Broj 22
kontakt call centar 15015
www.mchamber.mk
DOGODINA MAKEDONIJA VLEGUVA VO ZONATA NA SLOBODNA TRGOVIJA
Ako bevme seriozni,
mnogu pove}e }e izvezuvavme vo EU [TO PREDVIDUVAAT PREDLOG-IZMENITE VO ZAKONOT ZA RABOTNITE ODNOSI?
PRETSEDATELOT NA REPUBLIKA HRVATSKA, D-R IVO JOSIPOVI], NA MAKEDONSKOHRVATSKIOT DELOVEN KLUB
Evropskite Zaedni~ko direktivi osvojuvawe na regionalniot ni go vra}aat pazar „samoupravuvaweto“
16 AKTUELNO
BIZNIS INFO
^etvrtok, 15 juli 2010
SLEDNATA GODINA MAKEDONIJA VLEGUVA VO ZONATA NA SLOBODNA TRGOVIJA
Ako bevme seriozni, mnogu pove}e }e izvezuvavme vo EU „ Kakov e rezultatot od primenata na Spogodba za stabilizacija i za asocijacija (SSA) me|u EU i RM i {to go o~ekuva stopanstvoto vo 2011 godina?
Pi{uva: Stojmirka Tasevska
P
o zavr{uvaweto na procesot na pregovori koj trae{e pove}e od dve godini, Spogodba za stabilizacija i za asocijacija (SSA) me|u EU i Republika Makedonija be{e potpi{ana vo Luksemburg, na devetti april 2001 godina. Oddelno po delovi, Spogodbata e fokusirana na nekolku glavni elementi, od koi eden se odnesuva na perspektivata za formirawe zona na slobodna trgovija me|u Zaednicata i Republika Makedonija, vo rok od deset godini po stapuvaweto vo sila na istata. Imeno, vo periodot od desetgodi{na asimetri~na liberalizacija na trgovijata, do formiraweto na zona na slobodna trgovija vo 2011 godina, uvozot od Makedonija be{e prifa-
ten vo zaednicite bez kvantitativni ograni~uvawa, so osloboduvawe od carinski dava~ki za site proizvodi, so isklu~ok samo na june{ko meso, vino i na proizvodi od riba, a uvozot vo Republika Makedonija so postepeno namaluvawe na carinskite dava~ki za period od 10 godini, do celosnoto ukinuvawe vo 2011 godina. Dvete strani, na istiot den koga ja potpi{aa Spogodbata za stabilizacija i za asocijacija (SSA), isto taka, potpi{aa i Vremena spogodba za trgovija i za drugi pra{awa povrzani so trgovijata. So nea dvete strani se soglasija delovite od SSA, koi se odnesuvaat na trgovija i na drugi pra{awa povrzani so trgovija da stapat na sila na prvi juni 2001 godina, bez da se ~eka neophodnata formalna ratifikacija vo nacionalnite parlamenti na zemjite-~lenki na EU. Uspe{noto vklu~uvawe vo trgovskata razmena, vo soglasnost so odredbite na istata, nametna dva mnogu bitni procesi: - adaptirawe kon pravniot poredok preku institucionalno zajaknuvawe i harmonizacija na makedonskoto so zakonodavstvoto na EU;
- ekonomsko adaptirawe kon novite pazarni odnosi, vo koi makedonskoto stopanstvo se soo~i so efikasen, strukturen i organiziran pazar. NADVORE[NO-TRGOVSKA RAZMENA Vo izminatiot desetgodi{en period na liberalizacija, vkupnata nadvore{no trgovska razmena vo 2008 godina (2009 godina se izzema poradi negativnite efekti od globalnata ekonomska kriza) dostigna 10,8 milijardi amerikanski dolari so porast 217 procenti vo odnos na 2002 godina. Nadvore{no-trgovska razmena so EU vo 2008 godina dostigna 5,7 milijardi amerikanski dolari, so porast 289 procenti (skoro za tripati) vo odnos na 2002 godina. U~estvoto na razmenata so EU vo vkupnata nadvore{no-trgovska razmena dostigna i do 55 procenti. Posebno bele`i porast vo 2004 godina, glavno poradi novite 10 ~lenki na EU, kako i vo 2007 godina so za~lenuvaweto na Republika Bugarija i Romanija. U~estvoto na EU vo vkupniot izvoz dostigna i 65 procenti vo 2007 godina. Na vakviot visok procent zna~aen
udel ima{e izvozot vo Bugarija i vo Romanija, koi so nivnoto za~lenuvawe vo 2007 godina vo EU, makedonskiot izvoz be{e vo popovolna polo`ba poradi aproskimativniot pristap vo soglasnost so Spogodbata na EU, za razlika od prethodniot period koga bea ~lenki vo ramkite na CEFTA. Izvozot vo 2008 godina dostigna skoro 2,4 milijardi amerikanski dolari, povisok za tripati vo odnos na 2002 godina (indeks 418). Dodeka uvozot od 3,3 mili-
jardi amerikanski dolari vo 2008 godina zabele`a porast od 2,7 pati (indeks 370 procenti), so u~estvo do 50 procenti vo vkupniot uvoz. Spored navedenite dvi`ewa, rezultatite vo nadvore{no-trgovskata razmena so EU vo periodot na asocijacija mo`at da se ocenat zadovolitelni, dokolku go imame predvid organiziraniot pazar na EU. No, so porastot na razmenata, bilansniot deficit od godina vo godina se prodlabo~uva{e. Taka, od
323 milioni amerikanski dolari vo 2002 godina, vo 2008 godina dostigna 927 milioni amerikanski dolari (porast od 287 procenti), {to uka`uva na nedovolniot porast na na{iot izvoz, za pribli`uvawe na osnovnite nadvore{no-trgovski agregati vo razmenata so EU. Realnite sostojbi uka`uvaat deka vo navedenite godini na aproksimacija, kaj proizvodite koi se pozicionirani i ima mesto na pazarot na Zaednicata nemavme dovolni koli~ini za
^etvrtok, 15 juli 2010
17
BIZNIS INFO izvoz, a vi{ocite od odredeni proizvodi ili ne bea cenovno konkurentni ili ne gi zadovoluvaa evropskite marketing{ki standardi za da se pozicioniraat na istiot. Navedenoto upatuva na konstatacija deka i pokraj pozitivnite dvi`ewa vo trgovskata razmena na Makedonija so EU, sepak, nedovolno bea iskoristeni proizvodnite raspolo`ivi potencijali za da gi iskoristime mnogu pove}e dadenite preferencijali vo soglasnost so odredbite na Spogodbata za stabilizacija i za asocijacija, i gi pribli`ime osnovnite agregati. Ova e u{te eden argument koj potvrduva deka
e neophodna ekonomska politika so koja bi se obezbedil podinami~en porast na izvozot, prvenstveno so utvrduvawe na sistemska poddr{ka na izvozot vo soglasnost so na~elata na STO, a vo funkcija na jaknewe na kapacitetite za izvoz na stopanskite subjekti i vospostavuvawe sistem za pottiknuvawe na izvoznoorientiranite investicii. SLEDNATA GODINA ZONA NA SLOBODNA TRGOVIJA Po istekot na desetgodi{niot asocijativen period, so 2010 godina prestanuva asimetri~na libera-
lizacija, a od 2011 godina vo ramkite na zonata na slobodna trgovija me|u Zaednicata i Makedonija, pazarot na Makedonija celosno se liberalizira za uvoz na industriskite proizvodi od EU. Liberalizacijata se odnesuva i na zemjodelskoprehranbenite, so isklu~ok na naj~uvstvitelnite prehranbeni proizvodi koi i natamu }e bidat za{titeni preku sistemot na kvantitativno ograni~uvawe - kvoti, ili namaluvawe na aktuelnata carinskata stapka pri uvoz od Zaednicata. Tabelite poka`uvaat {to go o~ekuva stopanstvoto vo 2011 godina.
Kaj proizvodite od ANEKS 2, koi imaa tretman na ~uvstvitelni proizvodi, pri uvozot od EZ vo Makedonija imaa carinska stapka kako procent od MFN, koja od godina vo godina progresivno se namaluvaa zavisno od ~uvstvitelnosta kaj odredeni proizvodi. Od niv, vo 2011 godina, za razlika od godinava bez carinski dava~ki }e bidat: mle~ni premazi (tar. br. 0405 20 10 00i 0405 20 30 00), p~enka {e}erka (0710 40 00 00 i 0711 90 30 00) , mate-~aj, preparati za podma~kuvawe na kalapi, kakao vo prav {to ne sodr`i saharoza, potoa konzerviran zelen~uk (p~enka {e}erka, kompir) , puter od kikiritki, sos od soja, sos od mango, sladoled, nedenaturiran etil-alkohol. (Sovetnik na Upravniot Odbor pri Stopanskata komora na Makedonija)
18
BIZNIS INFO PRIZNANIJA „OHRIDSKA BANKA“ NAJDOBRA VO MAKEDONIJA ZA 2010 GODINA SPORED „JUROMANI“
Liderstvo, inovacija i pazarna dinamika
O
hridska banka e proglasena za najdobra banka vo Makedonija za 2010 godina od spisanieto za finansiski pazari „Juromani“ soop{tuvaat od bankata. Ohridska banka prerasna od lokalna vo nacionalna banka preku ekspanzija na delovnata mre`a i re~isi go dvojno go zgolemi pazarnoto u~estvo vo glavniot grad, Skopje, vo period od dve godini. Vo ekot na finansiskata kriza, Ohridska banka se fokusira{e na site pazarni segmenti kako naselenie, korporativni klienti, mali i sredni pretprijatija. Kako rezultat na toa, bankata go zgolemi korporativnoto kreditno portfolio za 25,5 otsto od 2008 do 2009 godina, pottiknuvaj}i porast od 34 otsto na neto-prihodite od kamati na 8,85 milioni evra, so ograni~en pad na profitot od samo 7,6 otsto, se obrazlo`uva vo julskoto izdanie na „Juromani“, posveteno na godine{niot natprevar.
„Juromani“ e vode~ko svetsko spisanie za finansiski pazari, a od 1992 godina gi izdvojuva najdobrite finansiski institucii. Nagradite za izvonrednost sega vklu~uvaat 25 globalni nagradi za bankarstvo i pazari na ka-
pital vo re~isi 100 zemji vo svetot. Site nagradi imaat edna centralna tema - im oddavaat priznanie na institucii i na pobednici koi demonstriraat liderstvo, inovacija i dinamika na pazarot na koj dejstvuvaat.
^etvrtok, 15 juli 2010
IZDVOENO
Ekonomskite zoni }e se napolnat! Garantiram deka postojnite zoni stoprocentno }e se napolnat. Ne znam dali site 11, no mislam deka Skopje 1 i 2 i zonata vo Tetovo }e se napolnat brzo. Zonata vo [tip }e odi pobavno zatoa {to geografski i infrastrukturno ne e tolku dobro povrzana kako ovie dve i e mnogu golema po povr{ina, kolku Skopje 1 i 2 zaedno. Zonite ne se pravat za postojnite firmi. Tie se pravat za firmi {to, glavno, se izvozno orientirani i toa vo dejnosti {to gi nema vo Makedonija. Zatoa Vladata go zadr`uva pravoto za sekoja firma da dade posebna dozvola dali e za vo zonite. Imalo slu~ai koga sme procenile deka odredeni stranski firmi ne bile dobri za zonite, naj~esto od ekolo{ki pri~ini ili zatoa {to bi bile konkurenti na na{i postojni kompanii. Zo{to mislam deka }e se napolnat? Toj koncept e doka`an i funkcionira vo
POKROVITELI NA STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA
(Vladimir Pe{evski, potpretsedatel na Vladata na Republika Makedonija zadol`en za ekonomski pra{awa)
svetot. Od 1970 godina se osnovani pove}e od 3. 000 zoni vo svetot, vo koi se vraboteni pove}e od 50 milioni lu|e. Pra{awe e zo{to kaj nas dosega ne funkcioniral, samo zamislete ako ovoj koncept na zoni bil definiran vaka u{te vo 2000 godina? Nie gi pravime podgotovkite, ne samo zasega, ne samo za ovaa vlada, tuku za ovaa dr`ava. Normalno, bi bilo super ako se popolnat vo na{e vreme.
19
BIZNIS INFO
^etvrtok, 15 juli 2010
NOVI ZAKONI I PROPISI [TO PREDVIDUVAAT PREDLOG-IZMENITE VO ZAKONOT ZA RABOTNITE ODNOSI?
Evropskite direktivi ni go vra}aat „samoupravuvaweto“
P
redlog-izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za rabotnite odnosi, koi bea oceneti kako prifatlivi na prvoto ~itawe vo Sobranieto na RM i vo momentov se vo postapka na donesuvawe se odnesuvaat, pred s*, na usoglasuvawe na doma{noto zakonodavstvo so primarnoto i so sekundarnoto trudovo zakonodavstvo na Evropskata unija. Vo niv se vneseni odredbi koi se vo soglasnost so konvenciite i so preporakite na MOT i so oddelnite direktivi na Evropskata unija {to treba da se transponiraat vo Zakonot, kako {to se direktivite za ednakov tretman na lu|eto bez razlika na rasna i na verska pripadnost, ednakvi mo`nosti i tretman na ma`ite i na `enite po razni pra{awa, ednakov tretman za vrabotuvawe i za zanimawe, kako i direktivite za podobruvawe na bezbednosta i na zdravjeto na rabotnoto mesto, za kolektivnite otpu{tawa, za za{tita na pravata na vrabotenite vo slu~aj na prefrlawe na sopstvenosta na pretprijatija i negovite delovi, za ispra}awe rabotnici vo ramkite na davawe uslugi i drugo.
Me|u pozna~ajnite izmeni i dopolnuvawa se onie {to se odnesuvaat na obvrskata za informirawe i za konsultirawe na rabotnicite od strana na rabotodavecot, koja }e bide zadol`itelna za trgovskite dru{tva i site pravni lica so pove}e od 50 vraboteni i za ustanovi so pove}e od 20 vraboteni. Informiraweto na rabotnicite zna~i prenos na podatoci od strana na rabotodavecot do pretstavnicite na rabotnicite za da mo`at tie da se zapoznaat so niv i da gi istra`at. Konsultiraweto e definirano kako razmena na mislewa i vospostavuvawe dijalog me|u pretstavnicite na rabotnicite i na rabotodavecot. Informiraweto i konsultiraweto opfa}a soop{tuvawe za bliskite i za verojatnite trendovi na aktivnostite na pravnoto lice, nivnata ekonomska sostojba, strukturata i za verojatniot tek na vrabotuvawe vo pravnoto lice, osobeno koga postoi zakana za vrabotuvawata, za odlukite {to mo`at da dovedat do su{tinski promeni vo organizacija na rabotata ili vo dogovornite obvrski. Informaciite se davaat vo vreme, na na~in i so sodr`ina {to se soodvetni za da im se ovozmo`i na pretstavnicite na rabotnicite da sprovedat soodvetna analiza na istite i tamu kade {to e potrebno da se podgotvat za konsultirawe. Vo soglasnost so Direktivata 98/59/EZ za kolektivni otpu{tawa,
Potrebni se reformi vo rabotnoto zakonodavstvo bidej}i se preduslov za sozdavawe opkru`uvawe vo koe i rabotnicite i rabotodavcite }e imaat jasna slika za svojata perspektiva. Ovaa slika e va`na i za rabotnicite koi se gri`at za svoite rabotni mesta, no i za rabotodavcite koi sakaat svojot biznis da go razvivaat vo uslovi {to }e bidat sli~ni na onie vo zemjite so ~ii proizvodi se natprevaruvaat i na doma{niot i na stranskite pazari so predlo`enite izmeni se vgraduvaat i obvrskite za informirawe i za konsultirawe so pretstavnicite na rabotnicite pri kolektivni otpu{tawa (otpu{tawa na pove}e od 20 vraboteni), pri {to se definiraat uslovite, rokovite, opfatot na pra{awata i na informaciite za informiraweto i za konsultiraweto so slu`bata za posreduvawe pri vrabotuvawe vo vakvite slu~ai. Osnovnata predlog-izmena koja e razrabotena so site prethodno navedeni detali glasi: „Koga rabotodavecot ima namera da sprovede kolektivni otpu{tawa toj e dol`en da po~ne postapka na konsultacii so pretstavnicite na rabotnicite, najmalku eden mesec pred po~etokot na kolektivnoto otpu{tawe i da gi obezbedi so site relevantni informacii pred po~nuvawe na konsultaciite zaradi
be{e predmet na regulirawe na Zakonot tuku na kolektivnite dogovori. Edna od pozna~ajnite predlogizmeni e i namaluvaweto na iznosot na globite za predvidenite prekr{oci za rabotodavecot-pravno lice, rabotodavecot-fizi~ko lice i za direktorot, odnosno drugo odgovorno lice kaj rabotodavecot, pri {to golem broj od globite za pravnite lica se namaleni od 15.000 evra na 7.000 i na 3.000 evra. Vo soglasnost so predlo`enite izmeni, vo opredeleni slu~ai se predviduva preventivno dejstvuvawe na inspekciskite organi, taka {to za oddelen vid prekr{oci se predviduva sproveduvawe na edukacija na liceto ili na subjektot kade e utvrdena povredata pri vr{eweto na inspekciskiot nadzor, kako i davawe rok za postapuvawe po uka`uvaweto na inspektorot.
postignuvawe dogovor“. Vo vrska so prekuvremenata rabota, se predlagaat izmeni so koi se utvrduva obvrska za rabotodavecot za slu~ite na prekuvremena rabota da ja informira inspekcijata na trudot zaradi pogolem uvid i pogolema za{tita na rabotnicite vo slu~ai na prekuvremena rabota.
Vo odnos na sankciite se predlo`eni i izmeni vo slu~ajot koga inspektorot na trudot }e zatekne kaj rabotodavecot da raboti lice so koe ne e zasnovan raboten odnos vo soglasnost so Zakonot i ne e prijaveno vo zadol`itelno socijalno osiguruvawe. Vo takov slu~aj, spored izmenite, se predviduva inspektorot so re{enie da mu naredi na rabotodavecot vo rok od 15 dena da zasnova raboten odnos so istoto ili so drugo lice i da mu isplati na liceto nadomest vo visina od tri prose~ni isplateni bruto-plati vo republikata. Ako rabotodavecot ne postapi po re{enieto, inspektorot }e donese zabrana za rabota vo rabotnata prostorija na rabotodavecot do postapuvaweto po naredbata vo re{enieto na inspektorot. Ako vo rok od dve godini kaj istiot rabotodavec se zatekne da raboti lice so koe ne e zasnovan raboten odnos, inspektorot }e donese re{enie za zabrana na rabota vo rabotnata prostorija na rabotodavecot vo traewe od 30 dena. Koristej}i gi iskustvata na ^e{ka i n Slova~ka, kako zemji-~lenki na Evropskata unija, koi gi pominale fazite na usoglasuvawe so pravoto na EU, vo predlog-izmenite na ZRO se vneseni novi odredbi vo soglasnost so direktivite na EU, {to se odnesuvaat na slednite pra{awa: z Se voveduva ednakov tretman vo odnos na gra|anite na EU, vo slu~aite koga stranski rabotodavec }e
RABOTEN ODNOS ZA ZATEKNATIOT RABOTNIK Vo vrska so dogovorot za vrabotuvawe se predlagaat izmeni, spored koi, dokolku vo dogovorot za vrabotuvawe ne e utvrdeno vremeto za koe e sklu~en, istiot se smeta kako dogovor za vrabotuvawe na neopredeleno vreme. Ovaa izmena, spored obrazlo`enieto na predlaga~ot se vr{i so cel da se obezbedi popolnuvawe na pravnata praznina i da se spre~i razli~noto tolkuvawe na Zakonot vo praktikata. Isto taka, so predlog-izmenite se precizira na~inot na vr{ewe izmeni na dogovorot za vrabotuvawe, predviduvaj}i deka toa se vr{i so aneks kon dogovorot za vrabotuvawe. Ovaa izmena ne e novina od pri~ina {to i dosega vo najgolem broj slu~ai izmenite na dogovorite za vrabotuvawe se vr{ea so aneksi, no toa ne be{e precizirano vo Zakonot. So ~lenot 24 se utvrduva kako mo`nost za isplata na 13 plata. Toa zna~i deka isplatata na 13 plata ne zna~i i obvrska za rabotodavcite, tuku samo mo`nost, koja do sega ne
upati rabotnici na privremena rabota vo Republika Makedonija; z Se vnesuvaat definicii na opredeleni poimi vo Zakonot, vo soglasnost so Direktivata na EU za toa {to e „rabotnik na opredeleno rabotno vreme“, „rabotnik na neopredeleno rabotno vreme“, „ispraten rabotnik“, „pretprijatie“, „ustanova“ i „kolektivni dogovori“; z Vo soglasnost so direktivite na EU za ednakov tretman i ednakvi mo`nosti, se razrabotuva principot na ednakvi mo`nosti i ednakov tretman na ma`ite i na `enite, i pristap do vrabotuvawe, vklu~uvaj}i unapreduvawe i stru~na obuka vo rabotata, uslovite za rabota, ednakva isplata za ednakva rabota, profesionalni {emi za socijalno osiguruvawe, otsustvo od rabota, rabotno vreme i otka`uvawe na dogovorot za vrabotuvawe; z Zaradi za{tita na mladite lica na rabota, povtorno vo soglasnost so direktivite na EU se definira koe lice se smeta za mlado lice, koi raboti mo`e ili ne smee da raboti, uslovite i na~inot za vr{ewe na rabotite koi smeat da se izvr{uvaat od strana na ovie lica, rabotnoto vreme za istite i za drugite pra{awa koi se odnesuvaat na ovie lica zaradi usoglasuvawe so Direktivata 94/33/EZ. Vo ~lenot 32 e utvrdeno pravoto na odmor na rabotnicite pomladi od 18 godini od 16 posledovatelni ~asa vo tekot na periodot od 24 ~asa; z Se vr{at odredeni izmeni i dopolnuvawa so koi se zabranuva pri vrabotuvaweto od kandidatite da se baraat podatoci vo vrska so semejniot odnosno bra~niot status i planirawe na semejstvoto, ili barawe drugi dokazi i dokumenti, koi ne se vo neposredna vrska so rabotniot odnos ili so uslovuvawa i so prethodno potpi{uvawe na spogodba vo vrska so prestanokot na rabotniot odnos. So istiot ~len se utvrduva i obvrska za informirawe na rabotnicite na opredeleno vreme od strana na rabotodavecot za slobodnite rabotni mesta, obezbeduvawe ista mo`nost na ovie rabotnici so drugite rabotnici pri obezbeduvawe na rabotni mesta na neopredeleno vreme, na~inot na informirawe za toa i olesnuvawe na nivniot pristap do soodvetni mo`nosti za obuka, razvoj na karierata i profesionalnata mobilnost, vo soglasnost so Direktivata 1999/70/EZ koja se odnesuva na Ramkovniot dogovor za rabota na opredeleno vreme, za obezbeduvaweto ednakov pristap, prava i za{tita na rabotnicite na opredeleno vreme, so rabotnicite na neopredeleno vreme. z Se voveduva nova odredba, zaradi za{tita na rabotnicite vraboteni na opredeleno vreme, vo smisla da im se obezbedi ednakov tretman vo odnos na rabotnite prava i obvrski, kako i vrabotenite na neopredeleno vreme. Pa, taka, vo odnos na uslovite na vrabotuvawe, rabotnicite na opredeleno vreme ne se tretiraat na ponepovolen na~in od rabotnicite na neopredeleno vreme samo zatoa {to imaat dogovor za
vrabotuvawe na opredeleno vreme, osven ako razli~niot tretman e opravdan od objektivni pri~ini. MESTO NAJNISKA, MINIMALNA PLATA z Vo vrska so bezbednosta i so zdravjeto pri rabota, se utvrduva obvrska za prezemawe na prethodni merki so koi se garantira deka na sekoj rabotnik mu e dadena dovolna obuka, soodvetna na posebnite karakteristiki na rabotata, vodej}i smetka za stru~nata podgotovka i za iskustva na rabotnikot. Isto taka, za ovaa oblast, se predlaga dopolnuvawe na ~lenot 162 od postojniot Zakon vo vrska so opredeluvawe na specifi~nite rizi~ni grupi, koi rabotat na raboti i na rabotni mesta so specifi~en rizik od izlo`uvawe na {tetnoto dejstvo na fizi~kite, hemiskite, biolo{kite faktori, vlijanija i procesi. Za taa cel se utvrduva obvrska za procena na site rizici od strana na soodveten lekar i usvojuvawe soodvetni merki za za{tita, za koi pokonkretno }e bidat utvrdeni propisite od oblasta na bezbednost i na zdravje pri rabota. z Se voveduva nova glava {to se odnesuva na „Za{tita na pravata na rabotnicite vo slu~aj na prenesuvawe na trgovsko dru{tvo ili delovi na trgovsko dru{tvo“. Vo ovie odredbi se utvrduvaat uslovite vo vrska so prenesuvaweto, prenosot na pravata i na obvrskite koi proizleguvaat od raboten odnos vo slu~aj na prenesuvawe na sopstvenosta na trgovsko dru{tvo ili delovi na trgovsko dru{tvo, pravata i obvrskite na rabotodavecot- prenositel i rabotodavecot- steknuva~, obvrskite za informirawe na sindikatite vo vrska so prenesuvaweto i nivno konsultirawe. z So ~lenot 25 od predlog-zakonot se predlaga promena na institutot „najniska plata“ vo institut „minimalna plata“ zaradi terminolo{ko usoglasuvawe na ovoj institut so Evropskata socijalna povelba, drugata me|unarodna regulativa i drugite nacionalni trudovi zakonodavstva, koe pra{awe pokonkretno }e se uredi so poseben zakon. z Se doureduvaat i se usoglasuvaat odredbite vo vrska so ispra}aweto rabotnici vo stranstvo, vo ramkite na davawe uslovi zaradi usoglasuvawe so Direktivata 96/71/EZ. Odredbata se odnesuva na isprateni rabotnici od zemja-~lenka na Evropskata unija vo Republika Makedonija i obratno. Se utvrduvaat pra{awata {to treba da bidat uredeni so dogovorot za vrabotuvawe, se utvrduva i vidot na grade`nite raboti koi potpa|aat, odnosno se smetaat kako grade`ni raboti. z So ~lenot 14 se vr{i dopolnuvawe na ~lenot 35 od Zakonot vo vrska so obvrskata za ~uvaweto doverlivi materijali, informacii i podatoci od strana na rabotnicite, pretstavnicite na rabotnicite i site eksperti, koi im pomagaat i vo vrska so prenosot na vakvite informacii. Elena Milevska
20
BIZNIS INFO
POSETI
D
^etvrtok, 15 juli 2010
PRETSEDATELOT NA REPUBLIKA HRVATSKA, D-R IVO JOSIPOVI], NA MAKEDONSKO-HRVATSKIOT DELOVEN KLUB
Zaedni~ko osvojuvawe na regionalniot pazar
oa|a vreme za Republika Hrvatska i za Republika Makedonija zaedni~ki da nastapuvaat na treti pazari. Za toa treba da se vodi smetka i site znaewa {to gi imame vo dvete zemji treba da se obedinat na proekti koi mo`e da bidat konkurentni i nadvor od na{ite dr`avi. Ova be{e glavnata poraka {to im ja upati pretsedatelot na Republika Hrvatska, d-r Ivo Josipovi}, na biznismenite~lenki na Stopanskata komora na Makedonija i na Makedonsko-hrvatskiot deloven klub. Sredbata se odr`a vo ramkite na ednodnevnata oficijalna poseta na hrvatskiot pretsedatel na Republika Makedonija (12.7.2010 godina). Vo svoeto obra}awe na sredbata, ~ija{to cel be{e podobruvawe na sorabotkata i zgolemuvawe na trgovskata razmena me|u dvete zemji, koja za prvite pet meseci od godinava bele`i pad za 15,5 procenti vo sporedba so istiot period lani, pretsedatelot d-r Ivo Josipovi} istakna deka namaleniot intenzitet vo razmenata ne se dol`i samo na krizata, tuku i na postoeweto odredeni
D-r Ivo Josipovi}: Namaleniot intenzitet vo razmenata ne se dol`i samo na krizata, tuku i na postoeweto odredeni problemi od administrativna priroda vo dvete dr`avi, koi treba da se otstranat
miwa za dvete stopanstva, pogodeni od finansiskata kriza, vakvite sredbi se od golemo zna~ewe bidej}i ovozmo`uvaat unapreduvawe na direktnata komunikacija, otvorenost, sorabotka, mo`nost za iznesuvawe na site argumenti koi bi bile vo nasoka na ubla`uvawe na posledicite od krizata i nivno nadminuvawe. - Iako bilateralnata trgovska razmena me|u dvete zemji do 2009 godina be{e vo postojan porast i raste{e pravoproporcionalno so zgolemuvaweto na liberalizacijata na trgovijata, efektite od globalnata ekonomska kriza predizvikaa negativni dvi`ewa, re~isi vo site ekonomski parametri vo na{ata zemja, pa i vo trgovijata so Hrvatska. Prvite pet meseci od ovaa godina, vo sporedba so istiot period minatata godina, uka`uvaat na namaluvawe na vkupnata trgovska razmena, pri {to najgolem e padot vo izvozot od 23,5 procenti, a kaj uvozot za 2,4 procenti. Po-
krienosta na uvozot so izvozot vo prvite pet meseci od 2010 godina iznesuva 124,2 procenti - istakna Pe{ev. Najgolemi padovi vo trgovskata razmena ima vo metalnata i vo elektroindustrijata - od 40,4 procenti, grade`nata i nemetalnata industrija od 21 procent, kako i vo tutunskata industrija. Republika Hrvatska od sedmoto mesto kako nadvore{no-trgovski partner vo 2009 godina na Republika Makedonija se pomesti na 11. mesto vo 2010 godina. - Cenime deka mnogu vnimatelno treba da se sledat merkite na vladite vo regionot za nadminuvawe na posledicite od krizata, kako i da se iskoristat vo gradewe na konkurentnosta i razvojot na biznisot vo regionot podvle~e Antoni Pe{ev. Spored nego, makedonsko-hrvatskite stopanski odnosi, osven bilateralnata, imaat regionalna i evropska dimenzija. Vo ramkite na CEFTA, Hrvatska e vtor
partner i prv po investiciite vlezeni vo Makedonija. Vo idnina pozasileno treba da se raboti na sozdavawe regionalni proizvodi: vo realnoto proizvodstvo, uslugite, finansiite, infrastrukturata i promocijata. - Za ovaa faza na regionalna ekonomska konsolidacija, inicijativata na biznis-zaednicata e krucijalna, no neophodno e toa da bide i vo listata na politi~kite prioriteti - bez taa logistika te{ko deka }e se stigne do celta. Celta e preku regionalnata sorabotka da se olesni i da se zabrza procesot na evrointegraciite re~e Antoni Pe{ev. Nadminuvaweto na nepovolnite trendovi vo makedonsko-hrvatskite ekonomski odnosi mo`e da se ostvari so podignuvawe na sorabotkata na povisoko nivo, na koe subjektite }e razmenuvaat delovni informacii i zaedni~ki }e rabotat na proekti i nivna realizacija. Makedonskiot pazar e interesen
Antoni Pe{ev: Vnimatelno treba da se sledat merkite na vladite vo regionot, za nadminuvawe na posledicite od krizata, kako i da se iskoristat vo gradewe na konkurentnosta i razvojot na biznisot vo regionot metki, samo na podra~jeto na Makedonija i sosednite zemji postojat potrebi za izgradba na objekti vredni 20 milijardi evra – istakna Huzjan. - Za da se dobijat takvi raboti, potrebni se silni referenci na kompaniite, no i silni finansiski izvori i poddr{ka na dvete dr`avi koi treba da zastanat zad svoite firmi. Vo taa smisla, dogovorot CEFTA 2006 e dobra ramka za ovoj pazar, a vo-
Vita Huzjan: Posebno e atraktivno zaedni~ko dejstvuvawe vo grade`ni{tvoto, so ogled deka vo regionot e najavena izgradba na golemi infrastrukturni objekti vo vrednost od 20 milijardi dolari
Vsu{nost, i vo celiot period od 2001 godina do 2009 godina vo nadvore{notrgovskata razmena me|u Republika Makedonija i Republika Hrvatska se ostvaruva konstanten trgovski suficit na makedonska strana, {to ja dostignuva svojata najgolema vrednost vo 2008 godina, vo visina od 91 milion amerikanski dolari. Vo pogled na vkupnata nadvore{notrgovska razmena me|u dvete zemji, analizata na statisti~kite podatoci uka`uva na prodol`uvawe na
problemi od administrativna priroda vo dvete dr`avi. - Vladite imaat zada~a da gi otstranat tie problemi, da vi ovozmo`at vam, biznismenite, bez nepotrebni pre~ki, barieri, ograni~uvawa i tro{oci da trguvate, da ostvarite prihodi i da mu pomognete na makedonskoto i na hrvatskoto stopanstvo – naglasi d-r Ivo Josipovi}. - Vo razgovorite so pretsedatelot Ivanov i premierot Gruevski poka`ana e dobra volja za re{avawe na problemite na biznismenite povrzani so dobivkata, kvotite, tenderite, kako i so imotite {to gi imaat hrvatskite kompanii vo Makedonija i makedonskite vo Hrvatska. Se dogovorivme naskoro da se formira posebna rabotna grupa sostavena od pretstavnici od dvete strani koja }e se fokusira na nivno re{avawe. Pred biznismenite od dvete zemji se obrati i Antoni Pe{ev, pretsedava~ na Sobranieto na Stopanskata komora na Makedonija, koj konstatira{e deka vo te{ki vre-
tendencijata na postepen rast na razmenata, so ostvarena najvisoka vrednost vo 2008 godina od preku 366 milioni amerikanski dolari i so u~estvo od 3,38 procenti vo vkupnata nadvore{notrgovskata razmena. Ovoj trend ne e zapazen vo 2009 godina, {to se dol`i na finansiskata kriza, koja gi pogodi dvete stopanstva. Vo 2008 godina vo izvozot se realizirani 229 milioni amerikanski dolari, dodeka vo uvozot 138 milioni amerikanski dolari, koga se ostvareni i najgolemi vrednosti vo dvete kategorii. Vo vkupniot izvoz na zemjata vo 2009 godina, izvozot vo Hrvatska u~estvuva so 5,6 procenti, a uvozot u~estvuva so 2,3 procenti. Vaska Mickoska
BROJKI I FAKTI HRVATSKA Ekonomski pokazateli
BDP kupovna mo}: 73,36 milijardi $ (2008) BDP stapka na rast: 4,8% (2008) BDP po `itel: 16,100 $ (2008 proc) BDP po sektori: zemjodelstvo 7%; industrija 31,6%; uslugi 61,4% (2008 proc.) Stapka na inflacija: 6,3% (2008) Rabotna sila: 1,781 milioni (2008) Nevrabotenost: 14,8% (2008) Industrii: hemikalii i plastika, ma{inski alati, elektronika, valani proizvodi od `elezo, aluminium, hartija, proizvodi od drvo, grade`ni materijali, tekstil, brodogradba, petrolej, prehranbeni proizvodi i pijalaci i turizam Industriska stapka na porast: 2,9% (2008) Zemjodelski proizvodi: p~enka, `itarki, son~ogledovo seme, maslinki, kompiri, `ivina, mle~ni proizvodi, grozje, citroni i ja~men Izvoz: 12,36 milijardi $ fob (2008) Izvozni proizvodi: transportna oprema, tekstil, hemikalii, prehranbeni proizvodi i goriva Izvozni partneri: 27 zemji-~lenki na EU 7.447, Italija 2.360, Germanija 1.237, Avstrija 756, Slovenija 1021, CEFTA 2759 (za 2007 godina, vo milioni amerikanski dolari) Uvoz: 25.84 milijardi amerikanski dolari fob (2008) Uvozni proizvodi: ma{ini, transportna i elektri~na oprema, hemikalii, goriva, prehranbeni proizvodi Uvozni partneri: 27 zemji-~lenki na EU 16.725, Italija 4.145, Germanija 3.719, Avstrija 1.368, Slovenija 1.534, CEFTA 1301 (za 2007 godina, vo milioni amerikanski dolari)
za hrvatskite kompanii. Golem del od proizvoditelite od prehranbenata industrija, brodogradbata i drugite granki funkcioniraat na zaemnata cirkulacija na proizvodite, surovinite i parite, i toa poka`uva deka nitu edno stopanstvo ne mo`e da bide hermeti~ki zatvoreno i deka e potrebna sorabotka. Spored Vita Huzjan, kopretsedatelka na Makedonsko-hrvatskiot biznis-klub, mo`nostite za sorabotka se locirani vo pove}e sektori farmacevtskata industrija, turizmot, zemjodelstvoto. - Posebno e atraktivno zaedni~ko dejstvuvawe vo grade`ni{tvoto, so ogled deka postoi potreba za izgradba na golemi infrastrukturni objekti. Spored grubite pres-
edno i mo`nost za zaedni~ki nastap na drugi pazari. Inaku, vkupnata nadvore{notrgovska razmena na Republika Makedonija so Republika Hrvatska vo 2009 godina dostigna vrednost od 271,1 milion amerikanski dolari, pri {to e ostvaren izvoz vo vrednost od 153 milioni amerikanski dolari, dodeka uvoznoto saldo iznesuva 118,3 milioni amerikanski dolari. Obemot na stokovnata razmena vo 2009 godina e za 26,2 procenti ponizok od obemot na razmenata od prethodnata godina. Trgovskiot bilans vo 2009 godina vo razmenata so Hrvatska e pozitiven, pri {to e ostvaren trgovski suficit {to iznesuva 34,4 milioni amerikanski dolari.
ZAFATI
21
BIZNIS INFO
^etvrtok, 15 juli 2010
GRUPACIJA ZA MENAXMENT-KONSULTANTSKI I TRENING ORGANIZACII ]E GI OBU^UVA MAKEDONSKITE KOMPANII
Podgotovki za aplicirawe pred evropskite fondovi FP7 i CIP
N
a 30 juli godinava se o~ekuva da bidat objaveni 53 povici za koristewe sredstva od programite FP7 (sedmata ramkovna programa) i CIP – programa za konkurentnost i inovativnost na Evropskata unija. So ogled deka se raboti za programi vo koi makedonskite kompanii ramnopravno u~estvuvaat so kompaniite od Unijata, Grupacijata za menaxment-konsultantski i trening organizacii (MKTO) pri Stopanskata komora na Makedonija }e prezeme konkretni ~ekori
Na 30 juli godinava se o~ekuva da bidat objaveni 53 povici za koristewe sredstva od ovie programi na EU ne im e dovolno. Ottamu se nametnuva potrebata za edukacija, kako da se povle~at tie sredstva i da se iskoristat vo {to pogolem obem – naglasi Risto Ivanov na sednicata na Grupacijata vo Komorata. Obukite }e se realiziraat vo sorabotka so Proekt-centarot za znaewe i inovacii na EU so sedi{ta vo Brisel i vo Skopje, koj kako partner za jugoisto~na
ramkovnata programa FP7. Obukite }e bidat izveduvani paralelno za konsultanti i kompanii. Na 16 septemvri Proekt-centarot, zaedno so Komorata, }e go organizira svojot prv informativen den za povicite vo ramkite na energetika vo FP7. - Fokusot na Centarot e vo delot na biznisot, privatniot sektor, odnosno na programata FP7 i progra-
Proekt-centarot za znaewe i inovacii na EU im dodeli vau~eri od po 500 evra na kompaniite „Vako“, „Venus“, „Valident“, „Hisar kompani“ i „Eko kvalitet“, a na op{tinite Dojran i Valandovo po 1. 250 evra nameneti za konsultantska poddr{ka vo delot na podgotovka na aplikaciite za podgotovka na kompaniite za uspe{no da apliciraat za ovie programi i da se zgolemi kapacitetot za iskoristenost na ovie sredstva. Kako {to istakna Risto Ivanov, pretsedatel na Grupacijata, vo sorabotka so doma{ni i so stranski organizacii }e bidat organizirani serija obuki, konsultantski sovetuvawa i konkretna poddr{ka za kompaniite. - Fakt e deka kompaniite imaat potreba da bidat vodeni vo toj proces. Nim
RAZGOVORI
Evropa zasnova strategiska sorabotka so konsultantskata kompanija „Europe4Business“ od London. Sorabotkata e vo delot na edukacija za proekti od EU (organizacija na obuki, treninzi i seminari) , izrabotka i pi{uvawe proekti, menaxirawe i implementacija na proekti za ramkovnite programi i pristapnite fondovi na Evropskata unija. Prvata obuka }e se odr`i od 13 do 15 septemvri godinava, a }e bide za prakti~no pi{uvawe proekti za
mata CIP, koja e nameneta isklu~itelno za kompaniite. I dvete programi raspolagaat so golemi buxeti. Bidej}i programite se do 2013 godina i vo pra{awe se nepovratni sredstva, bi bilo dobro kompaniite pointenzivno da se vklu~at vo celiot proces - veli Ilija Vu~kov od Proekt-centarot. Zaradi steknuvawe iskustvo i uspe{no menaxirawe, Ilija Vu~kov prepora~a kompaniite da po~nat so pomali proekti. Vo zavisnost od kapacitetot, ed-
na kompanija mo`e da aplicira tripati vo edna godina i isto tolku pati da dobie, no mo`e da se slu~i i so deset aplikacii da ne dobie ni{to. - Evaluacijata na biznis-proektite {to se podnesuvaat e mnogu rigorozna. Mora da se ima dobro opravduvawe za parite {to se baraat od EU – objasnuva Vu~kov. Edna od pri~inite poradi koi doma{nite kompanii ne se mnogu zainteresirani za parite od evropskite fondovi se i informaciite koi naj~esto kru`at – deka celata postapka e mnogu komplikuvana i te{ko odi, a i deka pari u{te pote{ko se dobivaat. Zaradi seto toa, firmite ne se ni obiduvaat da apliciraat. Od golema va`nost e i partnerstvoto koe naj~esto se bara kako uslov na tenderite i koe firmite treba da go gradat. Tie nemaat na raspolagawe sredstva kako kompaniite vo EU so koi se pokrivaat del od tro{ocite za podgotovka na aplikacijata. Inaku, vo organizacija na Proekt-centar za znaewe i inovacii na EU dosega bea odr`ani obuki za programite FP7 i CIP vo Skop-
je i vo Dojran, na koi u~estvuvaa 18 firmi, 5 pretstavnici na op{tini, 4 pretstavnici na fakulteti od dva univerziteta i 13 pretstavnici na drugi subjekti ili individualna nadgradba-konsultanti. Rezultatot dosega e pet po~nati proekti koi se podgotvuvaat za aplicirawe. Za da se zabrza procesot i da se zgolemi motivacijata na u~esnicite, Centarot do-
deli i vrednosni vau~eri za u~esnicite koi imaa najgolem potencijal i znaewe za aplicirawe za grantovi od programite na EU. Vau~eri od po 500 evra dobija kompaniite „Vako“, „Venus“, „Valident“, „Hisar kompani“ i „Eko kvalitet“, a op{tinite Dojran i Valandovo dobija po 1. 250 evra. Parite }e bidat nameneti za konsultantska poddr{ka vo delot na podgotovka na aplikaciite. V.M.
DU[AN MRDOVI], AMBASADOR NA REPUBLIKA CRNA GORA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
Biroata za vrabotuvawe do krajot na godinava }e potpi{at protokol za sorabotka X Republika Crna Gora e zemja vo koja se javuva redovna potreba od sezonska rabota za stranci. Kolkav e toj obem na anga`man? - Oficijalnite brojki zboruvaat deka vo 2009 godina bile izdadeni 16. 039 rabotni dozvoli za stranci, od koi 9.631 dozvola za sezonska rabota za stranci i 6.408 dozvoli za vrabotuvawe. Najmnogu dozvoli se izdadeni vo Op{tina Budva (4.579 ili 28,55%), vo Podgorica (4.368 ili 27,23%) i vo Herceg Novi (2.301, ili 14,35%). Ovoj tip na vrabotuvawa predni~at vo grade`ni{tvoto (5.785 ili 36,07%) , za turizam i ugostitelstvo (5.209 ili 32,48%), za zemjodelski raboti (909 ili 5,67%) i za drugi dejnosti (4.136 ili 25,79%). Vo prvata polovina na 2010 godina se izdadeni 7.336 dozvoli za rabota i za vrabotuvawe stranci, od koi 6.662 dozvoli za sezonska rabota za stranci. I vo ovoj period najmnogu dozvo-
li se izdadeni vo Budva (2.149 ili 32,26%), Podgorica (1.657 ili 22,87%) i vo Herceg Novi (886 ili 13,3%). Se povtoruva i redosledot na dejnostite koi najmnogu anga`iraat stranski rabotnici. X Kolku vo site ovie brojki se rabotnici od Republika Makedonija? - Ima podatoci deka vo tekot na 2008 godina zna~itelen broj makedonski rabotnici, okolu 10. 000 nerezidenti, rabotele na sezonski rabotni mesta vo Crna Gora. Poradi malata zainteresiranost na crnogorskite rabotnici da rabotat vo Makedonija, Vladata na Crna Gora smeta deka ne e potrebno da se potpi{e me|unaroden dogovor vrz principot na reciprocitet, tuku deka e podobro da se potpi{e protokol ili memorandum za sorabotka me|u dvata zavodi za vrabotuvawe. O~ekuvame do krajot na godinava da zavr{i celiot toj proces. Spored podatocite so koi raspolaga Crna Gora,
ne se registrirani prijavi od strana na makedonski agencii ili kompanii za kr{ewe na dogovorite od strana na partnerite vo Crna Gora. X Kako e regulirano vrabotuvaweto na strancite vo Va{ata zemja? - Vo primena se Zakonot za vrabotuvawe i rabota na stranci i Zakonot za
stranci, koi se odnesuvaat i za makedonskite dr`avjani. Spored niv, za stranski rabotnik da raboti vo Crna Gora, potrebno e da ima dozvola za rabota i za postojan, odnosno privremen prestoj, da ima sklu~eno dogovor za vrabotuvawe i rabotodavecot da go prijavil za zdravstveno, penzisko i
invalidsko osiguruvawe. Dokolku obi~niot makedonski gra|anin saka da raboti vo Crna Gora na sezonski raboti, potrebno e da se napravat nekolku raboti. Rabotodavecot podnesuva barawe za izdavawe dozvola za sezonska rabota (Obrazec Z-3) od Zavodot za vrabotuvawe. So baraweto se podnesuvaat dokazi za registracija na rabotodavecot (Stopanski sud i Monstat) ; va`e~ka patna isprava za stranci; priznaen dokument za obrazovanieto na stranecot, vo soglasnost so Zakonot za priznavawe i ocenuvawe na dokumentite za obrazovanie („Slu`ben list na Crna Gora“ br. 4/08 i prijava za slobodno rabotno mesto (Obrazec E1) . Dokazite se dostavuvaat vo original, odnosno zaverena kopija, a dokazite izdadeni vo druga dr`ava vo zaveren prevod na crnogorski jazik. Vrz osnova na toa, nadle`niot Zavod za vrabotuvawe izdava dozvola za sezonska rabota. Taa se izda-
va za period do osum meseci, a va`i od denot na dobivawe na odobrenieto za privremen prestoj zaradi sezonska rabota. Stranecot po dobivaweto dozvola za sezonska rabota, do Ministerstvoto za vnatre{ni podnesuva barawe za odobruvawe privremen prestoj zaradi sezonska rabota ako e vo Crna Gora, odnosno vo diplomatsko-konzularnoto pretstavni{tvo na Crna Gora dokolku stranecot se nao|a na teritorijata na svojata zemja. Odobrenieto za privremen prestoj zaradi sezonska rabota se izdava vo rok od sedum dena. Po odobreniot privremen prestoj, rabotodavecot sklu~uva dogovor za vrabotuvawe so stranecot i go prijavuva za socijalno osiguruvawe. Najdocna, pak, vo rok od 15 dena od po~etokot, odnosno prestanokot so rabota na stranecot, rabotodavecot treba da podnese prijava, odnosno odjava za rabotata na stranecot. S. Pej~inovski
22
BIZNIS INFO APSOLVENTI VO KOMORATA
PRAKTIKA
^etvrtok, 15 juli 2010
MANIFESTACII
OD 21 DO 23 SEPTEMVRI SAEM NA STOKI ZA [IROKA POTRO[UVA^KA VO POLSKA
„Lifestyle expo 2010“ vo Var{ava Za kompaniite od Makedonija koi svoeto prisustvo na saemot }e go prijavat preku Stopanskata komora na Makedonija organizatorite obezbeduvaat nadomestok na tro{ocite do 300 evra po kompanija Vo periodot od 21 do 23 septemvri 2010 godina vo Var{ava, R. Polska, }e se odr`i saem na stoki za {iroka potro{uva~ka - „Lifestyle Expo 2010“. Nego go organiziraat Sovetot za trgovski razvoj na Hong Kong (HKTDC) i Departmanot za me|unarodna sorabotka i Ekonomska kooperacija na Guangdong Provinencija - Kina. Pove}e od 160 proizvoditeli i trgovci od Hong Kong i Guangdong, Kina, }e nastapat na ovaa renomirana saemska manifestacija od sektorite: 1. Elektronika i ITC proizvodi (informati~ka tehnologija) 2. Obleka i modni dodatoci 3. Aparati za doma}instvo i elektri~ni uredi 4. Podaroci i premium luksuzni proizvodi i ~asovnici 5. Drugo Stopanskata komora na Makedonija organizira poseta na Lifestyle expo vo Var{a-
Teorijata zaigra na prakti~en teren Poslednata grupa studenti od Ekonomskiot fakultet pri Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“ – Skopje pred godi{nite odmori zavr{ija so praktikantska rabota vo Stopanskata komora na Makedonija. Studentite dve nedeli imaa mo`nost da prisustvuvaat na pove}e nastani koi se organiziraat vo Komorata, kako {to se sednici na zdru`enija, bilateralni nastani i konferencii, a aktivno se vklu~ija vo proekti koi se realiziraat vo momentot i istovremeno pomognaa vo realizacijata na tekovnite aktivnosti vo direkci-
ite. Del od apsolventite na otsekot za nadvore{na trgovija podgotvija i tekstovi za izdanieto na Komorata „Biznis-info“. Studentskata praktika se realizira kako rezultat na dolgogodi{nata sorabotka me|u Stopanskata komora na Makedonija i Ekonomskiot fakultet pri Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“ - Skopje, i potpi{aniot memorandum za sorabotka me|u ovie dve institucii. Na toj na~in na studentite im se ovozmo`uva svoeto teoretskoto znaewe da go potkrepat so prakti~no iskustvo. L. Z.
va, so cel da im ovozmo`i kupuva~ka misija makedonskite kompanii i mo`nost da gi vkusat potro{uva~kite dobra na izlo`uva~ite {to }e nastapat na saemot. Za kompaniite od Makedonija koi svoeto prisustvo na saemot }e go prijavat preku Stopanskata komora na Makedonija organizatorite obezbeduvaat nadomestok na tro{ocite do 300 evra po kompanija. Kako rezultat na buxet-
skoto ograni~uvawe, sponzorskiot paket }e se dava po princip prv dojden - prv uslu`en, po princip na organizatorska selekcija na maksimum 20 makedonski kompanii. Zainteresiranite kompanii svoeto u~estvo na saemot na stoki za {iroka potro{uva~ka „Lifestyle expo“ vo Var{ava da go prijavat vo Stopanskata komora na Makedonija, najdocna do 10 avgust 2010 godina. www. mchamber. mk
PONUDA - POBARUVA^KA MAKEDONSKA KOMPANIJA NUDI POVIKUVA^KI USLUGI SO POVE]E JAZI^NA POKRIENOST ZA SITE ZEMJI OD CENTRALNA I ISTO^NA EVROPA Vid na sorabotka: Tehni~ka sorabotka Validnost do: 12.12.2010 Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, tutun i pijalaci
*
*
*
*
*
*
*
*
*
BUGARSKA KOMPANIJA ZA MAKEDONSKITE KOMPANII OBEZBEDUVA PRAVNI I KONSALTING USLUGI DOKOLKU SAKAAT DA IZVEZUVAAT PROIZVODI, BARAAT AGENT/DISTRIBUTER ILI DA INVESTIRAAT Validnost do: 9.10.2010 Vid na sorabotka: Konsultantska usluga Oblast na sorabotka: Prerabotuva~ka industrija
*
*
*
*
*
*
*
*
*
HRVATSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA MA[INI ZA PRO^ISTUVAWE PIVKA VODA I OTPADNI VODI Validnost do: 8.10.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KOMPANIJA OD CRNA GORA BARA SORABOTKA SO GRADE@NI KOMPANII VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA GRADEWE TUNELI OD 36 KILOMETRI NA AVTOPATOT BAR - BERANE, KAKO I FORMIRAWE ZAEDNI^KA FIRMA VO CRNA GORA KOJA BI SE ZANIMAVALA SO GRADEWE TUNELI Validnost do: 7.12.2010 Vid na sorabotka: Tehni~ka sorabotka Oblast na sorabotka: Grade`ni{tvo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GR^KA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO PROIZVODITELI NA PE^URKI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN VO GRCIJA Validnost do: 8.12.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
ALBANSKA KOMPANIJA BARA DA OTKUPUVA VINSKO GROZJE OD REPUBLIKA MAKEDONIJA Validnost do: 21.12.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija
*
*
*
*
*
*
*
*
*
SRPSKA KOMPANIJA NUDI VRVNA TEHNOLOGIJA KOJA GARANTIRA BRZI I POVOLNI RE[ENIJA VO SOBIRAWE, PRERABOTKA, RECIKLIRAWE I OTSTRANUVAWE OTPAD Validnost do: 13.12.2010 Oblast na sorabotka: Komunalni, kulturni, op{ti i li~ni uslu`ni aktivnosti
*
*
*
*
*
*
*
*
*
HRVATSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI PROIZVODITELI NA KABLI I ELEKTRI^NA OPREMA Validnost do: 5.9.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
*
*
*
*
*
*
*
*
MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA DELOVNA SORABOTKA SO FIRMI OD RUSIJA KOI SE ZAINTERESIRANI DA INVESTIRAAT VO ZEMJODELSTVOTO VO REPUBLIKA MAKEDONIJA Validnost do: 13.12.2010 Vid na sorabotka: Zaedni~ko vlo`uvawe Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
*
TURSKA KOMPANIJA BARA ZASTAPNIK VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA GRADE@NI MATERIJALI - PROIZVODSTVO I MONTA@A NA PVC, ALUMINIUMSKI MEBEL, ALUMINIUMSKI FORMA I OPREMA, PVC PROZORCI, SISTEMI, PVC VRATI I PROZORCI, MATERIJALI, ^ELI^NI PORTI, LAMINAT, PARKET Validnost do: 8.8.2010
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
* *
*
MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA DA VOSPOSTAVI BIZNIS-VRSKI SO KOMPANII OD UKRAINA, RUSIJA, BELORUSIJA, ^E[KA I SLOVA^KA ZA PLASMAN NA ZELEN^UK I NA OVO[JE Validnost do: 1.12.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
*
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
BUGARSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA PLASTI^NI KALAPI ZA PROIZVODSTVO NA KA[KAVAL ILI DIREKTNA SORABOTKA SO MLEKARI KOI PROIZVEDUVAAT KA[KAVAL Validnost do: 9.8.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, tutun i pijalaci
*
*
*
*
*
*
*
*
*
HOLANDSKA KOMPANIJA SPECIJALIZIRANA ZA PROMOCIJA NA VINO NA HOLANDSKIOT PAZAR E ZAINTERESIRANA DA GI PROMOVIRA MAKEDONSKITE VINA Validnost do: 7.12.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, tutun i pijalaci
*
*
*
*
*
*
*
*
*
KOMPANIJA OD ALBANIJA BARA PLASMAN NA MO]NI GENERATORI, MOTORI I DELOVI ZA MOTORI OD SVETSKI POZNATATA MARKA CUMMINS VO REPUBLIKA MAKEDONIJA Validnost do: 4.11.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Distribucija na elektri~na energija, gas i voda
*
*
*
*
*
*
*
*
*
MAKEDONSKI PROIZVODITEL NA SOKOVI OD 200 MILILITRI E ZAINTERESIRAN ZA SORABOTKA SO FIRMA OD REPUBLIKA SRBIJA KOJA SE ZANIMAVA SO UVOZ I DISTRIBUCIJA NA PREHRANBENI ARTIKLI I PIJALACI Validnost do: 24.12.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
*
MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO EVROPSKITE ZEMJI ZA PLASMAN NA ZAP^ANICI, DELOVI ZA PROCESNA OPREMA, TRANSMISII, REDUKTORI, KAKO I USLUGI OD TIPOT NA REPARACII I MODIFIKACII Validnost do: 28.10.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Glaven i odgovoren urednik, Savo Pej~inovski
Kontakt adresa: Stopanskata komora na Makedonija ul. Dimitrie ^upovski, 13 1000 Skopje Kontakt lice: Mirjana Koceva Tel: (02) 3244035; Faks: (02) 3244088 Call Centar: (02) 15015 E-adresa: mirjana@mchamber.mk
tel: : (02) 3244036 faks: (02) 3244088 savo@mchamber.mk