e-Bilten Unikum sept.13

www.iracunovodstvo.eu

BILTEN

6,51 EUR / SEPTEMBER 2013 _ 9

KAJ MORAMO VEDETI O KMETIJSKI DEJAVNOSTI? Bolj ko se približuje začetek leta 2014, bolj se povečuje aktualnost tematike kmetijske dejavnosti. Dohodninski zakon namreč določa, da bodo morala od 1. 1. 2014 kmečka gospodinjstva davčno osnovo iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih ali normiranih odhodkov, če povprečni skupni dohodek članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti dveh zaporednih predhodnih davčnih let preseže 7.500 eurov. Slednji podatek kmečka gospodinjstva že imajo, zato so primorana ustrezno ukrepati. Kako, pa si lahko preberete v tokratni nosilni temi.

Več o temi meseca lahko preberete na straneh 3, 4, 5

VSEBINA 3-5

Tema meseca KAJ MORAMO VEDETI O KMETIJSKI DEJAVNOSTI?

6-8

RAČUNOVODSTVO DILEME PRI KNJIŽENJU ODKUPA TERJATEV

UVODNIK _ Kristinka Vukovič

PRIBLIŽNA RESNICA

PRAVO

9-10 NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE STRANK PRI SKLEPANJU POGODB

11-12

KADRI IN DELO PRAKTIČNI PRIMERI S PODROČJA PLAČ 3. del

13-17 Mnenja IR

UNIKUM, letnik 7 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 E: info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu Odgovorna urednica: Nina Selan Slapar, nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.istockphoto.com, v kolikor ni drugače označeno.

Oblikovanje in priprava za tisk: Barbara Šušteršič Tisk: Birografika Bori d.o.o.

Posamezna številka stane: 6,51 EUR. Letna naročnina na tiskano verzijo znaša: 52 EUR + 9,5% DDV Letna naročnina na spletno verzijo znaša: 20 EUR + 22% DDV Naročnina velja do pisnega preklica. V povprečju natisnemo 600 izvodov.

Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji.

Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan.

ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

Pred dnevi sem od sodelavke slišala šalo, ki jo moram deliti z vami, četudi ste jo morebiti že slišali. Vprašanju, kaj imata skupnega bilanca stanja in modrček, je sledil odgovor, da oba prikrivata dejansko stanje, in temu smo se vsi prisrčno nasmejali. Res, bilo nam je zelo smešno, a smo si morali priznati, da je to pravzaprav resnica, in nemalokrat niti malo smešna. Ne glede na to, da so strokovna pravila jasna ter je celo v zakonu zapisana zahteva, da morajo bilance prikazovati resnično in pošteno sliko o finančnem in premoženjskem položaju podjetja, to v praksi žal pogosto ni tako. Če bi bilo, se ne bi dogajali stečaji šele takrat, ko ni prav ničesar več, niti za poplačilo stroškov niti za plačilo predujma sodišču za začetek postopka … Nepoplačani upniki pa se lahko lotijo sizifovega dela. Če bilance niso odsev prave resnice (pustimo ob strani, ali je resnica ena sama), tudi ne morejo biti podlaga za primerjave, analize in kvalitetne zaključke.

Enako se dogaja z bilancami v kmetijstvu. V letu 2009 je začel veljati spremenjeni MRS 41, v SRS so bile vpeljane te spremembe z objavo v Ur. l. RS, št. 2/2012, z dne 9. 1. 2012, (brez prehodnih določb, zato bi sklepali, da veljajo od objave), vendar se o spremenjenih načelih vrednotenja bioloških sredstev in kmetijskih pridelkov nismo prav dobro zavedeli in smo večinoma delali – še naprej po starem. Zadnje čase je o tem vrednotenju malo več govora tudi zato, ker bodo nekateri kmetje s 1. 1. 2014 morali začeti voditi knjigovodstvo. V zvezi s tem prehodom je pravzaprav veliko vprašanj še od lanskega leta, nekatera od njih pa so končno dobila odgovor. Zakon o dohodnini namreč zahteva začetek vodenja knjigovodstva, prehodnih določb pa računovodski standardi nimajo, prav tako ni pojasnila k SRS, v času pisanja tega uvodnika pa ne najdem navodila na spletni strani kmetijskega ministrstva, zbornice ali podobne ustanove; poznam le eno strokovno stališče, ki pa je namenjeno ožjemu krogu. Kot je mogoče skleniti, bodo bilance v kmetijstvu področje, za katero bo teza o modrčku še posebej veljala.

Ne glede na vse zagate smo se v Unikumu odločili odpreti temo o kmetijstvu, v tokratni številki začenjamo z osnovami, v naslednji pa nadaljujemo s konkretnimi zgledi.

Vaša Kristinka Vukovič

www.iracunovodstvo.eu

TEMA MESECA _ dr. Tatjana Jovanovič

1. Kaj sploh je kmetijska dejavnost?

Kmetija je oblika kmetijskega gospodarstva, na katerem se eno ali več gospodinjstev ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, medtem ko so člani kmetije fizične osebe, ki so člani gospodinjstva in so starejši od 15 let (4. člen Zakona o kmetijstvu, ZKme-1, Ur. l. 45/2008, z dne 9. 5. 2008). Kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki obsega eno ali več proizvodnih enot, se ukvarja s kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, ima enotno vodstvo, naslov ali sedež, ime ali firmo in je organizirano kot pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, kmetija, ki ni pravna oseba, ali samostojni podjetnik posameznik (vključujoč čebelarje), skupni pašnik ali planina. Prav tako je v 3. členu ZKme-1 določeno, da je nosilec kmetijskega gospodarstva pravna ali fizična oseba, ki je pooblaščena ali upravičena, da za kmetijsko gospodarstvo vlaga vloge iz naslova ukrepov kmetijske politike oziroma sodeluje pri izvajanju ukrepov kmetijske politike in posreduje podatke v evidence Ministrstva za kmetijstvo in okolje.

Davčna zakonodaja (natančneje, Zakon o dohodnini, Zdoh-2) pa se osredinja na pojem kmečka gospodinjstva in jih definira kot skupnost ene ali več fizičnih oseb, članov enega ali več gospodinjstev, evidentiranih na istem naslovu, ki so na dan 30. junija v davčnem letu po predpisih o prijavi prebivališča stalno ali začasno prijavljene na tem naslovu in niso najeta delovna ter se vsaj za enega ali več članov kmečkega gospodinjstva šteje, da opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost in njihov skupni dohodek iz osnovne

3

KAJ MORAMO VEDETI O KMETIJSKI DEJAVNOSTI? kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti znaša najmanj 200 evrov. Člani takega gospodinjstva morajo biti v zemljiški knjigi oziroma zemljiškem katastru vpisani kot lastniki, zakupniki ali imetniki pravice uporabe kmetijskega ali gozdnega zemljišča oziroma morajo uporabljati površine na podlagi drugega pravnega naslova, v primeru čebelarstva pa kot lastnik ali uporabnik panjev. Kmečko gospodinjstvo je torej kmetija (po zakonu o kmetijstvu), ki pa mora za davčne namene izpolnjevati še pogoj višine katastrskega dohodka.

Po ZKme-1 spada v kmetijsko dejavnost gospodarska panoga, ki obsega pridelovanje kmetijskih rastlin oziroma živinoreje ter storitev za rastlinsko pridelavo oziroma živinorejo (razen veterinarskih storitev) ter pridelovanje netrajnih rastlin, gojenje trajnih nasadov, razmnoževanje rastlin, mešanega kmetijstva in storitev za kmetijsko proizvodnjo in pripravo pridelkov. Računovodska pravila (SRS 1) določajo, da je kmetijska dejavnost uravnavanje biološkega preobražanja živih živali ali rastlin (to so biološka sredstva) v podjetju v sredstva za prodajo, kmetijske pridelke ali dodatna biološka sredstva. Na primer pospravljanje pridelka iz neuravnavanih virov (kot je morski ribolov ali krčenje gozdov) ni kmetijska dejavnost. Standardi navajajo, da obsega kmetijska dejavnost razne vrste dejavnosti, na primer živinorejo, gozdarstvo, pospravljanje letnih ali večletnih pridelkov, vzdrževanje sadovnjakov in nasadov, cvetličarstvo in vodogojstvo (tudi ribogojstvo), pri čemer se zemljišča, ki so povezana s kmetijsko dejavnostjo, obravnavajo enako kot druga zemljišča. Natančen bralec bo opazil, da nenehno pišemo o deja-

vnosti, vendar se v okviru kmetijstva oziroma kmetij vrtimo okoli dveh oblik dohodkov oziroma dveh načinov obdavčitve.

Natančen bralec bo opazil, da nenehno pišemo o dejavnosti, vendar se v okviru kmetijstva oziroma kmetij vrtimo okoli dveh oblik dohodkov oziroma dveh načinov obdavčitve.

2. Načini obdavčevanja kmetijske dejavnosti Prva oblika obdavčitve oziroma določanja davčne osnove je osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost, ki obsega: • predelavo (po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka in predpisih o evidentiranju nepremičnin), ki je v celoti ali pretežno vezana na uporabo kmetijskih in gozdnih zemljišč ter je ustrezno evidentirana v zemljiškem katastru, • pridelavo več kot ene vrtnine ali zelišča na isti površini v posameznem letu (intenzivna pridelava) na prostem, na površinah, evidentiranih pod katastrsko kulturo vrt, • čebelarstvo, vezano na panje, ki so evidentirani v registru čebelnjakov.

Ne šteje pa se kot osnovna kmetijska dejavnost pridelava sadik, sadnega, gozdnega in okrasnega drevja ter grmičevja, pridelava sadik vinske trte in sadik hmelja, pridelava okrasnih rastlin ter intenzivna pridelava vrtnin in zelišč, saj v naštetih primerih drugi predpisi napotujejo na nujnost registracije in opravljanja kmetijstva kot dejavnosti.

Za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti štejejo potencialni tržni dohodki od pridelave na zemljiščih

4 oziroma v panjih in drugi dohodki, ki so plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike ter druga plačila iz naslova državnih pomoči, prejeta v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (70. člen Zdoh-2).

V tem primeru je davčna osnova katastrski dohodek od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo na zemljiščih, ki je ugotovljen na podlagi Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (ZUKD-1).

Pri pridelavi v panjih (torej pri čebelarstvu) gre v davčno osnovo 70 odstotkov (za leta 2011, 2012 in 2013 pa 50 odstotkov) pavšalne ocene dohodka na panj. Pri tem je treba upoštevati, da se katastrski dohodek posameznemu članu (zavezancu) kmečkega gospodinjstva pripiše v sorazmernem deležu glede na skupno število zavezancev v kmečkem gospodinjstvu za zemljišča, ki jih ima pravico uporabljati. V davčno osnovo od katastrskega dohodka se na zahtevo zavezanca ne všteva katastrski dohodek zemljišč, ki so taksativno določena v 73. členu Zdoh. S pravkar objavljeno Uredbo o določitvi lestvic katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj za leto 2014 (Ur. l. RS, št.

71/2013, z dne 30. 8. 2013) je vlada določila nove izračune katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj za leto 2014, medtem ko se bodo za letos (2013) katastrski dohodek izračunal na podlagi Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (ZUKD-1). Omenimo naj še, da se zavezancem za dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti prizna olajšava v višini 40 odstotkov vloženega zneska, svoje vložke pa lahko dokažejo z računi.

Tako ugotovimo, da davčna zakonodaja kmetijsko dejavnost (v najširšem smislu) obdavčuje na podlagi katastrskega dohodka, čeprav govorimo o dejavnosti.

Do konca leta 2013 velja, da lahko kmečko gospodinjstvo plačuje dohodnino na podlagi katastrskega dohodka (osnovna kmetijska in gozdarska dejavnost), razen če se odloči, da bo davčno osnovo za obdavčitev dohodkov iz kmetijstva ugotavljala na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na pod-

UNIKUM September 2013 _ Tema meseca _ Kaj moramo vedeti o kmetijski dejavnosti?

lagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, kar pomeni, da eden od zavezancev za dohodnino od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v okviru kmečkega gospodinjstva postane zavezanec za celotno kmetijsko in gozdarsko dejavnost v okviru kmečkega gospodinjstva kot nosilec te dejavnosti, oziroma če se v okviru kmečkega gospodinjstva opravlja tudi druga kmetijska ali dopolnilna dejavnost na kmetiji in postane zavezanec za celotno kmetijsko in dopolnilno dejavnost v okviru kmečkega gospodinjstva ter če to (te) dejavnost(i) priglasi pri davčnem organu in se zaveže, da bo dohodek iz dejavnosti na izbrani način ugotavljal najmanj pet davčnih let.

Od 1. 1. 2014 pa Zdoh-2 določa, da se davčna osnova od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, če povprečni skupni dohodek dveh zaporednih predhodnih davčnih let članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti preseže 7.500 evrov ali če se člani kmečkega gospodinjstva za to prostovoljno odločijo, pri čemer morajo gospodinjstva določiti kot nosilca te dejavnosti zavezanca za celotno kmetijsko in gozdarsko dejavnost v okviru kmečkega gospodinjstva, oziroma če se v okviru kmečkega gospodinjstva opravlja tudi druga kmetijska ali dopolnilna dejavnost na kmetiji, kot zavezanca za celotno kmetijsko in dopolnilno dejavnost v okviru kmečkega gospodinjstva skupaj. Tak način ugotavljanja davčne osnove morajo priglasiti davčnemu organu do konca oktobra tekočega leta za prihodnje davčno leto in se zavezati, da bodo davčno osnovo na tak način ugotavljali najmanj pet davčnih let.

Ob tem je pomembno poudariti, da se pri ugotavljanju skupnega dohodka gospodinjstva upošteva dohodek brez upoštevanja odmerjenih prispevkov za obvezno socialno zavarovanje in znižanj ali povečanj davčne osnove oziroma dobiček, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno

socialno zavarovanje ter znižanja in povečanja davčne osnove.

Vsa kmečka gospodinjstva (člani, ki živijo na eni hišni številki), katerih skupni dohodek bo presegel 7.500 evrov (pod zgoraj opisanimi pogoji) morajo na DURS priglasiti ugotavljanje davčne osnove na način, ki bo dohodke nosilca obdavčil kot dohodke iz dejavnosti. Kot navedeno, obstajata v okviru obdavčevanja dohodkov dve možnosti: bodisi na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, bodisi na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Zadnjo možnost bodo v prvem in drugem davčnem letu lahko izkoristili vsi, v naslednjih pa le tisti, katerih prihodki iz dejavnosti v davčnem letu pred tem davčnim letom ne bodo presegli 50.000 evrov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodarstva (7. odstavek 48. člena ZdoH-2).

3. Dohodki iz kmetijske dejavnosti kot dohodki iz dejavnosti Priglasitev in določitev nosilca dejavnosti se opravi na obrazcu, ki ga bo treba oddati najkasneje do 31. 10. 2013 za leto 2014. Takoj ko se bo kmečko gospodinjstvo priglasilo kot zavezanec za davek od dohodkov iz dejavnosti, bo imelo določene obveznosti. Za kmetijo to ne pomeni, da bo morala ›odpreti podjetje‹ v smislu registracije s. p.-ja ali celo družbe, saj se bo njen predstavnik (nosilec) lahko evidentiral le kot zavezanec za davek od dohodkov iz dejavnosti. Če nosilec kmečkega gospodinjstva ne bo registriral s. p.-ja na Ajpesu, bo imel obveznost poročanja le do DURS in mu torej ne bo treba oddajati letnega poročila Ajpesu. S priglasitvijo opravljanja dejavnosti pri DURS postane nosilec kmetijske dejavnosti zavezanec za davek od dohodkov iz dejavnosti, ti pa imajo na podlagi Zdoh-2 možnost ugotavljati davčno osnovo na dva načina: 1. na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, kar pomeni, da morajo voditi knjige na podlagi ZGD-1, splošnih SRS, SRS 39

5

www.iracunovodstvo.eu

ter Pravilnika o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah (138/2006, 52/2007, 21/2013) ali 2. na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, kar pomeni, da vodijo le določene evidence.

Sestavni del obrazca je: • izjava vseh zavezancev, ki dosegajo dohodke iz opravljanja osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v okviru istega kmečkega gospodinjstva, da se strinjajo z določenim nosilcem, • izjava zavezancev, da se strinjajo, da se za davčne namene nosilcu pripišejo uporaba zemljišč, panjev in drugih sredstev, ki so v lasti ali finančnem najemu članov kmečkega gospodinjstva, prav tako dohodki iz opravljanja osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, oziroma če se v okviru kmečkega gospodinjstva opravlja tudi druga kmetijska ali dopolnilna dejavnost, dohodki druge kmetijske in dopolnilne dejavnosti.

Na podlagi priglasitve bo nosilec kot zavezanec za dohodke iz kmetijske in dopolnilne dejavnosti kmečkega gospodinjstva s 1. 1. 2014 začel ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ALI PA NA PODLAGI DEJANSKIH PRIHODKOV IN NORMIRANIH ODHODKOV. Davčni organ bo v 30 dneh na podlagi oddane priglasitve nosilcu izdal odločbo o načinu ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Na podlagi priglasitve bo nosilec kot zavezanec za dohodke iz kmetijske in dopolnilne dejavnosti kmečkega gospodinjstva s 1. 1. 2014 začel ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, kar pomeni, da mora v osmih dneh obvestiti pristojni davčni organ o izbranem sistemu vodenja poslovnih knjig, pri čemer lahko izbira med enostavnim ali dvostavnim knjigovodstvom (1.

člen Pravilnika o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost) ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, kar pomeni, da mora podati zahtevo.

V kratkem pričakujemo nove obrazce, ki bodo objavljeni na spletnih straneh DURS-a.

Zavezanci za dohodke iz kmetijske in dopolnilne dejavnosti kmečkega gospodinjstva, ki se bodo odločili za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, vodijo evidenco knjigovodskih listin in evidenco osnovnih sredstev tako kot vsi drugi zavezanci za davek od dohodkov iz dejavnosti, ki so obdavčeni ›pavšalno‹. Ta ›pavšalni način‹ oziroma način na podlagi normiranih odhodkov pomeni, da se davčna osnova določi kot razlika med dejanskimi prihodki (vsak izdani račun se ob izdaji – nastanku poslovnega dogodka –, in ne šele ob plačilu evidentira v evidenco knjigovodskih listin) in normiranimi odhodki, ki znašajo 70 odstotkov. Tako bo zavezanec, ki se odloči za omenjeno opcijo, s katero se izogne klasičnemu vodenju poslovnih knjig, vsako leto imel dobiček (davčno osnovo) v višini 30 odstotkov prihodkov.

Pri tem ni odveč omeniti, da je takemu zavezancu onemogočeno kritje morebitnih izgub iz preteklih let in uveljavljanje ›podjetniških‹ olajšav, kot so olajšave za investicije, zaposlovanje in podobno. Iz zapisanega izhaja, da so odhodki določeni v fiksnem (70-odstotnem) deležu, v kar so zajeti popolnoma vsi odhodki dejavnosti, vključno s prispevki za socialno varnost zavezanca. Na takó določeno davčno osnovo plača zavezanec 20 odstotkov cedularnega davka, kar pomeni, da gre za dokončen davek, ki se ne sešteva k drugim dohodninskim virom in torej ne spada (se ne vpisuje) v informativni izračun dohodnine.

Zavezanec za dohodke iz kmetijske in dopolnilne dejavnosti kmečkega gospodinjstva, ki se bo odločil davčno osnovo ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, pa bo moral voditi poslovne knjige in bo na tako ugotovljeni dobiček (davčno

osnovo) plačeval dohodnino po dohodninski lestvici, pri čemer bo doseženi dobiček (davčna osnova od dohodkov iz kmetijske dejavnosti) en od virov dohodnine, ki se bodo v informativnem izračunu zavezanca sešteli, priznale pa se bodo splošna in druge ›osebne‹ olajšave ter upoštevala med letom plačana akontacija dohodnine.

Ugotovitev davčne osnove na tej podlagi bo seveda zahtevala vodenje poslovnih knjig in poznavanje računovodskih posebnosti za kmetijsko dejavnost, o čemer bomo več pisali v naslednji številki Unikuma.

NOVICA Obvezno poročanje tudi o podnajemih!

V prejšnji številki smo vas obvestili, da je obvezno poročanje GURS-u o sklenjenih kupoprodajnih in najemnih pogodbah za nepremičnine.

Poročati morajo najemodajalci fizične kot tudi pravne osebe ter tisti proajalci nepremičnin, kadar prodajalec pri prodaji obračuna DDV. Pri pisanju prispevka smo izhajali iz zakona, spletne predstavitve GURS-a in njegovih telefonskih pojasnil; na podlagi slednjih smo zapisali, da ni potrebno poročati o tistih poslih, kjer najemojemalec odda nepremičnino v nadaljnji podnajem, kar pa ne drži več.

GURS je v odgovorih na pogosta vprašanja zapisal, da je potrebno poročati tako o najemnih kot o podnajemnih pogodbah. Na vprašanje, kdo je dolžan poročati v ETN o sklenjenih podnajemnih pogodbah, pa je odgovoril: »Lastnik nepremičnine (najemodajalec) za najemno pogodbo, glede podnajemne pogodbe pa naj se lastnik nepremičnine (najemodajalec) in najemnik dogovorita. Če se ne moreta dogovoriti, mora tudi o podnajemni pogodbi poročati lastnik.«

RAČUNOVODSTVO

6

DILEME PRI KNJIŽENJU ODKUPA TERJATEV

_ Kristinka Vukovič

Faktoring je finančna storitev, ki omogoča financiranje in zavarovanje poslovanja pri prodaji na odloženi rok plačila. Gre za dolgoročen dogovor med faktorjem in stranko-odstopnikom terjatev, na osnovi katerega odstopnik prodaja faktorju vse bodoče terjatve do določenih kupcev, ki izvirajo iz dobave blaga ali opravljenih storitev po podpisu pogodbe o faktoringu. Čeprav storitev faktoringa najdemo med storitvami, ki jih opravljajo poslovne banke in na podlagi Zakona o bančništvu, ga opravljajo tudi druge specializirane finančne organizacije, predvsem gospodarske družbe. Glavna ciljna skupina storitve faktoringa so mala in srednja velika podjetja, še posebej hitro rastoča. Za slednja je táko financiranje morda edina možnost pridobivanja likvidnih sredstev, saj jih banke ne morejo pravočasno in dovolj kvalitetno spremljati. Čeprav je storitev faktoringa dražja kakor bančno posojilo, je pogosto ena od rešitev za zagotovitev varne rasti podjetja.

N

ajpreprostejši posli so tisti, pri katerih gre za posamičen, enkratni odkup terjatve. Velikokrat zasledimo neustrezno rabo izraza ›faktoring‹, ki se pogosto enači z vsakim odkupom terjatev. Vendar pravi faktoring praviloma pomeni dolgoročno pogodbo, in ne enkratnega odkupa terjatev, praviloma pa nudi tudi zavarovanje neplačila. Klasičen odkup praviloma pomeni odkup z regresom – če dolžnik po določenem obdobju po zapadlosti ne poravna obveznosti, se terjatev prenese nazaj na odstopnika. Pri odkupu terjatve prav tako ni niti spremljanja bonitete kupca niti vodenja terjatev (odprtih postavk).

Faktor ponuja svojim klientom zavarovanje pred tveganjem neplačila, financiranje poslovanja na osnovi odstopa terjatev do kupcev in upravljanje s terjatvami in unovčevanje.

Faktoring je dolgoročen posel.

Na podlagi pogodbe o faktoringu se odstopajo vse bodoče terjatve (do preklica pogodbe), s pogodbo pa se določi, ali se odstopajo vse terjatve v celoti ali vse terjatve na določenem trgu ali vse terjatve do določenih skupin kupcev. Faktor ponuja svo-

jim klientom zavarovanje pred tveganjem neplačila, financiranje poslovanja na osnovi odstopa terjatev do kupcev in upravljanje s terjatvami in unovčevanje. Pri odkupu terjatev se sklene posamična cesija in odkup terjatve – pogodba o odstopu terjatev med odstopnikom in prevzemnikom terjatve. Odkup terjatve je opravljen z diskontom – delež, določen glede na stopnjo tveganja (boniteto kupca in rok plačila).

Ne gre za odstotno financiranje, temveč za odkup z diskontom.

Ker pa faktoring ni strogo reguliran in omejen na osebe, ki izpolnjujejo določene pogoje, je izpostavljen tržnim razmeram. Poleg tega je kultura v Sloveniji taka, da je poravnavanje obveznosti na posreden način (z asignacijami, obveznimi in prostovoljnimi poboti, cesijami …) zadnjih 20 let nekaj običajnega ter je podjetnikov in podjetij, ki se ukvarjajo z izterjavo, na trgu veliko in si med seboj konkurirajo; zaradi vsega tega obstaja več različic odkupa terja-tev, tudi zelo inovativnih načinov izpeljave tega posla. Zato so pogodbe o odkupu terjatev različne. Pogodba o odkupu terjatev in pogodba o faktoringu v Obligacij-skem zakoniku posebej ni urejena, temelji pa na določbah o odstopu terjatve s pogodbo (cesiji). Seveda vsebuje tudi elemente drugih pogodb (npr. posojilne pogodbe, pogodbe o naročilu).

To pa je treba vedeti za odločanje pri

davčni in računovodski obravnavi posla, saj vseh odkupov ne moremo stlačiti v isti koš. Preden se lotimo računovodske obravnave faktoringa, si oglejmo še, kako običajno poteka faktoring.

Faktor in odstopnik terjatev skleneta pogodbo o faktoringu, ki pomeni dolgoročen dogovor med strankama. S pogodbo se stranki dogovorita, katere terjatve bo odkupoval faktor in katere storitve bo opravljal za odstopnika. Na osnovi povpraševanja faktor najprej preveri boniteto kupca in se na podlagi ocenjenega prometa ter bonitetne ocene določi limit zavarovanja ter financiranja.

Prodajalec obvesti kupca, da bodo vse bodoče terjatve odstopljene faktorinški hiši, kateri so tudi plačljive. Faktor praviloma zahteva strinjanje kupca z novim načinom poslovanja. Nato prodajalec (odstopnik terjatev) kupcu prodaja blago ali opravlja storitve in izdaja račune, sproti pa odstopa terjatve faktorju, ki mu predlaga kopije računov in morebitne spremne dokumente, ki so potrebni za obstoj terjatve. Faktor na podlagi prejetih kopij računov prodajalcu nakaže dogovorjeni znesek financiranja, zmanjšan za faktorinško provizijo. Ob dospelosti terjatev faktor začne s postopki izterjave. Kupec plača terjatev faktorju, faktor pa opravi obračun obresti za čas trajanja financiranja in mu prenakaže preostali znesek. Faktor-

7

www.iracunovodstvo.eu

jevi prihodki torej izvirajo iz provizije, ki se običajno določi kot delež od odstopljenih terjatev, in krije prevzete rizike, obresti za stroške financiranja, morebitne zamudne obresti, ter iz opravljenih storitev upravljanja terjatev (vodenja odprtih postavk in unovčevanja), ki se v praksi imenujejo tudi stroški obdelave, stroški administriranja in podobno.

Zdaj pa h knjiženju: začnimo z enostavnim enkratnim odkupom terjatev. Denimo, da prodajalec terja svojega kupca in to terjatev proda organizaciji, ki se ukvarja z unovčevanjem terjatev. Dogovorita se o diskontu v višini 1 odstotka, ki že vključuje davek na dodano vrednost.

Enako bi knjižili tudi enostavni faktoring, pri katerem bi prodajalec želel znižati rizike unovčljivosti svojih terjatev in stroške administriranja, povezane z vodenjem odprtih postavk, pošiljanjem opominov, izterjave, vodenjem bonitete kupcev, zato vse svoje terjatve do kake skupine kupcev sproti odstopa faktorju. Ne potrebuje in ne želi vnaprejšnjega financiranja s strani faktorja. Faktor mu mesečno izstavlja račune za opravljene storitve upravljanja s terjatvami in unovčevanja ter poročilo o prevzetih terjatvah, odprtih postavkah in opravljenih aktivnostih. Seveda je taka praksa bolj izjema kot pravilo, saj je smisel in namen pravega faktoringa prav financiranje prodajalca.

Knjiženje pri prodajalcu bi torej potekalo tako: Zap. št.

Knj. listina

1.

I-Rač.

2.a

P-Rač.

Opis

Znesek

V breme

Izdan računi za prodano blago ali storitev ter avtomatična preknjižba odstopljenih terjatev na terjatve do faktorja.

1.220,00 1.000,00 220,00 1.220,00

120

Prejet račun za faktorinško provizijo za mesec ali prejeti račun za 1-odstotni diskont.

12,20 10,00 2,20

12,20

220

165

1.207,80

110

165

2.b

Tem.

Pobot računa za provizijo s terjatvijo do faktorja.

3.

Bančni izpisek

Prejem plačil faktorja na podlagi pogodbe (ob unovčenju terjatev do kupcev), pri navadnih odkupih in odstopih pa tudi takoj.

165

na 1.000 € (vrednost blaga z vključenim DDV).

2. Na podlagi sklenjene pogodbe o faktoringu prodajalec predloži faktorju kopijo izdane fakture.

3. Faktor nakaže prodajalcu 90 odstotkov vrednosti fakture, zmanjšane za svojo provizijo in administrativne stroške (stroške obdelave). Vrednost premostitvenega financiranja je torej 900 €, račun za provizijo znaša 20 €, torej je znesek nakazila 880 €.

4. Čez 45 dni kupec plača svojo obveznost 120 € faktorju. Faktor opravi obračun posla, izračuna obresti (od dneva, ko je financiral prodajalca, do dneva, ko je dobil poplačilo od kupca) ter izstavi zanje račun kot tudi za stroške obdelave (administrativna storitev). Prodajalcu nakaže preostanek terjatve, zmanjšane za stroške.

Knjiženje pri prodajalcu: Zap. št.

Knj. listina

1.

I-Rač.

2.

3.a

Opis

Znesek

V breme

V dobro

Izdan račun za prodano blago ali storitev.

1.000,00

120

76,260

Tem.

Odstop terjatve faktorju.

1.000,00

165

120

P-Rač.

Prejet račun za faktorinško provizijo.

20,00 16,39 3,61

415 160

220

V dobro

3.b

Tem.

20,00

220

165

76 260 120

Pobot računa za provizijo s terjatvijo do faktorja.

3.c

Bančni izpisek

Prejem avansa – financiranje prodajalca.

880,00

110

165

4.a

P-Rač.

Prejet račun od faktorja za obresti in stroške obdelave (administrativne storitve).

48,80 40,00 8,80

743,415 160

220 415 160

Na temeljni konto 415 knjižimo bančne provizije in stroške zavarovalnih premij, vendar izterjave terjatev ne opravljajo le banke, temveč tudi drugi gospodarski subjekti, zato nekateri knjižijo te stroške na temeljni konto 419. Ker je zakonsko obvezna dosledna raba zgolj kontnega okvira in s tem skupine 41, sta s tega vidika obe rešitvi pravilni.

Pri knjiženju smo upoštevali tudi določila SRS 5 o odpravi pripoznanja terjatev. Po standardih se terjatve odpravijo, če se ne obvladujejo več nanjo vezane pogodbene pravice, ne obvladujejo pa se, če se pravice do koristi, podrobno določene v pogodbi, izrabijo, če ugasnejo ali se odstopijo.

Podobno bi knjižili v primeru faktoringa, ki bi vključeval 90-odstotno financiranje, faktor pa bi si zaračunaval 2-odstotno provizijo, ki vključuje davek na dodano vrednost.

1. Prodajalec proda blago kupcu in mu izstavi račun, ki glasi

220

4.b

Tem.

Pobot računa za stroške premostitvenega financiranja in administrativne stroške.

48,80

220

165

4.c

Bančni izpisek

Dokončno poplačilo terjatve.

51,20

110

165

Prikazani primer knjiženja se v praksi izvaja zelo različno, kar je odvisno od vsebine pogodbe in tudi poznavanja standardov. Še posebej, kadar gre za vnaprejšnje financiranje prodajalca, preden ta odstopi vse svoje terjatve, se avans faktorja obravnava kot posojilo in torej knjiži na finančne obveznosti v skupini 27. Ta obveznost se potem prenese in odpravi, ko dolžnik plača in faktor opravi obračun svoje storitve in pobot s svojo obveznostjo iz naslova cesije. Tak način knjiženja je ustrezen tudi pri tistih odkupih terjatev, kjer faktor ni ponudil zavarovanje za neplačilo kupca.

Kadar faktor ne ponudi zavarovanja za neplačilo kupca in gre za odstop terjatve z regresom, nekateri predlagajo knjiženje pri prodajalcu tako, da ta izkaže zgolj obveznost iz prejetega predujma na kontu skupine 27, terjatve do kupcev pa še dalje izkazuje na kontu skupine 12, in nato plačila faktorja knjižijo v dobro konta skupine 12. Menim, da to ni nujno ali celo pravilno, je pa pred odločitvijo treba pregledati predvsem vsebino posla. Enako velja za predujem faktorja – četudi gre za odkup terjatev z regresno pravico, ni nujno, da

8 se njegov predujem obravnava kot posojilo na kontu skupine 27.

Nemalokrat prevzemnik terjatve pred sklenitvijo preuči boniteto dolžnika (kupca blaga) in se zavaruje, da bo ta plačal, ali celo že vnaprej tudi pripravi zapiranje terjatev (nastavi kompenzacijo). Člen o regresni pravici je torej bolj dodatna varovalka, in ne glavna sestavina pogodbe: če iz izkušenj s kupcem in ocene verjetnosti izhaja, da regres ne bo uveljavljen, se lahko knjiži kot odstop brez regresne pravice. V pravu in računovodstvu velja načelo prednosti vsebine pred obliko, predvsem mednarodni standardi pa zelo pogosto vsebujejo zahtevo, da poslovodstvo oceni verjetnost, tveganja ipd.

Oglejmo si zato še enkrat pobliže določbe standardov. Slovenski računovodski standardi so na tem mestu zelo kratki in zapišejo, da se terjatev odpravi, ko pravice iz nje ugasnejo, se izrabijo; vendar to še ne zadošča za trditev, da pri odstopu terjatev z regresno pravico ohranjamo knjiženje na kontu skupine 12. Pri odstopu terjatve z regresno pravico bo prodajalec terjal svojega kupca še naprej le tedaj, če ta ne bo plačal prevzemniku terjatve. V času, ko je prodajalec odstopil terjatve faktorju, ta opravlja izterjavo, vodi terjatve do prodajalčevega kupca, in šele če ni uspešen pri izterjavi, z novim regresom vrne terjatev prodajalcu. Kupca ne terjata hkrati faktor in prodajalec, prav tako je kupec dolžan plačati faktorju, saj je bil o cesiji obveščen (po 419. členu Obligacijskega zakonika je prodajalec dolžan obvestiti kupca, da mora plačati svoj dolg novemu upniku).

S preknjiženjem terjatve s konta skupine 12 na druge poslovne terjatve v skupini 16 (do novega upnika, torej do faktorja) terjatev ne odpravimo, temveč jih le ›prestavimo‹ v drug predalček, medtem ko poslovne terjatve v celoti ostajajo nespremenjene.

Preknjižba je praktična tudi z vidika računovodskih (avtomatičnih) obdelav – analize odprtih postavk kupcev, avtomatično generiranje opominov, obračunov zamudnih obresti in podobno.

Terjatve do kupcev se po mednarodnih računovodskih stan-

UNIKUM September 2013 _Računovodstvo _ DIleme pri knjiženju odkupa terjatev

dardih obravnavajo kot finančna sredstva. Za finančna sredstva MRS 39 določa: Podjetje mora odpraviti pripoznanje finančnega sredstva, kadar in zgolj kadar prenese pogodbene pravice do prejema denarnih tokov iz finančnega sredstva. Ko podjetje prenese finančno sredstvo, mora ovrednotiti obseg, v katerem zadrži tveganja in koristi iz lastništva finančnega sredstva.

NOVICA

V tem primeru: (a) če podjetje prenese skoraj vsa tveganja in koristi lastništva finančnega sredstva, mora odpraviti pripoznanje finančnega sredstva in pripoznati kakršnekoli pravice in obveze, nastale ali zadržane med prenosom, posebej kot sredstva ali obveznosti; (b) če podjetje zadrži skoraj vsa tveganja in koristi lastništva finančnih sredstev, mora še naprej pripoznavati finančno sredstvo; (c) če podjetje niti ne prenese niti ne zadrži skoraj vseh tveganj in koristi lastništva finančnih sredstev, se mora opredeliti glede tega, ali je obdržalo obvladovanje finančnega sredstva.

Primer za stanje, ko je podjetje zadržalo skoraj vsa tveganja in koristi lastništva, je prodaja kratkoročnih terjatev, pri kateri podjetje jamči, da bo prevzemniku nadomestilo kreditne izgube, ki bodo verjetno nastale.

Članstvo v OZS Spomladi sprejeti Zakon o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona (ObrZ-E, Ur. l. RS, št. 30/13, z dne 12. 4.

2013) v prehodnih in končnih določbah navaja, da člani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) in območnih obrtno-podjetniških zbornic (OOZ) lahko izstopijo iz članstva po izteku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona. V praksi to pomeni, da člani lahko izstopijo po 28. 10. 2013 (okvirno velja trimesečno obdobje), tako da izjavo o izstopu pošljejo ali osebno dostavijo na OZS ali OOZ in z eno izjavo uredijo izstop iz obeh delov zbornice (OZS in OOZ). Ker posebnega obrazca ni, je najbolje, da izjavo o izstopu sestavijo sami, pri tem pa navedejo, da želijo na podlagi 29. člena ObrZ-E izstopiti iz obrtnozborničnega sistema z dnem podpisa izjave oziroma dnem, ki ga v izjavi navedejo. Članstvo jim bo prenehalo prvi dan meseca po mesecu, v katerem je enota iz sistema (OZS ali OOZ) prejela njihovo pisno izjavo o izstopu.

Faktoring z regresno pravico bi torej pri prodajalcu lahko knjižili tako (prikazana je ena od možnih različic): Zap. št.

Knj. listina

Opis

1.

I-Rač.

2.

Znesek

V breme

V dobro

Izdan račun za prodano blago ali storitev.

1.000,00

120

76,260

Tem.

Odstop terjatve faktorju.

1.000,00

165

120

3.

Bančni izpisek

Prejem avansa – financiranje prodajalca.

880,00

110

272

4.

P-Rač.

Prejet račun za faktorinško provizijo.

20,00 16,39 3,61

415 160

5.

P-Rač.

Tem.

Obvestilo faktorja, da je kupec plačal terjatve, faktor pa je obračunal posel (račun za obresti in administrativne stroške) ter pobotal kredit z obveznostjo do odstopnika.

6.

Bančni izpisek

Dokončno poplačilo terjatve.

220

48,80 880,00 48,80 20,00

743, 415 16 272 220 220

220 165 165 165

51,20

110

165

PRAVO _ Nina Orehek

9

NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE STRANK PRI SKLEPANJU POGODB

V nadaljevanju predstavljamo nekatere težave pri sklepanju pogodb (poleg tistih, ki so bile v Unikumu že izpostavljene), kot so štetje rokov, postavitev pooblaščencev in razlaganje nejasnih pogodbenih določb. Štetje rokov Kadar je rok določen v dnevih, začne teči prvi dan po dogodku, od katerega se računa, konča pa se z iztekom zadnjega njegovega dneva. Če je rok določen v tednih, mesecih ali letih, se konča tistega dne, ki se po imenu oziroma številki ujema z dnevom nastanka dogodka, od katerega začne teči; če takega dneva v zadnjem mesecu ni, se konča zadnji dan tega meseca.

PRIMER: • Odločba je vročena 3. 9., rok za pritožbo je 15 dni od vročitve.

Rok začne teči 4. 9., izteče pa se 18. 9. opolnoči.

• Rok za plačilo kupnine je 4 tedne po sklenitvi pogodbe, pogodba pa je sklenjena v petek, 30.

8; v tem primeru se rok izteče v petek, 27. 9.

• Rok za ugovor napake je 1 mesec od sklenitve pogodbe in izročitve predmeta, kar je bilo 31.

8. Rok se izteče 30. 9. (kot zadnji dan v septembru).

• Rok za plačilo je določen na 15.

4. 2013, dolžnik pa obveznosti v roku ni izpolnil. Kdaj nastopi zastaranje? Ob upoštevanju splošnega zastaralnega roka 5 let zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. Upnik bi lahko 16. 4. že terjal plačilo, kar pomeni, da je zastaranje začelo teči 17. 4. 2013. Zastaranje nastopi po 5 letih, torej 17. 4.

2018. Če se zadnji dan roka v katerikoli opciji zgoraj izteče na dan, ko se po zakonu ne dela, se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik. Ob-

ligacijski zakonik dodatno določa, da se za začetek meseca šteje prvi dan v mesecu, za sredino petnajsti, za konec pa zadnji dan v mesecu, če ne izhaja kaj drugega iz namena strank, iz narave pogodbenega razmerja ali iz običajev.

Kako zavezujejo dejanja pooblaščenca pri sklepanju poslov?

Praviloma se lahko vsak posel sklene po zastopniku, ta pa je lahko določen z zakonom (zakoniti zastopnik), pravnim aktom ali izjavo volje zastopanega (pooblastitev).

Kot pooblaščenec lahko nastopa fizična ali pravna oseba.

Oblika Pooblastilo s pravnim poslom za opravo določenega dejanja ali sklenitev pogodbe mora biti dano v enaki obliki kakor posel, za katerega sklenitev je dano pooblastilo, kar pomeni, da mora biti na primer pooblastilo za sklenitev pogodbe o prodaji nepremičnine dano v pisni obliki, saj mora biti tudi pogodba o prodaji nepremičnine v pisni obliki.

Vsebina Pri pripravi pooblastila je zelo pomembna določitev vsebine pooblastila, ne glede na to, ali gre za pooblastitev pri sklepanju poslov ali za pooblastitev za zastopanje v postopku pred državnim organom.

Ob nenatančni določitvi namreč lahko pooblaščenec hitro prekorači pooblastilo (o posledicah v nadaljevanju), ob zastopanju v postopku pred državnim organom pa lahko ta odloči, da pooblastilo ne ustreza in dejanja pooblaščenca ne bodo upoštevana. Pri pooblas-

tilih za sklepanje poslov se šteje, da so pooblaščencu, ki ima splošno pooblastilo, dovoljeni samo pravni posli, ki spadajo v redno poslovanje. V tem primeru (brez posebne pooblastitve za vsak posamezen primer) pooblaščenec ne sme: • prevzeti menične obveznosti, • skleniti pogodbe o poroštvu, poravnavi, odtujitvi ali obremenitvi nepremičnin, • se spustiti v spor ali skleniti arbitražni sporazum in • se tudi ne sme brez povračila odpovedati kakšni pravici.

Kadar oseba posluje in nastopa kot zastopnik koga drugega, mora drugo stranko obvestiti o svoji vlogi, torej da deluje v imenu zastopanega.

Kadar oseba posluje in nastopa kot zastopnik koga drugega, mora drugo stranko obvestiti o svoji vlogi, torej da deluje v imenu zastopanega. Če tega ne stori, vendar druga stranka ve ali bi po okoliščinah lahko sklepala, da on nastopa kot zastopnik, posel ostane veljaven in zavezujoč (ima pravni učinek) za zastopanega in za drugo stranko.

Posel ali dejanje, ki ga opravi zastopnik v imenu zastopanega in če deluje v mejah svojih pooblastil, neposredno zavezuje zastopano osebo in drugo pogodbeno stranko. Tudi druga zastopnikova pravna dejanja imajo neposreden pravni učinek za zastopanega.

Prenos pooblastila Pooblaščenec, ki ga zastopani pooblasti za opravo določenega

10 dejanja, svojih pooblastil praviloma ne more prenesti na drugega, razen če mu to dovoljuje zakon ali pooblastilo. Izjemoma sme to storiti, če mu okoliščine onemogočajo opraviti posel osebno, interesi zastopanega pa zahtevajo, da se pravni posel opravi nemudoma.

UNIKUM September 2013 _Pravo _ Najpogostejše napake strank pri sklepanju pogodb

osebe oziroma smrt pooblaščenca in prenehanje pravne osebe oziroma smrt pooblastitelja (razen če se začeti posel ne more prekiniti brez škode za pravne naslednike ali če pooblastilo velja tudi za primer smrti tistega, ki ga je dal, bodisi po njegovi volji bodisi glede na naravo posla).

Prekoračitev pooblastila Če zastopnik prekorači pooblastila, je zastopani v zavezi samo, če kasneje odobri prekoračitev v roku, ki je običajno potreben, da se pogodba take vrste preuči in oceni, drugače se šteje, da je odobritev zavrnil. V tem primeru sta zastopnik in zastopani solidarno odgovorna za škodo, ki jo je imela druga stranka, če ni vedela in ni bila dolžna vedeti za prekoračitev pooblastil. Če pa tudi druga stranka ni vedela in ni bila dolžna vedeti za prekoračitev pooblastil, lahko takoj, ko zanjo izve, izjavi, da se ne čuti vezano s pogodbo, ne da bi čakala, da se zastopani opredeli do nje. Če oseba sklene posel brez pooblastila, je zastopani v zavezi samo, če kasneje odobri delovanje pooblaščenca. Če neupravičeno zastopani niti v danem roku ne odobri pogodbe, se šteje, da pogodba sploh ni bila sklenjena. V tem primeru lahko stranka, s katero je bila pogodba sklenjena, zahteva povrnitev škode od osebe, ki se je izdajala za pooblaščenca, če ob sklenitvi pogodbe tretja oseba ni vedela in ni bila dolžna vedeti, da ta ni imela pooblastila.

Prenehanje pooblastila Pooblastitelj lahko po svoji volji zoži ali prekliče pooblastilo, tudi če se je s pogodbo tej pravici odpovedal, in to z izjavo brez posebne oblike. Vendar preklic pooblastila in njegova zožitev nimata učinka nasproti tretjemu, ki je sklenil pogodbo s pooblaščencem ali opravil kakšen drug pravni posel, ki ni vedel in ni bil dolžan vedeti, da je pooblastilo preklicano oziroma zoženo. V tem primeru ima pooblastitelj od pooblaščenca pravico zahtevati povrnitev škode, ki mu je zato nastala, razen če pooblaščenec ni vedel in ni bil dolžan vedeti za preklic oziroma za zožitev pooblastila. Drugi primeri prenehanja pooblastila so še prenehanje pravne

Razlaganje nejasnih pogodbenih določil Določbe pogodbe se uporabljajo tako, kot se glasijo, pri tem pa se ni vedno treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov. Stranke se morajo pri razlagi pogodbe namreč truditi, da ohranijo pogodbo v veljavi (k čemur bo stremelo tudi sodišče, če pride do spora). Šteje se, da se nejasna določila v odplačni pogodbi razlagajo tako, da so vzajemne dajatve strank v pravičnem razmerju, v neodplačni pogodbi pa v pomenu, ki je manj težak za dolžnika. Pri sklepanju pogodbe lahko stranki določita tudi, da jima v sporih pri razlagi pogodbe svetuje tretja oseba. Če se stranki kljub vsemu ne bosta strinjali glede pomena pogodbenih določil, o njih odloči sodišče. Če je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali jo je ena pogodbena stranka pripravljena in predlagana kako drugače, je treba nejasna določila razlagati v korist druge stranke.

Fizična oseba pridobi popolno poslovno sposobnost, ko dopolni 18 let (izjemoma prej po odredbi sodišča).

Sklepanje pogodb z mladoletniki ali osebami, ki jim je bila deloma odvzeta poslovna sposobnost V praksi se pogodbe z mladoletniki navadno sklepajo tako, da jih podpiše njihov zakoniti zastopnik (navadno starši), zgolj manjši posli se sklepajo ustno (npr. v trgovini).

Razlog za prvo je v tem, da mora imeti vsaka pogodbena stranka za sklenitev veljavne pogodbe poslovno sposobnost, ki se zahteva

za sklenitev posameznega tipa pogodbe (ponavadi se zahteva popolna poslovna sposobnost).

Fizična oseba pridobi popolno poslovno sposobnost, ko dopolni 18 let (izjemoma prej po odredbi sodišča). Oseba, ki je dopolnila 15 let (ni pa še dopolnila 18 let), je poslovno omejeno sposobna oseba (sem spadajo tudi polnoletne osebe, ki jim je bila sodno omejena poslovna sposobnost) in sme brez dovoljenja svojega zakonitega zastopnika sklepati samo tiste pogodbe, ki ji jih dovoljuje sklepati zakon. Če taka oseba kljub vsemu sklene druge vrste pogodb brez dovoljenja zakonitega zastopnika, te niso same po sebi neveljavne, temveč so izpodbojne in lahko ostanejo v veljavi, če jih zakoniti zastopnik pozneje odobri. Če se zakoniti zastopnik do take pogodbe ne opredeli niti se pogodba ne izpodbija, ostane v veljavi in zavezuje pogodbeni stranki.

Izjemoma jo kasneje lahko izpodbija (prej poslovno omejeno sposobna) oseba, tako da vloži tožbo v treh mesecih po pridobitvi popolne poslovne sposobnosti. Če sopogodbenik poslovno omejeno sposobne osebe ni vedel za njeno poslovno nesposobnost oziroma ga je ta oseba prevarala, da ima dovoljenje svojega zakonitega zastopnika, lahko odstopi od pogodbe, ki jo je sklenil z njo brez dovoljenja njenega zakonitega zastopnika. Sopogodbenik lahko odstopi od pogodbe najkasneje v tridesetih dneh po tistem, ko izve za poslovno nesposobnost druge stranke oziroma za to, da ta nima dovoljenja zakonitega zastopnika.

Sopogodbenik, ki je s poslovno nesposobno osebo sklenil pogodbo brez dovoljenja njenega zakonitega zastopnika, lahko zahteva od zakonitega zastopnika, naj se opredeli do tega, ali pogodbo odobrava ali ne. Če zakoniti zastopnik v tridesetih dneh od poziva ne izjavi, da odobrava pogodbo, se šteje, da je odobritev zavrnil.

KADRI IN DELO _ mag. Katja Topovšek

11

PRAKTIČNI PRIMERI S PODROČJA PLAČ 3. del

Zaradi številnih sprememb in novosti na zakonodajnem področju so se v praksi pojavila konkretna vprašanja v zvezi z njihovim izvrševanjem. Zato smo tudi v tokratni številki Unikuma za vas poiskali odgovore v sodelovanju s pravnimi strokovnjaki.

1_ Ali se določba 10. odstavka 145. člena ZPIZ-2 že lahko uporablja pri plačilu prispevkov za april 2013? »(10) Če zavarovanec oceni, da zavarovalna osnova ne ustreza pričakovanemu dobičku v tekočem letu, lahko za naprej plačuje prispevke od zavarovalne osnove, zmanjšane za največ 20 odstotkov, vendar najmanj od zavarovalne osnove iz 4. odstavka tega člena. Če v tem primeru zavarovalna osnova, ugotovljena na podlagi dejanskega dobička za to leto, preseže znižano zavarovalno osnovo, od katere so se plačevali prispevki, za več kot 20 odstotkov, se v prihodnjem obdobju prispevki plačujejo od zavarovalne osnove, določene na podlagi dejansko ugotovljenega dobička, povečane za 20 odstotkov.« Kako bo to operativno potekalo: je potrebna kakšna posebna vloga in odobritev od ZPIZ ali se kar plačujejo nižji prispevki, potem pa se na letnem nivoju preveri, ali je bila ocena prava?

ODGOVOR: Določbe 145. člena ZPIZ-2 se na podlagi prehodne določbe 6. odstavka 430. člena ZPIZ-2 začnejo uporabljati s 1. 1. 2014. Izjema je 14. odstavek 145. člena ZPIZ-2, ki se po prehodni določbi 2. odstavka začne uporabljati s 1. 7. 2013. V 7. odstavku 429. člena ZPIZ-2 je uporaba 209. člena ZPIZ-1 podaljšana do začetka uporabe 145. člena ZPIZ-2, torej do 31. 12. 2013. To velja tudi za znižanje zavarovalne osnove, ki se v letu

2013 izvaja po določbah ZPIZ-1 in podzakonskih aktih (Pravilniku in Sklepu o kriterijih) z vložitvijo zahteve pri ZPIZ. Pojavila so se sicer mnenja posameznikov, da naj bi se po 6. odstavku 430. člena odložila uporaba samo 4. odstavka 145. člena ZPIZ-2, vendar to izrecno ne drži. Celoten 145. člen je z vidika davčnega nadzora in zagotovitve informacijske podpore tako zahteven, da ga s 1. 1. 2013 ni bilo mogoče izvajati, zato je bil namen zakonodajalca, da njegovo uporabo v celoti (razen posebej navedene izjeme 14. odstavka) odloži do 1. 1. 2014, in enako je tudi stališče DURS. Po začetku uporabe bo na spletnih straneh DURS gotovo objavljen tudi način sporočanja odločitve zavezanca o znižanju zavarovalne osnove.

2_ Kako posredujemo podatke o izplačani odpravnini ob prenehanju pogodbe, ki je bila sklenjena za določen čas, in obračunanih davčnih obveznosti na obrazcu REK-1?

ODGOVOR: Podatke o izplačani odpravnini ob prenehanju pogodbe, ki je bila sklenjena za določen čas, in obračunanih davčnih obveznosti, posredujete na obrazcu REK-1 in izberete vrsto dohodka 1150.

3_ Kdaj se oseba, ki je na bolniškem dopustu in ji je prenehalo delovno razmerje, prijavi na Zavodu za zaposlovanje?

ODGOVOR: Oseba, ki ji je prenehalo delovno razmerje med trajanjem začasne nezmožnosti za delo oziroma med bolniško odsotnostjo, se lahko prijavi v evidenco brezposelnih oseb naslednji dan po prenehanju delovnega razmerja. Obveznosti brezposelne osebe ji v času bolniške mirujejo.

Po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju osebi na bolniški pripada nadomestilo plače še največ 30 dni po prenehanju delovnega razmerja. Če je bolniška posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, ima oseba pravico do nadomestila plače, dokler ni ponovno zmožna za delo.

V času prejemanja nadomestila je vključena v vsa 4 obvezna zavarovanja, enako kot če bi bila v delovnem razmerju. Čas prejemanja nadomestila plače se upošteva pri ugotavljanju izpolnjevanja minimalnih pogojev za pridobitev in za odmero trajanja denarnega nadomestila.

Pravico do denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti lahko brezposelna oseba uveljavi z naslednjim dnem po prenehanju bolniškega nadomestila, če se prijavi v evidenco brezposelnih oseb in vloži zahtevo za denarno nadomestilo najkasneje v 30 dneh po prenehanju bolniškega nadomestila.

Vir: http://www.ess.gov.si/iskalci_zaposlitve/pogosta_vprasanja_in_ odgovori.

12

UNIKUM September 2013 _Kadri in delo _ Praktični primer s področja plač, 3. del

4_ Delavec ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, od 1. 3.

2013 do 31. 10. 2013. Z delodajalcem se dogovorita za sporazumno prenehanje s 15. 8. 2013. Ali mu v tem primeru pripada odpravnina po 79. členu ZDR-1?

ODGOVOR: Delavcu odpravnina ne pripada, saj je bila pogodba sklenjena pred 12. 4. 2013, poleg tega gre za sporazumno prenehanje delovnega razmerja.

5_ V letu 2014 bo za določene skupine fizičnih oseb, ki bodo imele sklenjene avtorske in podjemne pogodbe, treba obračunavati in plačevati prispevek PIZ delavca in delodajalca (8,85 oziroma 15,5 odstotka). Ali bo potrebna kakršnakoli prijava v zavarovanje prek M-obrazcev (razen že sedanje prijave na M1-2/B)?

Ali bo tudi dijakom in študentom, ki bodo prejemali avtorske honorarje v letu 2014, treba obračunati oba prispevka za PIZ (v tem primeru ne bo šlo za delo prek študentskih napotnic)? Če bo, ali to pomeni, da bo tudi njim priznana dodatna zavarovalna doba po 130. členu ZPIZ-2?

V praksi bo zelo težko ugotavljati status prejemnikov dohodkov na dan dejanskega izplačila, zato lahko se zgodi, da niti prejemnik niti izplačevalec ob sklenitvi dohodka ne bosta natančno vedela, kakšen bo neto prejemek prejemnika oziroma celoten strošek izplačevalca.

ODGOVOR: Določba 18. člena ZPIZ-2 opredeljuje drugo pravno razmerje.

Navaja, da se obvezno zavarujejo osebe, ki v okviru kakega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, razen če so uživalci pokojnine oziroma opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov v skladu s predpisi, ki urejajo to delo. Kot delo iz drugega pravnega razmerja se šteje delo oziroma storitev, kadar se plačilo, prejeto na podlagi tega pravnega razmerja, po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek, in ni oproščeno plačila dohodnine ali ni drug dohodek po

zakonu, ki ureja dohodnino. Navedena določba se začne uporabljati s 1. 1. 2014 v skladu s 7. odstavkom 430. člena ZPIZ-2.

Določba 20. člena ZPIZ-2 opredeljuje posebne primere zavarovanja. Na podlagi tega člena so eksplicitno navedene osebe, obvezno zavarovane za primer invalidnosti in smrti, v primeru poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju navedene dejavnosti oziroma organizirane aktivnosti.

Druga alineja 1. odstavka 20. člena ZPIZ-2 pa določa, da se za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, obvezno zavaruje oseba, ki v okviru drugega pravnega razmerja za plačilo opravlja delo iz 18. člena tega zakona, vendar pri opravljanju tega dela ni zavarovana na podlagi 16. ali 18. člena tega zakona.

Po 4. odstavku 143. člena ZPIZ-2 se stopnja prispevka za posebne primere zavarovanja za zgoraj navedene osebe določi po stopnji prispevka za delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po zakonu, ki ureja prispevke za socialno varnost; to je 8,85 odstotka.

Poudariti je treba, da gre pri drugem pravnem razmerju (18. člen ZPIZ-2) za vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pod zakonsko določenimi pogoji.

Zato mora oseba, ki bo opravljala delo oziroma storitev na podlagi drugega pravnega razmerja, izplačevalcu prejemka podati izjavo, da ni upokojenec, da ne opravlja začasnega ali občasnega dela dijakov in študentov v skladu s predpisi, ki urejajo to delo, in da ni vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma je vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar za krajši delovni čas od polnega.

Na podlagi te izjave bo izplačevalec prejemkov obračunal prispevke iz naslova opravljanja drugega pravnega razmerja, in sicer: • slovenski državljan, ki je obvezno ali prostovoljno zavarovan v Slovenji (tekoče zavarovanje po 14.–17., 19. ali 25. členu ZPIZ-2), poleg tega opravlja še delo na podlagi civilnopravne pogodbe: Izplačevalec prejemka bo ob izplačilu po 1. 1. 2014 obračunal

le prispevek na podlagi 20. člena ZPIZ-2 za posebne primere zavarovanja, in sicer v višini 8,85 odstotka od bruto prejemka.

• slovenski državljan, ki ni obvezno ali prostovoljno zavarovan na drugi podlagi po ZPIZ-2, opravlja delo na podlagi civilnopravne pogodbe: Izplačevalec prejemka bo ob izplačilu po 1. 1. 2014 obračunal prispevek zavarovanca v višini 15,5 odstotka od bruto prejemka in prispevek delodajalca v višini 8,85 odstotka od bruto prejemka. V obdobju od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2013 pa izplačevalec prejemka ob izplačilu obračuna le prispevek na podlagi 20. člena ZPIZ-2 za posebne primere zavarovanja, in sicer v višini 8,85 odstotka od bruto prejemka.

Plačilo prispevka za posebni primer zavarovanja, ko je oseba, ki opravlja honorarno delo, tudi tekoče zavarovana na drugi podlagi, se ne šteje v pokojninsko dobo in je ne povečuje. Iz naslova omenjenih prispevkov pridobi le zgoraj navedene pravice v primeru škodnega primera. Če pa oseba ni vključena v obvezno ali prostovoljno zavarovanje na kaki drugi podlagi in opravlja delo v okviru drugega pravnega razmerja, izplačevalec prejemka po 1. 1. 2014 obračuna prispevek zavarovanja in delodajalca. Zavod bo v skladu z določbami 130. člena ZPIZ-2 na podlagi podatkov DURS o plačilu prispevkov zavarovancu iz naslova dohodkov na podlagi drugega pravnega razmerja, od katerih so bili plačani obvezni prispevki, izračunal trajanje dobe, znesek pa se bo upošteval v pokojninsko osnovo.

Prijave v zavarovanje na podlagi 18. člena ZPIZ-2 ne vlaga izplačevalec prejemka. Zavod bo po uradni dolžnosti na podlagi ugotovljenega trajanja dobe in na podlagi podatkov o obdobjih zavarovanja v obravnavanem letu določil obdobja zavarovanja po 18. členu ZPIZ-2 in jih umestil med druga obdobja zavarovanja za posameznega zavarovanja ter podatke o zavarovanju vpisal v matično evidenco.

STROKOVNA MNENJA IR

13

MNENJA Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

1_

Odkup avtorskih pravic in plačilo tiska Angleško podjetje (založniška hiša), zaračuna slovenskemu podjetju (s. p.) s slovensko identifikacijsko številko (ID) odkup avtorskih pravic za knjigo, ki jo bo s. p. prevedel v slovenščino in prodajal v Sloveniji, ter tisk te knjige na Kitajskem. Iz zneskov na računu in tudi iz pogodbe ni razvidno, kolikšen del cene so avtorske pravice in kolikšen del je tisk knjige na Kitajskem.

Pri uvozu teh knjig iz Kitajske je na carinski deklaraciji osnova za uvoz enaka znesku angleškega računa. Prosimo za pomoč pri knjiženju tega poslovnega dogodka, postopka obdavčitve z DDV in davčnega odtegljaja.

Mnenje Za povsem ustrezno obdavčitev bi bilo treba poznati vrednost odkupa avtorskih pravic in to bi moralo biti tudi ustrezno izkazano na računu; pri tem upoštevamo, da gre za dve samostojni dobavi. Kot omenjate, je bila osnova za obračun carinskih dajatev, torej tudi obračun davka na dodano vrednost, celotna vrednost na računu, ki vključuje tako odkup avtorskih pravic kakor tudi tudi ceno za tisk knjig na Kitajskem. To pomeni, da bi v primeru, ko bi vrednost zaračunanih storitev oziroma blaga razdelili na dva dela in izvedli samoobdavčitev zaradi prejete storitve odkupa avtorskih pravic, to pomenilo dvojno obdavčitev, če je bil davek na dodano vrednost od celotne vrednosti na računu obračunan že pri uvozu tega blaga. Tako se je celotna dobava blaga obravnavala kot uvoz knjig.

Zato menimo, da bi po tehnični plati obstajala možnost, da celotno dobavo blaga z vidika davka na dodano vrednost obravnavate kot uvoz blaga in dodatno ne obračunavate davka na dodano vrednost (samoobdavčitev), če je bil DDV obračunan od celotne vrednosti na računu že pri uvozu knjig.

Račun bi pri taki obravnavi knjižili na zaloge proizvodov tega podjetja glede na to, da ste v tem primeru sami založnik teh knjig, in glede na to bodo nastali še drugi stroški v vašem podjetju z izdelavo knjig, ki jih boste iz naravnih vrst stroškov prek konta za prenos teh stroškov na zaloge prenesli na zalogo proizvodov.

Davčni odtegljaj je sicer načeloma treba obračunavati od odkupa avtorskih pravic, vendar v vašem primeru to ne pride v poštev. Samostojni podjetnik je dolžan obračunati in plačati davčni odtegljaj od prenosa avtorskih pravic, če izplačuje te dohodke zavezancem po Zakonu o dohodnini, ki dosegajo te dohodke v okviru opravljanja dejavnosti. Vi ste avtorsko pravico odkupili od angleškega podjetja, ki pa ne šteje za za-

vezanca po slovenskem Zakonu o dohodnini, saj so po tem zakonu zavezanci fizične osebe, rezidenti RS, in fizične osebe, nerezidenti RS. Če smo pri mnenju upoštevali drugačne dejanske okoliščine, kot veljajo za vaš primer, ali smo jih upoštevali nepopolno, nas na to opozorite, da bomo na tej podlagi ustrezno popravili mnenje, saj lahko to vpliva na drugačen zaključek v tem mnenju.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2007. Odl. US: U-I-198/05-12, 45/2007. Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6.

• Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Ur. l.

RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011.

• Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010.

• Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Ur. l. RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009. Odl. US: U-I-268/06-35, 42/2009, 65/2009-UPB3, 83/2009. Odl. US: U-I-165/08-10, Up-1772/0814, Up-379/09-8 EVA: 2005-2111-0065.

• Obligacijski zakonik (OZ), Ur. l. RS, št. 83/2001. Spremembe: Ur. l. RS, št. 32/2004, 28/2006. Odl. US: U-I-300/04-25, 29/2007. Odl. US: U-I-267/06-41, 40/2007, 97/2007-UPB1.

• Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 83/2012.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011.

• Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), Ur. l. RS, št. 117/2006.

Spremembe: Ur. l. RS, št. 24/2008-ZDDKIS, 125/2008, 20/2009-ZDoh-2D, 47/2009. Odl. US: U-I-54/06-32, (48/2009 popr.), 110/2009 (1/2010 popr.), 43/2010, 97/2010.

• Zakon o prekrških (ZP-1), Ur. l. RS, št. 7/2003. Spremembe: Ur. l. RS, št. 45/2004-ZdZPKG, 86/2004, 7/2005. Skl. US: U-I-19/05-5, 23/2005-UPB1, 34/2005. Odl. US: U-I-19/05-11, 44/2005, 55/2005-UPB2, 40/2006 (51/2006 popr.), 70/2006UPB3, 115/2006, 139/2006. Odl. US: U-I-69/06-16, 3/2007UPB4, 29/2007. Odl. US: U-I-56/06-31, 58/2007. Odl. US: U-I34/05-9, 16/2008. Odl. US: U-I-414/06-7, 17/2008 (21/2008

14

UNIKUM September 2013 _ Strokovna mnenja IR

popr.), 76/2008-ZIKS-1C, 108/2009, 109/2009. Odl. US: U-I56/08-15, 45/2010-ZIntPK. • Stvarnopravni zakonik (SPZ), Ur. l. RS, št. 87/2002. Spremembe: Ur. l. RS, št. 18/2007. Skl. US: U-I-70/04-18.

2_

Za stroj imamo izvozne dokumente.

5. Stroj odpošljemo in izstavimo račun istemu kupcu, ki je davčni zavezanec v državi EU (na primer v Avstriji). Čez en mesec, ko izvedemo montažo in druge storitve, ki so bile opravljene na stroju, zaračunamo te storitve temu istemu kupcu.

Za stroj imamo dokument o odpremi.

Prodaja in montaža gospodinjskih strojev Prosimo vas za obrazložitev obravnave na področju davka na dodano vrednost v zvezi z izjavo o davku na dodano vrednost, obračunom DDV, rekapitulacijskim poročilom in knjigo IR v spodnjih primerih.

Smo zavezanci za DDV. Kot proizvodno podjetje izdelujemo in prodajamo gospodinjske stroje ter jih prodajamo raznim kupcem, ki so v svojih državah prav tako zavezanci za DDV.

Ker je dobava blaga in opravljene storitve v različnih obdobjih, nas predvsem zanimajo ustrezne izjave, kje se posamezni podatki pojavijo v obračunu DDV, rekapitulacijskem poročilu in v katerih kolonah v knjigi IR so podatki o dobavi blaga in posebej o opravljenih storitvah. Ali se te naknadno opravljene storitve izkazujejo na obrazcu DDV in v kateri koloni so v knjigi IR?

Mnenje 1. Te gospodinjske stroje pri kupcu zmontiramo, opravimo druge storitve ob zagonu stroja in izvedemo tudi šolanje osebja v zvezi z upravljanjem stroja. Stroj odpremimo, druge storitve pa opravimo kasneje, na primer čez en mesec.

Stroj odpošljemo (kupcu, ki je davčni zavezanec v svoji državi) v drugo državo (izven EU, na primer Japonsko), račun pa izstavimo davčnemu zavezancu iz Švice. Čez en mesec, ko opravimo montažo in druge storitve, ki so bile opravljene na stroju, zaračunamo te storitve davčnemu zavezancu iz Švice.

Za stroj imamo izvozne dokumente.

2. Stroj odpošljemo (kupcu, ki je davčni zavezanec v svoji državi) v EU (na primer Avstrijo), račun pa izstavimo davčnemu zavezancu iz Švice. Čez en mesec, ko izvedemo montažo in druge storitve, ki so bile opravljene na stroju, zaračunamo te storitve davčnemu zavezancu iz Švice.

Za stroj imamo dokument o odpremi.

3. Stroj odpošljemo kupcu, ki je davčni zavezanec v svoji državi v EU (na primer Avstriji), račun pa izstavimo davčnemu zavezancu, ki je prav zako iz EU, vendar iz druge države (na primer Nemčije). Čez en mesec, ko izvedemo montažo in druge storitve, ki so bile opravljene na stroju, zaračunamo te storitve davčnemu zavezancu iz te druge države EU (iz Nemčije).

Za stroj imamo dokument o odpremi.

4. Stroj odpošljemo in izstavimo račun istemu kupcu, ki je davčni zavezanec v državi zunaj EU (na primer v Rusiji). Čez en mesec, ko izvedemo montažo in druge storitve, ki so bile opravljene na stroju, zaračunamo te storitve temu istemu kupcu.

V vašem opisu primera ste zapisali, da prodajate stroje, ki jih kupcu kasneje tudi montirate in opravite tudi šolanje v zvezi z upravljanjem tega stroja. Menimo, da je treba uvodoma opredeliti, ali opravljate v tem primeru enotno transakcijo ali dve oziroma tri samostojne dobave.

Opisali ste sicer, da najprej opravite dobavo, čez nekaj časa (na primer en mesec) pa še montažo tega stroja. Predvidevamo, da se že pri prodaji stroja dogovorite tudi za montažo tega posla oziroma za celoten posel, kar je eden od kriterijev, da je namen dobave prodaja stroja vključno z njegovo montažo. Če bi bilo tako in bi se tudi po drugih kriterijih za presojo enotnosti posla po sodbah Sodišča EU štelo, da opravljate celovito dobavo blaga (kjer sta montaža in šolanje podporni storitvi, ki delita usodo obdavčitve dobavljenega stroja), bi bila obdavčitev drugačna kot v primeru, ko bi opravljali dve oziroma tri samostojne dobave blaga oziroma storitev svojim kupcem.

Upoštevati moramo, da je za pravilno obdavčitev z davkom na dodano vrednost treba presojati pojem enotnosti posla, hkrati pa upoštevati tudi namen celotne dobave. Zato moramo preučiti vse okoliščine iz sklenjene pogodbe in vsebine dogovorjenega posla, upoštevati pa je treba tudi namen posla, ki je prav tako merodajen za pravilno obdavčitev; obstaja namreč že sodna praksa Sodišča EU, ki je zapisalo, da se obdavčitev izvaja glede na namen posla (npr. sodba C-461/08, Don Bosco, točka 40 te sodbe). Če je namen dobave ta, da odpošljete oziroma odpremite stroj, ga pri kupcu namestite, opravite poskusni zagon (ali tudi ne), se za kraj dobave take enotne transakcije šteje kraj, kjer je blago nameščeno ali montirano (glej 10. odstavek 20. člena ZDDV-1). Če pa opravljate samostojne dobave glede na zapisano, se vsaka dobava presoja ločeno.

V nadaljevanju vključujemo pregled davčne obravnave v preglednici, in sicer za obe možni situaciji: če opravljate celovito dobavo blaga oziroma če opravljate samostojno dobavo blaga na eni strani in samostojno dobavo storitev na drugi strani. V vseh primerih smo upoštevali, da ste blago odpremili h kupcu ali prejemniku blaga ter imate v zvezi s tem potrdilo o prevozu blaga. Prav tako smo upoštevali, da razpolagate z ustreznim potrdilom o opravljenem izvozu blaga iz Skupnosti.

15

www.iracunovodstvo.eu

Preglednica: Pregled obdavčitve z davkom na dodano vrednost pri prodaji stroja in storitev montaže in šolanja uporabe tega stroja Opis transakcije

1. Prodaja DZ izven EU (blago je izvoženo prejemniku – DZ zunaj EU – izvoz blaga)

2. Prodaja DZ izven EU (blago je dobavljeno drugemu tujemu DZ iz EU; kupec ima ID za DDV v drugi državi članici EU)

3. Prodaja DZ iz EU, ki ima ID za DDV v eni od drugih držav članic EU, in ne v Sloveniji (blago je dobavljeno drugemu tujemu DZ iz EU)

4. Prodaja DZ izven EU, blago se odpremi k istemu tujemu davčnemu zavezancu (izvoz blaga)

5. Prodaja DZ iz druge države članice EU, ki ima ID za DDV v drugi državi članici EU (blago je odpremljeno h kupcu, in ne drugemu prejemniku)

I. Enotna dobava blaga z montažo Enotna dobava • izvoz blaga po točki a) • dobava blaga ni blaga z montažo 52. člena ZDDV-1 obdavčljiva v Sloveniji po 10. točki 20.

• vpis v polje 11 obračuna po 10. odstavku 20. člena ZDDV-1 člena ZDDV-1* DDV • vpis v polje 14 • vpis v stolpec 7 knjige obračuna DDV I-RAČ • vpis v stolpec 13 knjige • ni vpisa v RP-O I-RAČ • ni vpisa v RP-O

• dobava blaga ni obdavčljiva v Sloveniji po 10. odstavku 20. člena ZDDV-1 • vpis v polje 14 obračuna DDV • vpis v stolpec 13 knjige I-RAČ • ne vpiše se v RP-O

• izvoz blaga po točki a) • dobava blaga ni 52. člena ZDDV-1 obdavčljiva v Sloveniji • vpis v polje 11 obračuna po 10. odstavku 20.

DDV člena ZDDV-1 • vpis v stolpec 7 knjige • vpis v polje 14 obračuna DDV I-RAČ • vpis v stolpec 13 knjige • ni vpisa v RP-O I-RAČ • ne vpiše se v RP-O

II. Samostojne dobave Dobava blaga (storitev se obdavči posebej) oziroma dobava blaga, kjer se blago le sestavi pri kupcu*

• izvoz blaga po a točki • dobava blaga v 52. člena ZDDV-1 EU (oprostitev po 1.

• vpis v polje 11 obračuna odstavku 46. člena DDV ZDDV-1) • vpis v stolpec 7 knjige • vpis v polje 12 I-RAČ obračuna DDV • ni vpisa v RP-O • vpis v stolpec 10 knjige I-RAČ • vpis v RP-O (dobava blaga)

• dobava blaga v EU (oprostitev po 1. odstavku 46. člena ZDDV-1) • vpis v polje 12 obračuna DDV • vpis v stolpec 10 knjige I-RAČ • vpis v RP-O (dobava blaga)

• izvoz blaga po točki a) • dobava blaga v 52. člena ZDDV-1 EU (oprostitev po 1.

• vpis v polje 11 obračuna odstavku 46. člena DDV ZDDV-1) • vpis v stolpec 7 knjige • vpis v polje 12 I-RAČ obračuna DDV • ni vpisa v RP-O • vpis v stolpec 10 knjige I-RAČ • vpis v RP-O (dobava blaga)

Storitev montaže in šolanja za uporabo stroja

• storitev je obdavčljiva pri prejemniku (obrnjena davčna obveznost po 1. odstavku 25. člena ZDDV-1) • storitev se ne vpiše v obračun DDV • vpis v stolpec 23 knjige I-RAČ • ni vpisa v RP-O

• storitev je obdavčljiva pri prejemniku (obrnjena davčna obveznost po 1. odstavku 25. člena ZDDV-1) • storitev se vpiše v polje 12 obračuna DDV • storitev se vpiše v stolpec 10 knjige I-RAČ • storitev se vpiše v RP-O

• storitev je obdavčljiva pri prejemniku (obrnjena davčna obveznost po 1. odstavku 25. člena ZDDV-1) • storitev se ne vpiše v obračun DDV • vpis v stolpec 23 knjige I-RAČ • ni vpisa v RP-O

• storitev je obdavčljiva pri prejemniku (obrnjena davčna obveznost po 1. odstavku 25. člena ZDDV-1) • storitev se vpiše v polje 12 obračuna DDV (če ima kupec ID za DDV v drugi državi članici EU) • storitev se vpiše v stolpec 10 knjige I-RAČ, če ima kupec ID za DDV v drugi državi članici EU, drugače pa v stol pec 23 knjige I-RAČ • storitev se vpiše v RP-O, če ima kupec ID za DDV v drugi državi članici EU, drugače se ne vpiše

• storitev je obdavčljiva pri prejemniku (obrnjena davčna obveznost po 1. odstavku 25. člena ZDDV-1) • storitev se vpiše v polje 12 obračuna DDV • storitev se vpiše v stolpec 10 knjige I-RAČ • storitev se vpiše v RP-O

Legenda: Davčni zavezanec po ZDDV-1 in po določbah Uredbe Sveta 282/2011 I-RAČ – Knjiga izdanih računov RP-O – Rekapitulacijsko poročilo * V zvezi s temi dobavami blaga je treba upoštevati, da se pri dobavi blaga z montažo šteje, da je kraj obdavčitve tega blaga tam, kjer je instalirano oziroma dobavljeno. Za presojo o tem, kdaj se pri montaži blaga uporabi ta določba, je treba ločevati pravo dobavo blaga z montažo in dobavo blaga, ki se zgolj sestavi pri kupcu. Kadar pride do prave dobave blaga z montažo, se uporabi izjema po 10. odstavku 20. člena ZDDV-1. Pri pravi montaži z dobavo je montaža prodanega blaga pri kupcu nujen in enakovreden oziroma prevladujoč del posla, saj mora biti blago montirano oziroma instalirano v premičnine oziroma nepremičnine pri kupcu in prilagojeno glede na kupčeve potrebe (Svilar, Obračunavanje DDV v praksi po 1. 1. 2010 v teoriji in praksi, str. 127). Pri dobavi blaga, ki ga dobavitelj zgolj sestavi pri kupcu, pa je prevladujoč del posla dobava blaga, saj blago dobavitelj dostavi kupcu in ga pri njem le sestavi – v tem primeru se uporablja splošno pravilo glede določitve kraja dobave blaga (prav tam). Če se za kraj dobave blaga šteje, da je tam, kjer je blago montirano oziroma instalirano, je treba ugotoviti, kakšne so davčne obveznosti v tisti državi članici, kjer se blago montira ali instalira.

Če smo pri mnenju upoštevali drugačne dejanske okoliščine, kot veljajo za vaš primer ali smo jih upoštevali nepopolno, nas na to opozorite, da bomo na tej podlagi ustrezno popravili mnenje, saj lahko to vpliva na drugačen zaključek v tem mnenju.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja:

• Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 83/2012.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011.

16

3_

UNIKUM September 2013 _ Strokovna mnenja IR

Povračilo potnih stroškov

teljski vložek in splošni prevrednotovalni popravek kapitala, in • nerazporejene čiste dobičke do leta 2004.

Letalske karte kupujemo prek interneta in jih plačujemo s kreditno kartico firme. Ali je to pravilno? Ali se lahko tudi hotelski račun, izdan na firmo, plača s kreditno kartico firme?

Zdaj bi želela del nerazporejenega čistega dobička prerazporediti na osnovni kapital, seveda ob predpostavki, da odvedem dividendo, preostali čisti dobiček pa prenesem na rezerve, če je smiselno glede na kapitalske dobičke v prihodnje.

Poraja pa se mi dilema, kaj oziroma kakšne davčne posledice bi imela, če bi sočasno spremenila še lastništvo, tako da mož izstopi in jaz postanem 100-odstotna lastnica.

Mnenje Stroški prenočišča na službeni poti, ki jih plača zaposleni, se obračunajo v višini dejanskih stroškov za prenočevanje, če je službena pot dokumentirana s potnim nalogom in računi.

Ker je k obračunu potnih nalogov priporočljivo priložiti čim več prilog in dokumentov, iz katerih je razvidno, da je bilo potovanje dejansko opravljeno (npr. potrdila o plačani cestnini v tujini, vstopnice za sejme, računi za nočitve, računi za parkirnine, računi za taksi, parkirni listki, vstopnice za sejme …), navedite navezavo na račune za nočitev in letalske karte, ki jih sicer plača podjetje. Priporočljivo je tudi, da je iz hotelskega računa razvidno, ali je v storitev prenočevanja vključen tudi zajtrk, saj je od tega odvisna višina obračunane dnevnice.

Ne glede na to, kako račune evidentirate v svojih poslovnih knjigah (prek povračila potnih stroškov ali prek knjige prejetih računov), velja, da plačilo lahko izvedete: • prek povračila stroškov zaposlenemu na transakcijski račun ali • prek plačila s transakcijskega računa družbe oziroma službeno poslovno kartico.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012, • Zakon dohodnini (ZDoh-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2007. Odl. US: U-I-198/05-12, 45/2007. Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010-UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6, 106/2010, 9/2011-ZUKD-1, 13/2011UPB7, 9/2012. Odl. US: U-I-18/11-10, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 71/2012. Odl. US: U-I-76/11-15, 75/2012.

4_

Preoblikovanje iz d. n. o. v d. o. o. in odtujitev deleža Imam d. n. o., ki bi ga želela še letos preoblikovati v d. o. o. Zgodovina podjetja je sledeča: • leta 1992 sem ustanovila d. o. o., lastnici pa sva bili jaz in moja mati, obe po 50 odstotkov; • leta 1995 sem na podlagi uskladitve z ZGD preoblikovala d. o. o. v d. n. o.

• leta 2004 je bila sprememba ustanovitelja in zastopnika: moja mati je izstopila in vstopil je moj mož; • leta 2011 je bil spremenjen sedež.

Za ustvarjene dobičke sem od leta 2005 obračunala davek od dividend in si jih dejansko tudi izplačala, tako da imam v bilanci stanja le dve postavki, in sicer: • kapitalske rezerve, ki predstavljajo ustanovi-

Mnenje S prenosom čistega dobička na osnovni kapital (dokapitalizacija iz sredstev družbe), do katere bi prišlo ob formalnem preoblikovanju vaše družbe z neomejeno odgovornostjo v družbo z omejeno odgovornostjo, bi se povečal tudi vaš osnovni vložek v tem d. o. o.-ju. Ne glede na to transakcijo se za davčne namene v tem primeru šteje, da znaša nabavna vrednost tako pridobljenega osnovnega vložka oziroma povečanja osnovnega vložka nič.

V 4. odstavku 98. člena ZDoh-2 je določeno, da se takrat, kadar zavezanec pridobi povečani delež oziroma osnovni vložek pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe, šteje, da je nabavna vrednost tako pridobljenega povečanega deleža oziroma osnovnega vložka nič. Zaradi take določbe s preoblikovanjem postavk, ki so del sredstev družbe (preneseni dobiček) v osnovni kapital ali rezerve ne bi pridobili višje nabavne vrednosti, ki bi vplivala na bodočo ugodnejšo obdavčitev dobičkov iz kapitala po ZDoh-2.

Odtujitev deleža v d. n. o. (npr. prodaja deleža v d. n. o. vašega moža vam) bi štela za obdavčljivo transakcijo po Zakonu o dohodnini, ki bi bila predmet obdavčitve po določilih 92. do 104. člena ZDoh-2 z davkom od dobička iz kapitala.1 To bi veljalo na primer pri prodaji tega deleža ali kaki drugi odsvojitvi, za katero ne velja nobena posebnost. Izjema pa je možna pri darilu deleža med zakoncema, kjer lahko po 100. členu ZDoh-2 vaš mož koristi odlog ugotavljanja davka od kapitalskih dobičkov, kar pomeni, da se kapitalski dobiček pri njem ne bo ugotavljal ob prenosu tega deleža na vas, temveč bi prišlo do obdavčitve ob naslednji obdavčljivi odsvojitvi (npr. ko bi vi prodali v dar dobljeni delež). Postopek uveljavljanja odloga ugotavljanja davčne obveznosti je predpisan v 331. členu Zakona o davčnem postopku.

Po Zakonu o davku na dediščine in darila se darila med zakoncema ne obdavčujejo z davkom na darila, ker velja oprostitev plačila tega davka za darovalce in obdarjence, ki so v medsebojnem razmerju, ki ustreza razmerju iz prvega dednega reda v primeru dedovanja. Darilo pa je lahko obdavčljivo pri prejemniku, če gre za situacijo iz 3. točke 19. člena ZDoh2. Po tej določbi velja, da se darila, prejeta od fizične osebe, ki je delodajalec prejemnika (ali z delodajalcem povezana oseba) ali delodajalec osebe, ki je povezana s prejemnikom, štejejo za obdavčljiv dohodek po Zakonu o dohodnini. V tem primeru se darilo obdavči kot drug dohodek pri vas kot prejemniku tega darila.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja:

17

www.iracunovodstvo.eu

• Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2007. Odl. US: U-I-198/05-12, 45/2007. Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6.

• Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), Ur. l. RS, št. 117/2006.

Spremembe: Ur. l. RS, št. 24/2008-ZDDKIS, 125/2008, 20/2009-ZDoh-2D, 47/2009. Odl. US: U-I-54/06-32, (48/2009 popr.), 110/2009 (1/2010 popr.), 43/2010, 97/2010.

• Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD), Ur. l. RS, št.

117/2006.

6_

1 Ugotavljanje davčne osnove pri davku od dobičkov iz kapitala oziroma kapitalskih dobičkov je opisano tudi v brošuri davčne uprave ›Dohodek iz kapitala‹: http://www.durs.gov.si/si/ davki_predpisi_in_pojasnila/dohodnina_pojasnila/dohodek_iz_kapitala/brosura_dohodek_iz_ kapitala/#c17736.

5_

Začetek amortiziranja Zanima nas amortizacija nepremičnine. Kupili smo jo v decembru 2011, tako da se je za januarjem 2012 začela amortizacija. Ali obstaja možnost, da je ne amortiziramo začetne mesece (sicer je bila pripravljena za uporabo, vendar nismo našli najemnika in so bili prostori prazni)? Ali lahko prestavimo strošek amortizacije na trenutek, ko dobimo najemnike? Lastnik nepremičnine je podjetje A, ki od januarja 2012 zaračunava tudi najemnino zanjo podjetju B (isti direktor), podjetje B pa polovico nepremičnine oddaja podjetju C (ni povezana oseba). Ali se lahko tudi strošek najemnine pri podjetju B za polovico nepremičnine zmanjša, če obstaja možnost, da se ta del ne amortizira pri podjetju A?

Mnenje

Izplačilo dnevnic, terenskega dodatka Podjetje opravlja storitve demontaže in remonta strojev na terenu. Zaposleni bodo napoteni na službeno pot (v Sloveniji) za tri tedne, kjer bodo opravljali montažo stroja. Zaposlenim delodajalec plača prenočišče, hrane pa ne.

Zanima nas, do kakšnih povračil stroškov so upravičeni zaposleni. Jim lahko glede na naravo dela izplačamo dnevnice, glede na to, da nimajo priskrbljene prehrane? Kako pa je v primeru, ko imajo plačan samo zajtrk oziroma večerjo?

Mnenje Pravice zaposlenih, med drugim tudi glede povračil stroškov v zvezi z delom, določajo kolektivne pogodbe dejavnosti. Žal niste napisali, katera kolektivna pogodba velja za delodajalca, zato vam lahko damo samo splošen odgovor.

Delavcem, ki so napoteni na službeno potovanje, pripada povračilo stroškov v zvezi z delom. Kot povračilo stroškov se največkrat štejejo dnevnice (povračilo stroškov prehrane), povračilo stroškov prenočišča in povračilo stroškov prevoza.

Delavec je do terenskega dodatka upravičen v primeru, ko mu delodajalec na službeni poti zagotovi prehrano in prenočišče.

V vašem primeru je glede na zagotovljeno prenočišče delavec upravičen do dnevnic – povračila stroškov za prehrano (če je bil seveda na službeno potovanje ustrezno napoten s potnim nalogom). Če delavcem zagotovite zajtrk, večerjo ali kosilo, bo višina dnevnice spet odvisna od določb v kolektivni pogodbi, ki velja za delodajalca. Preverite v kolektivni pogodbi, ali je glede pravic zaposlenih določeno znižanje dnevnice za zagotovljene obroke s strani delodajalca.

Kar zadeva davčno obravnavo dnevnic, upoštevajte 4. člen Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Uredba o davčni obravnavi stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, Ur. l. RS, št. 140/06, 76/08.

Če vodite poslovne knjige na podlagi Slovenskih računovodskih standardov, za obračunavanje amortizacije uporabljate SRS 1 in SRS 13. Standardi določajo, da sredstvo začnete amortizirati prvi dan naslednjega meseca po tistem, ko je razpoložljivo za uporabo. Sredstvo torej mora biti na voljo za uporabo in se amortizira, ne glede na to, ali ste ga dejansko začeli uporabljati ali ne. Pri nepremičninah je to običajno primopredaja (prejem ključev), pri opremi največkrat datum dobavnice oziroma prevzemnice, če je oprema bila dodatno postavljena, sestavljena in podobno, pa z dnem zapisnika o usposobitvi za uporabo. Standardi določajo, da je amortizacijo treba obračunavati, tudi če se sredstvo ne uporablja ali je izločeno iz uporabe. Praktično torej sredstvo amortizirate vse dotlej, dokler za osnovno sredstvo ne odpravite pripoznanja, torej dokler ga ne prodate, izgubite, uničite ali kako drugače nimate več, prav tako do trenutka, ko uprava sprejme sklep, da se bo sredstvo prodalo, ker se ne namerava več uporabljati pri opravljanju dejavnosti in ga torej preknjižite na nekratkoročna sredstva za prodajo.

Tudi če knjižite na podlagi MSRP, so pravila enaka; sredstvo je torej treba amortizirati.

Obračun najemnine pa ni vezan na amortiziranje pri najemodajalcu, temveč od drugih dejanj – praviloma od najemne pogodbe, ki daje najemniku pravico do uporabe nepremičnine.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012.

ROKOVNIK

18

POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

Da ne pozabim: PRAVNE OSEBE:

FIZIČNE OSEBE (s.p.):

10. okt.

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb (mesečno)

Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti (mesečno)

15. okt.

Intrastat poročilo

Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

18. okt.

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov Rekapitulacijsko poročilo 9/2013 in hkrati DDV-O 9/2013

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov Rekapitulacijsko poročilo 9/2013 in hkrati DDV-O 9/2013

21. okt.

Banka Slovenije - poročilo: BST, KRD, DVP, SN-T

25. okt.

AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

31. okt.

DURS - obračun in plačilo DDV 9/2013 Poročilo o dobavah (76.a člen) 9/2013 Banka Slovenije - SKV Obračun in plačilo davka na finančne storitve

DURS - obračun in plačilo DDV 9/2013 Poročilo o dobavah (76.a člen) 9/2013 Banka Slovenije - SKV Obračun in plačilo davka na finančne storitve

na dan 19.8.2013

na dan 17.9.2013

3-mesečni

0,226

0,222

6-mesečni

0,342

0,339

12-mesečni

0,545

0,542

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (18.9.2013)

Plačila v gotovini Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2*

420 EUR

Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga v RS po ZPPDFT**

Variabilni del priznane obrestne mere SEPT. 2013

EURIBOR

15.000 EUR

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

EUR

USD

JPY

GBP

CHF

Do vključno 1 meseca

0,12900 %

0,18256 %

0,11643 %

0,49188 %

-0,00300 %

Do vključno 3 mesecev

0,22500 %

0,25950 %

0,15357 %

0,51500 %

0,01800 %

Do vključno 6 mesecev

0,34400 %

0,39350 %

0,22356 %

0,59188 %

0,07840 %

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

12 mesecev

0,55000 %

0,66810 %

0,41357 %

0,87688 %

0,24440 %

Obdobje od 1.7.2013 do 31.12.2013

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.durs.gov.si/si/aktualno/obrestne_mere_za_obresti_na_ posojila_med_povezanimi_osebami_na_podlagi_pravilnika_o_priznani_obrestni_meri/ (18.9.2013)

Vrsta izplačila za

8,5 %

Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. 56/2013, 2.7.2013)

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

SEPT. 2013

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 73/2008 in 55/2010)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70% cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javni prevoz - do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

V skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 40% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 603,88 EUR**.

Za 20 let delovne dobe: v višini 60% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 905,82 EUR**.

Za 30 let delovne dobe: v višini 80% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 1.207,76 EUR**.

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece 3.023,02 EUR* oz. v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje.

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

791,50 EUR za leto 2013; Najvišji znesek brez prispevkov 1.057,01 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- V primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 1.509,70 EUR**.

- V primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 754,85 EUR**.

- Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.509,70 EUR**).

- Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece (1.509,70 EUR**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si/). *** Povračila stroškov v zvezi z delom se izplačujejo v višini, ki jih določa ta KP, vendar pod pogoji, da se ti zneski ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost.

IZOBRAŽEVANJA IR

OKTOBER 2013 SEMINARJI IR

KRATKI SEMINARJI IR

ŠOLE IR

01. 10.

11. 10.

04., 08. in 11. 10.

Pogodba o poslovodenju in prokuri skozi pravni in davčni vidik (Maja Dolinar Dubokovič in Nina Globočnik)

Davčni in računovodski vidik poslovanja z blagajno in transakcijskim računom (Kristinka Vukovič)

Šola o DDV – osnove (Maja Dolinar Dubokovič)

02. 10.

23. 10.

Računovodstvo in obdavčenje kmetov (dr. Tatjana Jovanović)

Šola obračuna plač - osnove (Beti Božnar)

Ali so storitve obdavčene s slovenskim DDV? (Maja Dolinar Dubokovič)

09. 10.

Vse, kar morate vedeti o potnih stroških, vključno z zadnjimi novostmi v zasebnem in javnem sektorju (Maja Dolinar Dubokovič)

24. 10.

Kaj moram vedeti o drobnem inventarju (Kristinka Vukovič)

15., 17., 22. in 24. 10.

21. in 22. 10.

Delavnica - računovodstvo zalog (Kristinka Vukovič)

23. in 24. 10.

Poglobljena delavnica obračunavanja DDV (Branka Svilar Mugoša)

15. 10.

Društva in davki (dohodnina, davek od dohodka, DDV,…)

(Vesna Bartolj Maver)

16. 10.

Praktični primeri določitve kraja dobave blaga pri verižnih poslih in uporaba Incoterms klavzul (Branka Svilar Mugoša)

16. 10.

Prenos lastništva samostojnega podjetnika – z novimi praksami iz leta 2013 (dr. Tatjana Jovanović)

AKADEMIJA IR

2013/2014 Akademija IR »GOSPODARSTVO«

LJ

CE

KP

KR

17. 10.

Vse kar mora računovodja vedeti o obrestih (Maja Bohorič)

www.iracunovodstvo.eu

Za nami je že 6.

Kot uvod v začetek novega šolskega leta smo na Inštitutu za računovodstvo tudi letos organizirali Teden računovodij, srečanje, na katerem se, zdaj že tradicionalno, na enem mestu zbere največje število zaposlenih v računovodski stroki.

Letošnji Teden računovodij, ki je potekal med 9. in 13. septembrom 2013, je bil že šesti po vrsti in veliko je takih, ki se dogodka udeležujejo že od samega začetka. Veseli smo, da smo v tako kratkem času uspeli doseči tako veliko prepoznavnost dogodka in vzbuditi toliko zanimanja strokovne javnosti. Velika obiskanost dogodka - na 34 strokovnih predavanjih se je zvrstilo cca. 600 udeležencev - je dokaz, da Inštitut ponuja izobraževanja na najvišjem strokovnem nivoju in da se je dogodek uveljavil kot pomembno strokovno srečanje na področju računovodske dejavnosti.

Namen Tedna računovodij je bil tudi letos preko predavanj in druženja osvetliti nekatere aktualne tematike s področja računovodstva, financ in davkov, udeležencem omogočiti izmenjavo informacij in mnenj ter v javnosti opozoriti na potrebo po dodatnem izobraževanju računovodij.

Tudi letos so svoje znanje z udeleženci delili najboljši predavatelji iz stroke, ki bodo na Inštitutu za računovod-

stvo vodili tudi izobraževanja skozi vse šolsko leto.

Teden računovodij 2013 so podprla ugledna slovenska podjetja, ki so svoje storitve in produkte na predstavitvenih prostorih in predavanjih predstavila ciljni javnosti: Zlati sponzor: Unija d.d.

Srebrna sponzorja: TS media (Bizi. si) in PRONET, Kranj d.o.o.

Bronasta sponzorja: Ius Software d.o.o. Ljubljana in SAOP d.o.o.

Partner dogodka: Računalniške novice Na Inštitutu za računovodstvo upamo, da so z izborom strokovnih in sponzorskih predavanj na letošnjem Tednu računovodij izpolnili pričakovanja udeležencev, da ste prisotni pridobili marsikatero koristno informacijo in ste dogodek zapustili s prijetnimi vtisi.

Ker bo tudi to leto hitro naokoli, nam dovolite, da vas že sedaj povabimo na Teden računovodij 2014.

Lepo vabljeni!

5 držav 1 računovodja

Tako kot podjetniki in delodajalci, so tudi računovodje v zadnjem letu spet bili priča številnim spremembam na davčnem področju, saj nekatere nove davke ali spremembo starih narekuje gospodarska kriza oziroma je posledica želje vlade, da nekako zapolni vrečo, ki noče in noče biti dovolj polna. In ne le uvedba novih davkov in sprememba starih, zgodila se je tudi širitev naše »širše domovine«. Vstop

Adriatic regija DUNAJ

LJUBLJANA

ZAGREB BEOGRAD SARAJEVO

računovodstvo · plače · davčno svetovanje · mobilna pisarna 01 360 20 00

|

info@unija.si

|

www.unija.si

Hrvaške v Evropsko Unijo je prinesel spremembe na področju poslovanja s to novo članico, zato smo del Tedna računovodij namenili tudi vprašanjem davčne obravnave poslovanja s Hrvaško.

Sponzor dneva namenjenega tematikam povezanih s poslovanjem na Hrvaškem je bila računovodska hiša Unija, ki tako kot v Sloveniji, tudi na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter Srbiji združuje tim najboljših strokovnjakov s področja davkov, računovodstva in kadrov.

Zaradi dobrega poznavanja lokalne zakonodaje lahko podjetjem, ki delujejo v Adriatic regiji nudi celovito računovodsko storitev na enem mestu, jim pomaga reševati dileme in izzive in jim je na voljo tudi za preverjanje pravilnosti že obstoječih postopkov in pravil, ki jih uporabljajo pri svojem poslovanju.

S paketom StartBis omogoča podjetjem, ki načrtujejo širitev v Adriatic regijo, hiter in enostaven pričetek poslovanja.

obisk svetovalca na sedežu podjetja paketi že od 65 € naprej

računovodsko, kadrovsko in davčno svetovanje

celovita računovodska storitev na enem mestu vodenje poslovnih knjig

svetovanje

računovodstvo

mesečni paketi priprava akta o ustanovitvi oz. družbene pogodbe

žig

5 držav 1 računovodja

ustanovitev podjetja

obračun plač mobilna pisarna

Paket StartBIS

sodelovanje pri postopku registracije na sodišču ter sodelovanje pri odprtju poslovnega računa

redno obveščanje o poslovanju

tekoči dnevni podatki o stanju

priprava prijave za pridobitev davčne številke

cenejše računovodstvo

Prevzamemo skrb za vaše plače

enostavno izdajanje računov in vodenje potnih nalogov vsi dokumenti varni na enem mestu, dostopni 24/7

- obračun - poročanje - svetovanje

Utrinki iz Tedna raÄ?unovodij 2013