e-Bilten Unikum sept.15 by Aleksandra L.

09 | 2015

BILTEN

6,99 EUR + DDV SEPTEMBER 2015 WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

DOBAVE BLAGA ZNOTRAJ EU Dobave blaga znotraj EU v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost poleg pridobitev blaga, opravljanja storitev in uvoza blaga spadajo med obdavﾄ考jive transakcije. 3

VSEBINA

TEMA MESECA

PRAVO

RAČUNOVODSTVO

10 12 13 19 20

UVODNIK Kristinka Vukovič

DOBAVE BLAGA ZNOTRAJ EU

SPREJETA JE DOLGO PRIČAKOVANA NOVELA ZGD-1I

BITCOINI VZTRAJAJO DAVČNE BLAGAJNE PRENOSI STVARNEGA PREMOŽENJA MED PODJETJEM IN ZASEBNO SFERO

MNENJA IR NOVIČKE S PORTALA IR IZOBRAŽEVANJA IR

UNIKUM | letnik 9 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 E: info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu Odgovorna urednica: Nina Selan Slapar nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.shutterstock.com, v kolikor ni drugače označeno. Oblikovanje in priprava za tisk: Sonja Eržen Tisk: Birografika Bori d.o.o. Posamezna številka stane: 6,99 EUR + 9,5 % DDV. Letna naročnina na tiskano verzijo: 65 EUR + 9,5 % DDV Letna naročnina na spletno verzijo: 25 EUR + 22 % DDV Naročnina velja do pisnega preklica. V povprečju natisnemo 600 izvodov. Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan. ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

Prodajamo September je minil mirno, brez pretresov, nič hudo novega se ni zgodilo, le življenje po počitnicah in dopustih je ubralo svojo staro pot in končno smo se lahko začeli posvečati spremembam, ki jih bo treba vpeljati v poslovanje do konca leta. Mala podjetja so začela razmišljati o novostih, ki jih bodo zanje pomenile spremembe računovodskih standardov, trgovci in podjetniki ter vsi, ki se ukvarjajo s prodajo potrošnikom in drugim kupcem za gotovino, pa o davčnih blagajnah. O teh je bilo septembra razpisanih veliko seminarjev na vseh koncih in krajih, so glavna tema zaključka poletja. Znani so tudi tehnični pogoji za davčne blagajne, ki so na noge postavile nekatere programerje in trgovce. Ti so šele zdaj ugotovili, da bodo nekatere tehnične zahteve vendarle povzročile višje izdatke, kot pa so prvotno načrtovali. Pri davčnih blagajnah je zanimivo vprašanje, kaj vse je neposredno nakazilo na transakcijski račun in kaj šteje za plačilo z gotovino, za namene Zakona o davčnem potrjevanju računov, kajti za namene omejitev gotovinskega plačevanja veljajo drugačna pravila. Mi pa smo se tokrat lotili drugega novodobnega plačilnega sredstva, to je bitcoina, za katere smo po nekaj svetovnih aferah in polomih mislili, da bo poniknil. A opažamo, da se med našimi strankami širi, zato smo tokrat za ogrevanje zapisali nekaj besed o njem, tisto najnujnejše, kar bi naj vedeli računovodje. Ker pa prodaja na tuje trge bodisi po internetu ali drugače lahko hitro zacveti in za seboj prinese tudi posledice, ki se jih včasih ne zavedamo (začetek dolžnosti plačevanja davkov tudi v tujini), smo nosilno temo današnjega Unikuma posvetili tej temi – torej prodaji blaga v tujino z vidika davka na dodano vrednost. Naj bo branje koristno in prijetno, pa srečno!

Vaša Kristinka Vukovič

www.iracunovodstvo.eu

TEMA MESECA mag. Tamara Prezelj

Dobave blaga znotraj EU Dobave blaga znotraj EU v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost poleg pridobitev blaga, opravljanja storitev in uvoza blaga spadajo med obdavčljive transakcije.

ojem dobav blaga znotraj EU se je v sistemu DDV tako kot pojem pridobitev pojavil s 1. 1. 1993, to je z uvedbo skupnega evropskega trga in sprejemom Direktive 91/680/EES, in je nadomestil prejšnji izvoz blaga v EU. V Sloveniji smo ga uvedli z vstopom v Evropsko unijo, 1. 5. 2004.

jem, da se blago po prenehanju tovrstne uporabe vrne zavezancu; • da se opravi dobava z inštalacijo; • zaradi dobave tega blaga na krovu plovila, zrakoplova ali na vlaku med prevozom potnikov; • pri dobavi plina, električne energije ali energije za ogrevanje in hlajenje po distribucijskem omrežju ipd. (9. člen ZDDV-1).

DEFINICIJA DOBAVE BLAGA ZNOTRAJ EU

Primer: Slovenski davčni zavezanec odpelje iz Slovenije v Avstrijo gradbeni stroj, da bi z njim opravljal gradbene storitve. Po zaključku izgradnje gradbeni stroj vrne v Slovenijo.

Dobava blaga pomeni prenos pravice razpolaganja z opredmetenimi stvarmi, kot da bi bil pridobitelj lastnik. Dobava blaga znotraj EU kot ena od oblik dobav pomeni prenos pravice do razpolaganja na pridobitelja s premikom blaga v drugo državo članico EU. V skladu z ZDDV-1 pa se med transakcije, ki se obravnavajo kot dobave, šteje tudi prenos blaga v drugo državo članico, ki ga opravi davčni zavezanec sam ali prek tretje osebe (ki ni kupec) znotraj svojega podjetja, kar pomeni, da se premik opravi, ne da bi v trenutku začetka odpošiljanja zavezanec že imel kupca blaga oziroma dogovorjeno prodajo. Primer: Slovenski davčni zavezanec odpelje blago iz Slovenije v najeto skladišče v Avstriji, da bi tam poiskal kupce. Do obdavčljive transakcije prenosa ne pride, kadar se blago premakne v drugo državo članico: • začasno, z namenom, da se z njim ali na njem opravijo storitve, pod pogo-

Premik blaga v Avstrijo ne šteje za dobavo in ni predmet obdavčitve. Kadar govorimo o dobavi ali prenosu, velja, da je kraj obdavčitve, upoštevaje pravilo za določanje kraja obdavčitve dobave blaga s prevozom, tam, kjer se prevoz ali odpošiljanje blaga začne. Kadar določamo kraj obdavčitve, spremljamo dejansko pot oziroma premik blaga, ki ga dokazuje spremljajoča transportna dokumentacija. Primer: Slovenski davčni zavezanec nabavi blago v Italiji in ga odpelje kupcu v Avstrijo. Dobava je opravljena v Italiji, kjer se začne prevoz blaga. Posebno pravilo za določanje kraja obdavčitve velja, kadar se prevoz začne na tretjem ozemlju ali v tretji državi. Takrat se kot kraj dobave blaga, ki jo opravi uvoznik, šteje država uvoza blaga.

VPLIV STATUSA KUPCA NA OBRAVNAVO DOBAVE a) Dobava davčnemu zavezancu z veljavno identifikacijsko številko za DDV Dobavitelj lahko v primeru, kadar opravi dobavo zavezancu, ki ima veljavno identifikacijsko številko za DDV, dobavo obravnava kot oproščeno, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji. Poleg statusa pridobitelja (mora biti davčni zavezanec, identificiran za DDV v EU) mora imeti tudi dokazilo o premiku blaga z ozemlja dobave v drugo državo članico. Za premik blaga (prevoz, odpošiljanje) lahko poskrbi dobavitelj, kupec (pridobitelj) ali tretja oseba za račun enega od njiju (prevoznik, pošta, kurir). Davčni zavezanec mora imeti veljavno identifikacijsko številko za DDV druge države, kot je država začetka odpošiljanja. Pogoj je izpolnjen, kadar gre za zavezanca, ki je v splošnem sistemu DDV, pa tudi, kadar sta identifikacijsko številko za DDV pridobila bodisi mali davčni zavezanec bodisi pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, ker sta v tekočem ali preteklem koledarskem letu nabavila za več kot 10.000 evrov nabav blaga iz EU (neto zneski vrednosti iz vseh držav se seštevajo) od drugih davčnih zavezancev (ali sta se identificirala prostovoljno). Če je mali davčni zavezanec pridobil identifikacijsko številko za DDV na podlagi dejstva, da za zavezance iz drugih držav članic EU opravlja storitve ali storitve, za katere velja splošno pravilo za določanje kraja obdavčitve, od njih nabavlja, ni pa še presegel

UNIKUM | SEPTEMBER 2015 | TEMA MESECA | Dobave blaga znotraj EU

10.000 evrov nabav blaga, se sam odloči, ali bo za namene pridobitev blaga uporabil identifikacijsko številko za DDV ali ne. Kadar je kupec identificiran za DDV v državi začetka odpošiljanja blaga, se oprostitev ne uporabi, čeprav blago zapusti ozemlje dobave. Za dokazovanje, da je blago zapustilo ozemlje dobave, mora dobavitelj imeti prevozno listino ali drug ustrezen dokument (npr. potni nalog zaposlenega, ki je blago odpeljal, in podpisano prevzemnico kupca), če pa blago prevzame kupec sam, njegovo izjavo o tem, da bo blago odpeljal iz države. Vsebino take izjave določa Pravilnik o izvajanju ZDDV-1 v 3. odstavku 79. člena. Pri transakcijah z blagom med davčnimi zavezanci znotraj EU – podobno kot pri izvoznih dobavah – velja, da sta kraja obdavčitve dva. Če imamo na eni strani oproščeno dobavo, je nujno, da se DDV obračuna v državi, kamor prispe blago. Dobavi v prvi državi članici EU torej nasproti stoji pridobitev kupca, ki je identificiran davčni zavezanec, v drugi državi. Pridobitev blaga, ki, kot že omenjeno, spada med obdavčljive transakcije, se šteje za opravljeno v državi, kjer se zaključi prevoz ali odpošiljanje blaga (›namembni državi‹). DDV mora obračunati pridobitelj. Ker je povsem mogoče, da pridobitelj v državi, kamor prispe blago, ni identificiran, pa je v zakonu določeno ›varnostno pravilo‹ (angl. safety net), ki zagotavlja, da bo DDV v vsakem primeru obračunan (vsaj v eni državi). Zakon o DDV v 23. členu določa, da je kraj pridobitve blaga znotraj EU v takem primeru na ozemlju države članice, ki je izdala identifikacijsko številko za DDV, pod katero oseba, ki pridobiva blago, opravi to pridobitev, razen če dokaže, da je bila pridobitev blaga predmet DDV v državi članici, kamor je bilo prepeljano blago. Če je bila pridobitev blaga obdavčena v državi identifikacije in pozneje v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča, se davčna osnova ustrezno zmanjša v državi članici, ki je izdala identifikacijsko številko za DDV, pod katero je pridobitelj opravil to pridobitev.

Opozoriti je treba, da v primeru, ko je pridobitev obdavčena v državi identifikacije, ki ni država, kjer se ob koncu prevoza ali odpošiljanja nahaja blago, zavezanec nima pravice do odbitka vstopnega DDV. Šele po tistem, ko obračuna DDV v namembni državi, lahko v državi (prvotne) samoobdavčitve popravi poročanje transakcije in se tako razbremeni bremena obračunanega neodbitnega vstopnega DDV. Primer: Slovenski davčni zavezanec odpelje blago iz Slovenije v Italijo, svojemu kupcu, ki mu predloži avstrijsko identifikacijsko številko za DDV. Dobava blaga je opravljena v Sloveniji in oproščena, DDV obračuna pridobitelj v Avstriji. Obračunanega DDV ne sme odbiti. Primer: Slovenski davčni zavezanec odpelje blago iz Slovenije v Italijo, svojemu kupcu, ki mu predloži slovensko identifikacijsko številko za DDV. Dobava blaga je obdavčena v Sloveniji, DDV obračuna dobavitelj. Ker kupec ni identificiran v Italiji, je kraj obdavčitve v Sloveniji. DDV obračuna dobavitelj, ker pogoji za oprostitev niso izpolnjeni in ker v zakonu tudi ni podlage za prenos obveznosti obračuna DDV na kupca, saj ima dobavitelj sedež na ozemlju države obdavčitve. Pravila o oproščeni dobavi in obdavčeni pridobitvi veljajo izjemoma tudi v primeru dobave novih prevoznih sredstev,1 ne glede na to, kakšen je status prodajalca ali kupca (2. točka 46. člena ZDDV-1 in 2.b točka 1. odstavka 3. člena ZDDV-1). V teh primerih po izrecni določbi 5. člena ZDDV-1 za davčnega zavezanca šteje vsak dobavitelj, ne glede na to, ali opravlja obdavčljive transakcije v okviru svoje gospodarske dejavnosti ali gre za drugo osebo, npr. končnega kupca.

Glede dobav trošarinskih izdelkov2 velja, da mali davčni zavezanec in pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, opravi obdavčeno pridobitev (in je zavezan k pridobitvi identifikacijske številke) ne glede na vrednost trošarinskih izdelkov ali drugih pridobitev v tekočem letu, če je za odpošiljanje ali prevoz izdelkov izdan spremni dokument, trošarina plačana v Sloveniji in zavarovano njeno plačilo v namembni državi članici v skladu s predpisi, ki urejajo trošarine. V skladu s tem je dobava zavezanca v državi začetka odpošiljanja ali prevoza oproščena (3. točka 46. člena ZDDV-1).

b) Prenos blaga v drugo državo članico Kadar zavezanec prenese blago v drugo državo članico in pri tem ne gre za prodajo, temveč se prenos opravi z namenom prodaje v državi ali iz države, kamor blago prispe, se taka transakcija, čeprav ne pride do prenosa pravice razpolaganja na drugo osebo, obravnava enako kot dobava med dvema davčnima zavezancema, kar pomeni, da je v državi začetka odpošiljanja oproščena, v namembni državi blaga pa je opravljena obdavčena pridobitev. V obeh primerih je zavezanec isti, le da v različnih vlogah uporabi identifikacijski številki za DDV različnih držav. Ker je od pridobitve treba obračunati DDV, mora prenositelj pridobiti identifikacijsko številko za DDV v državi, kamor je prenesel blago.

Na podlagi takih pravil se obremenitev novih prevoznih sredstev z DDV prenese v državo, kjer se domneva, da se bo prevozno sredstvo uporabljalo oziroma kjer naj bi (bo) prišlo do končne potrošnje.

Primer: Slovenski davčni zavezanec prenese blago iz Slovenije v najeto skladišče v Avstrijo. • V Avstriji pridobi identifikacijsko številko in obračuna avstrijski DDV. • Zavezanec ne razpolaga z avstrijsko identifikacijsko številko za DDV, ima samo slovensko: transakcija je dobava, ki mora biti obdavčena s slovenskim DDV. Nadaljnja prodaja na ozemlju Avstrije ali dobava v drugo državo članico šteje za opravljeno v Avstriji in podleže obravnavi v skladu z avstrijsko zakonodajo v zvezi z DDV. Zavezanec se mora identificirati, da bi lahko izpolnil obveznosti, ki mu jih nalaga avstrijska davčna zakonodaja.

1 Definicijo ›novih prevoznih sredstev‹ najdemo v 2. in 3. odstavku 3. člena ZDDV-1.

2 Mednje spadajo energenti, alkohol in alkoholne pijače, tobak in tobačni izdelki.

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

c) Dobave blaga osebam v EU, ki niso identificirani davčni zavezanci

kupec sam, je kraj dobave v državi, kjer dobavitelj blago kupcu proda.

V pojem oseb, ki niso identificirani davčni zavezanci, so poleg končnih kupcev zajeti kmetje pavšalisti, mali davčni zavezanci in pravne osebe, ki niso davčni zavezanci, ki v tekočem ali preteklem koledarskem letu niso presegli zneska 10.000 evrov nabav blaga od zavezancev iz EU in se niso prostovoljno identificirali.

Primer: Slovenski davčni zavezanec je v tekočem koledarskem letu opravil za 120.000 evrov dobav blaga končnim kupcem po internetu, od tega 40.000 evrov na Hrvaško, 40.000 evrov v Avstrijo in 40.000 evrov kupcem v Francijo.

Za identificirane tudi ne štejejo mali zavezanci, ki so identificirani s posebno identifikacijsko številko za DDV, ker nabavljajo ali opravljajo storitve po 25. členu (od zavezancev iz EU ali tretjih držav oziroma za davčne zavezance iz EU), če te številke ne uporabijo, torej je ne predložijo dobavitelju. Pri tovrstnih dobavah blaga imamo samo en kraj obdavčitve, saj status kupca ne omogoča prenosa davčnega administriranja na te osebe. V zvezi s krajem obdavčitve velja, da: • se dobava obdavči v državi, od koder se blago odpošlje, če zavezanec v koledarskem letu v namembni državi ni presegel praga za identifikacijo; • se obdavči v državi, kamor se blago odpošlje, če je zavezanec v namembni državi presegel prag za identifikacijo. Višina praga za identifikacijo je v pristojnosti države članice in znaša okvirno 35.000 evrov (lahko je določen v nacionalni valuti države) ali 100.000 evrov. V prvem primeru je transakcija opravljena na ozemlju države, od koder se blago odpelje ali odpošlje. Če je to Slovenija, se na obrazcu DDV-O poroča v rubrikah 11 in 21 oziroma 22. Kadar dobave presežejo prag za identifikacijo, je kraj obdavčitve v namembni državi. Zavezanec mora pridobiti identifikacijsko številko za DDV in obračunati DDV namembne države že za transakcijo, s katero bo prag presegel. Tovrstne transakcije, čeprav zunaj pristojnosti slovenskih davčnih oblasti, se poročajo v rubriki 13 obrazca DDV-O. O prometu, opravljenem v koledarskem letu po posameznih državah, je treba voditi ustrezne ločene evidence. Omenjena ureditev velja samo v primeru, če blago iz države odpelje ali odpošlje dobavitelj. Če blago prevzame

Vstopni pragi za identifikacijo znašajo 35.720 evrov na Hrvaškem (270.000 kun), 35.000 evrov v Avstriji in 100.000 evrov v Franciji. • dobave na Hrvaško: do višine približno 35.720 evrov bo zavezanec obračunaval slovenski DDV, v nadaljevanju hrvaškega;3 • dobave v Avstrijo: do višine 35.000 evrov bo zavezanec obračunal slovenski DDV, nad tem zneskom avstrijskega; • dobave v Francijo: zavezanec obračunava slovenski DDV, dokler ne doseže 100.000 evrov prometa. Skupni promet zavezanca na ozemlju Slovenije presega 50.000 evrov (35.720 € + 35.000 € + 40.000 €), zato je potrebna identifikacija za DDV.

č) Drugi primeri Dobave rabljenega blaga, umetniških predmetov, zbirk in starin se obdavčijo v državi sedeža preprodajalca oziroma organizatorja javne dražbe, v skladu s posebnima ureditvama za obdavčljive preprodajalce in za prodajo na javni dražbi, ne glede na status kupca in neodvisno od tega, kdo blago odpelje iz države. Posebnost in s tem zgolj en kraj obdavčitve velja tudi pri dobavi blaga z inštalacijo in za dobave plina po sistemu za zemeljski plin, vzpostavljenem na ozemlju Unije ali po kateremkoli omrežju, povezanim s takim sistemom, dobave električne energije ali dobave energije za ogrevanje ali hlajenje po omrežjih daljinskega ogrevanja ali hlajenja. V prvem primeru je kraj obdavčitve v državi, kjer je opravljena inštalacija, v primeru dobave plina, električne energije ali energije za ogrevanje ali hlajenje po omrežjih pa v državi, kjer ima 3 Velja, da je tuji DDV treba obračunati že na transakcijo, s katero se preseže prag za obdavčitev.

davčni zavezanec preprodajalec sedež ali stalno poslovno enoto, za katero je blago dobavljeno, oziroma kjer ima stalno prebivališče ali običajno prebiva. Če se dobava ne opravi zavezancu preprodajalcu, se DDV obračuna tam, kjer naročnik dejansko rabi in porabi plin, električno energijo ali energijo za ogrevanje ali hlajenje.

PRAVICA DO ODBITKA VSTOPNEGA DDV Davčni zavezanec (dobavitelj) ima v skladu z 2. odstavkom 63. člena ZDDV1 pravico odbiti vstopni DDV (tudi) od nabav blaga in storitev, ki jih je uporabil za oproščene dobave blaga v drugo državo članico. Kadar se kraj dobav blaga končnemu kupcu prenese v drugo državo članico, bo dobavitelj DDV, ki ga je plačal pri nabavah blaga in storitev, ki jih je uporabil za dobave blaga na ozemljih drugih držav, prav tako smel odbiti, in sicer državi identifikacije prek obračuna DDV, v državah, kjer ni identificiran, pa bo vložil zahtevek za vračilo DDV (2. odstavek 63. člena ZDDV-1, točka a). Zavezanec, ki opravi pridobitev, ima pravico do odbitka vstopnega DDV, če bo nabave uporabil za namene opravljanja obdavčenih transakcij ali oproščenih transakcij s pravico do odbitka. Iz tega sledi, da mali davčni zavezanec, kmet pavšalist in pravna oseba, identificirana za DDV, ne bodo smeli odbiti DDV, ki ga obračunajo na pridobitev, saj ne opravljajo obdavčenih transakcij. 

PRAVO

6 Nina Orehek Ručigaj

Sprejeta je dolgo pričakovana novela ZGD-1I Dne 8. 8. 2015 je začela veljati obširna novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I), katere namen je bil predvsem zaostriti pogoje pri ustanavljanju družb in podjetnikov, pri pridobitvi statusa družbenika družb in preprečiti veriženje podjetij. Nekatere določbe so se začele uporabljati takoj, nekatere pa se začnejo uporabljati z zamikom.

novelo je hkrati prišlo do vnosa in implementacije aktov EU (direktive, uredbe) in sprememb glede firme, prokure, navajanja na dopisih, sodnega imenovanja zakonitega zastopnika (poslovodje) družb, sprememb na področju računovodenja, posameznih sprememb pri podjetniku in gospodarskih družbah ter glede podjetniških pogodb in povezanih družb (več o tem smo pisali že v avgustovskem Unikumu).

Omejitve ustanavljanja družb in podjetnikov ter pridobitve statusa družbenika (10.a člen) Eden glavnih razlogov za sprejetje novele je bila težnja po omejitvi ustanavljanja družb določenim osebam in preprečitev veriženja poslov. Glede na navedeno je bil spremenjen 10.a člen ZGD-1, kot bo pojasnjeno. Ustanovitelj, družbenik in podjetnik ne more postati oseba, ki: • … je bila pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine in je vpisana v kazensko evidenco ministrstva, pristojnega za pravosodje. Omejitev preneha z izbrisom iz kazenske evidence oziroma najkasneje po 5 letih od pravnomočne sodbe. • … je bila v obdobju zadnjih 12 mese-

cev (dodana je časovna omejitev, ki je prej ni bilo) objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov ali seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek. Omejitev preneha, ko davčni organ izda potrdilo o tem, da oseba nima zapadlih neplačanih davčnih obveznosti. • … je neposredno ali posredno z več kot 25 odstotki udeležena v kapitalu kapitalske družbe, ki je bila v obdobju zadnjih 12 mesecev (dodana je časovna omejitev, ki je prej ni bilo) objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov ali seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek. Ta omejitev ne velja za osebo, ki je neposredno ali posredno z več kot 25 odstotki udeležena v kapitalu kapitalske družbe, če je hkrati ta oseba banka, zavarovalnica, RS, DUTB, KAD, SDH, D. S. U., ali je delež dosegla zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja z namenom, da se zagotovi njena kapitalska ustreznost oziroma dolgoročna plačilna sposobnost v skladu z ZFPPIPP. Omejitev preneha, ko davčni organ izda potrdilo o tem, da oseba nima zapadlih neplačanih davčnih obveznosti. • … ji je bila v zadnjih 3 letih s pravnomočno odločbo Inšpektorata RS za delo oziroma FURS najmanj dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo oziroma prekrška v zvezi z zaposlovanjem na črno (prej te točke ni bilo). Omejitev preneha v treh letih od dneva pravnomočnosti

odločbe oziroma sodbe, zaradi katere je nastopila omejitev. • … je bila neposredno z več kot 50 odstotki udeležena v kapitalu d. o. o., ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po ZFPPIPP (prej te točke ni bilo). Omejitev preneha v enem letu od datuma izbrisa družbe iz sodnega registra.

Prepoved veriženja poslov Ustanovitelj oziroma družbenik d. o. o. ne more postati oseba, ki je v zadnjih 3 mesecih ustanovila d. o. o. oziroma pridobila delež v d. o. o., ki ni starejša od treh mesecev. Ta omejitev ne velja za: • banke, zavarovalnice, RS, DUTB, KAD, SDH, D. S. U.; • osebe, ki so delež dosegle zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja z namenom, da se zagotovi njena kapitalska ustreznost oziroma dolgoročna plačilna sposobnost v skladu z ZFPPIPP; • srednje in velike družbe, kot izhaja iz Poslovnega registra Slovenije; • osebe, ki so delež pridobile na podlagi dedovanja. Omejitev veriženja poslov tudi ne velja, če d. o. o.-ji, v katerih je oseba v zadnjih 3 mesecih pridobila poslovni delež, izpolnjujejo vse naslednje pogoje: • imajo odprt transakcijski račun (šteje se, da ima družba odprt transakcijski račun, če je vpisana v Poslovni register Slovenije);

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

• niso bile v obdobju zadnjih 12 mesecev objavljene na seznamu nepredlagateljev obračunov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek; • nimajo neporavnanih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih izterjuje FURS, več kot v višini 50 evrov; • imajo neprekinjeno vsaj 1 mesec zaposleno osebo ali obvezno zavarovanega družbenika v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno zavarovanje, za najmanj polovični delovni čas. Omejitve glede ustanavljanja in veriženja se samodejno preverjajo v informacijskem sistemu e-VEM, pred oddajo vloge za vpis v sodni ali poslovni register Slovenije.

Druge spremembe • Firma. Dovoljena je uporaba domenske končnice .si brez dovoljenja vlade; v slovenskem jeziku morata biti le sestavina firme, ki nakazuje dejavnost, in oznaka družbe, druge sestavine so lahko tujke; dodatne sestavine firme lahko po novem vsebujejo tudi črke X, Y, W in Q ter druge črke, če ustrezajo firmam, imenom ali priimkom družbenikov, ki so sestavni del firme, ali registriranim znamkam. Dopolnjene so še določbe o varstvu firme, če se firma ne razlikuje jasno od že registriranih firm in imen drugih subjektov v Republiki Sloveniji. • Prokura. Po novem lahko prokurist v mejah upravičenja zastopa družbo pred sodišči in drugimi organi. • Na dopisih in naročilnicah družbe se namesto številka registrskega vpisa vpiše matična številka družbe. • Sodno imenovanje poslovodje pri d. n. o., k. d. in d. o. o., če ostanejo brez poslovodje zaradi njegove smrti, trajne ali dolgotrajne nezmožnosti za delo ali v drugih nujnih primerih. • Novosti na področju računovodenja: Spremembe glede definiranja posameznih pojmov (tudi glede velikosti družbe), izdelave BS, IPI, letnega in konsolidiranega letnega poročila in pravil vrednotenja postavk v računovodskih izkazih. • Sklepanje podjetniških pogodb.

Spremembe pri podjetniku (s. p.) • Sodno imenovanje zastopnika v primeru smrti ali trajne ali dolgotrajne nezmožnosti za delo podjetnika in v drugih nujnih primerih.

Eden glavnih razlogov za sprejetje novele je bila težnja po omejitvi ustanavljanja družb določenim osebam in preprečitev veriženja poslov. • Možnost prenosa podjetja na podjetnika prevzemnika ni več omejena na njegove družinske člane, temveč je prenos mogoč na katerokoli drugo fizično osebo. • Izjavo lastnika objekta, da dovoljuje poslovanje na njegovem naslovu, lahko po novem overi tudi točka VEM. Izjave ni treba overiti, če podjetnik pridobi dovoljenje za opravljanje dejavnosti od državnega ali občinskega sklada, pristojnega za stanovanjske zadeve, na podlagi zakona, ki ureja stanovanjske stavbe. • Podjetnik mora prijaviti nameravano prenehanje vsaj 15 dni pred prenehanjem pri AJPES (prej: 3 mesece). • AJPES po uradni dolžnosti izbriše podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije na podlagi obvestila FURS (prej: pristojnega organa), da je s pravnomočnim aktom ugotovila, da podjetnik ne opravlja dejavnosti, vpisane v Poslovni register Slovenije, podjetnik pa ne opravlja nobene druge dejavnosti. • AJPES izbriše podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije po uradni dolžnosti na podlagi obvestila pristojnega organa, da je podjetniku s pravnomočnim aktom izrekel ukrep izgona tujca iz države ali da nima veljavnega enotnega dovoljenja. • Po novem se določbe o prenehanju opravljanja dejavnosti smiselno uporabljajo tudi za podružnice podjetnika.

Statusne spremembe pri gospodarskih družbah • Družba z neomejeno odgovornostjo. Družbeniki lahko na podlagi družbene pogodbe spremenijo način delitve dobička s sklepom vseh družbenikov. • Komanditna družba. Objava vseh podatkov o komanditistih v Poslovnem registru. • Delniška družba. Spremembe določb z namenom izvedbe pravila, da so delnice nematerializirani vrednostni

papirji (črtanje določbe o delniških listinah, o sestavinah in delih delnice, indosamentu, razveljavitve delnic). Spremenjene so določbe o izdajanju delnic, izključitvi delničarjev zaradi nepravočasnega vplačila, manjše spremembe so glede delitve dobička, skrbnosti in odgovornosti poslovodstva. Ob prenehanju družbe po skrajšanem postopku se odgovornost delničarjev za obveznosti podaljšuje na 2 leti (prej: 1 leto). • Družba z omejeno odgovornostjo. Po novem se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki je vpisan v register (prej: tisti, ki poslovodji prijavi in dokaže pridobitev). Sklic skupščine se pošlje družbenikom, ki so na dan sklica skupščine vpisani v register. Sružba po novem preneha tudi, če nima družbenikov ali če ima samo lastne deleže in če poslovodstvo ne deluje več kot šest mesecev. Ob prenehanju družbe po skrajšanem postopku se odgovornost delničarjev za obveznosti podaljšuje na 2 leti (prej: 1 leto). Pri d. o. o. se dopolnjuje tudi 1. odstavek 495. člena, ki je določal, da se premoženje, potrebno za ohranitev osnovnega kapitala in vezanih rezerv, družbenikom ne sme izplačati. Dopolnitev določa, da se v premoženje, potrebno za ohranitev najnižjega zneska osnovnega kapitala, ne štejejo posojila družbe družbeniku ali poslovodji ali njegovemu družinskemu članu ali pravni osebi, v kateri ima družbenik ali poslovodja ali njegov družinski član ali vsi skupaj najmanj desetino upravljavskih pravic. Pravni posel, ki ni sklenjen v skladu s prejšnjim stavkom, je ničen. ZGD-1I predvideva tudi terminski plan za uveljavitev sprememb. Slovenski inštitut za revizijo predloži ministroma, pristojnima za gospodarstvo in finance, v soglasje spremembo SRS zaradi uskladitve z določbami tega zakona v treh mesecih od uveljavitve zakona. Ministra odločita v roku enega meseca od predložitve. Nekatere določbe, povezane z računovodstvom, in določbe spremenjenega 10.a člena zakona, razen 3. in 4. alineje 2. odstavka, se začnejo uporabljati 1. 1. 2016. Vse družbe se v roku enega leta od uveljavitve tega zakona uskladijo z dopolnjeno določbo 1. odstavka 495. člena. Novela ZGD -1I začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, to je 8. 8. 2015. 

RAČUNOVODSTVO

Kristinka Vukovič

Bitcoini vztrajajo Čeprav smo brali, da so bitcoini zgodba o pohlepu, prevari, špekulaciji in polomu, bitcoini vztrajajo. Kar nekaj podjetij glavnega mesta na sončni strani Alp jih je nabavilo v zadnjem času in temu seveda sledijo vprašanja računovodij – kam in kako jih knjižiti ter obdavčiti. Ker se morda obeta nov vzpon na našem trgu, in predvsem ker ste nas bralci spodbudili k temu, da tudi mi zapišemo kaj na to temo, smo zbrali nekatere ključne informacije, ki bodo računovodjem pomagale razumeti, kaj so bitcoini in kako jih obravnavati v poslovnih knjigah. Ker za bitcoine ne moremo reči, da so valuta – kajti v tem primeru bi ta članek končali v nekaj stavkih –, najprej širši uvod za razumevanje zgodbe o bitcoinih. KAJ SO BITCOINI Ime ›bitcoin‹ je skovan iz angleških besed bit 'enota digitalne informacije' in coin 'kovanec', torej enota za vrednost. Bitcoini nimajo svoje fizične oblike kot drug kovan denar, temveč je to virtualna valuta, s katero se trguje digitalno, torej prek računalniške tehnologije. Bitcoin je virtualna valuta, ki v večini držav ni regulirana in nadzorovana, tudi v Sloveniji ne. Niti Banka Slovenije niti katerakoli druga ustanova ali državni organ ne opravlja nadzora nad njenim izdajanjem in kroženjem. Zaradi odsotnosti uradnega nadzora in regulacije, možnih kraj po internetu, negotovosti in nihanj njihove cene na trgu, možnosti zaprtja menjalne platforme in podobnega uradne ustanove in mnogi pisci svarijo, da poslovanje z bitcoini predstavlja tvegano poslovanje. Četudi smo zapisali, da so bitcoini virtualna valuta, jih ne izdajajo centralne banke ali države, temveč se pridobivajo decentralizirano, na podlagi ›rudarjenja‹. Imetniki jih hranijo v prosto prenosljivi elektronski denarnici oziroma datoteki (e-wallet). Stališče Banke Slovenije je, da virtualna valuta bitcoin ni elektronski denar niti tuja valuta oziroma deviza, zato njenega tečaja ne najdemo na listi deviznih tečajev niti je ne knjižimo med denarnimi sredstvi (skupine 10 ali 11). Bitcoini niso nadomestek za bankovce in kovance posamezne obstoječe va-

lute, ampak so enote virtualne valute, s katerimi je mogoče kupovati posamezne dobrine in storitve, pod pogojem, da ponudnik blaga in storitev sprejema bitcoine kot plačilno sredstvo. Če imamo evre, jih ponudnik blaga mora sprejeti kot plačilo za ponujeno blago, če imamo bitcoine, pa z njimi lahko plačamo le, če se ponudnik s tem strinja in jih sprejema. Prodajalci se torej sami odločijo, ali za plačilo poleg evrobankovcev in evrokovancev ter drugih uradnih valut, ki so jih izdale centralne banke, sprejema tudi druga plačilna sredstva, kamor spada tudi virtualna enota bitcoin. Kako je mogoče bitcoine še pridobiti, razen z nakupom ali prejemom plačila v bitcoinih? Z rudarjenjem. Novih bitcoinov ne izdaja nobena država ali centralna banka, temveč se pridobivajo decentralizirano, to pomeni, da jih lahko pridobiva več različnih oseb, in sicer na podlagi rudarjenja. Rudarjenja so vešči računalniško pismeni, ki za to potrebujejo tudi dovolj zmogljivo opremo, s katero zbirajo transakcije iz omrežja in jih preverjajo, da bi našli določeno vrednost, ki je del kriptografskega programa. Rudarji, ki so pri tem uspešni (kot lahko beremo, pa je to težko in vse redkeje, saj prihodki iz rudarjenja težko dosegajo stroške, ki so za to potrebni – opreme in časa), so nagrajeni z določenim fiksnim številom bitcoinov in s provizijami vseh transakcij v izračunanem bloku.

Slovenska borza bitnih kovancev je Bitstamp. Če vas torej zanima tečaj bitcoina, da boste svoje dobroimetje na bilančni presečni dan pravilno ovrednotili, obiščite njihovo spletno stran, še boljša odločitev pa je, da obiščete stran bitcoinwisdom.com, kjer zlahka spremljate in preverjate tečaje ne le slovenske borze, temveč tudi vseh tujih.

RAČUNOVODSKI VIDIK Dokler je nabava bitcoinov povezana z namenom njihove rabe pri prejemanju plačil in plačevanju drugim, bitcoine obravnavamo kot pravico in kot drugo neregulirano plačilno sredstvo, zato predlagamo, da se njihova nabava za plačevanje obveznosti knjiži v skupino 16, torej med druge poslovne terjatve (knjižba 16 v breme in 11 v dobro ali 22 v dobro, če smo jih nabavili na podlagi fakture). Iz konta 16 knjižimo potem tudi morebitne poravnave v bitcoinih in prilagoditve vrednosti na bilančni presečni dan, ki se na drugi strani izkažejo direktno med prihodki oziroma odhodki, in ne prek kapitala. Če bi organizacija tudi rudarila in na ta način pridobivala bitcoine, bi jih izkazala kot povečanje dobroimetja na kontu skupine 16 in na drugi strani kot prihodke od prodaje storitev na kontih skupine 76. Knjiženje pa je seveda odvisno predvsem od namena pridobitve bitcoinov. Organizacija bi lahko pridobila bitcoine tudi z namenom špekulacij, ko tečaj raste in zato računa na krat-

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

koročne zaslužke. Menimo, da bi v tem primeru nabavljene bitcoine lahko izkazala med drugimi kratkoročnimi finančnimi terjatvami na kontu 177, ob prodaji pa konto zaprla in dobiček izkazala kot druge finančne prihodke v skupini 77 oziroma znotraj temeljnega konta 773. Da bi kdo nabavil bitcoine z namenom dolgoročnega posedovanja in zaslužka, se nam ne zdi verjetno, ker pa je mogoče, bi v tem primeru predlagali izbor konta za druge dolgoročne finančne naložbe in zato izbor konta 077, ob odtujitvi pa dobičke prav tako na skupini 74 oziroma izgube med finančnimi odhodki na skupini 74.

DAVČNI VIDIK Glede obdavčitve poslov v zvezi z bitcoini obstaja Pojasnilo DURS, št. 421011634/2013, z dne 23. 12. 2013, ki nekatere posameznike preseneča, sicer pa je njegova vsebina povsem logična in skladna z načeli predpisov o obdavčitvi dohodkov. Najprej beseda o obdavčitvi dohodkov pravnih in drugih oseb, ki so obdavčeni po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Zavezanci ugotavljajo davčno osnovo na podlagi prihodkov in odhodkov, kot so jih ugotovili na podlagi računovodskih predpisov, ker specialnih določb v zakonu, ki bi se nanašale na poslovanje z bitcoini, ni. To pomeni, da zavezancu, ki je dosegel omenjene prihodke iz opravljanja storitev (od rudarjenja), ti prihodki povečujejo davčno osnovo. Če je zavezanec trgoval z bitcoini in ustvaril pri tem dobiček, ta prav tako povečuje davčno osnovo. Če pa je zavezanec ustvaril pri trgovanju izgubo, ta znižuje davčno osnovo, če je zavezanec obdavčen na podlagi dejanskih odhodkov; če pa je izbral obdavčitev po sistemu normiranih odhodkov, ta izguba ne vpliva na njegovo davčno osnovo. Zavezanec torej pazi le, da pravilno evidentira poslovne dogodke v poslovne knjige, iz katerih izhajajo podatki za sestavitev davčnega obračuna enako kot za vse druge, ›običajne‹ poslovne dogodke. Ko gre za obdavčitev dohodkov fizičnih oseb, upoštevamo določila Zakona o dohodnini (ZDoh-2), pri čemer sta možni dve situaciji: da dohodke ugotavljajo fizične osebe ali da dohodke ugotavljajo fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (samostojni podjetniki in zasebniki).

Četudi so bitcoini virtualna valuta, jih ne izdajajo centralne banke ali države, temveč se pridobivajo decentralizirano, na podlagi ›rudarjenja‹. Imetniki jih hranijo v prosto prenosljivi elektronski denarnici oziroma datoteki (e-wallet). Obdavčitev dohodkov fizičnih oseb, ki dosegajo dohodke z opravljanjem dejavnosti, poteka enako kot prej opisano za obdavčitev dohodkov pravnih oseb. Če samostojni podjetnik oziroma zasebnik ni normiranec, mu davčno osnovo povečujejo vsi prihodki, ki jih je izkazal v svojem računovodstvu (od trgovanja z bitcoini, od rudarjenja) in znižujejo morebitne izgube pri trgovanju. Če je samostojni podjetnik oziroma zasebnik normiranec, pa mora paziti, da pravilno ugotavlja prihodke (v knjigovodstvu ali evidenci izdanih knjigovodskih listin) – torej da izkaže prihodke iz trgovanja z bitconi, prihodke od morebitnega rudarjenja, prihodke od prodaje storitev in blaga, ki so bili plačani z bitcoini, in pozitivne ›tečajne‹ razlike.

Tudi fizična oseba, ki ne dosega dohodkov z dejavnostjo, se lahko pojavlja v različnih vlogah. Če fizična oseba trguje z bitcoini, tako ustvarjeni dobički kot ustvarjene izgube ne vplivajo na njeno obdavčitev, saj gre za oproščene dohodke po 32. členu ZDoh-2 (dobički iz kapitala od odsvojitve premičnin so oproščeni obračuna in plačila dohodnine). Če fizična oseba ›rudari‹, so to njeni dohodki, ki se po pojasnilu finančne uprave obravnavajo kot drugi dohodki po 105. členu ZDoh-2, ki so obdavčeni po 25-odstotni stopnji. Dohodek se ugotovi v evrih, določi pa se upoštevaje vrednost bitcoina v evrih v času, ko je dohodek prejet (priporočamo uporabo bitcoinwisdom.com). Enako pravilo velja, če je fizična oseba opravila npr. avtorsko delo, ki je bilo plačano z bitcoini. Vrednost dohodka, ki ga je treba napovedati pri finančni upravi, bomo ugotovili s preračunom tečaja bitcoina, dohodek pa bo obdavčen, kot so sicer obdavčeni dohodki iz avtorskih pravic. Zapomniti si velja za vse dohodke, ki jih fizična oseba prejme plačane v bitcoini, da se šteje, da so plačani v naravi, to pa pomeni, da jih je treba preračunati v protivrednost evra v trenutku, ko so bitcoini pridobljeni. Če fizična oseba potem te bitcoine drži ali z njimi celo trguje in ustvarja dobičke, ti nadaljnji dohodki niso več predmet obdavčitve.

KAJ JE ŠE DOBRO VEDETI Bitcoini so premoženjska pravica (22. člen Stvarnopravnega zakonika), zato so lahko predmet izvršbe. Po pojasnilu Ministrstva za finance, št. 092-10/2014/2, je virtualna valuta bitcoin podvržena številnim tveganjem (kreditnim, likvidnostnim, operativnim in pravnim), njena shema je nestabilna zaradi pomanjkanja zaupanja, pravne gotovosti in odpornosti na kibernetične napade, zato svetuje uporabnikom, da se seznanijo z vsemi tveganji, ki jih uporaba bitconov prinaša, opozorilo pa je izdal tudi evropski bančni organ. Kdorkoli se ukvarja s trgovanjem oziroma izdajanjem virtualne valute bitcoin, je podvržen sprejemu ukrepov in izvajanju nalog po Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, je pojasnil Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, ki je izdal Obvestilo v zvezi z Bitcoin, ki ga najdemo na naslovu www.uppd.gov. si/en/opozorila_urada. Urad zaradi potencialnih nevarnosti poslovanja z virtualno valuto bitcoin priporoča pozornost pri transakcijah z njo in izvajanje vseh zakonsko zahtevanih nalog.

RAČUNOVODSTVO

mag. Tamara Prezelj

Davčne blagajne

Obveznosti zavezancev, ki bodo račune, plačane z gotovino, izdajali iz vezane knjige računov Zavezanci, za katere bodo veljale določbe Zakona o davčnem potrjevanju računov in ki nimajo registrskih blagajn za izdajanje računov ali teh naprav ne bodo prilagodili tako, da bodo zmogle komunicirati z informacijskim sistemom FURS, bodo do izteka leta 2017 lahko izdajali račune iz vezane knjige računov (VKR), po tem datumu pa le, če bodo s potrdilom Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS dokazali, da ležijo njihovi poslovni prostori na območju, kjer ni mogoče vzpostaviti elektronske povezave. Če bo zavezanec kot način izdaje računov izbral VKR, bo moral podatke o izdanih računih – serijsko številko VKR, zaporedno številko posameznega obrazca računa, podatke o svoji davčni številki, datumu izdaje računa (brez časa v urah in minutah), neto vrednosti računa, razdeljeni po osnovah glede na vrsto in višino obdavčitve ali oprostitve, vrednost za plačilo, identifikacijsko številko kupca, če je ta obvezna po ZDDV1, in v primeru popravka prvotnega računa njegovo zaporedno številko – po elektronski povezavi poslati FURS v desetih delovnih dneh od dneva izdaje računa, tako da bo podatke vnesel v obrazec za sporočanje podatkov na spletnem portalu FURS eDavki. Davčni organ bo poslanim podatkom o računu, in sicer vsakemu posebej, dodelil enkratno identifikacijsko oznako (EOR) in jo poslal zavezancu kot potrdilo o prejemu naknadno poslanih podatkov o izdanem računu. Zavezanec bo moral hraniti sporočilo o EOR skupaj s kopijo izdanega računa. Še preden bo zavezanec od 2. 1. 2016 izdal prvi račun iz VKR, bo moral popisati poslovne prostore, torej vse tiste premične in nepremične objekte, v katerih bo izdajal račune, jim dodeliti identifikacijske številke in podatke o njih prijaviti FURS. Poleg tega bo moral sprejeti interni akt in v njem določiti način določanja identifikacijskih oznak poslovnih prostorov ter zapisati, da bo račune izdajal iz VKR.

Podatke o poslovnih prostorih kakor tudi o računih, izdanih iz VKR, bo moral zavezanec pred pošiljanjem FURS podpisati z namenskim digitalnim potrdilom. Zanj bo lahko zaprosil prek obrazca na spletni strani FURS, predvidoma od novembra, prevzel pa ga bo na portalu Ministrstva za javno upravo z avtorizacijsko kodo in referenčno številko, ki ju bo prejel na podlagi vloge.

FURS ali tržnega inšpektorata na njegovo zahtevo. Ali je dobavitelj potrdil račun, bo kupec lahko preveril prek spletne strani davčnega organa na podlagi serijske številke VKR in zaporedne številke obrazca računa. 

V vseh tistih prostorih, kjer bo zavezanec izdajal račune, bo moral – enako kot tisti, ki bodo uporabljali elektronske naprave – namestiti obvestila kupcem o obveznosti izdaje računa in izročitve računa kupcu ter o obveznosti kupca, da prevzame in zadrži izdani račun in ga predloži pooblaščeni osebi

NAPOVEDNIK ZA KRATEK SEMINAR DAVČNE BLAGAJNE 05. 10. 2015

20. 10. 2015

mag. Tanja Urbanija

mag. Tamara Prezelj

06. 10. 2015

11. 11. 2015

predavanje v Celju mag. Tamara Prezelj

mag. Tanja Urbanija

08. 10. 2015

mag. Tamara Prezelj

predavanje v Kranju mag. Tamara Prezelj

14. 12. 2015

15. 10. 2015 predavanje v Kopru mag. Tamara Prezelj

24. 11. 2015

mag. Tanja Urbanija

06. 01. 2015 mag. Tamara Prezelj

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

datum / rok zavezanec lahko zaprosi za dodelitev namenskega digitalnega potrdila

od 1. 11. 2015

začetek poskusne uvedbe postopka potrjevanja računov

od 1. 12. 2015

postopek davčnega potrjevanja računov postane obvezen

2.1.2016

zavezanci, ki nimajo registrskih blagajn, izdajajo račune za transakcije, plačane z gotovino, iz VKR, ne glede na dostopnost do interneta

2. 1. 2016–31. 12. 2017

zavezanci na območjih, kjer deluje internetna povezava, si morajo priskrbeti ustrezne registrske blagajne za izdajanje računov

1. 1. 2018

popis poslovnih prostorov in dodelitev oznak

pred prvim pošiljanjem podatkov o računih v potrditev; v internem aktu

zavezanec predpiše pravila za dodeljevanje zaporednih številk računov zavezanec določi pravila o potrjevanju računov davčnemu organu zavezanec sporoči podatke o vsakem posameznem poslovnem prostoru

pred začetkom izdajanja računov (v določenem poslovnem prostoru)

poročanje spremembe podatkov o poslovnih prostorih

pred spremembo

rok za izdajo računa

najpozneje po opravljeni dobavi in prejetem gotovinskem plačilu

prejem predplačila v gotovini: račun je treba izdati, če je v skladu z ZDDV-1 izdaja računa obvezna (izjema: predplačilo, prejeto od končnega kupca); če se račun izda, čeprav to ni obvezno, ga je treba poslati v potrditev

ob prejemu gotovine

skupni račun za dobave blaga in storitev, če so bile opravljene davčnemu zavezancu v zvezi z opravljanjem dejavnosti prevoza potnikov ali blaga

v petih dneh po poteku meseca, v katerem je bila transakcija opravljena

ob izdaji računa ni znano, ali bo plačan z gotovino; račun se izda brez EOR

10 delovnih dni od dneva plačila z gotovino je treba podatke o računih poslati v potrditev FURS

račun je naknadno plačan z gotovino opravljanje storitev prek avtomatov: račun se izda brez EOR

10 delovnih dni od dneva izdaje računa je treba podatke o računih poslati v potrditev FURS

potrditev računa je zavrnjena; zavezanec izda račun brez EOR, podatke o izdanem računu mora ponovno poslati v potrditev

v dveh delovnih dneh od dneva izdaje računa

prekinitev internetne povezave, zavezanec izda račun brez EOR

v dveh delovnih dneh od prekinitve je treba ponovno vzpostaviti internetno povezavo in podatke iz izdanih računov poslati v potrditev; če iz upravičenih razlogov to ni mogoče, se podatki iz računa pošljejo v potrditev najkasneje naslednji delovni dan po odpravi vzrokov za zamudo

nedelovanje elektronske naprave za izdajo računov: zavezanec izda račun iz VKR

v dveh delovnih dneh od okvare je treba vzpostaviti delovanje naprave in poslati podatke iz izdanih računov iz VKR v potrditev prek posebne aplikacije na eDavkih; če iz upravičenih razlogov to ni mogoče, se podatki iz VKR pošljejo v potrditev najkasneje naslednji delovni dan po odpravi vzrokov za zamudo

zavezanec izdaja račune iz VKR; podatke o računih iz VKR je treba poslati na FURS

v desetih delovnih dneh od dneva izdaje računa, prek posebne aplikacije na eDavkih

kupec lahko preveri, ali je bil račun potrjen

v 30 dneh od dneva izdaje računa z uporabo ZOI ali podatkov iz VKR, prek spletne strani FURS

kupec mora zadržati račun

neposredno po odhodu iz poslovnega prostora zavezanca

RAČUNOVODSTVO

dr. Tatjana Jovanovič

Prenosi stvarnega premoženja med podjetjem in zasebno sfero Za podjetnike in druge zasebnike (notarje, odvetnike, športnike, kmete), ki dosegajo dohodke iz dejavnosti (46. člen Zakona o dohodnini) velja, da opravljajo dejavnost v statusu fizične osebe. Zanje zato veljajo določene posebnosti pri poslovanju (ob registraciji se ne zahteva ustanovitveni kapital, jamstvo z vsem premoženjem itn.), temu pa je prilagojena tudi računovodska in davčna obravnava. V nadaljevanju posebno pozornost posvečamo računovodskim in davčnim posledicam prenosov stvarnega premoženja med podjetjem in zasebno sfero (gospodinjstvom) pri omenjenih subjektih. SRS 39.52 določa, da lahko podjetnik prenese stvarno premoženje iz gospodinjstva do dneva priglasitve, lahko pa tudi kasneje. Od drugih oseb brezplačno pridobljena osnovna sredstva se po dnevu priglasitve ne morejo obravnavati kot prenosi stvarnega premoženja iz gospodinjstva. Prav tako je pomembno navesti, da standardi definirajo podjetnikov kapital kot lastni vir financiranja podjetnika, ki je sestavljen iz prenosov stvarnega premoženja, presežkov iz prevrednotenja in čistega poslovnega izida. Ta se lahko spreminja dnevno, ob vsakem pritoku denarnih sredstev iz gospodinjstva in ob vsakem odtoku denarnih sredstev v gospodinjstvo (SRS 39.48). Če je podjetnikov kapital negativen, govorimo o terjatvah do podjetnika, ki se pojavi, če dolgovi presegajo celoto njegovih v poslovanje vključenih stvari, pravic in denarja, s čimer upniki financirajo tudi njegovo gospodinjstvo. Omenjene posebnosti prostega razpolaganja z denarnimi sredstvi se odražajo na kontu 919 (Pritoki in odtoki denarnih sredstev), medtem ko ima prenašanje stvarnega premoženja (drugih sredstev) med podjetjem in gospodinjstvom tudi nekatere davčne posledice, ki izhajajo iz Zakona o dohodnini (50. člen). Tako je določeno, da se za namene ugotavljanja davčne osnove pri davku od dohodkov iz dejavnosti za odtujitev oziroma pridobitev sredstev šteje tudi prenos sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom, kar pa ne

velja za denarna sredstva. Ob pridobitvi stvarnega premoženja iz gospodinjstva v podjetje se tak prenos šteje za prihodek na način, kot je določeno s SRS za brezplačno pridobljena sredstva. To pomeni, da se evidentirajo kot dolgoročno odloženi prihodki in se prenašajo med poslovne prihodke skladno z amortiziranjem (SRS 18.5). Preneseno sredstvo se evidentira po gospodarski vrednosti, ki ne sme presegati tržne vrednosti, in izvira iz listine ali cenitvenega poročila. Izkazovanje prenesenega sredstva (stvarnega premoženja) med prihodki pa ne velja v primerih, ko zavezanec opravi prenos ob začetku opravljanja dejavnosti ali po začetku opravljanja, če je bilo pridobljeno oziroma zgrajeno pred začetkom opravljanja dejavnosti, saj se v tem primeru poveča podjetnikov kapital. Ob odtujitvi (prenosu) stvarnega premoženja iz podjetja v gospodinjstvo je treba za razliko med tržno in knjigovodsko vrednostjo sredstva povečati/ zmanjšati davčno osnovo za davek od dohodkov iz dejavnosti, pri tem pa upoštevati, da se prenosi sredstev med podjetjem in gospodinjstvom zavezanca obravnavajo kot transakcije med povezanimi osebami. Tako se ob pozitivni razliki izkažejo prevrednotovalni poslovni prihodki (tržna vrednost večja od knjigovodske), ob negativni pa prevrednotovalni poslovni odhodki (tržna vrednost manjša od knjigovodske), ki pa so v obeh primerih izkazani v izkazu poslovnega izida in so tudi davčno

priznane postavke davčnega obračuna. Izjema od tega davčnega pravila so nekateri prenosi ob prenehanju opravljanja dejavnosti. Primeri, ko zavezancu zaradi prenehanja opravljanja dejavnosti ni treba ugotavljati razlik med tržno in knjigovodsko vrednostjo (ter prilagajati davčno osnovo), so: • prenosi nepremičnin in opreme iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo, ki jih je zavezanec prenesel iz gospodinjstva v svoje podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti; • prenos nepremičnin in opreme iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo, ki jih je zavezanec prenesel iz gospodinjstva v svoje podjetje po začetku opravljanja dejavnosti, če so bile te nepremičnine in oprema zgrajene oziroma pridobljene pred začetkom opravljanja dejavnosti; • prenos nepremičnin, ki so bile pridobljene v podjetje pred 1. 1. 2005 (če to niso nepremičnine iz prve alineje), ali nepremičnin, ki se s prenehanjem dejavnosti prenašajo na drug subjekt (preoblikovanje); • prenos podjetja podjetnika na novi s. p. ali preoblikovanje v družbo v skladu z določbami ZGD-1. Na koncu naj opozorimo še na to, da se opisane računovodske in davčne posledice nanašajo le na prenose stvarnega premoženja med podjetjem in gospodinjstvom (zasebno sfero) samega zavezanca za davek iz dejavnosti, medtem ko zapisano ne velja za pridobitve in odtujitve sredstev od tretjih oseb. 

STROKOVNA MNENJA IR

Mnenja Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

DDV pri storitvah podizvajalcev (javna naročila)

svojem imenu in za račun druge osebe, se šteje, da prejme in dobavi te storitve sam.«

Davčni zavezanec načrtuje, da bo z naročnikom kot ponudnik v okviru javnega naročila sklenil pogodbo za opravljanje inženirskih storitev v RS. Za izvedbo teh storitev bo angažiral podizvajalca s sedežem podjetja na Hrvaškem. Zaradi Zakona o javnem naročanju, ki predvideva, da naročnik neposredno plačuje podizvajalca, bo pogodbeni podizvajalec izstavljal svoje račune neposredno naročniku, prav tako zavezanec, za razliko po pogodbi. Zavezanca – ponudnika – zanima, kako je z obračunom DDV: ali je treba obračunati hrvaški PDV in katere klavzule je potrebno navesti na računu. Storitve se bodo opravljale v Sloveniji. Ali se je kljub obligaciji, da naročnik plačuje podizvajalca, mogoče pogodbeno dogovoriti, da ponudnik po pogodbi sam plačuje podizvajalca?

Davčni zavezanec – ponudnik – bo tako obračunal slovenski DDV na zaračunano ceno storitev, hrvaški podizvajalec pa bo pri presoji, kje je kraj obdavčitve, upošteval hrvaški zakon o PDV. Če bi hrvaški podizvajalec storitve opravljal prek poslovne enote v Sloveniji (če jo ima), bi tudi zanj veljal slovenski ZDDV-1.

Mnenje Iz opisa v vprašanju izhaja, da naj bi tako davčni zavezanec, ki je bil izbran v postopku javnega naročanja, kakor tudi njegov podizvajalec opravljeno storitev zaračunala neposredno naročniku, in sicer vsak svoj del. Vendar pa 7. odstavek 71. člena Zakona o javnem naročanju pravi:»(7) Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalci, mora: • ponudnik v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije neposredno plačuje podizvajalcem; • podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika …«, • iz česar razumemo, da bo: • račun za opravljeno storitev izdal podizvajalec ponudniku; • ponudnik storitev v dogovorjenem znesku zaračunal naročniku; • naročnik plačilo opravil deloma podizvajalcu (na podlagi potrjenega računa oziroma situacije) in preostanek ponudniku. Če navedeno drži, hrvaški podizvajalec in slovenski ponudnik vsak posebej presojata, kakšno storitev sta opravila, kje je kraj obdavčitve, kakšna je davčna stopnja, kdo obračuna DDV ipd. ZDDV-1 namreč v 16. členu določa: »Kadar davčni zavezanec pri opravljanju storitev deluje v

Kadar ne velja katero od posebnih pravil za določanje kraja obdavčitve, bo kraj obdavčitve storitev hrvaškega podizvajalca tam, kjer ima sedež njegov naročnik, ki je davčni zavezanec (ponudnik), torej Slovenija. Podizvajalec bo obveznost obračuna slovenskega DDV z ustrezno klavzulo na računu prenesel na ponudnika, ki je njegov naročnik, in je davčni zavezanec. Če drži, da podizvajalec svojo storitev dejansko zaračuna neposredno naročniku, velja vse že zapisano: podizvajalec mora ravnati v skladu s hrvaškim zakonom, presoja kraja obdavčitve in prenos obveznosti obračuna na prejemnika pa bosta odvisna od statusa končnega naročnika (splošno pravilo za določanje kraja obdavčitve, kot ga v ZDDV-1 najdemo v 25. členu, ima tudi hrvaški zakon o PDV). V 8. odstavku 71. člena Zakona o javnem naročanju je določeno: »Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti, da so podatki iz tega odstavka obvezna sestavina pogodbe o izvedbi javnega naročila in da so neposredna plačila podizvajalcem v skladu s tem zakonom obvezna.« Po našem razumevanju iz te določbe izhaja, da pogodbeni dogovor med izvajalcem in podizvajalcem o tem, da naročnik plačil ne opravi podizvajalcu neposredno, temveč v celoti ponudniku, ta pa naprej svojemu podizvajalcu, ni možen oziroma ne bi bil pravno veljaven. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006. Spremembe: 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415. • Zakon o javnem naročanju (ZJN-2), Uradni list RS, št. 128/2006. Spremembe: 16/2008, 19/2010, 18/2011, 43/2012 – Odločba o razveljavitvi 2. alineje 4. odstavka 42. člena Zakona o javnem naročanju ter 3. odstavka 47. člena in 4. odstavka 48. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev, v delih, v katerih se nanašata na 2. alinejo 4. odstavka 42. člena Zakona o javnem naročanju, 90/2012, 12/2013, 19/2014.

UNIKUM | SEPTEMBER 2015 | STROKOVNA MNENJA IR

Prodaja lesa iz lastnega gozda, izdaja računov in obdavčitev Kmet je lastnik večjih površin gozda, prav tako je registriran kot samostojni podjetnik z dejavnostjo sečnje in spravila lesa. Zanima nas, ali lahko drva, pridobljena izključno v svojem gozdu, proda kot kmet in je obdavčen po katastrskem dohodku, ali jih mora prodati kot samostojni podjetnik. Če jih proda kot kmet, ali mora izstaviti račun kmet osebno ali njegov kupec, v našem primeru d. o. o.?

vlja osnovno gozdarsko dejavnost, kamor spada tudi sečnja in spravilo lesa, ne more biti hkrati registriran z isto dejavnostjo tudi kot samostojni podjetnik niti ne bi mogel imeti registrirane dopolnilne dejavnosti z istovrstno dejavnostjo. V prehodnih določbah omenjenega zakona še piše, da se morajo spremembe uskladiti z dejanskim stanjem najkasneje do konca leta 2015. Kmetu in s. p.-ju zato svetujemo, da čim prej uredi svoj status, v prehodnem obdobju (še do konca tega leta) pa naj deluje tako, kot je posloval pred spremembo. Les lahko proda kot kmet, obdavčitev je s katastrskim dohodkom. Račun izda kmet sam, če je zavezanec za DDV, oziroma ga zanj izda kupec lesa, če je kmet pavšalist in ni v sistemu dejanskih prihodkov.

Mnenje Ker v vprašanju niste navedli, kako je kmet obdavčen, prav tako nimamo podatka, ali je kmet zavezanec za DDV, bomo navedli ugotovitve za vse možne oblike. Domnevamo, da je fizična oseba nosilec osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Kadar govorimo o osnovni gozdarski dejavnosti, ki jo opravlja nosilec osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti kot fizična oseba, to pomeni, da oseba opravlja dejavnost nege in vzgoje gozda, sečnjo lesa ter spravilo lesa do kamionske ceste. Če je osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost obdavčena po sistemu ugotavljanja davčne osnove s katastrskim dohodkom, to pomeni, da kmet za opravljeni promet z lesom ne izstavlja računa sam, temveč kupec njegovih pridelkov za opravljeni promet z lesom pripravi odkupni blok in tako prikaže kupoprodajo. Dohodek, ki ga tako doseže kmet, je obdavčen s katastrskim dohodkom. Če kmet ni zavezanec za DDV, kupcu pridelkov pa predloži potrdilo, da izpolnjuje pogoje o pravici do uveljavljanja pavšala v skladu 95. členom ZDDV-1, kupec pridelka na odkupno vrednost prišteje 8-odstotni pavšal, ki si ga lahko odbija kot odbitno postavko DDV-ja, in sicer takrat, ko je kupnina kmetu v celoti plačana.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Uradni list RS, št. 21/2013 (78/2013 popr.). • Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), Uradni list RS, št. 117/2006, 24/2008 – ZDDKIS, 125/2008, 85/2009, 110/2009, 1/2010 popr., 43/2010, 97/2010, 24/2012 – ZDDPO-2G, 24/2012 – ZDoh-2I, 32/2012, 94/2012, 101/2013 – ZDavNepr, 111/2013, 22/2014 – odl. US, 40/2014 – ZIN-B, 25/2014 – ZFU.

Dobiček poslovne enote na Hrvaškem Na Hrvaškem imamo podružnico slovenskega podjetja, ki mora na Hrvaškem sestavljati svoje računovodske izkaze po lokalni zakonodaji in predložiti davčni obračun. Sprašujemo, koliko prihodkov se sme pripisati podružnici in koliko dobička podružnice je treba obdavčiti, ko gre za dotirano podružnico, ki ne ustvarja lastnih prihodkov na trgu, temveč za plačevanje stroškov poslovanja prejema dotacije od ›matičnega‹ tujega podjetja.

Mnenje Če je kmet zavezanec za DDV, za vsako prodajo sam izstavlja račune in obračuna ustrezno davčno obveznost. Prodaja lesa je z vidika Zakona o dohodnini še vedno obdavčena po sistemu katastrskega dohodka. Če bi kmet po uradni dolžnosti (če presega 7.500 evrov katastrskega dohodka v skladu s 47. členom Zakona o dohodnini) ali prostovoljno vstopil v sistem ugotavljanja davčne osnove po dejanskih prihodkih in dejanskih odhodkih oziroma dejanskih prihodkih in normiranih stroških, potem za prodajo lesa izstavlja račun sam, prav tako prodaja vpliva na dohodek iz osnovne kmetijske dejavnosti v dejanskem znesku izstavljenega računa. Če kmet, ki ga navajate v vprašanju, ne bi imel še kot samostojni podjetnik registrirane dejavnosti sečnje in spravila lesa, to sploh ne bi bil problem in bi v tem trenutku lahko z odgovorom zaključili. Žal pa so bila leta 2014 sprejeta dopolnila Zakona o kmetijstvu (ZKme-1B, z dne 14. 4. 2014), kjer v 3. točki 5. člena piše, da »fizična oseba, ki opravlja registrirano dejavnost, ne more biti član kmetije kot poslovni subjekt v skladu s predpisom, ki ureja Poslovni register Slovenije«. To pomeni, da kmet, ki opra-

1. Za obdavčitev poslovne enote je treba poznati določbe Vzorčne konvencije OECD ter Sporazum o izogibanju dvojnemu obdavčevanju in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, podredno temu pa še določbe lokalne zakonodaje, predvsem v zvezi s postopki, s katerimi se doseže spoštovanje mednarodne pogodbe. Meddržavni sporazum s Hrvaško v 7. členu jasno določa, da se dobiček vašega podjetja na Hrvaškem obdavči le toliko, kolikor ga lahko pripišete stalni poslovni enoti, ki jo imate na Hrvaškem (če jo sploh imate: po določilih 5. člena sporazuma namreč obstajajo situacije, ko se podružnica ne šteje za stalno poslovno enoto).1 Dodatno 7. člen sporazuma določa, da:

1 Te določbe v sporazumu so smiselno enake 4. členu Zakona o porezu na dobit, kjer je določeno: Poslovnom jedinicom ne smatra se mjesto poslovanja inozemnog poduzetnika, nerezidenta, koji u tuzemstvu: – koristi prostore samo za skladištenje, rastavljanje ili dostavu proizvoda ili robe, – drži zalihe proizvoda ili robe samo radi skladištenja, rastavljanja ili dostave, – drži zalihe proizvoda ili robe samo radi prerade od strane druge osobe, – drži mjesto poslovanja samo radi nabave proizvoda ili robe odnosno prikupljanja informacija za sebe, – drži mjesto poslovanja samo za svoje pripremne ili pomoćne aktivnosti, – drži mjesto poslovanja za bilo koju kombinaciju aktivnosti određenih u točkama od 1. do 5. ovoga stavka, pod uvjetom da opća aktivnost mjesta poslovanja, koja je posljedica te kombinacije, ima pripremni ili pomoćni značaj.

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

• se stalni poslovni enoti pripiše dobiček, za katerega bi se lahko pričakovalo, da bi ga imela, če bi bila različno in ločeno podjetje, ki opravlja enake ali podobne dejavnosti pod istimi ali podobnimi pogoji ter povsem neodvisno posluje s podjetjem, katerega stalna poslovna enota je; • je pri določanju dobička stalne poslovne enote dovoljeno odšteti stroške, ki nastanejo za namene stalne poslovne enote, vključno s poslovodnimi in splošnimi upravnimi stroški, ki so tako nastali v državi, v kateri je stalna poslovna enota, ali drugje. Glede pripisa dobička hrvaški Zakon o obdavčitvi dohodka pravnih oseb v 15. členu določa vsebinsko enako kot Konvencija OECD in meddržavni sporazum s Hrvaško: (1) Porezna osnovica poslovnih jedinica nerezidenata jest dobit utvrđena prema ovom Zakonu koja se može pripisati poslovnoj jedinici u Republici Hrvatskoj. (2) Pri utvrđivanju porezne osnovice, dobit poslovne jedinice mora odgovarati onoj dobiti koju bi ostvarila poslovna jedinica kad bi bila zasebno i nezavisno društvo koje se bavi istim ili sličnim poslovanjem pod istim ili sličnim okolnostima, te kad bi poslovala potpuno samostalno s društvom čija je poslovna jedinica. (3) Pri utvrđivanju dobiti poslovne jedinice priznaju se rashodi nastali za potrebe stalne poslovne jedinice, uključujući opće upravne i administrativne rashode, bilo da su nastali u tuzemstvu ili inozemstvu. Podružnica s svojim delovanjem vsekakor povzroča določene stroške in manjše investicijske izdatke, ker pa ne ustvarja lastnih prihodkov, potrebuje za njihovo plačevanje dotacije matičnega podjetja iz tujine, del katerega je. Matično podjetje po vsebini odgovarja za vse obveznosti podružnice. Nikakor pa ne moremo reči, da so te dotacije prihodki podružnice. Za vsako podružnico v tujini je treba namreč ugotavljati, kolikšne stroške in kolikšne prihodke ji lahko pripišemo. Del stroškov, povezanih z delovanjem podružnice, namreč nastane tudi pri matičnem podjetju, in ti se smejo pripisati podružnici (v praksi največkrat bodisi z ›internim računom‹ za head-office costs ali preprosto izpisom iz poslovnih knjig matičnega podjetja), za tako podružnico pa je treba izdelati metodologijo, kako se ji pripisujejo prihodki (zasledovati je treba cilj, da se ugotavlja, s kakšnimi prihodki bi ta enota poslovala, če bi bila samostojna poslovna enota, pri tem pa se upoštevajo enaki pogoji poslovanja, prevzemanje rizikov ipd.). V praksi največkrat uporabljana je metoda cost plus, torej s pribitkom na stroške, ki jih ima podružnica. Za to priporočamo, da izdelate bench mark analizo in določite politiko pripisovanja prihodkov ali smiselno drugače uredite razporejanje poslovnega izida na dele vašega podjetja, ki pa mora v ozadju spoštovati tudi pravila o transfernih cenah. Sklep: prilivi (dotacije) tujega podjetja podružnici za plačevanje njenih izdatkov niso enako prihodki podružnice, temveč je treba ugotavljati, koliko dobička (prihodkov in stroškov) se skladno z zakonom in skladno z meddržavnim sporazumom sme pripisati podružnici. 2. Sprašujete tudi, ali je pravilno, da podružnica izstavlja račune matičnemu podjetju za tržne raziskave in podobne storitve. V zvezi s tem odgovarjamo, da sta podružnica in matično podjetje ena in ista pravna oseba in da ni običajno, da se ra-

čuni izstavljajo znotraj istega podjetja. Če se, ti računi ne delijo usode eksternih računov, torej jih ne vpisujete v evidence in obračune DDV ter rekapitulacijska poročila. Za te ›interne‹ račune tudi ni nujno, da so plačani, kajti nakazovanje denarnih sredstev bo sledilo potrebam denarnega toka podružnice (v času investicij več). Interni računi lahko služijo zgolj knjiženju v poslovne knjige podružnice kot metoda pripisovanja prihodkov podružnice, ko boste sprejeli metodologijo pripisovanja dobička podružnici, matično podjetje pa pri sebi teh internih računov ne knjiži, saj mora v svoje poslovne knjige zajemati stroške in prihodke, kot so izvorno nastali pri podružnici, brez pribitkov za neke interne dobičke. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o izogibanju dvojnemu obdavčevanju in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja (BHRIDO), Uradni list RS, št. 94/2005, z dne 25. 10. 2005. • Zakon o porezu na dobit, Redakcijski pročišćeni tekst, Narodne novine, št. 177/2004, 90/2005, 57/2006, 146/2008, 80/2010, 22/2012, 148/2013.

Kraj obdavčitve pri pridobitvah blaga Nepravi tristranski posel se opravi na ozemlju Nemčije, med nemškim dobaviteljem, ki je identificiran za DDV v Nemčiji, slovenskim DDV zavezancem s slovensko identifikacijsko številko za DDV (kot prvim kupcem in drugim dobaviteljem) ter končnim prejemnikom blaga, ki je prav tako nemški davčni zavezanec z nemško identifikacijsko številko za DDV. Blago ne zapusti Nemčije. Prvi dobavitelj izda račun brez DDV in s prenosom obveznosti obračuna DDV na kupca, slovenskega zavezanca, čeprav bi mu moral obračunati nemški DDV. Kako ukrepa pridobitelj? Slovenski pridobitelj izda prejemniku v nadaljevanju račun brez DDV, ker je kraj obdavčitve Nemčija. Ali mora navesti, zakaj DDV ni zaračunan?

Mnenje a) Prava dobava: nemški dobavitelj dobavi blago slovenskemu zavezancu Dobava blaga, ki jo opravi prvi dobavitelj, ne ustreza definiciji dobave blaga znotraj EU, kot jo določa 6.a člen UStG (nemški zakon o DDV), v skladu s katerim gre za dobavo takrat, kadar blago iz Nemčije odpelje ali odpošlje na območje EU bodisi dobavitelj bodisi kupec. Strinjamo se, da sklicevanje prvega dobavitelja na oprostitev v tem primeru ni utemeljeno. Ker blago ne zapusti ozemlja Nemčije, gre za obdavčeno dobavo blaga, opravljeno na ozemlju Nemčije. V skladu s 1. točko 1. odstavka 13.a člena UstG je plačnik davka v primeru dobave blaga, opravljene na ozemlju Nemčije, dobavitelj. DDV pri dobavi slovenskemu kupcu bi moral obračunati dobavitelj.

UNIKUM | SEPTEMBER 2015 | STROKOVNA MNENJA IR

Zanima nas, ali si lahko od nabave traktorja odbijamo vstopni DDV. Nakup bi zavedli v register osnovnih sredstev in amortizirali po 20 odstotkov. Dobili smo tudi že prvo povpraševanje od fizičnih oseb za oddajo tega traktorja v najem. Kako moramo pravilno ravnati, da bo vse transparentno in pravilno, saj gre za opravljanje dejavnosti oddajanja v najem?

13.b člen UstG določa, v katerih primerih je obveznost obračuna DDV prenesena na prejemnika. V omenjeni določbi ne najdemo obveznosti kupca, da bi moral obračunati in plačati DDV od dobave, namesto dobavitelja, če ta tega ne naredi. b) Druga dobava: slovenski dobavitelj dobavi blago nemškemu zavezancu Tudi dobava, ki jo opravi slovenski zavezanec nemškemu kupcu, šteje kot dobava brez prevoza, ki je opravljena v Nemčiji. DDV mora obračunati dobavitelj, kar pomeni, da bi se moral slovenski zavezanec za te namene identificirati za DDV v Nemčiji. Na računu za opravljeno dobavo, ki bi ga moral izdati v skladu z nemško zakonodajo, bi moral obračunati nemški DDV, zaradi česar ni potrebe po tem, da bi navajal kakršnokoli klavzulo. Račun, izdan pod nemško identifikacijsko številko za DDV, se ne vpisuje v slovenske evidence za namene DDV.

2. Postopek 4200 in DDV Smo davčni zavezanci, identificirani za DDV v Sloveniji. Blago smo nabavili pri prodajalcu iz Švice. Po vstopu blaga iz Švice v EU je bil opravljen carinski postopek 4200 brez obračuna DDV pri uvozu tega blaga. Račun smo prejeli od prodajalca iz Švice v frankih in brez njegove identifikacijske številke za DDV, od slovenskega špediterja, ki je hkrati tudi prevoznik pošiljke, pa smo prejeli tujo carinsko listino brez obračunanega DDV – v tretjem delu lista je vpisano ›Verfahren 4200‹. Kot smo lahko ugotovili iz deklaracije, gre za davčnega zastopnika, ki ga je imenoval dobavitelj iz Švice, ki je opredeljen (če prav razumemo) v polju Y042 (DE272149597). Ker nismo vedeli, za katerega davčnega zavezanca gre, smo v VIES preverili, ali je registriran za namene DDV. Manjkajoče podatke smo naknadno pridobili od špediterja iz Slovenije. Poslali so nam pooblastilo za davčno zastopanje, ki, če pravilno razumemo, predstavlja dokument za davčnega zastopnika iz Nemčije. Ali na podlagi postopka 4200 naredimo samoobdavčitev in ali se transakcija obravnava kot pridobitev blaga iz drugih držav članic? Ali je prav, da kot dobavitelja v evidenco vpišemo davčnega zastopnika DE272149597, to je A/H/A GmbH? Ali mora ta davčni zastopnik poročati dobave znotraj EU? Prosimo vas za navodila, kako pravilno obračunati DDV od nakupa tega blaga in katero vrednost moramo upoštevati (1.191,95 evra) ter kako zavesti to v evidence.

Iz navedenega lahko povzamemo: • da je prvi dobavitelj neupravičeno uporabil oprostitev za dobavo blaga v EU, saj blago ni zapustilo Nemčije; • če je poročal opravljeno dobavo v poročilu o dobavah v EU (naš RP-O), se poročani podatki slovenskega zavezanca ne ujemajo z njegovimi, saj, kot razumemo, slovenski zavezanec (pravilno) ni obračunal slovenskega DDV, ker ni opravil pridobitve blaga v Sloveniji; • slovenski zavezanec ni obračunal nemškega DDV, s čimer je po našem mnenju kršil nemški zakon; tveganj in posledic v tej zvezi žal ne moremo oceniti; • možno bi bilo, da bi nemški dobavitelj naknadno ugotovil, da pogoji za oprostitev niso izpolnjeni in bi od slovenskega zavezanca (upravičeno) terjal plačilo nemškega DDV; v takem primeru nemški DDV bremeni slovenskega davčnega zavezanca, saj tega ne more terjati od nemške države, glede na to, da se ni identificiral in da je v Nemčiji opravil promet blaga in ni obračunal DDV; • če je kupec slovenskega zavezanca obračunal nemški DDV na podlagi klavzule na izdanem računu slovenskega dobavitelja, slovenski dobavitelj pa te transakcije (pravilno) ni vključil v RP-O, je prišlo do neskladja pri poročanju transakcij.

3. Oprostitev za storitve špediterja Od špediterja s slovensko identifikacijsko številko smo prejeli račun za opravljeno posredovanje ›odpoklica international‹, na katerem je klavzula, da DDV ni obračunan v skladu z e) točko 1. odstavka 52. člena ZDDV-1. Ali je to pravilno?

Glede na to, da se je celotna transakcija zgodila na območju Nemčije, kar pomeni, da zanjo veljajo nemška pravila za obdavčitev z DDV in pristojnost nemških davčnih organov, bi bilo za natančnejšo presojo ali morebitno sanacijo situacije treba poiskati pomoč strokovnjaka za nemški DDV.

Oddajanje vozil v najem/Postopek 42 Mnenje 1. Oddaja traktorja v najem Naše podjetje se ukvarja pretežno z veleprodajo – šifra dejavnosti 46.190 (Nespecializirano posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov). V aprilu smo nabavili kmetijsko vozilo – manjši traktor (račun in homologacijo prilagamo) za oddajanje v najem fizičnim in pravnim osebam, občasno pa bi vozilo uporabljali tudi za lastne potrebe, predvsem v zimskem času, saj ima možnost priključka pluga, kar nam bo koristilo pri čiščenju okolice poslovnega prostora in parkirišč.

1. Oddaja traktorja v najem Zavezanec ima pravico, da odbija vstopni DDV, če nabavljeno blago in storitve uporablja za namene obdavčenih transakcij (63. člen ZDDV-1) oziroma obdavčene dejavnosti. Oddajanje v najem je obdavčena transakcija, zaradi česar menimo, da ni zadržkov za odbitek vstopnega DDV pri nabavi. Na delež odbitka vstopnega DDV (pri nabavi in v 5-letnem obdobju popravka) bi lahko vplivala lastna raba traktorja, vendar le, če zavezanec ne bi opravljal zgolj obdavče-

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

nih transakcij. Če zavezanec uporablja traktor za namene lastne dejavnosti (kot celote), in ne neposredno za opravljanje transakcij tretjim osebam, je odbitek odvisen od tega, kakšne transakcije opravlja; odbiten je zgolj delež, ki se pripiše obdavčenim transakcijam. V zvezi z opravljanjem dejavnosti oddajanja v najem mora imeti podjetje registrirano dejavnost 77.310 (Dajanje kmetijskih strojev in opreme v najem in zakup), kamor spada dajanje kmetijskih in gozdarskih traktorjev, strojev in opreme brez upravljavca v najem. Najemodajalec in najemojemalec medsebojne pravice in obveznosti opredelita v pogodbi o najemu. Najem oziroma zakup ureja Obligacijski zakonik v členih 587 do 618. 2. Postopek 4200 in DDV Postopek 4200 je postopek sprostitve blaga v prost promet in vnosa v domačo porabo za blago, ki je oproščeno DDV v okviru davčne dobave v drugo državo članico. Ob sprostitvi v prost promet se za blago plačajo carina in druge uvozne dajatve, ker pa bo izvršena davčna dobava blaga v drugo državo članico, se blago oprosti plačila DDV. Povedano drugače: blago se uvozi v EU, vendar se ob tem DDV ne obračuna, ker država uvoza ni ciljna država. Ciljna država, torej država kupca oziroma prejemnika blaga je druga država članice EU. Pri postopku 4200 morajo biti v deklaraciji navedeni: • identifikacijska številka za DDV prejemnika iz polja 8 EUL (ki se navede pod šifro Y040) ali njegovega davčnega zastopnika (ki se navede pod šifro Y042); • identifikacijska številka za DDV prejemnika blaga iz druge države članice (ki se navede pod šifro Y041); • dokaz, da bo blago zapustilo območje države uvoza in bo šlo v drugo državo članico (prevozna listina ali izjava o odpremi blaga v drugo državo članico). V deklaraciji, ki ste jo priložili vprašanju, je pod Y042 navedena števila DDV davčnega zastopnika iz Nemčije, vaše podjetje pa je kot prejemnik blaga navedeno v Y041. Glede na to, da je dobavitelj zavezanec iz tretje države (Švice), je za namene uvoza in nadaljnje dobave v EU imenoval davčnega zastopnika, ki je v njegovem imenu in za njegov račun izpolnil obveznosti v zvezi z uvozom v EU in nadaljnjo dobavo blaga v Slovenijo. Kraj uvoza blaga je država članica, na ozemlju katere je bilo blago vneseno v Unijo (35. člen ZDDV-1), v vašem primeru Nemčija. Kadar se odpošiljanje ali prevoz blaga začne v tretji državi, se šteje, da je kraj dobave, ki jo opravi uvoznik, in kraj vsakršne nadaljnje dobave v državi članici uvoza blaga (2. odstavek 20. člena ZDDV-1 oziroma 2. odstavek 32. člena Direktive o DDV). Glede na navedeni pravili je kraj uvoza Nemčija, nadaljnja dobava iz Nemčije v Slovenijo pa šteje za dobavo blaga, ki je v Nemčiji oproščena in v Sloveniji obdavčena kot pridobi-

tev, če je blago fizično prispelo v Slovenijo in sta tako kupec kot prodajalec zavezanca, identificirana za DDV. Postopek 4200 omogoča dobavitelju, ki pripelje blago iz tretje države, da se izogne plačilu DDV ob uvozu. DDV obračuna in plača kupec. V nasprotnem primeru bi dobavitelj plačal DDV v državi uvoza, vendar bi ta vstopni DDV smel odbiti zato, ker mu nadaljnja dobava v EU daje pravico do odbitka. Postopek 4200 je torej administrativna poenostavitev za dobavitelja. Kadar je dobavitelj davčni zavezanec iz tretje države, mora ob uvozu v EU pridobiti identifikacijsko številko za DDV, možno pa je, da vse obveznosti, povezane z uvozom in nadaljnjo dobavo, na podlagi pooblastila prenese na davčnega zastopnika. Ta je potem tisti, ki tudi poroča dobavo blaga v EU, pod svojo identifikacijsko številko za DDV, v imenu in za račun dobavitelja. Slovenski kupec blaga transakcijo obravnava kot pridobitev blaga znotraj EU in opravi samoobdavčitev. DDV obračuna od nabavne cene, ki mu jo zaračuna dobavitelj na izdanem računu. Nabava se poroča na obrazcu DDV-O pod rubriko 32, DDV se vpiše pod 23/24 (odvisno od stopnje DDV) in odbitek pod 41/42. 3. Oprostitev za storitve špediterja ZZDV-1 v točki e) 1. odstavka 52. člena določa oprostitev za »opravljanje storitev, vključno s prevoznimi in pomožnimi […], če so neposredno povezane z izvozom ali uvozom blaga v smislu 31. ter uvozom blaga v skladu s 1. odstavkom 58. člena.« Gre za storitve: • ki so neposredno povezane z izvozom blaga; • ki so neposredno povezane s tistim uvozom blaga, za katere je takoj po vnosu v carinsko območje začet kateri od odložnih carinskih postopkov in je zato odloženo tudi plačilo davka; • ki so neposredno povezane z uvozom blaga v davčna skladišča. Oprostitev je določena zato, ker se vrednost teh storitev vključi v davčno osnovo pri uvozu blaga. Ker ni povsem jasno, kakšna je vsebina storitev, ki jih je za vas opravil špediter, upamo, da na podlagi vsebine oprostitve, ki smo jo navedli, lahko presodite, ali je bila oprostitev pravilno uporabljena. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006, spremembe: 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415. • Pojasnilo DURS, št. 4230-477/2010, z dne 30. 12. 2010 (www.durs. gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/davek_na_dodano_vrednost_pojasnila/uvoz_blaga/uvoz_blaga_ki_mu_sledi_dobava_ali_ prenos_blaga_znotraj_unije_carinski_postopek_42). • Pojasnilo DURS, št. 4230-380/2010, z dne 23. 9. 2010 (www.durs.gov. si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/davek_na_dodano_vrednost_pojasnila/uvoz_blaga/ddv_in_postopek_42_dodatno_pojasnilo

ROKOVNIK

POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

Da ne pozabim:

10. oktober

PRAVNE OSEBE:

FIZIČNE OSEBE (s.p.):

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb september 2015 (julij-september 2015)

Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti september 2015 (julij-september 2015)

ETN - poročanje o prodajah in najemih, sklenjenih v preteklem mesecu 15. oktober

Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

Intrastat poročilo

EURIBOR

na dan 19. 8. 2015

na dan 23. 9. 2015

3-mesečni

-0,028

-0,039

6-mesečni

0,043

0,033

12-mesečni

0,159

0,147

18. oktober

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

20. oktober

Rekapitulacijsko poročilo 09/2015 in hkrati DDV-O 09/2015 Banka Slovenije - poročilo: BST, KRD, DVP, SN-T

22. oktober

AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

Plačila v gotovini

30. oktober

FURS - obračun in plačilo DDV 09/2015) Poročilo o dobavah (76.a člen) 09/2015 Predložitev obračuna in plačilo davka na finančne storitve

31. oktober

Banka Slovenije-SKV Priglasitev ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske dejavnosti na podlagi normiranih odhodkov

Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2*

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (23. 9. 2015)

Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga in storitev v RS po ZPPDFT**

Variabilni del priznane obrestne mere Sept. 2015

420 EUR

5.000 EUR

EUR

USD

JPY

GBP

CHF

Do vključno 1 meseca

-0,09900%

0,20120%

0,05657%

0,50525%

-0,78100%

Do vključno 3 mesecev

-0,03300%

0,33400%

0,08929%

0,58563%

-0,72400%

Do vključno 6 mesecev

0,03900%

0,54275%

0,13086%

0,74313%

-0,67400%

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

12 mesecev

0,16100%

0,85555%

0,24114%

1,05431%

-0,56100%

Obdobje od 1. 7. 2015 – 31. 12. 2015

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/ davki_in_carine/obrestne_mere_za_obresti_na_posojila_med_povezanimi_osebami/ (24. 9. 2015)

Vrsta izplačila za

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

8,05 %

Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. Uradni list RS št. 48/2015, 3. 7. 2015)

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

September 2015

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 92/2013, 16/2014, 59/2014, 28/2015)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR. V primeru, da delavec dela 11 ur ali več na dan - 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro nad 8 ur.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70 % cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javni prevoz - do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15 %; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10 %.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15 %; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10 %.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

v skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Nadomestilo za ločeno življenje se lahko določi v pogodbi o zaposlitvi delavca pod pogoji in v znesku, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, kot to določa vsakokratni podzakonski predpis.

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 30% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 461,02 EUR* Za 20 let delovne dobe: v višini 50% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 768,36 EUR* Za 30 let delovne dobe: v višini 70% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 1.075,70 EUR*

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povp. mes. plač v RS za pretekle tri mesece 3.073,43 EUR** oz. v višini dveh povp. mes. plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

798,64 EUR za leto 2014; Najvišji znesek brez prispevkov 1.075,70 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- v primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece - 1.536,72 EUR**; - v primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 768,36 EUR** - Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.536,72 EUR**) - Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece (1.536,72 EUR**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si/).

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

NE SPREGLEJTE

Ne spreglejte

pomembnejših novosti, objavljenih v Uradnem listu, za računovodstvo, davke in finance v gospodarstvu:

Številka Uradnega lista

Vsebina

Kratek povzetek in opombe

62/2015

2603. Poročilo o gibanju plač za junij 2015

Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za junij 2015 je znašala 1.539,82 EUR, neto pa 1.003,74 EUR. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje april–junij 2015 je znašala 1.537,43 EUR.

63/2015

2636. Uredba o spremembah Uredbe o določitvi zneska trošarine za energente

64/2015

2662. Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, julij 2015

Mesečni koeficient rasti cen življenjskih potrebščin julija 2015 v primerjavi z junijem 2015 je bil –0,008. Koeficient rasti cen življenjskih potrebščin od začetka leta do julija 2015 je bil –0,002.

Novičke s portala IR Celotna vsebina novic je na voljo na www.iracunovodstvo.eu 24.09.2015 Pogodbe z revizorji podpisujejo predsedniki nadzornih svetov Novela ZGD-1I, katere določbe so začele veljati 8.8.2015, je za nadzorni svet prinesla več možnosti in pristojnosti. Tako se pristojnost nadzornega sveta, da pregleduje in preverja knjige in...

07.09.2015 Vlada predlaga nove ukrepe za izboljšanje poslovnega okolja in administrativne ureditve Vlada RS je 28. avgusta 2015 sprejela predlog novele Zakona o davčnem postopku, s katerim predstavlja prvi pomemben korak v pripravi ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja in administrativne...

02.09.2015 Bodo majhne družbe res računale rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade ter knjižile odložene davke ne glede na znesek? Sprejeti noveli ZGD-1I sledijo spremembe Slovenskih računovodskih standardov, ki so v javni razpravi od julija in je nanje možno do 1. oktobra podati pripombe in predloge. 7. točka predlaganega...

31.08.2015 Pripravljen predlog sprememb ZDDV-1

Vlada je pripravila predlog sprememb ZDDV-1, ki je objavljen na naslovu: http://www.mf.gov.si/fileadmin/mf.gov.si/pageuploads/Davki_in_carine/Predlogi_predpisov/ sprZDDV2016javobr.pdf Namen...

27.08.2015 Od 1. septembra enotno dovoljenje za prebivanje in delo tujcev Tujci, ki bodo v Slovenijo prišli z namenom zaposlitve, samozaposlitve ali dela, ne bodo več potrebovali dveh različnih dovoljenj, saj bo uvedeno enotno dovoljenje za prebivanje in delo tujcev. Tako...

26.08.2015 Odpis dolgov posameznikom: Ali se lahko odpiše dolg iz naslova globe zaradi prometnega prekrška? FURS podaja odgovore na vprašanja odpisa dolgov posameznikom. Vir: http://www.fu.gov.si/fileadmin/ Internet/Placevanje_in_izvrsba/ Podrocja/Enkraten_odpis_davkov_ za_fizicne_osebe_ZPIOUD/...

26.08.2015 FURS pripravil zloženko o davčnih blagajnah Vir: http://www.fu.gov.si/fileadmin/ Internet/Nadzor/Podrocja/Davcne_ blagajne_in_VKR/Novice/2015/Vodnik_davcne_blagajne.pdf

26.08.2015 FURS podaja dodatne informacije glede pridobitve statusa davčnega rezidentstva FURS je v preteklosti podal določena pojasnila glede statusa davčnega rezidentstva, sedaj pa zaradi sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. X Ips 124/2015 z dne 11. 6. 2015,...

26.08.2015 Postopek skupnega dogovora med državami Konvencij o izogibanju dvojnemu obdavčenju FURS je pripravil dodatna pojasnila na praktična vprašanja glede postopka skupnega dogovora med državami Konvencij o izogibanju dvojnemu obdavčenju. Postopek je namenjen davčnemu zavezancu, kadar...

24.08.2015 Novosti pri poročanju o kadrovskih štipendijah Vsi štipenditorji (družbe, s.p.-ji, zavodi, fundacije…) morajo poročati o podeljenih štipendijah Javnemu skladu za razvoj kadrov in štipendiranje. Prvič bo potrebno poročati do 15.9.2015...

IZOBRAŽEVANJA IR oktober 2015

Celoletno celostno izobraževanje za računovodje Ljubljana, Koper, Celje, Kranj

ŠOLE IR

KRATKI SEMINARJI IR

5., 7., in 12. oktober Šola DDV mag. Tamara Prezelj

1. oktober Novosti pri računovodenju zaradi sprememb ZGD-1 in SRS (predavanje v Novi Gorici) Kristinka Vukovič

12., 16., 19. in 23. oktober Šola dvostavnega knjigovodstva - osnove dr. Tatjana Jovanović

SEMINARJI IR 6. oktober Vrednotenje proizvodnje po proizvajalnih stroških Miro Dečman 06. oktober Aktualno pri povračilih stroškov v zvezi z delom (prehrana, prevoz, potni stroški, odpravnine...) Maja Dolinar Dubokovič 13. oktober Prefakturiranje stroškov in (ne)obračun DDV mag. Tamara Prezelj 13. oktober Davčni postopek za računovodje Branka Svilar Mugoša 14. oktober Delovanje društva z davčnega vidika Vesna Bartolj Maver 16. oktober Obdavčitev storitev z DDV Maja Dolinar Dubokovič 16. oktober Transakcije z nepremičninami in obračun DDV mag. Tamara Prezelj 19. oktober Kaj pri zaposlovanju tujcev prinaša novi ZZSDT Irena Kamenščak 19. oktober Ukinitev obveznega knjigovodstva na kmetiji in nova uredba o dopolnilnih dejavnostih - kaj mora o tem vedeti računovodja Majda Strel 21. oktober Račun v sistemu DDV in davčne blagajne (2015/16) mag. Tamara Prezelj 22. oktober Pravica do odbitka vstopnega DDV mag. Tamara Prezelj 27. oktober Vpliv nove zakonodaje in predstavitev aktualne problematike pri poslovanju društev Vesna Bartolj Maver 30. oktober Konsolidacija – preprosto, razumljivo in praktično Vesna Bartolj Maver

Akademija IR 2015/16 GOSPODARSTVO

2. oktober Novosti pri računovodenju zaradi sprememb ZGD-1 in SRS (predavanje v Mariboru) Kristinka Vukovič 5. oktober Davčne blagajne mag. Tanja Urbanija 6. oktober Davčne blagajne (predavanje v Celju) mag. Tamara Prezelj 8. oktober Davčne blagajne (predavanje v Kranju) mag. Tamara Prezelj 14. oktober Kako izterjati dolžnike? Nina Orehek Ručigaj 15. oktober Davčne blagajne (predavanje v Kopru mag. Tamara Prezelj 15. oktober Novosti pri računovodenju zaradi sprememb ZGD-1 in SRS Kristinka Vukovič 16. oktober ABC obresti za računovodje Kristinka Vukovič 19. oktober Omejitve pri gotovinskih izdatkih in prejemkih ter pravila blagajniškega poslovanja (evidentiranje, izdajanje računov) Kristinka Vukovič 20. oktober ABC odloženih davkov: kako jih pravilno izračunati, poknjižiti in bilancirati Kristinka Vukovič 20. oktober Davčne blagajne mag. Tamara Prezelj 22. oktober Obdavčitev izplačil po pogodbah o poslovodenju in prokuri, vključno z novostmi v letu 2015 Maja Dolinar Dubokovič 23. oktober Osnovni pojmi DDV mag. Tamara Prezelj 26. oktober Novosti pri računovodenju zaradi sprememb ZGD-1 in SRS (predavanje v Celju) Kristinka Vukovič 27. oktober Novosti pri računovodenju zaradi sprememb ZGD-1 in SRS (predavanje v Kopru) Kristinka Vukovič

14.–18. september 2015 Na Inštitutu za računovodstvo smo novo sezono izobraževanj tudi letos simbolično pričeli s Tednom računovodij. Že 8. izvedba tega brezplačnega dogodka je zopet osvetlila vrsto aktualnih tem in privabila lepo število udeležencev iz računovodske stroke. Na dogodku, ki se že tradicionalno odvija v prostorih Poslovne hiše Unija, se je tekom celotnega tedna zvrstilo preko 600 različnih udeležencev, ki so lahko prisluhnili več kot 30 brezplačnim strokovnim predavanjem. Zares veliko zanimanje za dogodek je dokazalo, da potreba in želja po znanju, predvsem tistem, ki ga na najvišjem strokovnem nivoju podajajo sodelujoči predavatelji, vsekakor ni zamrlo. Čeprav so bistvo Tedna računovodij sicer strokovna predavanja, pa je bil ta teden tudi čas, da izkoristimo priložnost za druženje s kolegi iz stroke, da izmenjamo mnenja, prisluhnemo izkušnjam drugih in spletemo nova poznanstva ter ne nazadnje, da v ponudbi sponzorjev dogodka prepoznamo priložnost za vnašanje novosti v svoje poslovne procese. Tudi letos so namreč dogodek podprla ugledna slovenska podjetja:

• Unija računovodska hiša d.d. • IUS Software d.o.o. • Planet GV d.o.o. • TSmedia d.o.o. • SID – prva kreditna zavarovalnica d.d.. • AJPES • Abanka Vipa d.d. • NLB d.d. • Nevtron & Company d.o.o. Veseli nas, da smo skupaj z vami ustvarili še eno odlično srečanje računovodske stroke in se vam zahvaljujemo za zaupanje. Upamo, da ste dobro izkoristili priložnosti, ki jih je ponudil Teden računovodij 2015 in da se vam ure, preživete na tem dogodku, obrestujejo tudi pri vašem delu. Vaše družbe pa bomo veseli tudi na naših seminarjih, šolah in delavnicah tekom leta, na katerih vas bomo še naprej seznanjali z najbolj aktualnimi temami in strokovnimi vsebinami na najvišjem nivoju.

Do ponovnega snidenja vas prisrčno pozdravljamo!

Utrinki s Tedna računovodij 2015

SPONZORJI DOGODKA

C en t er i n o vat ivn eg a p o d jet niš t va

Vse za podjetne na enem mestu Dobrodošli v Centru inovativnega podjetništva na Trgu republike 2 v Ljubljani! Vsem podjetnikom in tistim, ki boste to šele postali, nudimo vsaj 5 razlogov, da nas obiščete: • ustanovitev podjetja in odprtje poslovnega računa na enem mestu; • strokovno individualno svetovanje pri nastajanju, razvoju in rasti podjetja; • brezplačno uporabo vsaj 7 prostorov za individualno delo, sestanke, delavnice in poslovna srečanja; • letno najmanj 45 seminarjev, konferenc in drugih dogodkov ter več kot 27 izobraževalnih programov o podjetništvu, financah in še čem; • predstavitev inovativnih izdelkov na 2 x 4 m velikem prostoru v podjetniški galeriji. Vabljeni vsak dan od ponedeljka do petka od 9.00 do 17.00.

Povezujemo podjetne.

www.nlb.si/cip

01 476 21 01

10 aldetemije ak

»GOSPODARSTVO«

Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani tel.: 01 360 20 20 fax.: 01 360 20 50 akademija@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu

ŠOLSKO LETO 2015/ 2016

Poskrbeli bomo za vaše znanje – Iz prakse za prakso Na Inštitutu za računovodstvo menimo, da je poklic računovodje eden zahtevnejših poklicev, če zahtevnost merimo s širino potrebnega znanja. Le strokovno dobro usposobljen računovodja lahko aktivno sodeluje pri poslovnih odločitvah in prispeva k uspešnosti poslovanja podjetja.

Program Akademije IR “GOSPODARSTVO” 2015/2016

Lokacija, trajanje in cilji Lokacije: Ljubljana, Celje, Kranj, Koper Trajanje: od oktobra 2015 do junija 2016, 9 mesečnih srečanj + 10. dodatno srečanje

1. srečanje: oktober 2015 Predavateljica: Nina Orehek Izbrane teme iz gospodarskega in insolvenčnega prava

Cilji Akademije IR so poleg skrbi za stalno in celostno izobraževanje naslednji: • povezovati računovodske usmeritve in davčne učinke za vse ekonomske kategorije • poudariti praktično delo, ki temelji na teoriji • prilagoditi program naravi dela posameznega obdobja • lokacijsko se približati udeležencem • izbrati ustrezne termine • oblikovati majhne in stalne skupine • omogočiti medsebojno spoznavanje in lažje aktivno sodelovanje udeležencev • na enem mestu zanesljivo podajati novosti na računovodskem in davčnem področju • udeležencem omogočiti letno načrtovanje odsotnosti zaradi izobraževanja • ponuditi možnost preizkusa znanja • nuditi cenovno ugodna izobraževanja • skrbeti za združenje in družabnost

2. srečanje: november 2015 Predavateljica: Kristinka Vukovič Spremembe računovodskih predpisov in zahtevnejši primeri knjiženja 3. srečanje: december 2015 Predavateljica: mag. Barbara Guzina DDPO pred koncem leta in novosti v 2016 4. srečanje: januar 2016 Predavateljica: Kristinka Vukovič Letno poročilo in moj izziv: izkaz denarnih tokov - redni program 4. srečanja

Cena

Predavateljica: Kristinka Vukovič Prvič delam računovodsko poročilo – opcijski program 4. srečanja 5. srečanje: februar 2016 Predavateljica: mag. Tamara Prezelj DDV pri najemu oziroma uporabi opreme in nepremičnin 6. srečanje: marec 2016 Predavateljica: Maja Bohorič Obdavčevanje različnih oblik dela 7. srečanje: april 2016 Predavateljica: mag. Tamara Prezelj Klavzule na računih 8. srečanje: maj 2015 Predavateljica: Nina Orehek Civilno pravo za računovodje – izbrane teme iz pogodbenega, izvršilnega, delovnega in nepremičninskega prava 9. srečanje: junij 2015 Predavateljica: mag. Tanja Urbanija DDV v mednarodnih poslih - redni program 9. srečanja Predavateljica: mag. Barbara Guzina Kaj morate vedeti z davčnega področja, če poslujete s tujino? – opcijski program 9. srečanja DODATNO 10. SREČANJE SEPTEMBER 2016 Osebna in timska učinkovitost Predavatelj: Anton Majhen

Predavanj se lahko udeležujejo različne osebe iz iste organizacije.

Dodatna ugodnost za udeležence Akademije IR! Brezplačen kratek seminar po izbiri!

Popusti • 5% popusta za udeležence, ki so že obiskovali Akademijo IR • 2% popusta za plačilo v enkratnem znesku

Z Akademijo do naziva Računovodski strokovnjak IR

Možnost plačila na 3 ali 9 obrokov!

1.200,00 EUR + 22 % DDV

Šolnina vključuje • 9 SREČANJ (1 x mesečno od oktobra 2015 do junija 2016) • DODATNO 10. SREČANJE (v septembru 2016) • AKADEMIJSKO ČLANSTVO v Klubu IR (50% POPUST na Seminarje IR, 10% POPUST na Šole IR in ostale ugodnosti) • SVETOVALNE URE (za vsako leto udeležbe na Akademiji IR udeležencu pripada ena svetovalna ura - maksimalno 9 svetovalnih ur) • 30% POPUST na dodatne svetovalne ure • gradivo in potrdilo o udeležbi • BREZPLAČNA LETNA NAROČNINA na tiskano verzijo biltena UNIKUM • parkirnino in pogostitev med odmori • dostop do e-vprašalnikov po posameznih temah • BREZPLAČEN KRATEK SEMINAR IR po izbiri • možnost pridobitve naziva RAČUNOVODSKI STROKOVNJAK IR