e-Bilten Unikum jul./avg.13 by Aleksandra L.

www.iracunovodstvo.eu

BILTEN

6,51 EUR

JULIJ-AVGUST 2013 _ 7- 8

BONI IN KUPONI Spletna prodaja bonov in kuponov se je v Sloveniji precej razširila, prav tako podjetja v želji po vračilu kupcev in zagotavljanju bodočega dohodka rada ponujajo darilne bone in druge vrste bonov. Trgovci pač v času gospodarske krize iščejo poti do poplačila svojih terjatev in do novih kupcev; bone in kupone pa je mogoče različno računovodsko in davčno obravnavati, o čemer bomo razpravljali v današnji nosilni temi. Več o temi meseca lahko preberete na straneh 3, 4, 5

VSEBINA 3-5

Tema meseca BONI IN KUPONI

PRAVO EVIDENCA TRGA NEPREMIČNIN

UVODNIK _ Kristinka Vukovič

ŠE KAJ, PROSIM?

KADRI IN DELO

7-8 AGENCIJSKI DELAVCI 9-10

PRAKTIČNI PRIMERI S PODROČJA PLAČ 2. del

PRAVO

11 SPrememba firme, sedeža in drugih podatkov o družbi ter obveznosti stranke in vpliv na pravico do odbitka ddv

12 Temeljni instituti pogodbenega prava

13-17 Mnenja IR

UNIKUM, letnik 7 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 E: info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu Odgovorna urednica: Nina Selan Slapar, nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.istockphoto.com, v kolikor ni drugače označeno. Oblikovanje in priprava za tisk: Barbara Šušteršič Tisk: Birografika Bori d.o.o. Posamezna številka stane: 6,51 EUR. Letna naročnina na tiskano verzijo znaša: 52 EUR + 8,5% DDV Letna naročnina na spletno verzijo znaša: 20 EUR + 20% DDV Naročnina velja do pisnega preklica. V povprečju natisnemo 600 izvodov. Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan. ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

Pa smo imeli pravo pasje poletje. Po dolgi zimi in mokri hladni pomladi prav lepo visoke temperature. Obenem se je dogajalo tudi na političnem in davčnem parketu. Kar ni bilo časa, da bi si oddahnili: vstop Hrvaške v EU, nove davčne stopnje, preverjanje izpolnjevanja zahtev za računalniško opremo pri fakturiranju, inšpekcijski nadzori gotovinskega poslovanja, nova pravila zaposlovanja in odpuščanja, zavarovanja in plačevanja prispevkov. Novi davki in novo poročanje, o katerem sem prepričana, da ne spada v računovodstvo. Žal se v računovodskih servisih bolj in bolj potrjuje, da je računovodski servis splošni zdravnik za vse potrebe podjetja. V računovodskih servisih že zdavnaj računovodstvo ni to, kar piše v učbenikih, kodeksu in še kje: računovodsko načrtovanje, knjigovodstvo, nadziranje in analiziranje, v vseh teh funkcijah pa informiranje kot temeljni namen računovodstva. In v tem duhu so računovodski servisi že bili povabljeni na posvet o poročanju v Evidenco trga nepremičnin. Kmalu najbrž tudi na seminar o sestavljanju pogodb. Še kaj, prosim? No, o poslih z nepremičninami ne bodo poročala samo podjetja, temveč tudi posamezniki, občani. Kdor bo oddajal na črno, tako ne bo več samo utajevalec davkov, temveč bo kvaril tudi sliko o stanju nepremičninskega trga, za kar ga lahko doleti kazen, težka do 1.200 evrov, če se bo sankcioniranje seveda izvajalo. In najbrž se bo, če je razen deklariranega osnovnega namena to tudi korak več k zatiranju sive ekonomije. Da je zatiranje sive ekonomije potrebno, so ugotovili tudi davčni inšpektorji, ko so julija in avgusta veselo šli v akcijo nad gotovinske račune, prav tako so se obudile razprave o tem, ali je zgolj to v boju za bolj poštene davkoplačevalce dovolj. Mi na Inštitutu sledimo svoji tradiciji: kmalu začnemo s Tednom računovodij, sledijo seminarji in potem še obe akademiji ter novosti – certificiranje računovodskih strokovnjakov IR. Vsi lepo vabljeni, da se nam pridružite, do branja ali snidenja pa prav lep pozdrav,

Vaša Kristinka Vukovič

www.iracunovodstvo.eu

TEMA MESECA _ Kristinka Vukovič

BONI IN KUPONI

Trgovci vedno iščejo nove poti do kupcev, nove in drugačne načine, kako do prihodkov. Ena od takih pogruntavščin je v Evropi in Sloveniji že uveljavljena prodaja prek spletnih bonov in kuponov. Bone poznamo tudi v čisto klasični prodaji, recimo natisnjene na ličen papir ali v kaki drugi obliki za večjo prodajo potrošnikom (na primer darilni boni, darilni zlatniki), med podjetji pa je plačevanja z boni manj, kot ga je bilo pred leti, saj podjetja te bone teže pokoristijo (razen na primer bonov za gorivo); še vedno pa se tak način najde kot izhod iz situacije, ko je unovčitev terjatev sicer lahko težava. Tudi po zaslugi upora sindikatov glede plačevanja regresa za letni dopust ali za prehrano med delom v obliki bonov, ter spremenjene davčne zakonodaje, ki ne dovoljuje več izplačevanja prejemkov iz delovnega razmerja v gotovini, se danes praviloma ti prejemki zaposlenim izplačujejo v denarni obliki. Lahko pa kolektivna pogodba dejavnosti (na primer za trgovino) določa, da se regres lahko izplača v nedenarni obliki (po vrednosti enakovredno denarni obliki), vendar v taki obliki, ki jo delavec potrebuje za zadovoljevanje vsakodnevnih življenjskih potreb. Tako se regres izplača v obliki bonov, s katerimi delavec plača nakup dobrin oziroma storitev, kolektivna pogodba pa podaja še omejitev, kolikšen del regresa se lahko izplača na tak način. Največkrat torej srečamo bon kot vrsto sredstva za poravnavo obveznosti.

on je dokument (praviloma papirnat), ki za izdajatelja predstavlja obveznost, da ga bo obravnaval kot plačilno sredstvo, ko bo prinosniku opravil storitev ali izročil blago. Enako velja za kupon, ki je papirnat (najpogosteje, seveda je lahko v današnji dobi tudi elektronski) dokument, potrdilo, ki prinosniku daje neke ugodnosti. Ob unovčenju daje kupon imetniku pravico do dodatnega ali večjega popusta, do denarja, do izročitve blaga ali do opravitve stvari. Ker predstavljajo dobroimetje ali pravico imetnika in ker je z njim mogoče plačevanje, nas zanima njihova računovodska in davčna obravnava. V praksi pa obstajajo še druge vrste kuponov ali kuponskih lističev, ki se ob uporabi odtrgajo – na primer ob vstopu na predstavo. Ti praviloma z računovodstvom nimajo nič skupnega, saj v takih primerih običajno knjižimo izdane račune in obračunavamo davek na dodano vrednost že ob izdaji, in ne šele ob koriščenju storitve, ki se največkrat tudi zgodi že v istem obračunskem obdobju. V jeziku seveda obstajajo še razne druge rabe besed bon in kupon, vendar nas bodo v nadaljevanju zanimali samo tisti boni in kuponi, ki služijo

kot nadomestek za denar, torej kot plačilno sredstvo. Kot taki se pojavljajo denimo tudi študentski boni, ki so nadomestno plačilno sredstvo za določen krog upravičencev in po vsebini predstavljajo subvencijo tej skupini upravičencev. Bon za izdajatelja predstavlja obveznost, da ga sprejme kot plačilo za kasneje opravljeno dobavo blaga ali storitve, za prinosnika pa terjatev, da mu izdajatelj bon ob predložitvi v unovčenje izroči blago ali storitve. Zato jih tudi računovodsko obravnavamo kot bodisi kratkoročno sredstvo bodisi kratkoročno obveznost. Prihodke in odhodke ali spremembe zalog v zvezi z boni izkazujemo v trenutku njihovega unovčenja, saj so boni le način poravnave dolga, ki sledi trenutku opravljene storitve ali dobave blaga in izdanemu računu. Predhodna prodaja bona lahko pomeni eventualno stanje sredstev (terjatev) ali stanje obveznosti. Pri prodaji bonov promet blaga in storitev še ni bil opravljen (in ne izkazani prihodki), temveč gre le za zamenjavo ene vrste plačilnega sredstva za drugo nadomestno plačilno sredstvo (ki ima lahko celo omejen rok unovčljivosti). Promet blaga oziroma storitev nastane šele

v trenutku unovčenja bona, zato se šele takrat izkažejo prihodki. Za pravilno računovodsko obravnavo je treba vedno prebrati tudi navodila o namenu in rabi bonov, vrsta bona in pravice, ki jih prinaša, pa lahko pomenijo tudi različno davčno obravnavo.

Bon za izdajatelja predstavlja obveznost, da ga sprejme kot plačilo za kasneje opravljeno dobavo blaga ali storitve, za prinosnika pa terjatev, da mu izdajatelj bonA ob predložitvi v unovčenje izroči blago ali storitve. Darilni boni Trgovec v maloprodaji, ki prodaja lastne vrednostne darilne bone, bo torej táko prodajo obravnaval kot menjavo enega plačilnega sredstva za drugo, kar pa še niso prihodki, prav tako transakcija ni predmet davka na dodano vrednost. Zato za prodajo bona ne izstavi klasičnega računa z obračunanim davkom, temveč lahko izstavi tudi le potrdilo o prodaji bona, blagajniški prejemek ali drug dokument, na podlagi

UNIKUM Julij-Avgust 2013 _ Tema meseca _ Boni in kuponi

katerega evidentira prejem gotovine (ali druge vrste plačila) in svojo obveznost do prinosnika bona. Ob unovčenju bona bo trgovec izkazal nižji prejem drugih plačilnih sredstev (gotovine in drugih), izpolnitev obveznosti do prinosnika bona ter prihodke od prodaje blaga ali storitev, prav tako pa obračunal davek na dodano vrednost, če je identificiran za te namene. Knjiženje pri trgovcu bi bilo torej takšno: Zap. št.

Opis poslovnega dogodka

Konto

V breme

Izročitev darilnega bona in prejem gotovine.

100 230

100,00

Knjiženje dnevnega iztržka, del prodaje je bil plačan z boni: • prejem gotovine, • plačila s karticami, • prejem darilnih bonov, • prihodki od prodaje, • obveznost za obračunani davek na dodano vrednost.

100 165 230 760 260

Opis poslovnega dogodka

Knjiženje dnevnega iztržka, del prodaje je bil plačan z boni: • prejem gotovine, • plačila s karticami, • prejem darilnih bonov, katerih izdajatelj je trgovec, • prejem darilnih bonov, katerih izdajatelj je center, • prihodki od prodaje, • obveznost za obračunani davek na dodano vrednost.

100,00

300,00 352,00 80,00

V breme

100 1650 230 1651 762 260

300,00 152,00 80,00 200,00

1651 1652

Trgovski center plača podjetju za predložene bone in zahtevek.

110 1652

3. 600,00 132,00

Konto

Podjetje pripravi zahtevek do trgovskega centra ob koncu tedna.

Opis poslovnega dogodka

V dobro

Konto 230 – obveznosti do prinosnikov darilnih bonov izkazuje v dobro vrednost bonov v obtoku (še ne unovčeni boni), v breme pa znesek unovčenih bonov. Prikazani način knjiženja velja tudi za druge dejavnosti (na primer osebnih storitev). Trgovec v maloprodaji pa lahko za plačilo sprejme tudi bone, ki so jih izdali drugi (na primer trgovski center, v katerem ima najet prodajni prostor). V tem primeru prejeti boni predstavljajo terjatev do izdajatelja bonov, kar bi knjižili takole: Zap. št.

Zap. št.

V dobro

600,00 132,00

200,00 200,00 200,00 200,00

Opomba: 1650 – terjatve do plačilnih ustanov; 1651 – prejeti boni drugih izdajateljev; 1652 – terjatve do trgovskega centra po zahtevku.

Kupon za popust Vsi popusti, tako dani kot prejeti, se računovodsko obravnavajo kot popravek (storno) že izkazanih prihodkov oziroma odhodkov. Če je kupec z izpolnjevanjem določenih pogojev dosegel neke točke ali pravico do popusta, se predložitev tega kupona obravnava kot popust pri plačilu, pri tem pa je treba biti pozoren na sodbe Sodišča ES in pojasnila DURS, iz katerih si moramo zapomniti, da 100-odstotnega popusta ni. Če gre za 100-odstotni popust, se kljub predložitvi kupona ob prodaji berejo določbe o podarjenem blagu ali storitvi, zato je največkrat treba obračunati DDV. V te namene priporočamo branje pojasnila DURS (v njih so te sodbe tudi omenjene), št. 4230-965/2006, z dne 19. 3. 2007.

Konto

V breme

Podjetje natisne kupone za popust v vrednosti 20 € pri nakupu v njegovi prodajalni do 31. 12. 2013. Natisne 10 takih kuponov, ki jih izroči gasilskemu društvu za potrebe srečelova. Ker bi podjetje rado imelo evidenco, koliko kuponov je še v obtoku in koliko že unovčenih, vodi evidenco na zunajbilančnih kontih.

994 999

200,00

Podjetje proda izdelek X fizični osebi A po redni ceni 122,00 € za kos in mu izda račun.

100 762 260

122,00

Podjetje proda isti izdelek X fizični osebi B po redni ceni 122,00 €, pri izdaji računa upošteva kupon, ki ga je predložila oseba B, in ga obravnava kot dani popust. Zmanjša tudi stanje izdanih, še ne unovčenih kuponov.

110 762 260 994 999

102,00

V dobro

200,00

100,00 22,00 83,61 18,39 20,00 20,00

Boni za konkretno storitev Kadar so izdani darilni ali drugi boni za konkretno storitev ali konkretno blago, je davčna oblast zavzela stališče, da gre za avansno plačilo, kar ob prodaji bona oziroma ob prejemu plačila za bon pomeni obveznost za obračun davka na dodano vrednost, kadar ne gre za prodajo potrošnikom, pa tudi izdajo avansnega računa. Prejem avansa namreč pomeni nastanek obdavčljivega dogodka pred datumom dejanske dobave blaga oziroma opravljene storitve. Davčna uprava je v pojasnilu št. 4230-620/2011, z dne 21. 9. 2011, upoštevala sodbe Sodišča ES in zapisala: »Sodišče Evropskih skupnosti je o davčni obravnavi vavčerjev (vrednostnih kuponov, bonov …) odločalo v več sodbah, in sicer: Boots Company (C-126/88), Elida Gibbs (C-317/94), Argos Distribution Ltd (C-288/94), European Commission vs. Germany (C-427/98). V zvezi z obravnavo vavčerjev je pomembna tudi sodba Bupa Hospitals (C-419/02), v kateri je sodišče odločalo o davčni obravnavi predčasnih plačil za bodoče dobave farmacevtskih izdelkov. Sodišče ES je odgovarjalo na vprašanje, ali je treba prejem določenega zneska na račun obravnavati kot predplačilo, če v trenutku, ko je plačilo opravljeno, ni določeno, na katero dobavo blaga in storitev se plačilo nanaša. Sodišče ES je odločilo, da predčasna plačila v obliki pavšalnih vsot, plačana za blago, določeno na splošno po seznamu, ki se lahko spremeni vsak trenutek s sporazumom med kupcem in prodajalcem in s katerega lahko kupec morda izbere izdelke na podlagi sporazuma, kateremu se lahko v vsakem trenutku enostransko odpove in tako dobi nazaj celotno neuporabljeno predplačilo, ne spadajo med plačila pred opravljeno dobavo, in zato ne nastane obveznost obračuna DDV.« Zap. št.

Opis poslovnega dogodka

1.a

1.b

Konto

V breme

Podjetje proda darilni bon za masažo hrbta.

100 230

60,00

Od prejema plačila bona za konkretno storitev obračuna DDV.

195 260

10,82

Podjetje opravi masažo in izda račun potrošniku.

230 760 195

60,00

V dobro

60,00

10,82

49,18 10,82

www.iracunovodstvo.eu

Spletni boni in kuponi

Veliko podjetij se odloča za pospeševanje prodaje s prodajo prek spletnih posrednikov, tako da lahko fizične in pravne osebe kupijo kupon (bon) prek spletnega ponudnika in ga predložijo za plačilo pri koriščenju storitve ali nakupu blaga. Pri tem je treba opozoriti, da gre pri spletni prodaji največkrat za ponudbo konkretne storitve ali konkretnega izdelka, zato moramo upoštevati sodbe Sodišča ES in pojasnila davčne uprave, in če podjetje prejme od spletnega posrednika delno ali celotno plačilo za prodane spletne bone in kupone pred dobavo blaga ali preden so storitve opravljene, tako prejeto plačilo upoštevati kot prejeti avans, kar pomeni za osebe, ki so v sistemu DDV, obveznost obračuna davka na dodano vrednost v trenutku prejema plačila. Kot je pojasnila davčna uprava, to ne velja za spletnega posrednika. Ta bo obračunal davek na dodano vrednost le za svojo provizijo, ki jo bo zaračunal podjetju (provizija je običajno znesek, ki predstavlja končno razliko med plačanimi kuponi in odvedenimi denarnimi sredstvi podjetju). Pri prodaji prek spletnih ponudnikov z davčnega vidika priporočamo skrbnost pri branju pogodbe in pogojev sodelovanja v spletni akciji, saj se v praksi pojavlja veliko spletnih ponudnikov, ki so zelo iznajdljivi pri načinih poslovanja s podjetjem, si medsebojno konkurirajo, od pogojev medsebojnega poslovanja pa je odvisno knjiženje in obračunavanje davka na dodano vrednost. V nadaljevanju prikazujemo primer take prodaje. Zap. št.

Opis poslovnega dogodka

3.a

3.b

Konto

V breme

Spletni ponudnik v avgustu prodaja kupone, po pogodbi nakaže podjetju 80 odstotkov prodanih kuponov. Kupone je mogoče unovčiti najkasneje do 31. 10. 2013. Znesek prejetega nakazila podjetje izkaže kot prejeti avans.

110 230

800,00

Podjetje ne točno, kdo vse je kupec kuponov, zato izstavi en zbirni avansni račun, ki se glasi na razni kupci – spletna akcija. Od celotnega zneska predplačila obračuna DDV po stopnji, veljavni za artikel, ki je predmet spletne akcije.

195 260

Podjetje knjiži prodajo v septembru.

120 760 260

Za znesek prodaje, plačan s kuponi, zapre terjatve do kupcev. Vsota računov, ki imajo opombo ›plačano s kuponom‹, je 122,00 evrov.

120 230

122,00

Po pogodbi je podjetje zavezano izdelati poročilo o koriščenih kuponih in ga predložiti spletnemu ponudniku. Na podlagi tega poročila črpa DDV od avansa.

195 260

22,00

Podjetje knjiži prodajo v septembru in oktobru na enak način, kot je prikazano pod zap. št. 3, plačila s kuponi pa v obeh mesecih skupaj takole:

120 230 195 260

Po končani akciji in končnem obračunu spletni ponudnik podjetju nakaže razliko (prodani kuponi 1.000,00 minus avans 800,00 minus posrednikova provizija 60,00).

110 230

V dobro

800,00

144,26 124,26

220 419 160

Na računu spletnega ponudnika je zapisana pobotna izjava, po kateri se pobota njegova provizija z njegovo obveznostjo do podjetja za prejeta plačila kupcev kuponov.

220 230

60,00 49,18 10,82 60,00 60,00

V zgledu je prikazana idealna situacija, ko so vsi prodani kuponi tudi unovčeni in spletni ponudnik vse prodane kupone tudi plača našemu podjetju. V praksi lahko nastopijo situacije, da spletni ponudnik ne nakaže takoj vsega izkupička podjetju, temveč z določenim zamikom ali ob določenem pogoju. V tem primeru bi bilo ustreznejše knjiženje prodaje, plačane s kuponi, v dobro konta 120 in v breme konta 165 (namesto zgoraj prikazano v breme konta 230). Konto 230 v našem primeru izkazuje v dobro prejeta plačila od spletnega ponudnika, v breme pa unovčene kupone. Enako funkcijo bi lahko imel konto 165; kateri konto bomo izbrali, je odvisno od tega, kdaj spletni ponudnik plača plačila naših kupcev. Če bi spletni ponudnik nakazal vsa prejeta plačila kupcev kuponov, ti pa ne bi unovčili vseh kuponov, bi na kontu 230 ostajal saldo, ki ga je treba odpraviti v dobro poslovnih prihodkov. Menimo, da je tudi od tega zneska treba obračunati in plačati davek na dodano vrednost (po preračunani stopnji).

Boni med podjetji Če podjetje svoje prodaje ne dobi plačane v denarju, temveč mu kupec v zameno ponudi bone svojega podjetja, bi knjiženje bilo sledeče: Zap. št.

Opis poslovnega dogodka

Prodaja izdelkov.

3.660,00 3.000,00 660,00 122,00

Podjetje prejme račun za posrednikovo provizijo v višini 60,00 evrov.

Konto

V breme

120 760 260

1.220,00

Proizvajalec za plačilo prejme bone kupca trgovca, ki na ta način delno poravna svoj dolg v višini 300,00 evrov. Trgovec mu za bone izstavi račun. Na računu je zapisana pobotna izjava.

165 220 120 220

300,00

Podjetje bone lahko proda drugemu podjetju, v našem primeru pa jih je razdelil zaposlenim (pazite na obračun dohodnine, če je potreben).

473 165

300,00

V dobro

1.000,00 220,00 300,00 300,00 300,00

300,00

22,00

Študentski boni

878,00 878,00 122,26 122,26 140,00 140,00

Podjetje, ki želi ponujati obroke prehrane tudi za plačilo s študentskimi boni, se mora prijaviti na razpis Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki z izbranimi ponudniki sklene pogodbo. Ob unovčitvi študentskega bona mora gostinec študentu izdati potrdilo o unovčeni subvenciji in račun za študentsko kosilo. Ob koncu meseca izstavi zahtevek za plačilo unovčenih subvencij za študentsko prehrano, ki ga potem prejme plačanega na svoj transakcijski račun. Gostinsko podjetje torej v trenutku prodanega obroka izkaže prihodke ter z njimi povezane odhodke. Boni, ki jih je prejel za plačilo, so terjatev do podpisnika pogodbe, da mu plača izdane račune študentom.

PRAVO

EVIDENCA TRGA NEPREMIČNIN

_ Kristinka Vukovič

S 1. 7. 2013 se je začela uporabljati Evidenca trga nepremičnin, zato morajo najemodajalci (tako fizične kot tudi pravne osebe) sporočati podatke o sklenjenih najemnih razmerjih GURS-u, prav tako je obvezno poročanje tudi za prodajalce nepremičnin, kadar prodajalec pri prodaji obračuna DDV, in za lizingodajalce. Kadar pa je pri prodaji obračunan davek na promet nepremičnin, o sklenjenem prodajnem poslu poroča Davčna uprava RS.

a podlagi Pravilnika o vodenju podatkov evidence trga nepremičnin ter načinu pošiljanja podatkov je treba poročati o sklenjenih kupoprodajnih in najemnih pravnih poslih, kadar gre za: • kupoprodajno pogodbo za parcelo, stavbo ali del stavbe, pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice ali o prenosu stavbne pravice, pogodbo o finančnem lizingu nepremičnine ali dodatek (aneks) k pogodbi o finančnem lizingu nepremičnine zaradi spremembe datuma izteka finančnega lizinga in tudi sklenitev sporazuma o razvezi pogodbe o finančnem lizingu nepremičnine ali obvestilo lizingodajalca o odpovedi pogodbe o finančnem lizingu nepremičnine, ali • najemno pogodbo za stavbo ali del stavbe in tudi sklenitev aneksa k najemni pogodbi za stavbo ali del stavbe zaradi spremembe višine pogodbene najemnine, časa najema ali datuma prenehanja najema. O najemu parcel torej ne poročamo. Prav tako najemojemalec, ki stavbo ali del stavbe oddaja v podnajem, ni zavezanec za poročanje. O najemih poročajo najemodajalci, ki so lastniki stavbe ali dela stavbe, ki je predmet najema, ter upravljavci in upravniki za nepremičnine, ki so predmet oddajanja v najem. Najemodajalci fizične ose-be sporočajo podatke bodisi na predpisanem obrazcu v papirni obliki bodisi elektronsko z aplikacijo ETN na spletnem portalu PROSTOR (na straneh Evidence trga nepremičnin, ki jo upravlja GURS). Za registracijo za uporabo spletne aplikacije je potrebno veljavno kvalificirano digitalno potrdilo (SIGEN-CA, SIGOV-CA, AC-NLB, HALCOMCA, POŠTA®CA). Najemodajalci pravne osebe in vsi prodajalci nepremičnin poročajo izključno elektronsko. Elektronsko poročanje je torej edina možna oblika poročanja tako za gospodarske družbe, samostojne podjetnike, društva, zadruge, zasebne zavode, ustanove, občine, javna podjetja kot tudi vse druge pravne osebe. Roki za poročanje so: • do 15. v mesecu za pretekli mesec za novo

sklenjene pogodbe ali za spremembe pogodbe (spremenjena višina najemnine ali trajanje najema), • najkasneje do 15. 12. 2013 za najemne pogodbe, ki na 1. 7. 2013 trajajo, ne glede na to, ali bodo v trenutku poročanja še trajale. Zavezanci za poročanje o najemnih pogodbah so najemodajalci, ki poročajo podatke o: • najemodajalcu in najemojemalcu, • vrsti pogodbene stranke (ali je najemojemalec fizična oseba, samostojni podjetnik, gospodarska družba, državni organ, samoupravna lokalna skupnost ali drugo), • vrsti najemnega pravnega posla (oddaja na prostem trgu, med družinskimi člani, povezanimi osebami, neprofitnem oddajanju), • datumu sklenitve najemne pogodbe oziroma aneksa k najemni pogodbi, • datumu začetka in prenehanja najema, • višini najemnine in podatku o tem, ali najemnina vključuje tudi obratovalne stroške,

• nepremičnini, ki je predmet najema (kraju, ulici, hišni številki, občini, šifri katastrske občine, imenu katastrske občine, identifikacijski oznaki dela stavbe, kvadraturi , opremljenosti). In kakšne so kazni, če opustimo poročanje? Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin določa, da se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če skladno z določbami zakona v predpisanem roku ne pošlje podatkov v evidenco trga nepremičnin, kaznuje z globo od 1.000 do 10.000 evrov. Kaznuje se tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in odgovorna oseba pravne osebe z globo od 300 do 1.500 evrov. Če pa stori prekršek posameznik (torej ne poroča o sklenjenih najemnih pogodbah in njihovih spremembah), je zanj predvidena globa od 200 do 1.200 evrov.

POMEMBNO: Osnovni namen evidence nepremičnin (ETN) je sistematično spremljanje doseženih tržnih cen in najemnin nepremičnin, zaradi ocenjevanja tržnih vrednosti nepremičnin in zagotavljanja preglednosti slovenskega nepremičninskega trga. Pošiljanje podatkov v ETN je omogočeno s spletno aplikacijo za poročanje o kupoprodajnih in najemnih poslih v ETN (Aplikacija ETN). Javni vpogled v podatke o kupoprodajnih poslih z nepremičninami, ki so bili v ETN evidentirani do 30. 6. 2013, je omogočen s spletno aplikacijo Evidenca trga nepremičnin – javni vpogled (ETN-JV).

KADRI IN DELO _ Nina Globočnik

AGENCIJSKI DELAVCI

V medijih in praksi uporabljen izraz ›agencijski delavci‹ odseva zakonski pojem delavcev, ki svoje delo opravljajo prek delodajalcev, ki opravljajo dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku (agencije), pri drugem uporabniku. A pozor: če delodajalec, ki posreduje delavce, ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev za opravljanje dejavnosti posredovanja delavcev, se tako njegovo ravnanje kakor tudi ravnanje tistega, ki je take delavce sprejel na delo, šteje za delo na črno. Definicija posredovanja dela Čeprav definicija, kaj se šteje za posredovanje dela, v zakonodaji1 ni urejena, iz definicije pojma delodajalca za zagotavljanje dela in iz definicije uporabnika razberemo, da pri dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku delavec začasno dela pod nadzorom uporabnika in v skladu z njegovimi navodili.

Kdo lahko posreduje delo Pogoji za posredovanje dela so določeni v Zakonu o urejanju trga dela in na njegovi podlagi sprejetem Pravilniku o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje, ki sicer ne velja več, se pa še vedno uporablja. Dejavnost posredovanja dela lahko opravlja vsaka pravna ali fizična oseba, ki sklepa pogodbe o zaposlitvi z namenom, da bi delavce napotil k uporabniku, pri čemer ti delavci začasno delajo pod nadzorom in v skladu z navodili uporabnika, ki je pri ministrstvu, pristojnem za delo, vpisana: • v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu oziroma • v evidenco tujih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu.

Pred oddajo vloge za opravljanje posredovanja dela in ves čas trajanja opravljanja dejavnosti zagotavljanja dela delavcev mora delodajalec izpolnjevati naslednje pogoje: • v obdobju zadnjih dveh let ne sme kršiti delovnopravne zakonodaje, • v obdobju zadnjih dveh let ne sme imeti neporavnanih obveznosti s področja davkov in prispevkov, • izpolnjevati mora kadrovske, organizacijske, prostorske in druge pogoje, ki so podrobneje predpisani z navedenim pravilnikom.

Kdaj delo agencijskih delavcev ni dovoljeno Delodajalec za zagotavljanje dela ne sme napotiti delavcev na delo k uporabniku delodajalcu in uporabnik ne sme uporabljati dela agencijskih delavcev, kadar: • bi šlo za nadomeščanje pri uporabniku zaposlenih delavcev, ki stavkajo, • je uporabnik v predhodnem obdobju 12 mesecev odpovedal pogodbe o zaposlitvi večjemu številu pri njem zaposlenih delavcev, • gre za delovna mesta, pri katerih iz ocene tveganja uporabnika izhaja, da so delavci, ki opravljajo delo na teh delovnih mestih, izpostavljeni nevarnostim in tveganjem, zaradi katerih se določajo ukrepi zmanjševanja oziroma omejevanja časovne izpostavljenosti, in

• v drugih primerih, ki se lahko določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, če zagotavljajo večje varstvo delavcev ali jih narekujejo zahteve varnosti in zdravja delavcev.

Kvote Po 12. 4. 2014 število napotenih delavcev pri uporabniku ne bo smelo presegati 25 odstotkov števila zaposlenih delavcev pri uporabniku, razen če ne bo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače. V to omejitev se ne bodo vštevali delavci, ki so pri delodajalcu za zagotavljanje dela zaposleni za nedoločen čas. Poudariti je treba, da predmetna določba ne velja za manjšega delodajalca. Zaradi take ureditve bi delodajalec, ki ima zaposlenih manj kot deset delavcev, lahko brez težav prek agencije najel enormno število delavcev, kar po vsej verjetnosti ni bi namen zakonodajalca.

Posebnosti pogodbe o zaposlitvi Za pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem za zagotavljanje dela veljajo enaka pravila kot za druge pogodbe o zaposlitvi, z naslednjimi posebnostmi: • v pogodbi o zaposlitvi se delavec in delodajalec za zagotavljanje dela dogovorita, da bo delavec začasno delal pri drugih uporabnikih, na kraju in v času, ki je določen z napotitvijo delavca na delo k uporabniku; • možnost dogovora, da bodo višina plačila za delo in nadomestila odvisni od dejanskega opravljanja dela pri uporabnikih, upoštevaje kolektivne pogodbe in splošne akte, ki zavezujejo posameznega uporabnika; • drugačna ureditev nadomestila plače za čas čakanja na delo, kadar je pogodba o zaposlitvi

1 Pogoje za delodajalce, ki zagotavljajo delo drugemu uporabniku, določa Zakon o urejanju trga dela (Ur. l. RS, št. 80/2010, 40/2012, 21/2013), in na njegovi podlagi sprejeti ter še vedno veljavni Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje (Ur. l. RS, št. 139/2006, 80/2010). Medsebojne pravice in obveznosti med delodajalcem, ki zagotavlja delo drugemu uporabniku, delavcem in uporabnikom na novo določa letos sprejeti Zakon o delovnih razmerjih 1 (Ur. l. RS, št. 21/2013). Delo na črno in sankcije opredeljuje Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Ur. l. RS, št. 36/2000, 118/2006, 29/2010, 57/2012, 21/2013).

8 sklenjena za nedoločen čas; v takem primeru je delavec upravičen do nadomestila plače v višini najmanj 70 odstotkov minimalne plače; • prepoved odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, če je pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas in s pravico do nadomestila plače za čas čakanja na delo v višini delavčeve povprečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom čakanja na delo. Tudi pri agencijskih delavcih velja novo pravilo, da se pogodba o zaposlitvi praviloma sklepa za nedoločen čas in le izjemoma, v primerih, določenih z zakonom, za določen čas. Ali so podani razlogi za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen ali za nedoločen čas, je odvisno od razlogov na strani uporabnika.

Pravice, obveznosti in odgovornosti delavca Delavec ima poleg drugih, z zakonom in kolektivnimi pogodbami določenih, tudi naslednje pravice, obveznosti in odgovornosti: • delo mora opravljati po navodilih uporabnika; • če dela ne opravlja po navodilih uporabnika ali če neupravičeno zavrne delo, je taka kršitev lahko razlog za ugotavljanje disciplinske odgovornosti oziroma za odpoved pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu za zagotavljanje dela; • pravico zavrniti delo, če uporabnik v času opravljanja dela delavca pri uporabniku ne spoštuje pravic in obveznosti iz zakona, kolektivnih pogodb, ki zavezujejo uporabnika, oziroma splošnih aktov uporabnika; • pravico do uporabe ugodnosti, ki jih uporabnik zagotavlja svojim delavcem v zvezi z zaposlitvijo; • pravico do izrabe letnega dopusta v skladu z dogovorom med delodajalcem za zagotavljanje dela in uporabnikom.

Dogovor med uporabnikom in delodajalcem za zagotavljanje dela Za zaščito delavca ima Zakon o delovnih razmerjih v zvezi z dogovorom med uporabnikom in delodajalcem za zagotavljanje dela kogentne določbe, kar pomeni, da jih stranki samovoljno ne moreta spremeniti: • uporabnik mora pred začetkom dela delavca obvestiti delodajalca za zagotavljanje dela o vseh pogojih za opravljanje dela, ki jih mora izpolnjevati delavec, in mu predložiti oceno tveganja za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar; • uporabnik je odgovoren za spoštovanje določb zakona, kolektivnih pogodb in splošnih aktov uporabnika o varovanju zdravja pri delu ter o delovnem času, odmorih in počitkih; • delodajalec je dolžan zagotavljati dogovor o izobraževanju, izpopolnjevanju in usposabljanju delavca v času napotitve pri uporabniku; • uporabnik je odgovoren za pravilnost in popolnost podatkov o obstoju pogodbe o zaposlitvi za določen čas;

UNIKUM Julij-Avgust 2013 _Kadri in delo _ Agencijski delavci

• uporabnik je odgovoren za pravilnost in popolnost podatkov o plačilu za delo, ki jih daje delodajalcu za zagotavljanje dela za namene obračuna plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja; • uporabnik je subsidiarno odgovoren za izplačilo plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja delavcu za obdobje, ko je delavec pri njem opravljal delo. Uporabnik in delodajalec za zagotavljanje dela se lahko dogovorita, kdo bo delavca obvestil o pogojih dela pri uporabniku in pravicah ter obveznostih pri uporabniku.

Prikrito posredovanje delavcev Kljub močni regulaciji agencijskega dela se v praksi večkrat srečujemo s pogodbami, ki so na prvi pogled pogodbe civilnega prava, ob natančnem pregledu pa ugotovimo, da gre dejansko za posredovanje delavcev. V takem primeru govorimo o navideznem pravnem poslu, pri katerem pogodbeni stranki hoteno in sporazumno mislita eno, a izjavita drugo, da bi zaobšla kogentne zakonske določbe. Na prvi pogled se zdi, da so s takim ravnanjem zadovoljni vsi vpleteni, tako obe pogodbeni stranki kakor tudi delavec, dokler ne pride do kršitve take pogodbe in prijave prizadete osebe – običajno je to delavec – pristojni inšpekcijski službi. Seveda lahko slednja ugotovi kršitve zakonodaje tudi po uradni dolžnosti. Glavna ločnica, ki jo bo pristojna inšpekcijska služba preverjala pri ugotavljanju, ali gre za klasično civilno pogodbo ali za pogodbo o posredovanju dela, bo izhajala iz definicije dejavnosti posredovanja dela, in sicer: ali je delo začasno, ali se izvaja pod nadzorom uporabnika in ali se izvaja v skladu z njegovimi navodili. Odločitev, ali bo pristojna inšpekcijska služba ugotovila, ali gre za pogodbo civilnega prava ali za posredovanje dela, je seveda odvisna od konkretnega primera. Pri svojem odločanju bo pristojna inšpekcijska služba po vsej verjetnosti upoštevala tudi namen zakonodajalca: zaščita delavcev pred samovoljnim ravnanjem delodajalcev. Če bo pristojna inšpekcijska služba ugotovila, da ne gre za civil-

no pogodbo, temveč dejansko za pogodbo o posredovanju delavcev, bo ugotavljala, ali delodajalec izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti posredovanja delavcev. Če delodajalec pogojev za opravljanje dejavnosti posredovanja delavcev ne izpolnjuje, se po Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno šteje, da opravlja delo na črno, kar je prepovedano. Prav tako zakon sankcionira tudi soudeleženca dela na črno oziroma tistega, ki take delavce najame. Zagrožena je sankcija plačila globe za delo na črno tako za tistega, ki opravlja dejavnost na črno, kot tudi za soudeleženca pri delu na črno in za odgovorno osebo. Poleg sankcije plačila globe je možna tudi sankcija odvzema predmetov, s katerimi se delo na črno opravlja. Najemanje delavcev prek delodajalcev za zagotavljanje dela ima določene prednosti in slabosti, od posameznika pa je odvisno, ali ga bo uporabil ali ne. Priporočamo, da pred sklenitvijo pogodbe z delodajalcem za posredovanje dela preverite, ali vaš bodoči poslovni partner izpolnjuje z zakonom določene pogoje za opravljanje dejavnosti posredovanja dela in njegovo bonitetno oceno. Lahko vas namreč doleti sankcija zaradi dela na črno, če delavci ne bodo dobili plače, pa se lahko zgodi, da bo delavec plačilo za delo uspešno terjal neposredno od vas. V tem primeru ga boste plačali dvakrat.

POMEMBNO: 1. Pred sklenitvijo pogodbe z agencijo za posredovanje dela preverite, ali izpolnjuje z zakonom določene pogoje za opravljanje dejavnosti posredovanja dela in njeno bonitetno oceno. 2. Šteje se, da je delavec agencijski, če dela začasno, pod nadzorom uporabnika in v skladu z njegovimi navodili.

KADRI IN DELO _ mag. Katja Topovšek

PRAKTIČNI PRIMERI S PODROČJA PLAČ 2. del

Novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je s 1. 7. 2013 prinesel spodbude za delodajalce na področju vračila oziroma oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker se v praksi pojavljajo konkretna vprašanja v zvezi z izvrševanjem določb tega zakona, smo za vas poiskali odgovore v sodelovanju s pravnimi strokovnjaki. 1_ V 156. členu je določena oprostitev plačila prispevkov za starejše delavce. Določba se začne uporabljati 1. 7. 2013. Ali to pomeni, da bo za julij 2013 delodajalec lahko uveljavljal oprostitev plačila teh prispevkov, če bo v tistem trenutku imel zaposlene delavce, ki bodo izpolnjevali ta pogoj (ne glede na to, kdaj je delavec sklenil delovno razmerje pri delodajalcu), ali bo oprostitev uveljavljal za delavce, ki jih bo na novo zaposlil po 1. 7. 2013? ODGOVOR: ZPIZ-2 v 156. členu določa, da so zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev iz prve alineje prvega odstavka 153. člena tega zakona oproščeni plačila prispevkov delodajalca v višini 30 odstotkov za zavarovance iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 14. člena tega zakona, ki so dopolnili 60 let starosti, in v višini 50 odstotkov za zavarovanje iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 14. člena tega zakona, ki izpolnjujejo starostni pogoj za pridobitev pravice do predčasne pokojnine po drugem odstavku 29. člena tega zakona. Oproščeni del prispevka delodajalca za navedene delavce plačuje Republika Slovenja v skladu s 161. členom tega zakona. Upoštevajoč prvi odstavek 430. člena ZPIZ-2 se določba 156. člena ZPIZ-2 začne uporabljati 1. 7. 2013. Delno oprostitev plačila prispevkov za delodajalca lahko zavezanci uveljavijo: • v višini 30 odstotkov za zava-

rovance, ki so dopolnili 60 let starosti, • v višini 50 odstotkov za zavarovance, ki izpolnjujejo starosti pogoj za pridobitev pravice do predčasne pokojnine v skladu z drugim odstavkom 29. člena ZPIZ-2: • v letu 2013 dopolnjena starost: 58 let (ženske), 58 let 4 mesece (moški), • v letu 2014 dopolnjena starost: 58 let 4 mesece (ženske), 58 let 8 mesecev (moški), • v letu 2015 dopolnjena starost: 58 let 8 mesecev (ženske), 59 let (moški), • v letu 2016 dopolnjena starost: 59 let (ženske), 59 let 4 mesece (moški), • v letu 2017 dopolnjena starost: 59 let 4 mesece (ženske), 59 let 8 mesecev (moški), • v letu 2018 dopolnjena starost: 59 let 8 mesecev (ženske), 60 let (moški). Delodajalec lahko uveljavlja delno oprostitev plačila prispevka za starejše delavce, ko delavec izpolni zgoraj našteti zakonski pogoj, ne glede na to, kdaj je sklenil delovno razmerje z delodajalcem, in tudi če je pogoj starosti izpolnil pred 1. 7. 2013.

2_ Ali je mogoče uveljavljati obe olajšavi po 156. členu ZPIZ-2, če oseba izpolnjuje oba pogoja: je starejša od 60 let in je izpolnila pogoje za pridobitev pravice do predčasne pokojnine? Je potemtakem skupna oprostitev plačila prispevkov 80-odstotna? Ali pa se obe oprostitvi med seboj izključujeta?

ODGOVOR: Delodajalec za zavarovanca, ki izpolnjuje starostni pogoj za predčasno pokojnino po 2. odstavku 29. člena ZPIZ-2 in je mlajši od 60 let, uveljavi oprostitev v višini 50 odstotkov prispevka delodajalca. Ko ta zavarovanec dopolni 60 let, se ne ugotavlja več izpolnjevanje starostnega pogoja za predčasno pokojnino po 2. odstavku 29. člena ZPIZ-2, ker je ta starost presežena. Z dopolnitvijo starosti 60 let delodajalec za zavarovanca lahko uveljavi le oprostitev v višini 30 odstotkov prispevka delodajalca. Obeh oprostitev ni mogoče sešteti.

3_ Vračilo po 157. členu verjetno lahko uveljavlja delodajalec, če je z osebo sklenil delovno razmerje po 1. 7. 2013 in bo to za delavca pomenilo prvo zaposlitev. Kako razlagate definicijo v prvem odstavku 157. člena (»ko se prvič zaposlijo za nedoločen čas) – ali to pomeni: • ko se oseba dejansko prvič zaposli in je to hkrati zaposlitev za nedoločen čas ali • ko se oseba prvič zaposli za nedoločen čas (in je bila prej lahko že zaposlena za določen čas, pri istem ali pri drugem delodajalcu)? ODGOVOR: Po določbi 157. člena ZPIZ-2 delodajalec lahko zahteva vračilo dela prispevkov delodajalca za prvo zaposlitev, če prvič sklene delovno razmerje z osebo za nedoločen čas po 1. 7. 2013, če za tega zavarovanca ni uveljavil vračila prispevkov

UNIKUM Julij-Avgust 2013 _Kadri in delo _ Praktični primeri s področja plač _ 2. del

oziroma enakovredne olajšave na podlagi drugih predpisov. Vračila ni mogoče uveljaviti za delavce, ki so imeli prvo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas sklenjeno pred 1. 7. 2013. Opozorili bi na Pravilnik o vračilu dela prispevkov delodajalcev za prvo zaposlitev, ki je objavljen v Uradnem listu RS, št. 55/2013, z dne 28. 6. 2013, s katerim je rešenih več vsebinskih vprašanj. Po dosedanjih razlagah bi kot prvo zaposlitev za nedoločen čas v smislu 157. člena ZPIZ-2 in 2. člena omenjenega pravilnika šteli zaposlitev, ki jo je zavarovanec prvič sklenil za nedoločen čas. To pomeni, da je bil zavarovanec lahko prej pri istem ali drugem delodajalcu zaposlen po pogodbah za določen čas, ni pa bil niti pri istem niti pri prejšnjem delodajalcu še zaposlen za nedoločen čas.

4_ Ali se drugi odstavek 157. člena ZPIZ-2 lahko nanaša na uveljavljanje davčnih olajšav po prvem odstavku 61.a člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) in prvem odstavku 55.b člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)? Ali delodajalec, ki bo izpolnjeval pogoje, ki jih določata ZDoh-2 oziroma ZDDPO-2, in uveljavljal olajšavo pri davčnem obračunu, ne more uveljavljati vračila prispevkov? ODGOVOR: Glede kombinacije olajšave po 157. členu ZPIZ-2 in davčnih olajšav po ZDoh-2 in ZDDPO-2 je MDDSZEM v sodelovanju z MF sprejelo stališče, da davčna olajšava ne pomeni »enakovredne olajšave, ki se nanaša na prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje«. To je izrecno navedeno v 2. odstavku 7. člena Pravilnika o vračilu dela prispevkov delodajalcev za prvo zaposlitev (Ur. l. RS, št. 55/13). Delodajalec ni upravičen do vračila prispevkov na podlagi 157. člena ZPIZ-2, če je za zavarovance, za katere uveljavlja vračilo prispevkov, že uveljavil vračilo prispevkov oziroma enakovredne olajšave, ki se nanašajo na prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi:

• predpisov o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, • predpisov o urejanju trga dela, • predpisov o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015, • predpisov o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju, • predpisov o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ali • drugih predpisov, ki urejajo vračilo, oprostitve oziroma olajšave glede prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

5_ Delodajalec dlje časa ni izplačal plače zaposlenim. V maju izplača plače za obdobje od novembra 2012 do aprila 2013. Katero višino minimalne plače za plačilo prispevkov mora upoštevati: • veljavno na dan izplačila, torej za vse mesece 783,66 evra bruto, ali • veljavno za mesec izplačila, torej za november in december 2012 po 763,06 evra bruto, za mesece v letu 2013 pa po 783,66 evra bruto? ODGOVOR: Če je v pogodbi o zaposlitvi kot višina mesečne plače določen znesek minimalne plače, praviloma nastane obveznost delodajalca do delavca v višini bruto zneska minimalne plače, ki velja za posamezen mesec, na katerega se obveznost nanaša. Prispevke za socialno varnost je treba v celoti plačati od plače, ki je delavcu izplačana, ne glede na to, kdaj in v kakšni višini je bilo izvedeno izplačilo. Kadar delodajalec izplača plače za nazaj, mora torej obračunati tudi prispevke za nazaj, in sicer od osnove v višini minimalne plače iz obdobja, na katero se plača nanaša. Če izplačuje plačo za november 2012, se vzame za osnovo za obračun prispevkov minimalna plača, ki je veljala za november 2012.

6_ Delavec je šel v zapor za 30 dni, plače ne bo dobival. Kako je z zavarovanjem oziroma obračunom in plačilom prispevkov? ZPIZ-2 v 23. členu določa prekinitev zavarovanja, kadar je odsotnost daljša od 6 mesecev.

ODGOVOR: Določba 23. člena ZPIZ-2 določa, da se obvezno zavarovanje prekine v obdobju: • suspenza pogodbe o zaposlitvi, • pripora, • prestajanja zaporne kazni ali izrečenega vzgojnega, varnostnega ali varstvenega ukrepa, zaradi katerega zavarovanci iz 15., 16. in 17. člena tega zakona ne morejo opravljati dejavnosti ali dela več kot 6 mesecev. Iz navedenega izhaja, da določba novega zakona ne predvideva prekinitve obveznega zavarovanja ob prestajanju zaporne kazni v trajanju 30 dni, saj po 53. členu novega Zakona o delovnih razmerjih v tem času ne nastopi suspenz pogodbe o zaposlitvi. V skladu s 132. členom ZPIZ-2 nastopi obdobje podaljšanega zavarovanja (čas, v katerem je delavec med trajanjem delovnega razmerja brez pravice do nadomestila plače odsoten z dela), torej delavec ostane v zavarovanju, delodajalec pa je dolžan plačati prispevke v skladu z določbo 150. člena ZPIZ-2. Vendar so določbe ZPIZ-2 v neskladju z opredelitvijo zavarovancev v 22. točki 15. člena ZZVZZ, z novelo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 76/2008), ki velja od 1. 1. 2009 in na področju zdravstvenega zavarovanja daje prednost zavarovanju na podlagi prestajanja zaporne kazni, s tem pa vpliva tudi na status v drugih obveznih socialnih zavarovanjih. Vprašanje, ki ga sproža opisano neskladje, še ni rešeno.

PRAVO _ Nina Orehek

SPREMEMBA FIRME, SEDEŽA IN DRUGIH PODATKOV O DRUŽBI TER OBVEZNOSTI STRANKE IN VPLIV NA PRAVICO DO ODBITKA DDV

V praksi se pogosto postavlja vprašanje, kaj storiti, če se družba preimenuje ali spremeni sedež: katere so obveznosti posameznih družb in na kaj vse te spremembe vplivajo. 1. Deklaratorni in konstitutivni vpisi v register V sodni register se vpisujejo različni podatki o družbi (zlasti firma, dejavnost, sedež in drugi podatki), ki jih določa ZGD-1, in vse spremembe teh podatkov (rok za prijavo je 15 dni po izpolnitvi pogojev za vpis v register). Glede na čas učinkovanja posamezne pravice ali pravnega razmerja vpise v register ločimo na konstitutivne in deklaratorne (publicitetne). Vpis je konstitutiven (ustanovitven), če šele z vpisom v register nastane pravica ali pravno razmerje. Tipični primeri, ki jih našteva ZGD-1, so vpis ustanovitve in prenehanja gospodarske družbe, vpis spremembe statuta ali družbene pogodbe, vpisi pri statusnih preoblikovanjih in vpisi pri podjetniških pogodbah (koncerni). Vpisani podatek, ki ima zgolj publicitetni (deklaratorni) učinek, pa velja že od izvedbe pravnega posla ali sprejetja sklepa družbenikov, in ne šele od vpisa v register (vpis v register je tako zgolj deklaratoren). Kadar ima vpis v sodni register publicitetni učinek, se z dnem vpisa šteje, da je vpisani podatek javno objavljen in da je s tem vsakomur znan (velja domneva, da je tretji za podatek vedel od dneva, ko je bil vpis podatka objavljen). Če podatek, ki je pomemben za pravni promet, ni vpisan v sodni register, tretji zanj torej ni dolžan vedeti in lahko subjekt vpisa nevpisani podatek (pravico ali pravno razmerje) nasproti tretjim uveljavlja le, če dokaže, da je tretji za podatek vedel, čeprav podatek še ni bil vpisan v register (med vpletenimi ose-bami

pa se podatki že veljavno uporabljajo). Primer publicitetnega vpisa je vpis poslovodne osebe (ali prokurista) v register – če je bil stari direktor razrešen in imenovan nov direktor, ki še ni vpisan v register, lahko novi direktor prosto opravlja svoje poslovodne funkcije, vendar v takem primeru zaradi varstva tretjih (in zaradi še neizbrisanega dejstva) te funkcije lahko opravlja tudi stari poslovodja, in sicer vse do izbrisa iz registra (čeprav mu je sicer pooblastilo že prenehalo), razen če bi tretja oseba vedela, da ta oseba ne sme več opravljati poslovodne funkcije, ker mu je poteklo pooblastilo. Deklaratoren je tudi vpis spremembe družbenika.

2. Kdaj lahko družba začne uporabljati spremenjeni naziv (firmo) in vpliv na pravico do odbitka DDV Družba mora pri svojem poslovanju zaradi varstva pravnega prometa vedno uporabljati firmo v obliki, ki je vpisana v register, in pravilno navajati tudi druge podatke (o sedežu, matični in davčni številki, dejavnosti ipd.). Tako mora družba na vseh pogodbah, računih in drugih dokumentih, ki jih pošlje naslovniku, ustrezno navajati celotno firmo in sedež družbe, hkrati pa navesti tudi nekatere druge podatke (glej 45. člen ZGD-1). Sprememba firme in sedeža zoper tretje osebe učinkuje šele z vpisom v register, prej pa se mora proti tretjim osebam še vedno uporabljati stara firma ali sedež. Dokler ta dva podatka v register nista vpisana, se šteje, da tretje osebe za spremembo niso vedele, in zato ni nič narobe, če pogodbeni partnerji še vedno

uporabijo napačno (staro) firmo ali pošljejo dokumentacijo na stari naslov. Treba je še poudariti, da navajanje starih podatkov še po vpisu spremembe v register oziroma preuranjena uporaba nameravanih spremenjenih podatkov o firmi ali sedežu pred vpisom oziroma siceršnje navajanje drugih manjših napak glede teh podatkov ne vpliva na pravico do odbitka vstopnega DDV in ne povzroči učinka, da bi bil račun ali drug dokument razglašen za neverodostojno knjigovodsko listino, če je iz listine sicer mogoče razbrati njeno pravilno vsebino. Ključen podatek za identifikacijo davčnega zavezanca je namreč njegova davčna številka (in matična številka), ki se uporablja za enotno opredelitev davčnega zavezanca v davčnih evidencah, medtem ko se firma in sedež zavezanca štejeta zgolj za kontrolna podatka. Navedeno izhaja tudi iz sodne prakse (U 2247/2006, X Ips 1239/2004, U 2549/2005 ipd.).

Družba mora pri svojem poslovanju zaradi varstva pravnega prometa vedno uporabljati firmo v obliki, ki je vpisana v register, in pravilno navajati tudi druge podatke. Kljub vsemu je zaradi izogibanja morebitnim tveganjem ter zaradi zagotavljanja vestnosti in skrbnosti priporočljivo, da družbe o (nameravani) spremembi svojih identifikacijskih podatkov obvestijo svoje pogodbene partnerje.

PRAVO

TEMELJNI INSTITUTI POGODBENEGA PRAVA

_ Nina Orehek

V poslovni praksi se udeleženci pogodbenih razmerij pogosto srečujemo z najrazličnejšimi pravnimi izrazi, ne da bi zavedali njihovega pomena, zato v nadaljevanju predstavljamo osnove pogodbenega prava. Ali lahko odstopim od določb zakona? Odgovor je odvisen od tega, ali gre za dispozitivne ali kogentne norme, predvsem pa tudi od pravnega področja. Temeljni pravili pogodbenega prava (ureja jih zlasti Obligacijski zakonik) sta gotovo dispozitivna narava zakonskih določb in svobodna volja strank pri urejanju medsebojnih razmerij, kar pomeni, da lahko pogodbeniki medsebojna razmerja načeloma vedno uredijo drugače, kot je določeno v OZ, razen če iz posamezne določbe izrecno ali iz njenega smisla ne izhaja kaj drugega. Dispozitivne določbe OZ so v tem primeru smernice in se uporabljajo le, kadar stranki bodisi ne uredita drugače ali sploh ne uredita posameznega vprašanja s pogodbo. Zakonske določbe, od katerih ni dovoljeno odstopati, pa so kogentne določbe – stranke s pogodbo ne morejo razmerja urediti drugače. V dvomu velja, da so določbe OZ dispozitivne, je pa treba vsakokrat zadevo preveriti, saj kršitev kogentne določbe vodi v neveljavnost določbe v pogodbi (ničnost ali izpodbojnost).

Kdaj je pogodba sklenjena? OZ določa, da je pogodba sklenjena, ko se stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah (npr. prodajna pogodba – dogovor o blagu in ceni). OZ tako zahteva le soglasje, ne pa tudi posamezne oblike posla (pisno, ustno, pred pričami ipd.). Navedeno pomeni, da so ustne pogodbe veljavno sklenjene in zavezujejo. Ustna pogodba ni veljavna le takrat, kadar zakon posebej zahteva pisno ali

drugo obliko (o obličnosti glej junijski Unikum). Pogodba se sklene, ko naslovnik ponudbo sprejme. Če naslovnik na podano ponudbo molči, to ne pomeni, da sprejema ponudbo. Brez učinka je zato določilo v ponudbi, da bosta molk naslovnika ali kakšna druga njegova opustitev (na primer, če ne zavrne ponudbe v določenem roku ali če poslane stvari, za katero mu je dana ponudba, ne vrne v določenem času) veljala za sprejem ponudbe.

Pogodba se sklene, ko naslovnik ponudbo sprejme. Če naslovnik na podano ponudbo molči, to ne pomeni, da sprejema ponudbo. Navedeno pa ne velja, če gre za gospodarske subjekte. Kadar je naslovnik glede določenega blaga v stalni poslovni zvezi s ponudnikom, se šteje, da je sprejel ponudbo, ki se nanaša na tako blago, če je ni takoj ali v danem roku zavrnil. Prav tako mora tisti, ki se je ponudil drugemu, da bo po njegovih naročilih opravljal določene posle, in tisti, v čigar dejavnost spada izvrševanje takšnih naročil, izvršiti dobljeno naročilo, če ga ni takoj zavrnil.

Pogoj Pogodba je sklenjena pod pogojem, da sta njen nastanek ali prenehanje odvisna od negotovega dejstva. Če je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem in se pogoj izpolni, učinkuje pogodba od trenutka sklenitve, če pa je pogodba sklenjena pod razveznim pogojem,

neha veljati, če se pogoj izpolni. Če uresničitev pogoja v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja prepreči stranka, v katere breme je bil določen, se šteje, da je bil pogoj izpolnjen, če pa njegovo uresničitev povzroči stranka, v katere korist je bil določen, se šteje, da ni uresničen.

Izpodbojni pravni posli Poleg ničnosti poslov (glede tega glej februarski Unikum) poznamo tudi izpodbojne posle. Pogodba je izpodbojna, če jo je sklenila stranka, ki je poslovno omejeno sposobna (mladoletne osebe ali osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost), če so bile pri njeni sklenitvi napake glede volje strank (zmota, sila, prevara) ali če tako določa zakon (npr. posli s čezmernim prikrajšanjem). Razveljavitev (na sodišču) lahko zahteva oškodovana stranka v zakonsko določenem roku, in sicer v enem letu od dneva, ko je upravičenec izvedel za razlog izpodbojnosti, oziroma v enem letu od prenehanja sile (subjektivni rok), v vsakem primeru pa s pretekom treh let od dneva, ko je bila pogodba sklenjena (objektivni rok). Njegov sopogodbenik lahko zahteva, naj se v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni, izreče, ali ostaja pri pogodbi ali ne, drugače bo štel, da je pogodba razveljavljena. Če se pogodbenik v tem roku ne opredeli ali če izjavi, da ne ostaja pri pogodbi, se šteje, da je pogodba razveljavljena. Če je bilo na podlagi razveljavljene pogodbe kaj izpolnjeno, je treba to vrniti; če to ni mogoče ali če narava tistega, kar je bilo izpolnjeno, nasprotuje vrnitvi, pa je treba dati ustrezno denarno nadomestilo (po cenah ob vrnitvi oziroma ob izdaji sodne odločbe).

STROKOVNA MNENJA IR

MNENJA Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

Knjiženje obratovalnih stroškov, investicije 1. Podjetje A daje poslovne prostore v najem podjetju B. Vsi računi za elektriko, vodo in stroške vzdrževanja se glasijo na podjetje A, ki jih zaračuna podjetju B. Zanima nas, ali je zelo narobe, če teh računov ne vodimo prek prehodnih kontov in jih knjižimo kot vse druge fakture ter si pri tem odbijamo DDV, ko izdamo fakturo podjetju B, pa obračunamo DDV. Kako naj ravnamo v prihodnje in ali moramo popravljati tudi za nazaj? 2. Podjetje je kupilo nedokončan poslovni prostor, knjižen na 0270, za ta poslovni prostor ima najet tudi kredit. Vse stroške v zvezi z tem objektom (obresti, novo projektno dokumentacijo, stroške nadzora, druge stroške) knjižimo na konto 0270. Ali lahko kakšne stroške v zvezi s tem objektom knjižimo neposredno na razred 4?

Mnenje

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012-ZDDPO-2H. • Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012. • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011.

Slovenski zavezanec za DDV, odvetniška družba (d. o. o.), zastopa podjetje z Gibraltarja v sodnem postopku, ki poteka v Sloveniji. Zanima nas, kje se obračuna DDV: ali ga mora slovenski zavezanec obračunati na izdanem računu ali je to storitev, ki ni predmet slovenskega DDV-ja? Katero klavzulo je treba navesti na računu, če se DDV ne obračuna? Kakšen je status podjetij z Gibraltarja v sistemu DDV (del EU, tretje države)?

1. Če niste upravnik, temveč v svojem imenu skrbite za prostore, naročate vzdrževanje zanje in podobno, torej da računi za vzdrževanje in vsi drugi računi glasijo na vaše podjetje, potem je skladno tako s SRS kot s prometnodavčno zakonodajo, da te vam zaračunane stroške knjižite na razred 4 in od njih odbijate vstopni DDV po pogojih iz 63. člena ZDDV-1, stroške, ki jih zaračunate podnajemnikom, pa izkažete med prihodki v razredu 7 in od njih obračunate DDV po pravilih o obdavčevanju dobav blaga in storitev. 2. Po SRS se v nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva knjižijo vsi stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, pri lastni gradnji in lastni izdelavi pa stroški, ki jih povzroči njegova zgraditev ali izdelava, kot tudi posredni stroški izdelave, ki jih je mogoče pripisati, ne pa stroški, ki jih niti trg ne bi priznal. To je torej merilo, na podlagi katerega se odločate o knjiženju. Zato so nova projektna dokumentacija, stroški nadzora in drugi stroški, neposredno povezani z dokončanjem poslovnega prostora, sestavni del nabavne oziroma lastne cene te nepremičnine. Stroški obresti in drugi stroški izposojanja (npr. odobritve posojila, obravnave kredita) se vštevajo v nabavno vrednost nepremičnine le tedaj, če pridobivanje traja dlje časa (če ste na primer nepremičnino kupili februarja in jo boste usposobili novembra istega leta, stroškov obresti ne morete vključiti v nabavno vrednost, temveč jih izkažete neposredno med odhodki v skupini 74).

Odvetniške storitve za družbo iz Gibraltarja

Mnenje Odvetniške storitve tujim davčnim zavezancem so obdavčljive v kraju, kjer ima davčni zavezanec, ki je prejel to storitev, sedež svoje dejavnosti, oziroma v kraju, kjer ima sedež stalna poslovna enota tega davčnega zavezanca, če so te storitve opravljene tej poslovni enoti. Pri tem smo upoštevali, da te odvetniške storitve niso opravljene v povezavi z določeno nepremičnino, kjer bi se uporabljajo posebno pravilo za določanje kraja opravljanja storitev. Če tega kraja ne bi bilo, so te storitve obdavčljive v kraju, kjer ima tak prejemnik stalno oziroma običajno prebivališče. Iz tega izhaja, da se za določanje kraja teh storitev in kraj obdavčljivosti uporablja splošno pravilo za storitve, opravljene davčnim zavezancem (1. odstavek 25. člena ZDDV-1). Če bi bile te storitve opravljene davčnemu nezavezancu, bi bile obdavčene drugače – uporabljalo bi se splošno pravilo

14 za davčne nezavezance (2. odstavek 25. člena ZDDV-1), če bi imeli ti prejemniki sedež znotraj EU, in 30.d člen ZDDV-1, če bi imeli prejemniki prebivališče zunaj EU (presoja se kraj stalnega oziroma običajnega prebivališča), razen če bi bila storitev tesno povezana s kako nepremičnino, pri čemer se uporablja posebno pravilo. Gibraltar je del britanskega čezmorskega ozemlja in del Evropske unije (Skupnosti), vendar ni del območja DDV Evropske unije (28. člen Pristopne pogodbe VB iz leta 1971; glej npr. http://www.hmrc.gov.uk/vat/managing/international/ esl/country-codes.htm). Temeljno vprašanje je tako, ali ima prejemnik storitve v vašem primeru status tujega davčnega zavezanca ali ne. Ta status se presoja po 5. členu ZDDV-1 in z upoštevanjem 18. člena Izvedbene direktive Sveta EU, št. 282/2011. Člen 18 1. Če izvajalec ne razpolaga z nasprotnimi informacijami, lahko šteje, da ima prejemnik s sedežem v Skupnosti status davčnega zavezanca: (a) če mu je prejemnik sporočil svojo osebno identifikacijsko številko DDV in izvajalec pridobi potrditev iz člena 31 Uredbe Sveta (ES), št. 904/2010, z dne 7. 10. 2010, o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost (1); (b) če prejemnik še ni prejel osebne identifikacijske številke DDV, vendar je seznanil izvajalca, da je zanjo zaprosil in izvajalec pridobi katerokoli drugo dokazilo, iz katerega se lahko razbere, da je ta davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, lahko identificiran(-a) za DDV, in če z običajnimi poslovnimi varnostnimi ukrepi, kot so ukrepi v zvezi s preverjanjem identitete ali plačil, v razumni meri preveri točnost informacij, ki mu jih je poslal prejemnik. 2. Če izvajalec ne razpolaga z nasprotnimi informacijami, lahko šteje, da prejemnik s sedežem v Skupnosti nima statusa davčnega zavezanca, če lahko dokaže, da mu zadevni prejemnik ni sporočil osebne identifikacijske številke DDV. 3. Če izvajalec ne razpolaga z nasprotnimi informacijami, lahko šteje, da ima prejemnik s sedežem zunaj Skupnosti status davčnega zavezanca: (a) če od prejemnika pridobi potrdilo pristojnih davčnih organov o vključenosti prejemnika v gospodarske dejavnosti, kar mu omogoča, da dobi vračilo DDV v skladu z Direktivo Sveta 86/560/EGS, z dne 17. 11. 1986, o usklajevanju zakonodaje držav članic glede prometnih davkov – Postopki vračila davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, ki nimajo stalnega bivališča ali sedeža na ozemlju Skupnosti (2); (b) če prejemnik nima potrdila, dobavitelj pa ima številko DDV ali podobno številko, ki jo je prejemniku dodelila država sedeža in se uporablja za identifikacijo dejavnosti, ali katerokoli drugo dokazilo, iz katerega se lahko razbere, da je prejemnik davčni zavezanec, ter če dobavitelj z običajnimi poslovnimi varnostnimi ukrepi, kot so ukrepi v zvezi s preverjanjem identitete ali plačil, v razumni meri preveri točnost informacij, ki mu jih je poslal prejemnik. Glede na to, da ima Gibraltar status ozemlja, ki ni del območja DDV Evropske unije, menimo, da bi bilo treba določiti status prejemnika storitve v vašem primeru po 3. točki 18. člena Izvedbene uredbe, čeprav ima sedež v Skupnosti, ker Gibraltar nima režima obdavčitve z davkom na

UNIKUM Julij-Avgust 2013 _ Strokovna mnenja IR

dodano vrednost, kot to velja za Skupnost oziroma EU (glej http://www.gibraltar.gov.gi/taxation). Če ima prejemnik v vašem primeru status davčnega zavezanca, s sedežem v Gibraltarju, kateremu je tudi bila opravljena ta storitev, storitev ni obdavčljiva v Sloveniji (če ni opravljena v povezavi z določeno nepremičnino, ki leži v Sloveniji – glej 27. člen ZDDV-1). Na računu zapišete klavzulo, da DDV ni obračunan na podlagi 1. odstavka 25. člena ZDDV-1 oziroma 44. člena Direktive Sveta 2006/112/ES, ker je storitev obdavčljiva v kraju, kjer ima sedež prejemnik storitve. Od leta 2013 je potreben zapis klavzule ›obrnjena davčna obveznost‹. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011.

Oddaja računovodskih izkazov za nesolventno, nedelujoče podjetje Ali je treba oddati poslovna poročila in davčno bilanco za podjetje (d. o. o.), kar je predlog sodišča za izbris brez likvidacije zaradi nesolventnosti? Kakšen dokument moramo pri tem dobiti od sodišča?

Mnenje Zakon o gospodarskih družbah ureja poročanje gospodarskih družb za namene državne statistike in za namene javne objave. Rešitev za nedelujoče ali nesolventno podjetje ne pozna, torej je po tem zakonu poročanje obvezno tako dolgo, dokler družba obstaja. Postopka ›izbris brez likvidacije zaradi nesolventnosti‹ Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ne pozna. Domnevamo, da ste prejeli sklep o izbrisu brez likvidacije, razlog pa je najbrž ta, da niste poslovali, ker niste imeli dovolj kapitala, niti poslovodja niti upniki pa niso sprožili postopka za začetek stečaja. Ker niste jasno definirali postopka, naj omenimo, da postopek prisilne likvidacije urejajo členi 419 do 423, izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije pa je urejen v členih 424 do 444. Oba postopka lahko spremljate preko strani www.ajpes.si, in sicer na strani eObjave v postopkih vpisov v sodni register. Ker veste, za katero podjetje gre, v iskalnik vpišete matično številko obravnavanega podjetja (www.ajpes.si/eobjave/default.asp?s=48) in tako spremljate, katera dejanja je sodišče opravilo in katere sklepe je izdalo. Ker domnevamo, da gre pri vaši stranki za izbris brez likvidacije, v nadaljevanju podajamo odgovor za ta postopek. Za izbris brez likvidacije ZFPPIPP določa, da bo sodišče izdalo sklep o začetku postopka izbrisa, ki se vpiše v sodni register, ob koncu pa še sklep o izbrisu pravne osebe iz sodnega registra, s katerim potem pravna oseba preneha, ti postopki pa so praviloma zelo hitri. Če se premoženje družbe najde po tem,

www.iracunovodstvo.eu

ko ni več mogoče ugovarjati na postopek izbrisa, se uvede stečajni postopek na najdeno premoženje (443. člen zakona). V zakonu o davčnem postopku je postopek redne likvidacije urejen s členom 368.a, postopek izbrisa po skrajšanem postopku pa s členom 369 ZDavP-2. Postopek izbrisa brez likvidacije ni urejen, kljub temu pa na podlagi 442. člena ZFPPIPP, 360. člena ZDavP-2 ter splošnih načel in določb glede obveznosti davčnih zavezancev ne priporočamo tveganja, da davčnega obračuna ne bi oddali. ZDavP-2 v 360. členu zavezuje k oddaji davčnega obračuna v 30 dneh po začetku likvidacije, v praksi pa se je izoblikovala rešitev, da se davčni obračun ob zaključku (izbrisu podjetja iz sodnega registra v primerih izbrisa brez likvidacije) ne izdela še enkrat, vendar je to praksa dveh naših strank, zato kljub vsemu priporočamo, da zadevo dorečete s kontrolorko na Dursu – še posebej, če so v postopku izbrisa nastali davčni učinki in dodatni poslovni dogodki. Poročanje v postopku likvidacije z metodološkim navodilom Ajpesa ni predpisano. Kot so nam na Ajpesu telefonsko pojasnili, letnih poročil ob likvidaciji/prenehanju družbe ne obdelujejo, jih samo arhivirajo, zato lahko oddate zgolj računovodske izkaze, kot jih predložite tudi DURS-u ob izbrisu družbe, da ni dvojnega izdelovanja računovodskih izkazov. Ker je vaš primer še ›živ‹, priporočamo spremljanje morebitnih sprememb metodoloških navodil pri poročanju. Opozoriti velja še na 442. člen ZFPPIPP, po katerem je upnikom tudi po izbrisu dana možnost poplačila svojih terjatev, ki je v stanju trenutne sodne prakse sicer bolj teoretična kot praktična, vendar kljub vsemu možna, zato vsem strankam svetujemo, da izpolnijo svoje obveznosti do države glede poročanja, četudi to eksaktno ni predpisano, kot tudi do morebitnih upnikov. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 24/2008-ZDDKIS, 125/2008, 20/2009-ZDoh-2D, 47/2009. Odl. US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.), 110/2009 (1/2010 popr.), 43/2010, 97/2010, 13/2011UPB4, 32/2012. • Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Ur. l. RS, št. 126/2007. Spremembe: Ur. l. RS, št. 40/2009, 59/2009, 52/2010, 106/2010-ORZFPPIPP21, 26/2011, 47/2011, 87/2011-ZPUOOD.

Zaračunan strošek prekladanja – storitev ali odškodnina Smo zavezanec za DDV in od zavezanca za DDV iz Belgije smo prejeli material, ki ni bil na paletah, čeprav bi moral biti. Dobavitelju smo zato zaračunali določen znesek za delo – prekladanje. Ali moramo zaračunati DDV? Če ni treba zaračunati DDV, katera je klavzula oprostitve? Ali lahko to prekladanje opredelimo kot ›odškodnino‹?

Mnenje Za vaš primer menimo, da v obeh primerih slovenskega DDV ne bi obračunali, ne glede na to, ali ste opravili storitev za tujega davčnega zavezanca, ki je identificiran za namene

DDV v Belgiji, kot tudi ne v primeru, da mu zaračunate odškodnino. Vendar pa je treba prej rešiti vprašanje o vsebini zaračunanih stroškov, da lahko na račun zapišete ustrezno klavzulo po zakonodaji o DDV ter storitev/račun pravilno evidentirate v evidencah in obračunu DDV, saj je oboje različno glede na to, ali ste tujemu davčnemu zavezancu opravili storitev ali mu zaračunali odškodnino. Pri odgovoru upoštevamo vsebino dogovora med vami in dobaviteljem blaga o tem, za kakšno dobavo ste se dogovorili. Omenjate, da bi vam dobavitelj moral blago dobaviti na paletah, česar pa ni storil. Tako lahko razumemo, da ste to storitev zanj opravili pravzaprav vi, namesto da bi jo opravil sam ali katera tretja oseba v njegovem imenu. Hkrati ne omenjate, ali vam je nastala kakšna škoda v zvezi s tem, ker blago ni bilo dobavljeno na paletah, temveč samo, da ste ga prestavili na palete sami, verjetno zato, da bi preprečili škodo uničenja, poškodovanja blaga. Zato na podlagi zapisanega iz vašega vprašanja sklepamo, da ste za dobavitelja opravili storitev, ki jo je prejel sam (čeprav na območju RS), čeprav za vaše ime oziroma za to, da bi izpolnil pogodbeni dogovor in vam za dogovorjeno ceno dobavil blago na paletah. To pomeni, da ste za dobavitelja opravili storitev, ki se obdavčuje v kraju, kjer ima prejemnik te storitve sedež opravljanja dejavnosti. Zato na računu napišete klavzulo, da je storitev obdavčljiva po obrnjeni davčni obveznosti v kraju prejemnika storitve (po 1. odstavku 25. člena ZDDV-1 oziroma 44. členu Direktive Sveta 2006/112/ES). Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011.

Pridobitev brezplačnega blaga in 100-odstotni popusti strankam Pri dejavnosti nabave in prodaje blaga pri nabavi tega blaga prejmemo tudi brezplačno blago, ki ga kupcu damo prav tako brezplačno, torej s 100-odstotnim rabatom. Podjetje, ki je slovenski davčni zavezanec, blago pridobiva, uvaža in kupuje na slovenskem tržišču. Poleg blaga za plačilo od dobavitelja prejema tudi brezplačno blago (FOC blago), na primer poleg 100 kosov blaga za plačilo prejme še 10 kosov brezplačnega blaga. Tako blago z vrednostjo kot tudi brezplačno blago podjetje knjiži na zaloge. Pri pridobitvah blaga izvede samoobdavčitev od zneska na prejetem računu. Za uvoženo blago je carinska vrednost vrednost plačljivega blaga, zato se DDV obračuna od carinske vrednosti, pri nakupu domačega blaga pa vzpostavimo terjatve za odbitni DDV.

UNIKUM Julij-Avgust 2013 _ Strokovna mnenja IR

Podjetje nato prodaja blago v Slovenijo, EU ali v tretje države. Kupcem na izdani fakturi zaračuna na primer 1000 kosov za plačilo, druga postavka pa je na primer 100 kosov po redni ceni minus 100-odstotni rabat, tako da je vrednost te druge postavke enaka nič. Zanima nas dvoje: 1. Ali bi morali od brezplačnega blaga pri pridobitvah, uvozu in domačih nabavah obračunati DDV? Kaj je davčna osnova za tak morebiten obračun? 2. Kako je treba obračunati DDV pri prodaji, kako poročati, od katere davčne osnove?

Mnenje 1. Od pridobitve blaga iz druge države članice EU je treba obračunati DDV, in sicer od nabavne vrednosti tega blaga – v vašem primeru od vrednosti tega blaga iz računa, ki ga prejmete od tujega dobavitelja. Podrobnejša obravnava DDV je odvisna od tega, kje preide pravica do razpolaganja nad tem blagom na vas. Če preide v drugi državi članici Skupnosti, upoštevajte pravila zakonodaje tiste države članice EU, 17. člen Direktive Sveta 2006/112/ES oziroma 12. člen ZDDV-1 (vi opravite oproščeno dobavo blaga iz te države članice Skupnosti za potrebe svojega podjetje v Sloveniji) ter obračunate slovenski DDV skladno s 5. točko 1. odstavka 76. člena ZDDV-1. Če preide pravica do razpolaganja nad blagom na vas v Sloveniji, pa upoštevajte 11. člen ZDDV-1 (oproščeno dobavo blaga v Slovenijo opravi dobavitelj), pri čemer obračunate DDV tudi skladno s 5. točko 1. odstavka 76. člena ZDDV-1. Pri uvozu blaga davek na dodano vrednost obračuna Carinska uprava RS in je izkazan v carinski deklaraciji, pri nabavi v Sloveniji pa vas dobavitelj verjetno obremeni tudi za DDV od podarjenega blaga, glede na to, da gre za obdavčljiv promet z vidika DDV (7. člen ZDDV-1). Če tega ne opravi, niste dolžni sami obračunati DDV za dobave znotraj Slovenije, ker se za te primere ne izvaja samoobdavčitev (plačnik DDV je dobavitelj blaga), opozarjamo pa na previdnost v zvezi s 76.b členom ZDDV-1, če DDV ni bil zaračunan. Zaračunani DDV smete odbiti, če boste nabavljeno blago uporabili za opravljanje transakcij, od katerih obračunavate DDV (ali če ga uporabite za prave oprostitve, kot so izvoz blaga in dobava blaga v Skupnost), bodisi neposredno bodisi posredno. 2. V nadaljevanju se prodaja blaga s 100-odstotnim rabatom oziroma popustom po zakonodaji DDV in skladno s sodno prakso Sodišča Skupnosti obdavčuje, kot to velja za obdavčitev daril po zakonodaji DDV. Pravna podlaga v slovenski zakonodaji DDV je 7. člen ZDDV-1. Iz vašega primera izhaja, da kupcu podarite več kosov blaga, zato iz tega sklepamo, da verjetno ne bodo izpolnjeni pogoji, da bi se dajanje takšnih daril ne štelo za dobavo blaga. 7. člen ZDDV-1 – Uporaba blaga za neposlovne namene (1) Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se šteje tudi uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, za zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih, brezplačna odtujitev tega blaga ali kakršnakoli uporaba blaga za druge namene, kot za namene opravljanja njegove dejavnosti, če je za to blago ali sestavine tega blaga

izkoristil pravico do celotnega ali delnega odbitka DDV. (2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, ne šteje: a) brezplačno dajanje poslovnih vzorcev v razumnih količinah kupcem ali bodočim kupcem, če jih ti ne dajo v prodajo oziroma so v taki obliki, da jih ni mogoče prodajati; b) dajanje daril manjših vrednosti v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca, če se dajejo le občasno in če se ne dajejo istim osebam. Za darila manjših vrednosti se štejejo darila, pri katerih vrednost posameznega darila ne preseže 20 evrov. Ob podaritvi zato nastane obdavčljiv promet po ZDDV-1, davčna osnova pa je nabavna cena blaga, določena v trenutku podaritve tega blaga. Tako obračunate DDV za darila, dana slovenskim kupcem, v drugih dveh primerih pa ravnate enako kot pri redni prodaji blaga, ko opravite oproščeni dobavi blaga (izvoz blaga oziroma dobavo blago v Skupnost davčnim zavezancem, ki imajo ID za DDV v drugi državi članici Skupnosti), če blago tudi preide slovensko mejo, pri čemer je davčna osnova nekoliko nižja, saj dodana vrednost od blaga, ki je podarjeno, ni realizirana, zato tudi ni vključena v davčno osnovo, temveč je davčna osnova nabavna cena tega blaga. O teh dveh dobavah poročate v obračunu DDV (polje 12 za dobavo blaga v Skupnost in polje 11 za izvoz blaga iz Slovenije oziroma Skupnosti). O brezplačni dobavi blaga v Skupnost poročate tudi v rekapitulacijskem poročilu (RP-O), da bo poročanje usklajeno s poročanjem v državi članici Skupnosti, kjer je treba obračunati DDV od pridobitve tega blaga, saj domnevamo, da prodajate blago, od katerega se po zakonodaji DDV sicer obračunava DDV. Če smo pri mnenju upoštevali drugačne dejanske okoliščine, kot veljajo za vaš primer, ali smo jih upoštevali nepopolno, nas na to opozorite, da bomo na tej podlagi ustrezno popravili mnenje, saj to lahko vpliva na drugačen sklep v tem mnenju. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011.

Izračun davka od kapitalskih dobičkov in napoved tega davka V podjetju smo opravili simulacijo odkupa lastnega deleža. Prosimo za pregled in vaše mnenje. Zanima nas še nekaj v zvezi z Napovedjo za oddajo dohodnine iz kapitalskega dobička: ne razumemo, kako iz podatkov tega obrazca DURS izračuna osnovo za plačilo davka.

Mnenje V priponki ste napisali nekaj podatkov, ki ste jih ugotovili,

www.iracunovodstvo.eu

da bi lahko izračunali kapitalski dobiček, ki bo nastal ob prodaji poslovnega deleža družbenika družbi (odkup lastnega deleža s strani družbe). Glede na vaše podatke razumemo, zakaj ste se odločili, da boste za nabavno vrednost poslovnega deleža upoštevali knjigovodsko vrednost tega poslovnega deleža, ki je na dan 1. 1. 2006 znašala 1,900.000,00 evrov. Izmed možnosti, ki so v 98. in 152. členu Zakona o dohodnini ponujene za izračun nabavne vrednosti, ste se tako odločili za ugotovitev nabavne vrednosti s pomočjo knjigovodske vrednosti na dan 1. 1. 2006. Naj pa omenimo, da bi bil lahko izračun kapitalskega dobička (precej) drugačen, če bi za ugotovitev nabavne vrednosti upoštevali tržno vrednost poslovnega deleža na dan 1. 1. 2006. Upoštevali smo, da je bil poslovni delež pridobljen v letu 2000 ter da nadaljnjih dokapitalizacij in drugih sprememb tega osnovnega vložka oziroma poslovnega deleža ni bilo. Nadalje smo upoštevali, da je prodajna vrednost določena v višini primerljive tržne vrednosti tega poslovnega deleža (s tem upoštevate določbo 99. člena ZDoh-2). Zapisali ste, da družbenik prodaja 10 odstotkkov poslovnega deleža, kar pomeni, da znaša nabavna vrednost deleža ob upoštevanju knjigovodske vrednosti 190.000 evrov. Prodajna vrednost znaša 300.000 evrov. Razlika med prodajno in nabavno vrednostjo tako znaša 110.000 evrov. Kot ugotavljate, davčni organ v odmernem postopku davčno osnovo izračuna tako, da nabavni vrednosti prišteje še 1 odstotek normiranih stroškov in od prodajne vrednosti odšteje 1 odstotek normiranih odhodkov, davčna osnova za davek od dobička iz kapitala pa je razlika med vrednostjo ob odtujitvi in vrednostjo ob pridobitvi. Tako bi bila razlika med tema dvema vrednostma 105.100 evrov. Napisali ste, da je bil družbenik imetnik tega poslovnega deleža več kot 10 let in manj kot 15 let, kar pomeni, da bo ta kapitalski dobiček obdavčen 10-odstotno. Davčna obveznost bi tako znašala 10.510 evrov. Odtujitev poslovnega deleža oziroma kapitalski dobiček je treba napovedati na posebnem obrazcu (glej spletno stran davčne uprave, kjer najdemo ta obrazec in navodila za njegovo pripravo: http://www.durs.gov.si/si/fizicne_osebe/ dohodnina_za_fizicne_osebe_obrazci/dohodek_iz_kapitala/ napoved_za_odmero_dohodnine_od_dobicka_od_odsvojitve_vrednostnih_papirjev_in_drugih_delezev_ter_investicijskih_kuponov/). V njem je treba izpolniti tudi poseben Popisni list deleža v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, na katerega bi v vašem primeru zapisali nabavno vrednost v višini 10 odstotkov knjigovodske vrednosti na dan 1. 1. 2006, kar znaša 190.000 evrov, ter prodajno vrednost tega dela poslovnega deleža v višini 300.000 evrov. Normirane stroške bo upošteval davčni organ, ko bo izračunal davčno osnovo za davek od dobička iz kapitala, in sicer v odločbi za odmero tega davka. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2007. Odl. US: U-I-198/05-12, 45/2007. Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6. • Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 24/2008-ZDDKIS, 125/2008, 20/2009-ZDoh-2D, 47/2009. Odl. US: U-I-54/06-32, (48/2009 popr.), 110/2009 (1/2010 popr.), 43/2010, 97/2010.

Varščina v zvezi z najemno pogodbo – obravnava DDV Z najemnikom je sklenjena pogodba, za katero je oddana izjava DURS-u za obračunavanje DDV. V pogodbi je določena mesečna najemnina in plačilo varščine v višini ene najemnine. Ali je najemnik dolžan plačati varščino v višini neto zneska najemnine z DDV? Varščina je po pogodbi ›namenjena‹ pokrivanju neplačane najemnine in morebitne škode, ki bi jo povzročil najemnik. Ali mu moramo ob plačilu varščine v znesku z DDV izdati avansni račun (plačilo varščine je oproščeno DDV)?

Mnenje Z davkom na dodano vrednost je obdavčena dobava blaga oziroma opravljanje storitev, kar pomeni, da je treba najprej odgovoriti vprašanje, ali je varščina v vašem primeru povezana z opravljeno dobavo blaga ali opravljeno storitvijo, ki je predmet obdavčitve z davkom na dodano vrednost, ali ne. Običajno se v obligacijskih razmerjih varščina dogovori kot zaščita pred morebitno kršitvijo pogodbenih obveznosti najemnika, kar omenjate, da velja tudi v vašem primeru. Hkrati je običajno, da se varščina na koncu najemnega razmerja najemniku vrne ali pa se vračuna v najemnino, če do drugih kršitev najemnega razmerja ne pride. Tako je na začetku najemnega razmerja težko napovedati, ali bo najemnik kršil obveznosti iz najemnega razmerja in npr. poškodoval najeto nepremičnino, ne da bi to škodo tudi odpravil, in boste za odpravo škode, ki jo bo povzročil najemnik, porabili oziroma črpali varščino. Hkrati se običajno tudi ne da napovedati, ali bo najemnik poravnal vse najemnine ali morda katere ne bo in bo tako treba črpati oziroma porabiti varščino za poravnavo najemnine. Glede na zapisano menimo, da v opisani situaciji težko presodimo, ali je varščina predplačilo za najemnino za nepremičnino. Na koncu najemnega razmerja bo lahko varščina porabljena za primer, ki sploh ni predmet obdavčitve z DDV (odškodnina zaradi sanacije vašega prostora, kjer vi najemniku ne opravite nobene dobave blaga ali storitve), ali za primer, ki je povezan s predmetom obdavčitve z DDV (obdavčene najemnine po 45. členu ZDDV-1), vnaprej pa ni znano, do kakšne situacije bo prišlo ob koncu najemnega razmerja. V trenutku sklenitve najemnega razmerja z vašim najemnikom ni jasno, za kakšen namen bo varščina porabljena, zato menimo, da ta ni predmet obdavčitve z davkom na dodano vrednost (ni obdavčena z DDV v trenutku njenega prejema), zato izdaja avansnega računa ni potrebna. Pri odgovoru smo upoštevali tudi sodbo Sodišča EU C-419/02. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 83/2012. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011.

ROKOVNIK

POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

Da ne pozabim: PRAVNE OSEBE:

FIZIČNE OSEBE (s.p.):

10. sept.

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb (mesečno)

Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti (mesečno)

15. sept.

Intrastat poročilo

Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

18. sept.

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

20. sept.

Rekapitulacijsko poročilo 8/2013 in hkrati DDV-O 8/2013 Banka Slovenije - poročilo: BST, KRD, DVP, SN-T

Rekapitulacijsko poročilo 8/2013 in hkrati DDV-O 8/2013

27. sept.

AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

30. sept.

DURS - obračun in plačilo DDV 8/2013 Poročilo o dobavah (76.a člen) 8/2013 Banka Slovenije - SKV Predložitev obračuna in plačilo davka na finančne storitve

na dan 19.6.2013

na dan 19.8.2013

3-mesečni

0,212

0,226

6-mesečni

0,323

0,342

12-mesečni

0,323

0,545

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (20.8.2013)

Plačila v gotovini Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2*

420 EUR

Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga v RS po ZPPDFT**

Variabilni del priznane obrestne mere AVG. 2013

EURIBOR

15.000 EUR

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

EUR

USD

JPY

GBP

CHF

Do vključno 1 meseca

0,13000 %

0,18593 %

0,11571 %

0,49125 %

-0,00300 %

Do vključno 3 mesecev

0,22800 %

0,26560 %

0,15571 %

0,50856 %

0,01800 %

Do vključno 6 mesecev

0,34000 %

0,39700 %

0,22570 %

0,58225 %

0,07800 %

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

12 mesecev

0,53100 %

0,67319 %

0,41429 %

0,85875 %

0,24340 %

Obdobje od 1.7.2013 do 31.12.2013

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.durs.gov.si/si/aktualno/obrestne_mere_za_obresti_na_ posojila_med_povezanimi_osebami_na_podlagi_pravilnika_o_priznani_obrestni_meri/ (20.8.2013)

Vrsta izplačila za

8,5 %

Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. 56/2013, 2.7.2013)

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

JUNIJ 2013

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 73/2008 in 55/2010)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70% cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javni prevoz - do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

V skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 40% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 604,78 EUR**. Za 20 let delovne dobe: v višini 60% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 907,18 EUR**. Za 30 let delovne dobe: v višini 80% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 1.209,57 EUR**.

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece 3.023,92 EUR* oz. v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje.

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

791,50 EUR za leto 2013; Najvišji znesek brez prispevkov 1.046,82 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- V primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 1.511,96 EUR**. - V primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 755,98 EUR**. - Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.511,96 EUR**). - Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece (1.511,96 EUR**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si/). *** Povračila stroškov v zvezi z delom se izplačujejo v višini, ki jih določa ta KP, vendar pod pogoji, da se ti zneski ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost.

IZOBRAŽEVANJA IR

SEPTEMBER 2013 SEMINARJI IR

KRATKI SEMINARJI IR

ŠOLE IR

24. 09.

18. 09.

Davčni postopek za računovodje (Branka Svilar Mugoša)

Kaj naj bi računovodja vedel o insolventnosti, stečaju in prisilni poravnavi - vključno z novostmi v letu 2013 (Kristinka Vukovič)

Šola obračuna plač - osnove (Beti Božnar)

26. 09. Obračunavanje DDV pri mednarodnih transakcijah v praksi (Branka Svilar Mugoša)

23. 09. Šola dvostavnega knjigovodstva poglobljeno (dr. Tatjana Jovanović)

27. 09. Matematika za računovodje (Kristinka Vukovič)

30. 09. Samostojni podjetnik – od A do Ž (Vesna Bartolj Maver)

AKADEMIJA IR

2013/2014

TEDEN RAČUNOVODIJ IR

09. - 13. september Brezplačna predavanja

Akademija IR »GOSPODARSTVO« in Mini Akademija IR »JAVNI SEKTOR«

www.iracunovodstvo.eu

Pridobite naziv Računovodski strokovnjak IR!

Je že res, da je pomembna vsebina in ne celofan, da je pomembno, kar imamo v glavi in ne na papirju ter kako znamo to uporabiti, pa da pametni ne potrebuje lista, ker da izobražen človek nosi svoja bogastva v sebi. A res je tudi, da ljudje poleg golega zavedanja potrebujemo tudi priznanje, ki nam potrdi našo vero, da smo dobri, nam vlije zaupanje vase in nas požene spet dalje. Tako se začne že v vrtcu, ko vsi otroci za uspešno udeležbo pri vožnji kolesa dobijo priznanje ali medaljo in tako se nadaljuje daleč v odrasli svet. Tudi majhna podjetja kot večje korporacije se rade vidno in pisno pohvalijo z izjavami svojih poslovnih partnerjev, z referencami, s priznanji o kvaliteti, ki so jih prejele od zunanjih inštitucij. Nemalokrat je celo pogoj, da uspemo pri neki ponudbi tudi to, da izkažemo svojo kvaliteto tudi na ta način – s pisnim potrdilom, certifikatom kakovosti. Z mislijo, da nihče ni slučajno pameten (Seneka), se strinjamo tudi na Inštitutu za računovodstvo, kjer cenimo vaš trud pri izpopolnjevanju znanja in obiske Akademije IR kot tudi najrazličnejših šol in seminarjev. Da je treba znanje obnavljati, ga utrjevati, osveževati z novostmi potrjujete mnogi naši cenjeni slušatelji, prenekateri se Akademije IR ude-

ležujete leta zapored. Prepričani smo, da vas je praktično delo v kombinaciji z udeležbo na teh permanentnih izobraževanjih, preverjanje lastnih izkušenj z drugimi udeleženci in predavatelji oblikovalo v računovodske strokovnjake, ki jim manjka le še javno priznanje. Zato smo se odločili, da ponudimo vsem, ki delajo na področju računovodstva in se nenehno izpopolnjujejo na Akademiji IR in drugih izobraževanjih, možnost pridobitve certifikata »Računovodski strokovnjak IR«. Ta jim bo v priznanje za njihovo strokovnost, pokazatelj odličnosti delodajalcem in strankam. Prav tako omogočamo vsem, ki bodo pri nas morebiti obiskali le šolo, kot tudi njihovim delodajalcem, da pridobijo ne le potrdilo o udeležbi temveč tudi zagotovilo, da so znanje tudi osvojili, zato omogočamo opravljanje delnih preizkusov znanja – npr. zgolj za področje obračuna plač, dvostavnega knjigovodstva in podobno. Na naslednjih straneh predstavljamo pogoje za pridobitev potrdila o uspešno opravljenem delnem preizkusu znanja ter pogoje za pridobitev certifikata Računovodski strokovnjak IR. Naj se vaša prizadevanje za znanje in vaše trdo delo potrdi s certifikatom!

1. Zakaj pridobiti naziv Računovodski strokovnjak IR? Kandidati za pridobitev naziv bodo lahko v skladu s pogoji iz Pravilnika o pridobitvi naziva Računovodski strokovnjak IR pridobili certifikat, ki bo priznanje njihovemu strokovnemu znanju in usposobljenosti. Hkrati bodo vpisani v register, ki bo voden s strani podeljevalca naziva in na portalu Inštituta za računovodstvo dostopen širši javnosti. Register bo vseboval podatke o imetniku certifikata (ime, priimek, naslov), podatek o datumu pridobitve certifikata in podatke o vsakoletni potrditvi aktivnosti certifikata. Inštitut za računovodstvo bo vodil tudi evidenco o vseh nadaljnjih podaljšanjih certifikatov. Register bo tako združeval visoko usposobljene strokovnjake, ki bodo sposobni delovati v slovenskem in mednarodnem prostoru. Računovodski strokovnjaki bodo lahko s svojim delovanjem prispevali k povečanju vrednosti podjetij, uživali pa bodo tudi ugled v strokovni in širši javnosti. 2. Pogoji za pridobitev naziva Preizkus znanja za pridobitev naziva Računovodski strokovnjak IR bo lahko v skladu z določili pravilnika pridobila fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje: • je oz. je bil udeleženec Akademije IR v najmanj enem izmed zadnjih treh šolskih let, • ima ustrezne delovne izkušnje – najmanj tri leta samostojnega dela v računovodstvu, ki jih dokazuje s potrdilom delodajalca ali s podatkom o registraciji dejavnosti računovodstva (SKD 69.200), • in uspešno opravi preizkus znanja iz naslednjih področij, ki jih obravnavajo šole in delavnice IR: • Šola dvostavnega knjigovodstva (poglobljeno) • Delavnica – računovodstvo zalog • Šola obračuna plač • Davčna šola (davčnega postopka, dohodnine in obdavčitve premoženja) • Šola DDV poglobljeno in Poglobljena delavnica o DDV • Šola DDPO in izdelava davčnega obračuna DDPO • Poznavanje pravil glede sestavljanja pravilnika o računovodstvu, sestavljanja in analize letnega poročila. Preizkus znanja lahko kandidat opravi tudi z opravljanjem delnih preizkusov znanja po vsaki udeležbi na šolah in delavnicah IR. 3. Z udeležbo na Akademiji IR do potrebnega znanja Na srečanjih Akademije IR bodo v tekočem šolskem letu obravnavane vse teme iz katerih morajo kandidati opraviti preiskus znanja za pridobitev naziva Računovodski strokovnjak IR. Udeleženci Akademije IR lahko tako v tekočem šolskem letu opravljajo delne preizkuse tudi brez udeležbe na posameznih šolah ali delavnicah. Ob uspešno delnem opravljenem preizkusu znanja s strani Inštituta prejmejo ustrezno potrdilo. Akademija IR “GOSPODARSTVO” in Mini Akademija IR “JAVNI SEKTOR” bosta tudi v šolskem letu 2013/2014 postregli z aktualnimi vsebinami, ki jih ne gre zamuditi. Vpis v novo sezono Akademije IR že poteka. Pridružite se nam na Akademiji IR in si pridobite potrebno znanje za opravljanje preizkusa znanja in pridobitev naziva Računovodski strokovnjak IR. Več informacij in prijave na www.iracunovodstvo.eu oziroma na tel. 01 360 20 20.

4. Podaljšanje naziva V naslednjih obdobjih se naziv enkrat letno potrdi oziroma podaljša za naslednje obdobje v skladu s pogoji, določenimi v 9. členu pravilnika. Pogoj za vsakoletno podaljšanje oziroma potrditev certifikata, je uspešno opravljen vsakoletni test iz ene od tem, predavane na Akademiji IR tekočega leta ter obnovitveni preizkus znanja na vsakih pet let. Prvi test se opravi eno leto po pridobitvi certifikata, prvi ponovni preizkus znanja pa pet let po pridobitvi certifikata. V letu, ko se opravlja ponovni preizkus znanja, se test ne opravlja. 5. Cena Cena za opravljanje preizkusa znanja za pridobitev naziva Računovodski strokovnjak IR znaša 240 € + ddv. Več informacij o pridobitvi naziva Računovodski strokovnjak IR najdete na portalu www.iracunovodstvo.eu v rubriki Računovodski strokovnjak IR, kjer je objavljen tudi Pravilnik o pridobitvi naziva “Računovodski strokovnjak IR”. Za vse dodatne informacije smo vam z veseljem na voljo tudi preko e-maila: info@iracunovodstvo.eu ali na tel. 01 360 20 20. Izpopolnite svoje strokovno znanje in se povzpnite med najboljše! Lepo vabljeni v družbo Računovodskih strokovnjakov IR.

”GOSPODARSTVO” 1. srečanje: oktober 2013 Praktične rešitve računovodskih in davčnih primerov Predavatelj: Mitja Černe 2. srečanje: november 2013 Računovodski in davčni vidik poslovanja med povezanimi osebami in poslovanje podružnic Predavateljica: mag. Barbara Guzina 3. srečanje: december 2013 Davčni obračun 2013 Predavateljica: Maja Bohorič 4. srečanje: januar 2014 Sestava letnega poročila in predstavitev poslovodstvu Predavateljica: Kristinka Vukovič 5. srečanje: februar 2014 Aktualno o DDV – najzanimivejši praktični primeri Predavateljica: Branka Svilar Mugoša

Cena in plačilni pogoji 1.200 EUR + DDV Možnost plačila na 3 ali 9 obrokov! Popust za plačilo v enkratnem znesku!

Popusti 5% popusta za udeležence, ki so že obiskovali Akademijo IR 3% popusta za zgodnje prijave (do 30.6.2013) 2% popusta za plačilo v enkratnem znesku

6. srečanje: marec 2014 Delovna razmerja in zaposleni Predavateljica: Beti Božnar 7. srečanje: april 2014 Povezava med SRS in DDPO Predavateljica: Maja Bohorič 8. srečanje: maj 2014 Pravo za računovodje - izbrane teme iz delovnega ter gospodarskega prava Predavateljica: Nina Globočnik 9. srečanje: junij 2014 Matematika za računovodje Predavateljica: Kristinka Vukovič

Šolnina Akademija IR »GOSPODARSTVO« vključuje: • 9 srečanj (1 x mesečno od oktobra 2013 do junija 2014) • akademijsko članstvo v Klubu IR (50% popust na Seminarje IR, 10% popust na Šole IR in ostale ugodnosti) • svetovalne ure (za vsako leto udeležbe na Akademiji IR udeležencu pripada ena svetovalna ura) • 30% popust na dodatne svetovalne ure • 1 brezplačni spletni tečaj po izbiri, ostali s 50% popustom • gradivo in potrdilo o udeležbi • brezplačna letna naročnina na tiskano verzijo biltena Unikum • parkirnino in pogostitev med odmori • dostop do e-vprašalnikov po posameznih temah • NOVO!!! Brezplačen kratek seminar IR po izbiri

”JAVNI SEKTOR” 1. srečanje: november 2013 Kaj mora računovodja v javnem sektorju vedeti o DDV – aktualno, problematično, novosti … Predavateljica: Maja Dolinar Dubokovič

Šolnina Mini Akademija IR »JAVNI SEKTOR« vključuje:

2. srečanje: december 2013 Posebnosti obračuna plače v javnem sektorju, ki jih je potrebno poznati in najpogostejše pomanjkljivosti pri posredovanju podatkov o plačah v sistem ISPAP Predavatelj: Adam Šisernik

• akademijsko članstvo v Klubu IR (50% popust na Seminarje IR, 10% popust na Šole IR in ostale ugodnosti)

3. srečanje: januar 2014 Davčni obračun DDPO 2013 za javni sektor Predavateljica: Maja Bohorič

• 3 srečanja (1 x mesečno od novembra 2013 do januarja 2014))

• 1 svetovalna ura • 30% popust na dodatne svetovalne ure • 1 brezplačni spletni tečaj po izbiri, ostali s 50% popustom • gradivo in potrdilo o udeležbi • brezplačna letna naročnina na tiskano verzijo biltena Unikum

Cena in plačilni pogoji 480 EUR + DDV Možnost plačila na 3 obroke! Popust za plačilo v enkratnem znesku!

• parkirnino in pogostitev med odmori • dostop do e-vprašalnikov po posameznih temah • NOVO!!! Brezplačen kratek seminar IR po izbiri

Popusti 5% popusta za udeležence, ki so že obiskovali Akademijo IR 3% popusta za zgodnje prijave (do 30.6.2013) 2% popusta za plačilo v enkratnem znesku

Vsem udeležencem, ki se bodo v tekočem šolskem letu vpisali na obe Akademiji – GOSPODARSTVO in JAVNI SEKTOR, nudimo 20% popust na šolnino Akademije IR »JAVNI SEKTOR«. Predavanj se lahko udeležujejo različne osebe iz iste organizacije. Dodatna ugodnost za udeležence Akademije IR! Brezplačen kratek seminar po izbiri!