Oddih

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 1 /

/stembergarja 15:38:49

oddih PRILOGA DNEVNIKA, LETNIK lll, −T . 4, OKTOBER 2011

Revija za zdravo sobiv anje èlovelka in narave ter katalog razstavljavcev sejma NARAVA-ZDRAVJE 2011, Gospodarsko razstaviıèe Ljubljana.

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 2 /

2 oddih

/stembergarja 15:38:49

Kazalo

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 3 /

4 6

/stembergarja 15:38:49

Dejan ”idan: Nestrpno èakam na jesensko setev

Iztok Altbauer: Ne le užitek in donat Mg, Ruse privlaèijo tudi nakupi

13 Kako jesti zdravo 19 Sir in skuta naıa sta aduta 24 Zdrav naèin življenja v mestnem okolju: Tipiène slovenske zadržanosti ni veè

27 Ekogradnja: zmagoviti pohod lesa 32 Srèno-žilne bolezni so vzrok za najveè smrti v razvitem svetu

37 Zaradi nezdravega življenjskega sloga ıtevilo sladkornih bolnikov raste

40 Tudi letos priznanja planetu Zemlja prijazna obèina

43 Hrvaıka v jesenskih barv ah 45 priloga Gospodarsko razstaviıèe in seznam razstavljalcev na sejmu Narava Œ zdravje

Priloga Oddih Izdajatelj: Dnevnik, družba medijskih vsebin, d. d.

Kopitarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana Predsednik uprave: mag. Branko P avlin Odgovorni urednik Dnevnika: Zlatko −etinc Urednik priloge: V ito Avguıtin, Jana Apih Pomoènik direktorice za trženje: Domen Rant Projektna vodja oglasnega trženja: Barbara Puènik Tehnièna ureditev: Marica −v agelj Jezikovni pregled: Tina Kresnik, Marko Janıa Fotografije: dokumentacija Dnevnika, arhiv Združenja turistiènih kmetij Slovenije, arhiv GR, arhiv SSNZ, arhiv LTO, arhiv S T, Blaž Zupanèiè Tisk: SET Œ podjetje za usposabljanje invalidov, d. d., Vevıka cesta 52, 1260 Ljubljana Polje Datum izdaje: september 2011 −tevilo tiskanih izvodov: 67.000

Povej mi zgodbo Jana Apih Se ıe sp omnite obèutka, ko smo kot mleènozobi malèki zveèer ležali v toplih posteljah, do brade pokriti s perjanicami, in posluıali zgodbe, ki so nam jih iz debelih knjig brale naıe mame ? Zgodbe, v katerih smo s Piko Nogavièko jadrali po morjih in si želeli, da bi imeli za oèeta zamorskega kralja z otoka Taka Tuka, zgodbe o kosovirjih, s katerimi smo kar z žlice, na kateri so rasli paradižniki, odkrivali èudesa domiıljijskega sveta, zgodbe o rumenem medvedku, s katerim smo se podali na »eksmedicijo«. Takoj, ko smo se nauèili brati, smo se na potep po zgodbah odpravljali sami. Nikoli ne bom pozabila poletja z Winnetoujem, ki mi ga je oèe ob zakljuèku ıole p orinil v roke.

Samo njegovo navduıenja nad zg odbo me je prerinilo èez uvodne neskonène opise, dokler nisem padla v zgodbo. Zgodbo o nepredstavljivih krajih, ki sem jih obiskovala v domiıljiji, in zgodbo o vrednotah, ki sem jih pogumno sprejemala za svoje. V ıolah so naıe » ıice« vsak predmet bolj ali manj uspeıno or opale zanimivih zgodb in potepanja po zgodbah so postala dolgoèasna.

Nekoè sem domov priıla s cv ekom pri zgodovinskem testu in pripombo profesorice, da zgodovina ni zgodba in da naj drugiè raje nizam dejstva. Nikoli mi ni zares uspelo. Zgodbe so lepıe , zanimivejıe, bolj skrivnostne in globoke. Zgodbe sem si zapomnila, letnic nikoli. Med poukom smo si zato raje pod mizami podajali pisemca o zgodbicah, ki so jih pisale naıe najstniık e ljubezni. Na fakulteti so zgodbe postale bolj uèene in po njih smo potovali s poveèanim spoıt ovanjem. Profesor za antropologijo (ıtudirala sem etnologijo, ker je obljublja celo vrsto zanimivih zgodb) je v predavanje rad vpletel zgodbo o Hotentotkah, ki naj bi imele tako velike zadnjice, da so na njih lahko stali nekaj let stari otroci, in tako poveıene dojk e, da so se otroci dojili kar èez ramo.

Zapomnili smo si jo vsi in upali na priložnost, da jo bomo ob koncu leta v stisnjenem kabinetu profesorja lahko ponovili.

Zanimivih zgodbe si ni težko zapomniti. Ker èe je zgodba dobra, nas odpelje na pot. Lahko je to samo pot do domiıljije , utvare ali želje, lahko pa postane pot do kraja, do èloveka, do dogodka. Ko me je pot prviè popeljala iz varnega objema Evrope, se je moja ıtirimeseèna azijska zgodba zaèela s kulturnim ıok om in krokodiljimi solzami ter se nadaljevala v zgodbe o otrocih, ki so se dotikali mojih svetlih las, o menihu, ki je po najinem prevodu napisal pesem, o podganah v kinu in kaèi v kopalnici, o romantièni kolibi na peèini nad morjem pa do zgodbe o pozabljenih dokumentih v hotelu in kuhani kaèi na krožniku. Ko se za zgodbo podamo na pot, postanemo turisti in destinacijo nam proda najboljıi prip ovedovalec zgodb. Morda smo nanjo naleteli že v otroıki pr avljici ali jo na Facebooku prebrali na zidu davno pozabljenega soıolc a, ki nam je nekoè porinil pod mizo listek v roko. Èe je res dobra, se bo zasidrala, se pojavljala v sanjah in nas gnala, da se podamo za njo na pot. Mogoèe nas bo pripeljala do soıolc a, ki smo ga pozabili, do galerije za vogalom, do hriba, kjer se izpolnijo želje, ali celo do ekspedicije, do Afrike, ameriık e prerije ali celo do otoka Taka Tuka. Ppav zato je potovanje najlepıi del življenja in delo v turizmu najlepıi p oklic na svetu.

oddih 3

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 4 /

/stembergarja 15:38:49

Nestrpno èakam na jesensko setev Vito Avguıtin

O

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan ”idan je na prvo vpraıanje o prehrani oziroma predelavi hrane, ki je že nekaj èasa vse bolj strateıko pomembna, in domaèi samooskrbi na tem podroèju poudaril, da je to vpraıanje, zaradi katerega marsikatero noè ni spal.

bdobje, ko smo govorili, da je hrana globalno dose gljiva, je na mreè mimo. Zadnji primer je p ovezan s sladkorjem. Ko ga je na svetovnem trgu zaèelo zmanjkovati, so naıi proizvajalci hrane, ki p otrebujejo sladkor, delali nekaj èasa iz r ok v usta, iz t edna v teden. −e danes so t ežave. Jasno se vidi, v koliko boljıem p oložaju so države, ki niso odvisne od uvoza. Ali pa kriza z dose gljivostjo kruıne pıenic e.

Leta 1957 je v E vropi nastala skupna kmetijska politika. Takrat je bila namr eè stara celina v razmeroma slabem položaju, saj je bilo hrane premalo, pa ıe ta je bila nekakovostna. V osemdesetih letih pr ejınje ga stoletja je sledil preobrat, kajti hrane je bilo nenadoma pr eveè. Danes pa smo prièe ponovnemu obratu: hrane zmanjkuje. Na svetu je približno ena mili jarda ljudi laènih, tri milijar de pa jih je nezadostno prehranjenih. Evropa se sicer ne sooèa s takınimi pr oblemi kot preostali svet, kajti v Evropi ni demografske grožnje ali strahu, se pa že moèno p ozna oziroma obèutimo posledice klimatskih s p re m e m . b Ampak ponekod se ne kateri ıe ve dno obnaıajo nerazumno. Menda gre v razvitejıih okoljih ıe ve dno veliko hrane v k oı za s m et?i V nekaterih razvitih državah na severnem delu Evrope konèa v smeteh tudi do ena tretjina hrane! Vendar ne smemo kriviti zgolj potroınika, to je le del. D enimo: del hrane ostane kar na poljih. Zakaj? Zaradi standardov, predpisov, zahtev... recimo, koliko dolge in težke morajo biti na pri mer kumare. In èe ne ustr ezajo tem merilom, jih enostavno pustijo na p oljih. Del hrane gre v niè na pr odajnih poteh, del hrane gre v smeti iz pr enapolnjenih hladilnikov - povpreèna slovenska družina dela enkrat na mesec èistko v hladilniku.

Na koncu pa je tu ıe r azvada, da si na krožnik naložimo vedno preveè.

Vrnimo se k evropski kme tijski politiki, ki doživlja nov zasuk...

V Berlinu smo kmetijski ministri p odpisa-

4 oddih

li deklaracijo, ki res pomeni nov obrat v primerjavi z že omenjeno p olitiko na podroèju kmetijstva v Evropi iz osemdesetih let. Opazen je bistven odmik od starega naèina razmiıljanja: z daj je pomembno, da se na r egionalni ravni pridela toliko hrane, kot se jo paè lahk o. No, za Slovenijo je že tak o ali tako dolgo jasno, da ni primerna za intenzivno proizvodnjo.

Se lahko sprehodiva skozi zadnjih dvajset let, lahko ocenite položaj samo oskrbe glede najpomembnejıih ži vil?

Naj zaènem s kruınim žit om. V dvajsetih letih približno polovico potrebnega žita pridelamo doma. Mislim, da bi se mor ali zgledovati po −vici. Sam to imenujem ıvi carska pot. Med svetovno vojno so ugotovili, da je sic er dobro, èe so trezorji v bankah polni, vendar da zlatih palic v kriznih èasih ne morejo pojesti. In so si zadali cilj, da dosežejo 8 5- do 90-odstotno samooskrbo s kruınimi žiti. P omislite: v −vici imajo manj ob delovalne zemlje na prebivalca, kot jo imamo v Slo veniji, èeprav tudi pri nas t o razmerje ni ravno najboljıe, pa so usp eli.

Pri nas, èe sem vas pra v razumel, pridelamo polovico potrebnih kruınih žit. Se dele ž kaj poveèuje?

Bolj intenzivno smo težavo zaèeli reıevati lani po žetvi. Ker so pridelovalci zaèutili neko varnost, predvidljivost, ker smo se držali dogovorov, se je že let os zgodilo nekaj lepega: lani smo na primer v prvi fazi odkupili 23.000 ton pridelka, letos kar 55.000. Prav nestrpno zato èakam jesensko setev. Prièakujemo, no, kar preprièan sem, da bo zasejanih pomembno veè zemljiıè s kruınim žit om.

Je torej tak o imenovana ıvic arska pot do s e g l j iv ?a Je, vsekakor je. V bistvu je r ealna možnost, da že priho dnje leto dosežemo 70odstotno samooskrbo.

Kako pa je z mle kom?

Mleka pridelamo nekaj veè, kot ga potrebujemo, na žalost pa ga približno eno tretjino izvozimo, da potem to mleko, predelano v druge mleène izdelke in seveda z dodano vrednostjo, uvozimo nazaj.

Pri pretežnem delu me sa tudi ni te žav?

Ja, glede govejega in piıèanèje ga mesa smo kar nad stotimi odstotki Œ ot rej imamo mesa slovenskega porekla veè, kot ga potrebujemo. Problem je pri pr aıièjereji, s svinjskim mesom. Z 80 -odstotne samooskrbe pred 20 leti smo danes na 5 0 odstotkih. Tu bo potrebnih ıe k ar nekaj ukrepov, med drugim tudi tak ıni dr obci, kot so s posebno službo zbirati podatke ozi-

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 5 /

/stembergarja 15:38:49

roma ugotavljati viıino c en: po kolikıni ceni na primer iz nek e države izvažajo svinjino v druge države, po kolikıni c eni prodajajo to meso doma in p o kolikıni ceni ga prodajajo v Sloveniji. V primeru, da postavljajo pri nas obèutno nižje c ene, bo treba seveda nekaj ukreniti.

Zadnje afere s ıp anskimi kumarami so dvignile precej prahu in marsik do je bil preseneèen, ker na primer uvažamo k umare ali èesen, zadnjega celo s Kitajske. Kako je s pridela vo zelenjave?

Samooskrba z zelenjavo je v dv ajsetih letih kar moèno padla: s 66 o dstotkov na pièlih 33 odstotkov. Pa imamo za pridela vo razmeroma dobre razmere. Recimo na Primorskem, kjer so dobri klimatski p ogoji, pa v Pr ekmurju, kjer je g eotermalna voda Œ arstlinjaki namreè potrebujejo primerno temperaturo, zato je potrebna energija, ki je v Pr ekmurju torej na razpol a go .

Nekje sem pre bral, da v V eliki Britaniji za propadanje pridelovalcev zelenjave krivijo predvsem veletrgovske centre?

Zagotovo je to eden od vzrokov, èeprav ne smemo trgovskih sistemov delati za kriv ce tudi tam, kjer t o niso. Prodajnih kanalov je sicer veè in nekateri se zelo dobro razvijajo. Na primer prodaja na dom. T a v Sloveniji zelo naraıèa, saj je v edno veè družin, ki skrbijo za z dravo prehrano, in ko se vzpostavi zaupanje z doloèenim pri delovalcem, je za ob e strani tak naèin prodaje oziroma nakupa ugoden: potroı nik dobi kakovostne pridelke, pridelovalci pa imajo zagotovljeno prodajo. Tudi spletna prodaja naraıèa.

Potem moram tu omeniti lok alno hrano v javnih zavodih. Tu bi mor alo v veèji meri delovati tako imenovano naèelo pozitivne diskriminacije, opažam pa na tr enutke shizofreno ravnanje: ne moreı se namr eè opredeliti, da boı skrb el za kakovost hrane, ne moreı se o dloèiti, da se boı prehranjeval ekoloıko, potem pa v r azpisnem pogoju kot edino merilo navedeı ceno. Ampak zaznavamo napredek: po nekaterih podatkih je že deset o dstotkov ıol, ki nar oèajo hrano iz neposrednega okolja, ıole pa p orabijo na leto približno 60 milijonov evrov za hrano. Pomembno se mi zdi zato tu omeniti 18 . november, ko bo imelo 240.000 slovenskih otrok tradicionalni slovenski zajtrk. Èeb elarji, pridelovalci sadja in z elenjave, mlekarji in ıe kdo so se vkljuèili v ak cijo, v okviru k atere se bomo pogovarjali o zdravi prehrani. Èe bo teklo po naèrtih, bi s t o akcijo prihodnje leto lahko naredili korak naprej in bi imele ıole nar avoslovni dan posveèen tej tematiki, eden od ciljev pa je, da bi imele ıole s voje vrtove, na katerih naj bi uèenci sami skrbeli za svojo pridelavo.

Omeniti moram ıe en pr odajni kanal, to so komunalne tržnice. Èeprav je videti, da veèje ko so, slabıa j e ponudb a?

Ja, po eni strani je to res, ker je veliko preprodajalcev, ki odkupujejo sadje in z elenjavo od enega ali dveh ponudnikov, navadno uvoznikov. Mogoèe veliko teh bolj sodi v trgovske centre, saj naj bi na tržnici ponujali svoje pridelke okoliıki kmetje, dobimo pa sadje iz Azije , krompir iz Maroka in tako naprej. Res je, vendar...

Veste, pomembno se mi z di, da ima k upec, ki je k onèni kralj, možnost izbire in da ima povsod možnost kupiti tudi slo venske pridelke.

Da ne pozabim in glede samooskrbe omenim najveèji fiasko Œ krompir. Pred dvajsetimi leti smo ga pridelali pr ecej veè, kot smo ga porabili, danes pa ga mor amo uva ž a t i .

Vi osebno se v vsak danjem življenju trudite prehranjevati zdravo?

Vsekakor, cela družina je p ozorna na to.

Vendar imam zaradi dokaj nemogoèega urnika neredno prehrano. Vèasih se zgodi, da ıele p ozno zveèer, ko pridem do mov, kar planem v hladilnik.

Kako imate urej eno nabavo Πgreste tudi vi kdaj v trg ovino? Nabavljate vedno na enem m es t u ?

Ja, vèasih dobim listek, kaj moram kupiti, in grem v trgovino. Predvsem sem obèutljiv na ponudbo: èe neèesa ne dobim v nekem centru, tja paè ne gr em nikoli veè.

Za intenzivno kmetovanje Slovenija ni pri merna. Nekatera nesorazmerja je treba obenem popraviti. Vrnimo se h kme tijski politiki in ukrep anju...

Evropski okvir kmetijske politike ima, poenostavljeno povedano, dva stebra: neposredna plaèila, subvencije za stabilizaci jo dohodkovnega položaja kmeta. 144 mi lijonov evrov na leto je v ta namen na razpolago in v bistvu ta sr edstva v veèini poèrpamo. Obenem pazimo tudi na kme tije, ki nimajo r avno idealnih pogojev, pa želimo, da se pridela va hrane tam ohrani, na primer gorske kmetije, zato jih dodatno sofinanciramo. To je del drug ega stebra, kakor tudi spodbujanje neèesa, kar je nad standardi Œ ekoloıko kmetovanje. No, pri tem ekokmetovanju pa smo na pr elomnici, kajti dosegli smo neki pr ag, priıli smo do nekega limita. Problem je namreè veledistribucija. Naslednji problem pa je dejstvo, da veliko kmetovalcev, ki se o dloèijo za eko pridelavo, propade ali obupa po letu ali dv eh. V tem èasu cena ıe ni primerna, pridelek pa je se veda manjıi, zato naèrtujemo dodatne spodbude v èa-

su prehodnega triletnega obdobja že od prihodnjega leta dalje.

Danes je sicer ıe nadstandar d, v novi evropski kmetijski politiki pa bo integrirana pridelava prednostna naloga.

V zvezi z o bdelovalno zemljo je veliko prahu dvignila predvidena trasa a vtoceste po Savinjski dolini. V niè naj bi ılo k ar nekaj kakovostnih kmetijskih povrıin. Èe za trenutek pozabite, da ste tudi politik Œ kakıen j e vaı ose bni odnos do tega problem a?

Najprej me je zb odlo, ker sem kot minister dobival podatke, ki niso dr žali. Ne mi lagati, sem rekel. Ena od vladnih služb je na primer trdila, da gre za 20 hek tarjev, spet drugi so dok azovali, da gre za najma nj petkrat veèjo povrıino, ki bo ıla v niè.

Vse skupaj je postajala èudna godlja in meıanic a interesov. Odloèitev, da se p ostopek evalvira, oceno pa da naj p odajo tudi neodvisni strokovnjaki, se mi je z dela najbolj primerna. In ti so p ostavili pravo vpraıanje: zak aj v teh èasih, ko ni denarja za zdravila, sploh razmiıljanja o a vtocesti, èe pa sploh ni t oliko prometa, da bi bila naložba upravièena? Zakaj se v t ej fazi ne obnovi in razıiri magistr alna cesta?

Ne moremo mimo le ta gozdov, zlasti k er sta le d ve državi v Evropi , ki imata gle de na velikost države veè gozdnih povrıin k ot Slovenija .

Na globalni ravni se z g ozdovi ne dela na trajnostni naèin. Letni prirast je približno ıest milijono v kubiènih metrov, posekamo pa približno tri milijone . To ni dobro.

Poleg tega je Œ povsem drugaèe kot drugod po Evropi Œ le 23 odstotkov gozdov v državnih rokah. Razmeroma veliko gozdov, ki so v zasebnih r okah, je namreè n e i z ko r i ı è e n i h . Èeprav smo drža va gozdov, vseeno vozimo kar veliko hlodovine na ža ge v sose dnjo Av s t r o? ij Po eni strani je ıe v edno bolje, da peljemo les na žage v tujino, kot da ga ne bi posekali. Vedeti je treba, da je kriza, ne le v zadnjih letih, nar edila svoje: od 35.000, kolikor je bilo vèasih zap oslenih v lesni industriji, jih je danes ostalo le ıe dobrih 10.000. Ja, mehanizacija. Tu nismo e dini, ki lahko pomagamo, tu sta tudi ministr stvi za gospodarstvo in finance, ampak kar nekaj je že bilo st orjenega na podroèju zamenjave oziroma sofinanciranja nabave nove mehanizacije, pri urejanju gozdnih cest, pri pomoèi ob odloèitvi kmetov, ki se odloèijo za dopolnilno dejavnost, denimo, da odprejo žago, in podobno.

Vsekakor pa moram omeniti predlagano novost in moèno upam, da b o sprejeta: oktobra naj bi spr ejeli odredbo, da bo minimalni delež v ja vnih investicijah 30 odstotkov lesa. oddih 5

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 6 /

/stembergarja 15:38:49

Jesenski èas in krompirjeve poèitnice že klièejo po novih doživetjih.

Zdravja, sprostitve in zabave željni jih bodo uresnièili v objemu termalnih vrelcev v katerem izmed slovenskih naravnih zdraviliıè. T a ıe vedno slovijo kot najmoènejıi steber slovenskega turizma in prav o rekordnih ıtevilkah v prvi polovici letoınjega leta je med drugim tekla beseda pogovora z direktorjem skupnosti slovenskih naravnih zdraviliıè (SSNZ) Iztokom Altbauerjem.

6 oddih

Ne le užitek in donat Mg, Ruse privlaèijo tudi nakupi Tina Hižar Poletno vreme j e bilo zdra viliıèem zelo naklonjeno, zabeležili ste porast tak o domaèih kot tujih gostov. Kaj ıe k ažejo statistièni podatki?

V celoti smo statistiène podatke zbrali za prvih sedem mesecev letoınje ga leta (intervju smo opravili v zaèetku septembra). Julijski rezultati so bili z elo dobri, po podatkih iz terena pa je bila tudi avgustovska zasedenost v doloèenih tednih 100-odstotna. V letoınjem letu se nadaljuje trend, da so tuji g ostje v veèjem porastu kot domaèi gostje. V prvih sedmih mesecih smo tako imeli za sk oraj 10 odstotkov veè tujih gostov in za 12 odstotkov veè njihovih prenoèitev. Vendar moram poudariti, da smo imeli tudi za tri odstotke veè domaèih gostov (noèitev) in za 3,7 odstotka veè njihovih prihodov, kar pomeni, da se r azmerje med domaèimi in tujimi gosti zaèenja izenaèevati, èeprav so domaèi gostje ıe v edno v prevladi. Teh je okoli 59 odstotkov, ampak s tr endom rasti in poveèevanjem bomo nekje èez dve leti dosegli polovico domaèih in polovico tujih gostov. Èe k t emu dodam ıe informacijo, da je iz naslo va napotitve na

zdraviliıko zdravljenje v strukturi prenoèitev nekje do 12 o dstotkov slovenskih gostov, to pomeni, da èe bi t e goste odıt eli in upoıt evali »èisti turizem«, je tujih gostov že veè kot domaèih.

Se bodo v priho dnje poveèale tudi napotitve na zdra viliıko zdravljenje gostov iz tujine?

Ta proces že poteka. Nekateri tujci že imajo možnost, da tovrstne storitve pri nas dobijo povrnjene iz svojih zavarovalnic. Taki primeri so iz N emèije in Avstrije, precej veè tujih gostov pa prièakujemo po letu 2014, ko bo Evropska unija popolnoma liberalizirala pretok in možnosti za paciente, da izkoristijo zdravstvene storitve v kateri koli èlanici Evropske unije in da jim b o zavarovalnica te seveda pokrila. Ta reorganizacija nam bo prinesla veè napotitev v naıa zdraviliıèa, naıa naloga pa je , da v tujini ıe b olj predstavimo produkte naıih zdraviliıè, pr edvsem terapevtske možnosti. Te so namreè na doloèenih tujih trgih ıe pr emalo poznane, so pa z elo

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 7 /

/stembergarja 15:38:49

dobro poznane v Rusiji. Med tujimi trgi bi zato izpostavil ruski trg. Ruski gostje so se pri nas glede ıt evila prenoèitev že prebili na tretje mesto, njihova doba bivanja pri nas pa je najdaljıa me d vsemi tujimi gosti (veè kot 10 dni). V prvih se dmih mesecih smo naıt eli 9200 ruskih gostov, kar jih sicer uvrıèa ıele na ıest o mesto pri prihodih, pri prenoèitvah pa so se R usi, kot reèeno, uvrstili takoj za Italijane in Avs t r i je.c Ruski gostje slovijo tudi k ot najveèji potroıniki. Med bivanjem v naıih zdraviliıèih menda vsak dan o bvezno koristijo po veè storitev oziroma terapij .

Kaj je tisto, kar jih najb olj privlaèi?

Zanje je zelo pomembna pitna kura oziroma pitje naravne mineralne vode.

Najveèji magnet zanje so T erme Rogaıka, in to zdraviliıèe ima zat o najveè ruskih gostov, ki so že sk oraj prehiteli italijanske go s e. t V Moskvi se je nek oè naravno mineralno vodo donat Mg dobilo samo na r ecept v lekarnah, danes jo lahk o kupimo že v nakupovalnih centrih in za R use je ta ıe vedno pojem. Pred leti so bili R usi navajeni hoditi v èeık a zdraviliıèa, ki v veèini temeljijo na pitnih k urah, danes pa Œ èepr av so Nemci ogromno vložili v prenovo èeıkih z draviliıè Œ zaradi pestre

ponudbe raje zaidejo k nam. Obièajno si vse terapevtske storitve plaèajo sami, beležimo pa tudi v eliko gostov, ki k nam pridejo v paketih iz velikih gigantov, kot so Gazprom, Sovgaz. Priložnosti vidimo tudi v avtomobilskih koncernih, ki svojim zaposlenim v pogodbah omogoèajo brezplaèni vsakoletni 14-dnevni oddih v zdraviliıèih. S t em skrbijo, da so njiho vi zaposleni spoèiti, polni energije in v b oljıi delovni kondiciji. Vzpodbudni pogovori o sodelovanju so potekali ob obisku predsednika Türka v Togliattiju letos spomladi. Podoben sistem imajo tudi v Ukrajini, sicer pa gre za zelo zaprte sisteme. Pomembno je, da imajo slovenska zdraviliıèa partnerje v R usiji, kjer promovirajo naıe st oritve, da podpiıemo me dsebojne pogodbe. To jim je v Rogaıki že usp elo, letos je bilo iz Rusije v Slovenijo organiziranih celo nekaj èarterskih letov, ki so zap olnili zmogljivosti tako v Rogaıki k ot tudi v Radencih, Laık em, Èatežu in Portorožu.

Pri Rusih je pomembno tudi to , da je njihova zunajpenzionska potroınja izredno velika.

Res je, Rusi si pri nas r adi omislijo razne izlete, zahtevajo, da se jim or ganizira prevoze v nakupovalna srediıèa, pri èemer ne poznajo omejitev. Pogosto se

zapeljejo celo iz Rogaıke do Milana, informacij o prevozih treh, ıtirih dam v Milano ali na primer v ljubljansk o Galerijo Emporium po nakupih, je ogromno. Gre za desettisoèe evrov, ki jih tam zapravijo– Klient ela ruskih gostov, ki prihajajo k nam, je tista, ki ima denar , gledano po ekonomski moèi, gre za viıji in srednji razred. Uradno na primer v Portorož ruski milijonarji, k ot je Abramoviè, ne zaidejo z jahtami, pridejo pa na eno - ali dvotedensko zdravljenje ali oddih v Rogaıko tudi predsedniki uprav velikih ruskih koncernov, a zaradi njihove varnosti in zasebnosti t ega ne obeıamo na veliki zvon. Rogaık a je res velik magnet za Ruse, toda zaradi že zapolnjenih zmogljivosti si želimo, da tuje agencije v svoje programe dodajo ıe naıa preostala zdraviliıèa. Za tist e, ki si želijo sprostitve in k nam pridejo z družino ali otroci, je s s vojimi 12.000 kvadratnimi metri vodnih povrıin in t obogani idealen Èatež. ”e let os smo poskuıali dobiti partnerja, ki bo vzpostavil letalsko povezavo s St. Peterburgom, a nam neposrednega leta ni usp elo uresnièiti zaradi premajhnega ıt evila rezervacij.

Jeseni bomo ponovno poskusili vzpostaviti omenjeno èartersko povezavo, imamo pa že A drijino povezavo med Ljubljano in Moskvo, in sicer kar devetkrat na teden, in napoveduje se

oddih 7

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 8 /

/stembergarja 15:38:49

nekoliko preusmerili. V Evropi, predvsem v Nemèiji, je bilo zaslediti, da je gospodarstvo spet zaživelo in da se ljudje spet bolj množièno odloèajo za dopust.

nova povezava med Moskvo in Ljubljano ruskega prevoznika RusLine. Adrijina linija je zapolnjena in rentabilna, kar je obetavno, saj se je ıt evilo ruskih gostov pri nas izredno poveèalo.

Bi lahko vzroku za porast g ostov v zdraviliıèih pripisali tudi nape te politiène in gospodarske razmere v prilj ubljenih morskih letoviıèih v T urèiji ali Egiptu?

Doloèen delež gostov bi res lahko pripisali temu dejstvu, èeprav sem preprièan, da so zdraviliıèa z elo poseben produkt: zdraviliıke ponudbe niso primerljive s ponudbami in aranžmaji nekje v Egiptu, Turèiji ali na Džerbi. Ljudje , ki prisegajo na ležanje na plaži in »nažir anje« v allinclusive hotelih v enormnih k olièinah, morajo glede preživljanja dopusta v zdraviliıèih najpr ej urediti preprièanja v svojih glavah. Razumeti morajo, da gre za priložnost, da naredijo nekaj zase in izkoristijo možnosti, ki jih p onujajo zdraviliıèa: r egeneracijske in sprostitvene programe, programe zdrave prehrane in ıe in ıe . Ljudje gredo v zdraviliıèa z namenom in jim ıe z daleè ni pomembno, da le gredo nekam. Gre za bolj ozaveıèene g oste, ki iıèejo nek e vsebine.

Svetovna gospodarska kriza menda ıe ni rekla zadnje besede. Kakına so vaıa prièakovanja glede slovenskega zdraviliıkega turizma v priho dnje?

Tudi po podatkih STO letos v Sloveniji letos beležimo za ıest o dstotkov veè tujih gostov in za p et odstotkov veè prenoèitev, kar pomeni, da gre pri celotnem slovenskem turizmu za p odoben trend.

Sklenemo lahko, da po krizi iz leta 20 09, ki se je o dražala tudi lani, s vetovni turizem letos dosega boljıe r ezultate ne glede na to, da so r ecesija in nemiri v nekaterih državah doloèene trende

8 oddih

Toda v I taliji in ıe marsikj e iz me seca v mesec bolj vre– Italija je tako velik trg, da se b odo med 56 milijoni Italijanov ıe v edno naıli tisti, ki si bodo privoıèili dopust , èeprav je res, da se ti v naspr otju z Rusi bistveno bolj individualno odloèajo za aranžmaje in poèitnikovanje. Italijan vse ponudbe pri nas najprej preveri na spletu, inf ormacije si pridobi tudi pr ek spletnih naslovov, zatem pa ıe p oklièe v zdraviliıèe in pr osi za ugodnosti in popuste. Oèitno so Italijani pred leti precej hodili v arabski svet, zato jim barantanje nikakor ni tuje.

Njihove odloèitve so kratkoroène, za oddih se naıi se verni sosedje odloèajo v zadnjem trenutku, zaradi èesar vèasih prihaja do logistiènih težav. A to je svetovni trend, vsi smo namreè vse bolj zaposleni v službah, in k o konèno najdemo kakıen pr ost dan, se na hitr o odloèimo za oddih.

Ko sva že pri italij anskih gostih, kako bi jih primerjali z ruskimi?

Pri Italijanih velja sledeèe: èe so si pr ej lahko privoıèili deset dni dopusta, so z daj tega skrajıali na osem dni. Danes si t orej raje omislijo kakıen dan o ddiha manj, samo da lahko uživajo vse udobje, ki so ga bili deležni pr ed leti. Italijan ne gre na dopust, da bi sk oparil z denarjem, t o ni v njegovi naravi.

Zelo plastièno lahko delež Italijanov pri nas ponazorim s statistiko: v prvih sedmih mesecih v letu smo imeli za 10 odstotkov veè Italijanov, njihovih prenoèitev pa je bilo v eè za samo 7 odstotkov. Veè jih je torej priılo k nam, a so ostali krajıi èas . −tevilo prenoèitev se torej poveèuje poèasneje kot ıt evilo gostov oziroma prihodov.

Poznavalci pravite, da b o prihodnje leto zelo težko, kar zadeva turizem, zak aj?

Težko bomo presegli letoınje ıt evilke glede na to, kar se dnevno dogaja po svetu in v k atero smer gre gospodarstvo.

Evropska unija bo zaradi težav v Grèiji, Italiji, −paniji, na Portugalskem in ne nazadnje tudi v Slo veniji brez dvoma zaèela rezati pri tistih iz datkih, ki jih namenjamo za tako imenovani luksuz: za dopust, razvajanja in programe, ki so sic er ıe k ako dobrodoıli in prip oroèljivi za zdravje in poèutje posameznika.

Kako se b oste torej v priho dnje borili proti neugodnim gospodarskim razmeram? S popusti in ugodnejıimi c enami storitev?

Pritiski na cene so že z daj tako veliki, da v primerjavi s poveèanjem ıt evila gostov niti letos ne moremo prièakovati tako velikega finanènega izplena. Finanèni dobièek zdraviliıè že let os ne bo enak indeksu porasta gostov. Razlogi, da cen storitev ne moremo ıe do datno nižati, so zelo draga elektrièna energija, visoke cene nabave hrane, neugodna zakonodaja, kar se tièe obremenitve in obdavèitev delodajalcev, ter razmeroma draga delovna sila. Vse to se odraža pri zmanjıe vanju dobièkov v posameznih zdraviliıèih. Pr av tako je bilo v zadnjih petih do sedmih letih v obno vo in investiranje v novogradnje zdraviliıè in njihovih zmogljivosti vloženih ogromno sredstev, veè kot 250 milijonov evrov. Te investicije narekujejo tudi dinamiko poveèanja prihodkov, a se znajo ti zar adi neugodnih gospodarskih in politiènih razmer precej upoèasniti. Seveda ne gre zanemariti podatka, da zdraviliıèa ustvarijo veè kot 34 odstotkov vseh prenoèitev v slovenskem turizmu, kar pomeni veè kot tretjino. Se pravi, da èe gre slovenskim zdraviliıèem dobr o, gre dobro tudi slovenskemu turizmu in obrnjeno. Smo torej glavni steber slovenskega turizma, ki ne p onuja le zdraviliıke dejavnosti, ampak svojo ponudbo kombiniramo z vsemi možnimi programi: bivanja in pohodniıtva, kolesarskimi turami, nordijsko hojo– Ponujamo torej tudi vse možne dejavnosti, ki omogoèajo aktivno preživljanje dopusta.

Tudi kongresnega turizma ne gre zanemariti .

Zdraviliıèa so že da vno ıla v segmentiranja tudi te ponudbe. Ne nazadnje imamo v z draviliıèu Laık o prvi pravi kongresni hotel, kjer so zgr adili povsem nove kongresne zmogljivosti in kjer se zelo uspeıno tr žijo tudi na podroèju organiziranja dogodkov, kongresov, seminarjev in motivacijskih potovanj. Skoraj vsako slovensko zdraviliıèe ima pr avzaprav prostor, kjer lahko izvajajo tovrstne dejavnosti.

Radenci so bili denimo prvi pri nas , ki so organizirali razna poslovna sreèanja, Èatež ima dvorano, ki jo lahk o uporablja tako za ıp ort kot za kongresne prireditve.

Ko govorimo o zdraviliıèih, ne smemo imeti v mislih le z dravljenja, danes gre namreè za najıir ıo palet o ponudbe.

Atraktivne ponudbe že vabij o na o ddih med jesenskimi in zimskimi poèitnic ami. Se v zdraviliıèih o betajo kakıne no vosti?

Programi v zdraviliıèih so v v sakem obdobju povezani z raznimi animacijskimi popestritvami. Od jeseni bo aktualen tudi nov hotel Atrij, ki ga gr adijo

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 9 /

/stembergarja 15:38:49

v Termah Zreèe ob že obstojeèem hotelu Dobrava. Pridobili bodo 100 novih postelj in nov wellness, s katerim bodo obogatili svojo ponudbo. To je tudi ena v eèjih naložb, ki je v t eku v letoınjem letu, nek aj manjıih je bilo usmerjenih v pr ogramske prenove v Lendavi, obnovo hotela Terme v Èatežu, terme Olimia bodo na Hrvaıkem v Termah Tuhelj zaèele graditi nov hotel, ki naj bi bil zgr ajen v prihodnjem letu.

Kar zadeva zimske poèitnice, naj povem, da ministrstvo za ıolstv o in ıp ort nima posluha in se spr eneveda ob podatkih, ki smo jim jih p osredovali lani in ki naz orno kažejo, da je bila turistiènem gospodarstvu povzroèena ogromna ık oda, tako v zimskoıp ortnih srediıèih k ot v zdraviliıèih. Zar adi enotnega tedna poèitnic je priılo do izr edno velike gneèe in odliva gostov v tujino, uspeh za ministrstvo za ıolstv o in ıp ort pa je bil, da se nobeden od otrok ni utopil in resneje poıkodoval na smuèiıèih.

SSNZ danes združuje 15 èlanic oziroma 13 podjetij. Boste v svoj o družino v bližn ji prihodnosti sprejeli kakıno no vo z d r av i l i?ı è e Od letoınje ga leta ponovno odprte Rimske terme so že p okazale doloèen interes, zato smo jim p osredovali pogoje,

ki jih zahteva pravilnik delovanja SSNZ. Od njih je o dvisno, ali se nam b odo prikljuèili, prav tako pa imamo o dprtih ıe nekaj projektov, ki zahtevajo èas.

Vsekakor prièakujemo, da se b o ıt evilo èlanic SSNZ kmalu poveèalo na 16.

Trend svetovnega turizma gre v smeri trajnostnega razvoja ekoturizma Πkako je s tem pri nas?

V tujini je ta tr end bolj moèan, aktivnosti, ki jih pelje STO, pa so pr av tako moèno usmerjene k zelenemu trajnostnemu turizmu. Preprièan sem, da èez nek aj let ne bo veè vpraıanja, ali si ek o ali bio Œ enostavno boı t o moral biti. Ljudje ne bodo prihajali v z draviliıèa, èe b odo ta energetsko potratna, èe ne b odo zaèela uvajati naravnih materialov, zaèela loèevati odpadkov in èe ne b odo imela ponudbe bioloık o pridelane domaèe hrane. Vse naıt ete zahteve bo treba standardizirati in pridobiti ustr ezne certifikate. V slovenskih naravnih zdraviliıèih se lahk o pohvalimo tudi tukaj, saj je let os poleti Hotel Wellness Park Laık o pridobil prvi ur adni znak EU za okolje Œ marjetico EU. V procesu pridobivanja novih marjetic pa je ıe nek aj hotelov oziroma zdraviliıè.

Lani se j e združenje na sejmu N aravazdravje predstavilo v sklopu sej emske ponudbe, kjer ste imeli svoj o stojnico, na kateri je sodelovalo sedem èlanic SSZN. V kakıni o bliki boste prisotni le tos?

Z organizatorjem (GR) smo se dog ovorili, da bomo sejemsko dogajanje popestrili v obliki animacijskega nastopa èlanic SSZN. Imele bodo animacijski kotièek, predstavljale bodo razliène ponudbe in programe, ki jih p onujajo v svojih zd rav i l i ı è i h . −e zadnje, malce bolj osebno vpraıan je: po službeni dolžnosti ste za gotovo obiskali vsa domaèa in tudi pre cej tujih zdra viliıè.

Katera so tista , ki so pri vas pustila najb olj nepozaben peèat?

Zanimivo vpraıanje. Glede na to, da funkcijo direktorja SSNZ opravljam tri leta, imam res precej izkuıenj z obiski zdraviliıè, a je moj naèin dela b olj povezan s potovanji kot z dopustovanji, zato bi se t ežko odloèil za eno samo zdraviliıèe, ki me je najb olj prevzelo. Raje bi se omejil na slo venska zdraviliıèa: v seh 15 je posebnih in prijetnih, lahk o bi rekel enkratnih, odvisno od želja in p otreb posameznika, vsekakor pa vrednih o b i s ka !

oddih 9

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 10 /

/stembergarja 15:38:49

Pred davnimi leti so se tam razvajali Rimljani, zbirala sta se aristokracija in meıèanstvo, med uglednimi gosti so bili angleıka princesa in pruska prestolonaslednica Viktorija, Napoleonova sestra Caroline Bonaparte Œ princesa Murat, avstrijski književnik Franz Grillparzer, srbski književnik Vuk Karadžiæ, cesar Ferdinand in nadvojvoda Janez ter mnogi drugi.

Rimske terme

Kjer se sreèata bogata zgodovina in sodobna arhitektura Tina Hižar

D

anes, po dolgih letih in sk oraj dveh desetletjih zatiıja, so ob novljene Rimske terme vnoviè oaza miru za spr ostitve in zdravja željne. Slovijo po svojih rimskih vrelcih, izvirajoè iz razpok v triadnih do lomitnih skalah, in eni najb ogatejıih t ermalnih voda v Slo veniji, ki zar adi vsebnosti ıt evilnih kemijskih elementov zdravilno vpliva na èloveıko telo. Poleg pestre ponudbe tu domuje tudi izr edna gostoljubnost in o t em se je pr eprièala tudi naıa druıèina.

V objemu eksotiène vegetacije Potem ko smo o d Celja v smeri pr oti Zidanemu Mostu prevozili slabih se demnajst kilometrov in se v kr aju Rimske Toplice povzpeli na hrib , so nas v za vetju pod Stražnikom in K opitnikom prièakala gozdnata poboèja okoliıkih grièe v, ki p onujajo zaıèit o pred vetrom in vr oèino.

Sredi bujne v egetacije eksotiènih rastlin z

10 oddih

vseh celin sveta (med drugim tam domu jejo svetovno znane orjaık e sekvoje ali mamutova drevesa, kanadska èuga, ja ponska hiba, cipr esa, tisa in k alifornijska cedra) naıa èutila najpr ej prevzame hotel Sofijin dvor, nekdaj trinadstropni Zofijin grad, ki so mu dali oblik o nemıkih gr ajskih stavb in v k aterem je bilo nek daj veè kot 50 sob.

Danes Hotel Sofijin dv or ponuja 43 udobno opremljenih eno- in dv oposteljnih sob ter sodobno opremljenih hotelskih apartmajev. Dva hotelska apartmaja sta opr emljena s sa vno, najlepıe sob e nudijo v elike terase in balk one ter prekrasen pogled na hribovito zaledje in skrivnostno r eko Savinjo. Te so p o tem, ko je bilo v njihovo obnovo investiranih skoraj 50 milijonov evrov, svoja vrata uradno odprla konec letoınje ga marca. Obnovljena sta tudi hot el Sofijin dv or**** in hot el Zdraviliıki dv or*** (76 eno- in dv oposteljnih sob t er hotelskih apartmajev). Ar-

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 11 /

/stembergarja 15:38:49

hitekturni presežek je na no vo zgrajen hotel Rimski dv or****, ki p onuja 68 so dobno opremljenih sob in suit .

Aktivna doživetja Po besedah Evelin Krajnc, magistrice turizma, vodje trženja in pr odaje Rimskih Term, so z obisk om tako domaèih kot tujih gostov zadovoljni. Njihovo bogato ponudbo ıe p osebno cenijo tisti, ki si želijo vsaj za nek aj dni o dpoèiti od industrije in hrupa, in ljubit elji aktivnega poèitka. Tega omogoèajo ıt evilne urejene sprehajalne poti, med najbolj priljubljene zagotovo sodi Ruska pot. Ime je dobila po ruskih ujetnikih, ki so jo zaèeli gr aditi leta 1917. »Leta 1918 je bila 12 24 metrov dolga sprehajalna pot dograjena in se je v tak ıni obliki ohr anila vse do danaınjih dni.

Danes na njej or ganiziramo vodene ure nordijske hoje in tak o skrbimo za vz držljivostno vadbo naıih g ostov, ki vpliv a na vse telo,« je p oudarila sogovornica.

Poleg v zadnjem èasu priv laène nordijske hoje, kopanja v baz enskem kompleksu Rimski dvor in p otenja v fitnes c entru Spartakus gostom v Rimskih t ermah ponujajo ıe obilic o drugih ıp ortnih in r azvedrilnih aktivnosti, primernih za v sakogar. »Zavedamo se, da je skrb za naıe z dravje povezana s primernim gibanjem in z iz vajanjem telesnih aktivnosti, zato s p estro paleto ıp ortnih aktivnosti poskrbimo za to, da pri nas nik omur ni dolgèas.

Gostje se r adi udeležijo jutr anjega pozdrava soncu, jutr anje in p opoldanske gimnastike v baz enu z glasb o in objema nja sekvoj za b oljıe ener gijsko poèutje, medtem ko za zaba vo in spr ostitev poskrbimo tudi z družabnimi p opoldnevi, namiznimi igrami, predavanjem o zg odovini Rimskih t erm in ob k oncih tedna tudi s kla virsko glasbo v K avarni princese V iktorije.«

Direktorica term Marjana No vak

Izleti v okolici Okoliıki hribi (Lisc a, Kopitnik, Mrzlica in −mohor) ponujajo lep r azgled na ok olico, lokalni kulturni zanimivosti kraja Œ cerkvica Lurd in Aık erèeva domaèija na Se nožetih Œ pa sta priljubljen cilj ljubiteljev pohodniıtva in tudi k ulinarike. V muz ej preurejeni rojstni hiıi znane ga slovenskega pesnika Antona Aık erca vas namreè poleg etnoloık e zbirke, frjaèe (suıilnic e za sadje), èrne k uhinje, kozolca toplarja in kaıèe k obisk u vabijo ıe p oletne in jesenske pokuıine o dliènega ovèjega sira in ostalih kmeèkih iz delkov.

Radovedneži boste užitke naıli tudi v neposredni okolici Rimskih t erm.

Na splavarjenju po Savi (veè kot petstoletna tradicija) boste spoznali ıe ge in navade splavarjev, okusili flosarski golaž

oddih 11

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 12 /

/stembergarja 15:38:49

ıt evilne kožne bolezni in zar adi svoje ionske sestave blagodejno vpliva na v se procese oksidacije ter redukcije v èloveı kem telesu«, je p oudarila Evelin Krajnc.

V Rimskih t ermah so ıe p osebno ponosni na svoj medicinski center Valetuda. Poimenovali so ga p o rimski b oginji zdravja ŒV aletudo, to pa zat o, ker so pri zida vi termalnega kopaliıèa v letih 17 69Œ18 45 odkrili veè marmornatih žrtvenikov, od katerih so bili ıtirje p osveèeni nimfam in boginji zdravja Valetudi. Darovali so jih gostje, ki so si v t oplicah povrnili zdravje.

Medicinski center je danes primer en za paciente, ki prihajajo na z draviliıko zdravljenje po prebolelih boleznih in p oıkodbah, goste, ki jim z dravniıko osebje na meni programe fizioterapije, in g oste, ki preizkuıajo vrhunsk e storitve za izb oljıa nje ter krepitev zdravja. S p omoèjo priznanih strokovnjakov in sp ecialistov gostom ponujajo razliène posvetovalnice (za hujıanje, odpravljanje boleèin v hrbt enici, za zdravo življenje in r edno telesno vadbo, dobro spanje–).

Kongresni turizem in doživeli splavarski krst. Sprehod po mestu Radeèe, znanem p o papirni indus triji, ponuja ogled papirnice Radeèe oziroma bogate kulturne dediıèine. Ob do maèiji Gaıp erja Kiık a vas na nadmor ski viıini 5 20 metrov prièaka najdebelejıi do maèi kostanj v Slo veniji. Mogoènež, katerega drevesno kroınjo sesta vljajo ıtirje vrhovi, se p onaıa z izjemnimi dimenzija mi: visok je 18 metr ov, obseg debla pa v prsni viıini znaıa k ar 10,71 metra. Obilo nepozabnih doživetij ponuja tudi v oden ogled po mestnem je dru Laık ega, ki se veda vkljuèuje tudi ogle d Pivovarne Laı ko s p okuınjo piv a in sp oznavanjem tradicije varjenja piva v Laık em, katerega zaèetki segajo v let o 1825. Raziskovalne duıe nik ar ne zamudit e obiska samotne doline Graènice, kjer b oste v k artuziji Jurkloıt er spoznavali skrivnostno ži vljenje kartuzijanov in prisluhnili ıt evilnim zgodbam, ki so dolga leta živ ele za samostanskimi zidovi.

Tudi kolesarji v Rimskih t ermah ne osta nete križem r ok. Poleg izposojevalnice kolesarske opreme tamkajınja ok olica ponuja ıt evilne dobro oznaèene kolesarske poti, kjer se lahk o prepustite aktivnim užitkom.

Kjer kraljujejo nimfe Po aktivno preživetem dnevu se ıe k ako priležeta termalna sprostitev in r azvajanje. Mistiènost in z dravilno moè nimf lahko doživite v Hist oriènem delu, kjer vas prièakajo kopeli vodnih nimf. Gre za ıtiri a vtentiène kamnite kopeli in ıest modernih kopeli, ki so namenjene r azva-

12 oddih

janju v dv oje. Poleg zdravilne termalne vode mistiènost dop olnjuje preèudovit ambient, v k aterem kraljuje veèno mlada vodna nimfa, ki je p oèaıèena z žrtv eniki, ki so jih p ostavili že stari Rimljani. Boga to ponudbo zaokrožujejo kopeli princes, ki so se v b ogati preteklosti razvajale v Rimskih termah (Amalijina t ermalna kopel, kopel rdeèih vrtnic princ ese Sisi, ar omatièna kopel princese Viktorije, zeliıèna kopel boginje Valetuda in drug e), po vsaki kopeli pa v am prijazno osebje za pik o na i p ostreže s p enino. −tevilne možnosti spr ostitve in he donistiènega doživetja v s vetu, odmaknjenem od realnosti in t ega, kar nas p esti v vsakdanjem življenju, boste naıli v intim nem vzduıju W ellness centra Amalija, ki se razprostira v hot elu Rimski dv or. Za prestižne užitke in dotik e udobja v as bodo tam r azvajali z r azliènimi vrstami in tehnikami masaž t er v v as prebudili èutnost misli, lep oto telesa in doživ etje pop olnosti.

V zavetju boginje zdravja »Eden glavnih poudarkov naıe ga sprostilnega centra je up oraba slovenske soli pri naıih vrhunskih t erapijah. V slo venskih solinah v Seèovljah že st oletja pridelujejo iz naıe ga morja izjemno z dravilno sol, ki blagohotno vpliva na èloveıko telo in pomaga pri t erapiji ıt evilnih obolenj. Tako lahko v naıem spr ostilnem centru preizkusite savnanje s slo vensko soljo, masažo obraza in t elesa s soljo t er inhalacijsko terapijo s soljo . Morska sol z dravi ıt evilna kronièna obolenja zgornjih dihal,

Ne le skrb za z dravje in dobr o poèutje, v Rimskih termah boste naıli tudi so dobni kongresni center (Business Wellness Spa Resort). Nahaja se v hot elu Rimski dv or in hotelu Sofijin dv or, kjer p oslovneže prièakajo konferenèno-banketni prostori z najsodobnejıo a vdiovideo tehniko. Primerni so za k onference, posvete, seminarje, izobraževanja, sestanke, sprejeme in družabne dog odke, razstave, modne revije in s veèane pogostitve, seminarske zmogljivosti pa so g ostitelji poimenovali glede na dog odke in osebnosti v kr aju, kot jih je pisala zg odovina.

Izbirate lahko med ıestimi so dobno zasnovanimi kongresnimi dvoranami, primernimi za eno dnevna ali v eèdnevna sreèanja, v katerih so mo derno urejeni skupni prostori, namenjeni za druženje , pogostitve ali spr ejeme. »Poslovno sreèanje lahko dopolnimo s timbildingom, ogledi naravnih in k ulturnih znamenitosti, vrhunsko kulinariko v a la c arte restavraciji Sofija ali r estavraciji cesarja Ferdinanda in z r azvajanjem v Wellness centru Amalija,« je p estro ponudbo opisala Kr anjèeva in do dala, da se v obnovljenih Rimskih t ermah že v eselijo tudi prvega vstopa v no vo leto.

Gostje se b odo od starega leta p oslovili z odıt evanjem sekund ob soju bak el na razglednem stolpu Sofija in k ozarèku penine. Novoletna ponudba bo ob doplaèilu obsegala tudi v ožnjo s k onjsko vprego, obisk Aık erèeve domaèije in p okuınjo ovèjega sira, ogled živih jaslic na −marèni, intimnosti in p oèitka željni pa b odo svoj mir naıli me d silvestrovanjem v Hist oriènih kopelih vodnih nimf. promocijsko besedilo

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 13 /

/stembergarja 15:38:49

Poplava informacij o tem, kaj je zdravo prehranjevanje in kaj ni, kako je treba paziti na optimalen vnos hrane, kako so prehranski dodatki magièni in brez njih skoraj ne moremo veè preživeti ali kako je treba nenehno upoıtev ati eno od mnogih diet, v naıih mislih vzbudi stres, ki ga povzroèi neenotnost teh sporoèil. Nekoè je bilo jasno, da je zdravo, èe ni laèno, kaj pa danes?

Kako jesti zdravo?

Tjaıi Artnik Knibbe

”

ivimo v èasu obilja in naıe babic e verjetno težko razumejo, kako je mogoèe, da sploh ıe zb olevamo in se borimo s tako ıt evilnimi boleznimi, ki jim b otruje tudi slabo prehranjevanje. Nekoè je veljala lakota za sinonim slabe prehrane, a v zadnjih desetletjih se v Sloveniji in svetu dinamika na podroèju prehrane drastièno spreminja. Namesto nekaj vrst peciva nas je pr eplaviva izbira ıt evilnih znamk, kruh je p ostal prava atrakcija in povsod se zdi, da prednjaèi tržna logika, ki hlepi p o ıe , veè in bolj svetleèem. Kaj je danes sploh ıe z dravo prehranjevanje smo povpraıali nutricio nistko Mojco Cepuı in M aıo Bilobrk, di rektorico podjetja Gurmama, ki s voje življenjsko poslanstvo namenita odkrivanju razsežnosti zdrave prehrane in svetovanju ljudem o tem, kako pomembno je danes jesti zdravo.

Neprimerno prehranjevanje O tem, kaj je sploh neprimerno pr ehranjevanje, smo se p ogovarjali z nutricionis tko Mojco Cepuı, ki se strinja s tr ditvijo, da je nekoè lakota ogrožala zdravje ljudi, a so se stv ari spremenile in jezièek na tehtnici se je pr evesil na to, da danes ogrožajo zdravje preobilje in slabe prehranjevalne navade. »Danes za nepri merno hrano velja predvsem predelana hrana. V prvo vrsto spadajo rafiniran sladkor in rafinirana sol, izdelki iz bele moke, homogenizirano mleko in hidrogenizirana maıèoba. N ezdrava je po mojem mnenju tudi prevelika kolièina dnevnega vnosa mesa in maıèob e. O primerni k olièini mesa se strokovnjaki sicer ıe dog ovarjajo, maıèob e pa naj bi bilo ob 10 do 25 odstotkov vsega dnevnega kaloriènega vnosa,« izpostavi Mojca, ki svetuje tako o zdravi prehrani kot tistim, ki si želijo iz oddih 13

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 14 /

/stembergarja 15:38:49

gubiti odveèno težo. Maıa Bilobrk, dir ektorica podjetja Gurmama, ki ukv arja s pripravo in dostavo hrane rastlinskega izvora ter iz ekoloıke pridelave, meni, da je svojevrsten absurd, da v je v èasu pr eobilja hrane veèina prebivalstva naprednih, civiliziranih držav podhranjena. »Industrializacija je vzela svoj davek. Hrana, ki jo vidimo na p olicah trgovin, je do t e mere predelana, da lahko zdrži dolge mesece v skladiıèih in tr govinah. Dejansko je to prazna, mrtva snov, ki ji t ežko reèemo hrana, saj nas k ot taka ne more nahraniti, ampak nas prebava tovrstne hrane na dolgi rok izèrpava. V telesu se tako kopièijo nekoristne in celo ık odljive snovi, medtem ko so celice dobesedno sestradane,« opozori Maıa, ki p oskuıa z iz obraževalnimi delavnicami, ki potekajo pod okriljem podjetja Gurmama, svoje bogate izkuınje s p odroèja zdrave prehrane deliti naprej vsem, ki si želijo izv edeti veè.

Sprememba prehranske piramide

Mojca Cepuı

14 oddih

Tudi prehranska piramida se v skladu s potrebami sodobnega èloveka spreminja.

Prehranska piramida po Willettu in Stampferju, ki sta jo lansir ala v javnost v zaèetku tega tisoèletja, na dno pir amide postavlja redno telesno vadbo in nadzor telesne teže, sledijo polnozrnati žitni izdelki in kakovostna rastlinska olja z ne -

Maıa Bilobrk

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 15 /

/stembergarja 15:38:49

Kruhi gustav z zmanjıano vsebnostjo soli in brez aditivov Družinica kruhov gustav je dobila novega èlana: gustav ovseni kruh.

Blagovna znamka kruhov Gustav predstavlja zaıèitni znak inovativnega koncepta, ki t emelji na zagotavljanju okusnosti ob hkratnem izpolnjevanju potreb zdravstveno ozaveıèenih potroınikov. Kruh gusta v je: ki v sebuje 30 o dstotkov Łkruh, manj soli Łkruh brez aditivov (E-ıt evil) nasièenimi kislinami, nato skupina sadja in zelenjave, stroènice in oreıèki, rib e, perutnina in jajca, mleko, mleèni izdelki ali kalcijevi nadomestki ter ıele èist o na vrhu, kar pomeni vnos najmanjıih k olièin, beli riž, beli kruh, krompir, testenine, sladkor, rdeèe meso in maslo. »Piramida bi se morala morda malce bolj ažurno spreminjati, a se na žalost nek ateri zdravstveni delavci ıe k ar oklepajo stare piramide. Ljudje danes ne delamo v eè toliko fizièno, kot smo nekoè, in temu primerno se mora prilagoditi tudi prehrana. Vèasih je veljalo, da moramo pojesti najveè žitaric, kruha, krompirja, testenin ipd. danes pa v elja, da se v jedilnik vnaıa v eè polnozrnatih in žitnih izdelkov, zelenjave, od tega vsaj pol surove, potem sledijo sadje, stroènice, meso, maıèobe in najmanj naj bi p osegali po industrijsko predelanih izdelkih. Razlog za takıno r avnovesje pa ni le v manjıi kalorièni porabi sodobnega èloveka, ampak tudi v dejstvu, da hr ana ne vsebuje veè toliko mikrohranil, kot jih je vèasih, in moramo kdaj za to pojesti tudi èesa malo veè. Kar pa ne p omeni pretiravanje z doloèenim živilom. Zaradi sprememb, ki smo jih deležni danes na tr gu, je v ospredju predvsem kvaliteta in polnovrednost vnesenih živil,« op ozori na novosti, ki zajamejo naı v sakdanjik, nutricionistka Mojca Cepuı.

Sezonska pogojenost živil Paradižnik, ki me je s p olnostjo svojega okusa pritegnil letos med letovanjem na Hrvaıkem, gre za sladkast okus, na katerega sem že sk oraj pozabila, mi da misliti, kako daleè od pristnosti so v odeni paradižniki, ki jih èez c elo leto kupujem v izbrani trgovini. Ob tem se mi p ostavi logièno vpraıanje, ali je v odeni paradižnik pozimi res zdrav ali je b olje poseèi po domaèi kisli repi? »Vsekakor je bolje posegati po sezonski in lokalno pridelani hrani kakor po tisti, ki pr epotuje pol sveta do naıe ga krožnika. Èe pa nam sr edi zime zapaıe mang o ali ananas, v tem ne vidim niè slabega in je lahk o njihov uèinek veliko bolj blagodejen in zdravju koristen kakor denimo èokoladni rogljièek,« dilemo pojasni Maıa Bilobrk. M ojca Cepuı se pridružuje mnenju, da je sez onsko kupovanje primernejıe in meni, da èe v erjamemo v to, da narava najbolje ve, kaj je dobro za nas, potem se bomo držali pravil sezonskega nakupovanja. »Kar ne pomeni, da pozimi ne smemo p ojesti paradižnika, a bomo vseeno veèjo prednost dali kisli repi in zelju. Èe kupujemo in se prehranjujemo po letnih èasih, imamo veè možnosti, da jemo k akovostno hrano.

Poleti bo paradižnik zorel na soncu (èe imamo sreèo), pozimi pa v r astlinjakih.

Bolj ko je hrana pridelana na nar aven naèin in manj kilometrov naredi do naıih krožnikov, veè bioloık o aktivnih sestavin

Bonopan, hèerinsko podjetje Skupine Lesaffre, je slo venskim pekom predstavilo ıe èetrt o meıanic o za kruh iz družine Gusta v. ”e znanim meıanic am gustav kmeèki kruh, gustav koruzni kruh in gustav kruh s semeni se je pridružila meıanic a gustav ovseni kruh. Slovenski peki so ga imeli priložnost prviè ok usiti na simpoziju za p eke in slaıèièarje , ki so ga zap osleni podjetja Bonopan organizirali na Seèo veljskih solinah.

V prihodnje ga b odo tudi sami pekli za s voje kupce.

Meıanic a za kruh gusta v namreè vsebuje Gustal® k ot eno kljuènih sestavin, ki je 10 0-odstotni naravni nadomestek soli. Gustal® omog oèa ohranjanje slanosti kruha kljub zmanjıanju v sebnosti soli in prispeva k b olj uravnoteženi ter okusni hrani, bogati z vitamini, minerali in drugimi p otrebnimi elementi. Kruh gusta v je zat o odlièna izbira za v se, ki želijo jesti okusen kruh z manj soli in br ez a d i t i vov .

Kruh gustav je r edno na je dilniku ıt evilnih ıol in vrt cev, kupci pa ga lahko najdejo na p olicah Leclerca, v mreži trgovin Klasek, Planik a, izbranih Tuıe vih trgovinah in v ıt evilnih pekarnah po vsej Sloveniji. oddih 15

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 16 /

/stembergarja 15:38:49

vsebuje,« meni nutricistka in svetovalka o zdravi prehrani in hujıanju M ojca Cepuı.

Superhranila, prehranski dodatki V zadnjih letih so tr g preplavila razlièna prehranska dopolnila, ki obljubljajo èude žne uèinke, in težko se je o dloèiti, kateri dodatek je nujen in k ateri odveè. »Èe smo zdravi in imamo pr avilno osnovo ter uravnoteženo prehrano, ne potrebujemo dopolnil. To so le b ergle, ki na dolgi r ok ne prinaıajo niè dobr ega. Bolje je gr aditi na dobrih in tr dnih temeljih: v prehrani na sploıno zag ovarjam naèelo, da je pr eprosta prehrana najboljıa,« p oudari direktorica Gurmame Maıa Bilobrk in nam v razmislek postavi vpraıanje: » Ali verjamete, da vam posuıena in v pr ah zmleta rastlina, ki je pr epotovala pol sveta, bolj koristi kot sveže nabrano sadje ali z elenjava iz domaèega vrta?« Nutricionistka Mojca Cepuı s vojim varovancem prehranskih dopolnil naèeloma ne svetuje, saj verjame, da lahko z naèrtno uravnoteženo prehrano v telo vnesemo dovolj hranil. »Izjema je vitamin C, ki ima p omembno vlogo pri neıt eto telesnih funkcijah in ga izloèamo z urinom in ga je tr eba zato nadomeıèati, t er omega 3 maıèobne kisli -

16 oddih

ne, ki jih s hr ano težje dobimo. Tako v primeru zdravih maıèob prip oroèam uživanje lanenega olja ali olja plank tona. Pogosto pa zaradi težav z zaprtjem, ki t eži 80 odstotkov mojih varovancev, priporoèam tudi vlaknine ovsa ali pıenic e,« svoje izkuınje p odeli Mojca in poudari, da je pri obravnavi treba vedno upoıt evati tudi specifike posameznika.

Svoj vrtièek?

Delo na zemlji zagotovo pomirja in nam daje posebno energijo. Zamisel o t em, da si zaènemo sami pridelovati svoje sadje in zelenjavo, se zdi ob visokih c enah kakovostnih živil v tr govinah prava reıit ev. Za tiste, ki morda nimajo zemlje, je lahko tudi balkon mali raj razliènih zaèimb.

Odlièna zamisel za pridobitev prave hrane je tudi sodelovanje z lokalnimi kmeti in odkup živil neposredno pri njih. K oncept od vil do vilic, t orej neposredno od kmeta do kupca, se zdi v èasih, ko je zaupanja vedno manj, pravi naèin sodelovanja. »Na balkonu si lahko uredimo zeliıène lonèke in jih uporabljamo skozi vse leto. Na vrtu pa posadimo: peterıilj, korenèek, buèke, solato, kapusnice, fižol, papriko in paradižnik. Ne pozabite tudi na otr oke, posa-

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 17 /

/stembergarja 15:38:49

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 18 /

/stembergarja 15:38:49

dite jim jagode in grmièevje, kot so maline, robide in borovnice, poskusite pa lahko tudi z malo b olj nenavadnimi rastlinami, kot so goji jagode ali aronija,« svetuje Mojca Cepuı. » Vsekakor bi bilo idealno, da bi si v sak sam z ljub eznijo pridelal hrano zase in s vojo družino. A danes je za v eèino ljudi, tudi zaradi pomanjkanja èasa, to pravljica. Vedno veè ljudi se zato povezuje neposredno z ekoloıkimi pridelo valci hrane, ki jim enkrat na teden pripeljejo zabojèek sezonskega sadja in zelenjave. −e lepıe bi bilo enkr at na teden obiskati kmetijo in si v saj nabrati svoj pridelek. Zagrebsti v zemljo z golimi rokami in nogami. M eni osebno je to zelo blizu in stik z z emljo me neverjetno pomirja in osreèuje. A tudi èe se za takıen naèin nak upovanja ne odloèimo, lahko živimo in se pr ehranjujemo zdravo,« doda Maıa Bilobrk, ki se je tr dno namero in sanjami o dloèila za poslovno branžo, ki zahteva kar nekaj poguma. »Izhajala sem predvsem iz lastne izkuı nje prezaposlene bioveganke. Navelièaı se kuhati zveèer in nositi nato hrano v službo in navelièaı se ene ga in istega bioveganskega sendvièa ter sadja ali so late vsak dan. Rada bi zaposlenim ljudem omogoèila, da si sredi dneva privoı èijo zdrav in okusen obrok. Sama sem velik gurman, hrana mi je z elo pomemben vir užitka in sem k ar malo žalostna, ko vidim, kako se prehranjuje veèina ljudi. Kosilo si med tednom ne zasluži v eè tega imena. Vse je v naglici, iz najbližje trgovine ali v r estavracijah, ki imajo sic er

18 oddih

poceni kosila, a so žal p ogosto zelo nekakovostna. Ljudem želim omog oèiti, da èim bolj izkoristijo èas kosila, da ne za pravljajo èasa za vožnjo in èakanje, da dobijo kosilo v pisarno in si v miru pri voıèijo gurmanski užit ek sredi delovnega dne. Mislim, da je t o potrebno in zdravo, vzeti si èas zase me d obrokom, se sprostiti, izklopiti vse za pol ure in uživati. Èe pa je ta užit ek hkrati tudi zdrav, je to zmagovalna kombinacija,« z nasmehom na ustih delèek svoje strasti z nami p odeli prodorna Maıa Bilobrk.

Kaj torej velja za zdravo?

Maıa Bilobrk iz Gurmame p oudarja, da v prehrani ne sme manjkati predvsem sveža, živa hrana. Meni namreè, da je glavni problem danaınje ga naèina prehranjevanja predvsem to, da je strukturirano tako, da služi najprej predvsem proizvajalcem in trgovskim verigam, ne pa up orabnikom. »Opažam tudi, da je pr esnojedstvo v svetu vedno moènejıi tr end, vendar ni po mojem mnenju niè drug ega kot povratek k naravnemu naèinu prehranjevanja. Kot živo bitje potrebujemo živo hrano, to vam pove že zdrava kmeèka logika. Zato ljudem svetujem, da ne glede na naèin prehrane, ki ga imajo, vkljuèijo v dnevni jedilnik predvsem èim veè svežega sadja in zelenjave.« Mojca Cepuı s vojim varovancem svetuje, naj se predvsem izogibajo industrijsko predelani hrani, izloèijo naj izdelke iz bele moke, rafinirano sol in sladkor naj zamenjajo za nerafinirano razlièico, izloèi-

jo naj tudi homogenizirano mleko in hidrogenizirano maıèob o. Glede uživanja mesa svetuje njegovo uživanje le enkrat na teden, soèasno pa svetuje tudi poveèanje uživanja stroènic ter surovega sadja in zelenjave. Za konec je vredno poudariti, da je p oleg uravnotežene prehrane treba paziti tudi na r eden vnos hrane, saj lahko preskakovanje obrokov, po katerem pogosto poseže preobremenjeni posameznik, za prebavo prej ık odljivo kot vir izgube teže, in na to, da je prehrana, ki jo uživate pestra, raznovrstna in okusno pripravljena. Ker tudi odnos do priprave hrane nekaj velja. Izpostaviti je pomembno tudi to, da naj bodo energijske in hranilne vrednosti obrokov prilagojene tistemu, ki jo zauži je, torej otroku, starejıim, b olnim ali fizièno aktivni. Sodobni zagovorniki zdravega naèina življenja, ki dajejo velik poudarek odpravi stresa in zakrèenosti telesa, opozarjajo tudi na to, da je pri prehranjevanju zelo pomembno, v kakınem vz duıju nat o skrbno izbrani obrok zaužijemo. Konflikti in žolène razprave za mizo ne sodijo, prav tako je menda hrana, ki jo pripravimo z jezo in agresijo, manj okusna od tiste, ki nosi v sebi vibracije soèutja in topline. Vèasih je pri konèni izbiri vredno prisluhniti tudi in tuiciji, ki je do danaınje ga dne pripeljala naıe pr ednike, ki o prehranski piramidi in hranilni vrednosti živil niso vedeli nièesar. Pa dober tek!

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 19 /

/stembergarja 15:38:49

Na nekaterih obmoèjih danaınje Slovenije so se s paıniıtvom in planıarstvom ukv arjali že nomadi, ki so mleko in mleène izdelke uživali že pred ıest tisoè leti. Eno takınih obmoèij je tudi Zgornje Posoèje, kjer so se s sirarstvom ukv arjali od nekdaj, o èemer smo se preprièali tudi v planıarsko-sirarskem muzeju Od planine do Planike, ki se nahaja v Mlekarni Planika v Ko b a r i d u .

Sir in skuta naıa sta aduta Besedilo in foto: V anja Aliè

È

eprav o pomenu živinoreje na Tolminskem prièajo že arheoloı ka odkritja iz železne dob e in rimskega èasa, prve pisne omem be planin zasledimo v 12. in 13. stoletju.

Tolminski urbar iz leta 1377 k ot dajatve patriarhu omenja tudi plaèilo v siru, o pomembnosti živinoreje znotraj posoıkega gospodarstva pa dokazujejo ıe sp ori glede paınih pr avic, ki so se v lekli vse do 20. stoletja.

Medtem ko so sirarne na Tolminskem že konec 18. stoletja sir prodajale v danaınji Videm (Italija), so v drugi p olovici 19. stoletja nastale tudi prv e zadruge za zbi ranje in predelavo mleka. Tolminci so se tedaj že zgledovali po ıvic arskih sirarnah in njihovih naèinih izdelave sira.

»”ivimo v tak ıni p okrajini, kjer posebno ugodnih razmer za poljedelstvo, sadjarstvo ali vinogradniıtv o nikoli ni bilo. A ljudje so morali preživeti, zato so zaèeli rediti ovce, koze in krave. Mleko, ki so ga pomolzli, so morali nekako predelati, sicer bi se v nek aj dneh pokvarilo. Tako so zaèeli siriti oziroma izdelovati sire. Sprva je vsakdo siril zase, kakor je vedel in znal, pozneje pa se je A vstro-Ogrska odloèila, da v naıe kr aje poılje uèit elja, ki bo tukajınje ljudi nauèil obrti. T o je bil −vicar Tomaž Hitz. Z nje govim prihodom se je kakovost sira dvignila na bistv eno viıjo raven,« nam pojasni direktorica Mlekarne Planika Anka Lipuıèek Mikla viè, ko jo obiıèemo v K obaridu.

Avstrijska namera je bila, da se dvigne sirarstvo na raven ıvic arskega, zato so oddih 19

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 20 /

/stembergarja 15:38:49

V sirarni Kramar v Z atolminu pridelujejo polnomastni trdi sir to lminc, albuminsko skuto in sirotko. Barbara Klinkon je za dovoljna, ker sta z modernizacijo kmetije z mo žem pridobila uro veè spanja na dan, p o novem pa im ata proste tudi ne delje.

Krompirjeva frika Sestavine: Œ 1 kg krompirja Œ 1/2 kg sira tolminc, kober ali matajur Œ svinjska mast ali olje za peèenje Œ slanina za okus Recept Krompir olupimo, narežemo na listièe ter speèemo na svinjski masti in slanini. Pokrijemo ga, da se bolje duıi, in ko postane mehek, mu dodamo sir ter ga narahlo zapeèemo.

zaèeli ljudi izobraževati in leta 1874 ustanovili prvo zadrugo. ”eleli so tudi, da kmetje ne bi sirili v sak zase, ampak da bi se združevali. Zavedali so se namr eè, da bo to doprineslo h kv aliteti. »Ogromno so vložili tudi v iz obraževanje. Na planinah so organizirali najrazliènejıe sir arske teèaje, in kdor ga ni usp eıno opr avil, je moral imeti pri pridela vi sira poleg sebe nadzornika. Teh pravil so se strik tno držali in prav gotovo je to eden od razlogov, da se je sir arstvo v teh krajih ohranilo do danes,« nas pouèi Lipuıèek Mikla vièeva. Z nasmeıkom pristavi: »Sirarski mojster Hitz je na planini R azor poleg Tolmincev sirarstva uèil tudi Bohi njce, ki so prihajali semk aj v uk. Danes sicer Bohinjci, katerih sirarstvo je ılo p ozneje v drugo smer, bolj v tip ementalc a, govorijo drugo zgodbo, ampak zgodovinska dejstva so taka.« Èe bohinjski sir bolj spominja na ementalca, je za t e kraje tipièen sir tolminc, ki je b olj podoben italijanskemu siru montasiu. T olminc bo letos prejel tudi priznano g eografsko poreklo, ki je že obja vljeno v evropskem uradnem listu, kar pomeni, da se b o odslej lahko prideloval le v t eh krajih po toèno doloèenih receptih.

Direktorica gor ali dol Œ delati mora vsa družina V Zgornjem Posoèju sta se razvili dve obliki planinskega paıniıtv a, ki sta bili pogojeni predvsem z geografskimi danostmi. Na Bovıkem je prevladovala drobnica, medtem ko so se na K obariıkem in

20 oddih

Tolminskem razvile goveje planine. »Prav naravne danosti so p ogojevale tudi izbor živine in gradnjo planin,« nam p ojasni direktorica Planike Anka Lipuıèek Mikla viè, ki sicer ni povsem obièajna menedžerka. Poleg direktorovanja sprejema obiskovalce v sirarskem muzeju, ki so ga odprli lani v nek danji garaži za tovornjake v neposredni bližini mlekarne.

S ıe k akıno p omoènico obiskovalcem predava dediıèino planinsk ega planıar stva, prodaja izdelke v muzejski trgovinici, jim pripravi degustacijo in za njimi tudi vse pospravi, o èemer smo se pr eprièali na lastne oèi. Ker je doma iz kmeèk e družine iz Zatolmina, vsako poletje nekaj èasa preživi tudi na planini Sleme , kamor zatolminski kmetje ženejo g ovedo. Spomni se, da so že k ot ıtudentje up orabljali reklo: Sir in sk uta naıa sta aduta. » To pomeni, da nas že g enski zapis tesno povezuje s tradicijo predelave mleka,« se p oıali. »Na kmetiji mora delati vsa družina. Tako je tudi pri nas Œ direktorica gor ali dol.

Poleti krave odženemo na planino, saj je v dolini enostavno premalo povrıin, da bi lahko skozi vse leto preživeli s tako velikim ıt evilom živine. Na planino Sleme žene krave skupaj cela vas. Ker vemo, koliko èasa bo živina na planini, gle de na ıt evilo krav izraèunamo, koliko dni mora posamezna družina delati za v sako kravo.

Stalnega sirarja nimamo, zato mora vsaj eden iz vsake družine poznati tudi postopek sirjenja. Pri nas t o imenujemo dru -

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 21 /

/stembergarja 15:38:49

Direktorica Planike Anka Lipuıèek Mikl aviè med predavanjem v sir arskem muzeju o mahu lisièjak u: »Sirarji so g a vlažnega zvili v k epo in sk ozenj precejali mleko. Ima namreè dlakice, na k aterih se je us tavila ıe tak o majhna smet. Potem so g a dobro sprali in sp et uporabili.«

žinsko odpaıe vanje,« razloži Lipuıèek Mi k l av i èvae .

Tako se kmetje iz Zat olmina, med njimi tudi naıa sog ovornica, preselijo za 10 do 14 dni na planino in v t em èasu se ne vraèajo domov. »Zjutraj je treba zgodaj vstati okoli pol ıtirih in kr ave prignati na molžo. Krave so namreè ponoèi zunaj, in ne v hlevu. Po jutranji molži se jih žene na paıo , v tem èasu pa se k onèa postopek sirjenja. Prost si okrog poldneva. Takrat si skuhaı k osilo in si malo o dpoèijeı, ob p ol ıtirih p opoldan pa sledi spet enak postopek. Mleko po veèerni molži ohladimo in ga potem sirimo skupaj z jutranjim mlekom. To si lahko privoıèimo, odkar imamo elektriko, ki jo pridobiv amo iz agregata in s sonènimi c elicami. Na planinah, kjer nimajo elektrike, kot mi donedavna, pa je treba siriti dvakrat na dan. Zdaj nam je veliko lažje,« pove direktorica, ko se prelevi v sirarko.

V planinah ıe rožice bolj diıijo Èeprav na Tolminskem kar 90 odstotkov mleka konèa v kobariıki mlek arni, vsi tisti, ki poleti ženejo krave na planino, sirijo sami, tako da vsaka planina prodaja sir pod svojo blagovno znamko. »Marsikdo me vpraıa, ali niso planine k onkurenca mlekarni? Sploh ne. Zato pa smo nar edili muzej in ga p oimenovali od Planine do Planike. To, da so planine ıe živ e, med drugim zagotavlja, da je v dolini stalež živine veèji za 30 do 40 o dstotkov. Ko so poleti krave pasejo na planini, kmetje v dolini paıne p ovrıine p okosijo in s t em

senom hranijo krave, ko se vrnejo v doli no. Èeprav poleti mleka ne dobimo, ga od jeseni do pomladi dobimo od toliko veèjega ıt evila živine,« pove Lipuıèek Mikla v i è ev a.

Kakına pa je r azlika med tolmincem s planin in tistim, ki se pr oizvaja v Planiki? »Razlika med mlekarno in planinami je v tem, da moramo v mlekarni mleko termizirati, medtem ko delamo na planinah sir iz surovega mleka. Preostala tehnologija izdelave trdega sira je skoraj popolnoma enaka,« odvrne naıa sog ovornica, a brž odkrito doda: »Res pa je, da v dolini nik oli ne moreı nar editi takega sira kot v plani nah.« Zakaj? »Zato, ker je krma p ovsem drugaèna. Èeprav se krave pasejo tudi v dolini, na planinah kr ave dobijo samo zeleno krmo in malo soli. R astline nad 1000 metrov pa so tudi drugaène k ot v dolini. Mi radi reèemo, da v planinah ıe rožice bolj diıijo .« Kravjih planin je danes ostalo b ore malo.

Lipuıèek Mikla vièeva pojasni, da je en bazen okoli Krna, kjer so planine K uhinja, Kaıina in Zaslap , kjer sirijo, ter Slapnik, kjer se pasejo samo plemensk e telice.

Drugo podroèje kravjih planin je baz en okoli planine Razor, to so Lom, P odkuk in Stador. −e žive tolminske planine so Pr etovè, Medrje in Sleme, medtem ko na so Kobariıkem ıe M atajur, Božca in Idrska planina, kot jo imenujejo domaèini. P osebnost je planina Božc a na Stolu, kjer pasejo tako koze kot krave ter iz mleka pridelujejo meıani sir in sk uto.

Skutina juha Sestavine: Œ 25 dag tolminske skute Œ 2 žlici kisle smetane Œ 2 žlici jogurta Œ sol Recept Skuto pretlaèimo z vilicami in ji dodamo dve žlici kisle smetane, jogurt in sol.

oddih 21

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 22 /

/stembergarja 15:38:49

Po stezah bovıke ovce Sirarska pot je vodnik po kmetijah, kjer predelujejo ovèje mleko v bovıki sir, skuto in sirotko. Pot vkljuèuje ıtiri kmetije, ki proizvajajo ovèji bovıki sir, in planine Mangart, Duplje pri Krnskem jezeru ter Božca na Stolu. Ohranjanje tradicije ovèereje in sirarstva je izrednega pomena zaradi ohranjanja kulturne dediıèine, kot gospodarska panoga pa odpira možnosti dodatnega zaslužka tako sirarjem kot tistim, ki se ukvarjajo s turizmom.

Za zaèetek izdelave bovıkega sira ıtejejo prve omembe planin v zgornjem Posoèju v Oglejskih zapisih. Leta 1178 so že zapisane planine pod Krnom, leta 1328 je prviè omenjena planina T rebiıèina v T renti, ki je danes zapuıèena. Leta 1377 je bilo plaèilo zakupnine za ribolov na reki Soèi ovrednoteno v kolièini sira, veljala pa je 32 funtov (okoli 15 kilogramov). S sirom so kmetje plaèevali davke tedanji gospodi in ga menjavali za drugo blago. Leta 1870 je bilo na Bovıkem 10.495 ov ac, leta 1924 okoli 14.000, leta 1932 7.500, danes pa jih je le ıe okoli 2000. Bovıki sir se imenuje po kraju Bovec, srediıèu zgornjega Posoèja, in ga izdelujejo izkljuèno na Bovıkem.

Osnovna surovina je surovo ovèje mleko, ki se mu lahko doda najveè 20 odstotkov kravjega ali kozjega mleka. Izdelan je v obliki okroglega hlebca s premerom 20 do 28 centimetrov in viıino 8 do 12 centimetrov, težak pa je od 2,5 do 5 kilogramov. Sir zori najmanj dv a meseca, da dobi konzumno vrednost, lahko pa tudi do dve leti.

Sirarska pot vodi od T uristiène kmetije in sirarstva Jelinèiè v vasi Soèa prek bovıkih sirarn Mlekuž in Ostan v Bovcu do ekoloıke kmetije Èernuta v Logu pod Mangartom ter planin Mangart, Duplje in Božca. Zadnja je malenkostna posebnost, saj sir pridelujejo iz kravjega mleka, ki mu dodajo ıe 25 odstotkov kozjega. Vse naıtete kmetije in planine obvladujejo celotno proizvodnjo in na njih potekajo vsi tehnoloıki procesi: od pridelave mleka do predelave v sir, albuminsko skuto in sirotko. Izdelke lahko obiskovalci kupijo v èasu proizvodnje Œ od aprila do oktobra.

22 oddih

Bovıki ovèji sir po starodavnih receptih Medtem ko na Tolminskem naravne danosti dovoljujejo govedorejo, se na Bo vıkem že od nekdaj pasejo veèinoma ovce in koze. Med ıe živimi o vèjimi planinami so le ıe tri: Duplje pri Krnsk em jezeru, Loık a Koritnica in Mangart. Druge planine so opuıèene , zato veèino bovıkega ovèjega sira pridelajo v dolini.

Na planini Mangart, tisoè metrov pod Mangartskim sedlom, moıki del družine Cuder vsako poletje pripravlja visokogorski ovèji sir po starodavnih receptih. Planina, ki je star a 200 let, je preıla v družin sko last Cudrovih leta 1937. Danes je g ospodar na njej Bernar d Cuder, ki je p o mangartskih poboèjih pasel že kot otrok davnega leta 1956. Znanje je že pr enesel na sina Tineta in neèak a Mitjo, ki vsako leto ıtiri mese ce preživita med ovcami in manj ıt evilnimi kozami.

Posebnost sira s planine M angart je predvsem v starodavnem naèinu paıe . »Tehnologija je resda približno enaka kot v dolini, ampak so nianse , ki jih nihèe ne bo razkril. To nikjer ni zapisano, saj se je prenaıalo z ustnim izr oèilom iz roda v rod, se pa r azlikuje od planine do planine .

Bistvo je vsekakor v paıi ozir oma travi.

Odvisno je, ali je planina na sonèni ali osojni strani, kakına je tr ava: kisla, slad ka– N a naıi planini imamo paınik, ki je bil vedno malce grenak. Pokojni botanik Tone Wraber nam je p ovedal, da so me d ruıjem tak ıne z eli, ki dodajo mleku in pozneje siru grenak priokus. S sirom ni

sicer niè narobe, ampak ima drugaèen okus kot na drugih paınikih. Zdaj , ko imamo sirarske kulture, je lažje. Ko se ovce pasejo tamkaj, dodamo nekaj najboljıih bak terij in stvar je reıena,« r azloži Bernard Cuder in do da, da sami o vcam dodajo le malo otr obov, da dobijo sol, medtem ko jih v dolini hr anijo s krmili.

Na planini je v sako leto veè kot 300 ovac in koz ıestih lastnik ov (dve tretjini sta Cudrovih), ki se pasejo na nadmor ski viıi ni od 2000 do 2350 metrov, in sicer od junija, ko se sneg stali, pa v se dokler mangartskega poboèja ne pobeli prvi je senski sneg. Po mangartskih paınikih, kjer imajo gospodarji že od vladanja Marije Terezije pravico do brezplaène paıe , drobnica skupaj s pastirji pr ehodi okoli 25 kilometrov na dan, pri èemer opr avi tudi 1000-metrsko viıinsk o razliko. »Zaradi tega imajo ovce nekaj manj mleka, a se t o izplaèa zaradi kakovosti sira,« poudari najstarejıi Cuder in nas nap oti do neèaka Mitje, ki nam r azloži, kako delajo sir na planini.

Za obstoj planine Mangart se ni bati »Ko se okoli pol sedmih ovce vrnejo s paınikov, se zaène veèerna molža. Mleko spravimo v hladilnik, kjer p oèaka ıe na mleko iz jutranje molže, potem pa se zaène postopek. Mleko v kotlu najprej segrejemo na 35 stopinj Celzija in do damo siriıènik. T o je nekakıen v amp, ki ga pobereı iz mlade ga jagnjeta, ga op ereı, nasoliı in p osuıiı k ot salamo. Pri vsakda-

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 23 /

/stembergarja 15:38:49

Na 200 let staro planino Mangart, kjer družina Cuder izdeluje ovèji bovıki sir p o staro davnih receptih, pridemo po regionalni cesti Log pod Mangar tomŒ Predel. Pri n ov oz g ar j e n e m mostu pri Mlinèu nad vasjo Strmec zavijemo na s taro vojaık o cesto, ki pelje vse do na Mangar tskega sedla .

nji pripravi sira ga potem nekaj dodaı v kotel, da se mlek o sesiri. Zdaj ga imamo zmletega v prahu, vèasih pa si ga tank o narezal in ga, k ot se je r eklo, za velikost enega oreha zlil v 10 0 litrov mleka. Industrijski pridelovalci sira pa ga dandanes kupujejo kar v lekarnah Œ sintetiènega,« razloži Mitja Cuder.

Po dodanem siriıènik u in polurnem èakanju, da se mlek o sesiri in p ostane trdo, se ga nareže in posoli, kotel pa se p otem spet segreje, tokrat do 45 st opinj Celzija. »Po 20-minutnem suıenju, k o odteèe voda (prosnica), ga zložimo v pripr avljene modele in sir obt ežimo, da dobi pr avo obliko. Po enodnevnem premoru odstranimo uteži, sir odnesemo v klet, da se dokonèno ohladi, ga nasolimo in pustimo mesec pri miru, da doz ori,« postopek do konca pripelje najmlajıi Cuder .

Na planini Mangart vse ovce in koze molzejo roèno, kar glede na ıt evilo ni maèji

kaıelj. In zakaj molzete tudi koze, èe je sir ovèji? »Nekaj kozjega mleka se doda k ovèjemu pri pripravi sira. Ima namreè encime, ki zavirajo napihovanje sira, in èe ga nekaj odstotkov dodaı o vèjemu, je sir veliko boljıi,« p ojasni Tine Cuder, Bernardov sin.

Tine in Mitja sta planino že do dobra prevzela od oèetov Bernarda in −tefana, ki nista veè vse poletje na planini. »Moj brat −tefan in jaz le ıe p omagava, sva pa oba prava 'èobana', zato brez planine ne moreva. Brez najine pomoèi bi se verjetno mladim kar zmeıalo ,« pove Bernard Cuder in poudari, da se ni tr eba bati za prihodnost planine Mangart. »Dokler imamo mlade, se bo planina prenaıala iz roda v rod, èeprav bi nekateri v Logu p od Mangartom najraje videli, da bi nas v se pobral hudiè,« hudomuıno sklene najsta rejıi Cuder.

Z robotsko molžo do 365 ur veè spanja na leto Sirarstvo Kramar najdemo v osrèju doline Soèe v Zatolminu. Na sodobni kmetiji, ki jo vodita David in Barbara Klinkon, pridelujejo polnomastni trdi sir tolminc, albuminsko skuto in sirotko. T renutno imajo 45 molznih krav, skupaj s podmladkom pa 88 glav goveda, saj skrbijo za lastno prirejo.

Biti sirar je zelo pestro, pravi Klinkonov a, saj moraı uporabiti veliko domiıljije in se sprijazniti z ritmom življenja. »Ne moreı odklenkati osem ur in pozabiti na vse. Prav tako ni vikendov in praznikov . Vseskozi je potrebno prilagajanje. Po eni strani nam to zelo odgovarja, saj si lahko doloèene stv ari malce prilagodimo po svoje, po drugi strani pa si ves èas vezan na kmetijo,« pove sirarka iz Zatolmina.

Kljub temu je v zadnjem èasu nekoliko lažje, pojasni Klinkonova, saj so se lansko leto modernizirali, tako da mleko hladijo in ga sirijo vsak drugi dan. »T o pa ne pomeni, da vsak drugi dan poèiv amo ali pohajkujemo, ampak takrat delamo tista dela, ki jih ne zmoremo opraviti med proizvodnjo,« brž pridoda.

Pri Kramarjevih imajo že tri leta tudi robotsko molžo, kar pomeni, da imajo krave 24 ur na dan na razpolago robota, ki jih molze. »Vsaka krava ima ovratnico, v kateri je èip. Vanj raèunalniıko vnesemo podatke, zato da robot ve, kdaj lahko spusti na molžo posamezno kravo. Èe pride krav a prehitro do robota, je ta ne sprejme, èe pa pride pravoèasno, raèunalnik to zazna in ji vrže krmilo, ki je njena stimulacija. Medtem ko uživa v krmilih, jo robot pomolze,« pojasni moderno molžo Klinkonova in doda, da se njihove krave v 24 urah trikrat pomolzejo, medtem ko je klasièna molža zjutraj in zveèer.

oddih 23

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 24 /

/stembergarja 15:38:49

tako za zimske kot tudi za letne ıp orte (tek na smuèeh, pohodniıtv o, kolesarstvo, tek, kajak-kanu, veslanje...). Ljubljana ponuja najveèjo pohodniıko in tekaıko stezo okoli mesta (Pot spominov), poleg infrastrukture za ıp ort in rekreacijo pa MOL izvaja vrsto ukrepov za spodbujanje prebivalcev Ljubljane k ıp ortni aktivnosti.

Sofinanciramo animacijske programe in ıp ortnorekreativne prireditve ter programe vadbe ıp ortne rekreacije,« je pojasnil Marko Kolenc, naèelnik Oddelka za ıp ort MU MOL. Kaj pa mladi v urbanem ok olju, je za njihovo zdravje in rekreacijo dovolj poskrbljeno? »MOL tudi mladim p onuja in omogoèa vrsto programov. Tako smo na pobudo mladih vzpostavili rolkarski in bmx center v −portnem parku Savsko naselje. Z izvajalci letnega programa ıp orta, katerih programe v veèji meri financira MOL, ponujamo programe za vse starosti, od zlatega sonèka za predıolske in ıo loobvezne otroke pa do t ekmovanj v ur banih ıp ortih (rolkanje, bmx–). P omemben in uspeıen je tudi pr ogram Nauèimo se plavati, katerega rezultat je, da je k ar 95 odstotkov populacije otrok po koncu ıest ega razreda plavalcev. Dobra ıp ortna

Slovenci postajamo vse aktivnejıi, kar dokazujejo ıtevilne raziskave. V vseh veèjih mestih imamo dovolj možnosti za ukvarjanje s takınimi ali drugaènimi oblikami rekreacije, ponudb je ogromno. T ukaj so druıtv a in zasebniki, od vsakega posameznika pa je odvisno, ali bo pristopil k dejavnostim.

Zdrav naèin življenja v mestnem okolju

Tipiène slovenske zadržanosti ni veè Tina Hižar

L

jubljana je z 82 o dstotkov ıp ortno aktivnih prebivalcev (Mediana 2010), ki se r edno, vsaj dva- do trikrat na teden, neorganizirano ukvarjajo s ıp ortom ali rekreacijo, med najbolj ıp ortno aktivnimi mesti. Skrb za zdravje in nabiranje kondicije sta pomembna razloga za tiste, ki se s ıp ortom oziroma rekreacijo ukvarjajo pogosteje.

Najpogostejıe ıp ortnorekreacijske aktivnosti so hoja in spr ehodi, jutranja gimnastika oziroma vadba doma, kolesarstvo, tek, fitnes in nog omet.

Za vse generacije »V Mestni obèini Ljubljana (MOL) so ıp ortnim navduıencem na voljo ıt evilne zunanje naravne povrıine za ıp ort in rekreacijo (park Tivoli, Rožnik, Golovec–),

24 oddih

kultura, ki se k aže v velikem deležu ıp ortno aktivnih, je rezultat bogate ponudbe programov ıp orta za vse starostne skupine,« je uspeıne pr ojekte MOL naıt el Kolenc.

Poudariti velja tudi, da so iz obraževalne institucije v MOL (tak o osnovne kot srednje ıole t er dijaıki domo vi) vkljuèene v mednarodni projekt Zdrava ıola, ki deluje pod okriljem Inıtituta za v arovanje zdravja RS (IVZ RS). Prav tako so ıole v MOL , to je 12 osno vnih, 10 srednjih in en dijaıki dom, zavezane slediti 12 osnovnim ciljem Evropske mreže zdravih ıol.

Denar je sveta vladar– »Marsikdo najde izgovor, da nima èasa, in nujna gibalna dejavnost pri njem o dpade.

Zdi se mi, da v Ljubljani meıèani znajo

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 25 /

/stembergarja 15:38:49

izkoristiti vse dane možnosti gle de ıp ortne dejavnosti. To so ljudje, ki so že dolga leta ıp ortno ozaveıèeni, ak tivni in ki zna jo kot starıi p oskrbeti tako zase kot za svoje otroke. Nekoliko manj je ak tivna starejıa p opulacija, programi zanjo so na voljo, a jih star ejıi izk oristijo v premajhnem ıt evilu,« je preprièan prof. dr. Damir Karpljuk s Fakultete za ıp ort.

Karpljuk meni, da je dobr o poskrbljeno za ıt evilne dejavnosti mladih, a so t e povezane z ekonomskim statusom in pr eprièanjem starıev: »Mnoge ıtudije so p okazale, da èe so star ıi viıje iz obraženi, so tudi bolj ozaveıèeni gle de pomena ıp ortnih dejavnosti in to tudi prenaıajo na svoje potomce. To seveda ni pravilo, so starıi, ki niso iz obraženi, pa so njiho vi otroci ıp ortniki, a statistika kaže, da viıja izobrazba in socialni status otrokom omogoèata, da so vèlanjeni v doloèene ıp ortne dejavnosti. Obstajata pa tudi dru gi skrajnosti. Ena je, da starıi s voje otroke vpisujejo v veè ıp ortnih dejavnosti hkrati, zaradi èesar je otrok ves dan preveè aktiven, druga pa, da so otr oci v nekaterih blokovskih naseljih ali èetrtih obsojeni na posedanje po hodnikih in ulicah, kar kas-

neje po navadi vodi v razliène vedenjske odklone pri mladostnikih.« Ta populacija otrok je vpraıljiva in potrebna so prizadevanja, da se nek aj naredi tudi za te otroke. Treba bi bilo ıe b olj poskrbeti za ureditev èetrtnih ıp ortnih igriıè, ki so v arovana, namenjena zgolj ıp ortnim aktivnostim in ki jih ne bi zase dali mladi nepridipravi, ıe p oudarja sogovo r n i k .

Telesno dejavnih le dobrih 20 odstotkov mladostnikov Rezultati zadnje raziskave Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije (CINDI Health Monitor) iz leta 20 08 so pokazali naslednje: redno rekreativno telesno dejavnih je bilo 63,8 odstotka anketirancev. Razlika glede na bivalno okolje je bolj izrazita. V mes tnem okolju je redno rekreativno dejavnih 70 odstotkov, v primestnem 65 ,8 odstotka, v vaıkem pa 57,9 odstotka anketirancev. Andreja Drev iz IVZ je pojasnila, da je glede na raziskave (HBSC 2010) v Sloveniji v skladu s prip oroèili telesno dejavnih le dobrih 20 o dstotkov mladostnikov. Podatki tudi kažejo, da so f antje v vseh starostnih obdobjih bolj telesno de-

V tujini so razmere podobne, težko bi rekli, da Slovenci zaostajamo za kom. Za primerjavo prof. dr. Damir Karpljuk naıteje tri mesta, ki jih dobro pozna: »Zagreb kot ena od metropol, kjer je na vsakem koraku poskrbljeno za aktivnosti otrok in mladine. Velik napredek se je zgodil tudi v Sarajevu, a tudi tam socialni status igra ogromno vlogo Œ starıi v razne dejavnosti vkljuèujejo svoje otroke zato, da kasneje ne bodo pristali na ulici ali bi jih zaneslo med barabine. Varıav a ima toliko prebivalcev kot vsa Slovenija, opazen pa je trend, da lahko starıi svoje otroke odpeljejo v parke ali na varovana igriıèa, kjer so ti lahko nemoteno aktivni Œ na vsakem igriıèu sta namreè eden ali dv a starejıa èloveka v pokoju, ki za majhen denar pazita na otroke.«

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 26 /

/stembergarja 15:38:49

Ulièna koıarka za vse generacije V okviru sejma Narav a-zdravje bo v soboto, 8. oktobra, na Gospodarskem razstaviıèu v Ljubljani potekal rekreativni turnir v ulièni koıarki za vse generacije. Gre za po nekajletnem premoru vnoviè prebujen projekt −portne zveze Ljubljana, ki je v devetdesetih ıportne navduıence po vsej državi kratkoèasil s tekmovanji v streetballu, ki so jih kasneje preimenovali v ulièno koıarko. »Glede na to, da se bliža evropsko prvenstvo v koıarki v Sloveniji, bomo na tak naèin prispev ali svoj delež h koıarkarski mrzlici, ki bo vsako leto do prvenstv a veèja. Letos bomo izvedli eno tekmov anje, v naslednjem letu pa gremo s projektom ponovno po vsej Sloveniji,« naèrte razkrije direktor −portnega centra T riglav Aleı Remih.

Tekmovanje bo tudi letos spremljal pester spremljevalni program: predstavili se bodo plesalci in plesalke Kazine, organizirano bo tekmovanje v metu trojk in zabijanju... Obvezne prijave do 4. oktobra 2011 prek spletnega naslova info@szlj.si, po faksu 01/ 232 39 56 ali po poıti: −portna zveza Ljubljane, Celovıka 25, 1000 Ljubljana.

26 oddih

javni kot dekleta, najveèji upad telesne dejavnosti pa se p ovezuje z obdobjem adolescence. Mladostniki namreè v tem obdobju veè èasa namenijo sebi, s voji identiteti, svoji podobi, novim socialnim omrežjem in vse to lahko vpliva tudi na gibanje. Hkrati pa se p oveèujejo vedenja sedeèega življenjskega sloga. Otroci, stari okoli 11 let, med ıolskim t ednom presedijo v ıoli in za ıolsk o delo doma sk upno v povpreèju že okoli 9 ur.

Raziskava Fakultete za ıp ort −portnorekreativna dejavnost Slovencev 2008 je pokazala povezanost med stopnjo izobrazbe in ıp ortno dejavnostjo. Tako v skupini tistih, ki so p ovsem neaktivni, najdemo najveè takih z osnovnoıolsko in poklicno izobrazbo. V skupini tistih, ki so r edno ıp ortnorekreativno dejavni, tako organizirano kot neorganizirano, pa najdemo najveè najbolj izobraženih (viıja ıola ali veè). Sklepati je mogoèe, da je nižja iz obrazba povezana z nižjim doho dkom, zaradi èesar si posameznik ne more privoı èiti organiziranih oblik telesne dejavnosti oziroma ıp ortne vadbe, pa tudi nak upa (pogosto drage) ıp ortne opreme.

Tudi raziskava HBSC 2010 kaže, da na telesno dejavnost mladostnikov vpliva socialnoekonomski položaj družine, saj se po podatkih te raziskave v prostem èasu najmanj rekreirajo prav mladi iz družin z nizkim socialnoekonomskim položajem.

Tako stroka, kakına pa je pr aksa?

Slovenija teèe Besedo smo dali diplomantki F akultete za ıp ort Tini Pustovrh. Specialistka za kondicijski trening, ki aktivno sodeluje pri izobraževanju trenerjev doma in p o svetu, te dni pa na tr g poıilja s voj nov integriran koncept treninga BODY BODHIŽ, ug otavlja, da smo Slo venci v zadnjih letih r es postali veliko bolj ozaveıèeni gle de zdravega naèina življenja. »Veè kot oèitno je, da Slovenija teèe. Eden od glavnih razlogov, poleg skrbi za z dravje, se zagotovo skriva v zavedanju ljudi, da se ob ıp ortni aktivnosti sprostijo in pozabijo na skrbi. D okazano je namreè, da je ravno gibanje najboljıi antidepr esiv Œ orej t tisto, kar ljudje v t eh stresnih èasih v resnici najbolj potrebujejo,« je poudarila. »In nemalokrat se zgodi naslednje: ko stopimo v svet gibanja, se nam ur edijo tudi druge stvari. ”elimo si b olj zdravega naèina prehranjevanja, zaènemo veliko bolj pozitivno razmiıljati, zamenjajo se ljudje okoli nas, življenje in zdravje dobita nov smisel,« je p ozitivne uèinke redne telesne dejavnosti naıt ela Pustovrhova.

Kot najbolj aktualne in množiène oblike rekreacije v urbanih ok oljih, ıe p osebno v Ljubljani, je izpostavila tek in v zadnjem obdobju tudi kolesarjenje: »Èudovito je videti, da so ljudje st opili korak naprej, se

za malenkost otresli tipiène slovenske zadržanosti in prenesli na prosto tudi tiste oblike vadbe, ki so bile v se do danes pri nas bolj znaèilne za zaprte prostore (joga, krožni treningi itd.).« Sogovornica je nadaljevala, da se na p odeželju ıe v edno malce vrtijo v zaèaranem krogu. ”elijo si s vežine zaèetkov, a nanje niso pripravljeni. Ljubljana je dru gaèna. Prav tako hrepeni po novostih, ampak je za njih pripr avljena tudi nekaj plaèati. Obstaja pa seveda slaba stvar mesta, kjer so iz dne va v dan no ve ponudbe Œ ljudje vse težje razlikujejo, kaj je dobro, kaj je nujno, kaj deluje in k aj v resnici potrebujejo.

Tudi za mlade je v se bolje poskrbljeno: »Vrtci in ıole so v eliko bolj ozaveıèeni o zdravi prehrani. Reıujejo situacije , ki do ma nemalokrat niso urejene. Tudi ponudb za gibanje mladih in otr ok je vse veè, a roko na srce Œ velikokrat je predraga in za mar sikoga nedostopna. Vsaj v ıolah bi mor ali stopiti korak nazaj in ob ıolske dejavnosti spet ponuditi brezplaèno. Tako bi bile v r esnici dostopne vsakomur.«

Nekoè èudaki, danes junaki Jasno je torej, da premožnejıi b olje in lažje razpolagajo s svojim èasom, tako marsikateri izmed njih opravi svojo ıp ortno aktivnost v terminu, ki bi se k omu ob fiksnem osem- ali v eèurnem delavniku zdel nesprejemljiv. »A zdravje in vitalno telo sta privlaèna za ljudi in mog oèe se sliıi kliıejsk o, pa vendar je resnièno: zagotovo sta v p omoè celo pri sklepanju p oslov, poznanstev, navezovanju stikov, ohranitvi avtoritete, predvsem pa pri p oveèani samozavesti in moèi, ki sta v danaınjem èasu tako zelo pomembni za sreèo, notranje zadovoljstvo in uspeh na vseh podroèjih,« je ıe p oudarila Tina Pustovrh.

Pomembno je torej, da smo v sak dan èim bolj aktivni, da že s voje otroke navadimo na to, da smisel živ ljenja nikakor ni le posedanje za raèunalniki, in da vsak dan preživimo èim bolj kakovostno. Naj gre za sprehode, tek, kolesarjenje ali pa za vzho dnjaıke borilne veıèine, ki jih ob lep em vremenu izvajamo nekje sredi mestnega parka in s s vojim poèetjem privabljamo zaèudene in obtožujoèe poglede okolice.

V nobenem primeru nismo br ezglavi ekstremisti, vsaka oblika aktivnosti je priporoèljiva, èe ne ogrožamo ali motimo dru gih. Predvsem pa ne p ozabimo Œ ıe pred leti so rekreativci veljali za èudake, ki tratijo svoj èas, danes je r edna aktivnost neizogibna, tekaıka tekmovanja in maratoni pa so tak o in tako mestni trend ıt evilka ena po vsem razvitem svetu.

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 27 /

/stembergarja 15:38:49

Zmagoviti pohod lesa

Slovenci smo na svoj les zelo ponosni. Radi izpostavljamo, da je Joıt Bukovec Slovenija tretja najbolj gozdnata država v olj kot država lesne industrije je Evropski uniji, po drugi Slovenija zaloga lesne sur ovine za strani pa smo do svojih druge države, predvsem Avstrijo.

Iz vse Slovenije vsakodnevno vogozdov zelo zaıèitniıki ali zijo polni tovornjaki hlodovine na tehnoloıko naprednejıe a vstrijske lesne žage, pa le ne znamo izkoristiti isti les pa se k nam vrne ıele pr edelan Œ in dražji. Okolju in zdravju prijazna gradnjihovega potenciala. Po nja vztrajno premika pozornost nazaj na povrıini gozda smo torej les. Ima ta možnost , da ponovno postane kralj gradbenih materialov? na tretjem mestu, po Ni je zgradbe brez lesa Œ nekoè deležu industrije, vezane V tradicionalni gradnji je bil les pri nas na les, pa je pred nami ıe vedno pomemben material. Pozabimo sicer na kraıko hiıo , ki je zgr ajena skoraj deset èlanic izkljuèno iz kamna, panonske, alpske in s e d e m i n d va j s e t e r i c e . druge tipiène hiıe si ne mor emo zamisliti

B

brez lesa, prav tako tudi poda ali kaıèe Œ bruna, tramovi in plohi so bili nek oè glavni gradbeni material. Z razvojem tehnologije, novimi materiali in novimi èasi je les prviè spremenil svojo funkcijo. Novi naèini gradnje so les umaknili v notr anjost.

Prve klasiène gradnje so ga ohr anile zgolj v stropih in v sta vbnem pohiıtvu, pa ıe tam so ga kmalu nadomestile ploıèe ar miranega betona. Tudi z ostr eıij v eèjih

stavb je izginil, kjer so ga zamenjale k ovinske in betonske konstrukcije, tako da lahko danes govorimo tudi o obst oju popolnoma nelesenih zgradb. Les pa je ostal prisoten vsaj v zasebni gr adnji, èeprav tudi tam zgolj kot material za ostreıje.

Na les torej nismo pozabili nikoli, a se je njegov pomen kot gradbeni material bistveno skrèil. Ostal je prisot en in uporabljan, a ne v eè nujni del gradnje v vseh pogledih: lesene odre so nadomestili k ovinski, delavci so v r oke vzeli železno orodje in odrinili les na obr obje gradbenega sveta. V tujini so pr oizvajalci povsem lesenih hiı imeli že desetletja tr adicije, preden so novi trendi v gradnji zanimanje po lesu zares prebudili tudi pri nas .

Usklajenost èloveka in narave Finska Honka, ki izdeluje lesene hiıe že od leta 1958, je svojo prvo hiıo pri nas postavila ıele leta 1998 . Lesene hiıe tudi danes niso nekaj najobièajnejıe ga, vendar pridobivajo pomen. Masiven les je br ez dvoma cenjen, pa naj gr e za notranjo opremo ali nosilno k onstrukcijo hiıe .

Gre za izjemno z drav material, ki blagodejno vpliva na bivalno okolje. Les dobro oddih 27

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 28 /

/stembergarja 15:38:49

Eko sklad Slovenski okoljski javni sklad s krajıim imenom Eko sklad je finanèna ustanova za spodbujanje okolju prijaznih naložb v Sloveniji, ki deluje pod pristojnostjo ministrstv a za okolje in prostor. Julija 2008 je Eko sklad nasledil Ekoloıki sklad Republike Slovenije in zaèel podeljevati povratne in nepovratne finanène spodbude tako za pravne osebe, samostojne podjetnike kot posameznike. Zgolj kot primer naıtejmo nekaj podroèij, na katerih je Eko sklad podeljev al ali ıe podeljuje nepovratna sredstva: nabava okolju prijaznih tovornih vozil, subvencije za vgradnjo solarnih ogrevalnih sistemov, kurilnih naprav na lesno biomaso, toplotnih èrpalk, pomoè pri naložbi v toplotno izolacijo strehe ali fasade, sredstv a za namestitev termostatskih ventilov in seveda za lesno stavbno pohiıtvo.

diha in izravnava vlažnost v prostorih, obenem pa ima z elo dobre izolativne lastnosti, sploh v primerja vi z betonom. Za kakovost zraka v bivalnih prostorih poskrbi lesena hiıa k ar sama. Les je mat erial, ki skupaj z vami živi in ustv arja optimalne bivalne razmere. V notranjost sproıèa svež zrak, hkrati pa sproıèa v lago, kadar je zrak v prostorih suh, in obrnjeno.

Zapisali smo, da slovenski les kot surovino najpogosteje izvažamo iz države, nato pa se vrne v obliki dr agega izdelka. Honka izdeluje hiıe izkljuèno iz finsk ega lesa, drugi proizvajalci pa poveèini uporabljajo kombinacijo slovenskega in uvoženega lesa. V Marles hiıah up orabljajo veèinoma slovenski les, le za str ehe uporabijo uvoženega iz avstrijskih žag. Primer potrjuje problematiko uvoza lastnega lesa v spr emenjeni obliki Œ na lesnih žagah blizu avstrijske meje se pr edela ogromno slovenskega lesa, ki se v obliki tr amov in desk vrne nazaj k nam.

Iz slovenskega lesa so iz delane tudi bru narice podjetja Smreka, podoben primer kot omenjene finske hiıe pa so tudi bru narice podjetja Cedra lesene hiıe , izdelane iz brun k anadske cedre. Pri razlikovanju med uvoženim in domaèim opazimo, da pri omenjenih p odjetjih, ki uporabljata tuj les kot izstopajoè material, tega v bis tvu ne moremo nadomestiti z lesom iz slovenskih gozdov. Les cedre je zaradi posebnih smol in olj o dporen proti žuželkam in zajedavcem, poleg tega pa tudi v odpornosti na vlago in mraz bistveno prekaıa na vadno smreko.

Tudi finski les, ki raste v hladnem sk andinavskem podnebju, razvije drugaène lastnosti kot domaèi materiali, èeprav kupce verjetno najbolj pritegne zgolj sam vtis finskega lesa. Obièajno je že visok a cena tujih ponudnikov na naıem tr gu tista, ki pomaga prevesiti tehtnico na stran domaèih podjetij.

Slovenski les, obdelan v Sloveniji Leta 2008 je podjetje Mebor iz Sv .

Lenarta nad Selcami izdelalo posebno stružnico za izdelavo brun, namenjeno predvsem kupcem iz Finske in Rusije. Stroj se je izkazal za zanimivega tudi na slovenskem trgu, kjer je eden prvih odıel na kmetijo Griènik s Planine na Zreıkem Pohorju. T am so se lotili obdelave smrekove hlodovine razliènih velikosti za razliène namene: iz njihovega lesa so izdelali dve stanovanjski hiıi, nekaj poèitniıkih objektov , lotili pa so se ıe mnogo drugih manjıih projektov .

Nepovratne subvencije Eko sklada za leseno stavbno pohiıtvo

28 oddih

Vendar o lesu ni nujno r azmiıljati zg olj pri naèrtovanju novogradnje in odloèanju o tipu gradnje. Les je mat erial, ki je pr av tako ıir oko uporaben tudi pri obna vljanju ali posodabljanju obstojeèe gradnje. Na dolgo in ıir oko bi lahko govorili o uporabi masivnega lesa v notr anji opremi in tal nih oblogah, a se r aje osredotoèimo na stavbno pohiıtvo. Okna in vr ata iz lesa poživijo prostor, vanj vnesejo domaènost in toplino.

Po zvoèno in toplotno izolativnih lastnostih so na isti r avni kot okna iz P VC ali aluminijastih profilov, so pa okna iz umetnih mas zagotovo v prednosti, kar se tièe cene. A ne br ez opombe. PVC-profili, ki jih iz tujine u vozijo steklarji, so lahko nepreverjene kakovosti, sestavljanje oken iz profilov pa je r azmeroma enostavno.

Okna iz PVC-profilov so torej cenejıa, a ravno njihova dostopnost je privlaèna za desetine ali celo stotine steklarjev po Sloveniji, ki se ukv arjajo z montažo P VC (in aluminijastega) stavbnega pohiıtva.

Preverjeno kakovost okna iz umetne ma se dejansko zagotavlja ıele nje gova cena, oèitno pa nižja cena PVC in aluminijastih oken bolj privlaèi kupce kot naıt ete znaèilnosti lesenih izdelkov. To potrjujejo podatki iz Eko sklada, slovenskega okoljskega javnega sklada. Nepovratna sredstva za zamenjavo zunanjega stavbnega pohiıtva so bila kljub dv akrat viıji sp odbudi za lesene izdelke v 40 o dstotkih ıe v edno namenjena izdelkom iz PVC-profilov.

Proizvodnja kubiènega metra PVC-materiala v ozraèje spusti nekaj manj kot pet ton ogljikovega dioksida, proizvodnja aluminija pa celo 25 ton. Les pa p onuja drugo zgodbo, okoljsko èisto. Izdelava lesenih oken zahteva sedemkrat manj ener gije kot izdelava primerljivih PVC-oken.

Kubièni meter lesenega izdelka v celotnem procesu nase veže dve toni ogljikovega dioksida Œ drevo med rastjo iz zraka odvzame slabo tono, izdelek pa ıe v up orabi nase veže veè kot tono ogljikovega dioksida. Da bi sp odbudili odloèanje za leseno stavbno pohiıtv o, so v Ek o skladu za letoınje let o razpisali nepovratne finanène spodbude zgolj za lesene iz delke z ustrezno toplotno prehodnostjo.

Na novi poti V èasu izginjanja lesa k ot nepogreıljivega materiala je lesena gr adnja lep obet za prihodnost. Èe se zazr emo resnici v oèi, je les skorajda izginil iz r esne rabe v stavbarstvu. Stavbe brez enega kosa lesa so možnost in realnost, v zasebni gr adnji se je les umaknil na p odstreıje, uporabe masivnega lesa kot dekoracije v smislu imita -

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 29 /

/stembergarja 15:38:49

cije konstrukcije in podobnega pa ne mor emo razumeti kot resne funkcije lesa.

Delež lesenih hiı me d novogradnjami poèasi raste, podatki iz tujine pa so ob etavni. O morebitni novi dobi gradnje hiı govorijo deleži lesenih hiı v A vstriji, kjer njihova gradnja naraıèa že v eè desetletij, tako da danes dose gajo skoraj 30 odstotkov letne gradnje. Ob negovanju pravega odnosa do lesa nas morda podobno èaka tudi v Slo veniji. Ima les možnost , da si nekoè povrne staro slavo?

Vir: http://www.lesena-gradnja.si, strokovni portal s podroèja lesene gradnje.

Leto gozdov Organizacija združenih narodov je letoınje leto razglasila za mednarodno leto gozdov 2011. Slovenijo v veè kot 60 odstotkih pokriva gozd, zato je za naıe okolje letoınje leto ıe bolj pomembno. Po zaslugi zakonskih okvirov , lastnikov gozdov in gozdarjev se z gozdovi gospodari trajnostno, veènamensko in sonaravno. Glavna sporoèila nacionalne gozdne kampanje so, da gozd zagotavlja kakovostno in varno prihodnost, ter potrjuje, da trajnostno, veènamensko in sonaravno gospodarjenje z gozdovi opravljamo z roko v roki z naravo. Za gozdove smo odgovorni vsi Œ lastniki gozdov, država, gozdarstvo in celotna družba.

Lesena gradnja ni primerna le za individualne hiıe Glavna odlika lesenih ali montažnih objektov je uporaba suhih materialov, tako da je novozgrajena stavba takoj primerna za bivanje. V nasprotju s klasièno gradnjo ni podvržena vlagi v stenah, zaradi uporabe masivnega lesa, suhe konstrukcije in vzpostavitve zdrave klime pa je takıen tip gradnje zaželen na ıtevilnih podroèjih.

Individualne hiıe, hoteli, turistièna naselja, proizvodne hale, poslovni objekti, ıole in vrtci, ıportne dvorane, v tujini pa najdemo celo sedem- in veè nadstropne stavbe. oddih 29

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 30 /

/stembergarja 15:38:49

Vsako leto glasnejıe so promocije ekoloıkih izdelkov, okolju prijaznih tehnologij in podjetij, ki svojo proizvodnjo vodijo s posluhom za naravo.

Zagotovo gre za trend, ki se oèitno dobro prodaja, saj lahko oznake, kot so »bio«, »eko«, »varèno« in podobne, zasledimo povsod Œ od krompirja do avtomobilov, od hladilnikov do raèunalnikov, telefonov in ne nazadnje celo hiı.

Tr e n d , ki ga skrbi prihodnost Joıt Bukovec

N

izkoenergijska gradnja, pasivne hiıe, prispevki o toplotnih èrpalkah, termostatskih ventilih in izolativnosti so hrupno priıli in tu tudi ostali. Pr everili bomo, kaj se skriva za trendom zadnjega desetletja, ki bi ga lahko na vseh podroèjih opisali kot desetletje, ko smo ponovno odkrili pomen zdravega okolja.

Pasti na trgu Privlaènost ekoloıkega pristopa so že zdavnaj odkrili tudi prodajalci hiı. P asivne hiıe so objek ti, podvrženi strogim standardom o letni p orabi energije. Ta ne sme presegati 15 kWh/m2, kar je približno 1,5 litra kurilnega olja na kv adratni meter na letni ravni. Gre torej za strokovni termin, ki se ga t ežko zlorabi, v nasprotju z bolj opisnimi standardi, ki jih zasle dimo ob oglasih za no vozgrajene objekte.

30 oddih

»Energetsko varèni objekti«, »nizkoenergetska stanovanja« in podobni opisi so zapisani ob podatkih o razkoıno v elikih prostorih, nadstandardni viıini str opov in ogrevanju na utekoèinjen naftni plin, si cer eno najdražjih vrst ogrevanja z najniž jo zaèetno investicijo. S kritiko tržnega pristopa nekaterih ponudnikov ne želimo pustiti vtisa, da je za v arèen objekt nujna draga investicija na vseh podroèjih.

Ob kakovostni izvedbi ovoja objekta (zasteklitev, izolacija tal, strehe in sten) in primerni lokaciji oziroma usmeritvi ob jekta je prihranek energije za ogrevanje izjemen tudi ob b olj potratnem sistemu centralne kurjave. Nesporno pa je, da se je cena kurilnega olja v dobrih desetih letih zviıala za 2 50 odstotkov, rast pa se ne bo ustavila. Ogrevanje z gorivi fosilne narave nima prihodnosti, zato je prilju bljenost »alternativnega ogrevanja« upravièena.

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 31 /

/stembergarja 15:38:49

Novi stari materiali Slamnata kritina je bila v preteklosti pomemben gradbeni element, danes pa jo najveèkrat uporabljajo za prekrivanje starih objektov in drugih etnoloıko zanimivih zgradb.

Ponekod na Madžarskem in v Prekmurju so za kritino uporabljali tudi trstiko, èeprav je bila ta bolj priljubljena za krepitev ometa.

Gradbinci prejınjih stoletij so za utrditev ometa pogosto uporabljali trstiène mreže. Z žico zvezane trstiène preproge so pritrdili na strop in ometali. T rstika je zamenjala prepolovljene leskove ıibe, trstiko pa (pri uporabi za omete) plastiène mrežice rabitz.

Slama se zadnja leta vse pogosteje uporablja tudi kot izolacijski material. Blazine slame uporabljajo kot polnila pri leseni skeletni gradnji.

V strokovni literaturi najdemo podatke, da družinske lesene hiıe z izolacijo iz slamnatih blazin izpolnjujejo vse požarne v arnostne zahteve ob ugodni toplotni prehodnosti pri debelini 20 cm 0,45Œ0,66 W/m2K. V sodobno gradnjo se je vrnila tudi trstika, iz katere danes izdelujejo izolacijske ploıèe celo z boljıimi rezultati kot pri omenjenih slamnatih blazinah.

Toplotne èrpalke spreminjajo naèin bivanja v hiıi, saj zaht evajo nekaj prilagajanja, hkrati pa prinaıajo ıe drug e prednosti poleg nizkih obratovalnih in vzdrževalnih stroıkov. Enakomerno ogreti prostori s stenami podobne temperature ustvarijo prijetno klimo, ki jo ob v stopu v prostor obèutimo. Zaradi naprednega filtriranja zraka, ki v objek t vstopa iz okolice, je takıen zr ak èistejıi, manj pr aıen. Zr aèenje lahko poteka s prezraèevalnim sistemom po principu rekuperacije. Odpadni zrak odda toploto vstopnemu zraku, tako da svež zrak v objekt vstopi že ogret, temperaturne izgube pa so minimalne .

Energetska sanacija Racionalna raba energije pa ni možna zgolj v novih objektih, saj lahko na mno gih obstojeèih zgradbah v veèji ali manjıi meri opravimo energetsko sanacijo. Osnova za uèinkovito rabo energije je kakovostna izolacija ovoja stavbe, zato je eden

Uspeına sanacija vrtca v Gornji Radgoni Leta 2008 so v Gornji Radgoni zaèeli prenovo Vrtca Manka Golarja, katere cilj je bilo vzpostaviti prvi pasivni javni objekt v Sloveniji.

Osnova projekta so bila spoznanja Gradbenega inıtituta ZRMK iz Ljubljane, kjer so s pregledi starih objektov pripravili ıtudijo izvedljivosti energetske sanacije. Zaèetek obnove so predstavljala dela na ovoju stavbe Œ odstranitev salonitnih ploıè, sanacija fasade, tal in oken.

Pasivni nivo ogrevanja so dosegli s prehodom na toplotno èrpalko, uredili so prezraèevalni sistem z vraèanjem toplote odpadnega zraka, na streho pa namestili sonène zbiralnike za ogrevanje vode. Z upoıtev anjem možnosti za izkoriıèanje naravne svetlobe in poletnega senèenja so ıe preuredili prostore, namestili varène sijalke, kupili novo notranjo opremo in v zaèetku oktobra 2010 uradno odprli prvi pasivni vrtec pri nas, za katerega je dve tretjini sredstev prispevala obèina Gornja Radgona, tretjino pa je namenil Norveıki finanèni mehanizem.

prvih posegov zamenjava stavbnega pohiıtva. Okna z majhno t oplotno prehodnostjo objekt skoraj hermetièno zatesnijo in zato zahtevajo drugaèen naèin zraèenja.

Možna je inıtalacija r ekuperatorjev ali pa zgolj veèkratno kratkotrajno zraèenje s popolnoma odprtimi okni in zaprtimi t ermostatskimi ventili, saj tako najbolj zmanjıamo ener gijsko izgubo. Toplotna izolacija podstreıja in tal je nasle dnja stopnja, ki se je lahk o lotimo ob sanaciji obstojeèega objekta. Sledijo ji lahko zahtevnejıi p osegi na fasadi, potem pa je že na vrsti ogrevalni ali prezraèevalni sistem, vendar je smiselnost t e investicije že treba dobro pretehtati.

Sonèni zbiralniki ali fotovoltaièni moduli na strehi in kakovostna zasteklitev so skoraj logièna odloèitev investitorja z željami po nižjih stroıkih biv anja, medtem ko so veèje investicije že pod vpraıa jem. Vendar pa moramo vedeti, da hiı ne gradimo na kratek rok, temveè so na-

menjene za dolga desetletja. Zat o je ob dobrem premisleku in zasnovi projekta smiselna marsikatera sanacija, da o no vogradnjah sploh ne g ovorimo.

Za naıo in prihodnje generacije Kljub desetletju in v eè prisotnosti v na ıem ok olju nekateri trendu bivanja v skladu z okoljem ıe v edno ne zaupajo.

Paradoksalno je, da gre za trend, usmerjen v prihodnost. V samem bistvu tr enda naj bi bilo, da je ta kr atkoroèna modna muha, tudi èe se ob drži dalj èasa. Z ek oloıkim miıljenjem pa s voj obstoj usmerjamo v prihodnost nas in priho dnjih generacij. Trajnostni razvoj je neizogibna realnost, ki ji b omo hoèeı noèeı mor ali podrediti naıe živ ljenje. Fosilna goriva izginjajo, ozonska luknja se ıiri, p ovpreène temperature rastejo, okoljski predpisi pa se zaostrujejo in v se bolj specializirajo.

Trend ali ne Œ ıe nobena modna muha ni gledala tako daleè v prihodnost. oddih 31

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 32 /

/stembergarja 15:38:49

Srèno-žilne bolezni so vzrok za najveè smrti v razvitem svetu Irena Raèiè

O

tem, kje so vzr oki za visoko obolelost in smrtnost, o preventivi in o t em, kako se kaže bolezen glede na spol, smo se p ogovarjali z Elizabeto Bobnar Najžer, urednico revije Za zdravje, ki jo iz daja Druıtv o za zdravje srca in ožilja Slo venije. Bolezni srca in žil me dicina obièajno poimenuje po vzroku, teh je veliko in se me d seboj prepletajo, zato je veliko tudi bolezni.

Najpogostejıe v r azvitem svetu, kar pomeni tudi v Slo veniji, so ravno srèno-žilne bolezni, ki jih p ovzroèa ateroskleroza ali poapnenje žil, kakor jo laièno poimenujemo, ter njene posledice. Gre za bolezen, pri kateri pride do z ožitve koronarnih arterij, zato je pretok krvi oslabljen in Srce je miıièna èrpalka, ki zato srce dobi premalo krvi in kisik a.

Bolezen ima ıt evilne pojavne oblike: angineprestano in ritmièno na pektoris, srèni infarkt, nenadna srèna utripa ter poıilja kri po smrt, popuıèanje sr ca. Moèno razıirjene so tudi bolezni, ki vkljuèujejo zviıan krvni telesu. V življenju tlak, zviıane vr ednosti tako imenovanega slabega holesterola LDL, zviıane vr ednosposameznika se srce v ti trigliceridov v krvi, možgansk o kap, povpreèju skrèi veè kot atrijsko fibrilacijo, odpoved ledvic, bolezni srènih zaklopk, gangreno nog, in ıe bi d va t i s o è p e t s t o m i l i j o n klahko r a tnaıt . evali.

V boju proti vsaki bolezni je treba vedeti, ”e samo v mirov anju se kateri so dejavniki tveganja, ki so pr avzaprav vzroki za zbolevnost. Pri srèno-žilnih srce skrèi 60- do 80-krat boleznih jih v gr obem lahko delimo na na minuto in pri vsakem tiste, na katere lahko sami vplivamo, in na tiste, na katere ne moremo. Vsekakor utripu iztisne okoli 80 lahko sami vplivamo na prehranjevalne navade, èezmerno telesno težo, debelost, mililitrov krvi, kar pomeni obseg pasu, indeks telesne teže, telesno okoli ıest litrov na minuto. nedejavnost, kajenje, èezmerno uživanje soli, alkohola, tudi na str es. Med dejavniSrce neutrudno dela ves ke, na katere ne moremo vplivati, pa so èas, zato si zasluži, da zanj dijo spol, dedna zasnova in starost. Torej, èe ste starejıa žensk a, imate èezmerno ıe posebno lepo skrbimo. težo, ste telesno nedejavni, kadite, èezmerno uživate sol in alk ohol, ste pod Toda glede na to, da so stresom, povrhu vsega pa so v v aıi druži ni srèno-žilni bolniki, ste popoln kandisrèno-žilne bolezni vzrok dat, da zbolite za eno o d oblik srènoza najveè smrti v razvitem žilnih bolezni. Ena veèjih težav razvitega sveta je èezmerno prehranjevanje, ki se je svetu, vse kaže, da za v Sloveniji, kot opažajo, strokovnjaki razıirilo do sk oraj epidemskih razsežnosti. svoje srce naredimo bolj Med odraslimi prebivalci je okoli 74 odmalo. stotkov èezmerno prehranjenih in skoraj

32 oddih

30 odstotkov debelih. Skrb zbujajoèe je dejstvo, da se v eèa tudi delež deb elih otrok, ki je v zadnjih dv ajsetih letih zrasel za 100 odstotkov, predebelih je kar 30 odstotkov vseh otrok. Da je tak o, se ne gre èuditi, saj naèin živ ljenja, ki si ga ıt evilni izberejo, pomeni prehranjevanje s hitro hrano in s hr ano s preveè soli, preživljanje prostega èasa pred raèunalnikom in televizijo, gibanje pa je omejeno b olj ali manj zgolj samo na hojo o d hladilnika do kavèa. »Ministrstvo za zdravje se trudi in je zaèelo razmiıljati o do datni obdavèitvi sladkanih pijaè, da bi s c enami prisililo uporabnike k bolj zdravemu naèinu življenja,« pravi Bobnar Najžerjeva in dodaja, da nobena ıe tak o dobra zakonodaja ne bo pomagala, èe vsak pri sebi ne b omo sprejeli odloèitve, da je v saj pol ure hoje na dan, stran od raèunalnika in televizorja ter stran od tegob v ıoli ali službi, naložba za življenje. Starıi imajo o dgovornost do svojih otrok, saj se najv eè dobrih navad pridobi v družini. −e pred nekaj leti je v eljalo, da so srèno žilne bolezni predvsem težava moıkih.

Danes vemo, da je bila ta pr edpostavka napaèna. »”ensk e smo vsaj enako, pri ne katerih boleznih pa celo bolj ogrožene kot moıki, le da v drugih živ ljenjskih obdobjih in zaradi drugih bolezni,« razlaga Bobnar Najžerjeva in dodaja, da medtem ko so razlike dokaj nepomembne pri poteku bolezni srènih zaklopk, so žensk e bolj ogrožene pri atrijski fibrilaciji, k ot s tujko imenujemo neredno bitje srca, predvsem kadilke. Najbolj pa se r azlike pokažejo pri nastanku in napredovanju poapnenja žil ter njenih posledic: angine pektoris, srènega infarkta, nenadne srène smrti in popuıèanja sr ca. ”ensk e so veliko ıibkejıe pri pr enaıanju deja vnikov tveganja kot moıki: b olj jim ık odi kajenje, dolgotrajne zviıane vr ednosti krvnega tlaka, debelost, sladkorna bolezen tipa 2, stres, visoke vrednosti slabega holesterola LDL. Izjemno nevaren je tudi nez dravljen ali pomanjkljivo zdravljen visoki tlak, ki za kar sedemkrat poveèa tveganje za nasta nek možganske kapi, za ıtirikr at poveèa tveganje za nastanek srènega infarkta in za trikrat poveèa tveganje za odpoved ledvic. Na vpraıanje, kako to, da medicina

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 33 /

/stembergarja 15:38:49

ıele v zadnjem èasu op ozarja na srènožilne bolezni pri ženskah, Bobnar Najžerjeva odgovarja: »Gre preprosto za to, da smo ženske takıne, kot smo: vedno nas skrbi za druge, za partnerja, otr oke, družino. Vsaj zdravniki so opazili, da se žensk e same niso dovolj pritoževale, pa naj se sliıi ıe tak o neverjetno. Res pa je tudi, da so znaki bolezni srca pri ženski drugaèni kot pri moık em.« Angina pektoris, denimo, se pri moıkih k aže s pojavljanjem napadov stiskajoèe boleèine pri srcu in za prsnico, vèasih ıe na le vi strani vratu, v spodnji èeljusti in v le vi roki, medtem ko so pri ženskah znaki pogosteje boleèine v žlièki ali v hrbtu, sploıno slab o poèutje, znaki kot pri navadni angini. Ker je sploı no znano, da so b oleèine v prsnem koıu znamenje za alarm zar adi morebitne bolezni srca, moıki r azmeroma hitro poiıèejo pomoè pri zdravniku, ženske pa znakov ne prepoznajo kot alarmantnih, in k o zaèutijo boleèino v žlièki ali križu, p oèakajo, da popusti, utrujenost pa paè pripiıejo preobremenjenemu urniku. Tudi èe gre k zdravniku, bo ta težko naıel pr avi vzrok Œ to je poapnenje žil, saj pacientk a toži o boleèinah èisto drugaène narave. V Druı tvu za zdravje srca in ožilja so z name nom, da bi znižali smrtnost b olezni srca in ožilja pri žensk ah, letos zaèeli z akcijo ozaveıèanja žensk Oble ci me v r deèe, s katero pozivajo ženske, naj le namenijo veè posluha svojemu telesu.

V primerjavi z moıkimi so žensk e pri nastopu infarkta povpreèno deset let sta rejıe. ”ensk o namreè v rodni dobi pred nastankom poapnenja žil in p osledièno pred boleznimi srca in žil ıèitita hormona estrogen in progresteron. Z nastopom menopavze, ko se raven obeh hormonov moèno zniža, pa je v elika nevarnost za razvoj in napredovanje ateroskleroze. Pojav srènega infarkta je pri žensk ah pogostejıi k ot pri moıkih, a v viıji star osti. ”ensk e so tako ob nastopu infarkta v slabıi k ondiciji, obièajno imajo že drug e bolezni, ki so p osledica daljıe ga življenja, zato ima pri žensk ah srèni infarkt slabıi potek kot pri moıkih. ”ensk e zaradi njega pogosteje umrejo, bolj pogosto imajo v primeru preživetja slabıe možnost za rehabilitacijo in delovno sposobnost. Prav

tako v prvem letu po prebolelem infarktu ženske pogosteje zbolijo za drugimi b oleznimi, ki ıe b olj prizadenejo tudi sr ce in ž i l e.

Druıtv o za prepreèevanje bolezni srca in žil deluje že 20 let in v t em èasu je bistveno pripomoglo k ozaveıèenosti Slo vencev in Slovenk glede srèno-žilnih bolezni. Druıtv o deluje na obmoèju v se Slovenije, v Ljubljani, N ovem mestu, Mariboru, Celju, Izoli, Slovenj Gradcu pa redno delujejo posvetovalnice. S svojim delovanjem so pripomogli, da se je v t em obdobju umrljivost zaradi bolezni srca in žil zmanjıala za sk oraj 30 odstotkov, kar je skoraj 600 življenj vsako leto. Kljub temu Bobnar Najžerjeva opozarja: »V posvetovalnicah druıtv a, kjer naıe str okovne sodelavke spremljajo obseg pasu, ki je hit er kazalec metabolnega sindroma in centralne debelosti, ter vrednosti krvnega tlaka, holesterola, sladkorja in maıèob v krvi, opažajo, da se elementi tv eganja ık odljivo zviıujejo. Zviıane vr ednosti pa pomenijo veèje tveganje za bolezni srca in žil.« Za svoje zdravje moramo poskrbeti sami že danes. Prevelik vnos kalorij, hitra, nezdrava hrana s preveè soli, premalo gibanja, kajenje, prevelike kolièine alkohola in ıe bi lahk o naıt evali so stvari, ki morajo postati preteklost. »Èe se imamo r adi in želimo živeti zdravo, se usmerimo v manj kalorièna živila, odpovejmo se ocvrtim dobrotam, uživajmo manj živalskih beljakovin, odstranimo vso vidno maıèob o, uporabljajmo èim manj soli, iz delki iz be-

Prva pomoè Èe ste navzoèi, ko se oseba, moıki ali ženska razliènih starosti, zgrudi, se ob tem morda ıe drži za predel prsi Œ pristopite in pomagajte. Poklièite 112 in na pomoè poklièite ıe koga od mimoidoèih. Èe je oseba pri zavesti, jo vpraıajte, kaj jo boli. Èe je brez zavesti, izvajajte tehnike oživljanja. Èe se srce ustavi, je èasa le nekaj minut po izgubi zavesti, preden nastopi nepopravljiva možganska okv ara in možganska smrt.

le moke naj postane preteklost, sladkor in vse, kar ga vsebuje,« svetuje Bobnar Najžerjeva in k t emu dodaja, da si za je d moramo vzeti èas in pozornost. Jejmo trikrat do petkrat na dan, obr oki naj bodo majhni, med jedjo pa opustimo br anje ali gledanje televizije in nikoli ne reıujmo konflikte med obedom. Poskrbimo, da bo vsak naı gla vni obrok vseboval èim veè vlaknin, se pravi svežo in kuhano zelenjava in neoluıèena žita ali str oènice. Sadje naj bo samostojen obrok ali predjed, ki ga pojemo vsaj 15 minut pr ed obrokom, da s svojo prebavo ne moti pr ebave drugih jedi. Odpovejmo pa se tudi v sem sladkim pijaèam in vodam z okusom. Èe smo se do sedaj zanemarjali, potem je skrajni èas, da nekaj storimo zase in o dveène kilograme stresemo s sebe. »Od vsega je najbolj pomembna odloèitev v glavi. Èe se odloèimo za zdravo prehrano, uvedemo veè gibanja in se nasmehnemo sladkim skuınjavam v brk, se b o naıe t elo temu odzvalo,« poudarja Bobnar Najžerjeva. »Po mojem mnenju je znižanje t elesne teže zelo osebna zadeva, ki zahteva odgovornost in odloèenost.« Druıtv o, ki je z elo dejavno tudi na p odroèju zagotavljanja zdrave hrane na trgu, podeljuje znak v obliki sr ca, s katerim skrbi, da je hr ana v skladu s smernic ami Svetovne organizacije glede vsebnosti, ki je na posameznem izdelku pod znakom. »Veseli smo, da je naı znak pr epoznaven med kupci ter domaèi prehrambni industriji omogoèa konkurenèno prednost. Vsa živila, ki nosijo znak srèk a, redno nadzira neodvisni laboratorij, in èe so se vr ednosti spremenile, proizvajalec ne sme v eè uporabljati znaka srèka,« nam je ıe zau pala naıa sog ovornica.

V okviru Druıtv a pa izvajajo ıe vr sto drugih dejavnosti: v posvetovalnicah izvajajo meritve krvnega tlaka, holesterola, maı èob in sladkorja v krvi, v saka podružnica organizira redne vodene pohode, ıt evilne tudi redno telesno dejavnost, vsaka dva meseca pa izdaja revijo Za srce. Tudi letos bo Druıtv o za zdravje srca in žil g ost na sejmu Narava-zdravje Œ obiıèete jih lahko v Kupoli, kjer bodo med drugim izvajali meritve in zdravstveno-vzgojno svetovanje, lahko pa boste poskusili tudi zdravo h ra n .o

oddih 33

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 34 /

/stembergarja 15:38:49

Možgani so razmeroma majhen, a izjemno pomemben organ. Njihova naloga je nadzor in usklajevanje gibanja, vedenja in telesnih funkcij, zaradi njih lahko mislimo, èutimo, sanjamo. So veliko boljıi kot najboljıi raèunalnik, ki ga je èlovek do zdaj zmogel ustv ariti.

Vèasih pa so tudi vzrok nesporazumov med žensko in moıkim, saj ženski možgani delujejo drugaèe od moıkih. Znano je denimo, da ženske lahko opravljajo veè stvari hkrati, moıki pa le eno, saj imajo slabıo povezavo med desno in levo poloblo.

34 oddih

Možganska kap: prepoznavanje znakov in pravoèasna zdravniıka pomoè sta kljuènega pomena Irena Raèiè

È

e možgani odpovedo, posameznik naenkrat ne obvladuje veè svojega življenja in postane breme za svoje bližnje. Možganska kap, ki je dok onèna oblika možganskožilnih bolezni, je v ıt evilnih primerih uso dna. Kap za posameznika pomeni osebnostno katastrofo, unièeno kakovost življenja in navsezadnje tudi veliko finanèno obremenitev za javni zdravstveni siste m .

Po besedah doc. dr. Bojane ”v an, predstojnica oddelka za nevrologijo v Univerzitetnem kliniènem centru Ljubljana, se v Sloveniji v zadnjih letih zar adi možganske kapi zdravi okoli 4400 prebivalcev na le to. Trenutno v Sloveniji živi veè kot 30.000 oseb, ki so pr ebolele možgansko

kap, od teh jih vsako leto umre okoli 2100, bodisi v akutnem obdobju bodisi zaradi poznih posledic kapi. V posameznih starostnih skupinah moıki umir ajo pogosteje kot ženske, ta razlika pa je naji zrazitejıa v star osti do 65. leta, ıe pr avi dr. ”v anova in dodaja, da je smrtnost tak o pri nas kot v svetu blago upada, èeprav je ıe v edno eden vodilnih vzrokov za smrt v svetu. V industrijskih dr žavah je tretji najpogostejıi r azlog za smrt, takoj za srènožilnimi in malignimi b oleznimi. »Prav tako je tudi najp omembnejıi deja vnik pri nastanku trajne telesne in kognitivne oviranosti. Prezgodnja smrt, dolgotrajna prizadetost, zmanjıanje so cialnega delovanja, stroıki ne ge in zmanjıana pr oduktiv-

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 35 /

/stembergarja 15:38:49

nost pa za b olnike z možgansko kapjo in njihove svojce pomenijo veliko breme.« Kot reèeno, je vzrok za možgansko kap bolezen, ki nastane zar adi žilnih okvar. Te lahko razvrstimo v kategorije glede na mehanizem žariıène možgansk e okvare ter vrsto in lokalizacijo žilne okvare. Do okvare lahko pride zaradi zamaıitv e žile, tedaj govorimo o možganskem infarktu, ali zaradi razpoka žile, ko govorimo o možganski krvavitvi.

Klasiène kategorije ishemiène možganske kapi opredeljujemo kot infarkt zaradi aterosklerotiène okvare (obloge na žilah) v elikih zunajlobanjskih in znotr ajlobanjskih arterij, strdkov iz srca in bolezni malih arterij. Vzrokov je ıe v eè, na primer di sekcija vratne ali možganske žile, vendar so redkejıi. N a tem mestu velja omeniti ıe pr edhodni možganski napad (TIA), ki za posameznika, ki ga pr eboli, pomeni tveganje za ishemièno možgansko kap.

Tveganje, da bo po TIA priılo do k api, je ıtiri do p et odstotkov v dveh dneh, sedem odstotkov v tednu dni in do 15 o dstotkov v treh mesecih. Zaradi tega tudi TIA v medicini velja tako kot možganska kap za urgentno stanje.

Medtem ko je za ishemièno možgansk o kap znaèilna skupina nevroloıkih simpt omov in znakov žilnega izvora, ki trajajo veè kot 24 ur, je za TIA znaèilna sk upina žariıènih ne vroloıkih znak ov žilnega izvora, ki trajajo manj kot 24 ur. Toda po novi definiciji velja, da je TIA kr atka epizoda nevroloıkih znak ov, ki trajajo manj kot eno uro brez znakov možganskega i n fa rtka .

Pogostost možgansko-žilnih bolezni je v svetu in pri nas v eèja pri moıkih k ot pri ženskah, pravi dr. ”v anova, a k t emu dodaja, da z leti pri ob eh spolih naraıèa. »V mlajıi star ostni skupini je možganska kap pri ženskah sicer redka, saj je njen delež manj kot pet odstotkov vseh kapi, obstajajo pa pomembne razlike med spoloma glede na dejavnike tveganja. Tako je aterotromboza (proces nastajanja krvnih str dkov v otrdelih krvnih žilah Œ arterijah) pomembnejıi vzr ok ishemiène možganske kapi pri moıkih, me dtem ko je trepetanje srènih preddvorov (fibrilacija atri jev) najveèkrat vzrok kapi pri ženskah.« V nevarnosti za možgansko kap so tudi žen ske med noseènostjo, ko je tveganje za možgansko-žilne bolezni, zlasti pri v eèplodovni noseènosti in eklampsiji, v eèje.

Tveganje je veèje tudi po porodu, predvsem zaradi globoke venske tromboze in veèsegmentnih zožitev možganskih arterij. Prav tako se tveganje stopnjuje ob soèasnem kajenju in jemanju or alnih kontraceptivov ter skupaj s poviıanim krvnim tlakom. Ishemièna možganska kap se pri mlajıih r azvije ıe zar adi vnetja žil, r azslojitev arterij, migrene in stisnjenja krvne žile pri migrenski avri ter jemanja mamil.

»V skupino najbolj ogroženih zaradi možganske kapi spadajo moıki, stari do 65 . leta, z najožjimi s vojci, ki so pr eboleli možgansko ali srèno kap, imajo poveèan krvni tlak in k adijo,« pravi dr. ”v anova. »Od drugih pomembnih dejavnikov so ıe srène bolezni, zlasti trepetanje srènih preddvorov in umetne srène zaklop e, aterosklerotiène lehe v vratnih arterijah, sladkorna bolezen, poveèan krvni holesterol, fizièna neaktivnost, debelost, nezdrava prehrana–« Pri zdravljenju možganske kapi, ki je akutni dogodek, velja pravilo 'èas so mož gani', kar pomeni, da sodi možganska kap med medicinska urgentna stanja. Pri ne nadni zamaıitvi se namr eè v žilah prekine dovajanje kisika možganom in t o povzroèi odmiranje možganskega tkiva. Dlje èasa, ko je dotok kisika onemogoèen, veèji del tkiva je nepopravljivo okvarjen, kar lahko pripelje do invalidnosti in celo smrti. Ko pride do možgansk e kapi, je zato nujno, da jo pr epoznamo in ukrepamo nemudoma. In kako jo prepoznamo? Èloveka, ki ga zadene možgansk a kap, najlaže prepoznamo po znakih, ki jih p ovzema kratica GROM: govor, roka, obraz, minuta.

Beseda nam pove, da je pri b olniku s kapjo prizadet govor, ohromi mu roka, potegne mu obraz, najpogosteje ustni kot, minuta pa pomeni, da je stanje , ko se pojavijo naıt eti znaki, urgentno. Prva pomoè je za usp eıno z dravljenje bistvenega pomena, zato je treba, kadar se pojavijo naıt eti znaki, takoj poklicati ıt evilko 112.

Po bolnika bo priıel r eıilni a vto in ga odpeljal v ustrezno medicinsko ustanovo, kjer mu bodo s trombolizo Œ ot je naèin zdravljenja z aplikacijo zdravila (trombolitika) v žilo Œ raztopili krvni strdek. Èe je zdravljenje uspeıno, lahko bolnik brez nevroloıkih izpado v zelo hitro zapusti bolniınic o. Toda kadar ni nudena ustr ezna pomoè, so posledice lahko usodne. »Bolniki, ki so spr ejeti v posebno organizirane oddelke, enote za možgansko kap, imajo veèjo verjetnost za preživetje v primerjavi s tistimi v obièajnih b olniıniènih o ddelkih. Sistemsko zdravljenje s trombolizo v èasovnem oknu 4,5 ure od nastanka simptomov akutne ishemiène možganske kapi pomembno zmanjıa umrljiv ost in invalidnost,« poudarja dr .”v anova in dodaja, da na žalost v Slo veniji veèini bolnikov z možgansko kapjo ni dosegljivo zdravljenje v enoti za možgansk o kap niti zdravljenja s sistemsko trombolizo. Oboje lahko bolniki prejmejo predvsem v dveh univerzitetnih kliniènih centrih. »Ustrezno zdravljenje tako lahko nudimo le manjıemu ıt evilu bolnikom z akutno možgansko kapjo, po zadnjih podatkih le trem odstotkom,« ıe pr avi dr. ”v anova, ki meni, da bi lahko zdravljenje bolnikov z akutno možgansko kapjo izboljıali s p omoèjo telemedicine. »Primarna prednost tega sis-

oddih 35

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 36 /

/stembergarja 15:38:49

tema je, da bi lahk o zdravniki v oddaljenih bolniınic ah, kjer je ne vroloık a služba preskromna ali pa je sploh ni, imeli mož nosti posvetovanja z vaskularnim nevrologom v centru Telekap prek videokonzultacije v živo. Telemedicinska intervencija lahko izboljıa k akovost obravnave bolnikov z znaki ak utne ishemiène možganske kapi ter omogoèi zdravljenje s fi brinolizo, hkrati pa bo omogoèena tudi boljıa uèink ovitost vkljuèevanja rehabilitacijskih služb.« Ko bo storitev telekap zaživela, najprej jo bodo preizkusili v bolniınici v Slo venj Gradcu, bo tako zdravnikom v primarnih b olniınic ah omogoèen posvet s strokovnjakom v centru Telekap prek videokonzultacije, ki bo potekala v živo, s tem pa bo uspeınost z dravljenja precej veèja, kot je bila do z daj. Uspeınost zdravljenja je odvisna tudi od rehabilitacije, s katero mora bolnik zaèeti že v prvih urah po kapi. Zaradi kapi se posameznik pogosto sooèa z delno ali p opolno ohromelostjo polovice telesa, preostale posledice pa lahko vkljuèujejo kognitivne probleme, probleme zaznavanja, obèutenja in probleme na podroèju govora ter požiranja. K sreèi so možgani zelo prilagodljivi in na poıkodbe odgovorijo z zelo veliko plastiènostjo. To pomeni, da preživele živène celice prevzemajo podobne funkcionalne vloge, kakrıne so imele p o kapi izgubljene celice, in stke se popolnoma

36 oddih

novo omrežje živènih celic. Reorganizacija je odvisna od možganske aktivnosti, posameznik pa se mor a marsièesa znova nauèiti. Rehabilitacija je proces, pri katerem sodelujejo respiratorni in lokomotorni (gibalni) fizioterapevti, delavni terapevti in logopedi. −tevilni bolniki se spopadajo z dejstvom, da je zar adi omejenih gi balnih sposobnosti ogroženo njihovo samostojno urejanje življenja, spremenjena je njihova vloga v družini, spr emeni se tudi samopodoba, ogrožena ali celo konèana je poklicna kariera, opustiti morajo prostoèasne aktivnosti, prijateljski krog se zoži in zato se v r ehabilitacijo vkljuèi tudi klinièni nevropsiholog. »Izkuınje k ažejo, da mora rehabilitacija potekati, dokler se stanje izboljıuje in je b olnik motiviran, saj intenzivno kontinuirano zdravljenje veèinoma privede do regresije motenj,« poudarja dr. ”v anova.

Davek, ki ga zaht eva možganska kap, je ogromen, zato bomo ravnali pametno, èe bomo ukrepali preventivno. Kaj to pomeni? Najprej se moramo seznaniti z deja vniki tveganja, jih izloèiti iz v sakdanjega življenja ter bolezni, ki pomenijo za mož gansko kap tveganje, zdraviti. Strokovnjaki priporoèajo redne kontrole krvnega tlaka, ravni krvne glukoze, serumskega holesterola, ki jih nadz orujemo s spremembo oziroma z zdravim življenjskim slogom, in kadar je treba tudi z z dravili.

Bolnikom s sladkorno boleznijo je treba ıe p osebej nadzorovati krvni tlak. Zdr avljenje z zdravili je priporoèljivo tudi pri posameznikih s srènim p opuıèanjem, miokardnim infarktom in kronièno odpovedjo ledvic. Namen preventive je prav tako zmanjıati vno vièno kap. Posamezniki, pri katerih je bil vzr ok aterotromboza, prejemajo poleg statina ıe z dravila proti agregaciji, kot je aspirin, èe je do k api privedla motnja srènega utripa ali b olezen srène zaklopke, pa se u vedejo zdravila za redèenje krvi. Motnjo srènega utripa lahko zelo zgodaj odkrijemo z EKG-jem, z barvno ultrazvoèno preiskavo vratnih arterij pa se ug otavlja, ali so v njih mor ebitne aterosklerotiène obloge, ki lahko ovirajo krvni pretok. Ker pomeni predhodni

možganski napad veliko tveganje, je treba pri posamezniku, ki ga doživi, ug otoviti vzrok za ta dog odek, saj s tak ojınjim zdravljenjem zmanjıamo p ojavnost možganske kapi za 80 do 9 0 odstotkov.

Kadar govorimo o preventivi, pa ne mor emo mimo slabih na vad in razvad, ki so tako pogosto del naıe ga vsakdanjega življenja. Predvsem moramo opustiti kajenje in èezmerno uživanje alkohola, se zaèeti rekreirati, naı je dilnik pa naj v sebuje veliko sadja in z elenjave ter hrano, bogato z vlakninami, izogibajmo pa se soli in zasièenim maıèobam.

Dr. ”v anova meni, da je oza veıèanje ja vnosti o možganski k api izrednega pomena, a je žal pri nas pr eskromno. Boljıa prepoznava simptomov kapi in izboljıa nje razumevanja te èasovno omejene bolezni lahko zmanjıa èas do spr ejema v bolniınic o, kar pomeni, da si p osameznik lahko obeta uspeınejıe z dravljenje. Danes veèina bolnikov ıe v edno prihaja v b olniı nico zunaj èasovnega okvira za zdravljenje s trombolizo.

Pred nekaj manj kot dvema desetletjema, ko ıe ni bilo so dobnega zdravljenja s trombolizo, se za b olnika ni dalo v eliko narediti. Danes je z dravljenje lahko uspeı no, vendar pod pogojem, da se ob mož ganski kapi ravna pravilno. »Pohvalna je akcija z opozorilom GROM, ki se je èez poletje vrtela na zaslonih v ljubljanskih mestnih avtobusih in opozarjala ljudi na znake možganske kapi,« pravi dr. ”v anova, ki kot predsednica sodeluje tudi v Druıtvu za pr epreèevanje možgansko-žilnih bolezni. V okviru druıtv a, ki je za namen ıir ıe ga informiranja laiène javnosti med drugim izdelalo tudi spletno str an www.mozganska-kap.info, poteka izobraževanje laiène javnosti o dejavnikih tveganja, preventivi in znakih možgansk e kapi ter navodilih za hitro ukrepanje. Prav tako organizira tudi preventivne preglede za udeležence akcij druıtv a: merjenje kr vnega tlaka, krvnih vrednosti holesterola in krvnega sladkorja, indeksa telesne mase ter preiskavo vratnih žil z ultr azvoèno n a p rav o.

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 37 /

/stembergarja 15:38:49

Po podatkih Mednarodne diabetiène zveze se s sladkorno boleznijo spopada približno 250 milijonov svetovnega prebivalstva. Morda najbolj skrb zbujajoèe je dejstvo, da ıtevilo vztrajno in naglo naraıèa, zaradi èesar lahko diabetes brez zadrege oznaèimo kot epidemijo tretjega tisoèletja. Tudi pri nas ni niè drugaèe. »V Sloveniji vsako leto zaène na novo prejemati zdravila za sladkorno bolezen približno 4000 bolnikov,« pravi dr.

Jelka Zaletel, dr. med., s kliniènega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliniènega centra Ljubljana, s katero smo se med drugim pogovarjali o vzrokih, zapletih in posledicah te pogoste bolezni sodobnega èasa.

Zaradi nezdravega življenjskega sloga ıtevilo sladkornih bolnikov raste Irena Raèiè

S

ladkorna bolezen je kronièna presnovna motnja, za k atero je znaèilna poveèana vsebnost glukoze v krvi. Razvije se lahko zaradi pomanjkljivega izloèanja inzulina pri sladk orni bolezni tipa 1 ozir oma v kombinaciji z nezadostnim odzivanjem telesnih celic na njegovo delovanje pri sladkorni bolezni tipa 2. Posledica tega so motnje v pr esnovi ogljikovih hidratov in maıèob . Poznamo veè vrst sladkorne bolezni, in sicer sladkorno bolezen tipa 1 in tipa 2 t er noseèniıko sladkorno bolezen.

Za prvo obliko bolezni zbolevajo veèinoma otroci in mladostniki, vzr ok zanjo je veèinoma v avtoimunskem delovanju na celice trebuıne slina vke, ki razmeroma hitro propadajo in posledièno telo ne do -

biva veè dovolj inzulina. Sladkorne bolezni tipa 1 je približno p et odstotkov in po besedah dr. Zaletelove je njena p ojavnost v porastu, predvsem v predıolskem obdobju, za kar 15 odstotkov na letni r avni, vzrok za to pa ıe ni znan. V eliko bolj v porastu pa je sladk orna bolezen tipa 2, ki je najpogostejıa oblik a diabetesa. Z njo se sooèa kar 90 odstotkov bolnikov in se navadno pojavlja pri odraslih. A dr. Zaletelova opozarja, da se b olezen pojavlja pri vedno mlajıi p opulaciji: »Sladkorna bolezen tipa 2 se je zaèela p ojavljati tudi med otroci in mladostniki, k ar prièa o tem, da je to obolenje celotne družbe v Sloveniji.« Vse veè je tudi noseèniık e sladkorne bolezni, kar je povezano s poveèanjem telesne teže žensk v r odni dobi in gle de na nove oddih 37

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 38 /

/stembergarja 15:38:49

kriterije, ki so bili ne davno sprejeti za to vrsto sladkorne bolezni, iz nekaterih držav sporoèajo, da ima sladk orno bolezen v noseènosti že 18 o dstotkov žensk, ıe dodaja dr. Zaletelova.

Kadar je krvni sladk or, kakor laièno imenujemo glukozo v krvi, nad normalo , govorimo o hiperglikemiji. V primeru, da je koncentracija krvnega sladkorja v krvi na teıèe 6,1 mmol/l ali v eè, ta že p ovzroèa okvare notranje stene velikih žil in p ospeıeno at erosklerozo ali poapnenje žil, èe pa ta vrednost preseže 7,0 mmol/l, se zaèno pojavljati tudi okvare drobnega žilja. Hiperglikemijo lahko opredelimo tudi z oralnim glukoznim toleranènim testom, kjer sta meji v drugi uri 7 ,8 oziroma 11,1 mmo/l. Te meje prav tako pomenijo diagnostiène meje za mejno bazalno glik emijo in moteno toleranco za glukozo oziroma sladkorno bolezen. Mejna bazalna gli kemija in motena toleranca za glukozo èez leta lahko privedeta do bolezni srca in žilja oziroma do možganske kapi, miokardnega infarkta, zoženja arterij nog oziroma se pri t eh osebah pojavi sladkorna bolezen tipa 2. Viıje r avni sladkorja oznaèujejo sladkorno bolezen, ki lahko privede dodatno ıe do r esnejıih zaplet ov: do oslepitve, popolne odpovedi ledvic in ok vare živèevja, ki se lahk o konèajo z amputacijo. »Vse zaplete želimo odkriti èim bolj zgodaj, to je takrat, ko bolnik ıe nima nikakrınih t ežav. Zato vsak bolnik s slad korno boleznijo potrebuje vsakoletne preglede, presejalne teste, za odkrivanje zapletov. To so pregled oèesnega ozadja, pregled stopal v zvezi s prekrvitvijo in oživèenjem ter pregled krvi in urina,« poudarja dr. Zaletelova in dodaja, da je pri vseh zapletih poleg previsokega krvnega sladkorja treba zdraviti tudi previsok krvni tlak in mot eno presnovo maı èob (holesterola).

Kako prepoznamo sladkorno bolezen?

Opozorilni znaki se pri p osamezniku kažejo kot žeja, pogosto uriniranje, nehoteno hujıanje in utrujenost . Vendar se ti znaki pojavijo ıele , ko je krvni sladk or že visoko nad ravnijo, ki že p ovzroèa zaplete

38 oddih

sladkorne bolezni. Zato je treba bolezen nujno odkriti èim prej, ıe pr eden se pojavijo opisani znaki, in jo zaèeti z draviti, saj s tem prepreèimo ali vsaj odložimo zaplete, ki se lahk o konèajo tudi s smrtjo.

Medtem ko sladkorna bolezen tipa 2 na preduje poèasi, težave pri sladkorni bolezni tipa 1 nast opijo burno in hitr o. Po popolni odpovedi trebuıne slina vke, kar se zgodi v nekaj dnevih ali tednih, krvni sladkor zraste zelo hitro in visoko, obolelega žeja, veliko hodi na vodo in lahko tudi že hujıa. T ežave so tako burne, da bolnik nemudoma poiıèe p omoè, zato prepoznavanje te boleznini pomeni problem.

Ugotavljanje sladkorne bolezni poteka s pomoèjo dveh testov. S prvim se doloèa vsebnost glukoze v krvi, na t eıèe ali pr ek dneva, pri tem pa je tr eba poudariti, da je za ustrezen izvid treba narediti test krvi iz žile in v ustr ezno standardiziranem laboratoriju. »Meritve krvnega sladkorja s pri roènimi merilniki krvnega sladkorja, odvzetih iz konic prstov, niso diagnostièni,« poudarja dr. Zaletelova. Drugi je or alni glukozni toleranèni test, pri katerem oseba popije toèno doloèeno kolièino glukoze, raztopljene v vodi, in po 120 minutah se nato doloèa raven glukoze v krvi.

Po ugotovljeni poviıani r avni krvnega sladkorja je, kot reèeno, treba zaèeti zdraviti. Sladkorno bolezen tipa 1 se o d pojava dalje doživljenjsko zdravi z inzulinom, bolnik s sladkorno boleznijo tipa 2 pa b o svojo bolezen nadzoroval z zdravim naèinom življenja in prej ali slej tudi z z dravili razliènih razredov. Zaradi napredujoèe narave bolezni se boj moral zaèeti zdraviti tudi z inzulinom, saj b o le na tak naèin lahko vnesel v s voje telo to, kar mu manj ka. Noseèniıka sladkorna bolezen se zdravi z zdravim naèinom življenja, pri tem je poudarek na pravilni prehrani, èe pa je potrebno zdravljenje z zdravili, se noseènici predpiıe inzulin. » Sladkorne bolezni tipa 1 in tipa 2 žal ne znamo p ozdraviti na tak naèin, da bi b olezen izginila, lahko pa dosežemo zelo dobre rezultate glede krvnega sladkorja z uporabo zdravil,« pravi

naıa sog ovornica. »Tudi za noseèniık o sladkorno, ki po porodu mine, težko reèemo, da smo jo p ozdravili, saj takına žen ska poslej sodi v skupino z velikim tveganjem za sladkorno bolezen.« Pri zdravljenju z nekaterimi zdravili se pri bolnikih lahko pojavlja hipoglikemija, zlasti pri tistih b olnikih, ki se z dravijo z inzulinom. Pri hipoglikemiji gre za stanje, ko se posamezniku krvni sladkor zniža pod 3,5 mmol\l, in se k aže kot napad tresenja, potenja, razbijanja srca, nemira in volèje lakote. V nekaterih okoliıèinah pri bolnikih s sladkorno boleznijo, ki se zdravijo z zdravili, nastopi hipoglikemija tudi pri viıjih vr ednostih krvnega sladkorja. Posamezniki, ki zbolijo za sladkorno bolezen, se morajo zavedati pomembnosti ravnovesja zaužitih ogljikovih hidratov, gibanja in delovanja zdravil. Nauèiti se morajo, kdaj lahko prièakujejo padec krvnega sladkorja in kako ravnati, ko do tega pride, in ne nazadnje k ako prepreèiti hipoglikemijo. Kadar se pojavijo težave, si bolnik izmeri krvni sladk or in zaužije hr ano z ogljikovimi hidrati. Tako bodo težave hitro minile, v primeru, da b olnik na težave ne reagira, pa lahko pride do globljih nevroloıkih mot enj in nezavesti. Zdravljenje sladkorne bolezni poteka tudi s pomoèjo inzulinske èrpalke, to je tehnièni pripomoèek, s pomoèjo katerega se na tanèno uravnava kolièina inzulina, ki prihaja v telo. −e vedno pa si b olnik redno meri krvni sladkor in vèasih ob p omoèi programov v inzulinski èrpalki samost ojno odmerja inzulin. »Uporablja se za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 1 in izjemoma v noseènosti. Pri otr ocih in mladostnikih se uporablja zelo pogosto, pri odraslih pa pri žensk ah s sladkorno boleznijo tipa 1, ki se pripr avljajo na no seènost, med noseènostjo in dojenjem, pri osebah, ki ne èutijo v eè opozorilnih znakov hipoglikemije, in tistih, pri k aterih z drugimi naèini zdravljenja in predvsem edukacije ne moremo doseèi primernega krvnega sladkorja,« razlaga strokovnjakinja za diabetes in dodaja, da tako kot vse metode zdravljenja tudi inzulinska èrpalka ni primerna za v sakega bolnika. Èeprav vzroki za nastanek sladk orne bolezni tipa 2 niso znani, se str oka strinja, da je bolezen posledica kombinacije genetske dovzetnosti in zunanjih deja vnikov oziroma dejavnikov okolja. Tako se tisti, ki imajo v družini b olnika s sladkorno boleznijo, sooèajo z veèjo možnostjo, da zanjo zbolijo tudi sami. E den od dejavnikov tveganja je tudi star ost, saj se diab etes veèinoma pojavlja po 45. letu starosti.

V veèji nevarnosti so tudi žensk e, ki so imele noseèniık o sladkorno bolezen. Na tem mestu velja omeniti tudi pr oblem motene tolerance na glukozo, ki je zaèetni korak v razvoju motnje presnove ogljikovih hidratov in se pri p osamezniku pojavi

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 39 /

/stembergarja 15:38:49

zaradi okrnjenega delovanja trebuıne sli navke ali slabe odzivnosti telesnega tkiva na inzulin, ki je prisot en v telesu. Osebe z moteno toleranco na glukozo imajo poviıan krvni sladk or in se so oèajo z napredujoèim propadom trebuıne slina vke, ki tako lahko pridela vedno manj inzulina.

Dokazano je, pravi dr. Zaletelova, da je prehod motene tolerance v sladkorno bolezen tipa 2 možno o dložiti s striktnim upoıt evanjem priporoèil zdravega naèina življenja s posebnim poudarkom na nor malizaciji telesne teže in rednemu gibanju. Debelost in telesna neaktivnost sta prav tako dejavnika tveganja za sladkorno bolezen tipa 2 in pr av njima gre pripisati tako visoko obolevnost za sladkorno boleznijo v sodobnem èasu. −tevilo debelih ljudi se v r azvitem svetu vztrajno poveèuje, vse preveè debelih je tudi otrok. »Starıem je tr eba položiti na srce, da debel otrok zraste v debelega odraslega. Debeli otroci torej niso veè luı tni in okrogli, ampak bolni. Poleg tega pa imajo v življenje že vgrajeno obnaıanje , s katerim nezdrav življenjski slog odnesejo s seboj v nadaljnje živ ljenje,« pravi dr.

Zaletelova. »Dogaja se, da starıa p oskrbita za svoje zdravje v fitnesu, otr oci pa na mesto na dvoriıèu pr eždijo veliko èasa v svoji sobi.«

Previdnost velja tudi, èe imate visok krvni tlak in poviıan holest erol, saj se v sa tri stanja pogosto pojavljajo pri istem bolniku, vzrok za to pa gre iskati v èezmerni telesni teži.

Kadar govorimo o odveènih kilogramih, je treba poudariti, da je tv eganje veèje zlasti pri ljudeh s c entralno debelostjo, se pravi, ko se maıèe vje pojavlja v predelu trebuha in okrog notranjih organov, saj so te maıèobne c elice ıe p osebno aktivne in izloèajo razliène molekule, ki so p ovezane z nastankom sladkorne bolezni.

Torej, precej manj možnosti imamo, da bomo zboleli za sladkorno bolezen tipa 2, èe se bomo gibali, pazili na t ežo in se pravilno prehranjevali. Po besedah dr. Zaletelove se ugodni presnovni uèinki pokažejo že pri zmanjıanju t elesne teže za 5 do 10 odstotkov, kar naj posamezniki dosežejo zlagoma, znotraj ıestih mese cev.

Redno gibanje pa je samo ıe do daten presnovno ugoden dejavnik. Tistim posameznikom, ki jih skrbi, da imajo mor da sladkorno bolezen, dr. Zaletelova predlaga, da se obrnejo na osebne ga zdravnika, ki bo na podlagi kliniènih oziroma laboratorijskih znaèilnosti doloèil, ali je smo trno izvajati diagnostiène teste.

Za zmanjıanje in pr epreèevanje sladkorne bolezni tipa 2 je bistv eno preventivno ukrepanje, zato je zelo pomembno ozave-

ıèanje ja vnosti. Po mnenju dr. Zaletelove je izjemnega pomena, da do ljudi prihaja jo prave informacije glede zdravega naèina življenja. »Spregovoriti o hujıanju sa mo v poznih pomladanskih mesecih kot o pripravi na poletje je povsem narobe, zlasti ık odljivo in zavajajoèe pa je pisanje o tako imenovanih èudežnih dieta in zdravilih, s pomoèjo katerih naj bi zlahk a izgubili odveène kilograme. Zdrav življenjski slog seže pr ecej dlje od poletnega uživanja v telescu, na katerega lahko nadenemo perfektne kopalke,« poudarja naıa sog ovornica. K temu dodaja, da ima jo mediji prav tako veliko odgovornost tudi do bolnikov s sladkorno boleznijo, saj sta napihovanje pomena novih zdravil in pripomoèkov ter strokovno neutemeljeno pisanje o pr ehranskih dodatkih in hranilih pogosto temi, ki bolnika zmedeta. Da do t ega ne bi prihajalo, je treba vzpostaviti usklajeno in sk upno sodelovanje medijev in stroke ter ustreznih inıti tucij, ıe pr avi dr. Zaletelova. Nacionalni program za obvladovanje sladkorne bolezni 2010Œ2020 , ki je slo venski strateıki dokument, predvideva tovrstno sodelovanje, hkrati pa vzbuja upanje , da se b o obolelost za sladkorno bolezen v prihodnje zmanjıala.

oddih 39

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 40 /

/stembergarja 15:38:49

Brezbrižnost ıtevilnih korporacij, posameznikov, g o s p o d a r s t v e n i k o v, politikov in drugih posameznikov do narave je vèasih enostavno osupljiva in nepojmljiva. Izkoriıèanje in izèrpavanje naıega planeta je grozljivo, onesnaževanje pa je preseglo že vse razumne meje. Kdaj bo konèno postalo jasno, da smo na Zemlji zgolj gostje in da poleg nas na tem planetu živijo ıe druga živ a bitja?

Kakıno zemljo bomo zapustili naıim zanamcem?

40 oddih

Druıtvo Planet Zemlja bo tudi letos podelilo priznanja planetu Zemlja prijazna obèina Irena Raèiè

V

želji, da bi naı planet ohr anili pred nadaljnjim propadom, nastajajo razliène organizacije in druıtva, med njimi tudi Druıtv o Planet Zemlja, katerega cilj je p osredovati èim veè informacij, ki se nanaıajo na okolje, najıir ıim množic am. »Spoznali smo, da je str okovna javnost bogata z znanjem, ki pa ga v eèinoma posreduje le strokovnim, zainteresiranim skupinam. −irıa ja vnost se sicer tudi vedno bolj zanima za okoljske teme, ljudem ni v seeno, a stroke ne razumejo. Tu nastopimo mi,« pravi Irena Mraz, predsednica Druıtv a Planet Zemlja. Dodaja, da do množic ni lahko priti, zato njihova komunikacij poteka na poljuden naèin skozi dogodke, preprosta sporoèila. Druıtv o se je ıir ıi

javnosti predstavilo 7. julija 2007, ko so v okviru dogodkov Live Earth organizirali koncert Rock za prihodnje generacije, ki so mu organizatorji krovnega dogodka Œ med njimi je bil tudi nek danji ameriıki podpredsednik Al Gore Œ dodelili status dogodka Friends of Liv e Earth. V Ljublja ni se je tisti dan na K ongresnem trgu po oceni medijev zbralo veè kot 3500 obiskovalcev, na koncertu pa je p odporo dogodku s svojimi nastopi izkazalo 16 glasbenih skupin ter veè kot 20 javnih osebnosti. S svojo glasbo in nagovori so zbrano javnost nagovarjali k odgovornejıemu o dnosu do okolja, ki bo ostal za nami priho dnjim generacijam. Na pobudo prijateljev, ki so se druıtvu pridružili pri pilotsk em poskusu ozaveıèanja z drugaènim prist opom, so

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 41 /

/stembergarja 15:38:49

se odloèili, da zgodbo nadaljujejo. Naslednje leto je dogodek sovpadal z dnevom zaèetka olimpijskih iger, in ker Celje po oceni javnosti velja za ıp ortu in okolju prijazno mesto, je koncertno dogajanje Rock za prihodnje generacije potekalo v knežjem mestu. »Ta dan so Slo venijo zajela huda neurja s t oèo, a v Celju nam je bila narava naklonjena. Prizoriıèe, na katerem se je zvr stilo 11 glasbenih izvajalcev in veè kot 15 javnih osebnosti, je dež zmoèil ıele ob k oncu dogodka, ko je skupina Dan D zaigr ala prve note pesmi Voda,« se tega dogodka spominja Mrazova.

Leta 2009 se je druıtv o z dogodkom vrnilo v prestolnico, kjer so jih zapr osili, da dogodek izpeljejo kot vrhunec evropskega tedna mobilnosti, na sam dan br ez avtomobila, 22. septembra. Na prizoriıèu v srediıèu mesta, ki je bil ta dan zaprt za promet, se je zvr stilo kar 16 glasbenih izvajalcev in veè kot 24 javnih osebnosti.

Lani, natanèneje 22. septembra, pa so lju bljanske ulice zavzeli godalkarji in kitar karji. »Ne, ni se g odrnjalo in kotalkalo, ampak se je igr alo in pelo v sklopu do godka Rock za prihodnje generacije,« razlaga Mrazova o glasbenem dogodku brez ozvoèenja, torej tudi okolju prijazni glas beni poslastici. Pravi, da se glasb eniki, ki so vsaj malo ekoloıko ozaveıèeni, na tak ıne in p odobne projekte z veseljem odzovejo. Danes se druıtv o lahko pohvali že s tremi tovrstnimi projekti: poleg Rocka za prihodnje generacije sta tu ıe K ultura v zavetju narave in Glasbeni vlak za planet Zemlja, omeniti pa v elja ıe ene ga, ki je bil

enkraten, kjer so na dobr odelnem koncertu z deli umetnik ov zbirali sredstva za zavetiıèe v H orjulu. Po besedah Mrazove teh projektov ne bi bilo, èe ne bi bilo glasbenikov in drugih k ulturnih ustvarjalcev ter znanih osebnosti. Veliko od njih aktivnosti druıtv a ves èas podpira in veliko jih je spr ejelo tudi èastno èlanstvo v druıtvu. »Vsako leto k sodelovanju povabimo tudi vrsto organizacij, ki kakor koli sovpadajo z osnovnimi sporoèili dogodka: odnos do okolja, varnost in kakovost bivanja prihodnjih generacij,« pripoveduje predsednica druıtva in dodaja, da je t eh iz leto v leto ve è .

Lani je Druıtv o Planet zaèelo novo akcijo, s pomoèjo katere so želeli pridobiti vp ogled v stanje ok olja v obèinah, zaznati naèrte odgovornih za okolje v obèinah in predvsem ugotoviti, kje imajo najv eè težav pri uresnièevanju okoljskih ciljev.

Priznanje okolju prijazna obèina so pr ejele tiste obèine, ki so p o podatkih ankete naredile najveè na podroèju ozaveıèanja in varovanja okolja. Sodelujoèe obèine so razdelili v kategorije glede na velikost in poseljenost. V kategoriji do 3000 prebivalcev je lani zmagala obèina D obrovnik, ki je s ciljem izb oljıave kakovosti bivanja nadgradila in izboljıala k analizacijsko omrežje ter centralno èistilno napravo. V kategoriji srednje velikih obèin, ki ıt ejejo med 3000 in 10.000 prebivalci, je obèina Vojnik nase opozorila z gradnjo nizkoenergetskega vrtca ter èistilne naprave in kanalizacije Frankolovo oziroma kanaliza-

cije Arclin. Zaživel je tudi naèrt ur editve javne razsvetljave z energetsko varènim sistemom in uredili so komunalno infrastrukturo v obrtno -poslovni coni Arclin. V kategoriji nad 10.000 prebivalcev pa je slavila obèina Celje z gr adnjo centralne èistilne naprave v velikosti 85.000 PE, kjer èistijo komunalne odpadne vode, in gradnjo Regijskega centra za ravnanje odpadki (RCERO) ter toplarne za termièno obdelavo preostankov komunalnih odpadkov in blata èistilne naprave. Med drugim je ob èina Celje dobila laskavi naslov tudi zaradi odloèitve obèinske uprave, da izpelje energetsko obnovo javnih zgradb in javne ra z sve t l j av e.

Akcija je bila usp eına, zat o so se z njo odloèili nadaljevati in nateèaj nadgradili. »Ker je letos leto gozdov, smo v nat eèaj vpeli znanje strokovnjaka za gozdove na naèin, da bodo odgovori obèin tudi njim kot institutu pomagali do razumevanja.

Odpadki so naıe najv eèje zlo, zato se tej temi nismo mogli iz ogniti in k so delovanju smo pritegnili tudi strokovnjakinjo s tega podroèja, tretja tema pa je ostala 'naıa' Œ komuniciranje oziroma informiranje. Tudi zato, da preverimo, ali se je medtem zgodil premik v miselnosti ob èin,« nam je p ovedala Mrazova, ki nam zmagovalnih obèin ni mogla r azkriti, saj so bili strokovnjaki v èasu naıe ga pogovora z Mrazovo ıe v f azi ocenjevanja. Sodelujoèe obèine se na p odroèju ozaveıèanja trudijo po svojih najboljıih moèeh, pr avi naıa sog ovornica, saj prav vse skrbijo za okoljsko ozaveıèenost zap oslenih na obèini. Veèina obèin je sprejela ukrep varène

oddih 41

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 42 /

/stembergarja 15:38:49

rabe elektriène energije in loèeno zbiranje odpadkov ter poveèanje ıt evila ekoloıkih otokov. Svoje obèane najveè obèin ozaveı èa prek zloženk in dopiso v, odziv obèanov na prizadevanja obèine za veèjo okoljsko ozaveıèenost pa je v v seh obèinah pozitiven. Obèine tudi menijo, da imajo obèani dovolj informacij o okolju prijaznejıem d e l ov anju.

Vedno veè obèin se zaveda pomena gozdov in okoljske problematike z vidika zelenih naroèil in gradnje ekoloıko primernih objektov iz lesa. V v eèini obèin so naıli primer en naèin za vzdrževanja obèinskih gozdov, se pa manj za vedajo, da morajo nekako poskrbeti tudi za ja vno rabo gozdov, ki so v zasebni lasti. Zasle diti je veèinoma pozitiven odnos do lesenih gradenj za javne potrebe, je pa tu p onekod ıe nek aj zaèetnih dvomov in predsodkov iz preteklosti, kar bo najverjetneje s pozitivno prakso tudi kmalu pr eseženo.

Ker na nateèaju ne sodelujejo vse slovenske obèine, ni mogoèe oceniti, v kateri regiji so okoljsko najbolj ozaveıèeni in uspeıni. » Lahko povem, da se tudi let os kaže izredno zanimiva slika, ki kaže na velik interes po predstavitvi javnosti iz severovzhodnega dela Slovenije. Podobno smo ugotavljali že lani, k o je bil z emljevid na tem delu dobro pobarvan, najmanj pa na jugozahodu. No, letos se je ta malc e prebudil, èe smem uporabiti ta izraz, èesar smo izredno veseli,« pravi predsednica druıtva in poudarja, da ıt evilne obèine pri uresnièevanju ekoloıkih pr ojektov žal trèijo na interes kapitala, zaplete pa se tudi pri zakonodaji. A po njeni oceni se

42 oddih

ljudje prebujamo in vedno bolj zavedamo pomena okoljske problematike.

Pri prijavljenih obèinah je glede na lansko leto opaziti veèjo ozaveıèenost, saj so p oleg zakonsko predpisanih ukrepov uvedle tudi predpise, zavezane zgolj zeleni zavesti. Po besedah naıe sog ovornice, so obèine najuspeınejıe pri ukr epih, ki zahtevajo majhne korake, kot so varèna uporaba pisarniıkega materiala, loèeno zbiranje odpadkov, varèna raba elektriène energije.

Najbolj pa se zapleta pri pr ojektih, povezanih z denarjem. T ako na primer s voje stavbe gradijo v energetsko varèna poslopja postopoma.

Katera obèina si b o tokrat prislužila priz nanje planetu Zemlja prijazna obèina, b omo izvedeli 6. oktobra na sejmu N aravazdravje 2011 na G ospodarskem razstaviıèu v Ljubljani, ko bodo ob zakljuèku akcije razglaıeni zmag ovalci. Ob tej priložnosti bodo sodelujoèi in drugi lahko sliıali ar gumente in tudi k akıno dobr o idejo ter prisluhnili okolju prijazni glasbi. P o besedah Mrazove pa bo tudi pogostitev nekaj p osebnega.

Ekosistem naıe ga planeta je moèno obr emenjen in zato je njuno, da zaènemo živeti v sožitju z nar avo. Èe si želimo zagotoviti svoj obstoj, moramo postati odgovorni in ukrepati, ıe pr eden bo prepozno. Pri tem je temeljnega pomena okoljska vzgoja, ki se mor a zaèeti že v vrtcu. Tega se zavedajo tudi v Druıtvu Planet Zemlja, zato so lani z nat eèajem Planetu Zemlja prijazna ıola/vrt ec zaèeli sodelovati z vrtci in ıolami. N ateèaj je sestavljen iz dveh delov: sploıne ga, v ka-

terem so smernice za okolju in ljudem prijazno bivanje v zavodih, in posebnega, kjer gre za projekte, ki se izv ajajo kot predavanja, raziskovanja... Sodelujoèim druıtvo brezplaèno ponuja dodatno znanje in aktivnosti. Tudi sodelovanje v nateèaju je brezplaèno, prijavi pa se lahk o prav vsak zavod, saj so pr ojekti izdelani tako, da jih lahk o izvajajo tako mladi kot najmlajıi. O dziv ıol in vrt cev, ki so se lahko odloèali med ıtirimi izr edno zanimivimi predavanji in delavnicami, je bil odlièen, sploh glede na to, da je bil èas za izpolnitev pogojev za pridobitev naziva izredno kratek. Prijavilo se je 2 3 ıol in 18 vrtcev. »Izjemno preseneèeni smo bili nad dejstvom, da so nek ateri zavodi izbrali veè kot zahtevano ıt evilo aktivnosti. Sklepamo, da ni bilo tak o le zaradi dejstva, da so bili projekti brezplaèni, ampak ker so bili res zanimivi,« razlaga Mrazova in do daja, da je bilo najv eè zanimanja za predavanje Karavana varne kemije, saj so bila predavanja namenjena ıir okemu krogu posluıalcev, tako otrokom, starıem, p edagoıkim dela vcem kot drugim delavcem v zavodih. Na predavanju so prisostvujoèi lahko med drugim izvedeli marsikatero zanimivo informacijo o toksinih v hrani in oblaèilih. Ob koncu nateèaja si je naziv planetu Zemlja prijazna ıola/vrt ec prislužilo 10 vrtcev in 17 ıol. Let os so v druıtvu teèaj ponovili, ıtirim pr ojektom dodali ıe pet novih in k so delovanju povabili tudi srednje ıole . Tudi letoınji o dziv ıol in vrtcev je odlièen, èeprav v trenutku, ko nastaja ta èlanek, prijave ıe niso p opolnoma zakljuèene. Sodelujoèi so najveè zanimanja pokazali za projekte Eko beri, Ko odpadki postanejo zlato, Zemljo so nam posodili otroci in Od zrna do kruha.

Druıtv o Planet Zemlja je na z emljevid druıt ev priılo s pr ojektom Rock za priho dnje generacije, od takrat pa je s vojo dejavnost razıirilo ıe na nek atere druge projekte. »Veseli nas, da je v eèina naıih projektov postala tradicionalnih, kar pomeni, da so dobri. Let os smo se prviè dotaknili podroèja turizma in na s vetovni dan turizma organiziramo konferenco Eko turizem Œ povezovanje kultur, ki se bo odvijala v zeleni dvorani Ventovarne v Ljubljani. Ponosni smo tudi na Ek o konferenco, ki bo prihodnjega aprila upihnila tretjo sveèko in na k ateri se kreıejo zna nja vrhunskih strokovnjakov iz razliènih podroèij, predvsem pa ekologije in ekonomije ter komuniciranja. Letos se bomo ponovno lotili Eko Rallyja, ki ga b omo znova organizirali za posebno skupino voznikov,« s ponosom razlaga Mrazova.

Ne nazadnje velja omeniti tudi pr ojekt Glasbeni vlak za planet Zemljo, ki se je s prihodom jeseni poslovil, a samo do prihodnjega aprila, ko bo ponovno opozarjal ljudi, da je v lak prevozno sredstvo, ki je okolju prijazno in na k aterem se lahko dogaja tudi glasba.

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 43 /

/stembergarja 15:38:49

H r va ı k a v jesenskih barvah Poleg bližine Istra in Kv arner navduıujeta s prijetnim podnebjem, avtohtonimi kulinariènimi poslasticami, dobrim vinom ter ıtevilnimi možnostmi sprostitve in rekreacije v vseh letnih èasih.

Ne smemo pozabiti na prelepo naravo v notranjosti Istre, kjer se stikata modro morje in zimzelena notranjost, ter na gozdne predele Gorskega kotarja, ki je ıe posebno lep, ko je odet v jesenske ali spomladanske barve.

S

voj jesenski in sp omladanski èar imajo tudi mesta na v eè kot petsto kilometrov dolgi vzhodni in zaho dni obali Istre Œ Rovinj, Umag, Poreè, Savudrija, Rabac in Pulj Œ ter majhne in mirne ribiık e vasi v obalnih pr edelih, ki prièajo o življenju, že od nekdaj povezanem z morjem, b odisi s plovbo, trgovino ali ribiıtv om.

Povsem drugaèna od obalnih mestec so slikovita srednjeveık a mesteca v notranjosti polotoka, ki jih ob dajajo neskonèni nasadi oljk in trt e. Mesteca, kot so Mutvoran, Sv. Lovreè, Oprtalj, Zavrıije, Hum, Roè in Motovun, so pred stoletji zrasla na razgibanih istrskih grièih in v mar sièem spominjajo na Toskano in Provanso, danes pa se na t eh obmoèjih naglo razvija vse bolj priljubljen kmeèki turizem.

Eden najveèjih hrvaıkih biser ov so Brioni, nacionalni park v bližini Pulja, ki je nek daj nosil ime Vranski otoki. Otoèje sestavlja ıtirinajst ot okov, na katerih so v r azkoınih vilah na V elikem Brionu letovale estradne zvezde svetovnega slovesa in ce-

lotna politièna elita na èelu s Tit om, ki je imel na Brionih zasebno r ezidenco.

Tudi mondena opatijska riviera, katere lepote je odkrilo že avstrijsko plemstvo, ki si je v Opatiji, Iki, Ièiæih, Lovranu in Moı èeniıki Dr agi zgradilo svoje poletne rezidence, velja za enega od turistiènih biserov, saj Opatija s s vojimi luksuznimi hoteli s sodobno opremljenimi wellness centri velja predvsem za srediıèe w ellness in kongresnega turizma. −e p osebno je poznana po zdraviliıkem kompleksu Thalassotherapia Opatija, v k aterem so zdraviliı ki programi zasnovani na stoletni tradiciji zdraviliıkega turizma.

V Kvarnerju se lahko pohvalijo tudi z najveèjim wellness centrom na Hrvaıkem, ki je v hot elu Novi Spa Hotels & Resort v Novem Vinodolskem. Ljubitelji wellnessa pa se v zadnjem èasu o dpravljajo tudi v Istro, kjer so v pr eteklih letih zrasli veliki wellness centri.

Poleg tega se predvsem v Istri r azvija dentalni turizem, tamkajınje or dinacije pa se že lahk o pohvalijo s kar 70 odstotki strank, ki prihajajo iz tujine . Med njimi so

oddih 43

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 44 /

/stembergarja 15:38:49

tudi ıt evilni Slovenci, ki jih pr eprièajo predvsem kratke èakalne dobe, kakovost storitev, nižje cene ter prijazno in ustr ežljivo osebje.

Slovenci so v pr eteklosti v Istro prihajali le na enodnevne izlete, ki so jih izk oristili za obisk pri st omatologu, v zadnjem èasu pa se, po zgledu Nemcev, Italijanov in Britancev, odloèajo za veèdnevne turistiène aranžmaje oziroma za jesenski, zimski ali spomladanski del dopusta. V ar anžmajih so navadno vkljuèeni ıe tur e po Istri in Kvarnerju, ogled kulturnozgodovinskih znamenitosti in ıp ortnorekreacijske dejavnosti, del dopusta pa je zag otovo namenjen tudi kulinariènim užitkom.

Kakovostno vino, soène olive, zdravo olivno olje, domaèa prıut in sir , cenjeni beluıi in afrodiziak tartufi so le nek ateri od zaıèitnih znak ov istrske kulinarike, ki jih poznajo tudi zunaj Hrv aıke.

Istra in Kvarner v kulinariki sicer predstavljata svojevrsten stik celinske in sredozemske kuhinje, ıe p osebno na rivierah zahodne Istre ter na obmoèju Opatije in Crikvenice, pa tudi na ot okih in delno ıe v notranjosti polotoka, kjer za najv eèje specialitete veljajo razliène vrste sirov in hladnih jedi iz notranjosti ter ribje jedi in morski sadeži, predvsem ık oljke, ık ampi in lignji kot bogastvo morja. ”iv ljenje v notranjosti Hrvaıke se odvija povsem drugaèe kot na obmorskih ob-

44 oddih

moèjih, v Istri in Dalmaciji, sp oznati pa si ga želi vse veè turistov, ki jesenske, zimske in spomladanske dopustniık e dni preživljajo na turistiènih kmetijah ali v katerih od ıt evilnih hrvaıkih t erm.

Osrednja Hrvaık a je poznana predvsem po kulinariènih dobrotah, vinskih poteh in prostranih poljih, ki se r aztezajo med grièi Zagorja in osrednje Hrvaıke ter v Slavoniji, in po ıt evilnih kulturnozgodovinskih znamenitostih iz prazgodovine ter vseh drugih obdobij.

Na Hrvaıkem na obiskovalce èaka tudi kar sedem narodnih parkov, ob tem pa ıe vrsta naravnih parkov, ki vsak na svoj naèin obiskovalcem prikazujejo prelepo naravo v obalnih in c elinskih predelih. V svetu najbolj znan, hkrati pa tudi daleè najbolj obiskan park je nar odni park Plit vice, naravni fenomen 16 kaskadnih jezer, ki si ga v sako leto ogleda veè kot milijon ljudi. Prav tako lep je nar odni park Krka v zaledju −ibenika, ki prav tako navduıuje s svojimi slapovi in drugimi kr aıkimi p ojavi, vse veè tujih turistov pa si vzame èas za obisk otoèja Brioni in Kornatov. Èudovit je tudi ot ok Mljet, medtem ko so Paklenica, Severni Velebit in Risnjak c elinski parki, kamor zahajajo predvsem turisti, ki svoj dopust raje kot na morju preživljajo v neokrnjeni naravi.

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 45 /

/stembergarja 15:38:49

oddih 45

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 46 /

46 oddih

/stembergarja 15:38:49

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 47 /

/stembergarja 15:38:49

oddih 47

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 48 /

48 oddih

/stembergarja 15:38:49

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 49 /

/stembergarja 15:38:49

oddih 49

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 50 /

50 oddih

/stembergarja 15:38:49

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 51 /

/stembergarja 15:38:49

oddih 51

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 52 /

52 oddih

/stembergarja 15:38:49

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 53 /

/stembergarja 15:38:49

oddih 53

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 54 /

54 oddih

/stembergarja 15:38:49

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 55 /

/stembergarja 15:38:49

oddih 55

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 56 /

56 oddih

/stembergarja 15:38:49

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 57 /

/stembergarja 15:38:49

oddih 57

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 58 /

58 oddih

/stembergarja 15:38:49

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 59 /

/stembergarja 15:38:49

oddih 59

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 60 /

60 oddih

/stembergarja 15:38:49

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 61 /

/stembergarja 15:38:49

oddih 61

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 62 /

62 oddih

/stembergarja 15:38:49

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 63 /

/stembergarja 15:38:49

oddih 63

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 64 /

64 oddih

/stembergarja 15:38:49

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 65 /

/stembergarja 15:38:49

oddih 65

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 66 /

66 oddih

/stembergarja 15:38:49

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 67 /

/stembergarja 15:38:49

Priloge 29.09.2011 Oddih 4 stran 68 /

/stembergarja 15:38:49