PREUREJANJE ZEMLJIŠČ KOT IZZIV

PREUREJANJE ZEMLJIŠČ KOT IZZIV

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE

LAND REARRANGEMENT AS A CHALLENGE PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY

28.3.2014 16:14:55

PREUREJANJE ZEMLJIŠČ LAND REARRANGEMENT KOT IZZIV AS A CHALLENGE

Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

|1|

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

|2|

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

| 58/1 |

VSEBINA | CONTENTS

VSEBINA CONTENTS

UVODNIK | EDITORIAL Anka Lisec, Anton Prosen, Marjan Čeh PREDGOVOR PREFACE

5

Blaž Mozetič, Anka Lisec IZZIVI NA PODROČJU (PRE)UREJANJA ZEMLJIŠČ CHALLENGES IN THE FIELD OF LAND REARRANGEMENTS

7

TUJE IZKUŠNJE | FOREIGN EXPERIENCES Joachim Thomas PREUREJANJA ZEMLJIŠČ NA URBANIH IN RURALNIH OBMOČJIH V NEMČIJI – PRAVNI IN INSTITUCIONALNI OKVIR, TRENUTNI IZZIVI RE-ALLOCATION OF URBAN AND RURAL REAL PROPERTY IN GERMANY - LEGAL FRAME, INSTITUTIONAL SET UP, RECENT CHALLENGES

15

Reinfried Mansberger, Julius Ernst ZEMLJIŠKI KATASTER IN JAVNI PROSTORSKI PODATKI KOT TEMELJ ZA KOMASACIJE V AVSTRIJI

16

LAND CADASTRE AND PUBLIC GEO-DATA AS THE BASIS FOR LAND CONSOLIDATION IN AUSTRIA Walter Friedrich Merlin ZEMLJIŠKA REFORMA NA KOROŠKEM – DEJAVNOSTI URADA ZA KMETIJSTVO BODENREFORM IN KÄRNTEN – DIE TÄTIGKEITEN DER AGRARBEHÖRDE

31

Walter Seher KOMASACIJE V AVSTRIJI – PRISPEVEK K UPRAVLJANJU KRAJINE IN VODA LAND CONSOLIDATION IN AUSTRIA – CONTRIBUTIONS TO LANDSCAPE AND WATER MANAGEMENT

39

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA Matija Kralj, Tomaž Petek, Jurij Mlinar PREDLOGI UKREPOV DRŽAVE NA PODROČJU UREJANJA ZEMLJIŠČ STATE PROPOSAL OF LAND MANAGEMENT MEASURES

50

Tomaž Primožič KOMASACIJE IN DRUGI POSTOPKI UREJANJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ – STANJE IN MOŽNOSTI V PROGRAMU RAZVOJA PODEŽELJA 2014–2020 LAND CONSOLIDATION AND OTHER LAND OPERATIONS – RURAL DEVELOPMENT PROGRAMME 2014–2020

57

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

|3|

VSEBINA | CONTENTS

| 58/1 |

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge Miran Gajšek IZKUŠNJE IN IZZIVI NA PODROČJU URBANE ZEMLJIŠKE POLITIKE EXPERIENCES AND CHALLENGES IN THE FIELD OF URBAN LAND POLICY

Boris Umbreht, Magdalena Krošelj 69 PREUREJANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ PRI VEČJIH POSEGIH V PROSTOR – IZKUŠNJE OBČINE KRŠKO AGRICULTURAL LAND REARRANGEMENT FOR LARGE SPATIAL INTERVENTIONS –EXPERIENCE IN THE MUNICIPALITY OF KRŠKO Joc Triglav KOMASACIJA KOT PROSTORSKA IN LASTNINSKOPRAVNA "METLA" LAND CONSOLIDATION AS A SPATIAL AND PROPERTY "BROOM"

81

Marko Fatur PREUREJANJE ZEMLJIŠČ NA URBANIH OBMOČJIH LAND REARRANGEMENT IN URBAN AREAS

91

Petra Novak, Emil Ratek, Dominik Bovha KOMASACIJE – IZKUŠNJE IN IZZIVI NA RURALNIH IN URBANIH OBMOČJIH LAND CONSOLIDATION: EXPERIENCE AND CHALLENGES IN RURAL AND URBAN AREAS

|4|

68

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

105

PREDGOVOR PREFACE

UVODNIK | EDITORIAL

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

Anka Lisec, Anton Prosen, Marjan Čeh uredniki

Vsakoletno že tradicionalno stanovsko srečanje slovenskih geodetov, poimenovano Geodetski dan, je namenjeno prikazu dosežkov v stroki, izobraževanju, snovanju novih razvojnih usmeritev in druženju.

Organizatorji si vsa leta želimo, da so teme srečanj aktualne in zanimive – ne le za širšo strokovno javnost, temveč tudi za uporabnike naših storitev in predvsem za razvoj lokalnih skupnosti. Tako smo letošnje že 42. srečanje naslovili Preurejanje zemljišč kot izziv za razvoj geodetskega inženirstva. Če izhajamo iz teorije urejanja zemljišč, bi preurejanje zemljišč pomenilo namensko spreminjanje parcel po legi, obliki in velikosti v upravno vodenih postopkih s ciljem, da se na podlagi ustreznih planskih podlag uredi lastnina na zemljiščih in se zemljiške parcele prilagodijo »novi rabi«. Mnogokrat preurejanje zemljišč enačimo z agrarnimi operacijami, kar je sicer dopustno, vendar danes preurejanje zemljišč pomeni mnogo več, saj vključuje tudi razvoj zemljišč in zemljiški menedžment. To pa pomeni, da v smislu že citirane razlage, torej spreminjanja parcel po legi, obliki, velikosti in posesti oziroma lasti v smislu zagotavljanja temeljev razvoja in umeščanja posameznih dejavnosti v prostor, preurejanje zemljišč vključuje tudi ukrepe oziroma razvoj dejavnosti, ki so pomembne za prostorski razvoj.

Za podeželska območja našteto pomeni, da je geodetska stroka pomemben partner pri načrtovanju in realizaciji predvidenih posegov v prostor na podeželju. Za urbana območja je preurejanje zemljišč ključno za tako imenovano organsko širitev in načrten notranji razvoj naselij. Preurejanje zemljišč je tako povezano s prostorskim razvojem določene sredine in z zagotavljanjem temeljev za smotrno gospodarjenje z urbanimi zemljišči, preurejanjem zemljišč za kmetijsko pridelavo in prehransko samooskrbo, za smotrno gospodarjenje z drugimi naravnimi viri, za energetsko oskrbo ipd., kar se odraža v blagostanju družbe.

Tema je zanimiva na nacionalni in tudi lokalni ravni ter predmet številnih strokovnih razprav na evropski in širši mednarodni ravni. Postopki preurejanja zemljišč so med drugim pomembni dejavniki za izboljšavo geodetskih podatkov in uradnih evidenc, kar je v skladu s slovenskimi usmeritvami za izboljšanje predvsem zemljiškokatastrskih in zemljiškoknjižnih podatkov.

Preurejanje zemljišč je področje, kjer geodezija sodeluje z drugimi strokami, vendar ima pri tem poseben privilegij – geodetska stroka skrbi za povezavo med abstraktnim (zemljiška parcela) in realnim prostorom. Večplastnost preurejanja zemljišč postavlja pred geodetsko stroko, državo, lokalne skupnosti in druge deležnike v teh postopkih izziv odločnega ukrepanja. Posvet je izvrstna priložnost ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

|5|

UVODNIK | EDITORIAL

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge za širši strokovni dialog, še posebej, ker bodo predstavljene tudi izkušnje s tega področja iz sosednje Avstrije in Nemčije.

Običaj je bil, da smo prispevke s strokovnega srečanja Geodetskega dneva objavili v redni številki revije Geodetski vestnik. Tokrat smo se organizatorji odločili, da izdamo zbornik prispevkov. Prijetno je, da si prispevke dokaj hitro po posvetu lahko tudi v miru preberemo – ne le udeleženci, temveč tudi sodelavci, ki se posveta niso udeležili. Upamo, da to spremembo sprejmete z odobravanjem.

V uvodnem delu zbornika je podan prispevek z naslovom Izzivi na področju (pre)urejanja zemljišč. V nadaljevalnem delu, v sklopu Tuje izkušnje, so predstavitve gostov iz tujine, ki predstavljajo področje preurejanja zemljišč v Nemčiji in Avstriji. Ker je Nemčija ena vodilnih držav v Evropski uniji na področju preurejanja zemljišč, je v tem sklopu predstavljen prispevek z naslovom Preurejanja zemljišč na urbanih in ruralnih območjih v Nemčiji – pravni in institucionalni okvir, trenutni izziv. Sledijo trije prispevki iz sosednje Avstrije, ki predstavljajo celotno področje preurejanja zemljišč na podeželju; podani so zakonski in tudi institucionalni in raziskovalni okviri tega področja: Zemljiški kataster in javni prostorski podatki kot temelj za komasacije v Avstriji, Zemljiška reforma na Koroškem - dejavnosti urada za kmetijstvo in Komasacije v Avstriji – prispevek k upravljanju krajine in voda.

Tudi v Sloveniji imamo pomembne izkušnje na področju preurejanja zemljišč in tako so v sklopu Stanje in priložnosti v Sloveniji objavljeni prispevki avtorjev, ki prihajajo iz različnih institucij državne in tudi lokalne oz. mestne ravni. Avtorji predstavljajo dejavnosti in poglede javnih institucij različnih podpodročij preurejanja zemljišč. V sklopu so prispevki z naslovi: Predlogi ukrepov države na področju urejanja zemljišč, Komasacije in drugi postopki urejanja kmetijskih zemljišč – stanje in možnosti v PRP 2014–2020, Izkušnje in izzivi na področju urbane zemljiške politike in Preurejanje kmetijskih zemljišč pri večjih posegih v prostor – izkušnje Občine Krško. Za zaključek sledi še zanimiv sklop prispevkov, ki podajajo izkušnje iz slovenske strokovne prakse s tega področja, in sicer so to prispevki z naslovi: Komasacija kot prostorska in lastninskopravna "metla", Preurejanje zemljišč na urbanih območjih in Komasacije – izkušnje in izzivi na ruralnih in urbanih območjih.

Glede na to, da je ta tema prvič tako celovito predstavljena na strokovnem srečanju, upamo, da bo to pomenilo prelomni trenutek in nov zagon za delovanje in izboljšave na tem geodetskem strokovnem področju.

Bralcem zbornika želimo prijetno branje. Sponzorjem, organizatorjem, avtorjem in drugim, ki ste prispevali k uspešni izvedbi prireditve in k izdaji zbornika, pa gre zahvala, da smo natisnili kakovostno strokovno publikacijo oz. zbornik srečanja.

|6|

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

IZZIVI NA PODROČJU CHALLENGES IN PREUREJANJA THE FIELD OF LAND ZEMLJIŠČ REARRANGEMENTS

UVODNIK | EDITORIAL

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

Blaž Mozetič, Anka Lisec

UDK: 711.4:528.4 Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.08

IZVLEČEK Zemljišča od nekdaj veljajo za temeljni vir človekovega obstoja, hkrati pa so bila vedno predmet sprememb. Poznane so prve spremembe neobdelanih zemljišč v kmetijska zemljišča ali gospodarske gozdove, na zemljiščih so se razvila naselja, industrijske in poslovne dejavnosti, zemljišča lahko služijo rekreacijskim, infrastrukturnim in drugim namenom. V preteklih stoletjih se je v veliko državah prostor razdelil na nepremičninske enote (zemljiške parcele), in sicer na tak način, da se je lahko določil pravni naslov (lastništvo) ali druga razmerja, vključujoč odgovornosti in obveznosti nosilcev različnih pravic, ki se nanašajo na zemljiške parcele. Stalne spremembe v prostoru in splošni družbeni razvoj zahtevajo spremembe razdelitve zemljišč na lastninske enote. Osrednja vloga zemljišč za blagostanje posameznika in družbe zahteva nadzor nad spreminjanjem lastništva, nad dodeljevanjem pravic, rabo in tako tudi nad postopki spreminjanja zemljiških parcel. Prispevek je namenjen temi preurejanja zemljišč, s poudarkom na izzivih v Sloveniji. Urejanje spreminjanja razdelitve prostora na lastninske enote, skupaj s sistemom prostorskega planiranja, je ključnega pomena za zagotavljanje nadzorovanega trajnostnega (prostorskega) razvoja. Sistem mora zagotavljati varnost (stabilnost), a hkrati omogočati spremembe (dinamičnost) pri upravljanju zemljišč.

KLJUČNE BESEDE zemljišče, zemljišča parcela, parcelna struktura, preurejanje zemljišč, parcelacija, komasacija

Published Scientific Conference Contribution

ABSTRACT Land has long been considered as the elementary source of human existence, but its use has always been subject to change. It was either developed into arable land or cultivated forests, or it was adapted to settlement, industrial, commercial, recreational or infrastructural purposes. In the past centuries in several countries, land has been individualized through division into real property units, i.e. in such a way that legal title (ownership) or other legal relations can be attached to real properties, including responsibilities and obligations of rights holders. Continuous spatial change and the general development of the society require changes in real property division. The vital role of land for prosperity of individuals and the society is the main reason why changes of ownership, granting of rights, land use and real property formation are to be regulated. In the article, the topic of land rearrangement is discussed with the emphasis on challenges in Slovenia. The role of real property formation regulations, jointly with the spatial planning system, has to be seen in the light of assuring and controlling sustainable (spatial) development. The system has to guarantee security (stability), but must also facilitate change (dynamics) in the management of real property units.

KEY WORDS land, land plot, land plot structure, land rearrangement, land subdivision, land consolidation

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

|7|

UVODNIK | EDITORIAL

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge 1 UVOD Zahteve po smotrni in nadzorovani rabi zemljišč in drugih naravnih virov so navzoče povsod po svetu in se stopnjujejo, predvsem zaradi vse večjega zavedanja, da so ti viri omejeni. Pomen nadzorovane rabe in na splošno nadzorovanega upravljanja zemljišč je toliko večji zaradi vse večjega prepletanja različnih interesov v prostoru ter obremenitev naravnih ekosistemov in kulturne krajine. Razporejanje prostora na posestne oziroma lastninske enote (v nadaljevanju na zemljiške parcele, kar velja za države s parcelno orientirano zemljiško administracijo, tudi Slovenijo) je temelj za usmerjanje, gospodarjenje in nadzorovanje dejavnosti v prostoru ter za usklajevanje različnih, včasih tudi nasprotujočih javnih in zasebnih interesov. Velja poudariti, da je sistematično razporejanje prostora na zemljiške parcele eden temeljnih elementov upravljanja države, saj ta zagotavlja temelj za varovanje lastninske pravice in drugih pravic v prostoru, podaja temelj za izvajanje in nadzorovanje odgovornosti in obveznosti iz tega naslova (nepremičninski davek in druge dajatve, regulacija rabe zemljišč ipd.) in je ključnega pomena pri upravljanju zemljišč ter pri načrtovanju in nadzoru dejavnosti v prostoru.

Slika 1: Zemljiški kataster za Kranjsko (Impolje, Dedna gora): parcelna struktura ob prvi katastrski izmeri leta 1824 in ob reambulaciji v drugi polovici 19. stoletja (vir podatkov: Arhiv RS).

Sistematično razporejanje prostora na zemljiške parcele, ki se še danes v mnogih evropskih državah odraža v sistemih zemljiške administracije, se je začelo razvijati pred štirimi stoletji v nekaterih tradicionalnih katastrskih državah, kot je Švedska. V tradicionalnih katastrskih sistemih v Evropi so se sprva kartirale zemljiške parcele za pridobitev informacij o površini, obliki, relativni legi parcele glede na sosednje parcele in njeni legi v referenčnem koordinatnem sistemu. V večini srednjeevropskih držav, vključno z Avstrijo, Nemčijo in Slovenijo, se je ta proces začel na začetku 19. stoletja. Če je bila zemljiška parcela sprva le predmet zemljiškega davka, se je vzpostavitvijo evidenc zemljiškega katastra njena vloga zelo hitro razširila tudi v smislu temelja za varovanje pravic do posesti oziroma razpolaganja z zemljišči – zaradi tega tudi toliko večji pomen preurejanja zemljišč. Prvi izmeri zemljiških parcel so že od samega začetka sledile spremembe parcelne razdelitve, ki so bile evidentirane tudi s spremembami katastrskih načrtov (slika 1). Razlogi za spremembe parcelne strukture so bili različni – od sprememb družbene ureditve do posledic zahtev po prilagoditvi zemljiškolastninske strukture novim pristopom k upravljanju zemljišč ter različnim spremembam in posegom v prostor.

|8|

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

Potrebe po preurejanju zemljišč torej niso nove. Skozi čas so se pristopi in pravila spreminjanja zemljiških parcel in transakcij nepremičnin spreminjali. V preteklih desetletjih so razvite države uvedle jasna pravila, na kakšen način se »prostorska porazdelitev« lastninske pravice na zemljiščih lahko spreminja.

Urejanje spreminjanja zemljiškolastninske strukture, skupaj s sistemom prostorskega planiranja, je namreč ključno za smotrno upravljanje zemljišč in zagotavljanje nadzorovanega trajnostnega (prostorskega) razvoja. Jasna in smotrna zemljiškolastninska struktura prostora in kakovostne evidence so seveda pomembni tudi za druge namene sodobne zemljiške administracije.

UVODNIK | EDITORIAL

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

2 PREUREJANJE ZEMLJIŠČ Pojem »preurejanje zemljišč« pogosto zmotno povežemo le s postopki množičnega preurejanje zemljišč, kot so komasacije. Preurejanje zemljišč pomeni namensko spreminjanje zemljiških parcel po legi, obliki in velikosti ter s tem povezno spreminjanje lastninskih in drugih pravic na zemljiščih v upravno vodenih postopkih, vključujoč spremljajoče ukrepe, ki služijo izboljšanju pogojev za smotrno rabo zemljišč. Glavni cilj je, da se na podlagi ustreznih planskih podlag uredi lastnina pa tudi potrebna infrastruktura na zemljiščih in da se s tem parcelna in lastninska struktura zemljišč prilagodi načrtovani rabi. Preurejanje zemljišč se tako nanaša na različne postopke, ki vplivajo na spremembo zemljiškolastninsko strukturo prostora.

Pravni sistemi različnih držav imajo različno urejeno področje preurejanja zemljišč. Na splošno je v razvitih državah po eni strani vse bolj poudarjen nadzor nad temi postopki (zanesljivost in statičnost sistema) in po drugi strani prožnost (dinamičnost) sistema (Mattsson in Österberg, 2006). Nadzor nad postopki ter omejitve pri preurejanju zemljišč so ključnega pomena tako z vidika nadzora (spremembe) rabe zemljišč in posledično z vidika prostorskega razvoja kot tudi za transparenten zemljiški administrativni sistem; slednji mora služiti zagotavljanju pravne varnosti in jasno določati odgovornosti in obveznosti nosilcev različnih pravic na zemljiščih. Smotrna raba zemljišč, ki mora slediti smernicam trajnostnega prostorskega razvoja, po drugi strani pogosto zahteva prilagajanje oziroma spreminjanje parcelne in lastninske strukture.

Vzroki za neustrezno parcelno in lastninsko strukturo zemljišč za smotrno in s prostorskimi akti usklajeno rabo so različni. Spreminjanje planske rabe pogosto zahteva tudi zemljiškolastninsko prestrukturiranje. S preurejanjem zemljišč (urbanih in podeželskih) se srečujemo tudi pri umeščanju večjih infrastrukturnih objektov v prostor. Razvoj tehnoloških rešitev v kmetijstvu in spremembe dejavnosti na podeželju nadalje zahtevajo celovito preurejanje kmetijskega prostora s postopki preurejanja zemljišč in drugimi spremljajočimi ukrepi, ki prispevajo k optimalni rabi zemljišč. Navsezadnje lahko potreba po preurejanju zemljišč izvira iz zapostavljenega vzdrževanja zemljiških evidenc v preteklosti, kar v Sloveniji ni redkost (slika 2).

Po slovenski zakonodaji med postopke preurejanja zemljišč štejemo parcelacijo, komasacijo in izravnavo meje (ZEN, 2006) ter druge oblike zemljiških transakcij. Preurejanje zemljišč vsebinsko dodatno urejajo različni sektorski zakoni, vključujoč zakonodajo s področja prostorskega planiranja, graditve objektov, upravljanja kmetijskih zemljišč in gozdov, varstva okolja in narave, upravljanja voda itn. Če se omejimo na postopke preurejanja zemljišč, ki imajo za poledico spreminjanje parcelne strukture zemljišč, se postopki med sabo razlikujejo predvsem po obsegu preurejanja. Postopki parcelacije in ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

|9|

UVODNIK | EDITORIAL

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge izravnave meje zemljiških parcel se praviloma nanašajo na individualne primere preurejanja zemljišč na geografsko relativno majhnem območju, kljub temu je v razvitih državah praviloma to področje strogo urejeno in nadzorovano; vsaka sprememba parcelne strukture mora biti v skladu s smernicami zemljiške politike ter prostorskega razvoja. Komasacije pomenijo množično spreminjanje parcelne in lastninske strukture ter izvajanje spremljajočih ukrepov urejanja zemljišč na večjem območju, kjer je udeleženih večje število lastnikov zemljišč oziroma komasacijskih udeležencev. Ne glede na obseg preurejanja zemljišč je ključnega pomena nadzor nad temi postopki.

Slika 2: Izzivi preurejanja zemljišč na območjih, kjer se zemljiške evidence niso vzdrževale – parcelna struktura v vasi iz leta 1824 (levo) se je ohranila do danes (desno) (vir podatkov: Arhiv RS, Geodetska uprava RS).

Prednosti nadzorovanega in ciljno usmerjenega preurejanja zemljišč so večplastne – poleg ključne, tj. pravne varnosti, urejenost parcelne in lastninske strukture zemljišč prispeva k transparentnosti nepremičninskega trga, nadzoru nad obveznostmi nosilcev pravic na nepremičninah (na primer nepremičninski davek), k uspešnemu prostorskemu načrtovanju in uresničitvi načrtovanega razvoja (slika 3). Celovite rešitve pri urejanju zemljišč, s tem pa tudi pri določanju parcelne in lastninske strukture, se med drugim odražajo v lažjem usklajevanju javnih in zasebnih interesov ter učinkovitejšem pridobivanju zemljišč v javno korist.

3 IZZIVI NA PODROČJU PREUREJANJA URBANIH ZEMLJIŠČ IN OB VEČJIH POSEGIH V PROSTOR Spreminjanje oziroma prilagajanje parcelne in lastniške strukture je med drugim povezano z razvojno stopnjo zemljišča. S spreminjanjem planske rabe zemljišča se največkrat pojavi zahteva po spremembi parcelne strukture. Optimalna velikost in oblika parcel je na primer za kmetijsko pridelavo popolnoma drugačna kot v primeru stavbnih zemljišč za namen gradnje enostanovanjskih hiš. Drugačne so tudi zahteve za infrastrukturno ureditev (na primer urejanje dostopnosti). Na urbanih območjih je načrtovano in nadzorovano preurejanje zemljišč ključno za načrtno širitev ali notranji razvoj naselij (slika 3). Nadzor nad urejanjem zemljiških parcel je pomemben pri manjših preureditvah (delitev ali združevanje parcel) in tudi pri obsežnejših preureditvah. Z velikimi izzivi preurejanja zemljišč se | 10 |

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

srečujemo na območjih novih gradenj in tudi na urbanih degradiranih območjih, kjer ukrepi urbane prenove zahtevajo prilagoditev parcelne in lastninske strukture načrtovanim rešitvam. Podobno kot za druge države nekdanjega planskega gospodarstva se Slovenija na tem mestu srečuje z izzivi preurejanja zemljišč na že zazidanih območjih; zaradi omejenosti zasebne lastnine na urbanih območjih v nekdanji družbeni ureditvi se je pri gradnji pogosto, a ne vedno, zapostavljala parcelna preureditev, kar se vse bolj kaže kot velik in resen problem v sistemu zemljiške administracije. Za množično preurejanje zemljiških parcel na urbanih območjih imamo danes v Sloveniji na voljo upravno in pogodbeno komasacijo, ki sta sicer dokaj nova instrumenta. V desetletnem obdobju, odkar sta ta dva instrumenta uzakonjena v Sloveniji, sta se izvajala v premajhnem obsegu glede na potrebe po parcelnem prestrukturiranju na urbanih območjih.

UVODNIK | EDITORIAL

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

Slika 3: Prednosti urejene (levo) in neurejene (desno) parcelne strukture na urbanih območjih: nadzorovano in ciljno usmerjeno zemljiško preurejanje je pomembno z več vidikov – prispeva tudi k transparentnosti zemljiške administracije ter lažjemu načrtovanju in nadzoru prostorskega razvoja (vir podatkov: Geodetska uprava RS).

Slika 4: Primer celovite preureditve zemljišč ob izgradnji obvoznice (levo) in parcialne rešitve (desno) – za transparenten in učinkovit sistem zemljiške administracije parcialne rešitve preurejanja zemljišč ne bi smele biti dovoljene (vir podatkov: Geodetska uprava RS).

Preurejanje zemljišč je tesno povezano z umeščanjem večjih (infrastrukturnih) objektov v prostor (slika 4), kot so ceste in železnica, in na splošno pomembno pri večjih posegih v prostor, kot sta ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 11 |

UVODNIK | EDITORIAL

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge urejanje vodotokov in izgradnja hidroelektrarn. Množični postopki preurejanja zemljišč pri takih projektih lahko služijo širšim ciljem prostorskega razvoja. Dobre prakse na tem področju so poznane v Nemčiji, kjer komasacije na širšem območju načrtovanega infrastrukturnega objekta uporabijo tudi za pridobivanje zemljišč za izvedbo projekta. Prednosti takega pristopa so večplastne – poleg učinkovitega in praviloma cenejšega pridobivanja zemljišč za izgradnjo infrastrukturnega objekta se reši problem drobitve zemljiških parcel na območju posega v prostor, medtem ko se izguba zemljišč in škoda zaradi umestitve infrastrukturnega objekta porazdelita med večjo skupino lastnikov zemljišč (Hendricks in Lisec, 2014).

4 IZZIVI NA PODROČJU PREUREJANJA ZEMLJIŠČ NA PODEŽELJU Razlika v pristopih k preurejanju zemljišč in na splošno k upravljanju zemljišč na podeželju in v mestih, ki je očitna v večini držav sveta, izhaja predvsem iz različnih funkcionalnosti zemljišč na podeželju in v mestih. Prilagajanje zemljiške parcelne in posestne strukture kmetijskih in gozdnih gospodarstev novim tehnološkim, ekonomskim, okoljskim in družbenim zahtevam oziroma pogojem sodobni družbi predstavlja velik izziv. Neugodna zemljiška struktura kmetijskih gospodarstev in druge z neugodnimi zemljiškimi lastnostmi pogojene razmere za rabo zemljišč predstavljajo resno oviro za razvoj kmetijstva, podeželja in posledično za uravnotežen regionalni razvoj. Slednje poudarja tudi Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo FAO (angl. Food and Agriculture Organization), ki je sodelovala tudi pri eni pomembnejših pobud, Münchenski izjavi o komasaciji zemljišč (FAO in FIG, 2002). Leta 2012 so pri FAO izdali smernice za odgovorno nadzorovanje posesti in rabe zemljišč v luči nacionalne prehranske varnosti (angl. Voluntary Guidelines on the Responsible Governance of Tenure of Land, Fisheries and Forests in the Context of National Food Security). V povezavi s temeljnimi človekovimi pravicami je v dokumentu izpostavljena dolžnost posamezne države, da vzpostavi učinkovit in transparenten sistem prepoznavanja in varovanja pravic ter omejitev, ki se nanašajo na zemljišča (zemljiški administrativni sistem). Posebej je poudarjeno, da morajo taki sistemi omogočati nadzorovano in učinkovito prilagajanje parcelne in posestne strukture zemljišč potrebam v prostoru s postopki, kot so menjava zemljišč, zložba oziroma komasacija in druge oblike spreminjanja oziroma premeščanja zemljiških parcel (FAO, 2012).

Slika 5: Izzivi preurejanja zemljišč na podeželju so povezani s parcelno razdrobljenostjo (levo), a tudi s problemom nekoliko zapostavljenega parcelnega preurejanja zemljišč v preteklosti ob spremembah v prostoru (desno) (vir podatkov: Geodetska uprava RS).

| 12 |

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

Med glavne vzroke za neugodno parcelno (slika 5) in posestno strukturo kmetijskih gospodarstev tradicionalno uvrščamo neprimerno zemljiško politiko in nenadzorovane transakcije teh zemljišč (prodaja, dedovanje ipd.). K neugodni zemljiški strukturi kmetijskih gospodarstev dodatno prispevajo številni posegi v prostor, kot so gradnja infrastrukture, širitev urbanih območij, umeščanje drugih grajenih objektov v prostor ter številni pravni režimi, ki omejujejo rabo zemljišč (Bullrad, 2007). Komasacije s spremljajočimi ukrepi lahko uspešno premagujejo to oviro in znatno prispevajo k trajnostnemu razvoju podeželja, vključno z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi vidiki.

UVODNIK | EDITORIAL

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

Slovenijo bi lahko uvrščali med dežele s tradicijo na tem področju, saj je bila prva evidentirana zložba izvedena pred več kot sto leti. Veliko je bilo zadržkov do množičnega preurejanja zemljišč, tako je v priročniku Deželne komisije za agrarne operacije zapisano (Zložba poljedelskih zemljišč, 1921): »Zložba poljedelskih zemljišč, s tujim imenom komasacija, je pri nas še precej neznana, in to kljub temu, da je zložba izredne važnosti in velikanskega gospodarskega pomena za udeleženega poljedelca. Da ni zanimanja za to prevažno gospodarsko vprašanje, je največ krivo to, ker večina naših kmetovalcev tozdevnega zložbenega zakona in predpisov o zložbenem ravnanju ne pozna v tisti meri, kakor bi bilo v njihovo korist potrebno.

V drugih deželah so v tem obziru veliko napredovali in že desetletja vrše zložbe leto za letom z velikem obsegu ter z izvrstnim uspehom.« Najbolj intenzivno obdobje v zgodovini urejanja kmetijskih zemljišč v Sloveniji predstavlja obdobje 1981–1990, ko je bilo uvedenih največ komasacij in spremljajočih agromelioracij, ki pa so bile pogosto preusmerjene v zelo ozko področje intenziviranja kmetijstva in so povzročile tudi degradacijo prostora. Sledilo je obdobje z zelo omejenimi dejavnostmi na tem področju (Prosen, 2003; Triglav, 2006). V zadnjem desetletju je v Sloveniji opazen napredek na tem področju, komasacije postajajo pomemben instrument urejanja kmetijskega prostora (slika 6), skupaj s spremljevalnimi ukrepi, kot sta izgradnja mreže poljskih poti in izvajanje drugih agrarnih operacij ob upoštevanju smernic prostorskega razvoja (Lisec in sod., 2013).

Slika 6: Idejni načrt preurejanja zemljišč – komasacije pomenijo celovito preurejanje zemljišč, vključujoč ukrepe za urejanje dostopnosti in upravljanja krajine (vir podatkov: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS, Geodetski zavod Celje d.o.o.).

Izziv na tem področju komasacij zagotovo predstavlja celovito urejanje podeželskega prostora – z vidika enovitega urejanja kmetijskih zemljišč v obliki združenih ali povezanih postopkov zložbe zemljišč, agroin hidromelioracij ter ukrepov urejanja krajine ter z vidika celovitega razvoja podeželja in vključevanja ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 13 |

UVODNIK | EDITORIAL

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge ukrepov obnove vasi v te postopke. Dobre prakse iz tujine namreč kažejo, da je ključni dejavnik pri razvoju podeželja celovit pristop. Pristopi k upravljanju zemljišč morajo torej temeljiti na holistični obravnavi podeželskega prostora, ki na eni strani nudi prostor za bivanje in razvoj dejavnosti, ima pomembno vlogo pri infrastrukturni opremljenosti ter varovanju naravnega okolja, na drugi strani pa zagotavlja hrano za prebivalstvo.

5 ZAKLJUČEK Odnos človeka do zemljišča, pojmovanje vrednosti zemljišča in dejanske ter možne rabe se je tekom časa spreminjal. Danes je vse bolj očitno, da postaja zemljišče omejena dobrina, zato je trajnostno upravljanje zemljišč vse večja prioriteta razvitih držav. Kakovostno načrtovanje rabe zemljišč ter nadzorovano upravljanje oziroma raba zemljišč sta danes močno odvisna od razdelitve prostora na osnovne enote (zemljiške parcele), na katere se nanaša lastninska pravica ter druge pravice oziroma omejitve. Preurejanje zemljišč, ki pomeni spreminjanje zemljiških parcel po legi, obliki, velikosti in lasti v smislu zagotavljanja temeljev razvoja in umeščanja posameznih dejavnosti v prostor, vključuje danes različne ukrepe, ki so pomembni za prostorski razvoj. Pristopi k preurejanju zemljišč in na splošno k upravljanju z zemljišči na podeželju in v mestih so sicer različni, kar izhaja predvsem iz različnih funkcionalnosti zemljišč na podeželju in v mestih. Toda pri oblikovanju ukrepov preurejanja zemljišč in mehanizmov nadzora je tako na urbanih območjih kot na podeželju cilj, da se na podlagi ustreznih planskih podlag uredi lastnina na zemljiščih in se zemljiške parcele prilagodijo najbolj smotrni rabi.

Literatura in viri: Bullard, R. (2007). Land Consolidation and Rural Development. Cambridge in Chelmsford.

Mattsson, H., Österberg, T. (2006). Swedish Land and Cadastral Legislation.

Stockholm in Gälve: KTH in Lantmäteriet.

FAO in FIG (2002). Land Fragmentation and Land Consolidation in CEEC: A gate towards sustainable rural development in the new millennium. The Munich Statement on Land Conoslidation. Rim in München.

Prosen, A. (2003). Stanje in perspektive izvajanja komasacij kmetijskih zemljišč v Sloveniji. Geodetski vestnik 47, (1/2), 64–74.

Hendricks, A., Lisec, A. (2014). Land consolidation for large-scale infrastructure projects in Germany. Geodetski vestnik, 58(1), 46–68.

Lisec, A., Primožič, T., Pintar, M., Bovha, D., Ferlan, M., Prosen, A., Šumrada, R., Čeh, M., Drobne, S. (2013). Analiza stanja in izzivi na področju komasacij kmetijskih zemljišč v Sloveniji. Geodetski vestnik, 57 (4), 673–690.

Triglav, J. (2006). Razvoj podeželja s pomočjo komasacij kmetijskih zemljišč.

Geodetski vestnik 50 (1), 44–59.

ZEN (2006). Zakon o evidentiranju nepremičnin. Uradni list RS št. 47/2006.

Zložba poljedeljskih zemljišč (1921). Ljubljana, Deželna komisija za agrarne operacije.

Mozetič B., Lisec A. (2014). Izzivi na področju preurejanja zemljišč. V A. Lisec, A. Prosen, M. Čeh (ur.), Preurejanje zemljišč kot izziv. Zbornik posveta 42. geodetskega dne. Ljubljana: Zveza geodetov Slovenije in Ljubljansko geodetsko društvo, 7–14.

mag. Blaž Mozetič, univ. dipl. inž. geod.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS Dunajska cesta 22, SI-1000 Ljubljana e-naslov: blaz.mozetic@gov.si

| 14 |

izr. prof. dr. Anka Lisec, univ. dipl. inž. geod.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova cesta 2, SI-1000 Ljubljana e-naslov: anka.lisec@fgg.uni-lj.si

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

PREUREJANJA ZEMLJIŠČ NA URBANIH IN RURALNIH OBMOČJIH V NEMČIJI – PRAVNI IN INSTITUCIONALNI OKVIR, TRENUTNI IZZIVI

RE-ALLOCATION OF URBAN AND RURAL REAL PROPERTY IN GERMANY – LEGAL FRAME, INSTITUTIONAL SET-UP, RECENT CHALLENGES

TUJE IZKUŠNJE | FOREIGN EXPERIENCES

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

Joachim Thomas UDK: 332.2.021(430) Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.12 *Članek bo objavljen v reviji Geodetski vestnik, letnik 58.

IZVLEČEK Namen prispevka je predstaviti pristope zemljiškega preurejanja v Nemčiji. Predstavljen je pravni okvir postopkov, vključno z zemljiško politiko, ki igra pri tem ključno vlogo. V podporo razvojnim projektom na urbanih in ruralnih območjih sta v Nemčiji na voljo dve skupini instrumentov zemljiškega preurejanja, in sicer (urbana) zemljiška preureditev in (ruralna) zložba zemljišč; podane so metodološke podobnosti in razlike med obema skupinama pristopov. Nadalje so predstavljene institucionalne določbe preurejanja zemljišč za postopke zemljiških preurejanj tako na urbanih kot ruralnih območjih. Izpostavljena je vloga geodetske stroke. Primeri projektov zemljiškega preurejanja so namenjeni prikazu trenutnih izzivov in rešitev v povezavi s smotrno rabo zemljišč in varovanjem stvarnih pravic na nepremičninah ob navzkrižju javnega in zasebnega interesa.

KLJUČNE BESEDE lastninska pravica, smotrna raba zemljišč, preurejanje urbanih zemljišč, zložba kmetijskih zemljišč

Published Scientific Conference Contribution *The article will be published in the journal Geodetski vestnik, Volume 58.

ABSTRACT The article is aimed to represent the German approaches to land re-allocation. The legal frame to statutory land re-allocation is demonstrated, included its land policy behind. In Germany, different re-allocation instruments for urban and rural development tasks were established, namely, the (urban) land re-adjustment and the (rural) land consolidation; the methodological commonalities and differences are shown. Furthermore, the institutional set-up for land re-allocation is explained, for urban as well as for rural re-allocation procedures. The role of the geodetic and surveying profession is pointed out. Samples to land reallocation projects illustrate recent challenges and solutions regarding rational land use and safeguarding real property rights by conflicting public and private interests.

KEY WORDS real property right, rational land use, urban land re-adjustment, rural land consolidation

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 15 |

TUJE IZKUŠNJE | FOREIGN EXPERIENCES

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

ZEMLJIŠKI KATASTER IN JAVNI PROSTORSKI PODATKI KOT TEMELJ ZA KOMASACIJE V AVSTRIJI

LAND CADASTRE AND PUBLIC GEO-DATA AS THE BASIS FOR LAND CONSOLIDATION IN AUSTRIA

Reinfried Mansberger, Julius Ernst Prevod v slovenski jezik: Anka Lisec UDK: 528.4(436) Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.08

IZVLEČEK Zemljiška administracija (vključno z zemljiškim katastrom in zemljiško knjigo) in razvoj podeželja sta v Avstrija dva stebra upravljanja zemljišč, ki imata skupno tradicijo in po avstrijski ustavi deljene pristojnosti.

Sodelovanje med uradi za zemljiško administracijo in uradi za podeželje je zgodba o uspehu avstrijske javne uprave. Avstrijski uradi za zemljiško administracijo na splošno podpirajo ukrepe razvoja podeželja in ukrepe zemljiških zložb, predvsem preko podatkov zemljiškega katastra, zemljiške knjige in drugih relevantnih prostorskih podatkov. Po drugi strani uradi za podeželje prispevajo h kakovosti podatkov zemljiške administracije, s tem ko nudijo posodobljene podatke o mejah zemljiških parcel in lastninskopravnih razmerjih. V članku je posebej izpostavljena vloga prostorskih podatkov, ki jih pri postopkih komasacije oziroma zložb zemljišč nudijo uradi za zemljiško administracijo. V zaključnem delu so predstavljeni trenutni izzivi zemljiške administracije v Avstriji. Ti so homogenizacija geodetske mreže, digitalizacija katastrskega arhiva, objektno orientiran zajem podatkov rabe in uveljavitev sistema množičnega vrednotenja nepremičnin.

KLJUČNE BESEDE zemljiška administracija, zemljiški kataster, razvoj podeželja, komasacije, javni prostorski podatki

| 16 |

Published Scientific Conference Contribution

ABSTRACT Land administration (including land cadastre & land registration) and rural development are two pillars of Austrian land management, sharing a long tradition and duties defined by the Austrian constitution. The cooperation between land administration authorities and rural development authorities is a success story in Austrian governance. Austrian land administration authorities support measures of rural development in general and the measure of land consolidation in particular with cadastre data, land registry data and other land related geo-data. Vice versa, land consolidation contributes to the improvement of land administration data delivering updated boundaries and revised property relationships.

The article highlights the provision of geo-data by land administration authorities for land consolidation processes. Finally, the current challenges of Austrian land administration, namely the homogenisation of the reference point network, the digitisation of the cadastral archive, the assessment of object based land cover data and the introduction of a mass appraisal system for real estates are sketched.

KEY WORDS land administration, land cadastre, rural development, land consolidation, public geo-data

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

1 INTRODUCTION Land management covers all measures, which are applied in interaction of public and private actors to monitor and control the use of land. The term includes the legal frame as well as all activities for the documentation, valuation, cultivation and development of land resources, regarding ecological, economic, social, and technical aspects. The importance of a proper use of land is increasing, caused by the current challenges of our society, like demographic change, energy transition, and climate change. Land administration is defined as the process of determining, processing and disseminating information regarding the ownership, value and use of land, when implementing land management (UNECE, 1996). The core activities of rural development are the measures to rearrange land ownership rights and land use for agricultural and forestry parcels aiming to improve the agrarian structure.

Land consolidation is one of the most important instruments of rural development. In Austria, land administration and rural development lie within the competence of different authorities at the state and provincial levels. The competences for carrying out specific activities are clearly defined in the Austrian constitution.

TUJE IZKUŠNJE | FOREIGN EXPERIENCES

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

The article presents the organization and activities of the Austrian land administration and in particular the land cadastre, with the emphasis on the cooperation with the land reform authorities. In addition, increased collection rates and the weather independence of some data acquisition systems are mentioned, which contribute to a more up-dated and countrywide availability of geo-data. Namely, within the last decades new technologies for acquisition and processing of spatial data have come on the market. Modern surveying solutions, such as global navigation satellite systems (GNSS), laser scanner, digital photogrammetry, high resolution satellite images, can effectively deliver geometrically and thematically improved data about the physical characteristics of land.

2 AUSTRIAN LAND ADMINISTRATION Austria has a long and successful tradition in the assessment and documentation of land parcels.

Data about shape and size, use, value, and ownership rights are countrywide available and open for public access. In 1817 Emperor Francis I of Austria launched, by enacting the ‘Property Tax Patent’ (Grundsteuerpatent), the systematic land surveying of the entire monarchy with the purpose to provide an objective basis for the levy of property tax. Within some decades about 50 million parcels were mapped in a defined coordinate system, including the documentation of land use. The owners of the land parcels were even registered in the so-called Franziszeischer Cadastre, while the official Austrian land registry (Grundbuch) was introduced countrywide in 1871 by the ‘General Land Registry Act’ (Allgemeines Grundbuchs-Anlegungsgesetz).

Since 1968, Austria has had its own surveying law (Federal Law No. 306/1968). This law regulates all surveying activities related to parcels and it defines, in addition to the existing property tax cadastre (Grundsteuerkataster), the required activities for implementing the so-called boundary cadastre (legal cadastre – Grenzkataster). In 1980 the digital format was introduced for land registry data (‘Real Estate Data Base’ – Grundstücksdatenbank) (§ 2 Land Registry Conversion Act, Federal Law No. 550/1980).

Since 1984 all land registry data and since 2004 all cadastral maps are in digital form and now accessible by internet 24 hours / 7 days a week.

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 17 |

TUJE IZKUŠNJE | FOREIGN EXPERIENCES

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge All procedures concerning land registry and land cadastre are legally defined at the state level and are in the competence of federal authorities (land registry offices – Grundbuchsgerichte; cadastre offices – Vermessungsämter). Normally, cadastral mapping (including subdivision of parcels) is carried out by licensed surveying officers (Vermessungsbefugte), as defined in the Property Division Law (Liegenschaftsteilungsgesetz, Federal Law No. 3/1930). All cadastral data provided by the licensed surveying officers are controlled by the cadastral offices. The Federal Office of Metrology and Surveying (BEV – Bundesamt für Eich- und Vermessungswesen) provides the fundamentals for cadastral surveying, e.g. the reference point network.

As mentioned before, in Austria land registry and land cadastre are within the competence of the federal administration. Activities concerning spatial planning on the regional level and nature protection lie in the competence of public bodies on the federal province level. As Austria is divided into nine federal provinces, there are nine, sometimes very different legal frames on these topics. At the level of the federal provinces land-related geo-data are also collected and provided. These data sets provide information about spatial planning regulations (on the regional level), about infrastructure (e.g. traffic network), about water- and climate related topics, as well as on environmental issues. The lowest level of Austrian administration is the municipality. The responsibility of the municipality is – inter alia – the elaboration of local land developing plans (Flächenwidmungspläne) and to levy land taxes. Land developing plans are very important for land consolidation processes, as the selection of the project area is constrained to areas outlined as agricultural land in this plan.

3 LAND ADMINISTRATION AND RURAL DEVELOPMENT The Austrian authorities of rural development are organized on the federal province level. The socalled Agrarbehörden (agro-technical authorities) have close cooperation with land administration authorities (land cadastre and land registry) and sometimes they take on tasks off of them. Though, in land consolidation processes they carry out activities of cadastral surveying and the assignment of land ownership rights. The jurisdiction for the surveying is defined in §1, section 4 of the property division law, saying that the land consolidation authority can be empowered for subdividing and rearranging parcels within the project area. In this case the documents describing the new cadastral and ownership structure of the consolidation area are handed over to the court (land register authority) and to the cadastral authority. For an optimal and successful (re-)organization of the rural land (areas), proper planning materials and the involvement of all concerned citizens is an indispensable condition (Seher, 2004). In Austria, the cooperation between the institutions of land administration and of land consolidation is quite good. The data exchange can be described as unproblematic (Mansberger et al., 2011), although the degree of satisfaction from a technical perspective is higher than that from a legal or financial point of view.

In contrast to other countries, the academic education and training of professionals for rural development is not integrated to study courses in geodesy and surveying, although academic surveyors are also employed in agricultural authorities. The majority of experts employed at local agricultural authorities are graduates of the following study courses offered by the University of Natural Resources and Life Sciences (BOKU Vienna): environmental engineering, forestry, agriculture, landscape planning | 18 |

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

and landscape architecture. At BOKU most of the aforementioned study programmes have courses in surveying, photogrammetry, remote sensing, and geoinformation. In addition, rural development authorities have experts with a law degree.

4 GEO-DATA FOR LAND CONSOLIDATION In Austria, a large number of geo-data are accessed, maintained by public authorities, describing the physical, ecological, economic, legal and social/demographic characteristics of land and land related issues. Most of these data is available in the existing databases. The availability of, and the accessibility to, digital databases as well as the development of GIS technology facilitate land consolidation processes. Geographical information systems (GIS) serve as a data pool, as a planning tool and as instruments for visualization and presentation. Nowadays GIS and detailed information on land gain in importance for land development projects as they enable the realization of planning objectives with increased complexity considering the social and ecological aspects.

TUJE IZKUŠNJE | FOREIGN EXPERIENCES

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

The Austrian land administration authorities (surveying authority, land registry) support the land consolidation offices (rural development authorities) with geo-data. The most relevant are shortly presented in continuation.

4.1 Land cadastre and land registry The Austrian land cadastre enables the link and the relationship of land (a parcel) with other parts or units of a real property (e.g. house, apartment), with addresses, entry numbers (land registry).

Additionally, the Austrian cadastre provides countrywide information about land cover. For agricultural areas, the soil quality and production conditions are documented in the system in form of a parcel-based yield index. Nowadays the cadastral map is available in a vector data model for GIS-use (considering all the topological aspects) in the Austrian reference grid (Bessel ellipsoid, Datum MGI, Gauss-Krüger projection).

Since 1968, as mentioned above, the Austrian land cadastre got an additional exposed task: securing the property boundaries (Abart et al., 2011). The integration of a land parcel into the ‘legal cadastre’ (Grenzkataster) requires, besides the surveying of the boundaries by a licensed surveyor, also the consent of all owners of the specific parcel and neighbouring parcels, confirmed by signature. Currently, about 14% of all land plots in Austria are recorded as legal cadastre parcels. By boundary disputes, the surveying authority is allowed to restore the boundary points based on the coordinates, recorded in the legal cadastre. For parcels not being registered as legal cadastre parcels, the location of disputed boundary has to be decided by court. In this case, the surveying authority or licensed surveyors are generally consulted as experts.

In land consolidation projects the new boundaries of land parcels are negotiated between all land owners in the project area. The final new arrangements are surveyed by the land consolidation authority and then the new parcels are integrated in the land cadastre. The land consolidation projects are a big benefit for the surveying authorities and for the owners – by establishing the legal cadastre.

Equivalent to the surveying documents, the land consolidation offices are issuing all the deeds of new ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 19 |

TUJE IZKUŠNJE | FOREIGN EXPERIENCES

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge land ownership and deliver it to the courts, where the entry to the land registry is done. The Austrian land registry is a publicly accessible evidence about the rights and obligations (e.g. easements) of parcels and, among other things, it supplies information about the purchase price of real properties.

4.2 Aerial photographs and orthophotos Since about 1950, aerial photo flights have been carried out in Austria. Aerial photographs as well as orthophotos have since been available in intervals of about five to seven years. In the last years, the photo flights and the production of orthophotos is outlined in cooperation of BEV (Federal Office of Surveying and Metrology), the Ministry of Agriculture and all nine Austrian provincial governments.

It is intended to achieve a complete coverage of the entire Austrian territory with digital aerial images of 15 cm ground resolution in four channels within a three-year cycle (Banko et al., 2013). The new data sets, but also the historic aerial photographs, are well suited for all planning activities for rural development. Among others, modern matching algorithms of digital photogrammetry enable the automatic generation of high resolution digital surface models (DSM), e.g. semi-global matching (Hirschmüller, 2005). DSM are useful as input for erosion and runoff models.

4.3 Airborne laser scanning data (ALS) Airborne laser scanner data provide highly accurate data about terrain and surface. Information about slopes, exposition and sunshine-duration can be easily derived from these data sets. High point densities can be obtained with a ground resolution of few centimetres. Laser scanning, in contradiction to digital photogrammetry, works even with weak or non-textured surfaces. In addition, laser scanning provides information about the surface as well as about the terrain surface covered with vegetation.

4.4 Other geo-data Land consolidation authorities additionally get access to the following data sets: The Integrated Administration and Control System (IACS, in Austria called INVEKOS), operated by the Austrian Marketing Agency (AMA) delivers up-to-date information about land use in agricultural areas.

The Federal Office of Surveying and Metrology (BEV) provides also topographic maps (scales from 1 : 25,000) and a digital landscape (topographic) model.

The regional governments deliver thematic information about spatial planning and data about nature conservation and other conservation regimes as well as data about detailed landscape elements.

Data about the quality of soil can be received from the Ministry of Finance.

Data sets that describe the land cover are available (e.g. CORINE), but these data are too generalized for the tasks of land consolidation. Currently, a roll-out of an object-based land cover assessment is discussed (see Chapter 5.3).

Socio-economic data are available in aggregated format (grid-based) and offered by Statistics Austria.

| 20 |

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

4.5 Importance of spatial data for land consolidation authorities The use and the potential of spatial data for Austrian rural development authorities were investigated by a questionnaire survey and by personal interviews (Mansberger et al., 2011). All technical managers and selected operations managers of the provincial land consolidation authorities were involved to ensure the institutional and spatial representation of the results. The study viewed the land registry and cadastral data as the main data source for land consolidation projects. But also data describing the value of parcels, the surface of land, as well as thematic data about spatial planning, conservation regimes and detailed landscape data were given high importance. Surprising was the fact that socio -economic data (data from the statistical office) and historical data material (e.g. historical cadastral maps) find no or little use in land reform processes. The intensity of the use of spatial data is, besides the level of need, influenced by other parameters like quality (actuality) and costs of data.

TUJE IZKUŠNJE | FOREIGN EXPERIENCES

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

5 CURRENT CHALLENGES FOR THE AUSTRIAN LAND ADMINISTRATION The Austrian land administration was often on the cutting edge of land assessment and provision of geo-data. But there are still potentials to improve the level of detail (in geometric and thematic manner) and the quality of spatial data sets. In the continuation, four ongoing projects in Austria that serve to meet these challenges are outlined.

5.1 Homogenisation of the geodetic reference network The quality of cadastral data (and information) is directly linked with the quality of the geodetic reference network. For this reason the homogenisation of the reference point network is an important and preferential task in the Austrian land cadastre. Caused by the growing practical usage of satellite -methods, the expectations and requirements of the users put upon the geodetic network of reference points keep rising. A few years ago the BEV started the project with the revision and measurement of about 300,000 reference points of the Austrian national geodetic network, using GNSS methods and a recalculation with adjustment methods. The main objective is to improve the existing network of geodetic reference points to meet the current needs about quality and quantity. Furthermore, the transition of the land cadastral data in a positional homogeneous system is a crucial step to fulfil the demands of different users. The transition to the ETRS89 and UTM System for cadastral data in Austria is currently under professional discussion since it is a highly demanding and responsible task.

5.2 Digitisation of the cadastral archive As mentioned before, all data of the Austrian land cadastre and land registry are available in digital form: the digital cadastral map as well as the attribute and administrative data of the land cadastre and land registry. Access to the cadastral and land registry data is possible via internet. Since 2012, applications have also been processed in a digital workflow. In 2013, BEV started to digitize the final link in the chain of cadastral data: the scanning of the old (analogue) surveying documents of the cadastral archive storage in the local cadastral offices. According to some estimates, about 5 million documents in very different shapes and sizes are laboriously prepared and will be scanned within the next 10 years. The big benefit of this project will be an improved access for different customers ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 21 |

TUJE IZKUŠNJE | FOREIGN EXPERIENCES

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge to cadastral data as well as a more efficient internal use of these documents during the preparation, processing and examination of applications for maintaining the land cadastre.

5.3 Land cover and land use data (LISA) In the LISA project (Land Information System Austria; LISA, 2013) an Austria-wide harmonised data model for land cover and land use was developed in collaboration between public bodies, private companies, and scientific institutions. The technical and economic feasibility of a country-wide, systematic, and largely automated, object-based and detailed (minimal mapping unit is 50 m²) assessment of land cover and land use by means of remote-sensing data and other countrywide available geo-data was proved (Stemberger et al., 2012; LISA, 2013). Currently the roll-out phase of the project is discussed.

5.4 Mass appraisal of real estates The current valuation of land in Austria is based on the so-called unit value method. The ‘unit value’ is the basis for the calculation of land tax and for other taxes and charges. Most recently, the OECD has recommended to Austria, to base property taxation on market values (OECD, 2010). The land administration is now required to create a new mass appraisal system for market-related values in collaboration with potential users. The advantage here is that in Austria a huge number of geo-data relevant for estimating market values of land parcels is available (Muggenhuber et al., 2013). The land cadastre could play a central role in the country-wide mass appraisal system, as it encompasses a multitude reference system (e.g. coordinates, parcel numbers, addresses) of land value-relevant data (Wessely et al., 2013).

6 SUMMARY AND CONCLUSIONS In Austria the cooperation between land cadastre, land register and the land consolidation authorities is traditionally good. The data exchange between institutions proved as a win-win situation.

The land administration authorities provide the input data for land consolidation projects and, vice versa, updated surveying data and ownership data of the rearranged parcels are returned by land consolidation authorities. In general, institutions at all levels of public administration (federal state, provincial state, municipalities) gain geo-data with various thematic contents. Most of data sets are public and available in a digital form. Individuals and institutions, e.g. rural development authorities, have a site- and time-independent access via geo-portals. In the field of land administration and rural development Austria has always been in the leading group and a forerunner. To keep this position the institutions, among others, are continuously improving the databases and data quality. This is done in terms of increasing the geometric and semantic accuracy of the existing data, but also in terms of providing new data sets.

By way of conclusion, it can be said that Austrian universities educate and train their student perfectly in terms of fitness for an employment at land administration or rural development institutions. The mix of the more technically orientated curricula at the Technical Universities (Vienna / TUW, Graz / TUG) and the more ecologically and socially orientated study programmes at the University of Natural Resources and Life Sciences (BOKU) meets the wide spectrum of competences required in the modern public land administration. | 22 |

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

References Abart, G., Ernst, J., Twaroch, C. (2011). Der Grenzkataster. Grundlagen, Verfahren und Anwendungen. Vienna and Graz: Neuer Wissenschaftlicher Verlag.

Banko, G., Franzen, M., Ressl, C., Riedl, M., Grillmayer, R., Mansberger, R. (2013). Bodenbedeckung und Landnutzung in Österreich – Umsetzung des Projekts LISA zur Schaffung einer nationalen Infrastruktur für Landmonitoring. In: Strobl, J., Blaschke, T., Griesebner, G., Zagel, B. (Hrsg.). Angewandte Geoinformatik 2013 – Beiträge zum 25. AGITSymposium Salzburg. Berlin and Offenbach: Wichmann Verlag, 14–19.

Hirschmüller, H. (2005). Accurate and efficient stereo processing by semi-global matching and mutual recognition. IEEE Conference on Computer Vision and Pattern Recognition (CVPR). San Diego, CA, USA, 20–25 June 2005, 2005, Vol. II, 807–814.

LISA (2013). Landinformationssystem Austria. Geodatenportal. (www.landinformationsystem.at/en-us/lisa/overview.aspx, accessed 3 March 2014).

Mansberger, R., Seher, W., Gombas, K., Katona, J., Nyiri, J., Pödör, A. (2011). Geoinformation in der österreichischen Ländlichen Neuordnung. In: Hepperle, E., Dixon-Gough, R. W., Kalbro, T., Mansberger, R., Meyer-Cech, K. (Eds.): Core -Themes of Land Use Politics. Sustainability and Balance of Interests. vdf Hochschulverlag an der ETH Zürich, 321–332.

Muggenhuber, G., Mansberger, R., Navratil, G., Twaroch, C., Wessely, R. (2013). Der Kataster als Ausgangspunkt einer flächendeckenden Liegenschaftsbewertung.

Wirtschaft und Gesellschaft, 39(2), 167–192.

OECD (2010). OECD Economic Surveys: Germany 2010. OECD Publishing.

Seher, W. (2004). Bodenmanagement in ländlichen Gemeinden – Herausforderungen und Instrumente. In: Ukrainisch-Österreichisches Agrarwissenschaftszentrum (Hrsg.). Landwirtschaft – Wissenschaft und Praxis. Tagungsband des 5.

Symposiums Ukraine – Österreich, 33–34.

Stemberger, W., Banko, G., Gallaun, H., Grillmayer, R., Krenn, P., Mansberger, R., Prüller, R., Steinnocher, K., Walli, A. (2012). LISA – wie innovative Technologien die Beobachtung von räumlichen Prozessen und die Generalisierung einer Landbedeckungskarte ermöglichen. In: Strobl, J., Blaschke, T., Griesebner, G. (Hrsg.). Angewandte Geoinformatik 2012 – Beiträge zum 24. AGIT-Symposium Salzburg. Berlin and Offenbach: Wichmann Verlag, 84–89.

TUJE IZKUŠNJE | FOREIGN EXPERIENCES

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

UN-ECE (1996). Land Administration Guidelines – With Special Reference to Countries in Transition. United Nations Publication, Sales No E.96. Geneva: UN Economic Commission for Europe.

Wessely, R., Twaroch, C., Navratil, G., Muggenhuber, G., Mansberger, R., Lisec, A. (2013). Der Beitrag von Kataster und Geodaten zur Liegenschaftsbewertung – Von Einheitswerten zu neuen Steuermesszahlen für Liegenschaften. Österreichische Zeitschrift für Vermessung und Geoinformation, 101(1), 11–21.

Mansberger R., Ernst J. (2014). Land cadastre and public geo-data as the basis for land consolidation in Austria. In Lisec A., Prosen A., Čeh M. (Eds.), Land rearrangement as a challenge. Proceedings of the 42nd Slovenian Surveying Day. Ljubljana: Zveza geodetov Slovenije and Ljubljansko geodetsko društvo, 16-30.

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 23 |

TUJE IZKUŠNJE | FOREIGN EXPERIENCES

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

ZEMLJIŠKI KATASTER IN JAVNI PROSTORSKI PODATKI KOT TEMELJ ZA KOMASACIJE V AVSTRIJI

1 UVOD Pojem upravljanja zemljišč se nanaša na ukrepe, ki se uporabljajo pri medsebojnem delovanju javnih in zasebnih udeležencev za spremljanje in nadzor rabe zemljišč. Pojem vključuje pravni okvir in tudi vse dejavnosti za dokumentiranje, vrednotenje, obdelovanje in razvoj zemljiških virov, in to glede na ekološke, ekonomske, socialne in tehnične vidike. Pomen smotrne rabe zemljišč se povečuje, predvsem zaradi različnih družbenih izzivov, kot so demografske spremembe, energetska oskrba in podnebne spremembe. Pojem zemljiške administracije je opredeljen kot postopek določevanja, obdelave in posredovanja informacij o lastništvu, vrednosti in rabi zemljišč pri izvajanju ukrepov upravljanja zemljišč (UNECE, 1996). Ključni pri razvoju podeželja so ukrepi preurejanja lastništva in rabe zemljišč za kmetijske in gozdne zemljiške parcele s ciljem izboljšati agrarno strukturo. Zložba oziroma komasacija je eden najpomembnejših instrumentov razvoja podeželja. V Avstriji so za zemljiško administracijo in razvoj podeželja zadolženi različni uradi na državni in deželni ravni. Kompetence za izvajanje posameznih dejavnosti so jasno določene z avstrijsko ustavo. Članek predstavlja organizacijo in dejavnosti avstrijske zemljiške administracije, s poudarkom na zemljiškem katastru in sodelovanju katastra z uradi za podeželje. Dodatno so omenjene prednosti v povezavi z vse hitrejšimi in od vremena neodvisnimi sistemi za zajem prostorskih podatkov, kar pomembno prispeva k razpoložljivosti posodobljenih prostorskih podatkov za celo državo. V preteklih desetletjih so se namreč na trgu pojavile nove tehnologije za zajem in obdelavo prostorskih podatkov.

Sodobne merske rešitve, kot so GNSS (globalni navigacijski satelitski sistemi), lasersko skeniranje, digitalna fotogrametrija, satelitske podobe visoke ločljivosti, lahko učinkovito prispevajo k ponudbi geometrično in tematsko izboljšanih podatkov o fizičnih lastnostih zemljišč.

2 ZEMLJIŠKA ADMINISTRACIJA V AVSTRIJI Avstrija ima dolgo in uspešno tradicijo v vrednotenju in dokumentiranju zemljiških parcel. Podatki o obliki in velikosti, rabi, vrednosti in lastninski pravici so na voljo za celo državo in so javno dostopni. Že v letu 1817 je cesar Franc I. uvedel sistematično zemljiško izmero za celotno monarhijo z sprejetjem Zakona o zemljiškem davku (nem. Grundsteuerpatent), z namenom vzpostaviti objektivni temelj za odmero nepremičninskega davka. V nekaj desetletjih je bilo na katastrskih načrtih v določenem koordinatnem sistemu zajetih okoli 50 milijonov zemljiških parcel. V tako imenovanem franciscejskem katastru so bili evidentirani celo lastniki zemljiških parcel, toda uradna zemljiška knjiga (nem.

Grundbuch) je bila v Avstriji za celo državo uvedena leta 1871 z Zakonom o zemljiški knjigi (nem.

Allgemeines Grundbuchs-Anlegungsgesetz). | 24 |

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

Od leta 1968 ima Avstrija poseben zakon za zemljemerstvo (Zvezni zakon št. 306/1968). Zakon določa vse geodetske dejavnosti, ki se nanašajo na zemljiški kataster, in poleg podrobnosti o nepremičninskem davčnem katastru (nem. Grundsteuerkataster) določa vse zahtevane dejavnosti za vzpostavitev tako imenovanega mejnega katastra (pravni kataster – nem. Grenzkataster). Z letom 1980 so podatke zemljiške knjige uvedli v digitalni obliki (Nepremičninska podatkovna baza – nem. Grundstücksdatenbank) (2. člen Zakona o pretvorbi podatkov zemljiške knjige, Zvezni zakon št. 550/1980). Podatki zemljiške knjige so v digitalni obliki od leta 1984, podatki zemljiškega katastra pa od leta 2004 za javnost na voljo neprekinjeno.

TUJE IZKUŠNJE | FOREIGN EXPERIENCES

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

Vsi postopki zemljiške knjige in zemljiškega katastra so pravno določeni na državni ravni in so v pristojnosti zveznih uprav (zemljiškoknjižna sodišča – nem. Grundbuchsgerichte; katastrski uradi – nem.

Vermessungsämter). Izdelavo katastrskih načrtov (vključno s parcelacijo) praviloma izvaja geodet z licenco (nem. Vermessungsbefugte), kot to določa Zakon o deljenju nepremičnin (nem. Liegenschaftsteilungsgesetz, Zvezni zakon št. 3/1930). Vse katastrske podatke, ki jih pripravi in geodetski upravi posreduje geodet z licenco, preverijo v lokalnih geodetskih pisarnah. Zvezni urad za meroslovje in geodezijo (BEV – Bundesamt für Eich- und Vermessungswesen) je zadolžen za vzpostavitev temeljev za katastrsko izmero, kot je referenčna geodetska mreža.

Kot omenjeno, sta v Avstriji zemljiška knjiga in zemljiški kataster v pristojnosti zvezne administracije.

Dejavnosti v povezavi s prostorskim planiranjem na regionalni ravni in v povezavi z varstvom narave so v pristojnosti javnih organov na zvezni deželni ravni. Ker je Avstrija razdeljena v devet zveznih dežel, lahko veljajo na tem področju zelo raznoliki pravni okvirji. Na zvezni deželni ravni se zbirajo in so na voljo različni prostorski podatki, ki se nanašajo na zemljišča. Ti podatkovni nizi podajajo informacije o določilih prostorskih aktov (na regionalni ravni), o infrastrukturi (na primer o prometni mreži), podatke v povezavi z vodnimi, podnebnimi in tudi okoljskimi temami. Najnižja administrativna raven v Avstriji je občina. Odgovornost občin je tudi izdelava lokalnih prostorskih planov (nem. Flächenwidmungspläne) in odmera zemljiškega davka. Občinski prostorski plani so izrednega pomena za izvajanje komasacij, saj je izbor komasacijskih območij mogoč le na plansko opredeljenih kmetijskih zemljiščih.

3 ZEMLJIŠKA ADMINISTRACIJA IN RAZVOJ PODEŽELJA Avstrijski uradi za podeželje so organizirani na zvezni deželni ravni. Tako imenovani Agrarbehörden (agrotehnični uradi) tesno sodelujejo z zemljiškimi administrativnimi uradi (zemljiški kataster in zemljiška knjiga) in v nekaterih primerih celo opravljajo njihovo delo. Tako pri postopkih komasacij ti uradi za podeželje izvajajo dejavnosti katastrske izmere in določevanja lastninskih pravic parcelam.

Pristojnost za katastrsko izmero je določena v 4. odstavku 1. člena Zakona o deljenju nepremičnin, ki pravi, da je lahko komasacijska uprava pooblaščena za deljenje in preureditev parcel na območju projekta. V tem primeru mora biti dokumentacija o novi parcelni in lastniški strukturi na komasacijskem območju posredovana na sodišče (zemljiška knjiga) in na katastrski urad. Ustrezni planski akti in vključevanje vseh dotičnih prebivalcev predstavljajo temeljni pogoj za optimalno in uspešno (re-)organizacijo zemljišč na podeželju (Seher, 2004). V Avstriji se je vzpostavilo relativno dobro sodelovanje med institucijami, pristojnimi za zemljiško administracijo, in institucijami, pristojnimi za komasacije. Izmenjavo podatkov med temi institucijami se lahko opredeli kot neproblematično ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 25 |

TUJE IZKUŠNJE | FOREIGN EXPERIENCES

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge (Mansberger in sod., 2011), je pa raven zadovoljstva s tehničnega vidika višja kot z vidika pravnih ureditev in finančnih obveznosti.

V nasprotju z drugimi državami akademsko izobraževanje in usposabljanje strokovnjakov za razvoj podeželja v Avstriji ni vključeno v študijski program geodezije in zemljemerstva, a kljub temu so klasični geodeti zaposleni tudi v uradih za podeželje. Večina strokovnjakov, zaposlenih v uradih za podeželje, so diplomanti naslednjih študijskih programov Univerze za naravne vire in biotehniške vede (BOKU Dunaj): okoljsko inženirstvo, gozdarstvo, kmetijstvo, krajinsko planiranje in krajinska arhitektura.

Na BOKU večina od omenjenih študijskih programov vključuje predmete geodezije, fotogrametrije, daljinskega zaznavanja in geoinformatike. Uradi za podeželje imajo zaposlene tudi pravne strokovnjake.

4 PROSTORSKI PODATKI IN KOMASACIJE V Avstriji so na voljo številni prostorski podatki javnih služb, ki opisujejo fizične, ekološke, ekonomske, pravne in socialne/demografske lastnosti zemljišč in pojavov, povezanih z zemljišči. Večina teh podatkov je na voljo v obstoječih podatkovnih bazah. Razpoložljivost podatkov, dostop do digitalnih podatkovnih zbirk in tudi razvoj tehnologije GIS predstavljajo pomemben doprinos k postopkom komasacij. Geografski informacijski sistemi (GIS) služijo kot vir podatkov, kot orodje za načrtovanje in kot orodje za vizualizacijo in predstavitve. GIS in podrobne informacije o zemljiščih imajo velik pomen pri vseh projektih razvoja zemljišč, saj predstavljajo podporo pri uresničitvi vse bolj zapletenih planskih določil zaradi dodatnega upoštevanja družbenih in ekoloških vidikov.

Uradi za zemljiško administracijo v Avstriji (geodetska uprava, zemljiška knjiga) komasacijske urade (urade za podeželje) podpirajo s prostorskimi podatki. Najbolj ključni podatki za komasacije so kratko predstavljeni v nadaljevanju.

4.1 Zemljiški kataster in zemljiška knjiga Avstrijski zemljiški kataster omogoča povezavo in razmerje zemljišča (parcele) z drugimi deli ali enotami nepremičnine (npr. hiša, stanovanje), naslovi, identifikacijsko številko vpisa (v zemljiški knjigi).

Dodatno nudi kataster za celotno državo informacije o rabi zemljišč. Za kmetijska območja so nadalje v sistemu shranjeni podatki o kakovosti tal in pridelovalnih pogojih, in sicer v obliki bonitetnih točk za posamezno parcelo. Katastrski načrti so danes na voljo v vektorskem podatkovnem modelu za uporabo v GIS (upoštevajoč vse topološke vidike) opredeljeni v Avstrijski geodetski referenčni mreži (Besslov elipsoid, MGI datum, Gauss-Krügerjeva kartografska projekcija).

Kot je bilo omenjeno, ima od leta 1968 avstrijski zemljiški kataster dodatno izpostavljeno nalogo: varovanje mej lastninske pravice (Abart in sod., 2011). Za vključitev zemljiške parcele v ‘pravni kataster’ (nem. Grenzkataster) je poleg izmere parcelne meje s strani odgovornega geodeta potreben s podpisom potrjeni dogovor vseh lastnikov dotične parcele in vseh sosednih parcel. V Avstriji je v pravnem katastru trenutno evidentiranih približno 14 % vseh zemljiških parcel. Pri mejnih sporih lahko geodetska uprava vzpostavi mejne točke na podlagi koordinat, evidentiranih v pravnem katastru.

Za parcele, ki niso evidentirane v pravnem katastru, se mejni spori urejajo na sodišču. Sodišče odloči o poteku meje zemljiške parcele, pri tem sodišču praviloma svetuje geodetska uprava ali odgovorni geodet kot sodni izvedenec. | 26 |

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

V primeru komasacij se nove meje zemljiških parcel določijo na podlagi pogajanj med vsemi lastniki zemljišč na komasacijskem območju. Za izmero novih meja parcel je zadolžen komasacijski urad, ki podatke o novih parcelah vnese v uradne evidence. Projekti komasacij prinašajo veliko koristi geodetski upravi in tudi samim lastnikom, s tem ko se na komasacijskem območju vzpostavi pravni kataster.

Podobno kot za primer geodetskih postopkov je pri komasacijskih projektih komasacijski urad zadolžen za pripravo dokumentacije o novi lastniški strukturi, skupaj z vsemi bremeni, kar posreduje sodišču, ta pa novo stanje vnese v zemljiško knjigo. Zemljiška knjiga je v Avstriji javno dostopna evidenca o pravicah in bremenih (npr. služnosti) parcel in med drugim shranjuje tudi podatke o nabavnih cenah nepremičnin.

TUJE IZKUŠNJE | FOREIGN EXPERIENCES

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

4.2 Zračni posnetki in ortofoto V Avstriji se je ciklično izvajanje zračnega snemanja začelo po letu 1950. Zračni posnetki kot tudi ortofoto so od takrat na voljo za pet- do sedemletne časovne intervale. V zadnjih letih letalsko snemanje in izdelavo ortofoto načrtov izvajajo v skupnem sodelovanju BEV (Zvezni urad za meroslovje in geodezijo), Ministrstva za kmetijstvo in devetih avstrijskih deželnih vlad. Načrtovano je letalsko snemanje in izdelava ortofota za celotno območje države v triletnem ciklu, s predpisano ločljivostjo na terenu 15 cm ter snemanjem v štirih spektralnih kanalih (Banko in sod., 2013). Novi podatkovni nizi in tudi zračni posnetki in fotogrametrični izdelki so v veliko pomoč pri načrtovanju dejavnosti razvoja podeželja. Poleg drugih prednosti omogočajo sodobni algoritmi slikovnega ujemanja v digitalni fotogrametriji samodejno izdelavo visoko ločljivih digitalnih modelov reliefa (DMR), kot je na primer algoritem semi-global matching (Hirschmüller, 2005). DMR je pomemben vhodni podatek pri modeliranju erozije in odtoka površinskih voda.

4.3 Podatki aerolaserskega skeniranja (ALS) Podatki aerolaserskega skeniranja ponujajo visoko natančne podatke o terenu in površju. Iz teh podatkovnih nizov je mogoče enostavno in hitro pridobiti informacije o naklonu, osončenosti ali trajanju sončnega obsevanja. S to tehnologije je že možno pridobiti visoko gostoto točk s terensko ločljivostjo nekaj centimetrov. V nasprotju z digitalno fotogrametrijo omogoča lasersko skeniranje izdelavo modelov površja tudi pri slabše izraziti teksturi površja ali za površje brez posebne strukture. Lasersko skeniranje dodatno omogoča pridobivanje informacij o površju kot tudi o vegetaciji na površju.

4.4 Drugi prostorski podatki Komasacijski uradi imajo dostop tudi do drugih pomembnih podatkovnih nizov za njihovo delo: povezani administrativni in nadzorni sistem v kmetijstvu (IACS, v Avstriji poznan kot INVEKOS), za katerega je zadolžena Avstrijska agencija za trge (AMA), ponuja posodobljene podatke o rabi zemljišč na kmetijskih območjih.

Zvezni urad za meroslovje in geodezijo (BEV) ima na voljo topografske karte (merila od 1 : 25.000) in digitalne topografske podatke.

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 27 |

TUJE IZKUŠNJE | FOREIGN EXPERIENCES

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge Deželne vlade posredujejo tematske podatke o prostorskih planih, podatke o naravovarstvenih in drugih varstvenih režimih in tudi podrobnejše topografske podatke.

Podatke o kakovosti tal ima na voljo Ministrstva za finance.

Na voljo so podatki pokrovnosti tal (na primer CORINE), toda ti podatki so preveč posplošeni za uporabo pri projektih komasacije. Trenutno se v Avstriji pripravljajo izhodišča za vzpostavitev objektno orientiranih podrobnih podatkov o pokrovnosti tal (glej poglavje 5.3).

Na voljo so tudi prostorsko umeščeni družbenoekonomski podatki, ki jih zbira in uporabnikom posreduje Statistični urad Avstrije.

4.5 Pomen prostorskih podatkov za komasacijske urade V Avstriji je bila na podlagi anketnih vprašalnikov in osebnih intervjujev izvedena raziskava o uporabi in možnosti uporabe prostorskih podatkov za avstrijske urade za podeželje (Mansberger in sod., 2011).

Za zagotovitev reprezentativnosti vzorca za raziskavo z institucionalnega in tudi geografskega vidika so bili v raziskavo vključeni vsi tehnični vodje in izbrani vodje izvajalskih del iz deželnih komasacijskih uradov. V odgovorih je bilo soglasno izpostavljeno, da podatki zemljiške knjige in zemljiškega katastra predstavljajo ključne podatke pri komasacijskih projektih. Dodatno so anketiranci velik pomen za komasacije pripisali podatkom o vrednosti zemljiških parcel, reliefu in tudi podatkom prostorskih planskih aktov, podatkom o varstvenih režimih ter podrobnim topografskim podatkom. Zanimivo je mnenje anketirancev, da so družbenoekonomski podatki (podatki statističnega urada) in zgodovinska gradiva (na primer stari katastrski načrti) nepomembni oziroma zanemarljivi pri izvajanju projektov parcelnega prestrukturiranja. Na uporabo prostorskih podatkov pri izvajanju »zemljiških reform« poleg dejanskih potreb pomembno vplivajo stroški podatkov in njihova kakovost (posodobljeni podatki).

5 IZZIVI V AVSTRIJSKI ZEMLJIŠKI ADMINISTRACIJI Avstrijska zemljiška administracija je bila pogosto med najbolj naprednimi v Evropi z vidika ocenjevanja vrednosti zemljišč in ponudbe prostorskih podatkov. Mogoče so seveda izboljšave tako z vidika podrobnejše ravni podatkov (v geometričnem in tematskem smislu) kot tudi z vidika kakovosti podatkovnih nizov. V nadaljevanju so predstavljeni štirje projekti, ki se odvijajo v Avstriji z namenom izboljšave zemljiške administracije.

5.1 Homogenizacija geodetske referenčne mreže Kakovost katastrskih podatkov (in informacij) je neposredno povezana s kakovostjo geodetske referenčne mreže. Homogenizacija mreže geodetskih točk je v Avstriji tako ena izmed pomembnih in prednostnih nalog na področju zemljiškega katastra. Vse pogostejša uporaba satelitskih metod izmere v praksi zahteva izboljšave mreže geodetskih referenčnih točk, saj so pričakovanja in potrebe uporabnikov vse večja. Pred leti je BEV začel s projektom pregleda in izmere okoli 300.000 referenčnih točk avstrijske državne geodetske mreže, in sicer z izmero GNSS in preračunom celotne mreže z metodami izravnave. Glavni namen je izboljšati obstoječo mrežo geodetskih referenčnih točk, da bi s tem zadovoljili trenutne potrebe glede kakovosti in obsega. Velik izziv z vidika vse večjih zahtev | 28 |

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

različnih uporabnikov predstavlja tudi prehod zemljiškokatastrskih podatkov v položajno homogeni sistem. Prenos katastrskih podatkov v ETRS89 in UTM-sistem je v Avstriji v fazi strokovnih razprav, saj gre za zelo zahtevno in odgovorno nalogo.

5.2 Digitalizacija arhivskih gradiv zemljiškega katastra Kot je bilo omenjeno, so v Avstriji vsi podatki zemljiškega katastra in zemljiške knjige na voljo v elektronski obliki: digitalni katastrski načrt ter tudi opisni in administrativni podatki zemljiškega katastra in zemljiške knjige. Podatki zemljiškega katastra in zemljiške knjige so dostopni v medmrežju. Od leta 2012 se tudi vloge obravnavajo v digitalno podprtem delovnem procesu. Leta 2013 je BEV začel z digitalizacijo zadnjega segmenta podatkovne verige zemljiškega katastra, in sicer s skeniranjem starih (analognih) elaboratov katastrskih arhivov lokalnih katastrskih pisarn. Po nekaterih ocenah naj bi bilo v prihodnjih 10 letih skeniranih okoli 5 milijonov skrbno pripravljenih dokumentov različnih oblik in velikosti. Koristi tega projekta so v izboljšanem dostopu do katastrskih podatkov za različne stranke in tudi v bolj učinkoviti notranji rabi teh dokumentov v fazah priprave, izvajanja in pregledovanja vlog pri vzdrževanju zemljiškega katastra.

TUJE IZKUŠNJE | FOREIGN EXPERIENCES

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

5.3 Podatki o pokrovnosti in rabi zemljišč (LISA) V okviru projekta LISA (Zemljiški informacijski sistem Avstrije, LISA, 2013) je bil predlagan podatkovni model o pokrovnosti in rabi zemljišč; pri tem so sodelovale različne javne institucije, zasebna podjetja in raziskovalne institucije. Glavni namen projekta je bil preveriti tehnično in ekonomsko izvedljivost sistematičnega, v veliki meri samodejnega, objektno orientiranega zajema podatkov o pokrovnosti in rabi zemljišč za celotno Avstrijo za podrobno raven podatkov (najmanjša enota zajema podatka je površina zemljišča 50 m2). Pri tem je predvidena uporaba podatkov daljinskega zaznavanja in drugih razpoložljivih prostorskih podatkov (Stemberger in sod., 2012; LISA, 2013). Trenutno je v razpravi o možnost uvajanja predlaganega modela.

5.4 Množično vrednotenje nepremičnin V Avstriji je trenutno v veljavi administrativno vrednotenje zemljišč, zasnovano na tako imenovani enotni metodologiji ugotavljanja vrednosti. Ta metoda je temelj za izračun zemljiškega davka kot tudi drugih davkov in dajatev. Nedavno je organizacija OECD Avstriji izdala priporočilo, da uvede nepremičninski davek, ki bi temeljil na tržnih vrednostih (OECD, 2012). Zemljiška administracija mora tako v sodelovanju s predvidenimi uporabniki razviti nov sistem množičnega vrednotenja, ki bo temeljil na tržnih vrednostih. Velika prednost Avstrije je, da ima na voljo veliko prostorskih podatkov, ki so pomembni pri ocenjevanju tržne vrednosti zemljiških parcel (Muggenhuber in sod., 2013). Zemljiški kataster bi lahko pri tem predstavljal temelj množičnega vrednotenja nepremičnin za celotno državo, saj predstavlja večkratni referenčni sistem (na primer koordinate, številke parcel, naslove) za podatke, ki so povezani z vrednostjo zemljišč (Wessely in sod., 2013).

6 POVZETEK IN ZAKLJUČKI V Avstriji je sodelovanje med zemljiškim katastrom, zemljiško knjigo in komasacijskimi uradi tradiZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 29 |

TUJE IZKUŠNJE | FOREIGN EXPERIENCES

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge cionalno dobro. Izmenjava podatkov med institucijami odraža pristop obojestranske koristi. Uradi za zemljiško administracijo nudijo pomembne vhodne podatke za projekte komasacij, komasacijski uradi v drugi smeri pa priskrbijo in vrnejo posodobljene geodetske podatke in podatke o lastništvu novih preurejenih parcel. Institucije na različnih ravneh javne administracije (na državni, deželni in občinski ravni) pridobivajo prostorske podatke z raznolikimi tematskimi vsebinami. Večina teh podatkovnih nizov je javno dostopnih in so na voljo v elektronski obliki. Posamezniki in institucije, na primer uradi za podeželje, imajo lokacijsko in časovno neodvisen dostop do prostorskih podatkov v medmrežju. Avstrija je bila sicer vedno med vodilnimi na področju zemljiške administracije in razvoja podeželja. Da bi obdržala to dobro ime, institucije neprestano izboljšujejo podatkovne baze in kakovost podatkov. Slednje se izvaja v obliki stalnih izboljšav geometrične in semantične natančnosti obstoječih podatkov in tudi v obliki zajema novih podatkovnih nizov.

Za zaključek naj omenimo še dejstvo, da so v Avstriji na voljo univerzitetni študijski programi, ki so ciljno usmerjeni k usposabljanju novih kadrov za delo v institucijah, ki delujejo na področju zemljiške administracije in razvoja podeželja. Kombinacija nekoliko bolj tehnično usmerjenega učnega načrta na tehničnih univerzah (TUW – Dunaj, TUG – Gradec) ter nekoliko bolj ekološko in družboslovno usmerjenih študijskih programov na Univerzi kulturne tehnike (BOKU) zagotavlja kakovostne in visoko usposobljene kadre za delo v sodobni javni zemljiški administraciji.

Literatura: Glej literaturo na strani 23.

Mansberger R., Ernst J. (2014). Zemljiški kataster in javni prostorski podatki kot temelj za komasacije v Avstriji. V A. Lisec, A. Prosen, M. Čeh (ur.), Preurejanje zemljišč kot izziv. Zbornik posveta 42. geodetskega dne. Ljubljana: Zveza geodetov Slovenije in Ljubljansko geodetsko društvo, 16–30.

dr. Reinfried MANSBERGER, dipl. inž.

BOKU Dunaj (Universität für Bodenkultur) Inštitut za geodezijo, daljinsko zaznavanje in zemljiške informacije Peter Jordan-Straße 82, 1190 Dunaj, Avstrija e-naslov: reinfried.mansberger@boku.ac.at Julius ERNST, dipl. inž.

Zvezni urad za meroslovje in geodezijo (BEV – Bundesamt für Eich- und Vermessungswesen) Schiffamtsgasse 1-3, 1020 Dunaj, Avstrija e-naslov: Julius.ernst@bev.gv.at

| 30 |

Dipl.-Ing. Reinfried MANSBERGER, Ph.D. University of Natural Resources and Life Sciences (BOKU Vienna) Institute of Surveying, Remote Sensing and Land Information Peter Jordan-Straße 82, 1190 Vienna, Austria E-mail: reinfried.mansberger@boku.ac.at

Dipl.-Ing. Julius ERNST Austrian Federal Office of Surveying and Metrology (BEV – Bundesamt für Eich- und Vermessungswesen) Schiffamtsgasse 1-3, 1020 Vienna, Austria E-mail: Julius.ernst@bev.gv.at

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

ZEMLJIŠKA REFORMA NA BODENREFORM KOROŠKEM – DEJAVNOSTI IN KÄRNTEN – DIE URADA ZA KMETIJSTVO TÄTIGKEITEN DER AGRARBEHÖRDE

TUJE IZKUŠNJE | FOREIGN EXPERIENCES

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

Friedrich Walter Merlin Prevod v slovenski jezik: Anka Lisec, Anton Prosen UDK: 332.2.021(436 Koroška) Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.08

IZVLEČEK V Avstriji so za izvajanje zemljiških reform zadolženi uradi za kmetijstvo (nem. die Agrarbehörde). Dejavnosti teh uradov so zakonsko jasno določene. V članku so predstavljeni pravni temelji za delovanje teh uradov v Avstriji, podrobneje so predstavljene pristojnosti urada na avstrijskem Koroškem. Dejavnosti urada za kmetijstvo na Koroškem, ki so določene v deželnem Zakonu o urejanju zemljišč, so skrb za izboljšanje neugodne agrarne strukture in tako prispevajo k boljši učinkovitosti kmetijstva, prispevajo k izboljšavi lastniške, posestne strukture in k boljšemu gospodarjenju oziroma obdelavi zemljišč, namenjenih bivanju in tudi gospodarskim dejavnostim na podeželju. Na temelju Zakona o urejanju zemljišč se med drugim ureja oziroma določa raba zemljiških parcel agrarnih skupnosti, ureja pa se tudi različne pravice rabe in gospodarjenja skupnih površin.

KLJUČNE BESEDE urad za kmetijstvo, urejanje zemljišč, komasacije, zložba zemljišč, agrarna skupnost

Published Scientific Conference Contribution

ZUSAMMENFASSUNG In Österreich werden die Anliegen der Bodenreform durch die Agrarbehörden umgesetzt. Jede Tätigkeit der Agrarbehörde erfolgt dabei auf Basis von Gesetzen. In diesem Artikel sind die rechtlichen Grundlagen für die Tätigkeiten der Agrarbehörden und die Kompetenzen der Agrarbehörde in Kärnten vorgestellt. Die Tätigkeiten der Agrarbehörde Kärnten auf der Grundlage des Flurverfassungs-Landesgesetzes sollen zum einen der Behebung von Agrarstrukturmängeln dienen, um eine leistungsfähige Landwirtschaft zu schaffen bzw. zu erhalten sowie die Besitz-, Benützungs- und Bewirtschaftungsverhältnisse im ländlichen Lebens- und Wirtschaftsraum zu verbessern. Zum anderen werden auf Basis des Flurverfassungs-Landesgesetzes auch die Teilung agrargemeinschaftlicher Grundstücke sowie die Regelung der gemeinschaftlichen Nutzungs- und Verwaltungsrechte durchgeführt.

KEY WORDS Agrarbehörde, Flurverfassung, Zusammenlegung, Flurbereinigung, Agrargemeinschaft

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 31 |

TUJE IZKUŠNJE | FOREIGN EXPERIENCES

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge 1 EINLEITUNG In Österreich werden die Anliegen der Bodenreform durch die Agrarbehörden umgesetzt. Jede Tätigkeit der Agrarbehörde erfolgt dabei auf Basis von Gesetzen. Die Rechtsmaterie der Bodenreform funktioniert in Österreich nach einem Stufenbau. In der Bodenreform obliegt die Grundsatzgesetzgebung dem Bundesstaat (Flurverfassungs-Grundsatzgesetz, 1951); die Ausführungsgesetze werden von den Ländern beschlossen. Die Grundsatzgesetze geben den weiten rechtlichen Rahmen für die Ausführungsgesetze vor. Mit den Ausführungsgesetzen erfolgt eine detaillierte Regelung der einzelnen Kriterien. Diese Ausführungsgesetze sind aufgrund der föderalistischen Struktur in Österreich in den einzelnen Ländern unterschiedlich. Der Instanzenzug ist auf drei Ebene organisiert: — — —

1. Instanz in der Rechtsmaterie „Bodenreform“ ist die Agrarbehörde, 2. Instanz ist der Landesverwaltungsgerichtshof, 3. Instanz ist der Bundesverwaltungsgerichtshof.

Der Bundesverwaltungsgerichtshof entscheidet jedoch nur in Sonderfällen. Auf der Landesebene werden die Bodenreformgesetze durch Agrarbehörden vollzogen. In jedem Bundesland gibt es eine Agrarbehörde. In Kärnten ist dies die Agrarbehörde Kärnten mit zwei Dienststellen. Eine befindet sich in Klagenfurt und eine in Villach. Die Agrarbehörde besteht aus einer Rechtsabteilung und einer Technischen Abteilung. Die Rechtsabteilung umfasst 11 Personen, die Technische Abteilung umfasst 23 Personen. Die Rechtsabteilung wird von einem Juristen geleitet, die Technische Abteilung von einem Techniker. Beide Abteilungen befinden sich unter einem administrativen Dach und arbeiten sehr eng zusammen. Für die Vollziehung der Bodenreform gibt es 3 Rechtsnormen: — — —

Das Flurverfassungs-Landesgesetz (K-FLG, 1979), Das Güter- und Seilwege-Landesgesetz (K-GSLG, 1998), Wald- und Weidenutzungsrechte-Landesgesetz (K-WWLG, 2003).

2 DAS FLURVERFASSUNGS-LANDESGESETZ IN KÄRNTEN Das Flurverfassungs-Landesgesetz (K-FLG, 1979) regelt 3 große Bereiche: — — —

die Zusammenlegungsverfahren, die Flurbereinigungsverfahren und die Agrargemeinschaften.

2.1 Zusammenlegungsverfahren Durch Zusammenlegungsverfahren werden Nachteile der Bewirtschaftung von Grundstücken beseitigt.

Zersplitterter Grundbesitz wird vereinigt. Beengte Verhältnisse in den Dörfern werden beseitigt und ungünstige Grundstücksformen werden verbessert. Zusammenlegungsverfahren sind große Verfahren mit vielen Beteiligten und großen Flächen. Der Verfahrensablauf ist gesetzlich festgelegt.

Von der Agrarbehörde werden dabei sämtliche Vermessungsarbeiten durchgeführt. Die Vermessungsarbeiten werden nicht durch private Firmen durchgeführt. Auch neue Weganlagen und andere Verbesserungen werden errichtet. Die Fläche für die gemeinsamen Anlagen sind von den Grundeigentümern im Verfahren nach dem Wert ihrer Grundabfindungen anteilsmäßig aufgebracht, soweit sie nicht durch vorhandene Anlagen (z.B. bestehende Wege im öffentlichen Eigentum), Bodenwertänderungen und | 32 |

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

Vermessungsdifferenzen gedeckt ist. Fläche für gemeinsame Anlagen kann von der Zusammenlegungsgemeinschaft auch angekauft werden. Das Projekt für die gemeinsamen Maßnahmen und Anlagen wird in enger Zusammenarbeit mit dem Ausschuss der Zusammenlegungs-gemeinschaft erarbeitet.

Alle Verträge für die rechtliche Durchführung werden von den Juristen der Agrarbehörde erstellt.

Die Landwirte müssen für diese Verfahren keine Kosten bezahlen. Nur der Bau von Weganlagen und gemeinsamen Anlagen und die Grenzsteine müssen bezahlt werden. Dafür gibt es jedoch auch Förderungen. Die Höhe der Förderungen beträgt ungefähr 68 % für Wege und 90 % für ökologische Maßnahmen.

TUJE IZKUŠNJE | FOREIGN EXPERIENCES

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

2.2 Flurbereinigungsverfahren Flurbereinigungen haben denselben Zweck wie Zusammenlegungsverfahren. Die Gebiete sind jedoch kleiner und die Anzahl der Grundstückseigentümer geringer. Der Verfahrensablauf ist wesentlich einfacher. Verfahrensschritte des Zusammenlegungsverfahrens können entfallen (z.B. Bodenbewertung).

Bei den Flurbereinigungsverfahren werden die Vermessungsarbeiten zum Teil durch die Agrarbehörde durchgeführt. Es werden aber auch Pläne von privaten Firmen (Ziviltechniker) rechtlich umgesetzt.

Die Vermessung durch die Behörde ist kostenfrei. Die Vermessung durch Ziviltechniker muss aber bezahlt werden.

2.3 Agrargemeinschaften Die Agrarbehörde ist Aufsichtsbehörde über die Agrargemeinschaften. Die überwiegende Anzahl von Agrargemeinschaften befindet sich in Oberkärnten. In Kärnten gibt es 1715 Agrargemeinschaften mit einer Fläche von ungefähr 138.000 ha: — —

1059 Agrargemeinschaften mit 130.000 ha liegen in Oberkärnten, 656 Agrargemeinschaften mit 8000 ha liegen in Unterkärnten.

Die Agrargemeinschaften sind juristische Personen. Sie werden durch den Obmann repräsentiert und halten jedes Jahr eine Vollversammlung ab. Die Funktionäre der Agrargemeinschaften werden alle drei Jahre neu gewählt. Die Verwaltungsvorschriften der Agrargemeinschaften sind die Generalakte und die Statuten. In den Generalakten wird geregelt, wer Mitglied der Agrargemeinschaft ist. In den Wirtschaftsvorschriften der Generalakte wird geregelt, wie der Wirtschaftsbetrieb auf den Almen und im Forst funktioniert. Dies wird von der Agrarbehörde überwacht und kontrolliert. Die Agrarbehörde erstellt für die Agrargemeinschaften mit großem Forstbesitz (über 100 ha) Waldwirtschaftspläne in Zusammenarbeit mit privaten Büros. Pro Jahr werden dabei 15 Waldwirtschaftspläne im Umfang von 2300 ha erstellt. Ungefähr 150 Agrargemeinschaften besitzen Waldwirtschaftspläne und ungefähr 150 Agrargemeinschaften werden in Zukunft noch bearbeitet.

Sämtliche Grundstücksverkäufe von Agrargemeinschaften müssen durch die Agrarbehörde genehmigt werden. Bei einem Streit in der Agrargemeinschaft entscheidet ebenfalls die Agrarbehörde und nicht die ordentlichen Gerichte. Wenn jemand nicht mehr Mitglied einer Agrargemeinschaft sein möchte, so entscheidet über seinen Ausstieg die Agrarbehörde. Will sich eine Agrargemeinschaft auflösen, entscheidet darüber ebenfalls die Agrarbehörde. Durch den Strukturwandel in der Landwirtschaft nehmen die Streitfälle in den Agrargemeinschaften ständig zu.

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 33 |

TUJE IZKUŠNJE | FOREIGN EXPERIENCES

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge 3 DAS GÜTER- UND SEILWEGE-LANDESGESETZ IN KÄRNTEN Der Bau von Wegen für die Erschließung ländlicher Gebiete wird zum Großteil ebenfalls durch die Agrarbehörde geregelt. Basis dafür ist ein eigenes Gesetz (K-GSLG, 1998). Die Almwege, die Güterwege und ein Teil der Forstwege werden nach diesem Gesetz gebaut. Die Agrarbehörde erteilt die Bewilligung für den Bau der Wege. Auch die Kollaudierung der Wege erfolgt durch die Agrarbehörde.

Wenn mehrere Landwirte gemeinsam einen Weg bauen wollen, wird auf Basis dieses Gesetzes eine Gemeinschaft gebildet. Die Wegegemeinschaften sind juristische Personen und werden durch einen Obmann vertreten. Die Funktionäre der Weggemeinschaften werden ebenfalls alle drei Jahre neu gewählt. Die Agrarbehörde legt fest, welches Mitglied welche Kosten für die Errichtung des Weges zu bezahlen hat. Dafür wird ein eigens entwickelter Aufteilungsschlüssel herangezogen. Über Streitereien in Weggemeinschaften entscheidet in I. Instanz ebenfalls die Agrarbehörde. Die Agrarbehörde ist auch Aufsichtsbehörde dieser Weggemeinschaften. In Kärnten gibt es ungefähr 4900 Wegegemeinschaften.

Die verwaltete Weglänge beträgt ungefähr 10.000–11.000 km.

4 WEIDERECHTE Speziell im Süden von Kärnten, also auch an der Grenze zu Slowenien, haben viele Landwirte Weiderechte auf fremden Grund und Boden. Besitzer des Bodens sind im Regelfalle ehemals adelige Großgrundbesitzer oder deren Nachfolger. Im 19. Jahrhundert war in diesen Gebieten eine Entlastung des Bodens von Weiderechten aus finanziellen Gründen nicht möglich. Daher blieben die Weiderechte bestehen und wurden durch die Agrarbehörde neu geregelt. Diese Weiderechte sind noch aufrecht und werden zum Teil noch genützt.

Diese Rechte sind ebenfalls durch Urkunden der Agrarbehörde geregelt (K-WWLG, 2003). Auch hier ist die Agrarbehörde Aufsichtsbehörde. In Streitfällen zwischen den Grundeigentümern und den Weideberechtigten entscheidet ebenfalls die Agrarbehörde in I. Instanz. Die Änderung von Weiderechten oder die Ablöse von Weiderechten (in Geld oder in Grund und Boden) wird ebenfalls durch die Agrarbehörde durchgeführt. Durch den Strukturwandel in der Landwirtschaft und durch einen stetigen Besitzwechsel der belasteten Grundstücke nimmt bei den Weiderechten die Zahl der Streitfälle zu. Die Durchführung von Weiderechtsverfahren ist für die Beteiligten kostenlos.

Referenzen: Flurverfassungs-Grundsatzgesetz (1951). BGBl. Nr. 103/1951, zuletzt geändert BGBl. Nr. 189/2013.

K-GSLG (1998). Kärntner Güter- und Seilwege-Landesgesetz. LGBl Nr. 4/1998, zuletzt geändert durch LGBl. Nr. 85/2013.

K-FLG (1979). Kärntner Flurverfassungs-Landesgesetz. LGBl. Nr. 64/1979, zuletzt geändert durch LGBl. Nr. 85/2013.

K-WWLG (2003). Kärntner Wald- und Weidenutzungsrechte – Landesgesetz. LGBl Nr. 15/2003, zuletzt geändert durch LGBl. Nr. 85/2013.

Merlin F. W. (2014). Bodenreform in Kärnten – die tätigkeiten der Agrarbehörde. In Lisec A., Prosen A., Čeh M. (Eds.), Land rearrangement as a challenge. Proceedings of the 42nd Slovenian Surveying Day. Ljubljana: Zveza geodetov Slovenije and Ljubljansko geodetsko društvo, 31-38. | 34 |

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

ZEMLJIŠKA REFORMA NA KOROŠKEM – DEJAVNOSTI URADA ZA KMETIJSTVO

TUJE IZKUŠNJE | FOREIGN EXPERIENCES

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

1 UVOD V Avstriji izvajajo ukrepe zemljiške reforme uradi za kmetijstvo (nem. die Agrarbehörde). Dejavnosti teh uradov so zakonsko jasno določene. Področje zemljiške reforme je sicer zakonsko in organizacijsko urejeno na več ravneh. Načelno je področje zemljiške reforme urejeno z zakonskimi določili na zvezni ravni (Flurverfassungs-Grundsatzgesetz, 1951); izvedbeno področje nadalje urejajo deželni zakoni.

Pri tem zvezna zakonska določila podajajo pravni okvir izvedbenih deželnih zakonov, ti pa podajajo podrobna določila za posamezne kriterije ukrepov. Zaradi federalne ureditve Avstrije ter pristojnosti posameznih dežel prihaja do razlik med deželnimi izvedbenimi zakoni. Kljub razlikam med deželami so pristojnosti na področju zemljiške reforme v splošnem urejene na treh ravneh: — — —

prvostopenjski organ na področju zemljiške reforme je urad za kmetijstvo (nem. die Agrarbehörde), drugostopenjski organ je deželno upravno sodišče (nem. der Landesverwaltungsgerichtshof), tretjestopenjski organ je zvezno upravno sodišče (nem. der Bundesverwaltungsgerichtshof).

Zvezno upravno sodišče odloča le v posebnih primerih. Zakonodajo s področja zemljiške reforme na deželni ravni izvajajo uradi za kmetijstvo. Vsaka zvezna dežela ima svoj urad za kmetijstvo. V zvezni deželi Koroška je to Koroški urad za kmetijstvo (nem. die Agrarbehörde Kärnten), ki ima dve pisarni – eno v Celovcu in eno v Beljaku. Urad ima dva oddelka, in sicer pravni oddelek in tehnični oddelek. Na pravnem oddelku je 11 zaposlenih, na tehničnem oddelku pa 23. Vodja pravnega oddelka je pravnik, medtem kot tehnični oddelek vodi tehnični strokovnjak. Dejavnosti obeh oddelkov so zelo prepletene, zato je ključnega pomena tesno sodelovanje med oddelkoma. Izvajanje ukrepov zemljiške reforme na Koroškem določajo trije deželni zakoni: — — —

Zakon o urejanju zemljišč (nem. das Flurverfassungs-Landesgesetz, K-FLG, 1979), Zakon za gospodarske poti in žičnice (nem. das Güter- und Seilwege-Landesgesetz, K-GSLG, 1998), Zakon o gozdnih in pašnih pravicah (nem. das Wald- und Weidenutzungsrechte-Landesgesetz (K-WWLG, 2003).

2 KOROŠKI ZAKON O UREJANJU ZEMLJIŠČ Deželni Zakon o urejanju zemljišč (K-FLG, 1979) ureja tri velika področja: ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 35 |

TUJE IZKUŠNJE | FOREIGN EXPERIENCES

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge — — —

komasacije (nem. die Zusammenlegungsverfahren), enostavne komasacije oziroma zložbe (nem. die Flurbereinigungsverfahren) in agrarne skupnosti (nem. die Agrargemeinschaften).

2.1 Komasacije Namen postopkov komasacij je odpraviti problem razdrobljene zemljiškolastniške strukture pri obdelavi zemljiških parcel. S komasacijo se odpravi problem razdrobljenih in razpršenih zemljiških parcel in na splošno izboljša parcelna struktura. Postopki komasacije so zahtevni in zapleteni postopki z velikim številom udeležencev na velikih površinah zemljišč. Potek postopkov je zakonsko jasno določen.

Pri komasaciji izvaja vsa geodetska dela urad za kmetijstvo in ne zasebna geodetska podjetja. Pri tem se novo zgradijo oziroma uredijo dostopne poti ter druge skupne naprave na komasacijskem območju.

Zemljišča za namen izgradnje poti ter drugih skupnih naprav se pridobi iz komasacijskega sklada, kjer vsak posamezni lastnik zemljišč na komasacijskem območju prispeva sorazmerni delež glede na vrednost vloženih zemljišč, če se v te namene ne more priskrbeti dovolj zemljišč iz fonda zemljišč obstoječe javne infrastrukture (na primer obstoječe javne poti), na temelju razlik vrednosti zemljišč in na podlagi spremenjenih površin zemljišč zaradi nove izmere. Zemljišča za namen izgradnje oziroma urejanja skupnih naprav se lahko pridobi tudi z nakupom zemljišč iz komasacijskega sklada. Projekt načrtovanja in izvajanja ukrepov urejanja komasacijskega območja in izgradnje skupnih naprav se izvaja v tesnem sodelovanju s predstavniki komasacijskih udeležencev.

Vse dogovore in pogodbe za pravno izvedbo postopkov pripravijo pravniki urada za kmetijstvo.

Komasacijski postopek ne predstavlja nobenega stroška za kmete, lastnike zemljišč. Lastniki zemljišč morajo pokriti le stroške izgradnje poti ter drugih skupnih naprav in materialne stroške mejnikov.

Tudi za te stroške je na voljo finančna podpora, in sicer v višini približno 68 % za poti in 90 % za ekološke ukrepe.

2.2 Enostavne komasacije oziroma zložbe Enostavne komasacije oziroma zložbe imajo v glavnem enak namen kot komasacije. Razlika je v tem, da gre za manjša območja in omejeno število komasacijskih udeležencev. Sam postopek zložbe je poenostavljen in nekatere faze komasacije so lahko pri enostavni komasaciji izpuščene (na primer vrednotenje zemljišč). Dandanes tudi pri teh enostavnih postopkih geodetsko izmero pretežno izvaja urad za kmetijstvo, vendar pa je aktualna razprava o spremembi pravnega okvirja, kjer bi lahko geodetska dela pri zložbah v večjem obsegu izvajala tudi zasebna podjetja (pooblaščeni inženirji). Geodetska izmera je v primeru, da jo izvaja urad za kmetijstvo, za lastnike brezplačna, kar pa ne velja za primere, ko geodetsko izmero izvaja zasebni pooblaščeni geodet.

2.3 Agrarne skupnosti Urad za kmetijstvo ima po zakonu vlogo nadzorne službe nad agrarnimi skupnostmi. Največje število agrarnih skupnosti na avstrijskem Koroškem je na Zgornjem Koroškem. Skupno je na Koroškem 1715 agrarnih skupnosti, ki imajo v uporabi približno 138.000 ha zemljišč:

| 36 |

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

— —

1059 agrarnih skupnosti s 130.000 ha zemljišč je na Zgornjem Koroškem, 656 agrarnih skupnosti z 8000 ha je na Spodnjem Koroškem.

Agrarna skupnost je pravna oseba. Zastopa jo predsednik agrarne skupnosti, ki vsako leto skliče skupščino. Funkcionarji agrarne skupnosti so izvoljeni za dobo treh let. Pravila upravljanja agrarne skupnosti so določena v splošnih aktih in v statutu. Splošni akti določajo načine upravljanja agrarnih skupnosti, kjer je med drugim zapisano, kdo je lahko član agrarne skupnosti, kako se gospodari na pašnikih in gozdovih agrarne skupnosti. Izvajanje zakonskih določil oziroma predpisov spremlja in nadzira urad za kmetijstvo. Za agrarne skupnosti z velikimi površinami gozdov (nad 100 ha) pripravlja urad za kmetijstvo tudi gozdnogospodarske načrte, in sicer v sodelovanju z zasebnimi podjetji. Vsako leto je izdelanih približno 15 gozdnogospodarskih načrtov v obsegu 2300 ha. Na Koroškem ima približno 150 agrarnih skupnosti gozdnogospodarske načrte; približno toliko (150) agrarnih skupnosti bo v prihodnosti dobilo (nove) gozdnogospodarske načrte.

TUJE IZKUŠNJE | FOREIGN EXPERIENCES

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

Za vsako prodajo zemljišč agrarne skupnosti je potrebno dovoljenje urada za kmetijstvo. Pri morebitnem sporu v agrarni skupnosti odločata urad za podeželje in sodišče. Če posameznik želi izstopiti iz agrarne skupnosti, mora prositi za dovoljenje urad za kmetijstvo, ki odloči o njegovem izstopu.

Urad za kmetijstvo odloča tudi v primeru predloga, da bi se agrarna skupnost ukinila. Zaradi stalnih strukturnih sprememb v kmetijstvu se vse pogosteje pojavljajo spori v agrarnih skupnostih.

3 KOROŠKI ZAKON ZA TOVORNE POTI IN ŽIČNICE Izgradnjo poti in urejanje dostopnosti do podeželskih območij v veliki meri ureja in vodi urad za kmetijstvo. Pravna podlaga je zagotovljena s posebnim zakonom (K-GSLG, 1998). Poti do pašnikov, gospodarske poti in delno tudi gozdne ceste se gradijo na temelju omenjenega zakona. Pri tem ima urad za kmetijstvo pristojnost, da izda dovoljenje za izgradnjo teh poti oziroma cest. Urad za kmetijstvo ima nadalje pristojnost strokovnega nadzora pri izgradnji teh poti. Če več kmetov oziroma lastnikov zemljišč želi izgraditi skupno cesto, se lahko na podlagi omenjenega zakona v ta namen vzpostavi skupnost za ceste. Taka skupnost je pravna oseba, ki jo zastopa predsednik. Funkcionarji skupnosti so izvoljeni za dobo treh let. Urad za kmetijstvo za posameznega člana skupnosti določa, katere stroške (višino stroškov) mora posameznik kriti za ureditev izbranih poti. Stroški se določijo po jasnem delitvenem ključu posamezne skupnosti. O sporih v teh skupnostih odloča na prvi stopnji urad za kmetijstvo, ki je tudi nadzorni organ skupnosti. Na avstrijskem Koroškem je približno 4900 takšnih skupnosti, ki upravljajo približno 10.000–11.000 km.

4 PAŠNE PRAVICE Posebnost južne Koroške, tudi na meji s Slovenijo, so tako imenovane pašne pravice na tujih zemljiščih.

Lastniki zemljišč so praviloma nekdanji plemiški veleposestniki oziroma njihovi nasledniki. V 19. stoletju se na teh območjih zaradi finančni razlogov ni izvedlo razbremenitve zemljišč in pašne pravice tako niso bile odpravljene. Pašne pravice so se ohranile in danes jih ureja urad za kmetijstvo. Pašne pravice obstajajo in so veljavne in se deloma tudi koristijo.

Te pravice se urejajo z listinami uradov za kmetijstvo. Tudi v teh primerih je urad za kmetijstvo nadzorni organ. V primeru spora med lastnikom zemljišča in nosilcem pašne pravice odloča urad za kmetijstvo ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 37 |

TUJE IZKUŠNJE | FOREIGN EXPERIENCES

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge kot prvostopenjski organ. Urad za kmetijstvo odloča nadalje o spremembah ali ukinitvi pašnih pravic (določi se odškodnina v denarju ali zemljiščih). Zaradi strukturnih sprememb v kmetijstvu in zaradi naraščajočih sprememb lastništva zemljišč, obremenjenih s pašnimi pravicami, narašča število sporov v povezavi s pašnimi pravicami. S samim izvajanjem postopkov uradov za kmetijstvo v zvezi s pašnimi pravicami udeleženci nimajo posebnih stroškov.

Literatura: Glej literaturo na strani 34.

Merlin F. W. (2014). Zemljiška reforma na Koroškem – dejavnosti urada za kmetijstvo. V A. Lisec, A. Prosen, M. Čeh (ur.), Preurejanje zemljišč kot izziv. Zbornik posveta 42. geodetskega dne. Ljubljana: Zveza geodetov Slovenije in Ljubljansko geodetsko društvo, 31-38.

Dipl.-Ing. Friedrich Walter MERLIN, Technischer Leiter Agrarbehörde Kärnten, Amt der Kärntner Landesregierung Meister-Friedrich-Straße 4 9500 Villach, Österreich E-mail: friedrich.merlin@ktn.gv.at

| 38 |

Dipl.-Ing. Friedrich Walter Merlin, tehnični vodja Koroški Urad za kmetijstvo (nem. Agrarbehörde Kärnten, Amt der Kärntner Landesregierung) Meister-Friedrich-Straße 4, 9500 Beljak, Avstrija e-naslov: friedrich.merlin@ktn.gv.at

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

KOMASACIJE V AVSTRIJI – LAND CONSOLIDATION PRISPEVEK K UPRAVLJANJU IN AUSTRIA – KRAJINE IN VODA CONTRIBUTIONS TO LANDSCAPE AND WATER MANAGEMENT

TUJE IZKUŠNJE | FOREIGN EXPERIENCES

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

Walter Seher Prevod v slovenski jezik: Anka Lisec in Anton Prosen

UDK: 711.4:502:556.5(436) Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.08

IZVLEČEK Komasacijo tradicionalno razumemo kot instrument, ki služi spreminjanju strukture kmetijskih gospodarstev z namenom ustvariti optimalne pogoje za kmetijsko pridelavo. Sodobni pristopi h komasacijam upoštevajo zahteve kmetijstva, a se hkrati, kolikor je mogoče, poskušajo izogniti obremenitvam naravnih ekosistemov.

Komasacije se uporabljajo tudi kot instrument za prilagoditev strukture kmetijskih gospodarstev ob zahtevah po zemljiščih za različne razvojne projekte v javnem interesu. Tak pristop h komasacijam je v Avstriji poznan kot večfunkcionalen. V članku je predstavljen večfunkcionalni vidik komasacije v Avstriji, s poudarkom na vlogi komasacije pri upravljanju krajine in varstvu pred poplavami. Predstavljeni so zakonski okviri večfunkcionalne komasacije in prednosti izvedenih projektov upravljanja krajine in varovanja pred poplavami s pomočjo komasacije. V sklepnem delu so izpostavljene tudi omejitve, s katerimi se v Avstriji srečujejo pri izvajanju tovrstnih komasacij.

KLJUČNE BESEDE komasacija, nega krajine, nadzor erozije, obvladovanje poplavne ogroženosti, večfunkcionalnost komasacijskih rešitev

Published Scientific Conference Contribution

ABSTRACT Land consolidation is traditionally a tool to adjust the structure of farmed holdings in order to optimize conditions for agricultural production. Contemporary land consolidation schemes meet agricultural cultivation requirements but avoid pressures on natural ecosystems as far as possible. Land consolidation may further be used for adjusting the structure of agricultural holdings to implement land related public development projects. In Austria this is referred to as multifunctionality of land consolidation. This paper deals with the multifunctional aspects of land consolidation in Austria focusing on landscape management and on flood protection as up to date issues. It provides the legal framework of multifunctional land consolidation and the advantages resulting from realising landscape management and flood protection projects with the help of land consolidation.

Finally it points out the restrictions that have to be taken into consideration with regard to the situation in Austria.

KEY WORDS land consolidation, landscape management, erosion control, flood risk management, multifunctional land consolidation schemes

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 39 |

TUJE IZKUŠNJE | FOREIGN EXPERIENCES

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge 1 INTRODUCTION Land consolidation is a tool to adjust the structure of farmed holdings in order to optimize conditions for agricultural production. In land consolidation schemes landowners allow their holdings to be restructured into larger and more convenient land parcels that are more or less equivalent to the value and size of their original holdings (Williamson et al., 2010). Contemporary land consolidation schemes meet agricultural cultivation requirements but avoid pressures on natural ecosystems as far as possible. Land consolidation may further be used for adjusting the structure of agricultural holdings to implement land related public development projects like traffic infrastructure, flood protection, nature conservation areas, tourism facilities or housing development. In Austria this is referred to as multifunctionality of land consolidation (Seher, 2002). This paper deals with the multifunctional aspects of land consolidation in Austria focusing on landscape management and on flood protection as up to date issues.

2 THE LEGAL FRAMEWORK Concerning the land consolidation principle, the legislation is the responsibility of the federal government, legislation for implementation and implementation itself are the responsibility of the states.

The legal basis for land consolidation in Austria is the federal Flurverfassungsgrundsatzgesetz (FGG, 1951). It defines the goals of land consolidation as the restructuring of agricultural plots regarding »contemporary macroeconomic, microeconomic and ecological aspects«. The law further states that land consolidation schemes have to find comprehensive solutions for legal, economic and ecological problems and follow an integrative perspective in developing rural areas. Two conclusions can be drawn with relevance for the issues of this paper: First, (agro)ecology and landscape management are equal planning goals compared to optimizing conditions for agricultural production. This means that a variety of landscape related problems like natural conservation issues, biodiversity losses, soil erosion or increased surface water runoff can be dealt with in land consolidation. It further means that land required for landscaping measures has to be provided by the landowners involved in the land consolidation scheme – in the same way as for other infrastructural measures like the agricultural roads network. The jurisdiction on land consolidation, however, limits land acquisition for landscape management to 3 % of the whole consolidation area. In case more land is needed for landscape management it can be bought (frequently funded by agro-environmental programs).

Second, the FGG provides a legal basis for multifunctional land consolidation schemes, both by the public mandate (macroeconomic aspects) of land consolidation and by the possibility to resolve structural problems resulting of public (infrastructure) projects. Land consolidation is able to facilitate the implementation of public projects by ensuring land mobility. Project operators can buy land anywhere within the consolidation area. By redistribution those parcels get located where they are actually required. Land owners obstructing the project can be provided compensation land elsewhere in the consolidation area. If the public administration in charge (e.g. the public road administration) is entitled to compulsory purchase and is not able to acquire enough land, the land additionally required for the project is distributed amongst the landowners participating in the consolidation | 40 |

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

scheme. Of course monetary compensation is provided in that case. The land consolidation law in Germany provides a special category of land consolidation for those purposes referred to as Unternehmensflurbereinigung. In Austria there is no comparable instrument. Public projects are realised within regular land consolidation schemes given the restriction that also an agricultural motivation for the scheme has to be proven by the land consolidation authority.

3 LANDSCAPE MANAGEMENT IN LAND CONSOLIDATION SCHEMES

TUJE IZKUŠNJE | FOREIGN EXPERIENCES

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

Land consolidation has several intersection points to ecology and landscape management. The relationship between land consolidation and ecology is ambivalent and was not always free of conflicts.

Realising the goals of land consolidation schemes – the improvement of farming structures – very often leads to impacts on landscape ecology, biodiversity and landscape images. Since the early 1980s agricultural surplus production and growing awareness in society for environmental issues led to public scepticism about land consolidation activities. Land consolidation practice and legislation reacted by adapting laws and consolidation procedures to these environmental challenges. Nowadays evaluation of existing landscape elements and soil erosion assessments are common procedural steps in Austrian land consolidation schemes providing a basis for integrating landscape management into planning the new parcel structure. The legal framework guarantees that every impact of consolidation on biodiversity, landscape image, erosion or water balance has to be compensated by measures of landscaping, water management or erosion control. Especially the latter has a long tradition in Austrian land consolidation policy. Field windbreaks were implemented within land consolidation schemes even before environmental issues became popular.

Figure 1: Measures against soil erosion realised in a land consolidation scheme. Situation before and after land consolidation (Source: Land Consolidation Authority of Lower Austria; IRUB).

Land consolidation provides essential advantages for realising windbreaks and other measures of landscape management. Structures like that on Fig. 1 require land to be planted on. This land can be acquired within the consolidations schemes by obliging the participating landowners to provide a certain amount of the land they bring into the scheme for measures that support the common goal ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 41 |

TUJE IZKUŠNJE | FOREIGN EXPERIENCES

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge of land consolidation – so called »common infrastructures«, i.e. agricultural roads, ditches, drainage systems, field windbreaks or other landscape elements. This is the first big asset of land consolidation concerning landscape management. The second is that the planning process itself is able to facilitate landscape management, on the one hand by the possibility of designing plot sizes and configurations, the direction of cultivation and the layout of the agricultural road network, on the other hand by raising awareness amongst the farmers for landscape management and sustainable farming practices.

Land consolidation has to be regarded in the context of a comprehensive development of cultural landscapes. This claim refers to the integration of public interests on farmed landscapes into land consolidation schemes. There are several future challenges indicating why this integration is important: — — — —

cultivation of areas with high biodiversity and landscape values, where an extensive cultivation is the decisive factor to preserve those landscapes, dealing with the consequences of renewables for landscape development, reduction of soil erosion and surface water runoff and increasing the resilience towards expected effects of climate change on agricultural production and landscape development.

Land consolidation understood as a comprehensive tool of cultural landscape development offers options for land management to implement resilient farming and landscape structures, to resolve emerging land use conflicts and to provide consulting for sustainable farming practices.

4 CONTRIBUTION OF LAND CONSOLIDATION TO FLOOD RISK MANAGEMENT Public interests on farmed land are also expressed by direct land demands which make further cultivation on the affected plots impossible. Dealing with those land use interests is established practice of land consolidation in Austria. With the up to date issue of flood protection as an example the advantages of ensuring land mobility by land consolidation as well as the respective restrictions are illustrated. Both the EU Directive on the assessment and management of flood risks (Directive 2007/60/ EC) as well as the political and administrative reactions on the extreme floods of the last decade mark a transition from flood protection to integrated flood risk management. The latter comprises different strategies and measures to reduce flood risks which can be divided into prevention, coping and aftercare (BMLFUW, 2006). Besides a building ban in highly flood-prone areas the restoration of flood plains is increasingly important concerning prevention of flood risks. »Room for rivers« as a common claim is reflected in the EU flood directive where flood plain restoration is also referred to. In Austria most of the flood plains and the areas suitable for flood retention are farmed land and forests. The acquisition of those areas for flood protection depends on the agreement of the affected land owners because the Austrian water legislation does not provide any normative regulations for flood plain acquisition and dike rebuilding. In order to balance public and private interests in flood plain acquisition land consolidation is a suitable tool (Fig. 2). The most important strength of land consolidation in this respect is land mobility. Further advantages of realising the acquisition of flood plains and retention areas by land consolidation schemes are provided by (Seher and Beutl 2004): — — | 42 |

socialising land losses and thus increasing the acceptance of land owners concerned, facilitating contiguous retention areas, ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

— — —

accelerating land acquisition by concentrated competences in land consolidation procedures, providing synergies concerning surveying, cadastral operations and land registration, raising awareness for an extensive agricultural cultivation of flood plains.

TUJE IZKUŠNJE | FOREIGN EXPERIENCES

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

Figure 2: Realising floodplain restoration and local retention basins by means of land consolidation (Source: Land Consolidation Authority of Burgenland; IRUB).

Multifunctional land consolidation schemes, however, strongly depend on the availability of land required. Restrictions for implementing multifunctional land consolidation schemes can be expected in rising land demands for agricultural production as a consequence of increasing prices for agricultural products and the production of renewables. Scenarios concerning spatial development in Austria for 2030 are forecasting scarcities in open space areas (in the sense of areas not being built up) induced by an increasing demand for natural resources (OEROK, 2009) which may lead to a situation that the acquisition of farmland can only be financed for the purpose of highly profitable land use alternatives.

The restricted availability of farmed land for non-agricultural purposes is unfavourable especially for those planning sectors that do not dispose of the compulsory land acquisition option, as this is the case for flood protection and flood risk management in Austria. In order to enforce the implementation of public interests in flood risk management legal adaptations will be required improving the position of public authorities in flood plain acquisition. Land consolidation legislation should be adapted in the respect that land consolidation schemes can be initiated also for non-agricultural purposes with strategic plans of infrastructure and spatial planning or flood-related planning as a basis. In order to achieve that communication regarding the multifunctional services of land consolidation has to be improved. A stronger political position of land consolidation can only be achieved by emphasizing its benefits for the public.

5 CONCLUSION Land consolidation is able to substantially contribute to landscape and water management. It is definitely more than a service oriented planning instrument for mere agricultural interests. Thus a concentration on farming interests is no long-term option for land consolidation in Austria. By its substantial strengths – land mobility and instruments to resolve land use related conflicts – multifunctiZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 43 |

TUJE IZKUŠNJE | FOREIGN EXPERIENCES

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge onal land consolidation is a suitable tool for integrated land management including the implementation of public land use interests. The legal background for multifunctional land consolidation in Austria, however, should be adapted in order to cope with possible future land scarcities. The Austrian Spatial Planning Conference calls for cross-sectoral attempts to coordinate and optimise different land use interests in open space areas and regards this to be an important strategic challenge for future spatial development (OEROK, 2009). With this in mind we should take advantage of the potential of land consolidation as an instrument of land management both for agricultural and public purposes.

References: BMLFUW (2006). Hochwasserschutz in Österreich. Bundesministerium für Landund Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft. Wien: Eigenverlag.

FGG (1951). Flurverfassungs-Grundsatzgesetz. BGBl. Nr. 103/1951, zuletzt geändert BGBl. I Nr. 189/2013.

OEROK (2009). Szenarien der Raumentwicklung Österreichs 2030. Regionale Herausforderungen und Handlungsstrategien. Österreichische Raumordnungskonferenz. ÖROK Schriftenreihe Nr. 176/II. Wien: Eigenverlag.

Seher, W., Beutl, H. (2004). Möglichkeiten der Flächenvorsorge in Hochwasserabflussräumen – Handlungsspielräume von Gemeinden und Gemeindekooperationen, am Beispiel von Gemeinden im Oberlauf der Triesting/ Niederösterreich. Wien: Studie im Auftrag des Umweltbundesamtes im Rahmen von FloodRisk: Analyse der Hochwasserereignisse vom August 2002.

Williamson, I., Enemark, S., Wallace, J., Rajabifard, A. (2010). Land Administration for Sustainable Development. Redlands, California: ESRI Press Academic.

Seher, W. (2002). Die Grundzusammenlegung als multifunktionales Neuordnungsinstrument im ländlichen Raum. Bundesanstalt für Alpenländische Landwirtschaft Gumpenstein (Hrsg.): Landwirtschaft und Agrotourismus.

Tagungsband des 4. Symposiums Österreichisch-Ukrainische Landwirtschaft, 49–51. Gumpenstein: Eigenverlag.

Seher W. (2014). Land consolidation in Austria – contributions to landscape and water management. In Lisec A., Prosen A., Čeh M. (Eds.), Land rearrangement as a challenge. Proceedings of the 42nd Slovenian Surveying Day. Ljubljana: Zveza geodetov Slovenije and Ljubljansko geodetsko društvo, 39-49. | 44 |

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

KOMASACIJE V AVSTRIJI – PRISPEVEK K UPRAVLJANJU KRAJINE IN VODA

TUJE IZKUŠNJE | FOREIGN EXPERIENCES

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

1 UVOD Komasacija je instrument, ki služi spreminjanju strukture kmetijskih gospodarstev z namenom oblikovati optimalne pogoje za kmetijsko pridelavo. S komasacijo lahko lastniki zemljišč izvedejo prestrukturiranje kmetijskega gospodarstva, tako da pridobijo večje in za pridelavo ustreznejše zemljiške parcele, katerih vrednost in skupna površina sta približno enaki tistima pred komasacijo (Williamson in sod., 2010). Sodobni pristopi h komasacijam upoštevajo zahteve kmetijstva, a se hkrati, kolikor je mogoče, poskušajo izogniti obremenitvam naravnih ekosistemov. Komasacija se lahko uporablja tudi kot instrument za prilagoditev zemljiške strukture kmetijskih gospodarstev ob zahtevah po zemljiščih za različne razvojne projekte v javnem interesu, kot so izgradnja prometne infrastrukture, varstvo pred poplavami, urejanje naravnih zavarovanih območij, turističnih naprav ali stanovanjskih območij. V Avstriji tak pristop poznajo kot večfunkcionalno komasacijo (Seher, 2002). V članku je predstavljen večfunkcionalni vidik komasacije v Avstriji, s poudarkom na vlogi komasacije pri upravljanju krajine in obvladovanju poplavne ogroženosti.

2 PRAVNI OKVIR V Avstriji ureja področje komasacij na splošni oziroma načelni ravni zvezna zakonodaja, medtem ko je izvedbeni zakonski okvir in tudi samo izvajanje komasacij v pristojnosti dežel. Pravno podlago za komasacije podaja zvezni Zakon o urejanju zemljišč (nem. Flurverfassungsgrundsatzgesetz; FGG, 1951), ki določa cilje komasacije kot prestrukturiranje kmetijskih zemljišč, ob upoštevanju »sodobnih makroekonomskih, mikroekonomskih in ekoloških vidikov«. Omenjeni zakon nadalje določa, da mora komasacija podati kakovostne in vsestranske rešitve za pravne, ekonomske in ekološke izzive in pri tem slediti celostnemu vidiku razvoja podeželja. Izpostavimo lahko dva ključna vidika, ki sta predstavljena v tem prispevku.

Prvič, (agrarna) ekologija, upravljanje krajine in optimizacija pogojev za kmetijsko pridelavo so pri komasaciji enakovredni načrtovalski cilji. To pomeni, da je treba s komasacijo urejati krajino in izvajati rešitve za varstvo narave, z reševanjem problematike zmanjšanja biotske pestrosti ter preprečevanjem vetrne in vodne erozije. Tak pristop pa za omenjene ukrepe urejanja krajine zahteva zemljišča, ki jih pridobimo iz komasacijskega sklada – na enak način kot za druge infrastrukturne ukrepe, kot na primer za mrežo poljskih poti. Zakonsko je določeno, da je za urejanje krajine in okoljske ukrepe lahko namenjenih do največ 3 % površine celotnega komasacijskega območja. Če je za te namene potrebnih več zemljišč, se ta pridobijo z odkupom zemljišč iz komasacijskega sklada (največkrat finančno podprto s kmetijsko-okoljskimi programi).

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 45 |

TUJE IZKUŠNJE | FOREIGN EXPERIENCES

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge Drugič, Zakon o urejanju zemljišč (FGG, 1951) podaja pravni okvir za večfunkcionalne komasacijske rešitve v javnem interesu, tako z vidika udejanjanja splošnega javnega interesa komasacij (makroekonomski vidiki) kot z vidika reševanja strukturnih problemov ob realizaciji javnih (infrastrukturnih) projektov. Komasacija lahko rešuje problem nakupa zemljišč za javne namene. Investitor lahko kupi zemljišče kjer koli na komasacijskem območju, pri novi parcelni razdelitvi pa pridobi zemljišče na območju načrtovanega projekta. Lastniki zemljišč, ki so predhodno ovirali pridobivanje zemljišč za projekt v javno korist, s komasacijo dobijo nadomestne (nove) zemljiške parcele na drugi lokaciji komasacijskega območja. Če na ta način investitor (na primer družba za javne ceste) ne dobi dovolj zemljišč za projekt v javnem interesu, se iz komasacijskega sklada nameni dodatna zemljišča, površine zemljišč pa prispevajo komasacijski udeleženci sorazmerno glede na površino vloženih zemljišč. V tem primeru dobijo komasacijski udeleženci primerno denarno odškodnino. Nemška zakonodaja na primer v ta namen uvaja posebno vrsto komasacij, poznanih kot Unternehmensflurbereinigung.

V Avstriji ni primerljivega instrumenta. Projekti v javnem interesu se izvajajo s pomočjo navadnih komasacijskih projektov, kjer pa mora biti komasacija upravičena tudi z vidika kmetijstva, o čemer odloča urad za kmetijstvo.

3 UPRAVLJANJE KRAJINE PRI PROJEKTIH KOMASACIJE Komasacije imajo veliko stičnih točk z ekologijo in upravljanjem krajine. Pri komasaciji se pogosto srečujemo s protislovji med komasacijo in ekologijo in včasih tudi s konfliktnimi situacijami. Izvajanje temeljnih ciljev komasacijskih projektov – izboljšava kmetijske strukture – pogosto vpliva na krajinsko ekologijo, biotsko pestrost in podobo krajine. Z intenziviranjem kmetijske pridelave in ozaveščanjem družbe o okoljskih problemih v zgodnjih 80. letih prejšnjega stoletja se je pojavil odpor javnosti do komasacij. Slednje je zahtevalo posodobitev zakonskih določil in s spremembami zakonodaje so se postopki komasacij prilagodili okoljskim izzivom. V Avstriji sta danes vrednotenje obstoječih krajinskih elementov in ocena izpostavljenosti eroziji tal na komasacijskem območju del projekta za komasacijo, ki predstavlja podlago za vključitev elementov upravljanja krajine v načrtovanje nove parcelne strukture.

Zakonsko je določeno, da morajo vsak vpliv komasacije na biotsko pestrost, podobo krajine, erozijo ali vodno bilanco nadomestiti ukrepi urejanja krajine, upravljanja voda in nadzora erozije. Predvsem slednji ukrep ima v Avstriji dolgo tradicijo pri izvajanju komasacij. Vetrni zaščitni pasovi so se pri komasacijah umeščali v prostor, še preden so postala okoljska vprašanja popularizirana.

Komasacije ponujajo veliko priložnosti pri izvajanju ukrepov vetrne zaščite, kot tudi pri drugih ukrepih urejanja krajine. Strukture, kot so na sliki 1, zahtevajo zemljišča za zasaditev. Zemljišča se lahko pridobijo v okviru projekta komasacije, s tem da se iz komasacijskega sklada vzame določeno površino zemljišč za uresničitev skupnih ciljev komasacije – za tako imenovano »skupno infrastrukturo«, kamor spadajo poljske poti, vodotoki, drenažni sistemi, vetrni zaščitni pasovi in drugi elementi krajine. Ti skupni objekti na komasacijskem območju so prva velika pridobitev v okviru komasacije z vidika upravljanja in urejanja krajine. Druga velika priložnost komasacije je, da se pri načrtovanju nove parcelne razdelitve komasacijskega območja upoštevajo kriteriji urejanja in upravljanja krajine, in sicer pri določanju velikosti in oblike parcel, smeri oranja, umestitvi mreže poljskih poti. Posledično se tudi med kmeti veča zavedanje o pomenu smotrnega upravljanja krajine in sonaravnega urejanja kmetijskega prostora. | 46 |

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

TUJE IZKUŠNJE | FOREIGN EXPERIENCES

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

Slika 1: Ukrepi za zaščito pred erozijo tal v okviru projekta komasacije. Stanje pred komasacijo in po njej (vir: Urad za kmetijstvo Spodnje Avstrije; IRUB).

Komasacijo je treba razumeti kot celoviti razvoj kulturne krajine. To pomeni, da morajo postopki komasacije vključevati javne interese, ki se pojavljajo v kmetijski krajini. Tu se pojavi veliko izzivov, kako upoštevati javni interes v kmetijski krajini in tudi pri komasacijah: — — — —

določitev načinov obdelave zemljišč na območjih z visoko biotsko pestrostjo in krajinskimi vrednotami, da intenzivna obdelava ne bi ogrozila varstva take krajine, soočanje s posledicami koriščenja obnovljivih virov za razvoj krajine, zmanjševanje nevarnosti vetrne in vodne erozije in zmanjšanje vplivov pričakovanih posledic podnebnih sprememb pri kmetijski pridelavi in razvoju krajine.

Komasacije kot celovit instrument za razvoj kulturne krajine ponujajo številne možnosti za uvajanje dinamične kmetijske in krajinske strukture; ob tem se lahko rešujejo konflikti rabe zemljišč, dodatno pa tak pristop prispeva k vzdržnim kmetijskim praksam.

4 PRISPEVEK KOMASACIJ K OBVLADOVANJU POPLAVNE OGROŽENOSTI Javni interes na kmetijskih zemljiščih se odraža tudi v neposrednih zahtevah po zemljiščih, kjer nadaljnja obdelava zemljišč ni več mogoča. Soočanje s takimi zahtevami v okviru komasacij je v Avstriji ustaljena praksa. V nadaljevanju so predstavljeni najnovejši komasacijski projekti v Avstriji, prednosti komasacij pri pridobivanju zemljišč za namen zaščite pred poplavami in tudi nekatere omejitve na tem področju. Evropska direktiva o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (Directive 2007/60/ EC (Direktiva 2007/60/ES)) in tudi politični in administrativni odzivi na ekstremne poplave v zadnjem desetletju so narekovali prehod na celostni pristop k obvladovanju poplavne ogroženosti.

Slednji vključuje različne strategije in ukrepe za zmanjšanje tveganj poplavne ogroženosti, ki se lahko razdelijo na faze preprečevanja, soočanja in odprave posledic (BMLFUW, 2006). Poleg prepovedi gradnje na območjih pomembne poplavne ogroženosti je pri zaščiti pred poplavami izrednega pomena ohranjanje in obnova rečnih koridorjev ter poplavnih ravnic. Zahteva po »prostoru za reke« je jasno ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 47 |

TUJE IZKUŠNJE | FOREIGN EXPERIENCES

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge zapisana tudi v Evropski poplavni direktivi, kjer je izpostavljena obnova poplavnih ravnic. V Avstriji je večina poplavnih ravnic in naravnih zadrževalnih območij v kmetijski ali gozdni rabi. Pridobivanje zemljišč za namene zaščite pred poplavami je odvisno od dogovora s prizadetimi lastniki zemljišč, saj avstrijska zakonodaja na področju voda ne nudi normativnih ureditev za pridobitev teh zemljišč in izgradnjo nasipov oziroma zadrževalnikov. Komasacija je za usklajevanje javnih in zasebnih interesov na poplavnih ravnicah zelo priročen instrument (slika 2), saj omogoča tudi lastniškozemljiške spremembe. Pridobivanje zemljišč poplavnih ravnic in zadrževalnih območij s pomočjo komasacijskih projektov ima še druge prednosti (Seher in Beutl, 2004): — — — — —

družbeno upravičena izguba zemljišč za ta namen in s tem lažje sprejemanje ukrepov s strani prizadetih lastnikov, vzpostavljanje in skupno upravljanje povezanih območij zadrževalnikov, - pospešeni postopki pridobivanja zemljišč ob izvajanju postopka komasacije, usklajena izvedba del geodetske izmere, katastrskih postopkov in zemljiškoknjižnega vpisa in ozaveščanje o pomenu ekstenzivne kmetijske pridelave na poplavnih ravnicah.

Slika 2: Obnova poplavne ravnice (levo) in vzpostavitev lokalnega zadrževalnika (desno) v okviru komasacije (vir: Urad za kmetijstvo dežele Gradiščanske; IRUB).

Rezultati večfunkcionalnih komasacijskih projektov so sicer v veliki meri odvisni od površin zemljišč, ki so na voljo za zahtevane namene. Omejitve pri izvajanju takih komasacijskih projektov se lahko pričakujejo zaradi povečanega povpraševanja po zemljiščih za kmetijsko pridelavo kot posledice rasti cen kmetijskih pridelkov in povečanega povpraševanja po obnovljivih virih. Scenariji prostorskega razvoja Avstrije za leto 2030 napovedujejo pomanjkanje odprtih površin (v smislu nepozidanih zemljišč) zaradi povečanih potreb po naravnih virih (OEROK, 2009); slednje lahko vodi do takšnih razmer, da bo mogoče finančno podpreti le še pridobivanje kmetijskih zemljišč za alternativne visoko donosne rabe.

Omejenost kmetijskih zemljišč za nekmetijsko rabo je izredno neugodna predvsem za tiste sektorje, ki nimajo možnosti prisilnega pridobivanja zemljišč, kot je na primer v Avstriji zaščita pred poplavami in obvladovanje poplavne ogroženosti. Za uveljavljanje javnega interesa na teh področjih bo potrebna prilagoditev zakonodaje, ki bi javnim institucijam dala več pristojnosti pri pridobivanju zemljišč poplavnih ravnic. Zakonodajo na področju komasacij bo treba spremeniti tako, da se lahko komasacijo uvede tudi za nekmetijske namene, na primer na podlagi projektov za izgradnjo infrastrukturnih | 48 |

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

objektov in drugih prostorskih izvedbenih aktov ali načrtov za obvladovanje poplav. Slednje zahteva izboljšanje komuniciranja med različnimi deležniki v okviru komasacije zemljišč. S političnega vidika je mogoče doseči pomembnejši in bolj prepoznaven položaj komasacije le s poudarjanjem prednosti in doprinosa komasacij za javno korist.

5 ZAKLJUČEK Komasacije lahko utemeljeno prispevajo k upravljanju krajine in voda. Komasacije so vsekakor več kot usmerjeni planski instrument za uresničitev zgolj kmetijskih interesov. V Avstriji velja, da komasacije, usmerjene zgolj v reševanje interesov kmetijstva, nimajo dolgoročne prihodnosti. S svojo izrazito prednostjo – z možnostjo spreminjanja zemljiškolastniške strukture in reševanjem konfliktov rabe zemljišč – so večfunkcionalne komasacije primeren instrument za celostno upravljanje zemljišč, ob upoštevanju javnih interesov, povezanih z rabo zemljišč. Za takšne komasacije je treba v Avstriji nekoliko prilagoditi pravna določila in se soočiti z izzivi vse bolj omejenih zemljiških virov. Avstrijska konferenca za prostorsko planiranje spodbuja sodelovanje med različnimi sektorji, tako da poskuša usklajevati in optimizirati različne javne interese v odprtem prostoru, kar predstavlja velik in pomemben strateški izziv za bodoče prostorsko planiranje (OEROK, 2009). Zavedajoč se teh izzivov si moramo prizadevati, da bi izkoristili prednosti komasacije kot pomembnega instrumenta za upravljanje zemljišč za kmetijsko in tudi javno rabo.

TUJE IZKUŠNJE | FOREIGN EXPERIENCES

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

Literatura: Glej literaturo na strani 44.

Seher W. (2014). Komasacije v Avstriji – prispevek k upravljanju krajine in voda. V A. Lisec, A. Prosen, M. Čeh (ur.), Preurejanje zemljišč kot izziv. Zbornik posveta 42. geodetskega dne. Ljubljana: Zveza geodetov Slovenije in Ljubljansko geodetsko društvo, 39-49.

Ass. Prof. Dr. Walter Seher Institute of Spatial Planning and Rural Development (IRUB) Department of Landscape, Spatial and Infrastructure Sciences, BOKU – University of Natural Resources and Life Sciences, Vienna e-mail: walter.seher@boku.ac.at

dr. Walter Seher, dipl. inž.

BOKU Dunaj (Universität für Bodenkultur) Inštitut za prostorsko planiranje in razvoj podeželja (IRUB) Peter Jordan-Straße 82, 1190 Dunaj, Avstrija e-naslov: walter.seher@boku.ac.at

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 49 |

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

PREDLOGI UKREPOV STATE PROPOSAL OF DRŽAVE NA PODROČJU LAND MANAGEMENT UREJANJA ZEMLJIŠČ MEASURES

Matija Kralj, Tomaž Petek, Jurij Mlinar

UDK: 711.4:332.2.021 Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.08

IZVLEČEK V prispevku so predstavljeni ukrepi za izvajanje zemljiške politike. Podana je ureditev tega področja v strateških dokumentih države in mednarodnih organizacij, kot sta Mednarodno združenje geodetov FIG in Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo FAO. Večja pozornost je namenjena ukrepu komasacije.

Predstavljeni so statistični podatki o obsegu izvajanja komasacij v Sloveniji in analiza vzrokov za počasno uvajanje komasacij v urbani prostor. Posebej je predlagana komasacija na urbanih območjih kot možnost podpornega instrumenta za potencialne investicije in umestitve objektov v prostor. V zaključku so podani ukrepi in aktivnosti, ki jih Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Republike Slovenije pripravlja na področju urejanja zemljišč v okviru novega koncepta prostorske zakonodaje.

KLJUČNE BESEDE zemljiška politika, urejanje zemljišč, komasacija, umeščanje objektov v prostor, prostorski podatki

| 50 |

Published Scientific Conference Contribution

ABSTRACT The paper presents the measures for the implementation of land policy. The regulation of the field in national strategy papers and documents of international organizations, such as the Food and Agriculture Organization of the United Nations FAO and the International Federation of Surveyors FIG, is described. Greater attention is given to the measure of land consolidation. The statistics about the implementation of land consolidation in Slovenia are given, and the reasons for the slow progress of land consolidation in urban areas are discussed. A special attention is given to urban land consolidation as a support for potential investments and placement of structures in space. In the conclusions, the measures and activities are presented, as proposed by the Ministry of Infrastructure and Spatial Planning of the Republic of Slovenia in the field of land management in the framework of the new concept of spatial planning legislation.

KEY WORDS land policy, land management, land consolidation, placement of structures in space, spatial data

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

1 MEDNARODNA IZHODIŠČA IN SMERNICE Pomen upravljanja zemljišč obravnavajo številni mednarodni dokumenti in smernice. Združeni narodi so že v začetku devetdesetih let v Agendi 21 (1992) in v Agendi Habitat (1996) zapisali potrebo po celovitem in smotrnem upravljanju zemljišč kot pomembnega naravnega vira, ki zahteva upoštevanje vseh različnih funkcij, ki jih ima zemljišče pri smotrnem in trajnostnem razvoju družbe. Izpostavljena je bila pomembna vloga, ki jo imajo pri teh procesih lokalne skupnosti, ki so v primerih upravljanja zemljišč dolžne reševati spore med različnimi sektorji in z zemljišči gospodariti, tako da spremljajo in načrtujejo njihovo rabo in razvoj ter skupaj z državo zagotavljajo pravno varnost pravic na nepremičninah.

Mednarodna zveza geodetov FIG je v Potsdamski izjavi, sprejeti na mednarodnem kongresu o razvoju podeželja leta 2000, zapisala, da predstavlja upravljanje zemljišč, vključno s spreminjanjem zemljiške strukture s komasacijami, enega ključnih mehanizmov za zagotavljanje trajnostnega razvoja družbe tako na podeželju kot v urbanih okoljih. Februarja leta 2002 je zveza FIG za področje komasacij sprejela Münchensko izjavo o komasaciji zemljišč (angl. The Munich Statement on Land Consolidation), ki še danes predstavlja eno od ključnih mednarodnih smernic na področju komasacij. V tej izjavi je obravnavan problem zemljiške razdrobljenosti, ki je pogost v srednje- in vzhodnoevropskih državah.

Razdrobljenost zemljišč je lahko razlog za upočasnjen gospodarski razvoj in predstavlja oviro za zasebne in javne investicije; komasacija zemljišč je v dokumentu navedena kot instrument celovitega urejanja podeželskega in urbanega prostora. V izjavi je navedeno, naj države srednje in vzhodne Evrope ter Skupnosti neodvisnih držav komasacijo vključijo v programe za razvoj podeželja in kmetijstva kot bistveni instrument za razvoj podeželja, vključno z razporeditvijo virov. Priporočena je izvedba predhodnih raziskav in ocen o negativnih vplivih (npr. na gozdne površine, vodne sisteme, biotsko raznolikost), rezultati pa naj se upoštevajo v izčrpni analizi stroškov in koristi (finančnih, družbenih, tehničnih). Izjava prav tako napotuje h krepitvi obstoječega sodelovanja med državami z nacionalnimi in mednarodnimi razvojnimi agencijami, strokovnimi združenji, nevladnimi organizacijami, zasebnim sektorjem in univerzami, z namenom da bi bile informacije o komasacijah v posamezni državi dostopne različnim deležnikom urejanja prostora ter z namenom da se pripravijo nacionalne smernice za izvajanje komasacij. Na podlagi izkušenj iz pilotnih in drugih projektov naj nato države razvijejo in primerno dopolnijo zakonodajo, institucije in tehnične postopke za izvajanje komasacij (Münchenska izjava, 2002).

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

Mednarodna Organizacija Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano FAO skupaj z Mednarodno zvezo geodetov FIG redno organizira delavnice na temo urejanja podeželskega prostora, z namenom predstavitve in izmenjav izkušenj o sodobnih metodah in tehnikah za izvajanje komasaciji. Rezultati delavnic, ki na to temo redno potekajo vse od leta 2002, so zbrani v obliki zbornikov in so na voljo na spletni strani FAO (www.fao.org/regional/seur/pubs_en.htm). Mednarodni organizaciji FIG in FAO v svojih priporočilih za izvajanje komasacij poudarjata, da je treba pri preurejanju zemljišč uveljaviti sodobne pristope in metode dela, posebej pa je izpostavljen pomen aktivne vloge javnih institucij pri izvajanju zemljiške politike, vključno z ukrepi prestrukturiranja zemljiške posesti s ciljem učinkovitejše rabe virov (Lisec in sod., 2010 in 2011).

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 51 |

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge 2 STANJE IZVAJANJA KOMASACIJ V SLOVENIJI V popisu kmetijstva je bilo v Sloveniji leta 2010 evidentiranih 74.432 kmetijskih gospodarstev, ki obdelujejo 888.664 ha vseh zemljišč, od katerih je 479.653 ha kmetijskih zemljišč, ostalo pa so gozdovi in neplodna zemljišča. Kmetijska gospodarstva v EU-27 so leta 2010 obdelovala povprečno čez 14 ha kmetijskih zemljišč, v Sloveniji pa povprečno 6,3 ha kmetijskih zemljišč ali okoli 45 % povprečja v celotni EU-27. Povprečno največja kmetijska gospodarstva so na Češkem (obsegajo več kot 152 ha), povprečno najmanjša pa na Malti (obsegajo manj kot 1 ha). Nižje povprečje kot v Sloveniji imajo samo 4 članice EU (Statistični urad RS, 2013). V evidencah Geodetske uprave Republike Slovenije je 1.488.640 zemljiških parcel evidentiranih z dejansko rabo – kmetijsko zemljišče. To pomeni, da ima povprečno kmetijsko gospodarstvo (6,3 ha kmetijskih zemljišč) približno 20 parcel, medtem ko je povprečno število parcel na kmetijsko gospodarstvo v EU znatno nižje kot v Sloveniji, čeprav so kmetijska gospodarstva večja (obsegajo približno 14 ha).

Po podatkih Geodetske uprave RS je bilo v Sloveniji pred letom 1991 vsako leto v povprečju uvedenih 20 komasacijskih postopkov na površini 3500 ha. Po osamosvojitvi in s spremembo družbenega sistema je uvajanje postopkov komasacije skoraj v celoti zamrlo. V obdobju 1991 do 2000 se je izvajalo zgolj zaključevanje postopkov, ki so se začeli že pred letom 1991. Po letu 2000 so se v praksi ponovno pokazale potrebe in zanimanje za uvajanje komasacij, sprva upravne in kasneje tudi pogodbene komasacije, k čemur je pripomoglo tudi sofinanciranje navedenih postopkov s strani kmetijskega ministrstva.

V letih od 2000 do 2010 so bili v povprečju uvedeni trije postopki upravne komasacije na leto, na skupni površini 600 ha letno. Bolj zaskrbljujoči pa so podatki izvajanja komasacij stavbnih zemljišč, saj iz podatkov Geodetske uprave RS izhaja, da je bil v letih od 2002 do 2009 uveden le en postopek upravne komasacije stavbnih zemljišč. To dokazuje, da v Sloveniji nimamo vzpostavljenega sistema izvajanja zemljiške politike za namen prilagajanja parcelne strukture, ki je eden ključnih vzvodov za ustvarjanje prostorskih pogojev – učinkovito gospodarjenje z nepremičninami in posledično vzdržen prostorski razvoj.

3 STANJE ZEMLJIŠKE POLITIKE V SLOVENIJI Zemljiško politiko je mogoče udejanjati z različnimi, včasih medsebojno povezanimi ukrepi, kot so zakonodajno-upravni, finančni in prostorsko-načrtovalski. Zakonski okvir – Zakon o urejanju prostora iz leta 2002 (v nadaljevanju: ZUreP-1) določa zgolj administrativne prostorske ukrepe, in sicer začasne ukrepe za zavarovanje urejanja prostora, zakonito predkupno pravico občine, razlastitev in omejitev lastninske pravice, komasacijo in ukrepe pri prenovi. S sprejemom Zakona o prostorskem načrtovanju v letu 2007 (v nadaljevanju: ZPNačrt) je prišlo do dodatne ločitve segmentov priprave prostorskih aktov in ukrepov zemljiške politike. Takšna zakonodajna členitev pa je še dodatno otežila izvajanje »zemljiške politike«, ki je tesno povezana s prostorskim načrtovanjem. Kot finančna ukrepa, ki bi ju lahko povezali z zemljiško politiko, moramo omeniti komunalni prispevek in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (ki ga ukinja Zakon o davku na nepremičnine (2013)), ki bi ob ustreznem preoblikovanju in namenski porabi sredstev lahko predstavljala oziroma prispevala k oblikovanju sistema zemljiške politike.

V sistemu urejanja prostora je načrtovanje prostorskih ureditev na lokalni ravni tesno povezano z | 52 |

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

zemljiškim katastrom. Za namen dovoljevanja posegov v prostor je treba določiti pravni status oz. namensko rabo zemljišča, na zemljiško parcelo pa so vezani tudi lastninska pravica, druge stvarne pravice in opisni podatki, na podlagi katerih se ugotavlja pogoje za dopustnost posega v prostor. Pri tem moramo poudariti neločljivo povezanost zemljišča in načrtovanega objekta, kar je pogoj za nemoteno uporabo objekta po njegovi izgradnji. Zakonodaja s področja graditve objektov in stavbnih zemljišč iz 80. in 90. let prejšnjega stoletja je to urejala v obliki določitve funkcionalnega zemljišča k objektu oziroma z Zakonom o graditvi objektov iz leta 2002 v obliki gradbene parcele, vendar sta zaradi nedorečenega pravnega statusa in neustreznega evidentiranja obe rešitvi izgubili svojo funkcijo in pomen.

ZPNačrt s podzakonskimi predpisi del svoje vsebine namenja zemljiški/parcelni strukturi. Pri pripravi občinskega prostorskega načrta je tako treba za stavbna zemljišča določiti prostorske izvedbene pogoje in merila za parcelacijo. Na parcelno strukturo se nanašajo tudi prostorski izvedbeni pogoji glede lege in velikosti objektov. Parcelna struktura je še podrobneje določena v občinskem podrobnem prostorskem načrtu, kjer je del obvezne vsebine načrt parcelacije z vsemi tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel in objektov v naravo. Na podlagi navedenega lahko ugotovimo, da prilagajanje parcelne strukture načrtovanim prostorskim ureditvam predstavlja končni in ključni segment za dejansko izvedbo prostorskih ureditev. V primeru razdrobljenosti zemljiške strukture stavbnih zemljišč bi moral ukrep komasacije (upravne in pogodbene) predstavljati pomemben mehanizem za zagotavljanja primerne parcelne strukture, prilagojene načrtovanim prostorskim ureditvam. Na območjih, kjer je mogoč dogovor med lastniki zemljišč, se za prilagajanje parcelne strukture uporabljajo predpisani postopki spreminjanja meje parcele. V tem segmentu je zelo pomembna pogodbena komasacija, ki bi jo morale spodbujati lokalne skupnosti in tudi država, predvsem v obliki enostavnih, hitrih in kratkih postopkov ter davčnih vzpodbud. Večji problem nastane na območjih, kjer pri spreminjanju parcelne strukture načrtovanim prostorskim ureditvam ni mogoče doseči ustreznega soglasja med lastniki zemljišč, kar je pogost pojav. V takem primeru zakonodaja omogoča izvedbo upravne komasacije.

Ob analizi določil ZUreP-1, ki ureja upravno komasacijo za stavbna zemljišča, lahko ugotovimo, da je zakonodajalec za uvedbo ukrepa postavil zelo stroga merila. Slednje se odraža v »neuporabnosti« upravne komasacije stavbnih zemljišč, in sicer: postopek se lahko začne le na zahtevo dveh tretjin lastnikov zemljišč, izvaja pa se lahko samo v okviru priprave izvedbenega prostorskega akta. Nadalje je nedorečeno vodenje postopka komasacije, kjer se prepletajo naloge izvajalca komasacije, strokovne komisije, komasacijskega odbora in občinske uprave, ter financiranje komasacije, kjer finančna sredstva zagotavljajo predlagatelji komasacije.

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

Ker zakonodaja v Sloveniji s področja urejanja prostora ne pozna drugih ukrepov za spreminjanje (prilagajanje) parcelne strukture stavbnih zemljišč načrtovanim prostorskim ureditvam na »problematičnih območjih«, je za namen »obvezne« vzpostavitve primerne zemljiške strukture nujna posodobitev ukrepa upravne komasacije. Pri tem se je smiselno zgledovati po primerljivih postopkih v sosednjih državah in tudi po izvajanju komasacije kmetijskih zemljišč, ki je v Sloveniji bolj uspešen ukrep. Tako je smiselno, da zakonodajalec spremeni merila za uvedbo upravne komasacije, ki bi se lahko izvajala tako na podlagi občinskega prostorskega načrta, občinskega podrobnega prostorskega načrta ali v okviru priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta, ter da vodenje postopka (v celoti) prenese na javni sektor. Nadalje je nujna ureditev načina financiranja, kjer bi se moral večji delež finančnih sredstev zagotavljati iz ustreznih skladov. Smiselno je razmisliti tudi o prilagoditvi zemljiške parcelne ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 53 |

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge strukture načrtovanim prostorskim ureditvam v določenem časovnem roku po sprejemu prostorskega akta in tako spodbuditi notranji razvoj naselij.

4 UREJANJE ZEMLJIŠČ ZA INVESTICIJE Skladno s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (SPRS, 2004) ima notranji razvoj naselij prednost pred širjenjem razvoja na nova območja. Z izrabo prostih stavbnih zemljišč znotraj območij naselij, predvsem pa z rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih območij se zagotavlja kakovostnejšo rabo neprimerno izkoriščenih zemljišč. Raziskave kažejo (Špes in sod., 2012), da imamo v Sloveniji precejšnje število neizkoriščenih površin znotraj naselij, predvsem v območju degradiranih zemljišč, na katerih se je v preteklosti odvijala poslovna ali industrijska dejavnost, sedaj pa propadajo in čakajo na sanacijo, ter na območjih obstoječih poslovnih in obrtnih con, ki so se v preteklosti predimenzionirale.

Investitorji se soočajo s problemi pridobivanja zemljišč in posledično tudi s pridobivanjem potrebnih dovoljenj za gradnjo. Na predolge postopke izdajanja gradbenega dovoljenja in vpisa stvarnih pravic v zemljiško knjigo nas letno opozarja Svetovna banka (Doing Business, 2014). Slovenija zaseda med 189 državami, ki so vključene v analizo, 59. mesto na področju izdaje gradbenih dovoljenj in 83. mesto na področju registracije lastništva (transakcije parcele – parcelacija in prodaja) in v povprečju še vedno zaostaja za najrazvitejšimi državami. Potencialna zemljišča, primerna za investicije, je zato treba približati investitorjem. Obstoječa parcelna in lastniška struktura zemljišč predstavlja v večini primerov problem pri umeščanju objektov v prostor, zato jo je treba predhodno sanirati. Eden od primernih pristopov, kot je bilo že omenjeno, je komasacija, ki nudi možnost priprave zemljišča za investicijo v fazi pred umestitvijo objektov v prostor (angl. greenfield) ali v fazi ponovne izrabe stavbnih zemljišč na degradiranih urbanih območjih za potrebe prenove urbanega prostora (angl. brownfield). Občina in država morata odigrati aktivno vlogo pri urejanju strukture zemljišč. Dolžni sta ustvarjati pogoje za notranji razvoj naselja ali za njegovo širitev in s tem prostorski razvoj usmerjati v optimalno izrabo prostora. V javnem interesu je, da se degradirana in druga prosta zemljišča, predvsem znotraj območij naselij, ponovno aktivirajo. Za identifikacijo teh zemljišč so potrebni kakovostni podatki, s pomočjo katerih je mogoče pridobiti informacije o potencialnih območjih za investitorje in ugotavljati razvojni potencial tega območja. Smiselno je, da se zemljišča z velikim razvojnim potencialom tudi lastniško sanira in da se jih v kar največji možni meri pripravi za potencialne investitorje.

5 PODATKI O ZEMLJIŠČIH Uspešno vodenje zemljiške politike in usmerjanje prostorskega razvoja mora temeljiti na strokovno utemeljenih odločitvah. Potrebno je poznavanje stanja prostora in zaznavanje sprememb v določenem časovnem obdobju, trendov v prostoru. Prostorski razvoj najbolj nazorno opisujemo s kazalniki. Žal v Sloveniji, kljub kar nekaj izvedenim študijam (npr. Ocena stanja in teženj v prostoru RS, 2002), nismo uspeli zagotoviti sistematičnega spremljanja prostorskega razvoja in vodenja prostorskih kazalnikov.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor RS je zato v sodelovanju s projektnimi partnerji pristopilo k izvedbi projekta Attract-SEE. V okviru projekta bo določen osnovni nabor prostorskih kazalnikov, pripravljena metodologija za izračun kazalnikov in izdelano poročilo o prostorskem razvoju na območju Slovenije. Kazalniki in poročila bodo na voljo prek spletne strani. | 54 |

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

Zaznavanje stanja in trendov v prostoru je mogoče vzpostaviti le na podlagi kakovostnih prostorskih podatkov. Eden od ključnih pokazateljev prostorskega razvoja so spremembe razvojnih stopenj zemljišč.

V prostoru bi morali slediti vsaj osnovnim razvojnim stopnjam zemljišča – od nezazidanega stavbnega zemljišča (brez komunalne opreme), zemljišča za gradnjo, zemljišča s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem do pozidanega stavbnega zemljišča. Za določanje osnovnih razvojnih stopenj (stavbnih) zemljišč so potrebni kakovostni podatki, ki določajo rabo prostora (namensko in dejansko) in posamezne statuse zemljišč. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor RS je v preteklem letu izdelalo metodologijo (Kete in sod., 2013) za zajem dejanske rabe prostora za pozidana zemljišča (urbana raba). V letošnjem letu bo metodologija testirana. Na podlagi metodologije se bo postopoma zajelo podatke o urbani rabi za celotno območje Slovenije. Ministrstvo vodi podatke o namenski rabi prostora za veljavne občinske prostorske akte. Do konca februarja 2014 so bili v zbirki podatkov zbrani podatki o namenski rabi prostora za 82 občin, ki že imajo sprejete prostorske rede občin po ZUreP-1 ali občinske prostorske načrte po ZPNačrt. Geodetska uprava RS vzpostavlja podatke o zemljiščih za gradnjo, ki bodo ena od osnovnih informacij o potencialnih zemljiščih za investicije. Ministrstvo nadalje vzpostavlja sistem evidentiranja upravnih aktov na področju graditve, ki bo omogočal pregled nad izdanimi gradbenimi in uporabnimi dovoljenji ter inšpekcijskimi odločbami. V sistem evidentiranja so trenutno vključene testne upravne enote. V sistem bo ministrstvo vključilo vse upravne organe, pristojne za izdajo upravnih aktov na področju graditve.

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

V zadnjih letih se je v Sloveniji veliko naredilo na vzpostavljanju evidenc, ki so nujna podlaga za določanje razvojnih stopenj zemljišč. Evidence so večinoma še v fazi vzpostavljanja, lahko pa pričakujemo, da bomo imeli v naslednjih nekaj letih na voljo kakovostne podatke za odločanje na področju zemljiške politike, predvsem za usmerjanje poselitve v prostoru. Prostorski podatki in nad njimi izvedeni kazalniki bodo dobra osnova za podporo investicijam.

6 ZAKLJUČEK Zapletena zakonodajna določila, zapletenost postopkov in pomanjkljive evidence se negativno odražajo na področju prostorskega načrtovanja in urejanje zemljišč. Posledično je Vlada RS v letu 2013 pristopila k prenovi zakonodajnega okvira – Izhodišča normativnih sprememb na področju urejanja prostora in graditve objektov. Tako se v sodelovanju s strokovnimi institucijami pripravljajo različni nabori ukrepov za področje prostorskega načrtovanja, zemljiške politike, graditve objektov, vzpostavljanja evidenc in avtomatizacije postopkov (eProstor, ePlan, eGraditev), ki bodo po strokovnem in medresorskem usklajevanju vključeni v novo zakonodajo.

Literatura in viri: Agenda 21 (1992). United Nations Conference on Environment and Development.

Rio de Janerio, Brazil. http://sustainabledevelopment.un.org/content/ documents/Agenda21.pdf.

Agenda Habitat (1996). United Nations Conference on Human Settlements. Istanbul, Turkey. http://www.unhabitat.org/downloads/docs/1176_6455_the_habitat_agenda.pdf.

FIG (2009). Declaration on Land Governance in Support of the Millennium

Development Goals, FIG/WB Conference, Washington, March 2009 (http:// www.fig.net/pub/figpub/pub45/figpub45.htm, pridobljeno 20. 2. 2014).

Lisec, A., Pintar, M., Bovha, D., Ferlan, M., Šumrada, R., Drobne, S., Zavodnik Lamovšek, A., Foški, M., Prosen, A., Prus, T., Grčman, H., Glavan, M., Novak, P., Čeh, M., Trobec, B. (2010). Komasacija in celovito urejanje podeželskega prostora. Prvo vmesno poročilo. Ljubljana: UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo: 36 str.

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 55 |

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge Lisec, A., Pintar, M., Bovha, D., Ferlan, M., Šumrada, R., Drobne, S., Zavodnik Lamovšek, A., Foški, M., Prosen, A., Prus, T., Grčman, H., Glavan, M., Novak, P., Čeh, M., Trobec, B. (2011). Komasacije in celovito urejanje podeželskega prostora.

CRP – Konkurenčnost Slovenije 2006–2013. Končno poročilo. Ljubljana in Celje: UL, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo in Biotehniška fakulteta ter Geodetski zavod Celje d.o.o.

Špes, M., Krevs, M., Lamšič, B., Mrak, I., Ogrin, M., Plut, D., Vintar Mally, K., Vovk Korže, A. (2012). Sonaravna sanacija okoljskih bremen kot trajnostno razvojna priložnost Slovenije, Degradirana območja. CRP – Konkurenčnost Slovenije 2006–2013". Zaključno poročilo. Ljubljana: UL, Filozofska fakulteta.

Münchenska izjava (2002). Münchenska izjava o komasaciji kot orodju za razvoj podeželja v državah srednje in vzhodne Evrope ter v Skupnosti neodvisnih držav (prevod Anton Prosen). Geodetski vestnik, 46 (1/2), 145–149.

Uredba Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Uradni list EU, L 277 št. 1698/2005.

Ocena stanja in teženj v prostoru RS (2002). Poročevalec DZ RS št. 8/2002.

SPRS (2004). Strategija prostorskega razvoja Slovenije. Ministrstvo za okolje in prostor. Urad za prostorski razvoj. (Uradni list RS, št. 76/2004).

Doing Business (2014). World Bank Group. Washington (junij 2013). (http://www. doingbusiness.org/rankings, pridobljeno 9. 3. 2014).

Statistični urad RS (2013). Publikacija z naslovom »kmetijstvo doma in drugje po EU«, http://www.stat.si/doc/pub/kmetijstvo_EU.pdf.

Kete, P., Mivšek, E., Janežič, M., Mesner, N., Zavodnik, A., Foški, M., Drobne, S., Kobetič, L., Košir, U., Puhar, M., Černe, T., Grilc, M. (2013). Izdelava metodologije za zajem podatkov o dejanski rabi pozidanih zemljišč. Zaključno poročilo.

Ljubljana: Geodetski inštitut Slovenije.

Statistični urad RS (2013). Publikacija z naslovom »kmetijstvo doma in drugje po EU«. (http://www.stat.si/doc/pub/kmetijstvo_EU.pdf, pridobljeno 20.

2. 2014).

Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2011–2013. Uradni list RS št. 28/2011.

Vlada RS (2013). Izhodišča normativnih sprememb na področju urejanja prostora in graditve objektov.

Zakon o davku na nepremičnine. Uradni list RS št. 101/2013 in 11/2014.

Zakon o graditvi objektov. Uradni list RS št. 102/2004 – UPB, 14/2005 – popr., 92/2005 – ZJC-B, 111/2005 – odl. US, 93/2005 – ZVMS, 126/2007, 108/2009, 57/2012.

Zakon o prostorskem načrtovanju. Uradni list RS št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP (106/2010 popr.), 43/2011-ZKZ-C, 57/2012, 57/2o12-ZUPUDPP-A, 109/2012.

Zakon o stavbnih zemljiščih. Uradni list SRS št. 18/1984, 32/1985 in 33/1989.

Zakon o urejanju prostora. Uradni list RS št. 110/02, 8/03-popr., 58/03-ZKZ-1, 33/07-ZPNačrt, 108/2009-ZGO-1C, 79/2010 Odl.US: U-I-85/09-8, 80/2010-ZUPUDPP (106/2010 popr.).

Kralj M., Petek T., Mlinar J. (2014). Predlogi ukrepov države na področju urejanja zemljišč. V Lisec A., Prosen A., Čeh M.(ur.), Preurejanje zemljišč kot izziv.

Zbornik posveta 42. geodetskega dne. Ljubljana: Zveza geodetov Slovenije in Ljubljansko geodetsko društvo, 50-56.

mag. Matija Kralj, univ. dipl. inž. geod.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor RS Langusova ulica 4, SI-1000 Ljubljana e-naslov: matija.kralj@gov.si

Jurij Mlinar, univ. dipl. inž. geod Ministrstvo za infrastrukturo in prostor RS Langusova ulica 4, SI-1000 Ljubljana e-naslov: jurij.mlinar@gov.si

| 56 |

Tomaž Petek, univ. dipl. inž. org.

Geodetska uprava Republike Slovenije Zemljemerska ulica 12, SI-1000 Ljubljana e-naslov: tomaz.petek@gov.si

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

KOMASACIJE IN DRUGI POSTOPKI UREJANJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ – STANJE IN MOŽNOSTI V PROGRAMU RAZVOJA PODEŽELJA 2014–2020

LAND CONSOLIDATION AND OTHER LAND OPERATIONS – RURAL DEVELOPMENT PROGRAMME 2014–2020

TUJE IZKUŠNJE | FOREIGN EXPERIENCES

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

Tomaž Primožič UDK: 528.4:711.3:332.2.021 Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.08

IZVLEČEK Namen prispevka je predstaviti dosedanje dejavnosti na področju zemljiških operacij v Republiki Sloveniji s poudarkom na podprtih ukrepih v okviru Programa razvoja podeželja 2007–2013, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. V tem obdobju 2007–2013 je bilo v okviru Programa sofinanciranih 51 projektov komasacij na skupno 10.371 ha kmetijskih zemljišč. Poleg tega je bilo finančno podprtih 18 agromelioracij na komasacijskih območjih v skupni velikosti 3072 ha. Posebno je treba izpostaviti projekte namakanja, ki so bili finančno podprti v obdobju 2007–2013. Kaže, da so zemljiške operacije kot orodje celovitega urejanja kmetijskega (podeželskega) prostora dobile v tem obdobju nov zagon, predvsem s finančnimi podporami iz programa razvoja podeželja. Pomembno pri uvajanju komasacij in drugih zemljiških operacij je opazno naraščajoče zavedanje ljudi, da so komasacije (in tudi agromelioracije ter namakanje) nujni ukrepi za povečanje hektarske donosnosti in prilagoditev kmetijstva podnebnim spremembam. Novi Program razvoja podeželja 2014–2020 gradi na dosedanjih izkušnjah pri izvajanju zemljiških operacij.

KLJUČNE BESEDE komasacija, namakanje, agrarne operacije, razvoj podeželja, Slovenija

Published Scientific Conference Contribution

ABSTRACT The purpose of this paper is to present the current activities in the field of land operations in the Republic of Slovenia, with an emphasis on supported measures under the Rural Development Programme 2007–2013, co-financed by the European Agricultural Fund for Rural Development. In this period, 51 projects of land consolidation on a total of 10,371 ha of agricultural land have been supported through the Programme. In addition, 18 agroameliorations on land consolidated areas were supported with a total size of 3072 ha. In particular, it is necessary to mention the irrigation projects that were supported during the 2007–2013 period. All this shows that land operations as the tool for a comprehensive spatial planning of agricultural (rural) areas were given a new impetus with the financing provided through the rural development programme. The cornerstone of the implementation of land consolidation and other land operations is, nonetheless, the rising awareness among people that the land consolidation activities (as well

KEY WORDS land consolidation, irrigation, agrarian operations, rural development, Slovenia

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 57 |

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge 1 UVOD Leta 2010 je v Sloveniji 74.640 kmetij razpolagalo s 507.000 ha kmetijskih zemljišč, od katerih je v uporabi nekaj več kot 474.000 ha (Medmrežje 1). Povprečna velikost kmetije je bila 6,5 ha, medtem ko je bila isto leto (2010) povprečna velikost kmetije v članicah Evropske unije 16 ha (EU 25) oziroma 11,9 ha (EU 27) – glej Medmrežje 2. Slovenija se tako uvršča med države članice z zelo neugodno velikostno in posestno strukturo v kmetijstvu. Potreba po zemljiških operacijah je še večja zaradi dejstva, da slovenska kmetija v povprečju obdeluje 22 obdelovalnih kosov, kar v povprečju pomeni manj kot 0,3 ha velik obdelovalni kos (Lisec in sod., 2011).

Komasacije, kot jih poznamo danes v Sloveniji in v večini evropskih državah, so bile v Evropi uvedene konec 19. in v začetku 20. stoletja, toda prve v literaturi omenjene komasacije v Evropi segajo v daljno 16. stoletje. Kot prva komasacija se pogosto navaja zložba zemljišč iz obdobja okoli leta 1550 na območju kneževine Kempten v jugozahodni nemški regiji Allgäu. Med države, ki so imele prve urejeno zakonodajo na tem področju, lahko štejemo skandinavske države, ki so uvedle prve sistemske rešitve že v 18. stoletju (Danska, Norveška in Švedska). Osnovni cilj tradicionalnih komasacij je bil izboljšati posestno strukturo kmetij in tako skupaj s potrebnimi infrastrukturnimi ureditvami in melioracijami (agromelioracijami in osuševanje) omogočiti učinkovito ter smotrno rabo zemljišč (slika 1). Komasacije zemljišč so se v svoji dolgi zgodovini do današnjega časa razvile v celovito orodje razvoja podeželja z večnamenskimi cilji, ki lahko prispeva k razvoju kmetijstva, poleg tega pa tudi k infrastrukturni opremljenosti, varovanju naravnega in grajenega okolja ter za izvedbo različnih projektov na podeželju.

Vse pomembnejša je vloga komasacij tudi na področju izvajanja aktivne zemljiške politike, tudi kot instrument za pridobivanje zemljišč v javno korist, aktivno upravljanje zavarovanih območij ipd. (FAO in FIG, 2002; Triglav, 2006; Lisec in Prosen, 2008; Triglav, 2008; Lisec in sod., 2011).

Slika 1: Zemljiška razdrobljenost na Ljubljanskem barju – levo; melioracije kmetijskih zemljišč na Ljubljanskem barju – desno (fotografija: Tomaž Primožič, 2009).

V prispevku podajamo pregled nad zgodovino izvajanja zemljiških operacij v Sloveniji, s poudarkom na izvajanju komasacij v obdobju Programa razvoja podeželja 2007–2013. Predstavljene so dejavnosti Ministrstva za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije (v nadaljevanju: MKO) na področju zemljiških operacij, predvsem pri pripravi strateških in operativnih dokumentov do leta 2020, in tudi osnutki plana izvajanja zemljiških operacij v programskem obdobju Programa razvoja podeželja 2014–2020. | 58 |

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

2 ZGODOVINA IZVAJANJA KOMASACIJ DO LETA 2006 Zakonski temelj za zložbe in druge agrarne operacije smo na območju današnje Slovenije dobili v nekdanji Avstro-Ogrski z zvezno zakonodajo iz leta 1883. Za izvajanje agrarnih operacij so bile zadolžene deželne komisije za agrarne operacije, ki je bila na Koroškem ustanovljena leta 1885, na Kranjskem leta 1888 in na Štajerskem leta 1909. Leta 1919 je bila za območje takratne Slovenije ustanovljena Višja komisija za agrarne operacije v Ljubljani, ki se je kasneje večkrat preimenovala. Leta 1947 je bila takratna Komisija za agrarne operacije ukinjena. Ukrepi agrarne politike in povojna zemljiška politika so bili usmerjeni v povečanje velikosti družbenih posesti. Kljub temu je v Sloveniji ostala v zasebni lasti večina obdelovalnih kmetijskih zemljišč in drobna posestna struktura kmetijskih gospodarstev se je ohranila. V povojnem obdobju je Slovenija prvi zakonski temelj za komasacije dobila leta 1957.

Komasacije je najprej izvajal pri zadružni zvezi ustanovljeni Oddelek za urejanje kmetijskih zemljišč, ki je nekaj let deloval tudi kot oddelek Kmetijskega inštituta, potem pa je postal samostojen Zavod za urejanje kmetijskih zemljišč, ki je leta 1975 prenehal delovati (Avbelj in sod., 1976; Ribnikar, 1991; Lisec in sod., 2013).

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

[ha] 7000

25

28

6000

16 23 25 28

5000

16

4000

17 3000

13

7 13

2000 13 1000 2 0 Do 1979

1980

1981

1982

1983

1984

1985

1986

1987

1988

1989

1990

1991

Slika 2: Površine zemljišč, vključenih v komasacije, in število komasacijskih postopkov po letih v obdobju do leta 1991 (vir podatkov: Podatki o komasacijah v Sloveniji do leta 2013).

Republiški zakon iz leta 1973, ki je urejal področje kmetijskih zemljišč, je uredil financiranje agrarnih operacij, s tem da je predpisal namensko plačilo za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč.

Komasacija se je lahko uvedla, če so se glede te strinjali lastniki zemljišč, ki so imeli v lasti predpisani delež površin vseh kmetijskih zemljišč na komasacijskem območju. Z letom 1986 soglasje lastnikov zemljišč ni bil več pogoj za uvedbo komasacije. Najbolj intenzivno obdobje v zgodovini urejanja kmetijskih zemljišč v Sloveniji je bilo obdobje 1981–1990, ko je bilo uvedenih največ komasacij (slika 2) in agromelioracij. Na območju Slovenije je bilo v obdobju po drugi svetovni vojni do leta 1990 v komasacije vključenih preko 52.000 ha zemljišč, od tega v obdobju 1980–1985 približno 24.000 ha ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 59 |

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge kmetijskih zemljišč, v obdobju 1986–1990 pa še približno 25.000 ha (Prosen, 2003; Lisec in sod., 2011). V tem obdobju je bilo uvedenih tudi več projektov drugih agrarnih operacij. Približno 72.000 ha je bilo vključenih v projekte osuševanja, na nekaj manj kot 70.000 ha so se izvedle agromelioracije, namakalni sistemi pa so bili zgrajeni na nekaj več kot 5800 ha zemljišč (Borec, 1997).

Po letu 1991 so v Sloveniji velik izziv predstavljale nezaključene komasacije. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, je do konca leta 1994 pripravilo podrobno analizo stanja nezaključenih komasacij. Rezultati analize so pokazali, da je v Sloveniji 125 nezaključenih komasacij, ki pa so bile v različnih fazah izvedbe (Kokolj Prošek, 2001; Prosen, 2003). Nekatera komasacijska območja niso imela rešenih pritožb na odločbo o razdelitvi parcel komasacijskega sklada, spet druge so imele le odločbe o uvedbi komasacije, katerim ni sledila nobena druga faza izvedbe komasacije. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, izvaja vsakoletni program sanacije nedokončanih komasacij, kjer so na voljo ciljno namenjena sredstva.

Trenutno je v Program sanacije nedokončanih komasacij vključenih 22 komasacijskih območij, ki so upravičena tako do izplačil za izvedbena (geodetska) dela kot do izplačil za odškodnine. Poleg tega je v ta program vključenih še 11 komasacijskih območij, ki so upravičena zgolj do izplačila odškodnin. [ha] 1800

1600

12

1400 5

1200 1000

6

1

2

800

8

4

3

3

600 2 400 200

6 2

1

1

1 0 1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

Slika 3: Površine zemljišč, vključenih v komasacije, in število komasacijskih postopkov po letih v obdobju od leta 1991 do leta 2007 (vir podatkov: Podatki o komasacijah v Sloveniji do leta 2013).

Zakon o kmetijskih zemljiščih iz leta 1996 je na novo uredil področje agrarnih operacij, a komasacije so se izvajale celo desetletje le v omejenem obsegu (slika 3). Ta med agrarne operacije uvršča menjavo kmetijskih zemljišč, arondacije, komasacije, agromelioracije in namakanje. Same komasacije zakon opredeljuje kot zložbo zemljišč, katere predmet so lahko kmetijska zemljišča, pa tudi gozdovi, nezazidana stavbna in druga zemljišča na komasacijskem območju ter naprave na teh zemljiščih.

Za izvedbo komasacije kmetijskih zemljišč je predviden instrument upravne komasacije, ki zahteva soglasje lastnikov zemljišč, ki imajo v skupni lasti več kot 67 % površin zemljišč na predvidenem komasacijskem območju. Sprememba Zakona o kmetijskih zemljiščih v letu 2011 uvaja tudi možnost izvedbe pogodbene komasacije. | 60 |

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

3 PROGRAM RAZVOJA PODEŽELJA 2007–2013 3. 1 Komasacije in agromelioracije Program razvoja podeželja 2007–2013 je uvedel finančno podporo izvajanju komasacij in agromelioracij z ukrepom 125 Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem oziroma prilagoditvijo kmetijstva, ki se je delil na 3 aktivnosti: (1) komasacije, (2) agromelioracije na komasacijskih območjih in (3) izgradnja velikih namakalnih sistemov, tehnološke posodobitve velikih namakalnih sistemov in izgradnja demonstracijskih centrov. V obdobju 2007–2013 je bilo za aktivnosti 1 in 2 objavljenih pet javnih razpisov, v okviru katerih je bilo finančno podprtih 51 projektov komasacij na skupni površini 10.370 ha, za katere je bilo dodeljenih nekaj več kot 12,2 milijona evrov nepovratnih sredstev. Polega tega je bilo podprtih tudi 17 projektov agromelioracij na komasacijskih območjih na površini 2672 ha, katerim je bilo dodeljenih okoli 2,6 milijona evrov nepovratnih sredstev. [ha]

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

Komasacije

4000

Agromelioracije 17

3500

3000

2500

2000

6

10

10 6

8 1500

1000 2

9

500

0 JR I

JR II

JR III

JR IV

JR V

Slika 4: Površine zemljišč, vključenih v komasacije in agromelioracije, in število projektov, za katere so bila odobrena sredstva v okviru javnih razpisov (JR) v obdobju 2007–2013, ukrep 125 (vir podatkov: Podatki o sofinanciranju komasacij v Sloveniji v letih 2007–2013).

S slike 4 je razvidno, kako se je interes za izvedbo komasacij in agromelioracij tekom let in posameznih javnih razpisov povečeval. Izstopa predvsem IV. javni razpis, na katerem je bilo podprtih 23 projektov komasacij in agromelioracij na komasacijskih območjih, prav tako je bilo v okviru tega javnega razpisa dodeljenih največ nepovratnih sredstev, skupaj skoraj 5,2 milijona evrov. Poudariti je treba, da je bil V. javni razpis objavljen le slabo leto po zaprtju IV. javnega razpisa, zato je bilo število vlog nekoliko manjše, vendar se je s tem javnim razpisom skušalo omogočiti vsem projektom komasacij, ki so bili v tem času pripravljeni, da kandidirajo za nepovratna sredstva.

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 61 |

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

Slika 5: Komasacijsko območje Sela (Občina Grosuplje), stanje parcel Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS pred izvedbo komasacije in po njej (vir podatkov: Boris Umbreht, Geodetska družba Ljubljana).

Slika 6: Prikaz občin, ki so bile ali so vključene v shemo sofinanciranja komasacij (prikazano je število projektov komasacij) in agromelioracij v programskem obdobju 2007–2013 v okviru javnih razpisov v ukrepu 125 (Lisec in Primožič, 2013).

| 62 |

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

Z leti se je spreminjala tudi prostorska pojavnost izvajanja projektov komasacij. Če so bile vloge za izvedbo komasacij na prvih treh javnih razpisih izključno iz občin, ki ležijo v vzhodni Sloveniji, se je s četrtim in petim javnim razpisom to spremenilo. Pojavile so se vloge iz osrednje Slovenije (slika 5) in tudi iz zahodnega dela Slovenije (Mestna občina Ljubljana, Mestna občina Nova Gorica, Občina Moravče, Občina Vodice, Občina Loška Dolina itn., glej sliko 6).

3. 2 Namakanje kmetijskih zemljišč Prvi celovit dokument na temo namakanja je Nacionalni program namakanja, ki ga je v letih 1993 in 1994 izdelala skupina strokovnjakov pod vodstvom Biotehniške fakultete pri Univerzi v Ljubljani.

Analiza za celotno Slovenijo je pokazala, da ima Slovenija v prvem prednostnem razredu za namakanje skoraj 55.000 ha kmetijskih zemljišč, v drugem prednostnem razredu za namakanje pa okoli 60.000 ha kmetijskih zemljišč. Ocenjeno je bilo, da je iz obstoječih vodnih virov mogoče zagotoviti okoli 50 % vode, potrebne za namakanje, preostali delež vode pa je treba zagotoviti iz akumulacij (akumulacija Vogršček je bila takrat izkoriščena okoli 25 %). Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v letu 1998 začelo izvajati Slovenian Irrigation Project (slov. Slovenski projekt namakanja), v okviru katerega so iz predloga 1. faze izvajanja programa namakanja določili okoli 3600 ha potencialnih površin za namakanje. Do danes so bili realizirani projekti Gorišnica, Kalce-Naklo, Arnovo selo, Krasinec, Šempaske Gmajne, Rimci, Sermin Hrib in Dragonja.

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

Slika 7: Prikaz delujočih in delno delujočih velikih namakalnih sistemov (kartografski prikaz: Anka Lisec).

Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11-UPB2, 58/12) namakalne sisteme deli na velike in male. Razlika med njimi je število uporabnikov in medsebojna neodvisnost uporabe namakalnega sistema. Kadar govorimo o velikem namakalnem sistemu, je uporabnikov več, ki med seboj ne morejo neodvisno namakati, zato imajo dogovorjen in sprejet namakalni urnik. O malem namakalnem sistemu pa govorimo takrat, ko je en ali več uporabnikov, ki pa lahko med seboj neodvisno ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 63 |

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge namakajo in zato ne potrebujejo namakalnega urnika. Geografske lege delujočih in delno delujočih namakalnih sistemov v Sloveniji so prikazane na sliki 7.

Program razvoja podeželja 2007–2013 je dal nov zagon izgradnji velikih in malih namakalnih sistemov v Sloveniji. Podprtih je bilo sedem uvedb novih velikih namakalnih sistemov na skupno 1753 ha, za kar je bilo dodeljenih 10,6 milijonov evrov. Poleg tega sta bili izvedeni dve tehnološki posodobitvi velikih namakalnih sistemov na skupno 396 ha kmetijskih zemljišč, za kar je bil dodeljen skoraj 1 milijon evrov (preglednica 1).

Preglednica 1: Dodeljena sredstva iz ukrepa 125 – izgradnja velikih namakalnih sistemov in tehnološke posodobitve velikih namakalnih sistemov (vir podatkov: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja).

Ime sistema

Tehnološka posodobitev / izgradnja novega sistema

Površina [ha]

Dodeljena sredstva [EUR]

Izplačana sredstva

Namakalni sistem Ormož– Velika Nedelja

izgradnja

448,9

1.499.946,83

1.106.989,21

Namakalni sistem Gorišnica– Moškanjci (I. faza)

izgradnja

77

1.068.229,87

670.248,37

Veliki namakalni sistem Letuš

posodobitev

230

473.065,45

413.734,23

Veliki namakalni sistem Šmatevž

posodobitev

166

475.627,92

438.573,37

Izgradnja namakalnega sistema Kalce–Naklo (II. faza)

izgradnja

155

1.177.631,16

Namakalni sistem Blanca

izgradnja

81

891.110,00

Namakalni sistem GorišnicaMoškanjci (dokončanje I. faze)

izgradnja

231

1099.144,47

Namakalni sistem Nemščak– Beltinci

izgradnja

301

2.334.762,68

Namakalni sistem Rakičan– Muzge

izgradnja

459,51

2.522.750,20

V okviru Programa razvoja podeželja 2007–2013, ukrepa 121 – naložbe v kmetijska gospodarstva, so bile podprte investicije v male namakalne sisteme, za katere je bilo po podatkih Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja dodeljenih 934.118,06 evrov, in sicer za izgradnjo črpališča, sekundarnega in primarnega voda ter za nakup opreme (slika 8).

| 64 |

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

Slika 8: Namakanje na novem namakalnem sistemu Ormož–Velika Nedelja, ki je bil podprt s sredstvi Programa razvoja podeželja 2007–2013 (fotografija: Miran Klinc).

4 KAKO NAPREJ? Novo referenčno obdobje 2014–2020 prinaša nove izzive na področju zemljiških operacij. Eden največjih izzivov je prilagajanje slovenskega kmetijstva podnebnim spremembam, ki temelji tudi na zemljiških operacijah, predvsem namakanju (MKO, 2013). Za uspešno izvedbo projektov namakanja pa je smiselno slediti sosledju zemljiških operacij: komasacije – agromelioracije – namakanje (slika 9).

Slika 9: Sosledje agrarnih operacij za celovite rešitve.

S komasacijo se zaokrožijo zemljišča posameznega lastnika na komasacijskem območju, obenem pa se lahko določijo pasovi zemljišč za izgradnjo namakalnega sistema (za primarni in sekundarni razvod).

Z agromelioracijami se vzpostavijo pogoji za uporabo zemljišč (izgradnja poljskih poti, zemeljska dela, odstranitev zarasti in grmičevja). Temu sledi izgradnja (malega ali velikega) namakalnega sistema.

Povezava vseh treh zemljiških operacij je v tem trenutku dosegljiv cilj celovitega urejanja podeželskega prostora, ki ga je Slovenija v danih razmerah sposobna narediti.

Da se to sosledje lahko izvede tudi v praksi, trenutno dokazujejo občine v Podravju, kjer se pripravljajo projekti za izgradnjo okoli 3000 ha novih namakalnih sistemov (v več fazah). Vse lokacije novih namakalnih sistemov temeljijo na predhodno izvedenih komasacijah – nekatere so že zaključene, nekatere so še v fazi izvedbe. K poenostaviti postopkov pripomore tudi Zakon o kmetijskih zemljiščih, ki v 86. členu pravi: »(...) če se melioracija izvede na območju, kjer se izvaja komasacijski postopek, pri katerem je bila odločba o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada že vročena vsem komasacijskim udeležencem, se soglasja za uvedbo melioracije pridobivajo od lastnikov zemljišč, kot to izkazuje odločba o ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 65 |

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada.« Poenostavljeno – postopek za izvedbo agromelioracije in izgradnjo namakalnega sistema, vključno s pobiranjem soglasij, se lahko začne na novo stanje takoj, ko so odločbe o novi razdelitvi komasacijskega sklada vročene vsem komasacijskim udeležencem.

Tudi v novem programskem obdobju 2014–2020 bo mogoče iz naslova Programa razvoja podeželja 2014–2020 pridobiti nepovratna sredstva za vse navedene dejavnosti oziroma aktivnosti. Temelj za to je 17. člen Uredbe 1305/2013/EU, ki določa ukrep Naložbe v osnovna sredstva in v tem okviru tudi naložbe, ki zadevajo infrastrukturo, povezano z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva. Znotraj tega sklopa bodo podprte tudi naslednje naložbe: — — —

izvedba komasacij, medsebojna menjava kmetijskih zemljišč, razdružitev solastnine kmetijskih zemljišč in arondacije, izvedba agromelioracij, ureditev namakalnih sistemov, njihove tehnološke posodobitve in nakup namakalne opreme.

Stopnja podpore bo za vse tri vrste podprtih naložb enotna, to je do 100 % upravičenih stroškov.

Znotraj tega velja nižja stopnja le za namakalno opremo, kjer bodo vlagatelji upravičeni do 50-odstotne stopnje podpore. V programskem obdobju 2014–2020 je za zemljiške operacije (komasacije, medsebojna menjava zemljišč, razdružitev solastnine, arondacije, agromelioracije, namakanje) predvidenih okoli 23 milijonov evrov.

5 ZAKLJUČEK Slovensko kmetijstvo je zaznamovano z izredno posestno in lastniško razdrobljenostjo kmetijskih zemljišč, kar predstavlja eno najresnejših ovir za razvoj kmetijstva, doseganje večje prehranske varnosti in splošni regionalni razvoj. Zemljiške operacije, predvsem komasacije, imajo potencial za celovito urejanje podeželskega prostora in lahko predstavljajo temelj izvajanja projektov celovitega urejanja podeželskega (kmetijskega) prostora. Praksa kaže, da je sosledje zemljiških operacij možna in celo zelo učinkovita pot. Na tem mestu je potrebno zavedanje, da celovito preurejanje podeželskega prostora zahteva sodelovanje vseh institucij in deležnikov v prostoru, zato je medinstitucionalno sodelovanje na projektni ravni nujno.

Izkušnja z izvajanjem Programa razvoja podeželja 2007–2013 kaže na naraščanje zavesti o širšem pomenu in koristih zemljiških operacij, ki so ključen predpogoj razvoja v kmetijstvu in njegovega prilagajanja podnebnim spremembam. Novo programsko obdobje 2014–2020 mora imeti nalogo, da uspešne zgodbe nadgradi in jih postavi kot primere dobrih praks, katerim bodo sledili tudi novi projekti.

Literatura in viri: Avbelj, J., Honzak, D., Mrkalj, J., Banovec, T., Divjak, K., Rupreht, J., Kralj, A. (1976).

Komasacije – raziskava najboljših možnosti. Ljubljana: Inštitut geodetskega zavoda.

Borec, A. (1997). Vloga agrarnih operacij pri razvoju kmetijstva in podeželja. V: Erjavec, E., Juvančič, L. (ur.): Učinki reforme slovenske kmetijske politike.

Ljubljana, Društvo agrarnih ekonomistov Slovenije, 197–206.

FAO in FIG (2002). Land Fragmentation and Land Consolidation in CEEC: A gate towards sustainable rural development in the new millennium. The Munich | 66 |

Statement on Land Consolidation. Rim in München.

Kokolj Prošek, J. (2001). Zemljiške operacije, izboljšanje posestne strukture ter priprava ustrezne zakonodaje. Posestna sestava in kmetijska politika. Bled.

Lisec, A., Pintar, M., Bovha, D., Ferlan, M., Šumrada, R., Drobne, S., Zavodnik Lamovšek, A., Foški, M., Prosen, A., Prus, T., Grčman, H., Glavan, M., Novak, P., Čeh, M., Trobec, B. (2011). Komasacije in celovito urejanje podeželskega prostora: Končno poročilo ciljnega raziskovalnega projekta v sklopu programa Konkurenčnost Slovenije 2006–2013. Ljubljana in Celje: Univerza v Ljubljani,

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo in Biotehniška fakulteta ter Geodetski zavod Celje d.o.o.

Podatki o sofinanciranju komasacij v Sloveniji v letih 2007–2013. Interni vir.

Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije.

Lisec, A., Primožič, T. (2013). Stanje in izzivi zemljiških operacij v Sloveniji. V: Nared, J. (ur.), Perko, D. (ur.), Razpotnik Visković, N. (ur.), Nove razvojne perspektive (Regionalni razvoj 4). Ljubljana: Založba ZRC, 127–135.

Prosen, A. (2003). Stanje in perspektive izvajanja komasacij kmetijskih zemljišč v Sloveniji. Geodetski vestnik 47(1/2), 64–74.

Lisec, A., Primožič, T., Pintar, M., Bovha, D., Ferlan, M., Prosen, A., Šumrada, R., Čeh, M., Drobne, S. (2013). Analiza stanja in izzivi na področju komasacij kmetijskih zemljišč v Sloveniji. Geodetski vestnik, 57(4), 673–690.

Lisec, A., Prosen, A. (2008). Celostni pristop k upravljanju zemljišč na podeželju – zemljiški menedžment. Geodetski vestnik, 52(4), 758–772.

Medmrežje 1: http://www.stat.si/popiskmetijstva2010/, dostop: 15. 6. 2013.

Medmrežje 2: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/product_details/publication?p_product_code=KS-HA-10-001, dostop: 15. 6. 2013.

MKO (2013). Operativni program za izvajanje Resolucije o strateških usmeritvah razvoja kmetijstva in živilstva do leta 2020. Predlog programa. Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije.

Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – »Zagotovimo.si hrano za jutri«. Uradni list RS 25/2011.

Ribnikar, P. (1991). Komisija za agrarne operacije v Ljubljani in njeno arhivsko gradivo. Arhivi 14(1 in 2), 10–15.

Triglav, J. (2006). Razvoj podeželja s pomočjo komasacij kmetijskih zemljišč.

Geodetski vestnik 50(1), 44–59.

Triglav, J. (2008). Komasacije zemljišč ob gradnji infrastrukturnih objektov v Prekmurju. Geodetski vestnik 52(4), 795–811.

Zakon o kmetijskih zemljiščih. Uradni list RS 59/1996. Ljubljana.

Zakon o kmetijskih zemljiščih. Uradno prečiščeno besedilo. Uradni list RS 71/2011 in 58/2012. Ljubljana.

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

Podatki o komasacijah v Sloveniji do leta 2013. Interni vir. Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije.

Primožič T. (2014). Komasacije in drugi postopki urejanja kmetijskih zemljišč – stanje in možnosti v Programu razvoja podeželja 2014–2020. V Lisec A., Prosen A., Čeh M.(ur.), Preurejanje zemljišč kot izziv. Zbornik posveta 42. geodetskega dne. Ljubljana: Zveza geodetov Slovenije in Ljubljansko geodetsko društvo, 57-67.

Tomaž Primožič, univ. dipl. geog.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS Dunajska cesta 22, SI-1000 Ljubljana e-naslov: tomaz.primozic@gov.si

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 67 |

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

IZKUŠNJE IN IZZIVI NA EXPERIENCES AND PODROČJU URBANE CHALLENGES OF URBAN ZEMLJIŠKE POLITIKE LAND POLICY

Miran Gajšek

UDK: 332.2.021:711.4 Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.12

IZVLEČEK Zemljiška politika mora biti sestavni del urbanistične politike. Zemljiška politika je sektorska politika, ki je usklajena s celovito urbanistično politiko ali pa prostorsko politiko mesta. Lahko bi dejali, da morajo imeti tudi ostale teritorialne skupnosti (regije, država) svojo prostorsko razvojno politiko, hkrati pa bi morala imeti na primer država zemljiško politiko usklajeno s svojo prostorsko razvojno politiko. Osnovni instrumenti zemljiške politike so v Republiki Sloveniji naslednji: komunalni prispevek, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (sedanji davek na nepremičnine), komasacija, zaloga zemljišč v javni lasti, planski dobiček (angl. betterment). Ključni problemi pa so naslednji: terminološka in procesna neusklajenost prostorske, gradbene in davčne zakonodaje (na primer, ali so »zemljišča za gradnjo stavb – ZGS« enako »parcela namenjena gradnji«); pomanjkljive evidence in neusklajene prostorske podatkovne zbirke, vključno z grafičnimi prikazi (digitalni katastri, prostorski akti, stanje v naravi, stanje po pogodbah, stanje v zemljiški knjigi). V prispevku opozarjamo na nekatere probleme urbane zemljiške politike na primeru Mestne občine Ljubljana.

KLJUČNE BESEDE zemljišča, zemljiška politika, urbana območja, prostorski razvoj, Mestna občina Ljubljana

| 68 |

Published Scientific Conference Contribution

ABSTRACT Land policy has to be an integral part of urban development policy. Land policy is a sectoral policy, which is harmonised with a comprehensive urban development policy or city's spatial development policy. We could state that even other territorial entities (regions, state) should have their adequate spatial development policies: at the same time the state, as an example, should also harmonise the land policy with its spatial development policy. The primary land policy instruments in the Republic of Slovenia are: communal levy, levy for the use of building land (now substituted with the property tax), re-plotting, public land bank and planning gain (betterment). The key challenges are the following: terminological and process-related inconsistency of planning, construction and taxation legislature (e.g. »Is land for building identical to plot intended for building?«); insufficient evidences and inconsistency of spatial databases – including the graphical presentations (digital cadastres, planning acts, present state (condition), condition according to contracts, data in the land registry). The article aims to point out some of the problems in the field of land policy for the case of the City of Ljubljana.

KEY WORDS land, land policy, urban area, spatial development, City of Ljubljana

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

PREUREJANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ PRI VEČJIH POSEGIH V PROSTOR – IZKUŠNJE OBČINE KRŠKO

AGRICULTURAL LAND REARRANGEMENT FOR LARGE SPATIAL INTERVENTIONS – EXPERIENCE IN THE MUNICIPALITY OF KRŠKO

Boris Umbreht, Magdalena Krošelj

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

UDK: 711.3:332.2.021 Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.12

IZVLEČEK Preurejanje kmetijskih zemljišč oziroma komasacije kmetijskih zemljišč so eden od ukrepov kmetijske politike, ki počasi postajajo pomemben dejavnik pri ustvarjanju konkurenčne kmetijske proizvodnje in s tem večje samooskrbe s hrano. So pomemben dejavnik pri celostnem razvoju podeželja in omogočajo celovito reševanje težav pri izgradnji infrastrukturnih objektov in drugih posegih v kmetijski prostor. Žal imajo komasacije v nekaterih okoljih še vedno negativen sloves in tudi investitorji gradnje infrastrukturnih objektov gledajo na obveznost financiranja komasacije kmetijskih zemljišč kot na nepotreben strošek brez koristi za investitorja. So tudi izjeme, ki v izvedbi komasacije kmetijskih zemljišč vidijo prednost za lastnike zemljišč in tudi za lokalno skupnost in državo. Interes lastnikov zemljišč in lokalnih skupnosti za izvedbo komasacije kmetijskih zemljišč se povečuje in upamo, da bodo temu sledila tudi sredstva in zakonodaja.

Predmet članka je kratek opis primerov dobre in slabe prakse investitorjev pri izgradnji infrastrukturnih objektov v zvezi s komasacijo kmetijskih zemljišč, s poudarkom na komasacijah ob infrastrukturnih objektih v Občini Krško.

KLJUČNE BESEDE komasacija, infrastrukturni objekti, investitor, dobra in slaba praksa

Published Scientific Conference Contribution

ABSTRACT Agricultural land rearrangement or land consolidation, which is slowly becoming an important factor in creating competitive agricultural production and thereby increasing self-sufficiency in food, is one of the measures of the agricultural policy. It is an important factor in integrated rural development. It enables problem solving through an integrated approach concerning the problems caused by construction of infrastructural facilities and other interventions in the rural landscape. Land consolidation, unfortunately, still has a bad reputation in some areas.

Furthermore, infrastructure investors see the obligation of financing land consolidation as an unnecessary expense, with no benefit to the investor. There are some exceptions, who see land consolidation as an advantage not only for the landowners but also for the local community and the state. Interest of landowners and local communities for realization of land consolidation is increasing and we hope that this will be followed by investment funds and legislation. The subject of this article is a brief description of examples of good and bad practice of investors in infrastructural facilities in relation to land consolidation, with an emphasis on land consolidation near infrastructural facilities in the Municipality of Krško.

KEY WORDS land consolidation, infrastructure facilities, investor, good and bad practice

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 69 |

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge 1 UVOD Upravne komasacije kmetijskih zemljišč se izvajajo v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih (ZKZ, 2011). Pravila upravne komasacije so opredeljena v poglavju Agrarne operacije. Komasacije so v Zakonu o kmetijskih zemljiščih opredeljene kot agrarne operacije, s katerimi se urejajo kmetijska zemljišča oziroma kmetijski prostor zaradi izboljšanja kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanja pogojev obdelave. V komasacijo so poleg kmetijskih zemljišč lahko vključena tudi gozdna zemljišča, nezazidana stavbna in druga zemljišča ter naprave na teh zemljiščih. Pobudo za začetek komasacijskega postopka podajo lastniki kmetijskih zemljišč oziroma njihove skupnosti ali druge pravne osebe po pooblastilu lastnikov kmetijskih zemljišč. Praviloma lastniki zemljišč pooblastijo občino, da v njihovem imenu prevzame vlogo investitorja in vloži predlog za uvedbo komasacijskega postopka na pristojno upravno enoto. Predlog za uvedbo komasacijskega postopka se lahko vloži, če se s komasacijo strinjajo lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot 67 % površin kmetijskih zemljišč na komasacijskem območju. Poleg soglasij lastnikov kmetijskih zemljišč z uvedbo komasacijskega postopka je treba vlogi priložiti tudi dokumentacijo, ki je predpisana z Zakonom o kmetijskih zemljiščih: predvidene meje komasacijskega postopka, predlog celovite idejne zasnove ureditve komasacijskega območja, predvidena območja ureditve zemljiškega katastra na območju komasacije, mnenje kmetijsko svetovalne službe o upravičenosti komasacije z oceno pričakovanih učinkov, seznam lastnikov s podatki o parcelah, ki jih vlagajo v komasacijo, imena članov komasacijskega odbora in podatke o investitorju komasacije.

Komasacija se formalno začne s pravnomočnostjo odločbe o uvedbi komasacijskega postopka, ki jo izda pristojna upravna enota. Postopek komasacije se zaznamuje v zemljiški knjigi in zemljiškem katastru. Komasacijski postopek vodi upravna enota, ki lahko za opravljanje posameznih opravil v komasacijskem postopku imenuje komasacijsko komisijo. Komasacijsko komisijo sestavlja najmanj pet članov, strokovnjakov s področij prava, agronomije, geodezije in en predstavnikov lastnikov zemljišč. Člani komisije imajo položaj uradnih oseb in so lahko pooblaščeni za vodenje komasacijskega postopka. Komasacijski udeleženci pa izmed sebe izvolijo komasacijski odbor, ki ima posvetovalno vlogo in pomaga komasacijski komisiji pri sprejemanju odločitev. Komasacijski odbor ne sme odločati o pravicah komasacijskih udeležencev.

Z uvedbo komasacijskega postopka so na komasacijskem območju prepovedani vsi posegi (parcelacije, graditve, sajenje oz. odstranjevanje nasadov in gozdnega drevja), razen če ti posegi niso predvideni v idejni zasnovi ureditve komasacijskega območja. Promet z zemljišči je dovoljen do konca razgrnitve elaborata obstoječega stanja zemljišč, razen v primeru prenosa lastništva na Republiko Slovenijo ali lokalno skupnost, izvedbe prostorsko izvedbenega akta ali za prenos zemljišč, ki so v lasti enega ali več lastnikov, na enega dediča.

Geodetska dela na komasacijskem območju izvaja geodetsko podjetje, ki ga je investitor/občina izbral/-a na javnem razpisu. Geodetska dela se izvajajo v skladu z Zakonom o evidentiranju nepremičnin (ZEN, 2006). Elaborate, ki so izdelani v komasacijskem postopku, potrdi odgovorni geodet in so podlaga za prenos novega parcelnega stanja v naravo in izdajo odločbe o novi razdelitvi zemljišč, ki jo izda upravna enota. Komasacijski udeleženci morajo prevzeti nove parcele v posest in obdelavo takoj po vročitvi odločbe o novi razdelitvi zemljišč, razen če je v odločbi navedeno drugače, svoja dosedanja zemljišča pa morajo prepustiti novim lastnikom. S seznanitvijo komasacijskega udeleženca z novimi parcelami | 70 |

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

je uvedena začasna posest, ki uživa posestno varstvo po Zakonu o pravdnem postopku. Pritožba zoper odločbo o novi razdelitvi zemljišč ne zadrži njene izvršitve. Reševanje pritožb in reševanje upravnih sporov v zvezi s komasacijo se šteje za nujno.

Po Zakonu o kmetijskih zemljiščih sredstva za izvedbo komasacijsko postopka zagotavljajo lastniki zemljišč, občine, Republika Slovenija in drugi viri. V praksi sredstva za izvedbo komasacijskega postopka zagotavljata Republika Slovenija in Evropska skupnost, investitor komasacije pa zagotavlja sredstva za plačilo DDV. Za lastnike zemljišč je komasacija brezplačna.

Ne glede na zgoraj navedeno je zakonsko določeno, da mora v primeru izgradnje infrastrukturnega objekta, ki povzroči razdrobitev zemljišč in s tem poslabša pogoje za kmetijsko proizvodnjo, stroške komasacije plačati investitor infrastrukturnega objekta. Prav tako mora investitor plačati stroške morebitne izvedbe agromelioracije.

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

2 KOMASACIJE OB INFRASTRUKTURNIH OBJEKTIH – PRIMER DOBRE IN SLABE PRAKSE INVESTITORJA GRADNJE 2.1 Uvod Zakon o kmetijskih zemljiščih v 43. členu določa, da če se v primeru izgradnje infrastrukturnih objektov (ceste, vodne akumulacije, kanalov in podobno) ali izgradnje stanovanjske ali drugačne kompleksne gradnje povzroči razdrobljenost kmetijskih zemljišč, težji dostop do njih ali težja obdelava, mora investitor teh objektov plačati stroške za potrebne agrarne operacije. Potrebne agrarne operacije in obveznost njihovega plačila se določijo v lokacijskem dovoljenju oziroma v dovoljenju za gradnjo takega objekta.

Takšno določilo, prilagojeno posameznemu posegu v prostor, bi moralo biti vsebovano v večini državnih uredb o lokacijskih načrtih za izgradnjo infrastrukturnih objektov, vendar v praksi ni vedno tako. Investitorji infrastrukturnih objektov vidijo agrarne operacije in s tem komasacije na območju gradnje samo kot nepotreben strošek, ki povečuje višino investicije, in kot postopek, ki prinaša le težave in se vleče v nedogled. Zaradi nepoznavanja tega člena Zakona o kmetijskih zemljiščih s strani investitorja in tudi s strani lokalne skupnosti in lastnikov zemljišč je izvedba agrarnih operacij oziroma komasacij ob novozgrajenih infrastrukturnih objektih, ki bi jih moral financirati investitor izgradnje infrastrukturnega objekta, zelo redka. Tudi v primeru, ko je v državni uredbi o lokacijskem načrtu jasno napisano, da je po izgradnji treba izvesti komasacijo razdrobljenih zemljišč, investitor tega noče upoštevati in izvesti.

2.2 Primer dobre prakse investitorja gradnje Eden redkih primerov, kjer je investitor gradnje infrastrukturnega objekta plačal tudi izvedbo komasacijskega postopka, je bila izgradnja nove železniške proge Puconci–Hodoš–državna meja z Madžarsko, v dolžini 24,5 km. V Uredbi o lokacijskem načrtu za železniško progo Puconci–Hodoš–državna meja z Republiko Madžarsko iz leta 1997 je bilo v 37. členu navedeno, da je investitor dolžan plačati stroške, ki nastanejo v zvezi z agrarnimi operacijami, ki so posledica posegov na kmetijska zemljišča. Investitor Slovenske železnice se je zavedal vsebine 37. člena uredbe in svojih obveznosti do izvedbe komasacije, ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 71 |

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge vendar se je seveda že na začetku pogovorov o izvedbi komasacije zataknilo pri razumevanju, kaj je komasacija in kakšen obseg kmetijskih zemljišč naj bi komasacija zajemala. Od prvega predloga investitorja, da se v komasacijo vključijo samo parcele, ki z delom posegajo v traso železnice, do predloga o komasaciji v 100-metrskem pasu ob železniški progi in do končnega dogovora o velikosti komasacijskih območij je preteklo kar nekaj časa. V dogovorih, v katerih so sodelovali predstavniki investitorja, kmetijskega ministrstva, geodetske uprave, upravne enote in geodetskih strokovnjakov, smo dosegli sporazum o vplivnem območju nove železniške proge na kmetijska zemljišča (razdrobljenost, otežena obdelava, podaljšanje dostopnih poti do parcel) in se dogovorili o izvedbi komasacijskega postopka v 11 katastrskih občinah na območju občin Puconci, Gornji Petrovci, Šalovci in Hodoš. Zaradi želja lastnikov zemljišč po razširitvi komasacijskih območij je k financiranju pristopilo tudi Ministrstvo za kmetijstvo. Rezultat tega je bil, da se je komasacija izvajala na območju celotne katastrske občine Moščanci (322 ha) in je tako to prva katastrska občina, v kateri so vse parcele in njihove meje urejene.

Prednosti postopka komasacije ob novi železniški progi so bile naslednje: —

— — — —

—

—

nestrinjanje lastnikov z odkupom delov parcel (del ostal zunaj trase) se je zmanjšalo na najnižjo raven, saj so bili lastniki seznanjeni s postopkom komasacije, ki omogoča čim manjšo izgubo obdelovalne zemlje in pridružitev delov parcel zunaj trase ostalim parcelam v komasacijskem območju, investitorju ni bilo treba odkupovati parcel in delov parcel zunaj trase, kot to običajno zahtevajo lastniki, v primerih, kjer so Slovenske železnice odkupile preveč zemljišča, kot je bilo potrebno, so se v komasacijskem postopku ti delčki parcel združili v eno parcelo, sama trasa nove proge ni bila zajeta v komasacijski postopek, kar pomeni, da je postopek vknjižbe v zemljiško knjigo potekal neodvisno od izvedbe komasacije, v postopku komasacije so bili razgrnjeni tudi vsi podatki o parcelah in delih parcel, ki so bile na trasi železniške proge, tako da so bili lastniki seznanjeni z vsemi podatki o parcelah, ki so na trasi, ker se je postopek odmere trase in komasacije odvijal istočasno, je bilo to tudi cenovno veliko bolj ugodno za investitorja, saj je bila cena postopka za kilometer trase cenejša, kot bi bila sama razlastitev oziroma ekspropriacija, in če bi se komasacijski postopek začel pred odkupi zemljišč s strani investitorja, bi lahko zemljišče za traso zagotovili tako, da bi svoje parcele prodal tisti lastnik, ki bi bil zainteresiran za prodajo, ne glede na to, ali zemljišče leži pod predvideno traso ali ne. To zemljišče bi potem v komasacijskem postopku prenesli na območje predvidene trase. Tako bi se izognili temu, da bi v prodajo silili lastnike, ki bi zemljo radi obdelovali, vendar imajo svoje parcele na območju predvidene trase.

2.3 Primer slabe prakse investitorja gradnje Primer neupoštevanja določil Zakona o kmetijskih zemljiščih in Uredbe o državnem lokacijskem načrtu (2005) je izgradnja avtoceste na odseku Beltinci–Lendava. V 25. členu uredbe je zapisano, da mora investitor po končani gradnji na vplivnem območju posegov zagotoviti izvedbo agrarnih operacij. Občina Turnišče je na pobudo lastnikov zemljišč skupaj s predstavniki geodetske in kmetijske | 72 |

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

stroke pripravila območje kmetijskih zemljišč v velikosti 493 ha, na katere je novo izgrajena avtocesta vplivala z razdrobljenostjo zemljišč in podaljšanjem dostopa in posledično s poslabšanjem pogojev za kmetijsko proizvodnjo. DARS kot investitor je vse zahteve občine Turnišče po financiranju izvedbe komasacije zavrnil z utemeljitvijo, da so pri določanju odškodnin pri odkupu zemljišč upoštevali tudi kriterij zmanjšanja zaokroženosti zemljišč, trajno povečane amortizacije, obdelave in stroške podaljšanja poti pri obdelavi parcel. Vse to je seveda veljalo samo za parcele, ki so bile odkupljene in so ležale v trasi avtoceste. Lastniki zemljišč, ki so imeli zaradi izgradnje avtoceste podaljšan dostop do svojih parcel, niso dobili nobenih odškodnin in so bili z izgradnjo avtoceste oškodovani. Občini Turnišče ni pomagal niti dopis, ki sta ga podpisala dva ministra (Ministrstva za okolje in prostor in Ministrstva za promet), v katerem je bilo jasno napisano, da je investitor izgradnje avtoceste zakonsko zavezan k plačilu stroškov komasacije in da je to obveznost investitorja.

Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota (KGZ MS) je leta 2012 izvedel analizo odškodnin in stroškov in med drugim ugotovil, da so samo lastniki, katerim je bil odkupljen večji del parcele, dobili primerno odškodnino, vsem ostalim lastnikom pa so se po izvedeni gradnji stroški obdelave povečali.

Kot je pokazala analiza, ti stroški niso zanemarljivi (preglednica 4). Lastniki kmetijskih zemljišč, ki se jim je zaradi izgradnje avtoceste podaljšal dostop do parcel, pa s strani investitorja gradnje avtoceste niso dobili nobene odškodnine.

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

V naslednjih preglednicah (preglednice 1a, 1b, 2, 3 in 4) so prikazani rezultati analize na sedmih izbranih parcelah, ki so bile razdeljene zaradi izgradnje avtoceste.

Preglednica 1a: Izračun obsega dela na posameznih parcelah pred izgradnjo avtoceste in po izgradnji (vir: KGZ MS, 2012).

Parcelna številka

Površina [m2]

Obseg dela [ur/ha]

skupaj pred AC

del 1

del 2

v AC

pred AC

del 1

5116

2.576

1.185

813

578

25,16

36,38

43,5

5290

3.231

1.709

735

787

22,6

30,57

45,63

5114

11.515

5.870

3.241

2.404

12,36

17,02

22,56

5112

2.499

1.426

529

544

25,53

33,3

53,34

5113

8.470

4.658

1.981

1.831

14,3

19

28,5

4741

9.935

5.563

2.505

1.867

13,26

17,46

25,5

4749

8.612

2.809

4.312

1.491

14,19

24,15

19,71

del 2

Preglednica 1b: Izračun obsega dela na posameznih parcelah pred izgradnjo avtoceste in po izgradnji (vir: KGZ MS, 2012).

Parcelna številka 5116

Obseg dela [ur/površino parcele] skupaj pred AC

del 1

del 2

skupaj del 1 in del 2

razlika pred AC in danes

6,48

4,31

3,54

7,85

1,36

5290

7,3

5,22

3,35

8,85

1,28

5114

14,24

9,99

7,31

17,3

3,07

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 73 |

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge Parcelna številka

Obseg dela [ur/površino parcele] skupaj pred AC

del 1

del 2

skupaj del 1 in del 2

razlika pred AC in danes

5112

6,38

4,75

2,82

7,57

1,19

5113

12,11

8,85

5,65

14,5

2,8

4741

13,17

9,71

6,39

16,1

2,93

4749

12,22

6,78

8,5

15,28

3,06

Preglednica 2: Izračun dodatnih poti zaradi izgradnje avtoceste po posameznih parcelah (vir: KGZ MS, 2012).

Dolžina poti [m]

Število poti letno

Parcelna številka

Dodatne poti letno [m]

pred AC

po AC

razlika

traktor

avto

traktor

avto

5116

1.776

2.680

904

13

4

23.504

7.232

5290

1.776

2.618

842

13

4

21.892

6.736

5114

1.875

2.770

895

13

4

23.270

7.160

5112

1.537

3.020

1483

13

4

38.558

11.864

5113

1.537

3.020

1483

13

4

38.558

11.864

4741

1.622

2.449

827

13

4

21.502

6.616

4749

1.399

1.661

262

13

4

6.812

2.096

Preglednica 3: Izračun dodatnih stroškov zaradi povečanja robov na razdeljenih parcelah (vir: KGZ MS, 2012).

Parcelna številka

| 74 |

Dolžina novih robov [m]

Širina roba, na katerem ni pridelka [m2]

Površina novih robov, na katerih ni pridelka [m2]

Pridelek koruze [t/ha]

Cena koruze [€/t]

Prihodek Izguba prikoruze + hodka [€/ regionalno parcelo] plačilo [€/ ha]

5116

15,6

3

46,8

8

200,00

1.932,00

9,04

5290

24

3

72

8

200,00

1.932,00

13,91

5114

63,7

3

191,1

8

200,00

1.932,00

36,92

5112

14

3

42

8

200,00

1.932,00

8,11

5113

46,5

3

139,5

8

200,00

1.932,00

26,95

4741

65,8

3

197,4

8

200,00

1.932,00

38,14

4749

55

3

165

8

200,00

1.932,00

31,88

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

Preglednica 4: Skupna ocena dodatnih stroškov po izgradnji avtoceste (vir: KGZ MS, 2012).

Dodatni strošek [€/parcelo]

Dodatno Razlika med plačilo pri dejanskim skupaj v 50 letih odkupu stroškom parcele in plačilom [€/parcelo] [€/parcelo]

Parcelna številka

delo zaradi manjše parcele

zaradi daljše poti

zaradi neneobdelanih robov

drugi

skupaj

5116

36,10

29,74

9,04

19,50

94,38

4.719,25

1.410,32

- 3.308,93

5290

33,79

27,70

13,91

19,50

94,90

4.745,01

1.920,28

- 2.824,73

5114

81,18

29,45

36,92

19,50 167,05 8.352,06

5.865,76

- 2.486,30

5112

31,56

48,79

8,11

19,50 107,96 5.398,03

1.327,36

- 4.070,67

5113

63,96

48,79

26,95

19,50 159,20 7.910,25

4.467,64

- 3.442,61

4741

77,43

27,21

38,14

19,50 162,28 8.113,80

4.555,48

- 3.558,32

4749

80,93

8,62

31,88

19,50 140,93 4.227,81

3.638,04

-

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

589,77

Slika 1: Primer dostopa do parcele številka 4741 pred izgradnjo avtoceste in po izgradnji (vir: Geodetska družba d.o.o., 2008–2014).

Ostali stroški in posledice razdelitve parcel zaradi izgradnje avtoceste so: —

dodatni stroški/izgube kmetije: — nižja prodajna cena parcel zaradi manjše velikosti parcel, — dodatni stroški analize zemlje pri uveljavljanju programa KOP – kmetijska okoljska plačila (ena dodatna analiza tal na 5 let), — izdelava dodatnega gnojilnega načrta pri uveljavljanju programa KOP, — več dela z evidencami, — kmetija ne more opravljati drugih del, ker porabi več časa za proizvodnjo na manjših ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 75 |

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

—

parcelah in s tem doseže manjši dohodek. Kmetiji se zaradi razdrobljenosti parcel poslabša konkurenčna sposobnost. dodatni družbeni stroški: — zaradi več poti obstaja večja nevarnost nesreč pri prevozih, zaradi nesreč so stroški višji (zdravljenje, bolniška …), — večja proizvodnja toplogrednih plinov zaradi več prevozov in porabe več časa za oskrbo poljščin, — manjša konkurenčna sposobnost kmetijstva v regiji.

Ostali stroški razdelitve parcel z vidika kmetij so ocenjeni s pavšalno oceno 19,5 EUR na parcelo.

3 KOMASACIJE OB INFRASTRUKTURNIH OBJEKTIH – OBČINA KRŠKO O komasacijah kmetijskih zemljišč se je v občini Krško razmišljalo že pred izgradnjo avtoceste. Izvedli so komasacijo Krško polje 1 in v letu 1989 začeli z deli ob trasi sedanje avtoceste, torej na komasaciji Krško polje 2 v velikosti 724 ha. Leta 1990 je bil komasacijski postopek prekinjen zaradi vloženih tožb zoper odločbo o uvedbi komasacijskega postopka na Vrhovno sodišče RS, postopka denacionalizacije in romskega problema. Leta 1992 je odločba postala pravnomočna, vendar se postopek ni nadaljeval. Leta 2004 so postopek poskušali nadaljevati, vendar za nadaljevanje komasacije pri vseh vpletenih ni bilo prave volje.

Leta 2002 je bila sprejeta Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Smednik–Krška vas, vendar v njej urejanje kmetijskih zemljišč z agrarnimi operacijami ni bilo omenjeno. V Strategiji razvoja kmetijstva in razvoja podeželja v občini Krško za obdobje 2007–2013 je Občina Krško predvidela izvedbo agrarnih operacij kot enega od temeljev izboljšanja pogojev kmetovanja. V letu 2008 so se znova začele aktivnosti za začetek komasacijskih postopkov ob sedaj že izgrajeni avtocesti. Komasacijska območja naj bi obsegala zemljišča ob vaseh Brege, Drnovo, Jelše, Gorica, Mrtvice in Vihre s skupno površino 1221 ha (slika 2). Investitor komasacij naj bi bila Občina Krško.

Slika 2: Komasacijska območja ob avtocesti na Krškem polju – začetni obodi (vir: Geodetska družba d.o.o., 2008–2014).

| 76 |

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

Po začetku zbiranja soglasij za uvedbo komasacijskega postopka je bilo ugotovljeno, da se na posameznih območjih nekateri lastniki zemljišč ne strinjajo s komasacijo in da bo težko zbrati dovolj podpisov.

Občina Krško je skupaj s komasacijskimi odbori večkrat spreminjala mejo komasacijskih območij, tako da so nastala območja, kjer je bilo zbrano dovolj soglasij. Tako so se oblikovala štiri komasacijska območja: Vihre, Brege, Mrtvice in Gorica (preglednica 5 in slika 3).

Preglednica 5: Prikaz pomembnih podatkov o komasacijskih območjih (vir: Geodetska družba d.o.o., 2008–2014).

Komasacijsko območje Brege

Površina [ha]

Število izjav

Delež

Število parcel

Število lastnikov

Povprečna velikost parcele [m2]

222

411

83,02 %

1.148

366

1.931

Mrtvice

121

245

72,17 %

658

255

1.838

Vihre

216

289

83,31 %

907

285

2.387

Gorica

254

370

78,43 %

1.077

422

2.359

3.790

1.328

2.129

Skupaj Krško polje

813

1.315

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

Slika 3: Komasacijska območja ob avtocesti na Krškem polju – končni obodi (vir: Geodetska družba d.o.o., 2008–2014).

Zaradi izgradnje hidroelektrarne Krško na Savi je bila na območju Pijavškega polja načrtovana ureditev brežine Save in nadvišanje dela polja. V Uredbi o lokacijskem načrtu izgradnje hidroelektrarne Krško so bile predvidene agrarne operacije na vplivnem območju posegov, vendar so se lastniki kmetijskih zemljišč leta 2009 obrnili na občino Krško, saj so želeli komasacijo kmetijskih zemljišč na območju celotnega Pijavškega polja (sliki 4 in 5). Občina Krško in komasacijski odbor sta organizirala nekaj sestankov z investitorjem gradbenih del, da bi se časovno uskladili, vendar so bili pogovori zaradi nerazumevanja postopka komasacije s strani investitorja večinoma neuspešni. Zato se je občina Kr-

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 77 |

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge ško skupaj s komasacijskim odborom odločila, da se z začetkom komasacije počaka na dokončanje gradbenih del.

Preglednica 6: Prikaz pomembnih podatkov o komasacijskem območju (vir: Geodetska družba d.o.o., 2008–2014).

Komasacijsko območje

Površina [ha]

Število izjav

Delež

Število parcel

Število lastnikov

Povprečna velikost parcele [m2]

Pijavško polje

91

122

83,54 %

422

78

2.154

Slika 4: Komasacijsko območje Pijavško polje (vir: Geodetska družba d.o.o., 2008–2014).

Slika 5: Komasacijsko območje Pijavško polje – prikaz podpisanih izjav o strinjanju s komasacijo (vir: Geodetska družba d.o.o., 2008–2014).

Občina Krško je podala vloge za izdajo odločb o uvedbi komasacijskega postopka na Upravno enoto Krško, ki je vse odločbe zelo hitro izdala (preglednica 7).

| 78 |

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

Preglednica 7: Podatki o odločbi o uvedbi komasacijskega postopka in začetku komasacije (vir: Občina Krško, 2012).

izdana

število pritožb

pravnomočnost

Pridobitev sredstev za izvedbo komasacijskega postopka in začetek komasacije

Brege

21. 10. 2009

2

5. 1. 2010

2011

Mrtvice

25. 2. 2010

0

20. 4. 2010

2011

Vihre

24. 6. 2009

1

29. 7. 2009

2010

Gorica

23. 3. 2011

2

21. 6. 2011

2013

Pijavško polje

4. 7. 2012

0

8. 8. 2012

2013

Komasacijsko območje

Odločba o uvedbi komasacijskega postopka

Po pravnomočnosti odločb o uvedbi komasacijskega postopka je Občina Krško pridobila nepovratna sredstva in na javnem razpisu izbrala izvajalca geodetskih del. Geodetska dela so se brez večjih težav že končala na komasacijskih območjih Vihre, Brege in Mrtvice (preglednica 8). Na komasacijskih območjih Gorica in Pijavško polje pa dela še potekajo in bodo končana v maju 2015.

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

Preglednica 8: Podatki o odločbah o novi razdelitvi zemljišč (vir: Občina Krško, 2014).

Odločba o novi razdelitvi zemljišč

Komasacijsko območje

izdana

število pritožb

pravnomočnost

Brege

27. 3. 2013

1

pritožba še ni rešena

Mrtvice

28. 3. 2013

2

21. 2. 2014

Vihre

29. 3. 2013

1

pritožba rešena na MKO

Gorica

0

0

0

Pijavško polje

0

0

0

Na komasacijskih območjih Brege, Mrtvice in Vihre, kjer so dela že končana, je občina Krško pridobila tudi nepovratna sredstva za izvedbo agromelioracije (preglednica 9). S pridobljenimi sredstvi so se oziroma se bodo zgradile nove poljske poti, razgradile stare poljske poti, ki niso več v uporabi, in počistile zaraščene površine. S tem bodo vzpostavljeni vsi pogoji za nemoteno obdelavo kmetijskih zemljišč na komasacijskih območjih.

Preglednica 9: Podatki o agromelioracijskih delih (vir: Občina Krško, 2014).

Vrsta agromelioracijskih del

Komasacijsko območje Brege

Mrtvice

Vihre

Agromelioracije [leto]

2014

2014

2012–2013

Izgradnja novih gramoziranih poti [m]

782

1192

2409

Izgradnja novih zelenih poti [m]

6.027

2.562

2.472

Razgradnja starih poti [m]

4.999

3.584

1.523

0

0

60.000

Čiščenje zarasti [m2]

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 79 |

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge Z izvedbo komasacij kmetijskih zemljišč in agromelioracij na Krškem polju se bo izboljšalo posestno stanje, vzpostavilo novo potno mrežo, saniralo zaraščene površine in s tem omogočilo lažjo in racionalnejšo obdelavo kmetijskih zemljišč.

4 ZAKLJUČKI Brez komasacijskih postopkov lastniki oziroma obdelovalci zemljišč ne vidijo ustreznih načinov, kako racionalizirati proizvodnjo in s tem ostati konkurenčni ob vse bolj agresivnih in cenovno ugodnejših ponudbah izdelkov iz drugih držav Evropske skupnosti, ki niso vedno enake kvalitete kot pridelki domačih proizvajalcev. Komasacije so kljub temu, da so zakonsko obvezne, neizkoriščena možnost ob gradnji večjih infrastrukturnih objektov v Sloveniji. Prizadetim lastnikom zemljišč se s komasacijo omogoči racionalnejša proizvodnja vsaj na ravni pred izgradnjo infrastrukturnih objektov, investitorji gradnje infrastrukturnih objektov pa žal še ne razumejo prednosti, ki jih lahko prinašajo komasacije tudi njim, saj omogočajo lažje in cenejše postopke pri dogovarjanju z lastniki in odkupu potrebnih zemljišč. Zgornji primer slabe prakse pokaže, kako so lahko lastniki zemljišč in lokalna skupnost pri zagotavljanju svojih pravic nemočni ob posegih v prostor, čeprav obstajajo zakonske obveze in obveze v izdanih uredbah, da mora investitor gradnje infrastrukturnih objektov poskrbeti za škodo, ki jo je povzročil s svojim posegom v prostor. Obstajajo svetle izjeme, ki pa vseh vpletenih še ne prepričajo, da bi komasacijam namenili več sredstev in jim zagotovili večjo vlogo pri trajnostnem razvoju prostora.

Literatura in viri: Geodetska družba d.o.o. (2008–2014). Komasacijska gradiva. Interna dokumentacija. Ljubljana: Geodetska družba d.o.o.

Triglav, J. (2008). Komasacije zemljišč ob gradnji infrastrukturnih objektov v Prekmurju. Geodetski vestnik, 52 (4), 795–811.

Občina Krško (2012). Komasacije kmetijskih zemljišč na Krškem polju. Predstavitev ge. Magdalene Krošelj in komasacijska gradiva 2008–2014. Krško: Občina Krško.

Uredba o lokacijskem načrtu za železniško progo Puconci–Hodoš–državna meja z Republiko Madžarsko. Uradni list RS št. 29/1997.

Občina Krško (2014). Komasacije kmetijskih zemljišč na Krškem polju. Komasacijska gradiva 2012–2014. Krško: Občina Krško.

KGZ MS (2012). Ocena upravičenosti izvedbe komasacije na kmetijskih zemljiščih v okolici izgradnje avtoceste v Občini Turnišče (2012). Murska Sobota: Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota.

Strategija razvoja kmetijstva in razvoja podeželja v občini Krško za obdobje 2007–2013 (2007). Novo mesto: Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto.

Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Beltinci–Lendava. Uradni list RS št. 37/2005.

Uredba o državnem lokacijskem načrtu za hidroelektrarno Krško. Uradni list RS št. 103/2006.

ZEN (2006). Zakon o evidentiranju nepremičnin. Uradni list RS št. 47/2006.

ZKZ (2011). Zakon o kmetijskih zemljišč, Uradno prečiščeno besedilo (ZKZ-UPB2).

Uradni list RS št. 71/2011.

Umbreht B., Krošelj M. (2014). Preurejanje kmetijskih zemljišč pri večjih posegih v prostor – izkušnje Občine Krško . V Lisec A., Prosen A., Čeh M. (ur.), Preurejanje zemljišč kot izziv. Zbornik posveta 42. geodetskega dne. Ljubljana: Zveza geodetov Slovenije in Ljubljansko geodetsko društvo, 69-80.

Boris Umbreht, inž. geod.

Geodetska družba d.o.o.

Gerbičeva ulica 51a, SI-1000 Ljubljana E-naslov: boris.umbreht@gdl.si

| 80 |

Magdalena Krošelj, univ. dipl. inž. agr.

Občina Krško Cesta krških žrtev 14, SI-8270 Krško E-naslov: magdalena.kroselj@krsko.si

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

KOMASACIJE KOT LAND CONSOLIDATION AS PROSTORSKA IN A SPATIAL AND PROPERTY LASTNINSKOPRAVNA »BROOM« »METLA« Joc Triglav

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

UDK: 528.4:711.4:332.2.021 Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.08

IZVLEČEK Komasacije imajo pomembne funkcije in vplivajo na ljudi, na fizični prostor in okolje, v katerem se izvajajo, imajo učinek na lastninskopravna razmerja med lastniki zemljišč, ki so predmet komasacije, in na širša družbena razmerja na lokalnem, regionalnem in državnem nivoju.

Neizkoriščene možnosti komasacij so v Sloveniji eden od pomembnih razlogov za gospodarsko zaostajanje podeželja in za posledično zmanjševanje prebivalstva na podeželju. Komasacije gozdov in komasacije s preselitvami, ki so na kratko opisane v prispevku, predstavljajo velik potencial za gospodarski in družbeni razvoj podeželja ter za zmanjšanje izpostavljenosti naravnim nesrečam.

V Sloveniji, vključno s predstavljenim Prekmurjem kot območjem z največjim obsegom komasacij, zaenkrat le rahlo praskamo po površju vseh prednosti, ki jih prinašajo komasacije. Cilj prispevka je spodbuditi slovenske geodete in ostale strokovnjake, da bi ob upoštevanju izkušenj iz tujine spoznali ključne prednosti komasacij in v svojih strokovnih okoljih v Sloveniji vzpostavili vse potrebne pogoje za njihovo obsežno načrtovanje in izvajanje

KLJUČNE BESEDE komasacija, razvoj podeželja, gozd, preselitve, Prekmurje

Published Scientific Conference Contribution

ABSTRACT Land consolidations have important functions and affect people in the physical space and the environment in which they are carried out. They have an effect on the relationship between the owners of the land, which is the subject of land consolidation, and to the wider social relationships on the local, regional and national levels. In Slovenia, unexploited possibilities of land consolidations are one of the important reasons for the developmental lagging of rural areas and for the consequential reduction of population in rural areas. Forest land consolidation and land consolidation with resettlement, which are briefly described in the paper, represent a great potential for economic and social development of rural areas and for reducing the exposure to natural disasters. In Slovenia, including the presented Prekmurje as a region with the largest extent of land consolidations in the country, we are so far only slightly scratching the surface of all the advantages that land consolidations bring. The objective of this paper is to encourage Slovenian land surveyors and other experts, taking into account the experience from abroad, to get to know and recognize the key benefits of land consolidations and to establish all necessary conditions in their professional environments for their comprehensive planning and implementation in Slovenia.

KEY WORDS land consolidation, rural development, forest, resettlements, Prekmurje region

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 81 |

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge 1 UVOD Geodeti smo pri svojem delu navajeni uporabljati različne instrumente in orodja, le redko pa je med njimi metla. Metla iz naslova tega prispevka seveda ne predstavlja dejanske metle, temveč je le prispodoba, torej »metla«, za funkcije, ki jih imajo komasacije na ljudi, na fizični prostor in okolje, v katerem se izvajajo, za učinek na lastninskopravna razmerja med lastniki zemljišč, ki so predmet komasacije, in na širša družbena razmerja na lokalnem, regionalnem in državnem nivoju.

V prispevku bomo najprej opredelili vplive komasacij tako, da jih bomo združili na treh različnih osnovnih ravneh. Nato bomo na kratko opisali komasacije gozdov in komasacije s preselitvami. Obe vrsti komasacij se v Sloveniji še ne izvajata, predstavljata pa velik potencial za gospodarski in družbeni razvoj podeželja ter za zmanjšanje izpostavljenosti naravnim nesrečam. V zaključnem delu članka bomo na kratko predstavili tudi komasacije v Prekmurju in splošne pozitivne učinke komasacij.

2 RAVNI VPLIVOV KOMASACIJSKE »METLE« Mednarodna Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo FAO (angl. Food and Agriculture Organization of the United Nations) opredeljuje vplive komasacij tako, da jih združi na treh različnih osnovnih ravneh (FAO, 2008; Triglav, 2013): — — —

mikroraven, z neposrednimi učinki na udeležence komasacij, mezoraven, s posrednimi učinki na regionalno gospodarstvo in infrastrukturo, ter makroraven, na ravni družbe, gospodarstva, institucij in okolja neke države.

2.1 Mikroraven Na mikroravni komasacije spreminjajo kmetije in njihovo neposredno okolje tako, da kmetom omogočajo boljšo izrabo zemljišč in večjo produktivnost ter s tem večjo konkurenčnost kmetijske proizvodnje. Prej razdrobljene parcele so združene v večje parcele, ki so umeščene bližje kmetijam. S tem se zmanjša poraba goriva in količina škodljivih izpustov izpušnih plinov v okolje. Parcel, ki prej zaradi oddaljenosti od kmetije niso bile zanimive za obdelavo, po komasaciji ni več. S komasacijo se izvede tudi preoblikovanje parcel neprimernih oblik v parcele primernejših oblik s praviloma vzporednimi mejami, kar omogoča sodoben način kmetijske proizvodnje. Ozke parcele in parcele z ostro lomljenimi mejami na primer niso primerne za uporabo kmetijske mehanizacije. V komasaciji lahko kmetje tudi povečajo obseg svojih zemljišč, na primer z dokupom razpoložljivih zemljišč od države, občine ali zasebnih lastnikov, ki se ne morejo ali ne želijo več ukvarjati s kmetijstvom. Poleg tega se s komasacijo lahko izboljšajo fizične lastnosti zemljišč s planiranjem zemljišč in agromelioracijskimi ukrepi. Na ta način se zmanjšujejo proizvodni stroški in povečuje proizvodnja. Kmetje lahko v ta namen izrabijo tudi možnost zamenjave obstoječih boljših zemljišč za nova slabša zemljišča, ki jih pozneje usposobijo za kakovostno kmetijsko proizvodnjo. V okviru komasacij se praviloma obnovijo in dopolnijo obstoječi sistemi za odvodnjavanje in/ali namakanje kmetijskih zemljišč tako, da ustrezajo novi lastniški strukturi po novi razdelitvi zemljišč. Ena od velikih prednosti komasacij, ki jo cenimo predvsem geodeti in zemljiška knjiga, pa je vzpostavitev kakovostnega in urejenega katastra na območju komasacij in ureditev ter posodobitev zemljiškoknjižnih podatkov o lastnikih nepremičnin in nosilcih stvarnih pravic na nepremičninah. Posledično ima to postopni multiplikativni pozitiven

| 82 |

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

učinek na vse druge prostorske evidence (Triglav, 2010). V smislu naslova tega prispevka bi lahko uporabili kar izraz »metla na kvadrat«.

2.2 Mezoraven Na mezoravni je učinek komasacij na podeželju viden predvsem v izboljšanju naravnega okolja, infrastrukture in prostorske razporeditve gospodarskih in družbenih aktivnosti. S komasacijami se ob upoštevanju naravnih danosti, potreb lokalne skupnosti, varovanja okolja in zaščite pred naravnimi nesrečami za posamezne namene uporabe zagotovijo najprimernejša zemljišča. Na območjih močne erozije zemljišč ali na območjih pogostih poplav se na primer na zemljiščih, ki zaradi naravnih pogojev niso primerna za kmetijsko obdelavo, lahko izvedejo aktivnosti za spremembo v gozdove ali mokrišča in za ureditev vodnih teles ter zaščito mokrišč. Komasacije so lahko sestavni del večjih investicijskih projektov na področju izgradnje in posodobitve infrastrukture. V takih primerih se v komasaciji v skladu s prostorskimi načrti zagotovijo zemljišča npr. za izgradnjo železnice, cest in poti, kolesarskih stez, kanalov za odvodnjavanje ali namakanje zemljišč, vodovodnih ali kanalizacijskih sistemov, energetskih ali telekomunikacijskih vodov. Komasacije so vse pogosteje tudi vključene v razvojne strategije podeželja in projekte obnove vasi za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev prebivalstva. S takimi projekti se določijo območja za stanovanjske, proizvodne in rekreacijske površine, prilagodi in preoblikuje se prometna infrastruktura za izboljšanje prometne varnosti ipd. Vsi ti pogoji iz projektov so potem upoštevani pri načrtovanju optimalne nove razdelitve zemljišč v komasaciji.

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

2.3 Makroraven Na makroravni komasacije na državni ravni izboljšujejo kakovost življenja na podeželju in povečujejo produktivnost in konkurenčnost kmetijskega sektorja. Hkrati izboljšujejo naravno okolje ter ekonomska in socialna razmerja na vseh ravneh. Z izboljšanjem infrastrukture komasacije prispevajo k razvoju vseh sektorjev gospodarstva. Komasacije pomagajo pri vzpostavljanju pogojev za ravnovesje med interesi kmetijstva, okolja, rekreacije, naravne in kulturne dediščine, turizma, prometa in drugih dejavnosti.

Dobro zastavljene in korektno izpeljane komasacije so tudi pomemben dejavnik za vzpostavljanje in ohranjanje zaupanja med ljudmi in oblastmi, ki je v sodobnem času vse bolj pomembno. Komasacije tudi pomembno prispevajo k razvoju zemljiškega trga, in sicer neposredno z izvedbo prometa z zemljišči med komasacijo in posredno z informacijami o ponudbi in povpraševanju po kmetijskih zemljiščih ter njihovih cenah. Hkrati se z oblikovanjem večjih parcel v komasaciji olajša promet z zemljišči med zasebnimi lastniki samimi ter obojestranski promet z zemljišči med zasebnimi lastniki na eni strani ter državo ali lokalno skupnostjo na drugi strani.

Komasacije kot instrument razvoja podeželja bi morale biti na vseh ravneh načrtovanja in odločanja vključene v strategije in aktivnosti, ki vplivajo na razvoj podeželja ali o tem odločajo, npr. v nacionalnih in sektorskih razvojnih programih, državnih in občinskih prostorskih načrtih ter programu razvoja podeželja. V Evropski uniji so možnosti za to v okviru zastavljenih politik in programov razvoja podeželja na formalni ravni vzpostavljene (FAO, 2008), praktična izraba teh možnosti pa je odvisna od interesa in sposobnosti posameznih držav članic.

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 83 |

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

| 84 |

3 TUJI IN DOMAČI PRIMERI 3.1 Komasacije gozdov

Slika 1a:

Primer z Bavarske, Ziemetshausen (68 ha) – stanje gozdnih parcel pred komasacijo (Koch in Gaggermeier, 2011).

Slika 1b:

Primer z Bavarske, Ziemetshausen (68 ha) – stanje gozdnih parcel po komasaciji (Koch in Gaggermeier, 2011).

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

Sliši se nenavadno, vendar se komasacije v nekaterih evropskih državah izvajajo tudi v gozdovih. Po tem so že od 18. stoletja znani na Švedskem (Backman in Österberg, 2004), v zadnjih desetletjih pa jih na primer izvajajo tudi v Nemčiji na Bavarskem (Koch in Gaggermeier, 2011), kjer so od leta 1995 do danes zaključili ali pripeljali blizu zaključku približno 23.000 ha komasacij gozdov – glej primer na slikah 1a in 1b.

Komasacije gozdov se izvajajo predvsem z namenom, da lastnikom omogočijo bolj smotrno gospodarjenje z gozdovi, tako v gospodarskem, okoljskem in naravovarstvenem smislu. V splošnem velja, da večja lastniška razdrobljenost zasebnih gozdov postavlja povečane omejitve npr. pri gospodarski izrabi gozdov, pri načrtovanju obnavljanja gozdov in pri vzdrževanju okoljskih in naravovarstvenih funkcij gozda. Naraščanje razdrobljenosti gozda je tesno povezano s strukturnimi spremembami v kmetijstvu, predvsem pa s postopnim zmanjševanjem števila kmetijskih gospodinjstev. Po drugi strani število lastnikov gozdov, ki niso kmetje, narašča tudi zaradi dedovanja.

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

Ti dejavniki pripomorejo k situaciji, da velikost in oblika gozdnih parcel ne omogočata več racionalnega upravljanja gozdov. Uporaba strojne mehanizacije za sečnjo, obdelavo in spravilo lesa je v takih razdrobljenih gozdovih otežena ali celo nemogoča. Za zmanjšanje razdrobljenosti gozdov in rešitev s tem povezane problematike je možnih več rešitev, npr. s skupnim upravljanjem v agrarnih skupnostih, prostovoljno izmenjavo gozdnih zemljišč in z izvedbo komasacij gozdnih zemljišč. Poleg same zložbe razdrobljenih parcel istega lastnika se v okviru take komasacije praviloma vzpostavijo in odmerijo gozdne poti, s katerih je omogočen dostop vozil in strojev za sečnjo in spravilo lesa do vsake nove parcele. Za potrebe boljšega gospodarjenja z gozdovi izvedejo gradnjo gozdne in protipožarne infrastrukture ter gozdnih objektov. Vsi postopki se v komasaciji izvajajo po pravilih komasacije.

Pri tem sta med drugim ključni vrednotenje zemljišč in inventarizacija gozdnih sestojev, pri katerih se s pridom uporabljajo tehnike daljinskega zaznavanja, vse nove parcele se seveda tudi geodetsko zamejničijo in izmerijo.

Večini se komasacija gozdov v Sloveniji verjetno zdi misija nemogoče, saj imamo pogosto velike težave že s komasacijami kmetijskih zemljišč. Vendar iz lastnih izkušenj ali vsaj iz dnevnih poročil vemo, kakšno naravno katastrofo nacionalnih razsežnosti je v letošnji zimi na naši infrastrukturi in v gozdovih povzročil žled. Aktualne razmere v slovenskih gozdovih torej zahtevajo strokovno izvedeno odpravo posledic naravne katastrofe ter načrtno in premišljeno ukrepanje za obnavljanje proizvodnega potenciala poškodovanih gozdov ter trajno zagotavljanje boljšega gospodarjenja z gozdnimi zemljišči za skupno uresničevanje interesov prebivalcev na podeželju s ciljem ohranitve in razvoja podeželja. Razmere torej kar kličejo po obsežnih komasacijah gozdov. Ali smo v državi sposobni takega dolgoročno zastavljenega skupnega delovanja za skupne cilje in za revitalizacijo pomembnega dela nacionalnega bogastva?

3.2 Komasacije s preselitvami Komasacije s celovitimi ali delnimi preselitvami kmetij so v prejšnjih stoletjih v velikem obsegu izvedli predvsem v skandinavskih državah. Npr. na Švedskem so s komasacijami začeli leta 1757 z zemljiško reformo in vanje vključili večino kmetijskih zemljišč na Švedskem. S komasacijami so drastično zmanjšali število parcel, kar je v veliko primerih pomenilo tudi preselitev in izgradnjo novih stavb na novo dodeljeni parceli kmetije. V obdobju med letoma 1828 in 1922 so komasacije kmetijskih in ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 85 |

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge gozdnih zemljišč v skupni površini dvajset milijonov hektarjev izvedli skoraj v vseh švedskih vaseh.

Površino obdelovalne zemlje so v tem obdobju povečali za približno štirikrat, s približno enega milijona hektarjev ob koncu 18. stoletja na približno štiri milijone hektarjev okoli leta 1920 (Backman in Österberg, 2004).

Zelo pomembna sestavina komasacij pa so bile preselitve tudi na Nizozemskem (sliki 2a in 2b), v Nemčiji, Avstriji in Švici, izvedli pa so jih tudi v Italiji in Španiji (Jacobi, 1959). Med glavnimi razlogi za preselitev so zmanjšanje izpostavljenosti naravnim nesrečam, predvsem zaščita pred poplavami in plazovi, zastarelost stavb, neprimernost lokacije glede na druge dejavnosti (npr. turizem) ipd. Preselitve so praviloma podprte z znatnimi državnimi subvencijami in/ali zelo ugodnimi krediti, ne samo za stavbe, temveč tudi za vzpostavitev novih cest, električnih, vodovodnih, telekomunikacijskih in drugih vodov. Skratka, tovrstne komasacije zahtevajo celovit pristop k umeščanju dejavnosti v prostor, omogočajo učinkovito rabo prostora ter zmanjšujejo izpostavljenost prebivalstva in gospodarstva naravnim nesrečam.

Velikokrat doslej, nazadnje v letošnji zimi, so bila različna območja v Sloveniji ogrožena in prizadeta zaradi poplav. Ali smo v Sloveniji z uporabo načel integriranega razvoja podeželja pripravljeni načrtovati in sprejeti podobne odločitve za trajno zmanjšanje izpostavljenosti naravnim nesrečam?

Slika 2a: Primer preselitve kmetij v okviru komasacije na Nizozemskem v petdesetih letih prejšnjega stoletja (Jacobi, 1959).

| 86 |

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

Slika 2b: Nova razmestitev kmetij ob glavni poti v okviru komasacije na Nizozemskem (vir: Google Maps, 2013).

3.3 Komasacije v Prekmurju Prekmurje je pretežno kmetijsko območje z zgodovinsko pogojeno veliko razdrobljenostjo kmetijskih zemljišč in je med slovenskimi geodeti znano tudi po sorazmerno velikem številu in obsegu komasacij. S komasacijami gozdov ali s komasacijami s preselitvami se v Prekmurju sicer še nismo srečali, se pa upravne komasacije v Prekmurju izvajajo od leta 1978 na številnih območjih in se tudi uspešno zaključujejo (glej Triglav 2006, 2008, 2010 in 2013). Skupna površina do danes zaključenih komasacij na območju Upravne enote Murska Sobota znaša približno 13.000 ha. Nekaj komasacij manjšega obsega je bilo izvedenih tudi na območju upravne enote Lendava. Samo v zadnjih dveh letih je bilo na območju Upravne enote Murska Sobota uvedenih kar 12 novih upravnih komasacij v skupni površini blizu 3500 ha, ki so trenutno v različnih fazah izvedbe in se bodo zaključile v naslednjih nekaj letih (Triglav, 2013). Skupna površina komasacij tako obsega približno 24 % oz. slabo četrtino površine ozemlja Upravne enote Murska Sobota. Občine v Prekmurju na območju upravnih enot Murska Sobota in Lendava poleg tega že izvajajo pripravljalne postopke za uvedbo nadaljnjih upravnih komasacij v prihodnjih letih (slika 3).

Pričakovan, a zanimiv učinek komasacijske »metle« je razviden iz slike 4, kjer je za geodetsko pisarno Murska Sobota v grafikonu prikazano število tehničnih sprememb starih parcel v letih med 2007 in 2013, število na novo nastalih parcel in razlika med številom starih in novih parcel. Kljub velikemu številu parcel, ki so bile v teh letih predmet tehničnih sprememb v zemljiškem katastru, je iz pregleda letnih statistik geodetske pisarne Murska Sobota za zadnjih sedem let razvidno, da se je skupno število parcel v zemljiškem katastru v tem obdobju zmanjšalo za 1660, kar predstavlja le približno 0,6 % skupnega števila parcel na območju geodetske pisarne Murska Sobota. S komasacijami torej ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 87 |

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

Slika 3: Grafični prikaz katastrskih občin v Prekmurju prikazuje katastrske občine s komasacijami. V prikazu so obarvane celotne katastrske občine, območja komasacije pa praviloma obsegajo le dele katastrskih občin, ki so kmetijska zemljišča (vir: Arhiv OGU Murska Sobota, 2014).

Slika 4: Grafična ponazoritev statistike letnih razlik števila starega in novega stanja parcel, ki so bile pri geodetski pisarni Murska Sobota v letih med 2007 in 2013 predmet tehničnih sprememb. Zmanjšanje števila parcel je predvsem posledica vpisa komasacij v evidenco zemljiškega katastra (vir: Arhiv OGU Murska Sobota, 2014).

| 88 |

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

uspevamo izničevati naraščanje skupnega števila parcel, ki nastajajo v drugih geodetskih postopkih. Še bolj pomemben zemljiškokatastrski učinek komasacij je, da so nove parcele praviloma enostavnih oblik z jasnimi in zanesljivo določenimi mejami, kar poleg vseh ostalih prednosti urejenega katastra tudi bistveno zmanjša možnosti mejnih sporov, v primeru ko ti nastanejo, pa je z geodetskega vidika določitev mej enostavna.

4 ZAKLJUČEK Razdrobljenost zemljišč, ki je pogosto povezana še s slabim gospodarjenjem z zemljišči, ovira racionalno upravljanje v kmetijstvu in gozdarstvu. Zato sta poglavitna cilja komasacij združevanje zemljišč in poenostavitev lastniškega stanja, ki prinašata različne pomembne izboljšave pogojev življenja in zaposlovanja prebivalstva na podeželju in imata hkrati številne pozitivne vplive na družbo, gospodarstvo in okolje, ki se med drugim tudi ekonomsko odražajo v zmanjšanju stroškov, upravljavsko v povečanju učinkovitosti in okoljsko v povečani skrbi za urejeno »sobivanje« naravnega in kultiviranega okolja.

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

Kot je razvidno iz prispevka, ekonomske prednosti komasacij sicer niso edine, so pa najlaže merljive, kot na primer: — — — — — —

večje parcele —> večji pridelek, lažje spravilo, znižani stroški v kmetijstvu in gozdarstvu, krajše poti do parcel —> znižanje materialnih stroškov, manj škodljivih izpustov, zmanjšanje dolžin lastniških mej —> zmanjšanje stroškov obdelave, urejanja mej, jasne in zanesljivo določene meje parcel —> zmanjšanje števila lastniških sporov, jasno vzpostavljeno lastništvo —> učinkovito upravljanje, hitrejše sprejemanje odločitev, kakovostna zemljiški kataster in zemljiška knjiga —> vzpostavljen »zakon in red« na terenu in med lastniki, učinkovito uveljavljanje pravic in obveznosti v razmerjih med lastniki in oblastmi na različnih ravneh.

Pomen komasacij se s časom postopoma spreminja, hkrati pa komasacije ne izgubljajo svoje pomembnosti. Ljudje na podeželju, ki živijo na svoji zemlji in od nje, ob upoštevanju naravnih danosti nenehno spreminjajo okolje v skladu s svojimi potrebami in skrbjo za ohranjanje življenjskega prostora zase ter za rastlinski in živalski svet, s katerim sobivajo v okolju. Komasacije imajo pri tem spreminjanju ključno vlogo. V razvitih državah severne in zahodne Evrope so to spoznali že stoletja nazaj in tudi s pridom uporabili za svoj napredni gospodarski in družbeni razvoj. V Sloveniji zaenkrat le rahlo praskamo po površju vseh prednosti, ki jih prinašajo komasacije. Neizkoriščene možnosti komasacij so eden od pomembnih razlogov za gospodarsko zaostajanje podeželja ter za zmanjševanje prebivalstva na podeželju. Hitro se bližamo razmeram, ko bodo v Sloveniji na podeželju najbolj ogrožena vrsta živih bitij prav ljudje sami. Zato je skrajni čas, da ukrepamo – da geodeti skupaj s številnimi drugimi strokami in politiko vzamemo v roke komasacijske »metle« in se končno lotimo dela za ponovni razcvet podeželja. Če bomo v bližnji prihodnosti znali združiti in povezati učinke komasacij gozdov, komasacij s preselitvami in oživitev lesnopredelovalne in gradbene industrije, bo to za našo državo in prebivalstvo dober temelj za velikanski miselni preskok, ki bo hkrati eden od pomembnih motorjev našega bodočega gospodarskega in družbenega napredka.

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 89 |

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge Literatura in viri: Backman, M. in Österberg, T. (2004). Land Consolidation in Sweden. FIG Commission 7 Annual Meeting 2004 & Symposium on Modern Land Consolidation, Clermont-Ferrand, Francija, 8.–14. september 2004.

FAO (2008). Opportunities to mainstream land consolidation in rural development programmes of the European Union. FAO Land Tenure Policy Series 2. Food and Agriculture Organization of the United Nations, Rome, 2008. 72 str.

Jacobi, E. H. (1959). Land Consolidation in Europe. ILRI Publication No. 3/E. International Institute for Land Reclamation and Improvement, ILRI, Wageningen. 145 + 2 str.

Koch, M., Gaggermeier, A. (2011). Forest Land Consolidation – Who benefits? 2011 IUFRO Small scale forestry conference, 24.–28. julij, Freiburg, Nemčija, 7 str.

Triglav, J. (2006). Razvoj podeželja s pomočjo komasacij kmetijskih zemljišč.

Geodetski vestnik, 50 (1), 44–59.

Triglav, J. (2008). Komasacije zemljišč ob gradnji infrastrukturnih objektov v Prekmurju. Geodetski vestnik, 52 (4), 795–811.

Triglav, J. (2010). Kakovostni prostorski podatki kot podlaga za razvoj podeželja.

Quality Spatial Data as a Basis for Rural Development. V: Zavodnik Lamovšek, A., Fikfak, A., in Barbič, A. (ur.), Podeželje na preizkušnji, Jubilejna monografija ob upokojitvi izr. prof. dr. Antona Prosena, 187–195. UL FGG, Ljubljana.

Triglav, J. (2013). Upravne komasacije. V: Zbornik 5. dnevi stvarnega in zemljiškoknjižnega prava, 13. in 14. junij 2013, Kranjska Gora. Ljubljana, GV založba, 79–93.

Triglav J. (2014). Komasacija kot prostorska in lastninskopravna "metla". V Lisec A., Prosen A., Čeh M. (ur.), Preurejanje zemljišč kot izziv. Zbornik posveta 42. geodetskega dne. Ljubljana: Zveza geodetov Slovenije in Ljubljansko geodetsko društvo, 81-90.

dr. Joc Triglav, univ. dipl. inž. geod.

Območna geodetska uprava Murska Sobota Slomškova ulica 19, SI-9000 Murska Sobota e-naslov: joc.triglav@gov.si

| 90 |

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

PREUREJANJE ZEMLJIŠČ NA LAND REARRANGEMENT IN URBANIH OBMOČJIH URBAN AREAS

Marko Fatur

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

UDK: 711.4:332.2.021 Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.08

IZVLEČEK V Sloveniji se vse premalo zavedamo pomena aktivne zemljiške politike za trajnostni razvoj poselitve in naselij. V prispevku je obravnavana vloga komasacije stavbnih zemljišč kot enega učinkovitejših ukrepov aktivne zemljiške politike za razvojno aktiviranje tistih zemljišč, ki so zaradi parcelne strukture ali lastništva slabše izkoriščena oziroma neizkoriščena. Na osnovi izbranih primerov je predstavljen pomen komasacij za realizacijo v prostorskih aktih predvidene gradnje. Ob tem je poudarjena vloga sistema prostorskega načrtovanja pri vzpostavljanju pogojev za sodelovanje med deležniki v postopku komasacije za uspešno izvajanje načrtovanega prostorskega razvoja in realizacijo prostorskih razvojnih ciljev.

KLJUČNE BESEDE preurejanje zemljišč, komasacija zemljišč, stavbno zemljišče, prostorsko in urbanistično načrtovanje, izvedbeni prostorski akt

Published Scientific Conference Contribution

ABSTRACT In Slovenia there is little awareness of the importance of an active land policy for sustainable development of settlements. The paper acknowledges the role of the land readjustment of building land as one of the effective measures of active land policy for the activation of the land that is less utilized or unused due to plot structure or ownership. The importance of land readjustment in implementation of the planned development in spatial acts is presented on the basis of selected examples. The role of the spatial planning system is emphasized in establishing the conditions for cooperation between all stakeholders in the process of land readjustment for a successful implementation of the planned spatial development and implementation of spatial development goals.

KEY WORDS urban land consolidation, urban land pooling, urban land rearrangement, land readjustment, building land, spatial and urban planning, implementing spatial act

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 91 |

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge 1 UVOD Usmerjanje, načrtovanje in izvajanje prostorskega razvoja občine so ključne naloge slovenskih občin na področju urejanja prostora. S prostorskimi akti občina načrtuje prostorske ureditve in določa podrobnejša merila in pogoje za urejanje prostora na svojem območju. Za uresničevanje občinskih prostorskih aktov je potrebno izvajanje prostorskih ukrepov in ukrepov aktivne zemljiške politike ter opremljanje zemljišč za gradnjo.

V načrtovalski praksi in tudi sicer je precej utrjeno prepričanje, da pri nas načrtovanje prostorskih ureditev ter predpisovanje meril in pogojev za urejanje prostora v občinskih prostorskih aktih poteka zadovoljivo, medtem ko se pri izvajanju načrtovanega prostorskega razvoja srečujemo z več težavami.

Večina deležnikov meni, da je za slednje v veliki meri kriva odsotnost aktivne zemljiške politike, ki bi gradnjo z ustreznimi ukrepi morala usmerjati na primerna območja ter tako omogočati realizacijo prostorskih razvojnih ciljev, povzetih v prostorskih aktih.

Posebej očiten je problem usmerjanja poselitve v urbanih območjih. Načeloma naj bi se, sledeč Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/2004)), ki jo obvezno povzemajo tudi vsi občinski prostorski akti, zagotavljala racionalna raba zemljišč in objektov, pri čemer je treba prvenstveno izkoristiti proste in nezadostno izkoriščene površine v naseljih ter poskrbeti za prenovo in sanacijo degradiranih območij v naseljih. Širitev naselij oziroma poselitve na nezasedena, nova zemljišča zunaj naselja pa naj bi bila sprejemljiva šele, če prostorskega razvoja in bivalnih kakovosti ni mogoče zagotoviti drugače. Glede na trende v prostoru, ki kažejo na še vedno prevladujočo gradnjo na novih zemljiščih, so slovenska naselja ali v celoti izkoriščena in sanirana ali pa je nekaj hudo narobe pri izvajanju prostorskih aktov države in občin. Analiza pokaže, da je problem v usmerjanju in izvajanju prostorskega razvoja, ki bi moral uresničevati določila in zaveze prostorskih aktov prek vrste izvedbenih instrumentov urejanja prostora. Ocenjujemo, da je za usmerjanje poselitve v prostoru ključnega pomena aktiviranje zemljišč, ki so namenjena pozidavi oziroma drugim namenom v prostorskih aktih, s čimer zagotovimo (v prostorskih aktih) načrtovani prostorski razvoj. Z aktivno zemljiško politiko, s finančnimi in drugimi ukrepi, med drugim tudi komasacijami, pridobivamo zemljišča in druge nepremičnine za potrebe urejanja prostora in ustvarjamo prostorske pogoje za učinkovito gospodarjenje z zemljišči. S takšnim izvajanjem načrtovanega prostorskega razvoja zagotavljamo dva glavna sklopa prostorskih ciljev. Prvenstveno zagotavljamo vzdržen prostorski razvoj, ki se izkazuje predvsem v racionalni porabi prostora in dolgoročnem zmanjšanju potreb po novih zemljiščih za gradnjo z aktiviranjem sedanjih razpoložljivih (in gradnji namenjenih) površin. Nadalje pa z zagotavljanjem prostorskih možnosti in kakovostnih pogojev za bivanje in delo omogočamo razvoj naselij z optimalno razmestitvijo dejavnosti v prostoru ob hkratnem zagotavljanju pogojev za njihovo oskrbo.

Eden pomembnih ukrepov aktivne zemljiške politike v naseljih je preurejanje zemljišč. Preurejanje zemljišč na urbanih območjih razumemo kot celovit nabor ukrepov, postopkov in dejanj, ki z urejanjem predvsem stavbnih zemljišč na območjih mest in naselij zagotovijo takšno lastniško in parcelno strukturo ter lokacijske pogoje, da omogočijo načrtovani prostorski razvoj. Cilj preurejanja zemljišč je torej ureditev zemljišč s ciljem optimizacije sedanjega oziroma načrtovanega stanja prostora (skladno s prostorskimi akti) s preoblikovanjem zemljiškolastniške strukture, namenske in dejanske rabe zemljišč | 92 |

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

in lokacijskih parametrov, izboljšanjem razmerja med stroški in koristmi rabe zemljišč, zagotavljanjem površin za skupno in javno rabo itd. Najbolj znani princip preurejanja zemljišča je komasacija, ki jo lahko opredelimo kot preureditev oziroma prilagoditev parcelne in lastniške strukture na določenem območju.

2 KOMASACIJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ Na urbanih območjih se izvaja ukrepe zemljiške politike z namenom doseganja boljšega standarda parcelacije urbanih zemljišč ter gradnje stavb in zagotavljanja kakovostnejših komunalnih storitev na stavbnih zemljiščih. Komasacija stavbnih zemljišč se izvaja predvsem v primeru razdrobljene lastniške in parcelne strukture, ki onemogočata izvedbo načrtovanih prostorskih ureditev. V slovenskem pravnem redu poznamo komasacijo stavbnih zemljišč na območju lokacijskega načrta (pogoj zanjo je izdelan izvedbeni prostorski akt) in komasacijo za določitev gradbenih parcel obstoječim objektom (zaradi ureditve dejanskega stanja). V postopku komasacije na območju lokacijskega načrta se najprej uredi parcelno in lastniško strukturo, ob tem pa se zagotovi in uredi tudi tisti del zemljišč, ki je potreben za ureditev javnih površin (ceste, zelene površine) in ostale gospodarske javne infrastrukture ob hkratnem zagotavljanju interesov in pravic vseh udeležencev komasacije (zaščita lastnine in interesov lastnikov zemljišč, pravična porazdelitev stroškov in koristi, čim širši krog udeležencev) (Foški, 2009).

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

Komasacije stavbnih zemljišč so lahko pogodbene oziroma prostovoljne, če se lastniki sporazumejo, ter upravne oziroma prisilne, kjer se postopek izvede, če se z rešitvijo strinjata dve tretjini lastnikov.

V Sloveniji z upravnimi komasacijami stavbnih zemljišč praktično nimamo izkušenj, saj občine kot možni pobudniki komasacije očitno ne želijo posegati po ukrepu, ki ga v praksi ne uporabljajo in ne poznajo ter praviloma pomeni dodaten obseg dela za občino, hkrati pa lahko del lastnikov zemljišč (do ene tretjine) v komasacijskem območju taki aktivnosti občine nasprotuje. Tako so skoraj vse komasacije pri nas pogodbene, kar je z vidika izvajanja postopka seveda dobrodošlo, saj je za izvedbo komasacije nujno doseči sporazumen dogovor, ki ga najlaže (najhitreje) dosežemo s soglasjem vseh lastnikov (ob tem opozarjamo, da seveda ni realno pričakovati soglasnosti vseh lastnikov v komasacijskih območjih, zato se nemalokrat že začeti pogodbeni komasacijski postopki soočajo z različnimi težavami v fazi postopka). Kljub temu ni razloga, da bi se upravnim komasacijam izogibali, saj zakonska določila utemeljeno omogočajo izvedbo upravne komasacije za primere, v katerih iz različnih razlogov ni mogoče v razumnem času doseči dogovora lastnikov. Vprašanje komasacije stavbnih zemljišč, ki obravnava preureditev oziroma prilagoditev parcelne in lastniške strukture na (praviloma) stavbnih zemljiščih na urbanih območjih, je bilo v zadnjih letih že obravnavano (Foški in Borštnar, 2008). V tem prispevku se bomo osredotočili na manj obravnavan prostorsko načrtovalski vidik.

V Sloveniji komasacijo javnost običajno povezuje s kmetijskimi zemljišči, ker je bil zaenkrat le manjši del komasacij izveden za potrebe gradnje objektov. Praktično vse komasacije stavbnih zemljišč so se izvajale za potrebe novogradenj stanovanjskih, poslovnih in industrijskih stavb. Pravzaprav bi nas moralo čuditi dejstvo, da v obdobju med letom 2004, ko je bil sprejet podzakonski akt za izvajanje komasacij, in začetkom nepremičninske krize v letu 2009, institut komasacije stavbnih zemljišč ni bil večkrat uporabljen. V času nepremičninskega razcveta bi namreč lahko pričakovali večjo zavzetost občinskih organov in tudi investitorjev za urejanje prostora in racionalno gospodarjenje z zemljišči. Očitno pa so ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 93 |

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge se občine in tudi investitorji iz več razlogov lahko izognili komasacijam stavbnih zemljišč, nedvomno pa ne eni ne drugi niso dovolj poznali prednosti komasacij, ki jih te prinašajo obema stranema.

Vsekakor je v tem obdobju obveljalo prepričanje, da občine praktično nimajo več za gradnjo stavb razpoložljivih zemljišč. Taka zemljišča so v resnici obstajala, a so bila zaradi lastniških, pravnih in lokacijskih razlogov neaktivna, neprimerna za klasičen način aktiviranja za gradnjo. V pretežnem delu slovenskih občin je bilo zato podano izjemno število pobud občanov in drugih investitorjev za spremembo namembnosti zemljišč iz kmetijskih ali gozdnih zemljišč v zemljišča za gradnjo stavb.

Na ta način so načrtovani posegi iz starih prostorskih aktov ostali nerealizirani, novi občinski prostorski akti (občinski prostorski načrti – OPN) pa so tem dodali še nove površine, ki so v številnih primerih funkcionalno nezazidljive, saj jih bo treba za gradnjo šele »opremiti« – najprej z izdelavo podrobnejših izvedbenih prostorskih aktov (občinski podrobnejši prostorski načrti – OPPN), nato pa še s potrebno komunalno opremo. Zdaj je zato pred občinami še naloga, da ta zemljišča aktivirajo in lastnikom/investitorjem omogočijo izrabo, da jih komunalno opremijo in nato na njih zgradijo stavbe. Praviloma imajo območja, ki so po prostorskem planu zazidljiva, vendar gradnja na njih še ni bila izvedena, takšno parcelno in lastniško strukturo, da ne omogočajo izvedbe načrtovanih ureditev (slika 1). Pogosto so prisotne tudi raznolike investitorske namere, potrebe ter medsebojna časovna neusklajenost. V večini primerov so bili izvedbeni prostorski akti sicer izdelani, vendar je od njihove izdelave preteklo že vrsto let in so bili zato v precejšnji meri zastareli in investitorjem niso omogočali izvedbe njihove trenutne investitorske namere. Tudi za vrsto stavbnih zemljišč, ki so bila uvrščena med zazidljiva z zadnjo generacijo OPN (že sprejetih ali v zadnji fazi pred potrditvijo je 138 od skupno možnih 211 OPN), bo treba šele izdelati izvedbene prostorske akte (OPPN), kjer pa bo problematika spet podobna kot pri dosedanjih območjih .

Slika 1: Novo zazidljivo območje za gradnjo stanovanjskih stavb velikosti 5,5 ha – potencialno območje za komasacijo (Medmrežje 1).

Iz pogovorov s posameznimi lastniki zemljišč, na katerih se je z novimi OPN določila namenska raba | 94 |

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

stavbno zemljišče, je razvidno, da niti niso bili obveščeni o vseh postopkih, ki jih še čakajo, preden bo zemljišče postalo dejansko, torej funkcionalno zazidljivo. Različni lastniki imajo s temi zemljišči različne namene. Nekateri lastniki želijo zemljišče razvijati predvsem za svoje potrebe (in prodajo), del lastnikov pa želi višjo vrednost zemljišča unovčiti in zemljišče čim prej prodati. Območij, ki so po investitorskih namenih nehomogena (različne namene lastnikov ne obravnavamo kot slabost, ampak kot dejstvo!) in se ob tem nahajajo še na robu naselja, bodo občine razvijale le, če bodo lahko pri tem zaznale koristi v javnem interesu. Občine bodo morale skupaj z lastniki prepoznati prednosti, ki jih prinaša skupen pristop k razvijanju zemljišč in sočasno usklajevanje interesov občine in lastnikov na določenem območju. Območij, kjer občina ne bo imela interesa za opremljanje zemljišč za gradnjo, namreč verjetno niti nima smisla razvijati, saj bodo lastniki primorani komunalno opremo urediti sami, kar bo zanje predstavljalo dodatno finančno obremenitev, ki je večina lastnikov ne bo zmogla.

V takih primerih je ključen vstop strateškega partnerja, ki v vlogi spodbujevalca razvoja – razvijalca zemljišč – poskrbi, da bo območje aktivirano. Na sliki 1 je prikazano območje, ki je postalo »zazidljivo« s sprejemom OPN, vendar se zaradi različnih lastniških namer ni začela še niti faza podrobnega prostorskega načrtovanja (OPPN). Ob izvedbi OPPN bo glede na trenutne danosti izvedba gradnje in celovite ureditve območja možna le z sočasno komasacijo, kot realna možnost (sicer prostorsko in razvojno manj ustrezna) pa se izkazuje tudi urejanje le dela območja.

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

Kot enega od pomembnih razlogov zato, da komasacija stavbnih zemljišč ni večkrat uporabljena, se večkrat omenja sistem opremljanja stavbnih zemljišč. Skladno z zakonskimi predpisi je zanj pristojna občina. Komunalno opremljanje je ena od izvornih funkcij občine, ki za ta namen pridobiva tudi namenska sredstva s sistemom odmere komunalnega prispevka. Če je v preteklosti veljalo, da so občine z zbranimi sredstvi iz komunalnega prispevka in drugih virov gradile komunalno opremo in s tem usmerjale poselitev in razvoj dejavnosti v prostoru, so v že omenjenem času pospešene gradnje občine predvsem dograjevale komunalno opremo na obstoječih poselitvenih območjih. Za obsežna območja novogradenj pa so občine izkoristile zakonsko določilo, ki jim omogoča, da opremljanje stavbnih zemljišč s pogodbo preložijo na investitorja. Zakonski predpis določa, da je gradnja stavb dopustna na komunalno opremljenem zemljišču, pri čemer šteje, da je zemljišče komunalno opremljeno tudi, če se opremljanje stavbnega zemljišča izvaja hkrati z gradnjo stavb. Ker občine niso imele sredstev ali jih niso želele vlagati v gradnjo komunalne opreme, so opremljanje naložile s pogodbo investitorju novogradnje. Investitor pa je lahko vložek v gradnjo nove komunalne opreme poračunal pri plačilu komunalnega prispevka. To je rešilo probleme investitorjev, ki niso imeli volje za dolgotrajna pogajanja z občino za gradnjo na komunalno neopremljenih zemljiščih. S prenosom odgovornosti za opremljanje na investitorje pa so občine izgubile del suverenosti pri urejanju prostora, ki jo predstavlja usmerjanje poselitve v prostoru. Investitorji so praviloma izbirali komunalno neopremljena in poceni zemljišča.

Izguba za občino in skupnost je še toliko večja, ker na teh zemljiščih občina sicer ne bi gradila komunalne opreme, ampak bi gradnjo in razvoj usmerjala v zemljišča, na katerih bi bil vložek v komunalno opremo nižji oziroma bi bil učinek komunalnega opremljanja večji.

Z opisano prakso se je v naseljih ustvarilo vrsto majhnih, medsebojno nepovezanih območij, na katerih je vsak investitor samostojno gradil komunalno opremo in pri tem predvsem zadovoljil zasebni interes, medtem ko je javni večkrat ostal zanemarjen. Ustvaril se je tudi vtis, da kakršni koli posegi v urejanje prostora – kot bi bila aktivna zemljiška politika – niso potrebni, saj trg deluje in celo sam usmerja ter ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 95 |

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge plačuje gradnjo. S tem je bila zapostavljena suverenost občine za načrtovanje skladnega prostorskega razvoja ter izgubljen dragoceni čas, v katerem bi lahko občine pridobile izkušnje s področja komasacij ter predvsem tudi oblikovale trdno in prepoznavno prostorsko politiko.

Vsaka občina bi morala biti zainteresirana za izvajanje komasacij na območjih, kjer je zaradi zemljiškega in lastniškega stanja omejena izvedljivost prostorskega akta. Ob tem bi občina pridobila zemljišča za ureditev javnih površin in komunalne opreme ter enostavneje komunalno opremila stavbna zemljišča. Če bi bila občina pobudnik in plačnik komasacije, pa bi lahko s kritjem stroškov postopka omogočila sodelovanje pri komasaciji tudi lastnikom, ki se morda zaradi stroškov in morebitnega tveganja za ta postopek ne bi odločili. V vsakem primeru bi tako občina zagotavljala večjo celovitost urejanja prostora. Najpomembnejše prednosti za lastnike pa predstavlja dejstvo, da se s komasacijo celovito ureja obsežno območje, kar vpliva na to, da je postopek nezapleten, dovolj hiter in vključuje možnost za delno poravnavo komunalnega prispevka, če pride do predaje zemljišč za načrtovane javne površine.

Poleg tega ne gre zanemariti še dveh finančnih učinkov, in sicer: lastniki po končani komasaciji lahko pričakujejo povečanje vrednosti zemljišč, promet z zemljišči pa je v postopku komasacije tudi oproščen davka od prometa z nepremičninami. Glede na izkušnje z naročniki OPPN je glavna ovira za večjo uporabo komasacije stavbnih zemljišč predvsem nepoznavanje tega instituta, splošna bojazen pred dolgotrajnimi upravnimi postopki in ne nazadnje tudi tipična slovenska bojazen pred sodelovanjem v skupini, v kateri je zaradi različnih interesov tudi veliko možnosti za nesporazume, ki lahko potencialno ogrozijo uspešen zaključek postopka.

3 PRIMERI VRST KOMASACIJ STAVBNIH ZEMLJIŠČ Za različna področja uporabe so se s časom razvile različne vrste komasacij stavbnih zemljišč. Foški (2009) jih po namenu razvrsti na : — — — — —

komasacije stavbnih zemljišč na komunalno neopremljenih območjih, komasacije stavbnih zemljišč za zgoščevanje poselitve, komasacije stavbnih zemljišč na degradiranih urbanih območjih in območjih, potrebnih urbane prenove, komasacije zemljišč za pridobivanja zemljišč in urejanja prostora pri gradnji obsežnejših infrastrukturnih objektov in komasacije stavbnih zemljišč za ureditev lastniškopravnih razmerij v zemljiško neurejenih soseskah.

3.1 Komasacije stavbnih zemljišč na komunalno neopremljenih območjih Komasacija na komunalno neopremljenih območjih je najbolj pogosta vrsta izvajanja komasacij stavbnih zemljišč. Gre za okoliščine, v katerih samostojno urejanje pogojev za realizacijo posamezne investitorske namere ni možno brez sodelovanja večjega števila lastnikov. Koristi skupnega urejanja pa so tudi širše, saj je na tak način zagotovljena tudi celovitost obravnave območja urejanja.

Za uspeh komasacije je pomembno, da se lastnikom pravočasno, čim bolj zgodaj v procesu načrtovanja prostorskega razvoja na območju, pojasni upravičenost in smiselnost komasacije ter da se jim predstavi celoten postopek komasacije stavbnih zemljišč. Z vidika celovitosti obravnave in ureditve javnih površin je aktivna vloga občine v procesu ključna. | 96 |

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

Na slikah 2 in 3 je prikazano območje načrtovanega OPPN (OPPN 239 Spodnji Kašelj za del enote urejanja prostora PO-574, Dopolnjeni osnutek – delovno gradivo, LUZ 2014), kjer je načrtovana gradnja 42 stanovanjskih hiš in pripadajoče komunalne opreme. Izdelovalec OPPN je zaradi razdrobljenega lastništva (19 lastnikov) ocenil, da bo izvedba načrta možna le ob hkratnem postopku komasacije, zato je investitorje pred začetkom izdelave dokumenta seznanil s principi in postopki komasacije stavbnih zemljišč. Zasnova parcelacije je bila v usklajevanju s pristojnimi občinskimi službami preverjena v več variantah javnih površin in parcel za gradnjo stavb. Glede na izbrano rešitev bo v nadaljevanju izdelan še podrobnejši parcelacijski (komasacijski) načrt za natančno uskladitev komasacijskega in načrtovalskega vidika predvidene gradnje in urejanja. V procesu se s pristojnimi občinskimi službami usklajuje tudi izgradnja komunalne opreme primarnega značaja, ki bo služila tudi sosednjim območjem. Za izvedbo komunalnega opremljanja bo predvidoma potrebno še dodatno vključevanje pristojnih občinskih služb in sredstev.

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

Slika 2: Območje OPPN, predvidena komasacija – levo prikaz obstoječih zemljiških parcel, desno lastniška struktura (LUZ d.d., 2014).

Slika 3: Območje OPPN, predvidena komasacija – varianti parcelacije glede na ureditev javnih površin (LUZ d.d., 2014).

V zakonskih določilih ni posebnih navedb o obveznosti sodelovanja občine pri pogodbenih komasacijah, vendar praksa kaže, da bi morala občina vsaj vedno, ko se izvaja komasacija, katere rezultat bo tudi oddvojitev javnih površin, sodelovati v komasacijskem postopku. Enako velja v primerih, ko se hkrati s postopkom priprave podrobnega prostorskega načrta izvaja tudi postopek komasacije in je zaveza k obveznemu sodelovanju izdelovalca OPPN in izvajalca komasacije več kot smiselna.

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 97 |

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge 3.2 Komasacije stavbnih zemljišč za zgoščevanje poselitve Določena območja v naseljih zaradi različnih vzrokov ostanejo neurejena in predstavljajo notranje razvojne rezerve. Izkušnje kažejo, da jih lahko s postopkom komasacije stavbnih zemljišč pogosto zelo učinkovito in z vidika obstoječih entitet sprejemljivo prilagodimo novim potrebam in ureditvam.

Dosežene robne ali strukturne izboljšave območja potem predstavljajo nova izhodišča za razvojno obravnavo območja in omogočajo zadovoljitev družbenih potreb na način, ki prej ni bil predviden in/ali možen.

Na sliki 4 je prikazano delno poseljeno območje ob avtocesti, na severu je razširjeno do novo načrtovane povezovalne ceste, na jugu se navezuje na predvideno ureditev poplavnega kanala. Del območja bo na južnem delu namenjen zaščiti pred poplavami, parcelna struktura je neustrezna. Komasacija z novo lastniško in parcelno strukturo je potrebna za boljši izkoristek območja.

Slika 4: Gradnja nove ceste na severnem in odvodnega protipoplavnega kanala (puščica) na južnem delu območja predstavlja priložnost za ureditev parcelnega stanja obstoječe in načrtovane zazidave (Medmrežje 1).

3.3 Komasacije stavbnih zemljišč na degradiranih urbanih območjih in območjih, potrebnih urbane prenove Razvoj se v prostoru ne odraža le z novimi gradnjami in ureditvami, pač pa dejavnosti in programi v njem puščajo različne sledi. Posledica strukturnih sprememb v razvoju dejavnosti so v prostoru med drugim degradirane urbane površine. Razmere so na njih spremenjene do takšne mere, da je za sanacijo in revitalizacijo nujna celovita prenova območij. Predvsem tuje izkušnje dokazujejo, da takšna območja predstavljajo velik potencial za notranji razvoj naselja in novo razvojno kakovost, ki se opirata na nove javne prostore in programe. Takšna območja lahko s celovito in obsežno prenovo dobijo popolnoma nov pomen in namen ter postanejo razvojno žarišče, ki vpliva na širši prostor.

Lahko pa so ureditve tudi manjšega obsega in se z ureditvijo lastniških in parcelnih razmerij stanje v degradiranem območju kljub vsemu bistveno izboljša.

Na sliki 5 je prikazan obsežen mestni predel, ki je zaradi prestrukturiranja gospodarstva doživel velike spremembe, predvsem je z opuščanjem industrijske dejavnosti prišlo do nenadzorovanega umeščanja

| 98 |

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

številnih novih dejavnosti in ureditev v območje, kar je vplivalo na nižjo stopnjo prostorskega reda in zmanjševanje razvojne privlačnosti in vrednosti območja. Za potrebe prenove so bili zato opredeljeni razvojni potenciali in izdelane strokovne podlage, vključno z natečajem za novo urbanistično zasnovo, za izvedbo katere bo treba izvesti obsežne komasacije stavbnih zemljišč, predvsem tudi za ureditev načrtovanih javnih površin, kot so ceste, parki itn.

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

Slika 5: Območje načrtovane celovite prenove mestnega predela ob Šmartinski cesti v Ljubljani – levo sedanje stanje (stanovanjsko/poslovno/industrijsko območje), desno načrtovano plansko stanje (stanovanjsko/poslovno) območje (Medmrežje 1).

Na sliki 6 je prikazano območje obstoječe industrijske cone z razdrobljeno in neurejeno parcelno strukturo, ki že v zatečenem stanju omejuje razvoj dejavnosti v prostoru. Za potrebe sanacije tega je bil izdelan poskus komasacije, ki lastniško in parcelno ureditev ureja tako, da se tvorijo zaokrožene poslovno prostorske enote, ki izboljšujejo pogoje za nadaljnji razvoj in načrtovano celovito prenovo območja.

Slika 6: Območje industrijske cone Sevnica – levo sedanje lastniško stanje, desno idejni predlog nove lastniške ureditve (Tratar, 2012).

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 99 |

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge 3.4 Komasacije zemljišč za pridobivanja zemljišč in urejanja prostora pri gradnji obsežnejših infrastrukturnih objektov Pri velikih posegih, predvsem pri urejanju in gradnji infrastrukturnih vodov, je pomembno, da se pozitivni in negativni vplivi gradnje pravično prerazporedijo na čim večje območje in da se vsem lastnikom zagotovi pravično obravnavo pri lastninskih in parcelnih ureditvah, da vsak lastnik sodeluje tako pri odvzemu (malusu) kot pri vračilu (bonusu). Takšne rešitve so pogoste pri avtocestnih, železniških in vodnogospodarskih objektih, kjer je komasacija primernejši ukrep kot druge oblike pridobivanja (akvizicije) zemljišč, kakršna sta na primer odkup in razlastitev. Najpomembnejša prednost obsežne komasacije pa je možnost za celovito urejanja prostora po izvedbi obsežnega infrastrukturnega objekta, ki po gradnji vzpostavi novo strukturno urejenost prostora in zagotovi površine za nemoteno delovanje vseh prostorskih entitet. V Sloveniji so najbolj znani tovrstni primeri urejanja kmetijskih zemljišč ob izgradnji avtoceste v Prekmurju.

Na sliki 7 je prikazana ureditev nove povezovalne ceste. Zaradi zagotavljanja bivalnih kvalitet za obstoječe in nove prebivalce sta na vzhodnem in zahodnem robu območja formirani kvalitetni zeleni površini. Površini sta za lastnike razvojno nezanimivi in zato je smiselno izvesti komasacijo širšega območja, ki omogoči, da se vplivi gradnje na lastniško strukturo (tako infrastrukturnega voda kot tudi novih poselitvenih območij ter vmesnih varovalnih con) prerazporedijo na širše obravnavano območje.

Tako se doseže razporeditev prikrajšanosti lastnikov zaradi nove infrastrukture in varovalne cone.

Slika 7: Primer gradnje nove povezovalne ceste in poselitvenega območja ob njej; s komasacijo bi lahko razporedili negativne učinke, ki jih čutijo lastniki gozda s posebnim namenom na zahodnem in zelenih površin na vzhodnem robu (temnejša barva na levi označuje gozd s posebnim namenom, temnejša barva na desni označuje zelene površine) (Medmrežje 1).

| 100 |

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

3.5 Komasacije stavbnih zemljišč za ureditev lastniškopravnih razmerij v zemljiško neurejenih soseskah Zaradi neurejenega lastniškopravnega stanja v stanovanjskih soseskah, ki so bile grajene v času družbene lastnine, nastajajo različni problemi. V najhujši obliki so se ti odrazili v nekaterih ekscesnih primerih prenosov delov funkcionalnih zemljišč sosesk na zasebne lastnike. Zaradi izražene problematike urejanja dejanskega lastniškopravnega stanja so v zakonskih predpisih določeni postopki za ureditev lastniškopravnih razmerij in stanja na področju evidentiranja nepremičnin. Takšna določila so sicer posebnost v svetovnem merilu. Na sliki 9 so prikazani štirje primeru neurejenega lastniškopravnega stanja ljubljanskih sosesk med Tržaško in Jamovo cesto, na Trnovem (Karunova), BS 3 za Bežigradom in soseska na Glinškovi ploščadi pri Ruskem carju.

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

Slika 8: Primeri neurejenega lastniškega stanja v soseskah v Ljubljani (od leve: Jamova cesta, Trnovo, BS-3, Glinškova ploščad).

Na slikah je z rdečo barvo prikazano parcelno stanje, s sivo pa dejansko stanje objektov v naravi (Medmrežje 1).

Zgoraj navedeni raznoliki primeri uporabe komasacije so najboljši dokaz potenciala, ki ga ima učinkovito urejanje lastniškopravnih razmerij med deležniki v prostoru. S komasacijo aktiviramo zemljišča za potrebe gradnje in prenove oziroma sanacije območij, omogočamo načrtovan in skladen prostorski razvoj ter urejamo tako obstoječe kot tudi načrtovano stanje v prostoru. Z vsemi navedenimi ukrepi torej povečamo učinkovitost prostorskega razvoja ter izboljšujemo pogoje za delo in bivanje v naseljih.

4 KOMASACIJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ IN PROSTORSKI AKTI Najpogosteje izvajana vrsta komasacije stavbnih zemljišč je komasacija za gradnjo na novih poselitvenih območjih. Z vidika priprave prostorskih aktov lahko v ta sklop štejemo tudi komasacijo za potrebe zgoščevanja poselitve, prenove in sanacije degradiranih območij ter gradnjo večjih infrastrukturnih objektov. V vseh teh primerih komasacije se praviloma sprejme ali je v postopku izdelave izvedbeni prostorski akt, komasacija pa se izvaja skladno z določbami parcelacije v tem aktu. Pri urejanju neurejenega lastniškega stanja pa se praviloma osredotočamo na že sprejete prostorske akte in druga morebitna dokazila o gradnji.

Kadar se pripravlja prostorski akt za večje število različnih lastnikov in se na območju OPPN načrtuje gradnja javnih površin, morata izdelovalec OPPN in občina pri investitorjih nemudoma preveriti, kakšne so njihove investicijske namere in kako so te medsebojno usklajene. Če obstaja možnost, da bo izvedba OPPN kakor koli onemogočena ali zaradi parcelacije in lastništva ovirana, in bi izvedba komasacije lahko izvajanje olajšala, je treba v postopku priprave OPPN preveriti možnost izvedbe ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 101 |

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge komasacije ter predstaviti lastnikom in investitorjem upravičenost in smiselnost komasacije. Cilj prostorskega načrtovanja z vidika izvedbe prostorskih aktov je, da se vsak izvedbeni prostorski akt, s katerim je načrtovana parcelacija javnih površin oziroma je potrebna za realizacijo načrtovanih posegov obsežna parcelacija zemljišč, konča s sprejemom akta in končanim postopkom komasacije. V postopku komasacije mora nova parcelacija že neposredno povzemati določbe izvedbenega akta tako na občinski (OPPN) ravni kot na državni ravni (DPN). Ob tem je treba upoštevati, da komasacija in prostorski akt v celoti izpolnita svoj namen, če se po končanem postopku komasacije začne gradnja načrtovane javne infrastrukture in stavb.

Urejanje zemljišč se izvede neposredno po določilih prostorskega akta, zato je v opisanem postopku ključno sodelovanje med lastniki zemljišč in izdelovalcem prostorskega akta. Vzpostavljena pa mora biti tudi dobra vzajemna povezanost izdelovalca OPPN in izvajalca komasacije, ki zagotovi, da se vsako izhodišče enega ali drugega pravočasno preveri in uskladi. Pri tem je uspešnost izvedbe pogodbene komasacije odvisna predvsem od interesa lastnikov in njihovega sodelovanja z izdelovalcem OPPN, izvajalcem komasacije in občino, uspešnost izvedbe upravne komasacije pa je odvisna predvsem od interesa in angažiranosti občine ter sodelovanja z vsemi ostalimi udeleženci v postopku komasacije.

Ne nazadnje pa se moramo zavedati, da je ukrep komasacije uspešen samo toliko, kolikor je uspešen njegov najšibkejši člen.

Glede na dejstvo, da je izvajanje komasacij poverjeno geodetom, je prva naloga geodetske stroke čim prejšnje – in čim glasnejše – predstavljanje instituta komasacije vsem deležnikom v fazah priprave in sprejema prostorskih aktov ter aktiviranja zemljišč za gradnjo. Geodet v procesu izdelave izvedbenega prostorskega načrta ni samo izdelovalec geodetskega načrta in morebiti še načrtov parcelacije, temveč partner prostorskim načrtovalcem in občini pri pripravi takšnih prostorskih izvedbenih aktov, ki bodo načrtovano prostorsko ureditev tudi uspešno realizirali v prostoru.

Zaradi koristi, ki jih institut komasacije prinaša lastnikom zemljišč in tako prispeva k razvoju naselij in poselitve, bi morali poleg lastnikov predvsem prostorski načrtovalci in odgovorne osebe na občinah bolje poznati institut komasacije. Razumevanje koristi in poznavanje postopka izvedbe je namreč ključno za uspešno sodelovanje v postopku sprejema OPPN in izvedbe komasacije. Pri tem se morajo prostorski načrtovalci zavedati svoje strokovne odgovornosti glede celovitosti izdelave prostorskega akta, kjer sta ključna elementa zagotavljanje multidisciplinarnosti ter integracija različnih znanj in vedenj v postopek izdelave prostorskega akta, kar v tem primeru pomeni poznavanje in upoštevanje ukrepov aktivne zemljiške politike ter posledično principov komasacije. Glede na pristojnosti občine za izvajanje prostorskega načrtovanja je treba posebej izpostaviti vlogo občine pri komasacijah stavbnih zemljišč. Če se občina aktivno vključi v izvedbo komasacije – opredeli javni interes preurejanja in zagotovi sprejem OPPN, krije stroške izvedbe komasacije in s tem prevzame tudi določeno tveganje do »neizvedbe«, je na koncu »poplačana« na več načinov, odvisno od primera: z izvedeno komasacijo, pridobljenimi zemljišči za gradnjo infrastrukture, urejenimi zemljišči za gradnjo stavb in urejanje javne infrastrukture. Učinki komasacije so lahko pomembno večji, če so v kritje stroškov izvedbe vključeni tudi lastniki, saj to poveča interes za časovno in ekonomsko učinkovit potek komasacije. Poleg tega se morajo odgovorne osebe na občinah zavedati, da je priprava in sprejem prostorskega akta šele prvi korak, ki vodi do izvedbe prostorske ureditve v prostor, in da je prav od aktivnosti občine odvisno, če | 102 |

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

bodo vsi naslednji koraki ustrezni oziroma optimalni. Zavedanje občine – že v najzgodnejši fazi – o vseh potrebnih korakih za izvedbo načrtovanih ureditev, predvsem v luči aktiviranja zemljišč za gradnjo ter zagotavljanja javnih urbanih funkcij, je namreč najboljše zagotovilo skladnega in usmerjenega prostorskega razvoja. Zato je pomembna ugotovitev, da bi bilo smiselno v zakonskih določilih bolj poudariti vlogo občine (ter države in drugih javnih subjektov) v postopku komasacije, predvsem v smislu sodelovanja v komasacijskih postopkih ter iz njih izhajajočih pravic in obveznosti.

Ne nazadnje je pomembna tudi vloga opremljanja stavbnih zemljišč, s katerim na občinski ravni prek programa opremljanja stavbnih zemljišč načrtujemo gradnjo in financiranje potrebne nove infrastrukture ter določamo izhodišča za odmero komunalnega prispevka. Če so finančni izračuni za načrtovano infrastrukturo znani vsem udeležencem v postopku sprejema OPPN in postopka komasacije, se hkrati z izdelavo prostorskega akta načrtuje že izvedbo komunalne opreme, ki je nujni pogoj za gradnjo stavb na tem območju. Ob tem vsak lastnik pravočasno natančno razume koristi sodelovanja in pozna svoje finančne obveznosti, ki jih lahko tudi časovno načrtuje. Zapisano velja tako za občino in druge javne subjekte kot za zasebne lastnike.

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

5 ZAKLJUČEK Komasacija stavbnih zemljišč v teoriji in praksi velja za enega od pomembnejših ukrepov zemljiške politike. Uporabna je za širok nabor urejanja lastniškopravnih razmerij na urbanih območjih in podpira gradbene namere v duhu načrtovanja, gradnje in razvoja dejavnosti v prostoru. Komasacija je primerna za javni in zasebni sektor, prostorski in gospodarski razvoj, kakovost bivanja in delovanje prostora. Komasacijam stavbnih zemljišč se pripisuje potencial za aktiviranje neizkoriščenih in slabo izkoriščenih zemljišč v naseljih, za vpliv na zajezitev širjenja gradnje na nova stavbna zemljišča in za spodbudo urbane prenove.

Institut komasacije je v slovenskem prostoru še relativno malo znan in uporabljan. Aktualna zemljiška politika tudi sicer slabo podpira začrtano strateško smer trajnostnega razvoja naselij in njena prizadevanja za sprostitev potenciala, ki ga predstavljajo stavbna zemljišča v naseljih za prostorski razvoj in razvoj gradnje v prostoru. Primeri s komasacijami izvedenega opremljanja zemljišč za gradnjo so najboljši dokaz učinkovitega usmerjanja razvoja poselitve v prostoru in sočasnega urejanja lastniškopravnih razmerij med deležniki v prostoru. Dokazujejo, da je razvojni potencial komasacij res velik in da so pričakovanja v zvezi z učinki več kot utemeljena. S pogostejšim odločanjem za komasacije bi lahko veliko pridobili lastniki in tudi lokalne skupnosti, učinki pa bi se predvsem poznali tudi v prostoru Slovenije.

Iz ugotovljenega je očitno, da je spodbujanje prakse komasacij utemeljeno in da bi glede na njihov pomen morale tako država kot občine več storiti za prepoznavo njihove koristi. V razmerah, ko je treba spremeniti splošno uveljavljen način razmišljanja o gradnji v prostoru in preusmeriti pozornost v skrite potenciale zemljišč v naseljih, je ključno tudi ozaveščanje javnosti. Najboljši način uveljavljanja nove prakse bi bila odločitev občin, da se načelno zavzamejo za izvedbo komasacije ob vseh možnih priložnostih in dajo temu načinu urejanja in gradnje absolutno prednost pred opremljanjem novih zemljišč za gradnjo.

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 103 |

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge Sočasno s prakso komasacij stavbnih zemljišč pa lahko država sproži še druge ukrepe zamejevanja širjenja naselij in razpršene gradnje ter tako zaustavi dolgoročno družbeno škodljiv in drag način gradnje v prostoru.

Literatura in viri: Foški, M. (2009). Možnosti uporabe komasacije zemljišč za namen gradnje.

Geodetski vestnik, 53(4), 714–730.

Foški, M., Borštnar, A. (2008). Analiza primerov pogodbene komasacije za namen gradnje. Geodetski vestnik, 52(4), 773–794.

LUZ d.d. (2014). Interna gradiva. Ljubljana: LUZ. Medmrežje 1. https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/profile.aspx?id=Urbinfo@ Ljubljana (pridobljeno 9. 3. 2014).

Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije. Uradni list RS št. 76/2004.

Občinski podrobni prostorski načrt 239 Spodnji kašelj za del enote urejanja prostora PO-574. Dopolnjeni osnutek (2014). Ljubljana: LUZ d.d.

Zakon o evidentiranju nepremičnin. Uradni list R št. 47/2006, 65/2007, 79/2012.

Zakon o graditvi objektov. Uradni list RS št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13.

Zakon o prostorskem načrtovanju. Uradni list RS št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12.

Zakon o urejanju prostora. Uradni list RS št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1, 33/07 – ZPNačrt, 108/09 – ZGO-1C, 80/10 – ZUPUDPP.

Tratar, A. (2012). Preurejanje zemljiških parcel s komasacijo v industrijski coni Sevnica. Diplomska naloga. Ljubljana. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. 49 str.

Fatur M. (2014). Preurejanje zemljišč na urbanih območjih. V Lisec A., Prosen A., Čeh M. (ur.), Preurejanje zemljišč kot izziv. Zbornik posveta 42. geodetskega dne.

Ljubljana: Zveza geodetov Slovenije in Ljubljansko geodetsko društvo, 91-104

asist. Marko Fatur, univ. dipl. inž. grad.

Ljubljanski urbanistični zavod d.d.

Verovškova ulica 64, SI-1000 Ljubljana e-naslov: marko.fatur@luz.si

| 104 |

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

KOMASACIJE – IZKUŠNJE LAND CONSOLIDATIONS IN IZZIVI NA RURALNIH IN – EXPERIENCE AND URBANIH OBMOČJIH CHALLENGES IN RURAL AND URBAN AREAS Petra Novak, Emil Ratek, Dominik Bovha

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

UDK: 711.4:528.4 Klasifikacija prispevka po COBISS.SI: 1.08

IZVLEČEK Namen prispevka je predstaviti izkušnje izvajalcev na področju izvajanja komasacij kmetijskih in stavbnih zemljišč v Sloveniji. Prispevek se ne ukvarja s predstavitvijo postopkov izvajanja, ampak podaja določene usmeritve za posamezne faze izvedbe na osnovi dolgoletnih izkušenj na področju izvajanja komasacij. Poudarjena so tudi potrebna znanja in lastnosti geodeta, ki lahko ključno pripomorejo k uspešni izvedbi in zadovoljivim rezultatom komasacije. Izvedba komasacije zaradi zapletenosti postopka in velikega števila komasacijskih udeležencev zahteva dejavnega in komunikativnega geodeta. Ta ima nalogo, da usklajuje različne zasebne in javne interese, ki se pojavijo na območju komasacije. Za tako zahtevno nalogo geodet, ki vodi postopek komasacije, potrebuje širok spekter znanja in veliko izkušenj. Pri tem je ključnega pomena, da ima geodet nevtralno vlogo in lastnike zemljišč enakovredno obravnava ter varuje tudi javni interes. V članku so poleg izkušenj podane tudi nekatere praktične usmeritve za uspešno izvedbo komasacij.

KLJUČNE BESEDE komasacija, kmetijska zemljišča, parcelna struktura, stavbna zemljišča, geodet

Published Scientific Conference Contribution

ABSTRACT The main purpose of this article is to present some experiences of contractors in the field of land consolidations in Slovenia. The article does not present procedures of land consolidation, but it is mainly focused on the experiences and gives certain guidelines for implementation. The needed knowledge and characteristics of the surveyor are emphasized, as they might significantly lead to a more successful execution and satisfactory results of land consolidation. Due to the complexity of the procedures and a large number of land consolidation participants, the execution of a land consolidation requires an active and communicative land surveyor. The land surveyor has the task to balance different private and public interests, which are present in the land consolidation area. For such a demanding work, the land surveyor who is the coordinator of the land consolidation procedure needs a wide range of knowledge and a lot of experiences. Here, the key condition is that the land surveyor is neutral, where all the landowners are equally treated and where the public interest has to be secured. Some experiences and practical guidelines for a successful execution of land consolidations are presented.

KEY WORDS land consolidation, agricultural land, land plot structure, building land, land surveyor

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 105 |

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge 1 UVOD Mnogi si komasacijo predstavljajo kot geodetsko-upravni postopek preoblikovanja parcelnega stanja na nekem območju, vendar komasacija še zdaleč ni zgolj tehnični postopek preoblikovanja parcel.

Komasacije so zapleten postopek preurejanja zemljišč, ki mora upoštevati in uravnovesiti niz različnih vidikov urejanja prostora in okolja, torej prostorske, naravovarstvene, kmetijske, tehnične in tudi socialnoekonomske in pravne vidike. Za uspešno uvedbo in izvedbo komasacije, kjer upravičeno pričakujemo pozitivne učinke, je potreben jasen interes vseh deležnikov. Poleg lastnikov zemljišč so to tudi vsi deležniki, ki so vključeni v katero od faz komasacije. V prispevku so izpostavljene naše izkušnje ter zanimivosti in izzivi, s katerimi se srečuje geodet predvsem v sklopu komasacij kmetijskih zemljišč, dotaknili pa se bomo tudi komasacij stavbnih zemljišč, ki se v Sloveniji izvajajo v bolj omejenem obsegu.

2 UPRAVNE KOMASACIJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ V zadnjih letih se je povečal interes lastnikov zemljišč za izvedbo komasacij kmetijskih zemljišč (Triglav, 2011; Lisec in sod., 2011 in 2013). Zakonodajno so postopki upravne komasacije kmetijskih zemljišč opredeljeni z Zakonom o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ, 2011) ter s Pravilnikom o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč (2004 in 2008), delno tudi v Zakonu o evidentiranju nepremičnin (ZEN, 2006) in drugih področnih zakonih. Z letom 2011 so bile uvedene tudi pogodbene komasacije za kmetijska zemljišča, ki pa v praksi še niso zaživele in jih v tem prispevku ne obravnavamo. Z zakonskega vidika so postopki, ki jih v okviru upravnih komasacij izvajajo geodetska podjetja in upravne enote, jasno določeni. Manjka sistemska rešitev za učinkovito in celovito načrtovanje ureditev na komasacijskem območju, torej institucija oziroma organ na regionalni ali državni ravni, ki bi strateško skrbel za izobraževanje potencialnih udeležencev ter načrtovanje oziroma usmerjanje komasacijskih dejavnosti na območja, kjer so komasacije smiselne in potrebne. Uvedba komasacij je pogojena s pobudo posameznih deležnikov (kmetov) in lokalnega okolja, pri katerih se interes pojavi predvsem na podlagi potreb in dobrih praks, tj. zgledov že izvedenih komasacij. Dobra praksa in dobro mnenje o izvedenih komasacijah ključno vplivata na uvedbo novih komasacij (Lisec in sod., 2011), vendar pa je od izkazanega interesa do dejanske uvedbe in izvedbe komasacije dolga pot.

Pri upravnih komasacijah kmetijskih zemljišč so v Sloveniji danes investitorji praviloma občine, kjer se komasacije izvajajo, zato je izrednega pomena, da tudi občine prepoznajo prednosti komasacije in jo učinkovito podprejo. V pripravljalni fazi je treba pridobiti soglasja k uvedbi komasacije, izvoliti komasacijski odbor, določiti mejo območja komasacije in pripraviti oziroma pridobiti ustrezno dokumentacijo, ki jo za uvedbo komasacije določa ZKZ (2011). Če se odgovorna oseba na občini, ki ji je bila zaupana komasacija, s komasacijo srečuje prvič, se mora ta spopasti s spoznavanjem zapletenih postopkov. Tu je za uspeh ključna osebna motivacija, ki bistveno prispeva k uspešni in hitri uvedbi komasacijskega postopka. Podobno na hitrost uvedbe (in kasnejšo izvedbo) komasacije vpliva osebna zavzetost uradnika na pristojni upravni enoti, ki uradno vodi upravni postopek. Izkušnje iz prakse izkazujejo potrebo po instituciji na regionalni ali državni ravni, ki bi nudila ustrezno strokovno podporo predvsem občinam in lastnikom zemljišč ter tudi upravnim enotam pri uvedbi in izvajanju komasacijskih postopkov. Slabo poznavanje komasacijskih postopkov in s tem pogosto povezani | 106 |

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

zadržki nekaterih javnih institucij, kot so upravne enote in občine, v praksi izkazano predstavljajo oviro za uvedbo komasacij oziroma oviro pri samem izvajanju komasacij.

Po uspešni uvedbi komasacijskega postopka je treba pridobiti finančna sredstva za izvedbo. V zadnjem desetletju se komasacije kmetijskih zemljišč v Sloveniji financirajo predvsem preko programov razvoja podeželja. V okviru Programa razvoja podeželja 2007–2013 investitorji oddajo vlogo na javni razpis za tako imenovani ukrep 125: Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem oziroma prilagoditvijo kmetijstva. Po odobritvi sredstev za komasacijo in izvedbi javnega naročila za izvajanje komasacijskega postopka izbrano geodetsko podjetje začne z dejansko izvedbo komasacije.

Podrobnosti postopkov izvedbe se v tem prispevku ne bomo dotikali, želeli pa bi izpostaviti izzive, s katerimi se sooča geodet, ki vodi in projektira komasacijo (več v Lisec in sod., 2011).

Izkušnje kažejo, da je najprej vsem komasacijskim udeležencem treba poljudno in na všečen način predstaviti, kaj komasacija sploh je. Dogaja se, da posamezniki s komasacijo ne soglašajo, ker ne razumejo, za kakšen postopek gre in kaj bo rezultat komasacije. Pojavljajo se tudi udeleženci, ki s komasacijo sicer soglašajo, vendar sprva zahtevajo, da so jim v novi razdelitvi nazaj dodeljena stara zemljišča na starih lokacijah. S posamično obravnavo takšnih udeležencev, dodatno obrazložitvijo, osebnim pogovorom in nazornim grafičnim prikazom idejne zasnove se navadno pridobi njihovo zaupanje in največkrat tudi njihovo aktivno sodelovanje v komasaciji ter razumevanje za kompromisne rešitve.

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

Idejna zasnova ureditve komasacijskega območja je ključen dokument, ki predstavlja zasnovo nove razdelitve zemljišč in udeležencem daje prvo predstavo o novi parcelni strukturi, ureditvi potne mreže ter o drugih ureditvah v prostoru. Pri oblikovanju idejne zasnove je treba upoštevati omejitve v prostoru: poleg fizičnih danosti tudi morebitne vzpostavljene omejitve varovalnih režimov, obstoječo infrastrukturo, naravne meje in naravne pogoje kmetovanja. Čeprav s komasacijo v prvi vrsti spreminjamo parcelno stanje, z njo navadno predvidimo in podamo izhodišča tudi za različne posege v prostor. Tako je treba že v fazi idejne zasnove med drugim upoštevati potencialne omejitve pri izgradnji poljskih poti ali izvedbi drugih agromelioracijskih del. Pri podrobnejšem projektiranju novega parcelnega stanja in novih ureditev v prostoru na komasacijskem območju je smiselno, da geodet prepoznava in miselno ločuje med velikimi kmeti in malimi kmeti ali polkmeti, saj gre pri teh dveh skupinah udeležencev navadno za različno miselnost in različne potrebe. Veliki kmetje si v splošnem želijo razvoja in čim večje zaokrožitve zemljišč, mali kmetje ali polkmetje pa so navadno tradicionalno navezani na svoj »kos zemlje« in so dokaj togi pri spreminjanju lokacije novih zemljiških parcel. Slednje seveda vpliva na projekt nove razdelitve zemljišč. Pri iskanju kompromisnih rešitev, kar je pomembna naloga izvajalca komasacije, če želi postopek uspešno izvesti, je ključna nenehna in kakovostna komunikacija s komasacijskimi udeleženci. Pomembno je, da se doseže zaupanje v izvajalca in v njegove dobre in racionalne rešitve.

Geodet mora pri načrtovanju nove parcelne strukture iskati tudi optimalno razmerje med obdelovanimi površinami in ustreznim dostopom do vseh novih zemljišč (sliki 1 in 2). Pri tem je pomembno, da se za namen infrastrukture (poti in drugih skupnih ureditev), za javne površine, nameni čim manj dodatnih površin. Iz tako imenovanega komasacijskega sklada se namreč lahko nameni dodatne površine za izgradnjo javne infrastrukture, vendar je ta delež omejen glede na velikost komasacijskega območja, zmanjšanje komasacijskega sklada pa se praviloma sorazmerno dodeli vsem komasacijskim udeležencem ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 107 |

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

Sika 1: Staro parcelno stanje z manjšimi parcelami za kmetijsko obdelavo manj primernih oblik (vir: DOF 2010, GURS).

Slika 2: Učinek komasacije kmetijskih zemljišč: novo parcelno stanje z večjimi parcelami pravilnih oblik in mrežo poljskih poti (vir: DOF 2010, GURS).

| 108 |

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

(lastnikom zemljišč). Hkrati se mora pri načrtovanju nove razdelitve zemljišč komasacijskega sklada upoštevati številne, včasih nasprotujoče si želje komasacijskih udeležencev, kriterije nove razdelitve zemljišč, ki jih določa Pravilnik o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč (2004 in 2008), ustrezno pa se mora obravnavati tudi morebitne posebne površine znotraj območja (npr. zemljišče, na katerega je vezana določena omejitev za obdelavo, se navadno dodeli nazaj staremu lastniku). Pri postopku komasacije je nadalje smiselno urediti solastniška razmerja, po potrebi tudi razdružitev solastnine (običajno na parcelah, ki so bile v denacionalizacijskih postopkih vrnjene komasacijskim udeležencem v solastniških deležih, dejansko pa se koristijo nadomestne parcele), saj se s tem lastnikom omogoči optimalno razpolaganje z zemljišči. Udeležencem komasacije so ključnega pomena učinki komasacije, ki izhajajo iz novega parcelnega stanja in dodatnih prostorskih ureditev komasacijskega območja.

Preglednica 1: Pozitivni in negativni učinki komasacije kmetijskih zemljišč.

PREDNOSTI

SLABOSTI

—

Zmanjšanje števila parcel in povečanje površine parcel prispeva k učinkovitejši kmetijski obdelavi.

—

Pretirano intenziviranje kmetijske pridelave.

—

S spremenjeno lego novih parcel in urejeno mrežo poljskih poti se praviloma skrajša dostop do parcel, kar prispeva k učinkovitejši kmetijski obdelavi.

—

Krčenje površin naravnih habitatov.

—

Povečanje vrednosti zemljišč na območju komasacije.

—

Nove parcelne meje so urejene – izboljšanje kakovosti podatkov zemljiškega katastra in zemljiške knjige, manjša možnost mejnih sporov.

—

Urejeno javno dobro (poljske poti in ceste).

—

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

Ureditev solastniških razmerij.

PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI

—

Natančnejši vris GERK-ov, manj ugotovljenih nepravilnosti v primeru nadzora kmetijskih subvencij.

—

Monokulturna pridelava.

—

Postopna izboljšava kakovosti temeljnih nepremičninskih evidenc.

—

Degradacija kulturne in naravne krajine.

—

Ohranjanje in krepitev kmetij, ohranjene poselitve – socialni učinki komasacije.

—

Onesnaževanje okolja zaradi intenzivne kmetijske pridelave.

Spremembo parcelne strukture je opaziti že vizualno: povečanje obdelovalnih površin, pravilne oblike površin, urejena mreža poljski poti (slika 1). Glede na naše izkušnje v praksi se število parcel s komaZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 109 |

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge sacijo navadno zmanjša najmanj na polovico, povprečna velikost parcel pa se podvoji. Poleg očitnih učinkov spremembe parcelnega stanja vpliva komasacija na ekonomiko kmetijske pridelave (večje zemljiške parcele, nižji obratovalni stroški, boljša dostopnost ipd.), vrednost nepremičnin, urejenost javnih evidenc in podobno. V preglednici 1 so podani neposredni in posredni učinki komasacije kmetijskih zemljišč.

V komasacijski postopek se lahko učinkovito vključi tudi bodoče projekte na območju komasacije in izvede na primer parcelacijo za predvideno obvoznico, državno cesto in podobno. Tako se zagotovi zemljišča za novo infrastrukturo, hkrati pa se zagotovi, da umestitev novega infrastrukturnega objekta ne poslabša parcelne strukture komasiranih zemljišč in z vidika kmetijske obdelave oslabi funkcije zemljišč. Postopke komasacije je smiselno združiti z drugimi projekti, ki se načrtujejo v prostoru, kot so gradnja prometne infrastrukture, načrtovanje in izvedba vodnogospodarskih ureditev ali gradnja namakalnih sistemov, saj načrtovano ureditev tako umestimo v prostor usklajeno in brez drobljenja kmetijskih zemljišč. Za doseganje širših učinkov komasacije bi lahko razvoj komasacij in kmetijstva v prihodnosti nadgradili še z vključevanjem analize in načrtovanja razvoja kmetij v sami komasaciji ter tako smiselno usmerjali razvoj perspektivnih kmetij in spodbujali transakcije kmetijskih zemljišč.

3 KOMASACIJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ Poleg komasacij kmetijskih zemljišč poznamo v Sloveniji tudi komasacije stavbnih zemljišč (upravne in pogodbene), ki so določene v Zakonu o urejanju prostora (ZUreP-1, 2002). Te se v Sloveniji izvajajo v manjšem obsegu kot komasacije kmetijskih zemljišč. Eden od razlogov za takšno stanje je zagotovo ta, da se komasacije stavbnih zemljišč navadno financirajo neposredno iz proračuna občine ali pa stroške nosijo lastniki stavbnih zemljišč, čeprav se dopušča tudi možnost, da se pokrivanje stroškov izvedbe komasacije zagotavlja z zemljišči iz komasacijskega sklada. Občine se redko odločijo za investicijo v upravno komasacijo stavbnih zemljišč, saj v prvi vrsti nosijo stroške priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPPN), na osnovi katerega se izvede upravna komasacija stavbnih zemljišč, nato pa navadno še stroške izvedbe komasacije. Oba postopka, torej priprava OPPN in izvedba upravne komasacije, skupaj zagotovo trajata več let. Pogodbena komasacija stavbnih zemljišč ima to prednost, da predhodno ni potreben OPPN, pogoj je le, da so parcele znotraj območja poselitve. Pomemben pogoj v tem primeru je, da se s pogodbeno komasacijo strinjajo vsi lastniki parcel na predvidenem komasacijskem območju. To je tudi pomemben razlog, zakaj se v praksi izvajajo le manjše pogodbene komasacije.

Prednost upravne komasacije stavbnih zemljišč je v sočasnem načrtovanju razvoja prostora in ureditvi lastninskopravnih razmerij. Preko OPPN se usklajeno z omejitvami v prostoru načrtuje urbani razvoj zemljišč na predvidenem območju, komasacija stavbnih zemljišč pa z oblikovanjem ustreznega parcelnega stanja olajša izvedbo načrtovanih rešitev. V upravno komasacijo stavbnih zemljišče je navadno vključeno večje število oseb, načrt parcelacije v OPPN pa bistveno odstopa od stanja v naravi. Pomembno je, da v takih primerih priprava OPPN in idejna zasnova komasacije potekata sočasno. Tako se omogoči čim večje usklajevanje med pripravljavcem OPPN, izvajalcem komasacije in lastniki zemljišč – podobno kot pri kmetijskih zemljiščih je ključno usklajevanje različnih in včasih nasprotujočih si zasebnih in javnih interesov. Smiselno je, da OPPN opredeli dopustno toleranco za | 110 |

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

položajno odstopanje poteka mej novih parcel (npr. ±1 m) ter s tem dodatno omogoči fleksibilnost pri pripravi predloga nove razdelitve zemljišč. Na ta način je usklajevanje z lastniki zemljišč v postopku komasacije bistveno lažje.

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

Slika 3: Primerjava med starim parcelnim stanjem – levo in novim parcelnim stanjem – desno na primeru komasacije stavbnih zemljišč.

Slika 4: Komasacija stavbnih zemljišč skladno z OPPN: staro parcelno stanje na DOF 2006 – levo (vir: GURS) ter parcelna struktura po komasaciji leta 2013 – desno (vir: http://rkg.gov.si/GERK/WebViewer/, MKO).

Prilagodljivost pri oblikovanju ustreznih funkcionalnih gradbenih parcel je še posebej pomembna pri pogodbeni komasaciji. Usklajevanje z lastniki je pri pogodbeni komasaciji zahtevnejše, saj je treba doseči strinjanje vseh lastnikov zemljišč komasacijskega sklada in čim bolj zmanjšati razlike v vrednosti vloženih in pridobljenih (novih) zemljiških parcel. V praksi lastniki v postopku komasacije praviloma

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 111 |

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge želijo doplačati za pridobitev večje površine gradbenih parcel, in to raje, kot pa da bi iz komasacijskega sklada dobili manjšo površino gradbenih parcel in finančno izplačilo. V skrajnih primerih se za doseganje soglasja na posamezni gradbeni parceli vzpostavi tudi solastnina. Pri načrtovanju nove razdelitve zemljišč je zelo pomembna tudi informacija, kaj posamezni lastnik z novo gradbeno parcelo namerava: sam graditi na njej ali jo prodati na trgu. Tisti, ki nameravajo graditi sami, so namreč manj fleksibilni glede lege in oblike nove parcele. Pomemben vidik komasacije stavbnih zemljišč je – podobno kot pri kmetijskih zemljiščih – načrtovanje in izgradnja potrebne infrastrukture, predvsem tiste, ki zahteva zemljišča, na primer prometne infrastrukture za rešitev dostopa do zemljiških parcel (sliki 3 in 4).

4 GEODET V POSTOPKU KOMASACIJE Izvajanje komasacij zahteva sposobnega, aktivnega in razgledanega geodeta z zelo dobrimi veščinami komuniciranja, bistvene pa so njegove izkušnje in znanje na tem področju. Ker je komasacija zahteven projekt, ni dovolj, da geodet pozna le geodetske tehnične in upravne postopke. Odlikovati ga mora širok spekter znanja, vključno z znanjem s področij prostorskega planiranja, kmetijske ekonomike, sociologije, psihologije in podobno. Geodet, ki vodi in načrtuje rešitve pri komasaciji, mora prisluhniti lastnikom zemljišč, aktivno sodelovati s komasacijskim odborom, upravno enoto, lokalno skupnostjo ali drugimi javnimi institucijami, ki so vključene v postopke. Biti mora dober projektni vodja, saj mora dobro usmerjati svoje sodelavce, ki izvajajo posamezne faze komasacije, in z njimi sodelovati.

Potrebna je velika zavzetost za usklajevanje, iskanje kompromisov, potrpežljivost in mirnost. Žal se včasih zgodi, da kakšen udeleženec komasacije, ki zaradi starih zamer do države ali občine vztrajno nasprotuje komasacijskemu postopku, verbalno napada geodeta ali uradnika, ki vodi upravni postopek komasacije, vlaga neutemeljene pritožbe in s tem podaljšuje trajanje komasacije. V času izvedbe komasacije se mora geodet čim bolj posvetiti projektu in komasacijskim udeležencem, saj s tem pripomore k učinkovitosti in kakovosti izvedbe postopka. Predvsem v fazi priprave predloga nove razdelitve zemljišč mora geodet intenzivno sodelovati s komasacijskimi udeleženci, da ti začutijo, da lahko tudi oni vplivajo na oblikovanje nove razdelitve in da se njihovi predlogi upoštevajo. Zavedati se je namreč treba, da je pri tako zahtevnih postopkih pomembno zaupanje, in vloga geodeta je ključna za uspešno izvedbo naloge, ki mu je bila zaupana. Pri komasacijah kmetijskih in tudi stavbnih zemljišč je pomembno, da geodet pozna lokalne značilnosti območja, miselnost in potrebe komasacijskih udeležencev, lokalne in širše skupnosti. »Lokalno vzdušje« je toliko bolj pomembno na podeželju, kjer se največkrat srečujemo s komasacijami kmetijskih zemljišč. Po drugi strani je pri komasacijah stavbnih zemljišč potrebno poznavanje stanja na trgu nepremičnin.

5 ZAKLJUČKI Izvedba komasacije zaradi zapletenosti postopkov in vključenosti velikega števila oseb v projekt zahteva dejavnega in komunikativnega geodeta. Ta ima nalogo, da usklajuje različne zasebne in javne interese, ki se pojavijo na območju komasacije. Za tako zahtevno nalogo geodet, ki vodi postopek komasacije, potrebuje širok spekter znanja in veliko izkušenj. Pri tem je ključnega pomena, da geodet opravlja nevtralno vlogo in lastnike zemljišč obravnava enakovredno ter varuje tudi javni interes. V članku so poleg izkušenj podane tudi nekatere praktične usmeritve za uspešno izvedbo komasacij.

Cilj komasacije, tako kmetijskih kot stavnih zemljišč, je doseči temelj za bolj smotrno rabo zemljišč | 112 |

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

z ustreznejšo parcelno strukturo in ureditvijo dostopa do parcel; dodatno lahko postopek vključuje še druge prostorske ureditve. Komasacije lahko obravnavamo kot način upravljanja prostora. Ker se v vsakem prostoru pojavljajo različni interesi, so komunikacija, usklajevanje, kompromisi med udeleženci (lastniki parcel) ter izkušnje vodja projekta (geodeta) ključni elementi, ki vodijo k dobremu rezultatu. Zadovoljstvo lastnikov in dobra praksa vsekakor prispevata tudi k motivaciji lastnikov za uvedbo novih komasacijskih postopkov.

Literatura in viri: Lisec, A., Pintar, M., Bovha, D., Ferlan, M., Šumrada, R., Drobne, S., Zavodnik Lamovšek, A., Foški, M., Prosen, A., Prus, T., Grčman, H., Glavan, M., Novak, P., Čeh, M., Trobec, B. (2011). Komasacije in celovito urejanje podeželskega prostora: Končno poročilo ciljnega raziskovalnega projekta v sklopu programa Konkurenčnost Slovenije 2006–2013. Ljubljana in Celje: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo in Biotehniška fakulteta ter Geodetski zavod Celje d.o.o.

Lisec, A., Primožič, T., Pintar, M., Bovha, D., Ferlan, M., Prosen, A., Šumrada, R., Čeh, M., Drobne, S. (2013). Analiza stanja in izzivi na področju komasacij kmetijskih zemljišč v Sloveniji. Geodetski vestnik, 57 (4), 673–690.

ZEN (2006). Zakon o evidentiranju nepremičnin. Uradni list RS št. 47/2006.

ZKZ (2011). Zakon o kmetijskih zemljiščih. Uradno prečiščeno besedilo (ZKZ-UPB2).

Uradni list RS št. 71/2011, 58/2012.

Pravilnik o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč. Uradni list RS št. 95/2004, 98/2006.

STANJE IN PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI | STATE AND CHALLENGES IN SLOVENIA

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

ZUreP-1 (2002). Zakon o urejanju prostora. Uradni list RS št. 110/2002 (8/2003 popr.), 58/2003-ZZK-1, 33/2007-ZPNačrt, 108/2009-ZGO-1C, 79/2010 Odl. US: U-I-85/09-8, 80/2010-ZUPUDPP (106/2010 popr.).

Triglav, J. (2006). Razvoj podeželja s pomočjo komasacij kmetijskih zemljišč.

Geodetski vestnik 50 (1), 44–59.

Novak P., Ratek E., Bovh D. (2014). Komasacije – izkušnje in izzivi na ruralnih in urbanih območjih. V Lisec A., Prosen A., Čeh M. (ur.), Preurejanje zemljišč kot izziv. Zbornik posveta 42. geodetskega dne. Ljubljana: Zveza geodetov Slovenije in Ljubljansko geodetsko društvo, 105-113.

Petra Novak, univ. dipl. inž. geod., Emil Ratek, dipl. inž. geod., Dominik Bovha, univ. dipl. inž. geod.

Geodetski zavod Celje, d.o.o.

Ulica XIV. divizije 10, SI-3000 Celje e-naslovi: petra.novak@gz-ce.si, emil.ratek@gz-ce.si, dominik.bovha@gz-ce.si

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 113 |

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

GENERALNI SPONZORJI

| 114 |

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

ZLATI SPONZORJI

BRONASTI SPONZORJI

SPONZORJI

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 115 |

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

RAZSTAVLJALCI

| 116 |

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

SPONZORJI ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 117 |

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

| 118 |

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

Preurejanje zemljišč kot izziv | Land rearrangement as a challenge

PREUREJANJE ZEMLJIŠČ LAND REARRANGEMENT KOT IZZIV AS A CHALLENGE ZBORNIK POSVETA 42.

GEODETSKEGA DNE

PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY

Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

UREDNIKI | EDITORS dr. Anka Lisec dr. Anton Prosen dr. Marjan Čeh RECENZENTI | PEER-REVIEW dr. Marjan Čeh, mag. Samo Drobne, dr. Miran Ferlan, mag. Erna Flogie Dolinar, mag. Mojca Foški, dr. Mojca Kosmatin Fras, dr. Anka Lisec, Tomaž Petek, dr. Anton Prosen, Barbara Trobec, dr. Alma Zavodnik Lamovšek

PROGRAMSKI ODBOR | PUBLISHING COUNCIL dr. Anka Lisec, dr. Anton Prosen, dr. Marjan Čeh Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo mag. Blaž Mozetič, mag. Erna Flogie Dolinar Zveza geodetov Slovenije Tomaž Petek Geodetska uprava Republike Slovenije Jurij Mlinar Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Republike Slovenije Simona Čeh Ljubljansko geodetsko društvo

TEHNIČNO UREJANJE IN OBLIKOVANJE | TECHNICAL EDITOR AND DESIGN mag. Mojca Foški, Miha Muck, Barbara Trobec LEKTORIRANJE | PROOFREADING Mojca Vilfan DOKUMENTACIJSKA OBDELAVA | DOCUMENTATION PROCESSING mag. Teja Koler Povh TISK | PRINT Geodetski inštitut Slovenije NAKLADA | EDITION 250 izvodov DOSTOPNO | AVAILABLE AT http://www.zveza-geodetov.si | http://www.lgd.si

IZDALA IN ZALOŽILA | PUBLISHED BY Zveza geodetov Slovenije Zemljemerska ulica 12 SI-1000 LJUBLJANA Ljubljansko geodetsko društvo Cankarjeva cesta 1/III SI-1000 Ljubljana

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 528.4(082)(0.034.2) 711.3(082) (0.034.2) 332.2.021(082)(0.034.2) GEODETSKI dan Preurejanje zemljišč kot izziv za razvoj geodetskega inženirstva (42 ; 2014 ; Ljubljana) Preurejanje zemljišč kot izziv [Elektronski vir] : zbornik posveta 42. geodetskega dne Preurejanje zemljišč kot izziv za razvoj geodetskega inženirstva , Ljubljana 4. 4. 2014 / [uredniki] Anka Lisec, Anton Prosen in Marjan Čeh. - El. knjiga. - Ljubljana : Zveza geodetov Slovenije : Ljubljansko geodetsko društvo, 2014 ISBN 978-961-93656-1-8 (Zveza geodetov Slovenije, pdf) 1. Gl. stv. nasl. 2. Dodat. nasl.

273058560

ZBORNIK POSVETA 42. GEODETSKEGA DNE | PROCEEDINGS OF THE 42ND SLOVENIAN SURVEYING DAY | 2014

| 119 |

Blaž Mozetič, Anka Lisec IZZIVI NA PODROČJU (PRE)UREJANJA ZEMLJIŠČ Joachim Thomas RE-ALLOCATION OF URBAN AND RURAL REAL PROPERTY IN GERMANY - LEGAL FRAME, INSTITUTIONAL SET UP, RECENT CHALLENGES Reinfried Mansberger, Julius Ernst LAND CADASTRE AND PUBLIC GEO-DATA AS THE BASIS FOR LAND CONSOLIDATION IN AUSTRIA Walter Friedrich Merlin BODENREFORM IN KÄRNTEN - DIE TÄTIGKEITEN DER AGRARBEHÖRDE Walter Seher LAND CONSOLIDATION IN AUSTRIA – CONTRIBUTIONS TO LANDSCAPE AND WATER MANAGEMENT Matija Kralj, Tomaž Petek, Jurij Mlinar PREDLOGI UKREPOV DRŽAVE NA PODROČJU UREJANJA ZEMLJIŠČ Tomaž Primožič KOMASACIJE IN DRUGI POSTOPKI UREJANJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ – STANJE IN MOŽNOSTI V PROGRAMU RAZVOJA PODEŽELJA 2014–2020 Miran Gajšek IZKUŠNJE IN IZZIVI NA PODROČJU URBANE ZEMLJIŠKE POLITIKE Umbreht, Magdalena Krošelj PREUREJANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ PRI VEČJIH POSEGIH V PROSTOR – IZKUŠNJE OBČINE KRŠKO Joc Triglav KOMASACIJA KOT PROSTORSKA IN LASTNINSKOPRAVNA »METLA« Marko Fatur PREUREJANJE ZEMLJIŠČ NA URBANIH OBMOČJIH Petra Novak, Emil Ratek, Dominik Bovha KOMASACIJE – IZKUŠNJE IN IZZIVI NA RURALNIH IN URBANIH OBMOČJIH

naslovnica_ZBORNIK.indd 1