e-Bilten Unikum jul./avg.14

www.iracunovodstvo.eu

BILTEN

6,57 EUR

JULIJ-AVGUST 2014 _ 7-8

OSEBNI STEČAJ Osebni stečaj je postopek, kateri je za stečajnega dolžnika veliko bolj zahteven čustveno, kot tehnično. Zanj se bo zato odločila fizična oseba (lahko tudi samostojni podjetnik ali zasebnik), katera bo svoje previsoke dolgove skušala poplačati s svojim premoženjem. Osebni stečaj pa bo dosegel svoj smisel le pod pogojem, če bo istočasno predlagan tudi odpust obveznosti.

Trajanje odpusta obveznosti je odvisno od odločitve sodišča, pri čemer sodišče upošteva starost stečajnega dolžnika, njegove družinske razmere, zdravstveno in druga osebna stanja ter razloge za njegovo insolventnost, in ne more biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let.

Več o temi meseca lahko preberete na straneh 3, 4, 5 in 6

VSEBINA 3-6

7-9

Tema meseca OSEBNI STEČAJ

DAVKI MEŠANA UPORABA OSNOVNIH SREDSTEV IN ODBITEK VSTOPNEGA DDV

UVODNIK _ Kristinka Vukovič

NA BOBEN

PRAVO

10 ZASTOPANJE DRUŽB IN SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV

11-12

Računovodstvo NOVA RAČUNOVODSKA DIREKTIVA

13-17 Mnenja IR

Poletje se bliža koncu, za mnoge je tudi konec počitnic in dopusta. In ker muza, ki mi sicer občasno prišepne predlog za uvodnik, ni in ni hotela priti mimo mojega računalnika, sem se lotila branja starih uvodnikov. Hudimana, polnih pet let že pišem za Vas (in zase, se razume), pa nikjer nobene torte!

V svojih prvih uvodnikih sem upala, da bo krize že končno konec, da zdaj pa res bo svetla luč na koncu tunela … pa se obrne pol desetletja in še vedno ne morem zapisati: bravo, na konju smo. Finančne krize kljub čudežni banki in vmes trem menjavam vlade še ni in ni konec. Prav nasprotno, beremo lahko, da se bo še nekaj podjetij zaprlo, prodalo. Bonitetne agencije poročajo, da je v letošnjem letu glede na lansko za 5 odstotkov več blokiranih transakcijskih računov in za skoraj 200 odstotkov več začetih stečajnih postopkov. V prvih sedmih mesecih je bilo tako začetih 740 stečajnih postopkov, 33 prisilnih poravnav in 70 poenostavljenih prisilnih poravnav.

V tokratnem Unikumu pišemo o osebnem stečaju, ker to področje še kako zadeva tudi računovodstvo. Vedeti je treba, kako se bankrotira, če si zasebnik, kakšne posledice ima to za upnike, kaj je treba vedeti, če zaposlimo nekoga, ki je v osebnem stečaju, in še je odprtih vprašanj, na katera boste odgovore našli v tokratni številki. Če ne, brž pero v roke, pišite nam in poiskali in objavili bomo odgovore za vas v prihodnji številki. Če nimate peresa, bo dobra tudi kakšna tablica ali kak drug pripomoček, karkoli: vsekakor si želimo slišati vaše mnenje in pobude. Sicer pa se vidimo na Tednu računovodij in prav kmalu spet beremo, do takrat pa Vas vse lepo pozdravljam,

Vaša Kristinka Vukovič

UNIKUM, letnik 8 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 E: info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu Odgovorna urednica: Nina Selan Slapar, nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.istockphoto.com, v kolikor ni drugače označeno.

Oblikovanje in priprava za tisk: Barbara Šušteršič Tisk: Birografika Bori d.o.o.

Posamezna številka stane: 6,57 EUR. Letna naročnina na tiskano verzijo znaša: 52 EUR + 9,5% DDV Letna naročnina na spletno verzijo znaša: 20 EUR + 22% DDV Naročnina velja do pisnega preklica. V povprečju natisnemo 600 izvodov.

Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji.

Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan.

ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

www.iracunovodstvo.eu

TEMA MESECA _ Nina Globočnik

3

OSEBNI STEČAJ

Osebni stečaj je postopek, v katerem fizična oseba zaradi previsokih dolgov skuša te dolgove poplačati s svojim premoženjem, sočasno pa za del dolgov predlaga odpust obveznosti. Namen takega postopka je, da se oseba razbremeni dolgov in se postavi na noge. Osebni stečaj lahko predlaga tudi samostojni podjetnik oziroma zasebnik.

Osebni stečaj in stečaj pravne osebe Osebni stečaj se od stečaja pravne osebe razlikuje po tem, da fizična oseba po zaključku stečaja ne preneha. Zato za osebni stečaj velja splošno pravilo, da terjatve upnikov, ki v stečajnem postopku niso bile plačane, ne prenehajo.

Izjema od tega pravila je sočasna izvedba postopka odpusta obveznosti.

Zato za osebni stečaj velja splošno pravilo, da terjatve upnikov, ki v stečajnem postopku niso bile plačane, ne prenehajo.

Predlog za osebni stečaj Kdaj so izpolnjeni materialni pogoji za osebni stečaj?

Materialni pogoji za osebni stečaj so izpolnjeni, če je dolžnik insolventen (trajno nelikviden in dolgoročno plačilno nesposoben).

Dolžnik, ki je podjetnik ali zasebnik, je trajno nelikviden, če: • za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu, ali • sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več

kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, in tako stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti, ali • nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji in po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi.

Velja, in nasproten dokaz ni dovoljen, da je podjetnik ali zasebnik postal trajneje nelikviden, če več kot dva meseca zamuja s plačilom: • plač delavcem do višine minimalne plače ali • davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem, in tako stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti.

Dolžnik, ki je potrošnik, je trajno nelikviden, če: • za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev, ali • je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1000 evrov. Če se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik postal dolgoročno plačilno nesposoben (prezadolžen), če je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti.

Predlog za začetek stečajnega postopka Predlog za začetek stečajnega postopka poda upravičena oseba na stvarno in krajevno pristojno sodišče. Vsebina predloga je odvisna od predlagatelja postopka. Po novem ga lahko dolžnik poda tudi na zapisnik pri sodišču.

Na naroku za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja sodišče: • pouči dolžnika o pravnih posledicah začetka postopka osebnega stečaja in možnosti odpusta obveznosti ter • sprejme na zapisnik dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja, poročilo o stanju dolžnikovega premoženja in predlog za odpust obveznosti.

Poročilo o stanju dolžnikovega premoženja Dolžnik, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka osebnega stečaja, mora sodišču dati poročilo o stanju svojega premoženja.

Poročilo dolžnika o stanju njegovega premoženja mora vsebovati: • če je dolžnik potrošnik: popis vsega njegovega premoženja; če je dolžnik podjetnik ali zasebnik: popis vsega njegovega premoženja, pri čemer mora biti ločeno navedeno tisto premoženje, ki se izkazuje v njegovih poslovnih knjigah; • podatke o dolžnikovih transakcijskih računih, ki morajo za vsak transakcijski račun vključevati podatke o njegovi številki in izvajalcu plačilnega prometa, ki ga vodi;

4 • podatke o skupnem mesečnem znesku plače, pokojnine ali drugih rednih prejemkov ter o njihovih izplačevalcih; • izjavo dolžnika, da je v poročilu navedeno vse njegovo premoženje, za katero ve, in vsi transakcijski računi.

Podpis dolžnika na poročilu o stanju njegovega premoženja mora biti notarsko overjen. To pravilo pa ne velja, če da dolžnik sodišču poročilo o stanju svojega premoženja na naroku ali na naroku prizna svoj podpis na pisnem poročilu.

Omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika Z začetkom postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da: • ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, • brez soglasja sodišča ne more najeti kredita ali posojila ali dati poroštva, odpreti novega transakcijskega ali drugega denarnega računa, se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam.

Pravni posel ali drugo pravno dejanje stečajnega dolžnika, ki je v nasprotju z navedeno prepovedjo, nima pravnega učinka. To pravilo pa ne velja, če druga pogodbena stranka ni vedela in tudi ni mogla vedeti, da je bil nad dolžnikom začet postopek osebnega stečaja. Vendar velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je druga pogodbena stranka vedela, da je bil nad dolžnikom začet postopek osebnega stečaja, če je bila pogodba sklenjena ali drug pravni posel opravljen kasneje kot v osmih dneh po objavi oklica o začetku postopka osebnega stečaja.

Prenehanje statusa podjetnika ali zasebnika Z začetkom osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom stečajnemu dolžniku preneha status podjetnika ali zasebnika in s tem dnem ne glede na datum izbrisa iz registra prenehajo tudi vsa obvezna socialna zavarovanja, v katera je bil stečajni dolžnik vključen na podlagi statusa podjetnika ali zasebnika.

UNIKUM Julij - Avgust 2014 _ Tema meseca _ Osebni stečaj

Sodišče mora agencijo obvestiti o pravnomočnosti sklepa o začetku postopka osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnik v treh delovnih dneh po dnevu, ko sklep o začetku postopka osebnega stečaja postane pravnomočen.

Agencija na podlagi obvestila podjetnika ali zasebnika po uradni dolžnosti izbriše iz registra. Izbris učinkuje od trenutka, od katerega učinkujejo pravne posledice začetka stečajnega postopka – praviloma z začetkom dneva, ko je bil oklic o začetku stečajnega postopka objavljen.

Ob tem je treba posebej poudariti, da je z zadnjo novelo insolventne zakonodaje urejena možnost, da stečajni dolžnik po začetku postopka osebnega stečaja začne poslovati kot podjetnik ali zasebnik, če mu sodišče takšno poslovanje dovoli.

Razmerje med stečajnim dolžnikom in upraviteljem Ker dolžnik z začetkom stečajnega postopka izgubi poslovno sposobnost glede pravnih poslov in drugih dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, te pravne posle in dejanja v njegovem imenu opravlja upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik.

Z začetkom stečajnega postopka stečajni upravitelj pridobi upravičenje kot zakoniti zastopnik zastopati dolžnika tudi pri (1) procesnih in drugih dejanjih v zvezi z izpodbijanjem pravnih dejanj insolventnega dolžnika in pri (2) uresničevanju odstopnih in drugih pravic, ki jih pridobi insolventni dolžnik kot pravno posledico začetka stečajnega postopka.

Stečajni dolžnik mora upravitelju takoj po začetku stečajnega postopka oziroma ko sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka (1) omogočiti dostop do prostorov, v katerih stečajni dolžnik opravlja svoje posle ali hrani svoje stvari, (2) izročiti ključe in drugo opremo, potrebno za dostop in varovanje teh prostorov, ter (3) izročiti drugo premoženje, ki ga ima v posesti, ali opremo ali listine, potrebne za prevzem tega premoženja.

Izjema velja samo za stanovanje ali družinsko stanovanjsko hišo, v kateri stanuje stečajni dolžnik.

Slednjo mora dolžnik stečajnemu upravitelju izročiti šele tri mesece po prejemu sklepa o prodaji.

Po začetku stečajnega postopka je obveznosti stečajnemu dolžniku mogoče (veljavno) izpolniti le tako, da se izpolnijo upravitelju kot zakonitemu zastopniku stečajnega dolžnika, in sicer: • izpolnitev obveznosti sopogodbenika stečajnega dolžnika na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, • plačilo kupnine na podlagi prodaje premoženja stečajnega dolžnika (tudi če je bila pogodba sklenjena pred začetkom stečajnega postopka), • izpolnitev povračilnega zahtevka na podlagi izpodbitega pravnega dejanja stečajnega dolžnika, • izpolnitev katerekoli druge obveznosti do stečajnega dolžnika.

Da bi se premoženje stečajnega upravitelja in stečajnega dolžnika ne bi ›pomešalo‹, mora stečajni upravitelj naslednji delovni dan po začetku postopka osebnega stečaja odpreti poseben denarni račun oziroma fiduciarni denarni račun upravitelja, prek katerega sme sprejemati samo vplačila na podlagi unovčenja stečajne mase in upravljanja stečajne mase ter opravljati samo izplačila za stroške postopka osebnega stečaja in plačilo terjatev upnikov.

Stečajna masa V stečajno maso v postopku osebnega stečaja spada vse premoženje, ki ga je stečajni dolžnik imel ob začetku stečajnega postopka in ki ga je pridobil med trajanjem stečajnega postopka, razen premoženja, ki je izvzeto iz stečajne mase po posebnih pravilih.

V stečajno maso v postopku osebnega stečaja spadajo tudi: • plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, razen prejemkov, ki so po tem zakonu izvzeti iz stečajne mase ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku; • premoženje, ki ga stečajni dolžnik pridobi na podlagi dedovanja ali na drugi podlagi med postopkom osebnega stečaja.

Prejemki na podlagi plače, nadomestila plače, odškodnine zaradi izgube ali zmanjšanja delovne spo-

5

www.iracunovodstvo.eu

sobnosti, zaradi začasne brezposelnosti in plačila za delo obsojencev v kazenskih zavodih spadajo v stečajno maso, razen zneska, ki je enak: • višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, in • (če stečajni dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, tudi) višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči.

Iz stečajne mase so v postopku osebnega stečaja izvzeti osebni predmeti (79. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju) in prejemki, izvzeti tudi iz izvršbe (101. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju), oziroma prejemki, ki so omejeni od izvršbe (2. in 3. odstavek 102. člena ZIZ).

Posebej je na tem mestu treba opozoriti, da če je znotraj postopka osebnega stečaja začet postopek odpusta obveznosti, v stečajno maso v tem postopku ne spada več premoženje, ki ga dolžnik pridobi po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti.

Izpodbojnost pravnih dejanja stečajnega dolžnika Načeloma1 velja pravilo, da so vsi odplačni pravni posli in druga dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v obdobju od začetka zadnjih 12 mesecev pred uvedbo stečajnega postopka do začetka stečajnega postopka, izpodbojni, če pa gre za neodplačne ali ›skoraj‹ neodplačne pravne posle ali druga dejanja ali če so bila slednja izvedena v korist osebe, ki ima do stečajnega dolžnika položaj ožje povezane osebe, velja pravilo, da so izpodbojni od začetka zadnjih 36 mesecev pred uvedbo stečajnega postopka do začetka stečajnega postopka.

Opozoriti je še treba, da z začetkom stečajnega postopka prenehajo pravice upnikov do izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po splošnih pravilih obligacijskega prava o izpodboj-

nosti dolžnikovih pravnih dejanj in lahko ta pravna dejanja izpodbijajo samo v skladu s pravili, določenimi v insolventni zakonodaji. Če je upnik pred začetkom stečajnega postopka vložil tožbo, s katero uveljavlja zahtevke na podlagi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po splošnih pravilih obligacijskega prava, lahko po začetku stečajnega postopka te zahtevke uveljavlja samo še za račun stečajnega dolžnika in za tako spremembo tožbe soglasje toženca ni potrebno.

Posebna pravila o unovčenju stečajne mase Če stečajni dolžnik prejema plačo, pokojnino, nadomestilo plače, prejemke iz naslova začasne brezposelnosti ali druge stalne prejemke, ki spadajo v stečajno maso, sodišče s sklepom o začetku postopka osebnega stečaja ali posebnim sklepom (sklep o izterjavi stalnih prejemkov) ugotovi, da ti prejemki, ustrezno zmanjšani, spadajo v stečajno maso in naloži izplačevalcu, da mora po prejemu sklepa te prejemke, ustrezno zmanjšane, namesto stečajnemu dolžniku plačevati v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja. Če izplačevalec stalnih prejemkov ne ravna po sklepu o izterjavi stalnih prejemkov, mu sodišče naloži, da v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja plača vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po tem sklepu.

Pravnomočni sklep je izvršilni naslov proti izplačevalcu stalnih prejemkov. Upravitelj mora nadzorovati, ali izplačevalec prejemkov ravna po sklepu o izterjavi, in sodišče nemudoma obvestiti o vsaki njegovi kršitvi. Če ima stečajni dolžnik odprt denarni račun, sodišče s sklepom o začetku postopka osebnega stečaja ali s posebnim sklepom (sklep o zasegu denarnega dobroimetja): • ugotovi, da denarno dobroimetje na računu, ustrezno zmanjšano, spada v stečajno maso, in • naloži izvajalcu plačilnega prometa, ki vodi ta račun, da mora v treh

delovnih dneh po prejemu sklepa denarno dobroimetje na računu, ustrezno zmanjšano, prenesti v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja in naslednji delovni dan po prispetju novih plačil v dobro tega računa denarno dobroimetje, ki nastane na podlagi tega plačila, ustrezno zmanjšano, prenesti v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja.

Za prodajo premičnin, razen umetniških predmetov in drugih dragocenosti, ni potrebno, da bi oceno njihove vrednosti izdal pooblaščeni ocenjevalec, temveč vrednost lahko oceni upravitelj. Če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju.

Stečajni postopek se lahko konča šele potem, ko je unovčeno vse premoženje stečajnega dolžnika in opravljena razdelitev upnikom.

Končanje postopka osebnega stečaja Stečajni postopek se lahko konča šele potem, ko je unovčeno vse premoženje stečajnega dolžnika in opravljena razdelitev upnikom. Če v postopku osebnega stečaja ni bil izveden odpust obveznosti, sodišče s sklepom o končanju postopka osebnega stečaja tudi odloči, katere terjatve upnikov, ki so bile prijavljene v postopku osebnega stečaja, so priznane, in o znesku teh terjatev, ki v postopku osebnega stečaja ni bil plačan, in naloži stečajnemu dolžniku, da plača neplačani del terjatev. Pravnomočni sklep o končanju postopka osebnega stečaja je izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev.

1 V tem prispevku se omejujemo le na osnovna izhodišča v zvezi z izpodbojnostjo dolžnikovih pravnih dejanj, saj bo o tem v eni od naslednjih številk objavljen poseben članek, materija pa je za potrebe tega članka preobsežna.

6

UNIKUM Julij - Avgust 2014 _ Tema meseca _ Osebni stečaj

Predlog za odpust obveznosti Odpust obveznosti stečajnega dolžnika Osebni stečaj bo svoj cilj dosegel le, če bo stečajni dolžnik do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja vložil predlog za odpust obveznosti. Vendar odpust obveznosti ni dovoljen, če obstaja z zakonom določena ovira za odpust obveznosti: • če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano; • če je stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek v znesku najmanj 4000 evrov; • če so bile stečajnemu dolžniku njegove obveznosti že odpuščene in od pravnomočnosti sklepa o odpustu teh obveznosti še ni preteklo deset let; • če je stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo ali če lahko glede na njegov premoženjski položaj v celoti izpolni svoje obveznosti.

Postopek odpusta obveznosti zajema tri faze: začetek postopka odpusta obveznosti, morebitni ugovorni postopek in sklep o odpustu obveznosti.

Postopek odpusta obveznosti zajema tri faze: začetek postopka odpusta obveznosti, morebitni ugovorni postopek in sklep o odpustu obveznosti. Če sodišče ugotovi, da ni ovir za odpust obveznosti iz naslova uradnih evidenc, izda sklep o začetku postopka odpusta obveznosti. S sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti sodišče

določi preizkusno obdobje ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost. Preizkusno obdobje ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let od začetka postopka odpusta obveznosti. O začetku postopka odpusta obveznosti se upniki obvestijo z oklicem.

Vsak upnik – in tudi upravitelj – lahko zoper sklep o začetku odpusta obveznosti vloži ugovor, da ni pogojev za odpust obveznosti: • če obstaja ovira za odpust obveznosti ali če meni, da je preizkusno obdobje prekratko – v roku šestih mesecev od objave oklica o začetku postopka za odpust obveznosti; • če dolžnik krši svoje splošne ali dodatne obveznosti, ki jih ima v postopku osebnega stečaja – do poteka preizkusnega obdobja. Če sodišče presodi, da je ugovor utemeljen, ustavi postopek odpusta obveznosti in zavrne predlog za odpust obveznosti. Če pa se z ugovorom zoper odpust obveznosti uveljavlja zgolj dolžina preizkusnega obdobja in sodišče presodi, da je ugovor utemeljen, ustrezno podaljša preizkusno obdobje.

Po poteku preizkusnega obdobja sodišče izda sklep, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti.

Pravni učinki odpusta obveznosti Odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja, če ni v 2. odstavku tega člena določeno drugače.

Odpust obveznosti ne učinkuje: • za zavarovane terjatve; • za prednostne terjatve na podlagi zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti, in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal; • za prednostne terjatve za plačilo plač, odškodnin za poškodbe pri delu ali poklicne bolezni in odpravnin;

• za denarne kazni ali odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, izrečenih v kazenskem postopku; v pogojni obsodbi določenega pogoja vrnitve premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, oziroma povrnitve škode, povzročene s kaznivim dejanjem; globe ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom, izrečenih v postopku o prekršku, in odvzema premoženja nezakonitega izvora.

Pravnomočni sklep o odpustu obveznosti ni ovira za nadaljevanje postopka osebnega stečaja, v katerem je bil izdan. Ta sklep na postopek osebnega stečaja učinkuje samo tako, da v stečajno maso ne spada več premoženje, ki ga dolžnik pridobi po pravnomočnem sklepu o odpustu obveznosti. Zato sodišče ustavi nadaljnjo izterjavo in zaseg dobroimetja dolžnika.

S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti upnika nima več pravice zahtevati plačila tistega dela svoje terjatve, ki ni bila plačana do pravnomočnosti sklepa in je tudi ne bo mogoče plačati iz razdelitvene mase v postopku osebnega stečaja, v katerem je bil izdan sklep o odpustu obveznosti.

Evidenco o odpustu obveznosti vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje.

Dodati je treba, da lahko vsak upnik, za čigar terjatev sklep o odpustu obveznosti učinkuje, od sodišča zahteva razveljavitev odpusta obveznosti, če je dolžnik s prikrivanjem ali lažnim prikazovanjem svojega premoženja ali z drugačno prevaro dosegel tozadevni sklep.

Upnik mora tožbo vložiti v roku dveh let od prejema sklepa.

Stroški osebnega stečaja Po novem (od 28. 11. 2013) dolžniku, ki predlaga osebni stečaj, ni treba več plačati predujma za začetek stečajnega postopka. Prav tako dolžnik, ki predlaga osebni stečaj, ni dolžan plačati sodne takse za začetek postopka osebnega stečaja.

7 DAVKI _ mag. Tamara Prezelj

MEŠANA UPORABA OSNOVNIH SREDSTEV IN ODBITEK VSTOPNEGA DDV

Pravica do odbitka vstopnega DDV je temeljna pravica davčnega zavezanca, ki zagotavlja, da je ta takoj in v celoti razbremenjen stroška DDV, s katerim so obdavčene nabave blaga in storitev, ki mu jih opravijo drugi davčni zavezanci, pod pogojem, da so nabavljeno blago in storitve namenjeni in uporabljeni za opravljanje transakcij, ki dajejo pravico do odbitka. Obseg pravice do odbitka je torej odvisen od obsega uporabe nabavljenega blaga in storitev za omenjene namene.

ZDDV-1 kot osnovna sredstva opredeljuje opredmetena osnovna sredstva in nepremičnine, ki se štejejo za osnovna sredstva v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS 2006), poleg tega pa definicija za namene DDV zajame še nepremičnine, ki se po SRS sicer ne uvrščajo med osnovna sredstva, jih pa zavezanec uporablja za namene opravljanja dejavnosti (110. člen Pravilnika o izvajanju ZDDV1). Po našem mnenju so s tem zajete predvsem nepremičnine, ki jih davčni zavezanec daje v najem in ki se po SRS štejejo med naložbene nepremičnine (SRS 6).

Dolgotrajnejša uporaba osnovnih sredstev pa pomeni tudi, da se skozi ta čas lahko vrsta uporabe spreminja glede na začetno ali načrtovano in pričakovano.

Za osnovna sredstva je značilno, da prinašajo gospodarske učinke daljše obdobje, v nasprotju z drugimi sredstvi oziroma blagom, ki preneha ob enkratni uporabi.

Dolgotrajnejša uporaba osnovnih sredstev pa pomeni tudi, da se skozi ta čas lahko vrsta uporabe spreminja glede na začetno ali načrtovano in pričakovano.

Mešana uporaba, s katero se bomo ukvarjali v nadaljevanju, je 1

pojem, ki ga ne bomo našli ne v ZDDV-1 ne v Pravilniku, za namene tega prispevka pa ga bomo definirali kot ›uporabo osnovnega sredstva za zasebne namene in namene opravljanja dejavnosti‹. Obravnava tovrstne mešane uporabe je zanimiva predvsem za fizične osebe, ki opravljalo dejavnost ter so hkrati zavezanci in končni kupci.

Poslovna in zasebna uporaba Poslovna uporaba zajema transakcije, ki jih zavezanec opravlja v okviru ekonomske dejavnosti in ki so predmet obdavčitve z DDV, medtem ko zasebna raba (blaga ali storitev) služi zasebnim interesom davčnega zavezanca. Dobava, opravljena v zasebni sferi fizične osebe, torej zunaj ekonomske dejavnosti, ni predmet obdavčitve z DDV. Če blago ali storitve nabavi oseba s statusom davčnega zavezanca z namenom zasebne uporabe, pravica do odbitka vstopnega DDV ne nastane, če pa se blago, ki je bilo prvotno nabavljeno za poslovne namene, kasneje uporablja (tudi) za zasebne namene, je taka uporaba obdavčena kot opravljanje storitev v skladu s 15. členom ZDDV-1. Taka obravnava zasebne uporabe postavlja slednjo v dvojen položaj: ni oziroma ne bi smela biti opravljena v okviru ekonomske dejavnosti, a je kljub temu obdavčena (in povezana s poprejšnjim odbitkom vstopnega DDV).

Z obdavčitvijo zasebne uporabe se želi preprečiti neupravičena

59. točka sklepnih predlogov Generalnega pravobranilca Jacobsa v zadevi C-97/90 – Lennartz.

prednost fizične osebe, ki izkorišča svoj položaj davčnega zavezanca za to, da blago in storitve pridobiva brez plačila DDV. Ob odsotnosti posebne določbe o obdavčitvi tovrstne uporabe bi se torej končna potrošnja izognila obdavčitvi. To bi bilo mogoče preprečiti tudi drugače, tako da bi v primeru zasebne uporabe zavezanec popravil (vrnil) vstopni DDV, ki si ga je (neupravičeno) odbil ob nabavi, vendar je predlagatelj besedila Šeste Direktive o DDV v pojasnilih navedel, da je bila obdavčitev zasebne uporabe (namesto popravka odbitka) izbrana zaradi preprostosti in zagotavljanje enake obravnave.1

Načini mešane uporabe Mešana uporaba osnovnih sredstev zajema različne možnosti: • lahko sta lahko obe vrsti uporabe vzporedni ali sočasni, če narava osnovnega sredstva to omogoča (primer: uporaba prevoznega sredstva, računalnika …, dopoldne za poslovne, popoldne in ob koncih tedna za zasebne namene); • lahko sta zaporedni, kar pomeni, da se ena ali druga vrsta izključne uporabe izmenjujeta (primer: počitniški objekt se daje v najem na trgu v času sezone, zunaj nje pa ga uporabljajo zavezanec ali njegovi zaposleni brezplačno); v takem primeru lahko pride tudi do situacije, da se sredstvo najprej uporablja za zasebne in šele kasneje, v preo-

8 stanku obdobja popravka, za poslovne namene.

Znotraj poslovne rabe lahko pride (podredno) tudi do ›mešane poslovne uporabe‹, torej obdavčene in oproščene, vendar se bomo na tem mestu omejili na razmerje med zasebno in poslovno ter zanemarili različne oblike in kombinacije poslovne uporabe.

Zakonska ureditev Poleg splošnih pravil, ki urejajo pravico do odbitka, najdemo v 63.a, 68., in 69. členu zakona ter v 110., 111. in 111.a členu Pravilnika posebne določbe v zvezi z odbitkom vstopnega DDV pri osnovnih sredstvih. Člen 63.a govori o odbitku vstopnega DDV pri mešani uporabi nepremičnin, 68. člen zakona in 110. člen Pravilnika o popravku odbitka vstopnega DDV zaradi spremembe dejavnikov, ki na odbitek vplivajo, v 69. členu, ki ga dopolnjuje Pravilnik s členoma 111. in 111.a, pa so pravila za popravek odbitka DDV pri osnovnih sredstvih znotraj obdobja popravka.

Razen 63.a člena, ki velja samo za nepremičnine, nobena od določb, ki smo jih navedli, ne ureja začetnega odbitka pri nabavi osnovnih sredstev, ki se bodo uporabljala za poslovne in zasebne namene.

Kako torej ravnati?

Za začetek nam bo pomagala razlaga 20. člena Direktive o DDV, št. 77/388/EC,2 ki ustreza 69. členu ZDDV-1, ki jo je Sodišče EU dalo v zadevi C-97/90 – Lennartz.

Hansgeorg Lennartz je bil davčni svetovalec, ki je v trenutku, ko je nabavil vozilo,3 deloma opravljal dejavnost davčnega svetovanja, deloma je bil zaposlen; vozilo je uporabljal pretežno za zasebne namene, le 8-odstotno za poslovne. Kasneje, ko je svojo dejavnost razširil in se začel ukvarjati samo z njo, je uveljavljal popravek odbitka vstopnega DDV, ki ga je plačal ob nabavi, ko si ga ni odbijal, ker Nemčija kot pogoj za to, da se sredstvo lahko uvrsti med poslovna in izvede od-

2

UNIKUM Julij - Avgust 2014 _ Davki _ Mešana uporaba osnovnih sredstev in odbitek vstopnega DDV

bitek, določa obvezno minimalno, 10-odstotno poslovno uporabo.4 Davčni organ je zavrnil odbitek z obrazložitvijo, da popravek ni mogoč, ker sredstvo ni bilo uvrščeno med poslovna. S tem je Lennartz kot davčni zavezanec izgubil pravico do celotnega odbitka, čeprav je del obdobja popravka vozilo uporabljal v pretežni meri (in več kot 10-odstotno) za poslovne namene. V sporu se je nemško sodišče obrnilo po razlago Šeste direktive na Sodišče EU z vrsto vprašanj, iz odgovorov na katera je razbrati več zanimivih pojasnil.

V zvezi z obsegom veljavnosti 20. člena Šeste direktive (ki mu ustreza 69. člen ZDDV-1), je Sodišče pojasnilo, da pravica do odbitka nastane v trenutku obdavčljivega dogodka, iz česar sledi, da je nastanek in obstoj pravice odvisen od statusa osebe, ki sredstvo nabavlja, v trenutku dobave. Če nabava ni opravljena z namenom poslovne uporabe, to pomeni, da kupec deluje v zasebni sferi, kot končni potrošnik, in ne kot davčni zavezanec, zato pravica do odbitka ne nastane. Če nabavo opravi kot zasebnik, poleg vsebinskih umanjkajo tudi formalni pogoji za odbitek (nepopoln račun, brez številke DDV, z napačnim statusom prejemnika).

Direktiva v 20. členu ureja kasnejše popravke odbitka vstopnega DDV, vendar le v okviru in obsegu prvotnega odbitka, ki pa se ne določa v skladu s tem členom, kar pomeni, da pravica do odbitka ne nastane na njegovi podlagi, zato 20. člen tudi ne more razširiti zneska vstopnega DDV, določenega ob nabavi.

Kadar oseba nabavlja osnovno sredstvo kot davčni zavezanec, se šteje, da je nabava opravljena za poslovne namene tudi v primeru, kadar pride do poslovne uporabe šele kasneje, kar pomeni, da prvotni odbitek ni pogojen s takojšnjo poslovno uporabo in je dopusten tudi, kadar se sredstvo na začetku uporablja le za zasebne namene.

Kriteriji za presojo, ali oseba pri nabavi deluje kot zavezanec

in zasleduje poslovni namen, so odvisni od konkretnih okoliščin, še posebej od tega, za kakšno vrsto sredstva gre, in obdobja, ki poteče med nabavo in začetkom poslovne uporabe.

Davčni zavezanec mora z objektivnimi sredstvi dokazati, da bo nabavljeno blago uporabljal za namene obdavčenih transakcij.

Dokazovanje je zahtevnejše, kadar gre za sredstvo, ki lahko služi tako zasebni kot poslovni uporabi, in preprostejše, kadar je poslovna uporaba razvidna že iz vrste in narave sredstva.

20. člen Direktive in tako tudi 69. člen ZDDV-1 se uporabljata, kadar oseba nabavi osnovno sredstvo kot davčni zavezanec, v obsegu vstopnega DDV, ki se nanaša na del osnovnega sredstva, ki ga zavezanec uvrsti med poslovna sredstva.

Ob mešani uporabi ima zavezanec namreč tri možnosti: • osnovno sredstvo v celoti uvrsti med poslovna, • osnovno sredstvo v celoti zadrži med zasebnimi, • osnovno sredstvo uvrsti med poslovna samo v deležu, ki se nanaša na predvideno poslovno uporabo. Če zavezanec sredstvo v celoti uvrsti med poslovna sredstva, lahko odbije vstopni DDV, če bo sredstvo uporabljal za mešane namene, v obsegu obdavčene in zasebne uporabe.

Vendar ob tem opozarjamo, da je ta možnost izključena v primeru, če davčni zavezanci opravljajo le oproščene transakcije. Ker niso upravičeni do odbitka vstopnega davka v zvezi s poslovno rabo, tudi ne morejo uveljavljati odbitkov v zvezi z zasebno uporabo blaga v mešani uporabi (sodba Sodišča EU v zadevi C-460/07 – Puffer, točka 49).

Ker je pogoj za obdavčitev zasebne uporabe ta, da je bil ob nabavi DDV deloma ali v celoti odbit, do obdavčitve ne pride, če odbitka ob nabavi ni, ker zavezanec opravlja samo oproščene transakcije. Zasebna raba torej ne more šteti kot

T. i. ›Šesta direktiva o DDV‹.

Nemška ureditev ne prepoveduje odbitka vstopnega DDV od osebnih vozil.

4 Mimogrede, v konkretni sodbi je taka ureditev opredeljena kot v nasprotju z direktivo. Možna bi bila le, če bi bila Nemčiji izrecno odobrena na podlagi prošnje in postopka po 27. členu Šeste direktive. Nemčija ima pravilo o minimalni poslovni uporabi še vedno v zakonu.

3

9

www.iracunovodstvo.eu

obdavčena sama po sebi, temveč šele kot posledica odbitka.5 Če se postavimo v položaj davčnega zavezanca, ki je na primer samostojni podjetnik ali fizična oseba, ki opravlja poklicno dejavnost, ima taka ureditev te posledice: • po izteku 5-letnega obdobja popravka bo sicer vrnjen del vstopnega DDV, ki se nanaša na zasebno uporabo, prek obdavčitve zasebne uporabe; • vendar bo potrošnik s statusom davčnega zavezanca v primerjavi z drugimi končnimi potrošniki, ki nabavljajo blago za zasebne namene, v likvidnostno ugodnejšem položaju, saj bo nabava opravljena brez DDV; DDV bo plačan naknadno, po delih, skozi daljše časovno obdobje; lahko bi rekli, da v takem primeru država kreditira potrošnika.

Taka prednost je posebej izrazita pri nepremičninah, kjer gre za visoke nabavne vrednosti in večje zneske DDV. Poleg tega je nakup prek statusa davčnega zavezanca v nekaterih primerih lahko pripeljal tudi do tega, da v obdobju popravka ni bil vrnjen ustrezen del vstopnega DDV, in sicer zaradi fleksibilne razlage definicije davčne osnove. Ta je pri storitvah, opravljenih za zasebne namene, določena v višini »celotnih stroškov davčnega zavezanca za opravljene storitve«. Ker se v osnovo všteva amortizacija, obdobje uporabe nepremičnine pa je običajno daljše od obdobja popravka (ki je največ dvajset let), sta osnova, od katere se obračuna, in s tem vrnjeni DDV, nižja od deleža nabavne vrednosti nepremičnine, ki ustreza deležu zasebne uporabe.

Posebna obravnava nepremičnin v mešani uporabi Zaradi navedenih razlogov je bila v Direktivo in torej tudi v ZDDV1 vnesena določba (63.a člen), ki pravi, da »ima davčni zavezanec, ki nepremičnino, ki je del njegovih poslovnih sredstev, uporablja za opravljanje njegove dejavnosti in tudi za njegove zasebne namene […], pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati za izdatke v zvezi s to

5

nepremičnino, odbije DDV […] samo za del nepremičnine, ki se uporablja za opravljanje njegove dejavnosti«.

Ta določba pomeni: • če je osnovno sredstvo deloma v zasebni uporabi, to ni ovira, da bi ga zavezanec v celoti vključil med svoja poslovna sredstva; • kljub zakonski podlagi za obdavčitev zasebna uporaba ne daje pravice do sorazmernega dela odbitka DDV ob nabavi; zasebna raba se torej ne obdavči, saj pogoji za to niso izpolnjeni (ni bilo odbitka ob nabavi); • odpravljene so opisane anomalije, kar pa ne pomeni, da so izključene vse prednosti zasebnika s statusom zavezanca ali da zlorabe niso možne. Če je Sodišče dejalo, da na nastanek pravice do odbitka vpliva status kupca v trenutku dobave, se lahko na koncu vprašamo, zakaj je dopuščeno, da se sredstvo ali nepremičnina, ki bo deloma v zasebni uporabi, lahko v celoti uvrsti med poslovna sredstva, ko pa bi lahko rekli, da v delu, ki se nanaša na neposlovne namene, kupec ne deluje kot davčni zavezanec.

Odgovor z vidika DDV se skriva v 69. členu zakona, ki določa popravek odbitka na način, da se prvotni odbitek poveča ali zmanjša, če se spremeni obseg upravičenosti do odbitka v določenem letu glede na upravičenost v letu, v katerem je bilo blago prvič uporabljeno. (To pomeni, da se odbitek prilagaja dejanski uporabi in se korigira prvotni odbitek, določen na podlagi ocene.)

S pozornim branjem lahko izluščimo dve zadevi: • začetni odbitek je določen na podlagi (predvidene) uporabe v prvem letu, iz česar sledi, da se ta ne določa na podlagi ocene predvidenega deleža poslovne uporabe s pravico do odbitka v celotnem obdobju popravka; • če bi se tako določen delež poslovne uporabe kasneje povečal, zavezanec ne bi mogel sorazmerno povečati prvotnega odbitka, če del vstopnega DDV, določen na podlagi zasebne uporabe, ne bi bil vključen v znesek vstopnega DDV, ki je pred-

met pravice do odbitka. Da bi bil ta pogoj lahko izpolnjen, mora davčni zavezanec sredstvo vključiti med poslovna tudi v delu, ki se nanaša na (začetno) zasebno uporabo.

Tako se zagotavlja nevtralnost obdavčitve v poslovni sferi, nikakor pa s tem niso onemogočene zlorabe pri določanju višine DDV, ki bremeni zasebno uporabo nepremičnine.

NOVICA Novosti Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno V Uradnem listu RS, št. 32/2014, je bil objavljen Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki se bo začel uporabljati 18. 8. 2014 (razen določb, ki se nanašajo na osebno dopolnilno delo in se bodo začele uporabljati 1. 1. 2015).

Med novostmi, ki se bodo začele uporabljati sredi avgusta, naj omenimo, da bo nadzor nad zaposlovanjem na črno namesto Inšpektorata RS za delo Finančna uprava RS. Ta je na svojih spletnih straneh že objavila, da bo začela s poostrenim nadzorom na terenu.

Uzakonjena je obveznost, da mora v primerih, ko se delo pri delodajalcu opravlja na podlagi pogodbe civilnega prava ali pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela upokojencev, imeti delavec izvod pogodbe ves čas pri sebi na kraju opravljanja dela.

Zakon določa tudi nove, višje globe tako za delodajalce kot osebe, ki delajo na črno (posamezniki, ki opravljajo delo ali dejavnost brez ustrezne registracije). Povečale so se zgornje in spodnje meje glob. Najnižje globe, ki jih bodo plačale osebe, ki delajo na črno, bodo po novem tudi do 5-krat višje.

Delodajalec, ki zaposli državljana tretje države, ki nezakonito prebiva v Republiki Sloveniji, se za pet let od pravnomočnosti odločbe izloči iz postopkov javnega naročanja, odvzame ali omeji se mu pravica do javnih sredstev, vključno s sredstvi Evropske unije, dodeljenimi na podlagi javnega razpisa ali javnega povabila, namenjenega programom zaposlovanja in usposabljanja, ki predstavljajo državno pomoč ali pomoč po pravilu ›de minimis‹.

Vir: www.mddsz.gov.si

V skladu s 15. členom ZDDV-1 se za opravljanje storitev za plačilo šteje tudi: a) uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, za zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih, ali kakršnakoli uporaba za druge namene kot za opravljanje njegove dejavnosti, če je bila za to blago dana pravica do celotnega ali delnega odbitka DDV. […]

PRAVO

10

ZASTOPANJE DRUŽB IN SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV

_ Nina Orehek

Zastopnik je oseba, ki izraža poslovno voljo za nekoga drugega, zaradi česar se dejanja zastopnika štejejo za dejanja zastopanega in ga tudi zavezujejo. Zastopstvo lahko nastane bodisi po zakonu ali z aktom pristojnega organa (›zakoniti zastopnik‹) bodisi s posameznim dejanjem – pooblastilom (›pooblaščenec‹). Zakon o gospodarskih družbah določa, da je zakoniti zastopnik družb poslovodstvo, kot posebno obliko zastopanja omogoča tudi prokuro, obe obliki zastopanja pa se vpišeta v sodni register. Druge oblike zastopanja ureja predvsem Obligacijski zakonik in se ne vpisujejo v sodni register.

Zakoniti zastopnik družbe Vsaka gospodarska družba mora imeti zakonitega zastopnika – poslovodstvo, ki za družbo izrazi voljo in sklepa posle, pri čemer je po ZGD-1 lahko poslovodja le fizična oseba. Poslovodstvo ima lahko enega ali več članov. Za poslovodstvo se pri d. n. o. štejejo družbeniki oziroma ob prenosu upravičenja za vodenje tretje osebe, pri k. d. komplementarji, to so osebno odgovorni družbeniki oziroma ob prenosu upravičenja za vodenje tretje osebe, pri d. o. o. eden ali več poslovodij – direktorjev in pri d. d. uprava ali upravni odbor. Poslovodstvo zastopa družbo praviloma brez omejitev, razen če so te posebej opredeljene v aktu o ustanovitvi.

Prokurist v družbi Poleg obveznega imenovanja poslovodstva družbe lahko družba kot osebo, pooblaščeno za zastopanje, določi tudi enega ali več prokuristov. Prokurist je lahko le fizična oseba in mora biti vpisan v sodnem registru. Prokurist lahko opravlja vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe – enako kot poslovodstvo, vendar brez posebnega pooblastila ne sme odsvojiti ali obremeniti nepremičnin. Posebne omejitve se lahko natančneje določijo. Ker prokura ni obvezna, se lahko kadarkoli prekliče, prokurist pa mora pri podpisovanju družbe uporabljati podpis s pristavkom, da je to prokura.

Zastopniki pri s. p.

Pri s. p. se za zakonitega zastopnika podjetja šteje sam podjetnik kot nosilec (ustanovitelj) s. p., kljub temu pa lahko podjetnik imenuje tudi dodatnega zastopnika (direktorja) ali prokurista. Če s. p. imenuje dodatnega direktorja, ima ta enaka pooblastila kot nosilec s. p. in ima tako podjetje dva zastopnika. Če pa s. p. imenuje (tudi) prokurista, ima tak prokurist enako funkcijo kot pri družbah – ima enaka pooblastila kot direktor, razen glede odsvajanja nepremičnin (razen če

drugače določeno). ZGD-1 še določa, da prokura ne preneha s smrtjo podjetnika ali če je podjetniku odvzeta poslovna sposobnost. Podjetnik lahko tudi imenuje zastopnika za primer smrti, ki je od trenutka smrti podjetnika pooblaščen za opravljanje vseh pravnih dejanj, ki spadajo v redno poslovanje podjetnika, dedič podjetnika pa lahko to pooblastilo nato kadarkoli prekliče (podelitev in prenehanje tega pooblastila se mora vpisati v poslovni register).

Druge oblike zastopanja – pooblaščenci Gospodarska družba (oziroma v njenem imenu poslovodstvo) in s. p. lahko s pooblastilom imenujeta tudi dodatnega zastopnika – pooblaščenca, pri čemer so pristojnosti takega zastopnika odvisne od razloga za imenovanje in se morajo posebej določiti s pooblastilom (npr. pooblastilo za nakup nepremičnine, za izvedbo določene storitve, pooblastilo odvetniku za zastopanje v postopku). Tako pooblastilo mora biti dano v enaki obliki kot posel, za katerega sklenitev je dano. Praviloma zadošča navadno pisno pooblastilo, npr. če je oseba pooblaščena za zastopanje ali sklepanje pogodb v imenu pooblastitelja, pooblastilo pa mora biti pisno, če mora biti posel izveden v pisni obliki (npr. pooblastilo za sklepanje pogodbe za nakup nepremičnine, ker mora biti pogodba o nakupu nepremičnine v pisni obliki). Le izjemoma mora biti pooblastilo notarsko overjeno ali v notarski obliki, in sicer takrat, ka-

dar mora biti tudi posel v taki obliki (npr. pooblastilo za podpis pogodbe o pripojitvi).

Pooblaščenec je lahko bodisi fizična bodisi pravna oseba, ki ima poslovno sposobnost (npr. družba, če ima poslovodstvo), tako zastopanje pa se v nasprotju s prokuro ne vpiše v poslovni register.

Pooblastilo se lahko daje za izvedbo točno določenega posla, za sklepanje določene vrste pravnih poslov ali za vse pravne posle, ki spadajo pod redno poslovanje pooblastitelja. Za dosledno izvedbo zastopanja in v izogib prekoračitve pooblastila je pri pripravi pooblastila zelo pomembna določitev vsebine pooblastila.

Posel ali dejanje, ki ga opravi zastopnik v imenu zastopanega in če deluje v mejah svojih pooblastil, neposredno zavezuje zastopano osebo in drugo pogodbeno stranko, vendar mora pooblaščenec drugo stranko obvestiti, da deluje v imenu zastopanega. Če ni drugače določeno, pooblaščenec ne sme prevzeti menične obveznosti, skleniti pogodbe o poroštvu, poravnavi, odtujitvi ali obremenitvi nepremičnin, se spustiti v spor ali skleniti arbitražni sporazum in se tudi ne brez povračila za zastopanega odpovedati kakšni pravici.

Podrobnejša določila o prenosu pooblastila, posledicah prekoračitve pooblastila, prenehanju pooblastila in drugih vprašanjih določa zlasti OZ, lahko pa posamezna vprašanja stranke rešijo tudi s konkretnim pooblastilom.

RAČUNOVODSTVO _ Kristinka Vukovič

11

NOVA RAČUNOVODSKA DIREKTIVA

Temeljna računovodska predpisa v EU in Sloveniji sta četrta in sedma direktiva, na kateri se opirajo tudi določbe ZGD-1 in Slovenskih računovodskih standardov. Po že večkrat izraženih ciljih izboljšanja primerljivosti računovodskih izkazov sta ti dve direktivi razveljavljeni, namesto nje pa velja nova, Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS.

N

ova direktiva je bila sprejeta 26. 6. 2013 in velja od 19.

7. 2013. Države članice jo morajo prenesti v svojo zakonodajo do 20. 7. 2015. Države članice pa lahko tudi določijo začetek prve uporabe, in sicer za računovodske izkaze, ki se začnejo 1. 1. 2016 ali med koledarskim letom 2016.

Po 30 letih sta bili nadomeščeni: 4. direktiva o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki izvira iz leta 1978 (Direktiva Sveta 78/660/EGS), in 7. direktiva o konsolidiranih računovodskih izkazih iz leta 1983 (Direktiva sveta 83/349/EGS).

Nova direktiva temelji na načelu ›najprej pomisli na male‹, po katerem naj bi se izognili nesorazmernemu upravnemu bremenu za ta podjetja. Na mestih, kjer direktiva dovoljuje državam članicam, da uvedejo dodatne zahteve, na primer za mala podjetja, to pomeni, da lahko države članice to možnost uporabijo v celoti ali delno, tako da zahtevajo manj, kot jim dovoljuje ta možnost. Isto velja za primere, ko je po direktivi dovoljeno, da država uporabi izvzetje, npr. z malimi podjetji: lahko ga izvzamejo v celoti ali delno. Direktiva dovoljuje državam članicam, da tudi mikropodjetja izvzamejo iz nekaterih obveznosti, ki veljajo sicer za mala podjetja, ker bi lahko zanje pomenile nepotrebno veliko upravno breme, ne glede na to pa bi zanje morale še naprej vel-

jati nacionalne obveznosti vodenja evidenc opravljenih transakcij in finančnega stanja. Mikropodjetjem direktiva dovoljuje, da jih države članice izvzamejo iz obveznosti objave računovodskih izkazov.

Za koga veljajo ukrepi iz direktive? Direktiva velja za podjetja iz Priloge 1: za delniško družbo, družbo z omejeno odgovornostjo in komanditno delniško družbo.

Velja tudi za družbo z neomejeno odgovornostjo in komanditno družbo, kadar imajo vsi neposredni ali posredni družbeniki podjetja, ki imajo sicer neomejeno odgovornost, dejansko omejeno odgovornost, ker so ti družbeniki podjetja (d. d., d. o. o. in k. d. d.). Države članice same opredelijo velikost podjetij v okvirih iz direktive, to je:

pine podjetij, za določitev velikosti pa dovoljuje obe metodi: merila na konsolidirani osnovi ali pred pobotavanjem; pri slednji se merila za bilančno vsoto in čisti prihodek povečajo za 20 odstotkov.

Direktiva ohranja že zdaj veljavna načela pripoznavanja in merjenja poslovnih dogodkov: časovne neomejenosti poslovanja (going-concern), preudarnosti in nastanka poslovnega dogodka.

Prav tako se ohranja načelo bistvenosti in načelo stalnosti, torej dosledne uporabe računovodskih usmeritev in podlag za merjenje od enega do drugega poslovnega leta.

Izpostavljeno je tudi računovodsko načelo preudarnosti oziroma previdnosti, še zlasti to pomeni, da se pripoznajo:

mikro podjetja

mala podjetja

srednja podjetja

velika podjetja

bilančna vsota

< 350.000 €

< 4,000.000 €

< 40,000.000 €

> 40,000.000 €

čisti prihodki

< 700.000 €

< 8,000.000 €

< 40,000.000 €

> 40,000.000 €

< 10

< 50

< 250

> 250€

povprečno število zaposlenih v poslovnem letu

Podjetje se razvršča v razred velikosti, če ne presega meje vsaj dveh od v tabeli naštetih meril na bilančni presečni dan, in sicer za dve zaporedni poslovni leti. Države članice lahko določijo tudi višji prag za mikro- in mala podjetja, vendar ne smejo presegati 6,000.000 € za bilančno vsoto in 12,000.000 € za čisti prihodek. Direktiva določa tudi prag za male, srednje in velike sku-

• le dobički na dan bilance stanja, • vse obveznosti, ki nastanejo v tekočem ali prejšnjem poslovnem letu, čeprav postanejo razvidne šele med dnevom bilance stanja in dnevom priprave bilance, • vsi negativni popravki vrednosti, ne glede na to, ali je rezultat poslovnega leta dobiček ali izguba.

Države članice lahko dovolijo ali zahtevajo tudi pripoznavanje vseh

12

UNIKUM Julij - Avgust 2014 _ Računovodstvo _ Nova računovodska direktiva

predvidljivih obveznosti in morebitnih izgub, čeprav postanejo razvidne šele med dnevom bilance stanja in dnevom, ko se ta bilanca pripravi.

Direktiva tudi določa, da so poboti med postavkami sredstev in obveznosti ter postavkami prihodkov in odhodkov prepovedani, da pa lahko države članice v posebnih primerih podjetjem dovolijo ali od njih celo zahtevajo pobote, vendar pod pogojem, da se v pojasnilih k računovodskim izkazom razkrijejo brutozneski. Pri implementaciji direktive v ZGD-1 bo torej Slovenija, če bo želela za določene skupine subjektov dovoliti odmik od bruto principa knjiženja in izkazovanja bilančnih postavk, morala to tudi zapisati v svoj zakon.

Letni računovodski izkazi za vsa podjetja zajemajo najmanj bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in pojasnila k računovodskim izkazom, države članice pa lahko od podjetij, ki niso mala podjetja, zahtevajo dodatne izkaze. Letni računovodski izkazi morajo biti pripravljeni jasno, sredstva in obveznosti kot tudi finančno stanje in poslovni izid podjetja pa izkazani resnično in pošteno. Vse zapisano že vsebujejo določbe danes veljavnega ZGD-1.

Letni računovodski izkazi morajo biti pripravljeni jasno, sredstva in obveznosti kot tudi finančno stanje in poslovni izid podjetja pa izkazani resnično in pošteno.

Kot je v Sloveniji že doslej uveljavljeno, direktiva določa, da se informacije iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida dopolnjujejo z razkritji v pojasnilih k računovodskim izkazom, da pa je upravičen omejen obseg razkritij za mala in mikropodjetja ter dodatna razkritja za srednja in velika podjetja, zato na tem področju ne pričakujemo novosti. Še naprej bo razkritje glede računovodskih splošnih pravil eden od ključnih elementov pojasnil k računovodskim izkazom, prav tako tudi podlage za merjenje

različnih postavk in izjava o skladnosti računovodskih usmeritev s konceptom časovne neomejenosti poslovanja ter morebitne bistvene spremembe sprejetih računovodskih usmeritev. Tudi določila o poslovnem poročilu so v direktivi taka, kot jih že imamo uzakonjena z ZGD-1, tako glede vsebine kot tudi izvzetja iz obveznosti priprave za mala in mikropodjetja.

Direktiva spodbuja države članice k razvoju sistema elektronske objave letnih računovodskih izkazov, k le enkratni predložitvi in enostavnemu dostopanju do podatkov iz letnih poročil. Možnost, o kateri se je treba opredeliti, pa je ta, da se mala podjetja izvzamejo iz obveznosti objave izkazov. Ker imamo to področje v Sloveniji že dobro urejeno in utečeno, prilagoditev in sprememb na tem področju zaradi nove direktive ne pričakujemo.

Odgovornost za pripravo in objavo letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov ter poslovnih poročil temelji na nacionalnem pravu, države članice pa bi naj določile ustrezna pravila o odgovornosti članov upravnih, poslovodnih in nadzornih organov podjetja. Direktiva se zavzema za skupno odgovornost članov teh organov.

Glede revizije direktiva določa, da bi bilo treba revidirati letne računovodske izkaze in konsolidirane računovodske izkaze, iz te obveze pa bi naj bila izvzeta mala podjetja. Vendar direktiva državam članicam ne preprečuje, da od malih podjetij zahtevajo revizijo.

Glede stalnih sredstev direktiva določa, da bi se postavke teh sredstev pripoznavale po načelu nabavne vrednosti ali proizvodnih stroškov, dovoljuje pa državam članicam, da podjetjem dovolijo ali pa zahtevajo okrepitve stalnih sredstev. Tudi to je izziv za nas, da o tej možnosti razmislimo, kako jo bomo uredili s svojim nacionalnim zakonom.

Glede finančnih inštrumentov direktiva zahteva, da se dovoli računovodenje po pošteni vrednosti (razen za mikropodjetja, ki uporabljajo izvzetja iz direktive) tako za letne kot za konsolidirane računovodske izkaze, razen če država članica omeji

to pravilo na konsolidirane izkaze. Države članice imajo tudi možnost, da dovolijo ali zahtevajo računovodenje po pošteni vrednosti za sredstva, ki niso finančni inštrumenti. Tako merjenje pa se ne uporablja za neizvedene finančne inštrumente v posesti do zapadlosti, posojila in terjatve, ki niso namenjeni trgovanju, in določene vrste deležev (iz 4. odstavka 8. člena direktive). Direktiva dovoljuje uporabo metode LIFO. Direktiva tudi preferira eno obliko bilance stanja in dve obliki izkaza poslovnega izida. Če se bo država članica tako odločila, lahko podjetjem dovoli, da namesto izkaza poslovnega izida predložijo izjavo o uspešnosti. Zaradi primerljivosti računovodskih izkazov državam članicam nalaga, naj predvidijo skupen okvir za pripoznavanje, merjenje in prikazovanje popravkov vrednosti, dobrega imena, rezervacij, zalog blaga in zamenljivih sredstev ter prihodkov in odhodkov, izjemnega obsega ali pomena. Kot zanimivost navedimo določbo direktive, da se neopredmetena sredstva amortizirajo skozi celotno uporabno gospodarsko dobo koristnosti neopredmetenega sredstva. V izjemnih primerih, kadar obdobja koristnosti ni mogoče zanesljivo oceniti, se taka sredstva odpišejo najpozneje v obdobju, ki ga določi država članica, vendar to obdobje ne more biti krajše od pet in daljše od deset let. Za slabo ime se torej na podlagi nove direktive spet vračamo k amortiziranju.

Tudi glede računovodskih ocen direktiva ne prinaša novosti in pravzaprav velja enako kot že danes – da morajo temeljiti na preudarni presoji vodstva podjetja in biti izračunane na objektivni podlagi, kar še zlasti velja za rezervacije.

STROKOVNA MNENJA IR

13

MNENJA Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

1_

Zagotovitev vozila s strani družbenika Edini družbenik družbe ima kot fizična oseba na razpolago nekaj privatnega denarja.

Njegovo podjetje ni v najboljšem finančnem stanju, vendar nujno potrebuje tovorno vozilo za opravljanje posla. Vrednost ogledanega rabljenega avtomobila je 8.000 €.

Fizična oseba bi želela ta denar plasirati v podjetje, in to na najbolj varen in donosen način, ter hkrati pomagati podjetju. Razmišljali smo o naslednjih možnostih: 1. Fizična oseba da podjetju posojilo in si izplačuje obresti. Ali so – razen problema v primeru stečaja, ker se to posojilo prekvalificira v lastniški kapital – še kakšne pasti oziroma ali moramo biti pozorni še na kaj?

2. Fizična oseba kupi avto kot fizična oseba – občan in ga daje podjetju v najem. Ali je to sploh mogoče, kako je z obdavčitvijo in stroški vzdrževanja vozila ter gorivom?

3. Fizična oseba kupi avto kot fizična oseba – občan in ga proda podjetju za višjo ceno, npr. za 10.000 na obročno odplačilo 24 mesecev. Ali je treba paziti na transferne cene in ali gre v tem primeru za prikrito izplačilo dobička? Kako je v tem primeru z obdavčitvijo? Ali družba lahko uveljavlja financiranje zaradi obročnega plačila ali pa se vsa razlika šteje kot prikrito izplačilo dobička? Kakšno dokumentacijo potrebujemo?

Mnenje Kot ste pravilno zapisali že v vprašanju, je mogoče vozilo zagotoviti na več načinov, vsak od njih pa ima nekaj davčnih in tudi drugih posebnosti, na katere ne gre pozabiti. Pregledno bomo predstavili vsako od možnosti, na koncu pa podali svoj predlog za izvedbo posla.

1. Posojilo družbenika Sredstva za nakup službenega vozila lahko družbenik svoji družbi zagotovi tudi v obliki danega posojila. Tak posojilni posel bo deležen posebne davčne obravnave, saj velja, da je sklenjen med povezanima osebama. ZDDPO-2 v 17. členu določa, kdaj se rezidenta štejeta za povezani osebi. Kot povezani osebi se štejeta rezidenta, ki sta povezana v kapitalu, upravljanju ali nadzoru tako, da ima en rezident neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 odstotkov vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic v drugem rezidentu ali obvladuje drugega rezidenta na podlagi pogodbe na način, ki se razlikuje od

razmerij med nepovezanimi osebami. Ker je v vašem primeru fizična oseba edini družbenik, se šteje kot povezana oseba družbe.

Za posojila med povezanimi osebami velja, da mora biti obrestna mera, o kateri se dogovorita obe strani, poštena tržna cena, torej taka, kot če bi se o njej dogovorili dve nepovezani osebi.

Navedeno je v skladu z 19. členom ZDDPO-2 mogoče (za davčne namene) zagotoviti na dva načina: (a) družba pridobi podatek o tem, kakšno obrestno mero za povsem enako posojilo, pod enakimi pogoji, bi družbi zagotovila nepovezana oseba, ali pa (b) se uporabi pravilo priznane obrestne mere, to je obrestne mere, ki jo določa Pravilnik o priznani obrestni meri in je za davčne namene priznana kot tista obrestna mera, ki se lahko uporabi v posojilnih poslih, sklenjenih med povezanimi osebami. Če bo torej tako posojilo dano na način, opisan pod točko (a) ali pod točko (b), bo z davčnega vidika ustrezno zastavljen.

Obračunane obresti na dano posojilo bodo pri družbi načeloma davčno priznani odhodek in bodo torej zmanjševale osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb.

Na drugi strani bodo pri prejemniku, torej pri družbeniku, izplačane obresti obdavčene z dohodnino, kot dohodek iz kapitala. Stopnja davka na izplačane obresti znaša 25 odstotkov, plačani davek pa šteje kot dokončni davek, kar pomeni, da se ne vključi v letno odmero dohodnine. Davek od obresti hkrati z izplačilom obresti odtegne in plača družba, ki se šteje kot plačnik davka.

V teh poslih pa je treba paziti še na posebno pravilo ›tanke kapitalizacije‹. Gre za pravilo iz 32. člena ZDDPO-2, po katerem velja, da sicer davčno ustrezno postavljene obresti kljub vsemu niso davčno priznani odhodek, če skupni znesek vseh glavnic posojil, ki jih je zagotovil družbenik, presegajo vrednost štirikratnika njegovega deleža, ki ga ima ta družbenik v družbi. V ta delež se ne vštevajo zgolj postavke osnovnega kapitala, temveč dejansko vse postavke kapitala, razen čistega dobička/izgube tekočega leta. Če tako na primer delež v kapitalu, ki ga ima družbenik, znaša 100 enot, je štirikratnik tega deleža 400 enot. Če tak družbenik zagotovi za več kot 400 enot posojil družbi, bodo obresti od tistega dela glavnice nad 400 enot, ki bi jih družbenik obračunal, davčno nepriznani odhodek, četudi bodo obračunane v skladu z zgoraj predstavljeno točko (a) ali točko (b). Dodatno velja opozoriti še, da se med ›posojila družbenika‹, torej v kvoto simuliranih 400 enot vštevajo tudi posojila, ki jih sicer ni dal sam družbenik, a zanje jamči.

Na podlagi vsega zapisanega tako velja, da je izvedba posla, opisanega pod točko 1, davčno optimalna le, če bo v posojilnem poslu zagotovljena obrestna mera v skladu s točko (a) ali točko (b) in sočasno seštevek vseh glavnic ne bo prese-

14 gal štirikratnika deleža, ki ga ima ta družbenik v družbi. Če je navedeno zagotovljeno, je izvedba pod točko 1 z davčnega vidika optimalna.

Vsekakor pa ne gre zanemariti dejstva, ki ga omenjate tudi sami: posojila družbenika se v primeru stečajnega postopka obravnavajo kot dani vložek družbenika, torej so na vrsti za poplačila precej kasneje kot navadni upniki v takem postopku. Če je torej prihodnje delovanje družbe pod vprašanjem, uvedba stečaja pa je ena od dokaj realnih možnosti, izvedba posla v okviru točke 1 prinaša tveganje, da družbenik v poslu ne bo poplačan, zato take izvedbe ne svetujemo.

2. Sklenitev najemne pogodbe Seveda je posel mogoče zastaviti tudi tako, kot opisujete v okviru točke 2 – torej nakup vozila s strani fizične osebe in sklenitev najemne pogodbe zanj. A naj vas opozorimo na nekaj posebnosti: oddajanje vozila v najem bi verjetno (za namene obdavčitve) štelo za opravljanje dejavnosti in taka oseba bi opravljanje dejavnosti morala registrirati. Besedo ›verjetno‹ smo zapisali zato, ker v konkretni zadevi dejansko gre zgolj za en posel, ki morda le še ne pomeni dejavnosti, a kljub vsemu se bo ta posel opravljal redno pa tudi samostojno in neodvisno, in zato lahko pride do tolmačenja, da bi taka oseba morala registrirati dejavnost (s. p.).

Navedeno ne pomeni nič tragičnega, pomeni pa nekaj več administracije in obvezo po vodenju poslovanja tudi za tak subjekt. Zaračunana najemnina bi bila prihodek s. p.-ja, morebitni nastali stroški (npr. amortizacija vozila in drugo) odhodek, razlika pa davčna osnova za plačilo dohodnine. Ker bi (verjetno) skupni prihodek takega s. p.-ja znašal manj kot 50.000 € v zaporednih 12 mesecih, se s. p.-ju ne bi bilo treba identificirati za namene DDV. Seveda pa bi se zanjo lahko prostovoljno odločil.

Pokrivanje stroškov, ki nastanejo z uporabo takega vozila, je stvar dogovora pogodbenih strank, vsekakor pa velja, da bi družba stroške lahko pokrivala, če bi zanje prejela ustrezne listine, torej originalne račune, ki bi se glasili na to družbo, in ne na fizično osebo (oziroma s. p.). Če je to zagotovljeno, so nastali stroški davčno priznani odhodek družbe.

Glede na vse opisano in ob dejstvu, da obstajajo boljše možnosti, tega pristopa ne svetujemo, zato ga tudi podrobneje ne analiziramo. Če pa bi se vseeno morda odločili zanjo, nam to sporočite, da zadevo celovito analiziramo.

3. Prodaja na obroke Za prodajo vozila na obroke pa velja naslednje: posel prodaje je opravljen med povezanimi osebami, torej mora biti prodaja opravljena po tržno primerljivi ceni. Če bo oseba vozilo kupila za 100 enot, ga načeloma ne more draže prodati svoji družbi, saj v nasprotnem primeru razlika nad simuliranih 100 enot predstavlja dividendi podoben dohodek za družbenika (ta je kot dohodek iz kapitala obdavčen s 25-odstotno dohodnino), za družbo pa znesek nad 100 enot ne more vstopiti v osnovo za obračun amortizacije. V takem primeru tako pride celo do dvojne obdavčitve, zato določitev cene nad tržno primerljivo ceno verjetno res ni smiselna.

Ob prodaji vozila in plačilu na obroke bo družbenik, ki je vozilo prodal, vstopil v vlogo upnika in bo ob morebitnem stečaju v najboljšem primeru poplačan enako kot vsi drugi upniki (torej morda ne v celoti), zelo verjetno pa bo stečajni upravitelj celo prerekal njegove terjatve in obročno prodajo opredelil kot nek finančni posel, s tem pa dolgovane obroke

UNIKUM Julij - Avgust 2014 _ Strokovna mnenja IR

dejansko štel za vložek družbenika (kot kapital) in vzpostavil povsem enako pozicijo kot v primeru danega posojila. Če je prihodnji obstoj družbe vprašljiv, je izvedba prek tega načina tvegana in je ne priporočamo.

Povzetek in predlog izvedbe Ker nobena od zgoraj predstavljenih tehnik ne nudi optimalne pozicije, velja razmisliti o kakšni dodatni tehniki. Če družbenik denar ima, hkrati pa je denar zaradi specialnih davčnih pravil in negotovosti glede obstoja družbe A tvegano posoditi tej družbi, je morda najbolj smiselno, da družbenik posodi denar družbi, ki z družbo A ni lastniško povezana. Če vam uspe najti družbo B, ki izpolnjuje te pogoje, je verjetno najbolj smiselna izvedba posojilnega posla med družbo B in fizično osebo, ter nato najemna pogodba za vozilo med družbo B in družbo A. V taki strukturi bo fizična oseba lahko prejemala obresti in vračilo glavnice od družbe B, in to celo v enaki višini in dinamiki, kot bo družba B od družbe A prejemala za zaračunano najemnino. Če bi v družbi A nastopil stečaj, bi družba A preprosto odpovedala najemno pogodbo, družbi B bi tako ostalo vozilo (ki ne bi bilo del stečajne mase družbe A), nato pa bi družba B lahko vozilo oddala neki novi družbi ali pa vrnila posojilo družbeniku tako, da bi mu prodala nazaj vozilo, vzpostavila terjatev zanj in nato to terjatev pobotala s svojo obveznostjo iz naslova prejetega posojila. Če fizična oseba meni, da je tak posel tvegan, lahko za dodatno varovanje ustanovi zastavno pravico na vozilu, ki jo, če družba B ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti iz naslova posojila, izkoristi in tako poskrbi za varovanje svojega interesa.

V taki izvedbi fizična oseba od družbe B prejme obresti, ob izplačilu katerih družba B odtegne 25-odstotni davek, ki je dokončen, in izpolni obrazec REK-2. Na drugi strani družba B ustvari odhodke iz naslova obresti, odhodke iz naslova amortizacije vozila in morebitne druge odhodke (stvar najemnega pogodbenega dogovora z družbo A), ustvari pa prihodke iz naslova najemnine. Če družbi A in B nista povezani osebi, je morda celo dovolj, da družba B v tem poslu ustvari minimalni dobiček ali sploh nobenega (če je ta posel le njen postranski posel).

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 117/2006, 33/2007 Odl. US: U-I-198/05-12, 45/2007 Odl. US: U-I-260/04, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010-UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6, 106/2010, 9/2011-ZUKD-1, 13/2011-UPB7, 9/2012 Odl. US: U-I18/11-10, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 71/2012 Odl. US: U-I-76/11-15, 75/2012, 94/2012, 52/2013 Odl.US: U-I-147/12-18.

• Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Uradni list RS, št. 117/2006, 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012-ZDDPO-2H, 94/2012, 81/2013.

2_

Obračun potnih stroškov samostojnim podjetnikom Samostojna podjetnica ima registrirano dejavnost posredništva pri prodaji kovinskih izdelkov.

Pogodbo ima sklenjeno s samo enim d. o. o.-

15

www.iracunovodstvo.eu

jem, v njej pa je navedeno, da izvajalka opravlja storitve na svojem sedežu in v poslovnih enotah tega d. o. o.-ja (Ljubljana, Jesenice).

Zanima nas, ali se obračuna kilometrina za pot s sedeža s. p. v Ljubljano in Jesenice kot prevoz na delo (0,18 €/km) ali kot službena pot (0,37 €/ km). S. p. dela v Ljubljani oziroma na Jesenicah navadno več kot 8 ur (11 do 13 ur). Ali se lahko obračuna dnevnica? Kateri znesek dnevnice moramo vzeti: znesek, določen po KP za obrt in podjetništvo, ali znesek, določen po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja? S. p. ni član Obrtne zbornice oziroma kakega drugega združenja.

pogoji, ki so določeni v 2. členu te Uredbe (pojasnilo DURS, št.

DT 061-174/2006, z dne 19. 12. 2006).

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 117/2006, z vsemi spremembami.

• Uredbi o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (Uradni list RS, št. 140/2006, 76/2008).

• Pojasnilo DURS, št. DT 061-174/2006, z dne 19. 12. 2006.

3_

Mnenje Katera povračila stroškov samostojnih podjetnikov se ne vštevajo v davčno osnovo, je določeno v 44. členu Zakona o dohodnini (ZDoh-2) in v Uredbi o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (v nadaljevanju: Uredba). Povračila stroškov samostojnim podjetnikom se namreč obravnavajo enako kot povračila stroškov zaposlenim.

Kot določa 2. odstavek 3. člena Uredbe, je mesto opravljanja dela mesto, kjer se delo opravlja oziroma se začne opravljati. Običajno prebivališče delojemalca (v vašem primeru podjetnika) pa je prebivališče delojemalca, ki je najbližje mestu opravljanja dela.

V opisanem primeru gre torej za pot od običajnega prebivališča do mesta opravljanja dela, se pravi, prevoz na delo in z dela, in ne za službeno pot. V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se zato ne všteva povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela do višine stroškov javnega prevoza od običajnega prebivališča najbližjega postajališča do mesta opravljanja dela, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča (1. odstavek 3. člena Uredbe). Če v pogodbi z naročnikom ne bi imeli zapisano, da je kraj opravljanja dela na enotah naročnika, bi pot od doma do vsakokratnega namembnega kraja lahko šteli kot službeno pot (seveda ustrezno dokumentirano s potnimi nalogi).

Kolektivne pogodbe določajo minimalne zneske, do katerih je delavec (samostojni podjetnik) upravičen (minimalne pravice delavcev). Uredba pa določa maksimalne zneske, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. Če torej želite izplačati minimalni obseg pravic, boste upoštevali znesek iz kolektivne pogodbe; če želite izplačati čim več, kolikor lahko, da se ne všteva v davčno osnovo, pa boste upoštevali zneske iz Uredbe.

Ob morebitnem izplačilu dnevnic morate upoštevati 3. odstavek 4. člena Uredbe, ki določa: če je narava dela takšna, da se pretežno opravlja zunaj sedeža delodajalca, in se delo opravlja na območju Slovenije, delojemalec pa se vsak dan vrača v kraj, kjer prebiva, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne glede na določbe prvega odstavka tega člena ne všteva povračilo stroškov za prehrano med delom, do višin in pod pogoji, ki so določeni v 2. členu te uredbe.

Upoštevajoč navedeno določbo Uredbe se morebitna obračunana oziroma izplačana povračila v obliki dnevnic vštevajo v davčno osnovo, in to ne glede na čas odsotnosti (od odhoda do vrnitve v kraj prebivanja), neobdavčeno pa je povračilo stroškov za prehrano med delom, do višine in pod

Odbitek DDV pri oddajanju v podnajem brez DDV Družba A je kupila nepremičnino (poslovni prostor) z DDV-jem (dana izjava v skladu s 1. in 2. odstavkom 45. člena ZDDV-1, v skladu s točko c 76.a člena ZDDV-1 je bila narejena samoobdavčitev).

Družba A je sklenila z družbo B pogodbo o najemu poslovnega prostora (dana izjava v skladu s 1. in 2. odstavkom 45. člena ZDDV-1), ki ga zaračunava z DDV-jem.

Družba B se je dogovorila z družbo A, da lahko odda poslovni prostor dalje v podnajem.

Družba B ima najemnika (družbo C), ki nima pravice do odbitka DDV-ja, zato zaračunava najemnino družbi C brez DDV-ja (oproščen promet v skladu z 2. točko 44. člena ZDDV-1).

Kako je z odbitnim DDV-jem pri družbi B (prejet račun od družbe A)?

Mnenje Pri podpisovanju izjav so pomembne okoliščine, ki so znane v času podpisa izjave po 45. členu ZDDV-1 o obračunavanju DDV na storitev najema ali o obračunu DDV na transakcijo prodaje nepremičnine.

Izjave, ki so bile dane, če gre res vsebinsko za najemnino, so ustrezne. Pri tem kot najem mislimo na transakcijo, kjer en davčni zavezanec neovirano zaseda točno določeno nepremičnino in te nepremičnine ne more uporabljati nihče drug. Če gre vsebinsko bolj za ›uporabo‹ nepremičnine, to nima več značilnosti najema in so posledice za DDV povsem drugačne. Na to je opozorilo tudi Sodišče EU v zadevi C C-275/01 Sinclair Collins Ltd. V tem primeru je lastnik nepremičnine oddal prostor, na katerem je Sinclair Collins postavil prodajni avtomat. Lastnik nepremičnine je v zameno za prostor dobil določen delež od prodaje. Lastnik avtomata je imel pravico do dostopa do svojega avtomata, lahko ga je postavil in vzdrževal. Lastnik avtomata ni imel nobenih drugih pravic nad prostorom, razen tistih iz pogodbe. Sodišče je odločilo, da v tem primeru z vidika DDV ni šlo za oddajanje v najem, ki bi bilo lahko oproščeno plačila DDV. Izjava za najem med A in B je bila v času podpisa očitno ustrezna. V trenutku, ko je B podpisal pogodbo o podnajemu s C, pa so se pogoji zelo spremenili, in sicer v mesecu, za katerega se je sklenilo razmerje podnajema. Vsebinsko torej B nepremičnino uporablja za oproščen promet, saj C ne more podpisati izjave za obračun DDV na najemnino. Iz tega dejstva bomo izhajali tudi v nadaljevanju. Zaradi navedenega bi

16

UNIKUM Julij - Avgust 2014 _ Strokovna mnenja IR

moral B obvestiti A, da so se spremenili pogoji po dani izjavi. Če gre za iste prostore, to pomeni, da od trenutka, ko se izvaja podnajem med B in C, tudi A ne sme več obračunati DDVja na najemnino, saj B ne izpolnjuje več pogojev za podpis izjave, ki se uporablja v poslu z A. Teh pogojev pa ne izpolnjuje, ker isto nepremičnino oddaja v podnajem C-ju brez obračunanega DDV-ja.

Tudi če A še vedno obračuna DDV na najemnino,1 mora B paziti, ker isto nepremičnino daje v podnajem brez DDV-ja.

Ker obstaja neposredna in takojšnja povezava med prejetim računom z DDV-jem in izhodno transakcijo, ki je oproščena plačila DDV-ja, B po prejetem računu od A-ja ne sme odbiti zaračunanega DDV-ja. Razlog je v tem, ker niso izpolnjeni pogoji za odbitek po 1. odstavku 63. člena ZDDV-1.

Kako zadevo urediti: a) Najbolj pravilno bi bilo, da bi B sporočil, v katerem mesecu ne izpolnjuje več pogojev za obračun DDV na najemnino, ki jo zaračunava A. To je mesec, v katerem je B oddal v podnajem C brez obračunanega DDV-ja. Na ta način bi A popravil izdane račune in na najemnino ne bi obračunal DDV-ja.

To izvede tako, da A izstavi dobropise in v svojem tekočem obračunu DDV to popravi in izda račune brez DDV. Na ta način B ne bi imel zaračunanega DDV in tudi ne odbitka. b) Naslednja varianta, ki pa ni najbolj pravilna oziroma je pomanjkljiva, je ta, da B po prejetem računu od A ne odbija vstopnega DDV. To velja za mesec (oziroma od vključno tega meseca), v katerem B odda v podnajem C brez obračunanega DDV. Nato pa B sporoči A-ju (samo za obdobje npr. od zdaj), da niso več izpolnjeni pogoji po izjavi med njima in A-jem ne obračunava več DDV na najemnino. Če B sploh nič ne sporoči A-ju in samo preprosto ne odbija DDV po prejetem računu od A, je po naši oceni B zavestno zavedel A-ja. Težavo ima namreč tudi A, čeprav bi na hitro rekli, saj obračuna DDV, čeprav mu ga ni treba. Razlog je v tem, da bi morala biti transakcija med A in C oproščena, pa ni. Ne glede na to, ali A zaračuna DDV, pa vseeno opravi vsebinsko oproščen promet, kar v nadaljevanju vpliva pri A-ju na odbitek DDV pri nakupu, ki je bil izveden po 76.a členu ZDDV-1.

Kakšne naj bodo knjižbe tega dobropisa? Kako obračunati DDV? Gre za blago, za storitev ali za odškodnino?

Mnenje Po računu, ki vam ga je izdal avstrijski dobavitelj, ste v svojih evidencah DDV in v obračunu DDV evidentirali pridobitev blaga znotraj EU. Na tem računu je navedena vrednost blaga, ki naj bi ustrezalo vašemu naročilu. Ker blago ni ustrezalo naročilu (manjkali so odsevni napisi), vam je avstrijski dobavitelj izdal dobropis v znesku, ki je enak neto znesku na računu slovenskega dobavitelja, ki je pomanjkljivost odpravil.

Ne glede na to, da je vrednost dobropisa enaka vrednosti računa (brez DDV) za odpravo pomanjkljivosti, menimo, da gre po vsebini za naknadno znižanje cene blaga. Znesek po dobropisu se torej ne nanaša na storitev in prav tako se ne nanaša na odškodnino, temveč se nanaša na dobavo blaga.

Zato menimo, da morate dobropis avstrijskega dobavitelja upoštevati kot zmanjšanje vrednosti pridobitve blaga znotraj EU. To pomeni, da v obračunu DDV znesek dobropisa evidentirate kot pridobitev blaga znotraj EU s predznakom minus. S predznakom minus v obrazec DDV-O tako vpišete naslednje zneske: • v polje 32 davčno osnovo oziroma znesek po dobropisu, • v polje 23 vrednost izstopnega DDV, • v polje 41 vrednost vstopnega DDV. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012.

5_

1 Lahko je razlog preprosto v tem, da B še ni obvestil A-ja, da so se spremenili pogoji po že podani izjavi.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012.

4_

Stroj pri kooperantu Za naše podjetje dela vijake kooperant. Ta kooperant je izdelal stroj. Naše podjetje je za kooperanta kupilo določene komponente za ta stroj. Vrednost teh komponent je 20.000 €.

Ker nam tega kooperant ne bo plačal, smo to vrednost knjižili na 0470 (sredstva v izgradnji).

Ali lahko naše podjetje, potem ko bo kooperant usposobil stroj in začel na njem delati, začne amortizirati znesek, ki smo ga vložili v nakup komponent stroja? Če tega ne smemo imeti v osnovnih sredstvih, kako naj poknjižimo izdatek za komponente in kaj je z DDV, ki smo ga odbili?

Dobropis za neustrezno blago Mnenje Dobavitelj (zavezanec iz Avstrije, identificiran za DDV) nam je dobavil blago, na katerem so manjkali odsevni napisi, ki pa nam jih je zaračunal. Prejem v skladišče smo delali po vrednosti računa. To pomanjkljivost je odpravil slovenski davčni zavezanec in nam za opravljeno delo izdal račun z obračunanim DDV. Za znesek osnove tega računa, ki ga je izdal slovenski davčni zavezanec (znesek brez DDV), nam je avstrijski dobavitelj izdal dobropis.

Če je moral kooperant izdelati za vas prilagojen stroj, da lahko za vas opravlja podizvajalske storitve in če ste se strinjali, da je to vlaganje v ta stroj vaše finančne breme, stroj pa se bo uporabljal za daljše obdobje (več kot eno leto), menimo, da je pravilno, da ga pripoznate med osnovnimi sredstvi in da si zanj odbijate vstopni davek na dodano vrednost, čeprav sicer izpolnjujete pogoje za odbitek vstopnega davka (formalne glede računa in vsebinske glede obdavčljivosti dejavnosti).

Kako boste knjižili te komponente med osnovnimi sredstvi, je odvisno od značilnosti komponent in pogodbe s

www.iracunovodstvo.eu

kooperantom. Če so te komponente samostojni deli, ki vam jih lahko kooperant kadarkoli vrne, jih knjižite kot samostojna osnovna sredstva (konto 040 ali 045). Enako evidentirate naložbo v stroj, če je s pogodbo dogovorjeno solastništvo. Če so te komponente vgrajene v njegov stroj in je v pogodbi dogovorjeno vlaganje v eno osnovno sredstvo, ki pa je v njegovi lasti, potem ta vlaganja evidentirate kot vlaganja v tuja osnovna sredstva. Urediti to vlaganje v pogodbi s kooperantom je dobro tudi za primer nastanka eventualnih stroškov (in njihovega davčnega upravičevanja) ob morebitnem prenehanju sodelovanja s tem kooperantom, ki bi nastali ob vračilu teh komponent ali ob poračunu vlaganj s kooperantom.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012.

• Slovenski računovodski standardi, Uradni list RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Uradni list RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012.

6_

Prevzem knjig od drugega servisa S 1. januarjem smo začeli voditi knjige za stranko.

Kljub drugačnim dogovorom smo otvoritvene postavke od prejšnjega računovodstva prejeli šele v juniju. Po knjiženju otvoritvenih postavk smo ugotovili sledeče: 1. V letošnjem letu so bili plačani računi, ki jih v otvoritvenih postavkah ni – to se dogaja tako na strani kupcev kot tudi dobaviteljev. V bilanci stanja so zato zdaj prikazani prenizki dolgovi in prenizke terjatve (ker so knjižena plačila za račune, ki jih v otvoritvi ni).

2. Npr. na kontu 16 – terjatev za vstopni DDV v otvoritveni bilanci ni stanja, čeprav smo februarja dobili izpis prejetih računov, ki naj jih vključimo v januarski obračun DDV (računi za preteklo leto, prejeti letos).

3. Tudi na stanjih finančnih obveznosti stanja niso prava (lizingi).

Zneski nikakor niso majhni in zanemarljivi, da bi jih vključili med ›izredne‹ odhodke (davčno nepriznani odhodki) ali ›izredne‹ prihodke.

Kako se lotiti sanacije otvoritvenih postavk, da bo stranka čim manj finančno prizadeta, njen ugled pri poslovnih partnerjih pa ne okrnjen – in da seveda zaščitimo svoje knjiženje v letošnjem letu?

Mnenje 1.

Ker ste prevzeli očitno neurejene knjige in se bliža zaključek leta, predlagamo, da kupcem pošljete obrazce IOP oziroma dobavitelje prosite zanje, da boste lahko uskladili tudi stanja, ki so prav tako odprta, a morda zanje ne veste.

Pred pošiljanjem bi bilo treba sanirati stanje vsaj za plačila, ki jih imate knjižena v tekočem letu, pa izhaja iz sklicev pri

17 plačilih ali vam je stranka potrdila, da ne gre za nove avanse, temveč plačila starih odprtih postavk, ki niso izkazane v otvoritvi. To pomeni, da prosite stranko, naj vam dostavi izvode izdanih računov (pomagajte si z izpisom odprtih postavk in stranki označite zneske in sklice pri plačilih) kot tudi prejetih računov. Če gre za račune, ki se nanašajo na leto 2013, jih poknjižite v tekoče leto. Če boste ugotovili, da se računi nanašajo na pretekla leta, pa jih najprej zberite po vrstah bilančnih kategorij (koliko manjka prihodkov od prodaje, koliko manjka stroškov materiala, koliko manjka stroškov drugih storitev …), da preverite, ali je napaka bistvena ali ne. Če napaka ni bistvena, potem knjižite take račune med prihodke in odhodke tekočega leta, če je bistvena, potem jih knjižite v breme oziroma dobro prenesenega poslovnega izida. Enako jih obravnavate v obračunu davka od dohodkov pravnih oseb, med tekočimi prihodki ali odhodki skupaj z vsemi drugimi, če pa gre za bistvene napake, v ločenih postavkah obrazca obračun za popravek bistvenih napak. Glede davka na dodano vrednost prav tako priporočamo, da za nepravočasno plačani izstopni DDV ustrezno obračunate zamudne obresti, vstopnega pa upoštevate, kot je dovoljeno po zakonu, to je, ne pozneje kot v zadnjem davčnem obdobju koledarskega leta, ki sledi letu, v katerem ste pridobili pravico do odbitka DDV. 2.

Stanje na kontu 16 bi se vam moralo urediti, potem ko boste poknjižili manjkajoče račune pod št. 1.

3.

Stanje finančnih lizingov je najbolje urejati šele na podlagi obrazcev IOP lizinških hiš. Če so vsi najemi knjiženi (njihovo začetno pripoznanje), se vam stanje po posameznem lizingu najbrž ne ujema zato, ker so plačila knjižena na napačni najem (če jih ima stranka več) ali ker niso ustrezno upoštevane spremembe obveznosti zaradi spremembe obrestnih mer. Če stranka ni redno plačevala obrokov lizing, je morda plačevala tudi zamudne obresti, ki so bile v preteklosti lahko napačno knjižene – kot poravnave rednih obveznosti. Sanacija obveznosti za finančne lizinge ne bi smela predstavljati bistvene napake. Predlagamo, da od vseh lizinških hiš pridobite najprej stanje odprtih postavk – od vseh na isti dan, recimo na 31. oktober, potem pa stanje na kontih preprosto uskladite – če je kje poknjiženih preveč plačil in drugod premalo, prenesite promete med konti, kjer se vam še ne ujemajo zneski dolga, doknjižite obveznosti in pripoznajte stroške obresti od finančnega najema ter se ne ukvarjajte z razčiščevanjem decimalk in razlogov po posamezni vrsti lizinga iz razloga načela ekonomičnosti v računovodstvu (ker je razlog za neujemanje stanj prav gotovo nepravilno knjiženje rednih in zamudnih obresti v preteklosti ter sprememb tečajev in obrestnih mer, kar pa je vse po vsebini finančni odhodek iz finančnega najema).

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012.

• Slovenski računovodski standardi, Uradni lsit RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Uradni list RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012.

ROKOVNIK

18

Da ne pozabim:

10. sept.

PRAVNE OSEBE:

FIZIČNE OSEBE (s.p.):

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb 08/2014

Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti (mesečno)

Intrastat poročilo

Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

15. sept.

POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

EURIBOR

na dan 17.6.2014

na dan 20.8.2014

3-mesečni

0,217

0,187

6-mesečni

0,312

0,289

12-mesečni

0,491

0,466

ETN - poročanje o prodajah in najemih, sklenjenih v preteklem mesecu

18. sept.

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

20. sept.

Rekapitulacijsko poročilo 08/2014 in hkrati DDV-O 08/2014 Banka Slovenije - poročilo: BST, KRD, DVP, SN-T

26. sept.

AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

30. sept.

DURS - obračun in plačilo DDV 08/2014 Poročilo o dobavah (76.a člen) 08/2014 Predložitev obračuna in plačilo davka na finančne storitve Banka Slovenije - SKV Zahtevek za vračilo DDV davčnemu zavezancu, ki ima sedež v Skupnosti.

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (21.8.2014)

Plačila v gotovini

Variabilni del priznane obrestne mere AVGUST 2014

Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2*

420 EUR

Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga in storitev v RS po ZPPDFT**

5.000 EUR

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

EUR

USD

JPY

GBP

CHF

Do vključno 1 meseca

0,09700 %

0,15600 %

0,09357 %

0,50100 %

0,00100 %

Do vključno 3 mesecev

0,320800 %

0,23810 %

0,13000 %

0,56013 %

0,01800 %

Do vključno 6 mesecev

0,30800 %

0,33440 %

0,17786 %

0,71419 %

0,07640 %

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

12 mesecev

0,48900 %

0,57810 %

0,34429 %

1,06838 %

0,20140 %

Obdobje od 1.7.2014 do 31.12.2014

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.durs.gov.si/si/aktualno/obrestne_mere_za_obresti_na_ posojila_med_povezanimi_osebami_na_podlagi_pravilnika_o_priznani_obrestni_meri/ 21.8.2014)

Vrsta izplačila za

8,15 %

Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. 50/2014, 4.7.2014)

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

AVGUST 2014

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 92/2013, 16/2014)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR. V primeru, da delavec dela 11 ur ali več na dan - 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro nad 8 ur.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70% cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javni prevoz - do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

V skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Nadomestilo za ločeno življenje se lahko določi v pogodbi o zaposlitvi delavca pod pogoji in v znesku, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, kot to določa vsakokratni podzakonski predpis.

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 30% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 458,45 EUR*.

Za 20 let delovne dobe: v višini 50% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 764,09 EUR*.

Za 30 let delovne dobe: v višini 70% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 1.069,72 EUR*.

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece 3.056,38 EUR** oz. v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje.

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

797,04 EUR za leto 2014; Najvišji znesek brez prispevkov 1.064,96 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- V primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 1.528,18 EUR**.

- V primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 764,09 EUR**.

- Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.528,18 EUR**).

- Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece (1.528,18 EUR**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si).

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR