Bussines Info - Economic Chamber of Macedonia

Broj 20

kontakt call centar 15015

www.mchamber.mk

KRIZATA DOKA@UVA DEKA E NEOPHODEN OP[T KONSENZUS ZA RADIKALNA PROMENA NA EKONOMSKIOT MODEL NA RAZVOJ

PO RECESIJATA

S* vo funkcija na konkurentno proizvodstvo

18

BIZNIS INFO

^etvrtok, 1 juli 2010

KRIZATA DOKA@UVA DEKA E NEOPHODEN OP[T KONSENZUS ZA RADIKALNA PROMENA NA EKONOMSKIOT MODEL NA RAZVOJ

FOKUSIRANO

Po recesijata s* vo funkcija na konkurentnoto proizvodstvo S

vetskoto stopanstvo pod vlijanie na procesite na globalizacija stana otvoreno i integrirano. Mo`nosta za priklu~uvawe kon razvienite ekonomii preku nacionalnata konkurentnost vo istorijata nikoga{ ne bila tolku otvorena i dofatliva. No, i opasnosta od propu{tawe na takva mo`nost nikoga{ ne bila taka golema. Nesoodvetniot odgovor na predizvicite na toj Pi{uva: plan zna~i dolgoro~no ekonomStojmirka Tasevska sko stagnirawe, pa duri i nazaduvawe.

Vo toj kontekst Republika Makedonija na planot na postignuvawe i na odr`uvawe na makroekonomskata stabilnost postigna pozitivni rezultati, no na planot na strukturnite reformi vo stopanstvo, rezultatite se nezadovolitelni i se zna~itelno poniski od zemjite vo tranzicija.

Procesot na liberalizacija vo nadvore{notrgovskata razmena, po~nuvaj}i od 1996 godina, sekoja godina s* pojasno se potencira{e. I globalnata kriza mnogu jasno ja potvrdi potrebata od strukturni promeni vo na{eto stopanstvoto i potrebata od zgolemuvawe na kvalitetot, odnosno konkurentnosta na na{ite proizvodi. Namesto toa, denes, po 14 godini, mo`eme da zaklu~ime deka : - stranskite i doma{nite vlo`uvawa vo stopanstvoto bea nedovolni, a voedno i nedovolno naso~eni vo proizvodniot, odnosno vo izvozniot sektor; - izvoznata struktura e stati~na; - konkurencijata na doma{niot pazar glavno poteknuva od uvozot, a konkurencijata na doma{nite pretprijatija e ograni~ena; - vo strukturata na malite pretprijatija, malo e u~estvoto na pretprijatija so potencijalen porast, poradi {to e mal brojot na novi rabotni mesta.

So globalnata kriza dojdoa do izraz glavnite slabosti i problemi na makedonskata ekonomija, pa ottamu nejzinite posledici se jasni i silni signali deka e krajno vreme za po~etok na re{avaweto na klu~nite problemi vo makedonskoto stopanstvo, koi se prisutni so godini, {to se potvrduva so ekonomskite dvi`ewa vo periodot od 1998 do 2008 godina.

EKONOMSKI DVI@EWA 1998-2008 GODINA Makedonija i pred po~etokot na globalnata ekonomska kriza se nao|a{e samo na polovina od industriskoto proizvodstvoto vo 1990 godina. Ona {to se slu~i vo na{ata zemja e dramati~en pad na industriskoto proizvodstvo vo poslednite 20 godini, odnosno deindustrijalizacija po 1990 godina, od koja ni odblisku ne zakrepnavme vo tekot na poslednata reformska decenija 1. Doma{niot bruto-proizvod (BDP) kako osnoven makroekonomski agregat vo sekoja ekonomija, ~ij{to porast pretstavuva merilo za uspehot na ekonomskata politika, zabele`a najniska stapka na porast od zemjite vo tranzicija vo pobliskiot region - Jugoisto~na Evropa.

„ Neophodna e radikalna promena na dosega{niot ekonomski model na razvoj vo Republika Makedonija, vo funkcija na dinami~en ekonomski rast koj mora da proizleze od porastot na proizvodstvoto, izvozot i vrabotuvaweto {to voedno gi odreduva kriteriumite na prioritetnite vlo`uvawa vo makedonskata ekonomija. Na toj klu~en predizvik ne mo`e da se odgovori so lesni i so brzi re{enija

Ova u~estvo, koe ja sodr`i nose~kata izvozna komponenta, ostanuva skoro nepromeneto vo odnos na istoto vo 1998 godina, koga kaj prerabotuva~kata industrija iznesuva{e 18,1 procenti, a kaj grade`ni{tvoto iznesuva{e 5,8 procenti.

O~igledno e deka porastot na BDP po proizvodniot model, vo poslednive godini e ostvaren nadvor od sektorot industrija, i toa pred s* vo domenot na uslugite, koi ne sme vo sostojba da gi ponudime na stranskiot pazar, a so toa da obezbedime porast na izvozot.

2. Industriskoto proizvodstvo vo 1998 godina skoro e prepoloveno, a vo 2008 godina e pomalo za 40 procenti, vo odnos na proizvodstvoto vo 1990 godina.

1.2.Spored rashodniot model na BDP, vo periodot od

3.Nadvore{notrgovska razmena - Nedovolnoto zakrepnuvawe na stopanskite proizvodni sektori, odnosno na izvozno-orientiranite dejnosti, (pred s* od industrijata) dovede do toa {to uvozot daleku go nadmina izvozot i toj debalans s* pove}e se prodlabo~uva od godina vo godina. Izvozot od 1,3 milijardi amerikanski dolari vo 1998 godina dostigna ~etiri milijardi amerikanski dolari vo 2008 godina, no uvozot od 1,8 mil. ameriknski dolari na 6,4 mil. amerikanski dolari vo istiot period.

1.1.Spored strukturata na bruto-dodadenata vrednost (BDP po proizvodniot model, bez danocite i subvenciite) za 2008 godina, koga ima{e i najgolem realen porast na BDP), se sogleduva deka 37,2 procenti od BDP poteknuvaat od proizvodnite dejnosti, 30,2 procenti od uslu`nite dejnosti, 18,6 procenti od javnite institucii i 14 procenti od danoci na proizvodi.

Od vkupnoto 37 procenti u~estvo na proizvodnite dejnosti vo BDP od 2008 godina na prerabotuva~kata industrija otpa|aat samo 17,8 procenti, a na grade`ni{tvoto 5,1 procenti.

1998 do 2008 godina, rastot na BDP be{e zasnovan na porastot na doma{nata potro{uva~ka. Strukturata na potro{uva~kata e nepovolna, so visoko u~estvo na finalnata potro{uva~ka, a nedovolno u~estvo na investiciite.

Od rashodniot model na BDP e vidlivo deka Republika Makedonija e neto-uvozna ekonomija, koja na krajot od 2008 godina potro{i nad 20 procenti pove}e od ona {to proizvede.

Trgovskiot deficit kontinuirano od 1998 godina bele`i porast, taka {to od 516 milioni amerikanski dolari vo 1998 godina dostigna 2,5 milijardi amerikanski dolari vo 2008 godina. Vo celiot naveden period izvozot ne uspea da nadmine 60 procenti od vrednosta na uvozot, a mnogu e daleku da nadmine 70 procenti kako vo 1998 godina (71 procent).

BIZNIS INFO

^etvrtok, 1 juli 2010 4. Deficitot na trgovskiot bilans e pokrivan so suficitot od drugite komponenti na tekovnata smetka vo platniot bilans. Nakratko, deviznite doznaki, posebno privatnite devizni doznaki na na{ite gra|ani, prilivot od skromnite stranski investicii go popolnuvaa deficitot vo trgovskiot bilans vo izminatite godini. No, za pokrivawe na trgovskiot deficit, vo otsustvo na planiranite stranski investicii , a doznakite, iako zna~ajni, sepak, nedovolni, ostanuvaa s* pomalku mo`nosti za pokrivawe na deficitot na tekovnata smetka, koj od 7,2 procenti vo 2001 godina, go zgolemi svoeto u~estvo vo BDP na 13,1 procenti vo 2008 godina.

5. Investiciskata potro{uva~ka vo Makedonija, vo prosek e 15,3 procenti od BDP vo periodot 1997-2007 godina, {to pretstavuva relativno nisko nivo na investiciska aktivnost vo odnos na ostanatite tranziciski ekonomii (Bugarija 19,9; ?e{ka 28,9; Estonija 30,2; Latvija 28,2; Litvanija 22,4; Ungarija 23,3; Polska 21,4; Slovenija 25,9; Slova~ka 28,1). Vakvata sostojba bi mo`ela da se objasni so nedovolnata akumulacija na doma{en kapital uslovena od nepovolnite finansiski rezultati na pretprijatijata i visokite realni kamatni stapki na bankite, odnosno niskata produktivnost na kapitalot, kako i so nedovolniot priliv na stranski direktni investicii, vo sporedba so ostanatite tranziciski zemji.

5.1. Kapitalni investicii vo Buxetot - Obemot i celosnata iskoristenost na planiranite buxetski sredstva za kapitalni investicii vo tekovnata godina se od posebno zna~ewe za izgradba, rekonstrukcija i modernizacija na javnata infrastruktura. No, vo site godini planiranite sredstva za taa namena ne se iskoristuvaat vo celost, odnosno zna~aen del od niv se prenaso~uva za drugi nameni.

5.2. Stranski direktni investicii - So u~estvo od osum procenti vo 2007 godina i 6,6 procenti vo 2008 godina vo BDP, Makedonija e na pretposledno mesto (samo pred Albanija), po prilivot na stranski direktni investicii.

„ Re{enija ima, no tie baraat mnogu po`rtvuvanost i trud, so neophoden kompromis i so re{itelnost na site op{testveni strukturi

[to se odnesuva do platite, tie se najniski vo regionot, no so najgolemo optovaruvawe po osnova na personalen danok i pridonesi vo odnos na dolunavedenite zemji vo 2008 godina.

Prose~na plata i pridonesi od plata po zemji

Izvor: EBRD

Naj~estiot oblik na stranskite investicii se ostvaruva{e preku privatizacijata, mnogu malku proekti „greenfield“, so toa {to vo najgolem broj slu~ai celta na privatizacijata be{e, vsu{nost, sopstvenosta na nedvi`nosta {to ja poseduva subjektot vo privatizacijata, i koja vo podocne`nata faza pretstavuva temel na idna investicija.

Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, stranskite direktni investicii vo 2008 godina iznesuvaat 356.4 milioni amerikanski dolari i vo odnos na 2007 godina bele`at zgolemuvawe od 25,6 milioni amerikanski dolari. No, vo 2008 godina najgolema vrednost na stranskite direktni investicii ima vo sektorot finansisko posreduvawe kade {to se investirani 146,6 milioni amerikanski dolari, nasproti imperativot od investirawe vo proizvodnite, odnosno izvoznite dejnosti.

6. Pazar na rabotna sila - Vo poslednite pet godini (bez 2009 godina), iako imavme pozitivna stapka na porast na BDP, brojot na nevrabotenite dostigna 300.000 lica, {to sporedeno so R. Slovenija so 66.000 nevraboteni, so koja po brojot na naselenie i povr{ina na zemjata sme skoro isti, ovoj broj e pove}e od zagri`uva~ki.

Kaj vrabotenosta, spored sektorite na dejnost, e zabele`an porast na vrabotenite vo uslu`nite dejnosti, dodeka, pak, vrabotenosta vo proizvodnite dejnosti se namaluva.

Stapkata na nevrabotenost i natamu ostana visoka, i ako vo 1998 godina be{e 34,5 procenti, vo 2008 godina iznesuva 33,8 ili e namalena za pomalku od eden indeksen procent (0,8). Stapkata na nevrabotenost e me|u najvisokite vo regionot, so dominantna nevrabotenost kaj mladite.

19

U~estvo na personalniot danok i na pridonesite vo brutoplatata od 38,6 procenti vo 2008 godina, vo 2009 godina e namaleno na 33,3 procenti, no, sepak, s* u{te e povisoko od istoto vo Srbija, Hrvatska, Crna Gora i vo Romanija.

Vrz osnova na iznesenite sostojbi, jasno mo`e da se zaklu~i deka niskoto nivo na privatni i na javni investicii, niskite stranski direktni investicii, kako i s* u{te visokata optovarenost na bruto-platite, bea osnovnite faktori, koi generiraa nedovolen ekonomski rast za da se apsorbira visokata nevrabotenost i da se zgolemi `ivotniot standard.

*

*

*

Za da se obezbedi ekonomski rast i vrabotenost, rast na BDP po glava na `itel, i na toj na~in funkcionalno da se pribli`ime kon EU, e neophodna itna radikalna promena na dosega{niot ekonomski model na razvoj, vo funkcija na dinami~en ekonomski rast, koj mora da proizleze od porastot na proizvodstvoto, izvozot i vrabotuvaweto, {to voedno gi odreduva kriteriumite na prioritetnite vlo`uvawa vo makedonskata ekonomija.

Na toj klu~en predizvik ne mo`e da se odgovori so les-

ni i so brzi re{enija. No, ima re{enija koi treba da sistematiziraat vo paket na ekonomski merki {to }e uslovat: - pottiknuvawe na proizvodstvoto i izvozot; - podobruvawe na agregatnata potro{uva~ka, i - zgolemuvawe na efikasnosta na administracijata i na investiciite Izleznite re{enija baraat mnogu po`rtvuvanost i trud, so neophoden kompromis i re{itelnost na site op{testveni strukturi. Ottamu, prvenstveno e neophoden dijalog na glavnite akteri vo zemjava, vo koj{to }e se analizira dosega{niot i potrebniot razvoj na stopanstvoto i predlog-re{enija za negovo unapreduvawe preku prizmata na konkurentnosta, zatoa {to samo konkurentniot proizvod e klu~niot preduslov za porast na proizvodstvoto, izvozot, porast na uslugite, porast na vrabotenosta, kako i za poefikasno zdravstvo i obrazovanie.

Na primer, vo 2008 godina imavme 84,4 procenti, ili najvisok procent na realizacija na kapitalnite investicii vo poslednive godini od planiranite, no, sepak, bea samo 13 procenti od vkupnite godi{ni rashodi. Vo 2009 godina od prvi~no planiranite 29.260 milioni denari za kapitalni tro{oci so Buxetot, so prviot rebalans na istiot se namalija na 23.757 milioni denari, so vtoriot rebalans na 19.268 milioni denari, a se realiziraa samo 13.428 milioni denari ili 46 procenti od prvata proekcija.

Ottamu, razvojnata komponenta vo buxetot za odredena godina, so zgolemeno u~estvo na dr`avata vo investicioniot ciklus treba da se ostvari kako preku zgolemuvawe na kapitalnite investicii vo vkupnite buxetski rashodi, {to e osobeno va`no vo uslovi na krizni periodi za porastot na ekonomskite aktivnosti vo dr`avata, taka i so celosnata realizacija na istite vo tekovnata godina, {to e predizvik za sekoja vlada vo uslovi na pad na ekonomskite aktivnosti i porast na rashodite po osnova na socijalnite transferi.

Ova e u{te eden argument za potrebata od sistemski merki, koi }e uslovat zabrzan ekonomski rast i vrabotenost.

(Sovetnik na Upravniot Odbor pri Stopanskata komora na Makedonija)

Razvoj preku zgolemuvawe na kapitalnite investicii Spored biznis-zaednicata, osnovata za vodewe na vkupnata ekonomska politika sekoga{ se sogleduva preku strukturata na buxetot. Odgovorno vodena fiskalna i monetarna politika mora da trgnuva od edna edinstvena strate{ka cel - celosna anga`iranost i aktivnost na nacionalnata ekonomija.

Zatoa, problemot na makedonskiot buxet ne e vo prihodnata strana, tuku vo nivoto na rashodite (koi vo 2008 godina nadminaa 35 procenti od BDP), a posebno vo distribucijata na tie rashodi, koi, za `al, ni vo dovolna ni vo mo`na mera ne se naso~eni vo stopanstvoto, kako i vo prethodnite godini.

Gledano preku u~estvoto na planiranite kapitalni rashodi od 11 do 14 procenti vo vkupnite buxetski rashodi (so isklu~ok vo 2005 godina od 21 procent), razvojnata komponenta e malku zastapena, nasproti u~estvoto na tekovnite rashodi od nad 85 procenti. Pokraj toa, i planiranata po obem razvojna komponenta re~isi se stopuva so necelosnata realizacija na planiranite sredstva za kapitalni rashodi, odnosno nivna prenamena za tekovnite rashodi.

20

BIZNIS INFO

^etvrtok, 1 juli 2010

USOGLASUVAWA

PODVLE^ENO

ORGANIZACIJATA NA RABOTODAVCI NA MAKEDONIJA SO RE[ENIE ZA REPREZENTATIVNOST

Korupcijata problem i za stranskite investicii

Naskoro konstitutivna sednica i na noviot ekonomsko socijalen sovet Vrz osnova na ~lenot 213, stav dva, od Zakonot za rabotni odnosi, Ministerot za trud i za socijalna politika na predlog na Komisijata za utvrduvawe na reprezentativnost dodeli Re{enie za reprezentativnost za Organizacijata na rabotodavci na Makedonija (25.6.2010 godina).

So nego se utvrduva reprezentativnosta na Organizacijata na rabotodavci na Makedonija za teritorijata na Republika Makedonija zaradi u~estvo vo tripartitni tela za socijalno partnerstvo i za tripartitni delegacii na socijalnite partneri (rabotodavcite, sindikatite i Vladata). Voedno, na vra~uvaweto na re{enijata se potpi{a i soglasnost za donesuvawe spogodba za raboteweto na Ekonomsko-socijalniot sovet, od strana na trite socijalni partneri. Spogodbata za ESS treba da se verifikuva vo rok od 20 dena od potpi{uva-

weto na soglasnosta, a vo rok od 30 dena da se svika i konstitutivnata sednica na noviot ESS – soop{tuvaat od Organizacijata na rabotodavci na Makedonija.

Funkcionalen i efikasen socijalen dijalog Funkcioniraweto na socijalniot dijalog treba da bide va`en instrument i mehanizam vo kreiraweto i sproveduvaweto na merkite i politikite od oblasta na ekonomskata i socijalnata sfera. Poradi toa, vo izminatiov period socijalnite partneri bea vklu~eni vo podgotovkata i vo sproveduvaweto na strategiskite dokumenti povrzani so politikite za vrabotuvawe. Opredelbite i prioritetite na Vladata na Republika Makedonija vo izminative godini, no i vo naredniot period, se na-

so~eni kon funkcionalen i efikasen socijalen dijalog. Za toa se neophodni dva uslova, a toa se postoewe pravna i institucionalna ramka, so razvieni resursi koi }e ovozmo`at kontinuiran i efikasen socijalen dijalog, na tripartitno i na bipartitno nivo.

Xeqaq Bajrami, minister za trud i socijalna politika, na ohridskata konferencija na tema „Ulogata na ekonomsko-socijalnite soveti vo vreme na kriza“

Problemot so korupcijata otsekoga{ bil problem i za stranski investicii. Zna~i, ne e nezna~ajno ako vo izve{taite za sostojbata na korupcijata vo edna dr`ava se ~itaat sostojbi koi uka`uvaat na netransparentni proceduri, za nejasni proceduri, za potrebata od kontakti so odredeni strukturi ili grupi lu|e. Seto toa se raboti {to se mnogu ~uvstvitelni vo svetot na biznisot. Serioznite investitori n* zaobikoluvaat i toa mnogu od daleku, gi gledame sekade vo regionot, no re~isi ne postojat vo Makedonija. Nie mo`eme da gradime zoni, mo`eme da sozdavame uslovi ili da gradime slika ili privid deka gradime dobri uslovi za biznis i za ekonomija. No, lo{iot glas mnogu pobrgu se slu{a i mnogu pove}e }e vlijae

POKROVITELI NA STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA

D-r Sla|ana Taseva, pretsedatelka na „Transparentnost – nulta korupcija“ od soznanieto deka nekade }e se izgradi nekakva zona, ako ima normalni uslovi za biznis, toa ne e tolku golem faktor.

JUBILEI

21

BIZNIS INFO

^etvrtok, 1 juli 2010

PROMOCIJA NA MONOGRAFIJATA „100 GODINI PREHRANBENA, TEKSTILNA, HEMISKA I METALUR[KA INDUSTRIJA VO MAKEDONIJA”

Neophodno definirawe na vistinskite ekonomski vrednosti Hemiskata industrija e re~isi zamrena, bez golemi {ansi za nejzino natamo{no funkconirawe, prehranbenata si go nao|a svojot pat, kontinuirano napreduva, no potrebna e pomo{, a tekstilot koj porano be{e vo mnogu dobra sostojba, denes e na kolena i sveden na uslu`ni dejnosti. Najgolema nade` za makedonskata ekonomija ostanuva metalurgijata, kako najgolem potencijal i idna vode~ka granka {to uspea da se razviva i pokraj krizata. Ova e ocenkata na ekspertite i stopanstvenicite koi prisustvuvaa na promocijata na monografijata „100 godini prehranbena, tekstilna, hemiska i metalur{ka industrija vo Makedonija“.

- O~ekuvam site ~etiri sektori da go napravat vtoriot krug. Pritoa, se nadevam deka }e bidat zemeni predvid iskustvata od minatoto i eventualnite gre{ki, so cel postavuvawe zdravi, cvrsti osnovi, istaknal profesorot Svetomir HaxiJordanov, glaven urednik na monografijata.

Izminative sto godini Makedonija na poleto na in-

dustrijata postigna mnogu, no tranzicijata vo devedesetite godini ja vrati nazad.

- Sega na{ite stopanski granki ne se vo najdobra sostojba. Najdobra e metalurgijata, a prehranbenata industrija, isto taka, ima perspektiva. Tekstilot e vo kriza zaradi konkurencijata na evtinite pazari na rabotna sila, dodeka hemiskata industrija ne e vo zavidna polo`ba, istaknal HaxiJordanov.

Spored Antoni Pe{ev, pretsedava~ na Sobranieto na Stopanskata komora na Makedonija, dr`avava ima seriozen problem so definiraweto na vistinskite ekonomski vrednosti.

- Makedonija mora da go smeni stilot na odnesuvawe. Ne mo`e da se povikuva na prikaznata od pred sto godini, koga profunkcioniraa prvite fabriki, potencira Antoni Pe{ev.

Posebno vnimanie treba da se obrne na hemiskata, metalnata, prehranbenata i tekstilnata industrija, za{to ovie ~etiri granki u~estvuvaat so 30 otsto vo BDP i so preku 50 procenti

SORABOTKA

vo vkupniot izvoz.

- Metalniot sektor e vo sostojba da odi napred, prehranbenata industrija se nao|a vo dobra kondicija, hemiskata e vo isklu~itelno te{ka pozicija, a od tekstilnata ne mo`eme da o~ekuvame golem porast zaradi neverojatno golemiot pad na cenata na proizvodstvoto na svetskite pazari, oceni Antoni Pe{ev.

Sava Dimitrova, direktorka na fabrikata „Evropa“, istakna deka prehranbe-

nata industrija momentno se nao|a vo mnogu popovolna situacija od pove}eto drugi granki, koi se re~isi zamreni.

- I prehranbenata industrija boleduva od mnogu bolesti. Site gi do`ivuvavme aktuelnite problemi vo stopanstvoto. Ne o~ekuvam drasti~ni promeni vo vtoroto {estmese~ie od godinava.

Toa, pred s* zavisi od op{tata ekonomska sostojba, no smetam deka }e se odr`i sega{niot trend, ili na ni-

vo na lani ili ne{to podobro ili ako e polo{o da bide minimalno, istaknala Sava Dimitrova.

Recesijata gi zafati site zemji vo svetot, zatoa treba da se baraat novi pazari, smetaat stopanstvenicite.

- Poseben fokus treba da se stavi na tradicionalnite pazari, koi poleka gi gubime za{to ne sme dovolno aktivni, istaknal Antoni Pe{ev, uka`uvaj}i na potrebata od zgolemena konku-

rentnost, podobruvawe na kvalitetot, podignuvawe na standardite i mnogu inovativnost vo voveduvaweto novi proizvodni programi.

Vo vrska so vladinite prognozi za ekonomskiot rast, Antoni Pe{ev naglasi deka e mnogu va`no dali }e ima priliv na sve`i sredstva.

- Dva otsto mi izgleda optimisti~ki, no veruvam deka negativniot trend nema da prodol`i. Za mene }e bide pozitiven signal ako ne bideme vo minus, istaknal Pe{ev, dodavaj}i deka Makedonija bi trebalo da vleze vo ciklus na zadol`uvawe nameneto za za`ivuvawe na investiciite za{to i vo ostanatite zemji od svetot dr`avite prv pat interveniraat vo taa nasoka, da gi za`iveat sektorite koi poka`uvaat znaci na revitalizacija.

Monografijata „100 godini prehranbena, tekstilna, hemiska i metalur{ka industrija vo Makedonija“ e kapitalno delo na 16 avtori koe pretstavuva svedo{tvo za edno vreme, za po~etokot i za napredokot na ovie ~etiri stopanski granki.

MAKEDONSKO - GERMANSKA STOPANSKA I KOMORSKA SORABOTKA

Investitorite sakaat stabilni pazari - Sojuzna Republika Germanija e eden od najgolemite trgovski partneri na Republika Makedonija i e prv trgovski partner od zemjite-~lenki na EU. Vkupnata trgovska razmena na Makedonija so Germanija vo prvite ~etiri meseci od 2010 godina iznesuva 346 milioni amerikanski dolari i bele`i rast od 15,3 procenti vo odnos na prethodnata godina.

Izvozot e zgolemen za 21,4 procenti, a uvozot za 9,4 procenti.

Trgovskiot bilans vo 2009 godina vo razmenata so Germanija e negativen, pri {to e ostvaren trgovski deficit od 67 milioni amerikanski dolari.

Ova go istakna Goran RAfajlovski, pretsedatelot na Regionalnata komora so sedi{te vo Skopje, na rabotnata sredba so Tobias Bauman, direktorot za regionalna sorabotka vo Unijata na germanskite trgovsko-industriski komori (DIHK), zadol`en za Rusija, Isto~na i Jugoisto~na Evropa, Turcija i za Centralna Azija.

Analizata na dosega{nata sorabotka me|u dvete zemji poka`uva deka germanskite investicii vo zemjava se sveduvaa ili na celosno kupuvawe na kompaniite ili, pak, na samostojno investirawe {to se dol`i na nedostatokot na me|usebnoto poznavawe na dvete kulturi i voop{to na stopanstvata. Spored Goran Rafajlovski, na ovoj plan bi imalo promeni dokolku i makedonskite partneri bi dobile u~estvo od germanskata kompanija {to bi rezultiralo so zgolemuvawe na kapacitetite na makedonskoto stopanstvo, u~ewe na standardi-

Vo princip, kolku e pomal pazarot tolku e pote{ko da se raboti na nego, no vkupnata stabilnost na zemjata e najva`na za privlekuvawe na stranskite investitori, pora~a Tobias Bauman, direktor za regionalna sorabotka vo DIHK

CENTAR NA GERMANSKIOT BIZNIS Vo Unijata na germanskite trgovsko-industriski komori (DIHK), na zadol`itelna osnova ~lenuvaat 3,5 milioni kompanii. Vo ramki na DIHK vleguvaat 80 IHK (regionalni trgovski komori) i 120 kancelarii - pretstavni{tva vo drugi zemji. Tie gi zastapuvaat interesite na celata germanska ekonomija i ne dejstvuvaat sektorski. Osnovnite {est delovni segmenti se naso~eni kon regionalna razvojna politika, delovna promocija, obuki, inovacii, me|unarodni odnosi i zakonski raboti.

te, koi evidentno nedostasuvaat, i kone~no, za germanskite partneri bi zna~elo stabilen i siguren vlez na makedonskiot pazar.

- Germanija mo`e da im ponudi sorabotka na mnogu makedonski kompanii, imaj}i go predvid faktot deka stanuva zbor za zemja so 80 milioni `iteli, pazar so isklu~itelno golemi mo`nosti. Postoi golema sorabotka vo tekstilnata industrija, no prisustvuva misleweto deka dobri biznis-relacii mo`e da se vospostavat i vo drugi industriski sektori - istakna Tobias Bauman.

- Za nas se va`ni pazarite

koi cenime deka imaat perspektiva, a tuka, sekako, vleguva i R. Makedonija. Vo princip, kolku e pomal pazarot tolku e pote{ko da se raboti na nego, no vkupnata stabilnost na zemjata e najva`na za privlekuvawe na stranskite investitori. Vlezot na germanskite pretpriema~i vo R. Makedonija i nivno investirawe vo infrastrukturni objekti, vo grade`ni{tvoto i vo energetskiot sektor, izgradba na veternici e mo`no dokolku postoi interes od dvete strani. No, potrebna e i mnogu poseriozna podgotovka na tenderite bidej}i se poka`a deka

vo izminatiov period se otka`uvaat nekolku pati po red - im pora~a Tobias Bauman na pretstavnicite na biznis-zaednicata, koi prisustvuvaa na sredbata.

Vo izminative devet godini Stopanskata komora na Makedonija preku ~lenuvaweto vo partnerskiot proekt ABK - DIHK (Asocijacija na balkanskite komori Unija na germanskite trgovsko-industriski komori) ima{e isklu~itelna poddr{ka vo sferata na institucionalno prepoznavawe i zajaknuvawe, voveduvawe novi uslugi, nivnata komercijalizacija, transferiraj}i na~in na rabota i praktika na germanskite komori. Poddr{kata na Vladata na Germanija i DIHK }e prodol`i so lansirawe na noviot proekt „Implementacija na CEFTA so cel internacionalizacija na ekonomijata na Jugoisto~na Evropa“, vo juli 2010 godina, kade {to Komorata u~estvuva kako partner.

Stopanskata komora na Makedonija, vo sorabotka so Makedonsko-germanskoto stopansko zdru-

`enie (DMW), pred tri godini potpi{a Memorandum za sorabotka so Unijata na germanskite komori za industrija i za trgovija Pretstavni{tvo Skopje (AHK), so cel pottiknuvawe na razvojot, promovirawe i zgolemuvawe na trgovskata razmena i podobruvawe na ekonomskata sorabotka me|u dvete biznis-zaednici vo soglasnost so zakonskite regulativi na dvete zemji.

Vo Unijata na germanskite trgovsko-industriski komori (DIHK) na zadol`itelna osnova ~lenuvaat 3,5 milioni kompanii.

Vo ramkite na DIHK vleguvaat 80 IHK (regionalni trgovski komori) i 120 kancelarii - pretstavni{tva vo drugi zemji. Tie gi zastapuvaat interesite na celata germanska ekonomija i ne dejstvuvaat sektorski. Osnovnite {est delovni segmenti se naso~eni kon regionalna razvojna politika, delovna promocija, obuki, inovacii, me|unarodni odnosi i zakonski raboti.

Biljana Peeva-\uri}

22

BIZNIS INFO

^etvrtok, 1 juli 2010

So Aneta Dodevska

I POKRAJ RASTOT NA ZAFA}AWATA OD STOPANSTVOTO, TRGOVSKIOT DEFICIT SE ZGOLEMUVA

Biznisot bara racionalna preraspredelba na buxetskite pari „ Stopanstvenicite smetaat deka ako se po~ne so reforma vo administracijata i vo buxetot, toga{ }e se napravi reforma i na vkupnata ekonomija Ima li sila stopanstvoto da ja nahrani javnata administracija? Nov buxet za godinava. Od biznisot treba da se soberat okolu dva milijardi evra za da mo`e dr`avata da ispla}a plati, penzii, socijala. Kako {to rastat zafa}awata od stopanstvoto, taka se zgolemuva i trgovskiot deficit. Porazitelna kombinacija za makedonskata ekonomija.

- Buxetskata politika vo poslednite tri do ~etiri godini drasti~no ja zgolemi {irokata potro{uva~ka vo Makedonija, pred s* preku stimulirawe na platite, tro{ocite i drugite tekovni tro{oci, koi na krajot zavr{uvaat kako uvozna pobaruva~ka i avtomatski go zgolemuvaat trgovskiot deficit na Makedonija, a od druga strana, pak, se namaluvaat tro{ocite na Vladata, koi go podobruvaat trgovskiot deficit, odnosno go smaluvaat. Toa se buxetski tro{oci za stimulirawe na izvoznite granki, veli univerzitetskiot profesor Nikola Popovski.

Komparativnata analiza poka`uva deka sekoja godina kako {to raste buxetot i potrebite na dr`avniot aparat, taka raste i trgovskiot deficit. Eve {to poka`uvaat podatocite. Vo 2002 godina buxet od milijarda evra, trgovski deficit od 850 milioni dolari. Vo 2003 godina buxet od 1,3 milijardi evra, deficit od 940 milioni dolari. Vo 2009 godina bu-

xet od 2,5 milijardi evra trgovski deficit od 2,5 milijardi dolari.

Sega Vladata so rebalans ja skroi novata buxetska kasa za 2,5 milijardi evra. Kreatorot tvrdi deka buxetot ne e na {teta na stopanstvoto i na gra|anite.

- Rebalansot na buxetot nema da bide na tovar na posiroma{nite i povredlivite gra|ani, nitu, pak, tovar na stopanstvoto. Pove}e BUXET T. DEFICIT (vo evra) (vo dolari) 2002 - VMRO DPMNE 1.087.000.000 850.000.000 2003 - SDSM 1.320.000.000 940.000.000 2009 2.500.000.000 2.500.000.000 od 15 zemji vo Evropa gi zgolemija danocite ovaa godina, me|u koi i ^e{ka, Danska, Germanija, Estonija, Finska, [vedska, Portugalija, Latvija i drugi. Zgolemuvaweto na danocite mo`ebi go polni buxetot, no gi prazni buxetite na firmite i zatvora rabotni mesta. So toa bi se prodlabo~ile i likvidnosnite problemi na stopanstvoto, a krizata bi traela mnogu podolgo, veli ministerot za finansii Zoran Stavreski.

Prognozite velat deka i ovaa godina na smetka na trgovskiot de-

ficit }e se kni`i golem minus.

Ekspertite baraat poracionalno tro{ewe na buxetskite pari.

- Smetam deka postojnata infrastruktura na buxetski rashodi e krajno nepovolna. Izostanuvaat investiciite vo patnata infrastruktura, investiciite vo izgradba na pati{ta, vo `elezni~kata infrastruktura, vo telekomunikacii, vo energetika. Kapitalnite investicii vo 2010 godina se proektirani na mnogu nisko nivo, vo 2009 i vo 2010 se 15 procenti - veli Predrag Trpevski, ekspert.

Dodeka dr`avnata administracija, {to e servis na gra|anite, ~eka pari od privatniot sektor, stopanstvoto e bez poddr{ka od buxetot. Stopanstvenicite baraat racionalna preraspredelba na buxetskite pari.

- Ona {to so rebalansot go utvrdivme e deka i onie pari {to bea prefrleni za stopanstvoto od buxetot od 14,8 procenti se namaleni na 11,8 procenti. Zna~i, parite za stopanstvoto vo buxetot za 2010 godina se namaleni za tri strukturni poeni pomalku vo vkupnite rashodi. I vo ovoj slu~aj ne mo`e da se ka`e deka ima dovolno pari ako se zeme predvid deka 86 procenti od vkupnite rashodi se tekovni tro{oci, a samo 7,8 procenti se subvencii za stopanstvoto - veli Stojmirka Tasevska od Stopanskata komora na Makedonija.

Zoran Stavreski

Nikola Popovski

Ekonomistite smetaat deka golemiot trgovski deficit i pogolemiot uvoz na smetka na izvozot e pokazatel deka doma{niot proizvod e nekonkurenten, i doma i vo stranstvo.

- Ako sakame da bideme konkurentni mora da imame kvalitetno proizvodstvo. Potrebni se ~ekori na mikroplan, no i na makroplan. Potrebno e kompaniite da se fokusiraat na novi tehnologii, no i na zgolemuvawe na kvalitetot na proizvodite. Na makroplan e potrebno dosledno sproveduvawe na zakonskata regulativa - veli Marija Zarezankova Potevska, univerzitetski profesor.

- Vladata ne napravi ~ekor.

Tasa se zanimava samo so tekovni politiki, sekoi tri meseci go prekrojuva buxetot vo ista nasoka, krati investicii, zgolemuva tro{oci, plati i taka natamu. Toa

nema da dovede do podobruvawe na sostojbite so trgovskiot deficit. Stagnira konkurentnosta, a gledaj}i preku deficitot na trgovskiot bilans o~igledno e deka se vlo{uva bidej}i s* pove}e uvezuvame, odnosno s* pomalku sme konkurentni da izvezuvame i toa e tradicionalen problem koj ne se re{ava - veli Nikola Popovski, univerzitetski profesor.

Nema skoro i brzo re{enie za namaluvawe na jazot vo trgovskata razmena. Od druga strana, padot na trgovskite barieri od godina vo godina e s* pointenziven. Sepak, stopanstvenicite smetaat deka ako se po~ne so reforma vo administracijata, vo buxetot, toga{ }e se napravi reforma i na vkupnata ekonomija.

Dosega nitu edna vladeja~ka garnitura ne najde sila reformski da go planira i da go tro{i buxetot.

Da se zadol`uvame razvojno, Sopstvena marka za izlez na svetskite pazari a ne komercijalno!

Rizikot e da ne bankrotira privatniot sektor i tie izvori od kade dr`avata generira svoi prihodi. Nema potreba da se zadol`uvame komercijalno na pazarot na kapital koga mo`e da se zadol`uvame razvojno, kako {to se Svetska banka, MMF i drugi kreditori, koi ne mo`e da ja dovedat dr`avata vo bankrot. Bi rekol deka Vladata definitivno treba da vodi gri`a za produktivnata struktura i potro{uva~ka na buxetot, davaj}i golem prioritet na doma{nata komponenta, pred s* vo kapitalnite doma{ni investicii, a oso- Abdulmenaf Bexeti

beno vo tie sektori koi generiraat ekonomski efekti, kako {to se energetika, transportot, komunikacii. Prioritetno pra{awe, isto taka, treba da bide i navremenoto vra}awe na DDV, a Vladata mora da go redizajnira i buxetot. Spored nekoi studii, duri 43 procenti vtasanite nenaplateni pobaruvawa se od realniot sektor, a toa zna~i pred da se postavi pra{aweto dali bankrotira dr`avata treba da se postavi pra{aweto dali bankrotira privatniot sektor poradi nenaplata na pobaruvawata od dr`avata.

Potrebno e da se izleze na svetskite pazari so nekoja na{a marka ili marki za da bideme prepoznaeni i taka da ni se obra}aat. Da ne pametat. Da ne priznavaat po taa marka i preku nea i za ostanatoto proizvodstvo.

Pove}e elementi ja so~inuvaat konkurentnosta, kako {to se elementi na kvalitet na proizvodot, te`inata na vlo`eniot trud, kolku e toj konkurenten.

Nie kolku sakame mo`eme da zboruvame deka imame evtina rabotna sila, no koga stanuva zbor za Kina ne e ba{ taka.

Tome Nenovski

23

BIZNIS INFO

^etvrtok, 1 juli 2010

I DR@AVATA VO DOL@NI^KI LAVIRINT

Nad 160 milioni evra mu dol`i dr`avata na stopanstvoto Firmite baraat navremena naplata na dolgovite Po razli~ni osnovi, sto milioni evra dolgovi na dr`avata kon privatniot sektor. No, se liferuva{e i brojka za dopolnitelni 65 milioni evra dolg na dr`avata za povrat na DDV. Od ovoj danok zavisi polneweto na dr`avnata kasa, no i likvidnosta na firmite...Stopanstvo s* poglasno ja povikuva dr`avata navreme da gi pla}a obvrskite.

- [to se odnesuva za zadol`uvaweto, toa e problem {to go konstatiravme i minatata godina. Od aspekt na likvidnosta vo stopanstvoto, koga imavme pritisok od ~lenkite vo delot na povrat na DDV vo delot na naplatata po osnova na javni nabavki, Komorata institucionalno reagira{e, po {to imavme poztivni reakcii. Potoa, i na po~etokot na godinava imavme poplaki od na{ite ~lenki vo Komorata, pri {to povtorno nie kako Komora reagiravme do instituciite - veli Stojmirka Tasevska od Stopanskata komora na Makedonija.

Nose~kite buxetski prihodi se obezbeduvaat, osven od akciza, od danocite {to gi pla}a stopanstvoto i gra|anite - DDV, personalen danok, danok na dohod... Eve kako izgleda toa - polovina od buxetot se polni samo od danoci - nad milijarda i 200 milioni evra...Dopolnitelno, od stopanstvoto vo buxetot se vlevaat pove}e od 660 milioni evra od dava~kite za pridonesi...

Sega e golem problem povratot na DDV, osobeno za golemite kompanii... Spored Zakonot, dr`avata treba da im vrati DDV vo rok od 30 dena otkako kompaniite }e podnesat prijava...No, spored informaciite, dolgovite na dr`avata po ovaa osnova se 65 milioni evra. . .

Vladata mol~i za brojkite.

- Nie se trudime na site da im pla}ame, se trudime i navreme.

Nekoga{ ima mali zadocnuvawa, no vedna{, po kratko vreme se sreduvaat i tie raboti i pribli`no nema takva brojka kako {to be{e spomenata. Ne ja znam to~no sumata - izjavi Nikola Gruevski, pretsedatel na Vladata na RM. Biznismenite pora~uvaat - ako

Nikola Velkovski

dr`avata navreme ne gi pla}a obvrskite, da ne o~ekuva od stopanstvoto deka i toa navreme }e mo`e da gi pla}a danocite.

- Toj domino-efekt doveduva do toa kompaniite {to ~ekaat pari od dr`avata, docnat so pla}awata kon drugite kompanii. Istovremeno ne mo`at nitu da isplatat plati, a za investirawe ne stanuva zbor. No, isto taka, ne mo`at nitu da gi servisiraat obvrskite kon dr`avata. Tokmu ova mo`e da dovede do blokada na stopanstvoto.

Ima duri i kompanii koi ne gi fakturiraat izvr{enite uslugi bidej}i, vo toj slu~aj, }e treba na dr`avata da & platat DDV, a tie zna-

Privatniot sektor vo najgolema opasnost Kaj nas ne e vo rizik dr`avata kolku {to e rizikot za bankrot na privatniot sektor. Poradi ekspanzivnata fiskalna i monetarna politika, koja {to se slu~i poslednite nekolku godini, Makedonija do`iveaja eksplozija vo trgovskiot deficit. Makedonija deneska e vlezena vo kategorijata na zemji koi se visokozadol`eni spored definiciite na Svetska banka. Najgolem del od toj nadvore{no - devizen dolg mu pripa|a na pri-

Den Don~ev

vatniot sektor i tokmu toj sega e vo najgolema opasnost.

Vladata mora da skrati golem del od neproduktivnite rashodi vo svojot buxet, da se namali sevkupnoto dano~no optovaruvawe na privatniot sektor. Vladata treba da prezeme realen paket na antikrizni merki, koi se naso~eni kon tie segmenti od stopanstvoto, koi realno se vo kriza, sto~arite, mlekarite, metaloprerabotuva~kata i tekstilnata industrija.

at odnapred deka nema da zemat pari za uslugata {to ja napravile veli Mitko Aleksov od Sojuz na stopanski komori.

Sega vo ekot koga bageri kopaat po ulici, plo{tadi, se gradat zdanija, grade`nicite alarmiraat deka se nao|aat vo te{ka kriza.

- Vo najgolem del site se `alat i na nenavremeno pla}awe na dospeani pobaruvawa od strana na dr`avata - veli Nikola Velkovski od Zdru`enie za grade`ni{tvoto, industrijata na grade`ni materijali i nemetali vo Stopanskata komora na Makedonija. Poradi problemi so naplatata, grade`nicite baraat da se vovedat bankarski garancii koga

sklu~uvaat dogovori so dr`avata.

- Sega praktikata poka`a deka golem del od izvr{enite raboti ne se naplateni, a ne postoi klauzula vo ovie postojni dogovori kade {to investitorot ima obvrska da garantira so bankarska garancija, obezbedenost na finansiskata konstrukcija - dodava Velkovski.

Sekoj sekomu dol`i, nikoj nikomu ne pla}a. Dr`avata ne im pla}a na kompaniite, kompaniite i dol`at na dr`avata, no si dol`at i me|u sebe... Spored nekoi proceni, vo ovoj dol`ni~ki lavirint na po~etokot na godinata bea zaglaveni od edna do tri milijardi evra...

Fleksibilen kurs na denarot

Nie uvezuvame {e}er so 30 otsto carinski dava~ki, od druga strana, uvezuvame bonboni so 0 procenti carinska dava~ka, a taa e preku 60 procenti ~ist {e}er. Normalno deka nie ne mo`eme da bideme konkurenti ako nekoj cenata na {e}erot vo svojata zemja ja ima mnogu podobro regulirano. Ako ve}e ne mo`eme na drug na~in da se reorganizirame vo toj del na golem trgovski deficit toga{ bi mo`elo da se pristapi kon fleksibilen kurs na denarot.

Na site aktivni izvozni~ki im odgovara promena, ili taa da bide odraz na nekoja realnost bidej}i, definitivno, jas smetam deka e depresiran kursot na denarot.

Savka Dimitrova

„Indeks“ vo „Biznis info“

24

BIZNIS INFO

^etvrtok, 1 juli 2010

NOVI ZAKONI I PROPISI [TO PREDVIDUVAAT PREDLO@ENITE IZMENI I DOPOLNUVAWA NA ZAKONOT ZA GRADEWE?

Poednostavuvawe i poevtinuvawe na procedurite pri gradba

„ Vo predlo`eniot tekst se vgradeni i predlozite na Zdru`enieto na grade`ni{tvoto, industrijata na grade`ni materijali i nemetali pri Stopanskata komora na Makedonija Poednostavuvawe na procedurite vo gradeweto na objektite i namaluvawe na tro{ocite na investitorite vo postapkata za dobivawe odobrenie za gradewe i stavawe vo upotreba na gradbite od treta, ~etvrta i od petta kategorija, predviduvaat predlo`enite izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za gradewe, {to gi objavi Ministerstvoto za transport i za vrski. Izmenite i dopolnuvawata se rezultat na usvoenite merki za unapreduvawe na kaznenata politika i antikriznite merki na Vladata, a vo niv se vgradeni i predlozite na Zdru`enieto na grade`ni{tvoto, industrijata na grade`ni materijali i nemetali pri Stopanskata komora na Makedonija.

So predlo`enite izmeni }e se skrati procedurata za stavawe na objektite vo upotreba. Odobrenieto za upotreba na gradbite i vr{ewe tehni~ki pregled od strana na komisija }e se izdava samo za gradbite od prva i od vtora kategorija. Za ostanatite gradbi toa }e se pravi samo vrz osnova na izve{taj za izvr{en tehni~ki pregled od nadzorniot in`ener, odnosno pravno lice licencirano za vr{ewe na nadzor pri izgradbata.

Kako urbana oprema, predviduvaat izmenite, }e se smetaat i tipski objekti za vr{ewe turisti~ki, kulturni i sportsko-rekreativni dejnosti. Se dopreci-

ziraat odredbite so koi e regulirano deka i stranski pravni lica, pod uslovi utvrdeni vo Zakonot, pod isti uslovi kako i doma{nite pravni lica, mo`at da u~estvuvaat vo postapka za gradewe gradbi.

- Se predviduva stransko pravno lice da mo`e vo Makedonija da gi vr{i rabotite na proektirawe, revizija, izveduvawe i nadzor propi{ani so ovoj zakon, dokolku dobie potvrda za vr{ewe na navedenite raboti od organot na dr`avna uprava nadle`en za vr{ewe na rabotite od oblasta za ureduvawe na prostorot. Za dobivawe potvrda, pravnoto lice od dr`ava koja e ~lenka na Evropskata unija treba da dostavi barawe i dokazi, so koi se potvrduva deka e registrirano za vr{ewe na soodvetnata dejnost vo zemjata vo koja ima sedi{te i oti ima licenca za vr{ewe na soodvetnite raboti za vidot na gradbata za koi bara potvrda.

Pravno lice od dr`ava koja ne e ~lenka na EU treba da dostavi i lista na izvr{eni raboti. Vrz osnova na dostavenite dokazi, organot na dr`avnata uprava, nadle`en za vr{ewe na rabotite za ureduvawe na prostorot, }e izdade potvrda koi raboti vo soglasnost so ovoj Zakon, stranskoto pravnoto lice mo`e da gi vr{i vo Makedonija. Za vr{ewe na tie raboti stranskoto pravno lice e dol`no vo Centralniot registar na Makedonija da registrira po-

dru`nica ili pravno lice.

So predlo`eniot zakon se predlaga i zna~ajna izmena koja se odnesuva na infrastrukturni-

KASTREWE NA NEPOTREBNITE PROCEDURI I TRO[OCI

Poednostavuvawe na procedurata za dobivawe grade`na dozvola i podobruvawe na delovnata klima e glavnata cel na zaedni~kiot proekt na Ministerstvoto za transport i za vrski so Me|unarodnata finansiska korporacija (IFC), ~lenka pri Svetskata banka.

Proektot, vo soglasnost so Dogovorot za sorabotka {to go potpi{aa ministerot za transport i za vrski Mile Janakieski i pretstavnikot na IFC Antoan Kursel Labrus predviduva tim na Me|unarodnata finansiska korporacija vo slednite dva meseca da sprovede dlabinska analiza na procesot za odobruvawe grade`ni dozvoli vo Makedonija. Vo konsultacii so op{tinskite vlasti, investitori, kako i stopanskite komori, pretstavnicite na IFC }e napravat procena na site postapki pri izdavawe grade`ni dozvoli, na docnewata, kako i na tro{ocite za nivno dobivawe. Na baza na takvite informacii }e dadat preporaki kako da se

racionalizira procesot na dobivawe grade`ni dozvoli, koi ponatamu }e bidat preto~eni vo zakonski izmeni.

Site aktivnosti i rezultati od proektot treba da zavr{at do krajot na godinata, a Ministerstvoto za transport }e gi obezbedi site potrebni informacii i poddr{ka, kako i aktivnoto u~estvo na relevantnite lokalni vlasti vo procesot na revidirawe.

Vrednosta na proektot e 34.000 dolari od koi IFC obezbeduva 31.723 dolari, a Ministerstvoto za transport 2.277 dolari.

Antoan Kursel Labrus, pretstavnikot na IFC, istaknuva deka realizacijata na proektot }e pretstavuva ~ekor za Makedonija vo privlekuvawe investicii so ogled deka }e se poednostavi postapkata za dobivawe grade`ni dozvoli. Vo taa oblast Makedonija dobi kritiki vo Izve{tajot na DUING, a proektot treba da ja podobri sostojbata.

te liniski gradbi za koi vo soglasnost so Pravilnikot za standardi i za normativi za planirawe ne se formira grade`na parcela zaradi {to vo postapkata za dobivawe odobrenie za gradewe za ovaa infrastruktura ne se izdava akt za regulaciona, grade`na i nivelaciona linija. Predlo`enite zakonski izmeni propi{uvaat deka investitorot go dostavuva odobrenieto za gradewe do organot {to ja vodi javnata kniga za zapi{uvawe na pravata na nedvi`nosti vo rok ne podolg od {est meseci po negovata pravosilnost.

So postojnite re{enija ova e obvrska na op{tinata.

Zakonskite izmeni propi{uvaat prekr{o~ni sankcii za licata koi }e postavat urbana oprema terasi so ili bez strei i pokrieni ili nepokrieni {ankovi, bez odobrenie za postavuvawe ili sprotivno na odobrenieto. Globata za pravnoto lice e od 5.000 do

7.000 evra, za odgovornoto lica od 2.000 do 4.000 evra, a za trgovcite-poedinci od 4.000 do 6.000 evra.

Predvideni se sankcii za izveduva~ite ako ne vodat grade`en dnevnik i grade`na kniga za izvedenite grade`ni raboti, ne sostavat pismen izve{taj za izvedenite raboti, ne go ozna~at so informativna tabla gradili{teto, ako privremeno zafatat od javna soobra}ajna povr{ina bez dozvola, ne gi otstranat od gradili{teto nepotro{enite grade`ni i drugi materijali, otpadot, i dokolku ne ja poseduvaat soodvetnata dokumentacija na gradili{teto, predvidena so Zakonot za gradewe. Za izveduvawe na gradbite od prva, vtora i od treta kategorija, propi{anata globa za prekr{uvawe na tie odredbi e so iznos od 5.000 do 7.000 evra, a za tie od ~etvrta i od petta kategorija od 2.000 do 4.000 evra. ‰

PREDUPREDUVAWE NA EVROPA I SE ZAKANUVA NEDOSTIG NA VA@NI SUROVINI VO SLEDNITE 20 GODINI

Najte{ka e situacijata so antimon, berilium, kobalt, fluorit, galium...

Na Evropa & se zakanuva nedostig na 14 surovini vo slednite 20 godini, predupreduvaat ekspertite na Evropskata komisija, pritoa istaknuvaj}i deka toa bi mo`elo da go zapre razvojot na tehnologijata i na industrijata na ~ista energija.

Najte{ka }e bide situacijata

so antimon, berilium, kobalt, fluorit, galium, germanium, grafit, indium, magnezium, niobium, metali na platinata, kako i lantanidi, tantal i volfram, predviduvaat ekspertite vo najnoviot izve{taj.

Pobaruva~kata za niv do 2030 godina bi mo`ela da bide

trojno pogolema vo odnos na nivoto od 2006 godina, predupreduvaat ekspertite.

Tie surovini se od su{tinsko zna~ewe za razvoj na novi tehnologii, vklu~uvaj}i go i proizvodstvoto na litium-jonski baterii, sinteti~ki goriva, opti~ki kabli i LCD-ekrani, za laser-

skata tehnologija i za izgradba na pogoni za desalinacija na morska voda.

Pritoa, visok stepen na rizik pretstavuva faktot deka proizvodstvoto na ovie surovini e koncentrirano vo mal broj zemji, vklu~uvaj}i gi Kina, Rusija, Kongo i Brazil, a situacijata dopolni-

telno se komplicira poradi nemo`nosta za nivna zamena so drugi surovini i niskata stapka na nivno reciklirawe.

Zatoa, EU kaj partnerite treba da se izbori za praveden tretman, a voedno, da kreira regulatorna ramka za odr`livo snabduvawe so surovini od sopstveni resursi, kako i da vospostavi princip za odr`liva potro{uva~ka i povisoka stapka na reciklirawe, pora~uvaat ekspertite.

Brisel na esen }e objavi strategija so koja{to bi trebalo da se osiguri pristap do surovini.

25

BIZNIS INFO

^etvrtok, 1 juli 2010

INTERVJU KOCE PETROV, SOPSTVENIK NA KOMPANIJATA „DUNA KOMPJUTERI“ I GLAVEN ARHITEKT NA „ULTIMA“

Deloven softver za brz razvoj na biznisot „Ultima“ se smeta za softver {to e mnogu lesen i ednostaven za koristewe, {to zna~i deka obezbeduva zgolemena produktivnost i efikasnost. So „Ultima“ korisnicite stanuvaat pokonkurentni i pomo}ni za pogolem uspeh vo okolinata vo koja dejstvuvaat X Po decenija i pol, kolku e realizirana va{ata ideja za kompanija koja }e uspee ne samo vo zemjava, tuku }e mo`e da se natprevaruva i so uspe{ni kompanii za informati~ki tehnologii od razvienite zemji?

“Duna kompjuteri“ denes e internacionalno poznato ime. Nie sme zastapeni na pove}e pazari nadvor od Makedonija, kade {to ne gledaat kako pretpo~itan partner za deloven softver. Na{iot softver „Ultima“ pove}e godini se koristi vo mnogu multinacionalni kompanii na Balkanot, vo aziskite zemji i, sekako, vo zemjite od Evropskata unija. Najgolemoto u~estvo vo izvoznite prihodi doa|a od „Ultima“, {to e golem pokazatel za negovata adaptibilnost na razli~ni pazari i kupuva~i. Smetam deka dosega se doka`uvame kako kompanija koja zna~itelno vlo`uva vo istra`uvawe i vo razvoj na novi proizvodi, aktivno raboti so svoite korisnici za definirawe na nivnite potrebi, nao|a najsoodvetni re{enija i nudi uslugi {to gi nadminuvaat o~ekuvawata, preku dodavawe na pove}e vrednost vo procesot na proda`ba. Na{ite napori vo izminative 16 godini n* izdignaa vo konkurentna kompanija na doma{niot i na stranskite pazari. Sekako, „Duna kompjuteri“ ima u{te mnogu prostor za pro{iruvawe na delovnite aktivnosti i toa na pazarite kade {to ne sme zastapeni, no takvite aktivnosti gi vodime mnogu promisleno i vnimatelno.

X Neodamna go pretstavivte va{iot nov proizvod „Ultima“ na pazarot. Za kakov tip softver stanuva zbor? „Ultima“ e deloven softver, odnosno ERP re{enie, koj e rezultat na pove}egodi{en razvoj i istra`uvawe. Po~na od razvoj na softversko re{enie za distributer na proizvodi za {iroka potro{uva~ka, za avtomatizacija na isporakata i naplatata na mestoto kaj svoite klienti. Vo me|uvreme, spojuvaj}i gi zaedno na{iot razvoen tim, korisnicite od razli~ni industrii i vrvnata tehnologija, „Duna kompjuteri“ pretstavi ~etiri paketi na „Ultima“, sekoj soodveten na obemnite barawa na kompaniite i pazarite vo koi tie dejstvuvaat. „Ultima“ e fokusiran da gi

ispolni najprioritetnite biznis i tehnolo{ki potrebi na edna kompanija, po~nuvaj}i od podobreno finansisko rabotewe i pari~ni tekovi, optimizacija na nabavkite, maksimizirawe na proda`niot potencijal na kompanijata, do integriran pregled i upravuvawe so celiot biznis.

Na{iot pristap kon klientite po~nuva so identifikuvawe na nivnite potrebi, po {to go predlagame najsoodvetnoto re{enie za kompanijata i vr{ime sproveduvawe na softverot. Bidej}i sakame klientite da dobijat maksimalno zadovolstvo i navremena reakcija vo odnos na nivnite barawa, vospostavivme {iroka dilerska mre`a, koja istovremeno }e vr{i sproveduvawe i konfiguracija na softverot po `elbite i barawata na korisnicite.

Ovie sproveduva~i }e obezbedat i obuki za korisnicite za da mo`at da se adaptiraat na novata rabotna okolina vo najbrz mo`en rok.

Isto taka, „Ultima“ ima nesporedlivi pridobivki vo odnos na konkurencijata, mo}ni funkcionalnosti i dava mo`nost za brz razvoj

Adutot na „Duna kompjuteri“, definitivno, e softverot „Ultima“. No, pokraj razvoj i proda`ba na softverot, nie imame {iroko portfolio na proizvodi od svetski poznati brendovi koi gi zastapuvame - od Epl; Na{uatek - re{enija za menaxirawe dokumenti; OKI pe~ata~i, MFP - faksovi; Brahler - konferenciska oprema i oprema za simultan prevod, tuka go vklu~uvame sektorot za iznajmuvawe na vakov tip oprema i tehni~ka pomo{ pri organizirawe nastani, konferencii itn.; Psajon tekloxiks ra~ni uredi {to gi koristime pri re{enija za mobilna proda`ba zaedno so „Ultima“. Nie sme ovlasten, preferiran partner na HP; uvoznici sme na interaktivni tabli „Klasus“; Garmin GPS-uredi; Ajskin - dodatoci za Epl; ovlasten partner sme za „Adobe“, „Korel“ i za antivirus „Panda“; odnosno, nie nudime raznoviden hardver i softver. Dopolnitelno, razvivame sekakov vid re{enija po barawe na kupuva~ite, obezbeduvame servisna poddr{ka, odr`uvawe hardver, postavuvame celosna infrastruktura za

Da, nie sme prvata kompanija vo Makedonija so sertifikat za standardite ISO 14001. Vo soglasnost so barawata na procesot za sertifikacija, „Duna kompjuteri“ ima vospostaveno svoja politika i redovno rabotime na akcii od oblasta na za{tita na `ivotnata sredina. Se obiduvame da prezememe vistinska akcija koja }e dade merlivi rezultati. Vo 2009 godina „Duna kompjuteri“ po~na so kampawa „Staro za novo“, za sobirawe koristena kancelariska oprema, nejzino reciklirawe i ponuda na poekolo{ki re{enija.

Vo poslednive nekolku meseci rabotime na promovirawe odgovorno upravuvawe so e-otpad (e-waste) .

Nagrada od Evropskata komisija Proektot „Enter“ na „Duna kompjuteri“ e pobednik vo natprevarot za izbor na razvojno-istra`uva~ki proekt od oblasta na informati~ko-komunikaciskata tehnologija, finansiran od Evropskata komisija.

Nose~kata ideja na proektot e tesnopovrzana so obrazovanieto, odnosno obezbeduvawe metodologija i alatki za na biznisot. Vo odnos na iskustvoto na korisnicite, „Ultima“ se smeta za softver koj e mnogu lesen i ednostaven za koristewe, {to zna~i deka obezbeduva zgolemena produktivnosti i efikasnost. So „Ultima“ na{ite korisnici stanuvaat pokonkurentni i pomo}ni za pogolem uspeh vo okolinata vo koja dejstvuvaat.

X Koj e adutot na „Duna kompjuteri“ vo s* posilnata konkurencija na doma{niot pazar?

poddr{ka na kolaborativnoto u~ewe.

Proektot ja opfa}a temata kako obrazovanieto da obezbedi sredstva za sorabotka i na sekoj u~enik/student da mu ovozmo`i razmena, sporedba i pridones so svoeto iskustvo i znaewe kon celata zaednica.

Proektot }e bide prezentiran na pretstojnata konferencija „IKT 2010“ vo Brisel.

informati~ka tehnologija, sistemski re{enija itn.

Imame odli~ni komercijalni, servisni i razvojni timovi, kako i personal za proekten menaxment, koi gi vodat, dizajniraat i sproveduvaat slo`enite proekti za na{ite klienti.

X Vie ste prvata kompanija so sertifikat za upravuvawe so `ivotnata sredina. Kakov e konceptot na ovaa va{a programa i kakvi se dosega{nite efekti?

Vo taa nasoka, sobirame hardveri, pe~ata~i i ostanata kompjuterska oprema, kako i iskoristeni toneri.

Ovaa akcija ima{e ogromen interes i navistina e za pozdravuvawe, osobeno site kompanii, organizacii i vladini agencii {to go dadoa svojot pridones. Toa navistina poka`uva deka e zgolemena svesta za za{tita na `ivotnata okolina, a toa go doka`uvame so preku 800 sobrani kompjuteri, monitori, serveri, pe~ata~i i druga informati~ka opre-

ma, koja e ve}e predadena za reciklirawe. Na{ite posledni aktivnosti se naso~eni kon sozdavawe delovna okolina {to }e bide ekolo{ki opravdana, }e se sozdade pogolema svesnost za proizvodite koi sekojdnevno gi koristime. Mnogu od niv ne ispolnuvaat standardi RoHS i tokmu zatoa treba da se spre~i nivnoto ponatamo{no koristewe i, sekako, potrebno e da se zabrani nelegalnata trgovija so e-otpad vo Makedonija.

X Kakvi se rezultatite od raboteweto na kompanijata vo izminatata i vo po~etokot na ovaa godina, dali gi ~uvstvuvate posledici i kako se spravuvate so krizata?

Ako se zeme predvid deka vo 2010 godina vo Makedonija pozna~itelno se po~uvstvuva vlijanieto na svetskata recesija, toga{ mora da se priznae deka takvite makroekonomski dvi`ewa imaa vlijanie vrz finansiskite rezultati kaj site delovni subjekti. Sepak, „Duna kompjuteri“ najmnogu opslu`uva kompanii vo koi informati~kiot segment pretstavuva esencijalen del za operativnite aktivnosti. Vo taa nasoka, na{ite prihodi {to doa|aat od delovnite korisnici nemaat golemi promeni vo odnos na minatata godina. Dopolnitelno, so lansiraweto na „Ultima“ prezemavme aktivnosti na {irewe na proda`nata mre`a preku dileri i sproveduva~i. Na toj na~in, o~ekuvame i zgolemeni prihodi preku proda`bata na softverskite paketi „Ultima“ na doma{niot pazar.

X Koi se prioritetite na kompanijata vo idnina i na {to e staven akcentot vo Va{ite razvojni planovi?

Nie sme kompanija {to e orientirana kon klientite, pa ottamu i sekoga{ se obiduvame da obezbedime najdobra mo`na usluga. Od druga strana, pak, „Duna kompjuteri“ sekoga{ se trudi da bide predvodnik vo informati~kata tehnologija vo Makedonija. Zatoa razvivame agresiven pristap za pogolemo pazarno u~estvo so na{ite proizvodi, vklu~uvaj}i go tuka i delot na proda`ba na hardver, sistemintegracija i upravuvawe dokumenti. So „Ultima“ razvivame nov pristap vo na~inot na proda`ba, sproveduvawe i koristewe deloven softver, zatoa i o~ekuvame pogolemo u~estvo od prihodite na proda`bata na softverot vo vkupnite finansiski rezultati na „Duna kompjuteri“.

Bidej}i „Duna kompjuteri“ dejstvuva kako kompanija so mnogu razli~ni poliwa na rabota, nie obezbeduvame celosno re{enie i nudime celosna integracija na biznisot na na{ite klienti.

Dodadenata vrednost od dejstvuvaweto na „Duna kompjuteri“ e nadminuvawe na o~ekuvawata na klientite vo seopfatnoto korisni~ko iskustvo, a toa sekoga{ n* predizvikuva da postavime i ostvarime u{te povisoki celi. „Duna kompjuteri“ i natamu aktivno }e raboti so svoite korisnici, partneri i vraboteni, a }e prodol`ime da dejstvuvame i so op{testveni akcii i }e prezememe inicijativi za za{tita na `ivotnata sredina.

Vaska Mickoska

26

BIZNIS INFO

^etvrtok, 1 juli 2010

VO R. MAKEDONIJA SE U[TE E MALA ZAINTERESIRANOSTA ZA ALTERNATIVNITE MO@NOSTI ZA ZARABOTKA PREKU INVESTICISKITE FONDOVI

MO@NOSTI

Rizikot presuden za odlukite Vo regionot vlo`uvaweto vo investiciskite fondovi e vo postojan podem - vo ^e{ka sekoj `itel ima po 550 evra vlo`eni vo investiciski fondovi; vo Hrvatska 913 evra po `itel, vo Slovenija 1.429 evra

va`i praviloto {to pogolem rizik tolku pogolem prinos.

KOLKU MO@E DA IM SE VERUVA NA FONDOVITE? Koga stanuva zbor za sigurnosta na parite investirani vo fondovite, treba da se ima predvid deka dru{tvata za upravuvawe so fondovi samo gi upravuvaat fondovite. Tie ne se sopstvenici na imotot na fondovite bidej}i imotot pripa|a na site onie {to poseduvaat udeli vo fondot. Parite od investitorite koi gi sobiraat i upravuvaat, vsu{nost, se ~uvaat vo depozitna banka. Toa zna~i deka prakti~no nema rizik parite da bidat zloupotrebeni ili izgubeni.

No, toa ne zna~i deka investitorite se za{titeni od zagubi kako rezultat na lo{i investicii.

Dodeka investicionite fondovi se edni od najgolemite igra~i na finansiskite pazari vo tranzicionite ekonomii, nepostoewe na investiciona kultura kaj gra|anite na Makedonija i

I

ako za investiciskite fondovi vo Makedonija s* u{te ne se znae dovolno, se zgolemuva interesot kaj doma{nite kompanii, no u{te pove}e kaj gra|anite. Po bumot vo 2007 godina i po ekonomskata kriza vo 2008 i 2009 godina kaj lu|eto po~nuva poleka da se vra}a optimizmot za vlo`uvawe vo investiciski fondovi. Sepak, pred da se investira se pravat pove}e analizi i stru~ni soveti.

Stopanskata komora na Makedonija, vo sorabotka so Dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi „KD fondovi“ a.d. od Skopje odr`a edukativen seminar na tema: „Prednosti za investirawe vo investiciski fondovi - alternativni mo`nosti za zarabotka“ (24.6.2010 godina).

Celta na ednodnevniot seminar be{e u~esnicite direktno da se zapoznaat so potencijalite za investirawe vo otvorenite inve-

Sekoj Makedonec ima samo po 1,4 evra vo investiciski fondovi sticiski fondovi kako novi i alternativni izvori za ostvaruvawe dobivka.

[TO POGOLEM RIZIK, TOLKU POGOLEM PRINOS Prv predizvik so koj se soo~uvaat investiciskite fondovi e kako da ja pridobijat doverbata na gra|anite, koi po pravilo se najbrojni investitori preku fondovite. Vlo`uvaweto vo investiciskite fondovi e eden vid dolgoro~no {tedewe koe mo`e da donese zna~itelno pogolemi prinosi.

Vo investiciskite fondovi se slevaat parite na poedine~nite investitori {to kupuvaat udeli. Taka pribranite sredstva potoa se vlo`uvaat vo razli~ni hartii od vrednost. Pokraj vo R. Makedonija, parite mo`at da se plasiraat i vo drugi zemji, vo zavisnost od

KONTAKTI

ocenata na investiciskite eksperti. Prakti~no, toa e i glavnata prednost na investiciskite fondovi bidej}i preku plasiraweto vo razni akcii, vsu{nost, se namaluva rizikot od zaguba na pazarot na kapital. Za uplatenite pari gra|anite ili firmite dobivaat dokument za udeli, koi zna~at u~estvo vo del od imotot na investiciskiot fond. „KD fondovi“ a.d. od Skopje e ~len na grupacijata „KD grup“, koja spa|a vo najgolemite finansiski grupacii vo Slovenija i prerasnuva vo edna od vode~kite vo regionot na Sredna i na Jugoisto~na Evropa. „KD fondovi“ a.d. od Skopje upravuva so dva otvoreni fonda – „KD BRIK“ i „KD Nova Evropa“.

Udeli vo dru{tvoto mo`e da kupuvaat pravni i fizi~ki lica.

Prinosite {to gi ostvaruva fondot potoa se raspredeluvaat na sekoj koj investiral, vo zavisnost od brojot na udelite {to gi poseduva. Sekoj investitor vo sekoe vreme ima uvid kolku vredat negovite udeli.

Ako nekoj saka da si gi povle~e parite, toa mo`e da go napravi vo sekoe vreme, so toa {to }e mu bidat isplateni pari vo iznos na vrednosta na negovite udeli na denot koga }e pobara da izleze od fondot.

Od vlo`uvaweto vo investiciski fondovi najgolema korist }e imaat gra|anite bidej}i na toj na~in im se zgolemuvaat investiciskite mo`nosti, a so toa i mo`nosta za ostvaruvawe na dobra zarabotuva~ka.

Fondovite obezbeduvaat {irok izbor na investicioni mo`nosti - od sigurni investicii {to nosat pomal profit do visokorizi~ni, no mnogu isplatlivi investicii. Kaj fondovite, kako i kaj site vlo`uvawa,

nemaweto dovolni interesni hartii od vrednost se pri~ina za nedovolnoto poznavawe na prednostite za investirawe vo investiciski fondovi kako alternativni mo`nosti za zarabotka. Investiciskite fondovi se mnogu aktuelni vo svetot, vo poslednite 15 godini.

Vo regionot vlo`uvaweto vo investiciskite fondovi e vo postojan podem.

Vo ^e{ka sekoj `itel ima po 550 evra vlo`eni vo investiciski fondovi; vo Hrvatska 913 evra po `itel, vo Slovenija 1.429 evra. Za razlika od ova, sekoj Makedonec ima samo po 1,4 evra vo investiciski fondovi.

Prognozite se deka makedonskite gra|ani s* poaktivno }e gi povlekuvaat za{tedite od bankite i }e vlo`uvaat vo investiciskite fondovi. Ova e slu~aj koj se potvrdil vo mnogu zemji vo regionot, kade {to investiciskite fondovi vo prvite nekolku godini imale prinos na investiciite i nad 80 procenti.

Vlatko Stojanovski

Koi se prednostite od vlo`uvaweto vo investiciski fond?

Vlo`uvaweto na sredstva vo investiciski fond na investitorot mu ovozmo`uva ednostaven pristap do pazarite na kapital.

KOMPARATIVNI PREDNOSTI: SIGURNOST: so vlo`uvaweto vo pogolem broj hartii od vrednost portfolio-menaxerot go diverzificira portfolioto i so toa go namaluva rizikot od investiraweto; PROFITABILNOST: mo`nost za ostvaruvawe na pogolem prinos vo odnos na konvencionalniot na~in na {tedewe; PROFESIONALNOST: so sredstvata na investitorite upravuvaat ovlasteni i iskusni stru~ni lica; LIKVIDNOST: sredstvata vo investiciskiot fond mo`e da se povle~at vo sekoe vreme preku barawe za otkup na udelite od strana na Dru{tvoto za upravuvawe; TRANSPARENTNOST: investitorot vo sekoj moment znae kolkava e vrednosta na negovite sredstva bidej}i vrednosta na investicionata edinica sekojdnevno se objavuva vo dneven vesnik i na internet- stranicata na dru{tvoto.

REGIONALNA KOMORA SO SEDI[TE VO PRILEP

Slovacite nudat tehnologija za prerabotka na otpad Pretstavnici od kompanijata „MB Investments“ od Dolni Kubin, Republika Slova~ka, prestojuvaa vo Prilep za da ostvarat kontakti so lokalnata samouprava na op{tina Prilep i so „Vitaminka“.

Gostite od Slova~ka pred rakovodstvata na Op{tinata i na javnoto pretprijatie „Komunalna higiena“ izvr{ija pre-

zentacija na nova patentirana tehnologija za prerabotka na otpad. Se raboti za specijalna postapka bez sogoruvawe na otpadot, koj se konvertira vo elektri~na energija, biogasovi i biomasla, so krajno iskoristuvawe na ostatokot od otpadot za potrebite na cementnata industrija. Toa e najnova tehnologija, koja e prifatena

od Evropskata unija i za koja mo`e da se dobijat i grantovi do 50 procenti za zemji {to ne se ~lenki na EU i do 95 procenti za zemji {to se ~lenki na EU. Isto taka, gostite ponudija i logisti~ka pomo{ za proektirawe i izvedba na son~evi kolektorski planta`i za proizvodstvo na elektri~na ener-

gija, koi ve}e bile izgradeni i se vo funkcija vo Slova~ka.

Slova~kite biznismeni ja posetija i Regionalnata komora so sedi{te vo Prilep, kade {to im bea pretstaveni organizacijata i funkcioniraweto na Stopanskata komora na Makedonija, so site raspolo`ivi potencijali, prirodni resursi i mo`nosti za zaedni~ka sora-

botka. Isto taka, ja posetija i „Vitaminka“ za da ja prodol`at i zgolemat dosega{nata sorabotka za izvoz na proizvodite od ovaa kompanija vo Slova~ka.

Gostite od Republika Slova~ka upatija pokana delovna delegacija od regionot da ja poseti nivnata zemja zaradi vospostavuvawe novi kontakti.

Risto Najdoski

ja opfa}a motorni vozila, prehranbeni proizvodi, hemikalii, lekovi za ~ove~ka i veterinarna upotreba.

NASOKI ZA IZVOZNICI NA TEHNI^KI I INDUSTRISKI PROIZVODI

Ovie uslovi ne se pravno obvrzuva~ki, no, sepak, pove}eto kompanii moraat da gi ispolnat za da go osiguraat svojot del od pazarot.

Pokraj navedenite, postojat zakon-

So cel da se olesni i da se zabrza me|usebno priznavawe i usoglasuvawe na propisite i standardite me|u zemjite ~lenki na EU, e neophodno da se ispolnat barawata koi se odnesuvaat na bezbednosta na korisnici, potro{uva~ite i proizvodi, kako i na za{tita na `ivotnata sredina.

Barawa se taka koncipirani da obezbedat visoko nivo na za{tita. Tie se obvrzuva~ki, taka {to proizvodot koj ne gi ispolnuva osnovnite barawa ne mo`e da bide plasiran na pazarot na EU, ili da se stavi vo upotreba na pazarot. Ovie barawa ne specificiraat nitu predviduvaat tehni~ki re{enija za postignuvawe na rezultatite. Ovaa fleksibilnost im ovozmo`uva na proizvoditelite da izberat na~in kako da se zadovolat ovie barawa.

Tehni~kite specifikacii na proizvodite, koi gi ispolnuvaat osnovnite barawa navedeni vo direktivite se dadeni vo harmonizirani standardi.

Harmonizirani standardi se evropski standardi, koi se prifa-

ski obvrzuva~ki uslovi za plasman na proizvodite na pazarot na EU, i toa od gledna to~ka na za{titata na zdravjeto i bezbednosta na gra|anite.

Iako se raboti za konkurencija na sloboden pazar, dr`avata donesuva zakoni i propisi za za{tita na zdravjeto i `ivotot na lu|eto, doma{nite `ivotni, `ivotnata sredina i na interesite na potro{uva~ite. Pred da se plasira proizvodot na pazarot, potrebno e za odredena grupi na proizvodi da se sprovede procedura za procenuvawe na usoglasenost so va`e~kite tehni~ki propisi od oblasta na bezbednosta.

Zakonodavstvoto na EU za industriska bezbednost proizvodi grubo e podeleno vo dve oblasti: z Oblast na „Nov pristap“, koja opfa}a tehni~ki i industriski proizvodi z Oblast na „Star pristap“, ko-

teni od strana na Evropskata organizacija za standardizacija, koi se podgotveni vo soglasnost so op{tite nasoki koi se postaveni so me|usebniot dogovor na Evropskata komisija i na evropskite organizacii za standardizacija, i vo soglasnost so ovlastuvawata dadeni od strana na Komisijata, po prethodna konsultacija so zemjite~lenki na EU. Harmoniziranite standardi obezbeduvaat pretpostavka za usoglasenost so barawata, dokolku nivnite osnovni podatoci objaveni vo Slu`ben vesnik („Offical journal“) na EU, i dokolku tie se prezemeni na nacionalno nivo.

Primenata na harmoniziranite ostanatite standardi ostanuva dobrovolna. Toa zna~i deka proizvoditelot, ako toa mu odgovara, mo`e da se primeni i nekoi drugi tehni~ki specifikacii.

Vo zakonodavstvoto na EU e

oi uslovi treba da gi ispolK nuva edna kompanija za da izvezuva na pazarot na Evropskata unija.

(Kompanija od Bitola) - Postojat golem broj uslovi, koi edna firma mora da gi ispolni za da bi mo`ela proizvodite da gi izvezuva vo zemjite na Evropskata unija. Nekoi od ovie uslovi se:

Funkcionalnost Izgled Povolna cena Rok na isporaka Neophoden kvalitet za odnosnata kategorija na proizvodot Soodveten marketing

27

BIZNIS INFO

^etvrtok, 1 juli 2010

razraboten dosleden modularen pristap so koj ocenuvaweto na usoglasenosta se deli na odreden broj operacii: vnatre{na kontrola na proizvodstvoto (modul A), EK ispituvawe na tipot (modul B), usoglasenost so tipot (Modul C), obezbeduvawe na kvalitetot na proizvodstvoto (modul D), obezbeduvawe na kvalitetot na proizvodot (modul E), verifikacija na proizvodot (modul F), individualna verifikacija (modul G) i celosno obezbeduvawe na kvalitet (modul H).

So cel da go standardizira procesot na ocenuvawe na usoglasenosta i za negova pogolema efikasnost, se voveduvaat evropski standardi koi se odnesuvaat na obezbeduvawe na kvalitetot (EN ISO 9001 i 2000).

OZNAKA CE Oznakata CE poka`uva deka proizvodot e vo soglasnost so su{tinskite barawa i deka bil predmet na soodvetna procedura na ocenuvawe na usoglasenost. Zatoa, na zemjite-~lenki na EU ne im e dozvoleno da go ograni~at plasiraweto na pazarot i stavaweto vo upotreba na proizvodite ozna~eni so oznakata CE. Oznakata CE ne e simbol na poteklo na proizvodot, nitu, pak, simbol za kvalitet. CE poka`uva deka proizvodot e proizveden i

dizajniran vo soglasnost so direktivite na EU. Mo`e da se ka`e deka taa e paso{ na proizvodot. Oznakata CE e zadol`itelna i mora da bide postaven pred proizvodot da se plasira na pazarot i da se pu{ti vo upotreba.

Oznakata CE ja postavuva proizvoditelot ili negoviot ovlasten pretstavnik vo EU. STANDARDIZACIJA Direktivata 98/34EC gi definira evropskite standardi, kako tehni~ki specifikacii, usvoeni od evropskata organizacija za standardizacija, ~ija primena ne e obvrzuva~ka. Direktivata nalaga nacionalnite tela za standardizacija da gi informiraat u~esnicite vo soglasnost so procedurata CEN i CENELEC za koja bilo nova inicijativa vo oblasta na standardizacijata

Evropskata organizacija za standardizacija se: CEN Evropskiot komitet za standardizacija CENELEC Evropskiot komitet za standardizacija vo elektrotehnika ETSI Evropskiot institut za standardi vo oblasta na telekomunikaciite NASOKI ZA IZVOZNICI NA INDUSTRISKI PREHRANBENI PROIZVODI Horizontalnoto zakonodavstvo na EU za hrana (koe gi opfa}a site proizvodi) e bazirano na slednive direktivi: Slu`bena kontrola na prehranbenite proizvodi (Direktiva 89/397/EEC), dopolnitelnite merki koi se odnesuvaat na kontrola na hrana (Direktiva 93/99/EEC) Direktivata gi dava osnovnite principi na slu`bena kontrola na prehranbenite proizvodi, procedurite za vr{ewe na inspekcii i analiza na mostri Ozna~uvawe na prehranbenite proizvodi (Direktivata 2000/13/EC) - Ovaa Direktiva se odnesuva na ozna~uvawe, prezentacija i na reklamirawe na prehranbenite proizvodi, so cel obezbeduvawe informativen sistem za ozna~uvawe na hranata Higiena na prehranbenite

proizvodi (Direktiva 93/43/EEC) direktivata gi opi{uva op{tite pravila i proceduri za kontrola na higienata na namirnicite preku site fazi po primarnoto proizvodstvo Aditivi (Ramkovna direktiva 89/107/EEC) - se odnesuva na boi koi se koristat kaj prehranbenite proizvodi (94/36/EC), zasladuva~i (94/35/EC) i aditivi za hrana, osven boi i zasladuva~i (95 / 2/EC, dopolnuvawa 96/85/EC, 98/72/EC i 2001/5/EC) Rastvoruva~i za estrakcija (Direktivata 88/344/EEC) - obezbeduva lista na rastvoruva~i za ekstrakcija, koi se odobreni za prerabotka na hrana Materijali vo kontakt so

prehranbeni proizvodi (Ramkovna direktiva 89/109/EEC) – e dadena grupa na materijali i artikli nameneti za kontakt so prehranbenite proizvodi Vertikalnoto zakonodavstvoto na EU vklu~uva odredeni grupi na proizvodi kako {to se mleko i mle~ni proizvodi (Direktivata 92/46/EEC), proizvodi od jajca (Direktivata 89/437/EEC), mesnite proizvodi (Direktivata 92/5/ EEC), `ivotni i proizvodi od vodna kultura (Direktivata 91/67/ EEC) STANDARDI ZA HRANA Standardite za hrana mo`at da se podelat vo dve grupi: z Marketin{ki propisi sostaveni vo soglasnost so Zaedni~kata zemjodelska politika (Common agricultural policy) z Propisi sostaveni vo pogled na kompletirawe na vnatre{niot pazar DIREKTIVI NA „NOV PRISTAP“ ZA TEHNI^KI INDUSTRISKI PROIZVODI 73/23/EEC Niskonaponska oprema 95/16/EC Liftovi 89/336/EEC Elektromagnetna kompatibilnost 89/686/ EEC Li~na za{titna oprema 00/9/EC @i~arnica za prevoz na lu|e 90/396/ EEC Uredi na gasoviti goriva 98/13EC Telekomunikaciski terminalni uredi i zemski satelitski stanici 94/82/EC Pakuvawe i otpad od pakuvawe 88/378/ EEC Bezbednost na igra~ki 98/37/EO Sigurnost na ma{ini 92/42/EEC Bojleri za voda 93/42/ EEC Medicinski pomagala 94/25/EC ^amci za rekreacija 94/9/EC Oprema i za{titni sistemi vo potencijalno eksplozivni atmosferi CCN (93) 322 blagorodni metali 98/79/EC „In vitro“ dijagnosti~ki medicinski uredi 89/106/ EEC Grade`ni proizvodi 87/404/ EEC Ednostavni sadovi pod pritisok 90/394/EIO Neavtomatski vagi 97/23/EC Oprema pod pritisok 93/15/EEC Eksplozivi za civilna upotreba 90/385/EEC Aktivni implentabilni medicinski pomagala 99/5/EC Radio oprema i telekomunikaciski terminali

PEKA PROTOKOLI – PECA PEKA (PECA) Protokoli na evropskiot dogovor za ocenuvawe na usoglasenost i na prifa}awe na industriski proizvodi (Protocol to the European agreement on conformity assasment and acceptance of industrial products).

PEKA protokoli se bilateralni dogovori me|u zemjite-kandidati za ~lenstvo vo EU, potpisni~ki na Evropska spogodba i na Evropskata zaednica. Celta na protokolot PEKA e otstranuvaweto na tehni~kite barieri vo trgovijata so industriski proizvodi.

Za s* {to ve interesira vo vrska so va{iot biznis javete se vo na{iot Kontakt CALL centar - 15015.

Na{ite eksperti }e vi dadat besplaten odgovor!

28

BIZNIS INFO

BANKASTVO IK BANKA SO NOVITETI VO KARTI^NOTO RABOTEWE

^etvrtok, 1 juli 2010

[PARKASE SO NOVA KREDITNA PONUDA NA PAZAROT

Niski kamati i otplata Prva licenca za na sedum godini praktikuvawe e-komerc IK banka e prvata banka vo Makedonija koja izdade plate`na karti~ka „viza gold“, vtora koja izdade plate`na karti~ka „viza“ i prva koja dobi licenca za praktikuvawe na sovremeniot servis „e-komerc“, odnosno prifa}awe i procesirawe na transakcii so plate`ni karti~ki „viza“ preku internet.

Kako {to se naveduva vo soop{tenieto od bankata, pred okolu edna i pol godina IK banka po~na so izdavawe na „masterkard“ i na „maestro“, a sega, po kratkiot proben period, bankata e licencirana za prifa}awe i za procesirawe na transakcii i na „masterkard“ preku mre`ata na POS-terminali, instalirani kaj trgovci {to praktikuvaat vakov na~in na platen promet, kako i mo`nost za koristewe na servisot „e-komerc“.

So ovaa nova mo`nost trgovcite {to se korisnici na POS-terminali od IK banka, kako i onie {to ja koristat uslugata „e-komerc“, osven plate`nite

[parkase banka - Makedonija mesecov vovede najvisoki kamatni stapki za depozitite, koi gra|anite gi imaat ili }e gi deponiraat vo ovaa banka. So noviot kratkoro~en depozit za fizi~ki lica onie koi }e gi oro~at svoite za{tedi na {est ili na 12 meseci }e mo`at da ja podignat kamatata odnapred, odnosno na prviot den od juli, namesto po istekot na periodot na oro~uvawe. Predvideni se atraktivni fiksni kamatni stapki vo visina od osum do devet

karti~ki od tipot na „viza“ i od site doma{ni banki, koi izdavaat nebrendirani plate`ni karti~ki so oznakite na „viza“ ili na „master“, a koi so bankata imaat sklu~eno dogovori za prifa}awe, od sega }e mo`at da gi prifa}aat i plate`nite karti~ki so oznaka „masterkard“ i „maestro“.

Idnite planovi na IK banka se naso~eni kon kontinuirani noviteti vo oblasta na karti~noto rabotewe. Vo sledniot period

INVESTICII

bankata planira da ja pro{iri mre`ata na bankomati i na POS-terminali, da gi unapredi mo`nostite na ovoj vid servisi, a voedno i da go unapredi zadovolstvoto na pravnite i na fizi~kite lica, korisnici na elektronsko bankarstvo.

Bankata vo idnina }e prodol`i so razvoj na inovativni proizvodi i na uslugi, koi }e bidat fokusirani kon potrebite na postojnite i na potencijalnite klienti.

otsto za denarskite depoziti i 3,8 do 4,3 otsto za depoziti vo evra. Novi povisoki kamatni stapki se vovedeni i za {tednite vlogovi oro~eni na 24 i na 36 meseci.

Ovoj dolgoro~en depozit e poseben po toa {to klientite pokraj redovnata kamatna stapka dobivaat i fiksen stimulativen dodatok do 0,4 otsto. Vo zavisnost od valutata i od vremeto na oro~uvawe, kamatnata stapka za depozitot se dvi`i od 10 do 10,5 otsto za denarski depoziti i od

pet do 5,4 procenti za depoziti vo evra.

Za refinansirawe na dolgovite na gra|anite se voved i kredit do 10.000 evra, so rok na otplata do sedum godini. So ovoj nov dolgoro~en kredit se ovozmo`uva otplata na obvrskite po krediti i kreditni karti~ki vo drugi banki, a kako korisnici mo`at da se javat vrabotenite vo akcionerski dru{tva i vo javnite pretprijatija. Rok na otplata e 84 meseci, bez tro{oci za odobruvawe, a kamatna stapka e 8,4 otsto.

PREKU UNI BANKA I MONEYGRAM BRZ TRANSFER NA PARI

Ispra}awe i priemdo 5.000 evra dnevno

UNI banka stana 200.000 agent na Moneygram za brz transfer na pari vo celiot svet. Kompanijata soop{ti deka ja pro{iri svojata globalna mre`a so lokacii na agenti vo 190 dr`avi i teritorii niz celiot svet, i potpi{a dogovor so 200.000 klienti.

Preku UNI banka i Moneygram klientite bezbedno }e mo`at da ispra}aat i da pri-

maat pari niz celiot svet za pomalku od 10 minuti.

Prednostite na koristewe na uslugata moneugram se sigurnost, ekspresen priem na pari vo visina do 5.000 evra dnevno. Nema potreba od otvorawe smetka vo banka i so transferot na pari mo`e da se isprati besplatna li~na poraka do 10 zborovi.

SLOVENE^KATA KOMPANIJATA „ROTO GRUP“ IZGRADI FABRIKA VO VINICA

Proizvodstvo na plasti~ni proizvodi po standardi na EU Vo Vinica po~na so rabota novata fabrika za proizvodi od plastika na slovene~kata kompanija „Roto grup“, investicija koja }e iznesuva eden milion evra. Vo kapacitetot vo koj dosega se vlo`eni 500 iljadi evra, koj se protega na povr{ina od 10 iljadi kvadratni metri, od koi 750 se pokrien del, }e ima {est oddelenija vo koi se instalirani osum ma{ini od koi najgolem del se za reciklirawe na materijali i na serisko proizvodstvo na figuri. Ostanatite se za sadovi za zemjodelstvoto, grade`ni{tvoto i gradinarstvoto. Za po~etok vo „Roto M“ }e bidat vraboteni 15 rabotnici, a do krajot na godinata se planira brojka od 35 vraboteni. Novoto pro-

izvodstvo vo fabrikata se odlikuva po racionalnoto koristewe na energijata, {to odgovara na najnovite ekolo{ki standardi {to gi bara Evropskata unija.

Na sve~enoto predavawe vo upotreba na fabrikata prisustvuvaa Stefan Pavlinek, sopstvenikot na

„Roto“ od Murska Sobota, koj e i pretsedatel na Slovene~kata stopanska komora, ambasadorot na Republika Slovenija vo Republika Makedonija, Alan Bergant, vicepremerot za ekonomski pra{awa vo Vladata na RM, pretstavnici na Stopanskata komora na Makedonija,

kako i delovni lu|e od Turcija, Grcija, Bugarija, Srbija i Kosovo. Pettina od investicijata e vlo`uvawe na biznismenot Zoran Efremov od Vinica.

- Kompanijata proizveduva nad 250 vida proizvodi od polietilen po tehnologijata rotomulding. Ve}e

imame sklu~eno dogovori za plasman na svoite proizvodi na pazarite vo Grcija, Albanija, Kosovo, Bugarija, Turcija i Izrael. Strategiska cel e prisustvo na „Roto grup“ i na pazarite vo Rusija i Sirija. Del od proizvodstvoto odi i za Slovenija, Srbija i Hrvatska - istaknuva Stefan Pavlinek.

Kompanijata „Roto grup“ e slovene~ki proizvoditel na plasti~ni proizvodi, so 35-godi{na tradicija. Ovie proizvodi pretstavuvaat plod na znaeweto na in`enerskiot kadar, kako i na permanentnata sorabotka so institutite i precizna rabota na preku 200 rabotnici. Ima filijali za proizvodstvo vo Makedonija, Hrvatska, Srbija, BiH, vo koi se proizveduvaat proiz-

vodi dizajnirani vo soodnos so evropskite standardi ISO 9001 i 14000. Isto taka, „Roto“ ima sopstveno proizvodstvo, razvoen centar (od ideja do usovr{uvawe), proda`ba – vo patni~ka mre`a vo zemjata i stranstvo, usluga so transport i servis. „Roto“ e dobitnik na brojni me|unarodni priznanija, me|u koi se nagradata za isklu~itelni rabotni rezultati pri Stopanskata komora na Slovenija, nagradata EKO-partnerstvo, dobitnik na „Znak na gostoqubivost“, „Znak za kvalitet vo grade`ni{tvoto“. Stefan Pavlinek na sve~enosta donira{e protivpo`arnoto vozilo za op{tina Vinica.

Nata{a DimeskaStojanoska

„SOFIKA MAKEDONIJA“– PRVA NADVORE[NA INVESTICIJA NA „SOFIKA GRUP“ OD BUGARIJA

Autsorsingot za tri do pet godini }e vraboti 500 lu|e

- Vo izminatava godina detalno go analiziravme makedonskiot pazar i smetame deka postojat izvonredni konkurentski prednosti {to ja pravat Makedonija odli~na lokacija za na{iot iden razvoj.

Makedonija za nas e most za ekspanzija vo dr`avite od porane{na Jugoslavija, Kosovo i Albanija i zaradi toa re{ivme da po~neme to~no od tuka, obu~uvaj}i mladi lu|e, koi gi zboruvaat jazicite na sosednite dr`avi – istakna Ste-

fan Bumov, generalen direktor na „Sofika grup Bugarija“ Kompanijata e najgolemiot bugarski dostavuva~ na BPO - outsorsing uslugi na biznis-procesi vo sferata na finansiite, informati~kata tehnologija i drugi sektori. Vo Skopje tie ja otvoraat prvata kancelarija vo stranstvo, a so posredstvo na Agencijata za stranski investicii - Vo Makedonija planirame da go investirame celokupnoto na{e

znaewe vo eden od najsofisticiranite biznisi na sovremeniot svet - dodava Stefan Bumov.

Predvidenite novi rabotni mesta za prvata godina se 100, a vo ramkite na tri do pet godini se o~ekuva da dostignat do 400500. Op{tata planirana investicija e me|u pet i sedum milioni evra, za period od tri do pet godini. „Sofika grup Bugarija“ po~na kako uspe{na kompanija vo ne taka dale~nata 2004 godi-

na. Prvite klienti - mediumi i sociolo{ki agencii ni go doveruvaat autsorsingot, po~nuvaj}i so uslugite od kol-centar, za denes ve}e da se izbor na: „Koka-kola“, „HP“, „Oracle“, „Codix“, Unicredit bulbank, Unicredit leasing, Banka DSK. - Bugarija e ~lenka na Evropskata unija i e normalno {to cenata na rabotnata sila e povisoka. Vo oblasta na informati~kata tehnologija, cenite na tru-

dot se izedna~eni, no n* privle~e faktot {to vo Makedonija ima stru~ni i kvalitetni rabotnici.

Kaj drugata struktuira na rabotnici cenata na trudot e od 20 do 25 otsto poniska vo Makedonija vo sporedba so Bugarija.

Viktor Mizo posebno podvle~e deka do po~etokot na investicijata celokupnata logistika i poddr{kata e dadena od strana na Agencijata za stranski investicii.

S.P.

29

BIZNIS INFO

^etvrtok, 1 juli 2010

SORABOTKA USPE[NO REALIZIRANA PRAKTIKA NA STUDENTI OD UNIVERZITETOT „SVETI KIRIL I METODIJ“ VO STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA

NOVI ZAKONSKI PROPISI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA Slu`ben vesnik na RM br. 83/2010

Prvi sredbi so realniot biznis Vo izminatite dve nedeli studentite od Ekonomskiot fakultet pri Univerzitetot „Sveti Kiril i Metodij”, od nasokota nadvore{na trgovija, ja realiziraa svojata studentska praktika vo Stopanskata komora na Makedonija. Toa e rezultat na vospostavenata tradicija na sorabotka me|u najstarata i najbrojnata delovna asocijacija vo zemjava i visokoobrazovnite institucii, me|u koj e i potpi{an Memorandum za sorabotka so Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“, vo delot na realizacija na studentskata praktika. Tie se zapoznaa so raboteweto na oblicite i telata na organiziraweto na Komorata, nejzinite direkcii, zdru`enija i grupacii, kako i so funkcioniraweto i na Va{ata

biznis-kancelarija.

Vo ovoj period studentite imaa mo`nost da prisustvuvaat na pove}e nastani {to se organiziraa vo ramkite na Komorata, kako {to se sednici, pres-konferencii, forumi, rabotilnici, edukativni seminari. Tie u~estvuvaa na seminarot so raboten naslov: „Analiza na finansiskite izve{tai i vrednuvawe na investicionite proekti“ kako i na sredba so novite ~lenki na Komorata, koja tradicionalno se odr`uva sekoj mesec vo prostoriite na Komorata. Bea aktivni u~esnici i vo delot vo koj {to se realizira i nedelnoto izdanie „Biznis info“, kade {to se podgotvuvaat tekstovi {to se odnesuvaat na stopans-

tvoto i na ekonomijata vo zemjava.

Studentite aktivno se vklu~ija vo proekti {to se realiziraat vo momentot vo delovnata asocijacija i istovremeno u~estvuvaat vo tekovnite aktivnosti vo direkciite.

Na krajot od zavr{enata prakti~na obuka studentite se steknaa i so sertifikati za uspe{no zavr{ena studentska praktika, koi im gi dodeli m-r Jelisaveta Georgieva, generalen sekretar na Stopanskata komora na Makedonija.

Na zavr{nata sredba studentite so del od vrabotenite vo Komorata gi razmenija svoite dvonedelni prakti~ni iskustva.

Anita Mitrevska

zZakon za izmenuvawe i za dopolnuvawe na Zakonot za vodite; zZakon za izmenuvawe na Zakonot za penziskoto i za invalidskoto osiguruvawe; zZakon za izmenuvawe i za dopolnuvawe na Zakonot za prevoz vo patniot soobra}aj; zZakon za izmenuvawe i za dopolnuvawe na Zakonot za elektronskite komunikacii; zPravilnik za na~inot na prepoznavawe na edinstvenata okolina i komunikacija me|u organite po elektronski pat preku edinstvenata okolina za razmena na dokumenti i podatoci po elektronski pat; zPravilnik za standardite i pravilata za bezbednost na informaciskite sistemi koi {to se koristat vo organite za komunikacija po elektronski pat; zPravilnik za tehni~kite barawa za obezbeduvawe na pristap do administrativnite uslugi po elektronski pat i politikata na davatelot za koristenite grafi~ki i drugi portali na informaciskiot sistem; zPravilnik za na~inot na sertificirawe na informaciskite sistemi, koi gi koristat organite za komunikacija po elektronski pat, kako i za for-

mata i sodr`inata na sertifikatot za funkcionalnost na informaciskite sistemi; zPravilnik za formata sodr`inata na evidencijata na bazite na podatoci na organite, koi me|usebno komuniciraat po elektronski pat, na~inot na nejzinoto vodewe, formatot i sodr`inata na obrazecot za izvestuvawe za vospostavuvawe na bazata, za nejzinoto odr`uvawe i ~uvawe, kako i za promenite {to se odnesuvaat na nejziniot status, na~inot na izvestuvaweto, kako i na~inot na koristeweto, zapi{uvaweto, pristapot i ~uvaweto na evidencijata na bazite na administrativni uslugi po elektronski pat; zPravilnik za formata i za sodr`inata na osnovnite elementi na baraweto za dostavuvawe na administrativni uslugi po elektronski pat i za formatot na dokumentot vo elektronska forma; zPravilnik za standardite i za pravilata za unificirani nomenklaturi vo me|usebnata komunikacija po elektronski pat; zZakon za ratifikacija na Roterdamskata konvencija za postapka za prethodno dobivawe na soglasnost za odredeni opasni hemikalii i pesticidi vo me|unarodniot promet;

Slu`ben vesnik na RM br. 84/2010 zPravilnik za izmenuvawe i za dopolnuvawe na Pravilnikot za na~inot i uslovite za dobivawe dozvola za vr{ewe finansiski lizing; zPravilnik za identifikacija i za registracija na `ivotni od vidot sviwi; zPravilnik za formata i za sodr`inata na tovarniot list za vnatre{en prevoz na stoka; zPravilnik za formata, sodr`inata i za na~inot na vodewe na registarot na izdadeni dozvoli za sloboden prevoz vo me|unarodniot paten soobra}aj;

zPravilnik za formata i za sodr`inata na registarot za izdadenite licenci i izvodot od licencata; zPravilnik za izmenuvawe i za dopolnuvawe na Pravilnikot za formata i sodr`inata na licencite za vr{ewe na oddelni vidovi javen prevoz vo patniot soobra}aj i na~inot i postapkata za dobivawe i za odzemawe na licencite kako i za prodol`uvawe na licencata za avtotaksi prevoz na patnici; zOp{t kolektiven dogovor za privatniot sektor od oblasta na stopanstvoto.

^LENSTVOTO E MO] „HORIZONT INTERNACIONAL“ OD SKOPJE „MIHAELSKI GRUP” DOOEL OD PRILEP

Prednost ni e na{iot stil na rabota

Drugite kompanii koi rabotat vo ovoj sektor nudat obuki so predava~ki karakter. Vo na{ite obuki, 80 otsto e praktika (igri na slu~ai, ve`bi, primeri), a 20 otsto e teorija niz koja mora da se pomine. Nie ne ispora~uvame gotovi treninzi, tuku gi „kroime” spored potrebite na klientot, veli Tatjana Veli~kovska Kako razvojot na poedinec mo`e da dovede do razvoj na kompanijata e celta na obukite {to od septemvri godinava }e po~ne da gi realizira Dru{tvoto za razvoj na ~ove~ki potencijal i konsalting „Horizont internacional“ od Skopje. Dru{tvoto e del od istoimenata internacionalna kompanija, formirana pred 11 godini vo R.Hrvatska, koja svojata rabota vo 2005 godina, so formirawe vakvo dru{tvo ja pro{iruva i vo R.Srbija, a od godinava i vo na{ava zemja. Kompanijata e specijalizirana za obuki za razvoj na ~ove~ki potencijal, koi gi izveduvaat 230 honorarno-anga`irani treneri vo Hrvatska i vo Srbija, a duri 98 otsto od klientite se od korporativniot sektor.

- Dru{tvoto ne e nepoznato na makedonskiot pazar bidej}i sme imale klienti so koi sme rabotele i pred da se otvori ovde{nata kancelarija. No, otsega obukite }e se sproveduvaat so 20 na{i tre-

neri, od R.Makedonija - veli Tatjana Veli~kovska, upravitelka na „Horizont internacional“ od Skopje.

Iako vo dr`avava ima dosta kompanii {to se zanimavaat so razvojot na ~ove~kite resursi, vo „Horizont internacional“ ne se pla{at od konkurencija. Kako {to potencira Veli~kovska, nivna prednost e na~inot na rabota.

- Drugite kompanii koi rabotat vo ovoj sektor nudat obuki so predava~ki karakter. Nie toa go odbegnuvame, toa ne e na{ stil. Vo na{ite obuki 80 otsto otpa|a na pra-

ktika (igri na slu~ai, ve`bi, primeri), a 20 otsto e teorija niz koja mora da se pomine.

Ova zna~i deka ne ispora~uvame gotovi treninzi tuku gi pravime spored potrebite na sekoj klient - objasnuva Veli~kovska.

Konkretno, toa zna~i deka pominuvaat nekolku dena niz fazata na „kroewe“ na obukata, koja se pravi vo koordinacija so menaxmentot na kompanijata ili so liceto zadol`eno za ~ove~ki resursi. Po „stokmuvaweto“ na sodr`inata na obukata, taa se izveduva vo mali grupi od 10 do15 vraboteni, i so nea se opfa}aat site vraboteni vo kompanijata.

Inaku, vo dosega{noto rabotewe internacioonalnata kompanija „Horizont internacional“ ima izraboteno preku 3.500 treninzi, vo porane{nite jugoslovenski dr`avi, kako i vo Holandija i [vajcarija, koi se oceneti so prose~na ocena 4,81 od mo`ni pet.

V. M.

Prodava stranska za da proizveduva doma{na obleka

Rabotnoto iskustvo steknato vo pove}e firmi vo Prilep, od koi poslednata bila tekstilna kompanija so gr~ki sopstvenik, koja rabotela lon-proizvodstvo, bilo dovolen predizvik prilep~anecot Zlatko Stojkoski da se opredeli da po~ne sopstven biznis. Na po~etokot na godinava ja registriral „Mihaelski grup“ DOOEL, firma koja se zanimava so trgovija so obleka i so obuvki.

- Se opredeliv za trgovija, zatoa {to mislam deka e dobra i interesna rabota i deka ja razbiram istata. Znam da nabavam dobra stoka i dobro da ja plasiram - veli Stojkoski.

Vo zasega edinstvenata prodavnica, locirana vo delovniot centar vo Prilep, na kupuva~ite im se nudi kvalitetna obleka, uvezena od Grcija, po prifatlivi, za po~etok i poniski ceni. Pokraj cenite, {irokiot asortiman {to se razlikuva od ponudata na drugite prodavnici {to prodavaat tekstilni proizvodi vlijae na zgo-

Celta na pretpriema~ot Zlatko

Stojkoski e so trgovijata na obleka od uvoz da sozdade finansiska osnova da po~ne so proizvodstvo na sopstvena marka

lemuvaweto na proda`bata na „Mihaelski grup“ DOOEL, vo koj pokraj sopstvenikot Stojkoski ima u{te dvajca vraboteni prodava~i.

Me|utoa, ambiciite i pretpriemni~kiot duh na Stojkoski ne zavr{uvaat tuka. Dokolku i ponatamu rabotata odi dobro, se nadeva deka }e gi realizira svoite zamisli.

- Za prvite dve godini }e rabotime samo kako trgovska firma. Potoa vo plan mi e da po~-

nam so sopstveno proizvodstvo na `enska i na ma{ka obleka, za po~etok, vo nekoj od ve}e postojnite pogoni na tekstilnite firmi vo Prilep. Krajnata cel mi e da sozdadam na{, sopstven proizvod koj bi mo`el da go izvezuvam na stranskite pazari.

Vsu{nost, za po~etok proizvodstvoto bi go plasiral vo dr`avava, a potoa i nadvor - veli Stojkovski.

Za realizacija na ovoj plan Stojkoski ve}e vospostavil prvi~ni kontakti so pove}e dizajneri. No, kako {to veli, s* u{te e rano za ne{to pokonkretno bidej}i narednive dve godini spored strategijata za razvoj na „Mihaelski grup“ }e bidat posveteni na sozdavawe finansiska osnova za ostvaruvawe na negovata biznis-idea.

V. M.

30

BIZNIS INFO

^etvrtok, 1 juli 2010

31

BIZNIS INFO

^etvrtok, 1 juli 2010

PONUDA - POBARUVA^KA PROIZVODITEL NA: VISOKONAPONSKI ^ELI^NI [I[IWA ZA TEHNI^KI GASOVI + SITE VIDOVI NA DODATOCI POVRZANI SO CNG UPOTREBA (EPC) - ENERGIJA: BOJLERI I KOTLI POD PRITISOK (EPC) - REZERVOARI ZA NAFTA, GASOVI I DRUGO , TOP^ESTI I NADOL@NI REZERVOARI ITN (EPC) – KANALIZACISKI POSTROJKI I BIOGAS STANICI - OPREMA ZA KOMUNALNI USLUGI I HEMISKI POSTROJKI (EPC) - METALURGIJA- SADOVI ZA LEEWE DO 100 TONI ZA SITE GRANKI I DEJNOSTI, NA PR. PETROHEMISKI, TE[KA MA[INSKA INDUSTRIJA, NUKLEARNA ENERGIJA ITN - MEHANI^KI DELOVI ZA BRODOGRADBA – PRENOS NA BALVANI, ITN - ^ELI^NI KONSTRUKCII-OPREMA ZA PROIZVODSTVO NA ^ELIK I PE^KI (EPC) Validnost do: 14.12.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo *

*

*

*

*

*

*

*

*

GR^KA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA ZA SORABOTKA SO GRADE@NI KOMPANII VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA IZVEDUVAWE NA TERMOIZOLACISKI RABOTI Validnost do: 24.10.2010 Vid na sorabotka: Tehni~ka sorabotka Oblast na sorabotka: Grade`ni{tvo *

*

*

*

*

*

*

*

*

*

*

*

*

*

*

*

GERMANSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA ZA OTKUP NA KVALITETNI VINA OD REPUBLIKA MAKEDONIJA Validnost do: 22.10.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo *

*

*

*

*

*

*

*

*

IZRAELSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI UVOZNICI NA OVO[JE ZA PLASMAN NA MANGO I KALINKI KAKO I ALAT ZA VADEWE NA SEMKI OD KALINKITE Validnost do: 23.10.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo *

*

*

*

*

*

*

*

*

TURSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA MA[INI-LINII ZA PAKUVAWE NA SVE@ ZELEN^UK I OVO[JE Validnost do: 14.09.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo *

*

*

*

*

*

*

*

*

^E[KA KOMPANIJA NA NEDVI@NOSTI E EDEN OD VODE^KITE I NAJBRZORASTE^KI KOMPANII ZA NEDVI@NINI VO CENTRALNA I ISTO^NA EVROPA. KOMPANIJATA E PRODOL@ENA RAKA NA AVESTUS KAPITAL PARTNERS, SILEN ME\UNARODEN INVESTITOR ZA NEDVI@NOSTI SO SEDI[TE VO IRSKA, SOPSTVENIK I UPRAVUVAWE SO SREDSTVA VO VREDNOST OD NAD 8 MILIJARDI EVRA. AVESTUS NEDVI@NINI DEJSTVUVA KAKO VODA^ I SOVETNIK VO STRUKTURIRAWE, FINANSIRAWE, RAZVOJ I UPRAVUVAWE NA RAZNOVIDNO PORTFOLIO NA AKTIVA. KOMPANIJATA IMA ZAVR[ENO MNOGUBROJNI PROEKTI VO CENTRALNA I ISTO^NA EVROPA I VO MOMENTOV E VO RAZVOJ, UPRAVUVAWE ILI LIZING NA NEDVI@EN IMOT SO VKUPNA POVR[INA OD NAD 2.200.000 M2.

Validnost do: 09.12.2010 Vid na sorabotka: Tehni~ka sorabotka Oblast na sorabotka: Trgovija so nedvi`nosti, iznajmuvawe *

*

*

*

*

*

*

*

*

TURSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA IZOLACISKI MATERIJALI ZA GRADE@NI[TVO Validnost do: 14.07.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo *

*

*

*

*

*

*

*

*

SRPSKA KOMPANIJA NUDI VRVNA TEHNOLOGIJA KOJA GARANTIRA BRZI I POVOLNI RE[ENIJA VO SOBIRAWE, PRERABOTKA, RECIKLIRAWE I OTSTRANUVAWE NA OTPAD Validnost do: 13.12.2010 Oblast na sorabotka: Komunalni, kulturni, op{ti i li~ni uslu`ni aktivnosti *

*

*

*

*

*

*

*

*

*

*

*

*

*

*

*

*

MAKEDONSKA KOMPANIJA NUDI NA PRODA@BA PROIZVODSTVEN POGON NAMENET ZA PRIMARNO FARMACEVTSKO PROIZVODSTVO Validnost do: 27.11.2010 Vid na sorabotka: Berza na investicii Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na hemikalii, hemiski proizvodi i hemiski vlakna *

*

*

*

*

*

*

*

*

^E[KA KOMPANIJA NUDI KOMPLEKSNI RE[ENIJA VO OBLASTA NA ENERGETIKATA I ELEKTROTEHNIKA OSOBENO VO MEREWE I KONTROLA NA POTRO[UVA^KATA NA ELEKTRI^NA ENERGIJA. FIRMATA NUDI:- (AVTOMATSKI POKAZATEL ZA MENAXMENT) I (AVTOMATSKI POKAZATEL ZA ^ITAWE) SISTEMI ZA DALE^INSKO DVA NA^INI ZA KOMUNIKACIJA SO ELEKTROMER (^ITAWE I KONTROLA) NAMENETA ZA LIBERALIZACIJA NA PAZAROT SO ELEKTRI^NA ENERGIJA.- SISTEMI ZA SLEDEWE, UPRAVUVAWE I KONTROLA Validnost do: 14.10.2010 Oblast na sorabotka: Distribucija na elektri~na energija, gas i voda

*

GERMANSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI KOMPANII VO OBLASTA NA PROIZVODSTVO NA STAKLENA AMBALA@A [I[IWA Validnost do: 22.12.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo *

Validnost do: 04.12.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Prerabotuva~ka industrija

*

UNGARSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA KOMPLETNA GAMA NA MAGNETI, MAGNETNI APARATI, MAGNETNI SISTEMI, METALNI SEPARATORI, MAGNETNI DIGALKI I MAGNETNI DR@A^I KOI NAO\AAT PRIMENA VO PREHRANBENATA, MELNI^KATA,KERAMI^KATA I INDUSTRIJA ZA PLASTIKA I INDUSTRIJA ZA RECIKLIRAWE KOI SLU@AT ZA OTSTRANUVAWE NA METALNI DELOVI (^ESTICI) OD PROIZVODITE

*

*

*

*

*

*

*

*

*

HRVATSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI PROIZVODITELI NA KABLI I ELEKTRO OPREMA Validnost do: 05.09.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo *

*

*

*

*

*

*

*

*

MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA PLASMAN NA TRIKOTA@NI PROIZVODI NA STRANSKI PAZARI Validnost do: 25.08.2010 Vid na sorabotka: Sorabotka vo proizvodstvo - dorabotka Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na tekstil i tekstilni proizvodi *

*

*

*

*

*

*

*

*

HOLANDSKA KOMPANIJA NUDI SOFTVERSKI RE[ENIJA SO CEL POSTIGNUVAWE POGOLEMA EFIKASNOST VO TRANSPORTOT, VKLU^UVAJ]I I RASKRSNICI, GOLEMI I MALI GRADSKI MRE@I KAKO I NA AVTOPATI[TA Validnost do: 07.07.2010 Vid na sorabotka: Tehni~ka sorabotka Oblast na sorabotka: Soobra}aj, transport na stoki i patnici i {pedicija *

*

*

*

*

*

*

*

*

SIRISKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI IZVOZNICI NA JABOLKA ZA PLASMAN VO EGIPET, SUDAN I OBEDINETI ARAPSKI EMIRATI Validnost do: 02.07.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo *

*

*

*

*

*

*

*

*

KOMPANIJA OD [PANIJA BARA EKSKLUZIVEN ZASTAPNIK VO REPUBLIKA MAKEDONIJA NA ORIZ Validnost do: 27.07.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo *

*

*

*

*

*

*

*

*

KOMPANIJA OD BOSNA I HERCEGOVINA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA ARMATURA I ARMATURNI MRE@I Validnost do: 04.10.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Grade`ni{tvo *

*

*

*

*

*

*

*

*

KOMPANIJA OD BOSNA I HERCEGOVINA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA BETOWARI, SILOSI ZA BETON, ME[ALKI ZA BETON I OPREMA ZA PREFABRIKACIJA NA BETON Validnost do: 03.10.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Grade`ni{tvo *

*

*

*

*

*

*

*

*

TURSKA KOMPANIJA BARA ZASTAPNIK VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA GRADE@NI MATERIJALI - PROIZVODSTVO I MONTA@A NA PVC, ALUMINIUMSKI MEBEL, ALUMINIUMSKI FORMA I OPREMA, PVC PROZORCI, SISTEMI, PVC VRATI I PROZORCI MATERIJALI, ^ELI^NI PORTI, LAMINAT PARKET Validnost do: 8.8.2010 Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo *

*

*

*

*

*

*

*

*

BUGARSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA PLASTI^NI KALAPI ZA PROIZVODSTVO NA KA[KAVAL ILI DIREKTNA SORABOTKA SO MLEKARI KOI PRO-

IZVEDUVAAT KA[KAVAL Validnost do: 09.08.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, tutun i pijalaci *

*

*

*

*

*

*

*

*

HOLANDSKA KOMPANIJA SPECIJALIZIRANA ZA PROMOCIJA NA VINO NA HOLANDSKIOT PAZAR E ZAINTERESIRANA DA GI PROMOVIRA MAKEDONSKITE VINA Validnost do: 07.12.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, tutun i pijalaci *

*

*

*

*

*

*

*

*

^E[KA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI KOMPANII KOI UPOTREBUVAAT SADOVI POD PRITISOK I REZERVOARI SO SISTEM ZA LADEWE ILI GREEWE, CEVKI RAZMENUVA^I NA TOPLINA I ISPARUVA^I, REAKTORI, OTPADNI TOPLOTNI KOTLI, KONDENZATORI I LADILNICI, APSORBERI I AMORTIZERI, FILTRI, OPREMA ZA VO PREHRANBENATA INDUSTRIJA: PIVARI, DESTILERI, VINARSKI VIZBI, HRANA I HEMISKI CENTRIFUGI Validnost do: 09.10.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, tutun i pijalaci *

*

*

*

*

*

*

*

*

BUGARSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA PLASTI^NI \ONOVI ZA ^EVLI Validnost do: 09.09.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo *

*

*

*

*

*

*

*

*

TURSKA KOMPANIJA BARA ZASTAPNIK VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA MASLO OD SON^OGLED I P^ENKA I MARGARIN Validnost do: 08.07.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo *

*

*

*

*

*

*

*

*

KOMPANIJA OD ALBANIJA BARA PLASMAN NA MO]NI GENERATORI, MOTORI I DELOVI ZA MOTORI OD SVETSKI POZNATATA MARKA CUMMINS VO REPUBLIKA MAKEDONIJA Validnost do: 04.11.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Distribucija na elektri~na energija, gas i voda *

*

*

*

*

*

*

*

*

MAKEDONSKI PROIZVODITEL NA SOKOVI OD 200 ML E ZAINTERESIRAN ZA SORABOTKA SO FIRMA OD REPUBLIKA SRBIJA KOJA SE ZANIMAVA SO UVOZ I DISTRIBUCIJA NA PREHRANBENI ARTIKLI I PIJALACI Validnost do: 24.12.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo *

*

*

*

*

*

*

*

*

GR^KA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI TEKSTILNI KOMPANII KOI ]E IZRABOTUVAAT PLATNENI KAPI PO NARA^KA Validnost do: 04.10.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na tekstil i tekstilni proizvodi *

*

*

*

*

*

*

*

*

^E[KA KOMPANIJA NUDI ISPORAKI VO OBLASTA NA TRANSPORTOT I SKLADIRAWE NA MATERIJALI, GLAVNO, ZA OTVORENI ISKOPI I ELEKTRANI: POJAS TRANSPORTERI, ELEVATORI, TRANSPORTERI ZAVRTKA, SILOSI, TRANSPORT MOSTOVI, MELNICI, PO GARANCIJA SERVIS I REZERVNI DELOVI ZA RUDARSKA OPREMA Validnost do: 14.10.2010 Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo Oblast na sorabotka: Iskopuvawe na rudi i kamen *

*

*

*

*

*

*

*

*

HRVATSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA DA NAJDE PARTNER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA SORABOTKA VO OBLASTA NA UVOZIZVOZ NA KANCELARISKI MEBEL (STOLOVI I FOTELJI) SO KOI BI MO@ELE DA NASTAPAT NA PAZARITE NA ZEMJITE OD REGIONOT Validnost do: 17.09.2010 Vid na sorabotka: Sorabotka vo proizvodstvo - dorabotka Oblast na sorabotka: Obrabotka na drvo i proizvodi od drvo Kontakt adresa: Stopanskata komora na Makedonija ul. Dimitrie ^upovski, 13 1000 Skopje Kontakt lice: Mirjana Koceva Tel: (02) 3244035; Faks: (02) 3244088 Call Centar: (02) 15015 E-adresa: mirjana@mchamber.mk

32

BIZNIS INFO NA SEDMI JULI 2010 GODINA VO HOTELOT „ALEKSANDAR PALAS“

Prezentacija na Solunskoto pristani{te Stopanskata komora na Makedonija kako reprezent na biznis-zaednicata sekojdnevno gi razgleduva site aspekti na delovnoto opkru`uvawe i pravi napori da sozdade stabilna klima za pottiknuvawe na trgovskata razmena i na investiciite me|u zemjite od regionot.

Vo taa nasoka, vo izminatite dve godini, Komorata organizira{e serija od prezentacii na nekolku me|unarodni pristani{ta Bar vo R. Crna Gora, Dra~ vo R. Albanija, Burgas i Varna vo R. Bugarija i dunavskoto pristani{te „\ur|u“ vo R. Romanija.

Solunskoto pristani{te tradicionalno e najpovolno i najblisko za makedonskite kompanii. So nego od neodamna rakovodi nov menaxerski tim, so koj Stopanskata komora na Makedonija organizira prezentacija na uslugite na dosega{nite i na idnite klienti na pristani{teto.

Veruvame deka ovaa pre-

Solunsko pristani{te

zentacija i direktnata sredba so pretstavnicite na novata administracija }e bidat izvonredna mo`nost za prodol`uvawe na delovnite odnosi so makedonskite kompanii po zavr-

{eniot proces na restrukturirawe na pristani{teto.

Stopanskata komora na Makedonija Ve pokanuva da prisustvuvate na prezentacijata na mo`nostite, uslu-

^etvrtok, 1 juli 2010 OD SEDMI DO DEVETTI OKTOMVRI VO OHRID

Me|unarodno sovetuvawe „Energetika 2010” Vo organizacija na Zdru`enieto na energeti~arite na Makedonija (ZEMAK), od sedmi do devetti oktomvri vo Ohrid, hotel „Metropol”, }e se odr`i me|unarodno sovetuvawe „Energetika 2010”.

Tradicionalno, i ovoj pat, ZEMAK na svojot 16. po red me|unaroden simpozium ima cel da gi sobere na edno mesto site {to ja smetaat energetikata za svoja profesija ili za `ivotna opredelba. Se nametnuva potrebata za prodol`uvawe so organizirawe redovni nau~ni i me|unarodni sovetuvawa, na koi neposredno, vo atmosfera na doma{ni i stranski eksperti od oblasta na energetikata, }e se iniciraat i re{avaat site aktuelni pra{awa povrzani so sostojbite vo energetikata vo na{ata zemja.

Na simpoziumot, isto taka, }e se analiziraat modernite, svetski trendovi vo energetikata i }e se

predlagaat re{enija za nivna primena vo razvojot i unapreduvaweto na energetikata vo REPUBLIKA MAKEDONIJA. Temi na sovetuvaweto: Bazi~na energetika i ekologija Obnovlivi izvori na energija Energetska efikasnost i za{teda na energija Menaxment vo energetikata i regulativa Zainteresiranite mo`at da go prijavat svoeto u~estvo najdocna do 15.9.2010 godina do organizatorot: ZEMAK - Skopje, ul. Dame Gruev br. 4 T. 02/2401 733 F. 02/3110 362 e-po{ta: zemak@telekabel.net.mk armen@mf.edu.mk Podetalni informacii i prijava za u~estvo na www.zemak.mk

gite i na site noviteti vo raboteweto na Solunskoto pristani{te. Prezentacijata }e se odr`i na sedmi juli 2010 godina (sreda) vo hotelot „Aleksandar palas“, so po~etok vo 11 ~asot.

OD PETTI DO 15 AVGUST LETNA [KOLA VO OHRID

„Napravi razlika – stani ‘zelen’ evropski lider“

Po povod 60 godini od formiraweto na Ekonomskiot fakultet pri Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“ od Skopje, AIESEK – lokalen komitet od Skopje, vo sorabotka so Trening-centarot za evropska integracija pri Ekonomskiot fakultet – Skopje, organizira letna {kola na tema: „Napravi razlika – stani ‘zelen’ evropski lider“.

Ve pokanuvame so zaedni~ko u~estvo da go poddr`ime ovoj nastan, so {to }e pridoneseme idnite intelektualci da gi zbogatat svoite znaewa i aktivno da pridonesat za napredok i za razvoj na op{testvoto.

So toa mladite }e stanat sami kreatori na svojata id-

nina i }e pridonesat za podigawe na op{testvenata odgovornost i za{tita na ~ovekovata okolina.

Letnata {kola }e se odr`i od petti do 15 avgust 2010 godina, vo Hotelot „Slavija spektar“ vo Ohrid.

Kontakt: Mirjana Sekulovska, Boban \orgievski Tel: 02/ 3286-835, tel: 02/3286-851 e-po{ta: MarijanaSekulovska@eccf.ukim.edu.mk

Ohrid

OD 15 DO 18 JULI 2010 GODINA VO BURSA, REPUBLIKA TURCIJA

Me|unaroden saem na obleka i drugi potrebi za deca i bebiwa Od 15 do 18 juli 2010 godina vo Bursa, Republika Turcija, se odr`uva Me|unarodniot saem na obleka za deca, bebiwa i za ostanatite nivni potrebi.

Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so ovlasteniot zastapnik na saemskiot organizator – „Adonis grup“ organizira poseta na makedonski kompanii na saemskata manifestacija „Bursa 5th baby and kidswear and necessities fair 2010“.

Obezbedeno e besplatno smestuvawe za dve no}evawa so doru~ek, vlez za saemot, transfer od aerodrom Istanbul do Bursa, transfer od hotelot do saemot i sve~en ru~ek na denot na otvoraweto na saemot, 15.7.2010 godina. Smestuvaweto e vo renomiran hotel so ~etiri ili so pet yvezdi. Posetitelot gi pokriva pat-

Stopanskata komora na Makedonija obezbedi besplatno smestuvawe za dve no}evawa so doru~ek, vlez za saemot, transfer od aerodrom Istanbul do Bursa, transfer od hotelot do saemot i sve~en ru~ek na denot na otvoraweto na saemot, 15.7.2010 godina nite tro{oci i 35 evra administrativni tro{oci od ~ovek za saemskiot organizator.

Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site zainteresirani makedonskite kompanii da se prijavat za poseta na saemskata manifestacija najdocna do devetti juli 2010 godina. Podetalni informacii za saemot: www.tuyap.com.tr

KONTAKT: Vlatko Stojanovski tel.02 3244 004 faks:02 3244 088 e-po{ta:Vlatko@mchamber.mk

Glaven i odgovoren urednik, Savo Pej~inovski

Elizabeta A.Eftimova tel.02 3244 074 faks:023244 088 e-po{ta: beti@mchamber.mk

tel: : (02) 3244036 faks: (02) 3244088 savo@mchamber.mk