Drage bralci in bralke, po kitajskem horoskopu smo stopili v leto tigra, ki naj bi dobro vplival na poslovni svet. Pogled na dnevno časopisje in druge medije kaže, da še kako potrebujemo zaupanje, da se bodo stvari spremenile na bolje. Včasih je potrebna samo drznost in prepričanje, da zmoremo. To je bilo tudi naše vodilo pri odločitvi, da začnemo z izdajo Akademčka. In sodeč po vaših pozitivnih odzivih, je pred njim lepa prihodnost, česar smo zelo veseli. V drugi številki je v ospredju področje davkov, financ in računovodstva, na katerem je v teh mesecih v podjetjih še bolj živahno kot sicer, saj se pripravljajo zaključni računi. Da se resna tema malce uravnovesi, pa si preberite še, kako humor blagodejno vpliva tudi na sklepanje poslov. Ksenja Tratnik, urednica Akademčka
Najboljši managerji na delovnem mestu ne delajo, ampak se igrajo. Funkcije managerja so nadzorovanje, usmerjanje, postavljanje ciljev in vodenje. Dodali pa bi jim lahko tudi skrb za zabavnost dela in uporabo humorja. Managerji, ki iščejo zabavo, spoznavajo, da je v poslovnem svetu tudi prostor za zabavo, igro, kreativnost in smeh. Raziskave so pokazale, da je kar 84 % vseh direktorjev in kadrovskih šefov prepričanih, da tisti, ki s seboj v pisarno prinese smisel za humor, dela bolje. Humor prinaša večjo mentalno prožnost in temu ustrezno možnost hitrejšega spreminjanja perspektive, kar je v managementu čedalje bolj potrebno. Humor namreč izboljšuje in oblikuje priljubljeno podobo, sprošča napetost, vpliva na mišljenje in oblikovanj stališč, pomaga vzpostavljati nadzor, zmanjšuje slabo voljo ob napakah in spodrsljajih, služi kot uporabno orodje za izobraževanje, je močno orožje, proti kateremu je težko najti obrambo, običajno širi dobro voljo, in kar je morda najpomembnejše – zaradi humorja se vaši poslušalci bolje počutijo. Učinkovita uporaba humorja lahko pomaga zdraviti, upravljati, sporočati in motivirati. Manager lahko humor uporablja pri vodenju, izboljševanju odnosov in usmerjanju aktivnosti: kot pomoč pri sporočanju je humor najbolj učinkovit pri prepričevanju, opisovanju sprememb, reševanju konfliktov, posredovanju slabih novic in pogajanjih. Pomembno je tudi, da so posamezniki z boljšim smislom za humor manj nervozni kot tisti, ki jim humor ni tako blizu, tudi kadar se nahajajo v kočljivih situacijah. Nagnjenost k humorju pomaga ljudem, da se osredotočijo na “spodbude, ki izboljšujejo razpoloženje” in zmanjšajo nervozo. Smisel za humor pomaga omiliti stres in nervozo ter omogoča posameznikom boljše soočanje z nezaželenimi situacijami in njihovo preokvirjanje. Nenazadnje šaljenje med zaposlenimi pomaga ublažiti dolgočasje. Neka raziskava je pokazala, da ima 20 minut
humorja in smeha enak učinek na psihološko izčrpanost in ustvarjanje dobrega počutja kot 20 minut aerobne vadbe. Podatki razkrivajo, da managerji uporabljajo humor tudi za spopadanje s stresom. Humor pomaga k bolj učinkovitemu soočanju s problemi in premagovanju stresa, ki negativno vpliva na delovno uspešnost, prav tako pa uravnava razmerje med posameznikovo reakcijo na negativno doživetje in stopnjo nemira. Posamezniki z velikim smislom za humor uporabljajo pozitivne strategije za soočanje s stresom in so se sposobni distancirati od vira stresa. Zato ni presenetljivo, da so managerji, ki uporabljajo humor, dojeti kot uspešnejši pri svojem delu, imajo več uspeha in zadovoljnih skupin. Pomembno je tudi dejstvo, da so managerji z dobrim smislom za humor, bolje sprejeti pri svojih podrejenih, po večini pa imajo tudi skoraj gotovo bolj aktiven stil vodenja. Uporaba pozitivnega humorja je tudi pozitivno povezana z vedenjem v odnosih in učinkovitostjo vodenja. Managerji, ki uporabljajo humor, pošiljajo svoji skupini signal, da lahko obvladajo, kar se drugim zdi neobvladljivo, načeloma pa so tudi bolj fleksibilni v svojih stilih komuniciranja. Humor je namreč pozitivno povezan s komunikacijsko kompetenco, saj imajo humorni posamezniki sposobnost prilagajanja svojega vedenja situaciji, v kateri se nahajajo. Nenazadnje pa so ljudje z dobrim smislom za humor dojeti kot družabno bolj privlačni od tistih, ki jih drugi dojemajo kot verbalno agresivne. Managerji, ki so se sposobni smejati samim sebi, si odprejo možnost za lažje prilagajanje. Samopodcenjevalni humor je najučinkovitejöa vrsta humorja, kadar gre za prepričevalno komunikacijo.
Managerji in ne-managerji, ki so skupaj zbijali šale, so bili sposobni porušiti medsebojne pregrade, humorne interakcije je namreč managerjem omogočila, da so postali del skupine. Managerska uporaba humorja je povezana z uporabo humorja s strani podrejenih in odnosom slednjih do podeljevanja delovnih zadolžitev. Kakovost izmenjave med vodjem in članom skupine je v pozitivni korelaciji s humorno usmerjenostjo vodje. Ta korelacija je posebej visoka pri odnosu med vodjem in članom, poklicnem spoštovanju in lojalnosti, ni pa je opaziti v dimenziji prispevanja. Humor izboljšuje izmenjavo med vodjem in podrejenim Humor povečuje možnost dajanja in prejemanja, ki v težkih situacijah vodi do kompromisa. Pomaga lahko, da dvostranska izmenjava med vodjem in podrejenim postane bolj pozitivna in manj napeta.
Humor je najučinkovitejši v situacijah, kjer se kot strategiji upravljanja konflikta izbereta sklepanje kompromisov in izogibanje konfliktom. Pri reševanju problemov ga uporabljajo člani na vseh ravneh skupine, pomaga pa tudi graditi kohezijo znotraj skupine, če se skupina obravnava kot kolektivna enota. Delo zaradi zabave vedno prinaša večje zadovoljstvo kot delo zaradi dela. Humor se lahko tudi učinkovito uporablja za motiviranje članov skupine. Delavci v nekaterih podjetjih so npr. dokaz, da zabava motivira. Uživajo namreč v delu v okolju, ki je zabavno, polno energije, kjer lahko ustvarijo dodano vrednost. Zaposleni, ki se zabavajo pri delu, imajo manj delovnih izostankov, bolj so zvesti podjetju, so produktivnejši in bolj motivirani. Čeprav učinki humorja na delovno storilnost doslej še niso bili deležni širokega raziskovanja, dokazi kažejo, da pri določenih posameznikih humor dejansko izboljša produktivnost.
Marjana Dimc Perko, Gorenje Peter Frankl, direktor in odgovorni urednik Časnika Finance Humor je v slovenskem menedžmentu vedno med nami. Če ga ne bi bilo, bi ob zdajšnji politiki in nekaterih pojavih v menedžmentu sila težko obstali. Mislim pa, da so med največjimi humoristi v slovenski politiki profesionalna menedžerska združenja in združenje članov nadzornih svetov.
Pogosto v naelektrenem ozračju, po zaključku pogajanj ali tudi pri reševanju problema, ki je take vrste, da zrak kar poka od napetosti, pomaga drobna šala ali kanček humornega gledanja na sicer težek problem. Ljudje se sprostijo, se bolje počutijo in so bližje rešitvi, vzpostavi se kontakt na drugem nivoju. Tudi sama se pogosto pošalim, tudi kdaj na svoj račun, vendar je potrebno pred tem dokaj dobro oceniti, ali je trenutek pravi in ali bo druga stran tak humor razumela. Se je že kdaj zgodilo, da sem se pošalila na svoj račun, pa so me na drugi strani malo čudno pogledali. Če moraš naknadno pojasniti, da si se šalil, pa nisi ravno dosegel namena.
Gregor Pilgram, predsednik uprave Zavarovalnice Generali Sicer v trenutnih gospodarskih razmerah ni prisotnega veliko humorja, saj se zelo resno lotevamo iskanja poslovnih priložnosti in zagotavljanja zadovoljstva strank. Lahko pa vam zaupam resnično anekdoto, ki nas je kljub resnosti v zavarovalnici dodobra nasmejala: naš preiskovalec je po prijavi telesne poškodbe, ki naj bi nastala pri padcu z lestve pri zalivanju, rož ugotovil, da so bile rože pravzaprav umetne.
Primož Hvala, Human&Sales Consulting Imamo vsaj tri razloge, zakaj je humor dober. Ljudje radi prisluhnemo dobremu humorju, radi se smejimo in z več energije delamo v prijetnejšem, sproščenem okolju. Ga je pa verjetno v slovenskem poslovnem okolju veliko premalo. Z »višino« se rad redči.
Računovodska pravila izkazovanja sredstev zahtevajo upoštevanje načela previdnosti. Slednje pomeni, da družba lahko, upoštevajoč izbrano računovodsko usmeritev vrednotenja, sredstva vrednotijo navzgor, medtem ko vrednotenje navzdol, na tako imenovano nadomestljivo vrednost, ni opcijsko, temveč obvezno. Podjetja morajo torej na vsak datum sestavitve računovodskih izkazov presojati sredstva za morebitno precenjenost.
Slabitev pomeni znižanje vrednosti sredstva, po kateri je le to izkazano v računovodskih izkazih. Način slabitve je odvisen od vrste sredstva in sicer v splošnem poznamo dve vrsti slabitev, ki se razlikujeta glede na naravo sredstev, ki jih slabimo: slabitev finančnih sredstev in slabitev vseh ostalih sredstev. Slabitev finančnih sredstev Finančna sredstva skladno z zahtevami standardov glede načina vrednotenja razvrščamo v štiri skupine: finančna sredstva, izkazana po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, finančna sredstva v posesti do zapadlosti, posojila in terjatve ter finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo. Pravilna razporeditev v skupine ni pomembna zgolj zaradi vrednotenja, temveč tudi zaradi pravilne izvedbe slabitve. Pri prvi skupini ni posebnih zahtev glede slabitev, saj so sredstva že izkazana po tržni vrednosti, učinek vrednotenja, bodisi navzgor bodisi navzdol, pa se prikaže neposredno v izkazu poslovnega izida. Tudi zadnja skupina je v bilanci stanja izkazana po pošteni vrednosti, vendar se spremembe poštene vrednosti izkazujejo v izkazu drugega vseobsegajočega donosa, v kolikor ne gre za pomemben ali dolgotrajen padec. V nasprotnem primeru izguba zaradi oslabitve bremeni neposredno poslovni izid. V nasprotnem primeru izguba zaradi oslabitve bremeni neposredno poslovni izid. Finančna sredstva v posesti do zapadlosti in posojila in terjatve se v bilanci stanja izkazujejo po odplačni vrednosti, pri čemer je potrebno preverjati, ali so nastopili indikatorji slabitve kot denimo poslabšanje bonitete nasprotne stranke, ponavljajoča se izguba, neplačilo oziroma
zapadle terjatve in podobno. V kolikor so vidni znaki, mora podjetje oceniti bodoče denarne tokove ter za razliko med pričakovanim poplačilom in knjigovodsko vrednostjo v poslovnih knjigah pripoznati slabitev. Slabitev ostalih sredstev Preden se podjetje loti cenitve posameznih sredstev z namenom presoje o morebitni precenjenosti slednjih, je smiselno preveriti, ali so dejavniki, ki nakazujejo na slabitev sploh nastopili, kot je denimo: tržna vrednost sredstva, ki ga preverjamo zaradi slabitve, se je zmanjšala veliko bolj kot je pričakovano, pojavile so se pomembne spremembe v tehnološkem, pravnem ali tržnem okolju, v katerem deluje podjetje oziroma na trgu, ki mu je namenjen produkt, pojav sprememb obsega ali načina rabe sredstva in podobno. Šele v kolikor kateri izmed gornjih ali podobnih dejavnikov obstoji, mora podjetje pristopiti k preverjanju slabitve. Slabitev temelji na primerjavi vrednosti sredstva, izkazane v poslovnih knjigah in tako imenovane nadomestljive vrednosti, ki jo standard opredeljuje kot večjo izmed poštene vrednosti, ki jo je mogoče doseči med dobro obveščenima in voljnima kupcem in prodajalcem, zmanjšanem za stroške prodaje in vrednostjo v uporabi. Ta pa je opredeljena kot tista pričakovana vrednost, ki jo bo podjetje realiziralo s prodajo proizvodov v prihodnosti, pri čemer mora podjetje upoštevati tudi časovno vrednost denarja. Ni nujno, da podjetje ugotavlja obe izmed zgoraj navedenih vrednosti, torej tržno vrednost in vrednost v uporabi. V kolikor je vsaj ena višja od knjigovodske, potem slabitve ni in nam druge ni potrebno ugotavljati. Dilema se pojavi, ko podjetje izvaja cenitve nepremičnin, še posebej proizvodnih hal in je cenitev nižja od knjigovodske vrednosti. Ali to pomeni, da je sredstvo oslabljeno? Ni nujno, saj je potrebno v tem primeru preveriti tudi nadomestljivo vrednost, vendar ne za posamezno sredstvo, temveč za skupek sredstev, ki ustvarjajo samostojne denarne pritoke povezane s skupino teh sredstev. V kolikor so ti ocenjeni denarni pritoki, povezani z določeno skupino sredstev, preračunani na današnji dan, višji od knjigovodske vrednosti, potem slabitve ni, ne glede na to, da je ocenjena tržna vrednost nižja. Vrednost sredstva oziroma skupka sredstva je namreč za podjetje ob predpostavki, da bo proizvajalo artikel in ga prodajalo na trgu višja, kakor če bi omenjena sredstva prodalo na trgu.
S 1. januarjem je bilo na področju davka na dodano vrednost uvedenih veliko novosti, ki so v prvi vrsti posledica sprememb na ravni EU-ja in tudi sprememb domače zakonodaje. Kot vsaka sprememba tudi omenjene novosti terjajo spoznavanje novih pravil v praksi. In kje je pričakovati največ težav?
Ena od največjih uvedenih novosti so spremembe glede kraja obdavčitve. ”Od 1.1.2010 imamo novo splošno pravilo o kraju obdavčitve storitev - načeloma so obdavčene tam, kjer ima prejemnik sedež, če je le-ta zavezanec za DDV,” pojasnjujeta Rosana Dražnik in Karmen Janežič, Leitner + Leitner, d. o. o. Prej je veljalo, da so bile storitve obdavčene pri davčnem zavezancu, ki je storitev opravil, zdaj pa je davčno breme prenešeno z izvajalca storitev na prejemnika. ”V skladu z novim splošnim pravilom bodo storitve kupcem- DDV zavezancem iz EU in tretjih držav največkrat obdavčene po sedežu prejemnika, torej brez slovenskega davka.” Novo pravilo pa ne velja za storitve, ki jih izvajalec storitev opravi davčnim nezavezancem iz drugih držav EU. Zanje bo veljalo staro pravilo in bodo torej obdavčene glede na sedež izvajalca storitve. Uvedene spremembe torej pomenijo, da bo večina storitev, ki so opravljene drugim zavezancem v državah EU ali tretjih državah, obdavčene v tujini in ne več v Sloveniji, kot so bile doslej. ”Vsekakor pa je potrebno biti pozoren, kajti v zakonu je predvidenih kar nekaj posebnih pravil, v skladu s katerimi se lahko kraj obdavčitve določi drugače (storitve povezane z nepremičninami, najem vozil...). V teh primerih ni nujno, da se bo račun izdal brez slovenskega DDV. Zavezanci naj torej ne izdajajo računov brez DDV v vsakem primeru, ko je njihov kupec tuj zavezanec, temveč vedno preverijo, ali je morda za njihov konkretni primer predvidena kakšna drugačna obravnava,” opozarjata sogovornici.
Na vprašanje, kje je pričakovati največ težav pri implementaciji novih pravil, odgovarjata, da na področju administriranja. ”V primeru, ko ima zavezanec dobave blaga ali storitev v EU, so se roki za oddajo DDV poročil in rekapitulacijskih poročil skrajšali (prej do konca meseca, po novem pa do 20. v mesecu za pretekli mesec), kar pomeni, da bodo računovodski servisi oz. vsi, ki pripravljajo davčne napovedi, bolj obremenjeni. Prav tako pa se bo vsebina navedenih poročil razširila, kar pomeni tudi ustrezno implementacijo v računalniške programe. Zaradi določb o solidarni odgovornosti (davčna uprava lahko terja utajeni davek od člena v verigi, če je vedel ali bi moral vedeti, da posluje z goljufom) bo potrebno tudi še bolj natančno in obsežno preverjanje dobaviteljev. Veliko problemov se pojavlja tudi na področju opredelitve gradbenih storitev, kaj sodi pod standardno klasifikacijo F in kdaj se dejansko uporabi obrnjeno davčno breme.” Med novostmi, ki jih izpostavljata sogovornici, so tudi novosti, ki veljajo glede postopka refundacije vstopnega davka iz držav EU, pomembna je tudi razširitev uporabe nižje davčne stopnje za nekatere osebne storitve (frizerji, storitve domačega varstva...), med domačimi novostmi, ki so predvsem posledica ukrepov proti davčnim utajam, pa naštevata obrnjeno davčno breme na nekaterih področjih, tržne cene med povezanimi osebami in solidarno odgovornost za plačilo DDV. Zahtevki za refundacijo DDV v tujini se po novem več ne bodo vlagali v papirni obliki pri davčnem uradu države, od katere zahtevamo refundacijo, temveč kar v Sloveniji preko sistema edavki. ”Zavezanci bodo torej v edavkih lahko oddali zahtevek za refundacijo za vse države EU, in sicer najpozneje do 30. septembra za preteklo leto. V kolikor želimo refundirati davek iz tretjih držav, pa še vedno velja stari postopek, torej papirna vloga za vračilo pri davčnem uradu tuje države. ” O spremembah DDV-ja bosta Rosana Dražnik in Karmen Janežič predavali na seminarju DDV praktično: kako po novem voditi evidence in kdo mora plačati davek, ki bo potekal 25. februarja. Bodite zraven! Več informacij: www.finance-akademija.si
Katere so glavne posebnosti pri pripravi letnega poročila za leto 2009? Pri pripravi letnega poročila za leto 2009 je treba nameniti posebno pozornost ustreznosti vrednotenju sredstev, in sicer finančnih naložb, zemljišč, zgradb, terjatev. Zaostrene razmere v gospodarstvu namreč bistveno vplivajo na računovodsko poročanje podjetij o svojih poslovnih rezultatih in finančnem položaju za poslovno leto 2009. Današnje razmere vsakodnevnih padcev tržnih vrednosti in nepredvidljivih sprememb najbolj vplivajo na odnos do oslabitev sredstev v računovodskih izkazih. Oslabitve premoženja so postale dejstvo. Izgube zaradi oslabitev pomembno vplivajo na predstavitev finančnega položaja podjetja. Pomembno je, da jih poslovodstva v podjetjih čim prej prepoznajo, ustrezno ukrepajo in o tem poročajo. Poiskati je treba ustrezna znamenja za oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote (med pomembnejšimi je na primer podatek o razliki med knjigovodsko vrednostjo neto aktive podjetja in njegovo tržno kapitalizacijo), vpliv zvišanja obrestnih mer na izračun sedanje vrednosti denarnih tokov, velik »potencial« izgub zaradi oslabitev se skriva v dobrem imenu in neopredmetenih dolgoročnih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti. Poročanje v poslovnem poročilu naj bo skladno z izkazanim računovodskim stanjem. V letnem poročilu za leto 2009 tako moramo poročati o vplivu finančne krize na poslovanje, in sicer ali v posebnem poglavju ali po posameznih ustreznih poglavjih, kot so prodaja, analiza poslovanja, kadri in drugo. Naslednje področje je poglavje o prodaji. Ker se je marsikje prodaja v zadnjem četrtletju leta 2008 zmanjšala, plačilni roki podaljšali, verjetnost plačil terjatev pa zmanjšala, predstavimo, kakšne ukrepe smo sprejeli za poplačiloev. Med njimi so najpomembnejša zavarovanja terjatev. Napišemo tudi, kaj smo storili na področju večje cenovne konkurenčnosti, spodbujanja prodaje in izterjavi terjatev. Vrsto let je bila ena glavnih slabosti letnih poročil poročanje o denarnem toku, tega poročanja skoraj ni bilo ali pa zelo malo. Danes je spremljanje denarnega toka pri družbah na prvem mestu, torej takšno pozornost namenimo tudi poročanju v letnem poročilu (priporočam v poglavju o analizi poslovanja). Poročanje o denarnem toku lahko razdelimo na tri skupine denarnega toka, in sicer poročanje o denarnem toku iz poslovanja, poročanje o denarnem toku iz investicijske dejavnosti in poročanje o denarnem toku iz financiranja. Zapišemo, kakšne ukrepe smo naredili za boljše financiranje iz lastnega denarnega toka.
Pristop k poročanju o prihodnjem poslovanju v letu 2010 in naprej (strateški načrti) se je zagotovo spremenil. Do sedaj smo bili navajeni smelih načrtov poslovanja z rastjo prodaje. Danes pa skoraj težko načrtujemo zelo vnaprej, razmere se tako spreminjajo, da lahko načrtujemo za nekaj mesecev vnaprej, pa še ti podatki so lahko zelo tvegani. Zato je priporočljivo načrte poslovanja denimo predstaviti v treh scenarijih, in sicer z realnim oz. zelo verjetnim scenarijem, pesimističnim scenarijem in optimističnim scenarijem. Če smo v letnih poročilih iz prejšnjih let predstavljali konkretne podatke o načrtih poslovanja, ki so izhajali iz preteklih poslovnih in strateških načrtov, zapišemo, če smo te načrte zaradi sprememb v poslovanju spremenili. Priporočajo se ustrezna razkritja uprave/direktorja/ nadzornega sveta o pogledu naprej, predvsem glede realnosti situacije, v kateri je podjetje (o tem poročamo v poročilu uprave/direktorja/nadzornega sveta). V zvezi s pripravo letnega poročila so najbolj povezani pravilnik o računovodstvu, navodila za konsolidacijo, pravilnik o poslovnih skrivnostih in dokumentacija transfernih cen. V teh aktih so med drugim pomembne tudi odgovornosti posameznikov v zvezi s pravilnostjo in transparentnostjo podatkov in informacij v letnem poročilu. Sicer pa tudi ZGD zahteva, da morajo letno poročilo morajo podpisati vsi člani uprave in ne le predsednik ter s tem izrazijo neposredno odgovornost za pripravo letnega poročila. Sestavine letnega poročila Letno poročilo naj bo sestavljeno iz uvoda (bistveni podatki in informacije, nagovor direktorja/uprave, poročilo nadzornega sveta), poslovnega poročila in računovodskega poročila (izjava poslovodstva o potrditvi računovodskih izkazov, revizorjevo poročilo, izjava o skladnosti s standardi) ter prilog, ki naj vsebujejo podatke o odnosih s povezanimi osebami, predlog delitve bilančnega dobička in kontaktne podatke. Poudarila bi pomembnost poročanja o odnosih znotraj skupine podjetij, in sicer kakšni so medsebojni odnosi glede posojil, terjatev, poroštev ter kako so težave hčerinskih podjetij, ki so v drugih državah vplivajo na poslovanje matičnega (obvladujočega) podjetja. V poslovnem poročilu poročamo o prodaji, analizi poslovanja, družbeni odgovornosti, okoljevarstvenem delovanju, zaposlenih, tveganjih in načrtih. Vabljeni na seminar o razkritju v letnem poročilu v spremenljivih razmerah, ki bo 23. februarja. Bodite zraven!
3Na letošnjem prvem marketinškem fokusu, ki je potekal konec januarja, je bil v ospredju digitalni marketing.
4 Prehod v digitalni marketing za sabo potegne številne spremembe, tako organizaciji, poslovnem modelu, kadrih, delovnem času in komunikaciji.
3 Saša Kosec, Gorenje: Naš cilj je ujeti tiste na spletu, ki se odločajo za nakup, in jih prepričati, da kupijo naš izdelek.
4 Odmor je čas za izmenjavo koristnih informacij glede poslovnih zadev pa tudi za sproščen klepet.
3V začetku februarja je potekala četrta prodajna konferenca Sales Summit, ki je pod drobnogled vzela prodajne strategije po koncu recesijskega krča.
4Poznavanje kupca, dobra strategija, predvsem pa razumevanje, kako ljudje danes nakupujejo, so ključne predpostavke uspešne prodajne strategije.
3 Osnova za spremembe so bili dobro motivirani, visoko izobraženi delavci, je o preoblikovanju podjetja dejal prvi mož Lekarne Ljubljana Marko Jaklič.
4Konferenca se je končala z zelo zanimivim pogovorom direktorja in odgovornega urednika Časnika Finance Petra Frankla s podpredsednikom Agrokorja Antejem Todorićem. Zgodba enega največjih podjetij je pritegnila veliko pozornost, vprašanju, ali Agrokor cilja na Mercator, pa se je Todorić diplomatsko izmaknil.
4 23.2.
Razkritja v letnem poročilu v spremenljivih razmerah: poslovno poročilo in pojasnila bilanc Info: http://www.finance-akademija.si/razkritja
4 25.2.
DDV praktično: kako po novem voditi evidence in kdo mora plačati davek Info: http://www.finance-akademija.si/evidence
4 26.2.
Pravne pasti v direktnem marketingu Info: http://www.finance-akademija.si/pravne
4 5.3.
Kako obvladovati denarni tok in ostati plačilno sposoben? Info: http://www.finance-akademija.si/obvladovati
4 10.3.
Kako podjetje ali blagovna znamka postaneta vidna in prepoznavna na spletu Info: http://www.finance-akademija.si/prepoznaven
4 11.3.
Marketinški fokus - Kako do tržno uspešnih izdelkov/storitev Info: http://www.finance-akademija.si/mf42
4 12.3.
Kako uspeti na prodajnih policah - praktični seminar Info: http://www.finance-akademija.si/prodajne
4 25.3.
Evropsko projektno računovodstvo Info: http://www.finance-akademija.si/racunovodstvo
Seminar o evropskem projektnem računovodstvu (25. marec) Finančno načrtovanje projektov, ki jih sofinanciramo z nepovratnimi sredstvi, ima svoja pravila in zakonitosti. Prav tako tudi finančno vodenje projektov in knjiženje poslovnih dogodkov na projektu, ko pričnemo z izvajanjem aktivnosti. Vemo, da kar se ne načrtuje, se tudi ne zgodi in nenatančen finančni načrt projekta vodi k posledično problematičnemu upravljanju projekta. Pregledna, strukturirana in logična opredelitev delovnih aktivnosti projekta, predstavlja nujni temelj za natančno finančno opredelitev vseh pripadajočih stroškov projekta. Glavni govornik na 15. SMK Carayol (18. in 19. maj) Glavni govornik na 15. Slovenski marketinški konferenci, ki bo v ospredje postavila vpraöanje Kako (p)ostati kupcu prva izbira, bo Rene Carayol. Je eden vodilnih svetovnih poslovnih gurujev, ki se je specializiral za vodenje in kulturo, bogate izkušnje pa je pridobil s sodelovanjem v upravnih odborih največjih britanskih in ameriških organizacij, kot so Marks & Spencer, Pepsi, IPC Media in Inland Revenue. Več info: www.finance-akademija.si/smk
Naslednja številka Akademčka izide marca!