e-Bilten Unikum apr.14

www.iracunovodstvo.eu

BILTEN

6,57 EUR / APRIL 2014 _ 4

RAČUN, IZDAN ZA NAMENE DDV

Temeljni namen računa v sistemu DDV je omogočitev odbitka pravilno in upravičeno zaračunanega vstopnega davka prejemniku dobave.

Obveznost obračuna DDV sicer nastane ne glede na to, ali je bil račun izdan ali ne, vendar prejemnik dobave brez računa ne more uveljavljati pravice do odbitka vstopnega davka. Če zavezanec na računu ne izkaže ali nepravilno navede predpisane podatke, stori davčni prekršek, kupca pa doletijo težave, povezane z uveljavljanjem pravice do odbitka. Poznavanje pravil, ki veljajo za izdajanje računov, je zato zelo potrebno in koristno tako za dobavitelja kot tudi za kupca.

Več o tokratni temi meseca na straneh 3, 4, 5, 6 in 7.

VSEBINA 3-7

Tema meseca RAČUN, IZDAN ZA NAMENE DDV

8-9

CARINA IZVOZ IN UVOZ BREZ CARINSKIH FORMALNOSTI

UVODNIK _ Kristinka Vukovič

ČAS ZA RAZMISLEK

RAČUNOVODSTVO

10 NOVOSTI PRI REZERVACIJAH ZA JUBILEJNE NAGRADE IN ODPRAVNINE

11-12

KADRI IN DELO O PRIPRAVNIŠTVU

13-17 Mnenja IR

UNIKUM, letnik 8 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 E: info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu

Zakon o davku na nepremičnine je padel, slišali smo lahko za nekaj predlogov, kako nadomestiti izpad tega prihodka, a predlogi še niso v taki obliki, da bi bilo na njihovi podlagi mogoče pripravljati navodila za operativno izvajanje v podjetjih. Tudi napovedanih strožjih omejitev na področju zaračunavanja opravljenih storitev in dobav blaga še ni v obliki predloga predpisa in tudi noben drug davčni ali računovodski predpis se ta čas ne spreminja tako, da bi zahteval naše priprave na potrebno izvajanje. Na videz torej miren mesec, čas pa lahko končno posvetimo pospravljanju, zaključevanju, pregledu procesov in podobno. Zato smo tudi v Unikumu za temeljni članek vzeli področje, o katerem že dolgo nismo pisali – izstavljanje računov z vseh vidikov.

A čeprav bi naj bil to za računovodstvo miren mesec in naj bi se pomlad razživela in razcvetela v vsej svoji lepoti, moram zapisati, ker mi leži na duši, nekaj manj lepega. Vemo, da se iz krize še nismo pobrali, a če bo tak duh vladal še naprej, kot ga je bilo začutiti, ko sem po dolgem času imela televizor priklopljen na eno politično okroglo mizo, nam ni rešitve in se nam bo lahko samo še kolcalo ob spominu na prvih dvajset let samostojnosti. V tiste pičle pol ure je bilo izrečenega toliko obtoževanja, kritiziranja, pa niti enega stavka v smislu, poglejmo, kaj lahko storimo, kako lahko pomagamo, kako se bomo izvlekli iz te godlje. Dokler bodo politiki tako prepirljivi, prezirljivi, nespoštljivi, neodgovorni, nestrpni, v preteklost zagledani, je pač naša skupna prihodnost odvisna od naključij, čudežev, ljudstva, ki se mora znajti sámo, in ›velikih‹, predvsem tujcev, ki bodo (so) veselo prišli do poceni, a dobre pogače. Kar me bolj žalosti, pa je to, da takega obnašanja ne vidimo samo pri politikih, temveč pri mnogih poklicnih in drugih skupinah ter krogih v tej državi. A to je ugotavljal že pred davnimi leti dr. Trstenjak v svojih Mislih o slovenskem človeku. Kako bomo pozdravili kronično bolezen?

Radi in lepo se imejte, do prihodnjič vas prav lepo pozdravljam, Vaša Kristinka Vukovič

Odgovorna urednica: Nina Selan Slapar, nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.istockphoto.com, v kolikor ni drugače označeno.

Oblikovanje in priprava za tisk: Barbara Šušteršič Tisk: Birografika Bori d.o.o.

Posamezna številka stane: 6,57 EUR. Letna naročnina na tiskano verzijo znaša: 52 EUR + 9,5% DDV Letna naročnina na spletno verzijo znaša: 20 EUR + 22% DDV Naročnina velja do pisnega preklica. V povprečju natisnemo 600 izvodov.

Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji.

Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan.

ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

www.iracunovodstvo.eu

TEMA MESECA _ mag. Tamara Prezelj

Kaj je račun?

Račun predstavlja obračun opravljene dobave blaga ali storitev in zahtevek za plačilo, ki ga dobavitelj izda kupcu.

ZDDV-11 med račune šteje »vse dokumente na papirju ali v elektronski obliki, ki izpolnjujejo pogoje iz 80.a do 84.a člena«. Direktiva o DDV2 v podobni definiciji dokumentom dodaja še ›sporočila‹3.

Pravila za izdajanje računov oziroma fakturiranje, ki določajo obveznost izdajanja računov, njihovo vsebino (sestavine, ki jih je treba navesti na računu), lastnosti in vrste računov, izdajatelje, obliko računov (na primer pogoje za izdajanje računov v elektronski obliki) ipd. najdemo v Direktivi o DDV v določbah 217. do 240. in v 272. ter 273. členu, v ZDDV-1 pa v členih 80.a do 84.a ter v Pravilniku v členih od 136. do 146.

Račun je lahko sestavljen iz enega ali več dokumentov (in sporočil), pri čemer je pomembno, da vsi skupaj zagotavljajo vse predpisane podatke, ki se zahtevajo za posamezno vrsto računa in izpolnjujejo vse za račun predpisane pogoje.

Kadar račun ne vsebuje vseh zahtevanih sestavin, se mora sklicevati na druge dokumente, ki vsebujejo manjkajoče elemente.

Za račun ni bistveno, kako ga poimenujemo: lahko je obračun, dobropis, bremepis ali kaj drugega.

Pri presoji, ali gre za račun, ima prednost vsebina pred obliko ali poimenovanjem.

Proformaračunov oziroma predračunov (kjer gre za ponudbo po-

3

RAČUN, IZDAN ZA NAMENE DDV tencialnemu kupcu; dobava se običajno ne opravi, če oziroma dokler ni opravljeno plačilo), izjav, dobavnic, naročilnic, pošte, elektronskih sporočil in ostale korespondence ne moremo šteti za račune, izdane za namene DDV. Prav tako računi niso knjigovodske listine, ki se izdajajo v razmerjih med nesamostojnimi deli podjetja, saj ne gre za promet med neodvisnimi subjekti.

Račun se lahko izda v papirnati ali elektronski obliki.

Elektronski račun Elektronski račun je račun, ki vsebuje predpisane podatke ter je bil izdan in prejet v katerikoli elektronski obliki. Prejemnik računa se mora z uporabo elektronskega računa strinjati.

Lastnosti računov Zavezanec mora pri vseh računih, naj bodo izdani v papirnati ali elektronski obliki, v času od trenutka izdaje do konca obdobja hrambe računa zagotavljati pristnost izvora, celovitost vsebine in njegovo čitljivost. ›Pristnost izvora‹ računa pomeni, da je zagotovljena identiteta dobavitelja ali izdajatelja, ›celovitost vsebine‹ pa, da se zahtevana vsebina računa po njegovi izdaji ni spremenila.

Način zagotavljanja predpisane lastnosti je prepuščen zavezancu: uporabi lahko postopke za nadzor poslovanja, ki ustvarjajo zanesljivo revizijsko sled med računom in dobavo, ali pa elektronska sredstva, kot so napredni elektronski podpis ali elektronska izmenjava podatkov (EDI).

Če zavezanec ne zagotovi pristnosti izvora, celovitosti vsebine oziroma čitljivosti računa v celotnem obdobju hrambe računa, stori hujši davčni prekršek.

Pomen računa za DDV Temeljni namen računa (oziroma drugega ustreznega dokumenta o opravljeni transakciji) v sistemu DDV je omogočitev odbitka pravilno in upravičeno zaračunanega vstopnega davka prejemniku dobave.

Kadar prejemnik nima pravice do odbitka vstopnega davka, izdani računi služijo davčnemu organu za izvajanje kontrole nad obračunavanjem DDV davčnih zavezancev.

Kdo izda račun?

Račun lahko izda: - davčni zavezanec, ki je opravil transakcijo, - kupec blaga ali naročnik storitev, - tretja oseba v imenu in za račun dobavitelja.

Obveznost izdaje računa se primarno nanaša na dobavitelja, ki opravi promet blaga in storitev.

Kupec blaga ali naročnik storitev lahko izda račun za njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev (samofakturiranje) le, če se obe stranki o tem dogovorita in če se posebej dogovorita o načinu sprejema vsakega računa s strani davčnega zavezanca, ki dobavlja blago ali opravlja storitve.

Dobavitelj in kupec blaga ali naročnik storitev, ki izda račun v imenu in za račun davčnega zavezanca dobavitelja, morata določiti pogoje in podrobnosti dogovora in postopek sprejema vsakega računa ter na zahtevo davčnega organa dokazati obstoj poprejšnjega dogovora. Dogovor z vsemi podrobnostmi je lahko vključen tudi v pogodbo za opravljeno dobavo.

Zakon ne določa izrecno, ali je treba dogovor skleniti še pred opravljeno transakcijo ali zadostuje, če se stranki dogovorita o samofakturi-

1 Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415.

2 Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006, o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L, št. 347 z dne 11. 12. 2006, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2013/43/EU z dne 22. julija 2013 (UL L, št. 201 z dne 26. 7. 2013, str. 4).

3 218. in 219. člen Direktive o DDV.

4 ranju pred izdajo računa. Po našem mnenju zadostuje, če se dogovor sklene pred izdajo računa.

Dogovor o tem, da bo račune v imenu dobavitelja izdajal kupec, je možen tudi takrat, kadar je obveznost obračuna DDV prenesena na prejemnika dobave oziroma storitve, na primer pri storitvah, ki se opravljajo zavezancem v EU ali pri transakcijah po 76.a členu ZDDV-1.

V tem primeru na računu DDV ne sme biti izkazan, enako kot če bi ga izdal dobavitelj.

Pri odkupu vračljive embalaže lahko račun izda kupec v imenu in za račun uporabnika, identificiranega za namene DDV, brez sklenjenega dogovora.

Stranki se dogovorita, da bo račune izdajal kupec, običajno takrat, kadar ima vse potrebne podatke, ki morajo biti navedeni na računu (dobavitelj pa jih nima).

Taki primeri so prodaja blaga iz skladišča ›na odpoklic‹, komisijska prodaja, zaračunavanje licenčnine, avtorskega honorarja ipd. Podatke glede dobave kupec črpa iz listin, kot je dobavnica, iz katere so razvidni dobavljeno blago (vrsta, količina), datum dobave ipd.

Sporazum omogoča kupcu, da nemudoma uveljavi pravico do odbitka vstopnega DDV, ker datum izdaje računa lahko ustrezno prilagaja oziroma mu ni treba čakati na uveljavljanje odbitka do naslednjega davčnega obdobja, kar bi bilo potrebno, če mu dobavitelj ne bi poslal računa.

Sporazum se lahko sklene tudi med zavezancema iz različnih držav.

Sporazum med dobaviteljem in kupcem o izdajanju računov ne vpliva na obveznost dobavitelja, da obračuna in plača DDV. Z izdajo račun v imenu dobavitelja kupec samo izkaže DDV, nima pa s tem obveznosti obračunanja DDV. Pravila, ki določajo nastanek obveznosti obračuna DDV, veljajo enako, kot če račune izstavlja dobavitelj. Zato bo dobavitelj moral DDV obračunati v primeru, če računa ne bo prejel.

Kupec blaga ali naročnik storitev mora na računu navesti, da ga izdaja v imenu in za račun davčnega zavezanca, ki mu je dobavil blago ali opravil storitev – uporabi se klavzula ›samofakturiranje‹.

UNIKUM April 2014 _ Tema meseca _ Račun, izdan za namene DDV

Iz narave dokumenta izhaja, da je treba na njem navesti, da kupec izdaja račun za dobavo, ki je ni opravil, in da je na njem obračunani DDV obveznost dobavitelja. To je pomembno zato, ker ZDDV-1 določa, da mora DDV plačati »vsaka oseba, ki ga izkaže na računu«. Če torej ni izrecno navedeno, da gre za dobavo, ki jo je opravil dobavitelj in da je račun izdan v njegovem imenu, DDV dolguje kupec, ki je izdal račun.

Na računu je treba jasno izkazati, da je obračunani DDV obveznost dobavitelja do države. Če kupec izda račun in na njem prikaže previsok znesek DDV ali DDV neupravičeno izkaže (ker gre na primer za oproščen promet), tako izkazani DDV dobavitelj dolguje, če napake ne odkrije in računa ne zavrne.

Da bi dobavitelj mogel račun odobriti oziroma. izraziti (ne)strinjanje z njegovo vsebino, mu mora biti vročen. Zakon določa, da se morata stranki posebej dogovoriti o načinu sprejema vsakega računa s strani dobavitelja. Če zavezancu račun ni vročen, ni mogoče govoriti o tem, da ga je v kakršnemkoli smislu sprejel. Šele če mu je vročen, ga lahko sprejme ali zavrne. Pogodbeno določilo, v skladu s katerim se dobavitelj zaveže, da bo tako izdani račun sprejel kot svoj lasten račun, ne pomeni ne postopka sprejema ne soglasja z vsebino računa. Če dobavitelj račun zavrne, ker se z njim ne strinja, račun izgubi svojo veljavo, njegov izdajatelj pa (z dnem prejema preklica) pravico do uveljavljanja odbitka vstopnega DDV na njegovi podlagi.

Kadar račun izda pooblaščena oseba znotraj podjetja dobavitelja ali kupca, to ne pomeni, da izdaja račun tretja oseba v imenu in za račun izdajatelja. Razumljivo je namreč, da ne more vseh računov pripraviti in/ali podpisati direktor podjetja sam in se zato določene pristojnosti delegirajo na zaposlene glede na njihove naloge oziroma delovna mesta znotraj organizacijske strukture.

Taka dejanja torej štejejo za dejanja zavezanca samega, in ne tretje osebe v njegovem imenu. Če kupec izda račun, ne da bi se stranki o tem dogovorili, na podlagi tako izdanega računa odbitek vstopnega DDV ni dovoljen.

Obveznost izdajanja računov Vsak davčni zavezanec mora zagotoviti, da se račun izda za: - dobave blaga in storitev drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, - dobave blaga na daljavo, - oproščene dobave blaga znotraj EU, - vsako predplačilo, prejeto od drugega davčnega zavezanca ali pravne osebe, ki ni davčni zavezanec, za naštete dobave blaga, razen oproščenih dobav v EU, - pa tudi vsako predplačilo, ki ga prejme od drugega davčnega zavezanca ali pravne osebe, ki ni davčni zavezanec, za storitve, preden so te dokončane.

Če je davčni zavezanec do roka za predložitev obračuna DDV za davčno obdobje, v katerem je prejel predplačilo, izdal račun za opravljeno dobavo blaga ali storitev, mu računa za predplačilo ni treba izdati.

Račun je treba izdati tudi za druge dobave blaga in storitev, opravljene na ozemlju Slovenije, razen za tiste, ki so iz obveznosti izrecno izvzete.

Obveznost izdaje računa velja tudi, kadar DDV obračuna prejemnik dobave.

Račun je izdan, ko se pošlje prejemniku, in tudi če prejemnik sprejem računa zavrne.

V katerih primerih računa ni treba izdati?

Obveznost izdajanja računov se ne nanaša na: - male kmete, kadar opravljajo dobavo kmetijskih in gozdarskih pridelkov in storitev neposredno končnemu porabniku (npr. neposredna prodaja na domu, prodaja od vrat do vrat, neposredna prodaja na premičnih stojnicah, na tržnicah) ali za lastno rabo v okviru kmečkega gospodinjstva davčnega zavezanca; - prodajo vozovnic, kart in žetonov v potniškem prometu (vlak, avtobus, žičnice); znamk, kolkov, vrednotnic in obrazcev v poštnem prometu; vplačil za udeležbo v igrah na srečo, če se te izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja igre na srečo; periodičnega tiska; na prodajo iz avtomatov; na prodajo kartic s kodo za polnjenje predplačniških sistemov mobilnih operaterjev iz bankomatov, omrežja GSM in interneta; prodajo žetonov iz menjalnih avtomatov in promet storitev na teletočkah; podatke o prodaji mora v teh primerih davčni zavezanec zagotoviti s popisom začetnih in končnih zalog, ki ga opravi najmanj enkrat mesečno; - oproščene zavarovalne iz 1. in finančne storitve iz 4. točke 44. člena ZDDV-1, če so opravljene davčnemu zavezancu in so v drugi državi članici EU oproščene plačila DDV; - oproščene finančne storitve iz 4. točke 44. člena ZDDV-1, za katere se dokumenti izdajajo množično, če so opravljene na ozemlju Republike Slo-

5

www.iracunovodstvo.eu

venije ali se opravijo zunaj Unije, če davčni zavezanec prejemniku oziroma naročniku storitev za opravljene oproščene finančne storitve izda drug dokument (obračun, instrument plačilnega prometa, izpisek, obvestilo), iz katerega je razvidna višina zaračunane storitve in navedba, da DDV ni obračunan v skladu z ustrezno točko 44. člena ZDDV-1; podatke o oproščenem prometu mora davčni zavezanec zagotoviti v ustreznih analitičnih evidencah po posameznih vrstah oproščenih finančnih prihodkov (ali terjatev) od prodaje blaga oziroma storitev.

pa identificirana za namene DDV, katerima se opravijo storitve, ki so obdavčene v državi prejemnika (1. odstavek 25. člena), če te storitve opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji; - oseba, kateri se kot končnemu prejemniku blaga v pravem tristranskem poslu, za katerega velja poenostavitev, opravi dobava blaga; - vsaka oseba, ki opravi obdavčljivo pridobitev blaga znotraj Unije; - prejemnik blaga oziroma storitev, če davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža, ne plača DDV; - davčni zastopnik namesto davčnega zavezanca iz tujine.

Pravila za izdajanje računov Pravila za izdajanje računov določajo, po pravu katere države je treba izdati oziroma se ta presoja.

Na splošno velja, da se račun izda po pravilih države, kjer je opravljena transakcija, to pa je država, kjer je v skladu s pravili za določanje kraja obdavčitve treba plačati davek.

Izjemi od tega pravila sta dve: - če transakcijo, ki je obdavčena v Sloveniji, za osebo, ki je dolžna obračunati DDV kot prejemnik v skladu s 76. členom ZDDV-1, opravi »tuji dobavitelj iz tujine«, se uporabijo pravila države, kjer ima dobavitelj sedež, poslovno enoto, stalno ali občasno prebivališče, • razen v primeru samofakturiranja, torej kadar sta se stranki dogovorili, da bo račun izdal kupec; - če ima dobavitelj sedež, stalno poslovno enoto, stalno ali običajno prebivališče, iz katerega opravi dobavo ali storitev, v Sloveniji, se uporabijo pravila slovenskega zakona, če je kraj obdavčitve transakcije zunaj EU. Okoliščina, da transakcijo opravi »tuji dobavitelj iz tujine«, pomeni, da: - dobavitelj v Sloveniji nima ne sedeža ne stalne poslovne enote ali - ima v Sloveniji stalno poslovno enoto, vendar ta pri transakciji ni sodelovala.

Po 76. členu ZDDV-1 ima dolžnost obračunanja DDV: - vsaka oseba, identificirana za DDV v Sloveniji, ki se ji prek omrežij dobavijo plin, električna energija ali energija za ogrevanje ali hlajenje, če to dobavo opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji; - vsak davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, je

Z navedenimi izjemami se izognemo obveznosti dobavitelja, da bi moral izdati račun po pravilih druge države.

Rok za izdajo računa ZDDV-1 določa rok za izdajo računa samo v dveh primerih, in sicer: - za oproščene dobave blaga, opravljene v EU davčnim zavezancem pod pogoji iz 46. člena; - za opravljene storitve, katerih kraj obdavčitve se določa po splošnem pravilu in pri katerih je DDV dolžan plačati prejemnik storitev iz EU, v skladu s 196. členom Direktive o DDV. V obeh primerih mora dobavitelj izdati račun najkasneje do 15. dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je opravljena transakcija. Čeprav rok za izdajo računa na splošno ni predpisan, je kršitev te obveznosti sankcionirana in šteje za hujši davčni prekršek.

Obveznost obračunanja DDV nastane ne glede na to, ali je bil račun izdan ali ne, vendar prejemnik dobave brez računa ne more uveljavljati pravice do odbitka vstopnega davka.

Z nastankom obveznosti obračunanja DDV nastane pravica do odbitka vstopnega DDV in začne teči obdobje, v katerem lahko kupec uveljavi odbitek. To se konča z iztekom (koledarskega) leta, ki sledi letu, v katerem je nastala pravica do odbitka, to je v trenutku, ko nastane obveznost obračunanja DDV.

Vsebina računa Obvezni podatki, ki jih je treba

navesti na računu, ki se izda davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, so: 1. datum izdaje računa; 2. zaporedna številka, ki omogoča identifikacijo računa; 3. identifikacijska številka za DDV, pod katero je davčni zavezanec dobavil blago ali storitev; 4. identifikacijska številka za DDV kupca oziroma naročnika, pod katero je kupec ali naročnik prejel dobavo blaga ali storitev, za katero je dolžan plačati DDV, ali je prejel dobavo blaga v skladu s 46. členom tega zakona; • identifikacijska številka kupca je na računu torej obvezna le, kadar je obveznost obračuna DDV prenesena na kupca. Navedba njegove identifikacijske številke dokazuje njegov status in tako upravičenost dobavitelja, da DDV ni obračunal; 5. ime in naslov davčnega zavezanca in njegovega kupca ali naročnika; 6. količina in vrsta dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsta opravljenih storitev; • opis blaga oziroma storitev je pomemben za določanje davčne stopnje, kraja obdavčitve, datuma nastanka obdavčljivega dogodka ipd., kakor tudi za to, da se lahko preveri, ali dobavljeno ustreza naročenemu oziroma dogovorjenemu; • če se račun izda za opravljene storitve, pri katerih ni mogoče izraziti količine v merskih enotah, davčni zavezanec na računu opiše storitev tako, da je razvidno, za kakšno storitev gre oziroma kakšen obseg storitve je bil opravljen ali na katero obdobje se zaračunane storitve nanašajo; • račun za prejeto predplačilo mora vsebovati podatke o količini in vrsti blaga oziroma opis in obseg storitev, za katere je bilo dano predplačilo; 7. datum, ko je bila opravljena dobava blaga, ali datum, ko je bila storitev opravljena oziroma končana, ali datum, ko je bilo opravljeno predplačilo, če se ta datum lahko določi in je različen od datuma izdaje računa; • pri storitvah je to datum ali obdobje, v katerem je bila storitev zaključena; če so se (delne) storitve opravljale v daljšem obdobju, pa se navede to obdobje; 8. davčna osnova, od katere se obračuna DDV po posamezni stopnji oziroma na katero se nanaša oprostitev, cena na enoto brez DDV ter kakršnakoli znižanja cen in popusti, ki niso vključeni v ceno na enoto; • če se račun nanaša na več vrst blaga oziroma storitev, se lahko vrednosti brez DDV, ki se nanašajo na blago oziroma storitve, ki so obdavčene z enako stopnjo DDV, seštejejo, od seštevka pa se obračuna DDV po predpisani davčni stopnji; • na računu se navedejo znižanja cen in popusti, ki so dogovorjeni vnaprej in se ne odražajo v ceni, ki se zaračunava (primer: 2-odstotni popust ob plačilu do dne …); 9. stopnja DDV; 10. znesek DDV, razen v primerih, kjer se upo-

6 rablja posebna ureditev, za katero zakon ta podatek izključuje; • znesek na računu je lahko izkazan v katerikoli valuti, vendar mora biti znesek DDV (ki ga je treba plačati ali popraviti) vedno izkazan v evrih in centih; • ob dobavi blaga oziroma storitev mora davčni zavezanec na računu, na katerem obračunava dobavo blaga oziroma storitve, od obračunanega DDV po tem računu odšteti DDV, obračunan od predplačil; na tem računu navede tudi številko izdanega računa za prejeto predplačilo; 14. ob oproščeni dobavi novega prevoznega sredstva v EU značilnosti, ki dokazujejo, da gre za novo prevozno sredstvo: • znamka novega prevoznega sredstva; • tip in model novega prevoznega sredstva; • številka šasije kopenskega motornega vozila ali številka trupa plovila ali številka ogrodja zrakoplova; • prostornina in moč motorja pri kopenskih motornih vozilih ali dolžina plovila ali vzletna teža zrakoplova; • število prevoženih kilometrov pri kopenskem motornem vozilu ali število preplutih ur pri plovilu ali število preletenih ur pri zrakoplovu na dan izdaje računa (in/ali podatek o datumu prve uporabe).4 17. če je oseba, ki je dolžna plačati DDV, davčni zastopnik, identifikacijsko številko za DDV davčnega zastopnika, skupaj z njegovim imenom in naslovom.

V točkah 11.–13. in 15.–16. zakon določa navedbe, ki jih je dolžan na račun vključiti izdajatelj v posebnih primerih. ›Klavzule‹ so prikazane v tabeli 1 na koncu prispevka.

Kadar je obveznost obračunanja DDV prenesena na prejemnika, ki je davčni zavezanec v drugi državi članici EU, dobavitelj ne navaja podatkov iz 8., 9. in 10. točke; namesto njih navede samo davčno osnovo.

UNIKUM April 2014 _ Tema meseca _ Račun, izdan za namene DDV

stanovanjskih in poslovnih prostorov, je treba na računu posebej navesti nepremičnino, na katero se nanaša račun; • davčni zavezanec, ki davčnemu zavezancu z enim samim računom zaračunava dobave, pri katerih DDV v skladu s 76.a členom ZDDV-1 obračuna kupec, in dobave, od katerih mora sam obračunati in plačati DDV, mora na računu te dobave izkazati ločeno in poleg obveznih podatkov navesti tudi podatke o davčni osnovi po posamezni davčni stopnji in znesek DDV, dolgovan na podlagi obrnjene davčne obveznosti, ki ni vključen v skupni znesek obračunanega DDV; enake podatke mora vsebovati račun za predplačilo. Če zavezanec na računu ne izkaže ali nepravilno navede predpisane podatke, stori davčni prekršek.

Mali davčni zavezanec Mali davčni zavezanec mora na računu navesti najmanj naslednje podatke (1. odstavek 142. člena Pravilnika): 1. datum izdaje, 2. zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa, 3. svojo firmo oziroma ime in sedež oziroma stalno prebivališče, 4. prodajno ceno blaga oziroma storitve (brez DDV), 5. skupno vrednost prodanega blaga oziroma opravljene storitve (brez DDV). Če izda račun drugemu davčnemu zavezancu, mora na računu navesti tudi podatek o količini in vrsti dobavljenega blaga oziroma obsegu in vrsti opravljenih storitev.

Mali davčni zavezanec, ki opravlja storitve, od katerih je DDV dolžan plačati prejemnik v drugi državi članici EU, in je na tej podlagi pridobil davčno številko, mora na računu navesti vse podatke, predpisane za običajen račun (podatke iz točk 1.–11. in 13.).

Poenostavljen in skupni račun Posebnosti: • če se zaračunavajo gradbene storitve ali se račun izda za oddajanje v najem oziroma za stroške obratovanja, vzdrževanja in upravljanja

Z vsebinskega vidika zakon poleg ›običajnega računa‹, ki mora vsebovati vse predpisane podatke iz 82. člena, omenja še poenostavljen račun in skupni račun.

Poenostavljen račun se lahko izda: - davčnemu zavezancu ali pravni osebi za dobavo blaga ali storitev, opravljeno na ozemlju Slovenije in za prejeto predplačilo v zvezi s temi dobavami, če znesek računa brez DDV ne presega 100 evrov; - za druge dobave blaga in storitev, opravljene na ozemlju Slovenije, za katere se ne zahteva izdaja običajnega računa z vsemi podatki in ni predpisana izjema od obveznosti izdaje računa; - kadar gre za dokument, s katerim se spreminja prvotni račun.

Poenostavljeni računi morajo vsebovati najmanj naslednje podatke: 1. datum izdaje računa, 2. zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa, 3. ime in naslov davčnega zavezanca ter identifikacijsko številko za DDV, pod katero je davčni zavezanec dobavil blago ali storitev, 4. količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev, • davčni zavezanec lahko te podatke zagotovi tako, da navede opis skupine blaga oziroma storitev na način, ki omogoča kupcu blaga oziroma storitev, da preveri pravilnost zaračunanega zneska glede na količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma vrsto opravljenih storitev; 5. znesek DDV, ki se plača, ali informacije, ki so potrebne za njegov izračun, 6. jasno in nedvoumno navedbo o prvotnem računu in konkretnih podrobnostih, ki so spremenjene, če dokument spreminja prvotni račun.

Posebnosti: • če se izda poenostavljen račun drugemu davčnemu zavezancu, ki tak račun potrebuje za uveljavljanje odbitka DDV, mora dobavitelj oziroma izdajatelj na računu navesti še ime in naslov kupca ali naročnika; • davčni zavezanec, ki opravi dobavo blaga in storitev v skladu s 76.a členom tega zakona, mora na poenostavljenem računu navesti, da gre za obrnjeno davčno obveznost; • če davčni zavezanec opravlja dobavo blaga ali storitev po različnih davčnih stopnjah, mora znesek DDV na poenostavljenem računu izkazati ločeno po davčnih stopnjah; • če davčni zavezanec opravi dobavo blaga oziroma storitev, za katero je predpisana oprostitev plačila DDV, mora na računu navesti veljavno določbo Direktive Sveta 2006/112/ES ali ustrezen člen tega zakona oziroma drugo sklicevanje, ki kaže na to, da je dobava blaga ali storitev oproščena DDV. Davčni zavezanec ne sme izdati poenostavljenega računa za dobave blaga ali storitev, ki jih opravi v drugo državo članico, v kateri je

4 Podatek o prvi uporabi ni naveden med obveznimi sestavinami v 142. členu Pravilnika, vendar je eden od elementov, ki lahko vpliva na opredelitev prevoznega sredstva kot novega v skladu s 3. odstavkom 3. člena ZDDV-1.

7

www.iracunovodstvo.eu

treba plačati DDV, če njegova poslovna enota v tej državi članici (če jo ima) ne sodeluje pri dobavi in je oseba, ki je dolžna plačati DDV, oseba, kateri je bilo blago dobavljeno oziroma storitev opravljena.

Skupni račun se lahko izda, če davčni zavezanec na ozemlju Slovenije opravi več posameznih dobav blaga ali storitev, za katere obveznost obračunanja DDV nastane v istem davčnem obdobju.

Komu se izda račun?

Vprašanje, komu je treba izdati račun, se postavi, če sta naročnik in prejemnik dobave različni osebi ali če plačilo poleg prejemnika dobave opravi še kakšna tretja oseba.

ZDDV-1 v poglavju o izdajanju računov pri dobavah blaga govori o ›prejemniku‹, pri storitvah pa o ›naročniku‹ kot osebi, ki ji je treba izdati račun. Po našem mnenju se račun ne izda naročniku, če ta ni hkrati prejemnik naročene dobave. Tak primer je, kadar dobavo naroča posrednik v imenu in za račun druge osebe. V tem primeru je posrednik naročnik, vendar se mu dobava ne opravi, zato mora račun glasiti na prejemnika, četudi bo v skladu z dogovorom plačilo blaga ali storitve morda opravil naročnik. Če posrednik deluje v svojem imenu in za tuj račun, se šteje, da sam prejme naročeno storitev, in je pravilno, da je račun naslovljen nanj.

naknadni dokument ali sporočilo se obravnava enako kot račun.

Priporočamo, da se naknadni dokumenti, ki posegajo v prvotni račun, na ta račun tudi sklicujejo z navedbo njegove številke. Tako se poveča jasnost in zmanjša možnost napak.

Za naknadne dokumente praviloma veljajo enaki pogoji, kot so predpisani za prvotni račun, kar pomeni, da morajo biti poslani v isti obliki kot račun (pisno, elektronsko, priporočeno, navadna pošta) in morajo imeti iste sestavine, ki so sicer predpisane za račun.

Popravljen račun, ki ga izda davčni zavezanec, kadar se na podlagi odločitve davčnega organa

Popravki in spremembe računov Kadar se račun po njegovi izdaji spreminja, bodisi zato, ker ni popoln, bodisi zato, ker ni pravilen, se morajo dokumenti ali sporočila, na katerih so navedene spremembe in dopolnitve, po ZDDV-1 nedvoumno, v skladu z Direktivo o DDV pa tudi izrecno nanašati na prvotni račun. Iz zakona je razumeti, da zadostuje, če navezava na prvotni dokument izhaja iz okoliščin, čeprav na njem ni napisana nobena klavzula oziroma izjava o tem. Tak

5

Če račun ni pravilen ali popoln, ga lahko popravi oziroma dopolni samo oseba, ki ga je izdala.

Tabela 1: Primeri klavzul v skladu z 82. členom ZDDV-1: 82. člen ZDDV-1

Klavzula po ZDDV-1

11. račun izda kupec v dogovoru z dobaviteljem v imenu in za račun dobavitelja

›Samofakturiranje‹

12. oprostitve

navede se veljavna določba Direktive Sveta 2006/112/ES ali ustrezen člen zakona ali drugo sklicevanje, ki kaže na to, da je dobava blaga ali storitev oproščena DDV

- oprostitev za dobavo blaga v EU: »Oproščeno plačila DDV na podlagi 1. točke 46. člena ZDDV-1 (ali 1. od-stavka 138. člena Direktive o DDV).« - oprostitev za izvoz blaga v tretjo državo, ki ga opravi dobavitelj: »Oproščeno plačila DDV na podlagi a) točke 1. odstavka 52. člena ZDDV-1 (ali a) točke 1. odstavka 146. člena Direktive o DDV).« - oprostitve v zvezi z mednarodnim prevozom: »Oproščeno plačila DDV na podlagi 53. člena ZDDV-1 (ali 148. člena Direktive o DDV)«

13. plačnik DDV je kupec blaga ali naročnik storitve

›Obrnjena davčna obveznost‹

- obrnjena davčna obveznost na podlagi splošnega pravila o kraju opravljanja storitev: »Plačnik DDV je na podlagi 196. člena Direktive o DDV prejemnik storitve.«5

15. v primeru uporabe posebne ureditve za potovalne agencije

›Posebna ureditev – Potovalne agencije‹

- »DDV je obračunan na podlagi 97. člena ZDDV-1 (ali 306. člena Direktive o DDV), vendar ni izkazan.«

16. v primeru uporabe ene od posebnih ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine

›Posebna ureditev – rabljeno blago‹ ali ›Posebna ureditev – umetniški predmeti‹ ali ›Posebna ureditev – zbirke in starine‹

- uporaba posebne ureditve za obdavčljive preprodajalce rabljenega blaga, umetniških predmetov, zbirk in starin: »DDV je obračunan na podlagi 102. člena ZDDV-1 (ali 313. člena Direktive o DDV), vendar ni izkazan.« - uporaba posebne ureditve za prodajo na javni dražbi (rabljenega blaga, umetniških predmetov, zbirk ali starin): »DDV obračunan na podlagi 111. člena ZDDV-1 (ali 333. člena Direktive o DDV), vendar ni izkazan.«

Po našem mnenju je račun treba izdati osebi, ki prejme dobavo za namene opravljanja svoje dejavnosti, in ne naročniku, če to ni ista oseba ali če ne deluje v svojem imenu za račun drugega. Če plačilo deloma ali v celoti opravi tretja oseba, je pri presoji vprašanja, na koga naj bo naslovljen račun, treba izhajati iz položaja, s katerega deluje tretja oseba pri plačilu. Če plača dobavitelju v imenu in za račun prejemnika dobave, pomeni, da opravi plačilo na podlagi pravnega razmerja s prejemnikom plačila (npr. cesija, asignacija). Plačnik torej ni prejemnik dobave, zato se račun v celotnem znesku izda prejemniku dobave, ki ima tudi pravico do odbitka vstopnega davka.

spremeni (poveča) znesek DDV, ki ga je davčni zavezanec obračunal pri dobavi blaga in storitev, mora vsebovati vse podatke, ki so določeni za poenostavljen račun, poleg njih pa še: - ime in naslov kupca ali naročnika, - navedbo številke in datuma odločbe davčnega organa, - znesek razlike DDV na podlagi odločbe davčnega organa. Če se omenjena odločba davčnega organa nanaša na več računov, se lahko izda en skupni račun za vse popravke DDV, pri čemer morajo biti razvidne razlike zneskov DDV po posameznih računih.

Primeri

Opomba: V stolpcu ›Klavzula po ZDDV-1‹ je navedeno, kaj določa zakon, v stolpcu ›Primeri‹ pa so primeri klavzul, ki vsebujejo sklic na veljavno določbo ZDDV-1 in/ali Direktive o DDV, čeprav je tako sklicevanje v zakonu omenjeno samo pri oprostitvah.

Menimo, da sklicevanje na določbo ZDDV-1 v tem primeru, ko je obveznost obračuna DDV v tujini, ni smiselno.

CARINA

8

IZVOZ IN UVOZ BREZ CARINSKIH FORMALNOSTI Izvoz blaga brez carinskih formalnosti za pravne osebe Carinsko posredovanje nastopi ob izvozu ali uvozu blaga v tretje države oziroma države nečlanice Evropske unije. Kadar blago izvaža pravni subjekt oziroma podjetje in se želi izogniti carinskim postopkom, vrednost carinskega blaga ne sme presegati 1000 evrov. Kadar vrednost izvoznega blaga ne presega te vrednosti, lahko izvoznik blago izvozi na osnovi računa, ki velja kot carinska deklaracija (›ustno deklariranje‹).

Priporočljivo je, da izvoznik izda najmanj 4 izvode računov in komplet 6 obrazcev CMR, ki jih izroči prevozniku, ki bo blago dostavil kupcu.

Prevoznik na mejnem prehodu izstopa iz EU cariniku izroči dva izvoda računa in en izvod obrazca CMR. Carinik en izvod računa obdrži, drugega potrdi in skupaj s potrjenim obrazcem CMR vrne prevozniku. Druge račune prevoznik odda na prevzemnem mestu izvoznega blaga in da prejemniku blaga potrditi obrazec CMR, s čimer lahko prevoznik in izvoznik blaga dokazujeta, da se blago nahaja na namembnem mestu.

Originalni carinsko overjeni izvozni račun velja kot pravna osnova za oprostitev davka.

Obrazec CMR Obrazec CMR je mednarodna tranzitna listina, iz katere so razvidni: številka računa, po katerem se izvaža blago, mesto nakladanja carinskega blaga, količina in vrsta pakiranja blaga, bruto teža, ime in sedež prevoznika, ki mora biti potrjen z žigom in podpisom prevoznika, registrska številka transportnega sredstva, mesto razkladanja carinskega blaga in klavzula Incoterms, ki določa dogovor med izvoznikom in uvoznikom. To je dogovor o nosilcu špedicijskih in transportnih stroškov ter dogovor glede zava-

rovanja in prevzema carinskega blaga. Ob prevzemu blaga mora prevzemnik potrditi obrazec CMR, saj s tem potrjuje, da je blago prejel.

Potrjeni obrazec CMR je verodostojen dokaz, da je bilo blago pripeljano na namembni kraj.

Prevoznik mora izvoznemu podjetju vrniti originalni račun, ki ga je potrdila carinska služba na mejnem prehodu s tretjo državo.

Vsako izvozno podjetje je po 1. odstavku 52. člena Zakona o davku na dodano vrednost oproščeno plačila DDV za izvozno pošiljko, ki jo v konkretnem primeru lahko dokazuje samo z originalnim carinsko overjenim računom.

Podjetje, ki se odloči za tak postopek, se mora zavedati tveganja, da od carine ne bo dobilo vrnjene potrjene fakture. Ključen faktor v tem postopku je zaupanja vreden prevoznik, ki pozna postopke v mednarodnem prometu in bo izvozniku zanesljivo priskrbel ta carinski dokument oziroma carinsko overjeni račun.

Takim težavam se podjetje izogne tako, da pri stalno ponavljajočih se poslih blago izvaža z notranjim, lastnim prevozom ali če – kot že omenjeno – posluje z ›zaupanja vrednim‹ poslovnim partnerjem kot tudi prevoznikom, ki bo bodisi po pošti ali osebno izvoznemu podjetju vrnil carinsko overjeni račun.

Težave na mejnih prehodih Do julija 2013 je tak postopek potekal na slovenskih mejnih prehodih – izvoz iz EU. Prevoznikom postopek ni delal nobenih težav, saj so v praksi postali stalnica, navodila carinskih uradov pa so bila jasna in so jih upoštevali tako prevozniki kakor tudi cariniki.

Davčni urad RS za pošiljko v vrednosti do 1000 evrov priznava carinsko potrjeno fakturo kot pravno

_ Marjeta Polšak

podlago za oprostitev plačila davka.

Od julija 2013, ko se je z vstopom Hrvaške v EU izstop iz EU pomaknil na zunanje meje Hrvaške, se pojavljajo težave, saj hrvaški cariniki kljub vrednosti blaga pod 1000 evrov prevoznikom otežujejo zadevo, ker nimajo narejene carinske deklaracije. Ker ni prišlo do sprememb ali preklica ›ustnega deklariranja‹, cariniki ne ravnajo v skladu z navodili, ki so zapisana v Navodilu o izvajanju postopka izvoza 6/2004, kjer je razbrati, da ta postopek še vedno velja.

Da bi se izognilo takim težavam, se marsikatero podjetje odloči za ustaljen izvozni carinski postopek, ki prek špedicije poteka v elektronskoinformacijskem carinskem sistemu. Z izstopom carinskega blaga iz evropskega območja je postopek tudi elektronsko zaključen. Izvozno podjetje prejme od špediterja obvestilo (v elektronski in pisni obliki) o zaključku izvoznega postopka. Ta postopek pa žal prinese izvoznemu podjetju tudi špedicijske stroške izvoznega carinjenja blaga.

Naj še enkrat poudarimo, da se carinskim formalnostim in stroškom lahko izognemo le pri pošiljki vrednosti blaga do 1000 evrov.

Uvoz blaga brez carinskih formalnosti Če pravni subjekt ali podjetje uvaža blago iz tretjih držav oziroma držav nečlanic Evropske unije, uvoz blaga brez carinskih formalnosti ni mogoč.

Glavna razlika med izvoznim in uvoznim postopkom blaga v vrednosti do 1000 evrov je ta, da je podjetje pri izvozu blaga oproščeno plačila DDV, medtem ko je pri uvozu blaga iz tretjih držav dolžno poravnati uvozne dajatve.

Vsaka uvozna pošiljka iz tretjih držav mora biti carinsko prijavljena.

9

www.iracunovodstvo.eu

V preteklosti so veljale določene poenostavitve tudi pri uvozu blaga iz tretjih držav. Za podjetja, ki so konstantno uvažala enako carinsko blago od istega dobavitelja, je veljal poenostavljen carinski postopek.

Blago se je namreč lahko prijavljalo na podlagi računov, na katerih je bila napisana klavzula s številko dovoljenja za poenostavljeni carinski postopek. Klavzulo so špediterji pridobili od carinskih uradov, nekatera podjetja pa so si tudi sama pridobila dovoljenje za poenostavljeno carinjenje. Po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo s 1. 7. 2013 pa je tudi na uvoznem področju prišlo do sprememb in odpravljen je bil tudi ta postopek.

Ostala sta ›navadni‹ carinski uvozni postopek in postopek hišnega carinjenja – postopek 42.

Postopek hišnega carinjenja je hitrejši in preprostejši za podjetja, saj kontrolo blaga cariniki opravljajo na uvoznih podjetjih. Cariniki se odločijo za pregled dokumentacije in lahko tudi uvoznega blaga, če presodijo, da je potreben. Špediter si je moral najprej pridobiti carinsko dovoljenje za hišno carinjenje in carinski urad mu je po vsej zbrani dokumentaciji in odobritvi postopka dodelil številko hišnega carinjenja, pod katero lahko – špediter ali podjetje, ki je prav tako pridobilo dovoljenje hišnega carinjenja – prijavlja uvožene pošiljke. Postopek hišnega carinjenja se ne more izvesti za katerokoli podjetje. Podjetje, ki ga prijavlja špediter po postopku 42, mora biti navedeno na seznamu dovoljenj za hišno carinjenje, ki ga potrdi carinski urad. Ko gre za ›navaden‹ uvozni carinski postopek, mora biti blago na območju carinskega urada, kjer se pošiljka prijavlja.

Uvoznik blaga je pri vsaki pošiljki dolžan poravnati carinske dajatve. Te se obračunavajo po predpisani stopnji, ki se določa po nomenklaturi baze TARIC od carinske vrednosti uvoženega blaga, ki se ugotavlja iz računa uvoženega blaga. Upoštevati je treba še DDV in druge dajatve, ki so možne glede na vrsto in izvor uvoženega blaga.

Tu lahko govorimo o trošarinskih dajatvah, ›protidampinških‹ oziroma izravnalnih dajatvah in drugih dajatvah, kar je odvisno od vrste uvoženega blaga. Uvozne dajatve je treba poravnati tudi, če se uvaža

iz tretje države rabljeno blago ali brezplačne pošiljke. Zato je postopek carinjenja neizogiben.

Izvoz blaga brez carinskih formalnosti za pravne osebe na območju EU Izvoz blaga iz Slovenije v druge države članice Evropske Unije poteka brez carinskih formalnosti, saj gre za prost pretok blaga med državami članicami EU oziroma globalni trg.

Uvoz blaga brez carinskih formalnosti za pravne osebe na območju EU Uvoz blaga iz Slovenije v druge države članice Evropske Unije poteka brez carinskih formalnosti, ker gre prav tako za prost pretok blaga med državami članicami EU oziroma globalni trg.

Obveznosti pravnih oseb pri blagovni menjavi med državami članicami EU Ko gre za blagovno menjavo med pravnimi subjekti iz različnih držav članic, je glavna naloga pravnih subjektov ta, da Intrastatu, deklarantu, ki je zadolžen, da pravočasno izpolni in pošlje poročilo o blagovni menjavi med državami članicami EU, pravočasno posredujejo popolne in točne podatke o blagovnih transakcijah. Lahko pa pravni subjekti, če imajo povezavo z elektronskim sistemom poslovanja Carinske uprave Republike Slovenije, poročilo Intrastatu pošljejo sami z elektronskim sporočilom. Za lažji, učinkovitejši in bolj nadzorovan proces poročanja Intrastatu tesno sodelujeta Statistični urad Republike Slovenije in Carinski urad Republike Slovenije.

Naloge Carinskega urada Republike Slovenije so zbiranje in nadzorovanje podatkov blagovne menjave blaga med državami, sodelovanje s podjetji, ki so v aktivnem procesu menjave blaga, in odpravljanje morebitnih napak v poročanju Intrastatu.

Statistični urad Republike Slovenije pa ob uporabi metodologije nadzoruje, statistično obdeluje in zajema podatke ter podaja ocene; rezultate nato posreduje carinskemu uradu v Novi Gorici, kjer zbirajo podatke za vse enote po Sloveniji.

Naloge Carinskega urada Republike Slovenije so zbiranje in nadzorovanje podatkov blagovne menjave blaga med državami, sodelovanje s podjetji, ki so v aktivnem procesu menjave blaga, in odpravljanje morebitnih napak v poročanju Intrastatu.

Po evropski zakonodaji o statistiki blagovne menjave med državami članicami je vsaka država članica Evropskemu statističnemu uradu (Eurostatu) dolžna poročati podatke Intrastata enkrat mesečno. Le tako se lahko izvaja nadzor nad pretokom blaga v evropskem območju.

Za tretje države pa se Intrastatu posredujejo carinske deklaracije.

Viri: • Http://eur-lex.europa.eu/.

• Http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Mednarodno_trgovanje/Pravni_vidiki_/Incotermi_5924.aspx.

• Http://intrastat-surs.gov.si/.

• Carinski zakonik, Ur. l. RS, št. 1/1995, 28/1995, 32/1999 (40/1999 popr.), 59/2002, 110/2002-ZGO-1, 25/2004-ZICPES, 33/2004.

Odl. US: U-I-310/02-10, 131/2004. Odl. US: U-I-90/03-15, 62/2006. Odl. US: U-I-353/04-17.

• Zakon o DDV, Ur. l. RS, št. 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415.

• Navodilo o izvajanju postopka izvoza 6/2004, http://www. carina.gov.si/si/zakonodaja_in_predpisi_curs/predpisi_curs/ navodila/navodila_2004/62004_navodilo_o_izvajanju_postopka_izvoza/.

NOVICA Od 1. avgusta bomo imeli finančno upravo V Ur. l. RS, št. 25/2013, je objavljen sprejeti Zakon o finančni upravi, ki s 1. 8. 2014 združuje sedanji davčno in carinsko upravo.

Finančna uprava bo odmerjala in obračunavala dajatve, carinila blago, izvajala finančni nadzor in finančne preiskave, odločala v postopkih o prekršku, izvajala nadzor nad tranzitom blaga, preverjala in analizirala podatke o blagovni menjavi z državami članicami EU in tretjimi državami …

Tudi finančna uprava bo vodila davčni register, ki ga je doslej vodila davčna uprava, in še druge evidence, in sicer s povezovanjem podatkov iz različnih baz, ki jih danes vodijo različne ustanove v Sloveniji, npr. GURS o nepremičninah, Ajpes o letnih poročilih, Vrhovno sodišče o insolvenčnih postopkih ipd.

RAČUNOVODSTVO

10

NOVOSTI PRI REZERVACIJAH ZA JUBILEJNE NAGRADE IN ODPRAVNINE

R

ezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ureja SRS 10, ki napotuje na rabo mednarodnih standardov računovodskega poročanja, in sicer najmanj na MRS 19 – Zaslužki zaposlencev in MRS 26 – Obračunavanje in poročanje pokojninskih programov. Tisti, ki vodijo poslovne knjige na podlagi SRS, pa v zvezi s tovrstnimi rezervacijami uporabljajo tudi: - Pojasnilo 4 k Uvodu v Slovenske računovodske standarde – Bistvenost, - Pojasnilo 1 k SRS 10 (2006) – Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade, ter - Metodološko pojasnilo o upoštevanju pravila pomembnosti pri revidiranju računovodskih izkazov v zvezi z oblikovanjem rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi ob prehodu na SRS (2006) in MSRP. Na podlagi Pojasnila 4 in metodološkega pojasnila se pravne osebe, ki vodijo knjige po SRS, lahko odločijo, da ne oblikujejo rezervacij, če so zneski stroškov pri njih nepomembni. Izjema glede oblikovanja rezervacij se lahko uporabi v primeru, če družbe ne zaposlujejo pomembnega števila oseb (praviloma manj od 50) in če je število zaposlenih razmeroma nepomembno sodilo glede določanja velikosti družb in če opustitev oblikovanja rezervacij bistveno ne vpliva na računovodske izkaze. Sodila za določanje bistvenosti določi vsaka družba v svojem internem aktu.

Ob prehodu na SRS (2006) oziroma MSRP je bila dana usmeritev revizorjem, da pri določanju zneska pomembnosti upoštevajo, naj ta znesek ne presega zneska, ki ustreza do 5 odstotkom kapitala revidirane družbe.

Ti dve pojasnili ostaja veljavni in v zvezi z oblikovanjem rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine za tiste, ki vodijo knjige po SRS, torej ni nič novega. V Ur. l. RS, št.

20/2014, pa je bil objavljen sklep, da se Pojasnilo 1 k SRS 10 (2006) neha uporabljati za poslovno leto, ki se začne 1. januarja 2014 ali kasneje. Čemu ta sklep?

S 1. januarjem 2013 je začel veljati novi MRS 19, ki ne omogoča več uporabe poenostavljene metode obračunavanja in merjenja odpravnin ob upokojitvi, Pojasnilo 1 k SRS 10 pa je omogočalo družbam prav to: letno ugotovljeni aktuarski dobički in izgube v zvezi z jubilejnimi nagradami in odpravninami so se pripoznavali takoj v izkazu poslovnega izida (torej smo jih knjižili neposredno v breme stroškov rezervacij oziroma prihodkov od odprave rezervacij).

Podjetja so na bilančni presečni dan ugotovila in v izkazu poslovnega izida pripoznala bodisi prihodke ali stroške v zvezi s preračunom rezervacij v znesku, ki so ga ugotovila s pobotavanjem zneskov za dodatno oblikovanje rezervacij, obresti, aktuarske dobičke in izgube ter drugih vplivov na izračun končnega zneska potrebnih rezervacij. To pravilo torej ni bilo več možno za tiste, ki vodijo poslovne knjige po MSRP, že za leto 2013, za tiste, ki vodijo knjige po SRS, pa za poslovno leto, ki se začne s 1. januarjem 2014 ali kasneje.

Doslej smo vse stroške v zvezi z rezervacijami knjižili na en konto in prek izkaza poslovnega izida, odslej pa bo treba poznati sestavine aktuarskega izračuna, del stroškov pripoznati v izkazu poslovnega izida, del pa v drugem vseobsegajočem donosu, to je v presežku iz prevrednotenja (na kontu skupine 95), ki bo lahko tudi negativen.

_ Kristinka Vukovič

Sestavine stroškov so po MRS 19 naslednje: (a) stroški službovanja, ki se knjižijo v poslovni izid; (b) čiste obresti na čisto obveznost za določene zaslužke, ki se knjižijo v poslovni izid; (c) stroški ponovne meritve čiste obveznosti za določene zaslužke, ki se knjižijo v drugi vseobsegajoči donos.

Stroški ponovne meritve obsegajo aktuarske dobičke in izgube, ki so posledica povečanj ali zmanjšanj sedanje vrednosti obveze za določene zaslužke zaradi sprememb aktuarskih predpostavk in izkustvenih prilagoditev. Vzroki za aktuarske dobičke in izgube so na primer: (a) nepričakovano visoka ali nizka stopnja fluktuacije zaposlencev, zgodnje upokojevanje ali umrljivost ali pa povečanje plač, drugih zaslužkov ali zdravstvenih stroškov; (b) učinek sprememb predpostavk o možnostih plačil zaslužkov; (c) učinek sprememb ocen prihodnje fluktuacije zaposlencev, zgodnjega upokojevanja ali umrljivosti ali pa povečanje plač, drugih zaslužkov ali zdravstvenih stroškov; (č) učinek sprememb diskontne mere.

Aktuarske dobičke in izgube bomo torej po novem knjižili na konto skupine 95, MRS 19 pa še določa, da tega presežka ne smemo prerazvrstiti v poslovni izid, torej moramo počakati do odprave (odprave ne knjižimo prek izkaza poslovnega izida, temveč med postavkami kapitala v bilanci stanja).

Knjiženje rezervacij po novem: konto v breme

konto v dobro

Oblikovanje rezervacij za nove zaposlene

479

963

Oblikovanje rezervacij za čiste obresti

479

963

Obračun izplačil dolgoročnih zaslužkov

963

255

Odprava rezervacij (za izplačila, sprememba pravic …)

963

766

Aktuarski presežek za odpravnine ob upokojitvi

957

963

Aktuarski presežek za jubilejne nagrade

479

963

opis

KADRI IN DELO _ Nina Globočnik

11

O PRIPRAVNIŠTVU

Pred nekaj več kot desetimi leti je bilo pripravništvo obvezno. Pri sprejemanju prvih korenitih sprememb delovnopravne zakonodaje v letu 2002 se je med drugim odprlo tudi vprašanje obveznosti pripravništva.

Socialni partnerji so soglašali, da pripravništvo ne sme biti več obvezno, razen kadar tako določa zakon ali kolektivna pogodba na ravni dejavnosti. Ob tem se postavlja vprašanje, ali in koliko so bili pri tem dosledni.

Pripravništvo Taka ureditev velja še danes: po 120. členu Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013) se z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti lahko določi, da sklene pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik, kdor prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji svoje strokovne izobrazbe, ter z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju. Šteje se, da je vajenec, ki uspešno konča program poklicnega izobraževanja, usposobljen za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju, ustrezno vrsti in stopnji njegove poklicne izobrazbe. Zaradi navedenega kolektivne pogodbe tudi ne bi smele urejati pripravništva za vajence.

Po zakonu pripravništvo lahko traja največ eno leto. Običajno kolektivne pogodbe dejavnosti določajo različno dolgo pripravništvo, kar je odvisno od stopnje izobrazbe delavca. Pripravništvo se lahko sorazmerno podaljša, če pripravnik dela s krajšim delovnim časom od polnega, vendar največ za šest mesecev. Trajanje pripravništva se podaljša za čas opravičene odsotnosti z dela, ki traja več kot 20 delovnih dni, razen za čas letnega dopusta. Trajanje pripravništva se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar le do polovice prvotno določenega trajanja.

V času trajanja pripravništva mora delodajalec pripravniku po programu zagotavljati usposabljanje za samostojno opravljanje dela. Z zakonom, drugim predpisom ali kolektivno pogodbo na

ravni dejavnosti se določi trajanje in potek pripravništva ter program, mentorstvo in način spremljanja in ocenjevanja pripravništva. Ob koncu pripravništva mora pripravnik opraviti izpit, ki je sestavni in zaključni del pripravništva in se opravlja pred iztekom pripravniške dobe.

Z zakonom, drugim predpisom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se določi trajanje in potek pripravništva ter program, mentorstvo in način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.

1. odstavka 54. člena Zakona o delovnih razmerjih 1 ponudi sklenitev Pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, usposabljanje ali izpopolnjevanje za delo oziroma izobraževanje.

Na absurdnost zakonske ureditve kaže tudi ureditev glede plačila za delo. Delavec ima – ne glede na to, ali sklepa pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik ali kot delavec, ki se usposablja oziroma uvaja v delo – pravico do osnovne plače najmanj v višini 70 odstotkov osnovne plače, ki bi jo prejel kot delavec na delovnem mestu oziroma pri vrsti dela, za katero se usposablja. Plača takega delavca ne sme biti nižja od minimalne plače.

Volontersko pripravništvo Opozoriti je treba na zakonsko določbo, ki delodajalcu prepoveduje odpoved pogodbe o zaposlitvi pripravniku, razen če so podani razlogi za izredno odpoved ali ob uvedbi postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave.

Če delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba …

V praksi se pogosto postavlja vprašanje, ali delodajalec z delavcem lahko sklene pogodbo o opravljanju pripravništva, če ga ne zavezuje nobena kolektivna pogodba ali če kolektivna pogodba, ki ga zavezuje, ne določa pripravništva.

Odgovor je nikalen, vendar delodajalcu zakon ponuja drugo, povsem identično možnost. Delodajalec delavcu v takem primeru ne more ponuditi pripravništva, lahko pa mu na podlagi 8. alineje

Zakon o delovnih razmerjih ureja tudi volontersko pripravništvo – pripravništvo brez sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Zakon o delovnih razmerjih za primere, kadar tako določa poseben zakon, določa, da se tudi za volonterskega pripravnika uporabljajo določbe zakona o trajanju in izvajanju pripravništva, omejenosti delovnega časa, odmorih in počitkih, odškodninski odgovornosti ter zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu v skladu s posebnim zakonom. Vsekakor mora tudi pogodba o volonterskem opravljanju pripravništva biti sklenjena v pisni obliki. Se pravi, delodajalec z volonterjem pripravnikom ne sklene pogodbe o zaposlitvi, sklene pa pogodbo o opravljanju volonterskega pripravništva. Vendar pozor! Volontersko pripravništvo je možno

12 le takrat, kadar tako določa poseben zakon!

Seveda je vprašanje, kateri zakoni dopuščajo volontersko pripravništvo: to sta na primer Zakon o javnih uslužbencih in Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in javnega izobraževanja.

Vendar pa volontersko pripravništvo niti v javnem sektorju ni povsem brezplačno. Tudi volonterski pripravniki so upravičeni do povračila stroškov, in sicer pod pogoji in do višine, določene v uredbi, ki določa višino povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. Nadalje se za volonterske pripravnike odda obrazec REK-2, vrsta dohodka 1821 – Plačilo pavšalnih prispevkov za posebne primere zavarovanja. Plačili pavšalnih prispevkov, ko ni pogodbenega razmerja in ni dohodka, pa sta naslednji: (1) prispevek za zdravstveno zavarovanje je 4,58 evra mesečno (8. točka 17. člena Zakona o zavodih / ZZ/ in 55. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju /ZZVZZ/); (2) prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je 6,45 evra mesečno (3. odstavek 20. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju /ZPIZ-2/ in 3. člen Sklepa o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja na podlagi 143. člena ZPIZ-2).

Ko govorimo o volonterskem pripravništvu, moramo opozoriti še na dva zakona, in sicer na Zakon o prostovoljstvu (Ur.l. RS, št. 10/2011) in Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Ur. l. RS, št.

36/2000). Čeprav je zakonska definicija prostovoljstva jasna, ima Zakon o prostovoljstvu posebno določbo, po kateri se za prostovoljsko delo ne šteje brezplačno opravljanje dela z namenom strokovnega usposabljanja brez sklenitve pogodbe o zaposlitvi (volontersko pripravništvo) v skladu zakonom, ki ureja delovna razmerja ali drugim zakonom.

Nadalje se po Zakonu o preprečevanju in zaposlovanju dela na črno šteje, da tisti, ki nezakonito opravlja volontersko pripravništvo, dela na črno; za tistega, kdor nezakonito zaposli volonterskega pripravnika, pa se šteje, da zaposluje na

UNIKUM April 2014 _ Kadri in delo _ O pripravništvu

črno. Šteje se, da delavec delo opravlja na črno, če delo delavca ni ustrezno vpisano ali priglašeno v skladu z veljavno zakonodajo. Tudi zaposlovanje na črno je prepovedano. Za zaposlovanje na črno se med drugim šteje, če pravna oseba ali podjetnik, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, in delavca ni prijavil v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Sklep Ne glede na to, da pripravništvo po Zakonu o delovnih razmerjih

ni več obvezno, ga kot obvezno dopušča večina kolektivnih pogodb dejavnosti. Kadar možnost v kolektivni pogodbi dejavnosti za opravljanje pripravništva ni podana, se z delavcem lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, usposabljanje ali izpopolnjevanje za delo oziroma izobraževanje. Ker pa se je v praksi tudi v zasebnem sektorju razbohotilo volontersko pripravništvo, je treba opozoriti, da je zaposlovanje volonterjev pripravnikov možno zgolj v javnem sektorju, saj je država najprej sebi naredila brado …

NOVICI DURS podaljšal rok za predložitev REK obrazcev za dohodke iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo S 1.4.2014 je pričel veljati Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu (Ur. list RS št. 22/14, 31.03.2014), ki na novo določa rok za predložitev podatkov o povračilih stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, če so izplačani v višini, ki se, skladno z določili 44. člena Zakona o dohodnini, ne vštevajo v davčno osnovo. Če so dohodki, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, izplačani samostojno, izplačevalec predloži podatke na REK-1 obrazcu z vrsto dohodka 1190. O teh dohodkih poroča enkrat mesečno, skupno za vse dohodke, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, najkasneje zadnji dan meseca, ki sledi mesecu v katerem so bili izplačani. Če je povračilo stroškov izplačano npr. v mesecu aprilu je treba o teh povračilih poročati najkasneje zadnji dan meseca maja. Če so dohodki izplačani skupaj s plačo se o izplačilu teh dohodkov poroča skupaj s plačo na REK-1 obrazcu z vrsto dohodka 1001.

Nova uredba o določitvi kvote za zaposlovanje ivalidov V Uradnem listu RS, št. 21/14 je objavljena nova Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov, ki velja od 1. 4. 2014 dalje. Glavne spremembe, ki jih prinaša nova Uredba so: 1. Obvezno spremljanje mesečne obveznosti za plačilo prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov za vse delodajalce – zavezance h kvoti; 2. Če se podatki o številu vseh zaposlenih in številu zaposlenih invalidov v evidencah delodajalcev razlikujejo od podatkov v uradnih evidencah ZZZS, jih je za obračun kvote možno na ZZZS usklajevati najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. Po izdaji opomina, dokazovanje napak v uradni evidenci ZZZS za nazaj ni več.

3. Obvezno in izključno samo elektronsko poslovanje preko spletne rešitve SVZI. Net za: - uveljavljanje pravice do nagrade za preseganje kvote, - uveljavljanje pravice do oprostitve plačila prispevkov, - nadomestno izpolnitev kvote, - izplačilo nagrade za preseganje kvote - izplačilo subvencij plač za invalide 4. Znižanje nagrade za preseganje kvote iz 25% na 20% minimalne plače 5. Posredni proračunski uporabniki od 1.4.2014 ne morejo več uveljavljati nagrade za preseganje kvote.

STROKOVNA MNENJA IR

13

MNENJA Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

1_

Najemnine in DDV Smo mali davčni zavezanec in imamo v najemu poslovni prostor, kjer opravljamo gostinsko dejavnost. Najemodajalec je športno nogometno društvo, lastnik celotnega objekta je športna zveza. Najem prostora nam zaračunava športno društvo, s katerim je podpisana pogodba. V najemnini je zaračunano: najemnina + 22 % DDV, električna energija + 22 % DDV in voda + 22 % DDV. Sprašujemo, ali je tak račun pravilen, glede na to, da je najemnina oproščena DDV po 2. odstavku 44. člena ZDDV-1, pa tudi vodarina je obdavčena z 9,5-odstotnim DDV? Celotni znesek računa knjižimo v stroške.

Predvidevamo, da bomo kmalu postali davčni zavezanec za DDV, in potem bomo imeli možnost za podpis izjave po 45. členu ZDDV-1 o obračunavanju DDV-ja, vendar mi že koristimo ta prostor, zato podpis izjave ne bo pred dobavo, ali bo to kaj sporno ?

Ali lastništvo objekta vpliva na obračun DDVja, glede na to, da društvo ni lastnik objekta?

Mnenje Najemnine nepremičnin so oproščene DDV po 44. členu ZDDV-1 in so lahko obdavčene le tedaj, če sta tako najemodajalec kot najemojemalec identificirana za DDV, če sta pred najemom podala skupno izjavo in jo predložila davčni upravi, najemojemalec pa je imel 100-odstotno pravico do odbitka vstopnega davka od tega najema. Če gre res za najem poslovnega prostora, in ne za katero drugo obliko storitve, bi vam najemodajalec moral izstavljati račune za najemnino brez obračunanega davka na dodano vrednost. Ob tem je dobro poznati tudi 73. člen Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost, ki ločuje najem in uporabo nepremičnine. Če bi imeli namreč nepremičnino zgolj pravico uporabljati (na primer za športno aktivnost določene ure v tednu), bi táko rabo lahko obravnavali kot z davkom obdavčeni promet.

Glede teh prejetih računov imate pri obračunu davka od dohodkov pravnih oseb lahko problem, saj domnevamo, da je del vaših prihodkov pridobitnih (najmanj od opravljenih gostinskih storitev), to pomeni, da se tudi stroški v zvezi s pridobitno dejavnostjo v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb štejejo za odbitno postavko. Ker pa niste v sistemu DDV, celoten prejeti račun knjižite na stroške najemnine, torej vključno z davkom na dodano vrednost. Ker vam je bil davek na dodano vrednost zaračunan, a ne bi smel biti, je ta del stroškov najemnine, ki predstavlja davek, davčno nepriznan (nepotreben) odhodek.

Glede obratovalnih stroškov sta na podlagi 72. člena Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost ter pojasnil davčne uprave možni dve rešitvi: obratovalni stroški so del cene najema (v tem primeru nosijo usodo najemnine; glej prvi odstavek mnenja), lahko so zaračunani ločeno in niso vključeni v najemnino (potem se obdavčujejo po splošni in po znižani stopnji), lahko pa so le prerazdeljeni (prefakturirani s strani upravnika, tudi v tem primeru so zaračunani z davkom na dodano vrednost). Če so obratovalni stroški obdavčeni z DDV, se strinjamo, da bi dobava vode morala biti obdavčena po 9,5-odstotni stopnji.

Omenjate še, da boste vstopili v sistem DDV. Takrat bi lahko podali izjavo po 45. členu zakona le v primeru, da boste za obdavčeno gostinsko dejavnost vodili ločeno knjigovodstvo (1. alineja 1. odstavka 105. člena pravilnika).

Ker se bodo spremenili pogoji za zaračunavanje najemnine, predlagamo sklenitev aneksa k pogodbi ali novacijo najemne pogodbe in ob teh skupno izjavo, ki jo je treba predložiti Dursu pred začetkom prenovljenega pogodbenega razmerja. Če pa boste odbitek vstopnega davka na dodano vrednost ugotavljali z odbitnim deležem, pogoji za izjavo po 45. členu niso izpolnjeni, zato bi morala biti najemnina oproščena.

Lastništvo objekta ne vpliva na obdavčevanje najemnine; enaka pravila glede najemnine veljajo tako za lastnike kot za najemnine in podnajemnike.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS, št. 141/2006, 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011).

2_

Knjiženje odstopljenih prispevkov Zanima nas, kakšno je pravilno knjiženje in poraba obračunanih in neplačanih prispevkov od plače invalida nad predpisano kvoto.

Mnenje Obračunani in neplačani prispevki od plač invalidov nad kvoto so ena od finančnih spodbud na podlagi Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI). Za njihovo knjiženje imamo tri možnosti:

14 • Lahko jih knjižimo neposredno na konto 768 – drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki, kadar naš izračun že v začetku poslovnega leta pokaže, da bomo večino teh spodbud lahko v tekočem letu tudi pokoristili. V tem primeru na bilančni presečni dan naredimo kontrolo, ali nemara dela spodbude ne moremo koristiti v tekočem letu in jo je treba prenesti v prihodnje leto; za ta del potem knjižimo storno prihodkov konto 768 v dobro in prihodke odložimo na konto 291 v dobro.

• Na konto 291 – kratkoročno odloženi prihodki knjižimo sproti ob obračunu plač vse obračunane in neplačane prispevke glede na interni izračun, koliko finančnih spodbud lahko podjetje koristi, potem odložene prihodke mesečno, četrtletno ali letno prenašamo na konto 768. Konto 291 je najpogosteje izbrana različica v praksi, saj zagotavlja kontrolo, da se na prihodke v izkaz poslovnega izida res prenašajo zgolj upravičeni zneski, prav tako so tovrstne spodbude običajno porabljene v obdobju do enega leta od bilančnega presečnega dne.

• Lahko jih knjižimo na konto 966 – prejete državne podpore (dolgoročno odloženi prihodki), kadar zneskov finančnih spodbud ne bomo koristili v tekočem oziroma kratkoročnem prihodnjem obdobju (izkoristiti jih je mogoče v roku treh let od datuma prejema spodbude).

Po ZZRZI je mogoče finančne spodbude koristiti za namene iz 41. in 42. člena Uredbe ES, št. 800/2008, o splošnih skupinskih izjemah (Uradni list Evropske unije L214/3, z dne 9. 8. 2008), to je za: • 75 odstotkov stroškov plač zaposlenih invalidov (torej plač vseh invalidov, ne le tistih nad predpisano kvoto, in celotnih stroškov plač, torej vključno z dajatvami podjetja na plače) ali za • druge upravičene stroške v višini 100 odstotkov tako nastalih stroškov (razen stroškov plač), ki so delodajalcu nastali dodatno zaradi zaposlovanja vseh invalidov v podjetju. Gre za tiste stroške, ki jih je treba dodati stroškom, ki bi v podjetju nastali, če bi zaposlovali neinvalidne delavce: (a) stroški prilagoditve prostorov; (b) stroški zaposlitve osebja za čas, ki ga porabijo samo za pomoč invalidom; (c) stroški prilagoditve ali nakupa opreme oziroma pridobitve in validiranja programske opreme, da jo bodo lahko uporabljali invalidi, vključno s prilagojeno in pomožno tehnološko opremo, ki jih je treba dodati stroškom, ki bi jih imel upravičenec, če bi zaposloval neinvalidne delavce; (č) stroški gradnje, širitve zadevne poslovne enote ali namestitve opreme v tej poslovni enoti ter vsi stroški upravljanja in prevoza, ki izhajajo neposredno iz zaposlovanja invalidov, kadar upravičenec zagotavlja zaščitno zaposlitev.

Ker za zaposlene invalide običajno uveljavljamo tudi davčno olajšavo pri obračunu davka od dohodkov pravnih oseb in ker vsota vseh pomoči skupaj ne sme presegati 100 odstotkov upravičenih stroškov oziroma 75 odstotkov plač invalidov (na primer uveljavljanje stroškov po ZZRZI in davčnih olajšav po ZDDPO-2, pri čemer se pri uveljavljanju davčnih olajšav kot državna pomoč šteje znesek prihranka pri davku), je v vsakem podjetju treba preračunati, koliko pomoči (finančnih spodbud) smemo izkazati na kontu 768, razliko pa odložiti bodisi na kontu skupine 29 bodisi na kontu skupine 96.

UNIKUM April 2014 _ Strokovna mnenja IR

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012.

• Enotni kontni okvir za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, kmečka gospodinjstva, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije, Ur. l. RS, št. 78/2012.

• Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012.

• Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI), Ur. l. RS, št. 63/2004. Spremembe: Ur. l. RS, št.

72/2005, 100/2005-UPB1, 114/2006, 16/2007-UPB2, 14/2009.

Odl. US: U-I-36/06-18, 84/2011. Odl. US: U-I-245/10-13, U-I181/10-6, Up-1002/10-7, 87/2011, 96/2012-ZPIZ-2.

3_

Računovodska obravnava vzdrževanja Prosimo za pojasnilo glede investicijskega vzdrževanja. Ali velja, da so investicijsko vzdrževanje in večja popravila ena in ista stvar?

Ali se računovodsko v obeh primerih razmejuje na daljše obdobje in prehaja v stroške skozi amortizacijo?

Mnenje Glede vzdrževanja najdemo pravzaprav zelo malo določb v računovodskih standardih, opiramo se lahko na naslednje: 1.15: Stroški, ki nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi.

1.16: Popravila ali vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev so namenjena (je namenjeno) obnavljanju ali ohranjanju prihodnjih gospodarskih koristi, ki se pričakujejo na podlagi prvotno ocenjene stopnje učinkovitosti sredstev. Navadno se pripoznajo kot stroški oziroma poslovni odhodki.

Predvideni zneski stroškov rednih pregledov oziroma popravil opredmetenih osnovnih sredstev se obravnavajo kot deli opredmetenih osnovnih sredstev.

Standardi vsebujejo še določila o nadomestnih delih in materialih za vzdrževanje, pojma redno in investicijsko vzdrževanje pa ne opredeljuje. Investicijsko vzdrževanje je tako ›zgodovinski‹ pojem v računovodstvu in tudi iz preostale zakonodaje se umika. Tako je denimo stari stanovanjski zakon opredeljeval: »Stroški investicijskega in tekočega vzdrževanja so materialna vlaganja v ukrepe, ki jih mora zagotavljati lastnik in so potrebni, da se ohranja nespremenjena uporabna vrednost stanovanja oziroma stanovanjske hiše vso dobo trajanja. Investicijsko vzdrževanje obsega večja popravila elementov stanovanja oziroma stanovanjske hiše ter njihovo zamenjavo po poteku življenjske dobe.

Tekoče vzdrževanje so vsi sprotni ukrepi, potrebni zaradi preprečitve prezgodnje obrabe posameznega elementa stanovanja oziroma stanovanjske hiše«, medtem ko novi Stanovanjski zakon (SZ-1) ne ločuje več med tekočim in investicijskim vzdrževanjem, temveč govori le še o enem

15

www.iracunovodstvo.eu

pojmu, to je vzdrževanju. Pomaga vam lahko še Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj, ki opredeljuje vzdrževanje stavb, a tudi ta pravilnik ne pozna več grobe delitve na tekoče in investicijsko vzdrževanje.

Pojem investicijsko vzdrževanje nemalokrat srečamo še na tehničnem področju pa v raznih internih aktih, odlokih in v računovodstvu javnega sektorja (tudi na primer v ZIPRS1314).

V praksi se pojavlja tudi izraz remont – ta običajno pomeni večja vzdrževalna dela na proizvodni liniji (proizvodnja se ustavi) in večje popravilo opreme. Če se vrnemo k računovodski obravnavi stroškov, je treba ravnati skladno s citiranimi določbami iz standardov.

Stroške vzdrževanja praviloma izkazujemo neposredno med poslovnimi odhodki (skupina 41), razen če gre za take vrste ›vzdrževanje‹, ki je pravzaprav vlaganje v nepremičnine in opreme, ki poveča bodisi kapacitete bodisi ocenjeno življenjsko dobo sredstva. Če naša oprema zahteva večje stroške rednih pregledov in popravil (na nekaj let), ravnamo skladno z 2. odstavkom 16. točke standarda 1, to pomeni, da stroške večjih pregledov ocenimo, pripoznamo kot del opredmetenih osnovnih sredstev (na kontu skupine 04) in amortiziramo v dobi, za katero se mora izvajati ta pregled. Če pa imamo strošek večjega vzdrževanja vsako leto (denimo v času rednih letnih dopustov), je to strošek vsakega posameznega poslovnega leta, zato ga ne moremo usredstviti in amortizirati. Tak strošek večjega vzdrževanja lahko le časovno razmejimo med posameznimi meseci.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Stanovanjski zakon (SZ-1), Ur. l. RS, št. 69/2003. Spremembe: Ur. l. RS, št. 18/2004-ZVKSES, 47/2006-ZEN, 9/2007. Odl. US: P-31/06-4, 18/2007. Skl. US: U-I-70/04-18, 45/2008-ZVEtL, 57/2008, 90/2009. Odl. US: U-I-128/08-23, Up-933/08-18, 62/2010-ZUPJS, 56/2011. Odl. US: U-I-255/09-14, 87/2011, 40/2012-ZUJF. • Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj, Ur. l. RS, št. 20/2004. Spremembe: Ur. l. RS, št.

18/2011.

• Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012.

4_

Organizacija športnih prireditev Naša stranka (samostojni podjetnik) ima registrirano osnovno dejavnost 70.220 Drugo podjetniško in poslovno svetovanje, kot druge dejavnosti pa tudi 93.110 do 93.190 Druge športne dejavnosti. Deluje kot športni trener in organizator športnih prireditev. Kot organizator prireditve v Sloveniji prejema račune od slovenskih dobaviteljev, npr. za najem dvoran, nastanitve v hotelu, prevoz potnikov od letališča do kraja dogodka. Udeleženci športnih turnirjev so reprezentance iz držav Evropske unije, ki so zavezanci za DDV, in reprezentance tretjih držav, ki so davčni zavezanci. Glavni del izstavljene fakture udeležencem so nastanitve

udeležencev. Ali je pravilno, da udeležencem za celoten strošek izstavimo fakturo za organizacijo ali udeležbo na turnirju in se sklicujemo na 1. odstavek 25. člena ZDDV-1?

Mnenje V zvezi z organizacijo športnih prireditev ZDDV-1 v 2. odstavku 29. člena določa, da je kraj opravljanja storitev, vključno s pomožnimi, s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja, zabavnih in podobnih prireditev, kot so sejmi in razstave, vključno s storitvami organizatorjev teh dejavnosti, ki se opravijo osebam, ki niso davčni zavezanci, kraj, kjer se te dejavnosti dejansko izvajajo. Ta določba se tako nanaša tudi na storitve organizatorjev športnih dejavnosti, vendar samo v primerih, ko so te storitve opravljene osebam, ki niso davčni zavezanci.

Iz vašega vprašanja razumemo, da opravljate storitve izključno osebam, ki so davčni zavezanci, iz EU ali iz tretjih držav, kar pomeni, da drugega odstavka 29. člena ZDDV-1 ne upoštevate. Ker ZDDV-1 ne vsebuje drugih posebnih določb za te storitve, se kraj opravljanja storitve določi po 1. odstavku 25. člena ZDDV-1, to je po splošnem pravilu.

Pravilno je, da določbo 1. odstavka 25. člena ZDDV-1 uporabite za celotno vrednost računa, ne glede na to, kolikšen del te vrednosti se nanaša na namestitev in kolikšen na druge vključene stroške (prevoz, najem dvoran ipd.). Če bi se zaračunala samo storitev nočitve v Sloveniji, bi morali obračunati DDV v skladu s 27. členom ZDDV-1, če je kraj nočitve Slovenija. Ker se v vašem primeru zaračuna vse skupaj, se po naši oceni za celotno storitev lahko uporabi 1. odstavek 25. člena ZDDV-1 pod pogojem, da je prejemnik oziroma naročnik res davčni zavezanec.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012.

5_

Poslovanje novoustanovljene družbe Za novoustanovljeno družbo z omejeno odgovornostjo velja naslednje: • sedež podjetja je v stanovanju edinega lastnika (pridobljeno soglasje stanovalcev), • lastnik bo sklenil z družbo najemno pogodbo za del stanovanja, • lastnik je hkrati direktor in edini zaposleni; delo bo opravljal na sedežu podjetja, pri strankah (v Sloveniji in v tujini), • v službene namene bo uporabljal zasebno osebno vozilo, • družba ni zavezanec za DDV. Vprašanja: • Če v najemni pogodbi definiramo, da družba plačuje najemnino in določen delež stroškov stanovanja (po računih dobaviteljev: elektriko, vodo, internet; po računu upravnika: upravljanje, stroške tekočega vzdrževanja, ogrevanje,

16

UNIKUM April 2014 _ Strokovna mnenja IR

toplo vodo …), ali lastnik lahko za te stroške izstavi za podjetje zbirni dokument z izračunom zneskov glede na dogovorjeni delež (priloži kopije računov) in mu d. o. o. na tej podlagi plača skupni znesek? Ali se mora tudi od tega zneska obračunati dohodnina enako kot od najemnine? Ali je kakšna druga rešitev boljša?

• Ali ima družba glede davčnega priznavanja stroškov kakršnokoli omejitev glede na to, da je edini zaposleni?

• Ali za pot, prevoženo z zasebnim vozilom za službene potrebe, lahko obračuna kilometrino kar v enem obrazcu za ves mesec ali mora za vsako posamezno vožnjo izpisati potni nalog in narediti obračun?

• Ali ima kot enoosebni d. o. o. tudi kakšne obveznosti v zvezi z varstvom pri delu, zdravniškim pregledom?

• V kakšnem roku mora na Durs javiti, kje se vodijo poslovne knjige, ker vodenja računovodstva še ni izbral (sklenil pogodbe).

Mnenje V najemni pogodbi naj se natančno določi prostor, ki je predmet najema, ter vrste in delež stroškov, ki bremenijo najemnika. Zakon o dohodnini v 75. členu določa, da se kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem obdavčuje najemnina in obveznosti ter storitve, ki jih je opravil najemnik, razen obratovalnih stroškov, ki jih za najeto premoženje plačuje najemnik. Pri obračunu najemnine izdelate obrazec REK-2 in upoštevate 10 odstotkov normiranih stroškov; davek se plača torej od 90 odstotkov dogovorjene najemnine po 25-odstotni stopnji. Po 131.a členu ZDoh-2 se tako plačani davek šteje za dokončni davek. Na vprašanje o morebitni boljši rešitvi je treba preučiti konkretne številke, da bi bil možen kak odgovor. Najemodajalec ima namreč možnost uveljavljati višje dejanske stroške, če jih ima, zahtevek je treba oddati na posebnem, predpisanem obrazcu, upoštevajo pa se samo tisti stroški vzdrževanja, ki jih je s pravilnikom predpisal minister za finance in ki vam ga navajamo spodaj med viri.

Obstaja pa še ena možnost, ki jo velja preučiti in preračunati: ali bi se najemodajalcu splačalo odpreti dejavnost oddajanja premoženja v najem. To so vse možnosti, ki pa jih je treba preračunati na podlagi njegovih dejanskih podatkov in ob upoštevanju vseh okoliščin.

Stroški dela kot tudi stroški najemnin se bodo družbi v letnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb priznali v obračunanem znesku, knjiženem na podlagi SRS, na višino priznavanja stroškov pa število zaposlenih ne vpliva.

Katere knjigovodske listine se bodo izstavljale, v kakšni obliki in obsegu, v koliko izvodih, v kakšnih rokih ipd., določi vsako podjetje posebej, na podlagi SRS 21, zato je tudi obračun opravljenih službenih poti ali stroškov na službenem potovanju lahko zbiren za več dni skupaj ali celo za ves mesec skupaj, če je družba tako določila z internim aktom. Vse knjigovodske listine pa morajo biti verodostojne in ustrezati zahtevam iz SRS 21, vsebovati morajo tudi bistvene sestavine, kot je npr. ime in sedež podjetja.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) velja tudi za družbo z enim zaposlenim. Tudi ta družba je dolžna izvajati ukrepe za promocijo zdravja na delovnem mestu, izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev,

pisno oceniti tveganja in sprejeti izjavo o varnosti, sprejeti ukrepe za zagotavljanje prve pomoči, prav tako mora zagotoviti zdravstvene preglede delavcev, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu.

Ob ustanovitvi (prijavi v davčni register) je družba poročala, kje se vodijo njene poslovne knjige (sprva najbrž na sedežu družbe, rok za sporočanje podatkov je bil 8 dni od vpisa v poslovni register; glej 45. člen Zakona o davčni službi). Vse spremembe vpisanih podatkov v davčni register je treba sporočiti v 15 dneh po nastanku spremembe (na primer po podpisu nove pogodbe o vodenju poslovnih knjig).

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012.

Pravilnik o obrazcu zahtevka za zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov vzdrževanja premoženja, ki ohranja uporabno vrednost premoženja, Ur. l. RS, št. 107/2012.

• Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), Ur. l. RS, št. 13/2011UPB4, 32/2012, 94/2012.

• Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Ur. l. RS, št. 13/2011-UPB7, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 75/2012, 94/2012.

• Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), Ur. l. RS, št.

43/2011.

• Zakon o davčni službi (ZDS-1), Ur. l. RS, št. 57/2004. Spremembe: Ur. l. RS, št. 139/2004, 17/2005-UPB1, 59/2005.

Odl. US: U-I-108/05-19, 114/2006, 1/2007-UPB2, 40/2009, 33/2011.

6_

Montaža na Hrvaškem, takse in registracija v Avstriji 1. Slovenski zavezanec za DDV bo na Hrvaškem izdelal in izvršil montažo opreme za trgovino. Ali je pravilno, da se to šteje za dobavo blaga z montažo (ne najdemo opredelitve, kaj spada pod dobavo blaga z montažo) in je kraj dobave blaga (10. odstavek 20. člena ZDDV-1) Hrvaška, zato mora slovenski zavezanec pridobiti hrvaško ID številko za namene DDV in obračunati hrvaški DDV? 2. Slovenski zavezanec za DDV v imenu stranke plača sodno takso za vpis v zemljiško knjigo, neposredno na vplačilni račun za takse. Za to vplačilo ne dobi nobenega računa, vplačilo takse se vodi na prehodnem kontu. Ali je pravilno, da ob izstavitvi računa stranki od sodne takse ne obračuna DDV in se sklicuje na točko c 6. odstavka 36. člena ZDDV-1?

3. Slovenski zavezanec za DDV je podal zahtevek za povračilo DDV v Avstriji od nabavljenega goriva v tej državi. Zavezanec opravlja prevoz blaga za avstrijskega zavezanca med Slovenijo in Avstrijo. Od davčnega urada v Avstriji je prejel dopis, v katerem ga obveščajo, da so mu dodelili davčno številko (ID številko). Če naredimo poizvedbo v sistemu VIES, nam

17

www.iracunovodstvo.eu

izpiše, da oblika številke ni veljavna. Torej je dobil samo davčno številko in ne ID številke za DDV? Zanima nas, kakšne so vaše izkušnje.

razpolaga s čistim dobičkom ali se to šteje kot prikrito izplačilo čistega dobička oziroma je treba obračunati 25-odstotni davek od kapitala?

Mnenje 1. Montaža na Hrvaškem Navedli ste pravilno podlago. Niti ZDDV-1 niti Direktiva 2006/112/ES nimata definicije, kaj je dobava z namestitvijo, ki je opredeljena v 10. odstavku 20. člena ZDDV-1. Običajno je to dobava blaga, kjer se prodajalec blaga zaveže tudi za montažo. Pri tem po naši oceni ne gre samo za zelo preprosto montažo, kot je na primer le priklop na elektriko, temveč za vsebinsko zahtevnejšo montažo. Za presojanje, kaj je preprosta montaža in kaj ne, kot smo že navedli, ni zakonske določbe.

Glede na določbo 10. odstavka 20. člena ZDDV-1 je kraj obdavčitve Hrvaška. To pomeni, da v tem delu za vas velja hrvaška zakonodaja DDV. Če se vam ni treba identificirati za namene DDV na Hrvaškem, boste izdali račun pod svojo, slovensko identifikacijsko številko za DDV. DDV ne boste obračunali s sklicevanjem na 10. odstavek 20. člena ZDDV-1. Priporočamo, da pri klavzuli še napišete ›dobava z namestitvijo‹. Tako izdani račun se v obrazec DDV-O vpiše pod zaporedno številko 14 – montaža in instaliranje v drugi državi članici.

2. Sodna taksa Pravilno je. Ko boste bremenili svojo stranko za sodno takso, morate paziti, da tega dokumenta ali računa ne vpišete v obrazec DDV-O. Plačani znesek morate evidentirati na prehodne konte, zaračunani znesek prav tako (ne pa na odhodek in prihodek).

3. Vračilo DDV v Avstriji Dobili ste samo davčno številko. Ker niste dobili identifikacijske številke za DDV, ta davčna številka na strani VIES ni veljavna. Podobno je treba pri vračilu PDV na Hrvaškem (do njenega vstopa v EU) najprej dobiti davčno številko (OIB). Ko boste dobili vrnjen avstrijski DDV, knjigovodsko zaprete terjatev do tujega ›Dursa‹, če ste to prej knjižili na terjatev. Naj vas opozorimo, da boste dobili verjetno odločbo v nemškem ali angleškem jeziku. Na njej bo pisalo, da je zahtevku ugodeno ali da ni in zakaj ne.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št.

117/2006, 33/2009, 85/2009, 85/2010, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012, 83/2012).

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (PZDDV), Ur. l. RS, št. 141/2006, 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011, 102/2012.

7_

Kapitalski dobiček ob zaprtju družbe Družbenik, ki je fizična oseba in rezident RS, je pri sodišču vložil zahtevo za izbris družbe iz sodnega registra. Družba izkazuje čisti dobiček, ki ni bil izplačan družbeniku.

Ali lahko družbenik po izbrisu družbe prosto

Mnenje Po zaprtju družbe na družbenika preide vse premoženje družbe, ki je ostalo po poplačilu dolgov, torej vključno z nerazdeljenimi dobički. S tem premoženjem družbenik prosto razpolaga.

Prenehanje družbe se po določilih 94. člena ZDoh-2 šteje za odsvojitev kapitala. Navedeno pomeni, da mora fizična oseba pri davčnem organu vložiti napoved za odmero dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev, rok za vložitev napovedi je 28. februar za preteklo koledarsko leto.

Davčna stopnja za kapitalski dobiček ni nujno 25-odstotna. Možno je, da bo stranka oproščena plačila davka, če je imetnik kapitala že 20 let. Upoštevati je treba tudi vse spremembe v kapitalu (na primer dokapitalizacije z novimi vložki, dokapitalizacije iz sredstev družbe, nakupe in prodaje deležev). V praksi se največkrat pojavi kombinacija teh poslovnih dogodkov, zato je lahko del dobička obdavčen po 5-odstotni stopnji za imetništvo kapitala nad 15 let, po 10-odstotni stopnji za imetništvo nad 10 let, po 15-odstotni stopnji za imetništvo nad 5 let ali po 25-odstotni stopnji, kadar je bilo imetništvo kapitala krajše od 5 let.

O ›skritih rezervah‹ govori 1. odstavek 99. člena ZDoh-2, ki določa, da se za vrednost kapitala ob odsvojitvi šteje primerljiva tržna cena kapitala ob odsvojitvi. To pomeni, da bo fizična oseba v svoji napovedi kapitalskih dobičkov vpisala nabavno vrednost deležev, kot jih je (v)plačala ob njihovi pridobitvi, kot prodajno vrednost pa ne nujno zneskov, ki izhajajo iz zaključne bilance stanja družbe ob njenem zaprtju (teoretično je to vrednost celotnega kapitala in torej vključuje nerazdeljene dobičke). Zaradi različnih računovodskih politik ima namreč lahko družba v poslovnih knjigah nepremičnine, opremo in druga sredstva izkazana po nižji vrednosti, kot je njihova tržna vrednost, prav tako obveznosti po višjih zneskih, kot je njihova odplačna vrednost. Zato bi bilo za sestavo davčne napovedi treba ugotoviti tržno vrednost vseh sredstev (aktive), od tega odšteti tržno vrednost vseh dolgov ter tako ugotoviti vrednost kapitala ob odsvojitvi. Na ta način se obdavčijo ›skrite rezerve‹.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Ur. l. RS, št. 117/2006.

Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2007. Odl. US: U-I-198/0512, 45/2007. Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010-UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6, 106/2010, 9/2011ZUKD-1, 13/2011-UPB7, 9/2012. Odl. US: U-I-18/11-10, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 71/2012. Odl. US: U-I-76/1115, 75/2012, 94/2012.

ROKOVNIK

18

Da ne pozabim:

10. maj

POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

PRAVNE OSEBE:

FIZIČNE OSEBE (s.p.):

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb (mesečno) Statistika finančnih računov - I. četrtletje 2014

Akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti (mesečno)

Intrastat poročilo

Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

15. maj

ETN - poročanje o prodajah in najemih, sklenjenih v preteklem mesecu

18. maj

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

20. maj

Rekapitulacijsko poročilo 04/2014 in hkrati DDV-O 04/2014 Banka Slovenije - poročilo: BST, KRD, DVP, SN-T

23. maj

AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

30. maj

DURS - obračun in plačilo DDV 04/2014 Poročilo o dobavah (76.a člen) 04/2014 Predložitev obračuna in plačilo davka na finančne storitve

31. maj

Banka Slovenije - SKV

EURIBOR

na dan 14.3.2014

na dan 22.4.2014

3-mesečni

0,303

0,329

6-mesečni

0,402

0,429

12-mesečni

0,570

0,603

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (23.4.2014)

Plačila v gotovini

Variabilni del priznane obrestne mere

Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2*

420 EUR

Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga in storitev v RS po ZPPDFT**

5.000 EUR

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

APRIL 2014

EUR

USD

JPY

GBP

CHF

Do vključno 1 meseca

0,23500 %

0,15100 %

0,10143 %

0,48656 %

-0,00800 %

Do vključno 3 mesecev

0,31300 %

0,22810 %

0,13643 %

0,52719 %

0,01800 %

Do vključno 6 mesecev

0,41800 %

0,32790 %

0,18786 %

0,62188 %

0,07400 %

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

12 mesecev

0,59100 %

0,55360 %

0,34429 %

0,890813 %

0,19440 %

Obdobje od 1.1.2014 do 30.6.2014

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.durs.gov.si/si/aktualno/obrestne_mere_za_obresti_na_ posojila_med_povezanimi_osebami_na_podlagi_pravilnika_o_priznani_obrestni_meri/ (23.4.2014)

Vrsta izplačila za

8,25 %

Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. 1/2014, 3.1.2014)

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

APRIL 2014

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 92/2013, 16/2014)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR. V primeru, da delavec dela 11 ur ali več na dan - 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro nad 8 ur.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70% cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javni prevoz - do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

V skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Nadomestilo za ločeno življenje se lahko določi v pogodbi o zaposlitvi delavca pod pogoji in v znesku, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, kot to določa vsakokratni podzakonski predpis.

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 30% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 460,03 EUR*.

Za 20 let delovne dobe: v višini 50% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 766,72 EUR*.

Za 30 let delovne dobe: v višini 70% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 1.073,41 EUR*.

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece 3.066,88 EUR** oz. v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje.

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

797,04 EUR za leto 2014; Najvišji znesek brez prispevkov 1.064,62 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- V primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 1.533,44 EUR**.

- V primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 766,72 EUR**.

- Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.533,44 EUR**).

- Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece (1.533,44 EUR**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si/).

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

ŠOLE IR

KRATKI SEMINARJI IR

13. 05.

09. 05.

14. 05.

Praktični primeri določitve kraja dobave blaga pri verižnih poslih in uporaba Incoterms klavzul (Branka Svilar Mugoša)

Šola dvostavnega knjigovodstva osnove (dr. Tatjana Jovanović)

Davčni in računovodski vidiki poslovanja z blagajno in transakcijskim računom (Kristinka Vukovič)

14. 05.

14. 05.

15. 05.

Šola o DDV - osnove (Maja Dolinar Dubokovič)

Povračila stroškov v zasebnem sektorju – na kaj vse je potrebno paziti?

(Irena Kamenščak)

Društva - od ustanovitve do zaprtja (Vesna Bartolj Maver)

19. 05.

Računovodstvo in davki pri samostojnih podjetnikih (Vesna Bartolj Maver)

20. 05.

Matematika za računovodje (Kristinka Vukovič)

20. 05.

Obdavčitev in poročanje o transakcijah z nepremičninami (Maja Dolinar Dubokovič)

21. 05.

Izdelava konsolidiranih računovodskih izkazov v praksi (Vesna Bartolj Maver)

15. 05.

Poglobljena delavnica obračunavanja DDV (Branka Svilar Mugoša)

19. 05. Šola obračuna plač - osnove (Beti Božnar)

22. 05.

Delavnica - računovodstvo zalog (Kristinka Vukovič)

27. 05. Šola dvostavnega knjigovodstva poglobljeno (dr. Tatjana Jovanović)

21. 05.

Pogodba o poslovodenju in prokuri skozi pravni in davčni vidik (Nina Globočnik, Maja Dolinar Dubokovič)

27. 05.

Davčni postopek za računovodje (Branka Svilar Mugoša)

27. 05.

Vrednotenje proizvodnje po proizvajalnih stroških (Miro Dečman)

28. 05.

Vse, kar morate vedeti o potnih stroških, vključno z zadnjimi novostmi v zasebnem in javnem sektorju (Maja Dolinar Dubokovič)

www.iracunovodstvo.eu

KLJUČ DO ZNANJA SO IR IZOBRAŽEVANJA.

MAJ 2014

SEMINARJI IR