e-Bilten Unikum avg.15 by Aleksandra L.

08 | 2015

BILTEN

6,99 EUR + DDV AVGUST 2015 WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

PRENOS DEJAVNOSTI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA Vse pogosteje smo priča nameram podjetnikov, ki poslujejo v statusni obliki samostojnega podjetnika (s. p.), da svojo dejavnost prenesejo na drugo statusno obliko ali da spremenijo lastništvo podjetja. Vzroki oziroma motivi so lahko različni, kakor so različne tudi oblike tega prenosa. 3

VSEBINA

TEMA MESECA

DAVKI

PRAVO

10 12 13 20

UVODNIK Kristinka Vukovič

PRENOS DEJAVNOSTI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA

Vzemimo stvari v svoje roke

SODBA SODIŠČA EU: NLB LEASING, D. O. O., PROTI REPUBLIKI SLOVENIJI

KAJ RAČUNOVODSTVU PRINAŠA ZGD-1I RAČUNOVODSTVO SRS 2015 NOVIČKE S PORTALA IR MNENJA IR IZOBRAŽEVANJA IR

Julija je bila sprejeta novela ZGD-1I, po kateri bomo pravila računovodenja začeli uporabljati šele leta 2016. Čeprav se morda to zdi še daleč, ni danes prav nič prezgodaj, da bi o tem razmišljali, saj bo že čez štiri mesece treba opraviti ustrezen prehod od sedanjih računovodskih usmeritev k morebitnim novim in popraviti pravilnike o računovodstvu. Odgovorno pa se mi zdi, da se seznanjamo z novostmi že danes, ker marsikaj še ni dokončno in ker na nova strokovna pravila lahko tudi še vplivamo. Javna razprava glede novih slovenskih računovodskih standardov je odprta do 1. oktobra in dotlej imamo možnost izraziti svoje mnenje o njihovi vsebini, in ne le čakati, kaj bodo sprejeli drugi. Zato smo nekaj strani tokratne številke namenili tudi tem novostim, za začetek pa se ukvarjamo z večno temo, povezano s samostojnimi podjetniki, ki lahko ostane na zalogo tudi v vašem arhivu za čas, ko jo boste potrebovali. Julija je bil namreč sprejet tudi Zakon o potrjevanju računov, o katerem smo obširneje pisali v prejšnji številki. Tokrat vas spominjamo na to, da FURS na svoji spletni strani objavlja vprašanja zavezancev in svoje odgovore nanje. Branje tega gradiva je koristno, saj rešuje mnoge dileme iz prakse. Veliko odgovorov je logičnih, jasnih, se pa najde tudi kak neizvedljiv, kot denimo tisti o zbiranju sredstev na dobrodelni prireditvi za šolski sklad. Si predstavljate osnovnošolce, ki ob gneči na stojnicah ob šolski prireditvi zaračunavajo svoje voščilnice, okraske in druge ročne izdelke z davčno blagajno? Seveda ne, saj je vprašanje netočno postavljeno, zato je odgovor tak, kakršen je. A tudi tu bo potrebna naša aktivna vloga, ne le izgovarjanje na nekaj, kar so nam zakuhali drugi …

UNIKUM | letnik 9 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 E: info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu Odgovorna urednica: Nina Selan Slapar nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.shutterstock.com, v kolikor ni drugače označeno. Oblikovanje in priprava za tisk: Sonja Eržen Tisk: Birografika Bori d.o.o. Posamezna številka stane: 6,99 EUR + 9,5 % DDV. Letna naročnina na tiskano verzijo: 65 EUR + 9,5 % DDV Letna naročnina na spletno verzijo: 25 EUR + 22 % DDV Naročnina velja do pisnega preklica. V povprečju natisnemo 600 izvodov. Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan. ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

Pred nami je že september; verjamem, da se kmalu vidimo na Tednu računovodij pa tudi na že deseti Akademiji IR za gospodarstvo. Nabor tem je bogat, seznam predavateljev tudi, predavanj pa bo več kakor pretekla leta, zato sem prepričana, da se ponovno vidimo in skupaj podamo v svet novih znanj, spoznanj, srečanj in izmenjave izkušenj. Pa srečno!

Vaša Kristinka Vukovič

www.iracunovodstvo.eu

TEMA MESECA

dr. Tatjana Jovanovič

Prenos dejavnosti samostojnega podjetnika Vse pogosteje smo priča nameram podjetnikov, ki poslujejo v statusni obliki samostojnega podjetnika (s. p.), da svojo dejavnost prenesejo na drugo statusno obliko ali da spremenijo lastništvo podjetja. Vzroki oziroma motivi so lahko različni, kakor so različne tudi oblike tega prenosa.

eprav se v praksi pojavljajo najrazličnejše oblike prenosa dejavnosti s. p. (prodaja podjetja oziroma deleža, prodaja posameznih sredstev podjetja ali kar prenehanje opravljanja dejavnosti na s. p. in začetek na drugem poslovnem subjektu), se v nadaljevanju posvečamo ›prenosom in preoblikovanjem‹, ki so določeni v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) in za katera velja univerzalno pravno nasledstvo. V ta okvir spada prenos (s. p. na s. p.) in preoblikovanje (s. p. v d. o. o.) podjetnika po postopkih iz ZGD-1, ki uzakonja oblike, pogoje, roke in postopke, ki jih mora sprožiti podjetnik, ki želi, da se njegovo podjetje po določenem datumu (dan obračuna prenosa oziroma obračunski dan) prenese na drug s. p. (72.a člen ZGD-1) ali preoblikuje v d. o. o. (667. do 673.a člen ZGD-1). Prav statusni predpis (ZGD-1) za oba postopka (s. p. na s. p. in s. p. v d. o. o.) določa univerzalno pravno nasledstvo, kar pomeni, da drugi s. p. ali družba kot pravni naslednik prevzame vsa podjetnikova sredstva in obveznosti do virov sredstev in vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika. Prav tako je obema postopkoma skupno, da mora podjetnik nameravani prenos oz. preoblikovanje z navedbo dneva prenehanja vsaj 15 dni pred prenehanjem opravljanja dejavnosti objaviti na spletnih straneh AJPES-a ali na kakšen drug način (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, poslovnih prostorih, itn.). V nadaljevanju se bomo osvetlili statusni, davčni in računovodski vidik prenosa podjetja podjetnika na pod-

jetnika prevzemnika (s. p. na s. p.) in statusnega preoblikovanja podjetnika (s. p. v d. o. o.).

Statusni vidik Prenos podjetja podjetnika na podjetnika prevzemnika (s. p. na s. p.) določa 72.a člen ZGD-1. Navaja, da lahko podjetnik za časa svojega življenja prenese podjetje na drugo fizično osebo, ki s tem postane podjetnik prevzemnik. S prenosom preidejo na podjetnika prevzemnika celotno podjetje ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Podjetnik prevzemnik kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika. Podjetnik prevzemnik (novi s. p.) mora vložiti prijavo za vpis prenosa podjetja pri AJPES, k vlogi pa je treba dodati tudi pogodbo o prenosu podjetja, ki jo (stari) podjetnik in (novi) podjetnik prevzemnik skleneta v obliki notarskega zapisa. V pogodbi mora biti navedena firma in sedež podjetnika, morebitno izrecno soglasje glede uporabe imena in priimka ter matične številke prvotnega podjetnika, izjava o prenosu podjetja in vrednost podjetja na dan obračuna prenosa podjetja z natančnim opisom podjetja, pri čemer

S prenosom preidejo na podjetnika prevzemnika celotno podjetje ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem.

se je mogoče sklicevati na listine, kot so letna bilanca stanja, vmesna bilanca stanja ali drug ustrezen računovodski izkaz. Predložene listine na dan prijave za vpis prenosa podjetja v register ne smejo biti starejše od treh mesecev. AJPES hkrati vpiše podjetnika prevzemnika v Poslovni register Slovenije (PRS), v kolikor ta že ni vpisan in po uradni dolžnosti izbriše iz njega (starega) podjetnika. Iz pravkar objavljene novele ZGD-1 (Uradni list RS, št. 55/2015, z dne 24.7.2015) namreč izhaja, da lahko s.p. (po postopku iz 72.a člena) prenese svoje podjetje na podjetnika prevzemnika, ki bo v PRS šele vpisan (nov s.p.) ali na že obstoječega s.p. Z vpisom prenosa podjetja v PRS podjetnik neha opravljati dejavnost, podjetje podjetnika pa v skladu s pogodbo o prenosu podjetja preide na podjetnika prevzemnika. Pri tem velja, da če podjetnik prevzemnik ne izpolni obveznosti, ki so nastale podjetniku v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v PRS, odgovarja zanje podjetnik z vsem svojim premoženjem. Statusno preoblikovanje podjetnika je določeno v 7. poglavju ZGD-1. Gre za postopek, ki podjetniku omogoča, da dejavnost preoblikuje v statusno obliko d. o. o. V 667. členu ZGD-1 je določeno, da se s. p. lahko preoblikuje bodisi s prenosom podjetja na novo kapitalsko družbo, ki se ustanovi zaradi prenosa podjetnikovega podjetja, bodisi s prenosom podjetja na prevzemno (že obstoječo) kapitalsko družbo. V primeru preoblikovanja podjetnika v novo družbo (668. do 672. člen ZGD-1) vloži podjetnik na registrskem sodišču pri-

UNIKUM | AVGUST 2015 | TEMA MESECA | Prenos dejavnosti samostojnega podjetnika

javo za vpis prenosa podjetja, ki ji mora priložiti tudi sklep o prenosu podjetja in akt o ustanovitvi družbe z navedbo, da je družba ustanovljena s prenosom podjetja podjetnika. Zakon določa, da je v primerih, ko je višina stvarnega vložka višja od 100.000 evrov, potrebno tudi revizorjevo poročilo. Sklep o prenosu podjetja s. p. na novo družbo mora vsebovati vsaj firmo in sedež podjetnika, izjavo o prenosu podjetja in vrednost podjetja ter natančen opis podjetja. Vrednost podjetja dokazuje bilanca stanja, ki jo priloži sklepu o prenosu. Listine, ki jih predloži na dan prijave za vpis podjetja v sodni register, ne smejo biti starejše od treh mesecev. Registrski organ hkrati vpiše prenos podjetja in ustanovitev nove družbe. S tem nastane podlaga za izbris podjetnika iz PRS, kar stori AJPES po uradni dolžnosti in po prejemu obvestila registrskega organa o vpisu prenosa. Po tem dnevu se vse obveznosti prenesejo na družbo, ki postane univerzalni pravni naslednik, razen v primerih, ko družba ne izpolni obveznosti, ki so nastale podjetniku v zvezi z njegovim podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v register. V tem primeru namreč za obveznosti odgovarja podjetnik sam z vsem svojim premoženjem. Druga možnost je preoblikovanje podjetnika na že obstoječo (prevzemno) družbo (673. člen ZGD-1), za kar velja zelo podoben postopek kot pri preoblikovanju v novo družbo, le da namesto sklepa potrebuje pogodbo o prenosu, ki jo sopodpišeta podjetnik ter poslovodja d. o. o.-ja in mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Če prevzemna družba zaradi prenosa podjetja poveča osnovni kapital, se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za povečanje osnovnega kapitala zaradi pripojitve pri d. o. o.-ju, pri čemer mora povečanje osnovnega kapitala za izvedbo pripojitve pregledati eden ali več revizorjev. Povečanje osnovnega kapitala mora biti vpisano v register hkrati z vpisom prenosa podjetja.

Davčni vidik Z vidika davkov je pri prenosu/preoblikovanju treba opozoriti na nekaj podrobnosti, ki so za delo računovodje bistvene. Poleg vseh pravnih postopkov, določenih v ZGD-1, kjer brez pomoči odvetnika ali vsaj notarja nikakor ne bo šlo, mora podjetnik svojo namero o prenosu oziroma preoblikovanju

dejavnosti na davčno nevtralen način priglasi tudi Finančni upravi RS oziroma davčnemu organu (303. člen Zakona o davčnem postopku, ZDavP-2). To stori podjetnik na obrazcu ›Priglasitev davčne obravnave ob prenehanju opravljanja dejavnosti in nadaljevanju po drugi osebi‹ (Pravilnik o obrazcu za priglasitev davčne obravnave ob prenehanju opravljanja dejavnosti in nadaljevanju po drugi osebi, Uradni list RS, št. 103/2010), ki ga sopodpišeta tako samostojni podjetnik, ki z dejavnostjo zaključuje, kakor tudi podjetnik prevzemnik (novi s. p.) oziroma zastopnik pravne osebe (d. o. o.-ja). Sestavni del obrazca je tudi izjava o izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev, rok za oddajo obrazca pa sovpada s skrajnim rokom za oddajo (zaključnega) davčnega obračuna. Priglasitev se opravi pri davčnem organu, kjer je davčni zavezanec, ki z dejavnostjo zaključuje, vpisan v davčni register. Poleg priglasitve posebne davčne obravnave, pa mora podjetnik oddati tudi davčni obračun (zaključni). V primeru prenosa podjetja podjetnika na nov s.p. se obdobje, za katerega se izračunava akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti, konča z dnem prenehanja opravljanja dejavnosti, v 60-ih dneh od tega datuma pa je potrebno oddati tudi zaključni davčni obračun (3. odstavek 297. člena ZDavP-2). V primeru preoblikovanja podjetnika v d.o.o. pa se obdobje, za katerega se izračunava akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti, konča na obračunski dan statusnega preoblikovanja podjetnika. Obračunski dan je dan, ki ga s.p. določi kot dan zaključka svojega poslovanja in sočasnega preoblikovanja v družbo. V 30-ih dneh od vpisa preoblikovanja v register pa je potrebno oddati davčni obračun (Davčni obračunu akontacije dohodnine od dohodkov iz dejavnosti, Pravilnik o davčnem obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti, Uradni list RS, št. 109/13, 83/14) s podatki na obračunski dan. Tako se po obračunskem dnevu statusnega preoblikovanja samostojnega podjetnika ne sestavlja obračuna, ampak se čaka vpis preoblikovanja, razen v primeru, če do 31.3. naslednjega davčnega leta še ni izveden vpis statusnega preoblikovanja podjetnika v sodni register. V tem primeru sestavi samostojni podjetnik obračun na zad-

nji dan davčnega obdobja in ga davčnemu organu predloži do 31. aprila tekočega leta za preteklo leto (297a. člen ZDavP-2). V tem primeru pa mora v 30-ih dneh po datumu vpisa preoblikovanja v sodnem registru oddati tudi popravljen zaključni davčni obračun. Pri izpolnjevanju zaključnega davčnega obračuna posebej opozarjamo na prilogo 14a, v kateri zavezanec izkazuje skrite rezerve (skrite izgube) pri sredstvih in obveznostih. Pravila oziroma določbe o prenosu in statusnem preoblikovanju podjetnika iz ZGD-1 so komplementarno usklajena tako s postopkovnim davčnim predpisom (Zakon o davčnem postopku, ZDavP-2) kakor tudi z materialnimi davčnimi predpisi (Zakon o dohodnini, ZDOH-2; Zakon o davku na dodano vrednost, ZDDV-1). ZDoH-2 ob prenosu in preoblikovanju podjetnika po ZGD-1 in ob izpolnjevanju pogojev omogoča ›davčno nevtralnost‹ (4. odstavek 51. člena ZDoH-2), kar pomeni, da podjetnik v zaključnem davčnem obračunu pri izračunavanju davčne osnove za davek iz dejavnosti ne upošteva poračuna davčnih olajšav za sredstva, za katera še niso pretekla tri leta od nabave, ne vračunava razlike med tržno in knjigovodsko vrednostjo sredstev v davčno osnovo itn. Davčno nevtralen prenos je omogočen podjetniku (ali drugi osebi, ki opravlja dejavnost), ki: 1. preneha opravljati dejavnost in prenese podjetje na drugo fizično osebo zaradi smrti, trajne nezmožnosti za delo oz. upokojitve ali prenese podjetje na zakonca, otroka, posvojenca ali pastorka (novi zasebnik) in izpolnjuje naslednje pogoje: a) novi zasebnik nadaljuje z opravljanjem dejavnosti v Sloveniji; b) novi zasebnik mora ovrednotiti prevzeta sredstva in obveznosti, amortizirati prevzeta sredstva ter izračunavati dobičke in izgube v zvezi s prejetimi sredstvi in obveznostmi z upoštevanjem vrednosti na dan prenehanja opravljanja dejavnosti zavezanca, po kateri se bi izhajalo pri izračunu davčne osnove pri zavezancu, ki je prenehal z opravljanjem dejavnosti, oziroma tako, kot če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo; c) novi zasebnik prevzame rezervacije, ki jih je oblikoval zavezanec, ki je prenehal z opravljanjem dejavnosti,

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

ki se lahko pripišejo podjetju, ki se prenaša, in pogoje v zvezi s temi rezervacijami, kot bi veljali za zavezanca, ki je prenehal z opravljanjem dejavnosti, kot če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo; 2. neha opravljati dejavnosti zavezanca, v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah o statusnem preoblikovanju podjetnika, in so izpolnjeni naslednji pogoji: a) nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba je rezident; a) nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba mora ovrednotiti prevzeta sredstva in obveznosti, amortizirati prevzeta sredstva in izračunavati dobičke in izgube v zvezi s prejetimi sredstvi in obveznostmi z upoštevanjem vrednosti na zadnji dan obdobja, za katero se izračunava akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti pri statusnem preoblikovanju podjetnika, po kateri bi se izhajalo pri izračunu davčne osnove pri zavezancu, ki bo prenehal z opravljanjem dejavnosti, oziroma tako, kot če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo; a) nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba prevzame rezervacije, ki jih je oblikoval zavezanec, ki bo prenehal z opravljanjem dejavnosti, ki se lahko pripišejo podjetju oziroma delu podjetja, ki se prenaša, in pogoje v zvezi s temi rezervacijami, kot bi veljali za zavezanca, ki bo prenehal z opravljanjem dejavnosti, kot če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo; a) fizična oseba se zaveže, da bo svoj delež v pravni osebi, pridobljen s statusnim preoblikovanjem, obdržala najmanj 36 mesecev in ga nominalno ne bo zmanjšala. Če pride v obdobju petih let po prenehanju opravljanja dejavnosti do neizpolnjevanja vsaj enega od pogojev, se prihodki, ki ob prenosu oziroma preoblikovanju niso šteli za prihodke, obdavčijo kot drugi dohodki samostojnega podjetnika – fizične osebe, ki je takrat prenehala opravljati dejavnost. To pomeni, da se ob neizpolnjevanju pogojev neobdavčena razlika med tržno in knjigovodsko vrednostjo prenesenih sredstev (›skrita rezerva‹) obdavči kot drug dohodek fizične osebe. Ob preoblikovanju (s. p. v d. o. o.) podjetje (s. p.) nemoteno deluje naprej (do

vpisa d. o. o.) in tudi po obračunskem (presečnem) dnevu plačuje akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti ter prispevke za socialno varnost. Prispevke za socialno varnost podjetnika plačuje podjetnik, ki deluje v imenu in za račun nove oziroma prevzemne družbe, sam, in sicer vse do vpisa preoblikovanja v sodni register. Plačani oziroma obračunani prispevki predstavljajo družbi, v imenu katere posluje podjetnik, davčno priznane odhodke. Podjetnik po vpisu statusnega preoblikovanja neha poslovati, s tem dnem pa postane zavezanec za akontiranje davka (davka od dohodkov pravnih oseb) pravna oseba. Ta plačuje akontacije od osnove, ki je bila izračunana v zaključnem davčnem obračunu podjetnika in po 17-odstotni stopnji ter poračuna plačane obroke predhodne akontacije, ki jih je plačeval podjetnik za račun nove kapitalske družbe. Davčna nevtralnost (neplačevanje davkov) je zagotovljena tudi z drugimi davčnimi predpisi oziroma davki. Tako se z vidika davka na dodano vrednost (10. in 17. člen ZDDV-1 ter 8. člen Pravilnika o izvajanju ZDDV-1) šteje, da ob prenosu podjetja na drugega davčnega zavezanca promet blaga ni bil opravljen, ne glede na to, ali gre za neodplačni ali odplačni prenos podjetja. Za potrebe obdavčitve z davkom na dodano vrednost se šteje, da je prevzemnik pravni naslednik prenosnika podjetja. Davčno nevtralnost zaradi prenosa podjetja (kar vključuje prenos vseh sredstev in obveznosti do njihovih virov sredstev) na drugega davčnega zavezanca pri davku na dodano vrednost lahko zagotovimo le, če prevzemnik nadaljuje opravljanje dejavnosti podjetja. Če pa prevzemnik uporablja prevzeta sredstva za namene, različne od tistih, pri katerih ima pravico do odbitka DDV, mora obračunati DDV na način, kot velja za obračun DDV v primeru rabe za zasebne namene. Ob statusnem preoblikovanju s. p. se kot dan prenehanja identifikacije za namene DDV določi dan, ko podjetnik neha opravljati dejavnost. Podjetnik v zadnji obračun davka na dodano vrednost zajame ves promet, opravljen do dneva prenehanja identifikacije za namene DDV, promet po tem dnevu pa je treba zajeti v obračun DDV pri družbi

(80. člen ZDDV-1 in 132. člen Pravilnika o izvajanju ZDDV-1). Drugače povedano, z vidika davka od dohodkov pravnih oseb s. p. v zaključni davčni obračun zajame prihodke do obračunskega dne (na slednjega namreč pripravlja zaključni davčni obračun, vendar šele 30 dni po vpisu preoblikovanja), medtem ko se z vidika davka na dodano vrednost v zaključni davčni obračun zajame ves promet do dneva prenehanja identifikacije, kar načeloma sovpada z dnem vpisa preoblikovanja. To pomeni, da mora podjetnik do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku meseca, v katerem je prenehala identifikacija za namene DDV, predložiti obračun DDV. Ker je vpis v sodni register konstitutivnega pomena za preoblikovanje, bo v tem trenutku (torej do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku meseca, v katerem je prenehala identifikacija za namene DDV) podjetje že poslovalo kot družba. Ker pa s prenosom podjetja preidejo na družbo tako sredstva kot tudi pravice in obveznosti podjetnika (667. člen ZGD-1), bo družba kot univerzalni pravni naslednik v celoti prevzela obveznosti in terjatve iz naslova davkov pravnega prednika, torej tudi obveznosti oziroma terjatve iz naslova DDV (48. člen ZdavP-2). Ob preoblikovanju v novo družbo se v praksi lahko pojavi situacija, ko bi podjetnik z identifikacijo že nehal, družba pa identifikacije še ne bi pridobila. Zato davčni organ pojasnjuje (Pojasnilo DURS, št. 4214-48/2007, z dne 26. 5. 2008), da je treba zagotoviti identifikacijo za namene DDV nove družbe najkasneje na dan, ko podjetniku preneha identifikacija, kar zavezanec lahko stori z dokazili predhodne objave preoblikovanja na podlagi ZGD-1 ali z dokumentacijo o priglasitvi posebne davčne obravnave na podlagi ZdavP-2. Podjetnik (ki je v fazi preoblikovanja) deluje v imenu in za račun nove družbe ter od dne obračuna preoblikovanja do vpisa družbe v sodni register izdaja račune kot s. p. Slednji pripravlja in oddaja obračune DDV do dne prenehanja identifikacije za DDV, to pa načeloma sovpada z dnem vpisa nove družbe v sodni register (Pojasnilo Davčnega urada Ljubljana, št. 092-3163-2007, z dne 6. 7. 2007 – drugi del dokumenta). Pri tem velja opozoriti na obdobje od dneva vpisa registrskega sodišča do prejema sklepa o vpisu sodišča, v kate-

UNIKUM | AVGUST 2015 | TEMA MESECA | Prenos dejavnosti samostojnega podjetnika

rem naj se izdani računi že glasijo na prevzemno družbo, in ne na podjetnika (Pojasnilo DURS, št. 4212/24/2008, z dne 28. 5. 2008). Z vidika vstopnega DDV poudarjamo, da se vstopni DDV po računih, prejetih do datuma statusnega preoblikovanja (do datuma vpisa v sodni register), upošteva pri podjetniku (s. p.-ju), računi, prejeti po vpisu preoblikovanja, pa pri družbi. V praksi bodo pogosti primeri, ko bodo dobavitelji tudi po dnevu vpisa preoblikovanja pošiljali račune na podjetnika, in ne na družbo, za kar je praviloma treba zahtevati popravke, vendar se bo po tolmačenju davčnega organa v razumnem časovnem obdobju toleriral oziroma priznaval odbitek vstopnega DDV tudi v primerih, ko se bo račun glasil na podjetnika (Pojasnilo DURS, št. 4230-186/2008, z dne 11. 8. 2008). Na koncu naj omenimo, da ob prenosu in/ali preoblikovanju podjetja podjetnika v skladu z določili ZGD-1 velja davčna nevtralnost tudi z vidika davka na motorna vozila in davka na promet nepremičnin.

Računovodski vidik Vsem pravnim in davčnim postopkom prenosa in/ali preoblikovanja bo moral slediti tudi računovodja. ZGD-1 (4. odstavek 668. člena) definira dan obračuna prenosa podjetja kot dan, ko podjetnik sestavlja računovodske izkaze, ki naj bi bili podlaga za prenos podjetja. Vrednost podjetja podjetnika je tudi sestavni podatek sklepa oziroma pogodbe o prenosu podjetja, pri čemer se je glede vrednosti mogoče sklicevati na listine, kot so letna bilanca stanja, vmesna bilanca stanja ali ustrezen računovodski izkaz. Predložene listine na dan prijave za vpis prenosa podjetja v register ne smejo biti starejše od treh mesecev. To pomeni, da bo moral računovodja že pred začetkom postopka prenosa oziroma preoblikovanja pripraviti vmesno (ali letno) bilanco stanja na želeni obračunski dan, po prenosu oziroma preoblikovanju pa še zaključni davčni obračun davka od dohodkov iz dejavnosti ter zaključno letno poročilo za AJPES. Ob prenosu podjetja s. p. na novi (prevzemniški) s. p. je računovodski (enako velja za davčni) vidik bistveno preprostejši, saj se po vložitvi prijave za vpis

računovodja bo moral že pred začetkom postopka prenosa oziroma preoblikovanja pripraviti vmesno (ali letno) bilanco stanja na želeni obračunski dan, po prenosu oziroma preoblikovanju pa še zaključni davčni obračun davka od dohodkov iz dejavnosti ter zaključno letno poročilo za AJPES.

gotavlja poplačilo terjatev v primerih, ko družba ne bi izpolnila obveznosti, nastale pred vpisom prenosa podjetja v register, saj zanje izdaja račune podjetnik s svojim premoženjem (672. člen ZGD-1). Podobna specifika velja tudi za akontacije davka od dohodkov pravnih oseb in prispevke za socialno varnost podjetnika, ki jih mora s. p. tudi po dnevu obračuna prenosa plačevati. Po obračunskem dnevu plačane akontacije se bodo poračunale pri davku od dohodkov pravnih oseb po vpisu statusnega preoblikovanja, medtem ko se obračunani prispevki za zasebnika evidentirajo kot strošek, ki bo davčno odbitna postavka v davčnem obračunu družbe.

prenosa vpis zgodi v dnevu ali dveh, tako da o vmesnem času skoraj ne moremo govoriti. Ob preoblikovanju (s. p. v d. o. o.) pa so postopki bistveno daljši, zato se od dneva obračuna šteje, da so dejanja podjetnika, ki se nanašajo na preneseno podjetje, opravljena za račun nove ali prevzemne družbe (4. odstavek 668. člena ZGD-1). Računovodja mora v vmesnem času (torej dan po obračunskem dnevu do dneva vpisa preoblikovanja) poslovne knjige voditi pri podjetniku v lastnem imenu in za račun nove ali prevzemne družbe (Pojasnilo 1 k SRS 22, 2006). To pomeni, da računovodja nadaljuje s knjižbami v glavni knjigi s. p.-ja, saj ta kljub vlogi za preoblikovanje na registrskem sodišču še ni nehal poslovati (še vedno je vpisan v PRS). Kljub upoštevanju načelnih pravil iz Pojasnila 1 k SRS 22 pa je njegova uporaba v celoti neprimerna. Posebnostim poslovanja podjetnika pojasnilo namreč ne sledi v celoti, zato so se v praksi izoblikovali določeni postopki, ki sledijo logični uporabi zakonodajnih pravil. Primer take specifike poslovanja s. p. so dvigi oziroma pologi denarja na transakcijski račun, saj ima še delujoči podjetnik (statusno gledano) možnost prostega razpolaganja z denarjem. Tako bo moral računovodja po dnevu vpisa preoblikovanja stanja oziroma salde kontov teh dvigov, pologov oziroma ostalih razpolaganj z denarnimi sredstvi poračunati. Kreditni saldi na kontih razreda 9 (90, 91, 92 itn.) se bodo izkazali kot obveznost do podjetnika, debetni pa kot terjatev do podjetnika. Poudariti velja, da se kljub univerzalnemu pravnemu nasledstvu, ki velja za postopke preoblikovanja, upnikom za-

Po prejemu sklepa o preoblikovanju mora računovodja (na datum preoblikovanja oziroma izbrisa podjetnika) s temeljnico prenesti ves knjiženi promet od dneva po dnevu obračuna prenosa do dneva izbrisa podjetnika v glavno knjigo družbe, ki jo prej vzpostavi in vanjo vnese začetno stanje vrednosti vseh postavk iz bilance stanja, ki je bila sestavni del sklepa oziroma pogodbe o prenosu podjetja. Otvoritveno stanje v glavni knjigi družbe se vzpostavi na dan po dnevu obračuna prenosa, ki je tudi dan začetka davčnega obdobja, za katero bo s preoblikovanjem novoustanovljena ali s preoblikovanjem prevzemna družba oddajala davčni obračun. Če so bile v postopku preoblikovanja (ali prenosa) določene poštene vrednosti sredstev in obveznosti, predlagamo, da se v otvoritveno bilanco evidentirajo te, medtem ko se za davčne namene vodijo davčne evidence, ki izhajajo iz knjigovodskih vrednosti. Glede na 51. člen ZDoH-2 mora namreč podjetnik prevzemnik oziroma nova ali prevzemna družba sredstva amortizirati po davčni oziroma knjigovodski vrednosti, kot da do prenosa oziroma preoblikovanja ne bi prišlo. Na drugi strani podjetnika prevzemnika (novega zasebnika) zavezuje določba 7. odstavka 51. člena ZDoH-2, ki navaja, da če pride v obdobju 5 let po prenehanju opravljanja dejavnosti do neizpolnjevanja pogojev (glej tekst zgoraj), se v obdobju neizpolnjevanja pogojev prihodki od ›skrite rezerve‹ (ki ob prenosu niso bili všteti v davčno osnovo) vštejejo v davčno osnovo zavezanca. S tega vidika sta tako davčna (knjigovodska) kot poštena vrednost sredstev in obveznosti izrednega pomena. 

DAVKI

mag. Tamara Prezelj

Sodba sodišča EU: NLB Leasing, d. o. o., proti Republiki Sloveniji Sodišče EU je julija prvič odločalo v zadevi C-209/14, ki jo je nanj naslovilo slovensko Vrhovno sodišče. Pred njim so se znašla tri vprašanja, ki zadevajo pravico do popravka davčne osnove za obračun DDV v primeru, ko lizingojemalec ne plačuje obrokov lizinga, lizingodajalec pa predmet lizinga prevzame v svojo posest in ga proda tretji osebi. Dejansko stanje NLB Leasing, d. o. o., kot lizingodajalec oziroma tožnik in družba Domino ing, d. o. o., sta se v letu 2009 dogovorili za dve prodajni pogodbi in pogodbi o finančnem lizingu nepremičnin (angl. sale-and-lease-back). Ker lizingojemalec ni poravnal vseh obrokov lizinga, je NLB julija 2010 od njega zapisniško prevzela nepremičnini, dani v lizing, in ju prodala družbi Sava IP, d. o. o. Konec julija je NLB izdelala ›dokončni obračun‹ in lizingojemalcu vrnila presežek kupnine nad odprtimi obveznostmi lizingojemalca. Kasneje je izdala dobropisa za zneska odkupnih opcij. Septembra 2010 je NLB evidentirala potrjena dobropisa, ki ju je prejela od Domina, in izkazala presežek DDV, vendar ji davčni organ ni dovolil popravka obračunanega DDV na podlagi dobropisov, saj je zavzel stališče, da je bila vrnitev predmeta lizinga v posest najemodajalcu opravljena zato, da bi tožnik nepremičnine prodal naprej v imenu in za račun dolžnika z namenom poplačila zapadlih neplačanih obveznosti dolžnika. Prevzem nepremičnin v posest tožnika po njegovem ne pomeni vračila blaga, zato ni podlage za popravek obračunanega DDV. Dobropisa tožnika naj bi bila neutemeljena, saj so vsi obroki po lizinških pogodbah po njegovem že zapadli, ker da ni prišlo do prekinitve pogodb, temveč do njihovega poplačila. Tožnik je nasprotno trdil, da je zaradi lizingojemalčevega neplačevanja prišlo do razveze pogodbe in na tej podlagi do vračila predmeta lizinga, ki ga je lizingodajalec kot pravni lastnik prodal naprej. Po njegovem mnenju nasprotna stranka tega ne more storiti, ker je do celotnega poplačila pogodbenih obveznosti zgolj neposredni posestnik, in ne pravni lastnik predmeta lizinga.

Vprašanja Vrhovno sodišče je Sodišče EU v zvezi s sporom vprašalo Sodišče EU, ali pomeni vračilo predmeta lizinga zaradi neplačila obveznosti v posest lizingodajalcu z namenom nadaljnje prodaje in poplačila situacijo ›preklica naročila, zavrnitve ali celotnega ali delnega neplačila‹ po dobavi, po kateri se davčna osnova ustrezno zmanjša v skladu z 90.(1) členom Direktive o DDV (1. vprašanje), ali je znesek za odkupni opciji, ki ga je lizingodajalec prejel s prodajo odvzetega predmeta, plačilo za izpolnitev pogodbe in dobavo blaga, plačilo za storitev najema oziroma uporabe nepremičnine ali odškodnina za odpoved pogodbe, ki ni predmet DDV (2. vprašanje), in ali v primeru, da gre za plačilo za dobavo blaga in izpolnitev pogodbe, načelo davčne nevtral-

nosti nasprotuje temu, da je lizingodajalec izstopni DDV obračunal dvakrat, prvič ob sklenitvi pogodbe o finančnem lizingu in drugič zaradi delno neplačanih obveznosti lizingojemalca ob (nadaljnji) prodaji te nepremičnine tretji osebi (3. vprašanje). Sodišče je na drugo vprašanje odgovorilo tako, da je podalo definicijo lizinga: navedlo je, da je treba poslovni najem razlikovati od finančnega, za katerega je značilen prenos večine prednosti in tveganj, povezanih s pravnim lastništvom, na lizingojemalca. To, da se prenos lastništva opravi ob izteku pogodbe ali da je diskontirana vsota obrokov skoraj enaka tržni vrednosti blaga, sta merili, ki vsako zase ali skupaj omogočata ugotavljanje, ali je pogodbo mogoče opredeliti kot finančni najem. Sodišče nadalje v odgovoru na prvo vprašanje pove, da je treba člen 90.(1) Direktive o DDV razlagati tako, da davčnemu zavezancu ne dopušča, da bi zmanjšal svojo davčno osnovo, če je dejansko prejel celotno plačilo v zameno za storitev, ki jo je opravil, ali če druga pogodbena stranka, ne da bi bila pogodba razvezana ali razveljavljena, ni več zavezana k plačilu dogovorjene cene. Glede na svoje pristojnosti seveda ne odgovori na vprašanje, ali je NLB prejela celotno plačilo ali ne. Glede tretjega vprašanja, ki se nanaša na razlago načela nevtralnosti, sodišče opozori na to, da je treba v nekaterih primerih več transakcij obravnavati kot enotno transakcijo, vendar po našem mnenju ta odgovor nima konkretne vrednosti za presojo v obravnavanem primeru. Na potezi je zdaj Vrhovno sodišče, ki bo moralo presoditi na podlagi napotil, ki jih je dobilo. Če bo glede na zgornjo definicijo odločilo, da je treba razmerje prekvalificirati iz finančnega v (oproščeni) poslovni lizing, bo zanimivo videti, kakšne posledice bo to imelo za udeleženca in državo. V času, ko je prišlo do spora, je bil popravek obračunanega DDV pogojen s popravkom (vračilom) vstopnega DDV, danes pa ni več tako, saj za popravek pri dobavitelju zadostuje obvestilo kupcu, da nima pravice do odbitka vstopnega DDV za znižano plačilo. Če imamo v vlogi lizingojemalca neplačnika (zaradi česar tudi pride do zgornje situacije), se tako lahko zgodi, da bo treba lizingodajalcu vrniti obračunani DDV, država pa si ga od kupca ne bo mogla povrniti. Ali bo sodišče ›tvegalo‹ tak rezultat ali odločilo ›v korist‹ države, si ne upamo napovedati.. 

PRAVO

Kristinka Vukovič

Kaj računovodstvu prinaša ZGD-1I

V Uradnem listu, št. 55, z dne 24. 7. 2015, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I), ki je začel veljati 8. 8. 2015, vendar se določbe, ki se nanašajo na poslovne knjige in letno poročilo, začnejo uporabljati šele 1. 1. 2016. Tudi nova pravila glede razvrščanja in prerazvrščanja družb se prvič uporabljajo šele za poslovno leto 2016. Vendar bo leto 2016 kmalu tu, novosti pa bo treba vpeljati v računovodenje, v akte o računovodstvu, zato jih je dobro pravočasno spoznati, saj bodo morda vplivale tudi na odločitve v letu 2015 (npr. glede izbire računovodskih usmeritev), da ne bodo preveč odstopale od usmeritev, ki bodo možne v kasnejših letih. Zato si oglejmo nekaj ključnih novosti. Subjekt javnega interesa Novela zakona uvaja nov termin, subjekt javnega interesa. To je družba, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, ali kreditna institucija, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja bančništvo, ali zavarovalnica, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja zavarovalništvo. Za subjekte javnega interesa velja posebno pravilo glede njihove velikosti (ne glede na izpolnjevanje kriterijev o številu zaposlenih, prihodkih in aktivi se vedno štejejo za velike družbe), glede izvzemanja obveznosti konsolidiranja in obveznost oblikovanja revizijske komisije v teh družbah po 279. členu ZGD-1.

Inventura Da je treba najmanj enkrat letno preverjati knjigovodska stanja z dejanskim in jih tudi uskladiti z njim, ostaja, novo je za velike družbe, da bodo lahko knjigovodske postavke preverjale z uporabo priznanih matematično-statističnih metod, ki temeljijo na tehnikah vzorčenja in izražajo oceno, ki je dober približek fizičnemu popisu dejanskega stanja.

Izdelava posebnih računovodskih izkazov, poročanje AJPES-u Zakon je doslej določal, da je treba, če se nad družbo ali podjetnikom

začne postopek likvidacije ali stečaja, zadnji dan pred začetkom tega postopka izdelati bilanco stanja in izkaz poslovnega izida, ni pa več predpisoval izdelave kasnejših izkazov in njihove oddaje na AJPES. Odslej bo treba v teh drugih primerih prav tako izdelati izkaze ter jih predložiti AJPES-u (za statistične namene in za namene javne objave), in to v rokih, ki sicer veljajo za izdelavo davčnih obračunov v teh primerih po Zakonu o davčnem postopku, njihova objava pa je brezplačna. Za namene državne statistike bo po novem treba poročati tudi ob oddaji revidiranega letnega poročila oziroma preiskanih računovodskih izkazov za namene javne objave. Novi, 7. odstavek 58. člena namreč določa, da je treba popraviti tudi podatke iz statističnih računovodskih izkazov, če so se spremenili po opravljeni reviziji oziroma preiskavi, oziroma potrditi pravilnost že predloženih podatkov.

Uporaba računovodskih standardov pri uskupinjevanju Doslej so bile le družbe, katerih vred nostni papirji so uvrščeni na katerega od organiziranih trgov vrednostnih papirjev v državah članicah Evropske unije, dolžne izdelati konsolidirano letno poročilo v skladu z MSRP, druge družbe pa so konsolidacijo lahko

opravljale tudi po SRS. Po novem bo treba vsa letna poročila, ki so zakonsko zavezana h konsolidaciji, konsolidirati po MSRP. Le družbe, ki prostovoljno oziroma za svoje potrebe izvajajo konsolidacijo, jo bodo lahko izvajale še po SRS. Še naprej pa ostaja pravilo, da morajo družbe, če ne sestavljajo posamičnih računovodskih izkazov po MSRP, izkaze obvezno sestavljati po SRS, tretje možnosti ni.

Velikost družb Pravilo glede prerazvrščanja na mikro-, male, srednje in velike družbe, je odslej jasneje zapisano, tabelo za določanje velikostnih razredov najdete v tej številki Unikuma, med novicami. Družbe se prerazvrščajo na podlagi podatkov dveh zaporednih poslovnih let na bilančni presečni dan bilance stanja, in če obakrat presežejo ali nehajo presegati navedena merila.

Družbe v skupini Družbe v skupini so obvladujoča družba in od nje odvisne družbe, kot je določeno v 56. členu zakona. Po novem za opredelitev družb v skupini ni več pomembno, ali se za skupino sestavlja konsolidirano letno poročilo ali ne, temveč samo izpolnitev pogojev za razmerje obvladujočo odvisno družbo, 56. člen zakona pa določa izjeme, ko skupini ni treba sestaviti konsolidiranega letnega poročila.

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

Konsolidacija Po Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta, 1606/2002/ES, z dne 19. 7. 2002, o uporabi mednarodnih računovodskih standardov morajo družbe pripraviti svoje konsolidirane računovodske izkaze skladno z MSRP, če so njihovi vrednostni papirji na bilančni presečni dan sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu katerekoli države članice, države članice pa lahko dovolijo ali zahtevajo, da te pa tudi druge družbe izvedejo konsolidacijo po MSRP, kar je Slovenija z novelo ZGD-1I tudi določila. Zaradi določbe v računovodski direktivi, da se direktiva uporablja le, če njene določbe niso v neskladju ali v nasprotju z določbami iz drugih veljavnih zakonodajnih aktov Unije, se zgoraj omenjena uredba neposredno uporablja (npr. obvezna raba MSRP) pri konsolidiranju in ZGD-1 teh pravil ne more urediti drugače oziroma jih lahko le v delu, ki ga uredba ne bi urejala, kar je izrecno pojasnil tudi zakonodajalec v komentarju k 13. členu novele I. Slovenija je uporabila izjemo iz 23. člena Direktive 2013/34/EU, ki omogoča državam članicam, da iz obvez konsolidacije izvzamejo srednje skupine. Tako bo po novem konsolidacija obvezna le še za velike skupine, če med družbami v skupini ni subjekta javnega interesa. Novi 6. odstavek 56. člena ZGD-1 določa izjemo za obvladujočo družbo, s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu in je hkrati tudi odvisna družba družbe iz države članice, da ni dolžna izdelati konsolidiranega letnega poročila, če je njena obvladujoča družba imetnica vseh deležev v njej ali ima v lasti več kot 90 odstotkov vseh deležev in preostali družbeniki soglašajo z izvzetjem, ki pa je mogoče le ob izpolnjevanju dodatnih pogojev (da je izvzeta družba vključena v konsolidacijo obvladujoče družbe, da izvzeta družba objavi prevedeno letno konsolidirano poročilo in revizorjevo poročilo obvladujoče družbe, da izvzeta družba v prilogi svojim izkazom navede firmo in sedež družbe, ki bo pripravila konsolidirano letno poročilo in razlog za izvzetje).

Revizija in preiskava Krog zavezancev za obvezno revizijo se ne spreminja. Uvaja se preiskava letnih računovodskih izkazov, ki jo

Pri izračunu bilančnega dobička se upoštevajo tudi dolgoročno odloženi stroški razvijanja, tako da zmanjšajo bilančni dobiček.

opravi revizor pri tistih malih kapitalskih družbah, ki po pripoznanju merijo opredmetena osnovna sredstva po revalorizirani vrednosti ali vrednotijo finančne instrumente, za katere ni objavljena cena na organiziranem trgu, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti, ter naložbene nepremičnine po pošteni vrednosti. Tako kot revizija mora biti tudi preiskava letnih računovodskih izkazov izvedena v roku šestih mesecev po koncu poslovnega leta, računovodske izkaze pa je treba za namene objave oddati AJPES-u v osmih mesecih po koncu poslovnega leta.

Rezerve, kapital Dopolnjuje se 64. člen o rezervah, po katerem se med kapitalske rezerve štejejo tudi zneski, preneseni zaradi revalorizacijske rezerve. Med kapitalskimi rezervami je treba izkazovati tudi zneske prihodkov iz odpisov obveznosti na podlagi sklenjene prisilne poravnave, ki presegajo znesek prenesene izgube (kar smo počeli že doslej na podlagi določb ZFPPIPP, le da v ZGD-1 še ni bilo ustrezne opredelitve). Zaradi nadomestitve presežka iz prevrednotenja z revalorizacijskimi rezervami in nove postavke rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, se spreminja tudi bilančna shema.

Bilančni dobiček Pri izračunu bilančnega dobička se upoštevajo tudi dolgoročno odloženi stroški razvijanja na bilančni presečni dan, tako da zmanjšajo bilančni dobiček.

Nekatera spremenjena pravila vrednotenja in izkazovanja Vrača se načelo previdnosti, postavke v računovodskih izkazih pa se merijo po izvirnih vrednostih, to je po nakupni ceni ali proizvajalnih stroških. Dovoljeno je vrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev po revaloriziranih vrednostih ter finančnih instrumentov, vključno z izvedenimi finančnimi

instrumenti, in naložbenih nepremičnin po pošteni vrednosti, vendar mora v teh primerih revizor opraviti revizijo oziroma preiskavo računovodskih izkazov. Kadar se osnovna sredstva merijo po revaloriziranih zneskih, se znesek razlike med izvirno vrednostjo in revalorizirano izkaže kot revalorizacijska rezerva, ki se lahko uporabi za osnovni kapital, v nobenem primeru pa je ni mogoče niti neposredno niti posredno uporabiti za razdelitev, razen ko pomeni dejansko ustvarjeni dobiček, to je po odtujitvi sredstva. Revalorizacijska rezerva se odpravi najkasneje takrat, ko se odpravi pripoznanje tega sredstva (se odtuji). Določbe so torej vsebinsko enake kot danes za presežek iz prevrednotenja, le da je izrecno zapisana tudi prepoved izplačila teh rezerv. Kadar koristnosti dobrega imena ni mogoče zanesljivo oceniti, se dobro ime sistematično odpiše v petih letih, ustanovitveni stroški se ne morejo usredstviti, pravice na nepremičninah ter druge podobne pravice pa se izkazujejo pod postavko zemljišča in zgradbe.

Novo poročilo o plačilih vladam Velja za velike družbe, katerih dejavnost zajema raziskovanje, iskanje, odkrivanje, razvijanje in izkoriščanje zalog mineralov, nafte, zemeljskega plina ali drugih materialov, kot je natančneje določeno z novim 70.b členom zakona.

Poseben režim za mikrodružbe Mikrodružbe, ki so hkrati kapitalske družbe, niso dolžne izdelati prilog k izkazom, vendar morajo na koncu bilance stanja razkriti nekatere podatke: o deležih v drugih družbah, o odobrenem kapitalu, o razredih delnic ter o obvladujoči družbi, ki sestavlja konsolidirano letno poročilo. Če mikrodružba uporabi to izjemo, ne sme vrednotiti računovodskih postavk v skladu z načelom poštene vrednosti, temveč v skladu z načelom izvirne vrednosti. Izjeme ne morejo uporabiti investicijska podjetja in finančni holdingi.

Druge novosti Člen o pojasnilih priloge k izkazom je povsem nov, njegova sistematika je drugačna, podrobneje o vsebini pojasnil bomo pisali v eni od prihodnjih številk. Poslovno poročilo bo moralo vsebovati tudi opis politike raznolikosti. 

RAČUNOVODSTVO

SRS 2016

Kristinka Vukovič

Sprejeti noveli ZGD-1I sledijo spremembe Slovenskih računovodskih standardov, ki so v javni razpravi od julija in je nanje do 1. oktobra mogoče podati pripombe in predloge. Komisija za SRS pri Slovenskem inštitutu za revizijo se je dela lotila temeljito, tako bomo namesto sprememb standardov dobili popolnoma prenovljene Slovenske računovodske standarde.

er obvezne konsolidacije zaradi spremembe ZGD-1 in upoštevanja evropskih uredb in direktiv ne bomo več izvajali po SRS, v splošnih standardih torej odpadejo vsa poglavja o konsolidiranju. Pravila računovodenja naj bi bila enotna tako za male in srednje družbe kot za druge organizacije (standardi uporabljajo enoten izraz organizacija za družbe, podjetnike, zavode, društva …), zato bodo posebni standardi obravnavali izključno tista področja, ki so za te organizacije posebna, drugačna. Tako smo v SRS 39 do vključno letos imeli obravnavane tako ekonomske kategorije kot pravila vodenja knjig, inventure, izdajanja knjigovodskih listin. Novi SRS 30, namenjen samostojnim podjetnikom, pa obravnava le še sestavine letnega poročila za podjetnike, del bilance stanja, ki se pri podjetniku razlikuje od družbe (kapitalske postavke), določbe o pretokih sredstev med gospodinjstvom in podjetjem, določilo, da podjetnik sprejema računovodske usmeritve

s sklepi, in nekatere druge posebnosti, ki se pojavljajo zgolj pri podjetnikih. Prenovljeni SRS podobno kot MSRP obravnavajo samo pravila finančnega računovodenja in poročanja za zunanje potrebe organizacij. Nova struktura standardov je predstavljena v shemi spodaj. Standardi I so razvrščeni drugače kot doslej: če smo amortizacijo obravnavali v ločenem standardu, je zdaj ta urejena v istem standardu, na katerega se amortizacija nanaša. Tudi časovne razmejitve niso več ›razmetane‹ po več standardih, temveč zbrane na enem mestu, posebej pa imamo standard za rezervacije in posebej za časovne razmejitve, vse naštete spremembe kot tudi sistematika so dobrodošle in jih na Inštitutu za računovodstvo podpiramo. SRS dopolnjujejo Pravila skrbnega računovodenja (PSR), ki obravnavajo metodiko delovanja na posameznih pod-

Celotni SRS (2016)

A. Uvod v SRS (5 točk)

B. Okvir SRS (11 točk)

Standardi I (posamezne gospodarske kategorije, SRS 1–17)

Standardi II (standardi zunanjega računovodskega poročanja, SRS 20–23)

Standardi III (standardi posebnosti za organizacije v posameznih dejavnostih, SRS 30–39)

ročjih računovodenja. Uporaba PSR ni obvezna, temveč se priporoča predvsem pri notranjem poročanju. PSR se sestavljajo in sprejemajo na enak način kot SRS, pri čemer k njim ne dajeta soglasja minister, pristojen za gospodarstvo, in minister, pristojen za finance. PSR se po sprejetju objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.

Razmerje med MSRP in SRS Računovodska direktiva določa, da se določbe te direktive uporabljajo le, kolikor niso v neskladju ali nasprotju z določbami o računovodskem poročanju

Nerealna zakonska zahteva, da SRS ne smejo biti v nasprotju z MSRP, ni upoštevana v primerih, ko zakon ali računovodska direktiva zahtevata drugačno ureditev. iz drugih veljavnih zakonodajnih aktov, ki jih je sprejela ena ali več institucij Unije. To pomeni, da družbe, ki vodijo knjige po MSRP, uporabljajo zgolj Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta 1606/2002/ES, in ne tudi z nacionalno zakonodajo – ta jim namreč ne more ničesar drugače predpisovati, predpiše lahko področja, ki z Uredbo niso urejena. Pismo Slovenskega inštituta za revizijo državnemu zboru 27. 5. 2015 s predlogom črtanja točke ZGD-1 v delu, kjer določa, da SRS ne smejo biti v nasprotju z MSRP, in predlogom, da se SRS pripravijo brez povezave z MSRP, kot naj bi uredile tudi nekatere druge države, npr. Nemčija, ni bilo uslišano. Tako imamo zdaj nezavidljivo ureditev, ko SRS ne smejo biti v nasprotju z MSRP, MSRP pa nekatera področja urejajo drugače kot

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

ZGD-1 in računovodska direktiva, zato skladnost ni mogoča (npr. po MSRP dobro ime le slabimo, in ne amortiziramo, po ZGD-1 pa ga moramo amortizirati). Zato se je Komisija za SRS odločila, da jasno razmeji razmerje med SRS in MSRP in se torej v SRS ne sklicuje več na MSRP, osnutke SRS 2016 pa je pripravila upoštevaje zahteve iz računovodske direktive in ZGD-1I, kjer so drugačne od določb MSRP. Doslej so se domači standardi opirali tudi na Kodeks računovodskih načel, ki je bil sprejet že 22. 3. 1995, kasneje pa ni bil več prenovljen; novi SRS 2016 se nanj ne sklicujejo več.

Vsebinske spremembe Predlagani okvir SRS v 7. točki določa, da mikrodružbe in organizacije, ki niso družbe in niso podvržene obvezni reviziji, lahko sklenejo, da odloženih terjatev in odloženih obveznosti za davek ne bodo obračunavale. Po obstoječi ureditvi se lahko vsaka družba ali druga organizacija upoštevajoč bistvenost odloči, da ne pripoznava in ne odpravlja terjatev in obveznosti za odloženi davek, če so zneski teh terjatev in obveznosti za podjetje nepomembni. To pomeni, da bodo po novem vse male in srednje družbe ne glede na pomembnost zneska morale izračunavati in evidentirati odložene terjatve in obveznosti za davek od dobička, medtem ko tega, če ne želijo, ni treba izvajati samostojnim podjetnikom ne glede na velikost in tistim zavodom, društvom, invalidskim ter drugim organizacijam, ki niso zakonsko zavezane k nujni reviziji letnih računovodskih izkazov. Podobno določbo najdemo v predlaganem novem SRS 10 za oblikovanje rezervacij za jubilejne nagrade in za odpravnine ob upokojitvi. Predlagatelj SRS 2016 izjemo od obveze oblikovanja tovrstnih rezervacij veže le še na mikrodružbe in druge organizacije, ki niso podvržene obvezni reviziji, medtem ko po dosedanji ureditvi te obveze ni niti za male družbe, če ne gre za pomembne zneske. Naslednja sprememba se nanaša na vrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev. Model prevrednotenja se po novem imenuje model revaloriziranja, ki se odslej lahko izbere le za prevrednotenje zemljišč in zgradb, njihova poštena vrednost pa se meri skladno

Po novem naj iz obveze obračunavanja terjatev in obveznosti za odložene davke in obveze obračunavanja rezervacij za dolgoročne zaslužke male družbe ne bi bile več izvzete. s posebnim standardom, to je SRS 16 – ›Ugotavljanje in merjenje poštene vrednosti‹; enako velja za finančne naložbe iz SRS 3 in naložbene nepremičnine iz SRS 6. Sorazmerno prevrednotenje oziroma revaloriziranje ne bo več mogoče, temveč vedno le na način, da se najprej amortizacijski popravek vrednosti izloči v breme nabavne oziroma revalorizirane nabavne vrednosti sredstva, nato pa se čisti knjigovodski znesek revalorizira na novo pošteno vrednost, ki postane nova revalorizirana vrednost, od katere se obračunava amortizacija. Učinek revalorizacije se odrazi na revalorizacijski rezervi, ki se odpravi v preneseni poslovni izid šele ob odpravi pripoznanja revaloriziranega sredstva (doslej se je lahko postopoma odpravljalo že pri uporabi sredstva). Predlog SRS 2016 jasno določa, da se stroški izposojanja lahko vštevajo v nabavno vrednost, če sredstvo nastaja dlje kot eno leto (prej: dlje časa), in zahteva, da se zemljišča in zgradbe obravnavajo posebej, četudi so pridobljeni skupaj. Med neopredmetenimi sredstvi se ključna novost nanaša na dobro ime. Dobro ime se prevrednotuje zaradi oslabitve. Ko njegove koristnosti ni mogoče zanesljivo oceniti, se enakomerno časovno amortizira v petih letih.

Pravice na nepremičninah in druge podobne pravice, ki se pripoznavajo in merijo kot neopredmetena sredstva, se v bilanci stanja izkazujejo v postavki zemljišča in zgradbe. Finančne naložbe v odvisne in pridružene družbe (organizacije) se merijo in obračunavajo le po nabavni vrednosti. Dopolnjena so pravila za slabitve in krepitve finančnih naložb, učinek spremembe poštene vrednosti pri finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, pa se izkaže med rezervami, nastalimi zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti. Pri predlaganem SRS 4 pozdravljamo jasnejši zapis med obračunavanja porabe zalog, črtano je tudi določilo, da se zaloge zaradi okrepitve ne prevrednotujejo, s čimer smo bliže določbam MSRP, ko je to v utemeljenih okoliščinah dovoljeno. Predlagani SRS 5 za terjatve pomembnih vrednosti predvideva izključno posamično oblikovanje popravkov vrednosti, v deležu je možen le za druge terjatve. Določbe glede naložbenih nepremičnin, ki smo jih doslej neposredno uporabljali iz MSRP, so prenesene v SRS 6, enako velja za pravila glede rezervacij za dolgoročne zaslužke zaposlenih. Bivši SRS 15 bo odslej SRS 13, namenjen obravnavi stroškov dela, kjer je nedvoumno zapisano, da se deleži v dobičku (stroški plač, ki se razdelijo zaposlenim glede na doseženi dobiček) obravnavajo kot dodatni stroški dela in jih torej ne bomo več knjižili na prevrednotovalne poslovne odhodke. Tokrat smo obravnavali spremembe pravil pri finančnem računovodenju, o drugih spremembah pa podrobneje v naslednjih številkah Unikuma. 

Terminološke spremembe SRS 2006

SRS 2016

podjetje

organizacija

model prevrednotenja

model revaloriziranja ali model vrednotenja po pošteni vrednosti

presežek iz prevrednotenja

revalorizacijske rezerve in rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti

terjatve za odloženi davek

odložene terjatve za davek

obveznosti za odloženi davek

odložene obveznosti za davek

kosmata plača, zaposlenci

bruto plača, zaposleni

UNIKUM | AVGUST 2015 | NOVIČKE

Novičke s portala IR Celotna vsebina novic je na voljo na www.iracunovodstvo.eu 19.08.2015 Ali ste vedeli: MGRT svetuje potrošnikom

12.08.2015 FURS objavlja nove odgovore o davčnih blagajnah

04.08.2015 Kako bomo izvensodno reševali potrošniške spore

Ali je trgovec dolžan zamenjati blago brez napake? Ministrstvo za gospodarstvo pojasnjuje, da podjetje ni dolžno v prodajalni (poslovnih prostorih) kupljenega blaga brez napake zamenjati ali vrniti...

FURS je objavil nova vprašanja in svoje odgovore o uvedbi davčnih blagajn. Tako je potrdil, da se plačilo prek Monete šteje za plačilo z gotovino, zaradi česar je potrebno tak račun davčno potrditi...

V Državnem zboru je v postopku sprejema zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov (IRPS), torej o reševanju sporov brez posredovanja sodišč s ciljem hitrega, cenovno dostopnega, enostavnega...

18.08.2015 Objavljen Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov

12.08.2015 Zavarovanje odgovornosti članov organov vodenja ali nadzora v družbi

V Uradnem listu št. 60 z dne 14.8.2015 je bil objavljen Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov. Pravilnik podrobneje ureja izvajanje Zakona o davčnem potrjevanju računov...

Določbe novele ZGD-1I, ki so pričele veljati 8.8.2015, prinašajo tudi nova pravila v zvezi z zavarovanjem odgovornosti članov organov vodenja ali nadzora pred riziki iz opravljanja njihove funkcije v...

14.08.2015 Prenos podjetja zasebnika ni več omejen le na družinske člane ter druge novosti za s.p.-je

07.08.2015 Pozor pri obračunavanju osebnih prejemkov

Z novelo ZGD-1I se širi krog oseb, na katere lahko podjetnik prenese svoje podjetje za časa življenja, se širi na vse fizične osebe. AJPES hkrati vpiše podjetnika prevzemnika v Poslovni register, če...

13.08.2015 Vloga revizijske komisije in notranje revizije predpisana tudi z ZGD-1 Novela ZGD-1I, katere določbe so pričele veljati 8.8.2015, med drugim določa, da morajo vse družbe, ki so subjekt javnega interesa, oblikovati revizijsko komisijo, člani revizijske komisije pa so...

13.08.2015 Ste prepričani, da ne delate na črno? Ne glede na to, da ste račune izdali pravilno, pravilno obračunali davek in ga tudi plačali, račune pravilno evidentirali v poslovnih knjigah in letnih poročilih in jih objavili na Ajpesu, vas lahko...

31.7.2015 je v Uradnem listu RS prišlo do napake pri objavi povprečnih plač, ki so osnova tudi za pravilno obračunavanje osebnih prejemkov ter seveda obračun dajatev, popravek je objavljen danes, 7.8...

06.08.2015 Dileme in vprašanja ob uvedbi davčnih blagajn FURS pojasnjuje, da bodo zavezanci ob nakupu davčnih blagajn deležni možnosti uveljavljanja amortizacije po stopnji 50%, torej bodo v dveh letih lahko zmanjšali davčno osnovo v celotnem znesku nakupa...

04.08.2015 Projekt odpisa dolgov (tudi davkov) Od 1.8.2015 velja Zakon o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov (ZPIUOD), ki omogoča odpis dolgov zaradi neplačanih računov za elektriko, ogrevanje in komunalo, za dopolnilno zdravstveno...

Novosti pri poročanju o kadrovskih štipendijah Vsi štipenditorji (družbe, s.p.-ji, zavodi, fundacije…) morajo poročati o podeljenih štipendijah Javnemu skladu za razvoj kadrov in štipendiranje. Prvič bo potrebno poročati do 15.9.2015 za iztekajoče se šolsko/študijsko leto 2014/2015, nato pa še do 31.12.2015 za leto 2015/2016. Poroča se preko spletne aplikacije javnega sklada, poročajo štipenditorji ali od njih pooblaščene osebe (npr. računovodski servisi) z ustreznim digitalnim potrdilom in upoštevaje navodila sklada (priročnika). Kaj je dobro vedeti o kadrovskih štipendijah? • Kadrovske štipendije ureja Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1) • Delodajalec mora oddati potrebo po kadrovskem štipendistu ne glede na to ali se ima namen prijaviti na razpis za sofinanciranje kadrovskih štipendij ali ne ter ne glede na to, da ima morebiti že izbranega štipendista. Potreba se odda preko portala javnemu skladu. • Za kadrovske štipendije je mogoče dobiti tudi sofinanciranje – glejte razpise sklada. • Poleg zakona za vsebino in sestavitev pogodbe priporočamo tudi branje spletne strani javnega sklada, kjer je objavljen tudi vzorec pogodbe .... • ...

www.iracunovodstvo.eu

STROKOVNA MNENJA IR

Mnenja Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

Izplačilo dohodka dijaku na obvezni praksi V podjetje bomo dobili dijaka na obvezno delovno prakso. Po Kolektivni pogodbi za papirno in papirno predelovalno dejavnost je to urejeno v 64. členu. Dijaka je treba v času prakse zavarovati za primer poškodb pri delu na obrazcu M-12. Zanima nas, kam točno se nakaže znesek za poškodbo: na kateri TRR in kakšen sklic. Dijaku nameravamo izplačali tudi nagrado; v zvezi s tem nas zanima, kako je treba poročati na FURS.

Mnenje Dijak na obvezni praksi ima pravico do nagrade, kot jo določa kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca. Kolektivna pogodba za papirno in papirno predelovalno dejavnost v tarifni prilogi določa, da ima dijak pravico do nagrade v zgornjem znesku davčne uredbe. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja določa nagrado za dijake na obveznem praktičnem delu v višini 172 € na mesec. To je tudi maksimalni znesek, ki se ne všteva v davčno osnovo. Če se obvezna praksa ne opravlja ves mesec, se znesek 172 EUR sorazmerno zmanjša, upoštevaje dejanske dni dela in število delovnih dni v mesecu. Plačila študentom za obvezno praktično delo se za potrebe obdavčitve z dohodnino obravnavajo kot dohodek iz delovnega razmerja (8. točka 1. odstavka 44. člena ZDoh-2). Zato se tudi morebitna izplačila povračil stroškov prevoza na delo in z dela ter povračila stroškov prehrane med delom študentom na obveznem praktičnem delu davčno obravnavajo skladno s 3. točko 1. odstavka 44. člena ZDoh2. To pomeni, da se povračila stroškov prevoza na delo in z dela ter povračila stroškov prehrane med delom, ki se poleg nagrade za opravljeno obvezno praktično delo izplačajo študentom, ne vštevajo v davčno osnovo pod pogoji in do višin, določenih v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Dijaki in študentje na praksi so skladno s 3. odstavkom 20. člena ZPIZ-2 obvezno zavarovani za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu. Skladno s 1. odstavkom 143. člena ZPIZ-2 se prispevek za posebne primere zavarovanja za navedene osebe plača v pavšalnem znesku, ki ga določi zavod in od 1. 4. 2015 znaša 9,64 evra. Zavezanec za plačilo navedenega prispevka je skladno s 1. odstavkom 154. člena ZPIZ-2 izobraževalna ustanova. Prispevek se nakaže na TRR, št. 01100-8882000003, sklic SI19 DŠ-44008. Tega prispevka vam torej kot delodajalcu ni treba plačati, kljub vsemu pa

svoje obveznosti glede tega preverite v pogodbi, ki ste jo sklenili s šolo. Dijaki na praksi so skladno s 17. členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju zavarovani za poškodbo pri delu in poklicno bolezen. Pravne in fizične osebe, pri katerih te osebe delajo, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje v znesku 4,63 evra mesečno (55. člen ZZVZV). Predlagamo, da v pogodbi, ki ste jo sklenili z izobraževalno ustanovo, ki zahteva oziroma organizira opravljanje prakse dijaka, preverite, kdo je zavezanec za plačilo pavšalnega zneska. Če je zavezanec za plačilo delodajalec, pri katerem dijak opravlja obvezno prakso, ste dijaka tudi dolžni prijaviti z obrazcem M-12. Prispevek nakažete na TRR, št. 01100-8883000073, sklic SI19 DŠ-45004. Od 1. 2. 2014 se obračuna in plača tudi prispevek za zdravstveno zavarovanje delojemalca v višini 6,36 odstotka na podlagi 55.a člena ZZVZZ. Prispevek se obračuna od celotnega zneska plačila za obvezno prakso, ne glede na to, ali plačilo se všteva ali se ne všteva v davčno osnovo. Za obračun prispevka po 55.a členu ZZVZV so namreč izpolnjeni vsi potrebni pogoji: • dijak je zavarovan za ZZ (na podlagi 20. člena ZZVZZ kot vzdrževan družinski član prek svojih staršev; • plačilo nagrade je dohodek, ki ni oproščen in ni drug dohodek (če se plačilo ne všteva v davčno osnovo, to ne pomeni, da ni dohodek ali da je oproščeno plačila dohodnine); • dijak na podlagi plačila nagrade ni obvezno zdravstveno zavarovan po 1. odstavku 15. člena ZZVZZ. Prispevek se nakaže na TRR, št. 01100-8883000073, sklic SI19 DŠ-45004. Na FURS je treba najkasneje na dan plačila dijaku poročati z obrazcem REK-1A z vrsto dohodka 1020 in vrsto dohodka 1109 na individualnem obrazcu REK. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ2), Uradni list RS, št. 96/2012, 39/2013, 46/2013-ZIPRS1314-A, 63/2013-ZIUPTDSV, 99/2013-ZSVarPre-C, 101/2013-ZIPRS1415, 107/2013 Odl.US: U-I-146/12-35, 111/2013. • Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, Uradni list RS, št. 140/2006, 76/2008. • Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), Uradni list RS, št. 9/1992, 13/1993, 9/1996, 29/1998, 77/1998 Odl.US: Up 53/96, 6/1999, 56/1999-ZVZD, 99/2001, 42/2002-ZDR, 60/2002, 11/2003 Skl.US: U-I-279/00-42, 126/2003, 20/2004-

UNIKUM | AVGUST 2015 | STROKOVNA MNENJA IR

UPB1, 62/2005 Odl.US: U-I-390/02-27, 76/2005, 100/2005-UPB2, 100/2005 Odl.US: U-I-69/03-17, 21/2006 Odl.US: U-I-277/05-32, 38/2006, 72/2006-UPB3, 114/2006-ZUTPG, 91/2007, 71/2008 Skl.US: U-I-163/08-7, 76/2008, 118/2008 Skl.US: U-I-163/08-12, 47/2010 Odl.US: U-I-312/08-31, 62/2010-ZUPJS, 87/2011, 40/2012ZUJF, 21/2013-ZUTD-A, 63/2013-ZIUPTDSV, 91/2013, 99/2013-ZUPJS-C, 99/2013-ZSVarPre-C, 111/2013-ZMEPIZ-1. • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 117/2006, 33/2007 Odl.US: U-I-198/05-12, 45/2007 Odl.US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010-UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6, 106/2010, 9/2011-ZUKD1, 13/2011-UPB7, 9/2012 Odl.US: U-I-18/11-10, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 71/2012 Odl.US: U-I-76/11-15, 75/2012, 94/2012, 52/2013 Odl.US: U-I-147/12-18, 96/2013. • Kolektivna pogodba za papirno in papirno-predelovalno dejavnost, Uradni list RS, št. 110/2013.

Stroški v zvezi z najemnino Slovenska družba A, ki je zavezanec za DDV, ima v najemu poslovne prostore in skladišče od fizične osebe, ki ni zavezanec za DDV, na podlagi pogodbe o najemu, brez DDV. Družba opravlja le obdavčeno dejavnost. Družba bi v podnajem oddala del skladišča za X evrov (z vključenimi stroški). V zvezi s tem jo zanima: • Ali sme z najemojemalcem (družbo B), ki ima 100-odstotno pravico do odbitka vstopnega DDV, podpisati izjavo o obdavčenju (45. člen ZDDV-1) ali tega ne sme, ker je vzela v najem nepremičnino od fizične osebe, nezavezanca za DDV? • Ali ima družba A pravico do 100-odstotnega odbitka vstopnega DDV pri tekočih stroških za nepremičnino (elektrika, voda …), če zaračunava družbi B najemnino brez DDV?

V Pojasnilu, št. 4230-57/2009-2-04, z dne 23. 4. 2009, DURS pravi: »Kadar najemodajalec najemniku posebej zaračuna najemnino ter posebej dobave blaga in storitve, kot so električna energija, voda, čiščenje prostorov in komunalne storitve, mora obračunati DDV po stopnji, ki je predpisana za posamezno dobavo blaga ali storitev. V tem primeru ni pravilno, da najemodajalec obračuna DDV po enotni stopnji 22 odstotkov. Pravilen obračun DDV je pomemben z vidika uveljavljanja pravice do odbitka DDV pri najemojemalcu, saj ta lahko odbije le DDV, ki je obračunan po pravilni davčni stopnji. Kadar so stroški električne energije, vode, čiščenja prostorov ali komunalnih storitev vključeni v znesek najemnine, so po 2. točki 44. člena ZDDV-1 obdavčeni kot najemnina, ki je oproščena plačila DDV, ali je v skladu s 45. členom ZDDV-1 (izjava) obdavčena z 22-odstotnim DDV.« Način obravnave stroškov, ki se zaračunavajo najemniku v povezavi z najeto nepremičnino, in odbitek vstopnega DDV najemodajalca v zvezi z njimi sta torej odvisna od dogovora med strankama o tem, kako se stroški zaračunavajo in ali najemodajalec od njih zaračuna DDV (posebej ali kot del obdavčene najemnine), ali so vključeni v najemnino in oproščeni. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 141/2006. Spremembe: 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011, 102/2012, 54/2013.

Mnenje Dajanje nepremičnin v najem je oproščeno plačila DDV na podlagi 2. točke 1. odstavka 44. člena ZDDV-1. Najem skladiščnih prostorov iz oprostitve ni izvzet, je pa po 45. členu ZDDV-1 možno, da se najemodajalec in najemnik, če ima ta pravico do celotnega odbitka DDV, dogovorita, da bo transakcija obdavčena.

Pogoj za to je, da stranki, ki sta davčna zavezanca, še pred opravljeno dobavo davčnemu organu prek e-Davkov predložita vsaka svojo izjavo. Najemodajalec, ki je skladišče vzel v najem od fizične osebe, nima v zvezi z obdavčitvijo nadaljnjega najema nobenih omejitev oziroma zahtev in lahko zaračunava DDV, če so izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji glede statusa najemnika in izjave. Glede obdavčitve stroškov v zvezi z nepremičnino velja, da »delijo usodo glavne transakcije« (določba 2. odstavka 72. člena Pravilnika), kar pomeni naslednje: • če so del obdavčene najemnine, se obdavčijo po 22-odstotni stopnji tudi stroški, ki so v najemnino vključeni; • če so vključeni v oproščeno najemnino, so stroški oproščeni, najemodajalec pa si od njih v delu, ki se nanaša na prostor, dan v oproščeni najem, ne sme odbiti vstopnega DDV.

Izplačilo dobička bivšemu družbeniku Družbenik je 31. 1. 2015 na podlagi odsvojitvene pogodbe prodal svoj delež v d. o. o. Zanima nas, ali je upravičen do sorazmerne višine udeležbe na dobičku za leto 2014, ko se bo ta delili okoli avgusta 2015 po seji skupščine. Družbena pogodba nima omejitvene ali kakšne druge klavzule.

Mnenje Družbenik je prodal svoj delež 31. 1. 2015, kar pomeni, da od tega dne do družbe iz naslova imetništva deleža nima več nobenih upravičenj. Dividenda je dohodek tistega, ki je imetnik deleža. Na dan, ko se razporeja dobiček in nameni za izplačilo dobička, so upravičenci do dobička tisti, ki so družbeniki na ta določen dan, knjigovodsko pa se bilančni dobiček zmanjša in izkaže kot obveznost do družbenikov. Izplačilo tega dobička se lahko izvede naknadno, v rokih, kot je bilo določeno na skupščini oziroma s sklepom družbenikov, ter v višini, kot je določeno s temi sklepi in pravicami, ki izhajajo iz vrste lastniškega deleža.

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

Ni pa nobene omejitve, da družbeniki ne bi smeli odločiti, da družba izplača določene zneske tudi zaposlenim, bivšim zaposlenim, bivšim družbenikom, fundacijam in podobno. Vendar je vsebina takega dohodka drugačna – prejemniki dohodka niso dobili dividende, ker je dividenda po vsebini in definiciji donos iz lastniškega deleža. Če bodo torej izvedena plačila tudi nedružbenikom, se ta plačila računovodsko in davčno obravnavajo drugače kot dividende. Računovodsko jih knjižimo prek stroškov oziroma odhodkov v breme tekočega poslovnega izida in bilančni dobiček zmanjšamo šele ob koncu leta prek razreda 8. Tako bomo na primer izplačila zaposlenim knjižili kot udeležbo v razširjenem dobičku in obdavčili po določilih, ki veljajo za dohodke iz delovnega razmerja. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Uradni list RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.). Spremembe: 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009 Odl.US: U-I-268/06-35, 42/2009, 65/2009-UPB3, 83/2009 Odl. US: U-I-165/08-10, Up-1772/08-14, Up-379/09-8, 33/2011, 91/2011, 100/2011 Skl.US: U-I-311/11-5, 32/2012, 57/2012, 44/2013 Odl.US: U-I-311/11-16, 82/2013.

Službene poti v Nemčijo ali napotitev delavca na delo v Nemčijo Stranka je napotila delavca na delo v tujino za dobo enega leta. Delavec opravlja delo v kapitalsko odvisni (hčerinski) družbi v Nemčiji in ima delo tudi na terenu kot komercialist. Začasno živi v Nemčiji in se enkrat mesečno za vikend vrne domov. Zanima nas, kako moramo pravilno sestaviti pogodbo o zaposlitvi, do katerih povračil v zvezi z delom je upravičen, kako je z zavarovanjem. Dodatni podatki, pridobljeni na sestanku: • slovenski d. o. o. je večinski lastnik nemškega GmbH; • delavec je zaposlen pri slovenskem d. o. o.-ju; • delavec opravlja delo v Nemčiji približno 2 tedna, potem pride v Slovenijo za 1 teden, nato odide bodisi v Nemčijo bodisi v drugo državo; • delavec ni odgovoren le za nemški trg, temveč tudi za druga tržišča; • delavec odpotuje v Nemčijo na službeno pot in se nato vrne v Slovenijo po koncu službene poti oziroma se od tam odpravi kam drugam; • družba želi širiti svoj tržni delež v Nemčiji, zaradi česar tudi pošilja svojega delavca k strankam v Nemčijo.

Mnenje Na sestanku je bilo ugotovljeno, da se opisana situacija lahko (trenutno še) obravnava na enega od spodaj opisanih načinov. 1. Službene poti v Nemčijo Trenutno slovenska družba obravnava poti v Nemčijo kot službene poti. Ob odhodu se torej odpre potni nalog in po prihodu s službene poti opravi njegov obračun. Delavcu se

povrnejo potni stroški, povezani s službeno potjo in izkazani na potnem nalogu. Torej še ne govorimo o napotitvi delavca na delo v Nemčijo, temveč o čisto običajnih službenih poteh. V sedanji fazi slovenska družba prek odvisne družbe, ki jo ima v Nemčiji, širi svoj tržni delež. S tem namenom tudi pošilja svojega zaposlenega na službene poti v Nemčijo, kjer se sestaja s potencialnimi poslovnimi partnerji. Ker gre za začetno fazo, menimo, da nekaj časa še lahko govorimo o službenih poteh, sploh če delavec odhaja na daljše službene poti tudi v druge države. Če pa bo prišlo do situacije, ko bo delavec ves čas prisoten v Nemčiji in se res vračal domov enkrat mesečno za vikend ali še manj pogosto, bo treba preveriti možnost uporabe ene od v nadaljevanju navedenih možnosti – torej da se delavec napoti na delo v Nemčijo ali celo zaposli na nemški družbi. Skladno s slovenskimi Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja se šteje, da službena pot lahko traja največ 3 mesece. Po poteku treh mesecev je treba sprožiti postopke, povezane z ureditvijo statusa napotenega delavca. 2. Napoteni delavec Če bo obseg dela v Nemčiji postal tak, da bo ta delavec prisoten v Nemčiji večino časa (npr. enkrat mesečno se vrne v Slovenijo za vikend), bo treba razmisliti o ureditvi njegovega statusa v smislu napotenega delavca ali o njegovi zaposlitvi v nemški družbi. Če se boste odločili za napotenega delavca, bo treba: • v Nemčiji preveriti, ali je tam treba pridobiti kakšna dovoljenja, opraviti administrativno prijavo delavca ipd.; • v Sloveniji prilagoditi pogodbo o zaposlitvi napotenega delavca; • v Sloveniji urediti obvezna socialna zavarovanja pri ZZZS; • v Sloveniji in Nemčiji preveriti status davčnega rezidentstva; • v Sloveniji in Nemčiji preveriti način obračunavanja plače in plačevanje davčne obveznosti. a) Preveritev zahtev nemške zakonodaje za opravljanje dela v Nemčiji Slovenski državljani za opravljanje dela v Nemčiji ne potrebujejo delovnih dovoljenj, vendar je možno, da Nemčija zahteva izpolnitev kakšnih drugih birokratskih postopkov (npr. prijavo dela napotenega delavca). Ta del je pred napotitvijo delavca na delo v Nemčijo nujno preveriti pri nemških svetovalcih. b) Prilagoditev pogodbe o zaposlitvi Ob napotitvi delavca na delo v Nemčijo mora slovenski delodajalec še vedno spoštovati pravila slovenskega delovnega prava, poleg teh pravil pa mora v določenem delu spoštovati tudi minimalne zakonske pravice, ki jih določa nemška zakonodaja. To od delodajalca zahteva Direktiva 96/71/ES o napotenih delavcih. Skladno z določili Direktive 96/71/ES morajo države članice EU poskrbeti, da delodajalci, ki delavca napotijo na delo v njihovo državo, ne glede na delovnopravno zakonodajo, ki jo morajo sicer uporabiti, zagotovijo svojim napotenim delavcem določene pogoje za delo in zaposlitev, skladno z določili zakona in/ali kolektivne pogodbe splošne

UNIKUM | AVGUST 2015 | STROKOVNA MNENJA IR

veljavnosti te države članice EU (države članice, v katero so delavci napoteni na delo). Direktiva tudi določa, pod katerimi pogoji za delo in zaposlitev mora delodajalec, ki napoti svojega delavca na delo v drugo državo članico EU, upoštevati določila delovnopravne zakonodajo te države: • določila o maksimalnem delovnem času in minimalnem počitku; • določila o minimalnem plačanem letnem dopustu; • določila o minimalni urni postavki, tudi za nadurno delo; • določila glede pogojev za posredovanje dela delavcev; • določila o zdravju, varnosti in higieni pri delu; • določila o varnostnih pogojih glede pogojev za delo in zaposlitev za noseče ženske ali ženske, ki so pred kratkim rodile, za otroke in mlade; • določila za enako obravnavanje moških in žensk ter drugih določb o nediskriminiranju. Glede naštetih pravic bo tako treba spoštovati minimume nemške zakonodaje, če so ti ›višji‹, ›ugodnejši za delavca‹ v primerjavi s slovensko zakonodajo. Če niso, je treba še vedno spoštovati slovensko zakonodajo. Poleg tega je pri napotenih delavcih treba spremeniti pogodbo o zaposlitvi – ker se spreminjajo bistvene sestavine pogodbe o zaposlitvi, je priporočljivo, da se sklene kar nova pogodba o zaposlitvi. Poleg običajnih sestavin, ki so obvezne v vseh pogodbah o zaposlitvi in jih določa 31. člen ZDR-1, je treba pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni z napotenim delavcem, dodati še elemente, ki jih kot obvezno sestavino pogodbe o zaposlitvi določa prvi odstavek 209. člena ZDR-1. Ta določa, da mora pogodba o zaposlitvi, če je delavec začasno napoten na delo v tujino, poleg obveznih sestavin po 31. členu ZDR-1 vsebovati še določila o: • trajanju dela v tujini; • praznikih in dela prostih dnevih; • minimalnem letnem dopustu; • višini plače in valuti, v kateri se izplačuje; • dodatnem zavarovanju za zdravstvene storitve v tujini; • drugih prejemkih v denarju ali naravi, do katerih je delavec upravičen za čas dela v tujini; • načinu zagotavljanja in uresničevanja pravic v zvezi s plačilom za delo in drugimi prejemki, ki so v skladu s predpisi države, v kateri se delo opravlja, zagotovljeni drugače, vendar najmanj v obsegu, kot ga zagotavlja ta zakon oziroma ugodneje; • pogojih vrnitve v Slovenijo. c) Ureditev postopkov pri ZZZS Pred napotitvijo delavca na delo v tujino je treba urediti nekatere obveznosti tudi pri ZZZS. Delodajalec mora: • spremeniti zavarovalno podlago delavca – (običajna) zavarovalna podlaga 001 se spremeni v zavarovalno podlago 002; zavarovalna podlaga 002 je namenjena napotenim delavcem in je pomembna za pravilno določanje osnove, od katere se obračunavajo prispevki za socialno varnost (več o tem pri obračunu plače); • izvesti spremembo prek odjave z obrazcem M1 in nove prijave z obrazcem M2; • za ZZZS izpolniti vprašalnik, ki ga najde na povezavi www.zzzs.si/zzzs/info/egradiva.nsf/o/5BCD6427AB3B4547C12577D70033835F;

• na ZZZS pridobiti obrazec A1, s katerim dokazuje, da napotenega delavca ni treba vključiti v obvezna socialna zavarovanja v Nemčiji. V kateri državi članici EU mora biti posameznik vključen v obvezna socialna zavarovanja, določa Uredba 883/2004. Splošno pravilo te Uredbe določa, da mora biti posameznik vključen v obvezna zavarovanja v tisti državi, na ozemlju katere dejansko opravlja delo. Za primer napotenih delavcev je določena izjema od tega splošnega pravila. Določa, da so napoteni delavci, čeprav delo opravljajo na ozemlju druge države, v obdobju 24 mesecev še lahko vključeni v sistem obveznega zavarovanja države, iz katere izhajajo, pod pogojem, da napotitev ni pomenila zamenjave že pred njimi napotenega delavca, ki je bil napoten za obdobje 24 mesecev. Kot dokazilo, da izpolnjujejo pogoje za zavarovanje v državi, iz katere izhajajo, je treba predložiti obrazec A1, ki ga v Sloveniji izda ZZZS. č) Status davčnega rezidenta Če bo napoteni delavec v času napotitve prebival v Nemčiji, se bo brez dvoma pojavilo vprašanje davčnega rezidentstva – torej ali postane davčni rezident Nemčije ali ostane davčni rezident Slovenije. Od rezidentskega statusa je namreč odvisna davčna obravnava njegovih dohodkov, tako da je to vprašanje nujno obravnavati že ob napotitvi in ga primerno rešiti oziroma urediti. Bo pa treba to urejati tako v Nemčiji kot tudi v Sloveniji. d) Obračun plače napotenega delavca V času napotitve plačo delavcu še vedno izplačuje njegov slovenski delodajalec. To pomeni, da ima ta plača na podlagi ZDoh-2 vir v Sloveniji. Zelo verjetno ima plača hkrati tudi vir v Nemčiji, ker se delo opravlja na ozemlju Nemčije. Način obračuna plače bo odvisen predvsem od tega, ali bo napoteni delavec ostal davčni rezident Slovenije ali ne in bo postal davčni rezident Nemčije. Če bo delavec ostal davčni rezident Slovenije, boste zanj naredili ›običajen‹ obračun plače napotenega delavca po pravilih, ki veljajo v Sloveniji (skladno s slovensko davčno zakonodajo). Če bo od te plače treba plačati davek tudi v Nemčiji (ker ima plača tam vir), boste lahko davek, plačan v Nemčiji, uveljavljati v Sloveniji kot odbitek že na mesečni ravni in doplačali le še morebitno razliko. Če bi napoteni delavec postal davčni rezident Nemčije, bi zelo verjetno na podlagi veljavnega sporazuma o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, sklenjenega med Slovenijo in Nemčijo, lahko dosegli oprostitev plačila dohodnine v Sloveniji. Ta oprostitev se uveljavlja prek postopka KIDO. Če bo prišlo do te situacije, vam potek postopka lahko natančno opišemo oziroma vam ga pomagamo izpeljati. Pri napotenih delavcih veljajo tudi posebna pravila glede obračunavanja prispevkov za socialno varnost. Zakonodaja namreč določa, da se prispevki obračunajo le od takega zneska plače, kot bi znašala plača za enaka dela, če bi jih opravljal v Sloveniji. V praksi to pomeni, da delodajalci s pogodbo o zaposlitvi delavcu določijo višino bruto plače v dveh delih: prvi del je določen v višini, ki bi jo za isto delo

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

prejel, če bi delal v Sloveniji (ta del je osnova za obračun prispevkov za socialno varnost), drugi del pa kot dodatek za delo v tujini (od tega dela se prispevki za socialno varnost ne obračunajo in ne plačajo – obračuna in plača se le akontacija dohodnine). Pri napotenih delavcih se ob obračunu plače odda ločen obrazec REK-1 (torej samostojen obrazec REK za napotenega delavca). Pri poročanju se uporabi vrsta dohodka, označenega s šifro 1091 – ›Plače in nadomestila – detaširani delavci‹. Če boste potrebovali pomoč pri oddaji obrazca REK, nam sporočite.

RS – Mednarodne pogodbe, št. 14/2011. • Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in sveta o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev. • Uredba (ES), št. 883/2004, Evropskega parlamenta in sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti.

Če boste napotenemu delavcu nudili tudi kakšne druge ugodnosti (npr. službeni avtomobil, ki ga lahko uporablja tudi za osebne potrebe, plačilo stanovanja v Nemčiji in stroškov stanovanja …), to zanj predstavlja boniteto, od katere se obračunajo vse obvezne dajatve po enakih pravilih, kot če bi mu to zagotavljali v Sloveniji. Če delavec, napoten na delo v Nemčijo, ne more prejeti neobdavčenega izplačila dnevnic – če mu delodajalec izplača dnevnice, te zanj predstavljajo obdavčljiv dohodek (plačo). Na podlagi slovenske delovnopravne zakonodaje je upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela (če nima službenega vozila), malice (neobdavčeno do višine 6,12 evra na dan) in potnih stroškov, povezanih s službenimi potmi (gre za službene poti, ki se začnejo v Nemčiji). Če bo postal davčni rezident Nemčije, pa je treba v Nemčiji preveriti, kako Nemčija obravnava ta povračila stroškov: ali jih delavec tudi tam lahko dobi neobdavčeno ali morda tam zanj predstavljajo obdavčljiv dohodek. 3. Zaposlitev v nemški družbi Če bo delavec delo opravljal dejansko samo še za nemško družbo, je smiselno preveriti možnost zaposlitve delavca neposredno pri tej družbi. V tem primeru veljajo pravila nemške zakonodaje – tako delovnopravne kot socialne in davčne. Tudi v tem primeru pa bo treba urediti status rezidenta tako v Nemčiji kot v Sloveniji. Povzetek Način obravnave dela delavca v Nemčiji je odvisen od dejanske vsebine in načina opravljanja dela. V vašem primerm v začetni fazi še lahko govorimo o opravljanju službenih poti; če bi delo delavca v Nemčiji postalo stalnica, pa bo treba preveriti, kako naj se uredi njegov status: ali se obravnava kot napoten delavec ali se zaposli pri nemški družbi. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 13/2011 – uradno prečiščeno besedilo, 24/2012, 30/2012, 40/2012 – ZUJF, 75/2012, 94/2012, 96/2013. • Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Uradni list RS, št. 21/2013, 78/2013 – popr. • Sporazum o izogibanju dvojnemu obdavčevanju med Slovenijo in Nemčijo – Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja, Uradni list

Nagrada zaposlenemu ali njegovemu družinskemu članu V našem podjetju poteka projekt Promocija zdravja. V okviru tega projekta bomo razpisali natečaj na temo zdravja, na katerem bodo lahko sodelovali vsi zaposleni in njihovi otroci. Najboljše prispele izdelke bi radi nagradili. Od vsake nagrade smo dolžni obračunati dohodnino. Zanima nas, ali obstaja še kakšna druga možnost. Ali je možno, da kupimo praktične nagrade in jih poknjižimo v strošek podjetja brez odbitega DDV-ja?

Mnenje Nagrada je lahko dana bodisi v denarju bodisi v naravi (praktične nagrade), ne glede na obliko pa bo zaradi namena nosila isto usodo glede knjiženja, torej isti konto stroškov oziroma odhodkov. Če bi bila nagrada dana osebam, ki niso v delovnem razmerju, bi jo obdavčevali po pravilih za druge dohodke (od 105. člena ZDoh-2 naprej), ker gre za delojemalce in njihove družinske člane, pa po pravilih, ki veljajo za dohodke iz delovnih razmerij. Ker omenjate, da bodo na natečaju prejemniki nagrade izključno zaposleni in njihovi otroci za prispevke na temo zdravja, je jasno, da ta nagrada ne bo izplačana zaradi opravljenega dela, ker pa je pogoj za sodelovanje zaposlitev, je to izplačilo v zvezi z zaposlitvijo. Četudi 39. člen ZDoh-2 govori o tem, da je boniteta ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, vaša nagrada pa bi bila izplačana v denarju, ne moremo reči, da zato ni boniteta, prav tako ne moremo reči, da je to plačilo za opravljeno delo. Ker tudi ›nič‹ ne more biti in ker je na dlani, da je povezana z zaposlitvijo, saj je zaposlitev pogoj za sodelovanje v nagradni igri ter s tem za prejem nagrade, spada v poglavje dohodkov iz delovnega razmerja. Nikakor ne moremo reči, da ta nagrada ne bo predmet obdavčitve (razen ob zneskih v vrednosti pod 13 evri), saj je temeljno načelo zakona, da so obdavčeni vsi dohodki, ne glede na obliko, v kateri so izplačani oziroma prejeti, in ne glede na vrsto, razen če je z zakonom drugače določeno. Ker nimamo določbe, da nagrade delodajalca delojemalcu in njegovim družinskim članom lahko izvzamemo iz obdavčitve, menimo, da je nagrado ne glede na obliko izročitve treba vključiti v obdavčitev dohodkov iz delovnega razmerja. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 33/2007, odl. US: U-I-198/05-12, 45/2007, odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010 – UPB5, 43/2010, 51/2010 – UPB6, 106/2010, 9/2011 – ZUKD-1, 13/2011 – UPB7, 9/2012, odl. US: U-I-18/11-10, 24/2012, 30/2012, 40/2012 – ZUJF, 71/2012, odl. US: U-I-76/11-15, 75/2012, 94/2012, 52/2013, odl. US: U-I-147/12-18, 96/2013.

ROKOVNIK

POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

Da ne pozabim:

10. september

PRAVNE OSEBE:

FIZIČNE OSEBE (s.p.):

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb avgust 2015

Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti avgust 2015

ETN - poročanje o prodajah in najemih, sklenjenih v preteklem mesecu 15. september

Intrastat poročilo Poročanje o podeljenih štipendijah v šolskem/študijskem letu 2014/2015

18. september

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

20. september

Rekapitulacijsko poročilo 08/2015 in hkrati DDV-O 08/2015 Banka Slovenije - poročilo: BST, KRD, DVP, SN-T

24. september

AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

30. september

FURS - obračun in plačilo DDV 08/2015) Poročilo o dobavah (76.a člen) 08/2015 Predložitev obračuna in plačilo davka na finančne storitve Banka Slovenije-SKV Zahtevek za vračilo DDV davčnega zavezanca, ki ima sedež v EU

Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

na dan 20. 7. 2015

na dan 19. 8. 2015

3-mesečni

-0,019

-0,028

6-mesečni

0,049

0,043

12-mesečni

0,170

0,159

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (19. 8. 2015)

Plačila v gotovini 420 EUR

Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2* Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga in storitev v RS po ZPPDFT**

Variabilni del priznane obrestne mere Avgust 2015

EURIBOR

5.000 EUR

EUR

USD

JPY

GBP

CHF

Do vključno 1 meseca

-0,07800 %

0,19050 %

0,05643 %

0,50681 %

-0,78900 %

Do vključno 3 mesecev

-0,02300 %

0,30370 %

0,09500 %

0,58125 %

-0,73900 %

Do vključno 6 mesecev

0,04900 %

0,48760 %

0,13000 %

0,75063 %

-0,69100 %

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

12 mesecev

0,16600 %

0,80885 %

0,24686 %

1,07088 %

-0,58500 %

Obdobje od 1. 7. 2015 – 31. 12. 2015

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/ davki_in_carine/obrestne_mere_za_obresti_na_posojila_med_povezanimi_osebami/ (19. 8. 2015)

Vrsta izplačila za

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

8,05 %

Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. Uradni list RS št. 48/2015, 3. 7. 2015)

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

Avgust 2015

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 92/2013, 16/2014, 59/2014)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR. V primeru, da delavec dela 11 ur ali več na dan - 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro nad 8 ur.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70 % cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javni prevoz - do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15 %; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10 %.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15 %; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10 %.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

v skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Nadomestilo za ločeno življenje se lahko določi v pogodbi o zaposlitvi delavca pod pogoji in v znesku, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, kot to določa vsakokratni podzakonski predpis.

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 30% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 461,13 EUR* Za 20 let delovne dobe: v višini 50% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 768,55 EUR* Za 30 let delovne dobe: v višini 70% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 1.075,96 EUR*

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povp. mes. plač v RS za pretekle tri mesece 3.074,18 EUR** oz. v višini dveh povp. mes. plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

790,73 EUR za leto 2014; Najvišji znesek brez prispevkov 1.080,77 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- v primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece - 1.537,09 EUR**; - v primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 768,55 EUR** - Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1537,09 EUR**) - Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece (1537,09 EUR**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si/).

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

NE SPREGLEJTE

Ne spreglejte

pomembnejših novosti, objavljenih v Uradnem listu, za računovodstvo, davke in finance v gospodarstvu:

Številka Uradnega lista

Vsebina

Kratek povzetek in opombe Spremembe in dopolnitve, ki določajo oprostitve za dohodke v povezavi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo, za katero se davčna osnova ugotavlja na podlagi pavšalne ocene dohodka.

55/2015

2280. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2P)

Določijo se olajšave za rezidente držav članic EU in EGP, ki najmanj 90 % aktivnega dohodka dosegajo v Sloveniji, in sicer tako, da se med navedene olajšave uvrsti tudi posebna osebna olajšava za dohodke od študentskega dela. Dopolnjuje se 96. člen Zakona o dohodnini, ki določa oprostitev dohodnine od dobička iz kapitala tako, da se v čas prijavljenega stalnega prebivališča pri državljanu države članice EU oziroma EGP, ki ni Slovenija, šteje tudi čas prijavljenega začasnega prebivališča.

55/2015

2281. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I)

Prenovljene določbe o omejitvah ustanavljanja družb, prenovljene določbe o vodenju poslovnih knjig in letnem poročilu, uporaba od 1.1.2016.

55/2015

2355. Ugotovitveni sklep o višini regresa za prehrano med delom

55/2015

2311. Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, junij 2015

Mesečni koeficient rasti cen življenjskih potrebščin junija 2015 v primerjavi z majem 2015 je bil –0,001.

57/2015

2372. Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)

Ureditev uvedbe davčnih blagajn v Sloveniji (uporaba od 2.1.2016). Prehodno obdobje za uporabo vezane knjige računov do 31.12.2017. Ureja se odpis dolgov na podlagi sporazuma o izvedbi odpusta dolgov, ki izvirajo iz naslova rednih gospodinjskih stroškov, iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in iz naslova bančnih storitev. Od dolga, ki ga upnik, ki je sopodpisnik sporazuma o izvedbi odpusta dolgov, odpusti dolžniku na podlagi njunega dogovora o odpustu dolgov, se ne plača dohodnine.

57/2015

2373. Zakon o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov (ZPIUOD)

Za dolg, ki ga upnik odpusti dolžniku na podlagi njunega dogovora v skladu s sporazumom o izvedbi odpusta dolgov, katerega sopodpisnik je upnik, se prizna kot odhodek v davčnem obdobju odpisa. Prihodki in odhodki po tem odstavku se upoštevajo na način, da ne pride do njihovega neupoštevanja ali dvakratnega upoštevanja. Upnik v davčnem obdobju, v katerem je prišlo do odpisa, popravi (zmanjša) znesek obračunanega davka na dodano vrednost za dolg, ki ga upnik odpusti dolžniku na podlagi njunega dogovora v skladu s sporazumom o izvedbi odpusta dolgov.

57/2015

2407. Pravilnik o načinu izvrševanja pooblastil uradnih oseb Finančne uprave Republike Slovenije in označitvi službenih vozil Finančne uprave Republike Slovenije

57/2015

2409. Pravilnik o načinu izvajanja določb o pooblastilih uradnih oseb Finančne uprave Republike Slovenije

57/2015

2416. Poročilo o gibanju plač za maj 2015

Uradna oseba FURS lahko opravi pregled postrojev, naprav, delovnih sredstev, napeljav, blaga, snovi in drugih stvari neposredno, z uporabo tehnične opreme iz drugega odstavka 38. člena ZFU ali z uporabo posebej izurjenih službenih psov. Druge določbe (o pregledu potnikov, prevoznih sredstev, uporabi prisilnih sredstev…). Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za maj 2015 je znašala 1.528,50 EUR, neto pa 997,51 EUR. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje marec–maj 2015 je znašala 1535,37 EUR.

58/2015

2452. Uredba o spremembah Uredbe o določitvi zneska trošarine za energente

59/2015

2488. Popravek Poročila o gibanju plač za maj 2015

Povprečna mesečna bruto plača za obdobje marec–maj 2015 je namesto »1.535,37 EUR« pravilno »1.540,91 EUR«.

60/2015

2498. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov

Podrobneje ureja pravila o • uporabi namenskega digitalnega potrdila z nazivom namena uporabe DavPotRac, vloge zanj se oddajo preko eDavkov, • unikatni enkratni identifikacijski oznaki računa, ki se na računu navaja pod kratico EOR, • zaščitni oznaki izdajatelja računa, ki jo ustvari izdajateljeva elektronska naprava, • vsebini in obliki sporočil o računu, sporočil o poslovnem prostoru, • tehniki komuniciranja med zavezancem in finančno upravo (vsebina sporočil, napak…), obvestilu o obveznosti izdaje računa in obveznosti kupca, da prevzame in zadrži izdani račun, ki mora biti na A5 formatu v predpisani barvi ipd.

61/2015

2571. Tarifna priloga h Kolektivni pogodbi za lesarstvo

Vir - povezava: https://www.uradni-list.si/1/content?id=122932#!/Tarifna-priloga-h-Kolektivni-pogodbi-za-lesarstvo

IZOBRAŽEVANJA IR september 2015 Akademija IR 2015/2016

KRATKI SEMINARJI IR

GOSPODARSTVO Celoletno celostno izobraževanje za računovodje

9. september Kako izterjati dolžnike?

Ljubljana, Koper, Celje, Kranj

Nina Orehek Ručigaj

10. september Obračun proizvodnje v kmetijski dejavnosti

Teden računovodij 2015

Majda Strel

23. september Jesenska delavnica delovnega prava

BREZPLAČNA PREDAVANJA 14.–18. september

Nina Orehek Ručigaj

23. september Novosti pri računovodenju zaradi sprememb ZGD-1 in SRS

SEMINARJI IR

Kristinka Vukovič

11. september Delavnica - Obračun proizvodnje v kmetijski dejavnosti Majda Strel

21. september Kaj pri zaposlovanju tujcev prinaša novi ZZSDT Irena Kamenščak

24. september Obračun proizvodnje v kmetijski dejavnosti Majda Strel

ŠOLE IN DELAVNICE IR

23. september Delavnica - Obračun proizvodnje v kmetijski dejavnosti

9. in 22. september Šola - dvostavno knjigovodstvo za kmeta

Majda Strel

30. september Vse o osnovnih sredstvih

24. in 25. september Delavnica - računovodstvo zalog

Kristinka Vukovič

Program 2015/2016 z jubilejnim, 10. srečanjem

Celoletno celostno izobraževanje za računovodje

VPISI ŽE POTEKAJO!

10 aldetemije ak

www.iracunovodstvo.eu | 01 360 20 20

08 | 2015

PRILOGA PLUS

1/4 OGLAS 90,5 x 128 mm

130 ¤ + DDV

OD VAŠE CILJNE SKUPINE VAS LOČI LE TA PRAZEN PROSTOR. ZAPOLNITE GA! Bilten Unikum je specializiran mesečnik, ki ga Inštitut za računovodstvo izdaja od leta 2008. 16 uredniških strani je sestavljenih iz strokovnih člankov in prispevkov z računovodskega, davčnega, kadrovskega in pravnega področja. Vsak mesec so na podlagi konkretnih vprašanj in primerov pripravljena strokovna mnenja IR, bralci pa so seznanjeni tudi z datumi aktualnih davčnih in računovodskih obveznosti tekočega meseca, mesečnimi podatki za izplačilo plač in raznimi novostmi. Unikum je bralcem na voljo v tiskani ali elektronski verziji.

UNIKUM | AVGUST 2015 | PRILOGA PLUS | OGLAŠEVANJE

ZAKAJ OGLAŠEVATI V BILTENU UNIKUM? 1/8 OGLAS 90,5 x 61 mm

80 ¤ + DDV

LOGOTIP 42,75 x 28 mm

40 ¤ + DDV

• ker boste z oglasom nagovorili ciljno skupino ljudi, ki iščejo in potrebujejo informacije s področja računovodstva, davkov, financ in kadrov; • ker si zagotovite ciljno oglaševanje zainteresirani homogeni ciljni skupini; • ker vsak mesec izide okoli 650 tiskanih izvodov, en izvod pa v povprečju prelistajo vsaj 4 osebe; • ker vsak mesec elektronsko verzijo prebere več kot 1.200 bralcev; • ker so posamezni elektronski izvodi stalno arhivirani v osebnem profilu registriranega posameznika na portalu IR in so jim tako vedno na razpolago za branje; • ker vam ob zakupu 3 ali več zaporednih oglasov pripada dodaten popust.

Ostali formati oglaševanja: • 1/2 oglas = 220 € + DDV oglas v okvirju (186 x 128 mm) oglas v živ rob (210 x 148,5 mm + 5 mm) • 1/1 oglas, notranja stran = 470 € + DDV oglas v okvirju (186 x 262 mm) oglas v živ rob (210 x 297 mm + 5 mm) • Ovitek str. 3 = 500 € + DDV (210 x 297 + 5 mm) • 4-stranska oglasna pola = 1.500 € + DDV štiri strani na sredini revije (dimenzija posamezne strani: 210 x 297 + 5 mm)

Zaupajte nam, da prenesemo vaše sporočilo. Rezervirajte si oglasni prostor v biltenu Unikum.

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

Z NAŠO POMOČJO DO VAŠE CILJNE SKUPINE! V sklopu partnerstva IR so možne tudi druge učinkovite predstavitve vaših izdelkov ali storitev udeležencem naših izobraževanj, udeležencem Tedna računovodij, strokovni javnosti in našim partnerjem. Izkoristite priložnost za odličen način nevsiljive komunikacije s ciljno javnostjo in večanja prepoznavnosti vašega podjetja. Izbirate lahko med paketi za celoletno prisotnost ali med posameznimi promocijskimi aktivnostmi.

Paketi celoletnih promocijskih aktivnosti Naziv partnerstva in vsebina

Generalni partner IR

Zlati partner IR

Srebrni partner IR

Bronasti partner IR

Sponzorstvo Akademije IR

Izvedba izobraževanja za zaposlene v podjetju partnerja

1 seminar 5 šolskih ur

1 kratek seminar 3 šolske ure

1 kratek seminar 2 šolski uri

Sponzoriranje izobraževanj

10 x

Oglaševanje v mesečnem biltenu Unikum

5 x 1/2 oglas 5 x 1/4 oglas 11 x objava logotipa v biltenu Unikum

5 x 1/4 oglas, 11 x objava logotipa v biltenu Unikum

5 x 1/8 oglas, 11 x objava logotipa v biltenu Unikum

1 x 1/8 oglas 11 x objava logotipa v biltenu Unikum

Oglaševanje na portalu IR

1 mesec

1 teden

Sponzorstvo Tedna računovodij

Generalni sponzor

Zlati sponzor

Srebrni sponzor

Bronasti sponzor

Dodatna ugodnost: brezplačno članstvo v klubu IR

Zlato članstvo

Srebrno članstvo

Bronasto članstvo

Dodatna ugodnost: popust za najem dvoran PhUnija

20 %

Vrednost partnerstva

10.000 € + DDV

5.000 € + DDV

3.000 € + DDV

1.500 € + DDV

UNIKUM | AVGUST 2015 | PRILOGA PLUS | OGLAŠEVANJE

PROMOCIJSKE AKTIVNOSTI Sponzorstvo Akademije IR Akademija IR je celoletno celostno izobraževanje, ki se izvaja v obliki 9. mesečnih srečanj v Ljubljani, Kranju, Celju in Kopru. Program poteka po načelu »iz prakse za prakso« in sledi predvsem dvema ciljema: obnavljanju in tekočem poglabljanju računovodskega in davčnega znanja ter obravnavi tem, ki zajemajo spremembe in novosti v zakonodaji. V šolskem letu 2015/2016 bo Akademija IR zabeležila 10. obletnico, kar je le še dodatna potrditev, da vsako leto ustvarimo dober in zanimiv program, ki je v vseh letih izvajanja prinesel lepo število zvestih udeležencev. V posamezni sezoni se izobraževanja namreč udeleži več kot 130 udeležencev.

Sponzoriranje posameznih izobraževanj Širjenje računovodskega znanja ter njegov prenos iz teorije v prakso in obratno na Inštitutu poteka šol oziroma delavnic, seminarjev in kratkih seminarjev. Teme so vezane na aktualno problematiko in spremembe zakonodaje; predavatelji na strnjen način in s številnimi praktičnimi primeri osvetlijo določeno tematiko in podajo odgovore na konkretna vprašanja slušateljev. Na leto je izvedenih več kot 180 izobraževalnih dni, na katerih se zvrsti več kot 2.100 udeležencev. Izobraževanja se izvajajo v Ljubljani in drugih večjih slovenskih krajih.

Oglaševanje na portalu IR www.iracunovodstvo.eu Na portalu so zbrane novice in strokovne vsebine iz računovodskega in davčnega področja ter koledar izobraževanj IR. Povprečna mesečna obiskanost je 3.600 različnih uporabnikov, povprečno št. mesečnih prikazov strani je 21.400 (podatek 2014/2015). Portal ima tudi več kot 14.000 registriranih uporabnikov.

Promocija na Tednu računovodij Teden računovodij je 5-dnevni izobraževalni dogodek računovodske stroke v Sloveniji, na katerem se preko celega tedna zvrsti več kot 30 brezplačnih strokovnih predavanj, obišče pa ga preko 700 udeležencev. Vsako leto se dogodek odvije v prostorih Poslovne hiše Unija na Brezovici pri Ljubljani. Dogodek je v prvi vrsti namenjen obravnavi aktualnih tem, izmenjavi informacij in strokovnih mnenj, druženju stroke. Zares velika obiskanost Tedna računovodij v zadnjih letih je dokaz, da je dogodek prepoznan kot nepogrešljivo srečanje stroke, in je kot tak tudi odlična priložnost za predstavitev podjetij in promocijo njihovih izdelkov ali storitev.

Inštitut za računovodstvo • Tržaška cesta 515, 1351 Brezovica pri Ljubljani T +386 1 360 20 20 • F +386 1 360 20 50 • E info@iracunovodstvo.eu