spremembe Zakona o davčnem postopku Konec novembra 2015 je državni zbor sprejel obširno novelo Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2I), večina določb pa se je začela uporabljati že s 1. 1. 2016.

istvene spremembe ZDavP-2 se nanašajo na naslednje sklope (podrobneje predstavljene v nadaljevanju):

• sprememba glede narave pojasnil, ki jih je podajala Finančna uprava RS in ki so bile objavljene na spletni strani; • možnost sklenitve vnaprejšnjega cenovnega sporazuma (APA); • sprememba glede transakcijskih računov pri podjetnikih – po novem morajo imeti podjetniki pri ponudniku plačilnih storitev odprt transakcijski račun (prej je moral biti odprt ločen transakcijski račun); • fizične osebe, ki izplačujejo dohodke iz delovnega razmerja kot delodajalec in so slovenski rezidenti, se po novem štejejo za plačnika davka, kar pomeni, da bodo morale obračunati davčni odtegljaj in prispevke; • spremenjene so nekatere določbe glede izpolnitve davčnih obveznosti; • obsežnejše spremembe postopka davčnega nadzora in davčne izvršbe; • spremembe glede mednarodnega sodelovanja v davčnih zadevah; • spremembe glede postopka pobiranja dohodnine – spremenjeni so zlasti roki za vložitev posameznih davčnih napovedi; • spremembe pri davčnih prekrških; • druge manjše redakcijske spremembe.

a) Sprememba glede narave pojasnil FURS Novost se nanaša na navodila in pojasnila Finančne uprave RS in Ministrstva za finance, ki so objavljena na spletni strani in glede na prejšnje besedilo zakona zavezujoča za ravnanje davčnega organa v davčnem postopku (13. člen). Po novem se navodila in pojasnila, ki jih v zvezi z izvajanjem predpisov z delovnega področja davč-

nega organa izda minister za finance oziroma predstojnik FURS, objavijo na spletni strani izdajatelja, skupaj z opozorilom, da niso pravni vir. FURS je to spremembo zakona že komentiral na spletni strani in zapisal, da sodišča pri odločanju v davčnih zadevah nedvomno niso več vezana na taka navodila in pojasnila, da morajo javni uslužbenci ravnati skladno z navodili in pojasnili, sicer gre za kršitev delovnih obveznosti, ter da sprememba zakona ne spreminja zavezanosti sodnih in davčnih organov k zakonitosti pri odločanju v vseh davčnih zadevah.

b) Nove določbe glede vnaprejšnjega cenovnega sporazuma Vnaprejšnji cenovni sporazum (angl. advanced pricing agreement, APA) je dogovor med davčnim zavezancem in davčnim organom, s katerim se pred izvajanjem transakcij med povezanimi osebami določijo metodologija, kritične predpostavke, časovni okvir in druga primerna merila za določitev transfernih cen za konkretne transakcije. Davčni zavezanec lahko zapro-

Po novem se navodila in pojasnila, ki jih v zvezi z izvajanjem predpisov z delovnega področja davčnega organa izda minister za finance oziroma predstojnik FURS, objavijo na spletni strani izdajatelja, skupaj z opozorilom, da niso pravni vir.

si za sklenitev enostranskega (z enim davčnim organom) ali večstranskega sporazuma APA (z dvema ali več davčnimi organi posameznih držav v zvezi s transakcijo davčnega zavezanca med povezanimi osebami). Sporazum APA je plačljiv s strani davčnega zavezanca. Davčni organ na podlagi pisne pobude davčnega zavezanca opravi razgovor o možnosti sklenitve sporazuma APA, po katerem davčni zavezanec vloži pisno vlogo za sklenitev sporazuma APA. Davčni organ v roku treh mesecev od vložitve vloge pisno obvesti davčnega zavezanca, ali bo začel postopek sklenitve sporazuma APA. Zoper odločitev davčnega organa pritožba ni mogoča. Davčni zavezanec enkrat letno davčnemu organu poroča o veljavnosti kritičnih predpostavk in o prilagoditvah, opravljenih skladno z merili, določenimi s sporazumom APA, v primeru sprememb pa mora v roku 30 dni pisno obvestiti davčni organ. Sporazum APA ne zavezuje davčnega organa, če temelji na nepravilnih, neresničnih ali nepopolnih podatkih, ki jih je davčni zavezanec navedel v postopku sklenitve sporazuma APA. V tem primeru davčni organ prekliče sporazum APA. Preklicani sporazum APA nima pravnih učinkov. Davčni organ o preklicanem sporazumu APA v roku 30 dni pisno obvesti davčnega zavezanca. Podrobnejši način izvajanja določb o sklenitvi sporazuma APA določa ZDavP-2 v 14.a do 14.g členu, podrobnejša navodila in višino plačila pa bo določil minister, pristojen za finance. Novi 14.a, 14.b, 14.c, 14.č, 14.d, 14.e, 14.f in 14.g člen zakona se začnejo uporabljati 1. 1. 2017.

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

c) Spremenjene določbe glede izpolnitve davčnih obveznosti Določba 102. člena, ki določa odlog in obročno plačevanje davka v primerih hujše gospodarske škode, se je dopolnila z naslednjim besedilom: Davčni organ lahko v primerih preventivnega finančnega prestrukturiranja po ZFPPIPP dovoli obročno plačilo davka v največ 60 mesečnih obrokih, če davčni zavezanec predloži pravnomočni sklep, s katerim je potrjen sporazum o finančnem prestrukturiranju. Če davčni zavezanec predloži katerikoli instrument zavarovanja iz 117. člena ZDavP-2 ali dovoli vknjižbo zastavne pravice v ustrezni register, se davčnemu zavezancu ne glede na 1. odstavek 101. člena in 1. odstavek 102. člena tega zakona dovoli plačilo davka v največ 24 (prej 12) mesečnih obrokih ali dovoli odlog za največ 24 (prej 12) mesecev. V plačilo dospeli davek, po posamezni vrsti davka, ki na dan 31. 12. ne preseže 1 evra, se odpiše po uradni dolžnosti, in sicer na dan 31. 1. (prej 15. 2.). Davčni nadzor je po novem definiran kot nadzor nad izvajanjem oziroma upoštevanjem davčnih predpisov in lahko obsega: • davčni nadzor davčnih obračunov; • davčni nadzor posameznega področja poslovanja (prej je bil ta del vezan le na carinske predpise); • davčni inšpekcijski nadzor.

č) Obsežnejše spremembe postopka davčnega nadzora Nekoliko obsežnejše so spremembe glede postopka davčnega nadzora davčnih obračunov. V primeru ustne izjave zavezanca se sestavi zapisnik, zoper katerega lahko zavezanec vloži pripombe v roku 10 dni (enako kot doslej). Po novem se lahko na prošnjo zavezanca ta rok podaljša, če je prošnja vložena pred iztekom roka in če so podani upravičeni razlogi za podaljšanje. Če se pripombe davčnega zavezanca v celoti upoštevajo in ni podlage za spremembo davka, bo davčni organ izdal sklep o ustavitvi postopka (doslej je bil o tem zavezanec le pisno obveščen, brez sklepa o ustavitvi postopka). Prejšnji 130. člen ZDavP-2 se v celoti spremeni, saj je prej urejal nadzor in

DAVKI

Pomembno se spreminja tudi 132. člen, ki je določal obseg davčnega inšpekcijskega nadzora. Po novem je določeno, da davčni inšpekcijski nadzor obsega nadzor dveh ali več področij poslovanja oziroma nadzor enega ali več davkov za eno ali več obdobij. kontrolo v skladu z zakonom, ki ureja carinsko službo, po novem pa ureja davčni nadzor posameznega področja poslovanja. Davčni nadzor posameznega področja poslovanja obsega nadzor posameznih dejanj davčnega zavezanca za določeno področje poslovanja. Če davčni organ pri opravljanju davčnega nadzora ugotovi nepravilnosti, sestavi zapisnik, ki se vroči zavezancu za davek, k zapisniku pa lahko zavezanec poda pripombe v 10 dneh po vročitvi zapisnika, o čemer mora biti zavezanec za davek v zapisniku poučen. Rok za pripombe se lahko podaljša na prošnjo, ki jo vloži zavezanec za davek pred iztekom roka, če so podani upravičeni razlogi za podaljšanje. O podaljšanju roka se odloči s sklepom. Ponovno podaljšanje roka ni dovoljeno. Če so v postopku nadzora po tem členu ugotovljene nepravilnosti, davčni organ izda odmerno odločbo ali odločbo o ugotovitvi nepravilnosti, ki ne vplivajo na višino davčne obveznosti. Če ugotovljenih nepravilnosti ni, davčni organ izda sklep o ustavitvi postopka. Če iz ugotovitev nadzora po tem členu izhaja, da je treba poslovanje zavezanca dodatno raziskati na več področjih poslovanja zavezanca za davek oziroma v zvezi z enim ali več davkov za eno ali več obdobij, lahko davčni organ opravi davčni inšpekcijski nadzor. Pomembno se spreminja tudi 132. člen, ki je določal obseg davčnega inšpekcijskega nadzora. Po novem je določeno, da davčni inšpekcijski nadzor obsega nadzor dveh ali več področij poslovanja oziroma nadzor enega ali več davkov za eno ali več obdobij. Dav-

čni inšpekcijski nadzor pri zavezancu, ki samostojno opravlja dejavnost, pa se lahko nanaša na vsa dejstva, ki so pomembna za obdavčenje. Črta se 136. člen, ki je določal, da se mora pred začetkom davčnega inšpekcijskega nadzora pooblaščena oseba izkazati s službeno izkaznico. V celoti je spremenjen (prej obsežni) 138. člen, ki je določal sodelovanje zavezanca za davek v davčnem inšpekcijskem nadzoru in pristojnosti pooblaščene osebe. Po novem mora zavezanec sodelovati pri ugotavljanju dejanskega stanja, ki je pomembno za obdavčenje, uradna oseba pa na začetku davčnega inšpekcijskega nadzora opozori zavezanca za davek, da lahko imenuje osebo za dajanje podatkov in pojasnil. Tako so črtane določbe glede pristojnosti organa (npr. vstop v prostore, pregled listin), saj so te že vsebovane v Zakonu o inšpekcijskem nadzoru. Zoper zapisnik o davčnem inšpekcijskem nadzoru je mogoče podati pripombe najkasneje v 20 dneh po vročitvi zapisnika, ta rok pa se lahko na prošnjo zavezanca podaljša. Po novem podaljšanje ni več omejeno na dodatnih 10 dni. Ponovno podaljšanje roka ni dovoljeno.

d) Spremembe pri davčni izvršbi Kot izvršilni naslov se po novem upošteva tudi izvršljiv notarski zapis, s katerim je bila za zavarovanje plačila davčne obveznosti ustanovljena zastavna pravica na premičnini. Druge vidnejše spremembe glede davčne izvršbe: • mogoča bo izterjava davka od članov kmečkega gospodinjstva; • davčna izvršba se ne začne, če znesek davka, razen v primeru iz 146. člena ZDavP-2, ne presega 25 evrov (prej 10 evrov); • dodatna navedba denarnih prejemkov, ki so izvzeti iz davčne izvršbe; • na dolžnikove denarne prejemke, ki se štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, je z davčno izvršbo mogoče seči največ do višine dveh tretjin, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 odstotkov (prej 70 odstotkov) minimalne plače po zakonu, ki ureja minimalno plačo; na dolžnikove denarne prejemke

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

se lahko poseže upoštevaje omejitve za tekoči mesec; če dolžnik v tekočem mesecu prejme prejemke za več preteklih mesecev, izvrševalec sklepa o izvršbi upošteva omejitve za vsak posamezen mesec; • dodana je določba glede pokrivanja nadomestila izvrševalca sklepa o izvršbi; • spremembe glede sporočanja podatkov v zvezi z nezmožnostjo izvrševanja sklepa o izvršbi in obveznost banke oziroma hranilnice, če sklepa ni mogoče pravočasno izvršiti (168. člen); • spremembe glede prodaje zarubljenih premičnin v lasti tretje osebe; • pri prodaji z zbiranjem ponudb davčni organ upošteva samo ponudbo, ki dosega vsaj polovico ocenjene vrednosti premičnine (prej tega dela ni bilo) in ima priloženo potrdilo o plačilu varščine ali potrdilo o predložitvi ustreznega instrumenta za zavarovanje plačila varščine; • druge manjše spremembe.

e) Spremembe glede mednarodnega sodelovanja v davčnih zadevah V zvezi z avtomatično izmenjavo podatkov (248. člen) po novem pristojni organ pristojnemu organu druge države članice EU v zvezi z davčnimi obdobji, ki se nanašajo na račun, o katerem se poroča, sporoči naslednje podatke: • ime, naslov, davčno številko ter datum in kraj rojstva osebe, o kateri se poroča in ki je imetnik računa, v primeru subjekta, ki je imetnik računa in za katerega se po uporabi pravil o dolžni skrbnosti iz Priloge I in Priloge II Direktive 2014/107/EU ugotovi, da ima eno ali več obvladujočih oseb, ki so osebe, o katerih se poroča, pa ime, naslov in davčno številko subjekta ter ime, naslov, davčno številko ter datum in kraj rojstva vsake osebe, o kateri se poroča; • številko računa; • firmo in matično številko poročevalske finančne institucije; • stanje na računu ali vrednost računa, vključno z odkupno vrednostjo ali vrednostjo ob odstopu v primeru zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo ali pogodbe rentnega zavarovanja, ob koncu koledarskega leta oziroma – če je bil račun zaprt med letom – neposredno pred zaprtjem računa;

• v primeru skrbniškega računa: • skupni bruto znesek obresti, skupni bruto znesek dividend in skupni bruto znesek drugih dohodkov, ustvarjenih v zvezi s sredstvi na računu, ki se vsakokrat vplačajo ali pripišejo na račun, ali v zvezi z računom med koledarskim letom; • skupni bruto iztržek od prodaje ali odkupa finančnih sredstev, ki se vplača ali pripiše na račun med koledarskim letom, v zvezi s katerim je poročevalska finančna institucija delovala kot skrbnik, borzni posrednik, pooblaščenec ali zastopnik imetnika računa; • v primeru depozitnega računa skupni bruto znesek obresti, vplačanih ali pripisanih na račun med koledarskim letom; • v primeru računov, ki niso zgoraj navedeni, skupni bruto znesek, plačan ali pripisan imetniku računa v zvezi z računom med koledarskim letom, v zvezi s katerim je poročevalska finančna institucija dolžnik, vključno s skupnim zneskom vseh plačil v zvezi z odkupom, opravljenih imetniku računa med koledarskim letom. Zgoraj navedeni podatki se sporočajo letno, in sicer v devetih mesecih po koncu koledarskega leta, na katero se nanašajo. Po novem ministrstvo za finance obvesti Evropsko komisijo tudi o spremembah v zvezi s seznamom subjektov oziroma računov, ki bi jih bilo treba obravnavati kot neporočevalske finančne institucije oziroma kot izključene račune, če se ta spremeni zaradi spremembe statusa neporočevalske finančne institucije ali statusa računa kot izključenega računa (npr. 253.b člen).

Po novem lahko davčni zavezanec rezident odbitek davka ali oprostitev davka po mednarodni pogodbi o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, ki obvezuje Slovenijo, uveljavlja tudi v pritožbi zoper odločbo o odmeri dohodnine (273. člen).

Doda se novo poglavje o pravilih o dolžni skrbnosti in poročanju za informacije o finančnih računih (novi 255.a do 255.h člen), na podlagi katerih morajo delovati poročevalske finančne institucije Slovenije glede dolžne skrbnosti za identificiranje računov nerezidentov, zbiranja informacij o računih nerezidentov in letnega sporočanja pristojnemu organu. Poročevalska finančna institucija Slovenije vsako osebo, o kateri se poroča, v izvajanju postopka dolžne skrbnosti obvesti o zbiranju, obdelovanju in pošiljanju informacij. Podrobnejši način izvajanja teh določb o sklenitvi sporazuma APA določa ZDavP-2 v 14.a do 14.g členu, podrobnejša navodila in višino plačila pa bo določil minister, pristojen za finance.

f) Spremembe glede postopka pobiranja dohodnine Črtan je 268. člen, ki je določal, da davčni organ ne sestavi informativnega izračuna dohodnine za davčnega zavezanca rezidenta oziroma primere, v katerih davčni zavezanec rezident ni bil dolžan vložiti napovedi dohodnine. Po novem lahko davčni zavezanec rezident odbitek davka ali oprostitev davka po mednarodni pogodbi o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, ki obvezuje Slovenijo, uveljavlja tudi v pritožbi zoper odločbo o odmeri dohodnine (273. člen). Kadar mora fizična oseba sama napovedati dohodek iz zaposlitve za odmero akontacije dohodnine (npr. kadar prejme dohodke iz tujine), mora tako napoved vložiti do 15. dne (prej do 10. dne) v mesecu za pretekli mesec pri davčnem organu. Sprememba je tudi pri nerezidentih, ki morajo napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve vložiti v 15 dneh (prej v 7 dneh) od dneva izplačila dohodka pri davčnem organu. Po novem mora davčni zavezanec za redni mesečni dohodek, prejet iz delovnega razmerja, ali pokojnino vložiti napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve v 15 dneh (prej v 7 dneh) od dneva, ko je v davčnem letu prvič prejel dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnino. Če se zavezancu redni dohodek spremeni za več kot 10 odstotkov, mora vložiti novo napoved v 15 dneh (prej v 7 dneh) od dneva, ko je prejel spremenjeno višino rednega

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

mesečnega dohodka). Z navedenimi spremembami 288. člena so podaljšani roki za vložitev davčnih napovedi. Spremenjene so tudi določbe glede uveljavljanja dejanskih stroškov pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve (289. člen). Zdaj lahko davčni zavezanec rezident uveljavlja dejanske stroške že pri sestavi informativnega izračuna dohodnine, tako da davčnemu organu najpozneje do 5. 2. tekočega leta za preteklo leto pošlje pisni zahtevek s podatki, ki jih davčni organ potrebuje za pravilno upoštevanje dejanskih stroškov. Davčni zavezanec lahko uveljavlja dejanske stroške najpozneje v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine. Davčni zavezanec nerezident lahko uveljavlja dejanske stroške v 15 dneh od izplačila dohodka, in sicer s posebnim pisnim zahtevkom. Če se davek odmeri na podlagi vložene davčne napovedi, uveljavlja davčni zavezanec dejanske stroške v davčni napovedi. Do sprememb je prišlo tudi v 304. členu, ki določa priglasitev ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov ter pri nekaterih drugih določbah o akontaciji dohodnine od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Napoved za odmero akontacije dohodnine od drugih dohodkov (323. člen) se mora vložiti v roku 15 dni (prej 7 dni) od dneva prejema dohodka pri davčnem organu. V celoti se spremeni člen, ki je določal način vložitve napovedi dohodnine od dohodkov iz kapitala in dohodka iz oddajanja premoženja v najem (326. člen). Tako se zdaj napoved za odmero dohodnine obresti, dividend in dohodka iz oddajanja premoženja v najem vloži pri davčnem organu do 28. 2. tekočega leta za preteklo leto (prej so se obresti in dividende poročale v roku 15 dni za preteklo trimesečje). Davčni zavezanec napoved za odmero dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov vloži v elektronski obliki, če je v zvezi s tem kapitalom opravil več kot deset transakcij – pridobitev v pre-

DAVKI

Napoved za odmero akontacije dohodnine od drugih dohodkov (323. člen) se mora vložiti v roku 15 dni (prej 7 dni) od dneva prejema dohodka pri davčnem organu. teklih letih in obdavčljivih odsvojitev v preteklem letu. Davčni zavezanec nerezident pa napoved za odmero dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov vloži v 15 dneh od dneva odsvojitve kapitala. Nerezident lahko vloži napoved do 28. 2. tekočega leta za preteklo leto, če napove vse odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev v preteklem letu. V pravočasni napovedi za odmero dohodnine od dobička iz kapitala lahko davčni zavezanec (rezident ali nerezident) uveljavlja tudi zmanjšanje pozitivne davčne osnove od dobička iz kapitala iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov ali iz odsvojitve nepremičnin, za izgubo, doseženo z odsvojitvijo vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov ali doseženo z odsvojitvijo nepremičnine. • Napovedi za odmero dohodnine od obresti, ki jih doseže rezident na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, in pri bankah drugih držav članic EU, ni dolžan vložiti davčni zavezanec rezident, katerega skupni znesek obresti na te denarne depozite ne presega zneska obresti, oproščenega dohodnine z zakonom, ki ureja dohodnino (torej če je manj kot 1000 evrov). Davčni zavezanec napoved za odmero dohodnine od dobička iz

V celoti se spremeni člen, ki je določal način vložitve napovedi dohodnine od dohodkov iz kapitala in dohodka iz oddajanja premoženja v najem (326. člen).

kapitala iz odsvojitve nepremičnine vloži v 15 dneh od dneva odsvojitve kapitala. • Davčnemu zavezancu rezidentu ni treba vložiti napovedi za odmero dohodnine od dobička iz unovčitve investicijskih kuponov podsklada krovnega sklada (pri katerem lahko zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, v primeru prehajanja med podskladi uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti od dobička iz kapitala), če so bile take unovčitve investicijskih kuponov namenjene izključno poravnavi stroškov, povezanih s prehajanjem zavezanca med podskladi krovnega sklada. • Davčni zavezanec rezident lahko po novem uveljavlja odbitek davka oziroma oprostitev davka po mednarodni pogodbi o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, ki obvezuje Slovenijo, tudi v pritožbi zoper odločbo o odmeri dohodnine od dohodka iz kapitala ali dohodka iz oddajanja premoženja v najem (328. in 329. člen). Na podlagi 339. člena morajo davčnemu organu podatke, ki se nanašajo na pridobitve, odsvojitve, vključno z unovčitvami, vrednostnih papirjev in deležev v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja ter investicijskih kuponov, po posameznih vrstah poslov, in na uveljavljanje stroškov ter identifikacijo zavezanca za davek in zavezanca za dajanje podatkov, dostaviti: • pravne osebe, ki so v skladu z zakonom o obdavčenju rezidenti Republike Slovenije ali nerezidenti Republike Slovenije s podružnico v Republiki Sloveniji, ki so opravljale prenose imetništva vrednostnih papirjev in investicijskih kuponov; • notarji, kadar je za odsvojitev deleža potrebna pogodba, ki je izdelana v obliki notarskega zapisa; • gospodarske družbe, zadruge in druge oblike organiziranja, katerih vrednostni papirji oziroma deleži so se prenašali, kadar se prenosi imetništva niso opravljali prek oseb iz prve alineje in če za odsvojitev deleža ni potrebna pogodba, ki je izdelana v obliki notarskega zapisa.

g) Druge spremembe Delno so se spremenile tudi določbe Zakona o davčnem postopku, ki se nanašajo na davčne prekrške.

STROKOVNA MNENJA IR

Mnenja Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

Poslovni prostor v knjigah Samostojni podjetnik je kupil poslovni prostor kot fizična oseba. Ali je z vidika obdavčitve (zlasti ob koncu opravljanja dejavnosti) bolj smiselno vnesti nepremičnino v poslovne knjige kot stvarni vložek ali pa zadostuje, če sprejme sklep, da prostor uporablja v poslovne namene in da prejema vse račune za vzdrževanje (vzdrževanje, elektrika, voda, telefon) na podjetje samostojnega podjetnika?

Mnenje (Samostojni) podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja (3. člen ZGD-1). Prav tako je zakonsko določeno, da podjetnik odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoženjem (7. člen ZGD-1). Iz tega pa izhaja, da je podjetnik kot fizična oseba neločljivo povezan s svojim podjetjem, ki je vpisano v Poslovnem registru RS. Vnos premoženja (v tem primeru nepremičnine) v podjetje podjetnika se šteje za prihodek na način, kot je določeno v računovodskih standardih za brezplačno pridobljena sredstva (50. člen ZDoh-2), pri čemer so transakcije oziroma prenosi sredstev med gospodinjstvom podjetnika in njegovim podjetjem obravnavane kot transakcije med povezanima osebama, zato velja sistem tržnih cen. Izjema velja le za stvarno premoženje, preneseno iz gospodinjstva v podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti ali po začetku opravljanja dejavnosti, če je bilo to stvarno premoženje pridobljeno oziroma zgrajeno pred začetkom opravljanja dejavnosti. To z vidika računovodstva oziroma knjigovodstva pomeni, da se vrednost vnesenega premoženja evidentira kot povečanje vrednosti sredstev in povečanje dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev (protiknjižba). Obračunavanje amortizacije (izjema so zemljišča) knjigovodsko evidentiramo kot stroške amortizacije in popravek vrednosti sredstva, sočasno pa se za enak znesek zmanjšujejo dolgoročne pasivne časovne razmejitve, katerih protiknjižba so prihodki. Načeloma je strošek amortizacije tudi davčno priznan odhodek, evidentirani prihodki od dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev pa so davčno priznani prihodki, s čimer se učinek na davčno osnovo izniči. Prenos stvarnega premoženja iz gospodinjstva v podjetje podjetnika je torej mogoč in dovoljen, žal pa nima posebnega učinka na davčno osnovo. Smiseln je zlasti takrat, ko podjetnik sredstva, ki niso evidentirana v poslovnih knjigah, vzdržuje in obnavlja. Poleg davčnih posledic ob vnosu stvarnega premoženja se davčne posledice pojavijo tudi ob koncu opravljanja dejavnosti oziroma zaprtju podjetja podjetnika. V 51. členu ZDoh-2 je določeno, da se razlika med tržno vrednostjo sredstev in knjigovodsko vrednostjo

sredstev, ki se prenašajo v gospodinjstvo, izkaže kot prevrednotovalni poslovni prihodki oziroma odhodki. Gre za ›skrito rezervo‹, ki predstavlja potencialni kapitalski dobiček podjetnika kot fizične osebe, ki v gospodinjstvo prenaša sredstva.1 Neločljivost nosilca dejavnosti od podjetja podjetnika se kaže tudi v primeru najemne pogodbe pri podjetniku. Slednji namreč ne more sklepati najemne pogodbe med podjetjem podjetnika in podjetnikom kot fizično osebo, saj njegovo podjetje nima pravne subjektivitete, ampak gre dejansko za dva neločljiva subjekta. Kljub temu pa je podjetniku omogočeno, da dejavnost opravlja v poslovnih prostorih, ki so v sferi fizične osebe (zunaj s. p.), vendar ta uporaba ni formalizirana za najemno pogodbo. Tovrstne situacije predvideva tudi SRS 30, ki omogoča podjetju podjetnika, da lahko sestavi knjigovodsko listino za knjiženje stroškov posebej za podjetje in posebej za gospodinjstvo (kurjave, elektrike, vode, telefona ipd.) in tako del stroškov, ki nastanejo v poslovnem prostoru, ki je sicer last podjetnika kot fizične osebe in ni vnesena v dejavnost (register osnovnih sredstev), uveljavlja kot poslovno potrebne stroške. Na podlagi 12. člena ZDDPO-2 pa se za ugotavljanje dobička priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida, iz česar izhaja, da se stroški oziroma odhodki v tistem delu, ki se nanaša na podjetje in je pogoj za opravljanje dejavnosti, priznajo kot davčno priznani. Z drugimi besedami, uveljavljanje odhodkov od tekočih (ne investicijskih) odhodkov (elektrika, ogrevanje, telefon ipd.) za nepremičnino, ki je v lasti fizične osebe, ki opravlja dejavnost, je možno in gre tudi za davčno priznan odhodek. Vse zapisano pa bi veljalo upoštevati v primerih, ko se nepremičnina uporablja tako za zasebno rabo (gospodinjstvo) kot sočasno poslovno uporabo. Uveljavljanje celotnih stroškov tekočega vzdrževanja za nepremičnino, ki se uporablja le za poslovne namene, in ni evidentirana v poslovnih knjigah, pa ni v duhu SRS 30, zato zastopamo stališče, da slednji ne morejo biti tudi davčno priznani.

1 Izjema iz 51. člena ZDoh-2 so: • prenosi nepremičnin in opreme iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo, ki jih je zavezanec prenesel iz gospodinjstva v svoje podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti; • prenos nepremičnin in opreme iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo, ki jih je zavezanec prenesel iz gospodinjstva v svoje podjetje po začetku opravljanja dejavnosti, če so bile te nepremičnine in oprema zgrajene oziroma pridobljene pred začetkom opravljanja dejavnosti; • prenos nepremičnin, ki so bile pridobljene v podjetje pred 1. 1. 2005, pod pogojem, da ne gre za nepremičnine iz prve alineje ali za nepremičnine, ki se s prenehanjem dejavnosti prenašajo na drug subjekt (preoblikovanje); • ko se podjetje podjetnika (samostojni) preoblikuje v družbo v skladu z določbami ZGD-1.

UNIKUM | FEBRUAR 2016 | STROKOVNA MNENJA IR

Boljša odločitev je, da se nepremičnina vnese v poslovne knjige kot osnovno sredstvo (če je namenjena opravljanju dejavnosti) in se tako uveljavljajo stroški tekočega in morebitnega investicijskega vzdrževanja. V razmerah, ko so tržne cene zelo stabilne (ne naraščajo), bi morebitno prenehanje opravljanja dejavnosti ne povzročilo večjih davčnih posledic z vidika davka od dohodkov iz dejavnosti. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o gospodarskih družbah, Uradni list RS, št. 42/2006, 60/2006-popr., 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007ZTFI, 10/2008, 68/2008, 42/2009, 33/2011, 91/2011, 100/2011-Skl. US, 32/2012, 57/2012, 44/2013-Odl. US, 82/2013. • Zakon o dohodnini, Uradni list RS, št. 117/2006, 90/2007, 119/2007, 10/2008, 92/2008, 78/2008, 125/2008, 119/2008, 20/2009, 104/2009, 10/2010, 13/2010, 20/2010, 43/2010, 106/2010, 103/2010, 9/2011ZUKD-1, 105/2011, 9/2012-Odl. US, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 75/2012, 94/2012, 102/2012, 52/2013-Odl. US, 96/2013, 50/2014. • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Uradni list RS, št. 117/2006, 56/2008, 76/2008, 5/2009, 96/2009, 110/2009-ZDavP-2B, 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012, 94/2012, 81/2013, 50/2014.

Klavzula na računu za storitve, opravljene zavezancu v tretjo državo Za podjetje v Združenih arabskih emiratih opravljamo storitve programiranja za njihove stranke v ZAE. To pomeni, da naši zaposleni, ki so rezidenti Slovenije, delajo v podjetju iz Slovenije, ta pravna oseba pa opravlja storitve za podjetje v tujini (ZAE) in zunaj Evropske unije. Podjetju v ZAE pošiljamo fakturo enkrat mesečno, brez DDV. V ZAE nimajo DDV-ja in ga dejansko ne plačujejo, mi pa na fakturi navajamo klavzulo ›reverse charge‹. Je to pravilno?

Mnenje Kraj obdavčitve storitev zavezanec primarno določa po praviKraj obdavčitve storitev zavezanec primarno določa po pravilih, ki veljajo v državi, kjer ima sedež ali poslovno enoto, stalno ali običajno prebivališče zavezanec, ki je storitev opravil. Splošno pravilo 25. člena ZDDV-1 določa kot kraj obdavčitve državo, kjer ima sedež, stalno poslovno enoto, stalno ali običajno prebivališče prejemnik storitve, ki je davčni zavezanec. Na podlagi tega pravila se kraj obdavčitve prenese iz Slovenije, kadar je prejemnik storitve tujec. Kraj obdavčitve v tujini pomeni, da bodo način obdavčitve, višino davka pa tudi plačnika davka ipd. določala pravila države obdavčitve. Znotraj EU velja, da je takrat, kadar je v skladu s splošnim pravilom kraj obdavčitve v državi prejemnika, DDV dejansko dolžan v vseh primerih obračunati prejemnik storitve, ki je davčni zavezanec. Gre za sistem, ki je poenoten znotraj EU. V primeru storitev, za katere velja 25. člen ZDDV-1 (oziroma 44. člen Direktive o DDV), se na računu dejansko navede ›reverse charge‹, kar pomeni ›obrnjena davčna obveznost‹ oziroma ›DDV je dolžan obračunati prejemnik‹. Kadar je kupec davčni zavezanec in ima sedež ali poslovno enoto, stalno ali običajno prebivališče v tretji državi, prav tako

velja 25. člen ZDDV-1. Na njegovi podlagi se kraj obdavčitve prenese izven Slovenije in izven EU ter zato tudi izven območja veljavnosti Direktive, ki ureja sistem DDV v EU. V takem primeru je od države prejemnika odvisno, ali bo opravljena storitev obdavčena, po kakšni stopnji, kdo bo obračunal DDV ipd. Povsem možno je, da prometni davek morda celo ne bo plačan, če taka država kot kraj obdavčitve določa npr. državo sedeža dobavitelja. Kot pravilno ugotavljate, klavzula, ki določa prenos obveznosti obračuna DDV na kupca, v takih primerih ni pravilna, saj ni jasno, ali je kupec dejansko zavezan obračunati DDV. Pravilno bi torej bilo, da zavezanec iz Slovenije, kadar opravi storitev za prejemnika iz tretje države, ki je davčni zavezanec, na računu napiše: »DDV ni obračunan v skladu s 1. odstavkom 25. člena ZDDV-1«. S tem pojasni, zakaj na računu ni slovenskega DDV, in vsebinsko izpolni svojo obveznost v zvezi z vsebino računa po domačih pravilih. Na koncu opozarjamo še, da prenos kraja obdavčitve v tretjo državo pomeni, da bi moral dobavitelj preveriti, ali zanj na podlagi dejstva, da je kupec v tujini, tamkajšnja država določa kakršnekoli obveznosti glede obračuna tamkajšnjega davka. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006, spremembe: 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415, 86/2014. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 141/2006, spremembe: 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011, 102/2012, 54/2013, 85/2014.

Zapiranje terjatev do kupca Naš kupec iz Nemčije nam je naročil in po predračunu plačal blago. Po njegovih navodilih se blago pošlje njegovemu podjetju v Iran, prav tako tudi račun. Račun torej izdamo v Iran, zanima pa nas, ali je treba pripraviti še katere dokumente in kako račun zapirati s plačilom.

Mnenje Naročnik in plačnik blaga je bil vaš siceršnji poslovni partner iz Nemčije, blago pa ste po njegovem naročilu poslali v Iran (izvoz). Na računu, ki ga boste izdali, napišete, da je naročnik in plačnik blaga podjetje iz Nemčije, kupec pa podjetje iz Irana, ter klavzulo, da je račun že plačan. Menimo, da kot prodajalec izstavljeno fakturo knjižite kot zapiranje terjatev do kupca (v dobro konta 121) ter vzpostavite terjatev do plačnika (v breme konta 145). Prejeto plačilo ste že evidentirali med prejetimi avansi (v dobro konta 230), zato se šteje, da so terjatve iz prodajne pogodbe (izdanega računa) poravnane in so torej ugasnile, zato zaprete terjatev s prejetim predplačilom (v dobro konta 145 in v breme konta 230). Ker tehnika knjiženja ni predpisana in ker je terjatev isti dan (datum izdaje računa), ko je nastala, že tudi poravnana, bi jo lahko zapirali tudi neposredno (v dobro 121 in v breme 230), saj ni učinkov na bilanco stanja na katerikoli presečni dan.

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

2. Če bi delodajalec zaposlenemu izplačal večjo odpravnino, kot jo je dolžan po ZDR ali kot je dogovorjeno po pogodbi o zaposlitvi, ali je ta znesek obdavčen v delu, ki presega izračunani znesek po 108. členu ZDR?

Ker ste v vlogi upnika, menimo, da vam ni treba terjati sklenitve dodatnih pogodb, razmerje morata pogodbeno urediti le družbi iz Nemčije in Irana, saj je med njima nastalo obligacijsko razmerje (terjatev oziroma dolg). Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Uradni list RS, št. 118/2005, 10/2006-popr., 58/2006, 112/2006-popr., 112/2006-popr., 3/2007, 12/2008, 119/2008, 1/2010, 90/2010-popr., 80/2011, 2/2012, 64/2012. • Priporočeni enotni kontni načrt za gospodarske družbe, Slovenski inštitut za revizijo, 29. 8. 2012. • Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 97/2007-uradno prečiščeno besedilo.

Obdobje poročanja izvozne dobave Opravili smo izvoz blaga. Blago smo prodali 8. 12., carinska deklaracija je bila vložena 10. 12., potrditev 5. 1., potrdilo o prejemu blaga v Liechtenstein pa 15. 12. Zanima nas, v katerem obdobju moramo poročati opravljen izvoz.

Mnenje Izvoz blaga šteje za dobavo blaga, ki je opredeljena kot ›prenos pravice razpolaganja z opredmetenimi stvarmi, kot da bi bil prejemnik lastnik‹. Iz navedene definicije 6. člena ZDDV-1 izhaja, da je dobava opravljena, ko kupec pridobi pravico razpolaganja na blagu. Pravica razpolaganja praviloma preide s prenosom blaga v posest kupca ali njegovega pooblaščenca. Glede na vaše navedbe je bila transakcija opravljena v decembru, na dan, ko je kupec dejansko prevzel blago, zato bi jo bilo treba vključiti v decembrski DDV obračun. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006, spremembe: 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415, 86/2014. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 141/2006, spremembe: 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011, 102/2012, 54/2013, 85/2014, 95/2014.

Mnenje Delavec, kateremu se odpoveduje pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ima pravico do odpravnine, določene v 108. členu ZDR-1. Davčna obravnava izplačila odpravnine je določena v 9. točki 1. odstavka 44. člena ZDoh-2. Odpravnina, izplačana zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine, določene v 108. členu ZDR-1, vendar največ do višine 10 povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Če je odpravnina izplačana v višjem znesku, se od razlike obračuna in plača akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost. Osnova za plačilo prispevkov je skladno s 144. členom ZPIZ-2 namreč določena v višini zneska dohodka, od katerega se skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina. Za odpravnino, ki se davčno obravnava skladno z 9. točko 1. odstavka 44. člena ZDoh-2, pa se ne šteje odpravnina zaradi odpovedi vsake naslednje pogodbe o zaposlitvi pri istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba, in odpravnina, izplačana delojemalcu, ki je z delodajalcem povezana oseba. To pomeni, da se odpravnina, izplačana zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov, osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba, v celoti všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Povezana oseba po 3. odstavku 16. člena ZDoh-2 je družinski član ali katerakoli oseba, ki jo nadzira ali običajno nadzira zavezanec. Za družinskega člana se med drugim šteje tudi potomec zavezanca ali njegovega zakonca. Da oseba nadzira drugo osebo, se šteje, kadar ima lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25 odstotkov v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev v konkretni osebi. Za namene določitve nadzora se šteje, da ima določena oseba v lasti vse lastniške deleže, ki jih ima neposredno ali posredno v lasti katerakoli oseba, ki je povezana s to določeno osebo.

Zaposlenemu v d. o. o. bi radi izplačali odpravnino iz poslovnega razloga. Stoodstotni lastnik d. o. o. je oče zaposlenega.

V vašem primeru se sin, kateremu bi se izplačala odpravnina iz poslovnega razloga, šteje za povezano osebo. Odpravnina iz poslovnega razloga se v celoti (ne glede na višino, ki jo boste izplačali zaposlenemu/sinu) všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, prav tako se obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost od celotnega zneska.

1. Zanima nas, ali je zaposleni povezana oseba v smislu obdavčitve izplačila odpravnine po 108. členu ZDR-1 in v povezavi z 9. točko 44. člena ZDoh-2. Zaposleni, ki se mu bo izplačala odpravnina, ni poslovodna oseba. Ima 11 let dosežene delovne dobe pri tem delodajalcu in višina odpravnine ne presega izračuna po Uredbi (10-kratnik povprečne plače). Ali je to izplačilo obdavčeno?

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Uradni list RS, št. 21/2013, 78/2013-popr. • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 117/2006, 90/2007, 119/2007, 10/2008, 92/2008, 78/2008, 125/2008, 119/2008, 20/2009, 104/2009, 10/2010, 13/2010, 20/2010, 43/2010, 106/2010, 103/2010, 9/2011-ZUKD-1, 105/2011, 9/2012-Odl. US, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 75/2012, 94/2012, 102/2012, 52/2013-Odl. US, 96/2013, 108/2013, 29/2014-Odl. US.

Izplačilo odpravnine iz poslovnega razloga

UNIKUM | FEBRUAR 2016 | STROKOVNA MNENJA IR

• Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ2), Uradni list RS, št. 96/2012, 39/2013, 46/2013-ZIPRS1314-A, 63/2013-ZIUPTDSV, 99/2013-ZSVarPre-C, 101/2013-ZIPRS1415, 111/2013-ZMEPIZ-1, 44/2014. • Zakon o davku od dohodka pravnih oseb (ZDDPO-2), Uradni list RS, št. 117/2006, 90/2007, 76/2008, 56/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 110/2009-ZDavP-2B, 43/2010, 59/2011, 30/2012, 24/2012, 94/2012, 81/2013, 50/2014. • Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, Uradni list RS, št. 140/2006, 76/2008.

Stopnja DDV pri obnovi stanovanja Družba z omejeno odgovornostjo je lastnica starejšega stanovanja, ki ga je kupila od fizične osebe. Stanovanje prenavlja. Lastnik stanovanja ne odbija vstopnega DDV od storitev obnove, ker bo stanovanje uporabljal za namene opravljanja oproščenih transakcij (oddaja v najem fizični osebi). Doslej so za vse opravljene gradbene storitve od izvajalcev prejeli račune po 76.a členu zakona, z navedbo 9,5 odstotka obdavčitve, ker uporabna površina stanovanja ne presega 120 m2. Zdaj pa imajo izvajalca, ki vztraja, da v zakonu piše, da se v primeru, če je kupec pravna oseba, uporabi splošna stopnja 22 odstotkov. Kako pravilno davčno obravnavati tak račun?

Mnenje

Iz navedenega bi torej lahko izpeljali, da prejemnik, če je določen kot oseba, ki mora obračunati DDV, obračuna DDV po stopnji, ki je po njegovem mnenju pravilna, in za svojo odločitev sprejme odgovornost ter nosi posledice, kar pomeni, da lahko izbere drugo stopnjo DDV, kot jo je na računu navedel dobavitelj. Znesek DDV, ki ga kot informativnega na računu navede dobavitelj, ne šteje za vstopnega. Čeprav se strinjamo, da bi bilo prav, če dobavitelj in kupec soglašata glede stopnje in zneska DDV, v danem primeru nesoglasje za kupca ne bi smelo imeti negativnega učinka oziroma posledic. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006, spremembe: 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415, 86/2014. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 141/2006, spremembe: 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011, 102/2012, 54/2013, 85/2014, 95/2014.

Če vaše vprašanje pravilno razumemo, dobavitelj vztraja pri tem, da se za storitve, ki jih je opravil in ki štejejo med storitve gradnje, obnove oziroma popravil, plačuje 22-odstotni DDV, medtem ko vi menite, da se pri obnovi stanovanj, ki so del socialne politike, na storitve obračuna DDV po nižji stopnji. Strinjamo se, da je pravilna stopnja 9,5 odstotka, če se storitve uvrščajo med gradbene pod šifro dejavnosti F/Gradbeništvo in če je predmet obnove stanovanje, ki je del socialne politike. Za določanje stopnje sta pomembna vsebina opravljene storitve in vrsta nepremičnine, status lastnika objekta oziroma naročnika storitve pri tem ne igra vloge. Zakon v 76.a členu določa, da mora pri gradbenih delih, opravljenih v zvezi z nepremičninami, DDV plačati davčni zavezanec, kateremu se opravijo navedena dela, če je identificiran za DDV v Sloveniji. Gre za izjemo od splošnega pravila, da DDV obračuna dobavitelj. Kadar se uporabi 76.a člen in pride do prenosa obveznosti obračuna DDV na prejemnika, dobavitelj na računu izkaže stopnjo in znesek DDV, vendar ga ne obračuna, kupec pa mu ga ne plača. Menimo, da navedba stopnje DDV na računu kaže na subjektivno presojo dejanskega stanja in razumevanje zakonskih določb dobavitelja. Za kupca ta presoja ni zavezujoča, zato mora obračunati DDV v skladu z zakonom (kot ga razume in interpretira sam). Tako stališče je mogoče izpeljati iz dejstva, da lahko v primeru, ko DDV obračuna dobavitelj, prejemnik odbije DDV zgolj v znesku, ki je obračunan v skladu z zakonom, kar pomeni, da se prejemnik ne sme zanesti na presojo dobavitelja.

Pridobitev lastnega deleža Družba A, d. o. o., ima 60-odstotni lastniški delež v družbi B, d. o. o. Družba A proda 20 odstotkov svojega deleža družbi B, ki oblikuje lasten poslovni delež, kupnina pa bo plačana šele po petih letih, če bodo izpolnjeni določeni pogoji. Zanima nas knjiženje pri družbi A in knjiženje pri družbi B. Ali družba A mora prikazati prodajo deleža, saj vrednost prodaje ni zagotovljena? Če ne, kam naj se knjiži odplačna vrednost?

Mnenje Če je bila pogodba o odkupu lastnega deleža sklenjena, odkup izveden (v smislu prenosa deleža, lastni delež lahko družba B tudi odtuji, prenos bo vpisan v sodni register, le kupnina bo plačana kasneje, po določenem obdobju, a ni pomembno, ali enkratno ali po delih), se odkup evidentira v poslovnih knjigah kot vsak drug običajni odkup, le da se izkaže tudi dolg, ki še ni poravnan. To pomeni, da bo družba A izkazala odtujitev naložbe (zmanjšala konto 06, izkazala eventualni dobiček/izgubo iz odtujitve ter dolgoročno terjatev do družbe B), družba B pa bo izkazala pridobitev naložbe (v breme konta 929 in v dobro konta 97). Terjatev oziroma dolg bo poravnan, ko bo zapadel po pogodbi, četudi čez pet let. Do izplačila kupnine mora družba B formirati dovolj rezerv za lastne deleže. Če ne gre za klasično pogodbo o odkupu deleža, obravnavamo izvedene finančne inštrumente, ki se prav tako pripoznajo v poslovnih knjigah. Ob tem je treba natančneje preveriti, za kakšno pogodbo oziroma posel gre, in jo nato skladno s pravili računovodskih standardov izkazati v knjigah. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Uradni list RS, št. 118/2005, 10/2006-popr., 58/2006, 112/2006-popr., 112/2006-popr., 3/2007, 12/2008, 119/2008, 1/2010, 90/2010-popr., 80/2011, 2/2012, 64/2012. • Priporočeni enotni kontni načrt za gospodarske družbe, Slovenski inštitut za revizijo, 29. 8. 2012.

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

Odbitek tujega davka od prejetih deležev v dobičku Družba je sprejela sklep o izplačilu dobička, kar je bilo v računovodskih evidencah (na kontih glavne knjige) evidentirano kot 1520/77. Neto nakazilo dobička je bilo evidentirano na kontih 1100/1520. V Srbiji je bil ob izplačilu dobička obračunan, odtegnjen in plačan 5-odstotni davčni odtegljaj (v skladu z 10. členom Konvencije med Srbijo in Slovenijo), kar je bilo evidentirano kot 8150/1520. Za vsako nakazilo (plačan davčni odtegljaj v Srbiji) družba razpolaga z ustreznim potrdilom srbske davčne uprave o plačanem davčnem odtegljaju. Zanima vas, kako se opisani dogodek pravilno evidentira v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb in izkazu poslovnega izida.

Mnenje Kot navajate, se v prihodke evidentira bruto znesek deleža v dobičku (torej znesek, ki vam pripada glede na sklep uprave o izplačilu dobička). Ta znesek se vnese v postavko 1 davčnega obračuna (vključen skupaj z drugimi računovodskimi prihodki). V letu, ko je delež v dobičku tudi prejet na TRR, se lahko isti znesek, ki je vključen v postavki 1, izvzame iz davčnih prihodkov v postavki 2.5 (izvzameta se torej oba zneska skupaj: neto nakazilo in 5-odstotni davčni odtegljaj). Pod postavko 12.3 se poveča davčna osnova za 5 odstotkov izvzetega zneska (bruto zneska, torej zneska, ki je izvzet v postavki 2.5).

Odbitek tujega davka se v postavki 18 lahko uveljavlja le za dohodke, ki so vključeni v davčno osnovo zavezanca. To velja za vse dohodke, prejete iz tujine (vključno z dobičkom podružnice), razen dividend in deležev v dobičku. Ker so torej dividende (oziroma deleži v dobičku) iz davčne osnove zavezanca izvzeti, je tuji davek plačan na tovrstne dohodke v tujini, za vedno izgubljen. Računovodsko gledano se evidentira med odhodke za davek (v skupino 81, kot navajate tudi sami). Ker se torej davčni odtegljaj v tem primeru evidentira izven izkaza poslovnega izida, tudi ne znižuje davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO). Razlika v bruto in neto znesku prejete dividende se lahko pojavi le pri dividendah, prejetih iz tujine, če je bil v tujini na viru odtegnjen davčni odtegljaj (in praviloma je). V takem primeru se znesek davčnega odtegljaja (npr. 5, lahko tudi 10 ali celo 15 odstotkov) evidentira na kontu 81, saj ga davčni zavezanec ne more upoštevati kot odbitek tujega davka. Ta znesek torej znižuje znesek neto dobička (tako v izkazu poslovnega izida kot tudi v bilanci stanja). Obravnava se namreč na enak način kot plačane akontacije DDPO (ki znižujejo zgolj neto dobiček). Znesek neto dobička mora biti seveda enak v izkazu poslovnega izida in v bilanci stanja. V izkazu poslovnega izida se namreč davčnega odtegljaja evidentira pod postavko ›davek iz dobička‹. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Uradni list RS, št. 117/2006, spremembe: 56/2008, 76/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012, 94/2012, 81/2013, 50/2014.

Potrebujete nasvet ali strokovno mnenje? Nudimo vam celovito obravnavo računovodske, davčne, kadrovske in pravne problematike za področje Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije.

ROKOVNIK

POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

Da ne pozabim:

10. marec

PRAVNE OSEBE:

FIZIČNE OSEBE (s.p.):

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb februar 2016

Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti februar 2016

EURIBOR

na dan 18. 1. 2016

na dan 18. 2. 2016

3-mesečni

-0,142

-0,187

6-mesečni

0,054

0,120

12-mesečni

0,049

0,012

ETN - poročanje o prodajah in najemih, sklenjenih v preteklem mesecu 15. marec

Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

Intrastat poročilo 18. marec

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

20. marec

Rekapitulacijsko poročilo 02/2016 in hkrati DDV-O 02/2016 Banka Slovenije - poročilo: BST, KRD, DVP, SN-T

24. marec

AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

31. marec

FURS - obračun in plačilo DDV 02/2016 Poročilo o dobavah (76.a člen) 02/2016 Predložitev obračuna in plačilo davka na finančne storitve Banka Slovenije-SKV AJPES - Letno poročilo za gospodarske družbe in društva FURS – Obračun davka od dohodkov pravnih oseb

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (18. 2. 2016)

Plačila v gotovini 420 EUR

Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2*

AJPES - Letno poročilo za samostojne podjetnike FURS – Davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti

Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga in storitev v RS po ZPPDFT**

Variabilni del priznane obrestne mere

5.000 EUR

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

Feb. 2016

EUR

USD

JPY

GBP

CHF

Do vključno 1 meseca

-0,23200 %

0,42700 %

0,02314 %

0,51069 %

-0,78900 %

Do vključno 3 mesecev

-0,16200 %

0,61860 %

0,03986 %

0,58938 %

-0,75600 %

Do vključno 6 mesecev

-0,09400 %

0,86500 %

0,04571 %

0,73250 %

-0,69240 %

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

12 mesecev

0,01000 %

1,14025 %

0,12257 %

0,99525 %

-0,61980 %

Obdobje od 1. 1. 2016—30. 6. 2016

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/ davki_in_carine/obrestne_mere_za_obresti_na_posojila_med_povezanimi_osebami/ (18. 2. 2016)

Vrsta izplačila za

8,05 %

Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. Uradni list RS št. 1/2016, 8. 1. 2016)

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

Februar 2016

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 92/2013, 16/2014, 59/2014, 28/2015)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR. V primeru, da delavec dela 11 ur ali več na dan - 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro nad 8 ur.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70 % cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javni prevoz - do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15 %; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10 %.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15 %; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10 %.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

v skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Nadomestilo za ločeno življenje se lahko določi v pogodbi o zaposlitvi delavca pod pogoji in v znesku, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, kot to določa vsakokratni podzakonski predpis.

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 30% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 481,49 EUR* Za 20 let delovne dobe: v višini 50% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 802,49 EUR* Za 30 let delovne dobe: v višini 70% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 1.123,48 EUR*

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povp. mes. plač v RS za pretekle tri mesece 3.209,95** oz. v višini dveh povp. mes. plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

798,64 EUR za leto 2016; Najvišji znesek brez prispevkov 1.116,45 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- v primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece - 1.604,97 EUR**; - v primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 802,49 EUR** - Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.604,97 EUR**) - Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece (1.604,97 EUR**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si/).

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

NE SPREGLEJTE

Ne spreglejte

pomembnejših novosti, objavljenih v Uradnem listu, za računovodstvo, davke in finance v gospodarstvu:

Številka Uradnega lista

Vsebina

Kratek povzetek in opombe

3/2016

Ni objav iz davčno-računovodskega področja – za gospodarstvo.

Nova pravila za urejanje carinskih formalnosti.

4/2016

163. Ugotovitveni sklep o višini regresa za prehrano med delom

Za zaposlene v zdravstveni negi, zdravnike, zobozdravnike… po navedenih kolektivnih pogodbah je 3,62 EUR dnevno.

4/2016

177. Aneks h Kolektivni pogodbi za cestni potniški promet Slovenije za leto 2014

4/2016

178. Aneks k tarifni prilogi h Kolektivni pogodbi za dejavnosti pridobivanja in predelave nekovinskih rudnin Slovenije

4/2016

179. Razlage Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (KPZZ), sprejete na seji 31. seji novembra 2015

Velja od 1.1.2016.

5/2016

204. Poročilo o gibanju plač za november 2015

Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za november 2015 je znašala 1.679,41 EUR, neto pa 1.082,34 EUR. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje september–november 2015 je znašala 1.583,80 EUR.

5/2016

205. Kolektivna pogodba za dejavnost zasebnega varovanja

Velja že pri izplačilu plač za 1/2016.

6/2016

215. Znesek minimalne plače

Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom, opravljeno od 1. januarja 2016 dalje, je 790,73 EUR.

6/2016

217. Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, december 2015

7/2016

Ni objav iz davčno-računovodskega področja.

8/2016

Ni objav iz davčno-računovodskega področja.

Koeficient rasti cen življenjskih potrebščin od začetka leta do decembra 2015 je bil –0,005. (uporabimo za razkritje po SRS 8)

Novičke s portala IR Celotna vsebina novic je na voljo na www.iracunovodstvo.eu 01. 02. 2016 Ohranjanje osnovnega kapitala v d.o.o. Lani julija sprejeta novela ZGD-1I je med drugim pomembno spremenila tudi določbo glede premoženja družbe in dajanja posojil določenim povezanim osebam v družbah z omejeno odgovornostjo: 495. člen ZGD-1 (ohranjanje osnovnega kapitala) (1) Premoženje, ki je potrebno za ohranitev osnovnega kapitala in vezanih rezerv, se družbenikom ne sme izplačati. V premoženje, ki je potrebno za ohranitev najnižjega zneska osnovnega kapitala (7.500 EUR), se ne štejejo posojila družbe družbeniku ali poslovodji ali njegovemu družinskemu članu, ali pravni osebi, v kateri ima družbenik ali poslovodja ali njegov družinski član ali vsi skupaj najmanj desetino upravljavskih pravic. Pravni posel, ki ni sklenjen v skladu s prejšnjim stavkom, je ničen.

Navedeno pomeni, da mora vsaka d.o.o. zagotoviti najmanj 7.500 EUR sredstev (t.j. premoženja v denarju, zalogah, terjatvah do tretjih oseb, opremi ali drugem premoženju), v ta znesek pa ne spadajo posojila dana določenim povezanim osebam. Družbe morajo svoje dejansko stanje uskladiti z zgornjo določbo najkasneje do 8. 8. 2016. Če družbe neustreznega stanja ne bodo odpravile do 8. 8. 2016, lahko pride do: • izbrisa družbe iz registra po uradni dolžnosti (če se osnovni kapital zniža pod zakonsko določen znesek), oziroma • zreka globe družbi (globa je odvisna od velikosti družbe) in njeni odgovorni osebi (od 500 do 4.000 EUR).

29. 01. 2016 V pripravi nov Zakon o računovodstvu Od danes je v javni obravnavi je Zakon o računovodstvu, ki ureja računovodenja javnega sektorja in zasebnega sektorja s področja negospodarstva. Rok za pripombe je 29.2.2016. Priprava novega ZR poteka sočasno s pripravo novega Zakona o javnih financah. Poleg določb zakona bi se naj uporabljali tudi SRS (kot doslej) in pravila skrbnega računovodenja (PSR), ki jih pripravlja Slovenski inštitut za revizijo. Med cilji, ki jih zasleduje zakon, je vlada zapisala: v čim večji meri uskladitev z določbami SRS, predvsem pri vrednotenju posameznih ekonomskih kategorij, ...

www.iracunovodstvo.eu

IZOBRAŽEVANJA IR marec 2016 SEMINARJI IR 2. marec Društva in davčna bilanca (Vesna Bartolj Maver)

4. marec Transakcije z nepremičninami in obračun DDV (mag. Tamara Prezelj)

4. marec Samostojni podjetnik – od A do Ž (predavanje v Celju)

KRATKI SEMINARJI IR

(Vesna Bartolj Maver)

7. marec Osnove verižnih poslov

8. marec Računovodstvo in davki pri samostojnih podjetnikih (Vesna Bartolj Maver)

9. marec Posebni primeri obračunavanja DDV

(mag. Tamara Prezelj)

10. marec Pasti poslovanja z s.p.-ji (Nina Orehek Ručigaj)

11. marec Novosti SRS in ZGD-1 s ponazoritvami knjiženj

16. marec Omejitve pri gotovinskih izdatkih in prejemkih ter pravila blagajniškega poslovanja (evidentiranje, izdajanje računov)

(Kristinka Vukovič)

18. marec Konsolidacija – preprosto, razumljivo in praktično

17. marec Kako izterjati dolžnike?

(Vesna Bartolj Maver)

23. marec Obdavčitev izplačil po pogodbah o poslovodenju in prokuri, vključno z novostmi v letu 2016

(mag. Tamara Prezelj)

18. marec DDV pri poslovanju s tujino (predavanje v Celju) (mag. Tamara Prezelj)

(Nina Orehek Ručigaj)

22. marec Vse, kar morate vedeti o potnih stroških v zasebnem in javnem sektorju

(Maja Dolinar Dubokovič)

(Nina Orehek Ručigaj)

24. marec Pomladna delavnica delovnega prava

ŠOLE IN DELAVNICE IR 8., 11. in 14. marec Šola o DDV - osnove (mag. Tamara Prezelj)

www.iracunovodstvo.eu

02 | 2016

PRILOGA PLUS

KNJIGARNA IR

IZID 5. 5. 2016

Priročnik za knjiženje poslovnih dogodkov družb in zasebnikov po sistemu dvostavnega knjigovodstva

5. 5. 2016 bo izšla posodobljena izdaja

Priročnika za knjiženje poslovnih dogodkov družb in zasebnikov po sistemu dvostavnega knjigovodstva AVTORICI: MARIJA RAVNIK IN KRISTINKA VUKOVIČ

Priročnik temelji na SRS 2016 in predpisanem kontnem okviru!

POSODOBLJENA IZDAJA Marija Ravnik Kristinka Vukovič

Naročite jo v prednaročniški akciji in si zagotovite BREZPLAČNO udeležbo na kratkem seminarju Novosti SRS s ponazoritvami knjiženj!

PREDNAROČNIŠKA AKCIJA! Vsem, ki boste prenovljeni priročnik naročili in plačali do vključno 3. 5. 2016 bomo omogočili BREZPLAČNO udeležbo na kratkem seminarju Novosti SRS s ponazoritvami knjiženj, ki bo potekal 6.5. ob 14.uri na IR.

Cena priročnika = 62,00 € + DDV Imetniki prejšnjih izdaj (tudi udeleženci Šole dvostavnega knjigovodstva-osnove in poglobljeno) lahko posodobljeno izdajo Priročnika naročijo s 40 % popustom! Pohitite torej v našo Knjigarno na www.iracunovodstvo.eu in čim prej osvežite svojo zbirko strokovne literature! Za dodatne informacije smo na voljo na 01/360 20 08 in na info@iracunovodstvo.eu

UNIKUM | FEBRUAR 2016 | PRILOGA PLUS | KNJIGARNA IR

O posodobljenem Priročniku: V dobi eDokumentov in eRačunovodstva je pred nami nova izdaja receptov za knjiženje. Upogljiva majhna knjižica iz papirja, ki šelesti. Kjer si lahko tudi kaj označimo, pribeležimo. Ob kateri si zapomnimo, da smo o tem in onem že brali nekje na levi strani spodaj… kot v dobrih starih časih, ko smo recepte prebirali iz babičine kuharske knjige, le da imamo tokrat v rokah recepte za pravilno knjiženje po sistemu dvostavnega knjigovodstva, na podlagi SRS 2016 in v skladu s predpisanim kontnim okvirom.

Priročnik je namenjen vsem: tistim, ki z računovodstvom po sistemu dvostavnega knjigovodstva šele začenjajo in torej iščejo rešitev, kot tudi tistim, ki so že izkušeni v tem poslu, pa bi radi preverili knjiženje kakega zahtevnejšega poslovnega dogodka, če so ga umestili na prave konte. Namenjen je vsem, ki želijo poleg recepta tudi vizualno predstavo, kako nek poslovni dogodek vpliva na konte in s tem računovodske izkaze. Zgledi knjiženja so namreč predstavljeni na dobrih starih T kontih, tako kot smo se učili v šoli ali kot so nas uvajali v izkušene računovodkinje in računovodje, in daje jasno predstavo, kako jih knjigovodsko obravnavati. Zgledi so hkrati zapisani še v obliki temeljnice, to je dnevnika knjiženja, kot bo prikaz na računalniškem zaslonu. Zato je to priročnik za vse računovodje, ne glede na to, kako knjižijo – s sodobno tehniko ali brez nje. Ponuja namreč razumevanje, kako se mora nek poslovni dogodek ali knjigovodska listina odraziti v knjigovodstvu, posledično seveda v bilanci stanja

in v izkazu poslovnega izida. Ponuja pregled nad celoto, nad vplivi poslovnih dogodkov, daje nam tisti »big picture«, ki smo ga v eDobi nemalokrat izgubili. Priročnik je zasnovan na SRS 2016, kar pomeni, da v veliki meri velja tudi za tiste, ki knjižijo na podlagi MSRP, hkrati je dober priročnik tudi za tiste, ki vodijo knjige na podlagi SRS za druge organizacije (npr. društva, zasebne zavode, fundacije). Priročnik sta spisali avtorici z dolgoletnimi izkušnjami v računovodstvu, zato vsebuje primere, ki se pogosto pojavljajo v praksi. Primeri so opisani kolikor je le mogoče razumljivo, brez dolgih razlag in suhoparnih citatov iz računovodskih standardov, ki so podlaga za prikazane rešitve. Ne povsod, le pri zahtevnejših primerih so pridani tudi namigi, v kateri točki predpisa je razlog za prikazano knjiženje. Verjamemo, da je to priročnik, ki ga ne boste arhivirali, temveč uporabljali - ker je to priročnik, ki ga enostavno morate imeti!

O avtoricah: Kristinka Vukovič - računovodska in davčna svetovalka ter mentorica računovodjem v računovodski hiši Unija, kjer skrbi za strokovne standarde računovodske hiše Unija, prenaša znanje na svoje sodelavce, sodeluje pri svetovanju strankam servisa kot tudi zunanjim naročnikom. Prav tako piše strokovne prispevke, predava ter uspešno povezuje gospodarsko, davčno in računovodsko teorijo s prakso.

Marija Ravnik - strokovnjakinja s področja računovodstva in v širši strokovni in računovodski javnosti znana in cenjena kot ena izmed redkih predavateljic, ki zna enkratno povezovati teorijo in prakso. V času svoje samostojne poklicne kariere je sodelovala tudi pri ustanovitvi Sekcije računovodskih servisov (kasneje razširjena na Združenje računovodskih servisov) pri GZS, kjer je od samega začetka članica upravnega odbora ZRS.

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

Z novimi SRS 2016 smo posodobili tudi

Osnutek pravilnika o računovodstvu za gospodarsko družbo Slovenski računovodski standardi določajo strokovna pravila računovodenja ter dopolnjujejo ali podrobneje opredeljujejo zakonske določbe (npr. zakona o gospodarskih družbah, zakona o društvih in drugih). Računovodski standardi so pravila stroke, ponekod jasno enoznačno določena in od njih ni odstopanj, na veliko področjih pa dajejo podjetjem možnost izbire, da svojo računovodsko politiko in usmeritve izberejo in določijo sama, pač glede na njihove značilnosti, potrebe, pogoje poslovanja, velikost in drugo, kar jih postavlja v posebni položaj ali vpliva na to, da so njihovi računovodski izkazi resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida. Tako se pojem »pomemben« razlikuje od podjetja do podjetja, amortizacija se lahko obračunava časovno ali funkcionalno, nepremičnine vrednotijo po različnih modelih in tako dalje, zato je treba takšne odločitve o izbranih računovodskih usmeritvah zapisati v obliki internega akta. Kot pripomoček za Vaš interni akt o računovodstvu smo pripravili predlogo pravilnika v wordovi obliki, tako da jo lahko uporabite pri pisanju, jo dopolnjujete, krajšate in spreminjate glede na vaše potrebe, istočasno pa vam služi kot vodilo, kaj vse bi naj v računovodstvu uredili z internimi pravili. Z nekaj spremembami in dopolnitvami ga je možno uporabiti tudi za druge organizacijske oblike (npr. društva, zadruge in podobno). Osnutek pravilnika je usklajen s SRS 2016!

Cena osnutka = 50,00 € + DDV Naročite ga lahko v Knjigarni na www.iracunovodstvo.eu.

www.iracunovodstvo.eu

Za dodatne informacije smo na voljo na 01/360 20 08 in na info@iracunovodstvo.eu

UNIKUM | FEBRUAR 2016 | PRILOGA PLUS | KNJIGARNA IR

V naši Knjigarni so vam na voljo še druga aktualna strokovna gradiva! Vzorci klavzul za opravljene storitve tujim osebam Da bi izdali pravilen račun in zakonito obračunali DDV od opravljenih storitev, morate kot davčni zavezanec poznati pravila za izdajanje računov in pravila za določanje kraja obdavčitve, ki se razlikujejo glede na vrsto storitve in status prejemnika. Da se boste lažje odločili, katero klavzulo izbrati v določeni situaciji, smo za vas pripravili e-gradivo, ki v obliki preglednice služi kot pripomoček za določanje kraja opravljanja storitev v primerih, ko so le-te obdavčene po splošnem pravilu in po posebnih pravilih. V preglednici je navedeno tudi, po pravilih katere države se izdajajo računi in kako se transakcije poroča v domačih evidencah, dodali pa smo tudi nekatere druge koristne napotke in opozorila.

Cena e-gradiva = 29,90 € + DDV

DDV evidence V tem gradivu boste dobili informacije o tem, kako se v DDV evidencah in DDV-O vpisujejo izbrani poslovni dogodki. Poleg tega so na mnogih mestih vključeni tudi komentarji rešitev, zato da bralec dobi pojasnilo za rešitev, s ciljem, da postaja samostojen pri obvladovanju teh poslovnih dogodkov z vidika DDV. Gradivo je tako dobrodošel pripomoček za učenje oz. razumevanje izbranih DDV dogodkov, saj boste v njem našli primer vpisovanja prejema storitve od tujega davčnega zavezanca v DDV evidence, kot še za nekatere druge: za pridobitev blaga, za opravljeno storitev za davčnega zavezanca s sedežem iz EU, za opravljeno storitev davčnemu zavezancu izven EU, primer za dobavo blaga in še nekatere druge. V zadnjem delu gradiva so zbrana tudi tri vprašanja (s podvprašanji) in pripravljeni odgovori na temo DDV.

Cena e-gradiva = 22,90 € + DDV

Omejitve pri gotovinskih izdatkih in prejemkih ter pravila blagajniškega poslovanja (evidentiranje, izdajanje računov) V e-gradivu boste našli: • katere predpise v zvezi z blagajniškim poslovanjem moram poznati in kaj določajo • ali in kdaj moramo polagati na plačilni račun gotovino, prejeto v blagajno • kaj smemo plačevati z gotovino • koliko gotovine smemo prejeti od kupca in kaj z njo • kako vodimo blagajniško knjigo • ali res moramo sestavljati blagajniški prejemek in blagajniški izdatek ter ali si evidentiranje poslovanja z gotovino lahko poenostavimo • kaj določajo predpisi o elektronskih in ročnih blagajnah • kaj določajo davčni predpisi o transakcijskih računih

Cena e-gradiva = 24,90 € + DDV