e-Bilten Unikum jun.13 by Aleksandra L.

www.iracunovodstvo.eu

BILTEN

6,51 EUR / JUNIJ 2013 _ 6

DDV PRED 1. JULIJEM IN PO NJEM S 1. julijem se evropska družina poveča za sosednjo Hrvaško, ki postane tako del poenotenih pravil glede obdavčitve transakcij med rezidenti ene in druge države. To pa ni edina sprememba, ki nas čaka na področju carin in davka na dodano vrednost; istega dne namreč v Sloveniji začnejo veljati nove, višje davčne stopnje. Več o temi meseca lahko preberete na straneh 3, 4, 5

VSEBINA 3-5

Tema meseca DDV pred 1. julijem in po njem

FINANCE

6 SISTEMSKA RAZDOLŽITEV

UVODNIK _ Kristinka Vukovič

K NOTARJU IN - HURA DOPUST

FINANCE

7-8 ZFPPIPP-E PRAVO

9-10 V KAKŠNI OBLIKI MORA BITI SKLENJEN PRAVNI POSEL

11-12

KADRI IN DELO PRAKTIČNI PRIMERI S PODROČJA PLAČ

13-17 Mnenja IR

UNIKUM, letnik 7 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 E: info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu Odgovorna urednica: Nina Selan Slapar, nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.istockphoto.com, v kolikor ni drugače označeno. Oblikovanje in priprava za tisk: Barbara Šušteršič Tisk: Birografika Bori d.o.o. Posamezna številka stane: 6,51 EUR. Letna naročnina na tiskano verzijo znaša: 52 EUR + 8,5% DDV Letna naročnina na spletno verzijo znaša: 20 EUR + 20% DDV Naročnina velja do pisnega preklica. V povprečju natisnemo 600 izvodov. Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan. ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

Tik pred počitnicami imamo opraviti s kupom vprašanj in novosti: kako izvajati določbe prenovljenega Zakona o delovnih razmerjih, kaj storiti s prispevki, spremenile so se davčne stopnje za DDV, ne vemo, kako bodo obdavčene nepremičnine, ni nam jasno, kako se plačujejo prispevki in kaj z novimi obrazci REK, kako in ali naj ›saniramo‹ zavarovanje poslovodnih oseb, kakšna bo nova tanka kapitalizacija, ali se zavedamo vseh davčnih posledic vstopa Hrvaške v EU in podobno. Dobili pa smo tudi tretji insolvenčni postopek, torej poenostavljeno prisilno poravnavo, ki ga bo mogoče začeti sredi avgusta, zdaj pa se nanj lahko že pripravljamo. Bil naj bi veliko cenejši kot redna prisilna poravnava, saj pri poenostavljeni plačamo le pavšalno nadomestilo za javne objave. Cenejši bo tudi zato, ker bo za vse dogovore z upniki moral poskrbeti ne upravitelj, ampak dolžnik, ker svojih bilanc ne bo nujno dal revidirati, ker bo sam naredil načrt poravnave in ne bo dolgotrajnega pregledovanja in usklajevanja prijav odprtih terjatev. In malo več dela bo za notarje – vse dogovore z dolžniki bo namreč treba opraviti v obliki notarskega zapisa. Ali bo šlo vse tako gladko, kot si je zamislil zakonodajalec, bomo videli že to jesen. Nekateri pa že špekulirajo, da bo to lepa pravna podlaga za legalno oškodovanje upnikov in njihovo izigravanje; ker gre za mikrosubjekte, tudi ne bo v igri veliko denarja, zato pa tudi ne energije za izpodbijanje postopkov in sklepov. Ne glede na te špekulacije menim, da je prav, če so ti postopki cenejši in hitrejši, in to ne le za mikropodjetja, temveč za vse. Ne nazadnje – da trajajo stečajni postopki po več let, je za marsikoga nepredstavljivo. Da pa so upniki v tej godlji dodatno kaznovani z nepriznavanjem odhodkov, dokler dolgoletni postopki niso končani, tudi ni prav. Menim, da bi obravnava po Zakonu o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb lahko bila primerljiva s prometnodavčno. No, morda pa poletje prinese presenečenje. Želim vam dolgo in lepo poletje, v katerem boste našli dovolj časa tudi zase, za predah in nabiranje novih moči in energije. Tudi naša ekipa bo znižala prestavo, beremo se spet šele konec avgusta. Imejte se kar se da lepo! Vaša Kristinka Vukovič

www.iracunovodstvo.eu

TEMA MESECA _ Kristinka Vukovič

DDV PRED 1. JULIJEM IN PO NJEM

1. julijem začnejo veljati nove davčne stopnje za obračunavanje davka na dodano vrednost, in sicer: • splošna, 22-odstotna (preračunana za avanse: 18,0328-odstotna) in • nižja, 9,5-odstotna (preračunana za avanse: 8,6758-odstotna). Nove davčne stopnje nam je prinesel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (ZIPRS1314-A), ki je bil objavljen v Uradnem listu, št. 46/2013. Prinesel je tudi nekatera podrobnejša navodila, kako ravnati ob prehodu na višje davčne stopnje.

Datum izdaje računa torej ni pomemben, ključen je datum opravljene dobave oziroma datum nastanka obdavčljivega dogodka. Tako velja:, da se nove davčne stopnje uporabijo za obračuna davka, če nastane obdavčljivi dogodek 1. 7. 2013 ali kasneje. Če je torej bila storitev opravljena v juniju 2013 ali prej, a bo zaračunana po 1. juliju, se zanjo uporabijo stare davčne stopnje, torej 20- ali 8,5-odstotne. Tudi če je razlog izstavitve računa ali obračun davka od dobav recimo naša neprevidnost in ›pozabljivost‹ ter bo račun izdan bistveno kasneje (recimo decembra), se uporabi isto pravilo: za opravljene dobave pred 1. julijem se uporabijo stare, nižje davčne stopnje. Datum izdaje računa torej ni pomemben, ključen je datum opravljene dobave oziroma datum nastanka obdavčljivega dogodka. ZIPRS1314-A je določil tudi pravila, kako obračunati davek v prime-rih, ko dobava traja dlje časa, če se torej začne pred 1. julijem in

konča po njem (na primer pleskar, revizor ipd. začne s svojo storitvijo v juniju in jo konča po 1. juliju). Za take situacije velja, da se DDV obračuna po novih davčnih stopnjah za celotno dobavo blaga ali storitev, ko bo nastal obdavčljivi dogodek, torej ko bo storitev ali dobava blaga opravljena (končana). Dovoljeno pa je, da dobavitelj od delnih dobav, ki jih je opravil pred 1. julijem, obračuna davek po starih stopnjah, če izda račun za že opravljene dobave najkasneje do 20. 7. 2013. Tak račun davčni zavezanec vključi v svoj junijski obračun DDV-O oziroma v obračun za obdobje april–junij, če gre za četrtletnega zavezanca. Za tisti del dobav, ki so opravljene po 1. juliju, pa zavezanec obračuna davek po novih stopnjah in izda račun, ko bo te dobave obračunal, končal (drugi račun torej ni vezan na datum 20. 7. pa tudi ne na obvezno končanje dobave do 20. 7.). Za delne dobave pravkar predstavljeno pravilo ne velja, kadar je na podlagi 76. in 76.a člena ZDDV-1 davek dolžan obračunati prejemnik blaga ali storitev (na primer pri pridobitvah, prejemu določenih storitev, uvoza). V teh primerih izdaja računa do 20. 7. ne igra vloge pri obračunavanju davka na dodano vrednost, temveč je ključno to, ali je obdavčljivi dogodek nastal in ali ima prejemnik blaga oziroma storitve zadostne informacije, ki bi omogočale določitev davčne osnove, od katere je treba obračunati DDV. Stopnja davka je torej odvisna od tega, kdaj nastane obveznost obračuna po 33., 34. in 35. členu ZDDV-1. Drugačna pravila glede obračunavanja pa nastopijo, kadar imamo opraviti s predplačili. Zanje namreč velja, da obdavčljivi dogodek ne nastopi takrat, ko je dobava opravljena, temveč na

dan prejema plačila in od prejetega zneska plačila. Če prodajalec prejme celotno plačilo za dobavo blaga ali storitev, ki bo opravljena kadarkoli po 1. juliju, to pomeni, da v trenutku prejema predplačila obračuna davek po stopnji 20 oziroma 8,5 %, ko pa dobavi blago, na računu za dobavljeno blago prav tako obračuna davek po starih stopnjah in upošteva (odšteje) prejeto predplačilo na podlagi avansnega računa. Analogno velja za primere, ko prodajalec prejme delno predplačilo za dobavo, ki jo bo opravil šele po 1. juliju. Tudi v tem primeru od delnega predplačila obračuna DDV po starih stopnjah v trenutku prejema avansa ter izda avansni račun, če je to v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost potrebno. Ko bo zavezanec opravil dobavo, bo izdal račun, v katerem bo obračunal DDV po novih stopnjah od zneska za plačilo ter po starih stopnjah od zneska, ki ga je že dobil plačanega. Ta pravila se uporabljajo tudi v zvezi z zneski izvršenih predplačil za dobave blaga in storitev, od katerih so DDV dolžni obračunati prejemniki kot plačniki DDV. Smiselno enake določbe veljajo torej tudi za primere prejetih predplačil za bodoče čezmejne storitve, kadar jih opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji. Prav tako se ta pravila uporabijo, kadar je dolžan plačati DDV davčni zavezanec kot prejemnik storitve na podlagi 3. točke 1. odstavka 76. člena ZDDV-1 ter v primerih iz 33.a člena zakona. Kaj pa dobropisi in storno računi? Zanje ZIPRS1314-A ni postavil posebnih pravil, vendar to niti ni potrebno, saj je treba izhajati iz splošnih načel izdajanja listin in obračunavanja davka na dodano vrednost. Dobropisi in storno računi popravljajo prvotno izdan doku-

UNIKUM Junij 2013 _ Tema meseca _ DDV pred 1. julijem in po njem

ment. Če bo torej treba izstaviti dobropis ali storno računa po 1. juliju, bomo na dobropisu upoštevali tiste davčne stopnje, ki so bile uporabljene na prvotno izdanem računu. Kako pravilno obračunati DDV pri pridobitvah blaga znotraj Unije, je pojasnila davčna uprava v pojasnilu št. 4230-360780/2013-2 01-620-05, z dne 5. 6. 2013: »Pri pridobitvah blaga znotraj Unije obveznost obračuna DDV nastane na dan izdaje računa. Če račun ni izdan, nastane obveznost obračuna DDV najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek.« V istem pojasnilu je podana tudi tabela, ki nazorno prikazuje primere uporabe davčne stopnje pri pridobitvah blaga znotraj Unije.

godbi (ali v ponudbi) dogovorjene končne cene, ki jih plača kupec, ali klavzulo, da morebitne spremembe pri obdavčitvi bremenijo prodajalca, bodo cene ostale nespremenjene. V drugih situacijah bo najbrž prišlo do pogajanja med kupcem in prodajalcem, v maloprodaji, pri storitvah in drugih transakcijah z občani pa za poslovno odločitev trgovca, po kateri ceni ocenjuje, da bo lahko prodal blago oziroma storitve, ali pa za moč, ki jo ima, ko postavlja nov cenik, prav gotovo pa bo (ekonomsko racionalna) težnja, da se breme višjih davčnih stopenj prevali na končnega kupca. Končni kupec je pravzaprav zaščiten le v primeru, da se je za nakup že dogovoril, prav tako za ceno, ki jo bo plačal.

Primeri uporabe stopnje DDV pri pridobitvah blaga znotraj Unije: Pridobitev blaga

Izdaja računa

Obveznost obračuna DDV od pridobitve

Mesec prejema računa

Uporaba stopnje DDV za obračun DDV od pridobitve

30. 6. 2013

ni izdan

15. 7. 2013

ni prejet

22 % oziroma 9,5 %

30. 6. 2013

junij, julij

20 % oziroma 8,5 %

30. 6. 2013

1. 7. 2013

julij

22 % oziroma 9,5 %

30. 6. 2013

21. 7. 2013

15. 7. 2013

julij

22 % oziroma 9,5 %

30. 6. 2013

28. 6. 2013

15. 7. 2013

junij

22 % oziroma 9,5 %

Vir: Pojasnilo DURS, št. 4230-360780/2013-2 01-620-05, z dne 5. 6. 2013.

Cene in kupoprodajne pogodbe Zakon ne ureja in ne zahteva sklepanja novih pogodb ali aneksov k obstoječim pogodbam, zato bodo cene po 1. 7. 2013 določene tako, kot imamo njihovo formiranje dogovorjeno v obstoječi pogodbi. Če pogodba vsebuje določilo, da se znesek za plačilo določi tako, da se upošteva cena plus veljavni davek na dodano vrednot, pomeni prehod na nove, višje davčne stopnje povišanje cen. Če imamo v po-

V času pisanja tega Unikuma je bil Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost še v fazi osnutka. Pravilnik širi določbe glede vračila DDV davčnim zavezancem s sedežem v drugi državi članici tako, da se določijo oznake, ki pojasnjujejo razloge za zavrnitev ali delno zavrnitev zahtevka za vračilo DDV iz 5. odstavka 74.e člena DDV-1 za primere popolne zavrnitve in za delne zavrnitve. Spreminja se tudi

posebna ureditev za kmete, in sicer pogoji za uveljavljanje pavšalnega nadomestila za pridelke in storitve iz posameznih skupin Priloge XIV. Tako je po novem mogoče uveljaviti pavšalno nadomestilo pod naslednjimi pogoji: • za kmetijske pridelke iz skupine 1, kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi vsaj 1 hektar zemljišča za obdelavo (njive) ali zemljišča pod travinjem (trajni travniki, barjanski travniki, kmetijska zemljišča, porasla z gozdom in pašniki); • za pridelke čebelarstva iz skupine 2, kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi več kot 10 čebeljih panjev; • za kmetijske pridelke iz skupine 3, kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi vsaj 1 hektar zemljišča za obdelavo (njive), kmetijskega zemljišča pod posebnimi kulturami (trajne rastline na njivskih površinah in matičnjaki) ali zemljišča pod travinjem (trajni travniki, barjanski travniki, kmetijska zemljišča, porasla z gozdom in pašniki); • za kmetijske pridelke iz skupine 4, kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi vsaj 0,3 hektara hmeljišča; • za kmetijske pridelke iz skupine 5, kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi vsaj 0,3 hektara oljčnika, intenzivnega sadovnjaka, ekstenzivnega sadovnjaka ali drugega trajnega nasada, razen plantaže gozdnega drevja); • za kmetijske pridelke iz skupine 6, kadar imajo člani gospodinjstva v uporabi vsaj 0,3 hektara vinograda; • za gozdarske pridelke iz skupine 7, kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi vsaj 1 hektar plantaže gozdnega drevja in gozda; • za kmetijske storitve iz skupin 8, 9 in 10, kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi vsaj 2 hektara zemljišč za obdelavo (njive) in gozda, od katerih mora biti vsaj 1 hektar kmetijskih zemljišč. V Prilogi k Pravilniku je tudi nov obrazec DDV-O, ki pa ne prinaša drugih sprememb kot zamenjavo starih davčnih stopenj z novimi. Tako promet kot zneske davka bomo po 1. juliju vpisovali v ista polja, osnutek obrazca ne predvideva ločenega izkazovanja pro-

www.iracunovodstvo.eu

meta po starih in novih stopnjah. Na področju davka na dodano vrednost pa nekatere zavezance čakajo spremembe pri obdavčevanju ter izdajanju računov zaradi vstopa Hrvaške v Evropsko unijo. Z vstopom Hrvaške v EU dobi Hrvaška status države članice EU, med Slovenijo in Hrvaško ni več carin in carinskih postopkov ter listin. Namesto o uvozu iz Hrvaške bomo torej govorili o pridobitvah blaga, namesto o izvozu na Hrvaško pa o dobavah blaga v drugo državo članico, zato je treba spremeniti klavzule na izdanih računih ter nastavitve knjiženja izdanih in prejetih računov v knjigi I-RAČ in P-RAČ. Novost bo INTRASTAT poročanje o blagovni menjavi med Slovenijo in Hrvaško. Novost bo tudi za občane: ker ne bo več carinske meje, ne bo več povračil davka na dodano vrednost fizičnim osebam, ko bodo blago iznesle iz Slovenijo na Hrvaško. Davčne stopnje na Hrvaškem 5%

kruh, mleko, knjige, zdravila, medicinska oprema, dnevni časopisi …

10 %

nastanitve (brez posredovanja nastanitev), gostinske storitve (brez alkoholnih pijač), časopisi, ki ne izhajajo dnevno, storitve charter

25 %

splošna stopnja za drugo blago in storitve

Čeprav pravila glede obdavčitev storitev ostajajo enaka, se zaradi dejstva, da je Hrvaška članica EU, za nekatere primere spreminja kraj obdavčitve storitev. Predvsem je treba opozoriti na storitve iz 30.d člena, kadar so opravljene osebam, ki niso davčni zavezanci in imajo sedež zunaj EU: • prenos in odstop avtorskih pravic, patentov, licenc, blagovnih znamk in podobnih pravic; • storitve oglaševanja; • storitve svetovalcev, inženirjev, svetovalnih pisarn, odvetnikov, računovodij in druge podobne storitve ter obdelava podatkov in dajanja informacij; • obveznosti v zvezi s prenehanjem ali opustitvijo, v celoti ali deloma, poslovne dejavnosti ali pravice iz tega člena; • bančne, finančne in zavarovalne transakcije, vključno s pozavarovanjem, razen najema sefov; • storitve posredovanja osebja;

• storitve dajanja premičnin v najem, razen vseh vrst prevoznih sredstev; • storitve zagotavljanja dostopa do sistema za zemeljski plin na ozemlju Unije ali do kateregakoli omrežja, povezanega s takim sistemom, do sistema električne energije ali omrežij daljinskega ogrevanja ali hlajenja ali prenos ali distribucija po teh sistemih ali omrežjih in opravljanje drugih s tem neposredno povezanih storitev; • storitve telekomunikacij; • storitve radijskega in televizijskega oddajanja; • elektronsko opravljene storitve. Za našteto velja, da je kraj opravljanja teh storitev, če so opravljene osebi, ki ni davčni zavezanec in ima sedež ali stalno oziroma običajno prebivališče zunaj EU, kraj, kjer ima ta oseba sedež, stalno oziroma običajno prebivališče. Če smo te storitve doslej opravljali hrvaškim državljanom, so se torej štele za v Sloveniji neobdavčene, odslej pa se bodo obdavčevale po splošnem pravilu iz 25. člena ZDDV-1, torej po kraju, kjer ima izvajalec storitve sedež svoje dejavnosti oziroma kjer ima svojo stalno poslovno enoto. Posebno pozornost bo treba nameniti preverjanju identifikacijskih številk zavezancev iz Hrvaške, saj po Izvedbeni uredbi Sveta (EU), št. 282/2011, z dne 15. 3. 2011, veljajo za zavezance iz EU strožja pravila. Doslej smo identifikacijske številke preverjali na spletni strani http:// pdv-reg.porezna-uprava.hr/RpoProvjeriObveznikaPdvWeb/upit, odslej bo to mogoče prek sistema VIES.

Identifikacijska številka davčnega zavezanca iz Hrvaške vsebuje predpono HR, dodanih ji je 11 števk. Ko gre za dobave blaga na Hrvaško in pridobitve blaga iz Hrvaške, bo treba paziti na upoštevanje pravil o datumu, kdaj nastane obdavčljivi dogodek in je treba obračunati DDV, ter pravil o izdajanju računov, prav tako bodo postali aktualni pravi in nepravi tristranski posli. Velja, da pri pridobitvah blaga znotraj Unije nastane

obveznost obračuna DDV na dan izdaje računa, če pa račun ni izdan, nastane obveznost obračuna DDV najkasneje 15. dan meseca, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek (ko je opravljena pridobitev blaga). Pri dobavah blaga se DDV obračuna na dan izdaje, če račun ni izdan, pa (najkasneje) 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je nastal obdavčljivi dogodek, torej prenos pravice do razpolaganja nad blagom. Izjema je za neprekinjene oproščene dobave znotraj Unije (daljše od enega koledarskega meseca); v teh primerih je treba zaključiti obračun na koncu vsakega koledarskega meseca. Račun je treba izdati do 15. dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek. Pri prodaji blaga na daljavo (pošiljčni posli, kataloška prodaja) se je po prekoračitvi praga za prodajo na daljavo na Hrvaškem treba identificirati za namene DDV na Hrvaškem in začeti z obračunavanjem hrvaškega DDV (PDV). Hrvaška ima določeno mejo za obvezno identifikacijo pri pošiljčnih poslih pri 270.000 kunah. Prag za druge davčne zavezance za obvezno identifikacijo za DDV je na Hrvaškem 230.000 kun obdavčljivega prometa, ta prag pa ne velja za tuje, torej tudi slovenske davčne zavezance. Pravila so torej enaka, kot smo jih že vajeni iz poslovanja s partnerji iz drugih držav članic, le ozavestiti je treba, da se odslej hrvaški poslovni partnerji z davčnega vidika obravnavajo enako kakor drugi partnerji iz članic EU.

FINANCE

SISTEMSKA RAZDOLŽITEV

_ Kristinka Vukovič

Če se je v Sloveniji doslej zdelo, da se država ukvarja zgolj s sanacijo bančnega sistema, so se končno začela pripravljati izhodišča za hitrejše in predvsem učinkovitejše finančno prestrukturiranje prezadolženih podjetij. Kar nekaj večjih slovenskih podjetij je že šlo v stečaj, nekaj jih je tik pred tem, množičnega propada velikih podjetij pa si država ne more dovoliti.

eljavni ZFPPIPP že ureja finančno prestrukturiranje kot skupek ukrepov, ki naj bi se izvedli s ciljem, da dolžnik postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben. Finančno prestrukturiranje je mogoče tudi brez insolvenčnega postopka. Kljub temu je v praksi malo izvedenih postopkov finančnega prestrukturiranja s povečanjem osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki (konverzija terjatev upnika v kapital dolžnika po predhodnem znižanju kapitala zaradi kritja izgube). Nekateri postopki prisilne poravnave, ki so že potrjeni, pa so se pokazali kot ne prav uspešni: podjetje kljub izvedeni prisilni poravnavi životari dalje, njegove delnice so brez ekonomske vrednosti, poplačilo upnikov pa ogroženo. Konec aprila je vlada sprejela sklep, da Ministrstvo za pravosodje v sodelovanju z gospodarskim in finančnim ministrstvom ter zainteresirano javnostjo pripravi predlog Zakona o sistemski razdolžitvi. Zakon naj bi skladno s priporočili OECD uredil področje sistemskega razdolževanja gospodarskih družb z namenom vzpostavitve učinkovitejšega pravnega okvira za zunajsodno prestrukturiranje podjetij in učinkovitejši mehanizem konverzije terjatev, tako da bi upniki imeli več možnosti aktivnejšega in učinkovitejšega delovanja v postopku razdolževanja insolventnih dolžnikov, organiziranih kot kapitalske družbe. Sistemska razdolžitev naj bi bila mogoča tudi za neposredno grozeče insolventnosti, ne šele po nastopu insolventnosti, potekala pa naj bi po načelu sorazmernosti.

Sistemska razdolžitev naj bi omogočila upnikom, ki izpolnjujejo zakonske pogoje in imajo interes, da s konverzijo svojih terjatev v kapital insolventnega dolžnika nadaljujejo njegovo poslovanje. Nova zakonodaja naj bi pospešila razdolžitev dolžnikov. Sistemska razdolžitev naj bi z vsebinskega vidika potekala podobno, kot smo vajeni prestrukturiranja po ZFPPIPP: znižanje osnovnega kapitala zaradi kritja izgube, hkratno povečanje osnovnega kapitala s stvarnim vložkom, ki predstavljajo terjatve upnikov (delničarji oziroma družbeniki tako prejmejo nov delež) ter prestrukturiranje drugih dolgov podjetja (na primer znižanje obrestne mere, podaljšanje roka zapadlosti, delni odpis). V čem se torej sistemska razdolžitev po novem zakonu razlikuje od prestrukturiranja po veljavnem ZFPPIPP? Po predlaganem zakonu naj bi upniki mogli uresničiti možnost aktivnejše vloge pri poslovanju insolventnega dolžnika, celovitejše poplačilo njihovih terjatev ter zagotavljanje kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti dolžnikov. Sistemska razdolžitev je možna le za gospodarske družbe (po sedanjem predlogu le za delniške družbe in družbe z omejeno odgovornostjo), torej ni predvidena za banke, zavarovalnice in druge pravne osebe. Razdolžitev se izvede na podlagi krovnega sporazuma o finančnem prestrukturiranju, ki ga podpiše večina upnikov, ki imajo vsaj polovico terjatev, veljati pa začne, ko ga potrdi sodišče. Krovni spora-

zum učinkuje tudi na tiste upnike, ki so na seznamu upnikov in imajo pravico glasovati, pa sporazuma ne podpišejo, prav tako pa na družbenike insolventnega dolžnika. Zakon predvideva različne vrste konverzij, to je povečanj osnovnega kapitala dolžnika s stvarnim vložkom terjatev upnikov. Vsi sklepi in drugi dokumenti v zvezi z razdolžitvijo se enako kot sklepi po ZFPPIPP objavijo na spletni strani AJPES. Razdolžitev se lahko izvede pred začetkom insolvenčnega postopka. Če uprava namreč ugotovi grozečo insolventnost, bi naj bila dolžna ključnim upnikom ponuditi začetek pogajanj o sklenitvi krovnega sporazuma, začetek teh pogajanj pa lahko predlaga tudi ključni upnik. Gre za postopek zunajsodnega prestrukturiranja. Če so po določbah ZFPPIPP izpolnjeni pogoji za začetek stečaja, lahko sodišče izda sklep o začetku predstečajnega postopka po zakonu o sistemski razdolžitvi, v katerem upravitelj organizira pogajanja za sklenitev krovnega sporazuma. Če do sporazuma ne pride, izda sklep o začetku stečajnega postopka. Če ni bilo predstečajnega postopka, se lahko predlaga sklenitev krovnega sporazuma tudi med postopkom stečaja, prav tako pa med postopkom prisilne poravnave. Kot lahko sklenemo, se predlog zakona o sistemski razdolžitvi zelo prepleta z določbami ZFPPIPP, sklenitev krovnega sporazuma pa predlaga tako pred kot med insolvenčnim postopkom, da bi se ohranilo jedro podjetja, za katerega nadaljnje življenje imajo interes upniki.

FINANCE _ Kristinka Vukovič

ovela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-1E) je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 47, z dne 31. 5. 2013, veljati pa je začela 15. 6. 2013. Prinesla je naslednje bistvene novosti: • določene so dodatne domneve za nastanek insolventnosti, • uveden je institut poenostavljene prisilne poravnave, • razširjeni so pogoji poplačila upnikov pri prisilni poravnavi, • določena je oprostitev plačila predujma za začetek postopka ob izpolnjevanju pogojev.

ZFPPIPP-E postavljamo posebej), zato si jih oglejmo v primerjalnem pregledu, da bodo razlike jasnejše: Do 15. 6. 2013

Od 15. 6. 2013

2. odstavek 14. člena Če se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik trajneje nelikviden: 1. pri dolžniku, ki je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik:

1. pri dolžniku, ki je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik:

• če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v letnem poročilu za zadnje poslovno leto pred zapadlostjo teh obveznosti

• če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu, ali • če sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka, ali • če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi.

Domneve za nastanek insolventnosti Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik oziroma dolžnica: • v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost), ali • postane dolgoročno plačilno nesposoben. Zakon določa več domnev, kdaj je nastopila bodisi trajnejša nelikvidnost bodisi dolgoročna plačilna nesposobnost, ne glede na te domneve pa se insolventnost lahko dokaže tudi drugače. Domneve za dolgoročno plačilno nesposobnost so ostale nespremenjene: • prezadolženost ali stanje, ko je vrednost premoženja manjša od vsote dolžnikovih obveznosti, • pri dolžnikih, ki so kapitalske družbe, pa tudi če je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv. Domneve za trajnejšo nelikvidnost so se spremenile (razen za potrošnika, zato jih tukaj ne iz-

Komentar: Dejansko stanje domneve trajnejše nelikvidnosti se nanaša na podatke iz bilance stanja, ki se predložijo za namene javne objave bodisi v 3 mesecih po koncu poslovnega leta (za tiste, ki niso zavezani k reviziji) bodisi v 8 mesecih po koncu poslovnega leta (velja za zavezance za revizijo). Ker se javna objava letnih poročil izvede v daljšem času po koncu poslovnega leta, je zaradi ažurnosti podatkov vlada ocenila, da je primerneje, da ne gre nujno za letno poročilo za zadnje poslovno leto pred zapadlostjo dolgov, temveč tudi za letno poročilo po zapadlosti obveznosti. Ker ima veliko dolžnikov blokiran transakcijski račun, se dopolnjuje domneva insolventnosti tudi za te primere, ko evidentno ni dovolj sredstev za poravnavo dolgov, vendar le za tiste blokade, ki so posledica izdanega sklepa o izvršbi, ne pa tudi sklepa o zavarovanju (recimo za izdajo predhodne odredbe, na podlagi katere je transakcijski račun blokiran celotno obdobje teka pravde). Z zadnjo alinejo se varujejo tisti upniki, katerih dolžniki nimajo odprtega računa v Sloveniji. Za nastop insolventnosti morata biti izpolnjena oba pogoja: dolžnik nima odprtega računa v Sloveniji in dolžnik ni poravnal svoje obveznosti upniku v 60 dneh od pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Dodane pa so še nove, dodatne domneve trajnejše nelikvidnosti:

2. pri dolžniku, nad katerim je tekel postopek prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, ki je bil končan s pravnomočno potrditvijo prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, če za več kot dva meseca zamuja: • s plačilom svojih obveznosti na podlagi potrjene prisilne poravnave ali poenostavljene prisiln poravnave, ali • s plačilom svojih obveznosti do ločitvenih upnikov, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, ali • z izvedbo drugih ukrepov finančnega prestrukturiranja, določenih v načrtu finančnega prestrukturiranja.

4. odstavek 14. člena Velja in nasproten dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postal trajneje nelikviden, če za več kot tri mesece zamuja: 1. s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali 2. s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem, razen če je bilo plačilo teh davkov in prispevkov odloženo v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.

Velja in nasproten dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postal trajneje nelikviden, če za več kot tri mesece zamuja: 1. s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali 2. s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka.

8 Poenostavljena prisilna poravnava Postopek poenostavljene prisilne poravnave je urejen s členi 221.a do 221.g. Poenostavljena prisilna poravnava je možna za: • podjetnike, ki imajo manj kot 10 zaposlenih, njihovi prihodki pa so manjši od 2 milijonov evrov, • gospodarske družbe, ki se po velikosti razvrščajo med mikrodružbe, torej izpolnjujejo dve od treh meril: povprečno število zaposlenih je manj kot 10, čisti prihodki od prodaje so nižji od 2 milijonov evrov in vrednost aktive ne presega 2 milijonov evrov. Postopek bi naj bil bistveno cenejši in hitrejši od redne prisilne poravnave. Začetek uporabe pravil o tem novem postopku je odložen na 15. 8. 2013. Temeljne značilnosti poenostavljene prisilne poravnave so: • predlaga jo insolventni dolžnik, • predlog mora vsebovati pogoje poplačila, • predlogu mora dolžnik priložiti računovodske izkaze, za katere ni nujno, da so revidirani (pri redni namreč morajo biti revidirani), seznam upnikov in njihovih terjatev po stanju na zadnji dan meseca pred vložitvijo predloga in notarsko overjeno izjavo, da njegovo poročilo resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj ter poslovanje, • sodišče hkrati z objavo sklepa o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave objavi dolžnikov predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave z vsemi prilogami, • upniki terjatev ne prijavljajo, • o prisilni poravnavi lahko glasujejo vsi upniki, ki so navedeni v seznamu terjatev do dolžnika, • dolžnik sam izvede pogajanja z upniki in z njimi sklene pisne dogovore o tem, da soglašajo, da se njihova terjatev zmanjša oziroma odloži dospelost v skladu z vsebino predloga poenostavljene prisilne poravnave, pisni dogovori pa morajo biti v obliki notarskega zapisa, • poenostavljena prisilna poravnava je sprejeta, če upniki, katerih skupni znesek terjatev znaša najmanj 6/10 zneska vseh obveznosti dolžnika, soglašajo s predlogi prisilne poravnave in je to soglasje podano v obliki notarskega zapisa, in če za njeno sprejetje glasuje več kot polovica vseh upnikov s seznama terjatev, • predlagatelj mora v štirih mesecih od objave oklica o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave vložiti zahtevo za potrditev prisilne poravnave, h kateri predloži odpravke notarskih zapisov pogodb o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave, • sodišče izda sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, pravnomočno potrjena pa učinkuje enako kot (redna) prisilna poravnava.

Poplačilo upnikov pri prisilni poravnavi Dolžnik, ki predlaga začetek postopka prisilne poravnave, mora upnikom dati ponudbo, da pristanejo na zmanjšanje svojih navadnih ter-

UNIKUM Junij 2013 _Računovodstvo _ ZFPPIPP-E

jatev oziroma odložitev rokov za njihovo plačilo (glej 143. člen zakona) ali na konverzijo svojih terjatev v lastniške deleže. Pogoj za začetek prisilne poravnave je predlog insolventnega dolžnika o načinu poplačila terjatev. Poplačilo sme biti najmanj 50-odstotno v obdobju, ki ne sme biti daljše od štirih let. Ta pogoj je za postopke, ki se začnejo po 15. 6. 2013, razširjen za dodatne omejitve: • upniki morajo v prvem, drugem in tretjem letu prejeti najmanj po četrtino plačila, • v četrtem letu morajo prejeti preostanek plačila.

Kdaj plačilo predujma za začetek stečaja ni potrebno Zakon v 233. členu določa, da mora predlagatelj ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka založiti predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Novela zakona odpravlja možnost za insolventnega dolžnika, da lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč, če nima sredstev za založitev tega predujma, namesto tega pa uvaja dve novosti: • če vloži predlog za stečaj delavec zato, ker več kot tri mesece ni prejel plače vsaj v višini minimalne plače ali ker delodajalec v istem obdobju zamuja s plačilom davkov in prispevkov od plač, je oproščen plačila predujma za začetek stečaja; • če vloži predlog za stečaj dolžnik sam in je pravna oseba, ni dolžan plačati predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka; če sredstva na njegovem transakcijskem računu ne zadoščajo za plačilo predujma in če upravitelj oceni, da njemu znano dolžnikovo premoženje ne zadošča niti za poplačilo stroškov stečajnega postopka, lahko pozove upnike, da znesek predujma plačajo sami; če noben upnik predujma ne plača, sodišče na predlog upravitelja izda sklep o izbrisu dolžnika iz sodnega registra. S táko novo ureditvijo se krepijo pristojnosti upnikov v postopkih zaradi insolventnosti. Upniki tako morajo sami poskrbeti za vodenje stečajnega postopka in ga tudi financirati. Če namreč ne bo noben upnik založil predujma, bo stečajni dolžnik preprosto izbrisan

iz registra, lahko pa bo kadarkoli zahteval uvedbo stečaja kot nad naknadno najdenim premoženjem in za vodenje takega stečaja založil potrebne stroške. Ob tem naj omenimo, da se določbe 141. člena zakona niso spremenile in so pravila za založitev začetnega predujma pri postopku prisilne poravnave nespremenjena.

Druge novosti Novela ZFPPIPP-E predpisuje obvezno mediacijo v postopkih zaradi insolventnosti in sporazumno mediacijo pred vložitvijo tožbe. Sodišče ima diskrecijsko pravico, da stranke in upravitelja obvezno napoti v mediacijo, kadar oceni, da je to primerno za rešitev spornega vprašanja ali interesnega nasprotja. Sodišče o njej torej odloča po prostem preudarku, kar je potrebno zato, ker gre v praksi pogosto tudi za spore, ki so jih stranke prej že skušale rešiti prek mediacije, zato ponovni poskus mediacije ne bi bil smiseln. Dodana je prepoved pobota terjatev ob začetku stečajnega postopka, če je novi upnik pridobil terjatev na podlagi cesije prejšnjega upnika po začetku postopka prisilne poravnave. Novela vsebuje še vrsto drugih sprememb določb, ki se nanašajo na delo upraviteljev, položaj upniškega odbora, zagotovitev večje učinkovitosti postopkov prodaje premoženja na javnih dražbah in drugo, a vseh teh vsebinskih in redakcijskih novosti v članku ne predstavljamo. Za članek so bili uporabljeni viri: novela ZFPPIPP-1E, objavljena v Ur. l. RS, št. 47/2013, in gradiva v postopku sprejemanja novele, objavljena na spletnih straneh državnega zbora (predlog vlade EVA 2012-20300053, mnenje Zakonodajno-pravne službe, predlogi za amandmaje, poročilo Odbora za pravosodje ter magnetogrami sej).

PRAVO _ Nina Orehek

V KAKŠNI OBLIKI MORA BITI SKLENJEN PRAVNI POSEL

Vprašanje, ali je pravni posel veljavno sklenjen, je pogosto vprašanje o pravilnosti oblike sklenitve posla, nanj pa odgovarja predvsem Obligacijski zakonik, deloma še ZN, ZD, ZGD-1, SPZ, ZZZDR idr.

emeljno pravilo glede oblike določa OZ, ki uvaja načelo konsenzualnosti, kar pomeni, da se za sklenitev pogodbe praviloma ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon to določa. Navedeno pravilo spodbuja pogodbeno svobodo ter težnjo po neformalnem sklepanju pogodb in pomeni, da je posel veljavno sklenjen že z dogovorom strank o bistvenih sestavinah pogodbe. Pri tem se soglasje neformalno lahko izrazi na različne načine, na primer z besedami, običajnimi znaki ali z drugim ravnanjem, iz katerega je mogoče razbrati vsebino posla (›konkludentna ravnanja‹). Poleg navedene neformalne oblike (npr. ustne pogodbe) je možna tudi pisna oblika, pa taka, pri kateri sodeluje državni organ ali notar ter oblika realnih pogodb (pogodbe, ki se sklenejo z izpolnitvijo s strani ene stranke; danes zelo redke). Obličnost je kot pogoj za veljavnost posla predpisana bodisi zaradi varstva pravnega prometa ter varstva splošnih interesov bodisi zaradi varstva (ali želja) strank. Od pomembnosti razloga za obličnost je odvisna tudi posledica neizpolnitve obličnosti. Kadar je predpisana obličnost zaradi varstva splošnih interesov, bo sankcija za kršitev strožja kakor takrat, ko je predpisana obličnost predpisana za varstvo interesov strank. Drugi razlogi za obličnost so tudi lažje dokazovanje ali slovesnosti (npr. poroka, registracija istospolne partnerske skupnosti). Obličnost je lahko predpisana s strani zakonodaje ali jo določita stranki sami. Če posel ni sklenjen v obliki, predpisani z zakonom, je

ničen, razen če iz namena predpisa, s katerim je določena oblika, ne izhaja kaj drugega. Zahteva po obličnosti se nanaša tudi na vse poznejše spremembe in dopolnitve, razen če gre za poznejše ustne dopolnitve o stranskih točkah, o katerih oblična pogodba nič ne govori, če to ni v nasprotju z namenom, zaradi katerega je oblika predpisana. Če pa se s poznejšimi dogovori zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge stranke in je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank, so ti dogovori lahko podani ustno.

Obličnost je lahko predpisana s strani zakonodaje ali jo določita stranki sami. Oblične pogodbe je mogoče razvezati z neobličnim sporazumom, razen če je za določen primer z zakonom predvideno kaj drugega ali če namen, zaradi katerega je za sklenitev pogodbe predpisana oblika, zahteva za razvezo pogodbe enako obliko. Če bosta obličnost določili stranki posla, je posebna oblika posla pogoj za njegovo veljavnost, in kršitev tega vodi v ničnost posla. Pogodbo, za katero je bila dogovorjena posebna oblika, je mogoče razvezati, dopolniti ali drugače spremeniti tudi z neobličnim sporazumom. Če sta se pogodbeni stranki dogovorili za posebno obliko samo zato, da bi si zagotovili dokaz o sklenitvi oziroma o vsebini pogodbe ali da bi dosegli kaj drugega, je pogodba sklenjena, ko je doseženo soglasje o njeni vsebini,

za pogodbeni stranki pa hkrati nastane obveznost, da pogodbo skleneta v dogovorjeni obliki. Če pogodbenik ne zna pisati, naredi na listini ročni znak, ki ga overita dve priči ali organ, pristojen za overitve. Dodatno je za sklenitev dvostranske pogodbe dovolj, da obe stranki podpišeta eno listino ali da vsaka stranka podpiše tisti izvod listine, ki je namenjen drugi stranki. Kot rečeno, je pogodba, ki ni v predpisani ali dogovorjeni obliki, praviloma nična. Kljub temu je OZ vključil možnost ohranitve veljavnosti za pogodbo, ki ji manjka oblika (›teorija o realizaciji‹). Pogodba, za katero se zahteva pisna oblika, tako lahko ostane v veljavi, čeprav ni bila sklenjena v tej obliki, če sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale, razen če iz namena, zaradi katerega je oblika predpisana, očitno ne izhaja kaj drugega. Skladno s temeljnimi načeli obligacijskega prava so pravni posli, sklenjeni v neformalni obliki (zlasti ustno) veljavni, razen če posamezen zakon posebej določa obličnost. V nadaljevanju so predstavljeni nekateri tipični primeri, ko se zahteva posebna obličnost. Posli, povezani z nepremičninami, ki morajo biti sklenjeni v pisni obliki: • pogodba o prodaji ali obremenitvi nepremičnine (vendar mora biti v zvezi s tem notarsko overjen podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu), • pogodba, s katero se ustanavlja druga stvarna pravica na nepremičnini (zastavna pravica, zemljiški dolg, služnost, pravica stvarnega bremena, stavbna pravica), • pogodba med etažnimi lastniki o

10 medsebojnih razmerjih, • sporazum etažnih lastnikov, da skupni deli postanejo del posameznega dela v etažni lastnini, če je to mogoče. Stvarnopravni posli, ki morajo biti sklenjeni v notarskem zapisu: • neposestna zastavna pravica na premičnini (neposredno izvršljiv notarski zapis), • sporazum strank o prenosu lastninske pravice v zavarovanje (neposredno izvršljiv notarski zapis), • enostranski pravni posel o ustanovitvi zemljiškega dolga. Druge pogodbe, ki morajo biti pripravljene v pisni obliki: • pogodba o prodaji na obroke, • darilna pogodba (če ni bila podarjena stvar takoj prenesena na obdarjenca), • gradbena pogodba, • licenčna pogodba, • alotmajska pogodba (pogodba o najetju gostinskih zmogljivosti), • konkurenčna prepoved pri agencijski pogodbi, • poroštvena pogodba, • zastavna pogodba, s katero se določi zunajsodna prodaja premičnine, • v pogodbi o organiziranju potovanja se lahko s pisnim določilom vnaprej določi največji obseg odškodnine. O korporacijsko-pravnih poslih smo deloma pisali že v eni od prejšnjih številk Unikuma, tu pa na kratko povzemamo še nekatere druge posle, ki morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa: • pogodba o prenosu podjetja s strani s. p. na družinskega člana, • statut, družbena pogodba in drug ustanovitveni akt družbe ter vse njihove spremembe in čistopisi (izjemoma se lahko pripravi na posebnem obrazcu, podrobneje glej ZGD-1, člene 474 in dalje), • skupščinski sklepi, • pogodba o odsvojitvi ali obremenitvi poslovnih deležev, • pogodba o prevzemu novih vložkov, • pogodbe o izvedbi statusnopravnega preoblikovanja (delitev ali združitev družb), • sprememba pravnoorganizacijske oblike družbe ali podjetnika, • izjave delničarjev ali družbenikov, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmer-

UNIKUM Junij 2013 _Pravo _ V kakšni obliki mora biti sklenjen pravni posel

ja z delavci in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe, • izjave delničarjev ali družbenikov o odpovedi uporabi posameznih določb po ZGD-1, • izjave delničarjev ali družbenikov o odpovedi pravici do dodatnega denarnega doplačila v primerih statusno-pravnega preoblikovanja po ZGD-1. Za vse druge posle, ki niso posebej navedeni, je potrebna pisna oblika. Vse pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema in zunajzakonskima partnerjema morajo vedno biti v notarskem zapisu, v nekaterih primerih se zahteva tudi izvršljiv notarski zapis (na primer ob razvezi – sporazum o delitvi skupnega premoženja, sporazum o tem, kdo ostane ali postane najemnik stanovanja, in sporazum o morebitnem preživljanju zakonca). V notarskem zapisu morajo biti tudi vse vrste pogodb o razpolaganju s premoženjem oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost. Pogodbe in drugi posli za primer smrti morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa: • darilo za primer smrti (darilna pogodba, ki se izpolni po darovalčevi smrti), • izročilna pogodba (izročitev premoženja izročitelja njegovim potomcem ali zakoncu), • pogodba o dosmrtnem preživljanju (izročitev premoženja je odložena do izročiteljeve smrti), • pogodba o preužitku, • sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju. Oporoka je lahko sestavljena v več različnih oblikah in je vsaka enako veljavna (v vsakem primeru pa kasnejša oporoka razveljavi prejšnjo). Oblike so določene v Zakonu o dedovanju in so naslednje: • oporoka, ki jo je oporočitelj lastnoročno napisal in podpisal (lastnoročna oporoka), • pisna oporoka pred pričami, ki jo oporočitelju pripravi druga oseba, • sodna oporoka, • druge neklasične oblike oporok: ustna oporoka, oporoka, sestavljena v tujini, na slovenski ladji, med izrednim ali vojnim stanjem, mednarodna oporoka.

POMEMBNO: Zastaranje terjatev za opravljene storitve in dobave blaga OZ določa, da zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti (če je valuta na računu npr. 30. oktober, začne teči 1. novembra). Zastaranje nastopi, ko se izteče zadnji dan z zakonom določenega časa, pri tem pa ni pomembno, ali zadnji dan pade na praznik ali drug dela prost dan (torej je terjatev iz prejšnjega primera zastarala npr. 1. novembra naslednje leto, če je zastaralni rok leto dni). Nadalje zakonik določa, da se v zastaranje všteje tudi čas, ki je pretekel v prid dolžnikovim prednikom (npr. če smo terjatev pridobili s cesijo), ter da daljšega ali krajšega zastaranja ne moremo določiti drugače ali da zastaranje nekaj časa ne teče (o tem se ni mogoče dogovoriti denimo s pogodbo). Splošni zastaralni rok je 5 let, za terjatve iz gospodarskih pogodb pa 3 leta. Za nekatere primere je določen celo enoletni zastaralni rok (npr. za storitve vzdrževanja spletnih strani). Katere so gospodarske pogodbe, določa 13. člen OZ: gospodarske pogodbe so tiste, ki jih med seboj sklepajo gospodarski subjekti. Gospodarski subjekti so gospodarske družbe in druge pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, in samostojni podjetniki posamezniki. Za gospodarske subjekte v smislu zakonika štejejo tudi druge pravne osebe, kadar se v skladu s predpisom občasno ali ob svoji pretežni dejavnosti ukvarjajo tudi s pridobitno dejavnostjo, če gre za pogodbe, ki so v zvezi s táko pridobitno dejavnostjo. Tako bo terjatev zastarala, če je račun za svetovalne storitve izdal: – Miha, odvetnik, Trgovcu, d. o. o., v 5 letih, – Odvetniška družba Miha, d. n. o., Trgovcu, d. o. o., v 3 letih, – Miha, s. p., Trgovcu, d. o. o., v 3 letih, – Miha, d. o. o., zasebnemu zobozdravniku v 5 letih. In še ena pomembna določba glede zastaranja: zZastaranje se pretrga, ko dolžnik pripozna dolg, dolg pa lahko pripozna ne le z upniku dano izjavo, temveč tudi posredno, npr. da kaj plača na račun, da plača obresti ali da zavarovanje. V takem primeru začne zastaranje teči znova. Eno od takih pisnih pripoznanj je lahko tudi potrditev obrazca IOP, in sicer v primeru, če ga podpiše direktor ali od njega pooblaščena oseba. Kristinka Vukovič

9. - 13. september 2013 Spoštovani! Čeprav nas do letošnjega Tedna računovodij ločita še dva meseca, so na Inštitutu za računovodstvo priprave na dogodek že v polnem teku. Srečanje zaposlenih v stroki ter računovodskih in davčnih strokovnjakov bo, kot že tradicionalno, potekalo v prostorih Poslovne hiše Unija na Brezovici pri Ljubljani, kjer se že vrsto let srečujemo na številnih izobraževanjih s področja računovodstva, financ in davkov. Vsi, ki ste se dogodka udeleževali že v preteklih letih, ste verjetno težko pričakali program letošnjega srečanja, ki smo ga z ekipo sodelavcev, računovodskih in davčnih strokovnjakov ter predavateljev začeli pripravljati že pred meseci. V sklopu Tedna računovodij se želimo skozi več kot 30 brezplačnih strokovnih predavanj dotakniti čim več aktualnih vsebin in novosti z računovodskega in davčnega vidika, hkrati pa dogodek popestriti tudi z zanimivimi prispevki partnerjev in vsem udeležencem ponuditi prijetno okolje za navezovanje stikov in druženje.

Zares velika obiskanost Tedna računovodij v zadnjih letih je dokaz, da so zaposleni v računovodski in davčni stroki, ki se predvsem v kriznih časih pri svojem delu spopadajo z vse večjimi izzivi, dogodek prepoznali kot nepogrešljivo srečanje stroke. Zaradi številčne udeležbe pa je dogodek tudi izjemna priložnost za predstavitve podjetij, ki so z računovodsko dejavnostjo kakorkoli povezana. Zato vas vabimo, da izkoristite možnost neposrednega komuniciranja z udeleženci srečanja in se nam pridružite kot SPONZOR Tedna računovodij 2013 ali pa udeležencem svoje storitve in produkte predstavite preko Zbornika Tedna računovodij.

Lepo vabljeni, da se nam pridružite na Tednu računovodij 2013!

Program

Ponedeljek, 9. september 2013 Predavalnica BOR - 85 mest

9.00 - 10.30 (90 min) Kraj obdavčitve storitev z DDV (Maja Dolinar Dubokovič) 10.45 - 12.15 Določbe ZPIZ-2, ki se nanašajo na prispevke za socialno varnost in jih bomo pričeli uporabljati po letu 2013 (Beti Božnar) 12.30 - 13.30 Knjiženje poslovnih terjatev: nekatere dileme in aktualna vprašanja (Kristinka Vukovič) 13.45 - 14.45 Obračun DDPO za leto 2013 (Maja Bohorič) Predavalnica TISA - 28 mest 11.00 - 12.00 Matematika za računovodje – izračun obresti v davčnih postopkih (Kristinka Vukovič) 12.15 - 13.15 Računovodstvo in obdavčenje kmetov (dr. Tatjana Jovanovič) 13.30 - 14.30 Specifike računovodstva in obdavčitve javnih zavodov s področja izobraževanja in športa (dr. Tatjana Jovanovič)

Torek, 10. september 2013 Predavalnica BOR - 85 mest

8.30 - 10.00 Metode vrednotenja zalog in njihov pomen v proizvodnih podjetjih (Miro Dečman) 10.15 - 11.45 Najnovejša sodna praksa sodišča EU na področju DDV (Branka Svilar Mugoša) 12.00 - 13.30 Medletno poročanje (Silva Koritnik Rakela) 13.45 - 15.15 Aktualno iz dohodnine (Maja Bohorič) Predavalnica TISA - 28 mest 11.00 - 12.00 Knjiženje državnih podpor po SRS in MSRP (Kristinka Vukovič) 12.30 - 13.15 Samostojni podjetnik od A do Ž (Vesna Bartolj Maver) 13.45 - 15.15 Obdavčitev samostojnega podjetnika (Vesna Bartolj Maver)

Sreda, 11. september 2013 Predavalnica BOR - 85 mest

8.30 - 10.30 Obračunavanje DDV pred in po vstopu Hrvaške v EU (Branka Svilar Mugoša) 10.45 - 12.15 Obdavčitev obresti in dividen pri poslovanju s Hrvaško (Maja Bohorič)

12.30 - 14.00 Obdavčitev podružnic na Hrvaškem (mag. Barbara Guzina) 14.15 - 15.15 Kako do nepovratnih sredstev na Hrvaškem Predavalnica TISA - 28 mest 11.00 - 12.00 Knjiženje pri izbrisih, stečajih in prisilnih poravnavah naših kupcev (Kristinka Vukovič) 12.15 - 13.45 Reševanje konfliktov (Andrej Plevnik) 13.30 - 15.00 Bližnjica do nepovratnih sredstev (Tjaša Milošič)

Četrtek, 12. september 2013 Predavalnica BOR - 85 mest

8.30 - 10.00 Delovno-pravni in davčni vidik izplačevanja potnih stroškov (Maja Dolinar Dubokovič) 10.15 - 11.45 Zahtevnejši primeri določitve kraja opravljene dobave blaga pri DDV (Branka Svilar Mugoša) 12.00 - 13.30 Aktualna davčna problematika posojil med povezanimi osebami; neplačila, konverzije (debt to equity swap), pasti tanke kapitalizacije … (Mitja Černe) 13.45 - 14.45 Knjiženje poslovnih terjatev: nekatere dileme in aktualna vprašanja (Kristinka Vukovič) Predavalnica TISA - 28 mest 10.30 - 12.00 Bližnjica do nepovratnih sredstev (Tjaša Milošič) 12.30 - 13.15 Kratka predstavitev pomena konsolidacije (Vesna Bartolj Maver) 13.45 - 14.30 Verižno konsolidiranje (Vesna Bartolj Maver)

Petek, 13. september 2013 Predavalnica BOR - 85 mest

8.30 - 10.00 Oprostitve in spodbude pri zaposlovanju po ZDR-1, ZUTD in ZPIZ-2 (Beti Božnar) 10.15 - 11.15 Knjiženje pri izbrisih, stečajih in prisilnih poravnavah naših kupcev (Kristinka Vukovič) 11.45 - 12.45 Obdavčitev kapitalskih dobičkov (Maja Bohorič) 13.00 - 14.00 Matematika za računovodje – izračun obresti v davčnih postopkih (Kristinka Vukovič) Predavalnica TISA - 28 mest 9.00 - 9.45 Društvo z vidika nepridobitne in pridobitne dejavnosti (Vesna Bartolj Maver) 10.15 - 11.00 Sponzorstvo in donacije (Vesna Bartolj Maver)

SPONZORSKI PAKETI V kolikor bi želeli izkoristiti priložnost in se predstaviti ciljni javnosti, vas vabimo, da obiščete portal Inštituta za računovodstvo in si v rubriki Teden računovodij 2013 podrobno preberete, kaj vsebujejo sponzorski paketi, ki nekaterim sponzorjem letos omogočajo, da svojo promocijo podaljšajo tudi v šolsko leto in nagovorijo še večjo ciljno skupino. V primeru, da bi želeli vašo predstavitev nadgraditi z dodatnimi aktivnostmi, ki v Sponzorskih paketih niso zajete, vas prosimo, da nam vaše želje in predloge čim prej sporočite. Poleg obstoječih, ki jih navajamo spodaj, vam nudimo možnost oblikovanja individualnih pake-

tov, pri čemer je potrebno upoštevati razpoložljive možnosti in se o načinu promocije predhodno uskladiti. Generalni sponzor Vrednost 5.000 EUR + ddv Zlati sponzor Vrednost 2.500 EUR + ddv Medijski sponzor Srebrni sponzor Vrednost 1.700 EUR+ ddv Bronasti sponzor Vrednost 850 EUR + ddv

CENIK OGLASNEGA PROSTORA V ZBORNIKU Tudi letos bo Teden računovodij pospremil Zbornik, ki bo poleg Koledarja vseh brezplačnih predavanj in predstavitev, vseboval tudi aktualne strokovne članke. Vsem, ki bi želeli izkoristiti priložnost neposrednega komuniciranja z udeleženci srečanja nudimo možnost predstavitve storitev in proizvodov v obliki oglasov, PR člankov in vlaganje promocijskega gradiva. Na portalu Inštituta za računovodstvo si lahko v rubriki Teden računovodij 2013 ogledate cenik oglasnega prostora in ostalih aktivnosti.

Za vse informacije v zvezi s sponzorstvi in oglaševanjem v Zborniku smo vam z veseljem na voljo. Nataša Pečko Primc, T: 01/360 20 08, E: natasa.primc@iracunovodstvo.eu Matija Golja, T: 01/360 20 08, E: matija.golja@iracunovodstvo.eu Prijave na BREZPLAČNA predavanja že potekajo! Prijavite se lahko na največ štiri strokovna predavanja ter na neomejeno število brezplačnih predstavitev sponzorjev, ki bodo naknadno dodana v kole-

Utrinki s tedna računovodij 2012

dar Tedna računovodij. Program si lahko ogledate na spletni strani www.iracunovodstvo.eu v koledarju izobraževanj ali preko vašega profila (vpišete vaše uporabniško ime in geslo) tako, da v Mojem profilu na levi

strani izberete zavihek Prijava na izobraževanje in nato kategorijo Teden računovodij, kjer se na izbrana predavanja tudi prijavite. Če svojega profila še nimate, se morate predhodno brezplačno registrirati.

KADRI IN DELO _ mag. Katja Topovšek

PRAKTIČNI PRIMERI S PODROČJA PLAČ

Z dnem 1. 1. 2013 je začel veljati novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 12. 4. 2013 pa še novi Zakon o delovnih razmerjih. V praksi se ob spremembah zakonodaje vedno soočamo s konkretnimi vprašanji. Tokrat smo za vsa zbrali nekaj konkretnih vprašanj in za vas poiskali odgovore v sodelovanju s pravnimi strokovnjaki. 1_ Delodajalec ima odpovedni rok za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca zapisan v aktu o sistemizaciji delovnih mest in tudi v pogodbi o zaposlitvi. Za določeno delovno mesto je npr. določen odpovedni rok 3 mesece. Ali je zaradi ZDR-1 (2. odstavek 94. člena) treba spreminjati akt o sistemizaciji delovnih mest oziroma pogodbo o zaposlitvi ali se določba ZDR-1 lahko uporablja neposredno? ODGOVOR: Zaradi sprejetja novega ZDR-1 ni treba spreminjati nobenega od navedenih aktov, če delodajalec tega dejansko ne želi. Vprašanje se nanaša na tisti del 2. odstavka 94. člena ZDR-1, ki določa, da dogovorjen odpovedni rok ne more biti daljši od 60 dni. Ob redni odpovedi delavca se torej postavlja vprašanje, ali upoštevati odpovedni rok, ki je zapisan v pogodbi o zaposlitvi (3 mesece), ali odpovedni rok, določen v ZDR-1. Odgovor pa ni ravno najlažji. V delovnem razmerju delavca z delodajalcem vedno upoštevamo stališče, da se uporablja predpis, ki je za delavca ugodnejši. Potem bi rekli, da je 60-dnevni odpovedni rok v ZDR-1 za delavca ugodnejši, saj določa krajši odpovedni rok, kot je določen v pogodbi o zaposlitvi. Lahko pa bi rekli tudi, da je pogodba o zaposlitvi osnovna pravna podlaga in da se v njej zapisane določbe uporabljajo primarno, ker je delovno razmerje pogodbeno razmerje.

Bolj se nagibamo k prvi razlagi, torej da se glede dolžine odpovednih rokov uporabi novi ZDR-1, razen če delavec ne poda predloga za spoštovanje odpovednega roka, ki je določen v pogodbi o zaposlitvi.

2_ Zanima nas davčna obravnava odpravnin ob prenehanju delovnega razmerja, ki bodo izplačane skladno s 108. in 79. členom Zakona o delovnih razmerjih. POJASNILO DURS, št. 092-2443/2013-02-08-420-02: Davčna obravnava odpravnine, izplačane skladno s 108. členom novega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR; Ur. l. RS, št. 21/2013) je vsebinsko enaka kot v prejšnjem 109. členu, zato obdavčitev z vidika Zakona o dohodnini ostane nespremenjena. DURS je dne 27. 12. 2012 objavil obširno pojasnilo o obračunu dohodnine in prispevkov od odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi izplačane po 108. členu ZDR po 1. 1. 2013: http:// www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/dohodnina_pojasnila/dohodek_iz_zaposlitve/ dohodek_iz_delovnega_razmerja/ obracun_dohodnine_in_prispevkov_od_odpravnine_zaradi_ odpovedi_pogodbe_o_zaposlitvi_ od_1_1_2013_dalje/. V 44. členu Zakona o dohodnini (ZDoh-2) so taksativno našteti dohodki iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. Upoštevaje ta člen in opredelitev odpravnine po 79. členu ZDR-1 za

odpravnine, določene z 79. členom ZDR-1, niso izpolnjeni pogoji za oprostitev po 44. členu ZDoh-2, saj se odpravnine na podlagi 79. člena ZDR-1 ne izplačujejo zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, prav tako pa ta odpravnina ni izplačana v višini, ki jo predvideva 109. člen ZDR (vsebinsko enak 108. člen ZDR-1). Odpravnina zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, določena z 79. členom ZDR-1, je v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, predmet obdavčitve z dohodnino – obdavči se kot dohodek iz delovnega razmerja – in v skladu z zakonodajo, ki ureja obvezne prispevke za socialno varnost, tudi predmet plačevanja prispevkov za socialno varnost. Upoštevaje 1. odstavek 144. člena ZPIZ-2 se namreč v osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost vštevajo tudi vsi drugi prejemki na podlagi delovnega razmerja.

3_ Z novim Zakonom o delovnih razmerjih ima delavec, ki ima pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, pravico do le sorazmernega dela regresa. Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan izplačati sorazmerni del regresa glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v koledarskem letu. Tako se lahko zgodi, da delavec v posameznem letu preseže znesek regresa, od katerega se ne obračunajo prispevki

UNIKUM Junij 2013 _Kadri in delo _ Praktični primer s področja plač

za socialno varnost. Kdo je v tem primeru dolžan preveriti, ali je treba obračunati prispevke za socialno varnost od regresa in kdo je zavezanec za plačilo teh prispevkov? PRIMER: Delavec bo pri delodajalcu zaposlen od 1. 1. 2013 do 31. 7. 2013. Na dan izplačila regresa (15. 6. 2013) delodajalec ni vedel, da bo delavec končal delovno razmerje konec julija, zato mu je izplačal celoten regres v višini 1.000,00 € bruto. Pri drugem delodajalcu se bo delavec zaposlil 1. 8. 2013. Delavec bo pri drugem delodajalcu neposredno po ZDR-1 uveljavljal pravico do izplačila sorazmernega dela regresa za 5 mesecev. Delodajalec mu bo izplačal sorazmerni del regresa, skladno z ZDR-1, to je 326,52 € bruto. Seštevek obeh izplačanih regresov je torej 1.326,52 €. ODGOVOR: V tem primeru je še toliko pomembneje upoštevati pravico do sorazmernosti. Ob prenehanju ima namreč delodajalec pravico zahtevati od delavca vračilo sorazmernega dela regresa. Del regresa (za 5 mesecev) se namreč šteje za neupravičeno pridobitev po 190. členu Obligacijskega zakonika (OZ), kar je pravno podlago, na kateri delodajalec ta del od delavca zahteva vrnjen. Delavec lahko podpiše pobotno izjavo, da se terjatev pobota s plačo, vendar je treba upoštevati tudi 136. člen ZDR-1: soglasje lahko poda šele z nastankom delodajalčeve terjatve. V tem primeru na letni ravni sploh ne bo prišlo do dileme glede plačila prispevkov za socialno varnost, saj delavec ne bo presegel zneska, od katerega ni treba obračunati prispevkov za socialno varnost (3. alinea, 3. odstavek 144. člena ZPIZ-2). V praksi bo gotovo prihajalo do primerov, ko prvi delodajalec od delavca ne bo zahteval vračila sorazmernega dela regresa, novi delodajalec pa niti ne bo seznanjen z višino regresa, ki ga bo delavec prejel na letni ravni. Obvezno potrdilo delodajalca o prejetem regresu za letni dopust ob prene-

hanju delovnega razmerja namreč v ZDR-1 ni predvideno. Kdo je v opisanem primeru, ko je delavec na letni ravni prejel regres za letni dopust v višini 1.326,52 € bruto, zavezanec za plačilo prispevkov za socialno varnost in od kakšne osnove, smo povprašali na ZPIZ; njihov odgovor še čakamo (objavili ga bomo v eni od naslednjih številk). Predlagamo, da naj novi delodajalec od delavca v vsakem primeru zahteva, da poda izjavo, koliko regresa je že prejel pri prejšnjem delodajalcu.

4_ Delavec sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas 1 meseca zaradi predaje dela, nato sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas 1 leta zaradi nadomeščanja začasno odsotne delavke na porodniškem dopustu in nato še eno pogodbo o zaposlitvi za določen čas 1 mesca, ponovno zaradi predaje dela. Delodajalec potem z delavcem ne sklene več nove pogodbe. Kdaj se delavcu izplača odpravnina zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas? Se pri določanju višine odpravnine upošteva, da je imel delavec sklenjeno delovno razmerje za 14 mesecev? ODGOVOR: ZDR-1 v 3. odstavku 79. člena določa, da delavec nima pravice do odpravnine, če gre za sklenjeno pogodbo za določen čas zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca. Torej ima v konkretnem primeru delavec pravico do odpravnine zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za dva meseca. V 6. odstavku 79. člena ZDR-1 pa je določilo, da se odpravnina delavcu, ki po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri istem delodajalcu nepretrgoma nadaljuje z delom na podlagi sklenjene druge pogodbe o zaposlitvi za določen čas, izplača za ves čas zaposlitve za določen čas ob prenehanju zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri tem delodajalcu. Predlagamo, da se sklene ena pogodba z navedenimi vzroki in napisanimi predvidenimi datumi. Odpravnina

se izplača po dejanskem prenehanju delovnega razmerja.

5_ Kako je s postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona? ODGOVOR: Disciplinski, odškodninski in odpovedni postopki, ki so se začeli pred 12. aprilom, se morajo dokončati po stari zakonodaji.

6_ Z delavcem smo 1. 3. 2013 sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas 3 mesecev zaradi začasno povečanega obsega dela, do 31. 5. 2013. Ali je delavec ob prenehanju delovnega razmerja upravičen do odpravnine? ODGOVOR: Odpravnine pri pogodbah za določen čas se izplačujejo za tiste pogodbe o zaposlitvi, ki so sklenjene za določen čas po uveljavitvi ZDR-1 (po 12. 4. 2013).

7_ Kako je v primeru, da delavec letni dopust izrabi že v začetku koledarskega leta, potem pa sredi leta zamenja službo, se zaposli pri drugem delodajalcu? ODGOVOR: Pri dopustu velja načelo sorazmernosti: 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. Če se je delavec pri prvem delodajalcu dogovoril in izrabil celotni letni dopust, to ne vpliva na pravico delavca do letnega dopusta pri drugem delodajalcu. Glede pravice do sorazmernega dela dopusta v letu 2013 je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve objavilo stališče, ki ga najdete na povezavi (kot so zapisali – stališče ni obvezno in pravno zavezujoče, kar upoštevajte predvsem pri branju 2. odstavka): http:// www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/delovna_razmerja_in_pravice_iz_dela/delovna_razmerja/ zdr/stalisce_mddsz_letni_dopust/.

STROKOVNA MNENJA IR

MNENJA Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

Izplačilo dohodkov poslovodij nemškemu rezidentu Podjetje je registrirano v Sloveniji, lastnik in direktor je tujec, državljan Nemčije, in je zaposlen v podjetju v Nemčiji. S svojim podjetjem v Sloveniji, ki je davčni zavezanec, ima pogodbo o poslovodenju. Zaposlenega nima nikogar. Direktor ima pri nas odprto davčno številko, transakcijski račun (TRR) pa ne. • Podjetje bi mu izplačalo kilometrino in dnevnice: kako je z obdavčitvijo tega izplačila? • Podjetje bi mu izplačalo nagrado za poslovodenje: kakšna je obdavčitev? • Podjetje bi mu izplačalo dobiček: kakšna je obdavčitev? Ali je v teh primerih treba oddati obrazca KIDO in REK in ali morajo biti izplačila na TRR, odprt v Sloveniji, ali lahko nakazujemo znesek v tujino? Odgovori na vsa navedena vprašanja nas zanimajo tudi za primer, ko je lastnik in direktor nekdo iz tretje države (Hrvaška).

Mnenje Pri odgovoru smo izhajali iz predpostavke, da je prejemnik dohodka v vseh primerih slovenski nerezident za namene obdavčitve z davkom od dohodkov fizičnih oseb, na drugi strani pa nemški oziroma hrvaški rezident. Dohodek iz poslovodenja (ki vključuje tudi nagrado za poslovodenje) kakor tudi izplačilo dobička nemškemu rezidentu ima vir dohodka v Sloveniji po slovenskem Zakonu o dohodnini (10. in 13. člen ZDoh-2), kar pomeni, da Sloveniji pripada pravica do obdavčitve teh dohodkov po Zakonu o dohodnini. Enako velja po Sporazumu med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja: • Plačila direktorjem in druga podobna plačila, ki jih dobi rezident države pogodbenice (Nemčija) kot član uprave družbe, ki je rezident druge države pogodbenice (Slovenije), se lahko obdavčijo v Sloveniji (16. člen tega sporazuma), pri čemer to vključuje plačila za upravljanje in nadzor družbe, ne pa tudi plačila za operativno vodenje podjetja oziroma svetovalne oziroma druge funkcije v podjetju (v slednjem primeru se namreč vir dohodka presoja drugače, in sicer po 15. členu omenjenega sporazuma). • Izplačila dobička na podlagi lastniškega deleža v družbi v Sloveniji pa ima vir dohodka po 10. členu sporazuma, pri čemer Sloveniji kot državi vira po sporazumu pripada le 15 odstotkov bruto zneska dividend, in ne 20 odstotkov, kot je

veljavna davčna stopnja po slovenskem ZDoh-2. Vendar znižanje davčnega odtegljaja z 20-odstotne davčne stopnje po ZDoh-2 na 15-odstotno po omenjenem sporazumu ni avtomatično, temveč ga je treba po ZDavP-2 zahtevati z vložitvijo obrazca KIDO 1. Po prejemu potrjenega obrazca KIDO 1 (oziroma odločbe davčnega organa) lahko lastniku izplačate dobiček z nižjo stopnjo davčnega odtegljaja po sporazumu. V davčno osnovo dohodkov iz naslova poslovodenja se ne všteva izplačilo potnih stroškov, ki je opravljeno do višine zneskov iz davčne uredbe, ki določa najvišje zneske teh izplačil, od katerih ni treba obračunati dohodnine (44. člen ZDoh-2), če je izplačilo teh dohodkov tudi dejansko povezano s poslovodenjem. Ob izplačilu dohodkov fizični osebi, rezidentu Nemčije, je treba davčni odtegljaj obračunati na ustreznem obrazcu REK (REK-1 oziroma REK-2). Menimo, da 36. člen ZDavP-2 dopušča izplačilo dohodkov na transakcijski račun v tujini. Na tem področju je predvidena tudi sprememba, na podlagi katere bi bilo to v Zakonu o davčnem postopku tudi eksplicitno zapisano. Hkrati naj opozorimo, da je treba davčni upravi sporočiti številko transakcijskega računa, ki ga imajo osebe, vpisane v davčni register v Sloveniji, odprtega v tujini (obrazec DR-02). V primeru izplačila dohodkov iz naslova poslovodenja in udeležbe na dobičku osebi, ki je hrvaški rezident (slovenski nerezident), se vir dohodka (poleg upoštevanja določil slovenskega ZDoh-2) presoja po sporazumu o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, ki ga ima Slovenija sklenjenega s Hrvaško. Tudi po tem sporazumu imata oba dohodka vir v Sloveniji, le da Sloveniji pri izplačilu udeležbe na dobičku pripada le 5 odstotkov bruto zneska dividend, in ne 15 odstotkov. Zmanjšanje davčnega odtegljaja je treba uveljavljati enako kot pri izplačilu nemškemu rezidentu (glej 260. člen ZDavP-2). Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2007. Odl. US: U-I-198/05-12, 45/2007. Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6. • Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 24/2008-ZDDKIS, 125/2008, 20/2009-ZDoh-2D, 47/2009. Odl. US: U-I-54/06-32, (48/2009 popr.), 110/2009 (1/2010 popr.), 43/2010, 97/2010. • Sporazum med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja, MP-št. 22/06, MP-št. 14/11.

UNIKUM Junij 2013 _ Strokovna mnenja IR

• Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, MPšt. 16/05.

Družba z omejeno odgovornostjo s slovensko številko ID zaračuna uporabnino skladišča tujcu z italijansko številko ID. Ali se zaračunava DDV po splošni, 20-odstotni stopnji, ker se nepremičnina nahaja v Sloveniji in bo potem Italijan zahteval vračilo DDV od naše države, ali je ta storitev oproščena plačila DDV kot najemnine po 44. členu ZDDV-1, ali se uporabi splošno pravilo po 25. členu ZDDV-1 in moramo poročati v rekapitulacijskem poročilu, ker je kupec Italijan?

Prevozne storitve v zvezi z dobavo investicijskega zlata Podjetje kupuje investicijsko zlato od avstrijskega dobavitelja. Avstrijski dobavitelj za dostavo (porto) zlata v Slovenijo izstavi račun posebej. Ker je dobava investicijskega zlata na podlagi 1. alineje 119. člena ZDDV-1 oproščena plačila DDV, nas zanima, kako je z računom za dostavo blaga v Slovenijo: ali je storitev oproščena plačila DDV (tako kot dobava investicijskega zlata) ali je treba opraviti samoobdavčitev.

Mnenje V nadaljevanju vam podajamo odgovor na vaše vprašanje za primer, ko strošek prevoza ni del kalkulacije cene dobavljenega investicijskega zlata, temveč predstavlja samostojno storitev, ki jo za vas opravi avstrijski dobavitelj. Za prevozno storitev oziroma storitev dostave blaga, ki jo opravi tuji davčni zavezanec iz Avstrije za slovenskega davčnega zavezanca, se šteje, da je kraj opravljanja teh storitve kraj, kjer ima prejemnik sedež dejavnosti. V tem primeru se tako upošteva pravilo obdavčitve po obrnjeni davčni obveznosti po 1. odstavku 25. člena ZDDV-1. V taki situaciji se prejemnik storitve šteje za plačnika DDV (76/1/3 člen ZDDV-1), ki ga obračuna sam. Ker taka storitev po zakonodaji DDV ni oproščena plačila DDV, mora prejemnik storitve obračunati slovenski DDV oziroma opraviti samoobdavčitev. Če bi tako storitev zaračunal slovenski zavezanec za DDV, z identifikacijsko številko za namene DDV v Sloveniji, drugemu slovenskemu davčnemu zavezancu z enakim statusom DDV, bi bila ta storitev obdavčena, zato je treba enako pravilo upoštevati tudi pri prejemu storitve od tujega davčnega zavezanca za DDV. Razlika je v plačniku davka, saj velja, da je ob prejemu te storitve od tujega davčnega zavezanca plačnik DDV slovenski davčni zavezanec – prejemnik te storitve, medtem ko pri poslovanju med slovenskima davčnima zavezancema velja, da slovenski DDV obračuna izvajalec storitve (izdajatelj računa), ki je dolžan obračunati DDV po zakonodaji DDV (npr. ni mali davčni zavezanec). Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011.

Storitev uporabe skladišča, zaračunana tujemu DZ

Mnenje V praksi najpogosteje zasledimo, da te storitve po vsebini predstavljajo storitev dodelitve uporabe skladišča, ki ne izpolnjuje pogojev po definiciji za najem po slovenski zakonodaji o DDV. Temeljna značilnost pogodbe o najemu oziroma zakupu nepremičnin (vključno s podnajemom) za namene uporabe 2. točke 44. člena ZDDV-1 (najemnine, ki so oproščene plačila DDV) je v tem, da je najemniku oziroma zakupniku za dogovorjeno obdobje (za plačilo) dana pravica, da neovirano zaseda točno določeno nepremičnino ali njen del, kot da bi bil njen lastnik, in da iz te pravice izključi vsako drugo osebo. Če po vsebini zaračunana uporaba skladišča pomeni, da zgornji definiciji ni zadoščeno, se taka storitev obravnava kot storitev dodelitve uporabe te nepremičnine, ki je v nasprotju s storitvijo najema, ki bi bila v konkretnem primeru oproščena plačila DDV, obdavčljiva z DDV. Po 27. členu ZDDV-1 se za kraj opravljanja storitve dodeljevanja uporabe nepremičnine (npr. nepremičnega skladišča) šteje kraj, kjer se nepremičnina nahaja. Omenjate, da se skladišče nahaja v Sloveniji, zato je morate obračunati slovenski DDV, če to storitev izvaja davčni zavezanec, ki je po zakonodaji o DDV tudi sicer dolžan obračunavati DDV od obdavčljivih transakcij (je ›redni‹ davčni zavezanec). V praksi pa zasledimo tudi primere, ko izvajalec naročniku zaračuna celovito dobavo, ki je sestavljena iz več različnih dobav, kot je npr. nakladanje, prevoz, razkladanje blaga, kratkotrajna hramba blaga, upravljanje zalog, prevoz blaga do končnega kupca, in je storitev dodelitve pravice do uporabe nepremičnine le del celovite storitve. V tem primeru je treba uvodoma ugotoviti, ali se celovita dobava z vidika DDV razume kot enotna dobava ali gre za več samostojnih dobav. Če gre za enotno transakcijo, se obdavčitev vseh delov dobave obdavči enako, kot se obdavči glavna storitev/glavna dobava. To pomeni, da je treba v takem primeru določiti, kaj je prevladujoča oziroma glavna dobava, določiti, kako se obdavči glavna dobava, pomožne storitve pa se potem obdavčujejo enako kot glavna storitev. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011.

www.iracunovodstvo.eu

Nakup in prodaja licenc

računovodenja, ki je zasnovano na temeljnih poslovnih dogodkih. Pri takem računovodenju se poslovni dogodki pripoznajo, ko se pojavijo, in ne šele ob plačilu; zapisujejo se v računovodske razvide in o njih se poroča v računovodskih izkazih obdobja, na katero se nanašajo. Odhodki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida in pred tem v računovodskih razvidih na podlagi neposredne povezave nastanka stroškov ali odhodkov in pridobitve prihodkov. Prosimo za mnenje, ali imamo pravico obračunati zamudne obresti takrat, ko smo prejeli plačilo.

Od svojega tujega dobavitelja smo dobili programsko opremo v obliki internetne povezave, ki smo jo posredovali in prodali po elektronski pošti kupcu na Hrvaško. Mi smo ga prevzeli kot trgovsko blago na skladišče, zaračunali svojo maržo in ga prodali kupcu. Zanima pa nas, katero klavzulo za oprostitev DDV naj navedemo na izdani račun, saj to ne gre prek carine in je bolj storitev kot blago.

Mnenje Omenjate, da ste kupili in nato prodali program, a vendar ne v fizični obliki, temveč ste dobavo opravili po internetu oziroma elektronskem omrežju. Ker dobava ni bila opravljena s stvarjo v opredmeteni obliki, se obdavčuje po pravilih za opravljene storitve, in sicer elektronsko opravljene storitve. Če je vaš kupec davčni zavezanec iz Hrvaške (glej 18. člen Izvedbene uredbe Sveta 282/2011 glede ugotavljanja statusa davčnega zavezanca), boste v tem primeru davčno obveznost prevalili na prejemnika, saj ste davčnemu zavezancu opravili storitev, za katero se šteje, da je kraj obdavčitve po 1. odstavku 25. člena ZDDV-1 kraj, kjer ima davčni zavezanec, prejemnik, sedež svoje dejavnosti. To pa je v vašem primeru na Hrvaškem. Na računu se zato sklicujte, da DDV ni obračunan po 1. odstavku 25. člena ZDDV-1 (oziroma 44. člena Direktive Sveta 2006/112/ES) – obrnjena davčna obveznost. Če pa je kupec licence končni porabnik, je promet neobdavčljiv po 30.d členu slovenskega ZDDV-1, zato se na računu sklicujte na ta člen, po katerem je kraj opravljanja elektronsko opravljenih storitev osebi, ki ni davčni zavezanec in ima sedež ali stalno oziroma običajno prebivališče zunaj Unije, kraj, kjer ima ta oseba sedež, stalno oziroma običajno prebivališče. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011. • Izvedbena uredba Sveta, 282/2011. • Direktiva Sveta, 2006/112/ES.

Pravica do obračuna zamudnih obresti Kupcu smo zaračunali zamudne obresti za račune iz leta 2011, ki nam jih je plačal v letu 2012. Kupec nam je obračun zavrnil z utemeljitvijo, da bi morali obresti obračunati že v letu 2011. Priložil je kopijo s portala Racunovodja.com: 5. Temeljne računovodske predpostavke in kakovostne značilnosti računovodenja Prva predpostavka pomeni, da je treba računovodske izkaze sestavljati na podlagi

Mnenje Menimo, da je podlaga za terjatev do dolžnika dejstvo, da je upnik dolžniku dobavil blago ali opravil storitev, podlaga za nastanek terjatev za zamudne obresti pa dejstvo, da je upnik zamudil s svojo obveznostjo. Nastanek in prenehanje obveznosti se namreč urejata po Obligacijskem zakoniku, in ne po računovodskih standardih. Zato za priznavanje obveznosti/terjatve ni odločilno knjiženje niti knjigovodska listina. Če knjigovodska listina namreč ni izstavljena ali če se njen datum ne sklada z nastankom poslovnega dogodka, tako situacijo rešujejo temeljne računovodske predpostavke iz Uvoda v SRS oziroma iz Okvirnih nalovil MSRP. Skladno s temi predpostavkami usklajujemo odhodke/prihodke ter terjatve/obveznosti med datumom nastanka in datumom vstopa v izkaz poslovnega izida s konti časovnih razmejitev. Obligacijski zakonik v 378. členu jasno določa, da dolžnik dolguje poleg glavnice še zamudne obresti, če zamuja z izpolnitvijo denarne obveznosti. Če se dolžnik in upnik ne dogovorita o višini zamudnih obresti, dolžnik dolguje zakonske zamudne obresti, če pa sta se s pogodbo dogovorila o drugačni obrestni meri, dolguje zamudne obresti po tej, pogodbeni zamudni obrestni meri. Če obračuna zamudnih obresti ob zaključku svojega poslovnega leta dolžnik še ni prejel, jih z upoštevanjem temeljnih računovodskih predpostavk v svoje poslovne knjige vkalkulira sam. Če pa se strani s pogodbo dogovorita, da se zamudne obresti ne obračunavajo (oziroma da velja stopnja 0 odstotkov), zamudnih obresti ne dolguje, prav tako ne, če se jim upnik odreče. Pri knjiženju dolžnikovega plačila je potrebno upoštevati še 287. člen OZ, po katerem: (1) Če je med istimi osebami več istovrstnih obveznosti, pa tisto, kar dolžnik izpolni, ne zadostuje, da bi se mogle vse poravnati, potem se, če se o tem nista sporazumela upnik in dolžnik, obveznosti vračunajo po istem vrstnem redu, ki ga določi dolžnik najpozneje ob izpolnitvi. (2) Če ni dolžnikove izjave o vračunavanju, se obveznosti poravnavajo po vrstnem redu, kot so zapadle v izpolnitev. O tem pa še 288. člen OZ: Če dolguje dolžnik poleg glavnice tudi obresti in stroške, se ti vračunavajo tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica. Čeprav na bilančni presečni dan niste izdali obračuna zamudnih obresti, ste torej do njih upravičeni, če je dolžnik zamujal z izpolnitvijo svoje obveznosti in da ga temeljne računovodske predpostavke ne morejo odvezati obveznosti, ki jih ima po Obligacijskem zakoniku ter po pogodbi, ki ste jo z njim sklenili.

UNIKUM Junij 2013 _ Strokovna mnenja IR

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012. • Kodeks računovodskih načel, Slovenski inštitut za revizijo, 1995. • Obligacijski zakonik (uradno prečiščeno besedilo) /OZUPB1/, Ur. l. RS, št. 97/2007. Spremembe: Ur. l. RS, št. 30/2010. Odl.US: U-I-207/08-10, Up-2168/08-12.

Knjiženje na podlagi zbirov iz pomožnih knjig/analitičnih evidenc Prosimo za odgovor v zvezi s knjiženjem iztržkov pri samostojnem podjetniku ali v družbi z omejeno odgovornostjo. Ali je zadoščeno vsem zakonskim okvirom, da kot računovodski servis poknjižimo iztržke gostinca, tako s. p. kot družbe mesečno z enim vnosom v glavno knjigo? Doslej smo knjižili dnevno. Od naše stranke dobimo izpis mesečnega pregleda dnevnih iztržkov. Če so izdani računi zavezancem z dejavnostjo (torej računi z nazivom zavezancem z dejavnostjo), jih poknjižimo posamično že zaradi zapiranja plačil. Če je iz priloge razvidno število izdanih iztržkov in je sledljivo zaporedje teh računov iztržkov, menimo, da bi lahko to opravili z enim samim vnosom v glavno knjigo. Če stranka izpiše tudi tako evidenco iz knjige I-RAČ, menimo, da s tem zadosti vsem zakonskim zahtevam in ni treba tvoriti take evidence še nam.

Mnenje Slovenski računovodski standardi vsebujejo pravila o vrednotenju sredstev, obveznosti, stroškov, odhodkov in prihodkov, prav tako pa tudi nekaj pravil skrbnega računovodenja, kamor spadata še posebej SRS 21 – Knjigovodske listine in SRS 22 – Poslovne knjige. S tehniko knjiženja se standardi ne ukvarjajo, prav tako organizacijo vodenja poslovnih knjig in izdajanja knjigovodskih listin prepuščajo poslovnim subjektom. Ni v nasprotju z računovodskimi standardi, če vaša stranka sama izdaja knjigovodske listine (izdane račune kupcem) in vodi knjigo I-RAČ za dnevni iztržek, blagajniško knjigo in ostale evidence, povezane s prodajo kupcem. Vse to se po SRS 22 obravnava kot razčlenjevalni (analitični) razvidi. Na podlagi teh analitičnih evidenc, ki jih vodi stranka sama, se iz teh evidenc lahko izpišejo zbiri (rekapitulacije, sumarni pregledi) za daljša časovna obdobja, na primer koledarski mesec. Ti zbiri (na primer mesečnega dnevnega iztržka) so po SRS 21 notranja izpeljana knjigovodska listina, ki služi kot podlaga za knjiženje v glavno knjigo po SRS 22. Torej so knjige vodene skladno s standardi in posredno z zakonom o gospodarskih družbah; na tej podlagi knjiženi promet v glavno knjigo in s tem ugotovljena stanja sredstev, prihodkov, odhodkov in obveznosti pa služijo za sestavitev letnega poročila po ZGD kot tudi obračuna davka od dohodkov pravnih oseb po ZDDPO-2, posredno pa je izpolnjena tudi obveznost glede vodenja poslovnih knjig po 31. členu ZDavP-2.

Še nekaj besed o vidiku vodenja knjig za namene obračunavanja davka na dodano vrednost. ZDDV-1 v 85. členu zahteva, da morate v svojem knjigovodstvu zagotavljati dovolj podrobne podatke tako, da je omogočeno pravilno in pravočasno obračunavanje davka, prav tako pa da davčni organ lahko opravi nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem davka na dodano vrednost. Zakon ne vsebuje podrobnejših določil o tem, da je treba v davčne knjige zapisovati poslovne dogodke po posamezni izvirni knjigovodski listini ali kakorkoli drugače, temveč zgolj, da je treba zagotoviti tako vodenje knjig, da je mogoč tako pravilen obračun davka kot tudi nadzor. Tudi Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost vodenja evidenc podrobneje ne predpisuje, določa le, da so podlaga za evidentiranje ›ustrezne listine‹, nekatere najpogostejše so v pravilniku tudi naštete, zatem pa je dodano »in vse druge listine, ki so pomembne za obračun in plačilo DDV ter odbitek DDV«. Če torej podatke o dnevnem iztržku zagotavlja stranka servisa v svoji analitični evidenci in ta podatek na podlagi rekapitulacije za celoten dnevni iztržek ali mesečni iztržek vpišete v knjigo I-RAČ za potrebe obračunavanja DDV v enem znesku, ste zakonski zahtevi zadostili. Zakonski zahtevi bi zadostili tudi v primeru, če stranka v svojem analitičnem knjigovodstvu ob prodaji kupcem potrošnikom in davčnim zavezancem sama tvori knjigo I-RAČ, vi pa vsoto te knjige vpišete v enem znesku v svojo knjigo I-RAČ, ki jo skupaj z drugimi poslovnimi dogodki zaključite tako, da je primerna za sestavitev obračuna DDV-O. Če vaša stranka sama tvori knjigo I-RAČ ter sama vodi odprte postavke do kupcev, ni potrebe, da izdane račune davčnim zavezancem knjižite še enkrat v računovodskem servisu (oziroma to podrobneje preučite sami z vidika vodenja saldakontov kupcev). Ne glede na to, kje se vodi knjiga I-RAČ, pa ne spreglejmo obveznosti glede vodenja knjig in izpisov iz njih na podlagi Pravilnika o vsebini, obliki, načinu in rokih za predložitev izpisa podatkov iz elektronsko vodenih poslovnih knjig in evidenc zavezanca za davek (izpisi v strukturiranih računalniških datotekah). Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 24/2008-ZDDKIS, 125/2008, 20/2009-ZDoh-2D, 47/2009. Odl. US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.), 110/2009 (1/2010 popr.), 43/2010, 97/2010, 13/2011UPB4, 32/2012. • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012-ZDDPO-2H. • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2007. Odl. US: U-I-198/05-12, 45/2007. Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6, 106/2010, 9/2011-ZUKD-1, 13/2011-UPB7, 9/2012 Odl.US: U-I-18/11-10, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF. • Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012. • Kodeks računovodskih načel, Slovenski inštitut za revizijo, 1995.

www.iracunovodstvo.eu

• Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011. • Pravilnik o vsebini, obliki, načinu in rokih za predložitev izpisa podatkov iz elektronsko vodenih poslovnih knjig in evidenc zavezanca za davek, Ur. l. RS, št. 59/2007. Spremembe: Ur. l. RS, št. 126/2007, 107/2009.

Odbitek DDV od reklamnih daril Ali si smemo upoštevati vstopni DDV od računov, ki se sicer knjižijo na reprezentanco, a so po vsebini reklamni material? Za lažjo presojo prilagamo račun.

Mnenje Iz priloge je razvidno, da ste kupili senčnike za avto, ki so glede na opis reklamna darila, ki jih uporabljate v okviru opravljanja svoje obdavčene dejavnosti. Čeprav jih knjižite na konto reprezentance, ker jih podarite posameznim poslovnim partnerjem, menimo, da pri nabavi tega materiala ob upoštevanju 62. in 63. člena ZDDV-1 pridobite pravico do odbitka vstopnega DDV, ker boste ta darila razdelili svojim poslovnim partnerjem, kar pomeni, da je ta nakup posredno povezan z vašimi obdavčenimi transakcijami, prodajami blaga, od katerih obračunavate DDV, saj predpostavljamo, da stroški teh in morebitnih drugih daril predstavljajo splošen strošek v povezavi z opravljanjem vaših obdavčenih dobav blaga oziroma storitev. Omenimo lahko sodbo sodišča EU Abbey National, opr. št. C-408/98, z dne 22. 2. 2001, v katerem najdemo zaključek, da je pravica do odbitka podana tudi takrat, ko ne obstaja neposredna povezava med vstopnim DDV in posamezno izstopno transakcijo. Zadostuje, da je vstopni DDV mogoče povezati s tistim delom poslovanja, ki se nanaša na obdavčljive transakcije (pri katerih smete na splošno odbijati DDV), če te nabave predstavljajo splošen strošek teh transakcij. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011.

Obdavčitev kapitalskih dobičkov pri prodaji deleža V enoosebni družbi, ki je bila ustanovljena 10. 5. 1993, ima lastnica 100-odstotni delež kapitala. Odločila se je, da proda lastninski delež od 10 do 20 odstotkov. Celoten kapital na dan

1. 1. 2006 je 26.000,00 €, na dan 1. 1. 2012 pa 40.000,00 €. Vzemimo, da proda 10-odstotni lastninski delež za vrednost 40.000,00 €. • Če delež proda v letu 2012, v kolikšni meri plača dohodnino? Kakšne podatke prijavi na DURS? • Ali ZUJF predvideva kakšne spremembe glede na leta lastnine (5, 10, 15, 20 let) oziroma ali je smiselno počakati na maj 2013 in šele nato izvesti prodajo deleža, da je stopnja davka 0?

Mnenje Če je bil celoten poslovni delež oziroma osnovni vložek pridobljen 10. 5. 1993, se davčna osnova za obdavčitev kapitalskih dobičkov izračuna tako, da se od prodajne cene 40.000 evrov (za 10 odstotkov poslovnega deleža) odšteje nabavna vrednost, ki pripada temu delu poslovnega deleža oziroma osnovnega vložka. V vašem primeru je podatek o knjigovodski vrednosti kapitala družbe na dan 1. 1. 2006, zato bomo kot nabavno vrednost celotnega poslovnega deleža upoštevali vrednost kapitala družbe na ta dan, ki znaša 26.000 evrov, preračunano na 10 odstotkov deleža 2.600 evrov. Davčna osnova znaša 36.974 evrov, pri čemer smo že upoštevali zmanjšanje davčne osnove za 1 odstotek normiranih stroškov (glej 98. člen Zakona o dohodnini), ki jih upošteva davčna uprava v odmernem postopku. Družbenica iz vašega primera je lastnica poslovnega deleža že več kot 15 let in manj kot 20 let, zato se davčna obveznost izračuna po 5-odstotni stopnji in znaša 1.848,70 evra. Vendar naj opozorimo, da je tak izračun davčne obveznosti ustrezen, če družbenica od ustanovitve ni povečevala svojega osnovnega vložka iz sredstev družbe (dokapitalizacije iz sredstev oziroma dobička družbe) ali na drug način spreminjala svojega poslovnega deleža oziroma osnovnega vložka v obdobju od pridobitve deleža do njegove odtujitve. Če se je to zgodilo, je to treba ustrezno upoštevati pri nabavni vrednosti in davčni stopnji, ki se uporabi za izračun davčne osnove za plačilo davka od kapitalskih dobičkov. Naj hkrati omenimo, da imate po 152. členu Zakona o dohodnini možnost, da za nabavno vrednost namesto dejanske nabavne vrednosti oziroma knjigovodske vrednosti družbe na dan 1. 1. 2006 upoštevate tržno vrednost poslovnega deleža na dan 1. 1. 2006, ki jo dokazujete z ustreznimi dokazili; če teh dokazil ni, se upošteva knjigovodska vrednost na dan 1. 1. 2006. Z Zakonom za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) se bo v letu 2013 spremenila samo davčna stopnja za obdavčitev kratkoročnih kapitalskih dobičkov, to je tistih deležev, ki so bili odtujeni prej kot v petih letih od pridobitve deleža. Stopnja davka, ki se bo uporabljala za te primere, bo od 2013 znašala 25, in ne več 20 odstotkov, druge davčne stopnje za obdavčitev kapitalskih dobičkov, kjer so družbeniki že več kot pet let imetniki deležev, pa se zaradi ZUJF ne bodo spremenile. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2007. Odl. US: U-I-198/05-12, 45/2007. Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6. • Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) Ur. l. RS, št. 40/2012, Ur. l. RS, št. 55/2012. Skl. US: U-I-162/12-5, Up-626/12-5.

ROKOVNIK

POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

Da ne pozabim: PRAVNE OSEBE:

FIZIČNE OSEBE (s.p.):

10. julij

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb (mesečno, trimesečno)

Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti (mesečno, trimesečno)

15. julij

Intrastat poročilo

Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

18. julij

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

20. julij

Rekapitulacijsko poročilo 6/2013 in hkrati DDV-O 6/2013 Banka Slovenije - poročilo: BST, KRD, DVP, SN-T

Rekapitulacijsko poročilo 6/2013 in hkrati DDV-O 56/2013

26. julij

AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

31. julij

DURS - obračun in plačilo DDV 6/2013 in 4/2013-6/2013 Poročilo o dobavah (76.a člen) 6/2013 Banka Slovenije - SKV Obračun in plačilo davka na finančne storitve

EURIBOR

na dan 23.5.2013

3-mesečni

0,119

0,212

6-mesečni

0,293

0,323

12-mesečni

0,473

0,323

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (19.6.2013)

Plačila v gotovini Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2*

31.7.2013 DURS - Napoved za odmero dohodnine za f.o., ki niso prejele informativnega izračuna dohodnine

420 EUR

Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga v RS po ZPPDFT**

Variabilni del priznane obrestne mere

15.000 EUR

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

JUNIJ 2013

EUR

USD

JPY

GBP

CHF

Do vključno 1 meseca

0,11300 %

0,19398 %

0,12014 %

0,49250 %

-0,00300 %

Do vključno 3 mesecev

0,20000 %

0,27325 %

0,15429 %

0,50563 %

0,01600 %

Do vključno 6 mesecev

0,29900 %

0,41526 %

0,24214 %

0,59000 %

0,08040 %

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

12 mesecev

0,47800 %

0,69020 %

0,43357 %

0,88938 %

0,24550 %

Obdobje od 1.1.2013 do 30.6.2013

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.durs.gov.si/si/aktualno/obrestne_mere_za_obresti_na_ posojila_med_povezanimi_osebami_na_podlagi_pravilnika_o_priznani_obrestni_meri/ (19.6.2013)

Vrsta izplačila za

8,75 %

Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. 1/2013, 4.1.2013)

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

JUNIJ 2013

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 73/2008 in 55/2010)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70% cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javni prevoz - do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

V skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 40% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 604,60 EUR**. Za 20 let delovne dobe: v višini 60% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 906,91 EUR**. Za 30 let delovne dobe: v višini 80% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 1.209,21 EUR**.

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece 3.023,02 EUR* oz. v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje.

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

791,50 EUR za leto 2013; Najvišji znesek brez prispevkov 1.061,77 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- V primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 1.511,51 EUR**. - V primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 755,76 EUR**. - Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.511,51 EUR**). - Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece (1.511,51 EUR**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si/). *** Povračila stroškov v zvezi z delom se izplačujejo v višini, ki jih določa ta KP, vendar pod pogoji, da se ti zneski ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost.

IZOBRAŽEVANJA IR

JULIJ 2013 SEMINARJI IR

AKADEMIJA IR

11. 07.

Akademija IR 2013/2014 »GOSPODARSTVO«

Posledice višjih davčnih stopenj DDV ter obračunavanje DDV pred in po vstopu Hrvaške v EU (Branka Svilar Mugoša)

Mini Akademija IR 2013/2014 »JAVNI SEKTOR«

12. 07. Odpoved pogodbe o zaposlitvi z vidika nove zakonodaje (Nina Globočnik)

Spoštovani, Dejstvo je, da je kriza močno zarezala v mnoga podjetja, družine in številne posameznike. Ker v marsikateri družini primanjkuje že za stroške in osnovne potrebščine, je razumljivo, da se je vsemu ostalemu žal treba odpovedati. Otroci pa imajo vendarle veliko potreb in želja. Potreba po pridobivanju znanja z najrazličnejših področij, ki pomembno vpliva na otrokov celostni razvoj, je v današnjem svetu vse večja. Otroci so znanja željni, več kot ga bodo imeli, bolj odločno in samozavestno bodo zakorakali v svet odraslih in svoji karieri naproti. Da bi vsem, prav vsem otrokom, ki jim finančni položaj njihovih staršev ne omogoča dodatnega izobraževanja, olajšali pot do znanja, na Inštitutu za računovodstvo že leto dni 1 eur od vsakega udeleženca na izobraževanjih Inštituta za računovodstvo in 10 eur od vsakega udeleženca Akademije IR namenjamo za potrebe šolanja otrok iz socialno najšibkejših okolij. Prepričani smo, da lahko skupaj marsikaj spremenimo, zato bomo tudi v bodoče delovali v smeri zbiranja sredstev za njihovo izobraževanje. Iskrena hvala, ker z obiskom naših izobraževanj prispevate za dobro otrok. Inštitut za računovodstvo – v dobro znanja