Finance EU 2014

Page 1

1

DOGOD­KI IN OZAD­JA

PETEK, 10. NOVEM­BER 2000

­SOBOTA, 24. 4. 2004 • ­POSEBNA I­ ZDAJA • 300 SIT • 1,30 EUR • 15 HRK • www.finan­ce-on.net • ure­dniš­tvo: (01) 30 91 540 • e-pošta: finan­ce@finan­ce-on.net • naroč­ni­ne: 080 15 80 www.rima.si info@rima.si 1. suhomontažni sektor 01/5466 182 (g. Tome) 2. gradbeni sektor 01/5466 192 (ga. Klančar) 3. sektor za montažne hiše 01/5466 194 (g. Peternel) 4. sektor za nepremičnine 01/5466 177 (g. Djordjević)

gradbena hiπa s trdnimi temelji

P. Busquin,

komi­sar za razi­skave:

E. Liikanen,

P. Lamy,

komi­sar za pod­jet­niš­tvo:

komi­sar za trgo­vi­no:

Na mojem po­ Od Ma­ri­bo­ra do dročju ste us­ Du­bli­na Str. 11 pešni. Str. 30

Za Slo­ve­ni­jo ve­li­ke ko­ri­sti ­brez "ve­li­ ke­ga po­ka" Str. 23

­ OSEBNA ­IZDAJA P OB ­VSTOPU V EU

Podjetniki navi­ja­jo za odstrel tolarja

Vir: Spem; N=250

EVRO/DOLAR

1,1893

MED­BANČ­NE OM

4,70 %

+ 0,22 %

+ 2,17 %

Frank­furt, 23. 04.

BS, 22. 04.

EVRO/TOLAR

SBI 20

238,2463

4.634,36

BS, 24. 04.

Ljubljana, 23. 04.

+ 0,01 %

+ 0,54 %

Str. 10 in 11

Foto: Barbara Reya

Mitja Gaspari: Pot do evra bo odpr­ta juli­ja Str. 16

Zakaj še nismo zašči­ti­li ­pršuta in poti­ce Str. 41

Borzne dru­žbe z več obve­ znost­mi o poro­ča­nju Ljubljana med najcenejšimi prestolnicami Str. 20

Str. 37

Odpiramo novo, razbur­lji­vo poglav­je

Foto: Urban Štebljaj

Str. 12 in 31-34

­E r wan Fo­u é­r é, vod­ja de­le­ga­ci­je ev­rop­ske ko­mi­si­ je v Slo­ve­ni­ji Str. 9 Foto: Miško Kranjec

Kako se znaj­ti v džun­gli evrop­skih pomo­či

Željno, ne s stra­hom v EU Gü­nter Ver­he­ugen, ko­mi­sar za ši­ri­ tev Str. 10

Dobro obve­šče­ni o tujih naku­pih del­nic in pod­je­tij Tu­ji vla­ga­te­lji se bo­do po vsto­pu v EU ­bolj za­ni­ma­li za na­ kup slo­ven­skih del­nic, pred­vsem pa je pri­ča­ko­va­ti več prev­ze­mov pod­je­tij. Str. 2

Novogoriški bol­niš­ni­ci nega­tiv­no mne­nje račun­ske­ga sodi­šča Naj­več ne­pra­vil­no­sti so vrhov­ni revizor­ji v Sploš­ni bol­niš­ ni­ci dr. Fran­ca Der­gan­ca na­šli pri po­god­bah o de­lu, med dru­gim tu­di z last­ni­mi za­po­sle­ni­mi. Str. 3

V Ultri še ne razmiš­lja­jo o odško­dnin­skih ­tožbah V pod­je­tju od­loč­no za­vra­ča­jo tr­di­tve opo­zi­cij­skih po­slan­cev o ko­ru­ptiv­nem de­lo­va­nju in iz­ko­ri­šča­nju po­li­tič­ne­ga vpli­va Gre­go­rja Go­lo­bi­ča, ki je za­po­slen pri ­njih. Kot pra­vi­jo, pa za ­zdaj še ne ra­zmiš­lja­jo o od­ško­dnin­skih to­žbah. Str. 3

Andrej Plahutnik: Medije zani­ma samo burek Di­rek­tor ura­da za va­r­s­tvo kon­ku­ren­ce to­ži, da se me­di­ji ­bolj za­ni­ma­jo za bu­rek kot pa, de­ni­mo, za kon­ku­ren­co v le­tal­skem pro­me­tu. Str. 4

Andrej Šketa konč­no v upra­vo borze Agen­ci­ja za trg vre­dnost­nih pa­pir­jev mu je konč­no iz­da­la odloč­bo za oprav­lja­nje funk­ci­je ­člana bor­ze. Ške­ta bo za­čel de­la­ti že v po­ne­de­ljek. Str. 5

­DOGODKI IN ­OZADJA

DOBRO ­OBVEŠČENI ­PRAVIJO

vre­dno­sti. Ne­ka­te­ri so jih za­ to ­metali ­proč, dru­gi pa so jih ­kupovali. Ti so si sča­so­ ma lah­ko pri­vo­šči­li no­ve av­ te in hi­še, pr­vi pa so o ­ stali z dol­gim no­som. In ne sa­mo to: lah­ko so ve­se­li, da jih ni­ hče ne to­ži za­ra­di za­ Da bi bi­lo v Slo­ve­ni­ji po vsto­ va­ja­nja. pu v EU ne­kaj zma­go­val­cev Raz­lik med kan­di­ več in ne­kaj ne­pro­duk­tiv­nih da­ti za za­osta­ja­nje in mi­sli ­manj, smo se­sta­vi­li kan­di­da­ti za okre­pi­tev da­naš­njo, ev­rop­sko šte­vil­ko premože­nja je še več. Pr­vi so pre­pri­ča­ni, da Fi­nanc. ni­s o sla­b i, če­p rav za takš­no oce­no ni­ma­jo ­BORUT ­HOČEVAR, ure­dnik pre­prič­lji­vih med­na­ro­ dnih pri­me­rjav. Dru­gi bo­rut.ho­če­var@fi­nan­ce-on.net pa ra­zmiš­lja­jo o tem, ka­ko bi bi­li bolj­ši. Kdo ima več mo­žno­sti, da se uvr­sti med zma­go­val­ce, kdo Pri­merja­ve po­sta­ja­jo če­ pa bo naj­brž med lu­zer­ji, la­ da­lje po­memb­nej­še. Pri­hod­nji hko za­slu­ti­mo že ­zdaj. lu­zer­ji so za ­zdaj še za­do­volj­ ni, ker se pri­mer­ja­jo z dru­gi­mi Pri­hod­nji po­ra­žen­ci tr­di­ pri­sto­pni­ca­mi, naj­ra­je z rev­ jo, da se z vsto­pom v EU ne bo nej­ši­mi od nas. Pri­hod­nji zma­ nič bi­stve­no spre­me­ni­lo, pre­ go­val­ci pa se spo­gle­du­je­jo z pri­ča­ni so, da smo za vse po­ dr­ža­va­mi, ki so jih v Brus­lju gla­vit­ne spre­mem­be že po­skr­ ­pred ne­dav­nim uvr­sti­li gle­de be­li. Kan­di­da­ti za pri­hod­nje na stan­dard pri­hod­nje pet­in­ zma­go­val­ce pa me­ni­jo, da Ev­ dvaj­se­te­ri­ce v sred­nji raz­red ro­pa pri­na­ša no­ve pri­lo­žno­sti. s Por­tu­gal­sko, Gr­či­jo in Špa­ Pr ­vi ze­lo ver­jet­no ne bo­do ni­jo. Od­slej bo­do pri­merja­ve na­re­di­li nič, da bi po 1. ma­ju s te­mi dr­ža­va­mi po­ka­za­le, ali po­pra­vi­li ­svoj po­lo­žaj, za­to smo Ev­ro­po pa­met­no iz­ko­ri­ med nji­mi ni­ma smi­sla br­ska­ti sti­li ali pa smo nje­ne pri­lo­žno­ za pri­h od­nji­m i uspeš­n e­ž i. sti za­vr­gli po­dob­no, kot so Dru­gi pa bo­do is­ka­li ev­rop­ske ne­ka­te­ri v za­čet­ku tran­zi­ci­je iz­zi­ve - ne­ka­te­ri bo­do pri tem za­vr­gli cer­ti­fi­ka­te. naj­brž po­go­re­li, ne­ka­te­ri bo­do ­ostali na is­tem, ve­li­ko pa bo Da je po­memb­no, kak­ med nji­mi tu­di zma­go­val­cev. šen od­nos do Ev­ro­pe iz­be­re­ Dej­stvo pa je, da bo­do med mo, se la­hko pre­pri­ča­mo v po­ra­žen­ci vsi, ki bo­do cap­lja­li so­se­šči­ni. V av­s­trij­ski po­kra­ na me­stu: nji­hov za­osta­nek za ji­ni Gra­di­ščan­ska so se po ­bolj uspeš­ni­mi se bo po­ve­čal, vsto­pu v EU po­tru­di­li in pri­ to pa se ne bo ka­za­lo sa­mo v do­bi­li pre­cej de­nar­ja iz bru­ de­be­li­ni de­nar­ni­ce, am­pak tu­ selj­skih skla­dov. In na­pre­do­ di v slab­ši zdrav­s­tve­ni oskr­bi, va­l i. Na av­s­t rij­skem Ko­ro­ v niž­j i izo­b ra­z bi nji­h o­v ih škem pa so za­vihali nos, češ ­otrok in še v mar­si­čem. mi ni­smo ne­ra­zvi­ti, za­to ne po­t re­b u­j e­m o po­m o­č i - in Poj­di­mo da­lje. Pri­hod­nji cap­lja­jo na me­stu. lu­zer­ji so pre­pri­ča­ni, da bo Ra­zmiš­lja­nje v slo­gu "na ime­la EU ve­li­ke te­ža­ve, da se Ev­ro­po smo do­bro pri­prav­ ute­gne se­su­ti, da se bo­mo v lje­ni", "na­re­di­li smo vse, kar Brus­lju sa­mo pre­pirali za de­ je bi­lo tre­ba" ali "EU je ob­so­ nar. Na dru­gi s­ trani pa so ti­ je­na na ko­laps" je la­hko ne­ sti, ki se jim zdi Ev­ro­pa vzne­ var­no. Lju­di ute­gne uspa­va­ mir­lji­va in se jim za­ra­di vsto­ ti. Zma­go­val­ci ra­je ra­zmiš­lja­ pa po­vi­šu­je adre­na­lin. jo ta­ko­le: po­ja­vi­le so se no­ve Ven­dar ne gre sa­mo za pri­lo­žno­sti in no­vi iz­zi­vi, iz­ last­n o iz­b i­r o. Vsa­k do sam ko­ri­sti­mo jih. Po­sta­ni­mo še odlo­ča, ka­te­ri ­strani se bo bolj­š i, bo­d i­s i v rokome­t u, pri­dru­žil, za­to je ne­od­go­vor­ bo­di­si v tr­go­vi­ni, bo­di­si po no, zla­sti od mnenj­skih vo­di­ do­no­su na ka­pi­t al. te­ljev, na ­glas raz­la­ga­ti, da je Ev­r o­p a ­b rez zve­z e in se z In za­to, da bi bi­lo v Slo­ve­ vsto­pom ne bo nič po­memb­ ni­ji ne­kaj zma­go­val­cev več in ne­ga spre­me­ni­lo. Takš­ne tr­ ne­k aj ne­pro­duk­tiv­nih mi­sli di­tve spo­mi­nja­jo na za­če­tek ­manj, smo se­sta­vi­li da­naš­njo, pri­va­ti­za­ci­je, ko je mar­si­kdo ev­rop­sko šte­vil­ko Fi­nanc. tr­dil, da so cer­ti­f i­k a­ti ­brez ­ stop v EU bo raz­de­lil V slo­ven­sko dru­žbo po­dob­no kot tran­zi­ci­ja: ne­ka­te­ri si bo­ do na­bra­li no­ve­ga premože­ nja ter si po­ve­č a­li moč in ­vpliv. Dru­gi bo­do ­ostali, ­kjer so. Raz­li­ke se bo­do po­ve­ča­le.

www.finan­ce-on.net

Finance izha­ja­jo vsak delov­ni dan. Izda­ja: Časnik Finance, d. o. o. Direktor: Jurij Giacomelli Naslov: Slovenska c. 55, Ljubljana Telefon: 01 30 91 500 Telefaks: 01 30 91 505 E-pošta: finan­ce@finan­ce-on.net Lastniki dru­žbe Časnik Finance: GV Skupina, Dagens Industri, Šved­ska in 9 fizič­nih oseb. Predsednik nad­zor­ne­ga sveta Časni­ka Finance: Slobodan Sibinčič. Oglasno trže­nje: Andreja AnžurČernič Pomočnika: Tina Kač, Borut Šegula Informacije in naro­či­la ogla­sov: 01 30 91 509 in 01 30 91 514 Telefaks: 01 30 91 575 E-pošta: ogla­si@finan­ce-on.net Naslov: Slovenska c. 55, Ljubljana Trže­nje nakla­de: Gorazd Buh Za naro­či­lo: Svetlana Mitriç Naslov: Slovenska c. 55, Ljubljana Telefon: 01 30 91 577 Telefaks: 01 30 91 585 E-pošta: naroc­ni­ne@finan­ce-on.net Poslovni dogod­ki in kon­fe­renč­ne ter semi­nar­ske dejav­no­sti: Saša Jevšnik Naslov: Slovenska c. 55, Ljubljana Telefon: 01 30 91 486 Telefaks: 01 30 91 505 E-pošta: dogod­ki@finan­ce-on.net

Natisnili smo 16.695 izvo­dov.

Odgovorni ure­dnik: Peter Frankl Namestniki Vita Cajnko Javornik odgo­vor­ne­ga ure­dni­ka: Borut Hočevar Ksenija Gerovac Ure­dni­ki: Borut Godec Bojana Humar Dekleva Goran Novkoviç Stane Petavs Sabina Petrov Aleksandra Vagaja Vesna Vukoviç Marjana Virant (­kultura) Jezikovna ure­dni­ca: Tatjana Habinc Tehnična ure­dni­ca: Maja Perko Urednica foto­gra­fi­je: Barbara Reya Urednik info­gra­fi­ke: Ciril Hrovatin

Naslov: Telefon: Telefaks: E-pošta: Transak­cij­ski račun­ pri BA CA:

Slovenska c. 55, Ljubljana 01 30 91 540 01 30 91 545 finan­ce@finan­ce-on.net 29000-0059800842

CENE: cena izvo­da 8,5-odstot­ni DDV pro­daj­na cena V pro­sti pro­da­ji: 276,50 SIT 23,50 SIT 300 SIT Za ­let­no pla­či­lo naroč­ni­ne velja 15-odstot­ni ­popust, za štu­den­te pa 45-odstot­ni ­popust. Naročnina velja do pisne­ga prekli­ca. Finance tiska Delo TČR, d. d., Ljubljana.

ISSN: 1318-1548

Mi­tja Ma­don, ­Hypo Al­pe-­Adria ­Bank:

"Za­ni­ma­nje tuj­cev za slo­ven­ski trg se ute­g ne do­d at­n o po­v e­č a­t i kma­l u po vsto­p u. Pri­č a­k u­j em, da bo­d o več­j i uprav­ljav­ci skla­dov kma­lu usta­no­vi­li kak­šen ­sklad, ki bo vla­gal v vse dr­ža­ve raz­šir­je­ne Ev­ro­pe - tu­di Slo­ve­ni­jo - ali in­dek­sni ­sklad, ki bo na pri­mer sle­dil in­de­ksu ­FTSE New EU, v ka­te­re­ga so vk­lju­če­ni tu­di ne­ka­te­ri slo­ven­ski ­”blue chi­pi”. Če bo­do pre­osta­la bor­zna pod­ je­tja sle­di­la ra­sti po­slo­va­nja, kot smo jo opazi­li pri Kr­ki (če­trt­let­ni re­zul­ta­ti), bo mo­go­če slo­ven­sko oko­lje po­sta­lo ­spet za­ni­mi­vo tu­di za tu­je vla­ga­te­lje."

Bar­ba­ra Špa­ca­pan, Pro­ban­ka: "Ta­koj po vsto­pu v EU ne pri­ča­ku­jem več­jih na­ku­ pov tuj­cev - po­sa­me­zni­kov, saj me­nim, da ne po­zna­jo do­bro na­še­ga tr­ga, pa tu­di v pri­merja­vi s tu­ji­no so del­ni­ce pri nas že pre­cej dra­ge. Na­ku­pov se bo­do še ve­dno lo­te­va­li in­sti­tu­ci­onal­ni vla­ga­te­lji, ki bo­do (in so že) oce­ni­li obe­t av­nost ne­ka­te­rih na­ših pod­je­tij gle­de po­slo­va­nja na ju­žnih in vz­ho­dnih tr­gih. Pre­vze­mi ozi­ro­ma ka­ pi­tal­ska po­ve­zo­va­nja pa vse­ka­kor bo­do, ven­dar ni mo­go­če na­po­ve­da­ti ­kdaj. Mor­da bo­do ne­ka­te­ri prev­zem­ni­ki še nekoli­ko po­ča­ka­li, da bo­do vi­de­li, ka­ko se bo­do na­ša pod­je­tja iz­ka­za­la v pr­vih le­tih član­stva v EU."

Ma­tej To­ma­žin, Ili­ri­ka: "Da. Pri­ča­ku­ jem, da bo­do tu­ji last­ni­ki v le­tu dni ime­li več­ji de­lež, kot ga ima­jo v slo­ven­ skih del­ni­cah ­zdaj."

Ju­re Kle­pec, Me­dve­šek Puš­nik BPH:

"V sploš­nem pri­ča­k u­jem več prev­ze­ mov, ven­dar za­ra­di ra­zme­ro­ma vi­so­kih cen del­nic v Slo­ve­ni­ji še­le po le­tu dni ali več."

­PETRA ­SOVDAT pe­tra.­sovdat@fi­nan­ce-on.net

Razpisa za sred­stva iz Evropskega skla­da za regi­onal­ni ­razvoj

Šefa ECB nove člani­ce EU ne skr­bi­jo "Za­ču­den sem nad pe­si­mi­zmom (ne­k a­te­ rih po­li­ti­kov) gle­de mo­ re­bit­nih ne­ga­tiv­nih go­ spo­d ar­s kih po­s le­d ic vk­lju­či­tve no­vih dr­žav v EU," je v vče­rajš­njem po­go­vo­ru za Fi­nan­ci­al Ti­mes iz­ja­vil pr­vi gu­ver­ ner Ev­rop­ske cen­tral­ne ban­ke (ECB) Je­an-Cla­ ude Tric­het. "De­se­te­ri­ ca no­vih dr­žav po­me­ni 4,8 od­stot­ka tre­nut­ne­ ga BDP Ev­rop­ske uni­je, med­tem ko sta de­ni­mo Špa­ni­ja in Por­tu­gal­ska ob vsto­pu po­me­ni­li 8,2 od­stot­ka. Vrh vse­ga no­ ve dr­ža­ve ne pri­na­ša­jo no­be­nih bi­stve­nih te­ žav, ta­ko da ši­ri­tev vi­ dim kot ve­li­ko mo­žnost za ­rast. O tem sem pre­pri­čan ­prav ta­ko moč­no, kot sem bil pre­pri­ čan ­pred 18 le­ti ob vk­lju­či­tvi Špa­ni­je in Por­tu­gal­ske v EU." B. U.

Eurochambers: slo­ven­ska pod­je­tja naj­bo­lje pri­prav­lje­na na EU

Vče­raj sta bi­la ob­jav­lje­na pr­va raz­pi­sa za so­f i­nan­ci­ra­ nje iz sred­stev Ev­rop­ske­ga skla­da za re­gi­onal­ni ra­zvoj. Slo­ve­ni­ja bo sred­stva la­hko čr­pa­la po vsto­pu v EU, in si­cer za spod­bu­ja­nje ra­zvo­ja ino­va­cij­ske­ga oko­lja ozi­ro­ma tu­ ri­stič­nih de­sti­na­cij. Raz­pi­sna do­k u­men­t a­ci­ja bo na vo­ljo v po­ne­de­ljek. K. M.

Predlani moč­nej­ša rast BDP kot sprva objav­lje­na Slo­ven­ska go­spo­dar­ska ­rast je predla­ni zna­ša­la 3,4 od­stot­k a, in ne spr­va iz­mer­je­nih 2,9 od­stot­k a, je vče­raj ob­ja­vil sta­ti­stič­ni ­urad. ­Rast BDP le­t a 2001 pa je zna­ša­la 2,7, in ne 2,9 od­stot­k a. Niž­ja oce­na go­spo­dar­ske ra­sti v le­tu 2001 je po­sle­di­ca re­al­ne­ga pad­ca do­da­ne vre­dno­sti v kme­tij­stvu za­ra­di su­še v tem le­tu, po­sle­dič­no te­ga pa je bi­la viš­ja oce­na ra­sti v le­tu 2002, ki je bi­lo za kme­tij­stvo ugo­dno. Dr­žav­ni sta­ti­sti­ki so vče­raj ob­ja­vi­li tu­di april­ski ka­za­lec go­spo­dar­ske kli­me, ki ka­že več­ji opti­mi­zem med po­rab­ni­ki, trgov­ci in di­rek­tor­ji in­du­strij­skih pod­je­tij. Sled­ nji so zla­sti ugo­dno oce­ni­li ­rast sku­pnih na­ro­čil - ka­za­lec sku­pnih na­ro­čil je nam­reč zra­sel na naj­viš­jo vre­dnost od ju­li­ja 2000. B. U.

Med pod­je­tji v de­se­tih dr­ža­vah, ki bo­do 1. ma­ja vsto­pi­le v EU, se na de­lo­va­nje v raz­me­rah član­stva po­ču­ti­jo naj­bo­lje pri­ prav­lje­na slo­ven­ska pod­je­tja, ka­že ra­zi­ska­va, ki sta jo pri­pra­ vi­la in vče­raj v Brus­lju pred­sta­vi­la zdru­že­nje ev­rop­skih go­spo­ dar­skih zbor­nic Eu­roc­ham­bers in Slo­ven­sko go­spo­dar­sko-ra­ zi­sko­val­no pred­stav­niš­tvo. Do­bra naj bi bi­la tu­di pri­prav­ljenost pod­je­tij na Če­škem in v Esto­ni­ji, med­tem ko na dru­gem kon­cu le­stvi­ce "kra­ljuje­ta" Li­tva in Ma­džar­ska. Na de­lo­va­nje v raz­me­rah član­stva v EU se v Slo­ve­ni­ji ni za­če­lo pri­prav­lja­ti le še 14 od­stot­kov pod­je­tij, kar je naj­manj v ­vseh no­vin­kah. Tre­tji­na, na­tanč­ne­je 29 od­stot­kov, slo­ven­skih pod­je­tij je na­re­di­la tu­di fi­nanč­no oce­no pri­la­go­di­tve prav­ne­mu re­du EU. Pri tem je 72 od­stot­kov pod­je­tij ugo­to­vi­lo, da bo­do nji­ho­vi stro­ški niž­ji od pol mi­li­jo­na ev­rov, 24 od­stot­kov pod­je­ tij ra­ču­na na stro­ške pri­la­go­di­tve v vre­dno­sti od pol do pol­dru­ ge­ga mi­li­jo­na ev­rov, pre­osta­lih pet od­stot­kov pa me­ni, da bo­do nji­ho­vi stro­ški viš­ji od 1,5 mi­li­jo­na ev­rov. STA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • ŠT. 79a

3

­DOGODKI IN ­OZADJA

Novogoriški bol­niš­ni­ ci nega­tiv­no mne­nje račun­ske­ga sodi­šča

"Na kra­tek rok za­ra­di spre­mem­be za­ko­na o zdra­vi­lih in pri­po­moč­kih ne pri­ča­ku­je­mo več­jih spre­memb," je spre­mem­bo za­ko­na ko­men­ti­ral dr­žav­ni se­kre­tar na mi­ni­str­stvu za zdrav­je Si­mon ­Vrhunec. Spre­men­je­ni za­kon do­lo­ča, da je imet­nik do­ vo­lje­nja za pro­met z zdra­vi­li pro­izva­ja­lec ali nje­gov za­sto­pnik, ki ima se­dež v EU. Do­slej je do­vo­lje­nje ime­la le ose­ba s se­de­žem v Slo­ve­ni­ji. Za­kon tu­di do­lo­ča no­tra­nji trg za ­uvoz zdra­vil, ki se­daj ob­se­ga 25 dr­žav EU. U. U.

Dividenda Krke 1.200 tolar­jev bruto na del­ni­co Nad­zor­ni ­svet in upra­va Kr­ke sta oblikova­la pred­log, da dru­žba iz bi­lanč­ne­ga do­bič­ka ­nameni za di­vi­den­de 4,055 mi­ li­jar­de to­lar­jev ozi­ro­ma 1.200 to­lar­jev bru­to na del­ni­co. La­ni je dru­žba za di­vi­den­de na­me­ni­la 3,548 mi­li­jar­de to­lar­jev. Pre­ dla­ga­na je tu­di ude­le­žba nad­zor­ne­ga sve­ta pri do­bič­ku, in si­cer 50,3 mi­li­jo­na to­lar­jev, la­ni pa je zna­ša­la 42,7 mi­li­jo­na. A. Z.

Naj­več ne­pra­vil­no­s ti so vrhov­ni revizor­ji na­šli pri po­god­bah o de­lu, med dru­gim tu­di z last­ni­mi za­po­sle­ni­mi ­VITA ­CAJNKO ­JAVORNIK vi­ta.cajn­ko@fi­nan­ce-on.net

Ra­čun­sko ­sodišče je Sploš­ni bol­niš­ni­ci dr. Fran­ca Der­ gan­ca iz No­ve Go­ri­ce za­ra­di ugo­tov­lje­nih ne­pra­vil­no­sti iz­re­klo ne­ga­tiv­no mne­nje za po­slo­va­nje v le­tu 2002. Med dru­gim so revizor­ji ra­čun­ ske­ga so­di­šča ugo­to­vi­li tu­di ne­pra­vil­no­sti pri iz­pla­či­lih di­rek­tor­ju bol­niš­ni­ce Dar­ku Ži­ber­ni. Bol­niš­ni­ca je iz­pla­če­va­la di­rek­tor­ju 50-od­sot­ni do­da­tek za uspeš­nost de­la ­brez us­tre­ zne ute­me­lji­tve, na­va­ja ra­čun­ sko ­sodišče. Z di­rek­tor­jem je tu­di skle­ni­la po­god­bo o de­lu za de­žur­stvo v funk­ci­ji spe­ci­ ali­sta sploš­ne ki­rur­gi­je, nje­go­ vo de­lo pa je v tej po­god­bi ovre­dno­ti­la kot di­rek­tor­sko. Bol­niš­ni­ca je si­cer ime­la skle­ nje­ne po­god­be o de­lu s sed­mi­ mi za­po­sle­ni­mi, med nji­mi s šti­ri­mi pa­to­lo­gi za de­lo zu­naj red­ne­ga de­lov­ne­ga ča­sa, ven­ dar za ena­ko de­lo, kot ga oprav­lja­jo v red­nem de­lovnem

Di­rek­tor no­vo­go­ri­ške bol­niš­ni­ce Dar­ko Ži­ber­na je med dru­gim skle­nil po­god­ be o do­dat­nem de­lu tu­di s svo­ji­mi pa­ to­lo­gi, ki jim je si­cer za­ra­di te­žav­no­sti de­la pri­znan skraj­šan delov­ni čas.

ra­zmer­ju. Ti pa­to­lo­gi ima­jo si­cer skraj­šan delov­ni čas, ki se pri­zna kot pol­ni delov­ni čas, za­ra­di po­seb­no napor­ne­ ga in zdrav­ju škod­lji­ve­ga de­la. Ra­čun­sko ­sodišče je od­kri­lo tu­di ne­pra­vil­no­sti pri po­god­ bah o de­lu, skle­nje­nih z zu­na­ nji­mi izva­jal­ci. Ra­čun­sko ­sodišče je ugo­ to­vi­lo tu­di ne­kaj ne­pra­vil­no­sti pri ime­no­va­nju de­lav­cev s po­ seb­ni­mi po­obla­sti­li, pri iz­pla­ či­lih do­da­tka za men­tor­stvo in

pri od­da­ja­nju jav­nih na­ro­čil. Bol­niš­ni­ca mo­ra v 60 ­dneh ra­čun­ske­mu so­di­šču po­sre­do­

va­ti od­ziv­no po­ro­či­lo, v ka­te­ rem bo iz­ka­za­la ukre­pe za po­ pra­vo ugo­tov­lje­nih na­pak.

Viktor Žakelj prvi nad­zor­nik IUV ­Člani nad­zor­ne­ga sve­ta In­du­stri­je us­nja Vrh­ni­ka (IUV) so na če­trt­ko­vi re­dni se­ji iz­vo­li­li no­ve­ga pred­se­dni­ka. Nad­zor­ni ­svet bo od­slej vo­dil Vik­tor Ža­kelj, ki je na­sle­dil Na­ta­šo Ber­nik, ta pa je ­pred krat­kim od­sto­pi­la iz oseb­nih raz­lo­gov. P. S.

Velenjski Elvel odpi­ra obrat v Zagorju Po­slov­ni si­stem Fo­ri iz Ve­le­nja je ­pred ne­dav­nim od sev­ni­ške Li­sce od­ku­pil ­njen ne­kda­nji ­obrat v Za­gor­ju, na­me­nil pa ga bo za se­stav­lja­nje grel­nih izdel­kov za elek­trič­ne ogre­val­ni­ke. S tem pro­ izvo­dnim pro­gra­mom dru­žba El­vel, ki je del si­ste­ma Fo­ri, ši­ri de­ jav­nost svo­je­ga obra­ta žič­nih ar­ma­tur. El­vel bo v Za­gor­ju že pri­ hod­nji me­sec za­po­slil 30 de­lav­cev. Kot je po­ve­dal Mi­tja Foršt­ner, pro­ku­rist po­slov­ne­ga si­ste­ma Fo­ri, naj bi v za­gor­skem obra­tu na kon­cu za­go­to­vi­li kar 80 no­vih delov­nih ­mest. Po Foršt­ner­je­vih be­se­dah so za na­lo­žbo v za­gor­ski ­obrat na­me­ni­li pri­bli­žno mi­li­jon ev­rov. Si­stem Fo­ri po­leg El­ve­la se­stav­lja­jo še dru­žba za izde­la­vo ter pre­de­la­vo plo­če­vi­ne in pla­sti­ke, nji­ho­vo pod­je­tje Fo­ri Tin­ko pa je za­stop­nik za pro­da­jo in po­obla­šče­ni ser­vi­ser za Mer­ce­de­so­va in Hon­di­na vo­zi­la. Vse dru­žbe sku­paj ima­jo 150 za­po­sle­nih, let­no pa ust­va­ri­jo ­okrog dve mi­li­jar­di to­lar­jev pri­hod­kov. M. OC.

E. Štuklej iz roga­ške ste­klar­ne še ni pre­jel peti­ci­je o odsto­pu

De­lav­ci Ste­klar­ne Ro­ga­ška, ki so ta te­den zbra­li več kot 300 pod­pi­sov v pod­po­ro zah­te­vi po od­sto­pu pred­se­dni­ka upra­ ve hol­din­ga Emi­la Štuk­lja, te­mu pe­ti­ci­je še ni­so vro­či­li. ­Član ini­ci­ativ­ne­ga od­bo­ra Mi­ran Strmč­nik je de­jal, da bo­do to vse­ ka­kor sto­ri­li, ven­dar ni mo­gel na­po­ve­da­ti, ­kdaj. Ro­ga­ški ste­ kla­rji zah­te­va­jo od­stop Štuk­lja, ki je vo­de­nje hol­din­ga ­prevzel po ja­nu­ar­skem od­sto­pu Da­vo­ri­na Škri­nja­ri­ča, ker ni iz­pol­nil nji­ho­vih pri­ča­ko­vanj po za­men­ja­vi nad­zor­ne­ga sve­ta Ste­klar­ne Ro­ga­ška. Škri­nja­rič je nam­reč ja­nu­ar­ja od­sta­vil Še­ni­jo s po­lo­ ža­ja di­rek­tor­ja Ste­klar­ne Ro­ga­ška, po­tem pa ga je pod pri­ti­ skom de­lav­cev zno­va ­imenoval na ta po­lo­žaj. Nad­zor­ni ­svet hol­din­ga je že bil za­men­jan in de­lav­ci, ki so 82-od­stot­ni last­ni­ ki hol­din­ga, so se stri­nja­li, da do av­gu­sta med nad­zor­ni­ki ­ostane tu­di Ro­bert Ru­dolf, ki je bil nad­zor­nik tu­di v sta­ri se­ sta­vi nad­zor­ne­ga sve­ta. STA

V Ultri še ne razmiš­lja­jo o odško­dnin­skih ­tožbah

Foto: Petter

Luzerji in zma­go­ val­ci v EU - med katerimi boste vi?

Ali po vsto­pu v EU pri­ča­ku­je­te več na­ku­pov del­nic in prev­ze­ mov slo­ven­skih pod­je­tij, ki naj bi jih opra­vi­li tuj­ci, in k ­ daj?

Foto: Bloomberg

­ ­UREDNIŠKI ­KOMENTAR

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEBNA IZDAJA

Foto: Mičko Kranjec

2

Slovenija pristopila k sporazumu WTO o vladnih naročilih Od­bor Svetov­ne tr­go­vin­ske or­ga­ni­za­ci­je (WTO) za vla­dna na­ro­či­la je na vče­rajš­njem za­se­ da­nju v ­Ženevi so­gla­sno po­tr­dil no­ti­fi­ka­ci­jo ev­rop­ske ko­mi­si­je o ši­ri­tvi spo­ra­zu­ma o vla­dnih na­ro­ či­lih na Slo­ve­ni­jo in dru­ge pri­sto­ pni­ce. Pri­stop k spo­ra­zu­mu ure­ja do­sto­pnost slo­ven­ske­ga tr­ga jav­ nih na­ro­čil dr­ža­vam pod­pi­sni­ cam po na­če­lu vza­je­mno­sti in ob za­go­tov­lje­ni prav­ni var­no­sti pri WTO. Slo­ven­ske­mu go­spo­dar­ stvu pa po­leg te­ga omo­go­ča pre­ dnost­ni ­nastop na tr­gih jav­nih na­ro­čil bla­ga in sto­ri­tev dr­žav pod­pi­snic spo­ra­zu­ma. STA

"V pod­je­tju Ul­tra od­loč­no za­vra­ča­mo zlo­na­mer­na pod­ti­ ka­nja," je po­ve­dal Mi­loš Ur­ba­ni­ja. Kot je zna­no, so opo­zi­cij­ ski po­slan­ci vlo­ži­li zah­te­vo za ­sklic iz­re­dne se­je dr­žav­ne­ga zbo­ra, na ka­te­ri bi raz­prav­lja­li o su­mih ko­r up­ci­je, v ka­te­ro naj bi bi­la vple­te­na tu­di Mo­bi­tel in Te­le­kom. Ome­nja­li so tu­di ko­r u­ptiv­no de­lo­va­nje in iz­ko­ri­šča­nje po­li­tič­ne­ga vpli­va funk­ci­onar­ja LDS Gre­go­rja Go­lo­bi­ča, ki je za­po­slen v Ul­tri. "Ker že­li­mo, da bi si jav­nost la­hko ust­va­ri­la čim ­bolj po­pol­no po­do­bo o de­jan­skem de­lo­va­nju Ul­tri­nih izdel­kov in sto­ri­tev, bo­mo pri­hod­nji te­den jav­no pred­sta­vi­li pod­je­tje in vso za­in­ te­re­si­ra­no jav­nost po­va­bi­li na ­ogled ­vseh Ul­tri­nih ­enot v Ljub­lja­ni, Za­gor­ju in Ma­ri­bo­r u," pra­vi­jo v Ul­tri. Kot so še po­vedali, o od­ško­dnin­skih to­žbah za­ra­di mo­re­bit­ne po­slov­ne ško­de za ­zdaj še ne ra­zmiš­lja­jo, so pa pri­prav­lje­ni sta­li­šča za­go­var­ja­ti tu­di na so­di­šču. P. S.

Kovintrade in Mariborska livar­na sku­ paj na ruski trg

Ma­ri­bor­ska li­var­na in celj­ski Ko­vin­tra­de sta pod­pi­sa­la po­ god­bo o ek­sklu­ziv­nem so­de­lo­va­nju na ru­skem tr­gu za bla­gov­no znam­ko Ar­mal. V Ru­si­ji na­čr­tu­je­jo že pr­vo le­to pro­da­ti za mi­li­ jon do­lar­jev Ar­ma­lo­vih izdel­kov, v šti­rih le­tih ek­sklu­ziv­ne­ga so­de­lo­va­nja pa že­li­jo pro­da­jo po­ve­ča­ti za pet­krat. Pr­vo po­šilj­ko sa­ni­tar­nih ar­ma­tur blagov­ne znam­ke Ar­mal so v Ru­si­jo iz Ma­ ri­bor­ske li­var­ne že po­sla­li, tr­že­nje pa za­če­li naj­prej na ob­moč­ju Mo­skve, ­kjer so pr­vi od­zi­vi kup­cev nad­pov­preč­ni. STA

­DOGODKI IN ­OZADJA

DOBRO ­OBVEŠČENI ­PRAVIJO

vre­dno­sti. Ne­ka­te­ri so jih za­ to ­metali ­proč, dru­gi pa so jih ­kupovali. Ti so si sča­so­ ma lah­ko pri­vo­šči­li no­ve av­ te in hi­še, pr­vi pa so o ­ stali z dol­gim no­som. In ne sa­mo to: lah­ko so ve­se­li, da jih ni­ hče ne to­ži za­ra­di za­ Da bi bi­lo v Slo­ve­ni­ji po vsto­ va­ja­nja. pu v EU ne­kaj zma­go­val­cev Raz­lik med kan­di­ več in ne­kaj ne­pro­duk­tiv­nih da­ti za za­osta­ja­nje in mi­sli ­manj, smo se­sta­vi­li kan­di­da­ti za okre­pi­tev da­naš­njo, ev­rop­sko šte­vil­ko premože­nja je še več. Pr­vi so pre­pri­ča­ni, da Fi­nanc. ni­s o sla­b i, če­p rav za takš­no oce­no ni­ma­jo ­BORUT ­HOČEVAR, ure­dnik pre­prič­lji­vih med­na­ro­ dnih pri­me­rjav. Dru­gi bo­rut.ho­če­var@fi­nan­ce-on.net pa ra­zmiš­lja­jo o tem, ka­ko bi bi­li bolj­ši. Kdo ima več mo­žno­sti, da se uvr­sti med zma­go­val­ce, kdo Pri­merja­ve po­sta­ja­jo če­ pa bo naj­brž med lu­zer­ji, la­ da­lje po­memb­nej­še. Pri­hod­nji hko za­slu­ti­mo že ­zdaj. lu­zer­ji so za ­zdaj še za­do­volj­ ni, ker se pri­mer­ja­jo z dru­gi­mi Pri­hod­nji po­ra­žen­ci tr­di­ pri­sto­pni­ca­mi, naj­ra­je z rev­ jo, da se z vsto­pom v EU ne bo nej­ši­mi od nas. Pri­hod­nji zma­ nič bi­stve­no spre­me­ni­lo, pre­ go­val­ci pa se spo­gle­du­je­jo z pri­ča­ni so, da smo za vse po­ dr­ža­va­mi, ki so jih v Brus­lju gla­vit­ne spre­mem­be že po­skr­ ­pred ne­dav­nim uvr­sti­li gle­de be­li. Kan­di­da­ti za pri­hod­nje na stan­dard pri­hod­nje pet­in­ zma­go­val­ce pa me­ni­jo, da Ev­ dvaj­se­te­ri­ce v sred­nji raz­red ro­pa pri­na­ša no­ve pri­lo­žno­sti. s Por­tu­gal­sko, Gr­či­jo in Špa­ Pr ­vi ze­lo ver­jet­no ne bo­do ni­jo. Od­slej bo­do pri­merja­ve na­re­di­li nič, da bi po 1. ma­ju s te­mi dr­ža­va­mi po­ka­za­le, ali po­pra­vi­li ­svoj po­lo­žaj, za­to smo Ev­ro­po pa­met­no iz­ko­ri­ med nji­mi ni­ma smi­sla br­ska­ti sti­li ali pa smo nje­ne pri­lo­žno­ za pri­h od­nji­m i uspeš­n e­ž i. sti za­vr­gli po­dob­no, kot so Dru­gi pa bo­do is­ka­li ev­rop­ske ne­ka­te­ri v za­čet­ku tran­zi­ci­je iz­zi­ve - ne­ka­te­ri bo­do pri tem za­vr­gli cer­ti­fi­ka­te. naj­brž po­go­re­li, ne­ka­te­ri bo­do ­ostali na is­tem, ve­li­ko pa bo Da je po­memb­no, kak­ med nji­mi tu­di zma­go­val­cev. šen od­nos do Ev­ro­pe iz­be­re­ Dej­stvo pa je, da bo­do med mo, se la­hko pre­pri­ča­mo v po­ra­žen­ci vsi, ki bo­do cap­lja­li so­se­šči­ni. V av­s­trij­ski po­kra­ na me­stu: nji­hov za­osta­nek za ji­ni Gra­di­ščan­ska so se po ­bolj uspeš­ni­mi se bo po­ve­čal, vsto­pu v EU po­tru­di­li in pri­ to pa se ne bo ka­za­lo sa­mo v do­bi­li pre­cej de­nar­ja iz bru­ de­be­li­ni de­nar­ni­ce, am­pak tu­ selj­skih skla­dov. In na­pre­do­ di v slab­ši zdrav­s­tve­ni oskr­bi, va­l i. Na av­s­t rij­skem Ko­ro­ v niž­j i izo­b ra­z bi nji­h o­v ih škem pa so za­vihali nos, češ ­otrok in še v mar­si­čem. mi ni­smo ne­ra­zvi­ti, za­to ne po­t re­b u­j e­m o po­m o­č i - in Poj­di­mo da­lje. Pri­hod­nji cap­lja­jo na me­stu. lu­zer­ji so pre­pri­ča­ni, da bo Ra­zmiš­lja­nje v slo­gu "na ime­la EU ve­li­ke te­ža­ve, da se Ev­ro­po smo do­bro pri­prav­ ute­gne se­su­ti, da se bo­mo v lje­ni", "na­re­di­li smo vse, kar Brus­lju sa­mo pre­pirali za de­ je bi­lo tre­ba" ali "EU je ob­so­ nar. Na dru­gi s­ trani pa so ti­ je­na na ko­laps" je la­hko ne­ sti, ki se jim zdi Ev­ro­pa vzne­ var­no. Lju­di ute­gne uspa­va­ mir­lji­va in se jim za­ra­di vsto­ ti. Zma­go­val­ci ra­je ra­zmiš­lja­ pa po­vi­šu­je adre­na­lin. jo ta­ko­le: po­ja­vi­le so se no­ve Ven­dar ne gre sa­mo za pri­lo­žno­sti in no­vi iz­zi­vi, iz­ last­n o iz­b i­r o. Vsa­k do sam ko­ri­sti­mo jih. Po­sta­ni­mo še odlo­ča, ka­te­ri ­strani se bo bolj­š i, bo­d i­s i v rokome­t u, pri­dru­žil, za­to je ne­od­go­vor­ bo­di­si v tr­go­vi­ni, bo­di­si po no, zla­sti od mnenj­skih vo­di­ do­no­su na ka­pi­t al. te­ljev, na ­glas raz­la­ga­ti, da je Ev­r o­p a ­b rez zve­z e in se z In za­to, da bi bi­lo v Slo­ve­ vsto­pom ne bo nič po­memb­ ni­ji ne­kaj zma­go­val­cev več in ne­ga spre­me­ni­lo. Takš­ne tr­ ne­k aj ne­pro­duk­tiv­nih mi­sli di­tve spo­mi­nja­jo na za­če­tek ­manj, smo se­sta­vi­li da­naš­njo, pri­va­ti­za­ci­je, ko je mar­si­kdo ev­rop­sko šte­vil­ko Fi­nanc. tr­dil, da so cer­ti­f i­k a­ti ­brez ­ stop v EU bo raz­de­lil V slo­ven­sko dru­žbo po­dob­no kot tran­zi­ci­ja: ne­ka­te­ri si bo­ do na­bra­li no­ve­ga premože­ nja ter si po­ve­č a­li moč in ­vpliv. Dru­gi bo­do ­ostali, ­kjer so. Raz­li­ke se bo­do po­ve­ča­le.

www.finan­ce-on.net

Finance izha­ja­jo vsak delov­ni dan. Izda­ja: Časnik Finance, d. o. o. Direktor: Jurij Giacomelli Naslov: Slovenska c. 55, Ljubljana Telefon: 01 30 91 500 Telefaks: 01 30 91 505 E-pošta: finan­ce@finan­ce-on.net Lastniki dru­žbe Časnik Finance: GV Skupina, Dagens Industri, Šved­ska in 9 fizič­nih oseb. Predsednik nad­zor­ne­ga sveta Časni­ka Finance: Slobodan Sibinčič. Oglasno trže­nje: Andreja AnžurČernič Pomočnika: Tina Kač, Borut Šegula Informacije in naro­či­la ogla­sov: 01 30 91 509 in 01 30 91 514 Telefaks: 01 30 91 575 E-pošta: ogla­si@finan­ce-on.net Naslov: Slovenska c. 55, Ljubljana Trže­nje nakla­de: Gorazd Buh Za naro­či­lo: Svetlana Mitriç Naslov: Slovenska c. 55, Ljubljana Telefon: 01 30 91 577 Telefaks: 01 30 91 585 E-pošta: naroc­ni­ne@finan­ce-on.net Poslovni dogod­ki in kon­fe­renč­ne ter semi­nar­ske dejav­no­sti: Saša Jevšnik Naslov: Slovenska c. 55, Ljubljana Telefon: 01 30 91 486 Telefaks: 01 30 91 505 E-pošta: dogod­ki@finan­ce-on.net

Natisnili smo 16.695 izvo­dov.

Odgovorni ure­dnik: Peter Frankl Namestniki Vita Cajnko Javornik odgo­vor­ne­ga ure­dni­ka: Borut Hočevar Ksenija Gerovac Ure­dni­ki: Borut Godec Bojana Humar Dekleva Goran Novkoviç Stane Petavs Sabina Petrov Aleksandra Vagaja Vesna Vukoviç Marjana Virant (­kultura) Jezikovna ure­dni­ca: Tatjana Habinc Tehnična ure­dni­ca: Maja Perko Urednica foto­gra­fi­je: Barbara Reya Urednik info­gra­fi­ke: Ciril Hrovatin

Naslov: Telefon: Telefaks: E-pošta: Transak­cij­ski račun­ pri BA CA:

Slovenska c. 55, Ljubljana 01 30 91 540 01 30 91 545 finan­ce@finan­ce-on.net 29000-0059800842

CENE: cena izvo­da 8,5-odstot­ni DDV pro­daj­na cena V pro­sti pro­da­ji: 276,50 SIT 23,50 SIT 300 SIT Za ­let­no pla­či­lo naroč­ni­ne velja 15-odstot­ni ­popust, za štu­den­te pa 45-odstot­ni ­popust. Naročnina velja do pisne­ga prekli­ca. Finance tiska Delo TČR, d. d., Ljubljana.

ISSN: 1318-1548

Mi­tja Ma­don, ­Hypo Al­pe-­Adria ­Bank:

"Za­ni­ma­nje tuj­cev za slo­ven­ski trg se ute­g ne do­d at­n o po­v e­č a­t i kma­l u po vsto­p u. Pri­č a­k u­j em, da bo­d o več­j i uprav­ljav­ci skla­dov kma­lu usta­no­vi­li kak­šen ­sklad, ki bo vla­gal v vse dr­ža­ve raz­šir­je­ne Ev­ro­pe - tu­di Slo­ve­ni­jo - ali in­dek­sni ­sklad, ki bo na pri­mer sle­dil in­de­ksu ­FTSE New EU, v ka­te­re­ga so vk­lju­če­ni tu­di ne­ka­te­ri slo­ven­ski ­”blue chi­pi”. Če bo­do pre­osta­la bor­zna pod­ je­tja sle­di­la ra­sti po­slo­va­nja, kot smo jo opazi­li pri Kr­ki (če­trt­let­ni re­zul­ta­ti), bo mo­go­če slo­ven­sko oko­lje po­sta­lo ­spet za­ni­mi­vo tu­di za tu­je vla­ga­te­lje."

Bar­ba­ra Špa­ca­pan, Pro­ban­ka: "Ta­koj po vsto­pu v EU ne pri­ča­ku­jem več­jih na­ku­ pov tuj­cev - po­sa­me­zni­kov, saj me­nim, da ne po­zna­jo do­bro na­še­ga tr­ga, pa tu­di v pri­merja­vi s tu­ji­no so del­ni­ce pri nas že pre­cej dra­ge. Na­ku­pov se bo­do še ve­dno lo­te­va­li in­sti­tu­ci­onal­ni vla­ga­te­lji, ki bo­do (in so že) oce­ni­li obe­t av­nost ne­ka­te­rih na­ših pod­je­tij gle­de po­slo­va­nja na ju­žnih in vz­ho­dnih tr­gih. Pre­vze­mi ozi­ro­ma ka­ pi­tal­ska po­ve­zo­va­nja pa vse­ka­kor bo­do, ven­dar ni mo­go­če na­po­ve­da­ti ­kdaj. Mor­da bo­do ne­ka­te­ri prev­zem­ni­ki še nekoli­ko po­ča­ka­li, da bo­do vi­de­li, ka­ko se bo­do na­ša pod­je­tja iz­ka­za­la v pr­vih le­tih član­stva v EU."

Ma­tej To­ma­žin, Ili­ri­ka: "Da. Pri­ča­ku­ jem, da bo­do tu­ji last­ni­ki v le­tu dni ime­li več­ji de­lež, kot ga ima­jo v slo­ven­ skih del­ni­cah ­zdaj."

Ju­re Kle­pec, Me­dve­šek Puš­nik BPH:

"V sploš­nem pri­ča­k u­jem več prev­ze­ mov, ven­dar za­ra­di ra­zme­ro­ma vi­so­kih cen del­nic v Slo­ve­ni­ji še­le po le­tu dni ali več."

­PETRA ­SOVDAT pe­tra.­sovdat@fi­nan­ce-on.net

Razpisa za sred­stva iz Evropskega skla­da za regi­onal­ni ­razvoj

Šefa ECB nove člani­ce EU ne skr­bi­jo "Za­ču­den sem nad pe­si­mi­zmom (ne­k a­te­ rih po­li­ti­kov) gle­de mo­ re­bit­nih ne­ga­tiv­nih go­ spo­d ar­s kih po­s le­d ic vk­lju­či­tve no­vih dr­žav v EU," je v vče­rajš­njem po­go­vo­ru za Fi­nan­ci­al Ti­mes iz­ja­vil pr­vi gu­ver­ ner Ev­rop­ske cen­tral­ne ban­ke (ECB) Je­an-Cla­ ude Tric­het. "De­se­te­ri­ ca no­vih dr­žav po­me­ni 4,8 od­stot­ka tre­nut­ne­ ga BDP Ev­rop­ske uni­je, med­tem ko sta de­ni­mo Špa­ni­ja in Por­tu­gal­ska ob vsto­pu po­me­ni­li 8,2 od­stot­ka. Vrh vse­ga no­ ve dr­ža­ve ne pri­na­ša­jo no­be­nih bi­stve­nih te­ žav, ta­ko da ši­ri­tev vi­ dim kot ve­li­ko mo­žnost za ­rast. O tem sem pre­pri­čan ­prav ta­ko moč­no, kot sem bil pre­pri­ čan ­pred 18 le­ti ob vk­lju­či­tvi Špa­ni­je in Por­tu­gal­ske v EU." B. U.

Eurochambers: slo­ven­ska pod­je­tja naj­bo­lje pri­prav­lje­na na EU

Vče­raj sta bi­la ob­jav­lje­na pr­va raz­pi­sa za so­f i­nan­ci­ra­ nje iz sred­stev Ev­rop­ske­ga skla­da za re­gi­onal­ni ra­zvoj. Slo­ve­ni­ja bo sred­stva la­hko čr­pa­la po vsto­pu v EU, in si­cer za spod­bu­ja­nje ra­zvo­ja ino­va­cij­ske­ga oko­lja ozi­ro­ma tu­ ri­stič­nih de­sti­na­cij. Raz­pi­sna do­k u­men­t a­ci­ja bo na vo­ljo v po­ne­de­ljek. K. M.

Predlani moč­nej­ša rast BDP kot sprva objav­lje­na Slo­ven­ska go­spo­dar­ska ­rast je predla­ni zna­ša­la 3,4 od­stot­k a, in ne spr­va iz­mer­je­nih 2,9 od­stot­k a, je vče­raj ob­ja­vil sta­ti­stič­ni ­urad. ­Rast BDP le­t a 2001 pa je zna­ša­la 2,7, in ne 2,9 od­stot­k a. Niž­ja oce­na go­spo­dar­ske ra­sti v le­tu 2001 je po­sle­di­ca re­al­ne­ga pad­ca do­da­ne vre­dno­sti v kme­tij­stvu za­ra­di su­še v tem le­tu, po­sle­dič­no te­ga pa je bi­la viš­ja oce­na ra­sti v le­tu 2002, ki je bi­lo za kme­tij­stvo ugo­dno. Dr­žav­ni sta­ti­sti­ki so vče­raj ob­ja­vi­li tu­di april­ski ka­za­lec go­spo­dar­ske kli­me, ki ka­že več­ji opti­mi­zem med po­rab­ni­ki, trgov­ci in di­rek­tor­ji in­du­strij­skih pod­je­tij. Sled­ nji so zla­sti ugo­dno oce­ni­li ­rast sku­pnih na­ro­čil - ka­za­lec sku­pnih na­ro­čil je nam­reč zra­sel na naj­viš­jo vre­dnost od ju­li­ja 2000. B. U.

Med pod­je­tji v de­se­tih dr­ža­vah, ki bo­do 1. ma­ja vsto­pi­le v EU, se na de­lo­va­nje v raz­me­rah član­stva po­ču­ti­jo naj­bo­lje pri­ prav­lje­na slo­ven­ska pod­je­tja, ka­že ra­zi­ska­va, ki sta jo pri­pra­ vi­la in vče­raj v Brus­lju pred­sta­vi­la zdru­že­nje ev­rop­skih go­spo­ dar­skih zbor­nic Eu­roc­ham­bers in Slo­ven­sko go­spo­dar­sko-ra­ zi­sko­val­no pred­stav­niš­tvo. Do­bra naj bi bi­la tu­di pri­prav­ljenost pod­je­tij na Če­škem in v Esto­ni­ji, med­tem ko na dru­gem kon­cu le­stvi­ce "kra­ljuje­ta" Li­tva in Ma­džar­ska. Na de­lo­va­nje v raz­me­rah član­stva v EU se v Slo­ve­ni­ji ni za­če­lo pri­prav­lja­ti le še 14 od­stot­kov pod­je­tij, kar je naj­manj v ­vseh no­vin­kah. Tre­tji­na, na­tanč­ne­je 29 od­stot­kov, slo­ven­skih pod­je­tij je na­re­di­la tu­di fi­nanč­no oce­no pri­la­go­di­tve prav­ne­mu re­du EU. Pri tem je 72 od­stot­kov pod­je­tij ugo­to­vi­lo, da bo­do nji­ho­vi stro­ški niž­ji od pol mi­li­jo­na ev­rov, 24 od­stot­kov pod­je­ tij ra­ču­na na stro­ške pri­la­go­di­tve v vre­dno­sti od pol do pol­dru­ ge­ga mi­li­jo­na ev­rov, pre­osta­lih pet od­stot­kov pa me­ni, da bo­do nji­ho­vi stro­ški viš­ji od 1,5 mi­li­jo­na ev­rov. STA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • ŠT. 79a

3

­DOGODKI IN ­OZADJA

Novogoriški bol­niš­ni­ ci nega­tiv­no mne­nje račun­ske­ga sodi­šča

"Na kra­tek rok za­ra­di spre­mem­be za­ko­na o zdra­vi­lih in pri­po­moč­kih ne pri­ča­ku­je­mo več­jih spre­memb," je spre­mem­bo za­ko­na ko­men­ti­ral dr­žav­ni se­kre­tar na mi­ni­str­stvu za zdrav­je Si­mon ­Vrhunec. Spre­men­je­ni za­kon do­lo­ča, da je imet­nik do­ vo­lje­nja za pro­met z zdra­vi­li pro­izva­ja­lec ali nje­gov za­sto­pnik, ki ima se­dež v EU. Do­slej je do­vo­lje­nje ime­la le ose­ba s se­de­žem v Slo­ve­ni­ji. Za­kon tu­di do­lo­ča no­tra­nji trg za ­uvoz zdra­vil, ki se­daj ob­se­ga 25 dr­žav EU. U. U.

Dividenda Krke 1.200 tolar­jev bruto na del­ni­co Nad­zor­ni ­svet in upra­va Kr­ke sta oblikova­la pred­log, da dru­žba iz bi­lanč­ne­ga do­bič­ka ­nameni za di­vi­den­de 4,055 mi­ li­jar­de to­lar­jev ozi­ro­ma 1.200 to­lar­jev bru­to na del­ni­co. La­ni je dru­žba za di­vi­den­de na­me­ni­la 3,548 mi­li­jar­de to­lar­jev. Pre­ dla­ga­na je tu­di ude­le­žba nad­zor­ne­ga sve­ta pri do­bič­ku, in si­cer 50,3 mi­li­jo­na to­lar­jev, la­ni pa je zna­ša­la 42,7 mi­li­jo­na. A. Z.

Naj­več ne­pra­vil­no­s ti so vrhov­ni revizor­ji na­šli pri po­god­bah o de­lu, med dru­gim tu­di z last­ni­mi za­po­sle­ni­mi ­VITA ­CAJNKO ­JAVORNIK vi­ta.cajn­ko@fi­nan­ce-on.net

Ra­čun­sko ­sodišče je Sploš­ni bol­niš­ni­ci dr. Fran­ca Der­ gan­ca iz No­ve Go­ri­ce za­ra­di ugo­tov­lje­nih ne­pra­vil­no­sti iz­re­klo ne­ga­tiv­no mne­nje za po­slo­va­nje v le­tu 2002. Med dru­gim so revizor­ji ra­čun­ ske­ga so­di­šča ugo­to­vi­li tu­di ne­pra­vil­no­sti pri iz­pla­či­lih di­rek­tor­ju bol­niš­ni­ce Dar­ku Ži­ber­ni. Bol­niš­ni­ca je iz­pla­če­va­la di­rek­tor­ju 50-od­sot­ni do­da­tek za uspeš­nost de­la ­brez us­tre­ zne ute­me­lji­tve, na­va­ja ra­čun­ sko ­sodišče. Z di­rek­tor­jem je tu­di skle­ni­la po­god­bo o de­lu za de­žur­stvo v funk­ci­ji spe­ci­ ali­sta sploš­ne ki­rur­gi­je, nje­go­ vo de­lo pa je v tej po­god­bi ovre­dno­ti­la kot di­rek­tor­sko. Bol­niš­ni­ca je si­cer ime­la skle­ nje­ne po­god­be o de­lu s sed­mi­ mi za­po­sle­ni­mi, med nji­mi s šti­ri­mi pa­to­lo­gi za de­lo zu­naj red­ne­ga de­lov­ne­ga ča­sa, ven­ dar za ena­ko de­lo, kot ga oprav­lja­jo v red­nem de­lovnem

Di­rek­tor no­vo­go­ri­ške bol­niš­ni­ce Dar­ko Ži­ber­na je med dru­gim skle­nil po­god­ be o do­dat­nem de­lu tu­di s svo­ji­mi pa­ to­lo­gi, ki jim je si­cer za­ra­di te­žav­no­sti de­la pri­znan skraj­šan delov­ni čas.

ra­zmer­ju. Ti pa­to­lo­gi ima­jo si­cer skraj­šan delov­ni čas, ki se pri­zna kot pol­ni delov­ni čas, za­ra­di po­seb­no napor­ne­ ga in zdrav­ju škod­lji­ve­ga de­la. Ra­čun­sko ­sodišče je od­kri­lo tu­di ne­pra­vil­no­sti pri po­god­ bah o de­lu, skle­nje­nih z zu­na­ nji­mi izva­jal­ci. Ra­čun­sko ­sodišče je ugo­ to­vi­lo tu­di ne­kaj ne­pra­vil­no­sti pri ime­no­va­nju de­lav­cev s po­ seb­ni­mi po­obla­sti­li, pri iz­pla­ či­lih do­da­tka za men­tor­stvo in

pri od­da­ja­nju jav­nih na­ro­čil. Bol­niš­ni­ca mo­ra v 60 ­dneh ra­čun­ske­mu so­di­šču po­sre­do­

va­ti od­ziv­no po­ro­či­lo, v ka­te­ rem bo iz­ka­za­la ukre­pe za po­ pra­vo ugo­tov­lje­nih na­pak.

Viktor Žakelj prvi nad­zor­nik IUV ­Člani nad­zor­ne­ga sve­ta In­du­stri­je us­nja Vrh­ni­ka (IUV) so na če­trt­ko­vi re­dni se­ji iz­vo­li­li no­ve­ga pred­se­dni­ka. Nad­zor­ni ­svet bo od­slej vo­dil Vik­tor Ža­kelj, ki je na­sle­dil Na­ta­šo Ber­nik, ta pa je ­pred krat­kim od­sto­pi­la iz oseb­nih raz­lo­gov. P. S.

Velenjski Elvel odpi­ra obrat v Zagorju Po­slov­ni si­stem Fo­ri iz Ve­le­nja je ­pred ne­dav­nim od sev­ni­ške Li­sce od­ku­pil ­njen ne­kda­nji ­obrat v Za­gor­ju, na­me­nil pa ga bo za se­stav­lja­nje grel­nih izdel­kov za elek­trič­ne ogre­val­ni­ke. S tem pro­ izvo­dnim pro­gra­mom dru­žba El­vel, ki je del si­ste­ma Fo­ri, ši­ri de­ jav­nost svo­je­ga obra­ta žič­nih ar­ma­tur. El­vel bo v Za­gor­ju že pri­ hod­nji me­sec za­po­slil 30 de­lav­cev. Kot je po­ve­dal Mi­tja Foršt­ner, pro­ku­rist po­slov­ne­ga si­ste­ma Fo­ri, naj bi v za­gor­skem obra­tu na kon­cu za­go­to­vi­li kar 80 no­vih delov­nih ­mest. Po Foršt­ner­je­vih be­se­dah so za na­lo­žbo v za­gor­ski ­obrat na­me­ni­li pri­bli­žno mi­li­jon ev­rov. Si­stem Fo­ri po­leg El­ve­la se­stav­lja­jo še dru­žba za izde­la­vo ter pre­de­la­vo plo­če­vi­ne in pla­sti­ke, nji­ho­vo pod­je­tje Fo­ri Tin­ko pa je za­stop­nik za pro­da­jo in po­obla­šče­ni ser­vi­ser za Mer­ce­de­so­va in Hon­di­na vo­zi­la. Vse dru­žbe sku­paj ima­jo 150 za­po­sle­nih, let­no pa ust­va­ri­jo ­okrog dve mi­li­jar­di to­lar­jev pri­hod­kov. M. OC.

E. Štuklej iz roga­ške ste­klar­ne še ni pre­jel peti­ci­je o odsto­pu

De­lav­ci Ste­klar­ne Ro­ga­ška, ki so ta te­den zbra­li več kot 300 pod­pi­sov v pod­po­ro zah­te­vi po od­sto­pu pred­se­dni­ka upra­ ve hol­din­ga Emi­la Štuk­lja, te­mu pe­ti­ci­je še ni­so vro­či­li. ­Član ini­ci­ativ­ne­ga od­bo­ra Mi­ran Strmč­nik je de­jal, da bo­do to vse­ ka­kor sto­ri­li, ven­dar ni mo­gel na­po­ve­da­ti, ­kdaj. Ro­ga­ški ste­ kla­rji zah­te­va­jo od­stop Štuk­lja, ki je vo­de­nje hol­din­ga ­prevzel po ja­nu­ar­skem od­sto­pu Da­vo­ri­na Škri­nja­ri­ča, ker ni iz­pol­nil nji­ho­vih pri­ča­ko­vanj po za­men­ja­vi nad­zor­ne­ga sve­ta Ste­klar­ne Ro­ga­ška. Škri­nja­rič je nam­reč ja­nu­ar­ja od­sta­vil Še­ni­jo s po­lo­ ža­ja di­rek­tor­ja Ste­klar­ne Ro­ga­ška, po­tem pa ga je pod pri­ti­ skom de­lav­cev zno­va ­imenoval na ta po­lo­žaj. Nad­zor­ni ­svet hol­din­ga je že bil za­men­jan in de­lav­ci, ki so 82-od­stot­ni last­ni­ ki hol­din­ga, so se stri­nja­li, da do av­gu­sta med nad­zor­ni­ki ­ostane tu­di Ro­bert Ru­dolf, ki je bil nad­zor­nik tu­di v sta­ri se­ sta­vi nad­zor­ne­ga sve­ta. STA

V Ultri še ne razmiš­lja­jo o odško­dnin­skih ­tožbah

Foto: Petter

Luzerji in zma­go­ val­ci v EU - med katerimi boste vi?

Ali po vsto­pu v EU pri­ča­ku­je­te več na­ku­pov del­nic in prev­ze­ mov slo­ven­skih pod­je­tij, ki naj bi jih opra­vi­li tuj­ci, in k ­ daj?

Foto: Bloomberg

­ ­UREDNIŠKI ­KOMENTAR

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEBNA IZDAJA

Foto: Mičko Kranjec

2

Slovenija pristopila k sporazumu WTO o vladnih naročilih Od­bor Svetov­ne tr­go­vin­ske or­ga­ni­za­ci­je (WTO) za vla­dna na­ro­či­la je na vče­rajš­njem za­se­ da­nju v ­Ženevi so­gla­sno po­tr­dil no­ti­fi­ka­ci­jo ev­rop­ske ko­mi­si­je o ši­ri­tvi spo­ra­zu­ma o vla­dnih na­ro­ či­lih na Slo­ve­ni­jo in dru­ge pri­sto­ pni­ce. Pri­stop k spo­ra­zu­mu ure­ja do­sto­pnost slo­ven­ske­ga tr­ga jav­ nih na­ro­čil dr­ža­vam pod­pi­sni­ cam po na­če­lu vza­je­mno­sti in ob za­go­tov­lje­ni prav­ni var­no­sti pri WTO. Slo­ven­ske­mu go­spo­dar­ stvu pa po­leg te­ga omo­go­ča pre­ dnost­ni ­nastop na tr­gih jav­nih na­ro­čil bla­ga in sto­ri­tev dr­žav pod­pi­snic spo­ra­zu­ma. STA

"V pod­je­tju Ul­tra od­loč­no za­vra­ča­mo zlo­na­mer­na pod­ti­ ka­nja," je po­ve­dal Mi­loš Ur­ba­ni­ja. Kot je zna­no, so opo­zi­cij­ ski po­slan­ci vlo­ži­li zah­te­vo za ­sklic iz­re­dne se­je dr­žav­ne­ga zbo­ra, na ka­te­ri bi raz­prav­lja­li o su­mih ko­r up­ci­je, v ka­te­ro naj bi bi­la vple­te­na tu­di Mo­bi­tel in Te­le­kom. Ome­nja­li so tu­di ko­r u­ptiv­no de­lo­va­nje in iz­ko­ri­šča­nje po­li­tič­ne­ga vpli­va funk­ci­onar­ja LDS Gre­go­rja Go­lo­bi­ča, ki je za­po­slen v Ul­tri. "Ker že­li­mo, da bi si jav­nost la­hko ust­va­ri­la čim ­bolj po­pol­no po­do­bo o de­jan­skem de­lo­va­nju Ul­tri­nih izdel­kov in sto­ri­tev, bo­mo pri­hod­nji te­den jav­no pred­sta­vi­li pod­je­tje in vso za­in­ te­re­si­ra­no jav­nost po­va­bi­li na ­ogled ­vseh Ul­tri­nih ­enot v Ljub­lja­ni, Za­gor­ju in Ma­ri­bo­r u," pra­vi­jo v Ul­tri. Kot so še po­vedali, o od­ško­dnin­skih to­žbah za­ra­di mo­re­bit­ne po­slov­ne ško­de za ­zdaj še ne ra­zmiš­lja­jo, so pa pri­prav­lje­ni sta­li­šča za­go­var­ja­ti tu­di na so­di­šču. P. S.

Kovintrade in Mariborska livar­na sku­ paj na ruski trg

Ma­ri­bor­ska li­var­na in celj­ski Ko­vin­tra­de sta pod­pi­sa­la po­ god­bo o ek­sklu­ziv­nem so­de­lo­va­nju na ru­skem tr­gu za bla­gov­no znam­ko Ar­mal. V Ru­si­ji na­čr­tu­je­jo že pr­vo le­to pro­da­ti za mi­li­ jon do­lar­jev Ar­ma­lo­vih izdel­kov, v šti­rih le­tih ek­sklu­ziv­ne­ga so­de­lo­va­nja pa že­li­jo pro­da­jo po­ve­ča­ti za pet­krat. Pr­vo po­šilj­ko sa­ni­tar­nih ar­ma­tur blagov­ne znam­ke Ar­mal so v Ru­si­jo iz Ma­ ri­bor­ske li­var­ne že po­sla­li, tr­že­nje pa za­če­li naj­prej na ob­moč­ju Mo­skve, ­kjer so pr­vi od­zi­vi kup­cev nad­pov­preč­ni. STA

­DOGODKI IN ­OZADJA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • ŠT. 79a

Andrej Šketa konč­no v upra­vo borze

Foto: Barbara Reya

Foto: Aleš Beno

Andrej Plahutnik: Medije zanima samo burek

An­dre­j Ške­ta, ki ga je nad­zor­ni ­svet ljub­ljan­ske bor­ze 2. fe­bru­ar­ ja ­imenoval za ­člana upra­ve z odlo­žnim po­go­jem, bo konč­no la­hko ura­dno za­se­del me­sto ­člana upra­ve. Agen­ci­ja za trg vre­dnost­nih pa­ pir­jev mu je nam­reč vče­raj iz­da­la do­vo­lje­nje za oprav­lja­nje funk­ci­je ­člana upra­ve bor­ze. Kot so nam po­vedali na bor­zi, bo za­čel de­la­ti že P. S. v po­ne­de­ljek.

Ericsson z dobič­kom in večjo pro­da­jo Naj­več­ji svetov­ni pro­izva­ja­lec te­le­ko­mu­ ni­ka­cij­ske opre­me Erics­son je le­tos v pr ­vem če­trt­le­tju ust­va­ril 391 mi­li­jo­nov do­lar­jev či­ ste­ga do­bič­ka, la­ni v is­tem ob­dob­ju pa ga je ­imel 560 mi­li­jo­nov do­lar­jev. Ta­ko je šved­sko pod­j e­t je že dru­g o če­t rt­l e­t je za­p o­r ed, po zmanj­ša­nju šte­vi­la za­po­sle­nih za po­lo­vi­co,

po­slo­va­lo po­zi­tiv­no. V ome­nje­nem ob­dob­ju so či­sti pri­hod­ki od pro­da­je zra­sli za de­vet od­stot­kov, na 3,66 mi­li­jar­de do­lar­jev. Či­sti do­bi­ček je pre­se­gel na­po­ve­di ana­li­ti­kov, zbra­ nih od SME Di­rekt, za pri­bli­žno 28 od­stot­ kov, na­va­ja Blo­om­berg. To se je po­zi­tiv­no po­ka­za­lo tu­di pri ce­ni del­ni­ce. A. Z.

Slovenija med zanes­lji­vej­ši­mi plač­ni­ca­mi Med no­vi­mi člani­ca­mi EU so Slo­ve­ni­ja, Če­ška in Ma­džar­ska med naj­bolj za­nes­lji­vi­mi plač­ni­ca­mi za tu­je part­ner­je, ugo­tav­lja av­s­trij­ ska agen­ci­ja za za­va­ro­va­nje po­so­jil OKV co­fa­ ce. Naj­bolj negoto­va dol­go­traj­na so pla­či­la na

Polj­skem. Naj­več­ja go­tovost pla­čil je v tr­go­vi­ni na drob­no, naj­več­ja tve­ga­nja pa so v tr­go­vi­ni na de­be­lo, ki ji sle­di­ta tek­stil­na in obla­čil­na in­du­stri­ja, po­ro­ča av­s­trij­ski po­slov­ni dnev­nik ­Wirtschaftsblatt. U. U.

V or­ga­ni­za­ci­ji ljub­ljan­ske­ga za­vo­da za tu­ri­zem se je vče­raj za­če­la le­toš­nja se­zo­na tu­ri­stič­nih ogle­dov de­la me­sta z vož­nja­mi lad­ji­ce po Ljub­lja­ni­ci. Vož­nje bo­do po­te­ka­le ­vsak dan iz pri­sta­na Rib­ji trg na Can­kar­je­vem na­brež­ju do Zmaj­ske­ga mo­stu, ­kjer lad­ji­ca obr­ne in pe­ lje do Špi­ce ter se na­to vr­ne v pri­stan na Rib­jem tr­gu. Med de­lav­ni­ki bo plu­la ob 17.30 in 18.30, ob so­bo­tah, ne­de­ljah in pra­zni­kih pa tu­di ob 10.30. Več o tem naj­de­te na splet­ni ­strani (www.ljub­lja­na-to­urism. si). Za da­nes, 24. apri­la, pa je me­sto pri­pra­vi­lo brez­plač­ne ogle­de, ki se bo­do za­če­li ob 15. uri, po kon­ča­ni pri­re­di­tvi či­stil­ne ak­ci­je Za le­pšo C. R. Ljub­lja­no. Či­sti­li bo­do ko­ri­to re­ke Ljub­lja­ni­ce.

Andrej Hazabent novi član NS Koroške banke

Na pet­ko­vi skup­šči­ni Ko­ro­ške ban­ke so po­tr­di­li vse skle­pe, tu­di o de­li­tvi bi­lanč­ne­ga do­bič­ka, ter ­podali ra­zreš­ni­co upra­vi in nad­zor­ ne­mu sve­tu (NS). Imenova­li so tu­di nov NS, ki se od prejš­nje­ga lo­či le ma­lo, saj je do­se­da­njo člani­co Ma­ru­šo Ko­so­vinc-Dra­go­nja iz NLB za­me­njal An­drej Ha­za­bent, ­prav ta­ko iz NLB, med­tem ko je osta­la K. M. se­sta­va ne­spre­me­nje­na.

Zelena luč NS Term Čatež ­za Ilidžo

Nad­zor­ni ­svet ­Term Ča­tež se je v če­tr­tek med dru­gim se­zna­nil z de­jav­nost­mi v zve­zi z na­lo­žbo dru­žbe v sa­ra­jev­skih Ter­mah Ili­dža. Te so v 90-od­stot­ni la­sti ­Term Ča­tež, ­kjer je na­čr­tovana grad­nja zu­na­njih in pokri­tih vo­dnih pro­gra­mov. Nad­zor­ni­ki so so­gla­ša­li s pred­lo­gom upra­ve o pri­sto­pu k na­lo­žbi v pred­ra­čun­ski vre­dno­sti pri­bli­žno 15 mi­li­jo­nov ev­rov. Kot je upra­va ­term za­pi­sa­la v spo­ro­či­lu za jav­nost, ob­jav­lje­nem na splet­nih stra­neh ljub­ljan­ske bor­ze, nad­zor­ni­ki so­gla­ ša­jo z na­jet­jem po­so­ji­la pri ban­ki z vse­mi kre­dit­ni­mi po­go­ji ter fi­nan­ ci­ranjem na­lo­žbe ­Term Ča­tež v vi­ši­ni raz­li­ke med pred­ra­čun­sko vre­ STA dnos­tjo in konč­no vre­dnos­tjo na­lo­žbe.

POKAL FEDE­RA­CIJ V PORTOROŽU

­ŠPELA ­PREDAN

spe­la.pre­dan@fi­nan­ce-on.net

Da­nes opol­dne se to­rej zač­ne - tež­ko pri­ča­ko­va­ni spek­ta­kel spek­ta­klov, te­ni­ški tur­nir za po­kal fe­de­ra­cij ali kraj­še Fed Cup. Por­to­rož je pri­prav­ljen, vsto­pni­ce dav­no raz­pro­da­ne in de­kle­t a pri­ prav­lje­na. Ko so pred­se­dni­ku ame­r i­š ke te­n i­š ke zve­z e (­USTA) Ala­nu ­Schwartzu v če­tr­tek mal­ce pre­va­ja­li pi­sa­ nje slo­ven­skih me­di­jev, je bil pre­se­ne­čen. "Ka­ko la­hko va­ši me­di­ji že vna­prej pri­ča­ku­je­jo po­raz slo­ven­skih ­igralk?" se je ču­dil in do­dal, da če­sa ta­ke­ga še ni do­ži­vel. "Po­na­va­di vsi na­vi­ja­jo za ­svoje, va­ši pa jih že vna­prej ozna­ču­je­jo za po­ra­ žen­ke." A ven­dar je to pač slo­ ven­ska men­t a­li­te­t a. Čr­no­ gledost in pri­voš­č­ljivost. "Vi

se ­sploh ne za­ve­da­te, da ima­te na tem tur­nir­ju v bi­stvu ve­li­ko mo­žnost zma­ga­ti," je še do­dal. In to dr­ži. Slo­ven­ke so od­lič­no pri­prav­lje­ne in gre­do na zma­go. Ker so pro­fe­si­onal­ke in ker so šport­ni­ce. No­ben šport­nik ne gre na te­kmo z mi­sli­jo, da bo izgu­bil, in kot pra­vi sam pred­ se­dnik ame­ri­ške te­ni­ške zve­ze - Slo­ven­ke ima­jo vse mo­žno­sti. Ima­jo pre­dnost do­ma­če­ga igri­ šča in ima­jo pra­vi "te­am spi­rit". Si­c er bo­d o od da­n es ­naprej v os­pred­ju na­ša vraž­ja de­kle­ta, ­pred tem pa so se or­ga­ ni­za­tor­ji po­se­bej po­tru­di­li, da bi bi­lo bi­va­nje čast­nih go­stij, ta­ko Slo­venk kot Ame­ri­čank, na na­ši ­obali ne­po­zab­no. V sre­ do je de­kle­ta in de­le­ga­ci­je spre­ je­la žu­pa­nja ob­či­ne Pi­ran Voj­ ka Štu­lar in do­ka­za­la, da Slo­ ven­ci zna­mo ­voditi pri­re­di­tve

na naj­viš­ji rav­ni in da la­hko pi­ran­ska ob­či­na spre­je­ma naj­ viš­je go­ste te­ga sve­ta. Ame­ri­ški go­sti so bi­li nad nje­nim spre­je­ mom ta­ko nav­du­še­ni, da so o ­njem go­vo­ri­li še na­sled­nji dan, ko je bi­la na spo­re­du slav­nost­ na, otvo­ri­tve­na ve­čer­ja po­ka­la fe­de­ra­cij, ki so jo pri­pra­vi­li v pre­nov­lje­nem ho­te­lu Pa­la­ce. Ve­čer­ja, ki je bi­la na­menje­ na sa­mo iz­bran­cem, je po­te­ka­ la v spro­šče­nem ozrač­ju, ­prav dru­ga­če kot le­to ­prej, ko so raz­po­lo­že­ni slo­ven­ski or­ga­ni­ za­tor­ji v če­trt­fi­na­lu po­ka­la fe­ de­ra­cij go­sti­li re­pre­zen­t an­co Ru­si­je. Se­ve­da, Ame­ri­ča­ni ima­ jo ven­dar­le ­svoj ­šarm in kjer­ko­ li se po­ja­vi­jo, mo­ra bi­ti spro­šče­ no. Če ni, pa vzduš­je na­pra­vi­jo sa­mi. Go­vo­ri na ve­čer­ji, ki so se vr­sti­li, so bi­li vsi po vr­sti nav­du­šujoči. In se­ve­da krat­ki.

V piv­škem Javorju se obe­ta­jo spre­mem­be

Foto: Špela Predan

Dobrodošli na spek­ta­klu

Na skup­šči­ni piv­ške dru­žbe Ja­vor bo­do del­ni­čar­ji 27. ma­ja odlo­ča­li o pred­lo­gu upra­ve in nad­zor­ne­ga sve­ta dru­žbe, da se v ­enem le­tu od­svo­ji ­vseh 60.678 last­nih del­nic dru­žbe. Po­tr­di­li bo­do še dva no­va nad­zor­ni­ka Si­mo­na Čer­ne­ti­ča in Dra­ga Du­brov­ske­ga, M. MI. ki bo­sta na­do­me­sti­la Mi­lo­ša Pav­li­co in De­šo Tom­šič.

Vraž­ja de­kle­ta - re­pre­zen­tan­ci Ame­ri­ke in Slo­ve­ni­je Šport­ni pred­stav­ni­ki se nam­ reč do­bro za­ve­da­jo, da dol­gi go­vo­ri do­se­že­jo ­prav na­sprot­ no od želene­ga. Pr­vi je spre­go­ vo­r il go­s ti­t elj te­g a po­k a­l a, pred­se­dnik slo­ven­ske te­ni­ške zve­ze An­drej Po­le­nec. Ki je po­ve­d al, kakš­n a ne­i zmer­n a ­čast je za na­šo Slo­ve­ni­jo, da la­hko go­sti ta­ko po­seb­no dru­ žbo. In ta­ko po­se­ben do­go­dek. Se­ve­da je pri­hod od­lič­nih in le­gen­dar­nih Ame­ri­čank, med ka­te­ri­mi po­se­bej - po le­gen­dar­ no­sti - iz­sto­pa­jo ka­pe­tan­ka Zi­ na Gar­ri­son, igral­ka Mar­ti­na Nav­ra­ti­lo­va in se­ve­da igral­ka ­vseh ­igralk Bil­lie Je­an ­King. Tu pa je še tre­nut­no ena naj­več­jih

­zvezd sve­tov­ne­ga te­ni­sa - Ve­ nus ­Williams. Po­leg te­ga gre ome­ni­ti še na­šo zmagovi­to za­sed­bo de­klet, za­ra­di ka­te­rih so slav­ne ko­le­gi­ ce ­sploh pri­po­to­va­le v Slo­ve­ni­ jo. Če ne bi bi­lo Ti­ne Pi­snik, Ka­ta­ri­ne Sre­bot­nik, Ti­ne Kri­ žan in Ma­je Ma­tev­žič, da o ka­ pe­tan­ki Mi­mi Ja­ušo­vec ne go­vo­ rim, bi ne bi­lo Fed Cu­pa v Slo­ ve­ni­ji. Mi­ma Ja­ušo­vec je v svo­ jem go­vo­ru po­se­bej po­hva­li­la Mar­ti­no Nav­ra­ti­lo­vo, s ka­te­ro sta prav­za­prav za­če­li te­kmo­va­ti so­ča­sno - kot mladin­ki in se ka­ sne­je ves čas sre­če­va­li na ra­znih tur­nir­jih. "In po­glej­te, jaz sem ­pred 18 le­ti ne­ha­la ak­tiv­no igra­

ti, Mar­ti­na pa še ve­dno nasto­ pa. Vsa ­čast, Mar­ti­na." Mi­ma je s tem po­že­la nav­du­še­nje ce­lot­ne ­dvorane. Nad go­sto­ljub­nos­tjo in Slo­ve­ni­jo ­nasploh pa je bil nav­du­šen tu­di pred­se­dnik med­na­ro­dne te­ni­ške zve­ze Fran­ce­sco Ric­ci Bit­ti, ki je pri­po­to­val iz Ka­ira in bil nav­ du­šen nad ­cvetočim Por­to­ro­ žem. Skrat­k a, vče­raj je bi­lo žre­ba­nje pa­rov in ­zdaj je vse zna­no. Tur­nir naj se to­rej zač­ ne. Obe­ma eki­pa­ma že­li­mo do­bro ­igro, ve­li­ko šport­ne sre­ če in - naj naj­bolj­ši zma­ga! Do­bro­do­šli na spek­ta­klu!

ogla­sni čla­nek

Kompas Magistrat v Grand hote­lu Union Ljub­ljan­sko okro­žno ­sodišče je s skle­pom tu­di do­konč­no po­tr­di­ lo pri­po­ji­tev dru­žbe Kom­pas Ma­gi­strat h ­Grand ho­te­lu Uni­on. To so spre­je­li del­ni­čar­ji o ­ beh ­družb na skup­šči­nah de­cem­bra la­ni. M. MI.

NS Emone Obale za nakup BTC Sežana Nad­zor­ni ­svet (NS) Emo­ne Oba­le je dal upra­vi, ki jo vo­di ­Aleš Škra­ba, ­zeleno luč za prev­zem bla­gov­no-tran­sport­ne­ga cen­tra BTC Ter­mi­nal Se­ža­na. Gre za ko­rak v stra­te­gi­ji Emo­ne Oba­le, s ka­te­rim na­me­ra­va okre­pi­ti svo­jo de­jav­nost na po­droč­ju lo­gi­sti­ke. Emo­na Oba­la je že opra­vi­la skr­ben pre­gled po­slo­va­nja dru­žbe, ven­dar po­ga­ ja­nja o na­tanč­nem de­le­žu za na­kup in ce­ni še tra­ja­jo. Pro­da­ja­lec BTC N. R. Ter­mi­nal Se­ža­na so dru­žbe v la­sti Pri­mor­skih skla­dov.

Nov plač­ni dogo­vor bi moral

No­ve­la za­ko­na o DDV bo v pra­ksi na za­čet­ku upošte­va­ti tudi nižjo infla­ci­jo pov­zro­či­la tu­di pre­cej zme­de So­ci­al­nim part­ner­jem - sin­di­ka­tom in de­lo­da­jal­cem - je vče­raj v

ime­nu vla­de dr­žav­na se­kre­tar­ka na fi­nanč­nem mi­ni­str­stvu He­le­na Ka­mnar pred­la­ga­la, da v do­go­vor o po­li­ti­ki ­plač za za­seb­ni sek­tor v le­tih 2004 in 2005 v pri­me­ru niž­je in­fla­ci­je vne­se­jo va­ro­val­ko. O tem je na do­pi­sni se­ji raz­prav­lja­la tu­di vla­da. Nov plač­ni do­go­vor pred­vi­ de­va, da se bo­do le­tos iz­pla­ča­ne bru­to pla­če av­gu­sta us­kla­di­le za 3,2 in v pri­hod­njem le­tu za 2,7 od­stot­ka. Vla­da pre­dla­ga, da bi se ob niž­ji in­fla­ci­ji tu­di pla­če po­tem us­kla­di­le za niž­ji od­sto­tek. Kot nam je po­ve­ dal pred­se­dnik Per­ga­ma Du­šan Re­bolj, te­mu pred­lo­gu nas­pro­tu­je­jo sin­di­ka­ti in de­lo­da­jal­ci. Tri­je sin­di­ka­ti Per­gam, ­KNSS Ne­odvi­snost in KS 90 Slo­ve­ni­ja vz­tra­ja­jo tu­di pri tem, da gre us­kla­di­tev in po­ve­ča­nje ­plač za pet ti­soč to­lar­jev bru­to v osnov­no pla­čo. Vla­da, de­lo­da­jal­ci in Zve­za svobo­dnih sin­di­ka­tov pre­dla­ga­jo, da se us­kla­ju­je­jo pov­preč­ne Ž. Z. bru­to iz­pla­ča­ne pla­če za­po­sle­nih.

Eri­ka Re­žek, davč­na sve­to­val­ka pri Te­se­usu: "Ne­pre­mič­ni­ne v Slo­ ve­ni­ji so ve­dno ob­dav­ če­ne s slo­ven­skim DDV in na na­čin, ki ve­lja pri nas."

Z lad­ji­co po Ljubljanici

hutnik in dodaja, da se država z njo za zdaj nima volje ukvarjati. O tem med drugim pričajo proračunska sredstva, ki jih namenja za oblikovanje te politike, in število urad­ nikov, ki se ukvarjajo s tem področjem. "Prim­ er je tudi sodnik za prekrške, ki se pri nas zjutraj odloča o kazni za prekoračitev hitro­ sti zaradi vožnje po naselju, opoldne pa o trgovinskem kartelu." Plahutnik se je dotak­ nil tudi medijev: "Tudi mediji se bolj zanima­ jo za burek kot pa, denimo, za konkurenco na področju letalskega prometa." N. R.

Kako se bo pla­če­val DDV pri lizin­gu

Dividende Lesnine EMMI 46 tolar­jev

Foto: Aleš Beno

Na vprašanje, ali so potrebne nadaljnje spremembe zakona o konkurenci, je Andrej Plahutnik, direktor vladnega urada za vars­ tvo konkurence, odgovoril nikalno. "Potre­ bovali bomo nov zakon," pa je pristavil v svojem petkovem nastopu na Bernardinu na okrogli mizi o usklajevanju gospodarskega prava. Novi zakon bi bilo po njegovih besedah neresno sprejemati leto dni pred volitvami. "Šele povsem nov zakon, ne le dosedanji kozmetični popravki, bo lahko podlaga za oblikovanje politike konkurence," meni Pla­

5

­DOGODKI IN ­OZADJA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • ŠT. 79a

Foto: Barbara Reya

4

Upra­va in NS dru­žbe Les­ni­ne ­EMMI je za di­vi­den­de del­ni­čar­jem pred­la­ga­la 46 to­lar­jev bru­to na del­ni­co. Za iz­pla­či­lo di­vi­dend so na­me­ni­li 31,7 od sku­paj 116,4 mi­li­jo­na to­lar­jev lan­ske­ga bi­lanč­ne­ga do­bič­ka, pre­ osta­nek pa bo ­ostal ne­raz­po­re­jen. Re­dna se­ja skup­šči­ne del­ni­čar­jev dru­žbe, P. S. na ka­te­ri bo­do ti od­lo­či­li o pre­dlo­gih, je ­sklicana za 28. maj.

Prvi mož Slovenijalesa pro­dal del­ni­ce

­KATARINA ­MATEJČIČ ka­ta­ri­na.ma­tej­cic@fi­nan­ce-on.net

Po no­ve­li za­ko­na o dav­ku na do­da­no vre­dnost je pri li­zin­gu pre­vo­znih sred­stev DDV pla­čan v dr­ža­vi, ­kjer je vo­zi­lo re­gi­stri­ra­no. Pri ne­pre­ mič­ni­nah pa ve­dno ve­lja, da so ob­dav­če­ne v dr­ža­vi, ­kjer so, ­prav ta­ko tu­di vse sto­ri­tve, po­vezane z nji­mi. Vče­raj je po­te­kal po­svet davč­ ne spe­ci­fi­ka­ci­je v li­zin­gu po vsto­ pu v EU, saj bo 1. ma­ja za­če­la vel­ja­ti no­ve­la za­ko­na o dav­ku na do­da­no vre­dnost (­ZDDV-C). Kot je po­ja­sni­la davč­na sve­to­val­ka pri Te­se­usu Eri­k a Re­ž ek, bo po ­ZDDV-C za fi­nanč­ni li­zing ve­lja­lo, da se bo DDV ob­ra­ču­nal v Slo­ve­ ni­ji, če gre za pro­met ne­za­ve­zan­cu v EU, na pri­mer fi­zič­ni ose­bi. Izje­ ma so no­va pre­vo­zna sred­stva. Pri pro­me­tu ne­za­ve­zan­cu v tre­tjo dr­ ža­vo, to­rej pri iz­vo­zu, pa to po­me­ ni opro­sti­tev dav­ka. Tu­di pri fi­ nanč­nem li­zin­gu davč­ne­mu za­ve­ zan­cu v EU ve­lja za pre­mič­ni­ne opro­sti­tev dav­ka, ven­dar je pri tem nuj­no do­ka­zi­lo o do­sta­vi bla­ ga v dru­go dr­ža­vo. Dru­ga­če je pri pre­vo­znih sred­stvih. DDV pla­ča ti­sti, ki vo­zi­lo do­bi, pla­ča pa ga v dr­ža­vi, v ka­te­ri je re­gi­stri­ra­no. Če je re­gi­stri­ra­mo pri nas, se to­rej obra­ču­na slo­ven­ski da­vek. Po­dob­

na do­lo­či­la ve­lja­jo tu­di pri fi­nanč­ nem li­zin­gu v tre­tjo dr­ža­vo.

Ne­pre­mič­ni­ne ob­dav­ če­ne v dr­ža­vi, ­kjer so "Pri ne­pre­mič­ni­nah pa ve­ dno ve­lja, da so ob­dav­če­ne v dr­ ža­vi, ­kjer so, ­prav ta­ko tu­di vse sto­ri­tve, po­vezane z nji­mi. Ne­pre­ mič­ni­ne v Slo­ve­ni­ji so ta­ko ve­ dno ob­dav­če­ne s slo­ven­skim DDV in na na­čin, ki ve­lja pri nas," po­jas­nju­je Rež­ko­va. Ena­ko ve­lja na pri­mer za Nem­či­jo, za­to bi se mo­ral slo­ven­ski davč­ni za­ ve­za­nec, ki pro­met opra­vi v Nem­ či­ji, tam re­gi­stri­ra­ti za DDV. Eri­ka Re­žek je za­ra­di mno­gih vpra­šanj, ki so se po­jav­lja­la med slu­ša­te­lji, po­uda­ri­la, da se bo­ji, da bo­do spre­mem­be na za­čet­ku pov­ zro­či­le pre­cej zme­de. "Vpra­ša­nje je tu­di, kaj bo­do pre­ver­ja­li davč­ni or­ ga­ni ozi­ro­ma ka­ko na­tan­čen bo nad­zor," je skle­ni­la.

Gledalci so za Adama izbra­li Toneta Tislja Na skle­pni pri­re­di­tvi ak­ci­je ­Adam in Eva z na­pa­ko, ki je bi­la v če­ tr­tek zve­čer v Can­kar­je­vem do­mu, so gle­dal­ci za naj­bolj sim­pa­tič­ne­ga Slo­ven­ca iz­bra­li To­ne­ta Tis­lja. Kot smo pi­sa­li, je 28 me­di­jev v ­isti ak­ci­ji za naj­bolj sim­pa­tič­no iz­bra­lo Moj­co Ma­vec. Do­daj­mo, da je Volks­bank - Ljud­ska ban­ka v okvi­ru po­kro­vi­telj­stva skle­pne pri­re­di­tve po­da­ri­la do­bro­del­ni ček v vre­dno­sti 500 ti­soč to­lar­jev. Pre­jem­nik je no­vo­me­ško druš­tvo Živ­lje­nje ­brez na­si­lja, de­nar pa je na­menjen var­ni hi­ši. M. B.

Ge­ne­ral­ni di­rek­tor dru­žbe Slo­ve­ni­ja­les Ži­ga Je­le­nec je mi­nu­lo sre­do pro­dal 249 del­nic dru­žbe, ki jo vo­di. Vre­dnost skle­nje­ne­ga po­sla je zna­ša­la 3,3 mi­li­jo­na to­lar­jev, Je­lenc pa ima v la­sti še 1.473 del­nic, P. S. kar po­me­ni 0,538-od­stot­ni de­lež ka­pi­ta­la pod­je­tja.

V Cometu napo­ve­du­je­jo gla­dov­no stav­ko Stav­kajoči de­lav­ci v zre­ški to­var­ni umet­nih bru­sov Co­met, ki stav­ka­jo že od 1. apri­la, na­me­ra­va­jo za­če­ti še gla­dov­no stav­ko. Stavkov­ ni od­bor je za to stav­ko, ki se bo za­če­la v po­ne­de­ljek opol­dne, že ­zbral 176 pod­pi­sov stav­ka­jo­čih. Če­trt­ko­va po­ga­ja­nja med upra­vo in stav­kov­ nim od­bo­rom so bi­la vno­vič ne­uspeš­na. Co­met na­da­lju­je vro­ča­nje pred­lo­gov no­vih po­godb o za­po­sli­tvi s pri­mer­jal­nim iz­ra­ču­nom ­plač po no­vem plač­nem si­ste­mu. Ta bo ­vsakemu za­po­slenemu pri­ne­sel za pet ti­soč to­lar­jev viš­je pla­čo. Stavkov­ni od­bor me­ni, da je to pre­ma­lo, STA in zah­te­va ­rast osnov­nih ­plač za de­set ti­soč to­lar­jev bru­to.

Začetek grad­nje v HE Boštanj Hol­ding slo­ven­skih elek­trarn, Sku­pni po­dvig pri iz­grad­nji HE na spod­nji Sa­vi in dru­žba Ni­vo so vče­raj pod­pisali po­god­bo o grad­nji aku­mu­la­cij­ske­ga ­bazena hi­dro­elek­trar­ne Boš­tanj. Ni­vo je bil za izva­ jal­ca ­izbran na po­dla­gi raz­pi­sa, na ka­te­re­ga se je pri­ja­vi­lo 11 po­nu­dni­ kov. Po vče­raj pod­pisani po­god­bi mo­ra do­kon­ča­ti grad­njo aku­mu­la­ cij­ske­ga ­bazena do 9. de­cem­bra 2005, šti­ri me­se­ce ­pred pred­vi­de­nim ura­dnim od­prt­jem pr­ve v ve­ri­gi hi­dro­elek­trarn na spod­nji Sa­vi. Po­ godbena vre­dnost grad­nje b ­ azena zna­ša 1,8 mi­li­jar­de to­lar­jev. B. G.

­DOGODKI IN ­OZADJA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • ŠT. 79a

Andrej Šketa konč­no v upra­vo borze

Foto: Barbara Reya

Foto: Aleš Beno

Andrej Plahutnik: Medije zanima samo burek

An­dre­j Ške­ta, ki ga je nad­zor­ni ­svet ljub­ljan­ske bor­ze 2. fe­bru­ar­ ja ­imenoval za ­člana upra­ve z odlo­žnim po­go­jem, bo konč­no la­hko ura­dno za­se­del me­sto ­člana upra­ve. Agen­ci­ja za trg vre­dnost­nih pa­ pir­jev mu je nam­reč vče­raj iz­da­la do­vo­lje­nje za oprav­lja­nje funk­ci­je ­člana upra­ve bor­ze. Kot so nam po­vedali na bor­zi, bo za­čel de­la­ti že P. S. v po­ne­de­ljek.

Ericsson z dobič­kom in večjo pro­da­jo Naj­več­ji svetov­ni pro­izva­ja­lec te­le­ko­mu­ ni­ka­cij­ske opre­me Erics­son je le­tos v pr ­vem če­trt­le­tju ust­va­ril 391 mi­li­jo­nov do­lar­jev či­ ste­ga do­bič­ka, la­ni v is­tem ob­dob­ju pa ga je ­imel 560 mi­li­jo­nov do­lar­jev. Ta­ko je šved­sko pod­j e­t je že dru­g o če­t rt­l e­t je za­p o­r ed, po zmanj­ša­nju šte­vi­la za­po­sle­nih za po­lo­vi­co,

po­slo­va­lo po­zi­tiv­no. V ome­nje­nem ob­dob­ju so či­sti pri­hod­ki od pro­da­je zra­sli za de­vet od­stot­kov, na 3,66 mi­li­jar­de do­lar­jev. Či­sti do­bi­ček je pre­se­gel na­po­ve­di ana­li­ti­kov, zbra­ nih od SME Di­rekt, za pri­bli­žno 28 od­stot­ kov, na­va­ja Blo­om­berg. To se je po­zi­tiv­no po­ka­za­lo tu­di pri ce­ni del­ni­ce. A. Z.

Slovenija med zanes­lji­vej­ši­mi plač­ni­ca­mi Med no­vi­mi člani­ca­mi EU so Slo­ve­ni­ja, Če­ška in Ma­džar­ska med naj­bolj za­nes­lji­vi­mi plač­ni­ca­mi za tu­je part­ner­je, ugo­tav­lja av­s­trij­ ska agen­ci­ja za za­va­ro­va­nje po­so­jil OKV co­fa­ ce. Naj­bolj negoto­va dol­go­traj­na so pla­či­la na

Polj­skem. Naj­več­ja go­tovost pla­čil je v tr­go­vi­ni na drob­no, naj­več­ja tve­ga­nja pa so v tr­go­vi­ni na de­be­lo, ki ji sle­di­ta tek­stil­na in obla­čil­na in­du­stri­ja, po­ro­ča av­s­trij­ski po­slov­ni dnev­nik ­Wirtschaftsblatt. U. U.

V or­ga­ni­za­ci­ji ljub­ljan­ske­ga za­vo­da za tu­ri­zem se je vče­raj za­če­la le­toš­nja se­zo­na tu­ri­stič­nih ogle­dov de­la me­sta z vož­nja­mi lad­ji­ce po Ljub­lja­ni­ci. Vož­nje bo­do po­te­ka­le ­vsak dan iz pri­sta­na Rib­ji trg na Can­kar­je­vem na­brež­ju do Zmaj­ske­ga mo­stu, ­kjer lad­ji­ca obr­ne in pe­ lje do Špi­ce ter se na­to vr­ne v pri­stan na Rib­jem tr­gu. Med de­lav­ni­ki bo plu­la ob 17.30 in 18.30, ob so­bo­tah, ne­de­ljah in pra­zni­kih pa tu­di ob 10.30. Več o tem naj­de­te na splet­ni ­strani (www.ljub­lja­na-to­urism. si). Za da­nes, 24. apri­la, pa je me­sto pri­pra­vi­lo brez­plač­ne ogle­de, ki se bo­do za­če­li ob 15. uri, po kon­ča­ni pri­re­di­tvi či­stil­ne ak­ci­je Za le­pšo C. R. Ljub­lja­no. Či­sti­li bo­do ko­ri­to re­ke Ljub­lja­ni­ce.

Andrej Hazabent novi član NS Koroške banke

Na pet­ko­vi skup­šči­ni Ko­ro­ške ban­ke so po­tr­di­li vse skle­pe, tu­di o de­li­tvi bi­lanč­ne­ga do­bič­ka, ter ­podali ra­zreš­ni­co upra­vi in nad­zor­ ne­mu sve­tu (NS). Imenova­li so tu­di nov NS, ki se od prejš­nje­ga lo­či le ma­lo, saj je do­se­da­njo člani­co Ma­ru­šo Ko­so­vinc-Dra­go­nja iz NLB za­me­njal An­drej Ha­za­bent, ­prav ta­ko iz NLB, med­tem ko je osta­la K. M. se­sta­va ne­spre­me­nje­na.

Zelena luč NS Term Čatež ­za Ilidžo

Nad­zor­ni ­svet ­Term Ča­tež se je v če­tr­tek med dru­gim se­zna­nil z de­jav­nost­mi v zve­zi z na­lo­žbo dru­žbe v sa­ra­jev­skih Ter­mah Ili­dža. Te so v 90-od­stot­ni la­sti ­Term Ča­tež, ­kjer je na­čr­tovana grad­nja zu­na­njih in pokri­tih vo­dnih pro­gra­mov. Nad­zor­ni­ki so so­gla­ša­li s pred­lo­gom upra­ve o pri­sto­pu k na­lo­žbi v pred­ra­čun­ski vre­dno­sti pri­bli­žno 15 mi­li­jo­nov ev­rov. Kot je upra­va ­term za­pi­sa­la v spo­ro­či­lu za jav­nost, ob­jav­lje­nem na splet­nih stra­neh ljub­ljan­ske bor­ze, nad­zor­ni­ki so­gla­ ša­jo z na­jet­jem po­so­ji­la pri ban­ki z vse­mi kre­dit­ni­mi po­go­ji ter fi­nan­ ci­ranjem na­lo­žbe ­Term Ča­tež v vi­ši­ni raz­li­ke med pred­ra­čun­sko vre­ STA dnos­tjo in konč­no vre­dnos­tjo na­lo­žbe.

POKAL FEDE­RA­CIJ V PORTOROŽU

­ŠPELA ­PREDAN

spe­la.pre­dan@fi­nan­ce-on.net

Da­nes opol­dne se to­rej zač­ne - tež­ko pri­ča­ko­va­ni spek­ta­kel spek­ta­klov, te­ni­ški tur­nir za po­kal fe­de­ra­cij ali kraj­še Fed Cup. Por­to­rož je pri­prav­ljen, vsto­pni­ce dav­no raz­pro­da­ne in de­kle­t a pri­ prav­lje­na. Ko so pred­se­dni­ku ame­r i­š ke te­n i­š ke zve­z e (­USTA) Ala­nu ­Schwartzu v če­tr­tek mal­ce pre­va­ja­li pi­sa­ nje slo­ven­skih me­di­jev, je bil pre­se­ne­čen. "Ka­ko la­hko va­ši me­di­ji že vna­prej pri­ča­ku­je­jo po­raz slo­ven­skih ­igralk?" se je ču­dil in do­dal, da če­sa ta­ke­ga še ni do­ži­vel. "Po­na­va­di vsi na­vi­ja­jo za ­svoje, va­ši pa jih že vna­prej ozna­ču­je­jo za po­ra­ žen­ke." A ven­dar je to pač slo­ ven­ska men­t a­li­te­t a. Čr­no­ gledost in pri­voš­č­ljivost. "Vi

se ­sploh ne za­ve­da­te, da ima­te na tem tur­nir­ju v bi­stvu ve­li­ko mo­žnost zma­ga­ti," je še do­dal. In to dr­ži. Slo­ven­ke so od­lič­no pri­prav­lje­ne in gre­do na zma­go. Ker so pro­fe­si­onal­ke in ker so šport­ni­ce. No­ben šport­nik ne gre na te­kmo z mi­sli­jo, da bo izgu­bil, in kot pra­vi sam pred­ se­dnik ame­ri­ške te­ni­ške zve­ze - Slo­ven­ke ima­jo vse mo­žno­sti. Ima­jo pre­dnost do­ma­če­ga igri­ šča in ima­jo pra­vi "te­am spi­rit". Si­c er bo­d o od da­n es ­naprej v os­pred­ju na­ša vraž­ja de­kle­ta, ­pred tem pa so se or­ga­ ni­za­tor­ji po­se­bej po­tru­di­li, da bi bi­lo bi­va­nje čast­nih go­stij, ta­ko Slo­venk kot Ame­ri­čank, na na­ši ­obali ne­po­zab­no. V sre­ do je de­kle­ta in de­le­ga­ci­je spre­ je­la žu­pa­nja ob­či­ne Pi­ran Voj­ ka Štu­lar in do­ka­za­la, da Slo­ ven­ci zna­mo ­voditi pri­re­di­tve

na naj­viš­ji rav­ni in da la­hko pi­ran­ska ob­či­na spre­je­ma naj­ viš­je go­ste te­ga sve­ta. Ame­ri­ški go­sti so bi­li nad nje­nim spre­je­ mom ta­ko nav­du­še­ni, da so o ­njem go­vo­ri­li še na­sled­nji dan, ko je bi­la na spo­re­du slav­nost­ na, otvo­ri­tve­na ve­čer­ja po­ka­la fe­de­ra­cij, ki so jo pri­pra­vi­li v pre­nov­lje­nem ho­te­lu Pa­la­ce. Ve­čer­ja, ki je bi­la na­menje­ na sa­mo iz­bran­cem, je po­te­ka­ la v spro­šče­nem ozrač­ju, ­prav dru­ga­če kot le­to ­prej, ko so raz­po­lo­že­ni slo­ven­ski or­ga­ni­ za­tor­ji v če­trt­fi­na­lu po­ka­la fe­ de­ra­cij go­sti­li re­pre­zen­t an­co Ru­si­je. Se­ve­da, Ame­ri­ča­ni ima­ jo ven­dar­le ­svoj ­šarm in kjer­ko­ li se po­ja­vi­jo, mo­ra bi­ti spro­šče­ no. Če ni, pa vzduš­je na­pra­vi­jo sa­mi. Go­vo­ri na ve­čer­ji, ki so se vr­sti­li, so bi­li vsi po vr­sti nav­du­šujoči. In se­ve­da krat­ki.

V piv­škem Javorju se obe­ta­jo spre­mem­be

Foto: Špela Predan

Dobrodošli na spek­ta­klu

Na skup­šči­ni piv­ške dru­žbe Ja­vor bo­do del­ni­čar­ji 27. ma­ja odlo­ča­li o pred­lo­gu upra­ve in nad­zor­ne­ga sve­ta dru­žbe, da se v ­enem le­tu od­svo­ji ­vseh 60.678 last­nih del­nic dru­žbe. Po­tr­di­li bo­do še dva no­va nad­zor­ni­ka Si­mo­na Čer­ne­ti­ča in Dra­ga Du­brov­ske­ga, M. MI. ki bo­sta na­do­me­sti­la Mi­lo­ša Pav­li­co in De­šo Tom­šič.

Vraž­ja de­kle­ta - re­pre­zen­tan­ci Ame­ri­ke in Slo­ve­ni­je Šport­ni pred­stav­ni­ki se nam­ reč do­bro za­ve­da­jo, da dol­gi go­vo­ri do­se­že­jo ­prav na­sprot­ no od želene­ga. Pr­vi je spre­go­ vo­r il go­s ti­t elj te­g a po­k a­l a, pred­se­dnik slo­ven­ske te­ni­ške zve­ze An­drej Po­le­nec. Ki je po­ve­d al, kakš­n a ne­i zmer­n a ­čast je za na­šo Slo­ve­ni­jo, da la­hko go­sti ta­ko po­seb­no dru­ žbo. In ta­ko po­se­ben do­go­dek. Se­ve­da je pri­hod od­lič­nih in le­gen­dar­nih Ame­ri­čank, med ka­te­ri­mi po­se­bej - po le­gen­dar­ no­sti - iz­sto­pa­jo ka­pe­tan­ka Zi­ na Gar­ri­son, igral­ka Mar­ti­na Nav­ra­ti­lo­va in se­ve­da igral­ka ­vseh ­igralk Bil­lie Je­an ­King. Tu pa je še tre­nut­no ena naj­več­jih

­zvezd sve­tov­ne­ga te­ni­sa - Ve­ nus ­Williams. Po­leg te­ga gre ome­ni­ti še na­šo zmagovi­to za­sed­bo de­klet, za­ra­di ka­te­rih so slav­ne ko­le­gi­ ce ­sploh pri­po­to­va­le v Slo­ve­ni­ jo. Če ne bi bi­lo Ti­ne Pi­snik, Ka­ta­ri­ne Sre­bot­nik, Ti­ne Kri­ žan in Ma­je Ma­tev­žič, da o ka­ pe­tan­ki Mi­mi Ja­ušo­vec ne go­vo­ rim, bi ne bi­lo Fed Cu­pa v Slo­ ve­ni­ji. Mi­ma Ja­ušo­vec je v svo­ jem go­vo­ru po­se­bej po­hva­li­la Mar­ti­no Nav­ra­ti­lo­vo, s ka­te­ro sta prav­za­prav za­če­li te­kmo­va­ti so­ča­sno - kot mladin­ki in se ka­ sne­je ves čas sre­če­va­li na ra­znih tur­nir­jih. "In po­glej­te, jaz sem ­pred 18 le­ti ne­ha­la ak­tiv­no igra­

ti, Mar­ti­na pa še ve­dno nasto­ pa. Vsa ­čast, Mar­ti­na." Mi­ma je s tem po­že­la nav­du­še­nje ce­lot­ne ­dvorane. Nad go­sto­ljub­nos­tjo in Slo­ve­ni­jo ­nasploh pa je bil nav­du­šen tu­di pred­se­dnik med­na­ro­dne te­ni­ške zve­ze Fran­ce­sco Ric­ci Bit­ti, ki je pri­po­to­val iz Ka­ira in bil nav­ du­šen nad ­cvetočim Por­to­ro­ žem. Skrat­k a, vče­raj je bi­lo žre­ba­nje pa­rov in ­zdaj je vse zna­no. Tur­nir naj se to­rej zač­ ne. Obe­ma eki­pa­ma že­li­mo do­bro ­igro, ve­li­ko šport­ne sre­ če in - naj naj­bolj­ši zma­ga! Do­bro­do­šli na spek­ta­klu!

ogla­sni čla­nek

Kompas Magistrat v Grand hote­lu Union Ljub­ljan­sko okro­žno ­sodišče je s skle­pom tu­di do­konč­no po­tr­di­ lo pri­po­ji­tev dru­žbe Kom­pas Ma­gi­strat h ­Grand ho­te­lu Uni­on. To so spre­je­li del­ni­čar­ji o ­ beh ­družb na skup­šči­nah de­cem­bra la­ni. M. MI.

NS Emone Obale za nakup BTC Sežana Nad­zor­ni ­svet (NS) Emo­ne Oba­le je dal upra­vi, ki jo vo­di ­Aleš Škra­ba, ­zeleno luč za prev­zem bla­gov­no-tran­sport­ne­ga cen­tra BTC Ter­mi­nal Se­ža­na. Gre za ko­rak v stra­te­gi­ji Emo­ne Oba­le, s ka­te­rim na­me­ra­va okre­pi­ti svo­jo de­jav­nost na po­droč­ju lo­gi­sti­ke. Emo­na Oba­la je že opra­vi­la skr­ben pre­gled po­slo­va­nja dru­žbe, ven­dar po­ga­ ja­nja o na­tanč­nem de­le­žu za na­kup in ce­ni še tra­ja­jo. Pro­da­ja­lec BTC N. R. Ter­mi­nal Se­ža­na so dru­žbe v la­sti Pri­mor­skih skla­dov.

Nov plač­ni dogo­vor bi moral

No­ve­la za­ko­na o DDV bo v pra­ksi na za­čet­ku upošte­va­ti tudi nižjo infla­ci­jo pov­zro­či­la tu­di pre­cej zme­de So­ci­al­nim part­ner­jem - sin­di­ka­tom in de­lo­da­jal­cem - je vče­raj v

ime­nu vla­de dr­žav­na se­kre­tar­ka na fi­nanč­nem mi­ni­str­stvu He­le­na Ka­mnar pred­la­ga­la, da v do­go­vor o po­li­ti­ki ­plač za za­seb­ni sek­tor v le­tih 2004 in 2005 v pri­me­ru niž­je in­fla­ci­je vne­se­jo va­ro­val­ko. O tem je na do­pi­sni se­ji raz­prav­lja­la tu­di vla­da. Nov plač­ni do­go­vor pred­vi­ de­va, da se bo­do le­tos iz­pla­ča­ne bru­to pla­če av­gu­sta us­kla­di­le za 3,2 in v pri­hod­njem le­tu za 2,7 od­stot­ka. Vla­da pre­dla­ga, da bi se ob niž­ji in­fla­ci­ji tu­di pla­če po­tem us­kla­di­le za niž­ji od­sto­tek. Kot nam je po­ve­ dal pred­se­dnik Per­ga­ma Du­šan Re­bolj, te­mu pred­lo­gu nas­pro­tu­je­jo sin­di­ka­ti in de­lo­da­jal­ci. Tri­je sin­di­ka­ti Per­gam, ­KNSS Ne­odvi­snost in KS 90 Slo­ve­ni­ja vz­tra­ja­jo tu­di pri tem, da gre us­kla­di­tev in po­ve­ča­nje ­plač za pet ti­soč to­lar­jev bru­to v osnov­no pla­čo. Vla­da, de­lo­da­jal­ci in Zve­za svobo­dnih sin­di­ka­tov pre­dla­ga­jo, da se us­kla­ju­je­jo pov­preč­ne Ž. Z. bru­to iz­pla­ča­ne pla­če za­po­sle­nih.

Eri­ka Re­žek, davč­na sve­to­val­ka pri Te­se­usu: "Ne­pre­mič­ni­ne v Slo­ ve­ni­ji so ve­dno ob­dav­ če­ne s slo­ven­skim DDV in na na­čin, ki ve­lja pri nas."

Z lad­ji­co po Ljubljanici

hutnik in dodaja, da se država z njo za zdaj nima volje ukvarjati. O tem med drugim pričajo proračunska sredstva, ki jih namenja za oblikovanje te politike, in število urad­ nikov, ki se ukvarjajo s tem področjem. "Prim­ er je tudi sodnik za prekrške, ki se pri nas zjutraj odloča o kazni za prekoračitev hitro­ sti zaradi vožnje po naselju, opoldne pa o trgovinskem kartelu." Plahutnik se je dotak­ nil tudi medijev: "Tudi mediji se bolj zanima­ jo za burek kot pa, denimo, za konkurenco na področju letalskega prometa." N. R.

Kako se bo pla­če­val DDV pri lizin­gu

Dividende Lesnine EMMI 46 tolar­jev

Foto: Aleš Beno

Na vprašanje, ali so potrebne nadaljnje spremembe zakona o konkurenci, je Andrej Plahutnik, direktor vladnega urada za vars­ tvo konkurence, odgovoril nikalno. "Potre­ bovali bomo nov zakon," pa je pristavil v svojem petkovem nastopu na Bernardinu na okrogli mizi o usklajevanju gospodarskega prava. Novi zakon bi bilo po njegovih besedah neresno sprejemati leto dni pred volitvami. "Šele povsem nov zakon, ne le dosedanji kozmetični popravki, bo lahko podlaga za oblikovanje politike konkurence," meni Pla­

5

­DOGODKI IN ­OZADJA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • ŠT. 79a

Foto: Barbara Reya

4

Upra­va in NS dru­žbe Les­ni­ne ­EMMI je za di­vi­den­de del­ni­čar­jem pred­la­ga­la 46 to­lar­jev bru­to na del­ni­co. Za iz­pla­či­lo di­vi­dend so na­me­ni­li 31,7 od sku­paj 116,4 mi­li­jo­na to­lar­jev lan­ske­ga bi­lanč­ne­ga do­bič­ka, pre­ osta­nek pa bo ­ostal ne­raz­po­re­jen. Re­dna se­ja skup­šči­ne del­ni­čar­jev dru­žbe, P. S. na ka­te­ri bo­do ti od­lo­či­li o pre­dlo­gih, je ­sklicana za 28. maj.

Prvi mož Slovenijalesa pro­dal del­ni­ce

­KATARINA ­MATEJČIČ ka­ta­ri­na.ma­tej­cic@fi­nan­ce-on.net

Po no­ve­li za­ko­na o dav­ku na do­da­no vre­dnost je pri li­zin­gu pre­vo­znih sred­stev DDV pla­čan v dr­ža­vi, ­kjer je vo­zi­lo re­gi­stri­ra­no. Pri ne­pre­ mič­ni­nah pa ve­dno ve­lja, da so ob­dav­če­ne v dr­ža­vi, ­kjer so, ­prav ta­ko tu­di vse sto­ri­tve, po­vezane z nji­mi. Vče­raj je po­te­kal po­svet davč­ ne spe­ci­fi­ka­ci­je v li­zin­gu po vsto­ pu v EU, saj bo 1. ma­ja za­če­la vel­ja­ti no­ve­la za­ko­na o dav­ku na do­da­no vre­dnost (­ZDDV-C). Kot je po­ja­sni­la davč­na sve­to­val­ka pri Te­se­usu Eri­k a Re­ž ek, bo po ­ZDDV-C za fi­nanč­ni li­zing ve­lja­lo, da se bo DDV ob­ra­ču­nal v Slo­ve­ ni­ji, če gre za pro­met ne­za­ve­zan­cu v EU, na pri­mer fi­zič­ni ose­bi. Izje­ ma so no­va pre­vo­zna sred­stva. Pri pro­me­tu ne­za­ve­zan­cu v tre­tjo dr­ ža­vo, to­rej pri iz­vo­zu, pa to po­me­ ni opro­sti­tev dav­ka. Tu­di pri fi­ nanč­nem li­zin­gu davč­ne­mu za­ve­ zan­cu v EU ve­lja za pre­mič­ni­ne opro­sti­tev dav­ka, ven­dar je pri tem nuj­no do­ka­zi­lo o do­sta­vi bla­ ga v dru­go dr­ža­vo. Dru­ga­če je pri pre­vo­znih sred­stvih. DDV pla­ča ti­sti, ki vo­zi­lo do­bi, pla­ča pa ga v dr­ža­vi, v ka­te­ri je re­gi­stri­ra­no. Če je re­gi­stri­ra­mo pri nas, se to­rej obra­ču­na slo­ven­ski da­vek. Po­dob­

na do­lo­či­la ve­lja­jo tu­di pri fi­nanč­ nem li­zin­gu v tre­tjo dr­ža­vo.

Ne­pre­mič­ni­ne ob­dav­ če­ne v dr­ža­vi, ­kjer so "Pri ne­pre­mič­ni­nah pa ve­ dno ve­lja, da so ob­dav­če­ne v dr­ ža­vi, ­kjer so, ­prav ta­ko tu­di vse sto­ri­tve, po­vezane z nji­mi. Ne­pre­ mič­ni­ne v Slo­ve­ni­ji so ta­ko ve­ dno ob­dav­če­ne s slo­ven­skim DDV in na na­čin, ki ve­lja pri nas," po­jas­nju­je Rež­ko­va. Ena­ko ve­lja na pri­mer za Nem­či­jo, za­to bi se mo­ral slo­ven­ski davč­ni za­ ve­za­nec, ki pro­met opra­vi v Nem­ či­ji, tam re­gi­stri­ra­ti za DDV. Eri­ka Re­žek je za­ra­di mno­gih vpra­šanj, ki so se po­jav­lja­la med slu­ša­te­lji, po­uda­ri­la, da se bo­ji, da bo­do spre­mem­be na za­čet­ku pov­ zro­či­le pre­cej zme­de. "Vpra­ša­nje je tu­di, kaj bo­do pre­ver­ja­li davč­ni or­ ga­ni ozi­ro­ma ka­ko na­tan­čen bo nad­zor," je skle­ni­la.

Gledalci so za Adama izbra­li Toneta Tislja Na skle­pni pri­re­di­tvi ak­ci­je ­Adam in Eva z na­pa­ko, ki je bi­la v če­ tr­tek zve­čer v Can­kar­je­vem do­mu, so gle­dal­ci za naj­bolj sim­pa­tič­ne­ga Slo­ven­ca iz­bra­li To­ne­ta Tis­lja. Kot smo pi­sa­li, je 28 me­di­jev v ­isti ak­ci­ji za naj­bolj sim­pa­tič­no iz­bra­lo Moj­co Ma­vec. Do­daj­mo, da je Volks­bank - Ljud­ska ban­ka v okvi­ru po­kro­vi­telj­stva skle­pne pri­re­di­tve po­da­ri­la do­bro­del­ni ček v vre­dno­sti 500 ti­soč to­lar­jev. Pre­jem­nik je no­vo­me­ško druš­tvo Živ­lje­nje ­brez na­si­lja, de­nar pa je na­menjen var­ni hi­ši. M. B.

Ge­ne­ral­ni di­rek­tor dru­žbe Slo­ve­ni­ja­les Ži­ga Je­le­nec je mi­nu­lo sre­do pro­dal 249 del­nic dru­žbe, ki jo vo­di. Vre­dnost skle­nje­ne­ga po­sla je zna­ša­la 3,3 mi­li­jo­na to­lar­jev, Je­lenc pa ima v la­sti še 1.473 del­nic, P. S. kar po­me­ni 0,538-od­stot­ni de­lež ka­pi­ta­la pod­je­tja.

V Cometu napo­ve­du­je­jo gla­dov­no stav­ko Stav­kajoči de­lav­ci v zre­ški to­var­ni umet­nih bru­sov Co­met, ki stav­ka­jo že od 1. apri­la, na­me­ra­va­jo za­če­ti še gla­dov­no stav­ko. Stavkov­ ni od­bor je za to stav­ko, ki se bo za­če­la v po­ne­de­ljek opol­dne, že ­zbral 176 pod­pi­sov stav­ka­jo­čih. Če­trt­ko­va po­ga­ja­nja med upra­vo in stav­kov­ nim od­bo­rom so bi­la vno­vič ne­uspeš­na. Co­met na­da­lju­je vro­ča­nje pred­lo­gov no­vih po­godb o za­po­sli­tvi s pri­mer­jal­nim iz­ra­ču­nom ­plač po no­vem plač­nem si­ste­mu. Ta bo ­vsakemu za­po­slenemu pri­ne­sel za pet ti­soč to­lar­jev viš­je pla­čo. Stavkov­ni od­bor me­ni, da je to pre­ma­lo, STA in zah­te­va ­rast osnov­nih ­plač za de­set ti­soč to­lar­jev bru­to.

Začetek grad­nje v HE Boštanj Hol­ding slo­ven­skih elek­trarn, Sku­pni po­dvig pri iz­grad­nji HE na spod­nji Sa­vi in dru­žba Ni­vo so vče­raj pod­pisali po­god­bo o grad­nji aku­mu­la­cij­ske­ga ­bazena hi­dro­elek­trar­ne Boš­tanj. Ni­vo je bil za izva­ jal­ca ­izbran na po­dla­gi raz­pi­sa, na ka­te­re­ga se je pri­ja­vi­lo 11 po­nu­dni­ kov. Po vče­raj pod­pisani po­god­bi mo­ra do­kon­ča­ti grad­njo aku­mu­la­ cij­ske­ga ­bazena do 9. de­cem­bra 2005, šti­ri me­se­ce ­pred pred­vi­de­nim ura­dnim od­prt­jem pr­ve v ve­ri­gi hi­dro­elek­trarn na spod­nji Sa­vi. Po­ godbena vre­dnost grad­nje b ­ azena zna­ša 1,8 mi­li­jar­de to­lar­jev. B. G.

21.04.2004

17:02 Uhr

Seite 1

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • ŠT. 79a

PRI­LO­GA NS

­SOBOTA, 24. 4. 2004 • POSEB­NA IZDA­JA • www.finan­ce-on.net • ure­dniš­tvo: (01) 30 91 540 • e-pošta: finan­ce@finan­ce-on.net • naroč­ni­ne: 080 15 80 9

DOBER DAN, EVRO­PA Odpiramo novo, razburljivo poglavje

Foto: Barbara Reya

Slo_277x420_4c_24.4.+10.5.

­ERWAN FO­UÉRÉ, vod­ja De­le­ga­ci­je ev­rop­ske ko­mi­si­je v Slo­ve­ni­ji finance@finance-on.net

Poteza d.d. Ljubljana, Dunajska 22, tel.: 01/30 70 700 Novo mesto, Glavni trg 10, tel.: 07/37 18 221 www.poteza.si

Na­po­ve­do­va­ti pri­ho­dnost je v naj­bolj­šem pri­me­ru tve­ga­no. Ven­dar pa ma­lo lju­di dvo­mi o na­po­ve­di, da bo ši­ri­tev Ev­rop­ske uni­je na 25 ­članic 1. ma­ja po­memb­no spo­ro­či­lo Ev­ro­pi in sve­tu. Vz­po­sta­vi­tev enot­ne­ga tr­ga 450 mi­li­jo­nov po­troš­ni­kov s sku­ pnim ­uredbenim okvi­rom o po­slov­nih de­jav­no­stih bo moč­na spod­ bu­da po­ve­ča­nim vla­ga­njem, še po­se­bej v čez­mej­nih po­slov­nih do­go­vo­rih. Ši­ri­tev bo spod­bu­di­la ev­rop­sko go­spo­dar­stvo, ust­va­ri­la no­ve pri­lo­žno­sti za vse in spod­bu­di­la kon­ver­gen­co pri­sto­pnic ob po­mo­či vla­ganj in ži­vah­nej­še­ga go­spo­dar­stva. Slo­ve­ni­ja ve­lja za naj­bo­lje pri­prav­lje­no dr­ža­vo med de­se­ti­mi pri­sto­pni­ca­mi. Iz­ko­ri­sti­la je svo­jo zem­lje­pi­sno le­go in go­ji dol­go tra­di­ci­jo od­prtosti v tr­go­vin­ski po­li­ti­ki. Slo­ve­ni­ja je tu­di ide­alen ­most med Ev­rop­sko uni­jo in no­vi­mi tr­gi v ju­govz­ho­dni Ev­ro­pi. Vrh te­ga ima tu­di dol­go in­du­strij­sko tra­di­ci­jo in vi­so­ko kva­li­fi­ci­ra­no de­lov­no si­lo, saj ima 15 od­stot­kov ak­tiv­ne delov­ne si­le uni­ver­zi­tet­ no in 67 od­stot­kov pre­bi­val­stva sred­nje­šol­sko izo­bra­zbo, zna­nje tu­jih je­zi­kov pa je nad­pov­preč­no. Za­to ima Slo­ve­ni­ja vse po­treb­ne last­no­sti tr­go­vin­ske­ga sre­di­šča in lo­gi­stič­ne ba­ze. Konč­no je sploš­ ni živ­ljenj­ski stan­dard vi­sok, kar pri­zna­va­jo ta­ko do­ma­či­ni kot tuj­ci, ki tu ži­vi­jo. ­Kljub majh­no­sti ima Slo­ve­ni­ja ze­lo ra­zno­li­ko po­kra­ji­no in za­ra­di krat­kih raz­dalj je vse hi­tro do­seg­lji­vo. Hkra­ti pa je Slo­ve­ni­ja sku­paj s 24 part­ne­ri­ca­mi ­pred ne­ka­te­ri­mi tež­ki­mi iz­zi­vi - tu­di ­pred po­ve­ča­ni­mi na­po­ri za iz­vr­še­va­nje za­vez ­članic Uni­je z ev­rop­ske­ga sve­ta v Li­zbo­ni 2000. Na zad­njem ev­rop­ skem sve­tu 25. in 26. mar­ca je 25 pred­se­dni­kov dr­žav in ­vlad pre­ uči­lo nap­re­dek pri do­se­ga­nju li­zbon­ske­ga iz­zi­va. ­Svet se je osre­do­to­ čil na po­tre­bo po traj­nost­ni ra­sti in več­jem šte­vi­lu bolj­ših delov­nih ­mest ter po­uda­ril nuj­nost več­je kon­ku­renč­no­sti in ino­va­tiv­no­sti, še po­se­bej pri ma­lih in sred­njih pod­je­tjih. Po­uda­ril je tu­di po­tre­bo, da dr­ža­ve člani­ce spod­bu­di­jo okrep­lje­na po­slov­na vla­ga­nja v ra­zi­ska­ve in ra­zvoj ter več vla­ga­jo v izo­bra­že­va­nje in uspo­sab­lja­nje. To spo­ro­či­lo je še po­se­bej po­memb­no za Slo­ve­ni­jo, ki si ga mo­ra vze­ti k sr­cu. V dr­ža­vi ob­sta­ja še ogro­men po­ten­ci­al za ma­la in sred­nja pod­je­tja. Pod­po­ra te­mu sek­tor­ju po­me­ni vla­ga­nje v člo­ ve­ški ka­pi­tal. Ta­ko bo­do slo­ven­ska pod­je­tja po­sta­la kon­ku­renč­na, kar jih bo re­še­va­lo v kon­ku­renč­nem oko­lju raz­šir­je­ne Ev­rop­ske uni­je. Ma­la in sred­nja pod­je­tja so zi­da­ki ev­rop­ske­ga go­spo­dar­stva in so v osrč­ju ev­rop­ske­ga ci­lja več­jih ino­va­cij in teh­no­lo­ške­ga nap­red­ ka. Za­to bo v okvi­ru 6. okvir­ne­ga prog­ra­ma za ra­zi­ska­ve Ev­rop­ske uni­je (2003-2006) sku­paj 2,2 mi­li­jar­de ev­rov po­ma­ga­lo ma­lim in sred­njim pod­je­tjem premaga­ti te­ža­ve pri vz­po­stav­lja­nju in fi­nan­ci­ ra­nju ra­zi­sko­val­nih de­jav­no­sti. Učin­ki ši­ri­tve in go­spo­dar­ski pro­ces po pri­dru­ži­tvi bo­do moč­no odvi­sni od Slo­ve­ni­je sa­me, od zmog­ljivosti in hi­tro­sti pri­la­go­di­ti se ­novemu oko­lju, pa tu­di od ko­li­či­ne vla­ganj - ta­ko do­ma­čih kot tu­jih. Obo­ja so nuj­na za viš­jo stop­njo izdat­kov za ra­zi­ska­ve in ra­zvoj ter s tem viš­jo ­rast in izbolj­ša­no kon­ku­renč­nost go­spo­dar­stva. Če­prav ima Slo­ve­ni­ja tr­dno go­spo­dar­sko po­dla­go in nap­re­dno stra­te­gi­jo ra­sti, pa se mo­ra vse­eno po­tru­di­ti in pri­te­gni­ti več ne­po­sre­dnih tu­jih na­ložb. To je bi­lo osred­nje spo­ro­či­lo kon­fe­ren­ce, ki so jo ­pred ne­dav­ nim sku­paj or­ga­ni­zi­ra­li De­le­ga­ci­ja ev­rop­ske ko­mi­si­je, Agen­ci­ja za pro­mo­ci­jo go­spo­dar­stva in tu­je in­ve­sti­ci­je (TI­PO) ter Fi­nan­ce. Ta pri­lo­ga je od­lič­na ­pobuda za osvet­lje­va­nje raz­lič­nih pri­lo­žno­ sti, ki ča­ka­jo Slo­ve­ni­jo, med­tem ko se pri­prav­lja na pra­zno­va­nje no­ve­ga in ra­zbur­lji­ve­ga po­glav­ja v zgo­do­vi­ni ev­rop­ske in­te­gra­ci­je.

21.04.2004

17:02 Uhr

Seite 1

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • ŠT. 79a

PRI­LO­GA NS

­SOBOTA, 24. 4. 2004 • POSEB­NA IZDA­JA • www.finan­ce-on.net • ure­dniš­tvo: (01) 30 91 540 • e-pošta: finan­ce@finan­ce-on.net • naroč­ni­ne: 080 15 80 9

DOBER DAN, EVRO­PA Odpiramo novo, razburljivo poglavje

Foto: Barbara Reya

Slo_277x420_4c_24.4.+10.5.

­ERWAN FO­UÉRÉ, vod­ja De­le­ga­ci­je ev­rop­ske ko­mi­si­je v Slo­ve­ni­ji finance@finance-on.net

Poteza d.d. Ljubljana, Dunajska 22, tel.: 01/30 70 700 Novo mesto, Glavni trg 10, tel.: 07/37 18 221 www.poteza.si

Na­po­ve­do­va­ti pri­ho­dnost je v naj­bolj­šem pri­me­ru tve­ga­no. Ven­dar pa ma­lo lju­di dvo­mi o na­po­ve­di, da bo ši­ri­tev Ev­rop­ske uni­je na 25 ­članic 1. ma­ja po­memb­no spo­ro­či­lo Ev­ro­pi in sve­tu. Vz­po­sta­vi­tev enot­ne­ga tr­ga 450 mi­li­jo­nov po­troš­ni­kov s sku­ pnim ­uredbenim okvi­rom o po­slov­nih de­jav­no­stih bo moč­na spod­ bu­da po­ve­ča­nim vla­ga­njem, še po­se­bej v čez­mej­nih po­slov­nih do­go­vo­rih. Ši­ri­tev bo spod­bu­di­la ev­rop­sko go­spo­dar­stvo, ust­va­ri­la no­ve pri­lo­žno­sti za vse in spod­bu­di­la kon­ver­gen­co pri­sto­pnic ob po­mo­či vla­ganj in ži­vah­nej­še­ga go­spo­dar­stva. Slo­ve­ni­ja ve­lja za naj­bo­lje pri­prav­lje­no dr­ža­vo med de­se­ti­mi pri­sto­pni­ca­mi. Iz­ko­ri­sti­la je svo­jo zem­lje­pi­sno le­go in go­ji dol­go tra­di­ci­jo od­prtosti v tr­go­vin­ski po­li­ti­ki. Slo­ve­ni­ja je tu­di ide­alen ­most med Ev­rop­sko uni­jo in no­vi­mi tr­gi v ju­govz­ho­dni Ev­ro­pi. Vrh te­ga ima tu­di dol­go in­du­strij­sko tra­di­ci­jo in vi­so­ko kva­li­fi­ci­ra­no de­lov­no si­lo, saj ima 15 od­stot­kov ak­tiv­ne delov­ne si­le uni­ver­zi­tet­ no in 67 od­stot­kov pre­bi­val­stva sred­nje­šol­sko izo­bra­zbo, zna­nje tu­jih je­zi­kov pa je nad­pov­preč­no. Za­to ima Slo­ve­ni­ja vse po­treb­ne last­no­sti tr­go­vin­ske­ga sre­di­šča in lo­gi­stič­ne ba­ze. Konč­no je sploš­ ni živ­ljenj­ski stan­dard vi­sok, kar pri­zna­va­jo ta­ko do­ma­či­ni kot tuj­ci, ki tu ži­vi­jo. ­Kljub majh­no­sti ima Slo­ve­ni­ja ze­lo ra­zno­li­ko po­kra­ji­no in za­ra­di krat­kih raz­dalj je vse hi­tro do­seg­lji­vo. Hkra­ti pa je Slo­ve­ni­ja sku­paj s 24 part­ne­ri­ca­mi ­pred ne­ka­te­ri­mi tež­ki­mi iz­zi­vi - tu­di ­pred po­ve­ča­ni­mi na­po­ri za iz­vr­še­va­nje za­vez ­članic Uni­je z ev­rop­ske­ga sve­ta v Li­zbo­ni 2000. Na zad­njem ev­rop­ skem sve­tu 25. in 26. mar­ca je 25 pred­se­dni­kov dr­žav in ­vlad pre­ uči­lo nap­re­dek pri do­se­ga­nju li­zbon­ske­ga iz­zi­va. ­Svet se je osre­do­to­ čil na po­tre­bo po traj­nost­ni ra­sti in več­jem šte­vi­lu bolj­ših delov­nih ­mest ter po­uda­ril nuj­nost več­je kon­ku­renč­no­sti in ino­va­tiv­no­sti, še po­se­bej pri ma­lih in sred­njih pod­je­tjih. Po­uda­ril je tu­di po­tre­bo, da dr­ža­ve člani­ce spod­bu­di­jo okrep­lje­na po­slov­na vla­ga­nja v ra­zi­ska­ve in ra­zvoj ter več vla­ga­jo v izo­bra­že­va­nje in uspo­sab­lja­nje. To spo­ro­či­lo je še po­se­bej po­memb­no za Slo­ve­ni­jo, ki si ga mo­ra vze­ti k sr­cu. V dr­ža­vi ob­sta­ja še ogro­men po­ten­ci­al za ma­la in sred­nja pod­je­tja. Pod­po­ra te­mu sek­tor­ju po­me­ni vla­ga­nje v člo­ ve­ški ka­pi­tal. Ta­ko bo­do slo­ven­ska pod­je­tja po­sta­la kon­ku­renč­na, kar jih bo re­še­va­lo v kon­ku­renč­nem oko­lju raz­šir­je­ne Ev­rop­ske uni­je. Ma­la in sred­nja pod­je­tja so zi­da­ki ev­rop­ske­ga go­spo­dar­stva in so v osrč­ju ev­rop­ske­ga ci­lja več­jih ino­va­cij in teh­no­lo­ške­ga nap­red­ ka. Za­to bo v okvi­ru 6. okvir­ne­ga prog­ra­ma za ra­zi­ska­ve Ev­rop­ske uni­je (2003-2006) sku­paj 2,2 mi­li­jar­de ev­rov po­ma­ga­lo ma­lim in sred­njim pod­je­tjem premaga­ti te­ža­ve pri vz­po­stav­lja­nju in fi­nan­ci­ ra­nju ra­zi­sko­val­nih de­jav­no­sti. Učin­ki ši­ri­tve in go­spo­dar­ski pro­ces po pri­dru­ži­tvi bo­do moč­no odvi­sni od Slo­ve­ni­je sa­me, od zmog­ljivosti in hi­tro­sti pri­la­go­di­ti se ­novemu oko­lju, pa tu­di od ko­li­či­ne vla­ganj - ta­ko do­ma­čih kot tu­jih. Obo­ja so nuj­na za viš­jo stop­njo izdat­kov za ra­zi­ska­ve in ra­zvoj ter s tem viš­jo ­rast in izbolj­ša­no kon­ku­renč­nost go­spo­dar­stva. Če­prav ima Slo­ve­ni­ja tr­dno go­spo­dar­sko po­dla­go in nap­re­dno stra­te­gi­jo ra­sti, pa se mo­ra vse­eno po­tru­di­ti in pri­te­gni­ti več ne­po­sre­dnih tu­jih na­ložb. To je bi­lo osred­nje spo­ro­či­lo kon­fe­ren­ce, ki so jo ­pred ne­dav­ nim sku­paj or­ga­ni­zi­ra­li De­le­ga­ci­ja ev­rop­ske ko­mi­si­je, Agen­ci­ja za pro­mo­ci­jo go­spo­dar­stva in tu­je in­ve­sti­ci­je (TI­PO) ter Fi­nan­ce. Ta pri­lo­ga je od­lič­na ­pobuda za osvet­lje­va­nje raz­lič­nih pri­lo­žno­ sti, ki ča­ka­jo Slo­ve­ni­jo, med­tem ko se pri­prav­lja na pra­zno­va­nje no­ve­ga in ra­zbur­lji­ve­ga po­glav­ja v zgo­do­vi­ni ev­rop­ske in­te­gra­ci­je.

10

DOBER DAN, EVRO­PA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEB­NA IZDA­JA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEB­NA IZDA­JA

Željno, ne s stra­hom v EU

Pod­jet­niš­tvo od Maribora do Dublina

To­krat­no ši­ri­tev so po­ga­nja­li mo­ral­na si­la, po­li­tič­ni in stra­te­ški in­te­re­si. Bi­la je dol­go za­po­znel od­go­vor EU na tra­gič­ ne do­god­ke 20. sto­le­tja. Bi­la je po­skus mi­ru z in­te­gra­ci­jo, sta­bil­no­sti z ra­zu­me­ va­njem in so­de­lo­va­njem. Za­to je ta ši­ ri­tev res­nič­no "zgo­do­vin­ska".

Slo­ve­ni­ja ima le­po tra­di­ci­jo spod­bu­ja­ nja pod­jet­niš­tva. Ven­dar pa na ne­ka­te­ rih po­droč­jih za­osta­ja, de­ni­mo pri im­ ple­men­ta­ci­ji si­ste­ma "vse na ­enem me­stu", ki bi omo­go­čal pod­jet­ni­kom, da opra­vi­jo vse for­mal­no­sti v zve­zi z re­ gi­stra­ci­jo na ­enem me­stu.

GÜN­TER VER­HE­UGEN, ev­rop­ski ko­ mi­sar za ši­ri­tev

ERK­KI LI­IKA­NEN, ev­rop­ski ko­mi­sar za pod­jet­niš­tvo in in­for­ma­cij­sko dru­žbo

finance@finance-on.net

Pr­ve­ga ma­ja bo Ev­rop­ska uni­ja šte­la de­set no­vih ­članic. S ši­ri­tvi­jo se bo pre­bi­val­stvo EU po­ve­ča­lo za 75 mi­li­jo­nov, na pri­bli­žno 450 mi­li­jo­nov, in ­nastal bo naj­več­ji no­tra­nji trg na sve­tu. Sa­mo sta­ti­stič­ni po­ da­tki pa ne po­ve­do do­volj o tem pro­jek­tu. Ši­ri­tev je ve­li­ko več kot to. Re­kel bi ce­lo, da je be­se­da "ši­ri­tev" za­va­ja­jo­ča. V se­bi no­si ko­no­ta­ci­jo do­da­ja­ nja dr­ž av, ki že­l i­j o po­sta­t i člani­ce klu­ba. V re­sni­ci pa je pred­vsem po­li­tič­na am­bi­ci­ja, ki te­me­lji na sku­pni vi­zi­ji in ci­ljih, kot so jih ime­li "usta­ nov­ni oče­tje" ev­rop­ske po­ve­ za­ve. Pri ši­ri­tvi gre za šir­je­nje mi­ru, sta­bil­no­sti, de­mo­kra­ci­je in bla­gi­nje, kar je EU že uspeš­ no iz­ku­si­la, na vse ob­moč­je med Bal­ti­kom, Ja­dra­nom in Čr­nim mor­jem. Je to­rej ključ­ ni stra­te­ški pro­jekt ne le za pri­sto­pni­ce, tem­več za vso Ev­ ro­po. Ni­ko­li ­prej se ni to­li­ko dr­žav so­ča­sno pri­dru­ži­lo in ni­ko­li ­prej ni­so pri­sto­pne pri­ pra­ve zah­te­va­le ta­ko te­me­lji­te pre­obra­zbe go­spo­dar­stva in dru­žbe v kan­di­dat­kah. Ni­ko­li ­prej tu­di ni bil pri­stop ta­ko do­bro pri­prav­ljen kot to­krat. Do pad­ca ko­mu­ni­zma je bi­la Ev­ro­pa pre­sekana na pol. Zi­do­vi in me­je, kot je bil ber­ lin­ski zid, med­se­boj­na sum­ni­ če­nja in grož­nja voj­ne so lo­če­ va­li dr­ža­ve za že­le­zno za­ve­so od pre­osta­lih. Še­le le­ta 1989 je Ev­rop­ska uni­ja do­bi­la en­krat­ no pri­lo­žnost, da pu­sti zgo­do­ vi­no za sa­bo in zdru­ži na si­lo ­ločeno ce­li­no. Ev­ro­pa ni­ka­kor ni mo­gla spu­stiti te pri­lo­žno­sti iz rok. So­li­dar­nost do dr­žav s sku­pni­ mi zgo­do­vin­ski­mi in kultur­ni­ mi ko­re­ni­na­mi je zah­te­va­la od ­članic EU, da so pri­sko­či­le na po­moč so­se­dam. Mir in sta­bil­ nost ne bo­sta le ozdra­vi­la ran, ki so jih ev­rop­skim dru­žbam pov­zro­či­la le­ta osa­mi­tve in ne­ za­upa­nja, am­pak bo­sta po­ga­ nja­la go­spo­dar­ski ra­zvoj in pri­ ne­sla naj­več­jo bla­gi­njo za vse.

Ve­li­ka pre­obra­zba pri­ sto­pnic Po­nu­di­ti član­stvo dr­ža­ vam sred­nje in vz­ho­dne Ev­ro­ pe je bi­lo od­lo­čil­no za do­se­ga­ nje teh ci­ljev. Da bi po­sta­le del dru­ži­ne EU, so mo­ra­le pre­obli­ ko­va­ti za­sta­re­le go­spo­dar­ske in po­li­tič­ne struk­tu­re. Pri­sto­ pni­ce so na­me­ni­le ve­li­ko tru­da za ­uspeh gro­mo­zan­ske­ga pro­ ce­sa pre­obra­zbe. Pri­va­ti­zi­ra­le so in­du­stri­jo in ban­ke, li­be­ra­ li­zi­ra­le tr­ge in ce­ne, po­sta­vi­le no­vo upra­vo za za­go­tav­lja­nje lo­jal­ne kon­ku­ren­ce in nad­zor tr­žnih pra­vil. Pre­no­vi­le so so­ dne si­ste­me in spre­je­le ce­lo­ten prav­ni ­okvir EU. Med­tem ko se po­ga­ja­nja z Bol­ga­ri­jo in Romuni­jo na­da­lju­ je­jo in bo od­lo­či­tev o za­čet­ku po­ga­janj s Tur­či­jo spre­je­ta ko­ nec le­ta, de­set dr­žav, ki vsto­pa­ jo v Uni­jo, kon­ču­je ­svoje pri­ pra­ve na ­vstop. Raz­vi­le so se v tr­dne de­mo­kra­ci­je. So­sed­ski in mej­ni spo­ri ter manj­šin­ska vpra­ša­nja so bi­li re­še­ni ali so

tik ­pred tem. Pre­obra­zba v de­ lu­jo­ča tr­žna go­spo­dar­stva je ve­či­no­ma kon­ča­na in go­spo­ dar­ske re­for­me gra­di­jo kon­ku­ renč­ne struk­tu­re. To­krat­no ši­ri­tev so po­ga­ nja­li mo­ral­na si­la, po­li­tič­ni in stra­te­ški in­te­re­si. Bi­la je dol­go za­po­znel od­go­vor EU na tra­ gič­ne do­god­ke 20. sto­le­tja. Bi­ la je po­skus mi­ru z in­te­gra­ci­jo, sta­bil­no­sti z ra­zu­me­va­njem in so­de­lo­va­njem. Za­to je ta ši­ri­ tev res­nič­no "zgo­do­vin­ska".

Var­nost­ni iz­zi­vi 21. sto­le­tja Ven­dar pa se zgod­ba tu ne kon­ča. EU mo­ra še raz­vi­ti in­ te­gra­ci­jo, okre­pi­ti ­svoje usta­ no­ve in pri­la­go­di­ti ­svoje po­li­ti­ ke iz­zi­vom 21. sto­le­tja, med ka­te­ri­mi se je v zad­njih te­dnih dra­ma­tič­no okre­pil po­men bo­ ja pro­ti fun­da­men­ta­li­zmu in te­ro­ri­zmu. Nuj­no je, da se mu po­sve­ti­mo, če ho­če bi­ti Ev­ro­pa spo­sob­na ­braniti ­svoje in­te­re­se so­gla­sno, in ne v raz­gla­še­nem zborč­k u. Okre­pi­ti mo­ra­mo, kar ima­mo skup­ne­ga, da bo­mo la­hko ob­v­la­do­va­li no­ve te­ža­ve v sve­tu. Za­to bo­mo la­hko po­ pol­no­ma iz­ko­ri­sti­li mo­žno­sti, ki jih pri­na­ša ši­ri­tev, le ko bo EU s svo­jo usta­vo, ki bo vre­ dna no­ve ve­li­či­ne in te­že, raz­ vi­la pra­vo zu­na­njo in var­nost­ no po­li­ti­ko, pa tu­di moč­no so­dno in po­li­cij­sko so­de­lo­va­ nje, ki sta po­treb­na za obram­ bo na­ših vred­not, svobo­de in var­no­sti v da­naš­njem sve­tu. La­hko si pred­stav­lja­te, da je bi­lo po­treb­no ve­li­ko de­la, da bi za­go­to­vi­li ­uspeh ta­ko ve­li­ke na­lo­ge. Ve­li­ko lju­di je vlo­ži­lo le­ta pre­danosti v pro­ces.

La­hko cve­ti­mo le, če cve­ti tudi so­sed ­Vsak iz­med ­njih si za­slu­ži pri­zna­nje za ­svoj pri­spe­vek k te­mu, da ­zdaj želj­no - ne s stra­ hom - pri­ča­ku­je­mo pri­sto­pni dan, ven­dar pa jih je se­ve­da pre­več, da bi jih na­šte­va­li. Ve­ sel sem, da bo ­eden iz­med ­njih ze­lo te­sno so­de­lo­val z me­noj v pri­hod­njih ne­kaj me­se­cih. Ja­ne­za Po­toč­ni­ka sem spo­znal med pri­sto­pni­mi po­ga­ja­nji, ko je vo­dil slo­ven­sko po­ga­jal­sko eki­po. Je ze­lo de­la­ven člo­vek z ve­li­kim po­li­tič­nim in stro­ kov­nim ­znanjem ter oseb­no in­te­gri­te­to. Po­ma­gal mi bo pri na­sled­njem ve­li­kem iz­zi­vu, ki je ­pred na­mi: pre­na­ša­nje mi­ ru, de­mo­kra­ci­je in bla­gi­nje ­prek na­ših me­ja na­šim no­vim so­se­dom v vz­ho­dni Ev­ro­pi in bliž­nji sre­do­zem­ski re­gi­ji pod no­vo za­stav­lje­no "ev­rop­sko so­sed­sko po­li­ti­ko". Še ve­dno je res, da la­hko cve­ti­mo sa­mo, če cve­ti tu­di so­sed. Za­to ne sme­mo do­vo­li­ti, da se raz­vi­je no­va ra­zme­ji­tev ob vz­ho­dni me­ji raz­šir­je­ne Uni­je, ki bi la­ hko raz­ce­pi­la ce­li­no. Tu­di ne že­li­mo takš­ne ra­zme­ji­tve na ju­žnih me­jah. To je bi­stvo na­ še­ga ­namena. S to ev­rop­sko so­sed­sko po­li­ti­ko, s tem kro­ gom pri­ja­te­ljev, la­hko Ev­ro­pa zre v pri­ho­dnost z več­jo go­ tovos­tjo.

11

DOBER DAN, EVRO­PA

finance@finance-on.net

Evro čim prej, lobistov čim manj Če­prav ev­rop­ske di­rek­ti­ve pod­jet­ni­kom še ni­so naj­bolj bli­zu, so z mi­sli­mi že pri ev­r u; ­zanj jih na­vi­ja kar 70 od­s tot­kov Le de­se­ti­na do­bro pri­prav­lje­nih na Ev­ro­po

­BOJANA HU­MAR DE­KLE­VA bojana.humar@fi­nan­ce-on.net

Tik ­pred vsto­pom v Ev­rop­sko uni­jo slo­ven­ski pod­jet­ni­ki ni­so naj­bo­lje se­zna­nje­ni z di­rek­ti­va­mi, ki za­de­va­jo nji­ho­vo po­slo­va­nje. ­Kljub te­mu ne pri­ča­ku­je­jo več­jih te­žav, še naj­več pri tr­že­nju. Skoraj 80 od­stot­kov jih ne ra­ču­na na po­moč lo­bi­stov, če­prav jih je ­manj kot po­lo­vi­ca pri­prav­lje­nih na enot­ni ev­rop­ski trg. Naj­več si obe­t a­jo od laž­je­ga do­sto­pa do tr­gov Uni­je, be­ga mo­žga­nov se ­sploh ne bo­ji­jo. Kar 70 od­stot­kov pa jih na­vi­ja za ev­ro. Re­zul­t a­ti ra­zi­ska­ve ka­že­jo, da je le do­bra tre­tji­na vpra­ša­nih (med nji­mi je naj­več pod­je­tij z več kot 150 za­po­sle­ni­ mi) do­bro se­zna­nje­na z di­rek­ti­va­mi Ev­ rop­ske uni­je, sla­ba de­se­ti­na ze­lo do­bro. Do­brih 40 od­stot­kov pod­je­tij - med nji­mi

so opa­zna ti­sta z 51 do 150 za­po­sle­ni­mi - je sred­nje do­bro se­zna­nje­nih z di­rek­ti­ va­mi EU, pre­osta­li pa so z nji­mi sla­bo ali pa ­sploh ni­so se­zna­nje­ni. Med te­mi so opa­zna ma­la pod­je­tja z ­manj kot 50 za­po­sle­ni­mi.

Za­to ne pre­se­ne­ča po­da­tek, da jih le de­se­ti­na me­ni, da so do­bro pri­prav­lje­ni na Uni­jo. Sko­raj 40 od­stot­kov jih je od­go­vo­ri­lo, da so le del­no pri­prav­lje­ni ali ni­ti to, 45 od­ stot­kov pa jih pra­vi, da so do­bro. Bo­lje so pri­prav­lje­ne več­je dru­žbe, med­tem ko so ma­la in sred­nja pod­je­tja slab­še pri­prav­lje­na na ­vstop na enot­ni ev­rop­ski trg. Očit­no se zad­nji za­na­ša­jo na svo­jo pro­žnost, ki jim jo omo­go­ča manj­še šte­vi­lo za­po­sle­nih.

Skr­bi tr­že­nje, lo­bi­stov ni­kar

­K ljub ne rav­n o bri­ljant­n i pri­p rav­ ljenosti na os­trej­šo kon­ku­ren­co an­ke­ti­ra­ni

PO­DA­TKI O RA­ZI­SKA­VI An­ke­ti­r a­nje je po­te­k a­lo 7. in 8. apri­la, v ra­z i­s ka­vo pa je bi­l o vk­l ju­č e­n ih 250 pod­je­tij iz ­vseh slo­ven­skih re­gij. Med nji­mi je bi­lo 125 pod­je­tij z do 50 za­po­sle­ni­mi, 78, ki ima­jo od 51 do 150 za­po­sle­nih, in 47 pod­je­tij z več kot 150 za­po­sle­ni­mi. ve­či­no­ma na no­be­nem po­droč­ju de­lo­va­nja ne pri­ča­ku­je­jo ze­lo ve­li­ko te­žav, še naj­več na po­droč­jih tr­že­nja, pro­da­je, fi­nanc in var­ stva oko­lja. ­Prav ta­ko jih ve­li­ka ve­či­na (kar 80 od­stot­kov) me­ni, da ne bo po­trebova­la po­mo­či lo­bi­stov za uvel­jav­lja­nje svo­jih in­te­ re­sov v EU.

Laž­ji do­stop do tr­gov EU in os­trej­ ša kon­ku­ren­ca

Do­bra po­lo­vi­ca an­ke­ti­ra­nih za­ra­di vsto­ pa v Uni­jo pri­ča­ku­je laž­ji do­stop do tr­gov EU in ugo­dnej­še­ga fi­nan­ci­ra­nja, več bo­do vla­ga­li v ra­zi­ska­ve in ra­zvoj in zni­ža­li stro­ ške po­slo­va­nja. Ve­li­ko si obe­ta­jo tu­di od mo­žno­sti čr­pa­nja ev­rop­skih po­mo­či in pre­ gle­dnej­še­ga po­slo­va­nja, za­ve­da­jo pa se tu­di os­trej­še kon­ku­ren­ce. Pod­jet­ni­ki pa se naj­ manj bo­ji­jo od­ho­da kva­li­fi­ci­ra­ne delov­ne si­le in tež­je­ga za­po­slo­va­nja tu­je delov­ne si­le iz ne­čla­nic Ev­rop­ske uni­je. Sko­raj dve tre­tji­ni an­ke­ti­ra­nih me­ni­ta, da bo po­lo­žaj nji­ho­ve­ga pod­je­tja po vsto­pu v Ev­rop­sko uni­jo ­enak, kot je z­ daj, do­bra

če­tr­ti­na me­ni, da bo bolj­ši, sla­ba de­se­ti­na pa pri­ča­ku­je slab­ši po­lo­žaj.

Za­po­sle­ni brez bo­ja­zni

Do­brih 90 od­stot­kov vpra­ša­nih pod­je­tij je od­go­vo­ri­lo, da ne bo­do od­pu­šča­la za­po­sle­nih po vsto­pu v EU, le v sla­bih os­mih od­stot­kih an­ ke­ti­ra­nih pod­je­tij pa me­ni­jo, da bo to po­treb­no.

Ev­ro ­zdaj!

Pre­se­net­lji­vo vi­sok je de­lež ­tistih, ki pra­vi­jo, naj Slo­ve­ni­ja čim ­prej prevza­me ev­ro; ta­kih je nam­reč sko­raj 70 od­stot­kov. Sla­ba če­tr­ti­na pa jih me­ni, da naj bo to­lar čim ­dlje pla­čil­no sred­stvo v Slo­ve­ni­ji.

Podjetniki pozor: spre­memb pri poslo­va­nju je veli­ko tu bo­do poroča­li o fi­ po­stop­kov. Ro­ki za pla­či­lo ca­rin­ zič­nem to­k u bla­ga z ske­ga dol­ga se bo­do skraj­ša­li s 30 EU, ki je bi­lo v Ev­rop­ na 10 dni, ra­zen za de­kla­ran­te, ki Roki za plačilo carinski uni­ji kup­lje­no ali ima­jo po­seb­no do­vo­lje­nje ca­ri­ne. Slo­ven­ska pod­je­tja bo­do na ve­li­kem no­ skega dolga se skra­prodano, po­sla­no ali Sku­p­nost­no bla­go, ki bo na dan tra­njem tr­g u la­h ko iz­ko­r i­sti­l a ugo­d ne se vra­ča na po­pra­vi­la vsto­pa v Ev­rop­sko uni­jo v ca­rin­ učin­ke eko­no­mi­je ob­se­ga, saj bo­do la­hko jšajo s 30 na 10 dni. ali pre­de­la­vo, ter bla­ ski obrav­na­vi, ne bo za­vezano sko­raj ne­ovi­ra­no pro­da­ja­la ­svoje izdel­ke go, ki je bi­lo do­bav­lje­ pla­či­lu ca­ri­ne in se ­zanj ne bo­ po ­vsej Ev­rop­ski uni­ji. Od­pra­va no­tra­njih no ozi­ro­ma na­bav­lje­ do upo­rab­lja­li ca­rin­ski po­stop­ me­ja, ca­rin in mej­nih kon­trol bo pre­cej no brez­p lač­n o. Ne ki. Pri ne­sku­pnost­nem bla­gu se olaj­ša­la po­slo­va­nje. ­Prost pre­tok pro­izvo­ po­ro­ča pa se o to­k u bo­do ca­rin­ski po­stop­ki skle­ni­li po dnih fak­tor­jev bo po­eno­sta­vil do­ku­men­ sto­ri­tev, bla­gu v tran­zi­tu ter bla­gu, ki je po­ ca­rin­skih stop­njah in za­ko­no­da­ji Ev­rop­ske ta­cij­ske to­ko­ve. Naj­več bo­do pri­do­bi­la seb­no opre­de­lje­no v ­izvedbeni Ured­bi ES uni­je. ti­sta pod­je­tja, ki že 1901/2000 (na pri­mer mo­ne­tar­no zla­to, pošt­ ­zdaj ve­či­no­ma po­ Blago, ki bo uvoženo iz tretSta­ti­sti­ka blagov­ne ne znam­ke, ura­no­va ru­da in dru­go). slu­j e­j o na ev­r op­ jih držav ter v eni izmed men­ja­ve po­slej In­tra­ s k e m t r g­ u i n stat Oprav­lja­nje sto­ri­tev v EU upošte­v a­j o ev­r op­ članic Evropske unije ska pra­vi­la ­igre. Blagov­ n a men­ j a­ v a med Sto­rit­ve­na pod­je­tja bo­do la­hko svobo­dno ocarin­jeno in sproščeno v Slo­ve­ni­jo in dr­ža­va­mi Ev­ oprav­lja­la sto­ri­tve z na­po­te­ni­mi de­lav­ci v dru­ prost promet, se bo lahko rop­ske uni­je se je do­slej gih člani­cah. De­la­vec je v tem pri­me­ru še ve­ sprem­lja­la s ca­rin­ski­mi de­ dno za­po­slen v ma­tič­nem pod­je­tju, čas oprav­ Vsto­p a­m o na skoraj neovirano gibalo po kla­ra­ci­ja­mi. Ker pa teh ne lja­nja sto­ri­tev pa je ome­jen. Na­po­te­ni de­la­vec ca­r in­sko ob­m oč­j e vsej EU. bo več, bo za­čel vel­ja­ti si­ de­la v delov­nih raz­me­rah, kot so ure­je­ne z Sku­pno­sti, za­to stem In­tra­stat, ki po­me­ni za­ko­nom ali ko­lek­tiv­ni­mi po­god­ba­mi v dr­ža­vi bo­do ca­ri­ne, ca­ sta­ti­sti­ko blagov­ne men­ja­ve člani­ci, ka­mor je de­la­vec na­po­ten. Te raz­me­re rin­ske ovi­re in po­ med člani­ca­mi Ev­rop­ske uni­je. Si­ste­mu In­ se na­na­ša­jo pred­vsem na delov­ni čas, mi­ni­ stop­ki pri po­slo­va­nju s člani­ca­mi Ev­rop­ske tra­stat bo­do po­ro­ča­le prav­ne ose­be, ki so mal­ne ur­ne po­stav­ke, pla­čan let­ni do­pust, uni­je po­vsem od­prav­lje­ni. S tre­tji­mi dr­ža­va­ za­vezane za pla­či­lo DDV in po­slu­je­jo z dr­ža­ nadur­no de­lo, var­nost pri de­lu in po­dob­no. mi bo­do pod­je­tja po­slo­va­la po pra­vi­lih sku­ va­mi Uni­je. Po­ro­ča­nju ni­so Av­s­t ri­j a in pne zu­na­nje­tr­go­vin­ske po­li­ti­ke. Ve­lja­li bo­ za­vezani fi­zič­ne ose­be in ti­sta Nem­č i­j a sta do zu­na­nje­tr­go­vin­ski spo­ra­zu­mi, ca­rin­ske pod­je­tja, ki ni­so za­ve­zan­ci za do­bi­li pra­vi­co stop­nje, ca­rin­ska za­ko­no­da­ja, stop­nje za­šči­ Nemčija in Avstrija sta omejili DDV. ­Prav ta­ko ni­so za­vezane do uve­lja­vi­tve te ter iz­vo­zna in tr­go­vin­ska po­li­ti­ka, kot jih opravljanje storitev na področjih po­ro­ča­ti ti­ste prav­ne ose­be, ki pre­h od­n e­g a upošte­va­jo vse dr­ža­ve Ev­rop­ske uni­je. gradbeništva, industrijskega ne pre­se­ga­jo ta­ko ime­no­va­ne­ ob­dob­ja, ki bo Ca­rin­ske spre­mem­be ga vk­lju­či­tve­ne­ga pra­ga 100 tra­j a­l o naj­ čiščenja, notranjega opremljanti­soč ev­rov. Pod­je­tje se la­hko manj dve in Bla­go, ki bo uvo­že­no iz tret­jih dr­žav ter ja, vrtnarstva, socialnega varstod­lo­či, da bo po­ro­ča­nje za In­ naj­več se­dem v eni iz­med ­članic Ev­rop­ske uni­je oca­ri­nje­ tra­stat pre­pu­sti­lo tre­tji ose­bi, let. Ome­ji­tev no in spro­šče­no v ­prost pro­met, se bo la­hko va in nege na domu ter obdelave de­kla­ran­tu, ven­dar je sa­mo o p r av­lj a­nj a ­bolj ali ­manj ne­ovi­ra­no gi­ba­lo po ­vseh pre­ kamna in kovin. od­go­vor­no za toč­nost in sto­ri­tev se bo osta­lih člani­cah. Bla­go ima sta­tus sku­pnost­ pra­vo­ča­sno do­sta­vo po­dat­ na­na­ša­la na te ne­ga bla­ga, če je v Sku­pno­sti v ­celoti pri­dob­ kov. De­kla­rant je la­hko tu­di sto­ri­tve: grad­ lje­no, če je uvo­že­no iz tre­tje dr­ža­ve in v špe­di­ter, ki je za pod­je­tje ­pred vsto­pom v be­niš­tvo, in­du­strij­sko či­šče­nje, no­tra­nje Sku­pno­sti spro­šče­no v ­prost pro­met ali je Ev­rop­sko uni­jo oprav­ljal ca­rin­ske po­sle. Pod­ oprem­lja­nje, vrt­nar­stvo, so­ci­al­no var­stvo in uvo­ž e­n o in v Sku­p no­s ti nekoli­ko pre­ je­tje po­ro­ča sa­mo o tis­tem to­ku bla­ga, ­kjer ne­ga na do­mu, ob­de­la­va ka­mna in ko­vin. delano. Ca­rin­ska de­kla­ra­ci­ja se bo iz enot­ne vk­lju­čit­ve­ni ­prag pre­se­že 100 ti­soč ev­rov. ca­rin­ske lis­ti­ne pre­obli­ko­va­la v enot­no up­ Pro­izvo­di z ozna­ko CE Let­na vre­dnost od­prem in pre­je­mov bla­ga se rav­no lis­ti­no, ki bo po­dob­na zdajš­nji, spre­ ne se­šte­va. Za­ve­zan­ci za po­ro­ča­nje In­tra­sta­ men­jen in do­pol­njen bo ši­frant ca­rin­skih Pro­izvo­di, ki so do­lo­če­ni v ta­ko ime­no­ MA­JA FER­LINC, GZS fi­nan­ce@fi­nan­ce-on.net

dr­ža­vi, v po­se­bej do­ va­nih di­rek­ti­vah no­ve­ga pri­sto­ Sistemu Intrastat bodo lo­če­nih pri­me­rih pa pa (nji­hov ­cilj je za­go­to­vi­ti ­prost tu­d i sta­ri in spre­ pre­t ok pro­i zvo­d ov na no­t ra­ poročale pravne osebe, men­je­ni pro­izvo­di. njem tr­gu Ev­rop­ske uni­je), bo­do ki so zavezane za plačilo Ozna­k a CE ne vse­ ­morali bi­ti ozna­če­ni z ozna­ko bu­j e po­d at­k ov o CE. Ozna­ka CE na izdel­ku po­ DDV in ki poslujejo z izvo­ru, ka­ko­vo­sti ali me­ni, da je ta skla­den z vse­mi državami Unije. se­sta­vi­nah izdel­k a, us­tre­zni­mi zah­te­va­mi in da tem­več le do­ka­zu­je, so bi­li oprav­lje­ni vsi po­treb­ni da izde­lek iz­pol­nju­je po­stop­ki za ugo­t av­lja­nje skla­ vse naj­po­memb­nej­še zah­te­ve gle­de var­no­sti, dno­sti. Ozna­če­ni mo­ra­jo bi­ti no­vi izdel­ki, zdrav­ja in vpli­vov na oko­lje. Ozna­ka CE ima pro­izve­de­ni v dr­ža­vi člani­ci ali pa v tre­tji

la­hko obli­ko na­lep­ke, sprem­lja­ti pa jo mo­ra­ jo do­ku­men­ti, ki vse­bu­je­jo po­da­tke o upo­ rab­lje­nih di­rek­ti­vah, pro­izva­jal­cu, o po­obla­ šče­nem za­sto­pni­ku, o pri­gla­še­nem or­ga­nu (če je bil nav­zoč), o izdel­ku ter skli­ce­va­nje na har­mo­ni­zi­ra­ne stan­dar­de. Pro­izva­ja­lec ob iz­pol­nje­va­nju ­vseh zah­tev us­tre­znih di­ rek­tiv sam ozna­či izde­lek z ozna­ko CE. Tr­ go­vec ali uvoz­nik la­hko od pro­izva­jal­ca zah­ te­va ko­pi­jo ES iz­ja­ve o skla­dno­sti (iz­da­ne na po­dla­gi oprav­lje­ne­ga po­stop­ka ugo­tav­lja­nja skla­dno­sti) tu­di za ti­ste pro­izvo­de, ­kjer ta­ke iz­ja­ve ni tre­ba pri­lo­ži­ti. Pro­izva­ja­lec je dol­ žan pri­praviti tu­di vso teh­nič­no do­ku­men­ ta­ci­jo s po­da­tki in dokazi­li o skla­dno­sti pro­izvo­da z us­tre­zni­mi zah­te­va­mi.

DDV bo­ste obra­ču­na­va­li sa­mi

Po 1. ma­ju bo­do davč­ni za­ve­zan­ci dolž­ ni sa­mi obra­ču­na­va­ti DDV ob pri­do­bi­tvi bla­ga zno­traj Sku­pno­sti. Pod­je­tja bo­do po­ slo­va­la z davč­ni­mi za­ve­zan­ci iz dru­gih dr­ žav ­članic z iden­ti­f i­ka­cij­ski­mi šte­vil­ka­mi (ID) za DDV. Ta­ko kot do­slej bo­do tu­di po vsto­pu v Ev­rop­sko uni­jo davč­ni za­ve­zan­ci iz­stav­lja­li in pre­jemali ra­ču­ne od davč­nih za­ve­zan­cev iz dru­ge člani­ce ­brez DDV. Pro­ met bla­ga se ob­dav­či po na­če­lu na­memb­no­ sti, ra­zen v izje­mah, pro­met sto­ri­tev pa se ra­zen iz­jem ob­dav­či po na­če­lu izvo­ra.

Var­stvo oko­lja: kra­tek rok za pri­ la­ga­ja­nje

Oznaka CE na izdelku dokazuje, da ta izpolnjuje vse najpomembnejše zahteve glede varnosti, zdrav­ ja in vplivov na okolje. Mreža služi za ponazoritev razmerij in ni sestavni del oznake.

Do 90 od­stot­kov no­vih okolj­skih pra­vil v člani­ci Ev­rop­ske uni­je iz­ha­ja iz za­ko­no­da­je Ev­rop­ske uni­je. Pred­vi­do­ma ma­ja le­tos naj bi na­sta­la spre­mem­ba za­ko­na o oko­lju, ki pred­ vi­de­va uved­bo oko­lje­var­stve­nih do­vo­ljenj. V ka­te­go­ri­jo pod­je­tij, ki bo­do mo­ra­la pridobi­ti ta­ko oko­lje­var­stve­no do­vo­lje­nje, bo­do pri­šla vsa ti­sta, ki bo­do oprav­lja­la de­jav­no­sti, ki so toč­no do­lo­če­ne, oprav­lja­la de­jav­nost z do­lo­ če­ni­mi na­pra­va­mi ali ime­la do­lo­če­ne zmog­ ljivosti obra­ta. Pred­vsem bo za pod­je­tja vpraš­ ljiv kra­tek rok pri­la­go­di­tve na no­ve ev­rop­ske pred­pi­se. Oko­lje­var­stve­na do­vo­lje­nja se bo­do za­če­la iz­da­ja­ti še­le le­ta 2007, ven­dar je rok pri­la­ga­ja­nja ra­zme­ro­ma kra­tek.

V Brus­lju je Ma­ri­bor sim­ bol. Tu se je 23. apri­la 2002 se­ sta­lo 13 pri­sto­pnic in kan­di­ datk v pod­po­ro ev­rop­ski lis­ti­ni za ma­la pod­je­tja. Tr­dno so bi­le od­lo­če­ne po­nu­ja­ti pri­lo­žno­sti za no­va delov­na me­sta in r­ ast ob po­mo­či kon­k u­renč­no­sti. Sre­ča­nje je bi­lo tu­di zna­me­nje nap­red­ka Slo­ve­ni­je pri izved­bi sme­lih re­form. Kon­fe­ren­ca, ki je sle­di­la 2003 v Tal­lin­nu, je na­re­di­la še ko­rak ­dlje z lis­ti­no in uči­nek bo vi­den na tre­tji kon­ fe­ren­ci 29. in 30. ju­ni­ja v Du­bli­ nu. To­krat pr­vič v no­vem okvi­ ru raz­šir­je­ne Ev­rop­ske uni­je.

Pod­po­ra in spod­bu­da ma­lim pod­je­tjem Ev­rop­ska lis­ti­na za ma­la pod­je­tja, ki so jo vo­di­te­lji iz ­članic Ev­rop­ske uni­je spre­je­li na ev­rop­skem sve­tu v Fe­iri 19. in 20. ju­ni­ja 2000, kli­če po ukre­ pih v pod­po­ro in spod­bu­do ma­ lim pod­je­tjim. Ob­se­ga po­droč­ja od uspo­sab­lja­nja za pod­jet­niš­ tvo, ce­nej­še­ga in hi­trej­še­ga usta­ nav­lja­nja pod­je­tij, za­go­tav­lja­nja kad­rov, do bolj­še­ga in­ter­net­ne­ ga do­sto­pa. Dr­ža­ve člani­ce mo­ ra­jo da­ti let­na po­ro­či­la o iz­vr­še­ va­nju, v ka­te­rih de­li­jo in­for­ma­ ci­je o spod­bu­je­val­nih ukre­pih za pod­jet­niš­tvo in kon­ku­renč­ nost, opre­de­lju­je­jo uspeš­ne ­pobude in po­droč­ja, na ka­te­rih bi bi­lo mo­go­če še več sto­ri­ti za bolj­še po­slov­no oko­lje. Slo­ve­ni­ja je že ­pred Ma­ri­ bo­rom ime­la le­po tra­di­ci­jo spod­bu­ja­nja pod­jet­niš­tva. Ve­li­ ko me­to­do­lo­gi­je v lis­ti­ni je dr­ ža­va vzpo­­sta­vi­la ­prek svo­jih po­bud. Mi­ni­stri­ca za go­spo­dar­ stvo dr. Tea Pe­trin je na pri­mer v po­ro­či­lu iz le­ta 20001 po­uda­ ri­la po­memb­nost pri­mer­jal­ne­ ga pre­ver­ja­nja. To je bi­lo po­se­ bej ome­nje­no tu­di v de­lav­ni­ci na kon­fe­ren­ci v Tal­lin­nu le­ta 2003, ki je go­vo­ri­la, ka­ko la­hko pri­merja­ve med člani­ca­mi Ev­ rop­ski uni­ji spod­bu­di­jo spre­ mem­be, po­ve­ča­jo pre­li­va­nje med dr­ža­va­mi in olaj­ša­jo iz­ men­ja­vo iz­ku­šenj.

Nuj­no pri­mer­jal­no pre­ ver­ja­nje Pri­mer­jal­no pre­ver­ja­nje je te­melj lis­ti­ne. Ven­dar pa to osta­ja na pro­sto­volj­ni rav­ni pri­sto­pnic in kan­di­datk, ta­ko šte­vil­ni do­sež­ki po Ma­ri­bo­ru pri­ča­jo o moč­ni za­ve­zi pod­pi­ snic. Na kon­fe­ren­ci v Du­bli­nu, ki bo od­pr­ta za vse dr­ža­ve, ki so­de­lu­je­jo pri lis­ti­ni (25 ­članic, Nor­ve­ška, kan­di­dat­ke in dr­ža­ ve za­hod­ne­ga Bal­ka­na), bo­do no­ve člani­ce la­hko po­ka­za­le ­svoje iz­kuš­nje. Tu­di Slo­ve­ni­ja bo ­brez dvo­ma po­tr­di­la ­svoje pre­dno­sti na tem po­droč­ju. Na no­tra­njem po­droč­ju Slo­ ve­ni­ja še ­naprej de­la ve­li­ke ko­ra­ ke ­naprej in pri tem ne dr­ži le ko­ra­ka s kri­vu­ljo, tem­več jo vča­ sih ce­lo pre­hi­te­va. To je najočit­ nej­še v po­bu­dah za spod­bu­ja­nje pod­jet­niš­tva v izo­bra­že­va­nju. Tu Slo­ve­ni­ja že vna­ša osnov­ne ide­je o pod­je­tjih (za­kaj so po­memb­

na) v osnov­ne šo­le, med­tem ko ve­či­na pre­osta­le Uni­je še­le ­zdaj za­če­nja ra­zvi­ja­ti pod­jet­ni­ške ide­ je za sred­njo stop­njo. Ve­li­ko de­ jav­no­sti se osre­do­to­ča na tu­ri­ zem in spod­bu­ja­nje pod­jet­niš­tva ta­ko v po­de­žel­skih kot mest­nih sku­pno­stih.

Slo­ve­ni­ja ena vo­dil­nih dr­žav pri gro­zdih Le­toš­nje po­ro­či­lo o ure­sni­ če­va­nju lis­ti­ne ome­nja, da je Slo­ve­ni­ja ena vo­dil­nih dr­žav pri gro­zdih in da, po­tem ko je uspeš­no za­če­la in okre­pi­la po­ li­ti­ko ra­zvi­ja­nja in­du­strij­skih gro­zdov, to de­jav­nost po­ve­zu­je s si­ste­mom po­klic­ne­ga uspo­ sab­lja­nja, da bi za­pol­ni­la vr­zel za us­tvar­jal­no in pro­žno de­lov­ no si­lo. Med do­sež­ke so­di tu­di kre­pi­tev pod­por­ne­ga oko­lja za pod­jet­niš­tvo, de­ni­mo s spod­bu­ janjem tu­jih vla­ganj, ki se po zmanj­ša­nju v po­znih de­vet­de­ se­tih le­tih vra­ča­jo, ko je bi­la spro­šče­na za­ko­no­da­ja o upo­ra­ bi zem­lje s s­ trani tuj­cev in ko vse ­bolj po­slov­no pri­ja­zne ured­ be zno­va pri­vab­lja­jo vla­ga­te­lje. Gle­de na ra­zi­ska­vo e-Bu­ si­ness W@tch, ki je bi­la izve­de­ na no­vem­bra 2003 v 26 dr­ža­ vah Ev­rop­ske uni­je, ev­rop­ske­ ga go­spo­dar­ske­ga pro­sto­ra in pri­sto­pni­cah2, so pod­je­tja iz Slo­ve­ni­je, Esto­ni­je in Če­ške "e-vo­dil­na" med no­vi­mi člani­ ca­mi Ev­rop­ske uni­je.

Si­stem "vse na ­enem me­stu" za­mu­ja Ven­dar pa je na ne­ka­te­rih po­droč­jih tre­ba de­lo­va­ti hit­re­je. Im­ple­men­ta­ci­ja si­ste­ma "vse na ­enem me­stu", ki bi omo­go­čal pod­jet­ni­kom, da opra­vi­jo vse for­mal­no­sti v zve­zi z re­gi­stra­ci­ jo na e­ nem me­stu, za­osta­ja za­ ra­di te­žav pri so­de­lo­va­nju z lo­ kal­ni­mi oblast­mi in za­ra­di po­ tre­be po so­dob­nej­ši in­for­ma­cij­ ski in­fra­struk­tu­ri. Zgle­di dru­ god in po­li­tič­na vo­lja, da bi bi­li ena­ko do­bri, če ne bolj­ši od so­sed­njih dr­žav, so ključ­no go­ ni­lo za izva­ja­nje po­li­ti­ke. Za­ra­ di ­svoje osred­nje ge­ograf­ske le­ ge je Slo­ve­ni­ja po­seb­no po­ memb­na v ši­ri­tve­nem pro­ce­su. S tem ko vz­po­stav­lja čez­mej­ne ­pobude z Av­s­tri­jo, vz­dr­žu­je di­ alog s Hr­va­ško, ki kan­di­di­ra za član­stvo v Ev­rop­ski uni­ji, in pri­ te­gu­je moč­ne de­le­ga­ci­je iz BiH na med­na­ro­dni obrt­ni se­jem v Ce­lju, ka­že ­smer ­vsej re­gi­ji. Ko­mi­si­ja pri­zna­va, ka­ko po­memb­no je Slo­ve­ni­ja do­slej pri­po­mo­gla k pod­jet­ni­ški po­li­ti­ ki in ši­ri­tvi, ko je da­ja­la pre­cejš­ no pod­po­ro dru­gim pri­stop­ni­ cam in kan­di­dat­kam v tež­kem zgo­do­vin­skem ob­dob­ju. Slo­ve­ ni­ja je bi­la ze­lo de­jav­na v pro­ce­ sih in od­bo­rih Ev­rop­ske uni­je ­pred pri­sto­pom in bo ­brez dvo­ ma še n ­ aprej ime­la ve­lik in po­ zi­ti­ven ­vpliv kot člani­ca. Opombi: 1 Benc­hmar­king Slo­ve­nia: an eva­lu­ati­on of Slo­ ve­nia's com­pe­ti­ti­ve­ness, ­strengths and ­weaknesss (Mi­ni­str­stvo za go­spo­dar­stvo, 2000) 2 http://www.ebu­si­ness-­watch.org

10

DOBER DAN, EVRO­PA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEB­NA IZDA­JA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEB­NA IZDA­JA

Željno, ne s stra­hom v EU

Pod­jet­niš­tvo od Maribora do Dublina

To­krat­no ši­ri­tev so po­ga­nja­li mo­ral­na si­la, po­li­tič­ni in stra­te­ški in­te­re­si. Bi­la je dol­go za­po­znel od­go­vor EU na tra­gič­ ne do­god­ke 20. sto­le­tja. Bi­la je po­skus mi­ru z in­te­gra­ci­jo, sta­bil­no­sti z ra­zu­me­ va­njem in so­de­lo­va­njem. Za­to je ta ši­ ri­tev res­nič­no "zgo­do­vin­ska".

Slo­ve­ni­ja ima le­po tra­di­ci­jo spod­bu­ja­ nja pod­jet­niš­tva. Ven­dar pa na ne­ka­te­ rih po­droč­jih za­osta­ja, de­ni­mo pri im­ ple­men­ta­ci­ji si­ste­ma "vse na ­enem me­stu", ki bi omo­go­čal pod­jet­ni­kom, da opra­vi­jo vse for­mal­no­sti v zve­zi z re­ gi­stra­ci­jo na ­enem me­stu.

GÜN­TER VER­HE­UGEN, ev­rop­ski ko­ mi­sar za ši­ri­tev

ERK­KI LI­IKA­NEN, ev­rop­ski ko­mi­sar za pod­jet­niš­tvo in in­for­ma­cij­sko dru­žbo

finance@finance-on.net

Pr­ve­ga ma­ja bo Ev­rop­ska uni­ja šte­la de­set no­vih ­članic. S ši­ri­tvi­jo se bo pre­bi­val­stvo EU po­ve­ča­lo za 75 mi­li­jo­nov, na pri­bli­žno 450 mi­li­jo­nov, in ­nastal bo naj­več­ji no­tra­nji trg na sve­tu. Sa­mo sta­ti­stič­ni po­ da­tki pa ne po­ve­do do­volj o tem pro­jek­tu. Ši­ri­tev je ve­li­ko več kot to. Re­kel bi ce­lo, da je be­se­da "ši­ri­tev" za­va­ja­jo­ča. V se­bi no­si ko­no­ta­ci­jo do­da­ja­ nja dr­ž av, ki že­l i­j o po­sta­t i člani­ce klu­ba. V re­sni­ci pa je pred­vsem po­li­tič­na am­bi­ci­ja, ki te­me­lji na sku­pni vi­zi­ji in ci­ljih, kot so jih ime­li "usta­ nov­ni oče­tje" ev­rop­ske po­ve­ za­ve. Pri ši­ri­tvi gre za šir­je­nje mi­ru, sta­bil­no­sti, de­mo­kra­ci­je in bla­gi­nje, kar je EU že uspeš­ no iz­ku­si­la, na vse ob­moč­je med Bal­ti­kom, Ja­dra­nom in Čr­nim mor­jem. Je to­rej ključ­ ni stra­te­ški pro­jekt ne le za pri­sto­pni­ce, tem­več za vso Ev­ ro­po. Ni­ko­li ­prej se ni to­li­ko dr­žav so­ča­sno pri­dru­ži­lo in ni­ko­li ­prej ni­so pri­sto­pne pri­ pra­ve zah­te­va­le ta­ko te­me­lji­te pre­obra­zbe go­spo­dar­stva in dru­žbe v kan­di­dat­kah. Ni­ko­li ­prej tu­di ni bil pri­stop ta­ko do­bro pri­prav­ljen kot to­krat. Do pad­ca ko­mu­ni­zma je bi­la Ev­ro­pa pre­sekana na pol. Zi­do­vi in me­je, kot je bil ber­ lin­ski zid, med­se­boj­na sum­ni­ če­nja in grož­nja voj­ne so lo­če­ va­li dr­ža­ve za že­le­zno za­ve­so od pre­osta­lih. Še­le le­ta 1989 je Ev­rop­ska uni­ja do­bi­la en­krat­ no pri­lo­žnost, da pu­sti zgo­do­ vi­no za sa­bo in zdru­ži na si­lo ­ločeno ce­li­no. Ev­ro­pa ni­ka­kor ni mo­gla spu­stiti te pri­lo­žno­sti iz rok. So­li­dar­nost do dr­žav s sku­pni­ mi zgo­do­vin­ski­mi in kultur­ni­ mi ko­re­ni­na­mi je zah­te­va­la od ­članic EU, da so pri­sko­či­le na po­moč so­se­dam. Mir in sta­bil­ nost ne bo­sta le ozdra­vi­la ran, ki so jih ev­rop­skim dru­žbam pov­zro­či­la le­ta osa­mi­tve in ne­ za­upa­nja, am­pak bo­sta po­ga­ nja­la go­spo­dar­ski ra­zvoj in pri­ ne­sla naj­več­jo bla­gi­njo za vse.

Ve­li­ka pre­obra­zba pri­ sto­pnic Po­nu­di­ti član­stvo dr­ža­ vam sred­nje in vz­ho­dne Ev­ro­ pe je bi­lo od­lo­čil­no za do­se­ga­ nje teh ci­ljev. Da bi po­sta­le del dru­ži­ne EU, so mo­ra­le pre­obli­ ko­va­ti za­sta­re­le go­spo­dar­ske in po­li­tič­ne struk­tu­re. Pri­sto­ pni­ce so na­me­ni­le ve­li­ko tru­da za ­uspeh gro­mo­zan­ske­ga pro­ ce­sa pre­obra­zbe. Pri­va­ti­zi­ra­le so in­du­stri­jo in ban­ke, li­be­ra­ li­zi­ra­le tr­ge in ce­ne, po­sta­vi­le no­vo upra­vo za za­go­tav­lja­nje lo­jal­ne kon­ku­ren­ce in nad­zor tr­žnih pra­vil. Pre­no­vi­le so so­ dne si­ste­me in spre­je­le ce­lo­ten prav­ni ­okvir EU. Med­tem ko se po­ga­ja­nja z Bol­ga­ri­jo in Romuni­jo na­da­lju­ je­jo in bo od­lo­či­tev o za­čet­ku po­ga­janj s Tur­či­jo spre­je­ta ko­ nec le­ta, de­set dr­žav, ki vsto­pa­ jo v Uni­jo, kon­ču­je ­svoje pri­ pra­ve na ­vstop. Raz­vi­le so se v tr­dne de­mo­kra­ci­je. So­sed­ski in mej­ni spo­ri ter manj­šin­ska vpra­ša­nja so bi­li re­še­ni ali so

tik ­pred tem. Pre­obra­zba v de­ lu­jo­ča tr­žna go­spo­dar­stva je ve­či­no­ma kon­ča­na in go­spo­ dar­ske re­for­me gra­di­jo kon­ku­ renč­ne struk­tu­re. To­krat­no ši­ri­tev so po­ga­ nja­li mo­ral­na si­la, po­li­tič­ni in stra­te­ški in­te­re­si. Bi­la je dol­go za­po­znel od­go­vor EU na tra­ gič­ne do­god­ke 20. sto­le­tja. Bi­ la je po­skus mi­ru z in­te­gra­ci­jo, sta­bil­no­sti z ra­zu­me­va­njem in so­de­lo­va­njem. Za­to je ta ši­ri­ tev res­nič­no "zgo­do­vin­ska".

Var­nost­ni iz­zi­vi 21. sto­le­tja Ven­dar pa se zgod­ba tu ne kon­ča. EU mo­ra še raz­vi­ti in­ te­gra­ci­jo, okre­pi­ti ­svoje usta­ no­ve in pri­la­go­di­ti ­svoje po­li­ti­ ke iz­zi­vom 21. sto­le­tja, med ka­te­ri­mi se je v zad­njih te­dnih dra­ma­tič­no okre­pil po­men bo­ ja pro­ti fun­da­men­ta­li­zmu in te­ro­ri­zmu. Nuj­no je, da se mu po­sve­ti­mo, če ho­če bi­ti Ev­ro­pa spo­sob­na ­braniti ­svoje in­te­re­se so­gla­sno, in ne v raz­gla­še­nem zborč­k u. Okre­pi­ti mo­ra­mo, kar ima­mo skup­ne­ga, da bo­mo la­hko ob­v­la­do­va­li no­ve te­ža­ve v sve­tu. Za­to bo­mo la­hko po­ pol­no­ma iz­ko­ri­sti­li mo­žno­sti, ki jih pri­na­ša ši­ri­tev, le ko bo EU s svo­jo usta­vo, ki bo vre­ dna no­ve ve­li­či­ne in te­že, raz­ vi­la pra­vo zu­na­njo in var­nost­ no po­li­ti­ko, pa tu­di moč­no so­dno in po­li­cij­sko so­de­lo­va­ nje, ki sta po­treb­na za obram­ bo na­ših vred­not, svobo­de in var­no­sti v da­naš­njem sve­tu. La­hko si pred­stav­lja­te, da je bi­lo po­treb­no ve­li­ko de­la, da bi za­go­to­vi­li ­uspeh ta­ko ve­li­ke na­lo­ge. Ve­li­ko lju­di je vlo­ži­lo le­ta pre­danosti v pro­ces.

La­hko cve­ti­mo le, če cve­ti tudi so­sed ­Vsak iz­med ­njih si za­slu­ži pri­zna­nje za ­svoj pri­spe­vek k te­mu, da ­zdaj želj­no - ne s stra­ hom - pri­ča­ku­je­mo pri­sto­pni dan, ven­dar pa jih je se­ve­da pre­več, da bi jih na­šte­va­li. Ve­ sel sem, da bo ­eden iz­med ­njih ze­lo te­sno so­de­lo­val z me­noj v pri­hod­njih ne­kaj me­se­cih. Ja­ne­za Po­toč­ni­ka sem spo­znal med pri­sto­pni­mi po­ga­ja­nji, ko je vo­dil slo­ven­sko po­ga­jal­sko eki­po. Je ze­lo de­la­ven člo­vek z ve­li­kim po­li­tič­nim in stro­ kov­nim ­znanjem ter oseb­no in­te­gri­te­to. Po­ma­gal mi bo pri na­sled­njem ve­li­kem iz­zi­vu, ki je ­pred na­mi: pre­na­ša­nje mi­ ru, de­mo­kra­ci­je in bla­gi­nje ­prek na­ših me­ja na­šim no­vim so­se­dom v vz­ho­dni Ev­ro­pi in bliž­nji sre­do­zem­ski re­gi­ji pod no­vo za­stav­lje­no "ev­rop­sko so­sed­sko po­li­ti­ko". Še ve­dno je res, da la­hko cve­ti­mo sa­mo, če cve­ti tu­di so­sed. Za­to ne sme­mo do­vo­li­ti, da se raz­vi­je no­va ra­zme­ji­tev ob vz­ho­dni me­ji raz­šir­je­ne Uni­je, ki bi la­ hko raz­ce­pi­la ce­li­no. Tu­di ne že­li­mo takš­ne ra­zme­ji­tve na ju­žnih me­jah. To je bi­stvo na­ še­ga ­namena. S to ev­rop­sko so­sed­sko po­li­ti­ko, s tem kro­ gom pri­ja­te­ljev, la­hko Ev­ro­pa zre v pri­ho­dnost z več­jo go­ tovos­tjo.

11

DOBER DAN, EVRO­PA

finance@finance-on.net

Evro čim prej, lobistov čim manj Če­prav ev­rop­ske di­rek­ti­ve pod­jet­ni­kom še ni­so naj­bolj bli­zu, so z mi­sli­mi že pri ev­r u; ­zanj jih na­vi­ja kar 70 od­s tot­kov Le de­se­ti­na do­bro pri­prav­lje­nih na Ev­ro­po

­BOJANA HU­MAR DE­KLE­VA bojana.humar@fi­nan­ce-on.net

Tik ­pred vsto­pom v Ev­rop­sko uni­jo slo­ven­ski pod­jet­ni­ki ni­so naj­bo­lje se­zna­nje­ni z di­rek­ti­va­mi, ki za­de­va­jo nji­ho­vo po­slo­va­nje. ­Kljub te­mu ne pri­ča­ku­je­jo več­jih te­žav, še naj­več pri tr­že­nju. Skoraj 80 od­stot­kov jih ne ra­ču­na na po­moč lo­bi­stov, če­prav jih je ­manj kot po­lo­vi­ca pri­prav­lje­nih na enot­ni ev­rop­ski trg. Naj­več si obe­t a­jo od laž­je­ga do­sto­pa do tr­gov Uni­je, be­ga mo­žga­nov se ­sploh ne bo­ji­jo. Kar 70 od­stot­kov pa jih na­vi­ja za ev­ro. Re­zul­t a­ti ra­zi­ska­ve ka­že­jo, da je le do­bra tre­tji­na vpra­ša­nih (med nji­mi je naj­več pod­je­tij z več kot 150 za­po­sle­ni­ mi) do­bro se­zna­nje­na z di­rek­ti­va­mi Ev­ rop­ske uni­je, sla­ba de­se­ti­na ze­lo do­bro. Do­brih 40 od­stot­kov pod­je­tij - med nji­mi

so opa­zna ti­sta z 51 do 150 za­po­sle­ni­mi - je sred­nje do­bro se­zna­nje­nih z di­rek­ti­ va­mi EU, pre­osta­li pa so z nji­mi sla­bo ali pa ­sploh ni­so se­zna­nje­ni. Med te­mi so opa­zna ma­la pod­je­tja z ­manj kot 50 za­po­sle­ni­mi.

Za­to ne pre­se­ne­ča po­da­tek, da jih le de­se­ti­na me­ni, da so do­bro pri­prav­lje­ni na Uni­jo. Sko­raj 40 od­stot­kov jih je od­go­vo­ri­lo, da so le del­no pri­prav­lje­ni ali ni­ti to, 45 od­ stot­kov pa jih pra­vi, da so do­bro. Bo­lje so pri­prav­lje­ne več­je dru­žbe, med­tem ko so ma­la in sred­nja pod­je­tja slab­še pri­prav­lje­na na ­vstop na enot­ni ev­rop­ski trg. Očit­no se zad­nji za­na­ša­jo na svo­jo pro­žnost, ki jim jo omo­go­ča manj­še šte­vi­lo za­po­sle­nih.

Skr­bi tr­že­nje, lo­bi­stov ni­kar

­K ljub ne rav­n o bri­ljant­n i pri­p rav­ ljenosti na os­trej­šo kon­ku­ren­co an­ke­ti­ra­ni

PO­DA­TKI O RA­ZI­SKA­VI An­ke­ti­r a­nje je po­te­k a­lo 7. in 8. apri­la, v ra­z i­s ka­vo pa je bi­l o vk­l ju­č e­n ih 250 pod­je­tij iz ­vseh slo­ven­skih re­gij. Med nji­mi je bi­lo 125 pod­je­tij z do 50 za­po­sle­ni­mi, 78, ki ima­jo od 51 do 150 za­po­sle­nih, in 47 pod­je­tij z več kot 150 za­po­sle­ni­mi. ve­či­no­ma na no­be­nem po­droč­ju de­lo­va­nja ne pri­ča­ku­je­jo ze­lo ve­li­ko te­žav, še naj­več na po­droč­jih tr­že­nja, pro­da­je, fi­nanc in var­ stva oko­lja. ­Prav ta­ko jih ve­li­ka ve­či­na (kar 80 od­stot­kov) me­ni, da ne bo po­trebova­la po­mo­či lo­bi­stov za uvel­jav­lja­nje svo­jih in­te­ re­sov v EU.

Laž­ji do­stop do tr­gov EU in os­trej­ ša kon­ku­ren­ca

Do­bra po­lo­vi­ca an­ke­ti­ra­nih za­ra­di vsto­ pa v Uni­jo pri­ča­ku­je laž­ji do­stop do tr­gov EU in ugo­dnej­še­ga fi­nan­ci­ra­nja, več bo­do vla­ga­li v ra­zi­ska­ve in ra­zvoj in zni­ža­li stro­ ške po­slo­va­nja. Ve­li­ko si obe­ta­jo tu­di od mo­žno­sti čr­pa­nja ev­rop­skih po­mo­či in pre­ gle­dnej­še­ga po­slo­va­nja, za­ve­da­jo pa se tu­di os­trej­še kon­ku­ren­ce. Pod­jet­ni­ki pa se naj­ manj bo­ji­jo od­ho­da kva­li­fi­ci­ra­ne delov­ne si­le in tež­je­ga za­po­slo­va­nja tu­je delov­ne si­le iz ne­čla­nic Ev­rop­ske uni­je. Sko­raj dve tre­tji­ni an­ke­ti­ra­nih me­ni­ta, da bo po­lo­žaj nji­ho­ve­ga pod­je­tja po vsto­pu v Ev­rop­sko uni­jo ­enak, kot je z­ daj, do­bra

če­tr­ti­na me­ni, da bo bolj­ši, sla­ba de­se­ti­na pa pri­ča­ku­je slab­ši po­lo­žaj.

Za­po­sle­ni brez bo­ja­zni

Do­brih 90 od­stot­kov vpra­ša­nih pod­je­tij je od­go­vo­ri­lo, da ne bo­do od­pu­šča­la za­po­sle­nih po vsto­pu v EU, le v sla­bih os­mih od­stot­kih an­ ke­ti­ra­nih pod­je­tij pa me­ni­jo, da bo to po­treb­no.

Ev­ro ­zdaj!

Pre­se­net­lji­vo vi­sok je de­lež ­tistih, ki pra­vi­jo, naj Slo­ve­ni­ja čim ­prej prevza­me ev­ro; ta­kih je nam­reč sko­raj 70 od­stot­kov. Sla­ba če­tr­ti­na pa jih me­ni, da naj bo to­lar čim ­dlje pla­čil­no sred­stvo v Slo­ve­ni­ji.

Podjetniki pozor: spre­memb pri poslo­va­nju je veli­ko tu bo­do poroča­li o fi­ po­stop­kov. Ro­ki za pla­či­lo ca­rin­ zič­nem to­k u bla­ga z ske­ga dol­ga se bo­do skraj­ša­li s 30 EU, ki je bi­lo v Ev­rop­ na 10 dni, ra­zen za de­kla­ran­te, ki Roki za plačilo carinski uni­ji kup­lje­no ali ima­jo po­seb­no do­vo­lje­nje ca­ri­ne. Slo­ven­ska pod­je­tja bo­do na ve­li­kem no­ skega dolga se skra­prodano, po­sla­no ali Sku­p­nost­no bla­go, ki bo na dan tra­njem tr­g u la­h ko iz­ko­r i­sti­l a ugo­d ne se vra­ča na po­pra­vi­la vsto­pa v Ev­rop­sko uni­jo v ca­rin­ učin­ke eko­no­mi­je ob­se­ga, saj bo­do la­hko jšajo s 30 na 10 dni. ali pre­de­la­vo, ter bla­ ski obrav­na­vi, ne bo za­vezano sko­raj ne­ovi­ra­no pro­da­ja­la ­svoje izdel­ke go, ki je bi­lo do­bav­lje­ pla­či­lu ca­ri­ne in se ­zanj ne bo­ po ­vsej Ev­rop­ski uni­ji. Od­pra­va no­tra­njih no ozi­ro­ma na­bav­lje­ do upo­rab­lja­li ca­rin­ski po­stop­ me­ja, ca­rin in mej­nih kon­trol bo pre­cej no brez­p lač­n o. Ne ki. Pri ne­sku­pnost­nem bla­gu se olaj­ša­la po­slo­va­nje. ­Prost pre­tok pro­izvo­ po­ro­ča pa se o to­k u bo­do ca­rin­ski po­stop­ki skle­ni­li po dnih fak­tor­jev bo po­eno­sta­vil do­ku­men­ sto­ri­tev, bla­gu v tran­zi­tu ter bla­gu, ki je po­ ca­rin­skih stop­njah in za­ko­no­da­ji Ev­rop­ske ta­cij­ske to­ko­ve. Naj­več bo­do pri­do­bi­la seb­no opre­de­lje­no v ­izvedbeni Ured­bi ES uni­je. ti­sta pod­je­tja, ki že 1901/2000 (na pri­mer mo­ne­tar­no zla­to, pošt­ ­zdaj ve­či­no­ma po­ Blago, ki bo uvoženo iz tretSta­ti­sti­ka blagov­ne ne znam­ke, ura­no­va ru­da in dru­go). slu­j e­j o na ev­r op­ jih držav ter v eni izmed men­ja­ve po­slej In­tra­ s k e m t r g­ u i n stat Oprav­lja­nje sto­ri­tev v EU upošte­v a­j o ev­r op­ članic Evropske unije ska pra­vi­la ­igre. Blagov­ n a men­ j a­ v a med Sto­rit­ve­na pod­je­tja bo­do la­hko svobo­dno ocarin­jeno in sproščeno v Slo­ve­ni­jo in dr­ža­va­mi Ev­ oprav­lja­la sto­ri­tve z na­po­te­ni­mi de­lav­ci v dru­ prost promet, se bo lahko rop­ske uni­je se je do­slej gih člani­cah. De­la­vec je v tem pri­me­ru še ve­ sprem­lja­la s ca­rin­ski­mi de­ dno za­po­slen v ma­tič­nem pod­je­tju, čas oprav­ Vsto­p a­m o na skoraj neovirano gibalo po kla­ra­ci­ja­mi. Ker pa teh ne lja­nja sto­ri­tev pa je ome­jen. Na­po­te­ni de­la­vec ca­r in­sko ob­m oč­j e vsej EU. bo več, bo za­čel vel­ja­ti si­ de­la v delov­nih raz­me­rah, kot so ure­je­ne z Sku­pno­sti, za­to stem In­tra­stat, ki po­me­ni za­ko­nom ali ko­lek­tiv­ni­mi po­god­ba­mi v dr­ža­vi bo­do ca­ri­ne, ca­ sta­ti­sti­ko blagov­ne men­ja­ve člani­ci, ka­mor je de­la­vec na­po­ten. Te raz­me­re rin­ske ovi­re in po­ med člani­ca­mi Ev­rop­ske uni­je. Si­ste­mu In­ se na­na­ša­jo pred­vsem na delov­ni čas, mi­ni­ stop­ki pri po­slo­va­nju s člani­ca­mi Ev­rop­ske tra­stat bo­do po­ro­ča­le prav­ne ose­be, ki so mal­ne ur­ne po­stav­ke, pla­čan let­ni do­pust, uni­je po­vsem od­prav­lje­ni. S tre­tji­mi dr­ža­va­ za­vezane za pla­či­lo DDV in po­slu­je­jo z dr­ža­ nadur­no de­lo, var­nost pri de­lu in po­dob­no. mi bo­do pod­je­tja po­slo­va­la po pra­vi­lih sku­ va­mi Uni­je. Po­ro­ča­nju ni­so Av­s­t ri­j a in pne zu­na­nje­tr­go­vin­ske po­li­ti­ke. Ve­lja­li bo­ za­vezani fi­zič­ne ose­be in ti­sta Nem­č i­j a sta do zu­na­nje­tr­go­vin­ski spo­ra­zu­mi, ca­rin­ske pod­je­tja, ki ni­so za­ve­zan­ci za do­bi­li pra­vi­co stop­nje, ca­rin­ska za­ko­no­da­ja, stop­nje za­šči­ Nemčija in Avstrija sta omejili DDV. ­Prav ta­ko ni­so za­vezane do uve­lja­vi­tve te ter iz­vo­zna in tr­go­vin­ska po­li­ti­ka, kot jih opravljanje storitev na področjih po­ro­ča­ti ti­ste prav­ne ose­be, ki pre­h od­n e­g a upošte­va­jo vse dr­ža­ve Ev­rop­ske uni­je. gradbeništva, industrijskega ne pre­se­ga­jo ta­ko ime­no­va­ne­ ob­dob­ja, ki bo Ca­rin­ske spre­mem­be ga vk­lju­či­tve­ne­ga pra­ga 100 tra­j a­l o naj­ čiščenja, notranjega opremljanti­soč ev­rov. Pod­je­tje se la­hko manj dve in Bla­go, ki bo uvo­že­no iz tret­jih dr­žav ter ja, vrtnarstva, socialnega varstod­lo­či, da bo po­ro­ča­nje za In­ naj­več se­dem v eni iz­med ­članic Ev­rop­ske uni­je oca­ri­nje­ tra­stat pre­pu­sti­lo tre­tji ose­bi, let. Ome­ji­tev no in spro­šče­no v ­prost pro­met, se bo la­hko va in nege na domu ter obdelave de­kla­ran­tu, ven­dar je sa­mo o p r av­lj a­nj a ­bolj ali ­manj ne­ovi­ra­no gi­ba­lo po ­vseh pre­ kamna in kovin. od­go­vor­no za toč­nost in sto­ri­tev se bo osta­lih člani­cah. Bla­go ima sta­tus sku­pnost­ pra­vo­ča­sno do­sta­vo po­dat­ na­na­ša­la na te ne­ga bla­ga, če je v Sku­pno­sti v ­celoti pri­dob­ kov. De­kla­rant je la­hko tu­di sto­ri­tve: grad­ lje­no, če je uvo­že­no iz tre­tje dr­ža­ve in v špe­di­ter, ki je za pod­je­tje ­pred vsto­pom v be­niš­tvo, in­du­strij­sko či­šče­nje, no­tra­nje Sku­pno­sti spro­šče­no v ­prost pro­met ali je Ev­rop­sko uni­jo oprav­ljal ca­rin­ske po­sle. Pod­ oprem­lja­nje, vrt­nar­stvo, so­ci­al­no var­stvo in uvo­ž e­n o in v Sku­p no­s ti nekoli­ko pre­ je­tje po­ro­ča sa­mo o tis­tem to­ku bla­ga, ­kjer ne­ga na do­mu, ob­de­la­va ka­mna in ko­vin. delano. Ca­rin­ska de­kla­ra­ci­ja se bo iz enot­ne vk­lju­čit­ve­ni ­prag pre­se­že 100 ti­soč ev­rov. ca­rin­ske lis­ti­ne pre­obli­ko­va­la v enot­no up­ Pro­izvo­di z ozna­ko CE Let­na vre­dnost od­prem in pre­je­mov bla­ga se rav­no lis­ti­no, ki bo po­dob­na zdajš­nji, spre­ ne se­šte­va. Za­ve­zan­ci za po­ro­ča­nje In­tra­sta­ men­jen in do­pol­njen bo ši­frant ca­rin­skih Pro­izvo­di, ki so do­lo­če­ni v ta­ko ime­no­ MA­JA FER­LINC, GZS fi­nan­ce@fi­nan­ce-on.net

dr­ža­vi, v po­se­bej do­ va­nih di­rek­ti­vah no­ve­ga pri­sto­ Sistemu Intrastat bodo lo­če­nih pri­me­rih pa pa (nji­hov ­cilj je za­go­to­vi­ti ­prost tu­d i sta­ri in spre­ pre­t ok pro­i zvo­d ov na no­t ra­ poročale pravne osebe, men­je­ni pro­izvo­di. njem tr­gu Ev­rop­ske uni­je), bo­do ki so zavezane za plačilo Ozna­k a CE ne vse­ ­morali bi­ti ozna­če­ni z ozna­ko bu­j e po­d at­k ov o CE. Ozna­ka CE na izdel­ku po­ DDV in ki poslujejo z izvo­ru, ka­ko­vo­sti ali me­ni, da je ta skla­den z vse­mi državami Unije. se­sta­vi­nah izdel­k a, us­tre­zni­mi zah­te­va­mi in da tem­več le do­ka­zu­je, so bi­li oprav­lje­ni vsi po­treb­ni da izde­lek iz­pol­nju­je po­stop­ki za ugo­t av­lja­nje skla­ vse naj­po­memb­nej­še zah­te­ve gle­de var­no­sti, dno­sti. Ozna­če­ni mo­ra­jo bi­ti no­vi izdel­ki, zdrav­ja in vpli­vov na oko­lje. Ozna­ka CE ima pro­izve­de­ni v dr­ža­vi člani­ci ali pa v tre­tji

la­hko obli­ko na­lep­ke, sprem­lja­ti pa jo mo­ra­ jo do­ku­men­ti, ki vse­bu­je­jo po­da­tke o upo­ rab­lje­nih di­rek­ti­vah, pro­izva­jal­cu, o po­obla­ šče­nem za­sto­pni­ku, o pri­gla­še­nem or­ga­nu (če je bil nav­zoč), o izdel­ku ter skli­ce­va­nje na har­mo­ni­zi­ra­ne stan­dar­de. Pro­izva­ja­lec ob iz­pol­nje­va­nju ­vseh zah­tev us­tre­znih di­ rek­tiv sam ozna­či izde­lek z ozna­ko CE. Tr­ go­vec ali uvoz­nik la­hko od pro­izva­jal­ca zah­ te­va ko­pi­jo ES iz­ja­ve o skla­dno­sti (iz­da­ne na po­dla­gi oprav­lje­ne­ga po­stop­ka ugo­tav­lja­nja skla­dno­sti) tu­di za ti­ste pro­izvo­de, ­kjer ta­ke iz­ja­ve ni tre­ba pri­lo­ži­ti. Pro­izva­ja­lec je dol­ žan pri­praviti tu­di vso teh­nič­no do­ku­men­ ta­ci­jo s po­da­tki in dokazi­li o skla­dno­sti pro­izvo­da z us­tre­zni­mi zah­te­va­mi.

DDV bo­ste obra­ču­na­va­li sa­mi

Po 1. ma­ju bo­do davč­ni za­ve­zan­ci dolž­ ni sa­mi obra­ču­na­va­ti DDV ob pri­do­bi­tvi bla­ga zno­traj Sku­pno­sti. Pod­je­tja bo­do po­ slo­va­la z davč­ni­mi za­ve­zan­ci iz dru­gih dr­ žav ­članic z iden­ti­f i­ka­cij­ski­mi šte­vil­ka­mi (ID) za DDV. Ta­ko kot do­slej bo­do tu­di po vsto­pu v Ev­rop­sko uni­jo davč­ni za­ve­zan­ci iz­stav­lja­li in pre­jemali ra­ču­ne od davč­nih za­ve­zan­cev iz dru­ge člani­ce ­brez DDV. Pro­ met bla­ga se ob­dav­či po na­če­lu na­memb­no­ sti, ra­zen v izje­mah, pro­met sto­ri­tev pa se ra­zen iz­jem ob­dav­či po na­če­lu izvo­ra.

Var­stvo oko­lja: kra­tek rok za pri­ la­ga­ja­nje

Oznaka CE na izdelku dokazuje, da ta izpolnjuje vse najpomembnejše zahteve glede varnosti, zdrav­ ja in vplivov na okolje. Mreža služi za ponazoritev razmerij in ni sestavni del oznake.

Do 90 od­stot­kov no­vih okolj­skih pra­vil v člani­ci Ev­rop­ske uni­je iz­ha­ja iz za­ko­no­da­je Ev­rop­ske uni­je. Pred­vi­do­ma ma­ja le­tos naj bi na­sta­la spre­mem­ba za­ko­na o oko­lju, ki pred­ vi­de­va uved­bo oko­lje­var­stve­nih do­vo­ljenj. V ka­te­go­ri­jo pod­je­tij, ki bo­do mo­ra­la pridobi­ti ta­ko oko­lje­var­stve­no do­vo­lje­nje, bo­do pri­šla vsa ti­sta, ki bo­do oprav­lja­la de­jav­no­sti, ki so toč­no do­lo­če­ne, oprav­lja­la de­jav­nost z do­lo­ če­ni­mi na­pra­va­mi ali ime­la do­lo­če­ne zmog­ ljivosti obra­ta. Pred­vsem bo za pod­je­tja vpraš­ ljiv kra­tek rok pri­la­go­di­tve na no­ve ev­rop­ske pred­pi­se. Oko­lje­var­stve­na do­vo­lje­nja se bo­do za­če­la iz­da­ja­ti še­le le­ta 2007, ven­dar je rok pri­la­ga­ja­nja ra­zme­ro­ma kra­tek.

V Brus­lju je Ma­ri­bor sim­ bol. Tu se je 23. apri­la 2002 se­ sta­lo 13 pri­sto­pnic in kan­di­ datk v pod­po­ro ev­rop­ski lis­ti­ni za ma­la pod­je­tja. Tr­dno so bi­le od­lo­če­ne po­nu­ja­ti pri­lo­žno­sti za no­va delov­na me­sta in r­ ast ob po­mo­či kon­k u­renč­no­sti. Sre­ča­nje je bi­lo tu­di zna­me­nje nap­red­ka Slo­ve­ni­je pri izved­bi sme­lih re­form. Kon­fe­ren­ca, ki je sle­di­la 2003 v Tal­lin­nu, je na­re­di­la še ko­rak ­dlje z lis­ti­no in uči­nek bo vi­den na tre­tji kon­ fe­ren­ci 29. in 30. ju­ni­ja v Du­bli­ nu. To­krat pr­vič v no­vem okvi­ ru raz­šir­je­ne Ev­rop­ske uni­je.

Pod­po­ra in spod­bu­da ma­lim pod­je­tjem Ev­rop­ska lis­ti­na za ma­la pod­je­tja, ki so jo vo­di­te­lji iz ­članic Ev­rop­ske uni­je spre­je­li na ev­rop­skem sve­tu v Fe­iri 19. in 20. ju­ni­ja 2000, kli­če po ukre­ pih v pod­po­ro in spod­bu­do ma­ lim pod­je­tjim. Ob­se­ga po­droč­ja od uspo­sab­lja­nja za pod­jet­niš­ tvo, ce­nej­še­ga in hi­trej­še­ga usta­ nav­lja­nja pod­je­tij, za­go­tav­lja­nja kad­rov, do bolj­še­ga in­ter­net­ne­ ga do­sto­pa. Dr­ža­ve člani­ce mo­ ra­jo da­ti let­na po­ro­či­la o iz­vr­še­ va­nju, v ka­te­rih de­li­jo in­for­ma­ ci­je o spod­bu­je­val­nih ukre­pih za pod­jet­niš­tvo in kon­ku­renč­ nost, opre­de­lju­je­jo uspeš­ne ­pobude in po­droč­ja, na ka­te­rih bi bi­lo mo­go­če še več sto­ri­ti za bolj­še po­slov­no oko­lje. Slo­ve­ni­ja je že ­pred Ma­ri­ bo­rom ime­la le­po tra­di­ci­jo spod­bu­ja­nja pod­jet­niš­tva. Ve­li­ ko me­to­do­lo­gi­je v lis­ti­ni je dr­ ža­va vzpo­­sta­vi­la ­prek svo­jih po­bud. Mi­ni­stri­ca za go­spo­dar­ stvo dr. Tea Pe­trin je na pri­mer v po­ro­či­lu iz le­ta 20001 po­uda­ ri­la po­memb­nost pri­mer­jal­ne­ ga pre­ver­ja­nja. To je bi­lo po­se­ bej ome­nje­no tu­di v de­lav­ni­ci na kon­fe­ren­ci v Tal­lin­nu le­ta 2003, ki je go­vo­ri­la, ka­ko la­hko pri­merja­ve med člani­ca­mi Ev­ rop­ski uni­ji spod­bu­di­jo spre­ mem­be, po­ve­ča­jo pre­li­va­nje med dr­ža­va­mi in olaj­ša­jo iz­ men­ja­vo iz­ku­šenj.

Nuj­no pri­mer­jal­no pre­ ver­ja­nje Pri­mer­jal­no pre­ver­ja­nje je te­melj lis­ti­ne. Ven­dar pa to osta­ja na pro­sto­volj­ni rav­ni pri­sto­pnic in kan­di­datk, ta­ko šte­vil­ni do­sež­ki po Ma­ri­bo­ru pri­ča­jo o moč­ni za­ve­zi pod­pi­ snic. Na kon­fe­ren­ci v Du­bli­nu, ki bo od­pr­ta za vse dr­ža­ve, ki so­de­lu­je­jo pri lis­ti­ni (25 ­članic, Nor­ve­ška, kan­di­dat­ke in dr­ža­ ve za­hod­ne­ga Bal­ka­na), bo­do no­ve člani­ce la­hko po­ka­za­le ­svoje iz­kuš­nje. Tu­di Slo­ve­ni­ja bo ­brez dvo­ma po­tr­di­la ­svoje pre­dno­sti na tem po­droč­ju. Na no­tra­njem po­droč­ju Slo­ ve­ni­ja še ­naprej de­la ve­li­ke ko­ra­ ke ­naprej in pri tem ne dr­ži le ko­ra­ka s kri­vu­ljo, tem­več jo vča­ sih ce­lo pre­hi­te­va. To je najočit­ nej­še v po­bu­dah za spod­bu­ja­nje pod­jet­niš­tva v izo­bra­že­va­nju. Tu Slo­ve­ni­ja že vna­ša osnov­ne ide­je o pod­je­tjih (za­kaj so po­memb­

na) v osnov­ne šo­le, med­tem ko ve­či­na pre­osta­le Uni­je še­le ­zdaj za­če­nja ra­zvi­ja­ti pod­jet­ni­ške ide­ je za sred­njo stop­njo. Ve­li­ko de­ jav­no­sti se osre­do­to­ča na tu­ri­ zem in spod­bu­ja­nje pod­jet­niš­tva ta­ko v po­de­žel­skih kot mest­nih sku­pno­stih.

Slo­ve­ni­ja ena vo­dil­nih dr­žav pri gro­zdih Le­toš­nje po­ro­či­lo o ure­sni­ če­va­nju lis­ti­ne ome­nja, da je Slo­ve­ni­ja ena vo­dil­nih dr­žav pri gro­zdih in da, po­tem ko je uspeš­no za­če­la in okre­pi­la po­ li­ti­ko ra­zvi­ja­nja in­du­strij­skih gro­zdov, to de­jav­nost po­ve­zu­je s si­ste­mom po­klic­ne­ga uspo­ sab­lja­nja, da bi za­pol­ni­la vr­zel za us­tvar­jal­no in pro­žno de­lov­ no si­lo. Med do­sež­ke so­di tu­di kre­pi­tev pod­por­ne­ga oko­lja za pod­jet­niš­tvo, de­ni­mo s spod­bu­ janjem tu­jih vla­ganj, ki se po zmanj­ša­nju v po­znih de­vet­de­ se­tih le­tih vra­ča­jo, ko je bi­la spro­šče­na za­ko­no­da­ja o upo­ra­ bi zem­lje s s­ trani tuj­cev in ko vse ­bolj po­slov­no pri­ja­zne ured­ be zno­va pri­vab­lja­jo vla­ga­te­lje. Gle­de na ra­zi­ska­vo e-Bu­ si­ness W@tch, ki je bi­la izve­de­ na no­vem­bra 2003 v 26 dr­ža­ vah Ev­rop­ske uni­je, ev­rop­ske­ ga go­spo­dar­ske­ga pro­sto­ra in pri­sto­pni­cah2, so pod­je­tja iz Slo­ve­ni­je, Esto­ni­je in Če­ške "e-vo­dil­na" med no­vi­mi člani­ ca­mi Ev­rop­ske uni­je.

Si­stem "vse na ­enem me­stu" za­mu­ja Ven­dar pa je na ne­ka­te­rih po­droč­jih tre­ba de­lo­va­ti hit­re­je. Im­ple­men­ta­ci­ja si­ste­ma "vse na ­enem me­stu", ki bi omo­go­čal pod­jet­ni­kom, da opra­vi­jo vse for­mal­no­sti v zve­zi z re­gi­stra­ci­ jo na e­ nem me­stu, za­osta­ja za­ ra­di te­žav pri so­de­lo­va­nju z lo­ kal­ni­mi oblast­mi in za­ra­di po­ tre­be po so­dob­nej­ši in­for­ma­cij­ ski in­fra­struk­tu­ri. Zgle­di dru­ god in po­li­tič­na vo­lja, da bi bi­li ena­ko do­bri, če ne bolj­ši od so­sed­njih dr­žav, so ključ­no go­ ni­lo za izva­ja­nje po­li­ti­ke. Za­ra­ di ­svoje osred­nje ge­ograf­ske le­ ge je Slo­ve­ni­ja po­seb­no po­ memb­na v ši­ri­tve­nem pro­ce­su. S tem ko vz­po­stav­lja čez­mej­ne ­pobude z Av­s­tri­jo, vz­dr­žu­je di­ alog s Hr­va­ško, ki kan­di­di­ra za član­stvo v Ev­rop­ski uni­ji, in pri­ te­gu­je moč­ne de­le­ga­ci­je iz BiH na med­na­ro­dni obrt­ni se­jem v Ce­lju, ka­že ­smer ­vsej re­gi­ji. Ko­mi­si­ja pri­zna­va, ka­ko po­memb­no je Slo­ve­ni­ja do­slej pri­po­mo­gla k pod­jet­ni­ški po­li­ti­ ki in ši­ri­tvi, ko je da­ja­la pre­cejš­ no pod­po­ro dru­gim pri­stop­ni­ cam in kan­di­dat­kam v tež­kem zgo­do­vin­skem ob­dob­ju. Slo­ve­ ni­ja je bi­la ze­lo de­jav­na v pro­ce­ sih in od­bo­rih Ev­rop­ske uni­je ­pred pri­sto­pom in bo ­brez dvo­ ma še n ­ aprej ime­la ve­lik in po­ zi­ti­ven ­vpliv kot člani­ca. Opombi: 1 Benc­hmar­king Slo­ve­nia: an eva­lu­ati­on of Slo­ ve­nia's com­pe­ti­ti­ve­ness, ­strengths and ­weaknesss (Mi­ni­str­stvo za go­spo­dar­stvo, 2000) 2 http://www.ebu­si­ness-­watch.org

12

DOBER DAN, ­EVRO­PA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • P ­ OSEB­NA ­IZDA­JA

Veliko nov­cev v džun­gli pomo­či Za na­ša pod­je­tja so naj­po­memb­nej­ši struk­tur­ni skla­di ter raz­lič­ni sek­tor­ski in re­gi­onal­ni prog­ra­mi ­STA­NI­SLA­VA ­KA­LA­CUN

PO­MOČ PRI ISKA­NJU US­TRE­ZNIH RAZ­PI­SOV

sta­ni­sla­va.ka­la­cun@fi­nan­ce-on.net

Plač­lji­va vse­bi­na splet­ne­ga por­ta­la ­http://www.­welcomeurope.com omo­go­ča is­ka­nje pro­gra­mov po­mo­či in raz­pi­sov EU ter med­na­ro­dnih part­ner­jev. Po­nu­ja še dru­ge ob­li­ke pod­po­re pri iska­nju us­tre­znih pro­gra­ mov fi­nan­ci­ra­nja in pri­prav­lja­nju ­vlog ozi­ro­ma raz­pi­sne do­ku­men­ta­ci­je.

Slo­ve­ni­ja bo ob vsto­pu v EU iz šti­rih struk­tur­nih skla­dov pre­je­la 237,5 mi­li­jo­na ev­rov, k če­mur bo do­da­la še 97 mi­li­jo­nov ev­rov iz svo­je­ga pro­ra­ču­na ozi­ro­ma dr­žav­nih in lo­kal­nih vi­rov. To po­me­ni, da bo na­šim prav­nim in fi­zič­nim ose­bam, ob­či­nam, raz­lič­nim or­ga­ni­za­ci­jam in usta­no­vam na vo­ljo sku­paj 334,5 mi­li­jo­na ev­rov, ki jih bo­do la­hko po­sre­dno (­prek jav­nih raz­pi­sov, na­ro­čil) čr­pa­li za (so)fi­nan­ci­ra­nje de­jav­no­sti, opre­de­lje­nih v enot­nem pro­gram­ skem do­ku­men­tu. Za ne­po­sre­dno po­moč v ob­li­ki so­fi­nan­ci­ra­nja pro­jek­tov la­hko pod­je­tja za­pro­si­jo iz sek­tor­skih pro­gra­mov ali ta­ko ime­no­va­nih pro­gra­mov Sku­pno­sti, v okvi­ru re­gi­onal­nih pro­ gra­mov ­Cards, Ta­cis, Me­da in Ala pa la­hko kan­di­di­ra­jo na raz­pi­ sih v dr­ža­vah, ki so­di­jo v ­okvir teh pro­gra­mov. Da bi EU zmanj­ša­la raz­li­ke med naj­bolj in naj­manj raz­vi­ti­mi dr­ža­va­mi člani­ca­mi, je kot del ­s voje re­g i­o nal­n e po­l i­t i­k e oblikova­la tu­di šti­ri struk­tur­ne skla­de (ev­rop­ski ­sklad za re­gi­ onal­ni ra­zvoj, ev­rop­ski so­ci­al­ni ­sklad, ev­rop­ski kme­tij­ski usmer­ je­val­ni in jam­stve­ni ­sklad ter fi­ nanč­ni in­stru­ment za usmer­ja­nje ri­biš­tva). Za čr­pa­nje sred­stev iz teh skla­dov je mo­ra­la na­ša vla­da pri­praviti eno­ten pro­gram­ski do­ ku­ment (EPD), v ka­te­rem je

ukre­pi (de­ni­mo spod­bu­ja­nje ra­zvo­ja tu­ri­stič­nih lo­ka­cij v okvi­r u pre­d nost­n e na­l o­g e spod­bu­ja­nje pod­jet­ni­ška sek­ to­rja in kon­ku­renč­no­sti). Na nji­ho­vi po­dla­gi bo­do na­ša pri­ stoj­na mi­ni­str­stva ozi­ro­ma vla­ dne agen­ci­je, za­vo­di ali skla­di ­prek jav­nih raz­pi­sov, na­ro­čil in dru­gih ukre­pov konč­nim pre­jem­ni­kom do­de­lje­va­le sred­stva iz ev­rop­skih skla­dov. Prvi razpisi so že objavljeni.

opre­de­li­la pre­dnost­ne na­lo­ge. Za Slo­ve­ni­jo so v ob­dob­ju 20022006 do­lo­če­ne šti­ri pre­dnost­ne na­lo­ge, in si­cer spod­bu­ja­nje pod­ jet­ni­ške­ga sek­to­rja in kon­ku­renč­ no­sti, ra­zvoj člo­ve­ških vi­rov, zna­ nje in za­po­slo­va­nje, pre­struk­tu­ri­ ra­nje kme­tij­stva, go­zdar­stva in ri­biš­tva ter teh­nič­na po­moč.

So­fi­nan­ci­ra­njepro­jek­ tov iz pro­gra­mov Sku­ pno­sti

Pr­vi raz­pi­si so že ob­jav­lje­ni

Že v pred­pri­sto­pnem ob­ dob­ju so ne­ka­te­ra slo­ven­ska pod­je­tja in usta­no­ve so­de­lo­va­li v raz­lič­nih sek­tor­skih pro­gra­

V okvi­ru vsa­ke pre­dnost­ ne na­lo­ge so opre­de­lje­ni tu­di

mih ali ta­ko ime­no­va­nih pro­ gra­mih Sku­pno­sti, kot so de­ni­ mo pe­ti in še­sti okvir­ni prog­ ram, Le­onar­do da Vin­ci, Eu­re­ ka in dru­gi. S član­stvom v EU se do­stop do teh pro­gra­mov po­ve­ču­je, gre pa za prog­ra­me po­mo­či, ki v raz­lič­nih de­le­žih

(od 10 do 100 od­stot­kov, odvi­ sno od prog­ra­ma) za­go­tav­lja­jo so­fi­nan­ci­ra­nje pro­jek­tov, s ka­ te­ri­mi že­li ev­rop­ska ko­mi­si­ja spod­buditi so­de­lo­va­nje med dr­ža­va­mi člani­ca­mi na po­droč­ jih, kot so ra­zi­ska­ve in ra­zvoj, va­ro­va­nje oko­lja in na­ra­ve, ra­ zvoj ma­lih in sred­njih pod­je­tij, izo­bra­že­va­nje in po­klic­no uspo­ sab­lja­nje ter dru­gih. Za pro­jek­ te, ki jim EU de­jan­sko odo­bri so­f i­n an­c i­r a­nje, je za­t o po­ memb­no, da ima­jo vse­ev­rop­sko na­ra­vo, pri mno­gih pa je po­ memb­no tu­di to, da gre za jav­ no-za­seb­no part­ner­stvo, opo­

VLOGA EURO INFO CENTROV Slo­ven­ska mre­ža Eu­ro In­fo Cent­rov pod­jet­ni­kom za­go­tav­lja sploš­ne in­for­ma­ci­je o pro­gra­mih, po­bu­dah in jav­nih na­ro­či­lih EU ter ev­rop­skih pro­gra­mih fi­nan­ci­ra­nja, ki so na­menje­ni ma­lim in sred­njim pod­je­ tjem. Po­sre­du­je­jo še in­for­ma­ci­je o pod­jet­ni­ških sej­mih, kon­fe­ren­cah, se­mi­nar­jih, de­lav­ni­cah in okrog­lih mi­zah. Po­ma­ga­jo tu­di pri vz­po­ stav­lja­nju po­slov­nih po­ve­zav s part­ner­ji iz dr­žav EU, in si­cer ­prek bor­ze po­nud­be in po­vpra­še­va­nja ter z ude­le­žbo na part­ner­skih sre­ ča­njih in pod­jet­ni­ških fo­ru­mih.

zar­ja pod­jet­ni­ška sve­to­val­k a Ire­na Re­zec iz pod­je­tja ­Wotra.

Kan­di­di­ra­nje na raz­pi­ sih v državah ne­kda­ nje Ju­go­sla­vi­je Kot nam je po­ve­dal Ra­do Ge­no­rio, na­mest­nik di­rek­tor­ja slu­žbe vla­de za ev­rop­ske za­de­ ve, pred­vsem ne­ka­te­ra ve­li­ka slo­ven­ska pod­je­tja že po­zna­jo tu­di po­seb­ne prog­ra­me ev­rop­ ske ko­mi­si­je, ki z do­de­lje­va­ njem pre­cejš­njih sred­stev spod­ bu­ja go­spo­dar­ski in so­ci­al­ni ra­zvoj v svetov­nih re­gi­jah. S član­stvom v EU se la­hko tu­di slo­ven­ska pod­je­tja pri­jav­lja­jo na raz­pi­se v dr­ža­vah ozi­ro­ma re­gi­jah, kot je de­ni­mo ne­kda­nja Ju­go­sla­vi­ja. Za takš­no obli­ko med­na­ro­dne­ga po­slo­va­nja se obi­čaj­no odlo­ča­jo pod­je­tja, ki so že po na­ra­vi ­bolj pro­pul­ziv­ na, smo še iz­ve­de­li v slu­žbi vla­ de za ev­rop­ske za­de­ve.

Pre­gled raz­lič­nih vi­rov ev­rop­skih po­mo­či ob­jav­lja­ mo na stra­neh 31, 32, 33 in 34.

Podjetnik pod­jet­ Premislite, pre­den pro­si­te za denar EU ni­ku: naj­tež­ji so finanč­ni izra­ču­ni ­LU­CI­JA ­BOŠ­NIK lu­ci­ja.bos­nik@fi­nan­ce-on.net

V pod­je­tjih, ki sta že uspeš­no pri­do­bi­li sred­stva iz EU, smo po­vpra­ša­li, kaj sve­tu­je­jo ti­stim, ki se na­me­ra­va­jo pri­javiti na raz­pi­se za ev­rop­sko so­f i­nan­ci­ra­nje pro­jek­tov. Vpra­ša­na to­plo pri­po­ro­ča­ta: te­ma naj ust­re­za zah­te­vam EU in de­jav­ no­sti pod­je­tja. Naj­tež­ji so fi­nanč­ni iz­ra­ču­ni, a pod­jet­ni­ški sve­to­val­ci ni­so po­treb­ni. Po­sta­vi­te splet­no ­stran.

Bo­jan Cest­nik, ­Temida, d. o. o.: "Na­še pod­je­tje je so­de­lo­va­lo v sku­pi­ni ev­rop­skih ra­zi­sko­val­nih usta­nov in šti­rih pod­je­tij, ki so na pe­ti okvir­ni prog­ram pri­ja­vi­li pro­ jekt Sol-Eu-Net - vir­tu­al­no ev­rop­sko pod­ je­tje za in­te­li­gent­no ana­li­zo po­dat­kov in pod­po­ro pri odlo­ča­nju. Naš del pro­jek­ta je bil vre­den ­okrog 45 ti­soč ev­rov, EU je za­go­to­vi­la po­lo­vi­co. Vlo­go za raz­pis smo pri­pra­vi­li sa­mi. Me­nim, da sve­to­va­lec pri tem ni po­tre­ben, odvi­sno pa je od iz­ku­ šenj in te­me, ki jo pri­jav­ljaš. Se­ve­da se ­vsak sam od­lo­či, ali ga po­tre­bu­je in ali se mu iz­pla­ča. Ve­či­na pod­je­tij že­li so­de­lo­va­ti pri pro­jek­tih, a sa­mi ni­ma­ jo ide­je. Ta­krat je po­moč do­bro­do­šla. Ve­li­ko po­dat­kov se da ­dobiti v Eu­ro In­fo Cen­trih, po­mo­či ne od­re­če­ta mi­ni­str­stvo za go­spo­dar­stvo in za ­znanost. Naj­te­že nam je bi­lo iz­de­la­ti fi­nanč­ne iz­ra­ču­ne, saj te­ga ni­smo bi­li ­vajeni. Pod­je­tjem, ki se pri­jav­lja­jo na te raz­pi­se, sve­tu­jem, da do­bro pre­mi­sli­jo, za­kaj že­li­jo so­de­lo­va­ti, saj sa­mo so­de­lo­va­nje pri pro­jek­tu ni do­volj. Naj­bo­lje je, da iz­be­re­jo po­droč­je ozi­ro­ma raz­voj­ no-ra­zi­sko­val­no na­lo­go, ki bi jo v vsa­kem pri­me­ru na­re­di­li, ­zdaj pa jo ima­jo mo­žnost na­re­di­ti s sred­stvi iz EU.

Glavne zna­čil­no­sti

Čas pri­pra­ve pro­jek­ta – odvi­sen od zah­tev­no­sti oz. vre­dno­sti pro­jek­ta

Banka

• povrat­na sred­stva naj­kraj­ši od vseh dru­gih naj­kraj­ši od vseh dru­gih oblik • zah­te­va­jo garan­ci­je in ustre­zno boni­te­to oblik finan­ci­ra­nja finan­ci­ra­nja - v pov­preč­ju od • ne potrebuje­te part­ner­jev nekaj dni do enega mese­ca

Čas od vlo­ži­tve do odo­bri­tve

Poslovne pri­lo­žno­sti po koncu pro­jek­ta

Spodbude • nepov­rat­na sred­stva od 1 do 2 mese­ca od 2 do 3 mese­ce slo­ven­skih • v neka­te­rih pri­me­rih potrebuje­te part­ner­je mini­str­stev • pre­prič­lji­vi argu­men­ti glede vpli­va na nova delov­na mesta • pove­ča­nje izvo­za ipd.

kre­pi­tev part­ner­stva pri pro­jek­tu z več­jim šte­vi­lom part­ner­jev

Evropski • nepov­rat­na sred­stva od 1 do 6 mese­cev od 6 do 12 mese­cev prog­ra­mi • potre­ben je kako­vo­sten kon­zor­cij več­je­ga šte­vi­la part­ner­jev (odvi­sno od prog­ra­ma – od 3 do 10) • pouda­rek na evrop­ski razse­žno­sti pro­jek­ta, ino­va­tiv­ni pro­jekt­ni ideji in pre­prič­lji­vih argu­men­tih glede vpli­va rezul­ta­tov na part­ner­je kon­zor­ci­ja po koncu pro­jek­ta

kre­pi­tev med­na­ro­dne­ga part­ner­stva in dodat­ne poslov­ne pri­lo­žno­sti v drža­vah, iz kate­rih pri­ha­ja­jo part­ner­ji

Tvegani • ROI – Return of Investment (ocena kapi­tal potreb­ne­ga časa, ko se nalo­žba povr­ne) • pre­prič­ljiv tržni poten­ci­al • inte­res za čim več­jim dobič­kom, kar pome­ni, da se je pri­prav­ljen dejav­no vklju­če­va­ti v ure­sni­če­va­nje in trže­nje pro­jekt­ne ideje. • nava­dno je možno pridobi­ti tve­ga­ni kapi­tal za hitro ­rastoče ­sektorje, kot je infor­ma­cij­ska teh­no­lo­gi­ja, ipd.

nadalj­nji ­razvoj in trže­nje

od 1 do 6 mese­cev

od 3 do 6 mese­cev

Strateška • pre­prič­ljiv tržni poten­ci­al od 1 do 6 mese­cev od 3 do 12 mese­cev zave­zniš­tva • ino­va­tiv­nost izdel­ka ali sto­ri­tve • ROI • soro­dnost ali kom­ple­men­tar­nost med stra­te­ški­mi zavez­ni­ki • zaže­le­no dol­go­roč­no sode­lo­va­nje med part­ner­ji in dose­ga­nje sku­pne vizi­je • šte­vi­lo part­ner­jev (naj­manj 2)

Mag. ­IRE­NA ­RE­ZEC, ­Wotra, d. o. o. fi­nan­ce@fi­nan­ce-on.net

Pod­je­tja, ki išče­jo fi­nanč­na sred­stva za ­svoje pro­jek­te, ima­jo več mo­žno­sti. Za­ra­di na­ra­ve ne­pov­rat­nih sred­stev naj­več pri­ča­ku­je­jo od (so)fi­nan­ci­ra­nja pro­jek­tov ozi­ro­ma raz­voj­nih pro­gra­mov v okvi­ru slo­ven­skih mi­ni­str­stev in na po­dla­gi vk­lju­če­va­nja v ev­rop­ske prog­ra­me. Če­prav se tu po­nu­ja­jo do­bre mo­žno­sti, pa ne sme­mo po­zabiti, da je tre­ba ­prej ana­ li­zi­ra­ti tu­di dru­ge mo­žno­sti fi­nan­ci­ra­nja pro­jek­tov in se od­lo­či­ti za naj­pri­mer­nej­šo obli­ko ali mor­da kom­bi­na­ci­jo po te­me­lji­tem pred­ho­dnem pre­mi­sle­ku. Foto: Barbara Reya

ska sred­stva smo pri­do­bi­li iz prog­ra­ma Li­fe Oko­lje. Ob­či­ni Or­mož smo po­ma­ga­ li z okolj­skim pro­jek­tom, vre­dnim oko­li 600 ti­soč ev­rov. EU je so­fi­nan­ci­ra­la po­ lo­vi­co. Vse, sku­paj z vlo­go za raz­pis, smo pri­pra­vi­li sa­mi. Ve­li­ko in­for­ma­cij smo pri­do­bi­li iz po­dob­nih pro­jek­tov, za pri­ pra­vo pa smo po­trebova­li pri­bli­žno le­to dni. V pod­je­tju de­la 12 lju­di, so­de­lo­va­li so sko­raj vsi. EU da­je ze­lo na­tanč­na na­ vo­di­la, ki jih je tre­ba upošte­va­ti. Naj­te­že nam je bi­lo iz­de­la­ti fi­nanč­ne iz­ra­ču­ne. Bi­stvo med­na­ro­dnih pro­jek­tov je us­tre­znost raz­pisane te­me, or­ga­ni­ za­cij­ske she­me, ino­va­tiv­nost (naj­ra­je ima­jo, da se te­ma na­na­ša na za­šči­to oko­lja in jo je mo­go­če raz­ši­ri­ti še na dru­ga oko­lja). V pro­jekt mo­ra bi­ti vk­lju­če­no do­lo­če­no šte­vi­lo ­žensk, pri nje­go­vem ure­sni­če­ va­nju pa je tre­ba upošte­va­ti vsa pra­vi­la, ki jih zah­te­va­jo, in o pro­jek­ tu na­tanč­no po­ro­ča­ti. Za pre­gle­dnost pro­jek­ta je do­bro, da po­sta­viš splet­no ­stran, ­kjer ob­ve­ščaš o nje­go­vem po­te­ku. Si­cer vo­di­mo tu­di pro­jek­te pri pro­gra­mih Eu­re­ka. No­vi pro­jek­ti EU bo­do po­udar­ja­li pred­vsem iz­po­pol­nje­va­nje in izbolj­ša­vo ev­rop­ske za­ko­no­da­je."

Foto: Irena Herak

Da­ni Vr­hov­šek, Lim­bos, d. o. o.: "Ev­rop­

Oblika finan­ci­ra­nja

Glav­na vpra­ša­nja, na ka­ te­r a mo­r a­jo pod­je­tja od­go­ voriti, se na­na­ša­jo na čas, po­tre­ben za pri­do­bi­tev sred­ stev, zah­te­ve po­sa­me­zne­ga fi­nanč­ne­ga vi­ra in po­slov­ne pri­lo­žno­sti po kon­cu pro­jek­ ta (glej pre­gle­dni­co).

Ev­rop­ski de­nar ali stra­te­ško za­ve­zniš­ tvo? V ­vseh pri­me­rih je tre­ba pre­pri­ča­ti tu­di z do­bro or­ga­

ni­z a­c i­j o in us­t re­z nim vod­ stvom, ki ka­že na uspo­sob­ ljenost za uspeš­no ure­sni­če­ va­nje pro­jek­ta. Raz­li­ke med obli­ka­mi so ja­sne, več­ji pre­ mi­slek je po­tre­ben med mo­ž­ nos­tjo (so)fi­nan­ci­ra­nja pro­ jek­ta v okvi­ru ev­rop­skih pro­ gra­mov in s po­moč­jo stra­te­ ških za­ve­zni­štev. Po­memb­na raz­li­ka je, da stra­te­ški za­vez­ ni­ki po­nu­ja­jo več po­slov­nih pri­l o­ž no­s ti tu­d i po kon­c u osnov­n e­g a pro­j ek­t a, pred­

vsem za­ra­di ­bolj na­črt­ne­ga iz­b o­r a in manj­š e­g a šte­v i­l a part­ner­jev kot pri ev­rop­skih pro­gra­mih. Dru­ga raz­li­ka je, da ni­ste ome­je­ni na is­ka­nje part­ner­jev v okvi­ru dr­žav, ki la­hko kan­di­di­ra­jo na ev­rop­ ski raz­pis, am­pak ima­te mo­ ž­no­sti iska­ti stra­te­ške za­vez­

zaže­le­no dol­go­roč­no sode­lo­va­nje med part­ner­ji in dose­ga­nje sku­pne vizij

ni­ke tu­di zu­naj te­ga kro­ga dr­žav. ­Slabost pa je se­ve­da v tem, da ste pre­p u­š če­n i ­samemu se­bi, da ni vna­prej po­stav­lje­nih pra­vil in pri­po­ ro­čil gle­de de­li­tve ­vlog med part­ner­ji, se­sta­ve kon­zor­cij­ skih ozi­ro­ma part­ner­skih po­ godb in po­dob­no.

KA­KO NA­PI­SA­TI PRE­PRIČ­LJIV PRO­ JEKT • Ana­li­zi­raj­te mo­žno­sti pri­do­bi­va­nja sred­stev in us­tre­znost po­sa­me­ zne­ga vi­ra sred­stev. • Pre­ve­ri­te raz­pi­sne ter­mi­ne (pri slo­ven­skih in ev­rop­skih raz­pi­sih). • Na­pi­ši­te pro­jekt v skla­du z usme­rit­va­mi in me­ri­li fi­nanč­ne­ga vi­ra. • Po­išči­te us­tre­zne part­ner­je. • Pre­ve­ri­te pro­jekt­no do­ku­men­ta­ci­jo z vi­di­ka for­mal­nih, teh­nič­nih, vse­bin­skih in dru­gih me­ril. • Pre­ve­ri­te, ali ima­te do­volj vi­rov za izved­bo pro­jek­ta ali part­ner­stva (fi­nanč­ni, ka­drov­ski vi­ri ...). • Pre­ve­ri­te sred­nje- ozi­ro­ma dol­go­roč­ni po­zi­tiv­ni in/ali ne­ga­tiv­ni ­vpliv na va­še po­slo­va­nje. • Opre­de­li­te in pre­ve­ri­te prav­ne in fi­nanč­ne po­sle­di­ce po­godbenih raz­me­rij med va­mi in fi­nanč­nim vi­rom ozi­ro­ma med part­ner­ji.

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • ­POSEBNA ­IZDAJA

13

DOBER DAN, ­EVROPA

Gospodarski spori: bolje hitra medi­aci­ja kot zamu­dno prav­da­nje Z me­di­aci­jo la­hko stran­ki re­ši­ta s­ por v t­ reh me­se­cih, prav­da­nje na so­di­šču pa bo po 1. ma­ju še ­vsaj dve le­ti dalj­še ­LUCIJA ­BOŠNIK

ME­DI­ACI­JO LA­HKO STRAN­KA PRE­DLA­ GA LE S TO­ŽBO

lu­ci­ja.bos­nik@fi­nan­ce-on.net

"Po vsto­pu v EU bo me­di­aci­ ja kot al­ter­na­tiv­ni na­čin re­ še­va­nja spo­rov za pod­je­tja ugo­dna pred­vsem s ča­sov­ ne­g a vi­d i­k a," pra­v i Ma­š a Ko­ci­per z okro­žne­ga so­di­ šča v Ljub­lja­ni. Za­ra­di mo­ žnih pred­ho­dnih vpra­šanj v zve­zi z ev­rop­sko za­ko­no­da­ jo, ki jih bo­do na ev­rop­sko ­sodišče po­ši­lja­li na­ši sod­ni­ ki, se bo so­dni pro­ces po 1. ma­ju la­hko za­vle­kel ­vsaj za dve le­ti. Okro­žno ­sodišče v Ljub­ lja­ni v ­ sem stran­k am v go­ spo­d ar­skih spo­r ih po­n u­j a mo­ž­nost me­di­aci­je. Tuj­ci po

STALNA ARBI­TRA­ŽA PRI GZS Za re­še­va­nje spo­rov ima­jo pod­je­tja na vo­ljo tu­di stal­no ar­bi­tra­žo GZS, ven­dar ni brez­plač­na. Po­nu­ja sto­ri­tve re­še­va­nja do­ma­čih in med­na­ro­ dnih spo­rov: ar­bi­tra­žo, po­sre­do­va­nje ali kon­ci­li­aci­jo in kom­bi­ni­ra­ni po­sre­do­val­no-ar­bi­tra­žni po­stopek. Je sa­mo­stoj­na in ne­odvi­sna in­sti­tu­ ci­ja, spre­je­ta od­lo­či­tev v ar­bi­tra­ži pa ima ­enak uči­nek kot so­dna odloč­ ba. Tra­ja od šti­ri me­se­ce do le­ta dni. De­lo­va­nje stal­ne ar­bi­tra­že je v zad­njih le­tih usmer­je­no tu­di v raz­ši­ri­tev so­de­lo­va­nja s tu­ji­mi ar­bi­tra­žni­ mi usta­no­va­mi in or­ga­ni­za­ci­ja­mi. Tre­nut­no je skle­nje­nih 27 spo­ra­zu­mov o so­de­lo­va­nju na po­droč­ju med­na­ro­dne tr­go­vin­ske ar­bi­tra­že. Več in­for­ ma­cij o stal­ni ar­bi­tra­ži la­hko pod­je­tja do­bi­jo na splet­nem nas­lo­vu (www. slo­ar­bi­tra­ti­on.org) tu­di v an­gle­škem je­zi­ku.

nji­ho­vih iz­kuš­njah s tem še ni­so se­zna­nje­ni. Me­di­aci­ja je brez­plač­na, po­stopek pa je za go­spo­dar­ske spo­re pri nas mo­goč sa­mo na ljub­ljan­ skem so­di­šču, ­kjer ga vo­di­jo uspo­sob­lje­ni me­di­ator­ji. Re­ ši­tev spo­ra z me­di­aci­jo la­ hko stran­ki do­se­že­t a v ­treh me­se­cih.

Prav­da­nje po 1. ma­ju še za­mu­dnej­še Z vsto­pom v EU se bo v go­spo­d ar­skih spo­r ih upo­

rab­lja­lo na­ci­onal­no pra­vo, stran­ke pa se bo­do skli­ce­va­ le tu­di na po­sa­me­zne do­loč­ be pra­va EU. So­di­šča bo­do do­ma­če pra­vo mo­ra­la raz­la­ ga­ti in upo­rab­lja­ti v du­hu pra­va Uni­je. "Vča­sih bo za ra­zla­go po­sa­me­zne do­loč­be in nor­me pra­va tre­ba vpra­ ša­ti ev­rop­sko ­so­dišče v Lu­ ksem­bur­­gu s ta­ko ime­­no­va­ nim pred­h o­d nim vpra­š a­ njem, kar bo la­h­ko po­v­zro­­ či­lo za­stoj v po­stop­ku ­vsaj za dve le­ti, saj bo za od­lo­či­

Me­di­aci­ja je ne­for­ Foto: Barbara Reya ma­len po­stopek ­pred me­di­ator­jem, do­go­vor ­s trank pa je po­vsem izena­č en s so­d no odloč­b o. Stran­k i la­ hko pri­pe­lje­t a vsa­k a svo­j e­g a odvet­n i­k a. Mo­g o­č a je tu­d i ta­ko ime­n o­v a­n a ko­m e­d i­ aci­ja, ko po­stopek vo­ di­t a dva me­di­ator­ja, slo­ven­ski in me­di­ator iz dr­ža­ve, iz ka­te­re pri­ ha­j a dru­g a stran­k a. "Pri­m e­r ov, ko me­d i­ aci­ja za­r a­di ene tu­je stran­ke po­te­ka v an­ gle­š či­n i, bo tu­d i pri nas vse več," pra­vi Ma­ša Ko­ci­per. Me­di­aci­ja te­me­lji na za­upno­sti in nev­tral­no­sti me­di­ator­ja, ki mo­ra bi­ti spo­so­ben prak­tič­ne­ga in hkra­ ti prav­ne­ga ra­zmiš­lja­nja. "Uspo­sob­ljenost slo­ven­skih me­di­ator­jev je na rav­ni ­tistih v EU. Tre­nut­no jih na go­spo­dar­skem po­droč­ju de­la 12," pra­vi Ko­ci­perjeva. Stran­ke la­hko za ­zdaj me­di­aci­jo iz­ko­ri­sti­jo ta­ko, da vlo­ži­jo tož­bo na ­sodišče in hkra­ti pre­dla­ga­jo me­di­aci­jo. tev tre­ba po­ča­k a­ti do od­lo­ či­tve ev­rop­ske­ga so­di­šča," pra­vi­jo na okro­žnem so­di­ šču v Ljub­lja­ni. V tem ča­su b o s m e­l o n a­c i­o n a l­n o ­sodišče oprav­lja­ti le nuj­na pro­ce­sna de­ja­nja. So­di­šča pri­ča­k u­je­jo te­ža­ve, saj vsa

po­membna za­ko­no­da­ja še ni pre­v e­d e­n a v slo­v en­s ki je­zik, po­dob­no pa ve­lja za so­d no pra­k so ev­r op­ske­g a so­di­šča. Prav­na sred­stva se po 1. ma­ju ne bo­do spre­me­ ni­l a. Pred­s tav­lja­m o jih v spod­nji pi­ra­mi­di.

12

DOBER DAN, ­EVRO­PA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • P ­ OSEB­NA ­IZDA­JA

Veliko nov­cev v džun­gli pomo­či Za na­ša pod­je­tja so naj­po­memb­nej­ši struk­tur­ni skla­di ter raz­lič­ni sek­tor­ski in re­gi­onal­ni prog­ra­mi ­STA­NI­SLA­VA ­KA­LA­CUN

PO­MOČ PRI ISKA­NJU US­TRE­ZNIH RAZ­PI­SOV

sta­ni­sla­va.ka­la­cun@fi­nan­ce-on.net

Plač­lji­va vse­bi­na splet­ne­ga por­ta­la ­http://www.­welcomeurope.com omo­go­ča is­ka­nje pro­gra­mov po­mo­či in raz­pi­sov EU ter med­na­ro­dnih part­ner­jev. Po­nu­ja še dru­ge ob­li­ke pod­po­re pri iska­nju us­tre­znih pro­gra­ mov fi­nan­ci­ra­nja in pri­prav­lja­nju ­vlog ozi­ro­ma raz­pi­sne do­ku­men­ta­ci­je.

Slo­ve­ni­ja bo ob vsto­pu v EU iz šti­rih struk­tur­nih skla­dov pre­je­la 237,5 mi­li­jo­na ev­rov, k če­mur bo do­da­la še 97 mi­li­jo­nov ev­rov iz svo­je­ga pro­ra­ču­na ozi­ro­ma dr­žav­nih in lo­kal­nih vi­rov. To po­me­ni, da bo na­šim prav­nim in fi­zič­nim ose­bam, ob­či­nam, raz­lič­nim or­ga­ni­za­ci­jam in usta­no­vam na vo­ljo sku­paj 334,5 mi­li­jo­na ev­rov, ki jih bo­do la­hko po­sre­dno (­prek jav­nih raz­pi­sov, na­ro­čil) čr­pa­li za (so)fi­nan­ci­ra­nje de­jav­no­sti, opre­de­lje­nih v enot­nem pro­gram­ skem do­ku­men­tu. Za ne­po­sre­dno po­moč v ob­li­ki so­fi­nan­ci­ra­nja pro­jek­tov la­hko pod­je­tja za­pro­si­jo iz sek­tor­skih pro­gra­mov ali ta­ko ime­no­va­nih pro­gra­mov Sku­pno­sti, v okvi­ru re­gi­onal­nih pro­ gra­mov ­Cards, Ta­cis, Me­da in Ala pa la­hko kan­di­di­ra­jo na raz­pi­ sih v dr­ža­vah, ki so­di­jo v ­okvir teh pro­gra­mov. Da bi EU zmanj­ša­la raz­li­ke med naj­bolj in naj­manj raz­vi­ti­mi dr­ža­va­mi člani­ca­mi, je kot del ­s voje re­g i­o nal­n e po­l i­t i­k e oblikova­la tu­di šti­ri struk­tur­ne skla­de (ev­rop­ski ­sklad za re­gi­ onal­ni ra­zvoj, ev­rop­ski so­ci­al­ni ­sklad, ev­rop­ski kme­tij­ski usmer­ je­val­ni in jam­stve­ni ­sklad ter fi­ nanč­ni in­stru­ment za usmer­ja­nje ri­biš­tva). Za čr­pa­nje sred­stev iz teh skla­dov je mo­ra­la na­ša vla­da pri­praviti eno­ten pro­gram­ski do­ ku­ment (EPD), v ka­te­rem je

ukre­pi (de­ni­mo spod­bu­ja­nje ra­zvo­ja tu­ri­stič­nih lo­ka­cij v okvi­r u pre­d nost­n e na­l o­g e spod­bu­ja­nje pod­jet­ni­ška sek­ to­rja in kon­ku­renč­no­sti). Na nji­ho­vi po­dla­gi bo­do na­ša pri­ stoj­na mi­ni­str­stva ozi­ro­ma vla­ dne agen­ci­je, za­vo­di ali skla­di ­prek jav­nih raz­pi­sov, na­ro­čil in dru­gih ukre­pov konč­nim pre­jem­ni­kom do­de­lje­va­le sred­stva iz ev­rop­skih skla­dov. Prvi razpisi so že objavljeni.

opre­de­li­la pre­dnost­ne na­lo­ge. Za Slo­ve­ni­jo so v ob­dob­ju 20022006 do­lo­če­ne šti­ri pre­dnost­ne na­lo­ge, in si­cer spod­bu­ja­nje pod­ jet­ni­ške­ga sek­to­rja in kon­ku­renč­ no­sti, ra­zvoj člo­ve­ških vi­rov, zna­ nje in za­po­slo­va­nje, pre­struk­tu­ri­ ra­nje kme­tij­stva, go­zdar­stva in ri­biš­tva ter teh­nič­na po­moč.

So­fi­nan­ci­ra­njepro­jek­ tov iz pro­gra­mov Sku­ pno­sti

Pr­vi raz­pi­si so že ob­jav­lje­ni

Že v pred­pri­sto­pnem ob­ dob­ju so ne­ka­te­ra slo­ven­ska pod­je­tja in usta­no­ve so­de­lo­va­li v raz­lič­nih sek­tor­skih pro­gra­

V okvi­ru vsa­ke pre­dnost­ ne na­lo­ge so opre­de­lje­ni tu­di

mih ali ta­ko ime­no­va­nih pro­ gra­mih Sku­pno­sti, kot so de­ni­ mo pe­ti in še­sti okvir­ni prog­ ram, Le­onar­do da Vin­ci, Eu­re­ ka in dru­gi. S član­stvom v EU se do­stop do teh pro­gra­mov po­ve­ču­je, gre pa za prog­ra­me po­mo­či, ki v raz­lič­nih de­le­žih

(od 10 do 100 od­stot­kov, odvi­ sno od prog­ra­ma) za­go­tav­lja­jo so­fi­nan­ci­ra­nje pro­jek­tov, s ka­ te­ri­mi že­li ev­rop­ska ko­mi­si­ja spod­buditi so­de­lo­va­nje med dr­ža­va­mi člani­ca­mi na po­droč­ jih, kot so ra­zi­ska­ve in ra­zvoj, va­ro­va­nje oko­lja in na­ra­ve, ra­ zvoj ma­lih in sred­njih pod­je­tij, izo­bra­že­va­nje in po­klic­no uspo­ sab­lja­nje ter dru­gih. Za pro­jek­ te, ki jim EU de­jan­sko odo­bri so­f i­n an­c i­r a­nje, je za­t o po­ memb­no, da ima­jo vse­ev­rop­sko na­ra­vo, pri mno­gih pa je po­ memb­no tu­di to, da gre za jav­ no-za­seb­no part­ner­stvo, opo­

VLOGA EURO INFO CENTROV Slo­ven­ska mre­ža Eu­ro In­fo Cent­rov pod­jet­ni­kom za­go­tav­lja sploš­ne in­for­ma­ci­je o pro­gra­mih, po­bu­dah in jav­nih na­ro­či­lih EU ter ev­rop­skih pro­gra­mih fi­nan­ci­ra­nja, ki so na­menje­ni ma­lim in sred­njim pod­je­ tjem. Po­sre­du­je­jo še in­for­ma­ci­je o pod­jet­ni­ških sej­mih, kon­fe­ren­cah, se­mi­nar­jih, de­lav­ni­cah in okrog­lih mi­zah. Po­ma­ga­jo tu­di pri vz­po­ stav­lja­nju po­slov­nih po­ve­zav s part­ner­ji iz dr­žav EU, in si­cer ­prek bor­ze po­nud­be in po­vpra­še­va­nja ter z ude­le­žbo na part­ner­skih sre­ ča­njih in pod­jet­ni­ških fo­ru­mih.

zar­ja pod­jet­ni­ška sve­to­val­k a Ire­na Re­zec iz pod­je­tja ­Wotra.

Kan­di­di­ra­nje na raz­pi­ sih v državah ne­kda­ nje Ju­go­sla­vi­je Kot nam je po­ve­dal Ra­do Ge­no­rio, na­mest­nik di­rek­tor­ja slu­žbe vla­de za ev­rop­ske za­de­ ve, pred­vsem ne­ka­te­ra ve­li­ka slo­ven­ska pod­je­tja že po­zna­jo tu­di po­seb­ne prog­ra­me ev­rop­ ske ko­mi­si­je, ki z do­de­lje­va­ njem pre­cejš­njih sred­stev spod­ bu­ja go­spo­dar­ski in so­ci­al­ni ra­zvoj v svetov­nih re­gi­jah. S član­stvom v EU se la­hko tu­di slo­ven­ska pod­je­tja pri­jav­lja­jo na raz­pi­se v dr­ža­vah ozi­ro­ma re­gi­jah, kot je de­ni­mo ne­kda­nja Ju­go­sla­vi­ja. Za takš­no obli­ko med­na­ro­dne­ga po­slo­va­nja se obi­čaj­no odlo­ča­jo pod­je­tja, ki so že po na­ra­vi ­bolj pro­pul­ziv­ na, smo še iz­ve­de­li v slu­žbi vla­ de za ev­rop­ske za­de­ve.

Pre­gled raz­lič­nih vi­rov ev­rop­skih po­mo­či ob­jav­lja­ mo na stra­neh 31, 32, 33 in 34.

Podjetnik pod­jet­ Premislite, pre­den pro­si­te za denar EU ni­ku: naj­tež­ji so finanč­ni izra­ču­ni ­LU­CI­JA ­BOŠ­NIK lu­ci­ja.bos­nik@fi­nan­ce-on.net

V pod­je­tjih, ki sta že uspeš­no pri­do­bi­li sred­stva iz EU, smo po­vpra­ša­li, kaj sve­tu­je­jo ti­stim, ki se na­me­ra­va­jo pri­javiti na raz­pi­se za ev­rop­sko so­f i­nan­ci­ra­nje pro­jek­tov. Vpra­ša­na to­plo pri­po­ro­ča­ta: te­ma naj ust­re­za zah­te­vam EU in de­jav­ no­sti pod­je­tja. Naj­tež­ji so fi­nanč­ni iz­ra­ču­ni, a pod­jet­ni­ški sve­to­val­ci ni­so po­treb­ni. Po­sta­vi­te splet­no ­stran.

Bo­jan Cest­nik, ­Temida, d. o. o.: "Na­še pod­je­tje je so­de­lo­va­lo v sku­pi­ni ev­rop­skih ra­zi­sko­val­nih usta­nov in šti­rih pod­je­tij, ki so na pe­ti okvir­ni prog­ram pri­ja­vi­li pro­ jekt Sol-Eu-Net - vir­tu­al­no ev­rop­sko pod­ je­tje za in­te­li­gent­no ana­li­zo po­dat­kov in pod­po­ro pri odlo­ča­nju. Naš del pro­jek­ta je bil vre­den ­okrog 45 ti­soč ev­rov, EU je za­go­to­vi­la po­lo­vi­co. Vlo­go za raz­pis smo pri­pra­vi­li sa­mi. Me­nim, da sve­to­va­lec pri tem ni po­tre­ben, odvi­sno pa je od iz­ku­ šenj in te­me, ki jo pri­jav­ljaš. Se­ve­da se ­vsak sam od­lo­či, ali ga po­tre­bu­je in ali se mu iz­pla­ča. Ve­či­na pod­je­tij že­li so­de­lo­va­ti pri pro­jek­tih, a sa­mi ni­ma­ jo ide­je. Ta­krat je po­moč do­bro­do­šla. Ve­li­ko po­dat­kov se da ­dobiti v Eu­ro In­fo Cen­trih, po­mo­či ne od­re­če­ta mi­ni­str­stvo za go­spo­dar­stvo in za ­znanost. Naj­te­že nam je bi­lo iz­de­la­ti fi­nanč­ne iz­ra­ču­ne, saj te­ga ni­smo bi­li ­vajeni. Pod­je­tjem, ki se pri­jav­lja­jo na te raz­pi­se, sve­tu­jem, da do­bro pre­mi­sli­jo, za­kaj že­li­jo so­de­lo­va­ti, saj sa­mo so­de­lo­va­nje pri pro­jek­tu ni do­volj. Naj­bo­lje je, da iz­be­re­jo po­droč­je ozi­ro­ma raz­voj­ no-ra­zi­sko­val­no na­lo­go, ki bi jo v vsa­kem pri­me­ru na­re­di­li, ­zdaj pa jo ima­jo mo­žnost na­re­di­ti s sred­stvi iz EU.

Glavne zna­čil­no­sti

Čas pri­pra­ve pro­jek­ta – odvi­sen od zah­tev­no­sti oz. vre­dno­sti pro­jek­ta

Banka

• povrat­na sred­stva naj­kraj­ši od vseh dru­gih naj­kraj­ši od vseh dru­gih oblik • zah­te­va­jo garan­ci­je in ustre­zno boni­te­to oblik finan­ci­ra­nja finan­ci­ra­nja - v pov­preč­ju od • ne potrebuje­te part­ner­jev nekaj dni do enega mese­ca

Čas od vlo­ži­tve do odo­bri­tve

Poslovne pri­lo­žno­sti po koncu pro­jek­ta

Spodbude • nepov­rat­na sred­stva od 1 do 2 mese­ca od 2 do 3 mese­ce slo­ven­skih • v neka­te­rih pri­me­rih potrebuje­te part­ner­je mini­str­stev • pre­prič­lji­vi argu­men­ti glede vpli­va na nova delov­na mesta • pove­ča­nje izvo­za ipd.

kre­pi­tev part­ner­stva pri pro­jek­tu z več­jim šte­vi­lom part­ner­jev

Evropski • nepov­rat­na sred­stva od 1 do 6 mese­cev od 6 do 12 mese­cev prog­ra­mi • potre­ben je kako­vo­sten kon­zor­cij več­je­ga šte­vi­la part­ner­jev (odvi­sno od prog­ra­ma – od 3 do 10) • pouda­rek na evrop­ski razse­žno­sti pro­jek­ta, ino­va­tiv­ni pro­jekt­ni ideji in pre­prič­lji­vih argu­men­tih glede vpli­va rezul­ta­tov na part­ner­je kon­zor­ci­ja po koncu pro­jek­ta

kre­pi­tev med­na­ro­dne­ga part­ner­stva in dodat­ne poslov­ne pri­lo­žno­sti v drža­vah, iz kate­rih pri­ha­ja­jo part­ner­ji

Tvegani • ROI – Return of Investment (ocena kapi­tal potreb­ne­ga časa, ko se nalo­žba povr­ne) • pre­prič­ljiv tržni poten­ci­al • inte­res za čim več­jim dobič­kom, kar pome­ni, da se je pri­prav­ljen dejav­no vklju­če­va­ti v ure­sni­če­va­nje in trže­nje pro­jekt­ne ideje. • nava­dno je možno pridobi­ti tve­ga­ni kapi­tal za hitro ­rastoče ­sektorje, kot je infor­ma­cij­ska teh­no­lo­gi­ja, ipd.

nadalj­nji ­razvoj in trže­nje

od 1 do 6 mese­cev

od 3 do 6 mese­cev

Strateška • pre­prič­ljiv tržni poten­ci­al od 1 do 6 mese­cev od 3 do 12 mese­cev zave­zniš­tva • ino­va­tiv­nost izdel­ka ali sto­ri­tve • ROI • soro­dnost ali kom­ple­men­tar­nost med stra­te­ški­mi zavez­ni­ki • zaže­le­no dol­go­roč­no sode­lo­va­nje med part­ner­ji in dose­ga­nje sku­pne vizi­je • šte­vi­lo part­ner­jev (naj­manj 2)

Mag. ­IRE­NA ­RE­ZEC, ­Wotra, d. o. o. fi­nan­ce@fi­nan­ce-on.net

Pod­je­tja, ki išče­jo fi­nanč­na sred­stva za ­svoje pro­jek­te, ima­jo več mo­žno­sti. Za­ra­di na­ra­ve ne­pov­rat­nih sred­stev naj­več pri­ča­ku­je­jo od (so)fi­nan­ci­ra­nja pro­jek­tov ozi­ro­ma raz­voj­nih pro­gra­mov v okvi­ru slo­ven­skih mi­ni­str­stev in na po­dla­gi vk­lju­če­va­nja v ev­rop­ske prog­ra­me. Če­prav se tu po­nu­ja­jo do­bre mo­žno­sti, pa ne sme­mo po­zabiti, da je tre­ba ­prej ana­ li­zi­ra­ti tu­di dru­ge mo­žno­sti fi­nan­ci­ra­nja pro­jek­tov in se od­lo­či­ti za naj­pri­mer­nej­šo obli­ko ali mor­da kom­bi­na­ci­jo po te­me­lji­tem pred­ho­dnem pre­mi­sle­ku. Foto: Barbara Reya

ska sred­stva smo pri­do­bi­li iz prog­ra­ma Li­fe Oko­lje. Ob­či­ni Or­mož smo po­ma­ga­ li z okolj­skim pro­jek­tom, vre­dnim oko­li 600 ti­soč ev­rov. EU je so­fi­nan­ci­ra­la po­ lo­vi­co. Vse, sku­paj z vlo­go za raz­pis, smo pri­pra­vi­li sa­mi. Ve­li­ko in­for­ma­cij smo pri­do­bi­li iz po­dob­nih pro­jek­tov, za pri­ pra­vo pa smo po­trebova­li pri­bli­žno le­to dni. V pod­je­tju de­la 12 lju­di, so­de­lo­va­li so sko­raj vsi. EU da­je ze­lo na­tanč­na na­ vo­di­la, ki jih je tre­ba upošte­va­ti. Naj­te­že nam je bi­lo iz­de­la­ti fi­nanč­ne iz­ra­ču­ne. Bi­stvo med­na­ro­dnih pro­jek­tov je us­tre­znost raz­pisane te­me, or­ga­ni­ za­cij­ske she­me, ino­va­tiv­nost (naj­ra­je ima­jo, da se te­ma na­na­ša na za­šči­to oko­lja in jo je mo­go­če raz­ši­ri­ti še na dru­ga oko­lja). V pro­jekt mo­ra bi­ti vk­lju­če­no do­lo­če­no šte­vi­lo ­žensk, pri nje­go­vem ure­sni­če­ va­nju pa je tre­ba upošte­va­ti vsa pra­vi­la, ki jih zah­te­va­jo, in o pro­jek­ tu na­tanč­no po­ro­ča­ti. Za pre­gle­dnost pro­jek­ta je do­bro, da po­sta­viš splet­no ­stran, ­kjer ob­ve­ščaš o nje­go­vem po­te­ku. Si­cer vo­di­mo tu­di pro­jek­te pri pro­gra­mih Eu­re­ka. No­vi pro­jek­ti EU bo­do po­udar­ja­li pred­vsem iz­po­pol­nje­va­nje in izbolj­ša­vo ev­rop­ske za­ko­no­da­je."

Foto: Irena Herak

Da­ni Vr­hov­šek, Lim­bos, d. o. o.: "Ev­rop­

Oblika finan­ci­ra­nja

Glav­na vpra­ša­nja, na ka­ te­r a mo­r a­jo pod­je­tja od­go­ voriti, se na­na­ša­jo na čas, po­tre­ben za pri­do­bi­tev sred­ stev, zah­te­ve po­sa­me­zne­ga fi­nanč­ne­ga vi­ra in po­slov­ne pri­lo­žno­sti po kon­cu pro­jek­ ta (glej pre­gle­dni­co).

Ev­rop­ski de­nar ali stra­te­ško za­ve­zniš­ tvo? V ­vseh pri­me­rih je tre­ba pre­pri­ča­ti tu­di z do­bro or­ga­

ni­z a­c i­j o in us­t re­z nim vod­ stvom, ki ka­že na uspo­sob­ ljenost za uspeš­no ure­sni­če­ va­nje pro­jek­ta. Raz­li­ke med obli­ka­mi so ja­sne, več­ji pre­ mi­slek je po­tre­ben med mo­ž­ nos­tjo (so)fi­nan­ci­ra­nja pro­ jek­ta v okvi­ru ev­rop­skih pro­ gra­mov in s po­moč­jo stra­te­ ških za­ve­zni­štev. Po­memb­na raz­li­ka je, da stra­te­ški za­vez­ ni­ki po­nu­ja­jo več po­slov­nih pri­l o­ž no­s ti tu­d i po kon­c u osnov­n e­g a pro­j ek­t a, pred­

vsem za­ra­di ­bolj na­črt­ne­ga iz­b o­r a in manj­š e­g a šte­v i­l a part­ner­jev kot pri ev­rop­skih pro­gra­mih. Dru­ga raz­li­ka je, da ni­ste ome­je­ni na is­ka­nje part­ner­jev v okvi­ru dr­žav, ki la­hko kan­di­di­ra­jo na ev­rop­ ski raz­pis, am­pak ima­te mo­ ž­no­sti iska­ti stra­te­ške za­vez­

zaže­le­no dol­go­roč­no sode­lo­va­nje med part­ner­ji in dose­ga­nje sku­pne vizij

ni­ke tu­di zu­naj te­ga kro­ga dr­žav. ­Slabost pa je se­ve­da v tem, da ste pre­p u­š če­n i ­samemu se­bi, da ni vna­prej po­stav­lje­nih pra­vil in pri­po­ ro­čil gle­de de­li­tve ­vlog med part­ner­ji, se­sta­ve kon­zor­cij­ skih ozi­ro­ma part­ner­skih po­ godb in po­dob­no.

KA­KO NA­PI­SA­TI PRE­PRIČ­LJIV PRO­ JEKT • Ana­li­zi­raj­te mo­žno­sti pri­do­bi­va­nja sred­stev in us­tre­znost po­sa­me­ zne­ga vi­ra sred­stev. • Pre­ve­ri­te raz­pi­sne ter­mi­ne (pri slo­ven­skih in ev­rop­skih raz­pi­sih). • Na­pi­ši­te pro­jekt v skla­du z usme­rit­va­mi in me­ri­li fi­nanč­ne­ga vi­ra. • Po­išči­te us­tre­zne part­ner­je. • Pre­ve­ri­te pro­jekt­no do­ku­men­ta­ci­jo z vi­di­ka for­mal­nih, teh­nič­nih, vse­bin­skih in dru­gih me­ril. • Pre­ve­ri­te, ali ima­te do­volj vi­rov za izved­bo pro­jek­ta ali part­ner­stva (fi­nanč­ni, ka­drov­ski vi­ri ...). • Pre­ve­ri­te sred­nje- ozi­ro­ma dol­go­roč­ni po­zi­tiv­ni in/ali ne­ga­tiv­ni ­vpliv na va­še po­slo­va­nje. • Opre­de­li­te in pre­ve­ri­te prav­ne in fi­nanč­ne po­sle­di­ce po­godbenih raz­me­rij med va­mi in fi­nanč­nim vi­rom ozi­ro­ma med part­ner­ji.

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • ­POSEBNA ­IZDAJA

13

DOBER DAN, ­EVROPA

Gospodarski spori: bolje hitra medi­aci­ja kot zamu­dno prav­da­nje Z me­di­aci­jo la­hko stran­ki re­ši­ta s­ por v t­ reh me­se­cih, prav­da­nje na so­di­šču pa bo po 1. ma­ju še ­vsaj dve le­ti dalj­še ­LUCIJA ­BOŠNIK

ME­DI­ACI­JO LA­HKO STRAN­KA PRE­DLA­ GA LE S TO­ŽBO

lu­ci­ja.bos­nik@fi­nan­ce-on.net

"Po vsto­pu v EU bo me­di­aci­ ja kot al­ter­na­tiv­ni na­čin re­ še­va­nja spo­rov za pod­je­tja ugo­dna pred­vsem s ča­sov­ ne­g a vi­d i­k a," pra­v i Ma­š a Ko­ci­per z okro­žne­ga so­di­ šča v Ljub­lja­ni. Za­ra­di mo­ žnih pred­ho­dnih vpra­šanj v zve­zi z ev­rop­sko za­ko­no­da­ jo, ki jih bo­do na ev­rop­sko ­sodišče po­ši­lja­li na­ši sod­ni­ ki, se bo so­dni pro­ces po 1. ma­ju la­hko za­vle­kel ­vsaj za dve le­ti. Okro­žno ­sodišče v Ljub­ lja­ni v ­ sem stran­k am v go­ spo­d ar­skih spo­r ih po­n u­j a mo­ž­nost me­di­aci­je. Tuj­ci po

STALNA ARBI­TRA­ŽA PRI GZS Za re­še­va­nje spo­rov ima­jo pod­je­tja na vo­ljo tu­di stal­no ar­bi­tra­žo GZS, ven­dar ni brez­plač­na. Po­nu­ja sto­ri­tve re­še­va­nja do­ma­čih in med­na­ro­ dnih spo­rov: ar­bi­tra­žo, po­sre­do­va­nje ali kon­ci­li­aci­jo in kom­bi­ni­ra­ni po­sre­do­val­no-ar­bi­tra­žni po­stopek. Je sa­mo­stoj­na in ne­odvi­sna in­sti­tu­ ci­ja, spre­je­ta od­lo­či­tev v ar­bi­tra­ži pa ima ­enak uči­nek kot so­dna odloč­ ba. Tra­ja od šti­ri me­se­ce do le­ta dni. De­lo­va­nje stal­ne ar­bi­tra­že je v zad­njih le­tih usmer­je­no tu­di v raz­ši­ri­tev so­de­lo­va­nja s tu­ji­mi ar­bi­tra­žni­ mi usta­no­va­mi in or­ga­ni­za­ci­ja­mi. Tre­nut­no je skle­nje­nih 27 spo­ra­zu­mov o so­de­lo­va­nju na po­droč­ju med­na­ro­dne tr­go­vin­ske ar­bi­tra­že. Več in­for­ ma­cij o stal­ni ar­bi­tra­ži la­hko pod­je­tja do­bi­jo na splet­nem nas­lo­vu (www. slo­ar­bi­tra­ti­on.org) tu­di v an­gle­škem je­zi­ku.

nji­ho­vih iz­kuš­njah s tem še ni­so se­zna­nje­ni. Me­di­aci­ja je brez­plač­na, po­stopek pa je za go­spo­dar­ske spo­re pri nas mo­goč sa­mo na ljub­ljan­ skem so­di­šču, ­kjer ga vo­di­jo uspo­sob­lje­ni me­di­ator­ji. Re­ ši­tev spo­ra z me­di­aci­jo la­ hko stran­ki do­se­že­t a v ­treh me­se­cih.

Prav­da­nje po 1. ma­ju še za­mu­dnej­še Z vsto­pom v EU se bo v go­spo­d ar­skih spo­r ih upo­

rab­lja­lo na­ci­onal­no pra­vo, stran­ke pa se bo­do skli­ce­va­ le tu­di na po­sa­me­zne do­loč­ be pra­va EU. So­di­šča bo­do do­ma­če pra­vo mo­ra­la raz­la­ ga­ti in upo­rab­lja­ti v du­hu pra­va Uni­je. "Vča­sih bo za ra­zla­go po­sa­me­zne do­loč­be in nor­me pra­va tre­ba vpra­ ša­ti ev­rop­sko ­so­dišče v Lu­ ksem­bur­­gu s ta­ko ime­­no­va­ nim pred­h o­d nim vpra­š a­ njem, kar bo la­h­ko po­v­zro­­ či­lo za­stoj v po­stop­ku ­vsaj za dve le­ti, saj bo za od­lo­či­

Me­di­aci­ja je ne­for­ Foto: Barbara Reya ma­len po­stopek ­pred me­di­ator­jem, do­go­vor ­s trank pa je po­vsem izena­č en s so­d no odloč­b o. Stran­k i la­ hko pri­pe­lje­t a vsa­k a svo­j e­g a odvet­n i­k a. Mo­g o­č a je tu­d i ta­ko ime­n o­v a­n a ko­m e­d i­ aci­ja, ko po­stopek vo­ di­t a dva me­di­ator­ja, slo­ven­ski in me­di­ator iz dr­ža­ve, iz ka­te­re pri­ ha­j a dru­g a stran­k a. "Pri­m e­r ov, ko me­d i­ aci­ja za­r a­di ene tu­je stran­ke po­te­ka v an­ gle­š či­n i, bo tu­d i pri nas vse več," pra­vi Ma­ša Ko­ci­per. Me­di­aci­ja te­me­lji na za­upno­sti in nev­tral­no­sti me­di­ator­ja, ki mo­ra bi­ti spo­so­ben prak­tič­ne­ga in hkra­ ti prav­ne­ga ra­zmiš­lja­nja. "Uspo­sob­ljenost slo­ven­skih me­di­ator­jev je na rav­ni ­tistih v EU. Tre­nut­no jih na go­spo­dar­skem po­droč­ju de­la 12," pra­vi Ko­ci­perjeva. Stran­ke la­hko za ­zdaj me­di­aci­jo iz­ko­ri­sti­jo ta­ko, da vlo­ži­jo tož­bo na ­sodišče in hkra­ti pre­dla­ga­jo me­di­aci­jo. tev tre­ba po­ča­k a­ti do od­lo­ či­tve ev­rop­ske­ga so­di­šča," pra­vi­jo na okro­žnem so­di­ šču v Ljub­lja­ni. V tem ča­su b o s m e­l o n a­c i­o n a l­n o ­sodišče oprav­lja­ti le nuj­na pro­ce­sna de­ja­nja. So­di­šča pri­ča­k u­je­jo te­ža­ve, saj vsa

po­membna za­ko­no­da­ja še ni pre­v e­d e­n a v slo­v en­s ki je­zik, po­dob­no pa ve­lja za so­d no pra­k so ev­r op­ske­g a so­di­šča. Prav­na sred­stva se po 1. ma­ju ne bo­do spre­me­ ni­l a. Pred­s tav­lja­m o jih v spod­nji pi­ra­mi­di.

14

DOBER DAN, EVRO­PA

Evrope so naj­bolj veseli mladi poslov­ne­ži

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEB­NA IZDA­JA

Sa­mo Er­žen, ­Spin, No­va Go­ri­ca: "Kon­ku­ren­ce se ne bo­ji­mo, saj ima za­hod ve­li­ko viš­je ce­ne za­ra­di draž­je delov­ne si­le."

Kaj pra­vi­jo pod­jet­ni­ki v Po­mur­ju in No­vi Go­ri­ci o spre­mem­bah, ki jih ča­ka­jo v EU nin.

na­ta­sa.ruc­na@fi­nan­ce-on.net

Pre­ve­ri­li smo "­utrip" med pod­jet­ni­ki v Po­mur­ju in No­vi Go­ri­ci ­ red vsto­pom v Ev­rop­sko uni­jo. Ne­ka­te­ri si od ev­rop­ske­ga član­ p stva ne obe­ta­jo ni­če­sar, dru­gi, pred­vsem mlaj­ši, več­jo pro­da­jo. ­Vtis pa je, da čez­mej­no go­spo­dar­stvo za ­zdaj ni naj­bolj ži­vah­no.

Hr ­va­ško pa po dru­gi ­strani za­ra­di od­pra­ve pro­sto­ca­rin­ ske­ga spo­r a­zu­ma ne bo­do ime­li te­žav, saj ima­jo tam ­svoje pod­je­tje. ­Aleš Šta­le­ker iz po­hiš­ tve­ne­ga pod­je­tja Ar­con­ta IP je po­slov­než pri tri­de­se­tih. Po vsto­pu v Ev­rop­sko uni­jo pri­ ča­k u­j e po­ve­č a­nje pro­d a­j e. Naj­več po­sla v tu­ji­ni ust­va­ri­ jo z Av­s­tri­jo in Nem­či­jo. Po nje­go­vih be­se­dah ima­jo za­ra­ di moč­ne lo­kal­ne kon­ku­ren­ ce že ­zdaj ev­rop­sko pri­mer­lji­ ve ce­ne.

"Ev­ro-opti­mi­zem" na Po­mur­skem sej­mu Pri­lo­žnost za sre­ča­nje s pod­jet­ni­ki se je po­nu­di­la na Po­mur­skem sej­mu v Gor­nji Rad­g o­n i. "Skraj­š a­n je po­

Foto: Urban Štebljaj

NA­TA­ŠA RUČ­NA

Ne­po­ve­za­ni slo­ven­ski pod­jet­ni­ki ne­kon­ku­ renč­ni

gom, po 1. ma­ju ne bo nič dru­ga­če. Skr­bi pa me to, da bo pre­več de­nar­ja za­prav­lje­ ne­ga za vse te pro­sla­ve," me­ ni. Kot pra­vi, je v­ pliv Ev­rop­

Go­spo­dar­ski razc­vet za­ra­di EU je ilu­zi­ja

ni; ve­li­ko se je go­vo­ri­lo, nič pa se ni na­re­di­lo. Mi­slim, da so ma­lo lju­bo­su­mni na nas."

stop­kov bo vse­k a­kor po­zi­ tiv­no za pro­da­jo, hkra­ti pa bo več­ja kon­ku­ren­ca, pred­ vsem iz Ita­li­je in Če­ške," je pre­pri­ča­na mla­da eko­no­mi­

Foto: Aleš Beno

Mar­k o Go­l ar , last­n ik pod­je­tja Go­lar Te­le­con­sult v Gor­nji Rad­go­ni, se ukvar­ja z uvo­zom in iz­vo­zom ka­bel­ske opre­me. Naj­več ku­pu­je na

ri­lo."

Foto: Urban Štebljaj

Slav­ko Šu­li­goj, ­Metulj, No­va Go­ri­ca: "Sku­pni trg, ki bo po­vezoval obe Go­ri­ ci, bo že ne­kaj dni po pro­ sla­vi zo­pet raz­de­li­la me­ja. Go­spo­dar­ski raz­mah za­ ra­di EU je ilu­zi­ja."

"Kon­k u­ren­ca bo še več­ ja, pri­tisk na niž­je ce­ne pa se ču­ti že ­zdaj," pra­vi Er­na Pe­loz, di­rek­to­ri­ca dru­žin­

Foto: Urban Štebljaj

Mi­ha­ela Vr­zel, Ro­to, Mur­ska ­Sobota: "Skraj­ša­nje po­stop­kov bo po­zi­tiv­no za pro­da­jo, hkra­ti pa bo kon­ku­ ren­ca več­ja."

Er­na Pe­loz, Pe­loz, No­va Go­ri­ca: "Po­sku­si­li se bo­mo tu­di na ita­li­jan­skem tr­gu, ­kjer je slo­ven­sko me­so ze­lo cen­je­no, ven­dar tež­ko kon­ku­ri­ra­mo nji­ho­vi­m ce­na­m." ske uni­je ­čutiti tu­di v tem, da Av­s­tri­ja izda­ja ­manj delov­nih viz in da ra­ste ce­na ne­pre­mič­

IT pod­je­tje v EU vi­di sa­mo pre­dno­sti

"Kaj se la­hko ­spremeni?" se vpra­ša Slav­ko Šu­li­goj, ki je go­sti­nec že 27 let. "Spre­mem­be so se­ve­da po­treb­ne, ven­dar ne gle­de na Ev­ro­po. No­va Go­ri­ca je mr­tvo me­sto. Od Hi­to­vih gos­tov tre­nut­no oko­li­ški go­stin­

Sa­m o Er­ž en , di­r ek­t or Spi­na, pod­je­tja za in­for­ma­cij­ ski in­že­niring, vi­di v EU sa­ mo pre­dno­sti: "Kon­ku­ren­ce se ne bo­ji­mo, saj ima za­hod

ci ni­ma­mo nič, saj jih za­ni­ma sa­mo igral­ni­ca." Po Šu­li­go­je­vih be­se­dah so pri­ča­ko­va­nja, da se bo go­spo­dar­stvo po vsto­pu v EU za­ra­di bli­ži­ne Ita­li­je raz­ mah­ni­lo, ilu­zi­ja: "Mi bo­mo za­ nje ve­dno Bal­kan­ci. Kot funk­ ci­onar v obrt­ni zbor­ni­ci sem sku­šal na­ve­zo­va­ti sti­ke z Ita­li­ja­

ve­li­ko viš­je ce­ne za­ra­di draž­ je delov­ne si­le. S ­ pin je del no­vo­go­ri­ške­ga go­spo­dar­ske­ ga zdru­že­nja Son­ti­us, sku­paj s so­ro­dni­mi pod­je­tji pa na­ me­ra­va­jo kan­di­di­ra­ti za sred­ stva iz ev­rop­skih struk­tur­nih skla­dov pri na­ku­pu po­slov­ne stav­be.

­ leš Šta­le­ker, Ar­cont IP, A Gor­nja Rad­go­na: "Po vsto­pu v EU pri­ča­ku­je­mo po­ve­ča­nje pro­da­je z Av­s­tri­jo."

st­ka Mi­ha­ela Vr­zel, ki je na sej­mu pred­stav­lja­la Ro­to iz Mur­ske ­Sobote. Pri po­slu s

Foto: Aleš Beno

Dan­skem in v Ita­li­ji, pro­da­ja pa v BiH in Sr­bi­jo. "Za nas, ki že tr­gu­je­mo z ev­rop­skim bla­

ske­ga pod­je­tja z me­sno-pre­ deloval­no in­du­stri­jo Pe­loz iz No­ve Go­ri­ce. "Po­sku­si­li se bo­m o tu­d i na ita­l i­j an­ skem tr­gu, ­kjer je slo­ven­sko me­so ze­lo cen­je­no, ven­dar tež­ko kon­k u­r i­r a­m o nji­h o­­

Foto: Aleš Beno

Mar­ko Go­lar, Go­lar Te­le­ con­sult, Gor­nja Rad­go­na: "Za nas po 1. ma­ju ne bo nič dru­ga­če, skr­bi pa me to, da bo pre­več de­nar­ja za­prav­lje­ ne­ga za vse te pro­sla­ve."

vim ce­na­m. Pri nas je te­ža­ va ta, da se pod­jet­n i­k i v nas­p ro­t ju z ita­l i­j an­s ki­m i tež­ko spo­ra­zu­me­jo, da bi se po­vezali." Še ­bolj kot Ev­rop­ ska uni­ja pa Pe­olo­zo­ve skr­ bi uved­ba ev­ra: "Iz­k uš­nje iz Ita­li­je ka­že­jo, da je mno­go pod­jet­ni­kov to moč­no uda­

14

DOBER DAN, EVRO­PA

Evrope so naj­bolj veseli mladi poslov­ne­ži

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEB­NA IZDA­JA

Sa­mo Er­žen, ­Spin, No­va Go­ri­ca: "Kon­ku­ren­ce se ne bo­ji­mo, saj ima za­hod ve­li­ko viš­je ce­ne za­ra­di draž­je delov­ne si­le."

Kaj pra­vi­jo pod­jet­ni­ki v Po­mur­ju in No­vi Go­ri­ci o spre­mem­bah, ki jih ča­ka­jo v EU nin.

na­ta­sa.ruc­na@fi­nan­ce-on.net

Pre­ve­ri­li smo "­utrip" med pod­jet­ni­ki v Po­mur­ju in No­vi Go­ri­ci ­ red vsto­pom v Ev­rop­sko uni­jo. Ne­ka­te­ri si od ev­rop­ske­ga član­ p stva ne obe­ta­jo ni­če­sar, dru­gi, pred­vsem mlaj­ši, več­jo pro­da­jo. ­Vtis pa je, da čez­mej­no go­spo­dar­stvo za ­zdaj ni naj­bolj ži­vah­no.

Hr ­va­ško pa po dru­gi ­strani za­ra­di od­pra­ve pro­sto­ca­rin­ ske­ga spo­r a­zu­ma ne bo­do ime­li te­žav, saj ima­jo tam ­svoje pod­je­tje. ­Aleš Šta­le­ker iz po­hiš­ tve­ne­ga pod­je­tja Ar­con­ta IP je po­slov­než pri tri­de­se­tih. Po vsto­pu v Ev­rop­sko uni­jo pri­ ča­k u­j e po­ve­č a­nje pro­d a­j e. Naj­več po­sla v tu­ji­ni ust­va­ri­ jo z Av­s­tri­jo in Nem­či­jo. Po nje­go­vih be­se­dah ima­jo za­ra­ di moč­ne lo­kal­ne kon­ku­ren­ ce že ­zdaj ev­rop­sko pri­mer­lji­ ve ce­ne.

"Ev­ro-opti­mi­zem" na Po­mur­skem sej­mu Pri­lo­žnost za sre­ča­nje s pod­jet­ni­ki se je po­nu­di­la na Po­mur­skem sej­mu v Gor­nji Rad­g o­n i. "Skraj­š a­n je po­

Foto: Urban Štebljaj

NA­TA­ŠA RUČ­NA

Ne­po­ve­za­ni slo­ven­ski pod­jet­ni­ki ne­kon­ku­ renč­ni

gom, po 1. ma­ju ne bo nič dru­ga­če. Skr­bi pa me to, da bo pre­več de­nar­ja za­prav­lje­ ne­ga za vse te pro­sla­ve," me­ ni. Kot pra­vi, je v­ pliv Ev­rop­

Go­spo­dar­ski razc­vet za­ra­di EU je ilu­zi­ja

ni; ve­li­ko se je go­vo­ri­lo, nič pa se ni na­re­di­lo. Mi­slim, da so ma­lo lju­bo­su­mni na nas."

stop­kov bo vse­k a­kor po­zi­ tiv­no za pro­da­jo, hkra­ti pa bo več­ja kon­ku­ren­ca, pred­ vsem iz Ita­li­je in Če­ške," je pre­pri­ča­na mla­da eko­no­mi­

Foto: Aleš Beno

Mar­k o Go­l ar , last­n ik pod­je­tja Go­lar Te­le­con­sult v Gor­nji Rad­go­ni, se ukvar­ja z uvo­zom in iz­vo­zom ka­bel­ske opre­me. Naj­več ku­pu­je na

ri­lo."

Foto: Urban Štebljaj

Slav­ko Šu­li­goj, ­Metulj, No­va Go­ri­ca: "Sku­pni trg, ki bo po­vezoval obe Go­ri­ ci, bo že ne­kaj dni po pro­ sla­vi zo­pet raz­de­li­la me­ja. Go­spo­dar­ski raz­mah za­ ra­di EU je ilu­zi­ja."

"Kon­k u­ren­ca bo še več­ ja, pri­tisk na niž­je ce­ne pa se ču­ti že ­zdaj," pra­vi Er­na Pe­loz, di­rek­to­ri­ca dru­žin­

Foto: Urban Štebljaj

Mi­ha­ela Vr­zel, Ro­to, Mur­ska ­Sobota: "Skraj­ša­nje po­stop­kov bo po­zi­tiv­no za pro­da­jo, hkra­ti pa bo kon­ku­ ren­ca več­ja."

Er­na Pe­loz, Pe­loz, No­va Go­ri­ca: "Po­sku­si­li se bo­mo tu­di na ita­li­jan­skem tr­gu, ­kjer je slo­ven­sko me­so ze­lo cen­je­no, ven­dar tež­ko kon­ku­ri­ra­mo nji­ho­vi­m ce­na­m." ske uni­je ­čutiti tu­di v tem, da Av­s­tri­ja izda­ja ­manj delov­nih viz in da ra­ste ce­na ne­pre­mič­

IT pod­je­tje v EU vi­di sa­mo pre­dno­sti

"Kaj se la­hko ­spremeni?" se vpra­ša Slav­ko Šu­li­goj, ki je go­sti­nec že 27 let. "Spre­mem­be so se­ve­da po­treb­ne, ven­dar ne gle­de na Ev­ro­po. No­va Go­ri­ca je mr­tvo me­sto. Od Hi­to­vih gos­tov tre­nut­no oko­li­ški go­stin­

Sa­m o Er­ž en , di­r ek­t or Spi­na, pod­je­tja za in­for­ma­cij­ ski in­že­niring, vi­di v EU sa­ mo pre­dno­sti: "Kon­ku­ren­ce se ne bo­ji­mo, saj ima za­hod

ci ni­ma­mo nič, saj jih za­ni­ma sa­mo igral­ni­ca." Po Šu­li­go­je­vih be­se­dah so pri­ča­ko­va­nja, da se bo go­spo­dar­stvo po vsto­pu v EU za­ra­di bli­ži­ne Ita­li­je raz­ mah­ni­lo, ilu­zi­ja: "Mi bo­mo za­ nje ve­dno Bal­kan­ci. Kot funk­ ci­onar v obrt­ni zbor­ni­ci sem sku­šal na­ve­zo­va­ti sti­ke z Ita­li­ja­

ve­li­ko viš­je ce­ne za­ra­di draž­ je delov­ne si­le. S ­ pin je del no­vo­go­ri­ške­ga go­spo­dar­ske­ ga zdru­že­nja Son­ti­us, sku­paj s so­ro­dni­mi pod­je­tji pa na­ me­ra­va­jo kan­di­di­ra­ti za sred­ stva iz ev­rop­skih struk­tur­nih skla­dov pri na­ku­pu po­slov­ne stav­be.

­ leš Šta­le­ker, Ar­cont IP, A Gor­nja Rad­go­na: "Po vsto­pu v EU pri­ča­ku­je­mo po­ve­ča­nje pro­da­je z Av­s­tri­jo."

st­ka Mi­ha­ela Vr­zel, ki je na sej­mu pred­stav­lja­la Ro­to iz Mur­ske ­Sobote. Pri po­slu s

Foto: Aleš Beno

Dan­skem in v Ita­li­ji, pro­da­ja pa v BiH in Sr­bi­jo. "Za nas, ki že tr­gu­je­mo z ev­rop­skim bla­

ske­ga pod­je­tja z me­sno-pre­ deloval­no in­du­stri­jo Pe­loz iz No­ve Go­ri­ce. "Po­sku­si­li se bo­m o tu­d i na ita­l i­j an­ skem tr­gu, ­kjer je slo­ven­sko me­so ze­lo cen­je­no, ven­dar tež­ko kon­k u­r i­r a­m o nji­h o­­

Foto: Aleš Beno

Mar­ko Go­lar, Go­lar Te­le­ con­sult, Gor­nja Rad­go­na: "Za nas po 1. ma­ju ne bo nič dru­ga­če, skr­bi pa me to, da bo pre­več de­nar­ja za­prav­lje­ ne­ga za vse te pro­sla­ve."

vim ce­na­m. Pri nas je te­ža­ va ta, da se pod­jet­n i­k i v nas­p ro­t ju z ita­l i­j an­s ki­m i tež­ko spo­ra­zu­me­jo, da bi se po­vezali." Še ­bolj kot Ev­rop­ ska uni­ja pa Pe­olo­zo­ve skr­ bi uved­ba ev­ra: "Iz­k uš­nje iz Ita­li­je ka­že­jo, da je mno­go pod­jet­ni­kov to moč­no uda­

DOBER DAN, ­EVROPA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • P ­ OSEBNA ­IZDAJA

V čakal­ni­co za evro gremo v prvi sku­pi­ni, do jese­ni

Izvozniki so zaskrb­lje­ni zara­di fiksi­ra­nja teča­ja Slo­ven­sko go­spo­dar­stvo ev­ro že pre­cej upo­rab­lja, bo­ji pa se pre­hi­tre­ga fi­ksi­ra­nja te­ča­ja ­SUZANA KOS su­za­na.kos@fi­nan­ce-on.net

Ev­ro je že ­valuta, v ka­te­ri ve­či­ no­ma po­slu­je slo­ven­sko go­spo­ dar­stvo. De­lež po­so­jil v ev­rih nam­reč prev­la­du­je, ­prav ta­ko je ev­ro ­valuta, v ka­te­ri po­slu­ je­jo iz­voz­ni­ki. Za­ra­di ra­zme­ro­ ma vi­so­ke in­fla­ci­je v pri­merja­ vi z ev­rop­sko pa so ­pred vsto­ pom v ča­k al­n i­c o na ev­r o v pod­je­tjih za­skrb­lje­ni.

V ev­rop­ski te­čaj­ni me­ha­ni­zem ERM 2 bo­mo vsto­pi­li naj­ver­jet­ ne­je s tre­mi balt­ski­mi dr­ža­va­mi, na­po­ve­du­je gu­ver­ner KAJ PRI­NA­ŠA EVRO?

su­za­na.kos@fi­nan­ce-on.net

Gu­ver­ner Ban­ke Slo­ve­ni­ je (BS) Mi­tja Ga­spa­ri me­ni, da bo­mo v me­ha­ni­zem ERM 2 naj­ver­jet­ne­je vsto­pi­li hkra­ti z Esto­ni­jo, Li­tvo, La­tvi­jo in Ci­ prom. Po oce­nah do­bro ob­ve­ šče­nih banč­nih kro­gov se bo to zgo­di­lo naj­ver­jet­ne­je že ju­

+

• zmanj­ša­nje stro­škov men­ja­ve va­lut za vse ude­le­žen­ce v med­na­ rod­ni tr­go­vi­ni; • zmanj­ša­nje ne­go­tovosti, po­vezane s te­čaj­ni­mi ni­ha­nji; • pre­pro­stej­še uprav­lja­nje de­vi­zni­h re­zer­v; • pre­pro­sta pri­merja­va cen ena­ke­ga bla­ga v raz­lič­nih dr­ža­vah; • zni­ža­nje obrest­nih mer s­pod­bu­dno vpli­va na na­lo­žbe ter po­sle­dič­ no na go­spo­dar­sko ­rast; • sploš­na več­ja fi­nanč­na sta­bil­nost.

—

• iz­gu­ba na­ci­onal­ne ­valute; • iz­gu­ba de­nar­ne av­to­no­mi­je; • iz­gu­ba de­viz­ne­ga te­ča­ja kot orod­ja za pri­la­ga­ja­nje med­na­ro­dne kon­ku­renč­no­sti go­spo­dar­stva. nje­va­nju kon­ver­genč­nih kri­te­ ri­jev za ­vseh de­set dr­žav pri­sto­ pnic." Pot za vlo­ži­tev zah­te­ve za vk­lju­či­tev v ERM 2 je na­to pro­sta, pra­vi gu­ver­ner in po­ udar­ja, da bo­mo ­vanj vsto­pi­li s

KAKO BO BS IZGUB­LJA­LA SVOJE PRI­STOJ­NO­STI Ob vsto­pu v me­ha­ni­zem ERM 2 Ban­ka Slo­ve­ni­je (BS) ne bo izgu­bi­la no­be­ne ­svoje pri­stoj­no­sti, sestava in­stru­men­tov, ki jih upo­rab­lja za vo­de­nje po­li­ti­ke na de­viz­nem in de­nar­nem tr­gu, bo osta­la ena­ka. V pri­hod­njih ­dveh le­tih pa se bo av­to­no­mnost sa­mo­stoj­ne­ga vo­de­nja de­nar­ne po­li­ti­ke zmanj­še­va­la vse do vsto­pa v go­spo­dar­sko in de­nar­ no uni­jo. Do ta­krat bo­do mo­ra­le bi­ti ure­sni­če­ne us­tre­zne spre­mem­be na po­droč­ju ob­ve­zne re­zer­ve (obre­sto­va­nje in zni­ža­nje pred­pisane rav­ni). Z vsto­pom v ev­ro­ob­moč­je pa bo Ban­ka Slo­ve­ni­je pre­vze­la in­stru­men­te ECB, po­sta­la bo ena iz­med 25-ih cen­tral­nih ­bank, ki izva­ja­jo nje­ne in­stru­men­te. Ob­dr­ža­la pa bo po­droč­je nad­zo­ra, uprav­ lja­nje z go­to­vi­no ter ana­lit­sko po­droč­je. li­ja, naj­po­zne­je pa do se­p­tem­ bra. Pre­osta­le pri­sto­pni­ce bo­ do v ča­kal­ni­co za ev­ro vsto­pi­ le do kon­ca de­set­le­tja.

Devalvacije ne bo

"Da­tum vsto­pa je pre­cej odvi­sen tu­di od EU in ECB," po­udar­ja gu­ver­ner. "Vsi pri­ prav­ljal­ni se­stan­ki bo­do kon­ča­ ni do kon­ca ju­ni­ja. Apri­la bo­ mo ime­li po­go­vo­re z ECB, ma­ ja v Brus­lju s pred­stav­ni­ki dr­ žav ev­ro­ob­moč­ja, ju­ni­ja pa bo pro­uče­no še po­ro­či­lo o iz­pol­

Slo­ven­sko fi­nanč­no oko­lje se je že "ev­ro­izi­ra­lo", v ev­rih je nam­reč na­je­tih že več kot 60 od­ stot­kov ­vseh po­so­jil. Na­tanč­ne­je - 40 od­stot­kov ­vseh po­so­jil je na­ je­tih v tu­ji­ni, tak pa je tu­di de­lež po­so­jil v tu­ji ­valuti, ki jih da­je­jo ban­ke do­ma. Ev­ro je prev­la­du­jo­ ča ­valuta tu­di v vsa­ko­dnev­nem po­slo­va­nju iz­voz­ne­ga go­spo­dar­

tr­žnim te­ča­jem, ­strah ­pred de­ val­va­ci­jo je od­več.

Fiksiranje teča­ja ne bo nepo­sre­dni vzrok izgu­be delov­nih mest Go­spo­dar­ska ­rast, na­njo bo ugo­dno vpli­va­lo tu­di zni­že­ va­nje obrest­nih mer, je do­volj vi­so­ka, da bo ubla­ži­la po­sle­di­ce sta­bil­ne­ga te­ča­ja na eni ter nekoli­ko viš­je in­fla­ci­je od ev­ rop­ske­ga pov­preč­ja na dru­gi ­strani. Sta­bil­nost te­ča­ja pri­na­ša med dru­gim niž­je vho­d­ne ce­ne

USKLAJENOST EKO­NOM­SKIH POLI­TIK JE NUJNA V ERM 2 bo­mo pred­vi­do­ma dve le­ti, ko­nec po­le­tja le­ta 2006 se bo odlo­ča­lo o vsto­pu v ev­ro. "Pre­dnost­na ob­ve­znost ­vseh po­li­tik je sta­ bil­nost te­ča­ja in pro­ti­in­fla­cij­ska po­li­ti­ka, s či­mer se bo­mo izogni­li ni­ha­njem te­ča­ja. Če eko­nom­ske po­li­ti­ke ne bo­do do­bro delova­le, la­hko na­sta­ne tu­di no­mi­nal­na apre­ci­aci­ja te­ča­ja," opo­zar­ja gu­ver­ner.

šte­vil­nih su­ro­vin in re­pro­duk­ cij­ske­ga ma­te­ri­ala. "Ne­po­sre­ dna po­sle­di­ca sta­bil­no­sti te­ča­ja go­to­vo ne bo iz­gu­ba delov­nih ­mest," je pre­pri­čan gu­ver­ner Ga­spa­ri.

Pri­ča­ko­va­nja, da se bo te­čaj ze­lo pri­la­ga­jal, so ne­ra­ci­onal­na, po­udar­ja­jo v Ban­ki Slo­ve­ni­je. Tu­di če bi v to pri­vo­li­li, bi ka­te­ra iz­med dr­žav Ev­rop­ske uni­je go­to­vo spro­ži­la vpra­ša­nje ne­do­pust­no­sti takš­ne kon­ku­renč­ne de­ pre­ci­aci­je. stva, ki je ve­či­no­ma usmer­je­no na tr­ge Ev­rop­ske uni­je.

Prehitro fiksi­ra­nje teča­ ja bo izvoz­ni­ke pri­za­de­lo Po­sle­di­ce nastan­k a ev­ro­ ob­moč­ja so bi­le za iz­voz­ni­ke po­zi­tiv­ne; po­ve­ča­la se je pre­ gle­dnost cen bla­ga, zmanj­ša­li so se stro­š ki men­j a­ve va­l ut, manj­ša je med dru­gim tu­di ne­ go­tovost, po­vezana s te­čaj­ni­mi ni­ha­nji. Ne gle­de na sploš­ne po­zi­tiv­ne po­sle­di­ce uved­be ev­ ra in sta­bi­li­za­ci­je go­spo­dar­ske­ ga oko­lja, ki ga pri­na­ša, pa iz­

voz­ni­ki ­pred bliž­njim vsto­pom v ča­kal­ni­co na ev­ro opo­zar­ja­jo, da la­hko krat­ko­roč­no pre­hi­tro fi­ksi­ra­nje te­ča­ja ob hkrat­ni po­ ča­sne­je pa­dajoči in­f la­ci­ji ne­ga­ tiv­no vpli­va na kon­ku­renč­nost go­spo­dar­stva.

Ogrožena so lahko delov­na mesta "Ker bo­do in­fla­cij­ski pri­ti­ski za­ra­di vi­so­ke ce­ne na­f te, ra­sto­ čih cen stra­te­š kih su­ro­vin na svetov­nih tr­gih ter vi­so­kih pri­ti­ skov na ­rast ­plač v za­seb­nem sek­tor­ju v tem in ver­jet­no pri­

hod­njem le­tu še pre­cejš­nji, bi bi­lo pri­mer­no, da do kon­ca le­ta 2005 te­čaj ne gle­de na ­vstop Slo­ ve­ni­je v ERM 2 še ve­dno zmer­ no dr­si. Ta­ko bi pri iz­vo­z no usmer­je­nih pod­je­tjih nekoli­ko kom­pen­zi­ral ne­ga­tiv­ne učin­ke raz­li­ke med do­ma­čo in­f la­ci­jo in in­f la­ci­jo v Ev­rop­ski uni­ji," me­ni Ži­ga De­beljak, ­član Go­re­njeve upra­ve, pri­sto­jen za fi­nan­ce in eko­no­mi­ko. ­Pred od­lo­či­tvi­jo za fi­ksi­ra­nje te­ča­ja bi ­morali do­se­či tu­di us­tre­zen do­go­vor o na­či­nu us­kla­je­va­nja ­plač v za­seb­nem sek­tor­ju. "Če se bo­do moč­ni pri­ ti­ski na ­rast ­plač na­da­lje­va­li, bo ob fi­k si­r a­n em te­č a­j u kon­k u­ renč­nost iz­vo­zno usmer­je­nih, pa tu­di dru­gih slo­ven­skih pod­je­ tij la­h ko krat­ko­r oč­n o pre­c ej zmanj­ša­na." To la­hko ogro­zi za­ po­slenost v takš­nih pod­je­tjih, še opo­zar­ja De­be­njak.

Mramor: Pro­ra­ čun iz rde­čih šte­ vilk do leta 2008 Po mne­nju ­ministra Mra­mor­ja ­pakt sta­bil­ no­sti in ra­sti kre­pi fi­skal­no di­sci­pli­no, gu­ ver­ner Ga­spa­ri je privr­že­nec po­prav­ka ­SUZANA KOS su­za­na.kos@fi­nan­ce-on.net

Foto: Barbara Reya

V ev­rop­ski te­čaj­ni me­ha­ni­ zem ERM 2 bo­mo vsto­pi­li s tre­mi balt­ski­mi dr­ža­va­mi in Ci­prom do je­se­ni, z in­fla­ci­jo, ki bo v pri­merja­vi z ev­rop­ skim pov­preč­jem še ve­dno ra­zme­ro­ma vi­so­ka. Gu­ver­ner Ban­ke Slo­ve­ni­je Mi­tja Ga­spa­ ri je pre­pri­čan, da bo­do po­sle­ di­ce fi­ksi­ra­nja te­ča­ja ob pred­ vi­de­ni in­f la­ci­ji ­manj bo­le­če za­ra­di za­do­vo­lji­ve go­spo­dar­ ske ra­sti; po­spe­ši­lo jo bo tu­di zni­že­va­nje obrest­nih mer.

POMOČ TEČAJ­NE POLI­TI­KE BI PRE­PRE­ČI­LI V EU

"Če se bo­do pri­ti­ski na ­rast ­plač na­da­lje­va­li, bo ob fi­ksi­ra­nem te­ča­ ju kon­ku­renč­nost slo­ ven­skih pod­je­tij la­hko krat­k o­r oč­n o pre­c ej zmanj­ša­na," opo­zar­ja Ži­ga De­be­ljak iz Go­ re­nja.

Gu­ver­ner Mi­tja Ga­spa­ri si že­li, da bi la­hko čim ­prej pla­če­val z ev­ri. Pot za ­vstop v ča­kal­ni­co za spre­jem sku­pne ev­rop­ske ­valute bo pro­sta že ju­li­ja, pra­vi.

Slovenija izpol­nju­je tri maas­tricht­ske kri­te­ri­je Slo­ve­ni­ja mo­ra za uved­bo sku­pne ev­ rop­ske ­valute ev­ro naj­prej iz­pol­ni­ti do­lo­ če­ne po­go­je, ma­as­tricht­ske kon­ver­genč­ne kri­te­ri­je. Tre­nut­no Slo­ve­ni­ja iz­pol­nju­je tri kri­te­ri­je (pro­ra­čun­ski pri­manjk­ljaj, jav­ni ­dolg in dol­go­roč­ne obrest­ne me­re), še ve­ dno pa ima pre­visoko in­f la­ci­jo. Za iz­pol­ ni­tev kri­te­ri­ja sta­bil­ne­ga de­viz­ne­ga te­ča­ja je po­treb­na ­vsaj dve­let­na ­vpetost v ev­rop­

ski me­ha­ni­zem de­vi­znih te­ča­jev ERM 2. Maastrichtski kriteriji so: • stop­nja in­fla­ci­je ne sme pre­se­ga­ti pov­preč­ja ­treh dr­žav ­članic Ev­rop­ske uni­je z naj­niž­jo stop­njo in­f la­ci­je za več kot 1,5 od­stot­ne toč­ke; • sta­bil­nost de­vi­znih te­ča­jev z do­vo­ljeni­mi ni­ ha­nji zno­traj do­go­vor­je­ne­ga me­ha­ni­zma de­ vi­znih te­ča­jev (ERM) v ob­dob­ju ­vsaj ­dveh let;

• dol­go­roč­ne obrest­ne me­re ne sme­jo pre­ se­ga­ti pov­preč­ja obrest­nih mer ­treh dr­žav ­članic Ev­rop­ske uni­je z naj­niž­jo stop­njo in­f la­ci­je za več kot dve od­stot­ni toč­ki; • pro­ra­čun­ski pri­manjk­ljaj ne sme pre­se­ ga­ti ­treh od­stot­kov bru­to do­ma­če­ga pro­ izvo­da; • jav­ni ­dolg ne sme pre­se­ga­ti 60 od­stot­ kov. SU. K.

Ne gle­de na kri­zo, v ka­te­ri je za­ra­di kr­ši­tev nje­go­vih do­lo­čil ­pakt sta­bil­no­sti in ra­sti, je fi­ nanč­ni mi­ni­ster Du­šan Mra­mor pre­pri­čan, da je po­tre­ben, saj po­ma­ga h kre­pi­tvi fi­skal­ne di­ sci­pli­ne. Na­po­ve­dal je tu­di, da bo Slo­ve­ni­ja do le­ta 2008 iz­rav­ na­la pro­ra­čun­ske od­hod­ke in pri­hod­ke. Gu­ver­ner Mi­tja Ga­ spa­ri pa bi do­ku­ment do­pol­nil z ome­ji­tvi­jo ob­se­ga za­dol­že­va­ nja jav­ne­ga sek­to­rja in dr­ža­ve. Slo­ven­ska fi­skal­na po­li­ti­ka sle­di do­lo­či­lom pak­ta sta­bil­no­ sti in ra­sti ter do­sle­dno iz­va­ja po­li­ti­ko jav­no­fi­nanč­ne kon­so­li­ da­ci­je. Vla­da se je v Pred­pri­sto­ pnem eko­nom­skem pro­gra­mu v le­tu 2002 in 2003 za­ve­za­la k po­sto­pne­mu zni­že­va­nju struk­ tur­ne­ga pri­manjk­lja­ja, po­udar­ ja­jo v vla­di.

Naše javne finan­ce iz rde­čih šte­vilk čez tri leta "Gle­de na zdajš­nje ma­kro­ eko­nom­ske pred­po­stav­ke bo­mo od­hod­ke in pri­hod­ke pro­ra­ču­ na iz­rav­na­li do le­t a 2008," je opti­mi­sti­čen fi­nanč­ni mi­ni­ster Du­šan Mra­mor. Za­ra­di kr­ši­tev pak­to­vih do­lo­čil se je ­pakt zna­ šel v kri­zi; ne gle­de na to je Mra­ mor pre­pri­čan, da pri­po­mo­re h kre­pi­tvi fi­skal­ne di­sci­pli­ne in je za­to po­tre­ben. "Me­ja ­treh od­ stot­kov bru­to do­ma­če­ga pro­ izvo­da se­stav­lja pri­me­ren jav­ no­f i­nanč­ni ­okvir, v ka­te­ rem je do­volj pro­sto­r a za de­lo­va­nje fi­skal­nih sta­bi­li­za­ tor­jev," še do­da­ja Mra­mor.

Pakt bo morda dopol­njen Za­ra­di ne­spo­što­va­nja do­lo­ čil pak­ta so že nasta­li pred­lo­ gi za nje­go­vo spre­mem­bo. Pod­pi­ra jih tu­di pr ­vi mož ev­rop­ske cen­tral­

Foto: Barbara Reya

­SUZANA KOS

17

DOBER DAN, ­EVROPA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • ­POSEBNA I­ZDAJA

Foto: Zdravko Primožič/FPA

16

Fi­nanč­ni mi­ni­ster Du­šan Mra­mor je opti­mist: ­brez pro­ra­čun­ske­ga pri­ manjk­lja­ja v ­manj kot šti­rih le­tih, na­po­ve­du­je. ne ban­ke Je­an-cla­ud Tric­het. Gu­ver­ner Ban­ke Slo­ve­ni­je Mi­ tja Ga­spa­ri si­cer me­ni, da je do­lo­či­la pak­ta tre­ba ena­ko­prav­ no spo­što­va­ti. P ­ akt bi bi­lo po nje­go­vem mne­nju naj­bolj smi­ sel­no do­pol­ni­ti z ome­jit­va­mi bru­to ob­se­ga za­dol­že­va­nja ce­ lot­ne­ga jav­ne­ga sek­to­rja in dr­ ža­ve.

KRŠITELJEV PAKTA JE VEČ Fran­ci­ja in Nem­či­ja le­tos že tre­tje le­to pre­se­ga­ta zgor­njo do­vo­ljeno me­jo pro­ra­čun­ske­ga pri­manjklja­ ­­ja. Ni­zo­zem­ski pro­ra­čun­ski pri­ manjk­l jaj je tri­o d­s tot­n o me­j o pre­se­gel la­ni, po ro­bu ho­di tu­di Ita­li­ja.

KAJ JE PAKT STA­BIL­NO­STI IN RASTI ­Pakt sta­bil­no­sti in ra­sti je me­ha­ni­zem, ki naj bi pri­po­mo­gel h kre­pi­tvi pro­ra­čun­ske di­sci­pli­ne dr­žav ­članic ev­ro­ob­moč­ja. Dr­ža­ve se z ­njim sred­nje­roč­no ob­ve­zu­je­jo, da bo­do ime­le pro­ra­ču­ne izrav­na­ne ali ce­ lo s pre­sež­kom v ob­dob­ju ko­njunk­tu­r e, kar jim omo­go­ča zme­r en jav­no­f i­nanč­ni pri­manjk­ljaj v ča­su ne­ugo­dnih go­spo­dar­skih raz­mer. Izva­ja­jo ga od le­t a 1998. Če dr­ža­va pre­se­že ­prag pri­manjk­lja­ja ­treh od­stot­kov bru­to do­ma­če­ga pro­izvo­da, mo­ra skla­dno s skle­pom sve­ ta EU spre­je­ti ukre­pe za kon­so­li­da­ci­jo pro­ra­ču­na. Če ­kljub pri­po­ro­či­ lom sve­t a EU dr­ža­va ne zni­ža svo­je­ga pri­manklja­­ja, la­hko ta ­svet pro­ti dr­ža­vi uve­de sank­ci­je, med dru­gim (v konč­ni fa­zi) tu­di fi­nanč­ne obre­me­ni­tve do 0,5 od­stot­ka bru­to do­ma­če­ga pro­izvo­da.

DOBER DAN, ­EVROPA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • P ­ OSEBNA ­IZDAJA

V čakal­ni­co za evro gremo v prvi sku­pi­ni, do jese­ni

Izvozniki so zaskrb­lje­ni zara­di fiksi­ra­nja teča­ja Slo­ven­sko go­spo­dar­stvo ev­ro že pre­cej upo­rab­lja, bo­ji pa se pre­hi­tre­ga fi­ksi­ra­nja te­ča­ja ­SUZANA KOS su­za­na.kos@fi­nan­ce-on.net

Ev­ro je že ­valuta, v ka­te­ri ve­či­ no­ma po­slu­je slo­ven­sko go­spo­ dar­stvo. De­lež po­so­jil v ev­rih nam­reč prev­la­du­je, ­prav ta­ko je ev­ro ­valuta, v ka­te­ri po­slu­ je­jo iz­voz­ni­ki. Za­ra­di ra­zme­ro­ ma vi­so­ke in­fla­ci­je v pri­merja­ vi z ev­rop­sko pa so ­pred vsto­ pom v ča­k al­n i­c o na ev­r o v pod­je­tjih za­skrb­lje­ni.

V ev­rop­ski te­čaj­ni me­ha­ni­zem ERM 2 bo­mo vsto­pi­li naj­ver­jet­ ne­je s tre­mi balt­ski­mi dr­ža­va­mi, na­po­ve­du­je gu­ver­ner KAJ PRI­NA­ŠA EVRO?

su­za­na.kos@fi­nan­ce-on.net

Gu­ver­ner Ban­ke Slo­ve­ni­ je (BS) Mi­tja Ga­spa­ri me­ni, da bo­mo v me­ha­ni­zem ERM 2 naj­ver­jet­ne­je vsto­pi­li hkra­ti z Esto­ni­jo, Li­tvo, La­tvi­jo in Ci­ prom. Po oce­nah do­bro ob­ve­ šče­nih banč­nih kro­gov se bo to zgo­di­lo naj­ver­jet­ne­je že ju­

+

• zmanj­ša­nje stro­škov men­ja­ve va­lut za vse ude­le­žen­ce v med­na­ rod­ni tr­go­vi­ni; • zmanj­ša­nje ne­go­tovosti, po­vezane s te­čaj­ni­mi ni­ha­nji; • pre­pro­stej­še uprav­lja­nje de­vi­zni­h re­zer­v; • pre­pro­sta pri­merja­va cen ena­ke­ga bla­ga v raz­lič­nih dr­ža­vah; • zni­ža­nje obrest­nih mer s­pod­bu­dno vpli­va na na­lo­žbe ter po­sle­dič­ no na go­spo­dar­sko ­rast; • sploš­na več­ja fi­nanč­na sta­bil­nost.

—

• iz­gu­ba na­ci­onal­ne ­valute; • iz­gu­ba de­nar­ne av­to­no­mi­je; • iz­gu­ba de­viz­ne­ga te­ča­ja kot orod­ja za pri­la­ga­ja­nje med­na­ro­dne kon­ku­renč­no­sti go­spo­dar­stva. nje­va­nju kon­ver­genč­nih kri­te­ ri­jev za ­vseh de­set dr­žav pri­sto­ pnic." Pot za vlo­ži­tev zah­te­ve za vk­lju­či­tev v ERM 2 je na­to pro­sta, pra­vi gu­ver­ner in po­ udar­ja, da bo­mo ­vanj vsto­pi­li s

KAKO BO BS IZGUB­LJA­LA SVOJE PRI­STOJ­NO­STI Ob vsto­pu v me­ha­ni­zem ERM 2 Ban­ka Slo­ve­ni­je (BS) ne bo izgu­bi­la no­be­ne ­svoje pri­stoj­no­sti, sestava in­stru­men­tov, ki jih upo­rab­lja za vo­de­nje po­li­ti­ke na de­viz­nem in de­nar­nem tr­gu, bo osta­la ena­ka. V pri­hod­njih ­dveh le­tih pa se bo av­to­no­mnost sa­mo­stoj­ne­ga vo­de­nja de­nar­ne po­li­ti­ke zmanj­še­va­la vse do vsto­pa v go­spo­dar­sko in de­nar­ no uni­jo. Do ta­krat bo­do mo­ra­le bi­ti ure­sni­če­ne us­tre­zne spre­mem­be na po­droč­ju ob­ve­zne re­zer­ve (obre­sto­va­nje in zni­ža­nje pred­pisane rav­ni). Z vsto­pom v ev­ro­ob­moč­je pa bo Ban­ka Slo­ve­ni­je pre­vze­la in­stru­men­te ECB, po­sta­la bo ena iz­med 25-ih cen­tral­nih ­bank, ki izva­ja­jo nje­ne in­stru­men­te. Ob­dr­ža­la pa bo po­droč­je nad­zo­ra, uprav­ lja­nje z go­to­vi­no ter ana­lit­sko po­droč­je. li­ja, naj­po­zne­je pa do se­p­tem­ bra. Pre­osta­le pri­sto­pni­ce bo­ do v ča­kal­ni­co za ev­ro vsto­pi­ le do kon­ca de­set­le­tja.

Devalvacije ne bo

"Da­tum vsto­pa je pre­cej odvi­sen tu­di od EU in ECB," po­udar­ja gu­ver­ner. "Vsi pri­ prav­ljal­ni se­stan­ki bo­do kon­ča­ ni do kon­ca ju­ni­ja. Apri­la bo­ mo ime­li po­go­vo­re z ECB, ma­ ja v Brus­lju s pred­stav­ni­ki dr­ žav ev­ro­ob­moč­ja, ju­ni­ja pa bo pro­uče­no še po­ro­či­lo o iz­pol­

Slo­ven­sko fi­nanč­no oko­lje se je že "ev­ro­izi­ra­lo", v ev­rih je nam­reč na­je­tih že več kot 60 od­ stot­kov ­vseh po­so­jil. Na­tanč­ne­je - 40 od­stot­kov ­vseh po­so­jil je na­ je­tih v tu­ji­ni, tak pa je tu­di de­lež po­so­jil v tu­ji ­valuti, ki jih da­je­jo ban­ke do­ma. Ev­ro je prev­la­du­jo­ ča ­valuta tu­di v vsa­ko­dnev­nem po­slo­va­nju iz­voz­ne­ga go­spo­dar­

tr­žnim te­ča­jem, ­strah ­pred de­ val­va­ci­jo je od­več.

Fiksiranje teča­ja ne bo nepo­sre­dni vzrok izgu­be delov­nih mest Go­spo­dar­ska ­rast, na­njo bo ugo­dno vpli­va­lo tu­di zni­že­ va­nje obrest­nih mer, je do­volj vi­so­ka, da bo ubla­ži­la po­sle­di­ce sta­bil­ne­ga te­ča­ja na eni ter nekoli­ko viš­je in­fla­ci­je od ev­ rop­ske­ga pov­preč­ja na dru­gi ­strani. Sta­bil­nost te­ča­ja pri­na­ša med dru­gim niž­je vho­d­ne ce­ne

USKLAJENOST EKO­NOM­SKIH POLI­TIK JE NUJNA V ERM 2 bo­mo pred­vi­do­ma dve le­ti, ko­nec po­le­tja le­ta 2006 se bo odlo­ča­lo o vsto­pu v ev­ro. "Pre­dnost­na ob­ve­znost ­vseh po­li­tik je sta­ bil­nost te­ča­ja in pro­ti­in­fla­cij­ska po­li­ti­ka, s či­mer se bo­mo izogni­li ni­ha­njem te­ča­ja. Če eko­nom­ske po­li­ti­ke ne bo­do do­bro delova­le, la­hko na­sta­ne tu­di no­mi­nal­na apre­ci­aci­ja te­ča­ja," opo­zar­ja gu­ver­ner.

šte­vil­nih su­ro­vin in re­pro­duk­ cij­ske­ga ma­te­ri­ala. "Ne­po­sre­ dna po­sle­di­ca sta­bil­no­sti te­ča­ja go­to­vo ne bo iz­gu­ba delov­nih ­mest," je pre­pri­čan gu­ver­ner Ga­spa­ri.

Pri­ča­ko­va­nja, da se bo te­čaj ze­lo pri­la­ga­jal, so ne­ra­ci­onal­na, po­udar­ja­jo v Ban­ki Slo­ve­ni­je. Tu­di če bi v to pri­vo­li­li, bi ka­te­ra iz­med dr­žav Ev­rop­ske uni­je go­to­vo spro­ži­la vpra­ša­nje ne­do­pust­no­sti takš­ne kon­ku­renč­ne de­ pre­ci­aci­je. stva, ki je ve­či­no­ma usmer­je­no na tr­ge Ev­rop­ske uni­je.

Prehitro fiksi­ra­nje teča­ ja bo izvoz­ni­ke pri­za­de­lo Po­sle­di­ce nastan­k a ev­ro­ ob­moč­ja so bi­le za iz­voz­ni­ke po­zi­tiv­ne; po­ve­ča­la se je pre­ gle­dnost cen bla­ga, zmanj­ša­li so se stro­š ki men­j a­ve va­l ut, manj­ša je med dru­gim tu­di ne­ go­tovost, po­vezana s te­čaj­ni­mi ni­ha­nji. Ne gle­de na sploš­ne po­zi­tiv­ne po­sle­di­ce uved­be ev­ ra in sta­bi­li­za­ci­je go­spo­dar­ske­ ga oko­lja, ki ga pri­na­ša, pa iz­

voz­ni­ki ­pred bliž­njim vsto­pom v ča­kal­ni­co na ev­ro opo­zar­ja­jo, da la­hko krat­ko­roč­no pre­hi­tro fi­ksi­ra­nje te­ča­ja ob hkrat­ni po­ ča­sne­je pa­dajoči in­f la­ci­ji ne­ga­ tiv­no vpli­va na kon­ku­renč­nost go­spo­dar­stva.

Ogrožena so lahko delov­na mesta "Ker bo­do in­fla­cij­ski pri­ti­ski za­ra­di vi­so­ke ce­ne na­f te, ra­sto­ čih cen stra­te­š kih su­ro­vin na svetov­nih tr­gih ter vi­so­kih pri­ti­ skov na ­rast ­plač v za­seb­nem sek­tor­ju v tem in ver­jet­no pri­

hod­njem le­tu še pre­cejš­nji, bi bi­lo pri­mer­no, da do kon­ca le­ta 2005 te­čaj ne gle­de na ­vstop Slo­ ve­ni­je v ERM 2 še ve­dno zmer­ no dr­si. Ta­ko bi pri iz­vo­z no usmer­je­nih pod­je­tjih nekoli­ko kom­pen­zi­ral ne­ga­tiv­ne učin­ke raz­li­ke med do­ma­čo in­f la­ci­jo in in­f la­ci­jo v Ev­rop­ski uni­ji," me­ni Ži­ga De­beljak, ­član Go­re­njeve upra­ve, pri­sto­jen za fi­nan­ce in eko­no­mi­ko. ­Pred od­lo­či­tvi­jo za fi­ksi­ra­nje te­ča­ja bi ­morali do­se­či tu­di us­tre­zen do­go­vor o na­či­nu us­kla­je­va­nja ­plač v za­seb­nem sek­tor­ju. "Če se bo­do moč­ni pri­ ti­ski na ­rast ­plač na­da­lje­va­li, bo ob fi­k si­r a­n em te­č a­j u kon­k u­ renč­nost iz­vo­zno usmer­je­nih, pa tu­di dru­gih slo­ven­skih pod­je­ tij la­h ko krat­ko­r oč­n o pre­c ej zmanj­ša­na." To la­hko ogro­zi za­ po­slenost v takš­nih pod­je­tjih, še opo­zar­ja De­be­njak.

Mramor: Pro­ra­ čun iz rde­čih šte­ vilk do leta 2008 Po mne­nju ­ministra Mra­mor­ja ­pakt sta­bil­ no­sti in ra­sti kre­pi fi­skal­no di­sci­pli­no, gu­ ver­ner Ga­spa­ri je privr­že­nec po­prav­ka ­SUZANA KOS su­za­na.kos@fi­nan­ce-on.net

Foto: Barbara Reya

V ev­rop­ski te­čaj­ni me­ha­ni­ zem ERM 2 bo­mo vsto­pi­li s tre­mi balt­ski­mi dr­ža­va­mi in Ci­prom do je­se­ni, z in­fla­ci­jo, ki bo v pri­merja­vi z ev­rop­ skim pov­preč­jem še ve­dno ra­zme­ro­ma vi­so­ka. Gu­ver­ner Ban­ke Slo­ve­ni­je Mi­tja Ga­spa­ ri je pre­pri­čan, da bo­do po­sle­ di­ce fi­ksi­ra­nja te­ča­ja ob pred­ vi­de­ni in­f la­ci­ji ­manj bo­le­če za­ra­di za­do­vo­lji­ve go­spo­dar­ ske ra­sti; po­spe­ši­lo jo bo tu­di zni­že­va­nje obrest­nih mer.

POMOČ TEČAJ­NE POLI­TI­KE BI PRE­PRE­ČI­LI V EU

"Če se bo­do pri­ti­ski na ­rast ­plač na­da­lje­va­li, bo ob fi­ksi­ra­nem te­ča­ ju kon­ku­renč­nost slo­ ven­skih pod­je­tij la­hko krat­k o­r oč­n o pre­c ej zmanj­ša­na," opo­zar­ja Ži­ga De­be­ljak iz Go­ re­nja.

Gu­ver­ner Mi­tja Ga­spa­ri si že­li, da bi la­hko čim ­prej pla­če­val z ev­ri. Pot za ­vstop v ča­kal­ni­co za spre­jem sku­pne ev­rop­ske ­valute bo pro­sta že ju­li­ja, pra­vi.

Slovenija izpol­nju­je tri maas­tricht­ske kri­te­ri­je Slo­ve­ni­ja mo­ra za uved­bo sku­pne ev­ rop­ske ­valute ev­ro naj­prej iz­pol­ni­ti do­lo­ če­ne po­go­je, ma­as­tricht­ske kon­ver­genč­ne kri­te­ri­je. Tre­nut­no Slo­ve­ni­ja iz­pol­nju­je tri kri­te­ri­je (pro­ra­čun­ski pri­manjk­ljaj, jav­ni ­dolg in dol­go­roč­ne obrest­ne me­re), še ve­ dno pa ima pre­visoko in­f la­ci­jo. Za iz­pol­ ni­tev kri­te­ri­ja sta­bil­ne­ga de­viz­ne­ga te­ča­ja je po­treb­na ­vsaj dve­let­na ­vpetost v ev­rop­

ski me­ha­ni­zem de­vi­znih te­ča­jev ERM 2. Maastrichtski kriteriji so: • stop­nja in­fla­ci­je ne sme pre­se­ga­ti pov­preč­ja ­treh dr­žav ­članic Ev­rop­ske uni­je z naj­niž­jo stop­njo in­f la­ci­je za več kot 1,5 od­stot­ne toč­ke; • sta­bil­nost de­vi­znih te­ča­jev z do­vo­ljeni­mi ni­ ha­nji zno­traj do­go­vor­je­ne­ga me­ha­ni­zma de­ vi­znih te­ča­jev (ERM) v ob­dob­ju ­vsaj ­dveh let;

• dol­go­roč­ne obrest­ne me­re ne sme­jo pre­ se­ga­ti pov­preč­ja obrest­nih mer ­treh dr­žav ­članic Ev­rop­ske uni­je z naj­niž­jo stop­njo in­f la­ci­je za več kot dve od­stot­ni toč­ki; • pro­ra­čun­ski pri­manjk­ljaj ne sme pre­se­ ga­ti ­treh od­stot­kov bru­to do­ma­če­ga pro­ izvo­da; • jav­ni ­dolg ne sme pre­se­ga­ti 60 od­stot­ kov. SU. K.

Ne gle­de na kri­zo, v ka­te­ri je za­ra­di kr­ši­tev nje­go­vih do­lo­čil ­pakt sta­bil­no­sti in ra­sti, je fi­ nanč­ni mi­ni­ster Du­šan Mra­mor pre­pri­čan, da je po­tre­ben, saj po­ma­ga h kre­pi­tvi fi­skal­ne di­ sci­pli­ne. Na­po­ve­dal je tu­di, da bo Slo­ve­ni­ja do le­ta 2008 iz­rav­ na­la pro­ra­čun­ske od­hod­ke in pri­hod­ke. Gu­ver­ner Mi­tja Ga­ spa­ri pa bi do­ku­ment do­pol­nil z ome­ji­tvi­jo ob­se­ga za­dol­že­va­ nja jav­ne­ga sek­to­rja in dr­ža­ve. Slo­ven­ska fi­skal­na po­li­ti­ka sle­di do­lo­či­lom pak­ta sta­bil­no­ sti in ra­sti ter do­sle­dno iz­va­ja po­li­ti­ko jav­no­fi­nanč­ne kon­so­li­ da­ci­je. Vla­da se je v Pred­pri­sto­ pnem eko­nom­skem pro­gra­mu v le­tu 2002 in 2003 za­ve­za­la k po­sto­pne­mu zni­že­va­nju struk­ tur­ne­ga pri­manjk­lja­ja, po­udar­ ja­jo v vla­di.

Naše javne finan­ce iz rde­čih šte­vilk čez tri leta "Gle­de na zdajš­nje ma­kro­ eko­nom­ske pred­po­stav­ke bo­mo od­hod­ke in pri­hod­ke pro­ra­ču­ na iz­rav­na­li do le­t a 2008," je opti­mi­sti­čen fi­nanč­ni mi­ni­ster Du­šan Mra­mor. Za­ra­di kr­ši­tev pak­to­vih do­lo­čil se je ­pakt zna­ šel v kri­zi; ne gle­de na to je Mra­ mor pre­pri­čan, da pri­po­mo­re h kre­pi­tvi fi­skal­ne di­sci­pli­ne in je za­to po­tre­ben. "Me­ja ­treh od­ stot­kov bru­to do­ma­če­ga pro­ izvo­da se­stav­lja pri­me­ren jav­ no­f i­nanč­ni ­okvir, v ka­te­ rem je do­volj pro­sto­r a za de­lo­va­nje fi­skal­nih sta­bi­li­za­ tor­jev," še do­da­ja Mra­mor.

Pakt bo morda dopol­njen Za­ra­di ne­spo­što­va­nja do­lo­ čil pak­ta so že nasta­li pred­lo­ gi za nje­go­vo spre­mem­bo. Pod­pi­ra jih tu­di pr ­vi mož ev­rop­ske cen­tral­

Foto: Barbara Reya

­SUZANA KOS

17

DOBER DAN, ­EVROPA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • ­POSEBNA I­ZDAJA

Foto: Zdravko Primožič/FPA

16

Fi­nanč­ni mi­ni­ster Du­šan Mra­mor je opti­mist: ­brez pro­ra­čun­ske­ga pri­ manjk­lja­ja v ­manj kot šti­rih le­tih, na­po­ve­du­je. ne ban­ke Je­an-cla­ud Tric­het. Gu­ver­ner Ban­ke Slo­ve­ni­je Mi­ tja Ga­spa­ri si­cer me­ni, da je do­lo­či­la pak­ta tre­ba ena­ko­prav­ no spo­što­va­ti. P ­ akt bi bi­lo po nje­go­vem mne­nju naj­bolj smi­ sel­no do­pol­ni­ti z ome­jit­va­mi bru­to ob­se­ga za­dol­že­va­nja ce­ lot­ne­ga jav­ne­ga sek­to­rja in dr­ ža­ve.

KRŠITELJEV PAKTA JE VEČ Fran­ci­ja in Nem­či­ja le­tos že tre­tje le­to pre­se­ga­ta zgor­njo do­vo­ljeno me­jo pro­ra­čun­ske­ga pri­manjklja­ ­­ja. Ni­zo­zem­ski pro­ra­čun­ski pri­ manjk­l jaj je tri­o d­s tot­n o me­j o pre­se­gel la­ni, po ro­bu ho­di tu­di Ita­li­ja.

KAJ JE PAKT STA­BIL­NO­STI IN RASTI ­Pakt sta­bil­no­sti in ra­sti je me­ha­ni­zem, ki naj bi pri­po­mo­gel h kre­pi­tvi pro­ra­čun­ske di­sci­pli­ne dr­žav ­članic ev­ro­ob­moč­ja. Dr­ža­ve se z ­njim sred­nje­roč­no ob­ve­zu­je­jo, da bo­do ime­le pro­ra­ču­ne izrav­na­ne ali ce­ lo s pre­sež­kom v ob­dob­ju ko­njunk­tu­r e, kar jim omo­go­ča zme­r en jav­no­f i­nanč­ni pri­manjk­ljaj v ča­su ne­ugo­dnih go­spo­dar­skih raz­mer. Izva­ja­jo ga od le­t a 1998. Če dr­ža­va pre­se­že ­prag pri­manjk­lja­ja ­treh od­stot­kov bru­to do­ma­če­ga pro­izvo­da, mo­ra skla­dno s skle­pom sve­ ta EU spre­je­ti ukre­pe za kon­so­li­da­ci­jo pro­ra­ču­na. Če ­kljub pri­po­ro­či­ lom sve­t a EU dr­ža­va ne zni­ža svo­je­ga pri­manklja­­ja, la­hko ta ­svet pro­ti dr­ža­vi uve­de sank­ci­je, med dru­gim (v konč­ni fa­zi) tu­di fi­nanč­ne obre­me­ni­tve do 0,5 od­stot­ka bru­to do­ma­če­ga pro­izvo­da.

18

DOBER DAN, EVRO­PA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEB­NA IZDA­JA

Banke se bodo spopadleza mala in sred­nja pod­je­tja Banč­ni sve­to­va­lec Fra­njo Šti­blar na­po­ve­du­je hud boj slo­ven­skih b­ ank za fi­nan­ci­ra­nje ma­lih in sred­njih pod­je­tij BOŠ­TJAN USE­NIK bost­jan.use­nik@fi­nan­ce-on.net

To­lar­ske obrest­ne me­re se bo­do s pa­da­njem in­fla­ci­je vz­traj­no zni­že­va­le pro­ti evr­skim obrest­nim me­ram, po­udar­ja eko­no­mist Fra­njo Šti­blar.

V EU se bo fi­nan­ci­ra­nje slo­ven­skih pod­je­tij laj­ša­ lo le po­s to­p o­m a - z upa­d a­njem obrest­n ih mer pro­ti evr­ski rav­ni. Okre­pi­tev kon­ku­ren­ce bo nam­ reč na­da­lje zni­že­va­la in­f la­ci­jo, ka­pi­t al do­ma pa bo­do ce­ni­le tu­di mo­žno­sti ce­nej­še­ga fi­nan­ci­ra­nja na tu­jem, pra­vi eko­no­mist in banč­ni sve­to­va­lec Fra­njo Šti­blar. Iz­ra­zit po­zi­tiv­ni pre­mik pa bo zla­ sti pri mo­žno­stih fi­nan­ci­r a­nja ma­lih in sred­njih pod­je­tij, za ka­te­r a se bo med ban­k a­mi ­vnel naj­ huj­ši tr­žni boj.

Na­dalj­nje upa­da­nje obrest­nih mer in fi­ksi­ ra­nje te­ča­ja

Ce­nej­še fi­nan­ci­ ra­nje na tu­jem bo pre­mi­ka­lo tu­di do­ma Infografika: Ciril Hrovatin

­Z vk­lju­či­tvi­jo Slo­ve­ni­je v Ev­rop­sko uni­jo (EU) se mo­žno­sti fi­nan­ci­ra­nja za re­al­ni del go­spo­dar­stva v krat­kem ne bo­do pomembneje spre­me­ni­le, me­ni eko­no­mist na ­EIPF Fra­njo Šti­blar. Po­memb­nej­­še spre­mem­be bo­do po nje­go­vem zgo­di­le z vk­lju­či­tvi­jo Slo­ve­ni­je v ev­rop­ski te­čaj­ni re­žim ERM 2. Ta naj bi se po že­ljah vla­de zgo­dil že ­pred le­toš­nji­mi vo­lit­va­ mi, odlo­čil­nej­še pri tem pa bo ­stališče Ev­rop­ske cen­tral­ne ban­ke (ECB).

Pri­la­ga­ja­nje po vsto­pu v EU se bo na­da­lje­va­lo zla­sti v ce­ni fi­nan­ci­r a­nja re­al­ne­ga go­spo­dar­stva, pra­vi Šti­blar. To­lar­ske obrest­ne me­re se bo­do nam­ reč z upa­da­njem in­f la­ci­je vz­traj­no zni­že­va­le pro­ti evr­skim obrest­nim me­ram. Pri­ča­ko­va­ti je tu­di sko­

Denar zunaj cenej­ši za tretjino Pri­merja­va pov­preč­nih no­mi­nal­nih obrest­nih mer za dol­go­roč­na de­vi­zna po­so­ji­la pod­je­tjem ka­že, da so bi­le pri­mer­lji­ve obrest­ne me­re na evr­skem ob­moč­ju zad­nje le­to v pov­preč­ju niž­je ­okrog dve od­stot­ni toč­ki ozi­ro­ma sla­bo tre­tji­no. Tu­di pri­merja­ va dol­go­roč­nih pov­preč­nih re­al­nih obrest­nih mer za po­so­ji­la go­spo­dar­stvu po­tr­ju­je, da so de­vi­zna po­so­ji­la v tu­ji­ni ce­nej­ša za do­bri dve od­stot­ni toč­ki. Ali se za­dol­že­va­nje v tu­ji­ni spla­ča, je odvi­sno tu­di od bo­ni­te­te, ki jo pod­je­tje uži­va pri do­ma­či in tu­ji ban­ki. Po­da­tki Ban­ke Slo­ve­ni­je ka­že­jo, da ce­nej­še kre­di­te v tu­ji­ni iz­ko­ri­šča­jo ta­ko pod­je­tja kot ban­ke. De­lež ob­ve­zno­sti ome­nje­nih iz nas­lo­va po­so­jil se je od le­t a 1997 do la­ni po­ve­čal s 6,6 na 26,9 od­stot­ ka bru­to do­ma­če­ga pro­izvo­da, v pov­preč­ju za do­bro če­tr­ti­no na le­to. Pod­je­tja in pre­bi­val­stvo v bi­stvu že prev­ze­ma­jo ev­ro, saj ­rast kre­dit­nih in de­po­zit­nih po­slov v de­vi­zah (tu­di pri do­ma­čih ban­k ah) že ­dlje ča­sa izra­zi­to pre­hi­te­va to­lar­ske. A. G.

rajš­n je fi­k si­r a­n je te­ča­ja ev­ra, in si­cer pri pri­bli­žno 241 to­ lar­jih ob vsto­p u v ERM 2. Ob konč­ni za­m en­j a­v i to­l ar­j a za ev­r o pa Šti­b lar na­po­ve­du­je po­ga­ja­ nja med vla­d ni­m i žel­j a­m i pri pri­b li­ žno 250 to­lar­jih in žel­j a­m i ECB pri 245 to­l ar­j ih za ev­ ro.

Vpli­v i v sto­p a Slo­v e­n i­j e v ERM 2 na slo­ven­ski pod­jet­ ni­ški sek­tor bo­do ce­ nej­š e fi­n an­c i­r a­n je pod­je­tij v tu­ji­ni, za­ ra­di prav­za­prav fik­ sne­g a te­č a­j a bo­d o tr­pe­li iz­vo­zni do­hod­ ki, okre­pi­la pa se bo kon­k u­ren­ca. Slo­ven­ ske ban­ke bo­do ta­ko pri­s il­j e­n e v kr­č e­nje raz­li­ke med obrest­ni­ mi me­ra­mi za po­del­je­na po­so­ji­la in pre­je­te pri­hran­ke. S tem pa nuj­no tu­di kr­če­nje stro­škov po­slo­va­nja, kar bo po­sle­dič­no pri­pe­lja­lo v na­dalj­nje zdru­že­va­nje in kon­so­li­da­ci­jo sek­to­rja.

Ba­sel II bo okr­nil mo­žno­sti fi­nan­ci­ra­nja ­bolj tve­ ga­nih pod­je­tij Po­mem­ben ­vpliv na fi­nan­ci­ra­nje pod­je­tij bo ­imel tu­di spre­jem enot­nih med­na­ro­dnih stan­dar­dov banč­ne­ga po­ slo­va­nja Ba­sel II. Ban­ke bo­do mo­ra­le nam­reč odt­lej za ko­mi­ten­te, ki so­di­jo v ­bolj tve­ga­ne sku­pi­ne, po­ve­če­va­ti re­zer­v­ni ka­pi­t al, ki bo ust­re­zal več­je­mu tve­ga­nju, ozi­ro­ma ome­je­va­ti po­so­ji­la tem ko­mi­ten­tom. To bo to­rej po­me­ni­lo po­dra­ži­tev ka­pi­t a­la pod­je­tjem z niž­jo bo­ni­te­to.

19

DOBER DAN, EVRO­PA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEB­NA IZDA­JA

Kje se zadol­žu­je vaše pod­je­tje in zakaj ravno tam?

Navala tujih bank ne bo

Ja­dran­ka Da­kič, PS Mer­ca­tor, d. d.:

Com­mer­zbank, Nem­či­ ja: Po­s lo­v a­nje s pre­b i­v al­

nih sto­ri­tev in pro­duk­tov. ­Prek ome­nje­ne hče­re po­nu­ ja­m o glo­b al­n e sto­r i­t ve stran­k am v Slo­v e­n i­j i, od prav­ne­ga, davč­ne­ga sve­to­ va­nja, pa do fi­nanč­ne­ga na­ čr­t o­v a­nja. ­Svoj po­l o­ž aj v sred­nji in vz­ho­dni Ev­ro­pi na­me­ra­va­mo s tem kre­pi­ti. UBS, Švi­ca: Osre­do­to­ ča­m o se na uprav­l ja­n je oseb­ne­ga premože­nja, pred­ vsem na stran­ke v Fran­ci­ji, Nem­či­ji, Ita­li­ji, Špa­ni­ji in Ve­li­ki Bri­t a­ni­ji, ki se­stav­lja­ jo ­okrog 80 od­stot­kov ev­ rop­ske­ga tr­ga. Za ko­mi­ten­te iz vz­ho­dne Ev­ro­pe skr­bi po­ dru­ž ni­c a na Du­n a­j u. Naš ­cilj je or­gan­ska ­rast po­slo­va­ nja. Pre­vze­mi ni­so izk­lju­če­ ni, ven­d ar na po­d roč­j u uprav­l ja­n ja za­s eb­n ega premožen­ja. Pr­vi po­goj je, da je prev­ze­mna ce­na us­tre­ zna in da dru­ž ba ust­r e­z a na­ši kor­po­ra­cij­ski ­kulturi in stra­te­gi­ji.

Ban­ca In­te­sa, Ita­li­ja:

Na po­droč­ju banč­niš­tva v Slo­ve­n i­j i ni­m a­m o hče­r in­ skih ­družb ali dru­gih de­jav­ no­sti. Ne na­čr­tu­je­mo šir­je­ nja po­slo­va­nja. V Ev­ro­pi se osre­do­to­ča­mo na pet naj­po­ memb­nej­ših tr­gov: Špa­ni­jo, Ita­li­jo, Nem­či­jo, Fran­ci­jo in Ve­li­ko Bri­t a­ni­jo.

"Če šte­je­mo ­Bank Au­strio Cre­di­t an­ stalt za slo­ven­sko ban­ko, je ra­zmer­je med do­m a­č i­m i in tu­j i­m i ban­k a­m i, ­kjer se fi­nan­ci­ra­mo, pri­bli­žno 60 pro­ ti 40. Pri do­ma­čih ban­k ah ima­mo še naj­več te­žav za­ra­di ome­ji­tve nji­ho­ve iz­po­stav­ljenosti po­sa­me­znim ko­mi­ ten­tom. Si­cer so do­ma­če ban­ke že kar kon­ku­renč­ne tu­jim, ta­ko da bi se pri ­njih za­dol­že­va­li še ­bolj, če bi bi­le spo­ sob­ne ­slediti ta­ko in­ten­ziv­ni ši­ri­tvi Mer­ca­tor­ja. Če­prav le­po so­de­lu­je­mo tu­di s tu­ji­mi ban­ka­mi, po vsto­pu v EU ne pri­ča­ku­jem bi­stve­ no več­je­ga za­dol­že­va­nja pri tu­jih ban­ kah - če bo­do se­ve­da slo­ven­ske do­volj kon­ku­renč­ne."

Ja­nez Aj­lec, AJM, d. o. o.: "Na­še pod­

je­tje se že od ­nekdaj pra­vi­lo­ma fi­nan­ ci­ra z last­nim ka­pi­t a­lom, saj je odvi­ snost od na­je­te­ga pre­cej tve­ga­na. La­ni pa smo si, ko smo v no­ve po­slov­ne pro­sto­re in pro­izvo­dne ­dvorane vlo­ ži­li 540 mi­li­jo­nov to­lar­jev, pri ban­ki, in si­cer do­ma­či, res spo­so­di­li mi­li­jon ev­rov. Tre­nut­no so po­so­ji­la v tu­ji­ni ce­nej­ša, a če ima­te do­bre odno­se z do­ma­čo ban­ko, ima­te pri ­njej tu­di do­bro bo­ni­te­to in mo­ žnost na­je­ma ce­nej­še­ga po­so­ji­la. Če­ prav so nas tu­je ban­ke po ne­dav­ni uvr­sti­tvi v vrh slo­ven­skih pod­je­tij po bo­ni­te­ti za­su­le s po­so­jil­ni­mi po­nud­ ba­m i, za ­z daj ne na­č r­t u­j em, da bi ka­te­ro iz­ko­ri­sti­li."

Bra­ne Ka­ste­lec, Kr­ka, d. d.: "Kr­ka se krat­ko­roč­no fi­nan­ci­ ra v Slo­ve­ni­ji, dol­go­roč­no pa se za­dol­žu­je pri do­ma­čih in tu­jih ban­k ah. Tre­nut­no ima­mo pri tu­jih ban­k ah na­jet manj­ ši del po­so­jil, ­pred ka­ki­mi pe­ti­mi le­ti pa smo ime­li ve­či­no dol­go­roč­nih pri tu­jih ban­k ah, saj je bi­la ce­na dol­go­roč­nih sred­stev v Slo­ve­ni­ji pre­vi­so­k a. V zad­njih le­tih se je po­lo­žaj pre­cej spre­me­nil. S po­nud­bo do­ma­čih ­bank smo ta­ko ce­nov­ no kot gle­de na po­godbene za­ve­ze za­do­volj­ni. Več­jih raz­lik med do­ma­či­mi in tu­ji­mi ban­k a­mi ni. Po vsto­pu v EU se na tem po­droč­ju ne bo nič spre­me­ni­lo, za­to se bo­mo naj­brž še ­naprej fi­nan­ci­ ra­li zla­sti pri do­ma­čih ban­k ah." Bra­ne Ban­delj, Pe­lar - Ban­delj, d. n. o.:

"Zad­nje dol­go­roč­no po­so­ji­lo smo do­bi­ li pri NLB, krat­ko­roč­no pa pri Aban­ki. Pre­je­li smo ne­kaj po­nudb tu­di iz tu­ji­ne, ven­dar ni­so bi­le ugo­dnej­še. Pri­ča­ku­jem, da se bo­do pri­lo­žno­sti za fi­nan­ci­ra­nje po vsto­pu v EU iz­bolj­ša­le, zla­sti pa ka­ že, da se bo­do iz­bolj­ša­li tr­žni po­go­ji za na­š o osnov­no de­jav­nost."

Lek, d. d.: "Lek že ne­kaj let t­ ekoče po­slo­va­nje in po­ve­čan ob­seg in­ve­sti­cij­skih vla­ganj v ­celoti fi­nan­ci­r a iz last­nih sred­stev. V bliž­nji pri­ho­dno­ sti ne pri­ča­ku­je­mo bi­stve­ne spre­mem­be v sestavi fi­nan­ci­ra­nja ozi­ro­ma več­je­ga ob­se­ga za­dol­ že­va­nja. Pra­vi­lo­ma za krat­ko­roč­ne po­tre­be ko­ri­sti­mo lo­kal­ne ban­ke v dr­ža­vi, ­kjer je po­tre­ba po fi­nan­ci­ra­nju. Me­ni­mo, da se z vsto­pom v EU to ne bo bi­stve­no spre­me­ni­lo." BOŠ­TJAN USE­NIK bost­jan.use­nik@fi­nan­ce-on.net

Sr­dit boj za fi­nan­ci­ra­nje ma­lih in sred­njih pod­je­ tij

Sloveniji cenej­ša poso­ji­la šele ob prev­ze­mu evra

Ker bo­do ve­li­ke dru­žbe ka­pi­t al v EU ce­ne­je do­bi­va­le v tu­ji­ni, se bo tr­žna bi­tka med ban­k a­mi v Slo­ve­ni­ji pre­ne­sla zla­sti na fi­nan­ci­ra­nje ma­lih in sred­njih pod­je­tij. Za­to bo­do po­stop­ki za pod­je­tja ­bolj pre­pro­sti, fi­nan­ci­ra­nje olaj­ša­no, raz­mah­ni­le in iz­bolj­ša­le se bo­do po­nud­ba banč­nih pro­duk­ tov, svetoval­ne in dru­ge sto­ri­tve za pod­je­tja. To­rej se bo okre­pi­la po­ve­zanost med ban­k a­mi in pod­je­tji.

­"Z vsto­pom Slo­ve­ni­je v EU se nje­na bo­ ni­tet­na oce­na ne bo spre­me­ni­la, saj je član­ stvo v EU v tre­nut­no oce­no že všte­to," nam je po­ve­dal Li­onel Pri­ce, lon­don­ski ana­li­tik bo­ni­tet­ne hi­še ­Moody's. "Na­sled­nja pri­lo­ žnost za ­dvig bo­ni­tet­ne oce­ne Slo­ve­ni­ji bo ta­ko naj­ver­jet­ne­je nje­na vk­lju­či­tev v evr­sko

ob­moč­je, kar pa ne bo ta­ko pred­vid­ljiv do­ go­dek kot ­vstop v EU. Tre­nut­ne bo­ni­tet­ne oce­ne ­vseh no­vih ­članic EU bo­mo zno­va pro­uči­li čez ne­kaj me­se­cev. Ven­dar se oce­na Slo­ve­ni­ji, ki ima z iz­je­mo Ci­pra tre­nut­no že ta­ko naj­viš­jo, naj­ver­jet­ne­je ta­krat ne bo spre­ me­ni­la." B. U.

AN­DRAŽ GRA­HEK an­draz.gra­hek@fi­nan­ce-on.net

Ali na­čr­tu­je­jo šir­je­nje svo­je­ga po­slo­va­nja na ob­moč­je Slo­ve­ni­je, smo vpra­ša­li de­set naj­več­jih ev­rop­skih ­bank, ki še ni­ma­jo svo­jih po­slo­val­nic v Slo­ve­ni­ji. Pre­je­li smo šti­ri od­go­vo­re.

stvom je ome­je­no na Nem­či­ jo, zu­naj me­ja pa se osre­do­ to­č a­m o na kor­p o­r a­t iv­n o banč­niš­tvo. Od osamosvo­ji­ tve Slo­ve­ni­je uspeš­no ši­ri­mo po­slo­va­nje z ban­ka­mi, ki po­ slu­je­jo v dr­ža­vi. Ob upošte­ va­nju ve­likosti tr­ga in šte­vi­la de­lu­jo­čih ­bank je ma­lo ver­ jet­no, da bi usta­no­vi­tev po­ dru­žni­ce iz­bolj­ša­la po­slo­va­ nje. Na­sprot­n o. Slo­ven­ske ban­ke ce­ni­jo, da ni­smo vsto­ pi­li na nji­hov trg kot ne­po­ sre­d ni te­k mec, in kre­p i­j o po­s lov­n e odno­s e. Od 22 ­bank, ki po­slu­je­jo v Slo­ve­ni­ ji, jih ima 14 li­c en­c o za oprav­l ja­n je med­n a­r o­d nih banč­n ih po­s lov, ­o sem od ome­nje­nih pa je v la­sti tuj­cev ozi­ro­ma so ti naj­več­ji po­sa­ me­zni del­ni­čar­ji. Ima­mo ze­ lo po­zi­ti­ven ­vtis o Slo­ve­ni­ji. Pre­pri­ča­ni smo, da se bo šir­ je­nje po­slo­va­nja po vsto­pu v Ev­rop­sko uni­jo na­da­lje­va­lo. Mar­ca smo ­prek hče­rin­ske ban­ke Ban­ca Po­po­la­re Fri­ ula­dria iz­ve­dli na­kup dru­ž­ be ­Amex, ki skr­bi za de­jav­ no­sti Ame­ri­can ­Expressa v Slo­ve­ni­ji, in pod­pisali ko­ mer­ci­al­no po­god­bo z ban­ko ­SKZB o iz­men­ja­vi fi­nanč­

Cre­dit Su­is­se, Švi­ca:

PREHODNI OBDOB­JI ZA FINANČ­NE STO­RI­TVE Slo­ve­ni­ja je spo­ga­ja­la pre­ho­dno ob­dob­je do kon­ca le­ta 2004 za uve­lja­vi­tev ka­pi­tal­skih in dru­gih zah­tev var­ne­ga in skrb­ne­ga po­slo­va­nja, ki so pred­met Dru­ge banč­ne di­rek­ti­ve za hra­nil­nokre­dit­ne slu­žbe. Ta je bi­la usta­nov­lje­na ­pred 20. fe­bru­ar­jem 1999. V tem ob­dob­ju ne mo­re­jo iz­ko­ri­sti­ti ev­rop­ske­ga pot­ne­ga li­sta za de­lo­va­nje na skup­nem tr­gu. Pre­ho­dno ob­dob­je ve­lja tu­di za za­šči­to do­ma­če rav­ni in ob­se­ga si­ste­ma jam­stva za vlo­ge pri ban­kah ter za­šči­to vi­ši­ne in ob­se­ga do­ma­če she­me jam­stva za ter­ja­tve vla­ga­te­ljev pri bor­zno­po­sre­ dni­ških dru­žbah (­export ban) do kon­ca le­ta 2005.

B. H. D.

Zavarovalnice brez med­na­ro­dnih boni­tet Dra­g o Co­t ar, pred­s e­d nik upra­ve Za­va­ro­val­ni­ce Ma­ri­bor: "Me­ni­mo,

MO­NI­KA ­WEISS mo­ni­ka.­weiss@fi­nan­ce-on.net

Pe­te­r i­c o naj­m oč­n ej­š ih ­i gralk na slo­ven­skem za­va­r o­ val­n i­š kem tr­g u smo po­v pra­š a­l i, kakš­n a po­p ot­n i­c a za trg Ev­rop­ske uni­je je to, da v nas­pro­tju s tu­ji­mi te­kmi­ ca­mi ni­ma­jo med­na­ro­dnih bo­ni­tet­nih ­ocen, ali na­me­ ra­va­j o gle­d e te­g a kaj sto­r i­t i in kje se vi­d i­j o čez 10 let.

Jo­že Le­nič, pred­se­dnik upra­ve Za­ va­ro­val­ni­ce Tri­glav: "Ker se bo­mo

po­s topno po­j av­lja­l i na ev­r op­skem tr­gu, v tej fa­zi ne vi­di­mo te­ža­ve. Vse­ ka­kor pa je na tem tr­gu nuj­no po­zi­ ci­oni­r a­ti pred­v sem svo­jo bla­gov­no znam­ko. Na­čr­tu­je­mo pri­do­bi­tev bo­ ni­tet­ne oce­ne v ­dveh ali ­treh le­tih. Iz­po­pol­ni­ti se že­li­mo v okvi­r u sta­bil­ ne za­va­ro­val­no-fi­nanč­ne sku­pi­ne, ki bo delova­la na po­droč­ju sred­nje in ju­govz­ho­dne Ev­ro­pe ter na izbra­nih tr­gih Ev­rop­ske uni­je. ­Cilj bo mo­go­če do­se­či z or­gan­sko ras­tjo, tu­di mo­re­bit­ni­mi do­dat­ni­mi na­k u­pi. Ne izk­lju­ču­ je­mo skup­ne­ga nasto­pa s part­ner­ji na tret­jih tr­gih, na ka­te­re ne bo­mo pri­mar­no stra­te­š ko usmer­je­ni."

da med­na­ro­dne bo­ni­tet­ne oce­ne ni­ so vpraš­lji­ve, saj jih ne­k a­te­re hi­še že ­zdaj iz­de­lu­je­jo tu­di za za­va­ro­val­ni­ce, se­ve­da po prejš­njem po­vpra­še­va­nju in­te­re­sen­tov iz tu­ji­ne. Kot smo pre­ pri­ča­ni, bo tu­di v na­šem in­te­re­su, da po­sta­ne­jo oce­ne jav­ne in s tem pri­ mer­lji­ve. ­Kdaj, bo odvi­sno tu­di od te­k mic. Ver­j et­n o bo to tu­d i te­m a Slo­ven­ske­ga za­va­ro­val­ne­ga zdru­že­ nja. Na­ši po­slov­ni ci­lji so odvi­sni od obli­ko­va­nja fi­nanč­ nih ste­brov v Slo­ve­ni­ji in v okvi­r u te­ga je tež­ko na­po­ve­ do­va­ti, v ka­te­ro ­smer se bo nagni­la teht­ni­ca. Mi­mo po­ve­ zo­vanj ne bo mo­go­če iti, priv­lač­ni os­t a­ja­jo tr­gi na Bal­k a­ nu."

Du­šan No­vak, pred­se­dnik upra­ve Adri­ati­ca: "Med­na­ro­dno bo­ni­tet­no

oce­no bo­mo ob nas­to­pu na tr­gu Ev­ rop­ske uni­je go­to­vo po­trebova­li in jo bo­mo pra­vo­ča­sno tu­di pri­do­bi­li. Že do­slej smo zla­sti za­ra­di po­treb tr­že­ nja in pri­pra­ve za­va­ro­val­nih po­nudb na­r o­č a­l i bo­n i­t et­n a po­r o­č i­l a, ki so pri­prav­lje­na skla­dno z med­na­ro­dni­ mi stan­dar­di bo­ni­tet­ne­ga oce­nje­va­

nja. Eno smo na­ro­či­li ­pred ne­dav­nim. Čez de­set let se vi­di­mo kot re­gi­onal­na za­va­ro­val­ni­ca ali del več­je re­gi­onal­ ne za­va­ro­val­ni­ce."

Sa­mo Bur­ja, po­obla­šče­nec upra­ve Slo­ve­ni­ce: Me­ni­mo, da za slo­ven­ski

trg to ne bo po­me­ni­lo več­jih te­žav, kot jih že do­slej ni. Ne­k aj te­žav pri­ča­k u­ je­mo pri nas­to­pu v tu­ji­ni, ka­mor na­ me­ra­va­mo kma­lu ­stopiti. Ven­dar me­ ni­mo, da to ni po­gla­vit­ni ar­gu­ment odlo­ča­nja za­va­ro­van­cev. O pri­do­bi­tvi med­na­ro­dne bo­ni­tet­ne oce­ne še ne ra­zmiš­lja­mo. Ob kon­cu le­t a na­me­ra­ va­mo za­če­ti tr­že­nje živ­ljenj­skih za­va­ ro­vanj v dr­ža­vah vz­ho­dne Ev­ro­pe (Romuni­ja in Bol­ga­ri­ja)."

­ Adolf Zu­p an, pred­s e­d nik upra­ve Za­va­ro­val­ni­ce Ti­lia: "Mo­žnost po­zi­

ci­o ni­r a­nja vi­d i­m o v so­d e­l o­v a­nju s Sa­vo Re, na­šo ve­čin­sko last­ni­co, ki do­se­ga ze­lo vi­so­ke bo­ni­tet­ne oce­ne in si jih ne­neh­no pri­za­de­va iz­bolj­ša­ ti. Ne bo­mo naj­več­ja za­va­ro­val­ni­ca, že­l i­m o pa po­sta­t i naj­b olj var­n a, v za­va­ro­val­nih pro­duk­tih ino­va­tiv­na in pri­la­god­lji­va, v Slo­ve­ni­ji in šir­še."

18

DOBER DAN, EVRO­PA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEB­NA IZDA­JA

Banke se bodo spopadleza mala in sred­nja pod­je­tja Banč­ni sve­to­va­lec Fra­njo Šti­blar na­po­ve­du­je hud boj slo­ven­skih b­ ank za fi­nan­ci­ra­nje ma­lih in sred­njih pod­je­tij BOŠ­TJAN USE­NIK bost­jan.use­nik@fi­nan­ce-on.net

To­lar­ske obrest­ne me­re se bo­do s pa­da­njem in­fla­ci­je vz­traj­no zni­že­va­le pro­ti evr­skim obrest­nim me­ram, po­udar­ja eko­no­mist Fra­njo Šti­blar.

V EU se bo fi­nan­ci­ra­nje slo­ven­skih pod­je­tij laj­ša­ lo le po­s to­p o­m a - z upa­d a­njem obrest­n ih mer pro­ti evr­ski rav­ni. Okre­pi­tev kon­ku­ren­ce bo nam­ reč na­da­lje zni­že­va­la in­f la­ci­jo, ka­pi­t al do­ma pa bo­do ce­ni­le tu­di mo­žno­sti ce­nej­še­ga fi­nan­ci­ra­nja na tu­jem, pra­vi eko­no­mist in banč­ni sve­to­va­lec Fra­njo Šti­blar. Iz­ra­zit po­zi­tiv­ni pre­mik pa bo zla­ sti pri mo­žno­stih fi­nan­ci­r a­nja ma­lih in sred­njih pod­je­tij, za ka­te­r a se bo med ban­k a­mi ­vnel naj­ huj­ši tr­žni boj.

Na­dalj­nje upa­da­nje obrest­nih mer in fi­ksi­ ra­nje te­ča­ja

Ce­nej­še fi­nan­ci­ ra­nje na tu­jem bo pre­mi­ka­lo tu­di do­ma Infografika: Ciril Hrovatin

­Z vk­lju­či­tvi­jo Slo­ve­ni­je v Ev­rop­sko uni­jo (EU) se mo­žno­sti fi­nan­ci­ra­nja za re­al­ni del go­spo­dar­stva v krat­kem ne bo­do pomembneje spre­me­ni­le, me­ni eko­no­mist na ­EIPF Fra­njo Šti­blar. Po­memb­nej­­še spre­mem­be bo­do po nje­go­vem zgo­di­le z vk­lju­či­tvi­jo Slo­ve­ni­je v ev­rop­ski te­čaj­ni re­žim ERM 2. Ta naj bi se po že­ljah vla­de zgo­dil že ­pred le­toš­nji­mi vo­lit­va­ mi, odlo­čil­nej­še pri tem pa bo ­stališče Ev­rop­ske cen­tral­ne ban­ke (ECB).

Pri­la­ga­ja­nje po vsto­pu v EU se bo na­da­lje­va­lo zla­sti v ce­ni fi­nan­ci­r a­nja re­al­ne­ga go­spo­dar­stva, pra­vi Šti­blar. To­lar­ske obrest­ne me­re se bo­do nam­ reč z upa­da­njem in­f la­ci­je vz­traj­no zni­že­va­le pro­ti evr­skim obrest­nim me­ram. Pri­ča­ko­va­ti je tu­di sko­

Denar zunaj cenej­ši za tretjino Pri­merja­va pov­preč­nih no­mi­nal­nih obrest­nih mer za dol­go­roč­na de­vi­zna po­so­ji­la pod­je­tjem ka­že, da so bi­le pri­mer­lji­ve obrest­ne me­re na evr­skem ob­moč­ju zad­nje le­to v pov­preč­ju niž­je ­okrog dve od­stot­ni toč­ki ozi­ro­ma sla­bo tre­tji­no. Tu­di pri­merja­ va dol­go­roč­nih pov­preč­nih re­al­nih obrest­nih mer za po­so­ji­la go­spo­dar­stvu po­tr­ju­je, da so de­vi­zna po­so­ji­la v tu­ji­ni ce­nej­ša za do­bri dve od­stot­ni toč­ki. Ali se za­dol­že­va­nje v tu­ji­ni spla­ča, je odvi­sno tu­di od bo­ni­te­te, ki jo pod­je­tje uži­va pri do­ma­či in tu­ji ban­ki. Po­da­tki Ban­ke Slo­ve­ni­je ka­že­jo, da ce­nej­še kre­di­te v tu­ji­ni iz­ko­ri­šča­jo ta­ko pod­je­tja kot ban­ke. De­lež ob­ve­zno­sti ome­nje­nih iz nas­lo­va po­so­jil se je od le­t a 1997 do la­ni po­ve­čal s 6,6 na 26,9 od­stot­ ka bru­to do­ma­če­ga pro­izvo­da, v pov­preč­ju za do­bro če­tr­ti­no na le­to. Pod­je­tja in pre­bi­val­stvo v bi­stvu že prev­ze­ma­jo ev­ro, saj ­rast kre­dit­nih in de­po­zit­nih po­slov v de­vi­zah (tu­di pri do­ma­čih ban­k ah) že ­dlje ča­sa izra­zi­to pre­hi­te­va to­lar­ske. A. G.

rajš­n je fi­k si­r a­n je te­ča­ja ev­ra, in si­cer pri pri­bli­žno 241 to­ lar­jih ob vsto­p u v ERM 2. Ob konč­ni za­m en­j a­v i to­l ar­j a za ev­r o pa Šti­b lar na­po­ve­du­je po­ga­ja­ nja med vla­d ni­m i žel­j a­m i pri pri­b li­ žno 250 to­lar­jih in žel­j a­m i ECB pri 245 to­l ar­j ih za ev­ ro.

Vpli­v i v sto­p a Slo­v e­n i­j e v ERM 2 na slo­ven­ski pod­jet­ ni­ški sek­tor bo­do ce­ nej­š e fi­n an­c i­r a­n je pod­je­tij v tu­ji­ni, za­ ra­di prav­za­prav fik­ sne­g a te­č a­j a bo­d o tr­pe­li iz­vo­zni do­hod­ ki, okre­pi­la pa se bo kon­k u­ren­ca. Slo­ven­ ske ban­ke bo­do ta­ko pri­s il­j e­n e v kr­č e­nje raz­li­ke med obrest­ni­ mi me­ra­mi za po­del­je­na po­so­ji­la in pre­je­te pri­hran­ke. S tem pa nuj­no tu­di kr­če­nje stro­škov po­slo­va­nja, kar bo po­sle­dič­no pri­pe­lja­lo v na­dalj­nje zdru­že­va­nje in kon­so­li­da­ci­jo sek­to­rja.

Ba­sel II bo okr­nil mo­žno­sti fi­nan­ci­ra­nja ­bolj tve­ ga­nih pod­je­tij Po­mem­ben ­vpliv na fi­nan­ci­ra­nje pod­je­tij bo ­imel tu­di spre­jem enot­nih med­na­ro­dnih stan­dar­dov banč­ne­ga po­ slo­va­nja Ba­sel II. Ban­ke bo­do mo­ra­le nam­reč odt­lej za ko­mi­ten­te, ki so­di­jo v ­bolj tve­ga­ne sku­pi­ne, po­ve­če­va­ti re­zer­v­ni ka­pi­t al, ki bo ust­re­zal več­je­mu tve­ga­nju, ozi­ro­ma ome­je­va­ti po­so­ji­la tem ko­mi­ten­tom. To bo to­rej po­me­ni­lo po­dra­ži­tev ka­pi­t a­la pod­je­tjem z niž­jo bo­ni­te­to.

19

DOBER DAN, EVRO­PA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEB­NA IZDA­JA

Kje se zadol­žu­je vaše pod­je­tje in zakaj ravno tam?

Navala tujih bank ne bo

Ja­dran­ka Da­kič, PS Mer­ca­tor, d. d.:

Com­mer­zbank, Nem­či­ ja: Po­s lo­v a­nje s pre­b i­v al­

nih sto­ri­tev in pro­duk­tov. ­Prek ome­nje­ne hče­re po­nu­ ja­m o glo­b al­n e sto­r i­t ve stran­k am v Slo­v e­n i­j i, od prav­ne­ga, davč­ne­ga sve­to­ va­nja, pa do fi­nanč­ne­ga na­ čr­t o­v a­nja. ­Svoj po­l o­ž aj v sred­nji in vz­ho­dni Ev­ro­pi na­me­ra­va­mo s tem kre­pi­ti. UBS, Švi­ca: Osre­do­to­ ča­m o se na uprav­l ja­n je oseb­ne­ga premože­nja, pred­ vsem na stran­ke v Fran­ci­ji, Nem­či­ji, Ita­li­ji, Špa­ni­ji in Ve­li­ki Bri­t a­ni­ji, ki se­stav­lja­ jo ­okrog 80 od­stot­kov ev­ rop­ske­ga tr­ga. Za ko­mi­ten­te iz vz­ho­dne Ev­ro­pe skr­bi po­ dru­ž ni­c a na Du­n a­j u. Naš ­cilj je or­gan­ska ­rast po­slo­va­ nja. Pre­vze­mi ni­so izk­lju­če­ ni, ven­d ar na po­d roč­j u uprav­l ja­n ja za­s eb­n ega premožen­ja. Pr­vi po­goj je, da je prev­ze­mna ce­na us­tre­ zna in da dru­ž ba ust­r e­z a na­ši kor­po­ra­cij­ski ­kulturi in stra­te­gi­ji.

Ban­ca In­te­sa, Ita­li­ja:

Na po­droč­ju banč­niš­tva v Slo­ve­n i­j i ni­m a­m o hče­r in­ skih ­družb ali dru­gih de­jav­ no­sti. Ne na­čr­tu­je­mo šir­je­ nja po­slo­va­nja. V Ev­ro­pi se osre­do­to­ča­mo na pet naj­po­ memb­nej­ših tr­gov: Špa­ni­jo, Ita­li­jo, Nem­či­jo, Fran­ci­jo in Ve­li­ko Bri­t a­ni­jo.

"Če šte­je­mo ­Bank Au­strio Cre­di­t an­ stalt za slo­ven­sko ban­ko, je ra­zmer­je med do­m a­č i­m i in tu­j i­m i ban­k a­m i, ­kjer se fi­nan­ci­ra­mo, pri­bli­žno 60 pro­ ti 40. Pri do­ma­čih ban­k ah ima­mo še naj­več te­žav za­ra­di ome­ji­tve nji­ho­ve iz­po­stav­ljenosti po­sa­me­znim ko­mi­ ten­tom. Si­cer so do­ma­če ban­ke že kar kon­ku­renč­ne tu­jim, ta­ko da bi se pri ­njih za­dol­že­va­li še ­bolj, če bi bi­le spo­ sob­ne ­slediti ta­ko in­ten­ziv­ni ši­ri­tvi Mer­ca­tor­ja. Če­prav le­po so­de­lu­je­mo tu­di s tu­ji­mi ban­ka­mi, po vsto­pu v EU ne pri­ča­ku­jem bi­stve­ no več­je­ga za­dol­že­va­nja pri tu­jih ban­ kah - če bo­do se­ve­da slo­ven­ske do­volj kon­ku­renč­ne."

Ja­nez Aj­lec, AJM, d. o. o.: "Na­še pod­

je­tje se že od ­nekdaj pra­vi­lo­ma fi­nan­ ci­ra z last­nim ka­pi­t a­lom, saj je odvi­ snost od na­je­te­ga pre­cej tve­ga­na. La­ni pa smo si, ko smo v no­ve po­slov­ne pro­sto­re in pro­izvo­dne ­dvorane vlo­ ži­li 540 mi­li­jo­nov to­lar­jev, pri ban­ki, in si­cer do­ma­či, res spo­so­di­li mi­li­jon ev­rov. Tre­nut­no so po­so­ji­la v tu­ji­ni ce­nej­ša, a če ima­te do­bre odno­se z do­ma­čo ban­ko, ima­te pri ­njej tu­di do­bro bo­ni­te­to in mo­ žnost na­je­ma ce­nej­še­ga po­so­ji­la. Če­ prav so nas tu­je ban­ke po ne­dav­ni uvr­sti­tvi v vrh slo­ven­skih pod­je­tij po bo­ni­te­ti za­su­le s po­so­jil­ni­mi po­nud­ ba­m i, za ­z daj ne na­č r­t u­j em, da bi ka­te­ro iz­ko­ri­sti­li."

Bra­ne Ka­ste­lec, Kr­ka, d. d.: "Kr­ka se krat­ko­roč­no fi­nan­ci­ ra v Slo­ve­ni­ji, dol­go­roč­no pa se za­dol­žu­je pri do­ma­čih in tu­jih ban­k ah. Tre­nut­no ima­mo pri tu­jih ban­k ah na­jet manj­ ši del po­so­jil, ­pred ka­ki­mi pe­ti­mi le­ti pa smo ime­li ve­či­no dol­go­roč­nih pri tu­jih ban­k ah, saj je bi­la ce­na dol­go­roč­nih sred­stev v Slo­ve­ni­ji pre­vi­so­k a. V zad­njih le­tih se je po­lo­žaj pre­cej spre­me­nil. S po­nud­bo do­ma­čih ­bank smo ta­ko ce­nov­ no kot gle­de na po­godbene za­ve­ze za­do­volj­ni. Več­jih raz­lik med do­ma­či­mi in tu­ji­mi ban­k a­mi ni. Po vsto­pu v EU se na tem po­droč­ju ne bo nič spre­me­ni­lo, za­to se bo­mo naj­brž še ­naprej fi­nan­ci­ ra­li zla­sti pri do­ma­čih ban­k ah." Bra­ne Ban­delj, Pe­lar - Ban­delj, d. n. o.:

"Zad­nje dol­go­roč­no po­so­ji­lo smo do­bi­ li pri NLB, krat­ko­roč­no pa pri Aban­ki. Pre­je­li smo ne­kaj po­nudb tu­di iz tu­ji­ne, ven­dar ni­so bi­le ugo­dnej­še. Pri­ča­ku­jem, da se bo­do pri­lo­žno­sti za fi­nan­ci­ra­nje po vsto­pu v EU iz­bolj­ša­le, zla­sti pa ka­ že, da se bo­do iz­bolj­ša­li tr­žni po­go­ji za na­š o osnov­no de­jav­nost."

Lek, d. d.: "Lek že ne­kaj let t­ ekoče po­slo­va­nje in po­ve­čan ob­seg in­ve­sti­cij­skih vla­ganj v ­celoti fi­nan­ci­r a iz last­nih sred­stev. V bliž­nji pri­ho­dno­ sti ne pri­ča­ku­je­mo bi­stve­ne spre­mem­be v sestavi fi­nan­ci­ra­nja ozi­ro­ma več­je­ga ob­se­ga za­dol­ že­va­nja. Pra­vi­lo­ma za krat­ko­roč­ne po­tre­be ko­ri­sti­mo lo­kal­ne ban­ke v dr­ža­vi, ­kjer je po­tre­ba po fi­nan­ci­ra­nju. Me­ni­mo, da se z vsto­pom v EU to ne bo bi­stve­no spre­me­ni­lo." BOŠ­TJAN USE­NIK bost­jan.use­nik@fi­nan­ce-on.net

Sr­dit boj za fi­nan­ci­ra­nje ma­lih in sred­njih pod­je­ tij

Sloveniji cenej­ša poso­ji­la šele ob prev­ze­mu evra

Ker bo­do ve­li­ke dru­žbe ka­pi­t al v EU ce­ne­je do­bi­va­le v tu­ji­ni, se bo tr­žna bi­tka med ban­k a­mi v Slo­ve­ni­ji pre­ne­sla zla­sti na fi­nan­ci­ra­nje ma­lih in sred­njih pod­je­tij. Za­to bo­do po­stop­ki za pod­je­tja ­bolj pre­pro­sti, fi­nan­ci­ra­nje olaj­ša­no, raz­mah­ni­le in iz­bolj­ša­le se bo­do po­nud­ba banč­nih pro­duk­ tov, svetoval­ne in dru­ge sto­ri­tve za pod­je­tja. To­rej se bo okre­pi­la po­ve­zanost med ban­k a­mi in pod­je­tji.

­"Z vsto­pom Slo­ve­ni­je v EU se nje­na bo­ ni­tet­na oce­na ne bo spre­me­ni­la, saj je član­ stvo v EU v tre­nut­no oce­no že všte­to," nam je po­ve­dal Li­onel Pri­ce, lon­don­ski ana­li­tik bo­ni­tet­ne hi­še ­Moody's. "Na­sled­nja pri­lo­ žnost za ­dvig bo­ni­tet­ne oce­ne Slo­ve­ni­ji bo ta­ko naj­ver­jet­ne­je nje­na vk­lju­či­tev v evr­sko

ob­moč­je, kar pa ne bo ta­ko pred­vid­ljiv do­ go­dek kot ­vstop v EU. Tre­nut­ne bo­ni­tet­ne oce­ne ­vseh no­vih ­članic EU bo­mo zno­va pro­uči­li čez ne­kaj me­se­cev. Ven­dar se oce­na Slo­ve­ni­ji, ki ima z iz­je­mo Ci­pra tre­nut­no že ta­ko naj­viš­jo, naj­ver­jet­ne­je ta­krat ne bo spre­ me­ni­la." B. U.

AN­DRAŽ GRA­HEK an­draz.gra­hek@fi­nan­ce-on.net

Ali na­čr­tu­je­jo šir­je­nje svo­je­ga po­slo­va­nja na ob­moč­je Slo­ve­ni­je, smo vpra­ša­li de­set naj­več­jih ev­rop­skih ­bank, ki še ni­ma­jo svo­jih po­slo­val­nic v Slo­ve­ni­ji. Pre­je­li smo šti­ri od­go­vo­re.

stvom je ome­je­no na Nem­či­ jo, zu­naj me­ja pa se osre­do­ to­č a­m o na kor­p o­r a­t iv­n o banč­niš­tvo. Od osamosvo­ji­ tve Slo­ve­ni­je uspeš­no ši­ri­mo po­slo­va­nje z ban­ka­mi, ki po­ slu­je­jo v dr­ža­vi. Ob upošte­ va­nju ve­likosti tr­ga in šte­vi­la de­lu­jo­čih ­bank je ma­lo ver­ jet­no, da bi usta­no­vi­tev po­ dru­žni­ce iz­bolj­ša­la po­slo­va­ nje. Na­sprot­n o. Slo­ven­ske ban­ke ce­ni­jo, da ni­smo vsto­ pi­li na nji­hov trg kot ne­po­ sre­d ni te­k mec, in kre­p i­j o po­s lov­n e odno­s e. Od 22 ­bank, ki po­slu­je­jo v Slo­ve­ni­ ji, jih ima 14 li­c en­c o za oprav­l ja­n je med­n a­r o­d nih banč­n ih po­s lov, ­o sem od ome­nje­nih pa je v la­sti tuj­cev ozi­ro­ma so ti naj­več­ji po­sa­ me­zni del­ni­čar­ji. Ima­mo ze­ lo po­zi­ti­ven ­vtis o Slo­ve­ni­ji. Pre­pri­ča­ni smo, da se bo šir­ je­nje po­slo­va­nja po vsto­pu v Ev­rop­sko uni­jo na­da­lje­va­lo. Mar­ca smo ­prek hče­rin­ske ban­ke Ban­ca Po­po­la­re Fri­ ula­dria iz­ve­dli na­kup dru­ž­ be ­Amex, ki skr­bi za de­jav­ no­sti Ame­ri­can ­Expressa v Slo­ve­ni­ji, in pod­pisali ko­ mer­ci­al­no po­god­bo z ban­ko ­SKZB o iz­men­ja­vi fi­nanč­

Cre­dit Su­is­se, Švi­ca:

PREHODNI OBDOB­JI ZA FINANČ­NE STO­RI­TVE Slo­ve­ni­ja je spo­ga­ja­la pre­ho­dno ob­dob­je do kon­ca le­ta 2004 za uve­lja­vi­tev ka­pi­tal­skih in dru­gih zah­tev var­ne­ga in skrb­ne­ga po­slo­va­nja, ki so pred­met Dru­ge banč­ne di­rek­ti­ve za hra­nil­nokre­dit­ne slu­žbe. Ta je bi­la usta­nov­lje­na ­pred 20. fe­bru­ar­jem 1999. V tem ob­dob­ju ne mo­re­jo iz­ko­ri­sti­ti ev­rop­ske­ga pot­ne­ga li­sta za de­lo­va­nje na skup­nem tr­gu. Pre­ho­dno ob­dob­je ve­lja tu­di za za­šči­to do­ma­če rav­ni in ob­se­ga si­ste­ma jam­stva za vlo­ge pri ban­kah ter za­šči­to vi­ši­ne in ob­se­ga do­ma­če she­me jam­stva za ter­ja­tve vla­ga­te­ljev pri bor­zno­po­sre­ dni­ških dru­žbah (­export ban) do kon­ca le­ta 2005.

B. H. D.

Zavarovalnice brez med­na­ro­dnih boni­tet Dra­g o Co­t ar, pred­s e­d nik upra­ve Za­va­ro­val­ni­ce Ma­ri­bor: "Me­ni­mo,

MO­NI­KA ­WEISS mo­ni­ka.­weiss@fi­nan­ce-on.net

Pe­te­r i­c o naj­m oč­n ej­š ih ­i gralk na slo­ven­skem za­va­r o­ val­n i­š kem tr­g u smo po­v pra­š a­l i, kakš­n a po­p ot­n i­c a za trg Ev­rop­ske uni­je je to, da v nas­pro­tju s tu­ji­mi te­kmi­ ca­mi ni­ma­jo med­na­ro­dnih bo­ni­tet­nih ­ocen, ali na­me­ ra­va­j o gle­d e te­g a kaj sto­r i­t i in kje se vi­d i­j o čez 10 let.

Jo­že Le­nič, pred­se­dnik upra­ve Za­ va­ro­val­ni­ce Tri­glav: "Ker se bo­mo

po­s topno po­j av­lja­l i na ev­r op­skem tr­gu, v tej fa­zi ne vi­di­mo te­ža­ve. Vse­ ka­kor pa je na tem tr­gu nuj­no po­zi­ ci­oni­r a­ti pred­v sem svo­jo bla­gov­no znam­ko. Na­čr­tu­je­mo pri­do­bi­tev bo­ ni­tet­ne oce­ne v ­dveh ali ­treh le­tih. Iz­po­pol­ni­ti se že­li­mo v okvi­r u sta­bil­ ne za­va­ro­val­no-fi­nanč­ne sku­pi­ne, ki bo delova­la na po­droč­ju sred­nje in ju­govz­ho­dne Ev­ro­pe ter na izbra­nih tr­gih Ev­rop­ske uni­je. ­Cilj bo mo­go­če do­se­či z or­gan­sko ras­tjo, tu­di mo­re­bit­ni­mi do­dat­ni­mi na­k u­pi. Ne izk­lju­ču­ je­mo skup­ne­ga nasto­pa s part­ner­ji na tret­jih tr­gih, na ka­te­re ne bo­mo pri­mar­no stra­te­š ko usmer­je­ni."

da med­na­ro­dne bo­ni­tet­ne oce­ne ni­ so vpraš­lji­ve, saj jih ne­k a­te­re hi­še že ­zdaj iz­de­lu­je­jo tu­di za za­va­ro­val­ni­ce, se­ve­da po prejš­njem po­vpra­še­va­nju in­te­re­sen­tov iz tu­ji­ne. Kot smo pre­ pri­ča­ni, bo tu­di v na­šem in­te­re­su, da po­sta­ne­jo oce­ne jav­ne in s tem pri­ mer­lji­ve. ­Kdaj, bo odvi­sno tu­di od te­k mic. Ver­j et­n o bo to tu­d i te­m a Slo­ven­ske­ga za­va­ro­val­ne­ga zdru­že­ nja. Na­ši po­slov­ni ci­lji so odvi­sni od obli­ko­va­nja fi­nanč­ nih ste­brov v Slo­ve­ni­ji in v okvi­r u te­ga je tež­ko na­po­ve­ do­va­ti, v ka­te­ro ­smer se bo nagni­la teht­ni­ca. Mi­mo po­ve­ zo­vanj ne bo mo­go­če iti, priv­lač­ni os­t a­ja­jo tr­gi na Bal­k a­ nu."

Du­šan No­vak, pred­se­dnik upra­ve Adri­ati­ca: "Med­na­ro­dno bo­ni­tet­no

oce­no bo­mo ob nas­to­pu na tr­gu Ev­ rop­ske uni­je go­to­vo po­trebova­li in jo bo­mo pra­vo­ča­sno tu­di pri­do­bi­li. Že do­slej smo zla­sti za­ra­di po­treb tr­že­ nja in pri­pra­ve za­va­ro­val­nih po­nudb na­r o­č a­l i bo­n i­t et­n a po­r o­č i­l a, ki so pri­prav­lje­na skla­dno z med­na­ro­dni­ mi stan­dar­di bo­ni­tet­ne­ga oce­nje­va­

nja. Eno smo na­ro­či­li ­pred ne­dav­nim. Čez de­set let se vi­di­mo kot re­gi­onal­na za­va­ro­val­ni­ca ali del več­je re­gi­onal­ ne za­va­ro­val­ni­ce."

Sa­mo Bur­ja, po­obla­šče­nec upra­ve Slo­ve­ni­ce: Me­ni­mo, da za slo­ven­ski

trg to ne bo po­me­ni­lo več­jih te­žav, kot jih že do­slej ni. Ne­k aj te­žav pri­ča­k u­ je­mo pri nas­to­pu v tu­ji­ni, ka­mor na­ me­ra­va­mo kma­lu ­stopiti. Ven­dar me­ ni­mo, da to ni po­gla­vit­ni ar­gu­ment odlo­ča­nja za­va­ro­van­cev. O pri­do­bi­tvi med­na­ro­dne bo­ni­tet­ne oce­ne še ne ra­zmiš­lja­mo. Ob kon­cu le­t a na­me­ra­ va­mo za­če­ti tr­že­nje živ­ljenj­skih za­va­ ro­vanj v dr­ža­vah vz­ho­dne Ev­ro­pe (Romuni­ja in Bol­ga­ri­ja)."

­ Adolf Zu­p an, pred­s e­d nik upra­ve Za­va­ro­val­ni­ce Ti­lia: "Mo­žnost po­zi­

ci­o ni­r a­nja vi­d i­m o v so­d e­l o­v a­nju s Sa­vo Re, na­šo ve­čin­sko last­ni­co, ki do­se­ga ze­lo vi­so­ke bo­ni­tet­ne oce­ne in si jih ne­neh­no pri­za­de­va iz­bolj­ša­ ti. Ne bo­mo naj­več­ja za­va­ro­val­ni­ca, že­l i­m o pa po­sta­t i naj­b olj var­n a, v za­va­ro­val­nih pro­duk­tih ino­va­tiv­na in pri­la­god­lji­va, v Slo­ve­ni­ji in šir­še."

DOBER DAN, ­EVROPA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • P ­ OSEBNA ­IZDAJA

Borzne dru­žbe ­poslej z več obve­znost­mi o poro­ča­nju

obvezen prehod na uporabo mednarodnih računovodskih standardov poročanja več ustavitev trgovanj z delnicami minimalna zahteva: opisno poročanje o poslovanju za vse družbe na organiziranih trgih kapitala

V­ stop v Ev­rop­sko uni­jo bo za pod­je­tja, ki ko­ti­ra­jo na or­ga­ni­zi­ra­nih tr­gih ka­pi­ta­la, pri­ne­sel pre­cej spre­memb. "Naj­strož­ja pra­vi­la bo­do se­ve­da še ­naprej ve­lja­la za pod­je­tja v ura­dni ko­ta­ci­ji," pra­vi To­maž Kle­menc z ljub­ljan­ske bor­ze. žbe re­vi­zor­ske hi­še me­nja­jo ­vsaj vsa­kih pet let."

KLJUČNA VLOGA PRI RAZVO­JU TRGA V ROKAH KADA IN SODA

Od­slej bo­mo ra­čunali po med­na­ro­dnih stan­dar­dih

"Ve­či­na naj­več­jih ­družb že ko­ti­ra na bor­zi. Med ti­sti­mi, na ka­te­re še ča­ka­mo, so pred­vsem ti­ste z ve­likim šte­vi­lom del­ni­čar­jev, de­ni­ mo Pe­rut­ni­na ­Ptuj, in še ne povsem pri­va­ti­zi­ra­na pod­je­tja, ban­ke, za­va­ro­val­ni­ce in Te­le­kom. Pred­vsem zad­nja la­hko pre­cej spre­me­ ni­jo razmere na tr­gu in omi­li­jo pri­tisk na po­nud­bo," me­ni To­maž Kle­menc z ljub­ljan­ske bor­ze. Uvr­sti­tev v bor­zno ko­ta­ci­jo na­po­ve­du­ je tu­di ne­kaj ­družb s pro­ste­ga tr­ga, med nji­mi Ju­teks, na no­vo pa naj bi se uvr­sti­la tu­di Pre­vent in Au­to­com­mer­ce. "Od­lo­čil­no vlo­go pri uvr­šča­nju pod­je­tij na bor­zo ima­jo pred­vsem več­ji last­ni­ki, med nji­mi pa­ra­dr­žav­na skla­da Kad in Sod. Me­nim pa, da se ta­ko pod­je­tja kot nji­ho­vi last­ni­ki pre­ma­lo za­ve­da­jo pre­dno­sti ko­ti­ra­nja na bor­zi," pra­vi Kle­menc, ki več­je­ga va­la uvr­šča­nja si­cer ­prav kma­lu ne pri­ča­ku­je. "To bi se zgo­di­lo le ob spre­je­tju no­ve­le za­ko­na o tr­gu vre­dnost­nih pa­pir­jev, ka­te­re pred­log pred­vi­de­va ob­ ve­zno uvr­sti­tev ­vseh pod­je­tij, ki ima­jo nad mi­li­jar­do to­lar­jev ka­pi­ ta­la in nad 250 del­ni­čar­jev.

Za­ra­di ured­be Ev­rop­ske uni­je, ki bo za­če­la vel­ja­ti 1. ja­nu­ar­ja pri­hod­nje le­to, pa bo za slo­ven­ska pod­je­tja, ki ko­ti­ra­jo na or­ga­ni­zi­ra­nih tr­ gih ka­pi­ta­la in kon­so­li­di­ra­jo ra­ču­no­vod­ske iz­ka­ze, ob­ve­ zen tu­di pre­hod na upo­ra­bo med­n a­r o­d nih ra­č u­n o­v od­ skih stan­dar­dov po­ro­ča­nja. "Slo­ve­ni­ja se si­cer še ni opre­ de­li­la, za ka­te­re dru­žbe bo ured­ba ve­lja­la, smi­sel­no pa bi bi­lo, da bi to ure­di­la v no­ ve­li za­ko­na o go­spo­dar­skih dru­ž bah, ki je v pri­p ra­v i.

Milijarde na borzo prek vza­je­mnih skla­dov

Ena od po­sle­dic vsto­pa v ERM 2 in s tem po­vezane sta­bi­li­za­ci­je slo­ven­ske­ga go­spo­dar­stva je tu­di pa­da­nje obrest­nih mer. "Za bor­zo to pred­vsem po­me­ni, da se bo del pri­hran­kov še ­naprej in­ten­ziv­no se­lil v na­lo­ž­be v vre­dnost­ne pa­pir­je, pred­vsem v vza­je­mne skla­de. Obi­li­ca de­nar­ja in ka­pi­ta­la bo iska­la do­bre na­lo­žbe, ki pa jih je v Slo­ve­ni­ji pre­ma­lo," na­po­ve­du­je ge­ne­ral­ni di­rek­tor ljub­ljan­ske bor­ze Dra­ško Ve­se­li­no­vič. V teh po­go­jih bi bi­le mo­go­če tu­di no­ve iz­da­je vre­dnost­nih pa­pir­jev, ven­dar je ob po­manj­ka­nju do­brih pro­jek­tov in ve­li­ki po­nud­ bi ra­zme­ro­ma po­ce­ni po­so­jil to po nje­go­vem mne­nju ­manj ver­jet­no. Od lan­ske­ga apri­la se je v vza­je­mne skla­de na­te­klo sla­bih 40 mi­ li­jard, vre­dnost premože­nja v ­njih pa je do­brih 130 mi­li­jard to­lar­jev. Se­li­tev pri­hran­kov iz ­bank se bo na­da­lje­va­la tu­di v na­sled­njih le­tih, če so­di­mo po niz­kem de­le­žu sred­stev v vza­ je­mnih skla­dih v bru­to do­ma­čem pro­izvo­du in banč­nih vlo­gah v Slo­ve­ni­ji v pri­merja­vi z evr­skim ob­moč­jem. Da bi se pri­bli­ža­li Nem­ či­ji, ki je z okro­glim de­setod­stot­nim de­le­žem sred­stev vza­je­mnih skla­dov v BDP na re­pu evr­skih dr­žav, bi se mo­ra­la sred­stva slo­ven­ skih skla­dov po­ve­ča­ti na okrog­lih 550 mi­li­ jard. Da bi do­se­gli evr­sko pov­preč­je, pa kar na do­bra dva bi­li­jo­na te­ko­čih to­lar­jev. SU. K., A. G.

Zad­nji ­znan pred­log in­šti­tu­ ta za re­vi­zi­jo, ki ga pod­pi­ra tu­di ljub­ljan­ska bor­za je, da bi ured­ba ve­lja­la za kar naj­ šir­ši ­krog pod­je­tij, to­rej za vse dru­žbe, ki so uvr­šče­ne na or­ga­ni­zi­ran trg vre­dnost­nih pa­pir­jev in nji­ho­ve odvi­sne dru­žbe ter tu­di ban­ke in za­ va­ro­val­ni­ce," pra­vi Kle­menc. Ured­b a bo ve­lja­l a tu­d i za med­l et­n a po­r o­č a­nja, za­t o Kle­menc pr­va ta­ka po­ro­či­la izda­ja­te­ljev del­nic iz bor­zne ko­ta­ci­je pri­ča­ku­je ko­nec ma­ ja pri­hod­nje le­to.

Obe­ta se več usta­vi­ tev tr­go­vanj z del­ni­ ca­mi Nad­zor­ni ­svet bor­ze je že raz­prav­ljal o pred­lo­gu o re­

dnih za­ča­snih ­usta­vi­tev tr­go­ vanj z del­ni­ca­mi iz bor­zne ko­ ta­ci­je, ko se bo­do izda­ja­te­lji od­lo­či­li za ka­krš­no­ko­li or­ga­ni­ zi­ra­no se­lek­tiv­no ob­ve­šča­nje jav­no­sti. "To po­me­ni, da ute­ gne bi­ti za­ustav­lje­no tr­go­va­nje z del­ni­ca­mi tu­di pri skli­cih skup­šči­ne med tr­go­va­njem, ob sre­ča­njih z ana­li­ti­ki, ki jih ob­ ča­sno or­ga­ni­zi­ra­jo izda­ja­te­lji in o ka­te­rih mo­ra­jo ob­ve­šča­ti bor­zo, ter ob dru­gih obli­kah ob­ve­šča­nja le de­la jav­no­sti." Kot je po­ve­dal, pa bi se la­hko tr­go­v a­nje spro­sti­lo še ­pred kon­cem trgoval­ne­ga dne, če bo izda­ja­telj jav­nost o tem us­ tre­zno ob­ve­stil. "Gre pred­vsem za ob­ja­vo v elek­tron­skih me­di­ jih, to­rej na Se­one­tu. Z ­ daj smo si­cer tr­go­va­nje re­dno za­ustav­

Marjan Svetličič, fakul­te­ta za dru­ž­ bene vede

Janez Prašnikar, eko­nom­ska fakul­te­ta

Anja Strojin Štampar, Kad

Matej Kovač, Tipo

Valter Grilanc, Medvešek Pušnik BPH

Domači pre­vze­mi

4

4

4

4

5

4,2

Tuji pre­vze­mi

5

3

4

3

5

4,0

Združitve doma­čih pod­je­tij

4

3

4

3

4

3,6

Združitve doma­če­ga in tuje­ga pod­je­tja

1

2

3

1

2

1,8

Brownfield nalo­žbe

ni mogo­če ­oceniti

2

2

3

4

2,75

Greenfield nalo­žbe

3

3

1

1

5

2,6

Op.: vpra­ša­ni so obli­ke nepo­sre­dnih ­naložb oce­ nje­va­li z 1 do 5, pri čemer 1 pome­ni naj­manj, 5 pa naj­več.

lja­li le ob tiskov­nih kon­fe­ren­ cah, skli­c a­n ih med tr­g o­v a­ njem, za­usta­vi­tev pa je tra­ja­la do kon­ca de­lov­ne­ga dne."

­ANDRAŽ ­GRAHEK an­draz.gra­hek@fi­nan­ce-on.net

Mo­čan pred­lan­ski pri­tok tu­jih ne­po­sre­dnih na­ložb ob No­ var­ti­so­vem prev­ze­mu Le­ka in na­ku­pu KBC de­le­ža NLB (zna­šal je 7,3 od­stot­ka bru­to do­ma­če­ga pro­izvo­da) se je la­ni zmanj­šal na 0,7 od­stot­ka bru­to do­ma­če­ga pro­izvo­da. Iz­kuš­nje dru­gih dr­žav pri vsto­pa­nju v Ev­rop­sko uni­jo ka­ že­jo, da la­hko pri­ča­ku­je­mo kre­pi­tev. Pri­t ok tu­j ih ne­p o­s re­ dnih na­l ožb na Por­t u­g al­ skem, v Špa­ni­ji in Av­s­tri­ji se je ob vsto­pu v Ev­rop­sko uni­ jo in v pe­tih le­tih po n ­ jem po­ve­čal. Moč­nej­ši je bil uči­ nek v ­manj raz­vi­tih dr­ža­vah. Pov­preč­ni let­ni pri­tok tu­jih ne­po­sre­dnih na­ložb je v pe­ tih le­tih po vsto­pu v Ev­rop­ sko uni­jo zna­šal 1,8 od­stot­ ka bru­to do­ma­če­ga pro­izvo­ da, v ­dveh le­tih ­pred vsto­ pom pa 0,8.

Povprečje

Portugalci in Španci z moč­nim pri­to­kom Špa­ni­ja in Por­tu­gal­ska, ka­t e­r ih go­s po­d ar­s ka ra­ zvitost je bi­la ob vsto­pa­nju v ta­krat Ev­rop­sko sku­pnost le­t a 1986 manj­š a od pov­ preč­ja dr­žav ­članic, sta v le­ tih p ­ red vsto­pom in pe­tih le­tih po ­njem do­ži­ve­li moč­ ne pri­li­ve tu­jih ne­po­sre­dnih na­l ožb. Kot je raz­v i­d no z gra­fa, je bil pri­tok moč­nej­ši na Por­tu­gal­skem, ­kjer se je z ­manj kot od­stot­k a bru­to do­ma­če­ga pro­izvo­da v ­dveh le­tih p ­ red vsto­pom v EU po­

EU ni spod­bu­da za hitrej­še uvr­šča­nje na borzo

Na ne­kaj ev­rop­ske za­ko­no­da­je še ča­ka­ mo

Za­ra­di vsto­pa v EU v Pe­r ut­ni­ni ­Ptuj in žal­skem Ju­te­ksu, ­ jer si­cer na­čr­tu­je­jo od­hod na bor­zo, ne na­me­ra­va­jo po­spe­ k ši­ti po­stop­ka za uvr­sti­tev del­nic v ura­dno ko­ta­ci­jo ljub­ljan­ske bor­ze. Če­prav na ka­pi­tal­skem tr­gu prev­la­du­je pre­pri­ča­nje, da se

Kot pra­vi Kle­menc, pa bo­ mo za­ra­di pri­ha­ja­jo­čih ev­rop­ skih vo­li­tev ver­jet­no še kar dol­go ­morali ča­ka­ti na spre­jem še ­dveh po­memb­nih di­rek­tiv, ki bo­sta ­vplivali na po­slo­va­nje pod­je­tij ozi­ro­ma ka­pi­tal­ski trg. "Gre za prev­ze­mno di­rek­ti­vo ter di­rek­ti­vo o tran­spa­rent­no­ sti po­slo­va­nja ­družb, ki bo ure­ ja­la po­ro­ča­nje ­družb. Mi­ni­mal­ na zah­te­va bo opi­sno po­ro­ča­ nje o po­slo­va­nju za vse dru­žbe na or­ga­ni­zi­ra­nih tr­gih ka­pi­ta­ la, kar po­me­ni, da dru­žbam ne bo tre­ba raz­kri­ti na­tanč­nej­ših po­stavk bi­lanc." Pri­ča­ko­va­ti pa je, pra­vi Kle­menc, da bo­do po­ sa­me­zni bor­zni tr­gi uvel­ja­vi­li strož­je zah­te­ve.

bo­do tuj­ci ­zdaj ­bolj za­ni­ma­li za vla­ga­nje na ljub­ljan­ski bor­zi, in je po­nud­ba del­nic pre­cej skro­mna, Ro­man Gla­ser iz Pe­rut­ni­ne pra­vi, da za ­zdaj od­lo­či­tev upra­ve in last­ni­kov osta­ja ne­spre­me­ nje­na. "Ne ra­zmiš­lja­mo, da bi le­tos uvr­sti­li del­ni­ce v bor­zno ko­ ta­ci­jo," je po­ve­dal Gla­ser.

Tradicija. Skrb. Zanesljivost. Tudi v novi Evropi zaupamo v svoje vrednote. Foto: Urban Štebljaj

Kma­lu, do 30. se­p­ tem­b ra le­t os, mo­r a­j o dru­žbe da­ti tu­di iz­ja­vo o spo­što­va­nju ko­de­ksa uprav­lja­nja del­n i­š kih ­družb, spre­je­te­ga ­pred krat­k im. "Dru­ž be iz bor­zne ko­t a­ci­je bo­do mo­ra­le po­slej ­vsaj en­ krat na le­to, p ­ red ob­ja­ vo po­v zet­k ov let­n ih po­r o­č il, da­t i iz­j a­v o, ko­li­ko spo­štu­je­jo do­lo­ či­la ko­de­ksa, in po­ja­ sni­ti raz­lo­ge za mo­re­bit­na od­mi­k a­nja od spre­je­tih do­ lo­č il. Pri­p o­r o­č e­n a je tu­d i ob­ja­va iz­ja­ve v let­nem po­ro­ či­lu. "Po­uda­rim naj še, da smo v ko­de­ksu uprav­lja­nja ­družb pri­po­ro­či­li, naj dru­

zamenjava revizorske hiše vsaj vsakih pet let

­KATERE ­OBLIKE ­NEPOSREDNIH ­NALOŽB JE PO ­VSTOPU ­SLOVENIJE V EU ­NAJVEČ ­PRIČAKOVATI?

po­droč­je so po nje­go­vem mne­nju sto­ri­ tve, to­da ti­ste, ki so ­manj ob­čut­lji­ve na pre­se­lje­va­nje (out­so­ur­cing), na­to pa sle­ di­jo še na­lo­žbe v ra­zi­sko­va­nje in ra­zvoj ter izo­bra­že­va­nje. "Po­memb­nej­ši od šte­vi­la na­ložb bo­ do se­ve­da zne­ski," pa me­ni Ja­nez Praš­ni­ kar z ljub­ljan­ske eko­nom­ske fa­kul­te­te. "Ena Re­na­ul­to­va na­lo­žba v pro­izvod­njo la­hko na pri­mer v ­celoti "po­vo­zi" sto dru­ gih, manj­ših." P. S.

Ljubljanska borza se lahko ­izogne "uto­pi­tvi" "Za­ra­di vsto­pa v EU ne pred­vi­de­va­mo po­spe­še­ne uvr­ sti­tve del­nic v bor­zno ko­ta­ci­ jo. Kot smo na­po­vedali, bo­do del­ni­ce uvr­šče­ne v to ko­ta­ci­jo

Ma­li tr­gi se la­hko izogne­jo "uto­pi­tvi" le z vr­ hun­sko spe­ci­ali­za­ci­jo svo­jih sto­ri­tev v ni­ši ma­ lih pod­je­tij in nji­ho­vim po­nu­ja­njem po ­vsej EU, po­udar­ja pr­vi mož ljub­ljan­ske bor­ze Dra­ško Ve­se­li­no­vič.

"Slo­ven­ski kvan­ti­ta­tiv­ni ka­zal­ci so pre­pro­sto pre­ma­lo za­ni­ mi­vi za naj­več­je in tu­di za manj­še ev­rop­ske igral­ce. Po­pol­na vk­ lju­či­tev slo­ven­ske­ga fi­nanč­ne­ga tr­ga v ev­rop­ske­ga je mo­go­ča in smi­sel­na še­le, ko bo Slo­ve­ni­ja tu­di člani­ca ob­moč­ja ev­ra," po­udar­ ja di­rek­tor ljub­ljan­ske bor­ze Dra­ško Ve­se­li­no­vič. ­Pred tem to­lar ne bo za­ni­miv za ev­rop­ske ob­ra­čun­ske, po­rav­nal­ne, re­gi­str­ske in de­pot­ne sto­ri­tve. Glo­bal­nim igral­cem se pre­pro­sto ne iz­pla­ča ukvar­ja­ti z ma­li­mi tr­gi. "Tu ­ostane tr­žna ni­ša za re­gi­onal­ne in lo­kal­ne igral­ce, pri če­mer mo­ra­jo tu­di oni iz­bolj­ša­ti, po­sodobi­ti

in po­ce­ni­ti ­svoje sto­ri­tve. Do­ber pri­mer za to so or­ga­ni­zi­ra­ni tr­gi v 'sta­rih' dr­ža­vah EU za po­droč­je ma­lih in sred­njih pod­je­tij, ki ni­so glo­bal­ni, ven­dar pa še ve­dno so­dob­ni in učin­koviti." Slo­ven­ ski fi­nanč­ni trg to­rej v pri­hod­nje naj­prej ča­ka ra­ci­ona­li­za­ci­ja stro­škov, na­to so­de­lo­va­nje in po­ve­zo­va­nje z dru­gi­mi tr­gi ozi­ro­ma nji­ho­vi­mi no­sil­ci v sta­rih člani­cah EU in po­tem še po­pol­na vk­ lju­či­tev. "Uto­pi­tvi" se ma­li tr­gi po mne­nju Dra­ška Ve­se­li­no­vi­ča la­hko dol­go­roč­no izogne­jo le z vr­hun­sko spe­ci­ali­za­ci­jo svo­jih sto­ri­tev v ni­ši ma­lih pod­je­tij in nji­ho­vim po­nu­ja­njem po ­vsej SU.EU. K.

Foto: Irena Herak

"Na po­ve­č a­n o po­r o­č a­ nje bor­znih ­družb, ki je del­ no po­vezano tu­di s pri­ha­ jajočim član­stvom v Ev­rop­ ski uni­ji, se pri­prav­lja­mo že kar dol­go. Iz le­t a ve le­to so zah­te­ve strož­je, saj jih us­ kla­j u­j e­m o s sve­t ov­n i­m i stan­d ar­d i," pra­v i To­m až Kle­menc z ljub­ljan­ske bor­ ze. Ta­ko so le­t a 2002 z na­ja­ vo ob­vez­ne­ga če­trt­let­ne­ga po­r o­č a­n ja o po­s lo­v a­n ju spre­me­ni­li pra­vi­la o po­ro­ča­ nju izda­ja­te­ljev del­nic v bor­ zni ko­t a­ci­ji, ta spre­mem­ba pa ve­lja od za­čet­k a te­ga le­ ta. "Od la­ni ve­lja­jo tu­di do­ lo­či­la gle­de ob­vez­ne­ga po­ ro­č a­nja bor­z nih ­d ružb o

Spo­štu­je­te ko­deks uprav­lja­ nja ­družb?

upravljanja delniških družb

"Na­še dru­žbe so pre­majh­ne, da bi se jim spla­ča­lo ko­ti­ra­ti na več­ jih tu­jih bor­zah, saj so stro­ški, ta­ko ne­po­sre­dni (na­jem spe­ci­ali­ zi­ra­nih in­ve­sti­cij­skih ­bank, uvr­sti­ tev) kot tu­di po­sre­dni (raz­li­ka med konč­no ce­no pr­ve­ga dne tr­ go­va­nja in ce­no, ki jo po­nu­dnik del­nic tu­di res­nič­no do­bi), pre­cej vi­so­ki. Svetoval­ni tim la­hko nam­ reč - ker na­va­dno prevza­me tve­ ga­nje uspeš­no­sti po­nud­be vre­ dnost­nih pa­pir­jev na tu­jem tr­gu po­be­re mast­no pro­vi­zi­jo, ki la­hko do­se­ga tu­di do de­set od­stot­kov vre­dno­sti iz­da­je. Vi­so­ki pa so tu­di stro­ški in­for­ma­cij­ske pod­po­re." Si­cer pa pre­dno­sti ko­ti­ra­nja v tu­ ji­ni To­maž Kle­menc z ljub­ljan­ske bor­ze vi­di pred­vsem pri laž­jem do­sto­pu do ka­pi­ta­la, bolj­šem imi­ džu, več­ji raz­pr­ši­tvi last­niš­tva in več­ji lik­vi­dno­sti, pa tu­di kre­pi­tvi ve­zi s part­ner­ji, ki jim la­hko v na­ kup po­nu­di­jo de­lež ka­pi­ta­la. "Ne­ko ame­ri­ško pod­je­tje se je ­pred krat­kim že za­ni­ma­lo za uvr­sti­tev na ljub­ljan­sko bor­zo. Po­sla­li smo jim na­tanč­ne in­for­ ma­ci­je, od­go­vo­ra pa še ni bi­ lo," pra­vi Kle­menc. Za­go­tav­lja, da je ljub­ljan­ska bor­za pri­prav­ lje­na na mo­re­bit­ni pri­hod tu­jih izda­ja­te­ljev. Kot je še po­ve­dal, bi se pod­je­tja naj­brž od­lo­či­la za prog­ram po­tr­dil o last­niš­tvu (GDR)

žbene ve­de. Kot pra­vi, so ne­po­sre­dne tu­je na­lo­žbe (FDI) v tran­zi­cij­skih dr­ža­v ah moč­no pri­va­ti­za­cij­sko spe­ci­fič­ne, za­to se dru­gi de­jav­ni­ki po­ka­že­jo še­le za­tem. "Po­li­ti­ka bi mo­ra­la ne­po­sre­dne tu­je na­lo­žbe usmer­ja­ti na po­droč­ja viš­je do­ da­ne vre­dno­sti, da bi z nji­mi iz­bolj­ša­li se­sta­vo iz­vo­za, ki sil­no pe­ša, je pre­več tra­di­ci­onal­na, že pre­cej za­osta­ja­mo za dru­gi­mi tran­zi­cij­ski­mi dr­ža­va­mi," opo­ zar­ja Svet­li­čič. Dru­go naj­po­memb­nej­še

Izkušnje kaže­jo, da se bo pri­tok tujih ­naložb kre­pil

†

"Bor­zne dru­žbe mo­ra­jo po­slej na­tanč­ne­je ob­ve­šča­ti del­ni­ čar­je o svo­jem po­slo­va­nju. Ob­jav­lja­ti mo­ra­jo če­trt­let­ne re­zul­ta­te, v pri­hod­njem le­tu pa bo­do mo­ra­le za­če­ti upo­ rab­lja­ti med­na­ro­dne ra­ču­no­ vod­ske stan­dar­de po­ro­ča­nja in da­ja­ti iz­ja­ve, ali spo­štu­je­jo ko­deks uprav­lja­nja ­družb," ra­z la­g a To­m až Kle­m enc z ljub­ljan­ske bor­ze.

po­slo­va­nju z last­ni­mi del­ni­ ca­mi pod­je­tja. Dru­žbe mo­ ra­jo ­zdaj ob­javiti vsa­ko od­ stot­no spre­mem­bo last­niš­ tva del­n ic, ­č lani ­u prav in nad­zor­ni­ki pod­je­tij pa mo­ ra­jo po­ro­ča­ti ta­ko re­ koč o vsa­ki transak­ci­ji obvezno četrtletno poročanje z del­ni­ca­mi pod­je­tja, ki ga vo­d i­j o ozi­r o­m a uprav­lja­jo." obvezna izjava o spoštovanju kodeksa

Po­zna­val­ce smo vpra­ša­li, ka­te­ra ob­ li­ka ne­po­sre­dnih na­ložb bo prev­ladova­la po vsto­pu Slo­ve­ni­je v Ev­rop­sko uni­jo. Ti pri­ča­ku­je­jo naj­več do­ma­čih in tu­jih prev­ ze­mov ter zdru­ži­tev do­ma­čih pod­je­tij. Zdru­ži­tev slo­ven­skih pod­je­tij s tu­ji­mi ta­ko re­koč ne pri­ča­ku­je­jo. "Gle­de na majh­nost tr­ga in vi­so­ke stro­ške de­la la­hko pri­ča­ku­je­mo več na­ložb v de­jav­no­sti, ki se bo­do še­le pri­va­ti­zi­ra­le," pra­vi Mar­jan Svet­li­čič s fa­kul­te­te za dru­

Ljubljanske mlekarne, d.d., Tolstojeva 63, 1000 Ljubljana

pe­tra.­sovdat@fi­nan­ce-on.net

Infografika: Ciril Hrovatin

­PETRA ­SOVDAT

Naj­več bo doma­čih prev­ze­mov

SLO­VEN­SKIM POD­JE­TJEM SE V TU­JI­NI NE SPLA­ČA KO­TI­ RA­TI

Ob­ve­zno bo če­trt­let­no po­ro­ča­nje o po­slov­nih re­zul­t a­tih, iz­ja­ve o spo­š to­va­nju ko­de­ksa uprav­ lja­nja ­družb; obe­t a se več re­dnih usta­vi­tev tr­go­vanj z del­ni­ca­mi

21

DOBER DAN, ­EVROPA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • ­POSEBNA I­ZDAJA

Foto: Barbara Reya

20

do kon­ca te­ga le­ta," pa je de­jal di­rek­tor Ju­te­ksa Mi­lan Do­lar (spodaj). P. S.

ve­čal na več kot šti­ri v pe­ tem le­tu po vsto­pu v Ev­rop­ sko uni­jo.

Rast tudi v Avstriji

­Manj iz­ra­zit, ven­dar po­ zi­ti­ven je bil uči­nek v Av­s­tri­ ji, ki je v Ev­rop­sko uni­jo le­ta 1995 vsto­pi­la kot nad­pov­ preč­no go­spo­dar­sko raz­vi­t a dr­ža­va. Let­ni pri­to­ki v ­vseh dr­ža­vah so v le­tih ­pred vsto­ pom red­ko do­segali do od­ stot­ka bru­to do­ma­če­ga pro­ izvo­da, med­tem ko so v le­tu ­pred vsto­pom in po n ­ jem v pov­preč­ju pre­se­ga­li ome­nje­ ni de­lež. Če­prav ni mo­go­če ­trditi, da je r­ ast ­pritokov iz­ ključ­no po­sle­di­ca vsto­pa v Ev­r op­sko uni­j o, pa la­h ko skle­pa­mo, da je sred­nje­roč­ no ­deloval po­zi­tiv­no.

DOBER DAN, ­EVROPA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • P ­ OSEBNA ­IZDAJA

Borzne dru­žbe ­poslej z več obve­znost­mi o poro­ča­nju

obvezen prehod na uporabo mednarodnih računovodskih standardov poročanja več ustavitev trgovanj z delnicami minimalna zahteva: opisno poročanje o poslovanju za vse družbe na organiziranih trgih kapitala

V­ stop v Ev­rop­sko uni­jo bo za pod­je­tja, ki ko­ti­ra­jo na or­ga­ni­zi­ra­nih tr­gih ka­pi­ta­la, pri­ne­sel pre­cej spre­memb. "Naj­strož­ja pra­vi­la bo­do se­ve­da še ­naprej ve­lja­la za pod­je­tja v ura­dni ko­ta­ci­ji," pra­vi To­maž Kle­menc z ljub­ljan­ske bor­ze. žbe re­vi­zor­ske hi­še me­nja­jo ­vsaj vsa­kih pet let."

KLJUČNA VLOGA PRI RAZVO­JU TRGA V ROKAH KADA IN SODA

Od­slej bo­mo ra­čunali po med­na­ro­dnih stan­dar­dih

"Ve­či­na naj­več­jih ­družb že ko­ti­ra na bor­zi. Med ti­sti­mi, na ka­te­re še ča­ka­mo, so pred­vsem ti­ste z ve­likim šte­vi­lom del­ni­čar­jev, de­ni­ mo Pe­rut­ni­na ­Ptuj, in še ne povsem pri­va­ti­zi­ra­na pod­je­tja, ban­ke, za­va­ro­val­ni­ce in Te­le­kom. Pred­vsem zad­nja la­hko pre­cej spre­me­ ni­jo razmere na tr­gu in omi­li­jo pri­tisk na po­nud­bo," me­ni To­maž Kle­menc z ljub­ljan­ske bor­ze. Uvr­sti­tev v bor­zno ko­ta­ci­jo na­po­ve­du­ je tu­di ne­kaj ­družb s pro­ste­ga tr­ga, med nji­mi Ju­teks, na no­vo pa naj bi se uvr­sti­la tu­di Pre­vent in Au­to­com­mer­ce. "Od­lo­čil­no vlo­go pri uvr­šča­nju pod­je­tij na bor­zo ima­jo pred­vsem več­ji last­ni­ki, med nji­mi pa­ra­dr­žav­na skla­da Kad in Sod. Me­nim pa, da se ta­ko pod­je­tja kot nji­ho­vi last­ni­ki pre­ma­lo za­ve­da­jo pre­dno­sti ko­ti­ra­nja na bor­zi," pra­vi Kle­menc, ki več­je­ga va­la uvr­šča­nja si­cer ­prav kma­lu ne pri­ča­ku­je. "To bi se zgo­di­lo le ob spre­je­tju no­ve­le za­ko­na o tr­gu vre­dnost­nih pa­pir­jev, ka­te­re pred­log pred­vi­de­va ob­ ve­zno uvr­sti­tev ­vseh pod­je­tij, ki ima­jo nad mi­li­jar­do to­lar­jev ka­pi­ ta­la in nad 250 del­ni­čar­jev.

Za­ra­di ured­be Ev­rop­ske uni­je, ki bo za­če­la vel­ja­ti 1. ja­nu­ar­ja pri­hod­nje le­to, pa bo za slo­ven­ska pod­je­tja, ki ko­ti­ra­jo na or­ga­ni­zi­ra­nih tr­ gih ka­pi­ta­la in kon­so­li­di­ra­jo ra­ču­no­vod­ske iz­ka­ze, ob­ve­ zen tu­di pre­hod na upo­ra­bo med­n a­r o­d nih ra­č u­n o­v od­ skih stan­dar­dov po­ro­ča­nja. "Slo­ve­ni­ja se si­cer še ni opre­ de­li­la, za ka­te­re dru­žbe bo ured­ba ve­lja­la, smi­sel­no pa bi bi­lo, da bi to ure­di­la v no­ ve­li za­ko­na o go­spo­dar­skih dru­ž bah, ki je v pri­p ra­v i.

Milijarde na borzo prek vza­je­mnih skla­dov

Ena od po­sle­dic vsto­pa v ERM 2 in s tem po­vezane sta­bi­li­za­ci­je slo­ven­ske­ga go­spo­dar­stva je tu­di pa­da­nje obrest­nih mer. "Za bor­zo to pred­vsem po­me­ni, da se bo del pri­hran­kov še ­naprej in­ten­ziv­no se­lil v na­lo­ž­be v vre­dnost­ne pa­pir­je, pred­vsem v vza­je­mne skla­de. Obi­li­ca de­nar­ja in ka­pi­ta­la bo iska­la do­bre na­lo­žbe, ki pa jih je v Slo­ve­ni­ji pre­ma­lo," na­po­ve­du­je ge­ne­ral­ni di­rek­tor ljub­ljan­ske bor­ze Dra­ško Ve­se­li­no­vič. V teh po­go­jih bi bi­le mo­go­če tu­di no­ve iz­da­je vre­dnost­nih pa­pir­jev, ven­dar je ob po­manj­ka­nju do­brih pro­jek­tov in ve­li­ki po­nud­ bi ra­zme­ro­ma po­ce­ni po­so­jil to po nje­go­vem mne­nju ­manj ver­jet­no. Od lan­ske­ga apri­la se je v vza­je­mne skla­de na­te­klo sla­bih 40 mi­ li­jard, vre­dnost premože­nja v ­njih pa je do­brih 130 mi­li­jard to­lar­jev. Se­li­tev pri­hran­kov iz ­bank se bo na­da­lje­va­la tu­di v na­sled­njih le­tih, če so­di­mo po niz­kem de­le­žu sred­stev v vza­ je­mnih skla­dih v bru­to do­ma­čem pro­izvo­du in banč­nih vlo­gah v Slo­ve­ni­ji v pri­merja­vi z evr­skim ob­moč­jem. Da bi se pri­bli­ža­li Nem­ či­ji, ki je z okro­glim de­setod­stot­nim de­le­žem sred­stev vza­je­mnih skla­dov v BDP na re­pu evr­skih dr­žav, bi se mo­ra­la sred­stva slo­ven­ skih skla­dov po­ve­ča­ti na okrog­lih 550 mi­li­ jard. Da bi do­se­gli evr­sko pov­preč­je, pa kar na do­bra dva bi­li­jo­na te­ko­čih to­lar­jev. SU. K., A. G.

Zad­nji ­znan pred­log in­šti­tu­ ta za re­vi­zi­jo, ki ga pod­pi­ra tu­di ljub­ljan­ska bor­za je, da bi ured­ba ve­lja­la za kar naj­ šir­ši ­krog pod­je­tij, to­rej za vse dru­žbe, ki so uvr­šče­ne na or­ga­ni­zi­ran trg vre­dnost­nih pa­pir­jev in nji­ho­ve odvi­sne dru­žbe ter tu­di ban­ke in za­ va­ro­val­ni­ce," pra­vi Kle­menc. Ured­b a bo ve­lja­l a tu­d i za med­l et­n a po­r o­č a­nja, za­t o Kle­menc pr­va ta­ka po­ro­či­la izda­ja­te­ljev del­nic iz bor­zne ko­ta­ci­je pri­ča­ku­je ko­nec ma­ ja pri­hod­nje le­to.

Obe­ta se več usta­vi­ tev tr­go­vanj z del­ni­ ca­mi Nad­zor­ni ­svet bor­ze je že raz­prav­ljal o pred­lo­gu o re­

dnih za­ča­snih ­usta­vi­tev tr­go­ vanj z del­ni­ca­mi iz bor­zne ko­ ta­ci­je, ko se bo­do izda­ja­te­lji od­lo­či­li za ka­krš­no­ko­li or­ga­ni­ zi­ra­no se­lek­tiv­no ob­ve­šča­nje jav­no­sti. "To po­me­ni, da ute­ gne bi­ti za­ustav­lje­no tr­go­va­nje z del­ni­ca­mi tu­di pri skli­cih skup­šči­ne med tr­go­va­njem, ob sre­ča­njih z ana­li­ti­ki, ki jih ob­ ča­sno or­ga­ni­zi­ra­jo izda­ja­te­lji in o ka­te­rih mo­ra­jo ob­ve­šča­ti bor­zo, ter ob dru­gih obli­kah ob­ve­šča­nja le de­la jav­no­sti." Kot je po­ve­dal, pa bi se la­hko tr­go­v a­nje spro­sti­lo še ­pred kon­cem trgoval­ne­ga dne, če bo izda­ja­telj jav­nost o tem us­ tre­zno ob­ve­stil. "Gre pred­vsem za ob­ja­vo v elek­tron­skih me­di­ jih, to­rej na Se­one­tu. Z ­ daj smo si­cer tr­go­va­nje re­dno za­ustav­

Marjan Svetličič, fakul­te­ta za dru­ž­ bene vede

Janez Prašnikar, eko­nom­ska fakul­te­ta

Anja Strojin Štampar, Kad

Matej Kovač, Tipo

Valter Grilanc, Medvešek Pušnik BPH

Domači pre­vze­mi

4

4

4

4

5

4,2

Tuji pre­vze­mi

5

3

4

3

5

4,0

Združitve doma­čih pod­je­tij

4

3

4

3

4

3,6

Združitve doma­če­ga in tuje­ga pod­je­tja

1

2

3

1

2

1,8

Brownfield nalo­žbe

ni mogo­če ­oceniti

2

2

3

4

2,75

Greenfield nalo­žbe

3

3

1

1

5

2,6

Op.: vpra­ša­ni so obli­ke nepo­sre­dnih ­naložb oce­ nje­va­li z 1 do 5, pri čemer 1 pome­ni naj­manj, 5 pa naj­več.

lja­li le ob tiskov­nih kon­fe­ren­ cah, skli­c a­n ih med tr­g o­v a­ njem, za­usta­vi­tev pa je tra­ja­la do kon­ca de­lov­ne­ga dne."

­ANDRAŽ ­GRAHEK an­draz.gra­hek@fi­nan­ce-on.net

Mo­čan pred­lan­ski pri­tok tu­jih ne­po­sre­dnih na­ložb ob No­ var­ti­so­vem prev­ze­mu Le­ka in na­ku­pu KBC de­le­ža NLB (zna­šal je 7,3 od­stot­ka bru­to do­ma­če­ga pro­izvo­da) se je la­ni zmanj­šal na 0,7 od­stot­ka bru­to do­ma­če­ga pro­izvo­da. Iz­kuš­nje dru­gih dr­žav pri vsto­pa­nju v Ev­rop­sko uni­jo ka­ že­jo, da la­hko pri­ča­ku­je­mo kre­pi­tev. Pri­t ok tu­j ih ne­p o­s re­ dnih na­l ožb na Por­t u­g al­ skem, v Špa­ni­ji in Av­s­tri­ji se je ob vsto­pu v Ev­rop­sko uni­ jo in v pe­tih le­tih po n ­ jem po­ve­čal. Moč­nej­ši je bil uči­ nek v ­manj raz­vi­tih dr­ža­vah. Pov­preč­ni let­ni pri­tok tu­jih ne­po­sre­dnih na­ložb je v pe­ tih le­tih po vsto­pu v Ev­rop­ sko uni­jo zna­šal 1,8 od­stot­ ka bru­to do­ma­če­ga pro­izvo­ da, v ­dveh le­tih ­pred vsto­ pom pa 0,8.

Povprečje

Portugalci in Španci z moč­nim pri­to­kom Špa­ni­ja in Por­tu­gal­ska, ka­t e­r ih go­s po­d ar­s ka ra­ zvitost je bi­la ob vsto­pa­nju v ta­krat Ev­rop­sko sku­pnost le­t a 1986 manj­š a od pov­ preč­ja dr­žav ­članic, sta v le­ tih p ­ red vsto­pom in pe­tih le­tih po ­njem do­ži­ve­li moč­ ne pri­li­ve tu­jih ne­po­sre­dnih na­l ožb. Kot je raz­v i­d no z gra­fa, je bil pri­tok moč­nej­ši na Por­tu­gal­skem, ­kjer se je z ­manj kot od­stot­k a bru­to do­ma­če­ga pro­izvo­da v ­dveh le­tih p ­ red vsto­pom v EU po­

EU ni spod­bu­da za hitrej­še uvr­šča­nje na borzo

Na ne­kaj ev­rop­ske za­ko­no­da­je še ča­ka­ mo

Za­ra­di vsto­pa v EU v Pe­r ut­ni­ni ­Ptuj in žal­skem Ju­te­ksu, ­ jer si­cer na­čr­tu­je­jo od­hod na bor­zo, ne na­me­ra­va­jo po­spe­ k ši­ti po­stop­ka za uvr­sti­tev del­nic v ura­dno ko­ta­ci­jo ljub­ljan­ske bor­ze. Če­prav na ka­pi­tal­skem tr­gu prev­la­du­je pre­pri­ča­nje, da se

Kot pra­vi Kle­menc, pa bo­ mo za­ra­di pri­ha­ja­jo­čih ev­rop­ skih vo­li­tev ver­jet­no še kar dol­go ­morali ča­ka­ti na spre­jem še ­dveh po­memb­nih di­rek­tiv, ki bo­sta ­vplivali na po­slo­va­nje pod­je­tij ozi­ro­ma ka­pi­tal­ski trg. "Gre za prev­ze­mno di­rek­ti­vo ter di­rek­ti­vo o tran­spa­rent­no­ sti po­slo­va­nja ­družb, ki bo ure­ ja­la po­ro­ča­nje ­družb. Mi­ni­mal­ na zah­te­va bo opi­sno po­ro­ča­ nje o po­slo­va­nju za vse dru­žbe na or­ga­ni­zi­ra­nih tr­gih ka­pi­ta­ la, kar po­me­ni, da dru­žbam ne bo tre­ba raz­kri­ti na­tanč­nej­ših po­stavk bi­lanc." Pri­ča­ko­va­ti pa je, pra­vi Kle­menc, da bo­do po­ sa­me­zni bor­zni tr­gi uvel­ja­vi­li strož­je zah­te­ve.

bo­do tuj­ci ­zdaj ­bolj za­ni­ma­li za vla­ga­nje na ljub­ljan­ski bor­zi, in je po­nud­ba del­nic pre­cej skro­mna, Ro­man Gla­ser iz Pe­rut­ni­ne pra­vi, da za ­zdaj od­lo­či­tev upra­ve in last­ni­kov osta­ja ne­spre­me­ nje­na. "Ne ra­zmiš­lja­mo, da bi le­tos uvr­sti­li del­ni­ce v bor­zno ko­ ta­ci­jo," je po­ve­dal Gla­ser.

Tradicija. Skrb. Zanesljivost. Tudi v novi Evropi zaupamo v svoje vrednote. Foto: Urban Štebljaj

Kma­lu, do 30. se­p­ tem­b ra le­t os, mo­r a­j o dru­žbe da­ti tu­di iz­ja­vo o spo­što­va­nju ko­de­ksa uprav­lja­nja del­n i­š kih ­družb, spre­je­te­ga ­pred krat­k im. "Dru­ž be iz bor­zne ko­t a­ci­je bo­do mo­ra­le po­slej ­vsaj en­ krat na le­to, p ­ red ob­ja­ vo po­v zet­k ov let­n ih po­r o­č il, da­t i iz­j a­v o, ko­li­ko spo­štu­je­jo do­lo­ či­la ko­de­ksa, in po­ja­ sni­ti raz­lo­ge za mo­re­bit­na od­mi­k a­nja od spre­je­tih do­ lo­č il. Pri­p o­r o­č e­n a je tu­d i ob­ja­va iz­ja­ve v let­nem po­ro­ či­lu. "Po­uda­rim naj še, da smo v ko­de­ksu uprav­lja­nja ­družb pri­po­ro­či­li, naj dru­

zamenjava revizorske hiše vsaj vsakih pet let

­KATERE ­OBLIKE ­NEPOSREDNIH ­NALOŽB JE PO ­VSTOPU ­SLOVENIJE V EU ­NAJVEČ ­PRIČAKOVATI?

po­droč­je so po nje­go­vem mne­nju sto­ri­ tve, to­da ti­ste, ki so ­manj ob­čut­lji­ve na pre­se­lje­va­nje (out­so­ur­cing), na­to pa sle­ di­jo še na­lo­žbe v ra­zi­sko­va­nje in ra­zvoj ter izo­bra­že­va­nje. "Po­memb­nej­ši od šte­vi­la na­ložb bo­ do se­ve­da zne­ski," pa me­ni Ja­nez Praš­ni­ kar z ljub­ljan­ske eko­nom­ske fa­kul­te­te. "Ena Re­na­ul­to­va na­lo­žba v pro­izvod­njo la­hko na pri­mer v ­celoti "po­vo­zi" sto dru­ gih, manj­ših." P. S.

Ljubljanska borza se lahko ­izogne "uto­pi­tvi" "Za­ra­di vsto­pa v EU ne pred­vi­de­va­mo po­spe­še­ne uvr­ sti­tve del­nic v bor­zno ko­ta­ci­ jo. Kot smo na­po­vedali, bo­do del­ni­ce uvr­šče­ne v to ko­ta­ci­jo

Ma­li tr­gi se la­hko izogne­jo "uto­pi­tvi" le z vr­ hun­sko spe­ci­ali­za­ci­jo svo­jih sto­ri­tev v ni­ši ma­ lih pod­je­tij in nji­ho­vim po­nu­ja­njem po ­vsej EU, po­udar­ja pr­vi mož ljub­ljan­ske bor­ze Dra­ško Ve­se­li­no­vič.

"Slo­ven­ski kvan­ti­ta­tiv­ni ka­zal­ci so pre­pro­sto pre­ma­lo za­ni­ mi­vi za naj­več­je in tu­di za manj­še ev­rop­ske igral­ce. Po­pol­na vk­ lju­či­tev slo­ven­ske­ga fi­nanč­ne­ga tr­ga v ev­rop­ske­ga je mo­go­ča in smi­sel­na še­le, ko bo Slo­ve­ni­ja tu­di člani­ca ob­moč­ja ev­ra," po­udar­ ja di­rek­tor ljub­ljan­ske bor­ze Dra­ško Ve­se­li­no­vič. ­Pred tem to­lar ne bo za­ni­miv za ev­rop­ske ob­ra­čun­ske, po­rav­nal­ne, re­gi­str­ske in de­pot­ne sto­ri­tve. Glo­bal­nim igral­cem se pre­pro­sto ne iz­pla­ča ukvar­ja­ti z ma­li­mi tr­gi. "Tu ­ostane tr­žna ni­ša za re­gi­onal­ne in lo­kal­ne igral­ce, pri če­mer mo­ra­jo tu­di oni iz­bolj­ša­ti, po­sodobi­ti

in po­ce­ni­ti ­svoje sto­ri­tve. Do­ber pri­mer za to so or­ga­ni­zi­ra­ni tr­gi v 'sta­rih' dr­ža­vah EU za po­droč­je ma­lih in sred­njih pod­je­tij, ki ni­so glo­bal­ni, ven­dar pa še ve­dno so­dob­ni in učin­koviti." Slo­ven­ ski fi­nanč­ni trg to­rej v pri­hod­nje naj­prej ča­ka ra­ci­ona­li­za­ci­ja stro­škov, na­to so­de­lo­va­nje in po­ve­zo­va­nje z dru­gi­mi tr­gi ozi­ro­ma nji­ho­vi­mi no­sil­ci v sta­rih člani­cah EU in po­tem še po­pol­na vk­ lju­či­tev. "Uto­pi­tvi" se ma­li tr­gi po mne­nju Dra­ška Ve­se­li­no­vi­ča la­hko dol­go­roč­no izogne­jo le z vr­hun­sko spe­ci­ali­za­ci­jo svo­jih sto­ri­tev v ni­ši ma­lih pod­je­tij in nji­ho­vim po­nu­ja­njem po ­vsej SU.EU. K.

Foto: Irena Herak

"Na po­ve­č a­n o po­r o­č a­ nje bor­znih ­družb, ki je del­ no po­vezano tu­di s pri­ha­ jajočim član­stvom v Ev­rop­ ski uni­ji, se pri­prav­lja­mo že kar dol­go. Iz le­t a ve le­to so zah­te­ve strož­je, saj jih us­ kla­j u­j e­m o s sve­t ov­n i­m i stan­d ar­d i," pra­v i To­m až Kle­menc z ljub­ljan­ske bor­ ze. Ta­ko so le­t a 2002 z na­ja­ vo ob­vez­ne­ga če­trt­let­ne­ga po­r o­č a­n ja o po­s lo­v a­n ju spre­me­ni­li pra­vi­la o po­ro­ča­ nju izda­ja­te­ljev del­nic v bor­ zni ko­t a­ci­ji, ta spre­mem­ba pa ve­lja od za­čet­k a te­ga le­ ta. "Od la­ni ve­lja­jo tu­di do­ lo­či­la gle­de ob­vez­ne­ga po­ ro­č a­nja bor­z nih ­d ružb o

Spo­štu­je­te ko­deks uprav­lja­ nja ­družb?

upravljanja delniških družb

"Na­še dru­žbe so pre­majh­ne, da bi se jim spla­ča­lo ko­ti­ra­ti na več­ jih tu­jih bor­zah, saj so stro­ški, ta­ko ne­po­sre­dni (na­jem spe­ci­ali­ zi­ra­nih in­ve­sti­cij­skih ­bank, uvr­sti­ tev) kot tu­di po­sre­dni (raz­li­ka med konč­no ce­no pr­ve­ga dne tr­ go­va­nja in ce­no, ki jo po­nu­dnik del­nic tu­di res­nič­no do­bi), pre­cej vi­so­ki. Svetoval­ni tim la­hko nam­ reč - ker na­va­dno prevza­me tve­ ga­nje uspeš­no­sti po­nud­be vre­ dnost­nih pa­pir­jev na tu­jem tr­gu po­be­re mast­no pro­vi­zi­jo, ki la­hko do­se­ga tu­di do de­set od­stot­kov vre­dno­sti iz­da­je. Vi­so­ki pa so tu­di stro­ški in­for­ma­cij­ske pod­po­re." Si­cer pa pre­dno­sti ko­ti­ra­nja v tu­ ji­ni To­maž Kle­menc z ljub­ljan­ske bor­ze vi­di pred­vsem pri laž­jem do­sto­pu do ka­pi­ta­la, bolj­šem imi­ džu, več­ji raz­pr­ši­tvi last­niš­tva in več­ji lik­vi­dno­sti, pa tu­di kre­pi­tvi ve­zi s part­ner­ji, ki jim la­hko v na­ kup po­nu­di­jo de­lež ka­pi­ta­la. "Ne­ko ame­ri­ško pod­je­tje se je ­pred krat­kim že za­ni­ma­lo za uvr­sti­tev na ljub­ljan­sko bor­zo. Po­sla­li smo jim na­tanč­ne in­for­ ma­ci­je, od­go­vo­ra pa še ni bi­ lo," pra­vi Kle­menc. Za­go­tav­lja, da je ljub­ljan­ska bor­za pri­prav­ lje­na na mo­re­bit­ni pri­hod tu­jih izda­ja­te­ljev. Kot je še po­ve­dal, bi se pod­je­tja naj­brž od­lo­či­la za prog­ram po­tr­dil o last­niš­tvu (GDR)

žbene ve­de. Kot pra­vi, so ne­po­sre­dne tu­je na­lo­žbe (FDI) v tran­zi­cij­skih dr­ža­v ah moč­no pri­va­ti­za­cij­sko spe­ci­fič­ne, za­to se dru­gi de­jav­ni­ki po­ka­že­jo še­le za­tem. "Po­li­ti­ka bi mo­ra­la ne­po­sre­dne tu­je na­lo­žbe usmer­ja­ti na po­droč­ja viš­je do­ da­ne vre­dno­sti, da bi z nji­mi iz­bolj­ša­li se­sta­vo iz­vo­za, ki sil­no pe­ša, je pre­več tra­di­ci­onal­na, že pre­cej za­osta­ja­mo za dru­gi­mi tran­zi­cij­ski­mi dr­ža­va­mi," opo­ zar­ja Svet­li­čič. Dru­go naj­po­memb­nej­še

Izkušnje kaže­jo, da se bo pri­tok tujih ­naložb kre­pil

†

"Bor­zne dru­žbe mo­ra­jo po­slej na­tanč­ne­je ob­ve­šča­ti del­ni­ čar­je o svo­jem po­slo­va­nju. Ob­jav­lja­ti mo­ra­jo če­trt­let­ne re­zul­ta­te, v pri­hod­njem le­tu pa bo­do mo­ra­le za­če­ti upo­ rab­lja­ti med­na­ro­dne ra­ču­no­ vod­ske stan­dar­de po­ro­ča­nja in da­ja­ti iz­ja­ve, ali spo­štu­je­jo ko­deks uprav­lja­nja ­družb," ra­z la­g a To­m až Kle­m enc z ljub­ljan­ske bor­ze.

po­slo­va­nju z last­ni­mi del­ni­ ca­mi pod­je­tja. Dru­žbe mo­ ra­jo ­zdaj ob­javiti vsa­ko od­ stot­no spre­mem­bo last­niš­ tva del­n ic, ­č lani ­u prav in nad­zor­ni­ki pod­je­tij pa mo­ ra­jo po­ro­ča­ti ta­ko re­ koč o vsa­ki transak­ci­ji obvezno četrtletno poročanje z del­ni­ca­mi pod­je­tja, ki ga vo­d i­j o ozi­r o­m a uprav­lja­jo." obvezna izjava o spoštovanju kodeksa

Po­zna­val­ce smo vpra­ša­li, ka­te­ra ob­ li­ka ne­po­sre­dnih na­ložb bo prev­ladova­la po vsto­pu Slo­ve­ni­je v Ev­rop­sko uni­jo. Ti pri­ča­ku­je­jo naj­več do­ma­čih in tu­jih prev­ ze­mov ter zdru­ži­tev do­ma­čih pod­je­tij. Zdru­ži­tev slo­ven­skih pod­je­tij s tu­ji­mi ta­ko re­koč ne pri­ča­ku­je­jo. "Gle­de na majh­nost tr­ga in vi­so­ke stro­ške de­la la­hko pri­ča­ku­je­mo več na­ložb v de­jav­no­sti, ki se bo­do še­le pri­va­ti­zi­ra­le," pra­vi Mar­jan Svet­li­čič s fa­kul­te­te za dru­

Ljubljanske mlekarne, d.d., Tolstojeva 63, 1000 Ljubljana

pe­tra.­sovdat@fi­nan­ce-on.net

Infografika: Ciril Hrovatin

­PETRA ­SOVDAT

Naj­več bo doma­čih prev­ze­mov

SLO­VEN­SKIM POD­JE­TJEM SE V TU­JI­NI NE SPLA­ČA KO­TI­ RA­TI

Ob­ve­zno bo če­trt­let­no po­ro­ča­nje o po­slov­nih re­zul­t a­tih, iz­ja­ve o spo­š to­va­nju ko­de­ksa uprav­ lja­nja ­družb; obe­t a se več re­dnih usta­vi­tev tr­go­vanj z del­ni­ca­mi

21

DOBER DAN, ­EVROPA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • ­POSEBNA I­ZDAJA

Foto: Barbara Reya

20

do kon­ca te­ga le­ta," pa je de­jal di­rek­tor Ju­te­ksa Mi­lan Do­lar (spodaj). P. S.

ve­čal na več kot šti­ri v pe­ tem le­tu po vsto­pu v Ev­rop­ sko uni­jo.

Rast tudi v Avstriji

­Manj iz­ra­zit, ven­dar po­ zi­ti­ven je bil uči­nek v Av­s­tri­ ji, ki je v Ev­rop­sko uni­jo le­ta 1995 vsto­pi­la kot nad­pov­ preč­no go­spo­dar­sko raz­vi­t a dr­ža­va. Let­ni pri­to­ki v ­vseh dr­ža­vah so v le­tih ­pred vsto­ pom red­ko do­segali do od­ stot­ka bru­to do­ma­če­ga pro­ izvo­da, med­tem ko so v le­tu ­pred vsto­pom in po n ­ jem v pov­preč­ju pre­se­ga­li ome­nje­ ni de­lež. Če­prav ni mo­go­če ­trditi, da je r­ ast ­pritokov iz­ ključ­no po­sle­di­ca vsto­pa v Ev­r op­sko uni­j o, pa la­h ko skle­pa­mo, da je sred­nje­roč­ no ­deloval po­zi­tiv­no.

DOBER DAN, EVROPA

SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEBNA IZDAJA

Electroluxov prevzem Gorenja bi presojal Bruselj Če bi Electrolux želel prevzeti Gorenje, bi o konkurenčnem vidiku primera presojala evropska komisija centracije podjetij Na področju varovanja konkurence bo sicer prav 1. maja 2004 začela veljati nova uredba s področja koncentracij, ki zajemajo vse oblike podjetniškega povezovanja (združitve in prevzemi). Časovno

ujemanje uveljavitve nove uredbe s širitvijo Evropske unije je nekoliko simbolič­ no, saj se bo pristojnost evropske komisije za preso­ jo odločilnih primerov razširila tudi na deset novih članic.

Infografika: Ciril Hrovatin

Državne pomoči po pravilih EU

ALBINA KENDA albina.kenda@finance-on.net

Medtem ko v pivovarskem primeru v Sloveniji zdajšnji evropski komisar za konkurenco Mario Monti ni imel pristojnosti, pa bi ob morebitnem Electroluxovem prevzemu Gorenja zadevo najbrž presojali na evropski ravni. Porazdelitev pristojnosti med državna telesa za varstvo konkurence in evropsko komisijo je odvisna od velikosti prometa, ki ga vpleteni podjetji opravita na svetovnem in evropskem trgu. Presoje koncentracije e v r o p sk i h p o dj et ij s e namesto na državni ravni lotijo na ravni evropske komisije takrat, ko sta iz­ polnjeni dve merili o ob­ segu prometa. Tako mora skupni promet vseh posamičnih enot vpletenih podjetij po vsem svetu doseči vsaj pet milijard ev­

rov, skupni promet vsakega izmed vpletenih podjetij na trgu znotraj evropskega gospodarskega prostora pa mora doseči naj­manj 250 milijonov evrov. Kot je opozoril direktor urada za varstvo konkurence Andrej Plahutnik, je sodelo­ vanje nacionalnih ustanov za varstvo konkurence

mogoče tudi, če je prag pri prometu presežen, a sta v eni sami državi opravljeni več kot dve tretjini prometa. Gorenje je sicer po ner­ evidiranih konsolidiranih podatkih lani ustvarilo

Nova uredba za kon­

NAJPOMEMBNEJŠE NOVOSTI EVROPSKIH PRAVIL Po besedah slovenskega varuha konkurence Andreja Plahutnika bodo pomembnejše spremembe v ekonomskem kot pa pravnem pris­ topu k presoji. Medtem ko se je prej govorilo v prvi vrsti o dominančnem testu, s katerim se presoja prevladujoč položaj, je zdaj govor o kombi­ naciji dominančnega in substančnega testa, pri čemer se z zadnjim ugotavlja veliko zmanjševanje konkurence. V Evropski uniji so prepove­ dane tiste koncentracije, ki izključujejo ali omejujejo učinkovito konkurenco. Po novem ni treba, da imajo taka podjetja nujno prevladu­ joč položaj na trgu. Nova evropska uredba vnaša spremembe tudi v časovni okvir postopkov. Obe fazi (druga zajema potrebne revizije) v posamičnem primeru bi morali biti končani v 185 delovnih dneh.

Brezmejna prihodnost Strokovni tim Avstrijsko-slovenske trgovinske zbornice govori v več jezikih in ponuja slovenskim podjetjem podporo na avstrijskem gospodarskem trgu. S 1. majem 2004 bo postala Slovenija članica Evropske skupnosti. Meje med Avstrijo in Slovenijo se bodo odprle in s tem bo nastal za slovenska podjetja nov gospodarski trg. Za nove gospodarske izzive na avstrijskem gospodarskem trgu je potreben učinkovit in ekonomsko pomemben know how, ki ponuja informacije o deželi, njenih specifičnostih in pomoč pri vzpostavljanju potrebnih kontaktov.

Kompetenčni center št. 1

Tim ASTZ: z leve dir. Franz Mally - poslovodja ASTZ, Richarda Kölbl, Marjeta Vasari, nam. gen. dir., August Jost - predsednik ASTZ

prek 824 milijonov evrov čistih prihodkov od proda­ je, Electrolux pa je lani ust­ varil skoraj 13,5 mili­jarde evrov čistih prihodkov od prodaje.

ASTZ je na avstrijsko-slovenskem gospodarskem trgu kompetenčni center št. 1. Pred skoraj štirimi leti je bila zbornica ustanovljena z namenom, da intenzivira trgovinske stike med državama. Njena glavna naloga je, kolikor je le mogoče podpirati podjetja, ki se želijo vključiti na gospodarski trg sosednje države. V tem času se je zbornica razširila že na več kot 340 članov. Posebne storitve za območje zahodnega dela Slovenije in avstrijske Koroške ponuja zbornica prek svoje podružnice pri Kärntner Sparkasse v Celovcu.

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • ­POSEBNA I­ZDAJA

23

DOBER DAN, ­EVROPA

Za slo­ven­sko trgo­vi­no veli­ke kori­sti brez "veli­ke­ga poka" Slo­ven­ski pred­stav­ni­ki že le­to dni so­de­lu­je­ jo pri odlo­ča­nju o tr­go­vi­ni EU, z od­lič­ni­mi re­zul­ta­ti. Ni raz­lo­ga, da bi se to spre­me­ni­lo. Za­to pra­vo vpra­ša­nje ni, ali bo ši­ri­tev iz­pol­ ni­la ob­lju­be, tem­več ka­ko la­hko sku­paj pri­po­mo­re­mo, da bo raz­šir­je­na Uni­ja pu­sti­ la ­svoj od­tis v sve­tu. ­ ASCAL L P ­ AMY,ev­rop­ski ko­mi­sar za tr­go­vi­no fi­nan­ce@fi­nan­ce-on.net

Ev­rop­ska ši­ri­tev, ki se bo zgo­di­la 1. ma­ja, je izje­men do­se­ žek, mor­da naj­po­memb­nej­ši v zgo­do­vi­ni Ev­ro­pe. Za­ra­di po­li­tič­ nih, go­spo­dar­skih in kultur­nih ra­zsež­no­sti je prav­ca­ti ge­opo­li­tič­ ni pro­jekt. V po­slov­nem žar­go­nu je ši­ri­tev "pri­ja­telj­ska zdru­ži­tev", ki bo pri­ne­sla ogro­mne ko­ri­sti v po­li­ti­ki, pri šir­je­nju mi­ru, sta­bil­ no­sti in de­mo­kra­ci­je na šir­šem zemljepisnem ob­m oč­j u; več svobo­de, str­pno­sti, plu­ral­no­sti in ra­zno­likosti.

EU šči­ti pod­je­tja ­pred ne­lo­jal­nim tr­go­va­njem Go­spo­dar­ske ko­ri­sti bo­do tu­di ve­li­ke. Raz­šir­je­na EU bo naj­več­ji trg na sve­tu s 450 mi­li­jo­ni pre­bi­val­cev in bo ob­se­ga­la 20 od­stot­kov svetov­ ne tr­go­vi­ne. S tem ko bo Slo­ve­ni­ja po­sta­la člani­ca Ev­rop­ske uni­je, se bo pri­dru­ži­la sku­pni tr­go­vin­ski po­li­ti­ki Uni­je in ­njenemu enot­ne­mu gla­su v Svetov­ni tr­go­vin­ski or­ga­ni­za­ci­ji. ­Prek ve­li­ke mre­že med­na­ro­dnih tr­ go­vin­skih spo­ra­zu­mov EU bo­do slo­ ven­ski iz­voz­ni­ki ime­li do­stop do

no­vih tr­gov. Hkra­ti pa bo EU šči­ti­la slo­ven­ska pod­je­tja ­pred ne­lo­jal­nim tr­go­va­njem. Slo­ve­ni­ja bo ime­la ko­ri­ sti od šti­rih svo­bo­ščin pre­to­ka (lju­di, bla­ga, sto­ri­tev in ka­pi­ta­la) na no­tra­ njem tr­gu in enot­nih ad­mi­ni­stra­tiv­ nih po­stop­kov, ­norm in stan­dar­dov, ki bo­do v vel­ja­vi v 25 člani­cah. Vrh te­ga bo­do raz­lič­ni so­li­dar­nost­ni me­ ha­ni­zmi Ev­rop­ske uni­je po­me­ni­li va­ro­val­ko za ti­ste v slab­šem po­lo­ža­ ju. Vse te ko­ri­sti bo­do na vo­ljo slo­ ven­skim pod­je­tjem in dr­žav­lja­nom od 1. ma­ja, in to ­brez "ve­li­kih po­kov", saj je bil v po­ga­ja­njih za ­vstop v EU in v pri­dru­ži­tve­nem spo­ra­zu­mom med Slo­ve­ni­jo in EU že za­go­tov­ljen gla­dek pre­hod v član­stvo. Kot člani­ca Ev­rop­ske uni­je bo Slo­ve­ni­ja v bolj­šem po­lo­ža­ju, da se spo­pri­me z iz­zi­vi glo­ba­li­za­ci­je. Ve­ li­ki kon­ku­renč­ni trg Ev­rop­ske uni­ je go­ji nas­ta­nek pod­je­tij, ki pre­ne­ se­jo sve­tov­no kon­ku­ren­co, po­ma­ga omi­li­ti zu­na­nje šo­ke ter omo­go­ča vpli­va­nje na go­spo­dar­ski in po­li­tič­ ni ra­zvoj dru­god po sve­tu.

Slo­ve­ni­ja z od­lič­ni­mi re­zul­ta­ti pri odlo­ča­nju o tr­go­vi­ni EU Ob tem po­zi­tiv­nem oko­lju pa ven­dar­le la­hko na­sta­ne ­skrb, da bo­do slo­ven­sko pod­jet­niš­tvo in dr­ žav­lja­ni mor­da odri­nje­ni na obrob­ je, ko se bo si­stem odlo­ča­nja pre­se­ lil iz do­ma­če Ljub­lja­ne v ne­zna­ni in od­dal­je­ni Bru­selj. To vse­ka­kor ni ne­var­nost. Pri tr­go­vin­ski po­li­ti­ ki, kot pri ve­či­ni pre­osta­lih po­li­tik Ev­rop­ske uni­je, sta vlo­ga in pri­spe­ vek in­du­stri­je in ci­vil­ne dru­žbe ­brez dvo­ma te­melj­ne­ga po­me­na. Ko­mi­si­ja de­jav­no ­išče nju­ni mne­ nji, ta­ko v ne­for­mal­nih kot tu­di v or­ga­ni­zi­ra­nih obli­kah. Slo­ven­ski pred­stav­ni­ki že le­to dni so­de­lu­je­jo v si­ste­mu odlo­ča­nja o tr­go­vi­ni Ev­ rop­ske uni­je, z od­lič­ni­mi re­zul­ta­ti. Ni raz­lo­ga, da bi se to spre­me­ni­lo. Za­to pra­vo vpra­ša­nje ni, ali bo ši­ri­ tev iz­pol­ni­la ob­lju­be, tem­več ka­ko la­hko vsi sku­paj pri­po­mo­re­mo, da bo raz­šir­je­na Ev­rop­ska uni­ja pu­sti­ la ­svoj od­tis v sve­tu.

Ta ši­ri­tev je ja­sno po­ka­za­la, da Ev­ro­pi ­uspe, če se osre­do­to­či na naj­po­memb­nej­še pre­dnost­ne na­ lo­ge in se jih dr­ži. Ven­dar pa se Uni­ja tre­nut­no ukvar­ja s pre­več vpra­ša­nji, za­to mo­ra­mo nuj­no vne­ sti red v na­še no­tra­nje za­de­ve. Gle­de ci­ljev se mo­ra­mo osre­ do­to­či­ti na zah­te­ve na­ših dr­žav­lja­ nov: go­spo­dar­ska ­rast, več­ja kon­ku­ renč­nost, so­li­dar­nost, ozi­ro­ma pra­ va, do­bro ­plačana delov­na me­sta v Ev­ro­pi, in pre­mo­sti­tev pre­pa­da med starimi in no­vi­mi člani­ca­mi. Za­go­ to­vi­ti mo­ra­mo tu­di var­nej­šo Ev­ro­ po, ta­ko zno­traj nje­nih me­ja kot nav­zven. Še ­naprej mo­ra­mo tu­di spod­bu­ja­ti traj­nost­ni ra­zvoj do­ma, pa tu­di v dr­ža­vah v ra­zvo­ju, in ta­ko po­ma­ga­ti za­je­zi­ti ne­ga­tiv­ne učin­ke glo­ba­li­za­ci­je ter ­graditi mir in sta­bil­ nost. To je še po­se­bej po­memb­no za Slo­ve­ni­jo, ki me­ji na še ve­dno ra­z­ bur­ka­no ju­govz­ho­dno Ev­ro­po.

Re­sna raz­pra­va o ev­rop­skih fi­nanč­nih per­spek­ti­vah Nadzor nad dodeljevanjem državnih pomoči v državi članici EU bo od 1. maja v pristojnosti evropske komisije. To pomeni, da se vsa pravila oziroma zakonodaja EU na tem področju uporablja neposredno. Od omenjenega datuma bo nehala veljati slovenska zakonodaja, ki je urejala dodeljevanje državnih pomoči, prav tako ne bomo več imeli komisije za nadzor nad državnimi pomočmi. Da bi preprečili morebitno vračanje že dodeljenih državnih pomoči, če bi evropska komisija pri nadzoru ugotovila, da niso združljive s predpisi, je državni zbor sprejel zakon o spremljanju državnih pomoči. Veljati bo začel 1. maja ter bo v okviru posebne službe finančnega ministrstva ohranil centralno vodenje in evidenco dodeljenih državnih pomoči. Zakon ureja ves postopek v zvezi z dodelitvijo državne pomoči: priglasitev in predhodno verifikacijo združljivosti s pravili pri pristojni službi, izdajo mnenja te službe in posredovanje priglasitve ev­ ropski komisiji, postopek komuniciranja med evropsko komisijo in pristojnim organom glede morebitnih dopol­ nitev priglasitev vse do obvestila priglasitelju o potrjeni oziroma zavrnjeni državni pomoči. Ž. Z.

Storitve ASTZ:

Informacije in kontakt:

Banka podatkov – seznam naslovov Posredovanje poslovnih partnerjev Pomoč pri uradnih zadevah Pravna, davčna, devizna in zunanjetrgovinska svetovanja Prevajanje in tolmačenje Pomoč pri organizaciji sejmov itn. Prireditve ASTZ Publikacije

Avstrijsko-slovenska trgovinska zbornica Österreichisch-Slowenische Handelskammer c/o Steiermärkische Bank und Sparkassen AG Rathaus, Schmiedgasse 1/I, A-8010 Graz/Gradec Richarda Kölbl in Marjeta Vasari Tel.: +43 (0)316 8033-5209 ali –5208 Faks:+43 (0)316 8033-36 E-pošta: office@as-chamber.com splet: www.as-chamber.com

Izkoristite oglaševanje na borzni strani zbornice pod spletnim naslovom: www.as-chamber.com

Gle­de pro­ce­sa po­tre­bu­je­mo re­sno raz­pra­vo na ev­rop­ski rav­ni o fi­nanč­nih per­spek­ti­vah EU, to je o ev­rop­skem pro­ra­ču­nu, ki bo vz­ dr­že­val po­li­ti­ke, ki naj jih vo­di

Uni­ja, in o te­melj­ni pre­no­vi na­še­ga de­lo­va­nja in si­ste­ma odlo­ča­nja. To, kar je Ev­ro­pa ust­va­ri­la v mi­nu­lih 50 le­tih, ni nič dru­ge­ga kot pre­mik vzor­cev v med­na­ro­dnem si­ste­mu. Nad­na­ci­onal­na vla­da, ki v mi­ru in de­mo­kra­ci­ji ob­sta­ja po sko­ raj ­vsej Ev­ro­pi, je konč­no ze­lo ra­di­ ka­len kon­cept. Po­go­sto po­tu­jem po sve­tu in ljud­je me ve­li­ko­krat vpra­ša­jo, ali bi bi­la Ev­ro­pa la­hko učin­ko­vit mo­del za go­spo­dar­sko in po­li­tič­no in­te­gra­ ci­jo v sve­tovnem me­ri­lu. Moj od­go­ vor je - da, če se bo­mo le pri­prav­lje­ ni uči­ti iz na­pak in do­sež­kov. V tr­ go­vin­ski po­li­ti­ki ima­mo ja­sno stra­ te­gi­jo, or­ga­ni­za­ci­jo in ko­mu­ni­ka­ci­ jo. Na dru­gih po­droč­jih mo­ra­mo še raz­vi­ti ­svoj pri­spe­vek k sve­tov­ne­mu uprav­lja­nju.

Ši­ri­tev za­če­tek, ne ­cilj Za­to ši­ri­tev 1. ma­ja ne bo cilj­ na čr­ta, am­pak za­čet­na toč­ka. Raz­ šir­je­no Ev­ro­po mo­ra po­gan­ja­ti ži­ vah­na raz­pra­va in mo­ra naj­ti kom­ pro­mi­se, ki bo­do re­zul­tat res­nič­ne­ ga pro­ce­sa zdru­že­ne­ga po­li­tič­ne­ga odlo­ča­nja. Le ta­ko bo Ev­ro­pa na­re­ di­la ko­rak ­naprej k or­ga­ni­za­cij­skim ob­li­kam ju­triš­nje­ga sve­ta, kaj­ti ­brez šir­še Ev­ro­pe bi bil ­svet slab­ši.

Za smele zamisli in prave poteze DolgoroËni devizni krediti iz sredstev Evropske investicijske banke NLB d.d., Trg republike 2, 1520 Ljubljana, Promocija, Foto: Buenos Dias

22

www.nlb.si V Novi Ljubljanski banki smo pripravili ponudbo ugodnih deviznih dolgoroËnih kreditov iz kreditne linije Evropske investicijske banke (EIB), s katerimi æelimo pravnim osebam in zasebnikom omogoËiti ugodnejπe financiranje dolgoroËnih naloæb ter vam tako pomagati pri uresniËevanju poslovnih ciljev. Komu je ponudba namenjena Po pogojih EIB je ponudba namenjena podjetjem (z izjemo nekaj najveËjih) in zasebnikom s sedeæem v Sloveniji, za financiranje najrazliËnejπih investicijskih projektov, pri Ëemer vrednost posameznega kredita iz sredstev EIB ne sme presegati 50 odstotkov vrednosti projekta. Dodeljevanje sredstev je odvisno tudi od velikosti in dejavnosti podjetja ter velikosti projekta. Ponudba je namenjena podjetjem iz razliËnih dejavnosti, z nekaterimi izjemami, kot so na primer proizvodnja tobaka in alkohola, finanËno posredniπtvo, zavarovalniπtvo, nepremiËnine ter del agroæivilske industrije.

Kakπne so prednosti za podjetja Ponudba kreditov iz sredstev EIB je cenovno najugodnejπa ponudba deviznih kreditov v NLB in ena ugodnejπih ponudb na slovenskem banËnem trgu. Stranke imajo moænost izbire izredno dolgih roËnosti, in sicer do 12 let oz. v nekaterih primerih celo do 15 let. Prav tako je ponudba zanimiva, ker stranke izbirajo med spremenljivo in nespremenljivo obrestno mero, imajo moænost veËkratnega Ërpanja kredita v roku enega leta od datuma podpisa kreditne pogodbe ter moænost odloga na odplaËilo glavnice do 5 let. Omeniti velja tudi, da je to ena redkih institucij Evropske unije, ki ne predpisuje daljπih postopkov odobritve kredita. Na koga v banki se lahko obrnete Vabimo vas, da se oglasite v katerikoli poslovalnici za gospodarske druæbe in samostojne podjetnike NLB, kjer vam bodo naπi poslovni skrbniki svetovali in vam pomagali izbrati najugodnejπo obliko kreditiranja.

DOBER DAN, EVROPA

SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEBNA IZDAJA

Electroluxov prevzem Gorenja bi presojal Bruselj Če bi Electrolux želel prevzeti Gorenje, bi o konkurenčnem vidiku primera presojala evropska komisija centracije podjetij Na področju varovanja konkurence bo sicer prav 1. maja 2004 začela veljati nova uredba s področja koncentracij, ki zajemajo vse oblike podjetniškega povezovanja (združitve in prevzemi). Časovno

ujemanje uveljavitve nove uredbe s širitvijo Evropske unije je nekoliko simbolič­ no, saj se bo pristojnost evropske komisije za preso­ jo odločilnih primerov razširila tudi na deset novih članic.

Infografika: Ciril Hrovatin

Državne pomoči po pravilih EU

ALBINA KENDA albina.kenda@finance-on.net

Medtem ko v pivovarskem primeru v Sloveniji zdajšnji evropski komisar za konkurenco Mario Monti ni imel pristojnosti, pa bi ob morebitnem Electroluxovem prevzemu Gorenja zadevo najbrž presojali na evropski ravni. Porazdelitev pristojnosti med državna telesa za varstvo konkurence in evropsko komisijo je odvisna od velikosti prometa, ki ga vpleteni podjetji opravita na svetovnem in evropskem trgu. Presoje koncentracije e v r o p sk i h p o dj et ij s e namesto na državni ravni lotijo na ravni evropske komisije takrat, ko sta iz­ polnjeni dve merili o ob­ segu prometa. Tako mora skupni promet vseh posamičnih enot vpletenih podjetij po vsem svetu doseči vsaj pet milijard ev­

rov, skupni promet vsakega izmed vpletenih podjetij na trgu znotraj evropskega gospodarskega prostora pa mora doseči naj­manj 250 milijonov evrov. Kot je opozoril direktor urada za varstvo konkurence Andrej Plahutnik, je sodelo­ vanje nacionalnih ustanov za varstvo konkurence

mogoče tudi, če je prag pri prometu presežen, a sta v eni sami državi opravljeni več kot dve tretjini prometa. Gorenje je sicer po ner­ evidiranih konsolidiranih podatkih lani ustvarilo

Nova uredba za kon­

NAJPOMEMBNEJŠE NOVOSTI EVROPSKIH PRAVIL Po besedah slovenskega varuha konkurence Andreja Plahutnika bodo pomembnejše spremembe v ekonomskem kot pa pravnem pris­ topu k presoji. Medtem ko se je prej govorilo v prvi vrsti o dominančnem testu, s katerim se presoja prevladujoč položaj, je zdaj govor o kombi­ naciji dominančnega in substančnega testa, pri čemer se z zadnjim ugotavlja veliko zmanjševanje konkurence. V Evropski uniji so prepove­ dane tiste koncentracije, ki izključujejo ali omejujejo učinkovito konkurenco. Po novem ni treba, da imajo taka podjetja nujno prevladu­ joč položaj na trgu. Nova evropska uredba vnaša spremembe tudi v časovni okvir postopkov. Obe fazi (druga zajema potrebne revizije) v posamičnem primeru bi morali biti končani v 185 delovnih dneh.

Brezmejna prihodnost Strokovni tim Avstrijsko-slovenske trgovinske zbornice govori v več jezikih in ponuja slovenskim podjetjem podporo na avstrijskem gospodarskem trgu. S 1. majem 2004 bo postala Slovenija članica Evropske skupnosti. Meje med Avstrijo in Slovenijo se bodo odprle in s tem bo nastal za slovenska podjetja nov gospodarski trg. Za nove gospodarske izzive na avstrijskem gospodarskem trgu je potreben učinkovit in ekonomsko pomemben know how, ki ponuja informacije o deželi, njenih specifičnostih in pomoč pri vzpostavljanju potrebnih kontaktov.

Kompetenčni center št. 1

Tim ASTZ: z leve dir. Franz Mally - poslovodja ASTZ, Richarda Kölbl, Marjeta Vasari, nam. gen. dir., August Jost - predsednik ASTZ

prek 824 milijonov evrov čistih prihodkov od proda­ je, Electrolux pa je lani ust­ varil skoraj 13,5 mili­jarde evrov čistih prihodkov od prodaje.

ASTZ je na avstrijsko-slovenskem gospodarskem trgu kompetenčni center št. 1. Pred skoraj štirimi leti je bila zbornica ustanovljena z namenom, da intenzivira trgovinske stike med državama. Njena glavna naloga je, kolikor je le mogoče podpirati podjetja, ki se želijo vključiti na gospodarski trg sosednje države. V tem času se je zbornica razširila že na več kot 340 članov. Posebne storitve za območje zahodnega dela Slovenije in avstrijske Koroške ponuja zbornica prek svoje podružnice pri Kärntner Sparkasse v Celovcu.

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • ­POSEBNA I­ZDAJA

23

DOBER DAN, ­EVROPA

Za slo­ven­sko trgo­vi­no veli­ke kori­sti brez "veli­ke­ga poka" Slo­ven­ski pred­stav­ni­ki že le­to dni so­de­lu­je­ jo pri odlo­ča­nju o tr­go­vi­ni EU, z od­lič­ni­mi re­zul­ta­ti. Ni raz­lo­ga, da bi se to spre­me­ni­lo. Za­to pra­vo vpra­ša­nje ni, ali bo ši­ri­tev iz­pol­ ni­la ob­lju­be, tem­več ka­ko la­hko sku­paj pri­po­mo­re­mo, da bo raz­šir­je­na Uni­ja pu­sti­ la ­svoj od­tis v sve­tu. ­ ASCAL L P ­ AMY,ev­rop­ski ko­mi­sar za tr­go­vi­no fi­nan­ce@fi­nan­ce-on.net

Ev­rop­ska ši­ri­tev, ki se bo zgo­di­la 1. ma­ja, je izje­men do­se­ žek, mor­da naj­po­memb­nej­ši v zgo­do­vi­ni Ev­ro­pe. Za­ra­di po­li­tič­ nih, go­spo­dar­skih in kultur­nih ra­zsež­no­sti je prav­ca­ti ge­opo­li­tič­ ni pro­jekt. V po­slov­nem žar­go­nu je ši­ri­tev "pri­ja­telj­ska zdru­ži­tev", ki bo pri­ne­sla ogro­mne ko­ri­sti v po­li­ti­ki, pri šir­je­nju mi­ru, sta­bil­ no­sti in de­mo­kra­ci­je na šir­šem zemljepisnem ob­m oč­j u; več svobo­de, str­pno­sti, plu­ral­no­sti in ra­zno­likosti.

EU šči­ti pod­je­tja ­pred ne­lo­jal­nim tr­go­va­njem Go­spo­dar­ske ko­ri­sti bo­do tu­di ve­li­ke. Raz­šir­je­na EU bo naj­več­ji trg na sve­tu s 450 mi­li­jo­ni pre­bi­val­cev in bo ob­se­ga­la 20 od­stot­kov svetov­ ne tr­go­vi­ne. S tem ko bo Slo­ve­ni­ja po­sta­la člani­ca Ev­rop­ske uni­je, se bo pri­dru­ži­la sku­pni tr­go­vin­ski po­li­ti­ki Uni­je in ­njenemu enot­ne­mu gla­su v Svetov­ni tr­go­vin­ski or­ga­ni­za­ci­ji. ­Prek ve­li­ke mre­že med­na­ro­dnih tr­ go­vin­skih spo­ra­zu­mov EU bo­do slo­ ven­ski iz­voz­ni­ki ime­li do­stop do

no­vih tr­gov. Hkra­ti pa bo EU šči­ti­la slo­ven­ska pod­je­tja ­pred ne­lo­jal­nim tr­go­va­njem. Slo­ve­ni­ja bo ime­la ko­ri­ sti od šti­rih svo­bo­ščin pre­to­ka (lju­di, bla­ga, sto­ri­tev in ka­pi­ta­la) na no­tra­ njem tr­gu in enot­nih ad­mi­ni­stra­tiv­ nih po­stop­kov, ­norm in stan­dar­dov, ki bo­do v vel­ja­vi v 25 člani­cah. Vrh te­ga bo­do raz­lič­ni so­li­dar­nost­ni me­ ha­ni­zmi Ev­rop­ske uni­je po­me­ni­li va­ro­val­ko za ti­ste v slab­šem po­lo­ža­ ju. Vse te ko­ri­sti bo­do na vo­ljo slo­ ven­skim pod­je­tjem in dr­žav­lja­nom od 1. ma­ja, in to ­brez "ve­li­kih po­kov", saj je bil v po­ga­ja­njih za ­vstop v EU in v pri­dru­ži­tve­nem spo­ra­zu­mom med Slo­ve­ni­jo in EU že za­go­tov­ljen gla­dek pre­hod v član­stvo. Kot člani­ca Ev­rop­ske uni­je bo Slo­ve­ni­ja v bolj­šem po­lo­ža­ju, da se spo­pri­me z iz­zi­vi glo­ba­li­za­ci­je. Ve­ li­ki kon­ku­renč­ni trg Ev­rop­ske uni­ je go­ji nas­ta­nek pod­je­tij, ki pre­ne­ se­jo sve­tov­no kon­ku­ren­co, po­ma­ga omi­li­ti zu­na­nje šo­ke ter omo­go­ča vpli­va­nje na go­spo­dar­ski in po­li­tič­ ni ra­zvoj dru­god po sve­tu.

Slo­ve­ni­ja z od­lič­ni­mi re­zul­ta­ti pri odlo­ča­nju o tr­go­vi­ni EU Ob tem po­zi­tiv­nem oko­lju pa ven­dar­le la­hko na­sta­ne ­skrb, da bo­do slo­ven­sko pod­jet­niš­tvo in dr­ žav­lja­ni mor­da odri­nje­ni na obrob­ je, ko se bo si­stem odlo­ča­nja pre­se­ lil iz do­ma­če Ljub­lja­ne v ne­zna­ni in od­dal­je­ni Bru­selj. To vse­ka­kor ni ne­var­nost. Pri tr­go­vin­ski po­li­ti­ ki, kot pri ve­či­ni pre­osta­lih po­li­tik Ev­rop­ske uni­je, sta vlo­ga in pri­spe­ vek in­du­stri­je in ci­vil­ne dru­žbe ­brez dvo­ma te­melj­ne­ga po­me­na. Ko­mi­si­ja de­jav­no ­išče nju­ni mne­ nji, ta­ko v ne­for­mal­nih kot tu­di v or­ga­ni­zi­ra­nih obli­kah. Slo­ven­ski pred­stav­ni­ki že le­to dni so­de­lu­je­jo v si­ste­mu odlo­ča­nja o tr­go­vi­ni Ev­ rop­ske uni­je, z od­lič­ni­mi re­zul­ta­ti. Ni raz­lo­ga, da bi se to spre­me­ni­lo. Za­to pra­vo vpra­ša­nje ni, ali bo ši­ri­ tev iz­pol­ni­la ob­lju­be, tem­več ka­ko la­hko vsi sku­paj pri­po­mo­re­mo, da bo raz­šir­je­na Ev­rop­ska uni­ja pu­sti­ la ­svoj od­tis v sve­tu.

Ta ši­ri­tev je ja­sno po­ka­za­la, da Ev­ro­pi ­uspe, če se osre­do­to­či na naj­po­memb­nej­še pre­dnost­ne na­ lo­ge in se jih dr­ži. Ven­dar pa se Uni­ja tre­nut­no ukvar­ja s pre­več vpra­ša­nji, za­to mo­ra­mo nuj­no vne­ sti red v na­še no­tra­nje za­de­ve. Gle­de ci­ljev se mo­ra­mo osre­ do­to­či­ti na zah­te­ve na­ših dr­žav­lja­ nov: go­spo­dar­ska ­rast, več­ja kon­ku­ renč­nost, so­li­dar­nost, ozi­ro­ma pra­ va, do­bro ­plačana delov­na me­sta v Ev­ro­pi, in pre­mo­sti­tev pre­pa­da med starimi in no­vi­mi člani­ca­mi. Za­go­ to­vi­ti mo­ra­mo tu­di var­nej­šo Ev­ro­ po, ta­ko zno­traj nje­nih me­ja kot nav­zven. Še ­naprej mo­ra­mo tu­di spod­bu­ja­ti traj­nost­ni ra­zvoj do­ma, pa tu­di v dr­ža­vah v ra­zvo­ju, in ta­ko po­ma­ga­ti za­je­zi­ti ne­ga­tiv­ne učin­ke glo­ba­li­za­ci­je ter ­graditi mir in sta­bil­ nost. To je še po­se­bej po­memb­no za Slo­ve­ni­jo, ki me­ji na še ve­dno ra­z­ bur­ka­no ju­govz­ho­dno Ev­ro­po.

Re­sna raz­pra­va o ev­rop­skih fi­nanč­nih per­spek­ti­vah Nadzor nad dodeljevanjem državnih pomoči v državi članici EU bo od 1. maja v pristojnosti evropske komisije. To pomeni, da se vsa pravila oziroma zakonodaja EU na tem področju uporablja neposredno. Od omenjenega datuma bo nehala veljati slovenska zakonodaja, ki je urejala dodeljevanje državnih pomoči, prav tako ne bomo več imeli komisije za nadzor nad državnimi pomočmi. Da bi preprečili morebitno vračanje že dodeljenih državnih pomoči, če bi evropska komisija pri nadzoru ugotovila, da niso združljive s predpisi, je državni zbor sprejel zakon o spremljanju državnih pomoči. Veljati bo začel 1. maja ter bo v okviru posebne službe finančnega ministrstva ohranil centralno vodenje in evidenco dodeljenih državnih pomoči. Zakon ureja ves postopek v zvezi z dodelitvijo državne pomoči: priglasitev in predhodno verifikacijo združljivosti s pravili pri pristojni službi, izdajo mnenja te službe in posredovanje priglasitve ev­ ropski komisiji, postopek komuniciranja med evropsko komisijo in pristojnim organom glede morebitnih dopol­ nitev priglasitev vse do obvestila priglasitelju o potrjeni oziroma zavrnjeni državni pomoči. Ž. Z.

Storitve ASTZ:

Informacije in kontakt:

Banka podatkov – seznam naslovov Posredovanje poslovnih partnerjev Pomoč pri uradnih zadevah Pravna, davčna, devizna in zunanjetrgovinska svetovanja Prevajanje in tolmačenje Pomoč pri organizaciji sejmov itn. Prireditve ASTZ Publikacije

Avstrijsko-slovenska trgovinska zbornica Österreichisch-Slowenische Handelskammer c/o Steiermärkische Bank und Sparkassen AG Rathaus, Schmiedgasse 1/I, A-8010 Graz/Gradec Richarda Kölbl in Marjeta Vasari Tel.: +43 (0)316 8033-5209 ali –5208 Faks:+43 (0)316 8033-36 E-pošta: office@as-chamber.com splet: www.as-chamber.com

Izkoristite oglaševanje na borzni strani zbornice pod spletnim naslovom: www.as-chamber.com

Gle­de pro­ce­sa po­tre­bu­je­mo re­sno raz­pra­vo na ev­rop­ski rav­ni o fi­nanč­nih per­spek­ti­vah EU, to je o ev­rop­skem pro­ra­ču­nu, ki bo vz­ dr­že­val po­li­ti­ke, ki naj jih vo­di

Uni­ja, in o te­melj­ni pre­no­vi na­še­ga de­lo­va­nja in si­ste­ma odlo­ča­nja. To, kar je Ev­ro­pa ust­va­ri­la v mi­nu­lih 50 le­tih, ni nič dru­ge­ga kot pre­mik vzor­cev v med­na­ro­dnem si­ste­mu. Nad­na­ci­onal­na vla­da, ki v mi­ru in de­mo­kra­ci­ji ob­sta­ja po sko­ raj ­vsej Ev­ro­pi, je konč­no ze­lo ra­di­ ka­len kon­cept. Po­go­sto po­tu­jem po sve­tu in ljud­je me ve­li­ko­krat vpra­ša­jo, ali bi bi­la Ev­ro­pa la­hko učin­ko­vit mo­del za go­spo­dar­sko in po­li­tič­no in­te­gra­ ci­jo v sve­tovnem me­ri­lu. Moj od­go­ vor je - da, če se bo­mo le pri­prav­lje­ ni uči­ti iz na­pak in do­sež­kov. V tr­ go­vin­ski po­li­ti­ki ima­mo ja­sno stra­ te­gi­jo, or­ga­ni­za­ci­jo in ko­mu­ni­ka­ci­ jo. Na dru­gih po­droč­jih mo­ra­mo še raz­vi­ti ­svoj pri­spe­vek k sve­tov­ne­mu uprav­lja­nju.

Ši­ri­tev za­če­tek, ne ­cilj Za­to ši­ri­tev 1. ma­ja ne bo cilj­ na čr­ta, am­pak za­čet­na toč­ka. Raz­ šir­je­no Ev­ro­po mo­ra po­gan­ja­ti ži­ vah­na raz­pra­va in mo­ra naj­ti kom­ pro­mi­se, ki bo­do re­zul­tat res­nič­ne­ ga pro­ce­sa zdru­že­ne­ga po­li­tič­ne­ga odlo­ča­nja. Le ta­ko bo Ev­ro­pa na­re­ di­la ko­rak ­naprej k or­ga­ni­za­cij­skim ob­li­kam ju­triš­nje­ga sve­ta, kaj­ti ­brez šir­še Ev­ro­pe bi bil ­svet slab­ši.

Za smele zamisli in prave poteze DolgoroËni devizni krediti iz sredstev Evropske investicijske banke NLB d.d., Trg republike 2, 1520 Ljubljana, Promocija, Foto: Buenos Dias

22

www.nlb.si V Novi Ljubljanski banki smo pripravili ponudbo ugodnih deviznih dolgoroËnih kreditov iz kreditne linije Evropske investicijske banke (EIB), s katerimi æelimo pravnim osebam in zasebnikom omogoËiti ugodnejπe financiranje dolgoroËnih naloæb ter vam tako pomagati pri uresniËevanju poslovnih ciljev. Komu je ponudba namenjena Po pogojih EIB je ponudba namenjena podjetjem (z izjemo nekaj najveËjih) in zasebnikom s sedeæem v Sloveniji, za financiranje najrazliËnejπih investicijskih projektov, pri Ëemer vrednost posameznega kredita iz sredstev EIB ne sme presegati 50 odstotkov vrednosti projekta. Dodeljevanje sredstev je odvisno tudi od velikosti in dejavnosti podjetja ter velikosti projekta. Ponudba je namenjena podjetjem iz razliËnih dejavnosti, z nekaterimi izjemami, kot so na primer proizvodnja tobaka in alkohola, finanËno posredniπtvo, zavarovalniπtvo, nepremiËnine ter del agroæivilske industrije.

Kakπne so prednosti za podjetja Ponudba kreditov iz sredstev EIB je cenovno najugodnejπa ponudba deviznih kreditov v NLB in ena ugodnejπih ponudb na slovenskem banËnem trgu. Stranke imajo moænost izbire izredno dolgih roËnosti, in sicer do 12 let oz. v nekaterih primerih celo do 15 let. Prav tako je ponudba zanimiva, ker stranke izbirajo med spremenljivo in nespremenljivo obrestno mero, imajo moænost veËkratnega Ërpanja kredita v roku enega leta od datuma podpisa kreditne pogodbe ter moænost odloga na odplaËilo glavnice do 5 let. Omeniti velja tudi, da je to ena redkih institucij Evropske unije, ki ne predpisuje daljπih postopkov odobritve kredita. Na koga v banki se lahko obrnete Vabimo vas, da se oglasite v katerikoli poslovalnici za gospodarske druæbe in samostojne podjetnike NLB, kjer vam bodo naπi poslovni skrbniki svetovali in vam pomagali izbrati najugodnejπo obliko kreditiranja.

SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEBNA IZDAJA

Z vsto­pom v EU bo Slo­ve­ni­ ja pre­vze­la sku­pno ca­rin­sko ta­ri­ fo in zu­na­nje­tr­go­vin­ski re­žim Uni­je. Tr­go­vi­na med člani­ca­mi Uni­je bo po­pol­no­ma pro­sta, kar bo po­me­ni­lo spro­sti­tev pred­vsem za kme­tij­ske pro­izvo­de in po­ve­ ča­nje tr­go­vi­ne z dr­ža­va­mi EU-25 ob hkrat­nem od­vra­ča­nju tr­go­vi­ ne od dr­žav zu­naj EU. Hkra­ti se bo­do s spre­jet­jem sku­pne ca­rin­ ske ta­ri­fe EU ura­dne stop­nje za uvo­že­no in­du­strij­sko bla­go iz tret­jih dr­žav (to­rej le za sla­bih 15 od­stot­kov ce­lot­ne­ga uvo­za) zni­ ža­le v pov­preč­ju za 56 od­stot­kov. Ura­dne stop­nje sku­paj s spe­ci­fič­ ni­mi ca­ri­na­mi za kme­tij­ske pro­ izvo­de pa na­če­lo­ma ne ka­že­jo na bi­stve­ne spre­mem­be. Pri tem se mo­ra­mo za­ve­da­ti, da bo­do de­jan­ sko ­plačane uvo­zne da­ja­tve za ­uvoz bla­ga iz dr­žav zu­naj EU odvi­sne tu­di od zu­na­nje­tr­go­vin­ ske ure­di­tve EU. Gre za raz­lič­ne ome­ji­tve in ca­rin­ske kvo­te, opro­ sti­tve in olaj­ša­ve, ki iz­ha­ja­jo iz šte­vil­nih skle­nje­nih pro­sto­tr­go­ vin­skih (PTS) in dru­gih ob­lik spo­ra­zu­mov. Odvi­sne bo­do tu­di od po­me­na ob­se­ga in se­sta­ve med­se­boj­ne men­ja­ve s te­mi dr­ža­ va­mi. Agre­gat­ne po­sle­di­ce do­kaj za­pletene­ga vel­jav­ne­ga zu­na­nje­ tr­go­vin­ske­ga si­ste­ma za­šči­te v EU la­hko ­vsaj del­no oce­ni­mo s pri­merja­vo ura­dnih sto­penj in pla­ča­nih sto­penj uvo­znih da­ja­ tev. Iz­ra­ču­ni za le­to 2001 so po­ ka­za­li, da je bi­la za ­uvoz bla­ga iz tret­jih dr­žav pobra­na v pov­preč­ ju le po­lo­vi­ca ura­dnih sto­penj uvo­znih da­ja­tev (68 od­stot­kov za pro­izvo­de pre­deloval­ne in­du­stri­ je in le 11 od­stot­kov za kme­tij­ske pro­izvo­de). Od­pra­va mej­nih nad­zo­rov in for­mal­no­sti ter s tem zni­ža­ni tr­go­vin­ski stro­ški bo­do pov­zro­či­ li še do­dat­no pre­usmer­ja­nje tr­go­ vi­ne v dr­ža­ve EU. Spre­je­tje Sku­pne ca­rin­ske ta­ri­fe EU bo po­me­ni­lo ob­čut­no zni­ža­nje ura­dnih ca­rin­skih sto­ penj pred­vsem za pro­izvo­de pre­ deloval­ne in­du­stri­je iz tret­jih dr­žav, kar bo vo­di­lo do po­ve­ča­ nja uvo­za teh izdel­kov.

Odprava ­vseh 33 pro­ sto­tr­go­vin­skih spo­ra­ zu­mov Slo­ve­ni­ja ima skle­nje­nih 33 PTS (­glej ta­be­lo Pre­gled do­se­da­ njih pro­sto­tr­go­vin­skih spo­ra­zu­

Država/območje

Štev. držav

Podpisan

V uporabi od

15 4 6 1 1 1 1 1 1 1 1 33

10. 6. 1996 13. 6. 1995 25. 11. 1995 12. 12. 1997 1. 7. 1996 26. 11. 1996 22. 4. 1996 4. 10. 1996 13. 5. 1998 5. 5. 1998 1. 10. 2001

1. 1. 1997 1. 1. 1996 1. 1. 1996 1. 1. 1998 1. 9. 1996 1. 1. 1997 1. 8. 1996 1. 3. 1997 1. 9. 1998 1. 1. 1999 1. 1. 2002

EU EFTA CEFTA Hrvaška Makedonija Estonija Latvija Litva Izrael Turčija Bosna in Hercegovina Skupaj

Izvoz 2003 (v %) Uvoz 2003 (v %) 58,4 1,6 9,3 8,9 1,3 0,1 0,1 0,3 0,2 0,6 4,2 84,9

67,3 1,8 9,2 3,6 0,2 0,0 0,0 0,0 0,3 1,1 0,6 84,1

Viri: Damijan (2002), Statistične informacije, št. 57, marec 2004, Surs, lastni izračuni

mov in de­le­ži v zu­na­nje­tr­go­vin­ski men­ja­vi). S te­mi dr­ža­va­mi opra­vi 85 od­stot­kov ­svoje zu­na­nje tr­go­ vi­ne, pri če­mer so ca­ri­ne za ve­či­ no in­du­strij­skih izdel­kov že po­ pol­no­ma od­prav­lje­ne. Izje­ma so le kme­tij­ski in ži­vil­ski izdel­ki z dvo­stran­ski­mi kon­ce­si­ja­mi ter del­no tek­stil­ni pro­izvo­di, kar po­ me­ni oko­li 20 od­stot­kov slo­ven­ ske zu­na­nje tr­go­vi­ne. Hi­trej­še zni­že­va­nje pre­fe­ren­ci­al­nih ca­rin­ skih sto­penj v pri­merja­vi z ura­dni­ mi stop­nja­mi in že­lja po čim več­ji us­kla­di­tvi ca­rin­ske ta­ri­fe sku­pni ca­rin­ski ta­ri­fi EU sta Slo­ve­ni­jo vo­di­la v prog­ram pri­la­ga­ja­nja ca­ rin­skih sto­penj za pro­izvo­de pre­ deloval­ne in­du­stri­je stop­njam v sku­pni ca­rin­ski ta­ri­fi EU, ki naj bi jih do­se­gli do vsto­pa. To pri­la­ ga­ja­nje je bi­lo žal ustav­lje­no, ta­ko da vel­jav­na ca­rin­ska ta­ri­fa ka­že kar ne­kaj ­slabosti; od eska­la­ci­je ca­rin­skih sto­penj s stop­njo pre­de­ la­ve, ve­li­kih raz­lik med ura­dni­mi ca­rin­ski­mi stop­nja­mi in nji­ho­vi­mi zgor­nji­mi me­ja­mi, ve­li­kih raz­lik med ura­dni­mi ca­rin­ski­mi stop­nja­ mi in stop­nja­mi, iz­ra­ču­na­ni­mi na po­dla­gi de­jan­sko pobra­nih ca­rin, do te­ga, da so ura­dne ca­rin­ske stop­nje za pro­izvo­de pre­deloval­ ne in­du­stri­je po­memb­no viš­je in ­bolj di­sper­zi­ra­ne od ca­rin­skih sto­ penj Sku­pne ca­rin­ske ta­ri­fe EU (glej ta­be­lo Slo­ven­ske in ca­rin­ske ta­ri­fe EU ­pred vsto­pom v Uni­jo).

Po spre­je­tju PTS, ki jih je skle­ni­la EU, ­brez več­jih spre­memb Slo­ven­ske tr­go­vi­ne z ve­či­ no dr­žav je tre­nut­no ­manj od ­dveh od­stot­kov in je še manj­ša, če ne upošte­va­mo Izra­ela in Tur­či­je, s ka­terima ima­mo skle­ nje­na PTS. Več­jih spre­memb v med­s e­b oj­n i men­j a­v i za­r a­d i

spre­je­tja teh spo­ra­zu­mov ni pri­ ča­ko­va­ti. Ker se spo­ra­zu­mi Slo­ve­ni­je in EU za ne­ka­te­re dr­ža­ve pre­kri­ va­jo, se bo­do za­ra­di za­me­njav po­sa­me­znih spo­ra­zu­mov la­hko po­jav­lja­le za­ča­sne spre­mem­be za­ra­di raz­lič­nih sto­penj uve­lja­vi­ tve pod­pi­sa­nih spo­ra­zu­mov.

ne ka­že na ob­čut­ne ne­ga­tiv­ne po­sle­di­ce z iz­je­mo dr­žav Hr­va­ ške, Ma­ke­do­ni­je in BiH. Zad­nje ča­se je raz­v­pi­to vpra­ša­nje ca­rin­ skih ­kvot. Te so za ne­ka­te­re kme­ tij­ske pro­izvo­de v okvi­r u PTS ce­lo več­je kot za iz­voz ­vseh dr­žav EU-15 sku­paj v okvi­ru kon­ce­sij, da­nih v sta­bi­li­za­cij­skem in pri­

Prev­zem SPS z Ma­ke­do­ni­jo ta­ko de­jan­sko po­me­ni po­slab­ša­ nje kon­ku­renč­ne­ga po­lo­ža­ja za 66 od­stot­kov slo­ven­ske­ga iz­vo­za pro­ izvo­dov pre­deloval­ne in­du­stri­je v to dr­ža­vo, saj se bo­do vel­jav­ne ca­rin­ske stop­nje po­stopno zni­že­ va­le v se­dem- do de­set­let­nem ob­ dob­ju. Pri tem je po­memb­no ve­de­ ti, da je ­vstop Ma­ke­do­ni­je v Sve­ tov­no tr­go­vin­sko (STO) or­ga­ni­za­ ci­jo apri­la 2003 pov­zro­čil moč­no zni­ža­nje ura­dnih sto­penj in s tem pre­cej omi­lil te­ža­ve za mar­si­ka­te­ re­ga slo­ven­ske­ga iz­voz­ni­ka na ta trg (­glej ta­be­lo Slo­ven­ski iz­voz po

SKD A B C DA DB DC DD DE DF DG DH DI DJ DK DL DM DN

NEPONDERIRANE STOPNJE (V %) Skupna carinska tarifa EU Kmetijska Sektor Carina dajatev Skupaj Kmetijstvo, lov in gozdarstvo 5,2 3,7 9,0 Ribištvo 10,7 0,0 10,7 Pridobivanje rud in energentov 0,2 0,0 0,2 Proizvodnja hrane, pijač in tobaka 7,9 11,9 19,8 Proizvodnja tekstilij, usnjenih oblačil, tekstilnih in usnjenih izdelkov 8,9 0,0 8,9 Proizvodnja usnja, obutve in usnjenih izdelkov 7,4 0,0 7,4 Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute 3,4 0,0 3,4 Proizv. vlaknin, papirja in kartona ter izd.; založništvo in tiskarstvo 2,2 0,0 2,2 Proizvodnja koksa, naftnih derivatov in jedrskega goriva 2,4 0,0 2,4 Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, umetnih vlaken 4,8 0,0 4,8 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas 5,3 0,0 5,3 Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov 3,8 0,0 3,8 Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov 2,5 0,0 2,6 Proizvodnja strojev in naprav 1,9 0,0 1,9 Proizvodnja električne in optične opreme 2,6 0,0 2,6 Proizvodnja vozil in plovil 4,7 0,0 4,7 Proizvodnja pohištva in druge predelovalne dejavnosti; reciklaža 2,5 0,0 2,5 SKUPAJ 4,8 1,8 6,6 Kmetijski proizvodi (HS od 0 do 24) 7,4 9,5 16,9 Industrijski proizvodi 4,3 0,0 4,3

Carina 8,1 4,7 1,5 14,6 12,8 14,1 7,2 10,2 5,1 7,2 11,7 8,9 8,1 10,1 8,8 11,0 14,1 10,3 12,9 9,7

­bojana.hu­mar@fi­nan­ce-on.net

So pod­je­tja do­bro se­ zna­nje­na z no­vim zu­na­nje­ tr­go­vin­skim re­ži­mom?

Prev­ze­ma­nje raz­lič­nih ob­lik spo­ra­zu­mov, ki jih je EU skle­ni­la s šte­vil­ni­mi dr­ža­va­mi po sve­tu, gle­de na ob­seg men­ja­ve Slo­ve­ni­je

dru­ži­tve­nem spo­ra­zu­mu (SPS). Ta je bil ­znan že dol­go ­prej, ven­ dar za­ra­di upošte­va­nja po­me­na po­sle­dic uki­nja­nja ozi­ro­ma spre­ je­ma­nja PTS na agre­gat­ni rav­ni ni do­ži­vel pra­vo­ča­sne po­zor­no­sti.

PRIMERJAVA MAKEDONSKIH CARINSKIH STOPENJ ZA UVOZ PROIZVODOV IZ EU PRED VSTOPOM V STO (POŠEVNO IZPISANO) IN PO NJEM Carinska stopnja po SAS (v %) 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 10,4 10,4 9,1 7,8 6,5 5,2 2,6 0 4 4 3,5 3 2,5 2 1 0 16,1 13,8 11,5 9,2 6,9 4,6 2,3 0 2,4 0 0 0 0 0 0 0 24,0 24,0 21,0 18,0 15,0 12,0 6,0 0 14,4 9,6 4,2 0 0 0 0 0 24,0 24,0 21,0 18,0 15,0 12,0 6,0 0 20,2 18,2 14,3 10,8 9 7,2 3,6 0 20,0 20,0 17,5 15,0 12,5 10,0 5,0 0 20,0 20,0 17,5 15.0 12,5 10,0 5,0 0 28,0 28,0 24,5 21,0 17,5 14,0 7,0 0 20,6 17 11,6 7,2 6 4,8 2,4 0 10,5 9,0 7,5 6,0 4,5 3,0 1,5 0 1,2 0 0 0 0 0 0 0

Vir: ministrstvo za gospodarstvo – Področje ekonomskih odnosov s tujino: Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Republiko Makedonijo ter Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami (Posledice za Slovenijo ob vstopu v EU), Ljubljana, oktober 2001 in januar 2003

vsto­pu Ma­ke­do­ni­je v STO laž­ji). V slab­šem po­lo­ža­ju bo­do med dru­gim ži­vil­ski, ke­mič­ni, elek­tro­ teh­nič­ni in po­hiš­tve­ni izdel­ki.

Hr­va­ška: ca­ri­ne zno­va za sko­raj pe­ti­no izdel­ kov Ne­ga­tiv­ne po­sle­di­ce pre­vze­ tja SPS s Hr­va­ško bo­do za iz­voz­ ni­ke pro­izvo­dov pre­deloval­ne in­du­stri­je pri­ča­ko­va­no niž­je za­ra­ di vno­vič­ne uved­be ca­rin na 18 od­stot­kov slo­ven­ske­ga iz­vo­za v to dr­ža­vo, kar po­me­ni 147 mi­li­jo­nov do­lar­jev ce­lot­ne­ga iz­vo­za na ta trg. Hr­va­ška po dru­gi ­strani hit­ re­je zni­žu­je že ra­zme­ro­ma niz­ke ura­dne stop­nje in jih bo od­pra­vi­ la že do le­ta 2007. Ven­dar la­hko tu­di ne­kaj od­stot­kov ca­ri­ne, ki je iz­voz­nik ne mo­re pre­ne­sti na kup­ca, po­me­ni po­memb­no po­ slab­ša­nje kon­ku­renč­no­sti pod­je­ tja. Po­memb­ni pro­izvo­di z zno­va uve­de­no ca­ri­no po­leg kme­tij­skih in ži­vil­skih za­je­ma­jo še po­hiš­tve­ ne izdel­ke, pro­izvod­njo elek­trič­ ne in optič­ne opre­me, ke­mič­ne izdel­ke, grad­be­ni ma­te­ri­al, ­stroje in na­pra­ve ter ko­vi­ne in ko­vin­ske izdel­ke.

V BiH tež­je zla­sti kme­ tij­ski izdel­ki

Z vsto­pom v EU bo ne­hal

Carinska tarifa RS Kmetijska Razlika dajatev Skupaj EU/SLO (%) 1,1 9,2 -2,2 0,0 4,7 127,4 0,0 1,5 -88,5 6,1 20,7 -4,2 0,0 12,8 -30,2 0,0 14,1 -47,4 0,0 7,2 -53,4 0,0 10,2 -78,3 0,0 5,1 -52,4 0,0 7,2 -33,6 0,0 11,7 -55,0 0,0 8,9 -57,7 0,0 8,1 -68,4 0,0 10,1 -81,1 0,0 8,8 -70,4 0,0 11,0 -57,3 0,0 14,1 -82,4 1,1 11,5 -42,9 4,9 17,7 -4,4 0,0 9,7 -56,1

Pri uvo­zu ma­te­ri­alov, ki so se po slo­ven­ski za­ko­no­da­ji uva­ža­li ­brez ca­ri­ne na po­dla­gi av­to­no­mne­ga ukre­pa od­pra­ve ali zni­ža­nja ca­rin, po vsto­pu v EU pa bo­do obre­me­nje­ni z do­lo­če­no ca­ri­no. V EU so za ne­ka­te­re izdel­ke, ki za na­ša pod­je­tja po­me­ni­jo vho­dni ma­ te­ri­al ali opre­mo, viš­je ca­rin­ ske stop­nje, kot so ­zdaj v Slo­ ve­ni­ji. Te­ža­ve pri­ča­ku­jem tu­ di pri iska­nju us­tre­znih pred­ pi­sov EU, ker še ne bo slo­ven­ skih pre­vo­dov. Se­ve­da pa se bo­do za mar­si­ka­te­ro slo­ven­ sko pod­je­tje po­slab­ša­li iz­vo­ zni po­go­ji, pred­vsem na tr­ge za­hod­ne­ga Bal­ka­na.

Kaj pri­po­ro­ča­te pod­jet­ ni­kom?

Naj čim ­p rej pre­v e­r i­j o, kakš­ne bo­do uvo­zne ca­ri­ne za vho­dne ma­te­ri­ale, mo­go­če po­ sku­si­jo naj­ti dru­ge, ugo­dnej­še vi­re in na­tanč­no pro­uči­jo iz­ vo­zne po­go­je, ki jih ča­ka­jo po 1. ma­ju. Za ne­ka­te­re dr­ža­ve se bo­do ti iz­bolj­ša­li (v me­di­te­ ran­ske dr­ža­ve), za ne­ka­te­re bo­do ena­ki (Ru­si­ja, ZDA), za ne­ka­te­re, žal za slo­ven­ski iz­ voz da­leč naj­po­memb­nej­še, pa se bo­do po­slab­ša­li. Kot ­rečeno, so ca­rin­ske stop­nje že do­seg­lji­ve ta­ko pri uvo­zu kot

Čim ­prej na­tanč­no pro­uči­te iz­vo­zne po­go­je, sve­tu­je pod­se­kre­tar­ka na go­spo­dar­skem mi­ni­str­stvu Me­tka Je­ri­na in po­jas­nju­je, kje naj­ti in­for­ma­ci­je o tem. pri iz­vo­zu. Mo­go­če bi tu­di raz­ mi­sli­li o kakš­ni na­lo­žbi v dr­ ža­vah, na­sta­lih na ob­moč­ju ne­kda­nje Ju­go­sla­vi­je, saj je iz­voz iz teh dr­žav v EU ­prost ca­ri­ne, ob­moč­je pro­ste tr­go­vi­ ne pa se obli­ku­je tu­di med sa­mi­mi dr­ža­va­mi za­hod­ne­ga Bal­ka­na (­prek dvo­stran­skih

spo­ra­zu­mov o pro­sti tr­go­vi­ni).

Ali bo­ste mor­da uve­dli te­le­fon­sko li­ni­jo za in­for­ma­ ci­je?

Tu­di o tem smo že ra­ zmiš­l ja­l i, če­p rav že ­z daj ­v sak dan do­b i­m o pre­c ej vpra­šanj in po­sku­ša­mo na­ nje hi­tro od­go­voriti. Vpra­ša­

nja, ki se naj­več­krat po­nav­ lja­jo, ozi­ro­ma od­go­vo­ri na­ nje so ob­jav­lje­ni na splet­ni ­strani (www.izvo­zno­okno. si). Ali bo tre­ba uve­sti po­ seb­no te­le­fon­sko li­ni­jo, bo ja­sno po vsto­pu.

Kje la­hko pod­jet­ni­ki do­ bi­jo več in­for­ma­cij?

Vse in­for­ma­ci­je, ki smo jih ob­ja­vi­li na splet­nih stra­ neh mi­ni­str­stva za go­spo­dar­ stvo in na Iz­voz­nem ­oknu, smo po­sre­do­va­li tu­di na Go­ spo­dar­sko zbor­ni­co Slo­ve­ni­ je. To tu­di re­dno spro­ti ob­ve­ šča­mo o ­vseh spre­mem­bah v zu­na­nji tr­go­vi­ni.

Izvozniki v jugovzhodno Evropo zara­di carin v nakup pro­izvod­nih zmogljivosti

Po­memb­ne iz­voz­ni­ke v dr­ža­ve ne­kda­nje Ju­go­sla­vi­je smo vpra­ša­li, ka­ko so se pri­pra­vi­li na opu­s ti­tev pro­s to­tr­go­ vin­skih spo­r a­zu­mov Slo­ve­ni­je s te­mi dr­ža­va­mi po vsto­pu v Ev­rop­sko uni­jo (EU) LU­CI­JA BOŠ­NIK

vel­ja­ti asi­me­trič­ni pro­sto­tr­go­ vin­ski spo­ra­zum med Slo­ve­ni­ jo in BiH, s tem pa tu­d i že zni­ža­ne ca­rin­ske stop­nje (le­ tos že zni­ža­ne za 30 od­stot­kov osnov­ne ca­rin­ske stop­nje), ki so ve­lja­le za ­uvoz bla­ga iz Slo­ ve­ni­je. Še do­dat­no se bo za­os­ tril slo­ven­ski iz­voz kme­tij­skih in ži­vil­skih pro­izvo­dov, ki so po­leg ca­rin­ske stop­nje la­hko obre­me­nje­ni še s po­seb­no uvo­ zno da­ja­tvi­jo. Po dru­gi ­strani pa ne bo več­jih spre­memb za ­uvoz pro­izvo­dov iz BiH, saj je ­uvoz ­prost na po­dla­gi PTS, po vsto­pu v EU pa bo p ­ rost na po­dla­gi av­to­no­mnih ukre­pov EU.

ne za na­še izdel­ke, ki jih izva­ža­mo v BiH, in si­cer za 6,5 od­stot­k a. Na Hr ­v a­š kem se bo­d o ca­r i­n e zmanj­š a­l e, naš po­lo­žaj pa se bo po­slab­šal za­ra­di odprave ­kvot. Ko­lin­ska že ima del pro­i zvo­d nih zmog­ljivosti na tr­g ih ne­k da­nje Ju­go­sla­vi­je. Cock­to pol­ni v ­vseh dr­ža­vah ne­kda­nje ­SFRJ, v BiH pro­i zva­j a za­č imb­n e me­š a­n i­c e Evo, na Hr­v a­š kem Be­b i ­z drob, v Ma­ke­d o­n i­j i pa žve­č il­n i gu­m i. Do­g o­v ar­j a­ mo se še za do­dat­no pro­izvod­njo v dr­ža­vah ju­govz­ho­dne Ev­ro­p e."

lu­ci­ja.bos­nik@fi­nan­ce-on.net

Ma­t jaž Ve­h o­v ec, pred­s e­ dnik upra­v e Ljub­l jan­s kih mle­karn: "Na tr­gih dr­žav ne­

kda­nje Ju­go­sla­vi­je smo tra­di­ ci­o nal­n o navzoč po­n u­d nik mle­k a in mleč­n ih izdel­kov. Po­go­ji po­slo­va­nja za slo­ven­ ska pod­je­tja se bo­do po vsto­ pu v EU pre­cej spre­me­ni­li in izena­či­li s ti­sti­mi, ki jih ima­jo na teh tr­gih dru­ge ev­rop­ske mle­k ar­n e. ­K ljub pri­č a­ko­v a­ nim spre­mem­bam osta­ja stra­te­gi­ja Ljub­ljan­skih mle­k arn usmer­je­na v obli­ko­va­nje sred­nje ve­li­ke ev­rop­ske mle­k ar­ ne in vo­d il­n e v re­g i­j i. Ta­ko kre­pi­mo pri­sot­nost na teh tr­ gih tu­di s svo­ji­mi pod­je­tji. Na spre­mem­be smo se pri­pra­vi­li z na­ku­pom ve­čin­ske­ga de­le­ža mle­kar­ne v Tu­zli, ­prek ka­te­re bo­mo os­kr­bo­va­li tr­ge bal­k an­ ske­ga spo­ra­zu­ma, in usta­no­ vi­tvi­jo tr­gov­ske­ga pod­je­tja na Hr ­va­š kem."

Laž­ji ­uvoz iz Al­ba­ni­je in SČG Uve­de­ni av­to­no­mni tr­go­ vin­ski ukre­pi, s ka­te­ri­mi je EU le­ta 2000 eno­stran­sko od­ pra­vi­la ca­ri­ne in dru­ge ukre­ pe za ­uvoz pro­izvo­dov iz dr­ žav za­hod­ne­ga Bal­k a­na, po­ me­ni­jo pred­v sem od­pi­r a­nje slo­ven­ske­ga tr­ga za ­uvoz bla­ ga iz Al­ba­ni­je ter Sr­bi­je in Čr­ ne go­re sku­paj s Ko­so­vom.

Kje pri­ča­ku­je­te naj­več te­žav?

­Imam ob­ču­tek, da ve­či­na pod­je­tij ni do­bro se­zna­nje­na s spre­mem­ba­mi, ki jih ča­ka­jo po 1. ma­ju v zu­na­nji tr­go­vi­ni. To ni­ti ni ta­ko pre­se­net­lji­vo, saj so spre­mem­be, ki nas ča­ ka­jo na tem po­droč­ju, res ob­ se­žne. Ne gre sa­mo za spo­ra­ zu­me o pro­sti tr­go­vi­ni, tu so še dru­gi tr­go­vin­ski ukre­pi, ki jih bo­mo ­morali prevze­ti, od sku­pne ca­rin­ske ta­ri­fe do de­ ni­mo pro­ti­dum­pin­ških do­dat­ nih ca­rin. Na mi­ni­str­stvu za go­spo­dar­stvo se tru­di­mo, da bi pod­je­tja čim la­že pri­šla do in­for­ma­cij, ki jih po­tre­bu­je­jo za ne­mo­te­no po­slo­va­nje v zu­ na­nji tr­go­vi­ni. Te­ža­ve pri­ča­ ku­je­mo tu­di po 1. ma­ju, saj na po­droč­ju zu­na­nje tr­go­vi­ne še ne bo ob­jav­lje­na za­ko­no­da­ ja EU v ev­rop­skem ­uradnem li­stu v slo­ven­skem je­zi­ku. Pri­ pra­vi­li smo in­for­ma­ci­je o tr­go­ vin­skih spo­ra­zu­mih, ki bo­do ve­lja­li po vsto­pu Slo­ve­ni­je v Uni­jo ter o ­vseh ukre­pih tr­go­ vin­ske po­li­ti­ke, kot so ta­rif­ne opu­sti­tve in kvo­te, sploš­ni si­ stem pre­fe­ren­ci­alov, ukre­pi tr­go­vin­ske za­ščit­ne po­li­ti­ke, uvo­zna do­vo­lje­nja. Na vo­ljo so tu­di po­da­tki o vi­ši­ni uvo­ znih da­ja­tev po 1. ma­ju in uvo­znih da­ja­tev v tret­jih dr­ža­

Pri uvo­za bla­ga iz Hr­va­ške in Ma­ke­do­ni­je bo­do po­sle­di­ce odvi­sne od zmo­žno­sti ­obeh za pol­no uve­lja­vi­tev pre­fe­ren­ci­al­ne­ ga sta­tu­sa, iz­ha­ja­jo­če­ga iz SPS. Vse­ka­kor še po­memb­nej­še, a žal za­po­stav­lje­no, je dej­stvo, da SPS po­me­ni tu­di zni­ža­nje in od­ pra­vo uvo­znih da­ja­tev za iz­voz­ni­ ke iz dr­žav EU. Po­memb­ne pre­ dno­sti ta­ko izgi­nja­jo za na­še iz­voz­ ni­ke, ki se že so­oča­jo z za­os­tre­no kon­ku­ren­co na teh tra­di­ci­onal­nih "na­ših" tr­gih dr­žav ne­kda­nje Ju­go­ sla­vi­je.

Viri: Majcen (2002) in lastni izračuni

Tež­ji iz­voz na Bal­kan

vah za bla­go iz EU. Vse te in­ for­m a­c i­j e so do­s eg­l ji­v e na splet­nem nas­lo­vu (www.izvo­ zno­okno.si).

­BOJANA HU­MAR DE­KLE­VA

SLOVENSKE IN CARINSKE TARIFE EU PRED VSTOPOM V UNIJO

SLOVENSKI IZVOZ PO VSTOPU MAKEDONIJE V STO LAŽJI Tarifna Izvoz RS v letu Opis oznaka 2001 (v USD) 30049019 9.124.522 Zdravila 30042010 4.123.951 85173000 2.418.521 Telefonske centrale za telefonijo ali telegrafijo 44181050 2.219.213 Okna 44182080 1.848.308 Vrata, podboji in pragovi 85071081 1.711.043 Svinčevi akumulatorji za zagon batnih motorjev 94036090 1.081.326 Drugo leseno pohištvo 94035000 1.059.544 Leseno pohištvo za spalnice 85179082 1.002.807 Deli električnih aparatov za žično telefonijo in telegrafijo - elektronski sklopi

Ma­ke­do­ni­ja: na ­udaru 66 od­stot­kov iz­vo­za

Me­tka Je­ri­na z go­spo­dar­ske­ga mi­ni­str­ stva o no­vih po­go­jih po­slo­va­nja v zu­na­nji tr­go­vi­ni in o tem, ka­ko se pri­praviti na­nje

Foto: Aleš Beno

finance@finance-on.net

PREGLED DOSEDANJIH PROSTOTRGOVINSKIH SPORAZUMOV IN DELEŽI V ZUNANJETRGOVINSKI MENJAVI

• Evropski sporazum (Bolgarija in Romunija), • Carinska unija (Andora, Ciper, Malta, Turčija), • Sporazumi o prosti trgovini oziroma Evropski sporazumi (države Cefta, Efta, Ferski otoki, baltske države), • Kooperacijski sporazumi oziroma pridružitveni sporazumi - medi­ teranske države (Alžirija, Tunizija, Izrael, Maroko, Egipt, Jordanija, Libanon, Sirija, palestinska območja), • Sporazum o prosti trgovini (Čile, Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj), • Sporazumi s čezmorskimi državami in območji, • Drugi sporazumi o prosti trgovini (Švica, Mehika, Južna Afrika), • Stabilizacijski in pridružitveni sporazumi (Makedonija, Hrvaška), • ACP-države (skupina afriških, karibskih in pacifiških držav v raz­ voju), • Avtonomni ukrepi za zahodni Balkan (Albanija, Bosna in Herce­ govina, Srbija in Črna gora skupaj s Kosovom), • Splošni sistem preferencialov (Ruska federacija, Moldavija, Ukra­ jina, Gruzija, Belorusija, Indija, Kitajska, Malezija, Pakistan, Brazili­ja, Argentina, Čile), • Poleg tega potekajo pogajanja z zalivskimi državami (Bahrajn, Kuvajt, Oman, Združeni arabski emirati, Savdska Arabija).

Foto: Aleš Beno

BORIS MAJCEN, Inštitut za ekonomska raziskovanja

Podjetja so slabo seznanjena z novimi izvo­znimi pogo­ji

SPORAZUMI EU S POSAMEZNIMI SKUPINAMI DRŽAV

Jo­ž e Ko­v a­č ič, na­m est­n ik pred­s e­d ni­k a upra­ve Ko­l in­ ske: "Po vsto­pu v Evropsko unijo se bo­d o po­ve­č a­l e ca­r i­

An­d rej Bo­ž ič, pred­s e­d nik upra­ve Dro­g e: "Od 1. ma­ja

slo­ven­ska ži­vil­ska in­du­stri­ja ne bo več za­ščitena. Ca­rin na ­uvoz ne bo več. Slo­ve­ni­ji ni uspe­lo spo­ga­ja­ti no­be­nih pre­ ho­dnih ob­do­bij. Hkra­ti pa na tr­gih ne­kda­nje ­SFRJ ne bo­mo ime­l i no­b e­n ih pro­s to­c a­r in­ skih spo­r a­zu­mov. Pri­ča­k u­je­ mo moč­n ej­š o kon­k u­r en­c o, pre­dno­sti slo­ven­skih pod­je­tij pa izgi­nja­jo, saj bo­mo izena­ če­ni z dru­gi­mi kon­k u­ren­ti iz EU. Po­lo­žaj na tr­gih ne­kda­ nje ­SFRJ se bo ra­zlikoval po dr­ž a­v ah in izdel­k ih. Na ve­č i­n i tr­g ov ne pri­č a­k u­j e­m o pomembnejših spre­memb, le v BiH se bo­do po­go­ji po­slo­ va­nja za­os­tri­li za­r a­di bi­stve­no viš­jih uvo­znih da­ja­tev, saj ta dr­ža­v a ni­ma skle­nje­ne­ga spo­r a­zu­ma z EU. Naš ­cilj je ohra­ni­ti tr­žni de­lež na­še­ga naj­po­memb­nej­še­ga izdel­k a na teh tr­gih Ar­ge­te, pri dru­gih pro­gra­mih pa že­li­mo ohra­

ni­ti ozi­ro­ma iz­bolj­ša­ti tr­žni po­lo­žaj. Pri­la­go­di­li smo se s se­li­tvi­jo pro­izvod­nje, iz­ko­ri­sti­li pa bo­mo še do­bro po­zna­ va­nje teh tr­gov, na­bav­nih vi­rov in zna­nje pri uprav­lja­nju pla­čil­nih tve­ganj. Us­tre­zno bo­mo pri­la­go­di­li tu­di pro­daj­ no-tr­ž enj­ske de­jav­no­sti. Dro­ga sta­vi na ­svoje blagov­ne znam­ke, ki so na teh tr­gih že uvel­jav­lje­ne."

To­n e Turn­š ek, pred­s e­d nik upra­ve Pi­vo­var­ne La­ško:"Pi­

vo­var­na La­ško je že pri­prav­lje­ na na ­v stop v EU, ­prav ta­ko tu­di ce­lot­na sku­pi­na. Pri­ča­k u­ je­mo la­hko, da bo kon­ku­ren­ca po­slej še izra­zi­tej­ša, kar se bo ­p rav go­t o­v o po­z na­l o pri ce­ nah. Z vsto­pom v EU se bo­do iz­ni­či­le tu­di pre­dno­sti, ki smo jih do­slej uži­va­li kot ­člani dr­ žav z dvo­stran­ski­mi spo­ra­zu­ mi. Ca­ri­ne na ju­žnih tr­gih bo­ do po­slej ena­ke za slo­ven­ske in ev­rop­ske po­nu­dni­ke. Za­to pa ima­mo dru­ge pre­dno­sti na teh tr­gih. Pred­vsem se po­zna­mo, na teh tr­gih smo že bi­li in se uspeš­no vra­ča­mo. Po­leg te­ga smo na do­lo­če­nih tr­gih že pri­sot­ni kot do­ma­či po­nu­dni­ki, kar bo olaj­ša­lo os­kr­bo­va­nje teh tr­gov. V zad­njih le­tih smo se do­bro pri­pra­vi­li na iz­zi­ve, ki jih pri­na­ša EU. V pri­ho­dno­sti bo­mo ­prav go­to­vo že­le­li ob­dr­ža­ti vo­dil­ni po­lo­žaj na do­ma­čem tr­gu, ši­ri­li pa se bo­mo tu­di v re­gi­ji. V tem tre­nut­k u je tež­ko re­či, ­kdaj in ka­ko, za­ go­to­vo pa bo­mo sku­ša­li iz­ko­ri­sti­ti no­tra­nje re­zer ­ve. ­Kjer to ne bo mo­go­če, bo­mo vla­ga­li v ob­sto­je­ča pod­je­tja.”

Foto: Aleš Beno

Težji izvoz na Hrvaško, v Makedonijo in BiH

25

DOBER DAN, EVRO­PA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEB­NA IZDA­JA

Foto: Barbara Reya

DOBER DAN, EVROPA

Foto: Urban Štebljaj

24

SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEBNA IZDAJA

Z vsto­pom v EU bo Slo­ve­ni­ ja pre­vze­la sku­pno ca­rin­sko ta­ri­ fo in zu­na­nje­tr­go­vin­ski re­žim Uni­je. Tr­go­vi­na med člani­ca­mi Uni­je bo po­pol­no­ma pro­sta, kar bo po­me­ni­lo spro­sti­tev pred­vsem za kme­tij­ske pro­izvo­de in po­ve­ ča­nje tr­go­vi­ne z dr­ža­va­mi EU-25 ob hkrat­nem od­vra­ča­nju tr­go­vi­ ne od dr­žav zu­naj EU. Hkra­ti se bo­do s spre­jet­jem sku­pne ca­rin­ ske ta­ri­fe EU ura­dne stop­nje za uvo­že­no in­du­strij­sko bla­go iz tret­jih dr­žav (to­rej le za sla­bih 15 od­stot­kov ce­lot­ne­ga uvo­za) zni­ ža­le v pov­preč­ju za 56 od­stot­kov. Ura­dne stop­nje sku­paj s spe­ci­fič­ ni­mi ca­ri­na­mi za kme­tij­ske pro­ izvo­de pa na­če­lo­ma ne ka­že­jo na bi­stve­ne spre­mem­be. Pri tem se mo­ra­mo za­ve­da­ti, da bo­do de­jan­ sko ­plačane uvo­zne da­ja­tve za ­uvoz bla­ga iz dr­žav zu­naj EU odvi­sne tu­di od zu­na­nje­tr­go­vin­ ske ure­di­tve EU. Gre za raz­lič­ne ome­ji­tve in ca­rin­ske kvo­te, opro­ sti­tve in olaj­ša­ve, ki iz­ha­ja­jo iz šte­vil­nih skle­nje­nih pro­sto­tr­go­ vin­skih (PTS) in dru­gih ob­lik spo­ra­zu­mov. Odvi­sne bo­do tu­di od po­me­na ob­se­ga in se­sta­ve med­se­boj­ne men­ja­ve s te­mi dr­ža­ va­mi. Agre­gat­ne po­sle­di­ce do­kaj za­pletene­ga vel­jav­ne­ga zu­na­nje­ tr­go­vin­ske­ga si­ste­ma za­šči­te v EU la­hko ­vsaj del­no oce­ni­mo s pri­merja­vo ura­dnih sto­penj in pla­ča­nih sto­penj uvo­znih da­ja­ tev. Iz­ra­ču­ni za le­to 2001 so po­ ka­za­li, da je bi­la za ­uvoz bla­ga iz tret­jih dr­žav pobra­na v pov­preč­ ju le po­lo­vi­ca ura­dnih sto­penj uvo­znih da­ja­tev (68 od­stot­kov za pro­izvo­de pre­deloval­ne in­du­stri­ je in le 11 od­stot­kov za kme­tij­ske pro­izvo­de). Od­pra­va mej­nih nad­zo­rov in for­mal­no­sti ter s tem zni­ža­ni tr­go­vin­ski stro­ški bo­do pov­zro­či­ li še do­dat­no pre­usmer­ja­nje tr­go­ vi­ne v dr­ža­ve EU. Spre­je­tje Sku­pne ca­rin­ske ta­ri­fe EU bo po­me­ni­lo ob­čut­no zni­ža­nje ura­dnih ca­rin­skih sto­ penj pred­vsem za pro­izvo­de pre­ deloval­ne in­du­stri­je iz tret­jih dr­žav, kar bo vo­di­lo do po­ve­ča­ nja uvo­za teh izdel­kov.

Odprava ­vseh 33 pro­ sto­tr­go­vin­skih spo­ra­ zu­mov Slo­ve­ni­ja ima skle­nje­nih 33 PTS (­glej ta­be­lo Pre­gled do­se­da­ njih pro­sto­tr­go­vin­skih spo­ra­zu­

Država/območje

Štev. držav

Podpisan

V uporabi od

15 4 6 1 1 1 1 1 1 1 1 33

10. 6. 1996 13. 6. 1995 25. 11. 1995 12. 12. 1997 1. 7. 1996 26. 11. 1996 22. 4. 1996 4. 10. 1996 13. 5. 1998 5. 5. 1998 1. 10. 2001

1. 1. 1997 1. 1. 1996 1. 1. 1996 1. 1. 1998 1. 9. 1996 1. 1. 1997 1. 8. 1996 1. 3. 1997 1. 9. 1998 1. 1. 1999 1. 1. 2002

EU EFTA CEFTA Hrvaška Makedonija Estonija Latvija Litva Izrael Turčija Bosna in Hercegovina Skupaj

Izvoz 2003 (v %) Uvoz 2003 (v %) 58,4 1,6 9,3 8,9 1,3 0,1 0,1 0,3 0,2 0,6 4,2 84,9

67,3 1,8 9,2 3,6 0,2 0,0 0,0 0,0 0,3 1,1 0,6 84,1

Viri: Damijan (2002), Statistične informacije, št. 57, marec 2004, Surs, lastni izračuni

mov in de­le­ži v zu­na­nje­tr­go­vin­ski men­ja­vi). S te­mi dr­ža­va­mi opra­vi 85 od­stot­kov ­svoje zu­na­nje tr­go­ vi­ne, pri če­mer so ca­ri­ne za ve­či­ no in­du­strij­skih izdel­kov že po­ pol­no­ma od­prav­lje­ne. Izje­ma so le kme­tij­ski in ži­vil­ski izdel­ki z dvo­stran­ski­mi kon­ce­si­ja­mi ter del­no tek­stil­ni pro­izvo­di, kar po­ me­ni oko­li 20 od­stot­kov slo­ven­ ske zu­na­nje tr­go­vi­ne. Hi­trej­še zni­že­va­nje pre­fe­ren­ci­al­nih ca­rin­ skih sto­penj v pri­merja­vi z ura­dni­ mi stop­nja­mi in že­lja po čim več­ji us­kla­di­tvi ca­rin­ske ta­ri­fe sku­pni ca­rin­ski ta­ri­fi EU sta Slo­ve­ni­jo vo­di­la v prog­ram pri­la­ga­ja­nja ca­ rin­skih sto­penj za pro­izvo­de pre­ deloval­ne in­du­stri­je stop­njam v sku­pni ca­rin­ski ta­ri­fi EU, ki naj bi jih do­se­gli do vsto­pa. To pri­la­ ga­ja­nje je bi­lo žal ustav­lje­no, ta­ko da vel­jav­na ca­rin­ska ta­ri­fa ka­že kar ne­kaj ­slabosti; od eska­la­ci­je ca­rin­skih sto­penj s stop­njo pre­de­ la­ve, ve­li­kih raz­lik med ura­dni­mi ca­rin­ski­mi stop­nja­mi in nji­ho­vi­mi zgor­nji­mi me­ja­mi, ve­li­kih raz­lik med ura­dni­mi ca­rin­ski­mi stop­nja­ mi in stop­nja­mi, iz­ra­ču­na­ni­mi na po­dla­gi de­jan­sko pobra­nih ca­rin, do te­ga, da so ura­dne ca­rin­ske stop­nje za pro­izvo­de pre­deloval­ ne in­du­stri­je po­memb­no viš­je in ­bolj di­sper­zi­ra­ne od ca­rin­skih sto­ penj Sku­pne ca­rin­ske ta­ri­fe EU (glej ta­be­lo Slo­ven­ske in ca­rin­ske ta­ri­fe EU ­pred vsto­pom v Uni­jo).

Po spre­je­tju PTS, ki jih je skle­ni­la EU, ­brez več­jih spre­memb Slo­ven­ske tr­go­vi­ne z ve­či­ no dr­žav je tre­nut­no ­manj od ­dveh od­stot­kov in je še manj­ša, če ne upošte­va­mo Izra­ela in Tur­či­je, s ka­terima ima­mo skle­ nje­na PTS. Več­jih spre­memb v med­s e­b oj­n i men­j a­v i za­r a­d i

spre­je­tja teh spo­ra­zu­mov ni pri­ ča­ko­va­ti. Ker se spo­ra­zu­mi Slo­ve­ni­je in EU za ne­ka­te­re dr­ža­ve pre­kri­ va­jo, se bo­do za­ra­di za­me­njav po­sa­me­znih spo­ra­zu­mov la­hko po­jav­lja­le za­ča­sne spre­mem­be za­ra­di raz­lič­nih sto­penj uve­lja­vi­ tve pod­pi­sa­nih spo­ra­zu­mov.

ne ka­že na ob­čut­ne ne­ga­tiv­ne po­sle­di­ce z iz­je­mo dr­žav Hr­va­ ške, Ma­ke­do­ni­je in BiH. Zad­nje ča­se je raz­v­pi­to vpra­ša­nje ca­rin­ skih ­kvot. Te so za ne­ka­te­re kme­ tij­ske pro­izvo­de v okvi­r u PTS ce­lo več­je kot za iz­voz ­vseh dr­žav EU-15 sku­paj v okvi­ru kon­ce­sij, da­nih v sta­bi­li­za­cij­skem in pri­

Prev­zem SPS z Ma­ke­do­ni­jo ta­ko de­jan­sko po­me­ni po­slab­ša­ nje kon­ku­renč­ne­ga po­lo­ža­ja za 66 od­stot­kov slo­ven­ske­ga iz­vo­za pro­ izvo­dov pre­deloval­ne in­du­stri­je v to dr­ža­vo, saj se bo­do vel­jav­ne ca­rin­ske stop­nje po­stopno zni­že­ va­le v se­dem- do de­set­let­nem ob­ dob­ju. Pri tem je po­memb­no ve­de­ ti, da je ­vstop Ma­ke­do­ni­je v Sve­ tov­no tr­go­vin­sko (STO) or­ga­ni­za­ ci­jo apri­la 2003 pov­zro­čil moč­no zni­ža­nje ura­dnih sto­penj in s tem pre­cej omi­lil te­ža­ve za mar­si­ka­te­ re­ga slo­ven­ske­ga iz­voz­ni­ka na ta trg (­glej ta­be­lo Slo­ven­ski iz­voz po

SKD A B C DA DB DC DD DE DF DG DH DI DJ DK DL DM DN

NEPONDERIRANE STOPNJE (V %) Skupna carinska tarifa EU Kmetijska Sektor Carina dajatev Skupaj Kmetijstvo, lov in gozdarstvo 5,2 3,7 9,0 Ribištvo 10,7 0,0 10,7 Pridobivanje rud in energentov 0,2 0,0 0,2 Proizvodnja hrane, pijač in tobaka 7,9 11,9 19,8 Proizvodnja tekstilij, usnjenih oblačil, tekstilnih in usnjenih izdelkov 8,9 0,0 8,9 Proizvodnja usnja, obutve in usnjenih izdelkov 7,4 0,0 7,4 Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute 3,4 0,0 3,4 Proizv. vlaknin, papirja in kartona ter izd.; založništvo in tiskarstvo 2,2 0,0 2,2 Proizvodnja koksa, naftnih derivatov in jedrskega goriva 2,4 0,0 2,4 Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, umetnih vlaken 4,8 0,0 4,8 Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas 5,3 0,0 5,3 Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov 3,8 0,0 3,8 Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov 2,5 0,0 2,6 Proizvodnja strojev in naprav 1,9 0,0 1,9 Proizvodnja električne in optične opreme 2,6 0,0 2,6 Proizvodnja vozil in plovil 4,7 0,0 4,7 Proizvodnja pohištva in druge predelovalne dejavnosti; reciklaža 2,5 0,0 2,5 SKUPAJ 4,8 1,8 6,6 Kmetijski proizvodi (HS od 0 do 24) 7,4 9,5 16,9 Industrijski proizvodi 4,3 0,0 4,3

Carina 8,1 4,7 1,5 14,6 12,8 14,1 7,2 10,2 5,1 7,2 11,7 8,9 8,1 10,1 8,8 11,0 14,1 10,3 12,9 9,7

­bojana.hu­mar@fi­nan­ce-on.net

So pod­je­tja do­bro se­ zna­nje­na z no­vim zu­na­nje­ tr­go­vin­skim re­ži­mom?

Prev­ze­ma­nje raz­lič­nih ob­lik spo­ra­zu­mov, ki jih je EU skle­ni­la s šte­vil­ni­mi dr­ža­va­mi po sve­tu, gle­de na ob­seg men­ja­ve Slo­ve­ni­je

dru­ži­tve­nem spo­ra­zu­mu (SPS). Ta je bil ­znan že dol­go ­prej, ven­ dar za­ra­di upošte­va­nja po­me­na po­sle­dic uki­nja­nja ozi­ro­ma spre­ je­ma­nja PTS na agre­gat­ni rav­ni ni do­ži­vel pra­vo­ča­sne po­zor­no­sti.

PRIMERJAVA MAKEDONSKIH CARINSKIH STOPENJ ZA UVOZ PROIZVODOV IZ EU PRED VSTOPOM V STO (POŠEVNO IZPISANO) IN PO NJEM Carinska stopnja po SAS (v %) 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 10,4 10,4 9,1 7,8 6,5 5,2 2,6 0 4 4 3,5 3 2,5 2 1 0 16,1 13,8 11,5 9,2 6,9 4,6 2,3 0 2,4 0 0 0 0 0 0 0 24,0 24,0 21,0 18,0 15,0 12,0 6,0 0 14,4 9,6 4,2 0 0 0 0 0 24,0 24,0 21,0 18,0 15,0 12,0 6,0 0 20,2 18,2 14,3 10,8 9 7,2 3,6 0 20,0 20,0 17,5 15,0 12,5 10,0 5,0 0 20,0 20,0 17,5 15.0 12,5 10,0 5,0 0 28,0 28,0 24,5 21,0 17,5 14,0 7,0 0 20,6 17 11,6 7,2 6 4,8 2,4 0 10,5 9,0 7,5 6,0 4,5 3,0 1,5 0 1,2 0 0 0 0 0 0 0

Vir: ministrstvo za gospodarstvo – Področje ekonomskih odnosov s tujino: Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Republiko Makedonijo ter Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami (Posledice za Slovenijo ob vstopu v EU), Ljubljana, oktober 2001 in januar 2003

vsto­pu Ma­ke­do­ni­je v STO laž­ji). V slab­šem po­lo­ža­ju bo­do med dru­gim ži­vil­ski, ke­mič­ni, elek­tro­ teh­nič­ni in po­hiš­tve­ni izdel­ki.

Hr­va­ška: ca­ri­ne zno­va za sko­raj pe­ti­no izdel­ kov Ne­ga­tiv­ne po­sle­di­ce pre­vze­ tja SPS s Hr­va­ško bo­do za iz­voz­ ni­ke pro­izvo­dov pre­deloval­ne in­du­stri­je pri­ča­ko­va­no niž­je za­ra­ di vno­vič­ne uved­be ca­rin na 18 od­stot­kov slo­ven­ske­ga iz­vo­za v to dr­ža­vo, kar po­me­ni 147 mi­li­jo­nov do­lar­jev ce­lot­ne­ga iz­vo­za na ta trg. Hr­va­ška po dru­gi ­strani hit­ re­je zni­žu­je že ra­zme­ro­ma niz­ke ura­dne stop­nje in jih bo od­pra­vi­ la že do le­ta 2007. Ven­dar la­hko tu­di ne­kaj od­stot­kov ca­ri­ne, ki je iz­voz­nik ne mo­re pre­ne­sti na kup­ca, po­me­ni po­memb­no po­ slab­ša­nje kon­ku­renč­no­sti pod­je­ tja. Po­memb­ni pro­izvo­di z zno­va uve­de­no ca­ri­no po­leg kme­tij­skih in ži­vil­skih za­je­ma­jo še po­hiš­tve­ ne izdel­ke, pro­izvod­njo elek­trič­ ne in optič­ne opre­me, ke­mič­ne izdel­ke, grad­be­ni ma­te­ri­al, ­stroje in na­pra­ve ter ko­vi­ne in ko­vin­ske izdel­ke.

V BiH tež­je zla­sti kme­ tij­ski izdel­ki

Z vsto­pom v EU bo ne­hal

Carinska tarifa RS Kmetijska Razlika dajatev Skupaj EU/SLO (%) 1,1 9,2 -2,2 0,0 4,7 127,4 0,0 1,5 -88,5 6,1 20,7 -4,2 0,0 12,8 -30,2 0,0 14,1 -47,4 0,0 7,2 -53,4 0,0 10,2 -78,3 0,0 5,1 -52,4 0,0 7,2 -33,6 0,0 11,7 -55,0 0,0 8,9 -57,7 0,0 8,1 -68,4 0,0 10,1 -81,1 0,0 8,8 -70,4 0,0 11,0 -57,3 0,0 14,1 -82,4 1,1 11,5 -42,9 4,9 17,7 -4,4 0,0 9,7 -56,1

Pri uvo­zu ma­te­ri­alov, ki so se po slo­ven­ski za­ko­no­da­ji uva­ža­li ­brez ca­ri­ne na po­dla­gi av­to­no­mne­ga ukre­pa od­pra­ve ali zni­ža­nja ca­rin, po vsto­pu v EU pa bo­do obre­me­nje­ni z do­lo­če­no ca­ri­no. V EU so za ne­ka­te­re izdel­ke, ki za na­ša pod­je­tja po­me­ni­jo vho­dni ma­ te­ri­al ali opre­mo, viš­je ca­rin­ ske stop­nje, kot so ­zdaj v Slo­ ve­ni­ji. Te­ža­ve pri­ča­ku­jem tu­ di pri iska­nju us­tre­znih pred­ pi­sov EU, ker še ne bo slo­ven­ skih pre­vo­dov. Se­ve­da pa se bo­do za mar­si­ka­te­ro slo­ven­ sko pod­je­tje po­slab­ša­li iz­vo­ zni po­go­ji, pred­vsem na tr­ge za­hod­ne­ga Bal­ka­na.

Kaj pri­po­ro­ča­te pod­jet­ ni­kom?

Naj čim ­p rej pre­v e­r i­j o, kakš­ne bo­do uvo­zne ca­ri­ne za vho­dne ma­te­ri­ale, mo­go­če po­ sku­si­jo naj­ti dru­ge, ugo­dnej­še vi­re in na­tanč­no pro­uči­jo iz­ vo­zne po­go­je, ki jih ča­ka­jo po 1. ma­ju. Za ne­ka­te­re dr­ža­ve se bo­do ti iz­bolj­ša­li (v me­di­te­ ran­ske dr­ža­ve), za ne­ka­te­re bo­do ena­ki (Ru­si­ja, ZDA), za ne­ka­te­re, žal za slo­ven­ski iz­ voz da­leč naj­po­memb­nej­še, pa se bo­do po­slab­ša­li. Kot ­rečeno, so ca­rin­ske stop­nje že do­seg­lji­ve ta­ko pri uvo­zu kot

Čim ­prej na­tanč­no pro­uči­te iz­vo­zne po­go­je, sve­tu­je pod­se­kre­tar­ka na go­spo­dar­skem mi­ni­str­stvu Me­tka Je­ri­na in po­jas­nju­je, kje naj­ti in­for­ma­ci­je o tem. pri iz­vo­zu. Mo­go­če bi tu­di raz­ mi­sli­li o kakš­ni na­lo­žbi v dr­ ža­vah, na­sta­lih na ob­moč­ju ne­kda­nje Ju­go­sla­vi­je, saj je iz­voz iz teh dr­žav v EU ­prost ca­ri­ne, ob­moč­je pro­ste tr­go­vi­ ne pa se obli­ku­je tu­di med sa­mi­mi dr­ža­va­mi za­hod­ne­ga Bal­ka­na (­prek dvo­stran­skih

spo­ra­zu­mov o pro­sti tr­go­vi­ni).

Ali bo­ste mor­da uve­dli te­le­fon­sko li­ni­jo za in­for­ma­ ci­je?

Tu­di o tem smo že ra­ zmiš­l ja­l i, če­p rav že ­z daj ­v sak dan do­b i­m o pre­c ej vpra­šanj in po­sku­ša­mo na­ nje hi­tro od­go­voriti. Vpra­ša­

nja, ki se naj­več­krat po­nav­ lja­jo, ozi­ro­ma od­go­vo­ri na­ nje so ob­jav­lje­ni na splet­ni ­strani (www.izvo­zno­okno. si). Ali bo tre­ba uve­sti po­ seb­no te­le­fon­sko li­ni­jo, bo ja­sno po vsto­pu.

Kje la­hko pod­jet­ni­ki do­ bi­jo več in­for­ma­cij?

Vse in­for­ma­ci­je, ki smo jih ob­ja­vi­li na splet­nih stra­ neh mi­ni­str­stva za go­spo­dar­ stvo in na Iz­voz­nem ­oknu, smo po­sre­do­va­li tu­di na Go­ spo­dar­sko zbor­ni­co Slo­ve­ni­ je. To tu­di re­dno spro­ti ob­ve­ šča­mo o ­vseh spre­mem­bah v zu­na­nji tr­go­vi­ni.

Izvozniki v jugovzhodno Evropo zara­di carin v nakup pro­izvod­nih zmogljivosti

Po­memb­ne iz­voz­ni­ke v dr­ža­ve ne­kda­nje Ju­go­sla­vi­je smo vpra­ša­li, ka­ko so se pri­pra­vi­li na opu­s ti­tev pro­s to­tr­go­ vin­skih spo­r a­zu­mov Slo­ve­ni­je s te­mi dr­ža­va­mi po vsto­pu v Ev­rop­sko uni­jo (EU) LU­CI­JA BOŠ­NIK

vel­ja­ti asi­me­trič­ni pro­sto­tr­go­ vin­ski spo­ra­zum med Slo­ve­ni­ jo in BiH, s tem pa tu­d i že zni­ža­ne ca­rin­ske stop­nje (le­ tos že zni­ža­ne za 30 od­stot­kov osnov­ne ca­rin­ske stop­nje), ki so ve­lja­le za ­uvoz bla­ga iz Slo­ ve­ni­je. Še do­dat­no se bo za­os­ tril slo­ven­ski iz­voz kme­tij­skih in ži­vil­skih pro­izvo­dov, ki so po­leg ca­rin­ske stop­nje la­hko obre­me­nje­ni še s po­seb­no uvo­ zno da­ja­tvi­jo. Po dru­gi ­strani pa ne bo več­jih spre­memb za ­uvoz pro­izvo­dov iz BiH, saj je ­uvoz ­prost na po­dla­gi PTS, po vsto­pu v EU pa bo p ­ rost na po­dla­gi av­to­no­mnih ukre­pov EU.

ne za na­še izdel­ke, ki jih izva­ža­mo v BiH, in si­cer za 6,5 od­stot­k a. Na Hr ­v a­š kem se bo­d o ca­r i­n e zmanj­š a­l e, naš po­lo­žaj pa se bo po­slab­šal za­ra­di odprave ­kvot. Ko­lin­ska že ima del pro­i zvo­d nih zmog­ljivosti na tr­g ih ne­k da­nje Ju­go­sla­vi­je. Cock­to pol­ni v ­vseh dr­ža­vah ne­kda­nje ­SFRJ, v BiH pro­i zva­j a za­č imb­n e me­š a­n i­c e Evo, na Hr­v a­š kem Be­b i ­z drob, v Ma­ke­d o­n i­j i pa žve­č il­n i gu­m i. Do­g o­v ar­j a­ mo se še za do­dat­no pro­izvod­njo v dr­ža­vah ju­govz­ho­dne Ev­ro­p e."

lu­ci­ja.bos­nik@fi­nan­ce-on.net

Ma­t jaž Ve­h o­v ec, pred­s e­ dnik upra­v e Ljub­l jan­s kih mle­karn: "Na tr­gih dr­žav ne­

kda­nje Ju­go­sla­vi­je smo tra­di­ ci­o nal­n o navzoč po­n u­d nik mle­k a in mleč­n ih izdel­kov. Po­go­ji po­slo­va­nja za slo­ven­ ska pod­je­tja se bo­do po vsto­ pu v EU pre­cej spre­me­ni­li in izena­či­li s ti­sti­mi, ki jih ima­jo na teh tr­gih dru­ge ev­rop­ske mle­k ar­n e. ­K ljub pri­č a­ko­v a­ nim spre­mem­bam osta­ja stra­te­gi­ja Ljub­ljan­skih mle­k arn usmer­je­na v obli­ko­va­nje sred­nje ve­li­ke ev­rop­ske mle­k ar­ ne in vo­d il­n e v re­g i­j i. Ta­ko kre­pi­mo pri­sot­nost na teh tr­ gih tu­di s svo­ji­mi pod­je­tji. Na spre­mem­be smo se pri­pra­vi­li z na­ku­pom ve­čin­ske­ga de­le­ža mle­kar­ne v Tu­zli, ­prek ka­te­re bo­mo os­kr­bo­va­li tr­ge bal­k an­ ske­ga spo­ra­zu­ma, in usta­no­ vi­tvi­jo tr­gov­ske­ga pod­je­tja na Hr ­va­š kem."

Laž­ji ­uvoz iz Al­ba­ni­je in SČG Uve­de­ni av­to­no­mni tr­go­ vin­ski ukre­pi, s ka­te­ri­mi je EU le­ta 2000 eno­stran­sko od­ pra­vi­la ca­ri­ne in dru­ge ukre­ pe za ­uvoz pro­izvo­dov iz dr­ žav za­hod­ne­ga Bal­k a­na, po­ me­ni­jo pred­v sem od­pi­r a­nje slo­ven­ske­ga tr­ga za ­uvoz bla­ ga iz Al­ba­ni­je ter Sr­bi­je in Čr­ ne go­re sku­paj s Ko­so­vom.

Kje pri­ča­ku­je­te naj­več te­žav?

­Imam ob­ču­tek, da ve­či­na pod­je­tij ni do­bro se­zna­nje­na s spre­mem­ba­mi, ki jih ča­ka­jo po 1. ma­ju v zu­na­nji tr­go­vi­ni. To ni­ti ni ta­ko pre­se­net­lji­vo, saj so spre­mem­be, ki nas ča­ ka­jo na tem po­droč­ju, res ob­ se­žne. Ne gre sa­mo za spo­ra­ zu­me o pro­sti tr­go­vi­ni, tu so še dru­gi tr­go­vin­ski ukre­pi, ki jih bo­mo ­morali prevze­ti, od sku­pne ca­rin­ske ta­ri­fe do de­ ni­mo pro­ti­dum­pin­ških do­dat­ nih ca­rin. Na mi­ni­str­stvu za go­spo­dar­stvo se tru­di­mo, da bi pod­je­tja čim la­že pri­šla do in­for­ma­cij, ki jih po­tre­bu­je­jo za ne­mo­te­no po­slo­va­nje v zu­ na­nji tr­go­vi­ni. Te­ža­ve pri­ča­ ku­je­mo tu­di po 1. ma­ju, saj na po­droč­ju zu­na­nje tr­go­vi­ne še ne bo ob­jav­lje­na za­ko­no­da­ ja EU v ev­rop­skem ­uradnem li­stu v slo­ven­skem je­zi­ku. Pri­ pra­vi­li smo in­for­ma­ci­je o tr­go­ vin­skih spo­ra­zu­mih, ki bo­do ve­lja­li po vsto­pu Slo­ve­ni­je v Uni­jo ter o ­vseh ukre­pih tr­go­ vin­ske po­li­ti­ke, kot so ta­rif­ne opu­sti­tve in kvo­te, sploš­ni si­ stem pre­fe­ren­ci­alov, ukre­pi tr­go­vin­ske za­ščit­ne po­li­ti­ke, uvo­zna do­vo­lje­nja. Na vo­ljo so tu­di po­da­tki o vi­ši­ni uvo­ znih da­ja­tev po 1. ma­ju in uvo­znih da­ja­tev v tret­jih dr­ža­

Pri uvo­za bla­ga iz Hr­va­ške in Ma­ke­do­ni­je bo­do po­sle­di­ce odvi­sne od zmo­žno­sti ­obeh za pol­no uve­lja­vi­tev pre­fe­ren­ci­al­ne­ ga sta­tu­sa, iz­ha­ja­jo­če­ga iz SPS. Vse­ka­kor še po­memb­nej­še, a žal za­po­stav­lje­no, je dej­stvo, da SPS po­me­ni tu­di zni­ža­nje in od­ pra­vo uvo­znih da­ja­tev za iz­voz­ni­ ke iz dr­žav EU. Po­memb­ne pre­ dno­sti ta­ko izgi­nja­jo za na­še iz­voz­ ni­ke, ki se že so­oča­jo z za­os­tre­no kon­ku­ren­co na teh tra­di­ci­onal­nih "na­ših" tr­gih dr­žav ne­kda­nje Ju­go­ sla­vi­je.

Viri: Majcen (2002) in lastni izračuni

Tež­ji iz­voz na Bal­kan

vah za bla­go iz EU. Vse te in­ for­m a­c i­j e so do­s eg­l ji­v e na splet­nem nas­lo­vu (www.izvo­ zno­okno.si).

­BOJANA HU­MAR DE­KLE­VA

SLOVENSKE IN CARINSKE TARIFE EU PRED VSTOPOM V UNIJO

SLOVENSKI IZVOZ PO VSTOPU MAKEDONIJE V STO LAŽJI Tarifna Izvoz RS v letu Opis oznaka 2001 (v USD) 30049019 9.124.522 Zdravila 30042010 4.123.951 85173000 2.418.521 Telefonske centrale za telefonijo ali telegrafijo 44181050 2.219.213 Okna 44182080 1.848.308 Vrata, podboji in pragovi 85071081 1.711.043 Svinčevi akumulatorji za zagon batnih motorjev 94036090 1.081.326 Drugo leseno pohištvo 94035000 1.059.544 Leseno pohištvo za spalnice 85179082 1.002.807 Deli električnih aparatov za žično telefonijo in telegrafijo - elektronski sklopi

Ma­ke­do­ni­ja: na ­udaru 66 od­stot­kov iz­vo­za

Me­tka Je­ri­na z go­spo­dar­ske­ga mi­ni­str­ stva o no­vih po­go­jih po­slo­va­nja v zu­na­nji tr­go­vi­ni in o tem, ka­ko se pri­praviti na­nje

Foto: Aleš Beno

finance@finance-on.net

PREGLED DOSEDANJIH PROSTOTRGOVINSKIH SPORAZUMOV IN DELEŽI V ZUNANJETRGOVINSKI MENJAVI

• Evropski sporazum (Bolgarija in Romunija), • Carinska unija (Andora, Ciper, Malta, Turčija), • Sporazumi o prosti trgovini oziroma Evropski sporazumi (države Cefta, Efta, Ferski otoki, baltske države), • Kooperacijski sporazumi oziroma pridružitveni sporazumi - medi­ teranske države (Alžirija, Tunizija, Izrael, Maroko, Egipt, Jordanija, Libanon, Sirija, palestinska območja), • Sporazum o prosti trgovini (Čile, Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj), • Sporazumi s čezmorskimi državami in območji, • Drugi sporazumi o prosti trgovini (Švica, Mehika, Južna Afrika), • Stabilizacijski in pridružitveni sporazumi (Makedonija, Hrvaška), • ACP-države (skupina afriških, karibskih in pacifiških držav v raz­ voju), • Avtonomni ukrepi za zahodni Balkan (Albanija, Bosna in Herce­ govina, Srbija in Črna gora skupaj s Kosovom), • Splošni sistem preferencialov (Ruska federacija, Moldavija, Ukra­ jina, Gruzija, Belorusija, Indija, Kitajska, Malezija, Pakistan, Brazili­ja, Argentina, Čile), • Poleg tega potekajo pogajanja z zalivskimi državami (Bahrajn, Kuvajt, Oman, Združeni arabski emirati, Savdska Arabija).

Foto: Aleš Beno

BORIS MAJCEN, Inštitut za ekonomska raziskovanja

Podjetja so slabo seznanjena z novimi izvo­znimi pogo­ji

SPORAZUMI EU S POSAMEZNIMI SKUPINAMI DRŽAV

Jo­ž e Ko­v a­č ič, na­m est­n ik pred­s e­d ni­k a upra­ve Ko­l in­ ske: "Po vsto­pu v Evropsko unijo se bo­d o po­ve­č a­l e ca­r i­

An­d rej Bo­ž ič, pred­s e­d nik upra­ve Dro­g e: "Od 1. ma­ja

slo­ven­ska ži­vil­ska in­du­stri­ja ne bo več za­ščitena. Ca­rin na ­uvoz ne bo več. Slo­ve­ni­ji ni uspe­lo spo­ga­ja­ti no­be­nih pre­ ho­dnih ob­do­bij. Hkra­ti pa na tr­gih ne­kda­nje ­SFRJ ne bo­mo ime­l i no­b e­n ih pro­s to­c a­r in­ skih spo­r a­zu­mov. Pri­ča­k u­je­ mo moč­n ej­š o kon­k u­r en­c o, pre­dno­sti slo­ven­skih pod­je­tij pa izgi­nja­jo, saj bo­mo izena­ če­ni z dru­gi­mi kon­k u­ren­ti iz EU. Po­lo­žaj na tr­gih ne­kda­ nje ­SFRJ se bo ra­zlikoval po dr­ž a­v ah in izdel­k ih. Na ve­č i­n i tr­g ov ne pri­č a­k u­j e­m o pomembnejših spre­memb, le v BiH se bo­do po­go­ji po­slo­ va­nja za­os­tri­li za­r a­di bi­stve­no viš­jih uvo­znih da­ja­tev, saj ta dr­ža­v a ni­ma skle­nje­ne­ga spo­r a­zu­ma z EU. Naš ­cilj je ohra­ni­ti tr­žni de­lež na­še­ga naj­po­memb­nej­še­ga izdel­k a na teh tr­gih Ar­ge­te, pri dru­gih pro­gra­mih pa že­li­mo ohra­

ni­ti ozi­ro­ma iz­bolj­ša­ti tr­žni po­lo­žaj. Pri­la­go­di­li smo se s se­li­tvi­jo pro­izvod­nje, iz­ko­ri­sti­li pa bo­mo še do­bro po­zna­ va­nje teh tr­gov, na­bav­nih vi­rov in zna­nje pri uprav­lja­nju pla­čil­nih tve­ganj. Us­tre­zno bo­mo pri­la­go­di­li tu­di pro­daj­ no-tr­ž enj­ske de­jav­no­sti. Dro­ga sta­vi na ­svoje blagov­ne znam­ke, ki so na teh tr­gih že uvel­jav­lje­ne."

To­n e Turn­š ek, pred­s e­d nik upra­ve Pi­vo­var­ne La­ško:"Pi­

vo­var­na La­ško je že pri­prav­lje­ na na ­v stop v EU, ­prav ta­ko tu­di ce­lot­na sku­pi­na. Pri­ča­k u­ je­mo la­hko, da bo kon­ku­ren­ca po­slej še izra­zi­tej­ša, kar se bo ­p rav go­t o­v o po­z na­l o pri ce­ nah. Z vsto­pom v EU se bo­do iz­ni­či­le tu­di pre­dno­sti, ki smo jih do­slej uži­va­li kot ­člani dr­ žav z dvo­stran­ski­mi spo­ra­zu­ mi. Ca­ri­ne na ju­žnih tr­gih bo­ do po­slej ena­ke za slo­ven­ske in ev­rop­ske po­nu­dni­ke. Za­to pa ima­mo dru­ge pre­dno­sti na teh tr­gih. Pred­vsem se po­zna­mo, na teh tr­gih smo že bi­li in se uspeš­no vra­ča­mo. Po­leg te­ga smo na do­lo­če­nih tr­gih že pri­sot­ni kot do­ma­či po­nu­dni­ki, kar bo olaj­ša­lo os­kr­bo­va­nje teh tr­gov. V zad­njih le­tih smo se do­bro pri­pra­vi­li na iz­zi­ve, ki jih pri­na­ša EU. V pri­ho­dno­sti bo­mo ­prav go­to­vo že­le­li ob­dr­ža­ti vo­dil­ni po­lo­žaj na do­ma­čem tr­gu, ši­ri­li pa se bo­mo tu­di v re­gi­ji. V tem tre­nut­k u je tež­ko re­či, ­kdaj in ka­ko, za­ go­to­vo pa bo­mo sku­ša­li iz­ko­ri­sti­ti no­tra­nje re­zer ­ve. ­Kjer to ne bo mo­go­če, bo­mo vla­ga­li v ob­sto­je­ča pod­je­tja.”

Foto: Aleš Beno

Težji izvoz na Hrvaško, v Makedonijo in BiH

25

DOBER DAN, EVRO­PA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEB­NA IZDA­JA

Foto: Barbara Reya

DOBER DAN, EVROPA

Foto: Urban Štebljaj

24

26

DOBER DAN, EVRO­PA

Davčna kon­ku­ren­ca, pri­lo­žnost za pod­jet­ne AN­DREJ ŠIR­CELJ, davč­ni sve­to­va­lec fi­nan­ce@fi­nan­ce-on.net

Raz­lič­nost davč­nih si­ste­mov v Ev­ rop­ski uni­ji po­me­ni, da ima­jo pod­ je­tja raz­lič­ne po­go­je po­slo­va­nja. Pro­sto pa se la­hko odlo­ča­jo o tem, kje bo­do po­slo­va­la in ka­te­ri dr­ža­vi bo­do pla­če­va­la dav­ke. Naj­no­vej­še in na­čr­tovane spre­mem­be davč­ne za­ko­no­da­je v ne­ka­te­rih dr­ža­vah člani­cah in ve­či­ni dr­žav pri­stop­nic ima­jo na­men, da spod­bu­ja­jo in­ve­ sti­ra­nje in pri­vab­lja­jo ka­pi­tal. Davč­na te­kma med dr­ža­va­mi člani­ca­mi se je pri­če­la. EU je del­no har­mo­ni­zi­ ra­la da­vek na do­da­no vre­ dnost in tro­ša­ri­ne, ni ji pa uspe­l o us­k la­d i­t i dav­k a na do­ho­dek prav­nih ­oseb. Za­to je pri dav­ku na do­da­no vre­ dnost spre­jet "pre­ho­dni" si­ stem obra­ču­na­va­nja, ki je za davč­ne­ga za­ve­zan­ca ­drag in ad­m i­n i­s tra­t iv­n o zah­t e­ven.

Slo­ve­ni­ja vsto­pa v davč­no te­kmo

nji prav­ne var­no­sti, stop­njah, olaj­ ša­vah, pri­ja­zno­sti uslu­žben­cev in Pod­jet­ni­ki (pa tu­di po­sa­me­ uslu­žbenk raz­lič­nih davč­nih or­ga­ zni­ki) se la­hko po­za­ni­ma­jo o stop­ nov in dru­gih de­jav­ni­kih, ki do­lo­ ča­jo "kon­ku­ren­čen davč­ni si­ PO­GO­STE DAVČ­NE SPOD­BU­DE MA­LIM POD­JE­TJEM stem". Pri de­lov­no in­ten­ziv­nih Ob­dav­či­tev do­bič­ka v po­sa­me­znih dr­ža­vah je la­hko po­mem­ben po­da­tek za od­lo­či­tev, kje od­pre­ti pod­je­tje. Pri pri­ pa­no­gah bo ver­jet­no po­memb­nej­ merja­vi pa je tre­ba upošte­va­ti, da v ­vseh dr­ža­vah ni­ma­jo enot­ne stop­nje ob­dav­či­tve. V Slo­ve­ni­ji de­ni­mo ve­lja ši de­jav­nik za od­lo­či­tev, v ka­te­ri 25-od­stot­na ob­dav­či­tev do­hod­kov prav­nih ­oseb, kar je ra­zme­ro­ma niz­ka stop­nja (ne­ka­te­re novin­ke, de­ni­mo balt­ske dr­ža­vi pla­če­va­ti dav­ke, vi­ši­na ob­ dr­ža­ve, so jo si­cer spu­sti­le že pre­cej ni­že). Ne­ka­te­re dr­ža­ve po­se­bej spod­bu­ja­jo ne­ka­te­re vr­ste pod­je­tij: na Ir­skem in v dav­či­tve de­la, pri ka­pi­tal­no in­ten­ Li­tvi ima­jo izra­zi­to niz­ke dav­ke za ma­la pod­je­tja, za ta pod­je­tja ima­jo nekoli­ko zni­ža­no davč­no stop­njo na pri­mer tu­di v ziv­nih pa, kakš­na je ob­dav­či­tev jeruzalem oglas finance.fh9 23/4/04 9:48 Page 1 Fran­ci­ji, Gr­či­ji, Lu­ksem­bur­gu, Ni­zo­zem­ski, Špa­ni­ji in Ve­li­ki Bri­ta­ni­ji; na Por­tu­gal­skem niž­je dav­ke pla­ču­je­jo pod­je­tja, ka­pi­ta­la. V davč­no te­kmo vsto­pa ka­te­rih osred­nja de­jav­nost ni tr­go­vi­na, pro­izvod­nja ali kme­tij­stvo. Slo­ve­ni­ja z no­vo ob­dav­či­tvi­jo de­la Po­leg ob­dav­či­tve do­bič­ka je po­mem­ben po­da­tek tu­di obre­me­ni­tev ­plač s pri­spev­ki in dru­gi­mi da­jat­va­mi. Po po­dat­kih, in ka­pi­ta­la, ki je do­lo­če­na v za­ko­ ki so jih GV Re­vi­je ob­ja­vi­le v knji­ži­ci Mo­ja Ev­ro­pa, so naj­manj obre­me­nje­ne pla­če na Ci­pru, Mal­ti in na Dan­skem, ra­ nu o dav­ku od od­hod­ka prav­nih V. C. J. zme­ro­ma niz­ki so tu­di pri­spev­ki na Ir­skem, v Lu­ksem­bur­gu in na Por­tu­gal­skem. ­oseb in (no­vem) za­ko­nu o do­hod­ ni­ni.

DDV: Z ITALIJO IN AVSTRIJO SMO SI ENAKI STOPNJE DAVKA NA DODANO VREDNOST (V %) Osnovna Znižana Zelo znižana Država stopnja stopnja stopnja Avstrija 20 10 in 12 Belgija 21 6 Ciper 15 5 Češka 22 5 Danska 25 Estonija 18 5 Finska 22 8 in 17 Francija 19,6 5,5 2,1 Grčija 18 8 4 Irska 21 12,5 4,2 Italija 20 10 4 Latvija 18 9 Litva 18 5 in 9 Luksemburg 15 6 3 Madžarska 25 12 Malta 15 5 Nemčija 16 7 Nizozemska 19 6 Poljska 22 7 Portugalska 17 5 in 12 Slovaška 19 Slovenija 20 8,5 Španija 16 7 Švedska 25 6 in 12 V. Britanija 17,5 5

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEB­NA IZDA­JA

Dav­ki vse ­bolj po­memb­ni Raz­lič­ni de­jav­ni­ki do­lo­ča­jo go­spo­dar­ske, so­ci­al­ne, fi­nanč­ne in dru­ge po­go­je, od ka­te­rih je odvi­sno, ali bo Uni­ja do­se­gla po­stav­ljen ­cilj: po­sta­ti naj­bolj kon­ku­renč­no go­spo­dar­stvo na sve­tu. ­Eden iz­med (ve­dno ­bolj) po­memb­nih de­jav­ni­kov so dav­ C M Y ki v naj­šir­šem po­me­nu be­se­de, ki do­lo­čajo davč­no os­no­vo, davč­ne stop­nje, olaj­ša­ve ... pa tu­di ka­ko­vost in skla­dnost pod­ za­kon­skih pred­pi­sov, sta­lišč in

­ nenj dr­žav­nih or­ga­nov z za­ko­ m ni, de­jan­ski od­nos davč­ne­ga or­ ga­na do davč­ne­ga za­ve­zan­ca, in­for­ma­tiv­na po­moč davč­ne­ga or­ga­na, da za­ve­za­nec pra­vil­no in pra­vo­č a­s no pla­č a da­vek, upošte­va­nje, da for­mal­na na­pa­ ka (de­ni­mo ad­mi­ni­stra­tiv­na na­ pa­ka pri pi­sa­nju nas­lo­va za­ve­ zan­ca) še ne po­me­ni tu­di pla­či­lo CM MY CY CMY K več­je­ga dav­ka, hi­trost re­še­va­nja pri­tožb za­ve­zan­ca. Vse to in še mar­si­kaj do­lo­ča "kon­ku­ren­čen" davč­ni si­stem in davč­no po­li­ti­ ko dr­ža­ve.

Vina Jeruzalem Ormoæ

Produkcija: HD d.o.o.

v novi podobi

Prelepe stopniËaste gorice ter njihova strma poboËja so koπËek nebes, v katera se Ëez dan upira sonce, hladne noËi pa ohranjajo odliËnosti, ki se skozi dan rojevajo v grozdnih jagodah.

Minister za zdravje opozarja: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ©KODUJE ZDRAVJU.

27

DOBER DAN, EVRO­PA

Trd boj za evrop­ski pro­ra­čun­ski denar MOJ­MIR ­MRAK, VAS­JA ­RANT, Eko­nom­ska fa­kul­te­ta fi­nan­ce@fi­nan­ce-on.net

Če­prav manj­ka do iz­te­ka ­tekoče fi­nanč­ne per­spek­ti­ve EU, ime­no­va­ne Agen­da 2000, več kot dve le­ti in pol, je 10. fe­bru­ ar­ja 2004 ev­rop­ska ko­mi­si­ja že pred­sta­vi­la ­svoj pred­log no­ve fi­nanč­ne per­spek­ti­ve za ob­dob­je 2007-2013. Z ­njim vsto­pa raz­pra­va o stra­te­ških vse­bin­skih in fi­nanč­nih usme­ri­tvah Uni­je v sred­nje­roč­nem ob­dob­ju v pol­ni tek. V raz­pra­vo se po­leg ko­mi­si­je vk­lju­ču­je ­vseh 25 ­članic EU.

Vir: Moja Evropa, GV Revije 2004

Jeruzalem Ormoæ VVS d.d., Kolodvorska 11, 2270 Ormoæ

Da­vek na do­ho­dek prav­nih ­o seb je v ­v seh ele­m en­t ih med dr­ža­va­mi člani­ca­mi raz­ li­čen.

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEB­NA IZDA­JA

No­v a f i­n anč­n a per­ spek­ti­va naj bi na izdat­kov­ ni ­s trani od­g o­v o­r i­l a na ključ­n e vse­b in­s ke iz­z i­v e EU v pri­h o­d no­s ti, kot so (1) sti­m u­l a­c i­j a go­s po­d ar­ ske ra­sti in za­po­slenosti na po­d la­g i spod­b u­j a­nja kon­ ku­r enč­n o­s ti (Li­z bon­s ka stra­te­gi­ja), (2) zmanj­še­v a­ nje eko­nom­skih in so­ci­al­ nih raz­lik v raz­šir­je­ni Uni­ ji, ki ji za­r a­di vsto­pa rev­ nej­ših dr­žav gro­zi pre­pad v ra­z vitosti med sta­r i­m i in no­v i­m i člani­c a­m i, (3) na­ dalj­nja re­for­ma kme­tij­ske po­li­ti­ke, ki us­tvar­ja vse­ga dva do tri od­stot­ke bru­to do­d a­n e vre­d no­s ti EU, a pre­j e­m a sko­r aj po­l o­v i­c o ­v seh pro­r a­č un­s kih izdat­ kov Uni­j e, in (4) sku­p na var­nost­na in obramb­na po­ li­ti­ka, ki bo kos iz­zi­vom 21. sto­le­tja, med ka­te­re spa­da tu­di va­ro­va­nje sku­pne zu­ na­nje me­je EU. Na pri­hod­ kov­ni ­strani pa se bo no­va fi­n anč­n a per­s pek­t i­v a so­ oča­l a s fi­n anč­n i­m i iz­z i­v i, ki se na­na­ša­jo na (1) sku­ pni ob­s eg raz­p o­l ož­l ji­v ih sred­stev, (2) struk­tu­ro vi­ rov fi­nan­ci­ra­nja in (3) na ko­r ek­c ij­s ki me­h a­n i­z em, na­menjen ome­je­va­nju ne­to pla­čil ­tistih ­članic, ki re­la­ tiv­n o naj­več pri­spe­v a­j o v pro­ra­čun EU. Pred­l og Ev­r op­s ke ko­ mi­si­je sku­ša v okvi­ru da­nih ome­ji­tev, pred­vsem že spre­ je­tih do­go­vo­rov, kot je npr.

bru­selj­ski do­go­vor o kme­ tij­stvu iz le­t a 2002, v čim več­j i me­r i od­g o­v oriti na ome­n je­n e iz­z i­v e. V tem smi­slu pred­log pred­vi­de­va pet glav­nih ka­te­go­rij izdat­ kov (­glej ta­be­lo).

Te­melj­no spo­ro­či­lo: več­ja ­rast, manj­še raz­ li­ke Glav­no spo­ro­či­lo pred­ lo­ga je: za do­se­ga­nje ci­ljev, ki od­g o­v ar­j a­j o go­s po­d ar­ skim in po­li­tič­nim iz­zi­vom EU v pri­ho­dno­sti, je tre­ba v no­vi fi­nanč­ni per­spek­ti­vi pri­l a­g o­d i­t i sestavo izdat­ kov; ti mo­r a­j o bi­t i ­b olj usmer­je­ni v zmanj­še­va­nje raz­lik v stop­njah go­spo­dar­ ske ra­zvitosti in v do­se­ga­ nje go­spo­dar­ske ra­sti, kar se ka­že v po­ve­če­va­nju de­ le­ža sred­stev, na­menje­nih "vz­dr­žni ra­sti". Pri tem mo­ ra glav­ni mo­tor ra­zvo­ja po­ sta­t i spod­b u­j a­nje kon­k u­ renč­n o­s ti, kar se kaže v po­v e­č e­v a­nju de­l e­ž a sred­ stev, na­menje­nih li­zbon­ski stra­te­gi­ji v okvi­r u "vz­dr­žne ra­sti" (­glej ­graf). Viš­ja go­ spo­dar­ska r­ ast bo EU omo­ go­ča­la tu­di do­se­ga­nje po­li­ tič­nih ci­ljev. Takš­ne usme­ ri­tve je mo­žno ob že skle­ nje­nih do­go­vo­rih do­se­či le z ab­so­lut­nim in re­la­tiv­nim po­ve­čanjem ce­lot­nih izdat­ kov, ki pa os­t a­ja­jo v okvi­r u sedanjih ome­j i­t ev pro­r a­ čun­s kih pri­h od­k ov (1,24 od­stot­ka bru­to na­ci­onal­ne­

KAJ JE NO­VA FI­NANČ­NA PER­SPEK­TI­ VA EU? V nasprotju z let­nim pro­r a­ču­nom Uni­je, ki je ­izvedbeni in­ stru­m ent jav­n ih fi­n anc EU, fi­n anč­n a per­s pek­t i­v a pomeni sred­nje­r oč­ni stra­te­ški in­s tru­ment, ki do­lo­ča usme­ri­tev jav­nih fi­nanc EU in fi­nanč­ni ­okvir za (tre­nut­no) se­dem­let­no ob­dob­je. Teh­nič­no je na­menje­na kre­pi­tvi pro­r a­čun­ske di­sci­pli­ne, nad­ zo­r u nad ras­tjo izdat­kov EU in omo­go­ča­nju te­ko­č e­ga po­te­k a vsa­ko­let­ne pro­r a­čun­ske pro­ce­du­r e, kon­ce­ptu­al­no pa naj bi pod­pi­r a­la vse­bin­ske pri­ori­te­te in ci­lje Uni­je, do­go­vor­je­ne na po­li­tič­ni rav­ni. Po­leg te­ga sred­nje­r oč­na fi­nanč­na per­spek­ti­va za vsa­k o po­s a­m e­z no le­t o sred­n je­r oč­n e­g a ob­d ob­j a do­l o­č a zgor­nje me­je za glav­ne ka­te­go­ri­je pred­vi­de­nih izdat­kov let­ne­ ga pro­r a­ču­na in zgor­njo me­jo ce­lot­ne­ga ob­se­ga let­ne­ga pro­ ra­ču­na. Če­prav sred­nje­r oč­na fi­nanč­na per­spek­ti­va ne pred­ stav­lja več­let­ne­ga pro­r a­ču­na, pa je fi­nanč­ni ­okvir, ki ga vse­ bu­je, ve­li­ko več kot ­zgolj pri­po­r o­či­lo, saj po­leg za­go­t av­lja­nja fi­nanč­ne di­sci­pli­ne in urav­no­te­ženosti ev­r op­ske­ga pro­r a­ču­na v ve­li­ki me­ri do­lo­ča sestavo izdat­kov let­nih pro­r a­ču­nov. For­ mal­no je fi­nanč­na per­spek­ti­va spre­je­t a na po­dla­gi medin­s ti­ tu­ci­onal­ne­ga do­go­vo­r a med ev­r op­skim par­la­men­tom, ev­r op­ sko ko­mi­si­jo in sve­tom Evropske unije.

ga do­hod­k a EU), saj pred­ log za po­ve­ča­nje re­la­tiv­ne­ ga de­le­ža izdat­kov pred­vi­ de­va več­ji iz­ko­ri­stek raz­po­ lož­lji­vih, a ne­raz­po­re­je­nih sred­stev.

Slo­ve­ni­ja ima do­bre štart­ne po­zi­ci­je Z vsto­pom v EU po­sta­ja Slo­ve­ni­ja ena­ko­pra­ven part­ ner in so­obli­ko­va­lec do­go­ vo­r a o no­v i fi­n anč­n i per­ spek­ti­v i, saj bo iz nje­g a v se­dem­let­nem ob­dob­ju de­le­ žna ta­ko pra­v ic kot ob­ve­ zno­sti. Za­to je v nje­nem in­ te­re­su, da je konč­ni do­go­ vor čim ­bolj v skla­du z vi­zi­ jo no­ve fi­nanč­ne per­spek­ti­ ve, vse­bo­va­no v do­ku­men­tu "Vse­bin­ske usme­ri­tve Re­pu­ bli­ke Slo­ve­ni­je za raz­go­vo­re o no­vi fi­nanč­ni per­spek­ti­vi Ev­rop­ske uni­je". Glavni na­ men te­ga do­k u­men­t a, ki ga je vla­da spre­je­la ko­nec se­ ptem­bra 2003 in je bil po­ sre­do­van ta­ko ev­rop­ski ko­ mi­si­ji kot člani­cam EU, je bil pra­v o­č a­s no obli­ko­v a­t i vse­bin­ska in fi­nanč­na pri­

PREDLOG EVROPSKE KOMISIJE O NOVI FINANČNI PERSPEKTIVI 2007-2013

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

Sredstva za prevzem obveznosti (v mio EUR, cene 2004) 1. Vzdržna rast

47.582 59.675 62.795 65.800 68.235 70.660 73.715 76.785

1. a Konkurenčnost za rast in zaposlenost

8.791 12.105 14.390 16.680 18.965 21.250 23.540 25.825

1. b Kohezija za rast in zaposlenost

38.791 47.570 48.405 49.120 49.270 49.410 50.175 50.960

2. Ohranjanje in upravljanje naravnih virov

56.015 57.180 57.900 58.115 57.980 57.850 57.825 57.805

43.735 43.500 43.673 43.354 43.034 42.714 42.506 42.293

od tega: kmetijstvo - cen. pod. in neposr. plač. 3 Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica

4. EU kot globalni partner

1.381

5. Administracija

3.436

Nadomestila

1.041

SKUPAJ SREDSTVA ZA PREVZEM OBVEZNOSTI

1.630

2.015

2.330

2.645

2.970

3.295

3.620

11.232 11.400 12.175 12.945 13.720 14.495 15.115 15.740 3.675

3.815

3.950

4.090

4.225

4.365

4.500

120.688 133.560 138.700 143.140 146.670 150.200 154.315 158.450

Sredstva za prevzem plačil (v % BDP) Sredstva za prevzem plačil

1,09

1,15

1,23

1,12

1,08

1,11

1,14

1,15

Razpoložljiva nerazporejena sredstva

0,15

0,09

0,01

0,12

0,16

0,13

0,10

0,09

1,24

1,24

1,24

1,24

1,24

1,24

1,24

1,24

Zgornja meja lastnih sredstev SKUPAJ SREDSTVA ZA PREVZEM PLAČIL

114.740 124.600 136.500 127.700 126.000 132.400 138.400 143.100

Vir: http://www.europa.eu.int/comm/budget/

ča­ko­v a­nja Slo­ve­n i­j e gle­d e usme­ri­tev EU v na­sled­njem sred­n je­r oč­n em ob­d ob­j u. Pri­merja­va te­ga do­ku­men­t a s fe­bru­ar­skim do­ku­men­tom

ko­mi­si­je ja­sno ka­že na do­ kaj vi­so­ko stop­njo skla­dno­ sti ­obeh pred­lo­gov. To je za Slo­ve­ni­jo do­bra podlaga za na­da­lje­va­nje po­ga­janj, ki se

bo­d o po pri­č a­k o­v an­j ih okre­pi­la po se­sta­vi no­ve ko­ mi­s i­j e no­vem­b ra, sklenila pa ko­nec le­t a 2005 ali ce­lo v za­čet­k u 2006.

26

DOBER DAN, EVRO­PA

Davčna kon­ku­ren­ca, pri­lo­žnost za pod­jet­ne AN­DREJ ŠIR­CELJ, davč­ni sve­to­va­lec fi­nan­ce@fi­nan­ce-on.net

Raz­lič­nost davč­nih si­ste­mov v Ev­ rop­ski uni­ji po­me­ni, da ima­jo pod­ je­tja raz­lič­ne po­go­je po­slo­va­nja. Pro­sto pa se la­hko odlo­ča­jo o tem, kje bo­do po­slo­va­la in ka­te­ri dr­ža­vi bo­do pla­če­va­la dav­ke. Naj­no­vej­še in na­čr­tovane spre­mem­be davč­ne za­ko­no­da­je v ne­ka­te­rih dr­ža­vah člani­cah in ve­či­ni dr­žav pri­stop­nic ima­jo na­men, da spod­bu­ja­jo in­ve­ sti­ra­nje in pri­vab­lja­jo ka­pi­tal. Davč­na te­kma med dr­ža­va­mi člani­ca­mi se je pri­če­la. EU je del­no har­mo­ni­zi­ ra­la da­vek na do­da­no vre­ dnost in tro­ša­ri­ne, ni ji pa uspe­l o us­k la­d i­t i dav­k a na do­ho­dek prav­nih ­oseb. Za­to je pri dav­ku na do­da­no vre­ dnost spre­jet "pre­ho­dni" si­ stem obra­ču­na­va­nja, ki je za davč­ne­ga za­ve­zan­ca ­drag in ad­m i­n i­s tra­t iv­n o zah­t e­ven.

Slo­ve­ni­ja vsto­pa v davč­no te­kmo

nji prav­ne var­no­sti, stop­njah, olaj­ ša­vah, pri­ja­zno­sti uslu­žben­cev in Pod­jet­ni­ki (pa tu­di po­sa­me­ uslu­žbenk raz­lič­nih davč­nih or­ga­ zni­ki) se la­hko po­za­ni­ma­jo o stop­ nov in dru­gih de­jav­ni­kih, ki do­lo­ ča­jo "kon­ku­ren­čen davč­ni si­ PO­GO­STE DAVČ­NE SPOD­BU­DE MA­LIM POD­JE­TJEM stem". Pri de­lov­no in­ten­ziv­nih Ob­dav­či­tev do­bič­ka v po­sa­me­znih dr­ža­vah je la­hko po­mem­ben po­da­tek za od­lo­či­tev, kje od­pre­ti pod­je­tje. Pri pri­ pa­no­gah bo ver­jet­no po­memb­nej­ merja­vi pa je tre­ba upošte­va­ti, da v ­vseh dr­ža­vah ni­ma­jo enot­ne stop­nje ob­dav­či­tve. V Slo­ve­ni­ji de­ni­mo ve­lja ši de­jav­nik za od­lo­či­tev, v ka­te­ri 25-od­stot­na ob­dav­či­tev do­hod­kov prav­nih ­oseb, kar je ra­zme­ro­ma niz­ka stop­nja (ne­ka­te­re novin­ke, de­ni­mo balt­ske dr­ža­vi pla­če­va­ti dav­ke, vi­ši­na ob­ dr­ža­ve, so jo si­cer spu­sti­le že pre­cej ni­že). Ne­ka­te­re dr­ža­ve po­se­bej spod­bu­ja­jo ne­ka­te­re vr­ste pod­je­tij: na Ir­skem in v dav­či­tve de­la, pri ka­pi­tal­no in­ten­ Li­tvi ima­jo izra­zi­to niz­ke dav­ke za ma­la pod­je­tja, za ta pod­je­tja ima­jo nekoli­ko zni­ža­no davč­no stop­njo na pri­mer tu­di v ziv­nih pa, kakš­na je ob­dav­či­tev jeruzalem oglas finance.fh9 23/4/04 9:48 Page 1 Fran­ci­ji, Gr­či­ji, Lu­ksem­bur­gu, Ni­zo­zem­ski, Špa­ni­ji in Ve­li­ki Bri­ta­ni­ji; na Por­tu­gal­skem niž­je dav­ke pla­ču­je­jo pod­je­tja, ka­pi­ta­la. V davč­no te­kmo vsto­pa ka­te­rih osred­nja de­jav­nost ni tr­go­vi­na, pro­izvod­nja ali kme­tij­stvo. Slo­ve­ni­ja z no­vo ob­dav­či­tvi­jo de­la Po­leg ob­dav­či­tve do­bič­ka je po­mem­ben po­da­tek tu­di obre­me­ni­tev ­plač s pri­spev­ki in dru­gi­mi da­jat­va­mi. Po po­dat­kih, in ka­pi­ta­la, ki je do­lo­če­na v za­ko­ ki so jih GV Re­vi­je ob­ja­vi­le v knji­ži­ci Mo­ja Ev­ro­pa, so naj­manj obre­me­nje­ne pla­če na Ci­pru, Mal­ti in na Dan­skem, ra­ nu o dav­ku od od­hod­ka prav­nih V. C. J. zme­ro­ma niz­ki so tu­di pri­spev­ki na Ir­skem, v Lu­ksem­bur­gu in na Por­tu­gal­skem. ­oseb in (no­vem) za­ko­nu o do­hod­ ni­ni.

DDV: Z ITALIJO IN AVSTRIJO SMO SI ENAKI STOPNJE DAVKA NA DODANO VREDNOST (V %) Osnovna Znižana Zelo znižana Država stopnja stopnja stopnja Avstrija 20 10 in 12 Belgija 21 6 Ciper 15 5 Češka 22 5 Danska 25 Estonija 18 5 Finska 22 8 in 17 Francija 19,6 5,5 2,1 Grčija 18 8 4 Irska 21 12,5 4,2 Italija 20 10 4 Latvija 18 9 Litva 18 5 in 9 Luksemburg 15 6 3 Madžarska 25 12 Malta 15 5 Nemčija 16 7 Nizozemska 19 6 Poljska 22 7 Portugalska 17 5 in 12 Slovaška 19 Slovenija 20 8,5 Španija 16 7 Švedska 25 6 in 12 V. Britanija 17,5 5

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEB­NA IZDA­JA

Dav­ki vse ­bolj po­memb­ni Raz­lič­ni de­jav­ni­ki do­lo­ča­jo go­spo­dar­ske, so­ci­al­ne, fi­nanč­ne in dru­ge po­go­je, od ka­te­rih je odvi­sno, ali bo Uni­ja do­se­gla po­stav­ljen ­cilj: po­sta­ti naj­bolj kon­ku­renč­no go­spo­dar­stvo na sve­tu. ­Eden iz­med (ve­dno ­bolj) po­memb­nih de­jav­ni­kov so dav­ C M Y ki v naj­šir­šem po­me­nu be­se­de, ki do­lo­čajo davč­no os­no­vo, davč­ne stop­nje, olaj­ša­ve ... pa tu­di ka­ko­vost in skla­dnost pod­ za­kon­skih pred­pi­sov, sta­lišč in

­ nenj dr­žav­nih or­ga­nov z za­ko­ m ni, de­jan­ski od­nos davč­ne­ga or­ ga­na do davč­ne­ga za­ve­zan­ca, in­for­ma­tiv­na po­moč davč­ne­ga or­ga­na, da za­ve­za­nec pra­vil­no in pra­vo­č a­s no pla­č a da­vek, upošte­va­nje, da for­mal­na na­pa­ ka (de­ni­mo ad­mi­ni­stra­tiv­na na­ pa­ka pri pi­sa­nju nas­lo­va za­ve­ zan­ca) še ne po­me­ni tu­di pla­či­lo CM MY CY CMY K več­je­ga dav­ka, hi­trost re­še­va­nja pri­tožb za­ve­zan­ca. Vse to in še mar­si­kaj do­lo­ča "kon­ku­ren­čen" davč­ni si­stem in davč­no po­li­ti­ ko dr­ža­ve.

Vina Jeruzalem Ormoæ

Produkcija: HD d.o.o.

v novi podobi

Prelepe stopniËaste gorice ter njihova strma poboËja so koπËek nebes, v katera se Ëez dan upira sonce, hladne noËi pa ohranjajo odliËnosti, ki se skozi dan rojevajo v grozdnih jagodah.

Minister za zdravje opozarja: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ©KODUJE ZDRAVJU.

27

DOBER DAN, EVRO­PA

Trd boj za evrop­ski pro­ra­čun­ski denar MOJ­MIR ­MRAK, VAS­JA ­RANT, Eko­nom­ska fa­kul­te­ta fi­nan­ce@fi­nan­ce-on.net

Če­prav manj­ka do iz­te­ka ­tekoče fi­nanč­ne per­spek­ti­ve EU, ime­no­va­ne Agen­da 2000, več kot dve le­ti in pol, je 10. fe­bru­ ar­ja 2004 ev­rop­ska ko­mi­si­ja že pred­sta­vi­la ­svoj pred­log no­ve fi­nanč­ne per­spek­ti­ve za ob­dob­je 2007-2013. Z ­njim vsto­pa raz­pra­va o stra­te­ških vse­bin­skih in fi­nanč­nih usme­ri­tvah Uni­je v sred­nje­roč­nem ob­dob­ju v pol­ni tek. V raz­pra­vo se po­leg ko­mi­si­je vk­lju­ču­je ­vseh 25 ­članic EU.

Vir: Moja Evropa, GV Revije 2004

Jeruzalem Ormoæ VVS d.d., Kolodvorska 11, 2270 Ormoæ

Da­vek na do­ho­dek prav­nih ­o seb je v ­v seh ele­m en­t ih med dr­ža­va­mi člani­ca­mi raz­ li­čen.

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEB­NA IZDA­JA

No­v a f i­n anč­n a per­ spek­ti­va naj bi na izdat­kov­ ni ­s trani od­g o­v o­r i­l a na ključ­n e vse­b in­s ke iz­z i­v e EU v pri­h o­d no­s ti, kot so (1) sti­m u­l a­c i­j a go­s po­d ar­ ske ra­sti in za­po­slenosti na po­d la­g i spod­b u­j a­nja kon­ ku­r enč­n o­s ti (Li­z bon­s ka stra­te­gi­ja), (2) zmanj­še­v a­ nje eko­nom­skih in so­ci­al­ nih raz­lik v raz­šir­je­ni Uni­ ji, ki ji za­r a­di vsto­pa rev­ nej­ših dr­žav gro­zi pre­pad v ra­z vitosti med sta­r i­m i in no­v i­m i člani­c a­m i, (3) na­ dalj­nja re­for­ma kme­tij­ske po­li­ti­ke, ki us­tvar­ja vse­ga dva do tri od­stot­ke bru­to do­d a­n e vre­d no­s ti EU, a pre­j e­m a sko­r aj po­l o­v i­c o ­v seh pro­r a­č un­s kih izdat­ kov Uni­j e, in (4) sku­p na var­nost­na in obramb­na po­ li­ti­ka, ki bo kos iz­zi­vom 21. sto­le­tja, med ka­te­re spa­da tu­di va­ro­va­nje sku­pne zu­ na­nje me­je EU. Na pri­hod­ kov­ni ­strani pa se bo no­va fi­n anč­n a per­s pek­t i­v a so­ oča­l a s fi­n anč­n i­m i iz­z i­v i, ki se na­na­ša­jo na (1) sku­ pni ob­s eg raz­p o­l ož­l ji­v ih sred­stev, (2) struk­tu­ro vi­ rov fi­nan­ci­ra­nja in (3) na ko­r ek­c ij­s ki me­h a­n i­z em, na­menjen ome­je­va­nju ne­to pla­čil ­tistih ­članic, ki re­la­ tiv­n o naj­več pri­spe­v a­j o v pro­ra­čun EU. Pred­l og Ev­r op­s ke ko­ mi­si­je sku­ša v okvi­ru da­nih ome­ji­tev, pred­vsem že spre­ je­tih do­go­vo­rov, kot je npr.

bru­selj­ski do­go­vor o kme­ tij­stvu iz le­t a 2002, v čim več­j i me­r i od­g o­v oriti na ome­n je­n e iz­z i­v e. V tem smi­slu pred­log pred­vi­de­va pet glav­nih ka­te­go­rij izdat­ kov (­glej ta­be­lo).

Te­melj­no spo­ro­či­lo: več­ja ­rast, manj­še raz­ li­ke Glav­no spo­ro­či­lo pred­ lo­ga je: za do­se­ga­nje ci­ljev, ki od­g o­v ar­j a­j o go­s po­d ar­ skim in po­li­tič­nim iz­zi­vom EU v pri­ho­dno­sti, je tre­ba v no­vi fi­nanč­ni per­spek­ti­vi pri­l a­g o­d i­t i sestavo izdat­ kov; ti mo­r a­j o bi­t i ­b olj usmer­je­ni v zmanj­še­va­nje raz­lik v stop­njah go­spo­dar­ ske ra­zvitosti in v do­se­ga­ nje go­spo­dar­ske ra­sti, kar se ka­že v po­ve­če­va­nju de­ le­ža sred­stev, na­menje­nih "vz­dr­žni ra­sti". Pri tem mo­ ra glav­ni mo­tor ra­zvo­ja po­ sta­t i spod­b u­j a­nje kon­k u­ renč­n o­s ti, kar se kaže v po­v e­č e­v a­nju de­l e­ž a sred­ stev, na­menje­nih li­zbon­ski stra­te­gi­ji v okvi­r u "vz­dr­žne ra­sti" (­glej ­graf). Viš­ja go­ spo­dar­ska r­ ast bo EU omo­ go­ča­la tu­di do­se­ga­nje po­li­ tič­nih ci­ljev. Takš­ne usme­ ri­tve je mo­žno ob že skle­ nje­nih do­go­vo­rih do­se­či le z ab­so­lut­nim in re­la­tiv­nim po­ve­čanjem ce­lot­nih izdat­ kov, ki pa os­t a­ja­jo v okvi­r u sedanjih ome­j i­t ev pro­r a­ čun­s kih pri­h od­k ov (1,24 od­stot­ka bru­to na­ci­onal­ne­

KAJ JE NO­VA FI­NANČ­NA PER­SPEK­TI­ VA EU? V nasprotju z let­nim pro­r a­ču­nom Uni­je, ki je ­izvedbeni in­ stru­m ent jav­n ih fi­n anc EU, fi­n anč­n a per­s pek­t i­v a pomeni sred­nje­r oč­ni stra­te­ški in­s tru­ment, ki do­lo­ča usme­ri­tev jav­nih fi­nanc EU in fi­nanč­ni ­okvir za (tre­nut­no) se­dem­let­no ob­dob­je. Teh­nič­no je na­menje­na kre­pi­tvi pro­r a­čun­ske di­sci­pli­ne, nad­ zo­r u nad ras­tjo izdat­kov EU in omo­go­ča­nju te­ko­č e­ga po­te­k a vsa­ko­let­ne pro­r a­čun­ske pro­ce­du­r e, kon­ce­ptu­al­no pa naj bi pod­pi­r a­la vse­bin­ske pri­ori­te­te in ci­lje Uni­je, do­go­vor­je­ne na po­li­tič­ni rav­ni. Po­leg te­ga sred­nje­r oč­na fi­nanč­na per­spek­ti­va za vsa­k o po­s a­m e­z no le­t o sred­n je­r oč­n e­g a ob­d ob­j a do­l o­č a zgor­nje me­je za glav­ne ka­te­go­ri­je pred­vi­de­nih izdat­kov let­ne­ ga pro­r a­ču­na in zgor­njo me­jo ce­lot­ne­ga ob­se­ga let­ne­ga pro­ ra­ču­na. Če­prav sred­nje­r oč­na fi­nanč­na per­spek­ti­va ne pred­ stav­lja več­let­ne­ga pro­r a­ču­na, pa je fi­nanč­ni ­okvir, ki ga vse­ bu­je, ve­li­ko več kot ­zgolj pri­po­r o­či­lo, saj po­leg za­go­t av­lja­nja fi­nanč­ne di­sci­pli­ne in urav­no­te­ženosti ev­r op­ske­ga pro­r a­ču­na v ve­li­ki me­ri do­lo­ča sestavo izdat­kov let­nih pro­r a­ču­nov. For­ mal­no je fi­nanč­na per­spek­ti­va spre­je­t a na po­dla­gi medin­s ti­ tu­ci­onal­ne­ga do­go­vo­r a med ev­r op­skim par­la­men­tom, ev­r op­ sko ko­mi­si­jo in sve­tom Evropske unije.

ga do­hod­k a EU), saj pred­ log za po­ve­ča­nje re­la­tiv­ne­ ga de­le­ža izdat­kov pred­vi­ de­va več­ji iz­ko­ri­stek raz­po­ lož­lji­vih, a ne­raz­po­re­je­nih sred­stev.

Slo­ve­ni­ja ima do­bre štart­ne po­zi­ci­je Z vsto­pom v EU po­sta­ja Slo­ve­ni­ja ena­ko­pra­ven part­ ner in so­obli­ko­va­lec do­go­ vo­r a o no­v i fi­n anč­n i per­ spek­ti­v i, saj bo iz nje­g a v se­dem­let­nem ob­dob­ju de­le­ žna ta­ko pra­v ic kot ob­ve­ zno­sti. Za­to je v nje­nem in­ te­re­su, da je konč­ni do­go­ vor čim ­bolj v skla­du z vi­zi­ jo no­ve fi­nanč­ne per­spek­ti­ ve, vse­bo­va­no v do­ku­men­tu "Vse­bin­ske usme­ri­tve Re­pu­ bli­ke Slo­ve­ni­je za raz­go­vo­re o no­vi fi­nanč­ni per­spek­ti­vi Ev­rop­ske uni­je". Glavni na­ men te­ga do­k u­men­t a, ki ga je vla­da spre­je­la ko­nec se­ ptem­bra 2003 in je bil po­ sre­do­van ta­ko ev­rop­ski ko­ mi­si­ji kot člani­cam EU, je bil pra­v o­č a­s no obli­ko­v a­t i vse­bin­ska in fi­nanč­na pri­

PREDLOG EVROPSKE KOMISIJE O NOVI FINANČNI PERSPEKTIVI 2007-2013

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

Sredstva za prevzem obveznosti (v mio EUR, cene 2004) 1. Vzdržna rast

47.582 59.675 62.795 65.800 68.235 70.660 73.715 76.785

1. a Konkurenčnost za rast in zaposlenost

8.791 12.105 14.390 16.680 18.965 21.250 23.540 25.825

1. b Kohezija za rast in zaposlenost

38.791 47.570 48.405 49.120 49.270 49.410 50.175 50.960

2. Ohranjanje in upravljanje naravnih virov

56.015 57.180 57.900 58.115 57.980 57.850 57.825 57.805

43.735 43.500 43.673 43.354 43.034 42.714 42.506 42.293

od tega: kmetijstvo - cen. pod. in neposr. plač. 3 Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica

4. EU kot globalni partner

1.381

5. Administracija

3.436

Nadomestila

1.041

SKUPAJ SREDSTVA ZA PREVZEM OBVEZNOSTI

1.630

2.015

2.330

2.645

2.970

3.295

3.620

11.232 11.400 12.175 12.945 13.720 14.495 15.115 15.740 3.675

3.815

3.950

4.090

4.225

4.365

4.500

120.688 133.560 138.700 143.140 146.670 150.200 154.315 158.450

Sredstva za prevzem plačil (v % BDP) Sredstva za prevzem plačil

1,09

1,15

1,23

1,12

1,08

1,11

1,14

1,15

Razpoložljiva nerazporejena sredstva

0,15

0,09

0,01

0,12

0,16

0,13

0,10

0,09

1,24

1,24

1,24

1,24

1,24

1,24

1,24

1,24

Zgornja meja lastnih sredstev SKUPAJ SREDSTVA ZA PREVZEM PLAČIL

114.740 124.600 136.500 127.700 126.000 132.400 138.400 143.100

Vir: http://www.europa.eu.int/comm/budget/

ča­ko­v a­nja Slo­ve­n i­j e gle­d e usme­ri­tev EU v na­sled­njem sred­n je­r oč­n em ob­d ob­j u. Pri­merja­va te­ga do­ku­men­t a s fe­bru­ar­skim do­ku­men­tom

ko­mi­si­je ja­sno ka­že na do­ kaj vi­so­ko stop­njo skla­dno­ sti ­obeh pred­lo­gov. To je za Slo­ve­ni­jo do­bra podlaga za na­da­lje­va­nje po­ga­janj, ki se

bo­d o po pri­č a­k o­v an­j ih okre­pi­la po se­sta­vi no­ve ko­ mi­s i­j e no­vem­b ra, sklenila pa ko­nec le­t a 2005 ali ce­lo v za­čet­k u 2006.

28 iedc.finance DTS

3/31/04

4:48 PM

DOBER DAN, ­EVROPA

Page 1

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • P ­ OSEBNA ­IZDAJA

Večja kon­ku­ren­ca pri jav­nih naro­či­lih

IEDC – POSLOVNA ØOLA BLED vabi na letoønje pomladne seminarje

Z enot­nim tr­gom jav­nih na­ro­čil je pri­ča­ko­va­ti več tu­jih po­nu­dni­kov, hkra­ti pa bo­do slo­ven­ska pod­je­tja ime­la več mo­žno­sti v tu­ji­ni ŽELJ­KA ZA­GO­RAC

DEJAVNOST VODIJ: POSLANSTVO, VIZIJA, STRATEGIJA IN AKCIJA

zelj­ka.za­go­rac@fi­nan­ce-on.net

Igral­ci na slo­ven­skem tr­gu jav­nih na­ro­čil, na ka­te­rem se je la­ni obr­ni­lo za pri­bli­žno 550 mi­li­jard to­lar­jev, bo­do od 1. ma­ja 2004 ­morali jav­na na­ro­či­la nad do­lo­če­no vre­dnos­tjo ob­javiti tu­di v ev­rop­skem ­uradnem li­stu. Z enot­nim tr­gom je pri­ča­ko­va­ti več tu­jih po­nu­dni­kov pri nas, hkra­ti pa bo­do slo­ven­ska pod­je­tja ime­la več mo­žno­sti v tu­ji­ni.

prof. dr. Pierre Casse Poslovna øola Solvay, Belgija

prof. Paul Claudel I.A.E. Aix-en-Provence, Francija

prof. dr. Maurice Saias I.A.E. Aix-en-Provence, Francija

IZ VSEBINE: Na seminarju bodo udeleæenci pregledali izzive, s katerimi se evropski voditelji (v zasebnem in javnem sektorju) sreœujejo v letu 2004, se seznanili z naœini vodenja za veœjo individualno, timsko in organizacijsko uspeønost ter preuœili modele vodenja za veœjo konkurenœnost v Evropi.

Seminar je namenjen predsednikom uprav podjetij in generalnim direktorjem, œlanom uprav in nadzornih svetov, najviøjim vodilnim v gospodarstvu, vladi in javnem sektorju. Seminar je v angleøœini.

MEDNARODNI MARKETING 7. – 9. junij 2004 Predaval bo prof. dr. Jean-Pierre Jeannet, profesor træenja in strategije na poslovni øoli IMD Lausanne ter redni profesor mednarodnega managementa na Babson Collegeu, ZDA. Seminar je namenjen managerjem, odgovornim za poslovanje na mednarodnih trgih, in strokovnjakom na podroœju træenja, ki podpirajo dejavnost podjetja na mednarodnih trgih.

IZ VSEBINE: Poudarek seminarja bo na mednarodnih træenjskih strategijah, kriterijih za oceno priloænosti na mednarodnih trgih, segmentaciji in komunikaciji ter rabi e-poslovanja na mednarodnih trgih. Seminar naj bi pomagal udeleæencem razviti celovit naœrt za pravilno pozicioniranje in uspeh na mednarodnih trgih.

VODENJE FINANC ZA URESNIŒEVANJE STRATEGIJE PODJETJA 14. – 16. junij 2004 Predaval bo prof. dr. Yiorgos Allayannis, profesor finanœnega managementa na Darden Business School, ZDA. Seminar je namenjen finanœnim direktorjem, banœnikom in generalnim direktorjem, ki se ukvarjajo z ocenjevanjem in finanœno uspeønostjo podjetja ter povezanostjo financ s korporacijskimi in poslovnimi strategijami. Seminar bo koristil tudi drugim vodilnim managerjem, ki si æelijo poglobiti razmerje financ in njihovega vpliva na poslovno okolje. Seminar je v angleøœini.

IZ VSEBINE: - Analiza finanœnih kazalnikov in finanœna situacija v podjetju; - priprava finanœnih projekcij; - ocena projekta v tveganih razmerah; - analiza projekta naloæb v osnovna sredstva; - zbiranje sredstev in stroøki za investicijsko vzdræevanje; - struktura kapitala v podjetju in politika dividend; - skladnost med poslovno strategijo in finanœnimi politikami; - tehnike vrednotenja podjetja; - strategija in vrednotenje zdruæitev in nakupov podjetij.

MEDNARODNI PODIPLOMSKI ØTUDIJ MANAGEMENTA INTERNATIONAL EXECUTIVE MBA - Modularni naœin øtudija; novi, dveletni øtudij v veœ modulih - Profesorji prihajajo z najboljøih evropskih in ameriøkih poslovnih øol - Predmeti povezujejo izobraæevanje za prakso z zahtevami spreminjajoœega se poslovnega okolja - Ugodni banœni krediti za plaœilo øolnine Dveletni øtudij EMBA se priœne 14. junija 2004. Prijave øe sprejemamo!

Do konca ne bomo vede­li, kako dobro se poga­ja­mo

Po oce­nah bo Slo­ve­ni­ja za pro­ra­čun­sko ob­dob­je 2007-2013 do­bi­la pre­cej več kot v tem ob­dob­ju; sce­na­ri­jev je več

Seminar je v angleøœini.

Za nadaljnje informacije nas pokliœite: IEDC – Poslovna øola Bled Preøernova cesta 33, 4260 Bled Slovenija Tel.: 04/ 57 92 500 Faks: 04/ 57 92 501 E-poøta: info@iedc.si Informacije o seminarju in prijavnico lahko najdete na spletnih straneh www.iedc.si

stro­kov­njak s po­ droč­ja jav­nih na­ro­ čil Ale­ksij Mu­ži­na. Jav­nih na­ro­čil v EU nad ome­nje­ni­ mi li­mi­ti je za oko­li 15 od­stot­kov ­vseh jav­nih na­ro­čil. Si­ cer pa se na ev­rop­ skem tr­gu jav­nih na­ro­čil na le­to obr­ ne oko­li 1.500 mi­li­ jard ev­rov. Z vsto­ pom v Ev­rop­sko uni­j o, po­u dar­j a Mu­ži­na, je na na­ šem tr­gu jav­nih na­

Pri­ča­ku­je­mo, da nam bo za pri­hod­nje pro­ra­čun­sko ob­dob­je uspe­lo spo­ga­ja­ti pre­cej več kot v ob­dob­ ju 2004-2006, ko bo­mo do­bi­li pri­bli­žno 0,3 od­stot­ka BDP, pra­vi An­dre­ja Je­ri­na iz slu­žbe za struk­ tur­no po­li­ti­ko in re­gi­onal­ni ra­zvoj.

­BOJANA ­HUMAR ­DEKLEVA ­bojana.hu­mar@fi­nan­ce-on.net

"Do kon­ca po­ga­janj za pro­ra­čun 2007-2013 ne bo­mo ve­de­li, ko­li­ko smo do­se­gli. Po na­po­ve­dih iz tre­tje­ga ko­he­zij­ske­ga po­ro­či­la ev­rop­ske ko­mi­si­je, o ka­te­rem se bo­mo še tr­do po­ga­ ja­li, naj bi ­ostal ­prag za do­de­lje­va­nje po­mo­či 75 od­stot­kov pov­preč­ja EU-25. Vre­dno­ti­li se bo­do po­da­tki o do­se­že­nem BDP za ob­dob­je 2001-2003. Iz­ra­čun za 2001 je na­re­jen, za 2002 in 2003 pa ju ne bo­mo ime­li do kon­ca 2005, ko se bo­do kon­ča­la po­ga­ja­nja ali bo­do ­vsaj v skle­pni fa­zi," pra­vi An­dre­ ja Je­ri­na iz slu­žbe za struk­tur­no po­li­ti­ko in re­gi­onal­ni ra­zvoj. Vse­ka­kor bo­mo do­bi­li več kot v ob­dob­ju 2004-2006, ko bo­mo iz nas­lo­va struk­tur­nih ukre­pov pre­je­li 0,3 od­stot­ka BDP. "Do kon­ca ne bo­mo ve­ de­l i, ali smo nad me­j o 75 od­s tot­kov ali pod njo. Po na­ših in­ter­nih iz­ra­ču­nih bo­ mo rav­n o ne­k je na me­ji," po­udar­ja An­dre­ja Je­ri­na, na­ mest­ni­ca di­rek­to­ri­ce vla­dne slu­žbe za struk­tur­no po­li­ti­ ko in re­gi­onal­ni ra­zvoj. "To je za nas tež­ko. Če bi nam­ reč ve­de­li, da bo­mo v ta­ko ime­n o­v a­n em cilj­n em ob­ moč­ju ena (­vanj so­di­jo re­gi­ je, ki ima­jo BDP na pre­bi­ val­c a po ku­p ni mo­č i manj­ši od 75 od­stot­kov pov­p reč­j a EU-25 in so de­lež­ne naj­več­je in­ten­zi­ te­te po­mo­či) tu­di v pri­ hod­nje, bi to bi­la za nas ra­z me­ro­m a bo­g a­t a pri­ ho­dnost, kar za­de­v a po­mo­či. Za­to smo bi­li ve­s e­l i tre­t je­g a ko­h e­z ij­ ske­ga po­ro­či­la. Ta ugo­tav­lja, da bo­d o do­l o­č e­n e dr­ž a­v e do­se­gle ­prag 75 od­stot­kov le za­ra­di sta­ti­stič­ne­ga učin­k a ši­ri­tve, ne pa za­ra­di go­spo­ dar­ske­g a ra­z vo­j a, to­rej po na­rav­ni po­ti. In da je tre­ba te re­gi­je obrav­na­va­ti dru­ga­ če kot ti­ste, ki de­jan­sko za­ ra­di ra­zvo­ja ­počasi iz­sto­pa­jo iz pro­gra­mov po­mo­či.

V pri­hod­nje bomo dobi­li veli­ko več kot ­doslej ­Deliti dr­ža­vo na re­gi­je le za­to, da bi do­bi­li več de­ nar­ja iz ev­rop­skih skla­dov, je pre­m a­l o, pra­v i Je­r i­n a. Obli­ko­va­nje re­gij je v Slo­ve­ ni­ji ­vodeno pred­vsem s sta­ li­šča in­te­re­sov na­ci­onal­nih raz­voj­nih po­li­tik. Ko­mi­si­ja je Slo­ve­ni­jo v ob­dob­ju 20042006 pre­po­zna­la kot eno re­ gi­jo. Če bi se de­li­li na dve ali

Po­mo­či 2004-2006: 0,3 % BDP Po­mo­či 2007-2013: naj­več 4 % BDP tri re­gi­je, bi se ­vsaj za­ho­dni del, pa tu­di osred­nji, po na­ rav­ni po­ti za­čel ­počasi iz­k­ lju­če­v a­ti iz po­mo­či, saj bi pre­se­gal pov­preč­je. "Sce­na­ ri­j ev je več, kon­k ret­n o o sred­stvih pa še ne bi že­le­la go­voriti, saj tre­nut­ni iz­ra­ču­ ni te­m e­l ji­j o na šte­v il­n ih pred­po­stav­kah. Zgor­nja me­ ja, ki jo la­hko spo­ga­ja­mo, je

šti­r i od­stot­ke slo­ven­ske­g a BDP. Pri­ča­ku­je­mo, da nam bo uspe­lo do­se­či pre­cej več kot v pro­ra­čun­skem ob­dob­ ju 2004-2006, ko bo­mo do­ bi­li oko­li 0,3 od­stot­ka BDP," po­jas­nju­je Je­ri­na.

Razpisi: inte­re­sa deset­krat več kot denar­ja Raz­lič­na mi­ni­str­stva so že za­če­la ob­jav­lja­ti raz­pi­se za čr­pa­nje sred­stev iz struk­tur­ nih skla­dov. "To je za nas pr­ vič, ne­neh­no se uspo­sab­lja­ mo in izme­nju­je­mo iz­kuš­nje. Mi­slim, da več­jih na­pak ne bo­mo na­re­di­li, ven­dar te­ža­ve bo­do," po­udar­ja Je­ri­na. Zgo­ vo­ren je po­da­tek, da je pov­ preč­je de­jan­skih pla­čil ­članic EU v pr­vem le­tu ­zgolj dva od­stot­ka ­vseh raz­po­lož­lji­vih sred­stev. Za­to ko­mi­si­ja ne­ neh­no opo­zar­ja, da mo­ra­jo bi­ti pro­jek­ti pri­prav­lje­ni. Na in­for­ma­tiv­nem raz­pi­su, ki ga je mi­ni­str­stvo za go­spo­dar­ stvo opra­vi­lo la­ni po­le­ ti, je bi­lo in­te­re­sa de­ set­krat več, kot je na vo­ljo de­nar­ja. To ka­že, da so pro­jek­ti pri­prav­ lje­ni. Ne sme­ m o po­ zabiti tu­di na po­mem­ ben ko­he­zij­ski ­sklad, iz ka­te­re­ga je Slo­ve­ni­ ji na­menje­nih 189 mi­li­jo­nov ev­rov (iz struk­tur­nih skla­ dov 237,5 mi­li­jo­na ev­rov) za okolj­sko in tran­sport­no in­ fra­struk­tu­ro (Slo­ve­ni­ja se s ko­mi­si­jo po­ga­ja za ­vsak pro­ jekt po­se­bej), še pra­vi Je­ri­ na. Do ko­he­zij­skih sred­stev so upra­vi­če­ne dr­ža­ve, ka­te­ rih BDP je niž­ji od 90 od­ stot­kov pov­preč­ja Uni­je.

JAVNO NAROČILO BO TREBA OBJAVITI V EVROPSKEM URADNEM LISTU ZA:

Infografika: Ciril Hrovatin

Seminar vodijo:

Foto: Urban Štebljaj

2. – 4. junij 2004

Stro­kov­njak s po­droč­ja jav­nih na­ro­čil Ale­ksij Mu­ži­na po­jas­nju­je, ka­te­ra na­ro­či­la bo tre­ba ob­javiti v ­uradnem gla­si­lu Ev­rop­ske sku­pno­sti, v ka­te­rem je­zi­ku in na kaj je tre­ba pa­zi­ti.

29

DOBER DAN, EVRO­PA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEB­NA IZDA­JA

• gradnje nad 5 mio EUR • blago nad 154.000 EUR • storitve nad 237.000 EUR ro­čil pri­ča­ko­va­ti več po­nu­dni­kov iz dru­gih ­članic. Hkra­ti pa bo­do slo­ven­ski po­nu­dni­ki ime­li več mož­no­sti v dru­gih člani­cah Uni­je.

IN­FOR­MA­ CIJ­SKI POR­ TAL DO JA­NU­A­ R­JA 2005

Preko Dunaja v Zahodno

Evropo.

Po no­ve­li­ra­nem za­ko­nu o jav­nih na­ ro­či­lih je pred­vi­de­na vz­po­sta­vi­tev enot­ne­ga in­for­ma­cij­ske­ga por­ta­la naj­po­zne­je do kon­ca ja­nu­ar­ja pri­hod­ nje le­to. Za­če­tek vel­jav­no­sti nje­go­ve upo­ra­be bo na­zna­nil fi­nanč­ni mi­ni­ ster. Do nje­go­ve vz­po­sta­vi­tve se vsa ob­ve­sti­la v zve­zi z jav­ni­mi na­ro­či­li ob­ jav­lja­jo v slo­ven­skem ­uradnem li­stu. prav­no ose­bo ali ime­ti po­dru­žni­co v dr­ža­vi, v ka­te­ri kan­di­di­ra­jo na jav­ni raz­pis, opo­zar­ja Mu­ži­na in do­da­ja, da v ne­ka­te­rih člani­cah, de­ni­mo Fran­ci­ji in Ita­li­ji, takš­ne po­go­je po­stav­lja­jo, če­prav ni­so skla­ dni z ev­rop­skim prav­nim re­dom.

Ob­ja­va v slo­ven­skem je­zi­ku Na­še na­roč­ni­ke je treba po­seb­ ej opo­zo­ri­ti, naj ce­lo­ten po­stopek od­da­je jav­ne­ga na­ro­či­la, jav­ni raz­ pis, raz­pi­sno do­ku­men­ta­ci­jo in po­ godbene do­ku­men­te vo­di­jo v slo­ ven­skem je­zi­ku. ­Zgolj po­vze­tek po­memb­nej­ših se­sta­vin raz­pi­sa mo­ra bi­ti objavljen v ­uradnem gla­ si­lu Ev­rop­skih sku­pno­sti v ura­dnih je­zi­kih EU. Od­da­ja po­nud­be v tu­ jem je­zi­ku mo­ra bi­ti izrec­no do­pu­ šče­na v raz­pi­sni do­ku­men­ta­ci­ji, o tem se odlo­ča na­roč­nik sam. Na­roč­ nik že v raz­pi­sni do­ku­men­ta­ci­ji ­določi, v ka­te­rem je­zi­ku naj po­nu­ dnik od­da po­nud­bo.

Ob­ve­zna bo ob­ja­va na­ro­či­la Naj­več 650 be­sed v ­uradnem gla­si­lu Ev­rop­ske sku­ pno­sti (Ten­ders elec­tro­nic ­daily Na­roč­nik mo­ra ta­ko ob ob­ja­ Pa­zi­ti na vi na in­for­ma­cij­skem por­ta­lu kot TED) za ­vseh 25 dr­žav ­članic, ko ne­ute­me­lje­ne zah­te­ve tu­di v ­uradnem gla­si­lu ev­rop­ske bo ocen­je­na vre­dnost jav­ne­ga na­ sku­pno­sti raz­po­la­ga­ti z do­ka­zom ro­či­la pre­se­gla za­kon­sko do­lo­če­ Od po­nu­dni­kov se ne sme o ­datumu, ko je ob­ve­sti­lo od­po­slal zah­te­va­ti, da mo­ra­jo usta­noviti ne li­mi­te. Ta je pri grad­njah pet v ob­j a­vo. Za ob­j a­vo v mi­li­jo­nov ev­rov, pri bla­gu ­uradnem gla­si­lu Ev­rop­ske 154 ti­soč ev­rov, pri sto­ri­ sku­p no­sti ob­sta­j a­j o na­ tvah pa pra­vi­lo­ma 237 ti­soč Od ponu­dni­kov se ne sme zah­te­ tančno do­lo­če­ni obraz­ci, ki ev­rov. "To po­me­ni, da bo­do va­ti, da mora­jo usta­noviti prav­no se mo­ra­jo iz­pol­ni­ti in v elek­ nad te­mi li­mi­ti za na­še na­ osebo ali imeti podru­žni­co v tron­ski ob­li­ki po­sre­do­va­ti v roč­ni­ke v dr­ža­vah Ev­rop­ ob­ja­vo. Ob­ja­ve so iz­ključ­no ske uni­je in za na­roč­ni­ke iz drža­vi, v kate­ri kan­di­di­ra­jo na v elek­tron­ski ob­li­ki in sme­jo dr­žav Ev­rop­ske uni­je v Slo­ javni raz­pis. ob­se­ga­ti naj­več eno ­stran ve­ni­ji ve­lja­la po­vsem ozi­ro­ma 650 be­sed. ena­ka pra­vi­la," opo­zar­ja

Earn miles with

Miles & More Pridružite se in pridobite:

od

€

285,–

Stockholm

od

€

250,–

Warsaw

Za cene veljajo posebni pogoji. Letališke pristojbine in takse niso vključene.

Zdaj z Austrian Airlines v še večjo Evropo Austrian Airlines Vam ponuja največje udobje pri potovanju, saj Vam nudi povezavo z več kot 50 destinacijami v 18 državah Zahodne Evrope – iz Ljubljane preko Dunaja. Dunajsko Mednarodno Letališče je najhitrejše in najbolj ugodno v Evropi ter je Vaše okno “številka ena“ za Zahodno Evropo – več kot 500 poletov tedensko. Za vse informacije obiščite naše internetne strani www.aua-si.com in www.aua-si.net. Rezervacijo ter nakup karte lahko opravite pri Vaši potovalni agenciji ali pri Austrian Airlines na ✆ 01 23 91 900.

28 iedc.finance DTS

3/31/04

4:48 PM

DOBER DAN, ­EVROPA

Page 1

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • P ­ OSEBNA ­IZDAJA

Večja kon­ku­ren­ca pri jav­nih naro­či­lih

IEDC – POSLOVNA ØOLA BLED vabi na letoønje pomladne seminarje

Z enot­nim tr­gom jav­nih na­ro­čil je pri­ča­ko­va­ti več tu­jih po­nu­dni­kov, hkra­ti pa bo­do slo­ven­ska pod­je­tja ime­la več mo­žno­sti v tu­ji­ni ŽELJ­KA ZA­GO­RAC

DEJAVNOST VODIJ: POSLANSTVO, VIZIJA, STRATEGIJA IN AKCIJA

zelj­ka.za­go­rac@fi­nan­ce-on.net

Igral­ci na slo­ven­skem tr­gu jav­nih na­ro­čil, na ka­te­rem se je la­ni obr­ni­lo za pri­bli­žno 550 mi­li­jard to­lar­jev, bo­do od 1. ma­ja 2004 ­morali jav­na na­ro­či­la nad do­lo­če­no vre­dnos­tjo ob­javiti tu­di v ev­rop­skem ­uradnem li­stu. Z enot­nim tr­gom je pri­ča­ko­va­ti več tu­jih po­nu­dni­kov pri nas, hkra­ti pa bo­do slo­ven­ska pod­je­tja ime­la več mo­žno­sti v tu­ji­ni.

prof. dr. Pierre Casse Poslovna øola Solvay, Belgija

prof. Paul Claudel I.A.E. Aix-en-Provence, Francija

prof. dr. Maurice Saias I.A.E. Aix-en-Provence, Francija

IZ VSEBINE: Na seminarju bodo udeleæenci pregledali izzive, s katerimi se evropski voditelji (v zasebnem in javnem sektorju) sreœujejo v letu 2004, se seznanili z naœini vodenja za veœjo individualno, timsko in organizacijsko uspeønost ter preuœili modele vodenja za veœjo konkurenœnost v Evropi.

Seminar je namenjen predsednikom uprav podjetij in generalnim direktorjem, œlanom uprav in nadzornih svetov, najviøjim vodilnim v gospodarstvu, vladi in javnem sektorju. Seminar je v angleøœini.

MEDNARODNI MARKETING 7. – 9. junij 2004 Predaval bo prof. dr. Jean-Pierre Jeannet, profesor træenja in strategije na poslovni øoli IMD Lausanne ter redni profesor mednarodnega managementa na Babson Collegeu, ZDA. Seminar je namenjen managerjem, odgovornim za poslovanje na mednarodnih trgih, in strokovnjakom na podroœju træenja, ki podpirajo dejavnost podjetja na mednarodnih trgih.

IZ VSEBINE: Poudarek seminarja bo na mednarodnih træenjskih strategijah, kriterijih za oceno priloænosti na mednarodnih trgih, segmentaciji in komunikaciji ter rabi e-poslovanja na mednarodnih trgih. Seminar naj bi pomagal udeleæencem razviti celovit naœrt za pravilno pozicioniranje in uspeh na mednarodnih trgih.

VODENJE FINANC ZA URESNIŒEVANJE STRATEGIJE PODJETJA 14. – 16. junij 2004 Predaval bo prof. dr. Yiorgos Allayannis, profesor finanœnega managementa na Darden Business School, ZDA. Seminar je namenjen finanœnim direktorjem, banœnikom in generalnim direktorjem, ki se ukvarjajo z ocenjevanjem in finanœno uspeønostjo podjetja ter povezanostjo financ s korporacijskimi in poslovnimi strategijami. Seminar bo koristil tudi drugim vodilnim managerjem, ki si æelijo poglobiti razmerje financ in njihovega vpliva na poslovno okolje. Seminar je v angleøœini.

IZ VSEBINE: - Analiza finanœnih kazalnikov in finanœna situacija v podjetju; - priprava finanœnih projekcij; - ocena projekta v tveganih razmerah; - analiza projekta naloæb v osnovna sredstva; - zbiranje sredstev in stroøki za investicijsko vzdræevanje; - struktura kapitala v podjetju in politika dividend; - skladnost med poslovno strategijo in finanœnimi politikami; - tehnike vrednotenja podjetja; - strategija in vrednotenje zdruæitev in nakupov podjetij.

MEDNARODNI PODIPLOMSKI ØTUDIJ MANAGEMENTA INTERNATIONAL EXECUTIVE MBA - Modularni naœin øtudija; novi, dveletni øtudij v veœ modulih - Profesorji prihajajo z najboljøih evropskih in ameriøkih poslovnih øol - Predmeti povezujejo izobraæevanje za prakso z zahtevami spreminjajoœega se poslovnega okolja - Ugodni banœni krediti za plaœilo øolnine Dveletni øtudij EMBA se priœne 14. junija 2004. Prijave øe sprejemamo!

Do konca ne bomo vede­li, kako dobro se poga­ja­mo

Po oce­nah bo Slo­ve­ni­ja za pro­ra­čun­sko ob­dob­je 2007-2013 do­bi­la pre­cej več kot v tem ob­dob­ju; sce­na­ri­jev je več

Seminar je v angleøœini.

Za nadaljnje informacije nas pokliœite: IEDC – Poslovna øola Bled Preøernova cesta 33, 4260 Bled Slovenija Tel.: 04/ 57 92 500 Faks: 04/ 57 92 501 E-poøta: info@iedc.si Informacije o seminarju in prijavnico lahko najdete na spletnih straneh www.iedc.si

stro­kov­njak s po­ droč­ja jav­nih na­ro­ čil Ale­ksij Mu­ži­na. Jav­nih na­ro­čil v EU nad ome­nje­ni­ mi li­mi­ti je za oko­li 15 od­stot­kov ­vseh jav­nih na­ro­čil. Si­ cer pa se na ev­rop­ skem tr­gu jav­nih na­ro­čil na le­to obr­ ne oko­li 1.500 mi­li­ jard ev­rov. Z vsto­ pom v Ev­rop­sko uni­j o, po­u dar­j a Mu­ži­na, je na na­ šem tr­gu jav­nih na­

Pri­ča­ku­je­mo, da nam bo za pri­hod­nje pro­ra­čun­sko ob­dob­je uspe­lo spo­ga­ja­ti pre­cej več kot v ob­dob­ ju 2004-2006, ko bo­mo do­bi­li pri­bli­žno 0,3 od­stot­ka BDP, pra­vi An­dre­ja Je­ri­na iz slu­žbe za struk­ tur­no po­li­ti­ko in re­gi­onal­ni ra­zvoj.

­BOJANA ­HUMAR ­DEKLEVA ­bojana.hu­mar@fi­nan­ce-on.net

"Do kon­ca po­ga­janj za pro­ra­čun 2007-2013 ne bo­mo ve­de­li, ko­li­ko smo do­se­gli. Po na­po­ve­dih iz tre­tje­ga ko­he­zij­ske­ga po­ro­či­la ev­rop­ske ko­mi­si­je, o ka­te­rem se bo­mo še tr­do po­ga­ ja­li, naj bi ­ostal ­prag za do­de­lje­va­nje po­mo­či 75 od­stot­kov pov­preč­ja EU-25. Vre­dno­ti­li se bo­do po­da­tki o do­se­že­nem BDP za ob­dob­je 2001-2003. Iz­ra­čun za 2001 je na­re­jen, za 2002 in 2003 pa ju ne bo­mo ime­li do kon­ca 2005, ko se bo­do kon­ča­la po­ga­ja­nja ali bo­do ­vsaj v skle­pni fa­zi," pra­vi An­dre­ ja Je­ri­na iz slu­žbe za struk­tur­no po­li­ti­ko in re­gi­onal­ni ra­zvoj. Vse­ka­kor bo­mo do­bi­li več kot v ob­dob­ju 2004-2006, ko bo­mo iz nas­lo­va struk­tur­nih ukre­pov pre­je­li 0,3 od­stot­ka BDP. "Do kon­ca ne bo­mo ve­ de­l i, ali smo nad me­j o 75 od­s tot­kov ali pod njo. Po na­ših in­ter­nih iz­ra­ču­nih bo­ mo rav­n o ne­k je na me­ji," po­udar­ja An­dre­ja Je­ri­na, na­ mest­ni­ca di­rek­to­ri­ce vla­dne slu­žbe za struk­tur­no po­li­ti­ ko in re­gi­onal­ni ra­zvoj. "To je za nas tež­ko. Če bi nam­ reč ve­de­li, da bo­mo v ta­ko ime­n o­v a­n em cilj­n em ob­ moč­ju ena (­vanj so­di­jo re­gi­ je, ki ima­jo BDP na pre­bi­ val­c a po ku­p ni mo­č i manj­ši od 75 od­stot­kov pov­p reč­j a EU-25 in so de­lež­ne naj­več­je in­ten­zi­ te­te po­mo­či) tu­di v pri­ hod­nje, bi to bi­la za nas ra­z me­ro­m a bo­g a­t a pri­ ho­dnost, kar za­de­v a po­mo­či. Za­to smo bi­li ve­s e­l i tre­t je­g a ko­h e­z ij­ ske­ga po­ro­či­la. Ta ugo­tav­lja, da bo­d o do­l o­č e­n e dr­ž a­v e do­se­gle ­prag 75 od­stot­kov le za­ra­di sta­ti­stič­ne­ga učin­k a ši­ri­tve, ne pa za­ra­di go­spo­ dar­ske­g a ra­z vo­j a, to­rej po na­rav­ni po­ti. In da je tre­ba te re­gi­je obrav­na­va­ti dru­ga­ če kot ti­ste, ki de­jan­sko za­ ra­di ra­zvo­ja ­počasi iz­sto­pa­jo iz pro­gra­mov po­mo­či.

V pri­hod­nje bomo dobi­li veli­ko več kot ­doslej ­Deliti dr­ža­vo na re­gi­je le za­to, da bi do­bi­li več de­ nar­ja iz ev­rop­skih skla­dov, je pre­m a­l o, pra­v i Je­r i­n a. Obli­ko­va­nje re­gij je v Slo­ve­ ni­ji ­vodeno pred­vsem s sta­ li­šča in­te­re­sov na­ci­onal­nih raz­voj­nih po­li­tik. Ko­mi­si­ja je Slo­ve­ni­jo v ob­dob­ju 20042006 pre­po­zna­la kot eno re­ gi­jo. Če bi se de­li­li na dve ali

Po­mo­či 2004-2006: 0,3 % BDP Po­mo­či 2007-2013: naj­več 4 % BDP tri re­gi­je, bi se ­vsaj za­ho­dni del, pa tu­di osred­nji, po na­ rav­ni po­ti za­čel ­počasi iz­k­ lju­če­v a­ti iz po­mo­či, saj bi pre­se­gal pov­preč­je. "Sce­na­ ri­j ev je več, kon­k ret­n o o sred­stvih pa še ne bi že­le­la go­voriti, saj tre­nut­ni iz­ra­ču­ ni te­m e­l ji­j o na šte­v il­n ih pred­po­stav­kah. Zgor­nja me­ ja, ki jo la­hko spo­ga­ja­mo, je

šti­r i od­stot­ke slo­ven­ske­g a BDP. Pri­ča­ku­je­mo, da nam bo uspe­lo do­se­či pre­cej več kot v pro­ra­čun­skem ob­dob­ ju 2004-2006, ko bo­mo do­ bi­li oko­li 0,3 od­stot­ka BDP," po­jas­nju­je Je­ri­na.

Razpisi: inte­re­sa deset­krat več kot denar­ja Raz­lič­na mi­ni­str­stva so že za­če­la ob­jav­lja­ti raz­pi­se za čr­pa­nje sred­stev iz struk­tur­ nih skla­dov. "To je za nas pr­ vič, ne­neh­no se uspo­sab­lja­ mo in izme­nju­je­mo iz­kuš­nje. Mi­slim, da več­jih na­pak ne bo­mo na­re­di­li, ven­dar te­ža­ve bo­do," po­udar­ja Je­ri­na. Zgo­ vo­ren je po­da­tek, da je pov­ preč­je de­jan­skih pla­čil ­članic EU v pr­vem le­tu ­zgolj dva od­stot­ka ­vseh raz­po­lož­lji­vih sred­stev. Za­to ko­mi­si­ja ne­ neh­no opo­zar­ja, da mo­ra­jo bi­ti pro­jek­ti pri­prav­lje­ni. Na in­for­ma­tiv­nem raz­pi­su, ki ga je mi­ni­str­stvo za go­spo­dar­ stvo opra­vi­lo la­ni po­le­ ti, je bi­lo in­te­re­sa de­ set­krat več, kot je na vo­ljo de­nar­ja. To ka­že, da so pro­jek­ti pri­prav­ lje­ni. Ne sme­ m o po­ zabiti tu­di na po­mem­ ben ko­he­zij­ski ­sklad, iz ka­te­re­ga je Slo­ve­ni­ ji na­menje­nih 189 mi­li­jo­nov ev­rov (iz struk­tur­nih skla­ dov 237,5 mi­li­jo­na ev­rov) za okolj­sko in tran­sport­no in­ fra­struk­tu­ro (Slo­ve­ni­ja se s ko­mi­si­jo po­ga­ja za ­vsak pro­ jekt po­se­bej), še pra­vi Je­ri­ na. Do ko­he­zij­skih sred­stev so upra­vi­če­ne dr­ža­ve, ka­te­ rih BDP je niž­ji od 90 od­ stot­kov pov­preč­ja Uni­je.

JAVNO NAROČILO BO TREBA OBJAVITI V EVROPSKEM URADNEM LISTU ZA:

Infografika: Ciril Hrovatin

Seminar vodijo:

Foto: Urban Štebljaj

2. – 4. junij 2004

Stro­kov­njak s po­droč­ja jav­nih na­ro­čil Ale­ksij Mu­ži­na po­jas­nju­je, ka­te­ra na­ro­či­la bo tre­ba ob­javiti v ­uradnem gla­si­lu Ev­rop­ske sku­pno­sti, v ka­te­rem je­zi­ku in na kaj je tre­ba pa­zi­ti.

29

DOBER DAN, EVRO­PA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEB­NA IZDA­JA

• gradnje nad 5 mio EUR • blago nad 154.000 EUR • storitve nad 237.000 EUR ro­čil pri­ča­ko­va­ti več po­nu­dni­kov iz dru­gih ­članic. Hkra­ti pa bo­do slo­ven­ski po­nu­dni­ki ime­li več mož­no­sti v dru­gih člani­cah Uni­je.

IN­FOR­MA­ CIJ­SKI POR­ TAL DO JA­NU­A­ R­JA 2005

Preko Dunaja v Zahodno

Evropo.

Po no­ve­li­ra­nem za­ko­nu o jav­nih na­ ro­či­lih je pred­vi­de­na vz­po­sta­vi­tev enot­ne­ga in­for­ma­cij­ske­ga por­ta­la naj­po­zne­je do kon­ca ja­nu­ar­ja pri­hod­ nje le­to. Za­če­tek vel­jav­no­sti nje­go­ve upo­ra­be bo na­zna­nil fi­nanč­ni mi­ni­ ster. Do nje­go­ve vz­po­sta­vi­tve se vsa ob­ve­sti­la v zve­zi z jav­ni­mi na­ro­či­li ob­ jav­lja­jo v slo­ven­skem ­uradnem li­stu. prav­no ose­bo ali ime­ti po­dru­žni­co v dr­ža­vi, v ka­te­ri kan­di­di­ra­jo na jav­ni raz­pis, opo­zar­ja Mu­ži­na in do­da­ja, da v ne­ka­te­rih člani­cah, de­ni­mo Fran­ci­ji in Ita­li­ji, takš­ne po­go­je po­stav­lja­jo, če­prav ni­so skla­ dni z ev­rop­skim prav­nim re­dom.

Ob­ja­va v slo­ven­skem je­zi­ku Na­še na­roč­ni­ke je treba po­seb­ ej opo­zo­ri­ti, naj ce­lo­ten po­stopek od­da­je jav­ne­ga na­ro­či­la, jav­ni raz­ pis, raz­pi­sno do­ku­men­ta­ci­jo in po­ godbene do­ku­men­te vo­di­jo v slo­ ven­skem je­zi­ku. ­Zgolj po­vze­tek po­memb­nej­ših se­sta­vin raz­pi­sa mo­ra bi­ti objavljen v ­uradnem gla­ si­lu Ev­rop­skih sku­pno­sti v ura­dnih je­zi­kih EU. Od­da­ja po­nud­be v tu­ jem je­zi­ku mo­ra bi­ti izrec­no do­pu­ šče­na v raz­pi­sni do­ku­men­ta­ci­ji, o tem se odlo­ča na­roč­nik sam. Na­roč­ nik že v raz­pi­sni do­ku­men­ta­ci­ji ­določi, v ka­te­rem je­zi­ku naj po­nu­ dnik od­da po­nud­bo.

Ob­ve­zna bo ob­ja­va na­ro­či­la Naj­več 650 be­sed v ­uradnem gla­si­lu Ev­rop­ske sku­ pno­sti (Ten­ders elec­tro­nic ­daily Na­roč­nik mo­ra ta­ko ob ob­ja­ Pa­zi­ti na vi na in­for­ma­cij­skem por­ta­lu kot TED) za ­vseh 25 dr­žav ­članic, ko ne­ute­me­lje­ne zah­te­ve tu­di v ­uradnem gla­si­lu ev­rop­ske bo ocen­je­na vre­dnost jav­ne­ga na­ sku­pno­sti raz­po­la­ga­ti z do­ka­zom ro­či­la pre­se­gla za­kon­sko do­lo­če­ Od po­nu­dni­kov se ne sme o ­datumu, ko je ob­ve­sti­lo od­po­slal zah­te­va­ti, da mo­ra­jo usta­noviti ne li­mi­te. Ta je pri grad­njah pet v ob­j a­vo. Za ob­j a­vo v mi­li­jo­nov ev­rov, pri bla­gu ­uradnem gla­si­lu Ev­rop­ske 154 ti­soč ev­rov, pri sto­ri­ sku­p no­sti ob­sta­j a­j o na­ tvah pa pra­vi­lo­ma 237 ti­soč Od ponu­dni­kov se ne sme zah­te­ tančno do­lo­če­ni obraz­ci, ki ev­rov. "To po­me­ni, da bo­do va­ti, da mora­jo usta­noviti prav­no se mo­ra­jo iz­pol­ni­ti in v elek­ nad te­mi li­mi­ti za na­še na­ osebo ali imeti podru­žni­co v tron­ski ob­li­ki po­sre­do­va­ti v roč­ni­ke v dr­ža­vah Ev­rop­ ob­ja­vo. Ob­ja­ve so iz­ključ­no ske uni­je in za na­roč­ni­ke iz drža­vi, v kate­ri kan­di­di­ra­jo na v elek­tron­ski ob­li­ki in sme­jo dr­žav Ev­rop­ske uni­je v Slo­ javni raz­pis. ob­se­ga­ti naj­več eno ­stran ve­ni­ji ve­lja­la po­vsem ozi­ro­ma 650 be­sed. ena­ka pra­vi­la," opo­zar­ja

Earn miles with

Miles & More Pridružite se in pridobite:

od

€

285,–

Stockholm

od

€

250,–

Warsaw

Za cene veljajo posebni pogoji. Letališke pristojbine in takse niso vključene.

Zdaj z Austrian Airlines v še večjo Evropo Austrian Airlines Vam ponuja največje udobje pri potovanju, saj Vam nudi povezavo z več kot 50 destinacijami v 18 državah Zahodne Evrope – iz Ljubljane preko Dunaja. Dunajsko Mednarodno Letališče je najhitrejše in najbolj ugodno v Evropi ter je Vaše okno “številka ena“ za Zahodno Evropo – več kot 500 poletov tedensko. Za vse informacije obiščite naše internetne strani www.aua-si.com in www.aua-si.net. Rezervacijo ter nakup karte lahko opravite pri Vaši potovalni agenciji ali pri Austrian Airlines na ✆ 01 23 91 900.

DOBER DAN, EVRO­PA

­POGLED OD ZUNAJ

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEB­NA IZDA­JA

Manj za kme­tij­stvo in Slovenija uspeš­na pri soci­alo, več za ­razvoj razi­skavah

uters Foto: Re

Spod­bu­da ma­lim in sred­njim pod­je­tjem

PHI­LIP­PE ­BUSQUIN, ev­rop­ski ko­mi­sar za po­droč­je ra­zi­skav fi­nan­ce@fi­nan­ce-on.net

Ra­zi­ska­ve in ra­zvoj so ena pr­ vih po­li­tik EU, ­kjer je ši­ri­tev že res­ nič­nost. Slo­ve­ni­ja že od za­čet­ka so­de­lu­je v še­stem okvir­nem pro­gra­ mu ena­ko­vre­dno z zdajš­nji­mi člani­ ca­mi Ev­rop­ske uni­je. So­de­lu­je tu­di v še­stem okvir­nem pro­gra­mu Eu­ra­ to­ma (2002-2006), ­pred tem pa je so­de­lo­va­la v pe­tih okvir­nih pro­gra­ mih EU in Eu­ra­to­ma (1998-2002). Do­slej je Slo­ve­ni­ja do­bro opra­ vi­la s pr­vi­mi raz­pi­si za še­sti okvir­ni prog­ram, saj je 840 so­de­lu­jo­čih iz Slo­ve­ni­je pri­ja­vi­lo ­svoje pred­lo­ge. Očit­no so slo­ven­ski znan­stve­ni­ki nav­du­še­ni nad skle­pa­njem no­vih ve­zi z ra­zi­sko­val­ci v zdajš­njih dr­ža­ vah člani­cah in dru­gih pri­sto­pni­cah. Ta prog­ra­ma sta po­ma­ga­la fi­ nan­ci­ra­ti ve­li­ko ra­zi­sko­val­nih pro­ jek­tov v Slo­ve­ni­ji. Pri­lo­žnost, da la­hko Slo­ve­ni­ja in dru­ge pri­sto­pni­ce ter kan­di­dat­ke so­de­lu­je­jo v teh pro­ gra­mih že ­pred član­stvom, je omo­ go­či­la nji­ho­vo in­te­gra­ci­jo v po­li­tič­ne pro­ce­se in spre­je­ma­nje od­lo­či­tev v EU ter že na za­čet­ni stop­nji še ­bolj raz­ja­sni­la po­li­ti­ke EU.

Bolj­ši do­stop do znan­ stve­nih pro­jek­tov Ši­ri­tev ­prav ta­ko za­go­tav­lja, da bo­do no­ve člani­ce ime­le bolj­ši do­ stop do so­de­lo­va­nja v znan­stve­nih pro­jek­tih, naj­no­vej­ših teh­no­lo­gij, dru­gih vo­dil­nih ra­zi­sko­val­cev in znan­stve­nih sre­dišč in po­ten­ci­al­nih po­slov­nih part­ner­jev. Do­stop do sred­stev še­ste­ga okvir­ne­ga prog­ra­ma po­ma­ga pri spod­bu­ja­nju ino­va­cij in teh­no­lo­ških ­izumov v Slo­ve­ni­ji, znan­stve­ni­kom po­ma­ga pre­to­pi­ti ide­je v tr­žni ­uspeh. Ev­rop­ska uni­ja ima la­hko tu­di ko­ri­sti od dol­ge slo­ven­ske tra­di­ci­je od­lič­no­sti v ra­zi­ska­vah in ino­va­ci­ jah. Slo­ve­ni­ja je moč­na part­ne­ri­ca s sko­raj se­dem ti­soč ra­zi­sko­val­ci in pro­ra­ču­nom za ra­zi­ska­ve 284 mi­li­jo­ nov ev­rov, kar po­me­ni 1,52 od­stot­ka bru­to do­ma­če­ga pro­izvo­da. Od ­vseh pri­sto­pnic naj­več pot­ro­ši za ra­zi­ska­ ve. Če­prav je ta de­lež niž­ji od pov­ preč­ja Ev­rop­ske uni­je, je še ve­dno viš­ji od tis­te­ga v ne­ka­te­rih člani­cah. Pri­ho­dnost slo­ven­skih ra­zi­ skav ima mo­žno­sti za ­uspeh. Na­čin

So­de­lo­va­nje v pro­gra­ mih, kot je še­sti okvir­ni prog­ram, po­ma­ga spod­bu­ja­ ti slo­ven­ska ma­la in sred­nja pod­je­tja, da bi pri­spe­va­la v mre­že od­lič­no­sti v znan­stve­nem ra­zi­sko­ va­nju. Te mre­že bo­do po­ma­ga­le go­ji­ti so­de­lo­va­nje in dol­go­roč­ne mre­že med slo­ven­ski­mi in ev­rop­ ski­mi ra­zi­sko­val­ni­mi eki­pa­mi. Nuj­ no je vz­dr­že­va­ti na­po­re za več­je so­ de­lo­va­nje ma­lih in sred­njih pod­je­tij ter in­du­stri­je v pro­gra­mih ra­zi­sko­va­ nja in teh­no­lo­ške­ga nap­red­ka, da bi za­go­to­vi­li ino­va­ci­je v pri­ho­dno­sti. Še­sti okvir­ni po­gram vse­bu­je tu­di do­lo­či­la za spod­bu­ja­nje ra­zi­ sko­val­nih ka­ri­er in mo­bil­no­sti. Slo­ ven­ski ra­zi­sko­val­ci se la­hko uspo­ sab­lja­jo v Ev­rop­ski uni­ji in se na­to vr­ne­jo do­mov ter ta­ko okre­pi­jo po­ ten­ci­al člo­ve­ških vi­rov v re­gi­ji. Ta­ko mla­di kot tu­di iz­ku­še­ni ra­zi­sko­val­ci iz Ev­rop­ske uni­je pa la­hko pre­bi­je­jo čas v slo­ven­skih la­bo­ra­to­ri­jih. To ne bo le okre­pi­lo po­ten­ci­ala člo­ve­ških vi­rov v Slo­ve­ni­ji, tem­več tu­di ve­zi z znan­stve­no sku­pnos­tjo v EU. Ven­dar pa je še­sti okvir­ni prog­ ram le orod­je, če­prav ze­lo po­memb­ no, ki po­ma­ga ­graditi pra­vi ev­rop­ski ra­zi­sko­val­ni pro­stor, no­tra­nji trg za ­znanost in zna­nje. Slo­ve­ni­ja bo ime­ la ve­li­ke ko­ri­sti od in­te­gra­ci­je v okvir­nem pro­gra­mu in od ra­zvo­ja ev­rop­ske­ga ra­zi­sko­val­ne­ga pro­sto­ ra. Na­da­lje­va­nje na­po­rov za re­for­ me in izved­bo na­dalj­njih de­jav­no­sti v ra­zi­ska­vah in ra­zvo­ju v Slo­ve­ni­ji bo po­ma­ga­lo ­graditi ­njen znan­stve­ ni sek­tor in go­spo­dar­stvo. Še­sti okvir­ni prog­ram je tu­di po­ mem­ben zi­dak pri spod­bu­ja­nju vla­ ganj v ra­zi­ska­ve na tri od­stot­ke bru­to do­ma­če­ga pro­izvo­da do le­ta 2010. Ta ­cilj je po­sta­vil ­svet v Bar­ce­lo­ni, na ka­te­rem so se pred­se­dni­ki dr­žav in ­vlad for­mal­no za­vezali, da bo­do po­ ve­ča­li vla­ga­nja v ra­zi­ska­ve in ra­zvoj v EU. To za­ve­zo je tre­ba po­ve­za­ti s po­vi­šanjem po­slov­nih sred­stev za dve tre­tji­ni ce­lot­ne na­lo­žbe. Ši­ri­tev omo­go­ča znan­stve­ni­ kom in in­že­nir­jem iz pri­sto­pnic in kan­di­datk, da pri­spe­va­jo ­svoje zna­ nje in iz­kuš­nje šir­šim iz­zi­vom ev­rop­ ske­ga ra­zi­sko­va­nja ter se po­ču­ti­jo kot del ev­rop­ske­ga ra­zi­sko­val­ne­ga pro­sto­ra. Dej­stvo je, da je Ev­ro­pa mno­go moč­nej­ša, ko zdru­ži si­le. Ev­rop­ski ra­zi­sko­val­ni pro­stor bo z go­jenjem znan­stve­ne od­lič­no­sti in ino­va­cij ­prek več­je­ga ev­rop­ske­ga so­de­lo­va­nja po­ma­gal spod­buditi tu­di go­spo­dar­sko ­rast v Slo­ve­ni­ji.

Slo­ven­ska pod­je­tja za­osta­ja­jo za teh­no­lo­ško rav­ni­jo tu­jih pod­je­ tij. V pov­preč­ju v ­vseh pa­no­gah za­osta­ja­jo za 56 do 63 od­stot­kov za pov­preč­jem dr­žav Ev­rop­ske uni­je v pro­duk­tiv­no­sti de­la, mer­je­ni z do­da­no vre­dnos­tjo na za­po­sle­ne­ga (Be­šter in Ur­šič, 2002). Za­osta­ja­ nje v teh­no­lo­ški ra­zvitosti se ka­že tu­di v izje­ mno niz­kem de­le­ žu iz­vo­za vi­so­ko­teh­no­lo­ških izdel­kov, ki je, kot ka­ž e sli­ ka, ve­li­ko pre­ni­zek gle­de na ra­ven ra­zvitosti Slo­ve­ ni­je. Po ra­zi­ska­vi ­OECD (2001) izdel­ki vi­ so­k e teh­no­lo­gi­je se­stav­lja­jo le ne­kaj več kot šti­ri od­stot­ke slo­ven­ske­ga iz­vo­za, hkra­ti pa ­okrog de­vet od­stot­kov če­ške­ga, do­brih 13 od­stot­kov eston­ske­ga, 23 od­stot­kov ma­džar­ ske­ga in de­ni­mo 47 od­stot­kov ir­ske­ga. Slo­ven­ska in­du­stri­ja bo kon­ku­renč­na na tr­gih raz­vi­tih dr­žav le, če se bo ­težišče ra­zvo­ja pre­ ma­kni­lo iz teh­no­lo­ško ­manj in­ten­ziv­nih v teh­no­lo­ško ­bolj in­ ten­ziv­ne pa­no­ge in če bo pod­je­tjem zno­traj pa­nog uspe­lo raz­vi­ti teh­no­ lo­ško nap­re­dne in ka­ko­vost­ne izdel­ke. Vla­ga­nja v ra­zi­ska­ve in ra­zvoj (R & R) so ­eden iz­med naj­po­memb­nej­ših de­jav­ni­kov ra­sti pro­duk­tiv­ no­sti. Pod­je­tja, ki na­me­nja­jo več­ji del pri­hod­kov v svo­jo last­no R&R de­jav­nost, la­že sle­di­jo sve­tov­nim teh­no­lo­škim gi­ba­njem in la­že inovi­ ra­jo ­svoje pro­izvo­de in pro­izvo­dne pro­ce­se ter ta­ko la­že ohra­nja­jo in izbolj­šu­je­jo svo­jo med­na­ro­dno kon­ku­renč­nost.

Po­ra­zne raz­me­re v Slo­ve­ni­ji Raz­me­re na po­droč­ju vla­ ganj v R & R in inovi­ra­nja so v Slo­ve­ni­ji po­ra­zne. Po zad­nji ino­ va­cij­ski an­ke­ti sta­ti­stič­ne­ga ura­da je le 27 od­stot­kov slo­ven­ skih in­du­strij­skih pod­je­tij ino­ va­tiv­nih, to­rej ima­jo ­vsaj eno pro­izvo­dno ali pro­ce­sno ino­va­ ci­jo na le­to. Pov­preč­je dr­žav Ev­ rop­ske uni­je je ­okrog 55 od­stot­ kov, v Nem­či­ji 70 od­stot­kov, na Ir­skem pa kar 78 od­stot­kov. Se­ve­da raz­me­re ne mo­re­jo bi­ti dru­gač­ne, če go­spo­dar­stvo in dr­ža­va sku­paj vlo­ži­ta v R & R le 1,5 od­stot­ka bru­to do­ma­če­ga pro­izvo­da na le­to; pov­preč­je EU je 1,9 od­stot­ka bru­to do­ma­če­ga pro­izvo­da. Hkra­ti pa pod­je­tja pri­ja­vi­jo le 40 pa­ten­tov pri Ev­ rop­skem pa­tent­nem ura­du na le­to, pod­je­tja v Ev­rop­ski uni­ji, Ja­pon­ski in ZDA pa šti­ri­krat več (­glej ta­be­lo 1). Na­tanč­nej­ši po­da­tki ka­že­ jo, da ra­zvi­tej­še dr­ža­ve EU vla­ ga­jo ve­li­ko več v R & R. Ta­ko Fin­ska vlo­ži 3,4 od­stot­ka bru­to do­ma­če­ga pro­izvo­da v R & R na le­to, Šved­ska pa 3,8 od­stot­ ka. Ven­dar pa so po­memb­ni ab­so­lut­ni zne­ski, na Fin­skem to po­me­ni 4,5 mi­li­jar­de ev­rov, na Šved­skem pa 9,4 mi­li­jar­de ev­rov na le­to (­glej ta­be­lo 2). Slo­ven­ska vla­ga­nja pa so le ­okrog 300 mi­li­jo­nov ev­rov. Ko­ li­ko teh­no­lo­ške­ga ra­zvo­ja si la­hko pri­vo­šči­mo v Slo­ve­ni­ji s 300 mi­li­jo­ni ev­rov, če ve­mo, da ra­zvoj no­ve­ga zdra­vi­la sta­ne od 0,5 do mi­li­jar­de ev­rov?! Po­dob­ no sla­bo je sta­nje na po­droč­ju šte­vi­la ra­zi­sko­val­cev, ­kjer po de­le­žu na ti­soč za­po­sle­nih za dva- do tri­krat za­osta­ja­mo za naj­ra­zvi­tej­ši­mi dr­ža­va­mi.

Davč­ne spod­bu­de, ne sub­ven­ci­je Nuj­na je cilj­na spod­bu­di­ tev teh­no­lo­ške­ga ra­zvo­ja ­prek po­ve­ča­nja izdat­kov za R & R. Da­mi­jan in Po­la­nec (2004) sva al­ter­na­tiv­nem go­spo­dar­skem pro­gra­mu za teh­no­lo­ško pre­ struk­tu­ri­ra­nje slo­ven­ske­ga go­ spo­dar­stva pred­la­ga­la po­stopno po­ve­ča­nje R & R izdat­kov na na­ci­onal­ni rav­ni na šti­ri od­stot­ ke bru­to do­ma­če­ga pro­izvo­da do le­ta 2013, in si­cer po­ve­če­va­ nje za 0,25 od­stot­ne toč­ke na le­to. Pred­la­ga­la sva, da od te­ga

­ALBINA ­KENDA al­bi­na.ken­da@fi­nan­ce-on.net

1,5

JO­ŽE P. DA­MI­JAN, Eko­nom­ska fa­kul­te­ta in In­ šti­tut za eko­nom­ska ra­zi­sko­va­nja, Ljub­lja­na; KU Le­uven, Bel­gi­ja fi­nan­ce@fi­nan­ce-on.net

R & R izda­tki R & R izda­tki Št. razi­sko­val­cev na (v % BDP) (v mlo EUR) 1.000 delov­ne sile 1,86 3.830 4,7 1,96 4.836 7,8 2,09 3.650 6,7 3,37 4.451 11,4 2,15 30.144 6,8 0,67 814 3,8 1,21 1.234 5,1 1,04 12.131 2,9 2,52 51.263 6,7 2,02 8.041 5,1 0,75 850 3,3 0,96 5.793 4,9 3,78 9.360 9,6 2,64 6.890 5,5 1,86 28.597 5,5 1,9 168.397 6,0 1,52 299 4,6

Vir: Surs, 2003

VLA­GA­NJA V R & R IN ŠTE­VI­LO PRI­JAV­LJE­NIH PATEN­TOV PRI EPA* R & R izda­tki (v % BDP) od tega (v %): • gospo­dar­stvo • drža­va • tuji­na Patenti pri EPA na mio preb.

O de­jan­skem pro­stem pre­to­ku ­oseb v Ev­rop­sko uni­jo so po­se­bej moč­no za­če­li ra­zmiš­lja­ti v osem­de­se­tih le­tih prejš­nje­ga sto­le­tja. Ta­ko se je le­ta 1985 pe­te­ri­ca, ki je vk­lju­če­va­la Bel­ gi­jo, Fran­ci­jo, Lu­ksem­burg, Nem­či­jo in Ni­zo­zem­sko, od­lo­či­la za od­pra­vo nad­zo­ra na med­se­boj­nih me­jah. Do­go­vor so skle­ni­li v lu­ksem­bur­ škem me­stu Sc­hen­gen in ga po­ime­ no­va­li sc­hen­gen­ski spo­ra­zum.

Dr­žav­lja­ni Slo­ve­ni­je se bo­do la­hko ­prek me­je v Ita­li­jo, Av­s­tri­jo ali na Ma­džar­sko ­brez kon­tro­le naj­prej od­pra­vi­li ko­nec le­ta 2006

VLA­GA­NJA V R & R IN ŠTE­VI­LO RAZI­SKO­VAL­CEV Avstrija Belgija Danska Finska Francija Grčija Irska Italija Nemčija Nizozemska Portugalska Španija Švedska Švica V. Britanija EU-15 Slovenija

ZAKAJ SE SCHEN­GEN­SKA MEJA IME­NU­JE SCHEN­GEN­SKA

Foto: Urban Štebljaj

de­la, po­sre­do­va­nja in uprav­lja­nja ra­zi­skav v Ev­rop­ski uni­ji je bil v prejš­njih le­tih ze­lo raz­li­čen od slo­ ven­ske­ga. Ven­dar pa Slo­ve­ni­ja po "uva­jal­nem ob­dob­ju" v pe­ tem okvir­nem pro­gra­mu bo­lje ­razume, ka­ko okvir­ni prog­ra­ mi Ev­rop­ske uni­je de­lu­je­jo in ka­ko se jih iz­va­ja. Da­nes je slo­ven­ski ra­zi­sko­val­ni sek­tor bo­lje or­ga­ni­zi­ran in ima več sti­kov z dru­gi­mi ra­zi­sko­val­ ci in ra­zi­sko­val­ni­mi cen­tri v dr­ža­vah člani­cah.

Raz­me­re na po­droč­ju vla­ganj v R & R in inovi­ra­nja so v Slo­ve­ni­ji po­ra­zne. Po zad­nji ino­va­cij­ski an­ke­ti sta­ti­stič­ne­ga ura­da je le 27 od­stot­kov slo­ven­skih in­du­strij­skih pod­je­tij ino­va­tiv­nih, to­rej ima­jo ­vsaj eno pro­izvo­dno ali pro­ce­sno ino­va­ci­jo na le­to. Pov­preč­je dr­žav Ev­rop­ske uni­je je ­okrog 55 od­stot­kov.

35

DOBER DAN, ­EVROPA

Brez mej­nih kon­trol naj­prej konec leta 2006

­POGLED OD ZNO­TRAJ

Slo­ve­ni­ja je moč­na part­ne­ri­ca s sko­ raj se­dem ti­soč ra­zi­sko­val­ci in pro­ ra­ču­nom za ra­zi­ska­ve 284 mi­li­jo­nov ev­rov, kar po­me­ni 1,52 od­stot­ka bru­ to do­ma­če­ga pro­izvo­da. Od ­vseh pri­ sto­pnic naj­več porabi za ra­zi­ska­ve.

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • ­POSEBNA ­IZDAJA

Slovenija 1,5

EU-15 1,9

Japonska 3,0

ZDA 2,7

53,3 40 6,2 40,7

**55,5 **35,0 ** 7,3 161,1

72,4 19,6 0,4 174,7

68,2 27,3

Vir: Surs, 2003; op.: * EPA - Evropski patent­ni urad; ** poda­tki za leto 1999.

169,8

od­stot­ne toč­ke za­go­to­vi dr­ža­va, pre­ osta­lih 2,5 od­stot­ne toč­ke pa mo­ra za­go­to­vi­ti go­spo­dar­stvo. Po­dob­no ra­zmer­je sred­stev za R & R (1 proti 2 v ko­rist go­spo­dar­stva) je tu­di na Šved­skem, pred­vi­de­va pa ga tu­di Sa­pir­je­vo po­ro­či­lo za člani­ce Ev­rop­ ske uni­je do le­ta 2013. Dr­ža­va naj spod­bu­di go­spo­dar­stvo za več­ja teh­ no­lo­ška vla­ga­nja z davč­ni­mi olaj­ša­ va­mi za so­de­lo­va­nje z uni­ver­zo ter z davč­nim spod­bu­janjem uved­be no­ vih "­high ­tech" pro­ce­sov in izdel­kov. Dr­ža­va naj se ­izogne ne­po­sre­dnim teh­no­lo­škim sub­ven­ci­jam, saj ta­ko omo­go­ča ar­bi­tra­ri­zem in spod­bu­ja ko­rup­ci­jo dr­žav­nih uslu­žben­cev. Slo­ven­ska dr­ža­va bi mo­ra­la do le­ta 2013 po­ve­ča­ti ­svoje izda­tke za R & R z zdajš­njih 0,7 na 1,5 od­stot­ ka bru­to do­ma­če­ga pro­izvo­da. Za spod­bu­ja­nje teh­no­lo­ške­ga pre­struk­ tu­ri­ra­nja, po­ve­ča­nja izdat­kov za R & R ter so­de­lo­va­nja z aka­dem­skim po­droč­jem na pod­jet­ni­ški rav­ni pa bi se dr­ža­va mo­ra­la od­po­ve­da­ti še de­lu zdajš­njih pri­hod­kov iz nas­lo­va dav­ka na do­bi­ček prav­nih ­oseb (ti so v le­tu 2002 ­znašali 1,4 od­stot­ka bru­to do­ma­če­ga pro­izvo­da). Ze­lo pre­prost iz­ra­čun ka­že, da bi dr­ža­vo teh­no­lo­ško pre­struk­tu­ri­ra­nje v le­tu 2013 sku­paj "sta­lo" naj­več ­okrog 2,1 od­stot­ka bru­to do­ma­če­ga pro­izvo­ da, če bi pod­je­tja ma­ksi­mal­no iz­ko­ ri­sti­la vse pre­dla­ga­ne davč­ne olaj­ša­ ve in bi bi­la nji­ho­va efek­tiv­na stop­ nja dav­ka od do­bič­ka ena­ka nič.

Okle­sti­ti so­ci­alo in kme­tij­ske sub­ven­ci­je Si v tem jav­no­fi­nanč­nem po­lo­ža­ ju Slo­ve­ni­ja ­sploh la­hko pri­vo­šči takš­ no po­ve­ča­nje izdat­kov za R & R in davč­ne olaj­ša­ve (iz­pad dav­kov)? La­ hko, ven­dar le z od­loč­nim me­ne­džer­ jem jav­nih fi­nanc, ki mu bo po eni ­strani uspe­lo po­bra­ti več­ji del ­zdaj "ute­ka­jo­čih" dav­kov, po dru­gi ­strani pa po­ce­ni­ti dr­ža­vo in okle­sti­ti so­ci­al­ne tran­sfer­je. Iz­ra­čun ka­že, da la­hko z ra­ci­ona­li­za­ci­jo dr­žav­nih izdat­kov ter po­koj­nin­sko in zdrav­s­tve­no re­for­mo dr­ža­va pri­var­ču­je tu­di za 6,5 od­stot­ka bru­to do­ma­če­ga pro­izvo­da pro­ra­čun­ skih izdat­kov na le­to. Dru­gi vir za jav­no­fi­nanč­ne pri­hran­ke, ki bi jih bi­lo mo­go­če pre­usme­ri­ti v teh­no­lo­ški ra­ zvoj, pa je okle­šče­nje pred­vi­de­nih po­ ve­ča­nih sub­ven­cij za kme­tij­stvo. Se­ ve­da pa je vpra­ša­nje, ali ima slo­ven­ ska dr­ža­va ­sploh kakš­no vi­zi­jo teh­no­ lo­ške­ga ra­zvo­ja, da o vo­lji za­re­za­ti v ne­ra­ci­onal­no dr­žav­no upra­vo in za­ seb­ne in­te­re­se, ki se na­pa­ja­jo iz pro­ra­ ču­na, ­sploh ne go­vo­rim.

Ob polni vzpostavitvi schengenskega režima do konca leta 2006 bo v Sloveniji le še šest mejnih prehodov.

Z vsto­pom v Ev­rop­sko uni­jo bo za dr­žav­lja­ne Slo­ve­ni­je na no­tra­njih me­jah EU (z Ita­li­jo, Av­s­tri­jo in Ma­džar­sko) ve­ljal pre­ho­dni re­žim. Od­prav­ljen bo ca­rin­ski, ne pa tu­di po­li­cij­ski nad­zor. Vse mej­ne kon­tro­le bo­do na ome­nje­nih me­jah do­ konč­no od­prav­lje­ne, ko se bo Slo­ve­ni­ja vk­lju­či­la v sc­hen­gen­ ski in­for­ma­cij­ski si­stem SIS II, kar se bo zgo­di­lo pred­vi­do­ma ko­nec le­ta 2006 ali na za­čet­ku le­ta 2007. V dru­gi po­lo­vi­ci le­ta 2006 bo nam­reč po­seb­na ko­mi­si­ja Ev­rop­ske uni­je v Slo­ve­ni­ji pre­ ve­ri­la, ali dr­ža­va iz­pol­nju­je po­ go­je za va­ro­va­nje ter nad­zor pot­ni­kov in bla­ga na zu­na­nji ev­rop­ski me­ji s Hr­va­ško. Če bo­do po­go­ji iz­pol­nje­ni, bo slo­ ven­sko-hr ­va­š ka me­ja la­hko po­sta­la sc­hen­gen­ska me­ja. To naj bi se po pri­ča­ko­van­jih zgo­ di­lo ko­nec le­ta 2006 ali na za­ čet­ku le­ta 2007, ta­krat pa bo­

do v ­celoti od­prav­lje­ne no­tra­ nje me­je z Ita­li­jo, Av­s­tri­jo in Ma­džar­sko.

Sku­pna mej­na kon­tro­la

V pred­ho­dnem ob­dob­ju bo­do na mej­nih pre­ho­dih z Av­s­tri­jo in Ma­džar­sko do kon­ ca le­ta vz­po­stav­lje­na sku­pna kon­trol­na me­sta, na ka­te­rih bo­do mej­ni nad­zor za dr­žav­ lja­ne EU oprav­lja­li sku­paj slo­ ven­ski ter av­s­trij­ski ozi­ro­ma

ZA SC­HEN­GEN­SKO ME­JO 650 MI­LI­JO­ NOV EV­ROV Stro­ški za vz­po­sta­vi­tev 670 ki­lo­me­trov dol­ge zu­na­nje me­je Ev­rop­ske uni­je v Slo­ve­ni­ji, ki bo te­kla po ko­pni in reč­ni dr­žav­ni me­ji med Slo­ve­ni­jo in Hr­va­ško, za­je­ma­jo na­lo­žbe v in­fra­struk­tu­ro in opre­mo, ma­te­ri­al­ne stro­ške in pla­če, po oce­nah pa bo­do do le­ta 2010 ­znašali oko­li 650 mi­ li­jo­nov ev­rov. V le­tih do 2006 bo Ev­rop­ska uni­ja pri­spe­va­la oko­li 45 od­ stot­kov ­vseh stro­škov vz­po­stav­lja­nja sc­hen­gen­ske me­je. Med le­to­ma 1999 in 2002 je Ev­rop­ska uni­ja iz prog­ra­ma Pha­re na­me­ni­la oko­li 43 mi­li­jo­nov ev­rov, la­ni 11 mi­li­jo­nov ev­rov, na po­dla­gi do­go­vo­ra iz fi­nanč­ne­ ga de­la pri­sto­pnih po­ga­janj pa se je EU za­ve­za­la, da bo med le­to­ma 2004 in 2006 pri­spe­va­la že 107 mi­li­jo­nov ev­rov. V okvi­ru no­ve fi­nanč­ne per­ spek­ti­ve 2007-2013 se Slo­ve­ni­ja kot pri­za­de­ta dr­ža­va tru­di, da bi se stro­ški za fi­nan­ci­ra­nje sc­hen­gen­ske me­je kot pro­ra­čun­ska po­stav­ka uvr­sti­li tu­di v pri­hod­nji več­let­ni pro­ra­čun Uni­je.

Noben cari­nik ne bo ostal brez dela Po vsto­pu v EU ne bo ­ostal ­brez de­la no­ben slo­ven­ski ca­ ri­nik za­ra­di za­pr­tja ca­rin, so nam po­vedali v ge­ne­ral­nem ca­ rin­skem ura­du. Od od­več­nih 330 ca­ri­ni­kov se jih bo 180 pre­ kva­li­fi­ci­ra­lo v po­liciste, pred­vi­do­ma 150 pa jih bo za­po­sle­nih v dru­gih dr­žav­nih or­ga­nih. Ca­ri­ni­ke bo­do tu­di pre­me­šča­li na dru­ga delov­na me­sta v ca­rin­ski slu­žbi. Na no­vi zu­na­nji me­ji EU (me­ja s Hr­va­ško) bo de­lo do­bi­lo 405 de­lav­cev, 98 pa v no­ tra­njo­sti dr­ža­ve na delov­nih me­stih, ki se na­na­ša­jo na no­ve na­lo­ge v zve­zi s pred­pi­si EU in ca­rin­sko pre­isko­val­no slu­žbo. Na po­li­ci­ji so po­vedali, da je 112 ca­ri­ni­kov že opra­vi­lo prog­ram pre­kva­li­fi­ka­ci­je za ­poklic po­licista, 50 pa ga bo oprav­lja­lo po 1. ma­ju. Kot so še ­dajali, bi po na­čr­tu za­po­slo­va­nja po­trebova­ li še oko­li 670 po­li­ci­stov. L. B.

ma­džar­ski po­licisti, in to en­ krat na­me­sto dva­krat kot do­ slej. Te­melj­na mej­na kon­tro­la (pre­gled oseb­nih do­k u­men­ tov) bo ve­lja­la za dr­žav­lja­ne Ev­rop­ske uni­je, dr­žav­lja­ne z ob­moč­ja ev­rop­ske­ga go­spo­ dar­ske­ga pro­sto­ra EEA in Švi­ ce. Za dr­žav­lja­ne tret­jih dr­žav bo mej­na kon­tro­la strož­ja. Na slo­v en­s ko-ita­l i­j an­s ki me­j i skup­ne­ga nad­zo­ra ne bo za­ra­ di po­manj­ka­nja us­tre­zne prav­ ne po­dla­ge in ga bo­do slo­ven­ ski in ita­li­jan­ski po­licisti še ­naprej oprav­lja­li ­ločeno.

Med Hr­va­ško in Slo­ve­ ni­jo ­prek 60 mej­nih pre­ho­dov Na dr­ž av­n i me­j i med Slo­ve­ni­jo in Hr ­va­ško je 37 mej­nih pre­ho­dov (24 med­na­ ro­dnih, 12 med­­držav­nih in en ma­lo­­obmej­ni), za ob­mej­ ni pro­met pa je pred­vi­de­nih še 27 ma­lo­ob­mej­nih pre­ho­ dov. Na med­na­ro­dnih mej­ nih pre­h o­d ih la­h ko me­j o pre­sto­pa­jo vsi, na med­dr­žav­ nih sa­mo dr­žav­lja­ni Slo­ve­ni­ je in Hr ­v a­š ke, na ma­l o­o b­ mej­nih pa le pre­bi­val­ci ob­ mej­nih ob­mo­čij.

Na sc­hen­gen­ski me­ji ­šest kon­trol­nih ­točk Po uve­lja­vi­tvi sc­hen­gen­ske­ ga ­režima bo pre­hod lju­di in bla­ ga, pre­voz ži­vih ­živali, me­sa, rast­ lin in zdra­vil ­prek zu­na­nje ev­rop­ ske me­je mo­goč sa­mo na še­stih mej­nih kon­trol­nih toč­kah, na ka­te­rih bo­do vz­po­stav­lje­ne vse tri ob­li­ke nad­zo­ra - po­li­cij­ski, ca­ rin­ski in in­špek­cij­ski. Te mej­ne kon­trol­ne toč­ke za­je­ma­jo: cest­ne mej­ne pre­ho­de Obrež­je, Gru­ škov­je in ­Jelšane, le­tališki mej­ni pre­hod Br­nik, že­le­zni­ški mej­ni pre­hod Do­bo­va in pri­staniški mej­ni pre­hod Ko­per. Po spo­ra­zu­ mu o ob­mej­nem pro­me­tu in so­ de­lo­va­nju med Slo­ve­ni­jo in Hr­ va­ško bo ob me­ji 27 mej­nih pre­ ho­dov za ob­mej­ni pro­met, ­kjer bo mej­ni re­žim svo­bo­dnej­ši.

ZA ZDAJ ŠE NE POZA­BI­MO NA POTNI LIST Dr­žav­lja­ni pri­sto­pnic, to­rej tu­di Slo­ve­ni­je, bo­do s ši­ri­tvi­jo pri­do­ bi­li pra­vi­co do po­to­va­nja zno­traj EU le z oseb­no iz­ka­zni­co, ven­dar nam ev­rop­ska ko­mi­si­ja svetuje, naj ne­kaj ča­sa ven­dar na pot vza­memo še pot­ni ­list.

Carinski posre­dni­ki v spe­ci­ali­zi­ra­ne logi­sti­ke

Po vsto­pu v EU bo ob de­lo oko­li 1.650 za­po­sle­nih v špe­di­ ci­ji, ca­rin­skih po­sre­dni­kov, ka­že­jo po­da­tki predla­ni oprav­lje­ne ra­zi­sko­val­ne na­lo­ge in­sti­tu­ta ­Prinz iz Por­to­ro­ža. Šte­vil­ka bo ver­jet­no še viš­ja za­ra­di iz­gu­be delov­nih ­mest v sprem­lje­val­nih de­jav­no­stih v špe­di­ter­skih pod­je­tjih, ad­mi­ni­stra­ci­ji in fi­nan­cah, pra­vi­jo na Go­spo­dar­ski zbor­ni­ci Slo­ve­ni­je (GZS). Ob mo­re­bit­ nem od­pu­šča­nju pre­se­žnih de­lav­cev bi bi­li sku­pni stro­ški špe­di­ter­skih ­družb za­ra­di ob­ve­zno­sti do od­pu­šče­nih de­lav­cev 22,5 mi­li­jo­na ev­rov. Stro­ški dr­ža­ve bi ­znašali 13,5 mi­li­jo­na ev­rov. Pred­vi­de­ni ukre­pi ob vsto­pu Slo­ve­ni­je v EU na po­droč­ ju špe­di­ci­je so pred­vsem pre­obra­zba špe­di­ter­skih pod­je­tij, ki so se ukvar­ja­la ve­či­no­ma s ca­rin­skim po­sre­dniš­tvom, v spe­ci­ ali­stič­na lo­gi­stič­na pod­je­tja. Po­droč­je lo­gi­sti­ke je v Slo­ve­ni­ji sla­bo raz­vi­to, za­ra­di če­sar za­osta­ja za Ev­ro­po in sve­tom, pra­ vi­jo na GZS. Pro­izvo­dna pod­je­tja se tu­di pre­ma­lo za­ve­da­jo po­me­na lo­gi­stič­nih stro­škov, po vsto­pu v EU pa bo­do pri­sil­je­ na iz­bolj­ša­ti or­ga­ni­za­ci­jo v lo­gi­sti­ki. L. B.

Infografika: Ciril hrovatin

30

34

DOBER DAN, EVROPA

SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEBNA IZDAJA

31

DOBER DAN, EVROPA

SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEBNA IZDAJA

SOFINANCIRANJE PROJEKTOV PODJETIJ IZ PROGRAMOV UNIJE

Viri: Moja Evropa, priročnik za življenje in delo v Evropski uniji; informacijski center delegacije evropske komisije v Sloveniji - zloženka Podjetniki v Evropski uniji; ministrstvo za informacijsko družbo; ministrstvo za okolje, prostor in energijo; ministrstvo za promet; agencija za učinkovito rabo in obnovljive vire energije; http:// www.evropska-unija.si/pages/evropska_unija/financna_pomoc/pomoc_mala_srednja_podjetja.html; spletne strani posameznih programov; Wotra, d. o. o.

Področje

Program

Sofinancirane dejavnosti

Delež sofinanciranja odobrenega projekta

Informacije (nacionalna kontaktna točka)

Spletne strani

okolje

Life III - okolje

inovativni razvojni projekti s področja varstva okolja

od 30 do 50 %

ministrstvo za okolje, prostor in energijo: Dušan Vojnovič, 01 309 4209, dusan.vojnovic@gov.si

http://europa.eu.int/comm/environment/life/home.htm

narava

Life III - narava

kompleksni naravovarstveni projekti, ki predvidevajo ukrepe za uresničevanje ciljev direktive o pticah in direktive o habitatih

od 50 do največ 75 %

ministrstvo za okolje, prostor in energijo: Vesna Kolar Planinšič, 01 478 7388, 01 478 7390, vesna.kolar-planinsic@gov.si

http://europa.eu.int/comm/environment/life/home.htm

energija in okolje

Intelligent Energy for Europe (2003-2006)

podpora netehnološkim dejavnostim na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije (4 področja: SAVE – izboljšanje energetske učinkovitosti v stavbah in industriji; ALTENER – promocija novih in obnovljivih virov energije za proizvodnjo električne energije in toplote iz obnovljivih virov energije; STEER – podpora iniciativam, ki se nanašajo na vse energetske vidike v transportu (diverzifikacija goriv, obnovljivi viri, energetska učinkovitost); COOPENER – promocija obnovljivih virov in učinkovite rabe energije v državah v razvoju)

­50 %

agencija za učinkovito rabo in obnovljive vire energije: Boris Selan, 01 300 6998, boris.selan@gov.si

http://europa.eu.int/comm/energy/intelligent/index_en.html; http://www.aure.si/

inovacije, znanost, tehnologija, raziskave, razvoj

Šesti okvirni program za raziskave in tehnološki razvoj (2002-2006)

program je po tematiki razdeljen na 7 prednostnih področij (znanosti o življenju, genomika in biotehnologija za zdravje; tehnologije informacijske družbe; nanotehnologije in nanoznanosti, multifunkcionalni materiali na podlagi novih znanj ter nove proizvodne metode in naprave; aeronavtika in vesolje; kakovost in varnost živil; trajnostni razvoj, globalne spremembe in ekosistemi; državljani in upravljanje na znanju temelječe družbe); do sofinanciranja so upravičene dejavnosti, ki povečujejo konkurenčnost evropskega gospodarstva ter znanstveno in tehnološko odličnost, mrežno povezovanje, štipendije in raziskovalno-izobraževalni programi

odvisno od instrumenta: mreže odličnosti (do 25 %), integrirani projekti (od 35 do 100 %), posebni ciljni raziskovalni in inovacijski projekti (do 50 %), sodelovanje pri skupnih nacionalnih programih več držav članic EU (n. p.), posebni raziskovalni programi za mala in srednja podjetja (do 50 %), aktivnosti za razvoj človeških virov in mobilnost (do 100 %; če je treba, lahko vnaprej določen znesek), koordinacijske aktivnosti (do 100 %), posebne podporne aktivnosti (do 100 %; če je treba, lahko vnaprej določen znesek), posebne spodbude za promocijo raziskovalne infrastrukture (do 100 %; če je treba, lahko vnaprej določen znesek)

ministrstvo za šolstvo, znanost in šport: Albin Babič, 01 478 4688, albin.babic@gov.si

http://www.rtd.si; http://europa.eu.int/comm/research/ fp6/index_en.html

industrijsko-razvojni projekti, tehnološki razvoj

Eureka

mednarodno sodelovanje pri industrijsko-razvojnih projektih; pospeševanje tehnološkega razvoja in razvoja visokih tehnologij (prednost imajo projekti na področju energetskih tehnologij, medicine in biotehnologije, komunikacij, informacijske tehnologije, prometa, novih materialov, robotike in proizvodne avtomatizacije, laserjev in okolja)

slovenskim organizacijam, ki se vključijo v projekte Eureke, ministrstvo za gospodarstvo odobri subvencije do 25 % slovenskega deleža v projektu oz. največ 12 milijonov tolarjev na leto

ministrstvo za gospodarstvo: Erik Potočar, 01 478 33 02, erik.potocar@gov.si

http://www.rtd.si; http://www.eureka.be

informacijska družba, vsebine na internetu

eVsebine

sofinanciranje projektov razvoja vsebin in storitev na internetu (izboljšanje dostopa in pospeševanje uporabe informacij javnega značaja, večjezična in kulturno raznovrstna obogatitev digitalnih vsebin in povečanje dinamike trga digitalnih vsebin)

višina sofinanciranja odvisna od razpisa

ministrstvo za informacijsko družbo: Samo Zorc, 01 478 83 64, samo.zorc@gov.si

http://mid.gov.si; http://mid.gov.si/mid/mid.nsf/0/BF8ACC7850D90771C1256E3E002D71A7?OpenDocument; http://mid.gov.si/mid/mid.nsf/0/083C2A639AA590F6C1256B05004EECD3?OpenDocument

informacijska družba, storitve na internetu

eTen

vzpostavitev elektronskih storitev na internetu (program sofinancira projekte za vzpostavitve storitev in aplikacij na področju e-uprave, e-zdravja, e-vključenosti, e-učenja, e-poslovanja, naprednih mobilnih storitev in storitev s področja varnosti interneta)

odvisno od vrste projekta: projekti tržnega preverjanja (do 50 %), projekti začetne vzpostavitve (do 10 %), spremljevalni ukrepi (sofinanciranje do 300 tisoč evrov)

ministrstvo za informacijsko družbo: Dimitrij Skaza, 01 478 83 57, dimitrij.skaza@gov.si

http://mid.gov.si/mid/mid.nsf/0/805A14F017DD7DB5C1256E0D003866F2?OpenDocument

izobraževanje

Socrates

sofinanciranje projektov mobilnosti in izmenjav; skupni razvoj kurikulumov; šolski projekti; izmenjave učiteljev in univerzitetnega osebja; uporaba računalniško podprtih metod učenja na daljavo in evropsko mrežno povezovanje med izobraževalnimi ustanovami; mala in srednja podjetja lahko sodelujejo v nekaterih pobudah Socratesovih podprogramov (Comenius - spodbuja mednarodno sodelovanje med šolami; Erasmus - spodbuja mobilnost študentov; Grundtvig - izobraževanje odraslih; Lingua - učenje in poučevanje jezikov; Minerva - učenje na daljavo)

višina sofinanciranja odvisna od programa oz. podprograma

center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja: Maja Mihelič Debeljak , 01 586 42 35, 01 586 42 51, maja.mihelic-debeljak@cpi.si

http://www.cpi.si; http://europa.eu.int/comm/education/ programmes/socrates/socrates_en.html

poklicno usposabljanje

Leonardo da Vinci II

projekti, ki razvijajo nove načine poklicnega usposabljanja ali izboljšujejo sedanje; sofinanciranje usposabljanja delavcev, mladih, nezaposlenih, skupin, ki potrebujejo posebne oblike usposabjanja, in drugih ciljnih skupin; projekti, ki povečujejo znanje tujih jezikov

v povprečju od 70 do 100 % (odvisno od trajanja, lokacije, oblike ... usposabljanja)

center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja: Alenka Flander, 01 586 42 36, 01 586 42 51, alenka.flander@cpi.si

http://www.cpi.si; http://europa.eu.int/comm/education/ programmes/leonardo/leonardo_en.html

promet

Tempo

razvoj inteligentnih transportnih sistemov in storitev na evropski cestni mreži (na primer elektronsko plačilo cestnine, obveščanje o nezgodah na cestah, upravljanje, nadzor in informiranje v prometu ...)

od 10 oziroma 20 do 50 %

ministrstvo za promet: Dean Herenda, 01 478 82 12, dean.herenda@gov.si

http://europa.eu.int/comm/transport/themes/network/english/its/html/its_activities.html

PROGRAMI POMOČI PO REGIJAH

Viri: služba vlade za evropske zadeve; http://europa.eu.int/comm/europeaid/index_en.htm; informacijski center delegacije evropske komisije v Sloveniji - zloženka Podjetniki v Evropski uniji

Program

Obseg sredstev v obdobju 20002006 (v mrd EUR)

Države, v katerih podjetja lahko kandidirajo na razpisih

Področja/dejavnosti

Posrednik sredstev (prek javnih razpisov)

Informacije

Spletne strani

CARDS (Community Assistance for Reconstruction, Development and Stabilisation)

4,6

Albanija, BiH, Hrvaška, Makedonija, Srbija in Črna gora (Srbija, Črna gora in Kosovo)

reforma javne uprave, pravosodje, zdravstvo, ekonomska obnova (energetika in druge javne storitve, transport, infrastruktura, voda, okolje, stanovanjska gradnja ...), socialni razvoj in civilna družba (izobraževanje, civilna družba, mediji)

European Agency for Reconstruction in delegacije evropske komisije v Albaniji, BiH, Hrvaški, Makedoniji, Srbiji in Črni gori

European Agency for Reconstruction, Thessaloniki (+30 2310 505 100); delegacija evropske komisije v Albaniji (+355 42 28 320); delegacija evropske komisije v BiH (+387 33 66 60 44), delegacija evropske komisije na Hrva­škem (+385 1 48 69 500), delegacija evropske komisije v Makedoniji (+389 2 312 20 32), delegacija evropske komisije v Srbiji in Črni gori (+381 11 367 24 11)

http://www.europa.eu.int/comm/europeaid/projects/cards/indeks_en.htm; http://europa.eu.int/comm/europeaid/tender/index_en.htm; http://www.ear.eu.int; http://www. delalb.cec.eu.int; http://www.delbih.cec.eu.int; http://www.delhrv.cec.eu.int; http://www. delmkd.cec.eu.int; http://www.delscg.cec.eu.int

TACIS

3,1

Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Gruzija, Kazahstan, Kirgizija, Moldavija, Mongolija, Ruska federacija, Tadžikistan, Turkmenija, Ukrajina, Uzbekistan

institucionalna in pravna reforma ter reforma javne uprave, ekonomski razvoj, razvoj zasebnega sektorja, infrastruktura, okolje, razvoj podeželja, jedrska varnost

evropska komisija in delegacije evropske komisije v posameznih državah

EuropeAid Co-operation Office, B-1049 Brussels Belgium, telefon: 32-2 299 11 11, europeaid-info@cec.eu.int; delegacije evropske komisije v posameznih državah

http://europa.eu.int/comm/europeaid/tender/index_en.htm; http://europa.eu.int/comm/europeaid/projects/tacis/contacts_en.htm; http://europa. eu.int/comm/external_relations/ceeca/tacis

MEDA II

5,35

Alžirija, Ciper, Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Malta, Maroko, Sirija, Tunizija, Turčija, zasedena območja (Gaza in Zahodni breg)

ekonomska in socialna reforma (podpora strukturnim prilagoditvam, ekonomski tranziciji in razvoju zasebnega sektorja, javne storitve, transport, infrastruktura, izobraževanje, zdravstvo, okolje, razvoj podeželja, regionalni projekti)

evropska komisija in delegacije evropske komisije v posameznih državah

EuropeAid Co-operation Office, B-1049 Brussels Belgium, telefon: 32-2 299 11 11, europeaid-info@cec.eu.int; delegacije evropske komisije v posameznih državah

http://europa.eu.int/comm/europeaid/tender/index_en.htm; http://europa.eu.int/comm/external_relations/euromed/meda.htm

ALA (Asia/Latin America Regulation)

n. p.

Azija in Latinska Amerika

ekonomsko sodelovanje (trgovina, razvoj zasebnega sektorja, ekonomska reforma in reforma javne uprave), izobraževanje, zdravstvo, razvoj podeželja, okolje, krepitev regionalnih institucij, raziskave, prehrana, energetika

delegacije evropske komisije v azijskih in latinskoameriških državah

EuropeAid Co-operation Office, B-1049 Brussels Belgium, telefon: 32-2 299 11 11, europeaid-info@cec.eu.int; delegacije evropske komisije v posameznih državah

http://europa.eu.int/comm/europeaid/tender/index_en.htm; http://europa.eu.int/comm/europeaid/projects/asia/index_en.htm; http://europa.eu.int/comm/europeaid/projects/amlat/index_fr.htm

34

DOBER DAN, EVROPA

SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEBNA IZDAJA

31

DOBER DAN, EVROPA

SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEBNA IZDAJA

SOFINANCIRANJE PROJEKTOV PODJETIJ IZ PROGRAMOV UNIJE

Viri: Moja Evropa, priročnik za življenje in delo v Evropski uniji; informacijski center delegacije evropske komisije v Sloveniji - zloženka Podjetniki v Evropski uniji; ministrstvo za informacijsko družbo; ministrstvo za okolje, prostor in energijo; ministrstvo za promet; agencija za učinkovito rabo in obnovljive vire energije; http:// www.evropska-unija.si/pages/evropska_unija/financna_pomoc/pomoc_mala_srednja_podjetja.html; spletne strani posameznih programov; Wotra, d. o. o.

Področje

Program

Sofinancirane dejavnosti

Delež sofinanciranja odobrenega projekta

Informacije (nacionalna kontaktna točka)

Spletne strani

okolje

Life III - okolje

inovativni razvojni projekti s področja varstva okolja

od 30 do 50 %

ministrstvo za okolje, prostor in energijo: Dušan Vojnovič, 01 309 4209, dusan.vojnovic@gov.si

http://europa.eu.int/comm/environment/life/home.htm

narava

Life III - narava

kompleksni naravovarstveni projekti, ki predvidevajo ukrepe za uresničevanje ciljev direktive o pticah in direktive o habitatih

od 50 do največ 75 %

ministrstvo za okolje, prostor in energijo: Vesna Kolar Planinšič, 01 478 7388, 01 478 7390, vesna.kolar-planinsic@gov.si

http://europa.eu.int/comm/environment/life/home.htm

energija in okolje

Intelligent Energy for Europe (2003-2006)

podpora netehnološkim dejavnostim na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije (4 področja: SAVE – izboljšanje energetske učinkovitosti v stavbah in industriji; ALTENER – promocija novih in obnovljivih virov energije za proizvodnjo električne energije in toplote iz obnovljivih virov energije; STEER – podpora iniciativam, ki se nanašajo na vse energetske vidike v transportu (diverzifikacija goriv, obnovljivi viri, energetska učinkovitost); COOPENER – promocija obnovljivih virov in učinkovite rabe energije v državah v razvoju)

­50 %

agencija za učinkovito rabo in obnovljive vire energije: Boris Selan, 01 300 6998, boris.selan@gov.si

http://europa.eu.int/comm/energy/intelligent/index_en.html; http://www.aure.si/

inovacije, znanost, tehnologija, raziskave, razvoj

Šesti okvirni program za raziskave in tehnološki razvoj (2002-2006)

program je po tematiki razdeljen na 7 prednostnih področij (znanosti o življenju, genomika in biotehnologija za zdravje; tehnologije informacijske družbe; nanotehnologije in nanoznanosti, multifunkcionalni materiali na podlagi novih znanj ter nove proizvodne metode in naprave; aeronavtika in vesolje; kakovost in varnost živil; trajnostni razvoj, globalne spremembe in ekosistemi; državljani in upravljanje na znanju temelječe družbe); do sofinanciranja so upravičene dejavnosti, ki povečujejo konkurenčnost evropskega gospodarstva ter znanstveno in tehnološko odličnost, mrežno povezovanje, štipendije in raziskovalno-izobraževalni programi

odvisno od instrumenta: mreže odličnosti (do 25 %), integrirani projekti (od 35 do 100 %), posebni ciljni raziskovalni in inovacijski projekti (do 50 %), sodelovanje pri skupnih nacionalnih programih več držav članic EU (n. p.), posebni raziskovalni programi za mala in srednja podjetja (do 50 %), aktivnosti za razvoj človeških virov in mobilnost (do 100 %; če je treba, lahko vnaprej določen znesek), koordinacijske aktivnosti (do 100 %), posebne podporne aktivnosti (do 100 %; če je treba, lahko vnaprej določen znesek), posebne spodbude za promocijo raziskovalne infrastrukture (do 100 %; če je treba, lahko vnaprej določen znesek)

ministrstvo za šolstvo, znanost in šport: Albin Babič, 01 478 4688, albin.babic@gov.si

http://www.rtd.si; http://europa.eu.int/comm/research/ fp6/index_en.html

industrijsko-razvojni projekti, tehnološki razvoj

Eureka

mednarodno sodelovanje pri industrijsko-razvojnih projektih; pospeševanje tehnološkega razvoja in razvoja visokih tehnologij (prednost imajo projekti na področju energetskih tehnologij, medicine in biotehnologije, komunikacij, informacijske tehnologije, prometa, novih materialov, robotike in proizvodne avtomatizacije, laserjev in okolja)

slovenskim organizacijam, ki se vključijo v projekte Eureke, ministrstvo za gospodarstvo odobri subvencije do 25 % slovenskega deleža v projektu oz. največ 12 milijonov tolarjev na leto

ministrstvo za gospodarstvo: Erik Potočar, 01 478 33 02, erik.potocar@gov.si

http://www.rtd.si; http://www.eureka.be

informacijska družba, vsebine na internetu

eVsebine

sofinanciranje projektov razvoja vsebin in storitev na internetu (izboljšanje dostopa in pospeševanje uporabe informacij javnega značaja, večjezična in kulturno raznovrstna obogatitev digitalnih vsebin in povečanje dinamike trga digitalnih vsebin)

višina sofinanciranja odvisna od razpisa

ministrstvo za informacijsko družbo: Samo Zorc, 01 478 83 64, samo.zorc@gov.si

http://mid.gov.si; http://mid.gov.si/mid/mid.nsf/0/BF8ACC7850D90771C1256E3E002D71A7?OpenDocument; http://mid.gov.si/mid/mid.nsf/0/083C2A639AA590F6C1256B05004EECD3?OpenDocument

informacijska družba, storitve na internetu

eTen

vzpostavitev elektronskih storitev na internetu (program sofinancira projekte za vzpostavitve storitev in aplikacij na področju e-uprave, e-zdravja, e-vključenosti, e-učenja, e-poslovanja, naprednih mobilnih storitev in storitev s področja varnosti interneta)

odvisno od vrste projekta: projekti tržnega preverjanja (do 50 %), projekti začetne vzpostavitve (do 10 %), spremljevalni ukrepi (sofinanciranje do 300 tisoč evrov)

ministrstvo za informacijsko družbo: Dimitrij Skaza, 01 478 83 57, dimitrij.skaza@gov.si

http://mid.gov.si/mid/mid.nsf/0/805A14F017DD7DB5C1256E0D003866F2?OpenDocument

izobraževanje

Socrates

sofinanciranje projektov mobilnosti in izmenjav; skupni razvoj kurikulumov; šolski projekti; izmenjave učiteljev in univerzitetnega osebja; uporaba računalniško podprtih metod učenja na daljavo in evropsko mrežno povezovanje med izobraževalnimi ustanovami; mala in srednja podjetja lahko sodelujejo v nekaterih pobudah Socratesovih podprogramov (Comenius - spodbuja mednarodno sodelovanje med šolami; Erasmus - spodbuja mobilnost študentov; Grundtvig - izobraževanje odraslih; Lingua - učenje in poučevanje jezikov; Minerva - učenje na daljavo)

višina sofinanciranja odvisna od programa oz. podprograma

center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja: Maja Mihelič Debeljak , 01 586 42 35, 01 586 42 51, maja.mihelic-debeljak@cpi.si

http://www.cpi.si; http://europa.eu.int/comm/education/ programmes/socrates/socrates_en.html

poklicno usposabljanje

Leonardo da Vinci II

projekti, ki razvijajo nove načine poklicnega usposabljanja ali izboljšujejo sedanje; sofinanciranje usposabljanja delavcev, mladih, nezaposlenih, skupin, ki potrebujejo posebne oblike usposabjanja, in drugih ciljnih skupin; projekti, ki povečujejo znanje tujih jezikov

v povprečju od 70 do 100 % (odvisno od trajanja, lokacije, oblike ... usposabljanja)

center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja: Alenka Flander, 01 586 42 36, 01 586 42 51, alenka.flander@cpi.si

http://www.cpi.si; http://europa.eu.int/comm/education/ programmes/leonardo/leonardo_en.html

promet

Tempo

razvoj inteligentnih transportnih sistemov in storitev na evropski cestni mreži (na primer elektronsko plačilo cestnine, obveščanje o nezgodah na cestah, upravljanje, nadzor in informiranje v prometu ...)

od 10 oziroma 20 do 50 %

ministrstvo za promet: Dean Herenda, 01 478 82 12, dean.herenda@gov.si

http://europa.eu.int/comm/transport/themes/network/english/its/html/its_activities.html

PROGRAMI POMOČI PO REGIJAH

Viri: služba vlade za evropske zadeve; http://europa.eu.int/comm/europeaid/index_en.htm; informacijski center delegacije evropske komisije v Sloveniji - zloženka Podjetniki v Evropski uniji

Program

Obseg sredstev v obdobju 20002006 (v mrd EUR)

Države, v katerih podjetja lahko kandidirajo na razpisih

Področja/dejavnosti

Posrednik sredstev (prek javnih razpisov)

Informacije

Spletne strani

CARDS (Community Assistance for Reconstruction, Development and Stabilisation)

4,6

Albanija, BiH, Hrvaška, Makedonija, Srbija in Črna gora (Srbija, Črna gora in Kosovo)

reforma javne uprave, pravosodje, zdravstvo, ekonomska obnova (energetika in druge javne storitve, transport, infrastruktura, voda, okolje, stanovanjska gradnja ...), socialni razvoj in civilna družba (izobraževanje, civilna družba, mediji)

European Agency for Reconstruction in delegacije evropske komisije v Albaniji, BiH, Hrvaški, Makedoniji, Srbiji in Črni gori

European Agency for Reconstruction, Thessaloniki (+30 2310 505 100); delegacija evropske komisije v Albaniji (+355 42 28 320); delegacija evropske komisije v BiH (+387 33 66 60 44), delegacija evropske komisije na Hrva­škem (+385 1 48 69 500), delegacija evropske komisije v Makedoniji (+389 2 312 20 32), delegacija evropske komisije v Srbiji in Črni gori (+381 11 367 24 11)

http://www.europa.eu.int/comm/europeaid/projects/cards/indeks_en.htm; http://europa.eu.int/comm/europeaid/tender/index_en.htm; http://www.ear.eu.int; http://www. delalb.cec.eu.int; http://www.delbih.cec.eu.int; http://www.delhrv.cec.eu.int; http://www. delmkd.cec.eu.int; http://www.delscg.cec.eu.int

TACIS

3,1

Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Gruzija, Kazahstan, Kirgizija, Moldavija, Mongolija, Ruska federacija, Tadžikistan, Turkmenija, Ukrajina, Uzbekistan

institucionalna in pravna reforma ter reforma javne uprave, ekonomski razvoj, razvoj zasebnega sektorja, infrastruktura, okolje, razvoj podeželja, jedrska varnost

evropska komisija in delegacije evropske komisije v posameznih državah

EuropeAid Co-operation Office, B-1049 Brussels Belgium, telefon: 32-2 299 11 11, europeaid-info@cec.eu.int; delegacije evropske komisije v posameznih državah

http://europa.eu.int/comm/europeaid/tender/index_en.htm; http://europa.eu.int/comm/europeaid/projects/tacis/contacts_en.htm; http://europa. eu.int/comm/external_relations/ceeca/tacis

MEDA II

5,35

Alžirija, Ciper, Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Malta, Maroko, Sirija, Tunizija, Turčija, zasedena območja (Gaza in Zahodni breg)

ekonomska in socialna reforma (podpora strukturnim prilagoditvam, ekonomski tranziciji in razvoju zasebnega sektorja, javne storitve, transport, infrastruktura, izobraževanje, zdravstvo, okolje, razvoj podeželja, regionalni projekti)

evropska komisija in delegacije evropske komisije v posameznih državah

EuropeAid Co-operation Office, B-1049 Brussels Belgium, telefon: 32-2 299 11 11, europeaid-info@cec.eu.int; delegacije evropske komisije v posameznih državah

http://europa.eu.int/comm/europeaid/tender/index_en.htm; http://europa.eu.int/comm/external_relations/euromed/meda.htm

ALA (Asia/Latin America Regulation)

n. p.

Azija in Latinska Amerika

ekonomsko sodelovanje (trgovina, razvoj zasebnega sektorja, ekonomska reforma in reforma javne uprave), izobraževanje, zdravstvo, razvoj podeželja, okolje, krepitev regionalnih institucij, raziskave, prehrana, energetika

delegacije evropske komisije v azijskih in latinskoameriških državah

EuropeAid Co-operation Office, B-1049 Brussels Belgium, telefon: 32-2 299 11 11, europeaid-info@cec.eu.int; delegacije evropske komisije v posameznih državah

http://europa.eu.int/comm/europeaid/tender/index_en.htm; http://europa.eu.int/comm/europeaid/projects/asia/index_en.htm; http://europa.eu.int/comm/europeaid/projects/amlat/index_fr.htm

32

DOBER DAN, EVROPA

SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEBNA IZDAJA

DENARNA POMOČ IZ STRUKTURNIH SKLADOV Področje

Ime organizacije/ programa/ukrepa

Končni prejemniki sredstev

Upravičene dejavnosti

33

DOBER DAN, EVROPA

SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEBNA IZDAJA

Viri: Moja Evropa, priročnik za življenje in delo v Evropski uniji; informacijski center delegacije evropske komisije v Sloveniji - zloženka Podjetniki v Evropski uniji; agencija za regionalni razvoj; služba vlade za strukturno politiko in regionalni razvoj; mini­ strstvo za gospodarstvo; ministrstvo za šolstvo, znanost in šport; ministrstvo za okolje, prostor in energijo; ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve; ministrstvo za informacijsko družbo; op.: razlika pri seštevku sredstev iz evropskega sklada za regionalni razvoj glede na sredstva iz enotnega programskega dokumenta je zaradi preračunov, ki temeljijo na stalnih cenah iz leta 1999, in zaradi deleža zagotavljanja sredstev iz lokalnih virov.

Posrednik sredstev (prek javnih razpisov, naročil ali drugih ukrepov)

Obseg sredstev 2004-2006

Informacije (ustanova, kontaktna oseba, telefon)

Spletne strani

RAZDELITEV SREDSTEV ŠTIRIH STRUKTURNIH SKLADOV SKLADNO Z ENOTNIM PROGRAMSKIM DOKUMENTOM podjetništvo

evropski sklad za regionalni razvoj (ERDF) - spodbujanje razvoja inovacijskega okolja

tehnološki centri, parki, inkubatorji, ustanove, podjetja

naložbe v posodobitev, gradnjo in opremo; priprava strategij in programov; raziskovalni in razvojni projekti podjetij, vključenih v ustanove inovacijskega okolja

ministrstvo za gospodarstvo ter ministrstvo za šolstvo, znanost in šport

pribl. 34,4 mio EUR

ministrstvo za gospodarstvo: Mojca Aljančič (01 478 32 80, mojca.aljancic@gov.si) in Elvisa Bilič (01 478 32 80, elvisa.bilic@gov.si), Mateja Dermastia (01 478 32 69); ministrstvo za šolstvo: Darja Piciga (01 478 46 00)

http://www.mg-rs.si; http://www.mszs.si/slo; http://europa.eu.int/ comm/regional_policy/funds/prord/prord_en.htm

podjetništvo

evropski sklad za regionalni razvoj (ERDF) - izboljšanje podpornega okolja za podjetništvo

mala in srednja podjetja; fizične osebe, ki razvijejo poslovno idejo ali ustanovijo podjetje

subvencionirane svetovalne storitve; podpora naložbenim projektom; jamstva za naložbena posojila

ministrstvo za gospodarstvo oz. pospeševalni center za malo gospodarstvo in javni sklad za razvoj malega gospodarstva

pribl. 25,8 mio EUR

ministrstvo za gospodarstvo: Mojca Aljančič ali Elvisa Bilič (01 478 32 80), Darja Osvald (02 234 10 33, darja. osvald@gov.si)

http://www.mg-rs.si; http://europa.eu.int/comm/regional_policy/funds/ prord/prord_en.htm

gospodarska infrastruktura in javne storitve

evropski sklad za regionalni razvoj (ERDF) - gospodarska infrastruktura in javne storitve

občine, javni zavodi, javna in neprofitna podjetja, pristojna ministrstva

prenova, obnova, posodobitev in gradnja prostorov ali opreme za javne raziskave in razvojne ustanove, javne poslovne objekte in javne turistične objekte; prenova, obnova, posodobitev in grad­nja javne infrastrukture in komunale; študije in raziskave o ustanovitvi in izboljšavi javnih storitev

ministrstvo za gospodarstvo; ministrstvo za šolstvo, znanost in šport; ministrstvo za kulturo; ministrstvo za informacijsko družbo

pribl. 71,1 mio EUR

ministrstvo za gospodarstvo: Mojca Aljančič (01 478 32 80, mojca.aljancic@gov.si) in Elvisa Bilič (01 478 32 80, elvisa. bilic@gov.si)

http://www.mg-rs.si; http://europa.eu.int/comm/regional_policy/funds/ prord/prord_en.htm

turizem

evropski sklad za regionalni razvoj (ERDF) - spodbujanje razvoja turističnih destinacij

podjetja, samostojni podjetniki, zavodi, javni zavodi, javni gospodarski zavodi, društva, združenja

podpora in priprava skupnih načrtov za razvoj turističnih destinacij, trženjskih načrtov, sistemov re­zervacij, zaščitnih znakov destinacij, informacijskih centrov in promocija; prenova, posodobitev in gradnja turističnih objektov, vključno z nastanitvenimi zmogljivostmi

ministrstvo za gospodarstvo

pribl. 34,4 mio EUR

ministrstvo za gospodarstvo: Mojca Aljančič (01 478 32 80, mojca.aljancic@gov.si) in Elvisa Bilič (01 478 32 80, elvisa. bilic@gov.si), Darja Radič (01 478 32 13, darja.radic@gov.si)

http://www.mg-rs.si; http://europa.eu.int/comm/regional_policy/funds/ prord/prord_en.htm

zaposlovanje, razvoj človeških virov, znanje

evropski socialni sklad (ESF)

podjetja, izobraževalne ustanove, svetovalni centri, nevladne organizacije, brezposelni in zaposleni

ukrepi za financiranje dejavnosti na področju zaposlovanja in človeških virov (razvoj in krepitev aktivnih politik trga dela, vseživljenjsko učenje, spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti, pospeševanje socialnega vključevanja)

ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve oz. zavod za zaposlovanje in mi­nistrstvo za šolstvo, znanost in šport

100,8 mio EUR

ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve: Damjana Karlo (01 478 34 84, damjana.karlo@gov.si); ministrstvo za šolstvo, znanost in šport: Jelka Arh (01 478 47 39, jelka. arh@gov.si); zavod za zaposlovanje: Tanja Gerkšič (01 200 23 72, tanja.gerksic@ess.gov.si)

http://www.gov.si/mddsz/zaposlovanje/evropski_socialni_sklad1.htm; http://www.europa.eu.int/comm/employment_social/esf2000/index-en. htm; http://www.mszs.si/slo/ministrstvo/mednarodno/solstvo/eu. asp#skladi; http://www.ess.gov.si/html/elementi-okvirjev/F-ESS.htm

kmetijstvo in gozdarstvo

evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad (EAGGF) - usmerjevalni del

pravne in fizične osebe

ukrepi za razvoj podeželja, ki so opredeljeni v enotnem programskem dokumentu kot prednostna naloga št. 3: izboljšave pri predelavi in trženju kmetijskih izdelkov, naložbe v kmetijska gospodarstva, diverzifikacija kmetijskih dejavnosti in dejavnosti, ki so blizu kmetijstvu, vlaganja v gozdove za izboljšanje njihove vrednosti, trženje kakovostnih kmetijskih in živilskih izdelkov

ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oz. agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja

47,14 mio EUR

ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Janja Kokolj Prošek (01 478 91 28); agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (01 478 92 16)

http://www.sigov.si/mkgp/slo/index.php; http://www.arsktrp.gov.si/; http://europa.eu.int/comm/agriculture/fin/index_en.htm

ribištvo

finančni instrument za usmerjanje ribištva (FIFG)

pravne in fizične osebe

ukrepa, ki sta opredeljena v enotnem programskem dokumentu: posodobitev ribolovnih plovil in mali priobalni ribolov ter ribogojstvo, predelava in trženje

ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oz. agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja

2,37 mio EUR

ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Dejan Pehar (01 478 90 99, dejan.pehar@gov.si); agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (01 478 92 16)

http://www.sigov.si/mkgp/slo/index.php; http://www.arsktrp.gov.si/; http://europa.eu.int/comm/regional_policy/funds/prord/prords/prdsd_ en.htm

UKREPI ZA KMETIJSTVO, KI NISO ZAJETI V ENOTNEM PROGRAMSKEM DOKUMENTU kmetijstvo

izvajanje skupne evropske kmetijske politike (financira se iz jamstvenega dela evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada EAGGF)

pravne in fizične osebe

ukrepi tržno-cenovne kmetijske politike (neposredna plačila in drugi ukrepi za stabiizacijo notranjega in zunanjega trga, kot so izvoz, interventni odkupi, skladiščenje ...) ter podpora pri obnovi vinogradov

ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oz. agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja

38,85 mrd SIT

ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Alojz Senegačnik (01 478 91 17, alojz.senegacnik@gov.si); agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (01 478 92 16)

http://www.sigov.si/mkgp/slo/index.php; http://www.arsktrp.gov.si/; http://europa.eu.int/comm/agriculture/fin/index_en.htm

kmetijstvo

program razvoja podeželja (financira se iz jamstvenega dela evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada EAGGF)

pravne in fizične osebe

ukrepi za razvoj podeželja, ki so opredeljeni v programu razvoja podeželja: podpora območjem z omejitvenimi dejavniki za kmetijstvo, kmetijsko-okoljski ukrepi, zgodnje upokojevanje, pomoč za prilagoditev standardom EU, tehnična pomoč

ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oz. agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja

352 mio EUR

ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Marta Hrustel Majcen (01 478 91 24); agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (01 478 92 16)

http://www.sigov.si/mkgp/slo/index.php; http://www.arsktrp.gov.si/; http://europa.eu.int/comm/agriculture/fin/index_en.htm

POSEBNE POBUDE EU, KI SE FINANCIRAJO IZ STRUKTURNIH SKLADOV čezmejno, mednarodno in medregionalno sodelovanje

pobuda Interreg III (financira se iz strukturnega sklada ERDF)

neprofitne osebe javnega ali zasebnega prava, ki delujejo v javnem ali splošno koristnem interesu (javni ali zasebni zavodi, občine, zbornice, agencije, društva ...)

dejavnosti, upravičene do črpanja sredstev, so razčlenjene po petih podprogramih pobude Interreg III: Interreg III A, Interreg III B, Interreg III C, Espon, Interact

agencija za regionalni razvoj (za Interreg III A, Interreg III C, Interact) in ministrstvo za okolje, prostor in energijo (za Interreg III B in Espon)

31,7 mio EUR

agencija za regionalni razvoj (za Interreg III A, Interreg III C, Interact: Tanja Rener, 01 308 31 55); ministrstvo za okolje, prostor in energijo (za Interreg III B in Espon: Aša Mansoor, 01 478 70 22)

http://www.gov.si/arr/4eu-p/1p.html; http://interreg.gov.si

zaposlovanje

pobuda Equal (financira se iz strukturnega sklada ERDF)

neprofitne zasebne organizacije, nevladne organizacije, javne organizacije, zasebne organizacije, socialni partnerji

ukrepi, namenjeni vsem, ki so na trgu dela diskriminirani, za povečevanje zaposljivosti, spodbujanje vseživljenjskega učenja, enakih možnosti na delovnem mestu, socialne in poklicne integracije prosilcev za azil

ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

8,6 mio EUR

ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve: Nika Kušer (01 478 34 50, nika.kuser@gov.si)

http://www.sigov.si/mddsz/zaposlovanje/equal.htm; http://europa.eu. int/comm/employment_social/equal/index_en.html

32

DOBER DAN, EVROPA

SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEBNA IZDAJA

DENARNA POMOČ IZ STRUKTURNIH SKLADOV Področje

Ime organizacije/ programa/ukrepa

Končni prejemniki sredstev

Upravičene dejavnosti

33

DOBER DAN, EVROPA

SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEBNA IZDAJA

Viri: Moja Evropa, priročnik za življenje in delo v Evropski uniji; informacijski center delegacije evropske komisije v Sloveniji - zloženka Podjetniki v Evropski uniji; agencija za regionalni razvoj; služba vlade za strukturno politiko in regionalni razvoj; mini­ strstvo za gospodarstvo; ministrstvo za šolstvo, znanost in šport; ministrstvo za okolje, prostor in energijo; ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve; ministrstvo za informacijsko družbo; op.: razlika pri seštevku sredstev iz evropskega sklada za regionalni razvoj glede na sredstva iz enotnega programskega dokumenta je zaradi preračunov, ki temeljijo na stalnih cenah iz leta 1999, in zaradi deleža zagotavljanja sredstev iz lokalnih virov.

Posrednik sredstev (prek javnih razpisov, naročil ali drugih ukrepov)

Obseg sredstev 2004-2006

Informacije (ustanova, kontaktna oseba, telefon)

Spletne strani

RAZDELITEV SREDSTEV ŠTIRIH STRUKTURNIH SKLADOV SKLADNO Z ENOTNIM PROGRAMSKIM DOKUMENTOM podjetništvo

evropski sklad za regionalni razvoj (ERDF) - spodbujanje razvoja inovacijskega okolja

tehnološki centri, parki, inkubatorji, ustanove, podjetja

naložbe v posodobitev, gradnjo in opremo; priprava strategij in programov; raziskovalni in razvojni projekti podjetij, vključenih v ustanove inovacijskega okolja

ministrstvo za gospodarstvo ter ministrstvo za šolstvo, znanost in šport

pribl. 34,4 mio EUR

ministrstvo za gospodarstvo: Mojca Aljančič (01 478 32 80, mojca.aljancic@gov.si) in Elvisa Bilič (01 478 32 80, elvisa.bilic@gov.si), Mateja Dermastia (01 478 32 69); ministrstvo za šolstvo: Darja Piciga (01 478 46 00)

http://www.mg-rs.si; http://www.mszs.si/slo; http://europa.eu.int/ comm/regional_policy/funds/prord/prord_en.htm

podjetništvo

evropski sklad za regionalni razvoj (ERDF) - izboljšanje podpornega okolja za podjetništvo

mala in srednja podjetja; fizične osebe, ki razvijejo poslovno idejo ali ustanovijo podjetje

subvencionirane svetovalne storitve; podpora naložbenim projektom; jamstva za naložbena posojila

ministrstvo za gospodarstvo oz. pospeševalni center za malo gospodarstvo in javni sklad za razvoj malega gospodarstva

pribl. 25,8 mio EUR

ministrstvo za gospodarstvo: Mojca Aljančič ali Elvisa Bilič (01 478 32 80), Darja Osvald (02 234 10 33, darja. osvald@gov.si)

http://www.mg-rs.si; http://europa.eu.int/comm/regional_policy/funds/ prord/prord_en.htm

gospodarska infrastruktura in javne storitve

evropski sklad za regionalni razvoj (ERDF) - gospodarska infrastruktura in javne storitve

občine, javni zavodi, javna in neprofitna podjetja, pristojna ministrstva

prenova, obnova, posodobitev in gradnja prostorov ali opreme za javne raziskave in razvojne ustanove, javne poslovne objekte in javne turistične objekte; prenova, obnova, posodobitev in grad­nja javne infrastrukture in komunale; študije in raziskave o ustanovitvi in izboljšavi javnih storitev

ministrstvo za gospodarstvo; ministrstvo za šolstvo, znanost in šport; ministrstvo za kulturo; ministrstvo za informacijsko družbo

pribl. 71,1 mio EUR

ministrstvo za gospodarstvo: Mojca Aljančič (01 478 32 80, mojca.aljancic@gov.si) in Elvisa Bilič (01 478 32 80, elvisa. bilic@gov.si)

http://www.mg-rs.si; http://europa.eu.int/comm/regional_policy/funds/ prord/prord_en.htm

turizem

evropski sklad za regionalni razvoj (ERDF) - spodbujanje razvoja turističnih destinacij

podjetja, samostojni podjetniki, zavodi, javni zavodi, javni gospodarski zavodi, društva, združenja

podpora in priprava skupnih načrtov za razvoj turističnih destinacij, trženjskih načrtov, sistemov re­zervacij, zaščitnih znakov destinacij, informacijskih centrov in promocija; prenova, posodobitev in gradnja turističnih objektov, vključno z nastanitvenimi zmogljivostmi

ministrstvo za gospodarstvo

pribl. 34,4 mio EUR

ministrstvo za gospodarstvo: Mojca Aljančič (01 478 32 80, mojca.aljancic@gov.si) in Elvisa Bilič (01 478 32 80, elvisa. bilic@gov.si), Darja Radič (01 478 32 13, darja.radic@gov.si)

http://www.mg-rs.si; http://europa.eu.int/comm/regional_policy/funds/ prord/prord_en.htm

zaposlovanje, razvoj človeških virov, znanje

evropski socialni sklad (ESF)

podjetja, izobraževalne ustanove, svetovalni centri, nevladne organizacije, brezposelni in zaposleni

ukrepi za financiranje dejavnosti na področju zaposlovanja in človeških virov (razvoj in krepitev aktivnih politik trga dela, vseživljenjsko učenje, spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti, pospeševanje socialnega vključevanja)

ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve oz. zavod za zaposlovanje in mi­nistrstvo za šolstvo, znanost in šport

100,8 mio EUR

ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve: Damjana Karlo (01 478 34 84, damjana.karlo@gov.si); ministrstvo za šolstvo, znanost in šport: Jelka Arh (01 478 47 39, jelka. arh@gov.si); zavod za zaposlovanje: Tanja Gerkšič (01 200 23 72, tanja.gerksic@ess.gov.si)

http://www.gov.si/mddsz/zaposlovanje/evropski_socialni_sklad1.htm; http://www.europa.eu.int/comm/employment_social/esf2000/index-en. htm; http://www.mszs.si/slo/ministrstvo/mednarodno/solstvo/eu. asp#skladi; http://www.ess.gov.si/html/elementi-okvirjev/F-ESS.htm

kmetijstvo in gozdarstvo

evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad (EAGGF) - usmerjevalni del

pravne in fizične osebe

ukrepi za razvoj podeželja, ki so opredeljeni v enotnem programskem dokumentu kot prednostna naloga št. 3: izboljšave pri predelavi in trženju kmetijskih izdelkov, naložbe v kmetijska gospodarstva, diverzifikacija kmetijskih dejavnosti in dejavnosti, ki so blizu kmetijstvu, vlaganja v gozdove za izboljšanje njihove vrednosti, trženje kakovostnih kmetijskih in živilskih izdelkov

ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oz. agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja

47,14 mio EUR

ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Janja Kokolj Prošek (01 478 91 28); agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (01 478 92 16)

http://www.sigov.si/mkgp/slo/index.php; http://www.arsktrp.gov.si/; http://europa.eu.int/comm/agriculture/fin/index_en.htm

ribištvo

finančni instrument za usmerjanje ribištva (FIFG)

pravne in fizične osebe

ukrepa, ki sta opredeljena v enotnem programskem dokumentu: posodobitev ribolovnih plovil in mali priobalni ribolov ter ribogojstvo, predelava in trženje

ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oz. agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja

2,37 mio EUR

ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Dejan Pehar (01 478 90 99, dejan.pehar@gov.si); agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (01 478 92 16)

http://www.sigov.si/mkgp/slo/index.php; http://www.arsktrp.gov.si/; http://europa.eu.int/comm/regional_policy/funds/prord/prords/prdsd_ en.htm

UKREPI ZA KMETIJSTVO, KI NISO ZAJETI V ENOTNEM PROGRAMSKEM DOKUMENTU kmetijstvo

izvajanje skupne evropske kmetijske politike (financira se iz jamstvenega dela evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada EAGGF)

pravne in fizične osebe

ukrepi tržno-cenovne kmetijske politike (neposredna plačila in drugi ukrepi za stabiizacijo notranjega in zunanjega trga, kot so izvoz, interventni odkupi, skladiščenje ...) ter podpora pri obnovi vinogradov

ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oz. agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja

38,85 mrd SIT

ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Alojz Senegačnik (01 478 91 17, alojz.senegacnik@gov.si); agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (01 478 92 16)

http://www.sigov.si/mkgp/slo/index.php; http://www.arsktrp.gov.si/; http://europa.eu.int/comm/agriculture/fin/index_en.htm

kmetijstvo

program razvoja podeželja (financira se iz jamstvenega dela evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada EAGGF)

pravne in fizične osebe

ukrepi za razvoj podeželja, ki so opredeljeni v programu razvoja podeželja: podpora območjem z omejitvenimi dejavniki za kmetijstvo, kmetijsko-okoljski ukrepi, zgodnje upokojevanje, pomoč za prilagoditev standardom EU, tehnična pomoč

ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oz. agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja

352 mio EUR

ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Marta Hrustel Majcen (01 478 91 24); agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (01 478 92 16)

http://www.sigov.si/mkgp/slo/index.php; http://www.arsktrp.gov.si/; http://europa.eu.int/comm/agriculture/fin/index_en.htm

POSEBNE POBUDE EU, KI SE FINANCIRAJO IZ STRUKTURNIH SKLADOV čezmejno, mednarodno in medregionalno sodelovanje

pobuda Interreg III (financira se iz strukturnega sklada ERDF)

neprofitne osebe javnega ali zasebnega prava, ki delujejo v javnem ali splošno koristnem interesu (javni ali zasebni zavodi, občine, zbornice, agencije, društva ...)

dejavnosti, upravičene do črpanja sredstev, so razčlenjene po petih podprogramih pobude Interreg III: Interreg III A, Interreg III B, Interreg III C, Espon, Interact

agencija za regionalni razvoj (za Interreg III A, Interreg III C, Interact) in ministrstvo za okolje, prostor in energijo (za Interreg III B in Espon)

31,7 mio EUR

agencija za regionalni razvoj (za Interreg III A, Interreg III C, Interact: Tanja Rener, 01 308 31 55); ministrstvo za okolje, prostor in energijo (za Interreg III B in Espon: Aša Mansoor, 01 478 70 22)

http://www.gov.si/arr/4eu-p/1p.html; http://interreg.gov.si

zaposlovanje

pobuda Equal (financira se iz strukturnega sklada ERDF)

neprofitne zasebne organizacije, nevladne organizacije, javne organizacije, zasebne organizacije, socialni partnerji

ukrepi, namenjeni vsem, ki so na trgu dela diskriminirani, za povečevanje zaposljivosti, spodbujanje vseživljenjskega učenja, enakih možnosti na delovnem mestu, socialne in poklicne integracije prosilcev za azil

ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

8,6 mio EUR

ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve: Nika Kušer (01 478 34 50, nika.kuser@gov.si)

http://www.sigov.si/mddsz/zaposlovanje/equal.htm; http://europa.eu. int/comm/employment_social/equal/index_en.html

DOBER DAN, EVRO­PA

­POGLED OD ZUNAJ

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEB­NA IZDA­JA

Manj za kme­tij­stvo in Slovenija uspeš­na pri soci­alo, več za ­razvoj razi­skavah

uters Foto: Re

Spod­bu­da ma­lim in sred­njim pod­je­tjem

PHI­LIP­PE ­BUSQUIN, ev­rop­ski ko­mi­sar za po­droč­je ra­zi­skav fi­nan­ce@fi­nan­ce-on.net

Ra­zi­ska­ve in ra­zvoj so ena pr­ vih po­li­tik EU, ­kjer je ši­ri­tev že res­ nič­nost. Slo­ve­ni­ja že od za­čet­ka so­de­lu­je v še­stem okvir­nem pro­gra­ mu ena­ko­vre­dno z zdajš­nji­mi člani­ ca­mi Ev­rop­ske uni­je. So­de­lu­je tu­di v še­stem okvir­nem pro­gra­mu Eu­ra­ to­ma (2002-2006), ­pred tem pa je so­de­lo­va­la v pe­tih okvir­nih pro­gra­ mih EU in Eu­ra­to­ma (1998-2002). Do­slej je Slo­ve­ni­ja do­bro opra­ vi­la s pr­vi­mi raz­pi­si za še­sti okvir­ni prog­ram, saj je 840 so­de­lu­jo­čih iz Slo­ve­ni­je pri­ja­vi­lo ­svoje pred­lo­ge. Očit­no so slo­ven­ski znan­stve­ni­ki nav­du­še­ni nad skle­pa­njem no­vih ve­zi z ra­zi­sko­val­ci v zdajš­njih dr­ža­ vah člani­cah in dru­gih pri­sto­pni­cah. Ta prog­ra­ma sta po­ma­ga­la fi­ nan­ci­ra­ti ve­li­ko ra­zi­sko­val­nih pro­ jek­tov v Slo­ve­ni­ji. Pri­lo­žnost, da la­hko Slo­ve­ni­ja in dru­ge pri­sto­pni­ce ter kan­di­dat­ke so­de­lu­je­jo v teh pro­ gra­mih že ­pred član­stvom, je omo­ go­či­la nji­ho­vo in­te­gra­ci­jo v po­li­tič­ne pro­ce­se in spre­je­ma­nje od­lo­či­tev v EU ter že na za­čet­ni stop­nji še ­bolj raz­ja­sni­la po­li­ti­ke EU.

Bolj­ši do­stop do znan­ stve­nih pro­jek­tov Ši­ri­tev ­prav ta­ko za­go­tav­lja, da bo­do no­ve člani­ce ime­le bolj­ši do­ stop do so­de­lo­va­nja v znan­stve­nih pro­jek­tih, naj­no­vej­ših teh­no­lo­gij, dru­gih vo­dil­nih ra­zi­sko­val­cev in znan­stve­nih sre­dišč in po­ten­ci­al­nih po­slov­nih part­ner­jev. Do­stop do sred­stev še­ste­ga okvir­ne­ga prog­ra­ma po­ma­ga pri spod­bu­ja­nju ino­va­cij in teh­no­lo­ških ­izumov v Slo­ve­ni­ji, znan­stve­ni­kom po­ma­ga pre­to­pi­ti ide­je v tr­žni ­uspeh. Ev­rop­ska uni­ja ima la­hko tu­di ko­ri­sti od dol­ge slo­ven­ske tra­di­ci­je od­lič­no­sti v ra­zi­ska­vah in ino­va­ci­ jah. Slo­ve­ni­ja je moč­na part­ne­ri­ca s sko­raj se­dem ti­soč ra­zi­sko­val­ci in pro­ra­ču­nom za ra­zi­ska­ve 284 mi­li­jo­ nov ev­rov, kar po­me­ni 1,52 od­stot­ka bru­to do­ma­če­ga pro­izvo­da. Od ­vseh pri­sto­pnic naj­več pot­ro­ši za ra­zi­ska­ ve. Če­prav je ta de­lež niž­ji od pov­ preč­ja Ev­rop­ske uni­je, je še ve­dno viš­ji od tis­te­ga v ne­ka­te­rih člani­cah. Pri­ho­dnost slo­ven­skih ra­zi­ skav ima mo­žno­sti za ­uspeh. Na­čin

So­de­lo­va­nje v pro­gra­ mih, kot je še­sti okvir­ni prog­ram, po­ma­ga spod­bu­ja­ ti slo­ven­ska ma­la in sred­nja pod­je­tja, da bi pri­spe­va­la v mre­že od­lič­no­sti v znan­stve­nem ra­zi­sko­ va­nju. Te mre­že bo­do po­ma­ga­le go­ji­ti so­de­lo­va­nje in dol­go­roč­ne mre­že med slo­ven­ski­mi in ev­rop­ ski­mi ra­zi­sko­val­ni­mi eki­pa­mi. Nuj­ no je vz­dr­že­va­ti na­po­re za več­je so­ de­lo­va­nje ma­lih in sred­njih pod­je­tij ter in­du­stri­je v pro­gra­mih ra­zi­sko­va­ nja in teh­no­lo­ške­ga nap­red­ka, da bi za­go­to­vi­li ino­va­ci­je v pri­ho­dno­sti. Še­sti okvir­ni po­gram vse­bu­je tu­di do­lo­či­la za spod­bu­ja­nje ra­zi­ sko­val­nih ka­ri­er in mo­bil­no­sti. Slo­ ven­ski ra­zi­sko­val­ci se la­hko uspo­ sab­lja­jo v Ev­rop­ski uni­ji in se na­to vr­ne­jo do­mov ter ta­ko okre­pi­jo po­ ten­ci­al člo­ve­ških vi­rov v re­gi­ji. Ta­ko mla­di kot tu­di iz­ku­še­ni ra­zi­sko­val­ci iz Ev­rop­ske uni­je pa la­hko pre­bi­je­jo čas v slo­ven­skih la­bo­ra­to­ri­jih. To ne bo le okre­pi­lo po­ten­ci­ala člo­ve­ških vi­rov v Slo­ve­ni­ji, tem­več tu­di ve­zi z znan­stve­no sku­pnos­tjo v EU. Ven­dar pa je še­sti okvir­ni prog­ ram le orod­je, če­prav ze­lo po­memb­ no, ki po­ma­ga ­graditi pra­vi ev­rop­ski ra­zi­sko­val­ni pro­stor, no­tra­nji trg za ­znanost in zna­nje. Slo­ve­ni­ja bo ime­ la ve­li­ke ko­ri­sti od in­te­gra­ci­je v okvir­nem pro­gra­mu in od ra­zvo­ja ev­rop­ske­ga ra­zi­sko­val­ne­ga pro­sto­ ra. Na­da­lje­va­nje na­po­rov za re­for­ me in izved­bo na­dalj­njih de­jav­no­sti v ra­zi­ska­vah in ra­zvo­ju v Slo­ve­ni­ji bo po­ma­ga­lo ­graditi ­njen znan­stve­ ni sek­tor in go­spo­dar­stvo. Še­sti okvir­ni prog­ram je tu­di po­ mem­ben zi­dak pri spod­bu­ja­nju vla­ ganj v ra­zi­ska­ve na tri od­stot­ke bru­to do­ma­če­ga pro­izvo­da do le­ta 2010. Ta ­cilj je po­sta­vil ­svet v Bar­ce­lo­ni, na ka­te­rem so se pred­se­dni­ki dr­žav in ­vlad for­mal­no za­vezali, da bo­do po­ ve­ča­li vla­ga­nja v ra­zi­ska­ve in ra­zvoj v EU. To za­ve­zo je tre­ba po­ve­za­ti s po­vi­šanjem po­slov­nih sred­stev za dve tre­tji­ni ce­lot­ne na­lo­žbe. Ši­ri­tev omo­go­ča znan­stve­ni­ kom in in­že­nir­jem iz pri­sto­pnic in kan­di­datk, da pri­spe­va­jo ­svoje zna­ nje in iz­kuš­nje šir­šim iz­zi­vom ev­rop­ ske­ga ra­zi­sko­va­nja ter se po­ču­ti­jo kot del ev­rop­ske­ga ra­zi­sko­val­ne­ga pro­sto­ra. Dej­stvo je, da je Ev­ro­pa mno­go moč­nej­ša, ko zdru­ži si­le. Ev­rop­ski ra­zi­sko­val­ni pro­stor bo z go­jenjem znan­stve­ne od­lič­no­sti in ino­va­cij ­prek več­je­ga ev­rop­ske­ga so­de­lo­va­nja po­ma­gal spod­buditi tu­di go­spo­dar­sko ­rast v Slo­ve­ni­ji.

Slo­ven­ska pod­je­tja za­osta­ja­jo za teh­no­lo­ško rav­ni­jo tu­jih pod­je­ tij. V pov­preč­ju v ­vseh pa­no­gah za­osta­ja­jo za 56 do 63 od­stot­kov za pov­preč­jem dr­žav Ev­rop­ske uni­je v pro­duk­tiv­no­sti de­la, mer­je­ni z do­da­no vre­dnos­tjo na za­po­sle­ne­ga (Be­šter in Ur­šič, 2002). Za­osta­ja­ nje v teh­no­lo­ški ra­zvitosti se ka­že tu­di v izje­ mno niz­kem de­le­ žu iz­vo­za vi­so­ko­teh­no­lo­ških izdel­kov, ki je, kot ka­ž e sli­ ka, ve­li­ko pre­ni­zek gle­de na ra­ven ra­zvitosti Slo­ve­ ni­je. Po ra­zi­ska­vi ­OECD (2001) izdel­ki vi­ so­k e teh­no­lo­gi­je se­stav­lja­jo le ne­kaj več kot šti­ri od­stot­ke slo­ven­ske­ga iz­vo­za, hkra­ti pa ­okrog de­vet od­stot­kov če­ške­ga, do­brih 13 od­stot­kov eston­ske­ga, 23 od­stot­kov ma­džar­ ske­ga in de­ni­mo 47 od­stot­kov ir­ske­ga. Slo­ven­ska in­du­stri­ja bo kon­ku­renč­na na tr­gih raz­vi­tih dr­žav le, če se bo ­težišče ra­zvo­ja pre­ ma­kni­lo iz teh­no­lo­ško ­manj in­ten­ziv­nih v teh­no­lo­ško ­bolj in­ ten­ziv­ne pa­no­ge in če bo pod­je­tjem zno­traj pa­nog uspe­lo raz­vi­ti teh­no­ lo­ško nap­re­dne in ka­ko­vost­ne izdel­ke. Vla­ga­nja v ra­zi­ska­ve in ra­zvoj (R & R) so ­eden iz­med naj­po­memb­nej­ših de­jav­ni­kov ra­sti pro­duk­tiv­ no­sti. Pod­je­tja, ki na­me­nja­jo več­ji del pri­hod­kov v svo­jo last­no R&R de­jav­nost, la­že sle­di­jo sve­tov­nim teh­no­lo­škim gi­ba­njem in la­že inovi­ ra­jo ­svoje pro­izvo­de in pro­izvo­dne pro­ce­se ter ta­ko la­že ohra­nja­jo in izbolj­šu­je­jo svo­jo med­na­ro­dno kon­ku­renč­nost.

Po­ra­zne raz­me­re v Slo­ve­ni­ji Raz­me­re na po­droč­ju vla­ ganj v R & R in inovi­ra­nja so v Slo­ve­ni­ji po­ra­zne. Po zad­nji ino­ va­cij­ski an­ke­ti sta­ti­stič­ne­ga ura­da je le 27 od­stot­kov slo­ven­ skih in­du­strij­skih pod­je­tij ino­ va­tiv­nih, to­rej ima­jo ­vsaj eno pro­izvo­dno ali pro­ce­sno ino­va­ ci­jo na le­to. Pov­preč­je dr­žav Ev­ rop­ske uni­je je ­okrog 55 od­stot­ kov, v Nem­či­ji 70 od­stot­kov, na Ir­skem pa kar 78 od­stot­kov. Se­ve­da raz­me­re ne mo­re­jo bi­ti dru­gač­ne, če go­spo­dar­stvo in dr­ža­va sku­paj vlo­ži­ta v R & R le 1,5 od­stot­ka bru­to do­ma­če­ga pro­izvo­da na le­to; pov­preč­je EU je 1,9 od­stot­ka bru­to do­ma­če­ga pro­izvo­da. Hkra­ti pa pod­je­tja pri­ja­vi­jo le 40 pa­ten­tov pri Ev­ rop­skem pa­tent­nem ura­du na le­to, pod­je­tja v Ev­rop­ski uni­ji, Ja­pon­ski in ZDA pa šti­ri­krat več (­glej ta­be­lo 1). Na­tanč­nej­ši po­da­tki ka­že­ jo, da ra­zvi­tej­še dr­ža­ve EU vla­ ga­jo ve­li­ko več v R & R. Ta­ko Fin­ska vlo­ži 3,4 od­stot­ka bru­to do­ma­če­ga pro­izvo­da v R & R na le­to, Šved­ska pa 3,8 od­stot­ ka. Ven­dar pa so po­memb­ni ab­so­lut­ni zne­ski, na Fin­skem to po­me­ni 4,5 mi­li­jar­de ev­rov, na Šved­skem pa 9,4 mi­li­jar­de ev­rov na le­to (­glej ta­be­lo 2). Slo­ven­ska vla­ga­nja pa so le ­okrog 300 mi­li­jo­nov ev­rov. Ko­ li­ko teh­no­lo­ške­ga ra­zvo­ja si la­hko pri­vo­šči­mo v Slo­ve­ni­ji s 300 mi­li­jo­ni ev­rov, če ve­mo, da ra­zvoj no­ve­ga zdra­vi­la sta­ne od 0,5 do mi­li­jar­de ev­rov?! Po­dob­ no sla­bo je sta­nje na po­droč­ju šte­vi­la ra­zi­sko­val­cev, ­kjer po de­le­žu na ti­soč za­po­sle­nih za dva- do tri­krat za­osta­ja­mo za naj­ra­zvi­tej­ši­mi dr­ža­va­mi.

Davč­ne spod­bu­de, ne sub­ven­ci­je Nuj­na je cilj­na spod­bu­di­ tev teh­no­lo­ške­ga ra­zvo­ja ­prek po­ve­ča­nja izdat­kov za R & R. Da­mi­jan in Po­la­nec (2004) sva al­ter­na­tiv­nem go­spo­dar­skem pro­gra­mu za teh­no­lo­ško pre­ struk­tu­ri­ra­nje slo­ven­ske­ga go­ spo­dar­stva pred­la­ga­la po­stopno po­ve­ča­nje R & R izdat­kov na na­ci­onal­ni rav­ni na šti­ri od­stot­ ke bru­to do­ma­če­ga pro­izvo­da do le­ta 2013, in si­cer po­ve­če­va­ nje za 0,25 od­stot­ne toč­ke na le­to. Pred­la­ga­la sva, da od te­ga

­ALBINA ­KENDA al­bi­na.ken­da@fi­nan­ce-on.net

1,5

JO­ŽE P. DA­MI­JAN, Eko­nom­ska fa­kul­te­ta in In­ šti­tut za eko­nom­ska ra­zi­sko­va­nja, Ljub­lja­na; KU Le­uven, Bel­gi­ja fi­nan­ce@fi­nan­ce-on.net

R & R izda­tki R & R izda­tki Št. razi­sko­val­cev na (v % BDP) (v mlo EUR) 1.000 delov­ne sile 1,86 3.830 4,7 1,96 4.836 7,8 2,09 3.650 6,7 3,37 4.451 11,4 2,15 30.144 6,8 0,67 814 3,8 1,21 1.234 5,1 1,04 12.131 2,9 2,52 51.263 6,7 2,02 8.041 5,1 0,75 850 3,3 0,96 5.793 4,9 3,78 9.360 9,6 2,64 6.890 5,5 1,86 28.597 5,5 1,9 168.397 6,0 1,52 299 4,6

Vir: Surs, 2003

VLA­GA­NJA V R & R IN ŠTE­VI­LO PRI­JAV­LJE­NIH PATEN­TOV PRI EPA* R & R izda­tki (v % BDP) od tega (v %): • gospo­dar­stvo • drža­va • tuji­na Patenti pri EPA na mio preb.

O de­jan­skem pro­stem pre­to­ku ­oseb v Ev­rop­sko uni­jo so po­se­bej moč­no za­če­li ra­zmiš­lja­ti v osem­de­se­tih le­tih prejš­nje­ga sto­le­tja. Ta­ko se je le­ta 1985 pe­te­ri­ca, ki je vk­lju­če­va­la Bel­ gi­jo, Fran­ci­jo, Lu­ksem­burg, Nem­či­jo in Ni­zo­zem­sko, od­lo­či­la za od­pra­vo nad­zo­ra na med­se­boj­nih me­jah. Do­go­vor so skle­ni­li v lu­ksem­bur­ škem me­stu Sc­hen­gen in ga po­ime­ no­va­li sc­hen­gen­ski spo­ra­zum.

Dr­žav­lja­ni Slo­ve­ni­je se bo­do la­hko ­prek me­je v Ita­li­jo, Av­s­tri­jo ali na Ma­džar­sko ­brez kon­tro­le naj­prej od­pra­vi­li ko­nec le­ta 2006

VLA­GA­NJA V R & R IN ŠTE­VI­LO RAZI­SKO­VAL­CEV Avstrija Belgija Danska Finska Francija Grčija Irska Italija Nemčija Nizozemska Portugalska Španija Švedska Švica V. Britanija EU-15 Slovenija

ZAKAJ SE SCHEN­GEN­SKA MEJA IME­NU­JE SCHEN­GEN­SKA

Foto: Urban Štebljaj

de­la, po­sre­do­va­nja in uprav­lja­nja ra­zi­skav v Ev­rop­ski uni­ji je bil v prejš­njih le­tih ze­lo raz­li­čen od slo­ ven­ske­ga. Ven­dar pa Slo­ve­ni­ja po "uva­jal­nem ob­dob­ju" v pe­ tem okvir­nem pro­gra­mu bo­lje ­razume, ka­ko okvir­ni prog­ra­ mi Ev­rop­ske uni­je de­lu­je­jo in ka­ko se jih iz­va­ja. Da­nes je slo­ven­ski ra­zi­sko­val­ni sek­tor bo­lje or­ga­ni­zi­ran in ima več sti­kov z dru­gi­mi ra­zi­sko­val­ ci in ra­zi­sko­val­ni­mi cen­tri v dr­ža­vah člani­cah.

Raz­me­re na po­droč­ju vla­ganj v R & R in inovi­ra­nja so v Slo­ve­ni­ji po­ra­zne. Po zad­nji ino­va­cij­ski an­ke­ti sta­ti­stič­ne­ga ura­da je le 27 od­stot­kov slo­ven­skih in­du­strij­skih pod­je­tij ino­va­tiv­nih, to­rej ima­jo ­vsaj eno pro­izvo­dno ali pro­ce­sno ino­va­ci­jo na le­to. Pov­preč­je dr­žav Ev­rop­ske uni­je je ­okrog 55 od­stot­kov.

35

DOBER DAN, ­EVROPA

Brez mej­nih kon­trol naj­prej konec leta 2006

­POGLED OD ZNO­TRAJ

Slo­ve­ni­ja je moč­na part­ne­ri­ca s sko­ raj se­dem ti­soč ra­zi­sko­val­ci in pro­ ra­ču­nom za ra­zi­ska­ve 284 mi­li­jo­nov ev­rov, kar po­me­ni 1,52 od­stot­ka bru­ to do­ma­če­ga pro­izvo­da. Od ­vseh pri­ sto­pnic naj­več porabi za ra­zi­ska­ve.

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • ­POSEBNA ­IZDAJA

Slovenija 1,5

EU-15 1,9

Japonska 3,0

ZDA 2,7

53,3 40 6,2 40,7

**55,5 **35,0 ** 7,3 161,1

72,4 19,6 0,4 174,7

68,2 27,3

Vir: Surs, 2003; op.: * EPA - Evropski patent­ni urad; ** poda­tki za leto 1999.

169,8

od­stot­ne toč­ke za­go­to­vi dr­ža­va, pre­ osta­lih 2,5 od­stot­ne toč­ke pa mo­ra za­go­to­vi­ti go­spo­dar­stvo. Po­dob­no ra­zmer­je sred­stev za R & R (1 proti 2 v ko­rist go­spo­dar­stva) je tu­di na Šved­skem, pred­vi­de­va pa ga tu­di Sa­pir­je­vo po­ro­či­lo za člani­ce Ev­rop­ ske uni­je do le­ta 2013. Dr­ža­va naj spod­bu­di go­spo­dar­stvo za več­ja teh­ no­lo­ška vla­ga­nja z davč­ni­mi olaj­ša­ va­mi za so­de­lo­va­nje z uni­ver­zo ter z davč­nim spod­bu­janjem uved­be no­ vih "­high ­tech" pro­ce­sov in izdel­kov. Dr­ža­va naj se ­izogne ne­po­sre­dnim teh­no­lo­škim sub­ven­ci­jam, saj ta­ko omo­go­ča ar­bi­tra­ri­zem in spod­bu­ja ko­rup­ci­jo dr­žav­nih uslu­žben­cev. Slo­ven­ska dr­ža­va bi mo­ra­la do le­ta 2013 po­ve­ča­ti ­svoje izda­tke za R & R z zdajš­njih 0,7 na 1,5 od­stot­ ka bru­to do­ma­če­ga pro­izvo­da. Za spod­bu­ja­nje teh­no­lo­ške­ga pre­struk­ tu­ri­ra­nja, po­ve­ča­nja izdat­kov za R & R ter so­de­lo­va­nja z aka­dem­skim po­droč­jem na pod­jet­ni­ški rav­ni pa bi se dr­ža­va mo­ra­la od­po­ve­da­ti še de­lu zdajš­njih pri­hod­kov iz nas­lo­va dav­ka na do­bi­ček prav­nih ­oseb (ti so v le­tu 2002 ­znašali 1,4 od­stot­ka bru­to do­ma­če­ga pro­izvo­da). Ze­lo pre­prost iz­ra­čun ka­že, da bi dr­ža­vo teh­no­lo­ško pre­struk­tu­ri­ra­nje v le­tu 2013 sku­paj "sta­lo" naj­več ­okrog 2,1 od­stot­ka bru­to do­ma­če­ga pro­izvo­ da, če bi pod­je­tja ma­ksi­mal­no iz­ko­ ri­sti­la vse pre­dla­ga­ne davč­ne olaj­ša­ ve in bi bi­la nji­ho­va efek­tiv­na stop­ nja dav­ka od do­bič­ka ena­ka nič.

Okle­sti­ti so­ci­alo in kme­tij­ske sub­ven­ci­je Si v tem jav­no­fi­nanč­nem po­lo­ža­ ju Slo­ve­ni­ja ­sploh la­hko pri­vo­šči takš­ no po­ve­ča­nje izdat­kov za R & R in davč­ne olaj­ša­ve (iz­pad dav­kov)? La­ hko, ven­dar le z od­loč­nim me­ne­džer­ jem jav­nih fi­nanc, ki mu bo po eni ­strani uspe­lo po­bra­ti več­ji del ­zdaj "ute­ka­jo­čih" dav­kov, po dru­gi ­strani pa po­ce­ni­ti dr­ža­vo in okle­sti­ti so­ci­al­ne tran­sfer­je. Iz­ra­čun ka­že, da la­hko z ra­ci­ona­li­za­ci­jo dr­žav­nih izdat­kov ter po­koj­nin­sko in zdrav­s­tve­no re­for­mo dr­ža­va pri­var­ču­je tu­di za 6,5 od­stot­ka bru­to do­ma­če­ga pro­izvo­da pro­ra­čun­ skih izdat­kov na le­to. Dru­gi vir za jav­no­fi­nanč­ne pri­hran­ke, ki bi jih bi­lo mo­go­če pre­usme­ri­ti v teh­no­lo­ški ra­ zvoj, pa je okle­šče­nje pred­vi­de­nih po­ ve­ča­nih sub­ven­cij za kme­tij­stvo. Se­ ve­da pa je vpra­ša­nje, ali ima slo­ven­ ska dr­ža­va ­sploh kakš­no vi­zi­jo teh­no­ lo­ške­ga ra­zvo­ja, da o vo­lji za­re­za­ti v ne­ra­ci­onal­no dr­žav­no upra­vo in za­ seb­ne in­te­re­se, ki se na­pa­ja­jo iz pro­ra­ ču­na, ­sploh ne go­vo­rim.

Ob polni vzpostavitvi schengenskega režima do konca leta 2006 bo v Sloveniji le še šest mejnih prehodov.

Z vsto­pom v Ev­rop­sko uni­jo bo za dr­žav­lja­ne Slo­ve­ni­je na no­tra­njih me­jah EU (z Ita­li­jo, Av­s­tri­jo in Ma­džar­sko) ve­ljal pre­ho­dni re­žim. Od­prav­ljen bo ca­rin­ski, ne pa tu­di po­li­cij­ski nad­zor. Vse mej­ne kon­tro­le bo­do na ome­nje­nih me­jah do­ konč­no od­prav­lje­ne, ko se bo Slo­ve­ni­ja vk­lju­či­la v sc­hen­gen­ ski in­for­ma­cij­ski si­stem SIS II, kar se bo zgo­di­lo pred­vi­do­ma ko­nec le­ta 2006 ali na za­čet­ku le­ta 2007. V dru­gi po­lo­vi­ci le­ta 2006 bo nam­reč po­seb­na ko­mi­si­ja Ev­rop­ske uni­je v Slo­ve­ni­ji pre­ ve­ri­la, ali dr­ža­va iz­pol­nju­je po­ go­je za va­ro­va­nje ter nad­zor pot­ni­kov in bla­ga na zu­na­nji ev­rop­ski me­ji s Hr­va­ško. Če bo­do po­go­ji iz­pol­nje­ni, bo slo­ ven­sko-hr ­va­š ka me­ja la­hko po­sta­la sc­hen­gen­ska me­ja. To naj bi se po pri­ča­ko­van­jih zgo­ di­lo ko­nec le­ta 2006 ali na za­ čet­ku le­ta 2007, ta­krat pa bo­

do v ­celoti od­prav­lje­ne no­tra­ nje me­je z Ita­li­jo, Av­s­tri­jo in Ma­džar­sko.

Sku­pna mej­na kon­tro­la

V pred­ho­dnem ob­dob­ju bo­do na mej­nih pre­ho­dih z Av­s­tri­jo in Ma­džar­sko do kon­ ca le­ta vz­po­stav­lje­na sku­pna kon­trol­na me­sta, na ka­te­rih bo­do mej­ni nad­zor za dr­žav­ lja­ne EU oprav­lja­li sku­paj slo­ ven­ski ter av­s­trij­ski ozi­ro­ma

ZA SC­HEN­GEN­SKO ME­JO 650 MI­LI­JO­ NOV EV­ROV Stro­ški za vz­po­sta­vi­tev 670 ki­lo­me­trov dol­ge zu­na­nje me­je Ev­rop­ske uni­je v Slo­ve­ni­ji, ki bo te­kla po ko­pni in reč­ni dr­žav­ni me­ji med Slo­ve­ni­jo in Hr­va­ško, za­je­ma­jo na­lo­žbe v in­fra­struk­tu­ro in opre­mo, ma­te­ri­al­ne stro­ške in pla­če, po oce­nah pa bo­do do le­ta 2010 ­znašali oko­li 650 mi­ li­jo­nov ev­rov. V le­tih do 2006 bo Ev­rop­ska uni­ja pri­spe­va­la oko­li 45 od­ stot­kov ­vseh stro­škov vz­po­stav­lja­nja sc­hen­gen­ske me­je. Med le­to­ma 1999 in 2002 je Ev­rop­ska uni­ja iz prog­ra­ma Pha­re na­me­ni­la oko­li 43 mi­li­jo­nov ev­rov, la­ni 11 mi­li­jo­nov ev­rov, na po­dla­gi do­go­vo­ra iz fi­nanč­ne­ ga de­la pri­sto­pnih po­ga­janj pa se je EU za­ve­za­la, da bo med le­to­ma 2004 in 2006 pri­spe­va­la že 107 mi­li­jo­nov ev­rov. V okvi­ru no­ve fi­nanč­ne per­ spek­ti­ve 2007-2013 se Slo­ve­ni­ja kot pri­za­de­ta dr­ža­va tru­di, da bi se stro­ški za fi­nan­ci­ra­nje sc­hen­gen­ske me­je kot pro­ra­čun­ska po­stav­ka uvr­sti­li tu­di v pri­hod­nji več­let­ni pro­ra­čun Uni­je.

Noben cari­nik ne bo ostal brez dela Po vsto­pu v EU ne bo ­ostal ­brez de­la no­ben slo­ven­ski ca­ ri­nik za­ra­di za­pr­tja ca­rin, so nam po­vedali v ge­ne­ral­nem ca­ rin­skem ura­du. Od od­več­nih 330 ca­ri­ni­kov se jih bo 180 pre­ kva­li­fi­ci­ra­lo v po­liciste, pred­vi­do­ma 150 pa jih bo za­po­sle­nih v dru­gih dr­žav­nih or­ga­nih. Ca­ri­ni­ke bo­do tu­di pre­me­šča­li na dru­ga delov­na me­sta v ca­rin­ski slu­žbi. Na no­vi zu­na­nji me­ji EU (me­ja s Hr­va­ško) bo de­lo do­bi­lo 405 de­lav­cev, 98 pa v no­ tra­njo­sti dr­ža­ve na delov­nih me­stih, ki se na­na­ša­jo na no­ve na­lo­ge v zve­zi s pred­pi­si EU in ca­rin­sko pre­isko­val­no slu­žbo. Na po­li­ci­ji so po­vedali, da je 112 ca­ri­ni­kov že opra­vi­lo prog­ram pre­kva­li­fi­ka­ci­je za ­poklic po­licista, 50 pa ga bo oprav­lja­lo po 1. ma­ju. Kot so še ­dajali, bi po na­čr­tu za­po­slo­va­nja po­trebova­ li še oko­li 670 po­li­ci­stov. L. B.

ma­džar­ski po­licisti, in to en­ krat na­me­sto dva­krat kot do­ slej. Te­melj­na mej­na kon­tro­la (pre­gled oseb­nih do­k u­men­ tov) bo ve­lja­la za dr­žav­lja­ne Ev­rop­ske uni­je, dr­žav­lja­ne z ob­moč­ja ev­rop­ske­ga go­spo­ dar­ske­ga pro­sto­ra EEA in Švi­ ce. Za dr­žav­lja­ne tret­jih dr­žav bo mej­na kon­tro­la strož­ja. Na slo­v en­s ko-ita­l i­j an­s ki me­j i skup­ne­ga nad­zo­ra ne bo za­ra­ di po­manj­ka­nja us­tre­zne prav­ ne po­dla­ge in ga bo­do slo­ven­ ski in ita­li­jan­ski po­licisti še ­naprej oprav­lja­li ­ločeno.

Med Hr­va­ško in Slo­ve­ ni­jo ­prek 60 mej­nih pre­ho­dov Na dr­ž av­n i me­j i med Slo­ve­ni­jo in Hr ­va­ško je 37 mej­nih pre­ho­dov (24 med­na­ ro­dnih, 12 med­­držav­nih in en ma­lo­­obmej­ni), za ob­mej­ ni pro­met pa je pred­vi­de­nih še 27 ma­lo­ob­mej­nih pre­ho­ dov. Na med­na­ro­dnih mej­ nih pre­h o­d ih la­h ko me­j o pre­sto­pa­jo vsi, na med­dr­žav­ nih sa­mo dr­žav­lja­ni Slo­ve­ni­ je in Hr ­v a­š ke, na ma­l o­o b­ mej­nih pa le pre­bi­val­ci ob­ mej­nih ob­mo­čij.

Na sc­hen­gen­ski me­ji ­šest kon­trol­nih ­točk Po uve­lja­vi­tvi sc­hen­gen­ske­ ga ­režima bo pre­hod lju­di in bla­ ga, pre­voz ži­vih ­živali, me­sa, rast­ lin in zdra­vil ­prek zu­na­nje ev­rop­ ske me­je mo­goč sa­mo na še­stih mej­nih kon­trol­nih toč­kah, na ka­te­rih bo­do vz­po­stav­lje­ne vse tri ob­li­ke nad­zo­ra - po­li­cij­ski, ca­ rin­ski in in­špek­cij­ski. Te mej­ne kon­trol­ne toč­ke za­je­ma­jo: cest­ne mej­ne pre­ho­de Obrež­je, Gru­ škov­je in ­Jelšane, le­tališki mej­ni pre­hod Br­nik, že­le­zni­ški mej­ni pre­hod Do­bo­va in pri­staniški mej­ni pre­hod Ko­per. Po spo­ra­zu­ mu o ob­mej­nem pro­me­tu in so­ de­lo­va­nju med Slo­ve­ni­jo in Hr­ va­ško bo ob me­ji 27 mej­nih pre­ ho­dov za ob­mej­ni pro­met, ­kjer bo mej­ni re­žim svo­bo­dnej­ši.

ZA ZDAJ ŠE NE POZA­BI­MO NA POTNI LIST Dr­žav­lja­ni pri­sto­pnic, to­rej tu­di Slo­ve­ni­je, bo­do s ši­ri­tvi­jo pri­do­ bi­li pra­vi­co do po­to­va­nja zno­traj EU le z oseb­no iz­ka­zni­co, ven­dar nam ev­rop­ska ko­mi­si­ja svetuje, naj ne­kaj ča­sa ven­dar na pot vza­memo še pot­ni ­list.

Carinski posre­dni­ki v spe­ci­ali­zi­ra­ne logi­sti­ke

Po vsto­pu v EU bo ob de­lo oko­li 1.650 za­po­sle­nih v špe­di­ ci­ji, ca­rin­skih po­sre­dni­kov, ka­že­jo po­da­tki predla­ni oprav­lje­ne ra­zi­sko­val­ne na­lo­ge in­sti­tu­ta ­Prinz iz Por­to­ro­ža. Šte­vil­ka bo ver­jet­no še viš­ja za­ra­di iz­gu­be delov­nih ­mest v sprem­lje­val­nih de­jav­no­stih v špe­di­ter­skih pod­je­tjih, ad­mi­ni­stra­ci­ji in fi­nan­cah, pra­vi­jo na Go­spo­dar­ski zbor­ni­ci Slo­ve­ni­je (GZS). Ob mo­re­bit­ nem od­pu­šča­nju pre­se­žnih de­lav­cev bi bi­li sku­pni stro­ški špe­di­ter­skih ­družb za­ra­di ob­ve­zno­sti do od­pu­šče­nih de­lav­cev 22,5 mi­li­jo­na ev­rov. Stro­ški dr­ža­ve bi ­znašali 13,5 mi­li­jo­na ev­rov. Pred­vi­de­ni ukre­pi ob vsto­pu Slo­ve­ni­je v EU na po­droč­ ju špe­di­ci­je so pred­vsem pre­obra­zba špe­di­ter­skih pod­je­tij, ki so se ukvar­ja­la ve­či­no­ma s ca­rin­skim po­sre­dniš­tvom, v spe­ci­ ali­stič­na lo­gi­stič­na pod­je­tja. Po­droč­je lo­gi­sti­ke je v Slo­ve­ni­ji sla­bo raz­vi­to, za­ra­di če­sar za­osta­ja za Ev­ro­po in sve­tom, pra­ vi­jo na GZS. Pro­izvo­dna pod­je­tja se tu­di pre­ma­lo za­ve­da­jo po­me­na lo­gi­stič­nih stro­škov, po vsto­pu v EU pa bo­do pri­sil­je­ na iz­bolj­ša­ti or­ga­ni­za­ci­jo v lo­gi­sti­ki. L. B.

Infografika: Ciril hrovatin

30

DOBER DAN, ­EVROPA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • P ­ OSEBNA ­IZDAJA

Možnosti zapo­sli­tve v usta­no­vah EU je več

3.530

V kateri prestolnici se spla­ča žive­ti Slo­ven­ske na­jem­ni­ne sta­no­vanj so v pri­merja­vi z ev­rop­ski­mi med niž­ji­mi; pri­merja­va cen na ob­mej­nih ob­moč­jih ka­ že na raz­li­ke med av­s­trij­sko in ita­li­jan­sko me­jo

V ev­rop­skih usta­no­vah se bo­do slo­ven­ski dr­žav­lja­ni la­hko po 1. ma­ju za­po­sli­li pod ena­ki­mi po­go­ji kot zdajš­nji dr­žav­lja­ni EU ­MARKO ­PRIJATELJ, Bru­selj fi­nan­ce@fi­nan­ce.net

Ev­rop­ske usta­no­ve že ­zdaj na po­dla­gi za­ča­snih po­godb za­po­ slu­je­jo slo­ven­ske dr­žav­lja­ne, po 1. ma­ju pa bo­do ti­sti, ki so so­de­lo­va­li v pr­vih na­te­ča­jih, po­se­bej raz­pi­sa­nih v ta na­men, tam la­hko po­stali stal­no za­po­sle­ni urad­ni­ki. Po pri­j a­v i na na­t e­č aj tra­ja izbir­ni pro­ces le­to dni ali ce­l o več in vk­l ju­č u­j e predizbir­ni ­test (pre­ver­ja­nje sploš­ne­ga zna­nja o ra­zvo­ju Ev­rop­ske uni­je, nje­nih usta­ no­vah in po­li­ti­kah ter ver­ bal­n i in nu­m e­r ič­n i ­t est), pi­sni ­test z izbra­ne­ga po­

droč­ja in na­to še ust­ni ­test, pri ka­t e­r em se pre­v e­r i­j o zna­n je, raz­g le­d anost in oseb­nost kan­di­da­t a. Uspeš­no oprav­lje­ni te­ sti še ne za­go­t av­lja­jo za­po­ sli­tve, saj se po­sa­me­znik s tem le uvr­sti na li­sto pri­ mer­nih kan­di­da­tov, iz ka­te­

re ga in­sti­tu­ci­je še­le na­to re­kru­ti­ra­jo. Po­l eg stal­n e­g a sta­t u­s a urad­n i­k a EU la­h ko ­p rek mno­g o ­m anj zah­t ev­n ej­š ih na­te­ča­jev do­bi­te tu­di za­po­ sli­tev le za do­lo­čen čas, ­prek po­god­be ali kot pri­prav­ni­ki (t. i. sta­g e­i re). Osred­n ji ­naslov, na ka­te­rem so ob­jav­ lje­n i na­t e­č a­j i in dru­g e po­ memb­ne in­for­ma­ci­je, je na splet­ni ­strani Eu­ro­pe­an Per­ son­nel Se­lec­ti­on Of ­f i­cea, ki je od­go­vo­ren za ce­lo­ten pro­ ces iz­bo­ra no­vin­cev (­EPSO; www.eu­ro­pa.int/­epso).

TRGI DELA V STA­RIH ČLANI­CAH BODO NA ZAČET­KU TEŽE DOSTO­PNI V ve­či­ni sta­rih ­članic Ev­rop­ske uni­je (EU) so se od­lo­či­li uve­sti pre­ho­dno ob­dob­je pri od­pi­ra­nju svo­jih tr­gov de­la iskal­cem za­po­sli­tve iz ­novink. Sta­re člani­ce la­hko s po­sa­mič­ni­mi no­vin­ka­mi skle­ne­jo tu­di spo­ra­zum, s ka­te­rim dvo­stran­sko od­pre­jo trg. Slo­ve­ni­ja se o teh spo­ra­zu­mih za ­zdaj še ­brez konč­ne­ga re­zul­ta­ta po­ga­ ja pred­vsem z Nem­či­jo, Av­s­tri­jo in Ita­li­jo. Pre­ho­dno ob­dob­je do po­pol­ne li­be­ra­li­za­ci­je tr­gov de­la v EU la­hko tra­ja naj­več se­dem let, do 2011, raz­de­ lje­no pa je v tri fa­ze: • Od 1. ma­ja 2004 do 1. ma­ja 2006 bo­do sta­re člani­ce EU ve­či­no­ma za­pr­le ­svoj trg de­la za iskal­ce za­po­sli­tve iz n­ ovink. Za­go­to­vi­le pa jim bo­do pre­dnost ­pred iskal­ci za­po­sli­tve iz tret­jih dr­žav. • Od 1. ma­ja 2006 do 1. ma­ja 2009 la­hko sta­re člani­ce ­brez na­ved­be raz­lo­ga po­dalj­ša­jo za­šči­to svo­jih tr­gov de­la. • Po 1. ma­ju 2009 la­hko sta­re člani­ce ­svoj trg de­la še ve­dno šči­ti­jo le, če so za to ute­me­lje­ni raz­lo­gi. To so re­sne mot­nje ali grož­nje na tr­gu de­la. • 1. ma­ja 2011 mo­ra­jo vse sta­re člani­ce EU po­pol­no­ma od­pre­ti ­svoje tr­ge de­la tu­di za novin­ke. Vse dr­ža­ve bo­do še ve­dno iz­da­ja­le delov­na do­vo­ljena. Dr­ža­ve, ki bo­do uvel­jav­lja­le pre­ho­dno ob­dob­je, bo­ do to po­če­le za­ra­di ome­je­va­nja do­sto­pa na ­svoje tr­ge de­la, pre­osta­le pa za­ra­di sprem­lja­nja to­kov. No­ve člani­ce ne mo­re­jo ome­je­va­ti do­sto­pa na ­svoj trg za iskal­ce za­po­sli­tve iz dru­gih ­novink, la­hko pa ­prav ta­ko upo­ra­bi­jo ta­ko ime­no­va­no var­nost­no klav­zu­lo. To po­me­ni, da la­hko za­ča­sno ome­ji­jo do­stop le v pri­me­ru re­snih te­žav na tr­gu de­la. A. K.

37

DOBER DAN, ­EVROPA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • ­POSEBNA I­ZDAJA

1.970

1.330 1.130 890

830 480

London

Pariz

Dunaj

Bruselj

Varšava

Ljubljana

Praga

470

Bratislava

LJUBLJANA JE MED CENEJŠIMI EVROPSKIMI PRESTOLNICAMI NAJEMNINA IN STANOVANJSKI STROŠKI (V USD/MESEC) Vir: UBS; op.: cene vključujejo najemnino in povprečne stanovanjske stroške v letu 2003 za neopremljeno trisobno stanovanje srednjega standarda, zgrajeno po letu 1980.

­DUNJA ­TURK du­nja.­turk@fi­nan­ce-on.net

Pri­merja­va sta­ti­stič­nih po­dat­kov o na­jem­ni­nah sta­no­vanj v ev­rop­skih pre­stol­ni­cah ka­že na ra­zme­ro­ma ugo­dno živ­lje­nje v Ljub­lja­ni, na po­dla­gi po­dat­kov ne­pre­mič­nin­skih agen­cij pa smo pre­ve­ri­li tu­di, ali se ­bolj spla­ča na­je­ti ozi­ro­ma ­kupiti sta­no­va­nje na slo­ven­ski ali "ev­rop­ski" ­strani me­je. Na­jem­ni­ne sta­no­vanj v slo­ven­ski pre­stol­ni­ci so med najugo­dnej­ši­mi v ev­rop­skih

pre­stol­ni­cah. Ce­nej­ši sta le še Pra­ga in Bra­ti­sla­va s 480 ozi­ ro­ma 470 do­la­rji za tri­sob­no

sta­no­va­nje sred­nje­ga stan­dar­ da s stro­ški. Da­leč naj­bolj pa bi vas uda­ri­lo po že­pu, če bi se pre­se­li­li v Lon­don. Za tam­ kajš­nje sta­no­va­nje bi nam­reč ­morali od­šte­ti 7,5-­krat več.

V Grad­cu in Tr­stu sta­ no­va­nja draž­ja, v Go­ri­ ci ce­nej­ša Naj opo­zo­ri­mo, da so po­ da­tki o ce­nah sta­no­vanj in na­ jem­ni­nah v Grad­cu, Ma­ri­bo­ru,

V GRAD­CU SE SPLA­ČA NA­JE­TI PI­SAR­NE Pri pre­ver­ja­nju vi­ši­ne na­jem­nin po­slov­nih pro­sto­rov ugo­tav­lja­mo, da se ­kljub ve­li­ki raz­li­ki v ce­ni sta­no­vanj med Grad­cem in Ma­ri­bo­rom na av­s­trij­skem Šta­jer­skem spla­ča na­je­ti po­slov­ne pro­sto­re, saj so na­jem­ni­ ne pre­cej niž­je. Za kva­drat­ni me­ter pi­sar­ne je v Grad­cu tre­ba od­šte­ti v pov­preč­ju ne­kaj ­manj kot se­dem ev­rov na me­sec (vir: ­Wirtschaftsblatt), med­tem ko se gle­de na tre­nut­no po­nud­bo ne­pre­mič­nin­skih agen­ cij ce­ne v Ma­ri­bo­ru gib­lje­jo med de­ve­ti­mi in 13 ev­ri za kva­drat­ni me­ter, odvi­sno od lo­ka­ci­je. Na se­ver­nem Pri­mor­skem je po­nud­ba po­slov­nih pro­sto­rov na ­obeh stra­neh me­je po­dob­no kot pri sta­no­va­njih pre­cej manj­ša, ce­ne pa so pri­mer­lji­ve.

Katere krat­ko­roč­ne spre­mem­be pri­ča­ku­je­te na nepre­mič­nin­skem trgu po vsto­pu v EU? Fra­no Toš, In­ter­dom: "Ne pri­ča­ku­je­mo po­seb­nih spre­memb. Gle­de po­vpra­še­va­nja me­nim, da ­vstop ne bo pov­zro­čil do­sti več­ je­ga za­ni­ma­nja tuj­cev. Več bo naj­brž na­čel­ ne­ga za­ni­ma­nja fi­zič­nih ­oseb, po­ve­za­ne­ga ­bolj z ugo­tav­lja­njem tr­žnih cen ne­pre­mič­ nin na po­čit­ni­ških ozi­ro­ma tu­ri­stič­nih lo­ ka­ci­jah. Me­nim pa, da za­čet­no za­ni­ma­nje ne bo pov­zro­či­lo moč­ne­ga po­ve­ča­nja na­ku­ pov. Raz­lo­ge la­hko, po­leg ne­ka­te­rih prav­ nih ­ovir, naj­de­mo tu­di v ra­zme­ro­ma vi­so­kih ce­nah. Na Hr­va­škem, ki ne­ka­te­rim ev­rop­ skim dr­žav­lja­nom že ne­kaj ča­sa omo­go­ča na­kup ne­pre­mič­nin, je de­ni­mo mo­žnost ugo­dne­ga na­ku­pa po­čit­ni­ške hi­še ob mor­ju še ve­dno ve­li­ko več­ja kot na slo­ven­ski ­obali. Na tr­gu za­zid­lji­vih zem­ljišč in po­slov­ nih ne­pre­mič­nin pa so tuj­ci ­prek svo­jih pod­je­tij, usta­nov­lje­nih v Slo­ve­ni­ji, kot kup­ ci de­jav­ni že ­dlje in for­mal­nih ­ovir za na­kup ne­pre­mič­ni­ne ta­ko že do­slej ta­ko re­koč ni bi­lo. Hkra­ti za­ra­di majh­no­sti in ome­jenosti tr­ga, ka­kor tu­di do­kaj ne­ugo­dne­ga prav­ne­ ga si­ste­ma ni pri­ča­ko­va­ti po­memb­nej­ših in­sti­tu­ci­onal­nih vla­ga­te­ljev, ki bi vla­ga­li v ra­zvoj zem­ljišč in no­vo­gra­denj ter ta­ko po­ memb­no ­vplivali na trg. Za­ra­di ra­zme­ro­ma moč­ne­ga zvi­ša­nja cen ne­pre­mič­nin v zad­njih ­dveh le­tih, ka­ mor so pro­da­jal­ci že vgra­di­li tu­di ne­ka­te­ra pri­ča­ko­va­nja za pri­ho­dnost (na tr­gu bi­val­ nih ne­pre­mič­nin pri­ča­ko­va­nje do­to­ka ka­ pi­ta­la, ki se bo spro­stil v na­ci­onal­ni var­če­ val­ni she­mi, za­nes­lji­vo vpli­va na zvi­ša­nje cen sta­no­vanj že da­nes), pa mal­ce pre­ra­ čun­lji­vo pred­vi­de­vam, da se la­hko ce­ne po­slov­nih pro­sto­rov in še zla­sti za­zid­lji­vih zem­ljišč ob ne­ure­sni­če­nem več­jem po­vpra­ še­va­nju tu­jih vla­ga­te­ljev, ki ga pri­ča­ku­je­mo, ce­lo mal­ce zni­ža­jo ozi­ro­ma ­dlje vz­dr­ži­jo na zdajš­njih rav­neh." B. H. D.

Foto: Irena Herak

36

Ko­pru, Tr­stu, Go­ri­ci in No­ vi Go­ri­ci pri­bliž­ki, iz­ra­ čunani na po­dla­gi tre­nut­ne po­nud­be lo­kal­nih ne­pre­mič­ nin­skih agen­cij ozi­ro­ma oce­ ne, ki so jo da­li ti agen­ti. Na po­dla­gi teh pri­bli­žnih iz­ra­ču­ nov skle­pa­mo, da so na­jem­ni­ ne sta­no­vanj v Grad­cu za sko­ raj dve tre­tji­ni viš­je kot v Ma­ ri­bo­ru, ce­na pri na­ku­pu tri­sob­ ne­ga sta­no­va­nja (pri­bli­žno 70 kva­drat­nih met­rov) pa je po teh po­dat­kih v Grad­cu sko­raj še en­krat viš­ja kot v Ma­ri­bo­ru. Po­nud­ba sta­no­vanj na se­ ver­nem Pri­mor­skem je na ­obeh stra­neh me­je v pri­merja­ vi s Šta­jer­sko pre­cej manj­ša, ka­že pa na ma­len­kost niž­je ce­ne sta­no­vanj v Go­ri­ci, ta­ko pri ­najemu kot pri na­ku­pu. Pri­merja­va Ko­pra in Tr­sta po­ ka­že po­dob­ne raz­me­re kot na Šta­j er­s kem, le raz­l i­k e so nekoli­ko manj­še.

PRI NEPRE­MIČ­NI­NAH DO 2011 ŠE ­ZAŠČITENI

Maribor Gradec

OB MEJI DRAŽJI NOVA GORICA, TRST IN GRADEC Nakup (v mio SIT) 14,4 27,9

Najem (v SIT/mesec) 71.000 121.000

Nova Gorica Gorica

18,3 16,5

70.000 68.000

Koper Trst

23,7 31

95.000 137.000

Viri: nepremičninske agencije; op.: navedene cene so približki glede na trenutno ponudbo, veljajo za neopremljeno stanovanje, veliko okoli 70 m2, najemnine pa ne vključujejo stanovanjskih stroškov.

Po vsto­pu Slo­ve­ni­je v Ev­rop­sko uni­jo bo­do la­hko dr­žav­lja­ni ­članic pri nas pro­sto ­kupovali ne­pre­mič­ni­ne. Ven­dar se Slo­ve­ni­ja do le­ta 2011 še la­hko od­lo­či za var­nost­no klav­zu­lo, če bi se iz­ka­za­lo, da za­ni­ma­nje tuj­cev pov­ zro­ča re­sne mot­nje (bi­stve­no po­vi­ša­nje cen) na po­sa­me­znih po­droč­jih ne­pre­mič­nin­ske­ga tr­ga. Tu gre pred­vsem za mo­re­bit­no ome­ji­tev tr­go­va­nja s kme­tij­ski­mi zem­lji­šči, go­zdo­vi in po­čit­ni­ški­mi hi­ša­mi. V. V.

DOBER DAN, ­EVROPA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • P ­ OSEBNA ­IZDAJA

Možnosti zapo­sli­tve v usta­no­vah EU je več

3.530

V kateri prestolnici se spla­ča žive­ti Slo­ven­ske na­jem­ni­ne sta­no­vanj so v pri­merja­vi z ev­rop­ski­mi med niž­ji­mi; pri­merja­va cen na ob­mej­nih ob­moč­jih ka­ že na raz­li­ke med av­s­trij­sko in ita­li­jan­sko me­jo

V ev­rop­skih usta­no­vah se bo­do slo­ven­ski dr­žav­lja­ni la­hko po 1. ma­ju za­po­sli­li pod ena­ki­mi po­go­ji kot zdajš­nji dr­žav­lja­ni EU ­MARKO ­PRIJATELJ, Bru­selj fi­nan­ce@fi­nan­ce.net

Ev­rop­ske usta­no­ve že ­zdaj na po­dla­gi za­ča­snih po­godb za­po­ slu­je­jo slo­ven­ske dr­žav­lja­ne, po 1. ma­ju pa bo­do ti­sti, ki so so­de­lo­va­li v pr­vih na­te­ča­jih, po­se­bej raz­pi­sa­nih v ta na­men, tam la­hko po­stali stal­no za­po­sle­ni urad­ni­ki. Po pri­j a­v i na na­t e­č aj tra­ja izbir­ni pro­ces le­to dni ali ce­l o več in vk­l ju­č u­j e predizbir­ni ­test (pre­ver­ja­nje sploš­ne­ga zna­nja o ra­zvo­ju Ev­rop­ske uni­je, nje­nih usta­ no­vah in po­li­ti­kah ter ver­ bal­n i in nu­m e­r ič­n i ­t est), pi­sni ­test z izbra­ne­ga po­

droč­ja in na­to še ust­ni ­test, pri ka­t e­r em se pre­v e­r i­j o zna­n je, raz­g le­d anost in oseb­nost kan­di­da­t a. Uspeš­no oprav­lje­ni te­ sti še ne za­go­t av­lja­jo za­po­ sli­tve, saj se po­sa­me­znik s tem le uvr­sti na li­sto pri­ mer­nih kan­di­da­tov, iz ka­te­

re ga in­sti­tu­ci­je še­le na­to re­kru­ti­ra­jo. Po­l eg stal­n e­g a sta­t u­s a urad­n i­k a EU la­h ko ­p rek mno­g o ­m anj zah­t ev­n ej­š ih na­te­ča­jev do­bi­te tu­di za­po­ sli­tev le za do­lo­čen čas, ­prek po­god­be ali kot pri­prav­ni­ki (t. i. sta­g e­i re). Osred­n ji ­naslov, na ka­te­rem so ob­jav­ lje­n i na­t e­č a­j i in dru­g e po­ memb­ne in­for­ma­ci­je, je na splet­ni ­strani Eu­ro­pe­an Per­ son­nel Se­lec­ti­on Of ­f i­cea, ki je od­go­vo­ren za ce­lo­ten pro­ ces iz­bo­ra no­vin­cev (­EPSO; www.eu­ro­pa.int/­epso).

TRGI DELA V STA­RIH ČLANI­CAH BODO NA ZAČET­KU TEŽE DOSTO­PNI V ve­či­ni sta­rih ­članic Ev­rop­ske uni­je (EU) so se od­lo­či­li uve­sti pre­ho­dno ob­dob­je pri od­pi­ra­nju svo­jih tr­gov de­la iskal­cem za­po­sli­tve iz ­novink. Sta­re člani­ce la­hko s po­sa­mič­ni­mi no­vin­ka­mi skle­ne­jo tu­di spo­ra­zum, s ka­te­rim dvo­stran­sko od­pre­jo trg. Slo­ve­ni­ja se o teh spo­ra­zu­mih za ­zdaj še ­brez konč­ne­ga re­zul­ta­ta po­ga­ ja pred­vsem z Nem­či­jo, Av­s­tri­jo in Ita­li­jo. Pre­ho­dno ob­dob­je do po­pol­ne li­be­ra­li­za­ci­je tr­gov de­la v EU la­hko tra­ja naj­več se­dem let, do 2011, raz­de­ lje­no pa je v tri fa­ze: • Od 1. ma­ja 2004 do 1. ma­ja 2006 bo­do sta­re člani­ce EU ve­či­no­ma za­pr­le ­svoj trg de­la za iskal­ce za­po­sli­tve iz n­ ovink. Za­go­to­vi­le pa jim bo­do pre­dnost ­pred iskal­ci za­po­sli­tve iz tret­jih dr­žav. • Od 1. ma­ja 2006 do 1. ma­ja 2009 la­hko sta­re člani­ce ­brez na­ved­be raz­lo­ga po­dalj­ša­jo za­šči­to svo­jih tr­gov de­la. • Po 1. ma­ju 2009 la­hko sta­re člani­ce ­svoj trg de­la še ve­dno šči­ti­jo le, če so za to ute­me­lje­ni raz­lo­gi. To so re­sne mot­nje ali grož­nje na tr­gu de­la. • 1. ma­ja 2011 mo­ra­jo vse sta­re člani­ce EU po­pol­no­ma od­pre­ti ­svoje tr­ge de­la tu­di za novin­ke. Vse dr­ža­ve bo­do še ve­dno iz­da­ja­le delov­na do­vo­ljena. Dr­ža­ve, ki bo­do uvel­jav­lja­le pre­ho­dno ob­dob­je, bo­ do to po­če­le za­ra­di ome­je­va­nja do­sto­pa na ­svoje tr­ge de­la, pre­osta­le pa za­ra­di sprem­lja­nja to­kov. No­ve člani­ce ne mo­re­jo ome­je­va­ti do­sto­pa na ­svoj trg za iskal­ce za­po­sli­tve iz dru­gih ­novink, la­hko pa ­prav ta­ko upo­ra­bi­jo ta­ko ime­no­va­no var­nost­no klav­zu­lo. To po­me­ni, da la­hko za­ča­sno ome­ji­jo do­stop le v pri­me­ru re­snih te­žav na tr­gu de­la. A. K.

37

DOBER DAN, ­EVROPA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • ­POSEBNA I­ZDAJA

1.970

1.330 1.130 890

830 480

London

Pariz

Dunaj

Bruselj

Varšava

Ljubljana

Praga

470

Bratislava

LJUBLJANA JE MED CENEJŠIMI EVROPSKIMI PRESTOLNICAMI NAJEMNINA IN STANOVANJSKI STROŠKI (V USD/MESEC) Vir: UBS; op.: cene vključujejo najemnino in povprečne stanovanjske stroške v letu 2003 za neopremljeno trisobno stanovanje srednjega standarda, zgrajeno po letu 1980.

­DUNJA ­TURK du­nja.­turk@fi­nan­ce-on.net

Pri­merja­va sta­ti­stič­nih po­dat­kov o na­jem­ni­nah sta­no­vanj v ev­rop­skih pre­stol­ni­cah ka­že na ra­zme­ro­ma ugo­dno živ­lje­nje v Ljub­lja­ni, na po­dla­gi po­dat­kov ne­pre­mič­nin­skih agen­cij pa smo pre­ve­ri­li tu­di, ali se ­bolj spla­ča na­je­ti ozi­ro­ma ­kupiti sta­no­va­nje na slo­ven­ski ali "ev­rop­ski" ­strani me­je. Na­jem­ni­ne sta­no­vanj v slo­ven­ski pre­stol­ni­ci so med najugo­dnej­ši­mi v ev­rop­skih

pre­stol­ni­cah. Ce­nej­ši sta le še Pra­ga in Bra­ti­sla­va s 480 ozi­ ro­ma 470 do­la­rji za tri­sob­no

sta­no­va­nje sred­nje­ga stan­dar­ da s stro­ški. Da­leč naj­bolj pa bi vas uda­ri­lo po že­pu, če bi se pre­se­li­li v Lon­don. Za tam­ kajš­nje sta­no­va­nje bi nam­reč ­morali od­šte­ti 7,5-­krat več.

V Grad­cu in Tr­stu sta­ no­va­nja draž­ja, v Go­ri­ ci ce­nej­ša Naj opo­zo­ri­mo, da so po­ da­tki o ce­nah sta­no­vanj in na­ jem­ni­nah v Grad­cu, Ma­ri­bo­ru,

V GRAD­CU SE SPLA­ČA NA­JE­TI PI­SAR­NE Pri pre­ver­ja­nju vi­ši­ne na­jem­nin po­slov­nih pro­sto­rov ugo­tav­lja­mo, da se ­kljub ve­li­ki raz­li­ki v ce­ni sta­no­vanj med Grad­cem in Ma­ri­bo­rom na av­s­trij­skem Šta­jer­skem spla­ča na­je­ti po­slov­ne pro­sto­re, saj so na­jem­ni­ ne pre­cej niž­je. Za kva­drat­ni me­ter pi­sar­ne je v Grad­cu tre­ba od­šte­ti v pov­preč­ju ne­kaj ­manj kot se­dem ev­rov na me­sec (vir: ­Wirtschaftsblatt), med­tem ko se gle­de na tre­nut­no po­nud­bo ne­pre­mič­nin­skih agen­ cij ce­ne v Ma­ri­bo­ru gib­lje­jo med de­ve­ti­mi in 13 ev­ri za kva­drat­ni me­ter, odvi­sno od lo­ka­ci­je. Na se­ver­nem Pri­mor­skem je po­nud­ba po­slov­nih pro­sto­rov na ­obeh stra­neh me­je po­dob­no kot pri sta­no­va­njih pre­cej manj­ša, ce­ne pa so pri­mer­lji­ve.

Katere krat­ko­roč­ne spre­mem­be pri­ča­ku­je­te na nepre­mič­nin­skem trgu po vsto­pu v EU? Fra­no Toš, In­ter­dom: "Ne pri­ča­ku­je­mo po­seb­nih spre­memb. Gle­de po­vpra­še­va­nja me­nim, da ­vstop ne bo pov­zro­čil do­sti več­ je­ga za­ni­ma­nja tuj­cev. Več bo naj­brž na­čel­ ne­ga za­ni­ma­nja fi­zič­nih ­oseb, po­ve­za­ne­ga ­bolj z ugo­tav­lja­njem tr­žnih cen ne­pre­mič­ nin na po­čit­ni­ških ozi­ro­ma tu­ri­stič­nih lo­ ka­ci­jah. Me­nim pa, da za­čet­no za­ni­ma­nje ne bo pov­zro­či­lo moč­ne­ga po­ve­ča­nja na­ku­ pov. Raz­lo­ge la­hko, po­leg ne­ka­te­rih prav­ nih ­ovir, naj­de­mo tu­di v ra­zme­ro­ma vi­so­kih ce­nah. Na Hr­va­škem, ki ne­ka­te­rim ev­rop­ skim dr­žav­lja­nom že ne­kaj ča­sa omo­go­ča na­kup ne­pre­mič­nin, je de­ni­mo mo­žnost ugo­dne­ga na­ku­pa po­čit­ni­ške hi­še ob mor­ju še ve­dno ve­li­ko več­ja kot na slo­ven­ski ­obali. Na tr­gu za­zid­lji­vih zem­ljišč in po­slov­ nih ne­pre­mič­nin pa so tuj­ci ­prek svo­jih pod­je­tij, usta­nov­lje­nih v Slo­ve­ni­ji, kot kup­ ci de­jav­ni že ­dlje in for­mal­nih ­ovir za na­kup ne­pre­mič­ni­ne ta­ko že do­slej ta­ko re­koč ni bi­lo. Hkra­ti za­ra­di majh­no­sti in ome­jenosti tr­ga, ka­kor tu­di do­kaj ne­ugo­dne­ga prav­ne­ ga si­ste­ma ni pri­ča­ko­va­ti po­memb­nej­ših in­sti­tu­ci­onal­nih vla­ga­te­ljev, ki bi vla­ga­li v ra­zvoj zem­ljišč in no­vo­gra­denj ter ta­ko po­ memb­no ­vplivali na trg. Za­ra­di ra­zme­ro­ma moč­ne­ga zvi­ša­nja cen ne­pre­mič­nin v zad­njih ­dveh le­tih, ka­ mor so pro­da­jal­ci že vgra­di­li tu­di ne­ka­te­ra pri­ča­ko­va­nja za pri­ho­dnost (na tr­gu bi­val­ nih ne­pre­mič­nin pri­ča­ko­va­nje do­to­ka ka­ pi­ta­la, ki se bo spro­stil v na­ci­onal­ni var­če­ val­ni she­mi, za­nes­lji­vo vpli­va na zvi­ša­nje cen sta­no­vanj že da­nes), pa mal­ce pre­ra­ čun­lji­vo pred­vi­de­vam, da se la­hko ce­ne po­slov­nih pro­sto­rov in še zla­sti za­zid­lji­vih zem­ljišč ob ne­ure­sni­če­nem več­jem po­vpra­ še­va­nju tu­jih vla­ga­te­ljev, ki ga pri­ča­ku­je­mo, ce­lo mal­ce zni­ža­jo ozi­ro­ma ­dlje vz­dr­ži­jo na zdajš­njih rav­neh." B. H. D.

Foto: Irena Herak

36

Ko­pru, Tr­stu, Go­ri­ci in No­ vi Go­ri­ci pri­bliž­ki, iz­ra­ čunani na po­dla­gi tre­nut­ne po­nud­be lo­kal­nih ne­pre­mič­ nin­skih agen­cij ozi­ro­ma oce­ ne, ki so jo da­li ti agen­ti. Na po­dla­gi teh pri­bli­žnih iz­ra­ču­ nov skle­pa­mo, da so na­jem­ni­ ne sta­no­vanj v Grad­cu za sko­ raj dve tre­tji­ni viš­je kot v Ma­ ri­bo­ru, ce­na pri na­ku­pu tri­sob­ ne­ga sta­no­va­nja (pri­bli­žno 70 kva­drat­nih met­rov) pa je po teh po­dat­kih v Grad­cu sko­raj še en­krat viš­ja kot v Ma­ri­bo­ru. Po­nud­ba sta­no­vanj na se­ ver­nem Pri­mor­skem je na ­obeh stra­neh me­je v pri­merja­ vi s Šta­jer­sko pre­cej manj­ša, ka­že pa na ma­len­kost niž­je ce­ne sta­no­vanj v Go­ri­ci, ta­ko pri ­najemu kot pri na­ku­pu. Pri­merja­va Ko­pra in Tr­sta po­ ka­že po­dob­ne raz­me­re kot na Šta­j er­s kem, le raz­l i­k e so nekoli­ko manj­še.

PRI NEPRE­MIČ­NI­NAH DO 2011 ŠE ­ZAŠČITENI

Maribor Gradec

OB MEJI DRAŽJI NOVA GORICA, TRST IN GRADEC Nakup (v mio SIT) 14,4 27,9

Najem (v SIT/mesec) 71.000 121.000

Nova Gorica Gorica

18,3 16,5

70.000 68.000

Koper Trst

23,7 31

95.000 137.000

Viri: nepremičninske agencije; op.: navedene cene so približki glede na trenutno ponudbo, veljajo za neopremljeno stanovanje, veliko okoli 70 m2, najemnine pa ne vključujejo stanovanjskih stroškov.

Po vsto­pu Slo­ve­ni­je v Ev­rop­sko uni­jo bo­do la­hko dr­žav­lja­ni ­članic pri nas pro­sto ­kupovali ne­pre­mič­ni­ne. Ven­dar se Slo­ve­ni­ja do le­ta 2011 še la­hko od­lo­či za var­nost­no klav­zu­lo, če bi se iz­ka­za­lo, da za­ni­ma­nje tuj­cev pov­ zro­ča re­sne mot­nje (bi­stve­no po­vi­ša­nje cen) na po­sa­me­znih po­droč­jih ne­pre­mič­nin­ske­ga tr­ga. Tu gre pred­vsem za mo­re­bit­no ome­ji­tev tr­go­va­nja s kme­tij­ski­mi zem­lji­šči, go­zdo­vi in po­čit­ni­ški­mi hi­ša­mi. V. V.

38

DOBER DAN, ­EVROPA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • P ­ OSEBNA ­IZDAJA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • ­POSEBNA I­ZDAJA

39

DOBER DAN, ­EVROPA

Čedalje bolj ­povezani tudi po zraku Ae­ro­drom Ljub­lja­na se na ­vstop v EU pri­prav­lja s pri­do­bi­ vanjem no­vih le­tal­skih ­družb, ki bo­do od­pr­le no­ve re­dne pro­ge. Kot je zna­no, bo 28. apri­la bri­tan­ski po­ce­ni pre­voz­nik ­EasyJet br­ni­ško le­tališče re­dno po­ve­zal z lon­don­skim Stan­ste­dom. Jat Airways red­ no povezuje Ljubljano z Beogradom, tre­tje­ga ma­ja pa bo v Bu­dim­ pe­što re­dno za­čel le­te­ti ma­džar­ski pre­voz­nik Ma­lev. Če­ški ­Czech Air­li­nes ­vsak dan le­ti med Ljub­lja­no in Pra­go, Au­stri­an Air­li­nes pa med Ljub­lja­no in Du­na­jem. Tu mu kon­ku­ren­co de­la slo­ven­ski pre­ voz­nik ­Adria ­Airways, ki Ljub­lja­no po­ve­zu­je z naj­več kra­ji. Le­ti ­vseh L. B. ­družb iz Ljub­lja­ne so pri­kazani na zem­lje­vi­du.

Adria že v Evropi, Aerodrom še ne p­ ovsem

Pri le­tal­skem pro­me­tu se Slo­ve­ni­ja ni od­lo­či­la za no­be­no pre­ ho­dno ob­dob­je, ta­ko da bo na tem po­droč­ju že z vsto­pom v Uni­jo za na­šo dr­ža­vo za­če­la vel­ja­ti nje­na prav­na ure­di­tev v ­celoti. Kot so nam po­vedali na mi­ni­str­stvu za pro­met, pa bo Slo­ve­ni­ja mo­ra­ la po­skr­be­ti za po­pol­no lo­či­tev funk­ci­je uprav­ljav­ca le­ta­li­šča od funk­cij izva­jal­cev le­taliških sto­ri­tev in za­go­to­vi­ti tu­di kon­ku­ren­co med izva­jal­ci le­taliških sto­ri­tev. Spre­mem­be bo­do po­treb­ne tu­di v dr­žav­ni upra­vi. Ta se bo mo­ra­la pri­la­go­di­ti pred­vsem na po­droč­ ju va­ro­va­nja ci­vil­ne­ga le­tal­stva, in si­cer ­pred de­ja­nji ne­za­ko­ni­te­ga vme­ša­va­nja. Slo­ve­ni­ja mo­ra za­to spre­je­ti še le­t al­ski var­nost­ni prog­ram in ne­ka­te­re dru­ge prog­ra­me, s ka­te­ri­mi bo iz­pol­nje­va­la stan­dar­de in zah­te­ve Ev­rop­ske uni­je gle­de var­no­sti, za­go­tav­lja­nja ka­ko­vo­sti, te­sti­ranj, var­nost­nih in in­špek­cij­skih pre­gle­dov, pre­ iskav le­tal­skih ne­sreč ob ne­za­ko­ni­tem vme­ša­va­nju, iz­da­janj do­vo­ ljenj za gi­ba­nje na mej­nih pre­ho­dih in še na ne­ka­te­rih po­droč­jih, B. G. ki ure­ja­jo ser­vi­si­ra­nje le­tal­ske­ga pro­me­ta.

daleč od zdru­ že­ne Evrope

Zaradi liberalizacije trga z zemeljskim plinom bo moral Geo­ plin razdeliti svoje dejavnosti v dve ločeni podjetji ­BORUT ­GODEC bo­rut.go­dec@fi­nan­ce-on.net

Naj­več spre­memb bo za­ra­di zah­tev Ev­rop­ske uni­je po li­ be­ra­li­za­ci­ji tr­ga do­ži­vel Ge­ oplin, ope­ra­ter pre­nos­ne­ga omrež­ja ze­melj­ske­ga pli­na v Slo­ve­ni­ji, ki mo­ra že do 1. ju­li­ja le­tos prav­no in tu­di funk­ci­onal­no ­ločiti de­jav­ nost pre­nos­ne­ga omrež­ja od dru­gih de­jav­no­sti dru­žbe.

Ge­oplin: te­ža­ve za­ra­ di majh­no­sti Ven­dar bo Ge­oplin de­lo­ va­nje pri­la­go­dil ev­rop­skim pra­vi­lom še­le do 1. ja­nu­ar­ja 2005. Po­gla­vit­ni raz­log za za­ mu­do je no­ve­la ener­get­ske­ga za­ko­na, ki še ni spre­jet in za­to Ge­oplin še ni­ma za­kon­ske po­dla­ge za pre­obli­ko­va­nje. Dru­gi raz­log pa je no­tra­nje na­ra­ve. Kot je po­ve­dal Ja­nez Mo­ ži­na, ge­ne­ral­ni di­rek­tor Ge­opli­ na, bo­do za­ra­di majh­no­sti dru­ žbe ­morali za­po­sli­ti kar pre­cej stro­kov­nja­kov, saj mo­r a bi­t i uprav­lja­nje pre­nos­ne­ga omrež­ja ­ločeno od dru­gih de­jav­no­sti v sa­mo­stoj­ni dru­žbi. Ker v Ge­opli­ nu za­ra­di majh­no­sti ne­ka­te­re na­lo­ge oprav­lja en sam za­po­sle­ ni, bo ob de­li­tvi te­ža­va na­sta­la pred­vsem na teh delov­nih me­ stih. Ev­rop­ska ko­mi­si­ja se je teh

­BORUT ­GODEC

Ja­nez Mo­ži­na, ge­ne­ral­ni di­rek­tor Ge­opli­na: "Lo­či­tev de­lo­va­nja v dve dru­žbi, ki jo bo­mo iz­ve­dli do 1. ja­nu­ar­ja, bo za nas po­me­ni­la pred­vsem njegova po­dra­ži­tev." te­žav si­cer za­ve­da­la pri obli­ko­va­ nju di­rek­ti­ve za di­stri­bu­ter­je,

1. julij 2004: liberalizacija trga za negospodinjske uporabnike 1. julij 2007: liberalizacija trga za gospodinjstva ­ jer majh­ni la­hko ohra­ni­jo vse k de­jav­no­sti v eni dru­žbi, v Brus­lju pa so po­za­bi­li, da bi la­hko ob­sta­ jal tu­di za de­li­tev pre­maj­hen uprav­lja­vec pre­nos­ne­ga omrež­ja.

Di­stri­bu­ter­ji mo­ra­jo za­vi­ha­ti ro­ka­ve V pri­hod­njih ­treh le­tih ča­ka ve­li­ko de­la pred­vsem di­stri­bu­cij­ ska pod­je­tja, saj mo­ra­jo v tem ča­su svo­jo de­jav­nost po­vsem pri­ la­go­di­ti zah­te­vam Ev­rop­ske uni­ je. To po­me­ni po­pol­no lo­či­tev

uprav­l ja­nja di­s tri­b u­c ij­s ke­g a omrež­ja od dru­gih de­jav­no­sti, pri­praviti pa se mo­ra­jo tu­di na po­pol­no od­pr­tje tr­ga, saj bo­do la­hko po 1. ju­li­ju 2007 ­prav vsi od­je­mal­ci, tu­di go­spo­dinj­stva, pro­s to ­i zbirali do­b a­v i­t e­lja ener­gi­je. ­Kljub po­polnemu od­pr­tju tr­ga pa je dr­ža­va po­skr­be­la za za­šči­to po­troš­ni­kov. Ta­ko pre­ nov­lje­n i ener­g et­ski za­kon pred­vi­de­va, da bo­do vsi od­je­ mal­ci elek­trič­ne ener­gi­je upra­ vi­če­ni do od­je­ma elek­trič­ne ener­gi­je pri is­tem do­ba­vi­te­lju tu­di po 1. ju­li­ju 2007, do­ba­vi­telj pa jim bo dol­žan do­bav­lja­ti elek­ tri­ko po ena­ki ce­ni kot do te­ga ­datuma. Dru­ga ­novost, ki bo za­ ra­di no­ve­le ener­get­ske­ga za­ko­na za­ži­ve­la že do kon­ca le­toš­nje­ga le­ta, pa je po­tr­di­lo o izvo­ru elek­ tri­ke. Vsi upo­rab­ni­ki bo­do nam­ reč že le­tos za­če­li do­bi­va­ti ob­ve­ sti­la o tem, iz ka­te­rih vi­rov je bi­la elek­tri­ka, ki so jo po­ra­bi­li (hi­dro­ elek­trar­ne, ter­mo­elek­trar­ne, ob­ nov­lji­vi vi­ri).

Foto: Barbara Reya

Di­rek­ti­vi Ev­rop­ske uni­je, ki od la­ni ure­ja­ta de­lo­va­nje no­tra­ nje­ga tr­ga z elek­trič­no ener­gi­jo in ze­melj­skim pli­nom, do­lo­ča­ta za od­lo­čil­na ­datuma li­be­ra­li­za­ci­je tr­ga dva ­datuma: 1. ju­li­ja le­tos mo­ra­jo vse člani­ce za­go­to­vi­ti ­prost do­stop na trg ­vsem od­je­mal­ cem ra­zen go­spo­dinj­stvom, 1. ju­ li­ja 2007 pa še ­prost do­stop na trg tu­di za go­spo­dinj­stva. Trg elek­ trič­ne ener­gi­je v Slo­ve­ni­ji je že pri­la­go­jen zah­te­vam EU, saj ima ope­r a­ter pre­nos­ne­ga omrež­ja (Eles) to de­jav­nost po­vsem ­ločeno od dru­gih, Ge­oplin, ki je ope­ra­ter pre­nos­ne­ga omrež­ja ze­melj­ske­ga pli­na, pa mo­ra lo­či­tev de­jav­no­ sti do­kon­ča­ti do 1. ju­li­ja.

Ev­rop­ska uni­ja je tr­gu do­slej od­pr­la le 50 ti­soč ki­lo­me­trov že­le­zni­ ške­ga omrež­ja, tr­žno za­ni­mi­ve pro­ge pa so še za­pr­te za kon­ku­ren­co ki ob­se­ga 50 ti­soč ki­lo­me­trov ­prog bo­rut.go­dec@fi­nan­ce-on.net in jih la­hko upo­rab­lja ka­te­ra­ko­li dru­žba z ev­rop­sko li­cen­co. V Slo­ Pro­ble­mi, ki one­mo­go­ča­jo hi­trej­še od­pi­ra­nje ev­rop­ske­ga tr­ga že­le­ ve­ni­ji li­cen­ce po­de­lju­je Agen­ci­ja zni­ških pre­vo­zov, so po­vezani pred­vsem s sla­bim ­stanjem in­fra­struk­ za že­le­zni­ški pro­met, ki je tu­di tu­re ter raz­lič­ni­mi si­ste­mi elek­trič­ne­ga na­pa­ja­nja in si­gnal­no-var­ uprav­ljav­ka jav­ne že­le­zni­ške in­fra­ nost­nih na­prav, ki še ve­dno one­mo­go­ča­jo, da bi lo­ko­mo­ti­ve in stro­ struk­tu­re. Agen­ci­ja bo tu­di no­sil­ je­vod­je iz ene dr­ža­ve la­hko vo­zi­li po ­vseh pro­gah Ev­rop­ske uni­je. ka po­ve­zo­va­nja slo­ven­ske­ga že­le­ zni­ške­ga omrež­ja z ev­rop­skim, za Že­le­zni­ce so ti­sti del ­svoje de­jav­no­sti, ki vk­lju­ču­ pro­met­ne ve­je, v ka­te­rem je je­jo tu­di grad­njo no­vih EU še naj­dlje od ure­sni­či­tve ­prog, pa bo ime­la na vo­ljo EU 2003: 8-odstotni tržni delež v skup­ne­ga ev­rop­ske­ga pro­ let­ni pro­ra­čun pri­bli­žno 40 sto­ra. Po­gla­vit­ni vz­rok za mi­li­jard to­lar­jev. Na­sled­nji tovornem prometu raz­drob­ljenost ev­rop­skih ko­rak pri po­eno­te­nju tr­ga EU 2020: 15-odstotni že­le­zni­ških ­mrež je pred­ bo le­ta 2008, ko bo za trg tržni delež v tovornem prometu vsem ta, da je vsa­ka dr­ža­va od­pr­to omrež­je v sku­pni ra­zvi­ja­la ­svoje si­ste­me dol­ži­ni 150 ti­soč ki­lo­me­ elek­tri­fi­ka­ci­je že­le­znic, in trov. Ven­dar pa so po­sa­me­ ta­ko da­nes v Ev­ro­pi ta­ko zne člani­ce Ev­rop­ske uni­je re­koč ni elek­trič­ne lo­ko­mo­ še ve­dno zu­naj skup­ne­ga EU 2003: povprečna hitrost ti­ve, ki bi la­hko pre­vo­zi­la ev­rop­ske­ga že­le­zni­š ke­ga mednarodnega tovornega propot ­prek več dr­žav. Tu­di za­ omrež­ja ob­dr­ža­le pro­ge, za to je tr­žni de­lež ev­rop­skih ka­te­re oce­nju­je­jo, da so po­ meta 18 km/h že­le­znic v tovor­nem pro­me­ seb­ne­ga po­me­na za dr­ža­vo. EU 2010: povprečna hitrost tu od le­ta 1970, ko je zna­šal Naj­več iz skup­ne­ga omrež­ja 21,1 od­stot­ka, že pa­del na iz­vze­tih ­prog po­ve­zu­je pri­ mednarodnega tovornega pro­osem od­stot­kov in bo ­brez sta­ni­šča z no­tra­njos­tjo. meta 80 km/h Raz­drob­ljenost ev­rop­ hi­tre­ga ukre­pa­nja po na­ skih že­le­zni­ških omre­žij po­ve­dih be­le knji­ge ev­ za­ ra­di raz­lič­nih si­ste­mov rop­ske pro­met­ne po­li­ti­ke elek­trič­ne­ga na­pa­ja­nja in do le­ta 2010 pa­del na le si­g nal­n o-var­n ost­n ih na­ se­demod­stot­ni tr­žni de­lež. prav ter še ve­dno ve­li­ka za­ EU 2003: Do po­eno­te­nja z prtost tr­ga ­pred kon­ku­ren­ 50 tisoč km trgu odprtega ev­rop­ski­mi li­cen­ca­ co so ob raz­lič­nih za­mu­dah mi po­gla­vit­ni vz­ro­ki, da je pov­ železniškega omrežja Pr­vi ­ukrep po­eno­te­nja preč­na hi­trost med­na­ro­ EU 2008: ev­rop­ske­ga tr­ga že­le­zni­ških dne­ga že­le­zni­ške­ga tovor­ 150 tisoč km trgu odprtega sto­ri­tev so ev­rop­ske li­cen­ce. ne­ga pro­me­ta v EU le 18 Ta­ko je EU la­ni za pre­voz­ni­ ki­lo­me­trov na uro, kar je železniškega omrežja ke z li­cen­ca­mi for­mal­no ce­lo ­manj od pov­preč­ne hi­ od­p r­l a vse­e v­r op­s ko tro­sti le­do­lo­mil­cev v Balt­ omrež­je za tovor­ni pro­met, skem mor­ju.

Luka Koper je odvi­sna od pete­ ga kori­dor­ja Na­dalj­nja ­rast ko­pr­ske­ga pri­sta­ni­šča je odvi­sna od iz­bolj­ša­ nja pro­met­nih, po­seb­no že­le­zni­ških po­ve­zav z za­led­jem

Infografika: Ciril Hrovatin

Teža­ve za Geoplin Železnice še

­BORUT ­GODEC bo­rut.go­dec@fi­nan­ce-on.net

Lu­ka Ko­per je za la­ni na­čr­to­va­nih de­set mi­li­jo­nov ton skup­ne­ga pre­to­vo­ra pre­se­gla za de­set od­stot­kov, na­dalj­nje ra­sti pre­to­vo­ra pa si v edi­nem slo­ven­skem pri­sta­ni­šču ne pred­stav­lja­jo ­brez do­gra­di­tve dru­ge­ga ti­ra med Kop­rom in Di­va­čo ter ohra­ni­tve pe­te­ga ev­rop­ske­ ga ko­ri­dor­ja v za­čr­ta­ni sme­ri čez Slo­ve­ni­jo. Ob­seg de­la so v Lu­ki zad­nja le­ta vz­traj­no po­ve­če­va­li pred­vsem za­ra­di pre­to­vo­ra bla­ga, na­me­nje­ ne­ga v dr­ža­ve sred­nje Ev­ro­pe ali iz ­njih, ki so že člani­ce EU ali pa va­

njo vsto­pa­jo hkra­ti s Slo­ve­ni­jo. Po na­čr­tih bo­do za­to po 1. ma­ju po­ sku­si­li po­ve­ča­ti pre­to­vor bla­ga za av­s­trij­ski, nem­ški in ita­li­jan­ski trg, kar la­hko do­se­že­jo pred­vsem z

od­pra­vo di­skri­mi­na­ci­je Lu­ke Ko­ per gle­de na pri­sta­ni­šča iz EU. Ne­kaj te­žav ob vsto­pu v EU pa bo Lu­ki pov­zro­či­la za­mu­da pri vz­po­ sta­vi­tvi mej­ne nad­zor­ne toč­ke. To Uni­ja pred­pi­su­je za vse mej­ne pre­ho­de, čez ka­te­ra pri­ha­ja v EU bla­go iz tret­jih dr­žav. Vse­eno pa Bru­no Ko­re­lič, ge­ne­ral­ni di­rek­tor Lu­ke, me­ni, da za­mu­da pri pri­do­ bi­va­nju do­vo­lje­nja ne bo pre­ve­li­ka. "Ob­jek­ti, po­treb­ni za izva­ja­nje na­

log BIP (Bor­der In­spec­ti­on Po­int), so grad­be­no kon­ča­ni in pri­prav­lje­ ni za de­lo, po na­po­ve­dih mi­ni­str­ stva za kme­tij­stvo pa jih bo po­seb­ na ko­mi­si­ja EU pre­gle­da­la 29. apri­la. To se­ve­da po­me­ni, da bo­mo do­vo­lje­nje iz Brus­lja do­bi­li še­le

v ma­ju," je zmer­no opti­mi­stič­no na­po­ve­dal Ko­re­lič. Naj­več­je te­ža­ve Lu­ki pov­zro­ ča­jo že­le­zni­ške po­ve­za­ve z naj­več­ji­ mi tr­gi. Pro­ga Ko­per-Di­va­ča gle­de na pre­pust­nost ne do­vo­lju­je ve­ča­nja ob­se­ga pre­to­vo­ra. Še ­bolj za­skrb­ ljujoči so zad­nji pri­ti­ski Av­s­tri­je, da

bi pe­ti ko­ri­dor spe­lja­li od Tr­sta mi­ mo Bel­ja­ka in Grad­ca do Mo­noš­tra na Ma­džar­skem mi­mo Slo­ve­ni­je. Ko­re­lič je pre­pri­čan: "­Prav no­be­ne­ ga dvo­ma ni - če nas bo pe­ti ko­ri­dor ob­šel in Lu­ka ne bo po­vezana ­nanj z dve­ma ti­ro­ma med Kop­rom in Di­va­čo, se bo ra­zvoj na­še­ga pri­sta­ ni­šča usta­vil, na­še do­bre mo­žno­sti pa bo­do iz­ko­ri­sti­le dru­ge lu­ke."

PRO­MET­NI KO­RI­DOR­JI SO RAZ­VOJ­NA PO­MOČ Ev­rop­ski pro­met­ni ­ministri so do­go­vo­re o grad­nji pa­nev­rop­skih pro­met­nih ko­ri­dor­jev spre­je­li kot obli­ko raz­voj­ne po­mo­ či, s ka­te­ro bo Ev­ro­pa po­skr­be­la za bolj­šo po­ve­zanost vz­ho­dne in ju­žne Ev­ro­pe s sred­njim in za­ho­dnim de­lom. Po na­čr­tih naj bi bi­li ko­ri­dor­ji kon­ča­ni do le­ta 2010, pri nji­ho­vi grad­nji pa naj bi izdat­no po­ma­ga­la EU s po­so­ji­li in ne­pov­rat­ni­mi sred­stvi, z ugo­dni­mi po­so­ji­li naj bi vla­ga­te­ljem po­ma­ga­la tu­di Ev­rop­ska ban­ka za ob­no­vo in ra­zvoj. Po na­čr­tih naj bi vsa­ko dr­ža­vo vz­ho­dne in ju­žne Ev­ro­pe preč­kal ­vsaj en pa­nev­rop­ski ko­ri­dor, Slo­ve­ni­ja pa ima sre­čo, da jo za­ra­di le­ge preč­ka­ta pe­ti v sme­ri vz­hod-za­hod in de­se­ti v sme­ri se­ver-jug. V sme­reh ko­ri­dor­jev mo­ra­jo dr­ža­ve, čez ka­te­re po­te­ka, za­go­to­vi­ti av­to­cest­no po­ve­za­vo in iz­bolj­ša­nje že­le­zni­ške in­fra­struk­tu­re, ki naj bi za­go­tav­lja­la hi­tro­sti pre­vo­zov ­vsaj 140 ki­lo­me­trov na uro. Za­ra­di ve­li­ke pro­met­ ne pre­pust­no­sti bo­do ko­ri­dor­ji po­stali glav­ne po­ve­za­ve za pre­voz to­vo­ra. To je tu­di vz­rok, da si vsa­ka dr­ža­va pri­za­de­va pridobi­ ti čim več­ji del pro­met­nic, le­že­čih na pa­nev­rop­skih ko­ri­dor­jih.

Slovenija v pre­dno­sti pri cest­nih pre­vo­zih Po oce­nah ev­rop­ske ko­mi­si­je bi slo­ven­ski pre­voz­ ni­ki la­hko po­stali po­mem­ben igra­lec pri pre­vo­zih v sme­ri Ev­rop­ska uni­ja - ju­govz­ho­dna Ev­ro­pa. S te­mi tr­gi je nam­reč Slo­ve­ni­ja že po tra­di­ci­ji po­vezana in bo za­to la­hko pre­vze­la ve­lik del pre­vo­zov. Naj­po­memb­ nej­ša ­novost za slo­ven­ske pre­voz­ni­ke po 1. ma­ju pa bo ka­bo­ta­ža ozi­ro­ma pre­vo­zi zno­traj po­sa­me­zne dr­ža­ve člani­ce. Pri teh pre­vo­zih ima­jo dru­ge pri­sto­pni­ce pre­ ho­dno ob­dob­je, ta­ko da bo­do la­hko od de­se­tih no­vih ­članic ka­bo­ta­žo izva­ja­li le slo­ven­ski pre­voz­ni­ki (­brez pre­hod­ne­ga ob­dob­ja sta si­cer tu­di Ci­per in Mal­ta). Po be­se­dah Ro­be­rta Se­ver­ja, se­kre­tar­ja zdru­že­nja za pro­ met in zve­ze na GZS bo ka­bo­ta­ža slo­ven­skim pre­voz­

ni­kom po­nu­di­la pred­vsem mo­žnost do­dat­ne za­pol­ni­ tve zmog­ljivosti; ko bi se to­vor­nja­ki si­cer pra­zni ­vračali iz tu­ji­ne, bo­do ta­ko la­hko opra­vi­li še do­da­ten pre­voz na po­ti do­mov. Naj­več­ja pre­dnost vsto­pa v Ev­rop­sko uni­jo pa bo, pra­vi Se­ver, od­pra­va ča­ka­nja na me­jah, s či­mer bo­do pre­voz­ni­ki la­hko do­se­gli ve­li­ko bolj­šo iz­ ko­ri­ščenost to­vor­nja­kov. Si­cer pa bo ­vstop de­se­tih no­vih ­članic za nji­ho­ve cest­ne pre­voz­ni­ke pri­ne­sel le na­vi­de­zno po­pol­no li­be­ra­li­za­ci­jo tr­ga. Za pre­vo­ze med dr­ža­va­mi Ev­rop­ske uni­je ali ­prek teh dr­žav bo­do pre­ voz­ni­ki nam­reč po­trebova­li li­cen­co Ev­rop­ske uni­je, ki bo do­kazova­la, da so or­ga­ni­zi­ra­ni in oprem­lje­ni skla­ B. G. dno s pra­vi­li, ki jih je Uni­ja spre­je­la.

38

DOBER DAN, ­EVROPA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • P ­ OSEBNA ­IZDAJA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • ­POSEBNA I­ZDAJA

39

DOBER DAN, ­EVROPA

Čedalje bolj ­povezani tudi po zraku Ae­ro­drom Ljub­lja­na se na ­vstop v EU pri­prav­lja s pri­do­bi­ vanjem no­vih le­tal­skih ­družb, ki bo­do od­pr­le no­ve re­dne pro­ge. Kot je zna­no, bo 28. apri­la bri­tan­ski po­ce­ni pre­voz­nik ­EasyJet br­ni­ško le­tališče re­dno po­ve­zal z lon­don­skim Stan­ste­dom. Jat Airways red­ no povezuje Ljubljano z Beogradom, tre­tje­ga ma­ja pa bo v Bu­dim­ pe­što re­dno za­čel le­te­ti ma­džar­ski pre­voz­nik Ma­lev. Če­ški ­Czech Air­li­nes ­vsak dan le­ti med Ljub­lja­no in Pra­go, Au­stri­an Air­li­nes pa med Ljub­lja­no in Du­na­jem. Tu mu kon­ku­ren­co de­la slo­ven­ski pre­ voz­nik ­Adria ­Airways, ki Ljub­lja­no po­ve­zu­je z naj­več kra­ji. Le­ti ­vseh L. B. ­družb iz Ljub­lja­ne so pri­kazani na zem­lje­vi­du.

Adria že v Evropi, Aerodrom še ne p­ ovsem

Pri le­tal­skem pro­me­tu se Slo­ve­ni­ja ni od­lo­či­la za no­be­no pre­ ho­dno ob­dob­je, ta­ko da bo na tem po­droč­ju že z vsto­pom v Uni­jo za na­šo dr­ža­vo za­če­la vel­ja­ti nje­na prav­na ure­di­tev v ­celoti. Kot so nam po­vedali na mi­ni­str­stvu za pro­met, pa bo Slo­ve­ni­ja mo­ra­ la po­skr­be­ti za po­pol­no lo­či­tev funk­ci­je uprav­ljav­ca le­ta­li­šča od funk­cij izva­jal­cev le­taliških sto­ri­tev in za­go­to­vi­ti tu­di kon­ku­ren­co med izva­jal­ci le­taliških sto­ri­tev. Spre­mem­be bo­do po­treb­ne tu­di v dr­žav­ni upra­vi. Ta se bo mo­ra­la pri­la­go­di­ti pred­vsem na po­droč­ ju va­ro­va­nja ci­vil­ne­ga le­tal­stva, in si­cer ­pred de­ja­nji ne­za­ko­ni­te­ga vme­ša­va­nja. Slo­ve­ni­ja mo­ra za­to spre­je­ti še le­t al­ski var­nost­ni prog­ram in ne­ka­te­re dru­ge prog­ra­me, s ka­te­ri­mi bo iz­pol­nje­va­la stan­dar­de in zah­te­ve Ev­rop­ske uni­je gle­de var­no­sti, za­go­tav­lja­nja ka­ko­vo­sti, te­sti­ranj, var­nost­nih in in­špek­cij­skih pre­gle­dov, pre­ iskav le­tal­skih ne­sreč ob ne­za­ko­ni­tem vme­ša­va­nju, iz­da­janj do­vo­ ljenj za gi­ba­nje na mej­nih pre­ho­dih in še na ne­ka­te­rih po­droč­jih, B. G. ki ure­ja­jo ser­vi­si­ra­nje le­tal­ske­ga pro­me­ta.

daleč od zdru­ že­ne Evrope

Zaradi liberalizacije trga z zemeljskim plinom bo moral Geo­ plin razdeliti svoje dejavnosti v dve ločeni podjetji ­BORUT ­GODEC bo­rut.go­dec@fi­nan­ce-on.net

Naj­več spre­memb bo za­ra­di zah­tev Ev­rop­ske uni­je po li­ be­ra­li­za­ci­ji tr­ga do­ži­vel Ge­ oplin, ope­ra­ter pre­nos­ne­ga omrež­ja ze­melj­ske­ga pli­na v Slo­ve­ni­ji, ki mo­ra že do 1. ju­li­ja le­tos prav­no in tu­di funk­ci­onal­no ­ločiti de­jav­ nost pre­nos­ne­ga omrež­ja od dru­gih de­jav­no­sti dru­žbe.

Ge­oplin: te­ža­ve za­ra­ di majh­no­sti Ven­dar bo Ge­oplin de­lo­ va­nje pri­la­go­dil ev­rop­skim pra­vi­lom še­le do 1. ja­nu­ar­ja 2005. Po­gla­vit­ni raz­log za za­ mu­do je no­ve­la ener­get­ske­ga za­ko­na, ki še ni spre­jet in za­to Ge­oplin še ni­ma za­kon­ske po­dla­ge za pre­obli­ko­va­nje. Dru­gi raz­log pa je no­tra­nje na­ra­ve. Kot je po­ve­dal Ja­nez Mo­ ži­na, ge­ne­ral­ni di­rek­tor Ge­opli­ na, bo­do za­ra­di majh­no­sti dru­ žbe ­morali za­po­sli­ti kar pre­cej stro­kov­nja­kov, saj mo­r a bi­t i uprav­lja­nje pre­nos­ne­ga omrež­ja ­ločeno od dru­gih de­jav­no­sti v sa­mo­stoj­ni dru­žbi. Ker v Ge­opli­ nu za­ra­di majh­no­sti ne­ka­te­re na­lo­ge oprav­lja en sam za­po­sle­ ni, bo ob de­li­tvi te­ža­va na­sta­la pred­vsem na teh delov­nih me­ stih. Ev­rop­ska ko­mi­si­ja se je teh

­BORUT ­GODEC

Ja­nez Mo­ži­na, ge­ne­ral­ni di­rek­tor Ge­opli­na: "Lo­či­tev de­lo­va­nja v dve dru­žbi, ki jo bo­mo iz­ve­dli do 1. ja­nu­ar­ja, bo za nas po­me­ni­la pred­vsem njegova po­dra­ži­tev." te­žav si­cer za­ve­da­la pri obli­ko­va­ nju di­rek­ti­ve za di­stri­bu­ter­je,

1. julij 2004: liberalizacija trga za negospodinjske uporabnike 1. julij 2007: liberalizacija trga za gospodinjstva ­ jer majh­ni la­hko ohra­ni­jo vse k de­jav­no­sti v eni dru­žbi, v Brus­lju pa so po­za­bi­li, da bi la­hko ob­sta­ jal tu­di za de­li­tev pre­maj­hen uprav­lja­vec pre­nos­ne­ga omrež­ja.

Di­stri­bu­ter­ji mo­ra­jo za­vi­ha­ti ro­ka­ve V pri­hod­njih ­treh le­tih ča­ka ve­li­ko de­la pred­vsem di­stri­bu­cij­ ska pod­je­tja, saj mo­ra­jo v tem ča­su svo­jo de­jav­nost po­vsem pri­ la­go­di­ti zah­te­vam Ev­rop­ske uni­ je. To po­me­ni po­pol­no lo­či­tev

uprav­l ja­nja di­s tri­b u­c ij­s ke­g a omrež­ja od dru­gih de­jav­no­sti, pri­praviti pa se mo­ra­jo tu­di na po­pol­no od­pr­tje tr­ga, saj bo­do la­hko po 1. ju­li­ju 2007 ­prav vsi od­je­mal­ci, tu­di go­spo­dinj­stva, pro­s to ­i zbirali do­b a­v i­t e­lja ener­gi­je. ­Kljub po­polnemu od­pr­tju tr­ga pa je dr­ža­va po­skr­be­la za za­šči­to po­troš­ni­kov. Ta­ko pre­ nov­lje­n i ener­g et­ski za­kon pred­vi­de­va, da bo­do vsi od­je­ mal­ci elek­trič­ne ener­gi­je upra­ vi­če­ni do od­je­ma elek­trič­ne ener­gi­je pri is­tem do­ba­vi­te­lju tu­di po 1. ju­li­ju 2007, do­ba­vi­telj pa jim bo dol­žan do­bav­lja­ti elek­ tri­ko po ena­ki ce­ni kot do te­ga ­datuma. Dru­ga ­novost, ki bo za­ ra­di no­ve­le ener­get­ske­ga za­ko­na za­ži­ve­la že do kon­ca le­toš­nje­ga le­ta, pa je po­tr­di­lo o izvo­ru elek­ tri­ke. Vsi upo­rab­ni­ki bo­do nam­ reč že le­tos za­če­li do­bi­va­ti ob­ve­ sti­la o tem, iz ka­te­rih vi­rov je bi­la elek­tri­ka, ki so jo po­ra­bi­li (hi­dro­ elek­trar­ne, ter­mo­elek­trar­ne, ob­ nov­lji­vi vi­ri).

Foto: Barbara Reya

Di­rek­ti­vi Ev­rop­ske uni­je, ki od la­ni ure­ja­ta de­lo­va­nje no­tra­ nje­ga tr­ga z elek­trič­no ener­gi­jo in ze­melj­skim pli­nom, do­lo­ča­ta za od­lo­čil­na ­datuma li­be­ra­li­za­ci­je tr­ga dva ­datuma: 1. ju­li­ja le­tos mo­ra­jo vse člani­ce za­go­to­vi­ti ­prost do­stop na trg ­vsem od­je­mal­ cem ra­zen go­spo­dinj­stvom, 1. ju­ li­ja 2007 pa še ­prost do­stop na trg tu­di za go­spo­dinj­stva. Trg elek­ trič­ne ener­gi­je v Slo­ve­ni­ji je že pri­la­go­jen zah­te­vam EU, saj ima ope­r a­ter pre­nos­ne­ga omrež­ja (Eles) to de­jav­nost po­vsem ­ločeno od dru­gih, Ge­oplin, ki je ope­ra­ter pre­nos­ne­ga omrež­ja ze­melj­ske­ga pli­na, pa mo­ra lo­či­tev de­jav­no­ sti do­kon­ča­ti do 1. ju­li­ja.

Ev­rop­ska uni­ja je tr­gu do­slej od­pr­la le 50 ti­soč ki­lo­me­trov že­le­zni­ ške­ga omrež­ja, tr­žno za­ni­mi­ve pro­ge pa so še za­pr­te za kon­ku­ren­co ki ob­se­ga 50 ti­soč ki­lo­me­trov ­prog bo­rut.go­dec@fi­nan­ce-on.net in jih la­hko upo­rab­lja ka­te­ra­ko­li dru­žba z ev­rop­sko li­cen­co. V Slo­ Pro­ble­mi, ki one­mo­go­ča­jo hi­trej­še od­pi­ra­nje ev­rop­ske­ga tr­ga že­le­ ve­ni­ji li­cen­ce po­de­lju­je Agen­ci­ja zni­ških pre­vo­zov, so po­vezani pred­vsem s sla­bim ­stanjem in­fra­struk­ za že­le­zni­ški pro­met, ki je tu­di tu­re ter raz­lič­ni­mi si­ste­mi elek­trič­ne­ga na­pa­ja­nja in si­gnal­no-var­ uprav­ljav­ka jav­ne že­le­zni­ške in­fra­ nost­nih na­prav, ki še ve­dno one­mo­go­ča­jo, da bi lo­ko­mo­ti­ve in stro­ struk­tu­re. Agen­ci­ja bo tu­di no­sil­ je­vod­je iz ene dr­ža­ve la­hko vo­zi­li po ­vseh pro­gah Ev­rop­ske uni­je. ka po­ve­zo­va­nja slo­ven­ske­ga že­le­ zni­ške­ga omrež­ja z ev­rop­skim, za Že­le­zni­ce so ti­sti del ­svoje de­jav­no­sti, ki vk­lju­ču­ pro­met­ne ve­je, v ka­te­rem je je­jo tu­di grad­njo no­vih EU še naj­dlje od ure­sni­či­tve ­prog, pa bo ime­la na vo­ljo EU 2003: 8-odstotni tržni delež v skup­ne­ga ev­rop­ske­ga pro­ let­ni pro­ra­čun pri­bli­žno 40 sto­ra. Po­gla­vit­ni vz­rok za mi­li­jard to­lar­jev. Na­sled­nji tovornem prometu raz­drob­ljenost ev­rop­skih ko­rak pri po­eno­te­nju tr­ga EU 2020: 15-odstotni že­le­zni­ških ­mrež je pred­ bo le­ta 2008, ko bo za trg tržni delež v tovornem prometu vsem ta, da je vsa­ka dr­ža­va od­pr­to omrež­je v sku­pni ra­zvi­ja­la ­svoje si­ste­me dol­ži­ni 150 ti­soč ki­lo­me­ elek­tri­fi­ka­ci­je že­le­znic, in trov. Ven­dar pa so po­sa­me­ ta­ko da­nes v Ev­ro­pi ta­ko zne člani­ce Ev­rop­ske uni­je re­koč ni elek­trič­ne lo­ko­mo­ še ve­dno zu­naj skup­ne­ga EU 2003: povprečna hitrost ti­ve, ki bi la­hko pre­vo­zi­la ev­rop­ske­ga že­le­zni­š ke­ga mednarodnega tovornega propot ­prek več dr­žav. Tu­di za­ omrež­ja ob­dr­ža­le pro­ge, za to je tr­žni de­lež ev­rop­skih ka­te­re oce­nju­je­jo, da so po­ meta 18 km/h že­le­znic v tovor­nem pro­me­ seb­ne­ga po­me­na za dr­ža­vo. EU 2010: povprečna hitrost tu od le­ta 1970, ko je zna­šal Naj­več iz skup­ne­ga omrež­ja 21,1 od­stot­ka, že pa­del na iz­vze­tih ­prog po­ve­zu­je pri­ mednarodnega tovornega pro­osem od­stot­kov in bo ­brez sta­ni­šča z no­tra­njos­tjo. meta 80 km/h Raz­drob­ljenost ev­rop­ hi­tre­ga ukre­pa­nja po na­ skih že­le­zni­ških omre­žij po­ve­dih be­le knji­ge ev­ za­ ra­di raz­lič­nih si­ste­mov rop­ske pro­met­ne po­li­ti­ke elek­trič­ne­ga na­pa­ja­nja in do le­ta 2010 pa­del na le si­g nal­n o-var­n ost­n ih na­ se­demod­stot­ni tr­žni de­lež. prav ter še ve­dno ve­li­ka za­ EU 2003: Do po­eno­te­nja z prtost tr­ga ­pred kon­ku­ren­ 50 tisoč km trgu odprtega ev­rop­ski­mi li­cen­ca­ co so ob raz­lič­nih za­mu­dah mi po­gla­vit­ni vz­ro­ki, da je pov­ železniškega omrežja Pr­vi ­ukrep po­eno­te­nja preč­na hi­trost med­na­ro­ EU 2008: ev­rop­ske­ga tr­ga že­le­zni­ških dne­ga že­le­zni­ške­ga tovor­ 150 tisoč km trgu odprtega sto­ri­tev so ev­rop­ske li­cen­ce. ne­ga pro­me­ta v EU le 18 Ta­ko je EU la­ni za pre­voz­ni­ ki­lo­me­trov na uro, kar je železniškega omrežja ke z li­cen­ca­mi for­mal­no ce­lo ­manj od pov­preč­ne hi­ od­p r­l a vse­e v­r op­s ko tro­sti le­do­lo­mil­cev v Balt­ omrež­je za tovor­ni pro­met, skem mor­ju.

Luka Koper je odvi­sna od pete­ ga kori­dor­ja Na­dalj­nja ­rast ko­pr­ske­ga pri­sta­ni­šča je odvi­sna od iz­bolj­ša­ nja pro­met­nih, po­seb­no že­le­zni­ških po­ve­zav z za­led­jem

Infografika: Ciril Hrovatin

Teža­ve za Geoplin Železnice še

­BORUT ­GODEC bo­rut.go­dec@fi­nan­ce-on.net

Lu­ka Ko­per je za la­ni na­čr­to­va­nih de­set mi­li­jo­nov ton skup­ne­ga pre­to­vo­ra pre­se­gla za de­set od­stot­kov, na­dalj­nje ra­sti pre­to­vo­ra pa si v edi­nem slo­ven­skem pri­sta­ni­šču ne pred­stav­lja­jo ­brez do­gra­di­tve dru­ge­ga ti­ra med Kop­rom in Di­va­čo ter ohra­ni­tve pe­te­ga ev­rop­ske­ ga ko­ri­dor­ja v za­čr­ta­ni sme­ri čez Slo­ve­ni­jo. Ob­seg de­la so v Lu­ki zad­nja le­ta vz­traj­no po­ve­če­va­li pred­vsem za­ra­di pre­to­vo­ra bla­ga, na­me­nje­ ne­ga v dr­ža­ve sred­nje Ev­ro­pe ali iz ­njih, ki so že člani­ce EU ali pa va­

njo vsto­pa­jo hkra­ti s Slo­ve­ni­jo. Po na­čr­tih bo­do za­to po 1. ma­ju po­ sku­si­li po­ve­ča­ti pre­to­vor bla­ga za av­s­trij­ski, nem­ški in ita­li­jan­ski trg, kar la­hko do­se­že­jo pred­vsem z

od­pra­vo di­skri­mi­na­ci­je Lu­ke Ko­ per gle­de na pri­sta­ni­šča iz EU. Ne­kaj te­žav ob vsto­pu v EU pa bo Lu­ki pov­zro­či­la za­mu­da pri vz­po­ sta­vi­tvi mej­ne nad­zor­ne toč­ke. To Uni­ja pred­pi­su­je za vse mej­ne pre­ho­de, čez ka­te­ra pri­ha­ja v EU bla­go iz tret­jih dr­žav. Vse­eno pa Bru­no Ko­re­lič, ge­ne­ral­ni di­rek­tor Lu­ke, me­ni, da za­mu­da pri pri­do­ bi­va­nju do­vo­lje­nja ne bo pre­ve­li­ka. "Ob­jek­ti, po­treb­ni za izva­ja­nje na­

log BIP (Bor­der In­spec­ti­on Po­int), so grad­be­no kon­ča­ni in pri­prav­lje­ ni za de­lo, po na­po­ve­dih mi­ni­str­ stva za kme­tij­stvo pa jih bo po­seb­ na ko­mi­si­ja EU pre­gle­da­la 29. apri­la. To se­ve­da po­me­ni, da bo­mo do­vo­lje­nje iz Brus­lja do­bi­li še­le

v ma­ju," je zmer­no opti­mi­stič­no na­po­ve­dal Ko­re­lič. Naj­več­je te­ža­ve Lu­ki pov­zro­ ča­jo že­le­zni­ške po­ve­za­ve z naj­več­ji­ mi tr­gi. Pro­ga Ko­per-Di­va­ča gle­de na pre­pust­nost ne do­vo­lju­je ve­ča­nja ob­se­ga pre­to­vo­ra. Še ­bolj za­skrb­ ljujoči so zad­nji pri­ti­ski Av­s­tri­je, da

bi pe­ti ko­ri­dor spe­lja­li od Tr­sta mi­ mo Bel­ja­ka in Grad­ca do Mo­noš­tra na Ma­džar­skem mi­mo Slo­ve­ni­je. Ko­re­lič je pre­pri­čan: "­Prav no­be­ne­ ga dvo­ma ni - če nas bo pe­ti ko­ri­dor ob­šel in Lu­ka ne bo po­vezana ­nanj z dve­ma ti­ro­ma med Kop­rom in Di­va­čo, se bo ra­zvoj na­še­ga pri­sta­ ni­šča usta­vil, na­še do­bre mo­žno­sti pa bo­do iz­ko­ri­sti­le dru­ge lu­ke."

PRO­MET­NI KO­RI­DOR­JI SO RAZ­VOJ­NA PO­MOČ Ev­rop­ski pro­met­ni ­ministri so do­go­vo­re o grad­nji pa­nev­rop­skih pro­met­nih ko­ri­dor­jev spre­je­li kot obli­ko raz­voj­ne po­mo­ či, s ka­te­ro bo Ev­ro­pa po­skr­be­la za bolj­šo po­ve­zanost vz­ho­dne in ju­žne Ev­ro­pe s sred­njim in za­ho­dnim de­lom. Po na­čr­tih naj bi bi­li ko­ri­dor­ji kon­ča­ni do le­ta 2010, pri nji­ho­vi grad­nji pa naj bi izdat­no po­ma­ga­la EU s po­so­ji­li in ne­pov­rat­ni­mi sred­stvi, z ugo­dni­mi po­so­ji­li naj bi vla­ga­te­ljem po­ma­ga­la tu­di Ev­rop­ska ban­ka za ob­no­vo in ra­zvoj. Po na­čr­tih naj bi vsa­ko dr­ža­vo vz­ho­dne in ju­žne Ev­ro­pe preč­kal ­vsaj en pa­nev­rop­ski ko­ri­dor, Slo­ve­ni­ja pa ima sre­čo, da jo za­ra­di le­ge preč­ka­ta pe­ti v sme­ri vz­hod-za­hod in de­se­ti v sme­ri se­ver-jug. V sme­reh ko­ri­dor­jev mo­ra­jo dr­ža­ve, čez ka­te­re po­te­ka, za­go­to­vi­ti av­to­cest­no po­ve­za­vo in iz­bolj­ša­nje že­le­zni­ške in­fra­struk­tu­re, ki naj bi za­go­tav­lja­la hi­tro­sti pre­vo­zov ­vsaj 140 ki­lo­me­trov na uro. Za­ra­di ve­li­ke pro­met­ ne pre­pust­no­sti bo­do ko­ri­dor­ji po­stali glav­ne po­ve­za­ve za pre­voz to­vo­ra. To je tu­di vz­rok, da si vsa­ka dr­ža­va pri­za­de­va pridobi­ ti čim več­ji del pro­met­nic, le­že­čih na pa­nev­rop­skih ko­ri­dor­jih.

Slovenija v pre­dno­sti pri cest­nih pre­vo­zih Po oce­nah ev­rop­ske ko­mi­si­je bi slo­ven­ski pre­voz­ ni­ki la­hko po­stali po­mem­ben igra­lec pri pre­vo­zih v sme­ri Ev­rop­ska uni­ja - ju­govz­ho­dna Ev­ro­pa. S te­mi tr­gi je nam­reč Slo­ve­ni­ja že po tra­di­ci­ji po­vezana in bo za­to la­hko pre­vze­la ve­lik del pre­vo­zov. Naj­po­memb­ nej­ša ­novost za slo­ven­ske pre­voz­ni­ke po 1. ma­ju pa bo ka­bo­ta­ža ozi­ro­ma pre­vo­zi zno­traj po­sa­me­zne dr­ža­ve člani­ce. Pri teh pre­vo­zih ima­jo dru­ge pri­sto­pni­ce pre­ ho­dno ob­dob­je, ta­ko da bo­do la­hko od de­se­tih no­vih ­članic ka­bo­ta­žo izva­ja­li le slo­ven­ski pre­voz­ni­ki (­brez pre­hod­ne­ga ob­dob­ja sta si­cer tu­di Ci­per in Mal­ta). Po be­se­dah Ro­be­rta Se­ver­ja, se­kre­tar­ja zdru­že­nja za pro­ met in zve­ze na GZS bo ka­bo­ta­ža slo­ven­skim pre­voz­

ni­kom po­nu­di­la pred­vsem mo­žnost do­dat­ne za­pol­ni­ tve zmog­ljivosti; ko bi se to­vor­nja­ki si­cer pra­zni ­vračali iz tu­ji­ne, bo­do ta­ko la­hko opra­vi­li še do­da­ten pre­voz na po­ti do­mov. Naj­več­ja pre­dnost vsto­pa v Ev­rop­sko uni­jo pa bo, pra­vi Se­ver, od­pra­va ča­ka­nja na me­jah, s či­mer bo­do pre­voz­ni­ki la­hko do­se­gli ve­li­ko bolj­šo iz­ ko­ri­ščenost to­vor­nja­kov. Si­cer pa bo ­vstop de­se­tih no­vih ­članic za nji­ho­ve cest­ne pre­voz­ni­ke pri­ne­sel le na­vi­de­zno po­pol­no li­be­ra­li­za­ci­jo tr­ga. Za pre­vo­ze med dr­ža­va­mi Ev­rop­ske uni­je ali ­prek teh dr­žav bo­do pre­ voz­ni­ki nam­reč po­trebova­li li­cen­co Ev­rop­ske uni­je, ki bo do­kazova­la, da so or­ga­ni­zi­ra­ni in oprem­lje­ni skla­ B. G. dno s pra­vi­li, ki jih je Uni­ja spre­je­la.

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • ­POSEBNA ­IZDAJA

41

DOBER DAN, ­EVROPA

Le pešči­ca slo­ven­skih izdel­ kov je geograf­sko ­zaščitenih Vla­dni or­ga­ni za­šči­to pri­po­ro­ča­jo, a tr­di­jo, da ni vz­ro­ka za pre­plah; et­no­lo­ško mne­nje ni ta­ko brez­skrb­no ­MARJETA ­BOGATAJ

­roquefort, por­to, dar­je­eling, pil­sen, chi­an­ti.

Pre­ve­ri­li smo, ka­ko so za­ščiteni ti­pič­ni slo­ven­ski izdel­ki, kot so de­ni­mo po­ti­ca, kra­ški pr­šut in rib­ni­ška su­ha ro­ba. ­Prav ti (še) ni­so za­ščiteni. Jih la­hko tuj­ci ukra­de­jo? Te­ore­tič­no la­hko, prak­tič­no pa te­že. Slo­ve­ni­ja ima vse prav­ne me­ha­ni­zme za­šči­te, sta za­tr­ di­la dr­žav­na pod­se­kre­t ar­ka na mi­ni­str­stvu za kme­tij­stvo Mi­ra Zu­panc Kos in di­rek­tor ura­da za in­te­lek­tu­al­no last­ni­

no ­Erik Vren­ko. Tra­di­ci­onal­ ni izdel­k i, ki so del ne­ke ­kulture, se šči­ti­jo z ge­ograf­ skim po­re­k lom. Ome­n i­m o ne­kaj sve­tov­no zna­nih pri­me­ rov ge­o graf­s kih ­o značb:

ZAŠČITA AVTOH­TO­NIH PASEM IN VINA Ome­ni­mo za­ko­na, ki prav­za­prav da­je­ta ge­ograf­sko za­šči­to; za­kon o vi­nu in dru­gih pro­izvo­dih iz grozd­ja in vi­na (na nje­go­vi po­dla­gi de­ni­ mo ob­sta­ja­ta pra­vil­nik o cvič­ku in o te­ra­nu) in za­kon o ži­vi­no­re­ji, ki šči­ti av­toh­to­ne slo­ven­ske ži­val­ske pa­sme. Dr­žav­no var­stvo je po­treb­ no, ker je ­oboje po­memb­no za eko­si­stem. Av­toh­to­ne slo­ven­ske pa­sme so po za­ko­nu med dru­gim li­pi­can­ski ­konj, ci­ka­sto go­ve­do, bov­ška ov­ca in kra­ški ov­čar. Za­ščiteni pri­del­ki in ži­vi­la pri kme­tij­skem mi­ni­str­stvu: • zgor­nje­sa­vinj­ski že­lo­dec; • prek­mur­ska šun­ka; • ko­čev­ski med; • oljč­no o­ lje slo­ven­ske Is­tre; • še­brelj­ski že­lo­dec; • idrij­ski žli­kro­fi; • pro­sta po­vi­ti­ca; • be­lo­kranj­ska po­ga­ča; • be­lo­kranj­ska po­vi­ti­ca; • te­le­ti­na blagov­ne znam­ke Zla­to zr­no; • na­no­ški sir; • pi­ran­ska sol; • sir tol­minc; • na­rav­ne mi­ne­ral­ne vo­de, do­ma­če in tu­je: ju­lijana, do­nat Mg, edi­ na, tem­pel, ti­ha, pe­tanj­ski vre­lec, kra­ljevi vre­lec, ra­den­ska mi­ral, ra­den­ska ra­din, per­ri­er, evi­an, san pel­le­gri­no, pan­na, san be­ne­ det­to, ­long li­fe, ja­mni­ca, san an­to­nio, sic­hel­dor­fer ­josefsquelle, gus­sin­ger. (vir: splet­na ­stran mi­ni­str­stva za kme­tij­stvo, op.: za­ščit­nih ge­ograf­skih ­oznak je več, de­ ni­mo za ge­ograf­sko po­re­klo, ge­ograf­sko označ­bo, označ­bo tra­di­ci­onal­ne­ga ugle­da ...)

Za­ščiteni izdel­ki v pri­stoj­no­sti ura­da za in­te­lek­tu­al­no last­ni­no: • met­li­ška čr­ni­na; • cvi­ček; • li­pi­ca­nec; • idrij­ska čip­ka; • rib­ni­ška su­ha ro­ba (v po­stop­ku od 4. no­vem­bra 2002). (vir: ­Urad za in­te­lek­tu­al­no last­ni­no)

Pe­šči­ca za­ščitenih

­Erik Vren­ko pra­vi, da so ge­ograf­ske označ­be pred­vsem za­ni­mi­ve za pri­del­ke in ži­vi­la. Po­da­tki nje­go­ve­ga ura­da, ki je pri­stoj­no za za­šči­to obrt­ni­ških in dru­gih izdel­kov, to po­tr­ju­je­ jo; tam je re­gi­stri­ra­na le idrij­ska čip­ka, po­stop­ka za rib­ni­ško su­ ho ro­bo pa kar ne mo­re­jo iz­ve­ sti do kon­ca. Te­ža­va je, da se Slo­ven­cem ta ro­ba zdi uni­kat­ na, ko pa ­greš v tu­ji­no, vi­diš, da sko­raj pov­sod poč­ne­jo kaj po­ dob­ne­ga, pra­vi Vren­ko.

V ­dveh le­tih še oko­li de­set ­označb Tu­di pri kme­tij­skem mi­ni­ str­stvu, ki je pri­stoj­no za za­šči­ to kme­tij­skih pri­del­kov in ži­vil, se­znam za­ščitenih izdel­kov ni ­prav ­dolg. Mi­ra Zu­panc Kos oce­nju­je, da ni­smo ve­li­ko za­ mu­di­li, saj Ev­rop­ska uni­ja še­le ­zdaj spre­mi­nja sku­pno kme­tij­ sko po­li­ti­ko. Po nje­nem la­hko v ­dveh le­tih vse na­do­me­sti­mo. Oce­nju­je, da bi la­hko za­šči­ti­li še pri­bli­žno de­set slo­ven­skih ti­pič­nih izdel­kov. Po­bu­do za ge­ograf­sko za­ šči­to mo­ra­jo da­ti za­in­te­re­si­ ra­ni; to­rej lo­kal­na zdru­že­nja pro­izva­jal­cev, druš­tva in po­ dob­no. Mi­ni­str­stvo ne mo­re ne­ke­ga izdel­ka za­ščititi po svo­ji pre­so­ji. Ze­lo de­jav­ no je de­ni­mo druš­tvo za za­šči­to prek­mur­skih do­brot. "Pre­kmur­je je v tem po­gle­du naj­b olj oza­ve­š če­n o," pra­v i Zu­panc Puc in do­da­ja, da so tu­di po­bud­ni­ki za­šči­te kra­ ške­ga ­pršuta po­stali ­bolj de­ jav­ni.

Še ve­li­ko stva­ri bi ­morali za­ščititi Ge­ograf­sko za­šči­to bi si go­to­vo za­slu­ži­li še kra­ški pr­ šut, kranj­ska klo­ba­sa, po­ti­ca ... Do­cent za po­droč­je et­no­lo­gi­je na fi­lo­zof­ski fa­kul­te­ti Vi­to Ha­

Foto: Aleš Beno

mar­je­ta.bo­ga­taj@fi­nan­ce-on.net

Mira Zupanc Kos, kmetijsko ministrstvo: “Zaščitili bi lahko še kakih deset slovenskih tipičnih izdelkov, med njimi tudi potico.” zler je ­naštel še pr­le­ško kva­se­ ni­co, prek­mur­sko in ha­lo­ško gibani­co ter ne­k a­te­re so­r te vin, kot sta ze­len in ga­maj. Ome­nil je tu­di slo­ven­ski ko­zo­ lec in raz­lič­ne obrt­ni­ške izdel­ ke, kot so ško­f je­lo­ški ­leseni duh­ci. "Te­ga je ogro­mno, le v za­vest nam še ni pri­šlo, da je tre­ba za­ščititi. Si­cer nam bo­do tuj­ci ukra­dli," opo­zar­ja Ha­zler

in do­da­ja, da ­nasploh pre­ma­lo ce­ni­mo kultur­no de­di­šči­no.

Urad­ni­ki: ni vz­ro­ka za pre­plah! Do 1. ma­ja v re­sni­ci ni mo­ go­če nič več na­re­di­ti gle­de za­šči­ te slo­ven­skih izdel­kov, se stri­nja Mi­ra Zu­panc Puc. V okvi­ru Ev­ rop­ske uni­je po­stop­ki za­šči­te po­te­ka­jo v Brus­lju. Ko bo Slo­ve­

O LI­PI­CAN­CIH PO 1. MA­JU Li­pi­can­ci so po za­ko­nu o ži­vi­no­re­ji av­toh­to­na slo­ven­ska pa­sma, ima­jo pa tu­di ge­ograf­sko za­šči­to. Pa ven­dar, so do­volj za­ščiteni? Ja­nez Gla­ vač s kme­tij­ske­ga mi­ni­str­stva pra­vi, da so - ­vsaj za ­zdaj. Za­plet z vo­ denjem izvor­ne ro­dov­ni­ške knji­ge si­cer še ni re­šen. V Ko­bi­lar­ni Li­pi­ca jo vo­di­jo več kot le­to dni, po vsto­pu v Ev­rop­sko uni­jo pa bo Slo­ve­ni­ja to tu­di no­ti­fi­ci­ra­la. Te­ža­va je, ker je to že sto­ri­la av­s­trij­ska ko­bi­lar­na Pi­ber, ena­ke am­bi­ci­je pa ima tu­di med­na­ro­dno zdru­že­nje rej­cev li­pi­ can­cev (LIF). Ev­rop­ska za­ko­no­da­ja pa pred­vi­de­va, da se za eno av­toh­ to­no pa­smo vo­di ena izvor­na ro­dov­ni­ška knji­ga. "V Ev­ro­pi ni enot­ne­ga sta­li­šča, kdo bo vo­dil izvor­no knji­go. To že­li­mo tu­di mi, saj li­pi­ca­nec iz­vi­ra iz Li­pi­ce. Ev­rop­ska ko­mi­si­ja bo mo­ra­la naj­ti ne­ko re­ši­tev, mor­da se bo ce­lo spre­me­ni­la za­ko­no­da­ja. Mi smo na­re­di­li vse, kar je bi­lo tre­ba, ta­ko da Ko­bi­lar­na Li­pi­ca ­zdaj vo­di izvor­no ro­dov­ni­ško knji­go skla­dno z na­šo in ev­rop­sko za­ko­no­da­jo," pra­vi Gla­vač.

ni­ja člani­ca Ev­rop­ske uni­je, bo ime­la pra­vi­co do ugo­vo­ra. Če bi de­ni­mo Ita­li­ja­ni že­le­li za­ščititi po­ti­co, je za­ra­di slo­ven­ske­ga ugo­vo­ra ne bi mo­gli. Sku­paj z Vren­kom me­ni­ta, da ni ver­jet­ no, da bi ­pred pol­no­prav­nim član­stvom Slo­ve­ni­je kdo od tuj­ cev re­gi­stri­ral kak slo­ven­ski izde­lek. Do­slej ta­kih pri­me­rov ne po­zna­ta.

Za­kaj ta­ko ma­lo za­ščitenih? Slo­ve­ni­ja je maj­hen trg in lo­k al­ni pro­izva­jal­ci se tež­ko or­ga­ni­zi­ra­jo. "Res je tu­di, da la­hko v ne­ki slo­ven­ski re­gi­ji pro­izve­de­jo kveč­je­mu za Mer­ ca­tor, ne pa za Ev­rop­sko uni­ jo," pra­vi ­Erik Vren­ko. Mi­ra Zu­panc Puc se stri­nja, ven­dar sa­ma v tem vi­di tr­žno ni­šo. "Po­seb­nost teh izdel­kov je rav­ no to, da ni­so ko­li­čin­ski, za­to so la­hko nekoli­ko draž­ji. Kar je pri­lo­žnost ta­ko za kme­t e kot ži­vil­sko pre­deloval­no in­ du­stri­jo."

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • ­POSEBNA ­IZDAJA

41

DOBER DAN, ­EVROPA

Le pešči­ca slo­ven­skih izdel­ kov je geograf­sko ­zaščitenih Vla­dni or­ga­ni za­šči­to pri­po­ro­ča­jo, a tr­di­jo, da ni vz­ro­ka za pre­plah; et­no­lo­ško mne­nje ni ta­ko brez­skrb­no ­MARJETA ­BOGATAJ

­roquefort, por­to, dar­je­eling, pil­sen, chi­an­ti.

Pre­ve­ri­li smo, ka­ko so za­ščiteni ti­pič­ni slo­ven­ski izdel­ki, kot so de­ni­mo po­ti­ca, kra­ški pr­šut in rib­ni­ška su­ha ro­ba. ­Prav ti (še) ni­so za­ščiteni. Jih la­hko tuj­ci ukra­de­jo? Te­ore­tič­no la­hko, prak­tič­no pa te­že. Slo­ve­ni­ja ima vse prav­ne me­ha­ni­zme za­šči­te, sta za­tr­ di­la dr­žav­na pod­se­kre­t ar­ka na mi­ni­str­stvu za kme­tij­stvo Mi­ra Zu­panc Kos in di­rek­tor ura­da za in­te­lek­tu­al­no last­ni­

no ­Erik Vren­ko. Tra­di­ci­onal­ ni izdel­k i, ki so del ne­ke ­kulture, se šči­ti­jo z ge­ograf­ skim po­re­k lom. Ome­n i­m o ne­kaj sve­tov­no zna­nih pri­me­ rov ge­o graf­s kih ­o značb:

ZAŠČITA AVTOH­TO­NIH PASEM IN VINA Ome­ni­mo za­ko­na, ki prav­za­prav da­je­ta ge­ograf­sko za­šči­to; za­kon o vi­nu in dru­gih pro­izvo­dih iz grozd­ja in vi­na (na nje­go­vi po­dla­gi de­ni­ mo ob­sta­ja­ta pra­vil­nik o cvič­ku in o te­ra­nu) in za­kon o ži­vi­no­re­ji, ki šči­ti av­toh­to­ne slo­ven­ske ži­val­ske pa­sme. Dr­žav­no var­stvo je po­treb­ no, ker je ­oboje po­memb­no za eko­si­stem. Av­toh­to­ne slo­ven­ske pa­sme so po za­ko­nu med dru­gim li­pi­can­ski ­konj, ci­ka­sto go­ve­do, bov­ška ov­ca in kra­ški ov­čar. Za­ščiteni pri­del­ki in ži­vi­la pri kme­tij­skem mi­ni­str­stvu: • zgor­nje­sa­vinj­ski že­lo­dec; • prek­mur­ska šun­ka; • ko­čev­ski med; • oljč­no o­ lje slo­ven­ske Is­tre; • še­brelj­ski že­lo­dec; • idrij­ski žli­kro­fi; • pro­sta po­vi­ti­ca; • be­lo­kranj­ska po­ga­ča; • be­lo­kranj­ska po­vi­ti­ca; • te­le­ti­na blagov­ne znam­ke Zla­to zr­no; • na­no­ški sir; • pi­ran­ska sol; • sir tol­minc; • na­rav­ne mi­ne­ral­ne vo­de, do­ma­če in tu­je: ju­lijana, do­nat Mg, edi­ na, tem­pel, ti­ha, pe­tanj­ski vre­lec, kra­ljevi vre­lec, ra­den­ska mi­ral, ra­den­ska ra­din, per­ri­er, evi­an, san pel­le­gri­no, pan­na, san be­ne­ det­to, ­long li­fe, ja­mni­ca, san an­to­nio, sic­hel­dor­fer ­josefsquelle, gus­sin­ger. (vir: splet­na ­stran mi­ni­str­stva za kme­tij­stvo, op.: za­ščit­nih ge­ograf­skih ­oznak je več, de­ ni­mo za ge­ograf­sko po­re­klo, ge­ograf­sko označ­bo, označ­bo tra­di­ci­onal­ne­ga ugle­da ...)

Za­ščiteni izdel­ki v pri­stoj­no­sti ura­da za in­te­lek­tu­al­no last­ni­no: • met­li­ška čr­ni­na; • cvi­ček; • li­pi­ca­nec; • idrij­ska čip­ka; • rib­ni­ška su­ha ro­ba (v po­stop­ku od 4. no­vem­bra 2002). (vir: ­Urad za in­te­lek­tu­al­no last­ni­no)

Pe­šči­ca za­ščitenih

­Erik Vren­ko pra­vi, da so ge­ograf­ske označ­be pred­vsem za­ni­mi­ve za pri­del­ke in ži­vi­la. Po­da­tki nje­go­ve­ga ura­da, ki je pri­stoj­no za za­šči­to obrt­ni­ških in dru­gih izdel­kov, to po­tr­ju­je­ jo; tam je re­gi­stri­ra­na le idrij­ska čip­ka, po­stop­ka za rib­ni­ško su­ ho ro­bo pa kar ne mo­re­jo iz­ve­ sti do kon­ca. Te­ža­va je, da se Slo­ven­cem ta ro­ba zdi uni­kat­ na, ko pa ­greš v tu­ji­no, vi­diš, da sko­raj pov­sod poč­ne­jo kaj po­ dob­ne­ga, pra­vi Vren­ko.

V ­dveh le­tih še oko­li de­set ­označb Tu­di pri kme­tij­skem mi­ni­ str­stvu, ki je pri­stoj­no za za­šči­ to kme­tij­skih pri­del­kov in ži­vil, se­znam za­ščitenih izdel­kov ni ­prav ­dolg. Mi­ra Zu­panc Kos oce­nju­je, da ni­smo ve­li­ko za­ mu­di­li, saj Ev­rop­ska uni­ja še­le ­zdaj spre­mi­nja sku­pno kme­tij­ sko po­li­ti­ko. Po nje­nem la­hko v ­dveh le­tih vse na­do­me­sti­mo. Oce­nju­je, da bi la­hko za­šči­ti­li še pri­bli­žno de­set slo­ven­skih ti­pič­nih izdel­kov. Po­bu­do za ge­ograf­sko za­ šči­to mo­ra­jo da­ti za­in­te­re­si­ ra­ni; to­rej lo­kal­na zdru­že­nja pro­izva­jal­cev, druš­tva in po­ dob­no. Mi­ni­str­stvo ne mo­re ne­ke­ga izdel­ka za­ščititi po svo­ji pre­so­ji. Ze­lo de­jav­ no je de­ni­mo druš­tvo za za­šči­to prek­mur­skih do­brot. "Pre­kmur­je je v tem po­gle­du naj­b olj oza­ve­š če­n o," pra­v i Zu­panc Puc in do­da­ja, da so tu­di po­bud­ni­ki za­šči­te kra­ ške­ga ­pršuta po­stali ­bolj de­ jav­ni.

Še ve­li­ko stva­ri bi ­morali za­ščititi Ge­ograf­sko za­šči­to bi si go­to­vo za­slu­ži­li še kra­ški pr­ šut, kranj­ska klo­ba­sa, po­ti­ca ... Do­cent za po­droč­je et­no­lo­gi­je na fi­lo­zof­ski fa­kul­te­ti Vi­to Ha­

Foto: Aleš Beno

mar­je­ta.bo­ga­taj@fi­nan­ce-on.net

Mira Zupanc Kos, kmetijsko ministrstvo: “Zaščitili bi lahko še kakih deset slovenskih tipičnih izdelkov, med njimi tudi potico.” zler je ­naštel še pr­le­ško kva­se­ ni­co, prek­mur­sko in ha­lo­ško gibani­co ter ne­k a­te­re so­r te vin, kot sta ze­len in ga­maj. Ome­nil je tu­di slo­ven­ski ko­zo­ lec in raz­lič­ne obrt­ni­ške izdel­ ke, kot so ško­f je­lo­ški ­leseni duh­ci. "Te­ga je ogro­mno, le v za­vest nam še ni pri­šlo, da je tre­ba za­ščititi. Si­cer nam bo­do tuj­ci ukra­dli," opo­zar­ja Ha­zler

in do­da­ja, da ­nasploh pre­ma­lo ce­ni­mo kultur­no de­di­šči­no.

Urad­ni­ki: ni vz­ro­ka za pre­plah! Do 1. ma­ja v re­sni­ci ni mo­ go­če nič več na­re­di­ti gle­de za­šči­ te slo­ven­skih izdel­kov, se stri­nja Mi­ra Zu­panc Puc. V okvi­ru Ev­ rop­ske uni­je po­stop­ki za­šči­te po­te­ka­jo v Brus­lju. Ko bo Slo­ve­

O LI­PI­CAN­CIH PO 1. MA­JU Li­pi­can­ci so po za­ko­nu o ži­vi­no­re­ji av­toh­to­na slo­ven­ska pa­sma, ima­jo pa tu­di ge­ograf­sko za­šči­to. Pa ven­dar, so do­volj za­ščiteni? Ja­nez Gla­ vač s kme­tij­ske­ga mi­ni­str­stva pra­vi, da so - ­vsaj za ­zdaj. Za­plet z vo­ denjem izvor­ne ro­dov­ni­ške knji­ge si­cer še ni re­šen. V Ko­bi­lar­ni Li­pi­ca jo vo­di­jo več kot le­to dni, po vsto­pu v Ev­rop­sko uni­jo pa bo Slo­ve­ni­ja to tu­di no­ti­fi­ci­ra­la. Te­ža­va je, ker je to že sto­ri­la av­s­trij­ska ko­bi­lar­na Pi­ber, ena­ke am­bi­ci­je pa ima tu­di med­na­ro­dno zdru­že­nje rej­cev li­pi­ can­cev (LIF). Ev­rop­ska za­ko­no­da­ja pa pred­vi­de­va, da se za eno av­toh­ to­no pa­smo vo­di ena izvor­na ro­dov­ni­ška knji­ga. "V Ev­ro­pi ni enot­ne­ga sta­li­šča, kdo bo vo­dil izvor­no knji­go. To že­li­mo tu­di mi, saj li­pi­ca­nec iz­vi­ra iz Li­pi­ce. Ev­rop­ska ko­mi­si­ja bo mo­ra­la naj­ti ne­ko re­ši­tev, mor­da se bo ce­lo spre­me­ni­la za­ko­no­da­ja. Mi smo na­re­di­li vse, kar je bi­lo tre­ba, ta­ko da Ko­bi­lar­na Li­pi­ca ­zdaj vo­di izvor­no ro­dov­ni­ško knji­go skla­dno z na­šo in ev­rop­sko za­ko­no­da­jo," pra­vi Gla­vač.

ni­ja člani­ca Ev­rop­ske uni­je, bo ime­la pra­vi­co do ugo­vo­ra. Če bi de­ni­mo Ita­li­ja­ni že­le­li za­ščititi po­ti­co, je za­ra­di slo­ven­ske­ga ugo­vo­ra ne bi mo­gli. Sku­paj z Vren­kom me­ni­ta, da ni ver­jet­ no, da bi ­pred pol­no­prav­nim član­stvom Slo­ve­ni­je kdo od tuj­ cev re­gi­stri­ral kak slo­ven­ski izde­lek. Do­slej ta­kih pri­me­rov ne po­zna­ta.

Za­kaj ta­ko ma­lo za­ščitenih? Slo­ve­ni­ja je maj­hen trg in lo­k al­ni pro­izva­jal­ci se tež­ko or­ga­ni­zi­ra­jo. "Res je tu­di, da la­hko v ne­ki slo­ven­ski re­gi­ji pro­izve­de­jo kveč­je­mu za Mer­ ca­tor, ne pa za Ev­rop­sko uni­ jo," pra­vi ­Erik Vren­ko. Mi­ra Zu­panc Puc se stri­nja, ven­dar sa­ma v tem vi­di tr­žno ni­šo. "Po­seb­nost teh izdel­kov je rav­ no to, da ni­so ko­li­čin­ski, za­to so la­hko nekoli­ko draž­ji. Kar je pri­lo­žnost ta­ko za kme­t e kot ži­vil­sko pre­deloval­no in­ du­stri­jo."

DOBER DAN, EVRO­PA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEB­NA IZDA­JA

Tudi zdra­vi­li­šča podi­ra­jo meje

Varuhi potroš­ni­kov tožijo nad slabim nadzorom in premalo denarja

Glavni raz­log za sodelovanje slo­ven­skih, av­s­trij­skih in ma­džar­skih zdra­vi­lišč so ne­pov­rat­na fi­nanč­na sred­stva, ki p­ rek raz­pi­sov pri­te­ka­jo v re­gi­jo KA­TA­RI­NA MA­TEJ­ČIČ ka­ta­ri­na.ma­tej­cic@fi­nan­ce-on.net

Šta­jer­ska se je na po­droč­ju ­wellness tu­ri­zma z av­s­trij­ski­ ma Šta­jer­sko in Gra­di­ščan­ sko ter za­ho­dno Ma­džar­sko po­ve­za­la v pro­jekt Eu­ro­pe­an ­Wellness Pro­j ect. Nji­h ov osred­nji na­men je zdru­že­va­ nje zna­nja, fi­nanč­nih sred­ stev in sku­p en ­nastop na tu­jih tr­gih. Tre­nut­no že ima­ jo ­sklad 2,73 mi­li­jar­de ev­rov, a bo ta ob skle­pu pro­jek­ta ko­nec le­ta 2006 za­ra­di no­vih ­članic in sred­stev ter raz­pi­ sov In­ter­r eg na slo­ven­ski ozi­ro­ma ma­džar­ski ­strani še po­memb­no viš­ji.

Tu­di po us­kla­di­tvi za­ko­no­da­je z EU bo še ve­li­ko de­la, med dru­gim z ev­rop­skim po­troš­ni­škim cent­rom in al­ter­na­tiv­nim re­še­va­njem spo­rov MAR­JE­TA BO­GA­TAJ mar­je­ta.bo­ga­taj@fi­nan­ce-on.net

Slo­ve­ni­ja ima pri var­stvu po­troš­ni­kov te­ža­ve zla­sti z de­nar­jem, v si­stem­skem po­gle­du pa z nad­zo­rom. Pri­ hod­nje le­to la­hko pri­do­bi sred­stva Ev­rop­ske uni­je za usta­no­vi­tev ev­rop­ske­ga cen­tra, ki je ena pre­dnost­nih na­log na no­vo nas­t a­ja­jo­č e­ga na­ci­onal­ne­ga prog­r a­ma var­stva po­troš­ni­kov. si­je za sve­to­va­nje in si­stem­ skih re­ši­tvah. ­Zdaj je v pri­ pra­vi nov na­ci­onal­ni prog­ ram (2006-2010); med pre­ dnost­ni­mi na­lo­ga­mi bo vz­ po­sta­v i­t ev ev­r op­ske­g a po­ troš­ni­ške­ga cen­tra.

Ev­rop­ski po­troš­ni­ški cen­ter V Ev­rop­ski uni­ji je 15 ev­ rop­skih cent­rov v 13 dr­ža­

Foto: Aleš Beno

Pred­se­dni­ca Zve­ze po­ troš­ni­kov Slo­ve­ni­je Bre­da Ku­tin po­udar­ja, da je pre­ ma­lo de­nar­ja. Le­tos je na pri­mer na vo­ljo le 15 od­stot­ kov sred­stev, ki jih pred­vi­de­ va na­ci­onal­ni prog­ram var­ stva po­troš­ni­kov. Za pri­mer­ jal­no pre­ver­ja­nje, de­ni­mo, pa jav­ne­ga de­nar­ja ni že od le­t a 1996. Dr­ža­va ob tem še za­mu­ja pri po­de­li­tvi kon­ce­

Pred­se­dni­ca Zve­ze po­troš­ni­kov Slo­ve­ni­je Bre­da Ku­tin (desno) pri­go­var­ja glav­ne­mu tr­žne­mu in­špek­tor­ju Ro­ma­nu Kla­do­šku, naj ven­dar po­ ve­ča šte­vi­lo tr­žnih in­špek­tor­jev. Če ni učin­ko­vi­te­ga nad­zo­ra var­stva po­troš­ni­kov, je še ta­ko us­kla­je­na za­ko­no­da­ja ­brez pra­ve­ga smi­sla, pravi. vah, je na jav­nem po­sve­tu ­p red ne­d av­n im po­v e­d a­l a Bar­ba­ra Mi­klav­čič iz ura­da za var­stvo po­troš­ni­kov. De­lu­ je­jo zla­sti na ­dveh po­droč­jih, pri čez­m ej­n em re­š e­v a­nju spo­rov in in­for­mi­ra­nju po­ troš­ni­kov o ku­po­v a­nju na no­tra­njem tr­gu. Slo­ve­ni­ja bo pri­h od­nje le­t o ime­l a mo­ žnost pridobi­t i ev­r op­s ka sred­stva za tak cen­ter, in si­ cer oko­li 200 ti­soč ev­rov (če bo sa­ma pri­spe­va­la 30 od­stot­ kov). Dr­ža­va mo­ra do­lo­či­ti or­ga­ni­za­ci­jo, vla­dno ali ne­ vla­dno, ki bo cen­ter vo­di­la. Ev­r op­ska uni­j a za po­ droč­je čez­mej­ne­ga re­še­va­nja spo­rov pri­prav­lja di­rek­ti­vo o ne­po­šte­nih tr­gov­skih pra­ ksah, na nje­ni po­dla­gi pa bo obli­ko­v a­n a ured­b a o čez­ mej­n ih pod­j et­n i­š kih kr­š i­ tvah. Mi­klav­čičeva me­ni, da bo to "re­vo­lu­ci­ja za po­droč­je nad­z o­r a var­s tva po­t roš­n i­ kov". Pre­cej m ­ anj kot za ev­ rop­ski cen­ter pa je opti­mi­ stič­na gle­de dru­ge pre­dnost­ ne na­lo­ge, vz­po­sta­vi­tve si­ ste­ma za al­ter­na­tiv­no re­še­ va­nje spo­rov, se­ve­da v lu­či pro­ra­čun­skih sred­stev.

Mednarodna špedicija

Ma­de in Slo­ve­nia Krov­ni za­kon o var­stvu po­troš­ni­kov bi si­cer ­morali us­kla­di­ti z di­rek­ti­va­mi Ev­ rop­ske uni­je še­le do 9. ok­to­ bra, a nam je to uspe­lo pred­ ča­s no (novelo za­k o­n a so sprejeli vče­r aj v dr­žav­nem zbo­ru). Za­kon je nam­reč že ­nastal na prav­ni podlagi Ev­ rop­ske uni­je in za­to ni­so bi­li po­treb­ni ob­šir­nej­ši po­prav­ ki. Vse­ka­kor pa je naj­več po­ le­mik zbu­di­la upo­ra­ba slo­ ven­šči­ne pri spo­r a­zu­me­v a­ nju s po­troš­ni­ki. Naj bo ta v ­celoti ob­ve­zna, ali pa mor­da ni nič na­r o­b e upo­r ab­lja­t i sploš­no razum­lji­ve be­se­dne zve­ze, na pri­mer "ma­de in"? Zve­za po­troš­ni­kov Slo­ve­ni­je se je zav­z e­m a­l a za stro­g o upo­r a­b o slo­ven­š či­n e, tu­d i pri ogla­še­va­nju, in uspela. Med dru­gi­mi novost­mi po­troš­ni­ške­ga za­ko­na ome­ ni­mo še spre­mem­bo od­go­ vor­no­sti za izde­lek; od­slej bo mo­ral po­troš­nik do­ka­za­ ti vz­roč­no zve­zo med na­pa­ ko izdel­ka in ško­do, ki jo je pov­zro­čil. Več spre­memb pa je tu­di pri po­god­bah na dal­ ja­vo.

PRO­BLEM NAD­ZO­RA - PRO­BLEM GA IN­ŠPEK­TO­RA­TA Letališka cesta 1,TRŽNE­ SI-1000 Ljubljana Na tr­žnem Tel.: +386(0)1 5866 575in­špek­to­ra­tu de­la 168 lju­di, od te­ga 137 in­špek­tor­jev. Pri­stoj­ni so za po­droč­ja var­stva po­troš­ni­kov, tr­go­vi­ne, ob­r ti, go­stin­ Faks: +386 (0)1 stva 5866 in tu­577 ri­zma, de­la na čr­no, ne­lo­jal­ne kon­ku­ren­ce, cen, me­ro­slov­ja in av­tor­skih pra­vic ter in­du­strij­ske last­ni­ne. La­ni so opra­vi­li 19.524 E-mail: info@fransmaas.si

pre­gle­dov, od te­ga 5.533 ozi­ro­ma 28,3 od­stot­ka ­vseh po za­ko­nu o var­stvu po­troš­ni­kov. Pri teh so iz­da­li 1.769 ­odločb in 684 opo­zo­ril, nji­ho­vi ka­zen­ski ukre­pi pa so bi­li: 386 vlo­že­nih pred­lo­gov pri sod­ni­ku za pre­kr­ške, 2.686 opo­zo­ril in 654 de­nar­nih ka­zni v sku­pni vre­dno­sti 207,26 mi­li­jo­na to­lar­jev. Po be­se­dah glav­ne­ga tr­žne­ga in­špek­tor­ja ­Romana Kla­do­ška je nuj­no po­ve­ča­ti šte­vi­lo in­špek­tor­jev.

We make your business move.

43

DOBER DAN, EVRO­PA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEB­NA IZDA­JA

Slo­ve­n i­j a sku­š a v tu­r i­ zmu pre­s e­č i dr­ž av­n e me­j e, za­to se je de­cem­bra vk­lju­či­la v Eu­r o­p e­a n Spa ­World (ESW), ki po­me­ni pro­jekt čez­ mej­n e­g a po­ve­z o­v a­nja ­d veh ob­mej­nih re­gij, av­s­trij­ske Šta­ jer­ske in Slo­ve­ni­je. Ta pro­jekt je zdru­ž en še z ­enim, ­prav ta­ko dvo­stran­skim, z ­isto vse­ bi­no, in si­cer med av­s­trij­sko Gra­d i­š čan­s ko in za­h o­d no Ma­džar­sko. Vse šti­ri re­gi­je, ki so po­sta­le ena­ko­prav­ne part­ ner­ke, ta­ko sku­paj se­stav­lja­jo pro­jekt Eu­ro­pe­an ­Wellness Pro­ject (EWP), ki sku­ša zdru­ ži­ti zna­nje in de­nar ter pro­ mo­vi­ra­ti na no­vo na­sta­lo re­ gi­jo na tu­jih tr­gih.

Po­gla­vit­ni raz­log so ne­pov­rat­na sred­stva So­nja Si­bi­la Le­be, vod­ja pro­jek­ta EWP: "K so­de­lo­va­nju va­bi­mo tu­di part­ner­je iz go­spo­dar­stva. Če že­li­mo ­dobiti sred­stva iz raz­pi­sa In­ter­reg, mo­ ra­mo del de­nar­ja naj­prej za­go­to­vi­ti sa­mi."

Kot nam je po­ja­sni­la So­ nja Si­bi­la Le­be, vod­ja pro­jek­ta EWP, je raz­lo­gov za so­de­lo­va­ nje se­ve­da več, ven­dar pa so ne­pov­rat­na sred­stva, ki pri­te­ če­jo v re­gi­jo ­prek raz­pi­sov, za­ go­to­vo naj­po­memb­nej­ša. "Za­ to se bo­mo pri­ja­vi­li na raz­pis In­ter­rag III A, ki ga bo iz­da­la agen­ci­ja za re­gi­onal­ni ra­zvoj, ven­dar pa je ta mo­goč še­le po vsto­pu v Ev­rop­sko uni­jo. Sred­ stva so že pred­vi­de­na, več­ji del jih pri­spe­va Ev­rop­ska uni­ja, del pa Slo­ve­ni­ja. Ta­ko je za se­ver­no slo­ven­sko me­jo, ka­ mor so­di­jo Pre­kmur­je, Šta­jer­ ska, Ko­ro­ška in tu­di Go­renj­ ska, do le­ta 2006 re­zer­vi­ra­nih oko­li 4,8 mi­li­jo­na ev­rov. Slu­ž­ ba vla­de za re­gi­onal­no po­li­ti­ ko k te­mu zne­sku do­da še 1,7 mi­li­jo­na ev­rov," ra­zla­ga Le­be­ to­va. Po­leg te­ga so usta­no­vi­li tu­di ­sklad 2,73 mi­li­jar­de ev­ rov, ki bo ob skle­pu pro­jek­ta ko­nec le­ta 2006 za­ra­di no­vih ­članic in sred­stev iz raz­pi­sov In­ter­reg na slo­ven­ski ozi­ro­ma ma­džar­ski ­strani še po­memb­ no viš­ji. Ra­ču­na­jo na ­vsaj do­ da­ten mi­li­jon ev­rov, na­menjen ra­zvo­ju ­wellnessa v re­gi­ji.

Pri­hod­nje le­to pro­dor v Be­ne­luks in Ve­li­ko Bri­ta­ni­jo

Podjetniøki evro paket

Po­memb­ni raz­lo­gi za so­ de­lo­va­nje pri pro­jek­tu so tu­

PO­TRE­BU­JE­JO TU­DI PART­NER­JE IZ GO­SPO­DAR­STVA Na slo­ven­ski ­s trani v pro­jek­tu tre­nut­no so­de­lu­je ­šest po­nu­ dni­kov ­welness sto­ri­tev, in si­cer Ter­me Oli­mia, Kr­ka zdra­vi­li­šča, Zdra­v ilišče Ra­d en­c i, Ter­m e 3000 Mo­r av­s ke Top­l i­c e, Ter­m e Ma­ri­bor s ho­te­lom Ha­ba­kuk in Ho­tel Sa­va iz Ro­ga­ške Sla­ti­ne. Po­leg te­ga je v pro­jekt vk­lju­če­nih še 75 tu­jih part­ner­jev. Kot pra­vi So­nja Si­bi­la Le­be, je za­nje ze­lo po­memb­no, da k so­de­lo­ va­nju pri­te­gne­jo tu­di čim več part­ner­jev iz go­spo­dar­s tva. "Če že­li­mo ­dobiti sred­stva na raz­pi­su, mo­ra­mo naj­prej del sred­stev za­go­to­vi­ti sa­mi. Do­slej smo ta­ko že skle­ni­li spo­r a­zum o so­de­ lo­va­nju z Ae­ro­dro­mom Ma­ri­bor, ki se bo ak­ti­vi­r al je­se­ni, ena­ko tu­di s prejš­nji te­den usta­nov­lje­nim me­dij­skim gro­zdom, po­te­ ka­jo pa tu­di po­go­vo­ri z več­ji­mi pod­je­tji s po­droč­ja pre­de­la­ve hra­ne," po­jas­nju­je so­go­vor­ni­ca.

di več­ja kon­k u­renč­nost in opa­znost re­gi­je ter sku­pen ­nastop na sej­mih ozi­ro­ma tr­gih, ki si jih po­sa­me­zni po­ nu­dnik ne bi mo­gel pri­vo­šči­ ti. Ta­ko se je EPW že pred­ sta­vil na sej­mih v Ber­li­nu, Münch­nu in Züric­hu, na­čr­ tu­je­jo še ­nastop na sej­mu v Mi­la­nu, iz­dan pa je bil tu­di ka­t a­l og, ki pred­s tav­lja na no­vo na­sta­lo re­gi­jo. Kot je po­ve­d a­l a so­g o­v or­n i­c a, bo Slo­ve­ni­ja le­tos za tr­že­nje pri­ spe­va­la 30 ti­soč ev­rov, Ma­ džar­ska 40, vsa­ka od av­s­trij­ skih part­nerk pa po 235 ti­ soč ev­rov. V pri­hod­njem le­tu na­ čr­tu­je­jo tu­di pro­dor na no­ ve tr­ge, v os­pred­ju sta pred­ vsem Be­n e­l uks in Ve­l i­k a Bri­t a­n i­j a, v le­t u 2006 pa tu­di v Ru­si­jo in Skan­di­na­ vi­jo. Več o pri­hod­njih na­čr­ tih bo zna­no v dru­gi po­lo­vi­ ci le­t a, ko bo­d o pre­u či­l i do­se­da­nje re­zul­t a­te.

Bank Austria Creditanstalt, d. d., Ljubljana, Ømartinska 140, 1000 Ljubljana

42

Evropsko podjetje potrebuje evropske reøitve! S 1. majem 2004 bo tudi vaøe podjetje vstopilo med evropska podjetja, zato smo za vas pripravili paket finanœnih storitev, ki vam bo øe kako olajøal poslovanje: TRR za podjetja, dovoljena prekoraœitev na TRR, zlata poslovna plaœilna kartica VISA in elektronsko banœniøtvo E-bank. Pokliœite nas na telefonsko øtevilko 01 587 66 78, da se dogovorimo o vaøem Podjetniøkem evro paketu!

www.ba-ca.si/slo/podjetja/euro_paket.asp

Œlanica skupine HVB Group

DOBER DAN, EVRO­PA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEB­NA IZDA­JA

Tudi zdra­vi­li­šča podi­ra­jo meje

Varuhi potroš­ni­kov tožijo nad slabim nadzorom in premalo denarja

Glavni raz­log za sodelovanje slo­ven­skih, av­s­trij­skih in ma­džar­skih zdra­vi­lišč so ne­pov­rat­na fi­nanč­na sred­stva, ki p­ rek raz­pi­sov pri­te­ka­jo v re­gi­jo KA­TA­RI­NA MA­TEJ­ČIČ ka­ta­ri­na.ma­tej­cic@fi­nan­ce-on.net

Šta­jer­ska se je na po­droč­ju ­wellness tu­ri­zma z av­s­trij­ski­ ma Šta­jer­sko in Gra­di­ščan­ sko ter za­ho­dno Ma­džar­sko po­ve­za­la v pro­jekt Eu­ro­pe­an ­Wellness Pro­j ect. Nji­h ov osred­nji na­men je zdru­že­va­ nje zna­nja, fi­nanč­nih sred­ stev in sku­p en ­nastop na tu­jih tr­gih. Tre­nut­no že ima­ jo ­sklad 2,73 mi­li­jar­de ev­rov, a bo ta ob skle­pu pro­jek­ta ko­nec le­ta 2006 za­ra­di no­vih ­članic in sred­stev ter raz­pi­ sov In­ter­r eg na slo­ven­ski ozi­ro­ma ma­džar­ski ­strani še po­memb­no viš­ji.

Tu­di po us­kla­di­tvi za­ko­no­da­je z EU bo še ve­li­ko de­la, med dru­gim z ev­rop­skim po­troš­ni­škim cent­rom in al­ter­na­tiv­nim re­še­va­njem spo­rov MAR­JE­TA BO­GA­TAJ mar­je­ta.bo­ga­taj@fi­nan­ce-on.net

Slo­ve­ni­ja ima pri var­stvu po­troš­ni­kov te­ža­ve zla­sti z de­nar­jem, v si­stem­skem po­gle­du pa z nad­zo­rom. Pri­ hod­nje le­to la­hko pri­do­bi sred­stva Ev­rop­ske uni­je za usta­no­vi­tev ev­rop­ske­ga cen­tra, ki je ena pre­dnost­nih na­log na no­vo nas­t a­ja­jo­č e­ga na­ci­onal­ne­ga prog­r a­ma var­stva po­troš­ni­kov. si­je za sve­to­va­nje in si­stem­ skih re­ši­tvah. ­Zdaj je v pri­ pra­vi nov na­ci­onal­ni prog­ ram (2006-2010); med pre­ dnost­ni­mi na­lo­ga­mi bo vz­ po­sta­v i­t ev ev­r op­ske­g a po­ troš­ni­ške­ga cen­tra.

Ev­rop­ski po­troš­ni­ški cen­ter V Ev­rop­ski uni­ji je 15 ev­ rop­skih cent­rov v 13 dr­ža­

Foto: Aleš Beno

Pred­se­dni­ca Zve­ze po­ troš­ni­kov Slo­ve­ni­je Bre­da Ku­tin po­udar­ja, da je pre­ ma­lo de­nar­ja. Le­tos je na pri­mer na vo­ljo le 15 od­stot­ kov sred­stev, ki jih pred­vi­de­ va na­ci­onal­ni prog­ram var­ stva po­troš­ni­kov. Za pri­mer­ jal­no pre­ver­ja­nje, de­ni­mo, pa jav­ne­ga de­nar­ja ni že od le­t a 1996. Dr­ža­va ob tem še za­mu­ja pri po­de­li­tvi kon­ce­

Pred­se­dni­ca Zve­ze po­troš­ni­kov Slo­ve­ni­je Bre­da Ku­tin (desno) pri­go­var­ja glav­ne­mu tr­žne­mu in­špek­tor­ju Ro­ma­nu Kla­do­šku, naj ven­dar po­ ve­ča šte­vi­lo tr­žnih in­špek­tor­jev. Če ni učin­ko­vi­te­ga nad­zo­ra var­stva po­troš­ni­kov, je še ta­ko us­kla­je­na za­ko­no­da­ja ­brez pra­ve­ga smi­sla, pravi. vah, je na jav­nem po­sve­tu ­p red ne­d av­n im po­v e­d a­l a Bar­ba­ra Mi­klav­čič iz ura­da za var­stvo po­troš­ni­kov. De­lu­ je­jo zla­sti na ­dveh po­droč­jih, pri čez­m ej­n em re­š e­v a­nju spo­rov in in­for­mi­ra­nju po­ troš­ni­kov o ku­po­v a­nju na no­tra­njem tr­gu. Slo­ve­ni­ja bo pri­h od­nje le­t o ime­l a mo­ žnost pridobi­t i ev­r op­s ka sred­stva za tak cen­ter, in si­ cer oko­li 200 ti­soč ev­rov (če bo sa­ma pri­spe­va­la 30 od­stot­ kov). Dr­ža­va mo­ra do­lo­či­ti or­ga­ni­za­ci­jo, vla­dno ali ne­ vla­dno, ki bo cen­ter vo­di­la. Ev­r op­ska uni­j a za po­ droč­je čez­mej­ne­ga re­še­va­nja spo­rov pri­prav­lja di­rek­ti­vo o ne­po­šte­nih tr­gov­skih pra­ ksah, na nje­ni po­dla­gi pa bo obli­ko­v a­n a ured­b a o čez­ mej­n ih pod­j et­n i­š kih kr­š i­ tvah. Mi­klav­čičeva me­ni, da bo to "re­vo­lu­ci­ja za po­droč­je nad­z o­r a var­s tva po­t roš­n i­ kov". Pre­cej m ­ anj kot za ev­ rop­ski cen­ter pa je opti­mi­ stič­na gle­de dru­ge pre­dnost­ ne na­lo­ge, vz­po­sta­vi­tve si­ ste­ma za al­ter­na­tiv­no re­še­ va­nje spo­rov, se­ve­da v lu­či pro­ra­čun­skih sred­stev.

Mednarodna špedicija

Ma­de in Slo­ve­nia Krov­ni za­kon o var­stvu po­troš­ni­kov bi si­cer ­morali us­kla­di­ti z di­rek­ti­va­mi Ev­ rop­ske uni­je še­le do 9. ok­to­ bra, a nam je to uspe­lo pred­ ča­s no (novelo za­k o­n a so sprejeli vče­r aj v dr­žav­nem zbo­ru). Za­kon je nam­reč že ­nastal na prav­ni podlagi Ev­ rop­ske uni­je in za­to ni­so bi­li po­treb­ni ob­šir­nej­ši po­prav­ ki. Vse­ka­kor pa je naj­več po­ le­mik zbu­di­la upo­ra­ba slo­ ven­šči­ne pri spo­r a­zu­me­v a­ nju s po­troš­ni­ki. Naj bo ta v ­celoti ob­ve­zna, ali pa mor­da ni nič na­r o­b e upo­r ab­lja­t i sploš­no razum­lji­ve be­se­dne zve­ze, na pri­mer "ma­de in"? Zve­za po­troš­ni­kov Slo­ve­ni­je se je zav­z e­m a­l a za stro­g o upo­r a­b o slo­ven­š či­n e, tu­d i pri ogla­še­va­nju, in uspela. Med dru­gi­mi novost­mi po­troš­ni­ške­ga za­ko­na ome­ ni­mo še spre­mem­bo od­go­ vor­no­sti za izde­lek; od­slej bo mo­ral po­troš­nik do­ka­za­ ti vz­roč­no zve­zo med na­pa­ ko izdel­ka in ško­do, ki jo je pov­zro­čil. Več spre­memb pa je tu­di pri po­god­bah na dal­ ja­vo.

PRO­BLEM NAD­ZO­RA - PRO­BLEM GA IN­ŠPEK­TO­RA­TA Letališka cesta 1,TRŽNE­ SI-1000 Ljubljana Na tr­žnem Tel.: +386(0)1 5866 575in­špek­to­ra­tu de­la 168 lju­di, od te­ga 137 in­špek­tor­jev. Pri­stoj­ni so za po­droč­ja var­stva po­troš­ni­kov, tr­go­vi­ne, ob­r ti, go­stin­ Faks: +386 (0)1 stva 5866 in tu­577 ri­zma, de­la na čr­no, ne­lo­jal­ne kon­ku­ren­ce, cen, me­ro­slov­ja in av­tor­skih pra­vic ter in­du­strij­ske last­ni­ne. La­ni so opra­vi­li 19.524 E-mail: info@fransmaas.si

pre­gle­dov, od te­ga 5.533 ozi­ro­ma 28,3 od­stot­ka ­vseh po za­ko­nu o var­stvu po­troš­ni­kov. Pri teh so iz­da­li 1.769 ­odločb in 684 opo­zo­ril, nji­ho­vi ka­zen­ski ukre­pi pa so bi­li: 386 vlo­že­nih pred­lo­gov pri sod­ni­ku za pre­kr­ške, 2.686 opo­zo­ril in 654 de­nar­nih ka­zni v sku­pni vre­dno­sti 207,26 mi­li­jo­na to­lar­jev. Po be­se­dah glav­ne­ga tr­žne­ga in­špek­tor­ja ­Romana Kla­do­ška je nuj­no po­ve­ča­ti šte­vi­lo in­špek­tor­jev.

We make your business move.

43

DOBER DAN, EVRO­PA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEB­NA IZDA­JA

Slo­ve­n i­j a sku­š a v tu­r i­ zmu pre­s e­č i dr­ž av­n e me­j e, za­to se je de­cem­bra vk­lju­či­la v Eu­r o­p e­a n Spa ­World (ESW), ki po­me­ni pro­jekt čez­ mej­n e­g a po­ve­z o­v a­nja ­d veh ob­mej­nih re­gij, av­s­trij­ske Šta­ jer­ske in Slo­ve­ni­je. Ta pro­jekt je zdru­ž en še z ­enim, ­prav ta­ko dvo­stran­skim, z ­isto vse­ bi­no, in si­cer med av­s­trij­sko Gra­d i­š čan­s ko in za­h o­d no Ma­džar­sko. Vse šti­ri re­gi­je, ki so po­sta­le ena­ko­prav­ne part­ ner­ke, ta­ko sku­paj se­stav­lja­jo pro­jekt Eu­ro­pe­an ­Wellness Pro­ject (EWP), ki sku­ša zdru­ ži­ti zna­nje in de­nar ter pro­ mo­vi­ra­ti na no­vo na­sta­lo re­ gi­jo na tu­jih tr­gih.

Po­gla­vit­ni raz­log so ne­pov­rat­na sred­stva So­nja Si­bi­la Le­be, vod­ja pro­jek­ta EWP: "K so­de­lo­va­nju va­bi­mo tu­di part­ner­je iz go­spo­dar­stva. Če že­li­mo ­dobiti sred­stva iz raz­pi­sa In­ter­reg, mo­ ra­mo del de­nar­ja naj­prej za­go­to­vi­ti sa­mi."

Kot nam je po­ja­sni­la So­ nja Si­bi­la Le­be, vod­ja pro­jek­ta EWP, je raz­lo­gov za so­de­lo­va­ nje se­ve­da več, ven­dar pa so ne­pov­rat­na sred­stva, ki pri­te­ če­jo v re­gi­jo ­prek raz­pi­sov, za­ go­to­vo naj­po­memb­nej­ša. "Za­ to se bo­mo pri­ja­vi­li na raz­pis In­ter­rag III A, ki ga bo iz­da­la agen­ci­ja za re­gi­onal­ni ra­zvoj, ven­dar pa je ta mo­goč še­le po vsto­pu v Ev­rop­sko uni­jo. Sred­ stva so že pred­vi­de­na, več­ji del jih pri­spe­va Ev­rop­ska uni­ja, del pa Slo­ve­ni­ja. Ta­ko je za se­ver­no slo­ven­sko me­jo, ka­ mor so­di­jo Pre­kmur­je, Šta­jer­ ska, Ko­ro­ška in tu­di Go­renj­ ska, do le­ta 2006 re­zer­vi­ra­nih oko­li 4,8 mi­li­jo­na ev­rov. Slu­ž­ ba vla­de za re­gi­onal­no po­li­ti­ ko k te­mu zne­sku do­da še 1,7 mi­li­jo­na ev­rov," ra­zla­ga Le­be­ to­va. Po­leg te­ga so usta­no­vi­li tu­di ­sklad 2,73 mi­li­jar­de ev­ rov, ki bo ob skle­pu pro­jek­ta ko­nec le­ta 2006 za­ra­di no­vih ­članic in sred­stev iz raz­pi­sov In­ter­reg na slo­ven­ski ozi­ro­ma ma­džar­ski ­strani še po­memb­ no viš­ji. Ra­ču­na­jo na ­vsaj do­ da­ten mi­li­jon ev­rov, na­menjen ra­zvo­ju ­wellnessa v re­gi­ji.

Pri­hod­nje le­to pro­dor v Be­ne­luks in Ve­li­ko Bri­ta­ni­jo

Podjetniøki evro paket

Po­memb­ni raz­lo­gi za so­ de­lo­va­nje pri pro­jek­tu so tu­

PO­TRE­BU­JE­JO TU­DI PART­NER­JE IZ GO­SPO­DAR­STVA Na slo­ven­ski ­s trani v pro­jek­tu tre­nut­no so­de­lu­je ­šest po­nu­ dni­kov ­welness sto­ri­tev, in si­cer Ter­me Oli­mia, Kr­ka zdra­vi­li­šča, Zdra­v ilišče Ra­d en­c i, Ter­m e 3000 Mo­r av­s ke Top­l i­c e, Ter­m e Ma­ri­bor s ho­te­lom Ha­ba­kuk in Ho­tel Sa­va iz Ro­ga­ške Sla­ti­ne. Po­leg te­ga je v pro­jekt vk­lju­če­nih še 75 tu­jih part­ner­jev. Kot pra­vi So­nja Si­bi­la Le­be, je za­nje ze­lo po­memb­no, da k so­de­lo­ va­nju pri­te­gne­jo tu­di čim več part­ner­jev iz go­spo­dar­s tva. "Če že­li­mo ­dobiti sred­stva na raz­pi­su, mo­ra­mo naj­prej del sred­stev za­go­to­vi­ti sa­mi. Do­slej smo ta­ko že skle­ni­li spo­r a­zum o so­de­ lo­va­nju z Ae­ro­dro­mom Ma­ri­bor, ki se bo ak­ti­vi­r al je­se­ni, ena­ko tu­di s prejš­nji te­den usta­nov­lje­nim me­dij­skim gro­zdom, po­te­ ka­jo pa tu­di po­go­vo­ri z več­ji­mi pod­je­tji s po­droč­ja pre­de­la­ve hra­ne," po­jas­nju­je so­go­vor­ni­ca.

di več­ja kon­k u­renč­nost in opa­znost re­gi­je ter sku­pen ­nastop na sej­mih ozi­ro­ma tr­gih, ki si jih po­sa­me­zni po­ nu­dnik ne bi mo­gel pri­vo­šči­ ti. Ta­ko se je EPW že pred­ sta­vil na sej­mih v Ber­li­nu, Münch­nu in Züric­hu, na­čr­ tu­je­jo še ­nastop na sej­mu v Mi­la­nu, iz­dan pa je bil tu­di ka­t a­l og, ki pred­s tav­lja na no­vo na­sta­lo re­gi­jo. Kot je po­ve­d a­l a so­g o­v or­n i­c a, bo Slo­ve­ni­ja le­tos za tr­že­nje pri­ spe­va­la 30 ti­soč ev­rov, Ma­ džar­ska 40, vsa­ka od av­s­trij­ skih part­nerk pa po 235 ti­ soč ev­rov. V pri­hod­njem le­tu na­ čr­tu­je­jo tu­di pro­dor na no­ ve tr­ge, v os­pred­ju sta pred­ vsem Be­n e­l uks in Ve­l i­k a Bri­t a­n i­j a, v le­t u 2006 pa tu­di v Ru­si­jo in Skan­di­na­ vi­jo. Več o pri­hod­njih na­čr­ tih bo zna­no v dru­gi po­lo­vi­ ci le­t a, ko bo­d o pre­u či­l i do­se­da­nje re­zul­t a­te.

Bank Austria Creditanstalt, d. d., Ljubljana, Ømartinska 140, 1000 Ljubljana

42

Evropsko podjetje potrebuje evropske reøitve! S 1. majem 2004 bo tudi vaøe podjetje vstopilo med evropska podjetja, zato smo za vas pripravili paket finanœnih storitev, ki vam bo øe kako olajøal poslovanje: TRR za podjetja, dovoljena prekoraœitev na TRR, zlata poslovna plaœilna kartica VISA in elektronsko banœniøtvo E-bank. Pokliœite nas na telefonsko øtevilko 01 587 66 78, da se dogovorimo o vaøem Podjetniøkem evro paketu!

www.ba-ca.si/slo/podjetja/euro_paket.asp

Œlanica skupine HVB Group

DOBER DAN, EVRO­PA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEB­NA IZDA­JA

45

DOBER DAN, EVRO­PA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEB­NA IZDA­JA

Slovenske kmete bodo sti­sni­li madžar­ski Mo­čan pri­tisk na kme­tij­s tvo bo iz Ma­džar­ske, ki bo po kon­ku­renč­no­s ti v ev­rop­skem vr­hu, opozarja E­ mil Er­ja­vec kon­ku­renč­ni kme­tij­ski izdelki. Er­ja­vec ne pri­ča­ku­je do­sti več­ je blagov­ne men­ja­ve s slo­ven­ ski­mi kme­tij­ski­mi izdel­ki, na­ po­ve­du­je pa pre­usme­ri­tev tr­ga. Slo­ven­ski kme­tje bo­do po nje­ go­vem mne­nju od­kri­li ev­rop­ ske tr­ge, slo­ven­ski izdel­ki pa bo­do izgu­bi­li tr­žne de­le­že na tr­gih ne­kda­nje Ju­go­sla­vi­je.

­UROŠ UR­BAS ­uros.ur­bas@fi­nan­ce-on.net

Slo­ven­sko kme­tij­stvo je v re­ gi­ji v izra­zi­to sla­bem po­lo­ža­ ju, kon­ku­renč­nej­ša sta ta­ko av­s­trij­sko kot zla­sti ma­džar­ sko. Če ne bo izra­zi­tih pad­ cev kon­ku­renč­nih cen in če bo ob­ve­ljal do­go­vor o pro­ra­ čun­skih pla­či­lih kme­tom, se bo do­ho­dek kme­tov na agre­ gat­ni rav­ni ­vsaj do le­ta 2006 ohra­nil, in si­cer za­ra­di ne­po­ sre­dnih pla­čil iz pro­ra­ču­na, na­po­ve­du­je ­Emil Er­ja­vec z bi­oteh­ni­ške fa­kul­te­te. V Av­ s­tri­ji so se ta­koj po vsto­pu v Ev­rop­sko uni­jo ce­ne kme­tij­ skih izdel­kov zni­ža­le v pov­ preč­ju za se­dem od­stot­kov. Na sku­pni rav­ni so drob­ no­pro­daj­ni kme­tij­sko-ži­vil­ski pro­izvo­di od tri do pet od­stot­ kov draž­j i kot v Av­s ­t ri­j i. "Očit­no je viš­ja mar­ža slo­ven­ skih tr­gov­skih pod­je­tij in ži­ vil­sko-pre­deloval­ne in­du­stri­ je," pra­vi Er­ja­vec. Do­da­ja, da se bo­do ce­ne zni­ža­le, naj­brž za­ra­di ne­kon­ku­renč­no­sti ži­ vil­sko-pre­deloval­ne in­du­stri­ je, in bo­do ce­lo pod pov­preč­ ni­mi ce­na­mi v Ev­rop­ski uni­ji.

Ma­džar­sko kme­tij­stvo v ev­rop­skem vr­hu Hud pri­tisk na kme­tij­ stvo bo iz Ma­džar­ske, ki bo po kon­ku­renč­no­sti so­di­la v sam ev­rop­ski vrh, je pre­pri­ čan Er­ja­vec. Ma­džar­ska ima pre­cej niž­jo ce­no de­la, več­ja po­se­stva, niž­je stro­ške in bolj­ še na­r av­n e raz­m e­re. Ce­n e kme­tij­skih pro­izvo­dov se ji bo­do po vsto­pu zvi­ša­le, več­ji

Šte­vi­lo kme­tij se bo pre­po­lo­vi­lo Er­ja­vec na­po­ve­du­je tu­di zmanj­še­va­nje šte­vi­la kme­tij. V zad­njem de­set­le­tju se je nji­ ho­vo šte­vi­lo zmanj­ša­lo s 120

na 77 ti­soč. "Ne bi me pre­se­ ne­ti­lo, če bi se v pri­hod­njih de­se­tih le­tih šte­vi­lo kme­tij, ki bo­do od­da­le vlo­ge za sub­ven­ ci­je, pre­po­lo­vi­lo na 35 ti­soč," pra­vi Er­ja­vec.

Av­s­trij­ske kme­ti­je do­no­snej­še od ve­li­kih vz­ho­dno­nem­ških Kakš­ne pa so bi­le av­s­trij­ ske iz­kuš­nje po vsto­pu v Ev­ rop­sko uni­jo? Po­zi­tiv­ne, saj so nji­h o­v i kme­t je do­b i­l i ­prost do­stop do ­vseh tr­gov, zla­sti do nem­ške­ga in ita­li­ jan­ske­ga, ki sta za­nje naj­po­

PO­LO­VI­CA EV­ROP­SKE­GA PRO­RA­ČU­ NA ZA KME­TIJ­STVO Za­me­tki ev­rop­ske sku­pne kme­tij­ske po­li­ti­ke (SKP) se­ga­jo v za­če­ tek šest­de­se­tih let prejš­nje­ga sto­le­tja. Raz­log za za­če­tek sku­pne kme­tij­ske po­li­ti­ke je bil, da je ob sla­bih le­ti­nah še ve­dno pri­manj­ko­ va­lo hra­ne. Da­nes je več kot po­lo­vi­ca za­ko­no­da­je Ev­rop­ske uni­je na­menje­na kme­tij­stvu, za ka­te­ro gre tu­di sko­raj 50 od­stot­kov pro­ra­ ču­na Ev­rop­ske uni­je. Foto: Barbara Reya

44

bo tu­d i ­njen pro­r a­č un za kme­tij­stvo.

Slo­ven­ski kme­tje bo­do od­kri­li EU in izgu­bi­li Bal­kan V Slo­ve­ni­ji je po Er­jav­če­ vem mne­nju ­v saj pet ti­soč kme­tij­skih go­spo­dar­stev, ki ne bo­do ime­la te­žav s kon­ku­renč­ nos­tjo, pre­osta­la bo­do tež­ko pre­ži­ve­la. Ve­či­na jih nam­reč po­t re­b u­j e struk­t ur­n e spre­

"Ne bi me pre­se­ne­ti­lo, če bi se v de­se­tih le­tih šte­vi­lo kme­tij, ki bo­do od­da­le vlo­ge za sub­ven­ci­je, pre­po­lo­vi­lo," pra­vi dr. ­Emil Er­ja­vec z bi­oteh­ni­ške fa­kul­te­te. mem­be. Kon­ku­renč­ni slo­ven­ ski pro­izvo­di so sad­je in me­so, zla­sti pe­rut­ni­na; ži­ta, mle­ko,

slad­kor­na pe­sa in vi­no - z iz­je­ mo vr­hun­ske­ga, ki pa mo­ra ime­ti us­tre­zno ce­no - pa so ne­

memb­n ej­š a, pra­v i An­d rä Rup­prech­ter, vod­ja od­del­ka za kme­t ij­s tvo in pre­h ra­n o pri av­s­trij­skem kme­tij­skem mi­n i­s tr­s tvu. "Za­r a­d i ­s voje pro­žno­sti av­s­trij­ske kme­ti­je po pri­hod­kih pre­se­ga­jo ve­li­ ke vz­h o­d no­n em­š ke," me­n i Rup­prech­ter. Ta­koj po vsto­pu Av­s­tri­je v Ev­rop­sko uni­jo le­t a 1995 so se ce­ne nji­ho­vih kme­tij­ skih izdel­kov zni­ža­le v pov­ preč­ju za se­dem od­stot­kov. Naj­b olj se je zni­ž a­l a ce­n a pše­ni­ce, in si­cer kar za po­lo­ vi­co, ce­na mle­k a za 30 od­ stot­kov, go­ve­di­na za de­se­ti­ no. Kme­tje so pet let pa­dec cen kom­pen­zi­ra­li z de­gre­siv­ ni­mi ne­po­sre­dni­mi pla­či­li, in si­cer do le­ta 2000. Ven­dar pa se je av­s­trij­ski iz­voz, ki je le­ta 1990 zna­šal 1,1 mi­li­jar­de ev­rov, do le­t a 2000 po­ve­čal na 3,4 mi­li­jar­de. Tu­di ­uvoz kme­tij­skih izdel­kov se je v istem ob­dob­ju po­ve­čal z 2,3 na šti­ri mi­li­jar­de.

DOBER DAN, EVRO­PA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEB­NA IZDA­JA

45

DOBER DAN, EVRO­PA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEB­NA IZDA­JA

Slovenske kmete bodo sti­sni­li madžar­ski Mo­čan pri­tisk na kme­tij­s tvo bo iz Ma­džar­ske, ki bo po kon­ku­renč­no­s ti v ev­rop­skem vr­hu, opozarja E­ mil Er­ja­vec kon­ku­renč­ni kme­tij­ski izdelki. Er­ja­vec ne pri­ča­ku­je do­sti več­ je blagov­ne men­ja­ve s slo­ven­ ski­mi kme­tij­ski­mi izdel­ki, na­ po­ve­du­je pa pre­usme­ri­tev tr­ga. Slo­ven­ski kme­tje bo­do po nje­ go­vem mne­nju od­kri­li ev­rop­ ske tr­ge, slo­ven­ski izdel­ki pa bo­do izgu­bi­li tr­žne de­le­že na tr­gih ne­kda­nje Ju­go­sla­vi­je.

­UROŠ UR­BAS ­uros.ur­bas@fi­nan­ce-on.net

Slo­ven­sko kme­tij­stvo je v re­ gi­ji v izra­zi­to sla­bem po­lo­ža­ ju, kon­ku­renč­nej­ša sta ta­ko av­s­trij­sko kot zla­sti ma­džar­ sko. Če ne bo izra­zi­tih pad­ cev kon­ku­renč­nih cen in če bo ob­ve­ljal do­go­vor o pro­ra­ čun­skih pla­či­lih kme­tom, se bo do­ho­dek kme­tov na agre­ gat­ni rav­ni ­vsaj do le­ta 2006 ohra­nil, in si­cer za­ra­di ne­po­ sre­dnih pla­čil iz pro­ra­ču­na, na­po­ve­du­je ­Emil Er­ja­vec z bi­oteh­ni­ške fa­kul­te­te. V Av­ s­tri­ji so se ta­koj po vsto­pu v Ev­rop­sko uni­jo ce­ne kme­tij­ skih izdel­kov zni­ža­le v pov­ preč­ju za se­dem od­stot­kov. Na sku­pni rav­ni so drob­ no­pro­daj­ni kme­tij­sko-ži­vil­ski pro­izvo­di od tri do pet od­stot­ kov draž­j i kot v Av­s ­t ri­j i. "Očit­no je viš­ja mar­ža slo­ven­ skih tr­gov­skih pod­je­tij in ži­ vil­sko-pre­deloval­ne in­du­stri­ je," pra­vi Er­ja­vec. Do­da­ja, da se bo­do ce­ne zni­ža­le, naj­brž za­ra­di ne­kon­ku­renč­no­sti ži­ vil­sko-pre­deloval­ne in­du­stri­ je, in bo­do ce­lo pod pov­preč­ ni­mi ce­na­mi v Ev­rop­ski uni­ji.

Ma­džar­sko kme­tij­stvo v ev­rop­skem vr­hu Hud pri­tisk na kme­tij­ stvo bo iz Ma­džar­ske, ki bo po kon­ku­renč­no­sti so­di­la v sam ev­rop­ski vrh, je pre­pri­ čan Er­ja­vec. Ma­džar­ska ima pre­cej niž­jo ce­no de­la, več­ja po­se­stva, niž­je stro­ške in bolj­ še na­r av­n e raz­m e­re. Ce­n e kme­tij­skih pro­izvo­dov se ji bo­do po vsto­pu zvi­ša­le, več­ji

Šte­vi­lo kme­tij se bo pre­po­lo­vi­lo Er­ja­vec na­po­ve­du­je tu­di zmanj­še­va­nje šte­vi­la kme­tij. V zad­njem de­set­le­tju se je nji­ ho­vo šte­vi­lo zmanj­ša­lo s 120

na 77 ti­soč. "Ne bi me pre­se­ ne­ti­lo, če bi se v pri­hod­njih de­se­tih le­tih šte­vi­lo kme­tij, ki bo­do od­da­le vlo­ge za sub­ven­ ci­je, pre­po­lo­vi­lo na 35 ti­soč," pra­vi Er­ja­vec.

Av­s­trij­ske kme­ti­je do­no­snej­še od ve­li­kih vz­ho­dno­nem­ških Kakš­ne pa so bi­le av­s­trij­ ske iz­kuš­nje po vsto­pu v Ev­ rop­sko uni­jo? Po­zi­tiv­ne, saj so nji­h o­v i kme­t je do­b i­l i ­prost do­stop do ­vseh tr­gov, zla­sti do nem­ške­ga in ita­li­ jan­ske­ga, ki sta za­nje naj­po­

PO­LO­VI­CA EV­ROP­SKE­GA PRO­RA­ČU­ NA ZA KME­TIJ­STVO Za­me­tki ev­rop­ske sku­pne kme­tij­ske po­li­ti­ke (SKP) se­ga­jo v za­če­ tek šest­de­se­tih let prejš­nje­ga sto­le­tja. Raz­log za za­če­tek sku­pne kme­tij­ske po­li­ti­ke je bil, da je ob sla­bih le­ti­nah še ve­dno pri­manj­ko­ va­lo hra­ne. Da­nes je več kot po­lo­vi­ca za­ko­no­da­je Ev­rop­ske uni­je na­menje­na kme­tij­stvu, za ka­te­ro gre tu­di sko­raj 50 od­stot­kov pro­ra­ ču­na Ev­rop­ske uni­je. Foto: Barbara Reya

44

bo tu­d i ­njen pro­r a­č un za kme­tij­stvo.

Slo­ven­ski kme­tje bo­do od­kri­li EU in izgu­bi­li Bal­kan V Slo­ve­ni­ji je po Er­jav­če­ vem mne­nju ­v saj pet ti­soč kme­tij­skih go­spo­dar­stev, ki ne bo­do ime­la te­žav s kon­ku­renč­ nos­tjo, pre­osta­la bo­do tež­ko pre­ži­ve­la. Ve­či­na jih nam­reč po­t re­b u­j e struk­t ur­n e spre­

"Ne bi me pre­se­ne­ti­lo, če bi se v de­se­tih le­tih šte­vi­lo kme­tij, ki bo­do od­da­le vlo­ge za sub­ven­ci­je, pre­po­lo­vi­lo," pra­vi dr. ­Emil Er­ja­vec z bi­oteh­ni­ške fa­kul­te­te. mem­be. Kon­ku­renč­ni slo­ven­ ski pro­izvo­di so sad­je in me­so, zla­sti pe­rut­ni­na; ži­ta, mle­ko,

slad­kor­na pe­sa in vi­no - z iz­je­ mo vr­hun­ske­ga, ki pa mo­ra ime­ti us­tre­zno ce­no - pa so ne­

memb­n ej­š a, pra­v i An­d rä Rup­prech­ter, vod­ja od­del­ka za kme­t ij­s tvo in pre­h ra­n o pri av­s­trij­skem kme­tij­skem mi­n i­s tr­s tvu. "Za­r a­d i ­s voje pro­žno­sti av­s­trij­ske kme­ti­je po pri­hod­kih pre­se­ga­jo ve­li­ ke vz­h o­d no­n em­š ke," me­n i Rup­prech­ter. Ta­koj po vsto­pu Av­s­tri­je v Ev­rop­sko uni­jo le­t a 1995 so se ce­ne nji­ho­vih kme­tij­ skih izdel­kov zni­ža­le v pov­ preč­ju za se­dem od­stot­kov. Naj­b olj se je zni­ž a­l a ce­n a pše­ni­ce, in si­cer kar za po­lo­ vi­co, ce­na mle­k a za 30 od­ stot­kov, go­ve­di­na za de­se­ti­ no. Kme­tje so pet let pa­dec cen kom­pen­zi­ra­li z de­gre­siv­ ni­mi ne­po­sre­dni­mi pla­či­li, in si­cer do le­ta 2000. Ven­dar pa se je av­s­trij­ski iz­voz, ki je le­ta 1990 zna­šal 1,1 mi­li­jar­de ev­rov, do le­t a 2000 po­ve­čal na 3,4 mi­li­jar­de. Tu­di ­uvoz kme­tij­skih izdel­kov se je v istem ob­dob­ju po­ve­čal z 2,3 na šti­ri mi­li­jar­de.

DOBER DAN, EVRO­PA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEB­NA IZDA­JA

Skozi labi­rint koristnih elek­tron­skih infor­ma­cij o EU In­for­ma­cij o Ev­rop­ski uni­ji na in­ter­ne­tu ni le ve­li­ko, vča­sih se zdi, da jih je pre­več, kar se­ve­da ote­žu­je osre­do­ to­če­no is­ka­nje po­dat­kov. ­Kljub vse­mu pa je na vo­ljo ve­ li­ko elek­tron­skih in­for­ma­cij­skih vi­rov o Ev­rop­ski uni­ji, ki so ura­dni, za­nes­lji­vi, ak­tu­al­ni in brez­plač­ni.

In­for­ma­ci­je Go­spo­dar­ske zbor­ni­ce Slo­ve­ni­je o EU ­http://www.gzs.si/Ni­vo1.asp?­IDpm=3 ­Stran s po­slov­ni­mi in­for­ma­ci­ja­mi, in­for­ma­ci­ja­mi o pro­gra­mih Ev­ rop­ske uni­je in fi­nan­ci­ra­nju ...

Če smo v dvo­mih, je naj­bo­lje za­če­ti br­ska­ti po ­dveh ali ­treh sploš­ nih por­ta­lih (­http://eu­ro­pe.eu.int, ­http://www.ev­rop­ ska-uni­ja.si ali pa ­http://ev­ro­pa.gov.si), ­kjer do­bi­mo ­vtis, kakš­ne in­for­ma­ci­je ima­mo na vo­ljo. Po­zne­je se la­hko is­ka­nja lo­ti­ mo b­ olj na­tanč­no. Pred­stav­lja­mo ne­kaj ko­rist­nih in­for­ma­cij­skih vi­rov.

Por­tal ev­rop­ske­ga pra­va ­http://eu­ro­pe.eu.int/eur-lex/en/­index.­html Na tem por­ta­lu so na vo­ljo prav­na be­se­di­la: ar­hi­vi Ura­dnih lis­tov, za­ko­no­da­ja, ob­ve­sti­la in in­for­ma­ci­je, po­god­be.

Ura­dni por­tal Ev­rop­ske uni­je ­http://eu­ro­pe.eu.int Pr­va ­stran urad­ne­ga por­ta­la Ev­rop­ske uni­je. Po­nu­ja mo­žnost za is­ka­nje in­for­ma­cij v elek­tron­ski ob­li­ki: po raz­lič­nih po­droč­jih h ­ ttp://eu­ro­pe.eu.int/index_en. htm (kme­tij­stvo, pro­ra­čun, po­troš­ni­ki ...); po po­sa­mič­nih ev­rop­skih usta­no­vah in te­le­sih ­http://eu­ro­pe. eu.int/in­sti­tu­ti­ons/­index_en.htm (ev­rop­ska ko­mi­si­ja, ev­ rop­ski par­la­ment ...); omo­go­ča pa tu­di pr­vi ko­rak do br­ska­nja po ura­dnih do­ku­men­tih Ev­rop­ske uni­je ter is­ka­nja med raz­lič­ni­mi in­for­ma­cij­ski­mi vi­ri ­http://eu­ro­pe.eu.int/do­cu­ments/­index_en.htm Vla­dni por­tal z in­for­ma­ci­ja­mi o živ­lje­nju v EU ­ ttp://ev­ro­pa.gov.si h ­Stran, na­menje­na ob­ve­šča­nju in spod­bu­ja­nju jav­ne raz­pra­ve o EU, ki jo pri­prav­lja u­ rad vla­de za in­for­mi­ra­nje. Med dru­gim vse­bu­je ba­zo Ev­ro­po­moč­nik s 700 od­go­vo­ri na vpra­ša­nja o raz­lič­nih te­mah v zve­zi z EU, ki so jih na ev­ro­fo­nu po­sta­vi­li dr­ žav­lja­ni. Slu­žba vla­de za ev­rop­ske za­de­ve ­http://www.gov.si/­svez ­Strani slu­žbe vla­de za ev­rop­ske za­de­ve, pri­stoj­ne za ko­or­di­na­ci­jo ev­rop­skih za­dev v Slo­ve­ni­ji. Slo­ven­sko go­spo­dar­sko in ra­zi­sko­val­no zdru­že­ nje ­http://www.­sbra.be/sl-fra­mes.htm Zdru­že­nje za in­for­mi­ra­nje o go­spo­dar­skem in raz­voj­no-ra­zi­sko­ val­nem do­ga­ja­nju in smer­ni­cah v Ev­rop­ski uni­ji, o za­ko­no­da­ji v pri­pra­vi, no­vih pro­gra­mih, pro­jek­tih ter za za­sto­pa­nje in­te­re­sov. ­SBRA je v so­de­lo­va­nju z GZS pri­pra­vi­la tu­di po­seb­no pu­bli­ka­ci­jo Vo­dič po EU in­for­ma­cij­skih vi­rih. ­ trani Ev­rop­ske uni­je v Slo­ve­ni­ji S ­http://www.ev­rop­ska-uni­ja.si Do­ma­ča ­stran de­le­ga­ci­je ev­rop­ske ko­mi­si­je v Slo­ve­ni­ji ter Cen­tra Ev­ro­pa. Vse­bu­je vod­nik po Ev­rop­ski uni­ji v slo­ven­šči­ni, in­for­ma­ ci­je o odno­sih Slo­ve­ni­je in EU ter in­for­ma­ci­je o de­lo­va­nju Cen­tra Ev­ro­pa, sku­paj z naj­no­vej­ši­mi vest­mi. In­for­ma­cij­ska pi­sar­na ev­rop­ske­ga par­la­men­ta za Slo­ve­ni­jo ­http://www.eu­ro­parl.si Vse­bu­je in­for­ma­ci­je o de­lo­va­nju ev­rop­ske­ga par­la­men­ta.

Ev­rop­ska cen­tral­na ban­ka ­http://www.ecb.int Ev­rop­ska in­ve­sti­cij­ska ban­ka ­http://www.eib.org Zgo­šče­ni pre­gle­di za­ko­no­da­je EU ­http://eu­ro­pa.eu.int/scad­plus ­Stran po­nu­ja la­hko razum­lji­ve zgo­šče­ne in ra­zla­gal­ne pre­ gle­de za­ko­no­da­je, sku­paj s po­ve­za­va­mi z izvir­ni­mi do­ku­ men­ti. Te­melj­ni do­ku­men­ti EU v slo­ven­šči­ni ­http://www.si­gov.si/­svez Na stra­neh slu­žbe vla­de za ev­rop­ske za­de­ve so pod po­ve­za­ vo Do­ku­men­ti na vo­ljo te­melj­ni do­ku­men­ti, med nji­mi pri­ mar­na za­ko­no­da­ja Ev­rop­skih sku­pno­s ti v slo­ven­skem je­zi­ku. Ev­rop­ski do­ku­men­ta­cij­ski cen­ter (EDC) v Ljub­lja­ ni ­http://www.ef.uni-lj.si/edc ­Stran vse­bu­je se­znam pu­bli­ka­cij Ev­rop­ske uni­je ter do­ku­men­ta­ ci­je o od­lo­či­tvah or­ga­nov EU. Na vo­ljo je elek­tron­ska bi­bli­ograf­ ska ba­za pu­bli­ka­cij, ki so do­sto­pne v EDC. Ca­rin­ska uni­ja in zu­na­nje­tr­go­vin­ska po­li­ti­ka EU ­ ttp://eu­ro­pa.eu.int/­comm/­taxation_cu­stoms/da­ h ta­ba­ses/ta­ric_en.htm Ba­za TA­RIC s po­da­tki o ukre­pih zu­na­nje­tr­go­vin­ske po­li­ti­ke Ev­rop­ ske uni­je ter ca­rin­skih stop­njah. Ba­za po­dat­kov za po­slo­va­nje s tre­tji­mi dr­ža­va­mi ­http://­mkaccdb.eu.int Ma­ket Ac­cess Da­t a­ba­se je ba­za s po­da­tki o ca­rin­skih stop­ njah, ca­rin­ski­mi in ne­ca­rin­ski­mi ome­jit­va­mi ter opi­si do­ku­ men­tov, ki jih ev­rop­ska pod­je­tja po­tre­bu­je­jo, ka­dar izva­ža­jo ali vla­ga­jo na tr­ge tret­jih dr­žav. Po­da­tki se po­dob­no kot v ba­zi TA­RIC išče­jo na po­dla­gi šti­ri- ozi­ro­ma šest­mest­ne ca­rin­ ske šte­vil­ke. Sploš­ni in go­spo­dar­ski po­da­tki o dr­ža­vah EU za iz­voz­ni­ke ­http://www.izvo­zno­okno.si ­Stran po­nu­ja brez­plač­ne in­for­ma­ci­je o iz­vo­znih tr­gih. Jav­na na­ro­či­la ­http://ted.pu­bli­ca­ti­ons.eu.int Ura­dno gla­si­lo Ev­rop­skih sku­pno­sti.

raz­pi­se za pro­sta delov­na me­sta v ­vseh dr­ža­vah člani­cah Ev­rop­ ske uni­je.

E-jav­na na­ro­či­la www.si­map.eu.int ­Stran za e-jav­na na­ro­či­la.

Izo­bra­že­va­nje ­http://www.cpi.si/de­fa­ult.asp?Me­nu­ID=91&Me­nu=­ SPEU Slu­žba za prog­ra­me Ev­rop­ske uni­je pri Cen­tru za po­klic­no izo­bra­ že­va­nje pri­na­ša in­for­ma­ci­je s po­droč­ja izo­bra­že­va­nja in uspo­ sab­lja­nja. Na­va­ja prog­ra­me v Uni­ji, v ka­te­re se la­hko vk­lju­či­jo tu­ di dr­žav­lja­ni Slo­ve­ni­je, in po­da­tke o šti­pen­di­jah.

Re­še­va­nje go­spo­dar­skih spo­rov ­http://www.slo­ar­bi­tra­ti­on.org ­Strani stal­ne ar­bi­tra­že pri Go­spo­dar­ski zbor­ni­ci Slo­ve­ni­je. Struk­tur­ni skla­di in re­gi­onal­na po­li­ti­ka ­ ttp://eu­ro­pa.eu.int/­comm/re­gi­onal_­policy/­index_ h en.htm In­for­ma­ci­je na ­uradnem por­ta­lu Ev­rop­ske uni­je, s po­da­tki o raz­ lič­nih orod­jih po­mo­či - struk­tur­nih in ko­he­zij­skem skla­du. Več in­for­ma­cij je na vo­ljo še na nas­lo­vu: ­http://eu­ro­pa.eu.int/­comm/re­gi­onal_­policy/ns_en. htm ozi­ro­ma v slo­ven­šči­ni na nas­lo­vu: ­http://www.ev­rop­ska-uni­ja.si/pa­ges/ev­rop­ska_uni­ ja/fi­nanc­na_po­moc/struk­tur­ni_skla­di_eu.­html

Sta­ti­stič­ne in­for­ma­ci­je ­http://eu­ro­pa.eu.int/­comm/eu­ro­stat Na stra­neh ev­rop­ske­ga sta­ti­stič­ne­ga ura­da so šte­vil­ne in­for­ma­ ci­je na vo­ljo brez­plač­no.

Ra­zi­ska­ve in ra­zvoj ­http://www.cor­dis.lu/en/ho­me.­html In­for­ma­cij­ski ser­vis s po­droč­ja ra­zi­skav in ra­zvo­ja, vk­ljuč­no s po­ da­tki o še­stem okvir­nem pro­gra­mu za ra­zi­sko­val­no-raz­voj­ne pro­ jek­te. ­http://ue.eu.int/­cost/de­fa­ult.asp?­lang=en

So­ci­al­no var­stvo ­http://eu­ro­pa.eu.int/­comm/­employment_so­ci­al/ mis­soc2001/­index_en.htm Ba­za po­dat­kov MIS­SOC (Mu­tu­al In­for­ma­ti­on ­System on So­ci­al Pro­tec­ti­on in the Eu­ro­pe­an Uni­on) o si­ste­mu so­ci­al­ne­ga var­stva v dr­ža­vah člani­cah.

6. okvir­ni prog­ram za so­fi­nan­ci­ra­nje ra­zi­sko­val­ no-raz­voj­nih pro­jek­tov ­http://fp6.cor­dis.lu/fp6/ho­me.cfm

Ime­nik za­po­sle­nih v ev­rop­skih usta­no­vah ­http://www.eu­ro­pa.eu.int/­idea/en/­index.htm Ime­nik vse­bu­je kon­takt­ne po­da­tke za­po­sle­nih v ev­rop­skih usta­ no­vah. Is­ka­nje je mo­go­če ta­ko po ose­bah kot tu­di po usta­no­vah, kon­takt­ne in­for­ma­ci­je pa vse­bu­je­jo ime, pri­imek, funk­ci­jo, šte­vil­ ke te­le­fo­na in fa­ksa ter elek­tron­ski pošt­ni ­naslov.

Slo­ven­ska mre­ža Eu­ro In­fo Cent­rov ­http://www.­pcmg.si/eic/­high/­index.­html Omrež­je cent­rov, ki de­lu­je­jo kot po­moč ma­lim in sred­njim pod­je­tjem. Kme­tij­stvo ­http://eu­ro­pe.eu.int/pol/agr/­index_en.htm In­for­ma­ci­je o kme­tij­stvu z urad­ne­ga ev­rop­ske­ga por­ta­la. ­http://www.gru­ener-be­richt.at/2004/­index.php Sta­ti­sti­ka ev­rop­ske­ga kme­tij­stva. Za­po­sli­tev in sta­ži­ra­nje v ev­rop­skih usta­no­vah ­http://eu­ro­pa.eu.int/­epso Slu­žba za iz­bor kad­rov za ev­rop­ske usta­no­ve (­EPSO) na svo­jih stra­ neh ob­jav­lja se­znam ka­drov­skih raz­pi­sov. Mo­žno­sti za sta­ži­ra­nje v po­sa­mič­nih usta­no­vah pa so s po­ve­za­va­mi pred­stav­lje­ne na ­strani: ­http://www.ev­rop­ska-uni­ja.si/pa­ges/de­le­ga­ci­ja_ ek/za­po­sli­tev_sta­zi­ra­nje.­html In­for­ma­ci­je o za­po­sli­tvi in sta­ži­ra­nju na stra­neh de­le­ga­ci­je ev­ rop­ske ko­mi­si­je v Slo­ve­ni­ji.

KAKO SE JE ROJE­VA­LA EVRO­PA Vir fotografij: Evropski parlament

Čez leto dni, 18. aprila 1951, pariško pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo podpišejo Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Luksemburg in Nizozemska - in tako začnejo proces gospodarskega združevanja, ki temelji na prosti medsebojni trgovini in skupni carinski politiki.

Ev­rop­ska fun­da­ci­ja za bolj­še živ­ljenj­ske in delov­ ne raz­me­re ­http://www.eu­ro­fo­und.eu.int/­index.htm In­for­ma­ci­je o in­du­strij­skih odno­sih, živ­ljenj­skih raz­me­rah in delov­nih po­go­jih v Ev­rop­ski uni­ji, na vo­ljo so tu­di raz­lič­ne pri­mer­ jal­ne štu­di­je.

Slo­var iz­ra­zov EU, tu­di v slo­ven­šči­ni ­http://www.si­gov.si/ev­ro­term Ter­mi­no­lo­ška ba­za iz­ra­zov Ev­rop­ske uni­je v an­gle­šči­ni, fran­co­šči­ ni, nem­šči­ni in slo­ven­šči­ni. Dvaj­se­te­ga apri­la le­tos je ba­za vse­ bo­va­la 60.647 vpi­sov. Več­je­zič­na ter­mi­no­lo­ška ba­za pri ev­rop­ski ko­mi­ si­ji ­http://eu­ro­pa.eu.int/eu­ro­di­ca­utom/Con­trol­ler Po­leg ev­ro­ter­ma je za re­še­va­nje je­zikov­nih ore­hov upo­rab­no orod­je tu­di eu­ro­di­ca­utom, ter­mi­no­lo­ška ba­za v ura­dnih je­zi­kih dr­žav ­članic Ev­rop­ske uni­je.

In­for­ma­cij­ski si­stem Eu­res za is­ka­nje za­po­sli­tve ­http://eu­ro­pa.eu.int/eu­res/­index.jsp In­for­ma­cij­ski si­stem, ki po­ve­zu­je za­vo­de za za­po­slo­va­nje ­vseh dr­žav ­članic Ev­rop­ske uni­je. Dr­žav­lja­nom EU omo­go­ča vpo­gled v

2.

1.

De­ve­te­ga ma­ja 1950 fran­co­ski zu­na­nji mi­ni­ster Ro­bert Sc­hu­man (levo) pred­sta­vi pred­log o us­kla­di­tvi ob­no­vi­tve­ne­ga pro­ce­sa pre­mogov­ne in je­klar­ ske in­du­stri­je Fran­ci­je in Nem­či­je. Av­tor za­mi­sli je bil zna­ni po­ga­ja­lec in mi­rov­nik Je­an Mon­net, ki se ga da­nes spo­min­ja­mo kot "oče­ta Ev­ro­pe".

• Leta 1973 se priključijo Danska, Irska in Velika Britanija. • Leta 1981 se priključi še Grčija. • Evropsko gospodarsko sodelovanje se pomembno okrepi leta 1985 s projektom enotnega evrops4. kega trga.

AL­BI­NA KEN­DA al­bi­na.ken­da@fi­nan­ce-on.net

5.

ENKRATNO NALOÆBENO ZAVAROVANJE

• Leta 1987 se Evropska skupnost razširi na 12 članic; vanjo vstopita Španija in Portugalska.

ENKRATNO

So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka.

10 razlogov za sklenitev:

ó

posreden vstop na kapitalski

trg in razprπenost naloæbe preko investicijskih skladov; ó odprtost zavarovanja omogoËa spremljanje vrednosti enote pre- ó varnost najbliæjih je zagotovljena z æivljenjskim zavarovanjem z izbramoæenja posameznega sklada ter no zajamËeno zavarovalno vsoto; prilagajanje potrebam s prenosom ó dostopnost sredstev vam je sredstev v drug sklad; ó

ó

donos je odvisen od izbire sklada; varnost naloæbe se poveËuje z

zagotovljena z moænostjo najema ugodnega kredita pri Abanki; moænostjo delitve premije med ó odkup zavarovanja v skladu z zavarovalnimi pogoji; veË skladov;

ó

oprostitev plaËila davka od

prometa zavarovalnih poslov pri zavarovanjih z zavarovalno dobo 10 in veË let; ó enostavna sklenitev preko vseh prodajnih poti Zavarovalnice Triglav;

ó

Po pod­pi­su ma­as­tricht­ske po­god­be 7. fe­bru­ar­ja 1992 se so­de­lo­va­nje raz­ši­ri še na dru­ga po­droč­ja in obli­ku­je se zdajš­nje ime: Ev­rop­ska uni­ja. ­Prav s to po­god­bo je stor­jen od­lo­čil­ni ko­rak na po­ti h go­spo­dar­ s k i , de­nar­ni in po­li­tič­ni uni­ji, ki po­tem po­stane tu­di po­mem­ben de­jav­nik var­nost­ne in zu­na­nje po­li­ti­ke.

institucij z izkuπnjami in znanjem pri upravljanju sredstev.

www.zav-triglav.si

ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d.

Banka Celje d.d., Vodnikova 2, 3000 Celje, tel.: 03 422 10 00, fax: 03 422 11 00, e-mail: info@banka-celje.si, http://www.banka-celje.si

4/22/04, 10:23:05 AM

7.

• Prvega maja 2004 Evropska unija doživi največjo širitev. Priključi se ji 10 novih članic: Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija. EU združuje 454 milijonov prebivalcev, razteza se na 3,9 milijona km2 površine, ima 20 uradnih jezikov in 21.941 evrov bruto domačega proizvoda na prebivalca.

KAKO SMO LETE­LI V UNIJO 5. APRI­LA 1993:

Slo­ve­ni­ja pod­pi­še spo­ra­zum o so­de­lo­va­nju z Ev­rop­sko uni­jo;

8. JA­NU­AR­JA 1998:

vla­da sprej­me stra­te­gi­jo za vk­lju­če­va­nje Slo­ve­ ni­je v Ev­rop­sko uni­jo;

1. SE­PTEM­BRA 1993:

spo­ra­zum o so­de­lo­va­nju med Slo­ve­ni­jo in Ev­ rop­sko uni­jo sto­pi v vel­ja­vo;

31. MAR­CA 1998:

9. DE­CEM­BRA 1993:

Slo­ve­ni­ja pro­si za za­če­tek po­ga­janj o skle­ni­tvi ev­rop­ske­ga spo­ra­zu­ma;

ura­dno se zač­no po­ga­ja­nja med Ev­rop­sko uni­jo in dr­ža­va­mi pr­ve­ga kro­ga, v ka­te­re­ga so­di tu­di Slo­ve­ni­ja;

16. DE­CEM­BRA 1995:

13. DE­CEM­BRA 2002:

na ev­rop­skem vr­hu v Ma­dri­du Slo­ve­ni­ja in Ev­ rop­ska uni­ja skle­ne­ta ta­ko ime­no­va­ni špan­ski kom­pro­mis, ki tuj­cem omo­go­ča na­kup ne­pre­ mič­nin ob po­go­jih vza­je­mno­sti;

kon­ča­na so po­ga­ja­nja za ­vstop v Ev­rop­sko uni­ jo;

23. MAR­CA 2003:

na re­fe­ren­du­mu se dr­žav­lja­ni Slo­ve­ni­je od­lo­či­jo za ­vstop v Ev­rop­sko uni­jo;

10. JU­NI­JA 1996:

Slo­ve­ni­ja in Ev­rop­ska uni­ja pod­pi­še­ta ev­rop­ski spo­ra­zum in Slo­ve­ni­ja ura­dno za­pro­si za član­ stvo v Ev­rop­ski uni­ji;

16. APRI­LA 2003:

Slo­ve­ni­ja pod­pi­še pri­sto­pno po­god­bo;

1. JA­NU­AR­JA 1997:

za­ča­sni spo­ra­zum o tr­go­vi­ni med Slo­ve­ni­jo in Ev­rop­sko uni­jo sto­pi v vel­ja­vo;

16. JU­LI­JA 1997:

ev­rop­ska ko­mi­si­ja pred­sta­vi mne­nje o dr­ža­vah kan­di­dat­kah za ­vstop v EU (Agen­da 2000); mne­nje o Slo­ve­ni­ji je ugo­dno, za­to je uvr­šče­na v pr­vi ­krog dr­žav za za­če­tek po­ga­janj;

ponudba zanesljivih finanËnih

KER ÆIVLJENJE POTREBUJE VARNOST

ogLasZlati136X198mm 1

• Število članic Evropske unije se leta 1995, ko se vključijo še Finska, Švedska in Avstrija, poveča na 15 članic.

6.

Zavarovalnica Triglav, d.d., MikloπiËeva 19, 1000 Ljubljana

V Banki Celje smo ponosni na na{o bogato tradicijo ban~nega poslovanja v Sloveniji. 140 let uspe{nega partnerstva s komitenti smo dosegli z zanesljivostjo pri poslovanju z vsakim posameznikom in podjetji. Celovit in varen ban~ni servis s {iroko paleto ponudb in re{itev za najstnike, {tudente, posameznike, podjetja in zasebnike nam je omogo~il {iritev poslovne mre`e znotraj regije ter partnerski odnos s podjetji iz vse Slovenije. Vodilno mesto v celjski regiji ter ugled banke je rezultat strokovnih in motiviranih sodelavcev ter prepleta tradicije in sodobnih na~inov poslovanja. Zato tudi ni naklju~je, da se po bonitetnih ocenah uvr{~amo v kategorijo najbolj{ih bank srednje in vzhodne Evrope.

­Šest let po­zne­je, 25. mar­ca 1957, s pod­pi­som rim­ske po­god­be za­ži­vi Ev­rop­ska go­spo­dar­ska sku­pnost, ki po­zne­je pre­ra­ste v Ev­rop­sko sku­pnost.

3.

formitas

140 let zanesljivosti

Pri­lo­ga k Ura­dne­mu li­stu EU, ime­no­va­na Ten­ders Elec­tro­nic ­Daily ali TED, z in­for­ma­ci­ja­mi o ak­tu­al­nih raz­pi­sih za jav­na na­ro­či­la.

47

DOBER DAN, EVRO­PA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEB­NA IZDA­JA

28. JA­NU­AR­JA 2004: 1. MA­JA 2004:

dr­žav­ni ­zbor ra­ti­fi­ci­ra po­god­bo o pri­sto­pu; Slo­ve­ni­ja vsto­pi v Ev­rop­sko uni­jo.

PO­GA­JAL­SKO PO­SAD­KO JE VO­DIL: JA­NEZ PO­TOČ­NIK

Foto: Barbara Reya

46

DOBER DAN, EVRO­PA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEB­NA IZDA­JA

Skozi labi­rint koristnih elek­tron­skih infor­ma­cij o EU In­for­ma­cij o Ev­rop­ski uni­ji na in­ter­ne­tu ni le ve­li­ko, vča­sih se zdi, da jih je pre­več, kar se­ve­da ote­žu­je osre­do­ to­če­no is­ka­nje po­dat­kov. ­Kljub vse­mu pa je na vo­ljo ve­ li­ko elek­tron­skih in­for­ma­cij­skih vi­rov o Ev­rop­ski uni­ji, ki so ura­dni, za­nes­lji­vi, ak­tu­al­ni in brez­plač­ni.

In­for­ma­ci­je Go­spo­dar­ske zbor­ni­ce Slo­ve­ni­je o EU ­http://www.gzs.si/Ni­vo1.asp?­IDpm=3 ­Stran s po­slov­ni­mi in­for­ma­ci­ja­mi, in­for­ma­ci­ja­mi o pro­gra­mih Ev­ rop­ske uni­je in fi­nan­ci­ra­nju ...

Če smo v dvo­mih, je naj­bo­lje za­če­ti br­ska­ti po ­dveh ali ­treh sploš­ nih por­ta­lih (­http://eu­ro­pe.eu.int, ­http://www.ev­rop­ ska-uni­ja.si ali pa ­http://ev­ro­pa.gov.si), ­kjer do­bi­mo ­vtis, kakš­ne in­for­ma­ci­je ima­mo na vo­ljo. Po­zne­je se la­hko is­ka­nja lo­ti­ mo b­ olj na­tanč­no. Pred­stav­lja­mo ne­kaj ko­rist­nih in­for­ma­cij­skih vi­rov.

Por­tal ev­rop­ske­ga pra­va ­http://eu­ro­pe.eu.int/eur-lex/en/­index.­html Na tem por­ta­lu so na vo­ljo prav­na be­se­di­la: ar­hi­vi Ura­dnih lis­tov, za­ko­no­da­ja, ob­ve­sti­la in in­for­ma­ci­je, po­god­be.

Ura­dni por­tal Ev­rop­ske uni­je ­http://eu­ro­pe.eu.int Pr­va ­stran urad­ne­ga por­ta­la Ev­rop­ske uni­je. Po­nu­ja mo­žnost za is­ka­nje in­for­ma­cij v elek­tron­ski ob­li­ki: po raz­lič­nih po­droč­jih h ­ ttp://eu­ro­pe.eu.int/index_en. htm (kme­tij­stvo, pro­ra­čun, po­troš­ni­ki ...); po po­sa­mič­nih ev­rop­skih usta­no­vah in te­le­sih ­http://eu­ro­pe. eu.int/in­sti­tu­ti­ons/­index_en.htm (ev­rop­ska ko­mi­si­ja, ev­ rop­ski par­la­ment ...); omo­go­ča pa tu­di pr­vi ko­rak do br­ska­nja po ura­dnih do­ku­men­tih Ev­rop­ske uni­je ter is­ka­nja med raz­lič­ni­mi in­for­ma­cij­ski­mi vi­ri ­http://eu­ro­pe.eu.int/do­cu­ments/­index_en.htm Vla­dni por­tal z in­for­ma­ci­ja­mi o živ­lje­nju v EU ­ ttp://ev­ro­pa.gov.si h ­Stran, na­menje­na ob­ve­šča­nju in spod­bu­ja­nju jav­ne raz­pra­ve o EU, ki jo pri­prav­lja u­ rad vla­de za in­for­mi­ra­nje. Med dru­gim vse­bu­je ba­zo Ev­ro­po­moč­nik s 700 od­go­vo­ri na vpra­ša­nja o raz­lič­nih te­mah v zve­zi z EU, ki so jih na ev­ro­fo­nu po­sta­vi­li dr­ žav­lja­ni. Slu­žba vla­de za ev­rop­ske za­de­ve ­http://www.gov.si/­svez ­Strani slu­žbe vla­de za ev­rop­ske za­de­ve, pri­stoj­ne za ko­or­di­na­ci­jo ev­rop­skih za­dev v Slo­ve­ni­ji. Slo­ven­sko go­spo­dar­sko in ra­zi­sko­val­no zdru­že­ nje ­http://www.­sbra.be/sl-fra­mes.htm Zdru­že­nje za in­for­mi­ra­nje o go­spo­dar­skem in raz­voj­no-ra­zi­sko­ val­nem do­ga­ja­nju in smer­ni­cah v Ev­rop­ski uni­ji, o za­ko­no­da­ji v pri­pra­vi, no­vih pro­gra­mih, pro­jek­tih ter za za­sto­pa­nje in­te­re­sov. ­SBRA je v so­de­lo­va­nju z GZS pri­pra­vi­la tu­di po­seb­no pu­bli­ka­ci­jo Vo­dič po EU in­for­ma­cij­skih vi­rih. ­ trani Ev­rop­ske uni­je v Slo­ve­ni­ji S ­http://www.ev­rop­ska-uni­ja.si Do­ma­ča ­stran de­le­ga­ci­je ev­rop­ske ko­mi­si­je v Slo­ve­ni­ji ter Cen­tra Ev­ro­pa. Vse­bu­je vod­nik po Ev­rop­ski uni­ji v slo­ven­šči­ni, in­for­ma­ ci­je o odno­sih Slo­ve­ni­je in EU ter in­for­ma­ci­je o de­lo­va­nju Cen­tra Ev­ro­pa, sku­paj z naj­no­vej­ši­mi vest­mi. In­for­ma­cij­ska pi­sar­na ev­rop­ske­ga par­la­men­ta za Slo­ve­ni­jo ­http://www.eu­ro­parl.si Vse­bu­je in­for­ma­ci­je o de­lo­va­nju ev­rop­ske­ga par­la­men­ta.

Ev­rop­ska cen­tral­na ban­ka ­http://www.ecb.int Ev­rop­ska in­ve­sti­cij­ska ban­ka ­http://www.eib.org Zgo­šče­ni pre­gle­di za­ko­no­da­je EU ­http://eu­ro­pa.eu.int/scad­plus ­Stran po­nu­ja la­hko razum­lji­ve zgo­šče­ne in ra­zla­gal­ne pre­ gle­de za­ko­no­da­je, sku­paj s po­ve­za­va­mi z izvir­ni­mi do­ku­ men­ti. Te­melj­ni do­ku­men­ti EU v slo­ven­šči­ni ­http://www.si­gov.si/­svez Na stra­neh slu­žbe vla­de za ev­rop­ske za­de­ve so pod po­ve­za­ vo Do­ku­men­ti na vo­ljo te­melj­ni do­ku­men­ti, med nji­mi pri­ mar­na za­ko­no­da­ja Ev­rop­skih sku­pno­s ti v slo­ven­skem je­zi­ku. Ev­rop­ski do­ku­men­ta­cij­ski cen­ter (EDC) v Ljub­lja­ ni ­http://www.ef.uni-lj.si/edc ­Stran vse­bu­je se­znam pu­bli­ka­cij Ev­rop­ske uni­je ter do­ku­men­ta­ ci­je o od­lo­či­tvah or­ga­nov EU. Na vo­ljo je elek­tron­ska bi­bli­ograf­ ska ba­za pu­bli­ka­cij, ki so do­sto­pne v EDC. Ca­rin­ska uni­ja in zu­na­nje­tr­go­vin­ska po­li­ti­ka EU ­ ttp://eu­ro­pa.eu.int/­comm/­taxation_cu­stoms/da­ h ta­ba­ses/ta­ric_en.htm Ba­za TA­RIC s po­da­tki o ukre­pih zu­na­nje­tr­go­vin­ske po­li­ti­ke Ev­rop­ ske uni­je ter ca­rin­skih stop­njah. Ba­za po­dat­kov za po­slo­va­nje s tre­tji­mi dr­ža­va­mi ­http://­mkaccdb.eu.int Ma­ket Ac­cess Da­t a­ba­se je ba­za s po­da­tki o ca­rin­skih stop­ njah, ca­rin­ski­mi in ne­ca­rin­ski­mi ome­jit­va­mi ter opi­si do­ku­ men­tov, ki jih ev­rop­ska pod­je­tja po­tre­bu­je­jo, ka­dar izva­ža­jo ali vla­ga­jo na tr­ge tret­jih dr­žav. Po­da­tki se po­dob­no kot v ba­zi TA­RIC išče­jo na po­dla­gi šti­ri- ozi­ro­ma šest­mest­ne ca­rin­ ske šte­vil­ke. Sploš­ni in go­spo­dar­ski po­da­tki o dr­ža­vah EU za iz­voz­ni­ke ­http://www.izvo­zno­okno.si ­Stran po­nu­ja brez­plač­ne in­for­ma­ci­je o iz­vo­znih tr­gih. Jav­na na­ro­či­la ­http://ted.pu­bli­ca­ti­ons.eu.int Ura­dno gla­si­lo Ev­rop­skih sku­pno­sti.

raz­pi­se za pro­sta delov­na me­sta v ­vseh dr­ža­vah člani­cah Ev­rop­ ske uni­je.

E-jav­na na­ro­či­la www.si­map.eu.int ­Stran za e-jav­na na­ro­či­la.

Izo­bra­že­va­nje ­http://www.cpi.si/de­fa­ult.asp?Me­nu­ID=91&Me­nu=­ SPEU Slu­žba za prog­ra­me Ev­rop­ske uni­je pri Cen­tru za po­klic­no izo­bra­ že­va­nje pri­na­ša in­for­ma­ci­je s po­droč­ja izo­bra­že­va­nja in uspo­ sab­lja­nja. Na­va­ja prog­ra­me v Uni­ji, v ka­te­re se la­hko vk­lju­či­jo tu­ di dr­žav­lja­ni Slo­ve­ni­je, in po­da­tke o šti­pen­di­jah.

Re­še­va­nje go­spo­dar­skih spo­rov ­http://www.slo­ar­bi­tra­ti­on.org ­Strani stal­ne ar­bi­tra­že pri Go­spo­dar­ski zbor­ni­ci Slo­ve­ni­je. Struk­tur­ni skla­di in re­gi­onal­na po­li­ti­ka ­ ttp://eu­ro­pa.eu.int/­comm/re­gi­onal_­policy/­index_ h en.htm In­for­ma­ci­je na ­uradnem por­ta­lu Ev­rop­ske uni­je, s po­da­tki o raz­ lič­nih orod­jih po­mo­či - struk­tur­nih in ko­he­zij­skem skla­du. Več in­for­ma­cij je na vo­ljo še na nas­lo­vu: ­http://eu­ro­pa.eu.int/­comm/re­gi­onal_­policy/ns_en. htm ozi­ro­ma v slo­ven­šči­ni na nas­lo­vu: ­http://www.ev­rop­ska-uni­ja.si/pa­ges/ev­rop­ska_uni­ ja/fi­nanc­na_po­moc/struk­tur­ni_skla­di_eu.­html

Sta­ti­stič­ne in­for­ma­ci­je ­http://eu­ro­pa.eu.int/­comm/eu­ro­stat Na stra­neh ev­rop­ske­ga sta­ti­stič­ne­ga ura­da so šte­vil­ne in­for­ma­ ci­je na vo­ljo brez­plač­no.

Ra­zi­ska­ve in ra­zvoj ­http://www.cor­dis.lu/en/ho­me.­html In­for­ma­cij­ski ser­vis s po­droč­ja ra­zi­skav in ra­zvo­ja, vk­ljuč­no s po­ da­tki o še­stem okvir­nem pro­gra­mu za ra­zi­sko­val­no-raz­voj­ne pro­ jek­te. ­http://ue.eu.int/­cost/de­fa­ult.asp?­lang=en

So­ci­al­no var­stvo ­http://eu­ro­pa.eu.int/­comm/­employment_so­ci­al/ mis­soc2001/­index_en.htm Ba­za po­dat­kov MIS­SOC (Mu­tu­al In­for­ma­ti­on ­System on So­ci­al Pro­tec­ti­on in the Eu­ro­pe­an Uni­on) o si­ste­mu so­ci­al­ne­ga var­stva v dr­ža­vah člani­cah.

6. okvir­ni prog­ram za so­fi­nan­ci­ra­nje ra­zi­sko­val­ no-raz­voj­nih pro­jek­tov ­http://fp6.cor­dis.lu/fp6/ho­me.cfm

Ime­nik za­po­sle­nih v ev­rop­skih usta­no­vah ­http://www.eu­ro­pa.eu.int/­idea/en/­index.htm Ime­nik vse­bu­je kon­takt­ne po­da­tke za­po­sle­nih v ev­rop­skih usta­ no­vah. Is­ka­nje je mo­go­če ta­ko po ose­bah kot tu­di po usta­no­vah, kon­takt­ne in­for­ma­ci­je pa vse­bu­je­jo ime, pri­imek, funk­ci­jo, šte­vil­ ke te­le­fo­na in fa­ksa ter elek­tron­ski pošt­ni ­naslov.

Slo­ven­ska mre­ža Eu­ro In­fo Cent­rov ­http://www.­pcmg.si/eic/­high/­index.­html Omrež­je cent­rov, ki de­lu­je­jo kot po­moč ma­lim in sred­njim pod­je­tjem. Kme­tij­stvo ­http://eu­ro­pe.eu.int/pol/agr/­index_en.htm In­for­ma­ci­je o kme­tij­stvu z urad­ne­ga ev­rop­ske­ga por­ta­la. ­http://www.gru­ener-be­richt.at/2004/­index.php Sta­ti­sti­ka ev­rop­ske­ga kme­tij­stva. Za­po­sli­tev in sta­ži­ra­nje v ev­rop­skih usta­no­vah ­http://eu­ro­pa.eu.int/­epso Slu­žba za iz­bor kad­rov za ev­rop­ske usta­no­ve (­EPSO) na svo­jih stra­ neh ob­jav­lja se­znam ka­drov­skih raz­pi­sov. Mo­žno­sti za sta­ži­ra­nje v po­sa­mič­nih usta­no­vah pa so s po­ve­za­va­mi pred­stav­lje­ne na ­strani: ­http://www.ev­rop­ska-uni­ja.si/pa­ges/de­le­ga­ci­ja_ ek/za­po­sli­tev_sta­zi­ra­nje.­html In­for­ma­ci­je o za­po­sli­tvi in sta­ži­ra­nju na stra­neh de­le­ga­ci­je ev­ rop­ske ko­mi­si­je v Slo­ve­ni­ji.

KAKO SE JE ROJE­VA­LA EVRO­PA Vir fotografij: Evropski parlament

Čez leto dni, 18. aprila 1951, pariško pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo podpišejo Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Luksemburg in Nizozemska - in tako začnejo proces gospodarskega združevanja, ki temelji na prosti medsebojni trgovini in skupni carinski politiki.

Ev­rop­ska fun­da­ci­ja za bolj­še živ­ljenj­ske in delov­ ne raz­me­re ­http://www.eu­ro­fo­und.eu.int/­index.htm In­for­ma­ci­je o in­du­strij­skih odno­sih, živ­ljenj­skih raz­me­rah in delov­nih po­go­jih v Ev­rop­ski uni­ji, na vo­ljo so tu­di raz­lič­ne pri­mer­ jal­ne štu­di­je.

Slo­var iz­ra­zov EU, tu­di v slo­ven­šči­ni ­http://www.si­gov.si/ev­ro­term Ter­mi­no­lo­ška ba­za iz­ra­zov Ev­rop­ske uni­je v an­gle­šči­ni, fran­co­šči­ ni, nem­šči­ni in slo­ven­šči­ni. Dvaj­se­te­ga apri­la le­tos je ba­za vse­ bo­va­la 60.647 vpi­sov. Več­je­zič­na ter­mi­no­lo­ška ba­za pri ev­rop­ski ko­mi­ si­ji ­http://eu­ro­pa.eu.int/eu­ro­di­ca­utom/Con­trol­ler Po­leg ev­ro­ter­ma je za re­še­va­nje je­zikov­nih ore­hov upo­rab­no orod­je tu­di eu­ro­di­ca­utom, ter­mi­no­lo­ška ba­za v ura­dnih je­zi­kih dr­žav ­članic Ev­rop­ske uni­je.

In­for­ma­cij­ski si­stem Eu­res za is­ka­nje za­po­sli­tve ­http://eu­ro­pa.eu.int/eu­res/­index.jsp In­for­ma­cij­ski si­stem, ki po­ve­zu­je za­vo­de za za­po­slo­va­nje ­vseh dr­žav ­članic Ev­rop­ske uni­je. Dr­žav­lja­nom EU omo­go­ča vpo­gled v

2.

1.

De­ve­te­ga ma­ja 1950 fran­co­ski zu­na­nji mi­ni­ster Ro­bert Sc­hu­man (levo) pred­sta­vi pred­log o us­kla­di­tvi ob­no­vi­tve­ne­ga pro­ce­sa pre­mogov­ne in je­klar­ ske in­du­stri­je Fran­ci­je in Nem­či­je. Av­tor za­mi­sli je bil zna­ni po­ga­ja­lec in mi­rov­nik Je­an Mon­net, ki se ga da­nes spo­min­ja­mo kot "oče­ta Ev­ro­pe".

• Leta 1973 se priključijo Danska, Irska in Velika Britanija. • Leta 1981 se priključi še Grčija. • Evropsko gospodarsko sodelovanje se pomembno okrepi leta 1985 s projektom enotnega evrops4. kega trga.

AL­BI­NA KEN­DA al­bi­na.ken­da@fi­nan­ce-on.net

5.

ENKRATNO NALOÆBENO ZAVAROVANJE

• Leta 1987 se Evropska skupnost razširi na 12 članic; vanjo vstopita Španija in Portugalska.

ENKRATNO

So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka.

10 razlogov za sklenitev:

ó

posreden vstop na kapitalski

trg in razprπenost naloæbe preko investicijskih skladov; ó odprtost zavarovanja omogoËa spremljanje vrednosti enote pre- ó varnost najbliæjih je zagotovljena z æivljenjskim zavarovanjem z izbramoæenja posameznega sklada ter no zajamËeno zavarovalno vsoto; prilagajanje potrebam s prenosom ó dostopnost sredstev vam je sredstev v drug sklad; ó

ó

donos je odvisen od izbire sklada; varnost naloæbe se poveËuje z

zagotovljena z moænostjo najema ugodnega kredita pri Abanki; moænostjo delitve premije med ó odkup zavarovanja v skladu z zavarovalnimi pogoji; veË skladov;

ó

oprostitev plaËila davka od

prometa zavarovalnih poslov pri zavarovanjih z zavarovalno dobo 10 in veË let; ó enostavna sklenitev preko vseh prodajnih poti Zavarovalnice Triglav;

ó

Po pod­pi­su ma­as­tricht­ske po­god­be 7. fe­bru­ar­ja 1992 se so­de­lo­va­nje raz­ši­ri še na dru­ga po­droč­ja in obli­ku­je se zdajš­nje ime: Ev­rop­ska uni­ja. ­Prav s to po­god­bo je stor­jen od­lo­čil­ni ko­rak na po­ti h go­spo­dar­ s k i , de­nar­ni in po­li­tič­ni uni­ji, ki po­tem po­stane tu­di po­mem­ben de­jav­nik var­nost­ne in zu­na­nje po­li­ti­ke.

institucij z izkuπnjami in znanjem pri upravljanju sredstev.

www.zav-triglav.si

ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d.

Banka Celje d.d., Vodnikova 2, 3000 Celje, tel.: 03 422 10 00, fax: 03 422 11 00, e-mail: info@banka-celje.si, http://www.banka-celje.si

4/22/04, 10:23:05 AM

7.

• Prvega maja 2004 Evropska unija doživi največjo širitev. Priključi se ji 10 novih članic: Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija. EU združuje 454 milijonov prebivalcev, razteza se na 3,9 milijona km2 površine, ima 20 uradnih jezikov in 21.941 evrov bruto domačega proizvoda na prebivalca.

KAKO SMO LETE­LI V UNIJO 5. APRI­LA 1993:

Slo­ve­ni­ja pod­pi­še spo­ra­zum o so­de­lo­va­nju z Ev­rop­sko uni­jo;

8. JA­NU­AR­JA 1998:

vla­da sprej­me stra­te­gi­jo za vk­lju­če­va­nje Slo­ve­ ni­je v Ev­rop­sko uni­jo;

1. SE­PTEM­BRA 1993:

spo­ra­zum o so­de­lo­va­nju med Slo­ve­ni­jo in Ev­ rop­sko uni­jo sto­pi v vel­ja­vo;

31. MAR­CA 1998:

9. DE­CEM­BRA 1993:

Slo­ve­ni­ja pro­si za za­če­tek po­ga­janj o skle­ni­tvi ev­rop­ske­ga spo­ra­zu­ma;

ura­dno se zač­no po­ga­ja­nja med Ev­rop­sko uni­jo in dr­ža­va­mi pr­ve­ga kro­ga, v ka­te­re­ga so­di tu­di Slo­ve­ni­ja;

16. DE­CEM­BRA 1995:

13. DE­CEM­BRA 2002:

na ev­rop­skem vr­hu v Ma­dri­du Slo­ve­ni­ja in Ev­ rop­ska uni­ja skle­ne­ta ta­ko ime­no­va­ni špan­ski kom­pro­mis, ki tuj­cem omo­go­ča na­kup ne­pre­ mič­nin ob po­go­jih vza­je­mno­sti;

kon­ča­na so po­ga­ja­nja za ­vstop v Ev­rop­sko uni­ jo;

23. MAR­CA 2003:

na re­fe­ren­du­mu se dr­žav­lja­ni Slo­ve­ni­je od­lo­či­jo za ­vstop v Ev­rop­sko uni­jo;

10. JU­NI­JA 1996:

Slo­ve­ni­ja in Ev­rop­ska uni­ja pod­pi­še­ta ev­rop­ski spo­ra­zum in Slo­ve­ni­ja ura­dno za­pro­si za član­ stvo v Ev­rop­ski uni­ji;

16. APRI­LA 2003:

Slo­ve­ni­ja pod­pi­še pri­sto­pno po­god­bo;

1. JA­NU­AR­JA 1997:

za­ča­sni spo­ra­zum o tr­go­vi­ni med Slo­ve­ni­jo in Ev­rop­sko uni­jo sto­pi v vel­ja­vo;

16. JU­LI­JA 1997:

ev­rop­ska ko­mi­si­ja pred­sta­vi mne­nje o dr­ža­vah kan­di­dat­kah za ­vstop v EU (Agen­da 2000); mne­nje o Slo­ve­ni­ji je ugo­dno, za­to je uvr­šče­na v pr­vi ­krog dr­žav za za­če­tek po­ga­janj;

ponudba zanesljivih finanËnih

KER ÆIVLJENJE POTREBUJE VARNOST

ogLasZlati136X198mm 1

• Število članic Evropske unije se leta 1995, ko se vključijo še Finska, Švedska in Avstrija, poveča na 15 članic.

6.

Zavarovalnica Triglav, d.d., MikloπiËeva 19, 1000 Ljubljana

V Banki Celje smo ponosni na na{o bogato tradicijo ban~nega poslovanja v Sloveniji. 140 let uspe{nega partnerstva s komitenti smo dosegli z zanesljivostjo pri poslovanju z vsakim posameznikom in podjetji. Celovit in varen ban~ni servis s {iroko paleto ponudb in re{itev za najstnike, {tudente, posameznike, podjetja in zasebnike nam je omogo~il {iritev poslovne mre`e znotraj regije ter partnerski odnos s podjetji iz vse Slovenije. Vodilno mesto v celjski regiji ter ugled banke je rezultat strokovnih in motiviranih sodelavcev ter prepleta tradicije in sodobnih na~inov poslovanja. Zato tudi ni naklju~je, da se po bonitetnih ocenah uvr{~amo v kategorijo najbolj{ih bank srednje in vzhodne Evrope.

­Šest let po­zne­je, 25. mar­ca 1957, s pod­pi­som rim­ske po­god­be za­ži­vi Ev­rop­ska go­spo­dar­ska sku­pnost, ki po­zne­je pre­ra­ste v Ev­rop­sko sku­pnost.

3.

formitas

140 let zanesljivosti

Pri­lo­ga k Ura­dne­mu li­stu EU, ime­no­va­na Ten­ders Elec­tro­nic ­Daily ali TED, z in­for­ma­ci­ja­mi o ak­tu­al­nih raz­pi­sih za jav­na na­ro­či­la.

47

DOBER DAN, EVRO­PA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEB­NA IZDA­JA

28. JA­NU­AR­JA 2004: 1. MA­JA 2004:

dr­žav­ni ­zbor ra­ti­fi­ci­ra po­god­bo o pri­sto­pu; Slo­ve­ni­ja vsto­pi v Ev­rop­sko uni­jo.

PO­GA­JAL­SKO PO­SAD­KO JE VO­DIL: JA­NEZ PO­TOČ­NIK

Foto: Barbara Reya

46

Slovenija Med pristopnicami ima Slovenija največ z gozdom poraščene zemlje in najbolj mokro mesto – za Bežigradom v Ljubljani pade največ, kar 1.393 mm dežja. BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

16.600 2,5 6,4 2,0

Avstrija

Belgija

Danska

Finska

Francija

Grčija

Avstrijci imajo največ medalj z zimskih olimpijskih iger.

V Belgiji na ministrstvih prevladujejo ženske.

Danci so najbolj nagnjeni k stavkam – stavkajo kar 150-krat več kot Nemci.

Na Finskem je najnižja stopnja umrljivosti zaradi raka – 1,2 osebe na tisoč prebivalcev.

V Franciji naredijo največ filmov v EU.

V Grčiji je največja poraba tobaka.

BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

Vira: Eurostat, www.nationmaster.com

26.900 0,8 4,5 8,1

Na Slovaškem imajo najvišjo stopnjo umrljivosti zaradi bolezni srca – 216 na sto tisoč prebivalcev.

šem pomenu organizirano prek generalnih direkcij in služb komisije. V evropski komisiji Sloveniji pripada mesto enega komisarja in nekaj visokih uradniških mest. Sedež: Bruselj

Na Poljskem imajo največji, 24,13-odstotni, delež moških, ki delajo tudi v starosti nad 65 let.

Svet EU ali ministrski svet

9.900 3,9**** 19,1 38,2

USTANOVE

Večina zakonodajnih in drugih odločitev v Evropski uniji se sprejme v trikotniku med evropsko komisijo, parlamentom in ministrskim svetom.

Malta Na Malti imajo največ televizorjev v EU – kar 699,26 na tisoč prebivalcev. BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

Evropska komisija Evropska komisija zastopa skupne interese Evropske unije in je izvršilni organ Evrop-

16.600 1,9**** 8,8 0,4

Madžarska ima med pristopnicami najvišjo stopnjo pojavnosti raka na dojki.

ske unije, pri čemer pripravlja zakonodajne predloge, skrbi za izvajanje zakonodaje ter proračunske politike. Unijo predstavlja navzven v odnosih s tretjimi državami. Njen jedrni del, tako imenovani kolegij, zdaj sestavlja 20 komisarjev. V prehodnem obdobju od 1. maja 2004 do 1. novembra 2004 bo kolegij deloval v sestavi 20 rednih komisarjev, ki jim bo pomagalo 10 komisarjev brez portfelja iz novih članic. Nova redna evropska komisija bo začela delovati 1. novembra letos, v njej pa bo po en komisar iz vsake od 25 držav članic, z mandatom do leta 2009. Kolegij se sestaja enkrat na teden, sicer pa je delo evropske komisije v šir-

12.800 3,6 5,9 10,1

Litva V Litvi imajo največji, 42-odstotni, delež žensk, ki zasedajo položaje, na katerih se odloča. BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

Ima odločilno vlogo pri sprejemanju odločitev v EU, njegova poglavitna naloga pa je sprejemanje zakonodaje skupaj z evropskim parlamentom. Ministrski svet sestavljajo ministri držav članic, ki se sestajajo v desetih različnih sestavah ali svetih. Mesečna srečanja imajo trije sveti, in sicer svet za splošne zadeve in zunanje odnose (v katerem sodelujejo zunanji ministri oziroma ministri za evropske zadeve), svet kmetijskih ministrov ter svet ministrov za gospodarstvo in finance (ecofin). Pri ministrskem svetu deluje tudi odbor stalnih predstavnikov držav članic (coreper), ki ga sestavljajo veleposlaniki vseh držav članic, pripravlja pa dnevni red oziroma podlage za posamična ministrska zasedanja. Z vstopom v Evropsko unijo bo Slovenija dobila stalno članstvo v ministrskem svetu, coreperju in drugih telesih, s čimer bodo slovenski premier ter slovenski ministri skupaj z drugimi predstavniki sodelovali pri sprejemanju odločitev. Sedež: Bruselj

Evropski parlament

Madžarska

BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

25.900 1,3 8,4 10,4

BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

27.500 1,0 6,1 5,4

BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost**(v %) Prebivalstvo*** (v mio)

24.800 1,6 8,9 5,2

BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

24.700 0,6 9,5 5,9

9.400 10,6 11,7 3,4

Poslanci evropskega parlamenta so izvoljeni na neposrednih volitvah, v parlamentu pa niso razporejeni po nacionalni, temveč po politični pripadnosti v eno izmed poslanskih skupin. Najmočnejši skupini v zdajšnji sestavi sta Evropska ljudska stranka (EPP) ter Evropska socialistična stranka (PES). Parlament ima zakonodajne, proračunske in nadzorne pristojnosti, predvsem pa opravlja demokratičen nadzor nad procesi odločanja v Uniji. Uradno ima sedež v Strasbourgu, vendar se tam sestaja le na plenarnih zasedanjih enkrat na mesec, drugače pa parlamentarna delovna telesa zasedajo v Bruslju. Po širitvi se bo število poslanskih sedežev v evropskem parlamentu z zdajšnjih 626 povečalo na 732, od česar bo Sloveniji pripadlo sedem poslanskih mest. Kdo bo sedel na njih, bo odločeno na prvih evropskih volitvah v Sloveniji 13. junija letos. Sedež: Strasbourg

Evropski svet

Je najvišje politično telo Evropske unije, sestavljajo pa ga predsedniki držav ali vlad držav članic ter predsednik evropske komisije. Na vrhunskih zasedanjih se sestane najmanj dvakrat, praviloma pa štirikrat na leto, po širitvi pa bo v njegovem delu sodelovala tudi Slovenija. Naloga evropskega sveta je zagotavljanje spodbude za razvoj Evropske unije ter določanje splošnih političnih smernic.

Evropski varuh človekovih pravic

Pomaga pri odkrivanju nepravilnosti v ustanovah in organih Evropske unije. Primeri nepravilnosti so nepravičnost, razlikovanje, zloraba pooblastil, pomanjkanje ali zavrnitev informacij, neupra-

BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

Italija se ponaša z najvišjo stopnjo parov z otroki – takih je kar 66 odstotkov.

Evropsko sodišče skrbi za pravilno in dosledno izvajanje evropskega pravnega reda v vseh državah članicah. Obenem je pristojno za pravilno tolmačenje evropskega pravnega reda in je končni razsodnik v sporih, ki izhajajo iz ustanovnih pogodb ali sekundarne zakonodaje. Sedež: Luksemburg

BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

vključuje tudi določanje obrestnih mer na celotnem območju evra. Banka deluje povsem samostojno. Vodi jo svet guvernerjev, ki zajema šestčlanski izvršni odbor in 12 guvernerjev nacionalnih centralnih bank. Sedež: Frankfurt

Evropsko računsko sodišče

Evropska investicijska banka vlaga v projekte, ki uresničujejo cilje Evropske unije. Njena posojila so namenska, z njimi pa je mogoče praviloma financirati do polovice vrednosti projekta. Projekti so izbrani na podlagi naslednjih meril: pomagati morajo evropski industriji in malemu gospodarstvu do večje konkurenčnosti, pripomoči h gradnji vseevropskih omrežij (prevoz,

POSVETOVALNA ORGANA Oba odbora imata posvetovalno vlogo. Kadar ima zakonodajni predlog evropske komisije vpliv na gospodarske ali socialne zadeve, se komisija oziroma svet posvetujeta z ekonomskosocialnim odborom, če gre za vpliv na lokalne ali regionalne politike, pa z odborom regij. Tako ekonomsko-socialni odbor kot tudi odbor regij bosta imela po širitvi po 350 članov, od tega jih bo po sedem iz Slovenije. Sedež: Bruselj

telekomunikacije in energija), pomagati pri razmahu sektorja za informacijsko tehnologijo, varovati naravna in urbana okolja ter izboljšati zdravstvene in izobraževalne storitve; koristiti morajo predvsem zapostavljenim regijam; pomagati morajo pritegniti druge vire financiranja. EIB je tudi večinski delničar Evropskega investicijskega sklada, ki je bil ustanovljen leta 1994 za financiranje malih in srednjih podjetij (MSP). Sedež: Luksemburg

Luksemburžani so najbogatejši ljudje na svetu. Njihov povprečni letni dohodek znaša okoli 44.500 dolarjev na prebivalca.

Kaj sta primarna in sekundarna zakonodaja EU Primarno zakonodajo sestavljajo vse ustanovne pogodbe, njihove dopolnitve ter pristopne pogodbe. Sekundarna zakonodaja zajema pet vrst predpisov, ki jih izdajajo ustanove EU. Uredbe (regulations) so zavezujoči predpisi, ki se izvajajo v celotni Evropski uniji neposredno, ne da bi jih morala država članica uveljaviti v nacionalni zakonodaji. Direktive (directives) se ne uporabljajo neposredno. Državam članicam nalagajo cilje, ki jih morajo te v določenem roku uvesti v nacionalno zakonodajo. Države članice lahko same izberejo, kako bodo izpolnile cilje iz direktiv, lahko pa izberejo tudi strožje ukrepe oziroma merila, kot jih določajo direktive. Odločbe (decisions) so obvezujoče za tistega, na kogar so naslovljene (posamezniki, podjetja, država članica, vse države članice). Neobvezujoča pa so priporočila (recommendations), ki predlagajo smernice ravnanja, ter mnenja (opinions), ki dajejo oceno trenutnega stanja.

BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

V Nemčiji najbolj radi pošiljajo fakse – imajo kar 45,55 faksa na tisoč prebivalcev. BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

Nizozemska ima največ cerifikatov ISO – 4,58 na milijon prebivalcev. BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

Češka

Ciper

Velika Britanija

Švedska

Španija

Portugalska

Latvija je dobila največ pomoči – 1,3 odstotka od BDP.

V Estoniji imajo v knjižnicah 1.622,07 knjige na tisoč prebivalcev, kar je največ med pristopnicami.

Čehi so najbolj navdušeni nad porokami in imajo največ rojstev najstnic – 46 na tisoč najstnic med 15. in 19. letom.

Na Cipru najučinkoviteje sodijo kriminalcem – obsodijo jih 96 na tisoč ljudi.

Britanci so bili leta 2002 s 34,3 milijona uporabnikov interneta vodilni v Evropi.

Švedi imajo največ osebnih računalnikov – 506,86 računalnika na tisoč prebivalcev.

V Španiji opravijo največ plastičnih operacij: 0,99 operacije na tisoč prebivalcev.

Na Portugalskem imajo največ ogroženih živalskih vrst.

BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

9.600 5,7 9,5 1,4

BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

14.900 3,1 8,2 10,2

BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

18.300 2,5 4,8 0,7

BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

25.000 2,7 n. p. 59,5

BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

24.500 2,1 6 9,0

BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

20.300 2,7 11,2 41,0

24.700 0,0 9,2 82,5

Nizozemska

Estonija

8.400 7,4 10,5 2,3

44.500 1,2***** 3,9 0,5

Nemčija

Latvija

BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

24.600 0,1 8,5 57,5

Luksemburg

Evropska investicijska banka (EIB)

V pristojnost računskega sodišča pa sodi nadzor nad porabo proračuna Evropske unije. Slovenija bo sodelovala v obeh ustanovah. Sedež: Luksemburg

Evropska centralna banka (ECB) ECB je pristojna za denarno politiko, deviznotečajno politiko, upravljanje deviznih rezerv in za skrb nad evrom. Med njenimi temeljnimi nalogami je obvladovanje inflacije na evrskem območju, s čimer se ohranja kupna moč evra. ECB inflacijo obvladuje z nadzorovanjem denarne ponudbe ter s spremljanjem gibanja cen in presojo tveganja, ki ga ta gibanja pomenijo za stabilnost cen na območju evra. Nadzorovanje denarne ponudbe med drugim

30.100 2,7 4,5 4,0

Italija

Evropsko sodišče

FINANČNA ORGANA

15.800 5,0 n. p. 11,0

Irci uporabijo največ gnojil – 594,5 kilograma na hektar obdelane zemlje.

vičeno zavlačevanje, nepravilni postopki. Varuh lahko da priporočila ustanovam Evropske unije in preda zadevo evropskemu parlamentu, ki lahko sprejme kakršnekoli potrebne politične ukrepe. Delo varuha človekovih pravic je povsem neodvisno in nepristransko. Sedež: Strasbourg

Ekonomsko-socialni odbor in odbor regij

BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

Irska

Z VSTOPOM SLOVENIJE V EVROPSKO UNIJO SE BODO SLOVENSKI URADNIKI POTEGOVALI ZA DELOVNA MESTA V VSEH EVROPSKIH USTANOVAH, OBENEM PA BODO PREDSEDNIK SLOVENIJE, PREMIER IN MINISTRI LAHKO DEJAVNO SODELOVALI PRI SPREJEMANJU ODLOČITEV ZNOTRAJ EU.

11.300 4,7 16,7 5,4

Poljska

BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

Kdo je kdo v evropski hiši

Slovaška

BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

Opombe: * po pariteti kupne moči; podatki so za leto 2002 ** podatki so za januar 2004, sezonsko prilagojeni, po metodologiji ILO *** na dan 1. 1. 2004 **** podatki so za 3. četrtletje 2003 ***** letna rast BDP za 2003, prva ocena

BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

27.000 -0,4 4,5 16,3

16.500 -0,5 6,8 10,5

Slovenija Med pristopnicami ima Slovenija največ z gozdom poraščene zemlje in najbolj mokro mesto – za Bežigradom v Ljubljani pade največ, kar 1.393 mm dežja. BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

16.600 2,5 6,4 2,0

Avstrija

Belgija

Danska

Finska

Francija

Grčija

Avstrijci imajo največ medalj z zimskih olimpijskih iger.

V Belgiji na ministrstvih prevladujejo ženske.

Danci so najbolj nagnjeni k stavkam – stavkajo kar 150-krat več kot Nemci.

Na Finskem je najnižja stopnja umrljivosti zaradi raka – 1,2 osebe na tisoč prebivalcev.

V Franciji naredijo največ filmov v EU.

V Grčiji je največja poraba tobaka.

BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

Vira: Eurostat, www.nationmaster.com

26.900 0,8 4,5 8,1

Na Slovaškem imajo najvišjo stopnjo umrljivosti zaradi bolezni srca – 216 na sto tisoč prebivalcev.

šem pomenu organizirano prek generalnih direkcij in služb komisije. V evropski komisiji Sloveniji pripada mesto enega komisarja in nekaj visokih uradniških mest. Sedež: Bruselj

Na Poljskem imajo največji, 24,13-odstotni, delež moških, ki delajo tudi v starosti nad 65 let.

Svet EU ali ministrski svet

9.900 3,9**** 19,1 38,2

USTANOVE

Večina zakonodajnih in drugih odločitev v Evropski uniji se sprejme v trikotniku med evropsko komisijo, parlamentom in ministrskim svetom.

Malta Na Malti imajo največ televizorjev v EU – kar 699,26 na tisoč prebivalcev. BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

Evropska komisija Evropska komisija zastopa skupne interese Evropske unije in je izvršilni organ Evrop-

16.600 1,9**** 8,8 0,4

Madžarska ima med pristopnicami najvišjo stopnjo pojavnosti raka na dojki.

ske unije, pri čemer pripravlja zakonodajne predloge, skrbi za izvajanje zakonodaje ter proračunske politike. Unijo predstavlja navzven v odnosih s tretjimi državami. Njen jedrni del, tako imenovani kolegij, zdaj sestavlja 20 komisarjev. V prehodnem obdobju od 1. maja 2004 do 1. novembra 2004 bo kolegij deloval v sestavi 20 rednih komisarjev, ki jim bo pomagalo 10 komisarjev brez portfelja iz novih članic. Nova redna evropska komisija bo začela delovati 1. novembra letos, v njej pa bo po en komisar iz vsake od 25 držav članic, z mandatom do leta 2009. Kolegij se sestaja enkrat na teden, sicer pa je delo evropske komisije v šir-

12.800 3,6 5,9 10,1

Litva V Litvi imajo največji, 42-odstotni, delež žensk, ki zasedajo položaje, na katerih se odloča. BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

Ima odločilno vlogo pri sprejemanju odločitev v EU, njegova poglavitna naloga pa je sprejemanje zakonodaje skupaj z evropskim parlamentom. Ministrski svet sestavljajo ministri držav članic, ki se sestajajo v desetih različnih sestavah ali svetih. Mesečna srečanja imajo trije sveti, in sicer svet za splošne zadeve in zunanje odnose (v katerem sodelujejo zunanji ministri oziroma ministri za evropske zadeve), svet kmetijskih ministrov ter svet ministrov za gospodarstvo in finance (ecofin). Pri ministrskem svetu deluje tudi odbor stalnih predstavnikov držav članic (coreper), ki ga sestavljajo veleposlaniki vseh držav članic, pripravlja pa dnevni red oziroma podlage za posamična ministrska zasedanja. Z vstopom v Evropsko unijo bo Slovenija dobila stalno članstvo v ministrskem svetu, coreperju in drugih telesih, s čimer bodo slovenski premier ter slovenski ministri skupaj z drugimi predstavniki sodelovali pri sprejemanju odločitev. Sedež: Bruselj

Evropski parlament

Madžarska

BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

25.900 1,3 8,4 10,4

BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

27.500 1,0 6,1 5,4

BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost**(v %) Prebivalstvo*** (v mio)

24.800 1,6 8,9 5,2

BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

24.700 0,6 9,5 5,9

9.400 10,6 11,7 3,4

Poslanci evropskega parlamenta so izvoljeni na neposrednih volitvah, v parlamentu pa niso razporejeni po nacionalni, temveč po politični pripadnosti v eno izmed poslanskih skupin. Najmočnejši skupini v zdajšnji sestavi sta Evropska ljudska stranka (EPP) ter Evropska socialistična stranka (PES). Parlament ima zakonodajne, proračunske in nadzorne pristojnosti, predvsem pa opravlja demokratičen nadzor nad procesi odločanja v Uniji. Uradno ima sedež v Strasbourgu, vendar se tam sestaja le na plenarnih zasedanjih enkrat na mesec, drugače pa parlamentarna delovna telesa zasedajo v Bruslju. Po širitvi se bo število poslanskih sedežev v evropskem parlamentu z zdajšnjih 626 povečalo na 732, od česar bo Sloveniji pripadlo sedem poslanskih mest. Kdo bo sedel na njih, bo odločeno na prvih evropskih volitvah v Sloveniji 13. junija letos. Sedež: Strasbourg

Evropski svet

Je najvišje politično telo Evropske unije, sestavljajo pa ga predsedniki držav ali vlad držav članic ter predsednik evropske komisije. Na vrhunskih zasedanjih se sestane najmanj dvakrat, praviloma pa štirikrat na leto, po širitvi pa bo v njegovem delu sodelovala tudi Slovenija. Naloga evropskega sveta je zagotavljanje spodbude za razvoj Evropske unije ter določanje splošnih političnih smernic.

Evropski varuh človekovih pravic

Pomaga pri odkrivanju nepravilnosti v ustanovah in organih Evropske unije. Primeri nepravilnosti so nepravičnost, razlikovanje, zloraba pooblastil, pomanjkanje ali zavrnitev informacij, neupra-

BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

Italija se ponaša z najvišjo stopnjo parov z otroki – takih je kar 66 odstotkov.

Evropsko sodišče skrbi za pravilno in dosledno izvajanje evropskega pravnega reda v vseh državah članicah. Obenem je pristojno za pravilno tolmačenje evropskega pravnega reda in je končni razsodnik v sporih, ki izhajajo iz ustanovnih pogodb ali sekundarne zakonodaje. Sedež: Luksemburg

BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

vključuje tudi določanje obrestnih mer na celotnem območju evra. Banka deluje povsem samostojno. Vodi jo svet guvernerjev, ki zajema šestčlanski izvršni odbor in 12 guvernerjev nacionalnih centralnih bank. Sedež: Frankfurt

Evropsko računsko sodišče

Evropska investicijska banka vlaga v projekte, ki uresničujejo cilje Evropske unije. Njena posojila so namenska, z njimi pa je mogoče praviloma financirati do polovice vrednosti projekta. Projekti so izbrani na podlagi naslednjih meril: pomagati morajo evropski industriji in malemu gospodarstvu do večje konkurenčnosti, pripomoči h gradnji vseevropskih omrežij (prevoz,

POSVETOVALNA ORGANA Oba odbora imata posvetovalno vlogo. Kadar ima zakonodajni predlog evropske komisije vpliv na gospodarske ali socialne zadeve, se komisija oziroma svet posvetujeta z ekonomskosocialnim odborom, če gre za vpliv na lokalne ali regionalne politike, pa z odborom regij. Tako ekonomsko-socialni odbor kot tudi odbor regij bosta imela po širitvi po 350 članov, od tega jih bo po sedem iz Slovenije. Sedež: Bruselj

telekomunikacije in energija), pomagati pri razmahu sektorja za informacijsko tehnologijo, varovati naravna in urbana okolja ter izboljšati zdravstvene in izobraževalne storitve; koristiti morajo predvsem zapostavljenim regijam; pomagati morajo pritegniti druge vire financiranja. EIB je tudi večinski delničar Evropskega investicijskega sklada, ki je bil ustanovljen leta 1994 za financiranje malih in srednjih podjetij (MSP). Sedež: Luksemburg

Luksemburžani so najbogatejši ljudje na svetu. Njihov povprečni letni dohodek znaša okoli 44.500 dolarjev na prebivalca.

Kaj sta primarna in sekundarna zakonodaja EU Primarno zakonodajo sestavljajo vse ustanovne pogodbe, njihove dopolnitve ter pristopne pogodbe. Sekundarna zakonodaja zajema pet vrst predpisov, ki jih izdajajo ustanove EU. Uredbe (regulations) so zavezujoči predpisi, ki se izvajajo v celotni Evropski uniji neposredno, ne da bi jih morala država članica uveljaviti v nacionalni zakonodaji. Direktive (directives) se ne uporabljajo neposredno. Državam članicam nalagajo cilje, ki jih morajo te v določenem roku uvesti v nacionalno zakonodajo. Države članice lahko same izberejo, kako bodo izpolnile cilje iz direktiv, lahko pa izberejo tudi strožje ukrepe oziroma merila, kot jih določajo direktive. Odločbe (decisions) so obvezujoče za tistega, na kogar so naslovljene (posamezniki, podjetja, država članica, vse države članice). Neobvezujoča pa so priporočila (recommendations), ki predlagajo smernice ravnanja, ter mnenja (opinions), ki dajejo oceno trenutnega stanja.

BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

V Nemčiji najbolj radi pošiljajo fakse – imajo kar 45,55 faksa na tisoč prebivalcev. BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

Nizozemska ima največ cerifikatov ISO – 4,58 na milijon prebivalcev. BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

Češka

Ciper

Velika Britanija

Švedska

Španija

Portugalska

Latvija je dobila največ pomoči – 1,3 odstotka od BDP.

V Estoniji imajo v knjižnicah 1.622,07 knjige na tisoč prebivalcev, kar je največ med pristopnicami.

Čehi so najbolj navdušeni nad porokami in imajo največ rojstev najstnic – 46 na tisoč najstnic med 15. in 19. letom.

Na Cipru najučinkoviteje sodijo kriminalcem – obsodijo jih 96 na tisoč ljudi.

Britanci so bili leta 2002 s 34,3 milijona uporabnikov interneta vodilni v Evropi.

Švedi imajo največ osebnih računalnikov – 506,86 računalnika na tisoč prebivalcev.

V Španiji opravijo največ plastičnih operacij: 0,99 operacije na tisoč prebivalcev.

Na Portugalskem imajo največ ogroženih živalskih vrst.

BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

9.600 5,7 9,5 1,4

BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

14.900 3,1 8,2 10,2

BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

18.300 2,5 4,8 0,7

BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

25.000 2,7 n. p. 59,5

BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

24.500 2,1 6 9,0

BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

20.300 2,7 11,2 41,0

24.700 0,0 9,2 82,5

Nizozemska

Estonija

8.400 7,4 10,5 2,3

44.500 1,2***** 3,9 0,5

Nemčija

Latvija

BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

24.600 0,1 8,5 57,5

Luksemburg

Evropska investicijska banka (EIB)

V pristojnost računskega sodišča pa sodi nadzor nad porabo proračuna Evropske unije. Slovenija bo sodelovala v obeh ustanovah. Sedež: Luksemburg

Evropska centralna banka (ECB) ECB je pristojna za denarno politiko, deviznotečajno politiko, upravljanje deviznih rezerv in za skrb nad evrom. Med njenimi temeljnimi nalogami je obvladovanje inflacije na evrskem območju, s čimer se ohranja kupna moč evra. ECB inflacijo obvladuje z nadzorovanjem denarne ponudbe ter s spremljanjem gibanja cen in presojo tveganja, ki ga ta gibanja pomenijo za stabilnost cen na območju evra. Nadzorovanje denarne ponudbe med drugim

30.100 2,7 4,5 4,0

Italija

Evropsko sodišče

FINANČNA ORGANA

15.800 5,0 n. p. 11,0

Irci uporabijo največ gnojil – 594,5 kilograma na hektar obdelane zemlje.

vičeno zavlačevanje, nepravilni postopki. Varuh lahko da priporočila ustanovam Evropske unije in preda zadevo evropskemu parlamentu, ki lahko sprejme kakršnekoli potrebne politične ukrepe. Delo varuha človekovih pravic je povsem neodvisno in nepristransko. Sedež: Strasbourg

Ekonomsko-socialni odbor in odbor regij

BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

Irska

Z VSTOPOM SLOVENIJE V EVROPSKO UNIJO SE BODO SLOVENSKI URADNIKI POTEGOVALI ZA DELOVNA MESTA V VSEH EVROPSKIH USTANOVAH, OBENEM PA BODO PREDSEDNIK SLOVENIJE, PREMIER IN MINISTRI LAHKO DEJAVNO SODELOVALI PRI SPREJEMANJU ODLOČITEV ZNOTRAJ EU.

11.300 4,7 16,7 5,4

Poljska

BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

Kdo je kdo v evropski hiši

Slovaška

BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

Opombe: * po pariteti kupne moči; podatki so za leto 2002 ** podatki so za januar 2004, sezonsko prilagojeni, po metodologiji ILO *** na dan 1. 1. 2004 **** podatki so za 3. četrtletje 2003 ***** letna rast BDP za 2003, prva ocena

BDP na prebivalca (v EUR)* Medletna rast BDP, IV/03 (v %) Brezposelnost** (v %) Prebivalstvo*** (v mio)

27.000 -0,4 4,5 16,3

16.500 -0,5 6,8 10,5

50

DOBER DAN, EVRO­PA

SKU­PNA VALUTA EU

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEB­NA IZDA­JA

SKU­PNI SIM­BO­LI EU

Popolnost, pove­zanost, enot­nost in mir

SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEBNA IZDAJA

51

DOBER DAN, EVROPA

ENGLISH SUMMARY We are opening an exciting new chapter ­ RWAN ­FOUÉRÉ, He­ad of E the Eu­ro­pe­an Com­mis­si­on De­le­gation in Slo­ve­nia

Foto: arhiv GV

Evro si želi vse več držav 1. MAJ 1998:

1. JUNIJ 1998:

1. JANUAR 1999: 1. JANUAR 2002:

1. JULIJ2002:

v evropsko gospodarsko in denarno unijo (EMU) vsto­pi 11 dr­žav ­članic Ev­rop­ske uni­je, ki iz­pol­nju­je­jo ma­as­tricht­ske kon­ver­genč­ne kri­te­ ri­je; zač­ne de­lo­va­ti Ev­rop­ska cen­tral­na ban­ka s se­ de­žem v Frank­fur­tu; ev­ro je uve­den kot knji­žni de­nar - na­ci­onal­ni de­nar osta­ja pla­čil­no sred­stvo; ce­ne so izra­že­ ne v ev­ru in na­ci­onal­ni ­valuti; uve­de­jo se bankov­ci in ko­van­ci ev­ra, ki po­ stopno za­me­nja­jo na­ci­onal­ne ­valute 12 dr­žav ­članic EMU: Av­s­tri­je, Bel­gi­je, Fin­ske, Fran­ci­je, Gr­či­je, Ir­ske, Ita­li­je, Lu­ksem­bur­ga, Nem­či­je, Ni­zo­zem­ske, Por­tu­gal­ske in Špa­ni­je; od­pra­vi­jo se na­ci­onal­ne ­valute ­članic EMU.

PRIPRAVILI: ALBINA KENDA IN BOJANA HU­ MAR DEKLEVA

za fran­co­sko in nem­ško pre­mo­gov­niš­tvo in je­klar­stvo z na­me­nom, da bi se v to nad­na­ci­onal­no or­ga­ni­za­ci­jo po­zne­je la­ hko vk­lju­či­le tu­di dru­ge dr­ža­ve. Na tej po­dla­gi so apri­la 1951 pod­pisali po­god­bo o usta­no­vi­tvi Ev­rop­ske sku­pno­sti za pre­ mog in je­klo, va­njo pa se je spr­va vk­lju­ či­lo ­šest ev­rop­skih dr­žav: Fran­ci­ja, Nem­ či­ja, Bel­gi­ja, Ita­li­ja, Lu­ksem­burg in Ni­zo­ zem­ska.

kro­gu raz­po­re­je­ni­mi na mo­dri po­dla­gi, je bi­la spr ­va za­sta­va Sve­t a Ev­ro­pe, le­t a 1986 pa je po­sta­la ura­dna ev­rop­ska za­sta­va. Šte­vi­lo ­zvezd ne pred­stav­lja šte­vi­la ­članic Uni­je, mar­več pri­spo­do­ bo za po­polnost (12 me­se­cev v le­tu, 12 apo­sto­lov ...). ­Krog, v ka­te­re­ga so raz­ po­r e­j e­n e zve­z de, pa po­m e­n i sim­b ol po­ve­zanosti in ne­raz­druž­ljivosti.

Ev­rop­ska za­sta­va

Oda ­r adosti, zad­nji sta­vek Be­et­ hov­no­ve De­ve­te sim­fo­ni­je, je po­sta­la ev­rop­ska hi­mna za­to, ker je hval­ni­ca enot­no­sti in mi­ru med dr­žav­lja­ni. Odo ­radosti je za hi­mno EU ev­rop­ski ­svet po­tr­dil že le­ta 1972, upo­rab­lja pa se od le­ta 1986. Ev­rop­ska hi­mna ne na­do­me­ šča dr­žav­nih hi­men po­sa­mič­nih dr­žav ­članic Uni­je. Ura­dno je ev­rop­ska hi­ mna ­brez be­se­di­la.

Za­sta­va z 12 zla­ti­mi zvez­da­mi, v

Dan Ev­ro­pe V spo­min na ob­ja­vo Sc­hu­ma­no­ve de­kla­ra­ci­je 9. ma­ja 1950, ki ve­lja za roj­ stvo zdajš­nje EU, se 9. maj pra­znu­je kot dan Ev­ro­pe. Le­ta 1950, pet let po dru­gi sve­tov­ni voj­ni, je ev­rop­sko ce­li­no za­je­la ta­ko ime­ no­va­na hla­dna voj­na, za­ra­di ide­olo­ške­ga in po­li­tič­ne­ga raz­ko­la med za­ho­dom in vz­ho­dom pa je gro­zil nov spo­pad med tra­di­ci­onal­ni­mi nas­prot­ni­ki, pred­vsem med Fran­ci­jo in Nem­či­jo. Ta­krat­ne­mu zu­na­nje­mu mi­ni­stru Fran­ci­je Ro­be­r tu Sc­hu­ma­nu in nem­ške­mu kan­cler­ju Ko­ nra­du Ade­na­uer­ju je Sc­hu­ma­nov sve­to­ va­lec in mi­rov­nik Je­an Mon­net (ki da­nes ve­lja za oče­t a no­ve Ev­ro­pe) pred­la­gal obli­ko­va­nje nad­na­ci­onal­ne sku­pno­sti v in­du­strij­skih pa­no­gah pre­mo­ga in je­kla, ki sta moč­no ­vplivali na vo­ja­ško moč dr­žav. Ta­ko je Ro­bert Sc­hu­man 9. ma­ja 1950 v zna­me­ni­ti Sc­hu­ma­no­vi de­kla­ra­ ci­ji pred­la­gal obli­ko­va­nje skup­ne­ga tr­ga

Ev­rop­ska hi­mna

Upo­ra­ba za­sta­ve in hi­mne EU v Slo­ve­ni­ji Po ured­bi slo­ven­ske vla­de o upo­ra­ bi ev­rop­ske za­sta­ve in hi­mne v Slo­ve­ ni­ji se za­sta­va EU ve­dno izobe­ša sku­ paj s slo­ven­sko, pri če­mer mo­ra ime­ti slo­ven­ska za­sta­v a čast­no me­sto. Hi­ mna EU se v Slo­ve­ni­ji ­igra ob spre­je­ mih z vo­ja­ški­mi čast­mi, ura­dnih obi­ skih pred­se­dni­ka ev­rop­ske ko­mi­si­je ali ev­rop­ske­ga par­la­men­t a, ob dne­vu Ev­ ro­pe ali dru­gih po­memb­nih pri­re­di­ tvah, po­ve­za­nih z EU. Zme­r aj se jo za­igra sku­paj s slo­ven­sko, pri če­mer se naj­prej za­igra slo­ven­ska hi­mna.

SKU­PNE POLITIKE EU

Za večjo bla­gi­njo in nap­re­dek Člani­c e EU ­s voje ci­lje sku­ša­jo ure­sni­či­ti v okvi­r u več sku­pnih po­li­tik. Naj­bolj raz­v­pi­ta iz­med ­njih je sku­pna kme­tij­ska po­li­ti­ka, ki ji pri­pa­ da kar po­lo­vi­co vsa­ko­let­ne­ga pro­ra­ču­na, fi­nanč­no pre­cej zah­tev­na pa je tu­di re­gi­onal­ na po­li­ti­ka.

• Po­li­ti­ke sku­pno­sti

Sku­pna kme­tij­ska po­li­ ti­ka (SKP): je fi­nanč­no naj­

zah­t ev­n ej­š a, saj Ev­r op­ska uni­ja za­njo na­me­nja pri­bli­ žno pol let­ne­ga pro­ra­ču­na, so­di pa v eno iz­med šti­rih po­li­tik iz usta­nov­ne rim­ske po­god­be. S to po­li­ti­ko že­li EU za­go­tav­lja­ti re­dno os­kr­bo z ži­vi­li po spre­jem­lji­vi ce­ni za po­rab­ni­ke in pri­mer­no živ­ ljenj­sko ra­ven za kme­te, zvi­ ša­ti sto­ril­nost v kme­tij­ski pri­ de­la­vi in sta­bi­li­zi­ra­ti kme­tij­ ske tr­ge. Naj­po­memb­nej­še orod­je te po­li­ti­ke so ne­po­sre­ dna pla­či­la kme­tom, ki so bi­ la do­slej ­vezana na ob­seg pro­ izvod­nje, re­for­ma te po­li­ti­ke pa uva­ja pro­izvo­dno ne­ve­za­ na pla­či­la. V okvi­ru sku­pne kme­tij­ske po­li­ti­ke se po­zor­ nost na­me­nja tu­di ce­lost­ne­

mu ra­zvo­ju po­de­že­lja, iz­bolj­ ša­nju ka­ko­vo­sti in va­ro­va­nju zdrav­ja ­živali. Re­gi­onal­na po­li­ti­ka: tu­ di ta so­di med šti­ri po­li­ti­ke iz rim­ske po­god­be, za­njo pa je Ev­rop­ska uni­ja do­slej na­me­ nja­la tre­tji­no pro­ra­ču­na. Nje­ na po­gla­vit­na ci­lja sta skla­den ra­zvoj ­vseh re­gij zno­traj Ev­ rop­ske uni­je in ena­ko­mer­na po­se­ljenost. Za zmanj­še­va­nje raz­lik v ra­zvitosti re­gij so na­ menje­ni struk­tur­ni skla­di, do te po­mo­či pa so upra­vi­če­ne re­gi­je z bru­to do­ma­čim pro­ izvo­dom, ki je niž­ji od 75 od­ stot­kov pov­preč­ja Ev­rop­ske uni­je. Ob vsto­pu Špa­ni­je, Por­ tu­gal­ske, Ir­ske in Gr­či­je, ki so bi­le v pri­merja­vi z dru­gi­mi člani­c a­m i EU rev­n ej­š e, je ­nastal ko­he­zij­ski ­sklad; iz nje­ ga so po­moč do­bi­va­le vse dr­ ža­ve, ne le ne­ka­te­re nje­ne re­ gi­je.

So­ci­al­na po­li­ti­ka in po­ li­ti­ka za­po­slo­va­nja: člani­ce

so se za­ve­za­le k us­kla­je­va­nju so­ci­al­ne po­li­ti­ke, ki do­lo­ča mi­ni­mal­ne stan­dar­de in pra­ vi­ce, v na­dalj­njem ob­se­gu pa so­ci­al­na po­li­ti­ka osta­ja v pri­ stoj­no­sti po­sa­mič­nih ­članic.

Člani­ce so se za­ve­za­le tu­di k de­jav­ni po­li­ti­ki za­po­slo­va­nja, ki naj pri­po­mo­re tu­di k pro­ž­ nej­še­mu tr­gu de­la. V okvi­ru te po­li­ti­ke po­sku­ša EU brez­ po­selnost zmanj­ša­ti s po­ve­ čanjem za­pos­lji­vo­sti pre­bi­val­ stva, po­spe­še­van­jem pod­jet­ niš­t va, ve­č a­njem pri­l a­g od­ ljivosti med pod­je­tji in za­po­ sle­ni­mi ter za­go­t av­ljanjem ena­kih mo­žno­sti za vse.

Po­li­ti­ka var­stva kon­ku­ ren­ce: ­njen po­gla­vit­ni ­cilj je

va­r o­v a­nje no­t ra­nje­g a tr­g a ­pred ome­je­van­jem kon­ku­ren­ ce ter spod­bu­ja­nje pra­ve kon­ ku­ren­ce. Za izva­ja­nje te po­li­ ti­ke je pri­s toj­n a ev­r op­ska ko­mi­si­ja, si­cer pa se po­li­ti­ka iz­va­ja na več po­droč­jih: pri pre­pre­če­va­nju za kon­ku­ren­ co ome­je­val­nih spo­ra­zu­mov med pod­je­tji, pri od­pra­vi dr­ žav­nih mo­no­po­lov, ­obenem pa tu­di ­prek nad­zo­ra nad dr­ žav­ni­mi po­mo­čmi.

Po­li­ti­ka var­stva po­rab­ni­ kov: je ­eden sku­pnih ci­ljev

Ev­rop­ske uni­je, ki si pri­za­de­va za bolj­šo ob­ve­ščenost in oza­ ve­ščenost po­rab­ni­kov, za­šči­to zdrav ­ja, var­nost izdel­kov in za­šči­to in­te­re­sov po­rab­ni­kov.

Po­l i­t i­k a na po­d roč­j u ­kulture: Ev­rop­ska uni­ja si

pri­za­de­va za spod­bu­ja­nje ra­ zno­likosti kul­tur, ob hkrat­ni kre­pi­tvi sku­pne kultur­ne de­ di­šči­ne. Ta po­li­ti­ka je usmer­ je­na k spod­bu­ja­nju uče­nja je­zi­kov, var­stvu ar­hi­tektur­ne de­d i­š či­n e ter sploš­n e­m u spod­b u­j a­n ju kultur­n e in umet­ni­ške us­tvar­jal­no­sti.

Po­l i­t i­k a na po­d roč­j u ­znanosti in ra­zi­sko­va­nja: v

okvi­ru li­zbon­ske stra­te­gi­je si EU pri­za­de­va, da bi do le­ta 2010 po­sta­la naj­bolj di­na­mič­ no, na zna­nju te­me­lje­če go­spo­ dar­stvo na sve­tu. Za­to naj bi člani­ce do ta­krat na­lo­žbe v ­znanost in ra­zvoj po­ve­ča­le na tri od­stot­ke svo­je­ga bru­to do­ ma­če­ga pro­izvo­da. Med ci­lji te po­li­ti­ke je ­obenem ust­va­ri­ti ev­ rop­sko ra­zi­sko­val­no ob­moč­je, ki bi po­ve­ča­lo mo­bil­nost med znan­stve­ni­ki in ra­zi­sko­val­ci.

• Iz­ključ­na pri­stoj­ nost EU Z vsto­pom v EU se dr­ža­ ve člani­ce od­re­če­jo de­lu ­svoje su­ve­renosti in jo pre­ne­se­jo na Uni­jo. Po pred­lo­gu no­ve ev­rop­ske usta­ve ima EU iz­

ključ­ne pri­stoj­no­sti na po­ droč­jih var­stva kon­ku­ren­ce, ca­rin­ske uni­je, sku­pne zu­na­ nje­tr­go­vin­ske po­li­ti­ke, de­nar­ ne po­li­ti­ke na evr­skem ob­ moč­ju, var­stva po­mor­sko bi­ olo­ških fon­dov in v ne­ka­te­rih pri­me­rih pri skle­pa­nju med­ na­r o­d nih spo­r a­z u­m ov. Na teh po­droč­jih dr­ža­ve člani­ce ne sme­j o spre­j e­m a­t i ­s voje last­ne za­ko­no­da­je.

• So­pri­stoj­nost dr­žav ­članic Po­droč­ja, na ka­te­rih so or­ga­ni EU in člani­ce so­pri­ stoj­ni, vk­lju­ču­je­jo no­tra­nji trg, kme­tij­sko in ­ribiško po­li­ ti­ko, tran­sport­no po­li­ti­ko, transev­rop­ska omrež­ja, ener­ gi­jo, ne­ka­te­ra po­droč­ja so­ci­ al­ne po­li­ti­ke, go­spo­dar­sko, so­ci­al­no in oze­melj­sko ko­he­ zi­jo, oko­lje, ne­ka­te­ra po­droč­ ja jav­ne­ga zdrav­s­tva, var­stvo po­t roš­n i­k ov ter po­d roč­j a svobo­de, var­no­sti in pra­vo­ sod­ja. Na teh po­droč­jih la­hko člani­ce spre­je­ma­jo ­svoje za­ ko­ne. Če pa se Ev­rop­ska uni­ ja od­lo­či za spre­je­tje us­tre­zne ev­rop­ske za­ko­no­da­je, ta nad­ vla­da nad ak­ti dr­žav ­članic.

TRI­JE STE­BRI DE­LO­VA­NJA EV­ROP­SKE UNI JE 1. ste­ber

Ev­rop­ska sku­pnost: Go­spo­dar­ska in de­nar­na uni­ja Sku­pni trg Ca­rin­ska uni­ja

2. ste­ber

Sku­pna zu­na­nja in var­ nost­na po­li­ti­ka

3. ste­ber

Pra­vo­sod­je in no­tra­nje za­ de­ve

• Na­če­lo sub­si­di­ar­ no­sti in pri­mar­no­ sti Pri raz­de­li­tvi pri­stoj­no­sti med Ev­rop­sko uni­jo in dr­ža­ va­mi člani­ca­mi Uni­ja de­lu­je po na­če­lu sub­si­di­ar­no­sti. To po­me­ni, da je de­jav­na ­zgolj ta­krat, ko la­hko ukre­pe za do­se­go izbra­nih ci­ljev iz­ve­de učin­ko­vi­te­je, kot bi to la­hko sto­ri­le dr­ža­ve člani­ce. Na­če­lo pri­mar­no­sti pra­va EU pa po­ me­ni, da pra­vi­la, ki so bi­la spre­je­ta na rav­ni EU, pre­vla­ da­jo nad pra­vi­li iz prav­nih re­dov dr­žav ­članic.

Pre­dic­ting the fu­tu­re ­with any ­certainty is a ­risky bu­si­ ness at the ­best of ti­mes. But ­very few ­would ­question the pre­dic­ti­on ­that the en­lar­ge­ ment of the Eu­ro­pe­an Uni­on on 1st May to in­c lu­d e ­twenty-fi­ve Mem­ber Sta­tes ­will ­send a ­powerful mes­sa­ge to Eu­ro­pe and to the ­world. The esta­blis­hment of a sin­ gle mar­ket co­ve­ring 450 mil­li­ on con­su­mers ­with its com­ mon ­regulatory ­framework for con­duc­ting bu­si­ness ope­ra­ti­ ons ­will pro­vi­de a ­strong in­cen­ ti­ve for en­han­ced in­vest­ments, ­particularly ­cross-bor­der bu­si­ ness agre­ements. En­lar­ge­ment ­will sti­mu­la­ te the Eu­ro­pe­an ­economy, cre­ ating new op­por­tu­ni­ti­es for all and pro­mo­ting the con­ver­gen­ ce of the ac­ce­ding sta­tes thro­ ugh in­vest­ments and in­cre­ased eco­no­mic ­activity. Slo­ve­nia is ­generally con­si­ de­r ed as the ­b est-pre­p a­r ed ­country ­among the ten ac­ce­ding Mem­ber Sta­tes. Slo­ve­nia has al­so ­used to ­best advan­ta­ge its ge­ograp­hi­cal po­si­ti­on and has a l­ong tra­di­ti­on in t­ erms of open­ ness as con­cerns tra­de ­policy. Slo­ve­nia is al­so the ide­al brid­ge ­between the Eu­ro­pe­an Uni­on and the emer­ging mar­kets of So­ uth Ea­stern Eu­ro­pe. Mo­re­over,

Foto: Barbara Reya

finance@finance-on.net

Le­ta 1985 je ta­krat­na Ev­rop­ska sku­pnost, zdajš­nja Ev­rop­ska uni­ja, 9. maj raz­gla­ si­la za dan Ev­ro­pe in ta­ko spre­je­la pr­ve­ga iz­med ­treh sku­pnih sim­bo­lov. Le­to po­zne­je je sku­pnost spre­je­la za svo­ja ura­dna sim­bo­la še za­sta­vo in hi­mno.

Slo­ve­nia as a ­long in­du­stri­al tra­ di­ti­on and the ­workforce is ­highly ­qualified, 15% of the ac­ ti­ve la­bo­ur for­ce has a ­university de­gree and 67% of the po­pu­la­ti­ on has com­ple­ted ­secondary edu­ca­ti­on, the ­knowledge of fo­ re­ign lan­gu­ages if abo­ve ave­ra­ge. So it has all the ­necessary at­tri­ bu­tes of a tra­de hub and a lo­gi­ stics ba­se. ­Last but not le­ast, the ove­rall ­quality of li­fe is ­high, as ­acknowledged by ­both lo­cals and ­expatriates. De­spi­te its ­small si­ze, Slo­ve­nia of­fers a ­very di­ver­se land­sca­pe, the ­short di­

stan­ces ­between pla­ces of in­te­ rest ma­ke ­everything ­easy to re­ ach. At the sa­me ti­me, Slo­ve­nia is fa­c ing, to­g et­h er ­w ith its ­twenty-fo­ur part­ner co­un­tri­es, so­me to­ugh chal­len­ges - not le­ ast ­that of en­han­ced ef­forts in im­ple­men­ting the com­mit­ments ta­ken by the Eu­ro­pe­an Uni­on Mem­ber Sta­tes at the Lis­bon Eu­ro­pe­an Co­un­cil in 2000. At the ­most re­cent Eu­ro­pe­ an Co­un­cil ­held on 25th and 26th ­March, the ­twenty-fi­ve He­ads of Sta­te and Go­vern­

ment r­ eviewed pro­gress in me­ eting the Lis­bon chal­len­ge. In fo­cus­sing on the ne­ed for su­ sta­ined ­growth and mo­re and bet­ter ­jobs, the Co­un­cil hig­ hligh­ted the im­por­tan­ce of in­ cre­ased com­pe­ti­ti­ve­ness and in­no­va­ti­on, ­particularly for the ­small and me­di­um-si­zed en­ter­ pri­ses. It al­so un­der­li­ned the ne­ed for Mem­ber Sta­tes to sti­ mu­la­te strengt­he­ned bu­si­ness in­vest­ment in Re­se­arch and De­ve­lop­ment, and put mo­re re­so­ur­ces in­to edu­ca­ti­on and tra­ining.

­This is a mes­sa­ge ­which is ­ articularly re­le­vant for Slo­ve­ p nia and one ­which it ­must ta­ke to he­art. The­re is an enor­mo­us po­ten­ti­al yet to be re­ali­sed for the ­small and me­di­um-si­zed en­ ter­pri­ses in the ­country. Sup­ port for ­this sec­tor is in­vest­ment in hu­man ca­pi­tal. It ­will gi­ve ­Slovene bu­si­ness ­that in­cre­ased com­pe­ti­ti­ve ed­ge ­which ­will ma­ ke all the dif­fe­ren­ce in the mo­re com­pe­ti­ti­ve en­vi­ron­ment of the en­lar­ged Eu­ro­pe­an Uni­on. ­S MEs are the bu­i l­d ing ­blocks of Eu­ro­pe's ­economy,

and ­they are cen­tral to Eu­ro­ pe's go­al of en­han­ced in­no­va­ti­ on and tech­no­lo­gi­cal de­ve­lop­ ment. ­This is why, as ­part of the Eu­ro­pe­an Uni­on's ­Sixth Re­se­arch ­Framework Pro­gram­ me (2003-2006) a to­tal of €2.2 bil­li­on ­will ­help ­SMEs over­co­ me the dif­fi­cul­ti­es in set­ting up and fi­nancing re­se­arch ac­ti­vi­ ti­es. The ef­fects of en­lar­ge­ment and the ­post-ac­ces­si­on pro­cess of the ­economy ­will ­very ­much de­pend on Slo­ve­nia it­self; on the ­capacity and spe­ed ­with ­which it can ­adapt to new en­ vi­ron­ment, as ­well as on the amo­unt of in­vest­ments - eit­her do­me­stic or fo­re­ign. ­Both are ­necessary for a hig­her le­vel of spen­ding on re­se­arch and de­ve­ lop­ment and ­thus ena­bling hig­ her ­growth and im­pro­ved com­ pe­ti­ti­ve­ness of the ­eco­nomy. Alt­ho­ugh Slo­ve­nia has a so­und e c o ­n o ­m i c b a ­s e a n d ­f or ward-lo­o king ­g rowth ­strategy, it s­ till ne­eds to ma­ke an ef­fort to at­tract mo­re fo­re­ign di­rect in­vest­ments. ­This was the ma­in mes­sa­ge ­from the con­ fe­ren­ce or­ga­ni­sed ­recently by the De­le­gation, to­get­her ­with ­TIPO and Fi­nan­ce. ­T his sup­p le­m ent is an ­excellent ini­ti­ati­ve in hig­hligh­ ting the ­many op­por­tu­ni­ti­es ahe­ad for Slo­ve­nia as it pre­pa­res to jo­i n in the ce­l e­b ra­t i­o ns ­marking the ­opening of new and ­exciting cha­pter in the ­history of Eu­ro­pe­an in­te­gra­ti­on.

50

DOBER DAN, EVRO­PA

SKU­PNA VALUTA EU

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEB­NA IZDA­JA

SKU­PNI SIM­BO­LI EU

Popolnost, pove­zanost, enot­nost in mir

SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEBNA IZDAJA

51

DOBER DAN, EVROPA

ENGLISH SUMMARY We are opening an exciting new chapter ­ RWAN ­FOUÉRÉ, He­ad of E the Eu­ro­pe­an Com­mis­si­on De­le­gation in Slo­ve­nia

Foto: arhiv GV

Evro si želi vse več držav 1. MAJ 1998:

1. JUNIJ 1998:

1. JANUAR 1999: 1. JANUAR 2002:

1. JULIJ2002:

v evropsko gospodarsko in denarno unijo (EMU) vsto­pi 11 dr­žav ­članic Ev­rop­ske uni­je, ki iz­pol­nju­je­jo ma­as­tricht­ske kon­ver­genč­ne kri­te­ ri­je; zač­ne de­lo­va­ti Ev­rop­ska cen­tral­na ban­ka s se­ de­žem v Frank­fur­tu; ev­ro je uve­den kot knji­žni de­nar - na­ci­onal­ni de­nar osta­ja pla­čil­no sred­stvo; ce­ne so izra­že­ ne v ev­ru in na­ci­onal­ni ­valuti; uve­de­jo se bankov­ci in ko­van­ci ev­ra, ki po­ stopno za­me­nja­jo na­ci­onal­ne ­valute 12 dr­žav ­članic EMU: Av­s­tri­je, Bel­gi­je, Fin­ske, Fran­ci­je, Gr­či­je, Ir­ske, Ita­li­je, Lu­ksem­bur­ga, Nem­či­je, Ni­zo­zem­ske, Por­tu­gal­ske in Špa­ni­je; od­pra­vi­jo se na­ci­onal­ne ­valute ­članic EMU.

PRIPRAVILI: ALBINA KENDA IN BOJANA HU­ MAR DEKLEVA

za fran­co­sko in nem­ško pre­mo­gov­niš­tvo in je­klar­stvo z na­me­nom, da bi se v to nad­na­ci­onal­no or­ga­ni­za­ci­jo po­zne­je la­ hko vk­lju­či­le tu­di dru­ge dr­ža­ve. Na tej po­dla­gi so apri­la 1951 pod­pisali po­god­bo o usta­no­vi­tvi Ev­rop­ske sku­pno­sti za pre­ mog in je­klo, va­njo pa se je spr­va vk­lju­ či­lo ­šest ev­rop­skih dr­žav: Fran­ci­ja, Nem­ či­ja, Bel­gi­ja, Ita­li­ja, Lu­ksem­burg in Ni­zo­ zem­ska.

kro­gu raz­po­re­je­ni­mi na mo­dri po­dla­gi, je bi­la spr ­va za­sta­va Sve­t a Ev­ro­pe, le­t a 1986 pa je po­sta­la ura­dna ev­rop­ska za­sta­va. Šte­vi­lo ­zvezd ne pred­stav­lja šte­vi­la ­članic Uni­je, mar­več pri­spo­do­ bo za po­polnost (12 me­se­cev v le­tu, 12 apo­sto­lov ...). ­Krog, v ka­te­re­ga so raz­ po­r e­j e­n e zve­z de, pa po­m e­n i sim­b ol po­ve­zanosti in ne­raz­druž­ljivosti.

Ev­rop­ska za­sta­va

Oda ­r adosti, zad­nji sta­vek Be­et­ hov­no­ve De­ve­te sim­fo­ni­je, je po­sta­la ev­rop­ska hi­mna za­to, ker je hval­ni­ca enot­no­sti in mi­ru med dr­žav­lja­ni. Odo ­radosti je za hi­mno EU ev­rop­ski ­svet po­tr­dil že le­ta 1972, upo­rab­lja pa se od le­ta 1986. Ev­rop­ska hi­mna ne na­do­me­ šča dr­žav­nih hi­men po­sa­mič­nih dr­žav ­članic Uni­je. Ura­dno je ev­rop­ska hi­ mna ­brez be­se­di­la.

Za­sta­va z 12 zla­ti­mi zvez­da­mi, v

Dan Ev­ro­pe V spo­min na ob­ja­vo Sc­hu­ma­no­ve de­kla­ra­ci­je 9. ma­ja 1950, ki ve­lja za roj­ stvo zdajš­nje EU, se 9. maj pra­znu­je kot dan Ev­ro­pe. Le­ta 1950, pet let po dru­gi sve­tov­ni voj­ni, je ev­rop­sko ce­li­no za­je­la ta­ko ime­ no­va­na hla­dna voj­na, za­ra­di ide­olo­ške­ga in po­li­tič­ne­ga raz­ko­la med za­ho­dom in vz­ho­dom pa je gro­zil nov spo­pad med tra­di­ci­onal­ni­mi nas­prot­ni­ki, pred­vsem med Fran­ci­jo in Nem­či­jo. Ta­krat­ne­mu zu­na­nje­mu mi­ni­stru Fran­ci­je Ro­be­r tu Sc­hu­ma­nu in nem­ške­mu kan­cler­ju Ko­ nra­du Ade­na­uer­ju je Sc­hu­ma­nov sve­to­ va­lec in mi­rov­nik Je­an Mon­net (ki da­nes ve­lja za oče­t a no­ve Ev­ro­pe) pred­la­gal obli­ko­va­nje nad­na­ci­onal­ne sku­pno­sti v in­du­strij­skih pa­no­gah pre­mo­ga in je­kla, ki sta moč­no ­vplivali na vo­ja­ško moč dr­žav. Ta­ko je Ro­bert Sc­hu­man 9. ma­ja 1950 v zna­me­ni­ti Sc­hu­ma­no­vi de­kla­ra­ ci­ji pred­la­gal obli­ko­va­nje skup­ne­ga tr­ga

Ev­rop­ska hi­mna

Upo­ra­ba za­sta­ve in hi­mne EU v Slo­ve­ni­ji Po ured­bi slo­ven­ske vla­de o upo­ra­ bi ev­rop­ske za­sta­ve in hi­mne v Slo­ve­ ni­ji se za­sta­va EU ve­dno izobe­ša sku­ paj s slo­ven­sko, pri če­mer mo­ra ime­ti slo­ven­ska za­sta­v a čast­no me­sto. Hi­ mna EU se v Slo­ve­ni­ji ­igra ob spre­je­ mih z vo­ja­ški­mi čast­mi, ura­dnih obi­ skih pred­se­dni­ka ev­rop­ske ko­mi­si­je ali ev­rop­ske­ga par­la­men­t a, ob dne­vu Ev­ ro­pe ali dru­gih po­memb­nih pri­re­di­ tvah, po­ve­za­nih z EU. Zme­r aj se jo za­igra sku­paj s slo­ven­sko, pri če­mer se naj­prej za­igra slo­ven­ska hi­mna.

SKU­PNE POLITIKE EU

Za večjo bla­gi­njo in nap­re­dek Člani­c e EU ­s voje ci­lje sku­ša­jo ure­sni­či­ti v okvi­r u več sku­pnih po­li­tik. Naj­bolj raz­v­pi­ta iz­med ­njih je sku­pna kme­tij­ska po­li­ti­ka, ki ji pri­pa­ da kar po­lo­vi­co vsa­ko­let­ne­ga pro­ra­ču­na, fi­nanč­no pre­cej zah­tev­na pa je tu­di re­gi­onal­ na po­li­ti­ka.

• Po­li­ti­ke sku­pno­sti

Sku­pna kme­tij­ska po­li­ ti­ka (SKP): je fi­nanč­no naj­

zah­t ev­n ej­š a, saj Ev­r op­ska uni­ja za­njo na­me­nja pri­bli­ žno pol let­ne­ga pro­ra­ču­na, so­di pa v eno iz­med šti­rih po­li­tik iz usta­nov­ne rim­ske po­god­be. S to po­li­ti­ko že­li EU za­go­tav­lja­ti re­dno os­kr­bo z ži­vi­li po spre­jem­lji­vi ce­ni za po­rab­ni­ke in pri­mer­no živ­ ljenj­sko ra­ven za kme­te, zvi­ ša­ti sto­ril­nost v kme­tij­ski pri­ de­la­vi in sta­bi­li­zi­ra­ti kme­tij­ ske tr­ge. Naj­po­memb­nej­še orod­je te po­li­ti­ke so ne­po­sre­ dna pla­či­la kme­tom, ki so bi­ la do­slej ­vezana na ob­seg pro­ izvod­nje, re­for­ma te po­li­ti­ke pa uva­ja pro­izvo­dno ne­ve­za­ na pla­či­la. V okvi­ru sku­pne kme­tij­ske po­li­ti­ke se po­zor­ nost na­me­nja tu­di ce­lost­ne­

mu ra­zvo­ju po­de­že­lja, iz­bolj­ ša­nju ka­ko­vo­sti in va­ro­va­nju zdrav­ja ­živali. Re­gi­onal­na po­li­ti­ka: tu­ di ta so­di med šti­ri po­li­ti­ke iz rim­ske po­god­be, za­njo pa je Ev­rop­ska uni­ja do­slej na­me­ nja­la tre­tji­no pro­ra­ču­na. Nje­ na po­gla­vit­na ci­lja sta skla­den ra­zvoj ­vseh re­gij zno­traj Ev­ rop­ske uni­je in ena­ko­mer­na po­se­ljenost. Za zmanj­še­va­nje raz­lik v ra­zvitosti re­gij so na­ menje­ni struk­tur­ni skla­di, do te po­mo­či pa so upra­vi­če­ne re­gi­je z bru­to do­ma­čim pro­ izvo­dom, ki je niž­ji od 75 od­ stot­kov pov­preč­ja Ev­rop­ske uni­je. Ob vsto­pu Špa­ni­je, Por­ tu­gal­ske, Ir­ske in Gr­či­je, ki so bi­le v pri­merja­vi z dru­gi­mi člani­c a­m i EU rev­n ej­š e, je ­nastal ko­he­zij­ski ­sklad; iz nje­ ga so po­moč do­bi­va­le vse dr­ ža­ve, ne le ne­ka­te­re nje­ne re­ gi­je.

So­ci­al­na po­li­ti­ka in po­ li­ti­ka za­po­slo­va­nja: člani­ce

so se za­ve­za­le k us­kla­je­va­nju so­ci­al­ne po­li­ti­ke, ki do­lo­ča mi­ni­mal­ne stan­dar­de in pra­ vi­ce, v na­dalj­njem ob­se­gu pa so­ci­al­na po­li­ti­ka osta­ja v pri­ stoj­no­sti po­sa­mič­nih ­članic.

Člani­ce so se za­ve­za­le tu­di k de­jav­ni po­li­ti­ki za­po­slo­va­nja, ki naj pri­po­mo­re tu­di k pro­ž­ nej­še­mu tr­gu de­la. V okvi­ru te po­li­ti­ke po­sku­ša EU brez­ po­selnost zmanj­ša­ti s po­ve­ čanjem za­pos­lji­vo­sti pre­bi­val­ stva, po­spe­še­van­jem pod­jet­ niš­t va, ve­č a­njem pri­l a­g od­ ljivosti med pod­je­tji in za­po­ sle­ni­mi ter za­go­t av­ljanjem ena­kih mo­žno­sti za vse.

Po­li­ti­ka var­stva kon­ku­ ren­ce: ­njen po­gla­vit­ni ­cilj je

va­r o­v a­nje no­t ra­nje­g a tr­g a ­pred ome­je­van­jem kon­ku­ren­ ce ter spod­bu­ja­nje pra­ve kon­ ku­ren­ce. Za izva­ja­nje te po­li­ ti­ke je pri­s toj­n a ev­r op­ska ko­mi­si­ja, si­cer pa se po­li­ti­ka iz­va­ja na več po­droč­jih: pri pre­pre­če­va­nju za kon­ku­ren­ co ome­je­val­nih spo­ra­zu­mov med pod­je­tji, pri od­pra­vi dr­ žav­nih mo­no­po­lov, ­obenem pa tu­di ­prek nad­zo­ra nad dr­ žav­ni­mi po­mo­čmi.

Po­li­ti­ka var­stva po­rab­ni­ kov: je ­eden sku­pnih ci­ljev

Ev­rop­ske uni­je, ki si pri­za­de­va za bolj­šo ob­ve­ščenost in oza­ ve­ščenost po­rab­ni­kov, za­šči­to zdrav ­ja, var­nost izdel­kov in za­šči­to in­te­re­sov po­rab­ni­kov.

Po­l i­t i­k a na po­d roč­j u ­kulture: Ev­rop­ska uni­ja si

pri­za­de­va za spod­bu­ja­nje ra­ zno­likosti kul­tur, ob hkrat­ni kre­pi­tvi sku­pne kultur­ne de­ di­šči­ne. Ta po­li­ti­ka je usmer­ je­na k spod­bu­ja­nju uče­nja je­zi­kov, var­stvu ar­hi­tektur­ne de­d i­š či­n e ter sploš­n e­m u spod­b u­j a­n ju kultur­n e in umet­ni­ške us­tvar­jal­no­sti.

Po­l i­t i­k a na po­d roč­j u ­znanosti in ra­zi­sko­va­nja: v

okvi­ru li­zbon­ske stra­te­gi­je si EU pri­za­de­va, da bi do le­ta 2010 po­sta­la naj­bolj di­na­mič­ no, na zna­nju te­me­lje­če go­spo­ dar­stvo na sve­tu. Za­to naj bi člani­ce do ta­krat na­lo­žbe v ­znanost in ra­zvoj po­ve­ča­le na tri od­stot­ke svo­je­ga bru­to do­ ma­če­ga pro­izvo­da. Med ci­lji te po­li­ti­ke je ­obenem ust­va­ri­ti ev­ rop­sko ra­zi­sko­val­no ob­moč­je, ki bi po­ve­ča­lo mo­bil­nost med znan­stve­ni­ki in ra­zi­sko­val­ci.

• Iz­ključ­na pri­stoj­ nost EU Z vsto­pom v EU se dr­ža­ ve člani­ce od­re­če­jo de­lu ­svoje su­ve­renosti in jo pre­ne­se­jo na Uni­jo. Po pred­lo­gu no­ve ev­rop­ske usta­ve ima EU iz­

ključ­ne pri­stoj­no­sti na po­ droč­jih var­stva kon­ku­ren­ce, ca­rin­ske uni­je, sku­pne zu­na­ nje­tr­go­vin­ske po­li­ti­ke, de­nar­ ne po­li­ti­ke na evr­skem ob­ moč­ju, var­stva po­mor­sko bi­ olo­ških fon­dov in v ne­ka­te­rih pri­me­rih pri skle­pa­nju med­ na­r o­d nih spo­r a­z u­m ov. Na teh po­droč­jih dr­ža­ve člani­ce ne sme­j o spre­j e­m a­t i ­s voje last­ne za­ko­no­da­je.

• So­pri­stoj­nost dr­žav ­članic Po­droč­ja, na ka­te­rih so or­ga­ni EU in člani­ce so­pri­ stoj­ni, vk­lju­ču­je­jo no­tra­nji trg, kme­tij­sko in ­ribiško po­li­ ti­ko, tran­sport­no po­li­ti­ko, transev­rop­ska omrež­ja, ener­ gi­jo, ne­ka­te­ra po­droč­ja so­ci­ al­ne po­li­ti­ke, go­spo­dar­sko, so­ci­al­no in oze­melj­sko ko­he­ zi­jo, oko­lje, ne­ka­te­ra po­droč­ ja jav­ne­ga zdrav­s­tva, var­stvo po­t roš­n i­k ov ter po­d roč­j a svobo­de, var­no­sti in pra­vo­ sod­ja. Na teh po­droč­jih la­hko člani­ce spre­je­ma­jo ­svoje za­ ko­ne. Če pa se Ev­rop­ska uni­ ja od­lo­či za spre­je­tje us­tre­zne ev­rop­ske za­ko­no­da­je, ta nad­ vla­da nad ak­ti dr­žav ­članic.

TRI­JE STE­BRI DE­LO­VA­NJA EV­ROP­SKE UNI JE 1. ste­ber

Ev­rop­ska sku­pnost: Go­spo­dar­ska in de­nar­na uni­ja Sku­pni trg Ca­rin­ska uni­ja

2. ste­ber

Sku­pna zu­na­nja in var­ nost­na po­li­ti­ka

3. ste­ber

Pra­vo­sod­je in no­tra­nje za­ de­ve

• Na­če­lo sub­si­di­ar­ no­sti in pri­mar­no­ sti Pri raz­de­li­tvi pri­stoj­no­sti med Ev­rop­sko uni­jo in dr­ža­ va­mi člani­ca­mi Uni­ja de­lu­je po na­če­lu sub­si­di­ar­no­sti. To po­me­ni, da je de­jav­na ­zgolj ta­krat, ko la­hko ukre­pe za do­se­go izbra­nih ci­ljev iz­ve­de učin­ko­vi­te­je, kot bi to la­hko sto­ri­le dr­ža­ve člani­ce. Na­če­lo pri­mar­no­sti pra­va EU pa po­ me­ni, da pra­vi­la, ki so bi­la spre­je­ta na rav­ni EU, pre­vla­ da­jo nad pra­vi­li iz prav­nih re­dov dr­žav ­članic.

Pre­dic­ting the fu­tu­re ­with any ­certainty is a ­risky bu­si­ ness at the ­best of ti­mes. But ­very few ­would ­question the pre­dic­ti­on ­that the en­lar­ge­ ment of the Eu­ro­pe­an Uni­on on 1st May to in­c lu­d e ­twenty-fi­ve Mem­ber Sta­tes ­will ­send a ­powerful mes­sa­ge to Eu­ro­pe and to the ­world. The esta­blis­hment of a sin­ gle mar­ket co­ve­ring 450 mil­li­ on con­su­mers ­with its com­ mon ­regulatory ­framework for con­duc­ting bu­si­ness ope­ra­ti­ ons ­will pro­vi­de a ­strong in­cen­ ti­ve for en­han­ced in­vest­ments, ­particularly ­cross-bor­der bu­si­ ness agre­ements. En­lar­ge­ment ­will sti­mu­la­ te the Eu­ro­pe­an ­economy, cre­ ating new op­por­tu­ni­ti­es for all and pro­mo­ting the con­ver­gen­ ce of the ac­ce­ding sta­tes thro­ ugh in­vest­ments and in­cre­ased eco­no­mic ­activity. Slo­ve­nia is ­generally con­si­ de­r ed as the ­b est-pre­p a­r ed ­country ­among the ten ac­ce­ding Mem­ber Sta­tes. Slo­ve­nia has al­so ­used to ­best advan­ta­ge its ge­ograp­hi­cal po­si­ti­on and has a l­ong tra­di­ti­on in t­ erms of open­ ness as con­cerns tra­de ­policy. Slo­ve­nia is al­so the ide­al brid­ge ­between the Eu­ro­pe­an Uni­on and the emer­ging mar­kets of So­ uth Ea­stern Eu­ro­pe. Mo­re­over,

Foto: Barbara Reya

finance@finance-on.net

Le­ta 1985 je ta­krat­na Ev­rop­ska sku­pnost, zdajš­nja Ev­rop­ska uni­ja, 9. maj raz­gla­ si­la za dan Ev­ro­pe in ta­ko spre­je­la pr­ve­ga iz­med ­treh sku­pnih sim­bo­lov. Le­to po­zne­je je sku­pnost spre­je­la za svo­ja ura­dna sim­bo­la še za­sta­vo in hi­mno.

Slo­ve­nia as a ­long in­du­stri­al tra­ di­ti­on and the ­workforce is ­highly ­qualified, 15% of the ac­ ti­ve la­bo­ur for­ce has a ­university de­gree and 67% of the po­pu­la­ti­ on has com­ple­ted ­secondary edu­ca­ti­on, the ­knowledge of fo­ re­ign lan­gu­ages if abo­ve ave­ra­ge. So it has all the ­necessary at­tri­ bu­tes of a tra­de hub and a lo­gi­ stics ba­se. ­Last but not le­ast, the ove­rall ­quality of li­fe is ­high, as ­acknowledged by ­both lo­cals and ­expatriates. De­spi­te its ­small si­ze, Slo­ve­nia of­fers a ­very di­ver­se land­sca­pe, the ­short di­

stan­ces ­between pla­ces of in­te­ rest ma­ke ­everything ­easy to re­ ach. At the sa­me ti­me, Slo­ve­nia is fa­c ing, to­g et­h er ­w ith its ­twenty-fo­ur part­ner co­un­tri­es, so­me to­ugh chal­len­ges - not le­ ast ­that of en­han­ced ef­forts in im­ple­men­ting the com­mit­ments ta­ken by the Eu­ro­pe­an Uni­on Mem­ber Sta­tes at the Lis­bon Eu­ro­pe­an Co­un­cil in 2000. At the ­most re­cent Eu­ro­pe­ an Co­un­cil ­held on 25th and 26th ­March, the ­twenty-fi­ve He­ads of Sta­te and Go­vern­

ment r­ eviewed pro­gress in me­ eting the Lis­bon chal­len­ge. In fo­cus­sing on the ne­ed for su­ sta­ined ­growth and mo­re and bet­ter ­jobs, the Co­un­cil hig­ hligh­ted the im­por­tan­ce of in­ cre­ased com­pe­ti­ti­ve­ness and in­no­va­ti­on, ­particularly for the ­small and me­di­um-si­zed en­ter­ pri­ses. It al­so un­der­li­ned the ne­ed for Mem­ber Sta­tes to sti­ mu­la­te strengt­he­ned bu­si­ness in­vest­ment in Re­se­arch and De­ve­lop­ment, and put mo­re re­so­ur­ces in­to edu­ca­ti­on and tra­ining.

­This is a mes­sa­ge ­which is ­ articularly re­le­vant for Slo­ve­ p nia and one ­which it ­must ta­ke to he­art. The­re is an enor­mo­us po­ten­ti­al yet to be re­ali­sed for the ­small and me­di­um-si­zed en­ ter­pri­ses in the ­country. Sup­ port for ­this sec­tor is in­vest­ment in hu­man ca­pi­tal. It ­will gi­ve ­Slovene bu­si­ness ­that in­cre­ased com­pe­ti­ti­ve ed­ge ­which ­will ma­ ke all the dif­fe­ren­ce in the mo­re com­pe­ti­ti­ve en­vi­ron­ment of the en­lar­ged Eu­ro­pe­an Uni­on. ­S MEs are the bu­i l­d ing ­blocks of Eu­ro­pe's ­economy,

and ­they are cen­tral to Eu­ro­ pe's go­al of en­han­ced in­no­va­ti­ on and tech­no­lo­gi­cal de­ve­lop­ ment. ­This is why, as ­part of the Eu­ro­pe­an Uni­on's ­Sixth Re­se­arch ­Framework Pro­gram­ me (2003-2006) a to­tal of €2.2 bil­li­on ­will ­help ­SMEs over­co­ me the dif­fi­cul­ti­es in set­ting up and fi­nancing re­se­arch ac­ti­vi­ ti­es. The ef­fects of en­lar­ge­ment and the ­post-ac­ces­si­on pro­cess of the ­economy ­will ­very ­much de­pend on Slo­ve­nia it­self; on the ­capacity and spe­ed ­with ­which it can ­adapt to new en­ vi­ron­ment, as ­well as on the amo­unt of in­vest­ments - eit­her do­me­stic or fo­re­ign. ­Both are ­necessary for a hig­her le­vel of spen­ding on re­se­arch and de­ve­ lop­ment and ­thus ena­bling hig­ her ­growth and im­pro­ved com­ pe­ti­ti­ve­ness of the ­eco­nomy. Alt­ho­ugh Slo­ve­nia has a so­und e c o ­n o ­m i c b a ­s e a n d ­f or ward-lo­o king ­g rowth ­strategy, it s­ till ne­eds to ma­ke an ef­fort to at­tract mo­re fo­re­ign di­rect in­vest­ments. ­This was the ma­in mes­sa­ge ­from the con­ fe­ren­ce or­ga­ni­sed ­recently by the De­le­gation, to­get­her ­with ­TIPO and Fi­nan­ce. ­T his sup­p le­m ent is an ­excellent ini­ti­ati­ve in hig­hligh­ ting the ­many op­por­tu­ni­ti­es ahe­ad for Slo­ve­nia as it pre­pa­res to jo­i n in the ce­l e­b ra­t i­o ns ­marking the ­opening of new and ­exciting cha­pter in the ­history of Eu­ro­pe­an in­te­gra­ti­on.

52

DOBER DAN, ­EVROPA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • P ­ OSEBNA ­IZDAJA

Eagerly - and not ­fearfully into the European Union ­GÜNTER ­VERHEUGEN, Eu­ ro­pe­an Com­mis­si­oner for En­lar­ge­ment

On the 1st of May, the Eu­ ro­pe­an Uni­on ­will co­unt 10 new Mem­ber Sta­tes. The Eu­ro­pe­an en­lar­ge­ment ­will ra­ise the EUpo­pu­la­ti­on by 75 mil­li­on to so­ me 450 mil­li­on in­ha­bi­tants and ­will cre­ate the big­gest in­ter­nal mar­ket ­world-­wide. But re­du­ cing ­this pro­ject to me­re sta­ti­ stics do­esn't ­tell ­much. ­Actually, en­lar­ge­ment is abo­ut ­much mo­ re. I ­would ­even go as far as ­saying ­that the ­word "en­lar­ge­ ment" is mi­sle­ading. It sug­gests a com­pi­la­ti­on of ad­di­ti­onal sta­ tes who ­want to be­co­me mem­ bers of a ­club, ­while it is abo­ve all a po­li­ti­cal am­bi­ti­on, ba­sed on the sa­me vi­si­on and go­als as tho­se of the "fo­un­ding fat­hers" of Eu­ro­pe­an in­te­gra­ti­on. En­lar­ ge­ment is abo­ut ­extending pe­

Foto: Barbara Reya

finance@finance-on.net

ace, ­stability, ­democracy and ­prosperity, ­which the EU has so ­success­fully ­experienced, to the ­whole ­area ­between the Bal­tic Sea, the Adri­atic and the ­Black Sea. It is the­re­fo­re a key stra­te­gic pro­ject not ­only for the ac­ce­ding co­un­tri­es, but for the ­whole of Eu­ro­pe. Ne­ver be­fo­re ha­ve so ­many ac­ces­si­ons ta­ken pla­ce ­simul­taneously and ne­ver be­fo­ re ha­ve pre­pa­ra­ti­ons for ac­ces­si­ on in­vol­ved ­such a ­sweeping tran­sfor­ma­ti­on of the Can­di­da­

tes' Co­un­tri­es own eco­no­mi­es and so­ci­eti­es. And ne­ver be­fo­re, ac­ces­si­on was so ­well pre­pa­red as ­this ti­me. It was not be­fo­re 1989 ­that the Eu­ro­pe­an Uni­on got the ­unique chan­ce to put all ­this be­ h ind and to uni­ t e an ­artificially di­vi­ded con­ti­nent. The­re was no way t­ hat Eu­ro­pe co­uld let ­this ­opportunity ­pass. ­Solidarity vis-a-vis co­un­tri­es ­with sha­red hi­sto­ric and cul­tu­ ral ro­ots ma­de it im­pe­ra­ti­ve for

the EU mem­ber sta­tes to co­me to the as­si­stan­ce of the­ir ne­igh­ bo­u rs. Pe­a ce and ­stability ­would not ­only he­al the ­wounds ­that ­years of iso­la­ti­on and mi­ strust had in­flic­ted on Eu­ro­pe­ an so­ci­eti­es. Pe­ace and ­stability ­would al­so fu­el eco­no­mic de­ve­ lop­ment and ­would ­maximise ­prosperity for all. The of­fer of EU mem­ber­ ship to Cen­tral and Ea­stern Eu­ ro­pe­an co­un­tri­es was in­stru­ men­tal in ac­hi­eving the­se go­als. In or­der to be ­part of the EU ­f amily, re­s tr uc­t u­r ing of ­antiquated eco­no­mic and po­li­ ti­c al str uc­t u­r es was a ­prerequisite. The ac­ce­ding co­un­ tri­es ha­ve un­der­ta­ken enor­mo­ us ef­forts to suc­ce­ed in ­this gi­ gan­tic tran­sfor­ma­ti­on pro­cess. ­They ha­ve pri­va­ti­sed in­du­ stri­es and ­banks, li­be­ra­li­sed mar­kets and pri­ces, set up new ad­mi­ni­stra­ti­ons to en­su­re fa­ir com­pe­ti­ti­on and over­see mar­ket

ru­les. ­They ha­ve re­for­med the­ir ju­di­ci­al ­systems and ado­pted the com­p le­t e EU le­g al ­frame­work. The pre­sent en­lar­ge­ment was dri­ven by mo­ral for­ce, by po­li­ti­cal and stra­te­gic con­si­de­ ra­ti­ons. It was the EU's re­spon­ se, ­long over­due, to the tra­gic ­events of the 20th ­century. It was a bid for pe­ace tho­ugh in­te­ gra­ti­on, for ­stability thro­ugh un­der­stan­ding and co-ope­ra­ti­ on. ­This is why ­this en­lar­ge­ ment is ­truly "hi­sto­ric". ­However, ­this is not the end of the ­story. The EU ne­eds to de­ve­lop the in­te­gra­ti­on furt­her, to strengt­hen its in­sti­tu­ti­ons, to ­adapt its po­li­ci­es to the chal­len­ ges of the 21st century, ­among ­which, of co­ur­se, the ­fight aga­ inst fun­da­men­ta­lism and ter­ro­ rism ­dramatically ga­ined im­por­ tan­ce in the ­past ­weeks. ­This is ­absolutely cru­ci­al if Eu­ro­pe ­wants to be ­able to de­fend its in­te­rests ­with one vo­ice and not ­with a dis­so­nant cho­rus. We ne­ ed to strengt­hen ­what we ha­ve in com­mon to be ­able to co­pe ­with the new emer­ging pro­blems in the ­world. The­re­fo­re we ­will ­only ma­ke ­full use of the po­ten­ ti­al of­fe­red by en­lar­ge­ment ­when the Eu­ro­pe­an Uni­on, thro­ugh a Con­sti­tu­ti­on ­worthy of its new di­men­si­on and ­weight, ­will de­ ve­lop a ge­nu­ine fo­re­ign and ­security ­policy, as ­well as a ­strong ju­di­ci­al and po­li­ce co­ope­ ra­ti­on ­that are ne­eded to de­fend

our va­lu­es, our fre­edom and our ­security in ­today's ­world. ­Many pe­ople in­ve­sted ­years of de­di­ca­ted in­vol­ve­ment in the pro­cess. ­Every one of ­them de­ser­ ves re­co­gni­ti­on for the­ir con­tri­bu­ ti­ons to the ­fact ­that we are now ­eagerly - and not ­fearfully - ­awaiting the ac­ces­si­on day, but the­re are of co­ur­se too ­many of ­them to be li­ sted. But I am ­happy ­that one ­such man is go­ing to ­work ­very clo­se to me in the ­next se­ve­ral ­months. I ha­ve co­me to ­know Dr. Ja­nez Po­ toč­nik ­during the ac­ces­si­on ne­go­ ti­ati­ons ­during ­which he he­aded Slo­ve­nia's ne­go­ti­ating te­am. He is a ­hard­working man of gre­at po­li­ti­ cal and pro­fes­si­onal ­expertise and per­so­nal ­integrity. He ­will ­help me fa­ce the ­next big chal­len­ge in ­front of us: pro­jec­ting pe­ace, ­democracy and p­ rosperity b­ eyond our bor­ders to our new ne­igh­bo­urs in the e­ ast of Eu­ro­pe and in the ­nearby Me­ di­ter ­ra­ne­an re­gi­on un­der the ­newly de­si­gned "Eu­ro­pe­an Ne­igh­ bo­ur­ho­od ­Policy". We can ­only pro­sper if the ne­igh­bo­ur al­so pro­ spers re­ma­ins ­true. For ­this re­ ason, ne­it­her ­must a new di­vi­ding li­ne ­which co­uld ­split the con­ti­ nent be ­allowed to de­ve­lop ­along the Ea­stern bor­ders of the en­lar­ ged Uni­on. Nor do we ­want any ­such di­vi­ding li­ne ­along our So­ut­ hern bor­ders. T ­ hat li­es at the he­art of our de­sign. ­With ­this Eu­ro­pe­an ne­igh­bo­ur­ho­od ­policy, ­this ­ring of fri­e nds, Eu­r o­p e co­u ld lo­o k ­towards the fu­tu­re ­with gre­ater con­fi­den­ce.

Welcomes Slovenia to the EU and wishes success to it's business partners

Euro as soon as possible, lobbyists as few as possible BOJANA HUMAR DEKLEVA bojana.humar@finance-on.net

­Only 34 per­cent of Slo­ve­ni­an com­pa­ni­es be­li­eve ­that ­they are ­very ­ ell in­for­med ­with EU di­rec­ti­ves, ac­cor­ding to the ­poll ­with a re­pre­ w sen­ta­ti­ve sam­ple of 250 Slo­ve­ni­an com­pa­ni­es, com­mis­si­oned by the ­daily Fi­nan­ce. Ne­vert­he­less, com­pa­ni­es do not ­expect ma­jor pro­blems at do­ing bu­si­ness in the en­lar­ged EU. ­Among the mo­re pro­ble­ma­tic are­as ­they ha­ve po­in­ted out mar­ke­ting, sa­les, fi­nan­ce and en­vi­ron­ment pro­tec­ti­on. ­Surprisingly as ­much as 80 per­cent of the pol­led com­pa­ni­ es sta­ted ­that ­they ­would not ne­ed ­lobbyists in or­der to as­sert the­ir own in­te­rests in the EU. Mo­re ­than 50 per­cent of the pol­led com­pa­ni­es ­expect ea­si­er ac­cess to the EU mar­kets as ­well as ea­si­er ac­cess to che­ aper fi­nancing. ­They in­tend to al­lo­ca­te mo­re ­funds to R&D and ­expect ­lower ope­ra­ting ­cost. Slo­ve­ni­an com­pa­ni­es are ­very ent­hu­si­astic abo­ut the pos­si­ble ac­cess to struc­tu­ral ­funds. At the sa­me ti­me ­they are ­very ­much ­aware of the com­pe­ti­ti­on ­within the EU. All in all, as ­much as two ­thirds of the pol­led com­pa­ni­es ha­ve as­ses­sed ­that the­ir po­si­ti­on in the mar­ket ­will re­ma­in unc­han­ged ­after the en­lar­ge­ment. ­Last but not le­ast: Slo­ve­ni­an com­pa­ni­es are ­very ent­hu­si­astic abo­ut the eu­ro - ­nearly 70 per­cent of the pol­led com­pa­ni­es are of the opi­ni­on ­that Slo­ve­nia sho­uld in­tro­du­ce eu­ro as so­on as pos­si­ble.

ING Group head-office in Amsterdam

ZAVAROVANJE

BANČNIŠTVO

UPRAVLJANJE PREMOŽENJA

Slovenia will join the ERM II in the first group, by this autumn SUZANA KOS suzana.kos@finance-on.net

Slo­ve­nia's cen­tral ­bank go­ver­nor Mi­tja Ga­spa­ri has an­no­un­ced t­ hat ­most ­probably Slo­ve­nia ­will jo­in the ­Exchange Ra­te Mec­ha­nism II (ERM II) in the ­first gro­up to­get­her ­with Esto­nia, Lit­hu­ania, La­ tvia and ­Cyprus. Ac­cor­ding to edu­ca­ted fo­re­casts ­this is due to hap­pen in ­July, or by Se­ptem­ber at the la­test. Slo­ve­nia ­will jo­in the ERM II for a ­mandatory pe­ri­od of at le­ast two ­years, ­while at the end of the sum­mer 2006 the de­ci­si­on on the ado­pti­on of the sin­gle ­currency ­will be ma­de. Slo­ve­nia has ­already ful­fil­led ­three Ma­as­ tricht cri­te­ria (­long-­term in­te­rest ra­te, bud­get de­fi­cit and pu­blic ­debt). The ­country ­will ­strive to ac­hi­eve the ­exchange ra­te ­stability ­after it jo­ins the ERM II, ­while Slo­ve­nia's in­fla­ti­on is ­still too ­high. Slo­ ve­ni­an com­pa­ni­es, ­especially ­export-ori­en­ted ­ones, ha­ve ­long ago got ­used to do­ing bu­si­ness in eu­ro; al­so, the EUR-de­no­mi­na­ted lo­ans ­already ac­co­unt for mo­re ­than 60 per­cent of all lo­ans ra­ised by Slo­ ve­ni­an com­pa­ni­es. ­Exporters ha­ve ­drawn at­ten­ti­on to the ­fact ­that a ­quick ­fixation of the ­exchange ra­te on the ­back of a ­slowdown in the cut­ting ­down on in­fla­ti­on may ­weaken the­ir com­pe­ti­ti­ve ed­ge, at le­ast in the ­short run. As to Slo­ve­nia's pu­blic fi­nan­ce si­tu­ati­on, the Mi­ni­ster of Fi­nan­ce Du­šan Mra­mor has an­no­un­ced ­that Slo­ve­ nia ­will ba­lan­ce its bud­get re­ve­nu­es and ­expenditure by the end of 2008.

ING Regional Representative Office for Slovenia Genex Business Centre, A105 Vladimira Popovića 6 11070 Beograd Serbia and Montenegro tel: +381 11 311 26 11 fax: +381 11 311 26 36 e-mail: ing@ing.co.yu http://www.ing.com

52

DOBER DAN, ­EVROPA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • P ­ OSEBNA ­IZDAJA

Eagerly - and not ­fearfully into the European Union ­GÜNTER ­VERHEUGEN, Eu­ ro­pe­an Com­mis­si­oner for En­lar­ge­ment

On the 1st of May, the Eu­ ro­pe­an Uni­on ­will co­unt 10 new Mem­ber Sta­tes. The Eu­ro­pe­an en­lar­ge­ment ­will ra­ise the EUpo­pu­la­ti­on by 75 mil­li­on to so­ me 450 mil­li­on in­ha­bi­tants and ­will cre­ate the big­gest in­ter­nal mar­ket ­world-­wide. But re­du­ cing ­this pro­ject to me­re sta­ti­ stics do­esn't ­tell ­much. ­Actually, en­lar­ge­ment is abo­ut ­much mo­ re. I ­would ­even go as far as ­saying ­that the ­word "en­lar­ge­ ment" is mi­sle­ading. It sug­gests a com­pi­la­ti­on of ad­di­ti­onal sta­ tes who ­want to be­co­me mem­ bers of a ­club, ­while it is abo­ve all a po­li­ti­cal am­bi­ti­on, ba­sed on the sa­me vi­si­on and go­als as tho­se of the "fo­un­ding fat­hers" of Eu­ro­pe­an in­te­gra­ti­on. En­lar­ ge­ment is abo­ut ­extending pe­

Foto: Barbara Reya

finance@finance-on.net

ace, ­stability, ­democracy and ­prosperity, ­which the EU has so ­success­fully ­experienced, to the ­whole ­area ­between the Bal­tic Sea, the Adri­atic and the ­Black Sea. It is the­re­fo­re a key stra­te­gic pro­ject not ­only for the ac­ce­ding co­un­tri­es, but for the ­whole of Eu­ro­pe. Ne­ver be­fo­re ha­ve so ­many ac­ces­si­ons ta­ken pla­ce ­simul­taneously and ne­ver be­fo­ re ha­ve pre­pa­ra­ti­ons for ac­ces­si­ on in­vol­ved ­such a ­sweeping tran­sfor­ma­ti­on of the Can­di­da­

tes' Co­un­tri­es own eco­no­mi­es and so­ci­eti­es. And ne­ver be­fo­re, ac­ces­si­on was so ­well pre­pa­red as ­this ti­me. It was not be­fo­re 1989 ­that the Eu­ro­pe­an Uni­on got the ­unique chan­ce to put all ­this be­ h ind and to uni­ t e an ­artificially di­vi­ded con­ti­nent. The­re was no way t­ hat Eu­ro­pe co­uld let ­this ­opportunity ­pass. ­Solidarity vis-a-vis co­un­tri­es ­with sha­red hi­sto­ric and cul­tu­ ral ro­ots ma­de it im­pe­ra­ti­ve for

the EU mem­ber sta­tes to co­me to the as­si­stan­ce of the­ir ne­igh­ bo­u rs. Pe­a ce and ­stability ­would not ­only he­al the ­wounds ­that ­years of iso­la­ti­on and mi­ strust had in­flic­ted on Eu­ro­pe­ an so­ci­eti­es. Pe­ace and ­stability ­would al­so fu­el eco­no­mic de­ve­ lop­ment and ­would ­maximise ­prosperity for all. The of­fer of EU mem­ber­ ship to Cen­tral and Ea­stern Eu­ ro­pe­an co­un­tri­es was in­stru­ men­tal in ac­hi­eving the­se go­als. In or­der to be ­part of the EU ­f amily, re­s tr uc­t u­r ing of ­antiquated eco­no­mic and po­li­ ti­c al str uc­t u­r es was a ­prerequisite. The ac­ce­ding co­un­ tri­es ha­ve un­der­ta­ken enor­mo­ us ef­forts to suc­ce­ed in ­this gi­ gan­tic tran­sfor­ma­ti­on pro­cess. ­They ha­ve pri­va­ti­sed in­du­ stri­es and ­banks, li­be­ra­li­sed mar­kets and pri­ces, set up new ad­mi­ni­stra­ti­ons to en­su­re fa­ir com­pe­ti­ti­on and over­see mar­ket

ru­les. ­They ha­ve re­for­med the­ir ju­di­ci­al ­systems and ado­pted the com­p le­t e EU le­g al ­frame­work. The pre­sent en­lar­ge­ment was dri­ven by mo­ral for­ce, by po­li­ti­cal and stra­te­gic con­si­de­ ra­ti­ons. It was the EU's re­spon­ se, ­long over­due, to the tra­gic ­events of the 20th ­century. It was a bid for pe­ace tho­ugh in­te­ gra­ti­on, for ­stability thro­ugh un­der­stan­ding and co-ope­ra­ti­ on. ­This is why ­this en­lar­ge­ ment is ­truly "hi­sto­ric". ­However, ­this is not the end of the ­story. The EU ne­eds to de­ve­lop the in­te­gra­ti­on furt­her, to strengt­hen its in­sti­tu­ti­ons, to ­adapt its po­li­ci­es to the chal­len­ ges of the 21st century, ­among ­which, of co­ur­se, the ­fight aga­ inst fun­da­men­ta­lism and ter­ro­ rism ­dramatically ga­ined im­por­ tan­ce in the ­past ­weeks. ­This is ­absolutely cru­ci­al if Eu­ro­pe ­wants to be ­able to de­fend its in­te­rests ­with one vo­ice and not ­with a dis­so­nant cho­rus. We ne­ ed to strengt­hen ­what we ha­ve in com­mon to be ­able to co­pe ­with the new emer­ging pro­blems in the ­world. The­re­fo­re we ­will ­only ma­ke ­full use of the po­ten­ ti­al of­fe­red by en­lar­ge­ment ­when the Eu­ro­pe­an Uni­on, thro­ugh a Con­sti­tu­ti­on ­worthy of its new di­men­si­on and ­weight, ­will de­ ve­lop a ge­nu­ine fo­re­ign and ­security ­policy, as ­well as a ­strong ju­di­ci­al and po­li­ce co­ope­ ra­ti­on ­that are ne­eded to de­fend

our va­lu­es, our fre­edom and our ­security in ­today's ­world. ­Many pe­ople in­ve­sted ­years of de­di­ca­ted in­vol­ve­ment in the pro­cess. ­Every one of ­them de­ser­ ves re­co­gni­ti­on for the­ir con­tri­bu­ ti­ons to the ­fact ­that we are now ­eagerly - and not ­fearfully - ­awaiting the ac­ces­si­on day, but the­re are of co­ur­se too ­many of ­them to be li­ sted. But I am ­happy ­that one ­such man is go­ing to ­work ­very clo­se to me in the ­next se­ve­ral ­months. I ha­ve co­me to ­know Dr. Ja­nez Po­ toč­nik ­during the ac­ces­si­on ne­go­ ti­ati­ons ­during ­which he he­aded Slo­ve­nia's ne­go­ti­ating te­am. He is a ­hard­working man of gre­at po­li­ti­ cal and pro­fes­si­onal ­expertise and per­so­nal ­integrity. He ­will ­help me fa­ce the ­next big chal­len­ge in ­front of us: pro­jec­ting pe­ace, ­democracy and p­ rosperity b­ eyond our bor­ders to our new ne­igh­bo­urs in the e­ ast of Eu­ro­pe and in the ­nearby Me­ di­ter ­ra­ne­an re­gi­on un­der the ­newly de­si­gned "Eu­ro­pe­an Ne­igh­ bo­ur­ho­od ­Policy". We can ­only pro­sper if the ne­igh­bo­ur al­so pro­ spers re­ma­ins ­true. For ­this re­ ason, ne­it­her ­must a new di­vi­ding li­ne ­which co­uld ­split the con­ti­ nent be ­allowed to de­ve­lop ­along the Ea­stern bor­ders of the en­lar­ ged Uni­on. Nor do we ­want any ­such di­vi­ding li­ne ­along our So­ut­ hern bor­ders. T ­ hat li­es at the he­art of our de­sign. ­With ­this Eu­ro­pe­an ne­igh­bo­ur­ho­od ­policy, ­this ­ring of fri­e nds, Eu­r o­p e co­u ld lo­o k ­towards the fu­tu­re ­with gre­ater con­fi­den­ce.

Welcomes Slovenia to the EU and wishes success to it's business partners

Euro as soon as possible, lobbyists as few as possible BOJANA HUMAR DEKLEVA bojana.humar@finance-on.net

­Only 34 per­cent of Slo­ve­ni­an com­pa­ni­es be­li­eve ­that ­they are ­very ­ ell in­for­med ­with EU di­rec­ti­ves, ac­cor­ding to the ­poll ­with a re­pre­ w sen­ta­ti­ve sam­ple of 250 Slo­ve­ni­an com­pa­ni­es, com­mis­si­oned by the ­daily Fi­nan­ce. Ne­vert­he­less, com­pa­ni­es do not ­expect ma­jor pro­blems at do­ing bu­si­ness in the en­lar­ged EU. ­Among the mo­re pro­ble­ma­tic are­as ­they ha­ve po­in­ted out mar­ke­ting, sa­les, fi­nan­ce and en­vi­ron­ment pro­tec­ti­on. ­Surprisingly as ­much as 80 per­cent of the pol­led com­pa­ni­ es sta­ted ­that ­they ­would not ne­ed ­lobbyists in or­der to as­sert the­ir own in­te­rests in the EU. Mo­re ­than 50 per­cent of the pol­led com­pa­ni­es ­expect ea­si­er ac­cess to the EU mar­kets as ­well as ea­si­er ac­cess to che­ aper fi­nancing. ­They in­tend to al­lo­ca­te mo­re ­funds to R&D and ­expect ­lower ope­ra­ting ­cost. Slo­ve­ni­an com­pa­ni­es are ­very ent­hu­si­astic abo­ut the pos­si­ble ac­cess to struc­tu­ral ­funds. At the sa­me ti­me ­they are ­very ­much ­aware of the com­pe­ti­ti­on ­within the EU. All in all, as ­much as two ­thirds of the pol­led com­pa­ni­es ha­ve as­ses­sed ­that the­ir po­si­ti­on in the mar­ket ­will re­ma­in unc­han­ged ­after the en­lar­ge­ment. ­Last but not le­ast: Slo­ve­ni­an com­pa­ni­es are ­very ent­hu­si­astic abo­ut the eu­ro - ­nearly 70 per­cent of the pol­led com­pa­ni­es are of the opi­ni­on ­that Slo­ve­nia sho­uld in­tro­du­ce eu­ro as so­on as pos­si­ble.

ING Group head-office in Amsterdam

ZAVAROVANJE

BANČNIŠTVO

UPRAVLJANJE PREMOŽENJA

Slovenia will join the ERM II in the first group, by this autumn SUZANA KOS suzana.kos@finance-on.net

Slo­ve­nia's cen­tral ­bank go­ver­nor Mi­tja Ga­spa­ri has an­no­un­ced t­ hat ­most ­probably Slo­ve­nia ­will jo­in the ­Exchange Ra­te Mec­ha­nism II (ERM II) in the ­first gro­up to­get­her ­with Esto­nia, Lit­hu­ania, La­ tvia and ­Cyprus. Ac­cor­ding to edu­ca­ted fo­re­casts ­this is due to hap­pen in ­July, or by Se­ptem­ber at the la­test. Slo­ve­nia ­will jo­in the ERM II for a ­mandatory pe­ri­od of at le­ast two ­years, ­while at the end of the sum­mer 2006 the de­ci­si­on on the ado­pti­on of the sin­gle ­currency ­will be ma­de. Slo­ve­nia has ­already ful­fil­led ­three Ma­as­ tricht cri­te­ria (­long-­term in­te­rest ra­te, bud­get de­fi­cit and pu­blic ­debt). The ­country ­will ­strive to ac­hi­eve the ­exchange ra­te ­stability ­after it jo­ins the ERM II, ­while Slo­ve­nia's in­fla­ti­on is ­still too ­high. Slo­ ve­ni­an com­pa­ni­es, ­especially ­export-ori­en­ted ­ones, ha­ve ­long ago got ­used to do­ing bu­si­ness in eu­ro; al­so, the EUR-de­no­mi­na­ted lo­ans ­already ac­co­unt for mo­re ­than 60 per­cent of all lo­ans ra­ised by Slo­ ve­ni­an com­pa­ni­es. ­Exporters ha­ve ­drawn at­ten­ti­on to the ­fact ­that a ­quick ­fixation of the ­exchange ra­te on the ­back of a ­slowdown in the cut­ting ­down on in­fla­ti­on may ­weaken the­ir com­pe­ti­ti­ve ed­ge, at le­ast in the ­short run. As to Slo­ve­nia's pu­blic fi­nan­ce si­tu­ati­on, the Mi­ni­ster of Fi­nan­ce Du­šan Mra­mor has an­no­un­ced ­that Slo­ve­ nia ­will ba­lan­ce its bud­get re­ve­nu­es and ­expenditure by the end of 2008.

ING Regional Representative Office for Slovenia Genex Business Centre, A105 Vladimira Popovića 6 11070 Beograd Serbia and Montenegro tel: +381 11 311 26 11 fax: +381 11 311 26 36 e-mail: ing@ing.co.yu http://www.ing.com

54

DOBER DAN, ­EVROPA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • P ­ OSEBNA ­IZDAJA

55

DOBER DAN, ­EVROPA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • ­POSEBNA I­ZDAJA

­ERKKI ­LIIKANEN, Eu­ro­pe­an Com­mis­si­oner for En­ter­pri­ se and In­for­ma­ti­on ­Society

PASCAL LAMY, European Trade Commissioner

of Ac­ce­ding and Can­di­da­te co­un­tri­es, so the ­many ac­hi­ eve­ments sin­ce Ma­ri­bor be­ar ­w itness to ­strong com­m it­ ment of the si­gna­to­ri­es. ­Internally, Slo­ve­nia con­ ti­nu­es to ma­ke gre­at stri­des, not ­only ke­eping up w ­ ith the cur­ve, but in so­me ca­ses get­ ting ahe­ad of it. ­This is ­most ap­pa­rent in its ini­ti­ati­ves pro­ mo­ting en­tre­pre­ne­ur­ship in edu­ca­ti­on - ­where Slo­ve­nia is

­a lready ­t aking ba­s ic ide­a s abo­ut bu­si­ness and why it is im­por­tant in­to ­primary sc­ho­ ols, ­while ­much of the ­rest of the Uni­on is ­only now ­starting to de­ve­lop en­ter­pri­se ide­as for the ­secondary le­vel. ­Many ac­ ti­ons fo­cus on to­urism, en­co­ ura­g ing en­t re­p re­n e­u r­s hip ­within ru­ral as w ­ ell as ur­ban com­mu­ni­ti­es. The 2004 Char­ter im­ple­ 2 men­ta­ti­on re­port no­tes ­that

LS _S\Z`S [` edWV`\W hW^[]S baV\Wf\S

G9A6@A 6A 9AEBA63DE=;: HAL;> ;@ ABD7?7 yÂ„ÂŒÂ‰Â‰ÂˆÂŒÂ–ÂˆÂ‘ĂŞslhzpunꇭ’­Â’­êÂ™ĂŞÂ–Â’Â‡ÂˆÂ?’™„‘Â?Â˜ĂŞÂ?ĂŞÂ‡Â˜Â‘Â„Â?–Ž’ê yÂ„ÂŒÂ‰Â‰ÂˆÂŒÂ–ÂˆÂ‘ĂŞÂ ÂˆÂ‘Â—Â•Â„Â?ĂŞi„‘ŽêÂy iĂƒĂŞÂŒÂ‘ĂŞl™•’“–Ž’ê…„‘Ž’ê Â?Â„ĂŞÂ’Â…Â‘Â’Â™Â’ĂŞÂŒÂ‘ĂŞÂ•Â„Â?™’Â?ĂŞĂ‚liykĂƒĂŞÂ˜ÂŠÂ’Â‡Â‘Â’ĂŞÂ‰ÂŒÂ‘Â„Â‘Â†ÂŒÂ•Â„ĂŞÂ‘Â„ÂŽÂ˜Â“ĂŞ ÂŠÂ’Â–Â“Â’Â‡Â„Â•Â–ÂŽÂŒÂ‹ĂŞÂ™Â’Â?ÂŒÂ?ĂŞÂŒÂ‘ĂŞÂ’Â“Â•ÂˆÂ?ÂˆĂŞÂ‘Â„ĂŞÂ’Â–Â‘Â’Â™ÂŒĂŞÂ‰ÂŒÂ‘Â„Â‘:Â‘ÂˆÂŠÂ„ĂŞ Â?ÂˆÂ„Â–ÂŒÂ‘ÂŠÂ„ĂŞÂ?„êÂ?„Â?Â‹Â‘Â„ĂŞÂ—ÂˆÂ•ĂŞÂ–Â•ÂˆÂ‡Â‘Â?ÂˆĂŞÂ™ÂˆÂ?ÂŒÂŽÂ„ĂŞÂ“Â’Â‡Â?ˆ—Â?„­êu„Â?™ŒOÂ?„ê™–’—„¹ê ÂŽÂŒĂŞÂ?’ê“’‡Â?ˆ—Â?ÂˆĂŞÂ?Â„Â‹ÂŽÂ’ĂŞÂ“Â•ÂŒÂ‡Â’Â…ÂŒĂŞÂŒÂ?ĂŞÂ—ÂˆÂŠÂ„ĂŞÂ‘Â„Â–Â?’™„¹êÂ?ˆꢼª­ªªªêÂˆÂ™Â•Â’Â™ĂŞ Â?„ꇒ…’ê¼êÂ?ÂˆÂ—ĂŞÂŒÂ‘ĂŞÂ?ĂŞÂ•ÂˆÂ‰ÂˆÂ•ÂˆÂ‘:‘’êÂ?ˆ‡…„‘:Â‘Â’ĂŞÂŠÂŒÂ…Â?Â?ÂŒÂ™Â’ĂŞÂ’Â…Â•ÂˆÂ–Â—Â‘Â’ĂŞ Â?ÂˆÂ•Â’ĂŞĂ‚l|ypivyĂƒ­ê

ĂŞ

=6A1 w’‡Â?ˆ—Â?ÂˆĂŞÂ‘ÂˆĂŞÂ–Â?ÂˆĂŞÂŒÂ?ÂˆÂ—ÂŒĂŞÂ™Âˆ:ꎒ—ꥪªê–—„Â?‘’êÂ?„“’–Â?ˆ‘Œ‹­ê

finance@finance-on.net

The European enlarge­ ment which will occur on 1st May is an extraordinary achievement and arguably Europe's most important ev­ er. Its political, economic and cultural dimensions make it a true geopolitical project. The economic bene­ fits will be significant. The enlarged EU will be the world's largest trading bloc, encompassing 450 million citizens and accounting for 20 per cent of world trade. In becoming a member of the EU, Slovenia joins the European Union's common trade policy and its single voice in the World Trade Or­ ganisation. Through the EU's large network of inter­ national trade agreements, Slovenian exporters will have access to new markets. At the same time, the EU will protect Slovenian com­ panies from unfair trading practices. In the internal front, Slovenia will also ben­ efit from the internal mar­ ket's four freedoms of move­ ment (of people, goods, ser­ vices and capital) and its single set of administrative procedures, norms and stan­ dards applying across the 25 Member states. Finally, the various EU's solidarit y mechanisms will function as safety net for those at a disadvantaged position. All these benefits will be avail­ able to Slovenian business and citizens from May 1st, without any 'big bangs',

Notes: 1 Benc­hmar­king Slo­ve­nia: an eva­lu­ ati­on of Slo­ve­nia's com­pe­ti­ti­ve­ ness, ­strengths and ­weaknesses (­M inistry of Eco­n o­m ic Af­fa­i rs, 2000) 2 ­http://eu­ro­pa.eu.int/­comm/en­ ter­pri­se/en­ter­pri­se_­policy/char­ ter/­docs/sec_187_en.pdf 3 ­http://www.ebu­s i­n ess-­watch. org/

Geographical indi­ca­ti­on only for a hand­ful of Slovenian pro­ducts

Potica ­MARJETA ­BOGATAJ mar­je­ta.bo­ga­taj@fi­nan­ce-on.net

Slo­ve­ni­ans ta­ke gre­at pri­de in the­ir ­walnut po­ti­ca, smo­ked ham cal­ led kra­ťki pr­ťut, ­wooden ­ware of Rib­ ni­ca and num­ber of ot­her ­typically Slo­ve­ni­an pro­ducts, but are not ­extremely h ­ asty, to say the le­ast, to pa­tent a ge­ograp­hi­cal in­di­ca­ti­on for the­se ­typically Slo­ve­ni­an pro­ducts. The­re are ­plenty of pro­ducts in Slo­ve­ nia ­which ­would de­ser­ve to ­carry ge­ ograp­hi­cal in­di­ca­ti­on, we ­just ha­ve not ta­ken it so ­much to he­art as yet, ­says Vi­to Ha­zler of the ­Faculty of ­Arts at the Ljub­lja­na ­University.

Suha roba

sÂˆÂ—Â‘ÂŒĂŞÂ“Â•ÂŒÂ‹Â’Â‡ÂˆÂŽĂŞÂ“Â’Â‡Â?ˆ—Â?Â„ĂŞÂ‘ÂˆĂŞÂ–Â?ÂˆĂŞÂ“Â•ÂˆÂ–ÂˆÂŠÂ„Â—ÂŒꤪêÂ?ÂŒÂ?ÂŒÂ?Â’Â‘Â’Â™ĂŞÂˆÂ™Â•Â’Â™ Â’Â?Œ•’Â?Â„ĂŞÂ–ÂŽÂ˜Â“Â‘Â„ĂŞÂ…ÂŒÂ?„‘:Â‘Â„ĂŞÂ™Â–Â’Â—Â„ĂŞÂ‘ÂˆĂŞÂ–Â?ÂˆĂŞÂ“Â•ÂˆÂ–ÂˆÂŠÂ„Â—ÂŒꢧêÂ?ÂŒÂ?ÂŒÂ?Â’Â‘Â’Â™ĂŞÂˆÂ™Â•Â’Â™ê­

=3<1

ĂŞ

Foto: Arhiv GV

=<71

w•ˆ‡ˆÂ?’™„Â?Â‘Â„ĂŞÂŒÂ‘Â‡Â˜Â–Â—Â•ÂŒÂ?„¹ê—˜•ŒÂ?ˆÂ?¹êÂˆÂ‘ÂˆÂ•ÂŠÂˆÂ—Â–ÂŽÂ’ĂŞÂ—ÂˆÂ•ĂŞÂ’ÂŽÂ’Â?Â?ÂˆÂ™Â„Â•Â–Â—Â™ÂˆÂ‘Â’ĂŞÂŠÂ’Â–Â“Â’Â‡Â„Â•Â–Â—Â™Â’¹êê Š•„‡…ˆ‘ŒO—™’¹ê—•Š’™Œ‘„¹ê“•ˆ™’Â?‘ŒO—™’­ê

KraĹĄki prĹĄut Kozolec

6C> B 6I6 " @G6B 7:G < : G J G 6 C

Apartment rents in Ljubljana among the lowest dunja.turk@finance-on.net

mÂŒÂ‘Â„Â‘Â†ÂŒÂ•Â„Â—ÂŒĂŞÂ?ÂˆĂŞÂ?’Š’:ÂˆĂŞÂ™Â–ÂˆĂŞÂ™Â•Â–Â—ÂˆĂŞÂŠÂ’Â–Â“Â’Â‡Â„Â•Â–ÂŽÂˆĂŞÂ’Â“Â•ÂˆÂ?ˆ¹êŽ’—ê–’¹ Â‘Â„ĂŞÂ“Â•ÂŒÂ?ˆ•¹êŠ’–“’‡„•–Ž„ê™’Â?ÂŒÂ?„¹ê“•ˆ‡ˆÂ?’™„Â?Â‘ÂŒĂŞÂ–Â—Â•Â’Â?ÂŒ¹êÂ“Â•Â’Â†ÂˆÂ–Â‘Â„ĂŞÂ—ÂˆÂ‹Â‘ÂŒÂŽÂ„ĂŞ Œ—‡­ê

ĂŞ

since the negotiations for EU accession and the EU-Slovenia Europe Agree­ ment have allowed a smooth transition. Being member of the EU will put Slovenia in a better place to face the challenges stemming from globalisa­ tion. The large, competitive EU market fosters the emer­ gence of companies that can withstand global competi­ tion, it enables to resist ex­ ternal shocks and allows to influence economic and po­ litical developments in the rest of the world. Against this positive background, one might be concerned that Slovenian business and citizens will be somewhat lost when the de­ cision-making system shifts from well known Ljubljana to unknown and far away Brussels. This is certainly not the case. In matters of trade policy, like in most other EU policy areas, the role and input of industry and civil society is absolute­ ly fundamental. The Com­ mission actively seeks their views, both in informal and more structured set ups. Slo­ venian representatives have already participated in the EU's trade decision making system for a year now, with excellent results. There is no reason why this should change after May 1st. There­ fore, the real question is not so much if enlargement will work and if it will deliver its promises, but rather how can we - all together - make the enlarged EU punch its weight in the world.

DUNJA TURK

{Œ™’Â?–Ž„ꆭ꣪¹ê¥ªªªêsÂ?˜…Â?Â?„‘„ {ˆÂ?ˆ‰’‘ꪥꢤ¥êŒ¢ê¼ª¹ê‰„›ꪥꢤ¥êŒ¢êŒ¨ wlĂŞt„•Œ…’•¹ê Â„Š•ˆ…OŽ„ꆭ꨼¹ê¢ªªªêt„•Œ…’• {ˆÂ?ˆ‰’‘ꪢ꣣£ê¨¤ê¢ª¹ê‰„›ꪢ꣣£ê¨¤ê£ª lžÂ?„ŒÂ?ÂŽĂŞÂŒÂ‘Â‰Â’žÂ?ˆ„–Œ‘ŠĂ?•„Œ‰‰ˆŒ–ˆ‘žÂ?ˆ„–Œ‘Š­Â–ÂŒ ššš­Â•Â?žÂ–Â?­Â†Â’Â?

Foto: MiĹĄko Kranjec

yÂ„ÂŒÂ‰Â‰ÂˆÂŒÂ–ÂˆÂ‘ĂŞsÂˆÂ„Â–ÂŒÂ‘ÂŠĂŞÂ‡­Â’­Â’­¹ê{Œ™’Â?Â–ÂŽÂ„ĂŞÂ†ÂˆÂ–Â—Â„꣪¹ê¥ªªªêsÂ?˜…Â?Â?„‘„êê

}ˆ:ÂŒÂ‘Â–ÂŽÂŒĂŞÂ?Â„Â–ÂˆÂ…Â‘ÂŒĂŞÂ?Â„Â–Â—Â‘ÂŒÂŽĂŞÂ?Â’Â•Â„ĂŞÂ…ÂŒÂ—ÂŒĂŞÂ–Â?Â’Â™ÂˆÂ‘Â–ÂŽÂŒĂŞÂ‡Â•W„™Â?Â?„‘ê„Â?ÂŒ –Â?Â’Â™ÂˆÂ‘Â–ÂŽÂ„ĂŞÂ“Â•Â„Â™Â‘Â„ĂŞÂ’Â–ÂˆÂ…Â„­ê

ma­li­ti­es in one pla­ce is be­ing ­delayed due to pro­blems of co-ope­ra­ti­on ­with the lo­cal aut­ho­ri­ti­es and be­ca­use of ne­ eds to up­gra­de In­for­ma­ti­on ­Technology in­fra­struc­tu­re. Pe­er pres­su­re and the po­ li­ti­cal ­will to do as ­well as, if not bet­ter ­than ne­igh­bo­uring co­un­tri­es are key dri­vers of ­policy ac­ti­on. ­With its pi­vo­tal ge­o grap­h ic lo­c a­t i­o n, the ­e xample of Slo­v e­n ia is ­particularly im­por­tant to the en­lar­ge­ment pro­cess. In its ­cross-bor­der clu­ste­ring ini­ti­ ati­ves ­with Au­stria, su­sta­ined di­a lo­g ue ­w ith EU-ho­p e­f ul Cro­atia, and in at­trac­ting sub­ stan­ti­al de­le­ga­ti­ons ­from Bo­ snia and Her­ze­go­vi­na to in­ ter­na­ti­onal tra­de fa­irs in Ce­ lje, Slo­ve­nia's ef­forts are de­ mon­stra­ting the way ­forward to the ­whole re­gi­on.

Foto: AleĹĄ Beno

In Brus­sels, Ma­ri­bor is a ­symbol. It is the­re on 23rd ­April 2002 ­that thir­te­en Ac­ce­ ding and Can­di­da­te co­un­tri­es met to en­dor­se the Eu­ro­pe­an Char­ter for ­Small En­ter­pri­ses, gi­ving a cle­ar ­sign of the­ir de­ ter­mi­na­ti­on to ­open op­por­tu­ ni­t i­e s for the­r e ­j obs and ­g rowth thro­u gh in­c re­a sed com­pe­ti­ti­ve­ness. It is al­so a ­sign of Slo­ve­nia's own pro­ gress in pur­su­ing am­bi­ti­ous re­forms. The ­follow-up con­fe­ ren­ce in Tal­linn in 2003 to­ok the Char­ter pro­cess furt­her, and the mo­men­tum ­will be ap­pa­rent on 29-30 Ju­ne in Du­blin, ­when a ­third con­fe­ ren­ce ­will be ­held - for the ­first ti­me in the new ­context of an en­lar­ged Eu­ro­pe­an Uni­on.

Slo­ve­nia is a fron­trun­ner in clu­ste­ring and, ­after ha­ving ­s uccessfully la­u nc­h ed and strengt­he­ned its ­policy to de­ ve­lop in­du­stri­al clu­sters, is lin­king ­this ­activity ­with the vo­ca­ti­onal tra­ining ­system in or­der to ­fill the gap for cre­ati­ ve and ­flexible ­workers. Ot­her suc­ces­ses in­clu­de strengt­he­ning the sup­port en­ vi­ron­ment for en­tre­pre­ne­ur­ ship, for ­example by hel­ping to at­tract fo­re­ign in­vest­ment, ­which, ­after a dip in the la­te ni­ne­ti­es, has be­en re­co­ve­ring ­steadily as le­gi­sla­ti­on on ­land use by fo­re­igners was rol­led ­back and the ­increasingly bu­ si­ness-­friendly ­regulatory cli­ ma­te ­draws in­ve­stors ­back. ­Meanwhile, ac­cor­ding to the e-Bu­si­ness W@tch ­survey ­that was car­ri­ed out in No­ vem­ber 2003 ­across 26 EU, EEA and Ac­ce­ding Co­un­tri­ 3 es , com­pa­ni­es ­from Slo­ve­nia, Esto­nia and the ­Czech Re­pu­ blic are 'e-le­aders' ­among the new EU mem­bers. ­However the­re are ­still are­as ­where fa­ster ac­ti­on is ne­e ded. In Slo­v e­n ia, for ­example, im­ple­men­ta­ti­on of the one-­stop-­shop ­s ystem ­allowing new en­tre­pre­ne­urs to per­form all re­gi­stra­ti­on for­

Foto: Urban Ĺ tebljaj

fi­nan­ce@fi­nan­ce-on.net

The Eu­ro­pe­an Char­ter for ­ mall En­ter­pri­ses ­calls for ac­ S ti­on to sup­port and en­co­ura­ge ­small en­t er­pri­ses. Slo­ve­nia ­already had a di­stin­gu­ished re­cord in pro­mo­ting en­tre­pre­ ne­ur­ship be­fo­re Ma­ri­bor. In ­fact ­much of the ­methodology ens­hri­ned in the Char­ter had be­en put in pla­ce thro­ugh the ­country's own ini­ti­ati­ves. For in­stan­ce, the Mi­ni­ster for Eco­ no­mic Af­fa­irs, Dr. Tea Pe­trin, hig­hligh­ted the im­por­tan­ce of benc­hmar­king in a 2000 re­ port1. ­This was un­der­li­ned at the 2003 Tal­linn con­fe­ren­ce in a ­workshop ­that lo­oked at how com­pa­ri­sons ­across EU Mem­b er Sta­t es ­w ill ­d rive chan­g e, in­c re­a se spil­l o­v er ­between co­un­tri­es and fa­ci­li­ ta­te the ­exchange of ­best prac­ ti­ce. Benc­hmar­king is the ba­ sis of the Char­t er pro­c ess. ­H owever, ­t his re­m a­i ns a ­voluntary ­exercise on the ­part

Ljubljana, the capital of Slovenia, offers top bargains as to rents for apartments. Within the European Union of 25 Member States, lower rents may only be found in Prague and Bratislava. Thus, for a three-bedroom apartment in Ljubljana (cost of electricity, water etc. inclusive) you would pay USD830, in Prague the same type of apartment would cost USD480, while the rent in Bratislava would amount to USD470. On the other hand, the worst off are those who decide to rent an apartment in London - as they have to pay as much as 7.5 times higher rent. We have also made a comparison of apartment rents in several cities along the Slovenian borders with Austria and Italy. The rents for the comparable apartment in Graz (Austria) are by two thirds higher than in Maribor (Slove­ nia), while the rent for a similar apartment in Goriza (Italy) is lower in comparison with Koper (Slovenia). On the other hand, apartments in Trieste (Italy) are dearer than in Kop­ er (Slovenia). As to the rents for business premises along the Slove­ nian borders with Austria and Italy, Austria is less expen­ sive. Rents in Graz amount to EUR7 per sq.m. per month, while the rents in Maribor (dependent on the location) range from EUR9-EUR13 per sq.m. per month.

Foto: Bloomberg

No big bang, but great benefits for Slovenian companies

Foto: Bloomberg

Promotion of enterpre­ne­ur­ship - from Maribor to Dublin

This enlargement has clearly shown that Europe succeeds when it establish­

es a clear focus on key pri­ orities and sticks to them. But currently, the EU is try­

ing to address too many is­ sues and there is conse­ quently a compelling need

to put some order in our internal affairs. In terms of objectives, we need to concentrate on what our citizens demand: economic growth, greater competitiveness, solidarity, i.e. real, well paying jobs in Europe and closing the gap between the current and new Member States. We also need to ensure a safer Eu­ rope, both internally and externally. Finally, we must continue to promote sustain­ able development in our neighbourhood, as well as towards developing coun­ tries, thereby contributing to the harnessing of the nega­ tive effects of globalisation and as an element of peace and stability. This is parti­ cularly relevant for Slovenia, which holds the important border with the still troubled South East Europe.

54

DOBER DAN, ­EVROPA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • P ­ OSEBNA ­IZDAJA

55

DOBER DAN, ­EVROPA

­SOBOTA, 24. APRIL 2004 • ­POSEBNA I­ZDAJA

­ERKKI ­LIIKANEN, Eu­ro­pe­an Com­mis­si­oner for En­ter­pri­ se and In­for­ma­ti­on ­Society

PASCAL LAMY, European Trade Commissioner

of Ac­ce­ding and Can­di­da­te co­un­tri­es, so the ­many ac­hi­ eve­ments sin­ce Ma­ri­bor be­ar ­w itness to ­strong com­m it­ ment of the si­gna­to­ri­es. ­Internally, Slo­ve­nia con­ ti­nu­es to ma­ke gre­at stri­des, not ­only ke­eping up w ­ ith the cur­ve, but in so­me ca­ses get­ ting ahe­ad of it. ­This is ­most ap­pa­rent in its ini­ti­ati­ves pro­ mo­ting en­tre­pre­ne­ur­ship in edu­ca­ti­on - ­where Slo­ve­nia is

­a lready ­t aking ba­s ic ide­a s abo­ut bu­si­ness and why it is im­por­tant in­to ­primary sc­ho­ ols, ­while ­much of the ­rest of the Uni­on is ­only now ­starting to de­ve­lop en­ter­pri­se ide­as for the ­secondary le­vel. ­Many ac­ ti­ons fo­cus on to­urism, en­co­ ura­g ing en­t re­p re­n e­u r­s hip ­within ru­ral as w ­ ell as ur­ban com­mu­ni­ti­es. The 2004 Char­ter im­ple­ 2 men­ta­ti­on re­port no­tes ­that

LS _S\Z`S [` edWV`\W hW^[]S baV\Wf\S

G9A6@A 6A 9AEBA63DE=;: HAL;> ;@ ABD7?7 yÂ„ÂŒÂ‰Â‰ÂˆÂŒÂ–ÂˆÂ‘ĂŞslhzpunꇭ’­Â’­êÂ™ĂŞÂ–Â’Â‡ÂˆÂ?’™„‘Â?Â˜ĂŞÂ?ĂŞÂ‡Â˜Â‘Â„Â?–Ž’ê yÂ„ÂŒÂ‰Â‰ÂˆÂŒÂ–ÂˆÂ‘ĂŞÂ ÂˆÂ‘Â—Â•Â„Â?ĂŞi„‘ŽêÂy iĂƒĂŞÂŒÂ‘ĂŞl™•’“–Ž’ê…„‘Ž’ê Â?Â„ĂŞÂ’Â…Â‘Â’Â™Â’ĂŞÂŒÂ‘ĂŞÂ•Â„Â?™’Â?ĂŞĂ‚liykĂƒĂŞÂ˜ÂŠÂ’Â‡Â‘Â’ĂŞÂ‰ÂŒÂ‘Â„Â‘Â†ÂŒÂ•Â„ĂŞÂ‘Â„ÂŽÂ˜Â“ĂŞ ÂŠÂ’Â–Â“Â’Â‡Â„Â•Â–ÂŽÂŒÂ‹ĂŞÂ™Â’Â?ÂŒÂ?ĂŞÂŒÂ‘ĂŞÂ’Â“Â•ÂˆÂ?ÂˆĂŞÂ‘Â„ĂŞÂ’Â–Â‘Â’Â™ÂŒĂŞÂ‰ÂŒÂ‘Â„Â‘:Â‘ÂˆÂŠÂ„ĂŞ Â?ÂˆÂ„Â–ÂŒÂ‘ÂŠÂ„ĂŞÂ?„êÂ?„Â?Â‹Â‘Â„ĂŞÂ—ÂˆÂ•ĂŞÂ–Â•ÂˆÂ‡Â‘Â?ÂˆĂŞÂ™ÂˆÂ?ÂŒÂŽÂ„ĂŞÂ“Â’Â‡Â?ˆ—Â?„­êu„Â?™ŒOÂ?„ê™–’—„¹ê ÂŽÂŒĂŞÂ?’ê“’‡Â?ˆ—Â?ÂˆĂŞÂ?Â„Â‹ÂŽÂ’ĂŞÂ“Â•ÂŒÂ‡Â’Â…ÂŒĂŞÂŒÂ?ĂŞÂ—ÂˆÂŠÂ„ĂŞÂ‘Â„Â–Â?’™„¹êÂ?ˆꢼª­ªªªêÂˆÂ™Â•Â’Â™ĂŞ Â?„ꇒ…’ê¼êÂ?ÂˆÂ—ĂŞÂŒÂ‘ĂŞÂ?ĂŞÂ•ÂˆÂ‰ÂˆÂ•ÂˆÂ‘:‘’êÂ?ˆ‡…„‘:Â‘Â’ĂŞÂŠÂŒÂ…Â?Â?ÂŒÂ™Â’ĂŞÂ’Â…Â•ÂˆÂ–Â—Â‘Â’ĂŞ Â?ÂˆÂ•Â’ĂŞĂ‚l|ypivyĂƒ­ê

ĂŞ

=6A1 w’‡Â?ˆ—Â?ÂˆĂŞÂ‘ÂˆĂŞÂ–Â?ÂˆĂŞÂŒÂ?ÂˆÂ—ÂŒĂŞÂ™Âˆ:ꎒ—ꥪªê–—„Â?‘’êÂ?„“’–Â?ˆ‘Œ‹­ê

finance@finance-on.net

The European enlarge­ ment which will occur on 1st May is an extraordinary achievement and arguably Europe's most important ev­ er. Its political, economic and cultural dimensions make it a true geopolitical project. The economic bene­ fits will be significant. The enlarged EU will be the world's largest trading bloc, encompassing 450 million citizens and accounting for 20 per cent of world trade. In becoming a member of the EU, Slovenia joins the European Union's common trade policy and its single voice in the World Trade Or­ ganisation. Through the EU's large network of inter­ national trade agreements, Slovenian exporters will have access to new markets. At the same time, the EU will protect Slovenian com­ panies from unfair trading practices. In the internal front, Slovenia will also ben­ efit from the internal mar­ ket's four freedoms of move­ ment (of people, goods, ser­ vices and capital) and its single set of administrative procedures, norms and stan­ dards applying across the 25 Member states. Finally, the various EU's solidarit y mechanisms will function as safety net for those at a disadvantaged position. All these benefits will be avail­ able to Slovenian business and citizens from May 1st, without any 'big bangs',

Notes: 1 Benc­hmar­king Slo­ve­nia: an eva­lu­ ati­on of Slo­ve­nia's com­pe­ti­ti­ve­ ness, ­strengths and ­weaknesses (­M inistry of Eco­n o­m ic Af­fa­i rs, 2000) 2 ­http://eu­ro­pa.eu.int/­comm/en­ ter­pri­se/en­ter­pri­se_­policy/char­ ter/­docs/sec_187_en.pdf 3 ­http://www.ebu­s i­n ess-­watch. org/

Geographical indi­ca­ti­on only for a hand­ful of Slovenian pro­ducts

Potica ­MARJETA ­BOGATAJ mar­je­ta.bo­ga­taj@fi­nan­ce-on.net

Slo­ve­ni­ans ta­ke gre­at pri­de in the­ir ­walnut po­ti­ca, smo­ked ham cal­ led kra­ťki pr­ťut, ­wooden ­ware of Rib­ ni­ca and num­ber of ot­her ­typically Slo­ve­ni­an pro­ducts, but are not ­extremely h ­ asty, to say the le­ast, to pa­tent a ge­ograp­hi­cal in­di­ca­ti­on for the­se ­typically Slo­ve­ni­an pro­ducts. The­re are ­plenty of pro­ducts in Slo­ve­ nia ­which ­would de­ser­ve to ­carry ge­ ograp­hi­cal in­di­ca­ti­on, we ­just ha­ve not ta­ken it so ­much to he­art as yet, ­says Vi­to Ha­zler of the ­Faculty of ­Arts at the Ljub­lja­na ­University.

Suha roba

sÂˆÂ—Â‘ÂŒĂŞÂ“Â•ÂŒÂ‹Â’Â‡ÂˆÂŽĂŞÂ“Â’Â‡Â?ˆ—Â?Â„ĂŞÂ‘ÂˆĂŞÂ–Â?ÂˆĂŞÂ“Â•ÂˆÂ–ÂˆÂŠÂ„Â—ÂŒꤪêÂ?ÂŒÂ?ÂŒÂ?Â’Â‘Â’Â™ĂŞÂˆÂ™Â•Â’Â™ Â’Â?Œ•’Â?Â„ĂŞÂ–ÂŽÂ˜Â“Â‘Â„ĂŞÂ…ÂŒÂ?„‘:Â‘Â„ĂŞÂ™Â–Â’Â—Â„ĂŞÂ‘ÂˆĂŞÂ–Â?ÂˆĂŞÂ“Â•ÂˆÂ–ÂˆÂŠÂ„Â—ÂŒꢧêÂ?ÂŒÂ?ÂŒÂ?Â’Â‘Â’Â™ĂŞÂˆÂ™Â•Â’Â™ê­

=3<1

ĂŞ

Foto: Arhiv GV

=<71

w•ˆ‡ˆÂ?’™„Â?Â‘Â„ĂŞÂŒÂ‘Â‡Â˜Â–Â—Â•ÂŒÂ?„¹ê—˜•ŒÂ?ˆÂ?¹êÂˆÂ‘ÂˆÂ•ÂŠÂˆÂ—Â–ÂŽÂ’ĂŞÂ—ÂˆÂ•ĂŞÂ’ÂŽÂ’Â?Â?ÂˆÂ™Â„Â•Â–Â—Â™ÂˆÂ‘Â’ĂŞÂŠÂ’Â–Â“Â’Â‡Â„Â•Â–Â—Â™Â’¹êê Š•„‡…ˆ‘ŒO—™’¹ê—•Š’™Œ‘„¹ê“•ˆ™’Â?‘ŒO—™’­ê

KraĹĄki prĹĄut Kozolec

6C> B 6I6 " @G6B 7:G < : G J G 6 C

Apartment rents in Ljubljana among the lowest dunja.turk@finance-on.net

mÂŒÂ‘Â„Â‘Â†ÂŒÂ•Â„Â—ÂŒĂŞÂ?ÂˆĂŞÂ?’Š’:ÂˆĂŞÂ™Â–ÂˆĂŞÂ™Â•Â–Â—ÂˆĂŞÂŠÂ’Â–Â“Â’Â‡Â„Â•Â–ÂŽÂˆĂŞÂ’Â“Â•ÂˆÂ?ˆ¹êŽ’—ê–’¹ Â‘Â„ĂŞÂ“Â•ÂŒÂ?ˆ•¹êŠ’–“’‡„•–Ž„ê™’Â?ÂŒÂ?„¹ê“•ˆ‡ˆÂ?’™„Â?Â‘ÂŒĂŞÂ–Â—Â•Â’Â?ÂŒ¹êÂ“Â•Â’Â†ÂˆÂ–Â‘Â„ĂŞÂ—ÂˆÂ‹Â‘ÂŒÂŽÂ„ĂŞ Œ—‡­ê

ĂŞ

since the negotiations for EU accession and the EU-Slovenia Europe Agree­ ment have allowed a smooth transition. Being member of the EU will put Slovenia in a better place to face the challenges stemming from globalisa­ tion. The large, competitive EU market fosters the emer­ gence of companies that can withstand global competi­ tion, it enables to resist ex­ ternal shocks and allows to influence economic and po­ litical developments in the rest of the world. Against this positive background, one might be concerned that Slovenian business and citizens will be somewhat lost when the de­ cision-making system shifts from well known Ljubljana to unknown and far away Brussels. This is certainly not the case. In matters of trade policy, like in most other EU policy areas, the role and input of industry and civil society is absolute­ ly fundamental. The Com­ mission actively seeks their views, both in informal and more structured set ups. Slo­ venian representatives have already participated in the EU's trade decision making system for a year now, with excellent results. There is no reason why this should change after May 1st. There­ fore, the real question is not so much if enlargement will work and if it will deliver its promises, but rather how can we - all together - make the enlarged EU punch its weight in the world.

DUNJA TURK

{Œ™’Â?–Ž„ꆭ꣪¹ê¥ªªªêsÂ?˜…Â?Â?„‘„ {ˆÂ?ˆ‰’‘ꪥꢤ¥êŒ¢ê¼ª¹ê‰„›ꪥꢤ¥êŒ¢êŒ¨ wlĂŞt„•Œ…’•¹ê Â„Š•ˆ…OŽ„ꆭ꨼¹ê¢ªªªêt„•Œ…’• {ˆÂ?ˆ‰’‘ꪢ꣣£ê¨¤ê¢ª¹ê‰„›ꪢ꣣£ê¨¤ê£ª lžÂ?„ŒÂ?ÂŽĂŞÂŒÂ‘Â‰Â’žÂ?ˆ„–Œ‘ŠĂ?•„Œ‰‰ˆŒ–ˆ‘žÂ?ˆ„–Œ‘Š­Â–ÂŒ ššš­Â•Â?žÂ–Â?­Â†Â’Â?

Foto: MiĹĄko Kranjec

yÂ„ÂŒÂ‰Â‰ÂˆÂŒÂ–ÂˆÂ‘ĂŞsÂˆÂ„Â–ÂŒÂ‘ÂŠĂŞÂ‡­Â’­Â’­¹ê{Œ™’Â?Â–ÂŽÂ„ĂŞÂ†ÂˆÂ–Â—Â„꣪¹ê¥ªªªêsÂ?˜…Â?Â?„‘„êê

}ˆ:ÂŒÂ‘Â–ÂŽÂŒĂŞÂ?Â„Â–ÂˆÂ…Â‘ÂŒĂŞÂ?Â„Â–Â—Â‘ÂŒÂŽĂŞÂ?Â’Â•Â„ĂŞÂ…ÂŒÂ—ÂŒĂŞÂ–Â?Â’Â™ÂˆÂ‘Â–ÂŽÂŒĂŞÂ‡Â•W„™Â?Â?„‘ê„Â?ÂŒ –Â?Â’Â™ÂˆÂ‘Â–ÂŽÂ„ĂŞÂ“Â•Â„Â™Â‘Â„ĂŞÂ’Â–ÂˆÂ…Â„­ê

ma­li­ti­es in one pla­ce is be­ing ­delayed due to pro­blems of co-ope­ra­ti­on ­with the lo­cal aut­ho­ri­ti­es and be­ca­use of ne­ eds to up­gra­de In­for­ma­ti­on ­Technology in­fra­struc­tu­re. Pe­er pres­su­re and the po­ li­ti­cal ­will to do as ­well as, if not bet­ter ­than ne­igh­bo­uring co­un­tri­es are key dri­vers of ­policy ac­ti­on. ­With its pi­vo­tal ge­o grap­h ic lo­c a­t i­o n, the ­e xample of Slo­v e­n ia is ­particularly im­por­tant to the en­lar­ge­ment pro­cess. In its ­cross-bor­der clu­ste­ring ini­ti­ ati­ves ­with Au­stria, su­sta­ined di­a lo­g ue ­w ith EU-ho­p e­f ul Cro­atia, and in at­trac­ting sub­ stan­ti­al de­le­ga­ti­ons ­from Bo­ snia and Her­ze­go­vi­na to in­ ter­na­ti­onal tra­de fa­irs in Ce­ lje, Slo­ve­nia's ef­forts are de­ mon­stra­ting the way ­forward to the ­whole re­gi­on.

Foto: AleĹĄ Beno

In Brus­sels, Ma­ri­bor is a ­symbol. It is the­re on 23rd ­April 2002 ­that thir­te­en Ac­ce­ ding and Can­di­da­te co­un­tri­es met to en­dor­se the Eu­ro­pe­an Char­ter for ­Small En­ter­pri­ses, gi­ving a cle­ar ­sign of the­ir de­ ter­mi­na­ti­on to ­open op­por­tu­ ni­t i­e s for the­r e ­j obs and ­g rowth thro­u gh in­c re­a sed com­pe­ti­ti­ve­ness. It is al­so a ­sign of Slo­ve­nia's own pro­ gress in pur­su­ing am­bi­ti­ous re­forms. The ­follow-up con­fe­ ren­ce in Tal­linn in 2003 to­ok the Char­ter pro­cess furt­her, and the mo­men­tum ­will be ap­pa­rent on 29-30 Ju­ne in Du­blin, ­when a ­third con­fe­ ren­ce ­will be ­held - for the ­first ti­me in the new ­context of an en­lar­ged Eu­ro­pe­an Uni­on.

Slo­ve­nia is a fron­trun­ner in clu­ste­ring and, ­after ha­ving ­s uccessfully la­u nc­h ed and strengt­he­ned its ­policy to de­ ve­lop in­du­stri­al clu­sters, is lin­king ­this ­activity ­with the vo­ca­ti­onal tra­ining ­system in or­der to ­fill the gap for cre­ati­ ve and ­flexible ­workers. Ot­her suc­ces­ses in­clu­de strengt­he­ning the sup­port en­ vi­ron­ment for en­tre­pre­ne­ur­ ship, for ­example by hel­ping to at­tract fo­re­ign in­vest­ment, ­which, ­after a dip in the la­te ni­ne­ti­es, has be­en re­co­ve­ring ­steadily as le­gi­sla­ti­on on ­land use by fo­re­igners was rol­led ­back and the ­increasingly bu­ si­ness-­friendly ­regulatory cli­ ma­te ­draws in­ve­stors ­back. ­Meanwhile, ac­cor­ding to the e-Bu­si­ness W@tch ­survey ­that was car­ri­ed out in No­ vem­ber 2003 ­across 26 EU, EEA and Ac­ce­ding Co­un­tri­ 3 es , com­pa­ni­es ­from Slo­ve­nia, Esto­nia and the ­Czech Re­pu­ blic are 'e-le­aders' ­among the new EU mem­bers. ­However the­re are ­still are­as ­where fa­ster ac­ti­on is ne­e ded. In Slo­v e­n ia, for ­example, im­ple­men­ta­ti­on of the one-­stop-­shop ­s ystem ­allowing new en­tre­pre­ne­urs to per­form all re­gi­stra­ti­on for­

Foto: Urban Ĺ tebljaj

fi­nan­ce@fi­nan­ce-on.net

The Eu­ro­pe­an Char­ter for ­ mall En­ter­pri­ses ­calls for ac­ S ti­on to sup­port and en­co­ura­ge ­small en­t er­pri­ses. Slo­ve­nia ­already had a di­stin­gu­ished re­cord in pro­mo­ting en­tre­pre­ ne­ur­ship be­fo­re Ma­ri­bor. In ­fact ­much of the ­methodology ens­hri­ned in the Char­ter had be­en put in pla­ce thro­ugh the ­country's own ini­ti­ati­ves. For in­stan­ce, the Mi­ni­ster for Eco­ no­mic Af­fa­irs, Dr. Tea Pe­trin, hig­hligh­ted the im­por­tan­ce of benc­hmar­king in a 2000 re­ port1. ­This was un­der­li­ned at the 2003 Tal­linn con­fe­ren­ce in a ­workshop ­that lo­oked at how com­pa­ri­sons ­across EU Mem­b er Sta­t es ­w ill ­d rive chan­g e, in­c re­a se spil­l o­v er ­between co­un­tri­es and fa­ci­li­ ta­te the ­exchange of ­best prac­ ti­ce. Benc­hmar­king is the ba­ sis of the Char­t er pro­c ess. ­H owever, ­t his re­m a­i ns a ­voluntary ­exercise on the ­part

Ljubljana, the capital of Slovenia, offers top bargains as to rents for apartments. Within the European Union of 25 Member States, lower rents may only be found in Prague and Bratislava. Thus, for a three-bedroom apartment in Ljubljana (cost of electricity, water etc. inclusive) you would pay USD830, in Prague the same type of apartment would cost USD480, while the rent in Bratislava would amount to USD470. On the other hand, the worst off are those who decide to rent an apartment in London - as they have to pay as much as 7.5 times higher rent. We have also made a comparison of apartment rents in several cities along the Slovenian borders with Austria and Italy. The rents for the comparable apartment in Graz (Austria) are by two thirds higher than in Maribor (Slove­ nia), while the rent for a similar apartment in Goriza (Italy) is lower in comparison with Koper (Slovenia). On the other hand, apartments in Trieste (Italy) are dearer than in Kop­ er (Slovenia). As to the rents for business premises along the Slove­ nian borders with Austria and Italy, Austria is less expen­ sive. Rents in Graz amount to EUR7 per sq.m. per month, while the rents in Maribor (dependent on the location) range from EUR9-EUR13 per sq.m. per month.

Foto: Bloomberg

No big bang, but great benefits for Slovenian companies

Foto: Bloomberg

Promotion of enterpre­ne­ur­ship - from Maribor to Dublin

This enlargement has clearly shown that Europe succeeds when it establish­

es a clear focus on key pri­ orities and sticks to them. But currently, the EU is try­

ing to address too many is­ sues and there is conse­ quently a compelling need

to put some order in our internal affairs. In terms of objectives, we need to concentrate on what our citizens demand: economic growth, greater competitiveness, solidarity, i.e. real, well paying jobs in Europe and closing the gap between the current and new Member States. We also need to ensure a safer Eu­ rope, both internally and externally. Finally, we must continue to promote sustain­ able development in our neighbourhood, as well as towards developing coun­ tries, thereby contributing to the harnessing of the nega­ tive effects of globalisation and as an element of peace and stability. This is parti­ cularly relevant for Slovenia, which holds the important border with the still troubled South East Europe.

56

DOBER DAN, EVROPA

SOBOTA, 24. APRIL 2004 • POSEBNA IZDAJA

Slovenia is success­ ful in European R&D projects

Foto: Re

uters

States will have better ac­ cess to collaborative scien­ tific projects, cutting edge technology, other leading researchers and science cen­ tres in their fields and po­ tential commercial part­ ners. Access to FP6 funding is helping to stimulate inno­ vation and technological breakthroughs in Slovenia, by helping scientists to turn their ideas into market suc­ cesses. The EU can also benefit from Slovenia's long-stand­ ing tradition of excellence in research and innovation. Slovenia is a strong partner, with nearly 7000 research­ ers and a research budget of

PHILIPPE BUSQUIN, Euro­ pean Commissioner for Research finance@finance-on.net

Research and develop­ ment is one of the first Eu­ ropean Union policies where enlargement is al­ ready a reality. Slovenia has participated in the 6th F ramework Programme (FP6) since the very begin­ ning and on the same foot­ ing as current EU Member States. Slovenia is also in­ volved in the 6th Euratom F ramework Programme (2002-2006) and has previ­ ously participated in the 5th EU (FP5) and Euratom Framework Programmes (1998-2002). So far, Slovenia has scored well in the first calls

for FP6, with 840 Slovenian participants among the sub­ mitted proposals. Clearly, Slovenian scientists are en­ thusiastic about forging new links with researchers in the current EU Member States and in other acceding countries. These programmes have helped to fund a series of research projects in Slove­ nia. The opportunity for Slo­ venia, and other Accession and Candidate Countries, to participate in these pro­ grammes before actually be­ coming members has also helped to integrate them in­ to EU political and deci­ sion-making processes and make EU policies even more transparent at an early stage. Enlargement is also en­ suring that new Member

More FDI and domes­ tic mergers, but not new quotations abroad ANDRAŽ GRAHEK, PETRA SOVDAT finance@finance-on.net

According to experiences from previous EU enlargements, Slovenia may expect a growth in FDI upon its accession to the EU, as was the case in Portugal, Spain and Austria. The growth was more pronounced in less developed countries. The majori­ ty of investments will take form of domestic and foreign mergers. According to experts, an increase in FDI is expected in those sectors which have not yet been privatised. It is necessary that Slovenia attracts higher value added FDI in the service sector, education, R&D. Slovenia's membership in the EU is not expected to encour­ age Slovenian companies to list their shares in foreign stock exchanges, mostly on account of high quotation costs. As to the situation in the Slovenian capital market, further reallocation of savings from banks into securities, especially mutual funds is expected.

Priloga Dober dan, Evropa je namenjena tudi tuji poslovni in splošni javnosti v Sloveniji in na tujem, zato je del vsebine preveden v angleški jezik. Uredništvo

€284 million, accounting for 1.52% of its gross domes­ tic product (GDP). It is spending the most on re­ search out of the acceding countries. Although this percentage is lower that the EU average, it is still higher than certain Member States. Participation in pro­ grammes such as FP6 is helping to encourage Slove­ nian small and medi­ um-sized enterprises (SMEs) to contribute to Net­ works of Excellence in sci­ entific research. These net­ works will help foster co-op­ eration and long-term net­ works between Slovenian and EU research teams.

FP6 also includes provi­ sions to promote research­ ers' careers and mobility. Slovenian researchers can receive training in the EU and then return home, thus strengthen­i ng the region's human resources potential. Both young and experi­ enced researchers from the EU can also spend time in Slovenian laboratories. But FP6 is just a tool, although very important, to help build a true European Research Area, an internal market for science and knowledge. Slovenia will benefit greatly through its integration in the Framework Programme and development

of the European Research Area (ERA). Continued ef­ forts to reform and imple­ ment further R&D activities in Slovenia are helping to grow both the country's sci­ ence sector and its economy. FP6 is also an important building block in the drive to boost research investment to 3 per cent of GDP by 2010. This target was set at the Barcelona Council, where EU heads of State and Gov­ ernment formally committed to increase the EU's R&D investment. This commit­ ment should be linked to an increase in the level of busi­ ness funding by two thirds of the total investment.

POSPE©ITE RAST SVOJEGA POSLOVANJA S POMO»JO INOVACIJE. PRIDITE NA SAP FORUM 2004, KI BO 19. IN 20. MAJA NA BLEDU. IZVEDELI BOSTE, KAKO SO NA©E STRANKE LAHKO USPE©NE TUDI V EU! Kako lahko vaše podjetje zmanjša skupne stroške lastništva (TCO)? Poveča donosnost naložb? Integrira aplikacije in poenostavi delo zaposlenih? Odgovore na ta in mnoga druga vprašanja boste dobili na SAP-jevi poslovni konferenci v Sloveniji SAP FORUM 2004. SAP-jevi strokovnjaki, analitiki in uporabniki vam bodo na enem mestu lahko pokazali, kako se spopadati z nepričakovanimi spremembami, kako čim bolje izkoristiti vaše investicije in kako v vsakem trenutku oblikovati informacijsko podporo za nove poslovne procese. Ne zamudite priložnosti, da spoznate in izveste odgovore, ki jih že dolgo iščete. Gostili vas bodo SAP in partnerji. Rezervirajte si svoj sedež in se prijavite še danes. Prihranite.

PRIJAVA IN INFORMACIJE: WWW.SAP.SI ALI POKLI»ITE NA 01/5881 255.

Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.