e-Bilten Unikum apr.15

04 | 2015

BILTEN

6,99 EUR + DDV APRIL 2015 WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

IZPLAČEVANJE DOBIČKA IZ DRUŽBE Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO Ugotovitev bilančnega dobička in njegovo razporejanje je eno temeljnih pravic družbenikov, ki so jo pridobili na podlagi začetnega vložka v družbo. Poleg družbenikov so pri razdelitvi dobička lahko udeležene tudi tretje osebe.

3

VSEBINA

3

TEMA MESECA IZPLAČEVANJE DOBIČKA IZ DRUŽBE Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO

7

RAČUNOVODSTVO

8

DAVKI

9

DOKUMENTACIJA ZA TRANSFERNE CENE IN PREDVIDENE NOVOSTI

10 11 12

KNJIŽENJE DELITVE DOBIČKA

Kristinka Vukovič

Pri nas delimo

PREDLOG UVEDBE DAVČNIH BLAGAJN

PRAVO IZČLENITEV (2. DEL) HRM HRM – UPRAVLJANJE ČLOVEŠKIH POTENCIALOV PLAČE IN DRUGA IZPLAČILA FO REGRES ZA LETNI DOPUST

13

UVODNIK

MNENJA IR

UNIKUM | letnik 9 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 E: info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu Odgovorna urednica: Nina Selan Slapar nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.shutterstock.com, v kolikor ni drugače označeno.

Oblikovanje in priprava za tisk: Sonja Eržen Tisk: Birografika Bori d.o.o.

Posamezna številka stane: 6,99 EUR + 9,5 % DDV. Letna naročnina na tiskano verzijo: 65 EUR + 9,5 % DDV Letna naročnina na spletno verzijo: 25 EUR + 22 % DDV Naročnina velja do pisnega preklica.

V povprečju natisnemo 600 izvodov. Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji.

Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan.

ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

V aprilu se je iztekel rok za pripombe na predlog Zakona o potrjevanju računov, kot se bo uradno reklo zakonu, ki bo urejal davčne blagajne. V prihodnjih mesecih torej pričakujemo obravnavo zakona v parlamentu in predloge ter izdajo še vseh potrebnih podzakonskih aktov. Zato bo vsaj za tiste, ki poslujejo s končnimi kupci, spremljanje dogajanja še kako potrebno, saj naj bi davčne blagajne uvedli že s 1. oktobrom. V prihodnjih mesecih pričakujemo tudi informacije o tem, kaj konkretno se bo spremenilo pri računovodenju. Kakih večjih sprememb za zdaj ni na vidiku, upamo pa, da spremembe računovodskih standardov ne pridejo šele decembra. Nekateri so svoje obveznosti v zvezi z letnim poročilom že končali, drugi jih še končujejo v sodelovanju z revizijo in drugimi nadzori ter skupščinami. Zdaj je tudi čas za odločitve o tem, kaj storiti z ustvarjenim v letu 2014, kaj torej z dobičkom ali izgubo. Ali se bo dobiček delil, koliko in komu, se je treba odločiti, te odločitve pa nato še pravilno računovodsko in davčno obravnavati. O tem, kako knjižiti izplačilo dobička družbe družbenikom, zaposlenim in drugim (npr. dobrodelnim organizacijam) ter katere davke pri tem obračunati, smo se tokrat razpisali na več straneh. Nekaj besed v tej številki Unikuma tudi o regresu za letni dopust. Četudi delovnopravna in davčna obravnava regresa ni letos nič drugačna kot prejšnja leta, pa je – ker se pojavi vsako leto le enkrat – dobro osvežiti, koliko moramo, koliko in kdaj smemo obračunati; in še, kako to poknjižiti, da bo prav v računovodskih poročilih tako za notranje informiranje kot ob zaključku leta v letnih poročilih. V tej in prihodnjih številkah Unikuma bomo dodali tudi novo rubriko – HRM. Kaj ta kratica pomeni, preberite danes, prihodnjič pa kaj več o tem področju.

Prijetno in koristno branje vam želim ter srečno do prihodnjič,

Vaša Kristinka Vukovič

www.iracunovodstvo.eu

TEMA MESECA

3

Nina Orehek

Izplačevanje dobička iz družbe z omejeno odgovornostjo Ugotovitev bilančnega dobička in njegovo razporejanje je eno temeljnih pravic družbenikov, ki so jo pridobili na podlagi začetnega vložka v družbo. Poleg družbenikov so pri razdelitvi dobička lahko udeležene tudi tretje osebe. Prispevek podrobno prikazuje postopek odločanja o realiziranem dobičku družbe, davčne posledice za družbo, ki izplačuje dobiček, in način obdavčitve prejemnika.

PRAVNA PODLAGA ZA DELITEV DOBIČKA Pravni vidik izplačila dobička družbenikom Pravna podlaga za ugotovitev dobička in njegovo razporejanje je predvsem Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1).

Ta že v svojih uvodnih določilih predvideva delovanje družb zaradi doseganja dobička na trgu. Ne le da ima koristi od dobička sama družba, do dobička so upravičeni tudi družbeniki, saj je pravica do udeležbe pri dobičku del njihove premoženjske pravice ob pridobitvi poslovnega deleža v družbi. Poleg družbenikov so pri razdelitvi dobička lahko udeležene tudi druge osebe.

Zakon o gospodarskih družbah omenja delitev dobička na dveh mestih, in sicer v 8. poglavju, v katerem podrobno določa način oblikovanja bilančnega dobička in njegovo računovodsko izkazovanje, ter v poglavjih, ki urejajo posamezne oblike gospodarskih družbah, pri čemer določa pravila glede delitve dobička.

Zakon o gospodarskih družbah v zvezi z razdelitvijo dobička med družbenike družbe z omejeno odgovornostjo določa, da: • imajo družbeniki pravico do odločanja o uporabi bilančnega dobička (odločanje na skupščini in sprejetje ustreznega sklepa);

• imajo družbeniki pravico do deleža pri bilančnem dobičku, kot je ugotovljen v letni bilanci, razen če družbena pogodba ne določa drugače; • se dobiček praviloma deli sorazmerno z višino poslovnih deležev, če družbena pogodba ne določa drugače.

Ker so navedene določbe dispozitivne narave, je tako ureditev iz Zakona o gospodarskih družbah mogoče z družbeno pogodbo urediti tudi drugače. Tako se lahko z družbeno pogodbo vnaprej določijo drugi nameni, za katere je mogoče porabiti bilančni dobiček družbe z omejeno odgovornostjo (v nasprotju z delniško družbo, pri kateri ZGD-1 natančno določa vrstni red). Kot rečeno, so družbeniki zgolj podredno upravičeni do dobička, saj se ta lahko porabi za druge namene, npr. pokrivanje prenesene izgube, možna pa je tudi odločitev družbenikov, da se v posameznem letu dobiček sploh ne deli.

Zakon o gospodarskih družbah določa, da se dobiček praviloma deli sorazmerno z višino poslovnih deležev, vendar je tudi to določbo mogoče zaobiti z drugačno ureditvijo v družbeni pogodbi.

Zakon o gospodarskih družbah določa, da se dobiček praviloma deli sorazmerno z višino poslovnih deležev, vendar je tudi to določbo mogoče zaobiti z drugačno ureditvijo v družbeni pogodbi. Tako je mogoče določiti drugačna razmerja med družbeniki pri udeležbi na dobičku od siceršnjega razmerja med poslovnimi deleži, lahko se določi vrstni red poplačila dobička, določen družbenik je lahko upravičen do udeležbe pri dobičku pod posebnimi pogoji ipd.

Dobiček se razdeli na podlagi sprejetega sklepa skupščine o delitvi dobička, ki mora vsebovati vse potrebne podatke o družbenikih, družbi, višini bilančnega dobička, namenjenega razdelitvi, in morebitno določilo, da se bilančni dobiček v določeni višini ne bo delil.

Vmesno izplačilo dobička Izjemoma se dobiček lahko deli, tudi še preden je ugotovljen. To je mogoče le ob utemeljenem pričakovanju, da bo dobiček ustvarjen, in le v razumnem času pred razdelitvijo. Če se kasneje pokaže, da dobička ni, so družbeniki dolžni izplačane zneske vrniti, pri tem pa se ne morejo sklicevati na 497. člen ZGD-1 (ki omogoča, da družbeniki v dobri veri ohranijo neupravičena izplačila dobičkov), saj so vedeli, da je bilo predčasno izplačilo dano ob pogoju nastanka dobička.

4

UNIKUM | APRIL 2015 | TEMA MESECA | Izplačevanje dobička iz družbe z omejeno odgovornostjo

Izpodbijanje sklepa o uporabi bilančnega dobička Skladno s 522. členom Zakona o gospodarskih družbah se za uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine pri družbi z omejeno odgovornostjo smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o delniški družbi, zaradi česar je smiselno mogoče uporabiti tudi 399. člen ZGD-1, ki določa, kdaj je mogoče izpodbijati sklep o uporabi bilančnega dobička. Ob upoštevanju veljavne določbe ZGD-1 in skope sodne prakse je mogoče ugotoviti, da se sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička sicer lahko izpodbija, če je v nasprotju z zakonom ali družbeno pogodbo oziroma če bi bila omejitev razdelitve čistega dobička posledica zlorabe pravic ali če bi zaradi njega prišlo do kršitve enakega obravnavanja družbenikov. Drugih razlogov iz 399. člena ZGD-1 najverjetneje ne bo mogoče uspešno uveljavljati. Če sodišče ugotovi, da obstajajo okoliščine, ki upravičujejo delitev bilančnega dobička, na zahtevo družbenikov tožbi ugodi in spremeni sklep skupščine.

Razdelitev dobička tretjim osebam Delitev dobička družbe je možna tudi tretjim osebam (npr. delavcem, drugi družbi, fundaciji), vendar le po ustrezni pravni podlagi. Ker so določbe ZGD-1 o delitvi dobička dispozitivne (mogoče jih je drugače urediti), se dobiček lahko deli tretjim osebam, če tako določa družbena pogodba in če tako sklenejo tudi družbeniki s sklepom o delitvi dobička.

Delavcem se lahko dobiček deli tudi na podlagi Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob), ki pa se v praksi redko pojavlja. Udeležba pri dobičku po tem zakonu je prostovoljna za delavce in družbo, če pa je sprejeta, velja za vse delavce in ne sme izključevati nobenega delavca, lahko pa se posamezni delavec s pisno izjavo kadarkoli odpove udeležbi pri dobičku (pogodba za delavca neha veljati tudi s prenehanjem delovnega razmerja in v drugih zakonskih primerih). Ta pogodba se lahko sklene le, če družbena pogodba oziroma statut družbe določa, da se dobiček družbe lahko uporabi za udeležbo delavcev pri dobičku. Udeležba na podlagi Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku je mogoča na podlagi sprejetja denarne ali delniške sheme udeležbe delavcev pri dobičku, na-

Z vidika davčnega prava se kot dividenda obravnava dobiček ali presežek prihodkov nad odhodki, ki se izplača družbenikom ali članom v zvezi z udeležbo v dobičku izplačevalca.

tančni pogoji pa se določijo s Pogodbo o udeležbi pri dobičku. Ta zakon omogoča tudi možnost uveljavljanja davčnih olajšav za družbo in za delavce, vendar le pri pogodbah, ki jih minister, pristojen za gospodarstvo, odobri in vpiše v poseben register.

Tudi drugi subjekti (pravne ali fizične osebe, fundacije ipd.) so lahko udeleženi pri delitvi dobička konkretne družbe, vendar le, če tako določata družbena pogodba in sklep skupščine o delitvi dobička ali pa na podlagi ustrezne pogodbe med izplačevalcem (družbo) in prejemnikom dobička.

Zakon o gospodarskih družbah tako omogoča, da poslovodstvo konkretne družbe izplačevalke sklene posebno pogodbo o prenosu dobička oziroma druge vrste podjetniške pogodbe, pri čemer je tovrstna oblika pogodb veljavna le, če k njej poda soglasje skupščina. Poslovodstvo družbe mora za vpis v register prijaviti vrsto pogodbe ter ime in priimek ali firmo sopogodbenika, pri pogodbah o delnem prenosu dobička pa tudi dogovor o višini odvajanega dobička. Prijavi se priloži pogodba, in če začne veljati šele s skupščinskim soglasjem drugega sopogodbenika, tudi zapisnik tega sklepa in njegove priloge v izvirniku ali overjenem prepisu. Pogodba začne veljati šele ob vpisu v register.

Razdelitev dobička ob likvidacije družbe Razdelitev dobička v primeru prenehanja družbe se po Zakonu o dohodnini oziroma Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb ne obravnava kot izplačilo dividende, temveč kot kapitalski dobiček. Na podlagi prenehanja družbe in izplačila dobička njenim družbenikom gre namreč za izplačilo, ki predstavlja zmanjšanje družbenikovega lastniškega deleža.

DAVČNA OBRAVNAVA IZPLAČILA DOBIČKA Z vidika davčnega prava se kot dividenda obravnava dobiček ali presežek prihodkov nad odhodki, ki se izplača družbenikom ali članom v zvezi z udeležbo v dobičku izplačevalca. Ker pa je treba za davčne namene predmet obdavčitve in okoliščine ter dejstva, ki so bistvena za obdavčenje, vedno vrednotiti po njihovi gospodarski (ekonomski) vsebini, Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) kot dividende obravnava tudi dohodke, ki so podobni dividendam (74. člen ZDDPO-2); to so: • vsi dobički, ki se izplačajo v povezavi z udeležbo v dobičku izplačevalca; • dobiček, rezerve iz dobička, osnovni kapital v delu, ki se je oblikoval iz predhodnega povečanja osnovnega kapitala iz dobička ali rezerv iz dobička, in skrite rezerve izplačevalca, ob prenehanju izplačevalca; • izplačila ob izključitvi ali izstopu delničarja, družbenika ali člana izplačevalca; • izplačilo na podlagi rednega zmanjšanja osnovnega kapitala izplačevalca v delu, ki se je oblikoval iz predhodnega povečanja osnovnega kapitala iz dobička ali rezerv iz dobička; • izplačana vrednost pridobljenih lastnih poslovnih deležev, zmanjšana za njihovo emisijsko vrednost in za sorazmerni del kapitalskih rezerv; • dobiček na podlagi podjetniške pogodbe; • prikrito izplačilo dobička.

Glede na navedeno določbo Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb se enako davčno obravnava izplačilo dobička družbenikom družbe kot tudi tretjim osebam, ki so udeleženi pri dobičku na podlagi podjetniške pogodbe.

Skladno z 8. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb imajo dividende, vključno z dohodki, podobnimi dividendam, in dohodki od deležev, ki izvirajo iz finančnih instrumentov oziroma finančnih naložb vseh vrst, kot so vrednostni papirji, lastniški deleži, vir v Sloveniji, če jih izdajo gospodarske družbe, zadruge in druge oblike organiziranja, ki so ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji, Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti in Banka Slovenije, oziroma če gre za deleže v gospodarskih družbah, zadrugah in

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

drugih oblikah organiziranja, ki so ustanovljene v skladu s predpisi v Sloveniji.

Ker imajo ti dohodki vir v Sloveniji, je za obdavčitev izplačevalca in prejemnika treba praviloma uporabiti ZDDPO-2 in ZDoh-2, v primeru nejasnosti glede rezidentstva pa tudi mednarodne konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčenju, ki določa pravila glede tega, kje se izvede obdavčitev.

Ob upoštevanju navedenega je obdavčitev razdelitve dobička odvisna tudi od statusa izplačevalca in predvsem prejemnika, torej ali je prejemnik fizična ali pravna oseba in ali je prejemnik slovenski ali tuji davčni rezident.

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb sicer določa, da je izplačilo dividend predmet davčnega odtegljaja (po 15-odstotni stopnji), vendar do tega pri izplačilu slovenskemu davčnemu rezidentu praviloma ne pride. Davek se namreč ne izračuna, odtegne in plača od dividend, izplačanih zavezancu rezidentu, ki izplačevalcu sporoči svojo davčno številko.

Davčna obravnava izplačila dividende tuji pravni osebi Po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb se izplačilo dividende tuji pravni osebi obdavči z davčnim odtegljajem po stopnji 15 odstotkov (oddaja obrazca ODO-1), vendar tudi v zvezi s tem veljajo nekatere posebnosti: • Davčnega odtegljaja ni ob izplačilu dividend rezidentu države članice EU oziroma EGP, zavezancu za davek od dohodkov v državi rezidentstva, če ne gre za dohodke, plačane poslovni enoti tega nerezidenta v Sloveniji, in če nerezident davčnega odtegljaja ne more uveljavljati v državi rezidentstva, ker na primer uveljavlja ukrep izvzema dividend iz davčne osnove in transakcija ne pomeni izogibanja davkom.

V tem primeru se znesek davčnega odtegljaja, ki je bil obračunan, lahko na zahtevo, naslovljeno na davčni organ, delno ali v celoti vrne, če ga nerezident delno ali v celoti ni mogel uveljavljati in je do nezmožnosti uveljavljanja tega davka prišlo po izračunu, odtegnitvi in plačilu davka (zahtevek za vračilo davka na obrazcu KIDO 9). Ne glede na to se davek obračuna oziroma se ne dovoli vračilo plačanega davka, če se dividen-

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb določa, da je izplačilo dividend predmet davčnega odtegljaja (po 15-odstotni stopnji), vendar do tega pri izplačilu slovenskemu davčnemu rezidentu praviloma ne pride.

de izplačajo v države, s katerimi ni zagotovljena izmenjava informacij, ki bi omogočila spremljanje obdavčitve ali neobdavčitve dohodka.

• Davek se ne obračuna, če se dividenda izplača zavezancu nerezidentu, ki je zavezan za davek od dohodkov, ki jih dosega z dejavnostjo oziroma posli v poslovni enoti ali prek poslovne enote v Sloveniji, in izplačevalcu sporoči svojo davčno številko, če gre za dohodke, plačane tej poslovni enoti.

• Stopnja davčnega odtegljaja se lahko zniža, upoštevajoč relevantni mednarodni sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja med državo družbe izplačevalke dividende in državo družbe prejemnice dividende, vendar upoštevanje znižane stopnje po sporazumu ni avtomatično, temveč mora prejemnik dohodka plačniku davka predložiti izpolnjen ustrezni zahtevek za zmanjšanje ali oprostitev davka od dividend (obrazec KIDO 1), še preden je dohodek izplačan, izplačevalec pa nato izpolnjeni zahtevek predloži davčnemu organu v odločanje.

Davčnega odtegljaja tudi ni, če dobiček izplača odvisna družba matični družbi s sedežem v državi članici EU (71. člen ZDDPO-2 in 375. člen ZDavP-2). V takem primeru mora izplačevalec dohodka v 15 dneh od vsakega izplačila posebej (če davka ni odtegnil) davčnemu organu predložiti dokazilo o davčnem rezidentstvu prejemnika v času izplačila, dokazilo o izpolnjevanju spodaj navedenih pogojev v času izplačila in dokazilo o minimalni neposredni udeležbi in obdobju (trajanju) udeležbe v času izplačila. Omenjena oprostitev je tako mogoča le, če:

5

• ima prejemnik najmanj 10 odstotkov vrednosti ali števila delnic ali deležev v delniškem kapitalu, osnovnem kapitalu ali glasovalnih pravicah osebe, ki deli dobiček; • traja najnižja udeležba najmanj 24 mesecev (izjemoma se lahko ta pogoj spregleda, če izplačevalec dividende pristojnemu davčnemu organu izroči ustrezno bančno garancijo za zavarovanje izpolnitve morebitne davčne obveznosti); • je prejemnik: – oseba, ki ima eno od oblik, za katere se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU, in jih določi minister, pristojen za finance; – za davčne namene rezident v državi članici EU v skladu s pravom te države in se ne šteje kot rezident zunaj EU v skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodkov, sklenjeno z državo nečlanico; – zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU, in jih določi minister, pristojen za finance, kjer se za zavezanca ne šteje družba, ki je davka oproščena ali ima možnost izbire.

Vpliv izplačila dobička na davčno osnovo prejemnika pravne osebe Na ravni prejemnika dividend (družbe, ki je slovenski davčni rezident) se pri davčnem priznavanju prihodkov in pri določanju davčne osnove zavezanca dividende in dohodki, ki so podobni dividendam, izvzemajo iz davčne osnove prejemnika (24. člen ZDDPO-2), če je izplačevalec: • zavezanec za davek po ZDDPO-2 ali • za davčne namene rezident v državi članici EU v skladu s pravom te države in se v skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, sklenjeno z državo nečlanico EU, ne šteje kot rezident zunaj EU, in je poleg tega zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU, in jih določi minister, pristojen za finance, kjer se za za-

6

UNIKUM | APRIL 2015 | TEMA MESECA | Izplačevanje dobička iz družbe z omejeno odgovornostjo

vezanca ne šteje družba, ki je davka oproščena ali ima možnost izbire obdavčitve, ali • zavezanec za davek od dohodka oziroma dobička, primerljiv z davkom po tem zakonu, in ni rezident države, v primeru poslovne enote pa se ta ne nahaja v državi, v kateri je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička družb nižja od 12,5 odstotka, in je država objavljena na seznamu.

Poleg tega se izvzemajo tudi dividende iz davčne osnove prejemnika nerezidenta, če je njegova udeležba v kapitalu oziroma upravljanju osebe, ki deli dobiček, povezana z dejavnostmi oziroma posli, ki jih nerezident opravlja v poslovni enoti v Sloveniji oziroma prek poslovne enote v Sloveniji.

Dividende in njim podobni dohodki se izvzamejo iz davčne osnove prejemnika, če so bili v tekočem ali preteklih davčnih obdobjih na njihovi podlagi v davčno osnovo vključeni prihodki.

Pri določanju davčne osnove se odhodki, povezani z upravljanjem in financiranjem naložb v kapital gospodarskih družb, ki omogočajo izplačilo dobička, ki se izvzema, ne priznajo v znesku, ki je enak 5 odstotkom zneska v davčnem obdobju prejetih dividend in dobičkov, ki so izvzeti iz davčne osnove zavezanca. Davčni zavezanec izvzame odhodke iz davčne osnove v istem davčnem obdobju, v katerem iz davčne osnove izvzame dohodke po 24. členu ZDDPO-2.

V zvezi z navedenim izvzemanjem dividend iz davčne osnove prejemnika Zakon o davčnem postopku dodatno določa, da mora davčni zavezanec, ki je izvzel dividende in dohodke, podobne dividendam, iz davčne osnove zagotavljati in na zahtevo davčnega organa predložiti: • dokazilo o davčnem rezidentstvu izplačevalca, ki je rezident države članice EU, ki ni Republika Slovenija, ter dokazilo o zavezanosti za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU, ali • dokazilo o davčnem rezidentstvu izplačevalca, ki je rezident države, ki ni članica EU, oziroma potrdilo davčnih oblasti države, v kateri se

nahaja poslovna enota, o obstoju te poslovne enote v času izplačila ter dokazilo o zavezanosti za davek od dohodka oziroma dobička, ki je primerljiv z davkom po ZDDPO-2.

Obdavčitev prejemnika izplačila dobička, ki je fizična oseba Kadar je izplačilo dobička opravljeno družbeniku, ki je fizična oseba, se tako izplačana dividenda obravnava po Zakonu o dohodnini kot dohodek iz kapitala in predstavlja dohodek, dosežen na podlagi udeležbe fizične osebe v kapitalu izplačevalca. Kot dividenda se obdavčuje vsaka razdelitev dohodka imetniku deleža iz premoženja plačnika oziroma povezane osebe plačnika na podlagi njegovega lastniškega deleža v plačniku, ki ne predstavlja zmanjšanja njegovega lastniškega deleža, vključno z razdelitvijo v obliki delnic ali zamenljivih obveznic. Kot dividenda se obdavčuje tudi prikrito izplačilo dobička, določeno v zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, dobiček, ki se razdeli v zvezi z dolžniškimi vrednostnimi papirji, ki zagotavljajo udeležbo v dobičku plačnika, in dohodek, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitve dobička, čistega dobička ali prihodkov investicijskega sklada.

Davčna osnova je načeloma dosežena dividenda, davčna osnova pri prikritem izplačilu dobička pa se določi na podlagi primerljive tržne cene.

Dividenda se obdavči po 25-odstotni stopnji, to pa predstavlja cedularno, torej dokončno obdavčitev brez kasnejšega poračuna na letni ravni (dividende niso vključene v letno odmero dohodnine).

Kadar je izplačevalec dividende slovenska pravna oseba, ta poroča izplačilo dividend z obrazcem REK-2 in plača davčni odtegljaj. Če pa je izplačevalec dividend tuja pravna oseba, mora slovenski rezident (fizična oseba) divi-

dende sam poročati davčnemu organu z oddajo posebne davčne napovedi, in sicer do 15. dne v mesecu za preteklo trimesečje. Če je prejemnik dividende tuja fizična oseba (torej nerezident RS), je treba poleg Zakona o dohodnini in Zakona o davčnem postopku upoštevati tudi določila mednarodnega sporazuma o izogibanju dvojnemu obdavčevanju med državo izplačevalko in državo rezidentstva prejemnika dohodka, ki lahko omogoča znižanje stopnje davčnega odtegljaja ob izpolnitvi predpisanih formalnosti (glej tudi 260. člen ZDavP-2).

Kadar so pri dobičku udeleženi delavci, ki niso hkrati družbeniki družbe, se tak dohodek ne obravnava kot izplačilo dobička (dividenda), temveč se obdavči kot dohodek iz delovnega razmerja, ki se v celoti všteva v davčno osnovo, prispevki za socialno varnost pa se obračunajo in plačajo od celotnega dohodka. Tak dohodek poroča delodajalec na obrazcu REK-1. Če pa je prejemnik izplačila dobička tretja oseba, ki ni lastniško udeležena pri izplačevalcu dobička niti ni v družbi zaposlena, se tako izplačilo obravnava kot drugi dohodek. Davčna osnova je doseženi dohodek, od tega pa se izračuna in plača akontacija dohodnine po 25-odstotni stopnji od davčne osnove. Akontacijo dohodnine izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj, če pa izplačevalec ni plačnik davka (npr. tuja družba), mora posameznik drugi dohodek sam ustrezno napovedati v sedmih dneh od dneva prejema dohodka pri davčnem organu. 

RAČUNOVODSTVO

7

Kristinka Vukovič

Knjiženje delitve dobička Lastniki vložijo kapital z začetnimi sredstvi v obliki denarja, stvari ali pravic ob ustanovitvi podjetja in kasneje, ko se kapital povečuje tudi iz drugih virov, najpogosteje zaradi uspešnega poslovanja podjetja z letnim pripisom dobička. Kapital izraža lastniško financiranje podjetja in je obveznost podjetja do lastnikov. Kapital je eden od virov financiranja podjetja (pasiva), zato obveznosti (dolgove), ki izhajajo iz kapitala, izkazujemo med finančnimi obveznostmi. Na drugi strani imamo vlagatelje kapitala, ki svoje vložke v kapital drugih obravnavajo kot finančne naložbe (aktiva), prihodke, terjatve, ki izvirajo iz teh vložkov, obravnavamo kot finančne terjatve, prihodke in odhodke v zvezi s finančnimi naložbami pa kot finančne prihodke in odhodke. V nadaljevanju si oglejmo nekaj najpogostejših poslovnih dogodkov, ki smo jih obravnavali tudi v prejšnjem članku o delitvi dobička.

Primer 1 Družbeniki sprejmejo sklep, da se del dobička deli mednje.

Opis poslovnega dogodka

V breme

Del bilančnega do930 – preneseni bička se nameni za de- čisti dobiček litev med družbenike.

Knjiženje na podlagi sklepa skupščine.

2770 – kratkoročne obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida

Ugotovitev davčne obveznosti iz naslova dividend za posameznega družbenika

2770 – kratkoročne obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida

2771 – dolg do družbenikov (neto znesek dividend) 265 – obveznosti za davčni odtegljaj 265 – obveznosti za davčni odtegljaj

Izplačilo dobička.

2771 – dolg do družbenikov (neto znesek dividend)

110 – denarna sredstva na računih

Knjiženje pri družbi, ki ima naložbo Na podlagi sklepa 151 – Kratkoročne 770–772 – skupščine pripoznamo terjatve za divifinančni prihodki terjatve za dividende dende iz deležev (knjiženje na podlagi prejetega obvestila o višini pripadajoče dividende).

110 – Denarna sredstva na računih

Opis poslovnega dogodka

V breme

151 – Kratkoročne terjatve za dividende

V dobro

Sklep o izplačilu 725 – Prevredno- 250 – kratkoročne dobička delavcem. tovalni poslovni obveznosti do zapoodhodki v zvezi s slenih stroški dela Obračun dajatev

250 – kratkoroč- 252, 253 – obveznone obveznosti do sti za prispevke zaposlenih 254 – obveznosti za dohodnino 255 – obveznosti do delavcev za udeležbo v dobičku

Sklep o izplačilu 722 – Prevrednodobička direktorju, tovalni poslovni ki v podjetju ni odhodki zaposlen.

V dobro

Knjiženje pri družbi, ki deli dobiček

Prejem dividende.

Primer 2 Družbeniki sprejmejo sklep, da se del dobiček v višini X enot izplača zaposlenim.

285 – Neto obveznost do direktorja 265 – Obveznost za davčni odtegljaj 266 – Obveznost za prispevke in druge dajatve

Pojasnilo. Dobiček je kategorija, ki pripada imetnikom deleža na podlagi njihovih ustanoviteljskih in korporacijskih pravic. Družbeniki se sicer lahko odrečejo delu dobička in ga namenijo za razdelitev drugim, vendar se prav zaradi vsebine taka izplačila ne knjižijo neposredno v breme čistega poslovnega izida (torej direktno v breme skupine 93), temveč prek izkaza poslovnega izida. Razširjeni dobiček je po SRS 15 dobiček, povečan za odhodke, ki se nanašajo na deleže članov uprave (ravnateljstva), članov nadzornih svetov, zaposlencev in drugih, ki niso lastniki, v razširjenem dobičku. Če se zaposlencem glede na uresničeni razširjeni dobiček v posameznem poslovnem letu prizna delež v njem, se ne izkaže kot del stroškov dela, temveč kot prevrednotenje stroškov plač, torej kot povečanje prevrednotovalnih poslovnih odhodkov v obravnavanem letu. Deleži v razširjenem dobičku na podlagi opravljenega dela pomenijo prevrednotovanje stroškov dela in s tem dodatne poslovne odhodke, ki na končni stopnji zmanjšajo razširjeni dobiček zgolj na znesek, ki pripada prinašalcem kapitala skupaj z ustreznim davkom.

Primer 3 Družbeniki sprejmejo sklep, da se del dobička izplača fundaciji X. Opis poslovnega dogodka

V breme

V dobro

Sklep skupščine o izplačilu dobička fundaciji.

754 – Donacije

285 – Druge obveznosti

Izplačilo fundaciji.

285 – Druge obveznosti

110 – Denarna sredstva

DAVKI

8

mag. Tamara Prezelj

O

bseg sive ekonomije in s tem davčnih utaj se v Sloveniji po različnih ocenah giblje med 8 in 10 odstotki BDP. Glavnina utaj se povezuje z gotovinskim poslovanjem, ki je manj pregledno in pri katerem je prikrivanje prometa lažje, uspešnejše in zato bolj razširjeno.

Kot prvi korak v boju proti neplačevanju davkov so bile s 1. 7. 2013 uvedene ›virtualne davčne blagajne‹, kar pomeni, da se je prepovedala oziroma strogo sankcionirala uporaba računalniških programov in elektronskih naprav za izdajanje računov, ki omogočajo brisanje, popravljanje ali kakršnokoli spreminjanje izvornega zapisa, shranjenega v napravi, brez hrambe prvotnih podatkov in poznejših sprememb.

Drugi korak je bila uveljavitev ›vezanih knjig računov‹, iz katerih morajo od 31.

1. 2015 izdajati račune tisti davčni zavezanci, ki poslujejo z gotovino in ne uporabljajo omenjenih virtualnih davčnih blagajn. Čeprav finančna uprava beleži porast deleža prostovoljnega plačevanja davkov, na terenu še vedno zaznava kršitve, torej neizdajanje in naknadno spreminjanje računov, zato je vlada pripravila predlog tehnično zanesljivejše rešitve, in sicer uvedbo davčnih blagajn, ki bodo onemogočale prirejanje podatkov o opravljenem gotovinskem prometu.

Predlog zakona o potrjevanju računov je bil objavljen na spletnih straneh Ministrstva za finance marca letos.

V predlaganem sistemu, pri katerem bodo blagajne zavezancev prek spleta povezane s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave, bo Finančna uprava potrjevala izdane račune oziroma označevala račune z enotno identifikacijsko številko. Tako se bodo na FURS evidentirali izdani računi.

S tem načinom zbiranja podatkov bo mogoče nadzirati in primerjati poročani promet z izdanimi računi, inšpekcijski nadzor pa bi se tako lahko v večji

Predlog uvedbe davčnih blagajn meri usmeril k bolj tveganim dejavnostim oziroma zavezancem.

Po predlogu zakona bodo morale račune potrjevati vse tiste osebe, ki so dolžne voditi poslovne knjige in evidence v skladu z Zakonom o davčnem postopku ali predpisu, izdanem na njegovi podlagi, drugim zakonom ali računovodskim standardom, ki morajo izdati račun za opravljeno dobavo blaga ali storitev, in če sta bila dobavljeno blago ali opravljena storitev plačana z gotovino.

Izjema od obveznosti izdajanja računov prek davčnih blagajn je predpisana ozko, in sicer zgolj za primere, ko oseba ni dolžna voditi poslovnih knjig in evidenc ali ni zavezanec za DDV, ter za dobave blaga na krovu zrakoplova med letom in prodaje storitev prek avtomatov.

Plačevanje z gotovino pomeni ne le plačevanje z bankovci in kovanci, ki so v obtoku kot plačilno sredstvo, temveč tudi druga plačila, ki niso neposredna nakazila na transakcijski račun: plačila s plačilno in kreditno kartico, čekom ali drugimi podobnimi sredstvi.

Zavezanec bo moral račun izdati prek elektronske naprave, ki omogoča elektronsko podpisovanje podatkov na računu, z uporabo programske opreme, ki omogoča sledljivost, in elektronske povezave za izmenjavo podatkov z davčnim organom.

Namen potrjevanja računov in pridobitev enkratne identifikacijske oznake računa je pridobitev potrdila, da je bil ustvarjeni promet pri gotovinskem poslovanju prijavljen davčnemu organu v dejanskem obsegu, in ga zato ni mogoče naknadno prirediti z namenom utaje davka.

Postopek potrjevanja bo potekal tako, da bo zavezanec v okviru izdaje računa posredoval podatke o računu davčnemu organu prek elektronske povezave in z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila, ta bo podatke obdelal, računu dodelil enkratno identifikacijsko številko (EOR) in jo posredoval zavezancu. Ta

bo kupcu izdal račun, ki bo moral poleg običajnih podatkov vsebovati še: • podatke o točnem času izdaje računa; • oznako fizične osebe, ki je račun izdala; • oznako načina plačila računa; • enkratno identifikacijsko številko računa; • zaščitno oznako izdajatelja računa.

Zavezanec bo moral izdane račune oštevilčiti s številko, ki bo poleg zaporedne številke vsebovala tudi oznako poslovnega prostora, kjer se nahaja naprava za potrjevanje računov, in oznako elektronske naprave, prek katere je bil izdan račun.

Zavezanec bo moral račun za dobavo blaga ali storitev izdati najkasneje ob prejemu gotovinskega plačila.

Ob morebitni prekinitvi elektronske povezave bo zavezanec izdal račun brez EOR, najkasneje v dveh dneh pa bo moral vzpostaviti elektronsko povezavo in davčnemu organu posredovati podatke o izdanih računih. Ob nedelovanju elektronske naprave bo zavezanec moral uporabiti vezano knjigo računov in podatke dostaviti elektronsko v dveh dneh od dneva prenehanja delovanja elektronske naprave.

V pravni red se vrača obveznost kupca blaga oziroma prejemnika storitve, da prevzame račun in ga zadrži neposredno pri odhodu iz poslovnega prostora ter ga na zahtevo predloži pooblaščeni osebi davčnega ali tržnega organa. Na to obveznost ga mora opozoriti zavezanec z objavo obvestila na sami napravi ali drugem vidnem mestu v poslovnem prostoru.

Sankcija za nespoštovanje določb zakona je možnost nazornega organa, da z odločbo prepove opravljanje dejavnosti in zapečati poslovne prostore do odprave razlogov za prepoved.

V skladu z načrti naj bi se davčne blagajne v opisani obliki začele uporabljati s 1.

10. 2015, podzakonski akti pa naj bi bili izdani že pred poletjem. 

DAVKI

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

9

mag. Barbara Guzina

Dokumentacija za transferne cene in predvidene novosti

D

ne 31. 3. 2014 je potekel rok za pripravo in predložitev davčnih obračunov, tako davka od dohodkov pravnih oseb kot tudi davka od dohodka iz dejavnosti za vse davčne zavezance, ki so za davčno obdobje izbrali koledarsko leto. Hkrati s tem datumom je precej manj opazno potekel tudi rok za pripravo dokumentacije za transferne cene.

Dokumentacijo za transferne cene so morali do konca marca pripraviti vsi davčni zavezanci, ki so v preteklem davčnem obdobju poslovali s tujimi povezanimi osebami. Davčnim zavezancem, ki so v posameznem davčnem obdobju poslovali zgolj z domačimi povezanimi osebami, dokumentacije ni treba pripravljati (kar pa ne pomeni, da davčni organ pri njih nima pravice transfernih cen inšpicirati).

Dokumentacija za transferne cene se sicer pripravi, ni pa jo treba predlagati davčnemu organu (ne da bi jo ta izrecno zahteval). Davčni zavezanec mora imeti torej dokumentacijo pripravljeno ›na zalogo‹, za primer davčnega inšpekcijskega nadzora (DIN). V primeru DIN mora davčni zavezanec dokumentacijo predložiti nemudoma, davčni organ pa lahko po potrebi odobri dodaten 30- do 90-dnevni rok za predložitev določenih zahtevanih podatkov, predvsem od tujih povezanih oseb.

Dokumentacija za transferne cene se lahko po izrecni zakonski določbi hrani tudi elektronsko. Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) določa 10-letni rok za hrambo dokumentacije za posamezno davčno obdobje.

Vsebino dokumentacije za transferne cene določa 382. člen ZDavP-2 po zgle-

du priporočil, ki veljajo za vse države članice OECD. V skladu s 1. odstavkom omenjenega člena je dokumentacija za transferne cene sestavljena iz dveh delov: splošnega (masterfile) in posebnega (country-specific file).

Splošni del dokumentacije naj bi pripravila matična družba tako, da bi ga lahko direktno uporabile vse članice skupine. Čeprav mora biti vsa dokumentacija slovenskih davčnih zavezancev praviloma pripravljena v slovenskem jeziku, imajo davčni zavezanci prav na področju transfernih cen nekaj več svobode. V praksi namreč davčni organ sprejme splošni del dokumentacije, tudi če je pripravljen v katerem od svetovnih jezikov (praviloma v angleškem). Vendar pri tem velja opozorilo, da bo v primeru DIN davčni zavezanec morda moral del dokumentacije, ki je pripravljen v tujem jeziku, na svoje stroške prevesti v slovenščino.

Posebni del dokumentacije naj bi pripravila vsaka družba zase (in je praviloma pripravljen v slovenščini). Če se v Sloveniji nahaja matična družba (njene hčerinske družbe pa so na primer na ozemlju Balkana), bo pripravila splošni del dokumentacije, v katerega bo vključila vse družbe iz skupine, hkrati pa tudi opisala panogo, v kateri posluje skupina, konkurenco, preteklo poslovanje in prihodnje trende. Tako pripravljen splošni del dokumentacije bodo njene hčerinske družbe praviloma uporabile neposredno (morda bo potreben le prevod v lokalni jezik), posebni del dokumentacije pa bo pripravila vsaka družba zase. Če se v Sloveniji nahaja hčerinska družba, mora ta najprej preveriti, ali na ravni skupine že obstaja pripravljen splošni del dokumentacije za transferne cene. Če obstaja, je treba

omenjeno dokumentacijo pridobiti in po potrebi prevesti v slovenščino.

Hčerinska družba nato pripravi le še posebni del dokumentacije, ki se nanaša samo nanjo.

V letu 2014 je Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) začela javno razpravo glede prihodnjih smernic za pripravo dokumentacije za transferne cene. Vsebovale naj bi obveznost priprave dokumentacije na način, ki bo omogočil davčnemu organu lažje preprečevanje davčnega izogibanja in utaj. Že splošni del dokumentacije naj bi namreč vseboval podatke vseh povezanih oseb, s katerimi davčni zavezanec posluje (poročanje country-by-country), in sicer vsaj: • organizacijsko strukturo mednarodnega podjetja (skupine); • opis panoge, v kateri posluje mednarodno podjetje; • podroben opis pomembnejših neopredmetenih sredstev in njihovo razporeditev po posameznih članicah skupine; • opis medsebojnih finančnih transakcij med članicami skupine; • finančni in davčni položaj posameznih (vseh) članic skupine.

Glede na veliko verjetnost, da bodo smernice OECD dejansko šle v smer priprave dokumentacije na opisani način, je vsekakor ustrezno, da v podjetjih o tem začnemo razmišljati že danes. Že takoj si lahko skušamo odgovoriti na zapisana vprašanja in katero od točk že vključimo v dokumentacijo.

Pri transfernih cenah namreč še toliko bolj velja, da je najboljša priprava dokumentacije njena sprotna priprava, ki edina omogoča določene prilagoditve transfernih cen že med letom. 

PRAVO

10

Nina Orehek

Izčlenitev (2. del) V prejšnjem Unikumu smo prikazali pravni vidik statusnega preoblikovanja z izčlenitvijo, tokrat pa predstavljamo še davčno-računovodski vidik preoblikovanja.

D

avčne implikacije postopka izčlenitve urejata konkretno Zakon o davku na dohodek pravnih oseb (43. člen ZDDPO-2) in Zakon o davčnem postopku (379. člen ZDavP-2), pri tem pa je bistveno upoštevati, da se postopek izčlenitve obravnava kot prenos premoženja, in ne kot klasičen postopek delitve (čeprav je kot tak urejen v ZGD-1). Za prenos premoženja se tako šteje transakcija, s katero prenosna družba, ne da bi prenehala, prenese enega ali več obratov na drugo, že ustanovljeno družbo, ali na družbo, ki jo ustanovi (prevzemna družba), v zamenjavo za izdajo ali prenos vrednostnih papirjev, ki predstavljajo deleže v kapitalu prevzemne družbe, prenosni družbi. Za obrat se šteje premoženje (vsa sredstva in obveznosti), ki se lahko pripiše delu družbe, ki je s poslovno-organizacijskega vidika sposobno tvoriti neodvisno poslovanje, in je subjekt, ki je zmožen poslovati z lastnim premoženjem.

Pri odločanju o izčlenitvi je bistveno določiti tudi obračunski (presečni) datum. To je dan, od katerega se šteje, da so dejanja prenosne družbe opravljena za račun prevzemne družbe.

Posebnost izčlenitve kot postopka statusnega preoblikovanja podjetja je v tem, da je z njeno izvedbo mogoče zagotoviti davčno nevtralnost. Vendar je to mogoče le, če so izpolnjeni določeni pogoji.

Davčna nevtralnost Pri prenosu obrata: • je prenosna družba oproščena davka v zvezi z dobički, ki nastanejo pri prenosu sredstev in obveznosti, ki pripadajo prenesenemu obratu ali obratom;

• prenosni družbi niso priznane izgube, ki nastanejo pri prenosu sredstev in obveznosti, ki pripadajo prenesenemu obratu ali obratom; • je prenosna družba dolžna ovrednotiti prejete vrednostne papirje prevzemne družbe po njihovi tržni vrednosti na dan prenosa.

Prevzemna družba je upravičena do: • prevzema rezervacij, ki jih je oblikovala prenosna družba, ki se lahko pripišejo prenesenemu obratu ali obratom, ter do prevzema davčnih upravičenj in pogojev v zvezi s temi rezervacijami, kot bi veljali za prenosno družbo, če prenos ne bi bil izvršen; • prevzema davčnih izgub, ki se lahko pripišejo prenesenemu obratu ali obratom, pod pogoji, kot bi veljali za prenosno družbo, če prenos ne bi bil izvršen, vključno s pogoji iz 5.–7. ostavka 36. člena tega zakona.

Prevzemna družba je dolžna ovrednotiti prevzeta sredstva in obveznosti, amortizirati prevzeta sredstva ter izračunavati dobičke ali izgube v zvezi s prevzetimi sredstvi in obveznostmi ob upoštevanju njihovih davčnih vrednosti na dan prenosa pri prenosni družbi oziroma na način, kot če prenos ne bi bil izvršen.

Pogoji za davčno nevtralnost Kot rečeno, prenosni in prevzemni družbi se upravičenja in obveznosti priznajo le na podlagi priglasitve vsake posamične transakcije davčnemu organu, pri tem pa je treba obrazložiti, da glavni namen ali eden glavnih namenov ni manjše plačilo davka oziroma izogibanje davčnim obveznostim.

Poleg tega morata imeti prenosna in prevzemna družba tudi ustrezen rezidentski status, posebna pravila pa

veljajo v primeru čezmejne delitve.

Priglasitev praviloma opravi prenosna družba.

ZDavP-2 podrobneje ureja okoliščine, o katerih mora biti davčni organ obveščen (splošne informacije in konkretni zneski vrednosti obrata), predvsem pa je treba opredeliti dejstva, ki dokazujejo, da s poslovno-organizacijskega vidika obrat, ki se prenaša, predstavlja neodvisno poslovanje, ter obrazložiti davčne, poslovne in finančne razloge za izvedbo transakcije. Če to ne bo ustrezno podano, ima davčni organ razlog za zavrnitev ugodnosti, kot so navedene zgoraj.

Davčni organ ima 45 dni (pri velikih družbah 90 dni) časa, da ugodnosti zavrne. Če v navedenem roku davčni organ zavrnilne odločbe ne izda, velja, da se s priglasitvijo strinja in so prenosni ter prevzemni družbi priznana navedena upravičenja.

Zaključno poročilo Skladno z 68. členom ZGD-1 mora prenosna družba pripraviti zaključno poročilo po stanju na dan obračuna, ki je lahko največ devet mesecev pred vložitvijo predloga za vpis izčlenitve v register. Sredstva in obveznosti do virov sredstev, ki na podlagi združitve ali delitve preidejo na prevzemno družbo, se morajo ovrednotiti v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Davčni obračun Za davčni obračun se v primeru izčlenitve smiselno uporabljajo določbe 365. in 366. člena ZDavP-2, ki urejajo sestavljanje in predlaganje davčnih obračunov pri oddelitvah. 

HRM

Barbara Petančič

Kaj je HRM in kakšno zgodovino ima Upravljanje človeških potencialov (angl. human resource management, HRM) lahko razumemo kot posebno disciplino, ki svoje znanje črpa pretežno iz organizacijske psihologije in ekonomije, lahko pa se izraz nanaša na funkcijo, ki je v podjetju odgovorna za oblikovanje sistemskih rešitev, ki dvigujejo učinkovitost zaposlenih in s tem učinkovitost oziroma poslovno rast podjetja.

Tudi HRM ima svojo zgodovino, ki sega v čas industrijske revolucije in razvoja velikih tovarn, torej v 18. stoletje. V tistem času je bila prioriteta hitra in poceni proizvodnja, tovarne so najemale na tisoče delavcev, katerih delovniki so dosegali tudi 16 ur. Pogoji dela niso bili ravno najboljši. Takratni podjetniki so kmalu ugotovili, da so zadovoljni in motivirani delavci, ki opravljajo svoje delo v človeku prijaznem delovnem okolju, bistveno učinkovitejši. V želji po povečanju produktivnosti so mnoge tovarne začele uvajati različne programe za dvig zadovoljstva zaposlenih, na ravni držav pa se je začela oblikovati delovnopravna zakonodaja, ki je začela varovati delavske pravice in uvajati pravila varstva pri delu. Velik preskok na področju HRM se je ponovno zgodil v 20. stoletju, ko so podjetja začela uvajati kadrovske oddelke, ki so skrbeli za izvajanje programov varnosti pri delu, večal pa se je tudi vpliv sindikatov. Od tod naprej je vloga HRM vse bolj naraščala – raziskave, ki so se izvajale v tistih časih, so vse bolj dokazovale, da dobre prakse HRM pomagajo ustvarjati vrednost. Do današnjega dne se je HRM prelevil iz operativne v strateško funkcijo.

Pomen HRM za podjetje Vsi dobro poznamo izraz HRM, o tem, kaj se skriva za to funkcijo, pa obstaja-

11

HRM – Upravljanje človeških potencialov jo zelo različne predstave, nemalokrat precej nejasne in nedefinirane. Mnenja se gibljejo od tega, da HRM ›skrbi za ljudi‹, ›zaposluje in pripravlja pogodbe‹, do tega, da ›pomaga menedžerjem‹ ali ›rešuje težave zaposlenih‹. Nič od tega ni neresnica, a vendar je HRM marsikaj več.

In kaj v resnici je vloga HRM? Rešitve, ki jih ponuja HRM, bodisi kot disciplina bodisi kot funkcija, izhajajo iz preprostega spoznanja, do katerega so prišli že veliki tovarnarji 18. stoletja, da so ljudje glavna konkurenčna prednost podjetja.

Ta misel je postala nekakšna mantra podjetij tudi v današnjih časih, pa vendar se še vedno prepogosto pokaže, da je zgolj to – dobra misel, ki ji dejanja ne sledijo. Dejstvo pa je, da so zaposleni, ki so zadovoljni, ki delajo prave stvari, ki so motivirani in se dobro počutijo v delovnem okolju, bistveno učinkovitejši. Zakaj torej ne bi dobro poskrbeli za svojo ›konkurenčno prednost‹? Vloga in cilj HRM je prav v tem, da raziskuje, kakšne kompetence imajo zaposleni, kje bodo najuspešnejši in kaj jih motivira, oziroma da povečuje produktivnost podjetja prek optimiziranja učinkovitosti zaposlenih. HRM je torej most med strategijo in organizacijo podjetja ter potrebami in pričakovanji posameznikov v njem.

Podjetje ne more biti uspešno brez pravih ljudi, ki delajo na pravih delovnih mestih, niti ne more biti uspešno brez razvoja ljudi in njihovega zadrževanja.

Prav tako ne more biti uspešno, če je klima negativna, če zaposleni ne vedo, kaj se od njih pričakuje, katerim ciljem sploh sledijo, še manj, če ni prave oziroma take motivacije, ki zaposlenim res nekaj pomeni. Čim bolj podjetje rase, tem bolj se mora posvečati sistemskim rešitvam na vseh naštetih področjih.

Naloga HRM je torej v tem, da poskrbi za učinkovito analizo kadrovskih potreb

in zaposlovanje pravih ljudi, za razvoj in zadrževanje kadra, za razvoj organizacijske klime, kulture in zavzetosti zaposlenih ter za oblikovanje in implementacijo sistema kriterijev uspešnosti, ciljev, spremljanja, ocenjevanja in nagrajevanja.

Kdaj se odločiti za pomoč ali zaposlitev strokovnjaka za HRM V zadnjih letih je priznavanje pomembnosti strateške funkcije HRM v podjetjih precej poraslo. Ne samo v velikih podjetjih, tudi v manjših, saj se prav tako srečujejo s problemi pri upravljanju ljudi, načini spremljanja uspešnosti in nagrajevanja in zadrževanju dobrih kadrov. Zaposlovanje pravih ljudi, ustrezno prepoznavanje njihovih kompetenc in ustrezen izbor usposabljanj pogosto pomeni razliko med bojem za obstoj podjetja in stabilno poslovno rastjo.

Težave s kadri namreč ne poznajo razlik med majhnim ali velikim podjetjem.

Najdemo jih povsod, ne glede na velikost podjetja. Še misel, ki na kratko, preprosto a globoko povzame pomen ›človeškega potenciala‹:

Podjetja ne nastajajo in izginjajo zaradi trga ali kapitala, temveč zaradi ljudi.

PETER F. DRUCKER, svetovalec, predavatelj in avtor, čigar dela so temelj modernih korporacij, utemeljitelj koncepta ciljnega vodenja in utemeljitelj sodobnega menedžmenta

PLAČE IN DRUGA IZPLAČILA FO

12

mag. Katja Topovšek in Kristinka Vukovič

REGRES za letni dopust

D

elodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. Delodajalci, ki so v preteklem letu poslovali z izgubo, lahko izplačajo regres najpozneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta, če tako določa kolektivna pogodba na ravni dejavnosti. Delavec, ki ima pravico do izrabe le sorazmernega dela dopusta, ima pravico do sorazmernega dela regresa.

Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem leto obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. Pogoj za pridobitev pravice do regresa je torej pravica do letnega dopusta.

Regres po zakonu o delovnih razmerjih ni vezan na dejansko porabljen letni dopust; dovolj je, da delavec pridobi pravico do letnega dopusta. Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen ko ima delavec krajši delovni čas na podlagi posebnih predpisov (predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu).

Najnižje zneske regresa določajo posamezne kolektivne pogodbe. Najvišji znesek regresa, od katerega ni treba obračunati in plačati prispevkov za socialno varnost, se izračuna vsak mesec posebej na podlagi podatka o povprečni bruto plači v RS. Znesek maksimalnega regresa, od katerega se ne obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost, znaša 70 odstotkov povprečne bruto plače v RS za predpretekli mesec. Če v kolektivni pogodbi, ki zavezuje delodajalca, znesek regresa za letni dopust ni dogovorjen, je delodajalec dolžan izplačati delavcu regres najmanj v višini, ki ga določa Zakon o delovnih razmerjih.

Ta določa, da je delodajalec dolžan delavcu izplačati regres najmanj v višini minimalne plače.

Ob neizplačilu regresa ima delavec pravico, da od delodajalca zahteva izplačilo

regresa za pet let nazaj, in sicer skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva njegove zapadlosti do dneva plačila. Regres je namreč pravica iz delovnega razmerja, kateri se delavec ne more odpovedati.

Glede na to, da je regres vezan na pravico do letnega dopusta (in ne na višino plače, delovno uspešnost, prisotnost na delu …), mora delodajalec pri določanju višine regresa enako obravnavati vse zaposlene.

Morebitno izplačilo različnih zneskov bi namreč pomenilo diskriminacijo pri prejemkih iz delovnega razmerja.

Regres je dohodek iz delovnega razmerja, ki se v celoti všteva v davčno osnovo. Ker se običajno izplača za več mesecev skupaj, se akontacija dohodnine izračuna po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka. Povprečna stopnja dohodnine od enomesečnega dohodka se izračuna tako, da se prejeti dohodek, ki se nanaša na več mesecev, razdeli na toliko enakih delov, na kolikor mesecev se nanaša, vendar ne več kot na 12 mesecev. Če znesek regresa presega 70 odstotkov povprečne plače v RS za predpretekli mesec, se prispevki za socialno varnost obračunajo in plačajo od dela, ki presega ta znesek. Če se regres izplača v več delih, se ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa in izvrši obračun prispevkov ter poračun plačanih prispevkov od posameznih delov regresa. Zneski obračunanih in plačanih prispevkov znižujejo davčno osnovo za obračun akontacije dohodnine.

Primer izračuna akontacije dohodnine od regresa Podjetje bo izplačalo delavcu regres za letni dopust v višini 800 evrov bruto.

Bruto plača delavca znaša 1600 evrov, delavec pa pri plači poleg splošne olajšave uveljavlja še olajšavo za enega vzdrževanega otroka.

Bruto plača Prispevki delojemalca 22,1 %

1.600,00 –353,60

Splošna olajšava

–275,22

Posebna olajšava

–203,08

1/12 regresa

+66,67

Davčna osnova

834,77

• Akontacija dohodnine se izračuna po mesečni lestvici: 106,95 € + 27 % nad 668,44 € = 151,86 € • Povprečna stopnja dohodnine: 151,86/834,77 × 100 = 18,19 % • Akontacija dohodnine od regresa: 800 € × 18,19 % = 145,52 € • NETO izplačilo regresa: 800,00 € – 145,52 € = 654,48 € Če vzamemo, da je delavec edini zaposleni, bi izplačilo regresa knjižili tako: V dobro

Konto

V breme

Obračun strošek regresa

473

800,00

Obveznost za davek iz regresa

254

145,52

Obveznost za zaposlenca

255

654,48

Če je zaradi mesečnega internega poročanja treba letne stroške (regresa, božičnice, letnih premij) časovno razmejevati, da so med letom enakomerno razporejeni in mesečni poslovni izid ne niha zaradi enkratnih izdatkov, bi podjetje knjižilo časovno razmejevanje tovrstnih stroškov dela tako: Konto v breme

Konto v dobro

Vkalkulirani ocenjeni letni stroški regresa, deljeno z 12, mesečna temeljnica, knjižena za januar, februar, marec …

473

Obračun dejanskih zneskov regresa (največkrat junija in decembra)

290 254, 255

290

Poračun razlike med dejansko nastalimi stroški in vnaprej vračunanimi, če so dejanski nižji od planiranih stroškov

–473

–290

Poračun razlike med dejansko nastalimi stroški in vnaprej vračunanimi, če so dejanski višji od planiranih stroškov

473

290

STROKOVNA MNENJA IR

13

Mnenja Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

1

Vodenje porabe potrošenega materiala Podjetje, ki se ukvarja s servisom gasilne opreme, ima na zalogi veliko drobnega materiala (tesnila, nalepke, varovalke, pogonski plin …), nabavna cena takega materiala je od 1 do 2 evra na kos.

Večkrat se kak material pri opravljanju storitve uniči, poškoduje, zato porabimo več tega materiala, kot ga nato dejansko zaračunamo. Na računu je npr. izkazan samo 1 kom tesnila, porabimo pa lahko tudi 2 ali 3. Kako naj pravilno vodimo zalogo takega materiala? Ali ga lahko vodimo kot pomožni material (neposredno na 401), brez vodenja evidenc? Zdaj ta material vodimo oziroma knjižimo kot pomožni material. V zalogi pa imamo gasilnike, cevi za gasilnike, ročnike (torej ves material večje vrednosti) in nato mesečno knjižimo porabo tega materiala. Ali ravnamo pravilno?

Ali moramo napisati sklep o načinu vodenja zalog (kaj vodimo pod zalogo in kaj imamo za pomožni material)? Ali se moramo zneskovno opredeliti? Ali je določen znesek, od katerega moramo voditi zalogo materiala?

Kakšno je pravilno vodenje zaloge vsega materiala za tako dejavnost?

Mnenje Dejavnosti, ki pri opravljanju porabljajo material in uporabljajo orodje, so preveč raznolike, da bi bilo mogoče vse njihove specifike zajeti v enotnih strokovnih pravilih, zato se računovodski predpisi ne ukvarjajo z navodili o tem, kako organizirati računovodstvo. Računovodski predpisi določajo le nekaj splošnih pravil in splošna pravila o vrednotenju postavk ter njihovem izkazovanju v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida. O tem, kako se posamezno podjetje organizira, se odloča vsako podjetje samostojno. Tudi dve podjetji z isto dejavnostjo se bosta lahko odločili različno – pač glede na druge specifike delovanja, kar boste razpoznali tudi na koncu našega odgovora ob primerih možnih odločitev.

Pri organiziranju materialnega poslovanja imejte torej v mislih naslednje: • material, ki ga vodite v materialnem knjigovodstvu, se začetno pripozna po pravilih iz računovodskih standardov (kalkuliranje nabavne cene); • poraba materiala, vódena v materialnem knjigovodstvu, se vrednoti po izbrani metodi (FIFO ali povprečne cene); • zaloge na koncu leta se ustrezno slabijo ali odpravijo, če so za to izpolnjeni pogoji iz računovodskih standardov;

• računovodski predpisi ne zahtevajo vodenja materialnih evidenc, temveč organizacijo poslovnih knjig prepuščajo organizacijam samim; • pri organiziranju materialnih evidenc in finančnega knjigovodstva izhajajte iz potreb in zahtev poslovodstva ali lastnikov glede poročanja ter iz potreb obračunavanja morebitnih davkov (npr. za obračun davka na dodano vrednost od določenih vrst porabe zalog – tudi neposlovne, ali dokazovanja upravičenosti višine stroškov porabljenih zalog glede na ustvarjene prihodke); • prav tako upoštevajte načelo ekonomičnosti v računovodstvu (stroški evidentiranja morajo biti čim nižji glede na zahtevano kakovost računovodskih informacij, opustiti je treba takšno obdelovanje podatkov, ki ni za nikogar koristno).

Nekaj materiala je gotovo takega, za katerega je smiselno voditi materialno knjigovodstvo, torej evidenco po vrstah in količinah materiala. Če tesnila stanejo nekaj centov, pa najbrž nadrobno vodenje evidenc po količini ne prinese ključnih informacij vam in poslovodstvu za odločanje, temveč kvečjemu vodi v čezmerne stroške vodenja takih evidenc, še posebej, če knjižite porabo 1 tesnila, potem pa porabite še čas za ugotavljanje in usklajevanje, kje sta se porabila še dva kosa.

Kot že sami ugotavljate, bi bilo smiselno razmejiti vrste materiala (in to odločitev zapisati v interne akte podjetja, na primer v sklepe ali, še bolje, v pravilnik o računovodstvu) glede na način evidentiranja. Razmejiti bi torej bilo treba zaloge, za katere boste vodili materialno knjigovodstvo (ki je večje vrednosti, ki se zadržuje na zalogi, ki ima druge pomembne značilnosti, zaradi katerih ga je smotrno voditi prek analitične evidence), in druge vrste materiala, na primer določeni potrošni material, ki se evidentira drugače (npr. tesnila).

Tudi za ta, drugi material so lahko sprejete različne rešitve vodenja. Predstavljamo nekaj primerov, da boste laže razumeli, kako se je mogoče odločati. Če je vaš dobavitelj tesnil v vaši neposredni bližini in jih ne kupujete na zalogo, temveč sproti naročate, tako kot jih potrebujete v delavnici (npr. vedno ena ›odprta škatla‹ v uporabi), bi bila smotrna odločitev, da se za tak potrošni material ne vodi materialno knjigovodstvo, temveč takoj ob nabavi izkažejo stroški (knjiženje neposredno na konto 407)1. Enako najbrž delate z nabavo kemičnih svinčnikov, ki jih ob nabavi direktno knjižite med

1 To dovoljuje tudi SRS 14, ki določa: »Stroški materiala, ki se pred uporabo ne zadržujejo v zalogah, se praviloma izkazujejo v dejanskih zneskih ob nabavi takšnega materiala.«

14

UNIKUM | APRIL 2015 | STROKOVNA MNENJA IR

stroške materiala (konto 406), in sploh ne pomislite, da bi za zalogo tega materiala vodili količinske evidence ter postopno evidentirali porabo, prav zaradi načela ekonomičnosti v računovodstvu. S tesnili ni nič drugače, tudi ta imajo očitno zanemarljivo vrednost in so tudi glede na druge karakteristike nepomembna, a se vseeno sprašujete, ali njihovo nabavo smete evidentirati neposredno med stroške. V zvezi z evidentiranjem tesnil je možna tudi naslednja situacija: če lahko od dobavitelja sproti naročate in prejemate material, vendar zalog ne kopičite (denimo ena škatla v delavnici in tri škatle za rezervo v skladišču), se lahko prav tako odločite za knjiženje stroškov takoj ob nabavi, na bilančni presečni dan pa le popišete zalogo pomožnega materiala, za to vrednost stornirate porabo in izkažete zalogo (recimo samo za neodprte škatlice). Možno pa je, da tesnila nabavljate npr. iz Kitajske in se zaradi stroška transporta ali drugih nabavnih ugodnosti odločite nabaviti večjo količino tesnil, ki vam bo zadoščala za naslednjega pol leta ali še več. V tem primeru bi bilo mogoče ustrezneje, če daste taka tesnila na zalogo (po škatlicah), ko se škatlica vzame in skladišča in odpre za delavnico, pa se odpiše njena celotna vrednost. Iz teh nekaj primerov, v praksi pa jih je še mnogo, ste lahko razbrali, da se je mogoče odločati zelo različno, poiskati pa je treba optimalno rešitev.

Razen golega knjigovodenja in obračunavanja davkov imejte v mislih predvsem potrebe poslovodstva (kako natančne analize želi delati, kalkulirati, optimirati nabavo, skladiščenje, imeti nadzor nad porabo, čezmerno porabo ali odtujitvami in podobno). Predvsem od tega bo tudi odvisno, kako boste razmejili material glede na načine evidentiranja, merilo pa ni nujno samo denar, lahko so tudi druge značilnosti, ki vplivajo na poslovanje. V predpisih ne boste našli zneska, od katerega je obvezno vodenje analitičnega knjigovodstva. Svojo odločitev zapišite v pravilnik o računovodstvu, da bodo pravila igre jasna in stalna, da bo organizacija urejena in da boste laže pojasnjevali računovodsko politiko, če bo to potrebno ob obisku revizorja ali inšpektorja.

ka na skupščini, preknjižba s konta 273 na 278), ste poslovali s povezano osebo in o prometu poročate v prilogah k obračunu DDPO. Če ste prejeli nakazilo denarja kot posojilo, vendar je potem lastnik recimo čez mesec dni ugotovil, da bi ta denar raje namenil za povečanje osnovnega kapitala in storniral posojilno pogodbo, tako da tudi obresti niso bile obračunane, bi tako nakazilo lahko obravnavali kot obveznost do lastnika iz vplačila kapitala do vpisa v sodni register (konto 278). V tem primeru o poslih med povezanima osebama v prilogah k obračunu DDPO ne poročate.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012, 94/2012, 81/2013.

• Pravilnik o davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb, Uradni list RS, št. 109/2013.

3

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Uradni list RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.). Spremembe: Uradni list RS, št. 26/2007-ZSDU -B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009. Odl. US: U-I-268/06-35, 42/2009, 65/2009UPB3, 83/2009. Odl. US: U-I-165/08-10, Up-1772/08-14, Up379/09-8, 33/2011, 91/2011, 100/2011. Skl. US: U-I-311/11-5, 32/2012, 57/2012, 44/2013. Odl. US: U-I-311/11-16, 82/2013.

• Slovenski računovodski standardi, Uradni list RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Uradni list RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012.

Dokazila o vračilu blaga Kot zavezanec za DDV prodamo prek spleta: 1. izdelek fizični osebi v EU, zaračunamo DDV in pri računu namesto dobavnice shranimo potrdilo o dostavi paketa. Zgodi pa se, da kupec blago vrne, za kar mu izdamo dobropis. Ali za namene DDV potrebujemo kakšna dokazila za vračilo blaga, ker zmanjšamo obveznost za DDV? 2. izdelek zavezancu za DDV v EU zaračunamo brez DDV in pri računu shranimo potrdilo o dostavi paketa, s čimer dokazujemo, da je blago zapustilo ozemlje Slovenije in bilo dostavljeno v EU. Če kupec blago vrne, mu izdamo dobropis. Ali za namene DDV potrebujemo kakšna dokazila o vračilu blaga?

3. izdelek fizični ali pravni osebi zunaj EU, pri čemer ne zaračunamo DDV, ker za vrednosti pod 1000 evrov razpolagamo s poštnim obrazcem 72, za večje vrednosti pa z EUL kot dokazilom, da je bilo blago prodano izven EU. Če kupec blago vrne, mu izdamo dobropis. Ali za namene DDV potrebujemo kakšna dokazila za vračilo blaga?

Mnenje

2

Posojilo povezane osebe V letu 2014 smo prejeli kredit tuje povezane osebe in obresti za ta kredit. Kredit se je nato spremenil v dokapitalizacijo podjetja. Ali moramo v prilogo 15 v obrazcu DDPO (davek od dohodka pravnih oseb) vpisati podatke povezane osebe (16. člen DDPO)?

Mnenje Če ste prejeli posojilo (konto 273), sklenili posojilno pogodbo, dobili obračun obresti, potem pa se je ta obveznost konvertirala v kapital z naslednjim dejanjem (npr. sklepom družbeni-

Prek spleta prodajate izdelke kupcem, ki so fizične osebe ali pravne osebe iz EU ali zunaj EU. Na nekaterih računih obračunate DDV, na nekaterih pa ne, odvisno od tega, kdo je kupec in iz katere države je. Če izdelke prodate fizičnim osebam iz EU, od dobave obračunate DDV, kar je pravilno. Če vam kupec izdelek vrne, mu izdate dobropis, ki je podlaga za zmanjšanje izstopnega DDV. Ob preklicu naročila, vračilu ali znižanju cene po opravljeni dobavi se davčna osnova v skladu z 2. odstavkom 39. člena ZDDV-1 ustrezno zmanjša. Po isti določbi davčni zavezanec lahko popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če pisno obvesti kupca o znesku DDV, za katerega kupec nima pravice do odbitka DDV. V vašem primeru kupci nimajo pravice do

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

15

odbitka DDV, zato bi lahko rekli, da pisno obvestilo za zmanjšanje izstopnega DDV ni nujno. ZDDV-1 nikjer ne določa, kako mora ravnati davčni zavezanec, ki želi zmanjšati izstopni DDV zaradi vračila blaga, če je bilo blago prodano osebi, ki nima pravice do odbitka vstopnega DDV. Vsebuje pa ustrezno določbo PZDDV v 3. odstavku 41. člena: »Če je prejemnik blaga ali storitev končni potrošnik, lahko davčni zavezanec zmanjša davčno osnovo, če razpolaga z dokumentom, ki dokazuje prekinitev pogodbe oziroma odpoved dobave blaga oziroma storitve, in če dokaže, da je bila kupnina ali del kupnine vrnjen kupcu ali njeno plačilo odpuščeno.«

Po vaših informacijah bi bila dokumentacija enaka, tudi če bi pri pošiljanju pod točko 1. blago spremljala faktura. Če vam torej blago vrne kupec iz tretje države, za tako vrnjeno blago razpolagate s prej navedenimi dokumenti.

Ob dobavi razpolagate s potrdilom o dostavi paketa. Ko pa kupec blago vrne, mu izdate dobropis. Pravilno je, da zmanjšate izstopni DDV na podlagi dobropisa. V skladu z omenjeno določbo PZDDV morate razpolagati tudi z ustreznim dokumentom, ki dokazuje odpoved dobave, kar je po naši oceni dokazilo o vračilu blaga. Menimo, da bi bil v nekaterih primerih tak dokument lahko tudi dobropis. Hkrati morate dokazati, da je bila kupnina vrnjena ali njeno plačilo odpuščeno.

Predlagamo tako, da poleg dobropisa razpolagate z dokazilom, da je bilo blago vrnjeno (to bi lahko dokazovali s prevzemom blaga v vaše skladišče, iz katerega mora biti razvidno, da se vsebinsko nanaša na vračilo blaga) in da kupec še ni poravnal računa ali da ste mu plačilo vrnili. Če bi kupcu vrnili kupnino (za kar bi dokazilo imeli), ne bi pa imeli dokazila o vračilu oziroma prejemu blaga, bi lahko DURS ocenil, da ste blago dobavili brezplačno. Od brezplačne dobave pa je treba DDV obračunati. Torej potrdilo o vračilu blaga po našem mnenju potrebujete.

Po našem mnenju morate tako za vsako vračilo blaga razpolagati (oziroma jih morate shraniti) tudi z dokumenti, kot ste nam jih poslali.

Če je kupec davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v drugi državi EU, DDV na računu ne obračunate, ker opravite oproščeno dobavo blaga znotraj EU, kar je pravilno. Če je izdelek vrnjen, izdate dobropis, po katerem zmanjšujete oproščeno dobavo blaga znotraj EU in torej ne zmanjšujete obračunanega DDV. Menimo, da morate kljub temu tudi v tem primeru razpolagati z nekim dokazilom o vračilu blaga, tako da je jasno, zakaj ste določeno dobavo blaga v EU stornirali.

V primeru izvoza izdelkov kupcem izven EU, pri čemer razpolagate s potrdilom o izvozu (bodisi EUL bodisi poštni obrazec 72), DDV prav tako ne obračunate, saj opravite oproščeno dobavo blaga, kar je pravilno. Če vam kupci izdelke vrnejo, je pravilno, da izdate dobropis, pri čemer tudi na podlagi tega dobropisa ne zmanjšujete izstopnega DDV, saj izstopni DDV ni bil nikoli obračunan.

Dodatno ste nam poslali dokumente, s katerimi razpolagate v primeru vračila blaga iz tretje države: 1. Reverz št. RV-00003-14, s katerim ste poslali blago kupcu iz Švice. Pošiljko je spremljal obrazec Pošte Slovenija, št. 72.

2. Potrdilo o oddaji pošiljke, ko odpošljete paket, ki se sklicuje na številko reverza iz prejšnje točke.

3. Dokument ›Zolldeklaration CN23‹, ki ga prejmete skupaj s paketom ob vračilu blaga, na katerem je označeno, da gre za vrnjeno blago.

4. Obvestilo o prispeli paketni pošiljki, ki ga izpolnite in vrnete Pošti Slovenija skupaj z obrazcem št. 72 in ki se sklicuje na številko dokumenta ›Zolldeklaration CN23‹. Na podlagi izpolnjenega obvestila Pošta Slovenije ocarini blago in vam ga dostavi.

Menimo, da morate v obračunu DDV poročati tudi vračilo predhodno izvoženega blaga. Podlaga za evidentiranje vračila blaga je dokument, po katerem ste poročali izvoz blaga (EUL ali poštni obrazec št. 72 – da ›stornirate‹ točno tisto vrednost, ki ste jo poročali ob dobavi), skupaj z dokumenti, ki ste jih prejeli ob vračilu blaga.

Predpostavili smo, da reverz spremlja blago, ki ga prodate in odpošljete kupcu. Če bi namreč reverz spremljal blago, ki se začasno odpošlje kupcu in za katero se torej vnaprej ve, da bo vrnjeno, bi morali na carini izpeljati postopek začasnega izvoza, ki pa se za namene DDV ne poroča. V tem primeru se tudi vračilo blaga za namene DDV ne bi poročalo.

Naj opozorimo še, da je na dobropisu treba v skladu s 6. točko 2. odstavka 83. člena ZDDV-1 navesti jasno in nedvoumno navedbo o prvotnem računu in konkretnih podrobnosti, ki so spremenjene. Zato predlagamo, da na dobropisu navedete, da se izdaja zaradi vračila blaga in da z namenom, da dokažete, da je bilo blago res vrnjeno in da lahko zmanjšate vrednost opravljenih dobav, hkrati razpolagate še z drugimi ustreznimi dokazili (s tistimi, ki ste nam ji poslali kot primer).

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št.

117/2006, 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (PZDDV), Uradni list RS, št. 141/2006, 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011, 102/2012, 54/2013.

4

Storitve na nepremičnini, opravljene v Srbiji Dobavitelj iz EU nam zagotavlja polno garancijo na blago (kar zajema strošek blaga, prevoza, zamenjave) za določeno časovno obdobje. Blago smo izvozili v Srbijo, kjer je bilo uporabljeno pri instalaciji. Ker je prišlo do okvare blaga, nam je kupec iz Srbije poslal račun za servis (blago, delo, potni stroški) z njihovim DDV-jem. Mi moramo ta strošek ›prefakturirati‹ naprej dobavitelju iz EU. Kako knjižiti v evidence DDV prejeti račun iz Srbije in račun za storitev, ki ga mi izstavimo v EU, in katero klavzulo navesti?

Mnenje 1.

Po direktivi EU in slovenski zakonodaji se storitve, opravljene na premičnini, obravnavajo drugače, kot ste predstavili, da

16

UNIKUM | APRIL 2015 | STROKOVNA MNENJA IR

ste dobili dokument od dobavitelja iz Srbije, zato smo najprej preverili, ali je pravilno, da je srbski dobavitelj zaračunal svoj davek na dodano vrednost, ali pa bi lahko prevalil obračun davka na vas kot naročnika (kupca) te storitve.

Srbski zakon (Zakon o PDV)2 v 12. členu določa, da se od storitev, opravljenih na premičninah, obračuna davek na dodano vrednost tam, kjer je storitev opravljena. Zato je pravilno, da ste od srbskega dobavitelja prejeli račun z obračunanim davkom na dodano vrednost.

Ob tem bi vas radi spomnili, da od 1. 10. 2013 obstaja vzajemnost s Srbijo, zato lahko zahtevate vračilo srbskega PDV (seveda, če je to racionalno z vidika stroškov v zvezi z zahtevkom in zneskom vam zaračunanega davka).

2.

Obravnava prejetega računa v knjigi prejetih računov Po slovenskem zakonu je kraj obdavčitve storitev na premičnini, sicer opravljeni v Srbiji, tam, kjer ima davčni zavezanec, prejemnik storitev, sedež svoje dejavnosti. Ob predpostavki, da v Srbiji nimate poslovne enote, je torej na podlagi te opravljene storitve in prejetega računa od srbskega dobavitelja treba narediti samoobdavčitev. Vprašanje, ki ga je treba odgovoriti, je še, kaj predstavlja davčno osnovo.

2 Mesto prometa usluga Član 12 Mesto prometa usluga je mesto u kojem pružalac usluga obavlja svoju delatnost. Ako se promet usluga vrši preko poslovne jedinice, mestom prometa usluga smatra se mesto poslovne jedinice.

Izuzetno od st. 1. i 2. ovog člana, mestom prometa usluga smatra se mesto: 1) u kojem se nalazi nepokretnost, ako se radi o prometu usluge koja je neposredno povezana sa tom nepokretnošću, uključujući delatnost posredovanja i procene u vezi nepokretnosti, kao i projektovanje, pripremu i izvođenje građevinskih radova i nadzor nad njima; 2) gde se obavlja prevoz, a ako se prevoz obavlja i u Republici i u inostranstvu (u daljem tekstu: međunarodni transport), odredbe ovog zakona primenjuju se samo na deo prevoza izvršen u Republici; 3) gde je usluga stvarno pružena, ako se radi o: (1) uslugama iz oblasti kulture, umetnosti, sporta, nauke i obrazovanja, zabavno - estradnim i sličnim uslugama, uključujući usluge organizatora priredbi, kao i sa njima povezane usluge; (2) sporednim uslugama u oblasti transporta, kao što su utovar, istovar, pretovar i slične usluge; (3) uslugama procene pokretnih stvari; (4) radovima na pokretnim stvarima; 4) u kojem primalac usluge obavlja delatnost ili ima poslovnu jedinicu za koju se pruža usluga, odnosno mesto u kojem primalac usluge ima sedište ili prebivalište, ako se radi o uslugama: (1) iznajmljivanja pokretnih stvari, osim prevoznih sredstava na osnovu rent a car ugovora; (2) pružanja telekomunikacionih usluga; (3) preuzimanja obaveze da se u potpunosti ili delimično odustane od vršenja neke delatnosti ili korišćenja nekog prava; (4) u oblasti ekonomske propagande; (5) prenosa, ustupanja i davanja na korišćenje autorskih prava, prava na patente, licence, zaštitnih znakova i drugih prava intelektualne svojine; (6) bankarskog, finansijskog poslovanja i poslovanja u oblasti osiguranja i reosiguranja, osim iznajmljivanja sefova; (7) savetnika, inženjera, advokata, revizora i sličnih usluga; (8) obrade podataka i ustupanja informacija, kao i davanja informacija telefonom ili na drugi način; (9) stavljanja na raspolaganje osoblja; (9a) kliničkog ispitivanja lekova i medicinskih sredstava; (9b) odobravanja pristupa mreži prirodnog gasa i mreži za prenos električne energije; (10) pruženim elektronskim putem, kao i radio-televizijskim uslugama; (11) posredovanja prilikom pružanja usluga iz podtač. (1) - (10) ove tačke.

5) (brisana) Mesto prometa usluga posredovanja, osim usluga posredovanja iz stava 3. tačka 4) podtačka (11) ovog člana, određuje se prema mestu prometa dobara i usluga koji je predmet posredovanja.

Ministar bliže uređuje šta se smatra uslugama pruženim elektronskim putem iz stava 3. tačka 4) podtačka (10) ovog člana.

Po eni strani davčna osnova vključuje vse, kar predstavlja plačilo, po drugi strani pa se v davčno osnovo vštevajo, če že niso všteti, »trošarine in drugi davki, takse, uvozne in druge dajatve, razen DDV«. Vprašanje je, kaj predstavlja ta ›DDV‹: ali je to samo slovenski DDV ali je to DDV katerekoli EU države oziroma ali pomeni DDV oziroma davek na potrošnjo na splošno?

DURS je sicer dal pojasnilo na to temo (št. 42601-135/2005, z dne 21. 3. 2005), vendar se je vprašanje nanašalo na pridobitev blaga iz EU. V vašem primeru gre za storitve iz tretje države. V pojasnilu je DURS zavzel stališče, da se samoobdavčitev naredi od neto vrednosti, torej od vrednosti brez tujega DDV. Če gledamo razne sodbe na temo davčne osnove, se je sodišče pri vprašanju, ali se kak davek vključi v davčno osnovo ali ne, vedno najprej vprašalo, ali ta davek lahko uvrstimo med ›trošarine in druge davke, takse, uvozne in druge dajatve‹ oziroma ali gre za DDV. Konkretnega primera, ki bi se nanašal na tuj DDV, ni bilo. Če beremo določbo ZDDV-1 dobesedno (v Direktivi piše »razen DDV« oziroma excluding the VAT itself), lahko razlagamo, da se iz davčne osnove izključi DDV. Ker je srbski davčni zavezanec zaračunal DDV (srbski PDV), se po našem mnenju samoobdavčitev naredi od neto zneska (brez tujega DDV).

3.

Izdaja računa iz Slovenije kupcu iz druge države članice EU Pri računu, ki ga izda slovenski davčni zavezanec drugemu davčnemu zavezancu iz druge države članice EU, se uporabi splošno pravilo iz 1. odstavka 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost ZDDV-1, kar pomeni, da prevalite davčno obveznost na kupca (izdate račun brez obračunanega DDV, sklicujoč se na obrnjeno davčno obveznost po 25. členu zakona).

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št.

117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415.

5

Delo upokojencev in knjiženje Lastnik in ustanovitelj podjetja je upokojenec. Leta 2010 je bil imenovan za prokurista, vi pa za direktorja. Leta 2011 ste z lastnikom podjetja podpisali pogodbo o prokuri, po kateri zastopa družbo in opravlja vsa pravna posla. Mesečno ste mu obračunali dohodek po pogodbi o prokuri do konca leta 2012, vendar do izplačil dejansko še ni prišlo zaradi slabšega finančnega stanja. Zanima vas: 1. kako je z izplačili za pretekli dve leti (za zdaj mu še ne morete izplačati); 2. ali je lahko upokojenec 100-odstotni lastnik družbe in prokurist (so te tri funkcije združljive?).

Mnenje 1.

Na podlagi sklenjene pogodbe ima družba obveznosti, ki ste jih obračunali in knjižili, kar je skladno s splošnimi SRS. Te obveznosti ostajajo odprte do poravnave oziroma do

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

prenehanja obveznosti, če bi vmes zastarale. Ker niso bile poravnane v roku, bi bilo treba pregledati določbe pogodbe o kazni za izplačevalca (penali, zamudne obresti) in jih po potrebi doknjižiti, bi pa bilo tako ravnanje neobičajno, saj prokurist vpliva na poslovanje družbe in bi torej lahko vplival tudi na vsaj delno poravnavo obveznosti in bi s tega vidika lahko bilo davčno priznavanje take kazni za zamudo dolžnika vprašljivo. Menimo torej, da obveznosti še naprej izkazujte med odprtimi postavkami, saj ni razloga za njihovo odpravo.

2.

Upokojenec, ki je v družbi prokurist (ne pa hkrati tudi njen direktor), lahko prejema pokojnino in ostane zavarovan kot upokojenec. Za delo v družbi kot prokurist lahko prejema dohodke po pogodbi o prokuri, pri čemer ni omejitve v višini nagrade, ki jo prejema, in višina dohodka ne vpliva na pokojnino. Dohodek prokurista, ki je pooblaščen za zastopanje družbe, se po ZDoh-2 šteje za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Med te dohodke se štejejo tudi povračila stroškov v zvezi z opravljanjem dela (npr. potni stroški). V primeru izplačil povračil stroškov se torej ti vštevajo v davčno osnovo in se ne morejo izplačati neobdavčeno, tako kot zaposlenim delavcem.

Prokurist je skladno z določbami ZGD-1 opredeljen kot poslovni pooblaščenec, torej ni organ odločanja niti organ vodenja v družbi, ampak ima funkcijo zastopanja proti tretjim osebam. Več o tem si lahko preberete v pojasnilu DURS, št.

4210-5839/2011, z dne 15. 4. 2011.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Uradni list RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Uradni list RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012.

• Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), Uradni list RS, št. 96/2012.

• Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Uradni list RS, št. 42/2006, 10/2008, 68/2008, 42/2009, 33/2011, 91/2011, 32/2012, 57/2012, 82/2013.

• Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 33/2007. Odl. US: U-I-198/05-12, 45/2007. Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010-UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6, 106/2010, 9/2011-ZUKD-1, 13/2011-UPB7, 9/2012. Odl. US: U-I-18/11-10, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 71/2012. Odl. US: U-I-76/11-15, 75/2012, 94/2012, 52/2013. Odl. US: U-I-147/12-18, 96/2013.

• Pojasnilo DURS, št. 4210-5839/2011, z dne 15. 4. 2011.

6

Delo študenta in samostojnega podjetnika z dejanskimi odhodki Imamo stranko, ki ima odprt s. p., hkrati pa je ta oseba še vedno študent in občasno dela prek študentskega servisa.

Vprašanja: 1. Ali pri pripravi obračuna akontacije davka iz dejavnosti upoštevamo samo podatke (prihodke in odhodke, ki jih je imel iz naslova opravljanja dejavnosti), ne upoštevamo pa prihodkov iz naslova opravljanja dela prek študentskega servisa?

17

2. Ali splošno davčno olajšavo lahko upoštevamo v celoti?

3. Kako je v takem primeru s končnim obračunom dohodnine?

Mnenje 1. Vštevanje dela prek študentskega servisa v s. p.

V napovedi s. p.-ja (dejavnosti) se upošteva samo tisto, kar vsebinsko predstavlja dejavnost. Pri dejavnosti je pomembno (46. člen ZDoH-2), da gre za neodvisno in samostojno opravljanje dejavnosti. Kar študent, ki je sočasno tudi nosilec s. p.-ja, dela prek študentskega servisa, naj bi bilo večinoma odvisno razmerje in po Zakonu o dohodnini ne spada v dohodek iz dejavnosti. Težava bi nastopila samo, če je narava njegovega dela prek študentskega servisa enaka kakor delo prek s. p.-ja. Če je torej delo prek študentskega servisa odvisno razmerje, se ne vključi v prihodke s. p.-ja. Kriteriji za določitev meje med odvisnim in neodvisnim razmerjem so: od česa je odvisno plačilo za delo (če je samo od ur, je to odvisno razmerje, če je plačilo za opravljen projekt, ne glede na porabo časa, to kaže na neodvisno razmerje); delovna sredstva (če dela na opremi in v prostorih naročnika, to kaže na odvisno razmerje, če uporablja svojo opremo, to kaže na neodvisno razmerje); delovni čas (če je določeno delo od npr. 8. do 16. ure s premakljivim časom prihoda in odhoda +/- 1 ura, to kaže na odvisno delo; če pa se sam odloči, kdaj bo delal, ker mora projekt dokončati, pa to kaže na neodvisno delo); delitev rizikov (običajni ›uslužbenec‹ ne odgovarja npr. odškodninsko – to kaže na odvisno razmerje; če pa je kot izvajalec odgovoren, da nekaj dela in mora odpraviti napake, to kaže na neodvisno razmerje). Če je narava dela prek študentskega servisa neodvisna, bi bilo treba vnaprej razmisliti, zakaj tega ne zaračunava prek s. p.-ja. Če je narava prek študentekega servisa neodvisna, bi morali teoretično to vključiti v prihodek s. p.-ja. Če je narava dela prek študentskega servisa odvisno delo, potem ni težav in tega ni treba vključiti v napoved s. p.-ja.

2. Upoštevanje olajšav Možno je, vendar te osebe potem nobeden izmed staršev ne more upoštevati kot olajšave (podlaga 3. alineja 3. odstavka 115. člena ZDoh-2), ker ta študent opravlja dejavnost. Študent pa zase lahko uveljavlja svojo posebno osebno olajšavo po 3. odstavku 113. člena ZDoh-2, če izpolnjuje pogoje (ima status, starost do 26 let …).

3. Končni obračun dohodnine v takem primeru Kot ste navedli, ni ›normiranec‹, to pomeni, da se mu dobiček s. p.-ja všteva v dohodninsko lestvico za letno odmero, kamor se prišteje še zaslužek prek študentskega servisa (oboje se sešteje). Akontacija (za vsakega 15. v mesecu) bo na osnovi podatkov napovedi za s. p., dohodninska odločba s strani DURS za fizično osebo pa bo vsebovala še druge zaslužke in bo iz tega naslova doplačilo.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 13/2011-UPB7, 9/2012. Odl. US: U-I-18/11-10, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 71/2012. Odl. US: U-I-76/11-15, 75/2012, 94/2012, 52/2013. Odl. US: U-I-147/12-18, 96/2013.

ROKOVNIK

18

POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

Da ne pozabim: PRAVNE OSEBE: 10. maj

FIZIČNE OSEBE (s.p.):

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb april 2015 Statistika finančnih računov – 1. četrtletje 2015 Intrastat poročilo

15. maj

EURIBOR

na dan 17. 3. 2015

na dan 23. 4. 2015

Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti april 2015

3-mesečni

0,025

-0,002

Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

6-mesečni

0,095

0,068

12-mesečni

0,209

0,175

ETN - poročanje o prodajah in najemih, sklenjenih v preteklem mesecu 18. maj

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

20. maj

Rekapitulacijsko poročilo 04/2015 in hkrati DDV-O 04/2015 Banka Slovenije - poročilo: BST, KRD, DVP, SN-T

21. maj

AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

Plačila v gotovini

29. maj

FURS - obračun in plačilo DDV 04/2015 Poročilo o dobavah (76.a člen) 04/2015 Predložitev obračuna in plačilo davka na finančne storitve

Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2*

31. maj

Banka Slovenije - SKV

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (23. 4. 2015)

Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga in storitev v RS po ZPPDFT**

Variabilni del priznane obrestne mere

420 EUR

5.000 EUR

APR. 2015

EUR

USD

JPY

GBP

CHF

Do vključno 1 meseca

-0,01700 %

0,17755 %

0,07071 %

0,50631 %

-0,85100 %

Do vključno 3 mesecev

0,01800 %

0,27075 %

0,10071 %

0,56963 %

-0,80900 %

Do vključno 6 mesecev

0,08800 %

0,40340 %

0,13857 %

0,68350 %

-0,72560 %

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

12 mesecev

0,19600 %

0,69810 %

0,25543 %

0,96838 %

-0,60760 %

Obdobje od 1. 1. 2015 do 30. 6. 2015

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/ davki_in_carine/obrestne_mere_za_obresti_na_posojila_med_povezanimi_osebami/ (23. 4. 2015)

Vrsta izplačila za

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

8,05 %

Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. Uradni list RS št. 2/2015, 9. 1. 2015)

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

APR. 2015

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 92/2013, 16/2014, 59/2014)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR. V primeru, da delavec dela 11 ur ali več na dan - 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro nad 8 ur.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70 % cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javni prevoz - do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15 %; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10 %.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15 %; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10 %.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

v skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Nadomestilo za ločeno življenje se lahko določi v pogodbi o zaposlitvi delavca pod pogoji in v znesku, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, kot to določa vsakokratni podzakonski predpis.

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 30% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 473,68 EUR* Za 20 let delovne dobe: v višini 50% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 789,46 EUR* Za 30 let delovne dobe: v višini 70% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 1.105,24 EUR*

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povp. mes. plač v RS za pretekle tri mesece 3.157,84 EUR** oz. v višini dveh povp. mes. plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

798,64 EUR za leto 2014; Najvišji znesek brez prispevkov 1.075,87 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- v primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece - 1.578,92 EUR**; - v primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 789,46 EUR** - Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.578,92 EUR**) - Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece (1.578,92 EUR**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si/).

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

NOVICE

19

Ne spreglejte

pomembnejših novosti, objavljenih v Uradnem listu, za računovodstvo, davke in finance v gospodarstvu:

Številka Uradnega lista

Vsebina

Kratek povzetek in opombe

23/2015

895. Zakon o dopolnitvi Zakona o dohodnini (ZDoh-2O)

Zakon velja od 4.4.2015, vendar dovoljuje uveljavljanje davčne olajšave za avtobuse z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO VI – tudi za leto 2014.

23/2015

896. Zakon o dopolnitvi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2L)

Zakon velja od 4.4.2015, vendar dovoljuje uveljavljanje davčne olajšave za avtobuse z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO VI – tudi za leto 2014.

23/2015

913. Povprečni znesek trošarine za plinsko olje za pogonski namen v februarju 2015

23/2015

919. Poročilo o gibanju plač za januar 2015

23/2015

385. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določanju zavarovalne osnove

24/2015

996. Pravilnik o vodenju in vzdrževanju davčnega registra

26/2015

1121. Dodatek št. 10 h Kolektivni pogodbi za elektroindustrijo Slovenije

Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za januar 2015 je znašala 1.538,01 EUR, neto pa 1.003,48 EUR. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje november 2014-januar 2015 je znašala 1.579,24 EUR.

Posodobljeni obrazci za prijavo fizičnih in pravnih oseb za vpis v davčni register.

Novičke s portala IR Celotna vsebina novic je na voljo na www.iracunovodstvo.eu 23.4.2015 Sprememba višine pavšalnih prispevkov za »popoldanske« s.p.

S 1.4.2015 se za eno leto povečuje višina prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz dotedanjih 31,85 EUR na 32,20 EUR mesečno.

Znesek se nakaže na račun številka 01100-8882000003, sklic SI19 davčna številka-44008. Če zavezanec v posameznem mesecu opravlja dejavnost manj kot 15 dni (zaradi začetka ali prenehanja opravljanja dejavnosti), plača polovičen znesek prispevka.

Več informacij na: www.racunovodja.com/clanki. asp?clanek=8527/Pavsalni_prispevki_za_popoldanski_s.p._-_2015

Spremembe ZGD-1 za omejitev nepoštenih poslovnih praks in nova bilančna pravila Vlada je 22. aprila določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah ZGD-1, spremembe zakona so torej v redni obravnavi v državnem zboru.

Spremembe zakona se nanašajo na novo določitev velikostnih razredov

gospodarskih družb ter nova pravila računovodenja, revizije in konsolidacije, ki jih je potrebno vnesti v nacionalno zakonodajo na podlagi spremenjenih in novih direktiv EU. Uvaja se preiskava računovodskih izkazov (tudi za določene male družbe); s predlogom zakona se širi uporaba mednarodnih standardov računovodskega poročanja tudi na vse družbe, ki morajo v skladu z ZGD-1 pripraviti konsolidirano letno poročilo.

Cilj sprememb ZGD-1 je tudi zajeziti nepoštene poslovne prakse z ukrepi omejevanja ustanavljanja novih družb v primerih zaposlovanja na črno ali npr. osebam, ki so bile več kot s 50 % udeležene v kapitalu d.o.o., ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po ZFPPIPP, oteženo bi naj bilo tudi ustanavljanje družb na zalogo, prenovljene pa so tudi določbe o globah.

Gradiva in spramljajoče dokumente ter razpravo v državnem zboru lahko spremljate na: https://www.dz-rs.si/wps/portal/ Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=AF0ADF292353A8D1C1257E300041BB6B&db=pre_ zak&mandat=VII,

vladni predlog zakona je na voljo na: http://84.39.218.201/MANDAT14/ VLADNAGRADIVA.NSF/18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54/3a529101eaf812c9c1257e2f0033b7ec/$FILE/ZGD-1I_22042015.pdf.

Finančna uprava RS napoveduje poostren nadzor nad poslovanjem samostojnih podjetnikov Samostojni podjetniki posamezniki opravljajo svojo dejavnost samostojno in neodvisno od svojih naročnikov. Če je med s.p. in naročnikom dela mogoče ugotoviti tesnejšo povezanost, ki lahko spominja na delovno razmerje, so naročniki del (delodajalci) lahko izpostavljeni plačilu globe za prekršek, davčnim in delovnopravnim tveganjem ter odškodninski odgovornosti v razmerju do delavca.

Vir: http://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/ Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Dohodnina/Dohodek_iz_dejavnosti/Novice/2015/ Fizicne_osebe_ki_imajo_registrirano_dejavnost_delo_pa_opravljajo_v_odvisnem_razmerju_z_delodajalcem.pdf

IZOBRAŽEVANJA IR maj 2015 SEMINARJI IR

KRATKI SEMINARJI IR

8. maj Vse, kar morate vedeti o potnih stroških v zasebnem in javnem sektorju

7. maj Kaj moram vedeti o drobnem inventarju Kristinka Vukovič

Maja Dolinar Dubokovič

14. maj Delavci napoteni na delo v tujino

13. maj Vse kar morate vedeti o delitvi dobička družbe z omejeno odgovornostjo

Irena Kamenščak

Nina Orehek

15. maj Matematika za računovodje

18. maj Novosti pri računovodenju, ki jih bo prinesla implementacija nove računovodske direktive v ZGD-1

Kristinka Vukovič

19. maj Prefakturiranje stroškov in (ne)obračun DDV

Kristinka Vukovič

mag. Tamara Prezelj

21. maj Obresti za računovodje

20. maj Obdavčitev storitev z DDV

Kristinka Vukovič

Maja Dolinar Dubokovič

22. maj Izplačilo dohodka tujcem

27. maj Prijava podatkov v obvezna socialna zavarovanja z obrazci M

Irena Kamenščak

Renata Praća

28. maj Obračunavanje DDV pri mednarodnih transakcijah v praksi Branka Svilar Mugoša

ŠOLE IR 8., 11., 15. in 18. maj Šola dvostavnega knjigovodstva - osnove dr. Tatjana Jovanović

14. in 15. maj Delavnica - pravna znanja za računovodje

AKTUALNO

Nina Globočnik

Pasti poslovanja z s.p.-ji

21. in 22. maj Poglobljena delavnica obračunavanja DDV

KRATEK SEMINAR 14. maj Brezovica 19. maj Kranj 20. maj Koper 28. maj Celje

69 € + ddv

Branka Svilar Mugoša

26. in 27. maj Delavnica - računovodstvo zalog Kristinka Vukovič

www.iracunovodstvo.eu

Če te zanima, kaj je na poti pred teboj, vprašaj tistega, ki jo je prehodil.

– Kitajski pregovor Računovodska hiša Unija se je v letih delovanja uspela na trgu pozicionirati kot močna blagovna znamka, ki jo odlikujejo visoko kakovostne in napredne računovodske storitve ter visoka stopnja zadovoljstva in zaupanja, tako pri strankah kot tudi v strokovni javnosti.

Po številnih izvedenih projektih in prejetih priznanjih za strokovno delo, smo se na Uniji odločili, da je čas, da svoje bogato znanje in izkušnje začnemo prenašati in deliti naprej ter s tem tudi drugim pomagamo začeti pisati zgodbo o uspehu Tako smo odprli franšizo, preko katere želimo svoj uspešni poslovni model deliti s partnerji v franšizni mreži z namenom doseganja najvišjih standardov

opravljenih storitev slehernega franšizija in ohranjanja ugleda skupne blagovne znamke.

Franšizijem v mreži Unija nudi vsestransko podporo in jim pomaga postati visoko kakovosten, ugleden, strankam in zaposlenim prijazen računovodski servis, ki se bo lahko postavil ob bok najboljšim. Biti franšiza Unije namreč pomeni delati zase, a ne biti prepuščen samemu sebi!

Tudi kot franšiza Unija nadaljuje s skrbno premišljeno in napredno vizijo poslovanja in družbeno odgovornim ravnanjem ter se še naprej trudi v smeri zagotavljanja ugleda in dolgoročnega uspeha družbe in njenih franšiznih enot.

FRANŠIZA UNIJA Postanite del uspešne zgodbe tudi vi

10 razlogov zakaj postati franšizij Unije

1.

2.

3.

Strokovna podpora:

Izobraževanje kadrov:

Rast povpraševanja:

Unija franšizam zagotavlja strokovno podporo najboljših strokovnjakov s področja računovodstva, davkov in kadrov. Nepogrešljiv vir informacij nudi tudi Inštitut za računovodstvo, ki skrbi za širjenje računovodskega znanja ter njegov prenos iz teorije v prakso in obratno.

Namen izobraževanja kadrov je osvojiti poslovni model Unije, ki franšizi zagotavlja sodoben in učinkovit način poslovanja in doseganje najvišjih standardov pri izvajanju storitev za stranke.

Kot franšiza Unije pridobite pravico do ekskluzivne prisotnosti v vaši občini in prevzemanja vseh povpraševanj znotraj občine.

4.

5.

6.

Uporaba blagovne znamke Unija:

Poslovni model Unije:

IT podpora:

Uporaba blagovne znamke Unija omogoča doseganje visoke prepoznavnosti in ugleda v strokovni in širši javnosti. Unija je sodobno in družbeno odgovorno podjetje ter močna blagovna znamka, ki razpolaga s širokim naborom referenc, ki pričajo o visoki stopnji zaupanja.

Franšize Unije delujejo po poslovnem modelu Unije, ki določa prodajne pogoje, omogoča natančno planiranje aktivnosti in način izvedbe, zagotavlja rast družbe ter stimulira produktivnost v podjetju.

Unija franšizam zagotavlja: • uporabo centralnega ERP sistema (Vasco, Oppis, Pantheon) • tehnični help desk • možnost shranjevanja in varovanja podatkov po najvišjih standardih • mobilno pisarno (brezpapirno poslovanje) in intranet

7.

8.

9.

Vodenje in razvoj kadrov:

Izterjave:

Mednarodna prisotnost:

Se znotraj skupine izvaja z namenom razvoja in zadrževanja vrhunskega kadra.

Pridobili boste učinkovit sistem izterjave zapadlih terjatev in možnost prevzema izterjave zapadlih terjatev

Kot del Unijine skupine boste prisotni tudi na trgih izven meja Slovenije (na Hrvaškem, v Srbiji, BIH in Avstriji).

10.

Korporativno trženje in oglaševanje blagovne znamke Unija: • redno korporativno oglaševanje z letnim proračunom več kot 100.000,00 EUR • korporativna internetna stran z več kot 10.000 obiski mesečno • zagotavljanje oglaševalskih materialov v sklopu skupnih oglaševalskih kampanj in korporativnih PR aktivnosti • zagotavljanje prisotnosti na socialnih omrežjih (FB, Twitter, Linkedin)

Unija je s 1. oktobrom 2013 postala prva računovodska franšiza v Adriatic regiji, ki posluje v skladu s standardi in priporočili Evropske franšizne federacije. Od takrat so se nam v franšizno skupino pridružili trije računovodski servisi, in sicer v Celju, Kopru in Ivančni Gorici.

Urejeni interni standardi in priporočila nam kažejo pot, ki nedvomno vodi v uspeh, z informacijskim sistemom pa prihranimo čas, ki ga lahko nato porabimo za uvajanje novih rešitev in procesov, s katerimi bomo dolgoročno izstopali in ostajali dva koraka pred drugimi.

Borut Žaren, FINFACTOR računovodske storitve, d. o. o.

Z vstopom v skupino sem k znanju, ki sem ga že imela, dodala novo, izpilila pogled na poslovanje in način dela, predvsem pa izboljšala organizacijo dela. Dobro poznavanje področja, na katerem delujem, in dobra organizacija sta pripomogla k še večjemu zaupanju strank. Te so vstop podjetja v franšizno skupino sprejele z navdušenjem, ki ga širijo med znance – naše nove stranke.

Metka Gobec Založnik, EFIN, d. o. o.

Unijo odlikujejo visoka strokovnost, dobra organiziranost in vizija. Lepo je biti del take zgodbe.

Nataša Novak Loredan, UNIFAKT, d. o. o.

Franšizo Unije želimo zaupati računovodskim servisom, pri katerih bomo prepoznali željo po rasti in sposobnost natančno uresničevati naš koncept, slediti našim smernicam in strankam nuditi ne le dobro, pač pa vrhunsko storitev.

Vas zanima, kako lahko postanete del naše zgodbe?

Pridružite se nam na dogodku »FRANŠIZA UNIJE«, ki je odlična priložnost, da se seznanite z delovanjem franšizne mreže Unije in se pozanimate o prednostih, ki jih ponujamo svojim franšizijem.

FRANŠIZA UNIJE 20. maj 2015 ob 13.00 uri poslovna hiša Unija (Tržaška 515, 1351 Brezovica pri Ljubljani)

PROGRAM DOGODKA: 13.00 – Kaj odlikuje računovodsko hišo Unija? (g. Pikovnik) 13.15 – Zakaj postati franšizij Unije? (g. Dežnak) 14.00 – Kakšni so pogoji za pridobitev franšize? (g. Dežnak) 14.15 – Vprašanja udeležencev 14.30 – Čas za druženje in pogostitev Svojo udeležbo na dogodku lahko sporočite na e-naslov info@unija.com ali na tel.št. 01 360 20 00.

Veselimo se srečanja z vami!