e-Bilten Unikum jun.14

www.iracunovodstvo.eu

BILTEN

6,57 EUR / JUNIJ 2014 _ 6

NAPOTITEV DELAVCA NA DELO V TUJINO Ko se delodajalec odloči napotiti delavca na delo v tujino, mora upoštevati pravila več pravnih področij. Poleg delovnega prava, sta prav tako pomembni področji socialnih zavarovanj in davčne zakonodaje.

Delovno pravo določa posebna pravila glede sklepanja pogodbe o zaposlitvi, pravo, ki ureja socialna zavarovanja določa v kateri državi mora biti delavec vključen v sistem obveznih socialnih zavarovanj, ter način plačevanja prispevkov za socialno varnost, davčna zakonodaja pa postavlja pravila obdavčitve izplačanega dohodka.

Več o tokratni temi meseca na straneh 3, 4, 5 in 6.

VSEBINA 3-6

Tema meseca Napotitev delavca na delo v tujino

DAVKI

7-8 Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na dodano vrednost

9-10

PRAVO Postopek likvidacije d. o. o. po skrajšanem postopku

11-12 Računovodstvo omejitve pri gotovinskem poslovanju

13-17 Mnenja IR

UVODNIK _ Kristinka Vukovič

JUHUHU, POLETJE JE TU!

Že je pol leta za nami, za tiste, ki smo vpeti tudi v izobraževanje, pa kar célo leto; akademija IR za gospodarstvo je uspešno zaključena, čas je za predah. V poletnem obdobju ne pričakujemo sprememb na področju davkov in računovodstva, le davčna in carinska uprava bosta končno zaživeli pod skupno streho in novi hiši bo ime finančna uprava, kar pa na delo nas davčnih zavezancev ne bo bistveno vplivalo. Mogoče bo finančna uprava prinesla spremembe kasneje, z zamikom. Dvomim, da bomo prvega avgusta že kar rekli: »davek sem šel prijavit na finančno upravo«, najbrž bodo davčna uprava, davkarija in njeni dacarji v našem dnevnem pogovoru še kar nekaj časa živi, preden jih bomo zamenjali z ne vem čim. Saj sploh ne vem, ali jih bomo zamenjali, najbrž bomo še naprej neveseli obiskov ›dacarjev‹.

Si lahko predstavljate, kako bodo zvenele nove skovanke, ki bi se začele s finan-, pa ne bodo spominjale na finance ali bančnike?

Ker pričakujemo mirno poletje, bo čas za dopuste, bo pa čas tudi za priprave na jesen. Pogumni in izkušeni računovodski mački boste mogoče še malo prelistali računovodske standarde in zadnji priročnik za uporabo DDV v praksi, da boste mirnejši na preizkusu znanja v začetku septembra in si uspešno priborili certifikat za računovodskega strokovnjaka IR, mi pa bomo zavihali rokave in pripravljali teden računovodij, ki bo letos v drugem tednu septembra, pa vsebino izobraževanj za novo šolsko leto. Vmes gremo še vsi na oddih, tudi naše uredništvo, zato bo naslednji Unikum prispel do vas šele avgusta. Lepo se imejte, prav lep pozdrav Vam pošiljam v imenu celotne ekipe

Vaša Kristinka Vukovič UNIKUM, letnik 8 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 E: info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu Odgovorna urednica: Nina Selan Slapar, nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.istockphoto.com, v kolikor ni drugače označeno.

Oblikovanje in priprava za tisk: Barbara Šušteršič Tisk: Birografika Bori d.o.o.

Posamezna številka stane: 6,57 EUR. Letna naročnina na tiskano verzijo znaša: 52 EUR + 9,5% DDV Letna naročnina na spletno verzijo znaša: 20 EUR + 22% DDV Naročnina velja do pisnega preklica. V povprečju natisnemo 600 izvodov.

Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji.

Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan.

ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

www.iracunovodstvo.eu

TEMA MESECA _ Irena Kamenščak

3

NAPOTITEV DELAVCA NA DELO V TUJINO

Ko se delodajalec odloči napotiti delavca na delo v tujino, mora upoštevati predpise z več pravnih področij.

Poleg delovnega prava sta pomembni področji socialnih zavarovanj in davčne zakonodaje. Delovno pravo določa posebna pravila glede sklepanja pogodbe o zaposlitvi; pravo, ki ureja socialna zavarovanja, določa, v kateri državi mora biti delavec vključen v sistem obveznih socialnih zavarovanj, in način plačevanja prispevkov za socialno varnost; davčna zakonodaja pa postavlja pravila obdavčitve izplačanega dohodka.

1. Splošno Kadar se delodajalec odloči napotiti svojega delavca na delo v tujino, mora upoštevati več pravnih področij. Poleg delovnega prava mora preveriti zakonodajo, ki ureja delo in zaposlovanje tujcev v državi, v katero delavec odhaja, pravila, povezana s socialnimi zavarovanji, in seveda tudi davčna pravila. Poleg tega je zelo pomemben tudi vidik načrtovanja. Ureditev vseh potrebnih postopkov, povezanih z napotitvijo delavca na delo v tujino, tako v Sloveniji kot v državi, v katero je delavec napoten na delo, zahteva določen čas, zato je pomembno primerno časovno planiranje.

Pri napotitvi delavca na delo v tujino je najprej treba razčistiti, kdo se sploh šteje za napotenega delavca. Zakon o delovnih razmerjih1 (ZDR-1) ne navaja definicije ›napotenega delavca‹,2 vendar v 1. odstavku 208. člena, kjer opredeljuje splošne značilnosti opravljanja dela v tujini, določa, da »… delodajalec lahko začasno napoti delavca na delo v tujino«. Glede na uporabljeni izraz lahko sklepamo, da o napotitvi delavca na delo v tujino in torej o napotenem delavcu lahko govorimo, če so izpolnjeni naslednji pogoji: • delavca na delo v tujino napoti njegov delodajalec – spremeni se kraj dela oziroma država, v kateri opravlja svoje delo na podlagi po-

1 2

godbe o zaposlitvi, medtem ko delodajalec še vedno ostaja isti; • napotitev na delo v tujino mora biti začasna oziroma za vnaprej znano in določeno obdobje (če bi delodajalec delavca trajno premestil na delovno mesto v drugi državi – če torej ne bi bil predviden datum vrnitve v Slovenijo, temveč bi bila mogoča domneva, da bo delavec tam opravlja delo ›za vedno‹ – ne bi bilo mogoče govoriti o napotitvi delavca, saj bi bilo njegovo delovno mesto v tujini trajno); • med delavcem in delodajalcem mora biti sklenjena ustrezna pogodba o zaposlitvi, na podlagi katere delodajalec lahko napoti delavca na delo v tujino.

Definicija ›napotenega delavca‹ je za namene njene uporabe definirana v Direktivi 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta o napotitvi delavcev na delo v tujino, z dne 16.

12. 1996 (Direktiva 96/71/ES). Za namene te Direktive pomeni pojem ›napotenega delavca‹ delavca, ki za omejen čas opravlja delo na ozemlju druge države članice, ki ni država, v kateri običajno dela.

Ne glede na to, da ta Direktiva velja za družbe s sedežem v kateri od držav članic, ki napotijo svoje delavce na delo na ozemlje katere druge države članice, si z njo lahko pomagamo tudi pri definiranju ›napotenega delavca‹ na delo v države, ki niso članice EU. Bistvena izhodišča za definiranje napote-

Uradni list RS, št. 21/2013, 78/2013, popravek.

Pogosto se uporablja tudi izraz ›detaširani delavec‹.

nega delavca se namreč ujemajo s 1. odstavkom 208. člena ZDR-1.

Za napotenega delavca na delo v tujino se tako šteje delavec, ki ga delodajalec napoti na delo v tujino za omejeno in vnaprej določeno obdobje.

2. Delovna dovoljenja in dovoljenja za prebivanje Pred napotitvijo delavca na delo v tujino mora delodajalec preveriti, ali je v državi napotitve treba za delavca pridobiti kakšna dovoljenja. Če gre za napotitve znotraj EU, delovno dovoljenje za državljane Slovenije sicer ne bo potrebno, vseeno pa je treba v državi napotitve preveriti, ali obstajajo kakšne druge administrativne zahteve, ki morajo biti izpolnjene za zakonito opravljanje dela in bivanje delavca v državi napotitve.

3. Delovno pravni vidik napotitve Kadar delodajalec delavca napoti na delo v tujino in lahko govorimo o institutu napotitve, primarno še vedno velja slovenska delovnopravna zakonodaja. Vendar je v veliki večini držav treba spoštovati tudi nekatere minimalne pravice, ki jih določa zakonodaja države napotitve.

Za napotitve znotraj EU je treba upoštevati tudi Direktivo 96/71/ ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (Direk-

4 tiva 96/71/ES). Direktiva 96/71/ES določa, da morajo države članice EU poskrbeti, da delodajalci, ki delavca napotijo na delo v njihovo državo, ne glede na delovnopravno zakonodajo, ki jo morajo sicer uporabiti, svojim napotenim delavcem zagotovijo določene pogoje za delo in zaposlitev, skladno z določili zakona in/ali kolektivne pogodbe splošne veljavnosti te države članice EU (to je države članice, v katero so delavci napoteni na delo). Direktiva tudi določa, pri katerih pogojih za delo in zaposlitev mora delodajalec, ki napoti svojega delavca na delo v drugo državo članico EU, upoštevati določila delovno pravne zakonodajo te države, in sicer: • določila o maksimalnem delovnem času in minimalnem počitku, • določila o minimalnem plačanem letnem dopustu, • določila o minimalni urni postavki, tudi za nadurno delo, • določila glede pogojev za posredovanje dela delavcev, • določila o zdravju, varnosti in higieni pri delu, • določila o varnostnih pogojih glede pogojev za delo in zaposlitev za nosečnice ali ženske, ki so pred kratkim rodile, za otroke in mlade, • določila za enako obravnavanje moških in žensk ter drugih določb o nediskriminaciji.

Delodajalec delavca lahko napoti na delo v tujino, če za to obstajata soglasje delavca in ustrezna pogodba o zaposlitvi. Delavec je lahko svoje soglasje podal že v okviru svoje obstoječe pogodbe o zaposlitvi, lahko pa ga poda tudi naknadno. Če je delavec že podal soglasje k napotitvi na delo v tujino, lahko napotitev zavrne, če obstajajo naslednje okoliščine: • nosečnost, • varstvo otroka, ki še ni dopolnil sedem let starosti, • vzgoja in varstvo otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti, če delavec živi sam z otrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo, • invalidnost, • zdravstveni razlogi, • drugi razlogi, določeni s pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca. Če delavec soglasja za možnost

UNIKUM Junij 2014 _ Tema meseca _ Napotitev delavca na delo v tujino

napotitve ni podal v primarno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, lahko vedno (in ne zgolj iz opravičenih razlogov) zavrne predlog delodajalca o njegovi napotitvi na delo v tujino.

Ob napotitvi na delo v tujino je treba urediti tudi pogodbeni odnos med delavcem in delodajalcem. Pogodba o zaposlitvi mora ob napotitvi delavca na delo v tujino poleg običajnih obveznih sestavin, določenih v 31. členu ZDR-1, vsebovati še dodatne obvezne sestavine, ki jih določa 209. člen ZDR-1. Dodatna obvezna določila so naslednja: • o trajanju dela v tujini, • o praznikih in dela prostih dnevih, • o minimalnem letnem dopustu, • o višini plače in valuti, v kateri se bo plača izplačevala, • o dodatnem zavarovanju za zdravstvene storitve v tujini, • o drugih prejemkih v denarju ali naravi, do katerih je delavec upravičen za čas dela v tujini, • o načinu zagotavljanja in uresničevanja pravic v zvezi s plačilom za delo in drugimi prejemki, ki so v skladu s predpisi države, v kateri se delo opravlja, zagotovljeni drugače, vendar najmanj v obsegu, kot ga zagotavlja ZDR-1 oziroma bolje, • o pogojih vrnitve v Slovenijo.

ZDR-1 zahteva tudi, da mora delodajalec delavcu po končanem opravljanju dela v tujini zagotoviti vrnitev v Slovenijo.

4. Ureditev socialnih zavarovanj Ob napotitvi delavca na delo v tujino je treba paziti na pravila obveznih socialnih zavarovanj. V kateri državi mora biti socialno zavarovan delavec, napoten na delo v tujino (v Sloveniji ali v državi napotitve)? Kako se obračunavajo prispevki za socialno varnost in od kakšne osnove?

V okviru EU velja Uredba (ES), št. 883/2004, Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 4. 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnost (Uredba 883/2004), ki določa koordinacijska pravila oziroma pravila, v kateri državi mora biti napoteni delavec vključen v sistem obveznih socialnih zavarovanj.

Splošno pravilo Uredbe 883/2004 določa, da mora biti posameznik zavarovan v državi, kjer dejansko opravlja svoje delo (lahko bi rekli,

na ozemlju katere dejansko opravlja svoje delo). Za napotene delavce pa Uredba 883/2004 določa izjemo od tega splošnega pravila. Uredba 883/2004 pri napotenih delavcih določa, da oseba, ki opravlja dejavnost zaposlene osebe v državi članici v imenu delodajalca, ki tam običajno opravlja dejavnost, in jo ta delodajalec napoti v drugo državo članico, tam opravlja delo v imenu tega (istega) delodajalca, zanjo pa še naprej velja zakonodaja prve države članice, če predvideno trajanje takega dela ne presega 24 mesecev in če oseba ni poslana z namenom, da nadomesti drugo osebo. Če so izpolnjeni naslednji pogoji: • napoteni delavec v državi napotitve opravlja delo za svojega delodajalca (v imenu svojega delodajalca), • trajanje napotitve ne presega 24 mesecev, • delavec ni napoten na delo v tujino, da bi nadomestil drugega delavca, ki se mu je že izteklo 24-mesečno obdobje napotitve, bo napoteni delavec lahko ostal vključen v sistem obveznih socialnih zavarovanj v državi, kjer ima sedež delodajalec. To pomeni, da mora delodajalec prispevke za socialno varnost obračunavati in plačevati skladno z domačo zakonodajo. Če torej slovenski delodajalec napoti svojega delavca na delo v Nemčijo in so izpolnjeni navedeni pogoji, bo ta delavec lahko ostal vključen v slovenska socialna zavarovanja, delodajalec pa bo pri obračunu prispevkov za socialno varnost izhajal iz pravil slovenske zakonodaje.

Pred napotitvijo delavca na delo v tujino (preden delavec odide) bo treba na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) spremeniti zavarovalno podlago delavca (običajno iz zavarovalne podlage 001 v 002) in pridobiti obrazec A1.

Ob tej spremembi bo moral delodajalec izpolniti tudi poseben vprašalnik za delodajalce (dostopen je na spletnem naslovu www.zzzs. si/ZZZS/info/egradiva.nsf/o/5BCD 6427AB3B4547C12577D70033835F ?OpenDocument).

Uredba 883/2004 velja za države članice EU, EGP in Švico. Če delodajalec napoti delavca na delo izven države članice EU, je

5

www.iracunovodstvo.eu

treba preveriti, ali ima Slovenija s to državo sklenjen socialni sporazum.

Trenutno ima Slovenija veljavno sklenjene mednarodne sporazume o socialni varnosti z Argentino, Avstralijo, Bosno in Hercegovino, Črno Goro, Kanado, Makedonijo in Srbijo.

Sporazumi z naslednjimi državami urejajo tudi napotene delavce, kot je razvidno iz tabele: Argentina:

24 mesecev velja zakonodaja Slovenije (ostane vključen v obvezna socialna zavarovanja v Sloveniji). Možnost podaljšanja 24-mesečnega obdobja na podlagi izrecne privolitve druge države.

Avstralija:

Napotenih delavcev ne ureja.

Bosna in Hercegovina:

24 mesecev velja zakonodaja Slovenije (ostane vključen v obvezna socialna zavarovanja v Sloveniji). Možno podaljšanje za še dodatnih 24 mesecev na podlagi soglasja pristojnega organa Bosne in Hercegovine.

Črna Gora:

24 mesecev velja zakonodaja Slovenije (ostane vključen v obvezna socialna zavarovanja v Sloveniji). Možno podaljšanje za še dodatnih 24 mesecev na podlagi soglasja pristojnega organa Črne Gore.

Kanada (Québec):

60 mesecev velja zakonodaja Slovenije, ne da bi bila potrebna privolitev pristojnih organov Kanade (Québeca)

Makedonija:

24 mesecev velja zakonodaja Slovenije (ostane vključen v obvezna socialna zavarovanja v Sloveniji). Možno podaljšanje za še dodatnih 24 mesecev na podlagi soglasja pristojnega organa Makedonije.

Srbija:

24 mesecev velja zakonodaja Slovenije (ostane vključen v obvezna socialna zavarovanja v Sloveniji). Možno podaljšanje za še dodatnih 24 mesecev na podlagi soglasja pristojnega organa Srbije.

Tudi pred napotitvijo delavca na delo v katero od navedenih držav je treba urediti obvezna socialna zavarovanja. Prav tako mora delodajalec izpolniti vprašalnik pri ZZZS in pridobiti potrdilo, iz katerega izhaja, da bo delavec ostal v času napotitve vključen v obvezna socialna zavarovanja v Sloveniji. Tudi v tem primeru se zavarovalna podlaga spremeni iz 001 v 002.

V tem delu je treba omeniti še to, da mora biti napoteni delavec pred napotitvijo na delo v tujino vsaj en mesec zaposlen pri delodajalcu. Če delodajalec delavca napoti na delo v državo, ki ni članica EU, EGP

oziroma Švica in s katero ni sklenjen socialni sporazum, se lahko zgodi, da bo moral biti delavec vključen v obvezna socialna zavarovanja države, v katero je napoten, ker bo tako določala notranja zakonodaja te države. Ker bo imel slovenskega delodajalca, bo moral biti hkrati vključen tudi v slovenska socialna zavarovanja, ker to zahteva slovenska zakonodaja. Na take situacije je treba biti pozoren in jih vnaprej ustrezno pogodbeno urediti. V teh primerih se s pogodbo o zaposlitvi ugotovi nastanek take situacije, ki se ji delodajalec, če želi spoštovati zakonodajo obeh držav, ne more izogniti, in določi, kdo bo dolžan kriti prispevke za socialno varnost v državi napotitve (običajno to breme prevzame delodajalec).

Za obračun prispevkov napotenih delavcev veljajo enaka pravila, ne glede na to, v katero državo je delavec napoten na delo. Na podlagi Zakona o prispevkih za socialno varnost3 (ZPSV) ter Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju4 (ZPIZ-2) zavezanci, ki so v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji in ki so bili poslani na delo v tujino, plačujejo prispevke za socialno varnost od plače za enaka dela v Republiki Sloveniji, če mednarodna pogodba ne določa drugače.

Priporočljivo je, da se s pogodbo o zaposlitvi ugotovi znesek plače, ki bi jo delavec dobil za opravljanje enakega dela v Sloveniji, nato pa se delavcu doda še dodatek za delo v tujini (dodatek se včasih imenuje tudi ›detašma‹). Prispevki za socialno varnost se v tem primeru obračunajo le od plače, ki bi jo za enako delo delavec prejel v Sloveniji, od dodatka za delo v tujini pa se prispevki za socialno varnost ne obračunajo (obračuna se le akontacija dohodnine).

5. Napoteni delavci in dohodnina Kadar se delavec napoti na delo v tujino, bo treba preveriti:

• ali se delavcu zaradi napotitve spremeni rezidentski status, • ali bo treba od izplačanih dohodkov davek plačati v državi napotitve, • če bo v državi napotitve treba plačati davek, koliko davka bo treba tam plačati in kako se izvede plačilo.

Ureditev rezidentskega statusa je pomembna zaradi pravilne davčne obravnave dohodkov, ki so izplačani napotenemu delavcu.

Opustitev rešitve tega vprašanja vodi v dvojno obdavčevanje dohodkov, izplačanih napotenemu delavcu. Rezidentski status bo treba urejati hkrati v obeh državah – v Sloveniji in v državi, v katero je delavec napoten na delo. Pri napotenem delavcu lahko pride do situacije, ko se rezidentstvo posameznika spremeni (v primerih daljših napotitev delavca na delo v tujino), lahko pa napoteni delavec ostane rezident Slovenije.

Dokler se delavec šteje za davčnega rezidenta Slovenije, je delodajalec skladno z določili Zakona o dohodnini5 (ZDoh-2) in Zakona o davčnem postopku6 (ZDavP-2) dolžan od izplačanega dohodka obračunati in plačati akontacijo dohodnine v skladu z veljavno dohodninsko lestvico.

Pri obračunu lahko upošteva tudi slovenske dohodninske olajšave.

Ker pa gre za delovno razmerje z ›mednarodnim elementom‹, je treba preveriti tudi določila konkretne mednarodne konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju. Konvencija lahko (oziroma celo običajno) določa, da ima pravico do obdavčitve dohodka z dohodnino v trenutku izplačila tista država, kjer delavec dejansko opravlja svoje delo. S pojmom ›dejansko opravlja delo/ zaposlitev‹ je mišljen dejanski kraj, kjer se delavec fizično nahaja, ko opravlja svoje delovne obveznosti. Kadar se davčni status napotenega delavca ne spremeni, bo delavec (najverjetneje)

3 Uradni list RS, št. 5/1996, 18/1996 – ZDavP, 34/1996, 87/1997 – ZDavP-A, 3/1998, 7/1998 – odl. US, 106/1999 – ZPIZ-1, 81/2000 – ZPSV-C, 97/2001 – ZSDP, 97/2001, 40/2012 – ZUJF, 96/2012 – ZPIZ-2, 91/2013 – ZZVZZ-M, 99/2013 – ZSVarPre-C, 26/2014 – ZSDP-1.

4 Uradni list RS, št. 96/2012, 39/2013, 99/2013 – ZSVarPre-C, 101/2013 – ZIPRS1415.

5 Uradni list RS, št. 13/2011 – UPB7, 9/2012 Odl. US: U-I-18/11-10, 24/2012, 30/2012, 40/2012 – ZUJF, 71/2012 Odl. US: U-I-76/11-15, 75/2012, 94/2012, 52/2013 Odl. US: U-I-147/12-18, 96/2013.

6 Uradni list RS, št. 13/2011 – UPB4, 32/2012, 94/2012.

6 prišel v situacijo, ko bo skladno s slovensko davčno zakonodajo moral plačati dohodnino v Sloveniji, ker je izplačevalec slovenska pravna oseba in ker za delavca velja načelo obdavčitve po svetovnem dohodku, hkrati pa bo na podlagi določila mednarodne konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju obdavčen tudi v državi, v katero je napoten na delo.

Kadar napoteni delavec ostane davčni rezident Slovenije (oziroma do ›presečnega datuma‹, ko se mu spremeni rezidentski status), je treba (običajno) dikcijo 15. člena konvencije razumeti takole: »1. […] plače, mezde in drugi podobni prejemki, ki jih prejema rezident države pogodbenice iz zaposlitve (rezident Slovenije), se obdavčijo samo v tej državi (v Sloveniji), razen če se zaposlitev izvaja v drugi državi pogodbenici (npr. v Belgiji). Če se zaposlitev izvaja v drugi državi (npr. v Belgiji), se lahko taka plačila obdavčijo v tej drugi državi (npr. v Belgiji).« Skladno s prvim odstavkom se dohodek iz zaposlitve (npr. plača) primarno obdavči v državi, kjer je delavec rezident (v Sloveniji), razen če se delo dejansko opravlja na ozemlju druge države podpisnice konvencije (npr. Belgije). Če se delo opravlja na ozemlju druge države pogodbenice (npr. Belgije), se mora akontacija dohodnine od izplačanega dohodka obračunati in plačati v Belgiji, če to določa belgijska zakonodaja. Če se skladno s 1. odstavkom 15. člena konvencije ugotovi, da se mora od izplačane plače napotenemu delavcu plačati akontacija dohodnine v drugi državi pogodbenici (Belgiji), je treba preveriti še, ali se lahko uporabi izjema od tega splošnega pravila, ki jo določa 2. odstavek 15. člena konvencije, da se namreč kljub določbam prvega odstavka prejemek, ki ga prejme rezident države pogodbenice iz zaposlitve (rezident Slovenije), ki se izvaja v drugi državi pogodbenici (v Belgiji), obdavči samo v prvi omenjeni državi (v Slovenji), če: a) prejemnik (slovenski rezident) prebiva v drugi državi (Belgiji) v obdobju ali obdobjih, ki ne presegajo skupno 183 dni v kateremkoli ob-

UNIKUM Junij 2014 _ Tema meseca _ Napotitev delavca na delo v tujino

dobju dvanajstih mesecev, ki se začne ali konča v obračunskem letu, in b) prejemek izplača oziroma ga izplačajo v imenu delodajalca, ki ni rezident druge države (Belgije), in c) prejemka ne plačuje stalna poslovna enota ali stalna baza, ki jo ima delodajalec v drugi državi (v Belgiji).

Samo če so hkrati izpolnjeni vsi trije navedeni pogoji, se lahko doseže izjema, ki jo določa 2. odstavek 15. člena konvencije in tako v drugi državi (Belgiji), čeprav se delo dejansko opravlja tam, ni treba plačati akontacije dohodnine, ampak se ta plača samo v državi, kjer je napoteni delavec rezident (v Sloveniji).

Kadar je treba akontacijo dohodnine plačati v drugi državi (npr. v Belgiji), je treba pridobiti informacije v tej drugi državi, kako se v tej državi opravlja zahtevano plačilo (npr. na podlagi vložene napovedi zavezanca).

Delodajalec lahko napotenemu delavcu (davčnemu rezidentu Slovenije) že pri obračunu plače v obrazcu REK-1 upošteva v tujini dokončno plačani davek in tako že na mesečni ravni uveljavlja ›odbitek‹ plačanega davka v Sloveniji.

Tako v Sloveniji doplača le še morebitno razliko akontacije dohodnine, skladno s slovensko dohodninsko zakonodajo. Če pa se zaradi napotitve delavcu spremeni rezidentski status (postane nerezident Slovenije), ima Slovenija na podlagi ZDoh-2 sicer pravico do obdavčitve izplačane plače (ker ima dohodek vir v Sloveniji), vendar je treba v tem primeru prav tako upoštevati določilo (običajno) 15. člena mednarodne konvencije, ki pa se bere v obratni smeri, kot v primeru, da delavec ostane rezident Slovenije: »1. […] plače, mezde in drugi podobni prejemki, ki jih prejema rezident države pogodbenice iz zaposlitve (rezident npr. Nemčije), se obdavčijo samo v tej državi (v Nemčiji), razen če se zaposlitev izvaja v drugi državi pogodbenici (v Sloveniji). Če se zaposlitev izvaja v drugi državi (v Sloveniji), se lahko taka plačila obdavčijo v tej drugi državi (v Sloveniji).« Če se torej delavcu zaradi na-

potitve na delo v tujino (npr. Nemčijo), spremeni njegov rezidentski status in postane nerezident Slovenije oziroma rezident npr. Nemčije, je skladno s 1. stavkom 15. člena mednarodne konvencije od njegovih dohodkov treba obračunati in plačati akontacijo dohodnine v Nemčiji (zaradi določila: »se prejemki obdavčijo v državi, kjer je posameznik rezident«). Glede na to, da bo napoteni delavec delo tudi opravljal v tej isti državi (Nemčiji), zaposlitve ne bo izvajal v drugi državi (Sloveniji), zato se ti dohodki na podlagi konvencije ne obdavčijo v Sloveniji. Ker skladno z določilom mednarodne konvencije akontacije dohodnine ni mogoče obračunati in plačati v drugi državi (Sloveniji), tudi ni mogoče uporabiti izjeme, določene v 2. odstavku 15. člena mednarodne konvencije.

Kadar napoteni delavec postane nerezident Slovenije in je zaposlen na ozemlju druge države (torej države, v katero je napoten na delo), je treba akontacijo dohodnine od izplačane plače obračunati in plačati v državi, kjer je rezident. To pomeni, da akontacije dohodnine v Sloveniji ni treba obračunati in plačati.

Vendar mora delodajalec pred ›neplačilom‹ akontacije dohodnine v Sloveniji ob obračunu in izplačilu plače napotenemu delavcu pri pristojnem davčnem uradu sprožiti ustrezen postopek KIDO, na podlagi katerega pridobi soglasje DURS, da lahko izplača plačo napotenemu delavcu, ne da bi v Sloveniji od tega dohodka obračunal in plačal akontacijo dohodnine. Ob izplačilu plače je treba vložiti Zahtevek za oprostitev davka od dohodka iz zaposlitve (razen pokojnin) na podlagi določb mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka.

Ker ta zahtevek vloži delodajalec za svojega zaposlenega (napotenega delavca), mora obrazcu priložiti tudi pooblastilo zaposlenega, s katerim ga ta pooblašča, da lahko zanj vloži omenjeni zahtevek pri pristojnem uradu DURS. Zahtevku je treba priložiti potrdilo o rezidentstvu države, v kateri je napoteni delavec postal rezident.

Brez potrjenega Zahtevka s strani DURS delodajalec ne sme izplačati plače napotenemu delavcu, ne da bi od plače obračunal in plačal akontacijo dohodnine. Če družba od DURS ne dobi potrjenega zahtevka, mora ob izplačilu plače ustrezno obračunati in plačati akontacijo dohodnine, naknadno pa lahko delavec na podlagi Zahtevka za vračilo davka od drugih dohodkov na podlagi določb mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka zahteva vračilo plačanega davka, ki mu ga skladno z mednarodno konvencijo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju ne bi bilo treba plačati.

Napoteni delavec mora v državi, kamor je napoten na delo (torej v državi, v kateri je delavec postal davčni rezident), preveriti, kako in kdaj mora prijaviti dohodke, prejete od svojega delodajalca, in kako v tej državi od tako prejetih dohodkov opravi plačilo dohodnine.

7 DAVKI _ mag. Tamara Prezelj

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST

S spremembami in dopolnitvami Zakona o davku na dodano vrednost, ki so bile objavljene 17. marca 2014, naj bi se v slovenski pravni red implementirala še zadnja pravila o kraju obdavčitve, določene v Direktivi 2008/8/ES. Poleg njih se določbe veljavnega zakona spreminjajo tudi zaradi goljufij, ki jih je pri svojem delu zaznal davčni organ (širitev solidarne odgovornosti), zaradi večje jasnosti (39. člen) in zaradi uskladitev s spremembami na drugih področjih (npr. globe za prekrške). (a) Kraj obdavčitve telekomunikacijskih storitev, storitev od-dajanja RTV in elektronskih storitev, ki se opravijo prejemnikom, ki niso davčni zavezanci (sprememba členov 30.c in 30.d z veljavnostjo od 1. 1. 2015)

(b) Posebni shemi za izpolnjevanje davčnih obveznosti za zavezance, ki opravljajo elektronske, telekomunikacijske storitve in storitve oddajanja RTV (spremembe členov 112.a do 130., nove določbe členov 122. in 130.a do 130.i, veljavnost od 1. 1. 2015)

Po veljavni ureditvi so telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja RTV in elektronske storitve obdavčene: • v kraju, kjer ima prejemnik, ki ni davčni zavezanec, sedež, stalno ali običajno prebivališče, če je ta zunaj Evropske unije (30.d člen ZDDV-1), • v državi članici EU, kjer ima sedež zavezanec, ki storitve opravi, če je prejemnik končni kupec s stalnim ali običajnim prebivališčem v EU (2. odstavek 25. člena ZDDV-1), • v državi članici EU, kjer ima sedež, stalno ali običajno prebivališče prejemnik elektronskih storitev, ki ni davčni zavezanec, če storitve opravi davčni zavezanec s sedežem zunaj EU (30.c člen ZDDV-1).

Kraj obdavčitve se s 1. 1. 2015 spreminja pri elektronskih storitvah, telekomunikacijski storitvah in storitvah oddajanja RTV, ki jih opravi zavezanec iz EU za prejemnika iz EU, ki ni davčni zavezanec, in pri telekomunikacijskih storitvah in storitvah oddajanja RTV, ki jih opravi davčni zavezanec iz EU ali tretje države končnim kupcem v EU (30.c člen).

Zaradi administrativne poenostavitve se uvajata dve shemi izpolnjevanja davčnih obveznosti za zavezance, ki opravljajo elektronske, telekomunikacijske storitve in storitve oddajanja RTV, ena za zavezance iz tretjih držav in druga za slovenske zavezance.

Za dobavitelje iz tretjih držav se bo razširila veljavna shema za elektronsko opravljene storitve, slovenski davčni zavezanec pa bo lahko uporabljal novo posebno shemo v Sloveniji, če bo opravljal naštete storitve in bo moral po novih pravilih obračunavati DDV v različnih državah.

Zavezanec bo moral prijaviti uporabo posebne sheme. Na tej podlagi bo prek spletnega portala oddajal posebne obračune za koledarska trimesečja, v katerih bo moral za vsako državo članico potrošnje, v kateri bo nastala davčna obveznost, izkazati skupno vrednost storitev, po vrstah, in skupni znesek DDV, ločeno po davčnih stopnjah. Posebni obračun bo moral predložiti najkasneje 20 dni po poteku koledarskega trimesečja in v istem roku tudi plačati DDV. Sistem bo opcijski.

(c) Dopolnitev pogojev za vračilo DDV davčnim zavezancem, ki imajo sedež v drugi državi članici EU (novi 4. odstavek člena 74.b) Po veljavni ureditvi zavezanec iz EU v zahtevku za vračilo DDV navede podatke iz računov, na katerih mu je bil zaračunan slovenski DDV. Dokumente predloži zahtevku samo takrat, kadar davčni organ to od njega zahteva z naknadnim pozivom, kadar utemeljeno dvomi o veljavnosti in pravilnosti zahtevka za vračilo.

Po novem bo moral vložnik zahtevku vedno priložiti tudi kopije tistih računov ali uvoznih dokumentov, na katerih davčna osnova znaša najmanj 1000 evrov oziroma na računu za gorivo 250 evrov. S tem je Slovenija izkoristila možnost, ki ji jo daje 10. člen Direktive 2008/9/ES. Razlog je v tem, da je davčni organ v zadnjih letih zaznal porast goljufij (ponarejanje računov in uvoznih dokumentov), ki jih zavezanec predloži davčnemu organu na poziv.

(č) Pravila za popravek obračunanega DDV v primeru neplačila (1.-8. odstavek 39. člena postanejo 39. in 39.a do 39.d člen) Vzrok za spremembo 39. člena je v tem, da veljavno besedilo določa, kdaj se spremeni obračunani DDV, ne pa tudi, kdaj in ali sploh pride do popravka (znižanja) davčne osnove. Zaradi preglednosti se 39. člen razdeli na več členov glede na vsebino, ki jo ureja (izvršba, prisilna poravnava, stečaj …).

8

UNIKUM Junij 2014 _ Davki _ Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost

Spremembe: • s spremembo zakona bo jasneje določeno, kdaj zavezanec popravi znesek obračunanega DDV in kdaj popravi tudi davčno osnovo; DDV popravi v celoti, ko terjatev prijavi v postopku prisilne poravnave ali stečajnem postopku in je njegova terjatev priznana, medtem ko davčno osnovo popravi šele na podlagi sklepa o (uspešnem) zaključku postopka, in sicer v delu, v katerem terjatev ni bila poplačana; • mali zavezanec, ki v postopku stečaja ali prisilne poravnave prijavi terjatev, ki je nastala v času, ko je bil identificiran za DDV, lahko popravi davčno osnovo in terja vračilo obračunanega DDV od davčnega organa s posebnim zahtevkom po zaključku insolvenčnega postopka dolžnika, ne more pa zmanjšati ali zahtevati vračila DDV že ob prijavi terjatve; • v primeru prenehanja dolžnika se zmanjšanje DDV in davčne osnove pogojuje s tem, da zavezanec »nima možnosti ali ni mogel doseči poplačila na podlagi drugih izvršilnih postopkov«. V nasprot-ju s prejšnjo ureditvijo se pogoji za popravek zaostrujejo tako, da se od upnika pričakuje in zahteva aktivno delovanje pri dosegi poplačila svoje terjatve.

(d) Obveznost dolžnika, da popravi vstopni DDV v primerih neplačila obveznosti (dopolnitev 2. odstavka in nov 3. odstavek 68. člena ZDDV-1) V 68. členu ZDDV-1 so določeni primeri, ko mora davčni zavezanec popraviti prvotni odbitek vstopnega DDV. Med spremembe dejavnikov, na podlagi katerih je popravek obvezen, se po predlogu dodaja zmanjšanje zneska obračunanega DDV, kadar je upnik na podlagi zaključenega izvršilnega postopka popravil obračunani DDV, ker ni bil poplačan ali ni bil poplačan v celoti.

Davčni zavezanec – dolžnik, ki v postopku prisilne poravnave ali stečajnem postopku ali v drugih primerih prenehanja svojih obveznosti do dobaviteljev blaga in storitev ne bo poravnal ali jih ne bo poravnal v celoti, je pa v obdobju pred uvedbo postopka prisilne poravnave ali stečajnega postopka ali drugega prenehanja uveljavil

odbitek, bo v davčnem obdobju, v katerem se bo zaključil insolvenčni postopek ali bo dolžnik prenehal, moral popraviti odbitek DDV za neplačani del terjatev.

(e) Obveznosti poročanja dolžnikov, nad katerimi se je začel insolvenčni postopek (novi 9. do 11. odstavek 88. člena ZDDV1, dosedanji 9. do 11. odstavek postanejo 12. do 14. odstavek) Davčni zavezanec, nad katerim je bil začet insolvenčni postopek, mora po veljavnih določbah 88. člena ob prisilni poravnavi ali stečajnem postopku predložiti poseben davčni obračun.

Po predlogu zakona bo moral za transakcije, nastale v času pred datumom začetka insolvenčnega postopka, če niso bile vključene v posebni obračun, predložiti enega ali več dodatnih obračunov.

Ob zaključku postopka bo moral predložiti obračun DDV in poleg njega še dodatni obračun za popravke odbitka DDV od neplačanih terjatev upnikov, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka ali postopka prisilne poravnave.

(f) Podaljšanje veljavnosti določbe o prejemniku kot plačniku DDV od prenosa pravic do emisije toplogrednih plinov (prehodna določba v zvezi s členom 76.a) Med transakcije, za katere ZDDV-1 določa prenos obveznosti obračuna DDV na davčnega zavezanca, identificiranega za DDV v Sloveniji, se uvršča tudi prenos pravic do emisije toplogrednih plinov, kot so opredeljene v Zakonu o varstvu okolja.

Veljavnost te sheme je po sedanji ureditvi omejena na obdobje, ki se izteče 30. junija 2015, s predlogom zakona pa se njena veljavnost podaljšuje do 31. decembra 2018.

S spremembo zakona se ›sodelovanje‹ razširi na ›kakršenkoli način sodelovanja‹.

Tako je zato, ker sta davčni in carinski organ zaznala davčne utaje v povezavi z uvozom blaga in uporabo postopkov 42 in 63, pri katerih je v davčni vrtiljak vključena oseba, ki je v EUL navedena kot prejemnik v polju 8 (uvoznik), to pa je bodisi dejanski uvoznik, bodisi deklarant v primeru posrednega zastopanja ali tretja oseba, za račun katere je bila izdana carinska deklaracija. Te osebe v verigi dobav ne sodelujejo z nakupom, vseeno pa lahko izvedejo transakcije z namenom izogibanja plačilu DDV.

(h) Posebna ureditev za tuje davčne zavezance, ki občasno opravljajo storitve mednarodnega cestnega prevoza potnikov (novi 137.a do 137.g člen) Kraj obdavčitve mednarodnega prevoza potnikov je v državi, kjer se opravlja prevoz, pri čemer se upošteva prevožena razdalja. To pomeni, da je v Sloveniji obdavčen tisti del poti, ki poteka po ozemlju Slovenije.

Zaradi poenostavitve administrativnih obveznosti se s 1. 1. 2015 uvaja posebna ureditev za tuje prevoznike, ki opravljajo mednarodni cestni prevoz potnikov občasno in ne uveljavljajo pravice do odbitka od nabav blaga in storitev, opravljenih v Sloveniji, ali vračila DDV. Davčno obdobje občasnega prevoznika bo koledarsko leto.

Davčni zavezanec bo moral carinskemu organu v elektronski obliki predložiti poseben obračun DDV do 31. januarja tekočega leta za preteklo koledarsko leto.

(g) Razširitev solidarne odgovornosti (sprememba člena 76.b)

(i) Uskladitev določb o prekrških in globah s spremembami Zakona o prekrških in dopolnitev sankcioniranih prekrškov in hujših davčnih prekrškov zaradi predlaganih dopolnitev zakona

Kot določa 76.b člen, je vsak davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, solidarno odgovoren za plačilo DDV, če iz objektivnih okoliščin izhaja, da je vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV.

Zaradi uskladitve z Zakonom o prekrških se bodo globe določale glede na status kršitelja, različno za samostojnega podjetnika, srednje in velike gospodarske družbe ter druge družbe. Najvišje globe se povečujejo tako pri prekrških kot tudi pri hujših prekrških.

PRAVO _ Nina Orehek

9

POSTOPEK LIKVIDACIJE D. O. O. PO SKRAJŠANEM POSTOPKU

Obstaja več načinov prenehanja družbe z omejeno odgovornostjo, eden najhitrejših pa je gotovo postopek prenehanja družbe po skrajšanem postopku. Skladno z ZGD-1 se za ta postopek prenehanja pri d. o. o. smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o delniški družbi, ki urejajo to področje.

Splošno Družbeniki lahko predlagajo prenehanje družbe brez likvidacije, če so pred sprejetjem take odločitve poplačane vse obveznosti do upnikov in delavcev.

Izbris družbe iz registra brez likvidacije predlagajo registrskemu organu vsi družbeniki (soglasje vseh) in predlogu priložijo: • sklep o prenehanju po skrajšanem postopku, in • posebno izjavo glede poplačila obveznosti družbe.

Družbeniki morajo podpisati tudi posebno izjavo, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe.

Sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku morajo sprejeti vsi družbeniki in mora vsebovati vse zakonsko določene sestavine: firmo in sedež družbe; organ, ki je sprejel sklep o prenehanju; podatek, da gre za prenehanje po skrajšanem postopku; število družbenikov ter njihova imena in priimke s prebivališči in predlog o delitvi premoženja. Predlog glede delitve premoženja praviloma določa, da se premoženje deli sorazmerno z višino poslovnih deležev, ni pa nujno.

Družbeniki morajo podpisati tudi posebno izjavo, da so poplačane vse obveznosti družbe,

da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Ta izjava mora biti notarsko overjena. Registrski organ lahko od družbenikov zahteva dokazila o resničnosti izjave, da so poplačane vse obveznosti družbe in da so urejena vsa razmerja z delavci. Za prevzeto obveznost plačila dolgov lahko registrski organ zahteva tudi dodatne oblike zavarovanja.

Postopek Ko je registrskemu sodišču predložena navedena dokumentacija, sodišče najprej objavi sklep o prenehanju in prevzemu odgovornosti družbenikov. Sklep o prenehanju registrski organ objavi z navedbo imen, priimkov in prebivališč ali firm in sedežev vseh družbenikov, ki so prevzeli obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti upnikom. V objavi mora biti navedeno tudi, da je zoper sklep o prenehanju dopusten ugovor v 15 dneh in da bo registrski organ sprejel sklep o izbrisu družbe iz registra.

Zoper sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku lahko družbeniki, upniki ali pristojni državni organi vložijo ugovor v 15 dneh od dneva objave. O ugovoru odloča registrski organ. Če registrski organ ugotovi, da je ugovor utemeljen in da bi bili oškodovani upniki ali delničarji, razveljavi sklep o prenehanju po skrajšanem postopku in o tem obvesti organe družbe.

Organi družbe morajo nato bodisi nadaljevati postopek redne likvidacije v skladu z ZGD-1 ali pa glede na okoliščine sam sprejme sklep o prenehanju. Z razveljavitvijo sklepa

o prenehanju po skrajšanem postopku izgubijo pravni učinek izjave družbenikov o prevzemu odgovornosti za obveznosti družbe.

Registrski organ obvesti javnost o razveljavitvi sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku na enak način kot o sklepu o prenehanju (objava). Če v roku ni vložen ugovor zoper sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku, sodišče izda sklep o izbrisu družbe iz registra in ga objavi. Proti temu sklepu je dovoljena pritožba v 15 dneh od dneva objave. Če v roku ni vložena pritožba, postane sklep pravnomočen, sodišče pa izbriše družbo iz sodnega registra po uradni dolžnosti. Sklep o izbrisu je objavljen tudi na spletnih straneh AJPES. Vpis izbrisa družbe iz registra vsebuje tudi navedbo imen, priimkov in prebivališč ali firm in sedežev družbenikov, ki so prevzeli obveznosti plačila morebitnih obveznosti izbrisane družbe.

Družbam, ki prenehajo po skrajšanem postopku, za potrebe javne objave in statistike za družbe ni treba predložiti letnih poročil na AJPES. Kljub temu je družba dolžna sestaviti izkaz poslovnega izida in bilanco stanja na dan pred izbrisom iz sodnega registra za potrebe obračuna DDPO. Če družba obeh računovodskih evidenc ne posreduje na AJPES, ju mora priložiti obračunu DDPO.

Varstvo upnikov – 1 leto Čeprav soglasje upnikov ni potrebno za izvedbo postopka prenehanja, lahko upniki prenehanje preprečijo z vložitvijo

10 ugovora. Če ta rok zamudijo, lahko svojo terjatev izterjajo le še od družbenikov. ZGD-1 namreč določa, da lahko upniki uveljavljajo terjatve do družbenikov, ki so dali izjavo glede obveznosti družbe, v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra. Za te obveznosti so družbeniki odgovorni solidarno z vsem svojim premoženjem.

Po izbrisu družbe družbeniki prevzamejo obveznost poplačila morebitnih neporavnanih obveznosti družbe (prevzem dolga do upnikov), za katerega v nasprotju z določbami Obligacijskega zakonika ni potrebna privolitev upnikov.

Sestavni del obveznosti so tudi stranske pravice (obresti, poroštvo, zastava, ipd.). V zvezi z obrestmi Obligacijski zakonik določa, da prevzemniki dolga (družbeniki) ne odgovarjajo za neizterjane obresti, ki so zapadle do prevzema (izbrisa družbe). Ker zamudne obresti zapadajo vsak dan sproti, upniki ne morejo terjati tistih, ki so se natekle do izbrisa družbe. S prenehanjem družbe prenehajo tudi poroštva in zastave, ki so jih dale tretje osebe, razen če poroki in zastavitelji privolijo v to, da bodo odgovarjali tudi za novega dolžnika. Poroki in zastavitelji namreč ne odgovarjajo za dolgove družbe, ki so jih prevzeli družbeniki, razen če v to izrecno privolijo. Druge stranske pravice, ki so dotlej obstajale poleg terjatve, ostanejo še naprej.

Družbeniki za neporavnane prevzete obveznosti družbe odgovarjajo solidarno z vsem svojim premoženjem, kar pomeni, da vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za célo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev, od kogar hoče, dokler ni popolnoma izpolnjena. Ko eden od dolžnikov v celoti izpolni obveznost, ta preneha in so vsi dolžniki prosti. Če posamezni družbenik (kot dolžnik) pripozna dolg do upnika, taka pripoznava nima učinka nasproti drugim dolžnikom, enako velja tudi za odpoved dopolnjenemu zastaranju. Družbenik – dolžnik, ki je izpolnil obveznost v celoti, ima pravico zahtevati od vsakega sodolžnika, da mu povrne del obveznosti, ki pade nanj, na to pa ne vpliva okoliščina, da je upnik kateremu izmed sodolžnikov dolg odpustil ali

UNIKUM Junij 2014 _ Pravo _ Postopek likvidacije d. o. o. po skrajšanem postopku

zmanjšal. Del, ki pade na sodolžnika, od katerega ni mogoče dobiti povračila, se porazdeli sorazmerno na vse ostale sodolžnike.

Posledice Po prenehanju družbe njeno premoženje pripade njenim družbenikom (predlog o delitvi premoženja mora biti podan že v sklepu družbenikov o prenehanju družbe po skrajšanem postopku). Če je premoženje družbe v denarju, bo razdelitev preprosta, glede stvarnega premoženja pa se morajo družbeniki dogovoriti o razdelitvi premoženja. Pri nepremičninah bo treba urediti tudi prenos lastništva in vpis v zemljiško knjigo – podlaga za prenos lastništva bo pravnomočni sklep o prenehanju in izbrisu družbe iz sodnega registra. Če so v premoženju družbe terjatve do tretjih oseb, jih družba prenese na družbenike s pogodbo o prenosu terjatev in o prenosu obvesti dolžnika (cesija).

Če je premoženje družbe v denarju, bo razdelitev preprosta, glede stvarnega premoženja pa se morajo družbeniki dogovoriti o razdelitvi premoženja.

Davčni vidik DDV: Do izbrisa iz sodnega registra družba sestavlja redne obračune DDV. Čeprav ZDDV-1 ne predpisuje, kdaj mora družba sestaviti končni obračun DDV, iz 88. in 89. člena ZDDV-1 smiselno izhaja, da se davčno obdobje konča na dan pred sprejetjem sklepa o izbrisu družbe iz sodnega registra, na isti dan pa mora družba obračun DDV tudi predložiti DURS. DDPO: Ob prenehanju davčnega zavezanca po skrajšanem postopku sestavi davčni zavezanec (družba, ki preneha) davčni obračun na dan pred izbrisom zavezanca iz sodnega registra ter predloži ta davčni obračun davčnemu organu v 30 dneh od dneva izbrisa iz sodnega registra (360. in 369. člen ZDavP-2). Sestavni del davčnega obračuna so notarsko overjene izjave družbenikov o prevzemu ob-

veznosti plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe.

Skupaj z davčnim obračunom se opravi plačilo davka oziroma se hkrati poda zahtevek za vračilo davka. V zahtevku mora davčni zavezanec navesti razmerje oziroma deleže, na podlagi katerih davčni organ opravi vračilo davka družbenikom, če na dan vračila davka predlagatelj davčnega obračuna nima več statusa davčnega zavezanca. Če posebno razmerje oziroma deleži ne bodo navedeni, bo DURS razdelil znesek vračila davka med vse družbenike v enakih delih.

Dodatno ZDavP-2 določa, da mora davčni zavezanec za zavarovanje plačila davka po navedenih davčnih obračunih predložiti ustrezno bančno garancijo pri DURS na dan pred sprejetjem sklepa o prenehanju. Bančna garancija je ustrezna, če je dana v višini, da bo zagotovila plačilo davka.

Davčni zavezanec mora na dan pred izbrisom iz sodnega registra sestaviti in predložiti tudi obračun davčnega odtegljaja, v katerega vključi skrite rezerve po ZDDPO-2, ki so predmet za obračun davčnega odtegljaja v skladu s 70. in 74. členom ZDDPO-2. Če premoženje prevzame pravna oseba rezident ali poslovna enota nerezidenta, družba davčnega odtegljaja ne obračuna. Obe namreč lahko predložita davčno številko, kar je pogoj, da se davčni odtegljaj od dividend in dividendam podobnih dohodkov ne obračuna.

Ne glede na navedeno veljata za skrite rezerve posebni določbi 74. oziroma 24. člena ZDDPO-2, saj prejemnik premoženja iz davčne osnove lahko izključi dividende in dividendam podobne dohodke, razen skritih rezerv, ki se obdavčijo pri pravni osebi prejemniku premoženja.

Dohodnina: Če je družbenik družbe, ki preneha, fizična oseba, se izplačilo deleža ob prenehanju družbe obravnava kot odsvojitev kapitala. Prevzeto premoženje družbe po njenem prenehanju bo obdavčeno v okviru morebitnega kapitalskega dobička (odvisno od časa imetništva poslovnega deleža in od tega, ali je podana pozitivna davčna osnova kot razlika med prodajno in nabavno ceno kapitala).

RAČUNOVODSTVO _ Kristinka Vukovič

11

OMEJITVE PRI GOTOVINSKEM POSLOVANJU

Pravilnik o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu se je nehal uporabljati že s 1. 1. 2010. Določal je blagajniški maksimum, po katerem je bilo treba vso prejeto gotovino položiti na transakcijski račun v določenem roku, predpisoval je, kaj se sme plačevati z gotovino, urejal je obračun vplačil in izplačil z izvajalcem plačilnega prometa. Naziv pravilnika je bil ›o plačevanju z gotovino‹ in poseben člen je urejal, kaj se sme z gotovino plačevati. Pravilnik je veljal dolga leta in prav zato še vedno pogosto prejmemo vprašanje, kaj se sme plačati in koliko gotovine smemo imeti v blagajni. Odgovorimo torej na ta vprašanja.

Koliko gotovine sme imeti podjetje v blagajni? V kolikšnem času mora položiti iztržek na svoj transakcijski račun? Ali sme plačevati iz iztržka?

Kot omenjeno, ta pravila niso več urejena, saj Pravilnik o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu ne velja več, novega pravilnika pa ni bilo in ga tudi ne pričakujemo.

Podjetja položijo iztržek na svoj bančni račun, kadar in kolikor jim to ustreza, tako kot to uredijo sama s svojimi internimi pravili, internimi akti, torej glede na lastno organiziranost, velikost, varnost, ureditev odgovornosti. To velja tako za gospodarske družbe kot tudi za podjetnike, društva, zavode, proračunske uporabnike in podobno. Iz iztržka in druge prejete gotovine smejo plačevati vse, kar ni omejeno po drugih predpisih, predvsem s predpisi o davčnem postopku. Podjetja torej gospodarijo z gotovino po pravilih, ki si jih sama postavijo. Koliko gotovine bodo imela v blagajni, uredijo torej s sklepi o določitvi menjalnine in pravili o hranjenju gotovine ter njenem polaganju na transakcijski račun. Ne smemo pozabiti, da se tako računovodski predpisi kot določila davčnih predpisov glede vodenja poslovnih knjig niso spremenila, zato obveznost vodenja knjig in evidentiranja poslovnih dogodkov ostaja enaka.

Pogosta oblika blagajniške knjige je blagajniški dnevnik, vendar oblika blagajniške knjige SRS ni predpisana in ni nujno dnevnik. Četudi

se iz iztržka lahko plačujejo drugi izdatki, še naprej priporočamo vodenje ločenih blagajniških knjig za iztržek in za stroškovno blagajno, da je knjiženje lažje in preglednejše in da se laže računovodsko kontrolira blagajniško poslovanje. Iztržek po blagajni mora biti torej še vedno prikazan v poslovnih knjigah, prav tako izplačila materialnih stroškov, akontacij in obračunov potnih stroškov ter drugi izdatki iz blagajne.

Koliko gotovine smejo prejeti podjetja, podjetniki, društva in druge pravne osebe?

Znesek za prejem plačila v gotovini z Zakonom o davčnem postopku in s Pravilnikom o izvajanju Zakona o davčnem postopku ni omejen. Zakon o davčnem postopku določa le, da morajo pravne in fizične osebe z dejavnostjo plačila nakazovati, tudi kazenske določbe so spisane zgolj za osebe, ki ne nakazujejo, ni pa omejitev za prejem gotovine, niti ni glob za sprejem plačila v gotovini. Za določene zavezance veljajo posebna pravila po Zakonu o preprečevanju pranja denarja in morajo stranko ob določenih zneskih tudi identificirati. Za tiste pravne osebe in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, ki se ukvarjajo z dejavnostjo prodaje blaga ali z dejavnostjo opravljanja storitev, pa velja, da po Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT) ne smejo sprejeti plačila v gotovini, če to plačilo presega vrednost 5000 evrov. Velja torej za vse pravne ose-

be in tudi za fizične osebe z dejavnostjo, če je predmet plačila prodaja blaga ali storitev. Določilo velja tudi v primeru, če se plačilo za prodano blago in storitve opravi v več med seboj povezanih gotovinskih transakcijah, ki skupaj presegajo vrednost 5000 evrov. Omejitev velja od 1. aprila letošnjega leta.

Če kupec izpolnjuje pogoje za vračilo davka na dodano vrednost, pravilnik določa, da se mu znesek izplača v gotovini ali da se v roku petnajstih dni od dneva prejema zahtevka znesek vplača na račun, ki ga je navedel kupec v zahtevku.

Kaj in koliko smemo plačevati z gotovino, podrobneje določata Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) in Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku. Da je dovoljeno plačevanje z gotovino, določa tudi Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost; 3. odstavek 119. člena pravilnika določa način vračila DDV fizičnim osebam izven EU (določbe o vračilu davka na dodano vrednost v potniškem prometu). Če kupec izpolnjuje pogoje za vračilo davka na dodano vrednost, pravilnik določa, da se mu znesek izplača v gotovini ali da se v roku petnajstih dni od dneva prejema zahtevka znesek vplača na račun, ki ga je navedel kupec v zahtevku.

12 Plačevanje dobav blaga in storitev ZDavP-2 v 1. odstavku 36. člena določa, da morajo pravne in druge osebe, samostojni podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve prejemnikom nakazovati na njihove transakcijske račune, odprte pri ponudnikih plačilnih storitev. Izjemo od tega pravila določata 2. in 3. odstavek 23.a člena pravilnika, in sicer je za plačevanje med pravnimi osebami in za plačevanje med pravnimi osebami in fizičnimi osebami z dejavnostjo določeno, da ni potrebno nakazovanje zneskov, če posamezna plačila ne presegajo 420 evrov. Zakon ureja primere, ko je posamezno plačilo večje od 420 evrov, ne govori pa o računih (torej rešitev ni drobljenje računov ali drobljenje dobavnic, o čemer se pojavljajo vprašanja v praksi).

Omejitev 420 evrov ne velja za plačila dobav ter blaga in storitev, če je plačnik fizična oseba brez dejavnosti; ta lahko torej znesek nakupa plača v gotovini neomejeno (oziroma do višine 5000 evrov za blago in storitve po ZPPDFT). Če pravna oseba ali fizična oseba z dejavnostjo plača blago fizični osebi brez dejavnosti (občanu), za táko plačilo ni omejitev, saj po 2. točki 1. odstavka 23.a člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku ni treba nakazovati plačil od prejemkov po 32. členu Zakona o dohodnini; ta namreč določa, da se dohodnina ne plačuje od dobička iz kapitala od odsvojitve premičnin.

V zvezi s tem plačevanjem se porajajo vprašanja, kaj vse se šteje za nakazilo oziroma kaj šteje za gotovinsko plačilo. Če denimo podjetnik, ki ima svojo poslovno banko v drugem kraju in nima urejenega e-plačevanja, svojim dobaviteljem po plačilnih nalogih želi plačati zneske na bližnjem poštnem okencu z gotovino, ki jo je prejel iz iztržka ali jo je prenesel iz lastnega gospodinjstva, očitno ne gre za izpolnitev zakonske zahteve, da mora fizična oseba z dejavnostjo znesek nakazati, vendar je davčna uprava

UNIKUM Junij 2014 _ Računovodstvo _ Omejitve pri gotovinskem poslovanju

tudi za take primere pojasnila, da se plačilo lahko opravi tudi tako, da se plača prek plačilnega naloga z gotovino. Prav tako je pojasnila, da je dovoljeno plačevanje s plačilnimi in kreditnimi karticami, saj to ne pomeni gotovinskega poslovanja, in ker je pri tovrstnem poslovanju zagotovljena sledljivost denarnega toka.

Če gre za plačilo po avtorski ali podjemni pogodbi, je obvezno nakazilo plačila na transakcijski račun fizične osebe, ne glede na znesek plačila.

Kako pa je z drugimi plačili fizičnim osebam? Če kako plačilo ni navedeno na seznamu izjem v 1. odstavku 23.a člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku, ga je skladno s 1. odstavkom 36. člena ZDavP-2 treba nakazati na transakcijski račun fizične osebe. To velja na primer za posojila, dana fizičnim osebam, plačila služnosti fizičnim osebam, plačila najemnin fizičnim osebam idr. Če pravna oseba ali fizična oseba z dejavnostjo plača fizični osebi storitev, je treba preveriti, za kakšno vrsto dohodka po Zakonu o dohodnini gre. Če gre za plačilo po avtorski ali podjemni pogodbi, je obvezno nakazilo plačila na transakcijski račun fizične osebe, ne glede na znesek plačila. Prav tako so obvezna nakazila plačil najemnin na transakcijski račun fizične osebe brez dejavnosti. Obvezno je tudi nakazovanje vseh dohodkov iz delovnega razmerja (plače, regresa, povračil potnih stroškov, plačil po pogodbi o poslovodenju) na račun fizične osebe, razen pokojnin, ki jih je še vedno dovoljeno izplačevati v gotovini. Še vedno pa ni obvezno nakazovanje izplačil obračunov potnih stroškov po določbah za druge dohodke iz zakona o dohodnini, torej kadar ne gre za plačila potnih stroškov iz delovnega razmerja, temveč na podlagi prostovoljnega dela ali na podlagi vabila, kadar te osebe sodelujejo v delovanju zbornic, sindikatov, političnih strank, društev in

njihovih zvez, pod pogojem, da gre za nepridobitne dejavnosti naštetih organizacij in da fizične osebe v zvezi s tem prejmejo zgolj povračilo stroškov, ne pa tudi drugih plačil za opravljeno delo in storitev.

Kaj pa davčne blagajne?

V letu 2011 je bil vložen predlog za sprejem zakona o uvedbi davčnih blagajn, vendar nam trenutno ni znano, da bi tekle aktivnosti za uvedbo davčnih blagajn, zato jih najmanj v letu 2014 ne pričakujemo.

Tudi o napovedani pripravi predpisov do konca marca 2014 glede uporabe registrskih blagajn (glej sklepe vlade na 36. redni seji v letu 2013) ni uradno še nič znanega, objavljenega, tako da pred poletjem ni pričakovati novih omejitev gotovinskega poslovanja.

NOVICA Namesto davčne uprave od 1. avgusta 2014 finančna uprava Z novim zakonom o finančni upravi nehajo veljati določbe Zakona o davčni službi o sporočanju podatkov o transakcijskih računih, odprtih v tujini. Doslej je veljalo, da so morale pravne osebe in fizične osebe, ki so opravljale dejavnost, sporočiti podatke v 8 dneh od vpisa v poslovni register oziroma v 15 dneh od spremembe, če so bili računi odprti kasneje. Od 1. 8. 2014 velja enoten rok 8 dni.

Obveza vpisa podatkov v 8 dneh velja torej po začetku opravljanja dejavnosti (52. in 53. člen Zakona o finančni upravi), isti rok velja za obveznost sporočanja podatkov za vse spremembe podatkov, ki jih finančna uprava ne dobi po uradni dolžnosti (kar velja tudi za račune, odprte v tujini). Rok velja za vse, torej tudi občane.

STROKOVNA MNENJA IR

13

MNENJA Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

1_

Ugotavljanje praga za vstop v sistem DDV Družba, ki ni identificirana za namene DDV, v Sloveniji opravlja storitve čiščenja bencinskega servisa. Zaposlenih ima več delavcev – nerezidentov, ki delajo v Švici. Družba švicarski družbi izstavi mesečni račun za opravljene gradbene storitve (armiranje). Ali se zneski, zaračunani švicarski družbi, štejejo v prag 50.000 evrov za vstop v sistem DDV?

RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012.

2_

Mnenje V znesek 50.000 evrov obdavčljivega prometa se v skladu s 7. odstavkom 94. člena ZDDV-1 vštevajo naslednji zneski, brez DDV: • znesek obdavčenih dobav blaga in storitev; • znesek transakcij, ki so oproščene v skladu z 52., 53., 54. in 55. členom tega zakona; • znesek transakcij z nepremičninami, finančnih transakcij iz 4. točke 44. člena tega zakona in zavarovalnih storitev, razen če so te transakcije postranske transakcije.

Vendar je treba opozoriti, da znesek 50.000 evrov pomeni vrednost obdavčljivega prometa. Obdavčljivi promet je promet, ki je lahko obdavčen z DDV, ali promet, ki je lahko oproščen plačila DDV. V znesek 50.000 evrov se torej ne všteva neobdavčljivi promet. Kot neobdavčljiv promet se šteje tudi tisti promet, ki ni obdavčljiv v Sloveniji, je pa obdavčljiv v drugi državi. Promet oziroma dobava se šteje kot dobava, obdavčljiva v Sloveniji, če se v skladu z določbami ZDDV-1 ugotovi, da je kraj dobave blaga ali kraj opravljanja storitve v Sloveniji.

Vaše vprašanje se nanaša na gradbene storitve, ki jih družba, ki ni identificirana za DDV v Sloveniji, opravi na ozemlju Švice. Gradbene storitve se štejejo kot storitve v zvezi z nepremičninami. Kraj opravljanja teh storitev se določi v skladu s 27. členom ZDDV-1, to je tam, kjer se nepremičnina nahaja. Ker slovenska družba opravi gradbene storitve na nepremičnini, ki se nahaja v Švici, se gradbene storitve štejejo kot storitve, kraj opravljanja pa je v Švici. Te storitve se tako štejejo kot storitve, ki niso obdavčljive v Sloveniji, temveč v Švici. Te gradbene storitve, ki so opravljene zunaj Slovenije, se torej ne vštevajo v znesek 50.000 evrov.

Ker je kraj opravljanja storitve v Švici, svetujemo, da preverite, ali se je slovenska družba zaradi opravljanja gradbenih storitev dolžna identificirati za DDV v Švici.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list

Franšiza – DDV Slovenski davčni zavezanec bi podelil franšizo hrvaškemu podjetju, ki je prav tako davčni zavezanec. Storitve (organizacija izobraževanja, delavnice/seminarji za pridobitev izpita za čoln) bi se opravljale na Hrvaškem.

Slovenski davčni zavezanec sklene franšizno pogodbo s hrvaškim podjetjem, ki ni davčni zavezanec. Po pogodbi mora hrvaško podjetje poravnati pristopnino v enkratnem znesku slovenskemu davčnemu zavezancu, in potem vsak mesec še mesečne stroške za režijske oziroma menedžerske storitve (tantieme). Zanima nas, ali slovenski davčni zavezanec obračuna tudi DDV oziroma ali ga prevali na hrvaškega davčnega zavezanca za pristopnino in mesečne storitve. Ali se mora hrvaški davčni zavezanec registrirati za namene DDV tudi v Sloveniji? Ali se je slovenski davčni zavezanec dolžan registrirati za namene DDV na Hrvaškem? Ali veljajo kakšne posebnosti glede obračuna DDV?

Mnenje Iz vašega vprašanja razumemo, da bo slovenski davčni zavezanec sklenil franšizno pogodbo z dvema hrvaškima podjetjema: eno podjetje je identificirano za namene DDV na Hrvaškem, drugo ni.

Hrvaški podjetji bosta slovenskemu davčnemu zavezancu kot lastniku franšize plačali pristopnino v enkratnem znesku.

Pristopnina je nadomestilo, ki ga bo posamezno hrvaško podjetje plačalo za to, da bo lahko uporabljalo blagovno znamko, znanje, poslovne in tehnične metode slovenskega davčnega zavezanca. Po vsebini pomeni pristopnina plačilo za storitev, ki jo opravi slovenski davčni zavezanec kot lastnik franšize, in sicer kot dopustitev nekega dejanja. Lastnik franšize hrvaškemu podjetju dopusti, da uporablja njegovo blagovno znamko ali znanje ali kaj drugega. Kraj opravljanja storitve, ki jo opravi slovenski davčni zavezanec hrvaškemu podjetju (dopustitev nekega dejanja), se določi v skladu s 25. členom ZDDV-1. Prvi odstavek tega člena določa, da je kraj opravljanja storitve, če se ta opravi davčnemu zavezancu, tam, kjer ima ta davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti.

Opravljanje storitev osebi, ki ni davčni zavezanec, ureja 2. odstavek 25. člena ZDDV-1. Če je storitev opravljena tej ose-

14

UNIKUM Junij 2014 _ Strokovna mnenja IR

bi, je kraj opravljanja storitve kraj, kjer ima izvajalec storitve sedež svoje dejavnosti.

Domnevamo, da se hrvaško podjetje šteje za davčnega zavezanca, saj opravlja ekonomsko dejavnost. Zato se uporabi 1. odstavek 25. člena ZDDV-1 in se storitev, ki jo opravi slovenski davčni zavezanec, šteje, kot da je opravljena na Hrvaškem, kjer ima hrvaško podjetje kot naročnik storitve sedež svoje dejavnosti. Zato slovenski davčni zavezanec na računu za pristopnino ne obračuna slovenskega DDV v skladu s 1. odstavkom 25. člena ZDDV-1. Vrednost pristopnine se šteje kot vrednost storitve, opravljene v EU, ki jo mora poročati tudi v rekapitulacijskem poročilu. Hrvaško podjetje bo naredilo samoobdavčitev v skladu s hrvaškimi predpisi.

Zaradi opravljanja storitev hrvaškemu podjetju se slovenskemu davčnemu zavezancu ni treba identificirati za namene DDV na Hrvaškem. Tudi hrvaškemu podjetju se zaradi prejemanja teh storitev ni treba identificirati za DDV v Sloveniji. Če hrvaško podjetje ni identificirano za namene DDV na Hrvaškem, ga je treba opozoriti na to, da se mora identificirati čim prej, saj bo prejemalo storitve od davčnega zavezanca iz EU. Za namene DDV se morajo tudi na Hrvaškem identificirati tisti davčni zavezanci, ki prejemajo storitve, za katere so kot naročniki dolžni plačati DDV (v okviru samoobdavčitve).

To Direktiva Sveta 2006/112/ES, ki jo je v svoj nacionalni zakon implementirala tudi Hrvaška, določa v členu 214(1)(d).

Kot nam je znano, hrvaški davčni organ tega dolgo ni tako razumel, zdaj pa že razlaga v smislu, kot smo napisali.

Kraj opravljanja storitve se po našem mnenju določi na enak način kot za pristopnino tudi za mesečne stroške za režijske oziroma menedžerske storitve (tantieme, royalty).

Tudi na računih za te storitve davčni zavezanec ne obračuna DDV v skladu s 1. odstavkom 25. člena ZDDV-1. Davčna obveznost se tudi pri teh storitvah prevali na hrvaško podjetje kot naročnika. Hrvaško podjetje mora – če je še nima – pridobiti identifikacijsko številko za namene DDV na Hrvaškem, drugače bo imel davčni zavezanec iz Slovenije težave, če bo izstavil račun brez slovenskega DDV. Slovenski davčni zavezanec mora na računu obvezno napisati hrvaško identifikacijsko številko za DDV. Naj navedemo še, da to, kakšne storitve bo opravljalo posamezno hrvaško podjetje svojim strankam (na podlagi franšizne pogodbe), ne vpliva na obdavčitev storitev, za katere se plača enkratna pristopnina ali za katere se bodo izdajali mesečni računi. Kako se obdavčijo storitve, ki jih bo hrvaško podjetje opravljalo svojim strankam (izobraževanje za pridobitev izpita za čoln), v tem mnenju nismo napisali, saj obdavčitev teh storitev ne vpliva na obdavčitev storitev, ki jih slovenski davčni zavezanec opravi za hrvaško podjetje na podlagi franšizne pogodbe.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012.

3_

Amortiziranje nepremičnine Naše podjetje ima v lasti zgradbo, kjer ima svoje poslovne prostore (opravljamo storitveno

dejavnost). V letu 2009 smo del teh prostorov prodali drugemu podjetju. Takrat smo na osnovi deleža, izračunanega na osnovi cene/ m2, zmanjšali nabavno vrednost in popravek vrednosti osnovnega sredstva, ter izvajali obračun amortizacije po metodi enakomernega časovnega amortiziranja naprej. V septembru 2013 smo isti del poslovnih prostorov kupili nazaj (cena je določena na osnovi cenitve), ta del poslovnih prostorov pa smo zdaj tej firmi dali v najem.

Kako naj zdaj obračunamo amortizacijo za nakup dela zgradbe (doba koristnosti se s povečanjem vrednosti ne bo podaljšala)?

Mnenje Priporočamo, da del stavbe, ki ste ga kupili kasneje, evidentirate na ločeni inventarni številki in amortizirate samostojno.

To priporočamo tudi zato, ker je ta del očitno zaokrožena celota, ki jo je mogoče ločeno prodati, prav tako se uporablja za oddajanje v najem, torej služi kot naložbena nepremičnina, in ne kot opredmeteno osnovno sredstvo, kot – domnevamo – preostali del poslovne zgradbe, ki jo uporabljate za lastne namene (upravo in druge službe, torej pisarniške namene in za opravljanje lastne storitvene dejavnosti).

Po računovodskih standardih je naložbena nepremičnina tista nepremičnina, ki je posedovana, da bi prinašala najemnino in/ali povečevala vrednost dolgoročne naložbe.

Za odločitev, ali se nepremičnina razvrsti kot naložbena nepremičnina, je potrebna presoja. Podjetje opredeli sodila, tako da lahko presoja dosledno v skladu z opredelitvijo pojma naložbene nepremičnine in z napotki v MRS od 40.7 do 40.13.

Slovenski računovodski standardi torej napotujejo na direktno rabo mednarodnih, ti pa med drugim določajo tudi naslednje: Pri nekaterih nepremičninah je en del posedovan, da bi prinašal najemnine ali da bi se povečevala vrednost dolgoročnih naložb, drugi del pa se uporablja za proizvodnjo ali dobavljanje blaga ali storitev oziroma za pisarniške namene. Če je taka dela mogoče prodati ločeno (ali dati ločeno v finančni najem), ju podjetje obračunava ločeno. Če delov ni mogoče prodati ločeno, je nepremičnina naložbena nepremičnina le, če je za uporabo pri proizvajanju ali dobavljanju blaga ali storitev ali za pisarniške namene posedovan nepomemben del.

Vaš pomislek o določitvi dobe koristnosti je utemeljen.

Ker gre za dve samostojni celoti istega objekta, bi doba, ko se bo iztekla amortizacija enega in drugega, gotovo morala biti enako dolga. Če pri nepremičnini, ki ste jo prvotno že posedovali (za lastno dejavnost), niste realno določili amortizacijske dobe, je to mogoče popraviti oziroma ste celo dolžni to storiti na podlagi SRS 13, po katerem je treba za vsako poslovno leto pri pomembnejših postavkah osnovnih sredstev preverjati dobo koristnosti in nato preračunati amortizacijske stopnje, če so pričakovanja bistveno drugačna od (poprejšnjih) ocen.

Standardi namreč določajo, da je treba ob sestavljanju končnih obračunov amortizacije za vsako poslovno leto pri pomembnejših postavkah preverjati dobo koristnosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev, amortizacijske stopnje pa glede na to preračunati, če so pričakovanja bistveno drugačna od ocen.

Skrajšanje prvotno predvidene dobe koristnosti poveča, podaljšanje prvotno predvidene dobe koristnosti pa zmanjša

15

www.iracunovodstvo.eu

že obračunane stroške amortizacije v obravnavanem poslovnem letu, kar zmanjša oziroma poveča tudi knjigovodsko vrednost amortizirljivih sredstev. Prevrednotenje stroškov amortizacije vpliva na stroške, in ne neposredno na odhodke.

Po 9. točki Uvoda v Slovenske računovodske standarde bo vaš popravek praviloma pomenil spremembo računovodske ocene, in ne popravek napake; če je tako, spremembo upoštevate za tekoče poslovno leto in za prihodnja leta, za nazaj pa računovodskih izkazov in poslovnega izida ni treba preračunavati.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Uradni list RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Uradni list RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012.

4_

rom. Hkrati opredelite tudi, ali boste kot delodajalec želeli ›prevaliti‹ plačane prispevke na delavca. V končni fazi je interes za koriščenje neplačane odsotnosti verjetno na strani delavca.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Pojasnilo DURS, št. 4250-646/2011, z dne 24. 1. 2011.

• Pojasnilo DURS, št. 007-198/2010, z dne 27. 12. 2010 (pozor, ta ne velja več v delu, ki se sklicuje na ZPIZ-1!).

• Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter načinu predložitve davčnemu organu, Uradni list RS, št. 109/2010.

5_

Neplačana odsotnost Zanimajo nas informacije v zvezi z neplačano odsotnostjo: • Kaj je treba storiti, da zaposleni lahko koristi neplačani dopust?

• Kakšen sklep je potreben ali kakšni so pogoji za to?

• Koliko časa lahko traja?

• Kakšen je strošek delodajalca?

Mnenje Pravica do neplačane odsotnosti delavca ni določena v ZDR-1, temveč jo urejajo kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti. Ne glede na minimalne pravice, ki so določene v posameznih kolektivnih pogodbah dejavnosti, se delavec in delodajalec s pisnim dogovorom lahko dogovorita o daljšem trajanju neplačane odsotnosti. Časovne omejitve ni, poudariti je pa treba, da morate obračunati in plačati prispevke za socialno varnost, kot to določajo posamezni zakoni. Kot boste ugotovili, pa vsi zakoni področja neplačane odsotnosti ne urejajo: • prispevki za PIZ: delodajalec je dolžan plačati prispevke delavca in delodajalca (to boste upoštevali pri izračunu neto plače delavca); • prispevki za starševsko varstvo, zdravstveno zavarovanje in brezposelnost: delodajalec je dolžan plačati prispevke delodajalca, delavec pa prispevke delavca; • prispevek za poškodbe pri delu: se ne plača.

Znesek osnove in plačane prispevke morate ustrezno evidentirati na obrazcu REK-1 (bodite pozorni na pravilno izpolnjena polja 107, 303 in 506).

Delavec ostaja v delovnem razmerju pri delodajalcu. Z začetkom veljavnosti ZPIZ-2 se torej obvezno zavarovanje delavca ne prekine. ZPIZ-1 je namreč določal, da se obvezno zavarovanje prekine, če gre za neplačano odsotnost, daljšo od 30 dni.

Osnova za plačilo prispevkov od neplačane odsotnosti je osnovna bruto plača delavca. Najnižjo osnovo za prispevke za socialno varnost sicer določa ZPIZ-2, kjer je opredeljeno, da je najnižja osnova za plačilo prispevkov za PIZ minimalna plača.

Predlagamo, da se o trajanju neplačane odsotnosti, osnovi za plačilo prispevkov dogovorite z delavcem s pisnim dogovo-

Plačilo predavatelja iz tujine Naše podjetje je slovenski davčni zavezanec, ukvarja se s proizvodnjo, marketingom in trženjem farmacevtskih proizvodov na debelo (zdravil na recept in brez recepta), z registracijami proizvodov na slovenskem tržišču in njihovo promocijo na slovenskem in tujih trgih.

V Sloveniji bomo organizirali dogodek za zaključek projekta, na katerem bo predaval predavatelj iz tujine. Gre za enkratno predavanje v Sloveniji. Za ta namen bomo od njega prejeli vhodni račun za predavanje v Sloveniji. Račun bo izdal predavatelj kot fizična oseba, ki ni zavezanec za DDV in nima statusa pravne osebe oziroma podjetnika.

Razumemo, da to storitev lahko obračunamo kot avtorsko delo s priglasitvijo avtorja v Sloveniji (davčna številka). Ker pa gre za enkratno storitev, bi namesto avtorskega honorarja obračunali davčni odtegljaj.

Kako je pravilno in katere obrazce posredujemo državi?

Mnenje Mnenje je napisano v luči predpostavko, da gre v vašem primeru vsebinsko res za avtorsko delo, kot ga določa in ureja ZASP. Če se določen honorar obravnava kot avtorski honorar (torej kot plačilo za avtorsko delo), kasneje pa se pokaže, da se je nanašal na delo oziroma storitev, ki se dejansko ne šteje za avtorsko delo na podlagi ZASP, je davčna obravnava drugačna, kot je opisana v nadaljevanju.

V vprašanju omenjate možnost uporabe ›davčnega odtegljaja‹. Tega je mogoče uporabiti na podlagi 68. člena ZDoh-2, ki se v določeni meri navezuje tudi na ureditev davčnega odtegljaja po ZDDPO-2. Menimo, da v opisanem primeru tega člena (niti pravil davčnega odtegljaja) ni mogoče uporabiti.

Na kratko navajamo razloge za takšno interpretacijo: 1.

Prvi odstavek 68. člena ZDoh-2 določa, da se od dohodkov, od katerih se v skladu z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj, če jih v okviru opravljanja dejavnosti dosega zavezanec po tem zakonu. Davčni odtegljaj se izračunava, odteguje in plačuje od osnove in po stopnji, določeni z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.

16 Menimo, da v vašem primeru ne gre za opravljanje dejavnosti te fizične osebe, kar pomeni, da 68. člen ZDoh-2 ne pride v poštev. Dohodek iz dejavnosti je namreč dohodek, ki je dosežen z opravljanjem vsake podjetniške, kmetijske, gozdarske, poklicne ali druge neodvisne samostojne dejavnosti.

Bistvena elementa, na katerih temelji opredelitev dohodka iz dejavnosti, pa sta, da se dejavnost opravlja trajno (o opravljanju dejavnosti ne moremo govoriti, če gre za enkraten ali občasen posel) in neodvisno oziroma samostojno (zavezanec opravlja dejavnost na svoj račun, v svojo korist, na svojo odgovornost in za opravljanje dejavnosti jamči z vsem svojim premoženjem).7 Glede na to, da gre v vašem primeru za enkratno predavanje v Sloveniji, ta oseba pa ne opravlja dejavnosti v okviru organizirane oblike (družbe, samostojnega podjetnika) in ni zavezanec za DDV, vse kaže na to, da ne moremo govoriti o trajnem, samostojnem in neodvisnem opravljanju dejavnosti za namene ZDoh-2 niti ZDDPO-2. To pa pomeni, da se izplačani dohodek (tudi če je izdan račun) ne more obravnavati v okviru določb dohodkov iz dejavnosti, temveč v okviru določb dohodkov iz zaposlitve, ožje gledano, dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja. Več o tem v nadaljevanju.

Drugi odstavek 68. člena ZDoh-2 govori o ›nastopajočih izvajalcih in športnikih‹. Navedeni člen določa, da se ne glede na 1. odstavek 68. člena ZDoh-2 davčni odtegljaj izračunava, odteguje in plačuje tudi pri plačilih, ki jih zavezanec po tem poglavju dosega v okviru opravljanja dejavnosti nastopajočega izvajalca ali športnika. Davčni odtegljaj se izračunava, odteguje in plačuje od posameznega plačila, zmanjšanega za normirane stroške v višini 70 odstotkov, po 15-odstotni stopnji. Zavezanec nerezident, ki nima poslovne enote v Sloveniji, lahko namesto normiranih stroškov uveljavlja posamezni aktivnosti v Sloveniji neposredno pripisljive dejanske stroške, ki se priznajo na podlagi dokazil.

Za nastopajoče izvajalce nerezidente ni treba preverjati statusa v državi rezidentstva (torej ali tam opravljajo dejavnost v smislu samostojnega podjetnika). Pri nastopajočih izvajalcih nerezidentih se to predpostavlja in se vedno upošteva 2. odstavek 68. člena ZDoh-2, torej pravila o davčnem odtegljaju. Vendar v vašem primeru ta odstavek ne pride v poštev, ker se predavatelj na organiziranem dogodku ne šteje za nastopajočega izvajalca. Kdo se šteje za ›nastopajočega izvajalca‹, ZDoh-2 sicer ne določa, lahko pa si pri opredelitvi tega pojma pomagamo z komentarjem OECD k sklenjenim mednarodnim konvencijam. Te konvencije namreč nastopajoče izvajalce in športnike ter obdavčitev njihovih dohodkov urejajo v posebnem členu. V komentarju je tako zapisano, da se med nastopajoče izvajalce štejejo npr. gledališki igralci, igralci raznih instrumentov, filmski in televizijski igralci ipd. V komentarju je zelo jasno zapisano, da sem ne spadajo gostujoči predavatelji na raznih organiziranih konferencah, dogodkih poslovne narave. Zato menimo, da predavatelj, ki bo predaval na vašem dogodku, organiziranem ob zaključku projekta, ne spada med ›nastopajoče izvajalce‹, zato ni mogoče uporabiti 2. odstavka 68. člena ZDoh-2.

Kaj to pomeni za pripravo obračuna avtorskega honorarja?

To pomeni, da gre v tem primeru za povsem ›običajen‹ avtorski honorar. Na podlagi ZDoh-2 je uvrščen med dohod-

7

Povzeto po mnenju DURS

UNIKUM Junij 2014 _ Strokovna mnenja IR

ke iz drugega pogodbenega razmerja, kar pomeni, da se pri obračunu pripravi in odda obrazec REK-2 in kot vrsta dohodka poroča avtorski honorar (šifra 1504). Priznajo se 10-odstotni normirani stroški, od 90-odstotne davčne osnove (bruto dohodek, znižan za 10-odstotne normirane stroške) pa se obračuna in plača 25-odstotna akontacija dohodnine. Ker gre za nerezidenta, to zanj pomeni dokončen davek.

Ker gre za enkratno izplačilo, vam ni treba pridobiti slovenske davčne številke (to določa 5. odstavek 35. člena ZDavP-2).

Na podlagi 6. odstavka istega člena pa morate pridobiti naslednje podatke te fizične osebe: ime in priimek, naslov, davčno številko, ki jo ima v državi, v kateri je rezident, in podatek o državi rezidentstva. Te podatke je namreč treba vpisati v obrazec REK-2. Če teh podatkov ne pridobite, je to prekršek po ZDavP-2, zaradi katerega se lahko izreče denarna kazen.

Ker gre v vašem primeru za izplačilo dohodka nerezidentu, je treba upoštevati tudi določila mednarodne konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, ki je sklenjena med Slovenijo in državo, v kateri je ta fizična oseba rezident (če seveda takšna konvencija obstaja). Ker nimamo podatka o tem, v kateri državi je ta posameznik rezident, bomo v nadaljevanju le na kratko in na splošno predstavili še vidik mednarodne konvencije oziroma posebnosti, ki izvirajo iz tega.

Ti dohodki (odvisni dohodki iz zaposlitve) so običajno urejeni v 15. členu sklenjene konvencije. Običajna dikcija tega člena je naslednja: »1. V skladu z določbami iz 16., 18., 19. in 20. člena se plače, mezde in drugi podobni honorarji, ki jih prejema rezident države pogodbenice iz zaposlitve (npr. rezident Avstrije), obdavčijo samo v tej državi pogodbenici (v Avstriji), razen če se zaposlitev opravlja v drugi državi pogodbenici (Sloveniji). Če se zaposlitev opravlja v drugi državi pogodbenici (v Sloveniji), se lahko taki honorarji obdavčijo v tej državi (v Sloveniji).« Glede na primarno pravilo mednarodne konvencije se ti avtorski honorarji, ki se na podlagi ZDoh-2 obravnavajo v okviru določb dohodka iz drugega pogodbenega razmerja, obdavčijo le v državi, kjer je posameznik rezident (npr. le v Avstriji), razen če se zaposlitev opravlja v Sloveniji. Takrat se lahko obdavčijo v Sloveniji. Šteje se, da se zaposlitev opravlja v Sloveniji, če je bil fizično prisoten v Sloveniji, ko je opravil delo, za katero prejme avtorski honorar. V vašem primeru je ta pogoj izpolnjen, kar pomeni, da ima Slovenija (na podlagi 1. odstavka [običajno] 15. člena konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju) pravico do obdavčitve tega dohodka.

V takem primeru se obdavčitev izvede po pravilih slovenske zakonodaje, posameznik pa mora (najverjetneje) prejeti dohodek prijaviti tudi v državi, v kateri je rezident. Tam bo (običajno) lahko uveljavljal odbitek davka, že plačanega v Sloveniji. Ta vidik naj preveri še v državi rezidentstva, pri svojih davčnih svetovalcih.

Ob branju konvencije ne smemo pozabiti na 2. odstavek (običajno) 15. člena, ki določa izjemo od splošnega pravila, ki ga določa 1. odstavek istega člena. Ta določa: »2. Kljub določbam 1. odstavka se honorar, ki ga prejme rezident države pogodbenice iz zaposlitve (npr. Avstrije) v drugi državi pogodbenici (v Sloveniji), obdavči samo v prvi omenjeni državi (v Avstriji), če:

17

www.iracunovodstvo.eu

a) prejemnik prebiva v drugi državi (v Sloveniji) v obdobju ali obdobjih, ki ne presegajo skupno 183 dni v koledarskem letu, in b) se honorar izplača oziroma ga izplačajo v imenu delodajalca, ki ni rezident druge države pogodbenice (torej če ne bi bil rezident Slovenije), in c) honorarja ne plačuje stalna poslovna enota ali stalna baza, ki jo ima delodajalec v drugi državi.« Če želite uporabiti navedeno izjemo po 2. odstavku (običajno) 15. člena mednarodne konvencije, morajo biti hkrati izpolnjeni vsi trije, pod a), b) in c) navedeni pogoji. V vašem primeru ni izpolnjen (vsaj) pogoj b) (honorar namreč izplača slovenska pravna oseba, ki je rezident Slovenije za namene davka od dohodkov pravnih oseb), kar pomeni, da te izjeme ni mogoče uporabiti in ste v Sloveniji dolžni obračunati akontacijo dohodnine od izplačanega avtorskega honorarja. Obračun se naredi skladno z veljavno slovensko zakonodajo, kot je to določeno za dohodke iz drugega pogodbenega razmerja.

Obračun se bo lahko razlikoval le v delu, ki se nanaša na obračun pavšalnih prispevkov za socialno varnost. Če je vaš predavatelj vključen v obvezna socialna zavarovanja v drugi državi članici EU, ne bo potreben obračun in plačilo pavšalnega prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pod pogojem, da vam bo ta posameznik dostavil obrazec A1. S tem obrazcem se namreč potrdi, da je posameznik zavarovan v drugi državi članici EU in da samo tam plačuje obvezne prispevke za socialno varnost. Če vam tega obrazca ne dostavi, je treba obračunati in plačati tudi pavšalne prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 8,85 odstotka na bruto honorar.

Na današnji dan še ni treba plačati pavšalnega prispevka za zdravstvo, vendar bo ta sprememba v kratkem sprejeta, tako da bo v prihodnje od avtorskih honorarjev treba obračunati in plačati tudi pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje.

Povzetek: Menimo, da v vašem primeru ni mogoče uporabiti pravil 68. člena ZDoh-2, ki ureja uporabo davčnega odtegljaja, temveč gre za izplačilo ›običajnega‹ avtorskega honorarja.

Obračun akontacije dohodnine se tako naredi po pravilih, ki jih določa ZDoh-2 za dohodke iz drugega pogodbenega razmerja. Če posameznik ne predloži obrazca A1, je treba obračunati in plačati tudi pavšalne prispevke za socialno varnost, ki se plačajo na avtorski honorar.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP), Uradni list RS, št. 21/1995. Spremembe: Uradni list RS, št. 9/2001, 30/2001, 85/2001 Skl. US: U-I-149/98-36, 43/2004, 58/2004 Odl. US: U-I-200/02-12, 94/2004-UPB1, 17/2006, 44/2006-UPB2, 114/2006-ZUE, 139/2006, 16/2007-UPB3, 68/2008, 85/2010 Skl. US: U-I-191/09-7, Up-916/09-16, 47/2013 Odl. US: U-I240/10-15.

• Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 117/2006.

Spremembe: Uradni list RS, št. 33/2007 Odl. US: U-I-198/0512, 45/2007 Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010-UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6, 106/2010, 9/2011ZUKD-1, 13/2011-UPB7, 9/2012 Odl. US: U-I-18/11-10, 24/2012,

30/2012, 40/2012-ZUJF, 71/2012 Odl. US: U-I-76/11-15, 75/2012, 94/2012, 52/2013 Odl. US: U-I-147/12-18.

• Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), Uradni list RS, št.

117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 24/2008-ZDDKIS, 125/2008, 20/2009-ZDoh-2D, 47/2009 Odl. US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.), 110/2009 (1/2010 popr.), 43/2010, 97/2010, 13/2011-UPB4, 32/2012, 94/2012.

• Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št.

90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 110/2009-ZDavP-2B (1/2010 popr.), 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012, 94/2012, 81/2013.

6_

Uporaba blagovne znamke Imamo svojo blagovno znamko. Naši družbi v Srbiji bomo zaračunali uporabo blagovne znamke, kar imamo opredeljeno tudi v pogodbi o poslovno-tehničnem sodelovanju. Zanima nas, kateri člen ZDDV-1 uporabimo in ali se račun vpiše v obračun DDV-O.

Mnenje Vaše podjetje bo v Srbijo zaračunalo uporabo blagovne znamke ›Tvojih 5 minut‹. To se po našem mnenju šteje kot storitev prenosa in odstopa avtorskih pravic, patentov, licenc, blagovnih znamk in podobnih pravic. Kraj opravljanja takšne storitve se določi v skladu s 1. odstavkom 25. člena ZDDV-1, po katerem je kraj opravljanja storitev, ki jih prejme davčni zavezanec, ki deluje kot tak, kraj, kjer ima ta davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti.

Domnevamo, da je srbsko podjetje zavezanec za DDV v Srbiji. To pomeni, da na računu za uporabo blagovne znamke slovenskega DDV ne obračunate v skladu s 1. odstavkom 25. člena ZDDV-1. Na računu morate obvezno napisati navedbo ›obrnjena davčna obveznost‹ (reverse charge) in številko za DDV srbskega podjetja.

Ker je storitev zaračunana davčnemu zavezancu s sedežem zunaj EU in je tako kraj obdavčitve država zunaj EU (Srbija), se taka storitev šteje kot storitev, ki je neobdavčljiva v Sloveniji, in se zato ne vpiše v obračun DDV. Vaša storitev sicer predstavlja dobavo, v zvezi s katero imate pravico do odbitka DDV, in jo zato v evidence DDV, sestavljene v skladu s Pravilnikom o vsebini, obliki, načinu in rokih za predložitev izpisa podatkov iz elektronsko vodenih poslovnih knjig in evidenc zavezanca za davek, vpišete v polje 23 kot ›Vrednost dobav s pravic do odbitka DDV, pri katerih je kraj dobave zunaj Slovenije‹.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012.

• Pravilnik o vsebini, obliki, načinu in rokih za predložitev izpisa podatkov iz elektronsko vodenih poslovnih knjig in evidenc zavezanca za davek, Uradni list RS, št. 59/2007, 126/2007, 107/2009, 55/2013.

ROKOVNIK

18

Da ne pozabim: PRAVNE OSEBE: 10. julij

POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

FIZIČNE OSEBE (s.p.):

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb 06/2014, 04-06/2014 Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

Intrastat poročilo

15. julij

EURIBOR

na dan 19.5.2014

na dan 17.6.2014

3-mesečni

0,318

0,217

6-mesečni

0,409

0,312

12-mesečni

0,586

0,491

ETN - poročanje o prodajah in najemih, sklenjenih v preteklem mesecu

18. julij

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

20. julij

Rekapitulacijsko poročilo 06/2014 in hkrati DDV-O 06/2014 Banka Slovenije - poročilo: BST, KRD, DVP, SN-T

25. julij

AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

31. julij

DURS - obračun in plačilo DDV 06/2014 Poročilo o dobavah (76.a člen) 06/2014 Predložitev obračuna in plačilo davka na finančne storitve Banka Slovenije - SKV

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (21.5.2014)

Plačila v gotovini

Variabilni del priznane obrestne mere JUNIJ 2014

EUR

USD

JPY

GBP

CHF

Do vključno 1 meseca

0,25000 %

0,15100 %

0,09786 %

0,48781 %

-0,00800 %

Do vključno 3 mesecev

0,30900 %

0,22715 %

0,13500 %

0,53094 %

0,01200 %

Do vključno 6 mesecev

0,39400 %

0,32190 %

0,18357 %

0,63656 %

0,06440 %

12 mesecev

0,56900 %

0,53450 %

0,33714 %

0,94200 %

0,17740 %

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.durs.gov.si/si/aktualno/obrestne_mere_za_obresti_na_ posojila_med_povezanimi_osebami_na_podlagi_pravilnika_o_priznani_obrestni_meri/ (18.6.2014)

Vrsta izplačila za

Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2*

420 EUR

Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga in storitev v RS po ZPPDFT**

5.000 EUR

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti Obdobje od 1.1.2014 do 30.6.2014

8,25 %

Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. 1/2014, 3.1.2014)

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

JUNIJ 2014

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 92/2013, 16/2014)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR. V primeru, da delavec dela 11 ur ali več na dan - 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro nad 8 ur.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70% cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javni prevoz - do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

V skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Nadomestilo za ločeno življenje se lahko določi v pogodbi o zaposlitvi delavca pod pogoji in v znesku, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, kot to določa vsakokratni podzakonski predpis.

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 30% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 457,85 EUR*.

Za 20 let delovne dobe: v višini 50% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 763,08 EUR*.

Za 30 let delovne dobe: v višini 70% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 1.068,31 EUR*.

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece 3.052,30 EUR** oz. v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje.

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

797,04 EUR za leto 2014; Najvišji znesek brez prispevkov 1.071,82 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- V primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 1.526,15 EUR**.

- V primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 763,08 EUR**.

- Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.526,15 EUR**).

- Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece (1.526,15 EUR**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si).

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

Se vidimo tudi v juliju in avgustu! ŠOLE IN DELAVNICE IR

SEMINARJI IR

9., 11., 16., 18. julij

10. 07.

Poletna Šola dvostavnega knjigovodstva - osnove (dr. Tatjana Jovanović) Kotizacija: 430 € + ddv Kotizacija s popustom: 365,50 € + ddv

KRATEK SEMINAR: E-račun od izdaje do prejema (mag. Tanja Urbanija) Kotizacija: 69 € + ddv

10. in 11. julij

Pregled dohodkov fizičnih oseb po Zakonu o dohodnini (pravice zaposlenih in obdavčitev) (Beti Božnar) Kotizacija: 190 € + ddv

Poletna Delavnica računovodstvo zalog (Kristinka Vukovič) Kotizacija: 270 € + ddv Kotizacija s popustom: 229,50 € + ddv

AKADEMIJA IR

Akademija IR 2014/2015 »GOSPODARSTVO« Ljubljana, Koper, Celje, Kranj

30. 07.

20., 22., 25., 27. avgust Poletna Šola dvostavnega knjigovodstva - poglobljeno (dr. Tatjana Jovanović) Kotizacija: 470 € + ddv Kotizacija s popustom: 399,50 € + ddv

15% popusta na Poletne Šole in delavnice IR ter možnost plačila na 2 obroka*

25., 27. in 29. avgust Poletna Šola o DDV - osnove (vključno s predvidenimi spremembami Zakona o DDV) (Maja Dolinar Dubokovič) Kotizacija: 360 € + ddv Kotizacija s popustom: 306 € + ddv

KLJUČ DO ZNANJA SO IR IZOBRAŽEVANJA.

www.iracunovodstvo.eu

* Možnost plačila na dva obroka velja za Šole in Delavnice IR.

POLETJE 2014

Vstopili smo v poletje in zagotovo se boste v prihajajočih mesecih vsaj za nekaj dni pustili razvajati toplemu soncu in morju. Tudi mi vas bomo v poletnih mesecih razvajali s prav posebnimi cenami izobraževanj in možnostjo plačila na dva obroka*. Člani Kluba IR lahko poleg poletnega popusta na Šole in Delavnice IR izkoristijo tudi članske popuste – popusti se seštevajo! Vabljeni na IR, kjer bomo kljub vročini poskrbeli za prijetno ohladitev in vaše dobro počutje!

8. – 12. september 2014 Spoštovani!

Do Tedna računovodij nas loči le še poletje, ko si bomo privoščili zaslužen dopust, z mislimi odplavali daleč stran, se družili z družino in prijatelji in si nabrali novo energijo za čas po poletju, ko nam dela zagotovo ne bo zmanjkalo.

Na Inštitutu za računovodstvo smo na Teden računovodij, ki bo tudi letos, kot že tradicionalno, potekal v prostorih Poslovne hiše Unija na Brezovici pri Ljubljani, že povsem pripravljeni. Da pa se boste tudi vi lahko pravočasno pripravili na osrednji dogodek računovodske stroke, bi vas že sedaj želeli seznaniti z vsemi potrebnimi informacijami.

Na naslednjih straneh boste našli program letošnjega srečanja, ki smo ga z ekipo sodelavcev, računovodskih in davčnih strokovnjakov ter predavateljev pripravljali z željo, da vanj vključimo čim več trenutno najbolj aktualnih tem in predavanj. Preko 30 brezplačnih strokovnih predavanj boste udeleženci seznanjeni z novostmi z računovodskega, davčnega in kadrovskega vidika, dogodek pa bodo popestrile tudi mehke veščine ter zanimivi prispevki partnerjev dogodka.

Za vse, ki ste se dogodka udeleževali že v preteklih letih, ni potrebno posebej poudarjati, da je dogodek tudi enkratna priložnost za izmenjavo mnenj s kolegi, navezovanje stikov in druženje.

Vsi udeleženci boste tudi letos prejeli Zbornik Tedna računovodij ter koledar izobraževanj za prihodnjo sezono izobraževanj na inštitutu, ki jo pričenjamo z oktobrom.

Ker tudi letos pričakujemo številčno udeležbo, vam priporočamo, da si čim prej zagotovite mesto na predavanjih, ki jih nikakor ne bi želeli izpustiti.

Na inštitutu se veselimo poletnih dni, še bolj z veseljem pa pričakujemo pričetek nove sezone izobraževanj, ki jo simbolično pričenjamo prav s Tednom računovodij, na katerega vas prijazno vabimo.

Lepo vabljeni, da se nam pridružite na Tednu računovodij 2014!

Program

Ponedeljek, 8. september 2014 Predavalnica BOR - 85 mest 9.00 - 9.45 (45 min) Kaj prinaša nova računovodska direktiva (Kristinka Vukovič) 10.00 - 11.30 (90 min) Pravice in obveznosti malih davčnih zavezancev (mag. Tamara Prezelj) 11.45 - 13.15 (90 min) Samoobdavčitev pri DDV na tisoč in en način (mag. Tanja Urbanija) 13.30 - 15.00 (90 min) Novosti in spremembe pri obračunu DDPO v letu 2014 (mag. Barbara Guzina) 15.15- 16.00 PODELITEV CERTIFIKATOV RAČUNOVODSKI STROKOVNJAK IR

Torek, 9. september 2014 Predavalnica BOR - 85 mest 8.30 - 10.00 (90 min) Dohodki zaposlenih -.obdavčitev odpravnin in jubilejnih nagrad (Beti Božnar) 10.15 - 11.45 (90 min) Popravek DDV v primeru insolvenčnih postopkov, postopku izvršbe in v primeru izbrisa zavezanca iz predpisanih evidenc (Branka Svilar Mugoša) 12.00 - 13.30 (90 min) Sodbe Sodišča EU na temo pravice do odbitka vstopnega DDV (mag.

Tamara Prezelj) 13.45 - 14.45 (60 min) Aktualno iz dohodnine (Maja Bohorič) Predavalnica TISA - 28 mest 10.30 - 12.00 (90 min) Pregled pomembnejših poslovnih dogodkov pri poslovanju kmeta (dr.

Tatjana Jovanovič) 12.30 - 13.30 (45 min) Knjiženje državnih podpor (Kristinka Vukovič) 13.45 - 15.15 Vloga računovodje pri pripravi strategije družbe - Accountant’s Role in Strategy (Andrew Rajapakse)

Sreda, 10. september 2014 Predavalnica BOR - 85 mest 8.30 - 10.00 (90min) Samostojni podjetnik z davčnega vidika (Vesna Bartolj Maver) 10.15 - 11.45 (90 min) Kaj davčni inšpektorji najdejo na področju transfernih cen (mag. Barbara Guzina)

12.00 - 13.30 (90 min) Novosti na področju DDV v letih 2013 in 2014 (Maja Dolinar Dubokovič) 13.45 - 14.45 (60 min) Posebnosti knjigovodstva ob prenosu s.p. na d.o.o. (dr. Tatjana Jovanovič)

Predavalnica TISA - 28 mest 10.30 - 12.00 (90 min) Društva z davčnega vidika (Vesna Bartolj Maver) 12.30 - 13.30 (60 min) English for accounting (Andrew Rajapakse) 13.45 - 14.45 (60 min) Poslovanje z gotovino in transakcijskim računom (Kristinka Vukovič) Četrtek, 11. september 2014 Predavalnica BOR - 85 mest 8.30 - 10.00 (90 min) Aktualne sodbe sodišča EU na področju DDV (Branka Svilar Mugoša) 10.15 - 11.45 (90 min) Matematika za računovodje - računanje obresti (Kristinka Vukovič) 12.00 - 13.30 (90 min) Metode vrednotenja zalog in njihov pomen v proizvodnih podjetjih (Miro Dečman) 13.45 - 15.15 (90 min) Dividendam podobni dohodki na primerih (Mitja Černe) Predavalnica TISA - 28 mest 10.30 - 11.30 (60 min) Moč izgovorjene besede (veščina premisleka preden spregovorimo) Zdravko Zupančič 12.30 - 13.15 (45 min) Konsolidacija v praksi (Vesna Bartolj Maver)

Petek, 12. september 2014 Predavalnica BOR - 85 mest 8.30 - 10.00 (90 min) Tanka kapitalizacija (Mitja Černe) 10.15 - 11.45 (90 min) Kraj obdavčitve storitev z DDV (Maja Dolinar Dubokovič) 12.00 - 13.00 (60 min) Obračun DDPO za leto 2014 (Maja Bohorič) 13.15 - 14.15 (60 min) Slovenski računovodski standardi in nepremičnine (Kristinka Vukovič) Predavalnica TISA - 28 mest 9.00 - 9.45 (45 min) Kaj prinaša nova računovodska direktiva (Kristinka Vukovič)

SPONZORSTVO TEDNA RAČUNOVODIJ IN PARTNERSTVO IR

PRIJAVE NA TEDEN RAČUNOVODIJ

Zaradi številčne udeležbe je Teden računovodij tudi izjemna priložnost za predstavitve podjetij, ki so z računovodsko dejavnostjo kakorkoli povezana. V kolikor bi želeli izkoristiti priložnost in se v okviru srečanja predstaviti ciljni javnosti, vas vabimo, da si na portalu IR ogledate možnosti sponzoriranja dogodka in oglaševanja v Zborniku.

Prijavite se lahko na največ štiri strokovna predavanja ter na neomejeno število brezplačnih predstavitev sponzorjev, ki bodo naknadno dodana v koledar Tedna računovodij!

Svojo promocijo lahko odslej v okviru Inštituta za računovodstvo razširite tudi s številnimi drugimi aktivnostmi in postanete PARTNER INŠTITUTA ZA RAČUNOVODSTVO. Kako v okviru partnerstva z nami nagovorite še večjo ciljno skupino, lahko izveste na našem portalu v rubriki Partnerstvo z IR.

Program najdete tudi na portalu www.iracunovodstvo.eu, kjer se lahko na predavanja preko vašega profila (vpišete vaše uporabniško ime in geslo) tudi prijavite in sicer: v Mojem profilu na levi strani izberete zavihek Prijava na izobraževanje in nato kategorijo Teden računovodij. Če svojega profila še nimate, se morate predhodno brezplačno registrirati.

Za vse dodatne informacije v zvezi s Tednom računovodij in Partnerstvom IR nam lahko pišete na: natasa.primc@iracunovodstvo.eu

Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani tel.: 01 360 20 20 fax.: 01 360 20 50 akademija@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu