e-Bilten Unikum maj.15

05 | 2015

BILTEN

6,99 EUR + DDV MAJ 2015 WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

KO PRIDE DAVČNI INŠPEKTOR Finančna uprava Republike Slovenije redno izvaja postopke davčnega inšpekcijskega nadzora, s katerimi nadzira pravilno obračunavanje in plačevanje davkov pri davčnih zavezancih.

3

VSEBINA

3

TEMA MESECA

7

DAVKI

9 10

UVODNIK Kristinka Vukovič

KO PRIDE DAVČNI INŠPEKTOR

Pred nami je vroče poletje

TRANSFERNE CENE V TEORIJI IN PRAKSI ODPRTJE S. P.-JA OBRAVNAVA STROŠKOV, POVEZANIH Z NAJEMOM POSLOVNEGA PROSTORA

12

DODATEK ZA DELOVNO DOBO

13

MNENJA IR

UNIKUM | letnik 9 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 E: info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu Odgovorna urednica: Nina Selan Slapar nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.shutterstock.com, v kolikor ni drugače označeno.

Oblikovanje in priprava za tisk: Sonja Eržen Tisk: Birografika Bori d.o.o.

Posamezna številka stane: 6,99 EUR + 9,5 % DDV. Letna naročnina na tiskano verzijo: 65 EUR + 9,5 % DDV Letna naročnina na spletno verzijo: 25 EUR + 22 % DDV Naročnina velja do pisnega preklica.

V povprečju natisnemo 600 izvodov. Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji.

Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan.

ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

Če do nedavnega ni bilo slutiti davčnih reform in smo vedeli le za nekaj sprememb ZGD-1 in obetajoče se davčne blagajne, so se tem v maju pridružile napovedi o prevetritvi kriznih davkov: kateri so še potrebni ali zreli za razveljavitev, katere je treba uvesti na novo. Obeta se nam davčna reforma, katere namen je ob nespremenjenih davčnih stopnjah pobrati več javnih dajatev in znižati obremenitve dela. Napovedana je odprava administrativnih ovir v davčnem postopku, od katere zavezanci pričakujemo poleg leporečja tudi dejansko zmanjšanje administrativnih bremen, pa reforma sistema obdavčitve nepremičnega premoženja, kar naj bi dosegli z izboljšavami vrednotenja nepremičnin in novelo zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, z novim zakonom o evidentiranju nepremičnin, novim zakonom o davku na nepremičnine in novelo zakona o financiranju občin, s katero se bodo prestrukturirali viri financiranja občin. Vlada bo tudi preučila obseg in učinke obstoječih davčnih olajšav ter analizirala višino javnofinančne obremenitve različnih oblik dela in ocenila možnosti za poenotenje obremenitev. Slednje je gotovo problematično področje, tako za delodajalce kot za zaposlene, da ne omenjam računovodij in obračunovalcev plač. Če samo pomislimo na prispevke – koliko različnih stopenj, pragov, osnov je potrebnih za njihov obračun. Zato se zavezanci strinjamo: če kje, je potrebna poenostavitev na področju obveznih zavarovanj in plačevanja prispevkov. Druga stvar je konfuzno sporočilo države: najprej uvede administrativno razbremenitev in ugodno obdavčitev podjetnikov, nato prag ugodne obdavčitve še dvigne, čez nekaj mesecev pa postane delo prek rednih in popoldanskih s. p.-jev glavno kriminalno dejanje, ki ga preganja FURS. Zaposlovalci niso v lahki situaciji, ko želijo optimizirati stroške dela: zaposlitve niso poceni, delo prek dejavnosti je mamljivo, a tudi davčno tvegano. Zato smo nekaj tokratnih strani zapolnili z informacijami o tem, kaj je dobro vedeti ob obisku inšpektorja, v naslednji številki pa bomo razpravljali o pasteh poslovanja prek s. p.-jev. Srečno do prihodnjič!

Vaša Kristinka Vukovič

www.iracunovodstvo.eu

TEMA MESECA

3

Nina Orehek

Ko pride davčni inšpektor Finančna uprava Republike Slovenije redno izvaja postopke davčnega inšpekcijskega nadzora, s katerimi nadzira pravilno obračunavanje in plačevanje davkov pri davčnih zavezancih, pri tem pa imajo davčni inšpektorji skoraj neomejena pooblastila za pregled poslovne dokumentacije in prostorov, kjer zavezanci izvajajo svojo dejavnost. Ker odločitve inšpektorjev lahko poleg dejanske odmere dodatnih davčnih obveznosti pomenijo tudi uvedbo prekrškovnih oziroma celo kazenskih postopkov, je zelo pomembno, da davčni zavezanci dobro poznajo svoje pravice in obveznosti v postopku.

D

avčni inšpekcijski nadzor je del postopka davčnega nadzora, ki obsega nadzor nad izvajanjem oziroma upoštevanjem posameznih materialnopravnih predpisov o obdavčenju (kot so Zakon o dohodnini, Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, Zakon o davku na dodano vrednost ipd.) in Zakona o davčnem postopku, vodenje postopka pa urejajo Zakon o davčnem postopku, Zakon o inšpekcijskem nadzoru, Zakon o splošnem upravnem postopku in Zakon o finančni upravi.

S poznavanjem postopka davčnega nadzora lahko davčni zavezanci prispevajo k pravilnim ugotovitvam davčnih inšpektorjev, hkrati pa se izognejo dolgotrajnim postopkom pritoževanja na ugotovitve davčnega inšpektorja in tako zmanjšajo nepotrebne stroške.

Temeljno načelo pri vodenju davčnega inšpekcijskega postopka je zahteva, da inšpektor opravlja davčni nadzor tako v korist kot v breme davčnega zavezanca. Davčni nadzor se mora nanašati predvsem na tista dejstva in okoliščine, ki lahko vplivajo na povečanje ali zmanjšanje davčne obveznosti, ali ki vplivajo na prenos davčne obveznosti med davčnimi obdobji.

Kako davčni inšpektor izbere zavezanca?

Davčni inšpekcijski nadzor je lahko izveden pri pravnih osebah, samostojnih podjetnikih ali tudi pri fizičnih osebah,

ki ne opravljajo dejavnosti, prejemajo pa dohodke, ki so pomembni za obdavčenje davčnega zavezanca.

Izbira davčnega zavezanca, zoper katerega se začne davčni inšpekcijski nadzor, se opravi na podlagi objektivnih kriterijev, ki morajo upoštevati načelo enakomernega inšpekcijskega nadziranja vseh zavezancev za davek in načelo pomembnosti davka, ki ga davčni zavezanec prispeva v javnofinančne prihodke. Objektivni kriteriji so pripravljeni zlasti na podlagi statističnih metod, naključnega izbora in poprejšnjih ugotovitev v postopkih nadzora.

Ob upoštevanju omenjenih kriterijev davčni organ pripravi letni načrt inšpekcijskega nadzora, ki je sestavljen zlasti po velikosti in statusu zavezancev za davek, vrsti davka in vrsti in-

Davčni inšpekcijski nadzor je del postopka davčnega nadzora, ki obsega nadzor nad izvajanjem oziroma upoštevanjem posameznih materialnopravnih predpisov o obdavčenju.

špekcijskega nadzora glede na obseg nadzora. Letni načrt je podlaga za izbor zavezancev za davek. Na začetek davčnega inšpekcijskega nadzora pri posameznem zavezancu lahko vplivajo tudi drugi pristojni državni organi na podlagi ugotovitev iz njihovih delovnih področij ali če to narekujejo ugotovitve v postopku davčnega nadzora.

Kakšen je obseg davčnega inšpekcijskega postopka V okviru postopka davčni inšpektorji izvajajo pregled pravilnosti obračuna davka, pri tem pa lahko podatke primerjajo tudi s podatki iz drugih virov, listin, poslovnih knjig in drugih evidenc, ki so davčnemu organu znani oziroma se vodijo v skladu z ZDavP-2 ali zakonom o obdavčenju. Nadzor je lahko celosten ali delen. Celostni davčni inšpekcijski nadzor obsega vsa področja poslovanja oziroma vse vrste davkov za eno ali več davčnih obdobij, delni davčni inšpekcijski nadzor pa obsega posamezna področja poslovanja oziroma je omejen na enega ali več davkov oziroma eno ali več davčnih obdobij (npr. le DDV).

Davčni inšpekcijski nadzor pri davčnem zavezancu, ki samostojno opravlja dejavnost, se lahko nanaša tudi na dejstva, ki niso v zvezi z opravljanjem dejavnosti, in so pomembna za obdavčenje davčnega zavezanca, zlasti na dejstva v zvezi z opravljanjem aktivnosti nosilca dejavnosti fizične osebe.

4

UNIKUM | MAJ 2015 | TEMA MESECA | Ko pride davčni inšpektor

Nadzor se lahko opravlja tudi pri fizični osebi, ki opravlja neregistrirano dejavnost oziroma se ukvarja s posli ali prejema dohodke, ki so pomembni za obdavčenje davčnega zavezanca.

Nadzor pri pravnih osebah lahko vključuje tudi razmerja med lastniki pravnih oseb in pravnimi osebami oziroma člani pravnih oseb in pravnimi osebami.

Temeljno načelo pri vodenju davčnega inšpekcijskega postopka je zahteva, da inšpektor opravlja davčni nadzor tako v korist kot v breme davčnega zavezanca.

Katera davčna obdobja lahko davčni inšpektor pregleduje Določitev davčnih obdobij, ki bodo predmet inšpiciranja, je odvisna od določb o zastaranju odmere davka, saj se davčni inšpekcijski nadzor lahko začne vse do zastaranja pravice do odmere davka. Pravica do odmere davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek napovedati, obračunati, odtegniti in odmeriti, razen v primerih odmere davka na promet nepremičnin in davka na dediščine oziroma darila (kjer odmera davka zastara po poteku desetih let).

Tek zastaranja pravice do odmere ali izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom odmere davka in o katerem je davčni zavezanec obveščen. Po pretrganju začne zastaranje znova teči in se čas, ki je pretekel pred pretrganjem, ne šteje v zastaralni rok, ki ga določa ta zakon. Zastaranje pravice do izterjave se lahko tudi zadrži, in sicer za čas, ko davčni organ zaradi zakonskih razlogov ali teka sodnih postopkov ne more opraviti davčne izvršbe. Čas, ki je pretekel pred zadržanjem, se všteje v zastaralni rok. Ne glede na določbe o zastaranju pravice do odmere davčna obveznost preneha, ko poteče deset let od dneva, ko je rok prvič začel teči, razen če je bilo zastaranje pravice do izterjave zadržano. V tem primeru se čas zadržanja ne šteje v čas zastaralnega roka. Če se je davčni postopek začel pravočasno, lahko inšpektorji preverjajo samo določena davčna obdobja, kar je odvisno od velikosti davčnega zavezanca: • pri velikih gospodarskih družbah se davčni inšpekcijski nadzor praviloma nadaljuje od zadnjega davčnega obdobja, za katero je bil opravljen prejšnji davčni inšpekcijski nadzor; • pri pravnih osebah, ki niso velike gospodarske družbe, in fizičnih

osebah, ki opravljajo neodvisno samostojno dejavnost, obsega davčni inšpekcijski nadzor največ tri predhodna davčna obdobja, če gre za davčno obdobje, ki je enako koledarskemu oziroma poslovnemu letu, oziroma največ 36 mesecev, če gre za davčno obdobje, ki ni enako koledarskemu oziroma poslovnemu letu.

Davčni inšpekcijski nadzor se lahko razširi tudi na druga obdobja oziroma druge vrste davka, če obstaja sum zmanjšanja davčne obveznosti zaradi neplačila davkov.

Glede ugotovitev in dejanj, opravljenih v davčnem inšpekcijskem nadzoru, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno (ko zoper odločitev ni več mogoče zahtevati sodnega varstva), se nadzor ne more ponoviti.

Začetek davčnega inšpekcijskega nadzora Postopek se začne z vročitvijo sklepa o davčnem inšpekcijskem nadzoru. Po poteku osmih dni od vročitve sklepa lahko inšpektor začne opravljati inšpekcijski nadzor.

Davčni inšpekcijski nadzor je lahko izveden pri pravnih osebah, samostojnih podjetnikih ali tudi pri fizičnih osebah, ki ne opravljajo dejavnosti, prejemajo pa dohodke, ki so pomembni za obdavčenje davčnega zavezanca.

Sklep o začetku postopka mora med drugim vsebovati tudi obdobje obdavčenja, na katero se davčni inšpekcijski nadzor nanaša, vrste davkov oziroma predmet davčnega inšpekcijskega nadzora in opozorilo o pravici sodelovanja davčnega zavezanca pri davčnem inšpekcijskem nadzoru in o pravnih posledicah oviranja davčnega inšpekcijskega nadzora.

Priporočljivo je, da si davčni zavezanci po vročitvi sklepa poiščejo strokovno pomoč pri davčnih svetovalcih oziroma strokovnjakih in si tako zagotovijo ustrezno zastopanje v postopku.

Samoprijava Z začetkom davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma vročitvijo sklepa o davčnem inšpekcijskem nadzoru je povezan institut samoprijave, s katerim naj bi se davčni zavezanci spodbudili k temu, da morebitne kasneje ugotovljene nepravilnosti v obračunih davka in davčnih napovedih sporočijo davčnemu organu. Samoprijava je mogoča najpozneje do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do vročitve odmerne odločbe oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma do začetka kazenskega postopka.

Kraj in čas davčnega inšpekcijskega nadzora Davčni inšpekcijski nadzor se lahko opravlja: • v poslovnih prostorih davčnega zavezanca, ki opravlja dejavnost; • v poslovnih prostorih, kjer se zanj vodijo oziroma hranijo poslovne knjige in druge evidence, če se te ne vodijo oziroma hranijo pri njem; • v prostorih pooblaščenca, ki ga je določil davčni zavezanec; • v prostorih davčnega organa.

• Davčni inšpekcijski nadzor se opravlja v poslovnem delovnem času.

Davčni inšpekcijski nadzor se lahko opravlja tudi zunaj poslovnega delovnega časa, če davčni zavezanec na to pristane ali če je to nujno zaradi namena davčnega inšpekcijskega nadzora.

Sodelovanje davčnega zavezanca v dokazno-ugotovitvenem postopku in pristojnosti pooblaščene osebe Davčni zavezanec ima pravico in dolžnost sodelovati pri ugotavljanju dejanskega stanja, ki je pomembno

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

za obdavčenje. Zlasti je dolžan dajati podatke, predložiti poslovne knjige in evidence, poslovno dokumentacijo in dajati pojasnila, ki so potrebna za njihovo razumevanje. Če davčni zavezanec elektronsko obdeluje podatke, mora na zahtevo davčnega organa zagotoviti izpise iz elektronsko vodenih poslovnih knjig in evidenc v predpisani obliki, zagotoviti dostop ali vpogled v elektronsko vodene knjige ali evidence, omogočiti preizkušanje ustreznosti elektronskih programov in elektronske obdelave podatkov na predpisan način ter dati na razpolago dokumentacijo, iz katere je razviden popoln opis elektronskega sistema za vodenje poslovnih knjig in evidenc.

Davčni inšpektor pridobiva informacije tudi od vseh drugih oseb, ki so dolžne voditi poslovne knjige in evidence oziroma vzpostaviti in voditi zbirke podatkov, registre ali druge evidence. Navedene osebe morajo davčnemu organu zagotoviti tudi dokumentacijo, s katero razpolaga povezana oseba, ki ni ustanovljena v Republiki Sloveniji ali ne prebiva v Republiki Sloveniji.

Davčni organ mora pred izdajo odmerne odločbe po vestni in skrbni presoji vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki imajo pomen za odmerno odločbo, ter omogočiti strankam, da zavarujejo in uveljavijo svoje pravice in interese. Čeprav je v davčnem postopku davčni inšpektor dolžan ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za sprejem zakonite in pravilne odločitve, in tako z enako skrbnostjo ugotoviti tudi tista dejstva, ki so v korist davčnega zavezanca, so tudi davčni zavezanci za svoje trditve v davčnem postopku predložiti dokaze, predvsem pa dokazati trditve, na podlagi katerih se davčna obveznost zmanjša. Davčni zavezanec svoje trditve v davčnem postopku praviloma dokazuje s pisno dokumentacijo ter poslovnimi knjigami in evidencami, lahko pa predlaga tudi izvedbo dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi.

Davčni organ mora dokazati dejstva, na podlagi katerih davčna obveznost nastane ali ne nastane oziroma se poveča ali zmanjša.

Davčni zavezanec ima pravico in dolžnost sodelovati pri ugotavljanju dejanskega stanja, ki je pomembno za obdavčenje. Zlasti je dolžan dajati podatke, predložiti poslovne knjige in evidence, poslovno dokumentacijo in dajati pojasnila, ki so potrebna za njihovo razumevanje.

Pooblaščena oseba ima pri opravljanju davčnega inšpekcijskega nadzora pravico (brez posebne odredbe s strani sodišča): • pregledati poslovne prostore in druge prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov; • pregledati naprave, blago, stvari, predmete, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente, ki omogočajo vpogled v poslovanje davčnega zavezanca; • stopiti na vsa zemljišča in v vse poslovne prostore davčnega zavezanca in si jih ogledati (pravico do prisotnosti pri ogledu imata davčni zavezanec in njegov zastopnik); • pregledati listine, ki dokazujejo pravni status davčnega zavezanca ter druge listine in dokumente, s katerimi se ugotavlja istovetnost oseb pri davčnem inšpekcijskem pregledu; • ugotavljati podatke o številu, dohodkih in pogodbah zaposlenih ter jih primerjati s prijavljenimi podatki; • komunicirati z osebo za dajanje podatkov in pojasnil, podatke pa lahko zahteva tudi od drugih zaposlenih ali od tretjih oseb; • zaseči listine, nosilce baz podatkov, predmete, vzorce in drugo blago, če je to nujno za zavarovanje dokazov, za natančno ugotovitev nepravilnosti ali če davčni zavezanec to uporablja za kršitve oziroma, če je bilo to pridobljeno s kršitvami davčnih predpisov, vse za največ 30 dni oziroma izjemoma največ do skupno 90 dni – davčni zavezanec lahko zahteva, da se mu vrnejo zaseženi

5

predmeti pred rokom, če izkaže, da jih nujno potrebuje pri poslovanju; • odvzeti vzorce blaga, ki se pri pregledu ali analizi uničijo ali poškodujejo, v količini, ki je nujna za pregled oziroma analizo. Če davčni zavezanec ne sodeluje oziroma ovira vodenje postopka, sme inšpektor opomniti zavezanca, zahtevati njegovo odstranitev, ga oglobiti in zahtevati pomoč policije.

Pisna seznanitev in zapisnik Namesto sklepnega razgovora Zakon o davčnem postopku zdaj ureja izdajo ›pisne seznanitve‹. Po izvedbi dokaznega postopka mora davčni organ davčnega zavezanca pisno seznaniti z rezultatom davčnega inšpekcijskega nadzora, tako da ga opozori na dejstva, ki vplivajo na obdavčenje, pravne posledice ugotovitev davčnega inšpekcijskega nadzora in davčne učinke teh ugotovitev. Izdaja pisne seznanitve v postopku je zelo pomembna, saj je mogoče nova dokazila in dokaze predlagati le do izdaje pisne seznanitve.

Kasneje lahko davčni zavezanec predlaga nova dejstva in dokaze, vendar se ti sprejmejo in upoštevajo le, če davčni zavezanec obrazloži, zakaj jih ni navedel že pred izdajo zapisnika.

Po izdaji pisne seznanitve davčni inšpektor sestavi zapisnik o davčnem inšpekcijskem nadzoru in ga vroči davčnemu zavezancu najpozneje v desetih dneh po končanem pregledu.

Na zapisnik lahko davčni zavezanec poda pripombe (kot pravno sredstvo zoper zapisnik) v 20 dneh po vročitvi zapisnika. Rok za pripombe se na utemeljeno pisno zahtevo davčnega zavezanca, vloženo pred iztekom roka, lahko podaljša s sklepom praviloma največ za dodatnih 10 dni. Če so pripombe davčnega zavezanca utemeljene in vplivajo na višino davčne obveznosti, davčni organ sestavi dodatni zapisnik v 30 dneh po prejemu pripomb. Nova dejstva in dokazi se upoštevajo le, če so obstajali pred izdajo zapisnika in jih davčni zavezanec upravičeno ni mogel navesti ter predložiti pred izdajo zapisnika.

Ker pripombe pomenijo pripravo pravnega dokumenta, v katerem lahko davčni zavezanci že uveljavljajo kršitve v postopku, je tudi v tej fazi priporočljivo sodelovanje z davčnim svetovalcem.

6

UNIKUM | MAJ 2015 | TEMA MESECA | Ko pride davčni inšpektor

Trajanje postopka in izdaja odločbe v davčnem inšpekcijskem nadzoru Natančno trajanje posameznega postopka je težko predvideti, saj je odvisno od obsega in kompleksnosti poslovanja zavezanca ter dejanskega pravilnega obračuna davkov pri zavezancu. Zakon okvirno določa predvideno trajanje postopka, vendar gre za ›instrukcijske roke‹ (predlagane roke), ki ob prekoračitvi za davčni organ nimajo posebnih hujših posledic. Zakon tako določa, da od dneva začetka davčnega inšpekcijskega nadzora do izdaje odločbe ne sme preteči več kot šest mesecev, razen: • kadar gre za inšpiciranje povezanih oseb, inšpiciranje zavezancev za davek, ki so zavezani k reviziji letnih poročil, oziroma ugotavljanje davčne osnove z oceno (v teh primerih ne sme preteči več kot devet mesecev); • kadar davčni zavezanec davčnemu organu ne predloži dokumentacije, mu ne daje pojasnil v zvezi s predmetom davčnega inšpekcijskega nadzora ali ovira davčni inšpekcijski nadzor, oziroma v primeru sočasnega davčnega nadzora, ki hkrati poteka v več državah članicah EU (v teh primerih ni časovnih omejitev).

Po končanem davčnem inšpekcijskem nadzoru davčni inšpektor izda eno od naslednjih vrst odločb: • odločbo o odmeri, najpozneje v 30 dneh od dneva prejema pripomb na zapisnik oziroma od dneva, ko se je iztekel rok za pripombe (o pripombah se mora davčni organ izjaviti v odločbi); • odločbo o ugotovitvi nepravilnosti, ki ne vplivajo na višino davčne obveznosti; • sklep o ustavitvi postopka, če je bilo ugotovljeno, da zavezanec ni kršil zakona ali drugega predpisa (v obrazložitvi sklepa inšpektor navede obseg opravljenega nadzora in razloge za ustavitev postopka).

Odmerna odločba vsebuje podatke glede davčnega zavezanca oziroma plačnika davka, če sta različni osebi, vrsto davka, davčno osnovo, davčno stopnjo, znesek odmerjenega davka in obresti, izračunanih do dneva izdaje odločbe, znesek plačanih akontacij davka, rok plačila davka in obresti, račun, na katerega se plača, navedbo, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe,

Zoper odmerno odločbo, izdano v davčnem inšpekcijskem nadzoru, se lahko vloži pritožba v roku 30 dni od vročitve odločbe. navedbo, da bo davek, če ne bo plačan v določenem roku, prisilno izterjan, in odločitev o stroških postopka.

Pravna sredstva Zoper odmerno odločbo, izdano v davčnem inšpekcijskem nadzoru, se lahko vloži pritožba v roku 30 dni od vročitve odločbe. Pritožbo je mogoče vložiti zaradi napačno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ali kršitev pravil postopka. O pritožbi odloča Ministrstvo za finance kot drugostopenjski davčni organ.

Pritožba praviloma ne zadrži izvršitve odmerne odločbe, razen če davčni organ oceni, da bi bilo pritožbi mogoče ugoditi. Za čas, ko je davčnemu zavezancu odložena izvršba, se zaračunajo obresti po evropski medbančni obrestni meri za ročnost enega leta, in sicer v višini, ki je veljala na dan izdaje odločbe, če se pritožbi ne ugodi. Če Ministrstvo za finance izda odločbo, s katero zavrne pritožbo davčnega zavezanca, zoper to odločbo ni posebnega pravnega sredstva, temveč se v tej fazi postopek lahko nadaljuje tako, da davčni zavezanec vloži tožbo na Upravno sodišče (upravni spor) – v roku 30 dni od vročitve odločbe Ministrstva za finance. Če pa Ministrstvo za finance svoje odločbe o pritožbi davčnega zavezanca zoper odločbo prve stopnje ni izdalo pravočasno, tj. v roku dveh mesecev, in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh, sme stranka sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena (vložitev tožbe zaradi molka organa). V obeh primerih o tožbi odloča Upravno sodišče, davčni zavezanec pa lahko zoper sodbo Upravnega sodišča kasneje vloži tudi revizijo na Vrhovno sodišče.

Zavarovanje izpolnitve in plačila davčne obveznosti Davčni organ lahko zahteva tudi zavarovanje izpolnitve in plačila davčne

obveznosti. Navedeno zavarovanje izpolnitve in plačila davčne obveznosti se lahko zahteva pred izdajo odločbe ali pred potekom roka za predložitev obračuna davka oziroma zavarovanje plačila v primeru odloga ali obročnega plačila davčne obveznosti: • kadar pričakovana davčna obveznost presega 50.000 evrov; • kadar na podlagi podatkov iz uradnih evidenc oziroma drugih podatkov, ki jih davčni organ pridobi o davčnem zavezancu, utemeljeno pričakuje, da bo izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo.

Izdaja odločbe o prekršku Ker je davčni inšpektor tudi prekrškovni organ, lahko poleg vodenja postopka zoper davčnega zavezanca vodi tudi postopek o prekršku, v okviru katerega davčnemu zavezancu in njegovi odgovorni osebi lahko naloži plačilo globe (v zakonsko predvidenem razponu) oziroma izda opomin ali opozorilo. V okviru inšpekcijskega postopka se poleg prekrška zaradi kršitve določb o pravilnem in pravočasnem poročanju in obračunu davka davčni zavezanec lahko sankcionira še za naslednje prekrške: • če na zahtevo davčnega organa ne predloži ali ne predloži v določenem roku ali na predpisan način seznama premoženja ali če na seznamu navede nepopolne in neresnične podatke; • če davčnemu organu ne omogoči vpogleda v sef; • če davčnemu organu ne predloži dokumentacije ali ne da pojasnil v zvezi s predmetom davčnega nadzora ali če ovira davčni nadzor; • če na predpisan način ne zagotovi izpisov iz elektronsko vodenih poslovnih knjig ali evidenc oziroma ne omogoči dostopa ali vpogleda v svoje elektronsko vodene knjige ali evidence ali v programsko ter strojno opremo ali v baze podatkov ali če ne zagotovi pristnosti izdanih dokumentov izdajatelja ter celovitosti vsebine izdanih dokumentov; • če davčnemu organu v nasprotju z zakonom ne da na razpolago podatkov iz evidenc, zbirk podatkov, registrov ali drugih evidenc, ki jih vodi, ali če ne omogoči davčnemu organu vpogleda v svojo dokumentacijo ali dokumentacijo, s katero razpolaga povezana oseba. 

DAVKI mag. Barbara Guzina

7

Transferne cene v teoriji in praksi Transferne cene so cene med povezanimi osebami. Če dve osebi nista povezani, to torej pomeni, da tudi cene med njima niso transferne. Za transferne cene se v davčni teoriji predpostavlja, da niso nujno oblikovane tržno, saj se oblikujejo znotraj skupine oseb, med katerimi obstajajo posebna razmerja. Različne države imajo različno opredelitev povezanih oseb, v Sloveniji je ta precej široka. Poenostavljeno lahko rečemo, da se za povezani osebi štejeta osebi, ki sta kapitalsko (ali le prek upravljanja) povezani z najmanj 25 odstotki, oziroma med katerima obstajajo razmerja, ki se razlikujejo od razmerij med nepovezanimi osebami.

PRILAGAJANJE DAVČNE OSNOVE Transferne cene so predvsem mednarodni davčni problem, saj se vsaka država zaveda nevarnosti odliva dobičkov v tujino. Kljub temu nekatere davčne zakonodaje urejajo tudi poslovanje znotraj države; temu sledi tudi Slovenija. Glede na določbe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) davčni organ nima pravice prilagajati davčne osnove davčnega zavezanca iz naslova transfernih cen, razen kadar eden od obeh udeležencev v transakciji:

Enako velja za dana in prejeta posojila, pri katerih se tržnost obrestnih mer ugotavlja s primerjanjem z administrativno določeno obrestno meto, ki jo za vsak mesec posebej določi Minister za finance (priznana obrestna mera, POM). POM je določen s fiksnim deležem, na katerega se uporabita še dva pribitka: pribitek za ročnost in pribitek za kreditno oceno posojilojemalca (ob odsotnosti kreditne ocene se uporabi pribitek 1).

a) v davčnem obdobju izkazuje nepokrito davčno izgubo iz preteklih obdobij; b) plačuje davek po stopnji 0 odstotkov oziroma po posebej določeni stopnji, nižji od splošne; c) je oproščen plačevanja davka.

METODE ZA TRANSFERNE CENE

Točka a), ki se v praksi pojavlja najpogosteje, pomeni, da davčni organ nima pravice prilagajati davčne osnove iz naslova transfernih cen za leto 2015 med dvema davčnima rezidentoma Slovenije, če nobeden izmed njiju na zadnji dan preteklega davčnega obdobja ne izkazuje prenesene davčne izgube (oziroma davčno izgubo na ta dan izkazujeta oba hkrati). V obeh opisanih primerih bi namreč prilagajanje davčne osnove pomenilo nevtralnost pri skupnem plačilu zneska davka obeh zavezancev (kolikor bi prvi plačal več, bi drugi plačal manj in obratno). Do prilagajanja davčne osnove med dvema slovenskim rezidentoma tako prihaja le izjemoma.

Kadar se transferne cene razlikujejo od tržnih, mora davčni zavezanec ustrezno povečati davčno osnovo. Kadar davčni zavezanec pri poslovanju s tujo povezano osebo dosega prihodke in ti izhajajo iz transfernih cen, ki so nižje od tržnih, mora v davčnem obračunu povečati svoje prihodke. Kadar pa davčni zavezanec pri poslovanju s tujimi povezanimi osebami dosega odhodke in ti izhajajo iz transfernih cen, ki so višje od tržnih, mora svoje davčne odhodke v davčnem obračunu zmanjšati.

Za dokazovanje ustreznosti transfernih cen, ki jih opisujemo v nadaljevanju, predvideva slovenska zakonodaja uporabo petih metod, povzetih po Smernicah OECD1. Pri tem ZDDPO-2 izrecno določa, da se lahko uporabi katerakoli od naštetih metod oziroma vsaka kombinacija teh metod.

Metode niso bile izbrane naključno, temveč izhajajo iz prakse. Cene (vključno s transfernimi) se namreč tudi med nepovezanimi osebami navadno oblikujejo po eni od naštetih metod. Pri odločanju, katero metodo bi pri posamezni transakciji uporabili za dokazovanje ustreznosti transferne cene, se moramo najprej vprašati, kako se dejansko določajo cene med povezanimi osebami. Kadar se določajo na enak (podoben) način kot med nepovezanimi osebami (npr. družba uporablja enake cenike, enake lestvice rabatov oziroma popustov ipd.), se uporablja metoda primerljivih prostih cen. Kadar se cene določajo s pribitkom na stroške davčnega zavezanca, se uporablja metoda dodatka na stroške. Metodo preprodajnih cen običajno uporabljajo trgovska podjetja, ki razmišljajo o marži, ki jim bo ostala pri preprodaji blaga (pri čemer maržo računajo kot delež dobička glede na realizirane prihodke).

1 OECD Transfer Pricing Guidelines for Multinational Enterprises and Tax Administrations.

8 a) Metoda primerljivih prostih cen Metoda primerljivih prostih cen je edina metoda, pri kateri se neposredno primerjajo cene blaga oziroma storitev v absolutni velikosti (torej v evrih). Ta metoda ima prednost pred drugimi, davčni zavezanec jo mora uporabiti za dokazovanje ustreznosti transfernih cen, kadar so na voljo ustrezni podatki.

Metodo primerljivih prostih cen je mogoče uporabiti v notranji oziroma zunanji različici. Notranja različica pomeni, da podjetje enako blago oziroma storitev prodaja tudi nepovezani osebi. Pri tem transferno ceno določi s primerjavo s tržno ceno (ceno nepovezani osebi).

Zunanja različica pomeni, da mora davčni zavezanec najti primerljivo situacijo na trgu in primerjati transferno ceno s tržno ceno za enako oziroma primerljivo blago ali storitev, o kateri se na trgu dogovorita nepovezani osebi. V praksi se prva metoda v zunanji različici uporablja le ob prodaji, nakupu ali najemu nepremičnin in kadar gre za javno določene cene (npr. kadar kako združenje postavi cenik, ki je osnova za oblikovanje cen).

Tudi ob argumentiranju ustreznosti obrestne mere v višini POM lahko govorimo o uporabi metode primerljivih prostih cen v zunanji različici. b) Metoda preprodajnih cen Metoda preprodajnih cen se uporablja v trgovski dejavnosti v vseh primerih, v katerih glede na razpoložljive podatke ni mogoče uporabiti metode primerljivih prostih cen. Ustrezna transferna cena se ugotovi tako, da se od končne prodajne cene (tiste, ki jo trgovec lahko doseže na trgu) odšteje ustrezna marža (v deležu). Tudi ta metoda se uporablja v njeni notranji oziroma zunanji različici, pri čemer se v praksi uporablja le prva. Trgovci namreč navadno ne razpolagajo s podatki o višini marže primerljivih nepovezanih trgovcev (zunanja primerjava), imajo pa na voljo podatke o višini svoje marže pri preprodaji nepovezanim osebam (notranja primerjava). c) Metoda dodatka na stroške Metoda dodatka na stroške se v nasprotju z metodo preprodajnih cen uporablja večinoma v proizvodnih in storitvenih dejavnostih. Pri uporabi te metode izhajamo iz stroškovne osnove davčnega zavezanca, ki jo povečamo za ustrezen pribitek (dodatek) na stroške (izražen je v deležu). Tudi tu to-

DAVKI rej ne primerjamo absolutne velikosti cene, zaradi česar ni potrebe po primerjavi popolnoma enakih proizvodov oziroma storitev. Čeprav tudi pri metodi dodatka na stroške lahko govorimo o notranji in zunanji različici, se v praksi navadno uporablja le prva. č) Metoda porazdelitve dobička Metoda porazdelitve dobička se v praksi uporablja redko. V skladu z zakonodajo jo lahko uporabimo le takrat, kadar ni možna uporaba katere od prvih treh metod. Tipičen primer uporabe te metode je dogovor o razdelitvi dobička iz določene transakcije, pri čemer se upošteva vložek posameznih povezanih oseb (v smislu opravljanja funkcij in porazdelitve tveganj v povezavi s konkretno transakcijo). d) Metoda stopnje čistega dobička Metoda stopnje čistega dobička je zadnja med tistimi, ki jih našteva zakonodaja, vendar se v praksi uporablja dokaj pogosto. Ta metoda marsikdaj ni uporabljena samostojno, temveč na primer le za potrditev, da kak davčni zavezanec posluje pod tržnimi pogoji. Bistvo te metode je v primerjavi določenega relativno izraženega kazalnika (npr. dobička iz poslovanja glede na prihodke ali odhodke iz poslovanja) osebe, ki posluje s povezanimi osebami, in kazalnika osebe, ki posluje zgolj z nepovezanimi osebami.

Izbrani kazalnik podjetja se lahko primerja z enakim kazalnikom primerljivih podjetij oziroma panoge. Primerjava najpogosteje poteka na način finančne analize primerljivosti (›benchmark analize‹), pri čemer z uporabo določene podatkovne baze po korakih izločamo podjetja, tako da nam na koncu ostanejo le tista, ki so (glede na izvajanje funkcij in prevzemanje tveganj) primerljiva z obravnavanim podjetjem. e) Druge metode Slovenska zakonodaja sicer ne omenja drugih metod, ki bi se lahko uporabile za dokazovanje ustreznosti transfernih cen, vendar iz Smernic OECD izhaja, da si lahko povezane osebe v določenih primerih med seboj le prezaračunajo določene stroške. V praksi se za take transakcije uporablja kar izraz ›metoda prerazporeditve stroškov‹ (čeprav dejansko ne gre za metodo v pravem pomenu besede).

Tipičen primer prezaračunavanja stroškov je skupno opravljanje nekaterih administrativnih funkcij (npr. finančne, kadrovske, informacijske ipd.), ki jih za članice skupine opravlja le ena od povezanih oseb, stroške, ki ji pri tem nastajajo, pa zaračunava vsem tistim članicam skupine, ki imajo od opravljanja teh storitev koristi. Metodo prerazporeditve stroškov lahko uporabimo, kadar so hkrati izpolnjeni naslednji trije pogoji: • ne gre za eno od glavnih dejavnosti družbe; • te dejavnosti družba ne opravlja za tretje (nepovezane) osebe (ne opravlja je na trgu); • prihodki iz te dejavnosti so manjši del prihodkov davčnega zavezanca.

Pri tem je pomembno, da družba, ki določene storitve opravlja tudi za druge članice skupine, prezaračuna vse (neposredne in posredne) stroške, ki ji pri tem nastajajo.. 

DAVKI

dr. Tatjana Jovanović

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

9

Odprtje s. p.-ja Računovodje se velikokrat srečujejo z vprašanji registracije, zavarovanja za socialno varnost, odpiranja transakcijskih računov samostojnih podjetnikov ipd. Glede na pogoste spremembe zakonodaje na tem področju vam bomo v nadaljevanju poskusili osvežiti znanje s tega področja.

S

amostojni podjetnik (s. p.) je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja (3. člen Zakona o gospodarskih družbah). S. p. je torej gospodarski subjekt, ki mu zakon priznava status podjetja (tako kot vsem drugim statusnim oblikam, npr. d. o. o., d. n. o., d. d. in drugim), ne pa tudi statusa pravne osebe.

Začetek opravljanja dejavnosti se lahko začne z dnem vpisa v Poslovni register RS (PRS), ki je v pristojnosti Ajpesa (enako velja za kasnejše spremembe in morebitno prenehanje opravljanja dejavnosti). Poleg neposrednega vpisa na VEM točkah (izpostave Ajpes, upravne enote ali območne obrtno-podjetniške zbornice) je vpis možen tudi prek državnega portala e-VEM z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila in na obrazcu ›Prijava za vpis v Poslovni register Slovenije‹ (obrazec PRS-1 sp), ki jo je treba vložiti najmanj en dan in največ tri mesece pred želenim datumom vpisa.

S. p. ne more postati oseba, ki je bila pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Omejitev preneha po 5 letih od pravnomočne sodbe oziroma z izbrisom iz kazenske evidence, obstoj omejitve pa AJPES preveri v Centralni kazenski evidenci, ki jo vodi Ministrstvo za pravosodje, in zavrne vpis, če omejitev obstaja.

S. p. tudi ne more postati oseba, ki je objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov ali seznamu neplačni-

kov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, ali ki je neposredno ali posredno več kot 25-odstotno udeležena v kapitalu kapitalske družbe, objavljene na seznamu nepredlagateljev obračunov ali seznamu neplačnikov na podlagi Zakona o davčnem postopku.

Omejitev v zvezi z neporavnanimi davčnimi obveznostmi se samodejno preverja v informacijskem sistemu e-VEM, z neposredno elektronsko izmenjavo podatkov med Fursom in Ajpesom. Če te omejitve obstajajo, vložitev vloge ni mogoča, dokler oseba ne poravna davčnih obveznosti, kar sistem e-VEM ob ponovni vložitvi vloge samodejno preveri, lahko pa stranka predloži tudi potrdilo Fursa o poravnanih davčnih obveznostih, ki ne sme biti starejše od dneva objave zadnjega seznama nepredlagateljev obračunov in seznama davčnih neplačnikov oziroma ne sme biti starejše od 15 dni.

to pooblaščena. Prav tako mora določiti akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti (glede na načrtovane prihodke oziroma dobiček) ali mesečne ali trimesečne akontacije davka. Prijava davčnih podatkov zajema tudi vložitev morebitne vloge za izdajo identifikacijske številke za DDV.

Prav tako podjetnik ne more postati oseba, ki ni lastnik objekta na naslovu, na katerem želi registrirati s. p., ter hkrati ne predloži overjene izjave lastnika objekta, da podjetniku dovoljuje poslovanje na tem naslovu. Taka izjava mora biti overjena na upravni enoti ali pri notarju.

Ena od obveznosti s. p.-ja, ki začenja z opravljanjem dejavnosti, je tudi ureditev ›poslovnega‹ (ločenega) transakcijskega računa, ki se v skladu z Aktom o vzpostavitvi in vodenju Registra transakcijskih računov označujejo z oznako računa T; tako postanejo javni in brezplačno dostopni prek spletnega portala Ajpesa. Slednji v povezavi s tem pojasnjuje, da bi morale banke in hranilnice ob odprtju računa pri komitentu vedno preveriti namen odpiranja transakcijskega računa in ga temu ustrezno označiti, saj ›osebni računi‹ niso predmet javne objave. Zakon o davčnem postopku namreč v 37. členu določa, da mora imeti s. p. za namene opravljanja dejavnosti ločen transakcijski račun. 

Sistem VEM (›vse na enem mestu‹) omogoča, da s. p. hkrati z registracijo uredi še druge obveznosti. Tako lahko že ob vpisu (če tega ne stori sočasno z vpisom oziroma registracijo, pa to mora storiti najkasneje v osmih dneh od vpisa v PRS na Fursu) Furs obvesti o načinu ugotavljanja davčne osnove za obdavčitev z davkom iz dejavnosti. Če se odloči, da bo obdavčen na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, mora izbrati tudi način vodenja poslovnih knjig in osebo, ki bo za

Poleg davčnih podatkov lahko podjetnik uredi tudi prijavo v obvezna socialna zavarovanja za nosilca dejavnosti kot tudi za družinske člane (enako velja za osebe, ki jih zaposluje, in njihove družinske člane). Za primere, ko s. p. ob registraciji izbere obrtno ali katero drugo dejavnost, za katero potrebuje ustrezne poklicne kvalifikacije ali posebna dovoljenja, mora to naknadno urejati, saj se ti pogoji ob vpisu ne preverjajo (npr. obrtno dovoljenje, licence, dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti itn.).

DAVKI

10

mag. Tamara Prezelj

Obravnava stroškov, povezanih z najemom poslovnega prostora Najemodajalec in najemnik se v okviru najemnega razmerja za poslovni prostor običajno dogovorita, da bo najemodajalec poleg najemnine dobil od najemnika povrnjene tudi razne stroške, denimo za elektriko, vodo, komunalne storitve, čiščenje skupnih prostorov, zavarovanje, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ipd.

K

adar so stroški vključeni v znesek najemnine, glede (ne) obdavčitve delijo usodo najemnine, če pa se zaračunajo posebej, je vprašanje, kako jih obravnavati za namene DDV, saj so nekateri od njih obdavčeni po splošni, drugi po nižji stopnji, nekateri so celo oproščeni.

Vendar je odgovor na vprašanje, kdaj stroške vključiti v najemnino in kdaj ne, vse prej kot lahek. V nadaljevanju na kratko nekaj namigov.

(Ne)obdavčitev najemnine Najem oziroma zakup nepremičnin, ki niso garaže ali površine za parkiranje vozil, trajno nameščena oprema in stroji ali sefi, je oproščen plačila DDV, razen če se stranki dogovorita, da bo najem obdavčen.

Za obdavčitev morata biti izpolnjena dva pogoja: najemnik mora biti davčni zavezanec s pravico do celotnega odbitka vstopnega DDV in stranki morata pred opravljeno transakcijo davčnemu organu prek e-davkov predložiti izjavo o obdavčitvi.

Stopnja DDV od najema in spremljajočih stroškov Pri najemu oziroma zakupu nepremičnin, ki je obdavčen, najemodajalec obračuna DDV po splošni stopnji.

Storitve, ki spremljajo najem: • dobava vode in zbiranje ter odvoz odpadkov so obdavčeni po nižji stopnji; • zavarovanje je oproščeno plačila DDV; • NUSZ je dajatev, ki ni plačilo za dobavo blaga ali storitev.

Za vse druge dobave (stroške) velja splošna stopnja DDV.

Kdaj so stroški del najemnine in kdaj samostojne dobave DURS v svojem pojasnilu št. 423057/2009-2-04, z dne 23. 4. 2009, ›Obračun stroškov pri najemu poslovnega prostora‹, izjavlja: »Glede obravnave dobav blaga in storitev z vidika obdavčitve z DDV so pomembna pogodbena določila, ki jih najemodajalec in najemojemalec določita z najemno pogodbo, v zvezi s pogoji zaračunavanja najemnin, načinom in plačevanjem najemnin ter z njo povezanih stroškov«.

Kadar se najemnik in najemodajalec dogovorita o znesku najemnine, ki vsebuje povračilo stroškov, in višina plačila ni odvisna od dejansko nastalih stroškov, nedvomno velja, da je stroške treba šteti kot del najemnine in jih temu primerno obravnavati za namene DDV. Zato je tudi odbitek v zvezi z njimi odvisen od tega, ali je najemnina obdavčena ali oproščena.

Glede stroškov, ki se zaračunajo posebej, DURS pojasnjuje: »Kadar najemodajalec najemniku posebej zaračuna najemnino ter posebej dobave blaga in storitve, kot so električna energija, voda, čiščenje prostorov in komunalne storitve, mora obračunati DDV po stopnji, ki je predpisana za posamezno dobavo blaga ali storitev. V tem primeru ni pravilno, da najemodajalec obračuna DDV po enotni 20-odstotni stopnji.

Pravilen obračun DDV je pomemben z vidika uveljavljanja pravice do odbitka

DDV pri najemojemalcu, saj ta lahko odbije le DDV, ki je obračunan po pravilni davčni stopnji.« V zvezi z navedenim stališčem je treba opozoriti, da zgolj to, da se »dobave blaga in storitev zaračunajo posebej«, ne zadostuje, da bi jih lahko v vseh primerih šteli kot ločene, poleg najemnine opravljene transakcije.

Navedeno stališče velja le, kadar iz pogodbenih določil izhaja, da je zaračunane stroške treba obravnavati kot ločene transakcije, opravljene poleg storitve najema.

V zvezi s presojo, kdaj gre za enotno dobavo in kdaj za ločene transakcije, je Evropsko sodišče zavzelo stališče v zadevi C-392/11, kjer pravi: • vsebina najemne pogodbe je lahko pomemben dejavnik za presojo enotnosti storitve; • za enotno storitev gre, kadar je dva ali več dejanj ali elementov, ki jih davčni zavezanec opravi za svojo stranko, tako tesno povezanih, da dejansko sestavljajo eno, nedeljivo gospodarsko storitev, katere razdelitev bi bila umetna; • če gospodarski razlog za sklenitev najemne pogodbe ni le pridobitev pravice, da se zasedejo zadevni prostori, temveč tudi to, da najemnik prejme vse storitve, potem najemna pogodba določa enotno storitev; v takem primeru ni mogoče šteti, da je pridobitev zadevnih storitev sama po sebi cilj za običajnega najemnika prostorov, temveč prej sredstvo, da

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

lahko pod boljšimi pogoji uporablja glavno storitev, to je najem poslovnih prostorov; • če bi bila v najemni pogodbi določena vključitev storitev, ki se po svoji naravi ne morejo objektivno šteti za nedeljive ali pomožne glede na glavno storitev dajanja nepremičnin v najem, temveč naj bi bile neodvisne, saj so le umetno povezane z glavno storitvijo, te storitve ne bi bile del enotne storitve dajanja nepremičnin v najem, ki je oproščena DDV. Sodišče navaja, da je možnost najemodajalca po najemni pogodbi, da jo prekine, če najemnik ne plača stroškov vzdrževanja, dejavnik, ki govori v prid obstoju enotne storitve, čeprav to ni nujno odločilni dejavnik za presojo obstoja take storitve. Nasprotno pa okoliščina, da bi spremljajoče storitve načeloma lahko opravila tretja oseba, ne dopušča ugotovitve, da te storitve ne morejo pomeniti enotne storitve. Če smo ugotovili, da gre za enotno transakcijo, se stroški vključijo v najemnino in delijo usodo najemnine, če gre za ločene transakcije, pa velja, kar pravi DURS v omenjenem pojasnilu.

• če lastnik oziroma najemodajalec sklene zavarovanje nepremičnine zaradi sklenitve najemnega razmerja, vendar v svojo korist, strošek pa prevali na najemnika, je strošek zavarovanja ›pomožna storitev k najemu‹ in zato del cene najema; lastnik ga lahko na računu izkaže posebej, vendar spada k najemnini in je del davčne osnove; • če lastnik oziroma najemodajalec sklene zavarovanje nepremičnine zaradi sklenitve najemnega razmerja, vendar v korist najemnika, in strošek zaračuna najemniku, najemodajalec deluje ›v svojem imenu in za račun najemnika‹ in zanj opravi ločeno storitev; če se najemniku zaračuna dejansko plačana premija brez pribitka, je tako zaračunana zavarovalna storitev lahko oproščena, čeprav lastnik nepremičnine ne izpolnjuje pogojev za opravljanje zavarovalnih storitev; • če lastnik – iz takega ali drugačnega razloga – plača zavarovalno premijo zavarovalnici ›v imenu in za račun najemnika‹, pod pogoji iz točke c) 6. odstacka 36. člena tak strošek najemniku prefakturira, kar pomeni, da zahteva njegovo povračilo in v zvezi z zavarovalno storitvijo ne deluje kot dobavitelj.

Ali DDV obračunamo ali ne Navedeno pojasnilo DURS velja za primere, ko se opravijo ločene transakcije.

V tej zvezi bi radi opozorili na previdnost pri uporabi pojasnila za oprostitve pri zavarovanju in na to, da se z mnenjem DURS glede vključevanja NUSZ v davčno osnovo ne strinjamo. a) Zavarovalne storitve Iz navedenega pojasnila DURS bi po analogiji, da je izhodna transakcija obdavčena na enak način kot vhodna, lahko izpeljali, da bo najemniku zaračunano zavarovanje oproščeno plačila DDV. Menimo, da ni vedno tako in da je treba za vsak primer posebej preveriti, kakšna je podlaga za zavarovanje in njegovo prevalitev na najemnika: • če lastnik oziroma najemodajalec sklene zavarovanje nepremičnine neodvisno od najemnega razmerja, strošek pa vračuna v ceno najemnine, je zavarovanje ›stroškovna komponenta‹ cene najema in za namene (ne)obračuna DDV deli usodo najemnine;

b) Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) Glede (ne)obdavčitve zaračunanega NUSZ je DURS zavzel stališče v pojasnilu št. 4224-19/2006, z dne 11. 9. 2006. V njem pravi, da NUSZ sicer ne pomeni plačila za opravljeni promet blaga oziroma storitev, a če se zaračunava najemniku, znesek NUSZ povečuje davčno osnovo za obračun DDV od najemnine.

DURS izhaja s stališča, da je zavezanec za plačilo NUSZ najemodajalec in da nadomestila ni plačal ›v imenu in za račun‹ najemnika, zato ga ne more prefakturirati brez DDV. ZDDV-1 v 5. odstavku 36. člena določa, da se v davčno osnovo vštevajo tudi trošarine in drugi davki, takse, uvozne in druge dajatve razen DDV. Sodišče EU je pojasnilo, da se davki, dajatve, prelevmani in takse – čeprav ne pomenijo dodane vrednosti in v ekonomskem smislu niso opravljanje storitev – vključijo v davčno osnovo za DDV le, če imajo neposredno povezavo z opravljanjem storitve.

11

Glede vprašanja, ali ima določena dajatev neposredno zvezo z opravljenimi storitvami, iz sodne prakse izhaja, da je sovpadanje obdavčljivih dogodkov dajatve in DDV odločilni element za ugotovitev take neposredne zveze.

Ker obveznost obračuna oziroma plačila NUSZ ne nastane ob sklenitvi oziroma zaradi sklenitve najemne pogodbe, menimo, da pogoji za vključitev NUSZ v davčno osnovo niso izpolnjeni. To bi pomenilo, da bi NUSZ, če se prevali na najemnika, morali obravnavati kot povračilo, ki ne predstavlja plačila za opravljeno dobavo blaga in storitev, zato ni predmet obdavčitve z DDV.

Odbitek vstopnega DDV Kadar se stranki ne odločita, da podata izjave in obdavčita najem, ali kadar najemnik za to preprosto ne izpolnjuje pogojev, najemodajalec v zvezi z oproščeno dejavnostjo izgubi pravico do odbitka vstopnega DDV. Če je njegova dejavnost v celoti oproščena, se mu ni treba identificirati za namene DDV in ne glede na obseg opravljenih transakcij lahko deluje kot mali zavezanec.

V takem primeru DDV ne obračuna ne od najemnine ne od stroškov, hkrati pa nima pravice do odbitka vstopnega DDV, ki ga plača pri nabavah od tretjih oseb.

Kadar se oproščeni najem opravlja poleg obdavčenih transakcij, se najemodajalec sooči z dilemo, kako bo določil odbitek vstopnega DDV. Glede na možnosti, ki mu jih daje pravilnik, se lahko odloči, da bo odbitek ugotavljal na podlagi dejanskih podatkov, enega ali več odbitnih deležev. Če se odloči za prvo metodo, bo vstopni DDV od stroškov, ki jih plača tretjim osebam in jih v nadaljevanju zaračuna najemniku z DDV, v celoti odbiten. Če zavezanec uporabi metodo odbitnega deleža, zaračuna DDV na stroške, vstopni DDV pa odbija le v deležu, ki ga izračuna po formuli iz 65. člena ZDDV-1 glede na razmerje med vrednostjo obdavčenih in oproščenih transakcij.

Pri metodi več odbitnih deležev lahko najemodajalec ugotavlja posebni odbitni delež za dejavnost najema in deli stroške glede na to, kolikšen del najemnin, ki jih dosega, je obdavčen. 

DAVKI

12 Nina Orehek

Dodatek za delovno dobo Računovodje se velikokrat srečujejo z vprašanji registracije, zavarovanja za socialno varnost, odpiranja transakcijskih računov samostojnih podjetnikov ipd. Glede na pogoste spremembe zakonodaje na tem področju vam bomo v nadaljevanju poskusili osvežiti znanje s tega področja.

D

elavec je upravičen do plačila za delo, ki je sestavljeno iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov, med katere spada tudi dodatek za delovno dobo. Do dodatka za delovno dobo so upravičeni vsi delavci že na podlagi Zakona o delovnih razmerjih.

Ker je to obvezen sestavni del plače, se delavec pravici do tega dodatka ne more odpovedati niti s podpisom pogodbe o zaposlitvi, ki bi vsebovala določilo o odpovedi pravici do dodatka, niti s posebno izjavo.

Glede višine dodatka je zakon precej skop; v njem piše, da se višina dodatka za delovno dobo določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, medtem ko za delavce, za katere ne velja posebna kolektivna pogodba, višina dodatka ni posebej določena. Pri ugotavljanju višine dodatka je zato treba natančno preveriti zavezujočo kolektivno pogodbo, če te ni, pa določbe pogodbe o zaposlitvi. Če posebnega določila ni mogoče najti, se v praksi najpogosteje uporablja višina 0,5 odstotka od osnovne plače.

ZDR-1 določa, da delavci, ki imajo ob uveljavitvi ZDR-1 dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5 odstotka od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe, ohranijo tak dodatek, razen če je s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače.

Dodatek za minulo delo je lahko vključen v bruto plači Delavec in delodajalec se lahko s pogodbo o zaposlitvi dogovorita za višjo plačo, ki poleg pripadajoče osnovne plače vsebuje tudi dodatek za delovno dobo (in v takem primeru tudi ni nujno, da bi se dodatek ločeno izkazoval na plačilni listi), vendar je v tem primeru treba delavcu zagotoviti minimum

pravic, ki so določene v delovnopravni zakonodaji in (veljavnih relevantnih) kolektivnih pogodbah. Kadar v pogodbi o zaposlitvi ni posebej določeno, da je dodatek za delovno dobo že zajet v osnovni plači, se šteje, da je treba ta obvezni dodatek obračunati dodatno.

Tudi dejstvo, da je plača v pogodbi o zaposlitvi višja, kot so minimalne osnove po posamezni kolektivni pogodbi, po obstoječi sodni praksi ne pomeni, da osnovna plača, določena v pogodbi, že vsebuje dodatek na delovno dobo.

Dodatek za delovno dobo je stalen in vezan le na doseženo delovno dobo, kar pomeni, da upravičenost do dodatka za delovno dobo ni vezana na opravljanje dela v posebnih pogojih (tudi ZDR-1 posebnih omejitev za izplačilo dodatka ne določa). Pri izračunu delovne dobe je treba upoštevati tudi posebnosti, ki jih opredeljuje ZDR-1, in sicer v primeru: • sezonskih delavcev oziroma delavcev, ki opravljajo delo v neenakomerni razporeditvi delovnega časa ali začasni prerazporeditvi delovnega časa (preračun delovnega časa, 58. in 149. člen ZDR-1); • zaposlitve za krajši delovni – v tem primeru se dodatek za delovno dobo prilagodi dejansko doseženi delovni dobi, ki se presoja glede na višino plačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje; v posebnih primerih zakonsko predvidenega krajšega delovnega časa (v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu) ima delavec pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas (polna delovna doba; 67. člen ZDR-1); • zamenjave delodajalca (seštevanje delovne dobe; 75. člen ZDR-1);

• priznanja delovne dobe po prenehanju pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča (118. člen ZDR-1).

V letu 2014 se je bistveno spremenila Kolektivna pogodba za trgovino, ki je uvedla enoten dodatek na delovno dobo v višini 0,5 odstotka od osnovne plače za vsako leto dopolnjene delovne dobe – tj. pretekle delovne dobe (pred uveljavitvijo kolektivne pogodbe) ne glede na delodajalca, panogo ali status (na primer brezposelne osebe) in nove delovne dobe pri zadnjem delodajalcu. Delavci, ki se zaposlijo po uveljavitvi nove kolektivne pogodbe, lahko (na podlagi predhodnega poziva delodajalca) uveljavljajo pravico do dodatka za delovno dobo na podlagi predložene delovne knjižice oziroma izpisa o obdobjih zavarovanj, ki ga izda ZPIZ, vendar delodajalec ni dolžan namesto delavca zbirati dokazil o skupni delovni dobi.

Leta 2014 se je spremenila tudi Kolektivna pogodba za papirno in papirno-predelovalno dejavnost, ki določa dodatek na delovno dobo, doseženo pred uveljavitvijo kolektivne pogodbe v višini 0,5 odstotka od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe, od uveljavitve kolektivne pogodbe pa: • delavec, ki je na dan uveljavitve kolektivne pogodbe že zaposlen pri delodajalcu, ohrani dodatek v višini 0,5 odstotka; • delavec, ki se po uveljavitvi kolektivne pogodbe na novo zaposli, je upravičen do dodatka v višini 0,3 odstotka od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe pri zadnjem delodajalcu.

To lahko delodajalec uredi tudi drugače, s podjetniško kolektivne pogodbe ali splošnim aktom. 

STROKOVNA MNENJA IR

13

Mnenja Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

1

Drugi dohodki iz delovnega razmerja Podjetje opravlja gradbeno dejavnost in zaposluje 10 ljudi, med njimi tudi tujce. Eden od zaposlenih želi pripeljati s Kosova svojo družino.

Njegovi dohodki niso dovolj visoki, zato je direktor tega podjetja pri notarju podpisal notarski zapis, s katerim se obvezuje, da bo zaposlenemu za čas enega leta plačeval iz računa podjetja na transakcijski račun delavca 680 evrov preživnine, s katero bo zaposleni lahko preživljal družino v Sloveniji. Zaposleni je dobil osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas in je rezident RS za daljši čas.

Zanima nas obdavčitev tega dohodka. Ali se lahko ta dohodek izplača skupaj s plačo ali ga je treba obračunati ločeno? Kot katero vrsto dohodka? Kako je z davčnim priznanjem teh stroškov?

Kako je v primeru, da mu direktor izplačuje to preživnino kot fizična oseba?

Mnenje Če izhajamo izključno iz vsebine dodatnega plačila zaposlenemu za preživljanje njegove družine, je jasno, da gre za dohodek, ki je povezan s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi pri delodajalcu. Če fizična oseba ne bi imela sklenjenega delovnega razmerja pri delodajalcu, ne bi nikoli pridobil tega dodatnega plačila. Izplačilo dohodka za preživljanje družine zaposlenega je torej vezano na obstoj delovnega razmerja. S tega vidika menimo, da se mora omenjeni dohodek obravnavati kot dohodek iz delovnega razmerja.

Na podlagi 1. odstavka 36. člena ZDoh-2 dohodek iz zaposlitve vključuje vsako izplačilo in boniteto, ki je povezana z zaposlitvijo. Ker gre za izplačilo v denarni obliki, in ne kot dohodek iz zaposlitve v naravi, omenjenega dohodka ne moremo opredeliti kot bonitete, temveč kot dohodek iz delovnega razmerja.

Vsebinsko se dohodek lahko uvrsti med nadomestila na podlagi 5. točke 1. odstavka 37. člena ZDoh-2, ki določa, da se med dohodke iz delovnega razmerja uvrščajo nadomestila, ki jih zagotovi delodajalec na podlagi dogovora z delojemalcem zaradi kateregakoli pogoja v zvezi z zaposlitvijo.

Dohodek, izplačan delavcu v denarni obliki (kot ga vi imenujete – preživnina), se obdavči kot dohodek iz delovnega razmerja, kar pomeni, da se obračunajo in plačajo vsi pri-

spevki delodajalca in delavca po isti stopnji kot pri plači, prav tako se obračuna in plača akontacija dohodnine. O izplačilu dohodka poročate na obrazcu REK-1 z vrsto dohodka 1150 – Drugi dohodek iz delovnega razmerja in vrsto dohodka 1109 na obrazcu i-REK. Da bi se izognili samostojnemu obračunu tega dohodka in samostojnemu oddajanju obrazca REK, lahko za obdobje, za katero ste se dogovorili, da boste izplačevali omenjeni dohodek, zaposlenemu za dogovorjeni znesek zvišate plačo. Če zaposlenemu za preživljanje njegove družine plača direktor kot fizična oseba, se nam postavi vprašanje, ali bi se zaposlenemu to priznalo kot dodatni dohodek oziroma kako bi zaposleni lahko dokazoval, da prejema dovolj visoke dohodke za preživljanje svoje družine. Predvsem bi bilo treba pregledati notarski zapis in ugotoviti, kdo je sklenil to zavezo. Če se je zavezal k izplačilu direktor kot fizična oseba (državljan), je prav, da ta prispevek nakazuje sam in da ta znesek ne bremeni stroškov podjetja (ni davčni odhodek), prav tako se ne izkazuje na obrazcih REK. Če se je zavezal k izplačilu sredstev delodajalec kot pravna ali fizična oseba z dejavnostjo, gredo ta izplačila za preživljanje dohodnine v breme delodajalca (v njegove stroške, on je tudi plačnik davka po Zakonu o davčnem postopku, prav tako mora sestavljati ustrezne davčne obračune in poročila – na obrazcih REK, obračun davčnega odtegljaja za delavca, letno poročanje). Če se je k izplačilom zavezal direktor kot fizična oseba (državljan), izplačila niso predmet računovodskih in davčnih obračunov njegovega podjetja. Če pa bi jih rad izplačeval kot državljan, vendar se je za njihovo izplačevanje zavezalo podjetje, lahko kvečjemu sklene pogodbo o pristopu k dolgu in tako izpolnjuje del obveznosti, ki je sicer dolg podjetja. Na podlagi take pogodbe in dokazil, da je direktor kot fizična oseba obveznosti podjetja poravnal, bo podjetje zapiralo obveznosti iz naslova davkov, prispevkov in neto izplačila ter izkazalo obveznost do direktorja (in jih torej enkrat direktorju povrnilo), s tem načinom pa se podjetje ne more izogniti obveznostim, ki jih ima kot plačnik davka po ZDavP-2. Če se je k izplačilom sredstev za preživljanje zavezal delodajalec, se stroški teh izplačil priznajo kot davčni odhodek po 35. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 33/2007. Odl. US: U-I-198/05-12, 45/2007. Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008,

14

UNIKUM | MAJ 2015 | STROKOVNA MNENJA IR

92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010-UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6, 106/2010, 9/2011-ZUKD-1, 13/2011-UPB7, 9/2012. Odl. US: U-I-18/11-10, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 71/2012. Odl. US: U-I-76/11-15, 75/2012, 94/2012, 52/2013. Odl. US: U-I-147/12-18, 96/2013.

• Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), Uradni list RS, št. 117/2006.

Spremembe: Uradni list RS, št. 10/2007, 24/2008-ZDDKIS, 125/2008, 20/2009-ZDoh-2D, 47/2009. Skl. US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.), 110/2009 (1/2010 popr.), 43/2010, 97/2010, 13/2011-UPB4, 32/2012, 94/2012, 101/2013-ZDavNepr, 111/2013.

• Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 110/2009-ZDavP-2B (1/2010 popr.), 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012, 94/2012, 81/2013..

2

Kapitalski dobički ob zaprtju družbe Podjetje, ki je v Sloveniji odprto tri leta, bi radi zaprli po skrajšanem postopku. Nima ne obveznosti ne terjatev, nima več osnovnih sredstev, vendar nas zanima, kaj se zgodi z denarnimi sredstvi, ki so ostali na transakcijskem računu (npr. ostane 12.000 evrov od zadnje prodaje osnovnega sredstva).

Zanima nas, kaj pomeni to za lastnika te enoosebne družbe z vidika dohodnine, kaj pomeni zanj, če podjetje zapre z dobičkom 10.000 evrov, ali kaj pomeni, če zapre z izgubo 3000 evrov. Lastnik družbenik je Italijan kot fizična oseba, ima naslov rezidentstva v Sloveniji in je davčni rezident v Sloveniji.

Mnenje Če bo družba zaprta po skrajšanem postopku, je treba zanjo izdelati obračun davka od dohodkov pravnih oseb. Zadnji obračun DDPO se sestavi na dan pred izbrisom zavezanca iz poslovnega registra (če bo sklep Ajpes-a o izbrisu 15. 5., boste torej oddali obračun DDPO od 1. 1. do 14. 5.). Rok za predložitev zadnjega obračuna je 30 dni od dneva izbrisa (če je izbris 15. 5., se 30. dan izteče 14. 6. zvečer ob 23:59). V tem obračunu bo družba kot običajno obdavčila svoje davčne dobičke oziroma davčne izgube, ki jih omenjate.

Ko je družba izbrisana, se premoženje družbe, ki je ostalo (npr. denarna sredstva na transakcijskem računu, terjatve, oprema in podobno), prenese na družbenika. Transakcijski račun družbe se zapre, morebitna preostala sredstva se prenakažejo na račun družbenika.

Ker je družbenik fizična oseba, ki je davčni rezident Republike Slovenije, bo oddal svojo napoved kapitalskih dobičkov. Rok za oddajo napovedi je 28. 2. za odtujitev v preteklem koledarskem letu. Če bo družba likvidirana v letošnjem letu, bo torej napoved oddal najkasneje 28. 2. prihodnje leto. Na napoved fizične osebe obračun DDPO, ki ga je oddala družba, nima vpliva. Napoved vloži fizična oseba na obrazcu ›Napoved za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov‹, DOHKAP št. 4, h kateremu je treba priložiti popisni list deleža v kapitalskih družbah.

V napovedi je treba natančno vpisati datume pridobitve posameznih deležev (od vplačila, dokapitalizacij ipd.) in datum odtujitve, obdavčitev pa je odvisna od trajanja imetništva posameznega deleža v kapitalu. Davčna stopnja je 25 odstotkov ugotovljenega dobička, za več kot 5 let imetništva 15 odstotkov, za več kot 10 let imetništva 10 odstotkov in za več kot 15 let imetništva kapitala 5 odstotkov. Če je vaš družbenik vplačal deleže pred tremi leti in bo zdaj družbo zaprl, bo torej obdavčen po stopnji 25 odstotkov.

Davčna osnova se ugotavlja po pravilih iz 97. do 104. člena Zakona o dohodnini, pri čemer je ključna pravilna napoved predvsem z upoštevanjem 99. člena zakona. Ta določa, da se kot vrednost kapitala v času ob odsvojitvi šteje primerljiva tržna cena kapitala, kar pomeni, da je treba v davčni napovedi ustrezno poračunati tudi skrite rezerve (torej analizirati postavke bilance stanja na predvideni dan 14. 5. in izračunati njihovo tržno vrednost). V davčno napoved se ne vpisujejo normirani stroški iz 98. in 99. člena zakona o dohodnini, te upošteva davčni organ po uradni dolžnosti. Če lahko predpostavimo, da bo družba že prej prodala vsa osnovna sredstva, zaloge in finančne naložbe, bo v tej bilanci stanja izkazovala na aktivi zgolj denarna sredstva na računu, na pasivi pa zgolj kapital (pod črko A pasive bilance stanja). V tem primeru je znesek kapitala ob odtujitvi v davčni napovedi fizične osebe enak znesku kapitala v bilanci stanja družbe. Če bo družba imela v bilanci stanja zgolj sredstva na transakcijskem računu in realno izkazane terjatve (npr. za odbitni DDV, do katerega ima pravico do vračila, za vplačane akontacije davka od dohodkov, ki ga sme povrniti ipd.), bo prav tako vrednost kapitala ob odtujitvi (v napovedi fizične osebe) identična vrednosti kapitala, izkazanega v bilanci stanja družbe. Če pa ima družba še druga sredstva, npr. druge terjatve ali opremo, je treba ugotoviti tržno vrednost teh sredstev. V tem primeru bi izračunali vrednost kapitala ob odtujitvi z upoštevanjem tržnih vrednosti sredstev in tako poračunali morebitne skrite rezerve (če bi družba npr. imela na aktivi nepremičnino po amortizirani sedanji knjigovodski vrednosti 100 enot, njena tržna vrednost pa bi znašala 130 enot, bi za ugotavljanje vrednosti kapitala ob odtujitvi upoštevali znesek 130 enot).

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012, 94/2012, 81/2013.

• Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 33/2007. Odl. US: U-I-198/05-12, 45/2007. Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010-UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6, 106/2010, 9/2011-ZUKD-1, 13/2011UPB7, 9/2012. Odl. US: U-I-18/11-10, 24/2012, 30/2012, 40/2012ZUJF, 71/2012. Odl. US: U-I-76/11-15, 75/2012, 94/2012, 52/2013.

Odl. US: U-I-147/12-18, 96/2013.

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

3

Delo upokojencev Fizična oseba, ki je v pokoju, hkrati še vedno dela za firmo kot prokurist. Zanima nas: • ali mu smemo izplačevati dohodek po pogodbi o poslovodenju; ali so kakšne omejitve glede ur in zneska; • ali mu smemo povrniti stroške prevoza na delo; • ali mu smemo povrniti potne stroške za službene poti in ali so ti obdavčeni.

Mnenje Pravica prokurista do dohodka za opravljanje njegove funkcije je odvisna od tega, kaj ima zapisano v pogodbi o prokuri, ki jo je sklenil z družbo. Družba je dolžna izplačevati prokuristu dohodek v višini in v roku, dogovorjenima meda obema strankama s pogodbo.

V vprašanju sicer niste navedli, ali je prokurist (upokojenec) tudi lastnik podjetja. Če je oseba družbenik v podjetju in hkrati v tem podjetju imenovana za prokurista (ni pa poslovodna oseba), ali je v družbi samo prokurist (ni družbenik) in ima sklenjeno pogodbo o prokuri, je prejemanje pokojnine in hkratno opravljanje funkcije prokurista dopustno; upokojencu se pokojnina ne bo nehala izplačevati.

Upokojenec, ki je v družbi prokurist (ne pa hkrati tudi njen direktor), torej lahko prejema pokojnino in ostane zavarovan kot upokojenec. Za delo v družbi kot prokurist lahko prejema dohodke po pogodbi o prokuri, pri čemer ni omejitve glede višine nagrade, ki jo prejema, višina dohodka pa ne vpliva na pokojnino. Prav tako ni omejitve glede višine opravljenih ur. Dohodek prokurista, ki je pooblaščen za zastopanje družbe, se po ZDoh-2 šteje za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Med te dohodke se štejejo tudi povračila stroškov v zvezi z opravljanjem dela (npr. potni stroški in stroški prevoza na delo). V primeru izplačil povračil stroškov se torej ti vštevajo v davčno osnovo in se ne morejo izplačati neobdavčeno, kot zaposlenim delavcem.

Prokurist je skladno z določbami ZGD-1 opredeljen kot poslovni pooblaščenec, torej ni niti organ odločanja niti organ vodenja v družbi, ima pa funkcijo zastopanja proti tretjim osebam. Več o tem si lahko preberete v pojasnilu DURS, št.

4210-5839/2011, z dne 15. 4. 2011.

Po mnenju Dursa se lahko prokurist, ki je hkrati lastnik podjetja, pooblasti tudi za vodenje družbe; dohodek se v tem primeru šteje za dohodek iz delovnega razmerja. Pri izplačilu dohodka iz delovnega razmerja po ZDoh-2 se povračila stroškov v zvezi z delom ne vštevajo v davčno osnovo tega dohodka, in sicer pod pogoji in do višine, ki jo določi vlada.

Vendar vam, v primeru, da bi bili lastnik podjetja, to odsvetujemo, saj bi se lahko postavilo vprašanje, zakaj potem niste imenovani za direktorja. To bi lahko interpretirali, kot da gre za namerno izogibanje obvezni vključitvi v zavarovanje. Če bi bil upokojenec družbenik in hkrati poslovodna oseba gospodarske družbe, bi se moral ne glede na dohodke, ki jih prejema iz tega naslova, vključiti v obvezno zavarovanje in začeti sam plačevati prispevke, pravica do prejemanja pokojnine pa bi mu začasno prenehala (1. odstavek 16. člena ZPIZ-2).

15

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ2), Uradni list RS, št. 96/2012, 39/2013, 46/2013-ZIPRS1314-A, 63/2013-ZIUPTDSV, 99/2013-ZSVarPre-C, 101/2013-ZIPRS1415, 107/2013. Odl. US: U-I-146/12-35, 111/2013.

• Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Uradni list RS, št.

42/2006 (60/2006 popr.), 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009. Odl. US: U-I-268/06-35, 42/2009, 65/2009-UPB3, 83/2009. Odl. US: U-I-165/08-10, Up-1772/08-14, Up-379/09-8, 33/2011, 91/2011, 100/2011. Skl. US: U-I-311/11-5, 32/2012, 57/2012, 44/2013. Odl. US: U-I-311/11-16, 82/2013.

• Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 117/2006, 33/2007.

Odl. US: U-I-198/05-12, 45/2007. Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010-UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6, 106/2010, 9/2011-ZUKD-1, 13/2011-UPB7, 9/2012. Odl. US: U-I-18/11-10, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 71/2012. Odl. US: U-I-76/11-15, 75/2012, 94/2012, 52/2013. Odl. US: U-I-147/12-18, 96/2013.

• Pojasnilo DURS, št. 4210-5839/2011, z dne 15. 4. 2011..

4

Podaritev nepremičnine, prejete s pogodbo o preužitku Babica je lani prepisala na sina (očeta) hišo (pogodba o preužitku), zdaj pa bi oče name z darilno pogodbo prepisal omenjeno hišo. Kako lahko to naredimo, da ne bo plačila davka na dobiček?

Mnenje Pogodba o preužitku je urejena z Obligacijskim zakonikom, to je pogodba civilnega, in ne dednega prava, saj preužitkar že za časa svojega življenja prenese lastninsko pravico na prevzemnika. S pogodbo o preužitku se ena stranka (preužitkar, torej babica) zavezuje, da bo na drugo stranko (prevzemnik, torej vaš oče) prenesla lastninsko pravico na nekaterih svojih nepremičninah, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve. Če prevzemnik (oče) prevzete nepremičnine odsvoji (recimo podari vam), je za izpolnitev obveznosti iz pogodbe o preužitku odgovoren tudi novi pridobitelj (torej vi), če je preužitek vpisan v zemljiško knjigo (stvarno breme). Pogodba mora biti zapisana v obliki notarskega zapisa, vsaka stranka pa lahko zahteva razvezo pogodbe.

Vpis lastninske pravice na nepremičninah se opravi že za časa življenja preužitkarja. Oče je torej lastnik nepremičnine, zato bi jo lahko podaril svojemu otroku. Če bi oče želel podariti to nepremičnino otroku, se davek na dediščine in darila ne plača. Po 9. členu ZDDD je namreč davka oproščeno darilo ali dediščina, ki jo prejme dedič ali dedinja prvega dednega reda oziroma obdarjenec ali obdarjenka, ki je izenačen z dedičem prvega dednega reda. Poglejmo še, kako je z dohodnino pri darovalcu in obdarjencu.

Po 19. členu Zakona o dohodnini se dohodek od darila pri obdarjencu ne šteje za obdavčljiv dohodek, saj ga je podarila ena fizična oseba drugi fizični osebi. Za darovalca veljajo določbe o dobičku iz kapitala. Če vam oče hišo izroči na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju ali po darilni pogodbi za primer smrti, se zanj to šteje za neobdavčljivo odsvojitev nepremičnine. Druga možnost je darilna pogod-

16

UNIKUM | MAJ 2015 | STROKOVNA MNENJA IR

ba ali izročilna pogodba, za katero uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti. Po 100. členu Zakona o dohodnini se lahko odloži ugotavljanje davčne obveznosti pri podaritvi kapitala otroku, če se opravi priglasitev pri davčnem organu, in na podlagi te priglasitve tako odloči davčni organ z odločbo. Ugotavljanje davčne obveznosti se odloži do naslednje obdavčljive odsvojitve podarjenega kapitala, ki jo opravite kot otrok, takrat se bo kot čas pridobitve nepremičnine štel datum, ko je oče pridobil nepremičnino. Z vidika obdavčitve po Zakonu o dohodnini je torej to zelo ugodna rešitev, če nimate namena te nepremičnine (takoj) prodati naprej.

Odlog ugotavljanja davčne obveznosti se izvede po določbah 331. člena Zakona o davčnem postopku, ki določa: • 331. člen (odlog ugotavljanja davčne obveznosti) • (1) Podaritev kapitala zavezančevemu zakoncu ali otroku, za katero davčni zavezanec želi v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, uveljaviti odlog ugotavljanja davčne obveznosti, mora priglasiti pri davčnem organu, pri katerem bi moral vložiti napoved.

• (2) Priglasitev iz prvega odstavka tega člena opravi davčni zavezanec najpozneje do roka za vložitev napovedi iz tretjega ali petega odstavka 326. člena tega zakona na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za finance, s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev za odlog.

• (3) O odobritvi odloga iz prvega odstavka tega člena odloči davčni organ z odločbo v 15 dneh od vložitve priglasitve.

• (4) Če odlog iz prvega odstavka tega člena ni odobren, mora davčni zavezanec vložiti napoved v desetih dneh od vročitve odločbe iz petega odstavka tega člena oziroma do roka iz tretjega odstavka 326. člena tega zakona.

Obrazec za priglasitev najdete na povezavi www.uradnilist.si/files/RS_-2006-141-06169-OB~P001-0000.PDF#!/ pdf, navodilo za izpolnjevanje obrazca pa je na strani www. uradni-list.si/files/RS_-2006-141-06169-OB~P002-0000.

PDF#!/pdf.

Predlagamo, da navodilo za izpolnjevanje obrazca natančno preberete, saj v njem najdete tudi napotke o obveznih prilogah k vlogi.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD), Uradni list RS, št.

117/2006.

• Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 33/2007. Odl. US: U-I-198/05-12, 45/2007. Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010-UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6, 106/2010, 9/2011-ZUKD-1, 13/2011-UPB7, 9/2012. Odl. US: U-I-18/11-10, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 71/2012. Odl. US: U-I-76/11-15, 75/2012, 94/2012, 52/2013. Odl. US: U-I-147/12-18, 96/2013.

• Obligacijski zakonik (OZ), Uradni list RS, št. 83/2001. Spremembe: Uradni list RS, št. 32/2004, 28/2006. Odl. US: U-I-300/0425, 29/2007. Odl. US: U-I-267/06-41, 40/2007, 97/2007-UPB1, 30/2010. Odl. US: U-I-207/08-10, Up-2168/08-12.

• Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), Uradni list RS, št.

117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 10/2007, 24/2008-ZDDKIS, 125/2008, 20/2009-ZDoh-2D, 47/2009. Skl. US: U-I-54/0632 (48/2009 popr.), 110/2009 (1/2010 popr.), 43/2010, 97/2010, 13/2011-UPB4, 32/2012, 94/2012, 101/2013-ZDavNepr, 111/2013.

• Pravilnik o obrazcu priglasitve uveljavljanja odloga ugotavljanja davčne obveznosti pri podaritvi kapitala zakoncu ali otroku, Uradni list RS, št. 141/2006.

5

Poročanje malega davčnega zavezanca, identificiranega za DDV, na podlagi 4. odstavka 78. člena ZDDV-1 Davčni zavezanec se registrira za DDV samo za storitve, ki jih opravlja davčnim zavezancem v drugih državah članicah EU, za katere je plačnik DDV prejemnik storitev (4. odstavek 78. člena ZDDV-1): • Ali mora oddajati DDV-O mesečno ali samo takrat, ko izda račun v tujino, glede na to, da izda račun v tujino samo dvakrat letno?

• Kateri člen ZDDV-1 napiše na računu za domačega prejemnika in kateri za prejemnika transakcije v EU?.

Mnenje Mali davčni zavezanec, ki je identificiran zgolj na podlagi dejstva, da opravlja storitve, katerih kraj obdavčitve je v državi članici EU, ki ni Slovenija (na podlagi 4. odstavka 78. člena), mora oddajati: • obračune DDV-O mesečno, ne glede na to, ali je v posameznem mesecu opravil transakcije ali ne; • poročila RP-O pa samo za koledarski mesec, v katerem je opravil transakcije znotraj Unije ali v katerem mora opraviti popravek za pretekla obdobja poročanja.

• To stališče izhaja iz naslednjega: a) DDV-O: • 2. odstavek 88. člena ZDDV-1 določa, da mora davčni zavezanec predložiti obračun DDV-O ne glede na to, ali je za davčno obdobje po obračunu dolžan plačati DDV, kar je razumeti, da tako v primerih, ko izkazuje presežek vstopnega DDV, kakor tudi, kadar je obveznost za plačilo nič (kar se dogaja pri omenjenem zavezancu).

• Poleg tega ne zakon ne navodilo za izpolnjevanje obrazca DDV-O ne razločujeta med ›običajnim‹ zavezancem in zavezancem, ki je identificiran zgolj na podlagi transakcij (storitev), ki jih opravlja, in so obdavčene na ozemlju druge države članice EU, zaradi česar so pravila enaka za oba. b) RP-O: • Drugače kot pri določbah, ki zadevajo DDV-O, ne zakon ne navodilo za izpolnjevanje RP-O nikjer ne določata, da je treba poročilo oddati za vsak mesec. Nasprotno, 90. člen ZDDV-1 določa, da davčni zavezanec predloži RP-O za koledarski mesec, v katerem je opravil transakcije znotraj Unije ali v katerem mora opraviti popravek za pretekla obdobja poročanja. Menimo, da dostavek »v katerem mora opraviti popravek za pretekla obdobja poročanja« ne bi bil potreben, če bi veljalo, da se RP-O predloži tudi takrat, kadar transakcije, ki so predmet poročanja, v določenem koledarskem mesecu niso bile opravljene.

• V zvezi s klavzulami na računih, ki jih izdaja mali davčni zavezanec, velja, da: • pri transakcijah, ki jih opravlja na ozemlju Republike Slovenije, na računu navede: »Transakcije so oproščene plačila DDV v skladu s 1. odstavkom 94. člena ZDDV-1«; • pri storitvah, ki jih opravlja za zavezance iz EU, napiše ›Obrnjena davčna obveznost‹ oziroma v angleščini ›Reverse charge‹.

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 141/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011, 102/2012, 54/2013.

6

Davčno priznani odhodki za slabitev nepremičnin Zanima nas, ali je slabitev nepremičnine (model nabavne vrednosti) na tržno vrednost (cenitev cenilca) davčno priznan odhodek.

7

17

Odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu Zanima nas, kako lahko odpovemo pogodbo o zaposlitvi invalidki (III. stopnja), ki je pri nas zaposlena na delovnem mestu ›čistilka in pomoč v proizvodnji‹. Ker se ji je zdravstveno stanje poslabšalo, ima odločbo o 4-urnem delovniku in prepoved stika z vodo. Tako ne more več opravljati dela na delovnem mestu čistilke. Ali ji lahko odpoveste pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti? Ali morate pridobiti soglasje za odpoved od komisije?

Mnenje ZDR-1 v 116. členu določa, da delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi invalidu zaradi poslovnega razloga v primerih in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.

Mnenje Za slabitve osnovnih sredstev v Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb ni posebnih določb, zato se upoštevajo temeljne določbe zakona, to je, da so odhodki izkazani skladno z računovodskimi standardi. Zato je treba najprej preveriti, ali je nepremičnina osnovno sredstvo, in uporabljate model nabavne vrednosti, kako so urejene slabitve.

Zgolj ocena poštene vrednosti (tržne vrednosti, kot omenjate) za slabitev ni dovolj in zato tudi odhodki slabitve ne morejo biti davčno priznani. Cenitev mora biti opravljena za namen slabitve nepremičnine (in ne za morebitno prodajo, če vam je v ta namen delal cenitev), cenilcu je treba naročiti še izračun vrednosti pri uporabi. Vrednost pri uporabi cenilec izračuna za podjetje kot celoto, če imate eno dejavnost, oziroma za denar ustvarjajočo enoto, ki je del podjetja, kadar posamezni deli podjetja nosijo svoje denarne tokove.

Nato nepremičnino slabite do višje izmed: a) poštene vrednosti in b) vrednosti pri uporabi.

Le v tem primeru je slabitev opravljena skladno z računovodskimi standardi, kar je pogoj za davčno priznavanje odhodkov zaradi prevrednotenja.

Kasnejše krepitve tako slabljene nepremičnine ni, kdaj boste ponovno preverjali potrebno slabitev, je vaša poslovna odločitev, vsekakor pa takoj, ko podjetje ali manjša enota, ki lahko šteje za denar ustvarjajočo enoto, nima več pozitivnih denarnih tokov.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012, 94/2012, 81/2013.

• Slovenski računovodski standardi, Uradni list RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Uradni list RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012.

Na podlagi 3. odstavka 429. člena ZPIZ-2 se glede prenehanja delovnega razmerja delavcu invalidu še vedno upošteva 102. člen ZPIZ-1.

Poleg tega je treba upoštevati tudi določbe ZZRZI in vse izvedbene akte s tega področja. Invalid je po definiciji tega zakona oseba, ki pridobi status invalida po tem zakonu ali po drugih predpisih, in oseba, pri kateri so z odločbo pristojnega organa ugotovljene trajne posledice telesne ali duševne okvare ali bolezni in ima zato bistveno manjše možnosti, da se zaposli ali ohrani zaposlitev ali v zaposlitvi napreduje. Vrsta invalidnosti je določena po šifrantu iz Navodila za izpolnjevanje prijave v zavarovanje za invalide.

Pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnega razloga omenjenemu delavcu boste morali pridobiti mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe.

Več o postopku pri Komisiji za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe si lahko preberete na strani www.mddsz.gov. si/si/delovna_podrocja/delovna_razmerja_in_pravice_iz_ dela/komisija_odpoved/.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ2), Uradni list RS, št. 96/2012, 39/2013, 46/2013-ZIPRS1314-A, 63/2013-ZIUPTDSV, 99/2013-ZSVarPre-C, 101/2013-ZIPRS1415, 107/2013. Odl. US: U-I-146/12-35, 111/2013.

• Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Uradni list RS, št. 21/2013 (78/2013 popr.).

• Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI), Uradni list RS, št. 63/2004, 72/2005, 100/2005-UPB1, 114/2006, 16/2007-UPB2, 14/2009. Odl. US: U-I-36/06-18, 84/2011. Odl. US: U-I-245/10-13, U-I-181/10-6, Up-1002/10-7, 87/2011, 96/2012-ZPIZ-2.

• Navodilo za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide, Uradni list RS, št. 10/2005, 43/2005, 53/ 2012.

ROKOVNIK

18

POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

Da ne pozabim: PRAVNE OSEBE:

FIZIČNE OSEBE (s.p.):

EURIBOR

na dan 23. 4. 2015

na dan 22. 5. 2015

3-mesečni

-0,002

-0,012

6-mesečni

0,068

0,054

ETN - poročanje o prodajah in najemih, sklenjenih v preteklem mesecu

12-mesečni

0,175

0,162

18. junij

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (23. 4. 2015)

20. junij

Rekapitulacijsko poročilo 05/2015 in hkrati DDV-O 05/2015 Banka Slovenije - poročilo: BST, KRD, DVP, SN-T

30. junij

FURS - obračun in plačilo DDV 05/2015 Poročilo o dobavah (76.a člen) 05/2015 Predložitev obračuna in plačilo davka na finančne storitve Banka Slovenije - SKV Zadnji dan za plačilo regresa za letni dopust po ZDR, razen če KP določa drugače za nelikvidna podjetja FURS - napoved za odmero dohodnine Zahtevek za vračilo DDV davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Skupnosti

10. junij

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb maj 2015 Statistika finančnih računov – 1. četrtletje 2015

Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti maj 2015

Intrastat poročilo

Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

15. junij

Plačila v gotovini

Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga in storitev v RS po ZPPDFT**

Variabilni del priznane obrestne mere MAJ 2015

EUR

Do vključno 1 meseca

-0,04200%

Do vključno 3 mesecev

USD

JPY

GBP

CHF

0,18225%

0,06929%

0,50631%

-0,81700%

-0,00700%

0,27975%

0,09643%

0,56750%

-0,79500%

Do vključno 6 mesecev

0,06400%

0,41090%

0,13786%

0,70113%

-0,71160%

12 mesecev

0,17000%

0,71760%

0,24971%

0,99056%

-0,58760%

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/ davki_in_carine/obrestne_mere_za_obresti_na_posojila_med_povezanimi_osebami/ (25. 5. 2015)

Vrsta izplačila za

420 EUR

Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2*

5.000 EUR

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti Obdobje od 1. 1. 2015 do 30. 6. 2015

8,05 %

Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. Uradni list RS št. 2/2015, 9. 1. 2015)

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

MAJ 2015

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 92/2013, 16/2014, 59/2014)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR. V primeru, da delavec dela 11 ur ali več na dan - 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro nad 8 ur.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70 % cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javni prevoz - do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15 %; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10 %.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15 %; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10 %.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

v skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Nadomestilo za ločeno življenje se lahko določi v pogodbi o zaposlitvi delavca pod pogoji in v znesku, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, kot to določa vsakokratni podzakonski predpis.

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 30% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 460,33 EUR* Za 20 let delovne dobe: v višini 50% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 767,21 EUR* Za 30 let delovne dobe: v višini 70% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 1.074,10 EUR*

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povp. mes. plač v RS za pretekle tri mesece 3.068,85 EUR** oz. v višini dveh povp. mes. plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

798,64 EUR za leto 2014; Najvišji znesek brez prispevkov 1.085,23 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- v primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece - 1.534,42 EUR**; - v primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 767,21 EUR** - Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.534,42 EUR**) - Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece (1.534,42 EUR**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si/).

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

NOVICE

19

Ne spreglejte

pomembnejših novosti, objavljenih v Uradnem listu, za računovodstvo, davke in finance v gospodarstvu:

Številka Uradnega lista

Vsebina

28/2015

1172. Spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo

30/2015

1258. Povprečni znesek trošarine za plinsko olje za pogonski namen v marcu 2015

30/2015

Kratek povzetek in opombe

1264. Poročilo o gibanju plač za februar 2015

Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za februar 2015 je znašala 1.515,98 EUR, neto pa 989,91 EUR. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje december 2014–februar 2015 je znašala 1.540,08 EUR.

32/2015

1329. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dostavi podatkov za odmero dohodnine

Spremembe pri poročanju predvsem na račun osebnega dopolnilnega dela in izplačil dividend.

32/2015

1336. Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, marec 2015

Mesečni koeficient rasti cen življenjskih potrebščin marca 2015 v primerjavi s februarjem 2015 je bil 0,009.

Novičke s portala IR Celotna vsebina novic je na voljo na www.iracunovodstvo.eu 21.05.2015 Omejitev izvršbe na minimalno plačo

14.05.2015 Vlada danes (14.5.) odloča o davčni reformi

06.05.2015 Koristna spletna stran - preračun starih zneskov na današnjo raven

Ministrstvo za pravosodje je pripravilo osnutek novele zakona o izvršbi in zavarovanju, ki med drugim onemogoča izvršbo na neto minimalno plačo. Dodatne omejitve izvršbe bodo tudi v primeru,...

Vlada ima danes (14.5.2015) na dnevnem redu tudi predlog davčne reforme, katere namen je ob nespremenjenih davčnih stopnjah pobrati več javnih dajatev. Uveljavljena naj bi bila v letu 2016, ko naj bi...

Včasih se zgodi, da je treba star podatek preračunati na današnjo raven, npr. prihodke našega podjetja, plačo, investicijo izpred nekaj let na današnjo raven, ali pa ceno neke dobrine, ki smo jo...

15.05.2015 Veste kam gredo davki in prispevki, ki jih plačujete?

14.05.2015 Davčne blagajne: Določeno besedilo predloga zakona o davčnem potrjevanju računov

Vlada je pripravila prikaz ocene prihodkov in odhodkov po namenu porabe javnih sredstev, primanjkljaj ter dolg sektorja država za leto 2014.

Največji delež prihodkov predstavljajo prispevki za...

Vlada RS je 7. maja 2015 določila besedilo predloga zakona o davčnem potrjevanju računov. Neobvezno izvajanje postopka potrjevanja računov po predlogu zakona je predpisano s 1. decembrom 2015,...

15.05.2015 Davek na nepremičnine: Poenostavitev sistema obdavčitve nepremičnin in indeksacija vrednosti nepremičnin

14.05.2015 Izvajanje pobotov pred izvedbo vračila dohodnine iz naslova letnega poračuna za leto 2014 – prva tranša

Z uvedbo davka na nepremičnine naj bi se poenotil sistem obdavčitve v okviru ene dajatve, razširila obdavčitev na vse vrste nepremičnin, obdavčitev bo vezana na enotno evidenco – register...

FURS obvešča davčne zavezance, ki imajo izkazan dolg v knjigovodski evidenci pri FURS in so upravičeni do vračila dohodnine na podlagi prejetih informativnih izračunov dohodnine za leto 2014, da bo...

06.05.2015 Javni podatek so postali transakcijski računi poslovnih subjektov, odprti v tujini AJPES je od 1.7.2010 upravljavec registra transakcijskih računov, ki vsebuje podatke o računih, odprtih v Sloveniji.

Ker FURS zbira podatke o številkah plačilnih računov, ki jih imajo pravne in...

IZOBRAŽEVANJA IR junij 2015 SEMINARJI IR 2. junij Aktualno pri povračilih stroškov v zvezi z delom (prehrana, prevoz, potni stroški, odpravnine...)

Maja Dolinar Dubokovič

KRATKI SEMINARJI IR

4. junij Prenos lastništva samostojnega podjetnika z novimi praksami iz leta 2013

2. junij Pravice in obveznosti malih davčnih zavezancev

dr. Tatjana Jovanović

mag. Tamara Prezelj

8. junij Račun v sistemu DDV, knjiga izdanih računov in davčne blagajne

3. junij Izplačilo dohodka tujcem Irena Kamenščak

mag. Tamara Prezelj

10. junij Računovodstvo in davki pri samostojnih podjetnikih

3. junij Obdavčitev izplačil po pogodbi o poslovodenju in prokuri, vključno z novostmi v letu 2015 Maja Dolinar Dubokovič

Vesna Bartolj Maver

17. junij Prefakturiranje stroškov in (ne)obračun DDV mag. Tamara Prezelj

8. junij Omejitve pri gotovinskih izdatkih in prejemkih ter pravila blagajniškega poslovanja (evidentiranje, izdajanje računov) Kristinka Vukovič

ŠOLE IR

11. junij Pasti poslovanja z s.p.-ji (predavanje v Novi Gorici

3., 5., 10., 12. junij Šola dvostavnega knjigovodstva - poglobljeno

15. junij Pasti poslovanja z s.p.-ji (predavanje v Celju

dr. Tatjana Jovanović

Kristinka Vukovič, Nina Orehek

9., 11., 15. junij Šola o DDV - osnove (vključno s spremembami Zakona o DDV)

16. junij Kako izpolnimo potni nalog?

Kristinka Vukovič, Nina Orehek

(Maja Dolinar Dubokovič)

Maja Dolinar Dubokovič

11. in 12. junij Delavnica - Kje se plača DDV pri dobavah blaga v mednarodnih transakcijah? mag. Tamara Prezelj

www.iracunovodstvo.eu

10 aldeetmije ak

ŠOLSKO LETO 2015 / 2016 Spoštovani računovodje in računovodkinje, Inštitut za računovodstvo vas v študijskem letu 2015/2016 ponovno vabi k udeležbi pri izobraževanju v okviru Akademije IR, ki bo letos praznovala 10. obletnico delovanja. Tako kot vsako leto do sedaj bo tudi v prihodnje naše glavno vodilo pri organizaciji izobraževanja učinkovit prenos znanja na udeležence po načelu iz prakse za prakso. Ravno zaradi tako pomembnega jubileja smo za vas pripravili še posebej zanimive teme s poudarkom na njihovi aktualnosti in praktičnosti.

Zavedamo se, da računovodstvo že dolgo ni več le podporna dejavnost v podjetju, temveč aktiven dejavnik pri sprejemanju odločitev kateregakoli podjetnika ali vlagatelja. Ker se je obseg dela v računovodstvu s krizo še povečal z vodenjem najrazličnejših postopkov zoper podjetja, še toliko bolj velja, da je kvalificiran računovodja zaželen in iskan profil delavca. Od sodobnega računovodje se ne pričakuje več le obvladovanje lastnega strokovnega področja, temveč informirano reševanje davčnopravnih problematik in drugačno potrebno svetovanje.

Ob upoštevanju poostrenega nadzora Finančne uprave in drugih inšpekcijskih služb, nenehnih zakonodajnih reform ter drugih davčnih in poročevalskih obveznosti je kontinuirano izobraževanje zaposlenih v računovodstvu ključnega pomena. Zato vas vljudno vabimo, da investirate v svoje znanje z udeležbo na letnem izobraževanju računovodij, to je na Akademiji IR, ki jo organiziramo tako za gospodarstvo kot tudi za javni sektor. Akademija je niz ponavljajočih se mesečnih izobraževanj in srečanj računovodij na različnih koncih Slovenije (Ljubljana, Kranj, Celje, Koper), z različnih tematskih področij, ki jih računovodja potrebuje pri svojem vsakdanjem delu, kot so davki, računovodstvo, pravo in kadri, dodatno pa se boste seznanili tudi z nekaterimi mehkimi veščinami za ravnanje s strankami. Pričakujemo pomembne spremembe Zakona o gospodarskih družbah z novimi bilančnimi pravili, rast števila insolvenčnih postopkov

se še ni ustavila, dobili bomo davčne blagajne, pri obravnavi domačih in tujih transakcij se še vedno postavlja vprašanje ali DDV obračunati ali ne in ali ga plača prodajalec ali kupec. Tudi davčni inšpekcijski postopki postajajo vse bolj specializirani, odločitve Finančne uprave pa pogosto odstopajo od obstoječe prakse v podjetju. Prost pretok delovne sile in potreba po dodatnem zaslužku se odražata v vse večjem številu novih delovnopravnih vprašanj glede obravnave dohodkov in drugih pravic napotenih delavcev, menedžerjev, študentov, upokojencev, tujih delavcev, idr., ustrezna obravnava pa od računovodje zahteva tudi poznavanje osnov delovnega, pogodbenega, davčnega in izvršilnega prava. Ob vsem tem pa je tu še zemljiška knjiga, ki tistemu, ki se znajde v njej lahko ponudi izjemno širok obseg informacij in ga obvaruje pred marsikaterim glavobolom. Če želite postati konkurenčnejši s pridobitvijo novih znanj ali pa zgolj poglobiti svoje trenutno znanje, se nam pridružite na Akademiji IR, kjer se boste skupaj s predavatelji in drugimi udeleženci pogovorili o morebitnih dilemah in se seznanili z drugačnimi pristopi pri reševanju vaših odprtih vprašanj.

Poleg omenjenega vam bodo predavatelji na voljo tudi pri spremljajočem svetovanju in mesečniku Unikum, ki sta vključena v program Akademije IR. Udeležba na Akademiji omogoča tudi možnost pridobitve naziva Računovodski strokovnjak IR, tj. naziv za takšnega računovodjo, ki na izjemni stopnji obvlada najrazličnejša praktična znanja s področja računovodstva in davkov. Certifikat tako ni le odraz osvojenega teoretičnega znanja, temveč dokaz sposobnosti uporabe tega znanja pri reševanju problemov iz prakse in nedvoumni pokazatelj, da gre za kvalitetnega in sposobnega delavca, ki ga potrebuje vsako podjetje. Zato vas že deseto leto zapored vljudno vabimo v našo družbo, k rednim mesečnim strokovnim srečanjem in v nov krog odličnih računovodskih praktikov, imetnikov naziva Računovodski strokovnjak IR!

Direktorica

Polona Kovač Pikovnik

10 aldeetmije ak

GOSPODARSTVO OKTOBER 2015 Izbrane teme iz gospodarskega in insolvenčnega prava Nina Orehek • Pregled aktualnih sprememb ZGD-1 • Druge gospodarskopravne teme, npr. razpolaganje s poslovnimi deleži in lastnimi poslovnimi deleži, pristojnosti organov odločanja (skupščina, nadzorni svet, uprava oziroma poslovodstvo, prokurist), pomen vpisa podatkov v sodni register, konverzija terjatev v kapital in druge spremembe osnovnega kapitala, naknadna vplačila, delitev dobička, prenehanje družbe • Ugotavljanje insolventnosti, ukrepi poslovodstva in družbenikov, presojanje terjatev, imenovanje upravitelja, pregled postopkov: stečaj in osebni stečaj, prisilna poravnava, izbris brez likvidacije, prisilna likvidacija

November 2015 Spremembe računovodskih predpisov in zahtevnejši primeri knjiženja Kristinka Vukovič • Novosti v računovodstvu zaradi spremembe ZGD-1 • Spremembe SRS • Zahtevnejši, posebni ali pomembni poslovnih dogodkov: obravnava primerov, utemeljitve rešitev in zgledi knjiženj

December 2015 DDPO pred koncem leta in novosti v 2016 Mag. Barbara Guzina • • • • • • •

Posebnosti pri obračunu DDPO v letu 2015 Pregled posameznih postavk obračuna DDPO Davčno nepriznani odhodki po vrstah Zmanjšanje davčih prihodkov Koriščenje davčnih olajšav Odbitek tujega davka Novosti v letu 2016

Prvič delam računovodsko poročilo – opcijski program 4. srečanja Kristinka Vukovič • Kratka predstavitev pravil glede sestave letnih poročil in predložitve za namene javne objave in državne statistike za družbe, samostojne podjetnike, društva in zasebne zavode • Računovodske kontrole pred sestavo računovodskih izkazov s pregledom najpomembnejših pravil vrednotenja bilančnih kategorij • Od bruto bilance do bilance stanja in izkaza poslovnega izida ter pojasnil (razkritij) na konkretnem primeru majhne družbe • Zaključna temeljnica na podlagi Enotnega kontnega okvira

Februar 2016 DDV pri najemu oziroma uporabi opreme in nepremičnin Mag. Tamara Prezelj • • • • • • • • •

Opredelitev najema za namene DDV Najem / uporaba Opcija za obdavčitev najema nepremičnin Neposlovna raba Nadaljnja prodaja po izteku najema Kraj obdavčitve v različnih primerih Davčna osnova za obračun DDV Odbitek vstopnega DDV v zvezi z najemom Prenehanje najemnega razmerja zaradi neplačila

Marec 2016 Obdavčevanje različnih oblik dela Maja Bohorič • • • • • •

Pregled različnih oblik dela, ki jih omogoča veljavna zakonodaja Odvisno in neodvisno razmerje po delovnopravni zakonodaji Odvisno in neodvisno razmerje po davčnih predpisih Možne oblike dela v odvisnem razmerju in njihova obdavčitev Delo v neodvisnem razmerju in obdavčitev le-tega Aktualna davčna praksa

Januar 2016 Letno poročilo in moj izziv: izkaz denarnih tokov - redni program 4. srečanja

April 2016 Klavzule na računih

• Kratek pregled pravnih podlag, ki določajo obveznosti družb, podjetnikov, zasebnikov, društev, zasebnih zavodov glede sestave letnega poročila, njegove javne objave in poročanja za statistične namene • Novosti pri bilanciranju, ki jih je prineslo leto 2015 • Računovodsko poročilo za družbe – kontrolnik potrebnih opravil/ vrednotenj, kratek pregled računovodskih izkazov • Izkaz denarnih tokov – vsebina, sporočilnost, izdelava izkaza na konkretnem primeru • Zgledi knjiženj izbranih pomembnejših ali zahtevnejših poslovnih dogodkov

• Obvezni elementi na računu in pomen klavzul • Obračun DDV ali navedba razloga za neobračun DDV na računu (klavzula)?

• Kraj obdavčitve in obveznosti zavezancev pri: • dobavah blaga • opravljanju storitev • Vrste klavzul • glede na kraj obdavčitve • za oprostitve • druge

mag. Tamara Prezelj

Maj 2016 Civilno pravo za računovodje – izbrane teme iz pogodbenega, izvršilnega, delovnega in nepremičninskega prava Nina Orehek • Sklepanje pogodb, pogoji za veljavnost, zastopanje, prenos pogodbe, pravice in obveznosti, izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika, cesija, pobot, asignacija • Predlog za izvršbo, rubež in poseganje na plačo, izvršilni naslov, instituti za zavarovanje obveznosti (menica, izvršnica, ipd.), dražba • Pogodba o zaposlitvi, pravice in obveznosti delavca in delodajalca, redna in izredna odpoved pogodbe, splošni akti delodajalca in kolektivne pogodbe, mirovanje delovnega razmerja, delo na domu, sprememba delodajalca • Iskanje podatkov v zemljiški knjigi, lastninska pravica, posest, hipoteka, stavbna pravica, služnosti

Junij 2016 DDV v mednarodnih poslih - redni program 9. srečanja

Kaj morate vedeti z davčnega področja, če poslujete s tujino? – opcijski program 9. srečanja mag. Barbara Guzina • Poslovanje s povezanimi osebami in transferne cene • Kdaj je potrebno obračunati davčni odtegljaj?

• Načini znižanja davčnega odtegljaja v skladu z Direktivami EU in mednarodnimi sporazumi • Različne metode izogibanja/odpravedvojne obdavčitve • Možnosti in načini odbitka tujega davka • Obdavčitev podružnic • Poslovanje z davčnimi oazami

DODATNO 10. SREČANJE September 2016 Osebna in timska učinkovitost Anton Majhen

mag. Tanja Urbanija • • • • • • • • • • • • • • • •

primeri, ko se moram registrirati za DDV v tujini: kaj to praktično pomeni, kako poteka katere kontrole naj imam dobave z inštalacijo (izvajam v tujini in tujec izvaja pri nas) kombinacije z nakupom v tujini in najetimi podizvajalci skladišče: prenosi v konsignacijsko skladišče v tujini (EU, izven EU) prodaja iz skladišča v tujini prejem blaga na konsignacijo v Slovenijo iz EU (vidik pošiljatelja in prejemnika) dodelave, predelave, popravila: blago se vrne nazaj pošiljatelju blago se ne vrne nazaj pošiljatelju prodaja direktno konec predelave kdaj je samoobdavčitev po računih iz tujine in kdaj ne vračila tujega DDV in pasti pri vračilu popusti pri računih iz tujine aktualne sodbe za mednarodne posle

Šolnina Akademija IR »GOSPODARSTVO« vključuje: •

• •

•

• • • • • •

9 srečanj (1 x mesečno od oktobra 2015 do junija 2016) dodatno 10. srečanje v septembru 2016 akademijsko članstvo v Klubu IR (50 % popust na Seminarje IR, 10 % popust na Šole IR in ostale ugodnosti) svetovalne ure (za vsako leto udeležbe na Akademiji IR udeležencu pripada ena svetovalna ura) 30 % popust na dodatne svetovalne ure gradivo in potrdilo o udeležbi brezplačna letna naročnina na tiskano verzijo biltena Unikum parkirnino in pogostitev med odmori dostop do e-vprašalnikov po posa­meznih temah Brezplačen kratek seminar IR po izbiri

10 mesečnih srečanj z možnostjo zamenjave enega srečanja za seminar po izbiri • 3 % popusta za prijave do 30. 6. 2015 • 5 % popusta za udeležence, ki so že obiskovali Akademijo IR • 2 % popusta za plačilo v enkratnem znesku

Cena in plačilni pogoji

1.200 EUR + DDV Možnost plačila na 3 ali 9 obrokov!

Popust za plačilo v enkratnem znesku!

Predavanj se lahko udeležujejo različne osebe iz iste organizacije.

Udeležba na Akademiji IR »GOSPODARSTVO« vam omogoči pridobitev naziva Računovodski strokovnjak IR

Dodatna ugodnost za udeležence Akademije IR! Brezplačen kratek seminar po izbiri!

Prijavnica Prijavljam se na Akademijo IR GOSPODARSTVO: Izberite lokacijo, na kateri bi želeli obiskovati predavanja:

Ljubljana

Celje

Kranj

Ali ste že obiskovali Akademijo IR?

Da

Ne

V koliko obrokih želite poravnati šolnino?

1

3

Koper

9

Podatki o udeležencu Ime in priimek udeleženca: Plačnik šolnine (organizacija / samoplačnik): Naslov in poštna št. plačnika: Davčna številka: Telefon:

E-mail:

Datum:

Žig in podpis:

Dovoljujem uporabo svojih osebnih podatkov pri vodenju evidenc in obdelavi podatkov na Inštitutu za računovodstvo v skladu z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.

Izpolnjeno prijavnico pošljite po faksu na 01 360 20 50, na e-mail akademija@iracunovodstvo.eu ali po pošti na naš naslov Inštitut za računovodstvo, Tržaška cesta 515, 1351 Brezovica pri Ljubljani.

Odjavite se lahko najkasneje 3 dni pred začetkom programa. Za kasnejšo odjavo ali neudeležbo na usposabljanju šolnine ne vračamo. V primeru premajhnega števila prijavljenih udeležencev, si pridržujemo pravico do odpovedi programov.

PRIDRUŽITE SE NAJBOLJŠIM! Svoje prizadevanje za znanje in trdo delo potrdite s certifikatom Računovodski strokovnjak IR. Nov termin preizkusa znanja za pridobitev naziva je ponedeljek, 16. november 2015, brezplačne priprave pa bodo potekale v sredo, 21. oktobra 2015.

Več informacij in prijavnico najdete na

www.iracunovodstvo.eu v zavihku Računovodski strokovnjak IR.