e-Bilten Unikum sept.14 by Aleksandra L.

www.iracunovodstvo.eu

BILTEN

6,57 EUR / SEPTEMBER 2014 _ 9

IZVAJANJE SKLEPOV O IZVRŠBI NA PLAČO PO NOVEM Izvršbe na plačo so občutljivo področje za delavca pa tudi za delodajalca. Delodajalec mora dobro poznati svoje obveznosti v zvezi z izvršbo, čeprav vanjo nemalokrat ne vstopa prostovoljno, temveč jih mora na podlagi predpisov izvršiti, in to skladno z različnimi zakoni. Znati mora pravilno izračunati obresti, določiti vrstni red poplačil upnikov, določiti višino zneskov, ki se smejo odtegniti od delavčevih prejemkov, pravilno zavrniti določene upnike, predvsem pa reagirati pravočasno, drugače lahko za obveznosti delavca odgovarja tudi sam. Kaj je prinesla nova sodna praksa in spremenjena zakonodaja v zvezi z izvršbami na plačo, si preberite na straneh 3, 4, in 5.

VSEBINA 3-5

Tema meseca IZVAJANJE SKLEPOV O IZVRŠBI NA PLAČO PO NOVEM

UVODNIK _ Kristinka Vukovič

DAVKI

6-8 MEŠANA UPORABA OSNOVNIH SREDSTEV IN ODBITEK VSTOPNEGA DDV - PRIMERI

PRAVO

9-10 POSEBNOSTI DELOVANJA IN PRENEHANJA ZAVODA, ZADRUGE, USTANOVE IN DRUŠTVA

11-12 DAVKI INŠPICIRANJE TRANSFERNIH CEN

13-17 Mnenja IR

NAJPREJ POMISLI NA MALE

V septembru po dolgotrajnem sestavljanju vlade še vedno ni prav nič novega ali turbulentnega na področju davkov ali računovodstva, pravzaprav še sploh ni čutiti vpliva njenega delovanja. So pa se začele širiti razprave o prenosu nove računovodske direktive v nacionalno zakonodajo tako pri nas kot v tujini, čeprav je bila direktiva sprejeta že v lanskem letu. Tudi naše gospodarsko ministrstvo je v septembru zbiralo pobude za morebitno drugačno ureditev od predlagane, ki je v veliki meri povzela določbe direktive. Kljub temu je do sprejema še skoraj eno leto časa in prezgodaj je že kar danes reči, ali bodo srednje velika podjetja izvzeta iz obvezne zakonite revizije ali ne, ali bodo mala podjetja izvzeta iz javne objave celega letnega poročila ali ne in podobno, ker tako kot v politiki obstaja tudi v gospodarstvu niz skupin s svojimi interesi. Upam, da populizem ne bo prevladal nad kakovostjo in kakovostno ravnjo, ki nam jo je v Sloveniji že uspelo doseči in za katero sem prepričana, da je glede sestave in objave poročil visoka. Se pa že čuti nemir nad novostjo, ki se napoveduje pri poslovanju z javnim sektorjem od 1. 1. 2015, to je obveznim elektronskim izmenjavanjem dokumentov v javnem sektorju ter obveznem sprejemanju računov od gospodarskega sektorja v elektronski obliki. Verjamem, da bo novi režim poslovanja prinesel veliko dobrega. Pa vendar, ker je 1. januar tako rekoč že pred vrati, se morajo novemu sistemu nujno prilagoditi tudi vsi mali gospodarski subjekti, ki jim utegne biti ta način dodatno administrativno breme in daleč od tistega znanega slogana ›najprej pomisli na male‹, kot je ves čas zastopano v računovodski direktivi. Pa srečno! Vaša Kristinka Vukovič

UNIKUM, letnik 8 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 E: info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu Odgovorna urednica: Nina Selan Slapar, nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.istockphoto.com, v kolikor ni drugače označeno. Oblikovanje in priprava za tisk: Barbara Šušteršič Tisk: Birografika Bori d.o.o. Posamezna številka stane: 6,57 EUR. Letna naročnina na tiskano verzijo znaša: 52 EUR + 9,5% DDV Letna naročnina na spletno verzijo znaša: 20 EUR + 22% DDV Naročnina velja do pisnega preklica. V povprečju natisnemo 600 izvodov. Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan. ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

www.iracunovodstvo.eu

TEMA MESECA _ Nina Globočnik

IZVAJANJE SKLEPOV O IZVRŠBI NA PLAČO PO NOVEM

V Uradnem listu RS, št. 53/2014, z dne 15. 7. 2014, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J). Zakon je stopil v veljavo 30. 7. 2014. Nekateri razlogi za spremembo zakona so poenotenje ureditve predmeta izvršbe in njene omejitve v primeru izvršbe na plačo v civilni in davčni izvršbi (na kar smo opozorili v prejšnjem članku na to temo), uskladitev z Zakonom o socialnovarstvenih prejemkih,1 z vidika otrok racionalnejša ureditev izvršbe zaradi plačevanja preživnine in drugačna oziroma jasnejša ureditev upravne izplačilne prepovedi. V nadaljevanju so predstavljene spremembe zakonske ureditve z vidika, ki ga mora poznati dolžnikov dolžnik – delodajalec. 1. Dosedanja ureditev Do nedavnega je bila ureditev predmeta in obsega izvršbe na plačo v civilni in v davčni zakonodaji urejena različno. Ko je stari Zakon o izvršbi in zavarovanju2 govoril o izvršbi na plačo, je sicer govoril tudi o drugih stalnih prejemkih, vendar so bili s temi mišljeni pokojnina, nadomestilo plače, prejemki iz naslova začasne brezposelnosti in drugi stalni prejemki. Iz zakonske opredelitve tako Zakona o izvršbi in zavarovanju kot Zakona o delovnih razmerjih3 tako ni izhajalo, da bi sklep o izvršbi na plačo poleg izvršbe na plačo avtomatično vseboval tudi izvršbo na regres, povračilo stroškov za prehrano med delom in za prevoz na delo ipd. V vseh teh primerih je šlo za izvršbo na denarno terjatev, ne za izvršbo na plačo, zaradi česar je moral upnik to denarno terjatev dolžnika do dolžnikovega dolžnika jasno navesti. Če je upnik v predlogu za izvršbo jasno navedel, da terja tudi izvršbo svoje terjatve na regres, jubilejne nagrade, solidarnostne pomoči in povračila stroškov, sodišče pa je s sklepom o izvršbi predlogu sledilo, je moral delodajalec kot dolžnikov dolžnik sklep o izvršbi izvršiti tudi glede tega. Temu stališču je botrovalo dejstvo, da niti

navedeni ›prejemki‹ niso bili izvzeti iz izvršbe niti izvršba ni bila z njimi omejena. Zakon o davčnem postopku pa (še vedno) govori o izvršbi delodajalca na denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja. Doslej je bilo tudi treba vložiti predlog za izvršbo za izterjavo občasnih dajatev iz zakonite preživnine, ki bodo zapadle v določenih časovnih presledkih v obdobju enega leta od dneva vložitve predloga, brez ponovne zahteve po njihovi zapadlosti, kar je z vidika upnika pomenilo obveznost vlaganja novih predlogov za izvršbo enkrat letno. V zvezi z upravno administrativno prepovedjo so se pojavljala vprašanja, ali mora delodajalec kot izplačevalec plače pri izvrševanju upravne administrativne prepovedi upoštevati tudi tiste določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki govorijo o omejitvi izvršbe, zlasti tiste, ki določajo minimum, potreben za preživljanje delavca in njegove družine, ki jih nista rešili ne sodna praksa ne pravna teorija. Pojavljala so se tudi vprašanja glede postavitve vrstnega reda poplačila terjatev po posameznih sklepih o izvršbi.

2. Omejitve izvršbe po višini Po novem se omejevanje po civilni ureditvi izvršbe približuje ureditvi omejitev, ki velja v davčni izvršbi. Po novem predlagane civilne izvršbe se bodo nanašale na vsa denarna sredstva oziroma dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja. V nasprotju z omejitvami v davčnem postopku pa omejitev izrecno velja tudi za odškodnino zaradi izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti.

Po novem predlagane civilne izvršbe se bodo nanašale na vsa denarna sredstva oziroma dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja. Med dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja v skladu s 37. členom Zakona o dohodnini,4 spadajo:

Uradni list RS, št. 61/2010, 40/2011, 110/2011, 40/2012, 14/2013, 99/2013. Uradni list RS, št. 51/1998, 11/1999, 89/1999, 11/2001, 75/2002, 87/2002, 132/2004, 46/2005, 96/2005, 17/2006, 30/2006, 69/2006, 115/2006, 93/2007, 37/2008, 45/2008, 28/2009, 51/2010, 26/2011, 14/2012, 17/2013. 3 Uradni list RS, št. 21/2013. 4 Uradni list RS, št. 117/2006, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 43/2010, 106/2010, 9/2011, 9/2012, 24/2012, 30/2012, 40/2012, 75/2012, 94/2012, 52/2013, 96/2013, 17/2014, 29/2014. 2

4 • plača, nadomestilo plače in vsako drugo plačilo za opravljeno delo, ki vključuje provizije; • regres za letni dopust, jubilejna nagrada, odpravnina, solidarnostna pomoč; • povračila stroškov v zvezi z delom; • boniteta, ki jo delodajalec zagotovi v korist delojemalca ali njegovega družinskega člana; • nadomestilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi dogovora z delojemalcem zaradi kateregakoli pogoja v zvezi z zaposlitvijo ali zaradi spremembe v pogojih v zvezi z zaposlitvijo, vsako izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobni prejemki; • prejemki, prejeti zaradi začasnega neizplačila dohodka iz zaposlitve; • nadomestila in drugi prejemki, prejeti od delodajalca ali druge osebe, skladno z drugimi predpisi, kot posledica zaposlitve oziroma obveznega zavarovanja za socialno varnost; • dohodek na podlagi udeležbe v dobičku, prejet iz delovnega razmerja. Za dohodek iz delovnega razmerja se štejejo tudi: • dohodki, prejeti za vodenje ali vodenje in nadzor poslovnega subjekta, ki je pravna oseba, na podlagi poslovnega razmerja; • dohodki izvoljenih ali imenovanih nosilcev funkcij v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, če za to funkcijo prejemajo plačo; • dohodki, prejeti v zvezi z opravljanjem funkcije poslanca Evropskega parlamenta; • dohodki, ki izhajajo iz avtorskega dela, ustvarjenega iz delovnega razmerja, iz izvedb avtorskih in folklornih del iz delovnega razmerja in dohodki, ki izhajajo iz inovacij, ustvarjenih v delovnem razmerju, ne glede na obliko pogodbe, ki je podlaga za izplačilo navedenih dohodkov; • dohodek, prejet za opravljanje malega dela po predpisih, ki urejajo preprečevanje dela in zaposlovanja na črno; • nadomestila in drugi dohodki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in obveznega zavarovanja

UNIKUM September 2014 _ Tema meseca _ Izvajanje sklepov o izvršbi na plačo po novem

za primer brezposelnosti ter za starševsko varstvo, ki jih prejmejo fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, kmetje, družbeniki družb in druge osebe, ki niso v delovnem razmerju; • plačilo, ki se izplača fizični osebi, ki opravlja dejavnost, kmetu, družbeniku in drugi osebi, ki ni v delovnem razmerju, kot nadomestilo za izgubljeni zaslužek po posebnih predpisih, ki določajo sodelovanje določenih fizičnih oseb pri izvajanju dejavnosti državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, na primer sodelovanje pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč; • pokojnine, nadomestila in drugi dohodki iz (obveznega, obveznega dodatnega in prostovoljnega dodatnega) pokojninskega in invalidskega zavarovanja, razen izplačila odkupne vrednosti v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter Zakonom o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb. V skladu s tem je na novo urejen tudi varovani znesek, na katerega z izvršbo ni mogoče poseči, in sicer: • za navadne upnike (oziroma za vse denarne terjatve, razen za terjatve od zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino) do dveh tretjin prejemkov, na katere se posega z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 70 odstotkov minimalne plače, če preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, določenih z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči; • za privilegirane upnike (oziroma terjatve od zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal) do dveh tretjin prejemkov, na katere se posega z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 50 odstotkov minimalne plače, če preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja

dolžnik, po merilih, določenih z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči. Če dolžnik, ki je podjetnik ali zasebnik, ne prejema nobenega od prejemkov, na katere se lahko poseže z izvršbo, mu mora pri izvršbi na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet od skupne vsote mesečnih prilivov ostati najmanj znesek v višini 70 odstotkov minimalne plače, če preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, določenih z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči. Na novo je urejen tudi način izkazovanja dejstva, da dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu. Te omejitve so lahko upoštevane pod pogojem, da dolžnik to izkaže z javno listino ali po zakonu overjeno listino, kadar to ni mogoče, pa z ugovorom, ki je prost sodne takse. Uveljavljanje ugovora je mogoče tudi po izteku roka za ugovor.

prejemki dolžnika se lahko rubijo največ do višine dveh tretjin, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 70 odstotkov minimalne plače po zakonu. Ureditev po zakonu, ki ureja davčno izvršbo, ostaja nespremenjena: prejemki dolžnika se lahko rubijo največ do višine dveh tretjin, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 70 odstotkov minimalne plače po zakonu, ki ureja minimalno plačo, ni pa možno posegati na denarne prejemke, če ti ne presegajo osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo.

3. Izvršba zaradi preživnine Po novem bo sodišče dovolilo izvršbo na denarno terjatev dolžnika za izterjavo dajatev od zakonite preživnine, ki bodo zapadle

www.iracunovodstvo.eu

v določenih časovnih presledkih v dveh letih od dneva vložitve predloga (in ne več v enem letu), brez ponovne zahteve po njihovi zapadlosti.

4. Upravna izplačilna prepoved Upravna izplačilna prepoved je prepoved izplačila plače dolžniku, ki jo je odobril dolžnik. Z njo dolžnik dovoli, da se del njegove plače zarubi in izplačuje upniku, delodajalec pa to potrdi. Upravna izplačilna prepoved ima glede vrstnega reda pravni učinek sklepa o izvršbi na dolžnikovo plačo, ko jo potrdi dolžnikov delodajalec. Dodano je še, da mora dolžniku pri izplačevanju upravne izplačilne prepovedi ostati znesek najmanj 70 odstotkov minimalne plače, če preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, določenih z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke za dodelitev denarne socialne pomoči. Ne glede na navedeno imajo pred upravno izplačilno prepovedjo pri poplačilu prednost naslednje terjatve: terjatve iz zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti oziroma izgube delovne zmožnosti, in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal. Upravno izplačilno prepoved lahko dolžnik kadarkoli prekliče s pisno izjavo o preklicu, dano delodajalcu. Preklic ne učinkuje na že zarubljene zneske in zneske, izplačane upniku.

5. Vrstni red poplačila več upnikov Ne glede na določene spremembe zakona ostaja vrstni red poplačila večjemu številu upnikov nespremenjen. Razlika glede na prejšnjo ureditev je le v tem, da je zapisan jasneje. Še vedno velja pravilo, da se vrstni red poplačila posameznega upnika določa po kvaliteti obveznosti, in sicer: • Privilegirane terjatve: terjatve iz zakonite preživnine, odškodnine za škodo zaradi prizadetega zdravja, odškodnine zaradi izgube delovne zmožnosti in odškodnine zaradi

smrti preživljavca – pod pogojem, da se terjajo s sklepom o izvršbi. • Sklep o davčni izvršbi, ki se nanaša na davčno obveznost: obveznosti iz davkov, prispevkov za socialno varnost, obresti v zvezi z davki, stroški postopka pobiranja davka, denarne kazni in globe v zvezi z davčnimi prekrški ter stroški postopka o davčnem prekršku. • Sklep o sodni izvršbi, upravno izplačilna prepoved in sklep o davčni izvršbi, ki se ne nanaša na davčno obveznost. Znotraj vsake od teh skupin se vrstni red določi po zaporedju vročitve.

6. Nove obveznosti delodajalca Po novem (od 30. 10. 2014) mora delodajalec oziroma dolžnikov dolžnik takoj po prejemu sklepa o izvršbi sodišče obveščati tudi takrat, kadar: • dolžnik ne prejema rubljivih prejemkov iz plače ali drugih stalnih prejemkov in najmanj eno leto pred prejemom sklepa o izvršbi tudi ni prejemal rubljivih prejemkov iz plače ali drugih stalnih prejemkov; • dolžnik v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi ni prejel rubljivih prejemkov iz plače oziroma drugih stalnih prejemkov. Druge obveznosti in odgovornosti delodajalca ostajajo nespremenjene: delodajalec mora po pravnomočnosti sklepa plačati oziroma plačevati upniku denarni znesek oziroma denarne zneske, za katere je sodišče dovolilo izvršbo. Opozoriti je treba, da se sklep o izvršbi nanaša tudi na povečanje plače, do katere je prišlo po vročitvi sklepa o izvršbi. V civilni izvršbi mora delodajalec, pri katerem dolžnik ni več v delovnem razmerju, nemudoma s priporočeno pošiljko poslati sklep o izvršbi novemu delodajalcu in o tem obvestiti sodišče. Ker v praksi delodajalec velikokrat ne ve, kdo je novi delodajalec, mora o tem prav tako nemudoma obvestiti sodišče. Delodajalec upniku odgovarja za zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi. Delodajalec, ki ni ravnal po sklepu o izvršbi, je odgovoren tudi za škodo, ki jo zaradi tega utrpi upnik. V primeru davčne izvršbe pa mora delodajalec o tem, da delavec ni več pri njem v

delovnem razmerju, takoj obvestiti davčni organ. Tudi pri davčni izvršbi je delodajalec odgovoren za opuščeno odtegnitev in izplačilo ter ima davčni organ pravico – če delodajalec ne ravna po sklepu o izvršbi –, da davek izterja od njega.

7. Prehodno obdobje Postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo na terjatev delavca do delodajalca vložen pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo in končajo po določbah novega zakona.

* Vsekakor moramo novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju pozdraviti, saj razčiščuje nekatera vprašanja, ki so bila prej odprta različnim pravnim presojam.

ALI STE VEDELI? Napovedane spremembe ZGD-1 V prihodnjem letu lahko pričakujemo spremembe in dopolnitve ZGD-1, med drugim tudi zaradi implementacije nove računovodske direktive v nacionalno zakonodajo. V zakonu bo jasno zapisano, da morajo družbe in podjetniki ne glede na uporabo slovenskih in mednarodnih računovodskih standardov najprej upoštevati zahteve ZGD-1 glede poslovnih knjig in letnega poročila. Od 1. 1. 2016 bo veljala hierarhija pravil računovodenja. Hierarhija pravil računovodenja so pravila določanja prednostnega reda ter načina spoštovanja pravnih in strokovnih pravil računovodenja, ki jo sprejme Slovenski inštitut za revizijo. Nadalje se širi uporaba MSRP na vse družbe, ki morajo v skladu z ZGD-1 pripraviti konsolidirano letno poročilo, spreminjajo se pragovi za določitev velikosti družb (največje razlike bodo pri mikrodružbah), iz konsolidacije pa bodo izključene mikro-, majhne in srednje skupine družb. Več podrobnosti lahko razberete iz predloga sprememb zakona, objavljenem na spletni strani MGRT.

DAVKI

MEŠANA UPORABA OSNOVNIH SREDSTEV IN ODBITEK VSTOPNEGA DDV PRIMERI

_ mag. Tamara Prezelj

V prejšnjem Unikumu smo se ukvarjali z mešano – poslovno in zasebno uporabo osnovnih sredstev in nepremičnin ter ugotovili, da lahko zavezanec osnovno sredstvo, ki je deloma v zasebni uporabi, v celoti uvrsti med poslovna, in če ne gre za nepremičnine, pri nabavi odbija vstopni DDV (v celoti) ter skozi obdobje popravka davek na končno potrošnjo ›vrača‹ prek obdavčitve zasebne uporabe. Odbitek DDV od dela zasebne uporabe nepremičnine je pri nabavi izključen.

e se v obdobju popravka spremenijo dejavniki, ki vplivajo na odbitek, torej če se spremenijo vrste in razmerja uporabe, mora zavezanec ustrezno popraviti prvotni odbitek. Način je določen v 110. členu Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost. Vendar pa se zavezancu najprej postavi vprašanje, kako sploh določiti delež začetnega odbitka. Pravilnik v 105. členu določa, da lahko davčni zavezanec, ki blago uporablja tako za namene transakcij s pravico do odbitka kot za namene oproščenih transakcij, odbija DDV od tega blaga po dejanskih podatkih, če v svojem knjigovodstvu ali zunajknjigovodski evidenci zagotovi podatke o celotnem zaračunanem DDV (na prejetih računih in ob uvozu) in znesku DDV, za katerega se prizna pravica do odbitka; ali pa, če na ta način ne more zagotoviti podatkov, določi znesek odbitka z uporabo odbitnega deleža v skladu s 65. členom ZDDV-1 za celotno dejavnost. Kot tretjo možnost ima na voljo določanje več odbitnih deležev, ločeno po dejavnostih. Kljub našim pomislekom glede tega, ali Pravilnik predpisuje omenjene metode skladno z zakonom ali ne, bomo izhajali iz tega, da je v domači zakonodaji določena primarna metoda ugotavljanja odbitka ›po dejanskih podatkih‹, drugače povedano, metoda odbitka z uporabo ›ključev‹. Izbira ključa je prepuščena zavezancu, vendar menimo, da mora biti ključ

ustrezen v tem smislu, da njegova uporaba pripelje zavezanca do čim bolj pravilnega rezultata. Glede na pomanjkanje ustrezne prakse in pojasnil davčnega organa, kako naj zavezanec določa delež odbitka, kaj je primeren ključ in kakšen je ustrezen rezultat, smo nekaj preprostih primerov poiskali v nemški praksi in jih prilagodili naši ureditvi. Zdi se nam, da bodo zgledi lahko koristili zavezancem, ki se znajdejo pred dilemo, kako določiti odbitek vstopnega DDV ob zasebni in poslovni uporabi.

Zgledi bodo lahko koristili zavezancem, ki se znajdejo pred dilemo, kako določiti odbitek vstopnega DDV ob zasebni in poslovni uporabi. V nadaljevanju predstavljeni primeri predpostavljajo, da je zavezanec sredstvo ali nepremičnino v celoti uvrstil med poslovna sredstva ter da se vprašanje prvotnega odbitka in kasnejšega popravka odbitka nanaša na celotni DDV, zaračunan ob nabavi. Nazadnje so predstavljene posledice odločitve zavezanca, da med poslovna uvrsti sredstvo zgolj v deležu predvidene poslovne uporabe. Pri določanju razmerij med različnimi vrstami uporabe so glede na vrsto sredstva možni različni ključi. Pri nepremičninah je primeren ključ površina, vendar le takrat, kadar gre za ›homogeno‹

nepremičnino, ne pa nujno tudi takrat, kadar so znotraj nje v uporabi različni deli, na primer pritličje in mansarda ali klet in bivalni ali pisarniški prostori. V takem primeru je najbrž primernejši ključ najemnina, bodisi dejanska bodisi ocenjena v primeru brezplačne zasebne uporabe. Pri prevoznih sredstvih je zagotovo najbolj priročen in korekten ključ število prevoženih kilometrov. Če gre na primer za stroj, ključ lahko predstavljajo bodisi ure delovanja bodisi število proizvodov ali kaj tretjega.

1. Prevozna sredstva Kadar zavezanec nabavi osebno vozilo, 66. člen zakona izključuje pravico do odbitka vstopnega DDV. Iz izključitve so izvzeta tovorna in kombinirana vozila. Vprašanje deleža odbitka je relevantno torej le takrat, kadar je odbitek glede na vrsto vozila možen. Odbitek vstopnega DDV je dopusten za osebna vozila v nekaterih primerih poslovne uporabe, kot je dajanje vozil v najem, opravljanje prevoza, dejavnost avtošol ipd. Menimo, da je v teh primerih, če gre za mešano uporabo, DDV mogoče odbijati v deležu. Če ni podan noben od omenjenih namenov poslovne uporabe osebnega vozila ali če gre za plovila za razvedrilo, potem na podlagi zakona določanje deleža odbitka ni mogoče. Je pa vsekakor vprašljivo, ali je taka rešitev primerna, torej ali zagotavlja pravilne rezultate z vidika nevtralnosti obdavčitve.

www.iracunovodstvo.eu

1. primer: Zdravnik, ki opravlja 80 odstotkov oproščenih transakcij brez pravice do odbitka in 20 odstotkov obdavčenih plastičnih in estetskih operacij, nabavi kombinirano vozilo, ki ga namerava uporabljati 50-odstotno za zasebne namene in 50-odstotno za svojo dejavnost (obdavčeno in oproščeno). Sredstvo v celoti uvrsti med poslovna. Razmerje med zasebno in poslovno uporabo temelji na vnaprejšnji oceni predvidene uporabe in služi določitvi deleža odbitka ob nabavi. Kasneje je treba odbitek prilagajati dejanski uporabi. Način, kako bo prilagoditve izvajal, določi zavezanec sam, saj za te namene nimamo konkretnih zakonskih določb pa tudi pravilnik o tem molči. Cilj zavezanca pri določanju odbitka mora biti ta, da doseže čim bolj pravilen oziroma natančen rezultat – tak, ki zagotavlja, da so obdavčene transakcije v celoti razbremenjene stroška vstopnega DDV, zasebna, končna uporaba pa je obdavčena (približno) toliko, kot bi bila tedaj, če bi uporabnik vozilo nabavil kot nezavezanec (končni kupec) od drugega davčnega zavezanca. V danem primeru ima zavezanec pravico do odbitka vstopnega DDV v višini 60 odstotkov: • obdavčene transakcije predstavljajo 20 odstotkov od 50-odstotne poslovne uporabe, kar je 10 odstotkov; • obdavčena zasebna uporaba predstavlja 50 odstotkov. Neodbitnega je 40 odstotkov DDV – toliko znaša oproščena uporaba, in sicer 80 odstotkov od 50-odstotne poslovne uporabe. Zasebna uporaba se obdavči. Ker šteje uporaba poslovnih sredstev zavezanca za storitve, je davčna osnova določena v višini celotnega stroška zavezanca za opravljene storitve. V predstavljenem primeru pride do prepletanja več kriterijev. Razmerje med zasebno in poslovno uporabo se določa glede na prevožene kilometre za poslovne in zasebne namene, medtem ko je kriterij za razmejitev med obdavčeno in oproščeno dejav-

nostjo obseg opravljenega prometa. Če je mogoče vožnje ločiti na take, opravljene za namene obdavčenih, in take, opravljene za namene oproščenih transakcij, bi lahko tudi v tem delu za ključ uporabili prevožene razdalje.

Če je mogoče vožnje ločiti na take, opravljene za namene obdavčenih, in take, opravljene za namene oproščenih transakcij, bi lahko tudi v tem delu za ključ uporabili prevožene razdalje. Menimo, da je določanje ključa ›po prometu‹ lahko ena od metod, vprašljivo pa je, ali v primeru, da bi bil to edini ključ, še vedno lahko govorimo o ugotavljanju deleža odbitka po dejanskih podatkih in ali ne gre v tem primeru dejansko za metodo odbitnega deleža. 2. primer: Zdravnik, ki opravlja oproščeno dejavnost v skladu z 42. členom ZDDV-1, nabavi kombinirano vozilo, ki ga uvrsti med poslovna sredstva in ga namerava uporabljati tudi za zasebne namene. Posledice: Glede na to, da ni upravičen do odbitka vstopnega DDV, ker opravlja izključno transakcije brez pravice do odbitka, zavezanec nima pravice do odbitka vstopnega DDV v zvezi z zasebno uporabo. Tako stališče je sicer nekoliko presenetljivo, a ga je zavzelo Sodišče EU. Utemeljilo ga je na določbi, ki pravi, da je zasebna uporaba obdavčena, če je zavezanec ob nabavi blaga (sredstva) deloma ali v celoti odbijal vstopni DDV. Če torej zavezanec nima pravice do odbitka vstopnega DDV (glede na dejavnost, ki jo opravlja), se zasebna uporaba ne obdavči. To pomeni, da je obdavčitev zasebne uporabe posledica odbitka in ne, da je pogoj za odbitek obdavčitev zasebne uporabe. Posledica take razlage je tudi ta, da zavezanec nima pravice do od-

Predpostavili smo, da gre za gradbeno storitev in poseg na stanovanju, ki je del socialne politike.

bitka vstopnega DDV od kasnejših stroškov, povezanih z uporabo in vzdrževanjem vozila. Vprašanje je, kaj se zgodi, če začne zavezanec kasneje opravljati obdavčene transakcije. Naše mnenje je, da zagotovo ima pravico do odbitka sorazmernega deleža vstopnega DDV glede na obseg in trajanje obdavčene uporabe po postopku iz 110. člena Pravilnika, vendar navedeno dejstvo ne vpliva na obravnavo zasebne uporabe, ki ostaja neobdavčena.

2. Nepremičnine 3. primer: Podjetnik je lastnik stavbe, ki obsega 200 m2 in je deloma v poslovni uporabi. V prvem letu se stavba 50-odstotno (v pritličju) uporablja za namene obdavčene dejavnosti davčnega svetovanja, preostalih 100 m2 (prvo nadstropje) pa za zasebne stanovanjske namene. Podjetnik vodi stavbo v celoti med poslovnimi sredstvi. Situacije: • V tretjem letu uporabe zavezanec v pisarni postavi predelno steno, kar ga stane 1000 € + 220 € DDV. Postavitev predelne stene je samostojen objekt (osnovno sredstvo). Ker se predelna stena uporablja izključno za poslovne namene, saj je postavljena v poslovnih prostorih, se šteje, da je namenjena izključno poslovni uporabi, torej za obdavčeno dejavnost. DDV je v celoti odbiten. • V tretjem letu uporabe zavezanec v stanovanjskem delu stavbe zastekli balkon. Vrednost storitve je 3000 € + 285 € DDV.5 Balkon se uporablja izključno za zasebne namene, saj se nahaja v delu stavbe, ki je namenjen bivanju, zato odbitek vstopnega DDV ni dopusten. Če bi strošek zasteklitve računovodsko obravnavali kot samostojno sredstvo, in ne kot del objekta, ga z vidika DDV zaradi izključno zasebne uporabe ne bi bilo mogoče uvrstiti med poslovna sredstva. • V tretjem letu zavezanec dogradi oziroma razširi svoje poslovne

8 prostore za 50 m2. Stroški znašajo 50.000 € + 11.000 € DDV. Dograjeni poslovni prostor je samostojen objekt. Glede na to, da se bo 100-odstotno uporabljal za namene opravljanja dejavnosti davčnega svetovanja, je DDV od stroškov pridobitve (izgradnje) poslovnega sredstva v celoti odbiten. • V tretjem letu zavezanec dogradi podstrešje, in sicer tako, da iz njega nastane novo stanovanje v izmeri 100 m2, ki ga zavezanec namerava oddajati v oproščeni najem. Stroški dograditve znašajo 100.000 € + 9.500 € DDV. Dograjeno podstrešje je samostojen objekt, ki je namenjen opravljanju oproščenega najema. Gre za poslovno sredstvo, vendar zavezanec ne sme odbijati vstopnega DDV od stroškov izgradnje. • V tretjem letu zavezanec dogradi podstrešje, ki ga namerava uporabljati za arhiv za svoje podjetje (80-odstotno oziroma 80 m2) preostanek (20-odstotno oziroma 20 m2) pa kot zasebni prostor za fitnes. Stroški znašajo 100.000 € + 22.000 € DDV.6 Dograjeni prostor na podstrešju je samostojen objekt. Odbitek vstopnega DDV od stroškov je dopusten v višini 80 odstotkov (17.600 €), 20 odstotkov vstopnega DDV pa je neodbitnega, ker se bo prostor za fitnes uporabljal za zasebne namene. Delež odbitka je določen glede na delež površine podstrešja, ki se bo uporabljala za poslovne namene, in delež, namenjen zasebni uporabi.

3. Stavba in zemljišče Stavba in pripadajoče zemljišče se za namene obdavčitve z DDV ne obravnavata ločeno. Velja, da zemljišče deli usodo nepremičnine, ki na njem stoji, torej je obdavčitev prenosa zemljišča odvisna od namena uporabe stavbe. Obseg stavbi pripadajočega zemljišča običajno ni enak velikosti parcele, na kateri je stavba postavljena. Če se deli zemljišča uporabljajo samostojno in njihove uporabe ne določa uporaba stavbe, je smiselno te dele zemljišča z vidika DDV obravnavati samostojno.

UNIKUM September 2014 _ Davki _ Mešana uporaba osnovnih sredstev in odbitek vstopnega DDV - primeri

4. primer: Podjetnik je lastnik enostanovanjske hiše, ki je postavljena na 10.000 m2 velikem zemljišču. Eno sobo v hiši uporablja za opravljanje špedicijske dejavnosti; 8000 m2 zemljišča se uporablja za poslovne namene, in sicer kot parkirišče za tovorna vozila. Uporaba stavbe ne odraža dejanske uporabe celotne nepremičnine (zemljišča in stavbe), zato bi bilo smiselno parkirišča za namene DDV obravnavati kot samostojno sredstvo. Stavba s pripadajočim zemljiščem (2000 m2) je poslovno sredstvo v mešani uporabi, ki se razmeji glede na razmerja površin, uporabljenih za poslovne in zasebne namene, medtem ko se zemljišče, na katerem so parkirni prostori (8000 m2), v celoti opredelijo kot poslovno sredstvo s 100-odstotnim odbitkom vstopnega DDV. Pri tem nastane problem, da je treba oceniti vrednost, ki jo predstavljajo parkirišča v vrednosti celotne nepremičnine, in tako določiti delež DDV, ki se nanaša na ta del nabavne cene.

na 80 odstotkov stavbe – je treba zasebno uporabo, ki se nanaša na 20 odstotkov celotne stavbe, kar je 50 odstotkov dela, ki spada med poslovna sredstva, obdavčiti, saj je zavezanec ob nabavi za ta del odbijal vstopni DDV.

Sklep Kadar zavezanec v skladu s pravilnikom ne izbere metode ugotavljanja odbitka na podlagi dejanskih podatkov, odbitek določa v višini enega ali več odbitnih deležev. V tem primeru je kriterij za določanje deleža pripisa vstopnega DDV transakcijam s pravico do odbitka delež teh transakcij v celotnem obsegu transakcij, torej promet. Podrobnejše določbe o popravku najdemo v zakonu in pravilniku.

Kadar zavezanec v skladu s pravilnikom ne izbere metode ugotavljanja odbitka na podlagi dejanskih podatkov, odbitek določa v višini enega ali več odbitnih deležev.

5. primer: Podjetnik, ki opravlja izključno obdavčene transakcije, pridobi 1. 1. 2012 enostanovanjsko hišo po ceni 300.000 € + 66.000 € DDV. Hišo namerava po oceni 40-odstotno uporabljati za namene opravljanja dejavnosti in 60-odstotno za zasebne namene. Razmerje je določeno glede na površino, ki se uporablja za določen namen. Podjetnik odbije 40 odstotkov vstopnega DDV (26.400 €). Med poslovna sredstva je uvrstil samo 40 odstotkov stavbe. Dejstvo, da je 60 odstotkov hiše ostalo v zasebni sferi, pomeni, da se obveznost (oziroma pravica) popravka odbitka vstopnega DDV ne nanaša na ta del zneska DDV. Če se obseg uporabe hiše za poslovne namene razširi na del, ki je ostal v zasebni sferi, to pomeni, da popravek (razširitev) odbitka na ta del ni možen. V obratnem primeru – če se zasebna uporaba poveča, na primer

Uporabili smo splošno davčno stopnjo, ker menimo, da prostor za fitnes ne šteje za stanovanje.

Čeprav je način določanja odbitka na podlagi ›dejanskih podatkov‹ prepuščen zavezancu, ki je tak način izbral, je v primeru odstopanj od predvidene začetne uporabe treba popravljati prvotni odbitek vstopnega DDV v skladu z 68. in 69. členom ZDDV-1 na način, ki najbolje odraža dejansko uporabo.

NOVICA Konec pošiljanja opominov po klasični pošti Finančna uprava RS o neplačanih davčnih obveznostih podjetja in podjetnike od septembra opominja le še prek portala eDavki. Podjetja in podjetniki, ki tega še niso storili, naj za namen dodatnega obveščanja o prejemu opomina prek portala eDavki sporočijo elektronski naslov. Vir: Spletna stran FURS.

PRAVO _ Nina Orehek

POSEBNOSTI DELOVANJA IN PRENEHANJA ZAVODA, ZADRUGE, USTANOVE IN DRUŠTVA

V prispevku so na kratko predstavljene lastnosti, delovanje in načini prenehanja zavodov, zadrug, ustanov in društev, torej pravnih oseb zasebnega prava, ki praviloma niso namenjene ustvarjanju dobička na trgu. Glede statusnih vprašanj se za te pravne osebe uporablja področna zakonodaja, smiselno pa se uporabljajo tudi pravila, ki veljajo za gospodarske družbe (glede sklepanja pravnih poslov, zaposlovanja delavcev ipd.). Če te pravne osebe opravljajo obdavčljive dejavnosti, so dolžne vlagati tudi davčne obračune skladno z ZDDPO-2, v določenih primerih pa so se dolžne registrirati za namene DDV. Zavod Zavod je pravna oseba, ki se lahko ustanovi le za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali druge dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička. Gospodarsko dejavnost lahko zavod opravlja le, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen. Za opravljanje javnih služb se lahko ustanovi javni zavod (ustanovi ga lahko država, občina, mesto in druge z zakonom pooblaščene javne pravne osebe).

Za opravljanje javnih služb se lahko ustanovi javni zavod (ustanovi ga lahko država, občina, mesto in druge z zakonom pooblaščene javne pravne osebe). Sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda zagotovijo ustanovitelji, dodatna sredstva za delo pa pridobijo tudi s plačili za storitve, s prodajo blaga in storitev na trgu ter iz drugih virov, pri čemer se sme presežek prihodkov nad odhodki uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, če ni z aktom o ustanovitvi določeno drugače. Za obveznosti zavoda odgovarja ta z razpoložljivimi sredstvi oziroma ustanovitelj zavoda (če ni z

zakonom ali aktom o ustanovitvi določeno drugače). Zavodi se lahko reorganizirajo na naslednje načine: • statusno preoblikovanje (združitev ali delitev); • zavod ali njegova organizacijska enota se lahko preoblikuje v gospodarsko družbo po določbah ZGD-1; • zavodi se lahko povezujejo v skupnosti zavodov za opravljanje skupnih zadev, združijo v zbornice ali druga splošna združenja. Zavod preneha: • s postopkom likvidacije, če ugotovi ničnost vpisa zavoda v sodni register (vloži se tožba na ugotovitev ničnosti); • s postopkom likvidacije, če je zavodu izrečen ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti, ker ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti in v roku ne izpolni pogojev za opravljanje te dejavnosti; • če ustanovitelj sprejme akt o prenehanju zavoda, ker so prenehale potrebe oziroma pogoji za opravljanje dejavnosti, za katero je bil zavod ustanovljen; • če se organizira kot podjetje; • na podlagi stečaja, če ustanovitelj ni odgovoren za obveznosti zavoda; • v drugih primerih po zakonu ali aktu o ustanovitvi.

Zadruga Zadruga je organizacija vnaprej nedoločenega števila članov, ki ima namen pospeševati gospodarske koristi in razvijati gospodarske ali družbene dejavnosti svojih članov

ter temelji na svobodnem članstvu, enakopravnem sodelovanju in upravljanju članov. Zadruga lahko opravlja vse dejavnosti pod enakimi pogoji kakor gospodarske družbe. Zadrugo lahko ustanovijo najmanj trije ustanovitelji – fizične ali pravne osebe, z vpisom akta o ustanovitvi v register pa zadruga pridobi pravno in poslovno sposobnost. Glede na odgovornost članov za obveznosti zadrug poznamo zadruge z omejeno odgovornostjo (z. o. o.), pri katerih je odgovornost članov za obveznosti zadruge omejena na določeno vsoto, in zadruge brez odgovornosti (z. b. o.), če je odgovornost članov za obveznosti zadruge izključena. Zadruga se lahko preoblikuje: • tako da postane članica druge pravne osebe, če se s tem uresničuje namen, zaradi katerega je bila ustanovljena; • zadruge se lahko združujejo v zadružne zveze zaradi varovanja in pospeševanja skupnih interesov; • v gospodarsko družbo ali v gospodarsko interesno združenje, navedena subjekta pa se lahko preoblikujeta v zadrugo; • v Evropsko zadrugo (SCE), SCE pa se lahko preoblikuje v zadrugo. Zadruga se lahko tudi statusno preoblikuje z združitvijo ali delitvijo, pri čemer so lahko poleg zadrug pri združitvi in delitvi udeležene tudi pravne osebe, ki niso zadruge: gospodarske družbe ali gospodarsko interesno združenje. Za postopek združitve in delitve Zakon o zadrugah določa podobna pravila kakor

10 Zakon o gospodarskih družbah. Zadruga preneha: • z iztekom časa, za katerega je bila ustanovljena, če je bila ustanovljena za določen čas, in občni zbor pred iztekom tega časa ne sklene, da zadruga nadaljuje s poslovanjem; • če ji je izrečen ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti, ker ne izpolnjuje pogojev za opravljanje te dejavnosti in v roku ne izpolni pogojev za opravljanje dejavnosti oziroma ne spremeni dejavnosti; • če se spoji z drugo zadrugo, pripoji drugi zadrugi oziroma razdeli na več novih zadrug; • če se ugotovi ničnost njenega vpisa v register; • po končanem stečaju; • če tako odloči občni zbor, razen če najmanj trije člani še pred sklepom izrazijo željo, naj zadruga še nadalje obstaja; v tem primeru se mora glasovati poimensko, za tiste člane, ki so glasovali za sprejem predloga, pa velja, da so se s tem odpovedali članstvu; • če se število njenih članov zmanjša pod najmanjše število, predpisano z zakonom, neprekinjeno za najmanj šest mesecev; • v drugih primerih, določenih z zakonom. V vseh navedenih primerih (razen po 3. in 5. alineji) zadruga preneha po opravljenem likvidacijskem postopku. Po poplačilu upnikov v stečaju oziroma likvidaciji zadruge se najprej vrnejo članom prostovoljni, nato pa obvezni deleži. Drugo premoženje zadruge, ki ostane po poplačilu upnikov in vračilu deležev, se razdeli med člane sorazmerno z njihovimi deleži, če zadružna pravila ne določajo drugače.

Ustanova Ustanova je na določen namen vezano premoženje in je pravna oseba zasebnega prava. Namen ustanove je praviloma trajen in mora biti splošnokoristen (na področjih znanosti, kulture, športa, vzgoje in izobraževanja, zdravstva, otroškega, invalidskega in socialnega varstva, varstva okolja, varstva naravnih vrednot in kulturne dediščine, za verske namene in podobno) ali dobrodelen (če je ustanova ustanovljena z namenom pomagati osebam,

UNIKUM September 2014 _ Pravo _ Posebnosti delovanja in prenehanja zavoda, zadruge, ustanove in društva

ki so pomoči potrebne). Ustanova lahko opravlja dejavnost, ki je nujna za uresničitev namena, za katerega je ustanovljena, ali je namenjena njeni promociji. Posebno vlogo v postopku ustanavljanja (soglasje za ustanovitev), delovanja in prenehanja ustanov ima tudi ministrstvo, v katerega delovno področje spada namen, za katerega je ustanova ustanovljena. Ustanova preneha: • če premoženje ne zadošča za nadaljnje izpolnjevanje namena ustanove; • če je izpolnjen namen, zaradi katerega je bila ustanovljena, ali če namen ustanove postane nemogoč; • v drugih primerih, ko organ, pristojen za ustanove, ugotovi, da ni pogojev za nadaljnji obstoj ustanove. O prenehanju ustanove odloči uprava ali ministrstvo, pri čemer upošteva voljo in namen ustanovitelja. Preostanek premoženja likvidacijske oziroma stečajne mase se v skladu z voljo in namenom ustanovitelja dodeli drugi ustanovi, ki izvaja enak namen, če te ni, pa ustanovi, ki izvaja podoben namen. Prenehanje ustanove se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in ustanova se izbriše iz evidence ustanov.

Društvo Društvo je nepridobitno združenje in pridobi pravno osebnost z vpisom v register društev, ki se ustanovi zaradi uresničevanja skupnih interesov. Društvo si sámo določi namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja, odločitve o upravljanju društva pa neposredno ali posredno sprejemajo člani društva. Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička, presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov društvo trajno namenja za uresničevanje svojega namena in ciljev ter jih ne deli med člane. Društvo lahko ustanovijo najmanj tri poslovno sposobne fizične osebe oziroma pravne osebe. Društvo sámo odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Izjemoma za obveznosti društva odgovarjajo solidarno in z vsem svojim

premoženjem tudi njegove odgovorne osebe, če so v škodo društva zmanjšale premoženje društva ali s preusmeritvijo poslovanja ali finančnih tokov preprečile povečanje premoženja, čeprav so vedele, da društvo ne bo moglo poravnati obveznosti tretjim osebam. Društvu se lahko podeli status društva, ki deluje v javnem interesu, če deluje na področju kulture, vzgoje in izobraževanja, zdravstvenega varstva, socialnega varstva, izvajanja družinske politike, varstva človekovih pravic, varstva okolja, varstva živali, športa, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva, veterinarstva ali prehrane, zunanjih zadev, razvoja demokracije ali na drugih področjih, če njihovo delovanje presega interese njegovih članov in je splošno koristno. O podelitvi statusa društva v javnem interesu odloči ministrstvo, pristojno za področje, na katerem društvo deluje. Društvo se lahko preoblikuje, tako da se združi z drugimi društvi, ustanovi podružnice, najmanj dve društvi pa lahko ustanovita tudi zvezo društev. Društvo preneha: • po volji članov; • s stečajem (opravi se lahko tudi prisilna poravnava, s čimer društvo ne preneha); • s prisilno likvidacijo; • na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja; • po zakonu, če dejansko neha delovati oziroma če je bilo v razdobju petih let dvakrat pravnomočno kaznovano za prekršek zaradi nedopustne delitve premoženja društva med ustanovitelje. Če društvo preneha po volji članov, je treba v sklepu določiti društvo, zavod, ustanovo ali drugo nepridobitno pravno osebo s podobnimi cilji, na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva, drugače premoženje društva pripade lokalni skupnosti, na območju katere je imelo društvo svoj sedež. O sklepu mora zastopnik društva v 30 dneh obvestiti pristojni organ in zahtevati izbris društva iz registra društev.

DAVKI _ mag. Barbara Guzina, davčna svetovalka

INŠPICIRANJE TRANSFERNIH CEN

Transferne cene postajajo v zadnjem obdobju eno pomembnejših področij davčnih inšpekcijskih nadzorov (DIN). Razloga za to sta vsaj dva: (1) podjetja povsod po svetu prek transfernih cen dobičke dejansko lahko ›prestavljajo‹ v tiste države, kjer jim to najbolj ustreza, in (2) pri inšpiciranju transfernih cen imajo tudi davčne uprave veliko manevrskega prostora, zaradi česar lahko obračunajo razmeroma visoke zneske dodatnih dajatev na dokaj preprost način. Zadnji razlog se pogosteje uresniči pri podjetjih, ki področju transfernih cen ne posvečajo dovolj pozornosti ter se na morebitno inšpekcijo na tem področju ne pripravijo pravočasno in ustrezno.

a davčno inšpiciranje transfernih cen se je treba pravočasno in ustrezno pripra-

viti.

Katera podjetja so predmet inšpiciranja? Predmet inšpiciranja na področju transfernih cen so predvsem podjetja, ki poslujejo s tujimi povezanimi osebami. Tudi sicer so transferne cene mednarodni davčni problem in se z njimi praviloma ne bi smeli ukvarjati znotraj posameznih držav. Slovenska zakonodaja tej logiki sledi le deloma. Kot transferne cene, ki so lahko predmet DIN, so opredeljene vse cene med povezanimi osebami, domačimi in tujimi. Vendar davčni organ lahko prilagaja davčno osnovo le pri poslovanju s tujimi povezanimi osebami in pri poslovanju s tistimi domačimi osebami, pri katerih prilagajanje davčne osnove ne pomeni nevtralnega učinka. Do nevtralnega učinka pride, kadar povečanje prihodkov povezane osebe A (slovenski rezident) pomeni hkrati zmanjšanje odhodkov povezane osebe B (prav tako slovenski rezident), skupaj plačani davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) obeh pa ostaja enak. Nevtralnega učinka torej ni predvsem v primerih, ko ena od povezanih oseb izkazuje preneseno davčno izgubo ali davka ne plačuje (zanjo velja oprostitev, kot na primer za organizacije, ki se ukvarjajo z nepridobitno dejavnostjo). Čeprav do nevtralnega

učinka ne pride še v nekaj drugih primerih, so samo zgoraj našteti primeri (poleg plačevanja davka po nižji stopnji od 17-odstotne) tisti, ki davčnemu organu omogočajo, da tudi pri poslovanju znotraj Slovenije prilagaja davčno osnovo. Ne glede na dano zakonsko možnost lahko trdim, da se slovenska davčna uprava z inšpiciranjem transfernih cen v praksi praviloma ne ukvarja, kar je edino pravilno.

Predmet inšpiciranja so predvsem slovenska podjetja, ki poslujejo s tujimi povezanimi osebami. Predmet inšpiciranja tako so (in bodo tudi v prihodnje) predvsem slovenska podjetja, ki poslujejo s tujimi povezanimi osebami. Pri tem so na prvem mestu tuje odvisne družbe, ki poslujejo v Sloveniji, njihova matična družba pa se nahaja v tujini. Med temi bo davčni organ najprej obiskal družbe, ki izkazujejo davčno izgubo (več let zapored ali le v enem letu, pri čemer je to nenavadno) ali pa se jim davčna osnova znižuje (vsako leto zahtevajo vračilo preveč plačanih akontacij). Predmet inšpiciranja so predvsem odvisne družbe v Sloveniji, ki poslujejo z davčno izgubo. Davčni organ praviloma ne inšpicira slovenskih matičnih družb, če že, pa so predmet inšpiciranja samo posamezne ›pomožne‹ tran-

sakcije. Davčni organ tako lahko preveri, ali je matična družba prezaračunala vse stroške, ki se ne nanašajo le nanjo. Stroški zaposlenih oseb, ki svoje delo (delno) opravljajo v korist hčerinskih družb, so že tak strošek, ki se mora prezaračunati tisti družbi, ki ima od tega stroška koristi. Drugi stroški, ki morajo biti prav tako prezaračunani, so denimo stroški centraliziranih storitev (marketinške, kadrovske, finančne, IT in podobno), ki jih matična družba opravlja za vse ali več družb v skupini. V nobenem primeru pa matična družba svojim hčeram ne sme prezaračunati stroškov, ki ji nastajajo le zaradi nadzora hčerinskih družb in jih hčerinske družbe ne bi imele, če bi bile samostojne. Taki stroški (›shareholders’ activities‹) so stroški konsolidacije računovodskih izkazov, stroški internega nadzora oziroma kontrolinga ipd.

Kaj je predmet inšpiciranja? V nasprotju s splošnim mišljenjem davčnih zavezancev predmet davčnega inšpiciranja praviloma ni glavna dejavnost družbe, temveč se davčni organ raje ›loti‹ pomožnih dejavnosti oziroma pomožnih transakcij. Čeprav transakcije, ki so del glavne dejavnosti družbe, navadno predstavljajo večje zneske prihodkov oziroma odhodkov, je davčnim inšpektorjem laže odkrivati ›nepravilnosti‹ pri zaračunavanju IT-storitev, stroškov upravljanja in svetovanja pri ›ma-

UNIKUM September 2014 _ Davki _ Inšpiciranje transfernih cen

nagament fee-jih‹, stroških obresti in licenčnin, prezaračunanih stroških s strani matične družbe (npr. za centralizirane storitve) ipd. Davčni zavezanec mora tako v svoji dokumentaciji o transfernih cenah posebno pozornost posvetiti transakcijam, ki morda niso del glavne dejavnosti družbe, vseeno pa zneskovno niso nepomembne. Pri tem je pomembneje pregledati odhodkovno stran družbe, torej stroške in odhodke, ki jih davčnemu zavezancu zaračunajo povezane osebe iz tujine, in šele nato prihodkovno stran izkaza poslovnega izida. Dokumentacija za transferne cene se pripravlja vnaprej le za transakcije s tujimi povezanimi osebami.

Dokumentacija za transferne cene se pripravlja le za transakcije s tujimi povezanimi osebami. Naj na tem mestu opozorim še na dejstvo, da se dokumentacija za transferne cene pripravlja le za transakcije s tujimi povezanimi osebami. Če davčni zavezanec posluje samo znotraj Slovenije, mu dokumentacije vnaprej ni treba pripravljati, mora pa seveda v primeru DIN davčnemu organu dati na voljo vse podatke, ki jih ta zahteva.

Kako se pripravimo na DIN? Na obisk davčnega inšpektorja se je vedno treba pripraviti, naj gre za področje transfernih cen ali za katerokoli drugo davčno področje. V primeru inšpiciranja transfernih cen moramo pripraviti dokumentacijo za leto inšpiciranja (če jo seveda moramo imeti) in vse pogodbe, ki so sklenjene med povezanimi osebami in so veljale v obdobju DIN. Sklenjene pogodbe morajo ustrezati načinu in višini zaračunanih zneskov oziroma prihodkom in odhodkom, ki nastajajo v poslovanju s povezanimi osebami. Posamezne račune, specifikacije, priloge k računom ipd. pripravimo in predložimo le na zahtevo davčnega inšpektorja. Pri tem je za morebitno nadaljevanje davčnega oziroma sodnega postopka po-

membno, da si zabeležimo, katere dokumente smo predložili na vpogled davčnemu organu (lahko vodimo evidenco, kopiramo izročene dokumente, jih odlagamo posebej ipd.). Z davčnim organom je nujno sodelovati na korekten način in se odzivati čim bolj ažurno. Bolje je, da davčni inšpektor konča DIN čim prej, saj tovrstni postopki praviloma motijo normalno poslovanje davčnega zavezanca in so veliki porabniki časa zaposlenih. Pri davčnem inšpektorju sproti poizvedujemo o morebitnih ugotovitvah, saj lahko na ta način rešimo veliko morebitnih nesporazumov. Ko davčni organ izda zapisnik, je namreč pogosto že prepozno, da bi se stvari do izdaje odločbe lahko še bistveno spremenile. Najpomembnejša je komunikacija z davčnim organom še pred izdajo zapisnika o ugotovljenih nepravilnostih. Po prejemu zapisnika davčnega organa lahko nanj podamo pripombe, in ko davčni organ preuči naše pripombe, izda odločbo, ki jo je treba v 30-dnevnem roku izvršiti (ne glede na to, da se na-njo lahko še pritožimo). To pome-ni, da je po izdaji odločbe treba plačati vse davke in obresti, kot to izhaja iz izreka odločbe. O naši pritožbi odloča drugostopni organ, v davčnem postopku je to Ministrstvo za finance. Po izdaji drugostopne odločbe (ki pa praviloma vsaj v praksi pritrjuje odločitvi prvostopnega organa), je davčni postopek končan. Naša pravna sredstva s tem še niso izčrpana, saj lahko vložimo tožbo na Upravno sodišče in nadaljujemo s sodnim postopkom, ki pa se praviloma vleče več let.

Kakšne so lahko posledice DIN na področju transfernih cen? Po prejemu odločbe davčnega organa je odločbo treba izvršiti, kar pomeni, da je morebitne dodatno obračunane davčne obveznosti treba plačati v prepisanem roku. Če davčni organ ugotovi prenizke prihodke oziroma previsoke odhodke, poviša davčno osnovo inšpiciranega davčnega obdobja in obračuna dodatni DDPO po stopnji, ki je veljala v tem obdobju. Davčni zavezanec mora v primeru dodat-

no ugotovljene davčne obveznosti plačati tudi obresti, obračunane po evropski medbančni obrestni meri. Če je davčni zavezanec v obdobju inšpiciranja realiziral davčno izgubo, se ta zmanjša, obresti pa se ne obračunajo (saj ni dodatno ugotovljene davčne obveznosti). Polega plačila davka in obresti davčni organ tudi (fiktivno) poveča akontacije prihodnjega davčnega obdobja samo zaradi obračuna obresti po evropski medbančni obrestni meri od vsakokratnega roka za plačilo akontacij do datuma ugotovitve letne davčne obveznosti. To pa še niso vse morebitne posledice DIN. V primeru previsokih plačil nekaterih vrst plačil (obresti, licenčnin, plačil za storitve) matični družbi lahko davčni organ taka plačila za davčne namene prekvalificira v prikrito izplačilo dobička in nanje obračuna davčni odtegljaj po 15-odstotni stopnji (oziroma po nižji stopnji, če so izpolnjeni pogoji iz mednarodnega sporazuma o izogibanju dvojni obdavčitvi) ter prav tako obračuna ustrezne obresti. Zadnja možna posledica je tudi izrek globe, posebej za davčnega zavezanca pravno osebo in posebej za odgovorno osebo pravne osebe. Čeprav Zakon o davčnem postopku predpisuje globe za storjene prekrške na področju transfernih cen in so bile te tudi že izrečene v nekaj primerih slovenskih davčnih zavezancev, upamo, da bo slovenski davčni organ s tovrstno prakso izrekanja glob čim prej končal. Transferne cene so namreč »bolj umetnost kot znanost«, »najmehkejše področje med davčnimi področji« oziroma »najmanj pravno področje v davčni zakonodaji«, zaradi česar njihovo oblikovanje nikoli ni enoznačno in vedno dopušča več možnih rešitev. Ni tudi smiselno, da se le zaradi (po prepričanju posameznega davčnega inšpektorja) napačno oblikovanih transfernih cen kaznujejo sicer pošteni davčni zavezanci. Dovolj visoka kazen je namreč že dodatno obračunani davek, ki na ravni mednarodnega podjetja kot celote nujno pomeni dvojno obdavčenje istega dohodka v dveh različnih državah, kar pa nikakor ni niti zaželeno niti ekonomsko upravičeno.

STROKOVNA MNENJA IR

MNENJA Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

Odpravnina iz poslovnih razlogov Delavcu, ki je bil v podjetju zaposlen 25 let, preneha delovno razmerje. Na podlagi tega mu bomo izplačali odpravnino, ki je opredeljena v 108. členu ZDR-1. Delavcu pripada tretjina osnove za vsako leto pri delodajalcu, saj je v našem podjetju delal kar 25 let. Odpravnina ne presega 10-kratnika osnove in ne 10-kratnika povprečne bruto plače, zato je izračunana odpravnina neto znesek. Od nje se ne plača akontacija dohodnine in prispevkov. Ali je treba tako odpravnino tudi poročati na obrazcih REK?

Mnenje Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu je bil objavljen v Uradnem listu dne 18. 10. 2013 in je začel veljati s 1. 11. 2013. Med drugim določa, da se v obrazec REK vpisuje tudi znesek izplačanih odpravnin zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in se na podlagi 9. točke 1. odstavka 44. člena ZDoh-2 ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja (polje B09). Nadalje pravilnik določa, da se podatki v polja od B01 do B17 vpisujejo za dohodke, izplačane od 1. 1. 2014. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 117/2006, z vsemi spremembami. • Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu, Uradni list RS, št. 85/2013. • Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Uradni list RS, št. 21/2013.

Samoobdavčitev posredniških storitev Hrvaško podjetje, ki ni zavezanec za DDV, izstavi slovenskemu podjetju, zavezancu za DDV, račun za posredniško provizijo, ker je pridobilo stranko na Hrvaškem za opremo objekta. Na računu v vrednosti 4.933,59 € z dne 28. 10. 2013 ni obračunan DDV. Račun vsebuje klavzulo »Podjetje ni davčni zavezanec.« Ali slovensko podjetje kot prejemnik računa račun knjiži neposredno v stroške ali je potrebna samoobdavčitev?

Mnenje Storitve posrednikov in njihov zaslužek, ki je provizija, se obdavčujejo po splošnem pravilu. To pravilo ureja 25. člen ZDDV-1. Po tem členu se šteje, da je kraj opravljanja (in s tem obdavčitve) storitev, ki jih prejme davčni zavezanec, ki deluje kot tak, kraj, kjer ima ta davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti. Če so te storitve opravljene stalni poslovni enoti davčnega zavezanca, ki ni v kraju, kjer ima sedež svoje dejavnosti, je kraj opravljanja teh storitev kraj, kjer ima ta davčni zavezanec stalno poslovno enoto. Če takega sedeža ali take stalne poslovne enote ni, je kraj opravljanja storitev kraj, kjer ima davčni zavezanec, ki prejme te storitve, stalno oziroma običajno prebivališče. Kraj obdavčitve provizije, ki se zaračuna drugemu davčnemu zavezancu, je torej v državi, kjer ima prejemnik storitve svoj sedež. V vašem primeru je to Slovenija. Navajate, da bo storitev posredovanja opravilo hrvaško podjetje, ki nima identifikacijske številke za DDV na Hrvaškem. To pomeni, da gre za malega davčnega zavezanca. Po določbah 4. odstavka 78. člena ZDDV-1 mora davčnemu organu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV vsak mali davčni zavezanec, ki nima identifikacijske številke za DDV in opravlja storitve na ozemlju druge države članice, za katere je plačnik DDV v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES, z dne 28. 11. 2006, o skupnem sistemu DDV izključno prejemnik storitev. Enako določa tudi Direktiva sveta 2006/112/ES, z dne 28. 11. 2006, o skupnem sistemu DDV v členu 214: »1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo, da so naslednje osebe identificirane s posamično številko: … (e) vsak davčni zavezanec, ki ima sedež na njihovem ozemlju in na ozemlju druge države članice opravlja storitve, za katere mora v skladu s členom 196 DDV plačati izključno prejemnik storitev.« Glede na to, da je Hrvaška država članica EU, omenjena direktiva velja tudi zanjo. Mali davčni zavezanec iz Hrvaške mora zaradi opravljanja posredniških storitev davčnemu zavezancu v drugo državo članico EU tako pridobiti identifikacijsko številko za DDV na Hrvaškem. Zato vam svetujemo, da opozorite hrvaško podjetje na omenjeno določbo evropske direktive, da bo pridobilo identifikacijsko številko za DDV na Hrvaškem. Slovensko podjetje je dolžno od prejete posredniške storitve od malega davčnega zavezanca iz Hrvaške narediti samoobdavčitev. Po določbah 3. točke 1. odstavka 76. člena ZDDV-1 mora namreč plačati DDV vsak davčni zavezanec ali

UNIKUM September 2014 _ Strokovna mnenja IR

pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, je pa identificiran za namene DDV, kateremu se opravijo storitve iz 1. odstavka 25. člena tega zakona, če te storitve opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji. Slovensko podjetje je dolžno izvesti samoobdavčitev ne glede na to, ali hrvaško podjetje, ki je davčni zavezanec, ima identifikacijsko številko za DDV ali ne. Pomembno je le, da je hrvaško podjetje davčni zavezanec. Davčni zavezanec pa je oseba, ki neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A. • Direktiva sveta 2006/112/ES, z dne 28. 11. 2006, o skupnem sistemu DDV, UL EU, št. 347/06 (popr. 335/07), 384/06, 346/07, 44/08, 14/09, 116/09, 175/09, 10/10, 72/10, 189/10, 326/10.

Napotitev delavcev na delo v tujino Zanima nas, kako obračunati plačo za delavca, napotenega na delo v Nemčijo? Pri tem mislimo na konkreten znesek, ki pomeni osnovo za plačilo prispevkov v Nemčiji, kateri so ti prispevki (poleg tistih, ki se plačujejo v Sloveniji) in druge obvezne sestavine, da bo zadoščeno vsem predpisom pri nas in v tujini. Gre za dejavnost elektroinštalacij. Kam in kako se nakazujejo ti prispevki?

Davčna obravnava dohodka – prispevki za socialno varnost in akontacija dohodnine Skladno z določbami Zakona o prispevkih za socialno varnost se kot osnova za plačilo prispevkov v Sloveniji upošteva plača, ki bi jo delavec prejel za enaka dela v Sloveniji. To je običajno nižji znesek plače, kot jo prejme za delo v tujini. Predlagamo, da se že v pogodbi o zaposlitvi navedeta oba zneska – znesek, ki bi ga za opravljanje enakih del prejel delavec v Sloveniji, in dodatek, ki ga prejme za delo v tujini. Nadalje se tudi osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost razlikuje od osnove za plačilo akontacije dohodnine. Osnova za plačilo akontacije dohodnine je namreč znesek, ki ga delavec dejansko prejme za svoje delo v napoteni državi. Po sporazumu o izogibanju dvojnemu obdavčevanju z Nemčijo Slovenija odpravlja dvojno obdavčevanje dohodka z metodo navadnega odbitka. To pomeni, da oseba plača akontacijo dohodnine v Nemčiji po nemški zakonodaji (pri tem se upoštevajo prispevki, ki se obračunajo in plačajo v Sloveniji). Pri obračunu plače v Sloveniji se izračunana akontacija dohodnine primerja z že plačano akontacijo v Nemčiji in se samo še doplača morebitna razlika. Verjetno vam bo pomagalo tudi Pojasnilo DURS, št. 4217195/2008, z dne 1. 8. 2008. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Uradni list RS, št. 21/2013. • Navodila ZZZS.

Podjetje je po cenitvi zmanjšalo vrednost nepremičnini. Kako je z obračunom amortizacije v prihodnjih obdobjih?

Mnenje Delovnopravna zakonodaja Napotitev delavca na delo v tujino je mogoča (dopustna) samo, če se delavec in delodajalec o tej možnosti predhodno dogovorita v pogodbi o zaposlitvi, v kateri se opredelijo delavčeve pravice in obveznosti v času napotitve (209. člen Zakona o delovnih razmerjih). Socialno zavarovanje – vključitev v obvezna socialna zavarovanja Podlaga zavarovanja za napotene delavce je 002 – detaširani delavci (in ne klasična podlaga delovnega razmerja 001). Sprememba podlage zavarovanja je obvezna, če bo delo v tujini neprekinjeno trajalo več kot 3 mesece. Tako delavec ostane zavarovan v državi osnovne zaposlitve, kar pomeni, da še naprej plačuje prispevke v sistem socialne varnosti v tej državi – torej Sloveniji. Od Zavoda za zdravstveno zavarovanje delavec pridobi obrazec A1, iz katerega je razvidno, da prispevke za obvezna socialna zavarovanja plačuje v matični državi in mu jih ni treba plačevati v državi napotitve. Le če bi napotitev trajala dlje časa (na primer več kot 2 ali 3 leta), se mora napoteni delavci vključiti v zavarovanje države, kjer opravlja delo. Veliko koristnih napotkov boste našli tudi na spletni strani ZZZS: www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/o/21BF93B0718511 D3C125728000325C2D.

Amortizacija od prevrednotene nepremičnine

Mnenje Nepremičnine se v poslovnem procesu lahko pojavljajo kot opredmetena osnovna sredstva ali kot naložbene nepremičnine. Opredmetena osnovna sredstva Po začetnem pripoznanju za nepremičnine izberemo model vrednotenja, ki je lahko bodisi model nabavne vrednosti bodisi model prevrednotenja. Model nabavne vrednosti Po tem modelu nepremičnin ne krepimo, moramo pa jih slabiti, če bi knjigovodska vrednost presegala njihovo nadomestljivo vrednost. Kot nadomestljiva vrednost se šteje: • poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali • vrednost pri uporabi, in sicer tista izmed teh dveh, ki je večja. Vrednost pri uporabi ugotovimo za denar ustvarjajočo enoto. Zgolj ocena poštene vrednosti torej ne zadošča. Če je izračun pri vas pokazal potrebno slabitev nepremičnine, ste to slabitev poknjižili v breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov. Ker ste zmanjšanje knjigovodske vrednosti nepremičnine, vrednotene po modelu nabavne vrednosti, izkazali na ločenem kontu skupine 03, je treba prilagoditi obračun amortizacije tako, da se ugotovi nova amortizacijska stopnja, ki bo us-

www.iracunovodstvo.eu

fizične osebe, namenjeno za trajno bivanje, DDV zaračuna po znižani, 9,5-odstotni stopnji? b) Ali se lahko ob vgradnji omare v poslovni prostor davčnemu zavezancu zaračuna DDV v skladu s 76.a členom? c) Ali se lahko vgradnja omare v stanovanje fizične osebe, namenjeno za trajno bivanje, nepremičnina pa se nahaja v Avstriji, obdavči v Avstriji? č) Ali se lahko ob vgradnji omare v stanovanje fizične osebe, namenjeno za trajno bivanje, račun pa se izstavi pravni osebi, ki je ›posrednik‹ v tem poslu, zaračuna DDV po 22-odstotni stopnji?

trezala ocenjeni, torej pričakovani dobi koristnosti. Če je doba koristnosti nepremičnine nespremenjena, slabitev nepremičnine povzroči nižjo amortizacijo v prihodnjih obračunskih obdobjih, zato je treba preračunati novo amortizacijsko stopnjo. Novo amortizacijsko stopnjo pa je treba preračunati tudi takrat, če se spremeni pričakovana doba koristnosti. Vsekakor je torej treba zagotoviti, da amortizacija in slabitev skupaj ne presežeta nabavne vrednosti, zmanjšane za preostalo vrednost. Model prevrednotenja Slabitev nepremičnine se izkaže v izkazu poslovnega izida, torej prek prevrednotovalnih poslovnih odhodkov, razen če je bil v zvezi s to nepremičnino v preteklosti oblikovan presežek iz prevrednotenja; v tem primeru bi torej najprej slabitev nepremičnine knjižili v breme tega presežka. Za knjiženje krepitve/slabitve imamo po SRS 1.28 dve možnosti, in sicer sredstvo prevrednotite neposredno na kontu sredstva (konto 02) ali pa s preračunom na kontu popravka vrednosti (konta 03). Če ste knjižili s popravkom konta 03, bo treba preračunati amortizacijsko stopnjo. Vsekakor preverite, da bo po knjiženju slabitve letni znesek amortizacije pravilen, tako da se bo do izteka amortizacijske dobe izračun izšel (da bo torej obračunano ravno prav amortizacije v pričakovani dobi, da ob koncu dobe ne bo ostal neamortiziran znesek ali preveč obračunan znesek popravka vrednosti). Naložbene nepremičnine Če smo kot računovodsko usmeritev izbrali model poštene vrednosti, ni obračuna amortizacije, temveč se letno knjižijo samo slabitve/krepitve. Če smo kot računovodsko usmeritev izbrali model nabavne vrednosti, veljajo pravila, ki so za ta model pojasnjena za opredmetena osnovna sredstva. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Uradni list RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Uradni list RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012. • Priporočeni enotni kontni načrt za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, kmečka gospodinjstva, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije, Strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo, z dne 29. 8. 2012.

Montaža vgradnih omar in DDV Zanima nas obdavčitev transakcij z vgradnimi omarami. Gre za omare, narejene po naročilu stranke, prilagojene prostoru, ki segajo od tal do stropa. Tudi sprednja drsna vrata so pritrjena na strop ali tla. Notranjost omare je brez hrbtišča, stropa in tal, stranske stranice pa se naredijo. Ali montaža vgradnih omar spada med stavbno pohištvo v skladu s Standardno klasifikacijo dejavnosti v poglavje F/ Gradbeništvo ali ne? a) Ali se lahko ob vgradnji omare v stanovanje

Mnenje Po kateri stopnji DDV se obdavči transakcija z vgradnimi omarami, je odvisno od tega, ali vgradno omaro stranki samo prodate ali jo tudi montirate. Če stranki vgradno omaro le prodate in je ne montirate, s tem opravite dobavo blaga (in ne storitve). Zato morate ne glede na to, ali je stranka fizična ali pravna oseba, in ne glede na to, ali je omara namenjena za stanovanjski ali nestanovanjski prostor, obračunati DDV po 22-odstotni stopnji – seveda le pod pogojem, da se v skladu z ZDDV-1 šteje, da je kraj te dobave blaga v Sloveniji (npr. če je kupec davčni zavezanec ali fizična oseba iz Slovenije ali če je kupec, zelo poenostavljeno, fizična oseba iz EU). Če vgradno omaro tudi montirate, pa lahko DDV obračunate po 9,5-odstotni stopnji le ob izpolnjenih naslednjih pogojih: • omara je vgrajena v stanovanjski objekt, ki je namenjen za trajno bivanje, ali v stanovanjsko stavbo za posebne namene, kot so stavbe za bivanje starejših, študentov, otrok, dijaški in študentski domovi in druge stavbe, določene v 5. odstavku 54. člena PZDDV; • če je omara vgrajena v stanovanje, mora stanovanje šteti za del socialne politike; stanovanje je del socialne politike: − če uporabna površina stanovanja v večstanovanjski stavbi ne presega 120 m2, − če uporabna površina stanovanja v enostanovanjski stavbi ne presega 250 m2; • dobava in montaža vgradne omare je zaračunana neposredno investitorju; • montaža vgradne omare se šteje kot storitev, ki se uvršča pod šifro F/Gradbeništvo Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD). V poglavju F/Gradbeništvo SKD se pod šifro 43.320 Vgrajevanje stavbnega pohištva uvrščajo naslednje dejavnosti: • vgrajevanje vrat, oken, vratnih podbojev, okenskih okvirov, kuhinjskega pohištva, stopnic, opreme za trgovine in podobno, iz lesa ali drugih materialov; • notranja zaključna dela, kot so izdelava stropov, lesenih opažev, premičnih pregrad. Kot gradbena storitev je sicer izrecno navedeno vgrajevanje kuhinjskega pohištva, je pa navedena tudi beseda ›podobno‹. Iz pojasnil DURS, št. 092-284/2008, z dne 23. 7. 2008 (Prodaja kuhinje, kuhinjskih elementov in stopnja DDV), in št. 4236-187/2008-6, z dne 6. 11. 2008 (Proizvodnja, prodaja in vgradnja kuhinjskega pohištva), ki sta dostopni na spletni strani DURS, izhaja, da je SURS, ki je zadolžen za razvrščanje dejavnosti oziroma storitev v SKD, pojasnil, da med vgradnjo kuhinjskega pohištva spada tisto pohištvo, ki je sestavni del

16 stavbe in je vzidano (npr. zidne omare, vzidane nape), in ne sestavljivo pohištvo, ki ga je mogoče montirati kjerkoli. Pri tem, kdaj se nekaj šteje kot sestavni del stavbe, nam lahko pomaga sodba C-315/00 (Rudolf Maierhofer), v kateri je Sodišče EU odločilo, da se kot nepremičnina štejejo stavbe, izdelane iz struktur, ki so pritrjene na ali v tla. Pri tem je pomembno, da teh struktur ni mogoče zlahka razstaviti ali odstraniti, vendar ni potrebno, da so te strukture neločljivo pritrjene na ali v tla. Menimo, da nam ta sodba lahko pomaga tudi pri obrazložitvi transakcij z vgradnimi omarami, saj iz nje izhaja, da se kaka struktura šteje kot del stavbe, če je fiksno pritrjena, odstranitev te strukture pa ni lahka in bi pomenila določen poseg v prostor oziroma objekt. Vgradne omare, ki so pritrjene v tla in/ali strop, poleg tega pa so prilagojene prostoru, z montažo torej postanejo sestavni del stavbe. To pomeni, da se montaža vgradnih omar v SKD uvršča pod šifro 43.320 Vgrajevanje stavbnega pohištva, zato je pravilno, da se ob izpolnjevanju drugih pogojev pri njihovi dobavi in montaži lahko obračuna DDV po 9,5-odstotni stopnji. Kot potrditev tega mnenja vam v prilogi posredujemo tudi pojasnilo DURS, št. 4230-329/2009-2 (01032-07) (Stopnja DDV pri montaži vgradnih omar), ki ni objavljeno na spletni strani DURS, v katerem je DURS pojasnil, da se dobava in montaža pohištva, ki postane sestavni del stavbe in je vzidano v stavbo, obdavči z DDV po nižji stopnji, pri čemer je v pojasnilu omenjena tudi montaža vgradnih omar. Na podlagi navedene obrazložitve v nadaljevanju navajamo, kako morate po našem mnenju ravnati v posameznih primerih. a) Montaža vgradne omare v stanovanje fizične osebe, ki je namenjeno za trajno bivanje Če se stanovanje šteje kot stanovanje, ki je del socialne politike (ima manj kot 120 m2 oziroma 250 m2 uporabne površine), in je dobava vgradne omare z montažo zaračunana investitorju (fizični osebi, ki je lastnik/najemnik/uporabnik stanovanja), obračunate DDV po 9,5-odstotni stopnji. V skladu s 1. odstavkom 54.a člena PZDDV se DDV obračunava po znižani stopnji pri obnovi in popravilih stanovanj, ki niso del socialne politike, to so zasebna stanovanja (stanovanje ima več kot 120 m2 oziroma 250 m2 uporabne površine), če sta izpolnjena naslednja pogoja: • ne gre za novogradnjo (3. odstavek 54.a člena PZDDV); • vrednost storitve v skupni ceni presega vrednost materiala (4. odstavek 54.a člena PZDDV). Domnevamo, da vrednost blaga, če zaračunate dobavo in montažo, presega vrednost opravljene storitve, zato 54.a člen PZDDV za vas ne pride v poštev. To pomeni, da morate ob montaži omare v zasebnem stanovanju (ne glede na to, ali gre za novogradnjo ali ne) obračunati DDV po 22-odstotni stopnji. Če vrednost storitve v skupni ceni presega vrednost blaga (za zasebno stanovanje), pa lahko obračunate DDV po 9,5-odstotni stopnji, a če ne gre za novogradnjo. b) Montaža vgradne omare v poslovni prostor davčnega zavezanca Ker montaža vgradne omare spada v dejavnost Vgradnje stavbnega pohištva, je takrat, kadar je zaračunana davčnemu zavezancu, ki je identificiran za namene DDV v Sloveniji, predmet obdavčitve v skladu s 76.a členom ZDDV-1. Na računu, ki ga boste izstavili za dobavo in montažo vgradne

UNIKUM September 2014 _ Strokovna mnenja IR

omare v poslovni prostor, morate prikazati DDV po stopnji 22 odstotkov in navesti, da je prikazani DDV predmet obrnjene davčne obveznosti v skladu s 76.a členom ZDDV-1. c) Montaža vgradne omare v stanovanje fizične osebe, ki je namenjeno za trajno bivanje in se nahaja v Avstriji Storitve iz poglavja F/Gradbeništvo SKD se štejejo kot storitve, povezane z nepremičnino. Za te storitve se kraj opravljanja določi v skladu s 27. členom ZDDV-1. Kraj opravljanja gradbenih storitev je kraj, kjer se nepremičnina nahaja. Ker boste montažo vgradne omare opravili v stanovanju, ki se nahaja v Avstriji, na izdanem računu slovenskega DDV ne obračunate v skladu s 27. členom ZDDV-1. Ker je kraj obdavčitve te transakcije v Avstriji, bi morali z avstrijskimi davčnimi svetovalci preveriti, ali imate kakšne obveznosti z vidika avstrijskega DDV. č) Montaža vgradne omare v stanovanje fizične osebe, ki je namenjeno za trajno bivanje, račun pa se izstavi pravni osebi, ki je ›posrednik‹ v tem poslu Eden od pogojev za uporabo nižje stopnje DDV je tudi ta, da je gradbena storitev zaračunana neposredno investitorju. V ZGO-1 je med drugim naveden naslednji pomen posameznih izrazov, ki so uporabljeni v tem zakonu: • udeleženci pri graditvi objektov so investitor, projektant, izvajalec, nadzornik in revident; • investitor je pravna ali fizična oseba, ki naroči graditev objekta ali jo sam izvaja, V vašem primeru je investitor verjetno lastnik (ali morda najemnik) stanovanja, torej fizična oseba, ki naroči gradbeno storitev (čeprav ne neposredno vam kot izvajalcu, temveč posredniku), in ne pravna oseba, ki je posrednik v tem poslu. Če na primer zaračunate dobavo in montažo vgradne omare arhitektu, ta pa bo vaš del skupaj s svojimi storitvami kot celoto zaračunal fizični osebi, morate izkazati DDV po 22-odstotni stopnji v skladu s 76.a členom ZDDV-1 (če ima arhitekt veljavno slovensko identifikacijsko številko za DDV), saj prometa ne zaračunate neposredno investitorju. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006, 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A.

Prenos dejavnosti s. p. na drug s. p. Prosimo za razlago postopka, kako naj se opravi prenos s. p. na s. p. (oče, ki se upokojuje, bi predal gostilno sinu).

Mnenje Prenos podjetja dosedanjega s. p. na drug s. p. je mogoč v skladu z 72.a členom ZGD-1. Podjetnik lahko namreč za časa svojega življenja prenese podjetje na zakonca ali osebo, s katero živi v dlje časa trajajoči življenjski skupnosti, oziroma osebo, s katero živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, na otroke, posvojence, starše, posvojitelje, vnuke, brate in sestre. S prenosom preidejo na podjetnika prevzemnika (novega s. p.-ja) podjetje ter pravice in obveznosti podjetnika

www.iracunovodstvo.eu

v zvezi s podjetjem. S tem novi podjetnik (prevzemnik) postane univerzalni pravni naslednik, kar pomeni, da vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika. Prvi korak je sprejetje odločitve o prenosu in določitev datuma prenosa oziroma dneva obračuna prenosa. Naslednji korak je objava namere o prenosu podjetja s. p. na podjetnika prevzemnika ter objava datuma prenosa, kar stori vsaj tri mesece prej na primeren način (s pismi upnikom, v medijih, poslovnih prostorih). Naslednji korak je sklenitev pogodbe o prenosu podjetja v obliki notarskega zapisa. V pogodbi morajo biti navedeni: • firma in sedež podjetnika, • morebitno izrecno soglasje glede uporabe imena in priimka podjetnika v firmi podjetnika prevzemnika ter morebitno izrecno soglasje glede uporabe matične številke podjetnika, • izjava o prenosu podjetja, • vrednost podjetja na dan obračuna prenosa podjetja z natančnim opisom podjetja. Vrednost podjetja je celotno premoženje ter pravice in obveznosti v zvezi s podjetjem, ki jih dokazuje z listinami, kot so letna bilanca stanja ali vmesna bilanca stanja ali ustrezen računovodski izkaz, če je na podlagi njihove vsebine mogoče določiti vrednost podjetja, ki je predmet prenosa. Predložene listine na dan prijave za vpis prenosa podjetja v register ne smejo biti starejše od treh mesecev. Dan obračuna prenosa podjetja je bilančni presečni dan: to je dan, ko dosedanji podjetnik sestavi računovodske izkaze podjetja podjetnika. Torej je treba za pripravo pogodbe o prenosu že imeti pripravljeno bilanco stanja dosedanjega s. p. na dan obračuna prenosa. Nato podjetnik prevzemnik vloži prijavo za vpis prenosa podjetja pri Ajpesu, ki ji priloži pogodbo o prenosu podjetja in: • predlagani datum vpisa, ki je poznejši od dne vložitve prijave za vpis in ne poznejši od treh mesecev od dne vložitve prijave za vpis; • firmo podjetnika in podatke o sedežu; • podatke o skrajšani firmi, če jo ima; • podatke o podjetniku: ime in priimek, EMŠO, prebivališče, davčno številko; • podatke o zastopniku: ime in priimek, EMŠO, prebivališče, davčno številko; • navedbo dejavnosti, ki jih bo podjetnik opravljal; • podatke o drugih delih podjetnika kot enotah poslovnega registra v skladu z zakonom, ki ureja Poslovni register Slovenije; • izjavo podjetnika, da nima neporavnanih dospelih obveznosti iz njegovih prejšnjih poslovanj. Ajpes nato hkrati vpiše podjetnika prevzemnika v Poslovni register Slovenije in po uradni dolžnosti izbriše dosedanjega podjetnika. Z vpisom prenosa podjetja v PRS dosedanji preneha opravljati dejavnost, podjetje pa preide na podjetnika prevzemnika. Prenos podjetja iz dosedanjega podjetnika na podjetnika prevzemnika je možen tudi po postopku (ki v ZGD-1 sicer ni uzakonjen), da podjetnik prevzemnik registrira dejavnost v Poslovnem registru pred datumom prenosa, nato pa se s pogodbo o prenosu podjetja opravi prenos dosedanjega podjetja. Postopek zahteva našteto dokumentacijo, pri čemer je matična številka podjetnika prevzemnika (novega poslovnega subjekta) različna od matične številke dosedanjega. V obeh primerih bodo veljale določbe 51. člena ZDoh-

17 2, ki omogočajo davčno nevtralen prenos podjetja s. p. na podjetnika prevzemnika, če gre za prenehanje opravljanja dejavnosti zavezanca (dosedanji s. p.) s prenosom podjetja ali dela podjetja zavezanca na drugo fizično osebo (podjetnik prevzemnik po ZGD-1 oziroma novi zasebnik po ZDoh2) zaradi smrti, trajne nezmožnosti za delo ali upokojitve v skladu z veljavnimi predpisi, zakonca, otroka, posvojenca ali pastorka in so izpolnjen naslednji pogoji: a) novi zasebnik nadaljuje z opravljanjem dejavnosti v Sloveniji; b) novi zasebnik mora ovrednotiti prevzeta sredstva in obveznosti, amortizirati prevzeta sredstva in izračunavati dobičke in izgube v zvezi s prejetimi sredstvi in obveznostmi z upoštevanjem vrednosti na dan prenehanja opravljanja dejavnosti zavezanca, iz česar se bi izhajalo pri izračunu davčne osnove pri zavezancu, ki je nehal opravljati dejavnost, oziroma na način, kot če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo; c) novi zasebnik prevzame rezervacije, ki jih je oblikoval zavezanec, ki je nehal opravljati dejavnost, ki se lahko pripišejo podjetju, ki se prenaša, in pogoje v zvezi s temi rezervacijami, kot bi veljali za zavezanca, ki je nehal opravljati dejavnost, kot če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo. Davčno nevtralen prenos dejavnosti dosedanjega s. p. na novega (prevzemnega) je mogoč, če oseba, ki preneha z opravljanjem dejavnosti (dosedanji s. p.), in novi s. p. opravita priglasitev na enotnem obrazcu, ki je predpisan po Zakonu o davčnem postopku (303. člen) in ga oddata najpozneje do roka za predložitev davčnega obračuna davčnega zavezanca, ki je prenehal z opravljanjem dejavnosti, kar je 60 dni. Priglasitev se opravi pri davčnem organu, kjer je dosedanji s. p. vpisan v davčni register. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja • Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Uradni list RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.). Spremembe: Uradni list RS, št. 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009. Odl. US: U-I-268/06-35, 42/2009, 65/2009-UPB3, 83/2009. Odl. US: U-I-165/08-10, Up-1772/08-14, Up-379/09-8, 33/2011, 91/2011, 100/2011. Skl. US: U-I-311/11-5, 32/2012, 57/2012, 44/2013. Odl. US: U-I311/11-16, 82/2013. • Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 24/2008-ZDDKIS, 125/2008, 20/2009-ZDoh-2D, 47/2009. Odl. US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.), 110/2009 (1/2010 popr.), 43/2010, 97/2010, 13/2011-UPB4, 32/2012, 94/2012. • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: Uradni list RS, št. 33/2007. Odl. US: U-I-198/0512, 45/2007. Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010-UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6, 106/2010, 9/2011ZUKD-1, 13/2011-UPB7, 9/2012. Odl. US: U-I-18/11-10, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 71/2012. Odl. US: U-I-76/1115, 75/2012, 94/2012, 52/2013. Odl. US: U-I-147/12-18.

ROKOVNIK

Da ne pozabim:

10. okt.

PRAVNE OSEBE:

FIZIČNE OSEBE (s.p.):

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb 09/2014 (07-09/2014)

Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti 09/2014 (07-09/2014)

Intrastat poročilo

Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

15. okt.

POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja. EURIBOR

na dan 20.8.2014

na dan 16.9.2014

3-mesečni

0,187

0,081

6-mesečni

0,289

0,187

12-mesečni

0,466

0,346

ETN - poročanje o prodajah in najemih, sklenjenih v preteklem mesecu

18. okt.

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

20. okt.

Rekapitulacijsko poročilo 09/2014 in hkrati DDV-O 09/2014 Banka Slovenije - poročilo: BST, KRD, DVP, SN-T

24. okt.

AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

31. okt.

DURS - obračun in plačilo DDV 09/2014 Poročilo o dobavah (76.a člen) 09/2014 Predložitev obračuna in plačilo davka na finančne storitve Banka Slovenije - SKV

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (17.9.2014)

Plačila v gotovini

Variabilni del priznane obrestne mere SEPT. 2014

Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2*

420 EUR

Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga in storitev v RS po ZPPDFT**

5.000 EUR

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

EUR

USD

JPY

GBP

CHF

Do vključno 1 meseca

0,06600 %

0,15650 %

0,09429 %

0,50094 %

0,00000 %

Do vključno 3 mesecev

0,15900 %

0,23360 %

0,12786 %

0,55963 %

0,01800 %

Do vključno 6 mesecev

0,25900 %

0,32940 %

0,17571 %

0,70594 %

0,06840 %

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

12 mesecev

0,42800 %

0,56460 %

0,32643 %

1,04775 %

0,17440 %

Obdobje od 1.7.2014 do 31.12.2014

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.durs.gov.si/si/aktualno/obrestne_mere_za_obresti_na_ posojila_med_povezanimi_osebami_na_podlagi_pravilnika_o_priznani_obrestni_meri/ 17.9.2014)

Vrsta izplačila za

8,15 %

Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. 50/2014, 4.7.2014)

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

SEPT. 2014

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 92/2013, 16/2014, 59/2014)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR. V primeru, da delavec dela 11 ur ali več na dan - 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro nad 8 ur.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70% cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javni prevoz - do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

V skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Nadomestilo za ločeno življenje se lahko določi v pogodbi o zaposlitvi delavca pod pogoji in v znesku, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, kot to določa vsakokratni podzakonski predpis.

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 30% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 458,87 EUR*. Za 20 let delovne dobe: v višini 50% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 764,78 EUR*. Za 30 let delovne dobe: v višini 70% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 1.070,69 EUR*.

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece 3.059,12 EUR** oz. v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje.

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

797,04 EUR za leto 2014; Najvišji znesek brez prispevkov 1.074,96 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- V primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 1.529,56 EUR**. - V primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 764,78 EUR**. - Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.529,56 EUR**). - Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece (1.529,56 EUR**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si).

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

8. – 12. september 2014 Novo izobraževalno sezono oziroma šolsko leto 2014/2015 smo na Inštitutu za računovodstvo tudi letos že tradicionalno začeli s Tednom računovodij 2014. Letošnji je bil tako že sedmi po vrsti. Ob tem pravljičnem številu sedem nas še posebej veseli, da smo tudi letos uspeli privabiti toliko različnih obiskovalcev. Več kot 30-ih strokovnih predavanj se je udeležilo preko 600 različnih udeležencev in nam dokazalo, da zanimanje za znanje, predvsem tisto, ki ga na najvišjem strokovnem nivoju podajajo sodelujoči predavatelji, vsekakor ni zamrlo.

• Unija računovodska hiša d.d. • IUS Software d.o.o. • SAOP d.o.o. • Marg d.o.o. • Šola retorike d.o.o. • AKORD, Mojca Berce s.p. • Nevtron & Company, d. o. o.

Na Tednu računovodij ste lahko tudi letos že tradicionalno brezplačno lahko prisluhnili mnogim računovodskim vsebinam, se spoznali z različnimi predavatelji ter se srečali s starimi znanci in kolegi iz stroke. Teden računovodij je namenjen tako nam kot tudi vam, da nam skupaj omogoči izmenjavo izkušenj in seznanitev s ključnimi aktualnimi novostmi, ki jih lahko pričakujemo pri svojem delu v prihodnjem letu. Dogodek so vsebinsko dopolnila tudi ugledna slovenska podjetja, ki v tej dejavnosti zagotovo predstavljajo nepogrešljiv faktor in pripomorejo k temu, da smo pri našem delu še bolj uspešni in suvereni:

Cenimo vaše zaupanje, slišimo vaše želje in zaznamo vaše potrebe. Prav zato je nam, organizatorjem kot tudi predavateljem in partnerjem dogodka, to srečanje še posebej pomembno in dragoceno. Ker čas hitro teče in ker bo leto hitro naokoli, vas ob tej priložnosti že vabimo na Teden računovodij 2015, ki bo potekal med 14. in 18. septembrom 2015. Vaše zanimanje za znanje nas bo vodilo tudi pri pripravi programa za leto 2015, ko se bomo ponovno potrudili, da vam ponudimo strokovne vsebine na najvišjem nivoju.

Veselimo se ponovnega snidenja z vami!

RAČUNOVODSTVO

•

PLAČE

•

DAVČNO SVETOVANJE

•

MOBILNA PISARNA

•

FRANŠIZA

Unija d.d. smo podjetniško in razvojno naravnana računovodska hiša, nosilec naziva Naj računovodski servis v letih 2009, 2010 in 2011, dobitnik priznanja za najbolj inovativno podjetje na področju razvoja poslovnih procesov, večkratni dobitnik priznanj TOP 10 Izobraževalni management in ustanovitelj Inštituta za računovodstvo. Vztrajno rastemo in smo prisotni v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, v BiH ter Avstriji. Zaradi konstantne širitve obsega poslovanja vabimo v svoj kolektiv sodelavce za delovna mesta:

RAČUNOVODJA (m/ž)

RAČUNOVODJA ZA NEMŠKO GOVOREČE STRANKE (m/ž)

SAMOSTOJNI RAČUNOVODJA ZA JAVNI SEKTOR (m/ž)

Potrebna znanja in izkušnje: • VII. stopnja ekonomske izobrazbe • najmanj 3 leta delovnih izkušenj z vodenjem računovodstva (znanje obračuna plač ni potrebno) • znanje enega tujega jezika • poznavanje davčne zakonodaje in SRS

Potrebna znanja in izkušnje: • VII. stopnja ekonomske izobrazbe • najmanj 3 leta delovnih izkušenj z vodenjem računovodstva. Znanje obračuna plač ni potrebno. Znanje izdelave zaključnih računov je na tej poziciji prednost ni pa pogoj • aktivno znanje nemškega jezika • poznavanje davčne zakonodaje in SRS

Potrebna znanja in izkušnje: • VII. stopnja ekonomske izobrazbe • najmanj 3 leta delovnih izkušenj s samostojnim vodenjem računovodstva, vključno z obračunom plač za javnopravne organizacije • znanje enega tujega jezika • poznavanje računovodske zakonodaje za javni sektor • poznavanje davčne zakonodaje

Vaše delo bo obsegalo opravljanje vseh računovodskih del: • kontrolo dokumentov in knjiženje • Izdelavo mesečnih in letnih poročil, vključno z zaključnimi računi in davčnim obračunom • komuniciranje s strankami, iskanje rešitev za stranke in svetovanje strankam

Od vas pričakujemo lastnosti:

Ponujamo vam:

• samostojnost in samoiniciativnost • komunikativnost in veselje do dela s strankami • natančnost, zanesljivost, odgovornost • sposobnost timskega dela

• delovno razmerje za nedoločen čas, s 6-mesečno poskusno dobo • redno plačilo, stimulativen plačni sistem, nagrade za uspešnost • osebni fond sredstev za strokovna izobraževanja na letnem nivoju • delo v timu izkušenih strokovnjakov

V kolikor menite, da ustrezate pogojem, nam pošljite motivacijsko pismo in življenjepis (Europass oblika), na e-naslov: barbara.petancic@unija.si. Pripišite ustrezno zadevo: 1. »Za razpis računovodja« 2. »Za razpis računovodja javni sektor« 3. »Za razpis računovodja za nemške stranke«

Vaše prijave zbiramo do 20. 10. 2014. UNIJA računovodska hiša d.d., Tržaška cesta 515, 1351 Brezovica pri Ljubljani | T +386 1 360 20 00 | F +386 1 360 20 40 | E info@unija.si | www.unija.si

SLOVENIJA

•

AVSTRIJA

•

SRBIJA

•

HRVAŠKA

•

BIH

Dnevno posodobljene informacije

s finančnega, računovodskega, davčnega in pravnega področja

www.findinfo.si

Čestitamo vsem 50 nagrajencem nagradne igre portala FinD-INFO v sklopu Tedna računovodij 2014.

Vsi novi naročniki na portal FinD-INFO pa lahko do konca leta izkoristite 25% popust. Ponudba velja do 30.9.2014.

IUS SOFTWARE d.o.o. Tivolska 50, 1000 Ljubljana T: 01/438-01-84 E: prodaja@ius-software.si

Utrinki s Tedna raÄ?unovodij 2014

AKORD MOJCA BERCE S.P.

hitri in kakovostni prevodi