Ne tvegajte. Investirajte v sončne elektrarne

Ne tvegajte.

Investirajte v sonÄ?ne elektrarne.

2010

ZdruĹženje slovenske fotovoltaiÄ?ne industrije

1. PREDSTAVITEV ZSFI Združenje slovenske fotovoltaične industrije (ZSFI) je bilo ustanovljeno z željo širiti zavest in nova spoznanja s področja raziskav in razvoja ter uporabnih znanj fotovoltaične industrije in povezati vsa slovenska podjetja, delujoča na področju fotovoltaike, ki želijo ponujati kakovostne storitve.

Dejavnosti članic obsegajo celotno verigo fotovoltaičnega sektorja, saj zajemajo vse od projektiranja in gradnje sončnih elektrarn, proizvodnje opreme do izobraževanja, promocije in svetovanja o pridobivanju sončne energije.

ZSFI dejavno sodeluje na domačem političnem in tržnem področju, prav tako se tudi vključuje v različne projekte, s čimer predstavlja interese članic ne samo na nacionalni ravni, ampak tudi na mednarodni in globalni ravni. Združenje je informacijsko središče, v katerega se vsakodnevno stekajo najpomembnejše informacije z mednarodnega fotovoltaičnega trga z različnih področij (tehnologije, investicije, proizvodnja opreme, tržne politike in trendi), ki so ključna za konkurenčno delovanje podjetij.

Ena izmed pomembnejših nalog združenja je predstaviti in hkrati približati fotovoltaiko širši javnosti. V ta namen združenje organizira konference, forume in ostale dogodke, izdaja dokumentacijo in publikacije, namenjene različnim ciljnim skupinam, ter poskuša izobraževati splošno javnost in tudi že izkušenejše akterje, ki ponujajo svoje storitve na fotovoltaičnem trgu.

1

Glavni namen združenja je skrbeti za hitrejši razvoj fotovoltaike in implementacijo standardizacije, predlagati nove standarde, analizirati in poročati o razmerah na tujih trgih, ščititi domači trg pred tehnološko nekonkurenčnimi izdelki in storitvami, ki bi utegnili zavirati razvoj panoge doma, skrbeti za dolgoročno vizijo panoge, podpirati organizacijo strokovnih razpravljalnih zborov, seminarjev in predavanj, povečevati zanimanje zasebnega sektorja in širše javnosti za uporabo fotonapetostnih tehnologij, urejati in izdajati publikacije ter zagotoviti Sloveniji ustreznega sogovornika, ki bo lahko čim bolj nevtralno svetoval pri strateških odločitvah v političnem, finančnem, znanstvenem in drugih sektorjih.

Z razvojem slovenskega fotovoltaičnega trga število članic združenja hitro narašča. V združenje se lahko vključijo vse pravne osebe oziroma združbe, katerih dejavnost je povezana s fotovoltaiko in imajo sedež delovanja v Sloveniji. ZSFI omogoča tudi kategorijo pridružene članice.

Pogoj pridobitve statusa pridružene članice je popolno ali delno izvajanje dejavnosti na področju fotovoltaike, med katere spadajo: raziskovalne institucije, institucije za izvajanje kontrole kakovosti in meritev, energetski distributerji, vladne in ostale institucije.

Članstvo v ZSFI prinaša številne prednosti:

• • • •• •

udeleževanje dogodkov, sestankov, kongresov in vseh srečanj, ki jih organizira ZSFI, dostop do informacij, obvestil, biltenov in katere koli dokumentacije, ki jo izda ZSFI, pravica do uporabe informacijskih, razvojnih in raziskovalnih projektov, podpora ZSFI pri doseganju poslovnih ciljev članic, srečanja in sodelovanje ključnih akterjev na področju fotovoltaike, vzpostavljanje stikov in krepitev poslovnih odnosov med članicami.

ZSFI svojim članicam ponuja možnost pridobivanja najnovejših informacij s področja fotovoltaike na domačem in tudi na svetovnem trgu, daje možnost sodelovanja na ključnih evropskih strokovnih konferencah in kongresih, predstavlja njihove interese na nacionalni in mednarodni ravni, ponuja dodatna izobraževanja ter odgovarja na vsa vprašanja. V svoje aktivnosti poskuša vključiti vse ključne sestavine za doseganje tržne konkurenčnosti in razvoj najboljše strategije za svoje članice.

Evropski projekt PV LEGAL ZSFI sodeluje pri evropskem projektu PV LEGAL, v katerem sodeluje 12 evropskih držav, in sicer: Bolgarija, Nemčija, Francija, Grčija, Italija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Slovenija, Španija, Češka in Velika Britanija. Glavni cilj projekta je premagati upravne ovire, ki se pojavljajo med procesom načrtovanja in gradnje sončnih fotonapetostnih elektrarn, skrajšati čas priključitve elektrarne na elektrodistribucijsko omrežje in izboljšati okvirne pogoje za razvoj fotovoltaike v Evropi ter s tem omogočiti hitrejši in učinkovitejši razvoj evropskega trga.

Projekt poteka v treh fazah: 1.

Končani sta že obsežna raziskava in analiza birokratskih procesov v 12 državah članicah, na podlagi katerih so se pridobljeni podatki o obstoječih ovirah pri gradnji fotonapetostnih sistemov zbrali v izčrpno in centralizirano podatkovno zbirko, ki bo omogočala primerjavo različnih birokratskih okvirov.

2. Na podlagi rezultatov raziskave so se pripravili svetovalni dokumenti s konkretnimi priporočili za izboljšavo okvirnih pogojev. Sledili bodo nacionalni forumi, na katerih bodo akterji s področja fotovoltaične industrije izmenjali mnenja o svetovalnih dokumentih in jih dopolnili, če bo to potrebno.

3. Zadnja faza je organiziranje nacionalnih in regionalnih strokovnih

delavnic, na katerih bodo konsolidirani svetovalni dokumenti predstavljeni ustreznim političnim odločevalcem, oblastem in operaterjem elektrodistribucijskega omrežja.

Več informacij o projektu najdete na www.pvlegal.eu.

2

2. FOTOVOLTAIKA

NAJSODOBNEJŠI ELEKTROENERGETSKI VIR

Eno izmed najpogosteje zastavljenih vprašanj sodobne družbe se nanaša na strateški energetski potencial posameznih elektroenergetskih virov, ki morajo združevati tako svojo dostopnost, zanesljivost, tehnološko sprejemljivost in predvsem sprejemljivost glede trajnostnega razvoja okolja. Zaradi vse bolj perečih podnebnih sprememb mora sodoben elektroenergetski vir ustrezati najsodobnejšim merilom ekonomskega, družbenega ter socialnega okolja človeka in narave. Fotovoltaika velja za eno izmed najhitreje razvijajočih se svetovnogospodarskih panog. Sonce kot daleč največji, obnovljiv in za človeka neomejen energetski vir predstavlja potencial, kakršnega nima noben drug energetski vir. Obdobje, katerega koncu se nezadržno približujemo, je zgodovinsko gledano zaznamovano z izjemno kratko, a hkrati izjemno intenzivno rabo fosilnih goriv. Obdobje, ki je pred nami, nas vrača nazaj k naravi, vrnitev pa omogoča tehnološki razvoj. Fotovoltaika velja za najbolj sprejemljiv obnovljivi vir, ki ga odlikujejo njegova modularnost, razpršenost, robustnost, neslišnost delovanja, ekološkost in cenovna konkurenčnost. Kot visokotehnološki vir je sonce najpomembnejše po svojem deležu in potencialu. Cilj Evrope je do leta 2020 zagotoviti 12 odstotkov sončne električne energije v celotnem naboru električne energije.

Da bi posamezen energetski vir izpolnjeval zahteve najsodobnejših energetskih virov, mora biti v skladu s standardi sodobne družbe, ki nosi poleg odgovornosti do družbe in sočloveka tudi odgovornost do tehnološkega napredka civilizacije in spodbujanja njenega nadaljnjega razvoja. Med postavke, po katerih skušamo vrednotiti sodobnost posameznih energetskih virov, spadajo: obnovljivost energetskega vira, potencial njegove uporabe, ekološka sprejemljivost, dostopnost, zanesljivost, tip uporabljene tehnologije, razpršenost, estetskost, modularnost, robustnost, zahtevnost vzdrževanja, način obratovanja in cenovna konkurenčnost. Glede na navedena merila lahko sončne elektrarne opredelimo kot najsodobnejše elektroenergetske vire. Sončne elektrarne za svoje delovanje uporabljajo energijo sonca, ki je osnovni gonilni energetski vir na Zemlji. Sončevo obsevanje Zemlje več tisočkrat presega potrebe človeštva po vsej primarni energiji. Drugače povedano, vsako uro sonce na Zemljo pošlje toliko energije, kot jo človeštvo uporabi v enem letu.

Potencial sonca znatno presega celotne energetske potrebe človeštva.

Beseda fotovoltaika izvira iz grške besede »phos«, ki pomeni svetlobo, in besede »volt«. Fotovoltaika je veda, ki proučuje pretvorbo energije svetlobe.

Fotovoltaična oziroma fotonapetostna pretvorba tako pomeni neposredno pretvarjanje svetlobne energije sončnega sevanja v električno energijo. Kot zelo estetski zeleni obnovljivi vir energije se lahko sončne elektrarne zaradi modularne zasnove uporabljajo za izgradnjo sončnih elektrarn reda velikosti od nekaj mili- do več megavatov. Prav to omogoča njihovo razpršenost, ki odločilno vpliva na zmanjšanje izgub v elektroenergetskem omrežju in zagotavljanje energetske samostojnosti ter neodvisnosti uporabnikov sončnih elektrarn.

3

Osnovni elementi sončnih fotonapetostnih elektrarn so sestavljeni iz dveh sklopov. Prvega predstavljajo sončni fotonapetostni moduli, ki so srce vsake sončne elektrarne ter pretvarjajo elektromagnetno valovanje sonca v enosmerni električni tok in napetost. Drugi sklop so elektroenergetski elementi, namenjeni uporabi proizvedene električne energije za posamezne namene. Mednje spadajo: razsmerniki, nosilna konstrukcija, priključni kabli, DC- in AC-spojišča, regulatorji, akumulatorji, stikalne in zaščitne naprave ter ostali inštalaterski material.

Fotonapetostni modul je sestavljen iz nizov zaporedno vezanih sončnih celic, ki so z vsake strani obdane s posebno EVA folijo, ki ima visoko vsebnost gela in nizek indeks porumenelosti. Folija neprepustno enkapsulira celice med plast hrbtne folije z zadnje strani modula, ki se uporablja kot zaščita modula pred UVsvetlobo, mehanskimi poškodbami in drugimi zunanjimi vplivi ter električno izolira modul, in stekla na sprednji strani. Visoko prepustno kaljeno steklo debeline 3,2 mm omogoča močno odpornost na mehanske udarce, tudi točo, in visoko prepustnost svetlobe, s čimer se povečuje izkoristek delovanja sončnih celic. Na zadnji strani modula je nameščena škatlica s priključki, ki omogoča priključitev na električne vodnike, ti pa na razsmernike, ki enosmerno napetost pretvorijo v izmenično.

Pri vrednotenju cenovne konkurenčnosti sončnih elektrarn moramo pomisliti na to, da je fotovoltaika panoga, ki je šele nedavno prešla z laboratorijske na množično industrijsko raven, in tako kot pri vseh drugih komercialno konkurenčnih panogah je pomembno doseči potrebno ekonomijo obsega. Kljub temu velja opozoriti na dejstvo, da se danes številne komercialne tehnologije še vedno zalo podpirajo. Vzemimo za primer nepovratne spodbude za razvoj dejavnosti uporabe premoga ali jedrske energije, ki segajo od neposrednih državnih poroštev, ugodnih posojil do drugih najrazličnejših neposrednih in posrednih nepovratnih sredstev. Začetne spodbude za razvoj fotovoltaike so pomembne zato, ker gre za revolucionarno tehnologijo, ki ima največji tehnološki in komercialni potencial ter ki bo že v samo nekaj letih konkurenčna konvencionalnim energetskim virom. Pri vsakokratni podvojitvi svetovne proizvodnje cena fotonapetostnih modulov pade za 20 odstotkov. Pri trenutni rasti panoge to pomeni, da proizvodna cena električne energije iz sonca vsako leto pade za od sedem do devet odstotkov. Prav zaradi tega bo fotovoltaika kmalu konkurenčna v primerjavi z drugimi energetskimi viri.

Naložba v sončno fotonapetostno elektrarno je naložba z nizkim dejavnikom tveganja in velja za zelo predvidljivo ter visoko donosno naložbo. Glavni cilj fotovoltaike je zagotoviti človeštvu najosnovnejšo prvinsko dobrino – zeleno električno energijo!

4

3. ZAKONODAJA Za postavitev sončne elektrarne in pridobitev podpore za proizvedeno električno energijo je treba pridobiti kar nekaj soglasij in dovoljenj. Najprej je treba preveriti možnost in način priključitve sončne elektrarne na elektroenergetsko omrežje. To storite tako, da idejni projekt svoje sončne elektrarne pošljete elektrodistributerju, ki upravlja distribucijsko omrežje na vašem območju, in zaprosite za projektne pogoje ali za soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje.

Za postavitev sončnih elektrarn na zemljišču je treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Ali ga je na konkretni parceli mogoče dobiti, boste izvedeli na občini, na kateri lahko zaprosite za lokacijsko informacijo, medtem ko zahtevo za vložitev gradbenega dovoljenja vložite na pristojni upravni enoti. Ker so občinski prostorski akti skoraj brez izjeme zastareli in ne urejajo obnovljivih virov energije, je to, ali vam bodo dovolili postaviti sončno elektrarno na določeni parceli, stvar proste presoje občinskih oddelkov za okolje in prostor.

Pri postavitvi sončnih elektrarn do 1 MW na ali v legalno zgrajenih obstoječih stavbah ali gradbenih inženirskih objektih gradbeno dovoljenje ni potrebno, saj so takšne sončne elektrarne uvrščene med enostavne naprave za proizvodnjo električne energije. Za njihovo montažo pa je potrebno izpolniti sledeče pogoje: pridobiti lokacijsko informacijo, da montaža elektrarne ni v nasprotju s prostorskimi akti, izdelati statično presojo, s katero se dokaže, da zaradi dodatne obremenitve ne bosta ogrožena mehanska odpornost in stabilnost stavbe, izdelati presojo, s katero se dokaže, da zaradi montaže sončne elektrarne požarna varnost objekta ne bo ogrožena, izdelati presojo o zaščiti pred strelami, izdelati presojo o zaščiti pred hrupom, v primeru, če sončna elektrarna leži na območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varovalni pas ali (za)varovano območje, je za montažo potrebno pridobiti še soglasje pristojne službe.

Na osnovi soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje je pred začetkom izgradnje sončne elektrarne treba izdelati PZI – projekt za izvedbo in od elektrodistributerja, ki je izdal soglasje za priključitev, dobiti še izjavo o ustreznosti projektnih rešitev. Na osnovi tega se lahko začne postavitev sončne elektrarne.

Pred priključitvijo na omrežje je z elektrodistributerjem, ki upravlja distribucijsko omrežje na vašem območju, treba skleniti še pogodbo o priključitvi na omrežje in o dostopu do omrežja. Investitor mora še pred priključitvijo na omrežje skleniti pogodbo o prodaji električne energije, pri čemer jo lahko sklene z elektrodistributerjem, Borzenom ali katerim koli drugim podjetjem, ki trguje z električno energijo. To je pogodba za tržni del cene, ki se prosto oblikuje na trgu. Če se ne odločite za pogodbo z Borzenom o zagotovljenem odkupu po fiksni ceni, ki je določena v Uredbi o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, boste od Borzena dobivali obratovalno podporo, ki je nižja za vsakoletno ocenjeno tržno ceno električne energije.

Po priključitvi na omrežje je treba opraviti prevzemne meritve in jih priložiti vlogi za pridobitev deklaracije za proizvodno napravo za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE), ki se pošlje na Agencijo za energijo RS. Agencija nato v 30 dneh izda deklaracijo za proizvodno napravo, ki potrjuje, da ta proizvaja električno energijo iz OVE. Na osnovi prejete deklaracije je treba Agenciji za energijo poslati še vlogo za pridobitev odločbe o dodelitvi podpore za proizvedeno električno energijo, proizvedeno iz OVE. V 30 dneh izda agencija tudi to odločbo in jo pošlje v vednost Borzenu. Ta pošlje lastniku sončne elektrarne v podpis pogodbo o zagotavljanju podpore, na osnovi katere se začne izplačevati podpora kot obratovalna podpora ali zagotovljen odkup.

Ta postopek traja približno tri mesece, kar pomeni, da boste podporo začeli prejemati četrti mesec po priklopu na omrežje, v tem času pa boste prodajali proizvedeno električno energijo po tržni ceni tistemu ponudniku, ki ste ga izbrali.

5

4. FOTOVOLTAIKA DO LETA 2020 Sprejeti cilji podnebne konference v Poznanu so zastavili nadaljnje smernice za razvoj fotovoltaike in celotnega področja obnovljivih virov energije. Sprejeta Direktiva o obnovljivih virih energije, ki potrjuje pomemben cilj Evropske unije o doseganju 20-odstotnega deleža obnovljivih virov energije, pomembno vpliva tudi na razvoj fotovoltaike.

Zastavljeni cilj fotovoltaične industrije je zagotoviti 12 odstotkov potreb po električni energiji v Evropi do leta 2020, kar je komercialno izvedljivo že z danes razpoložljivo energijo. Da je zastavljeni cilj še kako dosegljiv, je podkrepljeno z ugotovitvijo, da bo sončna fotovoltaična energija do leta 2020 postala pomemben in konkurenčen dobavitelj električne energije za evropski trg. Ta ugotovitev je rezultat podrobne študije »SET for 2020«, ki jo je izvedlo evropsko združenje za fotovoltaiko (EPIA) v sodelovanju s svetovalnim podjetjem A. T. Kearney. Študija je ena najbolj kompleksnih in zanesljivih raziskav na področju fotovoltaike, v kateri je predstavljen model ugotavljanja konkurenčnosti fotovoltaike na celotnem evropskem trgu do leta 2020. Temeljne ugotovitve študije so presenetljive:

V primeru 12-odstotnega deleža fotovoltaike v celotni proizvodnji električne energije v Evropi lahko sončne elektrarne vsako leto zmanjšajo izpust CO2 za 196 milijonov ton.

Hiter razvoj fotovoltaike bo pozitivno vplival na konkurenčnost Evrope v svetu v industriji visoke tehnologije kot tudi na stopnjo zaposlenosti, saj bo število delovnih mest raslo skupaj z razvojem panoge.

Z razvojem fotovoltaike se bosta povečali energijska neodvisnost in varnost preskrbe z električno energijo v Evropi.

Fotovoltaika bo do leta 2020 dosegla cenovno konkurenčnost s konvencionalnimi viri na več kot 76 odstotkih evropskega trga brez kakršne koli podpore ali subvencij.

S trenutno rastjo panoge lahko pričakujemo, da bo proizvodna cena električne energije iz sonca vsako leto upadla za osem odstotkov. Če bodo v evropskem prostoru ustvarjeni ugodni pogoji za razvoj fotovoltaike, bo cilj 12-odstotnega deleža ne samo dosežen, ampak bo predstavljal le vmesno fazo za doseganje še višjega deleža fotovoltaike v evropski energetski mešanici.

V primeru 12-odstotnega deleža fotovoltaike v celotni proizvodnji električne energije v Evropi bi fotovoltaika predstavljala 25-odstotni delež vseh naložb v obnovitev in nove gradnje proizvodnih kapacitet električne energije, s čimer bi postala glavni novi vir električne energije v Evropi. Iz sonca bi tako bilo na leto proizvedenih 420 TWh električne energije, skupna kapaciteta inštaliranih elektrarn pa bi znašala 350 GW, kar bi pomenilo 40-odstotno povprečno letno rast panoge do leta 2020.

Predpostavke, navedene v zastavljenih ambicioznih ciljih, so povsem realne in temeljijo na izpolnjevanju določenih predpogojev. Z uresničitvijo ciljev lahko fotovoltaika postane glavni vir električne energije v Evropi, vendar sta potrebni znatna industrijska podpora in politična volja, ki morata tesno sodelovati in si prizadevati za skupni cilj. Nedvoumna naloga industrije je, da si še naprej prizadeva zniževati proizvodne stroške, spodbujati inovacije in tehnološki napredek ter izvajati investicije v proizvodne kapacitete, raziskave in razvoj ter izobraževati nove visoko usposobljene kadre. Naloge politike so z ustrezno zakonodajo zagotavljati podporo razvoja v obdobju pred konkurenčnostjo, spodbujati javno zavest, uravnavati regulativne pogoje, kot sta dostop do omrežja in konkurenčnost cen, ter sodelovati z industrijo pri investicijah v izobraževanje, raziskave in razvoj.

Pozitivni učinki tesnega sodelovanja omogočajo: vodilno mesto evropske fotovoltaične industrije v svetu, dva milijona novih delovnih mest v proizvodnji, montaži in vzdrževanju, večjo energetsko neodvisnost in varnost energetske oskrbe v Evropi, okolju prijazno električno energijo za več kot milijardo ljudi po vsem svetu, zmanjšanje izpustov CO2, upočasnitev podnebnih sprememb, počasnejši dvig cen konvencionalnih energetskih virov.

6

5. DESET NAJPOGOSTEJŠIH VPRAŠANJ O SONČNIH ELEKTRARNAH

1.Kako veliko sončno elektrarno potrebuje štiričlansko gospodinjstvo?

Glede na statistične podatke elektrodistributerjev Slovenije o porabi električne energije štiričlanske družine ter na podlagi predpostavke, da dobro projektirana sončna elektrarna pridela 1119 kWh/kW/leto, je potrebna sončna elektrarna moči od 3,5 kW do 4 kW, da bi zadostili lastnim potrebam po električni energiji. Družine, ki se uvrščajo v nadstandardni razred, potrebujejo sončno elektrarno moči približno 7 kW. Vendar ob tem velja dodatno pojasnilo, da sončne elektrarne običajno ne postavljamo za lastno porabo električne energije, saj bi glede na dinamiko »proizvodnje« potrebovali akumulatorje za shranjevanje energije. Elektrarne so priklopljene na omrežje in vso proizvedeno energijo »prodajajo« v omrežje po subvencionirani ceni, energijo, ki jo porabimo sami, pa enostavno črpamo iz omrežja in jo še naprej plačujemo po »normalni«, nesubvencionirani, tržni ceni.

2.Kakšne vrste streh so primerne za postavitev sončnih elektrarn?

Sončna elektrarna se lahko postavi na vsako streho ne glede na obliko ali vrsto kritine. Seveda se je treba prilagoditi zakonitostim, ki vplivajo na optimalno delovanje sončne elektrarne. Iz tega razloga se priporočajo strehe in površine, ki so obrnjene na jug, nimajo senčenj na sami površini ali v okolici, objekti pa niso statično vprašljivi. Prav tako mora biti ohranjenost kritine objekta dovolj dobra, da bo prenesla dodatno obtežitev zaradi namestitve fotonapetostnega sistema.

7

3. Kako dolga je življenjska doba sončnih elektrarn?

Življenjska doba sončne fotonapetostne elektrarne je 30 let in več, kar omogoča zelo varno in dolgoročno usmerjeno obliko naložbe. Varnost naložbe je poleg zajamčenih odkupnih cen električne energije zagotovljena tudi z dolgoročnim donosom pri proizvodnji električne energije, saj po končanem obdobju vračanja vloženih sredstev proizvedena energija investitorju prinaša čisti dobiček.

4. Kakšna je donosnost sončnih elektrarn?

Donosnost sončnih elektrarn je odvisna od velikosti, optimizacije celotnega sistema in njihovega delovanja. Povprečna ocena amortizacije je 12 let s povprečno stopnjo donosnosti med sedmimi in devetimi odstotki. Ob pravilno zastavljenem načrtu in ugodnem razmerju med lastnim vložkom in tujim virom financiranja se lastni vložek povrne v šestih do osmih letih, celotna investicija pa v 12 letih. Sončna elektrarna je naložba v obnovljive vire energije, ki prispeva k trajnostnemu razvoju človeštva, s proizvodnjo pa znatno prispeva k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov.

5. Na kaj je treba biti pozoren pred odločitvijo za investicijo?

Za optimalno postavitev in delovanje sončne elektrarne ter posledično najvišji energijski izplen so pomembni predvsem naslednji ključni elementi: izbira primerne lokacije, izbira kakovostnih elementov sončne elektrarne, predvsem fotonapetostnih modulov kot generatorjev električne energije, in razsmernikov, izbira izkušenih, strokovno usposobljenih in preverjenih izvajalcev, ki bodo znali projektirati sončno elektrarno z optimalno konfiguracijo sistema, jo montirati ter pridobiti vsa potrebna soglasja in dovoljenja, optimalno razmerje med višino investicije in specifičnim izplenom, za katerega jamči izvajalec (to razmerje določa strošek proizvedene električne energije, ki mora biti najnižji).

6. Kakšno vzdrževanje zahtevajo sončne elektrarne?

Sončna elektrarna je sistem, sestavljen iz številnih elementov ter namenjen stalnemu in zanesljivemu delovanju. Za investitorja je največja izguba dohodka tisti čas, ko elektrarna zaradi različnih razlogov ne oddaja električne energije, saj pogodba o odkupu električne energije kljub temu velja. Najpomembnejše je sprotno spremljanje delovanja sistema in njegove učinkovitosti, zaznavanje slabšega delovanja ter takojšnje ukrepanje.

8. Katera dokumentacija je potrebna za

priključitev sončne elektrarne na omrežje?

Idejna zasnova projekta – IZP, projekt za izvedbo – PZI, projekt izvedenih del – PID, soglasje za priključitev, pogodba o priključitvi na distribucijsko omrežje in pogodba o odkupu električne energije.

IZP je uvodni del projektne dokumentacije, katere namen je pridobitev projektnih pogojev oz. soglasij za priključitev pristojnih soglasodajalcev.

Ustreznost PZI preveri podjetje za distribucijo električne energije, ki deluje na območju, na katerem se postavlja sončna elektrarna. Če je ustrezen, se lahko začne montaža elektrarne, v nasprotnem primeru elektrodistributer poda projektne pogoje. Postavitev se lahko začne, ko so ti izpolnjeni.

Po postavitvi sončne elektrarne sledi ogled elektroinšpektorja in predstavnika SODO, sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. Pri ogledu sta prisotna projektant in izvajalec s popolno dokumentacijo projekta izvedenih del. Lastnik elektrarne lahko podpiše pogodbo o priključitvi na distribucijsko omrežje, ko SODO izda soglasje za priključitev.

Nato mora lastnik elektrarne na Javni agenciji Republike Slovenije za energijo pridobiti deklaracijo proizvodne naprave, na koncu pa z organizatorjem trga električne energije BORZEN, d. o. o. (pri katerem deluje center za podpore – operativni izvajalec podporne sheme za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov), sklene pogodbo o odkupu električne energije.

7. Kako je urejeno zavarovanje sončne elektrarne?

Zavarovanje sončne elektrarne obsega približno 0,2 odstotka vrednosti investicije na leto. Za elektrarno velikosti 10 kW znaša zavarovanje približno 100 €/leto. Posamezna vrednost zavarovanja je odvisna od velikosti sončne elektrarne, nabora primerov, za katere jo zavarujemo, in specifične ponudbe posamezne zavarovalnice. Dobro zavarovanje sončne elektrarne bi moralo zajemati predvsem naslednje sklope: požar, (ne)posredni udar strele, eksplozija, elementarne nevarnosti (vihar, toča in poplava), mehansko delovanje sile, tatvina in rop ter zavarovanje do tretjih oseb.

8

9. Kako država podpira gradnjo sončnih elektrarn?

Republika Slovenija podpira gradnjo sončnih elektrarn na ta način, da zagotavlja odkup električne energije, proizvedene v sončnih elektrarnah, po zagotovljeni odkupni ceni ali zagotovi obratovalno podporo, če lastnik elektrarne sam prodaja električno energijo na trgu.

Višine zagotovljenih odkupnih cen, ki so določene v Uredbi o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, se vsako leto zmanjšajo glede na izhodiščno raven v letu 2009 v skladu z določili vlade. Cene so nekaj višje za integrirane fotonapetostne sisteme in malo nižje za sončne elektrarne, ki so postavljene kot samostojni objekti na tleh. Pogodba o odkupu električne energije se sklene za 15 let, kar pomeni, da prodajate proizvedeno energijo celotno pogodbeno obdobje po isti ceni.

10. Kaj bomo s proizvedeno električno energijo naredili po 15 letih?

Državne subvencije v obliki zagotovljenih odkupnih cen so v Sloveniji ugodne za investitorje. Ti sklenejo pogodbo za odkup proizvedene električne energije za 15 let (višina podpore ostaja enaka vseh 15 let), pri čemer se sončna elektrarna v tem obdobju že amortizira. To pomeni, da po 15 letih investitor s prodajo proizvedene zelene električne energije služi denar in postane dejaven na trgu električne energije, saj sam izbira ponudnika za nakup električne energije.

Pomembno je, da investitor izbere najboljšega ponudnika, ker je od tega odvisen njegov zaslužek.

9

Ne tvegajte. Investirajte v sončne elektrarne.

Združenje slovenske fotovoltaične industrije – GIZ Latkova vas 59a 3312 Prebold info@zsfi.si

Združenje slovenske fotovoltaične industrije

2010

Kratke predstavitve članov

napredne tehnologije

ALPIN NT OVE, Marko Žibert, s. p. (polnopravni član)

BISOL, d. o. o

ČISTA ENERGIJA, d. o. o.

Blagovna znamka ALPIN zagotavlja 19 let izkušenj, znanja in najvišjo raven storitev pri optimalnem izkoriščanju obnovljivih virov energije in njihovih sinergij. Od leta 2009 dejavno projektiramo, uredimo potrebno dokumentacijo, ugodno financiranje in izvedbo PV projekta sončne fotonapetostne elektrarne na ključ, kar je letos že naša osnovna dejavnost. Pridobljena znanja in certifikate vrhunskih evropskih in domačih proizvajalcev stalno dopolnjujemo z najnovejšimi spoznanji stroke. Z zunanjimi sodelavci ter podjetji tvorimo uspešen, prilagodljiv in strokoven tim.

Zavezani smo uporabi naprednih tehnologij, najkakovostnejše opreme, programskih orodij in znanju, ki je predpogoj ter zagotovilo za dolgoročno uspešnost in donosnost projekta.

Kmalu vam bomo lahko rešitve za elektrarno, sistem na plovilu, kamperju ali hišici še bolje predstavili v novih prostorih.

BISOL je edina slovenska družba, ki na masovni industrijski ravni proizvaja fotonapetostne module najvišje kakovosti. Inovativno in ambiciozno podjetje s sedežem in proizvodnimi prostori v Latkovi vasi ima bogate mednarodne izkušnje pri proizvodnji kristalno silicijevih fotonapetostnih modulov, ki so osnovni gradniki sončnih fotonapetostnih elektrarn. Z najsodobnejšim in visokotehnološkim proizvodnim procesom se je BISOL v svetu uveljavil kot vrhunski ponudnik najsodobnejših tehnoloških rešitev, ki presegajo pričakovanja najzahtevnejših strank. Družba BISOL svojim strankam ponuja celovite rešitve pri postavitvi sončnih elektrarn, ki segajo od izhodiščnega svetovanja, načrtovanja, pomoči pri pravnih in administrativnih postopkih do postavitve elektrarn na ključ in njihovega vzdrževanja v sklopu poprodajnih aktivnosti.

Zakaj sodelovati z nami? Z vami bomo sodelovali dolgoročno z željo po skupni uresničitvi vaših projektov. Znamo prisluhniti in se prilagoditi vašim željam in potrebam. Dejavnosti družbe: svetovanje glede učinkovite rabe energije iz obnovljivih virov, urejanje soglasij in projektne dokumentacije, projektiranje in izvedba fotonapetostnih ter solarnih sistemov, izvedba sončnih elektrarn na ključ, urejanje financiranja in zavarovanja, izvedba nadstreškov za avtomobile ter drugih kovinskih konstrukcij s fotonapetostnimi moduli, distribucija električnih skuterjev, najem streh za investiranje v sončne elektrarne in vzdrževalna dela na sončnih elektrarnah. Ne razmišljajmo samo o sebi kot posamezniku, temveč naredimo korake k prijateljskemu odnosu z naravo s pridobivanjem energije iz obnovljivih virov.

Alpin NT OVE, Marko Žibert, s. p.

Koroška ulica 12 SI-4000 Kranj

Bisol, d. o. o.

Latkova vas 59a SI-3312 Prebold

Čista energija, svetovanje in projektiranje, d. o. o.

Tomažičeva ulica 4 SI-2310 Slovenska Bistrica

tel.: +386 51 410 706 e-naslov: info@alpin.si spletna stran: www.alpin.si

tel.: +386 3 703 22 50 e-naslov: info@bisol.si spletna stran: www.bisol.si

tel.: +386 2 620 46 60 e-naslov: info@c-energija.si spletna stran: www.c-energija.si

(polnopravni član)

(polnopravni član)

Kratke predstavitve članov

ELEKTRO CELJE, podjetje za distribucijo električne energije, d. d.

ELEKTROTURNŠEK INSTALACIJE, d. o. o.

Elektro Celje, d. d., je podjetje z že skoraj stoletno tradicijo. Naša osnovna skrb je zagotavljanje zanesljive, kakovostne in cenovno konkurenčne oskrbe odjemalcev z električno energijo skladno z osebnimi potrebami odjemalcev in s spoštovanjem do narave. Vključitev obnovljivih virov energije v elektroenergetsko omrežje predstavlja velik izziv za distribucijska podjetja. V Elektru Celje, d. d., se zavedamo, da mora biti omrežje pripravljeno na optimalno vključitev razpršenih virov energije. V okviru projekta RIP 09, ki ga delno financira tudi Evropska unija, in bo zaključen v letu 2011, bodo v transformatorske postaje nameščeni merilni sistemi, ki bodo omogočali optimalno vključitev razpršenih virov v elektroenergetsko omrežje. V Elektru Celje med vsemi distribucijskimi podjetji prodamo največ energije, pridobljene iz obnovljivih virov, naša hčerinska družba MHE Elpro, d. o. o., pa skrbi za izgradnjo ter obnovo proizvodnih objektov, kot so male hidroelektrarne in sončne fotonapetostne elektrarne.

V podjetju Elektro Turnšek se zavedamo, da je sonce največji obnovljivi vir energije, hkrati pa je tako pridobljena energija ekološko neoporečna. V skrbi za naše okolje smo poleg osnovnih elektro dejavnosti podjetja razširili naše delovanje tudi na področje fotovoltaike. Sledimo trendom in visokim standardom, ki so potrebni za projektiranje in izvedbo sončnih elektrarn. V letu 2009 smo v Celju zgradili lastno elektrarno moči 282 kW.

Elektro Celje, d. d.

Vrunčeva ulica 2a SI-3000 Celje

Elektroturnšek instalacije, d. o. o.

Mariborska 86 SI-3000 Celje

Enerson, d. o. o.

Jezdarska ulica 2 SI-2000 Maribor

tel.: +386 3 420 10 00 e-naslov: info@elektro-celje.si spletna stran: www.elektro-celje.si

Tel.: +386 3 42 88 140 e-naslov: instalacije@turnsek.net spletna stran: www.turnsek.net

tel. +386 2 429 27 76 e-naslov: info@enerson.si spletna stran: www.enerson.si

(polnopravni član)

Elektroturnšek instalacije, d. o. o. vam ponuja celovite storitve na področju postavitve sončnih elektrarn: idejna zasnova, projekt za izvedbo, pomoč pri pridobivanju vseh potrebnih soglasij, pomoč pri pridobitvi ugodnih kreditnih pogojev, strokovno svetovanje in izvedba.

ENERSON, d. o. o.

(polnopravni član)

Enerson, d. o. o., se ukvarja z načrtovanjem in izgradnjo energetskih sistemov, ki energijo sonca pretvarjajo v obliko, ki je uporabna za vsakdanjo rabo. Podjetje je osredotočeno na fotovoltaične sisteme, naj gre za fiksne postavitve na strehah objektov in zemljiščih ali sledilne sisteme z eno- in/ali dvoosnim sledenjem. Poleg glavne dejavnosti, ki jo predstavlja postavljanje sončnih elektrarn po sistemu ključ v roke, se podjetje ukvarja tudi z načrtovanjem in optimiziranjem postavitev za doseganje čim boljšega izkoristka in zanesljivega dolgoročnega finančnega donosa investitorjev v sončne elektrarne. V podjetju so na voljo različna analitična orodja za strokovne analize osončenosti specifičnih lokacij in programska oprema, s katero naročnikom izračunavajo, kaj lahko pričakujejo od svoje investicije ter kakšni sta verjetnost in zanesljivost pričakovanih dolgoročnih napovedi.

Kratke predstavitve članov

GEN-I, trgovanje in prodaja električne energije, d. o. o.

GVOZDIČ-ELEKTRONIK, k. d.

INPRO 22, d. o. o.

Skupina GEN-I ustvarja, razvija in nenehno išče nove poslovne priložnosti glede trgovanja, prodaje in odkupa električne energije v Sloveniji ter na številnih tujih trgih. Z znanjem, strokovnim pristopom in ustvarjalnostjo prevzema odgovornost za električno energijo tako v odnosih s proizvajalci kot tudi pri končnih odjemalcih. Več kot sto zaposlenih strokovnjakov v skupini GEN-I bo v prihodnosti prispevalo znanje in poslovno infrastrukturo tudi k razvoju projektov na področju fotovoltaike.

Gvozdič-Elektronik,Projektiranje-Inženiring-Storitve, k. d, je podjetje, ki že 10 let sledi svojim strateškim usmeritvam, ciljem in viziji. Osnovna dejavnost podjetja je izvedba celotnih rešitev sevalnega električnega gretja »Therma – Ray«. Leta 2009 smo dejavnost dopolnili z izvedbo sončnih elektrarn na ključ. Zagotavljamo strokovnost, kakovostno svetovanje, projektiranje in namestitev PVsistemov na vse površine. Od strateškega partnerja »Mage Solar« Group dobavljamo module za največje donose. Svojo dejavnost izvajamo tudi v državah EU, kot so Italija, Avstrija in Češka. Medtem ko na Hrvaškem lastno podjetje »PRO SOL« skrbi za trg jugovzhodne Evrope.

Podjetje Inpro 22, d. o. o., postaja v domačem prostoru vedno bolj prepoznavno podjetje na področju projektiranja in inženiringa. Smo strokovnjaki na področju arhitekturnega in gradbenega projektiranja, projektiranja strojnih in elektro instalacij, projektantskega in gradbenega nadzora ter svetovalnega in izvedbenega inženiringa. Strankam nudimo izgradnjo integriranih fotonapetostnih sistemov. Naša ponudba zajema vse postopke, povezane s postavitvijo sončnih fotonapetostnih elektrarn: svetovanje pred postavitvijo in oceno primernosti lokacije, izdelavo projektne dokumentacije in vseh ostalih dokumentov, povezanih s postavitvijo, pomoč pridobitve financiranja, dobavo in montažo integriranih sončnih elektrarn, vključitev v NN (nizkonapetostno) omrežje ter vzdrževanje in nadzor elektrarn. Inpro 22 svetuje, predlaga, rešuje!

(polnopravni član)

(polnopravni član)

(pridruženi član)

Gen-I, trgovanje in prodaja električne energije, d. o. o.

Cesta 4. julija 42 SI-8270 Krško tel.: +386 7 488 18 40 e-naslov: info@gen-i.si spletna stran: www.gen-i.si Poceni Elektrika, blagovna znamka za prodajo električne energije gospodinjstvom in manjšim poslovnim odjemalcem

Gvozdič-Elektronik, k. d.

Slomškova ulica 4 SI-2250 Ptuj

tel.: 080 15 58 e-naslov: pocenielektrika@gen-i.si spletna stran: www.pocenielektrika.si

tel.: +386 2 787 88 76 e-naslov: info@gvozdic-elektronik.si spletna stran: www.gvozdic-elektronik.si

Inpro 22, d. o. o.

Parmova ulica 41 SI - 1000 Ljubljana tel.: +386 5 903 74 40 GSM: +386 40 554 717 e-naslov: info@inpro-projektiranje.si spletna stran: www.inpro-projektiranje.si

Kratke predstavitve članov

Laboratorij za fotovoltaiko in optoelektroniko, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani (pridruženi član)

Laboratorij za fotovoltaiko in optoelektroniko (LPVO) je osrednja slovenska raziskovalna skupina na področju fotovoltaike. Z raziskavami, razvojem in storitvami je močno vpeta v domače in mednarodne projekte. Njihove raziskave pokrivajo zelo različna področja od inženirsko sistemskih problemov do temeljnih področij polprevodniških materialov in struktur, na katerih utirajo pot novim fotovoltaičnim tehnologijam. V ta namen razvijajo svetovno uveljavljena simulacijska orodja ter svoje izsledke preverjajo z eksperimenti v sodobno opremljenem tehnološkem in merilnem laboratoriju. Razvijajo nove rešitve izvedb PVmodulov, predvsem za integracijo v stavbe.

Med njihove storitve spadajo preizkušanje PVmodulov glede električnih, mehanskih in klimatskih obremenitev ter vrednotenje zmogljivosti, zanesljivosti in energijskega izplena v dejanskih razmerah na preizkuševališču LPVO ali neposredno na terenu.

Laboratorij za fotovoltaiko in optoelektroniko, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani, Tržaška cesta 25 SI-1000 Ljubljana tel.: +386 1 4768 321 e-naslov: lpvo@fe.uni-lj.si spletna stran: lpvo.fe.uni-lj.si

M-LAN, d. o. o.

PLAN-NET, d. o. o.

Smo uveljavljeno podjetje s sedežem na Streliški cesti 81 v Mariboru in od leta 2002 delujemo na področju projektiranja, nadzora in inženiringa, na področju izgradnje sončnih elektrarn, na katerem smo odkrili svoje poslanstvo, pa od leta 2007.

V podjetju združujemo najzahtevnejša visoko strokovna dela iz elektrotehnike in izgradnje sončnih elektrarn ter vas v primeru odločitve za izgradnjo sončne elektrarne vodimo skozi vse postopke. Ponujamo kompleksne tehnične rešitve, ki vključujejo osnovno svetovanje in izdelavo projektno-tehnične dokumentacije, priskrbimo vsa potrebna soglasja, izgradimo elektrarno in zagotavljamo stalno letno vzdrževanje za celotno življenjsko dobo elektrarne. V celoti prevzamemo vse finančne storitve – od priprave dokumentacije za pridobitev nepovratnih in povratnih finančnih sredstev, svetujemo, vodimo in organiziramo srečanja z bankami.

Podjetje Plan-net, d. o. o., je bilo ustanovljeno leta 1999 in deluje na področju sončnih elektrarn, izgradnje baznih postaj mobilne telefonije, električnih instalacij ter naprav za neprekinjeno napajanje. Podjetje Plan-net, d. o. o., vam ponuja izgradnjo sončnih elektrarn na ključ, kar poleg izgradnje sončne elektrarne zajema izdelavo projektne dokumentacije, pridobitev dovoljenj in soglasij ter ureditev vseh administrativnih postopkov, potrebnih za prodajo električne energije. Podjetje zastopa fotonapetostne module znamke Upsolar in razsmernike znamke Aros Sirio, ki se po testiranjih referenčnih laboratorijev uvrščajo v sam vrh ponudbe na trgu. Ponujajo vam tudi spletni nadzorni portal podjetja Meteocontrol, ki zagotavlja popoln vpogled v delovanje sončne elektrarne. Izšolana ekipa inženirjev je jamstvo za kakovostno zasnovo sončne elektrarne, številčnost montažne ekipe pa omogoča hitro izvedbo tudi v primeru izgradnje večjih elektrarn.

M-Lan, d. o. o.

Streliška cesta 81 SI-2000 Maribor

Plan-net, d. o. o.

Kamnik pod Krimom 8b SI-1352 Preserje

tel.: +386 2 320 82 02 e-naslov: info@m-lan.si spletna stran: www.m-lan.si

tel.: +386 1 363 31 31, GSM: +386 41 725 250 e-naslov: marko@plan-net.si spletna stran: www.plan-net.si

(polnopravni član)

(polnopravni član)

Kratke predstavitve članov

ROBOTINA, d. o. o.

SIKLA, d. o. o.

SOL NAVITAS, d. o. o.

Robotina je uveljavljen ponudnik celovitih rešitev pri avtomatizaciji v industriji, energetiki, ekologiji in upravljanju stavb. Naše bogate 20-letne izkušnje v izvedbi zahtevnih projektov so garancija za visoko kakovost naših storitev. Glede sončnih elektrarn ponujamo izdelavo idejnih zasnov, projektiranje naprave, dobavo komponent in izvedbo celotnega projekta do prodaje električne energije po subvencionirani ceni. Poskrbimo seveda tudi za strokovno vzdrževanje elektrarne med celotno življenjsko dobo. S svojimi rešitvami zagotavljamo investitorjem visok izplen in zanesljivost delovanja sončne elektrarne. Naš lastni produkt je celovit nadzorni sistem delovanja sončne elektrarne, s katerim investitorjem omogočamo, da dosežejo najvišji donos svoje elektrarne. Z lastnimi rešitvami uspešno nastopamo tudi na mednarodnih trgih.

Več na www.robotina.si.

Podjetje SIKLA, d. o. o., ponuja v svojem programu izvedbo KOVINSKE KONSTRUKCIJE ZA SOLARNE SISTEME. Solarni vgradni sistem Sikla je inovativen modulni sistem iz dobro poznanih Siklinih montažnih profilov, namenjen montaži fotonapetostnih modulov. To je učinkovit pritrdilni sistem, ki je primeren za vse površine.

Potrjena dolgoročna odpornost proti rjavenju s protikorozijsko zaščito HCP, statičen izračun konstrukcije, edinstvena možnost vzdrževanja in tudi garancija podjetja SIKLA, d. o. o., dajejo pomirjajoč občutek varnosti za dolgoročno uporabnost konstrukcije. Stranke podjetja Sikla, d. o. o., imajo zaradi sodobnih postopkov nanašanja prevlek prednost, ker so postopki obdelave bistveno učinkovitejši in udobnejši. Sikla ponuja tudi izdelke z najnovejšo protikorozijsko zaščito, imenovano HCP (z dolgotrajno cinkmagnezijevo prevleko).

Sol navitas je leta 2008 ustanovljeno podjetje, ki se ukvarja s projektiranjem in izgradnjo sončnih elektrarn. Družba se je razvila v zaupanje vrednega partnerja na področju fotovoltaike, čigar osnovno vodilo je vgradnja kakovostnih materialov najboljših svetovno priznanih proizvajalcev. Sol navitas ponuja svetovanje, izvedbo projekta od ideje do priklopa v omrežje, urejanje dokumentacije in pridobitev soglasij, pomoč pri urejanju ugodnega financiranja ter nadzor nad delovanjem in vzdrževanje. Podjetje zagotavlja strokovno izvedbo in pravilno delovanje sončne elektrarne. Številne referenčne sončne elektrarne, ki jih je zgradil Sol navitas, uvrščajo podjetje med najbolj izkušene ponudnike na področju fotovoltaike.

Robotina, d. o. o OIC-Hrpelje 38 SI-6240 Kozina

Sikla, d. o. o.

Ulica Prekmurske čete 74 SI-9232 Črenšovci

Sol navitas, d. o. o.

Opekarniška 15b SI-3000 Celje

tel.: +386 5 689 20 32 e-naslov: info@robotina.si spletna stran: www.robotina.com

tel.: +386 2 573 58 62 e-naslov: info@sikla.si spletna stran: www.sikla.si

tel.: +386 5 922 36 72 e-naslov: info@sol-navitas.si spletna stran: www.sol-navitas.si

(polnopravni član)

(polnopravni član)

(polnopravni član)

Kratke predstavitve članov

SONČNE REŠITVE, proizvodnja zelene energije, d. o. o.

Sončne rešitve, proizvodnja zelene energije, d. o. o.

Slomi 5 SI-2257 Polenšak tel.: +386 2 320 82 02 e-naslov: leon.filipic@siol.net