e-Bilten Unikum maj.13

www.iracunovodstvo.eu

BILTEN

6,51 EUR / MAJ 2013 _ 5

DOLOČANJE STATUSA DAVČNEGA REZIDENTA

Za pravilno obdavčitev z dohodnino je treba odgovoriti na vprašanje, ali se šteje, da je fizična oseba rezident v Sloveniji ali pa je nerezident. Razlika je očitna. Rezidenti Slovenije so dolžni v Sloveniji plačati dohodnino od dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji in zunaj Slovenije, medtem ko so rezidenti v Sloveniji zavezani za plačilo dohodnine le za dohodke, ki imajo vir v Sloveniji. Vse pogosteje se nam pojavljajo primeri fizičnih oseb, ki odidejo na delo v tujino in želijo spremeniti status davčnega rezidenta v status davčnega nerezidenta po Zakonu o dohodnini, vendar sodna praksa kaže, da to ni vedno lahko. Osrednja tema bo zato namenjena pregledu kriterijev, ki vplivajo na določitev statusa davčnega rezidenta in izbrane sodne prakse na tem področju.

Več o temi meseca lahko preberete na straneh 3, 4, 5, 6

VSEBINA 3-6

Tema meseca DOLOČANJE STATUSA DAVČNEGA REZIDENTA

UVODNIK _ Kristinka Vukovič

BORCI

DELOVNA RAZMERJA

7 SPODBUDE ZA DELODAJACE IN SAMOZAPOSLENE OSEBE

8-9

10

RAČUNOVODSTVO KNJIŽENJE DAVČNIH SPODBUD ZA INVALIDE

DAVKI DOHODEK ZA POSLOVODENJE IN PROKURO

PRAVO

11-12 PREHODNA PLAČILA 13-17 Mnenja IR

UNIKUM, letnik 7 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 E: info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu

Stanje duha v maju, ki bi naj bil pregovorno mesec novih upov in optimizma, je v naši Sloveniji nizko in zame osebno zaskrbljujoče. Eni zaskrbljeni ob poslušanju novic o novem zadolževanju Slovenije, kriznem davku in višjem davku na dodano vrednost, drugi zaradi stavk in vprašanja, ali minimalna plača sploh bo, tretji ob zavedanju, da je zaradi stanja v zdravstvu bolje ne zboleti, spet nekateri ne prenesejo več politikov in tajkunov, počasnega sodstva in preobsežne administracije, sive ekonomije … Veliko se je nagrmadilo.

V začetku maja smo lahko prebrali tudi kar nekaj zapisov o vlogi šole pri vzgoji naših najmlajših in mladih v odrasle ljudi, ki hudo šepa, ker imajo šole premalo moči, da bi se postavile po robu agresivnemu ali drugače neustreznemu vedênju otrok. Toda zame zaskrbljujoče je, da se vsak posameznik počuti nemočnega in da se tudi skupine počutijo nemočne. Tudi svet staršev s stališčem ali mnenjem ni dovolj dobra protiutež razvajenemu mulcu z zaledjem odvetnika, tudi množica odvisnih ›podjetnikov‹ (honorarcev in takih ali drugačnih podjemnikov) ne proti močnejšim delodajalcem.

Toda ali se bo res kaj premaknilo na bolje, če naj to storijo drugi?

V računovodstvu je na srečo vedno veliko dela: vsak mesec je treba narediti kakšno poročilo, obračun, osvojiti nov davčni predpis, počistiti stare nerazčiščene postavke. Časa za brezdelje in lenarjenje skoraj ni, kar je dobro, saj so naši možgani tako vedno s čim zaposleni. In če smo se že predali glede politikov, šolstva, bonitete Slovenije …, je treba še dalje skrbeti, da ostanemo pri močeh za davčne in računovodske žulje ter za vsakdanje delo. Zato smo v tokratnem Unikumu spet pripravili nekaj branja za ohranjanje kondicije in nekaj znanja na zalogo.

Razmišljali smo že o znanju, ki ga je treba utrditi in nadgraditi, zato dodajamo nov program Akademije za gospodarstvo, novega izobraževalnega ciklusa za računovodje. Upam, da gremo novim znanjem naproti skupaj z vami!

Lepo vas pozdravlja Vaša Kristinka Vukovič

Odgovorna urednica: Nina Selan Slapar, nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.istockphoto.com, v kolikor ni drugače označeno.

Oblikovanje in priprava za tisk: Barbara Šušteršič Tisk: Birografika Bori d.o.o.

Posamezna številka stane: 6,51 EUR. Letna naročnina na tiskano verzijo znaša: 52 EUR + 8,5% DDV Letna naročnina na spletno verzijo znaša: 20 EUR + 20% DDV Naročnina velja do pisnega preklica. V povprečju natisnemo 600 izvodov.

Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji.

Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan.

ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

www.iracunovodstvo.eu

TEMA MESECA _ dr. Mateja Drobež Tomšič

3

DOLOČANJE STATUSA DAVČNEGA REZIDENTA

Zaradi globalizacije in prostega pretoka delovne sile znotraj Evropske unije se pojavlja vse več primerov, ko prihajajo na delo v Slovenijo tujci, mnogi slovenski državljani oziroma rezidenti pa odhajajo na delo na tujino. Zato tokrat v ospredje postavljamo temo o davčnem rezidentstvu fizičnih oseb, ki odhajajo na delo v tujino oziroma pridejo na delo v Slovenijo. V zvezi z njimi je bistveno najprej ugotoviti, v kateri državi so davčni rezidenti, saj lahko le tako zanje pravilno obračunamo dohodnino. Za pravilno davčno obravnavo pa ne zadošča le poznavanje naših notranjih predpisov, temveč moramo poznati tudi konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja med državami (KIDO), konvencije o socialni varnosti, uredbe EU o koordinaciji socialne varnosti ipd. S tematiko opredelitve davčnega rezidentstva odpiramo le eno od tem, ki vpliva na pravilno obremenitev dohodkov fizičnih oseb (z davki in prispevki), ki odidejo na delo v tujino.

Pri tem mislimo na določitev davčnega rezidentstva, ki ga presojamo v luči notranje zakonodaje oziroma konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja, če ta obstaja, in da se fizična oseba šteje za davčnega rezidenta tako po slovenski davčni zakonodaji kot tudi po davčni zakonodaji države pogodbenice.

N

ajprej poglejmo pravila za določanje davčnega rezidentstva po slovenskem Zakonu o dohodnini. Če je oseba davčni rezident tudi po tujem notranjem zakonu, ki obdavčuje dohodke fizičnih oseb, je potrebno še branje KIDO, s čimer lahko odgovorimo na vprašanje dvojnega rezidentstva po nacionalnih predpisih in določimo davčno rezidentstvo le v eni državi.

Kriteriji, po katerih se šteje, da je fizična oseba davčni rezident po slovenskem Zakonu o dohodnini, so zapisani v 6. členu Zakona o dohodnini.

Ti kriteriji se uporabijo v kateremkoli trenutku v letu pridobitve dohodka za ugotovitev statusa osebe v tem času.

Oseba se šteje za rezidenta Slovenije, če je izpolnjen katerikoli od navedenih kriterijev v tem členu.

Ta člen Zakona o dohodnini pa je treba brati še skupaj s 7. členom istega zakona, kjer je določeno, katere osebe se štejejo za nerezidente za davčne namene. Ta določba izključuje iz koncepta rezidentstva osebe, ki bi se skladno s splošnimi pravili iz 6. člena sicer štele za rezidente Slovenije (npr. tuji diplomati, konzularni predstavniki z diplomatskim statusom skupaj z njihovimi zakonci in vzdrževanimi družinskimi člani, funkcionarji, strokovnjaki ali uslužbenci mednarodnih organizacij,

če niso slovenski državljani …).

V nadaljevanju naštevamo kriterije za določitev statusa davčnega rezidenta po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2), katerih vsebino povzemamo iz namena predlagatelja zakona.

Kriteriji za določanje statusa davčnega rezidenta po Zakonu o dohodnini Prvi kriterij (1. točka) se nanaša na uradno prijavljeno stalno prebivališče. Prijavo stalnega prebivališča ureja Zakon o prijavi prebivališča (ZPPreb).

Prijava stalnega prebivališča je obvezna za vse osebe, ki se stalno naselijo na območju Slovenije ali spremenijo naslov stanovanja v Sloveniji. Poleg tega mora posameznik tudi odjaviti stalno prebivališče, če se stalno odseli z območja Slovenije, oziroma prijaviti začasni odhod z območja Slovenije, ki traja več kot tri mesece. Če ima posameznik (državljan Slovenije ali tujec) prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, se šteje za rezidenta za davčne namene po ZDoh-2. Pristojni organ izda posamezniku potrdilo o prijavi oziroma odjavi stalnega prebivališča.

Ti podatki se zbirajo v registru stalnega prebivalstva.

V Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) ne najdemo definicije stalnega prebivališča, prav tako ne v kakem drugem davčnem zakonu. Predlagatelj zakona

pa to točko pojasnjuje s pravili iz Zakona o prijavi prebivališča, po katerem je stalno prebivališče »naselje, kjer posameznik dejansko stalno prebiva in je to naselje središče njegovih življenjskih interesov. To pa se presoja na podlagi njegovih poklicnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo, da med posameznikom in naseljem, kjer živi, dejansko tesne in trajne povezave.«

Če ima posameznik (državljan Slovenije ali tujec) prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, se šteje za rezidenta za davčne namene po ZDoh-2.

V 2. in 3. točki 6. člena so zajete situacije, ki se nanašajo na bivanje oseb, zaposlenih s strani Republike Slovenije. Tak uslužbenec ostane slovenski davčni rezident, ko (v tujini) izpolnjuje diplomatske ali konzularne funkcije v veleposlaništvih ali drugih diplomatskih misijah Republike Slovenije, ali v stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski uniji.

Enako, a razširjeno pravilo se uporabi tudi za zakonce in vzdrževane družinske člane diplomatskega ali konzularnega uslužbenca, če te ose-

4

UNIKUM Maj 2013 _ Tema meseca _ Določanje statusa davčnega rezidenta

be bivajo skupaj z uradno osebo. Ta razširitev koncepta rezidentstva velja tudi za osebe, ki so zaposlene v slovenskih diplomatskih ali konzularnih misijah ali v stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski uniji, ne da bi imele diplomatski oziroma konzularni status (sekretarji, hišno osebje, vozniki, varnostniki ipd.) Ureditev velja samo za osebe, ki so bili rezidenti Slovenije v kateremkoli času v letu pred svojim odhodom v tujino.

Zanje se šteje, da ostanejo slovenski rezidenti celo takrat, ko dejansko prebivajo v tujini. Koncept rezidentstva se razširi na vse državne uslužbence na katerikoli ravni: na ravni državnih organov, organov lokalnih skupnosti in upravnih organov.

V 4. točki sta določena dva dejanska kriterija: običajno bivališče ter središče osebnih in ekonomskih interesov. Ali ima oseba svoje običajno bivališče v Sloveniji, se ugotovi z uporabo več dejanskih okoliščin, od katerih nobena ni odločilna: • lokacija stalnega doma (ali več stalnih domov), v katerem oseba biva ali ki ji je na voljo, • kraj rezidentstva zakonca, otrok in drugih sorodnikov, • kraj, kjer oseba dela.

V nekaterih primerih ni mogoče ugotoviti običajnega bivališča, saj ima oseba lahko različne zveze z različnimi državami, tako da sploh nima običajnega bivališča. V takih primerih je drugi kriterij mišljen kot odločilna določba. V zvezi z določitvijo središča osebnih in ekonomskih interesov se torej uporabi druga skupina dejstev, ki vključuje: • lokacijo, iz katere oseba upravlja svoje finančne in poslovne interese, • katerokoli stalno poslovno enoto ali stalno poslovno mesto te osebe, • kraj, kjer ima davkoplačevalec večino svojih finančnih računov in premoženja, • lokacijo družine in osebnih interesov.

Upoštevati je treba celoten sklop interesov, ne da bi se običajnemu bivališču pri tem dajal prevladujoč položaj.

V 5. točki se določa oseba kot rezident, čeprav ne izpolnjuje drugih pogojev za rezidenta Slovenije, in sicer na podlagi dejstva, da je fizično prisotna v Sloveniji več kot pol leta (183 dni).

V mednarodnem pogledu se ze-

lo hitro zgodi, da se fizična oseba šteje za davčnega rezidenta po Zakonu o dohodnini, prav tako tudi za davčnega rezidenta druge države, kjer dosega dohodke iz zaposlitve. Za določitev rezidentstva se v teh primerih upoštevajo KIDO, ki omogočijo, da državi pogodbenici določita, v kateri državi je fizična oseba davčni rezident, in da se odpravi status dvoj-nega rezidentstva po notranjih predpisih držav pogodbenic. Cilj sklenjenih KIDO je odprava dvojne obdavčitve (posredno s tem tudi odprava dvojnega rezidentstva po notranjih zakonodajah držav pogodbenic) in eden od elementov za dosego tega cilja je ta, da se osebi, ki ima rezidentstvo po notranji zakonodaji dveh državah pogodbenic KIDO, po prelomnih pravilih iz KIDO določi, v kateri državi je rezident.

Po vzorčni konvenciji (KIDO) OECD se dvojno rezidentstvo odpravlja po prelomnih pravilih iz 4. člena tega modela sporazuma. V konkretni situaciji pa je treba za pravilno davčno obravnavo upoštevati KIDO med državama, v katerih se posameznik šteje za davčnega rezidenta po njuni notranji zakonodaji. Če imamo situacijo, da je fizična oseba davčni rezident Slovenije in Nemčije po obeh nacionalnih predpisih, bomo torej upoštevali KIDO med Slovenijo in Nemčijo. Zatem je treba pogledati vsebino člena te konvencije, ki obravnava vprašanje določanja statusa davčnega rezidenta.

Kriteriji za določanje statusa davčnega rezidenta po vzorčni konvenciji OECD Kadar je fizična oseba po nacionalnih predpisih rezident v obeh državah, se njegov status določi po prelomnih pravilih iz KIDO (iz vzorčne konvencije), ki se uporabljajo zaporedno: a) šteje se samo za rezidenta države, v kateri ima na voljo stalno prebivališče; če ima stalno prebivališče na voljo v obeh državah, se šteje samo za rezidenta države, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske odnose (središče življenjskih interesov); b) če ni mogoče opredeliti države, v kateri ima središče življenjskih interesov, ali če nima v nobeni od držav na voljo stalnega prebivališča, se šteje samo za rezidenta države, v kateri ima običajno bivališče;

c) če ima običajno bivališče v obeh državah ali v nobeni od njiju, se šteje samo za rezidenta države, katere državljan je; č) če je državljan obeh držav ali nobene od njiju, pristojna organa držav pogodbenic vprašanje rešita s skupnim dogovorom.

Kot je razvidno, imamo nacionalna in mednarodna pravila za določanje statusa davčnega rezidentstva fizične osebe, kljub temu pa v praksi določitev statusa rezidenta oziroma nerezidenta ni vedno preprosta. Na to temo obstaja že kar nekaj pojasnil davčne uprave pa tudi nekaj sodne prakse. Iz nje lahko izluščimo poenostavljen sklep, da sprememba statusa rezidenta fizične osebe iz davčnega rezidenta v Sloveniji v davčnega nerezidenta, ko ta odide na delo v tujino, ni preprosta, v nekaterih primerih pa tudi ni možna. Vsekakor je od fizične osebe odvisno, kakšne spremembe naredi zaradi tega odhoda v tujino, to pa vpliva na določitev statusa rezidenta oziroma nerezidenta po odhodu v tujino.

Med drugim so s to temo povezane odločbe I U 2313/2011 (povezano s sodbo I U 1907/2009 in sklepom X Ips 344/2010 – revizija postopka), I U 1622/2011, I U 1205/2011, I U 829/2010, I U 1010/2010, I U 400/2010, I U 1761/2009 (s tem povezana sodba iz predhodnega postopka U 2062/2008), I U 875/2009 in I U 448/2008. Te sodbe so povezane z odločanjem po ZDoh-2, obstajajo pa še sodbe, ki so vezane na prejšnji Zakon o dohodnini.

Običajno je tako, da se spor med davčnim organom in fizično osebo začne po tistem, ko ta oseba vloži zahtevo za ugotavljanje rezidentskega statusa (vprašalnik za odhod iz Slovenije; glej npr. U 448/2010 in druge).

S sodbo I U 2313/2011 je bilo tožbi ugodeno in zadeva je bila vrnjena davčnemu organu v ponovno odločanje, ker je ostalo sporno vprašanje, ali je bila fizična oseba rezident Avstrije ali ne. Fizična oseba je dokazovala, da je imela v obravnavanem obdobju v Avstriji stalno prebivališče, do dokazov pa se sodišče v predhodnem postopku (I U 1907/2009) ni opredelilo. To je Vrhovno sodišče štelo za bistveno kršitev pravil postopka, saj je od dejstva, ali je rezident v Republiki Avstriji imel stalno prebivališče

5

www.iracunovodstvo.eu

in ali ga je Avstrija štela za rezidenta za davčne namene, odvisna pravilna uporaba materialnega prava. Zato je sodišče ugodilo tožbi, saj je ostalo med strankama sporno, ali je tožnik rezident Republike Slovenije ali ne.

Navedlo je, da je pred tem »treba odgovoriti na vprašanje, ali ga tudi Avstrija šteje za svojega rezidenta, saj je od tega odvisno, ali je to fizično osebo (tožnika) treba obravnavati po domači zakonodaji ali po pravilih KIDO med Slovenijo in Avstrijo«.

S sodbo I U 1622/2011 je sodišče fizično osebo štelo za rezidenta Slovenije, ker je imela uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji.

Pomembno dejstvo v tem primeru je, da v tistem času Slovenija s Singapurjem (državo, kjer je fizična oseba opravljala delo in prejemala dohodke iz zaposlitve) ni imela sklenjene KIDO. Tožnik je zatrjeval, da ima v Sloveniji le formalno uradno prijavljeno prebivališče, dejansko pa v Singapurju, ki je tudi središče njegovih življenjskih interesov že več kot 15 let. Navajal je, da je tam stalno, redno in polno zaposlen, da ima registrirano stalno prebivališče v Singapurju in tam tudi dejansko živi ipd. Sodišče je zapisalo, da so dejanske podlage za obdavčitev okoliščine, ki jih je (v vprašalniku) navedel tožnik, in tiste, ki jih je davčni organ zbral po uradni dolžnosti in so bile v davčnem postopku nesporne. Sodišče argumenta, da je tožnik obdržal le formalno stalno prebivališče v Sloveniji, od uveljavitve ZPPreb pa je njegovo stalno prebivališče vsebinsko Singapur, ni upoštevalo, ker gre v obravnavanem primeru za določitev rezidenta Slovenije za davčne namene, za ta primer pa so relevantne določbe 6. člena ZDoh-2, kjer je že po 1. točki 6. člena določeno, da je »zavezanec rezident Slovenije, če ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji«.

Sodišče je še navedlo, da v zvezi s 1. točko 6. člena ZDoh-2 (uradno prijavljeno stalno prebivališče) tudi ni pomembno, kateri predpis je določal oziroma določa, kako se ugotavlja oziroma izvaja prijava bivališča v Sloveniji.

Iz tega primera je razvidno, da je sodišče pri določitvi davčnega rezidentstva strogo presojalo, ali je imela oseba prijavljeno stalno prebivališče ali ne, in ni presojalo, ali so dejansko izpolnjeni pogoji za prijavo stalne-

ga prebivališča, ni se niti spuščalo v vsebino pojma stalnega prebivališča bodisi po prejšnjem predpisu bodisi po Zakonu prijavi prebivališča. Če bi imeli tak primer za leto 2012, bi bil verjetno rešen drugače, saj ima Slovenija zdaj že veljavno KIDO s Singapurjem in bi bilo treba za določanje rezidentstva upoštevati prelomna pravila po KIDO, ker bi se taka oseba verjetno štela tudi za davčnega rezidenta v Singapurju. V tem primeru mora davčni organ presojati status rezidentstva z uporabo ›prelomnih pravil‹, ki jih določajo mednarodne konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju.

Davčno rezidentstvo se po tej točki presoja ob upoštevanju posameznikovih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji in tujini. Odgovoriti je treba na vprašanje, s katero državo ima oseba tesnejše osebne in ekonomske interese.

Kriterij stalnega doma po vzorčni konvenciji OECD Primarno se presoja vprašanje, kje ima oseba stalno bivališče (kot izhaja iz 2.a odstavka 4. člena modela Konvencije OECD. Pri tem pride v poštev vsaka oblika bivališča (hiše ali stanovanja, ki so v lasti ali najemu fizične osebe); bistveno je, da je prebivališče osebi na voljo stalno, in ne samo za občasno uporabo, ki je lahko le kratkotrajna (komentar k 4. členu Vzorčnega sporazuma OECD).

To pomeni, da je treba takrat, ko je posameznik rezident dveh držav pogodbenic v skladu z njuno notranjo zakonodajo, na podlagi okoliščin primera presojati, v kateri državi je pogoj stalnega prebivališča oziroma stalnega doma res izpolnjen (tako tudi v sodbah I U 829/2010, I U 1205/2011 in I U 1010/2010).

Dejstvo, da je stanovanje najeto, (še) ne pomeni, da ga ni mogoče šteti za stalno prebivališče v smislu določb modela konvencije OECD (glej I U 829/2010). Pogoj primernosti objekta za bivanje pri tem ni odločilen (sodba I U 448/2008).

Davčni organ je v sodbi I U 1010/2010 na podlagi izjav prič (so-

sedov) in drugih dejstev (v Sloveniji je nekajkrat na mesec opravljal bančne storitve v Sloveniji, v več primerih ga je obravnavala policijska postaja, redno in ažurno je prevzemal osebne vročitve dokumentov …), pridobljenih v ugotovitvenem postopku, ugotovil, da oseba z ženo biva na naslovu, kjer ima stalno prebivališče, in ga tudi vzdržuje kot stalen dom.

Kriterij središča vitalnih interesov po vzorčni konvenciji OECD Kadar ni mogoče ugotoviti, kje ima oseba stalen dom ali če ga ima v obeh državah pogodbenicah, se uporabi sekundarni kriterij središča vitalnih (življenjskih) interesov osebe, pri čemer se ugotavlja, s katero državo pogodbenico ima oseba tesnejše osebne in ekonomske odnose. Pri tem se upoštevajo različne okoliščine, po Komentarju Vzorčne konvencije OECD in Vzorčne konvencije OZN predvsem posameznikove družinske in družbene povezave (kje se nahaja njegova družina, v kateri državi se posameznik družbeno udejstvuje), kje opravlja poklicne, politične, kulturne in druge podobne dejavnosti (tako izhaja iz sodb I U 829/2010, U 2062/2008 in I U 1205/2011; povzeto iz komentarja vzorčne konvencije OECD).

Davčno rezidentstvo se po tej točki presoja ob upoštevanju posameznikovih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji in tujini. Odgovoriti je treba na vprašanje, s katero državo ima oseba tesnejše osebne in ekonomske interese. Sodba I U 829/2010 je zanimiva, ker gre za primer napotene delavke na delo na Hrvaškem, ki jo je sodišče opredelilo kot davčno rezidentko Slovenije, ker je imela po njegovem mnenju v Sloveniji tesnejše osebne in ekonomske interese (na Hrvaškem ni imela bančnega računa, ni bila zavarovana, manjkala so dokazila o kulturnem, športnem, družbenem udejstvovanju). Sodišče je presodilo, da je njen glavni ekonomski interes v obliki redne zaposlitve ostal v Sloveniji, kjer ji je delodajalec zagotavljal plačo za delo ter zdravstveno in pokojninsko zavarovanje v Sloveniji, enako tudi izkazane osebne vezi. Kadar oseba, ki zapusti Slovenijo, ohrani bivališče v Sloveniji, ki mu je na voljo za prebivanje, se takšno bivališče šteje za rezidenčno vez posameznika s Slo-

6 venijo med njegovim bivanjem v tujini (U 448/2008). Če davčna uprava oziroma sodišče presodi, da posameznik ni prekinil vseh pomembnih rezidenčnih vezi s Slovenijo oziroma so te tesnejše kakor z državo, kamor je odšel na delo, ne izda odločbe o tem, da je oseba davčni nerezident Slovenije. Odločilne so okoliščine osebne in ekonomske narave, ki vežejo zavezanca na Slovenijo in se ocenjujejo kot celota (glej U 448/2010, U 2062/2008 in s tem povezano sodbo I U 1761/2009).

V primeru iz sodbe I U 1761/2009 (povezano s sodbo U 2062/2008) je sodišče presodilo, da so rezidenčne vezi s Slovenijo tesnejše kakor tiste, ki jih oseba ima oziroma jih je imela z Veliko Britanijo ob izdaji izpodbijane odločbe. Tožnik je ostal lastnik hiše v Sloveniji, ki mu je bila stalno na voljo, in je tako obdržal prvo bivališče v okolju, kjer je prej stalno živel in kjer ima družino (nezaposleno ženo in dva mladoletna otroka), ki jo je po zakonu dolžan vzdrževati. Omenjene okoliščine, skupaj s tistimi, ki jih je naštel prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi (bančni račun, članstvo v sindikatu, vozniško dovoljenje, državljanstvo), so po presoji sodišča močnejša vez kakor tiste, ki jih je kot vez z Veliko Britanijo navedel v svoji vlogi (najeto stanovanje, zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, bančni račun, varčevanje) in ki so, vključno s prebivališčem, pretežno povezane z njegovo zaposlitvijo v tujini. V tem primeru tožnik skladno z upravnim postopkom ni zatrjeval, da je davčni

UNIKUM Maj 2013 _ Tema meseca _ Določanje statusa davčnega rezidenta

rezident Velike Britanije, zato sodišče ni upoštevalo tožbenega stališča, da se oseba skladno s KIDO med Slovenijo in Veliko Britanijo in Severno Irsko, šteje za rezidenta Združenega kraljestva, ker se po določbah te konvencije status rezidenta ugotavlja le za zavezanca, ki je v skladu z notranjo zakonodajo rezident obeh držav pogodbenic. Ne le iz te, temveč tudi iz drugih sodb je razvidno, da je treba za dokazovanje statusa rezidenta po notranji zakonodaji druge države pogodbenice dokazovati, da je fizična oseba tudi rezident druge države pogodbenice, kar stori s priloženim potrdilom tuje davčne uprave, da se šteje za davčnega rezidenta v tisti državi; v nasprotnem primeru sodišče presodi, da status davčnega rezidenta v drugi državi pogodbenici ni dokazan, brez tega pa ni podlage za uporabo prelomnih pravil po OECD, zato se uporabijo pravila za določanje davčnega rezidentstva po slovenski notranji zakonodaji. Tega statusa rezidenta po ZDoh-2 ni mogoče prekiniti, če ima oseba prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji.

Pomemben kriterij pri določanju osebnih vezi z določeno državo je tudi vprašanje, ali družina ostane v Sloveniji ali se preseli skupaj z osebo, ki odide na delo v tujino. Dokaz za to, da je velikokrat težko spremeniti status davčnega rezidenta v status davčnega nerezidenta, če družina ostane v Sloveniji, je tudi sodba I U 400/2010. Sodišče je ugotovilo, da se je v tujino sicer prenesel pretežni del ekonomskih interesov, pretežni

del osebnih in del ekonomskih interesov pa je ostal v Sloveniji.

Pri določanju središča osebnih in ekonomskih interesov gre za kriterij dejanske narave, pri katerem čas oziroma kraj dejanskega bivanja nista odločilna (U 448/2010). Odločilne so vse tiste dejanske okoliščine osebne in ekonomske narave, ki vežejo zavezanca na Slovenijo in ki jih je treba ocenjevati kot celoto (glej tudi U 2062/2008).

Na podlagi sodb na temo določanja statusa davčnega rezidenta v Sloveniji lahko sklenemo, da v Sloveniji ni prav lahko spremeniti statusa davčnega rezidenta v status davčnega nerezidenta (kadar oseba za dalj časa odide na delo v tujino), tudi v primerih, ko posameznik prenese del osebnih in ekonomskih interesov v tujino. Zato priporočamo, da se tej temi v praksi temeljito in pravočasno posvetite, po možnosti se tudi predhodno posvetujte s strokovnjakom za to tematiko, saj je pogost vzrok za neugoden sklep sodišča preslabo dokazovanje prenesenih osebnih in ekonomskih interesov v tujino, včasih pa tudi drugih dejstev, ki vplivajo na določanje statusa davčnega rezidenta oziroma nerezidenta v Sloveniji. Pri določanju statusa davčnega rezidenta oziroma nerezidenta vam lahko pomagajo tudi pojasnila davčne uprave in Ministrstva ta finance (glej Rezidentski status po Zakonu o dohodnini, pojasnilo MF, št. 424-08-140/2005/2, z dne 29.

7. 2005, in druge).

Ne spreglejte!

NOVICA: Regres 2013 Delodajalec je dolžan delavcu izplačati regres najmanj v višini minimalne plače (trenutno znaša 783,66 evra) najkasneje pa do 1. julija tekočega leta. Če kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca, določa višji znesek, je delavec upravičen do regresa, ki ga določa kolektivna pogodba. Ob nelikvidnosti delodajalca lahko ta izplača regres najkasneje do 1. novembra tekočega leta, vendar le, če tako določa panožna kolektivna pogodba.

Novi Zakon o delovnih razmerjih dosledno uvaja načelo sorazmernosti, kar pomeni, da ima delavec, ki ima pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, pravico tudi le do sorazmernega dela regresa. Če na primer delavcu poteče pogodba 31. 8. 2013 (in je bil v podjetju v letu 2013 zaposlen 8 mesecev), mu pripada 8/12 regresa za letni dopust.

18. 06. seminar IR: Aktualne teme iz dohodnine Maja Bohorič Več na: www.iracunovodstvo.eu

DELOVNA RAZMERJA _ mag. Katja Topovšek

Starejši delavci in mladi iskalci prve zaposlitve Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) prinaša spodbude delodajalcem, ki zaposlujejo delavce, ki bodo dopolnili 60 let: država bo pokrila 30 odstotkov prispevkov za PIZ delodajalca, za delavce, ki izpolnjujejo starostni pogoj za pridobitev pravice do predčasne pokojnine, pa 50 odstotkov prispevkov za PIZ delodajalca.

Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delodajalcev se obračunajo, plačajo pa se samo v višini 70 oziroma 50 odstotkov obračunanega zneska. Podatki o oproščenem delu prispevkov se na obrazec REK-1 vpišejo samo v stolpec ›Obračunani‹ (zaporedna številka 602), podatki o znesku prispevkov, ki jih je treba plačati, pa v stolpec ›Za plačilo‹ (zaporedna številka 602).

Delodajalec, ki bo prvič zaposlil osebo, mlajšo od 26 let, ali mater, ki skrbi za otroka do 3. leta starosti, za nedoločen čas in bo pri njem zaposlena neprekinjeno vsaj dve leti, lahko za prvo leto zaposlitve uveljavlja vračilo 50 odstotkov, za drugo leto pa 30 odstotkov prispevkov delodajalca. Delodajalec lahko uveljavi vračilo prispevkov le v primeru, če za te zavarovance ni uveljavil vračila prispevkov oziroma enakovredne olajšave na podlagi drugih predpisov.

Spodbude delodajalcem se začnejo uporabljati s 1. 7. 2013. Na podlagi ZPIZ-2 bo minister za delo natančneje določil način vračila prispevkov.

Zaposleni za določen oziroma nedoločen čas Od 12. 4. 2013 na podlagi Zakona o delovnih razmerjih delodajalec, ki z delavcem sklene pogodbo o

7

SPODBUDE ZA DELODAJALCE IN SAMOZAPOSLENE OSEBE

zaposlitvi za določen čas, plačuje prispevek delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti v višini petkratnika zneska, določenega v zakonu, ki ureja prispevke za socialno varnost, in sicer za ves čas trajanja zaposlitve za določen čas.

Delodajalec, ki z delavcem sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, pa je oproščen plačila prispevka delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti za dve leti. Od te osnove se prispevki delodajalcev za primer brezposelnosti samo obračunajo, ne pa tudi plačajo. Podatki o teh prispevkih se vpišejo samo v stolpec ›Obračunani‹ (zaporedna številka 603).

Oprostitev plačila prispevkov po prvem vpisu samozaposlene osebe v predpisani register Zavarovanci po 15. členu ZPIZ-2 (samozaposlene osebe) so s 1. 7. 2013 oproščeni plačila prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca, in sicer: • v prvih 12 mesecih poslovanja po prvem vpisu v poslovni register ali v drug register oziroma evidenco v višini 50 odstotkov zneska prispevka, • v naslednjih 12 mesecih v višini 30 odstotkov zneska prispevka.

Oprostitev se prizna zavezancem, ki so prvi vpis v predpisani register opravili po datumu uveljavitve te določbe, torej po 1. 7. 2013, oprostitev pa se jim prizna za dobo dveh let od prvega vpisa.

Oprostitev plačila prispevkov lahko zavezanec uveljavlja le v obdobju prvih dveh let po prvem vpisu v register. Navedena olajšava se uveljavlja samo takrat, kadar je zavezanec zavarovan na podlagi 15. člena ZPIZ-2. Zavezanec, ki neposredno po prvem vpisu v predpisani register ne pridobi lastnosti zavarovanca po 15. členu ZPIZ-2, ker je za polni delovni čas zavarovan po drugi prednostni pravni podlagi, nato pa se pred potekom obdobja dveh let od prvega vpisa zavaruje po 15. členu ZPIZ-2, lahko uveljavlja olajšavo le v preostanku dveletnega obdobja od prvega vpisa.

Navedena oprostitev plačila prispevkov se prizna le tistim zavezancem, ki se prvič vpišejo v register, kar pomeni, da ti zavezanci ob prenehanju opravljanja dejavnosti z izbrisom iz registra, ki nato še pred potekom obdobja dveh let od prvega vpisa znova registrirajo dejavnost, niso

več oproščeni plačila prispevkov.

Pogoj prvega vpisa izpolnjuje le zavezanec, ki prej nikoli ni opravljal samostojne dejavnosti na podlagi vpisa v katerikoli register samostojnih dejavnosti. To na primer pomeni, da se za prvi vpis po tej določbi ne šteje zavezančev prvi vpis v Poslovni register Slovenije, če je prej že opravljal samostojno dejavnost na podlagi vpisa v razvid zasebnih športnih delavcev.

Invalidi nad predpisano kvoto Tudi po novem Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju še vedno velja, da je delodajalec na podlagi odločbe Sklada Republike Slovenije za spodbujanje zaposlovanja invalidov oproščen plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delojemalca in delodajalca za invalide, zaposlene nad predpisano kvoto.

To velja za vse osnove, od katerih se plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (plača, nadomestilo plače, razlika do minimalne osnove, neplačana odsotnost, bonitete, povračila stroškov in premije za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje nad neobdavčenim zneskom).

Prispevke PIZ, za katere velja oprostitev plačila, delodajalec prikazuje na posebnem kontu in jih kot odstopljena sredstva uporabi za namene določene v 61. členu Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov.

S 1.7.2013 bodo na REK-1 obrazcu dodana nova polja v katera se bo vpisala osnova za prispevke, za katere lahko delodajalec uveljavlja oprostitev plačila ali vračilo prispevkov. Nova polja bodo dodana tudi na individualnih rek obrazcih, na katerih se bo označilo katere pogoje izpolnjuje zaposleni za oprostitev ali vračilo prispevkov.

RAČUNOVODSTVO

8

KNJIŽENJE DAVČNIH SPODBUD ZA INVALIDE

_ Kristinka Vukovič

Podjetje in fizična oseba, ki opravlja dejavnost, sta lahko deležna različnih državnih spodbud za zaposlovanje invalidnih oseb. Evidentiranje in knjiženje teh spodbud je mogoče na različne načine, ki se jih bomo v nadaljevanju dotaknili, prikazali pa bomo tudi nekaj možnih različic knjiženja teh spodbud. Ker na knjiženje spodbud ne vplivajo zgolj računovodski standardi, temveč tudi davčni predpisi in evropske uredbe, si za pravilno odločitev glede knjiženja najprej oglejmo te omejitve.

Davčne spodbude Davčne olajšave, ki jih lahko uveljavljajo pravne osebe po Zakonu o davku od dohodka pravnih oseb, so naslednje: • olajšava v višini 50 odstotkov plač za invalidne osebe, vendar največ v višini davčne osnove, • za invalidno osebo s 100-odstotno telesno okvaro in gluho osebo znaša olajšava 70 odstotkov plač te osebe, vendar največ v višini davčne osnove.

Ob tem naj spomnimo, da se olajšava koristi od plač (definicije plače po Zakonu o delovnih razmerjih), ne pa tudi od drugih prejemkov invalidne osebe (na primer regresa za letni dopust). Inšpekcijski postopki so tudi pokazali, da se olajšava prizna le za strošek plače, ki ga je nosil delodajalec, torej ne tudi od plače, ki je na primer bremenila Zavod zaradi odsotnosti (bolezni) invalida. Tista pravna oseba, ki zaposluje invalide nad predpisano kvoto in katerih invalidnost ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri istem delodajalcu po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, pa lahko uveljavlja višje zmanjšanje davčne osnove, in sicer v višini 70 odstotkov plač za te osebe, vendar največ v višini davčne osnove. Za namene uveljavljanja olajšave za invalide nad kvoto se osebe vštevajo v kvoto po datumu sklenitve pogodbe o zaposlitvi, pri čemer se najprej vštevajo osebe s starejšim datumom sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Če pravna oseba koristi to olajšavo, ne more tudi

tiste iz prejšnjega odstavka (torej 50-odstotne olajšave).

Davčne olajšave za zaposlovanje invalidov se ne morejo prenašati v naslednja davčna obdobja, kar je pomembno vedeti za pravilno knjiženje in smotrno rabo spodbud v zvezi z invalidi.

Za fizične osebe, ki dosegajo dohodek z opravljanjem dejavnosti, veljajo enake višine davčnih olajšav, le da se pri njih upoštevajo v koledarskem letu izplačane (in ne knjižene, obračunane) plače. Dodatna olajšava velja za invalida, če je sam nosilec dejavnosti (glej 63. člen ZDoh-2).

Druge finančne spodbude Druge finančne spodbude za zaposlovanje invalidov določa Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI). Ta ne velja le za invalidska podjetja, temveč tudi za vse gospodarske družbe, samostojne podjetnike, druge zasebnike in druge pravne osebe. Zakon določa naslednje vrste spodbud za zaposlovanje invalidov: • subvencije plač invalidom, • plačilo stroškov prilagoditve delovnih mest in sredstev za delo invalidov, • plačilo stroškov storitev v podpornem zaposlovanju, • oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih invalidov, • nagrade za preseganje kvote, • letne nagrade delodajalcem za dobro prakso na področju zaposlovanja invalidov,

• druge spodbude na področju zaposlovanja invalidov in ohranjanja delovnih mest za invalide, • druge razvojne spodbude.

Morebitna prejeta plačila stroškov prilagoditve delovnih mest in sredstev za delo invalidov in plačilo stroškov storitev v podpornem zaposlovanju kakor tudi subvencije plač knjižimo neposredno na konto 768 (drugi poslovni prihodki od prejetih državnih podpor). Kaj pa ostale spodbude?

Na podlagi ZZRZI Sklad za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov izvaja nadzor nad kvotnim sistemom.

Kvota je obvezni delež zaposlenih invalidov od celotnega števila zaposlenih pri vsakem delodajalcu.

Samozaposleni invalidi, delodajalci, ki imajo manj kot 20 zaposlenih in imajo zaposlene invalide, ter delodajalci, zavezanci h kvoti, ki izpolnijo kvoto, imajo pravico do prejema nagrade za invalide nad kvoto (v letu 2013 znaša 195,92 evra na invalida) in so oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tovrstne finančne spodbude knjigovodsko evidentiramo na odložene prihodke (pasivne časovne razmejitve, torej bodisi konto 291 bodisi 966) in jih prenašamo med redne prihodke šele v obdobju, ko se pojavijo stroški (izdatki) v zvezi z invalidi, torej izdatki, kot so opredeljeni v novem 61. členu zakona.

Glede prenašanja prihodkov na konto 768 je treba izračunati in za podjetje poiskati ekonomsko najsmotrnejšo rešitev, kar bomo prikazali s praktičnim primerom

9

www.iracunovodstvo.eu

ob koncu tega sestavka. Ubrati je mogoče tudi drugo pot – vse te spodbude knjižimo neposredno na konto 768, na bilančni presečni dan pa opravimo kontrolo in morebiten presežek prejetih spodbud nad upravičenim zneskom iz evropske uredbe preknjižimo na odložene prihodke. Kako bomo knjižili, se odločimo torej sami, na to pa vplivata predvsem višina finančnih spodbud in višina stroškov v zvezi z zaposlenimi invalidi.

Tako odstopljeni prispevki kot nagrada za preseganje kvote morajo biti porabljeni skladno z 61. členom zakona, ta pa glede upravičevanja tovrstnih državnih pomoči napotuje na neposredno rabo 41. in 42. člena Uredbe ES, št. 800/2008, o splošnih skupinskih izjemah (Uradni list Evropske unije L214/3, z dne 9. 8. 2008). Ta uredba v 41. členu določa, da so pri pomoči za zaposlovanje invalidov v obliki subvencij plače upravičeni stroški 75 odstotkov stroškov plač zaposlenih invalidov (torej plač vseh invalidov, ne le tistih nad predpisano kvoto, in celotnih stroškov plač, torej vključno z dajatvami podjetja na plače), v 42. členu pa, da so upravičeni stroški (razen stroškov plač invalidov iz 41. člena uredbe) 100 odstotkov stroškov, ki so delodajalcu dodatno nastali zaradi zaposlovanja vseh invalidov. Po 42. členu uredbe gre torej za tiste stroške, ki jih je treba dodati stroškom, ki bi v podjetju nastali, če bi zaposlovali neinvalidne delavce. Po uredbi so to 4 skupine stroškov: a) stroški prilagoditve prostorov; b) stroški zaposlitve osebja za čas, ki ga porabijo samo za pomoč invalidom; c) stroški prilagoditve ali nakupa opreme oziroma pridobitve in ovrednotenja programske opreme, da jo bodo lahko uporabljali invalidi, vključno s prilagojeno in pomožno tehnološko opremo, ki jih je treba dodati stroškom, ki bi jih imel upravičenec, če bi zaposloval neinvalidnih delavcev; č) stroški gradnje, širitve zadevne poslovne enote ali namestitve opreme v njej ter vsi stroški upravljanja in prevoza, ki izhajajo neposredno iz zaposlovanja invalidov, kadar upravičenec zagotavlja zaščitno zaposlitev.

Če finančnih spodbud ne porabljamo sproti, jih je treba obrestovati po referenčni obrestni meri (torej najmanj na bilančni presečni dan), če pa jih ne porabimo v roku treh let od prejema (npr. od knjiženja odstopljenih prispevkov za določen koledarski mesec), jih je treba vrniti.

Pred konkretnim izračunom in zgledom knjiženja naj omenimo še pravilo o kumulaciji državnih pomoči. Različne oblike državnih pomoči oziroma spodbud kumulativno ne smejo presegati 100 odstotkov upravičenih stroškov oziroma 75 odstotkov plač invalidov (denimo uveljavljanje stroškov po ZZRZI in davčnih olajšav po ZDDPO-2, pri čemer se pri uveljavljanju davčnih olajšav kot državna pomoč šteje znesek prihranka pri davku).

Finančne spodbude (prihranek davka zaradi davčnih olajšav, subvencije plač, nagrade za preseganje kvote, odstopljene prispevke) podjetje lahko uporabi za pokritje 75 odstotkov stroškov plač vseh invalidov in 100 odstotkov dodatnih stroškov za katerekoli invalide.

Primer: Vzemimo, da podjetje, ki ima 18 zaposlenih, zaposluje tudi dva invalida, zato prejema naslednje finančne spodbude: • nagrado za preseganje kvote v višini 391,84 evra mesečno, • prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne plača, torej 24,35 odstotka od bruto zneska plač zaposlenih nad kvoto, kar znaša 487,00 evrov mesečno ob predpostavki, da imata invalida v breme podjetja mesečno plačo vsak po 1000,00 evrov bruto, Zap. št.

Listina

Opis poslovnega dogodka

1.

Izpisek bančnega računa

2.

Rekapitulacija plač

• nižji davek od dohodkov pravnih oseb zaradi davčnih olajšav, kar predstavlja povprečno 238,00 evrov mesečno (olajšava znaša 70 odstotkov plač, torej 1400,00 evrov, davek od tega znižanja davčne osnove po 17-odstotni stopnji pa znaša 238,00 evrov).

Naše podjetje finančnih spodbud v obliki prihranka davka ne knjiži na konte glavne knjige, saj podatke o njih zagotavlja v ločeni evidenci (lahko pa bi jih knjižilo na primer na konte razreda 5 ali na konte skupine 99). Ob predpostavki, da v koledarskem letu strošek plač za zaposlene invalide znaša 2320,00 evrov mesečno (2.000,00 × 1,16 evra) in da podjetje nima nobenih dodatnih izdatkov za invalide, ki se štejejo za upravičene stroške po uredbi, lahko torej mesečno pokriva 1740 evrov stroškov plač.

Mesečni znesek spodbud pa dejansko znaša: 391,84 + 487,00 + 238,00 = 1116,84 evra, kar je manj, kot je mogoče izkazati spodbud med tekočimi prihodki, zato podjetje vsak mesec prejete spodbude kot tudi odstopljene prispevke knjiži neposredno med prihodke na kontu 768. Če bi bile plače invalidov nižje in bi torej znesek dejansko prejetih spodbud presegal 75 odstotkov stroškov plač vseh invalidov, bi razliko knjižili na odložene prihodke (konto skupine 29 oziroma 96), jo obrestovali z referenčno obrestno mero, ki je objavljena na spletni strani finančnega ministrstva, in po treh letih plačali nazaj v državni proračun (skupaj z obrestmi). V tem primeru bi bilo smotrno v tekočem obdobju v celoti upoštevati prihranek davka, saj davčnih olajšav ne moremo prenašati v prihodnja leta, druge spodbude pa razdeliti ustrezno na konte 768 in 29 oziroma 96.

Konto v breme

Konto v dobro

Prejem nagrade za preseganje kvote v višini 391,84 evra.

110

768

Na koncu knjiženja stroškov in obveznosti za plače se poknjižijo še obračunani neplačani prispevki (odstopljeni prispevki) v višini 310 evrov za delojemalca in 177 evrov za delodajalca, torej skupaj 487 evrov.

252

768

Prispevki PIZ znašajo 15,5 odstotka za delojemalca in 8,85 odstotka bruto plače za delodajalca.

DAVKI

10

DOHODEK ZA POSLOVODENJE IN PROKURO

_ dr. Mateja Drobež Tomšič

Po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) se za poslovodstvo štejejo organi ali osebe, ki so po tem zakonu ali po aktih družbe pooblaščeni za vodenje njenih poslov.

Poslovodenje obsega organiziranje in usklajevanje različnih dejavnosti, namenjenih delovanju družbe, to pomeni celoto poslov, ki jih opravlja družba. V rokah poslovodstva je operativno odločanje v zvezi s postavljenimi cilji poslovanja, s katerimi se realizira namen delovanja družbe (sprejemanje poslovnih odločitev, ki so povezane z delovanjem družbe). Dostikrat pa se v praksi vrhnji menedžement (poslovodstvo) ukvarja tudi s strateškim načrtovanjem (določitev ciljev poslovanja, ki lahko realizirajo namen delovanja družbe, začrtan z aktom ali pogodbo o ustanovitvi oziroma statutom). V sklop funkcij poslovodje spada tudi finančna funkcija.

Poslovodenje obsega organiziranje in usklajevanje različnih dejavnosti, namenjenih delovanju družbe.

S poslovodenjem je tesno povezano tudi zastopanje družbe. Poslovodenje je usmerjeno v notranjo (organizacijo) poslovanja družbe in usklajevanje različnih dejavnosti oziroma delovnih in drugih postopkov v družbi (Plavšak, Veliki komentar ZGD-1, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2006, str. 170). Ta funkcija vključuje pripravo strokovnih podlag za strateško odločanje drugih organov družbe (nadzornega sveta in skupščine), na drugi strani pa opravljanje pravnih dejanj v imenu družbe, prek katerih družba vstopa v zunanja pravna razmerja s tretjimi osebami.

Družba lahko zastopanje podeli tudi prokuristu, ki je posebna oblika pooblastila za zastopanje družbe.

V praksi opažamo, da nekateri poslovodje priglasijo status samostojnega podjetnika po ZGD-1, prek katerega družbi, v kateri opravljajo poslovodno funkcijo, zaračunavajo storitve poslovodenja. Taka praksa zakonsko ni sprejemljiva. Po Zakonu o dohodnini se dohodki iz poslovodenja štejejo kot dohodek iz delovnega razmerja, četudi morda poslovodja ne dosega teh dohodkov v okviru delovnega razmerja, temveč opravlja to delo po civilni pogodbi oziroma po pogodbi o poslovodenju ali morda prek kake družbe ali celo prek statusa samostojnega podjetnika. V vseh primerih se pri obdavčitvi z dohodnino šteje, da poslovodja dosega dohodke iz delovnega razmerja, zato se tudi obdavčujejo tako, kot da bi dosegel dohodek iz delovnega razmerja osebno. S tem v zvezi glejte pojasnilo davčne uprave Pogodba o poslovodenju in obdavčitev prejemkov na tej podlagi, št. 4210267/2007, z dne 4. 9. 2007. Dohodek fizične osebe, dosežen na podlagi pogodbe o poslovodenju, se obdavči kot dohodek iz zaposlitve in ne kot dohodek iz dejavnosti, ne glede na to, da je v pogodbi o poslovodenju kot pravni podlagi za izplačilo dohodka kot izvajalec dela in storitev navedena fizična oseba kot samostojni podjetnik posameznik.

V zvezi s poslovodji omenimo še drugo pojasnilo davčne uprave Plačilo za delo – edini družbenik, ki je poslovodna oseba, št. 421023044/2011-6, z dne 23. 11. 2011.

Zaradi novega ZDR-1 je problem, povezan z delitvijo nalog poslovodje in strokovnih nalog, ki jih poslovodja tudi opravlja, rešljiv. V Unikumu smo

že pisali, da novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1, ki je začel veljati 12. 4. 2013) omogoča sklenitev pogodbe o zaposlitvi med poslovodno osebo in družbo, katere edini lastnik je poslovodna oseba, oziroma zavodom, katerega ustanovitelj je poslovodna oseba (2. odstavek 73. člena ZDR-1). Zato lahko poslovodja, ki je hkrati družbenik, s sklenitvijo delovnega razmerja z družbo, v kateri je družbenik in hkrati poslovodja, celotno plačilo obravnava kot dohodek iz delovnega razmerja, kar omogoča ugodnejšo obravnavo pri povračilih stroškov. Na tej podlagi se spremeni tudi zavarovalna podlaga za vključitev v obvezno zavarovanje v RS. Definicija zaposlitve po ZDoh-2 je tako razširjena tudi z osebami, ki opravljajo funkcijo v tipično odvisnem razmerju do izplačevalca, na primer prokurist ali direktor, in tistimi, ki opravljajo funkcijo na podlagi imenovanja ali izvolitve v državni ali drug organ, kot jo na primer opravljajo poslanci, člani državnega sveta, občinski funkcionarji, člani volilnih komisij, sodniki, člani uprave in člani nadzornih svetov.

Zato se tudi dohodki prokuristov štejejo za dohodke iz zaposlitve po ZDoh-2 oziroma dohodke iz drugega odvisnega pogodbenega razmerja. Glede tega je bilo izdanih že tudi nekaj pojasnil davčne uprave. V zvezi z obdavčitvijo prokuristov glejte pojasnilo davčne uprave Obdavčitev dohodkov poslovodij in prokuristov, št. 42105839/2011, z dne 15. 4. 2011, v katerem je razvidno, kako se obdavčijo dohodki prokuristov, ki opravljajo tudi posle vodenja družbe.

Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani 01 360 20 20 | 01 360 20 50 akademija@iracunovodstvo.eu

šolsko leto 2013 / 2014 Spoštovani računovodje in računovodkinje, iz »Prakse za prakso« je naš slogan, ki nas na Inštitutu za računovodstvo vodi pri izvedbi vsakega izobraževanja. Še posebej se trudimo živeti ga tudi na letnem izobraževanju računovodij, to je na Akademiji IR .

Akademijo bomo v izobraževalnem letu 2013/2014 izvajali že osmič zapored. To je serija mesečnih srečanj računovodij na raličnih koncih Slovenije, iz različnih tematskih področij, ki jih računovodja potrebuje pri svojem vsakdanjem delu: davki, računovodstvo, pravo in kadri. Mesto računovodje bodisi v velikem bodisi v majhnem podjetju, zavodu, društvu...katerikoli organizirani obliki (ne)gospodarskega delovanja je pač po našem mnenju zelo pomembno, saj lahko, če je strokovno dobro usposobljen in ima veščine povezovanja različnih strokovnih področij aktivno sodeluje pri poslovnih odločitvah organizacije pripomore k njeni dolgoročni uspešnosti.

Redno izobraževanje računovodij je dobro in je nuja. Dobro zato, ker z leti prakse sicer svoje znanje utrjujemo, vendar lahko na srečanjih z drugimi računovodji ali z novimi vidiki, ki nam jih predstavijo predavatelji, odkrijemo še druge plati našega dela, pasti ter tudi drugačne možnosti reševanja naših problemov ali našega ustaljenega načina računovodenja. In nujno zato, da ostanemo v dobri kondiciji in da lahko obvladujemo svet davkov in računovodstva, ki je nenehno na prepihu. Na naše delo vplivajo nove in nove sodbe (evropskega in slovenskega sodstva), pa spremenjeni davčni, računovodski in drugi zakoni ter drugi predpisi, zato smo vse te predvidene spremembe skušali umestiti v akademijo. V prihajajočem letu bi naj dobili popolnoma novo računovodsko Direktivo namesto dosedanje četrte in sedme, kar pomeni tudi spremembe SRS, ki jih bomo, kolikor bodo znane in dodelane, obravnavali na januarski akademiji. Zaradi sodelovanja naših podjetij na tujih trgih v akademijo vključujemo tudi teme, ki jih je dobro poznati pri čezmejnem poslovanju (recimo preko podružnic v drugih državah) ter povezovanju (med podjetji v Sloveniji in med podjetji iz tujine). Letos nada-

ljujemo tudi s koristnim poznavanjem prava za računovodje (s praktičnimi napotki), akademijo pa zaključujemo z osvežitvijo pravil diskontiranja in poslovne matematike za računovodje.

Javnemu sektorju bomo v letošnji sezoni ponudili »Mini« Akademijo IR, ki bo v okviru treh srečanj zajela večna vprašanja s področja plač, davka na dodano vrednost in posebnosti obračuna davka od dohodkov.

Cilj Inštituta za računovodstvo je skrbeti za razvoj računovodske stroke, povezovanje računovodij in skrb za njihovo permanentno izobraževanje. Tako je delovanje Inštituta za računovodstvo usmerjeno v raziskovanje in širjenje računovodskega znanja ter njegov prenos iz teorije v prakso, ena od teh oblik je Akademija IR. Naši udeleženci prejemajo mesečni bilten Unikum, mesečne informacije o novostih v davčno-računovodski zakonodaji za gospodarstvo, prav tako pa lahko koristijo brezplačne ure računovodskega in davčnega svetovanja ter številne druge ugodnosti znotraj programov Inštituta.

Udeležba na Akademiji IR pa poleg širitve znanja in poznanstev prinaša še eno novost: možnost pridobitve naziva Računovodski strokovnjak IR. Udeleženci akademije bodo namreč lahko po pogojih iz pravilnika o pridobitvi tega naziva pridobili certifikat, ki bo priznanje njihovemu znanju in usposobljenosti, istočasno pa bodo vpisani v register imetnikov certifikata, ki bo dostopen tudi širši javnosti. Register bo torej širši javnosti sporočal, kdo v praksi je odličen računovodja oziroma računovodkinja. Podrobnosti o novem nazivu vam bomo predstavili prav kmalu.

Lepo vabljeni v našo družbo, k rednim mesečnih strokovnim srečanjem ter v nov krog odličnih računovodskih praktikov, imetnikov naziva Računovodski strokovnjak IR! Direktorica Polona Kovač Pikovnik

“GOSPODARSTVO” 1. srečanje: oktober 2013 Praktične rešitve računovodskih in davčnih primerov Predavatelj: Mitja Černe

4. srečanje: januar 2014 Sestava letnega poročila in predstavitev poslovodstvu Predavateljica: Kristinka Vukovič

Opažamo, da si kot udeleženci predavanj pogosto zaželite, da bi na predavanjih obravnavali še več primerov, zato bomo oktobrsko temo namenili izbranim vprašanjem iz računovodstva in obdavčitve, pri čemer bomo na predavanju obravnavali tudi odgovore na ta vprašanja.

• Izbrani primeri s področja neposrednih davkov (davek od dobička, dohodnina) in rešitve • Izbrani primeri s področja davka na dodano vrednost in rešitve • Izbrana računovodska vprašanja (uporaba slovenskih računovodskih standardov) in rešitve

• Kratek povzetek pravil glede sestave letnih poročil in predložitve za namene javne objave in državne statistike • Novosti v računovodskih predpisih • Zaključna temeljnica po SRS na podlagi Enotnega kontnega okvira • Predstavitev računovodskega poročila poslovodstvu in lastnikom: ključne kategorije (na podlagi relativne pomembnosti), vodoravna in navpična analiza ter analiza s kazalniki, s čim in s kom primerjati računovodsko poročilo, praktični primer

• Pomen pravilnega vrednotenja sredstev in stroškov za optimiranje obdavčitve poslovnega izida • Ali je nek izdatek investicija, ali gre za strošek tekočega leta?

• Kdaj govorimo o neopredmetenih sredstvih, ki se amortizirajo in kdaj o dolgoročno odloženih stroških?

• Dolgoročna sredstva za prodajo • Vrednotenje ostalih sredstev in stroškov • Praktični primeri • Knjiženje • Primeri iz davčnih inšpekcijskih pregledov

2. srečanje: november 2013 Računovodski in davčni vidik poslovanja med povezanimi osebami in poslovanje podružnic Predavateljica: mag. Barbara Guzina

5. srečanje: februar 2014 Aktualno o DDV – najzanimivejši praktični primeri Predavateljica: Branka Svilar Mugoša

8. srečanje: maj 2014 Pravo za računovodje - izbrane teme iz delovnega ter gospodarskega prava Predavateljica: Nina Globočnik

• zahtevnejši praktični primeri določitve kraja opravljene dobave blaga in storitev • opravljanje oproščene in obdavčene dejavnosti • nastanek obveznosti obračuna DDV – poudarek na pridobitvah blaga • praktični primeri glede odbitka in neodbitka vstopnega davka, možni popravki s tem v zvezi • administriranje na področju DDV • aktualni davčni prekrški na področju DDV • najnovejše sodbe Sodišča EU

• Izbrane teme iz delovnega prava • Kako za posameznega delodajalca določiti relevantno kolektivno pogodbo ter v kakšnem obsegu slednjo upoštevati glede plačila za delo • Vprašanja v povezavi s plačnim sistemom, kako določiti višino odpravnine, kdaj je delodajalec dolžan izplačati jubilejno nagrado, solidarnostna pomoč, dodatek na delovno dobo • Kako ravnati, kadar nam sodišče naloži obračun plačila za delo za nazaj • Izvršba na plačo in druge aktualne teme • Izbrane teme iz gospodarskega prava in insolvenčnega prava: • Kaj se zgodi, kadar družba, na naslovu, kjer ima registriran sedež, ne obstaja več • Kakšne so meje pristojnosti in odgovornosti poslovodje družbe • Kaj se vpisuje v knjigo sklepov, kako oblikovati sklepe • Postopek poenostavljene prisilne poravnave

• Poslovanje povezanih oseb • Kdo so povezane osebe in njihov pomen • Metode za oblikovanje transfernih cen • Priprava dokumentacije za transferne cene s praktičnimi primeri • Posebni primeri oblikovanja transfernih cen: nepremičnine, neopredmetena sredstva, posojila in druge finančne storitve • Računovodski in davčni vidiki poslovanja podružnic • Računovodske in davčne razlike med družbo in podružnico • Kdaj je podružnica stalna poslovna enota • Način izračuna davčne osnove podružnice za DDPO namene • Posebnosti pri obdavčitvi podružnice z DDV • Obdavčitev transakcij med podružnico in matično družbo Obravnavani bodo tako vidiki podružnice tujega podjetja v Sloveniji kot tudi podružnic, ki jih ima slovensko podjetje v tujini.

3. srečanje: december 2013 Davčni obračun 2013 Predavateljica: Maja Bohorič • Ugotavljanje davčne osnove v letu 2013 • Pregled obrazca za davčni obračun pravnih oseb – splošni del – povezane osebe, nepridobitna dejavnost • Pregled obrazca – vsebinski del • Davčno priznavanje prihodkov, izvzem prihodkov, transferne cene • Davčno priznavanje odhodkov • Davčna stopnja v letu 2013 in določanje akontacij za leto 2014 • Praktični primeri • Spremembe ZDDPO-2 v letu 2013

6. srečanje: marec 2014 Delovna razmerja in zaposleni Predavateljica: Beti Božnar • Kako se novosti ZDR-1, ZUTD, ZPIZ-2 povezane s plačami in dohodki zaposlenih, izvajajo v praksi (uveljavljanje nadomestila stroškov dela na ZRSZ, oprostitve prispevkov po ZUTD, olajšave in spodbude po ZPIZ-2, poročanje M4…)

• Razvrščanje s.p. v zavarovalne osnove po novem

7. srečanje: april 2014 Povezava med SRS in DDPO Predavateljica: Maja Bohorič

9. srečanje: junij 2014 Matematika za računovodje Predavatelj: Kristinka Vukovič • Osnove poslovne matematike: procentni račun, indeksi, koeficienti, povprečne vrednosti, kalkulacije • Obresti: navadni obrestni račun, obrestno obrestni račun, efektivna obrestna mera, zamudne obresti pri samoprijavi po zakonu o davčnem postopku • Nekateri finančni kazalniki za odločanje o investiciji, diskontiranje • Zahteve SRS in MRS po diskontiranju v računovodstvu, izbranimi primeri računanja in zgledi knjiženj

Cena in plačilni pogoji Šolnina Akademija IR »GOSPODARSTVO« vključuje: • 9 srečanj (1 x mesečno od oktobra 2013 do junija 2014) • akademijsko članstvo v Klubu IR (50% popust na Seminarje IR, 10% popust na Šole IR in ostale ugodnosti) • svetovalne ure (za vsako leto udeležbe na Akademiji IR udeležencu pripada ena svetovalna ura) • 30% popust na dodatne svetovalne ure • 1 brezplačni spletni tečaj po izbiri, ostali s 50% popustom • gradivo in potrdilo o udeležbi • brezplačna letna naročnina na tiskano verzijo biltena Unikum • parkirnino in pogostitev med odmori • dostop do e-vprašalnikov po posameznih temah • NOVO!!! Brezplačen kratek seminar IR po izbiri

1.200 EUR + DDV

Popusti • 5% popusta za udeležence, ki so že obiskovali Akademijo IR • 3% popusta za zgodnje prijave (do 30.6.2013)

Možnost plačila na 3 ali 9 obrokov!

Popust za plačilo v enkratnem znesku!

• 2% popusta za plačilo v enkratnem znesku Vsem udeležencem, ki se bodo v tekočem šolskem Predavanj letu vpisali na obe Akademiji – se lahko udeležujejo GOSPODARSTVO in različne osebe JAVNI SEKTOR, nudimo iz iste 20% popust na šolnino organizacije.

Akademije IR »JAVNI SEKTOR«.

Dodatna ugodnost za udeležence Akademije IR! Brezplačen kratek seminar po izbiri!

“JAVNI SEKTOR” 1. srečanje: november 2013 Kaj mora računovodja v javnem sektorju vedeti o DDV – aktualno, problematično, novosti …

Predavatelj: Maja Dolinar Dubokovič • Splošno o DDV (kaj je oproščeno in kaj neobdavčljivo), • Odbitni delež in ločeno knjigovodstvo, • Posebnosti pri DDV v javnem sektorju (šolski prevozi in prehrana, najemnine in uporaba prostorov, gradbene storitve po 76.a členu ZDDV-1, subvencije, povezane s ceno …), • Nova pravila pri izdajanju in hrambi računov, • Obvezne klavzule na računih, • Nov pravilnik o evidencah pri gotovinskem poslovanju, • Vlaganje zahtevkov o prenehanju identifikacije zaradi nedoseganja novega praga 50.000 evrov obdavčljivega prometa (obračun DDV od zalog blaga ter popravek odbitka DDV od opreme in nepremičnin – praktični zgledi).

2. srečanje: december 2013 Posebnosti obračuna plače v javnem sektorju, ki jih je potrebno poznati in najpogostejše pomanjkljivosti pri posredovanju podatkov o plačah v sistem ISPAP Predavatelj: Adam Šisernik • Nov postopek določitve plače zaposlenim v javnem sektorju • Spremembe in dopolnitve Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač • Spremembe in dopolnitve Pravilnika o metodologiji za posredovanje in analizo podatkov o plačah • Posebnosti obračuna plače v javnem sektorju, ki jih je potrebno poznati • Pogoste napake in pomanjkljivosti obračuna plač in posredovanja podatkov o plačah v sistem ISPAP

3. srečanje: januar 2014 Davčni obračun DDPO 2013 za javni sektor Predavatelj: Maja Bohorič • Razmejitev med pridobitno in nepridobitno dejavnostjo in dileme v praksi • Pravila za ugotavljanje davčne osnove v letu 2013 in povezava z računovodskimi predpisi • obdavčeni prihodki in izvzem prihodkov • davčno priznani, delno priznani in davčno nepriznani odhodki • problematika poslovanja med povezanimi osebami v javnem sektorju oziroma pri “nepridobitnih” zavezancih • Spremembe ZDDPO-2 v letu 2013 • sprememba davčne stopnje od 1.1.2014 • druge spremembe • Pregled predpisanega obrazca za davčni obračun

Šolnina Mini Akademija IR »JAVNI SEKTOR« vključuje: • 3 srečanja (1 x mesečno od novembra 2013 do januarja 2014)) • akademijsko članstvo v Klubu IR (50% popust na Seminarje IR, 10% popust na Šole IR in ostale ugodnosti)

Cena in plačilni pogoji

• 1 svetovalna ura • 30% popust na dodatne svetovalne ure • 1 brezplačni spletni tečaj po izbiri, ostali s 50% popustom

480 EUR + DDV

• gradivo in potrdilo o udeležbi • brezplačna letna naročnina na tiskano verzijo biltena Unikum

Možnost plačila na 3 obroke!

• parkirnino in pogostitev med odmori • dostop do e-vprašalnikov po posameznih temah

Popust za plačilo v enkratnem znesku!

Popusti

• NOVO!!! Brezplačen kratek seminar IR po izbiri

• 5% popusta za udeležence, ki so že obiskovali Akademijo IR • 3% popusta za zgodnje prijave (do 30.6.2013) • 2% popusta za plačilo v enkratnem znesku

Prijavnica za Akademijo IR “GOSPODARSTVO” in Mini Akademijo IR “JAVNI SEKTOR” Prijavljam se na Akademijo IR: GOSPODARSTVO - Izberite lokacijo, na kateri bi želeli obiskovati predavanja: Ljubljana

Celje

Kranj

Koper

Nova Gorica

JAVNI SEKTOR Ali ste že obiskovali Akademijo IR?

Da

V koliko obrokih želite poravnati šolnino? 1

Ne 3

9

Podatki o udeležencu in plačniku: Plačnik šolnine (organizacija / samoplačnik): Naslov in poštna št. plačnika: Davčni zavezanec po Zakonu o davku na dodano vrednost:

Da

Ne

Davčna številka: Ime in priimek udeleženca: Telefon:

Datum:

Faks:

e-mail:

Žig in podpis:

Dovoljujem uporabo svojih osebnih podatkov pri vodenju evidenc in obdelavi podatkov na Inštitutu za računovodstvo v skladu z veljevnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.

Izpolnjeno prijavnico pošljite po faksu na 01 360 20 50, na e-mail akademija@iracunovodstvo.eu ali po pošti na naš naslov Inštitut za računovodstvo, Tržaška cesta 515, 1351 Brezovica pri Ljubljani.

Odjavite se lahko najkasneje 3 dni pred začetkom programa. Za kasnejšo odjavo ali neudeležbo na usposabljanju šolnine ne vračamo. V primeru premajhnega števila prijavljenih udeležencev, si pridržujemo pravico do odpovedi programov.

PRAVO _ Nina Orehek

11

PREHODNA PLAČILA

Različne oblike (pred)plačil, kot so ara, avans, predujem in druge, se v praksi pogosto toda zmotno obravnavajo kot sopomenke, zaradi česar so lahko pogodbene stranke pri posameznem (pred)plačilu izpostavljene tveganju, da (pred)plačilo ne bo vrnjeno. Do posebnosti prihaja tudi pri davčni obravnavi (pred)plačil.

Ara Ara je denarni znesek oziroma druga oblika plačila (druga nadomestna stvar), ki jo ob sklenitvi veljavne pogodbe ena od strank izroči drugi v znamenje, da je pogodba sklenjena (potrditev pogodbenega razmerja). Dogovor in namen dajanja are mora biti med strankami očiten, saj se v dvomu šteje, da gre za delno izpolnitev pogodbe, in tako ne pridejo v poštev določbe Obligacijskega zakonika o ari (temveč da gre za avans ali predplačilo).

Funkcije are so različne. Predvsem je namenjena utrditvi pogodbene obveznosti in ima dokazni pomen, da je bila pogodba sklenjena (zlasti pri ustnih pogodbah), pa tudi funkcijo zadoščenja prikrajšane stranke ob morebitni neizpolnitvi pogodbe s strani ene od strank; izjemoma (po predhodnem dogovoru) omogoča tudi pravico do odstopa od pogodbe (kot odstopnina).

Ara je lahko dogovorjena in dana zgolj hkrati s sklenitvijo pogodbe ali pa po sklenitvi pogodbe, kot dodatni, razvezni pogoj.

Ara je lahko dogovorjena in dana zgolj hkrati s sklenitvijo pogodbe ali pa po sklenitvi pogodbe, kot dodatni, razvezni pogoj (na primer, če ara ne bo dana do določenega roka, pogodba neha veljati). Glede na navedeno ara ne more biti dana pred formalno sklenitvijo pogodbe, zaradi česar se načeloma šteje, da

je, če je dana ara, pogodba sklenjena, ko je ara dana.

Zaradi podredne narave are bo v primeru, ko bo kasneje ugotovljeno, da je pogodba neveljavna, neveljavno tudi določilo o dani ari in bo aro tako doletela enaka pravna usoda kakor pogodbo (v primeru neveljavnosti bo ara vrnjena).

Ob izpolnitvi pogodbe se mora ara vrniti ali všteti v izpolnitev obveznosti.

Glavna značilnost are je razvidna v primeru, ko ena od strank pogodbe ne izpolni (popolna ali delna neizpolnitev obveznosti), glede česar Obligacijski zakonik določa natančna pravila postopanja. Če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je dala aro, sme druga stranka po lastni izbiri: • bodisi zahtevati izpolnitev pogodbe, če je to še mogoče, in povrnitev škode, aro pa všteti v odškodnino ali vrniti, • bodisi zadovoljiti se s prejeto aro. Če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je prejela aro, sme druga stranka po lastni izbiri zahtevati: • bodisi izpolnitev pogodbe, če je to še mogoče, • bodisi povrnitev škode in vrnitev are, • bodisi vrnitev dvojne are.

Kadar druga stranka zahteva izpolnitev pogodbe, ima vselej tudi pravico do povrnitve škode, ki jo ima zaradi zamude. Čeprav višino are lahko stranki določita sami, lahko sodišče ob neizpolnitvi pogodbe pretirano veliko aro na zahtevo zainteresirane stranke zmanjša, saj v tem primeru ara deluje kot pogodbena kazen.

Ob delni izpolnitvi obveznosti upnik ne sme obdržati are, temveč lahko zahteva: • bodisi izpolnitev ostanka obveznosti in povrnitev škode zaradi zamude, • bodisi povrnitev škode zaradi nepopolne izpolnitve, vendar se v obeh primerih ara všteje v odškodnino. Če upnik kljub temu odstopi od pogodbe in vrne tisto, kar je prejel kot delno izpolnitev, lahko izbira med zahtevki, ki pripadajo eni stranki, če je pogodba ostala neizpolnjena zaradi razlogov na strani druge stranke (kot je navedeno zgoraj).

Ara kot odstopnina Dogovor o ari sam po sebi ne obsega tudi dogovora o pravici stranke do odstopa od pogodbe (ara kot odstopnina oziroma skesnina), lahko pa se pogodbeni stranki o tem posebej dogovorita. Upravičena stranka lahko uresniči pravico do odstopa od pogodbe (ki povzroči razvezo pogodbe in vrnitev vsega, kar je bilo dano), dokler ne poteče čas, določen za izpolnitev njene obveznosti, oziroma dokler upravičena stranka ne začne izpolnjevati svojih obveznosti iz pogodbe ali sprejemati izpolnitev od druge stranke, če ni s pogodbo določeno drugače. Stranka, ki uveljavlja pravico do odstopa od pogodbe, mora ob izjavi o odstopu drugi stranki dati odstopnino, hkrati pa tudi ne more več zahtevati izpolnitve pogodbe. Če od pogodbe odstopi stranka, ki je aro že dala, ta aro izgubi (ara učinkuje kot odstopnina), če pa odstopi stranka, ki je aro sprejela, mora vrniti dvojni znesek.

12 Avans in predujem Druge oblike predplačila – v nasprotju z aro – pomenijo vnaprejšnjo delno izpolnitev obveznosti in zanje ne veljajo določila o vračanju in vračunavanju. Stranka s predujmom (ali avansom) opravi dajatev ali storitev že pred zapadlostjo obveznosti. Predujem učinkuje kot zavarovanje pogodbe, saj delna izpolnitev dolžnika sili, da izpolni še preostalo. Dogovor o predujmu nima učinkov are: kdor pogodbo krši, mu predujem ne zapade. Če po tistem, ko je dano predplačilo, katerakoli od strank ne izpolni svoje obveznosti, ima nasprotna stranka pravico vztrajati pri izpolnitvi pogodbe ali pogodbo razdreti. Ob razdoru pogodbe morata obe stranki vrniti drugi vse, kar sta od sklenitve do razdora prejeli druga od druge.

Stranka, ki je kriva za razdor, mora drugi stranki povrniti še morebitno škodo, ki je nastala zaradi razdora. Če je bilo dano predplačilo, se to vrača skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Ob predplačila je treba upoštevati tudi določbe Zakona o

UNIKUM Maj 2013 _ Pravo _ Predhodna plačila

varstvu potrošnikov, ki ureja razmerja med gospodarskimi subjekti (podjetji) na eni strani in porabniki na drugi. Če podjetje pogojuje nakup blaga ali opravljanje storitev z delnim ali celotnim predplačilom in dobavi blago ali opravi storitev po prejemu predplačila, je dolžno porabniku ob dobavi blaga ali izvedbi storitve obračunati in plačati obresti (po obrestni meri, po kakršni se obrestujejo hranilne vloge, vezane nad tri mesece), razen če je predplačilo plačano v roku manj kot 3 delovne dni pred dnem, ko se opravi dobava ali začne opravljanje storitve. Če podjetje pogojuje nakup blaga ali opravljanje storitve z izročitvijo are, se določilo glede predujma ne uporablja.

Davčna obravnava Skladno z ZDDV-1 in Pravilnikom o izvajanju ZDDV-1 morajo davčni zavezanci zagotoviti, da izdajo račun za vsako predplačilo, ki ga prejmejo, preden je dobavljeno blago ali opravljena storitev. V tem primeru mora račun, ki ga davčni zavezanec izda za prejeto predplačilo, vsebovati podatke o količini in vrsti blaga oziroma opis in obseg storitev, ki jih bo dobavil za prejeto predplačilo, in datum, ko je bilo opravljeno predplačilo, če se lahko določi in je različen od datuma izdaje računa. Če je račun izdan za predplačilo, prejeto od drugega davčnega zavezanca, pravne osebe, ki ni davčni zavezanec,

NOVICA: Novosti pri gotovinskem poslovanju s 1.7.2013 Ministrstvo za finance je v aprilu izdal nov Pravilnik o zahtevah za računalniške programe in elektronske naprave, upravljanje in delovanje informacijskega sistema ter vsebini, obliki, načinu in rokih za predložitev podatkov.

Pravilnik določa zahteve pri izdajanju računov pri gotovinskem poslovanju (prodaja blaga in storitev za bankovce in kovance, plačilne in kreditne kartice in podobno). Kdor pri izdajanju računov uporablja računalniški program ali elektronsko napravo, mora zagotavljati hrambo izvornih podatkov o izdanih računov pri gotovinskem poslovanju in njihove poznejše spremembe. Podatki se lahko hranijo bodisi v elektronski napravi bodisi na drugem elektronskem nosilcu, vendar tako, da je kasneje mogoče njihovo vsebino izpisati in jih predložiti davčnemu organu, če le-ta to zahteva (rok za predložitev je 3 delovne dni). Podatke je potrebno izpisati v strukturirani računalniški datoteki v standardni obliki v formatu ASCII. V kolikor elektronska naprava zaradi tehničnih lastnosti ne omogoča oblike izpisa kot omenjeno v prejšnjem odstavku, se podatki lahko predložijo v obliki izpisa kontrolnega traku registrske blagajne na papirju.

Tistim, ki uporabljajo računalniško opremo in so že doslej upoštevali predpise ter že izdanih listin niso brisali ali naknadno popravljali, se torej ne spremeni skoraj nič, le informatiki bodo morali zagotoviti še možnost izpisa podatkov v zahtevani obliki ter hrambo izvornih podatkov. Tisti, ki so poljubno spreminjali in brisali že knjižene podatke in listine, priporočamo, da v svoj sistem vgradijo ustrezen nadzor in kontrole ter spoštujejo ZDavP-2 in pravilnik. Tistim, ki so doslej izdajali račune ročno ali uporabljajo tehnično manj dovršene naprave, se ne spremeni nič, le shraniti je treba rekapitulacije iztržka oziroma izpise kontrolnega traku blagajne.

ali končnega porabnika in znesek na računu (brez DDV) ni višji od 100 evrov, lahko davčni zavezanec izda poenostavljeni račun (83. člen ZDDV-1).

Od plačil, ki so izvedena pred dostavo blaga oziroma opravljeno storitvijo, nastane obveznost obračuna DDV na dan prejema plačila in od prejetega plačila.

Davčni zavezanec, ki prejme račun za dano predplačilo, odbitek DDV ne more uveljaviti prej kot v davčnem obdobju, v katerem prejme račun za dano predplačilo.

Obveznost obračuna DDV na prejeto aro (ki se všteva v izpolnitev) je enaka kot pri predplačilu, razen če je aro skladno z določbami ZDDV-1 mogoče obravnavati kot odškodnino (na primer kot pogodbeno kazen ob odstopu od pogodbe).

Z vidika dohodnine se ara, ki jo prejme zavezanec ob sklenitvi pogodbe in ki je ne vrne stranki, ki ni izpolnila pogodbe, obravnava kot drugi dohodek, razen če je bila prejeta od zavezanca v zvezi z njegovim opravljanjem dejavnosti (ara se šteje kot dohodek iz dejavnosti).

POMEMBNO: Končna stopnja DDPO 17 % V času tiska Unikuma so v usklajevanju spremembe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Po predlogu MF bi naj bila končna stopnja DDPO 17 % (brez nadaljnjega zmanjševanja na 16 % v letu 2014 in na 15 % od leta 2015 kot je zapisano v trenutno veljavnem zakonu).

STROKOVNA MNENJA IR

13

MNENJA Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

1_

Uporaba kolektivne pogodbe Delodajalci v zasebnem sektorju se ukvarjajo z zdravstveno oziroma zobozdravstveno dejavnostjo. Pri nekaterih je opravljanje dejavnosti povezano s koncesijo – del svojih storitev imajo plačanih prek zdravstvenih zavarovalnic, drugi imajo 100-odstotno zasebno dejavnost.

Delodajalci zaposlujejo delavce, medicinske sestre, zobozdravstvene tehnike in podobno, zato nas zanima, določila katerih kolektivnih pogodb morajo spoštovati: 1. Ali morajo zasebni delodajalci (zdravniki in zobozdravniki), ki zaposlujejo v zdravstveni negi poleg kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi in kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, upoštevati tudi kolektivno pogodbo za javni sektor?

2. Ali pri teh delodajalcih velja Dogovor o ukrepih na področju plač, povračil in drugih prejemkov v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ?

3. Po katerem tarifnem delu povračil se omenjeni delodajalci in delavci ravnajo?

4. Ali zaposlenemu v omejenih primerih pripada dodatek na delovno dobo v višini 0,33 odstotka od osnovne plače za vsako sklenjeno leto ali 0,5 odstotka dodatka na podlagi KP za dejavnost?

Mnenje Tako Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi kot Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v RS sta sklenjeni za območje Slovenije na podlagi Zakona o kolektivnih pogodbah. Zato veljavnost posamezne pogodbe za delodajalca presojajte po splošnem pravilu 10. člena Zakona o kolektivnih pogodbah: Kolektivna pogodba velja za stranki kolektivne pogodbe oziroma njune člane. Če je delodajalec član katerega od podpisnikov kolektivne pogodbe (Zdravniške zbornice, Sindikata zdravstva in socialnega varstva, Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov …), bo torej upošteval določila sklenjene kolektivne pogodbe dejavnosti.

Kolektivna pogodba za javni sektor velja za javne uslužbence oziroma proračunske uporabnike po 1. in 2. členu Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (državni organi in samoupravne lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti). Za javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma

prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, kolektivna pogodba ne velja. Gospodarske družbe in podjetniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, niso del javnega sektorja, zato zanje ne veljajo predpisi in zakoni, ki sicer veljajo za zaposlene v javnem sektorju.

Predpise za zaposlene v javnem sektorju morate upoštevati v primerih, ko za plačo zaposlenega dobivate subvencijo od zbornic, ministrstev ipd. (na primer sofinanciranje plač pripravnikov), saj se v tem primeru šteje, da so plače sofinancirane neposredno iz državnega proračuna.

Glede na navedeno boste pri določanju plač zaposlenih upoštevali določila kolektivnih pogodb. Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi določa, da delavcu pripada dodatek za delovno dobo v višini 0,5 odstotka od osnovne plače zaposlenega za vsako izpolnjeno leto delovne dobe. Ta dodatek se delavkam, ki imajo več kot 25 let delovne dobe, poveča še za 0,25 odstotka za vsako izpolnjeno leto delovne dobe nad starostjo 25 let.

Ne spreglejte: v Uradnem listu, št. 5/2012, je bil objavljen Poseben tarifni del kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v RS za zasebni sektor.

Za dejavnost zdravstva in socialnega varstva se uporablja tudi Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti.

Vsi omenjeni predpisi določajo pravice zaposlenih. Kar zadeva davčno obravnavo dohodkov, upoštevamo Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (ta sicer velja za delodajalce zasebnega in javnega sektorja).

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o kolektivnih pogodbah, Ur. l. RS, št. 43/2006.

• Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi, Ur. l. RS, št. 60/1998, 73/1998, 63/1999, 73/2000, 94/2007, 60/2008, 89/2008, 83/2010, 89/2010, 3/2011, 105/2011, 107/2011.

• Kolektivna pogodba za javni sektor, Ur. l. RS, št. 57/2008, 86/2008, 112/2008, 3/2009, 16/2009, 23/2009, 33/2009, 48/2009, 91/2009, 31/2010, 83/2010, 89/2010, 22/2011, 59/2011, 6/2012.

• Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, Ur. l. RS, št. 40/2006, 76/2008.

2_

Storitve na blagu, opravljene v Italiji Svojemu dobavitelju v Italiji bomo poslali material v predelavo, po končanem delu ga bo dobavil nazaj k nam in za to storitev izstavil račun. Kakšne evidence in dokumente potrebujemo? Kako je z davkom na dodano vrednost?

14

UNIKUM April 2013 _ Strokovna mnenja IR

Mnenje Prenos blaga k dobavitelju in vračilo blaga od dobavitelja se ne šteje za dobavo blaga, zato tega prometa ne zaračunavate, ne obdavčujete in ne vpisujete v obrazec DDV-O. V 2. odstavku 9. člena ZDDV-1 je namreč navedeno, da se ne šteje za dobavo blaga prenos blaga zaradi »opravljanja storitev na tem blagu, ki se opravijo na ozemlju namembne države članice, če se blago, na katerem so bile storitve opravljene, vrne temu davčnemu zavezancu v Slovenijo«.

Po 2. odstavku 85. člena ZDDV-1 pa je treba o blagu, ki je bilo poslano v drugo državo članico, voditi posebno evidenco. Izpolnjujete jo tako, da vanjo zapišete, na podlagi katere listine in koliko blaga je bilo odposlanega v drugo državo članico ter kdaj in koliko tega blaga se je vrnilo. Obrazec ni predpisan, vendar je predpisana vsebina te evidence (stolpci), zato predlagamo, da se ravnate po 149. členu Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost.

Storitev, ki jo bo opravil dobavitelj, je obdavčena po sedežu prejemnika storitve, zato vam bo dobavitelj izstavil račun brez svojega davka na dodano vrednost, vi pa ga obravnavate v svojih davčnih knjigah po pravilih za storitve od tujih davčnih zavezancev (obračunate slovenski davek na dodano vrednost na opravljene storitve na podlagi 3. točke 76. člena ZDDV-1 in odbijate vstopni davek na dodano vrednost na podlagi 63. in 67. člena ZDDV-1).

likovalo ali ne. Priporočamo tudi branje Pojasnila 4, ki ga navajamo med uporabljenimi viri.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012.

• Kodeks računovodskih načel, Slovenski inštitut za revizijo, 1995.

• Pojasnilo 4 k Uvodu v Slovenske računovodske standarde (2006) – Bistvenost, Slovenski inštitut za revizijo, 11. julij 2006.

4_

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011.

3_

Mnenje Oblikovanje rezervacij ni vezano niti na obliko družbe niti na uspešnost poslovanja podjetja.

Oblikovati jih je treba na podlagi računovodskih standardov v vseh primerih, ko se v podjetju pojavijo obveznosti in dolgovi, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če obstaja dovolj velika verjetnost, da jih bo treba v prihodnosti poravnati. Oblikovanju rezervacij za pokojnine se je mogoče izogniti le tedaj, če ti zneski ocenjenih obveznosti niso bistveni za računovodske izkaze podjetja. Znesek je bistven takrat, kadar vpliva na odločitve uporabnikov računovodskih izkazov. Torej je samo od podjetja (od zapisa računovodskih usmeritev v njegovem pravilniku, ki opredeljujejo bistvenost) odvisno, ali bo rezervacije za odpravnine ob upokojitvi ob-

1.

Slovenski davčni zavezanec prejme fakturo za blago od avstrijskega davčnega zavezanca po nabavni ceni 10 €/kos. Manjša količina blaga se bo prodala, večja količina pa podarila fizičnim osebam. Podarjajo se prek lekarn in zdravstvenih ustanov, bolnikom obolelim za diabetesom.

Zanima nas, kako je treba obravnavati podarjene kose z vidika DDV in kakšne evidence je treba voditi v zvezi s tem. Zanima nas, ali moramo pridobiti davčne številke oseb, ki so blago dobile, in ali je treba prijaviti dohodnino.

2.

Drugo vprašanje se nanaša na izpolnjevanje obrazca KIDO 3. Račun prejme slovenski davčni zavezanec od srbskega davčnega zavezanca.

Kakšen je celoten postopek in ali je mogoče pridobiti obrazec KIDO 3 na letni ravni? Zavezanec prejema mesečne račune manjše vrednosti. Ali je treba za vsak račun pridobiti ločen obrazec KIDO 3?

Rezervacije v delniški družbi Zanima nas, ali je oblikovanje dolgoročnih rezervacij pri delniški družbi zakonsko obvezno. Delniške družbe imajo namreč oblikovane dolgoročne rezervacije za pokojnine, vendar poslujejo z negativnim izidom. Ali ni tako, da se dolgoročne rezervacije oblikujejo iz čistega dobička?

Reklamni material, KIDO 3

Mnenje 1.

Ob pridobitvi blaga je treba opraviti samoobdavčitev – torej obračunati DDV, ki vam v trenutku obračuna, če razpolagate s fakturo, prinaša tudi pravico do odbitka tako obračunanega DDV. Blago prevzamete na zalogo in ga od tam prodajate, podarjate in ustvarjate druge vrste prometa.

Ker zakon določa, da se ne šteje za opravljeno dobavo blaga brezplačno dajanje poslovnih vzorcev v razumnih količinah kupcem in bodočim kupcem, če jih ti ne dajo v prodajo oziroma so v taki obliki, da to ni mogoče, lahko te reklamne primerke opremite z napisom ›Brezplačni vzorec‹, ›Reklamni vzorec‹ in podobno; taka razdelitev blaga ne zavezuje k obračunu davka na dodano vrednost. Če gre za druge vrste daril, ki niso poslovni vzorci, zakon prav tako določa, da se ne šteje za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, dajanje daril manjših vrednosti v okviru vašega opravljanja dejavnosti, če se ta darila dajejo le občasno in ne istim osebam, vrednost daril pa ne preseže 20 evrov. Ker je vrednostni pogoj pri vas izpolnjen, je torej treba le še zagotoviti, da se darila ne dajejo istim fizičnim osebam, temveč se

15

www.iracunovodstvo.eu

reklamna darila dajejo na voljo širši množici ljudi.

Posebne evidence za razdeljevanje reklamnega materiala niso predpisane, kljub temu pa je za primer dokazovanja v eventualnem inšpekcijskem pregledu priporočljivo, da podjetje hrani take dokumente, ki dokazujejo, da je šlo za reklamno razdeljevanje blaga (na primer sklep prodajne službe, kolegija uprave ipd., da se bo blago delilo v te in te namene, izdajnica blaga iz skladiščne evidence z nazivom in podpisom prejemnika, ki jih bo razdelil, kot je na primer lekarna X, sejem Y, društvo bolnikov Z in podobno).

Davčnih številk prejemnikov vam ni treba pridobivati, prav tako razdelitev reklamnega materiala ne zahteva obračuna dohodnine, saj darila ne presegajo zneska 42 evrov. Le če bi posameznik prejel več daril in bi vsota teh daril v koledarskem letu presegala 84 evrov, bi bilo treba obračunati davčni odtegljaj po 108. členu Zakona o dohodnini, od prejemnika pa prej pridobiti njegove osebne podatke, vključno z davčno številko.

2.

KIDO je obrazec, s katerim se uveljavlja ugodnost iz meddržavnega sporazuma o izogibanju dvojnemu obdavčevanju pred izplačilom dohodka (konkretno, KIDO 3 pred izplačilom dohodka iz premoženjskih pravic). Izplačilo dohodka z ugodnejšo obdavčitvijo ali oprostitvijo plačila davčnega odtegljaja je mogoče šele potem, ko davčni organ odobri tak zahtevek. Več o obrazcu KIDO 3, njegovem izpolnjevanju in predložitvi lahko preberete na spletni strani davčne uprave.

Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) v 260. členu določa, da je treba pred vsakim plačilom dohodka vložiti obrazec za uveljavljanje ugodnosti iz meddržavnega sporazuma, kadar pa se dohodki plačujejo v rednih časovnih presledkih, davčni organ odobri ugodnosti za daljše časovno obdobje (običajno je treba priložiti pogodbo, načrt plačil in podobno, s čimer dokazujemo višino in postopno plačevanje dohodka nerezidentu).

Obstaja še druga možnost uveljavljanja ugodnosti iz meddržavnega sporazuma, če je ne uveljavljate sproti, pred izplačilom dohodka. Po 262. členu ZDavP-2 je namreč mogoče zahtevati vračilo preveč plačanega davka, kot bi bil, če bi bila prej uveljavljena ugodnost iz sporazuma. Tak zahtevek vloži prejemnik dohodka (za premoženjske pravice KIDO 11).

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011.

• Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2007. Odl. US: U-I-198/05-12, 45/2007. Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010-UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6, 106/2010, 9/2011-ZUKD-1, 13/2011UPB7, 9/2012. Odl. US: U-I-18/11-10, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF.

• Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), Ur. l. RS, št. 117/2006.

Spremembe: Ur. l. RS, št. 24/2008-ZDDKIS, 125/2008, 20/2009-ZDoh-2D, 47/2009. Odl. US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.), 110/2009 (1/2010 popr.), 43/2010, 97/2010, 13/2011UPB4, 32/2012.

• Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Ur. l.

RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012-ZDDPO-2H.

5_

Izstavitev računa v dolarjih Ali lahko slovenski dobavitelj slovenskemu kupcu izstavi račun v ameriških dolarjih, kupec pa ta račun prav tako plača v dolarjih? Seveda mora biti DDV na računu izkazan v evrih – toda ali je to edini pogoj ali pa nam izdajo računa v dolarjih preprečuje še kakšen drug predpis?

Mnenje 1. Zakon o davku na dodano vrednost določa, da je lahko znesek na računu v katerikoli valuti, le znesek DDV-ja je treba izkazati v evrih.

2. SRS 21 ne določa valut, v katerih se lahko izdajajo knjigovodske listine, torej lahko račun izdate tudi v ameriških dolarjih.

3. Če je vaš kupec potrošnik, morate upoštevati tudi določila o varstvu potrošnikov (obvezno označevanje cen v evrih).

4. Glede plačila kupca v dolarjih ne bo nobenega problema, če bo plačilo izvedeno na vaš račun v tujini.

Za plačila v Sloveniji pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da je v Sloveniji od 1. 1. 2007 zakonito plačilno sredstvo evro (ko govorimo o plačevanju z bankovci in kovanci).

Zakon o plačilnih storitvah in sistemih v 108. členu določa, da se plačilna transakcija opravi v valuti, o kateri se dogovorita uporabnik in ponudnik plačilnih storitev. Kljub temu priporočamo, da plačnik pri svoji banki preveri, ali morda obstajajo še druge zakonske omejitve za plačilo med dvema slovenskima pravnima osebama v tuji valuti.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012.

• Slovenski računovodski standard 21 (2012), Ur. l. RS, št.

80/2011.

• Zakon o uvedbi evra (ZUE), Ur. l. RS, št. 114/2006.

• Zakon o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS), Ur. l. RS, št.

58/2009. Spremembe: Ur. l. RS, št. 34/2010, 9/2011-ZPlaSS-B, 32/2012.

6_

Osnovni kapital, zagotovljen s stvarnimi vložki Fizična oseba bi v novembru rada ustanovila družbo z omejeno odgovornostjo. Da bi lahko v čim krajšem času začela opravljati svojo dejavnost (internetna trgovina), si že zdaj pripravlja

16

UNIKUM April 2013 _ Strokovna mnenja IR

programsko opremo Cena programske opreme za internetno trgovino znaša približno 3000 evrov.

• Ali bi lahko osnovni kapital zagotovila s to programsko aplikacijo za spletno trgovino (razlika do 7500 evrov bi se zagotovila v denarni obliki)?

• Ali se mora račun glasiti na fizično osebo, ki ustanavlja d. o. o.?

• Račun za programsko opremo bi bil izdan oktobra. Ali bi bila to verodostojna listina za prikaz vrednosti vložka ali bi bilo treba pridobiti še kak drug dokaz?

• Če bi osnovni kapital lahko zagotovili s to programsko opremo, ali potem to knjižimo v breme konta 00 – neopredmetena sredstva, in v dobro konta 90 – kapital?

membe: Ur. l. RS, št. 33/2007. Odl. US: U-I-198/05-12, 45/2007. Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6.

• Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010.

• Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Ur. l. RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009. Odl. US: U-I-268/06-35, 42/2009, 65/2009-UPB3, 83/2009. Odl .US: U-I-165/08-10, Up-1772/0814, Up-379/09-8 EVA: 2005-2111-0065.

7_

Mnenje Družbenik d. o. o. lahko zagotovi stvarni vložek v stvari (tudi s programsko opremo) v celoti ali v kombinaciji z denarnim vložkom.

Osnovni vložek v d. o. o. je lahko zagotovljen v denarju ali kot stvarni vložek ali stvarni prevzem. Kot stvarni vložek se lahko zagotovijo premičnine in nepremičnine, pravice in podjetje ali del podjetja. Za stvarni vložek se šteje tudi plačilo za premoženjske predmete, ki jih je družba prevzela in jih prišteje družbenikovemu vložku. To pomeni, da je lahko tudi vložek v obliki programske opreme (prenos materialne avtorske pravice od fizične osebe – bodočega družbenika – na družbo) predmet stvarnega vložka. Če se za ustanovitev družbe zagotovijo tudi stvarni vložki, mora družbenik pred prijavo za vpis v register sestaviti in podpisati poročilo o stvarnih vložkih. V poročilu se navedejo predmeti stvarnih vložkov, dejstva, ki dokazujejo, da vrednost stvarnega vložka ni manjša od višine prevzetega osnovnega vložka, in morebitne obremenitve stvarnega vložka.

Ker skupna vrednost, za katero se dajejo stvarni vložki, ne presega 100.000 evrov, družbeniku, ki prispeva stvarni vložek, ni treba zagotoviti, da stvarne vložke oceni revizor (revizorjevo poročilo za ta primer tako ni potrebno).

Račun bi se v tem primeru glasil na fizično osebo, saj v času razvoja te programske opreme (spletne aplikacije) družba še ni ustanovljena. Družba bo knjižila programsko opremo na podlagi poročila o stvarnih vložkih, ko bo osnovni kapital vpisan v sodni register. Podlaga za določitev vrednosti programske opreme je lahko račun, ki se bo glasil na fizično osebo, ker namerava družbenik kmalu ustanoviti d. o. o. Knjiženje vložka v delu, ki se bo nanašal na stvarni vložek, boste opravili na ustrezna konta znotraj skupine kontov, ki ste jih predlagali (00/90), ko bo sodišče osnovni kapital vpisalo v sodni register.

Hkrati omenjamo, da se kot dohodek iz prenosa premoženjske pravice po Zakonu o dohodnini šteje tudi odstop pravice do uporabe materialne avtorske pravice (na primer odstop pravice do uporabe programske opreme, na kateri ima fizična oseba materialno avtorsko pravico) drugi osebi (glej 78. in 79. člen Zakona o dohodnini).

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spre-

Nabava kolesa s pomožnim motorjem in pravica do odbitka DDV Stranka je kupila osnovno sredstvo – kolo s pomožnim motorjem. Zanima nas, ali si lahko davčni zavezanec odbije DDV od tega vozila.

V skladu s točko c 66. člena ZDDV-1 si davčni zavezanec ne sme odbiti DDV od osebnih avtomobilov in motornih koles, goriv ipd., vendar kolo s pomožnim motorjem ni obravnavano kot motorno kolo. Kaj lahko svetujete?

Mnenje Menimo, da pri nabavi kolesa s pomožnim motorjem pridobite pravico do odbitka DDV, če je tak nakup povezan z opravljanjem vaših transakcij (dejavnosti), od katerih imate pravico do odbitka vstopnega DDV po predpisih o DDV, in če razpolagate z ustreznim računom, na katerem je ta DDV izkazan.

V Zakonu o davku na motorna vozila in Zakonu o pravilih cestnega prometa so zapisane definicije motornih vozil, motornih koles, koles ipd., iz katerih lahko ugotovimo, da je motorno kolo opredeljeno drugače kot kolo s pomožnim motorjem. Glede na to, da predpis glede DDV ne napotuje na uporabo kateregakoli posebnega predpisa za opredelitev teh pojmov, smo upoštevali zakonodajo, ki na splošno opredeljuje motorna vozila in pravila cestnega prometa.

Po 3. členu Zakona o motornih vozilih izraz ›motorno kolo‹ pomeni motorno vozilo z dvema kolesoma, s stranskim priklopnikom ali brez njega, pri katerem delovna prostornina motorja z notranjim zgorevanjem presega 50 ccm ali pri katerem konstrukcijsko določena hitrost presega 45 km/h. Na drugem mestu je v 3. členu Zakona o pravilih cestnega prometa zapisano, da izraz ›kolo‹ pomeni enosledno ali dvosledno vozilo z najmanj dvema kolesoma, ki ga poganja voznik z lastno močjo ali s pomožnim motorjem, s katerim lahko doseže hitrost največ 25 km/h. Iz teh dveh predpisov zato sklepamo, da se kolo s pomožnim motorjem šteje za kolo, in ne motorno kolo.

Zakona o davku na dodano vrednost pa v 66. členu splošno prepoveduje pravico odbitka DDV le pri nakupih osebnih avtomobilov, motornih koles, s tem povezanih goriv, maziv in z njimi tesno povezanih storitev, ne pa tudi pri kolesih, zato davčni zavezanec na splošno pridobi pravico do odbitka vstopnega DDV od takega nakupa, pri čemer morajo biti izpolnjeni tudi drugi splošni pogoji za odbitek DDV (na primer nakup v zvezi z dejavnostjo oziroma transakcijami,

www.iracunovodstvo.eu

od katerih obračunavate DDV, ustrezen račun). Tako lahko ob izpolnjenih pogojih uveljavite pravico do odbitka DDV pri tem nakupu.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011.

• Zakon o motornih vozilih (ZMV), Ur. l. RS, št. 106/2010, 57/2012.

• Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), Ur. l. RS, št.

109/2010, 57/2012.

8_

Izplačilo dohodkov poslovodji, nemškemu rezidentu Podjetje je registrirano v Sloveniji, lastnik in direktor pa je tujec – državljan Nemčije in zaposlen v podjetju v Nemčiji. S svojim podjetjem v Sloveniji, ki je davčni zavezanec, ima pogodbo o poslovodenju. Zaposlenega nima nikogar.

Direktor ima pri nas odprto davčno številko, transakcijskega računa pa ne.

1. Podjetje bi mu izplačalo kilometrino in dnevnice; kako je z obdavčitvijo tega izplačila?

2. Podjetje bi mu izplačalo nagrado za poslovodenje – kakšna je obdavčitev?

3. Podjetje bi mu izplačalo dobiček – kakšna je obdavčitev?

Ali je v teh primerih treba oddati obrazec KIDO in REK oziroma ali morajo 4. biti izplačila na transakcijski račun, odprt v Sloveniji, ali lahko nakazujemo znesek v tujino?

5. V zvezi z vsemi temi vprašanji nas zanima tudi, kako je v primeru, če je lastnik in direktor nekdo iz tretje države (Hrvaške).

17 vključuje plačila za upravljanje in nadzor družbe, ne pa tudi plačila za operativno vodenje podjetja oziroma svetovalne oziroma druge funkcije v podjetju (v slednjem primeru se namreč vir dohodka presoja drugače, in sicer po 15. členu omenjenega sporazuma); • Izplačila dobička na podlagi lastniškega deleža v družbi v Sloveniji ima vir dohodka po 10. členu sporazuma, pri čemer Sloveniji kot državi vira po sporazumu pripada le 15 odstotkov bruto zneska dividend, in ne 20 odstotkov, kot je veljavna davčna stopnja po slovenskem ZDoh-2. Vendar znižanje davčnega odtegljaja z 20 odstotkov po ZDoh-2 na 15-odstotno davčno stopnjo po omenjenem sporazumu ni avtomatično, temveč ga je treba po ZDavP-2 zahtevati z vložitvijo obrazca KIDO 1. Po prejemu potrjenega obrazca (oziroma odločbe davčnega organa) lahko lastniku izplačate dobiček z nižjo stopnjo davčnega odtegljaja po sporazumu.

V davčno osnovo dohodkov iz naslova poslovodenja se ne všteva izplačilo potnih stroškov, ki je opravljeno do višine zneskov iz davčne uredbe, ki določa najvišje zneske teh izplačil, od katerih ni treba obračunati dohodnine (44. člen ZDoh-2), če je izplačilo teh dohodkov tudi dejansko povezano s poslovodenjem.

Ob izplačilu dohodkov fizični osebi, rezidentu Nemčije, je treba davčni odtegljaj obračunati na ustreznem obrazcu REK (REK-1 za poslovodenje oziroma REK-2 za dividende).

Menimo, da 36. člen ZDavP-2 dopušča izplačilo dohodkov na transakcijski račun v tujini. Na tem področju je predvidena tudi sprememba, na podlagi katere bi bilo to v Zakonu o davčnem postopku tudi eksplicitno zapisano. Hkrati naj opozorimo, da je treba davčni upravi sporočiti številko transakcijskega računa, ki ga imajo osebe, vpisane v davčni register v Sloveniji, odprtega v tujini (obrazec DR-02).

Ob izplačilu dohodkov od poslovodenja in udeležbe na dobičku osebi, ki je hrvaški rezident (slovenski nerezident), se vir dohodka (poleg upoštevanja določil slovenskega ZDoh-2) presoja po sporazumu o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, ki ga ima Slovenija sklenjenega s Hrvaško.

Tudi po tem sporazumu imata oba dohodka vir v Sloveniji, le da Sloveniji pri izplačilu udeležbe na dobičku pripada samo 5 odstotkov bruto zneska dividend, in ne 15 odstotkov.

Zmanjšanje davčnega odtegljaja je treba uveljavljati enako kot za primer izplačila nemškemu rezidentu (glej 260. člen ZDavP-2).

Mnenje Pri odgovoru smo izhajali iz domneve, da je prejemnik dohodka v vseh primerih slovenski nerezident za namene obdavčitve z davkom od dohodkov fizičnih oseb in na drugi strani nemški rezident (oziroma v drugem primeru hrvaški rezident).

Dohodek iz poslovodenja (ki vključuje tudi nagrado za poslovodenje) in izplačilo dobička nemškemu rezidentu ima vir dohodka v Sloveniji po slovenskem Zakonu o dohodnini (10. in 13. člen Zakona o dohodnini, ZDoh-2), kar pomeni, da Sloveniji pripada pravica do obdavčitve teh dohodkov po Zakonu o dohodnini.

Enako velja tudi po Sporazumu med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja: • Plačila direktorjem in druga podobna plačila, ki jih dobi rezident države pogodbenice (Nemčija) kot član uprave družbe, ki je rezident druge države pogodbenice (Slovenije), se lahko obdavčijo v Sloveniji (16. člen tega sporazuma), pri čemer to

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2007. Odl. US: U-I-198/05-12, 45/2007. Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6.

• Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), Ur. l. RS, št. 117/2006.

Spremembe: Ur. l. RS, št. 24/2008-ZDDKIS, 125/2008, 20/2009-ZDoh-2D, 47/2009. Odl. US: U-I-54/06-32, (48/2009 popr.), 110/2009 (1/2010 popr.), 43/2010, 97/2010.

• Sporazum med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja, MP-št. 22/06, MP-št. 14/11.

• Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, MP-št. 16/05.

ROKOVNIK

18

POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

Da ne pozabim: PRAVNE OSEBE:

FIZIČNE OSEBE (s.p.):

10. junij

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb (mesečno)

Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti (mesečno)

14. junij

Intrastat poročilo

Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

18. junij

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

20. junij

Rekapitulacijsko poročilo 5/2013 in hkrati DDV-O 5/2013 Banka Slovenije - poročilo: BST, KRD, DVP, SN-T

Rekapitulacijsko poročilo 5/2013 in hkrati DDV-O 5/2013

21. junij

AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

29. junij

DURS - obračun in plačilo DDV 5/2013 Poročilo o dobavah (76.a člen) 4/2013

DURS - obračun in plačilo DDV 4/2013 Poročilo o dobavah (76.a člen) 5/2013

30. junij

Banka Slovenije - SKV Predložitev obračuna in plačilo davka na finančne storitve

Banka Slovenije - SKV Predložitev obračuna in plačilo davka na finančne storitve

na dan 22.4.2013

na dan 23.5.2013

3-mesečni

0,208

0,119

6-mesečni

0,322

0,293

12-mesečni

0,525

0,473

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (24.5.2013)

Plačila v gotovini Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2*

*Zadnji rok za izplačilo regresa za 2013 po ZDR je 1.7.2013, razen če KP določa drugače (za nelikvidna podjetja) * 30.6.2013 DURS-Zahtevek za vračilo DDV davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Skupnosti (74. i čl. ZDDV-1)

420 EUR

Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga v RS po ZPPDFT**

Variabilni del priznane obrestne mere MAJ 2013

EURIBOR

15.000 EUR

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

EUR

USD

JPY

GBP

CHF

Do vključno 1 meseca

0,11600 %

0,19820 %

0,12000 %

0,49000 %

-0,00300 %

Do vključno 3 mesecev

0,20700 %

0,27310 %

0,15571 %

0,50563 %

0,02000 %

Do vključno 6 mesecev

0,31300 %

0,42540 %

0,24571 %

0,59125 %

0,08140 %

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

12 mesecev

0,51000 %

0,70310 %

0,44143 %

0,88688 %

0,24940 %

Obdobje od 1.1.2013 do 30.6.2013

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.durs.gov.si/si/aktualno/obrestne_mere_za_obresti_na_ posojila_med_povezanimi_osebami_na_podlagi_pravilnika_o_priznani_obrestni_meri/ (24.5.2013)

Vrsta izplačila za

8,75 %

Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. 1/2013, 4.1.2013)

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

MAJ2013

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 73/2008 in 55/2010)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70% cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javni prevoz - do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

V skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 40% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 608,03 EUR**.

Za 20 let delovne dobe: v višini 60% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 912,05 EUR**.

Za 30 let delovne dobe: v višini 80% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 1.216,06 EUR**.

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece 3.040,16 EUR* oz. v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje.

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

791,50 EUR za leto 2011; Najvišji znesek brez prispevkov 1.064,06 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- V primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 1.513,83 EUR**.

- V primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 756,92 EUR**.

- Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.513,83 EUR**).

- Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece (1.513,83 EUR**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si/). *** Povračila stroškov v zvezi z delom se izplačujejo v višini, ki jih določa ta KP, vendar pod pogoji, da se ti zneski ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost.

IZOBRAŽEVANJA IR

JUNIJ 2013 SEMINARJI IR

KRATKI SEMINARJI IR

ŠOLE IR

03. 06.

12. 06.

03. 06.

Davčni postopek za računovodje (Branka Svilar Mugoša)

Kaj naj bi računovodja vedel o insolventnosti, stečaju in prisilni poravnavi (Kristinka Vukovič)

Šola o DDV - osnove (Maja Dolinar Dubokovič)

06. 06.

Obračunavanje DDV pri mednarodnih transakcijah v praksi (Branka Svilar Mugoša)

11. 06.

Društva in davki (dohodnina, davek od dohodka, DDV,...)

(Vesna Bartolj Maver)

11. 06.

Vse kar mora računovodja vedeti o obrestih (Maja Bohorič)

12. 06.

15% popusta

IZOBRAŽEVANJE MESECA:

18. 06.

10. 05.

Gotovinsko poslovanje – kaj je zares drugače s 1.7.2013?

(Kristinka Vukovič)

Šola dvostavnega knjigovodstva - poglobljeno (dr. Tatjana Jovanović) Izkoristite posebej ugodno ceno: 15% popusta, ter možnost plačila v dveh obrokih!

14. 06. Šola obračuna plač poglobljeno (Beti Božnar)

Izdelava konsolidiranih ačunovodskih izkazov v praksi (Vesna Bartolj Maver)

13. 06.

Aktualni primeri obračunavanja DDV od storitev prevoza blaga (Branka Svilar Mugoša)

14. 06.

Matematika za računovodje (Kristinka Vukovič)

14. 06.

Konsolidacija – preprosto, razumljivo in praktično (Vesna Bartolj Maver)

18. 06.

Aktualne teme iz dohodnine (Maja Bohorič)

www.iracunovodstvo.eu