e-Bilten Unikum jul.15 by Aleksandra L.

07 | 2015

BILTEN

6,99 EUR + DDV JULIJ 2015 WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

VSEBINA

TEMA MESECA

DAVKI

UKREPI UPNIKA ZA ZAVAROVANJE PLAČILA OBVEZNOSTI

12 13 19 20

UVODNIK Kristinka Vukovič

ZAKON O DAVČNEM POTRJEVANJU RAČUNOV

Tudi poleti se dogaja

DAVČNI PREVENTIVNI SKRBNI PREGLED POSLOVANJA

RAČUNOVODSTVO PASTI ADMINISTRIRANJA MALIH SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV NORMIRANCEV KONTROLNIK ZA PRENEHANJE D. O. O. PO SKRAJŠANEM POSTOPKU MNENJA IR IZOBRAŽEVANJA IR NOVIČKE S PORTALA IR

UNIKUM | letnik 9 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 E: info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu Odgovorna urednica: Nina Selan Slapar nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.shutterstock.com, v kolikor ni drugače označeno. Oblikovanje in priprava za tisk: Sonja Eržen Tisk: Birografika Bori d.o.o. Posamezna številka stane: 6,99 EUR + 9,5 % DDV. Letna naročnina na tiskano verzijo: 65 EUR + 9,5 % DDV Letna naročnina na spletno verzijo: 25 EUR + 22 % DDV Naročnina velja do pisnega preklica. V povprečju natisnemo 600 izvodov. Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan. ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

Letošnji julij ni le lenobno vroč, temveč tudi delovno pester. Kot so se dolgo pogajali Grki, so tudi naši poslanci več dni mleli in vendarle sprejeli spremembe Zakona o dohodnini, Zakona o potrjevanju računov (davčne blagajne) in Zakona o gospodarskih družbah, ki so zdaj podlaga za pripravo drugih podzakonskih aktov, na primer o sodnem registru, pa tudi Slovenskih računovodskih standardov. Naj ponovimo na kratko: družbe se bodo za leto 2015 razvrščale še po starih merilih za ugotavljanje njihove velikosti in svoja računovodska poročila pripravila po predpisih, ki že veljajo. Spremembe pri računovodenju in sestavi letnih poročil bodo veljale šele za poslovna leta, ki se začnejo 1. 1. 2016 ali kasneje. Spremembe Slovenskih računovodskih standardov bodo v končni obliki znane šele pozno jeseni, osnutki pa so že obelodanjeni na spletu in jih na Inštitutu za računovodstvo tudi že preučujemo. Poleg vsebinskih sprememb standardov, ki so potrebne zaradi spremenjenega ZGD-1 iz razloga implementacije nove računovodske direktive in tiste o konsolidiranju, se pri standardih uvaja tudi nova sistematika. Prav tako ne bo več nujno, da so SRS povsem usklajeni z MSRP oziroma MRS. Splošni standardi ne bodo več vsebovali določb o konsolidiranju, saj bo odslej konsolidacija potekala izključno po MRSP oziroma MRS. Prenovljeni bodo tudi posebni standardi za posamezne dejavnosti in organizacijske oblike – tako bodo odslej urejali le področja, ki so specifična za to obliko, in ne več tudi vsebine, ki je sicer že urejena po splošnih standardih. Tako v starem SRS 39 za samostojne podjetnike najdemo cele bilančne sheme, definicije in pojasnila o merjenju sredstev, dolgov, vodenju knjig in podobno, medtem ko novi SRS 30 za vse podjetnike ureja le to, kar je drugačno od splošnih določb standardov, ki že veljajo za družbe in druge subjekte. V novem standardu za podjetnike bomo torej našli le odstavek o delu bilance stanja, ki se nanaša na kapital, posebnostih letnega poročila ali posebnosti vodenja enostavnega knjigovodstva. O spremembah pravil pri računovodenju vas bomo obveščali v naslednjih številkah Unikuma, jeseni pa vabljeni tudi na Teden računovodij in kasnejše delavnice, kjer se bomo tej tematiki bolj posvetili. Dobro izrabite poletje, ki nam je še ostalo, jeseni pa bomo skupaj zavihali rokave, kajti priprav bo več – na davčne blagajne, nova računovodska pravila in, upajmo, ne več veliko drugega. Lepo Vas pozdravlja

Vaša Kristinka Vukovič

www.iracunovodstvo.eu

TEMA MESECA

mag. Tamara Prezelj

ZAKON O DAVČNEM POTRJEVANJU RAČUNOV Sredi vročih julijskih dni je državni zbor izglasoval Zakon o davčnem potrjevanju računov. Med postopkom sprejemanja ga je koalicija izbrusila in spremenila z vrsto amandmajev, ki so deloma redakcijske narave, prinašajo pa tudi nekaj (pozitivnih) sprememb. Jesen bo torej čas priprav za vse tiste zavezance, ki izdajajo račune za gotovinsko poslovanje prek registrskih blagajn, sprejeti zakon pa prinaša novosti tudi za tiste, ki bodo račune še naprej izdajali iz vezane knjige računov. Uvod Ministrstvo za finance je v začetku marca v javno razpravo poslalo predlog Zakona o potrjevanju računov, s katerim je oblikovalo izhodišča in sistem uvedbe davčnih blagajn v obliki postopka potrjevanja računov, ki so plačani v gotovini, v času izdaje računa pri davčnem organu. Predlog Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZdPR) je na redni seji 7. 5. 2015 sprejela vlada RS, državni zbor pa je opravil prvo obravnavo na svoji redni majski seji, v okviru katere je bila vložena vrsta amandmajev, večina od njih je bila koalicijskih in tako sprejetih. Državni zbor je sprejel zakon na julijski seji. Po izglasovanem vetu Državnega sveta ga je s potrebno večino glasov potrdil tudi v drugo.

Namen uvedbe davčnih blagajn Cilj zakona je uvedba sistema, ki bo omogočal pregledno in zanesljivo evidentiranje gotovinskega prometa davčnih zavezancev, s čimer naj bi se zmanjšal obseg sive ekonomije ter preprečevale davčne utaje in goljufije na davčnem področju. Drugi cilj je zagotovitev učinkovitejšega pobiranja obveznih dajatev, pravičnejše porazdelitve obstoječega davčnega bremena med zavezance in enakopravnejših pogojev poslovanja ter preprečevanje nelojalne konkurence, ureditev trga in hitrejši gospodarski razvoj. S predlaganim načinom evidentiranja gotovinskega prometa naj bi se

zmanjšal obseg davčnih utaj in povečala enakopravnost davčnih zavezancev, pravičneje naj bi se porazdelilo davčno breme.

Razlog za uvedbo Razlog za uvedbo davčnih blagajn je dejstvo, da se pri dejavnostih, kjer se posluje z gotovino, promet pogosto ne beleži v poslovnih knjigah ali se zabeleženi podatki po opravljeni transakciji spreminjajo. Država od nezabeleženega prometa izgublja prihodke, in to ne le zaradi neplačila DDV, DDPO ali davka iz dejavnosti, temveč tudi zaradi neplačevanja socialnih prispevkov in dohodnine od plačil delavcem v gotovini, s tem pa se omogočata tudi delo in zaposlovanje na črno. Plačevanje z gotovino širi možnost neevidentiranega prometa po nabavni verigi in omogoča poslovanje brez plačila dajatev tudi drugim davčnim zavezancem, davčnemu organu pa onemogoča vpogled v poslovanje, kot

S predlaganim načinom evidentiranja gotovinskega prometa naj bi se zmanjšal obseg davčnih utaj in povečala enakopravnost davčnih zavezancev, pravičneje naj bi se porazdelilo davčno breme.

ga ima pri negotovinskem poslovanju prek transakcijskega računa. Davčne blagajne naj bi davčnemu organu omogočile vpogled in nadzor nad poslovanjem z gotovino ter posredno tudi preprečevale delo in zaposlovanje na črno.

Način Med davčnimi blagajnami kot posebno opremo, v kateri se shranjujejo podatki o opravljenih transakcijah, in postopkom potrjevanja računov je predlagatelj izbral slednjega. Izbrani način potrjevanja računov onemogoča kasnejše prilagajanje in ›izgube‹ podatkov, omogoča nadzorovanje poslovanja zavezancev na daljavo, vendar predpostavlja delujoč sistem internetne povezave med zavezancem in davčnim organom. Žal noben od znanih načinov, prav tako ne predlagani, ne prepreči možnosti, da davčni zavezanci del prometa opravijo brez izdaje računa.

Zavezanec za potrjevanje računov Kot smo ugotovili že v prejšnji številki Unikuma, so zavezanci za potrjevanje računov vsi tisti subjekti, ki prejemajo plačilo za opravljene dobave blaga in storitev, za katere so dolžni izdajati račune, deloma ali v celoti v gotovini, in so po davčnih ali nedavčnih predpisih dolžni voditi poslovne knjige. Med zavezance tako zagotovo spadajo vsi zavezanci za DDV, razen v prime-

UNIKUM | JULIJ 2015 | TEMA MESECA | Zakon o davčnem potrjevanju računov

Davčne blagajne naj bi davčnemu organu omogočile vpogled in nadzor nad poslovanjem z gotovino ter posredno tudi preprečevale delo in zaposlovanje na črno. rih, ko obveznost izključuje 143. člen Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 (npr. pri prodaji vozovnic, kart in žetonov v potniškem prometu (vlak, avtobus, žičnice); znamk, kolkov, vrednotnic in obrazcev v poštnem prometu; vplačilih za udeležbo v igrah na srečo …). Predlagatelj ZdPR pojasnjuje, da v skladu z zapisano določbo računov ni treba potrjevati kmetom pavšalistom za transakcije v okviru osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti in osebam, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, zakon pa obveznosti potrjevanja izrecno razbremeni tujce, ki dobavljajo blago ali opravljajo elektronske, telekomunikacijske storitve ali storitve RTV-oddajanja končnim kupcem v Sloveniji. Z amandmajem k 3. členu zakona so se med izjeme uvrstile tudi kontinuirane dobave blaga in storitev naročniku v dejavnostih oskrbe z električno energijo, plinom in paro, oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter telekomunikacijski dejavnosti, opravljenih na podlagi sklenjene pogodbe o dobavi med dobaviteljem in naročnikom, pri čemer dobavitelj račune izdaja množično, z uporabo sistema avtomatske obdelave podatkov in ločeno od blagajniških mest, periodično v dogovorjenih časovnih intervalih, za plačilo prek univerzalnega plačilnega naloga, in se računi naročniku vročajo prek izvajalca poštnih storitev, po elektronski poti oziroma na drug, primerljiv način, račun pa je plačan naknadno, po njegovi izdaji, in plačilo ni neposredno povezano s posamezno dobavo blaga ali storitev. Račune bodo morali potrjevati vsi tisti, ki sprejemajo plačila za opravljene dobave blaga in storitev v gotovini in so dolžni izdajati račune ter voditi poslovne knjige.

Med izjeme, za katere obveznost potrjevanja računov ne velja, so zajeti kmetje pavšalisti in osebe, ki opravljajo osebno dopolnilno delo ter v nekaterih primerih tuji zavezanci, ki dobavljajo blago ali opravljajo storitve za končne kupce v Sloveniji, pod predpisanimi pogoji pa tudi dobavitelji elektrike, plina, vode, komunalnih in telekomunikacijskih storitev.

Obveznosti, ki jih mora izpolniti zavezanec pred začetkom potrjevanja računov Še preden bo zavezanec začel izdajati račune po novi ureditvi, bo moral: • (če ima elektronsko napravo za izdajanje računov) zagotoviti možnost elektronskega podpisovanja podatkov o računih in elektronsko povezavo z davčnim organom; • pridobiti namensko digitalno potrdilo; • sprejeti interni akt, v katerem bo določil pravila za dodeljevanje zaporednih številk računov, popisal vse poslovne prostore in jim dodelil oznake ter določil način izvajanja postopka potrjevanja računov v primerih, ko izdaja račune z uporabo vezane knjige računov; • davčnemu organu sporočiti podatke o vseh poslovnih prostorih, v katerih izdaja račune. Zdaj velja, da se zavezanci lahko odločijo, ali bodo račune izdajali ob uporabi elektronske naprave ali iz vezane knjige računov. Po uveljavitvi zakona bodo morali zavezanci, ki napravo s programsko opremo za izdajanje računov (ki onemogoča naknadno brisanje ali spreminjanje podatkov brez revizijske sledi) imajo, to uporabljati, vendar jo bodo morali ustrezno prilagoditi oziroma nadgraditi, da bo omogočala elektronsko podpisovanje računov in pošiljanje ter izmenjavo podatkov z davčnim organom. Treba pa je vedeti, da je prepovedana hkratna uporaba elektronske naprave in vezane knjige računov v istem poslovnem prostoru. Poudarimo naj, da zavezanci, ki ne izdajajo računov prek elektronske naprave, z uvedbo zakona ne bodo dolžni nabaviti take naprave in bodo lahko do 31. 12. 2017 za izdajo računov še naprej uporabljali vezano knjigo računov. Zanje se predpisujejo nekatere dodatne obveznosti, ki jih omenjamo v nadaljevanju.

Poleg prilagoditve programa bo treba pridobiti tudi namensko digitalno potrdilo za podpisovanje računov. Zakaj, ni povsem jasno. Kdo ga izdaja in ali bo brezplačno, po spremembi v zakonu ni več navedeno, to bo določil minister za finance. Poslovni prostor se po novem definira kot vsak nepremičen ali premičen prostor, v katerem zavezanec stalno, občasno ali začasno izdaja račune za dobave blaga ali storitev pri gotovinskem poslovanju (in ne več kot prostor, kjer se opravlja dejavnost). Premični prostor je vsak premičen objekt ali elektronska naprava (!) za izdajo računov, in sicer v primerih, ko se račun ne izda v okviru premičnega objekta. Tudi prostor, v katerem se izdajajo računi z uporabo vezane knjige računov, je po novem zajet v definicijo poslovnega prostora. Podatki o poslovnih prostorih (vrste poslovnih prostorov in način pošiljanja podatkov o njih bo podrobneje določil minister v podzakonskem aktu), ki jih bo treba prijaviti davčnemu organu, morajo vsebovati: • davčno številko zavezanca; • oznako poslovnega prostora (ki jo zavezanec definira v internem aktu – osnutek naj bi bil na voljo na spletnih straneh Finančne uprave); • identifikacijsko oznako stavbe ali dela stavbe, kjer se nahaja poslovni prostor, kakor je določena v registru nepremičnin (številka katastrske občine, številka stavbe in številka dela stavbe), in naslov poslovnega prostora, če gre za nepremični objekt; • vrsto poslovnega prostora v primeru premičnega objekta; • podatek o proizvajalcu ali vzdrževalcu programske opreme za izdajanje računov; • datum začetka veljavnosti podatkov, ki se sporočajo. Naštete podatke, potrjene z elektronskim podpisom, mora davčni zavezanec sporočiti za vsak posamezen poslovni prostor, v katerem bo izdajal račune, pred prvim pošiljanjem podatkov o izdanem računu za namene potrditev, preko elektronske povezave. Davčni organ mu pošlje potrdilo o prejemu podatkov. Zavezanec je dolžan davčnemu organu sporočati tudi vse spremembe podatkov o poslovnih prostorih, vključno s podatkom o prenehanju uporabe.

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

Oznaka poslovnega prostora je sestavni del številke računa in je obvezen podatek na računu. Podeliti jo je treba tudi premičnim poslovnim prostorom.

• številko prvotnega računa v primeru izvajanja postopka potrjevanja naknadne spremembe podatkov na računu.

je teh v posameznem poslovnem prostoru več.

Posredovanje podatkov o proizvajalcu ali vzdrževalcu programske opreme za izdajanje računov bo davčnemu organu omogočilo izdelavo baze podatkov za potrebe izvajanja nadzora pri zavezancih, ki ne bodo uporabljali ustreznih računalniških programov, na primer takih, ki bi davčnemu organu pošiljali napačne ali nepopolne podatke.

Kot račun se šteje tudi vsak račun za prejeto predplačilo, preden je dobava blaga ali storitev opravljena.

Postopek potrjevanja računov sestavljajo oblikovanje računa, elektronsko podpisovanje, pošiljanje zgoraj naštetih podatkov o računu davčnemu organu, obdelava podatkov o računu in podelitev EOR s strani FURS ter njegovo pošiljanje zavezancu.

Za ozaveščanje kupcev in njihovo spodbujanje k jemanju računov bo moral zavezanec v poslovnem prostoru na vsaki elektronski napravi ali na drugem vidnem mestu objaviti obvestilo o obveznosti izdaje računa in izročitvi računa kupcu ter obveznosti kupca, da prevzame in izroči račun. Pred začetkom izvajanja obveznosti po zakonu bo moral zavezanec za potrjevanje računov ustrezno nadgraditi programsko opremo, si zagotoviti namensko digitalno potrdilo in internetno povezavo, sprejeti interni akt in sporočiti davčnemu organu podatke o poslovnih prostorih ter o proizvajalcu ali vzdrževalcu programske opreme za izdajanje računov. Podjetniki, ki račune izdajajo iz vezane knjige računov, lahko odložijo nakup strojne in programske opreme za izdajanje računov do konca leta 2017.

Vsebina izdanega računa Zakon določa, da mora zavezanec davčnemu organu za namene dodelitve enkratne identifikacijske oznake računa poleg podatkov, ki jih določata ZDDV-1 in ZDavP-2, navesti še: • datum in čas izdaje računa; • vrednost računa, skupno vrednost osnove po vrsti davka ali dajatve, razdeljeno po davčnih stopnjah, in pripadajoči davek ali dajatev, vrednost dobav na podlagi posebnih ureditev, dobav, pri katerih je plačnik DDV kupec ali naročnik storitve znesek oproščenih dobav in neobdavčljivih dobav; • vrednost za plačilo; • davčno številko fizične osebe, ki je izdala račun z uporabo elektronske naprave; • zaščitno oznako izdajatelja računa (ZOI);

Enkratna identifikacijska oznaka računa (EOR) je oznaka, ki se programsko generira v informacijskem sistemu davčnega organa na podlagi določenega niza podatkov, in je potrdilo, da je bil izdani račun prijavljen davčnemu organu. Zaščitna oznaka izdajatelja računa (ZOI) je oznaka, s katero je izdani račun povezan z zavezancem za izvajanje postopka potrjevanja računov, in je podatek za ugotavljanje pristnosti izvora računa. Podatki o vrednosti računa in pripadajočimi informacijami niso samo tisti, od katerih je odvisen znesek obračunanega DDV, temveč tudi informacije, ki omogočajo nadzor nad določanjem osnove in obračuna trošarin, davka od zavarovalnih storitev ipd. Zaporedne številke računov morajo biti sestavljene iz treh delov: oznake poslovnega prostora, oznake elektronske naprave za izdajo računov in zaporedne številke računa. Zaporedne številke si morajo vsako poslovno leto slediti v neprekinjenem zaporedju po vsakem poslovnem prostoru zavezanca ali po elektronski napravi za izdajo računov v poslovnem prostoru. Zaradi potrjevanja morajo izdani računi vsebovati dodatne podatke (EOR, ZOI, podatke o izdajatelju …), in ne le tistih, ki jih kot obvezne predpisuje ZDDV-1 (ali drug predpis), poleg tega se morajo računi številčiti po posebnem sistemu, z ločenimi vrstami po poslovnih letih, poslovnih prostorih oziroma po elektronskih napravah, ko

Podjetniki, ki račune izdajajo iz vezane knjige računov, lahko odložijo nakup strojne in programske opreme za izdajanje računov do konca leta 2017.

Postopek izdaje in potrjevanja računa

Navedba EOR na računu, izdanem kupcu, dokazuje, da je bil račun poslan davčnemu organu v potrditev in da ga je davčni organ evidentiral. Zavezanec mora izdati račun in ga poslati v potrditev najpozneje takrat, ko je dobava opravljena in prejeto plačilo z gotovino. Z amandmaji se uvajajo nekatere izjeme: • zavezanec izda skupni račun v zvezi z opravljanjem dejavnosti prevoza potnikov ali blaga v petih dneh po poteku meseca, v katerem je bila opravljena dobava blaga ali storitev; • kadar račun ni plačan neposredno ob izdaji in še ni znano, ali bo plačan z gotovino, lahko zavezanec izda račun brez EOR in pošlje davčnemu organu podatke o računu, če je kasneje plačan z gotovino, v desetih delovnih dneh od dneva plačila računa; • zavezanec, ki opravlja storitve prek avtomatov, lahko izda račun brez EOR in pošlje podatke davčnemu organu v desetih delovnih dneh od dneva izdaje računa. V navedenih primerih davčni organ podeli računom EOR, zavezanec pa mora hraniti podatek o EOR skupaj s kopijo računa. Če zavezanec ne pošlje vseh podatkov ali če računa ni podpisal z digitalnim potrdilom, bo prejel obvestilo o zavrnitvi, popolne podatke oziroma račun s podpisom pa bo moral davčnemu organu poslati v roku dveh delovnih dni od dneva izdaje. Račun se šteje za potrjenega pri davčnem organu, ko zavezanec prejme EOR. Enkratna identifikacijska oznaka računa (EOR), ki jo davčni organ podeli računu in pošlje zavezancu, dokazuje, da je davčni organ prejel elektronsko podpisani račun z vsemi predpisanimi podatki, da ga je obdelal, shranil in potrdil.

UNIKUM | JULIJ 2015 | TEMA MESECA | Zakon o davčnem potrjevanju računov

Če se podatki o izdanih računih davčnemu organu pošljejo naknadno, mora zavezanec hraniti EOR skupaj s kopijami računov.

Nedelovanje elektronske naprave ali nezmožnost vzpostavitve elektronske povezave Kadar je razlog za nezmožnost potrditve računa ta, da ne deluje elektronska naprava (težava je v strojni ali programski opremi ali pa je prišlo do izpada električne energije), mora zavezanec: • račun izdati iz vezane knjige računov; • vzpostaviti delovanje elektronske naprave in davčnemu organu po elektronski povezavi poslati podatke v dveh delovnih dneh po prenehanju delovanja elektronske naprave. Če zavezanec iz opravičljivih razlogov ne more vzpostaviti delovanja elektronske naprave v dveh delovnih dneh, pošlje podatke o računih (in sicer podatke o serijski številki vezane knjige, zaporedni številki posameznega obrazca računa in podatke, ki morajo biti sicer na računu, razen časa izdaje računa, davčne številke fizične osebe, ki izda račun in ZOI) po vzpostavljeni elektronski povezavi najkasneje naslednji delovni dan po prenehanju vzrokov za zamudo. Za opravičljive razloge se štejejo utemeljeni razlogi, ki jih davčni zavezanec ni mogel predvideti oziroma odvrniti ter preprečujejo predložitev računa v potrditev v predpisanem roku. Davčni organ poslanim podatkom o računu dodeli EOR in ga pošlje zavezancu kot potrdilo o prejemu naknadno poslanih podatkov, zavezanec pa mora hraniti sporočilo z EOR skupaj s kopijo izdanega računa. Nezmožnost dostopa do interneta je lahko trajna ali začasna. Če zavezanec posluje (deloma ali v celoti) v poslovnih prostorih, ki se nahajajo na območju, kjer ni možno vzpostaviti dostopa do internetnega omrežja, izdaja račune za ta del dejavnosti iz vezane knjige računov, enako kot doslej, vendar bo z uveljavitvijo zakona moral podatke iz tako izdanih računov pošiljati davčnemu organu najkasneje v desetih dneh od dneva izdaje računa, in sicer po elektronski

Pravice in obveznosti kupcev

Kupec je dolžan prevzeti račun, ga shraniti in na zahtevo izročiti pooblaščeni osebi nadzornega organa.

Kupec blaga oziroma prejemnik storitev mora prevzeti račun in ga zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora in ga na zahtevo predložiti pooblaščeni osebi davčnega ali tržnega inšpektorata Republike Slovenije. Če tega ne stori, se lahko kaznuje z globo 40 evrov.

povezavi na obrazcu za sporočanje podatkov, ki bo dostopen na spletnem portalu FURS.

Zakon določa tudi pravico prejemnika računa, da v 30 dneh od dneva izdaje pri davčnem organu preveri, ali je bil račun potrjen.

Zavezanci bodo morali dokazovati nezmožnost vzpostavitve elektronske povezave s potrdilom Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS šele po 31. 12. 2017. Kadar pride do začasnega izpada delovanja elektronske povezave, je zavezanec sposoben izdajati račune iz elektronske naprave, ne more pa jih pošiljati v potrditev, zato je za take primere predpisano, da izda račun brez EOR, elektronsko povezavo pa mora vzpostaviti in podatke posredovati davčnemu organu v dveh delovnih dneh od dneva prekinitve povezave. Če to v predpisanem roku iz opravičljivih razlogov ni mogoče, pošlje podatke o izdanih računih elektronsko najkasneje naslednji dan po prenehanju vzrokov za zamudo. Ob začasnem nedelovanju elektronske naprave mora zavezanec izdajati račune iz vezane knjige računov in podatke o izdanih računih poslati davčnemu organu v potrditev najkasneje v dveh delovnih od dneva prenehanja delovanja elektronske naprave oziroma naslednji delovni dan po prenehanju vzrokov za zamudo. Če začasno ne deluje elektronska povezava, se računi izdajajo z elektronsko napravo brez EOR, zavezanec pa jih pošlje v potrditev davčnemu organu v dveh dneh od dneva prenehanja delovanja elektronske povezave oziroma najkasneje naslednji delovni dan po prenehanju vzrokov za zamudo. Pri poslovanju na območjih, kjer dokazano ni mogoče vzpostaviti elektronske povezave, se uporablja vezana knjiga računov, podatki iz nje pa se poročajo davčnemu organu elektronsko, v roku 10 dni od izdaje računa.

Kupec je dolžan prevzeti račun, ga shraniti in na zahtevo izročiti pooblaščeni osebi nadzornega organa.

Obveznosti dobaviteljev programske opreme Proizvajalec, dobavitelj oziroma vzdrže valec ne sme zavezancem zagotoviti ali omogočiti uporabe računalniškega programa, elektronske naprave ali informacijskega sistema, ki omogoča izdajo računov in kopij računov v nasprotju z zakonom. Računalniški program, elektronska naprava ali informacijski sistem mora zagotoviti izpis podatkov o vseh izdanih kopijah računov, iz katerega je razviden čas izdaje posamezne kopije. Proizvajalci, dobavitelji in vzdrževalci računalniških programov, elektronskih naprav ali informacijskih sistemov, ki omogočijo zavezancu izdajo računov ali kopij računov v nasprotju z zakonom ali ne zagotovijo izpisa podatkov o vseh izdanih kopijah računov, iz katerega je razviden čas izdaje posamezne kopije, so lahko sankcionirani z globo za hujši davčni prekršek, ki se za pravno osebo lahko giblje med 4.000 in 75.000 evrov.

Uveljavitev davčnih blagajn Zavezanci bodo morali začeti izvajati postopke potrjevanja računov in vseh s tem povezanih obveznosti 2. 1.2016, lahko pa s postopkom začnejo že s 1. 12. 2015. Možnost izdajanja računov iz vezane knjige računov za transakcije, plačane z gotovino, za zavezance, ki nimajo elektronske naprave, velja do 31. 12. 2017. 

DAVKI

Nina Orehek Ručigaj

DAVČNI preventivni skrbni pregled poslovanja V prejšnji številki Unikuma smo prikazali postopek pravnega preventivnega skrbnega pregleda poslovanja podjetja, v tokratni pa bo na kratko prikazan postopek davčnega skrbnega pregleda (davčni due diligence).

ompleksnost sistema obdavčenja zahteva od davčnega zavezanca obsežno poznavanje pogostih sprememb zakonodaje in relevantnih pravil poslovanja. Zaradi pomanjkanja kapacitet, nezadostnega znanja in drugih okoliščin pa se poslovnim subjektom velikokrat zgodi, da dvomijo v pravilnost davčnega obravnavanja posameznih transakcij. To se lahko kaže v tem, da davčni zavezanec plačuje premalo ali celo preveč davka. Iz Zakona o davčnem postopku izhaja, da je vsak davčni zavezanec dolžan sam izračunati davek, ki ga mora plačati, na podlagi ugotovljene davčne osnove, davčnih olajšav in stopenj, tako izračunano davčno obveznost pa izkazati v davčnem obračunu. Kadar davčni zavezanci niso prepričani, ali so davki v poslovnih knjigah obračunani pravilno (v zadostni višini) oziroma ali morda ne plačujejo previsokih davčnih obveznosti, lahko strokovnjaki opravijo skrben davčni pregled. Tak pregled se pogosto imenuje tudi preventivni (gre za vnaprejšnji pregled davčne izpostavljenosti davčnega zavezanca) ali tudi diagnostični pregled (namenjen je ugotavljanju težav in iskanju zakonitih rešitev). Skrben davčni pregled se lahko opravlja celovito (pregled plačevanja vseh davkov in prispevkov, ki jih je dolžan plačevati konkretni davčni zavezanec) ali s pregledom le posameznega področja, glede katerega je davčni zavezanec zaskrbljen.

Pri davčnem pregledu davčni strokovnjaki pregledajo zlasti naslednja področja: • Področje dohodnine. Obdavčitev fizičnih oseb z dohodnino, pregled pravilnosti prejetega informativnega izračuna dohodnine, pregled vloženih davčnih napovedi za prejete dohodke fizičnih oseb, pregled pravilnosti obdavčitve različnih oblik dela (poslovodstvo, študentje, upokojenci, avtorski honorarji, drugi dohodki, kapitalski dobički, dividende in obresti ipd.), uveljavljanje davčnih olajšav, plačevanje prispevkov za socialno varnost. • Področje davka od dohodkov pravnih oseb. Preverjanje pravilnosti pri obravnavanju poslovnih dogodkov in knjigovodskih listin, uveljavljanje davčnih olajšav, sestavljanje davčnih obračunov, pomoč pri obračunu davčnega odtegljaja. • Področje davka na dodano vrednost (DDV). Pregled pravilnosti obračuna DDV, uveljavljanja pravice do odbitka

DDV in popravki odbitka DDV, preverjanje verodostojnosti knjigovodskih listin, možnost vračila DDV, možnost uveljavljanja oprostitev pri dobavah blaga ali storitev. • Področje transfernih cen. Pregled ustreznosti transfernih cen in dokumentacije o transfernih cenah. • Področje mednarodnega obdavčenja in uporaba Sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčevanju v zvezi z davki od dohodka in premoženja. • Pregled pravilnosti obračuna drugih oblik dajatev (zlasti glede na dejavnost, s katero se ukvarja naročnik pregleda). Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), trošarine, davek na promet nepremičnin, davek na dediščine in darila, davek na vodna plovila in dodatni davek od plovil, davek na motorna vozila (DMV), davek od premoženja, davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč, davčni odtegljaj od dohodkov iz nematerializiranih finančnih instrumentov, okoljske dajatve, davek na dobitke od iger na srečo, davek od iger na srečo in koncesijska dajatev, davek od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, davek na finančne storitve, davek od prometa zavarovalnih poslov, davek na bilančno vsoto bank, požarna taksa, koncesijska dajatev ter dodatna koncesijska dajatev za študentske servise, davek na nepremično premoženje večje vrednosti. Med skrbnim davčnim pregledom se upošteva davčna zakonodaja in pregleda izpolnjevanje davčnih obveznosti pri strankah za posamezno davčno obdobje, del obdobja ali za več davčnih obdobij. Poudarek je predvsem na odkrivanju napak oziroma davčnih tveganj pri obračunavanju in plačevanju davčnih obveznosti. Skrbni pregled je lahko uspešen in učinkovit le ob ustreznem sodelovanju med naročnikom pregleda in davčnim strokovnjakom ter jasnosti glede ciljev pregleda. Glede na dogovorjeni obseg davčni strokovnjak pregleda davčne obračune, davčne napovedi, odločbe Finančne uprave RS, sodišč in drugih državnih organov ter vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za knjiženje in davčno obravnavo (prejete in izdane račune, naročilnice, pogodbe, notranje akte, poslovna poročila idr.). Skrbni davčni pregled se praviloma konča s poročanjem izvajalca pregleda o ugotovitvah pregleda, obstoječih tveganjih, predlogih za odpravo napak ali pomanjkljivosti ter po dogovoru še s pisnim poročilom o izvedbi skrbnega davčnega pregleda. 

DAVKI

Nina Orehek Ručigaj

Ukrepi upnika za zavarovanje plačila obveznosti Pri sklepanju pogodb imajo upniki za zavarovanje plačila obveznosti njihovih dolžnikov različne možnosti. Poznavanje teh možnosti in ustrezno ukrepanje je včasih odločilno za zagotovitev dolžnikovega plačila, v nadaljevanju pa opisujemo najbolj tipične oblike zavarovanja terjatev.

ZASTAVNA PRAVICA Zastavna pravica se lahko ustanovi na: • nepremičninah (hipoteka); • premičninah in zalogah (tako da se izroči v posest upniku ali pa da ni prenosa posesti); • pravicah (na terjatvi, vrednostnem papirju ali poslovnem deležu družbe, na drugih premoženjskih pravicah). Hipoteka (zastavna pravica na nepremičnini) Vsak lastnik nepremičnine lahko nepremičnino zastavi kot zavarovanje plačila kake svoje obveznosti (npr. pri bančnem posojilu). Če dolžnik v roku ne plača terjatve, upnik ne postane avtomatično lastnik nepremičnine, temveč lahko s tožbo zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda in se nato iz tega poplača. Za pridobitev hipoteke na podlagi pravnega posla se zahteva vpis v zemljiško knjigo, in sicer na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. Listina mora vsebovati označbo

Za pridobitev hipoteke na podlagi pravnega posla se zahteva vpis v zemljiško knjigo, in sicer na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo.

hipotekarnega upnika in dolžnika zavarovane terjatve ter zastavitelja, če ta hkrati ni dolžnik zavarovane terjatve, pravni temelj, zemljiškoknjižno označbo nepremičnine, na kateri se ustanavlja hipoteka, in višino ter zapadlost zavarovane terjatve. Hipoteka se lahko ustanovi tudi v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, v katerem zastavitelj soglaša, da se terjatev zavaruje z vknjižbo hipoteke na zastaviteljevi nepremičnini in se po zapadlosti terjatve opravi poplačilo terjatve iz kupnine, dosežene s prodajo, in izpraznitev ter izročitev nepremičnine v enem mesecu po prodaji. Neposredna izvršljivost notarskega zapisa se zaznamuje v zemljiški knjigi in učinkuje tudi proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini. Vknjižbo hipoteke in zaznambo izvršljivosti mora nemudoma po sklenitvi posla predlagati notar. Če dolžnik v roku ne plača terjatve, lahko upnik od notarja zahteva, da ugotovi zapadlost terjatve in opravi prodajo zastavljene nepremičnine in poplačilo upnikov oziroma predlaga izvršbo. Posebnosti hipoteke: • Nepremičnina v lasti več oseb. Vsak solastnik lahko ustanovi hipoteko na svojem idealnem deležu brez soglasja drugih solastnikov. Za pogodbeno ustanovitev hipoteke na celotni nepremičnini, ki je predmet solastnine, pa je potrebno soglasje vseh solastnikov.

• Več hipotek na isti nepremičnini. Šele ko je prvi upnik poplačan v celoti oziroma po sporazumu, se naslednji upniki pomaknejo za eno mesto navzgor. • Prenos hipoteke. S prenosom zavarovane terjatve se prenese tudi hipoteka, če ni dogovorjeno drugače. Prenos hipoteke učinkuje šele z vpisom v zemljiško knjigo. • Skupna hipoteka. Za zavarovanje iste terjatve se lahko hipoteka ustanovi na več nepremičninah. Hipotekarni upnik lahko v tem primeru zahteva poplačilo svoje terjatve s prodajo nepremičnine vsakega od zastaviteljev, in to v kakršnemkoli vrstnem redu. • Maksimalna hipoteka. Hipoteka se lahko ustanovi tudi tako, da se določi najvišji znesek (vključno z obrestmi

Če zastavitelj s svojim ravnanjem zmanjšuje vrednost v hipoteko dane nepremičnine ali kako drugače slabša njeno stanje, lahko hipotekarni upnik zahteva od sodišča, naj naloži hipotekarnemu dolžniku opustitev takih dejanj.

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

in stroški), do katerega za zavarovane terjatve jamči nepremičnina (maksimalna hipoteka). • Nadhipoteka. Zastavna pravica na terjatvi, zavarovani s hipoteko. Če zastavitelj s svojim ravnanjem zmanjšuje vrednost v hipoteko dane nepremičnine ali kako drugače slabša njeno stanje, lahko hipotekarni upnik zahteva od sodišča, naj naloži hipotekarnemu dolžniku opustitev takih dejanj; če pa dolžnik tega ne stori, lahko zahteva prisilno izterjavo s hipoteko zavarovane terjatve še pred njeno zapadlostjo. Zastavna pravica na premičnini Zastavni upnik mora hraniti zastavljeno premičnino kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar. Zavarovana terjatev se poveča za potrebne stroške, ki jih je imel zastavni upnik z zastavljeno premičnino. Zastavni upnik nima pravice uporabljati zastavljene premičnine ali je izročiti drugemu v rabo ali zastavo (podzastava), razen če mu to dovoli zastavitelj, drugače odgovarja tudi za naključno uničenje ali poškodbo stvari, ki bi se pri tem zgodila. Če se zastavljena premičnina kvari ali izgublja vrednost in je nevarnost, da bi postala nezadostna za zavarovanje upnikove terjatve, lahko sodišče na zahtevo zastavnega upnika ali zastavitelja odredi, naj se stvar predčasno proda in se določijo pogoji prodaje. Če zavarovana terjatev ni poravnana ob zapadlosti, se premičnina proda po sodni ali zunajsodni poti. Pri gospodarskih zastavnih pogodbah se domneva obstoj dogovora o zunajsodni prodaji (na javni dražbi ali po morebitni borzni ali tržni ceni).

PRIDRŽNA PRAVICA Upnik, katerega terjatev je zapadla, vendar še ni bila plačana, sme pridržati kakšno dolžnikovo stvar, če jo ima v svojih rokah, in sicer, dokler mu ni plačana terjatev. Če gre za plačilno nesposobnega dolžnika, ima upnik pridržno pravico, čeprav njegova terjatev še ni zapadla. Upnik je dolžan vrniti stvar dolžniku, če mu ta ponudi ustrezno zavarovanje

Upnik, katerega terjatev je zapadla, vendar še ni bila plačana, sme pridržati kakšno dolžnikovo stvar, če jo ima v svojih rokah, in sicer, dokler mu ni plačana terjatev. Če gre za plačilno nesposobnega dolžnika, ima upnik pridržno pravico, čeprav njegova terjatev še ni zapadla. njegove terjatve. Upnik, ki ima na podlagi pridržne pravice v rokah dolžnikovo stvar, se lahko poplača iz njene vrednosti na enak način kot zastavni upnik (s prodajo stvari), vendar mora, preden se za to odloči, dolžniku pravočasno sporočiti svoj namen. Izjemoma upniku ni dana pridržna pravica: • če dolžnik zahteva vrnitev stvari, ki proti njegovi volji ni več v njegovi posesti; • če dolžnik zahteva vrnitev stvari, ki je bila izročena upniku v hrambo ali na posodo po posebni pogodbi; • če gre za pooblastilo ali druge dolžnikove listine, izkaznice, dopise ali druge podobne stvari ali stvari, ki jih ni mogoče dati na prodaj.

PRENOS LASTNINSKE PRAVICE V ZAVAROVANJE Ena od oblik zavarovanja terjatve je tudi prenos lastninske pravice v zavarovanje (fiduciarni prenos), pri katerem premičnina ostane v neposredni posesti prenosnika (dolžnika) ali tretje osebe zanj, pridobitelj (fiduciar) pa pridobi lastninsko pravico, če dolžnik ne plača zavarovane terjatve (torej pod razveznim pogojem). Po tem se torej to zavarovanje razlikuje od zastavne pravice, pri kateri upnik ne postane lastnik premičnine, če je dolžnik ne plača. Sporazum strank o prenosu lastninske pravice v zavarovanje mora biti sklenjen v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa in mora (če ni dogovorjeno drugače) vsebovati označbo fiduciarja in prenosnika ter dolžnika zavarovane terjatve, če ta ni

prenosnik, pravni temelj, opis premičnine in višino ter zapadlost zavarovane terjatve. Če zavarovana terjatev ob zapadlosti ni plačana, mora prenosnik izročiti premičnino v neposredno posest fiduciarja, ki lahko za primerno ceno obdrži premičnino ali jo proda. Morebitni presežek mora fiduciar izročiti prenosniku. V primeru stečaja ali prisilne poravnave nad prenosnikom lahko fiduciar (upnik) uveljavlja ločitveno pravico; ob stečaju ali prisilni poravnavi nad fiduciarjem (upnikom) pa lahko prenosnik uveljavlja izločitveno pravico (kot lastnik).

ODSTOP TERJATVE V ZAVAROVANJE Oblika zavarovanja terjatve je tudi odstop terjatve v zavarovanje (fiduciarna cesija), pri kateri odstopnik (cedent) odstopi terjatev prevzemniku (cesionarju). Če ni drugače dogovorjeno, se šteje, da je pridobitelj pridobil terjatev pod razveznim pogojem plačila zavarovane terjatve. Za tovrstno obliko zavarovanja plačila obveznosti se smiselno uporabljajo določila o odstopu terjatve. Če je ista terjatev večkrat odstopljena v zavarovanje različnim prevzemnikom, pridobi terjatev tisti, ki mu je bila terjatev prvemu odstopljena. Če zavarovana terjatev ob zapadlosti ni plačana, se lahko cesionar poplača iz odstopljene terjatve. Morebitni presežek mora izročiti cedentu. Ob plačilni nesposobnosti cesionarja (prevzemnika terjatve) lahko prenosnik uveljavlja izločitveno pravico, ob plačilni nesposobnosti cedenta (odstopnika terjatve) pa lahko cesionar (upnik) uveljavlja ločitveno pravico, vendar le, če je sporazum o odstopu terjatve v zavarovanje sklenjen v obliki notarskega zapisa.

DRUGE OBLIKE ZAVAROVANJ TERJATEV Druge oblike zavarovanj terjatev so še menica, izvršnica, obračun obresti, pogodbena kazen, ara, sodni penali, poroštvo, prodaja z lastninskim pridržkom ipd. 

RAČUNOVODSTVO

Kristinka Vukovič

Pasti administriranja malih samostojnih podjetnikov normirancev Za družbe, ki so obdavčene kot normiranke po ZDDPO-2, se obveznosti glede vodenja in izdelave letnih poročil ne razlikujejo od drugih družb, njihov davčni status torej ne prihrani administrativnih obveznosti in stroškov. Razlike pri administriranju pa so pri malih samostojnih podjetnikih in zasebnikih. Ti lahko ob izpolnjevanju pogojev iz ZGD-1 vodijo knjigovodstvo zgolj enostavno ali pa sploh ne, v slednjih potem tudi računovodskega poročila ne izdelujejo.

akon določa, da sestavljati letnega poročila in voditi poslovnih knjig ni treba tistim podjetnikom, ki po ZDoh-2 ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov. Gre torej za podjetnike, katerih prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v preteklem davčnem letu ne presegajo 50.000 evrov oziroma 100.000 evrov, če je bila pri zasebniku oziroma podjetniku obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev. To pravilo velja tudi za tiste, ki so na novo začeli z dejavnostjo, v vseh primerih pa je tak način ugotavljanja davčne osnove treba vnaprej priglasiti. Za davčne namene se odhodki tistih, ki so tak način ugotavljanja davčne osnove izbrali in priglasili, torej ugotavljajo v pavšalni višini, to je 80 odstotkov dejanskih prihodkov, poslovnih knjig po ZGD-1 in SRS pa jim ni treba voditi. Toda to še ne pomeni, da ne vodijo nikakršnih knjig ali evidenc ali da so te nujno zelo enostavne. Zanje namreč velja Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. Pravilnik določa, da tisti, ki poslovnih knjig ne vodijo, za davčne namene vodijo najmanj evidenco knjigovodskih listin in evidenco osnovnih sredstev.

Evidenca knjigovodskih listin je evidenca, v katero fizična oseba vpisuje knjigovodske listine, ki dokazujejo poslovne dogodke v zvezi s prihodki. Najpogosteje so to izdani računi in obresti na transakcijskem računu, lahko pa tudi prihodki na podlagi drugih listin (na primer razmejeni prihodki od prejete subvencije za samozaposlitev). Evidenca se lahko vodi vezano (v knjigi, zvezku), na prostih listih (karticah) ali računalniško (denimo v Excelu). Minimalna vsebina evidence je predpisana s pravilnikom, v praksi pa jo nemalokrat dopolnimo še z drugimi koristnimi podatki za podjetnika (npr. z datumom zapadlosti računa, datumom plačila računa, ime-

Zasebniki in podjetniki, ki opravljajo gostinsko in slaščičarsko dejavnost in poslovnih knjig ne vodijo ali jih vodijo po sistemu enostavnega knjigovodstva, morajo voditi še evidenco nabave in porabe pijač in živil.

nom naročnika, ko ne gre za končne potrošnike). Evidenca se vodi po časovnem zaporedju in se zaključuje s stanjem na dan 31. 12., ob prenehanju opravljanja dejavnosti pa z dnem take spremembe. Evidenca osnovnih sredstev mora vsebovati zaporedno številko osnovnega sredstva, vpisanega v evidenco, opis osnovnega sredstva, stanje in gibanje osnovnega sredstva, zlasti datum pridobitve in datum izločitve ali odtujitve, podatke o listini o pridobitvi oziroma izločitvi ali odtujitvi ter nabavno vrednost osnovnega sredstva. Zasebniki in podjetniki, ki opravljajo gostinsko in slaščičarsko dejavnost in poslovnih knjig ne vodijo ali jih vodijo po sistemu enostavnega knjigovodstva, morajo voditi še evidenco nabave in porabe pijač in živil. Evidenca nabave in porabe pijač mora biti vodena dnevno. Evidenca nabave in porabe živil se vodi po nabavni vrednosti, poraba živil pa se ugotavlja mesečno na podlagi popisa zalog. Evidenci nabave in porabe pijač in živil morata biti vedno v gostinskem obratu.

Kdaj se zaplete pri vodenju evidenc za podjetnike normirance? Za podjetnika z enostavnimi poslovnimi dogodki, ki ne posluje s tujino, evi-

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

dence običajno niso težava in jih lahko vodijo tudi sami, na koncu leta jo le prekontrolirajo z računovodjo ali svetovalcem in na tej podlagi sestavijo svojo davčno napoved. Za nekatere podjetnike pa evidence niso več mačji kašelj, saj ZDoh-2 določa, da se podjetnikovi prihodki ugotavljajo po pravilih o računovodenju, torej po računovodskih standardih. Podjetnik bi torej pri vodenju evidence moral določbe računovodskih standardov poznati, saj niti ZDoh-2 niti pravilnik ne omogočata izjem od tega pravila, čeprav gre za male podjetnike in sistem, ki bi naj poenostavil njihovo administriranje. Da je treba prihodke od prejetih subvencij pravilno časovno razmejevati, je najbrž večini jasno, zaplete pa se lahko na primer pri poslovanju podjetnikov s tujino. Ponazorimo to s konkretnim primerom. Podjetnik prodaja storitve/blago in izda račun kupcu v ZDA v dolarjih (pri elektronskih storitvah je to pogosto) ali na Hrvaškem v kunah, plačilo bo prejel kasneje z nakazilom na svoj transakcijski račun v tuji valuti. Če je podjetnik račun izdal oktobra in račun do 31. 12. še ni bil plačan, mora na 31. 12. ugotoviti tečajne razlike od datuma nastanka terjatve do ›bilančnega‹ presečnega dne, ker to zahtevajo računovodski predpisi. Če bo ugotovil pozitivne tečajne razlike, jih bo vključil v evidenco in svojo davčno osnovo, če bodo negativne, jih ne bo upošteval. Ko mu bo kupec račun plačal, bo podjetnik ponovno ugotavljal tečajne razlike. Če bodo pozitivne, jih bo spet vključil v evidence in davčni obračun, če pa bodo negativne, jih ne bo mogel upoštevati kot znižanja davčne osnove, čeprav je v prejšnjem davčnem obdobju v zvezi z isto terjatvijo izkazal morebitne finančne prihodke. In velja tudi obratno: če normiranec kupi storitve/ blago na tujem, prejme račun v tuji valuti, ki ga kasneje tudi plača, mora ne glede na to, da ne vodi saldakontov ali drugega knjigovodstva, ugotavljati tečajne razlike. Ker v danes veljavni zakonodaji ni podlage za poenostavljeno pripoznavanje ali popravljanje prihodkov (na primer ob negativnih tečajnih razlikah po 31. 12. v primeru, ko je v predhodnem obdobju izkazal pozitivne tečajne razlike, torej prihodke), bi to veljalo popraviti, da bo administriranje res ›enostavno‹ in davki pravilno plačani, kar je najbrž tudi bil namen zakonodajalca. 

Kristinka Vukovič, Nina Orehek Ručigaj

Kontrolnik za prenehanje d. o. o. po skrajšanem postopku OPRAVILA Vsi družbeniki podajo predlog (pri notarju) za prenehanje družbe brez likvidacije (po skrajšanem postopku). Predlogu je treba priložiti sklep o prenehanju po skrajšanem postopku in notarsko overjeno izjavo, da so urejena vsa razmerja z delavci in da družbeniki prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe (522. in 425.–429. člen ZGD-1). Sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku morajo sprejeti vsi družbeniki in mora vsebovati vse zakonsko določene sestavine: firmo in sedež družbe; organ, ki je sprejel sklep o prenehanju; podatek, da gre za prenehanje po skrajšanem postopku; število družbenikov, njihova imena in priimke s prebivališči; in predlog o delitvi premoženja. Predlog delitve premoženja praviloma določa, da se premoženje deli sorazmerno z višino poslovnih deležev, ni pa nujno. Izjava o poplačanih obveznostih družbe mora biti notarsko overjena. Registrski organ lahko od družbenikov zahteva dokazila o resničnosti izjave, da so poplačane vse obveznosti družbe in da so urejena vsa razmerja z delavci. Za prevzeto obveznost plačila dolgov lahko registrski organ zahteva tudi dodatne oblike zavarovanja. Sodišče izda sklep o prenehanju družbe, zoper katerega lahko družbeniki, upniki ali pristojni državni organi vložijo ugovor v 15 dneh od dneva objave.

Sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku morajo sprejeti vsi družbeniki in mora vsebovati vse zakonsko določene sestavine: firmo in sedež družbe; organ, ki je sprejel sklep o prenehanju; podatek, da gre za prenehanje po skrajšanem postopku; število družbenikov, njihova imena in priimke s prebivališči; in predlog o delitvi premoženja.

12 Če v roku zoper sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku ugovor ni vložen, sodišče izda sklep o izbrisu družbe iz registra, zoper katerega je dovoljena pritožba v 15 dneh od dneva objave. Če v roku ni vložena pritožba, postane sklep pravnomočen, sodišče pa izbriše družbo iz sodnega registra po uradni dolžnosti. Sklep o izbrisu je objavljen tudi na spletnih straneh Ajpesa.

IZBRIS IZ SODNEGA IN POSLOVNEGA REGISTRA PRI AJPESU. Varstvo upnikov še eno leto: upniki lahko uveljavljajo terjatve do družbenikov, ki so dali izjavo glede obveznosti družbe, v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra. Za te obveznosti so družbeniki odgovorni solidarno z vsem svojim premoženjem. Družbam, ki prenehajo po skrajšanem postopku, za potrebe javne objave in statistike za družbe ni treba predložiti letnih poročil na Ajpes. Družba je dolžna sestaviti izkaz poslovnega izida in bilanco stanja na dan pred izbrisom iz sodnega registra za potrebe obračuna DDPO. Če družba računovodskih evidenc ne posreduje Ajpesu, ju mora priložiti obračunu DDPO. Odjava iz zavarovanja pri ZZZS za podjetnika in morebitne zaposlene (obrazec M2). Odjava v 8 dneh po izbrisu iz Poslovnega registra Slovenije – odjava

KADRI

Če v roku zoper sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku ugovor ni vložen, sodišče izda sklep o izbrisu družbe iz registra, zoper katerega je dovoljena pritožba v 15 dneh od dneva objave.

podjetnika in zaposlenih. Izjemoma lahko že prej, vendar največ 8 dni pred datumom prenehanja zavarovanja. Oddaja obrazca DR-04 Finančni upravi RS o prenehanju ni potrebna, saj FURS pridobi podatke avtomatično iz poslovnega registra. Zahtevek za prenehanje identifikacije za namene DDV v elektronski obliki ter oddaja obračuna DDV-O. Pri tem je treba paziti na davčne posledice prenehanja, zlasti glede nepremičnin, osnovnih sredstev, zalog (1. odstavek 80. člena Zakona o davku na dodano vrednost).

na ZDDV-1). Na dan pred prenehanjem identifikacije za namene DDV mora davčni zavezanec obračunati DDV od vsega prometa, ki ga je opravil do dneva prenehanja identifikacije za namene DDV, in od zalog blaga, za katere je uveljavil odbitek DDV (5. odstavek 132. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV-1). Davčni zavezanec, nad katerim se začne postopek prenehanja, sestavi davčni obračun in obračun davčnega odtegljaja na dan pred prenehanjem ter predloži davčni obračun davčnemu organu v 30 dneh od prenehanja. Sestavni del davčnega obračuna so v tem primeru tudi notarsko overjene izjave družbenikov oziroma delničarjev o prevzemu obveznosti plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Treba je paziti na davčne posledice: skrite rezerve, vračilo olajšav, izjava o hrambi poslovnih knjig, DDV (360., 369. in 6. odstavek 32. člena ZDavP-2). Preklic raznih danih pooblastil (za prejem pošte, za zastopanje, eDavki, e-banka) in prenehanje sklenjenih pogodb (npr. o opravljanju računovodskih storitev).

ZAPRTJE RAČUNA PRI BANKI. Davčni zavezanec mora predložiti obračun DDV do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku meseca, v katerem je prenehala identifikacija za namene DDV (5. odstavek 88. čle-

Davčna napoved za odmero davka od kapitalskih dobičkov zaradi odsvojitve poslovnih deležev družbenika fizične osebe – rok 28. 2. tekočega leta za preteklo leto (325. in 326. člen ZDavP-2). 

STROKOVNA MNENJA IR

Mnenja Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

Odškodnina in popravilo/nadomestitev osnovnih sredstev Podjetje ima v najemu poslovno stavbo – delavnico. Najemodajalec je fizična oseba in obenem solastnik podjetja. Po najemni pogodbi mora imeti podjetje (najemnik) objekt požarno zavarovan. V letu 2014 je prišlo do požara. Podjetje je najeto poslovno stavbo obnovilo (nova streha, elektroinštalacije, stavbno pohištvo, delno obnova zidov, podov). Zavarovalnica je podjetju priznala škodo po zavarovalni polici in povrnila približno 60 odstotkov vsega, kar je podjetje vložilo v obnovo poslovnega objekta (vse v letu 2014). 1. Ali podjetje lahko za prejeto odškodnino namesto prikaza prihodkov zmanjša obseg vlaganj v najete poslovne prostore kot zmanjšanje vlaganj ali kot takojšnji popravek vrednosti vlaganj? 2. Ali podjetje lahko prejeto odškodnino (prihodke) razmeji sorazmerno z obračunano amortizacijo na prihodnja leta? 3. Ali drži, da se vlaganja v tuja opredmetena sredstva obravnavajo kot druga vlaganja in se lahko amortizirajo po največ 10-odstotni stopnji? 4. Ali ima podjetje kakšno drugo možnost, da prejete odškodnine ne izkaže kot prihodke?

Mnenje Za pravilno izkazovanje ›vlaganj‹ bi bilo treba razčistiti nekaj temeljnih vprašanj: a) ali je pogorel del objekta, ki ste ga že doslej izkazovali med vlaganji v tuje nepremičnine, b) ali je pogorel del objekta, ki ga niste imeli v poslovnih knjigah, ker je bil v lasti najemodajalca. Če gre za vlaganja v tuje nepremičnine (a), ki so bila v požaru uničene in nadomeščene z novimi, menimo, da bi bilo najustrezneje, če se uničeni deli najprej izločijo v breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov, nadomeščeni pa izkažejo med novimi vlaganji. V tem primeru odškodnina krije odhodke, ki so nastali zaradi požara, zato jo pripoznate med poslovnimi prihodki. Enako bi se obravnavala odškodnina, če bi se zaradi obnove zidov, podov … ti izdatki izkazovali med stroški vzdrževanja, ker se koristnost obnovljenih v primerjavi s prvotno ocenjenimi ne bi nič spremenila.

Če so pogoreli deli objekta, ki jih dotlej niste izkazovali v poslovnih knjigah, pa ste jih morali obnoviti, je treba razmisliti, ali gre dejansko za vlaganja v tuje nepremičnine. Glede na dosedanje stanje nepremičnine ji najbrž niste ›dodali‹ nič novega, kar bi povečalo njeno vrednost – koristnost nepremičnine najemodajalca, torej dodatnih predelnih sten, dodatnih senčil, ki jih prej ni bilo, dodatnih inštalacij, ki jih ni bilo, boljše izolacije in strehe …, in obvladovanje sredstva v pravni lasti najemodajalca se najbrž ni spremenilo. Če ste samo obnovili, kar je že obstajalo, težko govorimo o novih vlaganjih, ki bi jih lahko pripoznali kot del nepremičnine, prav tako bi težko rekli, da je najemodajalec na vas prenesel pravico do obvladovanja teh sredstev, torej da gre za obvladovanje teh vlaganj v smislu obvladovanja po računovodskih standardih. Kot obvladovanje sredstev razumemo zmožnost odločanja o finančnih in poslovnih zadevah v zvezi z zadevnim sredstvom zaradi pridobivanja gospodarskih koristi od njega. Zato bi bilo ustreznejše izkazovanje stroškov popravila na dolgoročnih aktivnih časovnih razmejitvah, to so po vsebini dolgoročno odloženi stroški. Dolgoročno odložene stroške bi bilo treba razmejiti in prenašati v breme stroškov tekočega poslovanja v dobi koristnosti pravice do uporabe sredstev v tuji lasti. Ker bi se bilo treba vprašati, koliko stroškov ste pravzaprav imeli s saniranjem stanja, bi lahko rekli, da so to izdatki za omete, beljenje, nadomestno kritino ipd., manj povračila zavarovalnice, razlika je vaše breme, vaš strošek, ki bi ga bilo treba razporediti na čas trajanja najemne pogodbe. Če gre za take vrste vlaganj, o katerih bi lahko rekli, da jih obvladujete tudi v računovodskem smislu, ter za dodatna vlaganja, ki prinašajo dodatne koristi pri rabi nepremičnine vašemu podjetju, se strinjamo, da jih izkažete med vlaganja v tuja osnovna sredstva (kot samostojno razpoznavna sredstva – npr. predelne stene, v okviru skupine 04, ali pa kot deli nepremičnine, npr. inštalacije, streha, v okviru skupine 02). Ker je prejeti znesek zavarovalnice namenjen kritju stroškov, ki pa bodo nastali šele v prihodnosti ob amortiziranju, bi jih bilo treba odložiti (knjižiti na dolgoročno odložene prihodke) ter prenašati med poslovne prihodke v času obračunavanja amortizacije. Zadnje nam znano pojasnilo davčne uprave je, da so vlaganja v tuja osnovna sredstva priznana kot davčni odhodek, če je njihova raba izkazana po obračunani amortizacijski stopnji skladno s pričakovano najkrajšo dobo koristnosti po SRS (pričakovanega staranja, trajanja pogodbenega najema …),

UNIKUM | JULIJ 2015 | STROKOVNA MNENJA IR

vendar ne več kot po 10-odstotni stopnji. Takšno je stališče davčne uprave, nekateri strokovnjaki pa so drugačnega mnenja; odločitev je prepuščena vam. Če boste amortizirali drugače, računajte na tveganost morebitnega postopka, v katerem bi lahko dokazali svoj drugačen prav. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Uradni list RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.), spremembe: Uradni list RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012. • Pojasnilo DURS, št. 4200-9/2010, z dne 15. 2. 2010. • Davčna obravnava vlaganj v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti, elektronska revija SIR*IUS, izdajatelj Slovenski inštitut za revizijo, številka 1/2013, str. 169–173.

Status študenta v primeru registracije samostojne dejavnosti Zanima nas, kakšne so posledice, če redni študent odpre s. p. Ali s tem izgubi status rednega študenta in bi moral plačati šolnino za študij? Kako je z drugimi pravicami iz naslova rednega študija?

Mnenje Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ2) v 1. točki 406. člena določa, da se morajo osebe, ki so na šolanju in opravljajo samostojno dejavnost, obvezno zavarovati, če še dalje opravljajo samostojno dejavnost. Če bo torej redni študent ustanovil s. p., se bo moral obvezno zavarovati in plačevati prispevke, saj bodo zanj glede pravic in dolžnosti ter davčne obravnave veljala pravila kot za samostojne podjetnike. Študent, ki opravlja dejavnost, izgubi status rednega študenta, s tem pa tudi vse ugodnosti, ki so jih deležni samo redni študentje (npr. pravico do subvencionirane študentske prehrane, pravico do bivanja v študentskem domu, morebitno državno štipendijo …). Prav tako ne more več opravljati dela prek študentske napotnice, starši pa ga ne morejo več uveljavljati kot vzdrževanega družinskega člana. O tem, ali ima študent, ki opravlja pridobitno dejavnost, še vedno pravico do brezplačnega vpisa v izobraževalne programe, se pozanimajte na ustrezni ustanovi, kjer se ta študent izobražuje. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ2), Uradni list RS, št. 96/2012, 39/2013, 46/2013-ZIPRS1314-A, 63/2013-ZIUPTDSV, 99/2013-ZSVarPre-C, 101/2013-ZIPRS1415, 107/2013, Odl. US: U-I-146/12-35, 111/2013. • Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1), Uradni list RS, št. 111/2013.

Prodaja rabljenega tovornega vozila Davčni zavezanec je kupil rabljeno prevozno sredstvo iz tujine (Italija) v letu 2014 in ga zavedel v knjige, ne da bi napravil samoobdavčitev. Vozilo je zavezanec knjižil med osnovna sredstva in ga uporabljal za prevoze pri opravljanju lastne dejavnosti, zdaj pa ga želi prodati nazaj v Italijo. Katero klavzulo naj navede na izdanem računu? Ali lahko obračuna DDV od razlike v ceni?

Mnenje Pri nabavi rabljenega tovornega vozila bi moral kupec obračunati DDV v Sloveniji, kjer je opravil pridobitev blaga iz EU (Italije). Tako obračunani DDV bi si lahko odbijal glede na vrsto dejavnosti, za katero je vozilo kupil oziroma uporabljal. Ker DDV ni obračunal, ga zavezanec tudi ni odbijal kot vstopnega. Pri nadaljnji prodaji, ki jo bo zavezanec opravil, gre po našem mnenju za dobavo blaga v EU, ki je na podlagi 1. odstavka 46. člena ZDDV-1 oproščena plačila DDV, pod pogojem, da je kupec davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV, in da prodajalec razpolaga z dokumentacijo, ki jo za oprostitev predpisuje 79. člen Pravilnika. Za prevozno sredstvo bi bilo priporočljivo pridobiti od kupca (tudi) potrdilo o registraciji vozila v Italiji. Na računu mora zavezanec navesti klavzulo: »Dobava blaga je oproščena v skladu s 1. odstavkom 46. člena ZDDV-1.« DDV bo obračunal kupec v Italiji od pridobitve blaga. Prodajalec poroča dobavo v obrazcih DDV-O in RP-O. V obravnavanem primeru pri prodaji ni mogoče uporabiti posebne ureditve za obdavčljive preprodajalce, saj je bilo vozilo nabavljeno od drugega davčnega zavezanca, poleg tega pa tudi ni izpolnjen pogoj, da je bilo vozilo nabavljeno z namenom nadaljnje prodaje. Tako stališče izhaja iz 103. člena ZDDV-1 in Pojasnila DURS, št. 4230-181006/2013-2 01-620-03, z dne 21. 5. 2013. 103. člen zakona določa: »Za dobave blaga iz 1. odstavka 102. člena tega zakona, ki jih opravi obdavčljivi preprodajalec, se posebna ureditev uporablja, če mu je to blago v Uniji dobavila ena od naslednjih oseb: a) oseba, ki ni davčni zavezanec; b) drug davčni zavezanec, če je dobava blaga oproščena v skladu s 3. točko 44. člena tega zakona; c) drug davčni zavezanec, ki je oproščen obračunavanja DDV v skladu s posebno ureditvijo za male davčne zavezance, če gre za osnovna sredstva; č) drug obdavčljiv preprodajalec, če je bila dobava blaga obdavčena z DDV po posebni ureditvi.« V Pojasnilu DURS pa je še zapisano: »Kot ›obdavčljivi preprodajalec‹ se lahko obravnava tudi davčni zavezanec, ki v okviru rednega opravljanja dejavnosti preprodaja rabljeno blago, ki ga je kupil za namene

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

opravljanja redne dejavnosti, nadaljnja prodaja rabljenega blaga pa ni glavni cilj njegove redne dejavnosti, ampak samo sekundarni, ki je glavnemu cilju dodan, pri čemer je pomembno, da je davčni zavezanec že ob nakupu rabljenega blaga imel cilj to blago prodati.«

V zvezi s kršitvijo obveznosti obračuna DDV od pridobitve blaga iz EU (ki je opredeljena kot davčni prekršek po 140. členu ZDDV-1) svetujemo premislek o tem, ali bi bilo smiselno vložiti samoprijavo, na podlagi katere bi bilo sicer treba plačati zamudne obresti od neobračunanega DDV, vendar bi se s tem izognili tveganju plačila globe za prekršek. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006, spremembe: Uradni list RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 141/2006, spremembe: Uradni list RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011, 102/2012, 54/2013..

Poročanje na obrazcih REK Zaposleni je peljal poslovnega partnerja na večerjo in račun v restavraciji poravnal s službeno kartico. Imel je potni nalog za službeno pot. Zanima nas, ali se na obrazec REK poroča tudi strošek računa za večerjo v restavraciji.

Mnenje S sprejetjem Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu (Uradni list RS, št. 85/2013) se s 1. 1. 2014 na individualnih obrazcih REK poroča tudi o znesku izplačanih povračil stroškov v zvezi s službenim potovanjem (dnevnice, prevoz, prenočišče), izplačanih do višine, ki se skladno s 4. točko 1. odstavka 44. člena ZDoh-2 ne všteva v osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Račun za večerjo v restavraciji s poslovnimi partnerji spada med materialne stroške podjetja in se ne poroča v okviru povračil stroškov službene poti. Dodatna pojasnila FURS v zvezi s poročanjem na obrazcih REK najdete na njihovi spletni strani www.durs.gov.si/si/ prispevki_za_socialno_varnost/predlaganje_rek_obrazcev/ najpogostejsa_vprasanja_v_zvezi_s_predlaganjem_rek_obrazcev_po_1_1_2014/dodatni_podatki_o_izplacanih_dohodkih/. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Pravilnik o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu, Uradni list RS, št. 37/2008, 64/2008, 62/2009, 22/2010, 109/2010, 107/2012, 32/2013, 85/2013, 108/2013.

Delo upokojencev Upokojena oseba je v podjetju S vpisana kot direktor, v podjetju N kot prokurist, v podjetju I pa kot direktor. V podjetju I prejema dohodek po pogodbi o poslovodenju. V podjetjih S in N ne prejema prihodkov za svoje delo. Nikjer pa upokojenec ni vpisan kot lastnik podjetja. Zanima nas, kako mu lahko v takem primeru izplačujemo. Ali lahko podjetje I izplačujemo po pogodbi o poslovodenju in ali lahko izplačamo tudi stroške, ki jih ima oseba v zvezi z delom (prevoz in prehrana) in potnimi stroški? Katera vrsta obrazca REK se oddaja za navedena izplačila? Kaj od tega je obdavčeno? Ali mu dohodek vpliva na pokojnino? Ali lahko podjetji S in N karkoli izplačata tej osebi? Kako je z obdavčitvijo potnih stroškov in vplivom na pokojnino?

Mnenje Upokojenec in hkrati direktor družbe I lahko z družbo I sklene pogodbo o poslovodenju ter na podlagi te pogodbe prejema dohodek o poslovodenju. Dohodek direktorja družbe se skladno s 1. točko 2. odstavka 37. člena ZDoh-2 šteje za dohodek iz delovnega razmerja. Ob izplačilu dohodka o poslovodenju poročate na obrazcu REK-1 z vrsto dohodka 1108 in vrsto dohodka 1109 na individualnem obrazcu REK. Med dohodke iz delovnega razmerja se štejejo tudi izplačila za povrnitev stroškov v zvezi z opravljanjem dela. Povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije poslovodenja (stroški, ki izhajajo iz vodenja ali vodenja in nadzora poslovnega subjekta, kot npr. prehrana med delom, stroški prevoza na delo in z dela, povračila stroškov v zvezi s službenim potovanjem) se ne vštevajo v davčno osnovo pod pogoji in do višin, ki jih določi vlada na podlagi 44. člena ZDoh-2 . Upokojenec, ki je v družbi I direktor in prejema dohodek o poslovodenju, lahko prejema pokojnino in ostane zavarovan kot upokojenec, pri čemer ni omejitve v višini nagrade, ki jo prejema, in višina dohodka ne vpliva na pokojnino. Enako velja za družbo S, v kateri je oseba vpisana kot direktor. Z družbo N, v kateri je oseba imenovana za prokurista, lahko sklene pogodbo o prokuri. Tudi prejemanje pokojnine in hkratno opravljanje funkcije prokurista je dopustno – upokojencu se pokojnina ne bo nehala izplačevati. Pri tem prav tako ni omejitve v višini nagrade, ki jo prejema, in višina dohodka ne vpliva na pokojnino. Dohodek prokurista, ki je pooblaščen za zastopanje družbe, se po ZDoh-2 šteje za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Med te dohodke se štejejo tudi povračila stroškov v zvezi z opravljanjem dela (npr. potni stroški in stroški prevoza na delo). Povračila stroškov se torej vštevajo v davčno osnovo in se ne morejo izplačati neobdavčeno. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ2), Uradni list RS, št. 96/2012, 39/2013, 46/2013-ZIPRS1314-A, 63/2013-ZIUPTDSV, 99/2013-ZSVarPre-C, 101/2013-ZIPRS1415, 107/2013 Odl.US: U-I-146/12-35, 111/2013.

UNIKUM | JULIJ 2015 | STROKOVNA MNENJA IR

• Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Uradni list RS, št. 42/2006, 60/2006 popravek, 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009 Odl.US: U-I-268/06-35, 42/2009, 65/2009-UPB3, 83/2009 Odl. US: U-I-165/08-10, Up-1772/08-14, Up-379/09-8, 33/2011, 91/2011, 100/2011 Skl.US: U-I-311/11-5, 32/2012, 57/2012, 44/2013 Odl.US: U-I-311/11-16, 82/2013. • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 117/2006, 33/2007 Odl.US: U-I-198/05-12, 45/2007 Odl.US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010-UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6, 106/2010, 9/2011-ZUKD1, 13/2011-UPB7, 9/2012 Odl.US: U-I-18/11-10, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 71/2012 Odl.US: U-I-76/11-15, 75/2012, 94/2012, 52/2013 Odl.US: U-I-147/12-18, 96/2013. • Pojasnilo DURS, št. 4210-5839/2011, z dne 15. 4. 2011.

Oprostitev zdravstvene dejavnosti, ki jo izvajajo zdravstveni delavci Podjetje, ki je slovenski davčni zavezanec in se ukvarja s prodajo blaga, ima priglašeno tudi dejavnost Q/86.909 – Druge zdravstvene dejavnosti. Podjetje je opravilo storitev ›porod na domu‹, ki je obsegal predporodni obisk pri nosečnici (pregled zdravstvene dokumentacije, pripravo nosečnice na porod), prisotnost pri porodu in poporodni obisk, svetovanje, tehtanje otroka, pregled porodnice in svetovanje, napotitev na poporodni ginekološki pregled in drugo svetovanje … Ali se opravljena storitev babištva lahko zaračuna brez 22-odstotnega DDV, s sklicevanjem na 2. točko 1. odstavka 42. člena ZDDV-1? Ali poleg priglasitve dejavnosti podjetje za opravljanje tovrstne dejavnosti potrebuje še kakšno drugo dovoljenje od države oziroma zdravstvene zbornice? Povračilo plačila bi stranka uveljavljala na zdravstveni zavarovalnici.

Mnenje Oprostitev po 2. točki 1. odstavka 42. člena ZDDV-1 je določena za »zdravstveno oskrbo, ki jo zdravstveni delavci opravljajo v okviru samostojne dejavnosti«. Pravilnik v 61. členu še pojasnjuje, da se med zdravstveno oskrbo iz 2. točke 1. odstavka 42. člena ZDDV-1, pod pogojem, da jo opravljajo zdravstveni delavci v okviru samostojne zdravstvene dejavnosti, uvrščajo: • bolnišnična zdravstvena dejavnost pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: Q/86.10; • zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: Q/86.2; • zobozdravstvena dejavnost pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: Q/86.23, razen zobne protetike, ki jo izdela zobozdravnik (ki se uvršča v okvir 4. točke 1. odstavka 42. člena ZDDV-1); • samostojne zdravstvene dejavnosti pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: Q/86.909, razen dejavnosti zobnih tehnikov (ki se uvršča v okvir 4. točke 1. odstavka 42. člena ZDDV-1) in prevozov z rešilnimi avtomobili, helikopterji ali drugimi vozili, z zdravstvenim osebjem ali brez njega (ki se uvršča v okvir 15. točke 1. odstavka 42. člena ZDDV-1).

Šifra dejavnosti Q/86.909 – Druge zdravstvene dejavnosti obsega dejavnosti za človekovo zdravje, ki se ne opravljajo v bolnišnicah ali jih ne opravljajo zdravniki, temveč drugi zdravstveni delavci, usposobljeni za delo s pacienti (babice, fizioterapevti, psihoterapevti ipd). Dejavnosti se lahko opravljajo v zdravstvenih domovih, na klinikah (razen bolnišnic), zasebnih ordinacijah, na domovih pacientov ipd. Pod omenjeno šifro spadajo: • zdravstvena nega, • dejavnost babic, • fizioterapija in medicinska masaža, • delovna terapija, • optometrija, • logopedija, • dietetika, • psihoterapija, • dejavnost zobnih higienikov, • dejavnost medicinskih laboratorijev in radiološke tehnike, • dejavnost krvnih, spermalnih bank in bank organov, • dejavnost reševalnih postaj, prevoz z reševalnimi avtomobili, letali, helikopterji ali drugimi vozili, z zdravstvenim osebjem ali brez njega, ne pa tudi: • izdelovanje umetnih zob, protez ipd., • prevoz bolnikov s prometnimi sredstvi brez zdravstvenega osebja in brez opreme za reševanje, • analize na področju higiene živil, • dejavnost nemedicinskih laboratorijev, • dejavnost bolnišnic, • dejavnosti, ki jih opravljajo zdravniki, • delovanje ustanov za bolniško nego. Iz navedb v vprašanju razumemo, da se opravljene storitve uvrščajo pod šifro dejavnosti, ki omogoča oprostitev, vendar je ob tem treba preveriti še drugi pogoj, to je, da storitve opravljajo zdravstveni delavci v okviru samostojne zdravstvene dejavnosti. Zakon o zdravstveni dejavnosti v 1. odstavku 35. člena določa, da zasebni zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec lahko opravlja zasebno zdravstveno dejavnost pod naslednjimi pogoji: • da ima zahtevano izobrazbo za opravljanje predvidene dejavnosti in je usposobljen za samostojno delo v skladu s 64. in 66. členom tega zakona; • da ni v delovnem razmerju; • da mu ni s pravnomočno sodbo sodišča prepovedano opravljanje zdravstvene službe oziroma poklica; • da ima zagotovljene ustrezne prostore, opremo, in če zahteva narava dela, tudi ustrezne kadre; • da pridobi mnenje pristojne zbornice ali strokovnega združenja. V 4. odstavku istega člena je še določeno, da zdravstveni delavec, ki izpolnjuje navedene pogoje, lahko začne opravljati zasebno zdravstveno dejavnost z dnem izdaje odločbe o vpisu v register zasebnih zdravstvenih delavcev. Menimo, da izraz ›v okviru samostojne dejavnosti‹ in navedene določbe Zakona o zdravstveni dejavnosti kažejo na

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

to, da pogoji za oprostitev plačila DDV niso izpolnjeni, če zdravstveni delavec opravlja storitve v okviru zaposlitve v (trgovski) družbi, temveč mora ob izpolnjevanju predpisanih pogojev pridobiti poseben samostojen status po Zakonu o zdravstveni dejavnosti kot fizična oseba in se vpisati v register ter kot tak organizirati svojo dejavnost. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 141/2006. Spremembe: 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011, 102/2012, 54/2013. • Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), Uradni list RS, št. 9/1992 (26/1992 popr.). Spremembe: 45I/1994 Odl.US: U-I-104/92 (11/2014 popr.), 37/1995, 8/1996, 59/1999 Odl.US: U-I-77/98, 90/1999, 98/1999-ZZdrS, 31/2000, 36/2000-ZPDZC, 45/2001, 131/2003 Odl.US: U-I-60/03-20, 135/2003 Odl.US: U-I-137/01-23, 2/2004, 36/2004-UPB1, 80/2004, 23/2005-UPB2, 15/2008-ZPacP, 23/2008, 58/2008-ZZdrS-E, 77/2008-ZDZdr, 40/2012-ZUJF, 14/2013. • Pojasnila k standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD 2008 na dan 3. 4. 2014: https://www.stat.si/doc/klasif/SKD2008-Pojasnila -KLasje-SL.pdf.

Knjiženje računov za podružnico tujega podjetja Vodimo knjige za podružnico tujega podjetja v Sloveniji. Od matične firme smo prejeli večjo količino skeniranih računov za material in opravljene storitve podizvajalcev, ki so naslovljeni na matično firmo in vsebujejo njihovo davčno številko. Ali lahko te račune zajamemo v svoje poslovne knjige? Kako obravnavamo DDV, glede na to, da ima slovenska podružnica svojo ID-številko v Sloveniji?

Mnenje Podružnica ni samostojna pravna oseba, temveč le del podjetja, v vašem primeru tujega. Zato je listine in poslovne dogodke nemogoče v celoti razmejiti na del, ki se nanaša na delovanje podružnice, in tisti, ki pripada drugemu delu podjetja kot celote, temveč se velik del poslovanja prepleta. V zvezi z delovanjem podružnice torej nastajajo nekateri stroški neposredno na podružnici, nekateri pa pri matičnem podjetju, vendar se nanašajo (tudi) na delovanje podružnice. O tem, kako jih zavedemo v knjige, ni enotne prakse, možnih načinov pa je več. Vsekakor je treba račune dobaviteljev, ki so jih naslovili na podružnico, knjižiti neposredno v poslovne knjige podružnice (in potem še matičnega podjetja, kar pa največkrat ne dela podružnica, temveč matično podjetje), medtem ko stroške, ki so nastali pri matičnem podjetju, a se nanašajo na delovanje podružnice, knjižimo: • na podlagi kopij izvirnih listin, ki jih je knjižilo matično podjetje v svoje knjige na stroškovno mesto podružnice; • na podlagi kumulativnih izpisov iz poslovnih knjig matičnega podjetja kot pripis stroškov matičnega podjetja (vča-

sih celó matično podjetje pripravi interni račun z opisom ›head office costs‹); • kot kombinacijo prejšnjih dveh alinej; • nič od navedenega, ker podružnica sploh ne pripisuje stroškov matičnega podjetja. Prav gotovo del stroškov nastane pri matičnem podjetju, na primer delo osebja, ki se na podlagi delovnih ur ali po drugem ključu pripisuje podružnici, matično podjetje naroči svojega tujega davčnega svetovalca ter druge storitve (največkrat v svoji državi od svojih stalnih dobaviteljev), ki jih potrebuje tudi za delovanje podružnice. Ti računi se seveda glasijo na matično podjetje in nosijo davčno številko matičnega podjetja, vendar jih lahko knjižite kot pripis stroškom podružnice in ne gredo v evidence DDV podružnice. Prav pa je, da se za storitve in dobave blaga ter opreme, ki jih je naročila podružnica in se nanašajo neposredno na delovanje podružnice, z dobaviteljem dogovori, da bodo zanje račune naslovili na podružnico (ter navedli davčno številko podružnice) in ustrezno obračunali davek na dodano vrednost. Te račune podružnica zavede ne le v svoje poslovne knjige, temveč tudi evidence DDV in obračun DDV-O (razen redkih izjem, ko gre na primer za dobave izven sistema slovenskega DDV, ker je obdavčljivi dogodek za dobavo blaga nastal zunaj Slovenije ipd). Kadar so storitve opravljene podružnici, je treba opozoriti tudi na 25. člen ZDDV-1, da se bo pravilno obračunal DDV na fakturah dobaviteljev oziroma prevalil na podružnico (kadar je podružnica stalna poslovna enota, kot je opredeljena po predpisih o DDV). Dodatno naj opozorimo, da tuje podjetje (matično podjetje) lahko zahteva odbitek slovenskega vstopnega DDV le prek obračuna DDV-O, ki ga izdela podružnica, in ne prek posebnega (največkrat letnega) zahtevka, ki velja za tuja podjetja, ki nimajo sedeža v Sloveniji. Tudi zato bi bilo pravilno opozoriti dobavitelje, naj naslavljajo račune na podružnico (pravilno naslavljanje je navedba firme matičnega podjetja in nato še podružnice), da pa račun na primer slovenskega dobavitelja pisarniškega materiala, dostavljenega podružnici v Sloveniji, ne vsebuje identifikacijske številke podružnice, temveč le davčno številko matičnega podjetja, ni ovira pri odbijanju vstopnega DDV, saj navedba ID-številke kupca, kadar ne gre za prevalitev davčnega bremena, ni obvezna sestavina računa. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Uradni list RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012. • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A.

ROKOVNIK

POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

Da ne pozabim: PRAVNE OSEBE:

FIZIČNE OSEBE (s.p.):

10. avgust

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb julij 2015 Statistika finančnih računov – II.četrtletje 2015

14. avgust

Intrastat poročilo

Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti julij 2015

EURIBOR

na dan 16. 6. 2015

na dan 20. 7. 2015

3-mesečni

-0,014

-0,019

6-mesečni

0,051

0,049

12-mesečni

0,166

0,170

ETN - poročanje o prodajah in najemih, sklenjenih v preteklem mesecu 15. avgust

Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

18. avgust

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

20. avgust

Rekapitulacijsko poročilo 07/2015 in hkrati DDV-O 07/2015 Banka Slovenije - poročilo: BST, KRD, DVP, SN-T

27. avgust

AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

31. avgust

FURS - obračun in plačilo DDV 07/2015) Poročilo o dobavah (76.a člen) 07/2015 Predložitev obračuna in plačilo davka na finančne storitve Banka Slovenije-SKV

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (20. 7. 2015)

Plačila v gotovini 420 EUR

Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2*

AJPES – letno poročilo za gospodarske družbe, zavezane k reviziji

Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga in storitev v RS po ZPPDFT**

Variabilni del priznane obrestne mere

5.000 EUR

Julij 2015

EUR

USD

JPY

GBP

CHF

Do vključno 1 meseca

-0,06400%

0,18500%

0,05786%

0,50681%

-0,83100%

Do vključno 3 mesecev

-0,01400%

0,28360%

0,10071%

0,57688%

-0,78900%

Do vključno 6 mesecev

0,04900%

0,44835%

0,13929%

0,73275%

-0,73200%

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

12 mesecev

0,16400%

0,77775%

0,24257%

1,04150%

-0,64200%

Obdobje od 1. 7. 2015 – 31. 12. 2015

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/ davki_in_carine/obrestne_mere_za_obresti_na_posojila_med_povezanimi_osebami/ (20. 7. 2015)

Vrsta izplačila za

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

8,05 %

Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. Uradni list RS št. 48/2015, 3. 7. 2015)

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

Julij 2015

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 92/2013, 16/2014, 59/2014)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR. V primeru, da delavec dela 11 ur ali več na dan - 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro nad 8 ur.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70 % cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javni prevoz - do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15 %; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10 %.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15 %; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10 %.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

v skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Nadomestilo za ločeno življenje se lahko določi v pogodbi o zaposlitvi delavca pod pogoji in v znesku, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, kot to določa vsakokratni podzakonski predpis.

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 30% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 461,13 EUR* Za 20 let delovne dobe: v višini 50% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 768,55 EUR* Za 30 let delovne dobe: v višini 70% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 1.075,96 EUR*

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povp. mes. plač v RS za pretekle tri mesece 3.074,18 EUR** oz. v višini dveh povp. mes. plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

790,73 EUR za leto 2014; Najvišji znesek brez prispevkov 1.080,77 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- v primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece - 1.537,09 EUR**; - v primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 768,55 EUR** - Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1537,09 EUR**) - Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece (1537,09 EUR**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si/).

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

NOVICE

Ne spreglejte

pomembnejših novosti, objavljenih v Uradnem listu, za računovodstvo, davke in finance v gospodarstvu:

Številka Uradnega lista

Vsebina

43/2015

1776. Kolektivna pogodba za lesarstvo

43/2015

1777. Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti

44/2015

1824. Aneks h Kolektivni pogodbi za gozdarstvo Slovenije

45/2015

1855. Aneks št. 4 h Kolektivni pogodbi elektrogospodarstva Slovenije

45/2015

1856. Aneks št. 4 h Kolektivni pogodbi premogovništva Slovenije

46/2015

1884. Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, maj 2015

Mesečni koeficient rasti cen življenjskih potrebščin maja 2015 v primerjavi z aprilom 2015 je bil 0,008.

47/2015

1937. Sklep o objavi seznama upravičencev do donacij za leto 2015

Seznam upravičencev do dela dohodnine, ki jim ga namenijo zavezanci za dohodnino.

Kratek povzetek in opombe

Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za april 2015 je znašala 1.543,95 EUR, neto pa 1.005,52 EUR. 47/2015

1960. Poročilo o gibanju plač za april 2015

Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo za februar-april 2015 je znašala 1.536,79 EUR, neto pa 1.001,19 EUR. Vir za ta podatka je spletna stran SURS, klikni tukaj.

48/2015

1975. Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

Za šestmesečno obdobje, ki se začne 1. julija 2015, znaša 8,05 %

48/2015

1982. Višina povračil stroškov prehrane med delom in službenih potovanj v dejavnosti trgovine Slovenije

Višine povračil od 1. 7. 2015 dalje

IZOBRAŽEVANJA IR avgust 2015 AKADEMIJA IR Akademija IR 2015/2016 »GOSPODARSTVO«

10 ledtemije aka

SEMINARJI IR 20. avgust Kaj pri zaposlovanju tujcev prinaša novi ZZSDT

Ljubljana, Koper, Celje, Kranj

Irena Kamenščak

TEDEN RAČUNOVODIJ 2015

ŠOLE IN DELAVNICE IR

Brezplačna predavanja

25., 27. in 31. avgust Poletna Šola o DDV - osnove

september 2015

Maja Dolinar Dubokovič

Novičke s portala IR Celotna vsebina novic je na voljo na www.iracunovodstvo.eu 21. 07. 2015 Državni zbor je po vetu ponovno potrdil uvedbo davčnih blagajn Državni zbor je 20.7.2015 znova podprl Zakon o davčnem potrjevanju računov in s tem uvedbo davčnih blagajn, po tem ko je Državni svet na zakon izglasovali veto. Z 2. januarjem 2016 bo treba vse račune za dobave blaga in storitev, ki so plačani z gotovino, potrditi pri Finančni upravi RS po predpisanem postopku. Potrjevanje računov pri Finančni upravi RS bo obvezno za vse osebe, ki pri opravljanju dejavnosti izdajajo račune pri gotovinskem poslovanju, razen zakonsko določenih izjem (dobavitelji - tujci, ki opravljajo prodajo na daljavo, tujci, vključeni v sistem mini VEM v okviru DDV zakonodaje na ravni EU in podjetja, ki množično izdajajo račune v določenih dejavnostih). Plačilo z gotovino za namene izvajanja tega zakona pomeni vsako plačilo, ki ni neposredno nakazilo na transakcijski račun prodajalca oziroma dobavitelja blaga ali storitev... Vir: http://www.fu.gov.si/

nega registra Slovenije (PRS) tako, da bo mogoče ugotoviti, ali je (na dan iskanja) določena oseba ustanovitelj ali družbenik oziroma zastopnik ali član organa nadzora. Vsakdo bo lahko brezplačno vpogledal v podatke, ali določena oseba nastopa v eni od naštetih vlog in pri katerem subjektu. Iskanje bo omogočeno le po podatkih subjektov vpisa v sodni register, samostojnih podjetnikov in drugih fizičnih oseb,... Vir: http://www.ajpes.si/novice.asp?id=252

15. 07. 2015 Sprejeta dolgo pričakovana novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I) Državni zbor je 13.7. sprejel novelo ZGD-1I, katere namen je bil predvsem zaostriti pogoje pri ustanavljanju družb in podjetnikov ter pri pridobitvi statusa družbenika družb in veriženju podjetij. Te določbe se začnejo uporabljati 1. januarja 2016. Dodatne omejitve so podane tudi glede določanja firme (imena družbe) in pooblastil prokurista.... Vir:http://imss.dz-rs.si/imis/efdd3437fcaa356fb358.pdf

21. 07. 2015 Aktualni razpisi Zavoda RS za zaposlovanje za spodbujanje zaposlovanja

07. 07. 2015 Sodišče EU odločilo v zadevi NLB Leasing, d.o.o. proti Republiki Sloveniji

Republika Slovenija in Zavod RS za zaposlovanje v okviru aktivne politike zaposlovanja omogočata delodajalcem in delavcem finančno pomoč pri zaposlovanju za določen ali nedoločen čas. V nadaljevanju...

Sodišče EU je v zadevi C-209/14 NLB Leasing, d.o.o. proti Republiki Sloveniji, dne 2.7.2015 odločilo, da: je treba v primeru, da pogodba o finančnem leasingu, ki se nanaša na nepremičnino, določa bodisi to, da se lastništvo ob izteku pogodbe prenese na leasingojemalca, bodisi to, da leasingojemalec razpolaga z glavnimi upravičenji lastninske pravice nad to nepremičnino, zlasti da se nanj prenese večina prednosti in tveganj, povezanih s pravnim lastništvom ...

17. 07. 2015 Od 28. 7. 2015 dalje bo pri AJPES v poslovnem registru omogočeno iskanje po osebah AJPES bo skladno z novelo Zakona o sodnem registru (ZSreg-F) in novelo Zakona o Poslovnem registru Slovenije (ZPRS-1A) z 28. 7. 2015 dalje omogočil iskanje po podatkih Poslov-

http://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=165452&pageIndex=0&doclang=SL&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=168510

06. 07. 2015 Poziv za vložitev napovedi za odmero dohodnine do 31.7.2015 Če do 15. junija 2015 na dom niste prejeli informativnega izračuna dohodnine, morate v določenih primerih dohodninsko napoved vložiti sami, in sicer najpozneje do 31. julija 2015 Vir: http://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/podrocja/dohodnina/letna_odmera_dohodnine/?tx_news_pi1%5Bnews%5D=3475&tx_ news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_ pi1%5Baction%5D=detail&cHash=b8da73a3e3e537c9954e87be6ed298cc

06. 07. 2015 Slovenski inštitut za revizijo 1. julija 2015 sprejel Osnutke SRS 2016 (SRS 2016) in PSR 2016, sledi javna razprava Strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo je na podlagi predloga Komisije za SRS na seji 1. Julija 2015 sprejel Osnutke SRS 2016 (SRS 2016) in PSR 2016. Javna razprava o SRS...

06. 07. 2015 Izvajanje pobotov pred vračilom dohodnine za 2014 – druga tranša Finančna uprava poziva davčne zavezance, ki imajo izkazan dolg do FURS in so upravičeni do vračila dohodnine na podlagi prejetih informativnih izračunov dohodnine za leto 2014, da bo dne 13. 7. 2015... Vir: http://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/podrocja/dohodnina/letna_odmera_dohodnine/?tx_news_pi1%5Bnews%5D=3473&tx_ news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_ news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=5e0b17f428970c7ec4008cadc01801ab

www.iracunovodstvo.eu

07 | 2015

PRILOGA PLUS

POTREBUJETE NASVET ALI STROKOVNO MNENJE? Uspešnost poslovanja vsakega podjetja je tesno povezana z davčno, računovodsko, kadrovsko in pravno optimizacijo poslovnih procesov. Iskanje ustrezne zakonske podlage nam lahko vzame precej dragocenega časa, odgovor pa moramo najti čim prej - v takih primerih je hitra in ustrezna strokovna podpora več kot dobrodošla.

UNIKUM | JULIJ 2015 | PRILOGA PLUS | SVETOVANJE IR

Na Inštitutu za računovodstvo vam nudimo celovito obravnavo računovodske, davčne, kadrovske in pravne problematike. Naše svetovalke vam nudijo nepogrešljivo znanje s področja računovodske ter davčne zakonodaje in prakse ter pravnega in kadrovskega svetovanja. Stranke obravnavamo individualno in jim pomagamo pri optimizaciji njihovega poslovanja s povezovanjem različnih davčnih zakonov in računovodskih podlag.

Nudimo vam:

Svetovanje v mednarodnem prostoru

• Izdelavo strokovnega mnenja s področja računovodstva, davkov, financ, kadrov; • svetovalne storitve v zvezi z začetkom opravljanja dejavnosti; • pomoč pri izbiri ustrezne statusno pravne oblike in rešujemo ostale računovodske in davčne zagate; • preventivne računovodske in davčne preglede poslovanja, ob katerih vas opozorimo na vaše nepravilnosti pri poslovanju; • preizkus vašega znanja s področja računovodstva in davkov (t.i. računovodska in davčna testiranja). Slednje opravljamo tudi v primeru, ko želite zaposliti delavca, ki bo opravljal dela na področju računovodstva in davkov in želite preveriti, kakšno je njegovo znanje s tega področja.

Pomagamo reševati dileme in izzive tudi izven slovenskih meja. Svetovanje vam tako nudimo za področje Slovenije, Avstrije in t.i. regije – za Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Srbijo, strokovno mnenje pa pripravimo tudi v želenem jeziku.

AVSTRIJA

SLOVENIJA

HRVAŠKA SRBIJA BIH ČRNA GORA

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

Kdo vam svetuje? Naše svetovalke so strokovnjakinje na svojem področju in so aktivne tudi kot predavateljice na domačih in tujih strokovnih izobraževanjih ter so avtorice številnih strokovnih člankov in publikacij. Pri vprašanjih in dilemah vam bodo pomagale:

Kristinka Vukovič Kot računovodska in davčna svetovalka ter mentorica računovodjem je zaposlena v računovodski hiši Unija, kjer skrbi za strokovne standarde računovodske hiše, prenaša znanje na svoje sodelavce, sodeluje pri svetovanju strankam servisa kot zunanjim naročnikom, piše članke ter sodeluje kot predavateljica na Akademiji IR za gospodarstvo ter uspešno povezuje gospodarsko, davčno in računovodsko teorijo s prakso.

Mag. Tamara Prezelj Že več kot 10 let se ukvarja s svetovanjem in raziskovanjem na področju davka na dodano vrednost, tako da je s tega področja objavila preko 100 člankov. Je asistentka na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, predava na kongresih in seminarjih, svoje znanje pa deli tudi z udeleženci izobraževanj Inštituta za računovodstvo in bralci Unikuma.

Mag. Barbara Guzina Davčna svetovalka z dolgoletnimi izkušnjami, katere si je pridobila predvsem kot direktorica oddelka za davčno svetovanje in davčna svetovalka pri mednarodni revizijski in svetovalni družbi Deloitte in v tujini. Na Nizozemskem je sodelovala pri pripravi dokumentacije s področja transfernih cen za največja podjetja v EU, na Portugalskem pa se je ukvarjala z davčnim planiranjem za mednarodna podjetja, ki želijo optimizirati svoje poslovanje v Evropi in drugod po svetu. Je predavateljica in avtorica številnih člankov in priročnikov s področja davkov.

Nina Orehek Ručigaj Univerzitetna diplomirana pravnica z opravljenim pravniškim državnim izpitom pokriva vse vrste pravnih vprašanj gospodarskega in obligacijskega prava, insolvenčnih postopkov in delovnega prava, hkrati pa tudi obdavčitev fizičnih oseb z dohodnino iz obdavčitev z davkom od dohodkov pravnih oseb. Je avtorica več znanstvenih in strokovnih člankov ter priročnikov ter predavateljica na strokovnih posvetih in okroglih mizah. Nadaljuje doktorski študij gospodarskega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani.

UNIKUM | JULIJ 2015 | PRILOGA PLUS | SVETOVANJE IR

Pravila priprave strokovnih mnenj Na podlagi vašega vprašanja oziroma opisa problema pripravimo oceno porabljenega časa in ponudbo za pripravo strokovnega mnenja. Po vaši potrditvi ponudbe vam odgovor oziroma strokovno mnenje pošljemo najkasneje v roku petih delovnih dni, razen v primeru težjih oziroma zahtevnejših vprašanj, pri katerih vam bomo sporočili rok, v katerem vam lahko pripravimo odgovor.

Cenik izdelave mnenj ter drugih povezanih storitev Opravljene storitve se zaračunavajo na podlagi porabljenega časa za posamezni primer. V preglednici so navedene cene za urno postavko.

STORITEV

IZDELAVA STROKOVNIH MNENJ - Slovenija Izdelava mnenja

125, 00

IZDELAVA STROKOVNIH MNENJ – regija (1 država) Izdelava mnenja

Cene v EUR

150, 00

IZDELAVA STROKOVNIH MNENJ – regija (več držav) Izdelava mnenja

175, 00

Cene ne vsebujejo 22 % DDV.

Da boste lahko kadarkoli v mesecu poiskali konkreten odgovor na vaše vprašanje ali pridobili strokovno mnenje oziroma si zagotovili obisk pri naših svetovalkah, nas pokličite na 01 360 20 20, pišite na info@iracunovodstvo.eu ali pošljite povpraševanje preko spletnega obrazca na portalu IR v zavihku Svetovanje IR.

Inštitut za računovodstvo • Tržaška cesta 515, 1351 Brezovica pri Ljubljani T +386 1 360 20 20 • F +386 1 360 20 50 • E info@iracunovodstvo.eu