e-Bilten Unikum jun.15

06 | 2015

BILTEN

6,99 EUR + DDV JUNIJ 2015 WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

DILEME PRI POSLOVANJU Z S. P.-JI V začetku leta sta Finančna uprava RS in Inšpektorat za delo napovedala poostren nadzor nad poslovanjem s. p.-jev, pri čemer naj bi se pravilnost delovanja preverjala bodisi konkretno pri podjetnikih bodisi z inšpiciranjem njihovih naročnikov (v nekaterih primerih dejanskih prikritih delodajalcev).

3

VSEBINA

3

TEMA MESECA

7

DAVKI

8

DOKAZOVANJE USTREZNOSTI TRANSFERNIH CEN S POSEBNIM DELOM DOKUMENTACIJE

10

UVODNIK Kristinka Vukovič

DILEME PRI POSLOVANJU Z S. P.-JI

Davke je treba plačati

PRAVNI PREVENTIVNI SKRBNI PREGLED POSLOVANJA

OBVEZNOST POTRJEVANJA RAČUNOV- ZA KOGA VELJA IN ZA KOGA NE

12

KADRI

13

MNENJA IR

VODENJE S CILJI

UNIKUM | letnik 9 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 E: info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu Odgovorna urednica: Nina Selan Slapar nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.shutterstock.com, v kolikor ni drugače označeno.

Oblikovanje in priprava za tisk: Sonja Eržen Tisk: Birografika Bori d.o.o.

Posamezna številka stane: 6,99 EUR + 9,5 % DDV. Letna naročnina na tiskano verzijo: 65 EUR + 9,5 % DDV Letna naročnina na spletno verzijo: 25 EUR + 22 % DDV Naročnina velja do pisnega preklica.

V povprečju natisnemo 600 izvodov. Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji.

Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan.

ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

Tudi Avstrija, ki je veljala za državo z višjo davčno moralo, uvaja davčne blagajne. Ne za vse gospodarstvo in ves gotovinski promet, temveč selektivno, po dejavnostih. Sedanji predlog Zakona o davčnem potrjevanju računov, s katerim uvajamo davčne blagajne v Sloveniji, predvideva njihovo uvedbo povsod, kjer imajo zavezanci opraviti z gotovino, uvedbo pa z letom 2016 oziroma najkasneje dve leti kasneje, torej s 1.

1. 2018, saj se imajo zavezanci možnost odločiti, da v prehodnem obdobju še uporabljajo vezano knjigo računov. In o nekaterih dilemah v zvezi z izdajanjem računov po novem pišemo danes, v tokratni številki Unikuma, kot tudi o drugem ukrepu, s katerim država išče sicer ne utajevalcev, temveč plačnike manj davka. Manj davka namreč država pobere takrat, kadar delo najemamo po drugačni pravni podlagi, seveda manj obdavčeni. Finančna uprava je že nekaj časa nazaj napovedala preglede na terenu, ki se zdaj tudi izvajajo, pregleduje torej načine sodelovanja s fizičnimi osebami, kadar te ne opravljajo svojega dela v okviru delovnega razmerja, temveč na podlagi drugih sklenjenih pogodb, najpogosteje pogodb o poslovnem sodelovanju s samostojnimi podjetniki posamezniki. Strinjamo se, da najbrž tajnica in natakar v gostilni ne moreta svojega dela opravljati kot podjetnika, vendar obstaja množica storitev in del, kjer ni edina možna ali prava rešitev sklenitev delovnega razmerja ali podjemne pogodbe. Kateri so ti svobodni poklici in področja dela, tega v naši zakonodaji nismo dorekli, zato se zdaj v praksi dogaja marsikaj. Nekaj žrtev bo spet moralo pasti, na strani davkoplačevalcev seveda, da se bo področje uredilo. Možni načini sodelovanja s fizičnimi osebami, predvsem dileme sodelovanja s samostojnimi podjetniki posameznikih, so naša današnja osrednja tema.

Naša ekipa ne zapira vrat, letos julija in avgusta izidemo povsem redno, želimo pa vam, dragi bralci, dolg dopust in lepe počitnice.

Do prihodnjič vsem lep pozdrav.

Vaša Kristinka Vukovič

www.iracunovodstvo.eu

TEMA MESECA

3

Nina Orehek

dILEME pri poslovanju z s. p.-ji V začetku leta sta Finančna uprava RS in Inšpektorat za delo napovedala poostren nadzor nad poslovanjem s. p.-jev, pri čemer naj bi se pravilnost delovanja preverjala bodisi konkretno pri podjetnikih bodisi z inšpiciranjem njihovih naročnikov (v nekaterih primerih dejanskih prikritih delodajalcev). Rezultat pregleda so lahko dodatne finančne posledice, pomembne delovnopravne posledice ter globa za prekršek, ki lahko doleti davčne zavezance (naročnike), pri katerih s. p.-ji opravljajo delo v odvisnem razmerju.

Uvod Samostojni podjetnik (s. p.) je fizična oseba, ki se z vpisom v poslovni register odloči izvajati samostojno pridobitno dejavnost za svoje stranke (naročnike). Praviloma lahko s. p. opravlja vse gospodarske dejavnosti, razen kadar je z zakonom izrecno določeno, da katere od njih ne more opravljati oziroma kadar iz narave dela izhaja, da posameznih storitev ne more opravljati. Dejavnost, ki jo bo opravljal s. p., se opredeli ob vpisu v poslovni register, poleg dejavnosti pa se vpiše še podatek o firmi (poslovnem imenu, s katerim nastopa podjetnik), s. p. pridobi novo matično številko (davčna številka je enaka), vpiše pa se tudi sedež, na katerem bo podjetnik opravljal svojo dejavnost.

Kot rečeno, s. p. na trgu deluje samostojno, pri opravljanju storitev pa z naročnikom ni v tesnem in odvisnem razmerju, temveč ima proti njemu zgolj obveznost kvalitetnega opravljanja dela ter pravico do plačila za opravljeno delo, kot je dogovorjeno z naročnikom.

V nasprotju z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, podjetnik: • sam organizira svoje delo in delovni čas; • nastopa v lastnem imenu in za svoj račun; • svoje storitve (ali dobavljanje blaga) izvaja na lastni lokaciji (v svojih prostorih) in zgolj izjemoma v prostorih naročnika, kadar je to glede na naravo dela potrebno; • za delo uporablja lastna sredstva in opremo;

• s strankami sodeluje na podlagi pogodb civilnega prava (temeljni predpis za določanje pravic in obveznosti je tako Obligacijski zakonik, in ne Zakon o delovnih razmerjih); • sam plačuje vse davčne obveznosti in prispevke za socialno varnost in tega ne prevali na svoje naročnike.

Neodvisnost delovanja s. p.-ja mora izhajati tako iz formalne ureditve razmerij (pogodba, plačevanje davkov in prispevkov) kot tudi iz dejanskih okoliščin konkretnega primera. Skladno z Zakonom o davčnem postopku namreč davčni organ v primeru inšpekcije presoja vsako transakcijo glede na njeno gospodarsko vsebino, pri tem pa je vezan še na naslednji določbi Zakona o davčnem postopku: • 3. odstavek 74. člena – Navidezni pravni posli ne vplivajo na obdavčenje. Če navidezni pravni posel prikriva drug pravni posel, je za obdavčenje merodajen prikriti pravni posel.

• 4. odstavek 74. člena – Z izogibanjem ali zlorabo drugih predpisov

Samostojni podjetnik (s. p.) je fizična oseba, ki se z vpisom v poslovni register odloči izvajati samostojno pridobitno dejavnost za svoje stranke (naročnike).

se ni mogoče izogniti uporabi predpisov o obdavčenju. Če se ugotovi tako izogibanje ali zloraba, se šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov.

V praksi se je od uveljavitve priznanja normiranih stroškov vse več delodajalcev in tudi delavcev odločilo, da bo delo organiziralo prek ustanovitve s. p.-ja namesto prek klasične oblike delovnega razmerja. To ne bi bilo problematično, če bi novonastali samostojni podjetniki svojo dejavnost res izvajali na tak način, torej samostojno. Če pa gre le za nadomestno formalno obliko za opravljanje dela, pri čemer med s. p.-jem in naročnikom obstaja razmerje organizacijske in ekonomske odvisnosti delavca od delodajalca, tak način opravljanja dela ni dovoljen. To velja tudi za druge oblike dela, pri katerih naj ne bi šlo za odvisna razmerja (npr. avtorska pogodba, podjemna pogodba).

Zakon o delovnih razmerjih v 13. členu določa, da se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja, tj. če se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Če so torej izpolnjeni elementi delovnega razmerja, ni (glede takega dela) dopustno sklepati pogodb civilnega prava glede

4

UNIKUM | JUNIJ 2015 | TEMA MESECA | Dileme pri poslovanju z s. p.-ji

opravljanja tega dela, kot so avtorska pogodba, podjemna pogodba, mandatna pogodba, pogodba o poslovodenju in pogodba o prokuri, osebno dopolnilno delo, razen izjemoma študentsko delo ter kratkotrajno delo in začasno in občasno delo upokojencev (če so izpolnjeni pogoji za opravljanje takega dela). Če so podani elementi delovnega razmerja, bi moral delodajalec s fizično osebo, ki delo zanj opravlja v razmerju, ki ima elemente delovnega razmerja, skleniti pogodbo o zaposlitvi.

Kdaj je posamezno razmerje tako odvisno, da delovanje prek s. p.-ja ni dopustno, je treba presojati od primera do primera, pri tem pa upoštevati najrazličnejše formalne in dejanske okoliščine glede izvajanja dela.

Primerjava odnosa delavec-delodajalec in izvajalec-naročnik Zaposlitev (delovno razmerje) je urejeno z Zakonom o delovnih razmerjih, deloma tudi z Zakonom o urejanju trga dela in Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, v vsakem primeru pa je treba upoštevati še konkretno pogodbo o zaposlitvi ter zavezujoče kolektivne pogodbe. Gre za razmerje med delavcem in praviloma enim delodajalcem, za katerega je značilna odvisnost in tesna povezanost delavca in delodajalca, ki se kaže v tem, da delavec dela predvsem v imenu in za račun delodajalca (z vidika tretjih oseb zaposleni predstavlja delodajalca).

Odvisnost je tako organizacijska kot ekonomska: • Organizacijska odvisnost: Delavec opravlja delo v rednem delovnem času (efektivni čas in čas odmora), praviloma 40 ur na teden.

Nadure, nočno delo, delo ob dela prostih dnevih in druge modalitete opravljanja dela se obravnavajo posebej in so tudi posebej urejene z Zakonom o delovnih razmerjih.

Delavec opravlja delo v prostorih delodajalca (sedež, poslovne enote), na terenu, izjemoma lahko tudi od doma. V vsakem primeru mora biti kraj opravljanja dela natančno opredeljen v pogodbi o zaposlitvi, saj gre za obvezno sestavino pogodbe.

• Ekonomska odvisnost: Delavec za opravljeno delo prejema redno me-

Če so podani elementi delovnega razmerja, bi moral delodajalec s fizično osebo, ki delo zanj opravlja v razmerju, ki ima elemente delovnega razmerja, skleniti pogodbo o zaposlitvi. sečno plačo z vsemi morebitnimi dodatki na nočno, nadurno delo, za skupno delovno dobo (minulo delo), za poslovno uspešnost (npr. nagrado v višini določenega deleža od uspeha) in druge dodatke, od izplačil pa delodajalec obračuna dohodnino in prispevke za socialno varnost.

• Pravice in obveznosti iz delovnega razmerja: Delavec ima pravico, da mu delodajalec zagotavlja delo, varne delovne razmere, predvideno je tudi varstvo določenih kategorij delavcev. Delo mora delavec opravljati z upoštevanjem delodajalčevih navodil, spoštovanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu, določena je obveznost obveščanja o bistvenih okoliščinah, prepoved škodljivega ravnanja, obveznost varovanja poslovne skrivnosti, prepoved konkurence.

• Posebnosti: Za delovna razmerja je posebej predpisan postopek dajanja odpovedi pogodbe, ki je možna le iz zakonsko predpisanih razlogov, z upoštevanjem minimalnih odpovednih rokov, v določenih primerih je delavec upravičen do odpravnine. Ob kršitvi postopka s strani delodajalca je odpoved nezakonita in neveljavna, delodajalec pa je lahko delavcu celo odškodninsko odgovoren. Delavec je dolžan varovati poslovno skrivnost, z Zakonom o delovnih razmerjih je predpisana prepoved konkurence, lahko pa se dogovori tudi konkurenčna klavzula (pogodbena prepoved konkurenčne dejavnosti).

• Povzročitev škode: za škodo, ki nastane tretjim osebam, je odgovoren delodajalec, delavec le, če povzroči škodo namenoma ali iz hude malomarnosti (delodajalec prevzema tveganja proti tretjim osebam), lahko pa je to razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz krivdnega razloga.

V nasprotju z navedenim gre pri s. p.

-ju (in drugih neodvisnih oblikah dela) za delo za naročnika storitve na podlagi pogodbe civilnega prava. Temeljna načela urejata Zakon o gospodarskih družbah in Obligacijski zakonik. Glavna značilnost razmerja je samostojnost in neodvisnost nosilca s. p.-ja, ki se kaže v tem, da si sam organizira delo ter na trgu nastopa v lastnem imenu in za svoj račun, plačan pa je po učinku (po opravljenem delu) bodisi z določeno urno postavko ali mesečnim pavšalom. Storitve mora opraviti v pogodbeno dogovorjenih rokih, čas pa si razporeja sam (ni vezan na prisotnost pod nadzorom drugega). Delo opravlja praviloma na lastni lokaciji (npr. kjer ima registriran sedež podjetja), na terenu oziroma izjemoma pri naročniku, glede na naravo dela, ter vedno z lastnimi sredstvi in opremo. Če izvajalec uporablja material, opremo, prostore ali druge kapacitete naročnika, mu je za to dolžan določeno nadomestilo (uporabnino, najemnino). Za nastalo škodo je odgovorna oseba, ki škodo povzroči, pri tem pa veljajo odškodninsko-pravna pravila glede prehoda nevarnosti (trenutek nastanka škode); v določenih primerih to vpliva na odgovornost zaradi naključnega uničenja stvari. Če izvajalec povzroči škodo, se lahko uveljavlja garancija, če je bila ta dana, sicer lahko naročnik zahteva tudi odpravo napake, znižanje kupnine ali odstopi od pogodbe.

Kriteriji, ki še dodatno kažejo na odvisnost razmerja (vendar je treba v vsakem primeru konkretno razmerje obravnavati posebej): • pogodba o poslovnem sodelovanju vsebuje elemente delovnega razmerja, kot so navedba uporabe določb Zakona o delovnih razmerjih, kolektivnih pogodb, splošnih aktov naročnika ali sindikalnih pravic, ki jih imajo sicer zaposleni pri naročniku, varstvo zaradi določenih pogojev (npr. varstvo posameznih kategorij delavcev, starejših, staršev ipd.), določbe o odpravnini v primeru prenehanja razmerja, poskusno delo, pravica do izobraževanja, suspenz pogodbe, določilo o znesku osnovne plače osebe, ki bo opravljala delo, izplačevanje nagrad, regresa, malice, potnih stroškov, dodatkov za delo pod posebnimi pogoji (nočno delo, delo ob dela prostih dneh, za poslovno uspešnost), določilo o

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

• •

• • •

• • •

• •

dnevnem ali tedenskem delovnem času, določilo o razporeditvi delovnega časa, določilo o dopustu in njegovem koriščenju, konkurenčno prepoved in konkurenčno klavzula, izjemno dolge odpovedne roke; naročnik dela je bivši delodajalec ali (družinsko) povezana oseba; prek s. p.-ja se opravlja dejavnost, ki je praviloma ni mogoče opravljati samostojno na trgu (narava dela: določene storitve se lahko opravljajo le kot zaposlitev); s. p. se predstavlja kot osebje delodajalca; uporaba prostorov naročnika brez ustreznega nadomestila; uporaba sredstev in opreme naročnika oziroma pomanjkanje sredstev za delo s strani izvajalca; ponujanje storitev strankam naročnika po ceniku podjetja-naročnika; odsotnost z dela se usklajuje z vodstvom podjetja; gre za daljše kontinuirano trajanje razmerja, pri čemer delo opravlja s. p. osebno; druge dejanske okoliščine, ki kažejo na povezanost; neustrezna pravna podlaga (pri tem so vedno bistvene dejanske okoliščine, ki kažejo, kako se pogodbeno razmerje izvaja v praksi, in ne poimenovanje razmerja s strani pogodbenih strank ali status pogodbenih strank).

Posledice ugotovitve odvisnega razmerja S presojo (ne)odvisnosti konkretnega razmerja se poleg pogodbenih strank (delavec-s. p. oziroma delodajalec-naročnik) ukvarjata tudi Inšpektorat za delo in Finančna uprava RS. Posledice ugotovitve odvisnosti imajo lahko delovnopravne ter finančne posledice v smislu dodatno odmerjene dohodnine in prispevkov za socialno varnost in zaradi možnosti izreka globe za prekršek.

Ekonomsko odvisna oseba Ena od zakonsko predvidenih možnosti za opravljanje dela, ki ne pomeni prekvalifikacije v delovno razmerje je ›ekonomsko odvisna oseba‹. To je samozaposlena oseba, ki na podlagi pogodbe civilnega prava, osebno, za plačilo, samostojno in dlje časa opravlja delo v okoliščinah ekonomske odvisnosti ter sama ne zaposluje delavcev. Ekonomska odvisnost pomeni, da oseba najmanj

80 odstotkov svojih letnih dohodkov pridobi od istega naročnika.

Ekonomsko odvisni osebi je zagotovljeno omejeno delovno pravno varstvo po Zakonu o delovnih razmerjih. Če s posebnim predpisom ni določeno drugače, se zanjo uporabljajo določbe o prepovedi diskriminacije, zagotavljanju minimalnih odpovednih rokov, prepovedi odpovedi pogodbe v primeru neutemeljenih odpovednih razlogov, zagotavljanju plačila za pogodbeno dogovorjeno delo, kot je primerljivo za vrsto, obseg in kakovost prevzetega dela, upoštevaje kolektivno pogodbo in splošne akte, ki zavezujejo naročnika, ter obveznosti plačila davkov in prispevkov in uveljavljanju odškodninske odgovornosti. Ekonomsko odvisna oseba je o upravičenosti do omejenega delovnopravnega varstva po zaključku vsakega koledarskega ali poslovnega leta dolžna obvestiti naročnika, od katerega je ekonomsko odvisna, o pogojih, pod katerimi deluje, tako da naročniku posreduje vsa dokazila in informacije, potrebne za presojo vprašanja obstoja ekonomske odvisnosti.

V praksi sta značilni dve vrsti ekonomsko odvisnih oseb, in sicer gre za: • osebe, ki bi praviloma morale skleniti pogodbo o zaposlitvi z naročnikom, saj nikoli niso imele namena opravljati samostojne dejavnosti na trgu, temveč so že od začetka nameravale opravljati delo le za enega naročnika;

Ena od zakonsko predvidenih možnosti za opravljanje dela, ki ne pomeni prekvalifikacije v delovno razmerje je ›ekonomsko odvisna oseba‹. To je samozaposlena oseba, ki na podlagi pogodbe civilnega prava, osebno, za plačilo, samostojno in dlje časa opravlja delo v okoliščinah ekonomske odvisnosti ter sama ne zaposluje delavcev.

5

• osebe, ki so svojo dejavnost dejansko opravljale samostojno na trgu, vendar so zaradi najrazličnejših razlogov (npr. zmanjšanja poslovanja) prišle v situacijo, ko imajo le še enega večjega naročnika (od katerega prejmejo vsaj 80 odstotlov svojih letnih prihodkov).

Ne glede na to, ali je bil status ekonomsko odvisne osebe v konkretnem primeru načrtovan ali ne, njegov obstoj še vedno predstavlja veliko dilemo in tveganje za glavnega naročnika takega izvajalca, saj mu mora zagotavljati obsežno delovnopravno varstvo. To je še dodatno problematično zaradi pomanjkljive delovnopravne zakonodaje, ki določa, da naj bi konkretna vprašanja glede poslovanja ekonomsko odvisne osebe uredil poseben predpis, ta pa doslej še ni bil sprejet.

Tožba delavca na ugotovitev delovnega razmerja Kadar s. p. za naročnika opravlja delo, ki ima znake delovnega razmerja, ima delavec pravico do priznanja delovnega razmerja in priznanja vseh pravic iz delovnega razmerja, ki mu sicer kot s. p.-ju ne bi bile priznane (npr. regres, letni dopust, dodatek na delovno dobo, odpravnina, drugi dodatki). Do navedenih pravic je upravičen po prekvalifikaciji njegovega odnosa z naročnikom v delovno razmerje. Delavec ima tako pravico svojega naročnika (dejanskega delodajalca) tožiti pred Delovnim sodiščem, in sicer s tožbo na ugotovitev priznanja delovnega razmerja (gre za ›individualni delovni spor‹ po 41. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih).

Delovno sodišče je tak spor dolžno prednostno obravnavati, zaradi česar so roki za odločanje in vlaganje vlog skrajšani v primerjavi z rednim postopkom. V takem primeru se delavec sklicuje na obstoj elementov delovnega razmerja (organizirana in nepretrgana vključitev delavca v delovni proces delodajalca, osebno opravljanje dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca), delodajalec pa ima možnost obstoj teh elementov zanikati in tudi dokazovati njihov neobstoj. Ne glede na izid postopka (torej če sodišče ugotovi ali ne ugotovi obstoja delovnega razmerja), delodajalec krije svoje stroške postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice.

6

UNIKUM | JUNIJ 2015 | TEMA MESECA | Dileme pri poslovanju z s. p.-ji

Postopek Inšpektorata za delo Poleg omenjenih primerov lahko konkretno razmerje presoja tudi Inšpektorat za delo ter odloči, da se mora delo, kot se izvaja, ustaviti (prepoved opravljanja dela delavca).

Delo med istim delavcem-izvajalcem in delodajalcem-naročnikom se lahko nadaljuje le po odpravi nepravilnosti, torej s sklenitvijo delovnega razmerja. Če se delovno razmerje ne sklene, je nadaljnje opravljanje dela nezakonito, delodajalec pa je odgovoren za prekršek, za katerega se lahko izreče naslednja globa: • delodajalec: pravna oseba, samostojni podjetnik ali zasebnik – 3.000 do 20.000 evrov; • manjši delodajalec (zaposluje 10 ali manj delavcev): pravna oseba, samostojni podjetnik ali zasebnik – 1.500 do 8.000 evrov; • delodajalec posameznik – 450 do 1.200 evrov; • odgovorna oseba delodajalca pravne osebe – 450 do 2.000 evrov.

Inšpekcijski nadzor s strani Finančne uprave – dodatna odmera dohodnine in prispevkov za socialno varnost Dohodki, ki jih fizična oseba dosega v okviru svojega organiziranega podjetja kot samostojni podjetnik oziroma kot zasebnik v okviru organizirane dejavnosti (v okviru dejavnosti fizične osebe, ki je registrirana v skladu z veljavnimi predpisi, npr. samostojni novinar), so obdavčeni z dohodnino kot dohodek iz dejavnosti. Zakon o dohodnini v 46. členu določa, da se za dohodek iz dejavnosti šteje dohodek, ki je dosežen s samostojnim in neodvisnim opravljanjem dejavnosti, torej ko gre za trajno neodvisno opravljanje ekonomske aktivnosti (glede na kriterije, kot so navedeni zgoraj).

S. p. je v sistem obveznega socialnega zavarovanja vključen kot samozaposlena oseba (razen če dejavnost opravlja kot postranski poklic – ›popoldanski s. p.‹). Taka oseba je sama dolžna obračunavati in plačevati obvezne prispevke za socialno varnost, pri tem pa se zavarovalne osnove določijo z upoštevanjem doseženega dohodka iz dejavnosti v preteklem letu.

Dohodki zavezanca, ki ima v skladu z delovnopravno zakonodajo z delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi,

so obdavčeni z dohodnino kot dohodek iz delovnega razmerja. ZDoh-2 v 2. odstavku 35. člena določa, da se za zaposlitev šteje vsako odvisno pogodbeno razmerje, v katero vstopa fizična oseba pri opravljanju fizičnega ali intelektualnega dela, vključno z opravljanjem storitev in ustvarjanjem ali izvedbo avtorskega dela, ne glede na čas trajanja. Za odvisno pogodbeno razmerje se šteje delovno razmerje in vsako drugo pogodbeno razmerje, ki glede nadzora in navodil v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, načina opravljanja dela ali storitev in drugih pravic ter odgovornosti fizične osebe in delodajalca kaže na odvisno pogodbeno razmerje med delodajalcem in fizično osebo (glede na kriterije, kot so navedeni zgoraj).

Finančna uprava RS lahko postopek začne na podlagi postopka nadzora ali inšpekcijskega postopka, in sicer pri s. p.-ju ali pri naročniku, tak postopek pa

se vodi neodvisno od delovnopravnega postopka (in tudi če tega ni).

Finančna uprava RS v postopku ugotavlja, ali konkretno razmerje predstavlja odvisno razmerje, glede na rezultate pa lahko ob ugotovitvi odvisnosti razmerja prihodke samostojnega podjetnika davčno obravnava kot dohodke iz delovnega razmerja ali kot dohodke iz drugega pogodbenega razmerja. Na podlagi navedenega izračuna morebitno dodatno davčno obveznost, obveznost plačila prispevkov za socialno varnost ter zamudne obresti.

Globa za prekršek Poleg vsega navedenega so davčni zavezanci izpostavljeni tudi globam za prekrške zaradi kršitve delovnopravne (nadzor izvaja in odločbe izdaja Inšpektorat za delo, kot je navedeno zgoraj) ali davčnopravne zakonodaje (nadzor izvaja in odločbe izdaja Finančna uprava RS). 

povzetek V praksi pogosto prihaja do primerov, ko iz narave razmerja izhaja, da je s. p. v odnosu do svojega naročnika (podjetja) v odvisnem razmerju, čeprav je po svojem pravnoformalnem statusu s. p., torej fizična oseba, ki bi praviloma morala gospodarsko dejavnost opravljati samostojno in neodvisno. Razlog za to je najpogosteje racionalizacija poslovanja podjetij na način, da določenim profilom zaposlenih delo plačujejo delno ali v celoti prek statusa s. p., ki jih ustanovijo zaposleni, pri čemer jim delovno razmerje pravno formalno preneha, pri tem pa opravljajo enaka dela in naloge na enak način prek statusa s. p. Kadar je razmerje med izvajalcem dela in naročnikom tako tesno, da izpolnjuje elemente delovnega razmerja (organizacijska in ekonomska odvisnost), se delo ne bi smelo opravljati na podlagi pogodb civilnega prava (prek s. p.), temveč bi se morala skleniti pogodba o zaposlitvi. Ker pa gre velikokrat za mejne primere, bo treba vsako razmerje presojati samostojno, upoštevajoč vse okoliščine in dejansko gospodarsko vsebino posla.

DAVKI

7

Nina Orehek

Pravni preventivni skrbni pregled poslovanja V tej in naslednjih številkah Unikuma bomo prikazali postopek pravnega, davčnega in poslovno-finančnega preventivnega skrbnega pregleda poslovanja podjetja. Poleg omenjenih splošnih oblik je mogoča tudi izvedba specializiranega pregleda, npr. komercialnega, tehnološkega, operativnega pregleda.

S

krbni pregled oziroma analiza poslovanja (angl. due diligence) se izvaja iz različnih razlogov, npr. zaradi podrobnejšega vpogleda v poslovne procese družbe in pridobivanja informacij za sprejemanje strateških odločitev (ob prevzemu podjetja s strani novega investitorja ipd.) oziroma za pridobitev ocene tekočih ter prihodnjih poslovnih tveganj, katerim je podjetje izpostavljeno. Dejansko gre za postopek pridobivanja, preverjanja in analitične obdelave podatkov o poslovnih procesih in pravnem (davčnem, poslovnem) statusu družbe.

Skrbni pregled lahko naročijo podjetja sama, kadar želijo pridobiti informacije glede ustreznosti lastnega poslovanja, zlasti npr. glede posameznega specifičnega področja, pogosto pa skrbni pregled naročijo zunanji naročniki, investitorji, ki želijo na določen način vstopiti v podjetje. V vsakem primeru skrbni pregled izvajajo zunanji svetovalci in strokovnjaki s področij, ki jih pregledujejo, od njihove izkušenosti in usposobljenosti za postavljanje pravih vprašanj pa je pogosto odvisen razplet skrbnega pregleda. Pri izvajanju pregleda se od izvajalcev pričakuje varovanje poslovnih skrivnosti in osebnih podatkov ter prepoved zlorabe notranjih informacij.

Pravni skrbni pregled se lahko opravlja celovito ali le delno, s pregledom le posameznega področja. V okviru celotnega pregleda ustrezni strokovnjaki pregledajo različna pravna področja, ki zadevajo podjetje, zlasti pa: • gospodarskopravno in statusnopravno področje: lastniško strukturo, finančne naložbe podjetja, bilančne postavke, razmerja s povezanimi osebami, registrirane dejavnosti, pregled v zvezi s poslovanjem podjetja, sklepe in druge akte skupščine in drugih organov družbe; • delovnopravno področje: vprašanja, vezana na zaposlitev – pregled pogodb o zaposlitvi in drugih modalitet dela (poslovodne pogodbe, poslovanje z zunanjimi izvajalci), splošni akti delodajalca, sistematizacija, sindikati, zagotavljanje pravic in obveznosti iz delovnopravnih razmerij, napoteni delavci; • pregled ureditve razmerij v zvezi z nepremičninami in drugim premoženjem podjetja: zemljiškoknjižni vpisi, hipoteke, stavbne pravice, etažiranje, gradbena in druga ustrezna dovoljenja, urejenost lastništva nad pomembnejšimi sredstvi in naložbami;

• obligacijsko pravo: pregled vseh pogodb ter pravic in obveznosti iz pogodb (zlasti kreditne pogodbe, pogodbe o opravljanju storitev ali dobavi blaga), proizvodni procesi, poslovna in odškodninska odgovornost podjetja za opravljene storitve, dane garancije, cesije, poboti, asignacije, izterjava terjatev in druga povezana vprašanja; • pregled odprtih sodnih postopkov, v katerih podjetje nastopa kot tožena ali tožeča stranka (civilni, izvršilni, insolvenčni postopki); • področje intelektualne lastnine: avtorskopravna zaščita, izplačevanje honorarjev, zaščita patenta, blagovne znamke, modela, licenciranje.

V sklopu pravnega skrbnega pregleda se lahko pregledajo tudi druga specifična pravna področja, na kar vpliva predvsem to, s katero dejavnostjo (panogo) se posamezno podjetje ukvarja, pa tudi stanje na trgu, spremembe zakonodaje, politična situacija ipd.

Skrbni pregled je lahko uspešno in učinkovito izveden le v primeru komunikacije in sodelovanja med udeleženci, in sicer zlasti glede obsega pregleda (področja in obdobja, ki se pregledujejo) ter natančnega postopka pregleda, ki naj bo vnaprej dogovorjen (časovni okvir, kraj izvajanja pregleda, ekipa strokovnjakov, način obdelave podatkov in priprava poročila).

Viri informacij za skrbni pregled so različni. To so pogodbe, notranji akti, poslovna poročila, odločbe sodišč in drugih državnih organov, letna poročila in druga računovodska dokumentacija, predstavitve podjetja, projekti, zgodovina podjetja, spletne strani, načrti, študije. Viri se pridobijo od naročnika skrbnega pregleda oziroma od samega podjetja, iz javnih knjig (npr. zemljiška knjiga, sodni register), lahko pa tudi od poslovnih partnerjev, bivših zaposlenih, revizorjev, svetovalcev – pač glede na vrsto in obseg pregleda. V vsakem primeru je treba vse informacije skrbno preveriti ter ovrednotiti njihovo relevantnost in točnost.

Pravni skrbni pregled se praviloma konča s poročanjem izvajalca pregleda njegovemu naročniku, in sicer o ugotovitvah pregleda, o obstoječih tveganjih, predlogih za odpravo napak ali pomanjkljivosti ter po dogovoru še s pisnim poročilom o izvedbi pravnega skrbnega pregleda. 

DAVKI

8

mag. Barbara Guzina

Dokazovanje ustreznosti transfernih cen s posebnim delom dokumentacije Uvod Dokumentacija za transferne cene, ki jo morajo do 31. marca tekočega leta za preteklo davčno obdobje pripraviti davčni zavezanci, vsebuje dva dela, in sicer: a) splošni del (masterfile); b) posebni del (country-specific file).

Splošni del naj bi bil pripravljen za skupino kot celoto, posebni del pa za posameznega davčnega zavezanca. Z vidika dokazovanja ustreznosti transfernih cen je gotovo pomembnejši posebni del, ki vsebuje predvsem nekaj pomembnih točk, ki si jih bomo pogledali v nadaljevanju.

Posebni del dokumentacije za transferne cene Posebni del dokumentacije v skladu s 382. členom ZDavP-2 vsebuje vsaj naslednje štiri točke: a) transakcije s povezanimi osebami; b) izvedeno analizo primerljivosti; c) metode za določitev transfernih cen; č) drugo dokumentacijo.

V praksi so vse točke izjemno pomembne, zaradi poenostavitve pa v dokumentu večinoma združimo prvo in tretjo točko, saj v prvi točki naštejemo in opišemo vse transakcije s povezanimi osebami v posameznem davčnem obdobju, v tretji točki pa za vsako od teh transakcij določimo ustrezno metodo za dokazovanje ustreznosti transfernih cen. Hkrati v praski na prvo mesto postavimo drugo točko (izvedeno funkcijsko analizo primerljivosti), ki je podlaga za ustreznost določanja transfernih cen.

V nadaljevanju si bomo podrobneje pogledali vsako od zgoraj naštetih točk posebej, v vrstnem redu, ki ga običajno uporabljamo pri pripravi dokumentacije za transferne cene posameznega davčnega zavezanca.

a) Izvedena analiza primerljivosti Analiza primerljivosti je dejansko najpomembnejši del dokumentacije za transferne cene in s tem tudi najpomembnejši del posebnega dela dokumentacije. Vsebuje podatke o lastnostih sredstev in storitev, ki so predmet transakcij, o pogodbenih pogojih, ekonomskih in drugih razmerah, ki vplivajo na transakcije, poslovnih strategijah in drugih vplivih, pomembnih za izvedbo transakcije. Bistveni del izvedene funkcijske analize primerljivosti je analiza opravljenih funkcij, prevzetih tveganj in uporabljenih sredstev med posameznimi udeleženci v transakcijah, ki jo skrajšano imenujemo kar funkcijska analiza. Iz funkcijske analize lahko strokovno podkovan bralec dokumentacije okvirno presodi, kakšna bi dejansko morala biti porazdelitev dobička v verigi vrednosti med posameznimi udeleženci v transakcijah.

Funkcijska analiza vsebuje tri dele, in sicer: • analizo opravljenih funkcij; • analizo prevzetih tveganj; • analizo uporabljenih sredstev.

Navadno si pri omenjeni analizi pomagamo kar s tabelami, v katerih so zbrane funkcije, tveganja in sredstva; tri take tabele so prikazane v nadaljevanju.

Analiza funkcij Povezana Povezana ... oseba 1 oseba 2 Strateško upravljanje Funkcija, povezana z intelektualno lastnino Razvoj proizvodov Nabava Prodaja

Skladiščenje in logistika Marketinške storitve Nadzor kakovosti Poprodajne storitve Izdajanje računov in izterjava

Zgornja tabela vsebuje zgolj tiste funkcije, ki se v praksi najpogosteje pojavljajo pri večini davčnih zavezancev.

Vendar lahko vsak davčni zavezanec določene funkcije izloči oziroma doda druge, ki so relevantne za njegov način poslovanja.

V tabeli davčni zavezanec z določenimi znaki označi, katera od povezanih oseb opravlja določene funkcije oziroma katera jih opravlja v večji oziroma v manjši meri. Porazdelitev opravljenih funkcij je treba pod tabelo čim bolj natančno tudi popisati.

Analiza tveganj Na podoben način je treba popisati tudi prevzete funkcije, ki so predstavljene v tabeli v nadaljevanju.

Povezana Povezana ... oseba 1 oseba 2 Tržna tveganja Tveganja, povezana z regulacijo poslovanja Tveganja, povezana z varstvom okolja Tveganja, povezana z novimi proizvodi Tveganja neplačil kupcev

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

vezanci sami postavijo ›prag‹ za popis transakcij, ki je lahko od nekaj sto pa vse do približno 20.000 evrov pri največjih davčnih zavezancih. Prag 1000 evrov tako pomeni, da davčni zavezanec popiše in argumentira določanje transfernih cen le za tiste transakcije, ki na letni ravni s posamezno povezano osebo presežejo 1000 evrov.

Tveganja, povezana z menjalnimi tečaji Tveganja, povezana s kvaliteto oz. garancijo Tveganja, povezana z zalogami Tveganja, povezana z nabavo

Za tveganja še bolj kot za funkcije velja, da je zgornji seznam le informativen.

Davčni zavezanec se pri svojem poslovanju skoraj gotovo ne srečuje z vsemi tveganji, ki so navedena v zgornji tabeli, hkrati pa bo moral na listo tveganj dodati še druga tveganja, značilna za njegovo poslovanje. Tudi v tem primeru velja, da mora davčni zavezanec v tabeli z določenimi oznakami ponazoriti, kako so tveganja porazdeljena med posameznimi udeleženci v povezanih transakcijah oziroma katera od povezanih oseb tveganja prevzema v večji oziroma v manjši meri, katera pa sploh ne.

Naslednje pomembno vprašanje je, kaj sploh je posamezna ›transakcija‹. Transakcija je sicer vsak nakup (ali prodaja) blaga ali storitev. Teoretično je tako posamezna transakcija vsak izdani (ali prejeti) račun oziroma vsaka postavka na takem računu. Vendar za potrebe transfernih cen transakcije združujemo v posamezne skupine transakcij, za katere je značilno, da se znotraj posamezne transakcije transferna cena oblikuje na enak način (z uporabo enake metode). Tako je lahko npr. vsa prodaja blaga (ali proizvodov) povezani osebi (oziroma povezanim osebam) ena transakcija, če so cene za vse posamezne artikle oziroma proizvode oblikovane na enak način oziroma z enako metodo za oblikovanje transfernih cen.

Analiza sredstev Povezana Povezana ... oseba 1 oseba 2 Prodajna neopredmetena sredstva Proizvodna neopredmetena sredstva Opredmetena sredstva

Na koncu pa analiza sredstev vsebuje zlasti analizo neopredmetenih sredstev, saj ta navadno ustvarjajo vrednost v posameznih transakcijah.

V mislih imamo tako prodajna (tržna) neopredmetena sredstva, kot je npr. blagovna znamka, kakor tudi tudi proizvodna neopredmetena sredstva, kot so npr. patenti oziroma proizvodni know-how. Med opredmetenimi sredstvi so pomembna le sredstva večjih vrednosti, denimo nepremičnine, pomembnejši stroji ipd. b) Transakcije s povezanimi osebami Slovenska davčna zakonodaja ne predpisuje vrednostnega ›praga‹ za popis transakcij, zaradi česar moramo vsaj v teoriji našteti vse transakcije z vsemi povezanimi osebami v posameznem davčnem obdobju, ne glede na njihovo vrednost. V praksi vsaj večji davčni za-

Ko imamo identificirane posamezne transakcije, jih je treba na kratko opisati oziroma navesti njihove glavne značilnosti. Mednje bi lahko šteli vsaj naslednje: • kratek opis transakcije; • navedbo pogodbenih pogojev (tudi navedbo, ali obstaja pisna pogodba ali morda le ustni dogovor oziroma posamezno naročilo); • navedbo valute, v kateri poteka transakcija; • navedbo plačilnih rokov, morebitnih garancijskih rokov in drugih pogojev, v katerih poteka transakcija; • navedbo povezanih oseb, s katerimi poteka ta transakcija; • navedbo zneskov po posameznih transakcijah. c) Metode za določitev transfernih cen Kot smo zapisali, v praksi navadno združimo prvo in tretjo točko, opis transakcij in določitev metode za posamezno transakcijo. Metode, med katerimi lahko izbiramo, so naslednje: • metoda primerljivih prostih cen, pri kateri primerjamo absolutno velikost cene, npr. v evrih; • metoda dodatka na stroške, ki se uporablja pri proizvodnih in storitvenih dejavnostih;

9

• metoda preprodajnih cen, ki se uporablja v primerih distribucijskih (trgovskih) dejavnosti.

Prve tri metode imenujemo tudi tradicionalne transakcijske metode in jih moramo uporabiti prednostno pred naslednjima dvema, ki sta: • metoda razdelitve dobička, pri kateri delimo dobiček iz posamezne transakcije med povezane osebe, glede na izvedeno funkcijsko analizo; • metoda neto stopnje čistega dobička, pri kateri računamo izbrani kazalnik dobičkovnosti za testirano podjetje in ga primerjamo s kazalnikom panoge oziroma primerljivih podjetij.

Kadar cene dejansko niso določene z nobeno omenjeno metodo, ker ena povezana oseba drugi(m) zgolj prezaračuna stroške, ki jih ima s posamezno transakcijo, govorimo tudi o metodi prerazporeditve (prezaračunavanja) stroškov.

Katera metoda se uporablja za dokazovanje ustreznosti transfernih cen, je v prvi vrsti odvisno od dejanskega načina določanja transfernih cen v praksi. Zato morajo pri pripravi tega dela dokumentacije sodelovati ljudje, ki te cene v praksi tudi oblikujejo, npr. prodajniki oziroma nabavniki. č) Druga dokumentacija Zadnja točka v posebnem delu dokumentacije je namenjena morebitni drugi dokumentaciji, ki ni zajeta v prejšnjih točkah. Sem spadajo predvsem izvedene finančne analize primerljivosti (benchmark analize), s katerimi se dokazuje ustreznost oblikovanih transfernih cen v posameznih transakcijah.

V drugo dokumentacijo lahko uvrstimo tudi vse kopije pogodb s povezanimi osebami, ki jih lahko hranimo v okviru dokumentacije za transferne cene (če jih ni preveč). Hkrati lahko na tem mestu hranimo posamezne račune oziroma drugo dokumentacijo, s katero dokazujemo ustreznost oblikovanja transfernih cen v posameznih primerih.

Pri pripravi morebitne druge dokumentacije in dokumentacije za transferne cene nasploh moramo imeti stalno v mislih dejstvo, da se dokumentacija pripravlja izključno za potrebe davčnega organa, in ne za potrebe širše javnosti, čemur morajo biti prilagojene tudi vse morebitne druge priloge. 

DAVKI

10

mag. Tamara Prezelj

Obveznost potrjevanja računov - za koga velja in za koga ne Predlog Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDPR) s ciljem preprečevanja sive ekonomije kot enega od ukrepov uvaja obveznost elektronskega pošiljanja računov v potrditev davčnemu organu, pri tem pa precej široko in tako rekoč brez izjem določa osebe, za katere naj bi veljale nove obveznosti. ›Naj bi veljale‹ predvsem zato, ker je težko verjeti, da bi predlog, kakršen je bil vložen v postopek v državni zbor, iz njega izšel brez popravkov pod vplivom lobijev.

Kdo bo zavezanec za potrjevanje računov?

Zavezanec za izvajanje postopka potrjevanja računov je v skladu s 3. členom ZDPR oseba iz 1. in 2. odstavka 31. člena Zakona o davčnem postopku, ki mora izdati račun pri gotovinskem poslovanju, in sicer: • oseba, ki je dolžna voditi poslovne knjige in evidence v skladu z ZDavP-2 ali na njegovi podlagi izdanim predpisom, drugim zakonom ali računovodskim standardom, in ki je na tej podlagi dolžna voditi poslovne knjige tudi za namene izvajanja zakonov o obdavčenju in ZDavP-2; • oseba, ki ne vodi poslovnih knjig in evidenc po prejšnjem odstavku, je za namene izvajanja zakonov o obdavčenju in ZDavP-2 dolžna voditi poslovne knjige in evidence, ki jih predpiše minister, pristojen za finance.

Na podlagi ZDavP-2 izdani predpis ministra je Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. V njem je določeno, da poslovne knjige in evidence vodijo zavezanci, ki ugotavljajo davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov, vendar v omejenem obsegu, medtem ko zavezanci, ki opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, za katero se davčna osnova od dohodka ugotavlja na podlagi

pavšalne ocene dohodka (katastrskega dohodka ali pavšalne ocene dohodka na panj), za potrebe ugotavljanja dohodka ne vodijo poslovnih knjig in evidenc, razen če so zavezanci za davek na dodano vrednost in morajo voditi evidence na podlagi ZDDV-1.

V obrazložitvi omenjene določbe ZDPR nam predlagatelj zakona pove, da je zavezanec za potrjevanje računov oseba, ki za dobave blaga in storitev, v zvezi s katerimi mora izdati račun, prejema plačila v gotovini ter je dolžna voditi poslovne knjige in evidence po davčnih ali nedavčnih predpisih.

Za opredelitev dobav blaga in storitev se domnevno uporablja ZDDV-1, gotovina je po ZDPR (poenostavljeno) vsako plačilo, ki ni neposredno nakazilo na transakcijski račun dobavitelja, obveznost vodenja poslovnih knjig pa določajo ZGD in drugi statusni predpisi, SRS, Zakon o računovodstvu, Zakon o davčnem postopku in omenjeni Pravilnik.

S pogojem izdajanja računov za dobave blaga in storitev se med zavezance za izdajo in potrjevanje računov avtomatično uvrstijo vse osebe, ki v skladu z ZDDV-1 štejejo za davčne zavezance, torej transakcije opravljajo neodvisno in v okviru svoje dejavnosti, saj je zanje določena tako obveznost izdajanja računov kot tudi vodenja s tem povezanih poslovnih knjig in evidenc.

Za koga torej ne bo veljala obveznost izvajanja postopka potrjevanja računov? a) Domači davčni zavezanci Obveznosti potrjevanja računov je glede na zgornje pojasnilo lahko razbremenjen samo subjekt, ki ne izpolnjuje katerega od naštetih pogojev, kar se zgodi, če kljub dobavljanju blaga in opravljanju storitev za gotovino ni dolžan izdajati računov ali ni dolžan voditi poslovnih knjig. Ob tem predpostavljamo, da za vse zavezance za DDV, ki so dolžni izdajati račune, velja tudi obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc.

Pogojev za potrjevanje računov tako ne izpolnjujejo: • osebe, ki opravljajo dobave blaga in storitev v okviru odvisnega razmerja, zaradi česar nimajo statusa zavezanca za DDV, če zanje ni predpisana obveznost izdajanja računov na drugi podlagi, ali kljub obveznosti izdajanja računov niso dolžni voditi poslovnih knjig v skladu s Pravilnikom; • davčni zavezanci, ki opravljajo transakcije, glede katerih zakon o DDV ali pravilnik na njegovi podlagi določata izjemo od obveznosti izdajanja računov.

V prvo točko lahko uvrstimo državne organe in organizacije, organe lokalnih skupnosti ter druge osebe javnega prava v zvezi z dejavnostmi, ki jih

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

opravljajo kot organi oblasti, ker v tem delu ne veljajo za davčne zavezance, in osebe, ki opravljajo osebno dopolnilno delo. Zanje je obveznost izdajanja računov sicer predpisana v 5. členu Pravilnika o osebnem dopolnilnem delu, vendar niso dolžni voditi poslovnih knjig v skladu s Pravilnikom, ker ta zanje ne velja, saj se šteje, da ne opravljajo dejavnosti, ker se njihov dohodek v skladu z Zakonom o dohodnini obravnava kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja.

Izjeme od obveznosti izdajanja računov za zavezance določata ZDDV-1 in Pravilnik. V skladu z zakonom računov ne izdajajo zavezanci za storitve iz 1. in 4. točke 44. člena, če so opravljene davčnemu zavezancu v drugi državi članici in oproščene v tej državi članici, pravilnik pa med izjeme uvrsti tudi: • davčne zavezance iz 2. odstavka 94. člena ZDDV-1, kadar opravljajo dobavo kmetijskih in gozdarskih pridelkov in storitev neposredno končnemu potrošniku (npr. neposredna prodaja na domu, prodaja od vrat do vrat, neposredna prodaja na premičnih stojnicah, na tržnicah) ali za lastno rabo v okviru kmečkega gospodinjstva davčnega zavezanca; • prodajo vozovnic, kart in žetonov v potniškem prometu (vlak, avtobus, žičnice); znamk, kolkov, vrednotnic in obrazcev v poštnem prometu; vplačil za udeležbo v igrah na srečo, če se te izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja igre na srečo; periodičnega tiska; na prodajo iz avtomatov; na prodajo kartic s kodo za polnjenje predplačniških sistemov mobilnih operaterjev iz bankomatov, omrežja GSM ter interneta; na prodajo žetonov iz menjalnih avtomatov in promet storitev na teletočkah.

Zanimivo je, da predlagatelj na več mestih zapiše, da za male davčne zavezance (natančneje, ›zavezance, ki niso identificirani za DDV‹) obveznost vodenja evidenc ni predpisana z ZDDV-1 in njegovim podzakonskim aktom, zato jih med zavezance za potrjevanje računov pripelje prek Pravilnika, če ne gre za fizične osebe, ki so izvzete iz obveznosti vodenja evidenc.

Med osebe, ki so dolžne potrjevati račune, tako na podlagi Pravilnika (in ne ZDDV-1) štejejo tudi tiste fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in ugotavljajo davč-

no osnovo od dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Stališče, ki ga predlagatelj navede na več mestih, in sicer, da za male davčne zavezance (ali natančneje, ›za zavezance, ki niso identificirani za DDV‹) obveznost izdajanja računov ne velja, po našem mnenju ni pravilno.

Menimo, da je tako stališče mogoče izpodbijati, saj: • 1. odstavek 81. člena zakona določa: »Vsak davčni zavezanec mora zagotoviti, da sam, prejemnik ali tretja oseba v njegovem imenu in za njegov račun izda račun za …« Že dolgo ne velja več, da mali davčni zavezanec ni davčni zavezanec, ker nima identifikacijske številke, saj ta ni element definicije davčnega zavezanca za namene DDV; • 1. odstavek 85. člena zakona pravi: »Vsak davčni zavezanec mora v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke, da omogočijo pravilno in pravočasno obračunavanje DDV in nadzor davčnega organa nad obračunavanjem in plačevanjem DDV.« Sprašujemo se, kako davčni organ preverja opravljeni obseg prometa in (ne)izpolnjevanje pogojev za identifikacijo, če obveznost vodenja evidenc za male zavezance res ne velja. Drži, da mali zavezanec ne obračunava DDV, a vendarle so njegove transakcije opravljene ›v okviru dejavnosti‹ in obdavčljive, čeprav oproščene; • zakaj pravilnik v 141. členu določa podatke, ki jih ›mora‹ na računu navesti mali davčni zavezanec, če zanje ta obveznost ne velja? b) Tuji davčni zavezanci Edini izjemi, ki ju ZDPR izrecno izloči iz obsega zavezancev za potrjevanje, so zavezanci za DDV, ki nimajo sedeža v Sloveniji, in ki (poenostavljeno): • prodajajo blago končnim kupcem v Slovenijo in v koledarskem letu presežejo vrednost 35.000 evrov dobav (ali so jih presegli v preteklem letu) ter so se dolžni identificirati za DDV v Sloveniji in obračunavati slovenski DDV ali so se za to odločili prostovoljno, čeprav vstopni prag ni bil presežen; • opravljajo elektronske, telekomunikacijske in storitve oddajanja RTV signalov slovenskim kupcem, ki niso davčni zavezanci.

11

Kot razlog za izvzem je v obrazložitvi zapisano, da bi obveznost povzročila tujim zavezancem in davčnemu organu veliko tehničnih težav pri izvajanju obveznosti po ZDPR. Omenjene zavezance je treba izvzeti zato, ker je kraj obdavčitve njihovih transakcij v Sloveniji, zato zanje veljajo pravila ZDDV-1 glede izdajanja računov in na tej podlagi ZDPR. V obrazložitvi je navedeno, da so v prvi alineji zajeti tudi razstavljavci, ki prodajajo blago na sejmih in razstavah. S praktičnega vidika je vsekakor smiselno, da zanje potrjevanje računov – glede na trajanje in obseg poslovanja v Sloveniji – ni predpisano.

Kar moti, pa je dejstvo, da se prodaja tujih zavezancev na sejmih in razstavah šteje med pošiljčne posle, saj po našem mnenju to niso. Da bi dejansko šlo za pošiljčni posel, mora dobavitelj blago odposlati iz domače države končnemu kupcu v drugo državo članico EU, kar predpostavlja, da je kupec ob začetku odpošiljanja že znan.

Strogo gledano z DDV vidika razstavljavec opravi dve transakciji, in sicer prenos blaga znotraj podjetja v drugo državo članico (ki je v državi začetka odpošiljanja in je oproščen), pridobitev v državi, kjer je sejem ali razstava (obveznost samoobdavčitve, za katero je potrebna predhodna identifikacija tujca), in dobava blaga na ozemlju Slovenije brez odpošiljanja (s slovenskim DDV).

Ali so z navedenima izjemama zajeti vsi primeri, ki so neugodni za tujce?

Niso. Zajeti so zgolj primeri, ko so tuji dobavitelji dolžni izdajati račune po slovenskem zakonu, fizično pa niso prisotni v Sloveniji.

Ob teh obstaja še vrsta primerov, ko bodo tujci po črki zakona dolžni izdajati račune prek davčnih blagajn.

Ob predpostavki, da sprejemajo plačila v gotovini, se bodo z ZDPR srečali na primer ob prodaji vstopnic za prireditve, ki jih bodo organizirali v Sloveniji, najemu prevoznih sredstev, prodaji blaga z mesta, ki se nahaja na ozemlju Slovenije, storitvah na nepremičninah (npr. pleskanje stanovanja, vgradnja oken, zamenjava strehe …), če omenimo le najbolj ›vsakdanje‹. 

KADRI

12 Barbara Petančič

Vodenje s cilji Predstavljajte si, da delate za podjetje, ki nima ciljev in vizije.

Kaj bi v takem podjetju delali? Za kaj bi si prizadevali? Ali bi si vsi prizadevali delati prave stvari in ali bi vsi držali isto smer? Katere naloge bi opravljali in zakaj, kaj bi bil njihov namen? Kaj če bi si vsak zaposleni v tem podjetju postavil svoje cilje in bi si cilji med zaposlenimi nasprotovali?

P

odjetja brez jasne vizije si danes skoraj ne moremo predstavljati. Vsi vemo, da sta vizija in strategija tako rekoč osnovna higienika vsakega podjetja, ki definirata smer delovanja podjetja.

Vendar ali je to dovolj, da vsak zaposleni v podjetju ve, kaj se od njega pričakuje? Res je, vsak zaposleni ima opis delovnih nalog, ki jih mora opravljati, vendar opis delovnih nalog in cilji niso eno in isto. Če se sprašujete, zakaj bi moral vsak zaposleni imeti svoje cilje, si zamislite sledeče: vaša naloga je, da streljate v tarčo. Vendar tarče ne vidite.

Veste, da je tarča tam nekje, veste, da jo morate zadeti, a ne veste kakšna je, kam morate ciljati in kam morate zadeti, da zadetek šteje. ›Streljanje tarče‹ je klasičen opis delovne naloge, cilj pa bi bil ›zadeti točno določeno tarčo v črno n-krat‹. Delovna naloga je torej posplošen opis tega, ›kaj delam‹, cilj pa je opis tega, ›kaj konkretno moram doseči, da se pojmuje kot uspeh‹. Razlika med delovno nalogo in ciljem je torej v konkretnosti in merljivosti. Če smo enotni, da sta vizija in strategija pomembni, ker dajeta podjetju smer in namen, in če imamo ljudi zaposlene zato, da pomagajo uresničevati vizijo in strategijo, moramo prav vsakega posameznega zaposlenega ›opremiti‹ s cilji, ki izhajajo iz njegovih delovnih nalog in kompetenc ter prispevajo k uresničevanju vizije in strategije.

S cilji podjetje pokaže svoja pričakovanja, jasna pričakovanja pa motivirajo in povečujejo produktivnost. Če imamo pred seboj jasen, konkreten in merljiv cilj, ljudje običajno vemo, kaj moramo storiti, da do njega pridemo. Nejasni in posplošeni cilji na drugi strani demotivirajo in povečujejo možnost neuspeha.

Zato je definiranje ciljev ena glavnih nalog vodje. Če želi, da njegovi ljudje dosegajo uspehe, jim mora povedati, kje je ciljna črta in kaj morajo narediti, da do nje pridejo. Ali če izhajamo iz prejšnjega primera – povedati jim mora, kaj je tarča, kje je, kam jo morajo zadeti in kolikokrat jo morajo zadeti. S tem pa pridemo do metode postavljanja ciljev, ki se imenuje SMART. Morda jo že poznate. Govori o tem, da morajo biti cilji, če želimo, da delujejo motivirajoče: S – specifični, M – merljivi, A – ambiciozni a dosegljivi, R – realistični in T – tempirani na ustrezna obdobja. Če želimo doseči, da bo cilj specifičen, mora biti jasen, konkreten, enoznačen, nedvoumen in lahko razumljiv. Veliko težav pri doseganju ciljev izhaja iz pomanjkanja enoznačnosti in konkretnosti. Eno je cilj, ki pravi ›Naše stranke so zadovoljne‹, nekaj povsem drugega pa cilj, ki pravi ›Stranka je zadovoljna z našim prijaznim pristopom, podajanjem informacij, z našo usposobljenostjo in natančnostjo storitve‹. Čisto preprosto smo opisali, s čim konkretno želimo, da bodo naše stranke zadovoljne.

Cilj mora biti merljiv. Čim jasnejše so mere, tem laže se je osrediniti na poti in načine, s katerimi bomo prišli do

Podjetja brez jasne vizije si danes skoraj ne moremo predstavljati. Vsi vemo, da sta vizija in strategija tako rekoč osnovna higienika vsakega podjetja, ki definirata smer delovanja podjetja.

njih. Cilj ›Naše stranke so zadovoljne‹ bo veliko manj usmerjal ljudi k pravim načinom in potem kakor cilj ›Na anketi zadovoljstva naših strank, s katero merimo prijaznost, razumljivost podajanja informacij, usposobljenost in natančnost izvedbe, imamo povprečno oceno 4,5‹. Ali, kot pravi Brian Tracy: »What gets measured, gets done«.

Cilj mora biti ravno dovolj ambiciozen.

To pomeni, da mora biti korak ali dva naprej od tega, kar trenutno zmoremo, upoštevajoč seveda dana sredstva in zunanje okolje ter kompetence zaposlenih. Na ta način pri zaposlenih spodbujamo razvoj oziroma ustvarimo potrebo po tem, da razvijajo nova znanja in veščine. Cilj naj bo torej izziv, vendar še vedno v mejah realnega.

Dober cilj je realističen. Cilji, ki mejijo na sanje in iluzije, nam prav nič ne koristijo. Ustrezni cilji so tisti, ki so postavljeni v mejah realnega in so taki, da jih ljudje z določenim vložkom razvojnega truda lahko dosežejo. To pa pomeni, da moramo zelo dobro poznati zmožnosti podjetja, zmožnosti svojih zaposlenih in omejitve, ki nam jih postavlja zunanje okolje. In še – cilj mora biti postavljen v ustreznih, realnih rokih. Imeti mora svojo začetno in končno časovno točko. Še zadnje, vendar ne najmanj pomembno – cilje lahko zelo smiselno in učinkovito podpremo s sistemom nagrajevanja. Cilji morajo v ljudeh zbuditi ambicije, jih motivirati, jim dati nekaj, za kar delajo in ustvarjajo, vodja pa mora ljudem omogočiti, da uspejo. Jasni cilji na nivoju timov in vsakega posameznika, ki so usklajeni z vizijo in strategijo podjetja, usmerjajo prizadevanja vseh ljudi v isto smer, motivirajo in povečujejo produktivnost, zato je ciljno vodenje ena najpomembnejših nalog vodje. 

STROKOVNA MNENJA IR

13

Mnenja Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

1

Uporaba službenih mobitelov V skladu z internim pravilnikom družbe o uporabi službenih mobitelov sta zaposlenim v zvezi z nakupom naprav GSM na voljo dve možnosti: a) družba kupi napravo po ceni do 100 evrov brez DDV; b) uporabnik si izbere aparat po svojih željah in cenah in ga tudi sam v celoti plača, družba pa mu nudi možnosti vezave ob nakupu aparata in s tem povezanega popusta pri nabavi.

Družba bo v pravilniku dodala tretjo opcijo: nakup aparata po višji ceni, razliko nad 100 evri bo moral zaposleni sam poravnati podjetju.

Račun v celoti prejme podjetje. Moramo za razliko bremeniti zaposlenega?

• Kdo je v resnici lastnik aparata?

• Kako evidentirati v poslovne knjige, v register DI in kako z vidika odbitka DDV?

Mnenje Kot ste nam dodatno pojasnili v telefonskem pogovoru, je v primeru a) lastnik aparata družba, v primeru b) pa uporabnik.

Strošek pogovorov se v obeh primerih zaračuna deljeno: do mejnega zneska dovoljene poslovne uporabe se račun izstavi družbi, razliko operater zaračuna neposredno uporabniku – zaposlenemu.

Iz tega izhaja, da se aparati GSM ne glede na lastništvo kupujejo in uporabljajo za poslovne in zasebne namene.

Kar zadeva novo opcijo, pri kateri družba prispeva 100 evrov, uporabnik pa razliko do celotne kupnine, gre enako kot v primerih a) in b) za mešano uporabo aparata (deloma za službene, deloma za poslovne namene), medtem ko lastništvo aparata ne bo deljeno.

Z vidika obravnave DDV pri transakciji je naše mnenje, da sta možnosti dve: a) Če družba aparat vključi med poslovna sredstva kot drobni inventar, se razlika uporabniku zaračuna kot opravljena storitev (uporabe) z DDV. V skladu s 14. členom ZDDV-1 namreč velja, da šteje za storitev vsaka transakcija, ki ni dobava blaga.

V navedenem primeru ne moremo govoriti o dobavi blaga, ker ne pride do prenosa pravice razpolaganja na prejemnika, kot da bi bil ta lastnik. Nabava je opravljena v zvezi z opravljanjem dejavnosti zavezanca, zato je odbitek vstopnega DDV odvisen od vrste transakcij, ki jih zavezanec opravlja.

b) Če pride po nabavi do prenosa lastništva aparata na uporabnika, gre za promet blaga, ki je obdavčen. DDV se obračuna na prodajno ceno. DDV, plačan ob nabavi, se odbije, ker je bila nabava opravljena za namene nadaljnje obdavčene dobave.

Glede evidentiranja aparatov v register DI je treba upoštevati usmeritve, ki ste jih sprejeli s pravilnikom o računovodstvu.

Za drobni inventar, katerega življenjska doba je več kot eno obračunsko obdobje (običajno eno leto), vendar posamične nabavne vrednosti do 500 evrov, namreč standardi dopuščajo različne možnosti: da se evidentira bodisi kot del opredmetenih osnovnih sredstev bodisi kot drobni inventar v okviru zalog na razredu 3 (in se prenaša v stroške v obdobju, ki ni daljše od enega leta, ne glede na dejansko življenjsko dobo) ali pa jih pripoznate neposredno med stroški materiala takoj ob nabavi, če so ob nabavi tudi takoj dani v uporabo. Če gre pri vas za rešitve z vidika DDV pod a), priporočamo izbiro prve ali druge rešitve evidentiranja po računovodskih standardih. Kako boste vodili ›register DI‹, je prepuščeno vam, saj SRS 22 določa, da se o načinu vodenja knjig odloča podjetje sámo. Zadoščalo bi torej, če vzpostavite evidenco v Excelu, da za vsak aparat vzpostavite ločen analitični konto, do niza drugih rešitev, med drugim tudi, da v okviru registra osnovnih sredstev odprete ločeno skupino – register DI. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št.

117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 141/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011, 102/2012, 54/2013.

• Slovenski računovodski standardi, Uradni list RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Uradni list RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012.

2

Delo prokurista upokojenca Skoraj vse posle v podjetju opravlja prokurist, ki je vpisan v registru in ima tudi 100-odstotni delež v podjetju. Za zastopanje podjetja je vpisan njegov sin, ki je hkrati tudi direktor svojega podjetja in tam redno zaposlen. Podjetji medsebojno poslujeta (so povezane osebe po 17. členu ZDDPO – glasovalne pravice).

14

UNIKUM | JUNIJ 2015 | STROKOVNA MNENJA IR

Prokurist je upokojenec. Delo opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju funkcije prokurista, v kateri pa ima zapisano, da se za opravljanje svojega dela po tej pogodbi odpove plačilu za svoje delo, upravičen pa je do vseh povračil stroškov službenih poti (kilometrina, dnevnice, letalske karte, parkirnine, cestnine, vozovnice …), stroškov reprezentance, stroškov sejmov.

v družbi, se namreč mora obvezno vključiti v zavarovanje).

Da prokurist opravlja funkcijo prokurista brezplačno, pravno ni sporno, ker v praksi ne gre za permanentno delo, temveč predvsem za podpisovanje dokumentov in zastopanje družbe. Ker pa omenjate, da prokurist v podjetju opravlja skoraj vse posle, bi pri drugih delih lahko prišlo do dileme glede plačila. Sploh če prejema kakšne druge, davčno ugodnejše dohodke, bi se mu ti lahko prekvalificirali.

Prokurist ne želi imeti obdavčenih dodatnih prihodkov in s tem povečevati stroškov podjetju, pokojnini pa se tudi ne namerava odpovedati.

Potni stroški, obruteni in obdavčeni kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, so davčno priznani stroški po DDPO, če je ta pravica prokurista določena tudi v pogodbi o prokuri. Pravilno je, da so ti stroški izkazani v okviru stroškov storitev skupine 41, izbira skupine in analitičnega konta je prepuščena podjetju. Če uporabljate priporočeni kontni načrt, kot ga je predlagal Strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo, bi bila ustreznejša izbira temeljni konto 418. O stroških sejma pa se strinjamo, da jih izkazujete na kontu 417.

Glede na to, da je specifika pri obeh, tako pri prokuristu kot pri zastopniku, nas zanima: • Ali prokurist sploh lahko opravlja svoje delo brezplačno?

• Ali so mu na podlagi omenjene pogodbe stroški lahko izplačani neobdavčeno?

• Ali so taki stroški (neto) davčno priznani pri obračunu DDPO? • Ali je sporno, da zastopnik te družbe, ki je že 100-odstotno zaposlen v drugi družbi, opravlja dela za zastopanje brezplačno?

• Stroške prokurista za sejme in službene poti (letalske karte, dnevnice, kilometrine) imamo na posebnem kontu 417. Ali je to prav in ali jih lahko upoštevamo kot priznan odhodek pri obračunu DDPO? • Ali lahko enako ravnamo v zvezi z zastopnikom družbe? .

Mnenje Upokojenec, ki je v družbi prokurist (ne pa hkrati tudi njen direktor), lahko prejema pokojnino in ostane zavarovan kot upokojenec. Za delo v družbi kot prokurist lahko prejema dohodke po pogodbi o prokuri, pri čemer ni omejitve v višini nagrade, ki jo prejema, in višina dohodka ne vpliva na pokojnino. Dohodek prokurista, ki je pooblaščen za zastopanje družbe in ki nima poslovodstvenega položaja, se po ZDoh-2 šteje za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Med te dohodke se štejejo tudi izplačila za povrnitev stroškov v zvezi z opravljanjem dela (npr. potni stroški). V primeru izplačil povračil stroškov se torej ti vštevajo v davčno osnovo in se ne morejo izplačati neobdavčeno, kot zaposlenim delavcem.

Prokurist je skladno z določbami ZGD-1 opredeljen kot poslovni pooblaščenec, torej ni organ odločanja niti organ vodenja v družbi, ampak ima funkcijo zastopanja proti tretjim osebam. Več o tem si lahko preberete v pojasnilu DURS, št.

4210-5839/2011, z dne 15. 4. 2011. Po mnenju Dursa se lahko prokurist pooblasti tudi za vodenje družbe, dohodek se v tem primeru šteje za dohodek iz delovnega razmerja. Pri izplačilu dohodka iz delovnega razmerja po ZDoh-2 se povračila stroškov v zvezi z delom ne vštevajo v davčno osnovo tega dohodka, in sicer pod pogoji in do višine, ki jih določi vlada.

Vendar vam glede na to, da ste 100-odstotni lastnik podjetja, to odsvetujemo, saj bi se lahko postavilo vprašanje, zakaj potem niste imenovani za direktorja. To bi lahko interpretirali tako, da gre za namerno izogibanje obvezni vključitvi v zavarovanje (družbenik, ki je hkrati direktor in prokurist

Enako lahko direktor družbe svoje delo opravlja brezplačno.

Dohodek direktorja družbe se po ZDoh-2 šteje za dohodek iz delovnega razmerja. Med te dohodke se štejejo tudi izplačila za povrnitev stroškov v zvezi z opravljanjem dela.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ2), Uradni list RS, št. 96/2012, 39/2013, 46/2013-ZIPRS1314-A, 63/2013-ZIUPTDSV, 99/2013-ZSVarPre-C, 101/2013-ZIPRS1415, 107/2013, Odl. US: U-I-146/12-35, 111/2013.

• Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Uradni list RS, št.

42/2006, 60/2006 popr., 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009, Odl. US: U-I-268/06-35, 42/2009, 65/2009-UPB3, 83/2009, Odl. US: U-I-165/08-10, Up-1772/08-14, Up-379/09-8, 33/2011, 91/2011, 100/2011, Skl. US: U-I-311/11-5, 32/2012, 57/2012, 44/2013, Odl. US: U-I-311/11-16, 82/2013.

• Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 117/2006, 33/2007, Odl. US: U-I-198/05-12, 45/2007, Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010-UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6, 106/2010, 9/2011-ZUKD-1, 13/2011-UPB7, 9/2012, Odl. US: U-I-18/11-10, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 71/2012, Odl. US: U-I-76/11-15, 75/2012, 94/2012, 52/2013, Odl. US: U-I-147/12-18, 96/2013.

• Pojasnilo DURS, št. 4210-5839/2011, z dne 15. 4. 2011.

• Enotni kotni okvir za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, kmečka gospodinjstva, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije, Uradni list RS, št. 78/2012.

• Priporočeni enotni kontni načrt, Slovenski inštitut za revizijo, 29.

8. 2012.

3

Izločitev dela iz s. p.-ja in prenos s. p.-ja Samostojni podjetnik izvzame nepremičnino iz dejavnosti in jo prenese na gospodinjstvo pred datumom prenosa/presečnim obračunskim datumom prenosa dejavnosti po 72.a členu ZGD na naslednika prevzemnika.

Predavateljica na seminarju na to temo je poudarjala, naj zavezanec nepremičnino izvzame vsaj en dan pred prenehanjem (sklep je narejen 29. decembra), zato nas zanima:

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

1. Ali je tak postopek s temi datumi pravilen ali pa bi moral biti ta datum tudi 31. december? Navezujemo se na 51. člen Zdoh-2 v povezavi z 146. členom ZDoh-2 in prenehanjem opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika. Upoštevati je treba, da nepremičnine ne želijo prenesti na prevzemnika. Nepremičnina je bila pridobljena leta 1993, vlaganja so bila izvedena tudi po 1. 1.

2005.

2. Vprašanje glede DDV: Upoštevamo točko c 8. člena ZDDV-1, ugotovimo tržno vrednost, ki je nato osnova za obračun DDV; ali je to potrebno • samo za vlaganja dograditve v obdobjih DDV in po 1. 1. 2005, • za vsa vlaganja obdobja DDV, • ali za celotno nepremičnino, tudi pred uveljavitvijo DDV? 3. Vprašanje obdavčitve: Ali se po ZDOH-2 lahko del vrednosti (do 1. 1. 2005) izvzame brez ugotavljanja učinka v obračunu dohodka iz dejavnosti?

Upoštevamo pojasnilo DURS, št. 4212-1845/2013, z dne 2. 8. 2013. Zaradi vlaganj po 1. 1. 2005 ugotovimo tržno vrednost s cenitvijo celotne nepremičnine, razmerje teh vlaganj, razliko med nabavno (ali knjigovodsko) in tržno vrednostjo pa moramo vključiti in povečati v obračunu dohodka iz dejavnosti. Med katerimi vrednostmi ugotavljamo razliko?

Primer: nabavna vrednost celotne nepremičnine na dan 31. 12. je skupaj z revalorizacijo 320.000 evrov, od tega znašajo vlaganja pred 1. 1. 2005 znašajo 225.000 evrov, po 1. 1. 2005 pa 95.000 evrov. Ker je bila v uporabi že 20 let, je njena knjigovodska vrednost 70.000 evrov. Če bi ugotovljena celotna tržna vrednost na dan 31. 12. znašala 300.000 evrov, koliko bi bila potem razlika, ki bi bila obdavčena?

Dodatne informacije: Samostojna podjetnica je upokojena že od leta 2009 in zdaj opravlja dopolnilno dejavnost. Dejavnost se je odločila prenesti na sina (s. p.), noče pa prenesti nepremičnin. Glavna nepremičnina je bila prenesena z gospodinjstva v dejavnost leta 1993. So pa bila razna vlaganja tudi po 1. 1. 2005.

Zdaj bi to nepremičnino ob prenosu dejavnosti rada zadržala, prenesla pa bo druga osnovna sredstva, dejavnost v celoti, zaposlene, obveznosti in terjatve.

Mnenje 1.

ZDoh-2 neposredno ne ureja odtujitve nepremičnine s prenosom s podjetja zavezanca na njegovo gospodinjstvo ob hkratnem prenehanju dejavnosti. V praksi se v skladu z ustnim tolmačenjem Generalnega davčnega urada pri prenosu nepremičnine iz podjetja (ob hkratnem prenosu dejavnosti) tako upoštevajo določila 51. člena v povezavi s 146. členom ZDoh-2. Prenos nepremičnine se izvede najmanj 1

15

dan pred dnevom obračuna prenosa podjetja. Če se obračun prenosa podjetja izvede na dan 31. 12., ustreza, da sklep o prenosu nepremičnine na gospodinjstvo nosi datum 29. 12.

2.

Ob prenosu nepremičnine s podjetja samostojnega podjetnika na njegovo gospodinjstvo ob prenehanju opravljanja dejavnosti se zelo generalno, kot ste izpostavili v vprašanju, uporabljajo določila 8. člena ZDDV-1. Po slednjem (točka c) se kot dobava blaga, opravljena za plačilo (s tem predmet obdavčitve), šteje tudi zadržanje blaga s strani davčnega zavezanca, ko neha opravljati obdavčljivo ekonomsko dejavnost, pod pogojem, da je bila za to blago dana pravica do celotnega ali delnega odbitka DDV pri pridobitvi ali uporabi blaga (uporaba blaga, ki ga davčni zavezanec proizvede, zgradi, nabavi, predela ali uvozi v okviru opravljanja dejavnosti, za namene opravljanja dejavnosti). Glede na sodbo C-142/12 ocenjujemo, da razlog prenosa ni pomemben (ali je to prenehanje opravljanja dejavnosti, odvzem identifikacijske številke za DDV ali kaj drugega). Omenjena sodba je samo argument več, zakaj se prenos šteje za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, in zakaj se ne popravlja odbitek.

DURS je dal pojasnilo št. 4230-748814/2012-6, z dne 4. 3.

2013, da se ob prenehanju identifikacije za DDV popravi odbitek. Glede na navedeno sodbo C-142/12 se tako prenehanje dejavnosti kakor tudi prenos blaga v zasebno sfero obdavčujeta kot dobava blaga. To pomeni, da je navedeno pojasnilo Dursa, v delu, ki se nanaša na blago, po naši oceni napačno. Morda je napačno zato, ker je bilo izdano 4. 3.

2013, torej pred sodbo C-142/12 z dne 8. 5. 2013.

V primeru prenosa nepremičnine na gospodinjstvo med trajanjem opravljanja dejavnosti (kar bo pri vas kak dan pred prenosom) je treba upoštevati 7. člen ZDDV-1, po katerem se brezplačna odtujitev blaga (prenos stvarnega premoženja s podjetja na gospodinjstvo se po ZDoh-2 obravnava kot brezplačna odtujitev sredstev povezani osebi) šteje za dobavo blaga, opravljeno za plačilo (s tem predmet obdavčitve), pod pogojem, da je za to blago zavezanec izkoristil pravico do celotnega ali delnega odbitka DDV. V obeh primerih (prenos blaga ob prenehanju opravljanja dejavnosti ali prenos blaga med trajanjem opravljanja dejavnosti) je po naši oceni treba upoštevati določbo glede dobave blaga, in ne glede popravka odbitka. Opozarjamo, da je treba izhodni DDV obračunati samo, če je bil vstopni DDV odbit (delno ali v celoti). Če vstopni DDV ni bil odbit, ker je bila nepremičnina kupljena pred uvedbo DDV ali ker je bila kupljena z 2-odstotnim davkom na promet nepremičnin, vam ni treba obračunati izhodnega DDV. Glavna nepremičnina je bila v vašem primeru prenesena z gospodinjstva na dejavnost pred uvedbo DDV-ja, kar pomeni, da DDV ni bil odbit in zato ob prenosu v zasebno sfero ni treba obračunati DDV-ja.

Ker je treba pri prenosu blaga v zasebno sfero načelno obračunati izhodni DDV, se postavi vprašanje, kaj je davčna osnova. Odgovor na to je v sodbah Sodišča EU v združeni zadevi C-323/99 in C-322/99 (Hans Georg Fischer in Klaus Brandenstein) v točki 80 ter v 32. točki sodbe C-142/12.

Davčna osnova je nabavna vrednost v trenutku uporabe

16

UNIKUM | JUNIJ 2015 | STROKOVNA MNENJA IR

oziroma preostala vrednost. V našem ZDDV-1 pa je davčna osnova urejena v 2. odstavku 36. člena, kjer je določeno, da je davčna osnova nabavna cena blaga ali podobnega blaga oziroma lastna cena blaga, določena v trenutku uporabe, razpolaganja ali zadrževanja. Davčna osnova torej ni nujno tržna cena v trenutku prodaje. Ali in kdaj tržna cena ustreza lastni ceni v trenutku uporabe, Sodišče EU ni odgovorilo (odgovor na to vprašanje je Sodišče EU naložilo predložitvenemu sodišču). Nadalje je treba paziti, ali zakon določa, da se na konkretno blago, ki se prenaša v zasebno sfero, sploh obračunava DDV. Za nepremičnine veljajo namreč posebna pravila in načelno je promet nepremičnin, ki so starejše od dveh let oziroma je poteklo že več kot dve leti od prve uporabe, oproščen plačila DDV. V omenjeni sodbi se je Sodišče EU ukvarjalo z vprašanjem, kaj je z dodelavami in kako se v tem primeru obračuna DDV. Iz sodbe (točki 59 in 66) izhaja, da se izhodni DDV obračuna samo od blaga, ne pa od storitev. Kot blago je mišljeno tisto blago, ki se lahko vgradi in s tem povečuje vrednost. V sodbi je primer motorja in avtomobila, in ne nepremičnine. Ne glede na to, da je vaša situacija nekoliko drugačna, je možno uporabiti bistveno v tej odločitvi. Izhodni DDV je po presoji Sodišča EU treba obračunati, kadar je bil ob nakupu blaga odbit DDV. Kot blago je mišljeno blago, ki postane sestavni del nekega drugega blaga in povečuje vrednost osnovnega blaga ter se ob vgradnji ne porabi v celoti. Samo pri opravljenih storitvah, kjer ne nastane obveznost obračuna izhodnega DDV in je storitev po naši oceni neporabljena, je sodišče odločilo, da je treba popraviti odbitek.

V vašem primeru pa gre za dograditve. Te dograditve so z vidika izvajalca storitev in z vidika DDV – storitve, z vidika nepremičnine, ki se prenaša v zasebno sfero, pa je to del blaga. Po naši oceni bi tudi za ta del lahko uporabili določbo glede dobave blaga. Vendar je dobava ›starih‹ nepremičnin oproščena plačila DDV, razen v izjemnih primerih.

Iz 33. točke sodbe C-142/12 je mogoče razbrati, da se upošteva sprememba vrednosti med pridobitvijo in prenehanjem.

Vi ste kupili (prenesli z gospodinjstva) nepremičnino leta 1993, pred uvedbo DDV, kar pomeni, da na to nepremičnino (brez dograditev ali izboljšav) ni treba obračunati izhodnega DDV, ker DDV-ja tudi niste odbijali (prenos z gospodinjstva ni bil predmet DDV).

Posledice za DDV nastanejo pri vas samo pri vlaganjih, pri katerih ste odbijali DDV. Ker za vlaganja menimo, da jih z vidika DDV lahko obravnavamo kot blago oziroma nepremičnino, je treba poudariti, da je promet nepremičnin oproščen plačila DDV (7. točka 44. člena ZDDV-1). Ker ob prenosu v zasebno sfero ne bo obračunan izhodni DDV, je treba popraviti odbitek vstopnega DDV od vlaganj, ker so se spremenili pogoji, merodajni za obdavčevanje. Če so vaše dograditve take, da ste jih usredstvili, potem izvedete popravek odbitka v skladu z 69. členom ZDDV-1 po formuli za 20 let.

Tudi če bi zavzeli stališče, da so dograditve z vidika DDV storitve, bi bil končen učinek enak. Sodišče EU je za storitve odločilo, da se izvede popravek odbitka, če le niso porabljene v trenutku prenosa v zasebno sfero.

Po našem mnenju torej obračun DDV na nepremičnino (vključujoč vlaganja) ni nujen – morate pa popraviti odbitek od vlaganj. Popravek se izvede po formuli 20 let. Pazite na to, ker se kot začetek uporabe šteje datum, ko je bil izveden odbitek. Če so bile dograditve zaračunane z več računi v različnih obdobjih, bo to zdaj pomenilo, da morate popraviti odbitek po vsakem računu posebej. Če želite zadevo poenostaviti, kar bo sicer vam v škodo, pa lahko za vse dograditve kot začetek uporabe štejete datum odbitka DDV po računu za obnovo, ki ste ga prejeli kot prvega.

3.

V skladu z ustnim tolmačenjem Generalnega davčnega urada se pri prenosu nepremičnine s podjetja (ob hkratnem prenosu dejavnosti oziroma prenosu dela premoženja kak dan pred prenosom dejavnosti) upoštevajo določila 51. člena v povezavi s 146. členom ZDoh-2. S tem se potencialni prihodek, dosežen z odtujitvijo nepremičnine, pridobljene v podjetje pred 1. 1. 2005, s prenosom s podjetja zavezanca na njegovo gospodinjstvo ne šteje za prihodek.

V skladu s pojasnilom DURS, št. 4212-1845/2013-2 (01-64006), z dne 2. 8. 2013, v primeru, da se ob prenehanju zavezanca upoštevajo določila 51. člena ZDoh-2 in 146. člena istega zakona, prihodek, dosežen z odtujitvijo nepremičnine ob prenehanju zavezanca, povečuje davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti v delu, ki se nanaša na pridobitev nepremičnine po 1. 1. 2005. Delež nepremičnine, pridobljene po 1.

1. 2005, se izračuna kot delež davčne vrednosti nepremičnine, pridobljene po 1. 1. 2005, v celotni davčni vrednosti nepremičnine ob prenehanju opravljanja dejavnosti. Davčno osnovo tako povečuje ustrezni delež prihodka (primerljiva tržna cena nepremičnine, ocenjena na podlagi določil ZDDPO-2; 16. člen ZDoh-2; 51. člen ZDoh-2), realiziranega s prodajo nepremičnine in zmanjšan za knjigovodsko vrednost nepremičnine (dograditve), pridobljene po 1. 1. 2005.

Delež izračunamo kot: davčna vrednost vlaganj po 1. 1. 2005 (po stanju ob prenehanju opravljanja dejavnosti) / davčna vrednost celotne nepremičnine (po stanju ob prenehanju opravljanja dejavnosti). Davčna vrednost pri tem predstavlja znesek, ki se prisodi posameznemu sredstvu pri obračunu davka oziroma na podlagi katerega se izračunavajo prihodki, odhodki, dobički in izgube pri obračunu davka. Davčna vrednost posameznega sredstva se izračuna tako, da se od nabavne vrednosti sredstva odšteje akumulirana amortizacija, obračunana linearno po stopnjah, določenih v ZDDPO-2 (če je uporabljena stopnja amortizacije za poslovne in davčne namene enaka, je davčna vrednost sredstva enaka knjigovodski).

Iz podatkov, ki ste jih podali kot primer, ni mogoče izračunati ustreznega deleža prihodka, realiziranega s prodajo nepremičnine (potrebovali bi sestavo davčne vrednosti nepremičnine po stanju ob prenehanju dejavnosti). Če poenostavimo, da bo zadeva razumljiva, bodo pri vas predmet obdavčitve samo dograditve, ki so bile izvedene po 1. 1. 2005. Ob prenosu nepremičnine bo davčna osnova povečana za razliko med tržno vrednostjo teh dograditev po stanju na dan 29. 12. (izračunana s pomočjo ustreznega deleža po pojasnilu DURS) in knjigovodsko vrednostjo teh dograditev. Izračunana razlika oziroma prihodek iz naslo-

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

va prenosa nepremičnine na gospodinjstvo se v Obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti izkaže po našem mnenju v postavki Povečanje prihodkov zaradi transfernih cen med povezanimi osebami.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št.

13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A. • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 117/2006, 33/2007, Odl. US: U-I-198/05-12, 45/2007, Odl. US: U-I-260/04, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010-UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6, 106/2010, 9/2011-ZUKD1, 13/2011-UPB7, 9/2012, Odl. US: U-I-18/11-10, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 71/2012, Odl. US: U-I-76/11-15, 75/2012, 94/2012, 52/2013, Odl. US: U-I-147/12-18, 96/2013.

• Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Uradni list RS, št. 42/2006, 60/2006, 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009, Odl. US: U-I-268/0635, 42/2009, 65/2009-UPB3, 83/2009, Odl. US: U-I-165/08-10, Up1772/08-14, Up-379/09-8, 33/2011, 91/2011, 100/2011, Skl. US: U-I311/11-5, 32/2012, 57/2012, 44/2013, Odl. US: U-I-311/11-16, 82/2013.

4

Zaposlitev hrvaškega državljana v Sloveniji S kolegom, ki je državljan Republike Hrvaške in davčni rezident Hrvaške, bi v Sloveniji ustanovila podjetje (lastniški delež 50:50). Pri tem vas zanima, kako ravnati glede naslednjih vprašanj: • zavarovanje in osebni zdravnik (kolega bi želel še naprej imeti osebnega zdravnika na Hrvaškem); • osebni avto (večino dela bi opravljal na Hrvaškem, del tudi v Sloveniji, Bosni in Srbiji); • plačilo davkov (menda obstaja možnost, da se mu nakazuje bruto plača na Hrvaško in sam odvaja davke in prispevke); • delo bi se večinoma opravljalo na Hrvaškem; • stalno bivanje kolega, ki je hrvaški državljan – še vedno v RH.

Mnenje Državljani Republike Hrvaške za zaposlitev pri slovenskem delodajalcu potrebujejo delovno dovoljenje. Kot ste že sami ugotovili, vam v povezavi z zaposlitvijo tudi mi predlagamo, da pridobite dovoljenje za delo tujih zastopnikov, vloga na obrazcu TUJ3 (najlaže bo, če bo hrvaški državljan vsaj 51-odstotni družbenik in poslovodna oseba, pri čemer boste dodatno za poslovodno osebo imenovali tudi enega od slovenskih državljanov). Ta predlog je povezan tudi z dejstvom, da boste družbo šele ustanovili.

Oseba bo zaposlena pri slovenskem delodajalcu od dneva pridobitve delovnega dovoljenja.

Na Hrvaškem bo slovenska pravna oseba za namene plačila prispevkov in dohodnine pridobila številko OIB, fizično osebo prijavila v socialna zavarovanja na Hrvaškem in mesečno poročala o izplačanem dohodku na hrvaško davčno upravo na obrazcu JOPPD. Dohodek bo v tem primeru plačilo za delo, vključno z morebitnimi bonitetami, če bo oseba službeno osebno vozilo uporabljala tudi za zasebne name-

17

ne. Več o ustreznih postopkih na Hrvaškem si lahko preberete v pojasnilu, ki so ga pripravili hrvaški kolegi in vam ga prilagamo.

V vašem primeru je delodajalec slovenska pravna oseba.

Slovenska pravna oseba mu bo torej izplačevala plačo. Če upoštevamo samo ZDoh-2, ima dohodek vir v Sloveniji. Oprostitev plačila akontacije dohodnine se v vašem primeru doseže na podlagi veljavne konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, sklenjene med Slovenijo in Hrvaško; 14. člen te konvencije namreč določa, da se plače, mezde in drugi podobni prejemki, ki jih dobijo rezidenti države pogodbenice (torej rezident Hrvaške) iz zaposlitve, obdavčijo samo v tej državi (torej na Hrvaškem), razen če se zaposlitev ne izvaja v drugi državi pogodbenici (v Sloveniji).

Ker bo delavec v vašem primeru delo opravljal na Hrvaškem, ima na podlagi prvega stavka 1. odstavka 14. člena konvencije med Slovenijo in Hrvaško pravico do davka od prejete plače le Hrvaška.

Za oprostitev plačila dohodnine je v Sloveniji treba izvesti postopek KIDO. Šele na podlagi potrjenega obrazca KIDO s strani slovenske davčne uprave lahko slovenski delodajalec izplača dohodek iz delovnega razmerja, ne da bi obračunal in plačal tudi akontacijo dohodnine. Na DURS je tako treba oddati obrazec KIDO 8 in pridobiti ›dovoljenje‹ slovenske davčne uprave za izplačilo plače brez obračuna in plačila akontacije dohodnine pred plačilom plače fizični osebi. Če pred izplačilom delodajalec ne bi razpolagal s potrjenim obrazcem KIDO 8, je treba akontacijo dohodnine v Sloveniji obračunati in plačati. Na podlagi veljavne konvencije fizična oseba lahko naknadno zahteva vračilo plačanega davka.

Za ta postopek se uporabi obrazec KIDO 12.

Glede na to, da se oprostitev plačila dohodnine v Sloveniji pridobi na podlagi določil veljavne mednarodne konvencije in da se v obrazec REK-1 (v analitični del) zabeleži številka odločbe, s katero davčna uprava odobri ugodnosti, ki jih določa mednarodna konvencija o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, je v Sloveniji potrebna tudi oddaja obrazca REK-1. Vendar boste v tem primeru oddali obrazec REK-1 s šifro vrste dohodka 1089 – Obračun plače brez prispevkov za socialno varnost. Ti se namreč na podlagi Uredbe 883/2004 ne plačujejo v Sloveniji, temveč na Hrvaškem.

Glede na to, da bo šlo za redna mesečna izplačila, bo za fizično osebo treba pridobiti slovensko davčno številko (za katero pa boste zaprosili že zaradi ustanovitve družbe).

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 13/2011-UPB7, 9/2012, Odl. US: U-I-18/11-10, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 71/2012, Odl. US: U-I-76/11-15, 75/2012, 94/2012, 52/2013, Odl. US: U-I-147/12-18, 96/2013.

• Konvencija med Slovenijo in Hrvaško – Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o izogibanju dvojnemu obdavčevanju in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, Uradni list RS, št. 94/2005.

• Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), Uradni list RS, št. 13/2011UPB4, 32/2012, 94/2012, 101/2013–ZdavNepr, 111/2013.

ROKOVNIK

18

POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

Da ne pozabim:

10. julij

PRAVNE OSEBE:

FIZIČNE OSEBE (s.p.):

EURIBOR

na dan 22. 5. 2015

na dan 16. 6. 2015

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb junij 2015 (april-junij 2015)

Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti maj 2015 (april-junij 2015)

3-mesečni

-0,012

-0,014

Intrastat poročilo

Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

6-mesečni

0,054

0,051

12-mesečni

0,162

0,166

15. junij

ETN - poročanje o prodajah in najemih, sklenjenih v preteklem mesecu 18. julij

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

20. julij

Rekapitulacijsko poročilo 06/2015 in hkrati DDV-O 06/2015 Banka Slovenije - poročilo: BST, KRD, DVP, SN-T

23. julij

AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

Plačila v gotovini

31. julij

FURS - obračun in plačilo DDV 06/2015 (april-junij 2015) Poročilo o dobavah (76.a člen) 06/2015 Predložitev obračuna in plačilo davka na finančne storitve Banka Slovenije-SKV Zahtevek za vračilo DDV davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Skupnosti

Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2*

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (17. 6. 2015)

Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga in storitev v RS po ZPPDFT**

Variabilni del priznane obrestne mere Junij 2015

EUR

Do vključno 1 meseca

-0,04200%

Do vključno 3 mesecev

USD

JPY

GBP

CHF

0,18225%

0,06929%

0,50631%

-0,81700%

-0,00700%

0,27975%

0,09643%

0,56750%

-0,79500%

Do vključno 6 mesecev

0,06400%

0,41090%

0,13786%

0,70113%

-0,71160%

12 mesecev

0,17000%

0,71760%

0,24971%

0,99056%

-0,58760%

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/ davki_in_carine/obrestne_mere_za_obresti_na_posojila_med_povezanimi_osebami/ (17. 6. 2015)

Vrsta izplačila za

420 EUR

5.000 EUR

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti Obdobje od 1. 1. 2015 do 30. 6. 2015

8,05 %

Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. Uradni list RS št. 2/2015, 9. 1. 2015)

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

Junij 2015

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 92/2013, 16/2014, 59/2014)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR. V primeru, da delavec dela 11 ur ali več na dan - 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro nad 8 ur.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70 % cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javni prevoz - do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15 %; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10 %.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15 %; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10 %.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

v skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Nadomestilo za ločeno življenje se lahko določi v pogodbi o zaposlitvi delavca pod pogoji in v znesku, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, kot to določa vsakokratni podzakonski predpis.

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 30% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 460,33 EUR* Za 20 let delovne dobe: v višini 50% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 767,21 EUR* Za 30 let delovne dobe: v višini 70% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 1.074,10 EUR*

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povp. mes. plač v RS za pretekle tri mesece 3.073,51 EUR** oz. v višini dveh povp. mes. plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

798,64 EUR za leto 2014; Najvišji znesek brez prispevkov 1.080,77 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- v primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece - 1.536,76 EUR**; - v primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 768,38 EUR** - Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.536,76 EUR**) - Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece (1.536,76 EUR**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si/).

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

NOVICE

19

Ne spreglejte

pomembnejših novosti, objavljenih v Uradnem listu, za računovodstvo, davke in finance v gospodarstvu:

Številka Uradnega lista

Vsebina

40/2015

1699. Uredba o spremembah Uredbe o določitvi zneska trošarine za energente

39/2015

1618. Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku

Finančna institucija Slovenije, ki mora v skladu s VI. poglavjem četrtega dela ZDavP-2 sporočati informacije po Sporazumu med Vlado RS in Vlado ZDA o izboljšanju spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni in izvajanju FATCA,, te informacije sporoča v elektronski obliki v skladu z navodilom v prilogi pravilnika.

37/2015

1524. Koeficient rasti cen v Republiki Sloveniji, april 2015

Mesečni koeficient rasti cen življenjskih potrebščin aprila 2015 v primerjavi z marcem 2015 je bil 0,001.

37/2015

1525. Poročilo o gibanju plač za marec 2015

Kratek povzetek in opombe

Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za marec 2015 je znašala 1.550,33 EUR, neto pa 1.008,10 EUR. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje januar–marec 2015 je znašala 1.534,79 EUR, neto pa 1.000,51 EUR.

Novičke s portala IR Celotna vsebina novic je na voljo na www.iracunovodstvo.eu 16. 06. 2015 Podelili smo 6. certifikat Računovodski strokovnjak IR Na spomladanskem roku izpita za pridobitev naziva Računovodski strokovnjak IR smo dobili že 6. prejemnico naziva, ki se je s pridobitvijo certifikata pridružila najboljšim in se vpisala v register Računovodskih strokovnjakov IR. Gospa Jerina iz podjetja Dramacom d.o.o. je o pridobitvi naziva povedala tole: Sprva sem bila v dvomih ali naj sploh grem na ta izpit, ki zajema znanje z različnih področij, tudi tistih, s katerimi se pri konkretnem delu s svojimi strankami ne srečujem vsak dan. Vendar sem se zaradi lastne potrditve in dolgoletnih izkušenj, da znam in delam dobro, odločila, da poskusim. In uspelo mi je! Ponosna sem nase in od sedaj naprej še z večjo samozavestjo opravljam svoje delo. Za uspešno opravljen izpit pa je v veliki meri pripomoglo tudi dolgoletno obiskovanje Akademije IR. Jesenski preizkus znanja bo potekal 16. novembra 2015, za vse prijavljene kandidate pa bodo 21. oktobra 2015 potekale BREZPLAČNE priprave na izpit.

02. 06. 2015 S.p.-ji samo še z enim bančnim računom, Furs bolje poplačan v davčni izvršbi, cenovni sporazumi in druge novosti S ciljem poenostavitve postopkov pobiranja davkov oziroma izpolnjevanja davčnih obveznosti je MF pripravilo predlog sprememb zakona o davčnem postopku, ki so v javni razpravi do 22. 6. 2015. Med...

01. 06. 2015 Davek na nepremičnine s 1.1.2017 Februarja letos ustanovljeni Projektni svet za koordinacijo in usmerjanje projekta priprave nove sistemske ureditve obdavčitve nepremičnin je že izdelal svoje prvo poročilo, ki ga najdemo med...

11. 06. 2015 je MF objavilo predlog sprememb ZDDPO-2. Predlog zakona določa, da se ne dopusti izvzem dividend iz davčne osnove prejemnika v obsegu, v katerem so ti dohodki pri ugotavljanju davčne osnove izplačevalca odhodek oziroma izdatek. Tako se zagotavlja enkratna obdavčitev (ureja se problematika hibridnih posojil).

Predlog zakona določa tudi pravno podlago za vključitev učinkov ponovnih meritev čistih obveznosti za pozaposlitvene zaslužke zaposlencev, ki sodijo pod programe z določenimi zaslužki (to je ponovnih meritev rezervacij za odpravnine ob upokojitvi in rezervacij za pokojnine na podlagi spremenjenega MRS 19), v davčno osnovo, in sicer ob porabi oziroma odpravi le-teh.

10 aldetemije ak

»GOSPODARSTVO«

Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani tel.: 01 360 20 20 fax.: 01 360 20 50 akademija@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu

ŠOLSKO LETO 2015/ 2016

Poskrbeli bomo za vaše znanje – Iz prakse za prakso Na Inštitutu za računovodstvo menimo, da je poklic računovodje eden zahtevnejših poklicev, če zahtevnost merimo s širino potrebnega znanja. Le strokovno dobro usposobljen računovodja lahko aktivno sodeluje pri poslovnih odločitvah in prispeva k uspešnosti poslovanja podjetja.

Program Akademije IR “GOSPODARSTVO” 2015/2016

Lokacija, trajanje in cilji Lokacije: Ljubljana, Celje, Kranj, Koper Trajanje: od oktobra 2015 do junija 2016, 9 mesečnih srečanj + 10. dodatno srečanje

1. srečanje: oktober 2015 Predavateljica: Nina Orehek Izbrane teme iz gospodarskega in insolvenčnega prava

Cilji Akademije IR so poleg skrbi za stalno in celostno izobraževanje naslednji: • povezovati računovodske usmeritve in davčne učinke za vse ekonomske kategorije • poudariti praktično delo, ki temelji na teoriji • prilagoditi program naravi dela posameznega obdobja • lokacijsko se približati udeležencem • izbrati ustrezne termine • oblikovati majhne in stalne skupine • omogočiti medsebojno spoznavanje in lažje aktivno sodelovanje udeležencev • na enem mestu zanesljivo podajati novosti na računovodskem in davčnem področju • udeležencem omogočiti letno načrtovanje odsotnosti zaradi izobraževanja • ponuditi možnost preizkusa znanja • nuditi cenovno ugodna izobraževanja • skrbeti za združenje in družabnost

2. srečanje: november 2015 Predavateljica: Kristinka Vukovič Spremembe računovodskih predpisov in zahtevnejši primeri knjiženja 3. srečanje: december 2015 Predavateljica: mag. Barbara Guzina DDPO pred koncem leta in novosti v 2016 4. srečanje: januar 2016 Predavateljica: Kristinka Vukovič Letno poročilo in moj izziv: izkaz denarnih tokov - redni program 4. srečanja

Cena

Predavateljica: Kristinka Vukovič Prvič delam računovodsko poročilo – opcijski program 4. srečanja 5. srečanje: februar 2016 Predavateljica: mag. Tamara Prezelj DDV pri najemu oziroma uporabi opreme in nepremičnin 6. srečanje: marec 2016 Predavateljica: Maja Bohorič Obdavčevanje različnih oblik dela 7. srečanje: april 2016 Predavateljica: mag. Tamara Prezelj Klavzule na računih 8. srečanje: maj 2015 Predavateljica: Nina Orehek Civilno pravo za računovodje – izbrane teme iz pogodbenega, izvršilnega, delovnega in nepremičninskega prava 9. srečanje: junij 2015 Predavateljica: mag. Tanja Urbanija DDV v mednarodnih poslih - redni program 9. srečanja Predavateljica: mag. Barbara Guzina Kaj morate vedeti z davčnega področja, če poslujete s tujino?

– opcijski program 9. srečanja DODATNO 10. SREČANJE SEPTEMBER 2016 Osebna in timska učinkovitost Predavatelj: Anton Majhen

Predavanj se lahko udeležujejo različne osebe iz iste organizacije.

Dodatna ugodnost za udeležence Akademije IR! Brezplačen kratek seminar po izbiri!

Popusti

• 5% popusta za udeležence, ki so že obiskovali Akademijo IR • 3% popusta za zgodnje prijave (do 30.6.2015) • 2% popusta za plačilo v enkratnem znesku

Z Akademijo do naziva Računovodski strokovnjak IR

Možnost plačila na 3 ali 9 obrokov!

1.200,00 EUR + 22 % DDV

Šolnina vključuje • 9 SREČANJ (1 x mesečno od oktobra 2015 do junija 2016) • DODATNO 10. SREČANJE v septembru 2016) • AKADEMIJSKO ČLANSTVO v Klubu IR (50% POPUST na Seminarje IR, 10% POPUST na Šole IR in ostale ugodnosti) • SVETOVALNE URE (za vsako leto udeležbe na Akademiji IR udeležencu pripada ena svetovalna ura - maksimalno 9 svetovalnih ur) • 30% POPUST na dodatne svetovalne ure • gradivo in potrdilo o udeležbi • BREZPLAČNA LETNA NAROČNINA na tiskano verzijo biltena UNIKUM • parkirnino in pogostitev med odmori • dostop do e-vprašalnikov po posameznih temah • BREZPLAČEN KRATEK SEMINAR IR po izbiri • možnost pridobitve naziva RAČUNOVODSKI STROKOVNJAK IR

14.–18. september 2015 Spoštovani! že 8. leto zapored se nam v septembru obeta Teden računovodij, ki bo med 14. in 18. septembrom 2015 zopet potekal v prostorih Poslovne hiše Unija na Brezovici pri Ljubljani.

Čeprav je pred nami še težko pričakovani čas dopustov in poletnih radosti, ki nam bodo dale povsem nov zagon, pa smo na Inštitutu za računovodstvo že pripravljeni na osrednje srečanje računovodske stroke pri nas.

Z ekipo sodelavcev, računovodskih in davčnih strokovnjakov ter predavateljev smo za vas zopet pripravili zanimiv 5-dnevni program, ki vključuje trenutno najbolj aktualne teme in predavanja . Na več kot 20 brezplačnih predavanjih vas bomo seznanili z novostmi iz računovodskega, davčnega in kadrovskega področja, dogodek pa bodo popestrile tudi mehke veščine ter zanimivi prispevki partnerjev dogodka.

Za vse, ki ste se dogodka udeleževali že v preteklih letih, ni potrebno posebej poudarjati, da je dogodek tudi enkratna priložnost za izmenjavo mnenj s kolegi,

navezovanje stikov in druženje.

Tako kot vsako leto doslej, boste vsi udeleženci tudi letos prejeli Zbornik Tedna računovodij ter koledar izobraževanj za prihodnjo sezono izobraževanj na Inštitutu, ki jo pričenjamo z oktobrom.

V pričakovanju številčne udeležbe vam priporočamo, da si čim prej zagotovite mesto na predavanjih, ki jih nikakor ne bi želeli izpustiti.

Prednost pri prijavah boste letos imeli naši zvesti kupci udeleženci izobraževanj, kupci gradiv ter priročnikov in seveda tudi vi, bralci Unikuma.

Na inštitutu se veselimo poletnih dni, še bolj z veseljem pa pričakujemo pričetek nove sezone izobraževanj, ki jo simbolično pričenjamo prav s Tednom računovodij.

Prisrčno vabljeni v našo družbo!

Program

Ponedeljek, 14. september 2015 Predavalnica BOR - 85 mest 9.00–10.30 (90 min) Aktualno pri sestavi DDPO za leto 2015 (Mitja Černe) 10.45–11.30 (45 min) Kaj prinašajo spremembe ZGD-1 računovodstvu? (Kristinka Vukovič) 12.00–12.45 (45 min) Davčni odtegljaj (Maja Bohorič) 13.00–13.45 (45 min) Davčne blagajne (mag. Tanja Urbanija) Predavalnica TISA - 28 mest 11.00–11.45 (45 min) Temeljna načela konsolidiranja (Vesna Bartolj Maver) 12.15–13.00 (45 min) Kako sprememba vrednosti zalog proizvodnje vpliva na računovodske izkaze?

(Kristinka Vukovič)

Torek, 15. september 2015 Predavalnica BOR - 85 mest 8.30–10.00 (90 min) Na kaj moramo biti pozorni z vidika ZDDV-1, ko izdajamo ali prejmemo račun (mag. Tamara Prezelj) 10.15–11.15 (60 min) Obračunavanje DDV pri nepravih tristranskih poslih (Branka Svilar Mugoša) 11.45–12.30 (45 min) Pravilnik o računovodstvu (Marija Ravnik) 13.00–14.00 (60 min) Statusnopravni vidik poslovanja družb z omejeno odgovornostjo (Nina Orehek Ručigaj) Predavalnica TISA - 28 mest 10.30–11.30 (60 min) Vzdrževanje osnovnih sredstev (računovodski vidik) (Kristinka Vukovič) 11.45–12.30 (45 min) Uporaba zemljiške knjige in podatki, ki jih iz nje pridobimo (lastninska pravica, služnost, hipoteka) (Nina Orehek Ručigaj) 13.45–14.30 (45 min) Kaj mora poznati računovodja kmečkega gospodinjstva? (Majda Strel) Sreda, 16. september 2015 Predavalnica BOR - 85 mest 8.30–9.15 (45min) Aktualno iz dohodnine (Maja Bohorič) 9.30 –11.00 (90 min) Pravica do letnega dopusta in regresa za letni dopust (Irena Kamenščak) 11.30–12.30 (60 min) Priprava obračuna plač napotenim delavcem in poročanje FURS (Irena Kamenščak)

12.45–14.15 (90 min) Delovnopravne in davčne podlage za izplačevanje potnih stroškov (Maja Dolinar Dubokovič) Predavalnica TISA - 28 mest 9.30–10.15 (45 min) Kako knjižim odložene davke? (Kristinka Vukovič) 10.30–11.30 (60 min) Pregledno o knjigovodstvu javnega zavoda (dr. Tatjana Jovanovič) Četrtek, 17. september 2015 Predavalnica BOR - 85 mest 8.30 –10.00 (90 min) Metode vrednotenja zalog in njihov pomen v proizvodnih podjetjih (Miro Dečman) 10.15–11.00 (45 min) Kako sprememba vrednosti zalog proizvodnje vpliva na računovodske izkaze?

(Kristinka Vukovič) 11.15–12.00 (45 min) Davčne blagajne (mag. Tamara Prezelj) 12.30–13.30 (60 min) Obdavčitev izplačila dobička iz družbe in davčni odtegljaj (Nina Orehek Ručigaj) Predavalnica TISA - 28 mest 10.30–11.30 (60 min) Osebni stečaj (Nina Orehek Ručigaj) 12.30–13.15 (45 min) Posebnosti računovodenja in obdavčitve v društvih (Vesna Bartolj Maver) 13.45–14.30 (45 min) Evidentiranje in davčni vidik pretokov med dejavnostjo in gospodinjstvom (Vesna Bartolj Maver)

Petek, 18. september 2015 Predavalnica BOR - 85 mest 8.30 - 10.00 (90 min) Transferne cene pri storitvah znotraj skupine (Mitja Černe) 10.15 - 11.45 (90 min) DDV in trikotni (pravi in nepravi) posli (mag. Tanja Urbanija) 12.15 - 13.15 (60 min) Kdaj poslovanje z s.p.-ji pomeni odvisno razmerje (Nina Orehek Ručigaj) 13.30 - 14.15(45 min) Kaj mora poznati računovodja kmečkega gospodinjstva? (Majda Strel) Predavalnica TISA - 28 mest 9.00 - 9.45 (45 min) Kako knjižim odložene davke? (Kristinka Vukovič) 10.00 - 11.00 (60 min) Odpravnine – vidik delovnega prava, prispevkov za socialno varnost in dohodnine (Irena Kamenščak)

PROMOCIJA NA TEDNU RAČUNOVODIJ IN PARTNERSTVO IR

PRIJAVE NA TEDEN RAČUNOVODIJ

Teden računovodij ni le priložnost za novo znanje, druženje in izmenjavo mnenj, ampak je z velikim številom udeležencev tudi odlična priložnost za predstavitev podjetij in promocijo njihovih izdelkov ali storitev.

Prednost pri prijavah boste letos imeli naši zvesti kupci - udeleženci izobraževanj, kupci gradiv ter priročnikov in bralci Unikuma v šolskih letih 2013/2014 in/ali 2014/2015.

V kolikor bi želeli izkoristiti priložnost in se v okviru srečanja predstaviti ciljni javnosti, vas vabimo, da si na portalu IR (www.iracunovodstvo.eu v zavihku Teden računovodij) ogledate sponzorske pakete, cenik oglaševanja v Zborniku in druge oblike promocije.

Letošnja novost je sponzorstvo izbranega dneva, kjer si glede na programa izberete dan, katerega sponzor bi bili.

Odprti smo tudi za vaše predloge promocijskih aktivnosti, ki v naši ponudbi morda niso zajete. Potrudili se bomo, da bomo ustregli vašim željam in vam tako pomagali do učinkovite predstavitve vašega podjetja.

Svojo promocijo lahko v okviru Inštituta za računovodstvo razširite tudi s številnimi drugimi aktivnostmi in postanete PARTNER IR. Kako v okviru partnerstva z nami nagovorite še večjo ciljno skupino tekom celotnega šolskega leta, lahko izveste na našem portalu v rubriki Partnerstvo IR.

Prijavite se lahko na največ štiri strokovna predavanja ter na neomejeno število brezplačnih predstavitev sponzorjev, ki bodo naknadno dodana v koledar Tedna računovodij!

Program najdete tudi na www.iracunovodstvo.eu, kjer se lahko na predavanja preko vašega profila (vpišete vaše uporabniško ime in geslo) tudi prijavite in sicer: v Mojem profilu na levi strani izberete zavihek Prijava na izobraževanje in nato kategorijo Teden računovodij. Če svojega profila še nimate, morate najprej opraviti preprosto in brezplačno registracijo.

Za vse dodatne informacije v zvezi s Tednom računovodij in Partnerstvom IR nam lahko pišete na: nina.becaj@iracunovodstvo.eu

Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani tel.: 01 360 20 20 fax: 01 360 20 50 akademija@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu