MQ 52, 2. del

Naše življenje – več kot baterija za telefon

V Sloveniji imamo pogosto navado, da krivca za svoje težave iščemo drugje in ne pri sebi. Podobno se dogaja tudi, ko gre za naše dobro počutje, izpostavljenost stresu, ali celo ko gre za naše osebno zdravstveno stanje. V zibko so nam starši položili številna prepričanja, po katerih naj bi živeli. Tako je večina od nas doma dobila težak nahrbtnik pričakovanj, vrednot, navad, ki nas vsak dan opominja, da nismo dovolj dobri. Da se moramo truditi, da moramo ugajati, da moramo biti še boljši. In da nas v vsakem trenutku nekdo opazuje, vrednoti, ocenjuje.

dr. Eva Boštjančič

Koliko ljudi poznate, ki so popolni? Morda jim sledite na katerem od družbenih omrežij, a verjemite, da je to le kolaž, zmontiran prav za nas, ki težimo k popolnosti. Vsak zaposleni s sabo na delovno mesto prinaša tudi vrsto strahov, izkušenj iz mladosti, celo travm. Tudi to je del našega nahrbtnika. Zaradi naštetega smo lahko pri javnem nastopanju manj samozavestni, pri sprejemanju odločitev dvomimo, ali pa nas prežema strah v situacijah, pri katerih se pojavijo podobna čustva kot takrat, ko smo bili majhni.

Tudi na delovnem mestu

potrebujemo čustva

Ko smo odraščali, je marsikdo slišal izjave, kot so: “Saj bo dobro, samo malo potrpi.” ali pa “Udarila si se. Nič hudega. Samo ne jokaj.” Tako smo dobili sporočilo, da izražanje čustev ni zaželeno.

Da naj jih raje potlačimo, ignoriramo. A vsak dober manager ve, da s pomočjo čustev lahko le še podkrepimo svoje odločitve (ko navdušeno pripovedujemo o prihajajočem projektu), smo bolj učinkoviti pri motiviranju sodelavcev (npr.

lite svojega zaposlenega? Gotovo ste ob zadnjem vprašanju zastrigli z ušesi, saj slovenski pregovor itak pravi, da se “hvala pod mizo valja”. A pohvalo potrebuje vsak izmed nas. Je del konstruktivne povratne informacije, s katero sode-

Občasni prehladi, bolečina v vratu ali v križnem delu, “nedolžna” alergija … Bolezenski simptomi so odraz neravnovesja v našem telesu. So predvsem odziv na delovne (ali druge) okoliščine, ki jih vsak izmed nas doživlja drugače.

ko opisujemo svoje lastne izkušnje in pri tem uporabljamo čustvene izraze) in se ob izražanju čustev tudi lažje sprostimo (npr. med kolegi delimo šalo, ko začenjamo s sestankom) ali določeno situacijo naredimo bolj znosno.

Premalokrat smo na delovnem mestu spontani, preredko pustimo “otroku” (poimenovanje enega izmed treh ego stanj po transakcijski analizi, ki deluje po principu ugodja – ko delujemo iz tega stanja, želimo v trenutku zadovoljiti svojo potrebo), ki se skriva v nas, da se pojavi, ko smo v odgovorni in izpostavljeni vlogi. Preredko jasno izražamo svoje želje, pričakovanja in pri tem pozabljamo na jasno postavljanje mej – da rečemo “ne” projektom, za katere nimamo časa, sestankom, kjer je naša prisotnost nepotrebna, osebam, ki nam jemljejo energijo.

Kdaj ste nazadnje rekli sodelavcu, da ste nanj ponosni? Kdaj ste se veselili skupaj s kolegi, ko ste uspešno oddali plan dela za prihodnje leto? Kako pogosto pohva-

lavcu povemo, kaj je bilo pri njegovem delu dobrega in kaj slabega. Ne iščimo le napak, temveč skomunicirajmo tudi vse, kar lahko pohvalimo ali izpostavimo kot dobro prakso. Beseda “hvala” dela čudeže in vpliva tudi na boljše počutje na delovnem mestu.

Ko je vsega preveč, zbolimo Zaradi vsega opisanega se pojavijo bolezni. Lahko so to le občasni prehladi, morda bolečina v vratu ali v križnem delu, kakšna “nedolžna” alergija. A bolezenski simptomi so odraz neravnovesja v našem telesu. So predvsem odziv na delovne (ali druge) okoliščine, ki jih vsak izmed nas doživlja drugače. Na nekatere se lahko odzovemo zelo burno (ko smo razočarani ob neuspeli pridobitvi projekta), druge lahko delujejo na nas počasi in zahrbtno (ko delamo z ljudmi, med katerimi ni medsebojnega zaupanja in ne spoštovanja). Kot odziv na preobremenjenosti našega organizma lahko dobimo angino, a lahko pride tudi rak. Vsak deseti zaposleni izgori.

Daljši članek preberite na spletu.

Roche Slovenija

Vse bolj jasno je, da je naše duševno in telesno počutje povezano z uspešnostjo na delovnem mestu. In obratno, da zadovoljstvo na delovnem mestu močno vpliva na naše počutje zunaj pisarne. Kako torej poskrbeti, da bomo dolgoročno uspešni in da se naše 'baterije' ne izpraznijo prehitro? Začnite pri sebi: upravljajte s svojo energijo. Upravljajte svoje obveznosti in ne svojega časa: če veste, čemu ste se zavezali, lahko upravljate z neomejenim številom stvari. Ključnega pomena je dajanje obljub in zahtev, ki so v skladu z vašimi obveznostmi. Dobro počutje in so-vodenje: eden od načinov, kako lahko to dosežemo, je po mojem mnenju, da si poiščete so-voditelja. Mislim, da je obdobje, ko en vodja nosi odgovornost, končano. Vodenje je ekipni šport.

V službi lahko zaradi bolezni manjkamo nekaj dni, lahko pa ne pridemo nikoli več nazaj. Kaj je cena, da pozabimo na svoje potrebe, na potrebe našega telesa in duha? Telo nam “pove” prav vse, a se ga moramo zavedati in znati opazovati (npr. kako dihamo, kakšno je naše spanje, sprememba prebave, opazujmo naše čustvene odzive). Najlažje je zabrisati simptome – z dieto za rano na dvanajstniku, s tableto proti anksioznosti, s pršilom za bolj globok dih. A najlažja pot ni vedno najboljša.

Ko prvič zbolimo, je to lahko le prijazno opozorilo, da se ravnovesje ruši. Ko se bolezni vrstijo vedno pogosteje, je to alarm, da moramo nujno nekaj spremeniti. Če nam pomaga dela prost dan, ste med srečneži. Če ne pomaga niti 14-dnevni dopust, potem ste verjetno na poti v izgorelost. Čeprav je slednja skoraj že postala modna muha, je ne velja podcenjevati. Gre za popoln kolaps telesa – ko si želimo kaj narediti, pa telo tega ne zmore več. Postanemo lahko apatični, brezvoljni, nimamo več energije niti za vsakdanja opravila, kaj šele za bolj zahtevne kognitivne funkcije. Med-

mojega dela. Ko najdemo svoj smisel, je tudi pot jasno začrtana. In naše telo ni kot mobilni telefon. Ko se njegova baterija izprazni, jo takoj napolnimo. Kaj pa naredite, ko se izprazni vaša telesna in psihična energija?

Obstaja tudi recept –nenehno iskanje ravnovesja Čeprav ta naslov veliko obeta, pa enoznačnega recepta ni. Vemo pa, da sta psiha in telo povezana bolj, kot se tega zavedamo. Da smo OK le, če sta v ravnovesju. Vsak izmed nas za dobro psihično počutje najprej potrebuje dovolj spanca,

Ne smemo pozabiti na čas, namenjen polnjenju naše baterije. Pomembno je, da se slišimo in upoštevamo svoje želje in potrebe. Da v prostem času počnemo tisto, kar moramo početi, da se spočijemo in naberemo svežo energijo, in ne tisto, kar počno (ter na družbenih omrežjih objavljajo) drugi.

osebni odnosi nas izčrpavajo še bolj. Ko izgorimo, hitre poti k okrevanju ni. Raziskave kažejo, da je za povratek na delovno mesto ter z njim povezano dobro počutje potrebnih od 6 od 36 mesecev.

Imamo le eno telo

Od rojstva dalje smo pod drobnogledom – najprej nas nadzirajo in usmerjajo starši, nato učitelji, kasneje gradimo svojo lastno družino, znajdemo se med sodelavci, delujemo tudi v širšem socialnem okolju. V času izobraževanja osvojimo številna potrebna in manj potrebna znanja, naučimo se različnih veščin, pridobimo lahko skoraj katerikoli certifikat, ki si ga želimo. A družba in predvsem mi sami smo pri tem pozabili na osnove, na poznavanje samega sebe – svojih prednosti, omejitev, svojih slepih peg (področja, ki jih drugi poznajo o nas, mi pa se jih ne zavedamo), svoje ranljivosti. Pozabljamo na svoje potrebe, kot je čas zase, čas za odklop, čas za popolno sprostitev. In prepogosto iščemo izgovor drugje – npr. krivimo službo, šefa, celo politično situacijo ali rojstvo pod nesrečno zvezdo.

A življenje je eno samo in je predvsem naše. Zato je prav, da se v tem trenutku ustavimo in se vprašamo, kaj je namen

redno in kakovostno prehrano ter socialne stike. Pri tem ne smemo pozabiti na čas, namenjen polnjenju naše baterije. Nekaterim ustrezajo športne aktivnosti, drugim obiskovanje kulturnih prireditev, tretji sprostitev najdejo v jogi, meditaciji. Tudi pri tem je pomembno, da se slišimo in upoštevamo svoje želje in potrebe. Da v prostem času počnemo res tisto, kar moramo početi, da se spočijemo in naberemo svežo energijo, in ne tisto, kar počno (ter na družbenih omrežjih objavljajo) drugi.

Na delovnem mestu pa iščimo ravnovesje med delovnimi viri (npr. podpora s strani lastnika organizacije, primerna stopnja avtonomije pri sprejemanju odločitev, redna povratna informacija o poslovanju) in delovnimi zahtevami (npr. časovni roki, neugodno delovno okolje, preveč odgovornosti, zahtevne stranke). Edino sami lahko poskrbimo tudi za ravnovesje med službenim in zasebnim delom življenja. Naše življenje je veliko več kot baterija za telefon. T

Dr. Eva Boštjančič je redna profesorica za psihologijo dela in organizacije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Eva McLellan, generalna direktorica družbe

FOTO: OSEBNI ARHIV

S telesno vadbo do boljših rezultatov podjetja

Redna telesna vadba je verjetno ena izmed redkih dnevnih aktivnosti, ki povezuje uspešne. Uspešne podjetnice in podjetniki, med njimi glasen zagovornik telesne vadbe Richard Branson, povedo, da je čas, ki ga namenijo redni telesni vadbi, investicija z najvišjim donosom. Redna telesna vadba, v katero spadajo tek, dvigovanje uteži ali pa 'samo' joga in pilates, lahko prispeva do štiri ure dodatne dnevne produktivnosti.

dr. Mateja Drnovšek, dr. Alenka Slavec Gomezel

Najina spoznanja izhajajo iz več obsežnih raziskav o športni aktivnosti slovenskih podjetnikov, ki sva jih izvajali v obdobju 2019–2022, in pregledovanja raziskav drugih avtorjev s področja športa in podjetništva. Spoznanja sva oplemenitili z dragocenimi uvidi iz osebnih intervjujev s slovenskimi podjetniki.

Rek zdrav duh v zdravem telesu nam je dobro poznan, saj se zavedamo pomena ohranjanja telesnega in duševnega ravnovesja. Izraz dobro počutje, ki ga pri nas največkrat uporabljamo, izhaja iz angleškega originala “well-being” in vključuje tako materialno kot tudi duhovno področje posameznikovega delovanja.

Pa se zavedamo dejstva, da lahko z redno telesno vadbo okrepimo svoje poslovne rezultate? Kako lahko redna telesna vadba pripomore, da postanemo boljši podjetnik ali podjetnica? Redna telesna vadba sproži tri pomembne mehanizme, ki krepijo rezultate na osebnem in poslovnem področju.

1. S telesno vadbo obvladajte stres

»Zdi se mi zelo pomembno, da sem v psihofizični kondiciji, da lahko dnevne napore, ki jih imam, lažje 'handlam'.

Zdi se mi, da starejši kot sem, to postaja

še pomembnejše. V mladih letih nisem veliko športal, sedaj pa, ko sem odkril šport, mi je postal zelo ljuba zadeva.«

(anonimni podjetnik)

Podjetniki se verjetno strinjate, da so visoka avtonomija, fleksibilnost in nad-

zor nad lastno usodo pomembni karierni motivatorji. Kljub temu pa ste v ustanavljanju in vodenju svojih podjetij izpostavljeni pogojem, ki so sprožilci stresa. Stres, ki nastane na delovnem mestu, lahko razumemo kot odnos med posameznikom in njegovim delovnim okoljem, v katerem zahteve vlog, povezanih z delom, presegajo zmožnosti in dostopne vire, ki posledično ogrozijo dobro počutje.

Najpogostejši stresorji podjetnika so povezani z dolgimi urami, preživetimi na delu, pogosto in nenačrtovano menjavo med različnimi vlogami, ki jih imate v podjetju – od inovatorja, razvijalca posla in lovca za novimi priložnostmi, iskalca virov za uresničevanje zaznanih priložnosti in nenazadnje odločevalca v negotovih okoliščinah, kar zahteva prevzemanje odgovornosti za posledice sprejetih odločitev. Čeprav vsi izvori

bijanjem srca – so posledice stresa med ljudmi zelo različne in segajo od občasnih napadov tesnobe do razvoja dolgotrajnejših depresij in drugih duševnih motenj. Stres telesu sporoča, da obstaja večja možnost izgube osebnih virov in je posledično ogroženo dobro počutje. Dobra novica, ki izhaja iz najinih empirič-

Vsi, ki ste v stiski s časom, lahko z visoko intervalnimi treningi najhitreje obvladate stres v dani enoti časa in na ta način dosežete psihično umiritev telesa. Podobno blagodejen učinek imajo tudi manj intenzivne vadbe, a morajo trajati dlje.

stresa niso samo negativni, se podjetniki srečujete tudi z dnevnimi pozitivnimi izvori stresa, ki so najpogosteje povezani z iskanjem kreativnih rešitev, glavna stresna hormona, adrenalin in kortizol, spravita telo iz ravnovesnega stanja.

Na fiziološki ravni se stres pokaže na precej univerzalen način – s potenjem rok, povišanim srčnim utripom in raz -

nih spoznanj, je, da telesna vadba izrazito zmanjša negativne učinke stresa in krepi dobro počutje. Vsi, ki ste v stiski s časom, lahko z visoko intervalnimi treningi najhitreje obvladate stres v dani enoti časa in na ta način dosežete psihično umiritev telesa. Podobno blagodejen učinek imajo tudi manj intenzivne in neintezivne vadbe, kot sta pilates in joga, a morajo te trajati dalj časa.

FOTO: SHUTTERSTOCK

2. S telesno vadbo postanite bolj kreativni

»Šport je zame v veliki meri tudi meditacija, ne v smislu, da si sprazneš glavo, ampak da razmišljaš. V tem času, ko hodim v hrib, pogosto razmišljam o poslu in poskušam pridobiti drug vpogled.« (anonimni podjetnik)

Spoznanja na področju metabolnih procesov pravijo, da telesna vadba spodbudi proizvodnjo hormonov pozitivnega razpoloženja – endorfi nov. Verjetno ste že doživeli kratke, a globoko sproščujoče občutke, povezane z občutkom intenzivne sreče, morda celo evforije. Raziskave kažejo, da je telesna vadba način, s katerim lahko zagotovimo telesne okoliščine za pojav pozitivnih čustev. Psihologinja Barbara Fredrickson v svojem delu, poznanem kot »razširjena in zgrajena teorija pozitivnih čustev« (angl. broaden and build theory) ugotavlja, da pozitivna čustva, med drugimi zadovoljstvo, sreča in sproščenost, ljudem prinašajo trajne koristi, saj razširijo razpon našega razmišljanja in z njim povezanega delovanja. Pozitivna čustva gradijo pomemben oseben vir, kreativnost. Če želite krepiti svoj kreativen potencial, poskrbite za pozitivna občutja pri sebi in sodelavcih, saj vam ta sproščajo mentalne ovire v prepo-

PRIKAZ POVPREČNIH VREDNOSTI TELESNE VADBE, STRESORJEV, DOBREGA POČUTJA IN INOVATIVNOSTI

se začneš zavedati, da je edina valuta, ki je nikoli nimaš dovolj, čas.« (anonimni podjetnik)

Iz mednarodnih raziskav med podjetniki izhaja, da je dobro počutje pomemben vidik nedenarnega uspeha, saj je podjetništvo izvor posameznikove osebne izpolnitve in zadovoljnega življenja. Zaznavanje dobrega počutja kot posledice telesne vadbe namreč prispeva h krepitvi osebnih virov, po-

Imejte v mislih, da poleg investicij v znanje, razvojno in raziskovalno dejavnost k inovacijskim rezultatom pomembno prispeva tudi čas, ki ga namenite za telesno vadbo vas in vaših zaposlenih.

znavanju novih in nenavadnih povezav. Spoznanja iz literature in najine empirične raziskave kažejo, da obstaja mehanizem, v katerem telesna vadba sproži pozitivna čustva, krepi osebne vire, kot sta dobro počutje in kreativnost, ter posredno izboljša inovacijske rezultate na ravni podjetja.

3. Telesna vadba je izvor dobrega počutja, povezanega s srečo in življenjskim smislom

»Velik del blaginje je v glavi; niti ne v materialnih sredstvih. Za srečo je pomembno, da se lahko odmakneš od ljudi, ki ti požirajo energijo, in to, da

vezanih z življenjsko odpornostjo, vitalnostjo in sposobnostjo prilagajanja negativnim izvorom stresa v osebnem in poslovnem okolju. Način, na katerega podjetnik zadovoljivo ali nezadovoljivo doživlja svoje dobro počutje, vpliva na dolgoročno uspešnost podjetja. Tisti, ki zaznavajo, da njihova predanost poslu in delu ne ogrozi kakovosti osebnega življenja ter zdravja, so motivirani in vztrajnejši v doseganju zastavljenih ciljev. Rezultati najine empirične raziskave kažejo, da je raven podjetnikovega dobrega počutja povezana z inovacijsko uspešnostjo podjetja. Zato imejte v mislih, da po-

leg investicij v znanje, razvojno in raziskovalno dejavnost v vaših podjetjih, k inovacijskim rezultatom pomembno prispeva tudi čas, ki ga namenite za telesno vadbo vas in vaših zaposlenih.

Naj kronično pomanjkanje časa za telesno vadbo ne postane izgovor. Še posebej k pogostejši telesni vadbi spodbujava ženske podjetnice, saj iz raziskave izhaja, da slednje v primerjavi z moškimi kolegi namenijo nekoliko manj časa tako intenzivni kot lahki telesni vadbi, doživljajo višjo raven stresa, poročajo o nekoliko manjšem dobrem počutju in nekoliko nižji inovativnosti v svojih podjetjih. Upoštevajoč izzive, s katerimi se srečujete tako v poslovnem kot v zasebnem življenju, vas spodbujava z mislijo sodelujočega v raziskavi: »Če rečeš, da nimaš časa, je to klasičen, prazen izgovor. Če nimaš časa teči, potem pa pojdi po stopnicah v zgornje nadstropje. Ali pojdi s kolesom v službo. Zmeraj se da.« T

V raziskavi je sodelovalo 214 podjetnic in podjetnikov. Vse spremenljivke so merjene na 5-stopenjski lestvici.

Dr. Mateja Drnovšek je redna profesorica na Katedri za podjetništvo na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Dr. Alenka Slavec Gomezel je izredna profesorica na Katedri za podjetništvo na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Vodenje ni gledališče, je improvizacija

Improvizator, ki stoji na odru, in zaposleni v podjetjih imajo veliko skupnega: kreirati morajo nove ideje, se naučiti hitro odzivati na spremembe, ponotranjiti, da je uspeh ekipe pomembnejši od uspeha posameznika in sprejemati odgovornost za to, da se zgodba/projekt premika naprej. Kaj se managerji lahko naučite iz tehnik gledališke improvizacije?

Vid Sodnik

Improvizirano gledališče, znano tudi kot impro, je oblika gledališča, pri kateri igralci delujejo spontano, brez dramskega teksta ali scenarija. Da lahko kljub temu nastane zgodba, vredna ogleda, se morajo igralci neprestano uriti v veščinah, ki so dobrodošle tudi na delovnem mestu.

Namesto joge v podjetja improvizacijo

Proti kaotičnosti poslovnega sveta se težko borimo, lahko pa se naučimo v njej prosperirati; v vsakdanjiku, ki mu vlada stres in napeti odnosi, ustvariti varen prostor, kjer se iskri od kreativnosti. Uporaba improvizacijskih tehnik v vodenju je dobro raziskana a v Sloveniji še nepoznana. Improvizacijske vaje, ki so vključene v članek, sta v svojem delu nepovezano med seboj zasnovala Keith Johnstone in Viola Spolin, dva od začetnikov gledališke improvizacije. Te vaje so kot ljudske pesmi potovale po svetu, se nadgrajevale in našle svoj prostor tudi v aplikativni improvizaciji.

Sunkovito inoviranje

Ko se soočijo s problemom ali izzivom, lahko posamezniki, vešči improvizacije, razmišljajo hitro in v trenutku pripravijo kreativne rešitve. V raziskavi vpliva tehnik improvizacije na ustvarjalnost, kjer je sodelovalo 84 udeležencev, so ugotovili, da so v ekipi, ki se je predhodno udeležila improvizacijske delavnice, v povprečju ustvarili 37 % več idej za izdelke v primerjavi s kontrolno skupino. Ideje improvizatorjev so bile ocenjene

kot bolj kreativne od kontrolne skupine. Delavnice zaposlenim pomagajo preseči njihove tradicionalne vzorce razmišljanja. Kako? Včasih pomaga, če uspemo na stvari pogledati z druge perspektive, podvomiti v to, kar vemo, in v to, kar poznamo kot resnico.

Vaja: Asociacije za preboj ledu in boljšo vključenost

Pred sestankom se za 5 minut z ekipo posvetite asociiranju. Ena oseba drugi poda naključno besedo (npr. avto), druga oseba pa naslednjemu poda prvo besedo, ki mu ob tem pade na pamet (npr. cesta). Ta nato naprej poda svojo asociacijo na besedo “cesta” (npr. zamujanje). In tako naprej. Takšna vaja ima dokazano pozitiven vpliv na vključenost vseh udeležencev tudi pri kasnejšem, resnem delu sestanka.

Vaja: Preganjanje tradicionalnih vzorcev razmišljanja

Tri minute se sprehajajte po prostoru in s prstom pokažite na različne predmete, ter jih napačno poimenujte. Na primer pokažite na stol in recite: “sendvič”, pokažite na luč in recite “roža” itd. Zveni nenavadno, a že s tako preprosto vajo se postavimo v drugačno mentalno stanje, bolj odprto za novosti. To je vaja, s katero krepimo sposobnost razmišljanja z različnih perspektiv.

Če narediš napako, ti pokrijem hrbet! Improvizirano gledališče je orodje za vzpostavljanje zaupanja v ekipah. Z vajami krepimo pozitiven odnos do napak

Petra Bizjak, direktoričina pomočnica za poslovne zadeve, Mestno gledališče ljubljansko

Vzporednice, ki povezujejo improvizacijo, vodenje in gledališče, so po mojem mnenju zaupanje, skupinsko delo, spoštovanje, odgovornost in aktivno poslušanje. Vsa področja povezujemo z ustvarjalnostjo, inovativnostjo, interakcijo, sposobnostjo reagiranja in prilagajanja. V javnem zavodu MGL sledimo jasni večletni strategiji, letnim programskim, finančnim in kadrovskim načrtom ter postopkom, kjer za improvizacijo ni »uradnega« prostora. Kljub temu se je naše »improvizacijsko« hišno mojstrstvo še kako pokazalo med obdobjem epidemije, ko smo se uspešno prilagodili drugačni realnosti stika z našimi gledalci. Vsekakor so dobre improvizacijske veščine zaposlenih v vseh naših sektorjih dostikrat ključne za reševanje dnevnih izzivov.

in posledično odstranjujemo strah pred neuspehi. Na odru igramo vsi eno predstavo, kadar se zgodi napaka, se moramo soigralci potruditi, da to napako z razvojem zgodbe utemeljimo. Tudi če igramo s popolnim začetnikom, je naša dolžnost, da soigralec na odru izpade dobro. Verjamem, da bi moralo biti tudi v ekipah podjetij enako.

Gradimo, ne rušimo

Bolje je prispevati slabo idejo, kot nobene ideje. “V službi izpostavim več idej in me tudi ne boli več, če te kdaj niso sprejete. Naučila sem se bolje sprejemati ideje svojih sodelavcev,” pravi Celina Brumec, zaposlena v IBM Slovenija. Ena izmed osnovnih principov improviziranega gledališča je “ja in …“ pristop (ang. Yes, and!). Predlogov soigralcev ne negiramo, temveč jih potrdimo in nadgradimo. Na ta način se zgodba ne vrti v ciklu, temveč se odvija od začetka proti koncu.

Vaja v dvoje: »Ja in …!«

Dve osebi imata nalogo organizirati poslovni dogodek. Za to imata minuto časa. V prvem delu vaje oseba 1 poda svoj predlog in oseba 2 ga zanika. To ponavljamo eno minuto. V drugem delu uporabimo »ja in …« princip. Primer: »Zabavo bomo organizirali v Cankarjevem domu.« »Ne. Zabava mora biti na prostem.« Ali: »Zabavo bomo organizirali v Cankarjevem domu.« »Ja, in ob vhodu bo igral godalni trio«. Ugotovimo, da smo v drugem primeru ne samo da uspeli uiti začaranem krogu zanikanja, temveč tudi prišli do ideje, ki je, prvič, izven vseh lastnih okvirjev razmišljanja in, drugič, skupna.

Nasvidenje, cona udobja

Največja kreativnost se zgodi na robu cone udobja. Ko improvizirano igramo, smo pozorni na sposobnosti soigralcev. Jim je izziv prelahek, so zaradi izziva v prevelikem stresu? Tega nam na odru sami ne morejo povedati, zato se moramo naučiti branja iz govorice telesa. Ko opazimo, da je izziv pretežek, soigralcu pomagamo, ko opazimo, da je soigralec v coni udobja, ga lahko izzovemo. Predvsem je pomembno, da soigralec nikoli

nima občutka, da ni kos situaciji in da bo vedno nekdo v igro vskočil ter ga odrešil, če se mu zalomi.

Vaja v dvoje: Kje so meje tvoje zmogljivosti?

Ena oseba naj skuša pripovedovati izmišljeno zgodbo, lahko pravljico, druga oseba pa posluša in podaja besede, ki jih mora prva oseba nemudoma uporabiti v zgodbi. Tako se mora znajti v situaciji. Oseba, ki daje predloge, ima dolžnost, da prilagaja hitrost podajanja besed tako, da je druga oseba ravno prav izzvana.

Komunikacija = 90 % poslušanje

Ko morajo člani ekipe delati skupaj in se odzivati na spreminjajoče se situacije v realnem času, se naučijo aktivno poslušati. „Učinkovitejše vodim sestanke in hitreje zaznavam odziv zaposlenih na informacije, ki jih podajam ,“ je svojo izkušnjo z improviziranim gledališčem opisal Darko Durić , direktor in soustanovitelj Froomcare in svetovni prvak v plavanju. V finski študiji iz leta 2019, objavljeni v The European Journal of Social & Behavioural Sciences, raziskovalci govorijo o občutnem povečanju pozornosti, dvigu samozavesti in posledični porasti sodelovanja študentov po tem, ko so z njimi naredili nekaj vaj gledališke improvizacije.

Javno nastopanje: bolj strašno od smrti?

Predstavitev pred številčnim občinstvom ali vodenje sestanka s kolegi? Sposobnost samozavestnega in učinkovitega govora je pomembna veščina, ki jo mora imeti vsak/-a vodja. Glosofobija ali strah pred javnim nastopanjem je ena najpogostejših fobij. Kar nekaj študij od Bruskinove študije o strahovih iz leta 1973 dalje poroča, da večina ljudi čuti več tesnobe zaradi javnega nastopanja kot strahu pred smrtjo. Nastopi in tudi številne improvizacijske vaje vključujejo govorjenje pred drugimi, zato si improvizatorji pomagamo s preprostim trikom za obvladovanje treme.

Vaja: Zmanjšaj tremo v treh sekundah.

Zajemite sapo z nasmeškom. Tako se stresne situacije loti večina ljudi in s tem telesu da vedeti, da prihaja nekaj neprijetnega, tenzija se poveča in naši možgani začnejo paničariti. Namesto tega se rajši nasmehnite in ob tem globoko izdihnite. Tako se stresne situacije loti improvizator.

Vid Sodnik je direktor šole improvizacije IGLU.

FOTO: RADA KOVAČEVIĆ

Kjer so nekdaj tkali, bodo nekoč poslovali

Skupina BPT je naslednica nekdanje Bombažne predilnice in tkalnice Tržič, enega najstarejših podjetij v Sloveniji. S strateško odločitvijo izbire lokacije se tako zdi, da je bil začetek njihove današnje trajnostno začrtane naravnanosti zapečaten že konec 19. stoletja. Skupino danes vodi Sabina Gros, finalistka za priznanje Mlada managerka leta 2022.

Nana Čemas

Leta 1885 je bila na območju današnjega Tržiča ustanovljena Družba Bombažne predilnice in tkalnice Tržič. Danes, skoraj 140 let kasneje, na pobudo njegove naslednice Skupine BPT na območju kulturne dediščine gradijo prihodnost s poudarkom na trajnostnem razvoju lokalnega okolja. Večopravilnost zanje predstavlja izziv, ki se ga uspešno in zagnano lotevajo iz dneva v dan –upravljajo namreč štiri hidroelektrarne, nepremičnine tako v Kranju kot v Ljubljani, revitalizirajo t. i. dvorišče ter se posvečajo spodbujanju in podpori start-upov. V preteklem letu je dodana vrednost na zaposlenega znašala preko 140.000 EUR.

Zametki današnje primarne dejavnosti segajo v začetek 20. stoletja

Izbira lokacije Bombažne predilnice in tkalnice Tržič že konec 19. stoletja ni bila naključna, saj je bila že takrat pogojena s pogoji pridobivanja električne energije. Prvo izmed današnjih štirih hidroelektrarn so tako postavili že leta 1902. Proizvodnjo tekstila, ki je botrovala nastanku podjetja, so leta 2005 preselili na ustreznejšo lokacijo, kar je bilo zaradi dotrajane tehnologije in ostale infrastrukture ter samih proizvodnih prostorov pravzaprav neizogibno. Odločitve, ki jih je sprejelo tedanje vodstvo, so bile ključne za ohranitev same družbe v Tržiču. Danes so osredotočeni na trajnostno proizvodnjo električne energije, upravljanje z nepremičninami ter revitalizacijo industrijskega obrata.

Danes sicer družinsko podjetje BPT upravlja direktorica Sabina Gros, ki je v očetove čevlje stopila na njegovo pobudo: »Oče je podjetje vodil že leta 2001, nakar ga je počasi odkupoval. Žal je nato zbolel in me vprašal, ali bi ga bila pripravljena prevzeti. To sem storila že dobra štiri leta nazaj, tako da sem solastnica

goče marsikaj spreminjati, četudi je bilo kar zahtevno,« pojasnjuje Gros in dodaja, da so bili njeni sodelavci takrat starejši in bolj izkušeni od nje: »Kljub temu so me super sprejeli, a je obenem težko takoj dati priložnost nekomu mlajšemu in neizkušenemu. Očeta so namreč zelo spoštovali.«

Modernizirana veriga štirih hidroelektrarn vzdolž Mošenika, revitalizacija opuščenega tovarniškega kompleksa ter deljenje znanja in izkušenj – vez v prihodnost usmerjenega delovanja skupine BPT se skriva v trajnostni naravnanosti in sodelovanju z lokalno skupnostjo.

danes tudi sama.« Za Združenje Manager je medtem svojo izkušnjo prevzema podjetja nekoč opisala po principu »zagazi v blato in potem kupuj škornje«. Pravnica po izobrazbi, prej zaposlena na tožilstvu, se je naenkrat znašla v vlogi direktorice energetske družbe in se je morala »sproti naučiti, kako in kaj. Ko sem prevzela, je bil oče že kar resno bolan in možnosti ter časa, da bi me uvajal, ni bilo veliko.«

Spreminjanje, četudi zahtevno

Skupina BPT s svojo predhodnico sicer velja za eno najstarejših podjetij v Sloveniji. Njegovo upravljanje je tako skupaj z dejstvom, da gre za družinsko podjetje, prineslo svojevrstne izzive. »Ustaljenih vzorcev delovanja je bilo veliko. Ko sem se pridružila podjetju, je bilo zaposlenih manj, a so bili tudi tisti, ki so tekom celotnega življenja opravljali isto delo, pripravljeni sprejeti določene spremembe, se na njih navajati. Tako da je bilo mo -

Več kot stoletna tradicija tako pomembnega obrata se je obenem močno vtisnila tudi v lokalno zavest: »Zelo se je poznalo tudi to, da je imel BPT, sploh dvorišče – bivši tovarniški kompleks – med prebivalci v Tržiču zares veliko vlogo. Zaposloval je namreč njihove starše, stare starše ali kar njih same. In tako želim tudi sama, prav zaradi pomembnosti in, če želite, zavesti lokalnega prebivalstva, še naprej graditi na tej tradiciji in na ta način vračati lokalnemu okolju.«

Tržiču se obeta moderno poslovno-industrijsko središče Projekt revitalizacije t. i. dvorišča oz. bivšega tovarniškega kompleksa v Tržiču je bil pogojen s celostno ohranitvijo kompleksa. »Pobudo za to je podal moj oče. Njegovi predniki so ga po delih že začeli prodajati, sam pa je ocenil, da to ne bo najboljše. Odločil se je, da prodajo ustavi in kompleks začne urejati celostno,« pojasnjuje Gros in doda, da se ji

njegova odločitev še danes zdi zares dobra. »Pred prihodom očeta je kompleks propadal in do obnove je zaradi pridobivanja dovoljenj in navodil z Zavoda za varstvo kulturne dediščine preteklo kar dolgo časa.« Kot pravi, gre pri tem za dvorezen meč: »Lepo je, da obstaja priložnost za ohranitev in prikaz tradicije, a je to na trenutke lahko precej zahtevno.« A če bi bilo območje razparcelirano, bi ob vseh potrebnih zahtevah projekt revitalizacije veliko težje izvajali. »Upam, da bo Tržič tako počasi dobil moderno poslovno-industrijsko središče, ki bo pritegnilo nove obrtnike, podjetja oz. obiskovalce nasploh,« pa dolgoročni cilj oriše Gros.

Začetke obnove je zaznamovalo veliko 'brainstorminga ' ter različne iteracije. »Celotna ekipa še danes ogromno truda vlaga v zbiranje deležnikov in vzpostavljanje dobrih odnosov,« nepogrešljiv del tako obsežnega projekta izpostavi Gros. Pri njem sodelujejo tudi z Občino Tržič, katere podpora bo odigrala pomembno vlogo pri njegovem dokončanju: »Z njihove strani imamo danes veliko podpore, dobro sodelujemo, komuniciramo in se usklajujemo.«

Podpora projektom, ki iz malega ustvarijo veliko

V BPT se zavedajo, da se prihodnosti ne da graditi brez vključenosti in podpore lokalne skupnosti. S slednjo so tudi sicer v dobrih odnosih in preko različnih ak-

tivnosti dokazujejo, da so zares aktivno vpeti v njeno delovanje in izboljševanje. Preko donacij vsakoletno podpirajo več društev, dvema kulturnima društvoma v dvorani v Tržiču omogočajo brezplačen najem, najemnine upokojenih delav-

prav vsa področja njihovega delovanja. Veriga štirih hidroelektrarn vzdolž Mošenika danes deluje na najsodobnejših tehnologijah in predstavlja fleksibilen energetski vir s sposobnostjo regulacije omrežja na terciarnem nivoju. Leta 2021

Po mnenju direktorice Sabine Gros – tudi vodje Skupine za trajnostno voditeljstvo v Združenju Manager – trajnostnega voditelja zaznamuje predvsem vizija splošnega dolgoročnega uspeha, katerega učinki segajo onkraj samega podjetja.

cev BPT pa se niso spremenile že več kot 15 let. A obenem ostajajo skromni: »Sami ne 'obešamo na veliki zvon', komu in kaj doniramo, marsikdo za to niti ne ve. Pa nič zato – pomembno je, da pomagamo tistim, ki jim lahko,« pove Gros.

V prihodnost stremijo tudi s podporo start-upov. Vlagati si želijo predvsem v področje trajnostnega razvoja, najraje s področja energetike in prava. Sabina Gros je tudi sama članica Poslovnih angelov Slovenije ter izkušena in aktivna investitorka, ki so jo start-upi že od nekdaj privlačili: »Vedno mi je bilo zanimivo, kako lahko iz nič in z dobro idejo narediš nekaj velikega. In glede na to, da imamo možnost, da lahko tako finančno kot tudi z mentorstvom nekomu pomagamo – zakaj pa ne? Že prenašanje znanja se mi zdi trajnostno.«

Trajnostno voditeljstvo po vzoru BPT

O skupini BPT ne gre govoriti brez trajnosti, za katero se zdi, da je vpletena v

so za izobraževanje namenili 3 % stroškov glede na EBIT, njihovi zaposleni pa so upravičeni tudi do nagrad za poslovno in delovno uspešnost.

Vizija direktorice – tudi finalistke za naziv Mladega managerja 2022 – za skupino je, da bodo postali prepoznavno podjetje na področju trajnostnega razvoja v Sloveniji. Gros, ki se pri vodenju zgleduje po svojem pokojnem očetu, a obenem ubira tudi lastno pot, je v Združenju Manager prevzela tudi vodenje Skupine za trajnostno voditeljstvo. In kaj zanjo predstavlja trajnostni voditelj? »Tisti, ki vodi na način, da bo organizacija ali podjetje dolgoročno uspešno; ne le s finančnega vidika, temveč nasploh. Da se tudi zaposleni dobro počutijo, da upošteva okoljski vidik, da pristopi na pomoč in se je pripravljen kaj novega naučiti, a obenem tudi kdaj spremeniti mnenje.« T

Nana Čemas je novinarka, zunanja sodelavka družbe Mediade.

FOTO: ARHIV PODJETJA

Polovica otrok išče informacije le na TikToku

»Mami, a ti rdečih bonbončkov ne maraš, ker so narejeni iz krvi ščurkov?« Skoraj sem se zaletela. S hčerko sva se vozili domov in prosila sem jo za bonbončke, ampak za rumene, oranžne in zelene, ker jih imam rada. »Kje pa si to prebrala,« sem jo vprašala. In se že v naslednjem trenutku popravila: »Kje pa si to videla?« Kajti današnji otroci skorajda ne berejo več. Gledajo TikTok.

dr. Sonja Merljak Zdovc

Ker se ukvarjam z medijsko pismenostjo in prepoznavanjem lažnih novic, sem si naredila miselni opomnik. Takoj ko bo možno, preverim, kaj je z rdečo barvo in krvjo ščurkov. Doma sem v brskalnik najprej vtipkala TikTok, kri in ščurki. Nič. Nato sem vtipkala TikTok, red in cockroaches. Prvi zadetki niso razkrili nič uporabnega, toda sčasoma sem odkrila, da rdeče barvilo karmin pridobivajo iz žuželk, in sicer iz insekta po imenu cochineal oz. po slovensko košeniljka, ki parazitira na perujskih kaktusih.

Dnevna porcija internetne zelenjave Ko sem nazadnje v brskalnik vtipkala košeniljka, je bil že na drugem mestu prispevek iz Časorisa – spletnega časopisa za otroke, ki sem ga ustanovila leta 2015. V njem objavljamo novice, ki jim otroci lahko zaupajo, v jeziku, ki je do njih prijazen. Pravimo, da nagovarjamo tiste, stare od 6 do 12 let, vemo pa, da nas radi berejo tudi starejši otroci, srednješolci in celo odrasli, saj zapletene stvari predstavljamo na preprost in jedrnat način.

Da je brskalnik na vrh zadetkov umestil objavo iz Časorisa, me je utrdilo v prepričanju, da smo na pravi poti. To je lahko tisti verodostojen vir informacij, v katerem bodo otroci preverili, kar so videli na TikToku.

Tega ne počnemo odrasli, kaj šele otroci

Zgodbo o ščurkih in barvilu karmin sem pripovedovala šestošolcem med delavnico medijske pismenosti na eni od osnovnih šol. Otroci so nam že večkrat povedali, da nočejo izpasti butli , in hotela sem jim slikovito predstaviti, kako se lahko izognejo zadregi, če berejo 'naš časopis'. Po koncu ure je pristopil učitelj in rekel: »Koliko korakov ste morali narediti, da ste prišli do verodostojne informacije! Tega še odrasli ne počnemo, kaj šele otroci.«

In tu je srčika problema. Preplavljeni smo z informacijami. V nas butajo iz medijev, z družbenih omrežij, z jumbo plakatov, še na avtobusu se jim ne moremo izogniti. V tej reki informacij je zelo težko prepoznati verodostojne,

Včasih je veljalo, da so mnenja brezplačna, toda dejstva so sveta. Danes velja, da so mnenja sveta, dejstva nepomembna, odgovornost pa nikogaršnja.

Ponujamo jim dnevno porcijo internetne zelenjave, ki jo morajo – poleg priljubljenih, a praznih spletnih kalorij s TikToka ali YouTuba – zaužiti, da odrastejo v informirane, aktivne in odgovorne državljane.

take, ki jim lahko zaupamo. Zlahka nasedemo napačnim informacijam, med katerimi so tudi številne dezinformacije, torej namenoma zavajujoče informacije. Če nas nekdo želi zavesti, to zlahka stori s tem, da nas preplavi z

besedami in posnetki. Kdo pa ima čas, znanje in veščine, da vedno znova preveri, ali je nekaj res?

Komu verjamemo?

Prav zato običajno zaupamo in verjamemo tistemu, ki potrjuje naša prepričanja. Tistemu, ki sporoča nekaj, kar se nam zdi znano in logično, tudi če to ni resnično. Tistemu, ki nam je blizu. Ker zakaj bi se nam zlagal nekdo, ki nas ima rad, kajne?

Ne verjamemo pa medijem, ker so senzacionalistični; ker objavljajo novice s prenapihnjenimi naslovi; ker so levi ali desni, rdeči ali zeleni. Marsikdo celo pozna koga, ki so mu novinarji vzeli besede iz konteksta; ve za medij, ki poroča, kot mu narekujejo politiki. Zakaj bi jim torej zaupali? In, nenazadnje, zakaj bi kupovali časopise in revije, plačevali obvezni prispevek za RTV Slovenija, s prostovoljnim finančnim prispevkom podprli medije, ki vsebin niso umaknili za plačljive zidove, če lahko informacije itak vsepovsod dobimo zastonj? Včasih je veljalo, da so mnenja brezplačna, toda dejstva so sveta. Danes velja, da so mnenja sveta, dejstva nepomembna, odgovornost pa nikogaršnja.

Ko sem bila majhna, sem gledala očeta, ki je vsako jutro prebiral Delo, opoldne poslušal italijanska poročila in nato zvečer še slovenska in dvojna italijanska. Seveda je vmes tudi zakinkal. Moji otroci gledajo mamo, ki brklja po pametni napravi. Kaj dela, ne morejo vedeti: mor-

da berem časopis, morda igram računalniško igro, morda gledam film.

Kot novinarka na Delu sem obiskovalcem razkazovala uredništvo in razlagala, kaj počnemo novinarji. Vedno sem jih vprašala, ali imajo doma kak časopis. Zelo malo rok je šlo v zrak.

Takrat sem spoznala, da smo izgubili generacijo bralcev, in leta 2015 tudi zato ustanovila nov spletni časopis za nove bralce. Če želimo, da bodo otroci odrasli v drugačen svet, jim moramo ponuditi medije, ki jim lahko zaupajo, in jim razložiti, zakaj jih kot državljani sploh potrebujemo.

Ni hujšega, kot je dezinformiran aktiven državljan

Mediji kot nežna in krhka pajkova mreža povezujejo skupnost. Pomagajo, da vstopimo v čevlje in kožo drugih in jih tako bolje razumemo. So ključnega pomena za strpno, spoštljivo in odgovorno sobivanje oz. za demokracijo. Če hočemo, da obstanejo, jih moramo finančno podpreti. Kakovostna informacija ima enako vrednost kot ekonomski podatek ali skodelica kave, ki jo brez pomisleka plačamo.

Otroci so nam že večkrat povedali tudi, da želijo vedeti, kaj se dogaja. Konvencija o otrokovih pravicah, po kateri je

otrok vsako človeško bitje, mlajše od 18 let, otrokom med drugim zagotavlja pravico do svobodnega izražanja. Ta zajema svobodno iskanje, sprejemanje in širjenje vsakovrstnih informacij in idej.

Skoraj polovica otrok informacij ne išče več po brskalnikih, ampak neposredno na TikToku. Če ob tem odraščajo ob

prostor, da povedo, kar želijo; kaj jih skrbi in kaj jezi. 52 % najstnikov je zaskrbljenih zaradi pomanjkanja zavez za preprečitev podnebnih sprememb. 56 % jih zato občuti tesnobo.

»Mami, kaj je ta Willow Project? A bodo res umrle vse živali na Aljaski in bo konec sveta?«

Tokrat nisem bila v avtu in se nisem skoraj zaletela. Sem pa spet najprej rekla: »Kje pa si to prebrala?« in se že v trenutku popravila: »Kje si to videla?«. »Na TikToku.« »Ne vem, bova raziskali, velja?«

Moja prva misel je bila, da gre še za eno lažno novico, ki jo bom zlahka ovrgla. Par sekund brskanja po internetu je razkrilo, da je novica verodostojna in da so otroci v ZDA resnično zelo zaskrbljeni. Podpisovali so peticijo in upali, da jih bo predsednik Joe Biden uslišal.

Otroci v Veliki Britaniji niso mogli glasovati na referendumu o Brexitu. O njihovi prihodnosti so odločali odrasli

Otrokom je mar za svet okoli njih danes in za svet, v katerem bodo živeli v prihodnje. Tudi zato smo odrasli odgovornost za prihodnost planeta lahkotno preložili na njihova ramena. Čas je, da jih razbremenimo, jim prisluhnemo in jih podpremo.

starših, ki ne spremljajo verodostojnih medijev, kako bodo potemtakem sploh izvedeli, da ti obstajajo in da lahko v njih najdejo preverjene, tehtne, relevantne informacije, ki jim bodo pomagale, da bodo informirani, aktivni in odgovorni državljani?

Te si država želi, saj je v srednje šole uvedla predmet aktivno državljanstvo. A ni ga hujšega, kot je dezinformiran aktiven državljan. To smo izkusili med korono, to opazujemo med vojno v Ukrajini.

Odgovornost za prihodnost planeta smo lahkotno preložili na ramena otrok Otroke moramo zato naučiti, kje in kako naj poiščejo verodostojne informacije, in jim obenem ponuditi tudi

z volilno pravico. V otroškem tedniku First News so zato naredili anketo in otroke vprašali za mnenje. Večina jih je bila za to, da ostanejo v EU.

Otrokom je mar za svet okoli njih danes in za svet, v katerem bodo živeli v prihodnje. Tudi zato smo odrasli odgovornost za prihodnost planeta lahkotno preložili na njihova ramena. Čas je, da jih razbremenimo, jim prisluhnemo in jih podpremo. Naša odgovornost je, da začnemo razmišljati, kakšen naj bo svet leta 2100 in ne le 2030. T

Dr. Sonja Merljak Zdovc je ustanoviteljica spletnega časopisa za otroke Časoris. Je tudi članica Novinarskega častnega razsodišča in Nacionalnega odbora za otrokove pravice pri ZPM Slovenije.

FOTO: SHUTTERSTOCK

Zavarovalnica Generali nagrajuje trajnost

Mala in srednje velika slovenska podjetja, ki so v svoje poslovanje že uvedla trajnostne poslovne modele, bodo zagotovo prepoznala zanimivo priložnost nagradnega natečaja SME EnterPRIZE. Poleg finančne nagrade in zavarovalne zaščite, ki jo ponujajo zmagovalcem, bo Generali poskrbel, da bodo trajnostne zgodbe o uspehu odmevale, izbrano slovensko podjetje pa se bo lahko predstavilo v Bruslju na dogodku evropskih razsežnosti.

Zavarovalnica Generali je največja mednarodna zavarovalnica v Sloveniji in del največje evropske zavarovalniške skupine, Skupine Generali, s skoraj 200-letno tradicijo. V svojem strateškem načrtu se je Generali zavezal, da bo trajnostno poslovanje temelj njihovega poslovanja, saj verjamejo, da lahko tako ustvarjajo skupno vrednost za vse deležnike. Da bi bil njihov pozitiven vpliv na okolje in družbo kar najbolj učinkovit, sploh v času sedanjih resnih gospodarskih razmer, so posebno pozornost namenili malim in srednje velikim podjetjem, ki predstavljajo kar 99 % vseh evropskih podjetij.

saj vsi vemo, da je to danes edina prava pot,« je ob začetku natečaja v Sloveniji povedala Vanja Hrovat , predsednica uprave Generali zavarovalnice, d. d.

Ugledna žirija bo določila slovenske nagrajence

Nagradni natečaj SME EnterPRIZE je v Sloveniji za prijave podjetij odprt med 17. aprilom in 17. majem 2023. Prijava je enostavna, saj podjetja izpolnijo spletno prijavnico na www.generali.si/ sme-enterprize. Pomembno je, da svojo trajnostno preobrazbo oz. trajnostne

Nagradni natečaj SME EnterPRIZE je v Sloveniji za prijave podjetij odprt med 17. aprilom in 17. majem 2023. Podjetja izpolnijo spletno prijavnico na www.generali.si/sme-enterprize.

Pred nekaj leti je Skupina Generali zagnala strateško pobudo SME EnterPRIZE , ki nagrajuje uspešne trajnostne poslovne prakse in modele evropskih malih in srednje velikih podjetij ter želi vzpodbuditi javno razpravo o pomenu trajnostnega poslovanja. Natečaj se izvaja že v 10-ih evropskih državah, letos prvič tudi v Sloveniji. »V našem strateškem načrtu Vseživljenjski partner 24: Spodbujanje rasti smo se zavezali k trajnostnemu delovanju na vseh področjih našega poslovanja. To pomeni, da ob sprejemanju najpomembnejših odločitev vedno premislimo, kakšne posledice ima naše delovanje na okolje in družbo. Ker so mala in srednje velika podjetja steber evropskega gospodarstva, jih želimo vzpodbuditi pri vpeljavi trajnostnih praks,

poslovne modele podkrepijo s pozitivnimi učinki, ki so jih dosegli. Zato se lahko prijavijo v eno ali obe razpisani kategoriji, ki sta pozitiven vpliv na okolje in pozitiven vpliv na zaposlene, družbo in skupnost . Prijave bo ocenjevala žirija, ki jo sestavljajo ugledni strokovnjaki iz akademske sfere, podjetniki, predstavniki medijev in Generalija: Ana Struna Bregar, CER (predsednica žirije), red. prof. dr. Vesna Žabkar, Ekonomska fakulteta UL, mag. Vida Kožar, GZS Podjetniško trgovska zbornica, Ram Dušić Hren ,

Brighter Communication, Borut Hočevar, Finance, ter Vanja Hrovat in Borut Završan , oba Generali zavarovalnica. Slednji je pojasnil, kako tudi dolgoročni odnosi s strankami predstavljajo pomemben del trajnostnega delovanja: »Koncept vseživljenjskega partnerstva, ki je naše vodilo, spodbuja dolgoročen partnerski odnos z našimi strankami. Dolgoročno sodelovanje pomeni tudi pot v smeri trajnostnega delovanja, saj z rešitvami, ki jih oblikujemo danes, omogočamo bolj varen jutri. Tudi malim in srednje velikim podjetjem vsakodnevno nudimo roko in oporo z razvojem zavarovalnih rešitev po meri, ki rastejo skupaj s podjetjem, saj je naš pogled zmeraj usmerjen v prihodnost.«

Nagrajenci se bodo predstavili v Bruslju

Zmagovalno podjetje v vsaki kategoriji bo nagrajeno s finančno nagrado v višini 10.000 evrov, drugouvrščeni podjetji pa bosta prejeli paket poslovnih Generali zavarovanj. Razglasitev najboljših bo septembra v Ljubljani, zanje pa se zgodba še nadaljuje: mednarodna žirija bo izbrala eno slovensko podjetje, ki se bo lahko predstavilo na zaključnem evropskem dogodku oktobra v Bruslju. T

Oglasno sporočilo Generali

Sedim in gledam v oči mlademu, uspešnemu managerju. Razlaga, kako hiti v življenju, gradi posel, se izobražuje, hrepeni po tujih trgih ... in dela in dela. V vsej tej naglici življenja se zave, da »ne živi«. Da se ne smeji – tako glasno in iz srca, sproščeno. Nič mu zares ne manjka, ima pa kronično pomanjkanje časa. Časa zase, za svoje, za tisto, kar v življenju šteje največ: časa za odnose. Ob vprašanju, česa se spomni v preteklem tednu, ostane brez besed. V njegovih očeh začutim otožnost. Potem se zavem: dotaknilo se me je, kot da mi je nekdo ravnokar nastavil ogledalo.

Razmišljam, kako zelo težko je v resnici stopiti z »drvečega vlaka življenja« –vlaka, ki potuje skozi različne postaje. S polno paro drvi do cilja. Prvega, drugega, naslednjega ... Vozi po voznem redu. Deluje po tirnicah, utečeno. Premaguje izzive, za sabo pušča uspehe. V glavnini gre vse dobro. Zato ne zazna potrebe, da se ustavi. Ne ve več, katera postaja je prava za počitek, za prijatelje, za ogled »sveta«, za odnose. Kot da so to »motilci« ustaljenega urnika, nepredvideni dogodki, ki lahko vplivajo na njegov vozni red.

V rutini dela včasih pozabimo, da je bila prav sposobnost učinkovitega povezovanja in interakcije z drugimi ključna za človeško sodelovanje in gradnjo so -

Čas za postanek

dobnega sveta. Le s ponavljajočimi se interakcijami z drugimi gradimo prijateljstva in odnose, ki vzpostavljajo naše mesto v družbenem tkivu. Raziskave potrjujejo, da prav dobri medosebni odnosi v največji meri vplivajo na bolj zdrave, zadovoljne, pomirjene in sproščene posameznike. Na ljudi, ki se smejijo in izpolnjujejo svoj potencial.

Tudi mi, managerji na drvečem vlaku, osredotočeni na cilje in vsako leto boljše rezultate, včasih na to pozabimo. Pozabimo na pomen sodelovanja, na prosti čas za sodelavce, družino in prijatelje. Pozabimo se ustaviti in se napolniti z odnosi. Največkrat za to sploh ni potreben izstop, niti ne »menjava vlaka« – morda zgolj postanek in razmislek, sproščen pogovor in vprašanje, kako si, ali pa vprašanje, kako vpeljati kakšno spremembo, ki je v rutini ne zaznamo. Razmislek in pogovor o tem, kaj lahko naredimo drugače in bolje, skupaj. Tudi tako lahko naredimo več za povezovanje in podporo kot naložbo v prihodnost sodelovanja. Temu lahko rečemo trajnostno delovanje in vodenje.

Vrnimo se na izvorno zgodbo. Zdi se, kot da postaja naše življenje, tudi življenje managerjev, vse bolj transakcijsko in vse manj pomenljivo. Včasih v obilici dela nehote »preskočimo« na transakcijski način delovanja in to se odraža tudi

v vse bolj transakcijskih odnosih. Posledica je nezadovoljstvo, morda celo občutek izpraznjenosti.

Vzeti si čas za pomembne stvari, kot so dobri medosebni odnosi na vseh področjih našega delovanja, čas zase in stik z naravo, je del trajnostnega delovanja in vodenja. Zato bodo tudi te tematike (tudi v prihodnje) pomemben gradnik delovanja nove ekipe Sekcije mladih. Aktivno bomo delali na krepitvi odnosov, mreženju, povezovanju in deljenju medsebojnih praks. Prve petke v mesecu se bomo po novem srečevali na skupnih dogodkih ZaMe (Zajtrk zame), kjer bo poudarek na druženju, mreženju in deljenju medsebojnih izkušenj. Nadaljevali bomo s krepitvijo področja znanja in mentorstva ter utirjali pot novim mednarodnim sodelovanjem. Prizadevali si bomo za boljše pogoje za delo v želji, da mladi (managerji) ostanejo doma, v slovenskih podjetjih. V enaki meri si želimo privabljati mlade iz drugih držav, da se odločajo za delo v Sloveniji. Dobro je, da si skupaj prizadevamo tudi za boljše pogoje za (zagonska) podjetja, vključevanje zaposlenih v solastniške strukture in druge modele, primerne današnjemu času. Želimo deliti mnenja in soustvarjati okolje, v katerem delujemo. S sodelovanjem in okrepljenimi, dobrimi odnosi. Želimo biti sprememba, ki jo želimo videti v svetu. T

Lucija Sajevec, solastnica Infinite Pure Solutions, predsednica Sekcije mladih managerjev pri Združenju Manager

FOTO:

Fleksibilne oblike dela zahtevajo nove pristope k vodenju

Vodenje z zaupanjem, zdravo delovno okolje, jasna komunikacija, sestanki z namenom … to je le nekaj priporočil, ki jih je evropsko združenje managerjev CEC pripravilo v zvezi s hibridnim delom, ki je v praksi prineslo številne izzive na področju vodenja na daljavo. Smernice so zbrali v Priročniku za vodenje pri delu na daljavo, ki predstavlja dragoceno strokovno gradivo tako za managerje kot tudi oblikovalce politik in partnerjev v socialnem dialogu. Pri pripravi priročnika je sodelovala tudi naša članica Petra Wagner, pooblaščenka uprave za digitalno preobrazbo, prodajo in informatiko v družbi Mladinska knjiga Založba. Poudarja vrednost priročnika v obdobju, ki prinaša tudi potrebo po sistemskem urejanju hibridnega dela. T

Novi predsednik ZM

Novi predsednik ZM za mandatno obdobje 2023–2026 je postal dr. Iztok Seljak , direktor Hidrie Holding. Člani so ga izvolili na e-občnem zboru, ki je potekal med 20. in 24. 3. 2023. Člani so potrdili tudi poročila za lani ter program dela za leto 2023. Kandidata za predsednika sta bila dr. Seljak in mag. Matej Meža . Med 24. in 28. 4. poteka naslednji e-Občni zbor, na katerem bodo člani volili kandidate za člane Upravnega odbora, ki jih predlaga nov predsednik. T

Novi štipendisti Sklada za talente

Sekcija mladih managerjev je januarja zaključila razpis za sofinanciranje študija na vrhunskih svetovnih poslovnih šolah s področja trajnostnega razvoja. Štipendijo so prejeli: Anže Svoljšak , Optiweb, za program Leading Sustainability: High Impact Leadership na Cambridge Institute for Sustainability Leadership, Vladimir Pakrac , MESI, za program Sustainable Business Strategy na Harvard Business School, in Jan Jazbec , Corwin, za program Sustainable Investing Course, prav tako na Harvard Business School. Hvala podpornikom sklada: Zavarovalnici Triglav in Pivovarni Laško Union. T

Ne le 8. marca, temveč 365 dni: izzivi prenosa

EU direktive za krepitev spolne enakosti v prakso

Tudi letos smo ob 8. marcu, dnevu žena, organizirali virtualni dogodek skupaj z Združenjem nadzornikov Slovenije. Sodelujoči so ugotovili, da se stanje glede spolne uravnoteženosti v upravah in nadzornih svetih državnih ter javnih delniških družb sicer izboljšuje. Po poskusu samoregulacije tega področja zdaj uvajamo zakonsko regulacijo, ki nam jo narekuje evropska direktiva. Slednja pa prinaša tudi sankcije. Sarah Jezernik Konovšek , predsednica Sekcije managerk pri ZM, je izpostavila: »Ključni izziv pri uveljavljanju spolne uravnoteženosti v managementu po moji oceni ostaja zadržanost in tudi strah žensk pred dodatno izpostavljenostjo, ki jo prinašajo vodilna delovna mesta.« Dodala je še: »Moški še vedno uživajo več podpore, ko napredujejo, in so deležni vsesplošnega odobravanja. Ženske si podpore želimo, a je po mojih izkušnjah nimamo v zadostni meri. V Združenju Manager so mentorski programi svetel zgled tovrstne medsebojne podpore.«

Aktivna Sekcija mladih managerjev z novim vodstvom

Decembra lani je vodenje sekcije prevzela nova predsednica Lucija Sajevec , skupščina pa je potrdila tudi nov upravni odbor. Sajevec je ob prevzemu predsedovanja sporočila, da nadaljuje z usmeritvijo, ki jo je zastavila njena predhodnica leta 2019: ljudje, blaginja, planet in poslanstvo. Zastavila je cilj dodatne okrepitve mladih članov v Združenju Manager in povedala, da želi biti še ambicioznejša pri zastavljanju ciljev ter medse privabiti tudi dvajsetletne managerje. Poleg Sajevec novi upravni odbor Sekcije sestavljajo še: Tanja Subotič Levanič , Pivovarna Laško Union, Lovro Peterlin , A1, Alenka Vidic Praprotnik , O28, Klemen Medved , Mercator, Nina Langerholc Čebokli, Dodo consulting, Petra Wagner, Mladinska knjiga Založba, Maja Fesel Kamenik , HRM One, Nejc Novak , Nlaw, Sanja Savič , PwC Slovenija, Mark Kalin , Elektronček Group, Borut Čeh , Labena, Aljoša Krdžić , Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik &partnerji, in Elizabeta Zalar, Httpool. UO se je v letošnjem letu srečal že trikrat, enkrat so tudi obiskali podjetje Labena, v aprilu pa A1. Vodstvo sekcije je z namenom širjenja članstva mladih managerjev in mreženja obstoječih članov že zagnalo novo aktivnost – Zajtrk ZaMe. T

Naše članice gostovale na Radiu Slovenija

Na dan žena so bile gostje v oddaji Studio ob 17.00 na Radiu Slovenija naše članice, managerke, ki so uspele v poslovnem svetu: Vojka Ravbar, namestnica glavne izvršne direktorice v SKB banki, Medeja Lončar, direktorica družbe Siemens v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji, Tina Novak Kač , partnerka v Competo, Sarah Jezernik Konovšek, predsednica Sekcije managerk pri ZM, in dr. Maja

Fesel Kamenik , direktorica HRM One. Pogovarjale so se o razlikah med spoloma v poslovnem svetu, zakaj je tako malo žensk na vodilnih položajih, o plačnih vrzelih med spoloma, o kvotah in pa tudi o konkretnih osebnih zgodbah ter rešitvah. Izpostavile so dobro prakso mentorskega programa Združenja Manager in pomen priznanja Artemida, ki izpostavi ženske, ki so že prebile stekleni strop. Strinjale so se, da se moramo še več neformalno družiti, se povezovati in se medsebojno podpirati. Prisluhnite pogovoru, poskenirajte QR kodo. T

Najboljša poslovna knjiga 2022

ZM in Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev od 2013 naprej podeljujeta naziv Najboljše poslovne knjige. Strokovna komisija v sestavi Janez Škrabec (predsednik), Petra Juvančič , Enej Kirn , Vladimir Kukavica , Marjana Lavrič Šulman, Lovro Peterlin in Ajda Vodlan je lani izbirala izmed 15-ih knjig, ki so jih nominirali slovenski založniki. Najboljšo poslovno knjigo, delo Adama Granta z naslovom Premisli še enkrat, smo 26. novembra razglasili na 38. Slovenskem knjižnem sejmu na Gospodarskem razstavišču. Samo Rugelj, direktor in glavni urednik založbe UMco, ki je knjigo izdala v slovenščini, je ob tem izpostavil: »Premisli še enkrat ni samo knjiga o tem, kako je smotrno razviti sposobnost, da smo v stanju na iste izzive pogledati še enkrat in z drugimi očmi, temveč tudi knjiga o tem, kako se moramo v teh časih, ko se trendi ponekod spreminjajo hitreje, kot menjamo nogavice, biti pripravljeni tudi odvaditi (torej od-naučiti) marsičesa, kar smo dolgo časa že rutinsko uporabljali, saj to ni več uporabno v svetu, v katerem živimo. Premisli še enkrat je knjiga, ki je enako dobro uporabna tako v delovnem kot zasebnem življenjskem okolju.« T

FOTO: ARHIV ZM

FOTO: ARHIV ZM

FOTO: ARHIV ZM

FOTOREPORTAŽA

Na Januarskem srečanju se nas je zbralo več kot 400

Ajda Vodlan; Foto: Andraž Kobe

Januarsko srečanje je tradicionalni dogodek, prvi v letu, ko se članice in člani Združenja Manager ponovno snidemo z najvišjimi političnimi predstavniki, ministri, predstavniki parlamentarnih strank, vodje poslanskih skupin in veleposlaniki. Zbrane sta 25. januarja v ljubljanskem GH Union nagovorila predsednica RS Nataša Pirc Musar in predsednik Združenja Manager Andrej Božič, podelili pa smo tudi priznanja: priznanje za življenjsko delo je prejel Ivo Boscarol, nekda-

nji lastnik in direktor podjetja Pipistrel, Mladi manager 2022 je postal Primož Zelenšek , soustanovitelj in direktor podjetja Chipolo, priznanje Artemida 2022 pa sta prejeli Babett Stapel, poslovodna direktorica Fraport Slovenija, in Tanja Blatnik , generalna direktorica romunske družbe Euroins Asigurare. Uspešen dogodek, ki ga je obiskalo več kot 400 ljudi, je minil v duhu treh letošnjih usmeritev Združenja Manager: spoštljivost, trdoživost, pogum. T

Prejemniki letošnjih priznanj Ivo Boscarol, Primož Zelenšek, Babett Stapel in Tanja Blatnik v družbi s predsednico RS Natašo Pirc Musar, ministrom za gospodarstvo, turizem in šport Matjažem Hanom, ministrom za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igorjem Papičem ter

z gostiteljema večera Andrejem Božičem in Petro Juvančič.

Izvršna direktorica ZM Petra Juvančič: »ZM bo v letu 2023 izpostavljalo tri vrline vodenja: spoštljivost, trdoživost in pogum. Našteto pa povezuje tudi aktualne nagrajence. Tako kot nova normalnost zahteva od sodobnih, trajnostnih voditeljev.«

»Slovenija ima izjemno število ambasadorjev, vrhunskih posameznikov na svojih področjih, zaradi katerih je ta država naš ponos,« je izpostavil predsednik ZM Andrej Božič in dodal: »Želel bi si, da bi Slovenija tako bučno kot navija za Dončiča, navijala za naše podjetnike.«

Nataša Pirc Musar, predsednica RS, od slovenskega managementa pričakuje, da »boste naše gospodarstvo vodili v povečevanje dodane vrednost, a na trajnostni način, ne na račun okolja«.

»10 let nazaj smo imeli idejo narediti majhno ‘stvarco’, ki bi rešila veliko težavo –iskanje stvari. Čeprav niso bili vedno lahki časi, smo vztrajali tako dolgo, da je eden največjih igralcev na tržišču, Apple, prišel v igro,« je ob prejemu priznanja povedal Primož Zelenšek, Mladi manager 2022.

Finalisti za priznanje Mladi manager: Sabina Gros, direktorica skupine BPT, Primož Zelenšek, direktor in soustanovitelj podjetja Chipolo, ter Melvis Haskić in Vasja Hramec, ustanovitelja in direktorja Avantpack, s Petro Juvančič.

Združenje Manager je v Tanji Blatnik, generalni direktorici romunske družbe Euroins Asigurare, ter Babett Stapel, poslovodni direktorici Fraport Slovenija, prepoznalo managerki, ki sta uspešno prebili stekleni strop in posegli po svojih poslovnih sanjah.

Ivo Boscarol: »V 33 letih vodenja sem prisegal na osnovne človeške vrednote, predvsem na spoštovanje. Govoril sem, da je pomemben dolgoročni uspeh, a ne na račun zaposlenih, kupcev, dobaviteljev, okolja, zdravja. Ta nagrada je dokaz, da se vse to da.«

Priznanje Artemida 2022 je v imenu izborne komisije podelila Melanie Seier

Larsen. Podelitev priznanja je še eden v nizu korakov, s katerimi si ZM že leta prizadeva k bolj uravnoteženi zastopanosti spolov na najvišjih pozicijah v gospodarstvu.

Minister Matjaž Han: »Raziskava Evropskega inštituta za enakost spolov namreč kaže, da bi samo s povečanjem enakosti spolov slovenski BDP leta 2030 bil višji za 1,1 do 1,5 milijarde evrov. Zato so priznanja, kot so Artemida, izjemno pomembna.«

Tudi letos je kulturni program Januarskega srečanja pripravil zavod Gallus J. Carniolus.

Verica Trstenjak (članica Observatorija Združenja Manager) in Mitja Gorenšček (GZS).

Sabina Sobočan (Varis Lendava), Jana Benčina Henigman, Draga Cukjati (SKB), Sabina Gros (skupina BPT), Sanja Savič (PwC Slovenija), Andreja Jernejčič (Lin & Nil), Edita Krajnović (Mediade), Lucija Sajevec (Infinite Pure Solutions).

(Labena).

Srebrni pokrovitelji:

Repanšek (Center of Excellence in Finance), prof. dr. Metka Tekavčič (Ekonomska fakulteta UL), Nataša Pirc Musar, predsednica RS, Andreja Kodrin (Quintaum), Ivana Nedižavec Korada (Center of Excellence in Finance).

Ivu Boscarolu sta čestitala tudi Franjo Bobinac (Hisense) in Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani.

Kaja Kopitar (Uniqas), Daniela Bervar Kotolenko (BIC, Center poslovne inteligence), Mladi manager 2021 Miha Senčar (Tenzor), Ana Kordiš (edutrain.me), Borut Čeh

Jana

Anita Stojčevska, prejemnica priznanja Artemida 2021, in Vojka Ravbar (obe SKB).

Ajda Vodlan je strokovna sodelavka za komunikacije pri Združenju Manager.

Utrip preteklih dogodkov

Prednovoletni Masters z mladimi managerji

Na skupščini Sekcije mladih managerjev, 13. decembra 2022, je bila za novo predsednico Sekcije izvoljena Lucija Sajevec (Infinite Pure Solutions). Na tem mestu je nasledila Tanjo Subotić Levanič (Pivovarna Laško Union), ki je sekcijo vodila zadnja tri leta. Na dogodku, ki smo ga organizirali v NIX Trzin, je Lovro Peterlin (A1) vodil pogovor s finalisti za priznanje Mladi manager 2022 – Sabino Gros (skupina BPT), Primožem Zelenškom (Chipolo), Melvisom Haskićem in Vasjo Hramcem (oba Avantpack).

Managerja leta 2022 na Škrabčevi domačiji

Škrabčeva domačija v Ribnici je 19. januarja gostilna aktualna Managerja leta Blaža Brodnjaka (NLB) in Sabino Sobočan (Varis Lendava). V pogovoru s Petro Juvančič (ZM) sta opisala svojo poslovno pot in se osredotočila na nastop funkcije v družbah, ki ju vodita, zbranim pa sta povedala tudi veliko osebnih zgodb. Oba sta po naravi optimistična, pogumna in drzna – Brodnjak pravi, »da si je treba upati«, Sobočan pa »da se«.

Nova vrednota Slovencev: privoščimo si uspeh

Združenje Manager je v okviru FIS svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju 23. marca organiziralo Managerski dan v Planici. »Spoštljivi. Trdoživi. Pogumni. To so vrline tako športnikov kot tudi managerjev. Smo pa tudi izjemno vzdržljivi – kajti talent ni dovolj, da zmagaš, potrebna je vztrajnost,« so se strinjali sogovorniki pogovora Teci, da letiš, ki ga je vodila

Petra Majdič: Enzo Smrekar (Atlantic Droga Kolinska), Franjo Bobinac (Olimpijski komite Slovenije), Simon Jan (Tosidos) in Boštjan Škufca Zaveršek (Telekom Slovenije).

Boj za obstanek in za boljši jutri

S PwC Slovenija smo 9. marca predstavili rezultate 26. PwC-jeve raziskave med direktorji in to priložnost izkoristili za poglobljeno razpravo z državnim sekretarjem MGTŠ Matevžem Frangežem , Sabino Sobočan (Varis Lendava), Boštjanom Gorjupom (BSH Hišni aparati Nazarje), Petro Juvančič (ZM) in Vladom Šarencem (PwC v Sloveniji). Glavno sporočilo: pred nami so številni izzivi, vendar pa situacija ni ne pesimistična, ne optimistična. V vsaki krizi je priložnost, da iz nje prideš kot zmagovalec.

Novi dogodki: zajtrki ZaMe

Sekcija mladih managerjev vsak prvi petek v mesecu organizira Zajtrk ZaMe, neformalno druženje, namenjeno povezovanju mladih managerjev in managerk. Prvič smo se srečali v marcu v DiVino, gost pa je bil Rok Dernikovič , licenciran trener olimpijskega dvigovanja uteži, gimnastike in nogometa ter eden najboljših slovenskih tekmovalcev v crossfitu. Glavno sporočilo srečanja je bilo: »Če se ne prilagodiš, te ni.« Drugo srečanje je bilo aprila z gostom, glasbenikom Bernardom Brizzanijem . Ponovno se vidimo v petek, 5. maja, ob 8. uri v DiVino.

Povezovanje s srbskimi podjetji in organizacijami

Marca smo organizirali poslovno delegacijo v Beograd in Novi Sad. Prvi dan smo obiskali A1 Srbija, kjer so nam skupaj z našo partnersko organizacijo SAM pripravili sprejem. Sodelovali smo na srečanju slovenskega poslovnega kluba v Beogradu. V sodelovanju z našo članico Stanko Pejanović (Hisense) nas je gostil častni konzul Republike Slovenije v Novem Sadu Rajko Marić, srečanja pa so se udeležili tudi veleposlanik Damjan Bergant in član mestnega sveta za gospodarstvo Milorad Radojević. Delegacija je bila tudi priložnost za obisk podjetij Mikroelektronika, Strauss Adriatic ter blagovno znamko Luna. Hvala za topel sprejem!

Hvaležnost bogati naš socialni kapital

MENTORIRANKA mag. Maja Malešević,

managerka v pravnem oddelku v PwC v Sloveniji

Zakaj ste se odločili za mentorski program? Kaj ste pričakovali od mentorstva?

Verjamem v vseživljenjsko učenje. Na različnih področjih. Znanje človeka bogati in mu daje širino pri razumevanju ljudi in situacij. Od mentorstva pričakujem odprtega in iskrenega mentorja, ki posluša, deli svoje izkušnje, mi poda kakršnokoli konstruktivno kritiko, saj se le tako lahko učim in rastem, tako osebno kot na profesionalnem področju.

Kaj je vas pri mentorici najbolj navdušilo?

Njena mirnost in stabilnost, dve prekrasni odliki, h katerima stremim tudi sama. Njena skromnost v vseh uspehih, ki jih je dosegla. In njena sposobnost prisluhniti, slišati in dati posamezniku občutek, da se lahko zaupa, izpove. Vse našteto so vrline velikih ljudi.

Pri čem so vam nasveti mentorice najbolj koristili?

Pri medosebnih odnosih, tako v profesionalnem okolju kot na splošno. Ljudje smo namreč takšni, kakršni smo, v službi ali drugje. Razumeti, kako ljudje delujemo, kako se na to lahko ustrezno odzivamo in kako postati boljši v odnosih itd., k temu je ogromno pripomogla tudi Danijela.

Kateri nasvet, ki ste ga dobili od mentorice, ste si najbolj zapomnili?

Bolj kot sami nasveti so mi pomembni občutki in moji uvidi ob najinih srečanjih. Zelo cenim najine pogovore, poslušanje mentorice in njeno usmerjanje, ki ob vsakem srečanju pripelje do kakšnega novega uvida, ki me opolnomoči in obogati. Tega ni mogoče doseči ob komerkoli in tukaj je vidna ključna vloga Danijele.

Danijela sprašuje Majo: Kje in/ali kako vidiš sebe čez 5 let?

Vidim se v kakšni vlogi, ki mi bo omogočala predajati naprej osvojeno znanje in izkušnje, saj s tem želim vračati to, kar sem do sedaj prejemala. Trdno verjamem, da je znanje edina resnična moč, ki nam je nihče ne more odvzeti. Vidim se obdana s svojo družino in še s kakšnim psom več. In vidim se v svoji mini oazi nekje v naravi, kjer si bom znala vzeti čas tudi samo zase in svoje misli. T

MENTORICA

dr. Danijela Brečko, ustanoviteljica in izvršna direktorica Inštituta

za upravljanje znanja in razvoj talentov SOFOS

S čim vas je mentoriranka najbolj navdušila?

Z odprtostjo in iskreno željo po učenju na profesionalni in osebni ravni. Zelo mi je všeč Majina proaktivnost v mentorskem odnosu. Kot mentorica si vselej želim “ambiciozne” mentorirance, ki vedo, kaj hočejo, in znajo to ubesediti. In Maja je v tem res odlična.

Kaj ste se vi naučili od nje?

Maja ima visoko razvito čustevno inteligentnost, ki nedvomno pogojuje tudi sistematičnost in pravni način razmišljanja ter ima tudi zelo naraven občutek za pravičnost, kar izjemno spoštujem in se učim od nje. Prav tako pa sem dobila potrditev mojih raziskovalnih hipotez, da višja kot je stopnja čustvene inteligentnosti, učinkovitejše in bolje se posameznik odloča o življenjsko pomembnih stvareh, kakor je tudi kariera.

Kaj je bila največja lekcija v vaši karieri?

Največjo lekcijo sem zagotovo pridobila pri vodenju in organizaciji srečanja s Philipom Kotlerjem v Ljubljani. Hotel je v zadnjem trenutku odpovedal rezervacijo za kosilo, ker je kuhar čez noč dal odpoved. Takrat sem dobila pošteno lekcijo o tem, kako ohraniti mirno kri v najbolj stresnih trenutkih in kako najti kreativno rešitev v izjemno kratkem času.

Kateri nasvet, ki ste ga dobili vi na svoji poti, je bil za vas najbolj uporaben?

Izražanje hvaležnosti na vsakem koraku in večkrat na dan. Sicer ne vem, kje ali od koga sem ta nasvet dobila, vendar preizkušeno deluje. Izboljšuje odnose, bogati vaš socialni kapital, predvsem pa bogati nas same. Izražanje hvaležnosti krepi naše možgane v smeri realnega optimizma. Zelo priporočam vsakomur, za vodje pa je to “must be”.

Maja sprašuje Danijelo: Kdo oz. kaj je vaš življenjski učitelj?

Ljudje, s katerimi vstopam v medosebne interakcije, pri čemer sem vselej presenečena, kakšne talente in strasti nosimo v sebi. Moj učitelji so tudi živali, ki jih srečujem, in narava s svojimi prečudovitimi stvaritvami … Od vsakogar se nečesa naučim in razvijam zavedanje, da smo pravzaprav vsi eno. Moj učitelj je tako rekoč življenje samo, ki prinaša čudovite priložnosti za učenje. Zato sem tudi posvojila moto: “Ne prenehaj z učenjem, saj življenje ne preneha s poučevanjem”. T

FOTO: OSEBNI ARHIV

Prosti čas za vašo varnost

Tomaž Lanišek, vodja Urada za razvoj, pametno skupnost in projekte na Mestni občini Kranj, se z gasilstvom ukvarja že od prvega razreda osnovne šole, torej že skoraj 40 let. Je član osrednje gasilske enote PGD Šenčur, ki šteje 44 operativnih gasilk in gasilcev. Letno imajo med 50 in 70 raznovrstnih intervencij.

Zakaj ste se pridružili gasilcem?

K sodelovanju v PGD je mene in še štiri sošolce povabil sosed Ivan Jenko, ki je v našem društvu zelo spoštovan. Vsi smo

še danes aktivni in smo skupaj preživeli 40 odličnih let.

Gasilci med Slovenci uživate veliko zaupanje. Zakaj po vašem mnenju?

Beseda gasilec je beseda leta 2022. Ni naključje, da je tako. V preteklem letu smo doživeli dva do takrat največja požara v zgodovini Republike Slovenije. Prvi je bil na bližnji Potoški gori, drugi na Krasu. Gasilci rešujemo in to je tisto, kar ljudje cenijo. Tvegamo naše zdravje in življenja, da pomagamo sočloveku. Brezplačno. Prostovoljno. Ko se udeležimo intervencije, za nas veljajo enaka pravila kot za profesionalne udeležence na intervencijah. Skratka, naš prosti čas za vašo varnost.

Kaj je bila za vas osebno največja preizkušnja?

V moji gasilski karieri, v kateri sem bil na blizu 1.000 intervencijah, jih je bilo kar nekaj. V PGD Šenčur nas je 21 certificiranih posredovalcev (PPO), ki interveniramo ob zastojih srca že pred prihodom nujne medicinske pomoči (NMP). Žal se zgodi, da vsakega življenja ne moreš rešiti. Še najbolj pereče je, ko življenje izgubijo mladi. To se te dotakne, to moraš predelati. Je pa vsakič, ko rešimo življenje, veselje nepopisno in to ekipo le še dodatno poveže. V ekstremnih situacijah moraš odreagirati podzavestno, kar je mogoče le, če si za to dobro usposobljen in če si ekipe med seboj brezpogojno zaupajo.

Na kaj ste kot gasilec še posebej ponosni?

Na ekipo, še posebno v preteklem petletnem obdobju, ko sem bil tudi poveljnik enote. Z nekaj nujnimi ukrepi smo z

ožjo ekipo v poveljstvu vzpostavili red ter število operativnih gasilk in gasilcev skoraj podvojili. V tem obdobju smo izvedli preko 200 večdnevnih usposabljanj. Vodenje ekipe v gasilstvu je enako kot vodenje ekipe v podjetju: ne moreš biti do vseh všečen s svojimi odločitvami, ki so nujne, da jih narediš.

Zakaj je po vašem mnenju pomembno, da managerji in managerke vračate družbi? Razlog je preprost; ker lahko in ker se to od nas pričakuje. Vsak od nas ima 24 ur časa na dan, vse ostalo je stvar prioritet.

Pomanjkanje časa je le izgovor. Vsi smo tako ali drugače vpeti v lokalne skupnosti in eni lahko pomagamo bolj, drugi manj. Gasilstvo je drugačna zgodba, saj vsakič tvegamo tudi življenje. Gasilci se radi pošalimo, da nam je čudno, da smo dobili pozitivna zdravniška spričevala in potrdilo psihologa, saj ko gredo vsi ven iz goreče stavbe, smo mi tisti, ki drvimo vanjo. A logika v ozadju je enaka kot pri vodenju podjetij — zaradi usposobljenosti ekipe je tveganje oz. potencialna kolateralna škoda manjša od kolateralnih koristi posredovanja. T

Vztrajnost, pogum in trdoživost

Pogum, trdoživost in spoštljivost so tri usmeritve ZM za leto 2023. Katera vam je najbližje in kako jo boste udejanjali?

Trdoživost, saj mi je pomagala pri velikih kariernih in življenjskih spremembah, kot je vrnitev v Slovenijo po 10-ih letih življenja v Londonu. Trdoživost letos zame pomeni zastavljanje jasnih ciljev, vztrajnost pri delu in najpomembneje, ohranjanje pozitivne miselnosti. Del tega je tudi sprejeti neuspehe kot priložnost za učenje in izboljšanje ter se ne pustiti vplivom zunanje okolice.

Katere cilje boste zasledovali letos?

Trajnostne cilje. Zavezujemo se k izvajanju trajnostnih projektov, povečanju operativnosti znotraj podjetja in osveščanju zunanje javnosti o trajnostnem razvoju. Kreativnost in pozitivno mišljenje: Naš cilj je ustvariti spodbudno delovno okolje za kreativno delo in spodbujanje pozitivne naravnanosti, kar je ključno za uspeh podjetja in rast vseh zaposlenih. T

Pogum, trdoživost in spoštljivost so tri usmeritve ZM za leto 2023. Katera vam je najbližje in kako jo boste udejanjali?

Za Diagnostični center Bled velja pogum za najpomembnejšo letošnjo usmeritev. Živimo v obdobju, ko kot po tekočem traku padajo obtožbe na račun zasebnega zdravstva, katerega pomemben del smo. Nekateri bi nas radi prikazali kot enega od glavnih krivcev za slabo stanje v javnem zdravstvu. Ni nam vseeno in samo s pogumnimi, pravočasnimi ter pravimi odločitvami bomo lahko šli preko tega.

Katere cilje boste zasledovali letos?

Cilje, ki jih zasledujemo, imamo opredeljene v srednjeročni Strategiji Skupine DCB. Zame kot managerja je pomembno, da uresničujem pričakovanja naših pacientov, zaposlenih, okolja in lastnikov. Včasih to ni tako enostavno povezati v pravo mešanico, ki je najboljša za družbo. Pa vendar, glede na 30-letne izkušnje vodenja družb mislim, da bomo skupaj s sodelavci dosegli vse zastavljene cilje. Upam, da mi bo uspelo uresničiti tudi veliko tistih majhnih in na prvi pogled nepomembnih ciljev, ki nam na koncu zarišejo nasmešek na obraz. T

Pogum, trdoživost in spoštljivost so tri usmeritve ZM za leto 2023. Katera vam je najbližje in kako jo boste udejanjali?

Vse tri so zelo pomembne, če pa moram izpostaviti le eno, bi rekla, da je to vztrajnost. Sama vidim vztrajnost kot ključno lastnost za doseganje uspeha (na katerem koli področju življenja), saj nam omogoča, da ostanemo osredotočeni na cilj in premagujemo težave, ki se pojavijo na poti. Hvaležna sem za možnost, da tudi pri uresničevanju svojega poslanstva pomagam strankam pri vztrajnosti, da si v zahtevnih razmerah vzamejo čas in prepoznajo izzive in priložnosti, ki jih imajo na področju trajnostnega poslovanja.

Katere cilje boste zasledovali letos?

Na našem področju dela pričakujemo zanimivo in aktivno leto. Cilj je postaviti naše novo nastalo podjetje na zemljevid uspešnih slovenskih podjetij s tem, da smo zanesljiv partner podjetjem pri oblikovanju konkretnih rešitev na področju trajnostnega delovanja. Bolj kot cilja pa se veselim poti oz. popotovanja, saj zares verjamem v trajnostno delovanje. T

Zvone Novina generalni direktor Diagnostični center Bled d.o.o.

Spoznajte trojico članic in članov Združenja Manager, njihov način vodenja ter uspehe, ki jih žanjejo.

Lucija Zalar Specialist for leasing Corwin SI d.o.o.

mag. Tina Štrukelj direktorica in soustanoviteljica Infinite pure solutions, d. o. o.

FOTO: OSEBNI ARHIV

FOTO: STANE JERŠIČ FOTO: JANA ŠNUDERL

Novi člani

V Združenju Manager ponosno pozdravljamo nove članice in člane, ki ste se nam pridružili v zadnje pol leta. Dobrodošli!

Renato Pulko, SFERA IT d.o.o.; Simon Rožnik , EKSTREM

d.o.o.; Matjaž Petrič, Knauf Insulation d.o.o.; Inja Anzi Molan , INA SLOVENIJA, d.o.o.; Ana Rotar, Eurogarden d.o.o.; Helena Naveršnik , HN Consulting d.o.o.; Janez Jaki, Agran

d.o.o.; Evelin Krajnc, Caretronic d.o.o.; Aleš Kadunc, Slovenski državni gozdovi d.o.o.; Marko Matjašič, Slovenski državni gozdovi d.o.o.; Marko Stefančič, Rea IT d.o.o.; Peter Baloh , Thriverse d.o.o.; Nika Kristina Butina , Epidemic d.o.o.; Lucija Zalar, CORWIN SI d.o.o.; Jan Kocjančič, Telemach Slovenija d.o.o.; David Rotar, Rotar d.o.o.; Gregor

Firbas, FUTURA DDB, oglaševalska agencija d.o.o.; Vesna Virant , Medex Trade d.o.o.; Greta Šter, Telemach Slovenija

d.o.o.; Alenka Arlič, Telemach Slovenija d.o.o.; Igor Paule -

tić, Frodx d.o.o.; David Benedek , Pozavarovalnica Sava, d.d.; Stevan Lomic, Paloma d.d.; Niko Medved , Plastika Skaza, d.o.o.; Rok Perkovič, ERSTE CARD d.o.o.; Darja Figelj, Interzero Trajnostne rešitve za svet brez odpadkov d.o.o.; Dejan Blatnik , Frodx d.o.o.; Sebastjan Brajer, Huawei Technologies Ljubljana d.o.o.; Vesna Prodnik , Telekom Slovenije, d.d.; Blanka Česnik Wolf, INTEREUROPA, GLOBALNI LOGISTIČNI SERVIS, d.d.; Tina Štrukelj, Infinite pure solutions d.o.o.; Urban Krajcar, Digitalna agencija d.o.o.; Anja Rebek , Fabulatorij d.o.o.; Samo Pavlovič, BRIEFD d.o.o.; Mitja Mataln , Medicina Mataln d.o.o.; Tomo Senekovič, BORZA POSLA; Marko Bitenc, Kirurgija Bitenc, d.o.o.; Primož Cigoj, PC7 d.o.o.; Vladimir Pakrac, Mesi d.o.o.; Anže Svoljšak , Optiweb d.o.o.; Staša Mlekuž, Ministrstvo za zdravje; Tajda Lepko, MEGA M d.o.o.; Vladimir Bahč, TPV AUTOMOTIVE D.O.O.; Jan Jazbec, CORWIN SI d.o.o.; Eva Celec, Visual Europe Adria d.o.o.; Damjana Vidmar, ALD Automotive d.o.o.; Damijan Žnideršič, Geor Plus d.o.o.; Jan Ternjak , PROELIUM, Jan Ternjak, s.p.; Matej Vukmanič, MARLES

HIŠE MARIBOR D.O.O.; Zoran Miloševič, AMZS d.d.; Jože Smolič, Petrol d.d., Ljubljana; Katja Novak , Inštitut za razvoj in inovacije Ljubljana, d.o.o.; Petra Mezgec, VZAJEMNA

Zdravstvena zavarovalnica, d.v.z.; Rok Capl, SPIRIT Slovenija, javna agencija; Gregor Rupnik , Creatim d.o.o.; Milena Pleško, Aglaia d.o.o.; Aleksander Kuljaj, Salus, Veletrgovina, d.o.o.; Boštjan Košak , Telekom Slovenije, d.d.; Roman Jeras, RJ Finance d.o.o.; Samanta Arnečič, Darness Group d.o.o.; Anita Volčanjšek , S&T Iskratel d.o.o; Alenka Kragelj Eržen , Kragelj arhitekti d.o.o.; Benjamin Bambič, Dinos d.o.o.; Luka Pregelj, CirrioSoft d.o.o.; Erni Curk , EHC partners d.o.o.; Gregor Schoss, Slovenski institut za kakovost in meroslovje; Eva McLellan , Roche farmacevtska družba d.o.o.

Uspeški

Iskrene čestitke našim članicam in članom, ki svojo odličnost izkazujejo na različnih področjih.

Slovenska osebna izkaznica, ki jo izdelujejo v Cetisu , je prejela prestižno nagrado najboljše nove nacionalne osebne izkaznice za območje Evrope, Afrike in Bližnjega vzhoda.

Nagrado GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke so prejeli tudi trije naši člani: Igor Zorko (ZZI), Ivan Cajzek (GIC GRADNJE) in Primož Mlačnik (KO-SI). Zlata gazela 2022 je postalo podjetje Pišek – Vitli Krpan , ki ga vodi direktor Franc Pišek.

Najboljši zaposlovalci leta 2022, prejemniki priznanja Zlata nit , so Adria Dom med velikimi in Dewesoft med srednje velikimi podjetji.

Med prejemniki nagrad za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj HORUS 2022 so: Lumar IG in Nova KBM (nagrado za strateško celovitost), Insights (certifikat za projekt Za.Me – Navdihni Me); strateginja leta 2022 za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj pa je postala Jasmina Roškar s Pošte Slovenije.

Bralci Dela so za svojo Podjetniško zvezdo leta 2022 izbrali podjetje Kronoterm

Revija The Banker je že enajstič zapored SKB banki podelila naziv Banka leta 2022 v Sloveniji.

Priznanji za najboljši HR projekt leta sta prejeli podjetje Mikro+Polo in Mercator

Med 25 strokovnjaki s področja odnosov z javnostmi, ki so prejeli nagrado PRO PR GLOBE Award , je tudi Andrej Krajner, direktor komunikacij pri NLB.

Telekom Slovenije je že drugo leto zapored prejel ugledno mednarodno priznanje Top Employer.

V Lumar IG so prejeli že tretji okoljski certifikat znak kakovosti v graditeljstvu, tokrat za razvojne dosežke zelenih tehnologij za nadaljnji razvoj konstrukcijskih sistemov.

Adria Mobil je bogatejša za prestižno nemško nagrado za oblikovanje German Design Award 2023 , ki so jo prejeli za avtodom supersonic.

Med kandidati za Global Grand Effie je bila ponovno slovenska kampanja – Poskrbite za svojo prebavo, poskrbite zase, ki jo je za Atlantic Grupo in znamko Donat ustvarila

Luna\TBWA

Med 10 TOP izvozniškimi zgodbami 2022 so tudi zgodbe naših članov: Riko Adria Mobil, Pišek – Vitli Krpan , Krka , Bartog in Talum .

BSH praznuje 30 let prisotnosti v Sloveniji.

Navedeni so le nekateri od mnogih uspehov članic ter članov Združenja Manager.

DOMAČE BRANJE

Odprta glava za številke Nikoli na pol

Barbara Oakley

Založba Vida, 2022

Mnenje prispeva: Marjana Lavrič Šulman, coachinja in samostojna svetovalka

Želim si, da bi to knjigo imela, ko sem bila v šoli. Pri matematiki sem bila vedno čisto spodobno solidna, ko pa je katera od učiteljic prišla na misel, da naj se udeležim tekmovanja ... sem odločno naletela na svoje omejitve. Ker pač ne razumem več kot osnovno zahtevane matematike in je nikoli ne bom. Tako se mi je zdelo takrat.

Knjiga je za vse, ki bi se radi naučili kaj novega, ne samo matematike. Za začetek razbije predsodke o tehnični in matematični nesposobnosti in v nadaljevanju ponudi vrsto receptov, kako izboljšati tehnike in načine učenja. Nedvomno sami že uporabljate katero, a ji niste dali imena. In morda niste vedeli, da je pametno načrtno preklapljati med 'osredotočenim' in 'razpršenim' načinom učenja. Da je smotrno pred spanjem še enkrat na hitro preleteti snov, ker razpršeni način učenja intenzivno dela tudi takrat. Ste vedeli, da se zlasti pri matematiki in naravoslovju ogromno naučimo iz svojih napak? Vsaka napačna pot je stopničko bliže pravi rešitvi.

Knjiga nas nauči razumeti, koliko zmore delovni spomin in kako stvari prestavljati v dolgoročni spomin. Pokaže nam bližnjice, ki ključno pripomorejo k razumevanju snovi. Ko znamo z miselnimi preskoki pomensko združevati ločene informacije, pridobimo ključ do razumevanja, zakaj je rešitev 'takšna' in ne samo, da je takšna.

Ste vedeli, da je za pomnenje in razumevanje bolj učinkovito, da sami sebi ponovite prebrano, kot da bi še enkrat zgolj prebrali? Da si boste lažje zapomnili snov, če si boste delali zapiske na roko, kot če jih tipkate? Tudi na to, da je za vsakega od nas kdaj preveč in pretežko, ima knjiga odgovor. Avtorica mu pravi 'zakon srečnega naključja': Sreča spremlja tiste, ki se lotijo. Preprosto. Preveč enostavno je obupati, ker je 'preveč vsega in prezahtevno'. Knjiga nam tega luksuza ne dovoli. Začnite. Za začetek morda s to knjigo. Če že zaradi drugega ne, da se spoznate s tehniko pomodoro! T

Chris Voss, Tahl Razz

Založba

Miš, 2021

Mnenje prispeva: Lovro Peterlin, managing direktor A1 Slovenija

Dnevno srečevanje s kriminalci in roparji ni ravno sanjska služba. Vseeno gre za najpogostejše stike pogajalcev v primerih ugrabitev. Chris Voss je to počel za FBI in tam srečeval različne profi le ljudi, ki niso vedno najbolj naklonjeni iskanju rešitev, nimajo namena popuščati zahtevam in niso najbolj empatični. Vseeno pa je naloga pogajalca, da dobi točno tisto, kar hoče. Na poti do uspeha se mora izogibati kompromisom, a hkrati zadovoljiti sogovornika na drugi strani. Pri tem uporablja učinkovite taktične pristope, kjer skozi dialog vzpostavi zaupanje in prepriča sogovornika, da imata isti cilj.

Dobri pogajalci so empatični, paziti morajo na svoj glas in mimiko, pomembno pa je pozorno spremljanje besed sogovornika in dajanje občutka enakosti.

Situacijo lahko s strokovnega področja dela pogajalca prenesemo na čisto vsako raven življenja, tako zasebno kot poslovno. Pogajamo se vsak dan, v različnih situacijah, z različnimi ljudmi. Pogajamo se z nadrejenimi, sodelavci, partnerjem, otroki, v trgovini in v ostalih situacijah. Velike večine pogajanj in prepričevanj v življenju se ne zavedamo, ker gre za umetnost, ki smo jo avtomatizirali in privzeli kot vedenjske vzorce. Ključno je, da se pred pogajanjem zavedamo, da morata biti po koncu zadovoljni obe strani.

Avtorja nas v knjigi Never Split the Difference: Negotiating As If Your Life Depended On It spoznata z izkušnjami in pogajalskimi tehnikami, ki jih preslikata v vsakdanje situacije. Bistvo je, da znamo dobro poslušati. Tako bomo imeli boljše izhodišče za pogajanje, ne glede na to kako dobre so naše komunikacijske veščine. Moramo razumeti sogovornika, njegova pričakovanja in želje ter mu nameniti vso svojo pozornost. Povzemanje sogovornika in preverjanje slišanega na koncu sta enako pomembna. Predlagam, da temu namenimo več pozornosti, kajti edino tako bomo lahko prišli iz vsake situacije bolj zadovoljni, učinkoviti in uspešni. T

Dogodki Združenja Manager

Koledar dogodkov redno dopolnjujemo. Spremljajte osvežene informacije na www.zdruzenje-manager.si.

Mreženje mladih managerjev ob zajtrku – vsak prvi petek v mesecu. DiVino.

12. 5. MQ TRENING: ESG

Na majskem MQ treningu bomo na konkretnih primerih raziskovali, kako ESG načela v svoje poslovanje uvajajo vodilna podjetja. Kristalna palača.

2. 6. ZAJTRK ZAME

Mreženje mladih managerjev ob zajtrku – vsak prvi petek v mesecu. DiVino.

6. 6.

MANAGERSKI VEČER V OPERI

V ljubljanski Operi si bomo skupaj ogledali baletno predstavo Romeo in Julija v koreografiji šefa ljubljanskega Baleta Renata Zanelle na glasbo Sergeja Prokofjeva. Delež sredstev od kupljenih vstopnic in podpornikov večera bomo namenili našemu Skladu za talente. SNG Opera in balet Ljubljana

21. 6. MQ KONFERENCA

MQ konferenca za trajnostno voditeljstvo je namenjena hitrejšemu uveljavljanju znanj, praks in veščin inovativnega voditeljstva, utemeljenega na kodeksu etike in trajnosti slovenskega managementa. Račji otok, Brdo pri Kranju

UTRIP ČLANSTVA NA PTUJU

Tradicionalni obisk Ptuja skupaj z našimi člani – druženje pred zaključkom poletja v znamenju dobrih vin in poezije. Ptuj

1. 9. ZAJTRK ZAME

Mreženje mladih managerjev ob zajtrku – vsak prvi petek v mesecu. DiVino.

28. in 29. 9.

MANAGERSKI KONGRES

Tradicionalen dvodnevni Managerski kongres v Portorožu. GH Bernardin, Portorož

BREZPLAČNO UGODNEJE ZA ČLANE IN ČLANICE

5. 5. ZAJTRK ZAME

25. 8.

MQ nagradna KRIŽANKA

Drage reševalke in reševalci križank, ker managerji vemo, da moramo naše možgane ves čas trenirati, v MQ reviji objavljamo tudi nagradno križanko. Potegujte se najboljšo poslovno knjigo leta 2022, Premisli še enkrat Adama Granta, ki jo bomo podelili tistemu, ki ga bomo izžrebali izmed vseh, ki nam boste poslali pravilno rešeno geslo križanke.

Križanko poslikajte in jo pošljite najkasneje do 30. junija na naslov MQrevija@zdruzenje-manager.si, pripišite pa še naslednje podatke:

Ime in priimek: Naslov za dostavo:

Dovoljujem, da bo navedene podatke Združenje Manager vodilo v zbirki nagrajencev naslednjih 5 let. Če bom izžreban/-a, dovoljujem objavo svojega imena med izžrebanci.

PRI NAJBOLJŠEM SOSEDU

LAHKO

Zakaj imeti aplikacijo Moj M?

• Pika na telefonu

• Dodatni kuponi ugodnosti

za vaše nakupe

• Nakupovanje v spletni trgovini

• Zabavne vsebine iz msoseska.tv

• Ogled aktualnih katalogov

• Virtualni račun in M Sken aplikacija

• Ekskluzivne nagradne igre

OPERATIVNI CENTER KIBERNETSKE VARNOSTI

VAŠA 360° VARNOST 365 DNI V LETU

360° varnost vam zagotavlja najsodobnejšo kibernetsko zaščito. Zaradi vse večje kompleksnosti kibernetskega okolja in varnostnih groženj brez kibernetske varnosti digitalni razvoj ni več mogoč. Zato naj za vašo varnost in najvišjo stopnjo kibernetske zaščite skrbijo naši visoko certificirani strokovnjaki iz Operativnega centra kibernetske varnosti, ki 24 ur na dan in 365 dni v letu spremljajo in analizirajo varnostne dogodke ter se hitro in učinkovito odzivajo na kibernetske grožnje.

POSLUJTE VARNO. POSLUJTE DIGITALNO.

Operativni center kibernetske varnosti je certificiran po najvišjih mednarodnih standardih, je član mednarodnih organizacij s področja kibernetske varnosti in prejemnik nagrade za najbolj inovativno varnostno rešitev, ki jo podeljuje Institut za korporativne varnostne študije v sodelovanju s Slovenskim združenjem korporativne varnosti.