e-Bilten Unikum mar.15 by Aleksandra L.

03 | 2015

BILTEN

6,99 EUR + DDV MAREC 2015 WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

ZANKE IN UGANKE PRI IZDAJANJU RAČUNOV ZA NAMENE DDV Pravila za izdajanje računov, ki so določena v ZDDV-1 in podrobneje opredeljena v Pravilniku, je treba brati natančno in v povezavi z drugimi določbami, kot so opredelitev davčnega zavezanca, pravila za določanje kraja obdavčitve, definicija davčne osnove ipd. 3

VSEBINA

TEMA MESECA ZANKE IN UGANKE PRI IZDAJANJU RAČUNOV ZA NAMENE DDV

DAVKI

KADRI

SPREMEMBA AKONTACIJE DOHODNINE IN AKONTACIJE DAVKA OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB

RAZLIČNE OBLIKE DELA UPOKOJENCEV FINANCE PASTI VERIŽNIH KOMPENZACIJ

PRAVO

MNENJA IR

IZČLENITEV (1. DEL)

POPRAVEK DAVČNEGA OBRAČUNA PRI S. P.-JIH IN DAVČNEGA OBRAČUNA DAVKA OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB

UNIKUM | letnik 9 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 E: info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu Odgovorna urednica: Nina Selan Slapar nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.shutterstock.com, v kolikor ni drugače označeno. Oblikovanje in priprava za tisk: Sonja Eržen Tisk: Birografika Bori d.o.o. Posamezna številka stane: 6,99 EUR + 9,5 % DDV. Letna naročnina na tiskano verzijo: 65 EUR + 9,5 % DDV Letna naročnina na spletno verzijo: 25 EUR + 22 % DDV Naročnina velja do pisnega preklica. V povprečju natisnemo 600 izvodov. Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan. ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

UVODNIK Kristinka Vukovič

Klikanje malo drugače Prišla je pomlad, z njo nova energija, novi izzivi. Če smo bili v preteklih mesecih zelo zaposleni sami s seboj in svojimi izkazi ter obračuni, smo se po stari navadi za kakšne hitre informacije obračali na spletno stran Dursa, čeprav ga uradno ni več, odkar se je sredi lanskega leta združil z bivšo carinsko upravo v enotno finančno upravo, FURS. Vendar bodo spletne strani Dursa to pomlad dokončno izbrisane, selitev posameznih vsebin pa že poteka. Navaditi se bo treba na nov koncept iskanja informacij. Če smo na starem spletu iskali informacije tako, da smo že na prvi strani šli na vrsto subjekta (fizične osebe, fizične osebe z dejavnostjo in pravne osebe), za katerega smo potrebovali informacije o davkih (dohodnina, prispevki …), je koncept novih spletnih strani povsem drugačen. Novi koncept je ›en davek, ena stran‹, torej vse na eni strani: najprej izbor področja dajatev oziroma vrste dajatve, in potem vse o tej dajatvi, tudi z informacijami po kategorijah subjektov. Dve združeni službi pomenita tudi več potrebnih informacij, zato je današnja prva stran zasnovana drugače, na način zavihov s hitrimi informacijami za interesne skupine, ki jih je FURS opredelil kot Prebivalci, Podjetja, Potniki in Mediji. Tudi na to se bo treba navaditi, da bodo podjetniki iskali informacije zase pod ›podjetja‹, prav tako društva, šole in zavodi. Občani bodo morali – glede na to, kaj iščejo – gledati bodisi pod Prebivalci bodisi Potniki. Kaj velikega se to pomlad sicer ne dogaja. V javni obravnavi je osnutek Zakona o potrjevanju računov; tako so poimenovali zakon, ki bo urejal davčne blagajne, za katere vlada še vedno verjame, da bodo vpeljane v naš prostor s 1. oktobrom letos, kar pomeni, da nas čaka dolgo vroče poletje. Do takrat bomo morali še kaj postoriti, kam iti, se vmes tudi spočiti. Pa srečno do prihodnjič,

Vaša Kristinka Vukovič

www.iracunovodstvo.eu

TEMA MESECA

mag. Tamara Prezelj

Zanke in uganke pri izdajanju računov za namene DDV Pravila za izdajanje računov, ki so določena v ZDDV-1 in podrobneje opredeljena v Pravilniku, je treba brati natančno in v povezavi z drugimi določbami, kot so opredelitev davčnega zavezanca, pravila za določanje kraja obdavčitve, definicija davčne osnove ipd. V prispevku tega meseca vas opozarjamo na posledice omenjenih pravil, na katera ob prvem branju morda ne pomislimo, jih je pa vsekakor dobro poznati in priporočljivo upoštevati. Uvod V členih zakona od 80.a do 84.a, ki jih dopolnjuje Pravilnik (s členi od 136 do 146) so v slovensko zakonodajo prenesena pravila, ki jih določa Direktiva o DDV. Z Direktivo se je to področje podrobneje uredilo šele po letu 2004, kar pomeni, da so se šele takrat pravila držav članic EU približala oziroma do neke mere poenotila.

Račun Račun je listina, ki lahko obsega enega ali več dokumentov, vsi skupaj pa vsebujejo vse predpisane podatke, ki se zahtevajo za posamezno vrsto računa. Če račun ne vsebuje vseh zahtevanih elementov, se mora sklicevati na druge listine, ki dopolnjujejo vsebino računa. O računu za namene DDV lahko govorimo, kadar se ta izda v zvezi z opravljeno transakcijo, ki je predmet obdavčitve z DDV. Z DDV se obdavčujejo dobave blaga in storitev kakor tudi pridobitve blaga in uvoz, pri čemer je treba upoštevati, da je transakcija opravljena samo takrat, kadar obstaja razmerje med dvema neodvisnima subjektoma. Zaračunavanje stroškov med nesamostojnimi deli podjetja, naj bodo locirani znotraj Slovenije ali v drugi državi, samo po sebi ne pomeni opravljanja obdavčljivih transakcij, listine pa se ne štejejo za račune, izdane za namene DDV.

Obveznost izdaje računa Davčni zavezanec mora zagotoviti, da se račun izda za dobave blaga in stori-

tev, ki se opravijo davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, ter prejeta predplačila v zvezi z njimi, oproščene dobave blaga znotraj EU, dobave blaga na daljavo in druge dobave blaga in storitev, ki se opravijo na ozemlju Slovenije. V zvezi z obveznostjo izdajanja računov je treba poudariti, da ta ne vpliva na obveznost obračuna DDV, ki je določena za posamezne primere v členih od 33 do 35, in obratno. Čeprav denimo računa za prejeto predplačilo od nezavezanca ni treba izdati, je vseeno treba obračunati DDV, prav tako obveznost obračuna DDV nastane ne glede na to, ali je zavezanec račun že izdal ali ne. Izjeme od obveznosti izdajanja računov Kdaj računa ni treba izdati, določa Pravilnik v 143. členu. Izjeme se nanašajo na kmete pavšaliste, nekatere opro-

Račun je listina, ki lahko obsega enega ali več dokumentov, vsi skupaj pa vsebujejo vse predpisane podatke, ki se zahtevajo za posamezno vrsto računa.

ščene zavarovalne in finančne storitve ter posebne primere, kot so vozovnice, znamke, prodaja iz avtomatov, vplačila v igrah na srečo ipd. Glede na to, da gre za izjeme, je treba določbo brati in razumeti ozko. Omenjene izjeme so pomembne zato, ker so povezane z obveznostjo zavezancev glede (ne)uporabe vezanih knjig računov.

Kdo izda račun Ni nujno, da zavezanec sam izda račun; njegova naloga je le to, da »zagotovi, da je račun izdan«. Namesto njega lahko to obveznost izpolni njegov kupec ali tretja oseba, oba na podlagi poprejšnjega dogovora. Kadar računa ne izda dobavitelj, je treba upoštevati, da kupec ali tretja oseba izdata račun ›v imenu in za račun dobavitelja‹, kar pomeni, da: • posledice, ki nastanejo na podlagi izdanega računa (če je ta nepopoln ali nepravilen), nosi dobavitelj; • mora zato dobavitelj potrditi tak račun. Glede na to, da za izdajatelja računa v vsakem primeru šteje dobavitelj, morajo biti podatki na listini, kot so registrski organ, pri katerem je družba vpisana, in številka registrskega vpisa, pri družbi z omejeno odgovornostjo in delniški družbi tudi znesek osnovnega kapitala in znesek še nevplačanih vložkov, kot

UNIKUM | MAREC 2015 | TEMA MESECA | Zanke in uganke pri izdajanju računov za namene DDV

to predpisuje Zakon o gospodarskih družbah v 45. členu, tisti, ki se nanašajo na dobavitelja, in ne na izdajatelja, kot se to v praksi pogosto dogaja.

Pravila za izdajanje računov Osnovno pravilo pri izdajanju računov za transakcije, obdavčene znotraj EU, je to, da se račun izda v skladu z zakonodajo države, kjer je treba plačati davek, kar določajo pravila za določanje kraja obdavčitve. Če bi vztrajali pri tem pravilu za vse primere, bi se zavezancem pogosto dogajalo, da bi morali račune izdajati v skladu z zakonodajo države prejemnika računa, še posebej pri storitvah, ki se v skladu s splošnim pravilom 25. člena obdavčijo v državi sedeža ali poslovne enote prejemnika. Ker bi bilo to nepraktično, je za take primere določeno, da izdajatelj upošteva domačo zakonodajo. Posledica tega je, da pravila za izdajo računov pogosto določa ena država članica, čeprav davek pripada drugi.

Na koga naj glasi račun Račun se praviloma naslovi na prejemnika dobave, čeprav se lahko zgodi, da to ni oseba, ki račun tudi plača. Izhajajoč iz predpostavke, da je prejemnik blaga ali storitev tista oseba, ki bo blago ali storitev uporabila za opravljanje nadaljnjih transakcij in lahko uveljavljala odbitek vstopnega DDV, pogodbeni dogovor, na podlagi katerega račun namesto nje poravna kdo drug, na osebo kupca oziroma prejemnika ne bi smel vplivati. Če se račun glasi na plačnika in se ta s prejetim računom strinja ter ga ne zavrne, je treba šteti, da v nadaljevanju, ko izda račun dejanskemu prejemniku, velja za dobavitelja in za namene DDV opravi obdavčljivo transakcijo. Glede na status plačnika, vrsto transakcij, ki jih opravlja, in način, kako določa delež odbitka vstopnega DDV, njegova vključitev v verigo lahko vpliva na strošek dejanskega prejemnika, zato je pomembno, da izdajatelj računa ve, v kakšni vlogi nastopa plačnik.

Rok za izdajo računa Rok za izdajo računa na splošno ni predpisan, razen dveh izjem: za oproščene dobave blaga v EU in storitve, opravljene davčnim zavezancem v EU, kadar se obveznost obračuna DDV prenese na prejemnika. V teh primerih je

treba račun izdati najkasneje 15. dan meseca, ki sledi mesecu opravljene transakcije. Pri omenjenih dobavah blaga datum izdaje računa določa tudi datum nastanka obveznosti obračuna DDV, medtem ko za storitve to ne velja. Posledica tega je, da na podlagi danega predplačila za dobavo blaga obveznost obračuna DDV ne nastane, prav tako ne obveznost izdaje računa. To pa ne velja za plačila, dana vnaprej, v zvezi s storitvami. Čeprav rok za izdajo računa ni predpisan, pa se šteje neizdaja računa za hujši davčni prekršek!

Račun za predplačilo Račun za prejeto predplačilo je treba izdati ne glede na to, kdo mora obračunati DDV (dobavitelj ali kupec), če ne velja katera od omenjenih izjem: da je predplačilo prejeto od končnega kupca ali da ga je dal davčni zavezanec za bodočo dobavo blaga znotraj EU. Računa za predplačilo ni treba izdati, če zavezanec do roka za oddajo davčnega obračuna za obdobje, v katerem je predplačilo prejel, izda račun za opravljeno transakcijo. Račun za predplačilo služi kupcu za namene odbitka vstopnega DDV. Ta se znajde v neljubem položaju, če je dobavitelj trimesečni davčni zavezanec in sledi pravilniku ter računa za predplačilo ne izda, ker izda zgolj račun za opravljeno transakcijo. Na računu za predplačilo je treba navesti podatke o dobavi, v zvezi s katero je predplačilo dano. Kadar ni jasno, na kaj se predplačilo nanaša, obveznost obračuna DDV od prejetega ali na plačani znesek ne nastane. Račun za prejeto predplačilo je treba razlikovati od računa, ki se izda pred opravljeno dobavo, šteje se kot ponudba in ni povezan s prejetim predplačilom. Tak predračun ni račun, izdan za namene DDV, in se ne vključuje v evidence DDV, ker na njegovi podlagi ne nastane obveznost obračuna DDV.

Pomen računa za prejemnika Račun oziroma druga listina, ki dokazuje, da je bila transakcija opravljena, je formalni pogoj za odbitek vstopnega DDV pri kupcu, daje pa tudi podatke za

presojo, ali mora DDV morda obračunati kupec namesto dobavitelja. Da bi kupec lahko presodil, ali je potrebna samoobdavčitev in/ali je do odbitka upravičen, mora račun vsebovati zadostne in pravilne podatke o opravljeni transakciji. Pravica do odbitka vstopnega DDV pri prejemniku transakcije se presoja glede na namen uporabe nabavljenega blaga ali storitev za nadaljnje transakcije, njen obseg pa je omejen z višino zakonito zaračunanega davka. Če je DDV izkazan previsoko, kupec ne sme odbiti celotnega zneska, prav tako lahko odbije DDV samo v prikazani višini, kadar je ta obračunan prenizko. Obveznost samoobdavčitve kupca ni odvisna od klavzule, ki jo na računu navede njegov izdajatelj, marveč od pravil, ki določajo kraj obdavčitve, skupaj s pravili, ki določajo plačnika davka. Prenos obveznosti obdavčitve na kupca na podlagi klavzule reverse charge nima učinka, če kraj obdavčitve ni v državi kupca in ta ni plačnik davka na podlagi zakonske obveznosti. Prav tako na računu izkazani davek še ne pomeni, da kupec ni zavezan do obračuna davka.

Vrste računov Poleg računa z vsemi sestavinami, ki se izdaja med davčnimi zavezanci in pravnim osebami, ki niso davčni zavezanci, zakon in pravilnik navajata še: • poenostavljene račune z manj obveznimi podatki za primere: – transakcij manjših vrednosti, – dobave blaga in storitev osebam, ki niso davčni zavezanci, – popravke prvotnih računov; • račune, ki jih izdajajo mali davčni zavezanci, razen če opravljajo obdavčene storitve za davčne zavezance iz EU; • skupne račune za več dobav blaga in storitev, opravljenih na ozemlju Slovenije, za katere je obveznost obračuna DDV nastala v istem obdobju.

Obvezne sestavine računov Vsaka sestavina, ki jo kot obvezno določa 82. člen zakona, ima svojo vlogo, ki nam, če jo razumemo, pomaga pri odločanju, ko se znajdemo v dilemi, kako ravnati bodisi kot izdajatelj bodisi kot prejemnik računa.

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

a) datum izdaje računa Račun se praviloma izda na dan opravljene transakcije ali na kak kasnejši datum Datum izdaje služi predvsem preverjanju, ali je zavezanec med opravljeni promet zajel vse transakcije, poleg tega pa kaže na trenutek, od katerega sme kupec odbiti vstopni DDV. Datum izdaje računa ne vpliva na trenutek obdavčitve transakcije (izjema so oproščene dobave blaga v EU), praviloma pa vpliva na trenutek, od katerega lahko kupec odbija vstopni DDV, saj je račun formalni pogoj za odbitek. Nekatere izjeme veljajo le pri samoobdavčitvi. b) zaporedna številka, ki omogoča identifikacijo Zaporedna številka izključno identificira račun in podobno kot datum izdaje posredno omogoča kontrolo zajema prometa. Zavezanec lahko uporabi številčenje v eni ali več vrstah, npr. ločeno po področjih dejavnosti, lokacijah ipd. Pričakovati je, da bodo zavezanci iz praktičnih razlogov posebno vrsto številčenja uvedli za račune, izdane prek vezane knjige računov. c) identifikacijska številka za DDV, pod katero je davčni zavezanec dobavil blago ali opravil storitev Davčni zavezanec je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli gospodarsko dejavnost, ne glede na njen namen ali rezultat. Identifikacijska številka torej ni element, ki bi določal status zavezanca. Davčni zavezanec, ki začne opravljati dejavnost in to prijavi davčnemu organu, praviloma hkrati vloži tudi zahtevek za izdajo oziroma dodelitev številke za DDV. Šele če lahko dokaže, da predvideni 12-mesečni obdavčljivi promet s pravico do odbitka ne bo presegel 50.000 evrov, lahko uporablja posebno ureditev in deluje kot mali davčni zavezanec. Status malega davčnega zavezanca je torej izjema od splošnega pravila in ne velja, da subjekt postane zavezanec, ko doseže predpisani vstopni prag za identifikacijo. Na podlagi takega stališča bi torej moralo veljati, da je transakcija, ki jo opravi davčni zavezanec, ki ne velja za malega, obdavčena, tudi če dobavitelj (še) nima številke za DDV. Prav tako so obdavčene

transakcije malega davčnega zavezanca, ki presežejo vstopni prag za identifikacijo, čeprav davčni organ na podlagi zahtevka številke še ni izdal. Identifikacijska številka je primarno dokazilo o statusu subjekta, ki je transakcijo opravil, kar seveda ne pomeni, da je ni treba preverjati in da se je mogoče nanjo v popolnosti zanesti. Če gre za goljufivi subjekt, obstoj številke največkrat ne bo zadoščal za to, da se transakcija obravnava kot obdavčljiva oziroma vstopni DDV za odbitnega, razen če kupec slabih namenov dobavitelja dokazljivo ni mogel poznati in jih tudi ni poznal. Praviloma velja, da dobavitelj na računu navede svojo številko za DDV tiste države, katere DDV obračunava. Vendar se je s 1. 1. 2015 spremenilo tudi to. Za digitalne storitve (telekomunikacijske, elektronske storitve in storitve oddajanja RTV), ki se opravljajo za nezavezance, namreč velja, da mora zavezanec obračunati DDV države sedeža oziroma prebivališča kupca, obveznosti iz tega naslova pa lahko, če se tako odloči, izpolnjuje v svoji domači državi in pod domačo številko za DDV. Pri nabavah storitev iz EU pogosto naletimo na težavo, da račun izda oseba, ki opravlja dejavnost neodvisno, vendar na računu ne navede svoje številke za DDV, hkrati pa opravi storitev, ki je obdavčena v državi prejemnika. Kupec je v takem primeru pred dilemo, ali naj obračuna DDV, in še bolj, ali sme davek odbiti. Mali davčni zavezanec iz države članice EU bi po zgledu 4. odstavka 78. člena ZDDV-1 moral, ko opravlja čezmejne storitev za zavezance znotraj EU, kadar se uporabi splošno pravilo za določanje kraja obdavčitve, pridobiti ›posebno‹ številko za DDV, na podlagi katere bi prejemniku dokazoval svoj status, pa tudi zato, da bi opravljene transakcije za namene kontrole poročal v domači državi v rekapitulacijskem poročilu. Če tega ne stori, je v prekršku, prejemnik pa v dilemi. Naše mnenje je, da na kraj obdavčitve in obveznost obračuna DDV ter s tem pravico do odbitka vstopnega davka ne vpliva dejstvo, da dobavitelj, ki je mali davčni zavezanec, ni pridobil številke za DDV, saj gre po vsebini za davčnega zavezanca in obdavčljivo transakcijo.

č) identifikacijska številka za DDV kupca oziroma naročnika, pod katero je kupec ali naročnik prejel dobavo blaga ali storitev, za katero je dolžan plačati DDV, ali je prejel dobavo blaga v skladu s 46. členom zakona Identifikacijsko številko kupca je na računu obvezno navajati samo takrat, kadar je davek dolžan obračunati prejemnik. Navedba številke za DDV, katere veljavnost je dobavitelj preveril, služi kot dokazilo o sposobnosti prejemnika, da bo izpolnil obveznosti iz naslova DDV. Kako naj ravna dobavitelj, če opravlja storitve, za katere velja 25. člen ZDDV1, za prejemnike, glede katerih ni jasno, kakšen je njihov status? Izvedbena Uredba 282/2011 v 18. členu določa, da dobavitelj na splošno lahko šteje, da je prejemnik iz EU davčni zavezanec, če mu je predložil veljavno številko za DDV, kakor tudi, če ga je obvestil o tem, da je v postopku pridobivanja številke za DDV, medtem ko dobavitelj lahko šteje, da kupec ni zavezanec, če lahko dokaže, da mu ta ni predložil številke za DDV. Vsa navedena pravila se lahko izpodbijajo, če dobavitelj razpolaga z nasprotnimi informacijami. Če je kupec iz tretje države, se namesto številke za DDV kot dokazilo statusa lahko uporabi kako drugo potrdilo davčnega ali drugega organa o tem, da gre za subjekt, ki opravlja ekonomsko dejavnost. d) ime in naslov davčnega zavezanca ter njegovega kupca in naročnika Ime in naslov služita identifikaciji zavezanca, ki je storitev opravil, preverjanju, ali je račun izdala oseba, ki je transakcijo opravila, ali se je račun izdal pravi osebi ipd., hkrati pa naslov lahko določa tudi kraj obdavčitve. Zato navajanje poštnega predala ne zadošča. Na kraj obdavčitve storitev v skladu s splošnim pravilom vplivajo kraj sedeža ali poslovne enote zavezanca, ki je storitev opravil ali prejel. Stalna poslovna enota je vsaka enota, ki ni sedež dejavnosti ter premore dovolj stalnih in ustrezno strukturiranih človeških in tehničnih virov, da lahko prejme in uporabi storitve, ki so opravljene za lastne potrebe navedene poslovne enote.

UNIKUM | MAREC 2015 | TEMA MESECA | Zanke in uganke pri izdajanju računov za namene DDV

Za namene določanja kraja obdavčitve ni nujno, da ima stalna poslovna enota tudi registrirano pravno obliko, ki je običajno podružnica, po drugi strani pa obstoj podružnice še ne zadošča za prenos kraja obdavčitve, če niso izpolnjeni navedeni pogoji glede sposobnosti prejemanja storitev. Pri fizičnih osebah se namesto sedeža upošteva stalno ali običajno prebivališče. Prvo izhaja iz uradnih evidenc, v zvezi z drugim je treba ugotavljati, s katerim krajem/državo ima oseba zasebne ali poklicne vezi. e) količina in vrsta dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsta opravljenih storitev Natančna navedba vsebine opravljene transakcije služi ne le preverjanju, ali je bilo zaračunano dejansko dobavljeno oziroma opravljeno, temveč tudi presoji višine in kraja obdavčitve ter določanju osebe, ki mora davek plačati. Opredelitev transakcije (blago, storitev) in njena vsebina so pomembni za določitev države, ki ji davek pripada, in za višino obdavčitve oziroma uporabo oprostitve ter osebo, ki bo dolžna plačati davek. Šele ko je nedvoumno določeno, kaj je bilo opravljeno, vemo, po katerem pravilu se bo določal kraj obdavčitve ter katera država bo določala njen način in višino. Če je kraj obdavčitve v drugi državi, na računu ni treba navajati določbe ZDDV1 o oprostitvi, ker (ne)obdavčitev transakcije ni v pristojnosti Slovenije. Kadar na računu navajamo opis transakcije, je pomembno, da navedemo posebnosti in značilnosti, ki vplivajo na kraj obdavčitve, na primer lego nepremičnine v zvezi s 27. členom zakona, kraj prireditve v zvezi z 29. členom, kraj prevoza potnikov ipd. f) datum opravljene dobave blaga ali datum opravljene oziroma končane storitve ali datum opravljenega predplačila, če se lahko določi in je različen od datuma izdaje računa Datum dobave praviloma vpliva na trenutek obdavčljivega dogodka in s tem obveznost obračuna DDV ter na pridobitev pravice do odbitka.

Datuma ni treba navajati, če se račun izda na dan, ko je transakcija opravljena (pri blagu preide pravica razpolaganja, pri storitvah, ko so te opravljene oziroma zaključene). Pri tem je treba upoštevati, da kadar datum transakcije ni naveden, ne velja samodejno, da ta ustreza datumu računa, temveč je treba to dokazati. Čeprav se v zvezi s storitvami zahteva navedba datuma, je priporočljivo, da predvsem v zvezi dolgotrajnejšimi storitvami zavezanec namesto datuma navede obdobje, kar omogoča preverjanje dejstva, da je bila storitev dejansko opravljena, pa tudi da jo je bila oseba, ki jo je zaračunala, sposobna opraviti. g) davčna osnova, od katere se obračuna DDV po posamezni stopnji oziroma na katero se nanaša oprostitev, cena na enoto brez DDV ter kakršnakoli znižanja cen in popusti, ki niso všteti v ceno na enoto V davčno osnovo se poleg plačila, ki ga dobavitelj prejme bodisi od kupca bodisi od tretje osebe, vštevajo tudi neprave subvencije, postranski stroški, trošarine, davki, dajatve ipd. V zvezi z dilemo, katere dajatve vključiti v davčno osnovo in katerih ne, je v skladu s stališčem Sodišča EU treba upoštevati, da se osnovi prišteje tista dajatev, ki se zaračuna kupcu, ki je (a) neposredno povezana z opravljeno transakcijo in (b) je obveznost dobavitelja. Iz takega stališča izhaja, da se v primeru, ko se na drugo osebo prevalijo založene dajatve, te ne obdavčijo, če zavezanec hkrati ne opravi kake obdavčljive transakcije, ali v primeru, če sam (na podlagi zakona ali odločbe pristojnega organa, ki dajatev odmeri) ni zavezanec za plačilo te dajatve.

Kupec, ki prejme račun z obračunanim davkom, naj preveri uporabljeno stopnjo. Če dobavitelj v nasprotju z zakonom ni uporabil nižje stopnje, kot bi bilo pravilno, kupec ne sme odbiti na računu prikazanega DDV v celoti. Tudi v primeru samoobdavčitve prejemnika na podlagi 76.a člena ni nujno, da je navedena stopnja pravilna. Kupec naj se ne zanaša na subjektivno presojo dobavitelja, temveč naj ravna, kakor meni, da je prav. i) znesek DDV, razen kadar se uporablja posebna ureditev, za katero zakon ta podatek izključuje DDV se obračuna, vendar ne prikaže, če gre za posebno ureditev za potovalne agencije, preprodajalce rabljenega blaga in prodajo na dražbi. Če račun izda mali davčni zavezanec, davka ne prikaže, ker ga na podlagi svojega statusa ni dolžan obračunati. Če to vseeno stori, ga mora na podlagi zakona plačati oziroma ga bo FURS od njega terjal, če bo ugotovil, da ga je neupravičeno zaračunal. j) klavzule Zavezanec mora na računu navesti klavzulo, kadar ne obračuna slovenskega DDV, bodisi zato, ker je kraj obdavčitve v drugi državi in bo DDV obračunal prejemnik, bodisi zato, ker se uporabi oprostitev (velja za domače dobave). Kadar je kraj obdavčitve zunaj Slovenije in po zakonu ne pride do samoobdavčitve prejemnika, bo dobavitelj moral pridobiti tujo številko za DDV in obračunati tuji DDV oziroma navesti določbo tujega zakona o oprostitvi.

h) stopnja DDV Stopnjo DDV določi država, ki ji davek pripada.

Če zavezanec tega ne stori, bo z navedbo klavzule v skladu z ZDDV-1 sicer utemeljil, na podlagi katere določbe oziroma razloga na računu ni slovenskega davka, s tem pa se ne bo izognil obveznosti, ki jo zanj določa država obdavčitve.

Dobavitelj bi načeloma moral na računu navesti stopnjo DDV tudi takrat, kadar bo DDV plačal kupec, kar nam je znano pri transakcijah, za katere velja 76.a člen, manj pa pri transakcijah, opravljenih za tuje zavezance. V takih primerih mu – ker dobavitelj ne pozna ureditve države obdavčitve – dejansko ni treba navajati ne davčne osnove ne stopnje in zneska DDV.

k) druge posebnosti Za nekatere transakcije zakon in pravilnik določata obveznost navajanja posebnih podatkov. Poleg omenjenega opozarjamo na podatke o nepremičninah, kadar se prodajajo ali dajejo v najem ali se na njih opravljajo storitve, in o prevoznih sredstvih, če gre za nova in zanje veljajo posebna pravila glede kraja obdavčitve. 

DAVKI

mag. Barbara Guzina

Sprememba akontacije dohodnine in akontacije davka od dohodkov pravnih oseb

avčni zavezanec (družba oziroma samostojni podjetnik) že med letom plačuje akontacijo davka, ki se poračuna v letnem davčnem obračunu, ob ugotovitvi končne davčne osnove. Davčni zavezanec davek bodisi doplača bodisi zahteva vračilo preveč plačanih medletnih akontacij. K plačevanju akontacij davka davčne zavezance zavezujeta oba materialna zakona, in sicer Zakon o dohodnini (ZDoh-2; za samostojne podjetnike) in Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2; za družbe). Postopkovno pa je način akontiranja davka, izračuna akontacije in spremembe akontacij predpisan z Zakonom o davčnem postopku (ZDavP-2). Za tekoče leto se akontacija določi na podlagi zadnjega davčnega obračuna, tako da se letna davčna obveznost razdeli na 12 mesecev. Akontacija se tako plačuje v mesečnih obrokih, razen pri davčnih zavezancih, pri katerih letna akontacija ne presega 400 evrov (v takem primeru se akontacija plača le štirikrat letno). Višina akontacije davka je torej odvisna od višine pretekle davčne osnove in nanjo zavezanec praviloma ne more vplivati. Ne glede na to ZDavP-2 vsebuje določbe, ki v nekaterih primerih omogočajo davčnemu zavezancu, da spremeni akontacijo davka, pri čemer morajo biti za to izpolnjeni nekateri pogoji. Družba lahko v skladu z 9. odstavkom 371. člena ZDavP-2 od davčnega organa zahteva spremembo višine akontacije, pri čemer mora zahtevo vložiti najmanj 30 dni pred dospelostjo obroka akontacije, ki ga želi spremeniti (če je sprememba odobrena, velja tudi za vse nadaljnje obroke do konca leta). Posamezni obrok dospe v plačilo na zadnji

dan obdobja, na katero se nanaša (npr. obrok za mesec marec 2015 dospe v plačilo 31. 3. 2015, obrok za prvo trimesečje leta 2015 prav tako 31. 3. 2015), plačan pa mora biti v 10 dneh po dospelosti. Na popolnoma enak način lahko spremembo višine akontacije dohodnine zahteva samostojni podjetnik, in sicer ne glede na to, ali uveljavlja davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov (299. člen ZDavP-2) ali z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov (307.a člen ZDavP-2). Seveda lahko davčni organ zahtevo za spremembo (predvsem znižanje) akontacije med letom tudi zavrne. Ali bo zahteva zavrnjena ali ne, se davčni organ odloči na podlagi dokazov o upravičenosti znižanja akontacije, ki jih mora davčni zavezanec (tako družba kot tudi samostojni podjetnik) predložiti skupaj s svojo zahtevo. V skladu z izrecnimi zakonskimi določbami mora davčni zavezanec zahtevi za spremembo davčne osnove priložiti vsaj naslednje dokumente oziroma dokazila: 1. davčni obračun za tekoče davčno obdobje pred vložitvijo vloge za spremembo akontacij; 2. oceno davčne osnove za tekoče leto; 3. podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove. Pod 1. točko mora davčni zavezanec predložiti zadnji oddani davčni obračun, v katerem je bila izračunana akontacija davka za tekoče obdobje, npr. za leto 2014, če se spreminjajo akontacije v letu 2015. Pod 2. točko mora davčni zavezanec predložiti (lahko na enak način kot pod točko 1.) oceno davčne osnove za tekoče davčno obdobje, torej za celotno leto 2015. Ker gre za oceno, so zneski seveda lahko zaokroženi, hkrati pa ni treba po-

samično ocenjevati vseh postavk davčnega obračuna (npr. davčno nepriznanih odhodkov ipd.). Dovolj je, da se poda splošna ocena za obdavčljive prihodke in davčno priznane odhodke, s tem pa tudi za davčno osnovo. Pod 3. točko, ki je verjetno najpomembnejša med vsemi, mora davčni zavezanec navesti podatke oziroma priložiti dokazila, da bo davčna osnova v tekočem letu pomembno drugačna, zaradi česar izračunane akontacije niso ustrezne. Podatki, ki se lahko navedejo, so na primer: odpoved pogodbe s pomembnejšim kupcem, ki bo povzročila večji izpad prihodkov davčnega zavezanca, določeni večji enkratni stroški v letu 2015 (izgubljena tožba), negativno dogajanje na trgu (predviden večji upad prihodkov na celotnem trgu), negativni trendi na trgu surovin (izjemno povečanje cene pomembnega vhodnega materiala) ipd. Pri tem je posebej pomembno, da davčni zavezanec za vse svoje trditve predloži dokaze, npr. kopijo odpovedi pogodbe kupca, kopijo izgubljene tožbe ipd. V praksi namreč davčni organ sledi zgolj trditvam davčnega zavezanca, ki jih lahko ta podkrepi s konkretnimi dokazili. Davčni organ o zahtevi davčnega zavezanca za spremembo akontacije praviloma odloči v 15 dneh, davčni zavezanec pa lahko začne s plačevanjem spremenjenih akontacij šele po prejeti določitvi davčnega organa. Ne glede na to, da večina davčnih zavezancev vlaga zahtevo za znižanje medletnih akontacij, se te lahko tudi zvišajo. Pri zvišanju akontacij davčni organ praviloma sledi davčnemu zavezancu in tudi ne zahteva konkretnejših dokazil o spremembi davčne osnove. Če želi davčni zavezanec že med letom plačevati več, je država s tem seveda zadovoljna. 

KADRI

mag. Katja Topovšek

Različne oblike dela upokojencev Pogosto se postavlja vprašanje, ali imajo upokojenci tudi po upokojitvi možnost dodatnega zaslužka, ne da bi to vplivalo na višino njihove pokojnine. Ne nazadnje jim vključevanje v različne oblike dela tudi po upokojitvi prispeva k podaljšani delovni aktivnosti in možnosti, da čim dlje skrbijo sami zase. V nadaljevanju opisujemo različne oblike dela upokojencev in načine, kako plačilo za opravljeno delo vpliva na višino pokojnine.

Upokojenec je v družbi družbenik in prokurist – dohodek na podlagi drugega pogodbenega razmerja po ZDoh-2 Za delo v družbi upokojenec kot prokurist dobiva dohodke po pogodbi o prokuri, pri čemer ne omejuje višine plačila, ki ga prejema, višina dohodka pa ne vpliva na pravico do pokojnine. Prav tako ni omejitve števila ur, ki jih opravi v družbi. Dohodek prokurista, ki je pooblaščen za zastopanje družbe, se po ZDoh-2 šteje za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Med te dohodke se štejejo tudi izplačila za povrnitev stroškov v zvezi z opravljanjem dela (npr. povračila potnih stroškov, prevoz na delo in z dela). Od lastništva dobiva dividende, ki prav tako ne vplivajo na pravico do pokojnine. Prokurist je skladno z določbami ZGD1 opredeljen kot poslovni pooblaščenec, torej ni niti organ odločanja niti organ vodenja v družbi, ampak ima funkcijo zastopanja proti tretjim osebam. Več o tem si lahko preberete v pojasnilu DURS, št. 4210-5839/2011, z dne 15. 4. 2011. Po mnenju DURS-a se lahko dohodek prokurista po ZDoh2 šteje tudi za dohodek iz delovnega razmerja, če je pooblaščen tudi za vodenje družbe. Običajno to osebam odsvetujemo, saj bi se lahko postavilo vprašanje, zakaj potem ni imenovan za direktorja (v običajnih primerih je

namreč dejansko imenovani direktor opravilno sposoben).

Upokojenec je v družbi poslovodna oseba, ni pa družbenik – dohodek na podlagi delovnega razmerja po ZDoh-2 Za delo v družbi upokojenec kot poslovodna oseba dobiva dohodke po pogodbi o poslovodenju, pri čemer ni omejena višina plačila, ki ga prejema, višina dohodka pa ne vpliva na pravico do pokojnine. Prav tako ni omejitve števila ur, ki jih opravi v družbi. Dohodek poslovodne osebe, ki po ZGD-1 vodi in zastopa družbo, se po ZDoh-2 šteje za dohodek iz delovnega razmerja (tu ne govorimo o sklenjenem delovnem razmerju po ZDR-1, samo o opredelitvi dohodka zaradi obdavčitve). Morebitna povračila stroškov v zvezi z delom se ne vštevajo v davčno osnovo, če so izplačana pod pogoji, ki jih določa vladna uredba. Če je upokojenec družbenik in hkrati poslovodna oseba gospodarske družbe, se mora ne glede na dohodke, ki jih prejema iz tega naslova, vključiti v obvezno zavarovanje in začeti plačevati prispevke, pravica do prejemanja pokojnine pa mu začasno preneha (1. odstavek 16. člena ZPIZ-2).

Upokojenec – dohodek na podlagi drugega pogodbenega razmerja po ZDoh-2 ZPIZ-2 dopušča možnost, da upokoje-

ne osebe tudi po upokojitvi opravljajo delo na podlagi drugega pravnega razmerja (kot so npr. podjemne pogodbe in pogodbe o avtorskem delu). Višina prejemka po pogodbi civilnega prava ne vpliva na pravico do pokojnine, prav tako ni zakonsko omejeno število ur dela po taki pogodbi. Je pa treba paziti, da dela po pogodbi (podjemna, avtorska) ne vsebujejo elementov delovnega razmerja (2. odstavek 13. člena ZDR-1). Delodajalec – pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik – se namreč lahko kaznuje z globo od 3000 do 20.000 evrov, če delavec pri njem opravlja delo na podlagi pogodbe civilnega prava v nasprotju z 2. odstavkom 13. člena ZDR-1. Pomembno je tudi, da gre pri avtorski pogodbi za avtorsko delo, medtem ko je pogodbeno delo možno le v primerih občasnih ali začasnih del.

Upokojenec – začasno ali občasno delo upokojencev po 27.a členu ZUTD-A – dohodek na podlagi drugega pogodbenega razmerja po ZDoh-2 Na podlagi pogodbe o začasnem in občasnem delu upokojencev lahko upokojenec opravlja delo največ 60 ur v koledarskem mesecu. Pri tem je pomembno, da se taka pogodba lahko sklene tudi v primeru, ko ima delo elemente delovnega razmerja (v nasprotju s podjemno pogodbo). Delodajalec mora pri tem voditi dnevno evidenco prihoda in odhoda. Neizkoriščenih ur

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

ne more prenašati v naslednji koledarski mesec. Urna postavka ne sme biti nižja od 4,20 evra bruto, letni dohodek pa ne sme presegati 6300 evrov bruto. Naročnik mora biti pozoren tudi na omejitve števila ur opravljenega začasnega ali občasnega dela v posameznem koledarskem mesecu glede na število zaposlenih delavcev v podjetju (4. odstavek 27.c člena). Navedeno delo se opravlja po civilnopravni pogodbi, dohodek iz tega naslova pa se davčno obravnava kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2, tako da se v davčno osnovo dohodka iz drugega pogodbenega razmerja všteva prejeti dohodek, vključno z morebitnimi povračili stroškov in bonitetami.

Upokojenec – delna reaktivacija Upokojenci se lahko za največ 4 ure dnevno delno zaposlijo (delna reaktivacija). Pri tem so upravičeni do sorazmernega dela plače za polovični delovni čas in delne pokojnine.

Upokojenec – samostojni podjetnik Upokojenec, ki začne na območju Slovenije opravljati dejavnost oziroma nadaljuje z opravljanjem dejavnosti, ponovno pridobi lastnost zavarovanca, pokojnina pa se mu neha izplačevati z dnem ponovne pridobitve lastnosti zavarovanca in se mu v času opravljanja dejavnosti ne izplačuje. Upokojencu, ki nadaljuje z opravljanjem dopolnilne dejavnosti (›upokojenski‹ ali ›popoldanski s. p.‹) ali šele začne opravljati dejavnost v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, se izplačuje sorazmerni del pokojnine, in sicer v višini: • 50 odstotkov, ko zavarovanec dela 4 ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko; • 37,5 odstotka, ko zavarovanec dela 5 ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko; • 25 odstotkov, ko zavarovanec dela 6 ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 tedensko; • 12,5 odstotka, ko zavarovanec dela 7 ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko. Če se zavarovancu število ur opravljanja dejavnosti spremeni, lahko v času izplačevanja sorazmernega dela po-

kojnine zahteva spremembo izplačila sorazmernega dela. Sorazmerni del pokojnine se nato določi na novo in izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po spremembi obsega dela oziroma opravljanja dejavnosti. Samostojni podjetniki, ki se želijo upokojiti in še naprej ostati nekoliko delovno aktivni, imajo možnost, da nosilstvo s. p.-ja in s tem opravljanje dejavnosti prenesejo na koga drugega (npr. otroka), sami pa postanejo prokuristi (tudi s. p. namreč omogoča prokuro). Če ne želijo oziroma ne morejo prenesti opravljanja dejavnosti na naslednika, bi pa želeli obdržati lastništvo in ostati delovno aktivni, imajo možnost, da se preoblikujejo, delo pa opravljajo prek katere od omenjenih pogodb civilnega prava. Novela zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v 115.a členu ureja dolžnost ureditve statusa v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Rok za uskladitev statusov, ki ga določa ZPIZ-2 v določbi 406. člena in 15. odstavku 429. člena, je podaljšan do 31. 12. 2015. Kategorije oseb, ki jih zajema 406. člen ZPIZ-2, so: • osebe, ki so bile dne 31. 12. 2012 na šolanju in so na dan 31. 12. 2012 opravljale samostojno dejavnost; • osebe, za katere zavarovanje ni bilo obvezno po 1. odstavku 18. člena ZPIZ-1; • upokojenci, ki so uveljavili izvzem iz zavarovanja po 18. členu ZPIZ-1 in so opravljali samostojno dejavnost, hkrati pa prejemali pokojnino; • upokojenci, ki so uveljavili pravico do pokojnine pred 1. 1. 2000 in pri tem obdržali lastništvo družbe, v kateri so hkrati poslovodna oseba. Po določbi 18. člena ZPIZ-1 zavarovanje za samozaposlene osebe ni bilo obvezno: • če v obdobju zadnjih treh let dobiček iz dejavnosti samozaposlenega ni presegal zneska minimalne plače ali • če je zavarovanec izpolnil pogoje za pridobitev pokojnine in starost 63 let (moški) oziroma 61 let (ženska) ter ni opravljal dejavnosti z osebnim delom, ker je imel zaposlenega vsaj enega delavca za opravljanje te dejavnosti, ali

• če je zavarovanec izpolnil pogoje za pridobitev pokojnine in starost 63 let (moški) oziroma 61 let (ženska) ter je do uveljavitve pravice do pokojnine opravljal isto dejavnost v enakem obsegu, vendar je bil zavarovan na podlagi delovnega razmerja. Če navedene osebe svojega statusa ne bodo uskladile v določenem roku, bo Zavod po uradni dolžnosti ugotovil lastnost zavarovanca od 1. 1. 2016. Od tega dne te osebe niso več upravičene do izplačevanja pokojnine. Kategorija zavarovancev, ki mora uskladiti lastnost zavarovanca po določbi 15. odstavka 429. člena ZPIZ-2: Osebe, ki ob uveljavitvi ZPIZ-2 (1. 1. 2013) izpolnjujejo pogoje za zavarovanje kot družbeniki, ki so poslovodne osebe, pa niso uživalci pokojnine, morajo do 31. 12. 2015 uskladiti lastnost zavarovanca v skladu z določbami ZPIZ-2. V skladu z določbo 15. odstavka 429. člena ZPIZ-2 se je do 31. 12. 2013 za družbenike še vedno uporabljala določba 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1. Od 1. 1. 2014 so te osebe zavarovane po 16. členu ZPIZ-2. Lastnost zavarovanca morajo torej uskladiti tisti družbeniki, ki so sklenili delovno razmerje z manj kot polnim delovnim časom (več kot 20 ur tedensko) pred 1. 1. 2013, hkrati pa so družbeniki osebnih ali kapitalskih družb oziroma ustanovitelji zavodov, ki so hkrati v teh družbah oziroma zavodih poslovodne osebe (direktorji) – če vložijo prijavo v letu 2014 oziroma 2015, lastnost zavarovanca pridobijo z dnem vložitve prijave pri ZZZS. Če se osebe, ki izpolnjujejo pogoje za zavarovanje, v navedenih rokih ne bodo vključile v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, bo Zavod na podlagi podatkov zavoda za zdravstveno zavarovanje in poslovnega registra po uradni dolžnosti ugotovil lastnost zavarovanca od 1. 1. 2016. Status si morajo upokojenci uskladiti bodisi s prenehanjem opravljanja dejavnosti in izbrisom iz Poslovnega registra Slovenije najkasneje do 31. 12. 2015 bodisi z vložitvijo prijave v obvezno zavarovanje za najmanj 20 ur na teden. V tem primeru jim bo ZPIZ pokojnino izplačeval v sorazmernem delu. (Vir: www. zpiz.si.) 

FINANCE

10 Ace Kostadinov

Pasti verižnih kompenzacij Podjetja se pri svojem poslovanju pogosto srečujejo s plačilno nedisciplino v želji po usklajevanju denarnega toka kot rešitve tekočega in nemotenega poslovanja. Zaradi povečane plačilne nediscipline se začnejo kopičiti terjatve do kupcev. To privede do pomanjkanja denarnih sredstev na računu in navsezadnje kopičenja obveznosti do dobaviteljev. V tem krogu negativnih posledic plačilne nediscipline se pojavljajo alternativne oblike poplačila dolga oziroma pokrivanja obveznosti in zapiranja zapadlih terjatev do kupcev.

lternativa, ki se v Sloveniji pogosto uporablja, so verižne kompenzacije (večstranski ali multilateralni pobot). Podjetja lahko verižne kompenzacije izvajajo sama, tako da preverijo terjatve svojih dolžnikov oziroma obveznosti svojih upnikov in poiščejo krog verižne kompenzacije ali pa zaupajo zunanjemu izvajalcu, ki namesto njih poišče sklenjeni krog. Izvajalci kompenzacij so pogosto finančne družbe, ki verižne kompenzacije izvajajo kot svojo tržno dejavnost, pri čemer naročnikom nudijo tudi možnost odkupa zapadlih terjatev. To je sicer zanesljiv finančni instrument, vendar je pri izvedbi potrebna pazljivost, saj naročnik, ki sklene tak odkup, pridobi novega dolžnika, ki je lahko v slabšem finančnem stanju kakor obstoječi dolžnik. Izvajalec kot finančna družba mora biti zato ustrezno kapitalsko okrepljen, da ob neizpolnitvi obveznosti po pogodbi, težav zaradi nepravilne izvedbe verižne kompenzacije ali stečaja oziroma prisilne poravnave katerega od udeležencev v verigi lahko poravna svojo obveznost v dogovorjenem roku. Zelo znana oblika zavajanja strank je seveda ponarejanje žigov udeležencev v verižni kompenzaciji, kjer eden od udeležencev v želji po naglem zapiranju kompenzacije ponaredi žig in podpis katerega od udeležencev. Pomembno je, da izvajalec tako dejanje hitro prepozna in učinkovito reagira. Še pogosteje se v praksi srečujemo s primeri, kjer gre za namensko oško-

dovanje poslovnih strank, večinoma s strani izvajalca verižne kompenzacije. Velikokrat izvajalec ponudi hitro rešitev v obliki odkupa zapadle terjatev do kupca, pogosto po ugodni ceni, vendar po izvedeni in zaključeni kompenzaciji naročnik odkupa terjatev ne dobi izplačila s strani izvajalca. Vsi udeleženci si v dobri veri zaprejo in poknjižijo obveznost oziroma terjatev, le končni člen verige ne prejme pogodbeno dogovorjenega izplačila. Zato se kompenzacija stornira in členi v verižni kompenzacije se ponovno srečujejo s preknjižbami že zaprtih postavk, iskanjem novih načinov zapiranja in novim unovčevanjem terjatev. Izvajalci, ki stranke zavedejo, se pogosto srečujejo z izvršbami in tožbami, pridobljena sredstva pa pogosto predhodno odtujijo. Škoda je narejena vsem udeležencem v verigi. Zaradi poznavanja upniško-dolžniških relacij v določenem časovnem obdobju so sicer finančne družbe pri realizaciji verižnih kompenzacij praviloma uspešnejše. Vendar je zelo pomembno, da se naročniki kot tudi drugi udeleženci v verižni kompenzaciji obračajo na preverjene izvajalce, ki na trgu uživajo status zanesljivega podjetja. Seveda lahko izvajalca tudi predhodno preverimo pri ustreznih bonitetnih ponudnikih kot tudi pri drugih udeležencih v verižni kompenzaciji. Upoštevati je treba tudi kakovost podjetij, ki nastopajo kot udeleženci v krogu pravnih razmerij v verižni kompenzaciji. Upniško-dolžniških razmerij je sicer toliko, kolikor je

udeležencev v verižni kompenzaciji, vendar je vsak udeleženec v pravnem razmerju samo z neposrednim predhodnikom in naslednikom v verigi. Čeprav udeleženci v predlogih verižne kompenzacije izjavljajo, da gre za običajen način poplačila njihovih obveznosti oziroma terjatev in da ne bodo uveljavljali morebitnih zahtevkov po ZFPPIPP, se v primeru stečaja ali prisilne poravnave enega od udeležencev lahko pojavi težava v obliki izpodbijanja že zaključene kompenzacije. Upravitelj, ki kot odgovorni nastopi pri upravljanju podjetja v težavah, lahko na podlagi svoje lastne strokovne presoje ali morebitnega neupoštevanja predhodnih določil v medsebojnih pogodbah, predvsem pa v primeru, ko gre za načrtno izčrpavanje podjetja oziroma ko upniškodolžniško razmerje napeljuje na fiktivne posle, zahteva razveljavitev že izvedene verižne kompenzacije. Z verižnimi kompenzacijami lahko podjetja pridobijo velike prednosti pri reševanju neplačil s strani dolžnikov in usklajevanju denarnega toka podjetja. Podjetje lahko v krogu verižne kompenzacije nastopi kot vmesni člen in tako poravna obveznost do svojega dobavitelja s pokrivanjem svojih zapadlih terjatev ali pa unovči svojo zapadlo terjatev z odkupom in tako prosto razpolaga s sredstvi. Pri vsem tem je pomembno, da podjetja od izvajalca čim prej pridobijo ustrezne podpise in žige vseh udeležencev v verižni kompenzaciji ter tako uspešno zaključijo verižno kompenzacijo. 

PRAVO

Izčlenitev (1. del)

Nina Orehek

Zakon o gospodarskih družbah določa, da se kapitalske družbe lahko delijo na več načinov, in sicer z razdelitvijo, oddelitvijo in izčlenitvijo, pri čemer so med posameznimi oblikami delitev le majhne razlike. Ker se z delitvijo spremeni substrat družbe (premoženje in obveznosti), tako da se del njenega premoženja prenese na drugo družbo, so postopki delitve materialno statusno preoblikovanje. Razlogov za delitev je veliko, najpogosteje gre za to, da se znotraj iste družbe opravljata dve različni dejavnosti, ki bi ju bilo s poslovnega vidika smotrneje opravljati v ločenih družbah. V nadaljevanju podrobneje predstavljamo pravni vidik izčlenitve, v naslednji številki Unikuma pa bodo predstavljene njene davčno-računovodske posledice.

zčlenitev se izvede tako, da pride do prenosa vseh ali posameznih delov premoženja prenosne družbe, ki z izčlenitvijo ne preneha, bodisi na novo družbo, ki se ustanovi zaradi izčlenitve (izčlenitev z ustanovitvijo nove družbe) bodisi na že obstoječo prevzemno družbo (izčlenitev s prevzemom). Prenosna družba po izčlenitvi obstaja še dalje in opravlja dejavnost v obsegu, v katerem ni bila prenesena na prevzemno družbo. Prenosna družba tako ostaja nosilka preostalega (neprenesenega) premoženja.

ter dodelitev delov premoženja in obveznosti, ki se prenesejo na posamezne nove družbe.

Pri izčlenitvi se deleži nove ali prevzemne družbe zagotovijo prenosni družbi. Namesto obrata, ki se prenese na prevzemno družbo (zmanjšanje premoženja na prenosni družbi), pridobi prenosna družba finančno naložbo (delež) v prevzemni družbi.

Univerzalno pravno nasledstvo

Skica lastniške strukture: PRED IZČLENITVIJO

PO IZČLENITVI

Družbenik

Družba A

Družba A (prenosna) Družba B (prevzemna)

Skupna višina osnovnega kapitala družb, ki so udeležene pri delitvi, mora biti po delitvi najmanj enaka osnovnemu kapitalu prenosne družbe pred delitvijo. Vsota drugih postavk lastnega kapitala, izkazanih v otvoritveni bilanci stanja družb, ki so udeležene pri delitvi, pa mora biti najmanj enaka vsoti teh postavk, izkazanih v zaključnem poročilu prenosne družbe.

Prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s tem premoženjem, katerih subjekt je bila prenosna družba. To pomeni, da družba, ki prevzame izčlenjeno premoženje, vstopi v vsa pravna razmerja, ki se vežejo na premoženje in obveznosti, ki so del dejavnosti, ki se prenaša. Zato vse pogodbe, ki jih je sklenila prenosna družba, z dnem vpisa izčlenitve v sodni register zavezujejo prevzemno družbo, ji dajejo pravice in nalagajo obveznosti. S pogodbenimi partnerji in drugimi osebami, s katerimi je sodelovala prenosna družba, zato ni treba sklepati novih pogodb.

Obračunski datum Z izčlenitvijo preidejo na novo ali prevzemno družbo del premoženja prenosne družbe, določen z delitvenim načrtom, ter vse pravice in obveznosti, povezane s premoženjem, ki se prenaša. Delitveni načrt mora poleg drugih kriterijev vsebovati zlasti natančen opis

Pri odločanju o izčlenitvi je bistveno določiti tudi obračunski datum. To je dan, od katerega se šteje, da so dejanja prenosne družbe opravljena za račun posamezne nove družbe, in mora biti opredeljen v delitvenem načrtu. Več o tem v naslednjem Unikumu.

Postopek izčlenitve je tak, da je treba poleg delitvenega načrta, ki se v nekaterih primerih vključi v pogodbo o izčlenitvi in prevzemu, pripraviti še poročilo poslovodstva o delitvi, izvesti revizijo delitve, pregledati delitev po nadzornem svetu in opraviti določene druge formalnosti s strani skupščine. Ob upoštevanju vseh navedenih zahtev Zakona o gospodarskih družbah je tako treba upoštevati, da lahko postopek izčlenitve traja dlje časa. Le izjemoma je mogoče postopek izčlenitve poenostaviti in nekatere od teh navedenih korakov izpustiti, na primer če vsi imetniki deležev prenosne družbe podajo izjavo v obliki notarskega zapisa, da se odpovedujejo uporabi posameznih določb zakona. Poleg omenjenih procesnih zahtev je treba pri postopku izčlenitve družbe vsakokrat posebej urediti tudi razmerja z delavci skladno z določbami Zakona o delovnih razmerjih, kar vključuje predvsem: • obveščanje delavcev o nameravani delitvi; • sprememba podatkov glede delavcev pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije; • upoštevanje univerzalnega pravnega nasledstva z vidika prenosa delavcev, kar pomeni, da je treba delavcem, ki se prezaposlijo, nuditi ustrezno pravno varstvo, hkrati pa ti delavci ohranijo pravice, ki so jih imeli pri prvotnem delodajalcu (prenosniku). Poleg omenjenega je treba pred izčlenitvijo tudi preveriti, ali je treba pridobiti kakršnakoli dovoljenja (npr. od banke ali zavarovalnice), in o nameravani izčlenitvi obvestiti pogodbene partnerje. 

PRAVO

12 Nina Orehek

Popravek davčnega obračuna pri s. p.-jih in davčnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb Davčni zavezanci (s. p.-ji in pravne osebe) izračunajo davek, ki ga morajo plačati, na podlagi davčnega obračuna, z upoštevanjem določb ZDoh-2, ZDDPO-2 in ZDavP-2. Davčni obračun mora vsebovati podatke o poslovanju, ki jih davčni zavezanec vodi v posebnih evidencah in poročilih, predvsem pa morajo biti upoštevani tudi računovodski standardi. Čeprav so zakonski napotki razmeroma jasni, lahko pri pripravi ali oddaji vseh vrst davčnih obračunov bodisi rednega bodisi posebnega obračuna (npr. v primeru statusnega preoblikovanja, postopku zaradi insolventnosti) pride do različnih napak. Pri vseh v nadaljevanju opisanih primerih mora davčni zavezanec napake odpraviti v elektronski obliki.

Opravičljiva predložitev davčnega obračuna po izteku predpisanega roka (52. člen ZDavP-2) Davčni zavezanec lahko izjemoma odda davčni obračun tudi po izteku predpisanega roka, če iz opravičljivih razlogov ne more predložiti davčnega obračuna v predpisanem roku in če o tem obvesti davčni organ. O svoji odločitvi davčni organ izda poseben sklep, zoper katerega je dovoljena pritožba. Zavezanec lahko predložitev obračuna po izteku predpisanega roka predlaga pred iztekom roka ali po izteku roka, pri čemer mora predlog podati skupaj s pripravljenim davčnim obračunom. Opravičljivi razlogi so utemeljeni razlogi, ki jih davčni zavezanec ni mogel predvideti oziroma odvrniti in preprečujejo predložitev davčnega obračuna v predpisanem roku. Davčni zavezanec mora te razloge v predlogu posebej navesti in jih tudi dokazati (če dokazov ne more ali še ne more predložiti, jih mora vsaj pojasniti). Predlog za kasnejšo pripravo davčnega obračuna mora davčni zavezanec vlo-

žiti najpozneje v 8 dneh od dneva, ko je nehal obstajati vzrok, zaradi katerega zamuja, vendar najpozneje v 3 mesecih od dneva, ko se je iztekel rok za predložitev davčnega obračuna. V primeru kasneje vloženega davčnega obračuna mora zavezanec davek plačati hkrati s predložitvijo obračuna (v primeru preplačila pa začne teči rok za vračilo davka z dnem prejema davčnega obračuna pri davčnem organu).

Popravljanje formalnih pomanjkljivosti in pomot v davčnem obračunu (53. člen ZDavP-2) Če je pri oddaji davčnega obračuna prišlo do formalnih pomanjkljivosti oziroma pomot v imenih in številkah, pisnih ali računskih pomot, lahko davčni zavezanec predloži popravek davčnega obračuna v 60 dneh po predložitvi prvotnega davčnega obračuna. S popravkom davčnega obračuna davčni zavezanec odpravi predhodno predloženi obračun v delu, v katerem ga spreminja, v preostalem delu pa ostane enak. Davčni zavezanec lahko popravek istega davčnega obračuna predloži samo enkrat. Če davčni zavezanec v popravljenem obračunu poveča svojo davčno obveznost (ker jo je prej pomotoma izkazal prenizko), je rok za plačilo dodatne davčne obveznosti identičen roku za plačilo po obračunu, ki se popravlja (za znesek doplačila je treba obračunati in plačati tudi zamudne obresti, če je rok za plačilo obveznosti po prvem obračunu že potekel). Če pa davčni zavezanec zniža svojo davčno obveznost (ker jo je prej pomotoma izkazal previsoko), razlika učinkuje od predložitve popravljenega davčnega obračuna, zavezanec pa ni upravičen do obresti od razlike za vračilo.

Popravek davčnega obračuna, ker je davčna obveznost previsoko izkazana (54. člen ZDavP-2) Če davčni zavezanec pozneje ugotovi, da je v predloženem davčnem obračunu davčno obveznost izkazal previsoko glede na obveznost, ki bi jo moral izkazati, lahko v 12 mesecih od poteka roka za predložitev davčnega obračuna predloži popravek davčnega obračuna. Popravljenemu davčnemu obračunu mora davčni zavezanec priložiti obrazložitev o razlogih, zaradi katerih je davčno obveznost izkazal previsoko. Razlika v davčni obveznosti med predloženim in popravljenim obračunom učinkuje od dneva predložitve popravljenega davčnega obračuna, davčni zavezanec pa ni upravičen do obresti. Popravek istega davčnega obračuna se lahko predloži samo enkrat. Če poteče 12-mesečni rok oziroma če razlogi za popravek niso utemeljeni, popravek obračuna ni več mogoč, vendar to ne pomeni, da zavezanci izgubijo pravico do popravka in vračila davka. V teh primerih se o zahtevkih odloči v postopku davčnega nadzora z odločbo.

Davčni obračun s samoprijavo (55. člen ZDavP-2) Le izjemoma (če davčni obračun ni bil vložen ali je vseboval napačne podatke) lahko davčni zavezanec odda davčni obračun tudi po izteku roka, in sicer vse do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do vročitve odmerne odločbe oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka. Pri tem mora prikazati premalo obračunane davke skupaj z obrestmi in hkrati plačati tako izkazani davek. Glede obveznosti, v zvezi s katerimi je enkrat že bila vložena samoprijava, ponovna oddaja samoprijave ni dovoljena. 

STROKOVNA MNENJA IR

Mnenja Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

Prejem računa iz Združenih arabskih emiratov Ukvarjamo se s finančnim svetovanjem. Prejeli smo račun za storitev iz Združenih arabskih emiratov. Ali smo dolžni opraviti samoobdavčitev po 25. členu zakona? Ali moramo tudi obračunati davek od dohodka z obrazcem ODO-1?

Mnenje Vaša družba se ukvarja s finančnim svetovanjem in ste zavezanec, identificiran za namene DDV. Prejeli ste račun od družbe Braandco FZE iz Združenih arabskih emiratov za sodelovanje pri skrbnem pregledu slovenske družbe. Družba Braandco FZE vam je opravila storitev, za katero se kraj obdavčitve določi v skladu s 1. odstavkom 25. člena ZDDV-1. Samoobdavčitev opravite, če je storitev opravil davčni zavezanec. V skladu s 5. členom ZDDV-1 je davčni zavezanec vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. Glede na to, da je družba Braandco FZE sodelovala pri izvedbi skrbnega pregleda, domnevamo, da gre za davčnega zavezanca, saj opravlja ekonomsko dejavnost. Zato je pravilno, da po računu te družbe opravite samoobdavčitev. ZDDPO-2 v 70. členu določa, da je treba plačati davčni odtegljaj po 15-odstotni stopnji tudi od plačil za storitve svetovanja, trženja, raziskav tržišča, kadrovanja, administriranja, informacijskih in pravnih storitev, če so plačila opravljena osebam, ki imajo sedež ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva v državah (razen držav članic EU), v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička nižja od 12,5 odstotka in je država objavljena na seznamu v skladu z 8. členom tega zakona. Domnevamo, da plačilo, ki ga boste izvedli, spada med navedena plačila (morda kot plačilo za storitve svetovanja ali za pravne storitve). Vendar pa se davčni odtegljaj obračuna, če sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja: 1. plačila so opravljena osebam, ki imajo sedež ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva v državah (razen držav članic EU), v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička nižja od 12,5 odstotka, in 2. država je objavljena na seznamu v skladu z 8. členom ZDDPO-2. V primeru Združenih arabskih emiratov je prvi pogoj izpolnjen, saj je v tej državi stopnja obdavčitve dobička 0 (družba Braandco FZE je celo locirana v prosti coni), vendar ni izpol-

njen drugi pogoj, saj Združeni arabski emirati niso navedeni na spisku držav, v katerih je stopnja obdavčitve dobička nižja od 12,5 odstotka in ki je dostopen na spletni strani www.durs. gov.si/fileadmin/durs.gov.si/pageuploads/Davki-predpisi_ in_pojasnila/Davek_od_dohodkov_pravnih_oseb/Seznam_ drzav__kjer_je_stopnja_obdavcitve_nizja_od_12_5__.pdf. Ker oba pogoja nista izpolnjena hkrati, pri plačilu računa, ki ste ga prejeli od družbe Braandco FZE, niste dolžni obračunati in plačati davčnega odtegljaja po 15-odstotni stopnji. Predložitev obračuna davčnega odtegljaja ODO-1 tako ni obvezna. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012. • • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, Uradni list RS, št. 117/2006, 56/2008, 76/2008, 5/2009, 96/2009, 110/2009-ZDavP -2B, 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012, 94/2012, 81/2013.

Račun slovenske družbe s slovaško identifikacijsko številko za DDV V zvezi s slovensko družbo, ki ima tujo številko za DDV, sprašujemo, ali je to pravilno in kako poknjižimo v DDV-O.

Mnenje Dobavitelj (družba s sedežem v Sloveniji) vam je izdala račun pod svojo slovaško identifikacijsko številko za DDV. Od dobavitelja ste prejeli naslednjo obrazložitev glede na računu navedene številke: »Na računu št. 8754000045 je davčna številka pravilna. Za vse lokacije, od koder dobavljamo po pogojih FCA, smo odprli tamkajšnjo davčno številko, in v tem primeru je to naša davčna številka. Za dobave v vašem primeru iz drugega skladišča, od koder imate pariteto CIP, pa bo na računu naša slovenska davčna številka.« Pri določanju pravilne obdavčitve dobave blaga z DDV je ključnega pomena, kako se v skladu z določbami ZDDV-1 za posamezno dobavo blaga določi kraj dobave blaga. Kraj posamezne dobave blaga je odvisen od tega, ali se blago ob dobavi prevaža ali ne, in kje prevoz poteka (kje se prevoz začne in konča). ZDDV-1 v 1. odstavku 20. člena določa, da kadar blago odpošlje ali odpelje dobavitelj, kupec ali tretja oseba, se za kraj

UNIKUM | MAREC 2015 | STROKOVNA MNENJA IR

dobave blaga šteje kraj, kjer se blago nahaja, ko se začne odpošiljanje ali prevoz blaga prejemniku. Kraj dobave blaga, ki se odpošlje iz Slovaške v Slovenijo, je torej na Slovaškem. Ker vaš dobavitelj opravi tako dobavo, katere kraj je na Slovaškem, je moral pridobiti slovaško identifikacijsko številko za DDV. Dobavitelj pod to številko opravi in ustrezno poroča v skladu s slovaškimi predpisi s področja DDV dobavo blaga znotraj EU (dobavo kupcu s slovensko identifikacijsko številko za DDV). Dobave blaga znotraj EU so oproščene plačila DDV, zaradi česar dobavitelj na računu ni obračunal slovaškega DDV. Na računu sicer ni navedena klavzula oziroma določba slovaške zakonodaje, po kateri DDV ni obračunan, vendar menimo, da to za vas ni ključnega pomena. Račun, ki ste ga prejeli, je glede na pot blaga tako pravilen. V vaših evidencah DDV ga upoštevate kot račun za pridobitev blaga znotraj EU, pri čemer morate kot dobaviteljevo identifikacijsko številko za DDV obvezno navesti dobaviteljevo slovaško identifikacijsko številko za DDV. Račun vpišete v obračun DDV z naslednjimi vrednostmi: • polje 32 – neto vrednost po računu; • polje 23 – izstopni DDV od pridobitev blaga znotraj EU; • polje 41 – odbitni vstopni DDV. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012..

Dobava orodja na ozemlju Nemčije Naše podjetje (davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji) za avstrijskega davčnega zavezanca naroča izdelavo orodja nemškemu davčnemu zavezancu. Orodje bo ostalo pri nemškem davčnem zavezancu, ki bo z njim izdeloval plastične kose. Te kose bo dobavil našemu podjetju. Mi bomo te kose vgradili v svoje izdelke, ki jih bomo prodali avstrijskemu davčnemu zavezancu. Zanima nas, kako poteka obračun DDV na računu za orodje, ki ga izda: • nemško podjetje, ki nam bo zaračunalo izdelavo orodja (z DDV ali brez njega); • naše podjetje, ki bo izstavilo račun avstrijskemu kupcu (z DDV ali brez njega).

va orodja, ki jo opravi nemško podjetje vašemu, druga dobava pa je tista, ki jo opravi vaše podjetje avstrijskemu. Zakonodajo katere države o DDV je treba upoštevati, ko se izda račun za posamezno dobavo orodja, je odvisno od tega, kje se v skladu z določbami ZDDV-1 določi kraj dobave blaga. Kraj dobave blaga se določi glede na to, ali se blago dobavi brez prevoza ali s prevozom. Navedli ste, da bo to orodje, potem ko ga bo nemško podjetje izdelalo, ostalo pri njem, saj bo isto nemško podjetje s tem orodjem izdelovalo plastične kose. Ob dobavi orodja, ki vam jo bo opravilo nemško podjetje, orodje tako ne bo odposlano ali odpeljano, zaradi česar morate upoštevati določbo iz 19. člena ZDDV-1: Če se blago ne odpošilja ali prevaža, se za kraj dobave blaga šteje kraj, kjer se blago nahaja, ko se opravi dobava blaga. Ker se orodje ob dobavi nahaja v Nemčiji, je kraj te dobave Nemčija, kar pomeni, da je treba ob tej dobavi obračunati nemški DDV. Nemško podjetje vam bo tako na računu obračunalo nemški DDV, saj orodje ne bo zapustilo ozemlja Nemčije. Enako določbo morate upoštevati tudi vi, ko izdate račun avstrijskemu podjetju. Ker orodje tudi ob tej drugi dobavi ostane na ozemlju Nemčije, bi morali zelo verjetno tudi vi obračunati nemški DDV oziroma se prej identificirati za namene DDV v Nemčiji. ZDDV-1 ne vključuje posebnih določb glede orodij, nimamo pa podatka o tem, ali obstaja kakšna posebnost v nemški zakonodaji s področja DDV. Če tudi nemška zakonodaja posebnosti ne določa, opozarjamo, da je pridobitev nemške identifikacijske številke za DDV za vas obvezna zato, da boste lahko dobili nazaj DDV, katerega vam bo zaračunalo nemško podjetje. Obstaja sicer poseben postopek, pri katerem vložite zahtevek za vračilo nemškega DDV (plačanega nemškemu podjetju) prek portala eDavki. Ta zahtevek obravnava nemški davčni organ, ki pa zahtevek za vračilo DDV odobri le ob izpolnitvi določenih pogojev. Eden od njih je ta, da tisti, ki vračilo DDV zahteva, v Nemčiji ni opravil take dobave, zaradi katere bi se moral identificirati za namene DDV v Nemčiji. Kot smo opisali, boste s prodajo orodja avstrijskemu podjetju opravili tako dobavo, zaradi katere bi se morali identificirati za namene DDV v Nemčiji. Ker tako eden od pogojev za vračilo DDV ni izpolnjen, bi nemški davčni organ zelo verjetno vaš zahtevek za vračilo nemškega DDV zavrnil.

Najprej naj navedemo, da se izdelava orodja šteje kot dobava blaga, in ne kot opravljanje storitev, saj ne gre za popravilo že obstoječega orodja, temveč za izdelavo povsem novega orodja, katerega lastnik bo na koncu postalo avstrijsko podjetje.

Po našem mnenju in ob domnevi, da je nemška zakonodaja o DDV v tem delu identična slovenski, morate najprej pridobiti nemško identifikacijsko številko za DDV. Nemški dobavitelj vam bo izdal račun z nemškim DDV, ki ga boste upoštevali kot vstopni DDV v obračunu DDV, pripravljenem pod nemško identifikacijsko številko za DDV. Na drugi strani boste pod nemško identifikacijsko številko za DDV izdali račun avstrijskemu podjetju z obračunanim nemškim DDV, ki pa bo izkazan v istem obračunu DDV kot izstopni DDV. Ali je davčna obravnava dobav z orodjem resnično taka, bi morali preveriti še z nemškimi davčnimi svetovalci. Če to želite, nam sporočite.

Glede na opisano situacijo bosta z orodjem, ki ga bo izdelalo nemško podjetje, opravljeni dve dobavi blaga. Prva je doba-

Naj navedemo še, da bi bila situacija drugačna, če bi vaše podjetje ostalo lastnik orodja in ga torej ne bi prodali avstrij-

Ali glede orodij obstaja kakšna posebnost oziroma ali se moramo identificirati za namene DDV v Nemčiji?

Mnenje

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

prihodke in odhodke. Situacija je taka, da je matična družba v Sloveniji samo na začetku poslovanja ustvarila nekaj prihodkov, zdaj pa se vsi prihodki ustvarijo v Nemčiji. Tako matična družba nima lastnih prihodkov in ji sredstva za poslovanje v Sloveniji v celoti nakazuje podružnica. Vsak mesec matična družba podružnici izda ›obračun/račun‹ za pokrivanje stroškov poslovanja v Sloveniji (PIZ in zdravstveni prispevki za plače, dohodnina, najemnina, telefon …), ki ga v Nemčiji evidentirajo kot odhodek (ali je to pravilno?). Sredstva se nakažejo na transakcijski račun v Slovenijo. Kako pravilno evidentirati ta ›promet/ dotacijo‹ v poslovnih knjigah? Ali so to prihodki? Ali se medsebojni tokovi med sedežem družbe in podružnico izločijo (›konsolidacija‹), ker tu ne gre za pravi pravni promet, ampak interni?

skemu podjetju. V tem primeru bi se lahko izognili identifikaciji za namene DDV v Nemčiji. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012.

Poročanje na obrazcih REK Zanima nas, ali se na obrazec REK poroča strošek letalske karte za zaposleno, za katero bomo strošek kasneje, na podlagi izdane fakture, dobili povrnjenega.

Mnenje Zaposleni so prijavljeni v zavarovanje v Sloveniji. Plače se obračunavajo in izplačujejo v Nemčiji. V Sloveniji se obračunajo in plačajo prispevki. Kako pravilno izpolniti DDPO v Sloveniji? Kaj vključiti pod zaporedno št. 1 in 5? Ali so to samo prihodki in odhodki, ki se nanašajo na poslovanje v Sloveniji (v tem primeru bo izguba), ali so to tudi prihodki in odhodki iz Nemčije?

S sprejetjem Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu (Uradni list RS, št. 85/2013) se s 1. 1. 2014 na individualnih obrazcih REK pod oznako B06 Povračilo stroškov do uredbe vlade – stroški službene poti poroča o znesku izplačanih povračil stroškov v zvezi s službenim potovanjem (dnevnice, prevoz, prenočišče), izplačanih do višine, ki se skladno s 4. točko 1. odstavka 44. člena ZDoh-2 ne všteva v osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Kaj vpisati pod zaporedno številko 1.1.? Po pojasnilu davčne uprave (št. 4200-1540/2013-2, z dne 13. 12. 2013) je to dobiček poslovne enote, od katerega bo plačan davek v tujini. Kako v poslovnih knjigah evidentirati plačani znesek davka v tujini?

V polje B06 se vpiše vsako izplačilo povračil stroškov službene poti (dokumentirano s potnim nalogom), ki ga delodajalec izplača skladno z določili 4., 5. in 6. člena Uredbe o davčni obravnavi povračili stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Vpisujejo se tudi vsa povračila stroškov službene poti, ki jih delodajalec izplača neposredno izvajalcu storitve ali jih delavec plača s poslovno kartico. Izplačila povračil stroškov službene poti se poročajo, ko fizična oseba prejme povračilo teh stroškov, ne glede na to, da jih delodajalcu kasneje v celotnem ali delnem znesku povrne tuja institucija. Dodatna pojasnila DURS-a v zvezi s poročanjem na obrazcih REK najdete na njihovi spletni strani www.durs.gov.si/ si/prispevki_za_socialno_varnost/predlaganje_rek_obrazcev/najpogostejsa_vprasanja_v_zvezi_s_predlaganjem_ rek_obrazcev_po_1_1_2014/dodatni_podatki_o_izplacanih_dohodkih/. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu (Uradni list RS, št. 85/2013).

Podružnice v tujini Podjetje je registrirano v Sloveniji. V Nemčiji ima podružnico (ni samostojna pravna oseba), ki se šteje za stalno poslovno enoto v tej državi in bo tudi oddala davčni obračun. Podružnica je ›samostojni poslovni subjekt‹, saj izkazuje lastne

Ali se v IPI in BS, ki se oddata na AJPES vključijo tudi podatki podružnice?

Mnenje Kako evidentirajo poslovne dogodke v Nemčiji, je odvisno od nemške zakonodaje in v ta del se s svojim mnenjem ne spuščamo, gotovo pa podružnica, ki jo imate v Nemčiji, je zavezanka za davek, ki je primerljiv našemu davku od dohodkov pravnih oseb, po katerem (in po konvenciji o izogibanju dvojnemu obdavčevanju) se podružnici pripiše dobiček, ki se ji lahko pripiše ali za katerega bi se lahko pričakovalo, da bi ga imela, če bi bila samostojna. S tega vidika je logično, da če imate v podružnici v tujini zaposlene, za katere se del dajatev plačuje v Sloveniji, se tudi ta del dajatev pripiše stroškom tuje podružnice, saj so povezani s stroški dela te podružnice ter ustvarjanjem prihodkov podružnice. Za vas, ki vodite podjetje kot celoto, je pomembno to, da je podružnica v tujini del vašega podjetja in da torej vse poslovne dogodke pri podružnici vnesete tudi v knjige sedeža podjetja. Najlaže si to predstavljate tako, kot da bi šlo za en oddelek, ki pa je slučajno v drugi državi. Gre tako rekoč za eno podjetje, zato ves promet, ki ga je podružnica v tujini ustvarila s tretjimi osebami (kupci, dobavitelji, nemško državo …), prav tako vključite v svoje poslovne knjige (po SRS 22.13) kot tudi računovodske izkaze. ›Interni promet‹ izločite oziroma obravnavate enako kot promet med različnimi oddelki ali skladišči (npr. premik zalog iz skladišča v Sloveniji

UNIKUM | MAREC 2015 | STROKOVNA MNENJA IR

v skladišče v Nemčijo evidentirate kot medskladiščni prenos, in ne kot prodajo v Sloveniji in nakup v Nemčiji). Prenos denarja iz nemškega bančnega računa na slovenskega knjižite kot prenos sredstev med računi (iz enega konta skupine 11 na drug analitični konto skupine 11), ne glede na to, kaj je podlaga za ta prenos sredstev med računi, torej tiste specifikacije stroškov za pokrivanje stroškov v Sloveniji ne knjižite, saj ste stroške že knjižili ob njihovem nastanku. Če ste v Nemčiji zgolj izplačali plače, prispevke pa v Sloveniji, torej v zvezi s stroški dela knjižite le še izplačila v Nemčiji (torej neto plače in najbrž dohodnino), saj ste prispevke že knjižili ob obračunu in plačilu. Nekako si morate zagotoviti podatke, na podlagi katerih knjižite, da ne bo prišlo do podvajanja stroškov in podvajanja obveznosti. Prav bi vam prišla specifikacija stroškov ali njihova bruto bilanca brez vključenih stroškov in prihodkov iz Slovenije ali drugi izpisi iz poslovnih knjig (najmanj letni) ali pa kar kopija originalne dokumentacije, pa knjiženje v svoje knjige izvedete še sami (kopije njihovih prejetih računov, obračunov plač, izpiskov bančnega računa ipd.). Skratka, zagotovite si take izpise in evidence, da stroški in prihodki ne bodo upoštevani dvojno (npr. prispevkov, ki ste jih obračunali in plačali v Sloveniji ter knjižili v stroške v Sloveniji, pa jih je podružnica v Nemčiji vključila v svoje knjige, ne smete ob prenosu knjig iz Nemčije knjižiti še enkrat). V obračunu DDPO pod zaporedno številko 1 in 5 boste vključili vse prihodke oziroma stroške, kot jih imate knjižene na sedežu družbe (vključno s prihodki in stroški, ki so nastali pri podružnici). Podatek pod zaporedno številko 1.1 je informativne narave in se vanj vpisuje dobiček, od katerega je bil plačan davek v Nemčiji. V Nemčiji plačani davek se vpiše pod zaporedno številko 18. Znesek davka, ki je bil plačan v tujini, se lahko uveljavlja v zaporedni številki 18 za znižanje davčne obveznosti v Sloveniji pod zaporedno številko 17 po posebni metodologiji, ki je lepo razložena v metodoloških navodilih za izpolnjevanje priloge 10 k obračunu davka od dohodkov pravnih oseb, ki je prav tako obvezna. Predlagamo, da davek, plačan v tujini, knjižite v dobro konta 11 in v breme konta 161. Tisti del davka, plačanega v tujini, ki ga boste lahko uveljavljali v slovenskem davčnem obračunu pod zaporedno številko 18, pustite na kontu 161 oziroma ga pokrivate pri zapiranju razreda skupine 81, za tisti del v tujini plačanega davka, ki ga ne boste mogli uveljavljati kot odbitek v Sloveniji, pa zmanjšate čisti dobiček (prenesete iz konta 161 na zmanjšanje konta 815). Upamo, da smo vaše vprašanje razumeli pravilno. Če je dejansko stanje drugačno, nas prosimo obvestite, da mnenje uskladimo. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Uradni list RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Uradni list RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012. • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012, 94/2012, 81/2013. • Pravilnik o davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb, Uradni list RS, št. 109/2013.

Amortizacija licence Smo pravna oseba, med neopredmetenimi osnovnimi sredstvi imamo knjiženo premoženjsko pravico (licenca), program, ki je bil pridobljen leta 2006. Ker ob pridobitvi ni bilo mogoče določiti dobe koristnosti, se sredstvo ni amortiziralo do leta 2013. Zdaj se je doba koristnosti določila in se je amortizacija obračunala za leto 2013. Knjižena je med tekoče stroške amortizacije, amortizacija za obdobje 2006–2012 (16.800 €, bistvena napaka) pa se je knjižila v dobro popravka vrednosti in breme popravka prenesenega čistega dobička iz prejšnjih let. Zanima nas, ali je knjižba pravilna za obračunano amortizacijo iz prejšnjih let. Ali bi morala biti knjižena na izredne odhodke tekočega leta?

Mnenje Izredni odhodki ne obstajajo, odkar smo uvedli SRS 2006. Prav tako ne obstajajo odhodki iz preteklih let. Vsi odhodki so bodisi odhodki tekočega poslovnega leta bodisi popravek bistvene napake. Da bi knjižili popravek amortizacije na druge odhodke (skupina 75), prav tako ni ustrezno. Če niste imeli dovolj informacij ali niste znali določiti dobe koristnosti in ste amortizacijsko stopnjo določili na podlagi ocenjene najkrajše dobe koristnosti izmed pričakovanega pravnega trajanja pravice, ekonomskega staranja ali drugih omejitev uporabe, je treba napako seveda popraviti. Amortizacija za tekoče leto se izkaže med tekočimi stroški amortizacije, tako kot ste ugotovili že sami. Amortizacija za prejšnja leta pa se izkaže bodisi kot strošek amortizacije (skupina 43), če gre za nepomembne zneske, bodisi kot popravek bistvene napake (skupina 93). Ali je napaka bistvena ali ne, ni odvisno od števila let, na katera se nanaša, temveč od vrednosti te napake. Če gre za pomembne vrednosti, je napaka bistvena (pri tem se ravnajte po Pojasnilu 4 k Uvodu v SRS) in torej zmanjšate preneseni poslovni izid, če gre za nepomembne zneske (recimo v razmerju do celotnih stroškov amortizacije ali celotne vrednosti neopredmetenih sredstev), pa kar med redne stroške. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Uradni list RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Uradni list RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012. • Pojasnilo 4 k Uvodu v Slovenske računovodske standarde (2006) – Bistvenost, Uradni list RS, št. 75/2006.

Podnajem in obratovalni stroški Najemodajalec A in najemojemalec B imata za najem poslovnega prostora v skladu s 1. in 2. odstavkom 45. člena ZDDV-1 podpisano izjavo za obračun DDV. V pogodbi imata tudi člen, v katerem najemodajalec A dovoli, da najemojemalec B lahko oddaja poslovni prostor v najem. Ker pa novi najemojemalec C nima pravice do odbitka DDV, saj opravlja v glavnem oproščeno dejavnost, z najemodajalcem B ne moreta podpisati

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

izjave za obračun DDV. Za ta najem bo izstavljen račun v skladu z 2. točko 44. člena ZDDV-1 (oproščen promet). Ali za obratovalne stroške izstavi račun z DDV? Zanima nas tudi, kako je z odbitnim DDV pri najemodajalcu B za prejete račune za strošek najema in za obratovalne stroške (račun izstavljen posebej).

Mnenje Najemodajalec in najemojemalec lahko predložita izjavo v skladu s 45. členom ZDDV-1 samo v primeru, ko je najemojemalec identificiran za namene DDV in ima pravico do odbitka celotnega DDV. Ko sta v vašem primeru družba A kot najemodajalec in družba B kot najemojemalec podpisali izjavo, sta bila omenjena pogoja – domnevamo – izpolnjena. Družba B je bila torej identificirana za namene DDV in je imela pravico do odbitka celotnega DDV. Vendar je s trenutkom, ko je družba B oddala poslovni prostor v podnajem družbi C, začela opravljati oproščeno dejavnost. Družba C namreč zaradi oproščene dejavnosti, ki jo opravlja sama, za podnajem poslovnega prostora ne more predložiti izjave v skladu s 45. členom ZDDV-1. Ker izjava za podnajem ne more biti predložena, družba B z oddajanjem prostora v podnajem družbi C ne more opravljati obdavčene dejavnosti, temveč dejavnost, ki je oproščena plačila DDV v skladu z 2. točko 44. člena ZDDV-1. S tem ko družba B začne opravljati oproščeno dejavnost, pa nima več pravice do odbitka celotnega DDV, kar pomeni, da eden od pogojev, da lahko družba B kot najemojemalec predloži izjavo po 45. členu ZDDV-1, ni več izpolnjen. Tako oddajanje prostora s strani družbe B v oproščeni podnajem družbi C pripelje do tega, da tudi oddajanje prostora s strani družbe A družbi B ne more biti obdavčeno z DDV. Ker se z začetkom oproščenega podnajema spremenijo pogoji, ki so bili upoštevani v trenutku, ko sta izjavo predložili družbi A in B, predložena izjava ni več veljavna. Zato bi morala družba A od tistega trenutka, ko so prostori oddani v oproščeni podnajem, družbi B zaračunati najemnino brez obračunanega DDV v skladu z 2. točko 44. člena ZDDV-1. Do tod smo napisali svoje stališče, za katero nas niste izrecno prosili, vendar menimo, da vas na to moramo opozoriti. Če bi namreč družba A od najemnine še vedno obračunavala DDV, čeprav izjava zaradi oproščenega podnajema dejansko ni več veljavna, družba B tega DDV ne sme odbiti, ker je ta DDV obračunan neupravičeno in hkrati povezan z opravljanjem oproščene dejavnosti. Menimo tudi, da je družba B dolžna obvestiti družbo A o spremembi pogojev, saj začetek opravljanja oproščene dejavnosti za družbo A pomeni, da tudi sama nima več pravice do odbitka celotnega DDV. Če je podnajem (med družbo B in družbo C) oproščen plačila DDV, je davčna obravnava obratovalnih stroškov odvisna od tega, kako sta se ti dve družbi dogovorili glede pokrivanja stroškov: 1. Če sta družbi B in C dogovorjeni, da so obratovalni stroški vključeni v znesek najemnine in se ne zaračunajo posebej, je davčna obravnava stroškov enaka davčni obravnavi na-

jemnine. Ker je najemnina oproščena DDV, so oproščeni tudi obratovalni stroški, kar pa pomeni, da družba B ne sme odbiti vstopnega DDV od teh stroškov. 2. Če družba B ločeno zaračuna najemnino in ločeno obratovalne stroške, je najemnina zaradi nepredložene izjave oproščena plačila DDV, od obratovalnih stroškov pa je treba obračunati DDV (pri obratovalnih stroških gre namreč za obdavčene dobave blaga in storitev). V tem primeru družba B lahko odbija vstopni DDV od obratovalnih stroškov, ko pa jih zaračuna družbi C, obračuna izstopni DDV po ustrezni stopnji. 3. Pri tretji možnosti družba B upošteva 72. člen PZDDV, po katerem so storitve in dobave blaga v zvezi z najemom oziroma zakupom nepremičnin iz 2. točke 44. člena ZDDV-1 (na primer dobava vode, električne energije, plina, energije za ogrevanje, odvoz smeti) neobdavčljive, če jih najemodajalec ali upravnik stavbe le prerazdeli najemnikom oziroma lastnikom stavb. Pri tej možnosti družba B obratovalnih stroškov v zvezi s podnajemom ne upošteva v svoji knjigi prejetih računov in tako ne odbija vstopnega DDV, na drugi strani pa pri zaračunanju (prefakturiranju) teh stroškov družbi C ne obračuna izstopnega DDV oziroma obratovalnih stroškov ne vključi v knjigo izdanih računov. Kakšen račun izstavi družba B za obratovalne stroške, je odvisno od tega, katero od treh možnosti bo upoštevala. Povzetek V vaši situaciji je pravilno, da družba B najprej obvesti družbo A o spremembi enega od pogojev, da namreč družba B nima več pravice do odbitka celotnega DDV. S tem bo družba A morala zaračunavati najemnino brez obračunanega DDV. Če bo družba B kljub obvestilu družbe A o spremembi pogoja še vedno prejemala račune za najemnino z obračunanim DDV, družba B tega DDV ne sme odbiti, saj je ta DDV obračunan nepravilno. Poleg tega se ta vstopni DDV nanaša na poslovni prostor, s katerim družba B opravlja oproščeno dejavnost, in ji zato pravica do odbitka DDV ne pripada že iz tega razloga. Glede na to, da družba B prejme od družbe A ločen račun za obratovalne stroške (ti stroški torej niso vključeni v najemnino), ima družba B po našem mnenju dve možnosti: • vstopni DDV po tem računu odbije, ko obratovalne stroške zaračuna družbi C, pa obračuna izstopni DDV po ustreznih stopnjah; • računa od družbe A ne vpiše v knjigo prejetih računov in vstopnega DDV ne odbije, za družbo C pa pripravi nekakšen obračun oziroma razdelilnik stroškov v skladu z 72. členom PZDDV, pri čemer tega dokumenta v knjigo izdanih računov ne vpiše; na razdelilniku izkazani izstopni DDV tako ne predstavlja obveznosti družbe B za plačilo, mora pa ta DDV biti izkazan kot informacija za družbo C (da lahko ta DDV ustrezno upošteva kot odbitni vstopni DDV). Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006, 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (PZDDV), Uradni list RS, št. 141/2006, 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011, 102/2012, 54/2013.

ROKOVNIK

POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

Da ne pozabim:

10. april

PRAVNE OSEBE:

FIZIČNE OSEBE (s.p.):

EURIBOR

na dan 18. 2. 2015

na dan 17. 3. 2015

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb marec 2015 (januar-marec 2015)

Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti marec 2015 (januar-marec 2015)

3-mesečni

0,048

0,025

Intrastat poročilo

Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

6-mesečni

0,126

0,095

12-mesečni

0,255

0,209

15. april

ETN - poročanje o prodajah in najemih, sklenjenih v preteklem mesecu 18. april

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

20. april

Rekapitulacijsko poročilo 03/2015 in hkrati DDV-O 03/2015 Banka Slovenije - poročilo: BST, KRD, DVP, SN-T

23. april

AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

Plačila v gotovini

30. april

FURS - obračun in plačilo DDV 03/2015 Poročilo o dobavah (76.a člen) 03/2015 Predložitev obračuna in plačilo davka na finančne storitve Banka Slovenije - SKV

Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2*

ZPIZ - obrazec M4

Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga in storitev v RS po ZPPDFT**

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (19. 3. 2015)

Variabilni del priznane obrestne mere MAR. 2015

420 EUR

5.000 EUR

EUR

USD

JPY

GBP

CHF

Do vključno 1 meseca

0,00500 %

0,17270 %

0,07071 %

0,50194 %

-0,87800 %

Do vključno 3 mesecev

0,03900 %

0,26095 %

0,09571 %

0,56150 %

-0,85700 %

Do vključno 6 mesecev

0,11000 %

0,38420 %

0,13643 %

0,68375 %

-0,73960 %

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

12 mesecev

0,23000 %

0,68185 %

0,25186 %

0,98025 %

-0,62960 %

Obdobje od 1. 1. 2015 do 30. 6. 2015

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/ davki_in_carine/obrestne_mere_za_obresti_na_posojila_med_povezanimi_osebami/ (19. 3. 2015)

Vrsta izplačila za

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

8,05 %

Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. Uradni list RS št. 2/2015, 9. 1. 2015)

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

MAR. 2015

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 92/2013, 16/2014, 59/2014)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR. V primeru, da delavec dela 11 ur ali več na dan - 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro nad 8 ur.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70 % cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javni prevoz - do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15 %; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10 %.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15 %; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10 %.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

v skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Nadomestilo za ločeno življenje se lahko določi v pogodbi o zaposlitvi delavca pod pogoji in v znesku, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, kot to določa vsakokratni podzakonski predpis.

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 30% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 474,62 EUR* Za 20 let delovne dobe: v višini 50% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 791,03 EUR* Za 30 let delovne dobe: v višini 70% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 1.107,44 EUR*

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povp. mes. plač v RS za pretekle tri mesece 3.164,10 EUR** oz. v višini dveh povp. mes. plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

798,64 EUR za leto 2014; Najvišji znesek brez prispevkov 1.098,40 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- v primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece - 1.582,05 EUR**; - v primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 791,03 EUR** - Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.582,05 EUR**) - Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece (1.582,05 EUR**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si/).

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

NOVICE

Ne spreglejte

pomembnejših novosti, objavljenih v Uradnem listu, za računovodstvo, davke in finance v gospodarstvu:

Številka Uradnega lista

Vsebina

9/2015

293. Razlage Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (KPZZ), sprejete na seji 3. septembra 2014 z nadaljevanjem 3. februarja 2015

10/2015

375. Uredba o spremembah Uredbe o določitvi zneska trošarine za energente

10/2015

376. Popravek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-F)

10/2015

377. Popravek Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (uradno prečiščeno besedilo) (ZFPPIPP-UPB8)

Kratek povzetek in opombe

11/2015

385. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določanju zavarovalne osnove

11/2015

391. Razlaga Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (KPK)

12/2015

451. Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, januar 2015

Mesečni koeficient rasti cen življenjskih potrebščin januarja 2015 v primerjavi z decembrom 2014 je bil –0,013.

12/2015

487. Poročilo o gibanju plač za december 2014

Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za december 2014 je znašala 1.566,09 EUR, neto pa 1.018,67 EUR. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje oktober– december 2014 je znašala 1.581,03 EUR.

15/2015

543. Uredba o spremembah Uredbe o določitvi zneska trošarine za energente

16/2015

558. Povprečna letna stopnja davka in prispevkov, ki se obračunavajo in plačujejo od plač v Republiki Sloveniji

16/2015

561. Aneks k tarifni prilogi h Kolektivni pogodbi za dejavnosti pridobivanja in predelave nekovinskih rudnin Slovenije

18/2015

707. Uredba o spremembah Uredbe o določitvi zneska trošarine za energente.

19/2015

724. Pravilnik o obrazcih prijav podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo in zavarovanju za primer brezposelnosti

Povprečna stopnja davka in prispevkov, ki se obračunavajo in plačujejo od plač v Republiki Sloveniji, znaša za leto 2014 34,72 %.

Novičke s portala IR Celotna vsebina novic je na voljo na www.iracunovodstvo.eu

16.03.2015 Predlog Zakona o potrjevanju računov

rast deleža prostovoljnega plačevanja davkov, ki ga pripisuje ukrepom, ki so bili sprejeti v preteklosti. Sem sodi prepoved in visoko sankcioniranje uporabe računalniških programov in elektronskim naprav za izdajanje računov, ki omogočajo brisanje, popravljanje ali kakršno koli spreminjanje izvornega zapisa, shranjenega v napravi, brez hrambe prvotnih podatkov in poznejših sprememb, uveljavljena s spremembo Zakona o davčnem postopku v letu 2013, ki ji je sledila uveljavitev »vezanih knjig računov«, iz katerih morajo od 31. januarja 2015 dalje izdajati račune tisti davčni zavezanci, ki poslujejo z gotovino in ne uporabljajo omenjenih virtualnih davčnih blagajn.

Na spletni strani Ministrstva za finance je bil 4. marca 2015 objavljen PREDLOG ZAKONA O POTRJEVANJU RAČUNOV, s katerim naj bi se uvedle t.i. »davčne blagajne«:http:// www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/ davki_in_carine/predlogi_predpisov/ Finančna uprava v boju zoper sivo ekonomijo in davčne utaje beleži po-

Na terenu pa FURS še vedno zaznava kršitve, kot so neizdajanje in naknadno spreminjanje računov, zato je vlada pripravila predlog tehnično bolj zanesljive rešitve, in sicer uvedbo davčnih blagajn, ki naj bi onemogočile prirejanje podatkov o opravljenem gotovinskem prometu. Šlo naj bi za sistem,

05.03.2015 Nova najnižja osnova za obračun prispevkov pri plačah Najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju, za izplačila od 1. 3. 2015 dalje, znaša 800,93 EUR (52 % povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunana na mesec, ki za leto 2014 znaša 1.540,25 EUR). Vir: http://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/podrocja/prispevki_za_socialno_varnost/?tx_ news_pi1%5Bnews%5D=2495&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=20888237c172d1d50f597fd78695133b

pri katerem bodo blagajne zavezancev prek spleta povezane s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave, ki naj bi omogočal potrjevanje izdanih računov oz. označevanje računov z enotno identifikacijsko številko in s tem evidentiranje računov s strani Finančne uprave. S tem načinom zbiranja podatkov bi bilo mogoče nadzirati in primerjati poročani promet z izdanimi računi, inšpekcijski nadzor pa bi se lahko v večji meri usmeril k bolj tveganim dejavnostim oz. zavezancem. Po predlogu zakona je izjema izdajanja računov preko davčnih blagajn predpisana ozko, in sicer zgolj za primere, ko oseba ni dolžna voditi poslovnih knjig in evidenc ali ni zavezanec za DDV ter za dobave blaga na krovu zrakoplova med letom in prodaje storitev preko avtomatov. V skladu z načrti naj bi se davčne blagajne v opisani obliki pričele uporabljati s 1. oktobrom 2015. Rok za pripombe se izteče 3. 4. 2015.

IZOBRAŽEVANJA IR april 2015 SEMINARJI IR

ŠOLE IR

8. april Branje bilanc za neekonomiste

9., 13., 16. in 20. april Šola dvostavnega knjigovodstva - osnove

dr. Tatjana Jovanović

14. april Aktualno pri povračilih stroškov v zvezi z delom (prehrana, prevoz, potni stroški, odpravnine...)

9. in 10. april Delavnica - pravica do odbitka vstopnega DDV v teoriji in praksi

Maja Dolinar Dubokovič

mag. Tamara Prezelj

14. april Praktični primeri določitve kraja dobave blaga pri verižnih poslih in uporaba Incoterms klavzul

14., 16., 21. in 23. april Šola obračuna plač - osnove Beti Božnar

Branka Svilar Mugoša

20. april Davčni postopek za računovodje

15., 17., 22. in 24. april Šola - konsolidacija v praksi Vesna Bartolj Maver

Branka Svilar Mugoša

21. april Prefakturiranje stroškov in (ne)obračun DDV

17., 22. in 24. april Šola o DDV - osnove (vključno s spremembami Zakona o DDV)

mag. Tamara Prezelj

Maja Dolinar Dubokovič

22. april Razmejitve ali rezervacije? Knjiženje po SRS in MSRP (vključno s subvencijami)

23. in 24. april Delavnica - Kje se plača DDV pri dobavah blaga v mednarodnih transakcijah?

Kristinka Vukovič

mag. Tamara Prezelj

KRATKI SEMINARJI IR 15. april Novosti pri računovodenju, ki jih bo prinesla implementacija nove računovodske direktive v ZGD-1

20. april Izplačilo dohodka tujcem Irena Kamenščak

Kristinka Vukovič

15. april Obdavčitev izplačil po pogodbi o poslovodenju in prokuri, vključno z novostmi v letu 2015

23. april Omejitve pri gotovinskih izdatkih in prejemkih ter pravila blagajniškega poslovanja (evidentiranje, izdajanje računov) (KRATEK SEMINAR)

Maja Dolinar Dubokovič

Kristinka Vukovič

www.iracunovodstvo.eu

Stopite iz povprečja.

Opozorite nase z nazivom računovodski strokovnjak IR! Je že res, da je pomembna vsebina in ne celofan, da je pomembno, kar imamo v glavi in ne na papirju ter kako znamo to uporabiti. A res je tudi, da ljudje poleg golega zavedanja potrebujemo tudi priznanje, ki nam potrdi našo vero, da smo dobri, da nam vlije zaupanje vase in nas požene spet dalje. Na Inštitutu za računovodstvo cenimo trud pri izpopolnjevanju znanja in verjamemo, da z nami delite prepričanje, da ga je treba ves čas obnavljati, utrjevati in osveževati z novostmi, saj je to tisto

kar v kombinaciji z izkušnjami in praktičnim delom nekoga naredi strokovnjaka na svojem področju. Verjamemo pa tudi, da si prizadevanje za znanje in trdo delo zasluži javno priznanje. Zato vsem, ki delajo na področju računovodstva in nenehno izpopolnjujejo svoje znanje, omogočamo pridobitev naziva Računovodski strokovnjak IR.

Naj se vaše prizadevanje za znanje in vaše trdo delo potrdi s certifikatom!

ZAKAJ POSTATI RAČUNOVODSKI STROKOVNJAK IR?

VSEBINE, KI SE PREVERJAJO S PREIZKUSOM ZNANJA:

• ker bo naziv priznanje vašemu strokovnemu znanju in usposobljenosti ter pokazatelj vaše odličnosti tako strankam kot delodajalcem;

• Poznavanje računovodskih predpisov (statusna zakonodaja, računovodski standardi) ter dvostavno knjigovodstvo na podlagi računovodskih standardov,

• ker boste kot imetnik naziva navedeni v registru Računovodskih strokovnjakov IR;

• sestavljanje in analiza računovodskega poročila,

• ker vam za vsako leto aktivnega statusa pripada brezplačno bronasto članstvo Kluba IR, v okviru katerega člani prejemajo brezplačno elektronsko verzijo biltena Unikum ter koristijo popuste na izobraževanja IR in številne druge ugodnosti; • ker se boste kot Računovodski strokovnjak z aktivnim statusom lahko udeležili treh brezplačnih kratkih posvetov o aktualnih temah, ki bodo organizirani posebej za vas, vodili pa jih bodo priznani sodelavci in predavatelji IR; • ker boste v družbi najboljših pripomogli k dvigu ugleda poklica računovodje in računovodske stroke.

• posredni davki: davek na dodano vrednost, davek na promet nepremičnin, davek na finančne storitve, • neposredni davki: dohodnina, davek od dohodkov pravnih oseb, socialni prispevki, • ostalo: – davki na premoženje (davek na dediščine in darila, davek na nepremičnine), – davčni postopek, – davčni register, – osnove delovnega prava. Poleg navedenih vsebin vključuje preverjanje znanja v posameznem šolskem letu tudi: • eno od tem, ki se predavajo v okviru Akademije IR za zadnje zaključeno šolsko leto.

POGOJI ZA PRIDOBITEV NAZIVA • udeležba na Akademiji IR »GOSPODARSTVO« v najmanj enem izmed zadnjih treh šolskih let ALI dokazilo o izobraževanju s področja računovodstva in davkov v zadnjem letu, v skupnem obsegu najmanj 30 pedagoških ur, • ustrezne delovne izkušnje – najmanj tri leta samostojnega dela v računovodstvu, ki jih posameznik dokazuje s potrdilom delodajalca ali s podatkom o registraciji dejavnosti računovodstva (SKD 69.200) • uspešno opravljen preizkus znanja

BREZPLAČNE PRIPRAVE NA PREIZKUS ZNANJA

Za vse kandidate, prijavljene na izpit, organiziramo brezplačne priprave na izpit, na katerih predavateljica Kristinka Vukovič razloži potek izpita in primere vprašanj iz preizkusa znanja. Za preizkus znanja 20. maja 2015 bodo priprave potekale

20. aprila 2015 ob 13h, trajale pa bodo 3 šolske ure.

OPRAVLJANJE PREIZKUSA ZNANJA

Preizkus znanja se lahko opravlja v rokih, ki jih razpiše Inštitut in se objavijo na spletni strani Inštituta. Vsi preizkusi znanja in testi se opravljajo na sedežu Inštituta. Preizkus znanja traja največ 240 minut. Pogoj za pristop k izpitu je izpolnjena prijavnica z ustreznimi dokazili in plačana pristopnina v višini 240 € + DDV.

Naziv se podeljuje za obdobje pet let, šteto od meseca opravljenega preizkusa znanja. Če imetnik certifikata le-tega za naslednje obdobje ne podaljša v skladu z določbami tega pravilnika ali letno ne predloži dokazil, da je aktiven na področju ohranjanja in širjenja znanja, se v registru označi kot »neaktiven«.

V spomladanskem terminu bo preizkus znanja potekal 20. maja 2015 ob 9h.

Pogoj za vsakoletno potrditev statusa certifikata »aktiven« je:

PRIPRAVE NA PREIZKUS ZNANJA

• uspešno opravljen vsakoletni test iz ene od tem, predavane na zadnji zaključeni Akademiji IR ALI

KRITERIJ ZA OCENJEVANJE Preizkus znanja se šteje kot uspešno opravljen, če udeleženec prejme vsaj 70 % vseh možnih točk na preizkusu na vsakem od preverjanih področij.

PRISTOPNINA ZA OPRAVLJANJE PREIZKUSA ZNANJA: Pristopnina znaša 240 € + ddv in vključuje: • brezplačne priprave na preizkus znanja na sedežu IR • opravljanje preizkusa znanja na sedežu IR • vodenje statusa posameznika v Registru IR

240 € + ddv

• bronasto članstvo Kluba IR* • tri kratke posvete o aktualnih temah* * Posamezniku pripada za vsako leto aktivnega statusa..

• dokazila o izobraževanju iz vsebin, navedenih v kata logu znanj, v skupnem obsegu najmanj 30 pedagoških ur (v roku enega leta od pridobitve naziva), • obnovitveni preizkus znanja na vsakih pet let. Kot Računovodski strokovnjak IR boste vpisani v register imetnikov naziva oziroma podeljenih certifikatov ter evidenco o vseh nadaljnjih podaljšanjih certifikatov. Register vsebuje podatke o imetniku certifikata (ime, priimek, podjetje), podatek o datumu pridobitve certifikata in podatke o vsakoletni potrditvi aktivnosti certifikata. Če imetnik certifikata le-tega za naslednje obdobje ne podaljša v skladu z določbami pravilnika ali letno ne predloži dokazil, da je aktiven na področju ohranjanja in širjenja znanja, se v registru označi kot »neaktiven«. V register je že vpisanih prvih 5 imetnikov naziva Računovodski strokovnjak IR, katerim je bil certifikat podeljen za obdobje 2015–2020.

Veseli bomo, če bomo lahko v register imetnikov naziva kmalu dodali tudi vaše ime.

CENA Pridobitev naziva Računovodski strokovnjak IR

240 € + ddv

PRIJAVNICA Prijavljam se na opravljanje preizkusa znanja za pridobitev naziva Računovodski strokovnjak IR, ki bo potekal v sredo, 20. maja 2015, s čimer se lahko brezplačno udeležim priprav na izpit 20. aprila 2015. Akademije IR »GOSPODARSTVO« sem se udeležil/a v šolskem letu (prosimo označite): 2011/2012

2012/2013

2013/2014

2014/2015

izpolnjujem druge pogoje (30 pedagoških ur izobraževanja v zadnjem letu) Podatki o udeležencu – ime in priimek: Funkcija, ki jo opravljate: Naziv plačnika pristopnine: Naslov in poštna številka plačnika: Davčna številka plačnika: Telefon:

E-pošta:

Datum:

Žig in podpis:

S podpisom dovoljujem uporabo svojih osebnih podatkov pri vodenju evidenc in obdelavi podatkov na Inštitutu za računovodstvo v skladu z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. K prijavnici prilagam (prosimo označite): Dokazilo o 30 pedagoških urah izobraževanja v zadnjem letu (samo, če niste bili udeleženec Akademije IR) Dokazilo o ustreznih delovnih izkušnjah Izpolnjeno prijavnico pošljite: • po faxu 01 360 20 50 • po pošti na naslov Inštitut za računovodstvo, Tržaška cesta 515, 1351 Brezovica pri Ljubljani • na e-mail info@iracunovodstvo.eu