Unikum 10/12

ww

un

w.

n w.iracu ovodstv

Olajšave v davčnem obračunu za leto 2012 stran

.si

ww

ija

DAVKI

o.e u

B I LT E N

10

KADRI

Odpravnine delavcem ob prenehanju delovnega razmerja stran

Številka 10 • OKTOBER 2012

Cena 6,51 EUR

11, 12

TEMA MESECA

Kaj se spreminja pri obdavčitvi z DDV

V klubu številnih sprememb zakonodaje, ki smo jim priča v letu 2013, bodo tudi davčne spremembe, med drugim spremembe na področju davka na dodano vrednost. Spremembe sicer še niso sprejete in veljavne, vendar za nekatere vemo, da se bodo zgodile, saj je treba nekatere člene zakonodaje uskladiti z zakonodajo EU, katere cilj je harmonizacija tega davka v državah članicah EU. V prispevku je opisanih nekaj izbranih sprememb oziroma novosti iz aktualnega predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah ZDDV-1, o končnem besedilu teh sprememb – če bodo sprejete – pa bomo pisali v naslednjem Unikumu. Spremembe tega zakona se bodo začele uporabljati s 1. 1. 2013.

Več o tem na straneh

3, 4, 5 in 6

2)

Vsebina / kazalo:

UVODNIK

Tema meseca

Kaj se spreminja pri obdavčitvi z DDV stran 3, 4, 5, 6 RAČUNOVODSTVO

Letošnji pridelek

Predvredbena tabela za gospodarske družbe stran 7 DAVKI

Prenos podjetja s. p. na drugega podjetnika po novem stran 8, 9

Počasi se leto nagiba h koncu, košarica letošnjih davčnih novosti pa se polni. V začetku leta nekaj nujnih korektur še stare zakonodaje, potem nekaj dobrodošlih novosti glede obdavčitve dohodkov, pa ZUJF pa vroča razprava o magičnih 50.000 evrov za normirance, ki odslej ne bodo samo fizične osebe, temveč se bodo tako lahko imenovale tudi gospodarske družbe. Slednji projekt je bil za predlagatelje zakonskih sprememb kar zajeten zalogaj in ne razumem prav dobro, čemu toliko dela, usklajevanja in členov, saj bo ugodnost glede administriranja izrabilo zelo malo družb, pri katerih ne bo administrativnega prihranka, priKristinka hranek bo samo pri davkih. Kdor namreč deluje v podjetju, organiziraVukovič nem v družbi, bo še naprej moral voditi poslovne knjige in sestavljati letna poročila na podlagi ZGD-1 in SRS, stroški administriranja mu torej ostanejo. Prihranek bo le pri davkih, če taka majhna družba deluje z izjemnim dobičkom. Če pa ne, se ji bo še vedno splačalo ugotavljati davčno osnovo z dejanskimi stroški, kot jih je knjižila v svoje poslovne knjige. Učinek te na videz obsežne Ali bo ta mala reforme je torej le dvig praga letnih prihodkov za podjetnike in zasebnike z 42.000 na 50.000 evrov davčna reforma in morebitna cedularna obdavčitev, seveda, ko (če) dobrodošla tudi bodo gospodje iz Bruslja dali kljukico dvigu praga še za številne avtorje za vstop v sistem DDV. Ali bo ta mala davčna reforma dobrodošla tudi za številne avtorje in tiste, ki in tiste, ki delajo delajo po podjemnih pogodbah, bomo še videli, saj razprava o tem še poteka, zato pustimo zakonodapo podjemnih jalcu čas. Vsekakor pa že lahko napovem, da bomo pogodbah, bomo o tem v prihodnji številki Unikuma nadrobno pisali. še videli, saj Tokrat smo se v nosilnem članku lotili novosti, ki nas s 1. 1. 2013 čakajo na področju DDV. Katere poenorazprava o tem stavitve pri izdajanju računov nam napoveduje novo še poteka, zato leto? Kako bomo po novem obračunavali DDV po plačani realizaciji? pustimo zakono-

dajalcu čas.

Vabljeni k branju, do prihodnjič pa lep pozdrav Vaša Kristinka Vukovič

Olajšave v davčnem obračunu za leto 2012 stran 10 KADRI

Odpravnine delavcem ob prenehanju delovnega razmerja stran 11, 12 Mnenja IR stran 13, 14, 15, 16, 17 ROKOVNIK stran 18

letnik 6 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515, 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu Odgovorna urednica: Nina Selan, nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.istockphoto.com, v kolikor ni drugače označeno Fotografija na naslovnici: www.istockphoto.com Oblikovanje in priprava za tisk: Barbara Šušteršič Tisk: Birografika Bori d.o.o.

Posamezna številka stane: 6,51 EUR. Letna naročnina na tiskano verzijo znaša: 52 EUR + 8,5% DDV Letna naročnina na spletno verzijo znaša: 20 EUR + 20% DDV Naročnina velja do pisnega preklica.

V povprečju natisnemo 600 izvodov.

Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec.

Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji.

Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan.

ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

(3

TEMA MESECA

Kaj se spreminja pri obdavčitvi z DDV

V igri so spet spremembe, ki bodo vplivale na obdavčitev z davkom na dodano vrednost. Nekaj sprememb bo zaradi uskladitev z evropsko zakonodajo na tem področju, nekaj pa tudi zaradi pomanjkanja sredstev v državnem proračunu.

Ker bodo spremembe lahko objavljene v Uradnem listu precej pozno, uporabljati pa se bodo začele že s 1. 1.

2013, smo se odločili, da o njih pišemo že zdaj. Pričakujemo tudi, da bodo nekatere spremembe sprejete z isto vsebino, kot so predlagane, preprosto zato, ker smo dolžni uskladiti nacionalno zakonodajo na teh področjih z zakonodajo EU. To velja denimo za spremembe, ki se nanašajo na spremenjena pravila glede določanja kraja opravljanja storitev, in tiste, ki so vezane na posebno direktivo, v kateri so določena pravila o izdajanju računov.

S tem povezane spremembe se morajo zaradi zahtev iz teh dveh direktiv začeti uporabljati s 1. 1. 2013.

1. Spremembe, vezane na predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah ZDDV-1 (predlog Vlade RS z dne 12. 7.

2012 in dopolnjeni predlog z dne 11. 10. 2012) V nadaljevanju navajamo nekaj ključnih sprememb na področju DDV, ki bi se po zgornjem predlogu začele uporabljati 1. 1. 2013.

• Spremembe pri pravilih za določanje kraja opravljanja storitev

Prve spremembe pomenijo, da bosta po novem uzakonjeni dve dodatni posebni pravili za določanje kraja opravljanja storitev, in sicer za dajanje prevoznih sredstev in čolnov, namenjenih za razvedrilo, v dolgoročni najem osebi, ki ni davčni zavezanec.

Dajanje v dolgoročni najem prevoznih sredstev osebam, ki niso davčni zavezanci, bo obdavčeno po kraju, v katerem ima najemnik sedež, stalno oziroma običajno prebivališče.

Primer: Davčni zavezanec A, d. o. o., iz Brežic (ima ID za DDV) bo dal fizični osebi, hrvaškemu državljanu s stalnim in običajnim prebivališčem v Zagrebu, v najem avtomobil za tri mesece. Vozilo bo dano na voljo v Brežicah, najemnik pa ga bo uporabljal pretežno na Hrvaškem.

Iz Izvedbene uredbe 282/2011 izhaja, da s 1. 1. 2013 pri opravljanju storitev dajanja prevoznih sredstev v dolgoročni najem, ki se šteje za obdavčljivega v kraju sedeža prejemnika ali – če prejemnik tega nima – v kraju njegovega stalnega ali običajnega prebivališča, izvajalec storitev določi ta kraj na podlagi dejanskih informacij prejemnika, ki jih preveri z običajnimi poslovnimi varnostnimi ukrepi, kot so ukrepi v zvezi s preverjanjem identitete in plačil (to izhaja iz 23. člena Izvedbene uredbe 282/2011).

Običajno prebivališče fizične ose-

be, ki je ali ni davčni zavezanec, je kraj, v katerem ta fizična oseba običajno prebiva zaradi zasebnih ali poklicnih vezi. Če so poklicne vezi v državi, ki ni država osebnih vezi, ali če poklicne vezi ne obstajajo, se kraj običajnega prebivališča določi na podlagi zasebnih vezi, ki kažejo na tesno povezavo med fizično osebo in krajem, v katerem ta prebiva.

Iz 24. člena omenjene Izvedbene uredbe pa izhaja, da se pri določanju kraja opravljanja storitev v primeru, ko ima tak prejemnik sedež v več državah ali stalno prebivališče v eni državi, običajno prebivališče pa v drugi, pri določanju kraja opravljanja teh storitev daje prednost kraju, ki najbolje zagotavlja obdavčitev v kraju dejanske potrošnje.

nekatere spremembe BODo sprejete z isto vsebino, kot so predlagane, ker smo dolžni uskladiti nacionalno zakonodajo z zakonodajo EU. Tako lahko na navedenem primeru vidimo, da je potrebno pozorno branje in preučitev primera, da lahko nedvomno ugotovimo, da je kraj obdavčitve na Hrvaškem, kjer ima najemnik stalno pa tudi običajno prebivališče. Pravna oseba A, d. o. o., torej najemodajalec, v obravnavanem primeru ne bi obračunal slovenskega DDV, pri tem pa bi po novih pravilih napisal na račun klavzulo ‘Obrnjena davčna obveznost’ (pravno podlago za to bo našel v 30.b členu ZDDV-1).

Iz tega primera in zapisanega je razvidno, da je treba ugotavljati, kje je stalno in kje običajno prebivališče, potem pa dati prednost tistemu kraju, ki najbolje zagotavlja obdavčitev v kraju dejanske potrošnje.

Opredelitev prevoznih sredstev najdemo v 38. členu Izvedbene uredbe 282/2011.

Do leta 2012 je veljalo, da je kraj opravljanja storitev tam, kjer ima izvajalec – torej najemodajalec – svoj sedež poslovanja, kar je v tem primeru Slovenija.

Dajanje čolnov, namenjenih za

4) razvedrilo, v dolgoročni najem, pa bo obdavčeno po kraju, kjer je čoln dejansko dan na razpolago najemniku, če izvajalec storitev dejansko opravi iz sedeža svoje dejavnosti ali stalne poslovne enote v tem kraju.

Primer: Slovenski davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV v Sloveniji, daje v kratkoročni in dolgoročni najem čoln v Portorožu. V tem primeru je dal v najem čoln fizični osebi, ki jo bo ta uporabljala v Sloveniji. Uporabljala ga bo za zasebne namene.

Po novih pravilih bi to pomenilo obdavčitev v kraju, kjer je čoln dan v dolgoročni najem za zasebne namene. Dolgoročni najem plovila pomeni, da je plovilo dano v najem za več kot 90 dni. Enak rezultat bi dobili, če bi upoštevali sedanje pravilo, za leto 2012 (obdavčitev po kraju, kjer ima najemodajalec sedež). Iz tega pravila tudi izhaja, da ga je mogoče uporabiti, če je storitev dejansko opravljena iz sedeža dejavnosti ali stalne poslovne enote najemodajalca, ki je v kraju, kjer je čoln dejansko dan na razpolago najemniku.

• Uskladitev pravil glede nastanka obveznosti obračuna DDV od transakcij znotraj Unije (pri dobavah in pridobitvah blaga) Obveznost obračuna DDV pri dobavah blaga znotraj Unije bo nastala na dan izdaje računa, če račun ne bo izdan, pa 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem bo nastal obdavčljivi dogodek. Še vedno bi veljalo, da v primeru prejetega predplačila v zvezi z bodočo dobavo blaga v Skupnost obveznost obračuna DDV ne bi nastala na dan prejema plačila, temveč bi se uporabljali prej omenjeni pravili. Prav tako bi še vedno ostalo v veljavi pravilo, da ‘obdavčljiv dogodek’ pomeni dogodek, s katerim so izpolnjeni pravni pogoji, potrebni za nastanek obveznosti obračuna DDV. Primer: Dobavitelj iz Nemčije (ima ID za DDV) bo 15. 1. 2013 kupcu, davčnemu zavezancu iz Slovenije (ima ID za DDV v Sloveniji), dobavil sistem za odpraševanje v proizvodnji, ki jo ima vzpostavljeno v Sloveniji.

Dogovorila sta se, da bo pravica do

razpolaganja na blagu prenesena v Nemčiji, v tovarni dobavitelja, in sicer 15. 1. 2013 (pariteta EXW). Blago bo prevzel slovenski prevoznik za ime kupca iz Slovenije in ga pripeljal kupcu v Slovenijo. Dobavitelj bo hkrati istega dne izdal tudi račun (15. 1. 2013).

V takem primeru bi obveznost obračuna DDV nastala na dan 15. 1.

2013, ker je bil ta dan izdan račun za dobavljeno blago, ki je podlaga za obračun DDV. Pravilom za obračun DDV pri dobavah v EU sledi tudi pravilo za nastanek obveznosti obračuna DDV pri pridobitvah blaga znotraj Unije. Tudi tukaj nastane obveznost obračuna DDV ob izdaji računa, če pa račun ni izdan, nastane obveznost obračuna DDV najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek.

Uvaja se tudi novo pravilo za opravljanje zaporednih oproščenih dobav znotraj Unije v obdobju, daljšem od koledarskega meseca. Za zaključene se štejejo na koncu vsakega koledarskega meseca.

Cilj sprememb pri obračunu DDV pri dobavah blaga v Unijo in pridobitvah v Unijo je usklajenost in pravočasnost izmenjave informacij, ki poteka prek rekapitulacijskih poročil, na podlagi katerih lahko država članica pridobitelja učinkoviteje nadzira obračun DDV od pridobitev blaga pri pridobitelju.

• Pravila za izdajo računov in njihovo hrambo V nadaljevanju poglejmo, katera pravila bodo spremenjena ali uvedena na novo in so povezana z izdajo računov.

Za dobave blaga v Unijo in za opravljene storitve, za katere je DDV dolžan plačati prejemnik storitev (obrnjena davčna obveznost), bo treba izdati račun najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek (dobava blaga).

Za računovodske in davčne praktike je pomembna tudi uvedba pravila, s katerim bo določeno, pravila katere države članice EU veljajo pri izdaji računa. Osnovno pravilo je, da veljajo pri izdaji računa pravila po slovenskem ZDDV-1, če se po pravilih za določanje kraja dobave blaga ozi-

roma opravljanja storitve šteje, da je bila ta dobava opravljena v Sloveniji.

Ob tem osnovnem pravilu bomo uporabljali nekaj izjem.

Izjema bo veljala pri čezmejnih dobavah, za katere velja obrnjena davčna obveznost, in dobavah, ki so obdavčljive zunaj Unije. V teh primerih se bo uporabljalo pravilo o izdajanju računov, ki velja v državi članici, v kateri ima dobavitelj sedež ali stalno poslovno enoto, iz katere je dobava opravljena, ali stalno ali običajno prebivališče. To pomeni, da po novem pri računih za dobave, ki nam jih bodo opravili tuji dobavitelji iz EU, ne bo več treba presojati ustreznosti teh računov po slovenskih pravilih, temveč bo dobavitelj upošteval pravila, ki veljajo v njegovi državi, kjer ima sedež oziroma stalno poslovno enoto.

Primer: Slovenski davčni zavezanec (ima ID za DDV v Nemčiji) je prek eBaya kupil motorno žago, torej prek spletne trgovine, od tujega davčnega zavezanca, ki ima ID za DDV v Nemčiji.

Dobavitelj je blago poslal po pošti kupcu v Slovenijo. Zraven je priložil tudi račun.

V tem primeru je dobavitelj iz druge države članice EU (Nemčije) dolžan zagotoviti račun po pravilih nemške zakonodaje. Glede na to, da so zakonodaje držav članic EU na tem področju poenotene zaradi zahtev Direktive 2006/112/ES glede obveznih sestavin na računu (226. člen direktive), do pomembnejših odstopanj v praksi ne bi smelo prihajati samo zaradi zakonodaje, možno pa je, da do razlik prihaja, ker davčni zavezanci različno upoštevajo ta pravila.

Za dobavitelje, ki nimajo sedeža v Uniji in opravljajo obdavčljive dobave blaga ali storitev v Uniji, se upošteva osnovno pravilo, torej pravilo države članice, v kateri se dobava opravi. Če ima dobavitelj sedež svoje dejavnosti ali stalno poslovno enoto, iz katere je dobava opravljena, oziroma če takega sedeža dejavnosti ali stalne poslovne enote ni, stalno ali običajno prebivališče v Sloveniji in opravi dobavo blaga in storitev, za katere šteje, da ni opravljena v Uniji, se za izdajanje računov glede teh dobav uporabljajo pravila po našem ZDDV-1.

(5 računi, ki se lahko izdajajo v primerih, kadar znesek na računu, brez DDV, ni višji od 100 €, če gre za dokument oziroma sporočilo, ki spreminja prvoten račun (bremepis, dobropis), oziroma če je račun izdan končnemu porabniku. Izdaja poenostavljenega računa ni predvidena pri prodaji na daljavo in v zvezi s transakcijami znotraj Unije, ki so oproščene plačila DDV. Po novem bi se enakovredno obravnavali papirnati in elektronski računi, s tem pa bi se odpravile ovire za elektronsko izdajanje računov. V zvezi z elektronskimi računi je davčni zavezanec dolžan zagotoviti pristnost izvora, celovitost vsebine in čitljivost računa. Pristnost in celovitost lahko zagotavlja s postopki za nadzor poslovanja, ki ustvarjajo zanesljivo revizijsko sled med računom in dobavo blaga ali storitev. Pri elektronskem izdajanju računov pa pristnost in celovitost lahko zagotovi tudi z uporabo obstoječih tehnologij (kot na primer EDI) ali z naprednim elektronskim podpisom. Pogoji za elektronske račune za namene DDV bi bili tako opredeljeni v zakonu in ne bi bili vezani na predpise, ki določajo elektronsko poslovanje.

Davčni zavezanec mora račune hraniti v izvirni obliki, v kateri so bili poslani. Račune lahko ne glede na njihovo izvirno obliko hrani tudi na mikrofilmu, drugem mediju ali v elektronski obliki, če ti načini hrambe onemogočajo spremembo ali izbris podatkov oziroma omogočajo repro-

duciranje računov v izvirni obliki. Če se računi hranijo v elektronski obliki, se zahteva, da se tudi podatki, ki jamčijo pristnost izvora, celovitost vsebine in čitljivost računa, hranijo z elektronskimi sredstvi. Če davčni zavezanec račune, ki jih izda ali prejme, shrani z elektronskimi sredstvi, ki zagotavljajo on-line dostop do zadevnih podatkov, ima davčni organ zaradi nadzora pravico do dostopa, prenosa in uporabe navedenih računov, oziroma mora biti pravica do dostopa, prenosa in uporabe navedenih računov omogočena tudi pristojnemu organu druge države članice, če je treba v njej plačati DDV. Pravica za namene nadzora tako pripada državi članici, v kateri je izdan račun, kot tudi državi članici, v kateri je davek treba plačati.

Kar zadeva hrambo, mora dobavitelj, ki opravlja dobave, obdavčene v drugi državi članici, na primer v okviru postopka obrnjene davčne obveznosti, upoštevati pravila o hrambi države članice, v kateri se dobava opravi.

Hkrati obdobje hrambe računov za davčnega zavezanca, ki prejme dobave, določi država članica, v kateri ima ta zavezanec sedež, kar pomeni, da se s tem členom določa obdobje hrambe računov, ki jih prejme davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji.

Določeno je enotno desetletno obdobje hrambe računov, razen pri nepremičninah, kjer še naprej velja, da je treba hraniti račune (dokumente) 20 let po poteku leta, na katero se računi nanašajo. Vsekakor predlagamo, da se dokumenti v zvezi z nepremičninami hranijo še dlje (in najmanj 20 let), dokler nepremičnina ni odtujena, ker to lahko služi dokazovanju v zvezi s postopki, obstaja pa še vrsta drugih razlogov, zakaj naj bo običajno ta rok daljši.

• Popravljanje napak v obračunu DDV in naknadna predložitev obračuna DDV S prenovljeno ureditvijo saniranja napak v obračunu DDV pa tudi zaradi naknadne predložitve obračuna DDV se ohranja izračun obresti (po medbančni obrestni meri,

9.11. - Celje Več o novostih DDV s 1.1.2013 v živo na kratkih seminarjih IR za samo 49 € + DDV!

13.11. - Kranj 16.11. - Koper 20.11. - Ljubljana

INFO: www.iracunovodstvo.eu, T: 01 360 20 08

Osnovno pravilo velja tudi v primeru samofakturiranja, pri katerem je prejemnik, ki izda račun, dolžan plačati DDV na podlagi obrnjene davčne obveznosti, kar pomeni, da se za izdajo računa upoštevajo pravila po slovenskem ZDDV-1, če se po pravilih za določanje kraja dobave blaga oziroma za opravljeno storitev šteje, da je bila dobava opravljena v Sloveniji.

Samofakturiranje, pri katerem lahko kupec oziroma naročnik izda račun v imenu in za račun dobavitelja za njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev, velja pod pogojem, da se stranki prej dogovorita o tem in o načinu sprejema vsakega računa s strani dobavitelja. Vsebina vnaprejšnjega dogovora ne bi bila več predpisana, vendar bi dogovor za samofakturiranje moral biti sklenjen.

Pri tem bodo veljala prožnejša pravila za sprejem vsakega računa (vnaprej dogovorjen, opisan v vnaprejšnjem dogovoru, dokaže se z obdelavo računa ali potrdila o plačilu s strani dobavitelja ali izvajalca storitve).

Ob dobavah iz tretje države v Slovenijo (uvozu blaga) je kraj dobave blaga zunaj Unije. V teh primerih se ne uporabljajo pravila za izdajanje računov po ZDDV-1, saj se dobava ne opravi v Uniji, temveč veljajo pravila tretje države.

Na novo bi bila določena izjema od izdaje računa za zavarovalne in finančne storitve, ki so v drugi državi članici oproščene plačila DDV. Minister za finance bi dobil pooblastilo, da bi lahko določil izjeme od izdajanja računov, ki jih davčni zavezanec izda končnim porabnikom, in za izdaje računa za posamezne finančne storitve, če so opravljene na ozemlju Slovenije ali zunaj Unije.

Spremembe so načrtovane tudi za izdajo skupnega računa, kjer se zahteva, da obveznost obračuna DDV za več posameznih dobav blaga ali storitev nastane v istem davčnem obdobju. Skrajni rok za izdajo računa je predpisan za primere opravljanja dobav blaga v drugo državo članico, ki sledi pravilom za nastanek obveznosti obračuna DDV, ter za opravljanje storitev, za katere je DDV dolžan plačati prejemnik storitev (15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek).

Novost bodo tudi ‘poenostavljeni’

6) povečani za kazenske točke). Še vedno ostaja ureditev neustrezna, ker je v nasprotju s teorijo obračunavanja zamudnih obresti, vendar bo ureditev očitno ostala taka, kot je zapisana v predlogu zakona. Slednja ne upošteva, da se ›zamudne obresti‹ (obresti, povečane za kazenske točke) dejansko poravnavajo za obdobje od dejanske zamude (napačnega plačila zaradi napake v DDV obračunu) do dejanske poravnave (pravilnega) zneska. Res pa je tak sistem administrativno lažji.

Davčni zavezanec obračuna obresti zaradi napačnega obračuna DDV za obdobje od prvega dne, ki sledi zadnjemu delovnemu dnevu naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja, v katerem bi moral davčni zavezanec vključiti pravilen znesek DDV, do poteka roka za plačilo DDV po obračunu, v katerem je vključen pravilen znesek DDV, če gre za povečanje davčne obveznosti, oziroma do dneva predložitve obračuna, v katerem je vključen pravilen znesek DDV, če gre za zmanjšanje presežka DDV. Predlagatelj zakona pojasnjuje, da se s spremembo jasneje določa, da se obresti obračunajo od celotne davčne obveznosti, in ne od popravljenega zneska DDV. Davčni zavezanec obračuna obresti od zneska DDV, ki je predmet popravka, če je v preteklem davčnem obdobju izkazal prenizko obračunan DDV ali previsok odbitek DDV, ne glede na to, ali je v tem obračunu izkazoval prenizko davčno obveznost ali previsok presežek.

Ureditev naknadne predložitve obračuna DDV se popravlja samo redakcijsko. Velja, da se obresti obračunajo za obdobje od prvega dne, ki sledi zadnjemu delovnemu dnevu naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja, v katerem bi moral biti predložen obračun DDV, do dneva predložitve obračuna DDV. • Posebna ureditev za male davčne zavezance Ta predlog je povezan s predlagano pavšalno obdavčitvijo malih zasebnikov in malih družb, ki je predvidena za leto 2013. Prav zaradi cenzusa 50.000 evrov prihodkov v preteklem davčnem obdobju, ki je izhodišče za možnost uporabe pavšalne obdavčitve, je cilj predlagatelja zakona, da zviša hkrati tudi prag obdavčljivega prometa za uporabo posebne ureditve za male davčne zavezance, in sicer iz 25.000 evrov na 50.000 evrov obdavčljivega prometa. Ker pa je dvig tega praga vezan na predhodno odobritev Sveta (ker gre za odstopanje od 287. člena Direktive Sveta 2006/112/ES), se bo lahko ta sprememba izvajala s prvim dnem drugega koledarskega meseca, ki bo sledil mesecu objave obvestila o objavi Izvedbenega sklepa Sveta o dovoljenju Republiki Sloveniji za uporabo ukrepa (to bo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije). Obvestilo bo objavljeno v Uradnem listu RS. Naj pri tem opozorimo, da 50.000 evrov prihodkov, ki bo cenzus za vstop v pavšalno obdavčitev, ne pomeni tudi enakega kriterija za namene DDV, in to kljub isti absolutni številki 50.000 evrov, ker se ta dva pojma razlikujeta. Pojem obdavčljivega prometa 50.000 evrov za namene DDV je posebej opredeljen v 7. odstavku 94. člena ZDDV-1 in vključuje znesek obdavčenih dobav blaga in storitev po ZDDV-1, znesek oproščenih transakcij po 52., 53., 54. in 55. členu ZDDV-1 ter znesek transakcij z nepremičninami, finančnih transakcij iz 4. točke 44. člena ZDDV-1 ter zava-

rovalnih storitev, razen če so te transakcije postranske transakcije. V obdavčljiv promet se ne všteva odtujitev opredmetenih ali neopredmetenih osnovnih sredstev. Poleg tega se je treba zavedati, da se 50.000 evrov obdavčljivega prometa, ki je podlaga za oprostitev obračunavanja DDV za male davčne zavezance, presoja tako, da se upošteva obdavčljivi promet za obdobje zadnjih dvanajstih (in ne koledarskih) mesecev, pri čemer je pomembno, da zavezanec v obdobju zadnjih dvanajstih mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel 50.000 evrov (po novem) obdavčljivega prometa.

Davčni zavezanci, ki so zdaj identificirani za namene DDV in imajo nižji obdavčljiv promet od omenjenih 50.000 evrov, bodo imeli možnost, da ostanejo v sistemu DDV, vendar se bodo šteli za prostovoljne davčne zavezance. Tega se moramo zavedati zato, ker so ti davčni zavezanci dolžni ostati v sistemu DDV (torej obračunavati DDV, čeprav bi lahko koristili izjemo za male davčne zavezance) najmanj 60 mesecev.

Davčni zavezanci, ki ne bodo želeli ostati v sistemu DDV, bodo lahko davčnemu organu kadarkoli po objavi obvestila podali zahtevo za prenehanje identifikacije za namene DDV, ne glede na rok 60 mesecev (3. odstavek 94. člena ZDDV-1). Tisti davčni zavezanci, ki so po sedanji ureditvi že identificirani za DDV kot prostovoljni davčni zavezanci, morajo ostati v sistemu DDV 60 mesecev od dneva, ko so se identificirali za namene DDV. • Spremembe v zvezi s posebno ureditvijo po plačani realizaciji Uporaba posebne ureditve po plačani realizaciji je mogoča za tiste davčne zavezance, katerih vrednost obdavčljivega prometa v zadnjih 12 mesecih brez DDV ne preseže 400.000 evrov, oziroma če pri njih ni verjetno, da bodo ta znesek presegli v naslednjih 12 mesecih. Zdaj je ta ureditev vezana še na 400.000 evrov obdavčenega prometa, kar po pravilih DDV ni enako kot 400.000 evrov obdavčljivega prometa. Namen spremembe je uskladitev tega mejnika z definicijo obdavčljivega prometa za namene ugotavljanja praga za oprostitev obračunavanja DDV za male davčne zavezance (sedmi in osmi

odstavek 94. člena ZDDV-1).

Tudi prenehanje uporabe posebne ureditve po plačani realizaciji bi se presojalo glede na vrednost obdavčljivih dobav blaga in storitev v zadnjih 12 mesecih. Odpravlja se poročanje na Prilogi A k obrazcu DDV-O, na drugi strani pa uvaja letno poročanje tudi za vse prejete račune, ki jih davčni zavezanec ni plačal do 31. 12. tekočega leta.

2. Spremembe v zvezi z davčno stopnjo (predlog Vlade RS z dne 4. 10. 2012) V igri pa je še ena zakonska sprememba ZDDV-1, ki je zajeta v posebnem predlogu (EVA 2012-1611-0141, št. 00712-51/2012/12, z dne 4. 10.

2012). Predstavlja predlog vlade, da se za določene skupine blaga oziroma storitev, ki se zdaj obdavčujejo po znižani davčni stopnji, uzakoni splošna davčna stopnja. DDV bi se v primeru sprejetja tega predloga obračunaval po splošni stopnji od naslednjih skupin blaga ali storitev: − hrane za hišne živali, − časopisja, revij in drugih periodičnih publikacij, − čiščenja oken in čiščenja zasebnih gospodinjstev, − uporabe športnih objektov, − storitev javne higiene, − frizerskih storitev in − dobave lončnic, sadik, rezanega cvetja.

Tudi ta sprememba naj bi se uporabljala od 1. 1. 2013.

3. Sprememba splošne stopnje DDV (ZUJF) Glede spremembe splošne davčne stopnje za leto 2013 ta trenutek ni predvidenih sprememb. Za naprej naj omenimo, da obstaja mehanizem v Zakonu za uravnoteženje javnega proračuna (198. člen), po katerem se bo v primeru, če bo primanjkljaj državnega proračuna za leto 2013 oziroma 2014 presegel 3 odstotke bruto domačega proizvoda, splošna stopnja DDV povečala tako (v letih 2014 in/ali 2015), da se bodo zagotovili dodatni prihodki državnega proračuna, s katerimi se bo kril presežni primanjkljaj predhodnega leta, vendar ne več kot za tri odstotne točke. dr. Mateja Drobež Tomšič

(7 RAČUNOVODSTVO

Prevredbena tabela za gospodarske družbe Nov kontni okvir/načrt velja od 1.1.2013 oziroma s prvim dnem poslovnega leta, ki se začne po tem datumu.

Kontni načrt do 31.12.2012

Kontni načrt od 1.1.2013 Šifra Naziv R azre d 0 - DOLG OROČNA S REDS T VA 043 Biološka sredstva 043 Biološka sredstva 044 Biološka sredstva - osnovna čreda 044 Vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti 046 Vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti ni posebnega konta 048 Umetniška dela in drugi predmeti kulturne in/ali zgodovinske vrednosti, ki se ne amortizirajo 053 Popravek vrednosti bioloških sredstev 053 Popravek vrednosti bioloških sredstev - večletnih nasadov zaradi amortiziranja 054 Popravek vrednosti bioloških sredstev - osnovne črede zaradi amortiziranja 058 Oslabitev vrednosti bioloških sredstev 054 Popravek vrednosti vlaganj v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti 056 Popravek vrednosti vlaganj v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti R a zre d 1 - KR ATKOROČNA SRE DST VA, R A ZEN Z ALOG , IN KR ATKOROČNE AK TIVNE Č AS OVNE R A ZME JIT VE 162 Druge kratkoročne terjatve do državnih in drugih inštitucij 164 Druge kratkoročne terjatve do državnih in drugih inštitucij 182 Kratkoročna posojila, dana drugim 182 Kratkoročna posojila, dana drugim, vključno s kratkoročnimi terjatvami iz finančnega najema R a zre d 2 - KR ATKOROČNE OBV E Z NOSTI (DOLG OVI) IN KR ATKOROČNE PAS IVNE Č AS OVNE R A ZME JIT VE 25 Kratkoročne obveznosti do zaposlencev 25 Kratkoročne obveznosti za plače 253 Kratkoročne obveznosti za prispevke iz kosmatih plač 252 Kratkoročne obveznosti za prispevke za socialno varnost po vrstah prispevkov 262 Obveznosti za prispevke izplačevalca ali pa (podjetje izbere spodnji ali zgornji model knjiženje, odvisno od načina plačevanja dajatev in spremljanja faz obračuna plače): 253 Kratkoročne obveznosti za prispevke iz kosmatih plač 253 Kratkoročne obveznosti za prispevke iz bruto plač in nadomestil plač 262 Obveznosti za prispevke izplačevalca 258 Obveznosti za prispevke izplačevalca 275 Kratkoročne obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida 277 Kratkoročne obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida ni posebnega konta 275 Kratkoročne obveznosti iz finančnega najema R azre d 3 - Z ALOG E S U ROVIN IN MATERIAL A ni posebnega konta 311 Zaloge surovin in materiala v tujem skladišču R a z red 4 - S TROŠ KI ni posebnega konta 436 Amortizacija bioloških sredstev 443 Rezervacije za pokojnine, jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi 479 Rezervacije za pokojnine, jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi R az red 6 - Z ALOG E ni posebne skupine niti posebnih kontov 61 Zaloge pridelkov (pospravljenih) iz bioloških sredstev po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje ni posebne skupine niti posebnih kontov 62 Zaloge pridelkov (pospravljenih) iz bioloških sredstev po nabavni vrednosti ni posebnega konta 636 Pitana živina (za zakol) ni posebnega konta 637 Perutnina (za zakol) ni posebnega konta 638 Druga biološka sredstva, ki so zaloge ni posebnega konta 652 Carina in druge uvozne davščine od blaga ni posebnega konta 653 DDV in druge davščine od blaga R azred 7 - ODHODKI IN PRIHODKI ni posebnega konta 704 Odhodki iz vrednotenja bioloških sredstev in pospravitve kmetijskih pridelkov Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s kratkoročnimi sredstvi, 721 721 Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z zalogami razen s finančnimi naložbami in naložbenimi nepremičninami 722 Prevrednotovalni poslovni odhodki kot posledica prevrednotenja zaradi oslabitve v zvezi s poslovnimi terjatvami 723 Prevrednotovalni poslovni odhodki kot posledica odpisov v zvezi s poslovnimi terjatvami 724 Drugi prevrednotovalni poslovni odhodkiv v zvezi s kratkoročnimi sredstvi, razen s finančnimi naložbami 722 Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s stroški dela 725 Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s stroški dela 752 Denarne kazni 752 Denarne kazni, ki niso povezane s poslovnimi učinki 753 Odškodnine 753 Odškodnine, ki niso povezane s poslovnimi učinki 759 Ostali odhodki 759 Ostali odhodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki ni posebnega konta 754 Donacije ni posebnega konta 755 Subvencije, dotacije in podobni odhodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki ni posebnega konta 758 Negativne evrske izravnave 784 Donacije 788 Pozitivne evrske izravnave 786 Prejete odškodnine 786 Odškodnine, ki niso povezane s poslovnimi učinki 787 Prejete kazni 787 Kazni, ki niso povezane s poslovnimi učinki 789 Ostali prihodki 789 Ostali prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki R azre d 9 - K APITAL , DOLGOROČNE OBVEZNOS TI (DOLG OVI) IN DOLG OROČNE REZER VACIJ E 902 Osnovni kapital - kapitalski deleži 901 Osnovni kapital - kapitalski deleži ali kapitalska vloga 903 Osnovni kapital - kapitalska vloga Šifra

Naziv

Komentar k spremembam kontnega načrta za razred 0 in razred 1: Kontni okvir ostaja enak, zato popravki analitičnih kontov niso nujni. Priporočeni kontni načrt je delno spremenjen, kot je prikazano v tej preglednici.

Komentar k spremembi skupine 25: Naziv skupine se spremeni, gre za vsebinsko spremembo v kontnem okviru: obveznosti v zvezi z delovnimi razmerji se ne izkazujejo več v skupini 25 (del za zaposlence) in v skupini 26 (del za državo), temveč celotna obveznost v skupini 25. V skupini 25 zasledimo tudi terminološko uskladitev z delovnopravno zakonodajo, tako se doslej čiste plače imenujejo po novem neto plače, doslej kosmate plače pa se preimenujejo v bruto plače. Kontov, ki vsebujejo zgolj terminološko uskladitev, v preglednici posebej ne navajamo.

Komentar k razredu 6: Skupini 61 in 62 vsebujeta tudi nadrobne temeljne konte za dejavnost kmetijstva, ki jih v tej preglednici ne navajamo.

Komentar k razredu 7: Konti 752, 753 in 759 vsebujejo tudi vsebinsko spremembo (ločitev poslovnih od drugih odhodkov).

Konti 786, 787 in 789 vsebujejo tudi vsebinsko spremembo (ločitev poslovnih od drugih prihodkov).

Kristinka Vukovič

8)

DAVKI

Prenos podjetja s. p. na drugega podjetnika po novem

Prenos celotnega in delnega podjetja samostojnega podjetnika je od 28. 7. 2012 urejen tudi v Zakonu o gospodarskih družbah, medtem ko je bil dotlej ta institut prepuščen le razvoju v praksi (razen prenosa podjetja zaradi podjetnikove smrti), predvsem na podlagi dohodninske določbe (51. člen ZDoh-2), ki ureja tudi davčno nevtralen prenos ob prenosu podjetja z zasebnika prenosnika na fizično osebo prevzemnika.

Podjetnik mora objaviti nameravani prenos. To stori tako, da vsaj tri mesece pred prenehanjem opravljanja dejavnosti na primeren način (s pismi upnikom, v medijih, poslovnih prostorih) objavi, da bo nehal opravljati dejavnost, in navede tudi dan prenehanja opravljanja dejavnosti.

Ta institut prenosa podjetja je bil uzakonjen s spremembo ZGD-1G, ki velja in se uporablja od 28. 7. 2012, normiranje tega instituta pa je predlagala Obrtna zbornica. Na splošno lahko zapišem, da so pravila pri tem prenosu primerljiva s pravili pri preoblikovanju podjetnikovega pod-

jetja v kapitalsko družbo, ki je že kar nekaj časa uzakonjen v ZGD-1.

Nova ureditev opredeljuje le prenos podjetja s samostojnega podjetnika (s. p.) prenosnika na s. p. prevzemnika, ne ureja pa prenosov podjetja z drugih fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, na druge fizične osebe, ki niso podjetniki (npr. zdravniki, zobozdravniki …), zato se bo za slednje še vedno uporabljala dosedanja praksa.

Z novo ureditvijo se je za nekatere primere zožil krog podjetnikov (prevzemnikov), na katere je mogoče prenesti podjetje (s. p.). V dosedanji praksi se je pri tem prenosu pravzaprav sledilo določbi iz 51. člena Zakona o dohodnini, kjer je zapisan krog fizičnih oseb prevzemnikov, vključno s primeri, v katerih je mogoče davčno nevtralno prenesti podjetje na drugo fizično osebo, ki nadaljuje z opravljanjem dejavnosti.

Pred to spremembo so podjetniki sklepali predvsem civilne (darilne) pogodbe zaradi prenosa podjetja na drugega podjetnika, pri novih prenosih podjetja pa se sklepa gospodarska (podjetniška) pogodba, ki mora biti sklenjena v notarskem zapisu.

Podjetnik lahko svoje podjetje prenese na podjetnika prevzemnika: • zakonca ali osebo, s katero živi v dolgotrajni življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kakor zakonska zveza, ali s katero živi v registrirani istospolni

partnerski skupnosti, • otroke, posvojence, • starše, posvojitelje, • vnuke, • brate in sestre.

S prenosom preidejo na podjetnika prevzemnika podjetje podjetnika prenosnika ter pravice in obveznosti podjetnika prenosnika v zvezi s podjetjem. Podjetnik prevzemnik kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem. To pomeni, da bo podjetnik prevzemnik prevzel vsa sredstva in obveznosti podjetnika, ki so evidentirana v njegovi bilanci stanja, prav tako vse obveznosti in pravice iz sklenjenih pogodb, ki jih je sklenil podjetnik prenosnik, zato je pomembno, da je seznanjen tudi s slednjimi, ki običajno niso evidentirane v bilanci stanja (npr. obveznosti do delavcev, obveznosti iz običajnih pogodbenih razmerjih ipd.).

V pogodbi o prenosu podjetja morajo biti navedeni: • podjetje in sedež podjetnika, • morebitno izrecno soglasje glede uporabe imena in priimka podjetnika v firmi podjetnika prevzemnika ter morebitno izrecno soglasje glede uporabe matične številke podjetnika, • izjava o prenosu podjetja, • vrednost podjetja (premoženje ter pravice in obveznosti v zvezi s podjetjem).

Vrednost premoženja se določi na dan obračuna prenosa podjetja z natančnim opisom podjetja, pri čemer se je mogoče sklicevati na listine, kot so letna bilanca stanja, vmesna bilanca stanja ali ustrezen računovodski izkaz, če je na podlagi njihove vsebine mogoče določiti vrednost podjetja, ki je predmet prenosa.

Po novem se določi dan obračuna prenosa podjetja, tako kot to velja pri preoblikovanju podjetnikovega podjetja v kapitalsko družbo pa tudi pri združitvah in delitvah gospodarskih družb. Dan obračuna prenos podjetja je bilančno presečni dan, po stanju na katerega podjetnik prenosnik sestavi računovodske izkaze. Za sestavo teh izkazov se uporabljajo enaka pravila kot pri združitvi ali delitvi gospodarskih družb in torej tudi tudi preoblikovanju podjetnikovega podjetja v kapitalsko družbo. Od

(9 dneva obračuna se šteje, da podjetnik vodi poslovne knjige v svojem imenu, vendar za račun podjetnika, na katerega bo preneseno njegovo podjetje.

V tem delu morda kaže opozoriti, da pri teh postopkih vedno pride do razkoraka med bilančno presečnim datumom (dnevom obračuna) in datumom vpisa tega prenosa v poslovni register. V času do vpisa v poslovni register, ki je tudi datum, ko podjetnik prenosnik dejansko neha opravljati dejavnost, še naprej izdaja račune in prejema račune na svoje ime (in vodi poslovne knjige v svojem imenu, vendar za račun podjetnika prevzemnika), vendar bodo ti poslovni dogodki po opravljenem vpisu v poslovni register računovodsko evidentirani in obdavčeni pri podjetniku prevzemniku.

Zgoraj omenjene predložene listine za prijavo vpisa v register na dan prijave ne smejo biti starejše od treh mesecev.

Podjetnik mora objaviti nameravani prenos. To stori tako, da vsaj tri mesece pred prenehanjem opravljanja dejavnosti na primeren način (s pismi upnikom, v medijih, poslovnih prostorih) objavi, da bo nehal opravljati dejavnost, in navede tudi dan prenehanja opravljanja dejavnosti.

Prenos podjetja za vpis v poslovni register pri Ajpesu je dolžan prijaviti podjetnik prevzemnik, kar stori s posebno vlogo za prijavo, ki jo vloži pri Ajpesu ali prek e-VEM. Vlogi nujno priloži tudi pogodbo o prenosu podjetja (v notarskem zapisu) pa tudi druge podatke, ki so zakonsko potrebni. Pri tem se preverja tudi, ali ima podjetnik prevzemnik poravnane vse dospele obveznosti iz njegovega prejšnjega poslovanja.

Vloga lahko da osebno pri Ajpesu, priložen pa mora biti notarski zapis pogodbe o prenosu podjetja. Skratka, Ajpes je treba obvestiti, da izvajate prenos podjetja s podjetnika prenosnika na podjetnika prevzemnika po poti univerzalnega pravnega nasledstva. Zavedati se je treba, da Ajpes ne bo samodejno spraševal, za kakšen tip prenosa podjetja gre, zato je naša dolžnost, da jih na to opozorimo in priložimo pogodbo o prenosu podjetja v notarskem zapisu. Postopek se sicer lahko vodi napačno, to pa lahko

povzroči tudi davčne posledice, ki jih podjetnika ne predvidita.

Ajpes hkrati vpiše podjetnika prevzemnika v Poslovni register Slovenije in po uradni dolžnosti izbriše iz njega podjetnika prenosnika. S tem vpisom podjetje podjetnika v skladu s pogodbo o prenosu podjetja preide na podjetnika prevzemnika.

V praksi ni jasno, zakaj je zapisano, da se podjetnik prevzemnik vselej priglasiti hkrati z vpisom prenosa podjetja iz podjetnika prenosnika na prevzemnika oziroma zakaj je v predlogu predlagatelja ZGD-1G zapisano, da Ajpes na novo vpiše podjetnika prevzemnika in po uradni dolžnosti izbriše podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije.

Zakonski institut prenosa podjetja s podjetnika prenosnika na podjetnika prevzemnika je podoben preoblikovanju podjetnikovega podjetja v kapitalsko družbo, kjer pa je možen prenos tega podjetja na obstoječo kapitalsko družbo ali kapitalsko družbo, ki se ustanovi z vpisom preoblikovanja v sodni register. Zato pričakujemo, da se bosta v praksi dovoljevali obe poti prenosa podjetja, v prihodnje pa bi bila dobrodošla zakonska sprememba, ki bi jasno določila, da obstajata obe možnosti prenosa podjetja (torej prenos z ustanovitvijo novega podjetnika in s pripojitvijo podjetja na že delujočega podjetnika).

Podjetnik prevzemnik je odgovoren za obveznosti, nastale pri podjetniku prenosniku pred vpisom prenosa podjetja v Poslovni register Slovenije. Zanje odgovarja podjetnik z vsem svojim premoženjem, enako kot to velja za zastaranje terjatev do družbenikov (po 133. in 134. členu ZGD-1). Te obveznosti zastarajo v petih letih po prenehanju, razen če terjatev zoper podjetnika zastara v krajšem roku. Ali je terjatev do podjetnika zastarala ali ne, se presoja po splošnih pravilih obligacijskega prava. Zastaranje začne teči po splošnih pravilih obligacijskega prava, najpozneje pa z dnem, ko je prenehanje podjetnika vpisano v register.

Davčni vidik tega prenosa podjetja ostaja enak, saj se ob spremembi ZGD-1 ni spremenila vsebina 51. člena ZDoh-2. Nevtralnost lahko izkoristijo podjetniki, ki prenašajo podjetje

(dejavnost) na drugo fizično osebo zaradi smrti, trajne nezmožnosti za delo ali upokojitve v skladu z veljavnimi predpisi oziroma v vseh primerih na zakonca, otroka, posvojenca ali pastorka. Davčno nevtralen prenos pomeni, da podjetnik prenosnik zaradi prenosa ne plača dodatnega davka iz dejavnosti zaradi učinkov, ki nastanejo ob tem prenehanju (npr. ni treba vrniti davčnih olajšav, neporabljene olajšave lahko prenese na prevzemnika, ne plača dodatnega davka zaradi skritih rezerv pri sredstvih in obveznostih), enako pa velja za podjetnika prevzemnika.

Na drugi strani pa se zaradi priglasitve nevtralne davčne obravnave zahteva, da podjetnik prevzemnik nadaljuje z opravljanjem dejavnosti vsaj še pet let in da je dolžan upoštevati prenosnikove davčne vrednosti sredstev in obveznosti pri amortizaciji, slabitvah, krepitvah in odtujitvah v njegovem podjetju.

Prevzame tudi rezervacije, ki jih je oblikoval podjetnik prenosnik in ki se lahko pripišejo prenesenemu podjetju, pa tudi pogoje v zvezi z njimi.

Druga pravila, ki vplivajo na omenjeni prenos z davčnega vidika, najdete v 51. členu Zakona o dohodnini, upoštevajte pa še določila zakonodaje o DDV (npr. 10. člen ZDDV-1). dr. Mateja Drobež Tomšič

N OV I C A

Sprememba davčne stopnje s 1. 1. 2013 Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) je prinesel višjo davčno stopnjo za obdavčitev dohodkov iz kapitala po Zakonu o dohodnini, torej za izplačila fizičnim osebam. Spomnimo, da so dohodki iz kapitala: • obresti, • dividende in • dobiček iz kapitala.

Za mnoge dohodke iz kapitala veljajo oprostitve.

Vsa pravila o oprostitvah in določanju davčne osnove ostajajo nespremenjena. Za dohodke, ki so obdavčeni, pa je davčna stopnja: Za dohodek, prejet ali dosežen:

do 31. 12. 2012

od 1. 1. 2013

znaša stopnja dohodnine

20 %

25 %

dobiček iz kapitala se obdavči

po petih letih imetništva kapitala: 15 % po desetih letih imetništva kapitala: 10 % po 15 letih imetništva kapitala: 5 %

10)

DAVKI

Olajšave po ZDoh-2 in ZDDPO-2 so se glede na lansko leto nekoliko spremenile, zato smo jih ponovno zbrali v obliki preglednice.

V preglednici niso upoštevane ugodnosti po drugih podlagah, na primer po Zakonu o ekonomskih conah.

Olajšave v davčnem obračunu za leto 2012

Vrsta olajšave

Pravne osebe

Olajšave lahko zavezanec koristi največ do višine davčne osnove; zaradi prenizke davčne osnove je mogoče prenesti v prihodnja davčna leta olajšavo za investiranje, olajšave za raziskave in razvoj ter olajšavo za donacijo za dodatne namene (vendar celoten delež, če ni bilo dovolj davčne osnove).

Podjetniki

Olajšave za vlaganja: Olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj

100 % vlaganj v R&R neizkoriščen del mogoče prenesti v naslednjih 5 let

Olajšava za investiranje v opremo in neopredmetena 40 % investiranega zneska sredstva neizkoriščen del mogoče prenesti v naslednjih 5 let Ni olajšave za: pisarniško pohištvo, pisarniško pohištvo, motorna vozila (razen ekoloških), dobro ime, pravice na nepremičninah Omejitev: prepoved odtujitve v naslednjih 3 davčnih obdobjih (krajše pri računalnikih) Olajšava za investiranje v Pomurje (sedež v Pomurju in opravljanje aktivnosti v Pomurju)

70 % zneskov investiranega zneska v določeno opremo in določena neopredmetena sredstva

Olajšave v zvezi z zaposlenimi: Olajšava za zaposlitev teže zaposljivih oseb (pod 26 let, nad 55 let in drugi pogoji)

45 % plač te teže zaposljive osebe za prvih 24 mesecev zaposlitve

45 % izplačila plač te teže zaposljive osebe za prvih 24 mesecev zaposlitve

Olajšava za pripadajoči znesek dobička, ki se izplača delavcu

70 oz. 100 % pripadajočega zneska dobička, ki se izplača delavcem (višina odvisna od izpolnjevanja pogojev)

-

Olajšava za zaposlitev prikrajšanih delavcev v Pomurju (sedež v Pomurju + opravljanje aktivnosti v Pomurju)

70 % stroškov prikrajšanega delavca (za prvih 12 mesecev zaposlitve)

Olajšava za zaposlitev invalidov

– 50 % obračunanih plač – 70 % obračunanih plač – invalidne osebe s 100-odstotno telesno okvaro, gluhe osebe – 70 % obračunanih plač – zaposlitev invalidov nad kvoto (se izključuje s prvima dvema alinejama) Olajšava ni časovno omejena.

– 50 % izplačanih plač – 70 % izplačanih plač – invalidne osebe s 100-odstotno telesno okvaro, gluhe osebe – 70 % izplačanih plač – zaposlitev invalidov nad kvoto (se izključuje s prvima dvema alinejama) Olajšava ni časovno omejena.

Olajšava za zavezanca invalida (če ne zaposluje delavcev)

-

30 % povprečne mesečne plače zaposlenih v RS 60 % povprečne mesečne plače zaposlenih v RS – če zavezanec s 100-odstotno telesno okvaro ali gluha oseba

Olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju

Plačila vajencem, dijakom ali študentom po učni pogodbi, vendar največ 20 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec izvajanja praktičnega dela

Olajšava za prostovoljno pokojninsko zavarovanje (pogoji po ZPIZ)

Znesek plačanih premij, vendar največ v znesku 24 % obveznosti prispevkov za PIZ delojemalca in največ 2.755,71 € za 2012.

Olajšave za donacije, izplačila političnim strankam: Olajšava za donacije (pogoji) – nepridobitna organizacija – zakonsko določen namen (humanitarni, invalidski, socialnovarstveni, dobrodelni, znanstveni, vzgojno-izobraževalni, zdravstveni, športni, ekološki, religiozni)

Splošna – 0,3 odstotka obdavčenih prihodkov Dodatna – 0,2 odstotka od obdavčenih prihodkov (le za posebej določene namene: za kulturne namene, izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene)

Olajšava za izplačila političnim strankam

največ do zneska, ki je enak trikratni povprečni mesečni plači na zaposlenega pri zavezancu

Kristinka Vukovič in dr. Mateja Drobež Tomšič

(11

KADRI

Odpravnine delavcem ob prenehanju delavnega razmerja

kojitvi v višini trikratnika osnove.

Delavec je torej upravičen do odpravnine v višini 11.100,00 €.

V davčno osnovo delavca se ne všteva znesek do višine, kot jo določa davčna uredba, torej 4.063,00 €. Razlika 7.037,00 € predstavlja osnovo za plačilo vseh prispevkov za socialno varnost (prispevkov delavca in delodajalca) in osnovo za izračun akontacije dohodnine. O znesku, ki se všteva v davčno osnovo, poročamo na obrazcu REK-1, vrsta dohodka 1003.

Odpravnina, izplačana zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi Višina odpravnine ob upokojitvi je dohodek delavca, pri čemer moramo posebej presojati o pravici in posebej o davčni obravnavi tega dohodka. Pravice delavcev so določene v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR) in kolektivnih pogodbah dejavnosti (KP). Davčna obravnava dohodka pa je določena v davčni zakonodaji.

Odpravnina ob upokojitvi Pravica: Delavec je ob upokojitvi na podlagi določb Zakona o delovnih razmerjih upravičen do odpravnine v višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje.

Nekatere KP pri izračunu odpravnine namesto dvakratnika določajo trikratnik omenjene osnove. Torej moramo poleg določb ZDR upoštevati tudi določbe KP, ki velja za delodajalca. Če se delavec delno upokoji in sklene novo pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, ima pravico do odpravnine samo v sorazmernem delu. Prav tako ima delavec, ki dela krajši delovni čas, ob upokojitvi pravico do odpravnine, sorazmerno delovnemu času, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, razen če dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, saj ima tak delavec pravice iz socialnega

zavarovanja, kot če bi delal poln delovni čas (66. in 132. člen ZDR). Če delodajalec delavcu financira dokup pokojninske dobe, delavec ni upravičen do odpravnine oziroma je upravičen do izplačila razlike, če je znesek za dokup pokojninske dobe nižji od zneska odpravnine, kot smo jo opredelili zgoraj (hkrati je to tudi 1. odstavek 132. člena ZDR).

Davčna obravnava: Zakon o dohodnini določa, da se odpravnina ob upokojitvi ne všteva v davčno osnovo do višine, ki jo določi vlada z uredbo (Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja; v nadaljevanju: davčna uredba). Davčna uredba določa, da se odpravnina ob upokojitvi do višine 4.063 € ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Če odpravnina ob upokojitvi presega znesek, določen z davčno uredbo, je treba od razlike obračunati prispevke za socialno varnost in akontacijo dohodnine.

P RI M ER 1 Povprečna plača v RS v zadnjih treh mesecih je bila 1.511,81 €.

Povprečna plača delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja je bila 3.700,00 € bruto.

KP določa, da je delavec upravičen do odpravnine ob upo-

Pravica: V določenih primerih prenehanja delovnega razmerja je delavec upravičen do odpravnine, kot to določa 109. člen Zakona o delovnih razmerjih: • redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca zaradi poslovnega razloga (tudi redna odpoved pogodbe s ponudbo nove pogodbe) ali zaradi nesposobnosti delavca (delavec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov ali ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela); • izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi razlogov na strani delodajalca, kadar gre na primer za kršitve glede (ne)izplačevanja plač, za nevarno delovno okolje ali za delovno okolje, ki je do delavca diskriminatorno, žaljivo ali nasilno; • odpoved pogodbe o zaposlitvi v stečajnem postopku, postopku likvidacije ali v primeru potrjene prisilne poravnave.

Ob upoštevanju določbe ZDR je osnova za izračun odpravnine povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel, če bi delal v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo, in delovna doba delavca pri delodajalcu.

Delavcu pripada odpravnina v višini: • 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu od enega do pet let; • 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu od pet do 15 let; • 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu nad 15 let.

Za delovno dobo pri delodajalcu

12) se šteje tudi delovna doba pri njegovih pravnih prednikih. Ko se ugotavlja, koliko let je delavec delal pri delodajalcu, se upošteva obdobje od prvega dne sklenitve delovnega razmerja z delodajalcem do zadnjega dne veljavnosti pogodbe o zaposlitvi oziroma do zaključka delovnega razmerja.

Za izračun zadnjih treh povprečnih plač, ki so osnova za izračun višine odpravnine, se upoštevajo zadnje tri bruto plače, ki so bile izplačane do dneva vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Višina odpravnine ne sme presegati desetkratnika osnove, če v KP na ravni dejavnosti ni določeno drugače.

Davčna obravnava: Ne glede na različne razloge prenehanja delovnega razmerja po ZDR jih zaradi obveznosti plačila prispevkov za socialno varnost razdelimo v dve kategoriji (Zakon o prispevkih za socialno varnost in Pravilnik o določitvi odpravnin zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov za namene izvajanja Zakona o dohodnini in Zakona o prispevkih za socialne varnost, Ur. l. RS, št. 114/02): • operativni razlogi (poslovni razlog, stečajni postopek, poslabšanje pravic pri delodajalcu prevzemniku, likvidacija, prisilna poravnava, drugi primeri prenehanja delodajalca), • drugi razlogi (nesposobnost delavca, izredna odpoved delavca, neustreznost nove pogodbe; 4. odstavek 90. člena ZDR).

Odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz operativnih razlogov Plačevanje prispevkov za socialno varnost V osnovo za obračun prispevkov za socialno varnost se ne vštevajo odpravnine, ki so izplačane v skladu z določbami ZDR. Prispevki se ne plačajo: • če je izplačilo do desetkratnika delavčeve osnove iz ZDR, • če je v KP dejavnosti določena pravica izplačila nad desetkratnikom delavčeve osnove iz ZDR. Če je odpravnina višja od desetkratnika delavčeve osnove oziroma višja od zneska, ki ga določa KP, se prispevki plačajo od celotnega zneska. Pogoj za presojo, ali je prispevke za socialno varnost treba plačali ali

ne, je torej višina delavčeve plače in njen x-kratnik.

Plačevanje akontacije dohodnine po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) • Če je odpravnina enaka minimumu iz ZDR, in ne višja od desetkratnika plače v RS, se dohodnina ne plača (za odpravnino se ne štejejo odpravnine, izplačane delavcu, ki sklene novo pogodbo o zaposlitvi pri istem delodajalcu, ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba, in odpravnina, izplačana delavcu, ki je z delodajalcem povezana oseba).

• Če je odpravnina enaka minimumu iz ZDR in višja od desetkratnika plače v RS, se dohodnina plača od razlike nad desetkratnikom plače v RS. • Če je odpravnina višja od minimuma iz ZDR in nižja od desetkratnika plače v RS, se dohodnina plača od razlike nad minimumom iz ZDR. • Če je odpravnina višja od minimuma iz ZDR in višja od desetkratnika plače v RS, je treba ugotoviti, katera razlika je večja. Dohodnina se plača od tiste razlike, ki je večja.

PRI M ER 2 Delavcu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Povprečna mesečna plača delavca v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo je znašala 12.219,55 €.

Delavec je bil pri delodajalcu zaposlen 6 let.

Po ZDR je delavec torej upravičen do odpravnine v višini 18.329,33 € ((12.219,55/4) × 6).

Po posebnem dogovoru med delavcem in delodajalcem bo delodajalec delavcu izplačal 30.000 € odpravnine. Zadnja objavljena povprečna plača v RS znaša 1.501,40 €.

Prispevki za socialno varnost se ne obračunajo in ne plačajo, saj dogovorjena odpravnina ni višja od desetkratnika delavčeve osnove iz ZDR. (12.219,55 × 10 = 122.195,50 je večje od dogovorjenega zneska 30.000,00 €).

Osnova za akontacijo dohodnine je razlika med dogovorjenim zneskom odpravnine in desetkratnikom povprečne plače v RS: 14.986,00 € (30.000 € – 15.014,00 €).

O znesku, ki se všteva v davčno osnovo, poročamo na obrazcu REK-1, vrsta dohodka 1101.

Odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz drugih razlogov 1. Odpoved zaradi nesposobnosti delavca ali izredna odpoved delavca Plačevanje prispevkov za socialno varnost Prispevki za socialno varnost delodajalca se plačajo od celotnega zneska, prispevki za socialno varnost delavca pa se ne plačajo.1 Plačevanje akontacije dohodnine po ZDoh-2 Veljajo enaki pogoji kot pri izplačilu odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz operativnih razlogov.

2. Odpoved zaradi neustreznosti nove pogodbe (4. odstavek 90. člena ZDR) Plačevanje prispevkov za socialno varnost • prispevki za socialno varnost se ne plačajo, če je bila dana odpoved iz poslovnega razloga; • prispevki za socialno varnost se plačajo, če je bila dana odpoved iz razloga nesposobnosti.

Plačevanje akontacije dohodnine po ZDoh-2 Dohodnina se plača od celotnega zneska, če je sklenjena nova pogodba pri istem delodajalcu.

Za konec Delavec je v omenjenih primerih prenehanja delovnega razmerja upravičen do odpravnine ne glede na to, ali je imel sklenjeno delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, s polnim ali krajšim delovnim časom.

Kot plača je mišljena plača v bruto znesku. Odpravnina se obvezno izplačuje v denarju. mag. Katja Topovšek

Opomba: 1 Do odprave neskladja 3. odstavka 3. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost z ustavo se prispevki delavcev ne plačujejo (odločba št. Up-I-214/09, Up-2988/08-29).

(13 Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

MNENJA IR

Pripravljajo jih predvsem: Maja Bohorič, Beti Božnar, Maja Dolinar Dubokovič, dr. Mateja Drobež Tomšič, Marija Ravnik in Kristinka Vukovič.

(1)

Knjiženje pridobivanja neopredmetenega sredstva Od nemškega dobavitelja smo prejeli račun za 71 svetovalnih ur. Račun se nanaša na pridobivanje novega programa za vodenje skladišča, financ, glavne knjige … Vzpostavitev programa bo dokončana v letu 2012. Na katere konte glavne knjige knjižimo prejeti račun za 71 ur?

Mnenje Če boste program pripoznali kot premoženjsko pravico na kontu 003, priporočamo, da ta račun knjižite kar na analitični konto skupine 003. Niti standardi niti predpisani kontni okvir ne vsebujeta zapovedi, da bi to bilo treba posebej izkazati, torej lahko knjižite na konto 003, kjer boste imeli zbrane vse stroške v zvezi s pridobitvijo programa, lahko pa odprete ločen analitični konto z naslovom ‘Premoženjske pravice v pridobivanju’. Če ste program za vodenje skladišča, financ, glavne knjige že kupili, pa so te ure namenjene zgolj usposabljanju zaposlenih za uporabo programa, uvoze šifrantov in podobno, knjižite prejeti račun direktno na stroške izobraževanja ali na stroške storitev v okviru skupine 41.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010.

(2)

Izvzem dividend iz davčnega obračuna ali odbitek tujega davka Zanima nas, ali se v celoti strinjate s člankom ‘Izvzem dividend in kapitalskih dobičkov iz davčne osnove’, objavljenim v časniku Finance dne 27. 12. 2011.

Kolikor razumemo, sta v zvezi z dividendami dve opciji. Po prvi, če je bruto dividenda 10.000 € in odtegljaj v tujini 1.000 €, je priliv na slovenski transakcijski račun 9.000 €, to za davčno bilanco zavezanca prejemnika te dividende v Sloveniji pomeni 10.000 € prihodkov, ki bi bili, če bi bil to edini prihodek ob poenostavitvi brez olajšav in brez nepriznanih stroškov, obdavčeni z 20 odstotki, vendar bi si tako lahko odšteli v tujini plačani davek v višini 1.000 € in v Sloveniji plačali 1.000 €. Če pa bi se odločili za izvzem, bi imeli v davčni bilanci 9.000 € prihodkov, ki bi jih v celoti izvzeli, a v davčnem obračunu pod točko 12.3 prišteli 5 odstotkov, kar je 450 €, in bi torej spet pod istimi pogoji plačali 20 odstotkov davka, torej 90 €.

Ne razumemo torej, zakaj avtorica pravi: “V tujini plačani davčni odtegljaj je za slovenskega davčnega zavezanca izgubljen, saj ga nikoli ne more poračunati. Slovenski davčni zavezanec namreč lahko upošteva le odbitek tujega davka za dohodke, ki so vključeni v njegovo davčno osnovo.

Take vrste dohodkov so obresti in licenčnine, ne pa dividende, ki so vedno izvzete iz davčne osnove.”

Mnenje Strinjamo se z vašim sklepom: tudi mi menimo, da je pri dividendah možna uporaba metode izvzema (če so izpolnjeni pogoji) ali metode odbitka tujega davka po 62. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (velja za izplačevalca, ki je rezident EU, in izplačevalca, ki je rezident države zunaj EU).

Vzrok za morebitno drugačno interpretacijo vidimo v nomotehnični posebnosti te ureditve v naši zakonodaji, saj v 24. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb ne najdemo določb o dopustnosti uporabe metode izvzema iz 24. člena ZDDPO-2, temveč v Pravilniku o izvajanju Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb.

V 6. členu Pravilnika o izvajanju Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb je določeno naslednje: če davčni zavezanec ni izvzel dividend, ki jih je izplačal izplačevalec iz 2. (izplačevalec je rezident EU) in 3. odstavka 5. člena omenjenega pravilnika (izplačevalec je rezident države zunaj EU, ki izpolnjuje predpisane pogoje), iz davčne osnove po 24. členu ZDDPO-2, lahko uveljavlja odbitek tujega davka po desetem poglavju ZDDPO-2. V tem poglavju je vključen tudi 62. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, v katerem je določeno, da lahko rezident od obveznosti za plačilo davka po davčnem obračunu za posamezno davčno obdobje odšteje znesek, ki je enak davku, ki ustreza davku po tem zakonu, ki ga je plačal od dohodkov iz virov zunaj Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuji davek) na dohodek iz virov zunaj Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuji dohodek), ki je vključen v njegovo davčno osnovo.

V zvezi s to tematiko je davčna uprava že objavila pojasnilo ‘Izvajanje določb ZDDPO-2 – izvzemanje dividend’, št. 42151-1/2008, z dne 13. 8. 2008. Tudi davčna uprava je zapisala, da lahko davčni zavezanec na podlagi 6. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb v primeru, če iz davčne osnove po 24.

14) členu ZDDPO-2 ni izvzel dividend, ki jih je prejel od izplačevalca, ki ni rezident Slovenije, uveljavlja odbitek tujega davka v skladu z določbami desetega poglavja ZDDPO-2.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, Ur. l. RS, št. 60/2007.

(3)

Službena vozila in službena potovanja: evidence, obračunavanje stroškov, uveljavljanje odbitkov vstopnega davka V podjetju imamo službena vozila, ki jih zaposleni uporabljajo tudi v zasebne namene. Običajno ima en zaposleni v uporabi en osebni avtomobil, za katerega se mu pri plači obračuna boniteta. Za službene poti se zaposlenim izpišejo potni nalogi. Ti se po končani službeni poti izpolnijo in predložijo računovodstvu v obračun in izplačilo.

Tudi za posamezni osebni avto se v začetku meseca izpiše potni nalog. Na njem piše, kdo je uporabnik službenega vozila, in ta potni nalog je ves mesec v vozilu. Na potni nalog se v začetku meseca vpiše začetno stanje števca, ob koncu meseca pa končno stanje števca. Potni nalog je izpisan v slovenščini.

V Pravilniku o uporabi službenih vozil imamo napisano, da službeni avto podjetja lahko vozi tudi oseba, ki ni zaposlena v podjetju, vendar le v navzočnosti zaposlenega, to je uporabnika vozila (torej zaposlenega, ki je napisan na potnem nalogu za osebno vozilo). Kakšen dokument je potreben za takega voznika? Ali mora biti na potnem nalogu za vozilo vpisana tudi oseba, ki ni zaposlena v podjetju, pa bo vozila službeni avto podjetja?

Poleg tega nas tudi zanima naslednje v zvezi s potnimi stroški: • Ali mora biti hotelski račun napotenega zaposlenega delavca napisan na ime podjetja ali zadošča samo ime in priimek zaposlenega delavca?

• Ali se od omenjenih računov, izdanih na podjetje, lahko odbija 8,5-odstotni vstopni DDV od nočitev v Sloveniji?

• Ali lahko od računa za nočitev denimo v Italiji zahtevamo povračilo davka na dodano vrednost (IVA) in kolikšen je znesek za povračilo takega davka v Italiji in Nemčiji?

Mnenje Glede listin, ki jih izdajate v podjetju, je prav, da za zaposlene, ki so napoteni na službeno pot, izstavite potni nalog, ki se obračuna po opravljeni poti. Šele obračun potnega naloga je knjigovodska listina, ki je podlaga za knjiženje. Za rabo posameznega avta, če gre za osebna

vozila, ni treba pisati potnega naloga za določen mesec (ni zakonske zahteve), je pa primerno, da se za rabo avtomobila sestavi nekakšen sporazum z zaposlenim o rabi službenega osebnega vozila. Nobene potrebe ni po izstavljanju potnega naloga osebi, ki ni zaposlenec. Vprašanje rabe vozila uredite bodisi s sporazumom z zaposlenim bodisi z internim aktom (kdo je odgovoren in kdaj sme za volan sesti na primer družinski član zaposlenca, ki sicer uporablja vozilo). Zadošča, da je v avtomobilu evidenca prevoženih kilometrov, kamor voznik vpisuje stanje števca in prevožene kilometre v zasebne in službene namene ter morebitne druge dogodke v zvezi z vozilom (na primer servis, točenje goriva). Vse vrste evidenc, nalogov, obračunov boste predpisali s svojim internim aktom, morda kar s pravilnikom o rabi službenih vozil, kjer so poleg obveznosti dokumentiranja zapisana tudi pravila gospodarne rabe vozila.

Račun za prenočevanje je lahko izdan na zaposlenega, saj je zaposleni oseba, ki je uporabljala hotelske usluge.

Tak račun je priloga k obračunu potnih stroškov in predmet povračila stroškov v zvezi z delom, račun pa se ne vpisuje v evidence za davek na dodano vrednost. Če hotelske storitve naroči podjetje (na primer za več uslužbencev hkrati ali za organizacijo kakega dogodka), je tak račun izdan na podjetje in se vpisuje v davčne evidence. Taki računi davčnim zavezancem ne prinašajo pravice do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost, če gre za stroške prehrane, pijače, nočitve, razen če bi zavezanec te stroške uporabil v okviru opravljanja dejavnosti, torej jih zaračunal drugim zavezancem.

Zahtevek za vračilo davka, plačanega v tujini, se predloži prek eDavkov. Nimamo podatka, od katerih vrst dobav si lahko povrnete davke po posameznih državah, s spletne strani italijanske davčne uprave pa nam je uspelo razbrati, da za posamezno četrtletje ni mogoče vložiti zahtevka, če znesek davka ne presega 400 evrov (v tem primeru je možen torej le zahtevek za koledarsko leto), na letni ravni pa je mogoče vložiti zahtevke za vračilo davka, če je znesek davka vsaj 50 evrov. Iz spletne strani nemške davčne uprave izhaja, da sta ta zneska 250 in 1.000 evrov.

Podrobnejše informacije lahko poiščete na spletni strani http://ec.europa.eu/taxation_customs/taxation/vat/traders/vat_refunds/index_en.htm.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010.

• Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št.

117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011.

(4)

Knjiženje zalog blaga, ki se ne skladiščijo v lastnem skladišču 1. Blago, kupljeno v tretjih državah (predvsem v južni Ameriki) za znanega kupca v Bosni, se po

(15 morju pripelje v Bosno. Pri tem dobavo in izdajo blaga knjižimo izvenbilančno, in sicer samo čiste prihodke na razred 7.

2. Blago, kupljeno v državah naslednicah Jugoslavije za znanega kupca v EU, je predano na ozemlju držav naslednic Jugoslavije brez prevoza. Za prevoz je odgovoren kupec. Tudi tukaj dobavo in prodajo knjižimo izvenbilančno in prenesmo samo čiste prihodke na razred 7.

3. Blago, kupljeno v EU, je bilo poslano v Bosno, kjer ga je v našem ali svojem imenu carinil dobavitelj. Ta dogodek smo v celoti knjižili v dobro prihodkov in v breme odhodkov.

Mnenje Temelj bilančnega prava za gospodarske družbe je Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). Njegov 62. člen določa, da ni dovoljeno pobotavanje posameznih postavk prihodkov s posameznimi postavkami odhodkov.

Enako določa Kodeks računovodskih načel, ki ga je sprejel strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo in ki velja za vse računovodske strokovnjake. Slovenski računovodski standardi so tesno povezani s Kodeksom računovodskih načel, kar je še posebej jasno razvidno iz Uvoda k vsakemu posamičnemu računovodskemu standardu. Citiramo 19. načelo iz tega kodeksa: 19. V računovodstvu se gospodarske kategorije izkazujejo v kosmatih zneskih brez pobotanj, in sicer tako stanja sredstev in obveznosti do njihovih virov kot tudi prihodki in odhodki (načelo kosmatega izkazovanja gospodarskih kategorij).

V računovodskih standardih ne najdemo podlage za morebitno pobotavanje prihodkov in odhodkov ter v razredu 7 izkazovanja zgolj ustvarjene razlike v ceni. Tudi v standardih je zastopano načelo kosmatega izkazovanja prihodkov in odhodkov, šele s primerjavo prihodkov in odhodkov pa kasneje ugotavljamo doseženi poslovni izid. Na podlagi navedenega menimo, da bi bilo ustrezno knjiženje vaših poslovnih dogodkov sledeče: 1. poslovni dogodek Prejeti račun za nabavo blaga iz Amerike: v breme konta skupine 70 ali 71 ter v dobro konta skupine 22.

Upoštevaje SRS 14 se stroški nabavljenega blaga (nabavna cena blaga in odvisni stroški nabave blaga) lahko izkazujejo na podlagi prejetih faktur direktno med odhodki skupine 70 in 71, če se blago ne skladišči v katerem od vaših skladišč. Če so dogovorjene klavzule incoterms take, da bi vaše podjetje prevzelo zaloge v Ameriki in nosilo rizike prevoza, uničenja ipd. od trenutka prevzema do trenutka izročitve kupcu v Bosni, bi se zgodil še bilančni presečni dan, tako da bi lahko prevzete zaloge knjižili na konto skupine 66 – zaloge na poti od dobavitelja h kupcu. Te zaloge bi nato razbremenili ob izročitvi blaga kupcu, torej bi šele z izročitvijo knjižili odhodke v breme skupine 70.

Izdani račun kupcu iz Bosne se knjiži v breme konta skupine 12 in v dobro konta skupine 76.

2. poslovni dogodek

Knjiženje je enako, kot smo opisali pri prvem poslovnem dogodku. Glede na to, da pri dobavitelju zaloge prevzame direktno vaš kupec, predlagamo direktno knjižbo prejetega računa na konto skupine 70 oziroma 71, torej na odhodke nabavne vrednosti prodanega blaga, brez uporabe kontov zalog razreda 6.

3. poslovni dogodek Velja enako, kot smo opisali in utemeljili v primeru 1.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010.

• Kodeks računovodskih načel, 1995, Slovenski inštitut za revizijo.

• Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Ur. l. RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009. Odl. US: U-I-268/06-35, 42/2009, 65/2009UPB3, 83/2009. Odl. US: U-I-165/08-10, Up-1772/08-14, Up379/09-8, 33/2011, 91/2011, 100/2011. Skl. US: U-I-311/11-5.

• Kontni okvir za gospodarske družbe, Ur. l. RS, št. 104/2008 (90/2010 popr.), Spremembe: Ur. l. RS, št. 2/2010.

(5)

Rok plačila v cestnem prevozu Prevoznik nam je poslal sporočilo, da velja po Zakonu o prevozih v cestnem prometu 30-dnevni plačilni rok. Zanima nas, ali se je s pogodbo mogoče dogovoriti o daljšem plačilnem roku, saj Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih določa, da je plačilni rok 60 dni in da je ta rok lahko tudi daljši, če se o njem pogodbeni stranki pisno dogovorita.

Mnenje Osmo poglavje Zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2) določa ukrepe ob krizi na trgu. V tem poglavju najdemo člen 110.a, ki ureja plačilne roke, z njim pa je povezan člen 131.a, ki določa kazni za nespoštovanje teh plačilnih rokov.

Kot je razvidno iz zakonskega besedila, je plačilni rok praviloma največ 30 dni od izdaje računa (stranki se lahko dogovorita tudi za krajši rok), zakon pa dopušča tudi daljši plačilni rok, a ta ne more biti več kot 60 dni od opravljene storitve. Vendar pa 30- in 60-dnevni plačilni rok nimata enakega začetka: 30-dnevni rok teče od dneva izstavitve računa, 60-dnevni rok pa od dneva opravljene storitve, na kar posebej opozarjamo, da ne bi prišlo do nenamerne kršitve 110.a člena zakona.

Ugotovimo lahko, da je 30-dnevni rok od izdaje računa pravilo, vendar ima prevoznik nekaj manevrskega prostora še z datumom izdaje računa. Nekaj manevrskega prostora imata tudi obe pogodbeni stranki, saj lahko s pogodbo določita nekoliko daljši rok, vendar ta ne sme presegati 60 dni od opravljene storitve.

Menimo, da zakon ni v nasprotju z Zakonom o

16) preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1). Slednji prav tako kot temeljno pravilo določa, da je plačilni rok največ 60 dni, daljši je lahko le izjemoma in ob pogoju, da ne gre za očitno nepravičen dogovor. Glede na to, da ZPCP-2 ureja problematiko cestnega prevoza in s tem vpliva na dobro poslovno prakso v dejavnosti prevoza, menimo, da bi bil plačilni rok, daljši od 60 dni, po določilih 9. člena ZPreZP-1 očitno nepravičen pogodbeni dogovor, ta pa se šteje za ničen.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1), Ur. l. RS, št. 57/2012.

• Zakon o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2), Ur. l. RS, št.

131/2006 (5/2007 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 123/2008, 28/2010, 49/2011, 40/2012-ZUJF, 57/2012.

(6)

Rezervacije Imamo matično družbo in dve hčerinski družbi, ki sta solidarna poroka za posojila matične družbe.

Matična družba in ena od hčerinskih družb zaideta v težave in uvede se postopek prisilne poravnave, ki je pri obeh že pravnomočno potrjen. V skladu s prisilno poravnavo bo del posojil poplačala matična družba, del jih je pa kot porok morala delujoča hčerinska družba. Za to je morala v skladu z MRS v letu 2010 oblikovati rezervacije, v letu 2011, ko je morala plačati poroštveno obveznost, pa jih je črpala. Ker sta obe hčerinski družbi solidarna poroka, lahko v skladu z Obligacijskim zakonikom delujoča hčerinska družba od druge hčerinske družbe in od lastnika v prisilni poravnavi zahteva ustrezno oziroma zakonsko dovoljeni del vseh plačil. Ker sta obe družbi v prisilni poravnavi, bosta lahko svoje poroštvene obveznosti poravnali šele po končani prisilni poravnavi čez približno pet let. Družba kot dober gospodarstvenik torej mora terjati lastnika in/ali solidarnega poroka – regresni zahtevek. Zanima nas, kako lahko to poknjižimo.

Ali lahko na odložene prihodke na eni strani in dolgoročne poslovne terjatve na drugi? Ali je nujno, da te terjatve slabimo? Ali je bolj pravilno, da to poknjižimo samo izvenbilančno? Vsekakor gre za terjatve, ki bodo na podlagi regresnega zahtevka priznane in pripoznane tako na strani upnikov kot tudi dolžnikov, res pa je, da bodo (če bodo) poplačane šele čez nekaj let, po zaključku načrtov finančnega prestrukturiranja oziroma prisilne poravnave.

Mnenje Da bi družba, ki je bila solidarni porok in je izpolnila obveznosti do posojilodajalca, za plačane obroke knjižila svoje terjatve do matične družbe, mora biti podan regresni zahtevek, za kar pa mora obstajati podlaga.

Domnevamo, da ste to vprašanje uredili v pogodbi med

solidarnimi dolžniki. Če iz tega dogovora izhaja, da se vzpostavi regresni zahtevek takoj ob plačilu vsakega od obrokov, potem predlagamo knjiženje sproti, sicer pa skladno s pogodbo oziroma najmanj na letni ravni. Za pripoznanje terjatev mora po računovodskih standardih obstajati verjetnost, da bodo te terjatve poplačane (da bodo pritekale gospodarske koristi), pri čemer ni pomemben rok (če iz dogovora med solidarnimi dolžniki izhaja, da je rok za poplačilo 5 let, potem je to pač dolgoročna terjatev). Če nimate nobenega zavarovanja za poplačilo terjatev, niti dogovora, kako, kdaj in ali sploh se terjatev vzpostavi, potem tudi pogoj za pripoznanje terjatev ni izpolnjen, kar pomeni, da ni prav nobenega smisla knjižiti terjatve in jih hkrati tudi slabiti, kot ste vprašali. Knjiženje na bilančne konte je odvisno torej od verjetnosti, da bodo (da so) ti vaši zahtevki podani in da bodo poplačani. Če ta pogoj ni izpolnjen, jih lahko izkažete le kot pogojna sredstva in pogojne obveznosti na izvenbilančne konte.

Da bo bolj prava slednja rešitev, sklepamo tudi iz vaše navedbe, da ste pri solidarnem poroku oziroma delujoči družbi, kot jo imenujete, knjižili rezervacije v letu 2010, pri čemer pa ne navajate, da bi takrat skladno z MRS 37 knjižili tudi pričakovanje, da vam bo matično podjetje povrnilo izdatke. Ker sklepamo, da teh povračil ne obvladujete, menimo, da ni podlage za pripoznanje terjatev in (odloženih) prihodkov v izkazih solidarnega poroka.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Uredba komisije (ES), št. 1126/2008, z dne 3. 11. 2008, o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES), št. 1606/2002, Evropskega parlamenta in Sveta, Uradni list L 320, z dne 29. 11. 2008, str. 0001–0481.

(7)

Mali davčni zavezanec in opravljanje storitev v EU Gre za malega davčnega zavezanca (s. p.), ki ni registriran za namene DDV. Glavna dejavnost s. p. je posredovanje pri prodaji. V glavnem izdaja račune za posredniško provizijo slovenskim kupcem.

Imel bo primer, ko bo moral zaračunati posredniško provizijo za posredovanje pri prodaji na slovenskem trgu italijanskemu davčnemu zavezancu, ki ima italijansko številko DDV. Samostojni podjetnik za Italijana išče kupce na slovenskem trgu. Če pride do prodaje blaga med italijanskim dobaviteljem in slovenskim kupcem X, je upravičen do posredniške provizije v določenem deležu.

Ali se mora v tem primeru registrirati za namene DDV in oddati rekapitulacijsko poročilo?

Mnenje Samostojni podjetnik je v vašem primeru dolžan pridobiti (posebno) številko DDV za namene opravljanja posredniške storitve italijanskemu davčnemu zavezancu, ki ima pridobljeno identifikacijsko številko za namene DDV v Italiji.

(17 Ta obveznost izhaja iz 4. odstavka 78. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), v katerem je določeno, da je vsak davčni zavezanec, ki ima sedež v Sloveniji in opravlja storitve na ozemlju druge države članice, za katere je plačnik DDV v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES izključno prejemnik storitev, dolžan predložiti davčnemu organu zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. V vašem primeru gre za storitev, ki se obdavčuje po splošnem pravilu, torej je plačnik DDV prejemnik te storitve, ker je davčni zavezanec, ki ima sedež in identifikacijsko številko za namene DDV v drugi državi članici EU. Samostojni podjetnik je dolžan identifikacijo številko za te namene pridobiti že za mesec, v katerem je verjetno, da bo opravil take storitve. Pridobi lahko le identifikacijsko številko za DDV, ki bo služila za namene opravljanja storitev davčnim zavezancem v drugo državo članico EU, in sicer za opravljanje in prejemanje storitev, ki so obdavčene po splošnem pravilu (25/1 člen ZDDV-1), ne pa tudi zaradi obračuna DDV za opravljanje storitev na slovenskem trgu.

To pomeni, da so njegove transakcije na slovenskem trgu še vedno lahko oproščene plačila, če v zadnjih 12 mesecih ne presega 25.000 € obdavčljivega prometa (1. odstavek 94. člena ZDDV-1). Pridobivanje identifikacijske številke le za namene opravljanja storitev tujim davčnim zavezancem v EU oziroma prejemanja storitev od tujih davčnih zavezancev je treba ustrezno označiti v zahtevku za pridobitev te številke (polje 19 omenjenega zahtevka).

Po točki c prvega odstavka 90. člena ZDDV-1 je samostojni podjetnik dolžan v tem primeru o opravljanju te storitve italijanskemu davčnemu zavezancu poročati v rekapitulacijskem poročilu, prav tako pa tudi v obračunu DDV. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št.

117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011.

(8)

Knjiženje nadomestila pri samostojnem podjetniku Poslovne knjige na podlagi pogodbe vodimo tudi za samostojnega podjetnika, ki je bil v začetku leta v bolniškem staležu (bolezen), daljšem od 30 delovnih dni, za kar je od Zavoda prejemal nadomestilo. Zanima nas, kako naj to nadomestilo evidentiramo v poslovnih knjigah podjetnika. Zavod mu je kril nekatere prispevke in mu izplačeval neto nadomestilo. Ali med stroške knjižimo prispevke, kot če bi delal, med prihodke pa prispevke in neto izplačilo, kot ga je obračunal in plačeval Zavod?

Mnenje Prispevki, ki jih je kril Zavod, niso strošek samostojnega podjetnika, zato se ne evidentirajo med stroški podjetnika v skupini 48. Nadomestilo, ki ga je prejel podjetnik, je njegov osebni prejemek in ni niti strošek niti prihodek iz dejavnosti, zato se v poslovne knjige njegove dejavnosti ne knjiži.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010.

(9)

Popravek obračunanega DDV pri stečaju Podjetje kupca je šlo v letu 2009 v stečaj. Odpis leta 2009 ni bil narejen. Ali imamo pravico tudi do vračila DDV, ko bomo konec leta 2011 odpisali terjatev? Ali obstaja kak skrajni rok za uveljavitev pravice vračila DDV? Mnenje Zakon o davku na dodano vrednost določa le omejitev pravice do odbitka vstopnega davka, ne pa tudi popravka obračunanega (izstopnega) davka na dodano vrednost.

Ker take določbe v ZDDV-1 ni, menimo, da je treba uporabiti splošno določbo glede zastaralnega roka za vračila plačanega davka, ki ga ni bilo treba plačati, to je pet let (glej 125. člen ZDavP-2).

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št.

117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011.

• Zakon o davčnem postopku (ZdavP-2), Ur. l. RS 13/2011-UPB4.

N OV I C A Strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo je sprejel Enotni kontni okvir in Enotni priporočljivi kontni načrt, ki se bosta začela uporabljati s poslovnim letom, ki se začne 1. 1. 2013 ali kasneje.

V enotni kontni načrt so združeni načrti za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, kmečka gospodinjstva, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije.

Nekaj sprememb je v vseh kontnih načrtih, še največ jih bo za društva, zato nas računovodje ob koncu letošnjega leta čaka dodaten izziv – prehod na novi kontni okvir in načrt. Podrobnejše informacije o kontnem okviru in kontnem načrtu najdemo na spletni strani SIR (http://www.si-revizija.si/publikacije/index. php#Kontni_okviri).

18) POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

ROKOVNIK

EURIBOR

na dan 24.10.2012

10. nov.

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb (mesečno, trimesečno)

3-mesečni

0,248

0,203

15. nov.

Intrastat poročilo

18. nov.

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

6-mesečni

0,482

0,402

20. nov.

DURS - Rekapit. poročilo 10/2012 in DDV-O 10/2012 Banka Slovenije - poročilo BST, KRD, DVP, SN-T

12-mesečni

0,742

0,638

23. nov.

AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

30. nov.

DURS - obračun in plačilo DDV 10/2012 Poročilo o dobavah (67.a člen) 10/2012 Banka Slovenije - SKV

420 EUR

Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2* Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga v RS po ZPPDFT**

PRAVNE OSEBE:

na dan 18.9.2012

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (24.10.2012)

Plačila v gotovini

Da ne pozabim:

15.000 EUR

FIZIČNE OSEBE (s.p.): Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti 9%

Obdobje od 1.7. 2012 do 31.12. 2012

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

* Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. 1/12, 6.7.2012)

Variabilni del priznane obrestne mere OKT. 2012

EUR

USD

JPY

GBP

CHF

Do vključno 1 meseca

0,06714 %

0,21350 %

0,13943 %

0,51250 %

0,00800 %

Do vključno 3 mesecev

0,15286 %

0,35525 %

0,191573 %

0,59188 %

0,04300 %

Do vključno 6 mesecev

0,35786 %

0,63065 %

0,31800 %

0,83250 %

0,15500 %

12 mesecev

0,64929 %

0,96675 %

0,53229 %

1,28063 %

0,34740 %

10. nov.

Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti (mesečno, trimesečno)

15. nov.

Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

18. nov.

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

20. nov.

Rekapitulacijsko poročilo 10/2012 in DDV-O 10/2012

23. nov.

AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

30. nov.

DURS - obračun in plačilo DDV 10/2012 DURS - zahtevek za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih stroškov Poročilo o dobavah (67.a člen) 10/2012 Banka Slovenije - SKV

NASMEHNITE SE! “Zelo sem nezadovoljen s svojo plačo in sploh ne vem kaj naj storim!”

“Si poskusil s prekinitvijo dela, s štrajkom?”

“Sem, cel mesec, pa ni nihče opazil!”

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.durs.gov.si/si/aktualno/obrestne_mere_za_obresti_na_posojila_med_povezanimi_osebami_na_podlagi_pravilnika_o_priznani_obrestni_meri/ (24.10.2012)

Vrsta izplačila za

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 73/2008 in 55/2010)

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70% cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporab-ljati javni prevoz do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

V skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

OKTOBER 2012

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 40% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 601,64 EUR**.

Za 20 let delovne dobe: v višini 60% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 902,47 EUR**.

Za 30 let delovne dobe: v višini 80% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 1.203,29 EUR**.

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece 3.008,22 EUR* oz. v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje.

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

770,69 EUR za leto 2012; Najvišji znesek brez prispevkov 1.059,07 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- v primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 1.504,11 EUR**; - v primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 752,06 EUR** - Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.504,11 EUR**) - Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 1.504,11 EUR**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si/). *** Povračila stroškov v zvezi z delom se izplačujejo v višini, ki jih določa ta KP, vendar pod pogoji, da se ti zneski ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost.

NOVE M B E R 2 0 12

ŠOLE IR

SEMINARJI IR

K R AT K I S E M I N A R J I I R

23. 11.

13. 11.

08. 11.

Šola o DDV - poglobljeno

Aktualni primeri obračunavanja DDV od storitev prevoza blaga

Pravilnik o računovodstvu za gospodarsko družbo, ki je usklajen s SRS (2012)

(Maja Dolinar Dubokovič)

(Branka Svilar Mugoša)

26. 11. Šola DDPO - prvič delam davčni obračun (Maja Bohorič)

14. 11.

Obdavčitev dividend in kapitalskih dobičkov - tudi, če zaprete, prodate ali podarite podjetje, ste lahko obdavčeni!

(Maja Bohorič)

(Marija Ravnik)

09. 11.

Delavnica - obveznosti (Vesna Bartolj Maver)

09. 11.

Vse, kar morate vedeti o potnih stroških, vključno z zadnjimi novostmi v zasebnem in javnem sektorju (Maja Dolinar Dubokovič)

09. 11. - Celje DDV novosti s 1.1.2013 (dr. Mateja Drobež Tomšič)

13. 11. - Kranj DDV novosti s 1.1.2013 (dr. Mateja Drobež Tomšič)

14. 11.

Ukrepi na področju plač in novosti obračuna plač v javnem sektorju (Adam Šisernik)

15. 11.

Kaj naj bi računovodja vedel o insolventnosti, stečaju in prisilni poravnavi

15. 11.

Praktični primeri določitve kraja dobave blaga pri verižnih poslih in uporaba Incoterms klavzul (Branka Svilar Mugoša)

15. 11.

Vrednotenje proizvodnje po proizvajalnih stroških (Miro Dečman)

16. 11.

Davčni postopek za računovodje

(Kristinka Vukovič)

16. 11. - Koper DDV novosti s 1.1.2013 (dr. Mateja Drobež Tomšič)

20. 11.

DDV novosti s 1.1.2013 (dr. Mateja Drobež Tomšič)

21. 11.

Inventura hitro in jedrnato (Vesna Bartolj Maver)

(Branka Svilar Mugoša)

22. 11.

16. 11.

Novosti in spremembe na področju DDV v letu 2013

Matematika za računovodje

(Maja Dolinar Dubokovič)

(Kristinka Vukovič)

19. 11.

Razmejitve ali rezervacije?

Knjiženje po SRS in MSRP (vključno s subvencijami)

27. 11.

Delavnica - finančne naložbe (Vesna Bartolj Maver)

(Kristinka Vukovič)

20. 11.

Vse kar mora računovodja vedeti o obrestih (Maja Bohorič)

26. 11.

Samostojni podjetnik – od A do Ž (Vesna Bartolj Maver)

Več o izobraževanju Inštituta za računovodstvo na: www.iracunovodstvo.eu, dodatna pojasnila: 01 360 20 08.