e-Bilten Unikum apr.16

04 | 2016

BILTEN

6,99 EUR + DDV APRIL 2016 WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

OBDAVČITEV DOHODKA POSLOVODJE, PROKURISTA IN DRUŽBENIKA Gospodarske družbe zastopa poslovodstvo družbe, pogosto pa se v družbah imenujejo še drugi pooblaščenci, na katere se prenesejo določena pooblastila za zastopanje; to so zlasti prokuristi, lahko pa tudi drugi pooblaščenci ...

3

MAJA IZIDE POSODOBLJENA IZDAJA PRIROČNIKA ZA KNJIŽENJE POSLOVNIH DOGODKOV NA PODLAGI SRS.

VSEBINA

3

TEMA MESECA OBDAVČITEV DOHODKA POSLOVODJE, PROKURISTA IN DRUŽBENIKA

6

RAČUNOVODSTVO KNJIŽENJE IZPLAČIL FIZIČNIM OSEBAM

9 10

13 19 20

UVODNIK Kristinka Vukovič

PODJETJA NISO PREPOVEDANA!

KONSOLIDACIJA – LETO 2015 IN NOVOSTI ZA LETO 2016

DAVKI IDENTIFIKACIJA MALIH DAVČNIH ZAVEZANCEV ZA DDV

MNENJA IR IZOBRAŽEVANJA IR NOVIČKE S PORTALA IR

UNIKUM | letnik 10 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 E: info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu Odgovorna urednica: Nina Selan nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.shutterstock.com, v kolikor ni drugače označeno.

Oblikovanje in priprava za tisk: Sonja Eržen Tisk: Birografika Bori d.o.o.

Posamezna številka stane: 6,99 EUR + 9,5 % DDV. Letna naročnina na tiskano verzijo: 65,00 EUR + 9,5 % DDV Letna naročnina na spletno verzijo: 32,90 EUR + 22 % DDV Naročnina velja do pisnega preklica.

V povprečju natisnemo 600 izvodov. Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji.

Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan.

ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

Večina ›podjetij‹ je dokončala knjiženje v poslovne knjige za leto 2015, zato je poknjižila tudi zaključno temeljnico in hkrati še otvoritveno. Otvoritveni temeljnici so sledile knjižbe za prilagoditev novemu predpisanemu enotnemu kontnemu okviru, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 107/2015 in 2/2016, in seveda spremembam, ki jih je prinesel SRS 2016.

Ker je SRS 2016 zasnovan drugače kot katerikoli slovenski SRS doslej, to pomeni, da splošni standardi posameznih gospodarskih kategorij (Standardi I) veljajo za vse vrste subjektov, torej tako za družbe kot za podjetnike, društva, invalidske organizacije, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava (zavode, ustanove, sindikate, politične stranke …), je logično, da ne more vsebovati besede podjetje, ki smo jo lahko našli v starih standardih. Besedo podjetje namreč mnogi razumejo narobe ali jo celo enačijo z družbo; ker pa mora standard povedati, kako naj ravna katerakoli organizacijska oblika, v kateri se je znašlo podjetje ali druga združba ljudi in sredstev, je besedo ›podjetje‹ v njem nadomestil splošen izraz ›organizacija‹. Za družbe se s tem vsebinsko ni nič spremenilo, zato v računovodskih izkazih še vedno izkazujejo deleže v družbah v skupini, obveznosti do družb v skupini, prihodke iz terjatev do družb v skupini itd.

In za družbe torej ni nobene potrebe po spremembi lastnega kontnega načrta, četudi je priporočeni kontni načrt SIR prej npr. konto 770 imenoval ›finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini‹, danes pa so to ›finančni prihodki iz deležev v organizacijah v skupini‹. Saj vendar vemo, da se družba ne more konsolidirati z drugimi organizacijami (zavodi, društvi …), temveč le z družbami. Za družbo pojem ›organizacije v skupini‹ zato ne obstaja, so le ›družbe v skupini‹. Kljub temu so si mnogi naredili delo zaradi dela. Srčno upam, da nobena družba ni v svojem pravilniku o računovodstvu izrazov ›naše podjetje‹ ali ›družba‹ zamenjala z organizacijo!

Mi pa nadaljujemo svojo zgodbo: spet pišemo malo o davkih, malo o pravu in vselej tudi o tem, kako pravilno uporabljati računovodske standarde.

Vabljeni k branju, do prihodnjič pa lep pozdrav,

Vaša Kristinka Vukovič

www.iracunovodstvo.eu

TEMA MESECA

Nina Orehek Ručigaj

3

OBDAVČITEV DOHODKA POSLOVODJE, PROKURISTA IN DRUŽBENIKA

Gospodarske družbe zastopa poslovodstvo družbe, pogosto pa se v družbah imenujejo še drugi pooblaščenci, na katere se prenesejo določena pooblastila za zastopanje; to so zlasti prokuristi, lahko pa tudi drugi pooblaščenci. V prispevku je predstavljen pravni in davčni vidik imenovanja na funkcijo poslovodstva oziroma prokurista.

1. Posameznik kot poslovodja Funkcijo člana poslovodstva družbe opredeljuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). Ta določa, da se za poslovodstvo štejejo organi ali osebe, ki so po tem zakonu ali po aktih družbe pooblaščeni, da vodijo njene posle.

Funkciji poslovodenja sta zastopanje družbe in vodenj poslov družbe (tako predvideva tudi ZGD-1). V posamezni družbi v funkciji poslovodne osebe lahko nastopa ena ali več fizičnih oseb (poslovodja ne more biti pravna oseba), ki zastopajo pravno osebo posamično ali skupaj z drugo osebo.

Poslovodja (direktor) družbe lahko v družbi delo opravlja na različnih pravnih podlagah, npr. pogodbe o zaposlitvi, pogodbe o poslovodenju (pogodbe civilnega prava) ali druge oblike pogodbe. To je lahko aktualno zlasti takrat, kadar posameznik v družbi ne opravlja le osnovne poslovodne funkcije, temveč tudi druga (vsebinska) dela v družbi, vezana na poslovanje oziroma dejavnost družbe (kot so prodaja, svetovanje, računovodstvo, administracija, obrtniška dela ipd.). To torej ni problematično, če za opravljanje takega dela obstaja ustrezna pravna podlaga: bodisi pogodba o zaposlitvi in (klasično) delovno razmerje ali pa druga pogodba, na podlagi katere se lahko opravi posamezno delo (podjemna, avtorska pogodba). Po pogodbi o poslovodenju se lahko opravljajo samo poslovodne funkcije.

a) Davčna obravnava Če direktor opravljanje različna dela, to lahko pomeni različno davčno obravnavo prejetega dohodka. Za to namreč ni odločilna vrsta (le poimenovanje) pogodbe, temveč dejanska vsebina dela, ki ga opravi posameznik in za katero prejme plačilo. Dohodek poslovodne osebe, ki ga ta prejme od družbe za opravljanje funkcije poslovodenja na podlagi pogodbe o poslovodenju, se obdavči kot dohodek iz delovnega razmerja po 1. točki 2. odstavka 37. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Če pa posameznik prejme dodatne dohodke od drugih opravljenih del za pravno osebo, pri čemer ta oseba ni hkrati tudi zaposlena pri tej pravni osebi, se ti dohodki obdavčijo kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2.

POSLOVODJA (DIREKTOR) DRUŽBE LAHKO V DRUŽBI DELO OPRAVLJA NA RAZLIČNIH PRAVNIH PODLAGAH, NPR. POGODBE O ZAPOSLITVI, POGODBE O POSLOVODENJU (POGODBE CIVILNEGA PRAVA) ALI DRUGE OBLIKE POGODBE.

Razlikovanje, ali gre za dohodek iz delovnega razmerja ali dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, je pomembno, saj ZDoh-2 predvideva različno davčno obravnavo tako prejetih dohodkov.

Samo dohodki, ki jih prejme oseba za vodenje ali vodenje in nadzor poslovnega subjekta, ki je pravna oseba, na podlagi poslovnega razmerja, se obravnavajo kot dohodek iz delovnega razmerja (2. odstavek 37. člena Zakona o dohodnini). Kot tak dohodek so obdavčena vsa (denarna) izplačila, ki jih prejme poslovodja, in tudi vse ugodnosti v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo poslovodji ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo (boniteta). Ker pa gre za dohodek iz delovnega razmerja, so iz davčne osnove izvzeta določena izplačila, pridobljena za opravljanje take funkcije, kot so povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije poslovodenja (prehrana med delom, stroški prevoza na delo in z dela, povračila stroškov v zvezi s službenim potovanjem), vendar le pod pogoji in do višin, ki jih določi vlada na podlagi 44. člena ZDoh-2 (davčna uredba). Če se družba šteje za glavnega delodajalca, se uporabijo davčne stopnje iz mesečne dohodninske lestvice in upoštevajo mesečni zneski pripadajočih davčnih olajšav, če pa se družba šteje za dru-

4

UNIKUM | APRIL 2016 | TEMA MESECA | Obdavčitev dohodka poslovodje, prokurista in družbenika

gega delodajalca, se uporabi 25-odstotna stopnja brez upoštevanja davčnih olajšav. Dohodek na podlagi pogodbe o poslovodenju se poroča na obrazcu REK-1 (oznaka 1144 oziroma 1108). Če direktor, ki v pravni osebi ni zaposlen, za pravno osebo opravlja še druga dela, povezana z dejavnostjo družbe, ki ne spadajo v sklop funkcij poslovodnih oseb (npr. svetovanje, prodajo, obrtniška dela), se dohodek za taka dela obravnava kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2. Kot tak dohodek so obdavčena vsa (denarna) izplačila, ki jih prejme poslovodja, vse ugodnosti, prejete v naravi (boniteta), in vsak drug posamezen dohodek, ki ga prejme posameznik (npr. povračila stroškov). Davčna osnova od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja je vsak posamezni dohodek iz tega razmerja, vključno s povračili stroškov in bonitetami, ki je zmanjšan za normirane stroške v višini 10 odstotkov dohodka in prispevke delojemalca.

Poleg normiranih (10-odstotnih) stroškov lahko zavezanec uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, ki se priznajo na podlagi dokazil pod pogoji in do višin, ki jih na podlagi 44. člena ZDoh-2 določi vlada.

Akontacija dohodnine se izračuna in plača po 25-odstotni stopnji. Dohodek na podlagi druge pogodbe se poroča na obrazcu REK-2 (oznaka 1144 oziroma 1108).

Davčna obravnava dohodka namreč izhaja iz načela prednosti vsebine pred

ČE DIREKTOR, KI V PRAVNI OSEBI NI ZAPOSLEN, ZA PRAVNO OSEBO OPRAVLJA ŠE DRUGA DELA, POVEZANA Z DEJAVNOSTJO DRUŽBE, KI NE SPADAJO V SKLOP FUNKCIJ POSLOVODNIH OSEB (NPR. SVETOVANJE, PRODAJO, OBRTNIŠKA DELA), SE DOHODEK ZA TAKA DELA OBRAVNAVA KOT DOHODEK IZ DRUGEGA POGODBENEGA RAZMERJA PO 38. ČLENU ZDOH-2.

obliko, zato je treba v konkretnem primeru vedno presojati, ali se posamezni izplačani dohodek in njegova obdavčitev skladata z naravo aktivnosti in del, ki jih posameznik izvaja. Pravna podlaga (vrsta oziroma poimenovanje pogodbe) bi morala biti skladna z vsebino pogodbe. Tako se dohodek za delo, ki ne spada v sklop poslovodne funkcije, obdavči v skladu z njegovo vsebinsko opredelitvijo, ne glede na to, ali je določen v dveh ločenih pogodbah (denimo pogodbe o poslovodenju in druge ustrezne pogodbe, npr. podjemne pogodbe) ali v eni sami pogodbi (ki po stališču FURS praviloma ne more biti pogodba o poslovodenju). b) Vključitev v sistem socialne varnosti Posameznik, ki opravlja kako delo, mora biti vključen v sistem socialne varnosti. Če gre za posameznika, ki opravlja poslovodno funkcijo v rednem delovnem razmerju, je vključen v zavarovanje kot delavec po 14. členu ZPIZ-2 in se na podlagi tega plačujejo polni prispevki za socialno varnost.

Obvezna je tudi vključitev v zavarovanje, če gre za osebo, ki je hkrati družbenik ali delničar gospodarske družbe, ustanovljene v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, oziroma ustanovitelj zavoda ali zadruge in je tudi poslovodna oseba, če ni zavarovana na drugi podlagi (16. člen ZPIZ-2). Tudi v takem primeru se plačujejo polni prispevki za socialno varnost. Če gre za poslovodno osebo, ki ni niti zaposlena niti ni družbenik družbe (gre torej za osebo, ki ni zavarovana na nobeni drugi podlagi), je vključena v zavarovanje na podlagi 18. člena ZPIZ-2. Ta določa, da se obvezno zavarujejo osebe, ki v okviru kakega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, razen če so uživalci pokojnine oziroma opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov v skladu s predpisi, ki urejajo to delo.

Kot delo iz drugega pravnega razmerja se šteje delo oziroma storitev, kadar se plačilo, prejeto na podlagi tega pravnega razmerja, po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek, in ni oproščeno plačila dohodnine ali ni drug dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino. Oseba se zavaruje na podlagi 18. člena ZPIZ-2, če ni zavarovana po določbah 14. do 17. člena, 19. ali 25. člena ZPIZ-2.

DOHODEK ZA DELO, KI NE SPADA V SKLOP POSLOVODNE FUNKCIJE, SE OBDAVČI V SKLADU Z NJEGOVO VSEBINSKO OPREDELITVIJO, NE GLEDE NA TO, ALI JE DOLOČEN V DVEH LOČENIH POGODBAH (DENIMO POGODBE O POSLOVODENJU IN DRUGE USTREZNE POGODBE, NPR. PODJEMNE POGODBE) ALI V ENI SAMI POGODBI (KI PO STALIŠČU FURS PRAVILOMA NE MORE BITI POGODBA O POSLOVODENJU).

2. Posameznik kot prokurist V nasprotju s funkcijo poslovodenja je prokura posebna (ožja) oblika poslovnega (ne zakonitega) pooblastila za zastopanje. Prokurist torej ni niti organ odločanja niti organ vodenja v družbi, ampak ima funkcijo zastopanja proti tretjim osebam, torej prokurist nima poslovodstvenega položaja v poslovnem subjektu. Prokura upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen. Morebitna omejitev prokure nima pravnega učinka proti tretjim osebam. Prokurist sme v mejah upravičenj tudi zastopati družbo pred sodišči in drugimi organi.

Prokura se lahko podeli eni ali več fizičnim osebam, pri čemer lahko posamezni prokurist družbo zastopa posamično ali skupaj z drugimi osebami.

Prokurist lahko zastopa družbo tudi skupaj z enim ali več zakonitimi zastopniki (direktorji). Prokura kot taka se ne more prenesti na drugo osebo.

Družba mora podelitev in prenehanje prokure prijaviti za vpis v register. Prokuristov podpis je treba shraniti pri sodišču. Pri podpisovanju družbe mora prokurist uporabljati podpis s pristavkom, da je to prokura.

Družba lahko imenuje enega ali več prokuristov tudi samo za podružnico, vendar mora biti to izrecno označeno v registru in pri podpisu prokurista, drugače se šteje, da se prokura nanaša na vso družbo.

5

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

Poseben postopek, pogoji za imenovanje in pristojnosti prokurista se lahko določijo v ustanovitvenem aktu družbe oziroma v pogodbi o prokuri.

Pogodba o prokuri je pogodba civilnega prava in zanjo se ne uporabljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih. Če bi bili v konkretnem primeru podani elementi delovnega razmerja, posameznik ne bi smel opravljati dela na podlagi pogodbe o prokuri, temveč na podlagi zaposlitve. Tako je treba tudi pri izvajanju funkcije upoštevati načelo prednosti vsebine pred obliko. Če prokurist opravlja zgolj funkcijo prokure in za opravljanje dela prejema kakršnekoli dohodke ali povračila stroškov, se navedeno z vidika dohodnine obravnava kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. To pomeni, da se kot dohodek obravnavajo vsa (denarna) izplačila, ki jih prejme prokurist, vse ugodnosti, prejete v naravi (boniteta), in tudi vsak drug posamezen dohodek, ki ga prejme posameznik (vsa povračila stroškov, ne glede na to, ali so plačana prokuristu ali neposredno ponudniku storitev, npr. hotelu).

Pri tem je treba dodati, da ne gre za dohodek v naravi, če prejme prokurist le povračila stroškov (prevoz, prenočevanje), zato se znesek povračil stroškov v skladu z davčno zakonodajo ne poveča s koeficientom davčnega odtegljaja.

Povračilo stroškov prokuristu se šteje za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja.

Davčna osnova od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja je vsak posamezni dohodek iz tega razmerja, vključno s povračili stroškov in bonitetami, zmanjšan za normirane stroške v višini 10-odstotnega dohodka in prispevke delojemalca. Poleg normiranih stroškov (10 odstotkov) lahko zavezanec uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, ki se priznajo na podlagi dokazil pod pogoji in do višin, ki jih na podlagi 44. člena ZDoh-2 določi vlada. Akontacija dohodnine se izračuna in plača po 25-odstotni stopnji.

Dohodek na podlagi druge pogodbe se poroča na obrazcu REK-2 (oznaka 1144 oziroma 1108).

Posameznik uveljavlja dejanske stroške s predložitvijo ustreznih dokazil

DAVČNA OSNOVA OD DOHODKA IZ DRUGEGA POGODBENEGA RAZMERJA JE VSAK POSAMEZNI DOHODEK IZ TEGA RAZMERJA, VKLJUČNO S POVRAČILI STROŠKOV IN BONITETAMI, ZMANJŠAN ZA NORMIRANE STROŠKE V VIŠINI 10-ODSTOTNEGA DOHODKA IN PRISPEVKE DELOJEMALCA.

pred vročitvijo informativnega izračuna dohodnine (do 5. 2. za preteklo leto), najkasneje pa v ugovoru na informativni izračun dohodnine. Dejanski stroški se priznajo na podlagi dokazil pod pogoji in do višin, ki jih na podlagi 44. člena ZDoh-2 določi vlada (Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja). Kot ustrezna dokazila se upoštevajo računi in druga dokazila o nastanku stroškov v zvezi z opravljanjem dela in storitev, npr. s pogodbo ali drugim dokumentom (potni nalog), iz katerega izhaja, da je zavezanca v določen kraj napotil naročnik z namenom, da bi tam opravljal delo ali storitve, in iz katerega je razvidna uporaba posamezne vrste prevoza. Uporabo svojega prevoznega sredstva zavezanec dokazuje npr. s predložitvijo pisne izjave o uporabi lastnega vozila in na-

vedbo števila prevoženih kilometrov v službene namene, izjava pa mora vsebovati zagotovilo, da so podatki v njej resnični in pravilni, ter potrdilom naročnika o kraju in času opravljanja dela ali drugim ustreznim dokazilom.

Posebni davek na določene prejemke se na podlagi določil 1. alineje 3. odstavka 3. člena Zakona o posebnem davku na določene prejemke (ZPDDP) od dohodkov, prejetih na podlagi pogodb o prokuri, ne plačuje.

Tudi pri prokuristu velja, da se mora zavarovati na podlagi 18. člena ZPIZ-2, če ni zavarovan na kakšni drugi prednostni podlagi. (Glej primer spodaj)

3. Plačilo za delo družbenika Dejstvo, da ima posameznik položaj družbenika v družbi, na podlagi določb ZGD-1 ne pomeni, da je tak posameznik za družbo dolžan opravljati kakršnakoli dela oziroma da bi imel zgolj zato poseben status z vidika obdavčitve dohodkov iz dela.

Tako tudi za družbenike velja, kot je zapisano zgoraj. Dohodki družbenika, ki jih prejme od svoje družbe za opravljanje funkcije poslovodenja, se obdavčijo kot dohodek iz delovnega razmerja po 1. točki 2. odstavka 37. člena ZDoh-2. Dohodki družbenika, prejeti iz naslova drugih opravljenih del za svojo družbo, se obdavčijo kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2. 

PRIMER OBRAČUNA PROKURE: Oseba je zavarovana na podlagi 18. člena ZPIZ-2 Skupni strošek družbe

Oseba je zavarovana na drugi prednostni podlagi po ZPIZ-2

1.093,80 €

1.093,80 €

Prispevki družbe za ZZ (0,53 %)

5,30 €

5,30 €

Prispevki družbe za PIZ (8,85 %)

88,50 €

88,50 €

1.000,00 €

1.000,00 €

100,00 €

100,00 €

63,60 €

63,60 €

Prispevki prokurista za PIZ (15,50 %)

155,00 €

—

Davčna osnova

681,40 €

836,40 €

Akontacija dohodnine (25 %)

170,35 €

209,10 €

Neto dohodek

611,05 €

727,30 €

Bruto dohodek prokurista Normirani stroški (10 %) Prispevki prokurista za ZZ (6,36 %)

RAČUNOVODSTVO

6 Kristinka Vukovič

KNJIŽENJE IZPLAČIL FIZIČNIM OSEBAM Prejemki fizičnih oseb, ki opravljajo delo poslovodij, prokuristov, zaposlenih, niso le različno obdavčeni, temveč se tudi računovodsko različno obravnavajo.

Zato si v nadaljevanju oglejmo posebnosti, ki jih glede računovodskega izkazovanja določa SRS 2016.

Z

ačnimo s stroški dela in povračili stroškov, ki jim je namenjen SRS 13 – Stroški dela in stroški povračil. Ta določa, da so stroški dela vse oblike zaslužkov, ki jih dajemo zaposlenim v zameno za njihovo službovanje. Z zaslužki so lahko povezane tudi določene dajatve, ki povečujejo stroške dela ali deleže zaposlenih v dobičku. Zaslužki pripadajo zaposlenim med njihovim službovanjem (plače, nadomestila plač, darila in nagrade zaposlenim in drugo) ali po koncu njihovega službovanja (odpravnine in morebitna druga plačila, ki izvirajo iz prvotne zaposlitve).

Novost, ki jo prinaša SRS z letom 2016, se nanaša na plačila poslovodstvu. SRS 13 namreč določa, da se kot zaslužki obravnavajo tudi vsa plačila poslovodstvu, ne glede na pravno obliko pogodbenega razmerja. Po SRS 13 se za zaposleno šteje vsaka fizična oseba, ki je v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, ali poslovodja organizacije, ne glede na pravno podlago. Zato med stroški dela izkazujemo poleg stroškov delojemalcev tudi stroške poslovodij, in sicer prav tako tistih, ki so v rednem delovnem razmerju, kakor tudi tistih, ki so plačani na podlagi druge pogodbe, najpogosteje pogodbe o poslovodenju.

Obenem naj omenimo, da se enako kot poslovodje obravnavajo tudi prokuristi.

Druga novost v SRS 2016 pa se nanaša na udeležbo v dobičku. Tako se po novem kot stroški plač obravnavajo tudi zneski, ki se razdelijo zaposlenim glede na doseženi dobiček v posameznem poslovnem letu. Ta delež se ne izkazuje kot sestavni del javno objavljenega čistega dobička, temveč kot

stroški plač. Enako se obravnavajo nagrade članom poslovodstva in članom nadzornega sveta.

Po predpisanem Enotnem kontnem okviru za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije (Uradni list RS, št. 107/2015 in 1/2016) se stroški dela izkazujejo v okviru skupine 47, torej stroški tako za zaposlene na podlagi rednega delovnega razmerja kot stroški poslovodij in prokuristov. V skupini 47 med stroški dela izkazujemo vse: plače in druge prejemke (regres, jubilejne nagrade), stroške na podlagi sklenjenih pogodb o poslovodenju in prokuri, prav tako tudi rezervacije v zvezi z s kratkoročnimi in dolgoročnimi zaslužki zaposlenih. Iz njih izvirajoče obveznosti izkazujemo: • v skupini 25 tako obveznosti do zaposlenih kakor tudi dajatve v zvezi z njimi, kadar gre za prejemke iz delovnega razmerja; • v skupini 26 dajatve in v skupini 28 obveznosti do drugih zaposlenih, torej tistih, ki niso v rednem delovnem razmerju (npr. na podlagi pogodbe o poslovodenju).

V zvezi z opravljanjem dela nastajajo fizičnim osebam tudi določeni stroški in do njihovega povračila so upravičeni bodisi po zakonu bodisi na podlagi sklenjene pogodbe. Glede teh povračil računovodski standardi določajo, da imajo lahko naravo stroškov plač ali stroškov storitev. SRS 13 obravnava le povračila stroškov, ki se obravnavajo kot strošek dela, na primer stroški za prevoz na delo in z dela in stroški zagotovitve prehrane med delom.

Povračila zaposlenim, ki se obravnavajo kot stroški dela in so v neposredni zvezi z opravljanjem dela, so na primer zneski za prevoz na delo in z njega, zneski za topli obrok med delom in drugi. Potni stroški v zvezi s službenimi potovanji, stroški dela na terenu pa tudi šolnine in štipendije, ki so v neposredni zvezi s poslovanjem organizacije, se obravnavajo kot stroški storitev. SRS 12 – Stroški materiala in storitev določa: • Med stroški storitev so tudi stroški po pogodbah o delu, pogodbah o avtorskem delu oziroma stroški storitev iz drugih pravnih razmerij, razen iz delovnega razmerja, nastali s fizičnimi osebami.

• Med stroški storitev v širšem pomenu so tudi stroški štipendij in šolnin, povezanih s poslovanjem organizacije, in podobni stroški.

Za stroške storitev v širšem pomenu predpisani enotni kontni okvir določa, da se izkazujejo v okviru drugih stroškov na skupini 48. Vse te posebnosti glede računovodskega izkazovanja smo zbrali in jih prikazujemo na kratko v tabeli na naslednji strani zgoraj.

Za konec še nekaj besed o rezervacijah za pokojnine, jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, ki se prav tako obravnavajo kot stroški dela. Stroški iste vrste se obračunajo neposredno v breme ustreznih rezervacij. Glede rezervacij je novost v tem, da se slovenski standardi ne sklicujejo več na mednarodne, temveč so samostojni, zato so razširjeni za določbe o rezervacijah v zvezi z dolgoročnimi zaslužki, najdemo jih v SRS 10.

Rezervacij za zaslužke zaposlenih mikrodružbam ni treba oblikovati, druge

7

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

Vrsta obračuna

V breme

V dobro

47 – Stroški dela

25 – Kratkoročne obveznosti za plače

Poslovodje in vsi zaposleni, ki so v delovnem razmerju: plače in nadomestila plač, bonitete, stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlenih, regres za letni dopust, jubilejne nagrade

Poslovodje in vsi zaposleni, ki so v de- 41 – Stroški storitev lovnem razmerju: potni stroški v zvezi s službenimi potovanji ter stroški dela na terenu

25 – Kratkoročne obveznosti za plače

Poslovodje in prokuristi, ki niso v 47 – Stroški dela delovnem razmerju: vsa plačila po pogodbi, vključno z bonitetami, povračili potnih stroškov na službeni poti idr.

26 – Obveznosti do države

28 – Druge kratkoročne obveznosti Nagrade vajencem

47 – Stroški dela

26 – Obveznosti do države

47 – Stroški dela

26 – Obveznosti do države

41 – Stroški storitev

26 – Obveznosti do države

28 – Druge kratkoročne obveznosti Nagrade dijakom in študentom na delovni praksi skupaj z dajatvami 28 – Druge kratkoročne obveznosti Društva, prostovoljske organizacije idr.: povračila stroškov v zvezi s službenimi potovanji osebam, ki niso v delovnem razmerju 28 – Druge kratkoročne obveznosti

pa jih oblikujejo glede na pomembnost.

Rezervacije se oblikujejo za dolgoročna zaslužke, kot so jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi. S knjiženjem preračuna rezervacij za jubilejne nagrade ni težav, vse prihodke in odhodke v zvezi z njimi izkažemo v izkazu poslovnega izida. Posebnosti veljajo pri knjiženju preračuna rezervacij za odpravnine ob upokojitvi, saj ga delno izkažemo v izkazu poslovnega izida, delno pa v vseobsegajočem donosu.

V izkazu poslovnega izida pripoznamo prihodke oziroma odhodke v zvezi s preračunom rezervacij za odpravnine ob upokojitvi iz naslova: • zneska dodatno oblikovanih rezervacij za stroške sprotnega službovanja v zvezi z odpravninami za tekoče leto; • zneska povečanja ali zmanjšanja že oblikovanih rezervacij ob uvedbi ali spremembi programa (sprememba stroškov preteklega službovanja); • obračunanih obresti v zvezi z rezervacijami (kot dodatni strošek rezervacij); • učinkov vseh omejitev ali skrčenj rezervacij za odpravnine ob upokojitvi.

Ne v poslovnem izidu, ampak neposredno v kapitalu v okviru rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti (na kontu skupine 95), pa izkažemo aktuarske dobičke in izgube iz naslova odpravnin ob upokojitvi.

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti iz tega naslova, so lahko tudi negativne. Rezerve, oblikovane iz tega naslova, se odpravijo v preneseni čisti poslovni izid (na konto skupine 93) v ustreznem delu sorazmerno, ko je za zaposlene, ki so odšli ali se upokojili, pripoznanje rezervacij za odpravnine ob upokojitvi odpravljeno.

Zanimivo je, da slovenski računovodski standardi nikjer ne omenjajo, kako se obravnavajo obresti v zvezi z rezervacijami, določajo le, da se za obresti rezervacije ponovno preračunajo in da se izkažejo v izkazu poslovnega izida, ne pa tudi, v kateri postavki izkaza poslovnega izida. Tega napotka ne daje niti predpisani enotni kontni okvir.

Zato menimo, da jih je mogoče izkazovati tako med stroški dela kot posledico preračuna rezervacij na novo raven kakor tudi med stroški obresti kot posledico obrestovanja že izkazanih obveznosti. Če pogledamo še priporočeni kontni načrt, kot so ga pripravili na Slovenskem inštitutu za revizijo in ki ga velika večina podjetij v Sloveniji tudi uporablja za lastne potrebe, so izpostavljene le obresti iz naslova preračuna odpravnin ob upokojitvi (priporoča se konto 746), iz naslova preračuna jubilejnih nagrad pa ne. Menimo, da neposredne podlage za tako odločitev v SRS 10, 13 ali 14 ni in da se o tem odloči vsaka organizacija sama. Knjiženje v organizacijah, ki obračunavajo rezervacije za dolgoročne zaslužke, na kratko prikazujemo v spodnji tabeli.  V breme

V dobro

(Dodatno) oblikovanje rezervacij za jubilejne nagrade

47

96

(Dodatno) oblikovanje rezervacij za odpravnine ob upokojitvi

47

96

47 ali 74

96

Aktuarski dobički za odpravnine ob upokojitvi

96

95

Aktuarske izgube za odpravnine ob upokojitvi

95

96

Odprava preveč oblikovanih rezervacij

96

76

Poraba rezervacij za izplačilo jubilejnih nagrad in odpravnin ob upokojitvi

96

25

Odprava rezerv, nastalih zaradi aktuarskih dobičkov (ob odpravi rezervacij zaradi upokojitev ali ker so zaposleni odšli)

95

93

Odprava rezerv, nastalih zaradi aktuarskih izgub (ob odpravi rezervacij zaradi upokojitev ali ker so zaposleni odšli)

93

95

Obresti od rezervacij

RAČUNOVODSTVO

8 Vesna Bartolj Maver

KONSOLIDACIJA – LETO 2015 IN NOVOSTI ZA LETO 2016 Novela ZGD-1I, ki se v celoti uporablja od 1. 1. 2016, je povzročila kar nekaj vprašanj, dilem in nejasnosti v povezavi s pripravo konsolidiranih letnih poročil za leto 2016.

Č

eprav bomo konsolidirana letna poročila v skladu s sprejeto novelo ZGD-1I in novimi Slovenskimi računovodskimi standardi prvič delali šele čez eno leto, je dejansko že skrajni čas, da se pripravljavci konsolidiranih računovodskih izkazov zavedo, da se je spremenil 56. člen Zakona o gospodarskih družbah, da novi Slovenski računovodski standardi ne določajo več pravil za obvezno konsolidiranje in da se bo treba spoprijeti z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Ti sestavni deli konsolidiranega računovodskega poročila sestavljajo celoto.

Za obliko, vsebino, obveznost zagotavljanja sestave in objave ter sprejetje konsolidiranega letnega poročila se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o letnem poročilu.

Preden pregledamo novosti v povezavi s pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov za leto 2016, pa moramo še nekaj besed nameniti konsolidaciji za poslovno leto 2015.

Pri izdelavi konsolidiranih računovodskih izkazov moramo upoštevati računovodske predpostavke o merilih za konsolidiranje.

Pravna podlaga za pripravo konsolidiranega letnega poročila za poslovno leto 2015 je še vedno ZGD-1 (56. člen) in ›stari‹ SRS 2006, kjer imamo pri vsaki gospodarski kategoriji – v vsakem posameznem standardu – opisana tudi določila v povezavi s konsolidiranjem. Seveda moramo upoštevati tudi mednarodne računovodske standarde, saj SRS 2006 kar na nekaj mestih napotuje na njihovo uporabo.

ZGD -1 določa obliko konsolidiranega letnega poročila. To je sestavljeno iz: • konsolidiranega računovodskega poročila, ki združuje: - konsolidirano bilanco stanja, - konsolidirani izkaz poslovnega izida, - konsolidirani izkaz denarnih tokov, - konsolidirani izkaz gibanja kapitala, - priloge h konsolidiranim izkazom; • konsolidiranega poslovnega poročila skupine družb, vključenih v konsolidacijo.

Priloge h konsolidiranim računovodskih izkazom morajo vsebovati vsa razkritja v enakem obsegu, kot to velja za posamezne računovodske izkaze – smiselno je treba upoštevati 69. člen ZGD-1, ki opredeljuje vsebino priloge k izkazom.

Te predpostavke so: • predpostavka enotnega podjetja; to je temeljna predpostavka, ki zahteva, da morajo konsolidirani računovodski izkazi prikazovati premoženjsko in finančno stanje ter poslovni izid skupine podjetij, kot da bi šlo za eno podjetje; • predpostavka izkazovanja resničnega premoženjskega in finančnega stanja ter poslovnega izida; konsolidirani računovodski izkazi morajo prikazovati resnično sliko premoženjskega in finančnega stanja ter poslovnega izida skupine; če ni tako, morajo biti v dodatku pojasnjeni vzroki in njihov vpliv na premoženjski in finančni položaj ter poslovni izid skupine; • predpostavka popolnosti skupine; v konsolidirane računovodske izkaze je treba vključiti obvladujočo družbo in vse družbe, ki v skladu s predpisi in standardi spadajo v skupino, ne glede na njihove sedeže;

• predpostavka popolnosti vsebine računovodskih izkazov in enotnega zajemanja vanje; v konsolidiranih računovodskih izkazih se evidentirajo vsa sredstva in obveznosti ter vsi prihodki in odhodki vseh podjetij, ki sestavljajo skupino, in sicer ne glede na to, kako so te postavke obravnavane v posamičnih računovodskih izkazih; za vse bilančne postavke je treba uporabljati enoten način zajemanja, kar pomeni, da je treba posamezne računovodske izkaze spremeniti oziroma prilagoditi, da ustrezajo tistim, ki jih za izdelovanje konsolidiranih računovodskih izkazov uporablja obvladujoče (matično) podjetje; to je posebej pomembno pri odvisnih družbah v tujini; • predpostavka enotnega vrednotenja; vsa sredstva in obveznosti ter vsi prihodki in odhodki se morajo vrednotiti po enotnih metodah; pri tem se uporabljajo metode, ki jih uporablja obvladujoče podjetje; • predpostavka istega datuma; konsolidirani računovodski izkazi se izdelujejo na isti datum kot računovodski izkazi obvladujočega podjetja; če datuma nista enaka, je treba učinke pomembnih poslov in drugih poslovnih dogodkov, ki nastanejo v vmesnem obdobju, preračunati; nikakor pa razlika me sme biti večja kot tri mesece; • predpostavka dosledne stanovitnosti pri uporabi metod konsolidiranja; metode konsolidiranja se morajo dosledno uporabljati iz obdobja v obdobje (tako z vidika oblikovne kot vsebinske stanovitnosti); • predpostavka jasnosti in preglednosti; jasnost konsolidiranih računovodskih izkazov je zagotovljena, če so postavke v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida ter razkritja

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

vsebinsko pravilni in nedvoumno opredeljeni, preglednost pa v primeru, če so postavke in pojasnila predstavljeni v urejenem in razumljivem zaporedju; cilj te predpostavke je zagotoviti pomembne informacije; • predpostavka gospodarnosti; zaradi zelo obsežnega in zamudnega dela pri sestavljanju konsolidiranih računovodskih izkazov lahko pride do velikih stroškov, povezanih z uporabo vrste postopkov in pripomočkov za samo izdelavo; ti se primerjajo z vrednostjo dobljenih informacij; • predpostavka pomembnosti; izkazi morajo vsebovati vse postavke, ki so dovolj pomembne, da lahko vplivajo na ocene in odločitve uporabnikov; oblica nepomembnih podatkov lahko zmanjša informacijsko vrednost konsolidiranih računovodskih izkazov, zato jih je bolje opustiti in podrobneje pojasniti pomembnejše.

Popolno konsolidiranje V primeru obvladujočega podjetja in od njega odvisnih podjetij gre za popolno konsolidiranje. To je združevanje računovodskih izkazov obvladujočega podjetja in od njega odvisnih podjetij od postavke do postavke, tako da se seštevajo sorodne postavke sredstev, dolgov, kapitala, prihodkov in odhodkov.

Ker pa je treba skupino predstaviti, kot da gre za eno sámo podjetje, je treba: • izločiti finančne naložbe obvladujočega podjetja v kapital oziroma dolgove odvisnih podjetij in deleže obvladujočega podjetja v kapitalu oziroma dolgovih odvisnih podjetij pa tudi druge medsebojne finančne naložbe in deleže v kapitalu oziroma dolgovih drugih podjetij v skupini ter v tej zvezi obračunati razlike; • izločiti medsebojne poslovne terjatve in poslovne dolgove; • izločiti medsebojne prihodke in odhodke; • izločiti neiztržene čiste dobičke in čiste izgube, ki so posledica notranjih poslov znotraj skupine; • ponovno obračunati odložene davke in jih časovno razmejiti; • posebej izkazati neobvladujoči del (manjšinske deleže) v kapitalu in v čistem dobičku.

Vse navedene postavke za določanje meril konsolidiranja ter določila za popolno konsolidiranje je ne glede na spremembe v ZGD-1 treba upoštevati

tudi za izdelavo konsolidacije za leto 2016.

Konsolidacija za leto 2016 Novela ZGD-1I v slovenski pravni red prenaša računovodsko direktivo Evropske unije (Direktiva 2013/34/EU), ki ne prinaša samo sprememb v velikostnih razredih družb in vrednotenju računovodskih postavk, temveč tudi spremembe pri konsolidiranju gospodarskih družb.

V prenovljenem 56. členu ZGD-1 je določeno, katere družbe morajo sestavljati konsolidirane računovodske izkaze: »Družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je obvladujoča eni ali več družbam s sedežem v Republiki Sloveniji ali zunaj nje (odvisne družbe), mora pripraviti tudi konsolidirano letno poročilo, če je obvladujoča družba ali ena od odvisnih družb organizirana kot kapitalska družba, kot dvojna družba ali kot druga istovrstna pravnoorganizacijska oblika po pravu države sedeža družbe.« Obveznost za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov in konsolidiranega poslovnega poročila ima torej obvladujoča družba. Družba je obvladujoča v drugi družbi, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: • če ima večino glasovalnih pravic v drugi družbi; • če ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov poslovodstva ali nadzornega sveta druge družbe in je

hkrati družbenik te družbe; • če ima pravico do prevladujočega vpliva nad drugo družbo na podlagi podjetniške pogodbe ali drugega pravnega temelja; • če je družbenik v drugi družbi in če na podlagi pogodbe z drugimi družbeniki te družbe nadzoruje večino glasovalnih pravic v tej družbi; • če ima prevladujoči vpliv nad drugo družbo oziroma ga dejansko izvaja ali si podredi vodenje te družbe.

Ob implementaciji Evropske direktive 2013/34/EU v slovensko zakonodajo je Slovenija izrabila možnost, da iz obveznosti pripravljanja konsolidiranih računovodskih izkazov in konsolidiranega poslovnega poročila poleg malih skupin izvzame tudi srednje skupine, razen kadar je ena od povezanih družb subjekt javnega interesa.

Tako so obvezniki za sestavitev konsolidiranih računovodskih izkazov in konsolidiranega letnega poročila po ZGD-1 praviloma le velike skupine.

Pa tudi te ne vse, saj ZGD-1 tudi zanje predpisuje kar nekaj izjem.

ZGD-1 v 5. odstavku 56. člena določa, da obvladujoča družba, ki skupaj z odvisnimi družbami ne dosega pogojev za velike družbe iz 5. odstavka 55. člena ZGD-1, pri čemer se merili čistih prihodkov od prodaje in vrednosti aktive povečata za 20 odstotkov, ni dolžna izdelati konsolidiranega letnega poročila. Ta merila so naslednja:

Opisna merila po 55. členu ZGD-1

Vrednostna merila za konsolidacijo

Število zaposlenih

nad 250

Čisti prihodki

nad 48,000.000 €

Vrednost aktive

nad 24,000.000 €

PRAVNA PODLAGA ZA PRIPRAVO KONSOLIDIRANEGA LETNEGA POROČILA ZA POSLOVNO LETO 2015 JE ŠE VEDNO ZGD1 (56. ČLEN) IN ›STARI‹ SRS 2006, KJER IMAMO PRI VSAKI GOSPODARSKI KATEGORIJI – V VSAKEM POSAMEZNEM STANDARDU – OPISANA TUDI DOLOČILA V POVEZAVI S KONSOLIDIRANJEM.

9

Konsolidiranega letnega poročila pa ne bo treba sestavljati obvladujoči družbi, ki ima le odvisne družbe, ki jih je mogoče izključiti iz konsolidacije na podlagi 7. odstavka 56. člena. V konsolidacijo tudi ni treba vključiti odvisne družbe, če to ni pomembno za resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala, vendar je treba v prilogi konsolidiranim izkazom navesti družbe, ki zaradi razlogov iz prejšnjega stavka niso vključene v konsolidacijo. Prav tako je treba pojasniti razloge za tako odločitev.

DAVKI

10 Če imamo matično družbo v drugi državi članici Evropske unije, se z njenimi vrednostmi papirji ne trguje na organiziranem trgu in smo tudi sami obvladujoča družba (npr. slovenska skupina s tujim lastnikom), nam kot obvladujoči družbi v Sloveniji po novem ne bo več treba delati konsolidiranega letnega poročila, seveda pod določenimi pogoji, ki so navedeni v 6. odstavku 56. člena ZGD-1.

Zaradi implementacije Evropske direktive 2013/34/EU, sprejete novele ZGD-1I ter dejstva, da so MSRP že v osnovi pisani za sestavljanje konsolidiranih računovodskih izkazov, je bila sprejeta odločitev, da morajo vse družbe, ki so zakonsko zavezane k konsolidaciji, konsolidirane računovodske izkaze izdelovati po MSRP. To je bil tudi povod Komisiji za sprejem SRS 2016, da novi SRS 2016 ne predpisuje več pravil konsolidiranja. SRS 2016 določa le pravila računovodenja za pripravo posameznih računovodskih izkazov. Novi SRS 2016 nima več poglavja ›Uskupinjevanje‹, ki je bilo v SRS 2006. V SRS 2016 pa med Pravili skrbnega računovodenja na koncu najdemo nov ›PSR 10 – Konsolidiranje (2016)‹, kjer so v celoti predstavljena računovodska pravila za sestavo konsolidiranih računovodskih izkazov.

Organizacije, za katere ni predpisana obvezna konsolidacija, se tako lahko prostovoljno odločajo, ali bodo izdelovale konsolidirane računovodske izkaze ali ne. Če se odločijo za izdelovanje konsolidiranih računovodskih izkazov, jih lahko sestavijo po MSRP ali po PSR 10 – Konsolidiranje.

PSR 10 – Konsolidiranje (2016), v katerem so v celoti urejena računovodska pravila za sestavo konsolidiranih računovodskih izkazov, je tako namenjen samo organizacijam, za katere ni predpisana obvezna konsolidacija, vendar so se prostovoljno odločile, da bodo sestavljale konsolidirane računovodske izkaze.

Ob vseh teh spremembah in obvezni uporabi MSRP pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov je nadvse dobrodošlo, da se predpostavke, načela, načini in postopki konsolidiranja niso spremenili. 

mag. Tamara Prezelj

IDENTIFIKACIJA MALIH DAVČNIH ZAVEZANCEV ZA DDV Vsaka oseba, ki opravlja ekonomsko dejavnost, ne glede na njen namen ali rezultat, neodvisno in kjerkoli, se šteje za davčnega zavezanca po Zakonu o DDV in je dolžna davčnemu organu prijaviti, da je začela opravljati dejavnost, ter vložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV.

Z

akon določa, da davčnemu zavezancu, ki v zadnjih 12 mesecih ni presegel in utemeljeno pričakuje, da v obdobju 12 mesecev ne bo presegel prometa v znesku 50.000 evrov, ni treba vložiti zahtevka za identifikacijo. Določbe zakona moramo razumeti tako, da je zahtevek za identifikacijo treba vložiti, razen če ni verjetno, da bo zavezanec presegel 50.000 evrov obdavčljivega prometa, hkrati pa je treba nenehno spremljati promet, in če se pokaže, da bo v obdobju 12 mesecev presegel 50.000 evrov, zaprositi za izdajo identifikacijske številke za DDV. Narobe bi bilo misliti, da je vsakdo, ki začne opravljati dejavnost, najprej mali davčni zavezanec in da mora šele potem, ko preseže določen promet, zaprositi za identifikacijsko številko za DDV in začeti obračunavati DDV. Ob začetku opravljanja dejavnosti bi – glede na zakonske določbe – davčni organ torej moral od zavezanca, ki ne predloži zahtevka za identifikacijo, zahtevati pojasnilo, zakaj tega ni storil, oziroma zahtevati od njega dokazila o pričakovanem prometu, toda v praksi, kot vemo, ni tako. Prav nasprotno: zaradi zlorab, ki so se dogajale v preteklosti, ko so zavezanci izkoriščali identifikacijske številke za pridobivanje neupravičenih davčnih koristi oziroma izvajanje davčnih goljufij, se danes zavezanci soočajo s prav nasprotnim problemom, namreč kako prepričati davčni organ, da opravljajo oziroma bodo opravljali dejavnost, ki je obdavčena z DDV.

Pravilnik določa, da se pravna ali fizična oseba lahko identificira za namene DDV že s prvimi, navzven vidnimi aktivnostmi, ki so usmerjene v opravljanje dejavnosti (pripravljalna dela, prva nabava blaga, nakup opreme ipd.), in da kot dokazilo, da namerava opravljati dejavnost, davčnemu organu predloži pogodbe ali predpogodbe, poslovni načrt, listine o nabavah za namene opravljanja dejavnosti ipd. Čeprav se določba nanaša na osebe, ki šele začenjajo s pripravljalnimi aktivnostmi, namenjenimi opravljanju dejavnosti oziroma obdavčljivih transakcij v prihodnosti, davčni organ enaka dokazila kot za te primere praviloma zahteva tudi od oseb, ki dejavnost že opravljajo in ki vložijo zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV, ker so po zakonu to dolžni storiti.

Davčni zavezanec, ki se ni identificiral takoj ob začetku opravljanja dejavnosti, se je dolžan identificirati, ko njegov promet v 12 mesecih preseže mejni znesek. Dotlej so njegove transakcije oproščene plačila DDV, vseeno pa se po zakonski definiciji šteje za davčnega zavezanca. Pravica do odbitka vstopnega DDV mu ne pripada zato, ker so njegove transakcije zaradi administrativne poenostavitve oproščene.

Status malega zavezanca pa ni le poenostavitev – v tujini osebe, katerih promet se giblje pod zneskom, pri katerem je predpisana obvezna identifikacija, namreč obravnavajo kot osebe, ki sicer opravljajo dejavnost, vendar

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

gre glede na njihov majhen obseg bolj za postransko dejavnost. Tega za slovenske zavezance ne moremo trditi. Pri nas je glede na razmere na trgu prag za identifikacijo postavljen razmeroma visoko in tako je tudi med zavezanci pod pragom 50.000 evrov obdavčljivih transakcij veliko tistih, ki dejavnost opravljajo kot svojo glavno in edino.

Vstopni prag Znesek 50.000 evrov se nanaša na obdavčljivi promet in v skladu z zakonom obsega zneske naslednjih transakcij (brez DDV): • znesek obdavčenih dobav blaga in storitev; • znesek transakcij, ki so oproščene v skladu z 52., 53., 54. in 55. členom zakona; • znesek transakcij z nepremičninami, finančnih transakcij iz 4. točke 44. člena zakona ter zavarovalnih storitev, razen če gre za postranske transakcije.

V tej zvezi naj še omenimo, da so iz posebne ureditve izvzete dobave novih prevoznih sredstev, opravljene pod pogoji iz 2. točke 46. člena zakona, ter dobave blaga in storitev, ki jih v Sloveniji opravi davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža, v obdavčljivi promet pa se ne všteva odtujitev opredmetenih ali neopredmetenih osnovnih sredstev.

Ko zakon omenja obdavčljivi promet, to pomeni transakcije, opravljene na ozemlju Slovenije, torej tiste, ki se v skladu s pravili za določanje kraja obdavčitve dobav blaga, storitev, pridobitev ipd. štejejo za opravljene in s tem obdavčljive na ozemlju Slovenije.

Med transakcije, ki so opravljene za ozemlju Slovenije, se štejejo tudi dobave blaga davčnim zavezancem v EU. Te se pri kupcih ne obravnavajo kot pridobitve, če jih opravi mali davčni zavezanec, iz česar sledi, da je kraj obdavčitve samo v Sloveniji in jih je treba šteti med transakcije, ki (na splošno) dajejo pravico do odbitka.

Mali zavezanec tako pravzaprav ni nujno pravi izraz za opredelitev osebe, za katero je teoretično in praktično povsem mogoče, da ima precej visoke prihodke oziroma promet, vendar ga dosega s transakcijami, ki se ne štejejo za opravljene v Sloveniji, zato za na-

mene DDV ne dosega praga za obvezno identifikacijo.

Ne glede na to, da so transakcije opravljene v Sloveniji, v promet ne vštevamo odtujitev opredmetenih ali neopredmetenih osnovnih sredstev.

Glede na to, da gre praviloma za transakcije večjih vrednosti in take, ki se ne opravljajo redno, temveč izjemoma, je izvzem logičen in določen zato, da priložnostna transakcija (večje vrednosti) ne izkrivi slike o dejanskem in običajnem obsegu prometa osebe v določenem obdobju.

Druge upoštevane transakcije so še oproščene transakcije, in sicer izvoz blaga, dobava, najem in popravila plovil in zrakoplovov, oskrbovanje in opravljanje storitev za neposredne potrebe plovil in zrakoplovov, transakcije v okviru diplomatskih in konzularnih odnosov, Natu in dobava zlata centralnim bankam ter oproščene storitve posrednikov.

Za naštete transakcije je značilno, da se upoštevajo zato, ker gre za prave oprostitve, kar pomeni, da dajejo pravico do odbitka vstopnega DDV, čeprav se DDV od njih ne obračunava.

Vendar tudi v zvezi s temi transakcijami ni odveč poudariti, da se upoštevajo samo tedaj, če se v skladu s pravili za določanje kraja obdavčitve dobav blaga in storitev štejejo za obdavčene v Sloveniji.

V zadnjo skupino upoštevanih transakcij se uvrščajo transakcije z nepremičninami, finančne transakcije ter zavarovalne storitve, razen če gre pri tem za postranske transakcije.

Tudi našteto spada med oproščene transakcije, vendar v nasprotju s transakcijami iz druge alineje razen izjemoma ne dajejo pravice do odbitka (neprave oprostitve).

Transakcije z nepremičninami so bodisi obdavčene bodisi oproščene ali pa so oproščene, a po volji strank in pod predpisanimi pogoji iz 45. člena zakona obdavčene. Pravico do odbitka dajejo le, če so obdavčene, ne glede na razlog (zakon, volja strank).

Da se v promet vštevajo transakcije z nezazidanimi stavbnimi zemljišči

11

in objekti, skupaj z zemljišči, na katerih so postavljeni, če od njihove prve uporabe še nista pretekli dve leti, je povsem jasno. Manj jasno je, ali so relevantni tudi zneski transakcij, ki so po zakonu oproščene, hkrati pa niso izpolnjeni pogoji za njihovo obdavčitev, ker kupec ni davčni zavezanec, ki ima pravico do celotnega odbitka vstopnega DDV. MF v pojasnilu št. 423-3/2007, z dne 20. 11. 2007, meni, da davčnega zavezanca, ki opravlja izključno oproščene transakcije z nepremičninami, v zvezi s katerimi nima pravice do odbitka DDV, ni treba identificirati za namene DDV, ne glede na presežen znesek za identifikacijo, saj obveznost identifikacije po 79. členu ZDDV-1 za te primere ni predpisana.

Ta določa, da davčni organ identificira vsakega davčnega zavezanca, ki na ozemlju Slovenije opravlja dobave blaga ali storitev, od katerih se DDV lahko odbije.

Vendar nadaljuje: »Če pa davčni zavezanec poleg transakcij z nepremičninami opravlja tudi dobave po 1. in 2. alineji 7. odstavka 94. člena ZDDV-1 in vrednost vseh transakcij presega znesek prometa 25.000 evrov [zdaj 50.000 evrov; op. p.], je davčni zavezanec dolžan prijaviti začetek opravljanja dejavnosti v skladu z 78. členom ZDDV-1, davčni organ pa ga je dolžan identificirati skladno z 79. členom ZDDV-1.« Zakaj tako, MF ne pojasni.

Dilema glede upoštevanja transakcij obstaja prav tako v zvezi z zavarovalnimi in finančnimi storitvami, ki so po zakonu oproščene, pravico do odbitka pa dajejo le tiste, pri katerih ima naročnik sedež zunaj Unije, ali če gre za transakcije, ki so neposredno povezane z blagom, namenjenim za izvoz iz Unije. Pogoj seveda je, da se v skladu z ZDDV-1 štejejo za opravljene v Sloveniji.

Za finančne in zavarovalne pa tudi druge transakcije, ki so neposredno povezane z blagom, namenjenim za izvoz, se praviloma uporabi splošno pravilo obdavčitve v državi sedeža prejemnika, kadar je ta davčni zavezanec. Samo kadar naročnik ni zavezanec, se lahko zgodi, da je kraj obdavčitve Slovenija.

12

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

Po našem mnenju bi bilo tako v promet za identifikacijo treba šteti samo na podlagi zakona obdavčene transakcije z nepremičninami, finančne in zavarovalne storitve, ki niso postranske transakcije, pa le, če je kraj obdavčitve v Sloveniji in le pod pogojem, da dajejo pravico do odbitka.

V promet za identifikacijo se v skladu z zakonom ne vštevajo dobave novih prevoznih sredstev, ki so opravljene pod pogoji iz 2. točke 46. člena tega zakona. To pomeni, da se mali davčni zavezanec, ki priložnostno dobavi novo prevozno sredstvo kupcu v EU, v vsakem primeru obravnava kot davčni zavezanec, katerega transakcija novega prevoznega sredstva je v Sloveniji oproščena, DDV pa plača kupec, ne glede na njegov status (zavezanec za DDV, nezavezanec) v domači državi.

Zato ima tudi mali davčni zavezanec pravico do delnega vračila DDV, ki ga je plačal ob nabavi vozila v Sloveniji, neodvisno od njegovega siceršnjega statusa.

Kadar dobave blaga in storitev, ki so obdavčljive v Sloveniji, opravi davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža, posebna ureditev za male davčne zavezance ne velja. To pomeni, da mora tuji zavezanec pridobiti identifikacijsko številko za DDV, še preden opravi prvo transakcijo, ki je predmet obdavčitve v Sloveniji in obračunavati DDV od vseh transakcij, opravljenih v Sloveniji, z izjemo transakcij, pri katerih je obveznost obračuna DDV na podlagi zakona prenesena na prejemnika.

Posebna ureditev namreč velja samo za zavezance, ki imajo sedež v državi, ki je uvedla posebno ureditev, kar pomeni, da mali davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji tega statusa ne obdrži, ko gre za opravljanje transakcij v tujini. Povsem enako, kot je določena izključitev tujih zavezancev v našem zakonu, določajo praviloma tudi druge države članice EU poenostavitev samo za domače subjekte.

Identifikacija s posebno številko za DDV S tem je mogoče pojasniti tudi obveznost identifikacije (za posebne namene), torej takrat, ko mali zavezanec s sedežem v Sloveniji opravlja storitve za zavezance iz EU in se kraj obdavčitve določa po splošnem pravilu 1. odstavka

DAVKI 25. člena. V skladu z njim se kraj obdavčitve prenese v državo prejemnika storitve, obveznost obračuna DDV pa na prejemnika. Če bi bile transakcije malih zavezancev oproščene (do določenega obsega) tudi zunaj matične države, prejemniku ne bi bilo treba obračunati DDV (narediti samoobdavčitve).

Ker pa ni tako, zakon določa, da mora v opisanem primeru mali zavezanec pridobiti posebno identifikacijsko številko za DDV, s čimer po eni strani izkazuje svoj status prejemniku, predvsem pa zato, da lahko poroča opravljene transakcije, kar omogoča državam članicam EU nadzor nad izpolnjevanjem davčnih obveznosti prejemnikov.

Poleg tega je mali zavezanec dolžan pridobiti posebno identifikacijsko številko za DDV še v dveh primerih: • kadar sam nastopa v vlogi prejemnika storitev, ki so po splošnem pravilu obdavčene v državi sedeža prejemnika, ne glede na to, ali je dobavitelj zavezanec iz EU ali tretje države; s tem se dobavitelji razbremenijo obveznosti identifikacije v državi obdavčitve in omogoči obdavčitev v državi, kjer naj bi prišlo dokončne potrošnje; • pri nabavi blaga od zavezancev iz EU, če v koledarskem letu presežejo 10.000 evrov brez DDV. Tudi ta ureditev omogoča obdavčitev v državi, kjer naj bi prišlo do končne potrošnje, oziroma zagotavlja enako davčno obravnavo blaga ne glede na državo EU, iz katere prihaja.

Mali davčni zavezanec, ki izpolnjuje pogoje za posebno identifikacijo, poroča opravljene storitve zavezancem v EU na obrazcih DDV-O in RP-O, DDV pa obračunava od pridobitev blaga od zavezancev iz EU in prejetih storitev od drugih zavezancev. Glede vseh drugih transakcij ohranja status malega davčnega zavezanca. Kljub identifikaciji na podlagi obračunavanja DDV ne pridobi pravice do odbitka vstopnega DDV – kar je razumljivo, saj obračunava vstopni DDV in ne opravlja obdavčenih transakcij, manj razumljivo pa je, da kljub dejstvu, da so storitve, ki jih opravlja zavezancem v EU, obdavčene, ne pridobi pravice do odbitka vstopnega DDV od nabav blaga in storitev, ki so povezane s temi storitvami. V takih primerih bi veljalo razmisliti, ali bi bil prostovoljni vstop v sistem DDV modra odločitev z vidika konkurenčnosti.

Če zavezanec pridobi posebno identifikacijsko številko za DDV, se mu v tej zvezi naložijo določene obveznosti, ne pa tudi pravice, medtem ko ob vstopu v splošni sistem DDV s pridobitvijo identifikacijske številke za DDV zavezanec ne začne le obračunavati DDV, ampak hkrati pridobi tudi pravico do odbitka vstopnega DDV.

Posledice vstopa v sistem DDV Zavezanec mora obračunati DDV od vseh transakcij, ki jih opravi po dnevu identifikacije, oziroma že od prve transakcije, s katero preseže 50.000 evrov prometa. Kot rečeno, oseba ni zavezanec zato, ker ima identifikacijsko številko za DDV, temveč zato, ker neodvisno opravlja ekonomsko dejavnost. Identifikacijska številka za DDV je tako bolj kot ne zunanji izraz oziroma dokazilo o statusu osebe, seveda pod pogojem, da je veljavna.

Z začetkom obračunavanja DDV lahko zavezanec uveljavlja tudi odbitek vstopnega DDV, in sicer od vseh nabav, ki jih bo opravil od začetka obračunavanja DDV, kakor tudi od nabav blaga in storitev, ki jih je opravil prej, a so se uporabile za obdavčene transakcije. Iz tega sledi, da ima zavezanec pravico odbitka za vse blago, ki ga ima na zalogi na dan pred začetkom obračunavanja DDV, v zvezi s storitvami pa je treba posamično presojati, ali so bile že uporabljene deloma ali v celoti. Če jih lahko povežemo z bodočimi transakcijami, bi moral biti (naknadni) odbitek vstopnega DDV vsekakor upravičen.

Posebno pozornost je treba nameniti tudi vstopnemu DDV od osnovnih sredstev in nepremičnin, ki se uporabljajo za namene opravljanja dejavnosti, če jih je nabavil mali zavezanec z DDV, ki ga ni odbijal.

Za osnovna sredstva mora veljati, da je znotraj obdobja popravka, ki je začelo teči z začetkom uporabe osnovnega sredstva, prišlo do ›spremembe dejavnikov, ki vplivajo na odbitek‹, zato zavezanec pridobi pravico do popravka in s tem do odbitka vstopnega DDV v sorazmernem deležu.

Višina odbitka se določi v skladu s 111. členom Pravilnika, kjer je določen tudi način popravka. 

STROKOVNA MNENJA IR

13

MNENJA Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

1

Stopnja DDV v primeru projektiranja in tehničnega svetovanja Katera stopnja DDV se uporablja pri gradbenem nadzoru za stanovanjski objekt: 9,5- ali 22-odstotna? Gradbeni nadzor ima klasifikacijo M71.129 (ne F kot gradbene storitve); ali to pomeni, da se uporablja splošna stopnja?

2

Oddajanje nepremičnine v najem / Kraj obdavčitve storitev organizacije in postavitev sejemskega prostora za namene DDV a) Fizična oseba je lastnica pritličnega stanovanja v bloku s šestimi stanovanji (letnik gradnje 1957).

Ker ji oddaja nepremičnine za daljši namen ni uspela, se je odločila za oddajanje stanovanja turistom v Ljubljani. Stanovanje za ta namen oglašuje prek ustreznih portalov (bookin, rbnb).

Na kakšen način lahko fizična oseba opravlja to vrsto dejavnosti: • možnost oddaje stanovanja svojemu podjetju, tako da podjetje trži stanovanje in ga oddaja turistom; • možnost popoldanskega s. p.-ja, • možnost prijave kot fizična oseba-sobodajalec?

Na računih za energetske izkaznice za stanovanja je obračunan 9,5-odstoten DDV. Če je tako prav, ali se potem lahko tudi za nadzor obračuna 9,5-odstotni DDV?

Mnenje Nižja stopnja DDV se v skladu z ZDDV-1 uporablja za dobavo, gradnjo, obnovo in popravila stanovanj, ki so del socialne politike. Pogoj glede vrste storitev je, da se uvrščajo med gradbene v skladu s Standardno klasifikacijo dejavnosti.

Gradbeni nadzor s šifro SKD 71.129 ne spada med gradbene storitve, temveč med druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje oziroma k strokovnim, znanstvenim in tehničnim dejavnostim. Menimo, da se zato zanj nižja stopnja ne uporablja.

Fizična oseba ima zaposlitev za nedoločen čas v drugem podjetju, kjer ni lastnik.

Zanima nas obdavčitev vseh treh možnosti in kaj je davčno ugodneje, na kaj mora biti fizična oseba pozorna pri opravljanju take dejavnosti ipd.

Energetski zakon v 339. členu za podelitev pooblastila za izdelavo energetske izkaznice določeni osebi med drugim zahteva, da ima ta oseba v register vpisano dejavnost projektiranja ali tehničnega svetovanja. Iz tega sklepamo, da se izdelava energetskih izkaznic uvršča v to vrsto storitev in da se ne šteje med gradbene storitve, zaradi česar bi sklepali, da bi tudi za izdelavo energetskih izkaznic ne veljala nižja stopnja.

b) Slovensko podjetje opravlja storitev organizacije in postavitev sejemskega prostora v tretjih državah (npr. Srbiji) in državah EU (v Nemčiji) slovenskemu podjetju – davčnemu zavezancu. Zanima nas obdavčitev z DDV slovenskemu podjetju, če opravlja to dejavnost v Srbiji ali Nemčiji. Ali se mora slovenski davčni zavezanec registrirati v Nemčiji za namene DDV?

Drugi argument, ki kaže na splošno stopnjo, je lahko tudi ta, da je nižja stopnja možna pri ›storitvah gradnje, obnove in popravil‹, kamor pa bi po našem mnenju izdelavo energetskih izkaznic težko uvrstili.

Mnenje Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006, spremembe: 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415, 86/2014.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 141/2006, spremembe: 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011, 102/2012, 54/2013, 85/2014.

• Energetski zakon, Uradni list RS, 17/2014 (EZ-1).

a) Oddajanje nepremičnine v najem Kot ste navedli, ima fizična oseba za opravljanje dejavnosti oddajanja nepremičnine v najem več možnosti, zlasti pa oddajanje v najem kot fizična oseba oziroma kot opravljanje registrirane dejavnosti oddajanja kot samostojni podjetnik posameznik. Če se posameznik ukvarja z oddajanjem nepremičnin v najem kot fizična oseba (ne prek registrirane dejavnosti), se prejeta najemnina davčno obravnava kot dohodek iz odda-

14

UNIKUM | APRIL 2016 | STROKOVNA MNENJA IR

janja premoženja v najem skladno z določbami ZDoh-2. Za oddajanje premoženja v najem se zlasti šteje vsako oddajanje premoženja na podlagi pogodbe ali na drugi pravni podlagi, s katerim najemodajalec prepusti najemniku določeno premoženje v uporabo ali mu prepusti pravico do uporabe premoženja, najemnik pa mu je zato dolžan plačati ustrezno najemnino ali drugo nadomestilo. Davčna osnova je najemnina, zmanjšana za normirane stroške v višini 10 odstotkov. Namesto normiranih stroškov lahko davčni zavezanec uveljavlja dejanske stroške vzdrževanja premoženja, ki ohranja uporabno vrednost premoženja, če jih v času oddajanja premoženja v najem za navedeno premoženje plačuje sam. Dejanski stroški vzdrževanja se priznajo na podlagi računov. Zavezanec lahko kot dejanske stroške vzdrževanja uveljavlja tudi dejansko porabljena sredstva rezervnega sklada za vzdrževanje večstanovanjske stavbe. Zavezancu se prizna znesek njemu pripisanih porabljenih sredstev rezervnega sklada, ki so bila vplačana v zvezi z nepremičnino, oddano v najem, in sicer na podlagi obvestila upravnika, ki nastale stroške vzdrževanja porazdeli med etažne lastnike po vnaprej določenih kriterijih in sestavi razdelilnik oziroma obračun teh stroškov. Dohodnina se izračuna in plača od davčne osnove po 25-odstotni stopnji. Na podlagi 131.a člena ZDoh-2 se najemnina kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem ne všteva v letno davčno osnovo (gre za cedularno obdavčitev), kar pomeni, da ni poračuna dohodnine na letni ravni. Izračun in plačilo dohodnine od dohodka, ki ga prejme fizična oseba, se opravi bodisi na podlagi obračuna davčnega odtegljaja z vložitvijo obrazca REK-2 (če plačilo najemnine opravi plačnik davka, npr. pravna oseba; fizična oseba, ki opravlja dejavnost, upravnik večstanovanjske stavbe ipd.) bodisi na podlagi oddane davčne napovedi prejetih najemnin (kadar najemnino plača fizična oseba). V slednjem primeru najemodajalec (fizična oseba) davčnemu organu posreduje izpolnjeno davčno napoved, na podlagi katere davčni organ odmeri dohodnino, ki jo po odločbi plača davčni zavezanec (fizična oseba najemodajalec). To velja tudi, če ima posameznik registrirano dejavnost, vendar znotraj registrirane dejavnosti ne opravlja dejavnosti oddajanja nepremičnin v najem (če dejansko oddaja nepremičnine v najem kot fizična oseba). Napoved za odmero dohodnine mora davčni zavezanec vložiti pri davčnem organu v 15 dneh od prejema dohodka iz oddajanja premoženja v najem. Če davčni zavezanec prejema dohodek iz oddajanja premoženja v najem za več mesecev v letu, vloži napoved v 15 dneh po poteku časa, za katerega je bilo dano premoženje v najem, vendar najpozneje do 15. januarja tekočega leta za preteklo leto. Dejanske stroške davčni zavezanec uveljavlja v vloženi napovedi, če pa je bil v zvezi s tem izveden davčni odtegljaj, uveljavlja davčni zavezanec (fizična oseba) dejanske stroške s posebnim pisnim zahtevkom, ki ga mora vložiti do 15. januarja tekočega leta za preteklo leto pri davčnem organu. Na podlagi napovedi davčni organ izda odločbo v 30 dneh od dneva vložitve napovedi oziroma odloči o poračunu odtegnjenega davčnega odtegljaja na podlagi uveljavljanja dejanskih stroškov v 60 dneh od dneva predložitve zahtevka. Če želi posameznik oddajati nepremičnine v najem prek registrirane dejavnosti oziroma podjetja (s. p.), mora nepremičnino najprej prenesti med svoja osnovna sredstva (s. p. namreč nepremičnine ne more vzeti v najem od sebe kot

fizične osebe). V takem primeru mora s. p. voditi evidenco osnovnih sredstev, prenos nepremičnine iz gospodinjstva v podjetje pa ima lahko tudi določene davčne posledice (glej 50. in 51. člen Zakona o dohodnini). Če torej nepremičnino v najem daje s. p., se tako doseženi dohodek obravnava in obdavči kot dohodek iz dejavnosti (se všteva v letno davčno osnovo), pri tem pa lahko podjetniki izberejo uveljavljanje dejanskih stroškov (potrebna dokazila) ali normiranih stroškov v višini 80 odstotkov prihodkov. Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti je dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti, in normiranimi oziroma dejanskimi (priznanimi) odhodki, to pa podjetnik poroča sam v davčnem obračunu, ki ga je treba oddati do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Če se zavezanec odloči za uveljavljanje dejanskih stroškov, se obdavči na podlagi stopenj po dohodninski lestvici, če pa uveljavlja normirane odhodke, se obdavči po 20-odstotni davčni stopnji. Podjetnik se lahko odloči za uveljavljanje normiranih odhodkov le, če prihodki ne presegajo zakonsko določenih zneskov bodisi 50.000 evrov bodisi 100.000 evrov, odvisno od izpolnjevanja drugih pogojev (48. člen Zakona o dohodnini). Posebnih drugih omejitev glede uveljavljanja normiranih stroškov, ki bi bili vezani na vrsto opravljanja dejavnosti, zakon načeloma ne pozna. ›Popoldanski‹ s. p. tako lahko opravlja več različnih dejavnosti in vseeno ohrani pravico do uveljavljanja normiranih odhodkov, saj se edina omejitev veže na višino doseženih prihodkov. Popoldanski s. p. je poleg obdavčitve obremenjen še s plačilom pavšalnih prispevkov, ki znašajo 32,20 evra za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter 32,72 evra za zdravstveno zavarovanje.

Glede na navedeno je tako pri presoji izbire treba upoštevati zneske najemnin, ki bodo zaračunani, in dejanskih stroškov, ki jih najemodajalec lahko uveljavlja. Če takih stroškov ni, je verjetno najugodnejša oblika registracija podjetja (s. p.) z uveljavljanjem normiranih odhodkov, pri čemer je treba upoštevati, da registracija podjetja kljub vsemu pomeni plačevanje obveznosti pavšalnih prispevkov, ne glede na prejemanje dohodkov. b) DDV Za določanje kraja obdavčitve pri storitvah organizacije in postavitve sejemskega prostora, če se opravijo za naročnika, ki je davčni zavezanec, se uporablja splošno pravilo 1. odstavka 25. člena. V skladu z njim je kraj obdavčitve v državi, kjer ima sedež davčni zavezanec, ki je prejemnik storitve.

Ker sta v obravnavanem primeru naročnik in izvajalec iz iste države (Slovenija), DDV obračuna dobavitelj v Sloveniji.

Samo če bi se opravljena storitev nanašala neposredno na konkretno nepremičnino ali bi bila povezana z njo in bi jo država, kjer nepremičnina leži, kot táko tudi opredelila (kar pa po našem mnenju ni zelo verjetno, če gre za postavitev objekta oziroma konstrukcije, ki ne pomeni trajnega posega ali namestitve na konkretni nepremičnini – sejemskem prostoru), obstaja verjetnost, da bi zavezanec, ki storitve opravlja, moral pridobiti identifikacijsko številko države, kjer leži nepremičnina, in obračunati DDV te države. Glede na to, da je naročnik slovenski davčni zavezanec, ne obstaja možnost prevalitve obveznosti obračuna DDV na prejemnika storitve in administrativno breme ostane na izvajalcu.

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

Pred končno odločitvijo vsekakor priporočamo, da preverite, kako storitve, ki jih nameravate opravljati, obravnavata Nemčija in Srbija.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 13/2011, 9/2012odl. US, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 75/2012, 94/2012, 52/13-odl. US, 96/2013, 29/2014-odl. US, 50/2014.

• Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), Uradni list RS, št. 13/2011, 32/2012, 94/2012, 101/2013-ZDavNepr, 111/2013, 25/2014-ZFU, 40/2014-ZIN-B, 90/2014.

• Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006, spremembe: 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415, 86/2014.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 141/2006, spremembe: 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011, 102/2012, 54/2013, 85/2014.

• Direktiva Sveta 2006/112/ES, z dne 28. 11. 2006, o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11. 12. 2006, str. 1).

3

Prenehanje družbe po skrajšanem postopku Pravna oseba d. o. o. bi se odločila zapreti, po skrajšanem postopku.

Zanima nas predvsem postopek o zaprtju in odgovornost družbenika (tujca) glede odprtih obveznosti. Ali je določen prag zneska obveznosti, s katerim odgovarja, in dolžina dobe odgovornosti? Kaj je treba postoriti in kakšne posledice nosi družbenik kot fizična oseba po zaprtju d. o. o. po skrajšanem postopku?

Mnenje Ker ne razumemo, ali gre le za enega družbenika ali več, pišemo v množini (sicer pa edini družbenik, fizična oseba, sam podpiše spodnjo dokumentacijo).

Postopek Družbeniki lahko predlagajo prenehanje družbe brez likvidacije, če so pred sprejetjem take odločitve poplačane vse obveznosti do upnikov in delavcev. Izbris družbe iz registra brez likvidacije soglasno predlagajo registrskemu organu vsi družbeniki, predlogu pa priložijo sklep o prenehanju po skrajšanem postopku in izjavo glede poplačila obveznosti družbe.

Sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku morajo sprejeti vsi družbeniki in mora vsebovati vse zakonsko določene sestavine: firmo in sedež družbe, organ, ki je sprejel sklep o prenehanju, podatek, da gre za prenehanje po skrajšanem postopku, število družbenikov, njihova imena in priimke s prebivališči ter predlog o delitvi premoženja.

Družbeniki morajo podpisati tudi posebno izjavo, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Ta izjava mora biti notarsko overjena. Registrski organ lahko zahteva od družbenikov dokazila o resničnosti izjave, da so poplačane vse obveznosti družbe in da so urejena vsa razmerja z delavci. Za prev-

15

zeto obveznost plačila dolgov lahko registrski organ zahteva tudi dodatne oblike zavarovanja.

Ko je registrskemu sodišču predložena navedena dokumentacija, sodišče najprej objavi sklep o prenehanju in prevzemu odgovornosti družbenikov, zoper katerega je dopusten ugovor v 15 dneh. Če ugovor ni vložen, sodišče izda sklep o izbrisu družbe iz registra, zoper katerega je dovoljena še pritožba v 15 dneh od dneva objave. Če pritožba ni vložena, postane sklep pravnomočen, sodišče pa izbriše družbo iz sodnega registra po uradni dolžnosti.

Družbam, ki prenehajo po skrajšanem postopku, za potrebe javne objave in statistike za družbe ni treba predložiti letnih poročil na AJPES. Kljub temu je družba dolžna sestaviti izkaz poslovnega izida in bilanco stanja na dan pred izbrisom iz sodnega registra za potrebe obračuna DDPO. Če družba obeh računovodskih evidenc ne posreduje AJPES, ju mora priložiti obračunu DDPO. Posledice prenehanja družbe Po prenehanju družbe njeno premoženje pripade njenim družbenikom (predlog o delitvi premoženja pa mora biti podan že v sklepu družbenikov o prenehanju družbe po skrajšanem postopku). Če je premoženje družbe v denarju, je razdelitev preprosta, glede stvarnega premoženja pa se morajo družbeniki dogovoriti o njegovi razdelitvi. Pri nepremičninah bo treba urediti tudi prenos lastništva in vpis v zemljiško knjigo – podlaga za prenos lastništva bo pravnomočen sklep o prenehanju in izbrisu družbe iz sodnega registra. Če so v premoženju družbe terjatve do tretjih oseb, jih družba prenese na družbenike s pogodbo o prenosu terjatev in o prenosu obvesti dolžnika (cesija).

Upniki lahko po zaprtju družbe svojo terjatev izterjajo od družbenikov, ki so dali izjavo glede zaprtosti obveznosti družbe, v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra. Za te obveznosti so družbeniki odgovorni solidarno z vsem svojim premoženjem, predvsem pa za celotne odprte obveznosti (ni posebne omejitve višine navzgor). Po izbrisu družbe tako družbeniki prevzamejo obveznost poplačila morebitnih neporavnanih obveznosti družbe.

Davčni vidik DDV: Do izbrisa iz sodnega registra družba sestavlja redne obračune DDV. Čeprav ZDDV-1 ne predpisuje, kdaj mora družba sestaviti končni obračun DDV, iz 88. in 89. člena ZDDV-1 smiselno izhaja, da se davčno obdobje konča na dan pred sprejetjem sklepa o izbrisu družbe iz sodnega registra, na isti dan pa mora družba obračun DDV tudi predložiti DURS. Davek od dohodkov pravnih oseb: Ob prenehanju davčnega zavezanca po skrajšanem postopku sestavi davčni zavezanec (družba, ki preneha) davčni obračun na dan pred izbrisom zavezanca iz sodnega registra in ga predloži davčnemu organu v 30 dneh od dneva izbrisa iz sodnega registra (360. in 369. člen ZDavP-2). Sestavni del davčnega obračuna so notarsko overjene izjave družbenikov o prevzemu obveznosti plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Skupaj z davčnim obračunom se opravi plačilo davka oziroma se hkrati poda zahtevek za vračilo davka. V

16

UNIKUM | APRIL 2016 | STROKOVNA MNENJA IR

zahtevku mora davčni zavezanec navesti razmerje oziroma deleže, na podlagi katerih davčni organ opravi vračilo davka družbenikom, če na dan vračila davka predlagatelj davčnega obračuna nima več statusa davčnega zavezanca. Če posebno razmerje oziroma deleži ne bodo navedeni, bo DURS razdelil znesek vračila davka med vse družbenike v enakih delih. Dodatno ZDavP-2 določa, da mora davčni zavezanec za zavarovanje plačila davka po navedenih davčnih obračunih predložiti ustrezno bančno garancijo pri DURS na dan pred sprejetjem sklepa o prenehanju. Bančna garancija je ustrezna, če je dana v višini, da bo zagotovila plačilo davka.

Davčni zavezanec mora na dan pred izbrisom iz sodnega registra sestaviti in predložiti tudi obračun davčnega odtegljaja, v katerega vključi skrite rezerve po ZDDPO-2, ki so predmet za obračun davčnega odtegljaja v skladu s 70. in 74. členom ZDDPO-2.

Dohodnina Če je družbenik družbe, ki preneha, fizična oseba, se izplačilo deleža ob prenehanju družbe obravnava kot odsvojitev kapitala po Zakonu o dohodnini. Vendar je dohodninska obravnava v tem primeru odvisna od tega, ali je družbenik (fizična oseba) slovenski davčni rezident ali nerezident. Ker omenjate, da gre za tujca, sklepamo, da ni slovenski davčni rezident.

Nerezident v Sloveniji na podlagi 1. odstavka 33. člena ZDoh2 ne plača dohodnine od dobička iz kapitala (ki ima sicer vir v Sloveniji kot v tem konkretnem primeru) pod pogojem, da lastniški delež, ki ga nerezident odsvoji, ni del pretežnega lastniškega deleža (pretežni lastniški delež je vsak lastniški delež, na podlagi katerega zavezanec ima ali je imel v kateremkoli času v preteklih petih letih pred odsvojitvijo deleža, neposredno ali posredno prek povezanih oseb, vsaj 10-odstotni delež glasovalnih pravic ali vsaj 10-odstotni delež v kapitalu oziroma v posameznem razredu delnic določene pravne osebe). V takem primeru tudi ni dolžan vložiti davčne napovedi za odmero dohodnine od dobička iz kapitala v skladu s 326. členom ZDavP-2.

V nasprotnem primeru, torej če nerezident odsvoji lastniški delež, ki je del pretežnega lastniškega deleža, pa mora vložiti davčno napoved, in sicer do 28. 2. tekočega leta za preteklo leto, če napove vse odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov v preteklem letu (tako 4. odstavek 326. člena ZDavP-2), sicer pa v 15 dneh od odsvojitve (prenehanja družbe po skrajšanem postopku). Če davčni zavezanec (nerezident) ne vloži davčne napovedi, se kaznuje za prekršek. Davčni nerezident bo obdavčen v Sloveniji le, če bo dosežena pozitivna davčna osnova (če bo dosežen kapitalski dobiček). Davčna osnova se ugotovi kot razlika med prodajno in nabavno ceno kapitala in z upoštevanjem normiranih stroškov (več o tem 92.–104. člen ZDoh-2). Od davčne osnove (dohodka, doseženega pri prenehanju družbe po skrajšanem postopku) se dohodnina izračuna in plača po davčnih stopnjah, ki se znižujejo glede na čas imetništva poslovnega deleža: • če je kapital odsvojen v prvih petih letih imetništva kapitala, je davčna stopnja 25 %; • po dopolnjenih petih letih imetništva kapitala je davčna stopnja 15 %;

• po dopolnjenih desetih letih imetništva kapitala je davčna stopnja 10 %; • po dopolnjenih 15 letih imetništva kapitala je davčna stopnja 5 %; • po 20 letih ni več obdavčitve.

V davčni napovedi za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve deleža, ki jo mora (in če jo mora) nerezident pripraviti, lahko ta uveljavlja oprostitev plačila dohodnine od prejetih dobičkov od odsvojitve poslovnega deleža na podlagi določb posamezne mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka (najpogosteje 13. člen pogodbe). K davčni napovedi davčni zavezanec priloži potrdilo o rezidentstvu, ki ga izda pristojni organ druge države pogodbenice, kar pomeni, da so tovrstni dohodki obdavčljivi po načelu svetovnega dohodka v skladu z nacionalno zakonodajo (za dohodke rezidentov) in v skladu z določbami mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnemu obdavčevanju (za nerezidente), ki lahko omogočajo oprostitev dohodnine v Sloveniji.

Ker gre v tem primeru lahko za precej komplicirano pripravo davčne napovedi, se za ustrezno davčno obravnavo in pravilno sestavo davčne napovedi svetuje pomoč strokovnjaka.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o gospodarskih družbah, Uradni list RS, št. 65/2009, 33/2011, 91/2011, 32/2012, 57/2012, 44/2013-odl. US, 82/2013.

• Zakon o dohodnini, Uradni list RS, št. 13/2011, 9/2012-odl. US, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 75/2012, 94/2012, 52/2013-odl.

US, 96/2013, 29/2014-odl. US, 50/2014, 23/2015.

• Zakon o davčnem postopku, Uradni list RS, št. 13/2011, 32/2012, 94/2012, 101/2013-ZDavNepr, 111/2013, 25/2014-ZFU, 40/2014-ZIN-B, 90/2014.

4

Povečanje osnovnega kapitala in naknadna vplačila V postopku registracije imamo vstop dveh dodatnih družbenikov (obakrat s po 100 evri) v dosedanjo enoosebno družbo, katere osnovni kapital znaša 100.000 evrov. Po dodatnih vložkih bo osnovni kapital torej znašal 100.200 evrov. V družbeni pogodbi so predvidena tudi naknadna vplačila kapitala. Namen imamo realizirati naknadna vplačila kapitala posameznih družbenikov: nova družbenika bi vložila 30.000 evrov (stvarni vložek), 37.500 evrov (stvarni vložek), medtem ko bi za pribl. 37.500 evrov (stvarni vložek) vložil stari družbenik. Sklep bi realizirali takoj po vpisu spremembe na osnovni kapital. Gre za približno sorazmerna naknadna vplačila družbenikov. V notarski pisarni so nakazali, da bi morali preveriti sorazmernost med naknadnimi vplačili kapitala družbenikov in poslovnim deležem. Kdo bi – v našem predvidenem primeru – lahko izpodbijal tak sklep družbenikov in kakšne bi bile lahko pravne posledice?

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

17

Mnenje Kadar se osnovni kapital enoosebne družbe poveča z vplačilom novih vložkov novih vstopajočih družbenikov, ne gre več za enoosebno družbo, zaradi česar se akt o ustanovitvi spremeni v družbeno pogodbo. Ta lahko, kot ste navedli, določa, da so družbeniki po ustanovitvi družbe dolžni poleg osnovnih vložkov vplačati tudi naknadna vplačila. Z družbeno pogodbo se lahko določi, da sklep o naknadnih vplačilih sprejmejo družbeniki. Tak sklep morajo družbeniki sprejeti soglasno.

Z naknadnimi vplačili se ne povečajo osnovni kapital, osnovni vložki in poslovni deleži, temveč se naknadna vplačila vnesejo v kapitalske rezerve. Družbeniki torej ob morebitnih naknadnih vplačilih ali kakršnihkoli drugih nadomestilih za dano vplačilo ne bodo dobili dodatnih poslovnih deležev v družbi.

Naknadna vplačila so lahko v denarni ali nedenarni obliki, torej podobno kot stvarni vložki. Pri tem mora biti vplačilo vedno realno (vnos novih sredstev) in se tako ne more opraviti z uporabo rezerv ali dobička družbe, razen če je bil ta že namenjen posameznemu družbeniku za delitev.

Sklep o naknadnih vplačilih morajo sprejeti vsi družbeniki (soglasno), saj gre za povečanje obveznosti družbenikov do družbe.

Vplačana naknadna vplačila se lahko družbenikom vrnejo, če niso namenjena kritju osnovnega kapitala ob izgubi.

Vračilo se ne sme opraviti prej kot tri mesece od dne, ko je bil sklep o vračilu objavljen na predpisan način. Če gre za naknadna vplačila pred popolnim vplačilom osnovnega vložka, je vračilo naknadnih vplačil pred popolnim vplačilom osnovnega vložka nično. Za vrnjena naknadna vplačila se šteje, da niso bila vplačana.

Nadalje 491. člen Zakona o gospodarskih družbah določa, da so naknadna vplačila med družbeniki sorazmerna z njihovimi poslovnimi deleži, v družbeni pogodbi pa je lahko določen tudi njihov najvišji znesek. Ne glede na to določbo se tako teorija kot praksa strinjata, da je mogoč odstop od tega pravila (tako tudi Komentar 491. člena Zakona o gospodarskih družbah). Pravilo o sorazmernosti pride v poštev, če je v družbeni pogodbi znesek določen ali če ni določen in če je omejen ali neomejen. Sicer pa so določbe Zakona o gospodarskih družbah o naknadnih vplačilih (razen pravil o določanju posebnosti v družbeni pogodbi, kot je navedeno zgoraj) dispozitivne narave, kar pomeni, da jih je mogoče v družbeni pogodbi drugače urediti. Zato lahko družbena pogodba tudi opusti pravilo o sorazmernosti in določi drugačno ureditev. Dopustno bi bilo tudi, če bi družbena pogodba dolžnost naknadnega vplačila določila samo za nekatere družbenike.

Kot smo navedli, je delež naknadnega vplačila pri posameznem družbeniku lahko drugačen od njegovega poslovnega deleža, vendar mora biti to posebej predvideno z družbeno pogodbo.

Naknadna vplačila po svoji naravi pomenijo povečanje kapitala družbe in dodatna sredstva za družbo, zato posebnih

tveganj za izpodbijanje sklepa o naknadnih vplačilih (tudi po deležih, ki niso sorazmerni s poslovnimi deleži) od upnikov družbe ni. Z naknadnimi vplačili se namreč izboljša kapitalska ustreznost družbe.

Nesorazmerju naknadnih vplačil z višino poslovnih deležev bi kvečjemu lahko ugovarjali upniki posameznega družbenika, saj bi ta s tem prevzel do družbe večjo odgovornost, kot bi jo moral sprejeti po zakonu, s katerim je sicer predvidena sorazmernost. Navedeno velja še toliko bolj, ker so naknadna vplačila praviloma nevračljiva. Upnik lahko izpodbija pravna dejanja svojega dolžnika po določbah 255. člena in nasl. Obligacijskega zakonika. Vsak upnik, katerega terjatev je zapadla v plačilo, lahko tudi ne glede na to, kdaj je nastala, izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikov. Šteje se, da je bilo pravno dejanje storjeno v škodo upnikov, če zaradi njega dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve. S pravnim dejanjem je mišljena tudi opustitev, zaradi katere je dolžnik izgubil kakšno premoženjsko pravico ali s katero je zanj nastala kakšna premoženjska obveznost. Pri neodplačnih razpolaganjih (za kar gre tudi pri vplačilu naknadnih vplačil, saj z njim družbenik ne pridobi nasprotne dajatve družbe niti povečanega poslovnega deleža) in z njimi izenačenih pravnih dejanjih se šteje, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom, in se za njihovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo družbi to znano ali da bi ji moralo biti znano. Izpodbojna tožba se lahko vloži v treh letih. Rok se šteje od dneva, ko je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje, oziroma od dneva, ko bi bilo treba opraviti opuščeno dejanje. Izpodbojna tožba se vloži zoper družbo, ki se lahko izogne izpodbijanju danih naknadnih vplačil, če izpolni dolžnikovo (družbenikovo) obveznost do njegovega upnika. Če sodišče ugodi tožbenemu zahtevku, izgubi pravno dejanje učinek le proti tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za izpolnitev njegovih terjatev.

Tveganje obstaja tudi v primeru, ko bi družbeniki vplačali različna naknadna vplačila (nesorazmerna s poslovnimi deleži), če družbena pogodba tega ne bi omogočala. V takem primeru lahko pride do naslednjih težav: • možnost izpodbijanja sklepa o naknadnih vplačilih (ker ni skladen z družbeno pogodbo); • težave pri vračanju naknadnih vplačil in zneskov, ki pripadajo posameznemu družbeniku (problem določitve višine vračila); • morebitna odškodninska odgovornost med družbeniki zaradi kršitve določb družbene pogodbe.

Glede na navedeno predlagamo, da se družbena pogodba ustrezno sestavi, in sicer tako, da bo omogočala naknadna vplačila v različnih razmerjih, kot bodo o tem vsakokrat odločili družbeniki s sklepom na skupščini.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Uradni list RS, št. 65/2009, 33/2011, 91/2011, 32/2012, 57/2012, 44/2013-odl. US, 82/2013.

• Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 97/2007.

ROKOVNIK

18

POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

Da ne pozabim: PRAVNE OSEBE:

10. maj

FIZIČNE OSEBE (s.p.):

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb april 2016 Statistika finančnih računov – I. četrtletje 2016

Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti april 2016

EURIBOR

na dan 21. 3. 2016

na dan 19. 4. 2016

3-mesečni

-0,238

-0,250

6-mesečni

0,131

-0,139

12-mesečni

0,002

-0,011

ETN - poročanje o prodajah in najemih, sklenjenih v preteklem mesecu 15. maj

Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

Intrastat poročilo 18. maj

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

20. maj

Rekapitulacijsko poročilo 04/2016 in hkrati DDV-O 04/2016 Banka Slovenije – poročilo BST, KRD, DVP, SN-T

26. maj

AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

31. maj

FURS - obračun in plačilo DDV 04/2016 Poročilo o dobavah (76.a člen) 04/2016 Predložitev obračuna in plačilo davka na finančne storitve Banka Slovenije-SKV

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (20. 4. 2016)

Plačila v gotovini

Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga in storitev v RS po ZPPDFT**

Variabilni del priznane obrestne mere USD

JPY

GBP

420 EUR

Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2*

5.000 EUR

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

Apr. 2016

EUR

CHF

Do vključno 1 meseca

-0,33500%

0,43735%

-0,07714%

0,51094%

-0,78660%

Do vključno 3 mesecev

-0,24500%

0,62910%

-0,00443%

0,58750%

-0,73320%

Do vključno 6 mesecev

-0,13100%

0,90110%

0,02171%

0,73850%

-0,65800%

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

12 mesecev

-0,00200%

1,21340%

0,10443%

1,00213%

-0,54580%

Obdobje od 1. 1. 2016—30. 6. 2016

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/ davki_in_carine/obrestne_mere_za_obresti_na_posojila_med_povezanimi_osebami/ (20. 4. 2016)

Vrsta izplačila za

8,05 %

Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. Uradni list RS št. 1/2016, 8. 1. 2016)

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

April 2016

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 92/2013, 16/2014, 59/2014, 28/2015)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR. V primeru, da delavec dela 11 ur ali več na dan - 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro nad 8 ur.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70 % cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javni prevoz - do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15 %; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10 %.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15 %; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10 %.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

v skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Nadomestilo za ločeno življenje se lahko določi v pogodbi o zaposlitvi delavca pod pogoji in v znesku, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, kot to določa vsakokratni podzakonski predpis.

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 30% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 472,89 EUR* Za 20 let delovne dobe: v višini 50% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 788,16 EUR* Za 30 let delovne dobe: v višini 70% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 1.103,42 EUR*

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povp. mes. plač v RS za pretekle tri mesece 3.152,63 EUR** oz. v višini dveh povp. mes. plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

798,64 EUR za leto 2016; Najvišji znesek brez prispevkov 1.101,95 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- v primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece - 1.576,31 EUR**; - v primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 788,16 EUR** - Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.576,31 EUR**) - Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece (1.576,31 EUR**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si/).

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR oziroma povračilo stroškov pogreba; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

NE SPREGLEJTE

19

Ne spreglejte

pomembnejših novosti, objavljenih v Uradnem listu, za računovodstvo, davke in finance v gospodarstvu:

Številka Uradnega lista

Vsebina

Kratek povzetek in opombe

20/2016

Ni objav iz davčno-računovodskega področja.

21/2016

828. Sklep o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja

21/2016

766. Razlage Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (KPZZ), sprejete na seji 1. 3. 2016

22/2016

Ni objav iz davčno-računovodskega področja.

23/2016

896. Stališče 2 – Pregled poročila o odnosih do povezanih družb

24/2016

927. Aneks številka 1 h Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije

Nove višine pavšalnih prispevkov od 1.4.2016 dalje (med drugim: osebe, ki samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost, vendar niso zavarovane po 15. členu ZPIZ-2, bodo plačevale 32,43 EUR prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje mesečno).

Stališče revizijskega sveta Slovenskega inštituta za revizijo

Pojasnilo FURS v zvezi s tem: Davčni organ ima na podlagi splošnih določb ZDavP-2 tako pravico preveriti resničnost dejstev, ki jih navaja davčni zavezanec, to je: ali prodajna cena, ki jo je davčni zavezanec navedel, ustreza tržni vrednosti nepremičnine ali pa je bila vrednost nepremičnine davčnemu organu prikazana v nižjem znesku zaradi ugodnejše odmere davka. V primeru dvoma v pravilnost prodajne cene, davčni organ tržno vrednost posamezne nepremičnine ugotavlja v vsakem posameznem odmernem postopku posebej (npr. primerjava s splošno znanimi tržnimi cenami na m2 na določenem področju, primerjava s cenami iz izvedenih prodaj primerljivih nepremičnin). Po splošnih določbah ZDavP-2 pa ima davčni zavezanec pravico oceno tržne vrednosti nepremičnine, ugotovljene s strani FURS, izpodbijati s predložitvijo individualne cenitve.

25/2016

1004. Odločba o razveljavitvi tretjega odstavka 8. člena Zakona o davku na promet nepremičnin

25/2016

1005. Odločba o ugotovitvi, da prvi, sedmi in osmi odstavek 20. člena Zakona o davčnem postopku ni v neskladju z Ustavo

26/2016

NI objav iz davčno-računovodskega področja gospodarstva.

NOVIČKE S PORTALA IR Celotna vsebina novic je na voljo na www.iracunovodstvo.eu 11.04.2016 Novosti na področju kolektivnih pogodb Pregled sprememb in novosti pri veljavnih kolektivnih pogodbah v 2016 V letu 2016 je prišlo do sprememb pri: Kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije – prenova...

06.04.2016 Ustavno sodišče razveljavilo del Zakona o davku na promet nepremičnin Ustavno sodišče je razveljavilo tretji odstavek 8. člena Zakona o davku na promet nepremičnin, v delu, ki kot osnovo za davek določa 80% posplošene tržne vrednosti te nepremičnine. Razveljavitev je...

01.04.2016 DDV pri nabavi elektronskih storitev od zavezancev iz EU dilema Od začetka veljavnosti novih pravil za določanje kraja obdavčitve elektron-

skih, telekomunikacijskih in RTV storitev se dogaja, da tuji zavezanci, kljub temu, da jim slovenski kupec predloži svojo DDV...

29.03.2016 Bilten Unikum - marec 2016 Izšla je marčevska izdaja biltena Unikum, številka 3/2016.

29.03.2016 Znana je nova najnižja osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost Od leta 2015 dalje so najnižje osnove za plačilo prispevkov za zavarovance iz delovnega razmerja vezane na znesek zadnje znane povprečne letne plače v RS, preračunane na mesec. Za izplačila od 1. 1....

prispevki za popoldanske s.p.-je, in sicer se povečajo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Namesto 32,20 EUR bodo ti prispevki znašali 32,43 EUR. Ti...

23.03.2016 Novo pojasnilo FURS glede davčne obravnave konverzije terjatve v lastniški delež dolžnika Finančna uprava RS je izdala novo pojasnilo številka: 0920-3275/20162 z dne 07. 03. 2016, v katerem je bilo izpostavljeno vprašanje davčne obravnave konverzije terjatve v lastniški delež dolžnika s...

25.03.2016 S 1.4.2016 se spremenijo pavšalni prispevki za popoldanske s.p.-je S 1.4.2016 se spremenijo pavšalni

www.iracunovodstvo.eu

IZOBRAŽEVANJA IR maj 2016 SEMINARJI IR 9. maj

Prefakturiranje stroškov in (ne)obračun DDV (mag. Tamara Prezelj) 9. maj Kaj se v 2016 knjiži drugače kot pretekla leta (Kristinka Vukovič) 10. maj Delovanje društva z davčnega vidika (Vesna Bartolj Maver) 11. maj Aktualno pri povračilih stroškov v zvezi z delom (prehrana, prevoz, potni stroški, odpravnine...)

(Maja Dolinar Dubokovič) 12. maj Račun v sistemu DDV in davčne blagajne (2015/16) (mag. Tamara Prezelj) 12. maj Kaj se v 2016 knjiži drugače kot pretekla leta (predavanje v Kopru) (Kristinka Vukovič) 13. maj Vse o osnovnih sredstvih (Kristinka Vukovič) 13. maj Vrednotenje proizvodnje po proizvajalnih stroških (Miro Dečman) 17. maj Kaj se v 2016 knjiži drugače kot pretekla leta (predavanje v Celju) (Kristinka Vukovič) 23. maj Vpliv nove zakonodaje in predstavitev aktualne problematike pri poslovanju društev (Vesna Bartolj Maver) 24. maj Razmejitve ali rezervacije? Knjiženje po SRS in MSRP (vključno s subvencijami) (Kristinka Vukovič)

KRATKI SEMINARJI IR 6. maj Kaj se v 2016 knjiži drugače kot pretekla leta (Kristinka Vukovič) 11. maj Pasti poslovanja z s.p.-ji (mag. Sabina Lamut) 16. maj Omejitve pri gotovinskih izdatkih in prejemkih ter pravila blagajniškega poslovanja (evidentiranje, izdajanje računov) (Kristinka Vukovič)

ŠOLE IN DELAVNICE IR 4., 6. in 10. maj Šola o DDV - osnove (mag. Tamara Prezelj) 4., 5., 6. in 10. maj Šola dvostavnega knjigovodstva po SRS 2016 osnove (Kristinka Vukovič) 16., 18., 23. in 26. maj Šola obračuna plač - osnove (mag. Sabina Lamut) 19. in 20. maj Delavnica - računovodstvo zalog (Kristinka Vukovič) 31. maj, 1., 2. in 7. junij Šola dvostavnega knjigovodstva - poglobljeno (Kristinka Vukovič)

25. maj Računovodstvo in davki pri samostojnih podjetnikih (Vesna Bartolj Maver) 25. maj Vse, kar morate vedeti o potnih stroških v zasebnem in javnem sektorju (Maja Dolinar Dubokovič)

www.iracunovodstvo.eu

Če te zanima, kaj je na poti pred teboj, vprašaj tistega, ki jo je prehodil.

– Kitajski pregovor Računovodska hiša Unija se je v letih delovanja uspela na trgu pozicionirati kot močna blagovna znamka, ki jo odlikujejo visoko kakovostne in napredne računovodske storitve ter visoka stopnja zadovoljstva in zaupanja, tako pri strankah kot tudi v strokovni javnosti.

Po številnih izvedenih projektih in prejetih priznanjih za strokovno delo, smo se na Uniji odločili, da je čas, da svoje bogato znanje in izkušnje začnemo prenašati in deliti naprej ter s tem tudi drugim pomagamo začeti pisati zgodbo o uspehu Tako smo odprli franšizo, preko katere želimo svoj uspešni poslovni model deliti s partnerji v franšizni mreži z namenom doseganja najvišjih standardov

opravljenih storitev slehernega franšizija in ohranjanja ugleda skupne blagovne znamke.

Franšizijem v mreži Unija nudi vsestransko podporo in jim pomaga postati visoko kakovosten, ugleden, strankam in zaposlenim prijazen računovodski servis, ki se bo lahko postavil ob bok najboljšim. Biti franšiza Unije namreč pomeni delati zase, a ne biti prepuščen samemu sebi!

Tudi kot franšiza Unija nadaljuje s skrbno premišljeno in napredno vizijo poslovanja in družbeno odgovornim ravnanjem ter se še naprej trudi v smeri zagotavljanja ugleda in dolgoročnega uspeha družbe in njenih franšiznih enot.

FRANŠIZA UNIJA Postanite del uspešne zgodbe tudi vi

10 razlogov zakaj postati franšizij Unije

1.

2.

3.

Strokovna podpora

Izobraževanje kadrov

Rast povpraševanja

Unija franšizam zagotavlja strokovno podporo najboljših strokovnjakov s področja računovodstva, davkov, prava in kadrov. Nepogrešljiv vir informacij nudi tudi Inštitut za računovodstvo, ki skrbi za širjenje računovodskega znanja ter njegov prenos iz teorije v prakso in obratno.

Namen izobraževanja kadrov je osvojiti poslovni model Unije, ki franšizi zagotavlja sodoben in učinkovit način poslovanja in doseganje najvišjih standardov pri izvajanju storitev za stranke.

Kot franšiza Unije pridobite pravico do ekskluzivne prisotnosti v vaši občini in prevzemanja vseh povpraševanj znotraj občine.

4.

5.

6.

Uporaba blagovne znamke Unija

Poslovni model Unije

IT podpora

Uporaba blagovne znamke Unija omogoča doseganje visoke prepoznavnosti in ugleda v strokovni in širši javnosti. Unija je sodobno in družbeno odgovorno podjetje ter močna blagovna znamka, ki razpolaga s širokim naborom referenc, ki pričajo o visoki stopnji zaupanja.

Franšize Unije delujejo po poslovnem modelu Unije, ki določa prodajne pogoje, omogoča natančno planiranje aktivnosti in način izvedbe, zagotavlja rast družbe ter stimulira produktivnost v podjetju.

Unija franšizam zagotavlja: • uporabo centralnega ERP sistema (Vasco, Oppis, Pantheon) • tehnični help desk • možnost shranjevanja in varovanja podatkov po najvišjih standardih • Unija App (brezpapirno poslovanje) in intranet

7.

8.

9.

Vodenje in razvoj kadrov

Izterjave

Mednarodna prisotnost

Se znotraj skupine izvaja z namenom razvoja in zadrževanja vrhunskega kadra.

Pridobili boste učinkovit sistem izterjave zapadlih terjatev in možnost prevzema izterjave zapadlih terjatev

Kot del Unijine skupine boste prisotni tudi na trgih izven meja Slovenije (v državah regije, kjer je prisotna Unija).

10.

Prednosti • redno korporativno oglaševanje z letnim proračunom več kot 140.000,00 EUR • predstavitev na korporativni internetni strani • zagotavljanje oglaševalskih materialov v sklopu skupnih oglaševalskih kampanj in korporativnih PR aktivnosti • zagotavljanje prisotnosti na socialnih omrežjih (FB, Twitter, Linkedin)

Unija je s 1. oktobrom 2013 postala prva računovodska franšiza v Adriatic regiji, ki posluje v skladu s standardi in priporočili Evropske franšizne federacije. Od takrat so se nam v franšizno skupino pridružili trije računovodski servisi, in sicer v Celju, Kopru in Ivančni Gorici.

Urejeni interni standardi in priporočila nam kažejo pot, ki nedvomno vodi v uspeh, z informacijskim sistemom pa prihranimo čas, ki ga lahko nato porabimo za uvajanje novih rešitev in procesov, s katerimi bomo dolgoročno izstopali in ostajali dva koraka pred drugimi.

Borut Žaren, FINFACTOR računovodske storitve, d. o. o.

Z vstopom v skupino sem k znanju, ki sem ga že imela, dodala novo, izpilila pogled na poslovanje in način dela, predvsem pa izboljšala organizacijo dela. Dobro poznavanje področja, na katerem delujem, in dobra organizacija sta pripomogla k še večjemu zaupanju strank. Te so vstop podjetja v franšizno skupino sprejele z navdušenjem, ki ga širijo med znance – naše nove stranke.

Metka Gobec Založnik, EFIN, d. o. o.

Unijo odlikujejo visoka strokovnost, dobra organiziranost in vizija. Lepo je biti del take zgodbe.

Nataša Novak Loredan, UNIFAKT, d. o. o.

Franšizo Unije želimo zaupati računovodskim servisom, pri katerih bomo prepoznali željo po rasti in sposobnost natančno uresničevati naš koncept, slediti našim smernicam in strankam nuditi ne le dobro, pač pa vrhunsko storitev.

Vas zanima, kako lahko postanete del naše zgodbe?

Vabimo vas, da se nam pridružite na dogodku »KAJ JE FRANŠIZA?«, ki je odlična priložnost, da se seznanite z delovanjem franšiznega sistema na splošno in se pozanimate o prednostih.

KAJ JE FRANŠIZA? 4. maj 2016 ob 13.00 uri poslovna hiša Unija (Tržaška 515, 1351 Brezovica pri Ljubljani)

KONTAKT ZA DODATNE INFORMACIJE: Unija računovodska hiša d.d.

Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 00 E: info@unija.com www.unija.com

PROGRAM DOGODKA: 13.00 – Kaj je to franšiza?

13.15 – Pravna ureditev 13.30 – Pros & Cons 14.00 – Primer: McDonald's 14.10 – Primer: Unija d.d.

14.25 – Diskusija Svojo udeležbo na dogodku potrdite na e-naslov info@unija.com ali preko telefona na 01 360 20 00, najkasneje do 29. aprila 2016.

Veselimo se srečanja z vami!