e-Bilten Unikum maj.14

www.iracunovodstvo.eu

BILTEN

6,57 EUR / MAJ 2014 _ 5

FORMALNI POGOJI ZA ODBITEK VSTOPNEGA DDV DDV mora plačati vsaka oseba, ki ga izkaže na računu, četudi neupravičeno, medtem ko je prejemnik računa upravičen do odbitka le tistega zneska DDV, ki je obračunan pravilno in zakonito. Skrbnost prejemnika računa, ki je davčni zavezanec s pravico do odbitka vstopnega DDV, je tako upravičena, prav tako poznavanje pomena posameznih sestavin računa in njihovega vpliva na pravice kupca.

Več o tokratni temi meseca na straneh 3, 4, 5, 6 in 7.

VSEBINA 3-7

Tema meseca FORMALNI POGOJI ZA ODBITEK VSTOPNEGA DDV

UVODNIK _ Kristinka Vukovič

DAVKI

8 VRAČILO SRBSKEGA PROMETNEGA DAVKA SLOVENSKIM DAVČNIM ZAVEZANCEM

9-10

KADRI IN DELO IZVRŠEVANJE SKLEPOV O IZVRŠBI NA PLAČO

PRAVO

11-12 NEUSTAVNOST OBDAVČITVE DEVIDEND PRI DRUŽBAH Z NEOMEJENO ODGOVORNOSTJO

13-17 IZOBRAŽEVANJE DELAVKE V ČASU ODSOTNOSTI Z DELA ZARADI STARŠEVSTVA

Mnenja IR

PRESENEČENJE! Če smo se prejšnji mesec ukvarjali z vprašanjem, kaj in kako z izdanim računom, se tokrat ukvarjamo z drugo stranjo, to je prejemnikom računa. Na katere sestavine računa mora biti pozoren, da bo lahko uveljavljal odbitek vstopnega davka, kako pravilno določiti davčno osnovo, kadar se mora sam obdavčiti, niso nepomembna vprašanja. Sicer smo pri likvidaciji in knjiženju prejetih računov lahko hitri in površni in tudi posledic pri trenutno oddanem davčnem obračunu ni, a tako pod preprogo pometena površnost se lahko maščuje, če nas obišče inšpektor. Zato bi bilo v času, ko ni velikih sprememb na področju davka na dodano vrednost, morda dobro obnoviti znanje o računih, obračunu in odbitku davka pa urediti notranje kontrole v podjetju, da nas kasneje ne doletijo nepotrebna presenečenja.

Presenečeni so bili tudi nekateri družbeniki osebnih družb pred približno dvema letoma, ko so prejeli klic davčnega referenta, naj nemudoma naredijo samoprijavo in plačajo davek od dobička, ki ga je ustvarila njihova družba, še oni kot fizične osebe, čeprav si tega dobička morda niso izplačali. In so zdaj ponovno presenečeni, ko so lahko prebrali sodbo Ustavnega sodišča, ki ni le razveljavilo nekaterih določb zakona, temveč uredilo, kako je treba zadevo izvajati. Presenečeni so namreč zato, ker so najbrž pričakovali, da bodo v preteklosti plačani davek in zamudne obresti prejeli vrnjene, vendar do tega ne bo prišlo, tako se za nazaj še dalje uporablja stara ureditev.

Tudi o tej problematiki podrobneje pišemo v tokratni številki.

Le brž k branju!

Lepo vas pozdravlja, Vaša Kristinka Vukovič

UNIKUM, letnik 8 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 E: info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu Odgovorna urednica: Nina Selan Slapar, nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.istockphoto.com, v kolikor ni drugače označeno.

Oblikovanje in priprava za tisk: Barbara Šušteršič Tisk: Birografika Bori d.o.o.

Posamezna številka stane: 6,57 EUR. Letna naročnina na tiskano verzijo znaša: 52 EUR + 9,5% DDV Letna naročnina na spletno verzijo znaša: 20 EUR + 22% DDV Naročnina velja do pisnega preklica. V povprečju natisnemo 600 izvodov.

Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji.

Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan.

ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

www.iracunovodstvo.eu

TEMA MESECA _ mag. Tamara Prezelj

Pravica do odbitka vstopnega DDV Davčni zavezanec ima pravico do odbitka vstopnega DDV, ki ga je plačal pri nabavah blaga in storitev, ki jih bo uporabil za opravljanje svojih obdavčenih transakcij in oproščenih transakcij s pravico do odbitka (63. člen ZDDV-1). Namen uporabe nabavljenega blaga in storitev je vsebinska predpostavka odbitka, formalni pogoj za uveljavljanje te pravice pa je, da ima prejemnik račun, izdan v skladu z 80.a do 84.a členom zakona oziroma drug ustrezen dokument, ki ga določa zakon ali pravilnik.

Davčni zavezanec opravi odbitek tako, da od skupnega zneska DDV, ki ga dolguje za dano davčno obdobje, odšteje skupni znesek DDV, glede katerega sta v tem obdobju izpolnjena oba pogoja: da je nastala pravica do odbitka in da ima zavezanec ustrezen dokument, na podlagi katerega lahko izvrši svojo pravico.

FORMALNI POGOJI ZA ODBITEK VSTOPNEGA DDV nepopoln, mora zahtevati njegov popravek oziroma dopolnitev.

Dobavitelj na računu opredeli transakcijo (z vidika kraja obdavčitve, davčne stopnje, obveznosti obračuna DDV ipd.) in obračuna DDV na način, kot to določa zakon, oziroma tako, kot on zakon razume. DDV, ki ga izkaže na računu, četudi morda neupravičeno, mora plačati, medtem ko je prejemnik računa upravičen so odbitka le tistega zneska DDV, ki je obračunan pravilno in zakonito.

Kadar DDV obračuna dobavitelj v Sloveniji, mora kupec za odbitek razpolagati z računom, ki je izdan v skladu s slovenskim ZDDV-1.

Ta kot obvezne določa podatke, ki jih predpisuje Direktiva o DDV. Državam članicam ni dovoljeno vezanje uveljavljanja pravice do odbitka DDV na izpolnjevanje pogojev v zvezi z vsebino računov, ki v določbah Direktive o DDV niso izrecno navedeni.1

DDV, ki ga obračuna dobavitelj ZDDV-1 v 81. členu določa, da mora davčni zavezanec zagotoviti, da se izda račun za vsako dobavo blaga ali storitev, ki jo opravi drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec.

Račun je torej neposredno povezan z dobavo blaga in storitev ter dokazilo o tem, da je bil obdavčljivi promet opravljen.

Z računom je kupcu dana informacija o dobavitelju in transakciji, ki jo je ta opravil, omogočena presoja pravilnosti obračuna DDV, davčnemu organu pa olajšan nadzor pravilnosti obračuna in utemeljenosti odbitka vstopnega DDV. Če prejemnik ugotovi, da je račun nepravilen ali 1 2 3

3

Če dobavitelj pravilno obračuna tuji DDV, bo račun izdal po pravilih države, katere DDV je obračunan. Če dobavitelj pravilno obračuna tuji DDV, bo račun izdal po pravilih države, katere DDV je obračunan. V takem primeru se pravica do odbitka in pogoji za vračilo DDV presojajo po pravu države obdavčitve, račun pa se ne vključi v slovenske evidence, razen v situaciji, ko se po določbah slovenskega zakona transakcija obdavčuje (tudi) v Sloveniji. V takem primeru je možno

C-280/10 – Polski Trawertyn.

C-85/95 – John Reisdorf vs. Finanzamt Köln-West.

C-271/12 – Petroma Transports SA and Others vs. Belgian State.

dvoje: da je (1) tuji DDV zaračunan neupravičeno ali da je (2) prišlo do dvojne obdavčitve, pri čemer si dve državi lastita pravico do obdavčitve iste transakcije.

Države članice lahko v skladu z Direktivo o DDV kot račun štejejo ne le original, marveč tudi kakršenkoli drug dokument, ki služi kot račun in izpolnjuje pogoje, ki jih je določila država članica, da se na njegovi podlagi lahko uveljavlja pravica do odbitka. Kadar zavezanec po opravljenem odbitku nima več originalnega računa ali ga ne more več pridobiti, države članice lahko dopustijo, da se za dokazovanje obstoja transakcije, glede katere je zavezanec izvedel odbitek, uporabijo oziroma upoštevajo tudi druga dokazila.2 V slovenskem zakonu o DDV ni določeno, na podlagi katerih dokumentov in pod katerimi pogoji lahko zavezanec uveljavlja pravico do odbitka vstopnega DDV in dokazuje obstoj transakcije, če nima originalnega računa z vsemi predpisanimi podatki. Zavezanec se lahko opre zgolj na določbo, po kateri se kot račun šteje tudi »vsak drug dokument, ki izpolnjuje pogoje iz 80.a do 84.a člena ZDDV-1«.

Sodišče EU je odločilo, da se pravica do odbitka zavezancu lahko zavrne, če nima popolnega računa, še zlasti, če na njem ni podatkov, ki izkazujejo dejanski obstoj, naravo in obseg zaračunanih transakcij.3 V zvezi s tem je treba opozoriti, da imajo zavezanci pravico in obveznost zahtevati, da jim dobavitelji izdajo račune z vsemi zahtevanimi informacijami. Če popravljene račune, ki davčnemu organu omogočajo nadzor nad

4

UNIKUM Maj 2014 _ Tema meseca _ Formalni pogoji za odbitek vstopnega DDV

pravilnostjo obračuna DDV, zavezanec predloži še pred sprejetjem odločbe, prvotno izdani nepopolni računi na priznanje pravice do odbitka ne smejo vplivati.4 Kljub temu in čeprav ima račun pomembno dokumentacijsko vlogo, ker vsebuje preverljive podatke, Sodišče EU v drugi zadevi pravi, da obstajajo tudi primeri, v katerih je mogoče podatke ugotoviti z drugimi sredstvi, ne le na podlagi računa, in v katerih bi lahko zahteva po razpolaganju z računom, ki je v vseh točkah skladen z določbami Direktive o DDV, posegla v pravico davčnega zavezanca do odbitka.5 Kadar je torej za odbitek vstopnega DDV predpisano, da mora prejemnik imeti račun, izdan v skladu z 80.a do 84.a členom ZDDV-1, prejeti račun pa nima vseh predpisanih sestavin, se za vsak primer posebej presoja, ali je odbitek vstopnega DDV dopusten ali ne.

DDV, ki ga obračuna prejemnik blaga ali storitev Dobavitelj pa ni vedno tisti, ki bo dolžan obračunati DDV. Obveznost plačila in s tem povezanega obračuna DDV je v nekaterih zakonsko določenih primerih prenesena na prejemnika blaga ali storitev, in sicer: • takrat, ko transakcijo, od katere se obračuna slovenski DDV, opravi davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža dejavnosti, poslovne enote, stalnega ali običajnega prebivališča (gre za storitve, ki so v skladu s 25. členom zakona obdavčene po kraju prejemnika, pridobitve blaga iz EU, vključno s pridobitvami zadnjega prejemnika v pravem tristranskem poslu, dobave zemeljskega plina, električne energije ter energije za hlajenje in ogrevanje po distribucijskem omrežju ter transakcije, pri katerih bi DDV moral obračunati dobavitelj, pa tega ni storil) in • pri transakcijah iz 76.a člena, opravljenih med zavezanci, ki so identificirani za DDV v Sloveniji.

V teh primerih dobavitelj na računu ne obračuna DDV, temveč s klavzulo pojasni, na kateri podlagi 4 5 6

se je za to odločil. Običajno bo navedel, da gre za ›obrnjeno davčno obveznost‹, pri dobavah blaga v EU pa se bo skliceval na določbo zakona ali Direktive o DDV, po kateri velja transakcija za oproščeno, ali na kaj drugega.

Računi, ki jih izdajo tuji zavezanci za transakcije, pri katerih DDV plača prejemnik iz Slovenije, se izdajajo po pravilih, ki veljajo v državi sedeža davčnega zavezanca, ki je transakcijo opravil. To pojasni, zakaj se za odbitek v teh primerih ne zahteva račun, ki bi bil izdan po slovenskih pravilih, čeprav je transakcija obdavčena v Sloveniji.

Kadar je kot plačnik DDV določen prejemnik, velja, da kot vstopni DDV šteje znesek DDV, ki ga je davčni zavezanec plačal v skladu z zakonsko obveznostjo. DDV se šteje za plačanega, ko je izkazan v obračunu DDV-O. Za uveljavljanje pravice do odbitka mora prejemnik poleg obračunanja DDV imeti še račun ali drug dokument, ki vsebuje podatke, potrebne za zagotovitev pravilnega obračuna DDV. Direktiva o DDV namreč omogoča državam članicam, da v primeru mehanizma obrnjene davčne obveznosti same določijo formalnosti glede uveljavljanja pravice do odbitka (glej prilogo).

Podatki, ki jih mora vsebovati račun ali drug dokument, v zakonu in pravilniku niso določeni, velja pa, da morajo prejemniku omogočiti pravilen obračun DDV, davčnemu organu pa nadzor nad obdavčitvijo in upravičenostjo odbitka vstopnega DDV. Kadar ima davčni organ dovolj podatkov za ugotovitev, da je prejemnik dobave zavezan obračunati DDV, v zvezi s pravico do odbitka ne sme nalagati dodatnih pogojev, ki bi povzročili, da bi bilo pravico do odbitka tako rekoč nemogoče izvrševati.6

Vsebina računa Sestavine, ki jih mora vsebovati račun, na katerem je obračunan slovenski DDV, so določene v ZDDV1 kot obveznost dobavitelja, vendar mora prejemnik – glede na to, da

C-271/12 – Petroma Transports SA and Others vs. Belgian State.

C-280/10 – Polski Trawertyn.

C-90/02 – Bockemühl.

sme odbiti vstopni DDV le tedaj, če ga je zaračunala upravičena oseba, in samo v znesku, ki je zakonito in pravilno obračunan –, preveriti, ali je račun pravilen in popoln v vseh njegovih sestavinah.

Ko prejme račun od tujega zavezanca, mora presoditi tudi, ali je obvezan obračunati DDV, kdaj, od katere osnove in po kakšni stopnji ter ali ima za to vse potrebne podatke.

Enako velja, kadar prejeme račun od zavezanca s slovensko identifikacijsko številko, ki se sklicuje na 76.a člen in davka ne obračuna.

Datum izdaje računa Davčni zavezanec mora zagotoviti, da je za vsako transakcijo, ki jo opravi, izdan račun. Rok za izdajo računa je predpisan le za oproščene dobave blaga v EU in storitve, ki so obdavčene v državi prejemnika: račun mora biti izdan najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je bila opravljena dobava blaga oziroma storitev.

Ob pridobitvi blaga iz EU se obračuna DDV glede na datum računa za opravljeno dobavo, razen če ta ni izdan v določenem roku.

Datum izdaje računa šteje kot datum opravljene dobave blaga ali storitev v drugih primerih samo takrat, kadar sovpada z datumom ali če ta ni posebej naveden.

Glede vprašanja izdaje računa pred opravljeno transakcijo je jasno, da je račun treba izdati za plačilo, prejeto pred opravljeno transakcijo, in še tega le, če davčni zavezanec do roka za predložitev obračuna DDV za davčno obdobje, v katerem je prejel predplačilo, še ni izdal računa za opravljeno dobavo blaga ali storitev.

Mnenja o tem, ali je mogoče izdati veljaven račun za namene DDV še pred opravljeno transakcijo, so deljena, saj zakonske določbe o tem ne govorijo. Kadar se račun izda z namenom, da se na njegovi podlagi izvrši plačilo, ki je pogoj za to, da bo transakcija opravljena, po našem mnenju tega ne gre šteti kot račun, ki je izdan za namene DDV. Upamo pa si trditi, da lahko kot ustreznega štejemo račun, ki je izdan

5

www.iracunovodstvo.eu

v zvezi s transakcijo, ki sicer še ni bila opravljena, vendar so na njem vsi predpisani podatki, vključno z datumom dobave.

Kot primer, s katerim lahko podpremo tako stališče, je določba 79. člena pravilnika, ki predpisuje, kateri dokumenti morajo spremljati blago na poti iz ene države v drugo, med katerimi je naveden tudi račun za blago, ki se prevaža.

Iz povsem praktičnih razlogov je verjetno, da tak dokument nosi datum, ki je pred datumom začetka odpošiljanja oziroma prevoza.

Zaporedna številka, ki omogoča identifikacijo računa Zaporedna številka identificira račun in zagotavlja njegovo edinstvenost. Določi jo dobavitelj (kupec le, če po dogovoru z dobaviteljem izdaja račune v njegovem imenu za njegov račun) in omogoča davčnemu organu, da preveri, ali je zavezanec v obračun zajel vse transakcije in celotni DDV. Računi se lahko izdajajo v več vrstah, npr. ločeno glede na vrsto transakcij, organizacijske enote ipd. Tako je na primer Sodišče EU štelo za povsem sprejemljivo, da se dobropisi, s katerimi so se popravljali računi, številčijo in označujejo drugače kot izdani računi, na katere se nanašajo.7

Identifikacijska številka za DDV, pod katero je davčni zavezanec dobavil blago ali storitev Dobaviteljeva identifikacijska številka za DDV kaže na njegov status davčnega zavezanca, ni pa nujno, da ga tudi dokazuje. Glede na to, da je obdavčitev transakcije odvisna od tega, ali jo je opravil zavezanec, je pravilnost in veljavnost identifikacijske številke za DDV pa tudi to, ali pripada določenemu dobavitelju, potrebno in koristno preverjati v sistemu VIES.8 Če je DDV na računu izkazala oseba, ki ni davčni zavezanec, ne gre za DDV in pravica do odbitka ne nastane.9 Če transakcije ni opravila oseba s statusom davčnega zavezanca, praviloma tudi ne nastane 7 8 9

obveznost samoobdavčitve kupca.

Pri tem je treba biti posebej pozoren na tuje osebe s statusom malega davčnega zavezanca, pri katerih so ureditve glede identifikacije različne. Če opravljajo storitve za zavezance v drugih državah, praviloma imajo oziroma bi morale imeti identifikacijsko številko za DDV, toda tako ni v vseh državah članicah EU. Znano je, da Združeno kraljestvo identifikacijskih številk za DDV v teh primerih malim zavezancem ne podeljuje.

V Sloveniji mali davčni zavezanec nima ›splošne‹ identifikacijske številke za DDV, tiste, ki jo je pridobil zato, ker opravlja storitve za zavezance iz EU, pa ne sme uporabljati za domače dobave. Ta ›posebna‹ identifikacija se v seznamu zavezancev za DDV označuje s ›P‹. Tudi domače dobavitelje in njihove identifikacijske številke za DDV je torej potrebno in koristno preverjati – zagotovo ob začetku poslovnih stikov, da ugotovimo, ali ima dobavitelj veljavno identifikacijsko številko za DDV, občasno pa tudi kasneje, na primer zato, ker je morda izstopil iz sistema, postal mali zavezanec, vendar je še dalje identificiran s številko pod oznako ›P‹.

V Sloveniji mali davčni zavezanec nima ›splošne‹ identifikacijske šte-vilke za DDV, tiste, ki jo je pridobil zato, ker opravlja storitve za zavezance iz EU, pa ne sme uporabljati za domače dobave.

Kot izhaja iz opisa, se na računu navedejo podatki tiste osebe, ki je opravila transakcijo. Če je izdajatelj računa posrednik, ki deluje v tujem imenu za tuj račun, na računu ne navede svoje identifikacijske številke za DDV, temveč številko zavezanca, v imenu katerega deluje.

Dobaviteljeva identifikacijska številka za DDV se navede tudi takrat, kadar se opravljajo oproščene transakcije in kadar DDV obračuna prejemnik.

C-368/09 – Pannon Gép Centrum.

Http://ec.europa.eu/taxation_customs/vies/.

C-78/02 – Elliniko Dimosio vs. Maria Karageorgou, C-79/02 – Katina Petrova, C-80/02 – Loukas Vlachos.

Identifikacijska številka za DDV kupca oziroma naročnika, pod katero je kupec ali naročnik prejel dobavo blaga ali storitev, za katero je dolžan plačati DDV, ali je prejel dobavo blaga v skladu s 46. členom tega zakona Identifikacijska številka kupca mora biti navedena na računu samo takrat, kadar je obveznost obračuna DDV prenesena na kupca. Z identifikacijsko številko dobavitelj dokazuje status kupca in s tem njegovo sposobnost izpolnjevanja obveznosti za DDV kot predpostavke za oprostitev dobave blaga v državi začetka prevoza in prenos obveznosti obračuna DDV v državo kupca v primeru storitev ter v primeru transakcij iz 76.a člena.

Ime in naslov davčnega zavezanca in njegovega kupca ali naročnika Z imenom in naslovom se identificira oseba, ki je opravila transakcijo, pa tudi oseba, ki je prejela blago ali storitve.

Podatki o dobavitelju vplivajo na kraj obdavčitve, kadar se ta določa glede na sedež ali poslovno enoto dobavitelja. Davčni zavezanec, ki ima sedež v tujini in poslovno enoto v Sloveniji, velja za tujega zavezanca, kadar njegova poslovna enota ni sodelovala pri opravljanju storitev. Če je storitev opravil davčni zavezanec prek poslovne enote, bo DDV dolžna obračunati poslovna enota v Sloveniji, pod slovensko identifikacijsko številko za DDV. Ali mora prejemnik blaga ali storitve preverjati, ali je oseba, ki je izdala račun, transakcijo dejansko opravila in ali jo je bila sposobna opraviti, torej ali ima ustrezna sredstva, pogoje, zaposlene, blago itd. in ali to lahko vpliva na njegovo pravico do odbitka?

Davčni organ je dolgo trdil, da je to obveznost kupca kot dobrega gospodarja, zato je prejemniku zavrnil pravico do odbitka v vseh primerih, kadar je izdajatelj računa ali kateri od njegovih ponudnikov ravnal nezakonito. Sodišče EU je tako stališče zavrnilo in odločilo,

6 da mora kupec preverjati dobavitelja zgolj takrat, kadar je vedel ali bi moral vedeti, da je dobava, ki je bila nedvomno opravljena, povezana z goljufijo. Dejstvo, da je kupec za goljufijo vedel ali bi moral vedeti, se ne domneva, temveč je naloga davčnega organa, da ga dokaže na podlagi objektivnih dejavnikov.10 Na računu mora biti naveden dejanski prejemnik blaga ali storitev. Vprašanje, na koga nasloviti račun, se lahko pojavi v primeru zastopanja. Kadar je naročnik posrednik, ki deluje v svojem imenu za tuj račun, se šteje posrednik za prejemnika in račun glasi nanj, on je tisti, ki bo odbijal vstopni DDV ali bo dolžan obračunati DDV po načelu samoobdavčitve, medtem ko ob neposrednem zastopanju v tujem imenu za tuj račun naročnik ni prejemnik, lahko pa je plačnik računa, če se tako dogovori s kupcem.

Količina in vrsta dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsta opravljenih storitev Opis dobavljenega blaga in opravljenih storitev mora biti jasen, iz njega mora biti razvidno, kaj je bilo dobavljeno ali opravljeno.

Opis blaga oziroma storitev je pomemben za to, da kupec preveri, ali je zaračunano blago ali storitve dejansko prejel oziroma ali je zaračunano to, kar je prejel, ali je DDV obračunan po pravi stopnji, ali je glede na kraj obdavčitve davek pravilno obračunan, kdaj je nastal obdavčljivi dogodek ipd. Če opis na računu ne ustreza dejansko opravljeni transakciji, prejemnik nima pravice do odbitka. Če je na računu navedeno, da je bilo dobavljeno blago A, dejansko pa je bilo prejeto blago B, zavezanec ne more blaga A uporabiti za namene svojih transakcij, s čimer ni izpolnjen vsebinski pogoj za odbitek, v zvezi z blagom B pa ni izpolnjen formalni pogoj.

Račun za prejeto predplačilo mora vsebovati podatke o količini in vrsti blaga oziroma opis in obseg storitev, za katere je bilo dano predplačilo. Davčno stopnjo in kraj obdavčitve je namreč mogoče

10

UNIKUM Maj 2014 _ Tema meseca _ Formalni pogoji za odbitek vstopnega DDV

določiti le tedaj, če so ti podatki znani. Če ni jasno, za katero blago in/ali storitve je bilo dano predplačilo, se DDV ne obračuna.

V zvezi z opredelitvijo transakcije je treba spomniti na sestavljene transakcije, torej tiste, pri katerih se dobavi blago v kombinaciji z eno ali več storitvami.

Kot osnovno pravilo velja, da se vsaka transakcija obravnava, torej obdavčuje samostojno, razen če bi to pomenilo umetno delitev. Kadar se v okvir posamezne transakcije uvrsti več elementov, je možno, da so ti: • povezani v razmerju glavne in pomožne oziroma podrejene transakcije, ki sama po sebi nima smisla in služi glavni transakciji, jo omogoča, dopolnjuje ali izboljšuje možnost njenega uživanja, ali pa • gre za tako povezanost posameznih elementov, ki skupaj tvorijo novo transakcijo posebne vrste, ki po vsebini ali namenu predstavlja več ali nekaj drugega kot zgolj seštevek njenih elementov.

V prvem primeru pomožna dobava deli usodo glavne, po kateri se določa, ali gre za dobavo blaga ali opravljanje storitev, kje se transakcija obdavči, po kakšni stopnji in kdo bo obračunal davek.

V drugem primeru na omenjene elemente obdavčitve vplivajo značilnosti novo nastale (enotne) transakcije.

Kadar dobavitelj na računu navede sestavine kompleksne dobave ločeno, to ne pomeni nujno, da ne gre za enotno dobavo.

Za opredelitev vrste transakcije ni pomembno, kakšna so medsebojna razmerja vrednosti posameznih sestavin, temveč kako transakcijo vidi, razume, dojema ›povprečni porabnik‹.

Datum, ko je bila opravljena dobava blaga, ali datum, ko je bila storitev opravljena oziroma končana, ali datum, ko je bilo opravljeno predplačilo, če se ta datum lahko določi in je različen od datuma izdaje računa Dobava blaga šteje za opravljeno v trenutku, ko pride do prenosa

C-80/11 – Mahagében Kft, C-142/11 – Péter Dávid.

pravice razpolaganja na prejemnika, kot bi ta bil lastnik. Pri storitvah se navede datum, ko je bila storitev zaključena, če so se (delne) storitve opravljale daljše obdobje, pa se navede to obdobje. Če se izda račun za prejeto predplačilo, je datum prejema predplačila obvezna sestavina računa.

Datum dobave blaga in datum opravljene storitve določata, kdaj mora dobavitelj obračunati DDV, pri nekaterih transakcijah pa tudi, kdaj naj poroča opravljeno transakcijo v rekapitulacijskem poročilu, če posluje znotraj EU. Z nastankom obveznosti obra-čuna DDV nastane pravica do odbitka, ki jo je mogoče uveljavljati od vključno obdobja nastanka do najkasneje zadnjega obdobja v koledarskemu letu, ki sledi.

Prejemnik torej lahko odbija vstopni DDV, če je bila transakcija opravljena oziroma je že nastal obdavčljivi dogodek, in če ima o tem ustrezno dokazilo, kot je to določeno v 67. členu zakona in pravilniku (glej prilogo).

Davčna osnova, od katere se obračuna DDV po posamezni stopnji oziroma na katero se nanaša oprostitev, cena na enoto brez DDV ter kakršnakoli znižanja cen in popusti, ki niso vključeni v ceno na enoto V zvezi z davčno osnovo je treba preveriti, ali je dobavitelj obračunal DDV tudi na morebitne stranske in/ali pomožne stroške oziroma ali je bilo to upravičeno. Osnova za samoobdavčitev je zaračunana vrednost transakcije, pri čemer glede stranskih stroškov velja enako kot v primerih, ko DDV obračuna dobavitelj.

Na vključevanje postranskih stroškov v davčno osnovo vpliva položaj dobavitelja, in sicer, ali je na kupca prevalil lastne stroške, povezane z dobavo, ali pa je pri tretji osebi deloval le kot naročnik in stroške transakcije plačal v tujem imenu za tuj račun. V takem primeru založene stroške prefakturira in v zvezi z njimi ne velja za dobavitelja.

Ob naročanju v tujem imenu za tuj račun se obdavčitev določa upoštevaje značilnosti kupca, dejanskega prejemnika, in ne naročnika.

Tovrstni stroški se ne vključijo v davčno osnovo pri dobavah dobavitelja, saj jih je ta plačal v imenu in za račun kupca, to pa pomeni, da z računom zgolj terja povračilo plačila, ki ga je opravil v tujem imenu. Ker ne velja za prejemnika zaračunanih storitev, teh niti ne vodi v svojem knjigovodstvu, v zvezi z njimi ne odbija in tudi ne zaračunava DDV.

Stopnja DDV Stopnja DDV je odvisna od kraja (države), ki ima pravico obdavčitve. Ta se določa po pravilih za določanje kraja obdavčitve, glede na vrsto in

7

www.iracunovodstvo.eu

značilnosti transakcije in statusa dobavitelja in/ali prejemnika.

Poleg splošne smejo države članice določiti še največ dve nižji stopnji, in sicer zgolj za blago in storitve, ki so določeni v Prilogi III k Direktivi o DDV.

Znesek DDV, razen v primerih, kjer se uporablja posebna ureditev, za katero zakon ta podatek izključuje Dobavitelj je dolžan obračunati tolikšen DDV, kolikor ga na podlagi zakona dolguje, vendar velja, da mora plačati tudi DDV, ki ga obračuna neupravičeno ali v previsokem znesku. Če na računu izkaže prenizek znesek, to ne vpliva na njegovo davčno obveznost.

Za prejemnika dobave velja, da sme odbiti samo DDV, ki je pravilno in upravičeno obračunan, čeprav je dobavitelju ali državi morda plačal več od tega. Če je DDV na računu izkazan prenizko, kupec ne sme odbiti več od tega.

Enako velja za DDV, ki ga obračuna prejemnik sam, v svojem obračunu DDV. Kadar zavezanec prejme račun iz tujine, na katerem je obračunan tuji DDV, mora preveriti: • ali je transakcija obdavčena (tudi) v Sloveniji. V tem primeru mora obračunati slovenski DDV od neto vrednosti računa. Navedba tujega DDV na računu prejemnika ne razbremenjuje brezpogojno obveznosti obračuna slovenskega DDV. • Ker pride do dvojne obdavčitve, je dobro preveriti (še posebej, če je dobavitelj iz EU), ali je dobavitelj obračunal DDV upravičeno, saj ga država, kjer bo plačan, ne bo vrnila, če ni bilo podlage za njegov obračun.

Kadar zavezanec prejme račun iz tujine, na katerem ni tujega DDV, naj preveri: • kakšna klavzula je navedena na računu in ali nastane obveznost obračuna DDV v Sloveniji.

• Če je račun brez DDV, to ne pomeni nujno, da bo treba obračunati DDV v Sloveniji.

Pri računih slovenskih dobaviteljev je pomemben status dobavitelja; če je ta mali davčni zavezanec, DDV ne sme obračunati.

Ob dobavi blaga oziroma storitev

mora davčni zavezanec na računu, na katerem obračuna dobavo blaga oziroma storitve, od obračunanega DDV odšteti DDV, obračunan od predplačil. Na tem računu navede tudi številko izdanega računa za prejeto predplačilo v zvezi z opravljeno transakcijo.

Kadar se uporablja ena od posebnih ureditev (za potovalne agencije, obdavčljive preprodajalce, prodajo na javni dražbi …), davčni zavezanec obračuna in plača DDV, vendar ga na računu ne sme izkazati, zato prejemnik, čeprav DDV plača, slednjega ne more odbiti. Pri nadaljnji dobavi, če do nje pride,

se DDV naloži na DDV, ki je vsebovan v ceni dobavitelja, ki ravna po posebni ureditvi.

Klavzule ob oprostitvi, prenosu obdavčitve na prejemnika ali uporabi posebne ureditve Dobavitelj lahko uporabi oprostitev samo takrat, kadar sam velja za plačnika DDV. Uporaba oprostitve ne pomeni nujno, da prejemniku ni treba obračunati DDV. Če je opravljena oproščena dobava blaga v EU, je treba obračunati DDV od pridobitve v državi, kjer se šteje, da je ta opravljena (kamor je bilo odposlano blago ali kjer je identificiran prejemnik), v primeru drugih oprostitev pa mora prejemnik preveriti, ali je kraj obdavčitve morda vendarle Slovenija in je obveznost DDV nastala (tudi) v Sloveniji.

Priloga: Formalni pogoji za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV, ki jih mora izpolnjevati prejemnik: vrsta transakcije

pogoji za uveljavljanje pravice do odbitka

DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal v Sloveniji za blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo dobavil drug davčni zavezanec

– račun, izdan v skladu z 80.a do 84.a členom tega zakona

DDV, ki ga je dolžan plačati pri uporabi blaga, ki ga sam proizvede, zgradi, nabavi, predela ali uvozi v okviru opravljanja dejavnosti, za namene opravljanja dejavnosti, če od takega blaga, ki bi ga nabavil od drugega davčnega zavezanca, ne bi imel pravice do celotnega odbitka DDV (8. člen, točka a)

– račun ali drug dokument, ki vsebuje podatke, potrebne za zagotovitev pravilnega obračuna DDV – v obračunu DDV mora izkazati podatek o znesku DDV, ki ga dolguje za blago, ki ga je uporabil

DDV, ki ga je dolžan plačati za pridobitve blaga znotraj EU

– v obračunu DDV navesti vse podatke, potrebne za izračun DDV, ki ga je dolžan plačati za svoje pridobitve, in imeti račun

DDV, ki ga je dolžan plačati ob prenosu blaga v Slovenijo, za namene svojega podjetja iz druge države članice, kjer je bilo izdelano, črpano, predelano, kupljeno, pridobljeno, ali kamor ga je davčni zavezanec uvozil v okviru opravljanja dejavnosti

– račun ali drug dokument, ki vsebuje podatke, potrebne za zagotovitev pravilnega obračuna DDV – v obračunu DDV izkazati podatek o znesku DDV, ki ga dolguje za blago, ki ga je pridobil znotraj Unije

DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal v Sloveniji v zvezi z uvozom blaga

– uvozni dokument, na katerem je naveden kot prejemnik ali uvoznik in na katerem je naveden znesek DDV, ki ga je dolžan plačati oziroma omogoča izračun tega zneska

DDV, ki ga je dolžan plačati kot prejemnik zemeljskega plina, električne energije ali energije za hlajenje in ogrevanje, ki se dobavi po omrežju, če dobavo opravi davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža (22. člen)

– do roka za predložitev obračuna DDV imeti račun ali drug dokument, ki vsebuje podatke, potrebne za zagotovitev pravilnega obračuna DDV – v obračunu DDV izkazati podatek o znesku DDV, ki ga je dolžan plačati

DDV, ki ga je dolžan plačati kot zadnji prejemnik blaga v tristranskem poslu, če je dobavitelj zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji DDV, ki ga je dolžan plačati od prejetih storitev, ki so obdavčene po sedežu prejemnika (25. člen), če je dobavitelj zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji DDV, ki ga je dolžan plačati kot prejemnik namesto tujega davčnega zavezanca, kadar ta v Sloveniji ne izpolni svoje obveznosti obračuna DDV (3. odstavek 76. člena) DDV, ki ga je dolžan plačati kot prejemnik gradbenih storitev, kupec nepremičnine na podlagi opcije za obdavčitev … (transakcije iz 76.a člena)

DAVKI

8

VRAČILO SRBSKEGA PROMETNEGA DAVKA SLOVENSKIM DAVČNIM ZAVEZANCEM

_ mag. Tamara Prezelj

Slovenski davčni zavezanci, ki poslujejo v Srbiji, vendar tam ne opravljajo obdavčenih transakcij, lahko zahtevajo vračilo vstopnega DDV, ki so ga plačali ob nabavah blaga in storitev.

S

lovenski davčni zavezanci, ki poslujejo v Srbiji, vendar tam ne opravljajo obdavčenih transakcij, lahko zahtevajo vračilo vstopnega DDV, ki so ga plačali ob nabavah blaga in storitev.

Do konca septembra 2013 je bila pravica do vračila davka omejena na DDV v zvezi s stroški, povezanimi z razstavljanjem na sejmih.

S 1. oktobrom 2013 sta Republika Srbija in Republika Slovenija vzpostavili polno vzajemnost, kar pomeni, da državi vračata ves DDV zavezancem iz druge države.

S 1. oktobrom 2013 sta Republika Srbija in Republika Slovenija vzpostavili polno vzajemnost, kar pomeni, da državi vračata ves DDV zavezancem iz druge države.

Za leto 2013 tako lahko slovenski zavezanci terjajo vračilo srbskega PDV z zahtevkom, ki ga vložijo najkasneje do 30. junija 2014, in sicer: • omejeno za nabave pred 1. oktobrom 2013 in • v polnem obsegu v zvezi z nabavami, opravljenimi med 1. oktobrom in 31. decembrom 2013.

Pogoje za vračilo in postopek vračila ureja srbska zakonodaja: • vračilo se lahko terja, če je davek izkazan na računu, račun pa je bil plačan; • znesek terjanega DDV mora presegati 200 evrov v dinarski protivrednosti; • zavezanec mora izpolnjevati pogoje za vračilo PDV glede namena uporabe (za obdavčene transakcije in oproščene transakcije s pravico do odbitka); • zavezanec ni opravljal obdavčenih dobav blaga in storitev v Srbiji oziroma je opravljal samo oproščene prevozne storitve ali storitve prevoza potnikov, ki so predmet posamične obdavčitve.

PDV se ne vrne: • če je bil zaračunan neupravičeno (napačen kraj obdavčitve; če ga je zaračunala oseba, ki ga ne bi

smela; če bi transakcija morala biti oproščena …); • če je bil zaračunan v previsokem znesku (napačna davčna stopnja, napaka v davčni osnovi ali pri izračunu davka …); • če bi se zavezanec moral registrirati za PDV v Srbiji, pa tega kljub opravljanju obdavčenih transakcij ni storil.

Prav tako se ne vrne DDV, ki je izključen iz pravice do odbitka po srbski zakonodaji, in sicer – podobno kot pri nas – za izdatke: • pri nabavi, proizvodnji in uvozu osebnih avtomobilov, motociklov, jaht, čolnov in zrakoplovov, objektov za namestitev teh dobrin, rezervnih delov, goriva in potrošnega materiala za njihove potrebe, pri uporabi, vzdrževanju, popravilih in drugih storitvah, ki so povezane z uporabo naštetih vozil, razen če so vozila in predmeti nabavljeni z namenom nadaljnje prodaje ali za dajanje v najem, prevoz potnikov, blaga ali avtošole; • pri izdatkih za reprezentanco; • nabavi in uvozu preprog, električnih aparatov za gospodinjstvo, RTV-sprejemnikov in okrasnih predmetov, ki so namenjeni opremi poslovnih prostorov.

Zahtevek se vloži na obrazcu REF-1, na katerem se navedejo podatki o zavezancu, njegovi dejavnosti, davčnem organu registracije in računih oziroma PDV, ki se terja.

Zahtevku se priloži: • potrdilo o registraciji za DDV, ki ga izda slovenski davčni organ (priskrbeti je treba original in overjen prevod); • originale in kopije plačanih računov o nabavljenem blagu in

storitvah v Republiki Srbiji, na katerih je obračunan PDV. V skladu z zakonom davčni organ odloči o zahtevku v 30 dneh od vložitve in vrne DDV na bančni račun zavezanca, ki ga ta navede na zahtevku, v 15 dneh po sprejeti odločitvi, in sicer v valuti države zavezanca, ki se mu davek vrača.

ALI STE VEDELI? DA je v Sloveniji danes več kmetijskih gospodarstev z ekološkim načinom pridelave, kot jih je bilo pred desetimi leti?

DA s povprečno plačo lahko kupimo več mesa, pa manj krompirja kot pred desetimi leti?

DA je 20 % več prejemnikov pokojnin?

Veliko zanimivosti je predstavljenih v elektronski publikaciji To je Slovenija: naše prvo desetletje v EU, ki jo je izdal Statistični urad RS. Statistika pravi, da smo v letu 2010 v običajnem tednu imeli povprečno 24 ur prostega časa, to pomeni skoraj tri ure in pol na dan; moški so ga imeli 27 ur, ženske 21 ur na teden.

V letu 2004 je bilo v Sloveniji povprečno 92.000 samozaposlenih, konec leta 2013 pa 110.000.

Vsak četrti državljan Slovenije, ki se je odselil iz države v letu 2012, je odšel v Nemčijo.

Vir: http://www.stat.si/doc/pub/TojeSlovenija.pdf

KADRI IN DELO _ Nina Globočnik

9

IZVRŠEVANJE SKLEPOV O IZVRŠBI NA PLAČO

V praksi se nemalokrat srečamo s situacijo, ko moramo delavcu od plače trgati kredit, davčno ali sodno izvršbo. Pri tem se vedno vprašamo, kakšen je vrstni red dospelih sklepov o izvršbi in upravno administrativne prepovedi, koliko moramo delavcu po rubežu plače nakazati na njegov transakcijski račun, kaj je predmet izvršbe na plačo in kakšna je odgovornost delodajalca za izvrševanje sklepov o izvršbi.

1. Pravne podlage Izvršbo na plačo urejata Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)1 ter Zakon o davčnem postopku.2 Glede vprašanja, kaj se šteje za plačo, je treba upoštevati Zakon o delovnih razmerjih,3 glede minimalne višine plače, ki mora delavcu po izvršbi na plačo ostati, pa so pomembni tudi Zakon o minimalni plači,4 Zakon o dohodnini5 in Zakon o socialnovarstvenih prejemkih.6

Ob upoštevanju zakona je plača sestavljena iz osnovne plače, dodatkov, dela plače za delovno uspešnost in dela plače za poslovno uspešnost.

2. Plačilo za delo Plačilo za delo ureja Zakon o delovnih razmerjih. Ob upoštevanju zakona je plača sestavljena iz osnovne plače, dodatkov, dela plače za delovno uspešnost in dela plače za poslovno uspešnost. Zakon med dodatke k osnovni plači šteje dodatek za delovno dobo, dodatek za neenakomerno razporejen čas in dodatek za posebne obremenitve

pri delu. Za povračila stroškov se po Zakonu o delovnih razmerjih štejejo povračila stroškov prehrane med delom, povračila stroškov za prevoz na delo in z dela ter povračila stroškov, ki jih ima delavec pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. Med prejemke iz delovnega razmerja se po zakonu štejejo le regres za letni dopust in odpravnine (ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ob upokojitvi in ob prenehanju delovnega razmerja), medtem ko so drugi prejemki iz delovnega razmerja, kot na primer solidarnostna pomoč in jubilejna nagrada, običajno določeni v kolektivnih pogodbah dejavnosti.

Poznavanje prave terminologije je pomembno, ko naletimo na vprašanje, kaj mora delodajalec trgati od plače, ko za delavca prejme sklep o izvršbi na plačo.

3. Obseg izvršbe na plačo Pomembno je razlikovanje med sodno in davčno izvršbo.

Poglavje v Zakonu o izvršbi in zavarovanju, ki govori o izvršbi na plačo, govori tudi o drugih stalnih prejemkih, vendar so s tem mišljeni pokojnina, nadomestilo plače, prejemki od začasne brezposelnosti in

drugi stalni prejemki. Iz zakonske opredelitve tako Zakona o izvršbi in zavarovanju kot Zakona o delovnih razmerjih ne izhaja, da bi sklep o izvršbi na plačo poleg izvršbe na plačo samodejno vseboval tudi izvršbo na regres, povračilo stroškov za prehrano in za prevoz na delo ipd. V vseh teh primerih gre za izvršbo na denarno terjatev, in ne za izvršbo na plačo, torej mora biti ta denarna terjatev jasno navedena. Če upnik v predlogu za izvršbo navede, da zahteva tudi izvršbo na regres, jubilejne nagrade, solidarnostne pomoči in na povračila stroškov, sodišče pa s sklepom o izvršbi predlogu sledi, mora delodajalec kot dolžnikov dolžnik sklep o izvršbi izvršiti tudi glede slednjega. K takemu stališču napotuje dejstvo, da navedeni ›prejemki‹ niso izvzeti iz izvršbe, prav tako izvršba ni z njimi omejena.

Kadar govorimo o davčni izvršbi, pa je situacija drugačna, kajti Zakon o davčnem postopku govori o izvršbi delodajalca na denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja. Po Zakonu o dohodnini se za dohodek iz delovnega razmerja štejejo zlasti plača, nadomestila plače, regres

1 Uradni list RS 51-2303/1998, RS 11-518/1999, RS 89-4262/1999, RS 11-662/2001, RS 75-3570/2002, RS 87-4360/2002, RS 132-5625/2004, RS 46-1884/2005, RS 96-4203/2005, RS 17-621/2006, RS 30-1238/2006, RS 69-2979/2006, RS 115-4906/2006, RS 93-4598/2007, RS 37-1524/2008, RS 45-1979/2008, RS 28-1187/2009, RS 51-2762/2010, RS 26-1157/2011, RS 14-537/2012, RS 17-574/2013.

2 Uradni list RS 117-5018/2006, RS 24-888/2008, RS 125-5715/2008, RS 85-3796/2009, RS 110-4984/2009, RS 43-2186/2010, RS 97-5019/2010, RS 32-1402/2012, RS 94-3643/2012, RS 101-3676/2013, RS 111-4127/2013, RS 22-832/2014.

3 Uradni list RS 21/2013.

4 Uradni list RS 13-519/2010.

5 Uradni list RS 117-5013/2006, RS 90-4420/2007, RS 10-308/2008, RS 78-3490/2008, RS 92-3930/2008, RS 125-5714/2008, RS 20-756/2009, RS 10-390/2010, RS 13-522/2010, RS 43-2188/2010, RS 106-5477/2010, RS 9-317/2011, RS 9-344/2012, RS 24-919/2012, RS 30-1282/2012, RS 40-1700/2012, RS 75-2850/2012, RS 94-3644/2012, RS 52-2001/2013, RS 96-3441/2013, RS 17-540/2014, RS 29-1190/2014.

6 Uradni list RS 61-3350/2010, RS 40-1911/2011, RS 110-4999/2011, RS 40-1700/2012, RS 14-371/2013, RS 99-3549/2013.

10

UNIKUM Maj 2014 _ Kadri in delo _ Izvrševanje sklepov o izvršbi na plačo

za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine, solidarnostne pomoči, povračila stroškov v zvezi z delom, bonitete ipd.

Po Zakonu o dohodnini se za dohodek iz delovnega razmerja štejejo zlasti plača, nadomestila plače, regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine, solidarnostne pomoči, povračila stroškov v zvezi z delom, bonitete ipd.

4. Vrstni red poplačila več upnikov Če je izvršbo na plačo predlagalo več upnikov, se ti poplačajo po tistem vrstnem redu, kot so pridobivali pravico do poplačila, razen kadar zakon določa drugače.

Vrstni red poplačila terjatev pri dolžnikovemu delodajalcu se ob upoštevanju Zakona o izvršbi in zavarovanju ter Zakona o davčnem postopku določa načeloma po kvaliteti obveznosti, in sicer: I. Privilegirane terjatve: terjatve iz zakonite preživnine, odškodnine za škodo zaradi prizadetega zdravja, odškodnine zaradi izgube delovne zmožnosti in odškodnine zaradi smrti preživljavca – pod pogojem, da se terjajo s sklepom o izvršbi.

II. Sklep o davčni izvršbi, ki se nanaša na davčno obveznost: obveznosti iz davkov, prispevkov za socialno varnost, obresti v zvezi z davki, stroški postopka pobiranja davka, denarne kazni in globe v zvezi z davčnimi prekrški in stroški postopka o davčnem prekršku.

III. Sklep o sodni izvršbi, upravno izplačilna prepoved ter sklep o davčni izvršbi, ki se ne nanaša na davčno obveznost.

Znotraj vsake od teh skupin se vrstni red določa po zaporedju vročitve.

Ob tem velja opozoriti na posebnost v zvezi s preživninami. Če ima namreč več upnikov pravico do zakonite preživnine oziroma pravico do rente za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal,

7

proti istemu dolžniku, skupen znesek njihovih terjatev pa presega del plače, ki je lahko predmet izvršbe, sodišče dovoli izvršbo v korist vsakega od upnikov v sorazmerju z višino njegove terjatve.

5. Upravno-izplačilna prepoved Upravno-izplačilna prepoved ali prepoved izplačila plače, ki jo je odobril sam dolžnik, ima pravni učinek sklepa o izvršbi na dolžnikovo plačo. Delodajalec lahko zavrne ›potrditev‹ upravnoizplačilne prepovedi in te ›storitve‹ za delavca kljub njegovi prostovoljni privolitvi ne izvršuje v breme njegove plače. Če pa delodajalec upravno-administrativno prepoved potrdi, delodajalec odgovarja upniku za neodtegnitev v skladu z določbami upravno-izplačilne prepovedi.

6. Omejitev izvršbe po višini Tudi glede omejitve izvršbe po višini obstaja pomembna razlika med sodno in davčno izvršbo.

Znotraj sodne izvršbe moramo razlikovati izvršbo, ki jo predlagajo navadni upniki, od izvršbe, ki jo predlagajo privilegirani upniki.7 Po sodni izvršbi, ki jo predlagajo navadni upniki, je mogoče poseči za vse denarne terjatve, razen za privilegirane, do 2/3 prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost; če dolžnik preživlja druge osebe, pa najmanj znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika in njegove družinske člane in osebe, ki jih je dolžan po zakonu preživljati po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči. Če gre za privilegirane upnike, je na plačo moč seči do 2/3 prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 2/3 minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost; če dolžnik preživlja druge osebe, pa najmanj znesek v višini

dohodka, določenega za dolžnika in njegove družinske člane in osebe, ki jih je dolžan po zakonu preživljati po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči.

Po zakonu, ki ureja davčno izvršbo, se prejemki dolžnika lahko zarubijo največ do višine dveh tretjin, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 70 odstotkov minimalne plače po zakonu, ki ureja minimalno plačo, ni pa mogoče seči na denarne prejemke, če ti ne presegajo osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo.

7. Odgovornost delodajalca Delodajalec mora po pravnomočnosti sklepa plačati oziroma plačevati upniku denarni znesek oziroma denarne zneske, za katere je sodišče dovolilo izvršbo. Opozoriti je treba, da se sklep o izvršbi nanaša tudi na povečanje plače, do katere je prišlo po vročitvi sklepa o izvršbi. Po Zakonu o izvršbi in zavarovanju mora delodajalec, pri katerem dolžnik ni več v delovnem razmerju, nemudoma s priporočeno pošiljko poslati sklep o izvršbi novemu delodajalcu in o tem obvestiti sodišče. Ker v praksi delodajalec velikokrat ne ve, kdo je novi delodajalec, mora o tem prav tako nemudoma obvestiti sodišče.

Delodajalec upniku odgovarja za zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi (1. odstavek 134. člena ZIZ). Delodajalec, ki ni ravnal po sklepu o izvršbi, je odgovoren tudi za škodo, ki jo zaradi tega utrpi upnik (4. odstavek134. člena ZIZ). V primeru davčne izvršbe mora delodajalec o tem, da delavec ni več pri njem v delovnem razmerju, takoj obvestiti davčni organ. Tudi pri davčni izvršbi je delodajalec odgovoren za opuščeno odtegnitev in izplačilo, davčni organ pa ima pravico, da davek izterja od delodajalca, če ne ravna po sklepu o izvršbi.

Privilegirane terjatve so terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.

PRAVO _ Nina Orehek

11

NEUSTAVNOST OBDAVČITVE DIVIDEND PRI DRUŽBAH Z NEOMEJENO ODGOVORNOSTJO

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti dne 10. 4. 2014 razveljavilo del besedila 3. odstavka 90. člena, 9. točke 95. člena in 6. odstavka 98. člena ZDoh-2 (opr. št. U-I-175/11).

T

retji odstavek 90. člena ZDoh-2 je določal, da se pri osebnih družbah kot dividenda med drugim obdavčuje tudi že sam pripis dobička kapitalskemu deležu družbenika v d. n. o. in komplementarja v k. d.

Po ZDoh-2, ki predvideva obdavčenje vseh vrst in oblik dohodkov fizičnih oseb, se šteje, da je dohodek pridobljen oziroma dosežen v davčnem letu, v katerem je prejet, torej ko je izplačan ali kako drugače dan na razpolago fizični osebi. S tem je zakonodajalec na področju dohodnine sprejel obdavčitev realiziranega dohodka.

Navedeno je bilo praviloma sprejeto tudi pri obdavčitvi dividend, torej ob razdelitvi dobička družbe (plačnika) njenim družbenikom, ki hkrati ne vodi do zmanjšanja njihovega lastniškega deleža.

Obdavčenje dividende kot razdeljenega dohodka predpostavlja, da je dobiček, ki ga s svojim poslovanjem ustvari gospodarska družba, prešel iz premoženja gospodarske družbe v premoženje njenih delničarjev ali družbenikov, v kateri se izrazi kot dohodek.

Problematičen je bil del 3. odstavka 90. člena ZDoh-2, ki je določal, da se kot dividenda obdavči (že) sam pripis dobička kapitalskemu deležu družbenika, čeprav do dejanske delitve dobička še ni prišlo.

Ker so tudi osebne družbe pravne osebe, je pripis dobička osebne družbe le računovodska operacija, denarna sredstva v višini pripisanega dobička pa so še vedno med sredstvi družbe. To pomeni, da še ni prišlo do izplačila in s tem do prehoda denarnih sredstev iz družbe do njenih družbenikov, temveč so s tem družbeniki pridobili zgolj ter-

jatev do družbe na izplačilo dobička, terjatve pred njihovo izvršitvijo pa z dohodnino niso obdavčene (do obdavčitve pride šele s plačilom terjatve, ko se dohodek pri fizični osebi realizira).

Ker so osebne družbe pravne osebe, je njihova premoženjska sfera ločena od premoženjske sfere njenih družbenikov. Družbeniki družb imajo tako v vseh gospodarskih družbah (tudi v osebnih) le korporacijske deleže, niso pa solastniki ali drugačni soimetniki premoženja družbe. To pomeni, da do prehoda dobička iz premoženja družbe v premoženje njenih družbenikov še ne pride v fazi pripisa dobička kapitalskemu deležu družbenika, temveč šele z realizacijo dohodka, torej z dejanskim izplačilom dividend.

Posledice razveljavitve Zaradi navedenega je Ustavno sodišče razveljavilo tudi 9. točko 95. člena ZDoh-2, ki je določala, da se izplačilo deleža v dobičku družbeniku osebne družbe, ki se odpiše od njegovega kapitalskega deleža, ne šteje za odsvojitev kapitala. Hkrati je Ustavno sodišče razveljavilo tudi 6. odstavek 98. člena ZDoh-2, ki je določal pravilo za določanje nabavne vrednosti kapitalskega deleža v osebnih družbah, kadar se poveča zavezančev kapitalski delež v osebni družbi zaradi pripisa dobička kapitalskemu deležu.

To pravilo je postalo neustrezno, saj bi povečanje kapitalskega deleža zaradi navedene razveljavitve ostalo neobdavčeno. Zato se mora tudi za določanje nabavne vrednosti kapitalskega deleža v osebni družbi uporabljati pravilo, ki velja za kapitalske družbe – kadar zavezanec

pridobi delnico ali povečani delež pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe, se mora šteti, da je nabavna vrednost tako pridobljene delnice ali pridobljenega povečanega deleža enaka nič (4. odstavek 98. člena ZDoh-2).

Kljub navedenemu se 9. točka 95. člena in 6. odstavek 98. člena ZDoh2 še uporabljata pri obdavčevanju dohodka iz kapitala, če je bila davčna obveznost, temelječa na razveljavljenem delu 3. odstavka 90. člena ZDoh-2, že izpolnjena.

Kadar je že prišlo do obdavčitve ob pripisu dobička kapitalskemu deležu, se (kljub razveljavitvi) torej še naprej uporabljata 9. točka 95. člena in 6. odstavek 98. člena ZDoh-2.

V nasprotnem primeru bi lahko prišlo do dvakratne obdavčitve izplačila ›istih sredstev‹. Ker so ti družbeniki svojo davčno obveznost že izpolnili v obliki davka na dividende prek osebnih družb kot plačnic davka ob pripisu dobička kapitalskemu deležu družbenika na podlagi razveljavljene določbe, zaradi razveljavitve 9. točke 95. člena ZDoh-2 ne smejo biti obdavčeni še enkrat bodisi ob odsvojitvi kapitalskega deleža v obliki davka na dobiček iz kapitala bodisi ob izplačilu dobička v obliki davka na dividende na podlagi neizpodbijanega uvodnega dela 3. odstavka 90. člena ZDoh2. Iz istega razloga se mora zanje še vedno uporabljati posebno pravilo za določanje nabavne vrednosti kapitalskega deleža v osebnih družbah iz 6. odstavka 98. člena ZDoh-2.

Glede na aktualno stališče Ustavnega sodišča in Dursa do ponovne obdavčitve ne bo prišlo, hkrati pa tudi ne do vračila že plačanega davka in morebitnih zamudnih obresti.

PRAVO

12

IZOBRAŽEVANJE DELAVKE V ČASU ODSOTNOSTI Z DELA ZARADI STARŠEVSTVA

_ Nina Orehek

V času prisotnosti delavca na delovnem mestu se ima ta pravico in dolžnost izobraževati z namenom ohranitve oziroma širitve sposobnosti za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ohranitve zaposlitve in povečanja zaposljivosti. Za delavko, ki je na porodniškem dopustu oziroma je odsotna z dela zaradi nege in varstva otroka, pa veljajo posebna pravila glede izobraževanja.

D

elavka se v času koriščenja porodniškega dopusta (praviloma prvih 105 dni odsotnosti) oziroma v času nege in varstva otroka (260 dni po preteku 105 dni) lahko napoti na izobraževanje, le če s tem soglaša in če so izpolnjeni v nadaljevanju navedeni pogoji. Če delavka soglaša, je treba izvesti ustrezen postopek prijave na CSD in upoštevati, da to vpliva na koriščenje pravic delavke iz zavarovanja za starševsko varstvo. Če delavka z napotitvijo na izobraževanje ne soglaša, je delodajalec nima pravice napotiti, prav tako ne smejo zaradi tega zanjo nastopiti kakršnekoli negativne posledice.

Porodniški dopust in odsotnost zaradi nege in varstva otroka sta upravičena odsotnost z dela, v času katere imajo starši pravico do starševskega nadomestila. Po svoji naravi se taka odsotnost (s prejemanjem nadomestila) in opravljanje dela na delovnem mestu (k čemur spada tudi udeležba na izobraževanju) medsebojno izključujeta. Navedeno izhaja tudi iz 45. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki določa, da pravica do starševskega nadomestila delavki preneha, če pristojna inšpekcija za delo ugotovi, da oseba v času izrabe starševskega dopusta dela, začne delati ali začne opravljati samostojno dejavnost. Če delavka, ki prejema starševsko nadomestilo, dela, mora vrniti neupravičeno prejeti znesek starševskega nadomestila, skupaj s pripadajočimi obrestmi.

1. Napotitev na izobraževanje v času porodniškega dopusta (prvih 105 dni odsotnosti) Porodniški dopust se mora izrabiti v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela (19. člen ZSDP), zato se lahko delavka napoti na izobraževanje le s hkratno popolno prekinitvijo koriščenja starševskega dopusta. Glede na določila ZSDP pa izobraževanje, povezano z delodajalcem, tudi ni tak razlog, ki bi omogočil koriščenje porodniškega dopusta očetu ali tretji osebi (19.– 22. člen). Če torej delavka nastopi izobraževanje v tem obdobju, ji v celoti preneha pravica do odsotnosti in starševskega nadomestila ter se šteje, da se je vrnila na delovno mesto.

2. Napotitev na izobraževanje v času odsotnosti zaradi nege in varstva otroka (trajanje 260 dni neposredno po preteku porodniškega dopusta) V času koriščenja dopusta za nego in varstvo otroka je napotitev na izobraževanje omogočena. Zakon namreč določa, da lahko ta dopust koristi naenkrat le eden od staršev, pri tem pa se starši lahko izmenjujejo. Starši se dogovorijo o izrabi dopusta za nego in varstvo otroka pred potekom porodniškega dopusta. Dogovor predložijo CSD skupaj z zahtevo za uveljavljanje pravice in z njim seznanita svoja delodajalca. Tak dogovor se lahko spremeni iz različnih razlogov (29. člen), med drugim zato, če nastopijo okoliščine, ki vplivajo na prvotno odločitev staršev – med razlogi, ki jih našteva zakon, je tudi napotitev

enega od staršev na delo v tujino in izobraževanje.

Ker se z odhodom na izobraževanje delavka ponovno vključi v delovni proces in izgubi pravico do dopusta in starševskega nadomestila, lahko v tem času dopust namesto nje koristi oče otroka, s končanjem izobraževanja pa lahko dopust ponovno nastopi mati.

3. Napotitev na izobraževanje v času zadnjih 75 dni koriščenja dopusta za nego in varstvo otroka Zakon v 26. členu omogoča, da se del dopusta za nego in varstvo otroka v trajanju največ 75 dni lahko prenese in izrabi tudi kasneje, vendar najdlje do osmega leta starosti otroka. Če torej delodajalec napoti delavko na izobraževanje v tem obdobju, ta z odhodom na izobraževanje prekine dopust in se ji v tem času tudi ne izplačuje nadomestilo za starševsko varstvo, saj delavka nastopi opravljanje dela. Po končanem izobraževanju se lahko delavka bodisi takoj ponovno vrne na koriščenje dopusta za nego in varstvo otroka ali pa nadaljuje z delom in preostalih 75 dni koristi kasneje, do otrokovega osmega leta starosti.

V vseh primerih prekinitve in nadaljnjega koriščenja dopusta delavke zaradi izobraževanja je treba o prekinitvi ali drugačnem izvrševanju dopusta obvestiti CSD in delodajalca. Pri tem je treba upoštevati tudi, da se lahko osnova za izračun nadomestila v posameznih primerih prekinitev (npr. ko je prekinitev koriščenja daljša od 365 dni) spremeni oziroma zniža.

STROKOVNA MNENJA IR

13

MNENJA Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

1_

Storitve znotraj in zunaj EU Mali davčni zavezanec opravlja storitve za drugega malega davčnega zavezanca iz EU in iz tretjih držav. Ali se mora identificirati za DDV?

Mnenje Storitve znotraj EU Najprej naj vas opozorimo, da zakonodaja na področju DDV ne pozna izraza mali davčni zavezanec. Mali davčni zavezanci so davčni zavezanci, ki so zaradi velikosti svojega prometa oproščeni plačevanja DDV. Opozarjamo vas še, da pojem ›davčni zavezanec‹ ne pomeni zavezanca, ki ima veljavno identifikacijsko številko za DDV. Davčni zavezanec je vsaka oseba (pravna ali fizična, ne glede na velikost prometa), ki samostojno in neodvisno opravlja dejavnost. Ali je ta nato identificirana za namene DDV ali ne, pojem ›davčni zavezanec‹ ne definira. Zelo preprosto rečeno: vse družbe z omejeno odgovornostjo zagotovo so davčni zavezanci, nekateri identificirani za namene DDV, drugi ne. Zaradi nazornejše razlage bomo v tem mnenju vseeno uporabili izraz ›mali davčni zavezanec‹ (saj domnevamo, da vemo, na kakšne osebe mislite). Če je tip storitev tak, da je kraj obdavčitve Slovenija (torej da to niso storitve iz 25. člena ZDDV-1), se malemu davčnemu zavezancu iz Slovenije ni treba identificirati za namene DDV, dokler ne doseže praga 50.000 evrov obdavčljivega prometa, ne glede na to, ali svojo storitev zaračuna v EU ali zunaj nje, in ne glede na status prejemnika te storitve (ni pomembno, ali prejemnik ima ali nima identifikacijske številke za DDV).

Povsem drugače pa je, če mali davčni zavezanec opravlja storitve, ki spadajo v okvir 25. člena ZDDV-1 (npr. svetovalne storitve, reklama, raziskava trga, storitve trženja, administrativne storitve, storitve strokovnjakov, npr. inženirjev, ki pa niso neposredno povezane z nepremičnino …).

V 4. odstavku 78. člena ZDDV-1 je določeno, da »mora vsak davčni zavezanec, ki ima sedež v Sloveniji in opravlja storitve na ozemlju druge države članice, za katere je plačnik DDV v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES izključno prejemnik storitev, in vsak davčni zavezanec, za katerega se na ozemlju Republike Slovenije opravijo storitve, za katere je v skladu s 3. točko 1. odstavka 76. člena dolžan plačati DDV, predložiti davčnemu organu zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV«.

V 196. členu Direktive Sveta 2006/112/ES pa je določeno, da je DDV dolžan plačati vsak davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, kateremu se opravijo storitve iz 44. člena te Direktive, če te storitve opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža na ozemlju te države članice.

Nadalje je v točki e) 1. odstavka 79. člena ZDDV-1 določeno, da se identifikacijska številka za DDV izda vsakemu davčnemu zavezancu, ki ima sedež v Sloveniji in opravlja storitve na ozemlju druge države članice, za katere je plačnik DDV v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES izključno prejemnik storitev.

Glede na vse navedeno to pomeni, da se mora davčni zavezanec, čeprav nima identifikacijske številke za DDV, identificirati za namene DDV, če opravi storitev iz 1. odstavka 25. člena ZDDV-1 za naročnika, davčnega zavezanca iz EU. To velja ne glede na to, ali prejemnik te storitve (davčni zavezanec iz EU) ima identifikacijsko številko za DDV ali je nima. Če se bo davčni zavezanec iz Slovenije identificiral za namene DDV, ker bo opravljal storitve po 1. odstavku 25. člena ZDDV-1 za naročnike, davčne zavezance iz EU, bo moral paziti, ker bo dobil tako imenovano posebno identifikacijsko številko za DDV. Na obrazcu DDV-P2 bo moral označiti zap. št. 19, ›prejem ali opravljanje storitev znotraj EU po 4. odstavku 78. člena ZDDV-1‹. To pomeni, da davčni zavezanec ne pridobi identifikacijske številke za DDV za svoje celotno poslovanje, temveč samo za poslovanje znotraj EU. Storitve zunaj EU Če upoštevamo 7. odstavek 94. člena ZDDV-1, ki definira, kaj se všteva v obdavčljivi promet, tak zavezanec ne opravlja obdavčenih storitev, ker te storitve (storitve po 1. odstavku 25. člena ZDDV-1) niso obdavčene v Sloveniji, temveč pri prejemniku. Prav tako ne opravlja transakcij, ki so oproščene DDV v skladu s 52.–55. členom ZDDV-1. Prav tako ne opravlja transakcij z nepremičninami, finančnih transakcij iz 4. točke 44. člena ZDDV-1 in tudi ne zavarovalnih storitev. Glede na definicijo, kaj se všteva v obdavčljivi promet za identifikacijo za DDV, opravljene storitve ne spadajo v pojem obdavčljivega prometa.

V omenjenem 78. členu ZDDV-1 ni nikjer določeno, da se mora davčni zavezanec identificirati za namene DDV, če opravlja storitve iz 25. člena ZDDV-1 za naročnike davčne zavezance zunaj EU. Vsebinsko zelo podobno je napisal tudi Durs v svojem pojasnilu št. 4230-426/2006-1, z dne 5. 12. 2006.

Glede na vse navedeno menimo, da se zaradi opravljanja storitev iz 1. odstavka 25. člena ZDDV-1 za davčnega zavezanca s sedežem zunaj EU ni treba identificirati za namene DDV. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012.

14

UNIKUM Maj 2014 _ Strokovna mnenja IR

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (PZDDV), Uradni list RS, št. 141/2006, 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 102/2012, 54/2013.

• Direktiva Sveta 2006/112/EC s spremembami.

2_

Poslovanje podružnice slovenskega podjetja v tujini Slovensko podjetje (d. o. o.) odpira hčerinsko podjetje v Gabonu. Doslej je slovensko podjetje kupilo prevozna sredstva, ki jih bo v Gabonu oddajalo v najem oziroma z njimi opravljalo prevoze (tovornjak hladilnik za prevoz hrane, vozilo za poroke, kombinirano vozilo za prevoz potnikov). Prevozna sredstva so na poti v Gabon (računi so na naslov matere).

Ali mati lahko da svoja osnovna sredstva hčeri ali jih mora prodati?. Ali si mati v Sloveniji lahko odbija DDV, sredstva amortizira? Kako je s prihodki, ki jih dela hči z osnovnimi sredstvi matere? Kako je z davkom od dohodka pravnih oseb matere v Sloveniji? Ali je potrebna konsolidacija računovodskih izkazov? Kdaj je bolje ustanoviti hčerinsko podjetje in kdaj podružnico? Kakšne so razlike?

Mnenje Ker navajate, da odpirate hčerinsko podjetje, hkrati pa ste v dilemi, ali ni bolje odpreti podružnico, domnevamo, da hčerinsko podjetje ali podružnica še nista ustanovljena, zato naj odgovori v nadaljevanju osvetlijo predvsem razliko v obdavčitvi in evidentiranju vseh naštetih poslovnih dogodkov v enem in drugem primeru. Če boste odprli hčerinsko podjetje, bo to odvisna družba, samostojna pravna oseba, najpogosteje družba z omejeno odgovornostjo. Ta ima svoj ustanovni kapital, vodi svoje poslovne knjige, izdeluje svoje računovodske izkaze, svoj obračun davka od dohodkov pravnih oseb in izpolnjuje vse druge obveznosti, ki so zanjo predpisane v Gabonu. Vse transakcije evidentirate v knjigah ›matere‹ kot transakcije z drugo pravno osebo (do družb v skupini). To pomeni, da osnovno sredstvo prodate z izdanim računom in v zvezi s to prodajo izkažete prevrednotovalne prihodke/odhodke, zato si v svojih knjigah ne morete obračunavati amortizacije, prav tako ne izkazujete prihodkov hčerinskega podjetja v svojih poslovnih knjigah. V zvezi s hčerinskim podjetjem torej knjižite naložbo v kapital (konto 06), prihodke iz naslova dividend (konto 77, če bo hčerinsko podjetje izplačevalo dobiček), ter terjatve, obveznosti, prihodke in odhodke v zvezi s poslovanjem med matičnim in hčerinskim podjetjem. Če boste skupaj s hčerinskim podjetjem dosegali pogoje za konsolidacijo iz ZGD-1 (dosežena velikost za konsolidacijo po 56. členu zakona), bo potrebna tudi konsolidacija računovodskih izkazov, ki se izvaja pri matičnem podjetju. Če ste kupili osnovno sredstvo ali zaloge za podjetje v Gabonu, si boste lahko odbijali vstopni DDV, če bodo ta sredstva uporabljena za namene obdavčenih transakcij – torej prodana hčerinskemu podjetju (najbrž izvoz).

Mama dela svoj obračun davkov od dohodkov pravnih oseb na podlagi svojih knjig, od hčerinskega podjetja ima vključene zgolj prihodke od dividend, če so bile izplačane, in prihodke

od morebitnih prodaj sredstev/storitev hčerinskemu podjetju, ne pa tudi prihodkov hčerinskega podjetja. Če boste ustanovili podružnico, je situacija bistveno drugačna: podružnica, predstavništvo ali poslovna enota ni samostojna pravna oseba, temveč del vašega podjetja. Zato ni prodaje med matičnim podjetjem in podružnico, zato iz poslovanja med njima ne morejo nastati niti stroški niti prihodki. Če boste kupili osnovno sredstvo za podružnico bodisi v Sloveniji bodisi v Gabonu ali kjerkoli drugje, bo tako osnovno sredstvo evidentirano v poslovnih knjigah mame, enako amortizacija. Izdani računi za opravljene storitve, ki jih bo izdala podružnica v Gabonu, se bodo knjižili v poslovnih knjigah mame, torej med prihodki mame. Mama ima sedež v Sloveniji in je obdavčena z davkom od dohodkov pravnih oseb po načelu svetovnega dohodka – torej tudi od dobička, ki ga ustvari s poslovanjem v podružnici. Ker gre za eno pravno osebo, se torej izdelajo računovodski izkazi za eno celoto in konsolidacija računovodskih izkazov ni možna.

V državi, kjer je ustanovljena podružnica, poslovna enota ali predstavništvo, je treba spoštovati lokalne predpise in izpolnjevati davčne obveznosti, ki veljajo v tisti državi. To pomeni, da mora podružnica voditi poslovne knjige tudi v tisti državi (če je to tam predpisano), oddajati davčne obračune v tisti državi (davka na dodano vrednost, davka od dohodka pravnih oseb in vseh drugih davkov, ki so v tisti državi predpisani). Za del poslovanja to praktično pomeni dvojno vodenje poslovnih knjig – v drugi državi zgolj za podružnico, v Sloveniji pa za podjetje kot celoto mame in podružnice. Ni pa nujno, da se vse listine knjižijo dvakrat – kadar imate enake računovodske politike, je možno iz knjig podružnice preprosto prevzeti stanje v poslovne knjige mame. To je treba storiti najmanj na zadnji dan poslovnega leta (glej določbe SRS 22.13).

Odgovor smo pripravili zelo na splošno, za razumevanje temeljnih razlik med eno in drugo obliko organiziranja dejavnosti v Gabonu. Če potrebujete podrobnejše informacije o katerem od davčnih in računovodskih vidikov, prosimo, da nas obvestite, da pripravimo konkreten odgovor.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Uradni list RS, št.

42/2006 (60/2006 popr.). Spremembe: Uradni list RS, št.

26/2007-ZSDU-B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009. Odl. US: U-I-268/06-35, 42/2009, 65/2009-UPB3, 83/2009. Odl. US: U-I-165/08-10, Up-1772/08-14, Up-379/09-8, 33/2011, 91/2011, 100/2011.

Skl. US: U-I-311/11-5, 32/2012, 57/2012, 44/2013. Odl. US: U-I311/11-16.

• Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012, 94/2012.

• Slovenski računovodski standardi, Uradni list RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Uradni list RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012.

3_

Nepremičnina v Avstriji Zavezanec bo izvajal gradbene storitve (fasade, beljenje, finalizacija, keramika) na

15

www.iracunovodstvo.eu

nepremičninah v Celovcu. Ali mora v Avstriji zaračunati avstrijski DDV in poiskati v Celovcu davčnega svetovalca?

Mnenje Gradbene storitve se obdavčujejo po pravilih 27. člena ZDDV-1, kar pomeni, da so obdavčene tam, kjer nepremičnina, na kateri se izvajajo gradbena dela, dejansko leži. Načeloma lahko le rečemo, da se mora tak izvajalec zelo verjetno identificirati za namene DDV v Avstriji. Ker je v vašem primeru kraj obdavčitve Avstrija, se v tem delu v celoti upošteva avstrijska zakonodaja, zato se boste morali za dokončen odgovor obrniti za lokalne strokovnjake. Morda obstaja tudi možnost, da se ne bo treba identificirati za namene DDV v Avstriji, a le, če boste storitev zaračunali avstrijskemu davčnemu zavezancu, ki ima veljavno avstrijsko identifikacijsko številko za DDV, in bo ta (če mu to dovolijo lokalni predpisi) naredil samoobdavčitev. Kot rečeno, pa bi bilo to nujno preveriti pri svetovalcih v Avstriji.

Obvestite nas, če želite, da ta del preverimo.

Pred približno dvema letoma se je moral v sorodnih primerih izvajalec tudi registrirati pri zbornici v Avstriji, ki je zelo podobna Gospodarski zbornici Slovenije, ker gre po naravi za obrtniška dela. Na morebitne tovrstne morebitne obveze vas samo opozarjamo, ker pa je zadeva vezana na tujo zakonodajo, vam zanesljivega odgovora na to ne moremo dati.

Načeloma morate v Celovcu poiskati davčnega svetovalca in predvsem ›nekoga‹, ki bo nato tudi za vas, če se boste morali identificirati za DDV v Avstriji, oddajal obračune DDV v Avstriji.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (PZDDV), Uradni list RS, št. 141/2006, 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 102/2012, 54/2013.

4_

sejmi in razstave, vključno s pomožnimi storitvami, povezanimi z vstopninami/kotizacijami, ki se opravijo davčnemu zavezancu, kraj, kjer te prireditve dejansko potekajo. Kotizacija za seminar, konferenco ali podoben izobraževalni dogodek je torej skozi DDV tretirana enako kot vstopnina za izobraževalni dogodek. Glede na 1. odstavek 29. člena ZDDV1 je kraj obdavčitve tam, kjer prireditev ali izobraževanje dejansko poteka.

Iz vašega vprašanja je posredno mogoče razbrati, da bo dogodek potekal na Hrvaškem (naša domneva). To pomeni, da je kraj obdavčitve za to storitev Hrvaška in se v celoti uporablja hrvaška zakonodaja. Zato na kotizacijo ne smete obračunati slovenskega DDV, ne glede na to, kdo je prejemnik računa.

Verjetno se morate zato, čeprav za enkratni dogodek, registrirati za DDV na Hrvaškem. Vsekakor priporočamo, da to preverite s svetovalci na Hrvaškem ali nam sporočite, če želite, da stanje preverimo mi, prek naših svetovalcev na Hrvaškem. Če bi bil povsem enak dogodek v Sloveniji, bi vsekakor morali na kotizacijo obračunati DDV, ne glede na status kupca. To pomeni, da bi obračunali slovenski DDV, ne glede na to, ali je udeleženec davčni zavezanec (iz EU ali zunaj EU, z veljavno identifikacijsko številko za DDV ali brez nje) ali fizična oseba. Davčni zavezanci, ki so identificirani za DDV v državi sedeža, imajo načelno pravico do vračila DDV (velja za davčne zavezance iz EU, davčni zavezanci zunaj EU pa samo, kadar obstaja vzajemnost).

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012.

5_

DDV ob prodaji avtomobila Pred leti smo kupili avto in nismo upoštevali vhodnega DDV, zdaj pa bi ta avto radi prodali.

Ali moramo obračunati DDV ali ne (kateri člen)?

Mnenje

Konferenca na Hrvaškem in DDV Slovenski davčni zavezanec bo julija organiziral konferenco o prevajanju. Gre za enkraten izobraževalni dogodek. Prijaviti se je treba vnaprej in tudi plačati kotizacijo. Kako je z obračunom DDV, če se storitev fakturira srbskemu davčnemu zavezancu, srbski fizični osebi, hrvaškemu davčnemu zavezancu in hrvaški fizični osebi? Ali je tu kaka posebnost ali je identično tudi za zavezance in nezavezance iz EU? Ali se je treba registrirati na Hrvaškem in tam plačati DDV?

Mnenje Kotizacije za seminar se z vidika DDV obravnavajo enako kot vstopnine, ki so opredeljene v 1. odstavku 29. člena ZDDV1. Po tej določbi je kraj opravljanja storitev v zvezi z vstopninami/kotizacijami za kulturne, umetnostne, športne, znanstvene, izobraževalne, zabavne ali podobne prireditve, kot so

Če gre za osebni avtomobil, za katerega niste odbijali vstopnega DDV, ker vam ta pravica ni bila priznana po točki c) 66. člena ZDDV-1, ob prodaji tega avtomobila davka ne obračunate in na računu navedete, da gre za oproščen promet po 3. točki 44. člena ZDDV-1.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012.

6_

Tuji najemodajalec in njegova obveznost identificiranja za DDV Fizična oseba, ki ni davčni zavezanec, je od nemškega davčnega zavezanca vzela v dolgoročni najem osebno vozilo. ZDDV-1 od

16

UNIKUM Maj 2014 _ Strokovna mnenja IR

1. 1. 2013 določa, da je v takem primeru kraj dajanja prevoznega sredstva v dolgoročni najem Slovenija, najem pa je predmet obdavčitve z DDV v Sloveniji. Ali to pomeni, da se mora nemški davčni zavezanec identificirati za DDV v Sloveniji, torej pridobiti slovensko identifikacijsko številko za DDV?

2. Podjetje C želi izstaviti račun za storitev opravljeno pred tremi leti. Račun bi bil izstavljen v oktobru. Zanima nas, kateri zakon o DDV je treba upoštevati pri izstavitvi računa (sedanji ali takratni), saj je od tega odvisna stopnja obdavčitve,morda pa tudi kraj obdavčenja.

Mnenje Mnenje ZDDV-1 v 2. odstavku 30.b člena določa, da je kraj dajanja prevoznega sredstva v najem, razen kratkoročnega najema, osebi, ki ni davčni zavezanec, kraj, kjer ima najemnik sedež, stalno oziroma običajno prebivališče.

V vašem primeru bo nemški davčni zavezanec dal v najem osebno vozilo fizični osebi, ki ni davčni zavezanec in ima stalno prebivališče v Sloveniji. Ker ima fizična oseba stalno prebivališče v Sloveniji, je kraj opravljanja te storitve najema v Sloveniji. Nemški davčni zavezanec bo tako opravil storitev, ki je predmet obdavčitve z DDV v Sloveniji, zaradi česar mora v Sloveniji pridobiti slovensko identifikacijsko številko za DDV. Od pridobitve te številke bo moral nemški davčni zavezanec oddajati mesečne obračune DDV, v katere bo vključil izdane račune za najemnino z obračunanim 22-odstotnim DDV. Če po zaključku dolgoročnega najema iz vašega vprašanja nemški davčni zavezanec ne bo opravljal drugih dobav blaga ali storitev, ki bi bile predmet obdavčitve s slovenskim DDV, bo lahko zaprosil za prenehanje identifikacije za namene DDV. Opozorimo naj še, da vrednost storitve dajanja prevoznega sredstva v najem ne vpliva na obveznost nemškega davčnega zavezanca, da pridobi identifikacijsko številko za DDV v Sloveniji. Prag za vstop v sistem DDV v višini 50.000 evrov, določen v 1. odstavku 94. člena ZDDV-1, za davčne zavezance iz tujine namreč ne velja.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006, 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012.

7_

DDV od opravljene storitve pred tremi leti 1. Podjetje A želi prodati lastno nepremičnino podjetju B, ki je lastniško povezano z podjetjem A (lastniki so isti z istimi deleži), saj želi ločiti nepremičnino od osnovne dejavnosti. Obe podjetji poslujeta pozitivno (nimata ne preteklih in ne tekočih davčnih izgub) in sta likvidni. Vodstvo podjetja A bi želelo nepremičnino prodati po čim nižji ceni (sicer višji, kot je računovodska vrednost, vendar manjši, kot je tržna vrednost), saj ne želi ustvarjati dodatnega dobička ob prodaji nepremičnine. Zanima nas, ali podjetje A to lahko naredi in ali nastanejo kakšne potencialne posledice pri obračunu davka od dohodkov pravnih oseb v teh dveh podjetjih.

1. Določitev prodajne cene je vedno svobodna volja pogodbenih strank, kadar ne gre za cene, ki jih regulira država.

Torej podjetje lahko proda to nepremičnino po kakršnikoli ceni, odvisno od dogovora obeh pogodbenih strank (pri tem smo zanemarili vidik odgovornosti poslovodstva do lastnikov, nadzornikov in morebitnih upnikov, če bi zaradi tega posla postalo podjetje insolventno in bi ostali brez poplačila).

Knjižite torej na obeh podjetjih tako, kot je sklenjena pogodba.

Drugo pa je vprašanje davkov – ker sprašujete zgolj za davek od dohodkov pravnih oseb, odgovarjamo, da je za ta davek vprašanje transfernih cen za prodajalca irelevantno, saj oba zavezanca ne izkazujeta nepokrite davčne izgube, prav tako pa za kupca, ki bo tudi v prihodnje izkazoval nižje odhodke, kot bi jih, če bi nepremičnino kupil po primerljivi tržni ceni.

2. DDV se obračuna ob nastanku obdavčljivega dogodka, to pa je bila opravljena storitev, če prej ni bil že plačan avans.

Zato upoštevate davčno stopnjo, ki je veljala na dan nastanka obdavčljivega dogodka, seveda pa je treba obračunati in plačati zamudne obresti za prepozno prijavljen in prepozno plačan davek.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012.

• Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012, 94/2012.

8_

Izvoz blaga iz Italije Slovenski davčni zavezanec s slovensko identifikacijsko številko za DDV in sedežem v Sloveniji kupi blago za prodajo od italijanskega davčnega zavezanca z italijansko identifikacijsko številko za DDV in s sedežem v Italiji. Slovenski davčni zavezanec nato to blago proda kupcu iz tretje države. Zaradi logističnih težav in dodatnih stroškov to blago ne preide državne meje med Slovenijo in Italijo, temveč gre iz logističnega centra v Italiji naravnost h kupcu v tretjo državo. Na carinskih listinah je naveden slovenski davčni zavezanec. Ali lahko italijanski dobavitelj izda račun brez DDV-ja, skladno s 1. odstavkom 46. člena ZDDV-1, in ali lahko slovenski davčni zavezanec izda račun kupcu iz tretje države skladno s 1. odstavkom 52. člena ZDDV-1, glede na to, da blago ni fizično prečkalo državne meje med Italijo in Slovenijo?

17

www.iracunovodstvo.eu

Mnenje V vašem primeru bo opravljena naslednja verižna transakcija z blagom: italijanski davčni zavezanec - slovenski davčni zavezanec - kupec iz tretje države.

Blago bo poslano neposredno iz Italije h kupcu v tretjo državo in ne bo prepeljano v Slovenijo. Na izvoznih carinskih dokumentih bo kot izvoznik blaga naveden slovenski davčni zavezanec.

Italijanski dobavitelj v vašem primeru ne bo opravil dobave blaga znotraj EU, ki bi bila oproščena v skladu s členom 138(1) Direktive Sveta 2006/112/ES (ta določba je enaka določbi 1. točke 46. člena ZDDV-1), ki določa oprostitev za dobave blaga znotraj EU. Blago namreč ne bo prepeljano z ozemlja ene države EU na ozemlje druge države EU. Tako kot na eni strani italijanski dobavitelj ne bo opravil dobave blaga znotraj EU, na drugi strani slovenski davčni zavezanec ne bo opravil pridobitve blaga znotraj EU, saj blago ne bo fizično prispelo v Slovenijo. Pridobitev blaga znotraj EU namreč v skladu z 11. členom ZDDV-1 pomeni pridobitev pravice do razpolaganja na premičninah, kot da bi bil pridobitelj lastnik, ki jih pridobitelju odpošlje ali odpelje v Slovenijo iz druge države EU prodajalec ali sam pridobitelj ali druga oseba za račun enega od njiju.

Italijanski dobavitelj tako po našem mnenju ne bo izdal računa za dobavo blaga znotraj EU, ki bi bila oproščena plačila DDV v skladu z določbo italijanskega zakona o DDV, ki je enaka določbi 1. točke 46. člena ZDDV-1.

ZDDV-1 v točki a) in b) 1. odstavka 52. člena določa oprostitev plačila DDV za naslednje izvozne transakcije (enako določa tudi Direktiva Sveta 2006/112/ES v členu 146(1)(a) in (b)): a) dobava blaga, ki ga iz Slovenije odpošlje ali odpelje v namembni kraj zunaj EU prodajalec ali druga oseba za njegov račun; b) dobava blaga, ki ga iz Slovenije odpošlje ali odpelje v namembni kraj zunaj EU kupec, ki nima sedeža na ozemlju Slovenije, ali druga oseba za njegov račun, razen blaga, ki ga prevaža kupec sam in je namenjeno za opremljanje, oskrbovanje z gorivom ali druge vrste oskrbovanja zasebnih čolnov, zasebnih zrakoplovov ali katerihkoli drugih prevoznih sredstev za zasebno rabo.

V vašem primeru pride za dobavo, ki jo opravi italijanski dobavitelj, v poštev člen 146(1)(b) Direktive Sveta 2006/112/ ES (oziroma točka b) 1. odstavka 52. člena ZDDV-1, ki določa enako), saj bo blago odposlal iz Italije v tretjo državo slovenski davčni zavezanec (kot kupec italijanskega davčnega zavezanca), ki nima sedeža na ozemlju Italije, od koder se izvaža blago. Ali bo italijanski dobavitelj pri izdaji računa resnično upošteval to določbo, je odvisno od italijanske zakonodaje s področja DDV. Zato bi za dokončen odgovor morali to vprašanje preveriti z italijanskim dobaviteljem ali italijanskimi davčnimi svetovalci.

Ne glede na to, da blago fizično ni prečkalo meje ItalijaSlovenija, slovenski davčni zavezanec na računu, ki ga izda kupcu iz tretje države, ne obračuna DDV v skladu s točko a) 1. odstavka 52. člena ZDDV-1. Točka a) se uporabi, ker bo blago iz EU izvozil on sam kot prodajalec, in sicer ne glede na to, da bo blago izvoženo neposredno iz Italije, in ne iz Slovenije.

PZDDV namreč v 1. odstavku 82. člena izrecno navaja, da se kot izvoz po točki a) 1. odstavka 52. člena ZDDV-1 šteje tudi dobava blaga, ki se odpošlje ali odpelje iz EU iz druge države članice.

Ne glede na to, kakšen račun bo slovenski davčni zavezanec prejel od italijanskega davčnega zavezanca, slovenski davčni zavezanec po prejetem računu ne dela samoobdavčitve (ne obračuna izstopnega v obrazcu DDV-O), saj blago fizično ne prispe v Slovenijo. Ker je dobava opravljena na ozemlju zunaj Slovenije, prejetega računa za to blago po našem mnenju sploh ne vpiše v obrazec DDV-O. Na računu, ki ga slovenski davčni zavezanec izda kupcu v tretji državi, slovenskega DDV ne obračuna v skladu s 1. točko 1. odstavka 52. člena ZDDV-1. Znesek po tem računu vpiše v obrazec DDV-O kot vrednost izvoza blaga.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012.

Pravilnik o vsebini, obliki, načinu in rokih za predložitev izpisa podatkov iz elektronsko vodenih poslovnih knjig in evidenc zavezanca za davek, Uradni list RS, št. 59/2007, 126/2007, 107/2009, 55/2013.

• Direktiva Sveta 2006/112/EU.

9_

Dostava blaga hrvaškemu kupcu Izdali smo račun za dobavo blaga kupcu s hrvaško davčno številko. Blago, prodano hrvaškemu kupcu, je bilo dostavljeno v drug kraj v Sloveniji. Ali moramo na računu obračunati DDV, ker blago ni zapustilo Slovenije?

Mnenje Kako je obdavčena določena dobava blaga, je odvisno od tega, kje se v skladu z določbami ZDDV-1 določi kraj te dobave blaga.

Iz vašega vprašanja razumemo, da boste blago prodano hrvaškemu kupcu dostavili iz vaših prostorov v drug kraj v Sloveniji. Kraj dobave blaga, pri kateri je opravljen prevoz, se določi v skladu s prvim odstavkom 20. člena ZDDV-1. Ta določa, da kadar blago odpošlje ali odpelje dobavitelj, kupec ali tretja oseba, se za kraj dobave blaga šteje kraj, kjer se blago nahaja, ko se začne odpošiljanje ali prevoz blaga prejemniku.

Ker se blago ob dobavi hrvaškemu kupcu nahaja v Sloveniji (v vaših prostorih), je kraj te dobave blaga v Sloveniji, kar pomeni, da je treba pri določitvi pravilne davčne obravnave dobave upoštevati slovenske predpise s področja DDV. Ker za tovrstne dobave ZDDV-1 ne predpisuje oprostitve plačila DDV, ste kot prodajalec od dobave dolžni obračunati slovenski DDV. Na računu, ki ga boste izdali hrvaškemu kupcu, morate tako obračunati DDV po ustrezni stopnji.

Hrvaški kupec ima možnost zahtevati vračilo tega DDV po posebnem postopku (členi od 74. do 74.g ZDDV-1), vendar le, če so izpolnjeni pogoji predpisani v teh členih.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost /ZDDV-1/, Ur.l. RS, št. 117/2006, Spremembe: Ur.l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012

ROKOVNIK

18

Da ne pozabim:

10. maj

POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

PRAVNE OSEBE:

FIZIČNE OSEBE (s.p.):

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb (mesečno)

Akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti (mesečno)

Intrastat poročilo

Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

15. maj

ETN - poročanje o prodajah in najemih, sklenjenih v preteklem mesecu

EURIBOR

na dan 22.4.2014

na dan 19.5.2014

3-mesečni

0,329

0,318

6-mesečni

0,429

0,409

0,603

0,586

18. maj

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

12-mesečni

20. maj

Rekapitulacijsko poročilo 05/2014 in hkrati DDV-O 05/2014 Banka Slovenije - poročilo: BST, KRD, DVP, SN-T AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (21.5.2014)

30. maj

DURS - obračun in plačilo DDV 05/2014 Poročilo o dobavah (76.a člen) 05/2014 Predložitev obračuna in plačilo davka na finančne storitve Banka Slovenije - SKV DURS - napoved za odmero dohodnine Zadnji dan za plačilo regresa za letni dopust po ZDR, razen če KP določa drugače za nelikvidna podjetja Zahtevek za vračilo DDV davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Skupnosti

Plačila v gotovini

Variabilni del priznane obrestne mere MAJ 2014

Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2*

420 EUR

Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga in storitev v RS po ZPPDFT**

5.000 EUR

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

EUR

USD

JPY

GBP

CHF

Do vključno 1 meseca

0,25800 %

0,15150 %

0,09857 %

0,48750 %

-0,00700 %

Do vključno 3 mesecev

0,33600 %

0,22285 %

0,13500 %

0,52519 %

0,01800 %

Do vključno 6 mesecev

0,43700 %

0,32250 %

0,18893 %

0,62994 %

0,07640 %

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

12 mesecev

0,61200 %

0,54700 %

0,34429 %

0,92275 %

0,20100 %

Obdobje od 1.1.2014 do 30.6.2014

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.durs.gov.si/si/aktualno/obrestne_mere_za_obresti_na_ posojila_med_povezanimi_osebami_na_podlagi_pravilnika_o_priznani_obrestni_meri/ (21.5.2014)

Vrsta izplačila za

8,25 %

Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. 1/2014, 3.1.2014)

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

MAJ 2014

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 92/2013, 16/2014)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR. V primeru, da delavec dela 11 ur ali več na dan - 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro nad 8 ur.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70% cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javni prevoz - do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

V skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Nadomestilo za ločeno življenje se lahko določi v pogodbi o zaposlitvi delavca pod pogoji in v znesku, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, kot to določa vsakokratni podzakonski predpis.

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 30% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 458,18 EUR*.

Za 20 let delovne dobe: v višini 50% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 763,64 EUR*.

Za 30 let delovne dobe: v višini 70% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 1.069,09 EUR*.

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece 3.054,54 EUR** oz. v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje.

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

797,04 EUR za leto 2014; Najvišji znesek brez prispevkov 1.068,49 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- V primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 1.527,27 EUR**.

- V primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 763,64 EUR**.

- Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.527,27 EUR**).

- Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece (1.527,27 EUR**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si/).

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

KRATKI SEMINARJI IR

ŠOLE IR

04. 06.

10. 06.

12. 06.

Razmejitve ali rezervacije?

Knjiženje po SRS in MSRP (vključno s subvencijami) (Kristinka Vukovič)

Kako izpolnimo potni nalog?

(Maja Dolinar Dubokovič)

Poglobljena delavnica obračunavanja DDV (Branka Svilar Mugoša)

04. 06.

Obračunavanje DDV pri mednarodnih transakcijah v praksi (Branka Svilar Mugoša)

05. 06.

Matematika za računovodje (Kristinka Vukovič)

06. 06.

12. 06.

Kaj naj bi računovodja vedel o insolventnosti, stečaju in prisilni poravnavi - vključno z novostmi v letu 2013 (Kristinka Vukovič)

16. 06. Šola obrač una plač - poglobljeno (Beti Božnar)

18. 06.

Povračila stroškov v zasebnem sektorju – na kaj vse je potrebno paziti?

(Irena Kamenščak)

Vse kar mora računovodja vedeti o obrestih (Maja Bohorič)

10. 06.

Praktični primeri določitve kraja dobave blaga pri verižnih poslih in uporaba Incoterms klavzul (Branka Svilar Mugoša)

11. 06.

Konsolidacija – preprosto, razumljivo in praktično (Vesna Bartolj Maver)

17. 06.

Ali so za analizo finančnega položaja podjetja dovolj samo računovodski izkazi (Silva Koritnik Rakela)

18. 06.

Obdavčitev storitev z DDV, vključno s predvidenimi spremembami Zakona o DDV (Maja Dolinar Dubokovič)

KLJUČ DO ZNANJA SO IR IZOBRAŽEVANJA.

www.iracunovodstvo.eu

JUNIJ 2014

SEMINARJI IR

Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani 01 360 20 20 | 01 360 20 50 akademija@iracunovodstvo.eu

ŠOLSKO LETO 2014 / 2015 Spoštovani računovodje in računovodkinje, Slovenski gospodarski prostor ostaja na nezavidljivi ravni in varčevanje ne le javnega temveč tudi zasebnega sektorja se odraža tudi v izobraževanju. Žal mnoga podjetja in druge organizacije ne premorejo več dovolj sredstev za potrebno izobraževanje in napredek svojih zaposlenih. Izobraževanje pa je nujno, nadgrajevati ga je treba zaradi spreminjajočega se okolja, zakonodaje in vedno novih zahtev pri izpolnjevanju davčnih, poročevalskih in drugih obveznosti podjetij. Tudi sodna praksa se gradi, inšpekcijski pregledi so vse manj splošni in čedalje bolj usmerjeni v zahtevnejša področja poslovanja in administriranja, zato je za vsako podjetje, čeprav v krizi, ključno obvladovanje ne le znanj s svojega strokovnega področja, temveč tudi z računovodskega in davčnega. Če sredstva za izobraževanje niso več na voljo v neomejenem številu, je toliko bolj nujno prepoznati kvalitetnega ponudnika izobraževanja, in če si toliko manj lahko privoščimo napake, nepotrebno ali podvojeno delo, je treba prepoznati zanesljivega in kvalitetnega računovodjo.

Na oboje pa mislimo tudi na Inštitutu za računovodstvo, ki je zrasel prav iz zaznanih potreb po znanju, ki se ne črpa le iz učbenikov, temveč tudi in predvsem iz prakse.

Zato vas ponovno vabimo na letno izobraževanje računovodij, to je na Akademijo IR za gospodarstvo. Akademija je niz rednih mesečnih izobraževanj in srečanj računovodij na različnih koncih Slovenije in z različnih tematskih področij, ki jih računovodja potrebuje pri svojem vsakdanjem delu: davki, računovodstvo, pravo, kadri in tudi mehke veščine. Ponosni smo, da nam je v iztekajočem se šolskem letu uspelo izvesti tudi Akademijo IR za javni sektor, zato so vabljeni tudi slušatelji iz javnega sektorja, saj jo bomo v prihodnjem letu nadgradili in izboljšali.

Dobili smo novo računovodsko direktivo, ki jo bo treba prenesti v prakso. Čeprav promet blaga in storitev obdavčujemo z DDV že petnajst let, se to področje še vedno spreminja in vedno

znova stojimo pred novimi ugankami, ali davek obračunati ali ne, ga plača prodajalec ali kupec. Nekoč znano področje se tako kmalu spremeni v predmet, na katerega gledamo tako, davčna oblast pa morda kako drugače. Prost pretok delovne sile se odraža v vse večjem številu novih dogodkov – k nam pride menedžer iz Francije, naš zaposleni je napoten na delo v podružnico na Hrvaškem, imamo študenta na praksi iz Makedonije, plačati moramo avtorski honorar na Poljsko. Smo res kos vsem tem novim situacijam? Ali ne bi bilo dobro, da se srečamo z drugimi računovodji, se pogovorimo, se seznanimo tudi z novimi vidiki, ki nam jih predstavijo predavatelji, odkrijemo še drugačne možnosti reševanja svojih problemov ali svojega ustaljenega načina računovodenja? Pripeljali smo predavatelje iz prakse, poskrbeli tudi za nekaj novih obrazov, ki bodo vaše in naše žulje prav gotovo obdelali in zacelili z različnih zornih kotov, prav tako so vam na voljo tudi pri spremljajočem svetovanju in mesečniku Unikum, ki sta vključena v program Akademije. Še vedno velja, da udeležba na Akademiji omogoča možnost pridobitve naziva Računovodski strokovnjak IR, to je tistega kvalitetnega računovodje, ki svoje znanje dokaže na preizkusu znanja, ki temelji predvsem na vprašanjih iz prakse.

Certifikat ni dokaz osvojenega šolskega teoretičnega znanja, temveč dokaz sposobnosti uporabe tega znanja pri reševanju problemov iz prakse. Namenjen je torej predvsem tistim, ki se v praksi znajo ›obrniti‹, prav take ljudi pa Slovenija v tem času potrebuje.

Zato ponovno kličemo: lepo vabljeni v našo družbo, k rednim mesečnim strokovnim srečanjem in v nov krog odličnih računovodskih praktikov, imetnikov naziva Računovodski strokovnjak IR!

Direktorica Polona Kovač Pikovnik

»GOSPODARSTVO« 1. srečanje: oktober 2014 Predavateljica: Branka Svilar Mugoša Obdavčitev nepremičnin, odbitek vstopnega DDV in odbitni delež • Transakcije z nepremičninami: obdavčene in oproščene • Pravica do odbitka vstopnega DDV pri na­ bavi nepremičnine glede na namen uporabe • Popravek odbitka vstopnega DDV v zvezi z nepremičninami

2. srečanje: november 2014 Predavateljica: Maja Bohorič Obdavčitev z davčnim odtegljajem • Kaj je davčni odtegljaj – opredelitev in primeri po vrstah davkov • Postopki obračuna davčnega odtegljaja od dividend, obresti in premoženjskih pravic in oprostitve • Preprečevanje dvojnega obdavčevanja - uporaba mednarodnih sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčevanju • Kakšne so možnosti za vračilo davčnega odtegljaja in postopek v zvezi s tem • Praktični primeri obračunavanja davčnega odtegljaja in pregled predpisanih obrazcev

3. srečanje: december 2014 Predavateljica: mag. Barbara Guzina Kaj še lahko storimo pred koncem leta na področju DDPO? • Posebnosti pri obračunu DDPO v letu 2014 • Pregled posameznih postavk obračuna DDPO • Davčno nepriznanih odhodki po vrstah • Možnosti izvzema iz davčnih prihodkov • Povečanja/zmanjšanja davčne osnove • Davčne olajšave in priprava dokumentacije • Možnosti odbitka tujega davka • Novosti v letu 2015

4. srečanje: januar 2015 V mesecu januarju sta na temo priprave letnega poročila razpisani dve temi, in sicer Letno poročilo – tema se bo izvajala na lokacijah Ljubljana (1 termin), Celje, Koper, Kranj in tema Prvič delam računovodsko poročilo – tema se bo izvajala na lokaciji Ljubljana (1 termin).

Posameznemu udeležencu Akademije pripada januarja udeležba na enem izmed zgoraj navedenih srečanj ob predhodni prijavi. V primeru, da se želi udeleženec udeležiti obeh tem, je potrebno doplačilo v višini 70 € + ddv za udeležbo na 2. temi.

Predavateljica: Kristinka Vukovič Letno poročilo • Kratek pregled pravnih podlag, ki določajo obveznosti družb, podjetnikov, zasebnikov, društev, zasebnih zavodov glede sestave letnega poročila, njegove javne objave in poročanja za statistične namene • Kratka seznanitev z novo računovodsko di­rektivo ter novosti, ki jih je prineslo leto 2014 • Zgledi knjiženj izbranih pomembnejših ali zahtevnejših poslovnih dogodkov Predavateljica: Kristinka Vukovič Prvič delam računovodsko poročilo • Kratka predstavitev pravil glede sestave letnih poročil in predložitve za namene javne objave in državne statistike za družbe, samostojne podjetnike, društva in zasebne zavode • Računovodske kontrole pred sestavo računovodskih izkazov s pregledom najpomembnejših pravil vrednotenja bilančnih kategorij • Od bruto bilance do bilance stanja in izkaza poslovnega izida ter pojasnil (razkritij) na konkretnem primeru majhne družbe • Zaključna temeljnica na podlagi Enotnega kontnega okvira

5. srečanje: februar 2015 Predavateljica: mag. Tamara Prezelj Vloga in pomen računa v DDV sistemu • Definicija računa • Obveznosti dobavitelja • Pravice in obveznosti kupca

6. srečanje: marec 2015 Predavateljica: Nina Globočnik Aktualne teme iz gospodarskega prava • O osebnem stečaju in odpustu obveznosti • Izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika • Posledice vpisov in ne vpisov v sodni register • Spregled pravne osebe – sodna praksa • Sprememba družbenikov družbe z omejeno odgovornostjo • Druge aktualne teme s področja gospodarskega prava

7. srečanje: april 2015 Predavatelj: Zdravko Zupančič Poslovna retorika in veščina prepričevanja strank (naročnikov) • Kako govoriti jasno, razločno, čisto, prijetno, s poudarki, z naravno govorico telesa, vključevanjem humorja in izločanjem mašil

8. srečanje: maj 2015 Predavateljica: mag. Tanja Urbanija Obračun DDV in poročanje pri komplek­ snih mednarodnih transakcijah z blagom • Trikotni posli in DDV ter Intrastat poročanje, • Verižni posli znotraj EU: - verižni posli z blagom - verižni / trikotni posli in dodelave (predelave, popravila) - verižni posli z vmesnim skladiščenjem • Verižni posli pri prodajah v in nabavah iz tretjih držav (vključno s postopki 42) • Administriranje: podatki na računu, poročanje v DDV-O in RP-O

9. srečanje: junij 2015 Predavateljica: Irena Kamenščak Napotitev delavcev na delo v tujino • Napotitev delavcev in pravila delovno pravne zakonodaje (kdaj gre za napotenega delavca, določila pogodbe o zaposlitvi,…)

• Obveznost pridobivanja delovnih dovoljenje, dovoljenj za prebivanje • Kje je meja med službeno potjo in napotitvijo delavca na delo v tujino • Obvezna socialna zavarovanja – kje mora biti delavce vključen v obvezna socialna zavarovanja, pravila glede postopkov vključevanja in glede obračunavanja prispevkov za socialno varnost • Obračunavanje dohodnine pri dohodkih izplačanih napotenim delavcev – pravila slovenske zakonodaje, • Uporaba mednarodnih pogodb, obveznost plačevanja dohodnine v državi napotitve • Prikaz primerov iz prakse pri napotenih delavci – kje so nastopile težave, na kaj je potrebno paziti,…

Cena in plačilni pogoji Šolnina Akademija IR »GOSPODARSTVO« vključuje: •

•

•

• • • • • • •

9 srečanj (1 x mesečno od oktobra 2014 do junija 2015) akademijsko članstvo v Klubu IR (50% popust na Seminarje IR, 10% popust na Šole IR in ostale ugodnosti) svetovalne ure (za vsako leto udeležbe na Akademiji IR udeležencu pripada ena svetovalna ura) 30% popust na dodatne svetovalne ure 1 brezplačni spletni tečaj po izbiri, ostali s 50% popustom gradivo in potrdilo o udeležbi brezplačna letna naročnina na tiskano verzijo biltena Unikum parkirnino in pogostitev med odmori dostop do e-vprašalnikov po posa­meznih temah Brezplačen kratek seminar IR po izbiri

1.200 EUR + DDV

Popusti

Možnost plačila na 3 ali 9 obrokov!

• 5% popusta za udeležence, ki so že obiskovali Akademijo IR • 3% popusta za zgodnje prijave (do 30.6.2014) • 2% popusta za plačilo v enkratnem znesku

Predavanj se lahko udeležujejo različne osebe iz iste organizacije.

Popust za plačilo v enkratnem znesku!

Udeležba na Akademiji IR »GOSPDOARSTVO« vam omogoči pridobitev naziva Računovodski strokovnjak IR Dodatna ugodnost za udeležence Akademije IR! Brezplačen kratek seminar po izbiri!

Prijavnica Prijavljam se na Akademijo IR GOSPODARSTVO: Izberite lokacijo, na kateri bi želeli obiskovati predavanja:

Ljubljana

Celje

Kranj

Ali ste že obiskovali Akademijo IR?

Da

Ne

V koliko obrokih želite poravnati šolnino?

1

3

Koper

9

Podatki o udeležencu - ime in priimek: Plačnik šolnine (organizacija / samoplačnik): Naslov in poštna št. plačnika: Davčna številka: Ime in priimek udeleženca: Telefon:

E-mail:

Datum:

Žig in podpis:

Dovoljujem uporabo svojih osebnih podatkov pri vodenju evidenc in obdelavi podatkov na Inštitutu za računovodstvo v skladu z veljevnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.

Izpolnjeno prijavnico pošljite po faksu na 01 360 20 50, na e-mail akademija@iracunovodstvo.eu ali po pošti na naš naslov Inštitut za računovodstvo, Tržaška cesta 515, 1351 Brezovica pri Ljubljani.

Odjavite se lahko najkasneje 3 dni pred začetkom programa. Za kasnejšo odjavo ali neudeležbo na usposabljanju šolnine ne vračamo. V primeru premajhnega števila prijavljenih udeležencev, si pridržujemo pravico do odpovedi programov.

Cena Pridobitev naziva Računovodski strokovnjak IR

240 eur + ddv

Vpišite se na Akademijo IR in pridobite naziv računovodski strokovnjak!

Naziv bo priznanje vašemu strokovnemu znanju in uspo­sobljenosti, pokazatelj odličnosti delodajalcem in strankam.

Kot Računovodski strokovnjak boste vpisani v register, ki bo združeval visoko usposobljene strokovnjake, sposobne delovati v slovenskem in mednarodnem prostoru in bo dostopen širši javnosti.

S svojim delovanjem boste lahko prispevali k povečanju vrednosti podjetij, uživali pa boste tudi ugled v strokovni in širši javnosti.

Pogoji za pridobitev naziva računovodski strokovnjak: • udeležba na Akademiji IR v najmanj enem izmed zadnjih treh šolskih let, • ustrezne delovne izkušnje (najmanj 3 leta samostojnega dela v računovodstvu), • uspešno opravljen preizkus znanja.

Izpopolnite svoje strokovno znanje in se povzpnite med najboljše!

Več informacij na 01 360 20 20, info@iracunovodstvo.eu in www.iracunovodstvo.eu