Zimski Goodlife by Mic Melanšek

Dobro življenje

Letnik 3, številka 15 Zima 2011

RAZGLASITEV NEODVISNOSTI Naj sneži, dežuje, zmrzuje ali pada toča – BMW xDrive, najinteligentnejši sistem štirikolesnega pogona, je pripravljen na vse. Ob vsaki spremembi voznih razmer sistem zanesljivo prenese moč na kolesa z maksimalnim oprijemom in s tem zagotavlja vrhunsko okretnost na prav vsaki površini. Na lepo vreme ne morete vedno računati, na užitek v vožnji lahko. Za več informacij obiščite www.bmw.si/xDrive ali pokličite 01 88 88 208.

BMW xDRIVE. NAJINTELIGENTNEJŠI SISTEM ŠTIRIKOLESNEGA POGONA. NA VOLJO V 46 MODELIH VOZIL BMW.

Poraba goriva vozila 650i Coupé xDrive: od 8,2 l/100 km d

BMW xDrive

www.bmw.si/xDrive

U탑itek v vo탑nji

OD VREMENA.

do 16,5 l/100 km. Emisije CO2: od 191 g/km do 383 g/km.

XYZ 速 is a Registered Trademark of

Voščilo

Hvala za Vaše zaupanje, drage članice in člani! Zadnja leta so težka in stresna. Prav vsi se trudimo za dobre rezultate in prihranke. Verjamemo, da Vam na tej poti vsaj malo pomaga tudi naša kartica Diners Club, ki vam z obroki, nagradnim programom in rednimi prodajnimi akcijami ponuja več kot vse druge. Izkoristite vse ugodnosti, ki vam pripadajo, ter z njimi razveselite sebe in svoje najdražje! Pred Vami je decemberska številka revije Goodlife. Upamo, da Vam je všeč in da so namigi za obdarovanje simpatični in uporabni. Sicer pa smo vstopili v december in uporabnih nasvetov ni nikoli preveč, kajne? Naše podjetje Diners Club Slovenija je tudi letos rastlo, tako po številu članov kot po številu zaposlenih. Zdaj nas je že 75, ki se dnevno trudimo za vašo varnost in zadovoljstvo. Hvala celotni ekipi za požrtvovalnost in dobro voljo! Posebna zahvala gre tudi našim poslovnim partnerjem za prilagodljivost, dobro voljo in odličen poslovni odnos. To so odlike, ki krepijo naše skupne poslovne poti in omogočajo dolgoročno sodelovanje. Ostanite zvesti in zdravi še naprej!

Saša Pušnik direktor Diners Club

Anton Horvatič direktor Diners Club

GL Letnik 3, številka 15 Zima 2011

12 . ZIMSKA KOŠARICA . Ko pride polnoč . 14 . ZAJTRK Z NEVENKO ČREŠNAR PERGAR . Sok grenivke in espreso za jutranji zagon sistema, na hotelske zajtrke pa najraje ob pol dvanajstih.

16 . PORTRET BORISA CAVAZZE .

Pisateljica Vesna Milek v biografskem romanu enega naših najšarmantnejših igralcev dviga škrlatni zastor nad prigodami njegovega razburkanega življenja.

20 . ULOV . V mrežo ujeti dogodki.

22 . PLATNO . Fantom iz Opere .

»Fantom s podstrešja

ljubljanske Opere je

končno dobil vrednega nasprotnika,

Rolls-Royceovega Phantoma Drophead Coupé.« Dva fantoma na odru prenovljene ljubljanske Opere

Kaj se zgodi, ko prenovljena ljubljanska Opera sreča Rolls-Royceovega Phantoma? Libreto, vreden vsake buhteče primadone.

26 . ŠKARJE . Prêt-à-vintage .

Marina Bučar z naklonjenostjo oblačilom iz druge roke vrača v naše večerno druženje tudi »slovenski« vintage.

28 . EDITO . Fräulein Maria .

Salzburška modna pripoved fotografa Matjaža Tančiča.

36 . SALON . Eko gorski spa . Afrika na dlani . Ime ji je Chloé . Tvit, tvit .

41 . L . DUEL: Alan Hranitelj in Franjo Tivadar . BLISKAVICA: Križani Slovenci Romana Uranjeka (IRWIN) . NA NOŽ: Muškatni orešček Urše Šefman Sojer (Zvezda) . METULJČEK Mitje Meršola . NOSIM ... 53 . IGRAČE . Gadgeti Gregorja Šketa . Koncert na štirih

28 »Oblak stepene sladke smetane na kapučinu

ali brizg ruma v čaju

je po celodnevnem preganjanju otrok

58 . POBEG . Punč, preste in pravljice božičnih tržnic .

po okoliških hribih dovoljen prekršek.«

62 . DOBRO MESTO . Cape Town Alena Kobilice .

Salzburška modna zgodba Fräulein Maria

kolesih . App-likacije amaterskega fotografa .

Goodlife.si 15

Pozdrav

Juliette

Binoche je v Čokoladi ob prihodu v zaspano francosko vasico nosila rdeč površnik. Ocufana usnjena kovčka, ki ju je stiskala v rokah, sta razpadala pod težo njene osebne prtljage. Nimam površnika niti trohice njenega frankovskega šarma. A vendar me, vsako zimo znova, podobno kot njo, premetava severni veter. Moj zaveznik se v sobo prikrade komaj slišno, običajno že sredi novembra. Skozi eno samo nezamašeno lino zaloputnjenih polken prične najprej šepetati, potem bolščati, dokler okna naposled na silo ne odpre in se povabi naprej. Z vrha knjižne police izvlečeva popackano Nigellino božično kuharsko knjigo in izbereva vsaj pet novih receptov, ki jih morava preizkusiti. V Starbucksu blizu postaje, kjer rdeče-bele skodelice napovedujejo praznično vzdušje, drobiva božične mafine z brusnicami in pomarančo. Naposled z i-phona po belih slušalkah zadonijo žametne note Elle Fitzgerald.

BABY IT'S COLD OUTSIDE - Dean Martin & Doris Day

Revija Goodlife 15 . zima 2011 dobro življenje Goodlife.si . info@goodlife.si Lastnik in izdajatelj: GL d.d., Erbežnikova 2, 1000 Ljubljana Vodja projekta: Mateja Janežič Odgovorni urednik: Anžej Dežan Urednik fotografije: Matjaž Tančič Svetovalka uredništva: Poudre avtorji: Anžej Dežan, Ekoas, Saša Grobelšek, Robert Krim, Zarja Menart, Mitja Meršol, Vesna Milek, Grongl Mrangl, Blaž Porenta, Maja Prijatelj, Maja Rak, Petra Rodman, Gregor Šket in Matjaž Tančič Lektura: Nataša Simončič Oglasno trženje: Vesna Hodnik Oblikovna & vsebinska zasnova: Anžej Dežan Prelom: Mitja Melanšek Naslovnica: Petra Rodman Tisk: Delo d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, 1000 Ljubljana ISSN 1855-6957 Revija Goodlife izhaja štirikrat letno in je priloga Delu. Izkoristite posebne ugodnosti Goodlife partnerjev in postanite oboževalec naše strani na facebooku. Več na: www.facebook.com/goodlife.si.

Goodlife.si 15

Kaj je tisto, kar med brezglavo decembrsko peko piškotov – z njimi bi v tem času zlahka zalagal slaščičarno ali dve – tako pomirja? Verjetno to, da zunaj sneži, ko je ob pečici toplo. Da vozniki na cestah skozi otrpla okna molijo v zrak orokavičene sredince, moje orožje pa so spatule. V mestnem središču vpije mladina, doma zvočnik iPig. Če dobro pomislim, so ravno nostalgični božični napevi ob peki tisti, ki delajo moj božič »bel«. Na prihodnjih straneh boste srečali vrsto ikon, podobnih tej levo. Zaženite iTunes, si po naših glasbenih predlogih sestavite decembrsko »playlisto«, nato pa ob njeni spremljavi zaplešite valček obliznjenih kuhalnic. Tople praznike, dragi bralci. Čeprav bo z novim letom spet vse drugače, je tako prav. Severni veter nas potiska naprej. — Anžej Dežan

V prazničnem času imam poleg plundre in kuhančkov najraje ... ... vsakovrstne razloge za druženje in žuranje, vroč radiator v sobi in misel na prihajajoče pomladne dni. — Ilustrator Blaž Porenta, stran 16

Zdaj se že namuznem, ko podležem zaobljubam v novem letu. Običajno prej obvelja tisto, česar si nisem zaželela. Z izjemo novoletnega voščila »veliko užitkov v recesiji«, ki sem ga prijateljem bolj za šalo poslala pred dvema letoma. Gotovo bo držalo vsaj še za prihodnje leto. — Novinarka Maja Prijatelj, stran 26 Obožujem pečeni kostanj, sveže pobeljeno mesto, sneg, ki škripa pod podplati, ječmenovo kavo ob prijetni družbi v kateri od kavarn ... Vsako leto me decembra obiščejo prijatelji iz tujine in prav vsi o Ljubljani rečejo, da je pravljična. — Intervjuvanec Alen Kobilica, stran 62

Kompasov praznični december

SMUČANJE, otvoritve sezone 8. 12. – 11. 12. in 15. 12. - 18. 12. 2011 Saalbach, Hinterglemm od 41 € na osebo (tudi v terminu 22. 12. – 25. 12. 2011) Kronplatz od 52 € na osebo Katschberg od 72 € na osebo

ČAROBNI ADVENT

Enodnevni izleti. 10. in 17. 12. 2011 Salzburg, 39 € na osebo Dunaj, 48 € na osebo München, 47 € na osebo

BARcElONA

Mesto ustvarjalcev, kjer se boste počutili zares svobodno. 31. 12. 2011 3 dni/2 noči, let iz Ljubljane, hotel 4*, 537 € na osebo

lONDON

Prestolnica ob Temzi, ki vas nikoli ne pusti ravnodušne. 28. 12. 2011 5 dni/4 noči, centralni hotel 3* 575 € na osebo

I lET POSEBN JANE Iz lJUBl

SIcIlIJA

Skrivnostni sredozemski otok. 31. 12. 2011 5 dni/4 noči, hotel 3/4*, let iz Ljubljane, Silvestrska večerja in novoletna zabava 679 € na osebo

ANDAlUzIJA

Opevana pokrajina med Sredozemljem in Atlantikom. 29. 12. 2011 5 dni/4 noči, hotel 3/4* 919 € na osebo

Za informacije vabljeni: 01 2006 111 • www.kompas.si

VlJENA zAgOTOODA ODh

cARIgRAD

Barantanje ob kavi in čaju vas takoj osvoji. 26. in 29. 12. 2011 5 dni/4 noči, hotel 4* od 567 € na osebo

SkRIVNOSTNA JORDANIJA

Gostoljubna dežela, ki vas bo takoj očarala. 27. 12. 2011 7 dni/6 noči, hotel 4*, let iz Ljubljane od 1.139 € na osebo

Cene so informativne narave. Točni podatki so tisti, o katerih ste obveščeni v času prijave na aranžma oz. na www.kompas.si.

I lET POSEBN JANE Iz lJUBl

Zimska Košarica 2 za a Rut uared q s D I, MIN vrov, ni 50 e blašče poo dajalci pro I. MIN

Zapestna ura Rolex Explorer II, 6130 evrov ali 6 x 1021,67 evra s kartico Goodlife Diners Club, Draguljarna Malalan.

WHAT ARE Y NEW Y OU DOING E - Ella AR'S EVE Fit

Ša mp a 27 njec 6e D vr om ov P , w ér ww ign .es on ho Œ p.d no vc th -pl èq us ue .si . 199 6,

zgeral d

nih tal v za s i kr ce d set ozar sfor iji k Elm ekc , p ol ki vis v k Trum ov, r e ev 32 ajaln e n d r pro tekla ška. S oga R Črna k artica Din (samo s ers Club - Exc www.dc povabilom), lusive -exclus ive.si.

I THE R N O ' IN taire PUTT ed As

n, sio Fu nia om ns nje. oI ibi egu ph n B Am Ela lan a, i E vr uč 5 e sm 599,9 ke ns Že

Sk Pr ulp G im tu 53 lava oža ra 0 Pu Ga ev , gl le ro ja: rij v, aH es t.

Moleskine črtasta beležka, 10,96 evra, emka.si.

- Fr

stol Hay Nobody, 406 evrov, Kubus.

Usnjeni gležnjarji s semišem Lare Bohinc, 700 evrov, www.larabohinc.com.

Goodlife.si 15

Zajtrk

Nevenka Črešnar Pergar, podjetnica

ESPRESO Z ROBA BANJE Jantarjeve oči nepremično strmijo v sogovornika tudi med damskim trkanjem po mehko kuhanem jajcu. Kot predsednik Clinton, ki se ji je v spomin vtisnil po tem, da je vsakemu, s katerim se je rokoval, dajal občutek, kot da je v tistem trenutku zanj najpomembnejša oseba na svetu, tudi pravnica in podjetnica Nevenka Črešnar Pergar »vodi« vsak pogovor. Med poslovnimi telefonskimi klici krmari z isto lahkoto kot med prigodami iz kitajske zgodovine in fotografijami hčerinega radia, inovatorskega projekta med mladenkinim študijem astrofizike. Na čelu dolge, trdne mize med zajtrki kraljuje svojemu in našemu svetu.

Piše: Anžej Dežan Foto: Matjaž Tančič Goodlife.si 15

e bi z naravno svetlobo obsijano obedovalnico sredi Trnovega označili za golo »jedilnico«, bi ji delali krivico. Ob spremljavi trpkih zvokov grlenega fada v ozadju – izvlečka hčerinega pomladanskega potovanja po Portugalski – ob vstopu v skrbno urejeni prostor takoj začutiš težnjo po popolnosti.

»Žal sodim med tiste ljudi, ki so nenehno obremenjeni s tem vprašanjem in drugimi. Ne znam se spraviti v stanje, ko bi lahko odmislila vse skrbi. Mogoče je to narobe,« pove po grizljanju edinega prepečenca brez glutena, ki ga tistega jutra povleče iz keramične posodice.

Vsak stol je na svojem mestu, preproga z lahkotnim perzijskim vzorcem brez zavihkov, še nož in vilice so od roba mize oddaljeni v enakem presledku. Nihče se ne bi strinjal, da gre, po gostiteljičinih besedah, za »skromno pogostitev«. Navsezadnje je do dogovorjene jutranje ure v družbi moža že opravila trening s trenerjem, medtem ko so drugi meščani najverjetneje še trdno spali.

»DUNAJSKA« ZAJTRKOVALNICA

»Imava odličnega trenerja, s katerim sva zelo zadovoljna. Včasih me malce razjezi, ker nisem vedno enako dobro razpoložena za trening. Če noč ni najboljša, tudi začetek dneva ne more biti dober,« pojasni s privzdignjeno obrvjo. Prizna, da posla ne zmore odmisliti niti med telovadbo.

kavica ali čaj. Od tod naprej ubira različne poti. Skuto, jajčka ali polnozrnate kosmiče z mešanico semen. »Poskušava živeti kar se da zdravo, čeprav ob stanju našega ozračja težko verjamem, da je kaj res zelo ‘bio’.«

Žal mi je, da v Ljubljani ni več lokalov, ki bi ponujali dobre zajtrke. Ni dovolj le toast.

Zajtrk je pri Pergarjevih pravi obred. Ob ponosu nekaterih Slovencev, da »nikoli ne zajtrkujejo«, se kar zdrzne. »Za družinsko življenje se nam zdi zelo pomembno, da sedemo skupaj za mizo. Tudi kuhamo skupaj,« navrže.

Ko zjutraj vstane, najprej pripravi limonado in zase espreso in si ga še v jutranji halji odnese v kopalnico in z njim dokončno zažene svoj organizem. Sledijo obvezni sestavni deli zajtrka: sok grenivke,

S soprogom sta navdušena »tržničarja« in na sobotna jutra rada zaideta na ljubljansko tržnico, v prestolnici pa najbolj pogrešata ravno prostor za dostojen začetek dneva.

»Žal mi je, da v Ljubljani ni več lokalov, ki bi ponujali dobre zajtrke. Ni dovolj le toast. To bi bil lahko prijeten prostor za druženje. Predstavljam si ga družinsko, skoraj dunajsko, z lepim priborom in prijazno izbiro. Pri nas, pa imam nekatere prostore zelo rada, je nemogoče najti že kozarec sveže stisnjene grenivke.«

OPOLDANSKI ZAJTRK Poleg jutranje navade v domačem okolju so njena šibka točka hotelski zajtrki. »Takrat si vzamemo največ časa za zajtrkovanje. V portoroškem hotelu Kempinski lahko to počneš do opoldneva, kar radi izkoristimo in si ga privoščimo šele okoli pol dvanajstih.« Glede na število prepotovanih držav lahko povzame, da je zagotovilo za dober hotelski zajtrk že napis »Four Seasons« nad vhodom hotela, pa naj bo na Mavriciju ali v New Yorku: »Pariški George V. je brez primere. Uživam v njihovi prekrasni dvorani z mizicami, glasba ob zajtrkih je vedno klasična, naročiš pa lahko, kar hočeš. Predvsem imajo odlične kruhke. Na drugi strani lestvice je bil hotel v Jeruzalemu, od katerega smo veliko pričakovali, dobili pa gore hrane in še več ljudi, ki so nad njo viseli. To ti vzame vsako veselje.« Je ena prvih, ki je namesto poslovnih kosil vdihnila v naše okolje metropolitanski pridih »poslovnih zajtrkov«, veliko bolj

pragmatičnega načina sestankovanja. Ob domači mizi pogosto gosti znance, ki so ji ljubi in s katerimi lahko prijetno združi s koristnim: »Žal je tega še vedno izdatno premalo. AmCham, ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji, je uveljavila poslovne zajtrke s predavanji, pogovori in okroglimi mizami, ki so vedno zelo dobro obiskani. Ljudje radi zajtrkujejo, a je tega premalo. Če že moramo dan začeti zgodaj, zakaj izkoriščati le poslovna kosila?«

sadja na tržnici v Slovenskih Konjicah in pletenja puloverjev za dodaten zaslužek do danes morala gnati velika samodisciplina. »Ni bilo enostavno, a verjamem, da lahko vsak, če želi, v življenju veliko doseže. Zelo sem razočarana nad mladimi, ki gredo po liniji najmanjšega odpora. Namesto da bi težili k temu, da bi delali in se izobraževali, da bi si zagotovili boljše življenje ... Premalo je želje, da bi si v študijskih letih nakopičili čim več znanja in študij tudi čim prej končali. Narobe je, da je študij pri nas nekakšen socialni korektiv, umik pred odgovornostjo, ki jo prinaša polnoletnost, in je tudi izraz pomanjkanja ambicij,« doda.

Pariški George V. je brez primere. Uživam v njihovi prekrasni dvorani z mizicami, glasba ob zajtrkih je vedno klasična, naročiš pa lahko, kar hočeš. Predvsem imajo odlične kruhke.

MANDELO ZA MIZO »Težim k popolnosti,« odgovori na ugotovitev, da jo je od časov prodajanja

»Saj to ni zaželeno v Sloveniji. Imam dve značilnosti: ena je že omenjena samodisciplina, druga pa, da vedno povem, kar si mislim. Opredeljevanje pri nas ni cenjeno. Vedno bom jasno in glasno opozarjala na nepravice in nezakonitosti, ki k nam ne sodijo,« poudari z zagonom, značilnim za svetovne vodje. Nič nenavadnega, torej, da bi kruh ob zajtrku pri sebi doma najraje lomila z Nelsonom Mandelo. »Silno bi si želela takega človeka v Sloveniji. Preveč smo razdeljeni na ‘naše’ in ‘vaše’, še reči ne smeš ničesar, kar komu z nasprotne strani ne bi ugajalo.« Ob zadnjem požirku rozaste kiselkaste grenivke postavi piko: »Marsikomu bi koristil pogovor z njim, vprašanje pa je, ali bi ga slišali.« Pogleda ne umakne.

C'EST CI BON

- Louis Armstrong

Živeti s tako močnimi stališči ni lahko.

Goodlife.si 15

Portret

Biografski roman Borisa Cavazze

»KOT V FILMU, JEBEMTI« Mogoče bi namesto z ljubeznijo moral začeti z boksom. S prvim udarcem. Z bolečino. Aperkat, levi kroše, desni kroše. Srepeč pogled tistega mladega Sicilijanca, ki me je udarjal v ringu, da mi je zavrelo v možganih. Ne prej ne potem nisem doživel take vrste bolečine. Saj. Prva stvar, ki se je lahko spomnim, je bolečina. Z bolečino sem zrasel. Že od otroštva se je kot stekla lisica podila za mano. Rad bi se spomnil čisto prve bolečine.

Odlomek avtorice Vesne Milek Ilustracije: Blaž Porenta

spomin je kot pes, ki se uleže tja, kamor se mu zazdi. Kje sem že to prebral? Najbrž je to napisal nekdo, ki je vedel, o čem govori. Ker prvo, česar se v tem hipu spomnim, ni bila bolečina, ampak občutek, ko sem se posral v hlače. Bile so pepita hlače, belo-oranžni kvadratki. Imel sem kakih pet, šest let. Še danes me preveje tisti občutek sramu in ponižanja. Občutek, da si zmeraj sam, sam s svojim sranjem. In s svojo ponižanostjo. Rad bi se spomnil bolečine ob rojstvu. Menda se da. Marsikaj lahko podoživiš, ne nazadnje poznam tehnike, kako prideš do tistih najbolj bolečih stvari. Več kot pol življenja sem jih uporabljal. Metoda po Stanislavskem, Lee Strassberg, Stella Adler ... V bistvu je vse eno in isto. Bistveno je, da jih združiš v metodo, ki je samo tvoja. Za nič drugega ne gre kot za to, kako uspešno manipuliraš s svojimi bolečinami. S srečo gre lažje. A bolečino je treba izvleči iz drobovja. In tako so bolečine, ki sem jih pospravil v najbolj skrit kot omare, s katerimi nisem

vedel kaj početi, dobile pomembno vlogo v mojem poklicu. Postale so moja orodja. Morda mi je to pomagalo, da sem preživel to življenje. Travme, ki si jih preživel, se kot katran zalepijo nate. Misliš, da si šel čez, a ostajajo nekje v tvojem telesu, postajajo gostejše. Misli zgoščene v materijo. Vem, da se misli lahko spremenijo v karkoli. To sem počel celo življenje. Ta skrivnostna alkimija misli. Ne bi mistificiral, nikoli nisem.

trenutek, da moram nekaj povedati. Tako kot je. Zares. Ne vem, zakaj, ne sprašujte me, niti sam ne vem. A če sem začutil, da je to treba narediti, bo že prav. Zate, sin moj, ki si odšel prvi. Zate, moj drugi sin, ki si odšel, ko sem mislil, da se določenemu človeku zgodi določena kvota bolečine in da mu to daje alibi, da se kaj tako strašnega ne more več zgoditi. Zate, moj sin, ki si vse to preživel in postal tak človek in igralec. Zate, moj sin, ki plešeš breakdance, poslušaš Michaela Jacksona in rišeš Mona Lise in se te té stvari še niso dotaknile. In zate, Mojčka moja. To bom napisal za vas.

In tako so bolečine, ki sem jih pospravil v najbolj skrit kot omare, s katerimi nisem vedel kaj početi, dobile pomembno vlogo v mojem poklicu. Postale so moja orodja.

A v resnici, v resnici se zdaj ne morem spomniti nič. Morda zato, ker gre zares. Ker s tem ne bi rad na svoj obraz dobil točno določenega stanja. Nihče me ne gleda v zatemnjeni dvorani. Sam sem. In prešinilo me je, mislim, da je prišel

ŽENSKE V PRISTANIŠČU

Temna kot ebenovina me je vabila, prosim, prosim.

Goodlife.si 15

5 NAJLJUBŠIH BORISA CAVAZZE 1 Vse življenje so me spremljale kitare. Zadnja je pri meni že več kot 20 let. Od časa do časa si delava družbo. Ona mi malo zabrenka, jaz ji malo zapojem. 2 Ena zgoščenka mi je še posebno pri srcu. Cavalleria rusticana. Uvertura je tako erotična, da se je nikoli ne naveličam poslušati. 3 Portret pokojne žene Mojce, ki ga je naslikala Dora Plestenjak, je tako svileno nežen, da bi ga kar objemal in objemal. 4 Boben, ki sem ga prinesel iz Gane. Zvok, ki ga daje ta čudoviti inštrument, te lahko spravi v posebno stanje, če dolgo vztrajaš v družbi z njim. 5 Špageti št. 5 ali še bolje bucatini, zelo debeli špageti, ki so v sredini preluknjani. To je enostavno božanska hrana, brez katere ne morem. Po dobri porciji špagetov se počutim zadovoljnega in optimistično gledam na svet.

Nisem hotel. Nisem bil pri volji. Samo dva funta. Kje stanuješ? Daleč stran. You have to pay taksi. Kako bom pa prišel nazaj? Zaupaj mi. Pojdi z mano. Please. Please. In ker nismo imeli nič pametnega za delati, sem šel za njo. Ne vem, zakaj, bila je simpatična. Bila je topla, prijazna in ni se mi šlo nazaj na ladjo. Usedla sva se v taksi in se vozila, kar dolgo sva se vozila po čudnih neobljudenih poteh. Prideva v neko barakarsko naselje, hodim za njo, vstopiva v barako, majhen zanikrn prostor, na tleh modroc z baldahinom proti komarjem. V kotu zibka. Pogledam jo. Tvoj? Pokima. Lahko pogledam? V zibki je ležal čisto bel otrok. Kako pa to, sem rekel. Povedala mi je, da je imela nekega Nemca, da ji je obljubljal, da se bosta poročila, zanosila je, on je odšel, rodil se je otrok, bel kot sneg. It’s no good, je rekla. No good for my people. Ne spomnim se, ali sva sploh kaj počela ali ne. Tam sem zaspal. Ko sem se zbudil, so stali okrog postelje trije otroci, kot bi jih razvrstil po velikosti. Vame so strmeli trije pari oči. Četrti otrok je zakričal v zibki. Špiknilo me je pri srcu. Ozrl sem se proti ženski. Imela je povešene suhe prsi, polovica zgornjih zob ji je manjkala. Šele zjutraj sem opazil. Bogve, kdo jih ji je zbil. My children, yes. Pomahnila je z roko in so se razbežali.

Goodlife.si 15

Zakaj sem sploh šel z njo, sem se spraševal. Še zdaj si ne znam razložiti. Usmiljenje? S tem se ne boš izvlekel, saj te ni prosila vbogajme. Tako je pač bilo. Če ne bi bil jaz, bi bil kdo drug. Tako smo bili navajeni. Najbrž sem moral to videti, da sem se spet enkrat zamislil nad svetom. Zato. Kaj boš kaj jedel, imam nekaj riža, je vprašala. Žejen sem. Water. Only water I have. Nasmehnila se je skoraj opravičujoče. Daj vodo. Izginila je in se vrnila z dvema konzervama. Zarjavela konzerva z odrezanim robom, dolgo pred tem je bila v njej marmelada, zdaj je bil notri razkuhan, sprijet riž, v drugi konzervi so bile ribe. Neočiščene, z luskinami in z vsem drobovjem vred. Vzel sem tisto konzervo v roke in jedel z rokami. Kar jedel sem in pil. Cavazza, če zdaj nisi nič fasal, naj te hudič vzame.

Prijel sem jo za roke, ona je vzela dojenčka, in tako sva hodila čez celo vas. Vaščani so stali zunaj pred kolibami, ko sva šla mimo, so strmeli vame in kazali s prstom. Nekdo se je zasmejal, pokimal. Nasmejal sem se nazaj. Ona je zravnano, ponosno stopala ob meni. Na postaji sem vzel otročička v naročje, ga malo podražil s kazalcem, buci, buci, ga poljubil, potem sem poljubil še njo. Kot v filmu, jebemti. Ljudje so začeli ploskati, zasmejal sem se še sam. Tam sem bil sredi belih nasmehov in belih beločnic, in se

Potem se je usedla pred mano in me pogledala. Sklenila roke. Pokazala na otroka v zibki. Please. Najprej nisem razumel, kaj mi hoče povedati. A grem lahko s tabo na avtobusno postajo? Ali lahko vzameš mojega malega, the white one, with you ...? Please. Nato sem dojel, da hoče, da bi pred drugimi vaščani šel z njo in z otročkom na postajo, da bi ljudje mislili da sem jaz njegov oče.

Vstopil sem na avtobus in pogledal skozi okno, dvignil se je prah, stala je na postaji in mahala: Come back, Boris, come back soon ...

Ko sva šla mimo, so strmeli vame in kazali s prstom. Na postaji sem vzel otročička v naročje, ga malo podražil s kazalcem, buci, buci, ga poljubil, potem sem poljubil še njo. Kot v filmu, jebemti. smejal, vmes pa sem čakal, naj čimprej pride avtobus, da me ne bo razneslo od znotraj.

*** Seveda sem se kdaj vprašal, zakaj? Večkrat sem se vprašal. Zakaj vse te ženske, večina mi ni nič pomenila. Tako smo pač živeli. Nikoli nisem nič fasal. V tem smislu sem imel srečo. Sploh, ker sem okrog sebe tolikokrat videl

posledice. Našega kelnarja na ladji, ki je staknil indonezijski triper. Jajca je imel kot buče. Enkrat je prišel gor na most in razgrnil plašč. Namesto jajc je imel dve nogometni žogi, komaj je hodil. Z injekcijami mu je to počasi uplahnilo. Ampak smo mu vsi privoščili. Bil je grob, ciničen tip. Na ladji smo imeli nekaj mačk, pa jih je nenehno brcal. Nekaj je bilo narobe z njim. Bil je preperel v obraz, nesramen. Tukaj imaš za žret, in je vrgel hrano predte. Skodelico juhe ti je prinesel tako, da je vanjo namkal palec, in jo porinil predte, da je pljusknilo. Pa dobro, daj malo lepše, sem rekel. Pa je ponorel. Tako da smo bili raje tiho. Nemogoč tip. Tam je bil tudi Marcello, kraševec, težek alhokolik, a dobrohoten tip. Enkrat je oficir, prav tisti, ki nikoli ni stopil z ladje, najavil, da mornarjem ne bodo več dajali vina, ampak mleko. Namesto tri četrt litra vina naj bi začeli dobivati mleko. Prvič ko smo na ladijske mize dobili mleko namesto vina, je prišel v kantino Marcello, mrk. V rokah je držal sekiro. Še preden je kdo od nas lahko kaj rekel, je zavihtel sekiro in razpolovil mizo. Mleko je odletelo po tleh. Porko dio, bo on meni hovoril, da bom jaz pil mleko, hlavo mu bom odbil. (Odlomek.)

Biografija CAVAZZA je v zbirki Posebne izdaje izšla pri Študentski založbi (29 evrov).

CMY

Foto Bojan Salaj ∞ Narodna galerija, Ljubljana

Narodna galerija, 12. oktober 2011–12. februar 2012

Nove pridobitve 2001–2010

Ivana Kobilca, Mira Pintar, (1913), olje, platno, 92,5 x 82,5 cm

Ivana Kobilca (1861–1926) je portret nečakinje Mire Pintar naslikala v času svojega bivanja v Berlinu, kjer jo je tedaj dvaindvajsetletna Mira obiskala. Mira Pintar (1891–1980), prav tako slikarka, se je nekaj časa učila pri svoji teti, pozneje pa v Jakopičevi slikarski šoli.

www.ng-slo.si

Upodobljenka, oblečena v lahko belo oblačilo, se je sproščeno namestila v naslanjač. Njen žareč obraz, ki izžareva zdravje, samozavest in inteligenco, obdajajo rahlo rdečkasti, nazaj speti lasje. Ozadje je zadržano sivo zeleno, naslanjač je naslikan skicozno, dekličino poletno oblačilo pa je zajeto s širokimi, dolgimi potezami v različnih niansah beline. Sorodstvena bližina je dovoljevala pristnejši in globlji vpogled v portretirankin značaj. S portretom Mire Pintar je Kobilca značilen meščanski portret obogatila z neformalnostjo in mu dodala intimno razpoloženje ter dosegla enega od svojih ustvarjalnih vrhov.

Ulov

TING OAS R S E T N FIR STNU CHE AN OPE Cole ON King t - Na

DISKO MESTO NA GRADU

vsako soboto v decembru Otresite prah s svetlečih se disko čevljev iz osemdesetih in se vsako soboto v decembru zavrtite v Goodlife Castle Lounge Clubu. V prenovljeni Skalni dvorani Ljubljanskega gradu vas bodo v zavetju noči DISCO TOWN zabavali udarni disko, funky in soulovski ritmi. Bleščeče je enkrat za spremembo lahko tudi dobro!

PO VSEH ŠTIRIH V DEŽELI xDRIVE

januarja in februarja 2012 Prihajajoča zima v Kranjski Gori bo ponudila še več doživetja. V »deželi xDrive« boste v začetku prihodnjega leta pet vikendov lahko poleg smučanja in drugih snežnih užitkov izkusili tudi užitek v vožnji z najinteligentnejšim štirikolesnim pogonom BMW xDrive. Če se želite s pomočjo inštruktorjev zapeljati po (zasneženi) cesti in prek posebnih ovir, se prijavite na telefonski številki 01/888 82 08 ali z elektronskim sporočilom na info.si@bmw.com.

Goodlife.si 15

SLOVENCI TRETJI NA MAVRICIJU

17.-21. november 2011 Imetniki kartice Diners Club so se na turnirju Diners Club International Pro Am Classic zbrali že dvajsetič. Petdnevni golf dogodek je bil v dih jemajočem okolju hotela Four Seasons pravo doživetje. Najbolj si ga bodo zapomnili Srbi, ki so na koncu slavili, naša ekipa pa si je z visokimi zamahi v zrak pribojevala izvrstno tretje mesto. To, da so srečali Jerzyja Dudka, nekdanjega nogometnega zvezdnika Liverpoola, je bila le češnja na torti. Ali žogica v luknji, kakor se vzame.

OKORNOVA BOŽIČNA PRAVLJICA

od 15. decembra 2011 Ne verjemite njegovemu priimku. Na režiserskih podvigih mednarodno uspešnega slovenskega filmarja Mitje Okorna ni nič okornega. Topla, volnena zgodba poljskega filma Pisma sv. Nikolaju je očarala že več kot milijon obiskovalcev, od srede decembra pa se boste v zavetju domačih kinodvoran lahko k njej privili tudi vi. Za premočene robce ne odgovarjamo.

NA TOPLO KRIŽARJENJE Z EROIKO

16. februar 2012 Med devetdnevnim križarjenjem po bleščečem Arabskem polotoku lahko svoj mini glasbeni predvajalnik in slušalke pustite kar doma. Ne boste jih potrebovali, saj vam bodo med plovbo s Costo Favoloso med drugim peli člani tria Eroika. Od Dubaja in Fudžaire, vse do omanskega Maskata vas bodo poleg sončnih žarkov božali najbolj prepoznavni operni glasovi pri nas. Pozabite na zgoščenke, razen če želite, da vam jih podpišejo. Več na: www.kompas.si.

DOBRODOŠEL, JOHNNY ENGLISH!

12. september 2011 Ob odprtju Kina Komuna in nove poslovalnice zavarovalnice Generali se je v Sloveniji zgodila svetovna predpremiera nadaljevanja pustolovščin norčavega agenta Johnnyja Englisha. Tako zgodaj so si lahko film ogledali le še Avstralci. Celo Rowan Atkinson, mož za likom agenta njenega visočanstva z licenco za smeh, bi bil nad Majo Keuc, Anjo Tomažin in drugimi znanimi Slovenci, ki so bili na premieri, navdušen.

MBA Master of Business Administration

Ekonomska fakulteta v Ljubljani

Nov MBA program Ekonomske fakultete. Vaša naložba v znanje.

Vodilna poslovna šola na domačem trgu z dolgoletnimi izkušnjami. Uveljavljeni domači in tuji profesorji. Dobro poznavanje razmer v gospodarstvu. Visoka stopnja zaposljivosti in možnost kariernega razvoja. Široka mednarodna mreža in visok ugled v domačem in mednarodnem prostoru. Visoka prepletenost s poslovnim svetom na izobraževalnem in raziskovalnem področju. Fleksibilnost povezovanja s programi znotraj fakultete. Ustvarjanje poznanstev, poslovnih in osebnih priložnosti med študijskimi kolegi in profesorji.

Več informacij: Univerza v Ljubljani Ekonomska fakulteta Center poslovne odličnosti Kardeljeva ploščad 17 1000 Ljubljana +386 1 5892 495 WWW.EF.UNI-LJ.SI/MBA

www.ef.uni-lj.si/mba

Platno

Fantom iz

Oper

Kateri fantom?

Ko se je zapeljal na zloščeni oder prenovljene ljubljanske Opere, ki se s slavnostnim odprtjem vrača na svoj stari naslov 10. decembra, so okamenele še prožne balerine. Domači fantom s podstrešja je končno dobil vrednega nasprotnika. Rolls-Royceov Phantom Drophead Coupé je odvrgel rokavico in zaklical: »En Garde!«

Goodlife.si 15

Kratkohlačneža Jurija Kobeta je oče pri sedmih letih odpeljal v ljubljansko Opero na predstavo Offenbachovih Hoffmanovih pripovedk. Marjana Zupanca in njegove sošolce je učiteljica Marjeta pred matinejskim ogledom Traviate celo temeljito izprašala o Verdiju. V nasprotju z otroki, ki ljubljansko Opero po ogledu šolske predstave razposajeno zapustijo in se vanjo vrnejo šele takrat, ko dojamejo njeno veličino, sta jo arhitekta nekaj desetletij kasneje dobila priložnost razstaviti, nadgraditi in razširiti. Danes sta, odrasla moža, sicer res bliže nebu, a nanjo gledata z istimi velikimi očmi. Hraskyjeve in Hrubyjeve klasične zasnove nista preglasila. Le uglasila sta jo.

Piše: Maja Rak Foto: Matjaž Tančič Goodlife.si 15

radnikov prenove nista nikoli štela. Številke, ki jima krožijo po glavi, so bolj povezane z razširitvijo odra. Pododrski prostor se je zaradi spusta scenskih slik znižal na globino skoraj 18 metrov, odrski portal razširil in tehnični portal zvišal. Odrski stolp se je dvignil na 26 metrov. Arhitekta sodelujeta pri projektu že od leta 1998, a so birokratske ovire in prekinitve – delo enega »fantoma« ali več – prispevale k temu, da se je prenova precej zavlekla. Stara podoba, ki je kazala klasicistične okuse poznega 19. stoletja, ni imela prvotno načrtovanega vhodnega foajeja za obiskovalce, prav tako ne ustreznih vadbenih prostorov. Takratni snovalci niso pričakovali, da bo kdaj postala domovanje tako številne umetniške zasedbe. »Hiša s pomanjšanim Semperjevim tlorisom vendarle izkazuje dostojanstvo. Zavestno smo spoštovali načelo oblikovne ločitve novega od osnovnega. Vse, kar je dodano, je namenoma oblikovano v jeziku, ki obiskovalca ne želi zavajati,« pojasnjujeta arhitekta.

Kot ponosna starša spregovorita o novem foajeju v operni kleti, prostoru, kjer se bodo obiskovalci med odmori zdaj lahko srečevali in kramljali: »Nadomestila sva ga z novo etažo pod parterjem. Neizkoriščen prostor pod avditorijem se je poglobil in povezal s Cankarjevo ulico na eni ter Tomšičevo ulico na drugi strani.« Proti Cankarjevi ulici se tako zdaj odpirata blagajna s ponudbo tiskanega, avdio- in videogradiva ter tiskovno središče, proti Valvazorjevemu parku pa gledališka restavracija.

obliko tlorisa tudi navdih za zasnovo ljubljanske operne hiše. Med prenovo je bilo na neki točki zaposlenih kar 40 restavratorjev, ki so se posvečali obnovi poslikav in številnega okrasja. S strokovnjakom dr. Miomirjem Mijićem z beograjske elektrotehniške fakultete so reševali akustična vprašanja in zvok v dvorani izboljšali s podrtjem predelnih sten med ložami. Poleg boljše akustike je ta poseg pripomogel tudi k vizualni povečavi dvorane.

Danes je v Evropi podobno posodobljenih 80 odstotkov gledaliških hiš.

»Danes je v Evropi podobno posodobljenih 80 odstotkov gledaliških hiš,« nadaljujeta. V tem prostoru ju najbolj navdušujejo pariška opera Charlesa Garniera in dresdenska opera Gottfrieda Semperja, pa tudi dunajski Burgtheater. Dresdenska opera je z našega stališča najzanimivejša, saj je bila s podkvasto

Oblikovalsko dovršeni rolls-royce, na začasnem obisku v Sloveniji, je doseg preizkusil z mrmranjem najslovitejšega napeva iz muzikala o fantomu. Od pojutrišnjem mu bodo na odru sledili najmočnejši glasovi in najhitrejše noge. Ogrodje je postavljeno, fantom na preži – zdaj je na potezi občinstvo.

RDEČI OSVAJALEC

Rolls-royce razorožuje gospodične v tutujih z oblakom angleškega šarma. V vratih hrani dežnik, če med piknikom na podeželju začne škropiti, njegova stikala ne poznajo stopinj, le hladno in toplo nastavitev, neprekosljiva pa je tudi preproga iz najgostejše volne patagonskih ovac. Pokončni kromirani simbol, s katerim dokonča nasprotnika, letos praznuje stoletnico. Vse najboljše, rolls! Rolls-Royceov Phantom Drophead Coupé (na sliki) se kupcu pred obdavčitvijo preda za 417.000 evrov. Za pomoč pri izvedbi se še posebej zahvaljujemo ljubljanski Operi. Med fotografiranjem nismo poškodovali nobenega fantoma. Prisežemo. 25 Goodlife.si 15

Škarje

2nd Chance Marine Bučar

Prêt-à-VINTAGE V predsobi pozdravijo ena na drugo zložene škatle čevljev prestižnih modnih znamk, po glavnem bivalnem prostoru se širi prelesten vonj nove dišave Elieja Saaba, televizija je nastavljena na program Fashion TV. Marina mi postreže s kavo, si na roke nanese parfumirani losjon Narcisa Rodrigueza, nato se s svojo skodelico čaja usidra za mizo. Čeprav niti še nisem videla bistva, nisem dvomila, da sem se znašla v Aladinovi jami modnih delicij.

Piše: Maja Prijatelj Foto: Matjaž Tančič Goodlife.si 15

jubezen do mode, spremljanja njenih smernic in uživanje v nakupovanju Marine Bučar ne ločijo posebno od povprečne ženske – izjemam v obe smeri se za sodbo opravičujem. Tudi sama je imela pred leti v omari »tisoč oblačil nižjega cenovnega razreda«, nekega dne pa jo je obšla potreba po generalnem čiščenju. Sebi in svojemu partnerju je obljubila, da se bo odslej za vsak nov kos odpovedala enemu staremu. Poleg nakupovanja je imela Marina še en z modo povezan hobi, ki mu pred petimi leti še ni pripisovala poslovnega potenciala. Na domačih zabavah je prijateljicam poleg sušija in šampanjca na stojalih postregla s ponudbo svojih oblačil prestižnih znamk, ki se jih je naveličala. Nekaj so jih prinesle tudi one in t. i. fashion swap party se je lahko začela. Prijateljicam in sodelavkam je pogosto svetovala pri izbiri prave kombinacije oblačil, čevljev in dodatkov in nad njeno izbiro so bile vedno navdušene. Zato je bila samoumevna replika »povsem logično, saj si nas ves čas oblačila« ene od njih, ko ji je povedala, da se bo resneje posvetila prodaji oblačil iz druge roke in vintage kosov.

ZA »GROŠELJKO« VSE Kot diplomirana ekonomistka je gradnjo celovite podobe blagovne znamke 2nd Chance začrtala strokovno. Prečesala je številne trgovine z rabljenimi in vintage oblačili v Londonu, Amsterdamu, Dubaju in New Yorku – zlasti v zadnjem so pognale z recesijo, tamkajšnji slavni ponosno razkrivajo, da nosijo vintage kose – in kakšen svoj kos poskušala tudi prodati, da bi spoznala delovanje teh trgovin. S predstavitvijo na družabno-prodajnih dogodkih v Caffe Metropolu in hotelu Allegro Garni v Ljubljani pa je prispevala, da so oblačila iz druge roke pri ljudeh izgubila negativni prizvok; tudi sama je na začetku prejela nekaj škatel z opranimi, zlikanimi in skrbno zloženimi oblačili, ki bi jih bili nedvomno

veseli pri kateri od slovenskih nevladnih dobrodelnih organizacij. Predvsem pa je na vsakem koraku preverjala odzive trga. Slovenski po njenem mnenju še ni pripravljen na prave vintage kose iz 60. ali 70. let, saj ti dosegajo visoke cene. Vsekakor pa so na njem posamezniki in posameznice, ki jim veliko pomeni osebni modni slog, hkrati pa spremljajo mednarodne smernice.

Vintage kosov je le okoli desetina, vendar pa bi marsikatera ljubiteljica kosov z osebno zgodbo dala roko v ogenj za eno prvih torbic Marjete Grošelj ali oblek pletenin Draž.

Prve kose za znamko je Marina prispevala iz svoje garderobe, bodisi ker se jih je naveličala bodisi je namenoma kupila dva enaka, enega zase in drugega za kolekcijo 2nd Chance. Oblačila in dodatke so ji prinašale tudi prijateljice; nabor se je zlasti namnožil in popestril med njenim

službenim bivanjem v Dubaju, saj so bile prijateljice, ki jih je spoznala tam, pogosto žrtve kompulzivnega nakupovanja, ki se je nemalokrat končalo z zgrešenim nakupom. Sčasoma je spletla mrežo okoli 40 slovenskih in tujih dobaviteljic, ki že vedo, da se znamki podajo »nekoliko drugačna, posebna oblačila«. Večina je višjega cenovnega razreda, »povprečno stanejo sto evrov ali več«. Vintage kosov je le okoli desetina, vendar pa bi marsikatera ljubiteljica kosov z osebno zgodbo dala roko v ogenj za eno prvih torbic Marjete Grošelj ali oblek pletenin Draž. DOBRA KUPČIJA Vsak kos si Marina osebno ogleda, preveri, ali je dobro ohranjen, ga fotografira, mu določi smiselno ceno, to uskladi z dobaviteljico, šele nato njegovo fotografijo s ponudbo o prodaji objavi na facebooku. »Presenečena sem, koliko oblačil ima kakšna dobaviteljica in kako visoke vrednosti dosegajo.« Nekatere imajo v omari še oblačila z lističi s ceno ali »enkrat nošene sandale z visoko peto Jimmy Choo, ki stanejo vsaj 600 evrov. Včasih je težko

razumeti, kako lahko ženske opravijo tako drage, vendar zgrešene nakupe. Sama nimam doma nobenih tako dragih nenošenih čevljev,« se drobno nasmehne. Oblačila odkupuje komisijsko, dobaviteljicam gre 60 odstotkov, njej 40 odstotkov prodajne cene. Pri njeni postavitvi upošteva informacijo dobaviteljic o nakupni ceni za kos ali preveri, koliko stane v outletu, in svojo postavi še nekoliko niže, na približno tretjino prvotne prodajne. »Posamezne kose Burberryja, Marca Jacobsa ali Prade, ki v trgovini stanejo od 400 do 500 evrov, je pri meni mogoče dobiti za tretjino cene. Stranke so se zelo navadile, da sklenejo dobro kupčijo.« Ima jih že okoli dvesto. Med njimi so poslovne ženske, ki bi bile rade lepo oblečene, a za to nimajo časa ali občutka, mlajša dekleta, ki spremljajo kolekcije najdražjih modnih znamk, vendar si njihovih izdelkov ne morejo privoščiti, medijske osebnosti ter stilistke in kostumografinje, ki so se naveličale uniformirane ponudbe v trgovinah s hitro modo. Za Marino običajno izvedo na facebooku ali od prijateljice ali sodelavke, ki jo je že obiskala.

Nekateri kosi tudi po znižanju na tretjino stanejo več kot 300 evrov, a je vseeno treba imeti hitre prste za njihovo spletno rezervacijo. »Nenošen plašč znamke Dolce & Gabbana, ki je stal 600 evrov, je bil prodan v petih dneh, bunda Moncler za 500 evrov v treh, torbice – te gredo najbolje v promet –, ki stanejo od 150 do 600 evrov, poidejo takoj. Minuli mesec sem prodala že deset torbic Marjete Grošelj.« Ženske si lahko oblačilo ali modni dodatek tudi izposodijo za 20 do 30 evrov na dan. Rednejšim strankam, katerih okus Marina že dobro pozna, pa izdela celo predloge stylingov in jim jih pošlje po elektronski pošti. ČIŠČENJE ČAKALNEGA SEZNAMA V zadnjega pol leta so se obešalniki v sobi Marininega stanovanja dodatno obtežili, vsak dan kupi kakšen nov kos. Ko je še delala v oglaševalski agenciji, se ji ni uspelo sproti odzivati na povpraševanje, zato je nastal dolg čakalni seznam strank, ki bi si želele ogledati njeno ponudbo, in ga zdaj čisti. Med povpraševalci je vse več moških, vendar bo morala pri zadovoljitvi njihovih želja ubrati drugačno pot. Moški namreč malone ne

NICE 'N' EASY

- Frank Sinatra poznajo vmesne poti; oblačilo kupijo in ga ponosijo do konca ali pa z njega sploh ne strgajo lističa s ceno. V kratkem bo Marina zagnala spletno stran, na kateri bodo oblačila lahko naročale stranke zunaj Ljubljane in slovenskih meja, prav tako je že našla večje stanovanje, ki bo trgovinica in showroom hkrati. Za odprtje klasične trgovine se ni odločila, ker večina strank pričakuje od nje diskretnost in osebno svetovanje. Trenutno ji pri delu občasno pomaga študentka, za pomoč se ji ponujajo številna druga dekleta; marsikatera jo spominja nanjo pred petimi leti. Nemara bo kateri v prihodnosti prepustila skrbništvo nad znamko, sama bi se namreč rada posvetila strateškemu povezovanju z blagovnimi znamkami z drugih področij, ki poslujejo trajnostno, za kar se je že pojavilo zanimanje.

Goodlife.si 15

Fräulein

MARIA Fotografija: Matjaž Tančič Styling: POUDRE

STARA KAVARNA

(na prejšnjih straneh) Oblak stepene sladke smetane na kapučinu ali brizg ruma v čaju je po celodnevnem preganjanju otrok po okoliških hribih dovoljen prekršek. Za toplino se ogrnite v obleko Adolfo Dominguez, 655 evrov, in usnjeno jakno Burberry Brit, 1579 evrov, oboje XYZ PREMIUM FASHION STORE, Citypark, na glavo pa poveznite črno vintage krzneno kučmo (izpod prstov stilistkinega dedka).

HIJA, KONJIČEK

(na tej strani) Plemenite krvi se ne da ukrotiti. Spustite »grivo«, nanjo nadenite turban (last stilistkine babice), oblecite obleko D&G, 1345 evrov, suknjič Armani Collezioni, 543 evrov, oboje XYZ PREMIUM FASHION STORE, Citypark, za boljšo vidljivost pa izberite očala Chanel, 279 evrov, optika Clarus. Čas je za galop!

MOZARTOVA KROGLICA

Jedro iz marcipana, obdano z nugatom in oblito s temno čokolado. V svetu modnih kalorij se da to prevesti v bluzo Hugo Boss, 179 evrov, hlače Hugo Boss, 229 evrov, plašč Adolfo Dominguez, 487 evrov, moški metuljček Hugo Boss, 44 evrov, klobuk Armani Collezioni, 125 evrov, usnjeno »pochette« D&G, 515 evrov, vse XYZ PREMIUM FASHION STORE, Citypark, in leseni prstan ter leseno zapestnico Srečka Molka (www.molksrecko.com).

SIVA KUČMA, BELA BRADA

Ste si od nekdaj želeli izraziti svojega notranjega dedka Mraza? Obvezna zaščita med srkanjem medice na stojnicah je letos sestavljena iz moške srajce Z Zegna, 215 evrov, jopice Ice Iceberg, 443 evrov, prešite torbice D&G, 413 evrov, vse XYZ PREMIUM FASHION STORE, Citypark; vintage kučme (izpod prstov stilistkinega dedka), belih nogavic in čevljev (last stilistke) ter lesenega prstana Srečka Molka (www.molksrecko.com).

MY FAVOURITE THINGS - Sarah Vaughan

NAJLJUBŠE REČI

Ko nad Salzburg pade mrak, se lahko vaši prijatelji še laže obrnejo stran in se pretvarjajo, da vas ne poznajo, če boste naenkrat izbruhnili v pesem o svojih najljubših rečeh. Salzburžani razumejo. V »slano mesto« ob reki Salzach nas je pospremil Kompas. Enodnevno potovanje v adventni Salzburg vas z njimi čaka 17. 12., od 39 evrov. Več na: www.kompas.si.

EDELWEISS

Stara Maria je o planiki le žvrgolela, moderna jo je utrgala sama in z njo pobegnila nazaj v dolino. Med tekom je kot zastava v vetru plapolala njena do tal dolga obleka Adolfo Dominguez, 655 evrov; usnjena jakna Burberry Brit, 1579 evrov, torbica čez ramo Tosca Blu, 126 evrov, pas z jopice Ice Iceberg, 443 evrov, vse XYZ PREMIUM FASHION STORE, Citypark; rjave nogavice in črni klasični čevlji (last stilistke) ter črna vintage krznena kučma (izpod prstov stilistkinega dedka).

Goodlife.si 15

MODEL: Alma m. (Model Group), LIČENJE in pričeska: Špela Veble, FOTOGRAFOV ASISTENT: Aleš PireC, STILISTKINA ASISTENTKA: DAJANA LJUBIČIĆ. V spomin Franju podlogarju.

Salon AFRIKA NA DLANI Ne strmim v ogledalo, ne spakujem se pred njim, ne zategujem in iščem novih gub vsako jutro. Še manj zvečer! Živim pač v prepričanju, da jih imam še vedno 26 in temu primerno prožna lica in veke. Zato pa strmim v svoje roke. Opazujem jih prepogosto in predolgo. Ob tem poskušam zatreti vsak najmanjši dvom modre misli, da starost šteje duha. Zadeva se nevarno stopnjuje s prvim mrazom, ko začnejo propagandni napad lepotni nasveti in opozorila, da roke razkrivajo našo starost. Jasno, treba jih je zavarovati, da bodo lagale z nami, medtem pa jih, svoje zaveznice, razvajati le z najboljšim. Včasih je bil to kamilični ekstrakt, olivno olje pa jegličeva mast ... Vse dokler ni bila razkrita skrivnost gladkih rok Afričank. Dame, katerih koža se pogumno spogleduje z najbolj neusmiljenimi sončnimi žarki na svetu, imajo čudovito mehko žametno kožo. Za pomirjanje in glajenje že tradicionalno uporabljajo karitejevo maslo, z vitaminom E bogato kremasto maščobo, pridobljeno iz sadežev karitejevega drevesa, ki raste v sušnih pokrajinah afriških dežel. Razvpite svetovne uspešnice me ne privlačijo – prepogosto se namreč izkaže, da za njimi ždijo žalostne zgodbe izkoriščanja manj razvitih delov sveta – a to zimo me je zamikal karite. Lahko, da je kriva nežnost rok prijateljice, morda njeno ponosno metje ali pa preprosto nova nesramno izsušena sled po skrbnem skrivanju zaveznic v rokavicah. Prišel je čas, da se oborožim.

EKO GORSKI SPA Zaprite oči in si zamislite paradiž. Ko bi se lahko prestavili v sanjsko idilo, ki jo imate v mislih, bi vam bilo gotovo toplo, prijetno bi dišalo in mehko bi stopali bosi po travi. Naučili so nas, da si raj predstavljamo v objemu poletja, običajno daleč stran. Prej kot ne spominja na trope. Bodite malce izvirnejši! Zakaj si ga ne bi pričarali kar doma? Ali vsaj kje zelo blizu in v njegovo zavetje smuknili za dan ali dva, takrat, ko tako zelo potrebujete čas zase? V to zgodbo ne sodijo letališča in zapletena potovalna logistika. Še enkrat zaprite oči (pozabite na tropsko sonce), oviti v mehko bombažno haljo ste legli na udoben ležalnik, zdaj pa že čakate na zajtrk. Na tleh je še nekaj cvetnih lističev vrtnic, ki so vas prejšnjo noč pričakali na postelji, a vi se zagledate skozi okno, nekam tja visoko v s snegom pobeljeni Triglavski narodni park. Pred vami so razvajanje čutov, okušanje novih užitkov in čista sprostitev. V sodobnem svetu smo se zanje domislili besede wellness, če hočete – spa. Polno vsega dobrega v omamno lepem ambientu. Prav tak raj, s pozornostjo do majhnih razvad, svojim gostom ponuja bohinjski Park hotel, ki se ponaša s prijaznim nazivom prvi eko hotel v Sloveniji. Težko bi zanj našli primernejši kraj, kot je dotik Julijskih Alp v neokrnjenem naravnem okolju, ki mu hotel izkazuje spoštovanje. Gre za energijsko varčen objekt, opremljen z lastnimi energijskimi viri, njegovi naravni in toplotni materiali najvišje kakovosti zagotavljajo zmanjšanje vpliva na okolje in nižje obratovalne stroške. In če dobro pomislite, ali ni tudi slika izmišljenega raja prikazovala samozadostnega in prijaznega kraja z bistrim izvirom? Da, v neposredni bližini hotela je energetska vodna vrtina, kjer iz globine

Goodlife.si 15

340 metrov črpajo svojo kristalno čisto vodo … Objekt je dognano vključen v okolje in je eden izmed najbolj varčnih in naprednih hotelov v osrednjem delu Evrope. Ko se naužijete ugodja, ki ga ponuja, torej veščih rok tajskih maserk, svežine vodnega parka, blagodejnega učinka savne in razgleda daleč čez vršace skozi stekleno ostrešje, vas bo morda zamikalo stopiti v zimo. Kaj pravite na drsanje po zaledenelem jezeru? Tek na smučeh ali turno smučanje? Morda pa se odločite za zimsko jahanje konj. To je že čisto druga rajska zgodba.

IME JI JE Chloé Nova »ljubezen« ne razočara niti večnih zaljubljencev, saj se bogate brezčasne orientalske note poleg svežine perunike in španskega bezga ob njenem dotiku mešajo z lahkotnostjo pudrnih delcev perujskega balzama. Metuljčki v trebuhu.

Love Chloé, v drogerijah, 81,09 evra (50 ml).

Menda vsakih pet sekund nekje na svetu prodajo eno L'Occitanovo kremo za roke s karitejevim maslom. Gre za mešanico dvajsetih odstotkov omenjenega afriškega masla, medu in mandljevega izvlečka, z dišavami eteričnih olj jasmina in ilang-ilanga. A njena zgodba je veliko več kot le razvozlana skrivnost mame Afrike. Zgodba o kremi je tesno povezana z L'Occitanovo fundacijo, ki jo je francosko kozmetično podjetje ustanovilo leta 2006. Borijo se proti slepoti in slabovidnosti, za ohranitev tradicionalnega znanja o naravi ter podporo projektom ekonomske emancipacije žensk v manj razvitih delih sveta. To gre z roko v roki s pridobivanjem karitejevega masla, ki ga L'Occitane prek pravične trgovine pridobiva iz Burkina Fasa ter tako omogoča samostojnost in enakopravni položaj tamkajšnjim ženskam. »Naj bo moja nova zimska razvada z vonjem po jasminu moj prispevek k emancipaciji afriških žensk,« zadovoljno vtiram svilnato kremo iz popularne srebrne tube v svoje utrujene in premražene roke. Samozavestno je pometla z vsemi SOS-mazili, ki se »šlepajo« v avtu, na hladilniku v kuhinji, na nočni omarici, v torbici, na pisalni mizi ... Pri L'Occitanu so pred kratkim ponudili tudi tri omejene izdaje za nas, ljubitelje afriških vonjev in avantur večne mladosti: Egipčanski hibiskus, Maroško puščavsko vrtnico in Cvet kakavovca iz Slonokoščene obale. Afrika na žametni dlani.

Prodajalne L'Occitane, 20 evrov (150 ml). Piše: Saša Grobelšek

Otroški voziček ABC Design 3-Tec iz nove kolekcije otroških vozičkov 2012 starše navdušuje z inovativnimi funkcijami, atraktivnim modernim videzom in športno obliko. 3-kolesnik poskrbi za popolno udobje malčka med vožnjo, kar doseže s prilagodljivim in v 4 položaje nastavljivim športnim sedežnim delom, primernim naslonskim kotom naslonjala ter z nastavitvijo blokade in

vrtenja dvojnega sprednjega kolesa. Voziček odlikujejo še po višini nastavljiv ročaj, majhna teža in strehica z magnetnim okencem. Komplet zajema voziček, športni del in košaro za novorojenčka. Primeren je tudi kot potovalni sistem, saj je ob uporabi zamenljivega nastavka združljiv z različnimi otroškimi avtosedeži (Maxi-Cosi Cabrio, Römer Baby-Safe plus SHR in drugimi).

2009

Tvit, tvit 6

TO BELL LESS R E N O E ANSW Bassey ley

- Shir

SO PTIČKI DOMA?

December je čaroben mesec! Ne le da diši po marcipanovih kolačkih in kuhanem vinu, na vsakem koraku nas čaka novo prijetno presenečenje. Naj bo to klic starega prijatelja, voščilnica v poštnem nabiralniku ali vsakodnevno darilce v adventnem koledarju. Tukaj je osem naših najljubših, s katerimi smo začeli »veseli december«. Le kaj se skriva za drugimi okenci?

Goodlife.si 15

1 »čebelje« mazilo za ustnice z medom Burt's Bees, 4,86 evra, Maxi, Nama 2 sol za kopel z rožmarinom Lepa Vida, 10,46 evra, Piranske soline 3 vroča čokolada z okusom cimeta Whittard of Chelsea, 5,95 evra, 1001 dar 4 kroglice Lush za kopanje, 4,50 evra, Lush 5 bogata vlažilna maska za lase Paul Mitchell, 19 evrov, saloni MIČ Styling 6 dišava A New Perfume, Comme des Garçons, 95 evrov, www.colette.fr Izbor: Saša Grobelšek 7 senčila Clarins, 39,50 evra, Limoni 8 antioksidantni serum Organic Pharmacy, 87 evrov, Maxi Ilustracija: Zarja Menart

Sanjska potovanja KompaSov praznični december

VLJEN Z AGOtO D O ODH

VLJEN Z AGOtO D ODHO

VIKEND V NEW YORKU

DUBAJ IN OAZE

MEHIŠKE ZGODBE

Doživite nepozabno Novo leto na ulicah najlepše razsvetljene svetovne prestolnice.

Od smučanja v pokritem stadionu do jeep safarija po puščavi.

Potujte z nami po sledeh izgubljenih civilizacij do največjega mesta na svetu!

30. 12. 2011 5 dni/3 noči, hotel 2/3* na Manhattnu od 1.620 € na osebo

30. 12. 2011 6 dni/5 noči, hotel 4* 1.095 € na osebo

26. 12. 2011 14 dni/12 noči, hotel 3/4* od 2.290 € na osebo

SANJSKA KRIŽARJENJA • RAZKOŠNI ARABSKI POLOTOK

in Ekskluzivni koncert EROIKE, 16. 2. 2012, od 1.432 € na osebo • ZAHODNO SREDOZEMLJE in

KANARSKI OTOKI, Costa Serena, 24. 2. 2012, od 640 € na osebo

VLJEN Z AGOtO D O ODH

ZANZIBAR - počitnice

KENIJA - počitnice

MALEZIJA

ŠRILANKA IN MALDIVI

Okusite »Hakuna Matata« - življenje brez skrbi!

Raziščite deželo, kjer se najlepša afriška doživetja združijo v popolno celoto!

Oddih na daljnem vzhodu, v bogastvu narave Dežele tisočerih lepot!

Tedenski odhodi iz Verone 9 dni/7 noči, dopolnjeni polni penzion od 1.350 € na osebo

Tedenski odhodi iz Verone 9 dni/7 noči, dopolnjeni polni penzion od 1.255 € na osebo

18. 2. 2012 11 dni/8 noči, hotel 3/4* od 2.379 € na osebo

Spoznajte starodavno kulturo gostoljubne Šrilanke in drugačne, še neznane razsežnosti lepot narave.

Za informacije vabljeni: 01 2006 111 • www.kompas.si

18. 2. 2012 13 dni/10 noči, hotel 4/5* 2.495 € na osebo

Cene so informativne narave. Točni podatki so tisti, o katerih ste obveščeni v času prijave na aranžma oz. na www.kompas.si.

potovanja, Ki jih imate najraje

L Duel: Alan Hranitelj in Franjo Tivadar - Bliskavica: Križani Slovenci Romana Uranjeka (IRWIN) - Na nož: Urša Šefman Sojer (Zvezda) Metuljček: Mitja Meršol Nosim ... 41

Goodlife.si 15

DUEL

alan hranitelj in franjo tivadar o popolni moški obleki po meri

DRUGA PUBERTETA

Deček in njegov krojač. Prvi z natanko štirikrat preloženim belim robcem, s katerim si utira rahlo potno čelo, drugi v pražnji tridelni obleki, ki jo z obešalnika sname le trikrat letno. Uvod v zgodbo, ki bi bila večer za večerom zlahka brana otrokom, ko se odpravljajo v svet sanj in si ob mrmranju ponosnih očetov zatiskajo oči pred pošastmi iz omare. A to ni slikanica in onadva nista risana junaka. Alan Hranitelj, mednarodno uveljavljeni kostumograf, in njegov krojač Franjo Tivadar sta dobro vajena podob iz domišljije, saj jih na gledališke deske skupaj postavljata že dve desetletji. Spoštljivo se vikata. Gospod Alan. Gospod Franjo. Velika gospoda, vsak zase, skupaj pa še večja.

Zapisal: Robert Krim Foto: Matjaž Tančič L

Goodlife.si 15

lan: Takoj po premieri predstave Psiha v Slovenskem mladinskem gledališču ste za stranko dobili še mene, kar je bilo skoraj tako, kot da bi dobili novo predstavo. (Nasmešek.) Franjo: Spomnim se prvega fraka, ki sva ga naredila za vas. Takoj sva prišla skupaj. Vprašal sem vas, ali še kaj popraviva, pa ste samo odkimali. Ne, joj, super je, ste rekli. a: To je bil tisti dolgi ... F: Žepe je imel. a: Nista bila dva? F: No, enega od njiju se bolj spomnim. Imate ga tudi v knjigi. a: Točno, ja. F: Bili ste takšen »fantek«. Vsak lasek je bil na svojem mestu, skrbno počesan. a: Zdaj sem se pa že zapustil, kajne? (Smeh.) Pa to niti ni bilo moje najbolj ekstravagantno obdobje. Že takrat sem bil v črni obleki, srajci, kravati, s kravato in prečo na sredini. F: Nikoli nisva imela nobenih težav. Vedno ste točno vedeli, kaj želite. Drugi kostumografi narišejo, potem pa spreminjajo. Vi ste bolj podobni Alenki Bartol, ki je, ko je prišel kak solist in se pritoževal, imela navado reči: »Ne, tako boš imel, kot sem jaz narisala,

kot bo Franjo naredil.« Če kostumograf ne dovoli, da si ljudje izmišljujejo, potem si ne. a: Je pa res, da pri vas nikoli ni bilo treba ničesar popravljati. Tako kot ste naredili, tako je tudi bilo. Zame ljudje predvidevajo, da blazno »težim«, pa nimam kaj. Franjo zbucka in je konec. Samo pogledam, ali je dovolj tajlirano – in je to to. Nič. ČEVLJI POMNIJO a: Imam nekaj kupljenih oblek, ampak teh je v primerjavi s številom vaših le deset odstotkov. Nisem tip človeka, ki bi obleko ponosil do konca, da bi bila že čisto stara in razpadajoča. V garderobi še vedno visijo obleke, ki so stare že dvanajst ali štirinajst let, pa so še vedno kot nove. F: Nekateri jo nadenemo samo dvakrat ali trikrat na leto. (Smeh.) Tako bo dolgo zdržala, če pa jo imaš na sebi vsak dan, se lahko kar hitro obrabi. a: In paziti je treba nanjo. Nikoli je kar ne vržem čez stol. Tam bi se mi zdela preveč nesrečna, kot da joka in vpije, da želi biti na obešalniku. Podobno je s čevlji. Ne sezuvam jih nemarno in mečem v kot. Čevlji morajo na kopito, naslednji dan odležati, počivati.

Verjamem, da oblačila in čevlji to vedo! (Smeh.) F: Oblačila po meri so dražja, zato bi morali imeti drugačen odnos do njih. Danes pa se v trgovinah kupujejo čisto poceni. Nič čudnega, da je ljudem vseeno zanje. Ko sem v začetku šestdesetih prišel v Ljubljano, smo v našem ateljeju, pri Zmajskem mostu, vse delali po meri. Štirideset krojačev in krojačic je ves čas garalo. Zdaj ni več delavnic, ker ni več moških, ki bi želeli takšno konfekcijo. a: Manj kot v tujini, gotovo. Je pa strank več, kot jih je bilo pred desetletjem, le »gospodov Franjev« je manj. Mladi oblikovalci ne obvladajo tako dobre izdelave. F: V mojih časih ti krojači niso želeli ničesar pokazati in si moral znanje dobesedno »ukrasti« od njih. Opazoval si enega in drugega mojstra, kako delata, in če si ju vprašal, kako kaj naredita, sta ti povedala narobe. Svojčas sem izučil precej hvaležnih oblikovalcev, problem je le v tem, da so zdaj tudi ti že v pokoju. (Smeh.) Občasno še pride naokoli kakšno dekle z oblikovne šole, vpraša za nasvet, ji pokažem, kako se kaj naredi ... Marsikdo bi se rad izučil. Spomnim se, da mi je mojstrska šivilja z RTV, gospa Marica, pred leti rekla: »Franjo, jaz bi se prišla k vam učit,

da bi znala izdelati moško obleko tako kot vi. Pa bi delala zastonj.« a: Moško obleko je res izjemno težko narediti. Mlajši krojači in šivilje si ne vzamejo dovolj časa. Navajeni so, da se vse zgodi »čez noč«. Izdelajo kostume za svojo prvo predstavo in si mislijo: »Oaaaaa!« (Se glasno čudi.) Pokažejo kolekcijo in upajo, da so ustvarili presežek, pa ni vse skupaj nič. Kot za druge poklice se tudi za to ne usposabljaš le nekaj let. Deset ali petnajst jih je potrebnih, da se pokaže, kaj znaš. Pravi krojač postaneš šele čez čas ... F: In še takrat se vedno učiš. »JOJ, SPET SMO TAM!« F: Če je obleka lepa, se to takoj vidi. Nekega jutra sem šel v službo in med hojo po pločniku srečal žensko, ki je imela na sebi tako lep kostim in urejeno pričesko, da sem ji kar sledil. Šele ko sem prišel do semaforja, sem ugotovil, da grem v napačno smer. (Smeh.) a: To dokazuje, da je oseba, ki obleko nosi, zelo pomembna. Obleka po meri je lahko narejena iz najboljšega blaga, izpod prstov najspretnejšega krojača, ampak če je ne nosiš

s pravo energijo, je vse zaman. Obleka delno naredi človeka in lahko zelo veliko pomaga, a ni vse. Mlajše generacije znajo to zdaj že izkoriščati, kar je precej kratkoročno. Jaz ne eksperimentiram veliko, mogoče le z vzorčki na kravatah ... F: ... zelo malo se spreminja. a: Kdaj si zaželim drugačnega blaga in vam rečem: »Franjo, a se spomnite tiste obleke, tistega ovratnika ...« Najbolj dolgočasno. Tajlirano. Ob telesu. Veliko mojih oblek nastopa v določenih predstavah, ko jih jaz ne nosim več, a na kom drugem izpadejo čisto drugače. Podobno je z lanenimi. Deset let sem nosil isti kroj. F: Ja, od začetka so bile te poletne obleke zelo široke, potem smo enkrat vse zožili ob telesu. Je pa tudi to zanimivo, da po pogovoru z naročniki nikoli ne grem takoj za krojaško mizo. Malce premišljujem, sploh ob treh zjutraj, ko se zbudim in ne morem več zaspati ... a: To je danes zelo, zelo redko. F: Bilo je obdobje sredi šestdesetih, ko so se nosile tako kratke hlačnice, da so se videle nogavice. Pa manšete. Potem so bili suknjiči s širokimi prsmi in rameni, suknjiči pa so bili krajši. In naenkrat se je vse skupaj začelo daljšati ...

a: To mi počnemo z mojimi oblekami. Pet let jih imam v omari, potem pa jih prinesem nazaj, da skrajšava ramo. Ali dodatno zoživa hlače. Skladno z nihanji v teži, ko se izmenično redim in hujšam, ampak to je druga zgodba. F: Jaz takoj vem. (Pogleda proti Alanovemu pasu.) a: Točno se spomnim nekaj primerov, ko sem vam prinesel blago, pa ste rekli samo: »Joj, spet smo tam.« (Smeh.)

več dolgo ... a: Kako da ne, Franjo? Zdaj ste v drugi puberteti. Sploh ne govorite tega. Ni govora. (Smeh.) F: Pri nas je konec z oblekami po meri. Delavnic je zelo malo, izumiramo. a: Škoda, grozno. F: Mogoče bodo prišli Kitajci, pa bo. a: Ja, prav gotovo. Tega nam manjka. (Skrivljen nasmešek.) F: Ne vem, ali se tega še spomnite. Nekoč ko sem bil v delovni krizi, sem predlagal, da bi midva skupaj ustanovila delavnico, kjer bi lahko delala. Ne bi bilo slabo, če bi takrat to izpeljala. a: Takrat bi morala, Franjo. F: No, zdaj pa sta si hčeri kupili mašino in bosta šivali. Starejša, doktorica sociologije, si jo je priskrbela, drugi pa smo jo tudi letos kupili. a: Kaj Tina bo šivala? F: Zase, ja. a: Blanka tudi? F: Prav hudo mašino je kupila, ima boljšo od mene. (Smeh.) a: Kaj takega!

Bili ste takšen »fantek«. Vsak lasek je bil na svojem mestu.

KITAJCI PRIHAJAJO F: Med delom ves čas poslušam glasbo. Po tihem. Najraje imam »starogradske« napeve ... a: Ja, saj imate celo zbirko kaset. F: Tudi druge zvrsti so mi všeč. a: Jaz pa zelo razpoloženjsko, včasih delam v tišini, drugič je vseeno, samo da nekaj ropoče. Nisem umetnik, ne potrebujem miru. (Smeh.) F: No, jaz bi rekel, da sem do neke mere umetnik. Kar kdo nariše, znam izdelati, a ne

Goodlife.si 15

BLISKAVICA križani slovenci

romana uranjeka (IRWIN) Kažipot Na tej strani: 1 Vlado kreslin. 27. XI. 10. Na desni strani (v vrstnem redu): 2 Vita Mavrič. 25. VII. 2007. 3 Jan Cvitkovič. 31. X. 11. 4 Nika Zupanc. 26. VII. 10. 5 Boštjan Vuga & Jurij Sadar. 17. VIII. 10. 6 Sebastijan Horvat. 29. I. 2011. 7 Katalena. 8. IV. 11. En križ na dan, vsak dan. Od uvedbe evra.

Goodlife.si 15

NA NOŽ Urša Šefman Sojer (Zvezda) o muškatnem oreščku

UNOVČENA ŽEPNINA Božična torta Zvezda

(premera 26 centimetrov, za 14 kosov ali enega predanega sladkosneda) Biskvit (en oblat, priprava torte zahteva tri) 2 rumenjaka 2 beljaka 62 g sladkorja 41 g čokolade 62 g orehov

Foto: Matjaž Tančič in Shutterstock

neve začenjam okoli šestih zjutraj. Ne s kosom torte, kakor bi nekateri morda pričakovali, ampak s treningom joge. Tako si nabiram moči za nov dan. Ko otroka pozajtrkujeta, jima pripravim še malico za šolo, ob osmih pa sem že v lokalu, kjer raztreščenih misli ostajam do pol štirih, ko ju poberem v šoli. Rada imam ta ritual z njima. Do konca decembra se bom morala zaradi norije ob odprtju novega bistroja Zvezda vsak dan vračati v pisarno in dan končati ... jah, kdo ve kdaj. Drugače bo le na božični dan, ko so pričakovanja otrok največja. Z možem jima vsako leto pripraviva veliko majhnih daril in jih vso prejšnjo noč navdušeno ovijava. Paketki, sporočilca in druge malenkosti pomenijo največ. Do lani sta še verjela v Božička in ga vztrajno čakala do druge ure zjutraj, ko sta zaspala ob jelki. V pravljice je treba verjeti, saj jih le tako lahko tudi živiš. Pokojna babica po očetovi strani je bila zame pravljični lik. V meni je pustila močan pečat ljubezni do peke. Že kot deklica sem ji pomagala pri valjanju testa, skupaj sva pekli potice in piškote pa tudi šarklje, ki jih je imela še posebno rada. Ko decembra v naši vitrini opazujem božično torto Zvezda, se vedno spomnim nanjo. Ta sezonska sladica je z nami že od začetka. Testo smo z leti dodelali, v njej ni nobene moke, krema je kuhana, torej ne vsebuje nobenega škroba ... Ne vem, ali je lahko še boljša. Bistvo torte so njene značilne začimbe: cimet, janež, klinčki – in meni zelo ljubi muškatni orešček. Nad njim sem se navdušila, ko sem ga po receptu iz kuharske revije, za katero sem običajno zapravila žepnino, vključila v pripravo pire krompirja. Takrat je bilo prvič, da me njegov okus ni zmotil. Na žalost ga pri nas doma ne marajo preveč, zato ga razen na svojem krožniku ne smem prepogosto vključevati v kuho, opažam pa, da se ljudje močno odzivajo nanj. Ali jim je všeč ali pa sploh ne. Ko se bo januarja moje življenje vrnilo v običajne tirnice, ga bom morda vključila v katero od slanih jedi v bistroju. Do takrat vsaj vem, da ga lahko najdem v kosu božične torte.

BMW in MINI sta avtomobilska partnerja kavarn in slaščičarn Zvezda.

Goodlife.si 15

Beljake stepamo, dodamo sladkor in rumenjake. V zmes zamešamo orehe in čokolado. Vlijemo v model. Postavimo v pečico za 20 minut pri 160 ˚C. »Božična« krema 250 g čokolade 375 g masla 6 rumenjakov 200 g sladkorja 100 g vaniljevega sladkorja limonina lupina pomarančna lupina 2 dcl pomarančnega soka 250 g kremnega sira maskarpone zimske začimbe: cimet, muškatni orešček, klinčki, janež Sladkor z malo vode kuhamo do nitke. Rumenjake penasto stepamo in jim dodamo kuhan sladkor. Posebej stepamo maslo in stopimo čokolado. K stepenim rumenjakom dodamo maslo, čokolado in maskarpone. Na koncu dodamo še zimske začimbe in limonino ter pomarančno lupinico.

MIN AUS IS CO SANTA CL OWN TO T - Michael

Bublé

POLNJENJE Oblat biskvita navlažimo s pomarančnim sokom. Na tanko namažemo s kremo in dvakrat ponovimo. Torto obmažemo z »božično« kremo. Razrežemo jo na 14 kosov in na vsakega od njih nabrizgamo kupček beljakovega snega ter ga oblijemo s čokoladnim oblivom. Na koncu torto popršimo s srebrnim sprejem (ne tistim za jelko). BELJAKOV SNEG 350 g beljakov 700 g sladkorja 235 g vode sok ene limone Sladkor in vodo kuhamo do nitke. Beljake stepamo v sneg, nato mu po nitki dodajamo sladkor. Na koncu dodamo še limono. Beljake stepamo toliko časa, da postanejo svetli in trdi.

Goodlife.si 15

metuljček ZVRTAŠ LUKNJO V LED Piše: Mitja Meršol Ilustracija: Zarja Menart

rijatelj Ciril se je skrivnostno nasmehnil in me vprašal: »Bi znal vrtati luknje v led?« »Ja, zakaj pa ne? Saj to je ravno tako, kot če bi jih vrtal v les, mar ne?« sem mu takoj odgovoril. »Krasno,« se je zasmejal Ciril, »potem pa greva na Finger Lakes!« Bilo je na zimski večer v irskem pubu Old Stand na newyorški Tretji aveniji, kjer smo se vsako sredo družili Slovenci. Ciril, ki je z ženo Niko živel v New Jerseyju, je zelo dobro poznal celotno območje države New York in pogosto smo se z njim podali v kraje do Niagarskih slapov in tudi čez mejo na kanadsko stran. Bil je tudi strasten ribič. In prav v zvezi z ribami je bilo povezano njegovo vprašanje. Razložil mi je, kako čudovito jih je loviti – na zaledenelem jezeru. Ni mi šlo v glavo. Loviti ribe na jezeru, ki ga prekriva led? »Ja, saj zato pa sem te vprašal, ali bi znal vrtati luknje v led,« mi je odvrnil. In sva se odpeljala z Manhattna proti severu države. Spotoma sva se ustavila še v trgovini in kupila manjšo vrtalno napravo. »Potežkaj jo. Je v redu?« mi jo je Ciril dal že kar v trgovini v roke. Preveril sem, kje je petelin, na katerega moram pritisniti, kako jo usmeriti ...Vse je bilo v redu. In v mrzlem snežnem vetru sva se odpeljala proti severu, mislim, da v okrožje Cayuga, kjer so bila jezera Finger Lakes. Ob enem izmed njih, ki se je zdelo Cirilu najbolj primerno, sva ustavila buicka. Vzel je svoj ribiški pribor, spravljen v velikem zavoju. Jaz pa sem nosil, seveda, vrtalno napravo.

Prvi je na led stopil Ciril in preizkusil, kako varen je. Potem sem stopil nanj še jaz. In začelo se je.

Mislim, da sem smel po predpisih zvrtati le določeno število lukenj. Ciril je vedel natanko, koliko, in to se nama je obrestovalo. Kajti kakor hitro sem začel vrtati, se je od nekod pojavil šerifovsko uniformiran redar in zahteval od Cirila ribiško dovoljenje. Ko ga je dobil in zaračunal takso za ribolov, nama je še določil število lukenj. Ribolov se je lahko začel. Vrtal sem in vrtal, Ciril pa je v vsako luknjo potiskal vrvice s trnkom, ki so bile prek posebnega stojalca v obliki črke V povezane z opozorilnimi zastavicami ob vsaki luknji. Kakor hitro se je namreč zastavica premaknila, je bilo jasno, da je riba zgrabila za trnek. In sva krožila od zastavice do zastavice in vmes – zoper premraženost, čeprav je na ledu niti nisem občutil – iz posebnih kovinskih stekleničk (»pocket whisky bottles«) srkala okrepčilno pijačo. »Ciril, poglej, zastavica maha,« sem pokazal proti eni izmed vrtin. Skočil je k njej in iz luknje potegnil jezersko postrv. Hura! Prevzelo naju je zmagoslavje, mene pa poleg tega še zgodovinski občutek, saj sem prvikrat sodeloval pri takšnem ribolovu. Izlov sicer ni bil pretiran, tako da sva za celotno trofejo spotoma kupila še nekaj podobnih rib in jih prinesla v Cirilovo stanovanje v Fort Leeju, kjer sva doživela navdušen sprejem.

S Cirilom sva poskrbela še za neko drugo posebnost in doživetje. Ko sva nekoč v madžarski restavraciji na Drugi aveniji ugotovila, da je njihov golaž zanič, sva se odločila, da kuharja izobraziva, in sva mu vljudno povedala, kako si midva predstavljava golaž. Naredila sva pravo zmes mesa in čebule in seveda vsega drugega. »To bo za Američane premočno,« je dejal kuhar, a nama je kljub temu iz hvaležnosti skuhal posebni (brezplačni) porciji.

»Kaj, kuhanega vina ne poznate? Ne veste, kaj je mulled, glu-wine?« Natakar je bil ves zmeden in ko sem videl, da razen nas ni gostov v sobi, sem stopil do njega in mu razložil, kako se dela kuhano vino. Poklical je še šefa in ta me je prosil, naj mu ponovim glavne sestavine. Povedal sem mu, da gre običajno za belo vino, lahko pa je tudi rdeče, mora pa biti vsekakor dobro. »Vino lahko kuhate samo ali pa mu dodate malo vode in po okusu sladkate.« »Koliko sladkorja?« je zanimalo šefa. »No, kakih deset dekagramov na liter. Nikakor ne preveč. Dodajte pa še malo cimeta, limonine lupinice, klinčke, na kozarcih napravite bel sladkorni rob, ovijte jih s servietami, na rob lahko zataknete tudi kako rezino pomaranče, limone ...« sem mu svetoval. Vse si je zvesto zapisal in leto pozneje sem izvedel, da so v lokalu res začeli streči s kuhanim vinom. Seveda nikjer ne piše, da jim je to priporočil neki slovenski smučar.

Pozneje sem izvedel, da so v lokalu res začeli streči s kuhanim vinom. Seveda nikjer ne piše, da jim je to priporočil neki slovenski smučar.

Govoreč o užitkarski izobraženosti se seveda ne morem izogniti še spominu, ki prav tako sega v slovensko-ameriške zimske dni. Vsako zimo se je namreč naša druščina odpravila smučat v Windham Mountain v severnem newyorškem pogorju Catskills. Windham se ponaša z izredno lepimi smučišči, ki so jih pred pol stoletja uredili zasebni investitorji in se še posebej posvetili temu, da poleg lepih prog, dostopnih tudi starejšim in telesno šibkim osebam, gostom postrežejo z dobrimi (zlasti mehiškimi) jedačami in pijačami. Smučali smo po ves dan in ko smo se potem lepo usedli in gledali, kako se po smučiščih še vedno podijo smučarji s kavbojskimi klobuki in sploh oblečeni kot kavbojci (šlo je za poseben Cowboy Skiing Day), smo si med drugim zaželeli kuhano vino. »Kuhano vino?« je bil presenečen natakar. »Kakšno pa je to?«

A lepo življenje seveda ni samo kuhano vino na smučeh in Mozartova kroglica ali suha figa, ki smo jih z ženo in hčerami pred leti na avstrijskih smučinah dobivali od smučarskih vaditeljev za nagrado za brezhibno prevoženo progo. »Naj ti pokažem, kaj je good life, prijetno življenje,« mi je zaklical John, odrinil s sedeža svojega psa Bena in me potisnil v avto. Bilo je v južnem, mističnem Walesu, ki ga je pravkar pobelil sneg. Kipar John (sin našega slovitega belokranjskega rojaka Janka Lavrina) me je s svoje galerijske vile na slikovitem griču zapeljal po ozki poti navzdol v vasico Pont Robert. Sredi vasice stoji restavracija Johnove prijateljice Kate. Tu se John shaja s svojimi prijatelji na posebnem čitalniškem večeru. Vsem navzočim je najprej barvito opisal najino poznanstvo in moje druženje z njegovim očetom in materjo slikarko Noro v Londonu, nato pa so se poglobljeno lotili razprave o knjigi, za katero so se pred dvema tednoma skupaj odločili, da jo bodo prebrali in komentirali. In medtem ko je narava belila vrhove valižanskih hribov s snegom, je v restavraciji vladala visoka, a sproščena beseda. Beseda o knjigi z naslovom Kratka zgodovina traktorjev v ukrajinščini. Beseda, ki je – seveda skupaj z vsemi dobrotami – spajala vso druščino v vez užitka in misli. Priznaj, da je to res pravi good life, mi je po večeru dejal John. In pritrdil sem mu. Nemudoma.

Goodlife.si 15

Časi so zaradi gospodarske in politične nestabilnosti res zahtevni, niso pa neobvladljivi. Nasprotno! Ohraniti moramo trezno presojo, se izogniti čustvenim in impulzivnim odločitvam ter biti pri naložbah racionalni in preudarni. Predstavljamo ALTA ABS, varnostni sistem za obvladovanje tveganja naložb, ki temelji na strategiji absolutne donosnosti. Upravljanje premoženja po tej strategiji omogoča hitre in učinkovite reakcije, s katerimi dosegamo stabilne donose, premoženje pa je manj izpostavljeno nihanju trgov kot pri klasičnem upravljanju.

NOVA NALOŽBENA KULTURA

alta.si/abs Ugodnosti na 080 10 60, 01 3 200 300 ali invest@alta.si.

Tržno sporočilo. ALTA Invest d.d. Železna cesta 18, 1000 Ljubljana. Več informacij na www.alta.si/disclaimer.

Delo, d. d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana, www.delo.si

SEDEM DNI. ENO BISTVO.

Vodilni nedeljski časnik, zdaj v razširjeni in osveženi obliki.

dela nedeljo.

nosim ... Mia, 21 Ljubljana Doma sem nekje med Reko, Zagrebom in Ljubljano, kjer študiram modno oblikovanje, in tako je tudi z mojim stilom. Ves čas je nekje drugje. Nimam najljubšega kosa, ker je danes to lahko nov dežni plašč, ki sem ga našla na bolšjaku, pojutrišnjem pa pulover, ki mi ga je spletla babica. In ja, rada brskam po bolšjaku in nosim rabljena oblačila. Čisto posebno energijo imajo in to mi je všeč. Prodajalnam hitre mode se izogibam na veliko. Med oblikovalci ljubim Maison Martina Margiela, Walterja van Beirendoncka in, mmm, Bernharda Willhelma, sicer pa cenim vse, ki niso na prvo žogo. Ne vem, ali bom ravno modna oblikovalka, bolj me mika modna ilustracija, mogoče pa bom vse pustila in odprla kiosk s hitro hrano. Življenje jemljem z veliko žlico in ne maram preresnosti, hah. Besedilo in foto: Ekoas

YOU DON'T HAVE TO SAY YOU LOVE ME - Dusty Springfield

Goodlife.si 15

Sem originalen in pripravljen nate!

Enkraten čas za dve čudoviti darili v enem! NAGRADNA IGRA TVOjA ORIGINAlNA IDEjA lAhKO pRINEsE ČUDOVITO DARIlO!

Povej nam zakaj si ORIGINAlEN in pOVŠEČKAj prijatelje. Najbolje ocenjeni avtorji originalnih idej boste prejeli eno od čudovitih daril za praznike. Sodeluj zdaj: www.microsoft.com/ slovenija/darilo/nagradnaigra

Trije razlogi, zakaj je osebni računalnik z originalno Microsoftovo programsko opremo prava izbira:

ZAŠČITEN

pred virusi in zlorabo podatkov

KREATIVEN pri delu in zabavi

KOMUNIKATIVEN doma in na poti

Osebni računalniki s programsko opremo Windows 7 in Microsoft Office 2010 vključujejo vse, kar potrebujete za brezskrbno delo in zabavo.

Igrače pet novih nepogrešljivih gadgetov na zasneženih strminah in v topli alpski koči Gregorja Šketa.

Zvočnik Philips Fidelio

Proizvajalci zabavne elektronike dobesedno tekmujejo, kdo bo izdelal bolj inovativni način predvajanja glasbe s sodobnih glasbenih skrinjic, med katerimi so najbolj priljubljeni Applovi i-pod, i-pad in i-phone. Philips je v najnovejši različici Fidelia predstavil svoj pogled. Gre za zvočnik okrogle oblike, ki s pomočjo brezžične povezave predvaja glasbo. Ludwig van Beethoven zagotovo ne bi imel nič proti, da so izdelek poimenovali po njegovi operi. (www.amazon.co.uk, v prednaročilu okoli 350 evrov)

Čelada Poc Receptor Communication

Številni smučarski navdušenci tudi na belih poljanah ne morejo brez glasbe. Njim je Poc, švedski proizvajalec vrhunske zaščitne opreme, posvetil čelado Receptor Communication, ki je kompatibilna z različnimi MP3-predvajalniki in mobilnimi telefoni. Za ozvočenje skrbi Skullcandyjev avdiosistem. (www.extremevital.com, okoli 200 evrov)

Fotoaparat Nikon 1 J1 in 1 V1

MMER BOY LITTLE DRUCrosby - Bing

Ura MIH

Švicarske ure so še vedno zakon. V kraju La Chauxde-Fonds, ki je med drugim rojstni kraj svetovno znanega arhitekta Charlesa Edouarda Jeannereta, bolj znanega pod vzdevkom Le Corbusier, imajo celo Musee International d'Horologie. Prav pod okriljem mednarodnega urarskega muzeja je nastala tudi ura, ki nosi ime MIH Watch. Avtorstvo si delijo kurator muzeja Ludwig Oechslin, mojster urarskih mehanizmov Paul Gerber in oblikovalec Christia Gafner. Ura je prekrasen minimalistični izdelek, ki je hkrati pravi biser urarske tehnike. (mih@embassy.ch, okoli 4000 evrov)

Nikon je predstavil novo serijo kompaktnih fotoaparatov, ki jima je nadel oznako 1. Gre za dve različici (J1 in V1) lahkega prenosnega fotoaparata, ki je opremljen s sistemom zamenljivih objektivov. Lahko bi rekli, da ima vse, kar imajo veliki. Izdelan je tako, da omogoča hitro delovanje ter snemanje odličnih fotografij in videoposnetkov. Poleg tega pa navdušuje z minimalističnim oblikovanjem. Na voljo je v petih barvah. (Big Bang, 599,99 evra ali 4 x 150 evrov s kartico Goodlife Diners Club)

Kamera Drift Innovation

Drift Innovation HD170 Stealth je kamera za športne navdušence. Z njo lahko snemate med vožnjo s kolesom in motorjem, med vijuganjem po belih strminah, med jadranjem ali deskanjem, tudi med poletom s padalom. S priloženimi dodatki jo pritrdite tako rekoč kamor koli, na čelado, kolo, roko, nogo ... Tudi če bo na težko dostopnem mestu, bo uporaba zaradi daljinskega upravljalnika še vedno preprosta. Kamera snema do 60 slik na sekundo, kar je še posebno prikladno, če si želimo pogledati film v upočasnjenem posnetku. Uporabimo jo lahko tudi kot fotoaparat (pet milijonov točk) z možnostjo slikanja v intervalih (2–30 sekund). Posnetke si ogledate na barvnem zaslonu na kameri, lahko si jih prenesete na računalnik ali pa jih s priloženim kablom pogledate na televizijskem zaslonu. Uporaba je preprosta in do uporabnika prijazna. (www.blickvang.com, 199 evrov)

Goodlife.si 15

bang & olufsen igra v bmw KONCERT NA ŠTIRIH KOLESIH Leta 1925 sta Peter Bang in Svend Olufsen v zakotnem Struerju na danskem severozahodu ustanovila znamko, katere ime je pravzaprav sestavljeno iz njunih priimkov. Od takrat se je Bang & Olufsen razvil v izdelovalca kultnih avdio- in videonaprav, ki mu v tem svetu pripada prav posebno mesto. Že zelo zgodaj sta namreč spoznala, da je dizajn enakovreden sestavni del zmagovite celote, zato sta vedno najemala najboljše oblikovalce. Jacob Jensen in David Lewis sta le dva izmed srečnežev, ki jima je bila zaupana čast oblikovanja za to znamko. Piše: Gregor Šket foto: BMW

&O je bil eden izmed prvih, ki je svoje znanje, izkušnje in visoke standarde prenesel tudi v avtomobilski svet. Že v preteklosti so sodelovali z Audijem, Astonom Martinom in Mercedes-AMG, pred kratkim pa so se povezali še z BMW. Danci so namreč že zelo zgodaj ugotovili, da so avtomobilske kabine lahko tudi miniaturne koncertne dvorane. In sploh ni pomembno, ali je na sporedu nežna klasika, pomirjajoči jazz, razigrani pop ali razbijaški rock. Akustika je odlična, ne glede na zvrst. No, seveda če so vsi izvajalci, med njimi so mišljeni tudi avtoin avdiomojstri, v najvišji ligi. Ko najboljši združijo moči, je precej velika verjetnost, da tudi tisto novo, ki so se ga lotili, postane najboljše. 16 KABINSKIH ZVOČNIKOV Po novem Bang & Olufsen sodeluje tudi z znamko BMW. Njihov coupé serije 6 pa bo imel prvi čast uživati v prvovrstni glasbeni predstavi. Danci so namreč posebej za ta avtomobil izdelali

COME FLY WITH ME - Frank Sinatra

Surround Sound System, ki vključuje šestnajst zvočnikov, ki so premišljeno razporejeni po kabini. Orkester je sestavljen iz dveh nizkotoncev, sedmih srednjetoncev in sedmih visokotoncev, vsak izmed njih pa ima svoj ojačevalec. Ta sistem omogoča zelo natančne nastavitve zvoka v avtomobilu. Poleg tega je uporabljena tehnologija Di-rac Dimensions, ki ustvarja tako rekoč idealno akustično okolje za vse potnike.

Bang & Olufsenovi zvočni standardi poosebljajo izbrani okus lastnikov BMW.

»LAJTŠOV« Za dodatno harmoničnost zvoka skrbi tehnologija Acoustic Lens. Razvijalci so seveda poskrbeli tudi za dizajn svojih zvočnikov, ki so vsi opremljeni s filigransko izdelanimi pokrovi, zasnovanimi posebej za BMW serije 6 coupé. Vse to pa je nadgrajeno s prefinjeno osvetlitvijo, ki še dodatno prispeva k enkratnemu avdiovizualnemu ambientu.

Petty kriči Running Down a Dream, lahko Yo-Yo Ma na svoje čelo igra katero izmed Bachovih suit, lahko Miles Davis ustvarja čudesa ... Vsakdo ima pač svojo »playlisto« in vsaka bo odigrana do zadnje note. Takšno ozvočenje ni ravno poceni, a glede na vrtoglave cene vrhunskih avdiokomponent hudomušna opazka nekega kupca niti ni tako iz trte izvita. Dejal je namreč, da je nakup avdiosistema priznanega proizvajalca verjetno najcenejša možnost, da prideš do res dobrega hi-fija, pa še avto dobiš za povrhu.

OSEBNI YO-YO MA Vožnja ob spremljavi takšne glasbene zasedbe je en sam užitek. Lahko Tom

App-likacije amaterskega fotografa

Z i-napravami biva: Grongl Mrangl, twitter.com/grongl Ilustracija: Nika Jamnik

Legendarna fotografinja Annie Leibovitz je pred kratkim oznanila, da jo ljudje nenehno sprašujejo, kateri kompaktni fotoaparat naj kupijo. Zadnje čase je njen odgovor kar i-phone, pravi. Jasno, vsi že škljocamo s telefoni. Nekateri še lišpamo posnetke z aplikacijami, kakršna je bila v zadnji številki Instagram. Ampak, kako si z i-napravami pomagati v hujših primerih, kot denimo pri Gronglovih doma, kjer ata Grongl na nedeljskem sprehodu namesto juniorja tovori primerljivo težo fotografske opreme?

Goodlife.si 15

Navdih / 500px

Ata Grongl si pred spanjem rad odpočije oko na navdihujočih posnetkih, vendar ne na facebooku. Niti ne več na flickru. Fotografi so se odselili na 500px.com. Njihova lična aplikacija iOS je polna galerij različnih izborov, za posebne potrebe je na voljo tudi hiter iskalnik. (i-phone, i-pad, brezplačno)

Slikanje / Shuttersnitch

Lahko si predstavljate, da so nedeljske politične krize pri Gronglovih mačji kašelj v primerjavi s pripravami na potovanja. Za izognitev pogajanjem glede prenosnika je ata odkril na Amazonu spominsko kartico Eyefi, ki se poveže na wifi ali ustvari svojega. Tako fotke z aparata sproti prenaša na i-pad ali i-phone. (i-phone, i-pad, 12,99 evrov)

Več o novem BMW serije 6 Coupé si lahko preberete na: www.bmw.si. Zavarovalnica Generali ga varnim voznikom za eno leto obvezno zavaruje že od 322 evrov. Več na: www.generali.si.

Priprave / LightTrac

So ljudje, ki hočejo vedeti, kdaj bodo žarki zahajajočega sonca padli naravnost skozi ulico, na kateri bodo slikali v zlati svetlobi. Zanje so razvili aplikacijo Lightrac, ki na zemljevidih Google Maps za kjer koli izriše smer svetlobe sonca ob vzhodu, zahodu ali kadar koli vmes. (i-phone, i-pad, 3,99 evra)

Obdelava / Carousel

Pogosto jih slišim, ker je banka družinskih posnetkov zaprta v knjižnici programa za obdelavo slik Lightroom. Pravkar lansirani Applov iCloud elegantno reši težavo z družinskim dostopom do mobilnih fotk, kaj pa vse drugo? Adobe je pred kratkim napovedal svoj oblak, z njim povezana aplikacija Carousel je mini Lightroom. (i-phone, i-pad, brezplačno)

Goodlife.si 15

Brez prave kartice ... - 2-krat na leto se resneje lotimo nakupovanja oblačil: 1000 € - vsako leto v restavracijah porabimo: 500 € - 1 teden v letu dopustujemo v idiličnem slovenskem kraju: 596 € - razvajamo svojega najboljšega hišnega prijatelja: 500 € - šport je za nas vrednota: 600 €.

Skupaj: 3196 €

Tel.: 01 5896 160 • info@goodlife.si • www.goodlife.si

S kartico Diners Club Goodlife ... - 2-krat na leto se resneje lotimo nakupovanja oblačil: 800 € (Sportina, sOliver, Comma, Geox ...)

- vsako leto v restavracijah porabimo: 250 € (Kaval Group)

- 1 teden v letu dopustujemo v idiličnem slovenskem kraju: 298 € (Grand Hotel Primus)

- razvajamo svojega najboljšega hišnega prijatelja: 400 € (Mr. Pet)

- šport je za nas vrednota: 480 € (Giga Sport, Prva Liga, Konex, Chagi).

Skupaj: 2228 € Prihranek s kartico Diners Club Goodlife: 968

€!

Naročite svojo kartico na www.goodlife.si ali 030 33 77 77. Prvih 50 naročnikov, ki bodo aktivirali kartico Diners Club-Goodlife, se bo razvajalo z brezplačnim vrhunskim ličenjem MUD.

Pobeg

münchenske božične tržnice

PUNČ, PRESTE IN PRAVLJICe

Festival kiča. Stojnica za stojnico, polna prikupne krame, ki bo skupaj z drugimi ročno poslikanimi bunkicami in tistim presnetim angelčkom z odkrušeno glavo (ga ne bi letos res vrgli stran?) že čez nekaj tednov končala na podstrešju. Med njimi se opoteka pijan Nemec z navijaškim šalom okoli vratu in dvema kupicama punča v rokah, dokler s treskom na mizo ne zlije polovice po svoji ženi. Ona kriči. On beži. Ah, božič je tu. Četudi uvod zveni, kot bi ga spisal nemarni pobalin, ki je ukradel božič, so božične tržnice eden najlepših izumov nemško govorečega prostora. Še Grinch bi užival.

Piše: Maja Rak Foto: Kompas Goodlife.si 15

eselimo se jih vse leto. Konec marca, ko pogled skozi okno razkriva turobno, sivo prerijo, nad katero bi Lars von Trier verjetno omedleval od navdušenja, se navadni smrtniki zalotimo, da že sanjarimo o prihodnjem decembru; značilni toplini, ki traja samo nekaj tednov, a dene tako dobro. Potem se zgodi poletje, delovni september se prevesi v praznike in božična karavana je spet tu. Še preden se je lahko zavemo, z rdečenosimi jeleni na čelu že odbrzi v noč. Tu je seveda še dejstvo, da Slovenci radi ostajamo zvesti pregovoru »kovačeva kobila je vedno bosa« in smo malce razvajeni. Dunaj, Salzburg, celo Chiemsee in München so nekajurno vožnjo z avtomobilom stran, a se nam velikokrat do njih ravno zato sploh ne da odpraviti. Saj so blizu, bodo že počakali, si mislimo. Obstajajo pa tudi tisti drugi, »božični skrajneži«, ki zbirajo spominske skodelice za punč in jih ob vztrajnem brcanju nog sorodnikov pod mizo med božično večerjo kažejo povabljenim. Staro nemško mesto, v katero lahko mirne vesti pošljemo skeptike, obsesivneže in čisto vsakdanje ljubitelje

božiča, je bavarska prestolnica München. Z mogočno podobo 79-metrske mestne hiše, ki kot žlahtna starka varuje dogajanje na trgu Marienplatz v središču, je obisk tamkajšnje najbolj znane božične tržnice tudi izlet v svet flamsko navdihnjene gotske arhitekture. ZALOGE ZA ZIMSKO SPANJE Korenine najstarejše münchenske praznične znamenitosti segajo v 14. stoletje, natančneje v leto 1310, ko naj bi se v povezavi s trgom svetega Miklavža prvič pojavil zapis o »Miklavževi tržnici«. Kot večina tedanjih običajev je tudi ta izšel iz čiste potrebe. Tržnico so postavili zato, da so se lahko prebivalci okoliških mest na njej založili z vsem, kar so potrebovali za preživetje

med zimo. V začetku 19. stoletja so jo, v skladu s strožjimi protestantskimi načeli, preimenovali v tržnico »božjega sina«, od koder sploh izvira ime Christkindlmarkt. Leta 1972 so jo preselili v samo središče mesta, na slavni Marienplatz. Štiri adventne tedne, od konca novembra do konca decembra, tam vedri še danes. Na leto privabi več kot tri milijone obiskovalcev.

Dunaj, Salzburg, celo Chiemsee in München so nekajurno vožnjo z avtomobilom stran, a se nam velikokrat do njih ravno zato sploh ne da odpraviti. Saj so blizu, bodo že počakali, si mislimo.

Če vas misel na Američane, oborožene s snemalno opremo vseh vrst, spravlja ob pamet, se po dobro osvetljeni poti mehke snežne preproge raje sprehodite nekaj deset metrov naprej. Kraj, kjer se da še vedno vdihniti avtentičnost, je mirnejša, a nič manjša tržnica jaslic Kripperlmarkt. Domuje na

1 (zgoraj) Mestna hiša straži božično tržnico na Marienplatzu. 2 (desno) Zvezdni utrinki so v primerjavi z drugimi pisanimi prazničnimi elementi še minimalistični. 3 (skrajno desno) Prijazna Bavarka v družbi značilnih lesenih figuric. 4 (na drugi strani) Marienplatz vsako leto zaznamuje 30-metrsko drevesce, poklon ene od nemških regij.

Goodlife.si 15

Rindermarktu, manjšem trgu blizu Marienplatza. Na njej boste našli svetilko za hlevce, vola in osla ter darilo treh kraljev. Kot pred dvema stoletjema so tradicionalne lesene figurice še vedno izdelane v regijah Oberammergau, na spodnjem Tirolskem in v Erzgebirgu. PUNČI, BI PUNČ? Na glavni tržnici se mreži 150 lesenih stojnic z ustrežljivimi, prešerno nasmejanimi prodajalci. Na pravi münchenski božični tržnici ne smejo manjkati praženi mandlji in pečeni maroni, bavarski zeliščni bomboni, začinjeni piškoti Pfeffernüsse ali medenjaki Lebkuchen, gore kandiranega sadja, predvsem pa mora biti za krepkejše obedovanje obiskovalcem na voljo tudi cela paleta cvrčečih klobasic. Kupček belih zaradi veliko tujih obiskovalcev večinoma ostaja nedotaknjen. Zbirateljske kupice polnijo medica, mešanica fermentiranega medu in vode, svilnati rumeni jajčni liker, sadni punči iz jagodičevja, breskev in jabolk s cimetom pa tudi nam bolj poznani »kuhanček«, z zimskimi začimbami kuhano vino. Čeprav se ponudba med mesti rahlo razlikuje, je vsem skupno to, da alkoholni delež običajno preseže mejo zlatih deset odstotkov in se lahko povzpne na ubijalskih šestnajst. Moralni nauk zgodbe je: počasi. Z užitkom.

Goodlife.si 15

Dvokilogramski korenjak, ki bi moral končati v vsaki obteženi nakupovalni košari po obisku praznične tržnice, je znameniti sadni kruh Stollen. Kolaču podobni pekovski izdelek ustvarijo mešanica moke, vode in kvasa z dodatkom kandirane pomarančne lupinice in citronke, rozin, mandeljnov ter priporočenega ščepca kardamoma ali cimeta. Nekatere bavarske kuharice v maso skrivaj dodajo še vaniljo ali rum, odvisno od okusa hišnih brbončic. INGVERJEVI MOŽIČKI

domovih. Kar naenkrat so veje skromnih dreves tonile pod težo fuksijastega okrasja ter sprožile povpraševanje, ki še vedno traja. Okrasja na tržnicah je res neverjetno veliko. Nepregledni metri kričečih obeskov v obliki solzic so vredni občudovanja, a tudi najodpornejši po nekajurnem zmrzovanju na prostem ne morejo več. MGV v prazničnem obdobju ponuja posebno tramvajsko progo Christkindl, na katero lahko skočiš v sili in vozi po vsem mestu. Na krovu postrežejo z ingverjevimi možički, vročim kuhanim vinom in sproščajočo glasbo, medtem pa mimo bežijo münchenske znamenitosti. Angleški park, večji od newyorškega Central Parka, Hofbräuhaus, največja pivnica na svetu z enolitrskimi kozarci in lesenimi klopmi iz leta 1589, pa tudi Nemški muzej, priznani muzej znanosti in tehnologije.

Nepregledni metri kričečih obeskov v obliki solzic so vredni občudovanja, a tudi najodpornejši po nekajurnem zmrzovanju na prostem ne morejo več.

Sredi trga prezimuje tudi 30-metrsko drevesce. Vsako leto ga po stari navadi prispeva drugo nemško okrožje, ki poskrbi za njegov varni prevoz do mestnega središča. Navado okraševanja dreves je leta 1830 sprožila žena kralja Ludvika I., ki je služabnikom ukazala, da so v njuno münchensko domovanje privlekli prvo okrašeno jelko. Ko so meščani, vedno pripravljeni oponašati dvorno etiketo, slišali za njeno potezo, je virusno vnetje začelo razsajati po najuglednejših bavarskih

TRŽNICE NA »ODHODIH«

Chinesicher Turma, na Münchner Freiheitu, če jih ne najdete, pa vam še vedno ostane izhod v sili: izlet na osrednje münchensko letališče, kjer na terminalu z odhodi gojijo miniaturno različico. Odlikovanje za najboljši utrip, ne glede na to, kako se trudijo, še vedno pripada Marienplatzu. Tam Božiček razveseljuje otroke med četrto in šesto uro popoldne, z balkona mestne hiše pa občasno zazveni v živo zaigrana glasba. Podobi, ki navdaja z občutjem, da je, vsaj tisti trenutek v času, vse v najlepšem redu, se je težko odpovedati, a se enkrat mora končati. Čas se zavrti, pride marec – in spet se lahko začnejo sanje o novem belem božiču.

V praznična München in Chiemsee se lahko s Kompasom 17. 12. za dva dneva odpravite od 139 evrov. Dvodnevni ogled božičnih sejmov ob Donavi vam 10. in 17. 12. ponujajo od 158 evrov. Več na: www.kompas.si. Osnovno turistično zavarovanje zavarovalnice Generali za dvodnevno potovanje v Nemčijo znaša pet evrov. Več na: www.generali.si.

Druge »pop-up« božične tržnice v mestu so pognale v žepkih okoli Sendlinger Tora,

CESTA BELA

- Marjana Deržaj

Dobro mesto Imena Alena Kobilice se v ženski družbi ne da samo navreči v pogovoru. Že misel nanj povzroča omedlevico. Eden najlepših Slovencev je v težkih trenutkih, ko bi se drugi zaprli pred svetom, pogledal naprej. Trdo trenira za paraolimpijske igre prihodnje leto v Londonu, kjer se bo pomeril v plavanju, pred zasneženo zimo pa se najraje umakne v razgreto južnoafriško prestolnico.

Prvič me je v Cape Town zaneslo … … pri dvajsetih, ko sem v družbi še treh turističnih vodnikov en mesec potoval po Južni Afriki. Najprej smo leteli v Johannesburg, najeli avto in se odpeljali do Krugerjevega narodnega parka, prevozili smo Durban, Svazi in Lesoto, prečesali celoten Wild Coast, mimo Port Elizabetha do Knysna in končno do Cape Towna. Pot smo sklenili v Sun Cityu, kjer je ravno potekal izbor za miss sveta. Slovenijo je takrat zastopala Metka Albreht. Tam sem bil že … ... osemkrat, nazadnje pozimi 2007.

Alena Kobilico pri ustanovitvi centra slepih športnikov Vidim cilj podpira naložbeno življenjsko zavarovanje Flegma družb Generali zavarovalnica in Alta. Več na: www.flegma.si.

Največkrat se odpravim na … … Lion's Head. Ko si privoščiš dober trening in zamenjaš plažo za dobro uro vzponov po klinih in teka v hrib, na vrh sicer res prisopeš čisto izmučen, a si poplačan s čudovitim razgledom. Od tam lahko vidiš Robben Island, celotno mesto, Kanbays, pa prek Rta na odprto morje in Atlantski ocean. Ta točka mi je bila od nekdaj najljubša. (Lion's Head, začetek vzpona na Signal Hill Roadu) Tja najraje letim … … z Adrio Airways in z ljubljanskega letališča do veznega leta z Lufthanso. Lepo mi je, če me na pot pospremita prijazno osebje in občutek domačnosti. Z Adrio Airways in Lufthanso, s katerima potujem najpogosteje, zbiram tudi milje. Glede na število zasebnih in poslovnih poletov sem skoraj prepričan, da mi pripada že vsaj eno potovanje okrog sveta. Ko stopim z letala, najprej ... … opravim s carinskimi obveznostmi, sedem na betonsko ograjo in s širokim, zadovoljnim nasmeškom opazujem ljudi. Temu sledijo psihične priprave na vožnjo po levi strani ceste, saj takoj prevzamem krmilo.

Čare Južne Afrike lahko z istoimenskim 15-dnevnim Kompasovim programom odkrivate 24. 12. 2011 ali 19. 2. in 22. 4. 2012 že od 3980 evrov. Več na: www.kompas.si.

Cape Town

ALENA KOBILICE Foto: osebni arhiv Alena Kobilice in Shutterstock

Ko sem v mestu, stanujem … … najraje v apartmaju ali vili z bazenom. Naročniki iz modne industrije, ki v JAR prihajajo poslovno, se običajno znajdejo v hotelu Victoria Junction. Tistim, ki želijo zares vrhunsko nastanitev, svetujem Mount Nelson Hotel v predelu Gardens. (Protea Hotel Victoria Junction, Cnr Somerset & Ebenezer Roads, 021 418 1234, in Mount Nelson Hotel, 76 Orange Street, 021 483 1000)

I'LL BE HOME FOR CHRISTMAS - Diana Krall

Goodlife.si 15

Lokalnega posebneža sem spoznal … … ko smo malce pred božičem tam snemali svetovno kampanjo za dišavo Aquaman Rochas. Pri nas sta bila že sneg in pravo zimsko vzdušje, v afriški poletni vročini pa je zbledela vsaka sled za božičem. Edini namig na praznike je bil popolnoma prepoten temnopolt mladenič, ki je sredi ogromnega križišča prodajal šop napihljivih božičkov. Cape Town je znan tudi po znamenitih južnoafriških vinih. V kozarec bi nam nalili ... ... rdeče vino. Vsaka regija ima svojstven okus, a bi ljubiteljem najbolj svetoval poznano vinsko pot Stellenbosch. (Stellenbosch Wine Routes, Stellensbosch, 021 886 4310)

Lokalna gurmanska poslastica je … … noj, ki je tudi meni najljubša. Poskusil sem že aligatorja, a mi ni bil preveč všeč. V hotelu Chapmans Peak boste našli odlično ribjo restavracijo, v Green Pointu pa ljubiteljem sušija priporočam restavracijo Tank. (Chapmans Peak Hotel, Chapmans Peak Drive, Hout Bay 7806, 021 790 1036, in Tank, Waterkant Street, Green Point, 021 419 0007) Na mestu me najbolj moti … … to, da je v zraku kdaj slutiti vonj po »nevarnem«, saj je razlika med bogatimi in revnimi četrtmi zares velika. Za moj način življenja je to popolno mesto, saj pozna hribe, morje in plaže, kjer lahko plavam, igram odbojko ali deskam. Najboljša plaža, kjer bi pričakal novo leto … … je Llandudno Beach, nekoliko zunaj mesta. Velike granitne skale na desni strani plaže so videti, kot da bi jih tja nekoč nametal kakšen velikan. Odlično izhodišče za sprehod in kotiček, ki ti da ogromno energije. Tam se lahko izgubiš, bereš knjigo ali pa samo opazuješ valovanje morja. (Llandudno Beach, Llandudno)