e-Bilten Unikum mar.16

03 | 2016

BILTEN

6,99 EUR + DDV MAREC 2016 WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

(Ne)obdavčeni premiki blaga znotraj EU Ko se ukvarjamo z dobavami blaga znotraj EU, imamo običajno v mislih dobave med davčnimi zavezanci. Vendar ne smemo pozabiti, da se za namene DDV ne obravnavajo vse dobave in premiki blaga znotraj EU na enak način ...

3

VSEBINA

3

TEMA MESECA (NE)OBDAVČENI PREMIKI BLAGA ZNOTRAJ EU

7

RAČUNOVODSTVO NOVOSTI V RAČUNOVODSKIH IZKAZIH

9

KADRI POROČANJE NA OBRAZCIH M-4 IN IREK

10 11

13 19 20

DAVKI DOKONČNOST, IZVRŠLJIVOST IN PRAVNOMOČNOST ODLOČB JAVNI SEKTOR JUBILEJNE NAGRADE, REGRES IN SOLIDARNOSTNE POMOČI – IZPLAČILA V JAVNEM SEKTORJU

MNENJA IR IZOBRAŽEVANJA IR NOVIČKE S PORTALA IR

UNIKUM | letnik 10 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 E: info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu Odgovorna urednica: Nina Selan nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.shutterstock.com, v kolikor ni drugače označeno.

Oblikovanje in priprava za tisk: Sonja Eržen Tisk: Birografika Bori d.o.o.

Posamezna številka stane: 6,99 EUR + 9,5 % DDV. Letna naročnina na tiskano verzijo: 65 EUR + 9,5 % DDV Letna naročnina na spletno verzijo: 25 EUR + 22 % DDV Naročnina velja do pisnega preklica.

V povprečju natisnemo 600 izvodov. Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji.

Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan.

ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

UVODNIK Kristinka Vukovič

Kar bo, pa bo!

Marec je minil v znamenju zaključevanja in oddaje davčnih obračunov za poslovne subjekte. Letos večjih novosti in pretresov ni bilo, edino vprašanje, ki je povzročalo preglavice, je pravzaprav vezano na spremenjeno računovodenje v zvezi z rezervacijami za dolgoročne zaslužke zaposlenih. Te se po MSRP že od leta 2013, po SRS pa od leta 2014 deloma izkazujejo mimo izkaza poslovnega izida, torej neposredno prek kapitala oziroma, kot temu učeno rečemo, prek vseobsegajočega donosa. Aktuarski dobički in izgube za odpravnine ob upokojitvi so tisti, ki so zadnja tri leta povzročali vprašanja, ker spremenjeni računovodski obravnavi ni hkrati sledil tudi davčni predpis. Dopolnitev zakona kot tudi pravilnika o davčnem obrazcu smo dobili šele v letu 2015, vmes pa, kakor smo se znašli in si razlagali stanje.

Očitno tudi regulacija s pravilnikom ni zadoščala in je zaradi več vprašanj FURS 8. marca vendarle javno objavil še pojasnilo (najdete ga pod številko 0920-3564/2016-2). Upam, da s pojasnilom šele 8. marca prihodnjega leta ne bomo reševali tudi dobrega imena. S 1. januarjem letos ga namreč v družbah že amortizirajo, ker tako zahteva ZGD-1, kako bo z njegovo davčno obravnavo, pa še ni kristalno jasno, niti ni znan kak namig. Tako eni razlagajo, da bo, če ZDDPO-2 spet ne bo sledil spremembam v računovodskih predpisih, amortizacija davčno priznana po 10-odstotni stopnji, kot velja za druga vlaganja (čeprav ZGD-1 veleva 20-odstotno amortizacijo), drugi pa, da bi amortizacijo kazalo obravnavati enako kot slabitev. Potem ko že polnim osem mesecev vemo, da amortizacijo moramo obračunavati, torej še vedno ne vemo, kako jo davčno obravnavati. Če slučajno kdo od pristojnih bere ta uvodnik, lepo prosim – skrajni čas bi že bil tudi za prevetritev 21. člena ZDDPO-2.

Sicer pa – bilance in davčni obračuni so spet za nami, torej bomo morda laže našli čas, da preverimo obračunavanje davka na dodano vrednost, si pripravimo nove obrazce za poročanje v letu 2016, in k temu naj prispeva tudi tokratni Unikum. Srečno do prihodnjič,

Vaša Kristinka Vukovič

www.iracunovodstvo.eu

TEMA MESECA

3

mag. Tamara Prezelj

(Ne)obdavčeni premiki blaga znotraj EU Ko se ukvarjamo z dobavami blaga znotraj EU, imamo običajno v mislih dobave med davčnimi zavezanci. Vendar ne smemo pozabiti, da se za namene DDV ne obravnavajo vse dobave in premiki blaga znotraj EU na enak način – razlikujejo se glede na status kupca, vrste blaga in narave transakcije, zato imamo v nekaterih primerih enega, drugod pa dva kraja obdavčitve. O tem pišemo v naslovni temi tokratnega Unikuma.

V

Unikumu 09/2015 smo pisali o dobavah blaga zavezancem in končnim kupcem v EU ter v tej zvezi omenili tudi prenose blaga, ki so prav tako obdavčene transakcije, kadar jih opravi zavezanec za namene svojega podjetja. Vendar niso vse dobave blaga obravnavane enako – razlikujejo se glede na status kupca, vrsto blaga in naravo transakcije, zato imamo v teh primerih ponekod enega, ponekod dva kraja obdavčitve.

Dobava blaga pomeni prenos pravice do razpolaganja z opredmetenimi stvarmi na prejemnika, kot da bi bil ta lastnik.

Predmet obdavčitve v skladu z Zakonom o DDV so tiste dobave blaga, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije za plačilo.

Dobava je obdavčljiva na ozemlju Slovenije, če se v skladu s pravili za določanje kraja obdavčitve (členi 19.–22. ZDDV-1) šteje za opravljeno na ozemlju Slovenije.

Da bi se torej obračunal DDV ali uporabila oprostitev v skladu z ZDDV-1, mora veljati, da: • transakcijo opravi davčni zavezanec v okviru svoje dejavnosti; • je transakcija predmet obdavčitve (vsebinsko ustreza definiciji dobave blaga, opravljena je za plačilo); • je kraj obdavčitve v Sloveniji.

• Zaradi transakcije dobave blaga lahko blago s prenosom pravice razpolaganja na prejemnika ostane v Sloveniji ali se premakne v drugo državo članico EU (ali tretjo državo).

Kadar pride do premika blaga v drugo državo članico EU: • je lahko kraj obdavčitve v Sloveniji; • je lahko kraj obdavčitve v drugi državi članici EU; • sta kraja obdavčitve v Sloveniji in drugi državi članici EU; • se premik ne obravnava kot obdavčljiv in ne pride do obdavčitve ne v Sloveniji ne v kateri drugi državi članici EU.

Kraj obdavčitve dobave blaga je v Sloveniji Kraj obdavčitve dobave je v Sloveniji in zgolj v Sloveniji, tudi če kupec blago odpelje v drugo državo članico EU, če ta nima statusa davčnega zavezanca. Izjema je dobava novih prevoznih sredstev, ki se ne glede na status dobavitelja in kupca vedno obravnavajo kot transakcije med dvema davčnima zavezancem.

Slovenski DDV se plača zgolj v Sloveniji tudi v tistih primerih, ko blago odpelje ali odpošlje v drugo državo članico slovenski dobavitelj, kadar kupec ni identificiran za DDV, če dobavitelj v državi kupca ni presegel letnega limita in se ni bil dolžan identificirati ter obračunavati tujega DDV (pošiljčni posli).

Transakcija se poroča v DDV-O v rubrikah 11 in 21 oziroma 22, odvisno od stopnje DDV. DDV se obračuna samo v Sloveniji tudi takrat, kadar prodajo rabljenega blaga opravi obdavčljivi preprodajalec po posebni shemi. Čeprav kupec odpelje

blago v drugo državo, se DDV od dosežene razlike v ceni v vsakem primeru obračuna samo v državi sedeža obdavčljivega preprodajalca.

Ne glede na status kupca obveznost obračuna DDV v državi, kamor se rabljeno blago odpelje, ne nastane.

Obdavčljivi preprodajalec razliko v ceni, ki predstavlja vrednost njegove storitve, poroča v polje 11, obračunani DDV pa v polje 21 obrazca DDV-O.

Kraj obdavčitve dobave je v drugi državi članici EU Kadar zavezanec odpošilja blago končnim kupcem v druge države članice in tam preseže znesek letnega prometa, ki ga predpisuje posamezna država članica prebivališča ali sedeža kupca, se kraj obdavčitve prenese v državo članico kupca. Zato se mora dobavitelj identificirati za DDV in ga obračunati v državi obdavčitve.

Samo en kraj obdavčitve, in sicer zunaj Slovenije, je določen tudi: • kadar se opravi dobava blaga na krovu plovil, zrakoplovov ali na vlakih med delom prevoza potnikov v Uniji; • pri dobavi plina po sistemu za zemeljski plin, dobavi električne energije in energije za ogrevanje ali hlajenje po omrežjih daljinskega ogrevanja in hlajenja; • kadar zavezanec dobavljeno blago montira ali instalira.

Kadar prevoznik opravlja prevoz potnikov s plovili, zrakoplovi ali vlakom

4

UNIKUM | MAREC 2016 | TEMA MESECA | (Ne)obdavčeni premiki blaga znotraj EU

znotraj EU in med prevozom potnikov dobavlja blago, se dobava obdavči v kraju, kjer se prevoz potnikov začne.

Premik blaga iz Slovenije v državo začetka prevoza, znotraj podjetja prevoznika, po izrecni določbi točke c) 2. odstavka 9. člena ZDDV-1 se ne šteje za obdavčeno dobavo blaga.

Kadar slovenski zavezanec opravlja dobave blaga za prevoznika, ki to blago nadalje dobavlja potnikom med prevozom, veljajo splošna pravila za obdavčevanje dobav blaga znotraj EU med davčnimi zavezanci.

Primer: Avstrijski letalski prevoznik nabavi od slovenskega davčnega zavezanca blago za dobavo svojim potnikom. Slovenski zavezanec dobavi blago v Avstrijo. Prevoznik opravlja prevoze na različnih destinacijah znotraj EU. • Dobava blaga prevozniku je oproščena transakcija v Sloveniji, kjer se začne prevoz ali odpošiljanje blaga, in obdavčena pridobitev v Avstriji, kamor blago prispe.

• Premik blaga iz Avstrije v državo začetka prevoza s strani prevoznika ne šteje za obdavčeno transakcijo.

• Obdavčena je nadaljnja dobava blaga potnikom, in sicer se DDV obračuna in plača v državi, kjer se začne prevoz potnikov.

Dobava plina po sistemu za zemeljski plin, dobava električne energije in energije za ogrevanje ali hlajenje po omrežjih daljinskega ogrevanja in hlajenja se šteje za dobavo blaga in je opravljena v kraju: • kjer ima davčni zavezanec – preprodajalec sedež ali stalno poslovno enoto, za katero je blago dobavljeno, ali – če takega kraja ni – kraj, kjer ima stalno prebivališče ali običajno prebiva; • če kupec ni preprodajalec, v kraju, kjer naročnik dejansko rabi in porabi plin, električno energijo ali energijo za ogrevanje ali hlajenje; če naročnik ne porabi vsega ali dela plina, električne energije ali energije za ogrevanje ali hlajenje v tem kraju, se šteje, da je bilo neporabljeno blago rabljeno in porabljeno v kraju, kjer ima naročnik sedež svoje dejavnosti

ali stalno poslovno enoto, za katero je blago dobavljeno; če takega kraja ni, se šteje, da je naročnik blago rabil in porabil v kraju, kjer ima stalno prebivališče ali običajno prebiva.

Kraj obdavčitve je tudi v tem primeru en sam, in sicer zunaj Slovenije, če se dobava opravi za tujega preprodajalca ali če je kraj uporabe ali sedež/poslovna enota/prebivališče naročnika zunaj Slovenije.

Obveznost obračuna DDV je v vseh primerih prenesena na preprodajalca, ki je davčni zavezanec. Kadar kupec ni davčni zavezanec, se bo dobavitelj dolžan identificirati v državi obdavčitve in obračunati tamkajšnji DDV. Kadar obdavčljivo dobavo blaga opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v državi članici, v kateri je DDV dolgovan, lahko države članice določijo, da je oseba, ki je dolžna plačati DDV, oseba, kateri se opravi obdavčljiva dobava blaga. Kadar je prejemnik blaga davčni zavezanec, je treba preveriti, ali je država članica nanj prenesla obveznost obračuna DDV in administrativno razbremenila dobavitelja.

Slovenski dobavitelj transakcije ne vključi v slovenski obračun DDV, saj je kraj dobave zunaj Slovenije. Če blago, ki ga odpošlje ali prevaža dobavitelj, kupec ali tretja oseba, instalira ali montira dobavitelj ali druga oseba za njegov račun, s poskusnim zagonom ali brez njega, se za kraj dobave šteje kraj, kjer je blago instalirano ali montirano.

Pravilo, da se kraj obdavčitve določi glede na kraj montaže, se uporabi, kadar lahko štejemo, da je dobava kot celota opravljena šele po tistem, ko je opravljena montaža, kar pomeni, da je montaža bistven element dobave blaga.

Za dobavo blaga z montažo mora veljati, da: • storitve montaže dobavitelj ne opravi posebej, ampak je ta neposredno povezana z dobavo blaga; • je montaža pomožna storitev glede na dobavo blaga; po vsebini gre za enotno transakcijo, ki se obravnava kot dobava blaga; • montaža mora biti dogovorjena pred dobavo ali najkasneje v času dobave,

ne pa šele potem ko je že opravljena dobava blaga; • garancija dobavitelja obsega poleg garancije za material tudi garancijo za montažo; • montaže s tehničnega vidika vsaj načeloma ne more opraviti kupec sam in jo mora zato opraviti dobavitelj (sam ali prek podizvajalca); • dobavitelj je načrtoval/izvedel/nadzoroval izvedbo montaže. Če dobavo z montažo primerjamo z dobavo blaga, opravljeno s prevozom, je razlika med njima v tem, da pri prvi blago, ki je predmet dobave, v trenutku začetka odpošiljanja še ne obstaja, saj šele z instalacijo pridobi določene značilnosti. Če posebnega pravila za določanje kraja obdavčitve ne bi bilo, bi v skladu s splošnimi pravili dobavitelj najprej opravil prenos blaga znotraj podjetja v državo montaže, potem pa bi v državi montaže dobavil blago brez odpošiljanja.

DDV mora pri dobavi z montažo praviloma obračunati dobavitelj, razen če je država članica, na ozemlju katere se opravi montaža, za primere, ko dobavitelj nima sedeža na njenem ozemlju, določila, da je plačnik DDV prejemnik blaga.

Dobave blaga z montažo, ki so obdavčene v drugi državi članici, se v DDV-O vključijo v rubriko 14 (ne glede na to, kdo obračuna in plača DDV v državi obdavčitve).

Kadar je zakonsko določen plačnik DDV prejemnik, to ne vpliva na pravico dobavitelja, da na podlagi zahtevka terja vračilo DDV od morebitnih nabav blaga in/ali storitev v državi montaže.

Za vračilo morajo biti izpolnjeni splošni pogoji in dejstvo, da zavezanec v državi montaže ne opravlja nikakršnih transakcij, zaradi katerih bi bil dolžan obračunavati DDV. Če je namreč v državi obdavčitve, ki ni Slovenija, DDV dolžan obračunati dobavitelj, pa tega ni storil, bo država članica montaže štela, da zahtevek za vračilo DDV ni upravičen, ne glede na to, ali je DDV kot prejemnik morda obračunal kupec na podlagi podobne določbe države članice, kot je 3. odstavek 76. člena ZDDV-1. Ta določa, da mora DDV plačati prejemnik, ki je davčni za-

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

vezanec, če dobavitelj, ki nima sedeža v Sloveniji, ni izpolnil svoje obveznosti identifikacije in ni obračunal slovenskega DDV, kot bi ga moral.

Kraja obdavčitve sta v Sloveniji in drugi državi članici EU Dva kraja obdavčitve imamo pri: • dobavah vseh vrst blaga (razen nepremičnin in dobav z montažo) med dvema davčnima zavezancema, če pride do premika blaga iz ene države članice EU v drugo; • dobavi blaga, razen trošarinskih izdelkov malemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, če sta identificirana za DDV bodisi zato, ker sta presegla 10.000 evrov nabav blaga od zavezancev iz EU (ali sta se prostovoljno identificirala), bodisi da je mali davčni zavezanec identificiran s posebno številko za DDV na podlagi nabav ali opravljanja storitev, ki se obdavčujejo po splošnem pravilu v državi sedeža prejemnika iz EU, ki je davčni zavezanec, vendar le, če mali zavezanec prostovoljno uporabi identifikacijsko številko; • dobavi trošarinskih izdelkov malemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, v drugo državo članico, ne glede na vrednost nabav omenjenih oseb; • dobavi novih prevoznih sredstev, ne glede na to, kdo dobavo opravi in kakšen je status kupca; • prenosu blaga znotraj podjetja zavezanca.

Kadar imamo dva kraja obdavčitve, praviloma velja, da je transakcija dobave, ki se šteje za opravljeno v državi, kjer se začne odpošiljanje ali prevoz blaga, oproščena, na strani kupca pa imamo obdavčeno pridobitev blaga.

Pogoje za oprostitev določa vsaka država članica samostojno.

Pridobitev blaga se obdavči v kraju, kjer se blago nahaja, ko se konča odpošiljanje ali prevoz osebi, ki je blago pridobila, oziroma če prejemnik v tej državi ni identificiran, v državi članici, ki mu je izdala identifikacijsko številko za DDV, pod katero opravi to pridobitev, razen če dokaže, da je bila pridobitev blaga predmet DDV že v državi članici, kamor je prispelo blago.

Kadar je pridobitelj mali davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni

zavezanec, pa tak pridobitelj uporabi posebno DDV številko, se transakcija obravnava na enak način, kot da bi bila opravljena med dvema ›običajnima‹ zavezancema. Transakcija je oproščena plačila DDV v Sloveniji v skladu s 1. točko 46. člena ZDDV-1.

Za trošarinske izdelke se štejejo energenti, alkohol in alkoholne pijače ter tobačni izdelki, ki so določeni z veljavno zakonodajo Unije.

Dobava trošarinskih izdelkov, ki jih odpošlje ali odpelje prodajalec, kupec ali druga oseba za njun račun z ozemlja Slovenije v drugo državo članico EU, in se opravijo davčnim zavezancem ali pravnim osebam, ki niso davčni zavezanci, katerih pridobitve blaga znotraj Unije razen trošarinskih izdelkov niso predmet DDV, je oproščena transakcija po 3. točki 46. člena ZDDV-1, če je za odpošiljanje ali prevoz izdelkov izdan spremni dokument, trošarina plačana v Sloveniji in zavarovano njeno plačilo v namembni državi članici v skladu s predpisi, ki urejajo trošarine.

Za novo šteje prevozno sredstvo, ki izpolnjuje enega od naslednjih pogojev: • kopensko motorno vozilo je bilo dobavljeno pred pretekom šestih mesecev od datuma, ko je bilo prvič dano v uporabo, plovilo in zrakoplov pa po preteku treh mesecev od datuma, ko je bilo prvič dano v uporabo; • s kopenskim motornim vozilom ni bilo prevoženih več kot 6000 kilometrov, s plovilom preplutih več kot 100 ur in z zrakoplovom preletenih več kot 40 ur.

Kadar se opravi dobava novih prevoznih sredstev v EU, se kot davčni zavezanec obravnava vsaka oseba, ki opravi dobavo, ne glede na to, kdo opravi prevoz ali odpošiljanje prevoznega sredstva kupcu.

Plačnik DDV je v tem primeru oseba, ki pridobi novo prevozno sredstvo iz druge države članice, ne glede na to, ali je identificirana za namene DDV ali ne.

Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se šteje tudi prenos blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, ki ga opravi davčni zavezanec v drugo državo članico, razen če velja katera od izjem, ki jih bomo omenili v nadaljevanju.

5

Za prenos blaga, ki je obdavčena transakcija, je značilno, da s premikom blaga v drugo državo članico ne pride do prenosa pravice razpolaganja na blagu na drugo osebo, pride pa do (trajnega) prenosa blaga iz Slovenije.

Tako kot dobava blaga, opravljena med zavezancema, se tudi prenos blaga obravnava kot oproščena transakcija v državi, od koder se blago odpošlje (po 4. točki 46. člena ZDDV-1), in obdavčena pridobitev v državi, kamor je blago poslano.

V primerih opravljanja obdavčljivih prenosov blaga mora zavezanec pridobiti identifikacijsko številko za DDV države, kamor je prenesel blago, da bo lahko od pridobitve obračunal DDV. Glede na to, da se blago po premiku nahaja na ozemlju druge države, pa je zelo verjetno, da bo tudi nadaljnja transakcija opravljena in obdavčljiva v tisti državi.

Zavezanec o prenosu blaga poroča enako kot o dobavi, pri čemer navede prejemniku svojo številko za DDV, pod katero je identificiran v državi pridobitve.

V Sloveniji se o dobavi poroča v rubriki 12 obrazca DDV-O in RP-O v rubrikah A1, A2 in A3.

Neobdavčljivi premiki blaga Kljub premiku blaga iz Slovenije v drugo državo članico se transakcija ne obravnava kot obdavčena dobava, če je namen, zaradi katerega je zavezanec prenesel blago: • opravljanje storitev, ki se nanašajo na cenitev blaga ali delo na njem, ki se dejansko opravijo na ozemlju države članice, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča, če se blago po cenitvi ali opravljenem delu na njem vrne temu davčnemu zavezancu v Slovenijo; • začasna raba blaga na ozemlju države članice, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča, zaradi opravljanja storitev v tej državi članici, ki jih opravlja davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji; • začasna raba tega blaga na ozemlju druge države članice v obdobju, ki ne presega 24 mesecev, če bi se za začasni uvoz enakega blaga iz tretje države lahko uporabil postopek začasnega uvoza s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev.

6

UNIKUM | MAREC 2016 | TEMA MESECA | (Ne)obdavčeni premiki blaga znotraj EU

Če se blago prenese v drugo državo članico z namenom, da se na njem opravijo storitve, ne pride do obdavčitve, če ne pride do prenosa pravice do razpolaganja na tem blagu in če se blago po opravljenih storitvah vrne v Slovenijo davčnemu zavezancu, ki je blago prenesel v predelavo, obdelavo.

Primer Slovenski davčni zavezanec je odpeljal les v Italijo davčnemu zavezancu v razrez. Italijanski zavezanec je naročniku zaračunal opravljene storitve brez italijanskega DDV. Naročnik je od prejetih storitev obračunal slovenski DDV (splošno pravilo, prenos obdavčitve v državo sedeža prejemnika storitve).

Po predelavi lesa je izvajalec storitev: a) del desk odpeljal nazaj v Slovenijo naročniku; b) del desk zadržal kot delno plačilo za opravljene storitve; c) del desk odpeljal v Avstrijo naročnikovemu kupcu.

Samo v situaciji a) so izpolnjeni pogoji za to, da se transakcija obravnava kot prenos, ki ni predmet obdavčitve.

Glede na to, da se del blaga po obdelavi ni vrnil v Slovenijo, bi moral naročnik storitev v trenutku, ko je to postalo jasno, transakcijo najprej obravnavati kot prenos blaga (lesa) v Italijo, v nadaljevanju pa: • v primeru b) obračunati DDV na dobavo blaga (desk), opravljeno na ozemlju Italije, brez prevoza; • v primeru c) v obračun DDV v Italiji vključiti transakcijo oproščene dobave desk zavezancu v EU (Avstrijo), ki bo naredil samoobdavčitev.

Zavezanec, ki začasno prenese blago na ozemlje druge države članice, ker bo z njim sam opravljal storitve v tej državi članici, opravi začasni prenos blaga, ki ni predmet obdavčitve, razen če se zgodi, da po opravljenih storitvah to blago ostane (se proda) na ozemlju te države. V takem primeru mora enako kot v prejšnjem primeru transakcijo obravnavati najprej kot prenos blaga iz Slovenije, pridobitev v državi, kjer se blago nahaja, in obdavčeno dobavo brez prevoza na ozemlju države, kjer je blago prodal.

Prenos se poroča v rubriki 12 DDV-O in A1, A2 in A3 RP-O. DDV se obračuna na pridobitev v namembni državi članici.

Za začasno rabo blaga na ozemlju druge države članice EU v obdobju, ki ne presega 24 mesecev, če bi se za začasni uvoz enakega blaga iz tretje države lahko uporabil postopek začasnega uvoza s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev, se šteje na primer prenos blaga zaradi razstavljanja na sejmih, prenos športnih rekvizitov na tekmovanja, znanstvene opreme, učnih pripomočkov, živali za razstavljanje, reševalne opreme …

Prenos blaga za rabo na sejmu se ne šteje za obdavčeno transakcijo. Vendar ta izjema ne vključuje blaga, ki se na sejmu prodaja.

DURS je v Pojasnilu št. 4230-110/2010, z dne 1. 6. 2010, ›Prodaja blaga na sejmih – identifikacija za namene DDV‹, zavzel stališče, da se trgovci, ki se udeležujejo sejmov in drugih prireditev v Sloveniji in v tej zvezi prenesejo in prodajajo blago v Sloveniji: • niso dolžni identificirati za namene DDV, če prodajajo blago osebam, identificiranim za namene DDV v Sloveniji, saj te osebe opravijo pridobitev blaga v Sloveniji; • če pa prodajajo blago fizičnim osebam, ›kmetom pavšalistom‹ ali davčnim zavezancem, ki opravljajo samo dobave blaga ali storitev, pri katerih nimajo pravice do odbitka DDV, ali pravnim osebam, ki niso davčni zavezanci, pa je kraj obdavčitve v državi članici, ki je razstavljavcu dala identifikacijsko številko za DDV, če skupna vrednost dobav tega razstavljavca v Slovenijo v tekočem in preteklem koledarskem letu ne preseže 35.000 evrov. Če vrednost dobav tega razstavljavca preseže to vrednost, se mora razstavljavec identificirati za namene DDV v Sloveniji in od prodaje obračunati slovenski DDV ter predlagati obračune DDV. Po našem mnenju je stališče FURS sicer ugodno za tujega zavezanca, saj od njega ne zahteva, da bi obračunaval slovenski DDV in se pred tem identificiral, vendar ni skladno z Zakonom o DDV. Zavezanec, ki prenese blago v Slovenijo z namenom nadaljnje prodaje in

mu v trenutku, ko se prevoz ali odpošiljanje blaga začne, kupci še niso znani, opravi prenos blaga, ki je oproščen v državi, od koder se blago prepelje, in obdavčen v državi, kamor se prepelje, kar pomeni, da bi moral udeleženec sejma pridobiti DDV države, kjer je sejem, na katerem svoje proizvode ali blago prodaja.

Zakon namreč določa, da: • kadar blago odpošlje ali odpelje v drugo državo članico dobavitelj, kupec ali tretja oseba, se za kraj dobave blaga šteje kraj, kjer se blago nahaja, ko se začne odpošiljanje ali prevoz blaga prejemniku; • kadar eden od zakonskih pogojev (začasna raba blaga na ozemlju druge države) ni več izpolnjen, se šteje, da je bilo blago preneseno v drugo državo članico in da je prenos opravljen v trenutku, ko ta pogoj ni več izpolnjen.

Iz navedenih določb izhaja, da: • če v začetku odpošiljanja ali prevoza blaga prejemnik (še) ni znan, zavezanec ne opravi dobave blaga, ampak prenos blaga znotraj podjetja, ki se šteje za obdavčljivo transakcijo; • tej sledi dobava blaga na ozemlju, kjer se nahaja blago od koncu odpošiljanja in v trenutku nadaljnje dobave; transakcija se v tem primeru šteje za opravljeno in obdavčljivo v državi, kjer se ob prodaji nahaja blago.

Ne glede na to, koliko je krajev obdavčitve in kdo obračuna DDV, zavezancu pripada pravica do odbitka vstopnega DDV od nabav blaga in storitev, ki jih je opravil v Sloveniji, če bi imel pravico do odbitka, če bi bila transakcija, v zvezi s katero je bila nabava opravljena, opravljena v Sloveniji

RAČUNOVODSTVO Kristinka Vukovič

7

NOVOSTI v računovodskih izkazih

Letno poročilo za 2015 je za nami in končno čas, da si pripravimo nove sheme za računovodsko poročanje v letu 2016. Če moramo poročati o temeljnih računovodskih izkazih, bomo pri tem uporabili določbe ZGD-1, ki veljajo za poslovno leto 2016 in naprej.

Izkaz poslovnega izida ureja 66. člen ZGD-1 in SRS 21. V shemi izkaza ni novosti, nova je le shema izkaza bilančnega dobička, ki je podaljšek izkaza poslovnega izida ali posebna priloga k izkazu poslovnega izida, družbe, ki so zavezane k sestavi izkaza gibanja kapitala, pa lahko postavke bilančnega dobička izkažejo kar tam. Ko bomo v letu 2016 in kasneje ugotavljali bilančni dobiček, ga bomo zmanjšali za vsakokratno knjigovodsko vrednost usredstvenih stroškov razvoja, ki jih podjetje sicer izkazuje med neopredmetenimi sredstvi v bilanci stanja.

hkrati določa, da se te pravice razkrijejo v prilogi k izkazom. Razkritje je obvezno ne glede na velikost družbe.

Izkaz gibanja kapitala zakon predpisuje le za družbe, ki so zavezane k reviziji letnih poročil. Ureja ga SRS 23. Edine spremembe v stolpcih tega izkaza se nanašajo na postavke kapitala, kjer se dosedanji presežek iz prevrednotenja enako kot pri bilanci stanja nadomešča z revalorizacijskimi rezervami in rezervami, nastalimi zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti; smiselno enako se spremenijo tudi vrstice v

Izkaz bilančnega dobička Čisti dobiček ali čista izguba obračunskega obdobja +/– Preneseni dobiček/Prenesena izguba

+ Zmanjšanje (sprostitev) kapitalskih rezerv

+ Zmanjšanje (sprostitev) rezerv iz dobička ločeno po posameznih vrstah teh rezerv

– Povečanje (dodatno oblikovanje) rezerv iz dobička ločeno po posameznih vrstah teh rezerv

– Zmanjšanje za znesek dolgoročno odloženih stroškov razvijanja na bilančni presečni dan = Bilančni dobiček/Bilančna izguba Izkaz bilance stanja urejata 65. člen ZGD-1 in SRS 20. V shemi bilance stanja je novost le v členitvi kapitala na pasivi. Namesto dosedanjega presežka iz prevrednotenja, ki se je izkazoval pod IV, bomo odslej izkazovali: • IV. Revalorizacijske rezerve • V. Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti Novost je tudi pri razvrščanju dolgoročnih sredstev. Pravice na nepremičninah in druge podobne pravice, ki se knjigovodsko obravnavajo kot neopredmetena sredstva, se po novem bilančno izkazujejo med opredmetenimi osnovnimi sredstvi, to je pod postavko Zemljišča in zgradbe. Zakon

postavkah pod B.2. Tako se črtajo spremembe presežka iz prevrednotenja, sprememba presežka iz prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev se nadomesti z spremembo revalorizacijskih rezerv, sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb pa se nadomesti s spremembo rezerv, nastalih zaradi vrednotenja finančnih naložb po pošteni vrednosti. Kdor v izkazu gibanja kapitala ugotavlja bilančni dobiček, mora upoštevati dolgoročno odložene stroške razvijanja na bilančni presečni dan.

Izkaz denarnih tokov je prav tako kot obvezni računovodski izkaz predpisan le za družbe, zavezane k reviziji letnega

poročila. Ureja ga novi SRS 22, ki je prinesel nekaj terminoloških posodobitev: SRS 2006 SRS 2016 Naložbenje Investiranje Prebitek prejemkov Pozitivni denarni izid Prebitek izdatkov Negativni denarni izid Še vedno velja, da je izkaz denarni tok temeljni računovodski izkaz s prikazom sprememb stanja denarnih sredstev za poslovno leto ali drugo obdobje, v njem pa se denarni tokovi izkažejo v treh sklopih: • denarni tokovi pri poslovanju (podbilanca A); • denarni tokovi pri investiranju (podbilanca B); • denarni tokovi pri financiranju (podbilanca C).

V posameznih podbilancah se izkažejo prejemki in izdatki ter vsakokrat ugotovi pozitivni ali negativni denarnih izid. Po SRS 2016 ni več potrebna členitev prejemkov od odtujitve finančnih naložb na tiste, ki izvirajo iz odtujitve dolgoročnih, in tiste iz kratkoročnih finančnih naložb. Enako pravilo velja tudi za izdatke za pridobitev finančnih naložb pa tudi za podbilanco C, kjer denarne tokove, t.j. prejemke in izdatke v zvezi s finančnimi obveznostmi izkazujemo v eni postavki. Na koncu izkaza se prikaže začetno stanje denarja, skupni denarni izid v obdobju (vsota denarnih izidov posamezne podbilance) ter končno stanje denarja.

Temu delu se reče podbilanca Č. Sklopi prejemkov in izdatkov A, B, C in Č se prikazujejo ne glede na izbrano različico izkaza denarnih tokov; pravzaprav se različice med seboj razlikujejo le po podbilanci A.

8

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

Ker je v tem izkazu največ sprememb, ga navajamo v celoti.

Izkaz denarnih tokov po različici I A. Denarni tokovi pri poslovanju a) Prejemki pri poslovanju Prejemki od prodaje proizvodov in storitev Drugi prejemki pri poslovanju b) Izdatki pri poslovanju Izdatki za nakupe materiala in storitev Izdatki za plače in deleže zaposlenih v dobičku Izdatki za dajatve vseh vrst Drugi izdatki pri poslovanju c) Pozitivni ali negativni denarni izid pri poslovanju (a + b) B. Denarni tokovi pri investiranju a) Prejemki pri investiranju Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih, ki se nanašajo na investiranje Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev Prejemki od odtujitve naložbenih nepremičnin Prejemki od odtujitve finančnih naložb b) Izdatki pri investiranju Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev Izdatki za pridobitev naložbenih nepremičnin Izdatki za pridobitev finančnih naložb c) Pozitivni ali negativni denarni izid pri investiranju (a + b) C. Denarni tokovi pri financiranju a) Prejemki pri financiranju Prejemki od vplačanega kapitala Prejemki od povečanja finančnih obveznosti b) Izdatki pri financiranju Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje Izdatki za vračila kapitala Izdatki za odplačila finančnih obveznosti Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku c) Pozitivni ali negativni denarni izid pri financiranju (a + b) Č. Končno stanje denarnih sredstev x) Denarni izid v obdobju (seštevek denarnih izidov Ac, Bc in Cc) + y) Začetno stanje denarnih sredstev

Izkaz denarnih tokov lahko izdelamo na dva načina, po različici I ali po različici II. Računovodski standardi sicer dajejo prednost prvi različici, to je neposredni metodi, ki nudi natančnejše podatke o denarnih tokovih, čeprav naj bi obe različici dali enak rezultat po posameznih podbilancah, a je to praktično zelo težko doseči. Vsako podjetje se sámo odloči, po kateri različici ga bo izdelovalo. Izbira je odvisna predvsem od tehničnih zmožnosti zagotavljanja podatkov, ekonomičnosti v računovodstvu in tudi želji glede razkritja podatkov. Za izdelavo izkaza denarnih tokov po prvi različici moramo imeti boljšo računalniško podporo, saj izkaz izhaja iz pritokov in odtokov denarnih sredstev. Po drugi različici pa popravljamo čisti dobiček ali izgubo iz izkaza poslovnega izida za učinke poslov, ki ne vplivajo na denarni tok, za odložene prihodke in odhodke, za vnaprej vračunane prihodke in odhodke. V praksi se podjetja največkrat odločajo za drugo različico.

Po posredni metodi (različica II) podjetja podbilanco A izkažejo takole: A. Denarni tokovi pri poslovanju a) Postavke izkaza poslovnega izida Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in finančni prihodki iz poslovnih terjatev Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevrednotenje) in finančni odhodki iz poslovnih obveznosti Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih b) Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja Začetne manj končne poslovne terjatve Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve Začetne manj končne odložene terjatve za davek Začetna manj končna sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo Začetne manj končne zaloge Končni manj začetni poslovni dolgovi Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije Končne manj začetne odložene obveznosti za davek c) Pozitivni ali negativni denarni izid pri poslovanju (a + b) Po različici II je mogoče prihodke vseh vrst najprej pobotati z odhodki vseh

vrst brez amortizacije, tako da se namesto postavk izkaza poslovnega izida izkaže poslovni izid in se potem ta prilagaja za amortizacijo in druge prilagoditve. Zato ima lahko po različici II podbilanca A takole obliko: A. Denarni tokovi pri poslovanju a) Čisti poslovni izid Poslovni izid pred obdavčitvijo Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih b) Prilagoditve za amortizacijo (+) prevrednotovalne poslovne prihodke (–) prevrednotovalne poslovne odhodke (+) finančne prihodke brez finančnih prihodkov iz poslovnih terjatev (–) finančne odhodke brez finančnih odhodkov iz poslovnih obveznosti (+) c) Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja Začetne manj končne poslovne terjatve Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve Začetne manj končne odložene terjatve za davek Začetna manj končna sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo Začetne manj končne zaloge Končni manj začetni poslovni dolgovi Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije Končne manj začetne odložene obveznosti za davek č) Pozitivni ali negativni denarni izid pri poslovanju (a + b + c) 

Sklenemo lahko, da se izkaz lahko izdeluje po neposredni in posredni metodi, pri čemer se z drugo postavke čistega poslovnega izida izkažejo na dva načina. Ne glede na različico naj bi bili denarni tokovi pri posamezni podbilanci enaki, zagotovo pa končno stanje denarja.

KADRI Nina Orehek Ručigaj

9

Poročanje na obrazcih M-4 in iREK

Bliža se april, ko morajo delodajalci za svoje zaposlene oddati obrazec M-4. Z njim delodajalci Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje poročajo podatke in spremembo podatkov o plači oziroma osnovi, nadomestilih, plačanem prispevku in obdobjih zavarovanja. Rok za vložitev obrazca M-4 je 30. 4., podatki pa se poročajo za preteklo koledarsko leto.

Podatki, ki se poročajo v obrazcu M-4

Črtanje obrazca M-4 in poročanje podatkov na obrazcu iREK

Obrazec M-4 vsebuje 5 rubrik (od A do E), v katere je treba izpolniti podatke.

Na podlagi spremembe Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1) je predvideno prenehanje poročanja podatkov prek obrazca M-4, saj se bodo podatki poročali prek individualnih obrazcev REK. Za leto 2016 je kljub temu predvideno prehodno obdobje, kar pomeni, da še velja dvojno poročanje. Tako bodo delodajalci obrazec M-4 oddali še dvakrat, in sicer letos (do 30. 4. 2016 za leto 2015) in naslednje leto, ko bodo oddali zadnji obrazec M-4 (do 30. 4. 2017 za leto 2016).

V rubriki A se izpolnijo podatki o zavezancu in zavarovancu, datum vnosa podatkov, leto, za katero se sporočajo podatki, šifra prijave podatkov, registrska številka dajalca, registrska številka zavezanca, tedenski sklad ur zavezanca (tedensko število ur, za katere je zavarovan posameznik), letni sklad ur zavezanca, in EMŠO zavarovanca.

V rubriki B se označijo podatki o plači oziroma osnovi za obdobje, za katero so prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačani. V tej rubriki se za preteklo leto navede datum začetka in konca zavarovanja (torej čas, ko so se plačevali prispevki), število ur rednega dela v tem obdobju, morebitno število nadur ter dejanski znesek plače oziroma osnove in prispevkov.

V rubriki C se navedejo podatki o nadomestilu za obdobje, za katero so prispevki plačani, v rubriki D podatki o zavarovalni dobi s povečanjem ali o sezonskem delu, ko so prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačani (navedba obdobja v preteklem letu, trajanje zavarovalne dobe, šifra dobe in znesek prispevka za zavarovalno dobo s povečanjem), in v rubriki E podatki o obdobju, za katero prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje niso bili plačani, če je prišlo do take situacije.

Obrazec M-4 se oddaja elektronsko na pripravljenem obrazcu in prek spletne aplikacije za izvajanje elektronskega posredovanja obrazcev M-4, za kar je treba imeti ustrezen dostop.

Namesto poročanja Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo poročanje o relevantnih podatkih glede prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje potekalo na individualnem obrazcu REK. Od 1. 1. 2016 se namreč na obrazcih iREK poročajo tudi podatki, potrebni za oblikovanje prijave o osnovah ter sprememb teh podatkov za osebe v delovnem razmerju. Od 1. 1. 2017 bodo tako delodajalci zavezani poročati le še Finančni upravi RS, ne več Zavodu.

Na podlagi ZMEPIZ-1 je FURS po novem dolžan posredovati prejete podatke od delodajalcev Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za osebe v delovnem razmerju in osebe, zavarovane na podlagi opravljanja dela v okviru drugega pravnega razmerja.

Na podlagi Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu se na obrazcu iREK po novem navedejo: • v polje M01: podatek o številu ur, in sicer seštevek ur rednega dela in ur,

za katere je bilo izplačano nadomestilo plače po predpisih o delovnih razmerjih in predpisih o urejanju trga dela v skladu z določbo 1. alineje 1. odstavka 32. člena ZPIZ-2, podatek o obdobju, ki se mora praviloma ujemati z obdobjem, za katero se predlaga obrazec REK (razen če gre za prijavo in odjavo v istem obdobju), znesku plače in nadomestila plače (razen nadomestil plač po 3. alineji 1. odstavka 32. člena ZPIZ-2, ki se vpisujejo v polje M02); • v polje M02: nadomestilo plače po 3. alineji 1. odstavka 32. člena ZPIZ-2 in število ur v mesecu, za katere se prejme nadomestilo plače; • v polje M03: nadure; • v polje M04: število ur in znesek plačila za opravljene ure dopolnilnega dela po ZDR-1; • v polje M05: povračila stroškov v zvezi z delom in osnova za prispevke iz naslova drugih dohodkov, če se od njih obračunajo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje; • v polje M06: letni sklad ur delavca, ki ustreza letnemu številu ur polnega delovnega časa delodajalca; • v polje M07: neplačana odsotnost; • v polje M08: razlika do najnižje osnove za plačilo prispevkov; • v polje M09: zavarovalna doba, ki se šteje s povečanjem; • v polje M10: sezonsko delo (obdobje in število opravljenih ur).

Ure se vedno vpišejo v celem številu, tudi če delodajalec sporoča podatke o normiranih urah, zneski pa se vpišejo v evrih z dvema decimalnima mestoma, brez zaokroževanja. Morebitna sprememba zavarovanja (prijava in odjava M1/M2) se praviloma poroča ločeno v dveh ali več vrsticah, pri tem pa se obdobja znotraj ene rubrike ne smejo prekrivati. 

DAVKI

10 Nina Orehek Ručigaj

Dokončnost, izvršljivost in pravnomočnost odločb Državni organi svoje sprejete odločitve sprejmejo bodisi z odločbo bodisi sklepom, odredbo ali z drugimi pravnimi akti. Z nekaterimi od njih vsebinsko odločajo o zadevah, v določenih primerih pa z akti odločijo le o procesnih zadevah (npr. o podaljšanju roka, izvedbi kakšnega dokaza, začetku in koncu postopka ipd.).

G

lede na to, za kakšno odločitev gre (vsebinsko ali procesno), za koga taka odločitev učinkuje in od kdaj naprej, moramo ugotoviti, ali je posamezni pravni akt postal dokončen oziroma pravnomočen. Dokončnost in pravnomočnost nista sopomenki, temveč sta izraza, ki sta vezana na različne pravne akte in na različne časovne trenutke, povzročita pa tudi različne posledice.

Dokončnost in izvršljivost Edino odločitve upravnih in drugih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil v upravnih zadevah lahko postanejo dokončne. Dokončnost torej ne pride v poštev pri sodbah, ki jih lahko izdajajo le sodišča. Šteje se, da posamezni upravni pravni akt (odločba) postane dokončen, ko se ne more več izpodbijati s pritožbo.

Do tega pride, kadar zoper akt ni pritožbe, če je že potekel rok za pritožbo a pritožba ni bila vložena, ali kadar je bila pritožba vložena a je bilo o njej že odločeno in tako ni mogoča ponovna pritožba zoper isto odločbo. Če se pravici do pritožbe zoper odločbo odpovedo vse stranke, ki so udeležene v postopku, postane odločba dokončna, ko se pritožbi odpove zadnja stranka. Pri tem se stranke lahko odpovedo pravici do pritožbe tudi le glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka.

Z dokončnostjo lahko stranka začne izvajati pravico, ki ji je bila priznana v odločbi, razen če zakon ne določa drugače. Z dokončnostjo tako odločba praviloma postane izvršljiva.

Primer Odločba Finančnega urada (prvostopenjskega organa) postane dokončna, če zoper táko odločbo ni (več) mogoča pritožba na Ministrstvo za finance (kot drugostopenjski organ). Z dokončnostjo postane odločba tudi izvršljiva.

Odločba prve stopnje postane izvršljiva: • ko se vroči stranki, če pritožba ni dovoljena; • ko preteče rok za pritožbo, če pritožba ni bila vložena; • ko se vroči stranki, če pritožba ne zadrži izvršitve; • ko se pravici do pritožbe odpovedo vse stranke; • ko se stranki vroči odločba organa druge stopnje, s katero se pritožba zavrne, ali sklep, s katerim se pritožba zavrže. Če se odločba nanaša na dve stranki ali več strank, ki so v postopku udeležene z enakovrstnim zahtevkom, pritožba vsake take stranke ovira izvršljivost odločbe in se tako postopek lahko zavleče.

Sklep, zoper katerega ni dovoljena pritožba, in sklep, zoper katerega je do-

voljena pritožba, ki pa ne zadrži njegove izvršitve, postane izvršljiv, ko se sporoči oziroma vroči stranki. Če je z zakonom ali s sklepom določeno, da pritožba zadrži izvršitev sklepa, postane sklep izvršljiv, ko preteče rok za pritožbo, če se stranka ni pritožila; če pa se je pritožila, postane sklep izvršljiv, ko se stranki vroči sklep, s katerim je pritožba zavržena, ali odločba, s katero je pritožba zavrnjena.

Pravnomočnost odločbe oziroma sodbe Če je odločba postala dokončna, to še ne pomeni, da je postala tudi pravnomočna. Odločba postane pravnomočna, ko se ne more več izpodbijati v upravnem sporu (torej pred Upravnim sodiščem) ali drugem sodnem postopku.

Posamezna odločba lahko postane pravnomočna le tedaj, če je stranka z njo pridobila določene pravice oziroma so ji bile z njo naložene kakšne obveznosti, torej le če se je z odločbo vsebinsko odločalo o kaki pravici ali obveznosti. Sklep kot odločitev o procesnih vprašanjih tako praviloma ne more postati pravnomočen.

Odločba lahko postane pravnomočna tudi v več časovnih terminih, če se npr. izpodbija le v posamezni točki izreka. V takem primeru postanejo preostale (neizpodbijane) točke izreka prej pravnomočne, če so vsebinsko ločljivi deli izreka odločbe in medsebojno niso odvisni.

JAVNI SEKTOR Če se je odločba izpodbijala v upravnem sporu ali drugem sodnem postopku, pa se s sodno odločbo ne odpravi oziroma razveljavi, postane pravnomočna tedaj, ko postane pravnomočna sodna odločba, s katero je bilo odločeno o njeni zakonitosti (torej ko postane pravnomočna sodba sodišča).

Pravnomočnost pomeni, da odločbe oziroma sodbe ni več mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi, hkrati pa tudi, da organ o zadevi, o kateri je bilo pravnomočno odločeno, ne more ponovno odločati. Pri tem je treba poudariti, da pravnomočen postane le izrek odločbe (ugotovitve v izreku), ne pa tudi druge ugotovitve, ki so zapisane v obrazložitvi. Tako bodo v prihodnje organi, ki bodo pri svojem odločanju vezani na pravnomočno odločbo, vezani le na odločitev odločbe iz izreka, ne pa tudi na ugotovitve v obrazložitvi, kar pomeni, da bodo dejansko stanje lahko kasneje ugotovili drugače.

Organ na zahtevo stranke ali drugega organa lahko izda potrdilo o dokončnosti ali pravnomočnosti odločbe.

Dopusten je tudi popravek pomote na potrdilu glede dokončnosti ali pravnomočnosti. Organi od strank ne smejo zahtevati takega potrdila, temveč morajo po potrebi sami od pristojnega organa pridobiti podatek o dokončnosti ali pravnomočnosti. 

11

Barbara Ivančič

Jubilejne nagrade, regres in solidarnostne pomoči – izplačila v javnem sektorju Pravico do izplačila jubilejne nagrade določa Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) v 177. členu. Nagrada se mora izplačati ob izplačilu plače v naslednjem mesecu po izpolnitvi pogojev (če delavec doseže 10 let delovne dobe v marcu, je treba jubilejno nagrado izplačati v aprilu). U pošteva se delovna doba, ki jo delavec doseže samo v javnem sektorju. Prej se je jubilejna nagrada izplačala v javnem sektorju glede na skupno delovno dobo, po novi zakonodaji je treba upoštevati samo delovno dobo, ki jo delavec doseže v javnem sektorju.

Pred spremembo je bilo izplačilo enkrat na leto za vse delavce, ki so dosegli jubilej v letu. Z novo zakonodajo je treba paziti, da do izplačila jubilejne nagrade pride, ko delavec doseže delovno dobo za izplačilo jubileja.

D

avčno obravnavo jubilejnih nagrad določata 7. točka 1. odstavka 44. člena ZDoh-2 in 9. člen Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uredba).

Iz določil izhaja, da se v davčno osnovo ne všteva jubilejna nagrada za skupno delovno dobo ali skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, izplačana do višine, ki so določene v Uredbi. Če je bila delavcu izplačana jubilejna nagrada za skupno delovno dobo, Uredba določa, da se pri istem delodajalcu kasneje izplačane jubilejne nagrade za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu vštevajo v davčno osnovo. Pri tem velja, da je javni sektor en delodajalec. Skladno z uredbo je torej za isti jubilej mogoče neobdavčeno nagrado izplačati le enkrat. Na primer, delavec dopolni 20 let skupne delovne dobe, 15 let je dopolnil pri delodajalcu iz gospodarstva, nato pa dopolni še 5 let v javnem sektorju; jubilejno nagrado za 20 let mu izplača javni sektor. Delavec nato po ZUJF doseže 10 let delovne dobe za delo v javnem sektorju. V takem primeru gre za prvo izplačilo jubilejne nagrade za delovno dobo 10 let v javnem sektorju, nagrada zato ni obdavčena.

12

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih v javnem sektorju (ZUPPJS16) v 9. členu določa, da zaposlenemu pripada jubilejna nagrada le v primeru, da je za posamezni jubilej še ni prejel v javnem sektorju. ZUJF je do 24. 12. 2014 omogočal izplačevanje dvakratnih jubilejnih nagrad za isti jubilej. S 25. 12. 2012 pa določilo ZIPRS določa, da jubilejna nagrada zaposlenemu za isti jubilej pripada le enkrat. Če zaposleni na podlagi 177. člena ZUJF izpolni pogoj za izplačilo jubilejne nagrade v javnem sektorju, je treba preveriti, ali zaposleni ni morda že prejel jubilejne nagrade za isti jubilej pri istem ali drugem delodajalcu javnega sektorja. Če iz obstoječih dokumentov in podatkov ni možno razbrati, ali je delavec jubilejno nagrado že prejel, je smiselno od delavca pridobiti izjavo, v kateri bo navedeno, za kateri jubilej in kdo je bil izplačeva-

Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih v javnem sektorju (ZUPPJS16) v 9. členu določa, da zaposlenemu pripada jubilejna nagrada le v primeru, da je za posamezni jubilej še ni prejel v javnem sektorju. lec jubilejne nagrade. Na podlagi ugotovljene pravice do izplačila jubilejne nagrade je smiselno izdati sklep, v katerem se zapišejo zakonske podlage, za kateri jubilej gre in kdaj bo izvedeno izplačilo.

178. člen ZUJF določa izplačilo solidarnostne pomoči, ki znaša 577,51 evra, in sicer ob smrti ožjega družinskega člana, ob ugotovljeni invalidnosti II. in III. kategorije, skladno s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zaradi bolezni, ki traja šest mesecev ali več (tudi za tiste, ki imajo zaradi bolezni skrajšani delovni čas, vendar ne velja za zaposlene, ki so odsotni iz dela zaradi poškodbe pri delu), naravne nesreče ter požara. De-

DAVKI lavci morajo za izplačilo solidarnostne pomoči prinesti vsa ustrezna dokazila v roku 60 dni od nastanka primera.

Po prej veljavni ureditvi se je solidarnostna pomoč izplačevala glede na nastanek, zdaj je treba upoštevati, da so do solidarnostne pomoči upravičeni le tisti zaposleni, katerih plača v času dogodka ne presega oziroma ne bi presegala višine minimalne plače.

To določilo je izvzeto za primere naravne nesreče ali požara, ki so huje prizadeli premoženje delavca. Solidarnostna pomoč se po ZUJF izplačuje neobdavčeno, saj ne presega zneska, določenega v Uredbi, in znaša 3.443 €.

Izplača se na podlagi prejetega sklepa o izplačilu solidarnostne pomoči.

Na podlagi Aneksa h KP VIZ (Uradni list RS, št. 46/2013) velja, da so člani reprezentativnega sindikata upravičeni do solidarnostne pomoči v višini 20 odstotkov, če njihova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega oziroma ne bi presegala 130 odstotkov minimalne plače. Za primer požara in naravne nesreče to določilo ne velja. Zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči vloži sindikat na predlog člana v roku 60 dni od nastanka primera oziroma trenutka, ko je bil upravičenec zmožen vložiti predlog. Člani sindikata so prav tako upravičeni do višje jubilejne nagrade, in sicer v višini 20 odstotkov, skladno s 177. členom ZUJF. Velja torej, da je za člane sindikata jubilejna nagrada povečana, za solidarnostno pomoč pa se poleg povečanja spremeni še kriterij za izplačilo, ki določa upravičenca. Tako je pri izdaji sklepa za izplačilo jubilejnih nagrad in solidarnostih pomoči treba upoštevati, ali je upravičenec član sindikata, delavec pa je za izplačilo po Aneksu h KP VIZ dolžan oddati podpisan zahtevek za višje izplačilo pri jubilejnih nagradah ali zahtevek za solidarnostno pomoč.

Pred uvedbo ZUJF je regres za letni dopust pripadal delavcem ne glede na plačni razred in v enaki višini. Novost novega izplačevanja regresa je v določitvi zneskov, ki so vezani na plačne razrede. Regres za letni dopust v letu 2016 bo izplačan skladno 7. členom ZUPPJS16. V letu 2016 so pravico do izplačila regresa pridobili vsi delavci.

Plačni razredi za izplačilo regresa so

Novost novega izplačevanja regresa je v določitvi zneskov, ki so vezani na plačne razrede. Regres za letni dopust v letu 2016 bo izplačan skladno 7. členom ZUPPJS16. V letu 2016 so pravico do izplačila regresa pridobili vsi delavci. razvrščeni v 4 skupine od najvišjega izplačila 790,73 evra do 350 evrov. Pri izplačilu regresa je treba upoštevati plačne razrede, v katere so bili uvrščeni zaposleni zadnji dan v mesecu pred izplačilom regresa. Za regres, ki se bo izplačeval pri plači za maj, je treba za pravilno izplačilo preveriti vse plačne razrede delavcev na dan 30. 4. 2016.

Prej je zakon določal, da delavec pridobi pravico do letnega dopusta in izplačilo regresa po neprekinjenem delu 6 mesecev. Z novo zakonodajo velja, da delavec pridobi pravico ne glede na to, koliko časa je delo opravljal. Po ZDR-1 ima vsak delavec, ki ima pravico do sorazmernega dela letnega dopusta, tudi pravico do izplačila sorazmernega dela regresa. Če delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, to pomeni, da pridobi tudi pravico do celotnega regresa.

Pri tem ni pomembno, koliko dopusta bo dejansko porabil oziroma ali bo dopust sploh izkoristil. Tako moramo sorazmerni del upoštevati tudi za delavce, ki imajo sklenjeno pogodbo za skrajšani delovni čas, razen za delavce, ki delajo skrajšani delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali predpisi o starševskem varstvu in so upravičeni do izplačila celotnega regresa.

Regres se šteje med dohodke iz delovnega razmerja, zato je obdavčen z dohodnino, ki se izračuna in odtegne ob izplačilu. Akontacija dohodnine se obračuna po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka. Če delodajalec ni glavni delodajalec zaposlenega, se akontacija dohodnine izračuna po stopnji 25 odstotkov. 

STROKOVNA MNENJA IR

13

Mnenja Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

1

Zapiranje terjatev do kupca Naš kupec iz Nemčije nam je naročil in po predračunu plačal blago. Po njegovih navodilih se blago pošlje njegovemu podjetju v Iran, prav tako tudi račun. Račun torej izdamo v Iran, zanima pa nas, ali je treba pripraviti še katere dokumente in kako račun zapirati s plačilom.

Mnenje Naročnik in plačnik blaga je bil vaš siceršnji poslovni partner iz Nemčije, blago pa ste po njegovem naročilu poslali v Iran (izvoz). Na računu, ki ga boste izdali, napišete, da je naročnik in plačnik blaga podjetje iz Nemčije, kupec pa podjetje iz Irana, ter klavzulo, da je račun že plačan.

Menimo, da kot prodajalec izstavljeno fakturo knjižite kot zapiranje terjatev do kupca (v dobro konta 121) ter vzpostavite terjatev do plačnika (v breme konta 145). Prejeto plačilo ste že evidentirali med prejetimi avansi (v dobro konta 230), zato se šteje, da so terjatve iz prodajne pogodbe (izdanega računa) poravnane in so torej ugasnile, zato zaprete terjatev s prejetim predplačilom (v dobro konta 145 in v breme konta 230). Ker tehnika knjiženja ni predpisana in ker je terjatev isti dan (datum izdaje računa), ko je nastala, že tudi poravnana, bi jo lahko zapirali tudi neposredno (v dobro 121 in v breme 230), saj ni učinkov na bilanco stanja na katerikoli presečni dan. Ker ste v vlogi upnika, menimo, da vam ni treba terjati sklenitve dodatnih pogodb, razmerje morata pogodbeno urediti le družbi iz Nemčije in Irana, saj je med njima nastalo obligacijsko razmerje (terjatev oziroma dolg).

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Uradni list RS, št. 21/2013 (78/2013 popr.).

• Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 117/2006, 90/2007, 119/2007, 10/2008, 92/2008, 78/2008, 125/2008, 119/2008, 20/2009, 104/2009, 10/2010, 13/2010, 20/2010, 43/2010, 106/2010, 103/2010, 9/2011-ZUKD-1, 105/2011, 9/2012-Odl. US, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 75/2012, 94/2012, 102/2012, 52/2013-Odl. US, 96/2013, 108/2013, 29/2014-Odl. US. • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ2), Uradni list RS, št. 96/2012, 39/2013, 46/2013-ZIPRS1314-A, 63/2013-ZIUPTDSV, 99/2013-ZSVarPre-C, 101/2013-ZIPRS1415, 111/2013-ZMEPIZ-1, 44/2014.

• Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV), Uradni list RS, št. 5/1996, 34/1996, 18/1996-ZDavP, 87/1997-ZDavP-A, 3/1998, 7/1998-Odl. US, 106/1999-ZPIZ-1, 81/2000, 97/2001-ZSDP, 97/2001, 62/2010-Odl. US, 40/2012-ZUJF, 96/2012-ZPIZ-2, 99/2013-ZSVarPre-C, 91/2013-ZZVZZ-M, 26/2014-ZSDP-1.

• Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Uradni list RS, št. 9/1992, 13/1993, 13/1993, 9/1996, 29/1998, 77/1998Odl. US, 6/1999, 56/1999-ZVZD, 99/2001, 60/2002, 42/2002-ZDR, 126/2003, 62/2005-Odl. US, 76/2005, 100/2005-Odl. US, 38/2006, 114/2006-ZUTPG, 91/2007, 71/2008-Skl. US, 76/2008, 62/2010-ZUPJS, 87/2011, 40/2011-ZUPJS-A, 40/2012-ZUJF, 21/2013-ZUTD-A, 63/2013-ZIUPTDSV, 91/2013, 99/2013-ZUPJS-C, 99/2013-ZSVarPre -C, 111/2013-ZMEPIZ-1, 95/2014-ZIUPTDSV-A, 95/2014-ZUJF-C.

2

Obveznost identifikacije za DDV pri skladiščenju blaga v Sloveniji G prodaja izdelke A veletrgovini. A veletrgovina prodaja izdelke na slovenskem tržišču. G mora zagotavljati končnemu uporabniku tehnični servis. Za potrebe servisa mora imeti v Sloveniji na zalogi določeno število rezervnih delov, ki so last G. V ta namen bi G najel skladišče pri A-ju, podpisana bi bila ustrezna najemna pogodba. G bi izdelke po prevzemu iz skladišča, uporabljene za namen tehničnega servisa, fakturiral A-ju ali končnemu uporabniku/kupcu, odvisno od tehnične pogodbe. Ali mora G zaprositi za DDV številko v Sloveniji?

Mnenje Iz opisa dejanskega stanja izhaja, da bo G v Sloveniji: a) najel skladišče od A; b) dobavljal blago iz skladišča kupcem v Sloveniji.

Najem skladišča Pri najemu skladišča je kraj obdavčitve odvisen od tega, kakšna je vsebina pogodbe oziroma vrsta opravljenih storitev. Če se v zvezi s skladiščenjem blaga da najemniku določen del nepremičnine v izključno uporabo, gre za storitev, neposredno povezano z (določeno) nepremičnino, ki se obdavči po nahajališču nepremičnine. V obravnavanem primeru bi se storitev obdavčila v Sloveniji, pri čemer velja, da je storitev oproščena, razen če se stranki dogovorita za obdavčitev.

(Opomba: menimo, da pogojev za obdavčitev transakcije tehnično ni mogoče izpolniti, če najemojemalec v Sloveniji nima identifikacijske številke za DDV, čeprav za to ni zakonske podlage.) Če se najemu pridružijo tudi druge storitve, npr. da najem dejansko pomeni skladiščenje in torej poleg rabe nepre-

14

UNIKUM | MAREC 2016 | STROKOVNA MNENJA IR

mičnine tudi obveznost lastnika skladišča (najemodajalca), da prevzame blago v skladišče, ga spravi na ustrezne skladiščne regale, shranjuje, pakira, odpremlja, razklada in naklada, storitev pa ni dovolj neposredno povezana z določenim delom ali célo nepremičnino, je treba presoditi, ali je v ospredju storitev najem določene nepremičnine ali prevladajo druge storitve, uporaba nepremičnine pa je le stranskega pomena.

V zadnjem primeru se za določanje kraja obdavčitve uporabi splošno pravilo 25. člena, slovenski DDV se ne obračuna, A se bo na računu skliceval na prenos obveznosti obračuna DDV na prejemnika (ob predpostavki, da je ta zavezanec z veljavno identifikacijsko številko za DDV). Prejemnik bo obračunal DDV v državi sedeža ali svoje poslovne enote.

Zaradi nabave storitev v Sloveniji ni nujno, da G pridobi identifikacijsko številko za DDV. Problem se pojavi, če gre za najem določene nepremičnine in bi stranki želeli, da je transakcija obdavčena.

Skladiščenje in nadaljnja prodaja blaga v Sloveniji Zavezanec, ki bi blago iz države članice EU (Švedske) prepeljal v skladišče v Sloveniji, bi v trenutku premika blaga – glede na to, da kupec ne bi bil znan in bi bil premik opravljen v okviru podjetja zavezanca – opravil prenos blaga znotraj EU, kar je obdavčljiva transakcija.

Pri prenosu blaga znotraj EU se šteje, da zavezanec opravi v državi, kjer se odpošiljanje ali prevoz blaga začne, oproščeno dobavo znotraj EU, v državi, kamor je blago odposlano oziroma prepeljano, pa obdavčeno pridobitev. V ta namen mora v namembni državi (Slovenija) pridobiti identifikacijsko številko za DDV in obračunati DDV. Opravljeno dobavo mora poročati v rekapitulacijskem poročilu v državi, od koder odpošlje blago.

Pri nadaljnji dobavi blaga iz skladišča slovenskemu kupcu G opravi promet blaga, obdavčljiv v Sloveniji, od katerega mora obračunati DDV. Tudi v tem primeru potrebuje slovensko identifikacijsko številko za DDV, da bi lahko izpolnil obveznosti, ki mu jih nalaga ZDDV-1.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št.

117/2006, spremembe: 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415, 86/2014.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 141/2006, spremembe: 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011, 102/2012, 54/2013, 85/2014.

3

Avtorska pogodba z delodajalcem ZOseba je zaposlena v podjetju za polni delovni čas (delovno mesto informatik). Prek avtorske pogodbe v prostem času opravlja dela s področja informatike (razvoj nove programske opreme).

Ali se avtorsko delo obračuna kot dohodek iz delovnega razmerja (REK-1) ali gre za drug doho-

dek (REK-2)? Katere prispevke in kakšno davčno stopnjo je treba upoštevati?

Mnenje Kot dohodek iz delovnega razmerja se ne šteje samo dohodek, prejet na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem, ampak tudi druge vrste dohodkov, med njimi tisti, ki izhajajo iz avtorskega dela, ustvarjenega v delovnem razmerju, in dohodki, ki izhajajo iz inovacij, ustvarjenih v delovnem razmerju, ne glede na obliko pogodbe, ki je podlaga za izplačilo navedenih dohodkov (3. točka 2. odstavka 35. člena Zakona o dohodnini, ZDoh-2).

O vrsti dohodka oziroma načinu obdavčitve se za vsak primer posebej presoja glede na vsebino sklenjene pogodbe in način opravljanja dela. Za zaposlitev se šteje vsako odvisno pogodbeno razmerje, v katero vstopa fizična oseba pri opravljanju fizičnega ali intelektualnega dela, vključno z opravljanjem storitev in ustvarjanjem ali izvedbo avtorskega dela, ne glede na čas trajanja. Za odvisno pogodbeno razmerje se šteje pogodbeno razmerje, ki glede nadzora in navodil v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, načina opravljanja dela ali storitev, plačila za opravljeno delo ali storitev, zagotavljanja sredstev in pogojev za opravljanje dela ali storitev in drugih pravic ter odgovornosti fizične osebe in delodajalca kaže na odvisno pogodbeno razmerje med delodajalcem in fizično osebo. Z vidika obdavčitve po ZDoh-2 je ključno ugotoviti, ali gre med avtorjem in naročnikom storitve za odvisno ali neodvisno razmerje.

Z vidika določitve vrste dohodka je torej pomembno, kakšna je vsebina pogodbe o zaposlitvi in pogodbe o avtorskem delu. V praksi je običajno težko razmejiti obe vrsti dela. Načeloma velja, da gre, kadar zaposleni opravi avtorsko delo za delodajalca, ki je po vsebini predmet dela po pogodbi o zaposlitvi, a mu pri opravljanju dela delodajalec zagotavlja sredstva in pogoje za opravljanje dela in avtorsko delo opravi v delovnem času, za dohodek iz delovnega razmerja.

Akontacija dohodnine od avtorskega dela, ki predstavlja dohodek iz delovnega razmerja, se izračuna in plača, upoštevaje 4. odstavek 127. člena ZDoh-1. Prejemnik dohodka od bruto dohodka plača 6,36 odstotka prispevka za zdravstveno zavarovanje, izplačevalec pa plača 8,85 odstotka prispevka za PIZ in 0,53 odstotka prispevka za poškodbe pri delu na bruto dohodek.

Dohodek, prejet za stvaritev avtorskega dela, ki ni prejet od delovnega razmerja, se po ZDoh-2 šteje za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Davčna osnova dohodka iz drugega pogodbenega razmerja je prejet dohodek, vključno z morebitnimi povračili stroškov in bonitetami, ki je skladno s 4. odstavkom 41. člena ZDoh-2 zmanjšan za normirane stroške v višini 10 odstotkov. Po določbah 10. odstavka 127. člena ZDoh-2 se akontacija dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja izračuna in plača od davčne osnove po stopnji 25 odstotkov.

Skladno z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) in Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) se od dohodkov v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja plačujejo prispevki.

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

Osnova za plačilo prispevka je vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja.

Prejemnik dohodka NI zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2 in je vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji: Normirani stroški Akontacija dohodnine Prispevek PIZ 18. člen ZPIZ-2 – bremeni prejemnika dohodka Prispevek PIZ 20. člen ZPIZ-2 – bremeni plačnika davka Prispevek ZZ – bremeni prejemnika dohodka Prispevek ZZ za poškodbe – bremeni plačnika davka Posebni davek na določene prejemke 10 % 25 % od dohodka, zmanjšanega za prispevke delojemalca (ZZ 6,36 %) in normirane stroške NE 8,85 % od dohodka 6,36 % od dohodka 0,53 % od dohodka NE Prejemnik dohodka JE zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2 in je vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji: Akontacija dohodnine Prispevek Normirani stroški PIZ 18. člen ZPIZ-2 – bremeni prejemnika dohodka Prispevek PIZ 20. člen ZPIZ-2 – bremeni plačnika davka Prispevek ZZ – bremeni prejemnika dohodka Prispevek ZZ za poškodbe – bremeni plačnika davka Posebni davek na določene prejemke 10 % 25 % od dohodka, zmanjšanega za prispevke delojemalca in normirane stroške 15,5 % od dohodka 8,85 % od dohodka 6,36 % od dohodka 0,53 % od dohodka NE Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006, spremembe: 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415, 86/2014.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 141/2006, spremembe: 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011, 102/2012, 54/2013, 85/2014.

4

Investicijska olajšava Kupili smo stroj, vendar je bilo za njegovo delovanje treba pripraviti temelje. Temelji so bili za tri stroje, račun pa je skupen. Ali naj to razdelimo na tri dele in povečamo vrednost osnovnega sredstva ali pa naj to vodimo kot samostojno? Če naj se vodi samostojno, koliko naj upoštevamo amortizacijsko stopnjo – 6 ali 20 odstotkov? Ali se za 40-odstotno olajšavo upošteva samo nabavna vrednost osnovnega sredstva ali so odvisni stroški za usposobitev delovanja prav tako predmet olajšave (postavitev, zagon, priprava temeljev, šolanje)?

Mnenje Ali boste temelje delili na tri dele ali pustili skupaj, predvsem pa ali boste povečali vrednost osnovnega sredstva (stroj) ali vodili kot samostojno sredstvo, je odvisno od značilnosti teh vlaganj, ki jih poznate vi oziroma vaši tehnični strokovnjaki,

15

računovodstvo bo le sledilo dejanskemu stanju. Če so temelji skupni (če se ›držijo‹), jih je smotrno ohraniti kot eno skupno vlaganje. Če so temelji na treh različnih lokacijah, torej ločeni, nepovezani, le zaračunana storitev za njihovo izdelavo je skupna, je smotrno račun deliti na tri dele (zaradi morebitnega kasnejšega postopnega odpravljanja temeljev, torej v delih). Nadalje, ali račun za temelje spojiti z računom za stroj, je odvisno od tega, ali je stroj fiksno pritrjen na te temelje in deluje samo kot celota (v tem primeru združite oba računa v skupno inventarno številko), če pa so temelji ločeni in nanj postavljen stroj, ki pa se lahko zamenja (drug stroj, temelji ostanejo), je smotrno pustiti dve ločeni inventarni številki.

Od vsega naštetega bo odvisna tudi določitev amortizacijske stopnje, ki vpliva na amortizacijsko stopnjo. Če bodo namreč temelji in stroj izkazani kot celota, boste tudi iskali amortizacijsko dobo in s tem stopnjo za to celoto. Če so temelji neodvisni od stroja, boste določali dobo koristnosti teh temeljev in tako določili amortizacijsko stopnjo (najbrž kot del nepremičnine 6-odstotno, vendar samo domnevamo, ker ne poznamo dejanskega stanja teh temeljev – o tem se pogovorite s svojimi tehničnimi strokovnjaki).

Za investicijsko olajšavo se upošteva ista osnova, kot je bila knjižena med osnovna sredstva – torej stroški, ki so povečevali nabavno vrednost osnovnega sredstva, tvorijo nabavno vrednost in so zato upoštevani v izračunu olajšave. Ponoviti velja, da v nabavno vrednost osnovnega sredstva štejemo tiste stroške, ki so bili neposredno potrebni za usposobitev tega sredstva. Med temi, ki ste jih našteli, je zagotovo postavitev stroja in njegov zagon, tudi priprava temeljev, če so ti sestavni del stroja. Ne moremo pa reči, da je šolanje potrebno za delovanje stroja. Šolali ste osebje, stroj bi deloval najbrž brez osebja (ali z drugim osebjem, ki s strojem že zna upravljati), zato stroški usposabljanja ljudi za ravnanje s strojem ne spada v nabavno vrednost osnovnega sredstva, temveč je tekoči strošek poslovanja (stroški storitev, konto skupine 41), zato ne morejo biti predmet investicijske olajšave.

Ali lahko za temelje, če niso sestavni del stroja in so knjiženi ločeno, uveljavljate davčno olajšavo, je lahko dilema. DURS je namreč v enem od pojasnil zapisal, da se olajšava lahko uveljavlja za nakup delovnih strojev in delovnih vozil, katerih primarni namen ni prevoz potnikov in tovora. Glede ostale opreme, kjer ni povsem jasno, ali se lahko obravnava kot oprema, pa se FURS sklicuje na Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Kar je v tej uredbi opredeljeno kot objekt, ni oprema in ne daje pravice do olajšave – npr. tudi montažne ute, lope, hiške, ograje, rastlinjaki in podobni predizdelani proizvodi, ki jih recimo kupimo in povežemo s tlemi. Povezanost s tlemi pomeni zlasti izdelavo temeljne plošče pod proizvodom, izkop z vložitvijo proizvoda v zemljino, izvedbo točkovnih temeljev, izvedbo priključkov in podobno. Za take primere FURS ne priznava davčne olajšave.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Uradni list RS, št. 118/2005, 10/2006-popr., 58/2006, 112/2006-popr., 112/2006-popr., 3/2007, 12/2008, 119/2008, 1/2010, 90/2010-popr., 80/2011, 2/2012, 64/2012.

• Priporočeni enotni kontni načrt za gospodarske družbe, Slovenski inštitut za revizijo, 29. 8. 2012.

16

5

UNIKUM | MAREC 2016 | STROKOVNA MNENJA IR

Team building, kritje izgube 1. Ali je team building davčno priznan odhodek?

Kakšni so kriteriji?2. Lastništvo in dejavnost se s prodajo podjetja 100-odstotno spremenita; kako se knjiži prenesena izguba, ki se ne sme pokrivati? Ali se znesek, ki se nanaša na to izgubo, na kontu 931 zapre v dobro in na drugi strani na 75 – davčno nepriznani odhodki?

Mnenje Za team building nam ni poznano, da bi DURS spisal kakšno pojasnilo, četudi bi ga, pa bi ga težko uporabili za vse primere. Pod team buildingom se namreč lahko skriva marsikaj, zato je treba vsak primer obravnavati posebej in presojati vse okoliščine posameznega primera. Meja med poslovnim in zasebnim je tukaj lahko zelo tanka. Vsekakor priporočamo, da se v primeru team buildinga poskrbi za dokazila in argumentacijo, da je dejansko bilo potrebno za poslovanje (letni načrt izobraževanja in motiviranja zaposlenih, poslovni plan, sestanek kolegija ali katerakoli druga dokumentacija, ki dokazuje načrtovanje dogodka in upravičuje smotrnost), pogoj za poslovanje podjetja (razvoj strategij, predstavitev strategij, razvoj določenih veščin zaposlenih), da so bile prisotne izobraževalne vsebine (hramba programa, gradiva za delavnico, seznam prisotnih, program izvajalca, če je zunanji). Če lahko dokažemo, da je team building dejansko bil izveden in imel izobraževalne vsebine, je to lahko poslovni strošek podjetja, vključno z vsemi postranskimi izdatki (prevoz zaposlenih na lokacijo izobraževanja, nočitev, zagotovitev prehrane itd.), DDV pa se odbija po splošnih pravilih, ki veljajo za odbitek vstopnega DDV.

kot povprečje na podlagi stanja kapitala na začetku in koncu davčnega obdobja, pri čemer se za kapital upoštevajo vse sestavine kapitala na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi razen čistega poslovnega izida poslovnega leta, so v vašem primeru vse obresti od družbenikov z deležem, višjim od 25 odstotkov, davčno nepriznane.

Stroški, ki jih vračunate za neizkoriščene dopuste, so, če jih pripoznavate skladno s pravilnikom o računovodstvu in dosledno iz leta v leto, davčno priznan odhodek in se torej v davčnem obračunu ne izvzemajo iz priznanih odhodkov.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Uradni list RS, št. 118/2005, 10/2006-popr., 58/2006, 112/2006-popr., 112/2006-popr., 3/2007, 12/2008, 119/2008, 1/2010, 90/2010-popr., 80/2011, 2/2012, 64/2012.

• Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, Uradni list RS, št.

117/2006, 56/2008, 76/2008, 5/2009, 96/2009, 110/2009-ZDavP -2B, 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012, 94/2012, 81/2013, 50/2014.

7

6

Tanka kapitalizacija/Neizkoriščen dopust 1. Tanka kapitalizacija – Imamo negativni kapital; ali so vse obresti nepriznane?

2. Neizkoriščeni dopusti – Ali je rezervacija za neizkoriščen dopust davčno nepriznani strošek in katero polje v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb se vpiše?

Podjetje A (zavezanec za DDV) je od drugega podjetja B (tudi zavezanca za DDV) prejšnji mesec kupilo star poslovni objekt. Podpisali so skupno izjavo o DDV in podjetje B je podjetju A prodalo poslovno stavbo z obrnjeno davčno obveznostjo. Podjetje A bo zdaj prodalo to poslovno stavbo podjetju C (tudi zavezancu za DDV ) prek finančnega lizinga.

1. Ali tudi podjetji A in C oddata skupno izjavo o DDV in podjetje A proda poslovno stavbo z obrnjeno davčno obveznostjo?

Ob spremembi lastništva in dejavnosti imate v mislih davčno izgubo, ki je ne morete pokrivati. Davčna izguba se v poslovnih knjigah nikjer ne knjiži, odpravijo se le morebitne terjatve za odložene davke, če so bile oblikovane. Poslovna izguba se ne glede na spremembe v lastništvu pokrivajo kot običajno – po določilih iz ZGD-1 (z bodočimi dobički in drugimi viri, če tako sklenejo družbeniki – rezervami iz dobička, kapitalskimi rezervami, zmanjšanjem osnovnega kapitala).

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, Uradni list RS, št.

117/2006, 56/2008, 76/2008, 5/2009, 96/2009, 110/2009-ZDavP -2B, 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012, 94/2012, 81/2013, 50/2014.

DDV pri lizingu nepremičnine

2. Podjetje C je konec prejšnjega meseca nakazalo 20-odstotni polog po pogodbi. Dogovorjeno je bilo, da nakaže aro, vendar je v plačilni nalog napisal »Plačilo pologa po pogodbi«. Ali bi bilo tukaj pravilno, da podjetje A vrne podjetju C polog, in ko bo oddana izjava o DDV, podjetje C plača ta prvi del?

Mnenje Podjetje A, ki je davčni zavezanec, se je pri nabavi poslovnega objekta s prodajalcem B dogovorilo za obdavčitev transakcije, zaradi česar sta stranki podali vsaka svojo izjavo DURS prek sistema e-davki. V skladu s 76.a členom se je obveznost obračuna DDV prenesla na kupca A. Pogoj za predložitev omenjene izjave je poleg dejstva, da je dobavitelj davčni zavezanec, še to, da bo kupec, ki je davčni zavezanec, v nadaljevanju objekt uporabljal za namene obdavčenih transakcij, kar ob nadaljnji prodaji, kamor šteje tudi finančni lizing, pomeni, da bo moral biti obračunan DDV, za kar bo spet treba izpolnjevati pogoje glede statusa kupca C in namena uporabe ter podati izjavi.

Mnenje Če posojila presegajo štirikratnik zneska deleža delničarja oziroma družbenika v kapitalu, ki ima vsaj 25-odstotni delež (ali glasovalnih pravic, posredno ali neposredno), so obresti od tega presežka nepriznan odhodek. Ker se delež računa

Finančni lizing je v ZDDV-1 definiran kot »dejanska izročitev blaga na podlagi pogodbe o najemu blaga za določeno obdobje ali o prodaji blaga z odloženim plačilom, ki določa, da se ob normalnem poteku dogodkov lastništvo prenese

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

najpozneje ob plačilu zadnjega obroka« (2. odstavek 6. člena), ki se za namene obračuna DDV šteje kot dobava blaga.

Dobave rabljenih nepremičnin so v skladu s 7. točko 44. člena ZDDV-1 oproščene plačila DDV, razen če stranki podata omenjeno izjavo. Izjavo je treba predložiti ›pred opravljeno dobavo‹.

Dobava je v ZDDV-1 definirana kot »prenos pravice razpolaganja z opredmetenimi stvarmi, kot da bi bil prejemnik lastnik«. Obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene, pa tudi, ko je opravljeno plačilo, če je to, še preden je bila dobava blaga opravljena.

Iz navedene definicije finančnega lizinga izhaja, da je dobava blaga in s tem obdavčena transakcija opravljena, ko pride do dejanske izročitve blaga na podlagi pogodbe o finančnem najemu, torej do primopredaje predmeta lizinga, o kateri se na mestu predaje/prevzema podpiše zapisnik kot dokazilo.

Za namene predložitve izjave in s tem izpolnitve pogojev za obdavčitev transakcije bi bilo tako treba upoštevati datum (dokumentirane, dokazane) izročitve oziroma primopredaje.

Predplačilo sicer pomeni nastanek obveznosti obračuna DDV, ne pomeni pa, da je bila opravljena transakcija. S tega vidika vnaprejšnje plačilo po našem mnenju ni relevantno za določanje roka za pravočasno predložitev izjave in s tem za izpolnitev pogoja za obdavčitev transakcije.

17

Je pa po drugi strani res, da se v trenutku predplačila, če je opravljeno, še preden pride do dobave in še preden sta stranki predložili izjavo, postavi vprašanje, ali je treba obračunati DDV, ker gre za obdavčeno transakcijo ali ne, ker za to pogoji (še) niso izpolnjeni. V konkretni situaciji se vprašanje postavi kupcu, ki bi moral v primeru obdavčitve transakcije na podlagi izjave v skladu s 76.a členom zakona obračunati DDV. Z vračilom are oziroma pologa, če ju štejemo kot del kupnine, plačane vnaprej, bi se izognili dilemi iz prejšnjega odstavka, torej ali kupec lahko oziroma mora obračunati DDV, čeprav izjava še ni bila podana.

Transakcija se za namene DDV obravnava bodisi kot obdavčena bodisi kot oproščena plačila DDV in argumentov za to, da bi se posamezni deli kupnine različno obravnavali (npr. da bi bilo predplačilo oproščeno plačila DDV in obdavčeno z davkom na promet nepremičnin, preostanek pa bi bil obdavčen z DDV na podlagi podane izjave), v veljavni zakonodaji ne najdemo.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006, spremembe: 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415, 86/2014.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 141/2006, spremembe: 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011, 102/2012, 54/2013, 85/2014.

STOPITE IZ POVPREČJA! Opozorite nase z nazivom računovodski strokovnjak IR! Preizkus znanja: 16. maja 2016 ob 9.00 uri 19. aprila 2016 ob 13.00 uri bodo za vse kandidate, prijavljene na izpit, potekale BREZPLAČNE priprave na preizkus znanja.

www.iracunovodstvo.eu

ROKOVNIK

18

POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

Da ne pozabim:

10. april

PRAVNE OSEBE:

FIZIČNE OSEBE (s.p.):

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb marec 2016 2016 (januar–marec 2016)

Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti marec 2016 2016 (januar–marec 2016)

ETN - poročanje o prodajah in najemih, sklenjenih v preteklem mesecu 15. april

Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

Intrastat poročilo

EURIBOR

na dan 18. 2. 2016

na dan 21. 3. 2016

3-mesečni

-0,187

-0,238

6-mesečni

0,120

0,131

12-mesečni

0,012

0,002

18. april

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

20. april

Rekapitulacijsko poročilo 03/2016 in hkrati DDV-O 03/2016 Banka Slovenije – poročilo BST, KRD, DVP, SN-T, SN EU-M1SS-DDV

21. april

AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

Plačila v gotovini

29. april

FURS - obračun in plačilo DDV 03/2016 Poročilo o dobavah (76.a člen) 03/2016 Predložitev obračuna in plačilo davka na finančne storitve

Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2*

30. april

Banka Slovenije-SKV ZPIZ-obrazec M4

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (22. 3. 2016)

Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga in storitev v RS po ZPPDFT**

Variabilni del priznane obrestne mere

420 EUR

5.000 EUR

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

Mar. 2016

EUR

USD

JPY

GBP

CHF

Do vključno 1 meseca

-0,27000%

0,43525%

-0,05157%

0,50600%

-0,82920%

Do vključno 3 mesecev

-0,20700%

0,63160%

-0,00571%

0,58844%

-0,80480%

Do vključno 6 mesecev

-0,13500%

0,88265%

-0,00629%

0,73288%

-0,76580%

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

12 mesecev

-0,02600%

1,17900%

0,07936%

0,99713%

-0,68580%

Obdobje od 1. 1. 2016—30. 6. 2016

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/ davki_in_carine/obrestne_mere_za_obresti_na_posojila_med_povezanimi_osebami/ (22. 3. 2016)

Vrsta izplačila za

8,05 %

Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. Uradni list RS št. 1/2016, 8. 1. 2016)

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

Marec 2016

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 92/2013, 16/2014, 59/2014, 28/2015)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR. V primeru, da delavec dela 11 ur ali več na dan - 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro nad 8 ur.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70 % cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javni prevoz - do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15 %; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10 %.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15 %; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10 %.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

v skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Nadomestilo za ločeno življenje se lahko določi v pogodbi o zaposlitvi delavca pod pogoji in v znesku, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, kot to določa vsakokratni podzakonski predpis.

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 30% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 483,41 EUR* Za 20 let delovne dobe: v višini 50% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 805,69 EUR* Za 30 let delovne dobe: v višini 70% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 1.127,96 EUR*

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povp. mes. plač v RS za pretekle tri mesece 3.222,75** oz. v višini dveh povp. mes. plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

798,64 EUR za leto 2016; Najvišji znesek brez prispevkov 1.091,85 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- v primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece - 1.611,38 EUR**; - v primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 805,69 EUR** - Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.611,38 EUR**) - Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece (1.611,38 EUR**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si/).

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR oziroma povračilo stroškov pogreba; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

NE SPREGLEJTE

19

Ne spreglejte

pomembnejših novosti, objavljenih v Uradnem listu, za računovodstvo, davke in finance v gospodarstvu:

Številka Uradnega lista

Vsebina

Kratek povzetek in opombe

9/2016

Ni objav iz davčno-računovodskega področja.

10/2016

Ni objav iz davčno-računovodskega področja.

11/2016

423. Sklep o računovodskih izkazih in analitičnem kontnem načrtu družbe za upravljanje

11/2016

424. Sklep o revizijskem pregledu letnega poročila družbe za upravljanje 425. Sklep o revizijskem pregledu letnega poročila investicijskega sklada 426. Sklep o izračunu čiste vrednosti sredstev in vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada 427. Sklep o tehnikah upravljanja sredstev investicijskega sklada 428. Sklep o upravljanju tveganj investicijskega sklada 429. Sklep o poročanju družbe za upravljanje in družbe za upravljanje države članice In drugi skepi s področja delovanja investicijskih skladov.

12/2016 13/2016

204. Poročilo o gibanju plač za november 2015

14/2016 15/2016 16/2016

Ni objav iz davčno-računovodskega področja.

17/2016

557. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije

18/2016

598. Pravilnik o spremembi Pravilnika o zahtevah za računalniške programe in elektronske naprave, upravljanje in delovanje informacijskega sistema ter vsebini, obliki, načinu in rokih za predložitev podatkov

18/2016

Nova priloga o izpisu iz elektronsko vodenih evidenc.

Velja od 1.7.2016.

Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za december 2015 je znašala 1.594,93 EUR, neto pa 1.035,58 EUR.

615. Poročilo o gibanju plač za december 2015

Povprečna mesečna bruto plača za obdobje oktober–december 2015 je znašala 1.606,55 EUR 19/2016

672. Povprečna letna stopnja davka in prispevkov, ki se obračunavajo in plačujejo od plač v Republiki Sloveniji

19/2016

722. Popravek Pravilnika o spremembah Pravilnika o davčnem obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti

IZOBRAŽEVANJA IR

april 2016

SEMINARJI IR

KRATKI SEMINARJI IR

1. april Konsolidacija – preprosto, razumljivo in praktično

6. april Kaj se v 2016 knjiži drugače kot pretekla leta

(Vesna Bartolj Maver)

12. april Osnovni pojmi DDV (KRATEK SEMINAR)

8. april Vpliv sprememb ZGD in SRS na konsolidacijo (Vesna Bartolj Maver)

14. april Pravica do odbitka vstopnega DDV (mag. Tamara Prezelj)

19. april Aktualno pri povračilih stroškov v zvezi z delom (prehrana, prevoz, potni stroški, odpravnine...)

(Kristinka Vukovič)

(mag. Tamara Prezelj)

15. april Kaj moram vedeti o drobnem inventarju (Kristinka Vukovič)

22. april ABC obresti za računovodje (Kristinka Vukovič)

(Maja Dolinar Dubokovič)

20. april Obdavčitev storitev z DDV

ŠOLE IN DELAVNICE IR

(Maja Dolinar Dubokovič)

21. april Vse o osnovnih sredstvih

14., 15., 21. in 22. april Šola - konsolidacija v praksi

(Kristinka Vukovič)

(Vesna Bartolj Maver)

Novičke s portala IR Celotna vsebina novic je na voljo na www.iracunovodstvo.eu 21.03.2016 Spremenjeno evidentiranje REK obrazcev v primerih, ko je dohodek za posamezno obdobje izplačan v več delih FURS obvešča, da je spremenjeno evidentiranje REK obrazcev v primerih, ko je dohodek za posamezno obdobje izplačan v več delih. Do sedaj oddaja REK obrazca v zvezi z določenimi plačili ni bila...

18.03.2016 S 1.4.2016 se začne uporabljati novela Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register je bila lani nekoliko spremenjena, in sicer glede podatkov, ki se vpišejo v sodni register in prilog, ki se morajo priložiti pri posamezni...

15.03.2016 Ali ste vedeli: kdo lahko preverja kontni plan vašega podjetja in kaj je predpisano za vse?

54. člen ZGD-1 določa, da je pri vodenju poslovnih knjig po sistemu dvostavnega knjigovodstva potrebno upoštevati kontni okvir za glavno knjigo, ki je objavljen v Uradnem listu Rep. Slovenije....

11.03.2016 Ponovna preiskava FURS glede kršitve davčne zakonodaje in dela in zaposlovanja na črno FURS je na svoji spletni strani objavila, da je v noči na petek, 11. 3. 2016, nekaj več kot 50 uslužbencev mobilnih oddelkov in inšpektorjev Finančne uprave RS ob pomoči policije izvedlo nadzor nad...

10.03.2016 Upoštevanje aktuarskih dobičkov in izgub v davčnem obračunu za 2015 Pri sestavi davčnega obračuna za leto 2015 so družbam največ preglavic povzročale pripoznanja in odprave aktuarskih dobičkov in izgub pri rezervacijah za odpravnine ob upokojitvi. Tovrsten...

10.03.2016 Kako pravilno razvrščamo prihodke Po računovodskih standardih ločimo poslovne prihodke, finančne in druge prihodke. Poslovni prihodki so predvsem prihodki od prodaje, posebno ločevanje na podvrste pa ne z ZGD ne standardi ni predpisano.

Zato se v praksi nemalokrat pojavljajo vprašanja, kako pravilno razvrščati prihodke, ko prihaja do mešanih situacij, to je ko je kraj prodaje blaga ...

14.03.2016 Mnenje ministrstva za finance glede izdaje in potrjevanja računov na šolskih tržnicah

09.03.2016 Statistika o davčnih blagajnah v Sloveniji do 29.02.2016

Ministrstvo za finance je 3.3.2016 izdalo pojasnilo številka: 09255/2016/2, v katerem je zavzelo jasno stališče, da je v primeru prodaje blaga in storitev na šolskih tržnicah potrebna izdaja računov...

V zvezi z uvedbo davčnih blagajn je bila finančna uprava zelo aktivna: izvedla je 48 brezplačnih predavanj, gostovala v 15 televizijskih oddajah, na portalu objavila 307 pogostih vprašanj in...

11.03.2016 Prepoved ustanovitve družbe ali odprtja s.p.

07.03.2016 Ali ste vedeli: Dobro ime

Od 1.1.2016 dalje ustanovitelj ali družbenik gospodarske družbe oziroma samostojni podjetnik ne bo mogla postati oseba, ki ji je bila v zadnjih 3 letih s pravnomočno odločbo ...

Dobro ime nastane pri poslovnih združitvam pri podjetju prevzemniku, kadar cena združitve preseže pošteno vrednost pridobljenih sredstev in obveznosti. V poslovnih knjigah se dobro ime obravnava kot...

29.02.2016 Poročanje Ajpesu ob začetku redne likvidacije ali stečaja Novela ZGD-1I je prinesla poročanja tudi za družbe, zadruge in podjetnike, nad katerimi se je začel postopek redne likvidacije ali stečaja po 1.1.2016. Zaključno letno poročilo, sestavljeno na...

28.02.2016 Predlog sprememb Zakona o davčnem potrjevanju računov Na straneh Državnega zbora je objavljen predlog sprememb Zakona o davčnem potrjevanju računov, v skladu s katerim naj bi se potrjevanja računov oprostilo prostovoljna gasilska društva in male davčne...

24.02.2016 Obresti, dobiček iz kapitala, IFI - ne pozabite na oddajo napovedi do 29. 2. 2016 Finančna uprava RS vas opominja na vložitev naslednjih napovedi: Napovedi za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov za...

www.iracunovodstvo.eu

Stopite iz povprečja.

Opozorite nase z nazivom računovodski strokovnjak IR! Je že res, da je pomembna vsebina in ne celofan, da je pomembno, kar imamo v glavi in ne na papirju ter kako znamo to uporabiti. A res je tudi, da ljudje poleg golega zavedanja potrebujemo tudi priznanje, ki nam potrdi našo vero, da smo dobri, da nam vlije zaupanje vase in nas požene spet dalje.

Na Inštitutu za računovodstvo cenimo trud pri izpopolnjevanju znanja in verjamemo, da z nami delite prepričanje, da ga je treba ves čas obnavljati, utrjevati in osveževati z novostmi, saj je to tisto

kar v kombinaciji z izkušnjami in praktičnim delom nekoga naredi strokovnjaka na svojem področju.

Verjamemo pa tudi, da si prizadevanje za znanje in trdo delo zasluži javno priznanje. Zato vsem, ki delajo na področju računovodstva in nenehno izpopolnjujejo svoje znanje, omogočamo pridobitev naziva Računovodski strokovnjak IR.

Naj se vaše prizadevanje za znanje in vaše trdo delo potrdi s certifikatom!

ZAKAJ POSTATI RAČUNOVODSKI STROKOVNJAK IR?

VSEBINE, KI SE PREVERJAJO S PREIZKUSOM ZNANJA:

• ker bo naziv priznanje vašemu strokovnemu znanju in usposobljenosti ter pokazatelj vaše odličnosti tako strankam kot delodajalcem;

• Poznavanje računovodskih predpisov (statusna zakonodaja, računovodski standardi) ter dvostavno knjigovodstvo na podlagi računovodskih standardov,

• ker boste kot imetnik naziva navedeni v registru Računovodskih strokovnjakov IR;

• sestavljanje in analiza računovodskega poročila,

• ker vam za vsako leto aktivnega statusa pripada brezplačno bronasto članstvo Kluba IR, v okviru katerega člani prejemajo brezplačno elektronsko verzijo biltena Unikum ter koristijo popuste na izobraževanja IR in številne druge ugodnosti; • ker se boste kot Računovodski strokovnjak z aktivnim statusom lahko udeležili treh brezplačnih kratkih posvetov o aktualnih temah, ki bodo organizirani posebej za vas, vodili pa jih bodo priznani sodelavci in predavatelji IR; • ker boste v družbi najboljših pripomogli k dvigu ugleda poklica računovodje in računovodske stroke.

• posredni davki: davek na dodano vrednost, davek na promet nepremičnin, davek na finančne storitve, • neposredni davki: dohodnina, davek od dohodkov pravnih oseb, socialni prispevki, • ostalo: – davki na premoženje (davek na dediščine in darila, davek na nepremičnine),

– davčni postopek,

– davčni register,

– osnove delovnega prava.

Poleg navedenih vsebin vključuje preverjanje znanja v posameznem šolskem letu tudi: • eno od tem, ki se predavajo v okviru Akademije IR za zadnje zaključeno šolsko leto.

POGOJI ZA PRIDOBITEV NAZIVA • udeležba na Akademiji IR »GOSPODARSTVO« v najmanj enem izmed zadnjih treh šolskih let ALI dokazilo o izobraževanju s področja računovodstva in davkov v zadnjem letu, v skup­nem obsegu najmanj 30 pedagoških ur, • ustrezne delovne izkušnje – najmanj tri leta samostojnega dela v raču­novodstvu, ki jih posameznik dokazuje s potrdilom delodajalca ali s podatkom o registraciji dejavnosti računovodstva (SKD 69.200) • uspešno opravljen preizkus znanja

BREZPLAČNE PRIPRAVE NA PREIZKUS ZNANJA

Za vse kandidate, prijavljene na izpit, organiziramo brezplačne priprave na izpit, na katerih predavateljica Kristinka Vukovič razloži potek izpita in primere vprašanj iz preizkusa znanja.

Za preizkus znanja 16. maja 2016 bodo priprave potekale

20. aprila 2016 ob 13h, trajale pa bodo 3 šolske ure.

OPRAVLJANJE PREIZKUSA ZNANJA

REGISTER IMETNIKOV NAZIVA in PODALJŠEVANJE NAZIVA

Preizkus znanja se lahko opravlja v rokih, ki jih razpiše Inštitut in se objavijo na spletni strani Inštituta. Vsi preizkusi znanja in testi se opravljajo na sedežu Inštituta. Preizkus znanja traja največ 240 minut. Pogoj za pristop k izpitu je izpolnjena prijavnica z ustreznimi dokazili in plačana pristopnina v višini 240 € + DDV.

Naziv se podeljuje za obdobje pet let, šteto od meseca opravljenega preizkusa znanja. Če imetnik certifikata le-tega za naslednje obdobje ne podaljša v skladu z določbami tega pravilnika ali letno ne predloži dokazil, da je aktiven na področju ohranjanja in širjenja znanja, se v registru označi kot »neaktiven«.

V spomladanskem terminu bo preizkus znanja potekal 16. maja 2016 ob 9h.

Pogoj za vsakoletno potrditev statusa certifikata »aktiven« je:

PRIPRAVE NA PREIZKUS ZNANJA

• uspešno opravljen vsakoletni test iz ene od tem, predavane na zadnji zaključeni Akademiji IR ALI

Za vse kandidate, prijavljene na izpit, organiziramo brezplačne priprave na izpit, na katerih predavateljica Kristinka Vukovič razloži potek izpita in primere vprašanj iz preizkusa znanja.

Za preizkus znanja 16. maja 2016 bodo priprave potekale 20. aprila 2016 ob 13 h, trajale pa bodo 3 šolske ure.

KRITERIJ ZA OCENJEVANJE Preizkus znanja se šteje kot uspešno opravljen, če udeleženec prejme vsaj 60 % vseh možnih točk na preizkusu na vsakem od preverjanih področij.

PRISTOPNINA ZA OPRAVLJANJE PREIZKUSA ZNANJA: Pristopnina znaša 240 € + ddv in vključuje: • brezplačne priprave na preizkus znanja na sedežu IR • opravljanje preizkusa znanja na sedežu IR • vodenje statusa posame­znika v Registru IR

240 € + ddv

• bronasto članstvo Kluba IR* • tri kratke posvete o aktualnih temah* * Posamezniku pripada za vsako leto aktivnega statusa..

• dokazila o izobraževanju iz vsebin, navedenih v kata­ logu znanj, v skupnem obsegu najmanj 30 pedagoških ur (v roku enega leta od pridobitve naziva), • obnovitveni preizkus znanja na vsakih pet let.

Kot Računovodski strokovnjak IR boste vpisani v register imetnikov naziva oziroma podeljenih certifikatov ter evidenco o vseh nadaljnjih podaljšanjih certifikatov.

Register vsebuje podatke o imetniku certifikata (ime, priimek, podjetje), podatek o datumu pridobitve certifikata in podatke o vsakoletni potrditvi aktivnosti certifikata. Če imetnik certifikata le-tega za naslednje obdobje ne podaljša v skladu z določbami pravilnika ali letno ne predloži dokazil, da je aktiven na področju ohranjanja in širjenja znanja, se v registru označi kot »neaktiven«.

V register je že vpisanih prvih 10 imetnikov naziva Računovodski strokovnjak IR, katerim je bil certifikat podeljen za obdobje 2015–2020.

Veseli bomo, če bomo lahko v register imetnikov naziva kmalu dodali tudi vaše ime.

CENA Pridobitev naziva Računovodski strokovnjak IR

240 € + ddv

PRIJAVNICA Prijavljam se na opravljanje preizkusa znanja za pridobitev naziva Računovodski strokovnjak IR, ki bo potekal v sredo, 16. maja 2016, s čimer se lahko brezplačno udeležim priprav na izpit 20. aprila 2016.

Akademije IR »GOSPODARSTVO« sem se udeležil/a v šolskem letu (prosimo označite): 2012/2013

2013/2014

2014/2015

izpolnjujem druge pogoje (30 pedagoških ur izobraževanja v zadnjem letu)

Podatki o udeležencu – ime in priimek: Funkcija, ki jo opravljate: Naziv plačnika pristopnine: Naslov in poštna številka plačnika: Davčna številka plačnika: Telefon:

E-pošta:

Datum:

Žig in podpis:

S podpisom dovoljujem uporabo svojih osebnih podatkov pri vodenju evidenc in obdelavi podatkov na Inštitutu za računovodstvo v skladu z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.

K prijavnici prilagam (prosimo označite): Dokazilo o 30 pedagoških urah izobraževanja v zadnjem letu (samo, če niste bili udeleženec Akademije IR) Dokazilo o ustreznih delovnih izkušnjah Izpolnjeno prijavnico pošljite: • po faxu 01 360 20 50 • po pošti na naslov Inštitut za računovodstvo, Tržaška cesta 515, 1351 Brezovica pri Ljubljani • na e-mail info@iracunovodstvo.eu