e-Bilten Unikum mar.14 by Aleksandra L.

www.iracunovodstvo.eu

BILTEN

6,57 EUR / MAREC 2014 _ 3

OBRAČUN DDV OD NAJEMNIN ALI IZJAVE PO 45. ČLENU ZDDV-1 Pri najemu nepremičnin, dobavah starih objektov in dobavah zemljišč, ki niso stavbna zemljišča, imajo davčni zavezanci po 45. členu ZDDV-1 možnost, da se s svojim kupcem ali najemnikom dogovorijo, da bo od teh transakcij obračunan DDV. Izjavo o tem morata predložiti oba, dobavitelj/ najemodajalec in kupec/najemnik. Kdaj je smotrno podati izjavo in kako vedeti, ali je tudi druga pogodbena stranka vložila izjavo pravočasno, kdaj je potrebno izjavo obnoviti in na druge dileme odgovarjamo v temi meseca. Več o tokratni temi meseca na straneh 3, 4 in 5.

VSEBINA 3-5

Tema meseca Obračun DDv od najemnin ali izjave po 45. členu zddv-1

ALI STE VEDELI?

5 PREJEM GOTOVINE PRI PRODAJI LE ŠE DO 5000 EVROV

RAČUNOVODSTVO Osnovna sredstva in 500 eurov

KADRI IN DELO

7-8 Nov obrazec M12 9-10 Letni dopoust

11-12

PRAVO Podružnice tujega podjetja

12 Pravice delavca iz dopolnilnega dela po ZDR-1

13-17 Mnenja IR

UVODNIK _ Kristinka Vukovič

POMEMBNE MALENKOSTI O tem, po kateri vrednosti morajo biti v bilanci stanja izkazana sredstva in dolgovi, imamo zapisana dokaj jasna pravila bodisi v zakonih in pravilnikih bodisi v standardih. Prav tako o tem, kdaj smemo pripoznati prihodke ali odhodke. Zdi pa se mi, da so preostala računovodska znanja podobna mojstrstvu drugih poklicev – nekaj se jih naučimo v šoli, prav zares pa šele s prakso, torej izročilom iz roda v rod. Tak primer je obračunavanje amortizacije, kjer pravila o začetku in koncu obračunavanja z izročilom prenašamo na sodelavce; ali pa stran knjiženja v knjigovodstvu: tudi to ni eksaktno predpisano, a računovodski mojstri vemo, da knjiženje na debet pomeni eno, na kredit pa nekaj drugega. Če se vašim sodelavcem iz prodaje, nabave in drugih področij zdijo ta pravila nepomembne malenkosti, pa niso več nepomembne, ko trčijo ob davke. Eno od pomembnih področij je tudi obdavčitev nepremičnin, saj gre pri teh transakcijah praviloma za majhne napake v postopkih ali obračunavanju, a s tem za velike učinke v plačilu davka. To področje je tudi eno tistih, kjer je sodelovanje nabave ali prodaje z računovodstvom zelo pomembno. Pravila o podajanju izjave po 45. členu Zakona o davku na dodano vrednost so jasna: izjava o izbiri obdavčitve mora biti podana pred opravljenim prometom. Zato je ključno, da računovodstvo prejme podatke o nameravani kupčiji prej, preden je sklenjena, drugače ima to lahko občutne davčne posledice. Čeprav to pravilo ni novo, še vedno povzroča sive lase, zato v tokratnem Unikumu pišemo o tem, na kaj je treba paziti pri transakcijah z nepremičninami. Svoje branje tokrat le odstopite tudi svojim kolegom! Prijeten pomladni pozdrav Vam pošiljam, Vaša Kristinka Vukovič

UNIKUM, letnik 8 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 E: info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu Odgovorna urednica: Nina Selan Slapar, nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.istockphoto.com, v kolikor ni drugače označeno. Oblikovanje in priprava za tisk: Barbara Šušteršič Tisk: Birografika Bori d.o.o. Posamezna številka stane: 6,57 EUR. Letna naročnina na tiskano verzijo znaša: 52 EUR + 9,5% DDV Letna naročnina na spletno verzijo znaša: 20 EUR + 22% DDV Naročnina velja do pisnega preklica. V povprečju natisnemo 600 izvodov. Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan. ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

www.iracunovodstvo.eu

TEMA MESECA _ mag. Tanja Urbanija

ri nekaterih vrstah transakcij, ki so oproščene plačila DDV, imajo davčni zavezanci po 45. členu ZDDV-1 možnost, da se s svojim kupcem ali najemnikom dogovorijo, da bo od te transakcije obračunan DDV. Transakcije, pri katerih imajo davčni zavezanci možnost izbire, so: • najem oziroma zakup nepremičnin, • dobava ›starih‹ objektov ali delov objektov in zemljišč, na katerih so objekti postavljeni (to so objekti, ki so vseljeni ali v uporabi najmanj dve leti), • dobava zemljišč, ki niso stavbna zemljišča. Kot pogoj, da se od primarno oproščene transakcije vseeno obračuna DDV, ZDDV-1 določa, da morata davčni zavezanec in najemnik oziroma kupec pred opravljeno dobavo predložiti vsak svojo izjavo v elektronski obliki. Do 1. 7. 2012 je bilo treba izjavo poslati na pristojni davčni urad v papirni obliki, po tem datumu pa se predloži (samo) elektronsko, prek portala eDavki (tam pri dokumentih izberete izjave in DDV-Iz: izjava za izbiro obdavčitve dobave/najema nepremičnine; v ›izjavi‹ je treba navesti vrsto nepremičnine, občino, katastrsko občino, številko parcele, številko stavbe, številko dela stavbe …). Elektronsko vlaganje se zdi na prvi pogled za davčne zavezance lažje, saj jim ni treba usklajevati podpisa papirnih dokumentov (izjav), poleg tega pa imajo vedno na voljo dokazilo, kdaj in kakšna izjava je bila predložena (shranjena kot oddani dokument na eDavkih). Ko so se izjave predlagale v papirni obliki, se je namreč večkrat zgodilo, da davčni zavezanec ni imel dokazila o tem, da je poslal pisno izjavo in kdaj jo je poslal, kar je privedlo do težav, ko

OBRAČUN DDV OD NAJEMNIN ALI IZJAVE PO 45. ČLENU ZDDV-1 bi v davčnem inšpekcijskem postopku moral predložiti ustrezne dokaze. Davčni zavezanec je namreč tisti, ki mora predložiti dokaze za svoje trditve v davčnem postopku. Da se opravljena transakcija šteje kot transakcija, obdavčena z DDV, morata izjavo predložiti oba, dobavitelj/najemodajalec in kupec/ najemnik. To storita prek svojega dostopa na elektronski portal eDavki. Da se prepričate, ali je tudi vaša nasprotna stranka predložila izjavo, predlagamo, da se z njo dogovorite, naj vam pošlje potrdilo z eDavkov o predloženi izjavi, kjer boste videli, kdaj je bila predložila izjavo. Še bolje je, če je ta zaveza že v pogodbi. Če izjavo predloži samo eden, pogoj za obdavčitev transakcije z DDV ni izpolnjen, zato se ta transakcija šteje kot oproščena transakcija. To je tudi edina slabost elektronskega vlaganja, saj ne morete podati izjave še za drugega davčnega zavezanca (ker za to običajno niste pooblaščeni). Podpis izjave po 45. členu ZDDV1 je običajno v interesu dobavitelja oziroma najemodajalca. Izjavo lahko namreč podpiše le kupec/najemnik, ki ima 100-odstotno pravico do odbitka vstopnega DDV. Če je izjava podpisana, najemnik dobi račun z obračunanim DDV, ki ga lahko odbije kot vstopni DDV. Če izjava ni podpisana, je njegov prejeti račun za oproščeno najemnino brez DDV. V obeh primerih najemnik v svojih knjigah zaradi odbitnega DDV v končni fazi evidentira enak strošek, zaradi česar zanj lahko rečemo, da je skoraj vseeno, ali izjavo podpiše ali ne (če ne upoštevamo finančnega toka, ko mora plačati obračunani DDV najemodajalcu, in časovne razlike, ko ta DDV ›prejme‹ od države nazaj prek odbitka DDV). Tudi pri dobavi nepremičnine velja podobno, le

da se pri tej upošteva še 76.a člen ZDDV-1, o čemer več pišemo v nadaljevanju. Pri dobavitelju oziroma najemodajalcu to, ali je izjava podpisana po 45. členu ZDDV-1 ali ne, vpliva na odbitek DDV pri njegovem poslovanju. Če izjava ni podpisana, dobavitelj oziroma najemodajalec opravlja oproščeno dejavnost. Če hkrati opravlja oproščeno in obdavčeno dejavnost, se bo moral odločiti, kako bo določil znesek DDV, ki ga lahko odbije po prejetih računih (npr. z enim odbitnim deležem za celotno dejavnost). Ne glede na to, kako bo določil znesek odbitnega DDV (za to obstajajo trije načini), zaradi opravljanja oproščene dejavnosti celotnega DDV ne more odbiti. S podpisom izjave po 45. členu ZDDV-1 pa se dobavitelj opravljanju oproščene dejavnosti lahko izogne, seveda le, če kupec/najemnik izjavo sploh lahko podpiše. Izjave ne more podpisati (predložiti) npr. oseba, ki ni identificirana za DDV, in oseba, ki opravlja oproščeno dejavnost, zaradi česar nima 100-odstotne pravice do odbitka DDV.

Ob predložitvi izjave prek portala eDavki vam ni treba priložiti kopije izjave v papirni obliki.

Ob predložitvi izjave prek portala eDavki vam ni treba priložiti kopije izjave v papirni obliki. Ker elektronsko izjavo predložita vsak posebej, je že to potrdilo o tem, da je obračun DDV od transakcije res dogovorjen. Prav tako ni treba priložiti kopije prodajne ali najemne pogodbe, čeprav jo včasih davčni referenti naknadno zahtevajo (običajno pri

4 pregledu transakcij, poročanih v obračunu DDV). Še nekaj je pomembno pri dogovarjanju s stranko o obračunu DDV od določene transakcije: da je izjava podana ›pred opravljeno dobavo‹. Pri najemu nepremičnin to pomeni, da je treba izjavo predložiti, preden se začne najemno obdobje (vsaj en dan prej). Najemnik A je pri najemodajalcu B najel nepremičnino 1 in sta podala izjavo za obračun DDV od najemnine. Nato najemnik pri istem najemodajalcu najame še eno lokacijo. Čeprav sta najemnik in najemodajalec ista, je treba podati izjavo, ker gre za novo transakcijo in novo najemno razmerje. Če se znesek najemnine spremeni (poviša ali zniža), ni treba na novo oddajati izjave, saj je transakcija ista, le znesek se spremeni. Težava nastane pri podaljšanju pogodbe na način, da se sklene nova pogodba, ker je prejšnja, pogodba za določen čas, potekla. V tem primeru se je pogodba iztekla s potekom časa, za kateri je bila sklenjena, še vedno pa bo tudi po novi pogodbi isti predmet najema. Z vidika DDV bi lahko branili stališče, da je transakcija ista,

UNIKUM Marec 2014 _ Tema meseca _ Obračun DDV od najemnin ali izjave po 45. členu ZDDV-1

zato ni treba podati izjave. Vendar je veliko preudarneje, da se v takih primerih izjava ponovno poda. V najemnih pogodbah so zdaj kar pogosto določbe, da bo najemnik kril razliko DDV, če ne bo podpisal izjave za obračun DDV od najemnine ali pa če bo kasneje izjavo umaknil. Na tem mestu je to povsem poslovno, in ne davčno vprašanje, kaj lahko najemodajalec prevali na kupca.

Pri pogodbi o najemu naj bo cena najprej določena kot neto znesek. Temu naj sledi navedba, da se bo na najemnino obračunaval vsakokrat veljavni DDV, ko bosta oba pogodbena partnerja predložila ustrezno izjavo prek portala eDavki.

Pri pogodbi o najemu naj bo cena najprej določena kot neto znesek. Temu naj sledi navedba, da se bo na najemnino obračunaval vsakokrat veljavni DDV, ko bosta

oba pogodbena partnerja predložila ustrezno izjavo prek portala eDavki. Predlog teksta za pogodbo: Najemnina je X evrov. Na najemnino se obračuna vsakokrat veljavni DDV. Najemodajalec in najemnik se zavezujeta, da bosta prek portala eDavki oddala izjavo za obračun DDV od najemnine. Vsaka pogodbena stranka je dolžna drugi izročiti izpis iz portala eDavki o oddani izjavi. Pri dobavi nepremičnine morate izjavo prav tako predložiti, preden je opravljena dobava, kar pomeni, preden preide pravica do razpolaganja z nepremičnino z dobavitelja na kupca. Datum podpisa pogodbe pri tem ni ključen. Pomembno je na primer, kdaj bo kupec dobil ključe objekta; takrat bo namreč z objektom lahko razpolagal kot lastnik. Največ težav pri izjavah je pri prodaji nepremičnin (stare nepremičnine in zemljišča, ki niso ›stavbna zemljišča‹). Pogosto udeleženci mislijo, da prodaja nepremičnin poteka po pravilih 76.a člena ZDDV-1. Če se pri

www.iracunovodstvo.eu

dobavi nepremičnin (›starih‹ nepremičnin in zemljišč, ki niso stavbna zemljišča) dobavitelj in kupec dogovorita, da dobava ne bo oproščena plačila DDV, temveč bo obračunan DDV, to pomeni, da bo šele v tem primeru račun po 76.a členu ZDDV-1 brez DDV. Na računu prodajalec res ne bo obračunal DDV, temveč ga bo samo informativno prikazal; kupec pa je tisti, ki je dolžan obračunati in plačati DDV od te dobave. Kupec tako opravi samoobdavčitev, zato dobavitelju zneska DDV ne plača. To samoobdavčitev lahko kupec naredi le, če je podana izjava. V praksi se večkrat srečamo s primeri, ko se dobavitelj in kupec dogovorita, da bosta predložila elektronsko izjavo, a se od dobavljene nepremičnine obračuna DDV, in izjavo tudi predložita, nato pa dobavitelj kupcu izstavi račun z obračunanim DDV, kar seveda ni pravilno. Največje posledice zaradi napak so prav pri nepremičninah, saj so tu večji zneski. Poglejmo na primeru. Davčni zavezanec A je v začetku leta 2007 kupil nepremičnino in odbijal DDV. Zdaj bo to nepremičnino prodal davčnemu zavezancu B. Slišal je, da se lahko namesto 22 odstotkov DDV plača le 2 odstotka DPN. Izjave ni podal in nepremičnino je prodal. Ker je nepremičnino prodal brez DDV, mora izvesti popravek odbitka, za preostanek let do izteka 20-letnega obdobja (za približno 13 let mora popraviti DDV, kar pomeni, da mora popraviti približno 65 odstotkov odbitega DDV – takrat po 20-odstotni stopnji). Težave ima torej prej prodajalec kot kupec. Kupec je plačal dogovorjeni znesek, in ker je bil nakup brez DDV, v nadaljevanju ne bo imel težav. Na koncu naj opozorimo še na dobave stavbnih zemljišč, pri katerih v praksi prav tako naletimo na nepravilnosti. Kot smo že omenili, je dobava stavbnih zemljišč izvzeta iz oproščenih transakcij, zato je treba pri prodaji stavbnih zemljišč vedno obračunati DDV po stopnji 22 odstotkov, ta DDV na izdanem računu pa obračuna in ga državi tudi plača vedno kupec. Če je predmet prodaje stavbno zemljišče, se izjava po 45. členu ZDDV-1 ne vlaga, prav tako se ne upošteva 76.a člen ZDDV-1.

Ker imam zaradi narave svojega dela rada prakso, bom še z njo sklenila. Računovodski servis naj bi bil za stranko skoraj vse: davčni, pravni in bržkone še psihološki svetovalec. Če stranka servis vpraša, kako se obdavčuje najemnina, mu bo ta članek gotovo koristil. Vendar je treba stopiti korak nazaj. Stranke bi morale vedeti, da je pametno vsako poslovno odločitev (naj bo to tudi najem prostorov) obravnavati ne samo kot poslovno, temveč tudi v luči davkov in vpliva na izkaze. In to je treba narediti vnaprej, ne zvoniti po toči. Zakaj to toliko poudarjam? Ker so pogosto servisi pooblaščeni za to, da prek portala eDavki oddajajo tako rekoč vse. In kako naj servis ve, da je davčni zavezanec sklenil najemno razmerje in da naj odda izjavo? V idealnih razmerah bi stranka prosila servis za nasvet oziroma bi vsaj takoj po podpisu dostavila pogodbo. Le v takem primeru bi lahko servis dovolj zgodaj oddal izjavo prek portala eDavki. Da je kaj narobe, servis pogosto ugotovi šele takrat, ko prejme račun v plačilo (če opravlja za stranko plačilni promet) ali pa ko stranka prinese dokumentacijo.

ALI STE VEDELI?

PREJEM GOTOVINE PRI PRODAJI LE ŠE DO 5000 EVROV _ Kristinka Vukovič Davčni predpisi so tisti, ki omejujejo gotovinsko plačevanje dobav, storitev, posojil in drugih zneskov ter izplačevanje dohodkov; omejitve torej veljajo za izplačevalce. Ti se v zadnjem letu niso spremenili, je pa vlada v lanskem decembru napovedala dodatne omejitve pri izstavljanju računov in uporabi tehničnih sredstev pri tem. Ti predpisi bi naj bili pripravljeni do konca marca, torej realno pričakujemo njihov sprejem v pozni pomladi. Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma pa je tisti predpis, ki govori o omejitvah pri prejemanju gotovine. Marsikdo zmotno misli, da ta predpis velja samo za tiste, ki se ukvarjajo s finančnimi posli. Do nedavnega je veljal tudi za vse tiste, ki se ukvarjajo s prodajo blaga, torej opravljajo dejavnost blaga, in sicer tako pravne osebe kot tudi fizične osebe, ki opravljajo to dejavnost, čeprav te osebe drugih ukrepov po tem zakonu niso bile dolžne izvajati (npr. identifikacijo stranke). V to skupino oseb so spadale in še vedno spadajo tudi osebe, ki organizirajo ali izvajajo dražbe, trgujejo z umetninami, se ukvarjajo s prometom plemenitih kovin in dragih kamnov ter izdelkov iz njih. Za te osebe je od 22. 1. 2008 veljalo, da za prodano blago niso smele prejeti sprejeti plačila v gotovini, če je to plačilo presegalo vrednost 15.000 evrov. Omejitev sprejemanja gotovinskih plačil velja tudi, če se plačilo za prodano blago opravi v več med seboj povezanih gotovinskih transakcijah, ki skupaj presegajo vrednost 15.000 evrov. Poslanci so 6. 3. 2014 sprejeli dopolnitev zakona, po katerem se prag dovoljenega prejema gotovine pri prodaji blaga znižuje na 5000 evrov. Po spremembi zakona pa se širi krog oseb, za katere velja omejitev prejema plačila tudi na osebe, ki opravljajo storitve. Zakon določa, da se med osebe, ki opravljajo storitve, štejejo tudi pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost davčnega svetovanja, posredovanja pri sklepanju kreditnih in posojilnih poslov, računovodskih storitev, fiduciarnih storitev, pravnega zastopanja, ter druge pravne in fizične osebe, ki pri opravljanju storitev prejemajo plačila v gotovini. Omejitev velja od 1. 4. 2014. Sprememba predpisa je objavljena v Ur.l. RS št. 19/2014.

RAČUNOVODSTVO

OSNOVNA SREDSTVA IN 500 EVROV

_ Kristinka Vukovič

Osnovna sredstva so opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva (opredelitev po SRS 29). Prva so urejena s SRS 1, druga s SRS 2, oboja pa so povezana z zneskom 500 evrov, ki računovodjem marsikdaj predstavljajo preglavice, zato pojasnimo pomen tega zneska.

a opredmetena osnovna sredstva standardi določajo, da so to tista sredstva, ki jih imamo v lasti, v finančnem najemu ali jih kako drugače obvladujemo in jih bomo po pričakovanju uporabljali v več kot enem obračunskem obdobju. Pri večini podjetij traja eno obračunsko obdobje 12 mesecev. Za večino podjetij torej to pomeni, da ob knjiženju nabavljene opreme in drugih sredstev pričakujejo (računovodska ocena), da jih bodo uporabljala več kot eno leto. Tudi neopredmetena sredstva so dolgoročna sredstva, in čeprav standardi (slovenski) izrecno ne omenjajo enega obračunskega obdobja, smiselno to velja tudi za neopredmetena sredstva. S tem pa rešimo že prvo zagato, ali kako sredstvo knjižiti med osnovna sredstva ali med tekoče stroške poslovanja. Tako na primer zabojev za shranjevanje soli, ki sicer služijo kot oprema, vendar zdržijo samo eno sezono (zimo), ne moremo pripoznati med opredmetenimi osnovnimi sredstvi na kontu skupine 04, temveč jih zaradi kratke pričakovane dobe koristnosti lahko knjižimo le med zaloge drobnega inventarja (konto skupine 32) ali direktno med poslovne odhodke, kar je odvisno od usmeritve, zapisane v pravilniku o računovodstvu. Med osnovnimi sredstvi torej teh zabojev kot tudi vse druge opreme ne moremo knjižiti zaradi pričakovane dobe uporabnosti, in to ne glede na vrednost te opreme. Podobno velja za neopredmetena sredstva. Tudi npr. licence knjižimo na neopredmetena sredstva, če jih bomo lahko uporabljali daljše časovno obdobje oziroma – prevedeno v jezik, ki ga bolje razumemo – vsaj eno leto. Pri tem SRS 2.24 celo nalaga, da je treba ocenjeno dobo koristnosti pregledati najmanj na koncu vsakega leta, medtem ko za opredmetena sredstva ni tako ›strog‹ in zahteva vsakoleten pregled ocene le za sredstva pomembne vrednosti. Tiste licence, ki so kupljene za krajše obdobje, pa knjižimo takoj med stroške poslovanja (npr. za protivirusne in druge računalniške programe, kjer je doba pravice omejena na eno leto ali manj), pri njih pride v poštev le še preveritev potrebe po časovnem razmejevanju stroška. Zdaj pa še k 500 evrom. V pojasnilu k SRS 2 je zapisano, da se tista neopredmetena sred-

stva, katerih posamezna vrednost ne presega 500 evrov, lahko štejejo kot strošek v obdobju, v katerem se pojavijo. Standard torej dovoli tako obravnavo, ne zapoveduje. Če jo zgolj dovoli, pomeni, da jo moramo zapisati med lastne računovodske usmeritve v pravilnik o računovodstvu. Če imamo torej v pravilniku o računovodstvu zapisano, da nakupe neopredmetenih sredstev manjše vrednosti (pri tem izberemo znesek, ki ne sme presegati 500 evrov) izkazujemo med odhodki, bomo licenco, za katero smo plačali npr. 499 evrov, knjižili neposredno med stroške. Tisto podjetje, ki nima zapisane usmeritve, pa bo licenco, kupljeno za npr. 3 leta – četudi je njena vrednost zgolj 50 evrov – knjižilo med neopredmetena sredstva in jo nato amortiziralo. Smiselno enako je z opredmetenimi osnovnimi sredstvi. Tudi zanje velja, da tisto sredstvo, katerega posamezna nabavna vrednost ne presega 500 evrov, lahko obravnavamo kot material, torej po SRS 4. Spet je pomembna odločitev poslovodstva, ki naj bo trajna usmeritev, zapisana v pravilniku o računovodstvu. Če pravilnika nimamo, bo vsa manjša oprema, ki nam koristi več kot eno leto, knjižena med opredmetena osnovna sredstva. Če pa imamo usmeritev glede opreme (denimo za drobno pisarniško opremo v vrednosti do 500 evrov, kuhinjsko posodo v vrednosti do 300 evrov …), bomo tako opremo že ob nakupu začetno pripoznali kot material. Za opremo, ki jo obravnavamo kot material, nam računovodski standardi dajejo več možnosti:

- da jo izkažemo med stroški, takoj ko jo damo v uporabo (npr. luknjač), jo torej knjižimo neposredno med stroške razreda 4, ali - da jo izkažemo med zalogami v razredu 3 (na skupini 32). Če jo izkazujemo med zalogami, imamo več možnosti glede prenašanja med stroške: takojšen prenos v stroške, ko je dana v uporabo, ali postopen prenos med stroške, vendar v obdobju, ki ni daljše od enega leta. Luknjač na naši pisalni mizi je torej lahko knjižen: • kot opredmeteno osnovno sredstvo, kadar imamo izbrano računovodsko usmeritev, da vso opremo, ne glede na vrednost, izkazujemo med osnovnimi sredstvi (kamor spada tudi drobni inventar), • med stroški materiala, kadar vso nabavljeno opremo dajemo takoj v uporabo in je ne zadržujemo v zalogi, • med zalogami drobnega inventarja, kadar jih skladiščimo in kasneje prenesemo v uporabo, pri tem pa stroške uporabe drobnega inventarja izkažemo bodisi takoj ob prenosu v uporabo bodisi postopoma, vendar ne kasneje kot v enem letu od dneva, ko smo jo dali v uporabo. Glede drobnega inventarja je treba spomniti še na dve pravili: opremo, ki je drobni inventar, lahko izkazujemo tudi skupinsko, kadar posamezna nabavna vrednost opreme ne presega 500 evrov, in enakovrstna sredstva obravnavamo enako. Slednje pomeni, da vse pisarniške stole obravnavamo enako, ne glede na vrednost, torej ne moremo enega stola, katerega vrednost je 499 evrov, izkazati med stroški, drugega z vrednostjo 501 evro pa med opremo.

KADRI IN DELO _ Katja Topovšek

NOV OBRAZEC M12

Od 1. 2. 2014 je v uporabi novi obrazec M12: Prijava-odjava zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki je nadomestil obrazec M1–2/B.

ovela ZZVZZ-M širi krog oseb, ki so obvezno zavarovani za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni po 5. točki 17. člena ZZVZZ; ta je doslej vključevala le osebe, ki opravljajo delo po pogodbi o delu. Od 1. 2. 2014 je treba z novim obrazcem M12 prijaviti osebe ki v okviru drugega pravnega razmerja opravljajo delo oziroma storitev za plačilo. Pravna razmerja, ki spadajo med druga pravna razmerja, so med drugim: • pogodbe civilnega prava (podjemna pogodba, avtorska pogodba), • dohodek za opravljeno delo na drugi podlagi (sejnine, sodni cenilci, izvedenci, tolmači), • dohodek za vodenje poslovnega subjekta, če zavarovanec ni obvezno zavarovan po 6. točki 1. odstavka 15. člena ZZVZZ (podlaga 040 ali 103). V evidenci obveznega zdravstvenega zavarovanja se zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen evidentira s posebno šifro podlage zavarovanja 050, šifra razloga zavarovanja 05. Zavezanec za prijavo v zavarovanje je zavezanec za plačilo prispevka za poškodbo pri delu in poklicno bolezen – delodajalec, pri katerem so te osebe zaposlene. Obveznost zavarovanja po 5. točki 17. člena ZZVZZ nastopi z dnem vzpostavitve pravnega razmerja, ki je podlaga za delo oziroma storitev, na podlagi katerega oseba prejeme plačilo, in se konča z dnem prenehanjem tega pravnega razmerja. Obveznost zavarovanja za poškodbo pri delu in poklicno bolezen torej ni pogojena s prejemom plačila za delo ozi-

roma storitev, ki ga zavarovanec oziroma oseba opravlja v okviru drugega pravnega razmerja. Vse zavarovane osebe, ki imajo sklenjeno oziroma vzpostavljeno drugo pravno razmerje do 31. 1. 2014, traja pa še po 1. 2. 2014, in spadajo v 5. točko 17. člena ZZVZZ, se vključijo v zdravstveno zavarovanje s podlago 050 z datumom začetka zavarovanja 1. 2. 2014. Obveznost zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicno bolezen po 17. in 18. členu ZZVZZ nastopi le za tiste osebe, ki so hkrati obvezno zavarovane po 15. členu ZZVZZ kot zavarovanec (delovno razmerje, opravljanje samostojne dejavnosti, družbenik in poslovodna oseba, kmet, prejemnik denarnega nadomestila za brezposelnost, upokojenec, oseba s stalnim prebivališčem v RS, ki si sama plačuje prispevke) ali 20. členu ZZVZZ (npr. družinski član otrok, zakonec). Praktični primeri:

1. Avtorska pogodba Oseba je obvezno zavarovana iz naslova delovnega razmerja v družbi A. Od 1. 6. 2012 ima sklenjeno avtorsko pogodbo z družbo B. Družba B je osebo dolžna prijaviti v zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen: • z obrazcem M12, • z datumom začetka zavarovanja 1. 2. 2014 (datum začetka veljavnosti spremenjene določbe 5. točke 17. člena ZZVZZ). Zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen traja do prenehanja avtorske pogodbe. Če je bilo osebi od 1. 2. 2014

Ne spreglejte: od 1. 2. 2014 je treba osebe, ki v okviru drugega pravnega razmerja opravljajo delo oziroma storitev za plačilo, prijaviti na ZZZS za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. izplačano plačilo za delo oziroma storitev po avtorski pogodbi, se ob izplačilu plačajo naslednji prispevki: • prispevek za poškodbo pri delu in poklicno bolezen za zdravstveno zavarovanje po 5. točki 17. člena ZZVZZ (0,53 odstotka od plačila), • poseben prispevek zavarovanca za zdravstveno zavarovanje po 55.a členu ZZVZZ (6,36 odstotka od plačila).

2. Člani nadzornega sveta Rezident RS, zaposlen za poln delovni čas v družbi A (obvezno zavarovan po 15. členu ZZZS), je član nadzornega sveta družbe B od 1. 1. 2013, vendar ni prejel sejnine. Družba B je osebo dolžna prijaviti v zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen: • z obrazcem M12, • z datumom začetka zavarovanja 1. 2. 2014 (datum začetka veljavnosti spremenjene določbe 5. točke 17. člena ZZVZZ), ne glede na to, da član nadzornega sveta ni prejel sejnine. Če je bila osebi po 1. 2. 2014 izplačana sejnina, se ob tem plačajo naslednji prispevki: • prispevek za poškodbo pri delu in poklicno bolezen za zdravst-

UNIKUM Marec 2014 _ Kadri in delo _ Nov obrazec M12

veno zavarovanje po 5. točki 17. člena ZZVZZ (0,53 odstotka od plačila), • poseben prispevek zavarovanca za zdravstveno zavarovanje po 55.a členu ZZVZZ (6,36 odstotka od plačila).

3. Obvezno zavarovanje v drugi državi članici EU/EGP, ali drugi državi, ki ni članica EU/EGP, pogodba o poslovodenju v RS Oseba je obvezno zavarovana iz naslova delovnega razmerja v Avstriji. S 1. 3. 2014 sklene pogodbo o poslovodenju z družbo A (v družbi A je oseba le poslovodna oseba). Ker oseba A ni obvezno zdravstveno zavarovana v RS (kot zavarovanec po 15. členu ZZVZZ oziroma kot družinski član po 20. členu ZZVZZ), iz naslova pogodbe o poslovodenju ne nastopi obveznost zdravstvenega zavarovanja za poškodbo pri delu in poklicno bolezen po 5. točki 17. člena ZZVZZ.

Za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni so obvezno zdravstveno zavarovane tudi osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, ne glede na to, ali uveljavljajo dejanske ali normirane odhodke. NOVICA ›Popoldanski s. p.-ji‹ se morajo prijaviti sami Za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni so obvezno zdravstveno zavarovane tudi osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, ne glede na to, ali uveljavljajo dejanske ali normirane odhodke. Zato so se dolžni popoldanski s.p.-ji s 1. 2. 2014 sami prijaviti z novim obrazcem M12. Osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, se vključijo v zdravstveno zavarovanje s podlago 050, razlog za zavarovanje je šifra 10. Če so registrirali dejavnost pred 1. 2. 2014, se na obrazec M12 vpiše datum začetka 1. 2. 2014, če so registrirali dejavnost po 1. 2. 2014, pa dejanski datum registracije dejavnosti.

Obrazec M-4 Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je na svoji spletni strani objavil navodila za izpolnjevanje obrazca M-4 za leto 2013. Po novem se v obrazec M-4 vpisujejo podatki o vseh osnovah in nadomestilih plače, ki se vštevajo v pokojninsko osnovo, za katera so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Vpisujejo se plača, nadomestila plače in vsi drugi prejemki, od katerih so plačani prispevki za PIZ (tudi regres, jubilejne nagrade, odpravnine, solidarnostne pomoči, povračila stroškov v zvezi z delom ipd., od katerih so bili plačani prispevki; prav tako bonitete, zneski razlike do minimalne plače, osnove za čas neplačane odsotnosti …). Posredovanje podatkov na računalniških oziroma ročnih obrazcih po 19. 4. 2013 ni več mogoče. Je pa od 5. 5. 2013 mogoče podatke za vsa obdobja od vključno leta 1970 posredovati elektronsko prek spletne aplikacije M-4.

KADRI IN DELO _ Nina Globočnik

LETNI DOPUST

Po Zakonu o delovnih razmerjih morajo delodajalci delavce najkasneje do 31. 3. obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče leto. S tem prispevkom odgovarjamo na vedno pereča vprašanja v zvezi s koriščenjem letnega dopusta. Pridobitev pravice do letnega dopusta Zakon določa, da delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja.

Izhodišče za izračun in minimalno trajanje letnega dopusta V praksi se izraz ›izhodišče za izračun letnega dopusta‹ pogosto zamenjuje z izrazom ›minimalno trajanje letnega dopusta‹. Medtem ko je izhodišče za izračun letnega dopusta lahko nižje število dni pripadajočega letnega dopusta, zakon določa, da letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme trajati manj kot štiri tedne. Pravico do najmanj štirih tednov letnega dopusta imajo tako delavci, ki delajo polni delovni čas, kakor tudi delavci, ki delajo krajši delovni čas. Pri tem je treba dodati, da delavci, ki delajo krajši delovni čas, letni dopust koristijo na tiste dni, ko delajo. Po zakonu letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. Tako npr. delavcu, ki dela štiri dni na teden, pripada najmanj 16 dni letnega dopusta; delavcu, ki dela šest dni na teden, pa pripada najmanj 24 dni letnega dopusta. Če je število letnega dopusta delavca glede na izhodišče in število dodatnih dni letnega dopusta manjše od minimalnega letnega dopusta, mora delodajalec

delavcu dodeliti najmanj štiri tedne letnega dopusta. Zakon o delovnih razmerjih izhodišča za izračun letnega dopusta ne določa; običajno ga določajo kolektivne pogodbe, kar pa ni nujno. Tudi kolektivne pogodbe običajno določajo le minimalni letni dopust, kar pa ne pomeni, da je to izhodišče za izračun letnega dopusta.

Dodatni dnevi letnega dopusta Zakon o delovnih razmerjih delavcem glede dodatnih dni letnega dopusta ni naklonjen. Zato so dodatni dnevi letnega dopusta določeni v vseh kolektivnih pogodbah dejavnosti, lahko pa se določijo tudi v pogodbah o zaposlitvi.

pravico do dodatnega dneva letnega dopusta tudi delavec, ki ima otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti. Po zakonu ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke. Nadalje ima pravico do dodatnega dneva letnega dopusta tudi delavec, ki ima otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti. Posebnost je še ureditev za delavce, mlajše od 18 let: tem pripada dodatnih sedem dni letnega dopusta. V kolektivnih pogodbah so dodatni dnevi letnega dopusta

določeni na podlagi starosti, delovne dobe in zahtevnosti delovnega mesta. Pri tem se pogosto postavlja vprašanje, kako je v primeru, kadar delavec pridobi pravico do dodatnih dni letnega dopusta po več kriterijih, ki se po vsebini prekrivajo. Običajno je tako, da ima delavec pravico do dodatnega dne letnega dopusta zato, ker ima npr. več kot petinpetdeset let in ker izpolnjuje zakonski pogoj starejšega delavca. V takih primerih je treba natančno prebrati določbe kolektivne pogodbe, kjer običajno piše, da se kriterija med seboj izključujeta.

Obvestilo o odmeri letnega dopusta po elektronski pošti Delodajalec je dolžan delavce najkasneje do 31. 3. pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Delodajalec lahko delavca po novem obvesti tudi po elektronski poti, na delavčev elektronski naslov. Toda pozor: to ne more biti katerikoli elektronski naslov delavca, temveč tisti, ki ga zagotavlja in katerega uporabo nalaga delodajalec.

Način izrabe letnega dopusta Prazniki in dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ter drugi primeri upravičene odsotnosti z dela se ne štejejo v letni dopust. V praksi se je včasih večkrat dogajalo, da so delavci koristili letni dopust po delovnih urah. Pri tem je treba opozoriti na izrecno določbo zakona, po kateri se letni dopust določa in izrablja na delovne dni. Kot dan letnega dopusta

10 se šteje vsak delovni dan, ki je po razporeditvi delovnega časa pri delodajalcu za posameznega delavca določen kot delovni dan. Ta določba pride v poštev zlasti v primerih, kadar je delovni čas neenakomerno razporejen.

Sorazmerni del letnega dopusta Pomembna zakonska novost je tudi ta, da ima delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve (sorazmerni del letnega dopusta), ne glede na to, kdaj mu je delovno razmerje prenehalo. Pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta. Kadar delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri njem v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec ne dogovorita drugače. Zakon ne ureja primera, ko delavec porabi več dopusta, kot mu pripada po zakonu. Zato se v praksi postavlja vprašanje, ali ima delodajalec pravico od delavca zahtevati povračilo preveč porabljenega letnega dopusta. Glede na spremenjeno zakonsko dikcijo in glede na subsidiarno uporabo pravil civilnega prava si upamo trditi, da ima v takem primeru delodajalec denarni zahtevek do delavca iz naslova neupravičene obogatitve. Kdor je namreč brez pravnega temelja obogatel na škodo drugega, je dolžan prejeto vrniti, če je to mogoče, ali pa nadomestiti vrednost dosežene koristi.

Izraba letnega dopusta Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih, pri čemer mora en del trajati najmanj dva tedna. Delodajalec od delavca lahko zahteva, da načrtuje izrabo najmanj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Zakon sicer določa, da je delodajalec dolžan delavcu zagotoviti

UNIKUM Marec 2014 _ Kadri in delo _ Letni dopust

izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. 6. naslednje leto. Vendar je smiselno, da se letni dopust porablja sproti. Po novem ima delavec pravico, da ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. 6 naslednje leto zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, izrabi do 31. 12. naslednje leto. Da delodajalci delavcem ne bi odrekli koriščenja letnega dopusta v začetku koledarskega leta, zakon določa, da delavec, ki ima v prvem letu zaposlitve pravico do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta, pridobi pravico do izrabe letnega dopusta za naslednje koledarsko leto ob začetku naslednjega koledarskega leta.

Način izrabe letnega dopusta V praksi se pogosto postavlja vprašanje, kdaj ima delavec pravico izkoristiti letni dopust: ko se za to sam odloči ali ko se tako odloči delodajalec. Odgovor ni enoznačen, kar pa ne pomeni, da ga zakon ne daje. V zvezi z načinom izrabe letnega dopusta si konkurirata dve pravici: na eni strani pravica delavca, da izrabi letni dopust takrat, ko obstajajo možnosti za njegov počitek in rekreacijo ter je slednje skladno z njegovimi družinskimi obveznostmi; na drugi strani pa pravica delodajalca, da se letni dopust izrablja ob upoštevanju potreb delovnega procesa. Da pri izrabi letnega dopusta ne bi prevladale potrebe delovnega procesa, zakon daje delavcu dve prednostni pravici: (1) starši šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic in (2) delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora delodajalca obvestiti vsaj tri dni prej. Vendar sta tudi ti dve prednostni pravici omejeni, kajti delodajalec lahko delavcu odreče izrabo letnega dopusta, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces. Da med delavci in delodajalci

v zvezi z načinom izrabe letnega dopusta ne bi prihajalo do konfliktov, predlagamo, da delodajalec že na začetku koledarskega leta pripravi načrt izrabe določenih dni letnega dopusta, če se le da, na dneve okoli praznikov. Takrat delovna vnema pade pa tudi počitek je kakovostnejši, če traja več dni skupaj. Za primere, kadar je dejavnost delodajalca povezana s počitniškim obdobjem, pa predlagamo, da delodajalec uvede točkovanje letnega dopusta (npr. tisti, ki ga izkoristi v ›visoki sezoni‹, naslednjič nima možnosti izbirati, kdaj bo koristil letni dopust) ali pa tiste delavce, ki delajo v visoki sezoni, dodatno nagradi s posebnim dodatkom k plači ali pa z dodatnimi dnevi letnega dopusta.

neveljaven Je sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust. Nadomestilo za neizrabljen letni dopust Neveljavna je izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta. Prav tako je neveljaven sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust. Vendar se delavec in delodajalec lahko dogovorita o nadomestilu za neizrabljeni letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja. To pa že po ustaljeni sodni praksi ne pomeni, da je plačilo nadomestila delavcu za neizrabljen letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja možno samo tedaj, kadar se delavec in delodajalec o tem dogovorita (skleneta sporazum), in da delodajalec v drugih primerih te obveznosti nima. Po obstoječi sodni praksi je delodajalec namreč dolžan plačati delavcu nadomestilo za neizrabljen dopust tudi tedaj, ko delavec svoje pravice do plačanega letnega dopusta ni mogel uveljaviti. Po sodni praksi je treba zakon razlagati tako, da je delavec upravičen do nadomestila za neizrabljeni letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja, če ga do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti.

PRAVO _ Nina Orehek

PODRUŽNICE TUJEGA PODJETJA

Tuja podjetja lahko opravljajo pridobitno dejavnost na območju Republike Slovenije neposredno (če imajo sedež v kateri od držav članic EU), prek hčerinske družbe ali prek podružnice. Ustanavljanje, poslovanje in zaprtje podružnice s strani tujega podjetja na območju Republike Slovenije natančneje ureja Zakon o gospodarskih družbah. Ustanovitev podružnice Podružnice tujih podjetij lahko poslujejo le, če so vpisane v sodni register, pri tem pa zanje veljajo tudi nekatera splošna pravila ZGD1 glede vpisa v register, in sicer glede firme, sedeža, dejavnosti, varovanja poslovne skrivnosti ter določbe glede poslovnih knjig in letnega poročila. Tuje podjetje lahko v Sloveniji ustanovi eno ali več podružnic, bodisi sočasno bodisi zaporedoma. Če se podružnice ustanovijo sočasno, mora biti ena od njih označena kot glavna podružnica, če zaporedoma, pa je treba v prijavi za vpis vsake podružnice navesti zaporedje ustanovitve. Dodatno lahko tuje podjetje ob ustanavljanju več podružnic (sočasno ali zaporedoma) predloži ustrezne listine le ob vpisu ene od podružnic (›izbrana podružnica‹), ki jo sámo izbere (ni nujno, da gre za glavno podružnico). V tem primeru lahko predloži letno poročilo v razkritje samo izbrana podružnica. Pred vpisom podružnice v register tuje podjetje ne more začeti opravljati dejavnosti v Republiki Sloveniji. Prijavo za vpis podružnice v register vloži zastopnik tujega podjetja, vsebovati pa mora: • navedbo dejavnosti in poslov, ki jih bo opravljala podružnica, pri čemer sme opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja družba, • firmo in sedež podružnice, • ime in priimek osebe, ki bo zastopala podružnico in tuje podjetje ter morebitnega prokurista; isti zastopniki so lahko postavljeni za več podružnic, zastopniki v glavni

podružnici pa so že po zakonu tudi zastopniki drugih podružnic, čeprav so zanje postavljeni tudi drugi zastopniki; družba lahko imenuje tudi enega ali več prokuristov za podružnico, vendar mora biti to izrecno označeno v registru in pri podpisu prokurista, drugače se šteje, da se prokura nanaša na celotno družbo. Prijavi za vpis v register je treba v izvirniku in overjenem prevodu priložiti: • izpisek iz registra, iz katerega sta razvidna vsebina in datum vpisa matičnega podjetja, • sklep poslovodstva o ustanovitvi podružnice, • prepis statuta, družbene pogodbe ali primerljivega akta, ki mora biti notarsko overjen, • (v skrajšani obliki) overjeno poslovno poročilo zadnjega leta poslovanja tujega podjetja, ki ustanavlja podružnico. Če se v register vpisani podatki in zbirko listin vložene listine podružnice razlikujejo od na enakovreden način razkritih podatkov in listin tujega podjetja v državi, v kateri ima svoj sedež, je za pravni promet s podružnico odločilno razkritje podatkov podružnice. Pred vpisom podružnice v sodni register se mora tuje podjetje vpisati v davčni register in pridobiti lastno davčno številko v Sloveniji, to pa velja tudi za zastopnika podružnice, če še nima davčne številke v Sloveniji. Z vpisom v sodni register podružnica pridobi svojo matično in davčno številko, če pa bi podružnica tuje družbe opravljala obdavčljivo dejavnost v Sloveniji, mora ločeno pridobiti tudi svojo identifikacijsko številko za DDV, ne glede na to, ali dosega prag 50.000 evrov letnega prometa ali ne.

Nastopanje v pravnem prometu Podružnica ni pravna oseba in za njeno ustanovitev ni potreben osnovni kapital. Za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnic, je odgovorno tuje podjetje z vsem svojim premoženjem. Podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, pri tem pa mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in

svojo firmo. To mora uporabljati na vseh sporočilih, uradnih dopisih, naročilnicah in drugih listinah podružnice. Poleg firme podružnice mora biti na teh listinah naveden tudi register, v katerem so shranjene listine o podružnici, skupaj s številko podružnice v tem registru (podobno kot to velja za gospodarske družbe). Če zakonodaja države, ki velja za tuje podjetje iz tretje države, zahteva vpis podjetja v register, morata biti navedena tudi register, v katerem je vpisano tuje podjetje iz tretje države, in njegova registrska številka v tem registru. Podružnica tujega podjetja iz Evropske skupnosti mora predložiti letno poročilo tega podjetja, če je bilo to sestavljeno, revidirano in razkrito na podlagi zakonodaje države članice Evropske skupnosti, ki velja za podjetje in je bilo to opravljeno v skladu z Direktivo 78/660/EGS, Direktivo 83/349/EGS in Direktivo 84/253/EGS. Podružnica tujega podjetja iz tretje države mora predložiti letno poročilo tega podjetja, če je bilo to sestavljeno, revidirano in razkrito na podlagi zakonodaje države, ki velja za podjetje iz tretje države. Če letno poročilo tujega podjetja iz tretje države ni sestavljeno v skladu z Direktivo 78/660/EGS in Direktivo 83/349/EGS ali na enakovreden način, je treba letno poročilo sestaviti in razkriti za dejavnosti podružnice. Podružnica se z vidika davka od dohodkov pravnih oseb (6. člen ZDDPO-2) praviloma šteje za poslovno enoto tujega podjetja (nerezidenta), zaradi česar bi bilo tuje podjetje

PRAVO

12 zavezano za davek od dohodkov pravnih oseb (zgolj izjemoma bi šlo za primer iz 7. člena ZDDPO-2, da torej podružnica ne bi predstavljala poslovne enote nerezidenta). Tuje podjetje se v Sloveniji obdavči glede na ugotovljeni dobiček, ki se lahko pripiše poslovni enoti. Podružnica bo dolžna predložiti obračun davka od dohodkov, ki jih bo dosegla v poslovni enoti ali prek nje, in med davčnim obdobjem plačevati akontacije davka. V povezavi s tem zakonodajalec izenačuje davčni položaj podružnice z davčnim položajem pravne osebe. Zavezanec namreč obračunava in plačuje davek od dohodkov pravnih oseb po načelu samoobdavčitve na podlagi davčnega obračuna, ki ga sestavi za davčno obdobje. Davčni obračun je treba predložiti v roku treh mesecev od začetka tekočega davčnega obdobja za preteklo davčno obdobje. Podružnica kot stalna poslovna enota, ki na novo začne opravljati dejavnost, mora v osmih dneh po vpisu v sodni register predložiti obrazloženi izračun davčne osnove, višino akontacije in obrokov. Ob prenehanju podružnice je treba sodnemu registru predložiti sklep ustanovitelja o prenehanju podružnice, na podlagi česar se bo podružnica izbrisala, davčni upravi pa bo treba predložiti davčni obračun ob prenehanju podružnice. Davčni zavezanec mora sestaviti davčni obračun na dan pred izbrisom iz registra in ga predložiti davčnemu uradu v 30 dneh. Plačilo davka se opravi hkrati s predložitvijo davčnega obračuna oziroma zahtevek za vračilo davka se predloži skupaj z davčnim obračunom.

Prekrški tujega podjetja, ki je ustanovilo podružnico • Z globo od 20.000 do 62.000 evrov se za prekršek kaznuje tuje podjetje, ki ustanovi podružnico, če ob vpisu v register ne prijavi vseh potrebnih podatkov. • Z globo od 6000 do 40.000 evrov pa se za prekršek kaznuje tuje podjetje, ki je ustanovilo podružnico, če podružnica pri svojem poslovanju ne uporablja firme in drugih podatkov ali če podružnica ne predloži Ajpesu letnega poročila za javno objavo v 8 mesecih po koncu poslovnega leta.

PRAVICE DELAVCA IZ DOPOLNILNEGA DELA PO ZDR-1

_ Nina Orehek

Delavec, ki dela poln delovni čas, sme izjemoma skleniti pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom z drugim delodajalcem, vendar največ za osem ur na teden, po poprejšnjem soglasju delodajalcev, pri katerih je zaposlen s polnim delovnim časom, če gre za opravljanje deficitarnih poklicev po podatkih Zavoda za zaposlovanje ali za opravljanje vzgojno-izobraževalnih, kulturno-umetniških in raziskovalnih del (147. člen ZDR-1).

ravna podlaga za opravljanje dopolnilnega dela je pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ne kakšna druga oblika pogodbe (avtorska, podjemna ipd.), in gre tako dejansko za dopolnilno delovno razmerje. Zaradi svoje posebne pravne narave se za vsa posamezna vprašanja glede dopolnilnega dela uporabljajo določbe 65.–67. člena ZDR-1, ki veljajo za pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom (tako tudi iz Komentarja Zakona o delovnih razmerjih), uporabljajo pa se tudi nekatere splošne določbe ZDR-1.

Delavcu se mora zagotoviti povračilo stroškov v zvezi z delom: povračilo stroškov za prehrano med delom, prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. Pogodba mora obvezno vsebovati določitev načina uresničevanja pravic in obveznosti iz dopolnilnega delovnega razmerja glede na pravice in obveznosti delavca pri delodajalcu, pri katerem je zaposlen s polnim delovnim časom. Delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, ima enake pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja kakor delavec, ki dela

poln delovni čas in jih uveljavlja sorazmerno času, za katerega je sklenil dopolnilno delovno razmerje. S konkretno pogodbo mora biti med delavcem in delodajalcem dosežen sporazum o delovnem času (kdaj opravlja delo), načinu izrabe letnega dopusta in drugih odsotnostih z dela, delavec pa ima tudi pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju (skladno s 159. členom) in pravico do regresa za letni dopust (sorazmerno delovnemu času). Delavcu se mora zagotoviti povračilo stroškov v zvezi z delom: povračilo stroškov za prehrano med delom, prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. Delavec, ki dela krajši delovni čas, vendar najmanj štiri ure na dan, ima pravico tudi do odmora med dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom, ko dela. Prav tako mora delavec v času odsotnosti zaradi bolezni predložiti bolniški list. S konkretno pogodbo se lahko določi tudi veljavnost pogodbe za določen čas, možnost sočasne izrabe letnega dopusta s strani delavca in višina povračila stroška za malico.

STROKOVNA MNENJA IR

MNENJA Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

Računovodska opravila ob zaprtju družbe Družbeniki smo dne 19. 1. 2014 pri notarju sprejeli sklep o prenehanju poslovanja po skrajšanem postopku brez likvidacije. Ta sklep smo nato vložili pri Okrožnem sodišču v Mariboru, ki ga je vpisalo. Na podlagi tega vpisanega sklepa je sodišče izdalo sklep o pogojih za izbris iz sodnega registra. Poteka 15-dnevni pritožbeni rok in predvidevamo, da bo ta sklep oziroma izbris podjetja pravnomočen okoli 20. 4. 2014. a) Na kateri datum je treba sestaviti davčni obračun (dan pred sprejemom sklepa o prenehanju ali dan pravnomočnosti tega sklepa)? b) Do katerega dne je treba oddati davčni obračun (30- ali 60- dnevni rok, od sklepa o prenehanju ali od pravnomočnosti sklepa-izbrisa)? c) Podjetje ima oblikovane rezervacije za dana jamstva ob prodaji proizvodov za petletno obdobje. Ali jih je treba odpraviti?

Mnenje Ste v postopku izbrisa družbe po skrajšanem postopku. Če v 15-dnevnem pritožbenem roku ne bo pritožb, boste od sodišča prejeli sklep o izbrisu iz sodnega registra, ki bo že v glavi sklepa vseboval tudi datum izbrisa družbe iz sodnega registra. Ta datum bo potem izpostavljen kot datum izbrisa (s krepkim tiskom) v poslovnem registru (če boste uporabljali aplikacijo ePRS na spletni strani Ajpesa). Za potrebe priprave tega odgovora recimo, da bo ta datum 20. 4. 2014. Zakon o davčnem postopku v 369. členu za postopek likvidacije po skrajšanem postopku določa, da davčni zavezanec sestavi davčni obračun na dan pred izbrisom zavezanca iz ustreznega registra. Ob omenjeni predpostavki bo torej bilančni presečni dan 19. 4. 2014. Nadalje zakon določa, da davčni zavezanec predloži davčni obračun davčnemu organu v 30 dneh od dneva izbrisa iz ustreznega registra (za vaš primer je to 20. 5. 2014, če bo izbris 20. 4. 2014). Sestavni del davčnega obračuna so v tem primeru tudi notarsko overjene izjave družbenikov oziroma delničarjev o prevzemu obveznosti plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe, davek pa je treba plačati hkrati s predložitvijo davčnega obračuna. Rezervacije za dana jamstva je treba odpraviti, saj po vsebini predstavljajo obveznosti družbe, ki se bodo po predvidevanju poravnale v prihodnjem obdobju. Vaša družba pa bo prenehala, zato obveznosti, če bi nastale, ne bo mogla poravnati. Prav tako ni izpolnjena predpostavka going concern,

da bi lahko v bilanci stanja izkazovali tovrstne obveznosti. Drugo je pravno vprašanje, namreč ali in kdo bo jamčil za dobavljene proizvode po prenehanju družbe, in ni predmet našega mnenja. Čeprav niste vprašali, naj vseeno omenimo, da so (bili) družbeniki fizične osebe, zato bodo morali oddati svoje davčne napovedi za odsvojitev kapitala (rok zanje je 28. 2. 2015) po pravilih, kot jih določa Zakon o dohodnini (ZDoh-2). Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 24/2008-ZDDKIS, 125/2008, 20/2009-ZDoh-2D, 47/2009. Odl. US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.), 110/2009 (1/2010 popr.), 43/2010, 97/2010, 13/2011UPB4, 32/2012. • Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012. • Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Ur. l. RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009. Odl. US: U-I-268/06-35, 42/2009, 65/2009-UPB3, 83/2009. Odl. US: U-I-165/08-10, Up-1772/0814, Up-379/09-8, 33/2011, 91/2011, 100/2011. Skl. US: U-I311/11-5, 32/2012, 57/2012, 44/2013. Odl. US: U-I-311/11-16.

Davčni odtegljaj pri avtorskih pravicah Zanima nas obračun davčnega odtegljaja pri odkupu avtorskih pravic v tujini. Kdaj je treba in kdaj ni treba obračunati davčnega odtegljaja in po kateri stopnji? Naj navedemo nekaj primerov: • Samostojna podjetnica plača za odkup avtorskih pravic angleškemu podjetju, ki je le posrednik v tujem imenu za tuj račun. Avtor je fizična oseba. Včasih od tega podjetja dobi potrdilo o rezidentstvu in pooblastilo za znižanje davčne stopnje (KIDO-3), včasih pa ji v istem podjetju povedo, da ustreznih dokumentov za znižanje ne bo dobila. • Samostojna podjetnica plača avstralskemu podjetju odkup avtorskih pravic. Avtor je fizična oseba. Podjetje je le posrednik. Ali je to drugače, če je lastnik pravic to podjetje, in ne fizična oseba? Ali je treba za ilustracije in izdelavo ovitka (to opravi podjetje, in ne fizična

UNIKUM Marec 2014 _ Strokovna mnenja IR

oseba) tudi plačati davčni odtegljaj? Skratka, zanima nas, kako moramo obračunati, če je lastnik avtorskih pravic fizična oseba in se plača podjetju, ki je le posrednik, in kako v primeru, če je lastnik avtorskih pravic podjetje. Če je možna še kakšna druga kombinacija, tudi to navedite. Kako pa se obračunava davčni odtegljaj, če je namesto samostojne podjetnice d. o. o.?

Mnenje Obračun davčnega odtegljaja od avtorskih pravic je predpisan v več členih, ki predpisujejo obveznost obračuna in odtegnitve davčnega odtegljaja za različne situacije (npr. ko je plačnik pravna oseba in prejemnik pravna oseba; ko je plačnik pravna oseba in prejemnik fizična oseba; ko je plačnik samostojni podjetnik in prejemnik fizična oseba; ali ko je plačnik samostojni podjetnik in prejemnik samostojni podjetnik). Obveznost davčnega odtegljaja, kadar je avtor in upravičenec dohodka fizična oseba (tudi v primeru, da je izplačana posredniku, ki deluje v tujem imenu in za tuj račun), je predpisana z Zakonom o dohodnini. Vir dohodka je v Sloveniji, če dohodek izplača oseba, ki je rezident po ZDoh-2 ali ZDDPO-2, ali poslovna enota nerezidenta po ZDoh-2 ali ZDDPO-2 (6. točka, če gre za prenos premoženjskih pravic po 78. členu ZDoh-2). Poleg Zakona o dohodnini je v konkretnem primeru potrebno branje mednarodnega sporazuma o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, ki vsebuje svojo definicijo dohodkov iz avtorskih pravic, ki jo je treba upoštevati kot nadrejeno nacionalni zakonodaji, pri čemer je treba omeniti, da konvencija ne more razširiti pravic do obdavčitve glede na nacionalno davčno zakonodajo, lahko pa jih zoži. Praviloma je stopnja davčnega odtegljaja pri avtorskih honorarjih in licenčninah (praviloma 12. člen sporazuma) nižja, kot to velja po ZDoh-2, vendar je treba to ugodnost po sporazumu uveljavljati prek ustreznega obrazca KIDO, kot to delate že zdaj. Dohodek se obdavčuje po tem členu sporazuma, če je naveden v definiciji licenčnin in avtorskih honorarjev v tem členu, drugače je treba najti ustrezen člen, v katerem je ta posamezen dohodek zajet. Za odgovor na vprašanje, kateri dohodki so zajeti v člen sporazuma, ki opredeljuje avtorske honorarje in licenčnine, je treba vedno upoštevati konkretni sporazum o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, ki je sklenjen z državo, katere rezident je prejemnik dohodka, saj se definicija lahko od sporazuma do sporazuma nekoliko razlikuje. Za razumevanje tega področja je koristno tudi branje komentarja 12. člena vzorčnega modela konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju OECD. Če ne predložite obrazca KIDO in tako ne pridobite odločbe davčne uprave o uveljavljanju ugodnosti, je treba obračunati in odtegniti davčni odtegljaj v višini in po pravilih, ki veljajo v Zakonu o dohodnini oziroma Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (če ta dohodek izplačuje rezident Slovenije nerezidentu po ZDDPO-2 – pravni osebi). Mogoče pa je naknadno vložiti obrazec KIDO za vračilo preveč plačanega davka po določilih mednarodnega sporazuma o izogibanju dvojnemu obdavčevanju. Če je lastnik avtorskih pravic in upravičenec do dohodka pravna oseba (nerezident Slovenije), se davčni odtegljaj

obračuna po 70. členu ZDDPO-2, in sicer tudi v primeru plačil za uporabo ali pravico do uporabe avtorskih pravic, patentov, zaščitnih znakov in drugih premoženjskih pravic in drugih podobnih dohodkov, pri čemer se za namene tega člena vključujejo plačila uporabe premoženjskih pravic plačila vsake vrste, prejeta za uporabo ali pravico do uporabe kakršnihkoli avtorskih pravic za literarno, umetniško ali znanstveno delo, vključno s kinematografskimi filmi in programsko opremo, kateregakoli patenta, blagovne znamke, vzorca ali modela, načrta, tajne formule ali postopka ali za informacije o industrijskih, komercialnih ali znanstvenih izkušnjah. Davčni odtegljaj je dolžna plačati tudi samostojna podjetnica, če izplačuje omenjeni dohodek iz avtorskih pravic (opredelitev dohodka iz 70. člena ZDDPO-2, pravna podlaga pa je 68. člen Zakona o dohodnini) fizični osebi, ki te dohodke dosega v okviru opravljanja dejavnosti (torej npr. fizični osebi, ki opravlja dejavnost v tujini in se šteje za davčnega nerezidenta po ZDoh-2). Obveznost obračuna in odtegnitve davčnega odtegljaja pa ni predpisana za primere, ko samostojna podjetnica izplačuje dohodek iz avtorskih pravic pravni osebi. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Ur. l. RS, št. 117/2006, 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 110/2009-ZDavP-2B (1/2010 popr.), 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012-ZDDPO-2H, 94/2012. • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Ur. l. RS, št. 117/2006, 33/2007. Odl. US: U-I-198/05-12, 45/2007. Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010-UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6, 106/2010, 9/2011-ZUKD-1, 13/2011-UPB7, 9/2012. Odl. US: U-I-18/11-10, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 71/2012. Odl. US: U-I-76/11-15, 75/2012, 94/2012, 102/2012. • Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), Ur. l. RS, št. 117/2006, 24/2008-ZDDKIS, 125/2008, 20/2009-ZDoh-2D, 47/2009. Odl. US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.), 110/2009 (1/2010 popr.), 43/2010, 97/2010, 13/2011-UPB4, 32/2012, 94/2012. • Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Ur. l. RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.), 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009. Odl. US: U-I-268/06-35, 42/2009, 65/2009-UPB3, 83/2009. Odl. US: U-I-165/08-10, Up-1772/08-14, Up-379/09-8, 33/2011, 91/2011, 100/2011. Skl. US: U-I-311/11-5, 32/2012, 57/2012.

Pravica do regresa Delavka (medicinska sestra) je zaposlena pri zasebnem zdravniku. Zanima nas njena pravica do višine regresa za letni dopust (v višini minimalne plače ali se upošteva določbe ZUJF?). Pri določitvi višine plače se delodajalec sicer zgleduje oziroma ravna primerjalno z zaposlenimi na enakem delovnem mestu v javnem zdravstvenem domu.

Mnenje Kolektivna pogodba za javni sektor velja za javne uslužbence oziroma proračunske uporabnike iz 1. in 2. člena

www.iracunovodstvo.eu

Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (državni organi in samoupravne lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti). Za javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, kolektivna pogodba ne velja. Gospodarske družbe in podjetniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, niso del javnega sektorja, zato zanje ne veljajo predpisi in zakoni, ki sicer veljajo za zaposlene v javnem sektorju. Predpise za zaposlene v javnem sektorju pa upoštevajte v primerih, ko za plačo zaposlenega dobivate subvencijo denimo od zbornic ali ministrstev (npr. sofinanciranje plač pripravnikov), saj se v tem primeru šteje, da so plače sofinancirane neposredno iz državnega proračuna. Za dejavnost zdravstva in socialnega varstva se uporablja tudi Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v RS. Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi je sklenjena za območje RS na podlagi Zakona o kolektivnih pogodbah. Zato veljavnost posamezne pogodbe za delodajalca presojajte po splošnem pravilu 10. člena Zakona o kolektivnih pogodbah. Kolektivna pogodba velja za stranki kolektivne pogodbe oziroma njune člane. Če je delodajalec član katerega od podpisnikov kolektivne pogodbe (npr. Zdravniške zbornice, Sindikata zdravstva in socialnega varstva, Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov …), potem bo torej upošteval določila sklenjene panožne kolektivne pogodbe. Glede na navedeno boste pri določanju višine regresa upoštevali določila kolektivnih pogodb. Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi se pri določanju regresa navezuje na Kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti v RS, ta pa od leta 2003, ko je bil znesek regresa določen z Ugotovitvenim sklepom, višine regresa ne določa več. V vašem primeru je delavec upravičen do regresa za letni dopust skladno z določili Zakona o delovnih razmerjih. Gre za neposredno uporabo zakona, če seveda v pogodbi o zaposlitvi nimate drugače določeno. V 131. členu ZDR-1 določa, da je delavec upravičen do regresa za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v RS, Ur. l. RS, št. 18/1991, s spremembami. • Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi, Ur. l. RS, št. 60/1998, s spremembami. • Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Ur. l. RS, št. 21/2013. • Ugotovitveni sklep, Ur. l. RS, št. 8/2003.

Knjiženje daril kupcem a) Na sejmu smo med tistimi, ki so izpolnili prijavnico na naše e-poštno pošiljanje, izžrebali štiri nagrajence, ki so za nagrado dobili tečaj preživetja v naravi. Za izvedbo tečaja smo dobili račun za 800 evrov. Kako knjižimo tak račun? Če knjižimo preživetje v naravi na reklamo, kaj to pomeni za dohodnino?

b) Kako knjižimo darila kupcem (npr. kupec kupi blago za 400 evrov in dobi zastonj majico)?

Mnenje a) Takšne izdatke običajno knjižimo na druge poslovne odhodke (skupina 48), lahko pa tudi na stroške pospeševanja prodaje, reklame ipd., za kar običajno izberemo temeljni konto 417. Ker je po vsebini tudi plačana akontacija dohodnine del stroška te reklamne akcije, predlagamo knjiženje tega davčnega odtegljaja na isti konto, kot je bil že za tečaj preživetja v naravi. Domnevamo, da so prejemniki nagrad fizične osebe. Darila, dobitki v nagradnih igrah in podobno se skladno s 105. členom ZDoh-2 štejejo za druge dohodke. Glede davčne osnove pri darilih pa 108. člen istega zakona določa, da se v davčno osnovo ne všteva posamezno darilo, če njegova vrednost ne presega 42 evrov oziroma če skupna vrednost vseh daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca, ne presega 84 evrov. Ker pojasnjujete, da ste za štiri obdarjence plačali 800 evrov, sklepamo, da je vrednost darila, ki ga je posameznik prejel, višja od 42 evrov, zato je treba obračunati in plačati davčni odtegljaj hkrati z izročitvijo nagrade; to pomeni, da boste vrednost darila obrutili, od obdarjenca pridobili davčno številko in obračunali ter plačali davčni odtegljaj ter predložili obrazec REK. b) Če ste te majice vodili v okviru zalog trgovskega blaga (skupina 66), porabo te zaloge knjižite v okviru nabavne vrednosti prodanega blaga (priporočamo ločen analitični konto v okviru skupine 70 ali 71). Če ste majice vodili v okviru zalog gotovih proizvodov (skupina 63), njihovo porabo izkažete na ločenem analitičnem kontu za vrednost prodanih poslovnih učinkov (skupine 70 ali 71). V obeh primerih je protiknjižba znižanje vrednosti zalog razreda 6. Če ste majice nabavili ločeno in jih ne vodite na kontih zalog, lahko stroške majic za neko prodajno akcijo izkažete tudi direktno na kontu skupine 407 (spet ločen analitični konto). Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012. • Enotni kontni okvir za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, kmečka gospodinjstva, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije, Ur. l. RS, št. 78/2012. • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2007. Odl. US: U-I-198/0512, 45/2007. Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010-UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6, 106/2010, 9/2011ZUKD-1, 13/2011-UPB7, 9/2012. Odl. US: U-I-18/11-10, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 71/2012. Odl. US: U-I-76/1115, 75/2012, 94/2012.

Vračilo DDV Podjetje v Sloveniji, od slovenskega davčnega zavezanca kupuje veliko blaga. Naše podjetje

UNIKUM Marec 2014 _ Strokovna mnenja IR

potem to izvozi. S stranko smo dogovorjeni, da mu DDV plačamo, ko dobimo od države refundirano. Ali obstaja še kakšna možnost – pobot oziroma kompenzacija, ali da bi država direktno plačala (pobotala) naš vhodni DDV z našim prodajalcem, tako da bi bil tudi prodajalec zaščiten in bi bil DDV zanesljivo plačan v roku?

Nato je to podjetje kupilo ameriško podjetje. Pogodba je ostala v veljavi. Račun smo dobili iz Amerike. Poslali so nam tri obrazce KIDO za tri različna podjetja na Nizozemskem, kamor naj bi plačali račun, in sicer enemu podjetju 45, drugemu podjetju 49 in tretjemu podjetju 6 odstotkov od vrednosti računa (zmanjšano za 5-odstotni davčni odtegljaj). Opomin zaradi neplačanega računa smo dobili iz Anglije. Zanima nas, ali je prav, da en račun iz Amerike plačamo na Nizozemsko trem različnim podjetjem (tri različne identifikacijske številke za DDV, vsako podjetje ima svoj transakcijski račun)?

Mnenje Vaše vprašanje je tema obvladovanja poslovnih financ in problematika, s katero se sreča vsak izvoznik, saj so izvozniki večni upravičenci do vračila davka na dodano vrednost in morajo torej premostiti razliko med časom, ko je treba obveznost poravnati dobavitelju, in časom, ko prejmejo plačilo svojega kupca in vračilo vstopnega DDV od države. DDV se vam praviloma povrne v 21 dneh od predložitve zahtevka za vračilo, zato delno k hitrejšemu vračanju prispeva tudi to, da tudi sami čim prej oddate davčni obračun, in ne šele ob izteku roka oziroma zadnjega v mesecu. Po pravilih iz obligacijskega prava ste dobavitelju dolžni celoten znesek, torej skupaj z DDV, ne glede na to, ali oziroma kdaj dobite ta davek vrnjen od države. Zato je samo vaša pogajalska in tržna moč tista, ki bo odločila o tem, za kakšen plačilni rok boste dogovorili z dobaviteljem. V obračunu DDV-O izkazujete celoten odbitni davek na dodano vrednost, ne le tega od konkretnega dobavitelja, zato se je nemogoče dogovoriti z Dursom, da bi DDV od točno določenih nabav vrnil točno določenemu upniku ali preknjižil na njegov konto obveznosti za davek na dodano vrednost. Tudi vračila celotnega zneska vaše terjatve za presežek DDV ni mogoče prenesti na vašega upnika, saj Zakon o davčnem postopku ne vsebuje take določbe, torej ni pravne podlage za tako vračilo. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 24/2008-ZDDKIS, 125/2008, 20/2009-ZDoh-2D, 47/2009. Odl. US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.), 110/2009 (1/2010 popr.), 43/2010, 97/2010, 13/2011UPB4, 32/2012. • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 102/2012.

Davčni odtegljaj Naša stranka je imela podpisano pogodbo z nizozemskim podjetjem za licenčnino za distribucijo televizijskih programov v kabelskih sistemih. Ob plačilu njihovega računa smo obračunali 5-odstotni davčni odtegljaj (obrazec KIDO je bil predložen Dursu), 95 odstotkov računa pa smo nakazali na njihov transakcijski račun.

Mnenje Menimo, da je za uveljavljanje ugodnosti iz konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju irelevantno, kdo opravlja izterjavo in pošilja opomine ali kdo izstavi račun ali komu se znesek nakaže; ključno je to, da se na podlagi pogodbe presodi, kdo je upravičeni lastnik in prejemnik dohodka iz licenčnine. Zato predlagamo, da preverite pogodbo ali zahtevate novo (v njej so se spremenila najmanj določila o tem, kdo pravice zaračuna in kam jih je treba plačati). Možno bi bilo tudi, da se je nizozemsko podjetje razdelilo v tri nova podjetja ali da so se v procesu reorganizacije ob spremembi lastništva spremenili tudi imetniki teh pravic. Ključno je torej vedeti, kdo je upravičeni lastnik dohodka iz naslova licenčnin. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012, 94/2012.

Paket in bančna provizija Podjetje svoji stranki dostavi paket in ob plačilu s plačilno kartico stranki zaračuna tudi stroške banke. Banka mu zaračuna provizijo pri takem plačilu, ki je oproščena DDV po 4.c točki 44. člena Zakona o DDV. Podjetje se je odločilo, da bo te stroške zaračunalo stranki. Zanima nas, kako je z DDV, ker gre v bistvu za prefakturiranje teh stroškov.

Mnenje Navajate, da bo podjetje stranki blago dostavilo s paketom. Poleg zaračunanega blaga bo podjetje stranki zaračunalo tudi bančno provizijo, za katero ga bremeni banka ob plačilu stranke s plačilno kartico. V davčno osnovo se po določbi 5. odstavka 36. člena Zakona o DDV vštevajo, če že niso všteti: • trošarine in drugi davki, takse, uvozne in druge dajatve, razen DDV, • postranski stroški, kot so provizije, stroški pakiranja, prevoza in zavarovanja, ki jih dobavitelj ali izvajalec zaračuna kupcu oziroma naročniku storitve. V opisani situaciji ne moremo reči, da podjetje deluje kot posrednik med banko in stranko, ko stranki zaračuna bančno

www.iracunovodstvo.eu

provizijo. Bančne provizije namreč podjetje ne plača v imenu in za račun stranke. Zato tudi ne more bančne provizije izključiti iz davčne osnove. Tako menimo, da je glede na navedeno zakonsko določbo treba bančno provizijo všteti v davčno osnovo in jo obdavčiti skupaj z blagom. Pri tem se za bančno provizijo uporabi enaka davčna stopnja, kot se uporabi za obdavčitev blaga. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o DDV, Ur. l. RS, št. 117/2006, 83/2012.

Obdavčitev popravila stroja Hrvaško podjetje bo slovenskemu podjetju pripeljalo stroj v popravilo in dodelavo, nato pa ga bo odpeljalo nazaj na Hrvaško. Ali mu mora slovensko podjetje zaračunati DDV, ker bo popravilo opravljeno v delavnici slovenskega podjetja?

Mnenje Odgovor je pripravljen ob predpostavki, da je vsaka stranka registrirana za namene DDV v svoji državi, da sta torej davčna zavezanca in nimata stalne poslovne enote v drugi državi. Pod opisanimi pogoji se tovrstne storitve obdavčijo na Hrvaškem, saj se kraj obdavčitve skladno s 1. odstavkom 25. člena prenese k sedežu naročnika. Pri tem priporočamo preverbo identifikacijske številke kupca. Slovenski DDV bi v tej situaciji obračunali, če bi bila poslovna enota hrvaškega zavezanca v Sloveniji ali če bi bile storitve zaračunane osebam, ki niso davčni zavezanci. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012.

17 Skladno s Slovenskim računovodskim standardom 1 se vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti v poslovnih knjigah vlagatelja izkazujejo kot samostojno razpoznavna opredmetena osnovna sredstva ali kot deli opredmetenih osnovnih sredstev. Vaša vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti nameravate prodati lastniku hotela. Menimo, da boste z vidika določb Zakona o DDV lastniku hotela izstavili v ta namen račun za gradbene storitve. V področje gradbeništva spada skladno s Pojasnili k standardni klasifikaciji dejavnosti splošno in specializirano gradbeništvo za stavbe in inženirske objekte, inštalacije in zaključna dela v stavbah. Sem spadajo tako nove gradnje kot obnovitvena dela, popravila, vzdrževanje, postavljanje montažnih stavb ali objektov na gradbišču in tudi gradnja začasnih objektov. Glede na to, da bo vaše podjetje lastniku hotela zaračunalo storitve s področja gradbeništva, je obračun DDV na izdanem računu odvisen od tega, ali ima lastnik hotela identifikacijsko številko za DDV ali ne. Po določbah 76.a člena Zakona o DDV mora namreč DDV plačati davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, kateremu se opravijo gradbena dela, vključno s popravili, čiščenjem, vzdrževanjem, rekonstrukcijo in rušenjem v zvezi z nepremičninami. Če lastnik hotela razpolaga z identifikacijsko številko za DDV, to pomeni, da vaše podjetje na izdanem računu za gradbena dela ne bo obračunalo DDV in bo navedlo klavzulo o obrnjeni davčni obveznosti. Lastnik hotela bo na podlagi prejetega računa opravil samoobdavčitev. Če pa lastnik hotela nima identifikacijske številke za DDV, bo vaše podjetje na izdanem računu za gradbena dela obračunalo DDV. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti, Ur. l. RS, št. 69/2007, 17/2008. • Zakon o DDV, Ur. l. RS, št. 117/2006, 83/2012. • Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005, 64/2012.

Vlaganja v tuja OS Naše podjetje je najemnik hotela že deset let. V tem času smo v hotel vlagali svoja sredstva za obnovo (obnova sob, restavracije, letnega vrta). Za vsa vlaganja smo predhodno pridobili soglasje lastnika. Znesek vseh vlaganj nameravamo odprodati lastniku na podlagi ocenjene sedanje vrednosti (cenitev). Zanima nas, kako naj izpeljemo prodajo. Ali je pravilno, da izstavimo račun za vlaganja po 76.a členu ZDDV? Ali moramo biti pozorni še na kaj drugega? Naše podjetje je zavezanec za DDV v celotnem obdobju poslovanja.

Mnenje Vaše podjetje, ki ima identifikacijsko številko za DDV, je več let kot najemnik hotela vlagalo svoja sredstva v obnovo hotela.

S članstvom v Klubu IR do brezplačnih svetovalnih ur – preverite na www.iracunovodstvo.eu

ROKOVNIK

Da ne pozabim: 10. april

POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

PRAVNE OSEBE:

FIZIČNE OSEBE (s.p.):

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb (mesečno)

Akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti (mesečno)

EURIBOR

na dan 17.2.2014

na dan 14.3.2014

Intrastat poročilo

Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

3-mesečni

0,287

0,303

6-mesečni

0,386

0,402

12-mesečni

0,547

0,570

15. april

ETN - poročanje o prodajah in najemih, sklenjenih v preteklem mesecu

18. april

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

20. april

Rekapitulacijsko poročilo 03/2014 in hkrati DDV-O 03/2014 Banka Slovenije - poročilo: BST, KRD, DVP, SN-T

25. april

AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

30. april

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (18.3.2014)

DURS - obračun in plačilo DDV 03/2014 Poročilo o dobavah (76.a člen) 03/2014 Banka Slovenije - SKV Predložitev obračuna in plačilo davka na finančne storitve ZPIZ - obrazec M4 DURS - obračun davka od dohodkov pravnih oseb

Plačila v gotovini Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2*

DURS - davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti

EUR

USD

JPY

GBP

CHF

Do vključno 1 meseca

0,22000 %

0,15530 %

0,10357 %

0,48250 %

-0,00700 %

Do vključno 3 mesecev

0,28800 %

0,23565 %

0,13857 %

0,52219 %

0,02000 %

Do vključno 6 mesecev

0,38700 %

0,33050 %

0,19000 %

0,61438 %

0,07700 %

12 mesecev

0,55400 %

0,55380 %

0,35000 %

0,89500 %

0,20140 %

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.durs.gov.si/si/aktualno/obrestne_mere_za_obresti_na_ posojila_med_povezanimi_osebami_na_podlagi_pravilnika_o_priznani_obrestni_meri/ (18.3.2014)

Vrsta izplačila za

5.000 EUR

Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga in storitev v RS po ZPPDFT**

Variabilni del priznane obrestne mere MAREC 2014

420 EUR

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti Obdobje od 1.1.2014 do 30.6.2014

8,25 %

MF in Uradni list RS št. 1/2014 (3.1.2014) http://www.uradni-list.si/1/content?id=116003#!/Visinapredpisane-obrestne-mere-zamudnih-obresti

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

MAREC 2014

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 73/2008 in 55/2010)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70% cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javni prevoz - do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

V skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 40% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 626,27 EUR**. Za 20 let delovne dobe: v višini 60% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 939,41 EUR**. Za 30 let delovne dobe: v višini 80% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 1.252,54 EUR**.

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece 3.131,36 EUR* oz. v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje.

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

797,04 EUR za leto 2013; Najvišji znesek brez prispevkov 1.074,18 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- V primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 1.565,68 EUR**. - V primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 782,84 EUR**. - Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.565,68 EUR**). - Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece (1.565,68**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si/). *** Povračila stroškov v zvezi z delom se izplačujejo v višini, ki jih določa ta KP, vendar pod pogoji, da se ti zneski ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost.

KRATKI SEMINARJI IR

ŠOLE IR

04. 04.

08. 04.

Aktualni primeri obračunavanja DDV od storitev prevoza blaga (Branka Svilar Mugoša)

Povračila stroškov v zasebnem sektorju – na kaj vse je potrebno paziti? (Irena Kamenščak)

Šola - konsolidacija v praksi (Vesna Bartolj Maver)

09. 04.

11. 04.

Davčni postopek za računovodje (Branka Svilar Mugoša)

Kaj moram vedeti o drobnem inventarju (Kristinka Vukovič)

Šola o DDV - osnove (Maja Dolinar Dubokovič)

09. 04.

14. 04.

Ali so storitve obdavčene s slovenskim DDV? (Maja Dolinar Dubokovič)

Računovodstvo in obdavčenje kmetov (dr. Tatjana Jovanović)

10. 04.

Kaj naj bi računovodja vedel o insolventnosti, stečaju in prisilni poravnavi - vključno z novostmi v letu 2013 (Kristinka Vukovič)

Branje bilanc (dr. Tatjana Jovanović)

14. 04. Obdavčitev dividend in kapitalskih dobičkov - tudi, če zaprete, prodate ali podarite podjetje, ste lahko obdavčeni! (Maja Bohorič)

15. 04. Praktični primeri določitve kraja dobave blaga pri verižnih poslih in uporaba Incoterms klavzul (Branka Svilar Mugoša)

16. 04. Vrednotenje proizvodnje po proizvajalnih stroških (Miro Dečman)

17. 04. Obračunavanje DDV pri mednarodnih transakcijah v praksi (Branka Svilar Mugoša)

23. 04. Prenos lastništva samostojnega podjetnika - z novimi praksami iz leta 2013 (dr. Tatjana Jovanović)

24. 04. Prenehanje delovnega razmerja s prakso (Nina Globočnik)

www.iracunovodstvo.eu

18. 04.

22. 04. Šola dvostavnega knjigovodstva osnove (dr. Tatjana Jovanović)

16. 04.

KLJUČ DO ZNANJA SO IR IZOBRAŽEVANJA.

APRIL 2014

SEMINARJI IR