e-Bilten Unikum apr.13

www.iracunovodstvo.eu

BILTEN

6,51 EUR / APRIL 2013 _ 4

SPREMEMBA DELOVNE ZAKONODAJE V aprilu sta pričela veljati Zakon o delovnih razmerjih in spremembe Zakona o urejanju trga dela, s čimer se zmanjšujejo stroški pri zaposlitvah za nedoločen čas, zagotovljeno je večje varstvo zaposlenih za določen čas, kar prispeva k destimulaciji delodajalcev za uporabo pogodb za določen čas. Uvaja se začasno in občasno delo upokojencev.

Spremembe pa prinašajo tudi zmanjšanje pravic delavcev: skrajšanje odpovednih rokov, znižanje odpravnin in poenostavitev postopka odpuščanja, kar naj bi prispevalo k večji fleksibilnosti trga dela.

Spremembe naj bi prispevale k manj agencijskega dela in prinesle nekatere delavske pravice tudi za ekonomsko odvisne samozaposlene osebe.

Več o temi meseca lahko preberete na straneh 3, 4, 5, 6

VSEBINA 3-6

Tema meseca SPREMEMBA DELOVNE ZAKONODAJE

UVODNIK _ Kristinka Vukovič

RAČUNOVODSTVO

7-8 KNJIŽENJE DRŽAVNIH

PRAVILA, TAKŠNA IN DRUGAČNA

PODPOR

DAVKI

9 DAVČNI ZASTOPNIK ZA DDV

10-11

PRAVNI KOTIČEK KAJ LAHKO IZVEMO IZ ZEMLJIŠKE KNJIGE

12 KADRI PREDNOSTNE ZAVAROVALNE PODLAGE

13-17 Mnenja IR

UNIKUM, letnik 7 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 E: info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu

Nekatere stvari so v računovodskih standardih ali drugih predpisih urejene do potankosti, druge sploh niso in si jih razlagamo na podlagi splošnih pravil. Ob tem seveda prihaja do različnih razlag in različnih izvajanj, tipičen primer je vodenje poslovnih knjig za podružnice tujih pravnih oseb.

Zakon določa le, da se uporabljajo ista strokovna pravila kot za družbe, vemo pa, da imajo podružnice vrsto posebnosti (nimajo kapitala, del poslovnih dogodkov nastane ali se knjiži pri mami, nanaša pa se na poslovanje podružnice).

Na prvi pogled je knjiženje preprosto, vendar je že dolga leta nedorečeno in se v praksi zelo različno izvaja. To razen računovodij očitno nikogar ne moti, niti državne statistike ne (knjiženje dotacij mame se v praksi izvaja vsaj na sedem načinov, kolikor sem doslej zasledila); nikakršnih usodnih posledic za karkoli nima. Vendar se v tokratni številki dotacij podružnic ne dotikamo, smo pa odprli drugo temo – knjiženje dotacij in subvencij, ki jih prejme katerikoli poslovni subjekt od države. Ta pravila sicer niso obsežna, se pa v praksi še vedno pojavljajo vprašanja glede knjiženja, zato smo pojasnili nekaj dilem pri izkazovanju tovrstnih prihodkov in pojasnili razlike med ureditvijo po slovenskih in mednarodnih računovodskih standardih. Že nekaj časa se je pripravljala reforma delovnopravne zakonodaje in z 12. aprilom je začel veljati novi Zakon o delovnih razmerjih. Ker ne vpliva le na sklepanje delovnih razmerij in področja kadrovskih zadev, temveč je tesno povezan tudi z računovodstvom – najmanj z obračunom različnih dohodkov fizičnih oseb (regres, odpravnine …) – mu namenjamo tokratno nosilno temo. Novost je tudi ta, da lahko edini lastnik enoosebne družbe s svojo družbo sklene pogodbo o zaposlitvi. Koristnih informacij je torej kar nekaj, zato lepo vabljeni k branju. Do prihodnjič pa lep spomladanski pozdrav!

Vaša Kristinka Vukovič

Odgovorna urednica: Nina Selan Slapar, nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.istockphoto.com, v kolikor ni drugače označeno.

Oblikovanje in priprava za tisk: Barbara Šušteršič Tisk: Birografika Bori d.o.o.

Posamezna številka stane: 6,51 EUR. Letna naročnina na tiskano verzijo znaša: 52 EUR + 8,5% DDV Letna naročnina na spletno verzijo znaša: 20 EUR + 20% DDV Naročnina velja do pisnega preklica. V povprečju natisnemo 600 izvodov.

Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji.

Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan.

ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

www.iracunovodstvo.eu

TEMA MESECA _ mag. Katja Topovšek

Z

dnem 12. 4. 2013 sta začela veljati novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in spremembe Zakona o urejanju trga dela (ZUTD).

Oba sta objavljena v Uradnem listu RS (št. 21/2013) in prinašata predvsem: • poenostavitev postopkov v zvezi s sklenitvijo in odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ter zmanjšanje administrativnih ovir, • povečanje fleksibilnosti trga dela in notranje fleksibilnosti, • zmanjšanje stroškov pri zaposlitvah za nedoločen čas, • destimulacije za delodajalca pri sklepanju pogodb za določen čas, • povečanje pravne varnosti zaposlenih z namenom preprečevanja zlorab.

1. Sklenitev in odpoved pogodbe o zaposlitvi Skrajšuje se rok za prijavo delavca na prosto delovno mesto, in sicer s petih na tri dni. S spremembo ZUTD je sicer še vedno obvezna objava prostega dela, ki je možna na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in/ali v medijih, na spletnih straneh ali v javno dostopnih poslovnih prostorih delodajalca, najmanj tri delovne dni pred zaposlitvijo. Ostaja pa obvezna objava potrebe po delu na Zavodu za zaposlovanje za javni sektor in gospodarske družbe v večinski lasti države. S tem se tudi odpravlja obveznost vpisovanja številke prijave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela iz obrazca PD na obrazec M-1. Naj na tem mestu opozorimo, da še vedno ostaja veljaven 15-dnevni rok od nastopa dela za izročitev fotokopije prijave v zavarovanje delavcu.

Neizbranemu kandidatu je obvestilo o neizbiri mogoče posredovati na elektronski naslov kan-

3

SPREMEMBA DELOVNE ZAKONODAJE didata v osmih dneh po končanem postopku izbire.

V postopku odpovedi pogodb o zaposlitvi iz krivdnih razlogov se poenostavlja postopek zagovora in opušča pisno vabljenje na zagovor, vključno z doslej predpisanim osebnim vročanjem. Pisna seznanitev je poslej možna tudi na elektronski naslov delavca. Pri poslovnem razlogu se opušča obveznost predhodnega obveščanja delavcev o nameravani odpovedi.

V postopkih odpovedi iz razloga nesposobnosti in poslovnih razlogov se opušča dosedanja zakonska obveznost delodajalca, da delavcu ponudi drugo ustrezno zaposlitev. V vseh primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa se poenostavlja obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Poleg tega novi zakon izrecno določa, da opustitev obvestila o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti ne vpliva na veljavnost sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Še vedno ostaja pravilo vročanja odpovedi v prostorih delodajalca.

Če to ni mogoče, pa ZDR-1 določa nova pravila, ki so za delodajalca ugodnejša, kot je določal stari zakon. Odpoved pogodbe o zaposlitvi se vroča s priporočeno pošiljko s povratnico, v posebej določenih primerih pa se vročitev lahko opravi tudi z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu. Delavcu se vroči na naslov, določen v pogodbi.

Vročitev je opravljena, ko je pošiljka prevzeta. Če ni prevzeta v roku 15 dni, se šteje za vročeno, ko poteče 8 dni od dneva prvega poskusa vročitve. Če delavec nima stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji ali če naslovnik na naslovu iz pogodbe iz zaposlitve ni znan, se pošiljka v zaprti ovojnici pritrdi na oglasno desko. Po preteku 8 dni se šteje za vročeno.

ZDR-1 daje delodajalcu možnost, da že v času poskusnega dela (in ne le ob njegovem izteku) redno odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela s sedemdnevnim odpovednim rokom.

Minimalni odpovedni roki:

poskusno delo v času poskusnega dela

7 dni redna odpoved s strani delavca

do 1 leta zaposlitve pri delodajalcu

15 dni

od 1 leta zaposlitve pri delodajalcu

30 dni

maksimalni odpovedni rok (se lahko določi s pogodbo o zaposlitvi ali KP)

ne daljši kot 60 dni

redna odpoved s strani delodajalca do 1 leta zaposlitve pri delodajalcu

15 dni

od 1 leta do 2 let zaposlitve pri delodajalcu

30 dni

nad 2 leti zaposlitve pri delodajalcu

odpovedni rok v trajanju 30 dni narašča za vsako izpolnjeno leto zaposlitve pri delodajalcu za dva dni, največ pa do 60 dni

nad 25 let zaposlitve pri delodajalcu

80 dni, če ni s KP na ravni dejavnosti določen drugačen odpovedni rok, vendar ne krajši kot 60 dni Odpoved iz krivdnega razloga 15 dni

4

UNIKUM April 2013 _ Tema meseca _ Sprememba delovne zakonodaje

Ob odpovedi iz poslovnega razloga ali zaradi nesposobnosti mora delodajalec o tem obvestiti Zavod za zaposlovanje in delavcu v času odpovednega roka en dan na teden omogočiti odsotnost z dela za vključevanje v ukrepe na področju trga dela. Delodajalcu Zavod za zaposlovanje povrne nadomestilo stroška delavčeve bruto plače, ki jo je delodajalec izplačal delavcu za dneve njegove odsotnost; povrne se 70 odstotkov osnove v skladu z ZDR-1. Delavcu se za takšno število dni odsotnosti skrajša trajanje prejemanja nadomestila za primer brezposelnosti. Podlaga za refundacijo je odločba, ki se izda hkrati z odločbo o priznanju nadomestila za brezposelnost. Če se delavec ne prijavi na Zavod ali ne uveljavlja nadomestila, mora delodajalec vložiti samostojen zahtevek, najkasneje v treh mesecih od prenehanja delovnega razmerja. Če delodajalec delavcu odpove pogodbo iz poslovnega razloga ali zaradi nesposobnosti in mu ne ponudi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, mora ob začetku teka odpovednega roka obvestiti Zavod za zaposlovanje. Delavec se mora najkasneje v treh delovnih dneh po vročeni odpovedi osebno ali po elektronski poti prijaviti v evidenco iskalcev zaposlitve.

Osnova za odmero denarnega nadomestila je povprečna mesečna plača delavca, prejeta v obdobju petih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti. Osnova se ugotavlja na podlagi podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev (obrazca REK-1). Do vzpostavitve neposredne elektronske izmenjave podatkov se osnova ugotavlja še na podlagi podatkov izplačevalca.

Denarno nadomestilo za brezposelnost znaša: prve 3 mesece

80 % od osnove

nadaljnjih 9 mesecev

60 % od osnove

po enem letu

50 % od osnove

Najvišji znesek nadomestila ne sme presegati 892,50 €. Kdaj delavec nima pravice do denarnega nadomestila, določa 2. odstavek 63. člena ZUTD (pisni sporazum, redna odpoved, ki jo je podal delavec, delodajalčeva odpoved iz

delavčevega krivdnega razloga itd.).

Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali zaradi nesposobnosti, je dolžan delavcu izplačati odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. zaposlitev več kot 1 leto do 10 let

1/5 osnove

več kot 10 let do 20 let

1/4 osnove

več kot 20 let

1/3 osnove

Če s kolektivno pogodbo (KP) na ravni dejavnosti ni določeno drugače, se odpravnina izplača ob prenehanju delovnega razmerja.

Odpravnina ob upokojitvi pripada delavcu, če je pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let. ZDR-1 daje možnost drugačnega urejanja pravice s kolektivno pogodbo dejavnosti (glede določitve pogojev za pridobitev pravice in glede višine).

Dodani so novi razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi, in sicer: (a) na strani delavca; delodajalec lahko izredno odpove pogodbo, če: • je delavec kot kandidat v postopku izbire predložil lažne podatke ali dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela; (b) na strani delodajalca; delavec lahko izredno odpove pogodbo, če: • delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma je izplačeval bistveno nižjo plačo; • delodajalec dvakrat zapored ni izplačal plače ali v obdobju 6 mesecev ni izplačeval plače ob zakonsko oziroma pogodbeno določenem roku; • delodajalec tri mesece zapored ali v obdobju 6 mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost.

Delavec mora pred izredno odpovedjo pisno opomniti delodajalca na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat.

Delodajalec ima tri delovne dni časa, da izpolni svoje obveznosti, drugače lahko delavec v 30 dneh pogodbo izredno odpove.

2. Prerazporeditev na drugo delo ZDR-1 podrobneje ureja možnost prerazporejanja na drugo ustrezno

delo z namenom ohranitve zaposlitve ali zagotovitve nemotenega poteka delovnega procesa v primerih začasno povečanega obsega dela na drugem delovnem mestu oziroma vrsti dela pri delodajalcu, začasno zmanjšanega obsega dela na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, ki ga opravlja, in nadomeščanja začasno odsotnega delavca. Manjši delodajalec lahko delavcu pisno odredi tudi začasno opravljanje drugega primernega dela. Kaj se šteje za ustrezno in primerno delo, ZDR-1 natančno določa v 33. členu. Odreditev drugega ustreznega oziroma primernega dela lahko traja največ tri mesece v koledarskem letu.

3. Pogodbe o zaposlitvi za določen čas ZDR-1 omejuje sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas.

Delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti (razen v izrecno določenih primerih: nadomeščanje, projektno delo, vodilni delavci, ki že imajo sklenjeno pogodbo za nedoločen čas, poslovodne osebe, prokuristi, tujci). Uveden je nov razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas iz razloga primopredaje dela, ki lahko traja največ en mesec.

Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, neha veljati brez odpovednega roka, s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. Delavec, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas, ima pravico do odpravnine (tudi ob sklenjeni pogodbi iz razloga primopredaje dela). Pravice do odpravnine pa nima delavec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če gre za: • nadomeščanje začasno odsotnega delavca; • opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu; • javna dela; • kadar je bila pogodba sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja.

5

www.iracunovodstvo.eu

Osnova za odmero odpravnine je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Višina odpravnine: • če je pogodba sklenjena za eno leto ali manj: v višini 1/5 osnove; • če je pogodba sklenjena za več kot eno leto: 1/5 osnove, povečane za sorazmerni del odpravnine za vsak mesec dela.

Odpravnina se izplača za ves čas zaposlitve za določen čas ob prenehanju zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri tem delodajalcu. Za izračun odpravnine se upoštevajo vse pogodbe za določen čas, sklenjene po 12. 4. 2013.

Delavec nima pravice do odpravnine, ko delavec in delodajalec v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas skleneta pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas oziroma če delavec nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ali če delavec ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

4. Edini lastnik enoosebne družbe Po novem lahko tudi edini lastnik enoosebne družbe sklene pogodbo o zaposlitvi. Ker se zdaj šteje, da gre za delovno razmerje, se bodo navedene osebe, ki so bile doslej vključene v obvezna socialna zavarovanja na podlagi 040+112, lahko vključile v sisteme socialnih zavarovanj kot zaposlene osebe v delovnem razmerju (podlaga zavarovanja 001 z obrazcem M-1).

5. Varstvo posebnih kategorij Posebno varstvo pred odpovedjo uživajo delavci, ki izpolnjujejo pogoj starosti 58 let, oziroma delavci, ki pogoja starosti sicer ne izpolnjujejo, jim pa do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka pet let ali manj. Varstvo pred odpovedjo pa ni zagotovljeno delavcem, ki ob sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi že izpolnjujejo pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Varstva ne izgubijo delavci, ki sklenejo novo

pogodbo o zaposlitvi na podlagi odpovedi s ponudbo nove pogodbe pri istem oziroma drugem delodajalcu. Predvideno je prehodno obdobje s postopnim zviševanjem starosti, ob kateri delavci pridobijo status varovane kategorije: leto

2013

2014

2015

2016

2017

ženske

54 let, 4 mes.

55 let

56 let

57 let

58 let

moški

55 let

55 let

56 let

57 let

58 let

Glede posebnega varstva pravic starejših delavcev (nadurno delo, nočno delo, dodatni dopust) še vedno velja, da se za starejše delavce štejejo delavci, starejši od 55 let (ni pa več prehodnega obdobja za ženske).

Pravico do posebnega varstva pred odpovedjo imajo tudi delavke do enega leta otrokove starosti.

Delavka, ki doji otroka in dela s polnim delovnim časom, ima pravico do odmora za dojenje najmanj eno uro dnevno do 18 mesecev otrokove starosti.

Po novem ne bo več treba pridobiti soglasja za nočno delo žensk.

6. Plačilo za delo Pravica do ›povečanih‹ stroškov za prevoz na delo in z dela Delavec ima pravico do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela, ko se ti naknadno povečajo iz razlogov na strani delavca, če je tako določeno v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti oziroma če se tako sporazume z delodajalcem.

Dodatek za delovno dobo Delavci, ki imajo ob uveljavitvi tega zakona dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5 odstotka od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe, ohranjajo tak dodatek, razen če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače.

Institut začasnega čakanja na delo V času začasnega čakanja na delo z namenom ohranitve zaposlitve je delodajalec delavcu dolžan izplačati nadomestilo v višini 80 odstotkov osnove. Čakanje

na delo je časovno omejeno na 6 mesecev in se odredi v pisni obliki. Če je delavcu že vročena odpoved, takšnemu delavcu delodajalec ne more odrediti čakanja na delo.

Način izplačila plače Plača se nakazuje na bančni račun, drugi prejemki in povračila stroškov pa lahko tudi drugače, če tako določa KP dejavnosti. Pisni obračun plače mora biti izdan do konca plačilnega dne in mora vsebovati plačo, nadomestilo plače, povračila stroškov v zvezi z delom in druge prejemke, obračun in plačilo davkov in prispevkov ter plačilni dan. Pisni obračun plače je po novem verodostojna listina in podlaga za sodno izvršbo.

Možnost delavca, da izplačilo nadomestila plače sam uveljavi pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Kadar bi delodajalec moral delavcu izplačati nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja, pa tega ne stori, daje zakon delavcu možnost, da izplačilo nadomestila plače sam uveljavi pri ZZZS. Zahtevo lahko vloži tudi delodajalec v 8 dneh po preteku meseca, v katerem je nadomestilo plače zapadlo v plačilo.

Uveljavitev načela sorazmernosti pri izrabi letnega dopusta in regresu za letni dopust ZDR-1 dosledno uveljavlja načelo sorazmernosti pri odmeri letnega dopusta. Delavec ima v posameznem koledarskem letu pravico do celotnega letnega dopusta le v primeru, da je v tem celotnem koledarskem letu zaposlen. Pri tem ni pomembno, ali je zaposlen pri enem delodajalcu ali je brez prekinitve zaposlen pri več delodajalcih.

Delavec, ki ni zaposlen v celotnem koledarskem letu, pridobi pravico do sorazmernega dela letnega dopusta, ki se mu odmeri glede na trajanje zaposlitve v posameznem koledarskem letu, in sicer na način, da pridobi pri posameznem delodajalcu 1/12 letnega dopusta za vsak mesec trajanja delovnega razmerja.

Delavec je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna letnega dopusta,

6

UNIKUM April 2013 _ Tema meseca _ Sprememba delovne zakonodaje

preostanek pa do 30. junija naslednje leto. Zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka ima pravico izrabiti ves dopust do 31. decembra naslednje leto. To velja za dopust, odmerjen za leto 2013, in nadalje.

ZDR-1 ne predvideva več potrdila delodajalca o porabljenem dopustu in prejetem regresu ob prenehanju delovnega razmerja, ki ga je delavec dal ob zaposlitvi novemu delodajalcu.

Enako kot se načelo sorazmernosti uveljavlja pri izrabi letnega dopusta, velja tudi za regres za letni dopust.

primer brezposelnosti za dve leti (ni mu treba plačati prispevka v višini 0,06 odstotka od bruto plače).

Delodajalec, ki sklene z delavcem pogodbo o zaposlitvi za določen čas, plačuje prispevek delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti v višini petkratnika zneska, in to za ves čas trajanja zaposlitve za določen čas (0,3 odstotka na bruto plačo).

9. Začasna in občasna dela po ZUTD Upokojenci lahko opravljajo začasno ali občasno delo na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja. Upravičenec lahko opravlja začasno in občasno delo največ 60 ur na mesec, brez možnosti prenosa (lahko pri več delodajalcih hkrati). Najnižja urna postavka ne sme biti nižja od 4,20 € bruto, dohodek upravičenca pa v koledarskem letu ne sme presegati 6300 €.

7. Kvota za agencijsko delo pri uporabniku Z zakonom se določa, da število napotenih delavcev pri uporabniku ne sme presegati 25 odstotkov števila zaposlenih (osnovo predstavljajo vsi zaposleni – tako zaposleni za nedoločen kot tisti za določen čas), v to kvoto pa se ne štejejo delavci, ki so pri delodajalcu za zagotavljanje dela zaposleni za nedoločen čas. Uporabnik je subsidiarno odgovoren za izplačilo plač in drugih prejemkov delavcev, zaposlenih pri agenciji.

8. Oprostitev plačila prispevka delodajalca za primer brezposelnosti Delodajalec, ki sklene z delavcem pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, je oproščen plačila prispevka delodajalca za zavarovanje za

Omejitve so tudi pri delodajalcu:

Delodajalec je dolžan voditi evidenco o prihodih in odhodih ter o opravljenih urah. Plačilo upravičencu za opravljeno delo mora biti izvedeno najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu. Izjemoma – kadar je v koledarskem mesecu opravljenih manj kot 10 ur in upravičenec delo nadaljuje pri istem delodajalcu tudi v naslednjem mesecu – lahko delodajalec izvede izplačilo za oba meseca hkrati.

Od prejemkov mora delodajalec obračunati posebno dajatev v proračunski sklad, in sicer v višini 25 odstotkov. Na dan plačila mora predložiti obračun dajatve davčnemu organu.

Podrobnejša navodila za obračun in plačilo dajatve bo predpisal minister za finance. Plačilo bo najverjetneje pomenilo precejšen finančni zalogaj za izplačevalca, saj se pričakuje, da bo treba plačati 25-odstotno akontacijo dohodnine od bruto dohodka, na bruto dohodek pa še 25 odstotkov posebnega davka, 8,85 odstotka prispevka za PIZ in 4,55 € prispevka za zdravstvo.

število zaposlenih delavcev

število ur začasnega in občasnega dela

0

60

od 1 do vključno 10

100

več kot 10 do vključno 30

150

več kot 30 do vključno 50

400

več kot 50 do vključno 100

750

več kot 100

1050

Več kot 1250 (na podlagi vloge delodajalca, za največ 3 mesece v koledarskem letu)

1500

Seminar: 22. 05. 2013 ob 9.00 uri, v predavalnici Inštituta za računovodstvo Tržaška c. 515, Brezovica

Novosti, ki jih je prinesel ZDR-1 Predavateljica: mag. Nataša Belopavlovič

Komu je seminar namenjen?

Seminar je namenjen vsem, ki se pri svojem delu srečujejo z vprašanji zaposlovanja in odpuščanja.

Kaj boste pridobili?

Slušatelji seminarja bodo po zaključenem seminarju dobro poznali spremembe delovnopravne ureditve ter jih znali pravilno umestiti v svoj delovni proces. Seminar bo potekal interaktivno, zato vljudno vabljeni k podaji vprašanj.

Kotizacija: 140 EUR + DDV

Dodatne informacije: 01/360 20 08 ali www.iracunovodstvo.eu

RAČUNOVODSTVO _ Kristinka Vukovič

7

KNJIŽENJE DRŽAVNIH PODPOR

Državne podpore, pomoči, subvencije so vsaj od vstopa Slovenije v EU pogost poslovni dogodek, zato si tokrat oglejmo računovodska pravila o njihovem evidentiranju. Ne glede na to, kako se imenujejo, so za podjetje (družbo, podjetnika, društvo, zavod …) vir financiranja aktivnosti, investicije, razvoja, ki ga ob izpolnjevanju pogojev ni treba vračati, prav tako dajalcu ne pripadajo nobena druga upravičenja (na primer do dividend), zato za podjetje z računovodskega vidika predstavljajo prihodke. Kdaj se ti prihodki pripoznajo v izkazu poslovnega izida kot prihodki, kdaj pa v bilanci stanja in kakšna so druga pravila glede evidentiranja, ki jih je dobro poznati, si oglejmo v nadaljevanju.

D

ržavne pomoči in podpore podrobneje obravnava SRS 10 – Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve v nekaj točkah, obravnavane so torej skupaj s časovnimi razmejitvami. Državne podpore so na kratko obravnavane so tudi v SRS 13 – Stroški amortizacije in SRS 18 – Prihodki. Po SRS 10 so državne podpore zneski, ki jih dobi podjetje od države ali lokalne skupnosti neposredno iz proračuna, prek organov države ali lokalne skupnosti oziroma prek drugih uporabnikov proračunskih sredstev za določene namene. Mednarodni računovodski standardi državnim podporam namenjajo cel ločen računovodski standard, to je MRS 20 – Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči.

Po MRS 20 je definicija državne pomoči sledeča: državne podpore so državna pomoč v obliki prenosov sredstev na podjetje v zameno za upoštevanje nekaterih okoliščin v preteklosti ali prihodnosti, ki se nanašajo na poslovanje podjetja.

Mednje se ne uvrščajo tiste oblike državne pomoči, katerih vrednosti ni mogoče določiti v razumnih mejah, pa tudi ne transakcij med podjetjem in vlado, ki jih ni mogoče razlikovati od običajnih trgovinskih poslov podjetja. Državne podpore se včasih imenujejo tudi dotacije, subvencije ali premije. MRS 20 razlikuje dve vrsti državnih podpor: • s sredstvi povezane podpore, • s prihodki povezane podpore.

S sredstvi povezane podpore so državne podpore, pri katerih je prvi pogoj, da mora podjetje, ki jih želi dobiti, kupiti, zgraditi ali drugače pridobiti taka sredstva. V zvezi s temi podporami so lahko določeni tudi dodatni pogoji, ki omejujejo vrsto ali razmestitev sredstev oziroma obdobje, v katerem jih mora podjetje pridobiti ali obdržati v svoji lasti. S prihodkom povezane podpore so državne podpore, ki ne spadajo med tiste, povezane s sredstvi.

Državne podpore so namreč namenjene bodisi za pridobitev osnovnih sredstev bodisi za pokrivanje določenih stroškov.

Kdaj izkažemo državne podpore med poslovnimi prihodki SRS 10 določa, da se državne podpore uvrščajo med dolgoročno odložene prihodke. Državne podpore so namreč namenjene bodisi za pridobitev osnovnih sredstev bodisi za pokrivanje določenih stroškov. Pri tem MRS 20 izrecno določa, da državne podpore ne smejo direktno povečevati kapitala. Med poslovne prihodke se iz dolgoročno odloženih prihodkov (pasivnih časovnih razmejitev) prenašajo postopoma, tako kot nastajajo stroški amortizacije sredstev, za nakup katerih so bile prejete, ali kot nastajajo drugi stroški. Ne

glede na to, ali smo državno podporo prejeli za nakup osnovnega sredstva ali za uporabo sredstva, se torej po črki standarda taka državna podpora knjiži na pasivne časovne razmejitve, med poslovne prihodke pa prenaša v obdobju amortiziranja osnovnega sredstva. Če je bil nakup osnovnega sredstva delno financiran z državno podporo, delno pa z drugimi lastnimi ali tujimi viri, je prav tako treba državno podporo prenašati z odloženih prihodkov na poslovne prihodke (s konta skupine 96 na konto skupine 76) v celotnem obdobju amortiziranja, torej sorazmerno z obračunano amortizacijo. Če je denimo podjetje za nabavo stroja, vrednega 1000 evrov in z življenjsko dobo 10 let, prejelo državno podporo v višini 70 odstotkov, je treba v obdobju 10 let prenašati iz pasivnih časovnih razmejitev med redne prihodke v desetih letih, vsako leto torej v višini 70 odstotkov obračunane amortizacije, in ne bi bilo skladno s standardi, če bi prenašali prihodke prvih sedem let v celotni višini obračunane amortizacije, v naslednjih treh letih pa nič, saj smo odložene prihodke že v celoti porabili. To mnenje izhaja iz naslednjih določb standardov: • točke 10.45 v SRS, ki določa, da se državne podpore porabljajo skladno z obračunano amortizacijo (ta pa se obračuna v amortizacijski dobi), • točke 12 v MRS 20, po kateri se morajo državne podpore pripoznavati dosledno kot prihodek v ob-

8 dobjih, v katerih se primerjajo z zadevnimi stroški, ki naj bi jih nadomestile (v našem primeru naj bi nadomestile 70 odstotkov stroškov), in po točki 16, po kateri se podpore pripoznajo v izkazu poslovnega izida (uspeha) dosledno in preudarno v obdobjih, v katerih jih je treba vzporejati z zadevnimi stroški.

MRS 20 pojasnjuje, da je v večini primerov obdobja, v katerih podjetje pripoznava stroške ali odhodke, povezane z državno podporo, mogoče hitro ugotoviti, zato se podpore za pokritje posebnih stroškov pripoznavajo kot prihodki v istem obdobju kot ustrezni odhodki in se podpore, povezane z amortizirljivimi sredstvi, pripoznavajo kot prihodek v obdobjih in zneskih, v katerih se obračuna tudi amortizacija teh sredstev. Če pa je podjetje prejelo državno podporo kot nadomestilo za že nastale odhodke ali izgube ali kot takojšnjo pomoč, s katero niso povezani dodatni stroški, se mora pripoznati kot prihodek v izkazu poslovnega izida (uspeha) tistega obdobja, v katerem jo podjetje dobi.

Glede trenutka začetnega pripoznanja državnih podpor MRS 20 določa, da se državne podpore ne smejo pripoznati, dokler ne obstaja sprejemljivo zagotovilo: • da bo podjetje izpolnilo pogoje v zvezi z njimi in • da bo podpora prejeta.

Poslovodstvo mora torej zagotoviti sprejemljivo zagotovilo, da bo podjetje izpolnilo pogoje zanjo in jo tudi prejelo. V praksi to pomeni, da prijava na razpis še ni dovolj sprejemljivo zagotovilo, temveč praviloma najmanj podpisana pogodba. MRS so glede tega zelo strogi in določajo celo to, da prejem podpore še ni dovolj trden dokaz, da podjetje je ali bo izpolnilo pogoje, ki so povezani z njo.

Kako se razlikuje izkazovanje državnih podpor po SRS in MRS Kadar gre za državne podpore za kritje stroškov aktivnosti in poslovanja podjetij, se knjiženje podpor po SRS ali MRS ne razlikuje; razlike lahko nastanejo pri knjiženju tistih državnih podpor, ki so namenjene financiranju osnovnih sredstev.

UNIKUM April 2013 _ Računovodstvo_ Knjiženje državnih podpor

Po SRS državne podpore izkažemo med prihodki, v obdobju, v katerem nastanejo stroški, za katere so bile prejete. Knjiženje poteka torej po bruto principu: izkažejo se tako stroški kot tudi prihodki.

Po MRS 20 pa obstajata dva načina izkazovanja državnih podpor; izbrani način podjetje opredeli v svojem internem aktu in razkrije v letnem poročilu. Ta načina sta: • podpora se izkaže kot odloženi (časovno razmejeni) prihodek, ki ga podjetje dosledno in preudarno pripoznava kot prihodek v dobi koristnosti zadevnega sredstva; • podpora se odšteje od knjigovodske vrednosti sredstva; pripozna se torej kot prihodek v dobi koristnosti amortizirljivega sredstva tako, da zmanjšuje strošek amortizacije.

Kakšna je razlika med tema načinoma? Po prvem načinu podjetje izkaže v bilanci stanja na aktivi vrednost osnovnega sredstva, na pasivi vrednost prejete državne podpore. Osnovno sredstvo nato amortizira, zato v izkazu poslovnega izida izkaže stroške amortizacije, kot bi jih izkazalo tudi sicer, torej neodvisno od načina pridobitve in financiranja osnovnega sredstva, med prihodki pa sorazmerni del z državno podporo kritih stroškov.

Po drugem načinu podjetje izkaže v bilanci stanja na aktivi vrednost osnovnega sredstva, ki se zmanjša za prejeto državno podporo. Tako je vrednost aktive nižja kot pri prvem načinu, v obdobju obrabljanja osnovnega sredstva pa so tudi niže izkazani stroški amortizacije, saj so prihodki od državnih podpor direktno zmanjšali amortizacijo (prek nižje amortizirljive osnove) in jih torej ni med poslovnimi prihodki.

Ne glede na izbrani način evidentiranja državne podpore pa bo letni poslovnih izid v obeh primerih enak.

Subvencije in dotacije se z vidika davka na dodano vrednost obravnavajo posebej, o čemer smo v Unikumu že večkrat pisali in čemur je namenjenih tudi več pojasnil davčne uprave. Spomnimo naj samo na vidik obračuna davka od dohodkov pravnih oseb, po katerem ni mogoče uveljavljati davčnih olajšav za investiranje ter za raziskave in razvoj v tistem delu, ki je financiran z državnimi podporami.

Primer 1: Podjetje na razpisu prejme nepovratna sredstva za nabavo stroja v vrednosti 10.000 €. Višina subvencije znaša 7000 €. Amortizacijska doba znaša 8 let.

Zap. št.

Opis

Konto

V breme

1.

Nakup stroja

040 220

10.000

2.

Zahtevek za subvencijo za nakup stroja

164 966

7.000

Prejem subvencije

110 164

7.000

3.

4.

5.

Obračun amortizacije za prvo leto

050 432

Prenos državne podpore za prvo leto

966 768

V dobro 10.000 7.000 7.000 1.250

1.250 875 875

Primer 2: Podjetje prejme subvencionirane stroške izobraževanja zaposlenih v višini 70 odstotkov nastalih stroškov.

Zap. št.

Opis

Konto

V breme

1.

Plačilo kotizacij in drugih stroškov izobraževanja

41 220

10.000

Zahtevek za subvencijo za pokrivanje stroškov poslovanja

164 768

7.000

Prejem subvencije

110 164

7.000

2.

3.

V dobro 10.000

7.000

7.000

Primer 3: Podjetje prejme subvencionirane stroške izplačanih kadrovskih štipendij.

Zap. št.

Opis

Konto

V breme

1.

Izplačilo kadrovskih štipendij

483 110

10.000

2.

Zahtevek za subvencijo za pokrivanje stroškov poslovanja

164 768

10.000

V dobro 10.000 10.000

Ne spreglejte izobraževanja meseca: Šola dvostavnega knjigovodstva – poglobljeno 15% ceneje ter možnost plačila na dva obroka Več na: www.iracunovodstvo.eu

DAVKI _ dr. Mateja Drobež Tomšič

9

DAVČNI ZASTOPNIK ZA DDV

V določenih primerih je davčni zavezanec za davek na dodano vrednost tudi davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža (tuji davčni zavezanec). To velja na splošno takrat, kadar ta opravi obdavčljivo dobavo blaga ali storitev, ki se šteje za opravljeno v Sloveniji, in je dolžan plačati DDV kot izvajalec oziroma prodajalec, ne pa tudi v primeru, ko je DDV dolžan plačati prejemnik blaga ali storitev. Primer, v katerem je potrebna identifikacija v Sloveniji, je lahko organizacija in izvedba enkratnega izobraževalnega dogodka v Sloveniji, ko tuji davčni zavezanec za udeležbo na taki prireditvi zaračuna kotizacijo udeležencem teh dogodkov, na primer seminarjev ali konferenc. Takih primerov je seveda še več, vendar v nadaljevanju poglejmo ta primer.

T

uji davčni zavezanec, ki organizira tak dogodek, je dolžan pridobiti številko za DDV v Sloveniji in obračunati slovenski DDV od zaračunane kotizacije. To velja takrat, kadar zaračuna kotizacijo davčnim zavezancem pa tudi fizičnim osebam. Naš zakon ima sicer varnostno določbo, ki nalaga plačilo DDV slovenskemu prejemniku blaga ali storitev v primeru, ko se tuji davčni zavezanec ne identificira za namene DDV v Sloveniji in ne obračuna slovenskega DDV. Ne glede na to se kot hujši davčni prekršek šteje, če davčni zavezanec davčnemu organu ne izpolni obveznosti v zvezi s prijavo, spremembo ali prenehanjem dejavnosti kot davčnega zavezanca oziroma davčnemu organu ne predloži zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV ali ga ne predloži v predpisanem roku ali na predpisan način. Če se vrnemo k situaciji, ko bi se tuji davčni zavezanec moral identificirati za namene DDV v Sloveniji in ima sedež v EU, velja, da lahko imenuje davčnega zastopnika, medtem ko ga davčni zavezanec, ki ima sedež zunaj EU, mora imenovati (razen v enem primeru). Namen in pomen davčnega zastopnika je v tem, da davčnemu zavezancu olajša izpolnjevanje obveznosti in uveljavljanje pravic po ZDDV-1. Davčni organ vodi o davčnih zastopnikih posebno evidenco.

Davčni zastopnik je lahko pravna ali fizična oseba, ki opravlja ekonomsko dejavnost po 2. odstavku

5. člena ZDDV-1, ki ima sedež oziroma stalno bivališče v Sloveniji in je identificirana za namene DDV v Sloveniji, ne more pa biti podružnica tuje osebe. Isti davčni zavezanec je lahko davčni zastopnik za več tujih davčnih zavezancev, vendar davčnemu organu predlaga obračune DDV in izpolnjuje druge obveznosti oziroma uveljavlja pravice iz naslova DDV za vsakega davčnega zavezanca posebej.

Davčni zastopnik v imenu tujega davčnega zavezanca izpolnjuje obveznosti in uveljavlja pravice iz naslova DDV (sestavlja in predlaga obračune DDV, plačuje obveznosti, vlaga zahtevke za presežek odbitka DDV). Po predpisih o DDV je davčni zastopnik določen kot oseba, ki mora plačati DDV, iz pojasnila davčne uprave Davčni zastopnik po ZDDV-1, št. 4230-607/2011-2, z dne 14. 2. 2011, pa izhaja, da je davčni zastopnik odgovoren za plačilo tistega DDV, ki izhaja iz opravljanja transakcij oziroma poslovanja davčnega zavezanca, v zvezi s katerimi je davčni zavezanec določil davčnega zastopnika in mu posredoval vse podatke, potrebne za pravilen izračun njegove davčne obveznosti (le za DDV, izkazan na obračunu DDV).

Tako ni odgovoren za plačilo DDV, o katerih ta ni bil obveščen, in če tuji davčni zavezanec davčnemu zastopniku ali davčnemu organu ni posredoval podatkov za pravilen izračun davčne obveznosti.

Davčni zastopnik opravlja dejanja v davčnem postopku v imenu

davčnega zavezanca in v mejah svojih pooblastil, opravljena dejanja pa zavezujejo zastopanega davčnega zavezanca. Davčna uprava v omenjenem pojasnilu pojasnjuje, da niti v ZDDV-1 niti s pravilnikom ni določena solidarna odgovornost zastopnika za plačilo DDV, zato davčni organ v postopku davčne izvršbe terja davčnega zavezanca, po pravilniku o izvajanju ZDDV-1 pa davčni zastopnik v okviru izpolnjevanja obveznosti iz naslova DDV in v mejah svojega pooblastila lahko tudi vplačuje DDV. Če davčni zastopnik tega ne opravlja, davčni organ o tem obvesti zavezanca in mu tako omogoči, da plača davek oziroma si uredi razmerje z davčnim zastopnikom (prekliče pooblastilo, si postavi novega davčnega zastopnika). Če davčni organ ugotovi, da davčni zastopnik ne izpolnjuje obveznosti iz naslova DDV, mu lahko prepove nadaljnje zastopanje.

Davčni organ lahko od davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, zahteva predložitev ustreznega instrumenta zavarovanja plačila davčne obveznosti. Davčni organ lahko sprejme instrument zavarovanja plačila davčne obveznosti tudi od davčnega zastopnika, če ima za tako predložitev davčni zastopnik pooblastilo davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji (glej pojasnilo DURS Obveznosti in pravice davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, in potnika, ki nima prebivališča v Sloveniji, št.

4230-85/2008-1, z dne 23. 4. 2008).

10

PRAVNI KOTIČEK

KAJ LAHKO IZVEMO IZ ZEMLJIŠKE KNJIGE

_ Nina Orehek

Zemljiška knjiga je javna knjiga, namenjena vpisu in objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Zaradi pomena zemljiške knjige kot osrednje evidence stanja nepremičnin je vpisovanje podatkov vanjo natančno opredeljeno v Zakonu o zemljiški knjigi (ZZK-1), Stvarnopravnem zakoniku (SPZ) in Zakonu o nepravdnem postopku (ZNP), pri tem pa se velika skrbnost pričakuje tudi od vpletenih subjektov.

Z

a vodenje zemljiške knjige so pristojna okrajna sodišča, upravljanje pa obsega odločanje o vpisih, vpise v glavno knjigo in vodenje zbirke listin. Zemljiška knjiga se vodi elektronsko, elektronske predloge za vpis pa lahko dajo predlagatelj (pravna ali fizična oseba), ki je sam vložil elektronski zemljiškoknjižni predlog, notar, odvetnik, nepremičninska družba ali pravobranilstvo, ki zastopa udeleženca v zemljiškoknjižnem postopku. Prav tako lahko izpiske iz zemljiške knjige z brezplačno registracijo prek spletne strani brezplačno pridobi kdorkoli. Če je predlog podan v pisni obliki (ne elektronsko), se zanj ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah in ga zemljiškoknjižno sodišče zavrže.

Pravice in pravna dejstva se v zemljiško knjigo vpisujejo z glavnimi vpisi, in sicer: − pravice z: • vknjižbo (vpis pridobitve oziroma prenehanja pravice) in • predznambo (predlog za vpis pravice, pri čemer določen bistven pogoj še ni izpolnjen, npr. pravnomočnost, overjenost podpisa ipd., ugodna možnost za zavarovanje vrstnega reda), − pravna dejstva (povezana z vodenjem sodnih in drugih postopkov, razpolaganjem s terjatvami) pa z zaznambo (22. in 63. do 113. člen ZZK-1).

Pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo so: • stvarne pravice na nepremičnini: lastninska pravica in stvarne pra-

vice na tuji stvari – zastavna pravica, zemljiški dolg, služnosti, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica (podrobneje urejene v SPZ); • obligacijske pravice na nepremičninah, kot so pravica prepovedi odtujitve oziroma obremenitve, zakupna in najemna pravica, predkupna oziroma odkupna pravica, če je nastala na podlagi pravnega posla, posebna pravica uporabe javnega dobra in druge pravice.

Vsi drugi podatki, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo (npr. uskladitev vpisanih podatkov, objava, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, manjše spremembe, s katerimi ne pride do spremembe pravnega položaja nepremičnine oziroma lastnika), se vpisujejo s pomožnimi vpisi (plomba in poočitev).

Zemljiška knjiga je sestavljena iz glavne knjige in zbirke listin.

Sestava zemljiške knjige Zemljiška knjiga je sestavljena iz glavne knjige in zbirke listin. Glavna knjiga je namenjena vpisu podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami, zbirko listin pa tvorijo listine, na podlagi katerih je bil opravljen vpis v glavno knjigo.

Iz listin, ki so predložene sodišču, mora izhajati pravni temelj pridobitve oziroma prenehanja pravice oziroma nastop pravnega dejstva, ki je predmet vpisa. Listine, ki so

lahko podlaga za vknjižbo, so zasebne listine, listine v obliki notarskega zapisa, pravnomočne sodne odločbe, pravnomočni sklep o dedovanju, pravnomočni sklep iz postopka izvršbe na nepremičnino v stečajnem postopku in druge pravnomočne oziroma dokončne odločbe sodišča oziroma drugega državnega organa.

Ker gre za najpomembnejšo evidenco o stanju nepremičnin, za zemljiško knjigo veljata med drugimi zlasti naslednji dve temeljni načeli: • Načelo javnosti pomeni, da so vsi vpisi v zemljiški knjigi javni in je javnost o njih obveščena tudi prek javnih obvestil zemljiških knjig po Sloveniji. Javnost informatizirane glavne knjige je zagotovljena tudi pri dostopanju do zemljiškoknjižnih izpiskov prek spletnega portala ZK (po registraciji).

• Iz načela zaupanja v zemljiško knjigo in varovanje dobrovernih tretjih oseb izhaja, da tisti, kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic. Navedeno nujno pomeni, da oseba, ki izpolni pogoje za vpis pravice oziroma pravnega dejstva v zemljiško knjigo v svojo korist in tega vpisa ne predlaga, nosi vse škodljive posledice takšne opustitve.

Učinkovanje pravic in pravnih dejstev Vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od

11

www.iracunovodstvo.eu

trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis oziroma listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, če ni z ZZK-1 določeno drugače.

dokazila o pravnem temelju za vpis in overjenega zemljiškoknjižnega dovolila potrebno tudi potrdilo o plačilu davkov (davka na promet nepremičnin, davka na dediščine in darila oziroma DDV).

Lastninska pravica Najpomembnejša stvarna pravica je gotovo lastninska pravica, ki daje njenemu imetniku pravico, da ima stvar v posesti, jo uporablja in uživa na najobsežnejši način ter z njo razpolaga. Omejitve uporabe, uživanja in razpolaganja lahko določi samo zakon, prav tako lastninske pravice načeloma ni mogoče vezati na rok ali pogoj.

Ker gre za najpomembnejšo in najobsežnejšo pravico na stvari, se v zvezi z njo domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo.

Lastninsko pravico na nepremičnini ima lahko tudi več oseb hkrati, in sicer kot: • solastnino (delež vsakega solastnika je določen v sorazmerju s celoto – idealni delež); • skupno lastnino (deleži niso vnaprej določeni; nastane po zakonu pri zakoncih, zunajzakonskih partnerjih, skupnosti dedičev).

Lastninska pravica se pridobi na podlagi pravnega posla, dedovanja (v trenutku zapustnikove smrti), odločbe državnega organa ali zakona (priposestvovanje). Pri tem pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in zaupanju v javne knjige pridobil pravico (z vpisom v zemljiško knjigo), še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo.

Za pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom je potreben veljaven pravni posel, iz katerega izhaja obveznost prenosa lastninske pravice (zemljiškoknjižno dovolilo) in vpisa v zemljiško knjigo, ki se lahko opravi le na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. Zemljiškoknjižno dovolilo (intabulacijska klavzula) je izrecna nepogojna izjava (lahko kot del pogodbe ali ločena listina) tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti notarsko overjen.

Za vpis v zemljiško knjigo je poleg

Iskanje podatkov o nepremičninah Če so znani identifikacijski podatki o nepremičnini – tip nepremičnine (zemljiška parcela, stavba, posamezni del stavbe, stavbna pravica, viseča stavba, nerazdeljeni posamezni deli), ID nepremičnine, ID izvedene pravice ali zaznambe ter znak ID nepremičnine (katastrska občina in parcelna številka in dodatni atribut) –, ima z vstopom v spletni portal uporabnik na voljo vpogled v: • redni izpis iz zemljiške knjige, • zgodovinski izpis iz zemljiške knjige (od 1. 5. 2011), • redni izpis izvedene pravice/ pravnega dejstva, • sestavljeni izpis za parcelo iz zemljiške knjige in zemljiškega katastra, • sestavljeni izpis za stavbo/ del stavbe iz zemljiške knjige in katastra stavb, • izpis plomb za novo nepremičnino, • izpis iz zemljiške knjige (stanje 30.

4. 2011), • zgodovinski izpis iz zemljiške knjige (do 30. 4. 2011), • zgodovinski izpis izvedene pravice/pravnega dejstva, • izpis pri Dn zadevi, • objave oklicev v EZK postopkih.

Iz posameznega zemljiškoknjižnega izpiska je mogoče razbrati: • osnovni pravni položaj nepremičnine, ki vključuje zlasti podatek o vknjiženi lastninski pravici, njenem imetniku in morebitne vpisane omejitve nepremičnine z navedenim časom učinkovanja omejitve, • podrobne podatke o izvedenih pravicah in zaznambah dejstev, • zgodovinski potek dogodkov, povezanih z nepremičnino. Če teh podatkov ni, pa je podatke o nekaterih nepremičninah mogoče pridobiti tudi prek portala Prostor v okviru Geodetske uprave RS. V okviru naprednega iskanja je mogoče že s poznavanjem naslova nepremičnine priti do informacije o parcelni številki in

katastrski občini, na podlagi česar se nepremičnina ponovno poišče v elektronski bazi EZK. V tem primeru se je treba kljub vsemu zavedati, da je posamezna nepremičnina lahko zemljiškoknjižno razdeljena na več parcel (vsaka s svojo parcelno številko), kar pomeni, da se naslov nepremičnine zelo pogosto ne bo ujemal z vsemi parcelami. Navedeni težavi se je mogoče v velikem delu izogniti z ogledom občinskega prostorskega načrta, v katerem je pripravljena skica območja, na katerem leži nepremičnina, iz katere je mogoče razbrati parcelne številke.

Za vpis v zemljiško knjigo je poleg dokazila o pravnem temelju za vpis in overjenega zemljiškoknjižnega dovolila potrebno tudi potrdilo o plačilu davkov.

Drugi postopki, povezani z nepremičninami Poleg ZZK-1, ki ureja postopek vpisa nepremičnin v zemljiško knjigo, ter Obligacijskega zakonika in SPZ, ki urejajo materialne določbe v zvezi s prenosom lastninske pravice, je treba upoštevati tudi Zakon o nepravdnem postopku (ZNP). Ta določa izvedbo postopkov, v katerih med strankami ni spora o obstoju pravice ali upravičenja, temveč želijo zgolj urediti medsebojna razmerja. ZNP vsebuje posebne določbe o postopku za cenitev in prodajo nepremičnin, postopek v stanovanjskih zadevah, postopek za ureditev razmerij med solastniki, postopek za delitev solastnine ali skupnega premoženja, postopek za ureditev mej in postopek za dovolitev nujne poti. Hkrati je treba upoštevati Stanovanjski zakon, Zakon o evidentiranju nepremičnin, Pravilnik o vpisih v kataster stavb, Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi, Zakon o dedovanju in druge.

KADRI

12

PREDNOSTNE ZAVAROVALNE PODLAGE

_ mag. Katja Topovšek

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je začel veljati s 1. 1. 2013, v 13. členu določa, da se oseba, ki hkrati izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po več zavarovalnih podlagah (ne glede na pretežnost poslovnih aktivnosti in prihodkov), obvezno zavaruje po tisti zavarovalni podlagi, ki je v zakonu navedena pred drugimi. Če je zavarovanec po prednostni zavarovalni podlagi zavarovan za manj kot polni delovni čas, se mora do polnega delovnega časa zavarovati na drugih zavarovalnih podlagah, če izpolnjuje pogoje za zavarovanje.

Vrstni red zavarovalnih podlag po ZPIZ-2 je sledeči: • delavci v delovnem razmerju (podlaga zavarovanja 001), • samozaposlene osebe (podlaga zavarovanja 005), • družbeniki, ki so hkrati poslovodne osebe (podlaga zavarovanja 040 + 112), • kmetje, • drugo pravno razmerje.

To pomeni, da zaposleni za polni delovni čas, ki se hkrati registrira kot samostojni podjetnik in začne s samostojnim opravljanjem dejavnosti, ostane zavarovan na podlagi 001 (iz delovnega razmerja). Če pa je zaposleni v delovnem razmerju za krajši delovni čas (manj kot 40 ur na teden) in ima hkrati registrirano dejavnost, se mora za razliko do polnega delovnega časa zavarovati kot samozaposleni (podlaga 005).

Če pa je zaposleni v delovnem razmerju za krajši delovni čas in ima hkrati registrirano dejavnost, se mora za razliko do polnega delovnega časa zavarovati kot samozaposleni. Če je oseba edini lastnik družbe in hkrati poslovodna oseba – direktor v tej družbi, zavarovan na podlagi 040, se hkrati registrira kot samostojni podjetnik in začne s samostojnim opravljanjem dejavnosti –, se mora prednostno zavarovati na podlagi 005 (kot samostojni podjetnik).

Osebe, ki imajo status dijaka oziroma študenta in hkrati opravljajo samostojno dejavnost, se morajo obvezno vključiti v zavarovanje kot samostojni podjetniki, in sicer od prvega dne po izteku šolskega leta, če bodo še naprej opravljale to dejavnost. Ker je ZPIZ-2 začel veljati januarja 2013, se morajo te osebe zavarovati od 1. 9. 2013 (če gre za dijaka) oziroma od 1. 10. 2013 (če gre za študenta).

Ponovno se morajo vključiti v zavarovanje tudi upokojenci, ki opravljajo dejavnost. Če so opravljali dejavnost že pred 1. 1. 2013, morajo svoj status urediti najkasneje do 31. 12. 2013. Če pa se želijo upokojiti v letu 2013 in imajo še registrirano dejavnost, se ne morejo upokojiti, dokler ne nehajo z dejavnostjo.

Lahko pa upokojenec opravlja dejavnost za krajši delovni čas; v tem primeru mu pripada sorazmerni del pokojnine: • 50 odstotkov, če je zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko, • 37,5 odstotka, če je zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko; • 25 odstotkov, če je zavarovalni čas od 30 do 34 tedensko, • 12,5 odstotka, če je zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.

Ponovno se bodo morale v roku enega leta po uveljavitvi ZPIZ-2 obvezno zavarovati tudi osebe, ki so se na podlagi 18. člena ZPIZ-1 odjavile ali vložile odjavo iz zavarovanja do 31. 12. 2012, ker njihov dobiček v zadnjih treh letih ni presegal zneska minimalne plače in bodo ob

uveljavitvi ZPIZ-2 še vedno vpisane v ustrezni register za opravljanje samostojne dejavnosti.

Obvezna vključitev v zavarovanje na določeni zavarovalni podlagi seveda pomeni plačilo prispevkov za socialna zavarovanja iz tega naslova. Torej prednostnih zavarovalnih podlag ne kaže zanemariti. Če boste ugotovili, da vaša trenutna vključitev v zavarovanje ni ustrezna, predlagamo, da spremembo čim prej opravite (ustrezne spremembe urejate prek obrazcev M na Zavodu za zdravstveno zavarovanje). Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje upošteva obstoječe zavarovanje in že izvedene obračune prispevkov in davkov. Morebitna sprememba zavarovanja se ne zahteva za nazaj, temveč le za naprej, od dneva vložitve ustrezne prijave.

NE SPREGLEJTE: Spremembe Obrtnega zakona Spremembe so bile objavljene v Ur.l. RS št. 30/2013 in začno veljati 27.4.2013. Državni zbor je uzakonil prostovoljno članstvo v Obrtnopodjetniški zbornici Slovenije.

Obrtno-podjetniška zbornica, ki vodi obrtni reigster, kamor vpisuje vse fizične in pravne osebe, ki opravljajo obrtno dejavnost ter druge osebe, ki opravljajo dejavnost na obrtni način, bo torej lahko izstope članov upoštevala od konca oktobra 2013.

STROKOVNA MNENJA IR Pripravljajo jih predvsem: _ Maja Bohorič, _ Beti Božnar, _ Maja Dolinar Dubokovič, _ dr. Mateja Drobež Tomšič, _ Marija Ravnik, _ Kristinka Vukovič.

1_

13

MNENJA Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

Konsignacijska prodaja blaga v EU, prenos v portugalsko lastno skladišče in nadaljnja prodaja na Portugalskem V poslu nastopajo naslednji partnerji: • podjetje A, slovenski davčni zavezanec (lastnik blaga), • podjetje B (konsignacijsko skladišče/obrat na Portugalskem), • podjetja C, D … (kupci blaga, portugalski davčni zavezanci).

Podjetje A blago odpremi oziroma prenese na obrat podjetju B (9. člen ZDDV-1), podjetje B blago uskladišči. Za podjetje A prenos blaga spremljata proforma faktura (dokument za prenos blaga v EU) in CMR. Podjetje B, ki opravlja storitev manipulacije z blagom, podjetju A izstavi fakturo za opravljeno storitev. Ali podjetje A izda račun kupcem blaga (portugalskim davčnim zavezancem z DDV-jem)? Ali gre blago fizično iz skladišča od podjetja B do kupcev, davčnih zavezancev na Portugalskem?

Zanima nas naslednje: 1. Kdaj se šteje za pridobitev blaga v EU – ali takrat, ko se blago prenese na Portugalsko ali ko se izstavi faktura končnemu kupcu davčnemu zavezancu?

2. V računalniškem sistemu odpiramo partnerje (kupce/obrate), na katerih določamo parametre (je predmet DDV-ja, oproščen promet, ni predmet DDV-ja). Posledica nastavitev so parametri davkov na fakturah/dokumentih prenosa blaga v EU, zato prosimo za pojasnilo o pravilni obdavčitvi teh prenosov.

Mnenje 1. Poslovanje na Portugalskem prek konsignacijskega skladišča Omenjate, da ste prodajalec blaga v Sloveniji, ki dobavi blago iz Slovenije v konsignacijsko skladišče pri družbi B (kupcu), ki je davčni zavezanec iz Portugalske. Če prenesete blago iz svojega podjetja v drugo državo članico EU, da bi vzpostavili zalogo blaga pri kupcu, ki je identificiran za namene DDV v drugi državi članici EU, se tak prenos blaga šteje za dobavo blaga v skladu z 9. členom ZDDV-1, in sicer takrat, ko se taka transakcija v drugi državi članici obravnava kot pridobitev blaga znotraj Unije (1. odstavek 21. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV-1). Po naši zakonodaji bi se v primeru konsignacijskega skladišča v Sloveniji taka transakcija

obravnavala kot pridobitev blaga znotraj Unije takrat, ko bi kupec izvzel blago iz zaloge (iz tega konsignacijskega skladišča).

Tako predvidevamo, da bo enako veljalo tudi na Portugalskem.

Predlagamo, da to pri svojem kupcu na Portugalskem preverite, ker je odvisno od portugalske zakonodaje o DDV. ›Zaloga blaga pri kupcu‹ pomeni zalogo blaga, ki je v vaši lasti kot prodajalca in skladiščena v skladišču kupca (lastnem ali najetem). Skladiščeno blago se ne sme uporabljati od trenutka, ko je dano v skladišče, do trenutka, ko je izvzeto iz zaloge.

Uvodoma smo omenili, da se prenos blaga iz vašega podjetja v drugo državo članico z namenom vzpostavitve zaloge blaga pri kupcu šteje za dobavo blaga po 9. členu ZDDV-1. Ta dobava je sicer obdavčljiva v Sloveniji, vendar je oproščena plačila DDV po 46. členu ZDDV-1, če so izpolnjeni pogoji za uporabo te oprostitve (prodaja blaga kupcu, ki je identificiran za namene DDV v drugi državi članici EU, blago pa je dobavljeno iz Slovenije v drugo državo članico EU), kar po opisu velja za vaš primer.

Najprimernejše bi bilo sklicevanje na 1. točko 46. člena ZDDV, če bo družba B kot komisionar prodajala blago na Portugalskem, saj bi lahko v tem primeru šteli, da ste ob izvzemu blaga iz skladišča s strani komisionarja opravili dobavo blaga temu kupcu (komisionarju) neposredno, komisionar (družba B) pa takoj naprej nadaljnjim kupcem (C, D in drugim portugalskim davčnim zavezancem). Pri komisijski prodaji namreč nastaneta sočasno obe dobavi.

Predvidevamo, da v vašem primeru ne bo potrebna vaša identifikacija za namene DDV na Portugalskem, saj primerjamo situacijo s situacijo iz pojasnila DURS Prenos blaga v drugo državo članico in pridobitev blaga iz druge države članice za vzpostavitev zaloge blaga pri kupcu, št. 42601520/2004, z dne 21. 2. 2005, iz katerega izhaja, da se v obratni situaciji, ki bi nastopila v Sloveniji, prodajalcu ne bi bilo treba identificirati za namene DDV v Sloveniji. Tudi pri tem vprašanju predlagamo, da pridobite potrditev o tem, da se vam ne bo treba identificirati za namene DDV na Portugalskem, če bo posel potekal tako, kot je zapisano v tem mnenju.

Obdavčljivi dogodek pri tej dobavi blaga v EU nastane, ko se šteje, da je opravljena pridobitev blaga na Portugalskem (izvzem blaga iz konsignacijskega skladišča), obveznost obračuna DDV oziroma vključitve te dobave v obračun DDV kot oproščene dobave in tudi rekapitulacijsko poročilo pa nastane takrat, ko ustreza določbam 6. oziroma 7. odstavka 33. člena ZDDV-1 (dan izdaje računa, če je ta izdan po opravljeni dobavi oziroma najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je bilo blago dobavljeno).

Ob takem poteku poslov ste dolžni po 4. odstavku 21. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke za nadzor nad zalogami blaga, ki ste jih vzpostavili pri svojem kupcu, posebej pa še:

14

UNIKUM April 2013 _ Strokovna mnenja IR

• državo članico, kamor ste odposlali blago in v kateri ste vzpostavili zalogo blaga; • identifikacijsko številko za DDV kupca, pri katerem ste vzpostavili zalogo blaga in ki mu jo je izdala država članica, v kateri ste vzpostavili zalogo blaga; • datum odpošiljanja blaga v drugo državo članico; • datum, ko kupec prejme blago v svoje skladišče; • skupno vrednost blaga v zalogi v evrih; • opis blaga v zalogi; • količino blaga v zalogi, • datum, ko kupec izvzame blago iz zaloge in se šteje, da je opravljena dobava skladiščenega blaga.

Za prenos blaga v drugo državo članico je treba pripraviti posebno interno listino za namene DDV, ki mora vključevati tudi davčno osnovo (nabavna cena blaga ali podobnega blaga, določena v trenutku prenosa) in klavzulo o oprostitvi po 4. točki 46. člena ZDDV-1 (upoštevate vsebino listin iz 82. člena ZDDV-1). Ta dogodek vnesete v vrstico 12 obrazca DDV-O. V zvezi s poročilom Intrastat menimo, da je trenutek, ko poročate o prenosu blaga, usklajen z vidikom DDV. To pomeni, da poročate takrat, ko opravite fizični tok blaga med Slovenijo in drugo državo članico EU (Italijo), zato se v poročanje zajame tudi gibanje blaga iz ene države članice v drugo brez izvršitve nakupa/prodaje.

2. Poslovanje na Portugalskem prek lastnega/najetega skladišča na Portugalskem Na podlagi naknadnega telefonskega pogovora ste pojasnili, da bi želeli posel organizirati nekoliko drugače, in sicer tako, da bi vaše podjetje (podjetje A) preneslo lastno blago v skladišče na Portugalskem, ki bi ga vi najeli na Portugalskem, ne pa poslovati prek konsignacijskega skladišča. Pojasnili ste, da bi račune za blago izdajala vaša družba A v Sloveniji, neposredno Portugalskim kupcem C in D, in ne družbi B, od katere imate najeto skladišče na Portugalskem, ki tudi upravlja to skladišče.

V tem primeru bi prepeljali blago iz Slovenije v skladišče na Portugalskem, pri čemer bi blago še vedno ostalo vaša last; blago, ki bo skladiščeno na Portugalskem, pa bi nato prodali direktno različnim portugalskim davčnim zavezancem.

To pomeni, da najprej ›prenesete‹ blago v drugo državo članico EU. Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se šteje tudi prenos blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, ki ga ta opravi v drugo državo članico (1. odstavek 9. člena ZDDV-1). Nadalje se po tem členu šteje, da je bil opravljen prenos blaga v drugo državo članico, če davčni zavezanec ali druga oseba za njegov račun odpošlje ali odpelje blago v drugo državo članico za namene svojega podjetja, vendar je transakcija oproščena plačila DDV, če je opravljena pod pogoji iz 46. člena ZDDV-1.

Menimo, da je treba vaš primer obravnavati tako, da je opravljena dobava blaga, ki je oproščena plačila DDV, če gre za dobavo blaga v obliki prenosa blaga v drugo državo članico EU, za katero bi se priznavala v skladu s 1.–3. točke 46. člena ZDDV-1, če bi bila ta opravljena za račun drugega davčnega zavezanca (oprostitev na podlagi 4. odstavka 46. člena ZDDV-1).

Tako (sami sebi) opravite dobavo blaga, ki bo oproščena plačila DDV po 4. odstavku 46. člena ZDDV-1 (domnevamo, da so pogoji za takšno oprostitev izpolnjeni – blago je dejansko preneseno v drugo državo članico in davčni zavezanec prejemnik ima ID številko za DDV v drugi državi članici EU), na drugi strani pa opravite pridobitev na Portugalskem.

V tem primeru bi bila potrebna identifikacija za namene DDV na Portugalskem, tako za namene obračuna DDV od te pridobitve blaga na Portugalskem (hkrati upoštevate pravila za odbitek vstopnega DDV po portugalskih predpisih) kakor tudi zaradi nadaljnje prodaje tega blaga portugalskim kupcem, saj boste dejansko opravili promet na ozemlju Portugalske (domači promet na Portugalskem), ko boste to blago prodali različnim kupcem na Portugalskem. Tak način poslovanja zahteva vodenje evidenc DDV na Portugalskem.

Prodajo na Portugalskem boste tako opravili ob upoštevanju portugalske identifikacijske številke za namene DDV.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011.

2_

Opravljanje gradbenih storitev v tujini za končne porabnike – mali davčni zavezanec Kaj mora storiti slovenski mali davčni zavezanec, ki bi opravljal gradbeno oziroma drugo storitev fizični osebi v EU?

Mnenje Gradbene storitve, ki jih bo slovenski mali davčni zavezanec opravljal zunaj Slovenije niso obdavčljive, saj bo opravljal gradbene storitve na nepremičninah, ki ležijo zunaj Slovenije, po 27. členu Zakona o davku na dodano vrednost pa te storitve niso obdavčljive v Sloveniji.

Te storitve se zato ne vključujejo v obdavčljivi promet po 1. odstavku 94. člena ZDDV-1, ker se transakcije, ki so neobdavčljive po ZDDV-1, po 7. odstavku 94. člena ZDDV-1 ne vključujejo v obdavčljivi promet v višini 25.000 oziroma 50.000 evrov. Tako bo lahko ta davčni zavezanec ostal oproščen obračunavanja DDV v Sloveniji, ne glede na to, kakšen znesek prometa z gradbenimi storitvami bo opravil v tujini.

Hkrati to pomeni, da bo izvajalec (davčni zavezanec iz Slovenije) opravljal dobave, ki so obdavčljive v tisti državi članici EU, kjer nepremičnina leži (47. člen Direktive Sveta 2006/112/ ES), pravilo obdavčitve gradbenih storitev po kraju, kjer nepremičnina leži, pa se izvaja tudi v nekaterih državah zunaj EU. Slovenski davčni zavezanec se bo tako verjetno moral identificirati za namene DDV in obračunavati DDV države (članice EU), kjer bo opravil gradbene storitve.

To bi veljalo v primeru, da je ureditev enaka kot v Sloveniji, ko za tujce ne velja prag obdavčljivega prometa, temveč so dolžni obračunati DDV od vsake transakcije, ne glede na njeno višino.

Morda je v kateri od držav članic v uporabi obrnjena davčna obveznost, če se davčni zavezanec identificira za namene DDV v tisti državi članici EU ali tudi za primere, ko se ne, vendar bi to praviloma veljalo za primere, ko so prejem-

15

www.iracunovodstvo.eu

niki davčni zavezanci, identificirani za namene DDV v teh državah članicah, ne pa v primeru, da se opravljajo gradbene storitve fizičnim osebam, saj ti ne morejo obračunati DDV namesto izvajalca.

Zaradi take ureditve se bo moral slovenski davčni zavezanec, ki bo opravljal storitve v tujini, v vsaki državi posebej pozanimati, kakšna je obdavčitev gradbenih storitev tujih izvajalcev v tisti državi, tako za namene DDV kot tudi za namene davka od dohodkov pravnih oseb.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011.

3_

Prefakturiranje gradbenih storitev in proizvodnja električne energije v lastni režiji 1. Družba je v preteklem letu prejela situacijo za gradbena, elektro- in strojna dela (investicija v teku), kjer je bil obračunan DDV po 76.a členu.

Ta DDV je bil obračunan in plačan v skladu z zakonodajo. V letošnjem letu so bila dela na investiciji končana, družba je ugotovila, da je bilo nekaj del opravljenih tudi za drugega lastnika, saj so se dela izvajala v skupni hali, kjer deluje tudi druga družba. Ta del stroškov storitev bi želeli ›prefakturirati‹ na družbo, za katero so bila dela opravljena.

Kakšen DDV naj se obračuna na izstavljeni fakturi? Ali se sploh obračuna?

2. Družba se je odločila, da zgradi kogeneracijo, v kateri bo proizvajala elektriko za svoje interne potrebe. Kako je z obračunom DDV? Ali se DDV obračuna na enak način, kot če podjetje kupi elektriko na trgu?

Mnenje 1. Če boste storitve, ki so predmet obrnjene davčne obveznosti po 76.a členu ZDDV-1, zaračunali naročniku, ki je identificiran za namene DDV v Sloveniji, boste tudi vi uporabili 76.a člen ZDDV-1 in boste tako prenesli obračun in plačilo DDV od teh storitev na svojega naročnika, za čigar ime ste prejeli te storitve od izvajalcev. To izhaja iz 16. člena ZDDV-1, ki določa, da se pri opravljanju storitev, kjer delujete v svojem imenu in za račun druge osebe, šteje, kot da ste prejeli in sami dobavili te storitve, zato se tudi upošteva enaka ureditev, ko vi naprej zaračunate storitve iz 76.a člena ZDDV-1, in so opredeljene v 127.b členu Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost. To velja ne glede na to, ali imate registrirane te dejavnosti, pa tudi za primer, ko jih nimate, oziroma za primere, ko teh dejavnosti ne opravljate sami, temveč s podizvajalci.

2. Omenjate, da boste v bodoče sami proizvajali električno energijo. Zanima vas, ali je potreben obračun DDV za proiz-

vedeno električno energijo, ki jo boste uporabili za interne potrebe.

Kot ste omenili, boste elektriko proizvajali le za lastne potrebe, kar razumemo tako, da bo za potrebe opravljanja vaše dejavnosti. Zaradi proizvodnje te električne energije in njene uporabe za potrebe opravljanja svoje dejavnosti ne obračunate DDV, če bi imeli pravico do odbitka te električne energije ob njeni nabavi od drugega davčnega zavezanca (glej točko a 8. člena ZDDV-1).

DDV bi bili tako dolžni obračunati le tedaj, če pri nabavi od drugega davčnega zavezanca ne bi imeli pravice do celotnega odbitka DDV. Tak primer pa bi nastopil, če bi električno energijo nabavili (ali proizvedli) in uporabili za svojo oproščeno dejavnost, od katere se po zakonodaji DDV ne priznava pravica do odbitka vstopnega DDV. Če opravljate zgolj obdavčeno dejavnost oziroma dejavnost, od katere imate pravico do odbitka vstopnega DDV po zakonodaji DDV, pa niste dolžni obračunati DDV ob uporabi lastno proizvedene električne energije za potrebe svoje dejavnosti.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011.

4_

Amortiziranje osnovnega sredstva, financiranega z državno pomočjo 1. Rezervacije se poračunavajo z obračunano amortizacijo. Razmerje, s katerim smo financirali nabavo osnovnih sredstev, je 25 : 75 v korist lastnih oziroma drugih neevropskih sredstev. Zdi se nam, da je treba dobo koristnosti pri obračunavanju amortizacije pri financiranju iz sredstev EU prilagoditi ročnosti oziroma veljavnosti pogodb. Pri nepovratnih sredstvih bi lahko menili, da je to čas, v katerem teh sredstev ni dovoljeno odtujiti (na primer 5 let), medtem ko je za osnovna sredstva doba koristnosti, ki jo določimo, odvisna od več faktorjev (fizična, tehnološka, ekonomska zastarelost, drugo). Ali je mogoče, da bi ista osnovna sredstva amortizirali po dveh različnih dobah koristnosti?

2. Imamo nepremičnino, ki smo jo financirali z nepovratnimi sredstvi (delež v nabavni vrednosti je 25-odstoten). Nepremičnina ima dobo koristnosti 33 let, 5 let je zaradi financiranja z nepovratnimi sredstvi ne smemo odtujiti. Za nepovratna sredstva imamo vzpostavljene rezervacije, ki se bodo s 25-odstotnim deležem obračunane letne amortizacije črpale 33 let. Ali je mogoče uporabiti še kakšno drugo rešitev?

Kako ravnati v tem primeru glede na vaš odgovor, da se za obračun amortizacije uporabi najkrajša doba koristnosti od navedb a do č?

16

UNIKUM April 2013 _ Strokovna mnenja IR

Mnenje

Mnenje

1. Dobo koristnosti osnovnega sredstva določimo na podlagi svojih ocen in pričakovanj o a) fizičnem izrabljanju, b) tehničnem staranju, c) gospodarskem staranju in č) zakonskih ali drugih omejitvah uporabe. Med temi za amortiziranje izberemo najkrajšo dobo koristnosti in jo uporabimo kot osnovo za izračun amortizacijske stopnje.

Sklenjena pogodba pri financiranju je v nekaterih primerih lahko omejitev uporabe (za kriterij pod točko č). A če je tehnična doba koristnosti nekega sredstva dve leti, boste takšno sredstvo amortizirali na dve leti. V razpisih res nemalokrat piše, da sredstev ne smete odtujiti, in to se tudi kontrolira na terenu. Vendar če ste sredstvo amortizirali v dveh letih, to še ne pomeni, da ste ga tudi odtujili. Ste ga samo amortizirali (to je odpisali vrednostno, in ne količinsko), imate pa ga še vedno v registru osnovnih sredstev, še vedno ga popisujete, še vedno leži v skladišču ali kjerkoli pač, le knjigovodske vrednosti nima več. Če pride kontrola od ministrstva po štirih ali petih letih, bodo to sredstvo še vedno videli. Če pa bi se tako sredstvo po recimo treh letih prodalo, četudi bi bilo amortizirano ali bi se kako drugače odtujilo, pa imate z vidika državnih pomoči problem.

Pravite, da je fizična oseba sklenila v Nemčiji pogodbo zaradi opravljanja prakse v tej državi, pri enem od nemških podjetij. Hkrati omenjate, da ni bilo sklenjeno delovno razmerje med njima.

Dohodek iz opravljanja prakse študentov se po slovenskem Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) šteje kot dohodek iz zaposlitve (ne iz delovnega razmerja, kar bi veljalo, če bi opravljal pri tem delodajalcu pripravništvo), in sicer dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu Zakona o dohodnini.

Prejemnik dohodka (fizična oseba), ki je slovenski davčni rezident, je dolžan vložiti napoved za odmero davka od dohodkov iz zaposlitve v Sloveniji, saj mu dohodek izplačuje delodajalec s sedežem zunaj Slovenije, ki ne šteje za plačnika davka, zato ne more v imenu in za račun prejemnika dohodka odvesti akontacije dohodnine v slovenski proračun (58. člen Zakona o davčnem postopku, ZDavP-2).

Po 288. členu ZDavP-2 mora študent pri davčnem organu vložiti napoved za odmero akontacije dohodnine iz dohodka iz zaposlitve do desetega dne v mesecu za pretekli mesec.

Ker je rok za vložitev davčne napovedi v vašem primeru zamujen (če doslej še ni oddal napovedi za odmero davka), lahko izrabite možnost naknadne oddaje davčne napovedi po določilih 63. člena ZDavP-2 (samoprijava), s čimer se lahko razbremenite možnosti, da bi bili kaznovani zaradi prekrška (prepozne oddaje davčne napovedi).

Davčna osnova za dohodnino od dohodka iz zaposlitve je določena v 41. členu Zakona o dohodnini. Za to vrsto dohodka se izračuna tako, da se od bruto dohodka iz drugega pogodbenega razmerja odšteje 10 odstotkov normiranih odhodkov.

Poleg normiranih odhodkov lahko študent, ki opravlja prakso v Nemčiji, uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, ki se priznajo na podlagi dokazil pod pogoji in do višin, ki jih na podlagi 44. člena Zakona o dohodnini določi vlada (so torej določeni v Uredbi o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo).

Prejemnik dohodka lahko dejanske stroške prevoza in nočitve uveljavlja v napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodkov iz zaposlitve (2. odstavek 285. člena ZDavP-2 in 2. odstavek 289. člena ZDavP-2). Pri tej vrsti dohodka (dohodek iz drugega pogodbenega razmerja) ni predvideno, da bi se davčna osnova zmanjšala še za prispevke za socialno varnost.

Izplačevalec dohodka iz Nemčije v Sloveniji ne bo prijavil prejema tega dohodka s strani študenta, ki opravlja prakso pri njem, ker ne šteje za plačnika davka po 58. členu Zakona o davčnem postopku.

2. Pet let je samo doba, v kateri sredstva ne smete odtujiti, ni pa doba, v kateri vam zgradba prinaša koristi (opravljate dejavnost, dosegate prihodke), potem pa ne več: ker bi jo morali porušiti, ker bi zastarala in postala neuporabna, nekoristna ipd.). Po 5 letih boste svojo nepremičnino najbrž lahko uporabljali še dalje ali jo prodali, zato menimo, da amortizacijske dobe ne bi bilo prav določiti na pet let, temveč je prav, da je ta doba na primer 20, 33, 50 let, v tem času pa črpate odložene prihodke za sorazmerni del obračunane amortizacije.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012.

• Kodeks računovodskih načel, Slovenski inštitut za revizijo, 1995.

5_

Pripravništvo v Nemčiji Slovenska fizična oseba s statusom študenta (26 let bo dopolnil 18. 9. 2013) opravlja prakso v Nemčiji. Pogodba je sklenjena za obdobje od 6.

2. do 31. 7. 2013. V Nemčiji si ni pridobil davčne številke.

Glede na to, da ne gre za dohodek iz delovnega razmerja, nas zanima, ali mora vložiti napoved za odmero akontacije dohodnine v Sloveniji (ni dohodek iz zaposlitve in ni pokojnina). Katere stroške lahko upošteva pri zmanjšanju davčne osnove (stroške prehrane med delom in stroške prevoza, prispevke za socialno varnost – ali samo 10 odstotkov normiranih stroškov)? Ali bo izplačevalec te dohodke sploh prijavil, saj ni bila obračunana akontacija dohodnine?

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2007. Odl. US: U-I-198/05-12, 45/2007. Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6.

• Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), Ur. l. RS, št. 117/2006.

Spremembe: Ur. l. RS, št. 24/2008-ZDDKIS, 125/2008, 20/2009-ZDoh-2D, 47/2009. Odl. US: U-I-54/06-32, (48/2009 popr.), 110/2009 (1/2010 popr.), 43/2010, 97/2010.

• Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in dru-

www.iracunovodstvo.eu

gih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, Ur. l. RS, št. 142/2004. Spremembe: Ur. l. RS, št. 7/2005, 60/2005, 26/2006, 117/2006-ZDoh-2.

6_

Pripojitev družbe Podjetje A bo pripojilo podjetje B. Zaključna bilanca na podjetju B oziroma izid za leto 2012 znaša 500 €. Prejšnji lastnik si je pred našim nakupom že izplačal dobiček tekočega leta, in sicer v vrednosti 490 €, knjižba je na kontu 131.

1. Ali se po ugotovitvi dobička leta 2012 pokrije konto 131 in ali razliko (10 €) knjižimo na konto 93?

2. Podjetje B je prodalo naložbo v tujini in od tega prejelo kupnino. Pokrila se je vrednost naložbe v knjigah, razlika pa je šla na prihodke na konto 770. Kje v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb se vpišejo ti prihodki? Ali so obdavčeni v celoti?

3. Podjetje je prejelo izplačilo dobičkov iz tujine, ki so bili knjiženi na konto 770. Kje v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb se to izkazuje (v polju 2.5. ali v 12.3.)?

4. Ko je podjetje prejelo dobičke iz tujine, je bil v primeru BiH narejen odtegljaj, v primeru Hrvaške pa ne. Ali se ta odtegljaj kje upošteva v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb?

Ali se znesek v obračunu upošteva z odtegljajem ali brez njega?

5. Kaj se zgodi s kapitalom družbe B ob pripojitvi?

Mnenje 1. Zanima vas knjiženje medletne delitve dobička, do katere je prišlo zaradi nakupa podjetja. Domnevamo, da ste kupili podjetje, organizirano kot družba z omejeno odgovornostjo, kar pomeni, da se je medletni dobiček pri tej družbi delil pod predpostavko, da bo tudi realiziran. Če dobiček na letni ravni ne bi bil realiziran ali ne bi bil realiziran v taki višini, bi bili družbeniki dolžni vrniti izplačani dobiček med letom (Veliki komentar k 494. členu ZGD-1). Ker ste se ob nakupu družbe verjetno dogovorili tudi o tem, ne bo prišlo do primera, da bi bil bivši družbenik dolžan vrniti že prejeto medletno udeležbo na dobičku, saj je bil dobiček v bilanci stanja ob obračunu pripojitve tudi ustvarjen. Zato lahko to udeležbo na dobičku evidentirate tako, da zaprete terjatev (na kreditni strani) do tega družbenika in zmanjšate dobiček poslovnega leta.

2. Ker so prihodki, evidentirani na kontu 770, vključeni med računovodske prihodke, bodo v davčnem obračunu DDPO izkazani v polju 1 (Prihodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih). Če so izpolnjeni pogoji iz 25. člena ZDDPO-2, boste polovico teh prihodkov izvzeli iz davčnega obračuna (polje 2.6 davčnega obračuna), na drugi strani pa boste povečali davčno osnovo za 5 odstotkov izvzetih dobičkov (prihodkov na kontu 770 iz tega naslova), in sicer v polje 2.14 davčnega obračuna.

Po 25. členu ZDDPO-2 se pri določanju davčne osnove za-

17 vezanca rezidenta, ki ustvari dobiček iz odsvojitve lastniških deležev v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, 50 odstotkov tega dobička izvzame iz davčne osnove zavezanca, če je bil zavezanec, ki ustvari dobiček, udeležen v kapitalu oziroma pri upravljanju druge osebe tako, da je imetnik poslovnega deleža, delnic ali glasovalnih pravic v višini najmanj 8 odstotkov in je čas trajanja te udeležbe v kapitalu oziroma upravljanju gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike organiziranja najmanj 6 mesecev in je v tem obdobju nepretrgoma za poln delovni čas zaposloval vsaj eno osebo. Ta določba se ne uporablja za dobičke iz naložb v lastniške deleže v gospodarske družbe, zadruge in druge oblike organiziranja, ki imajo sedež ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva v državah, v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička družb nižja od 12,5 odstotka in je država objavljena na seznamu v skladu z 8. členom ZDDPO-2, pri tem pa to niso države članice EU. 3. Če so izpolnjeni pogoji za izvzem dobička iz davčne osnove po 24. členu ZDDPO-2, izkažete prejete dividende oziroma udeležbe v dobičku v poljih 2.5. in 12.3. povečanje davčne osnove v višini 5 odstotkov izvzetih dividend, tako kot ste navedli že sami.

4. Davčni odtegljaj se v davčnem obračunu ne upošteva (polje 18), če prihodek izvzamete iz davčne osnove v polju 2.5., kar praviloma velja pri prejetih dividendah oziroma udeležbah na dobičku (po Pravilniku o izvajanju ZDDPO-2 je mogoče sicer tudi drugače v primeru, če prejetih dividend ne izvzamete iz davčne osnove).

Ob prejemu drugih dohodkov iz tujine (obresti, licenčnin) se ti vključujejo v davčno osnovo v znesku z davčnim odtegljajem vred, hkrati pa lahko upoštevate odbitek davčnega odtegljaja, plačanega v tujini, vendar ste dolžni davčni upravi predložiti dokazilo o plačilu davčnega odtegljaja (glej 64. člen ZDDPO-2 in 383. člen Zakona o davčnem postopku).

5. Kapitalske postavke družbe B boste v vašem primeru verjetno knjižili na konto vplačanega presežka kapitala na prevzemni družbi, ker smo upoštevali, da je prevzemna družba sama stoodstotni družbenik prevzete družbe in se zaradi pripojitve po 589. členu ZGD-1 osnovni kapital prevzemne družbe ne poveča. Kje se bodo izkazale kapitalske postavke prevzete družbe na prevzemni družbi, se praviloma določi v pogodbi o pripojitvi.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Ur. l.

RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011.

• Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Ur. l. RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009. Odl. US: U-I-268/06-35, 42/2009, 65/2009-UPB3, 83/2009. Odl. US: U-I-165/08-10, Up-1772/0814, Up-379/09-8 EVA: 2005-2111-0065.

• Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), Ur. l. RS, št. 117/2006.

Spremembe: Ur. l. RS, št. 24/2008-ZDDKIS, 125/2008, 20/2009-ZDoh-2D, 47/2009. Odl. US: U-I-54/06-32, (48/2009 popr.), 110/2009 (1/2010 popr.), 43/2010, 97/2010.

ROKOVNIK

18

POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

Da ne pozabim: PRAVNE OSEBE:

FIZIČNE OSEBE (s.p.):

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb (mesečno) Statistika finančnih računov za I. kvartal

Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti (mesečno)

15. maj

Intrastat poročilo

Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

18. maj

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

20. maj

Rekapitulacijsko poročilo 4/2013 in hkrati DDV-O 4/2013 Banka Slovenije - poročilo: BST, KRD, DVP, SN-T

Rekapitulacijsko poročilo 4/2013 in hkrati DDV-O 4/2013

24. maj

AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

31. maj

DURS - obračun in plačilo DDV 4/2013 Poročilo o dobavah (76.a člen) 4/2013 Banka Slovenije - SKV Predložitev obračuna in plačilo davka na finančne storitve

DURS - obračun in plačilo DDV 4/2013 Poročilo o dobavah (76.a člen) 4/2013 Banka Slovenije - SKV Predložitev obračuna in plačilo davka na finančne storitve

10. maj

EURIBOR

na dan 20.3.2013

na dan 22.4.2013

3-mesečni

0,21

0,208

6-mesečni

0,335

0,322

12-mesečni

0,551

0,525

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (23.4.2013)

Plačila v gotovini Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2*

420 EUR

Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga v RS po ZPPDFT**

Variabilni del priznane obrestne mere

15.000 EUR

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

APRIL 2013

EUR

USD

JPY

GBP

CHF

Do vključno 1 meseca

0,11700 %

0,20270 %

0,12429 %

0,49500 %

-0,00300 %

Do vključno 3 mesecev

0,21000 %

0,28210 %

0,16143 %

0,50688 %

0,02200 %

Do vključno 6 mesecev

0,33200 %

0,44390 %

0,25714 %

0,60063 %

0,08440 %

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

12 mesecev

0,54400 %

0,72800 %

0,45071 %

0,90813 %

0,25600 %

Obdobje od 1.1.2013 do 30.6.2013

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.durs.gov.si/si/aktualno/obrestne_mere_za_obresti_na_ posojila_med_povezanimi_osebami_na_podlagi_pravilnika_o_priznani_obrestni_meri/ (23.4.2013)

Vrsta izplačila za

8,75 %

Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. 1/2013, 4.1.2013)

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

APRIL 2013

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 73/2008 in 55/2010)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70% cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javni prevoz - do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

V skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 40% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 607,49 EUR**.

Za 20 let delovne dobe: v višini 60% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 911,23 EUR**.

Za 30 let delovne dobe: v višini 80% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 1.214,98 EUR**.

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece 3.037,44 EUR* oz. v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje.

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

791,50 EUR za leto 2011; Najvišji znesek brez prispevkov 1.048,29 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- V primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 1.518,72 EUR**.

- V primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 759,36 EUR**.

- Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.518,72 EUR**).

- Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece (1.518,72 EUR**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si/). *** Povračila stroškov v zvezi z delom se izplačujejo v višini, ki jih določa ta KP, vendar pod pogoji, da se ti zneski ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost.

IZOBRAŽEVANJA IR

MAJ 2013 SEMINARJI IR

KRATKI SEMINARJI IR

ŠOLE IR

15. 05.

13. 05.

08. 05.

Nepremičnine z davčnega vidika (dr. Mateja Drobež Tomšič)

Kaj moramo storiti po 1. aprilu 2013 ob prenehanju identifikacije za DDV? (Maja Dolinar Dubokovič)

Šola o DDV - osnove (Maja Dolinar Dubokovič)

14. 05.

Aktualni poslovni dogodki pri s.p.-jih evidentirani po novem kontnem načrtu 2013 (Vesna Bartolj Maver)

21. 05.

Aktualne teme iz dohodnine (Maja Bohorič)

22. 05.

Novosti, ki jih je prinesel ZDR-1 (mag. Nataša Belopavlovič)

23. 05.

Vse kar mora računovodja vedeti o obrestih (Maja Bohorič)

28. 05.

Ali so za analizo finančnega položaja podjetja dovolj samo računovodski izkazi (Silva Koritnik Rakela)

29. 05.

Ali so storitve obdavčene s slovenskim DDV? (Maja Dolinar Dubokovič)

30. 05.

Računovodstvo in davki pri samostojnih podjetnikih (Vesna Bartolj Maver)

09. 05.

Kaj naj bi računovodja vedel o insolventnosti, stečaju in prisilni poravnavi (Kristinka Vukovič)

13. 05.

22. 05.

Obdavčitev z normiranimi odhodki v 2013 – »pavšalna obdavčitev« (dr. Mateja Drobež Tomšič)

23. 05.

Davčni in računovodski vidiki poslovanja z blagajno in transakcijskim računom (Kristinka Vukovič)

28. 05.

Kako izpolnimo potni nalog?

(Maja Dolinar Dubokovič)

Šola obračuna plač poglobljeno (Beti Božnar) 15% popusta

IZOBRAŽEVANJE MESECA: 20. 05. Šola dvostavnega knjigovodstva - poglobljeno (dr. Tatjana Jovanović) Izkoristite posebej ugodno ceno: 15% popusta, ter možnost plačila v dveh obrokih!

20. 05.

Davčna šola - osnove (Maja Bohorič, Branka Svilar Mugoša)

27. 05. Šola - konsolidacija v praksi (Vesna Bartolj Maver)

www.iracunovodstvo.eu