e-Bilten Unikum maj.16 by Aleksandra L.

05 | 2016

BILTEN

6,99 EUR + DDV MAJ 2016 WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

IZPLAČILO DOBIČKA OZIROMA DIVIDEND Samo delnice in deleži, torej imetništvo kapitala, so tisti, ki nosijo dohodek iz tega kapitala, to je dobiček. Kot izplačilo dobička oziroma dividend obravnavamo zgolj izplačila družbenikom oziroma delničarjem, vsa izplačila drugim osebam pa računovodsko evidentiramo kot strošek. Kako je z obdavčitvijo izplačila družbenikom različnim skupinam oseb, preberite na straneh 3-6

VSEBINA

TEMA MESECA IZPLAČILO DOBIČKA OZIROMA DIVIDEND

PRAVO OSEBNI STEČAJ PO NOVEM

KADRI LETNI DOPUST IN REGRES TER DRUGE OBLIKE ODSOTNOSTI Z DELA - 1. DEL

POPRAVEK

13 19 20

MNENJA IR NOVIČKE S PORTALA IR PRISPEVKI, DOHODNINA IN OLAJŠAVE

UNIKUM | letnik 10 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 E: info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu Odgovorna urednica: Nina Selan nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.shutterstock.com, v kolikor ni drugače označeno. Oblikovanje in priprava za tisk: Sonja Eržen Tisk: Birografika Bori d.o.o. Posamezna številka stane: 6,99 EUR + 9,5 % DDV. Letna naročnina na tiskano verzijo: 65,00 EUR + 9,5 % DDV Letna naročnina na spletno verzijo: 32,90 EUR + 22 % DDV Naročnina velja do pisnega preklica. V povprečju natisnemo 600 izvodov. Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan. ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

UVODNIK Kristinka Vukovič

KAJ IMAJO SKUPNEGA KOŠARICA SADJA IN TOALETNI PAPIR Ministrstvo za finance je v postopku oblikovanja rešitev za davčno prestrukturiranje predstavilo več predlaganih ukrepov, s katerimi naj bi zagotovili stabilno gospodarsko rast. Prvi sklop ukrepov se nanaša na razbremenitev dela, kar bi dosegli s spremembo dohodninske lestvice, ugodnejšo davčno obravnavo dela plače za poslovno uspešnost in delitve dobička; drugi predlog je zvišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb s sedanjih 17 na 20 odstotkov; tretji sklop ukrepov pa predstavljajo drobne rešitve – nekatere od njih so bolj redakcijske narave, druge pa na kratko zapisane in nerazumljive. Kot je na primer to, da naj bi bila amortizacija dobrega imena davčno nepriznan odhodek. Prebrali smo lahko tudi, da se na področju bonitet, vezanih na ukrepe delodajalcev v zvezi s promocijo zdravja na delovnem mestu, predlaga povečanje zneska splošne oprostitve s 13 na 15 evrov (bonitete, ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto), in da se razširi nabor izobraževanja in usposabljanja, ki se ne šteje za boniteto, tudi na usposabljanje v okviru izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu: zraven pa krepki tisk, češ da pričakujejo številne predloge za ugodnejšo obravnavo bonitet, kar pa predstavlja tveganje, zato »premišljenost in zadržanost« ni odveč. Kar nekaj pa je tudi takih delodajalcev, ki želijo biti prijazni do zaposlenih in predpisano promocijo zdravja pri delu jemljejo zelo resno, tako da so zanjo pripravljeni tudi potrošiti kak evro, pa takih, ki jim pripravljajo dokumentacijo v zvezi z izvajanjem ukrepov, zato težko razumejo košarico sadja. Meja, kdaj je sadje še priznan strošek in del promocije zdravja, kdaj pa je košarica zdravja že zagotavljanje ugodnosti, je zelo tanka in zapis v internih aktih ni gotova odveza za davčne posledice. Enako je treba biti tankočuten pri izdatkih za toaletni papir, sem to pomlad že z dveh strani slišala, da je bilo v postopku davčnega nadzora ocenjeno, da ga zavezanec porabi preveč. Sadje in toaletni papir imata torej lahko davčne posledice, o katerih pa ni vredno razpravljati. Mi smo se raje lotili večnih vprašanj, na primer izplačila dobička, dotaknili pa se bomo tudi novosti pri stečajih. Prijetno branje in lep pozdrav,

Vaša Kristinka Vukovič

www.iracunovodstvo.eu

TEMA MESECA

Kristinka Vukovič

IZPLAČILO DOBIČKA OZIROMA DIVIDEND

Namen gospodarskih družb je opravljanje pridobitne dejavnosti, to je take, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička. Ko je dobiček ustvarjen, ga uporabi poslovodstvo za namene, za katere ga po zakonu mora (npr. za oblikovanje zakonskih rezerv, kritje prenesene izgube, oblikovanje rezerv za lastne deleže in delnice), preostanek pa predstavlja bilančni dobiček, o katerem odločajo družbeniki oziroma delničarji. Ena od možnih rab dobička je izplačilo družbenikom ali drugim osebam.

amo delnice oziroma deleži so tisti, ki dajejo pravico do dobička oziroma dividende. To je temeljno pravilo, ki takoj odgovori, kako se obravnavajo druga izplačila iz dobička. Če se družbeniki odločijo, da se del dobička nameni tudi delavcem, je to sicer vir iz uspešnega poslovanja družbe, vendar se davčno in računovodsko obravnava kot plača, kot strošek dela. Če se družbeniki odločijo, da se del dobička nameni dobrodelnim ustanovam, to pomeni le, da se na račun dobrega poslovanja sme potrošiti tudi v dobrodelne namene, in se računovodsko ta poraba izkaže kot odhodek za donacije. Tako nagrade zaposlenim kot izplačila drugim (donacije) bomo torej izkazovali med tekoči poslovnimi odhodki in tako posredno, prek poslovnega izida, zmanjševali bilančni dobiček. Le izplačila dobička družbenikom oziroma delničarjem obravnavamo kot dohodek iz imetništva kapitala, torej knjižimo neposredno v breme bilančnega dobička. SRS 8 določa, da se obveznosti za dividende ne izkazujejo posebej kot sestavni del kapitala, temveč kot finančni dolg, takoj ko je čisti dobiček razdeljen. Sestavni del kapitala je le nerazdeljeni čisti dobiček, preden se razdeli delničarjem, razporedi v rezerve in tako naprej. To torej pomeni, da bomo ugotovljeni dobiček izkazovali na kontih skupine 93, takoj ko bodo družbeniki sprejeli sklep o njegovi delitvi, pa kot zmanjšanje dobička in s tem kapitala (v breme skupine 93) ter kot finančni dolg (v dobro skupine 27). Ta finančni dolg bomo nato zmanjšali za

davčni odtegljaj, če ga je treba obračunati (konto skupine 26). Vse druge namenitve družbenikov izkažemo prek izkaza poslovnega izida, npr. izplačila zaposlenim kot stroška dela (skupina 47) in obveznosti do njih (skupina 25). Kot navedeno, se dobiček oziroma dividende obravnavajo pri izplačevalcu; pri prejemniku, ki ima na svoji aktivi evidentirano imetništvo kapitala, pa izkazujemo prihodke iz tega kapitala. ZGD-1 in SRS določata, da se dividende oziroma udeležbe v dobičku pripoznajo v poslovnem izidu, ko družba pridobi pravico do plačila. Na podlagi sklepa družbenikov o delitvi dobička bo torej naložbenik izkazal finančno terjatev (v breme skupine 15) in finančni prihodek (v dobro skupine 77). Računovodski vidik je preprost in smo ga hitro obdelali, nekoliko več časa in prostora pa zahteva davčni vidik izplačila dividend, ki si ga bomo ogledali v nadaljevanju. Tako za dobiček kot za dividende bomo uporabljali enoten izraz ›dividende‹, ker ta termin uporablja tudi davčna zakonodaja, torej

DAVČNI POSTOPEK IN OBDAVČITEV IZPLAČILA DIVIDEND STA ODVISNA PREDVSEM OD STATUSA PREJEMNIKA, TOREJ ALI JE PREJEMNIK FIZIČNA OSEBA ALI PRAVNA OSEBA, IN ALI JE TA OSEBA NEREZIDENT ALI REZIDENT RS.

za dobiček, ki ga izplačata tako družba z omejeno odgovornostjo kot delniška družba. S posebnostmi, ki veljajo za osebne družbe, se ne ukvarjamo. In še ena omejitev: obravnavali bomo izključno izplačilo dobička družbenikom oziroma delničarjem, in ne tudi drugim osebam. Davčni postopek in obdavčitev izplačila dividend sta odvisna predvsem od statusa prejemnika, torej ali je prejemnik fizična oseba ali pravna oseba, in ali je ta oseba nerezident ali rezident RS.

Izplačilo dividende fizični osebi Po 80. členu Zakona o dohodnini (ZDoh-2) veljajo dividende za dohodke iz kapitala. O ugotavljanju davčne osnove in obdavčitvi govori poglavje 6.1., po katerem se kot dividende obravnavajo dividende in drugi dohodki, doseženi na podlagi lastniškega deleža. Za lastniški delež se šteje vsak delež, ki ga ima fizična oseba na podlagi vloženih sredstev v gospodarski družbi, zadrugi in drugih oblikah organiziranja, vključno s premoženjskim vložkom tihega družbenika v podjetje nosilca tihe družbe in premoženjskim vložkom fizične osebe v katerokoli drugo obliko organiziranja, ki ima pretežno naravo lastniškega kapitala. Kot dividenda se obdavčuje vsaka razdelitev dohodka imetniku deleža iz premoženja plačnika oziroma povezane osebe plačnika na podlagi njegovega lastniškega deleža v plačniku, ki ne predstavlja zmanjšanja njegovega lastniškega deleža, vključno

UNIKUM | MAJ 2016 | TEMA MESECA | Izplačilo dobička oziroma dividend

DIVIDENDE SE ENAKO KOT DRUGI DOHODKI IZ KAPITALA NE VŠTEVAJO V LETNO DAVČNO OSNOVO. z razdelitvijo v obliki delnic ali zamenljivih obveznic ter pripisom dobička kapitalskemu deležu družbenika. Kot dividende se obdavčuje tudi prikrito izplačilo dobička, določeno v Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Davčna osnova je dosežena dividenda, pri prikritem izplačilu dobička se določi na podlagi primerljive tržne cene. Dividende se enako kot drugi dohodki iz kapitala ne vštevajo v letno davčno osnovo. To pomeni, da je obdavčitev ob izplačilu hkrati dokončna. Dohodnina se izračuna in plača od davčne osnove (dividende) po stopnji 25 odstotkov. Dohodnina od dividend se izračuna in plača v rokih in na način, ki je določen z ZDoh-2 in z Zakonom o davčnem postopku (ZDavP-2). Izračun dohodnine od dividend se opravi na podlagi: • davčnega obračuna z davčnim odtegljajem (dolžan ga je opraviti plačnik davka – to je oseba, ki izplačuje dividende, če je kot plačnik določena z zakonom; v našem članku torej slovenska družba, ki izplačuje dividendo) ali • odmere dohodnine, ki jo opravi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca (če npr. fizična oseba prejme dividendo iz tujine). Družba izplačevalec torej pripravi davčni obračun, kjer obračuna davčni odtegljaj. ZDavP-2 v 325. členu določa, da mora plačnik davka davčni odtegljaj izračunati in odtegniti hkrati z obračunom dividend, plačati pa na dan izplačila dividend. Pravilnik o izvajanju zakona o davčnem postopku v 23.a členu določa, da mora biti izplačilo dividend opravljeno na transakcijski račun fizične osebe. V gotovini je dovoljeno izplačati le dividende, ki ne presegajo 50 evrov. Primer 1: Družba X, d. o. o., bo izplačala dobiček v višini 10.000 € edinemu družbeniku Francu.

Rešitev: Sklep družbenika o izplačilu dividend bo družba izkazala kot zmanjšanje bilančnega dobička in vzpostavila dolg do njega. Na dan izplačila bo izdelala davčni obračun, ki ga bo finančni upravi predložila na obrazcu REK 2 (vrsta dohodka 1920, vrsta dohodka za dohodnino 5700), kjer bo izkazala bruto znesek dividend 10.000 €, davčni odtegljaj 2.500 € in znesek za nakazilo (neto) 7.500 €. Isti dan, kot bo družba Francu nakazala 7.500 € dividende, bo tudi obračun predložila finančni upravi ter plačala davek, ki se pri Francu šteje za dokončni davek, torej se ne všteva v letno davčno osnovo, nanj dohodninska lestvica nima vpliva.

Nekaj posebnosti pa velja, če je prejemnik dividende fizična oseba, ki ni rezident Republike Slovenije. Izplačana dividenda je predmet slovenske dohodnine le, če ima vir v Sloveniji. Šteje se, da ima dividenda vir v Sloveniji, če jo je izplačala oseba, ki je slovenski davčni rezident, ali če jo je izplačala poslovna enota slovenskega davčnega rezidenta. Ob izplačilu dividende fizični osebi, ki ni rezident Republike Slovenije, je treba upoštevati določila ZDoh-2, ZDavP-2 in mednarodnega sporazuma o izogibanju dvojnemu obdavčevanju med Slovenijo in državo rezidentstva prejemnika dohodka. Z mednarodnim sporazumom o izogibanju dvojnemu obdavčevanju je namreč lahko stopnja davčnega odtegljaja nižja, kot je to določeno po ZDoh-2, in praviloma je tako, da je s temi sporazumi določena nižja stopnja od 25 odstotkov. Tako ima na primer Slovenija z Nemčijo v sporazumu dogovorjeno naslednje: 1. Dividende, ki jih družba, ki je rezident države pogodbenice, plača re-

NEKAJ POSEBNOSTI PA VELJA, ČE JE PREJEMNIK DIVIDENDE FIZIČNA OSEBA, KI NI REZIDENT REPUBLIKE SLOVENIJE. IZPLAČANA DIVIDENDA JE PREDMET SLOVENSKE DOHODNINE LE, ČE IMA VIR V SLOVENIJI.

zidentu druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi. 2. Take dividende pa se lahko obdavčijo tudi v državi pogodbenici, katere rezident je družba, ki dividende plačuje, in v skladu z zakonodajo te države, če pa je upravičeni lastnik dividend rezident druge države pogodbenice, tako obračunani davek ne presega: a) 5 odstotkov bruto zneska dividend, če je upravičeni lastnik družba, ki ima neposredno v lasti najmanj 25 odstotkov kapitala družbe, ki plačuje dividende; b) 15 odstotkov bruto zneska dividend v vseh drugih primerih. Dividenda, izplačana slovenskemu davčnemu rezidentu, bo torej obdavčena po 25-odstotni stopnji, s pravilnim ravnanjem po ZDavP-2 pa je pri izplačilu dividende fizični osebi, ki je nemški davčni rezident, mogoče doseči davčni odtegljaj po 15-odstotni stopnji. Nižje stopnje obdavčitve ni mogoče doseči avtomatično, temveč je treba ravnati ustrezno. Načina sta dva: 1. Pred izplačilom dividende pridobimo odobren zahtevek od davčnega organa oziroma odločbo davčnega organa, da je mogoče uporabiti ugodnost iz sporazuma. Tuja fizična oseba plačniku davka (izplačevalcu dividende) predloži izpolnjen zahtevek za zmanjšanje ali oprostitev davka pred izplačilom dividende, izplačevalec pa ta zahtevek predloži davčnemu organu, ki ga zavrne ali odobri najpozneje v 15 dneh od predložitve. Plačnik davka lahko izplača dividendo in obračuna davek po nižji stopnji, kot je določena z ZDoh-2, ali od tega dohodka ne izračuna in ne odtegne davka, šele ko prejme od davčnega organa odobren zahtevek. Za vsako izplačilo dividende je treba vložiti nov zahtevek, razen če bi se dividenda izplačevala obročno, v rednih časovnih presledkih, daljše časovno obdobje; v tem primeru se to v zahtevku tudi navede. Zahtevek se predloži na obrazcu KIDO 1 – Zahtevek za zmanjšanje oziroma oprostitev davka od dividend na podlagi določb mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka. Ob izplačilu dividende

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

nemškemu davčnemu rezidentu bi torej izplačevalec na obrazcu REK na podlagi odobritve FURS obračunal 15-odstotni davčni odtegljaj.

meddržavnih sporazumov in Direktive Sveta 2011/96/EU tudi drugačno, za zavezance ugodnejše ravnanje, ki ga predstavljamo v nadaljevanju.

2. Izplačevalec obračuna in odtegne davčni odtegljaj po 25-odstotni stopnji, po izplačilu dividende pa tuji davčni zavezanec vloži zahtevek za vračilo preveč plačanega davka. Prejemnik dohodka mora davčnemu organu za vsako izplačilo dohodka predložiti nov zahtevek. Davčni organ nato tujemu zavezancu razliko ›preveč‹ plačanega davka vrne na transakcijski račun (v primeru sporazuma z Nemčijo torej razliko med odtegljajem, obračunanim po 15- in 25-odstotni stopnji). Zahtevek za vračilo davka predloži tuja fizična oseba na obrazcu KIDO 9 – Zahtevek za vračilo davka od dividend na podlagi določb mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka.

Specialna pravila veljalo ločeno za: • matične in odvisne družbe iz različnih držav članic EU; • izplačila dividend drugim pravnim osebam.

Izplačilo dividende matični družbi iz druge države članice EU ali Švice Za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU velja 71. člen ZDDPO-2, ki določa: (1) Davek se ne odtegne od plačil dividend in dohodkov, podobnih dividendam, ki se razdelijo osebam, ki imajo eno od oblik, za katere se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU, če:

Izplačilo dividende pravni osebi Kadar dobiček izplačuje pravna oseba, davčni rezident Republike Slovenije, drugi pravni osebi, prav tako davčni rezidentki Republike Slovenije, ni posebnosti, prav tako se o izplačilu FURS-u posebej ne poroča. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) sicer določa, da se davek izračuna, odtegne in plača po stopnji 15 odstotkov od izplačanih dividend, vendar se to ne stori, če se dividenda izplača zavezancu rezidentu, ki izplačevalcu sporoči svojo davčno številko. Zakon sicer govori o sporočanju davčne številke, vendar v praksi posebnega sporočanja ni, zadošča poznavanje davčne številke, ki je mogoče že iz podatkov iz Poslovnega registra. Drugače je pri izplačilu dividende tujemu davčnemu rezidentu. Pri izplačilu tujim davčnim rezidentom, ki so pravne osebe, je treba vedno odtegniti in plačati davčni odtegljaj po 15-odstotni stopnji, razen ko je mogoče ravnati po posebnih pravilih. Če ima torej slovenska družba bilančni dobiček, namenjen izplačilu družbenikov, v višini 100 enot, se 15 enot plača kot davek v slovenski proračun, 85 enot pa nakaže prejemniku dohodka v tujino. Najkasneje na dan izplačila je treba prek eDavkov predložiti še obračun davčnega odtegljaja na obrazcu ODO-1. To je temeljno pravilo, po katerem lahko vedno ravnamo. Seveda je mogoče ob upoštevanju

1. ima prejemnik najmanj 10 odstotkov vrednosti ali števila delnic ali deležev v delniškem kapitalu, osnovnem kapitalu ali glasovalnih pravicah osebe, ki deli dobiček; 2. traja najnižja udeležba iz 1. točke tega odstavka najmanj 24 mesecev; 3. je prejemnik: a) oseba, ki ima eno od oblik, za katere se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU, in jih določi minister, pristojen za finance; b) za davčne namene rezident v državi članici EU v skladu s pravom te države in se ne šteje kot rezident

KADAR DOBIČEK IZPLAČUJE PRAVNA OSEBA, DAVČNI REZIDENT REPUBLIKE SLOVENIJE, DRUGI PRAVNI OSEBI, PRAV TAKO DAVČNI REZIDENTKI REPUBLIKE SLOVENIJE, NI POSEBNOSTI, PRAV TAKO SE O IZPLAČILU FURS-U POSEBEJ NE POROČA.

zunaj EU v skladu z mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka, sklenjeno z državo nečlanico; c) zavezanec za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU, in jih določi minister, pristojen za finance, kjer se za zavezanca ne šteje družba, ki je davka oproščena ali ima možnost izbire. Izplačilo dividend po tem določilu je torej prosto obračuna davka (ob pravilno izpeljanem postopku po 375. členu ZDavP-2), če: 1. ima družbenik zadostno udeležbo v kapitalu; 2. traja udeležba najmanj 24 mesecev (pogoj je izpolnjen, če traja ta udeležba od začetnega dne, ko je taka udeležba dosežena, do preteka tistega dne v mesecu, ki se po svoji številki ujema z začetnim dnem, 24 mesecev pozneje; če tega dneva v zadnjem mesecu ni, je pogoj izpolnjen, če traja ta udeležba do preteka zadnjega dne v tem mesecu); 3. tuja družba: a) ima eno od oblik, ki je navedena v Prilogi 2 k Pravilniku o izvajanju zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 60/2007, 55/2013, 92/2015); b) je davčni rezident tuje države (to se dokazuje s potrdilom tuje davčne uprave); c) je zavezanec za enega od davkov, navedenih v Prilogi 1 k Pravilniku o izvajanju zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, kar se prav tako dokazuje s potrdilom tuje davčne uprave. Če ti pogoji niso izpolnjeni, ni mogoče izplačati dividende brez plačila davka, razen kadar so izpolnjeni vsi drugi pogoji razen trajanja udeležbe v dobičku 24 mesecev. Če manjka samo ta pogoj (24 mesecev), se dividenda brez odtegljaja davka lahko izplača, če izplačevalec dividende (slovensko podjetje) ali posrednik za zavarovanje izpolnitve morebitne davčne obveznosti izroči ustrezno bančno garancijo pristojnemu davčnemu organu. Znesek bančne garancije je znesek davka, izračunan

UNIKUM | MAJ 2016 | TEMA MESECA | Izplačilo dobička oziroma dividend

od osnove, ki je enaka znesku dividende, izračunane na podlagi preračunane stopnje. Davčni organ lahko unovči garancijo, če prejemnik dividende ni razpolagal 24 mesecev z najnižjo udeležbo iz 1. točke 1. odstavka 71. člena zakona (torej če bo spet menjan družbenik družbe). Garancija poteče s potekom 24 mesecev razpolaganja z najnižjo udeležbo. Za ustrezno bančno garancijo se šteje bančna garancija banke s sedežem v Sloveniji ali državi članici EU, s katero se banka nepreklicno zavezuje, da bo na prvi poziv pristojnega davčnega organa ter brez ugovorov na poseben račun davčnega organa izplačala vsoto davka, z rokom veljavnosti do dneva izpolnitve pogoja glede časa trajanja udeležbe v skladu z 2. točko 1. odstavka tega člena. Dokazila o izpolnjevanju naštetih pogojev za oprostitev plačila davčnega odtegljaja od izplačanih dividend je treba predložiti prek eDavkov za vsako izplačilo dividend posebej (predložimo zgolj dokazila iz točk 1-3 in a-c in morebitno bančno garancijo), obračun davčnega odtegljaja na posebnem obrazcu pa se v tem primeru ne opravi. Po 375. členu ZDavP-2 je torej vsakokrat treba predložiti: 1. dokazilo o rezidentstvu prejemnika za davčne namene v času izplačila (tuje podjetje ga pridobi od svoje davčne uprave, potrdilo je treba prevesti v slovenski jezik); 2. dokazilo o izpolnjevanju pogojev iz 3.a in 3.c točke 1. odstavka 71. člena ZDDPO-2 v času izplačila (prav tako pridobi tuje podjetje od svojega davčnega urada na tujem); 3. dokazilo o minimalni neposredni udeležbi po 1. točki 1. odstavka 71. člena ZDDPO-2 in obdobju (trajanju) udeležbe iz 2. točke 1. odstavka 71. člena ZDDPO-2 v času izplačila (dokazujemo tudi z izpisi iz Poslovnega registra, družbenimi pogodbami ipd.).

Primer 2: Družba X, d. o. o., iz Ljubljane bo izplačala dobiček v višini 10.000 € edinemu družbeniku Fra BV iz Nizozemske. Rešitev: Sklep družbenika o izplačilu dividend bo družba izkazala kot zmanjšanje bilančnega dobič-

ka in vzpostavila dolg do njega. Nizozemska družba bo slovenskemu izplačevalcu predložila potrdilo, da je njena organizacijska oblika besloten vennootschap met beperkte aansprakelijkheid, ter potrdilo, da je na Nizozemskem davčna zavezanka, in sicer za davek vennootschapsbelasting. Izplačevalec bo pripravil še izpise iz Poslovnega registra, ki dokazujejo, da je matično podjetje iz Nizozemske družbenik že več kot 24 mesecev, in vse obrazce predložil prek eDavkov. Na dan izplačila dividende zaradi prej predloženih dokazil izplačevalec ne obračuna in ne odtegne davka, prav tako o izplačilu ne poroča na posebnih obrazcih.

Popolnoma enak postopek velja za primer izplačila dividende matični družbi iz Švice, saj tako določa 378. člen ZDavP-2: tudi izplačilo dividende v Švico je torej mogoče opraviti brez obračuna davčnega odtegljaja.

Izplačilo dividende drugim pravnim osebam Ta pravila veljajo za izplačila dividend pravnim osebam, ki ne izpolnjujejo pogojev za povezane osebe 71. člena ZDDPO-2, in pravnim osebam iz tretjih držav. Tudi v tem primeru velja, da se od izplačila dividend opravi davčni odtegljaj po 15-odstotni stopnji, če niso izpolnjeni pogoji za ugodnejšo obdavčitev, v tem primeru po meddržavnem sporazumu. V več primerih je Slovenija s tujo državo sklenila konvencijo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, zaradi katere pa je mogoče za prejemnika dohodka doseči ugodnejšo obdavčitev, saj konvencija določa, da se lahko obdavči dividenda na primer po stopnji: • 5 odstotkov bruto zneska dividend, če je upravičeni lastnik družba (razen osebne družbe), ki ima v lasti najmanj 10 (25) odstotkov kapitala družbe, ki plačuje dividende; • 15 odstotkov bruto zneska dividend v vseh drugih primerih. Stopnje in pogoji so seveda lahko tudi drugačni, kar je treba preveriti v ustrezni konvenciji. Ob izpolnjevanju pogojev iz točke a) je namesto obdavčitve po 15-odstotni stopnji mogoče doseči

zgolj 5-odstotno (ali drugo ustrezno nižjo stopnjo) obdavčitev, in sicer na dva načina: • s postopkom pred davčnim organom pred izplačilom dividend po 260. členu Zakona o davčnem postopku, in sicer z vložitvijo zahtevka na obrazcu KIDO 1 na Furs najmanj 15 dni pred izplačilom dividende (izplačilo je možno na podlagi odobritve zahtevka od FURS-a, ob izplačilu se namesto 15-odstotnega obračuna 5-odstotni oziroma ustrezni nižji davčni odtegljaj in prikaže v obrazcu ODO-1); • ali s postopkom za vračilo plačanega davka po izplačilu dividend po 262. členu Zakona o davčnem postopku, in sicer s predložitvijo obrazca KIDO 9.

Primer 3: Družba X, d. o. o., iz Ljubljane bo izplačala dobiček v višini 10.000 € edinemu družbeniku Fra BV iz Nizozemske, ki ne izpolnjuje pogoja trajanja udeležbe najmanj 24 mesecev, prav tako ne želi predložiti bančne garancije. Rešitev: Sklep družbenika o izplačilu dividend bo družba izkazala kot zmanjšanje bilančnega dobička in vzpostavila dolg do njega. Nizozemska družba bo slovenskemu izplačevalcu predložila potrdilo, da je na Nizozemskem davčna zavezanka, kar Nizozemski davčni organ potrdi v polju 7 obrazca KIDO 1 (obrazec v angleškem jeziku lahko izplačevalec pošlje po elektronski pošti, saj je obrazec predpisan s slovenskimi predpisi). Izplačevalec izpolni še eventualne manjkajoče podatke na obrazcu KIDO 1 in izpolnjeni obrazec skupaj z potrebnimi prilogami (glej navodila za izpolnjevanje obrazca KIDO 1) predloži finančni upravi prek eDavkov. Na dan izplačila dividende zaradi prej predloženih dokazil in odobritve od FURS-a izplačevalec obračuna in odtegne 5-odstotni davčni odtegljaj, ki ga prikaže na obračunu ODO-1 in nakaže v slovenski proračun, 95 odstotkov dividende pa nakaže na transakcijski račun prejemnika iz Nizozemske. 

PRAVO Nina Globočnik

OSEBNI STEČAJ PO NOVEM

Možnost osebnega stečaja je bila v našo zakonodajo prvič uvedena s sprejemom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 26/2007-ZFPPIPP). Čeprav je bil večkrat prenovljen, je bil postopek osebnega stečaja prvič pomembneje in celovito prenovljen z zadnjo novelo (Uradni list RS, št. 27/2016-ZFPPIPP-G), ki je z izjemami stopila v veljavo s 26. 4. 2016.

grobem bi lahko rekli, da je šla zadnja novela zakona v zvezi z osebnim stečajem v dve smeri: v smer izboljšanja položaja upnikov in zmanjšanja možnosti zlorabe položaja upnikov s strani stečajnega dolžnika. Hkrati so spremembe sledile tudi racionalnemu vodenju postopkov. V nadaljevanju predstavljamo temeljne spremembe postopka osebnega stečaja.

Sodelovalna dolžnost dolžnika Ker je praksa pokazala, da se dolžniki stečajnemu upravitelju in sodišču izogibajo, kar onemogoča nemoteno vodenje stečajnega postopka, je po novem dolžnik dolžan s sodiščem in stečajnim upraviteljem sodelovati ter se na sodna pisanja in pozive upravitelja tudi odzvati. Prav tako je dolžan stečajnemu upravitelju in sodišču v predlogu za uvedbo stečajnega postopka poleg identifikacijskih podatkov posredovati naslednje kontaktne podatke, na katerih je zanesljivo dosegljiv: elektronski naslov ali telefonsko številko in poštni naslov za vročanje pošiljk, če je ta različen od naslova njegovega stalnega ali začasnega prebivališča.1

Omejitev stečajne mase Veljavna ureditev se glede predmetov in prejemkov, ki so v postopku osebnega stečaja izvzeti iz stečajne mase, sklicuje na ureditev v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Tako je določeno, da so iz stečajne mase izvzeti predmeti, ki so izvzeti iz izvršbe in prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe.2 Glede zneska, ki v postopku osebnega stečaja zaradi zagotavljanja socialnega 1 Novi 383. b člen ZFPPIPP. 2 2. odstavek 389. člena ZFPPIPP.

minimuma dolžniku ne spada v stečajno maso in lahko stečajni dolžnik z njim razpolaga, pa se veljavna ureditev ne sklicuje na določbe ZIZ, ki urejajo omejitev izvršbe. Ker ni utemeljenega razloga, da bi bil v postopku osebnega stečaja (›generalne izvršbe‹) določen drugačen socialni minimum kot v postopku individualne izvršbe, se tudi v postopku osebnega stečaja glede omejitve zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso, zdaj izrecno uporabljajo določbe ZIZ (natančneje, 102. člen).

Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj Dosedanja ureditev je urejala obdobje izpodbojnosti dolžnikovih pravnih dejanj v korist ožje povezanih oseb v obsegu treh let. Tako pravilo je stečajnim dolžnikom omogočalo izigravanje upnikov na način, da so s svojim premoženjem razpolagali pred tem obdobjem, potem pa počakali, da doba treh let mine, in nato predlagali začetek postopka osebnega stečaja. V takih

KER JE PRAKSA POKAZALA, DA SE DOLŽNIKI STEČAJNEMU UPRAVITELJU IN SODIŠČU IZOGIBAJO, KAR ONEMOGOČA NEMOTENO VODENJE STEČAJNEGA POSTOPKA, JE PO NOVEM DOLŽNIK DOLŽAN S SODIŠČEM IN STEČAJNIM UPRAVITELJEM SODELOVATI TER SE NA SODNA PISANJA IN POZIVE UPRAVITELJA TUDI ODZVATI.

primerih stečajni upravitelj po premoženju ni mogel poseči. S spremembo ZFPPIPP se je obdobje izpodbojnosti pravnih dejanj stečajnega dolžnika podaljšalo s treh na pet let.3 Hkrati se je razširil nabor pravnih poslov in dejanj, ki jih je mogoče izpodbijati v tem daljšem obdobju. Poleg poslov z ožje povezanimi fizičnimi osebami so po novem izpodbojni tudi posli s pravnimi osebami, ki so povezane s stečajnim dolžnikom ali ožje povezanimi fizičnimi osebami. To so pravne osebe, v kateri imajo stečajni dolžnik ali osebe, ki so z njim ožje povezane, posamično ali skupaj najmanj 25-odstotni delež vpisanega kapitala ali 25-odstotni delež glasovalnih pravic ali pravico imenovati ali odpoklicati osebe, pooblaščene za zastopanje pravne osebe, ali so te osebe pooblaščene za zastopanje pravne osebe, ali v korist z njimi povezanih družb. Pravna dejanja teh oseb so izpodbojna ne glede na to, ali je bila posledica tega dejanja bodisi zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika bodisi je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, pridobila ugodnejše pogoje za plačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika, in ne glede na to, ali je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen.4

Odpust obveznosti Ker so se ovire za postopek odpusta obveznosti pokazale za pomanjkljive, je novela ZFPPIPP določila dodatne ovire za odpust obveznosti in s tem omejila možnosti zlorabe tega pravnega insti3 1. odstavek 391. člena ZFPPIPP. 4 271. člen ZFPPIPP.

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

tuta. Zdaj je izrecno zapisano, da je pri merilih za odpust obveznosti treba izhajati iz vrednostnega merila, ki pravi, da mora dolžnik svojo obveznost izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi. To pomeni, da je vrednostna usmeritev, ki jo vsebuje načelo vestnosti in poštenja, pomembna tudi za opredelitev namena pravice do odpusta obveznosti, ki jo stečajni dolžnik uveljavlja s predlogom za odpust obveznosti. Zato je na novo opredeljen namen pravnega instituta odpusta obveznosti, in sicer tako, da je izrecno določeno, da je namen odpusta obveznosti vestnemu in poštenemu stečajnemu dolžniku omogočiti odpust tistih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti.5 Ovire za odpust obveznosti so razvrščene v dve skupini. V prvo skupino spadajo naslednje ovire: 1. Odpust ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki do poteka preizkusnega obdobja še ni izbrisano in tudi niso izpolnjeni pogoji za njegov izbris. To pomeni, da je ovira za preizkus tudi obsodba za kaznivo dejanje, ki je bila izdana oziroma je postala pravnomočna po začetku postopka odpusta obveznosti. Hkrati taka obsodba ni ovira za odpust obveznosti, če se do poteka preizkusnega obdobja izpolnijo pogoji za njen izbris iz kazenske evidence. 2. Odpust tudi ni dovoljen, če je bilo o odpustu obveznosti stečajnega dolžnika že odločeno in od pravnomočnosti odločbe še ni poteklo deset let. Med take pravnomočne odločbe poleg pravnomočnega sklepa o odpustu obveznosti spadata pravnomočna odločba, s katero je bil predlog za odpust obveznosti zavrnjen, ker je dolžnik v predhodnem postopku kršil svoje obveznosti (npr. sodelovalno dolžnost, nepredložitev poročila o stanju premoženja, nespoštovanje omejitve poslovne sposobnosti, nespoštovanje drugih obveznosti v postopku odpusta obveznosti), in pravnomočna odločba, s katero je bil sklep o odpustu obveznosti razveljavljen.6

veznosti. Vseh možnih pojavnih oblik zlorabe pravice od odpusta obveznosti v zakonu ni mogoče taksativno našteti. Zato je ta ovira opredeljena z generalno klavzulo: odpust obveznosti ni dovoljen, če iz ravnanja stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih ali glede na njegov premoženjski položaj pred uvedbo postopka osebnega stečaja izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti.7

vstveno in druga osebna stanja in razloge za insolventnost. Ker pa stečajni upravitelj najbolje pozna osebne razmere in razloge za začetek osebnega stečaja, saj jih mora preveriti ob sestavi otvoritvenega poročila in opravljanju nalog nadzora nad stečajnim dolžnikom in ker so te okoliščine pomembne za določitev dolžine preizkusnega obdobja, mora po novem sodišče preizkusno obdobje določiti na podlagi mnenja upravitelja.9

Kot izpodbojna domneva so določeni naslednji najbolj tipični položaji zlorabe pravice do odpusta obveznosti: • če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali po njegovi uvedbi dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov ali prispevkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek ali naložil plačilo prispevkov v znesku najmanj 4000 evrov; • če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja z neresničnimi, nepravilnimi ali nepopolnimi podatki o svojem premoženjskem položaju v svojo korist ali v korist druge fizične ali pravne osebe pridobil posojilo, subvencijo ali pomoč iz javnih sredstev v znesku najmanj 4000 evrov; • če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo; • če je stečajni dolžnik izvedel pravno dejanje, ki ima značilnost izpodbojnega pravnega dejanja in je bil uveljavljen zahtevek za izpodbijanje tega pravnega dejanja; • če lahko stečajni dolžnik glede na svoj premoženjski položaj v celoti izpolni svoje obveznosti.8

Po splošnem pravilu sodišče s sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti določi preizkusno obdobje, ki ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let od začetka postopka odpusta obveznosti. Novela ZFPPIPP pa glede časa trajanja poskusnega obdobja določa tudi izjemo, saj omogoča, da sodišče za stečajnega dolžnika, ki prejema le minimalne osebne prejemke, ki ne presegajo socialnega minimuma ali ga presegajo za neznaten znesek, določi krajše preizkusno obdobje. Če v primeru takega stečajnega dolžnika ni zgledov, da bi bil v naslednjih dveh letih zmožen pridobivati pomembno višje prejemke, sodišče določi obdobje, ki je krajše od dveh let, vendar ne krajše od šest mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti. V takem položaju se običajno znajdejo najogroženejše socialne skupine: starostni upokojenci ali invalidi z minimalno pokojnino ter starši samohranilci z nizkimi prejemki, ki glede na svojo izobrazbo in druge okoliščine nimajo možnosti najti boljšo zaposlitev, oziroma položaji, ko sta oba starša v osebnem stečaju.

Sprememba preizkusnega obdobja v postopku odpusta obveznosti

V drugo skupino spadajo ovire, ki pomenijo zlorabo pravice do odpusta ob-

Po stari zakonodaji je sodišče določilo čas trajanja preizkusnega obdobja v postopku odpusta obveznosti, pri čemer je upoštevalo starost stečajnega dolžnika, družinske razmere, zdra-

5 1. odstavek 399. člena ZFPPIPP. 6 2. odstavek 399. člena ZFPPIPP.

7 Prav tam. 8 4. odstavek 399. člena ZFPPIPP.

Sprememba roka za ugovor zoper sklep o odpustu obveznosti Po stari ureditvi je bilo treba ugovor proti odpustu obveznosti vložiti v roku šest mesecev po objavi oklica o začetku postopka za odpust obveznosti z določenimi izjemami. Ugovor upravitelja ali upnika, da dolžnik krši svoje obveznosti, se je lahko vložil vse do poteka preizkusnega obdobja. Upravitelj ali upniki lahko tudi za druge ovire, ki jih je po stari ureditvi bilo treba vložiti v šestih mesecih po objavi oklica o začetku postopka za odpust obveznosti, izvedo šele po poteku tega roka. Zato se po novem roki za ugovore podaljšujejo in se ugovor proti od9 4. odstavek 400. člena ZFPPIPP.

KADRI pustu obveznosti lahko vloži do poteka preizkusnega obdobja glede vseh ugovornih razlogov.10

Razveljavitev sklepa o odpustu obveznosti Po stari ureditvi je lahko vsak upnik, za terjatev katerega učinkuje pravnomočni sklep o odpustu obveznosti, od sodišča zahteval, da razveljavi odpust obveznosti, o katerem je odločilo s tem sklepom, če je dolžnik s prikrivanjem ali lažnim prikazovanjem podatkov o svojem premoženjskem položaju ali z drugačno prevaro dosegel izdajo sklepa o odpustu obveznosti. Tožbo je bilo treba vložiti v dveh letih po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti. Z globalizacijo in vse večjim naborom razpoložljivih finančnih instrumentov in oblik plačilnih storitev na eni strani ter pravnih redov in ponudnikov plačilnih storitev, ki ne razkrivajo identitete uporabnikov, na drugi se v praksi vse teže odkrivajo pravi imetniki premoženjskih pravic. Zato se s spremembo ZFPPIPP rok za vložitev tožbe na razveljavitev odpusta obveznosti z dveh let podaljšuje na tri leta,11 kar je enako roku, ki je kot objektivni rok določen za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave, ker je bila npr. sodna poravnava sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače. Uveljavljanje zahtevka za razveljavitev odpusta obveznosti pa ni vezano na triletni rok, če se po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti najde dolžnikovo premoženje, ki ga je ta pridobil pred odpustom obveznosti (in ga prikril). Upniki imajo možnost, da dosežejo razveljavitev odpusta obveznosti že, če predlagajo začetek stečajnega postopka nad takim, naknadno najdenim premoženjem.

Stroški osebnega stečaja Čeprav so v članku predstavljene novosti nove ureditve osebnega stečaja, za konec vseeno omenimo še stroške stečajnega postopka. Dolžniku, ki predlaga osebni stečaj, še vedno ni treba plačati predujma za začetek stečajnega postopka. Prav tako dolžnik, ki predlaga osebni stečaj, ni dolžan plačati sodne takse za začetek postopka osebnega stečaja. 

10 404. člen ZFPPIPP. 11 2. odstavek 411. člena ZFPPIPP.

9 Nina Orehek Ručigaj

LETNI DOPUST IN REGRES TER DRUGE OBLIKE ODSOTNOSTI Z DELA - 1. DEL Ena od temeljnih obveznosti delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi je obveznost opravljanja dela v okviru odrejenega delovnega časa, k tej obveznosti pa delavcu hkrati pripadajo tudi pravica do letnega dopusta, pravica do odmora in počitka med delom ter pravica do druge (plačane) odsotnosti z dela. Na podlagi pravice do letnega dopusta delavcu pripada tudi pravica do regresa, ki ga morajo delodajalci praviloma izplačati do 1. julija. 1. LETNI DOPUST Letni dopust je neodtujljiva pravica delavca do plačane odsotnosti z dela in ga ureja že Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Pravico do letnega dopusta pridobi delavec takoj s sklenitvijo delovnega razmerja. ZDR-1 določa, da mora vsaka pogodba o zaposlitvi vsebovati določilo o letnem dopustu oziroma načinu določanja letnega dopusta, lahko pa se v pogodbi glede tega določila stranki sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca. Delavec se pravici do letnega dopusta ne more odpovedati – vsakršna izjava o odpovedi pravici do letnega dopusta je neveljavna. Prav tako je neveljaven kakršenkoli sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja. Prazniki in dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ter drugi primeri opravičene odsotnosti z dela se ne vštevajo v dneve letnega dopusta. Letni dopust se določa in izrablja v delovnih dneh. Kot dan letnega dopusta se šteje vsak delovni dan, ki je po razporeditvi delovnega časa pri delodajalcu za posameznega delavca določen kot delovni dan.

Minimalno trajanje letnega dopusta Letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. V običajnem 5-dnevnem delovnem tednu ima tako delavec pravico do 20 dni dopusta (4 tedne po 5 dni), kadar pa je delo drugače razporejeno (na drugačno število dni), je tudi število dni dopusta drugačno.

Dodatni dnevi dopusta Poleg minimalnega trajanja letnega dopusta delavcu že na podlagi ZDR-

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

1 pripadajo dodatni dnevi dopusta, če izpolnjuje določene pogoje, in sicer: • starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta; • delavec ima pravico do enega dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti; • delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ima pravico do letnega dopusta, povečanega za sedem delovnih dni; • nočnim delavcem mora delodajalec zagotoviti daljši dopust. Dodatno se lahko daljše trajanje letnega dopusta določi tudi s pogodbo o zaposlitvi, s kolektivno pogodbo ali z internimi akti delodajalca.

Obvestilo delodajalca Delodajalec je dolžan delavce najkasneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Delodajalec lahko delavca obvesti tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.

Sorazmerni del letnega dopusta Delavec, ki v posameznem letu sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. V takem primeru pridobi delavec, ki ima v prvem letu zaposlitve pravico do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta, pravico do izrabe celotnega letnega dopusta za naslednje koledarsko leto ob začetku naslednjega koledarskega leta. Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače. Pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta.

Izraba letnega dopusta

2. REGRES ZA LETNI DOPUST

Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih, s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna. Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta.

Regres za letni dopust je posebno plačilo, ki ga prejme delavec za namen izrabe letnega dopusta.

Letni dopust se izrablja upoštevaje možnosti za počitek in rekreacijo delavca in njegove družinske obveznosti ter upoštevaje potrebe delovnega procesa, zaradi česar delodajalec lahko zahteva od delavca, da predhodno načrtuje izrabo najmanj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. V zvezi z izrabo dopusta že ZDR-1 določa nekatere posebnosti: • Delavec, ki mu zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka ni uspelo pravočasno izrabiti letnega dopusta, lahko tega izrabi do 31. decembra naslednje leto. • Delavec, ki dela v tujini, lahko v celoti izrabi letni dopust do konca naslednjega koledarskega leta, če je tako določeno s kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca. • Starši šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic. • Če delavec sklene pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas z več delodajalci, se mora o načinu izrabe letnega dopusta in o drugih odsotnostih z dela sporazumeti z delodajalci. Delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo. V tem primeru ali v primeru želje po izrabi dopusta med šolskimi počitnicami lahko delodajalec delavcu odreče izrabo letnega dopusta, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces.

DELODAJALEC JE DOLŽAN DELAVCE NAJKASNEJE DO 31. MARCA PISNO OBVESTITI O ODMERI LETNEGA DOPUSTA ZA TEKOČE KOLEDARSKO LETO.

Pravica do regresa Pravica do regresa je v celoti vezana na pravico do letnega dopusta, kar pomeni, da ima delavec pravico do regresa le, če ima pravico do letnega dopusta, in tudi v enakem obsegu: • če ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa; • če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu (v takem primeru ima pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot če bi delal polni delovni čas; 67. člen ZDR-1). Regres za letni dopust je delodajalec dolžan izplačati delavcu najmanj v višini minimalne plače, vendar je treba upoštevati tudi morebitno višje izplačilo, če tako določa kolektivna pogodba. Regres se mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta. V primeru zamude je delavec upravičen do zamudnih obresti.

Davčna obravnava regresa in prispevki za socialno varnost Regres je dohodek iz zaposlitve, ki se všteva v davčno osnovo, in se izplača za več mesecev skupaj (bodisi za 12 mesecev ali za manjše število mesecev v primeru sorazmernega regresa). Zato se akontacija dohodnine izračuna od celotnega izplačila navedenega dohodka, po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka. Za ugotovitev povprečne stopnje dohodnine od enomesečnega dohodka se prejeti dohodek, ki se nanaša na več mesecev, razdeli na toliko enakih delov, na kolikor mesecev se nanaša, vendar ne več kot na 12 mesecev.

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

Primer obdavčitve regresa Bruto plača (enomesečni dohodek)

2.000,00 EUR

Prispevki (22,1 %)

442,00 EUR

Splošna olajšava

275,22 EUR

Neto davčna osnova (enomesečni dohodek) Akontacija dohodnine Neto plača

1.282,78 EUR

272,82 EUR 1.285,18 EUR

Če znesek regresa presega 70 odstotkov povprečne plače predpreteklega meseca, je treba obračunati tudi prispevke za socialno varnost. Prispevki se obračunavajo in plačujejo od regresa v delu, ki presega 70 odstotkov povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v RS. Če se izplačilo regresa opravi v dveh ali več delih, se ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa in opravi obračun prispevkov ter poračun plačanih prispevkov od posameznih delov regresa za letni dopust.

3. PRAVICA DELAVCA DO ODMORA IN POČITKA TER POSEBNOSTI GLEDE UREJANJA DELOVNEGA ČASA, NOČNEGA DELA, ODMOROV IN POČITKOV Odmor med delovnim časom Delavec, ki dela polni delovni čas, ima med dnevnim delom pravico do odmora, ki traja 30 minut. Če delavec dela krajši delovni čas v skladu s posebnimi predpisi, vendar najmanj štiri ure na dan, ima pravico do odmora med dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu. Odmor se lahko določi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa. Čas odmora med dnevnim delom se všteva v delovni čas. Dolžina odmora se ob neenakomerni razporeditvi ali začasni prerazporeditvi delovnega časa določi sorazmerno dolžini dnevnega delovnega časa.

Počitek med zaporednima delovnima dnevoma Delavec ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma naj-

Regres (vsaj v višini minimalne plače)

Davčna osnova (= neto davčna osnova od enomesečnega dohodka + bruto regres/12) Dohodnina po lestvici

790,13 EUR

1.348,67 EUR

290,61 EUR

Povprečna davčna stopnja (dohodnina/davčna osnova)

21,55 %

Akontacija dohodnine

170,26 EUR

Neto regres

619,87 EUR

manj 12 ur. Delavec, ki mu je delovni čas neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen, ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 11 ur.

opravlja delo na domu, če delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma če si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno ter sta mu zagotovljena varnost in zdravje pri delu.

Tedenski počitek

Drugačna ureditev v posebnem zakonu ali v kolektivnih pogodbah

Delavec ima v obdobju sedmih zaporednih dni poleg pravice do dnevnega počitka iz prejšnjega člena pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur. Če mora delavec zaradi objektivnih, tehničnih in organizacijskih razlogov delati na dan tedenskega počitka, se mu zagotovi tedenski počitek na kakšen drug dan v tednu. Minimalno trajanje tedenskega počitka, določeno v 1. odstavku tega člena, se upošteva kot povprečje v obdobju 14 zaporednih dni.

Posebnosti za nekatere kategorije delavcev (poslovodje, prokuristi, vodilni delavci, delavci, ki opravljajo delo na domu) Delavec in delodajalec lahko v pogodbi o zaposlitvi drugače uredita delovni čas, nočno delo, odmor, dnevni in tedenski počitek, če gre za pogodbo o zaposlitvi s poslovodno osebo ali prokuristom, z vodilnim delavcem po 74. členu ZDR-1 ali z delavcem, ki

DELODAJALEC JE DOLŽAN DELAVCE NAJKASNEJE DO 31. MARCA PISNO OBVESTITI O ODMERI LETNEGA DOPUSTA ZA TEKOČE KOLEDARSKO LETO.

S posebnim zakonom ali kolektivnimi pogodbami na ravni dejavnosti se lahko določijo nekatere dodatne posebnosti glede delovnega časa in odmorov, na primer, da se: • časovna omejitev dnevne delovne obveznosti nočnega delavca (predvidenega z ZDR-1) upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, daljšem kot štiri mesece, vendar ne daljšem kot šest mesecev; • dnevni in tedenski počitek v povprečnem minimalnem trajanju, kot ga določa zakon, v primerih izmenskega dela zagotavlja v določenem daljšem časovnem obdobju, vendar ne daljšem kot šest mesecev; • dnevni ali tedenski počitek v dejavnostih oziroma za delovna mesta, vrsto dela ali poklice v primerih, kjer narava dela zahteva stalno prisotnost, kjer narava dejavnosti zahteva kontinuirano zagotavljanje dela ali storitev, ali v primerih predvidenega neenakomernega ali povečanega obsega dela, kot je določen z zakonom, zagotavlja v določenem daljšem časovnem obdobju, ki ne sme biti daljše od šest mesecev; • v primerih, ko to narekujejo objektivni ali tehnični razlogi ali razlogi organizacije dela, upošteva polni delovni čas (po 6. odstavku 148. člena ZDR-1: 56 ur) kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od 12 mesecev. 

POPRAVEK

V Unikumu 04/2016 nam je ponagajal tiskarski škrat, zato ponovno objavljamo tabelo, ki bi na strani 7 morala pravilno glasiti: Vrsta obračuna

V breme

V dobro

Poslovodje in vsi zaposleni, ki so v delovnem razmerju: plače in nadomestila plač, bonitete, stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlenih, regres za letni dopust, jubilejne nagrade

47 – Stroški dela

25 – Kratkoročne obveznosti za plače

Poslovodje in vsi zaposleni, ki so v delovnem razmerju: potni stroški v zvezi s službenimi potovanji ter stroški dela na terenu

41 – Stroški storitev

25 – Kratkoročne obveznosti za plače

Poslovodje in prokuristi, ki niso v delovnem razmerju: vsa plačila po pogodbi, vključno z bonitetami, povračili potnih stroškov na službeni poti idr.

47 – Stroški dela

26 – Obveznosti do države 28 – Druge kratkoročne obveznosti

Nagrade vajencem

47 – Stroški dela

26 – Obveznosti do države 28 – Druge kratkoročne obveznosti

Nagrade dijakom in študentom na delovni praksi skupaj z dajatvami

47 – Stroški dela

26 – Obveznosti do države 28 – Druge kratkoročne obveznosti

Društva, prostovoljske organizacije idr.: povračila stroškov v zvezi s službenimi potovanji osebam, ki niso v delovnem razmerju

41 – Stroški storitev

26 – Obveznosti do države 28 – Druge kratkoročne obveznosti

V REGISTER RAČUNOVODSKIH STROKOVNJAKOV IR SMO DODALI ŠE ENO IME Na majskem izpitnem roku za pridobitev naziva Računovodski strokovnjak IR je svoje znanje dokazala še ena kandidatka. V registru prejemnikov certifikata Računovodski strokovnjak IR bo tako od 1. 6. 2016 dalje zapisano tudi ime: • Primožič Barbara iz podjetja Hotel Mons d.o.o.

Priložnost za pridobitev naziva boste imeli vsi zainteresirani zopet jeseni 2016 – brezplačne priprave na izpit bodo potekale v četrtek, 20. oktobra 2016, preizkus znanja pa v ponedeljek, 14. novembra 2016.

Več informacij o pogojih in prednostih naziva ter prijavnico na izpit najdete na: www.iracunovodstvo.eu v zavihku Računovodski strokovnjak IR.

STROKOVNA MNENJA IR

MNENJA Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

Račun za stroške vodenja fiduciarnega računa Odvetniška družba (d. o. o.) dobi nakazana sredstva za odškodnino svoje stranke na fiduciarni račun. Banka zaračuna prilivno provizijo. Odvetniška družba prenakaže sredstva za odškodnino svoji stranki, vendar pri tem odšteje prilivno provizijo in odlivno provizijo, ki jo zaračuna banka. Ali mora za provizijo izstaviti račun ali je dovolj, da samo odšteje to provizijo in stranki nakaže razliko? Doslej ni izstavljala računov, saj so to minimalni zneski in bi strošek izstavitve znašal občutno več kakor provizija sama (od pribl. 0,10 do 3,00 €). To razliko smo izravnali med obveznostjo do stranke in stornirali strošek te provizije, torej v knjigovodstvu ni niti stroška niti prihodka za provizijo.

10/2006-popr., 58/2006, 112/2006-popr., 112/2006-popr., 3/2007, 12/2008, 119/2008, 1/2010, 90/2010-popr., 80/2011, 2/2012, 64/2012. • Zakon o davčnem postopku, Uradni list RS, št. 13/2011, 32/2012, 94/2012, 101/2013-ZDavNepr, 111/2013, 25/2014-ZFU, 40/2014-ZIN-B, 90/2014. • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006, spremembe: 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415, 86/2014.

Mnenje Žal v zakonodaji ne najdemo določbe, ki bi nas odvezala od obveze izstavitve računa, ko gre za situacije, da strošek izdaje listine in njegove obdelave presega vrednost takega dogodka, zaračunanega blaga ali storitve. Strogo po črki prometnodavčne zakonodaje bi torej bilo treba stranki izstaviti račun za plačano bančno provizijo, morda tudi administrativne stroške obdelave ali vodenja fiduciarnega računa (ali odvetniško storitev nasploh). Fiduciarni račun se namreč glasi na odvetniško družbo, banka zaračuna provizijo odvetniku, 16. člen ZDDV-1 pa določa, da kadar davčni zavezanec (odvetnik) pri opravljanju storitev deluje v svojem imenu (odvetnika) in za račun druge osebe (odvetnikove stranke), se šteje, da prejme in dobavi te storitve sam, torej odvetnik. Povsem skladno z zakonom bi torej bilo, da odvetnik to provizijo stranki zaračuna, potem pa račun za provizijo pobota z dolgom, ki ga ima po pogodbi s stranko, torej z izplačilom stranki. Tudi v računovodskih predpisih (direktive, ZGD-1, računovodski standardi) je zastopano načelo bruto izkazovanja poslovnih dogodkov, prepovedano je pobotavanje prihodkov z odhodki, zato tak način knjiženja, kot ste ga omenili, ni skladen z določbami bilančnega prava, čeprav je res, da gre za minimalne nepomembne zneske in zategadelj računovodsko poročilo kot celota še vedno ne vsebuje bistvenih napak oziroma je skladno z računovodskimi standardi. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Uradni list RS, št. 118/2005,

Odkup obveznosti in njihova konverzija v osnovni kapital – knjiženje in DDV Podjetje A ima obveznosti iz kreditnih pogodb v višini 100.000 evrov, obveznosti iz lizinških pogodb v višini 50.000 evrov in navadne obveznosti (storitve, material) v višini 100.000 evrov. Te obveznosti ima do različnih poslovnih partnerjev. Podjetje B bo omenjene obveznosti podjetja A odkupilo od upnikov po nižji vrednosti, in sicer obveznosti iz kreditnih pogodb v višini 50.000 evrov, obveznosti iz lizinških pogodb v višini 25.000 evrov in druge obveznosti v višini 40.000 evrov. Poleg tega bo podjetje B odkupilo lastniške deleže in postalo 100-odstotni lastnik podjetja A, hkrati pa bo tudi konvertiralo odkupljene terjatve v kapital podjetja A. Prosimo za prikaz knjižb ter vpliv na DDV in DDPO, če podjetje B odkupljene terjatve konvertira v osnovni kapital podjetja A po nabavni vrednosti oziroma po nominalni vrednosti terjatve.

Mnenje Računovodski vidik Evidentiranje pri podjetju A: Pri prvotnem dolžniku podjetju cesije ne vplivajo na knjiženje in davčno osnovo, saj ostanejo njegove obveznosti enake, spremeni se le upnik, zato pri kreditnih in lizinških pogodbah preknjiži obveznosti iz starega na novega upnika (pri enem v breme konta skupine 97 in pri drugem v dobro konta skupine 97), pri poslovnih obveznosti pa zapre obveznosti do dobaviteljev in izkaže druge obveznosti iz poslovanja (v breme skupine 22 in v dobro skupine 28). Pri konverziji obveznosti v kapital osnovni dolžnik A poknjiži zapiranje obveznosti (konti skupin 28 in 97 v breme ter v dobro skupine 90), kar v primeru konverzije po nominalni vrednosti ne predstavlja težav, v primeru konverzije po tran-

UNIKUM | MAJ 2016 | STROKOVNA MNENJA IR

sakcijski vrednosti med podjetjem B in tretjim osebami pa bo v trenutku konverzije izkazal prevrednotovalne poslovne (za razliko pri kontu skupine 28) oziroma finančne prihodke (za razliko pri kontu skupine 27 oziroma 97). Ko bo podjetje B kupovalo lastniške deleže v podjetju A od tretjih oseb, to na knjiženje pri podjetju A nima vpliva (spremeni se le analitika – partner – na kapitalskih postavkah). Evidentiranje pri podjetju B: V trenutku, ko podjetje kupi terjatve, jih bilančno izkaže po transakcijski vrednosti tako, da evidentira nominalno vrednost terjatve in hkrati pripozna popravek vrednosti te terjatve za znesek diskonta. Tak način izkazovanja omogoča novemu upniku (podjetju B) spremljanje terjatev do osnovnega dolžnika A, katerega obveznosti se s cesijo ne spremenijo (glede višine, zapadlosti in drugih plačilnih pogojev), hkrati pa podjetje B lahko ugotovi, ali je unovčilo več, kot je za terjatev plačalo. Prevzem kreditnih terjatev bi pri podjetju B torej izkazali takole: 07,18 Posojila nominalna vrednost 100.000

17,18 – Diskont pri odkupu terjatev 50.000

285 Obveznost do odstopnika C, Č, D … 50.000

Na enak način bi evidentirali terjatve iz finančnega najema. Prevzem poslovnih terjatev bi evidentirali: 165 v breme za glavnico (nominalno vrednost terjatve do kupca A), analitični konto 165 v dobro za diskont in spet obveznost do odstopnika – neto razlika med kontoma 165, torej transakcijska vrednost odkupa. Ob morebitni konverziji terjatev v lastniški kapital se izkaže naložba v breme konta 06 in v dobro konta 07,18 oziroma 16 (konverzija po nominalni vrednosti) ter sočasno odpravi diskont (v breme analitičnega konta popravka vrednosti za diskont skupine 07,18 ali 16 ter v dobro prevrednotovalnih prihodkov).

terjatev pa je osnova enaka znesku, ki ga davčni zavezanec, prevzemnik terjatve, izterja nad zneskom, plačanim upniku, razen zneska, ki ustreza višini zakonitih zamudnih obresti. Obveznost obračuna DDV nastane v trenutku, ko prevzemnik terjatve prejme znesek, ki ga je izterjal nad zneskom, plačanim upniku. V opisanem primeru je naše mnenje, da podjetje B, ki odkupi terjatve, v prvem primeru ne realizira presežka nad plačanim zneskom, v drugem primeru pa bi lahko šteli, da prejeta korist, torej razlika med nominalno vrednostjo deleža družbe B v osnovnem kapitalu družbe A, predstavlja presežek nad plačanim zneskom, ki je obdavčen z DDV. Da bi lahko govorili o ›plačilu‹, namreč ni nujno, da je to prejeto v denarju, lahko je tudi v stvareh ali storitvah oziroma pravicah. DDV se ne obračuna na razliko – menimo, da bi morali šteti, da je vsebovan v doseženi razliki. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Uradni list RS, št. 118/2005, 10/2006-popr., 58/2006, 112/2006-popr., 112/2006-popr., 3/2007, 12/2008, 119/2008, 1/2010, 90/2010-popr., 80/2011, 2/2012, 64/2012. • Zakon o davčnem postopku, Uradni list RS, št. 13/2011, 32/2012, 94/2012, 101/2013-ZDavNepr, 111/2013, 25/2014-ZFU, 40/2014-ZIN-B, 90/2014. • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006, spremembe: 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415, 86/2014. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 141/2006, spremembe: 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011, 102/2012, 54/2013, 85/2014.

Ob konverziji terjatev v lastniški kapital po transakcijski vrednosti se prav tako pripozna naložba v breme konta 06 (po vrednosti 50, 40 oziroma 25 tisoč evrov) in odpravi transakcijska vrednost odkupljenih terjatev (torej konti 07,18 in 16), pri tem pa do prihodkov od unovčitve nad odkupno vrednostjo ne pride.

Obdavčitev brezplačnega najema Družba (d. o. o.) ima v lasti parkirišče, ki bi ga dala v uporabo javni ustanovi za namene okoliških stanovalcev za določen čas enega leta. Ali se lahko omenjeno parkirišče da v brezplačni najem, pri čemer bi novi najemnik v zameno za možnost uporabe parkirišča slednje uredil in vzdrževal ter omogočil brezplačno parkiranje okoliškim stanovalcem. Zanima nas, kakšna je davčna obravnava brezplačnega najema in na kaj moramo biti pozorni z davčnega vidika pri sklepanju pogodb z brezplačnim najemom.

Mnenje Posebnih učinkov te transakcije na obračun davka od dohodkov pravnih oseb nimajo, razen teh, ki izhajajo iz zgoraj opisanih knjiženj. Vprašanje davčnega priznavanja odhodkov iz naslova prodaje terjatev po nižjih od nominalnih vrednosti je pri odstopnikih, torej tretjih osebah. DDV Zakon o DDV v 44. členu določa, da sta izterjava dolgov in faktoring (odkup terjatev) storitvi, ki nista oproščeni plačila DDV tako kot vrsta drugih finančnih storitev. Davčna osnova za obračun DDV je na splošno vse, kar predstavlja plačilo (v denarju, stvareh ali storitvah), pri odkupu

Pri pripravi tega pojasnila izhajamo iz predpostavke, da družba in javna ustanova nista povezani osebi. Če družba daje nepremičnino v brezplačen najem, se z davčnega vidika postavlja vprašanje davčnega priznavanja stroškov na ravni najemodajalca. Z najemom namreč najemodajalec (družba, d. o. o.) ostane lastnik nepremičnine, in če družbi kot lastnici nastanejo stroški v zvezi z nepremičnino, ti niso davčno priznani, če se nepremičnina daje v brezplačen najem. Podlago za tako tolmačenje je 29. člen ZDDPO-2, ki določa, da se za ugotavljanje dobička priznajo le tisti odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po ZDDPO-2. Ker z najemom družba ne bo dosega-

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

Prosimo za vaše mnenje oziroma nasvet, kako pravilno evidentirati omenjeno nabavo, če naše razmišljanje ni pravilno.

la prihodkov, tudi stroški, vezani na nepremičnino, dano v najem, ne bodo davčno priznani. Ne glede na navedeno pa se postavlja vprašanje, ali v konkretnem primeru sploh gre za brezplačen najem, saj se je javna ustanova zavezala, da bo uredila in vzdrževala (tuje) parkirišče. Če bo javna ustanova v tem obdobju (v času najema) družbi navedene storitve zaračunala, se znesek tako zagotovljenih storitev lahko pobota z obveznostjo najemnine. Če javna ustanova storitev urejanja nepremičnine med najemom ne bo zaračunala, bo navedeno obravnavala kot vlaganje v tuja osnovna sredstva, po koncu najema pa bi morala za opravljene storitve družbi praviloma izstaviti račun, sicer lahko tudi pri njej pride do davčnega nepriznavanja odhodkov. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, Uradni list RS, št. 117/2006, 56/2008, 76/2008, 5/2009, 96/2009, 110/2009-ZDavP-2B, 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012, 94/2012, 81/2013, 50/2014, 23/2015.

DDV pri selitvah in odbitek vstopnega DDV pri nabavi dirkalnega motorja kot osnovnega sredstva

Mnenje 1. Storitev selitve opreme je po našem mnenju transakcija, ki jo je treba obravnavati kot enotno, saj so nakladanje, prevoz in razkladanje opreme elementi, ki so medsebojno neločljivo povezani in tvorijo celoto ter imajo za naročnika pomen samo, če so opravljeni vsi skupaj. Kadar se selitev opravi za naročnika, ki je davčni zavezanec, bi se po našem mnenju dobavitelj lahko skliceval na prenos obveznosti obračuna DDV na prejemnika (›Obrnjena davčna obveznost‹, Reverse charge), kadar je naročnik iz EU, oziroma na 1. odstavek 25. člena ZDDV-1 (44. člen DDV Direktive 2006/112/EC), če je prejemnik zavezanec iz tretje države. V prvem primeru se transakcija poroča na obrazcu DDV-O v rubriki 12 in v rekapitulacijskem poročilu v rubriki A6, medtem ko se račun za storitve za zavezanca iz tretje države vpiše v knjigo izdanih računov, v obrazcih DDV-O in RP-O pa se ne poroča.

1. Selitvene storitve Davčni zavezanec opravlja storitve selitev, predvsem opreme, za davčne zavezance iz drugih držav članic EU in iz Švice. Selitev opreme opravi z lastnimi prevoznimi sredstvi in s svojim kadrom. Cena za selitvene storitve vsebuje tako nakladanje in razkladanje opreme kot tudi prevoz iz Slovenije do namembnega kraja v drugi državi.

Če je naročnik storitev tuje veleposlaništvo, ki ni davčni zavezanec, je kraj obdavčitve v skladu z 2. odstavkom 25. člena ZDDV-1 v Sloveniji, kjer je sedež dobavitelja, ki storitev opravi. 54. člen zakona določa oprostitev za dobave blaga ali storitev v okviru diplomatskih in konzularnih odnosov, Pravilnik o pogojih in načinu oprostitve davkov za diplomatska predstavništva, konzulate, agencije in organe Evropske unije ter mednarodne organizacije v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, pa podrobneje ureja njegovo izvajanje.

Prosimo za mnenje, kako pravilno obračunati DDV. Ali se transakcija obravnava kot enotna storitev, ki je obdavčena po splošnem pravilu, ali bi bilo treba prevoz zaračunati posebej? Ali je storitev treba poročati tudi v rekapitulacijskem poročilu? Ali se lahko uveljavlja oprostitev, če se selitvene storitve opravijo za tuja veleposlaništva?

Oprostitev plačila davkov lahko pod predpisanimi pogoji uveljavljajo diplomatska predstavništva in konzulati v Sloveniji kakor tudi diplomatska predstavništva, konzulati in mednarodne organizacije oziroma predstavništva mednarodnih organizacij s sedežem v drugi državi članici Evropske unije, in sicer za svoje službene potrebe ter za osebne potrebe njihovega osebja.

2. Pridobitev osnovnega sredstva iz druge države EU Zavezanec je nabavil osnovno sredstvo (dirkalni motor) iz druge države EU. Motor je sicer prevozno sredstvo, vendar se ta uporablja samo na poligonih, prirejenih za dirkanje, in se ne registrira. Do poligona ga je treba pripeljati s prikolico. Dirkalni motor je podjetje kupilo za namenom, da ga bo oddajalo v najem drugim pravnim in fizičnim osebam.

Ali selitve spadajo v obseg oprostitev, ki jih lahko uveljavljajo konzulati in diplomatska predstavništva, se presoja v skladu zakoni, ki urejajo status teh organizacij, oziroma v skladu z mednarodnimi pogodbami, če gre za mednarodne organizacije.

Menimo, da se pridobitev motorja ne bi obravnavala kot nabava prevoznega sredstva (ker ne bo registrirano), in bi ob njegovi nabavi opravili samoobdavčitev. Evidentirali bi ga med osnovna sredstva. Pri oddajanju v najem bi obračunali 22-odstotni DDV. Cena motorja je pribl. 35.000 evrov neto.

Če se selitve opredelijo kot storitve, opravljene za službene potrebe ali zasebne potrebe osebja, diplomatska predstavništva in konzulati v Sloveniji dokazujejo, da so upravičeni uveljavljati oprostitev plačila davkov z Osnovnim potrdilom za oprostitev davkov, ki ga na njihovo zahtevo izda ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve. Oprostitev se lahko uveljavlja že ob opravljeni translaciji ali na način vračila davka, potem ko jim je bil DDV zaračunan. Če prejemnik ne uveljavlja oprostitve že ob nabavi, s predložitvijo potrdila, lahko naknadno zahteva vračilo davka pri pristojnem carinskem organu.

UNIKUM | MAJ 2016 | STROKOVNA MNENJA IR

Diplomatska predstavništva in konzulati s sedežem v drugih državah članicah lahko uveljavljajo neposredno oprostitev za blago in storitve, ki so neposredno povezani z njihovim službovanjem v drugi državi članici pri dobavitelju oziroma izvajalcu storitev s predložitvijo Potrdila o oprostitvi, ki ga potrdi pristojni organ države, v kateri imajo sedež. Če oprostitve ne uveljavljajo, imajo pravico do naknadnega vračila davka na podlagi zahtevka, ki ga naslovijo na carinski organ. Dobavitelj mora upravičencu izdati račun v skladu z ZDDV-1, pri čemer v primeru neposredne oprostitve davkov dobavitelj namesto identifikacijske številke za DDV naročnika oziroma kupca vpiše številko neposrednega potrdila in navede, da davek ni obračunan.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 141/2006, spremembe: 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011, 102/2012, 54/2013, 85/2014. • Pravilnik o pogojih in načinu oprostitve davkov za diplomatska predstavništva, konzulate, agencije in organe Evropske unije ter mednarodne organizacije v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, Uradni list RS, št. 141/2006, 117/2008, 68/2009, 82/2011, 109/2013.

Podjetje bi kupilo rabljeno jadrnico z namenom razvoja ›črne skrinjice‹ za plovila. Za razvoj potrebujejo vzorčno plovilo, ki bo služilo tudi kot prezentacija oziroma prototip za razstave na raznih sejmih. Ali se jadrnica obravnava kot osnovno sredstvo, kako je z vidika DDV pri nakupu, kakšna je amortizacijska stopnja, kako je z olajšavami za investicije in ali so pri tem možne tudi olajšave za R&R?

Ob uveljavljanju neposredne oprostitve mora dobavitelj zagotoviti podatke o opravljeni oproščeni dobavi, in sicer: • podatke, ki omogočajo identifikacijo upravičenca do oprostitve; • številko Potrdila o oprostitvi; • številko in datum računa; • vrsto, količino in vrednost blaga ali storitev; • znesek oproščenih dobav. Dobavo, za katero se prizna neposredna oprostitev DDV, mora prikazati v obrazcu DDV-O pod zaporedno številko 11. Dobavitelj oziroma izvajalec storitev mora hraniti kopijo potrdila v svojem knjigovodstvu skupaj z računom. 2. Dirkalni motor, ki ga je zavezanec pridobil od davčnega zavezanca iz druge države članice, se glede na to, da se bo uporabljal za opravljanje obdavčenih transakcij, po našem mnenju obravnava kot blago, pri nabavi katerega sme davčni zavezanec odbiti vstopni DDV, ki ga bo obračunal po načelu samoobdavčitve. 66. člen zakona sicer omejuje pravico do odbitka vstopnega DDV od motornih koles in z njimi povezanih stroškov, vendar dopušča odbitek, kadar je namen uporabe nabavljenega motornega kolesa (med drugim) dajanje v najem. Dirkalni motor se za namene DDV obravnava kot osnovno sredstvo, kar pomeni, da se nabava poroča v obrazcu DDV-O v rubrikah 23, 32, 35 in 41 in da je treba upoštevati obdobje popravka, ki ga določa 69. člen zakona. Ne glede na to, da bo DDV obračunal zavezanec kot pridobitelj, je v skladu s 24. členom Pravilnika določena obveznost prijave pridobitve novega prevoznega sredstva, ki ni namenjeno nadaljnji prodaji, davčnemu organu, na obrazcu DDV-PPS, v 15 dneh od pridobitve, prek e-davkov. Čeprav je potrjeni obrazec DDV-PPS pogoj za registracijo vozila, iz določbe ne izhajajo nikakršne izjeme od obveznosti prijave pridobitve. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006, spremembe: 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415, 86/2014.

Vlaganje v raziskave in razvoj, odbitek vstopnega DDV od plovila, namenjenega raziskavam in razvoju

Mnenje Raziskovanje in razvoj sta usmerjena k razvijanju znanja. Za pravilno računovodsko obravnavo je treba najprej pojasniti pojma raziskovanje in razvoj. Stroški raziskovanja so stroški izvirnega in načrtovanega preiskovanja, ki se opravlja v upanju, da bo pripeljalo do novega znanstvenega ali strokovnega znanja in razumevanja. Stroški razvijanja so stroški prenašanja ugotovitev raziskovanja ali znanja v načrt ali projekt proizvajanja novih ali bistveno izboljšanih proizvodov ali storitev, preden se začne njihovo proizvajanje oziroma opravljanje za prodajo. Stroški raziskovanja se tako po SRS kot po MSRP knjigovodsko vedno obravnavajo kot tekoči strošek oziroma odhodek in jih ni mogoče usredstviti, medtem ko je drugo fazo, to je razvoj, mogoče usredstviti kot osnovno sredstvo (npr. prototip) ali kot neopredmeteno sredstvo (npr. stroške razvoja, če so za to izpolnjeni pogoji iz standardov), in sicer takrat, ko je mogoče dokazati: a) izvedljivost strokovnega dokončanja projekta, tako da bo na voljo za uporabo ali prodajo; b) namen dokončanja projekta in njegove uporabe ali prodaje; c) zmožnost uporabe ali prodaje projekta; č) verjetnost gospodarskih koristi projekta, med drugim obstoj trga za učinke projekta ali za sam projekt ali, če se bo projekt uporabljal v podjetju, njegova koristnost; d) razpoložljivost tehničnih, finančnih in drugih dejavnikov za dokončanje razvijanja in za uporabo ali prodajo projekta; e) sposobnost zanesljivo izmeriti stroške, ki se pripisujejo neopredmetenemu sredstvu med njegovim razvijanjem. Razpoložljivost dejavnikov za dokončanje, uporabljanje in pridobivanje zaslužkov iz neopredmetenega sredstva je mogoče pojasniti na primer s poslovnim načrtom, ki kaže potrebne tehnične, finančne in druge dejavnike ter sposobnost podjetja za zagotovitev teh dejavnikov. Da bi ocenili, ali znotraj podjetja ustvarjeno neopredmeteno sredstvo zadošča sodilom za pripoznavanje, podjetje razpo-

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

redi nastajanje sredstev na stopnjo raziskovanja in stopnjo razvijanja. Če podjetje pri notranjem projektu, ki ustvarja neopredmeteno sredstvo, ne more razlikovati stopnje raziskovanja od stopnje razvijanja, obravnava porabo pri tem projektu, kot da bi se pojavljala zgolj na stopnji raziskovanja. Razvojno delovanje je na primer: a) oblikovanje, konstruiranje in preizkušanje prototipov in modelov pred začetkom njihovega rednega proizvajanja in uporabe; b) oblikovanje orodij, vzorcev, kalupov in matric nove tehnologije; c) oblikovanje, konstruiranje in delovanje poskusnega obrata, ki nima gospodarsko utemeljenega obsega za komercialno proizvajanje; č) oblikovanje, konstruiranje in preizkušanje izbrane možnosti novih ali izboljšanih materialov, naprav, proizvodov, procesov, ureditev ali storitev. Za boljše razumevanje pogojev za usredstvenje in merjenje stroškov razvoja priporočamo branje MRS 38. Če so izpolnjeni pogoji iz standardov in kot razumemo vaše vprašanje, boste jadrnico uporabili pri razvojni dejavnosti (za razvoj prototipa). To pomeni, da boste jadrnico obravnavali kot del stroškov razvoja ali kot del prototipa, torej njeno nabavo knjižili v razred 0, kar lahko prinaša tudi davčne olajšave – investicijsko pa tudi 100-odstotno olajšavo za raziskavo in razvoj (če koristite slednjo, ne morete uveljavljati investicijske 40-odstotne olajšave) ob izpolnjevanju zakonskih pogojev iz 55. člena ZDDPO-2: 1. Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 100 odstotkov zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v tem obdobju, vendar največ v višini davčne osnove. Vlaganja iz tega odstavka so vlaganja v: • notranje raziskovalno-razvojne dejavnosti zavezanca, vključno z nakupom raziskovalno-razvojne opreme, ki se izključno in stalno uporablja pri izvajanju raziskovalno-razvojne dejavnosti zavezanca; • nakup raziskovalno-razvojnih storitev (ki jih izvajajo druge osebe, vključno s povezanimi osebami, oziroma druge javne ali zasebne raziskovalne organizacije); pri ugotavljanju zneska, za katerega zavezanec lahko zmanjšuje davčno osnovo v skladu s tem odstavkom, se upoštevajo zneski za vlaganja po tem odstavku, v skladu z določbami tega zakona o določanju davčne osnove; pri razmerjih s povezanimi osebami se upoštevajo zneski, ugotovljeni po določbah tega zakona o določanju davčne osnove pri poslovanju med povezanimi osebami; vlaganja v raziskave in razvoj po tem odstavku mora zavezanec opredeliti v poslovnem načrtu ali posebnem razvojnem projektu oziroma programu. 2. Zavezanec lahko za neizkoriščeni del davčne olajšave po tem členu v davčnem obdobju zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih davčnih obdobjih. 3. Pri zmanjšanju davčne osnove na račun neizkoriščenega dela davčne olajšave iz preteklih davčnih obdobij se davčna osnova najprej zmanjša za neizkoriščeni del davčne olajšave starejšega datuma.

4. Zmanjšanje davčne osnove zaradi neizkoriščenega dela davčne olajšave iz preteklih davčnih obdobij je dovoljeno največ do višine davčne osnove davčnega obdobja. 5. Zavezanec ne more uveljavljati olajšave za vlaganja po 1. odstavku tega člena v delu, kjer so financirana iz sredstev proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev. Dodatni pogoji za uveljavljanje olajšave so predpisani s Pravilnikom o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj (Uradni list RS, št. 75/2012), priporočamo pa tudi branje Pojasnila DURS, št. 0100-3081/2014. Odbitek vstopnega davka na dodano vrednost ZDDV-1 v 66. členu omejuje pravico do odbitka vstopnega DDV v zvezi z (med drugim) jahtami in čolni, ki so namenjeni za razvedrilo ter stroškov, ozko povezanih z njimi, razen če se uporabljajo za opravljaje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup ter nadaljnjo prodajo. Na podlagi omenjene določbe torej zavezanec ne sme odbiti vstopnega DDV, ki/če mu je bil pri nabavi zaračunan, če bo jadrnico uporabljal za omenjene namene, saj teh ni med razlogi, ki bi pravico do odbitka dopuščali. DURS je v dveh svojih pojasnilih v zvezi z osebnimi vozili, ki delijo usodo plovil glede odbitka, sicer odstopil od ozkega stališča in dopustil odbitek pri testnih in novinarskih vozilih, vendar zato, ker je v teh dveh primerih kot osnovni namen nabave priznal nadaljnjo prodajo, omenjeno rabo pa štel za zgolj prehodno. Ali je tako stališče utemeljeno, lahko ugibamo, vendar si ne upamo trditi, da bi mogli pravico do odbitka utemeljevati na omenjenih stališčih, saj po našem mnenju v vašem primeru ne gre za sorodno situacijo, tudi če bi morda plovilo na koncu res prodali, saj (če) niste prodajalec plovil. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Uradni list RS, št. 118/2005, 10/2006-popr., 58/2006, 112/2006-popr., 112/2006-popr., 3/2007, 12/2008, 119/2008, 1/2010, 90/2010-popr., 80/2011, 2/2012, 64/2012. • Zakon o davčnem postopku, Uradni list RS, št. 13/2011, 32/2012, 94/2012, 101/2013-ZDavNepr, 111/2013, 25/2014-ZFU, 40/2014ZIN-B, 90/2014. • Splošno mnenje o uveljavljenih dejavnostih v okviru davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj (RR), Pojasnilo DURS, št. 0100-3081/2014, z mnenjem MGRT, št. 314-6/2012/20. • Pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj, Uradni list RS, št. 75/2012. • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006, spremembe: 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415, 86/2014. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 141/2006, spremembe: 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011, 102/2012, 54/2013, 85/2014. • ›Novinarska vozila‹ – Odbitek DDV, Pojasnilo DURS, št. 4230178739/2013-2 01-620-03 (16. 4. 2013), www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/davek_na_dodano_vrednost_pojasnila/ odbitek_ddv/novinarska_vozila_odbitek_ddv. • Odbitek DDV pri nabavi testnih in nadomestnih vozil – Pojasnilo DURS, št. 4230-494103/2012-2 01-620-03 (5. 2. 2013), www.durs. gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/davek_na_dodano_vrednost_pojasnila/odbitek_ddv/odbitek_ddv_pri_nabavi_testnih_ in_nadomestnih_vozil.

ROKOVNIK

POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

Da ne pozabim:

10. junij

PRAVNE OSEBE:

FIZIČNE OSEBE (s.p.):

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb maj 2016

Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti maj 2016

ETN - poročanje o prodajah in najemih, sklenjenih v preteklem mesecu 15. junij

Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

Intrastat poročilo 18. junij

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

20. junij

Rekapitulacijsko poročilo 05/2016 in hkrati DDV-O 05/2016 Banka Slovenije – poročilo BST, KRD, DVP, SN-T

23. junij

AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

30. junij

FURS - obračun in plačilo DDV 05/2016 Poročilo o dobavah (76.a člen) 05/2016 Predložitev obračuna in plačilo davka na finančne storitve Banka Slovenije-SKV Zadnji dan za plačilo regresa za letni dopust po ZDR, razen če KP določa drugače za nelikvidna podjetja FURS-napoved za odmero dohodnine

na dan 19. 4. 2016

na dan 30. 5. 2016

3-mesečni

-0,250

-0,261

6-mesečni

-0,139

-0,151

12-mesečni

-0,011

-0,015

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (30. 5. 2016)

Plačila v gotovini 420 EUR

Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2* Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga in storitev v RS po ZPPDFT**

Variabilni del priznane obrestne mere Maj 2016

EURIBOR

5.000 EUR

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

EUR

USD

JPY

GBP

CHF

Do vključno 1 meseca

-0,34300%

0,43590%

-0,05114%

0,50725%

-0,77900%

Do vključno 3 mesecev

-0,25000%

0,63290%

-0,02257%

0,58963%

-0,73140%

Do vključno 6 mesecev

-0,14100%

0,90715%

0,00621%

0,74075%

-0,64600%

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

12 mesecev

-0,01200%

1,23180%

0,10100%

1,02025%

-0,52320%

Obdobje od 1. 1. 2016—30. 6. 2016

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/ davki_in_carine/obrestne_mere_za_obresti_na_posojila_med_povezanimi_osebami/ (31.5.2016)

Vrsta izplačila za

8,05 %

Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. Uradni list RS št. 1/2016, 8. 1. 2016)

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

Maj 2016

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 92/2013, 16/2014, 59/2014, 28/2015)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR. V primeru, da delavec dela 11 ur ali več na dan - 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro nad 8 ur.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70 % cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javni prevoz - do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15 %; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10 %.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15 %; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10 %.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

v skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Nadomestilo za ločeno življenje se lahko določi v pogodbi o zaposlitvi delavca pod pogoji in v znesku, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, kot to določa vsakokratni podzakonski predpis.

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 30% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 472,73 EUR* Za 20 let delovne dobe: v višini 50% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 787,88 EUR* Za 30 let delovne dobe: v višini 70% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 1.103,03 EUR*

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povp. mes. plač v RS za pretekle tri mesece 3.151,52 EUR** oz. v višini dveh povp. mes. plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

798,64 EUR za leto 2016; Najvišji znesek brez prispevkov 1.115,29 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- v primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece - 1.575,76 EUR**; - v primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 787,88 EUR** - Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.575,76 EUR**) - Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece (1.575,76 EUR**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si/).

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR oziroma povračilo stroškov pogreba; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

NE SPREGLEJTE

Ne spreglejte

pomembnejših novosti, objavljenih v Uradnem listu, za računovodstvo, davke in finance v gospodarstvu:

Številka Uradnega lista

Vsebina

Kratek povzetek in opombe

1076. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-G)

27/2016

28/2016

1109. Poročilo o gibanju plač za januar 2016

Pričetek veljavnosti: 26.4.2016. Številne novosti na področju osebnih stečajev. Nekaj novosti na področju prestrukturiranja majhnih družb (postopek poenostavljene prisilne poravnave je dovoljeno voditi le še nad mikro družbo oziroma podjetnikom) ter pri postopku preventivnega prestrukturiranja, ki bo odslej mogoč tudi za majhne gospodarske družbe (doslej le za srednje in velike), ter druge redakcijske spremembe. Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za januar 2016 je znašala 1.559,79 EUR, neto pa 1.015,85 EUR. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje november 2015–januar 2016 je znašala 1.611,60 EUR.

29, 30, 31/2016 Ni objav iz davčno-računovodskega področja. 32/2016

1380. Poročilo o gibanju plač za februar 2016

33/2016

1431. Pristop h Kolektivni pogodbi za dejavnost zasebnega varovanja

34, 35/2016

Ni objav iz davčno-računovodskega področja.

36/2016

1544. Sklep o ugotovitvi razširjene veljavnosti Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije

36/2016

1546. Odločba o razveljavitvi drugega odstavka 5. člena Zakona o davku na dediščine in darila

37/2016

Ni objav iz davčno-računovodskega področja.

38/2016

1635. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dostavi podatkov za odmero dohodnine

Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za februar 2016 je znašala 1.574,22 EUR, neto pa 1.022,32 EUR. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje december 2015–februar 2016 je znašala 1.576,34 EUR.

Drugi odstavek 5. člena Zakona o davku na dediščine in darila (da se pri podedovanih ali v dar prejetih nepremičninah kot osnovo za davek na dediščine in darila šteje 80 % posplošene tržne vrednosti teh nepremičnin) se razveljavi.

Določeni so vrste, oblika in način posredovanja podatkov, ki jih posreduje upravljavec premostitvenega sklada davčnemu organu.

NOVIČKE S PORTALA IR Celotna vsebina novic je na voljo na www.iracunovodstvo.eu 30.05.2016 Davke in prispevke bomo plačevali s 5-dnevnim zamikom

jalstvom, torej za tiste, ki to dejavnost opravljajo le občasno...

Po predlogu Ministrstva za finance bi naj davke in prispevke po novem plačevali s 5-dnevnim zamikom (spomnimo: danes jih plačujemo hkrati z izplačilom dohodka, pred leti pa s 6-dnevnim zamikom...

10.05.2016 Davek od dobička pravnih oseb

30.05.2016 Ali bomo »bolj« prostovoljno plačevali davčne obveznosti? Ministrstvo za finance je v predlogu sprememb Zakona o davčnem postopku s ciljem spodbujati zavezance k prostovoljnemu plačevanju davčnih obveznosti predlagalo novo politiko zamudnih obresti,...

16.05.2016 FURS objavil navodila za poslovanje sobodajalcev Finančna uprava je v maju objavila brošuro s pojasnili za fizične osebe, ki se nameravajo ukvarjati s soboda-

Aprila je finančno ministrstvo razgrnilo predloge ukrepov za zagotavljanje strukturnega uravnoteženja javnih financ, med katere je na prvo mesto uvrstilo zvišanje davčne stopnje za obdavčitev dobička...

10.05.2016 Opozorilo FURS o poostritvi nadzora in kaznovanja v primeru programskih napak ali neupoštevanja tehničnih specifikacij pri pošiljanju podatkov v okviru davčnega potrjevanja računov Finančna uprava v svojih analizah prejetih podatkov ugotavlja nepravilnosti, ki so posledica programskih napak ali neupoštevanja tehničnih specifikacij pri pošiljanju podatkov v sistem davčnih...

04.05.2016 Iz domače sodne prakse - DDV Vrhovno Sodišče je v sodbi Sodbo VS, številka: X Ips 2/2011 (v zvezi s sodbo UprS, št. I U 611/2010 z dne 23.11.2010) odločilo, da nedokazanost transakcij z verodostojnimi listinami, ni zadosten...

29.04.2016 Nov zakon o revidiranju in ocenjevanju vrednosti Ministrstvo za finance je objavilo predlog novega zakona, rok za pripombe je 26.5.2016. Na področju revidiranja vsebuje: ukrepe, ki veljajo za vse pooblaščene revizorje in revizijske družbe,...

www.iracunovodstvo.eu

PRISPEVKI, DOHODNINA IN OLAJŠAVE PAVŠALNI PRISPEVKI ZA ZAVEZANCE, KI OPRAVLJAJO DEJAVNOST KOT POSTRANSKI POKLIC Prispevek za pokoj. in invalid. zavarovanje Prispevek za zdravstveno varstvo in poškodbe pri delu

01.04.2016 – 31.03.2017

32,43 EUR

01.01.2016 – 31.12.2016

32,67 EUR

NAJNIŽJA IN NAJVIŠJA ZAVAROVALNA OSNOVA ZA PLAČILO PRISPEVKOV ZASEBNIKOV Najnižja zavarovalna osnova

Od 01.02.2016

871,30 EUR

Najnižja osnova za zdravstveno zavarovanje

Od 01.02.2016

933,53 EUR

Najvišja zavarovalna osnova

Od 01.02.2016

5.445,62 EUR

Od 01.02.2016

1.089,12 EUR

NAJNIŽJA ZAVAROVALNA OSNOVA ZA DRUŽBENIKE Najnižja zavarovalna osnova za družbenike

MINIMALNA PLAČA IN NAJNIŽJA OSNOVA ZA PLAČILO PRISPEVKOV ZA ZAPOSLENE Minimalna bruto plača za zaposlene

Od 01.01.2015

790,73 EUR

Minimalna osnova za plačilo prispevkov

Od 01.03.2016

809,06 EUR

STOPNJE DOHODNINE - LETNO Če znaša neto letna davčna osnova v eurih Nad

Dohodnina v evrih

do 8.021,34

16 %

8.021,34

20.400,00

1.283,41

20.400,00

70.907,20

4.625,65

+ 41 % nad 20.400,00

25.333,60

+ 50 % nad 70.907,20

70.907,20

+ 27 % nad 8.021,34

STOPNJE DOHODNINE – MESEČNO Če znaša neto mesečna davčna osnova v eurih Nad

Znaša dohodnina v eurih

do 668,44

+ 16 %

668,44

1.700,00

106,95

+ 27 % nad 668,44

1.700,00

5.908,93

385,47

+ 41 % nad 1.700,00

2.111,13

+ 50 % nad 5.908,93

5.908,93 OLAJŠAVE

Olajšava letna v eurih

Olajšava mesečna v eurih

Splošna olajšava za dohodek do 10.866,37 eur letno

6.519,82

543,32

Splošna olajšava za dohodek do 12.570,89 eur letno

4.418,64

368,22

Splošna olajšava za dohodek nad 12.570,89 eur letno

3.302,70

275,22

Osebna olajšava invalidu s 100% telesno okvaro

17.658,84

1.471,57

Posebna olajšava za prvega vzdrževanega otroka

2.436,92

203,08

Posebna olajšava za drugega vzdrževanega otroka

2.649,24

220,77

Posebna olajšava za tretjega vzdrževanega otroka

4.418,54

368,21

Posebna olajšava za četrtega vzdrževanega otroka

6.187,85

515,65

Posebna olajšava za petega vzdrževanega otroka

7.957,14

663,09

Posebna olajšava za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo

8.830,00

735,83

Posebna olajšava za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana

2.436,92

203,08

Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje

2.819,09

234,92