Revija Gost 07 by Dejan P.

HoReCa

REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

ŠTEVILKA 02 l POLETJE 2015

HIGIENA:

Kateri higienski izpiti so za hotele in restavracije najtrši oreh?

JEUNES RESTAURATEURS D'EUROPE:

Talent in strast z roko v roki

Andrej Prebil, Sava Turizem, d. d. Slovenija je aktivna, zdrava in zelena dežela

2014

ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE HORECA REVIJA

www.revijagost.si

Odgovorni urednik: Jaka Lucu

Uredniški svet revije: Bogdan Lipovšek Marko Zajc, Vinski inštitut Oblikovna urednica: Maja Volk Fotodokumentacija: Iza Petek Funduk Lektoriranje in korektura: Finance Poslovni vodja: Monika Klinar telefon: 01 30 91 480 e-pošta: monika.klinar@finance.si Oglasno trženje: telefon: 01 30 91 590 e-pošta: oglasi@finance.si Tisk: Tiskarna Pleško, d. o. o. Natisnili smo: 8.000 izvodov Izdal in založil: Časnik Finance, d. o. o. Bleiweisova 3, 1000 Ljubljana telefon: 01 30 91 500, faks: 01 30 91 515 e-pošta: gost@finance.si Direktor in glavni urednik vseh edicij Časnika Finance, d. o. o.: Peter Frankl

GOST je revija za strokovno javnost panoge HoReCa. Prejemniki revije so vodje gostiln, restavracij, barov, bifejev, hotelov, zdravilišč; vodje različnih področij v hotelih, zdraviliščih ter predstavniki iz oskrbovalne verige panoge HoReCa. Revija GOST je brezplačna in izhaja štirikrat na leto. Prihodnja številka izide 24. septembra 2015. Za brezplačni izvod revije GOST pišite na: narocnine@finance.si Fotografija na naslovnici: Jure Murko

Gremo mi po svoje Se bo kaj spremenilo? Se morda že spreminja in tega ne opazimo zelo močno, ker smo sredi spremembe? Po več kot petih letih gospodarske krize – obzorje se menda končno jasni in to je vsekakor odlično znamenje – je jasno, da je vse več ljudi nehalo računati na državo in njene razcepljene razvojne strategije, tudi na njena sredstva in celo na njeno razumevanje potreb podjetnih. Tudi to je odlično znamenje, čakanje na državo namreč človeka spravi v zakrnelost in otopelost. V tem času, ki ga je bilo razmeroma zahtevno prebroditi, so najlaže preživeli in se celo razvili tisti, ki so že prej računali sami nase, na kakovost izdelkov in storitev ter na pošten odnos do sebe, porabnikov in narave. Po Sloveniji so se na primer razcvetele slaščičarne, ki ljudem ponujajo stoodstotno naravni sladoled. Ta ima za vse dve veliki prednosti. Za tiste, ki nimajo alergij, je dodaten vir vitaminov, za tiste z alergijami, denimo na laktozo, je vir vitaminov in preprostega, tihega zadovoljstva. V slovenskem turizmu je položaj optimističen in dramatičen hkrati. Dramatičen zato, ker DUTB očitno ne bo podprla prestrukturiranja Save, d.d., lastnika največjega slovenskega turističnega podjetja Sava Turizem d.d., čeprav ta posluje stabilno. Optimističen zato, ker je razvoj visokokakovostne turistične industrije odločilnega pomena za dolgoročno stabilnost slovenskega gospodarstva. Turizem namreč preprosto imamo, in ker imamo tudi vse naravne možnosti za to, ga lahko gojimo na najvišji kakovostni ravni. Slovenski hostli so bili izbrani za najboljše na svetu, po ocenah gostov so urejeni lepše in osebje bolje usposobljeno kot na primer v Singapurju ali Švici. Torej v državah, po katerih bi se mnogi želeli zgledovati, se z njimi primerjati, posnemati njihovo urejenost. In ker je razvoj tehnologije v zadnjih letih skokovit, se mu morajo prilagajati tudi hotelirji, veliki hoteli in družinski hoteli. Da visoka ali pametna tehnologija, kot ji zelo radi rečemo, na velika vrata vstopa v turizem, je mogoče razbrati tudi iz podatka, da je več kot tretjina start-upov v ljubljanskem pospeševalniku ABC v BTC Cityju usmerjena v izdelavo aplikacij za turizem, še posebej velika je osredotočenost na izboljšavo poslovnih procesov v hotelih. Da so pogoji poslovanja znani, kakšno je gospodarsko okolje, tudi, birokracija ... marsikaj bi lahko našteval, kaj vse ni v redu, je v intervjuju povedal Matjaž Zorman, ki je z ženo Sabrino ustvaril blagovno znamko Palmieri (nosi njeno družinsko ime).

Aleš Beno

GOST REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Da visoka ali pametna tehnologija, kot ji zelo radi rečemo, na velika vrata vstopa v turizem, je mogoče razbrati tudi iz podatka, da je več kot tretjina start-upov v ljubljanskem pospeševalniku ABC v BTC Cityju usmerjena v izdelavo aplikacij za hotele. Jaka Lucu, urednik »Gotovo pa vem nekaj: če ti uspe v Sloveniji, ti uspe kjerkoli na svetu, ker nikjer na svetu ni toliko ovir na poti kot prav v domačem okolju,« je še dejal Zorman, ki refošk z belimi tartufi ponuja tudi na platformi za zbiranje dodatnega kapitala IndieGoGo. A bolj kot dodatni kapital Zorman na IndieGoGo ustvarja promocijo. »Ne gre za iskanje kapitala, bolj gre za kakovostno tržno analizo in predvsem za to, da nas najdejo lovci na nove produkte in tako najdemo distribucijske kanale za v svet. Od kampanje pričakujem predvsem spoznanje, ali je izdelek pravi za svetovni trg. Moj cilj je prodati prvih tisoč steklenic.« Združenje Jeunes Restaurateurs d'Europe (JRE) je leta 1974 v Parizu ustanovil in zagnal Jacques Marnier-Lapostolle. Po štirih desetletjih je JRE ena najprepoznavnejših blagovnih znamk vrhunskih restavracij v 13 evropskih državah. V njenem okviru deluje že več kot 340 restavracij z mladimi mojstri kulinarike, ki danes, morda bolj kot kdaj prej, uresničujejo cilj, ki je bil postavljen ob ustanovitvi združenja. Združitev talenta in strasti. To pa je mogoče doseči le s spoštovanjem lokalne tradicije v povezavi z najvišjo ravnijo kulinaričnega profesionalizma. Pod okrilje JRE v Sloveniji sodijo restavracija Brioni v Kranju, restavracija DAM Nova Gorica, Ošterija Debeluh Brežice, Hiša Franko Kobarid, gostilna Mahorčič v Rodiku, restavracija Pavus Laško, restavracija Pikol Nova Gorica, gostilna Pri Danilu z Reteč pri Škofji Loki, gostilna Pri Lojzetu Zemono, gostilna Rajh v Murski Soboti, gostilna Rakar Trebnje in restavracija Rizibizi v Portorožu. Tudi o tem pišemo v junijski številki Gosta.

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

ANDREJ PREBIL, PREDSEDNIK UPRAVE SAVe TURIZma, D. D.

Slovenija ima vse možnosti za razvoj nišnega turizma z visoko dodano vrednostjo Težava Slovenije ostaja premajhna prepoznavnost, a možnosti za razvoj turizma so velikanske. Andrej Prebil je od oktobra 2011 predsednik uprave Save Turizma, d. d. Pred tem je v okviru turistične dejavnosti družbe ACH svetoval na področju strateških financ in kontrolinga ter vodil tudi hotel Lev. Od decembra 2014 je član sveta agencije SPIRIT. Je tudi predsednik Turistično gostinske zbornice Slovenije.

Kako je na evropskem oziroma svetovnem turističnem trgu trenutno umeščena Slovenija?

Jure Makovec

Številni najuglednejši popotniški vodniki in specializirani mediji Slovenijo vsako leto uvrščajo med najprivlačnejše turistične destinacije. Narava je naši deželi podarila izjemna bogastva in geografsko pestrost. Alpski svet, severovzhodna hribovja in nižine, kraški svet ter slovenska obala – na teh štirih svetovih gradi Slovenija svojo

prepoznavnost in položaj aktivne, zelene in zdrave dežele. V skladu s položajem Slovenije turistični ponudniki (so)ustvarjamo turistične produkte in doživetja. Slovenija ponuja številne možnosti aktivnega oddiha na prostem, inovativne in trajnostno naravnane turistične produkte ter kar 15 naravnih zdravilišč, ki svojo ponudbo oblikujejo na podlagi termomineralnih voda, ki so priznani naravni zdravilni dejavniki. Težava, kot jo vidimo turistični ponudniki, je premajhna prepoznavnost Slovenije. Ko enkrat gostje odkrijejo Slovenijo, se radi vračajo. Samo povedati jim moramo, da smo na zemljevidu Evrope in kaj vse enkratnega ponujamo. Več je treba narediti pri državni promociji, letalskih povezavah in vizumski politiki. Na vseh teh področjih nas tekmeci močno prehitevajo.

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Katere so konkurenčne prednosti Slovenije, na katerih lahko gradi?

Slovenija privablja iskalce naravnih lepot z vsega sveta, številni turistični ponudniki so prepoznali priložnost v oblikovanju inovativnih turističnih produktov v skladu z najnovejšimi turističnimi smernicami. Segment z visoko dodano vrednostjo in precejšnjimi multiplikativnimi učinki ter velikim potencialom je kongresna dejavnost. Slovenijo je treba umestiti na zemljevid mednarodnih kongresnih destinacij. Kot rečeno, premoremo izjemno bogastvo raznovrstnih naravnih zdravilnih dejavnikov, ki so v kombinaciji z naravnim okoljem odličen temelj za razvoj vrhunskih zdraviliških in sprostitvenih programov. Velik potencial in priložnost je v nadgradnji slovenskega zdravstvenega in medicinsko-velneškega turizma. Trajnostni turizem v zadnjih nekaj letih pridobiva pomen in se aktivno razvija.

Kako se Sava Turizem, d. d., kot največje slovensko turistično podjetje, pozicionira na slovenskem trgu?

Ob že uveljavljenem počitniškem turizmu v hotelih, apartmajih in kampih, kjer se osredotočamo na družine, pare in seniorje, so pomemben del celostne turistične ponudbe Save Turizma še kongresni, zdravstveni, medicinsko-velneški turizem in golf. Domači gostje v skupini Sava Hotels & Resorts letno ustvarijo slabih 40 odstotkov vseh prenoči-

Prvi v Sloveniji smo razvili produkt glamuroznega kampiranja.

tev. Pri tem največji delež pomenijo terme in zdravilišča, tu domači gostje ustvarijo v povprečju več kot 50 odstotkov vseh prenočitev. So naši tradicionalni in zvesti gostje, ki že dolga leta obiskujejo naše terme in zdravilišča, saj so zdravilne učinkovine naših voda že od nekdaj motiv za oddih Slovencev na naših destinacijah. Na Bledu je sestava drugačna, kar 95 odstotkov je tujih gostov. Vsaka od šestih destinacij je edinstvena in razvija svojo specifično in razpoznavno ponudbo. Bled obiskujejo iskalci naravnih lepot in športni izzivalci, poslovni turisti ter ljubitelji vrhunske kulinarike. Prvi v Sloveniji smo razvili produkt glamuroznega kampiranja. Terme 3000 – Moravske Toplice so na podlagi raznolikosti ponudbe priljubljene pri vseh generacijah, Radenci imajo več kot 130-letno zdraviliško tradicijo učinkovitega zdravljenja srčno-žilnih bolezni. Terme Banovci s svojo majhnostjo nagovarjajo predvsem družine z majhnimi otroki, Lendava pa je priljubljena predvsem med aktivnimi seniorji in tistimi, ki želijo okrepiti svoje zdravje. Terme Ptuj so aktivna destinacija s široko medicinsko-velneško ponudbo, kjer razvijamo nove koncepte oddiha v skladu z najnovejšimi smernicami. Zavedamo se, da se veča segment tako družin, parov kot seniorjev, ki si želijo, medtem ko so na počitnicah oziroma oddihu pri nas, ogledati, kaj ponuja okolica. Zanje smo pripravili veliko informacij, kam na okoliški izlet. Iskalci aktivnega oddiha prevladujejo spomladi in jeseni ob segmentu »iskalcev zdravja in dobrega počutja«. Izbrani programi za krepitev zdravja in dobrega počutja vključujejo brezplačne zdravniške preglede v naših medicinsko-velneških centrih.

Kako Sava Turizem pripomore k stopnjevanju ugleda slovenske turistične ponudbe v tujini?

Naši glavni tuji trgi so Avstrija, Nemčija, Hrvaška, Srbija, Italija, Beneluks, Velika Britanija in Rusija. Na omenjenih trgih smo prisiljeni vlagati v dvig prepoznavnosti Slovenije, šele naslednji korak je »prepričevanje« za obisk naših letovišč.

Pri trženju naše ponudbe v tujini se predstavljamo na mednarodnih sejmih, borzah, vključujemo se v mednarodne predstavitve – kot primer naj navedem, da smo se vključili s svojo ponudbo v prilogo o Sloveniji, ki bo del junijskega Timesa UK –, gospodarske delegacije, aktivnosti z ambasadami, gostimo mednarodne kongresne dogodke, ki ponesejo ime Slovenije v svet. Kot eden izmed redkih slovenskih turističnih ponudnikov smo navzoči na Expu Milano 2015 vseh šest mesecev. Predstavitev smo popestrili z obogateno resničnostjo (augmented reality) na glavnem odru, ki obiskovalcem zabavno in interaktivno prikaže najboljše iz Slovenije.

Termalne vode so najpomembnejši del portfelja ponudbe podjetja. S katero državo je primerljiva ponudba slovenskih term oziroma termalnih voda?

Primerljiva je z Islandijo, Finsko in bližnjo Madžarsko. V Sloveniji premoremo nekaj izjemnih posebnosti v svetovnem merilu, kot sta črna termomineralna voda v Termah 3000 – Moravskih Toplicah in naravna mineralna voda v Zdravilišču Radenci, na podlagi katerih smo razvili celostno zdraviliško in turistično ponudbo.

Katere poslovne sinergije Sava Turizem išče na domačem in katere na tujih trgih?

Z namenom dviga uspešnosti poslovanja ter zagotavljanja dolgoročne rasti in razvoja smo pet turističnih družb združili v enotno, ki je v leto 2012 vstopila kot največje in vodilno turistično podjetje v Sloveniji z jasno začrtano strategijo in cilji. Združitev prinaša sinergije na različnih področjih poslovanja, predvsem pa večjo konkurenčnost na zahtevnem turističnem trgu. S centralizacijo posameznih podpornih funkcij in poslovnih procesov se na destinacijah intenzivneje osredotočamo na osnovno dejavnost ter s tem na večjo kakovost storitev in dvig zadovoljstva gostov. Večjo pozornost namenjamo specializaciji ponudbe in s tem zmanjšanju notranje konkurence. Z učinkovitim iskanjem sinergij v skupini ter razvojem dejavnosti zdravstva in medicinsko-velneške ponudbe kot družba uspešno uresničujemodejanjamo začrtano razvojno strategijo. To izkazujejo tudi rezultati poslovanja. Na domačem in tujih trgih se uspešno povezujemo z našimi partnerji – turističnimi agencijami in operaterji – in skupaj z njimi ustvarjamo produkte po meri različnih ciljnih skupin.

ELEGANTNOST PAPIRNATEGA POGRINJKA Z OTIPOM TEKSTILA Kompaktnost, mehkoba, sijaj vtisnjenega vzorčka, velikost 40x40 cm. Vse to naredi pogrinjek eleganten, funkcionalen, dolgotrajen in povrhu vsega še ekonomičen. Papirnate serviete Paloma professional Premium Collection so zaradi teh lastnosti odličen nadomestek tekstilnih prtičkov. Kljub možnosti samo enkratne uporabe prinašajo v primerjavi s tekstilnimi prtički prihranke, saj jih ni potrebno pripravljati za pranje, prati, likati, zlagati na četrtinko in nadomeščati z izgubljenimi ali preveč zapacanimi prtički. Serviete so na voljo v petih kombinacijah barv in tiska. Ni boljšega načina, kako ustvariti popolno atmosfero!

TISSUE SERVIETE PALOMA PROFESSIONAL PREMIUM COLLECTION »SOFT & COMPACT«, v formatu 40X40 cm, pakiranje 50 kom, 3 plastne Narejene so iz PEFC certificirane celuloze, v petih designih. Vsak design ima svojo codo. Serviete so posebno mehke in močne kot tekstil.

50 Paloma, d. d., Sladki Vrh 1 2214 Sladki Vrh, Slovenija Tel: + 386/02/6457 100 Fax: + 386/02/6457 101 mail: info@paloma.si www.paloma.si

LUKSUZNE SERVIETE - MEHKE IN MOČNE KOT TEKSTIL

Paloma_215 x 280 + 5mm.indd 1

5. 06. 15 17:11

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Na prodajnem in trženjskem področju smo zastavili centralno prodajno in trženjsko strategijo, ki podpira poslovne cilje družbe. Postavili smo centralno prodajno in trženjsko službo vključno s centralnim rezervacijskim sistemom Sava Hotels & Resorts. Tržnokomunikacijske strategije tako na domačem kot tujih trgih so usmerjene na specifične ciljne skupine. Vse več pozornosti usmerjamo v zadržanje naših zdajšnjih gostov, delež vračajočih se gostov – vzpostavili smo učinkovit sistem upravljanja zadovoljstva gostov, večji poudarek namenjamo oblikovanju posebnih ponudb

za naše zdajšnje goste. Povečujemo število članov lastnega programa zvestobe Ambasador Sava Hotels & Resorts in lahko se pohvalimo, da imamo okoli 85 odstotkov aktivnih članov. Letos smo začeli kompleksnejše segmentiranje gostov, ki bodo prejeli ponudbo, prilagojeno njihovim željam in potrebam. Narašča delež rezervacij na naši spletni strani, v povprečju dosegamo 20-odstotne rasti spletnih rezervacij na letni ravni. Smo tik pred zagonom prenovljene spletne strani Sava Medical, trenutno postavljamo strukturo nove spletne strani Sava Hotels & Resorts, ki bo še bolj

Je obravnava domačega in tujega gosta v hotelih Sava Resorts enaka ali obstajajo različni pristopi glede na potrebe in navade gosta?

prodajno usmerjena, hkrati pa bo vsebovala veliko relevantnih in razlagalnih vsebin. Vpeljujemo nove koncepte preživljanja počitnic, ki se skladajo s smernicami in življenjskim slogom ciljnih skupin – na primer program Jejmo bolje! ozavešča goste o boljši in bolj kakovostni prehrani tako v času dopustovanja kot tudi v domačem okolju. V skladu s smernicami tako imenovanega samoizboljševanja posameznika razvijamo programe celostne sprostitve, novost so najsodobnejši in certificirani medicinski postopki za oblikovanje telesa in naravno pomlajevanje.

Vedno je naš glavni cilj ustvarjanje zadovoljnih gostov, ne glede na to, od kod prihajajo. Obstajajo specifike glede na potrebe, želje in navade gosta ter kulturni kontekst, zato si prizadevamo za individualno obravnavo. Pri oblikovanju produktov in storitev ter ustvarjanju edinstvenih doživetij izhajamo iz našega gosta, ohranjamo konkurenčno ponudbo, ki je prilagojena segmentom gostov, njihovim potrebam, željam in kupni moči. Ekipa blizu tisoč zaposlenih s ponujanjem kakovostnih storitev pripomore k zadovoljstvu gostov in prepoznavnosti slovenskega turizma. Naši zaposleni so naši največji ambasadorji. S ciljem ustvarjati navdušene goste stalno izobražujemo svoje zaposlene.

Ali je mogoče predstavljanje podjetja, kot je Sava Turizem, na tujih večjih trgih – na primer v Rusiji, na Srednjem vzhodu, v Kitajski, Indiji – vezati tudi na poslovne preboje drugih slovenskih podjetij na teh trgih?

Kar zadeva povezovanja na novih tujih trgih, če jih lahko tako poimenujemo, se zelo aktivno vključujemo v obiske gospodarskih delegacij različnih ministrstev, v okviru tega iščemo sinergije med partnerji.

Bor Dobrin

So naravne danosti Slovenije primernejše za butični turizem visokega cenovnega razreda, za množični turizem ali morda za kombinacijo? Zakaj?

O poslovanju Save Turizma, d. d. V zadnjih petih letih se otežene gospodarske razmere v Sloveniji v turistični dejavnosti predvsem na domačem trgu kažejo v ostrejšem pritisku na cene, rezervacijah v zadnjem hipu ter odločanju za krajše in ugodnejše turistične aranžmaje. V Savi Turizmu jim je s prilagajanjem razmeram na trgu uspelo ne samo zadržati vodilni položaj na domačem trgu, ampak so lani tržni delež v primerjavi s tekmeci celo povečali. Sava Turizem je povečala tržni delež (hotelskih in apartmajskih prenočitev) med člani

združenja slovenskih naravnih zdravilišč s 23,2 odstotka v letu 2010 na 25,9 odstotka v letu 2014. Povečevanje tržnega deleža se nadaljuje tudi letos. Ustvarjeni prihodki v letošnjem četrtletju občutno presegajo prihodke v istem obdobju prejšnjih let. Sava Turizem je v prvih treh mesecih letos ustvarila prihodke od prodaje v vrednosti 12,9 milijona evrov, kar je več kot lani in več kot sedem odstotkov nad načrtovanim.

Pozitivno gibanje se nadaljuje: v prvih petih mesecih letos so gostje na vseh šestih destinacijah Save Turizma ustvarili skupno več kot 306 tisoč prenočitev v hotelih in apartmajih, kar je blizu 6,5 odstotka več kot v istem obdobju lani. Rast števila ustvarjenih prenočitev opažajo tako na domačem trgu, kjer je rast blizu 12-odstotna, kot tudi na prednostnih tujih trgih. Vidnejše rasti dosegajo na germanskih trgih (šestodstotna rast), na Balkanu (5,5-odstotna rast), v vzhodni Evropi (14-odstotna rast) in čezoceanskih državah (več kot 11-odstotna rast).

Slovenija bi morala razvijati butični turizem in imamo vse možnosti za razvoj nišnega turizma z visoko dodano vrednostjo. Smo odlični in predani gostitelji in s stalnim dvigom kakovosti storitev ter oblikovanjem integralnih turističnih produktov nam to lahko uspe. Pomembna je specializacija ponudbe. Že dolgo ne velja več, da gost išče hotelsko sobo. Treba ga je navdušiti s celostno izkušnjo, po meri ustvarjenimi produkti, osebnim pristopom ter vključevanjem lokalnih posebnosti in značilnosti destinacije. Najbolje delujejo ponudniki, ki dihajo skupaj z lokalnim okoljem. Naravne danosti so glavni pogoj, sodobni turisti pa pričakujejo tudi infrastrukturo na ustrezni ravni. V prejšnjem desetletju smo veliko vlagali v gradnjo novih zmogljivosti in obnovo starih, medtem ko so bila v prejšnjih letih vlaganja usmerjena predvsem v popestritev ponudbe in dviga kakovosti storitev. Veseli nas, da nam je uspelo v zadnjih dveh letih zagnati investicijski cikel.

Slovenci smo odlični in predani gostitelji in s stalnim dvigom kakovosti storitev ter oblikovanjem integralnih turističnih produktov nam to lahko uspe. Pomembna je specializacija ponudbe. Že dolgo ne velja več, da gost išče hotelsko sobo. Treba ga je navdušiti s celostno izkušnjo, po meri ustvarjenimi produkti, osebnim pristopom ter vključevanjem lokalnih posebnosti in značilnosti destinacije. Najbolje delujejo ponudniki, ki dihajo skupaj z lokalnim okoljem. V katere prodajne produkte ste vlagali v prejšnjih letih?

Družba Sava Turizem, d. d., z nakupom družbe Cardial, d. o. o., v Ljubljani in preoblikovanjem zdravstvenih centrov v Pomurju in na Štajerskem uresničuje strateške aktivnosti nadgradnje zdravstvene dejavnosti. V skladu s strategijo razvoja zdravstva smo v Zdravilišču Radenci, Termah 3000 – Moravskih Toplicah, Termah Lendava in Termah Ptuj oblikovali zdravstvene in medicinsko-velneške centre, kjer je na enem mestu skoncentrirana celotna zdravstvena ponudba, od preventive do diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije. S ciljem krepitve zdravstvene dejavnosti, ki temelji na bogati zdraviliški tradiciji ter edinstvenih termalnih in mineralnih vodah, vlagamo v razvoj zdravstvene stroke, opreme, novih storitev in programov. V prihodnjih letih si obetamo občutnejše rasti predvsem na samoplačniškem delu. Na področju vlaganj smo se lani osredotočili na izboljšanje energetske učinkovitosti hotelskih zmogljivosti, področje ekologije in predvsem posodobitev, nadgradnjo in razvoj ključnih produktov s ciljem dviga kakovosti in popestritve ponudbe. Glavne naložbe na področju povečanja energetske učinkovitosti so bile izpeljane na Bledu, Ptuju in v Raden-

cih. Ponudbo smo popestrili in izboljšali z obnovo dela sob v hotelu Park na Bledu, v hotelu Radin v Radencih ter v hotelih Termal in Ajda v Termah 3000 – Moravskih Toplicah. Na Bledu smo pod skrbnim nadzorom spomeniškega varstva lani v Grand hotelu Toplice končali zahtevno obnovo fasade objekta ter lož in balkonov vseh hotelskih sob. V skladu s trajnostno usmeritvijo nadaljujemo izboljševanje energetske učinkovitosti hotela. Ekološko vasico, ki trenutno obsega 12 gozdnih vil s skupno 24 ležišči, smo lani razširili s postavitvijo dodatnih štirih gozdnih vil. V eni izmed hišic smo uredili savno z zunanjo počivalnico in ponudbo velneških storitev. Novost letošnje sezone so še štiri vsebinsko nove namestitvene enote za družine. Prve goste so družinske hiške sprejele med prvomajskimi prazniki.

Ali ima Sava Turizem ambicije postati tudi pomembnejši regijski igralec (regija Alpe–Adria)?

Sava Turizem, d. d., je največje slovensko turistično podjetje, ki združuje tri blagovne znamke: Sava Hotels & Resorts, Sava Camping in Sava Medical ter deluje na šestih turističnih destinacijah: Sava Hoteli Bled, Terme Ptuj, Terme 3000 – Moravske Toplice, Zdravilišče Radenci, Terme Banovci in Terme Lendava. Družba ima 14 hotelov kategorije tri, štiri in pet zvezdic, šest apartmajskih kompleksov in pet kampov, šest termalnih kompleksov, štiri zdravstvene centre, pet medicinsko-velneških centrov in en medicinski center ter golfsko igrišče Livada v Moravskih Toplicah. Na letni ravni naše destinacije obišče prek 335 tisoč gostov, ki ustvarijo skupno okoli 1,1 milijona vseh prenočitev, kar pomeni okoli 12 odstotkov vseh turističnih prenočitev, ustvarjenih v Sloveniji. Šest vodnih parkov, ki skupaj obsegajo več kot 15 tisoč kvadratnih metrov vodnih površin, letno obišče 1,5 milijona kopalcev. Največ prenočitev na tujih trgih na ravni skupine ustvarimo na germanskih in čezmorskih trgih ter Sredozemlju. Ti skupaj obsegajo 84 odstotkov vseh tujih hotelskih prenočitev in prenočitev v kampih. Da bi se izognili preveliki odvisnosti od posamičnih trgov z namenom nadaljnje razpršitve razvijamo nove trge: Bližnji vzhod, Južna Amerika in Turčija. Vezano na razvoj novih produktov načrtujemo: razširitev glampinga, posodobitev vodnih parkov, osvežitev namestitvene infrastrukture in prenovo apartmajskih hišk Prekmurska vas v smeri trajnostnega koncepta in zlitja z lokalnim okoljem.

Jaka Lucu

Podjetniki, je vaše Poslovanje dovolj varno?

Gostinci zaupajo zavarovanju Podjetnik AS V zavarovalnici Adriatic Slovenica (AS) so za gostince pripravili nov produkt Podjetnik AS, ki zagotavlja popolno zaščito pred najpogostejšimi nevarnostmi, ki lahko ogrozijo poslovanje vašega podjetja.

Janez Aljančič, lastnik gostilne Pr' Bizjak: Obsežna zavarovalna kritja nam veliko pomenijo.

Zakaj ste se odločili za sklenitev zavarovanja Podjetnik AS? Zaradi ugodnosti in velikega kritja, ki nam ga ponuja to zavarovanje. Z eno polico so zavarovani naši gostje, zaposleni in naše premoženje. Kako pomembno je za vas zavarovanje? Za nas je zavarovanje zelo pomembno. Smo družinsko podjetje, kjer delamo vsi domači, zato moramo ustrezno poskrbeti za svojo varnost, saj v podjetje vlagamo svoje delo, trud in ugled.

za–varovano poslovanje: ~ ~ ~

Ste že kdaj utrpeli škodo, zaradi katere je bilo ogroženo poslovanje vašega podjetja? Ne, nismo še imeli nobenega škodnega primera, vendar nam je skrb za varnost in zadovoljstvo naših gostov na prvem mestu, prav zavarovanje Podjetnik AS pa nam to zagotavlja.

Gostilna Pr' Bizjak

Ob vznožju mogočnega Storžiča, stran od mestnega vrveža, sredi majhne vasice Zgornja Bela, stoji gostilna Pr' Bizjak, gostilna z več kot 210-letno tradicijo.

Zakaj ste se odločili za sklenitev zavarovanja Podjetnik AS? Predvsem zaradi obsežnih zavarovalnih kritij, saj nam ta v naši dejavnosti veliko pomenijo. Pa tudi zaradi odlične predstavitve, ki nam je olajšala našo končno odločitev o sklenitvi zavarovanja. Kako pomembno je za vas zavarovanje? Dobro zavarovanje nam zelo veliko pomeni, kajti v naši dejavnosti imamo veliko situacij, ki bi lahko privedle do različnih nesreč oziroma škode. Zato je zavarovanje Podjetnik AS zavarovalnice Adriatic Slovenica res primerno za našo gostilno.

Promocijsko besedilo

Ste že kdaj utrpeli škodo, zaradi katere je bilo ogroženo poslovanje vašega podjetja? Na srečo v naši gostilni še nismo imeli take škode. Upamo, da se to tudi nikoli ne bo zgodilo, za primer, da se bo, pa imamo sklenjeno zavarovalno polico Podjetnik AS.

Jerica Nemec, kmečki turizem Nemec: Z eno polico so zavarovani naši gostje, zaposleni in naše premoženje. Kmečki turizem Nemec

Kmečki turizem Nemec, obdan s travniki, leži na griču nad idilično vasjo Sedraž v bližini Laškega, od koder je izjemen pogled na zasavsko hribovje. Vodi ga sedemčlanska družina.

Pizzeria Ancora

Če želite poslovanje dodatno popestriti, mu primešajte še ostale začimbe varnosti, AS pa bo vse skupaj okrasil z zanesljivostjo in prijaznostjo.

Kalif Glavaš, lastnik Pizzerie Ancora

Pizzeria Ancora je družinsko podjetje z Markovca v občini Koper. Zakaj ste se odločili za sklenitev zavarovanja Podjetnik AS? Ker smo doslej imeli več zavarovalnih polic, pa kljub temu niso bila pokrita vsa tveganja. Ker nam je zastopnica Senada Nadarević kakovostno svetovala, smo videli prednosti, ki jih ponuja Podjetnik AS, zato smo se z veseljem odločili za to zavarovanje.

preučite nevarnosti izberite paket dodajte glavne sestavine: požar, obratovalni zastoj, vlom, steklo in odgovornost primešajte poplavo in potres ter vse skupaj začinite z žledom

IPO

Kalif Glavaš, lastnik Pizzerie Ancora: Ker imamo zavarovanje Podjetnik AS, lahko svoje delo opravljamo brez skrbi.

Kako pomembno je za vas zavarovanje? Zelo, saj smo že več kot 20 let lastniki picerije. Zaposleni so v večini družinski člani in težko bi si privoščili plačilo škode, ki lahko nastane v lokalu. Ker pa imamo sklenjeno zavarovanje Podjetnik AS, lahko svoje delo opravljamo brez skrbi. Ste že kdaj utrpeli škodo, zaradi katere je bilo ogroženo poslovanje vašega podjetja? Večje škode še nismo imeli, saj vsak od zaposlenih poskrbi za varnost in vzdrževanje, smo pa imeli okvare strojev. Vsem gostincem priporočamo, da poskrbijo za svoj lokal in zaposlene s sklenitvijo zavarovanja Podjetnik AS, kjer imajo lahko na eni polici vsa potrebna kritja.

Za dodatne informacije lahko pokličete na 080 11 10 ali obiščete spletno stran www.as.si.

posk

ROc A

rbi

Bine Volčič, šef

Si.mobil vrača

50 %

letne premije!

Bine Volčič vam podarja 3-mesečni online kuharski tečaj na portalu www.binevolcic.si

Vse v paketu *Več na www.as.si pod aktualno, Podjetnik AS.

adriatic_430x280.indd 1

28. 05. 15 14:03

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Jeunes Restaurateurs d'Europe

Talent in strast z roko v roki Intervju z Juretom Tomičem, predsednikom Jeunes Restaurateurs d’Europe Slovenija

Jeunes Restaurateurs d’Europe je tudi v Sloveniji vse bolj prepoznaven in šteje za sinonim kakovosti na gostinskem področju. Pobudnik širitve tega uglednega evropskega združenja mladih gostincev in chefov v Slovenijo je bil pred sedmimi leti Tomaž Kavčič. Postopoma se je krog slovenskih članov širil, kar nedvomno dokazuje, da se Slovenija vse bolj suvereno postavlja na zemljevid vidnih in spoštovanih destinacij vrhunske kulinarike. Združenje Jeunes Restaurateurs d'Europe (JRE) je leta 1974 v Parizu ustanovil in zagnal Jacques Marnier-Lapostolle. Želel je podpreti mlade, obetavne, prebijajoče se chefe, hkrati pa zaščititi in ohranjati bogato kulinarično dediščino. JRE je bil namreč ustanovljen z namenom, da postane platforma za izmenjavo strokovnih izkušenj in znanja med kuharji na mednarodni ravni, s tkanjem osebnih povezav med najprodornejšimi in najnaprednejšimi kuharji v Evropi. Po štirih desetletjih je JRE ena najprepoznavnejših blagovnih znamk vrhunskih restavracij v 13 evropskih državah. V njenem okviru deluje že več kot 340 restavracij z mladimi mojstri kulinarike, ki danes, morda bolj kot kdaj prej, uresničujejo cilj, postavljen ob ustanovitvi združenja. Združitev talenta in strasti. To pa je mogoče doseči le s spoštovanjem lokalne tradicije v povezavi z najvišjo ravnijo kulinaričnega profesionalizma.

narične in širše kulturne dediščine. Kuhar mora zato združevati in ponuditi značilne jedi in vina kot temelj slovenske gastronomske prepoznavnosti, vse to pa uporabiti za izhodišče iskanja in ustvarjanja nove kar se da pestre palete okusov. Povezovati se mora z odličnimi slovenskimi vinarji. Z znanjem, domišljijo in spoštovanjem mora oblikovati novo podobo ter se tako predstavljati širšemu eno-gastronomskemu svetu. Pri tem snovanju novih okusov, slogov in značilnosti se moramo člani JRE zavedati bogastva slovenske gastronomske dediščine, ki jo moramo ohranjati in s spoštovanjem razvijati. Zavedamo se, da nam bo le tako, z upoštevanjem vseh naših posebnosti, od regionalnih do značajskih, uspelo ohraniti pestro slovensko podobo različnosti. Prav v tem vidimo bogastvo, kakovost in seveda tudi priložnost vrhunske slovenske kulinarike v mednarodnem prostoru. Za take skupne cilje si mora prizadevati in jih

biti sposoben doseči vsak član JRE Slovenija.

Po čem je slovenski del JRE prepoznaven v mednarodnem prostoru?

Tudi v okviru Jeunes Restaurateurs d’Europe se – tako kot dejansko – umeščamo na stičišče Alp, Sredozemlja in Panonske nižine. Bistvo JRE je bistvo slovenske kuhinje. Pomeni namreč sožitje bogate kulinarične tradicije in neizčrpnega vira mladostne ustvarjalnosti. Slovenska kuhinja je v mednarodnem prostoru še precej neznana in neuveljavljena, a hkrati izjemno raznovrstna in bogata ter zelo naravna in resnično pristna. V bistvu nam zelo malo manjka do tega, da postane Slovenija tudi na svetovni ravni vrhunska kulinarična destinacija. Zato je glavni cilj slovenskih članov JRE poskrbeti, da se to čim prej uresniči. Vemo, da smo enakovredni svetovnim kulinaričnim velesilam in se tako tudi čutimo.

Pod okrilje JRE v Sloveniji sodijo restavracija Brioni v Kranju, restavracija DAM iz Nove Gorice, Ošterija Debeluh Brežice, Hiša Franko Kobarid, gostilna Mahorčič v Rodiku, restavracija Pavus Laško, restavracija Pikol Nova Gorica, gostilna Pri Danilu iz Reteč pri Škofji Loki, gostilna Pri Lojzetu Zemono, gostilna Rajh v Murski Soboti, gostilna Rakar Trebnje in restavracija Rizibizi v Portorožu. Jeunes Restaurateurs d’Europe je torej prepoznavna vrhunska mednarodna oznaka kakovosti restavracij, v katero je vključenih, glede na velikost države, že spoštljivo število slovenskih restavracij. Zato ga lahko imamo za nekakšno najvišjo obliko organiziranega nastopa cveta slovenske kulinarike v tujini. JRE promovira kakovostno oziroma vrhunsko kulinariko tudi v Sloveniji. O vsem tem in še marsičem smo se pogovarjali z Juretom Tomičem, predsednikom JRE Slovenija.

Kako se postane član Jeunes Restaurateurs d’Europe?

Osebni arhiv

Pred sprejetjem v združenje se za vsakega kuharja vrednotijo njegov osebni talent in izvirne kakovosti, ob sočasni delitvi univerzalne ljubezni, strasti do gastronomije. Temeljni cilj združenja sta promocija in razširjanje naše kuli-

Sanitarna oprema, potrošni materiali po najboljših pogojih. Exim Ex d.o.o., Letališka 27, 1000 Ljubljana T: 01 524 04 44, F: 01 524, 93 03 info@eximex.si, www.eximex.si

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Kaj nam torej manjka pri graditvi prepoznavnosti in kakovosti v gostinstvu, ob pomoči mednarodno prepoznavnih blagovnih znamk in brez nje, po drugi strani pa, kaj konkretno pomeni članstvo gostinca v JRE?

Kateri so glavni izzivi pri uveljavljanju Slovenije kot kulinarične destinacije v mednarodnem prostoru? Globalizacija pomeni, da bo vse teže ohraniti različnosti kulinarične identitete ter pridobiti izjemne in enkratne sestavine. Zato bo pomembno prepoznati lokalne, visokokakovostne izdelke in jih uporabiti v vznemirljivih jedeh, krožnikih, pripravljenih po najsodobnejših kuharskih postopkih. S tem se JRE želi ločiti od preostalih in ohraniti prepoznavnost visokokakovostne blagovne znamke. Vse to seveda želimo deliti predvsem z gosti, ob sočasnem omogočanju poklicne kariere nadarjenim mladim kuharjem v gastronomiji.

Na zemljevidu članov JRE Slovenija je zarisana ostra ločnica med vzhodom in zahodom. Kot da bi bil le en del države kulinarično razvit in zmožen iti v korak z najsodobnejšimi smernicami. Zakaj je tako? Menim, da gre predvsem za povpraševanje. Primorska je prav glede tega imela prednost še v času Jugoslavije. Po eni strani so imeli napredne goste, po drugi pa so se morali prav zaradi njih bolj dokazovati in konkurirati kuharjem v takrat občutno bolj razvitem delu Evrope. Vse je lažje, če imaš velik obisk prav tistih gostov, ki iščejo to, kar želiš razvijati. Med naravne danosti v poslovnem pomenu vsekakor sodi tudi bližina meje. Italija je pač izjemen bazen specifičnih, kulinarično ozaveščenih gostov. To so gostje, ki jim že od nekdaj hrana v restavracijah in gostilnah pomeni nekaj več, kot pomeni Slovencem. Ob tem znajo Italijani ločiti med različnimi ponudbami, jih izbirati za različne priložnosti. Danes bodo obiskali gostilno, v kateri bodo dobili preproste, a kakovostne testenine, jutri se bodo odpravili v restavracijo z Michelinovimi zvezdicami. Dejansko Italijani poznajo razlike in znajo kulinarično ponudbo kompetentno vrednotiti.

Pa sva pri Michelinovih zvezdicah. Kako kaže nanje gledati skozi slovensko kulinariko in slovensko stvarnost? Kakšna je razlika med Michelinovim izborom in JRE?

Ko se pri nas pogovarjamo o sodobni kulinariki in kakovostni ponudbi, so nas polna usta Michelinovih zvezdic. Ob tem, žal, večina sploh ne pozna zakulisja. Danes je vse posel, Michelinovi vodniki in vse drugo, kar sodi zraven, toliko bolj. Za seboj moraš imeti poslovni potencial prodaje vsega, kar Michlein izdaja in pripravlja za trg. Malokdo ve, da na primer Avstrija ni več kot država vključena v Michelinovo klasifikacijo restavracij. Vanjo sodita le še Dunaj in Salzburg v pregledu restavracij po prestolnicah oziroma

Bistvo JRE je bistvo slovenske kuhinje. Pomeni namreč sožitje bogate kulinarične tradicije in neizčrpnega vira mladostne ustvarjalnosti. Slovenska kuhinja je v mednarodnem prostoru še precej neznana in neuveljavljena, a hkrati izjemno raznovrstna in bogata ter zelo naravna in resnično pristna. velikih evropskih mestih. Gotovo bi si marsikdo pri nas zaslužil vsaj eno Michelinovo zvezdico. A zavedati se je treba, da je vse skupaj en sam velik boj nenehnega dokazovanja, pridobivanja in ohranjanja gostov. Po eni strani je nekomu v Londonu lažje, po drugi pa je tam soočen z večjo in bolj kruto konkurenco in občutno bolj zaostrenimi razmerami poslovanja. V bistvu Michelinovih zvezdic s članstvom v JRE ne gre primerjati in se temu, če se le da, izognem. Vsekakor ni vrhunskega gostinca, ki si ne bi želel imeti vsaj ene Michelinove zvezdice. Vendar moramo na področju kulinarike, gostinstva in širše turizma storiti še marsikaj pred razpravo in pridobivanjem Michelinovih zvezdic. Če že iščem stičišče z JRE, ugotavljam, da sta vsej vrhunski kulinariki, ne glede na to, prek katerih mednarodnih kanalov je predstavljena in približana mednarodni javnosti, skupni kakovost in izvirno avtorstvo. Nadstandard, ki ga ne gre povezovati z luksuzom. In prav s tem, da boljše enačimo z luksuzom z negativnim prizvokom, imamo v Sloveniji največjo težavo pri prepoznavanju in vrednotenju uspešnosti, ne le na področju kulinarike.

Veliko moramo narediti na področju celostne poslovne infrastrukture. Eden večjih izzivov, na katerega moramo odgovoriti, je umeščanje različnih tipologij gostinstva v specifično lokalno okolje. Gostinska ponudba v Brežicah se namreč vrednoti v lokalnem okolju drugače kot ob meji z Italijo. Delovanje v okviru JRE pridobiva veljavo in tudi poslovni pomen, saj vse več ljudi prepoznava blagovno znamko in ji zaupa tudi v Sloveniji. Hkrati ima restavracija dobro tehnično podporo, od interneta do najrazličnejših gradiv. Članstvo ocenjujem kot izjemno pozitivno, a priznati moram, da si nekateri člani želijo večje podpore in večjega poslovnega izkupička. A je že tako, da se nič ne zgodi čez noč in da moraš za uspeh največ narediti sam. Pri tem je članstvo v JRE le dobro in učinkovito orodje. Vsekakor je zame največja prednost članstva JRE nadzor kakovosti in kredibilnost, da je tvoja gostinska ponudba zares kakovostna, primerljiva z najboljšimi. Postavljen si na vidno mesto med 340 vodilnih restavracij v Evropi, ki se lahko pohvalijo z večmilijonskim obiskom. Si na internetni strani, ki se prav tako postavlja z večmilijonskim obiskom. Si pri viru informacij in nenehno v stiku z dogajanjem na mednarodni ravni. Ob tem je članarina porabljena za tehnično podporo in vzdrževanje stalnega stika z drugimi člani na mednarodni ravni, vse več gostov pa prihaja v restavracijo prav prek sistema rezervacij JRE.

Kaj bi morali storiti v vrhunski slovenski kulinariki in širše turizmu, da bi postali bolj mednarodno prepoznavni?

Predvsem moramo bolj sodelovati. Ustvarjati mednarodno prepoznavne destinacije, posamezne kraje, območja in Slovenijo kot celoto. Imamo izjemno raznovrstno pokrajino in zaradi tega izjemno raznovrstno in bogato kulinariko. Hkrati imamo v neposredni bližini veliko kakovostnih gostov. Mejimo namreč na Italijo in Avstrijo. Ugotavljam, da so tudi Hrvati dobri gostje, zanemariti ne smemo niti Balkana. Gostinca pri delu gotovo najbolj moti birokracija. Ob tem bi morali v določenih okoljih prepoznati tiste, ki dobro delajo. Zanje ne zahtevam privilegiranega položaja, a gotovo jim je treba prisluhniti in okoli njih graditi zgodbe, s katerimi nam bo uspel preboj. Ob tem me zelo moti, da smo gostinci označeni kot največji lopovi. Kot da samo zaradi nas cveti siva ekonomija in da bo potem, ko bomo začeli uporabljati davčne blagajne, vse drugače. Ne bo!

Minister za zdravje opozarja: Prekomerno uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Zemljevid restavracij JRE (Jeunes Restaurateurs d’europe Slovenija)

Mene davčna blagajna ne bremeni, ker bo po njihovi uvedbi zame vse ostalo enako. Danes prinesem podatke na finančno upravo na USB-ključku, z uvedbo davčnih blagajn pa bodo podatki na voljo na spletu. Za enim vrhunskim kosilom ali večerjo, se pravi za enim degustacijskim menijem, je delo celotne družine, pravzaprav več družin. Od posamičnih proizvajalcev hrane, dolgoletnih izkušenj in graditve medsebojnega zaupanja do nenehnega potrjevanja kakovosti na vseh ravneh, v celotni verigi. In to sodelovanje v celotni verigi moramo spodbujati, če želimo, da Slovenija postane prepoznavna mednarodna kulinarična destinacija.

Kako sploh delujeta veriga kakovosti in uporaba lokalnih pridelkov za vrhunsko kulinariko v Sloveniji?

Na eni strani želimo uveljavljati lokalno, kakovostno pridelano hrano za pripravo jedi na podlagi bogate tradicije in izročila, po drugi pa je zaradi številnih predpisov postalo skoraj nemogoče kupiti nekaj kilogramov domačega fižola neposredno od lokalnega kmeta. Uvedba davčnih blagajn in dejstvo, da je vmes kup neživljenjske papirologije ter sto laboratorijev, zavodov in raznih služb, nam ne pomagata, da bi gradili na podlagi lokal-

Veliko moramo narediti na področju celostne poslovne infrastrukture. Menim, da je eden večjih izzivov, na katerega moramo odgovoriti, umeščanje različnih tipologij gostinstva v specifično lokalno okolje. Gostinska ponudba v Brežicah se namreč vrednoti v lokalnem okolju drugače kot ob meji z Italijo.

nega. Vsi ti predpisi so namreč narejeni za velike, mali pa se moramo znajti, kakor vemo in znamo. Tako gredo skozi tak sistem preprosteje izdelki, pripeljani od kdo ve kod. Za lokalne male predelovalce, na podlagi katerih bi morali Slovenijo zgraditi kot prepoznavno in izvirno kulinarično destinacijo, pa vse to pomeni skoraj nepremagljive težave. Tudi zato se zavzemam za pavšalno obdavčitev v gostinstvu, kot jo poznajo v Avstriji. Ker bomo z njo laže dosegli želene razvojne cilje in Slovenijo prej predstavili kot vrhunsko kulinarično destinacijo v svetovnem merilu. To bi nam moralo biti primarno vodilo, ne pa togo spoštovanje neživljenjskih predpisov. Po zglede nam ni treba iti na drugi konec sveta. Uporabiti moramo rešitve znotraj EU, rešitve, ki so se izkazale za učinkovite v nam bližnjem okolju, ne le v geografskem pomenu. In če se ozremo za pravimi primeri drugam, nikakor ne moremo mimo Istre, kjer imajo Hrvati izjemnega Denisa Ivoševića. Takšne ljudi, ki bi s tolikšno strastjo, žarom in pripadnostjo skupnemu dobremu v kulinariki skrbeli za promocijo dobrega v gostinstvu in širše turizmu, bi morali imeti tudi v Sloveniji. Čaka nas torej še veliko raznovrstnega in vsestranskega dela!

Željko Purgar

Strojno čiščenje kot eleganten ples Glavni del higiene so vsak dan očiščeni prostori. Največje površine zavzemajo tla, ki morajo biti vedno popolnoma čista. Delo je vsekakor hitreje in laže opravljeno s čistilnimi stroji. Z njimi z eno potezo nanesemo čistilo in vodo, skrtačimo ter posesamo do popolnoma suhe površine.

Ko začnete razmišljati o nakupu čistilnega stroja, si je treba odgovoriti na kar nekaj pomembnih vprašanj:

Delo si lahko zelo olajšate, saj v bogati ponudbi pripomočkov za čiščenje lahko izbirate tako med sesalniki za suho kot sesalniki za mokro sesanje, ekstrakcijskimi stroji za čiščenje tekstilnih oblog do kompleksnejših čistilnih strojev, ki so namenjeni tako dnevnim kot generalnim čiščenjem. Izbira in velikost stroja sta vsekakor odvisni od velikosti talnih površin, ki jih nameravate očistiti, ter časa, ki ga imate na voljo.

3. Kakšna je življenjska doba čistilnih strojev?

1. Kakšno površino želim očistiti? 2. Koliko časa imam na voljo?

4. Servis? Wetrok, vsestransko in specializirano švicarsko podjetje za čistilno tehnologijo, igra prelomno vlogo pri raziskavah in razvoju profesionalnih čistilnih strojev in kemičnih izdelkov za čišče-

nje. Vsak izdelek Wetrok je edinstven, temelji na lastnem znanju in razvoju ter je rezultat zelo dobrega razumevanja uporabnikovih potreb. Z njimi vam pomagajo optimizirati procese pred čiščenjem, med njim in po njem. Razprave o vaših zahtevah čiščenja bodo potekale na enakopravni ravni in v vašem objektu. V bogatem spektru čistilnih strojev je Wetrok tri stroje poimenoval po plesu, in sicer Mambo, Sambo in Tango. Vsi izražajo značilnosti plesa, po katerem se imenujejo. Po svoji funkcionalnosti so hitri, preprosti in elegantni. Poskusite in zaplešite. Več na www.makom.si

Čisto preprosto. Preprosto čisto. S stroji in čistili švicarske kvalitete Wetrok!

ZASTOPA IN PRODAJA: Makom trgovina d.o.o., Koroška cesta 64, 3320 SI-Velenje Brezplačna tel. št.: 080 73 33 I Fax: 03-896-8088 I E-mail: makom@makom.si

MAKOM TRGOVINA d.o.o. MAKOM_215x280.indd 1

5. 06. 15 14:45

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

! e j n e j l v i ž i m Uje A l e ž e d , a k s Dolenj

OŠTERIJA DEBELUH

Debeluhova tortica

Tortica Jureta Tomiča v družbi dimljenega čaja

Sporti d.o.o., Pod Trško goro 1, 8000 Novo mesto

Ales Fevžer

! P T P a k Cvič

Vse bolj mednarodno prepoznaven mlad brežiški chef Jure Tomič dokazuje, da je mogoče rasti in se razvijati tudi v kraju brez velike tradicije vrhunske kulinarike.

Najprej butne hladna ostrina hrena, nato se počasi razširi okus po jagodah. Gosta s to nenavadno predsladico počasi usmerijo proti sklepnemu delu doživetja v Ošteriji Debeluh v Brežicah. Ošteriji, ki deluje v na prvi pogled vrhunski kulinariki ne najbolj naklonjenem okolju. A Jure Tomič, gonilna sila Ošterije, je znal v prejšnjih 13 letih, od svojega rosnega 20. leta, obrniti vse primerjalne prednosti kraja, v katerem deluje, v svoj prid. Kot enkraten bazen gostov je izkoristil bližino milijonskega mesta, hrvaško prestolnico, hkrati pa za marsikoga na poti z Balkana proti zahodu postal neizogibno postajališče.

Pri graditvi kariere vrhunskega kuharja v Brežicah ni bilo nič samoumevno ali naključno. Od tega, da je začel tako rekoč iz nič, do tega, da je danes eden tistih slovenskih kuharjev, ki ga še posebej radi vabijo organizatorji vrhunskih kulinaričnih dogodkov v tujini. Tudi v kulinarično razvita, ozaveščena in kritična okolja, kot je Italija. »Prek someljejev sem že kmalu po tistem, ko smo začeli družinski posel, na tej lokaciji spoznal prave fante. Izkušene, vrhunske slovenske kuharje, ki so me s svojim delom pritegnili in usmerili. Bili so mi zgled, sčasoma pa postali prijatelji, ki nas ne družijo le skupna strokovna merila, marveč še marsikaj drugega,« opisuje svojo pot v vrhunsko kulinariko zdaj 33-letni Jure Tomič.

Svojo ošterijo opiše kot družinsko podjetje, v katerem poleg družinskih članov delajo še trije zaposleni zunaj družinskega kroga. Poleg ošterije v Brežicah imajo še gostinski lokal v Krškem. »Zagnali smo tudi malo boljši 'kafe', tako da nas je danes že za cel bataljon,« v svojem tipično šaljivem, razposajenem tonu doda opisu organizacije in ustroju podjetja vedno dobrovoljni Jure. Na vprašanje, kako sestavlja krožnike in menije, pa odgovori resno. V vsakem meniju želi zagotoviti krožnik ali dva, ki sta stalnici. Krožnik oziroma jed, po kateri so znani daleč naokrog. Taki stalnici sta pašteta, prekrita s karpačem, in zdaj že slavna Debeluhova oziroma Tomičeva tortica. Da ne bo pomote – mesna glavna jed.

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje

Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju! MAKOM_215x280.indd 1

5. 06. 15 17:06

Surfamo po morju sodobnih spletnih trendov

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

»Najprej skuhamo juho iz jušne zelenjave in muškatnega oreščka ter jo pustimo vreti približno dve uri,« začenja Jure Tomič odstirati skrivnost recepture jedi, ki resnično navduši. »Juho ohladimo in hladno prelijemo čez goveji file ter ga pustimo počivati osem ur. V juhi odležani file grobo naribamo, dodamo sol in oljčno olje, da dobimo tatarec. Na približno centimeter velike kocke narežemo jetra, popečena v vroči ponvi. Ločimo rumenjak od beljaka prepeličjega jajca. Iz beljaka stepemo sneg. Na krožnik položimo okrogel model višine približno pet centimetrov. V model zložimo najprej meso, nato jetra, sneg in na vrh rumenjak. Odstranimo model in jed zapečemo z gorilnikom.« Ales Fevžer

V podjetju SURF d.o.o., kjer že več kot 20 let skrbimo za čistočo in higieno, smo vzpostavili nov spletni B2B portal, ki omogoča enostavno, varno in hitro naročanje izdelkov.

Gostu postrežejo tortico, posuto s kavo, kar spominja na čokolado v prahu oziroma kakav, v družbi modre frankinje Dular 2009. Torej lokalnega vrhunskega vina. In prav skrb za lokalno in sezonsko je ena tistih, ki ji chef Tomič posveča veliko, pravzaprav največjo pozornost.

pri Debeluhu ne branijo niti drugih vrhunski slovenskih vin in jih rade volje kombinirajo s krožniki, h katerim jih vabijo okusi.

Na uvodnem krožniku so zložene tanke rezine glave lokalnega krškopoljskega prašiča, prekrite s peno iz rdeče pese, seveda lokalne. To, da je jed pospremljena s krškim belim pinotom 2013, je samoumevno. Da je na robu krožnika grobo nadrobljen posušen balzamični kis Isteniča, pa je dokaz več, do kod lahko sežeta regijska oziroma lokalna zavest in odgovornost vrhunskega kuharja, da išče nove razsežnosti jedi, s tem, kar mu je na voljo v neposredni bližini. Seveda se

Jagodni sorbet z nastrganim svežim hrenom in beluši

Tomo Jeseničnik

Debeluhov goveji tartar s peno iz skute in majonezo iz bučnega olja

Aleš Fevžer

Tomo Jeseničnik

Ošterija Debeluh je edinstvena tudi zato, ker zmore uspešno prepletati vrhunsko inovativno kulinariko s tradicionalnimi mesnimi jedmi. Z njimi si je ošterija utirala pot med goste in

Arhiv Ošterija Debeluh

Glava krškopoljskega prašiča s peno iz rdeče pese in grobo drobljenim posušenim Isteničevim balzamičnim kisom

Na mehke, pri nizki temperaturi dolgotrajno, v vakuumu kuhane goveje ličnice, ki se pred postrežbo na hitro sprehodijo prek žara, je prav tako položena na tanko narezana bela slanina krškopoljskega prašiča.

Dimljena postrv s pečeno hruško, hrenom in postrvjimi jajci

Ošterija Debeluh je edinstvena tudi zato, ker zmore uspešno prepletati vrhunsko inovativno kulinariko s tradicionalnimi mesnimi jedmi. Z njimi si je ošterija utirala pot med goste in zaradi njih še danes, še posebej ob koncu tedna, pride k Debeluhu marsikdo. Tradicijo in pozitivne izkušnje pač ne gre opustiti. Na tem Jure Tomič gradi svojo inovativnost in kredibilnost.

Splet ni le trend, postal je pomemben del našega vsakdanjika, ne le v zasebnem življenju, temveč tudi v poslu. Spletna trgovina je še vedno v velikem porastu, pri čemer »večkanalnost« in izkoriščanje tehnologij v oblaku igrata pomembno vlogo. Biti napreden in konkurenčen torej pomeni zasledovati spletne trende in jih uspešno implementirati v svoj poslovni model. Dandanes že vsak tretji Slovenec kupuje na internetu (vir: Google) in tem potrebam smo želeli ustreči tudi v podjetju SURF d.o.o., kjer smo razvili novo spletno B2B platformo sConnect, ki je namenjena našim partnerjem. Z orodjem brezplačno omogočamo hitro in enostavno naročanje zalog ter pregled nad njimi. Sedež podjetja SURF d.o.o. se nahaja na slovenski obali. Primorsko okolje, morje in

»Naši gostje od nas pričakujejo takojšen odziv na njihove želje. Samo z naprednimi in inovativnimi komunikacijskimi kanali do naših dobaviteljev lahko vzdržujemo željen nivo storitve. Podjetje SURF s svojo aplikacijo sConnect omogoča stalno komunikacijo in podroben nadzor nad porabo« (Stojan Babič, vodja nabave v hotelu Kempinski Palace Portorož).

morski zrak nam dajeta moč in navdih, da smo boljši, drugačni in inovativni. Morsko okolje se prilagaja, je vztrajno, v njem v soži-

tju bivajo različna bitja, je pa tudi okno v širni svet. Pravzaprav sta si morje in splet zelo podobna in ker se dobro znajdemo v morju, v podjetju verjamemo, da bomo še naprej elegantno surfali po najvišjih valovih spleta.

Iščete zanesljivega poslovnega partnerja na področju higiene, ekologije in ekonomičnosti? Pišite nam na alex@surf.si ali pa nas pokličite na 05 677 35 00 in z veseljem vas bomo seznanili z našo ponudbo in uporabo nove spletne B2B platforme sConnect.

zaradi njih še danes, še posebej ob koncu tedna, pride k Debeluhu marsikdo. Tradicijo in pozitivne izkušnje pač ne gre opustiti. Na tem Jure Tomič gradi svojo inovativnost in kredibilnost. Tudi zato Jure Tomič in Ošterija Debeluh v Brežicah dokazujeta, da se tudi v krajih in okoljih, kjer vrhunska inovativna kulinarika nima tradicije, lahko raste v inovativni smeri kreativne novodobne kulinarike. V bistvu je treba za uveljavitev širšega prostora kot kakovostne kulinarične in turistične destinacije rasti prav v tej smeri. Prav zanimivo bo opazovati, kam bo Jureta Tomiča odneslo v prihodnjih 13 letih. Obeti po prvem ducatu in še letu zraven so odlični.

Željko Purgar

w w w. s u r f . s i SURF_pr_215x280.indd 1

Surf d.o.o. Portorož Liminjanska cesta 94/b Lucija, 6320 Portorož Slovenija

Tel.: 00386 5 677 12 32 E-mail: info@surf.si www.surf.si

3. 06. 15 09:13

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Higiena v slovens restavracijah in kih hotelih

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Rdeči seznam, prepoved obratovanja in kazni zaradi pomanjkljivih higienskih standardov so najslabši oglas za gostinske in hotelske obrate. Pozanimali smo se, katere higienske standarde morajo slovenski hoteli in restavracije upoštevati ter kdo jih preverja, predvsem pa, katere zahteve ponudniki najpogosteje kršijo.

Kateri higienski izpiti so za hotele in restavracije najtrši oreh? Shutterstock

Koliko čistil zaužijemo s pomitih krožnikov?

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Pomivalna sredstva pomenijo polovico vseh stroškov čistil v kuhinji, zato lahko z racionalizacijo na tem področju veliko prihranimo. Zelo pomembno je, da znamo določiti pravilno koncentracijo pomivalnega sredstva, da ga ne bi odmerili premalo ali preveč. »Nikoli ne primerjajte cene pomivalnih sredstev na liter, saj to ni bistveno. Pomembna je le optimalno nastavljena koncentracija čistila v vašem profesionalnem pomivalnem stroju,« svetujejo v podjetju Barjans.

Shutterstock

Odmerjanje vsakega pomivalnega sredstva, ki ga uporabljate v pomivalnih strojih, je treba primerno nastaviti. Pri tem je treba upoštevati različne dejavnike, ki jih lahko ustrezno ovrednoti le izkušen strokovnjak.

Nad higienskimi in tehničnimi razmerami, vezanimi na zagotavljanje varnosti živil v Sloveniji, od začetka leta 2014 bedi Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Seznam pregledanih restavracij in gostinskih objektov, tudi tistih v hotelih, je letos februarja dvignil veliko prahu v medijih, pa tudi med ponudniki gostinskih storitev. Pri več kot 40 odstotkih od skupaj 1.384 pregledanih obratov je urad pri 16,3 odstotka ugotovil manjša neskladja, pri 2,9 odstotka neskladja, ki pomenijo prekršek, in pri 17,8 odstotka večja neskladja. Zaprtje, začasno zaprtje objekta in prepoved dejavnosti ali procesov je UVHVVR izrekel 59 objektom, kar pomeni 4,3 odstotka vseh pregledanih objektov.

Enotnost evropskih predpisov

Večjih odstopanj med državami članicami Evropske unije ni, saj so predpisi živilske industrije enotni, je povedal Matjaž Emeršič z UVHVVR. Krovni predpis, ki ureja to področje, je evropska uredba o higieni živil. »Predpisuje higienske in nekatere tehnične pogoje objekta, sledljivost dobavljenih živil, ustreznost ravnanja z živili, primernost osebne higiene in usposobljenost oseb, ki delajo z živili,« je naštel Emeršič. Najpogostejše neskladnosti, ugotovljene med pregledi gostinskih obratov, kamor sodijo tudi hoteli in restavracije, so bile neustrezne higienske razmere v objektih, neskladnost glede sledljivosti, nedosledno in neustrezno izvajanje notranjih kontrol in vodenje dokumentacije ter neustrezna usposobljenost zaposlenih, ki delajo z živili.

Za prekrške, ki pomenijo neposredno ogrožanje zdravja ljudi, je globa za pravne osebe med 15 tisoč in 32 tisoč evri, za samostojne podjetnike med tri tisoč in 10 tisoč evri, za odgovorne osebe med 1.500 in dva tisoč evri, za posameznike pa med tisoč in 1.200 evri. Za druge prekrške znaša globa za pravne osebe med dva tisoč in 15 tisoč evri, za samostojne podjetnike od 800 do 12 tisoč evrov, za odgovorno osebo od 200 do tisoč evrov in za posameznike od sto do 500 evrov. Od 200 do 32 tisoč evrov kazni

Ko pristojni organ ugotovi pomanjkljivosti, so nadaljnji postopki odvisni predvsem od tega, ali je neskladnost povzročila škodljive posledice za zdravje ljudi oziroma ali obstaja možnost, da bi jih. Nato se uvede postopek.

Škodljivo je tako premalo kot preveč Če bo odmerek čistil premajhen, posoda ne bo primerno pomita, zaradi česar gostje ne bodo imeli prav dobrega mnenja o higieni v lokalu, zaposleni pa bodo imeli dodatno delo z vnovičnim pomivanjem. Tudi če bo posoda na videz čista, bo lahko zaradi premajhne količine uporabljenih čistil mikrobiološko oporečna in bo ogrožala zdravje ljudi, ki jim serviramo hrano. Gostje se lahko v tem primeru s postreženo hrano tudi zastrupijo. Nevarno je tudi preveč čistil. Če na krožnikih ostaja pomivalno sredstvo, ker ga voda zaradi velike koncentracije ne more izprati,

lahko pri ljudeh pride do različnih alergij. Verjetno sami ne bi nikoli odprli čistila in si ga zlili po grlu. Zakaj bi torej jedli ostanke čistil s posode? En sam gram preveč lahko stroške zviša za 30 odstotkov Pravilno odmerjanje pomivalnih sredstev je zapisano na deklaraciji na izdelku. Kot pravijo v podjetju Barjans, je težava v tem, da proizvajalec navadno priporoči razpon koncentracije, na primer od dva do štiri grame na liter. Razlike se morda zdijo majhne, a se lahko poraba čistilnih sredstev pri nastavitvi odmerjanja dva grama ali tri grame na liter razlikuje tudi za 30 odstotkov. Nastavitev prepustite serviserju in sanitarnemu inženirju Nastavitev odmerjanja je odvisna od več dejavnikov – od modela pomivalnega stroja in

njegove čistoče, od trdote in temperature vode, od načina zlaganja posode in drugih dejavnikov. Zato je pomembno, da nastavitev odmerjanja prepustite strokovnjaku. Serviser bo v sodelovanju s sanitarnim inženirjem določil potrebno koncentracijo pomivalnega sredstva. Sanitarni inženir naredi naslednjo analizo: • na podlagi vzorca vode iz pomivalnega stroja ugotovi trenutno koncentracijo čistila, • na podlagi pregleda pomitega krožnika ugotovi morebitne ostanke hrane ali čistil, • priporoči idealno in ekonomično odmerjanje. Če želite izvedeti, ali vaši stroji ustrezno in ekonomično odmerjajo pomivalna sredstva, pokličite strokovnjake podjetja Barjans in skupaj boste ugotovili, kje lahko prihranite.

RACIONALIZACIJA POMIVANJA POSODE

Preverjajo vodo in zrak

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ni edina institucija, ki je odgovorna za preverjanje higienskih standardov v restavracijah in hotelih v Sloveniji. Zdravstveni inšpektorji nadzirajo, ali hoteli zagotavljajo zdravstveno ustrezno pitno vodo, in preverjajo kakovost zraka v zaprtih prostorih. Poleg tega se posvečajo sanitarnemu in higienskemu vzdrževanju objektov in površin, vključno s preventivno dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo. V njihovo pristojnost sodi tudi preverjanje ravnanja z odpadki.

Z racionalnim dozirnim sistemom Diversey™ lahko svoje stroške pomivanja posode zmanjšate na 1 % celotnih stroškov.

Zdravstveni inšpektorji tako preverjajo vrsto predpisov in pravilnikov, če naštejemo le nekaj izmed njih: zakon o nalezljivih boleznih, pravilnik o pitni vodi, pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb, pravilnik o minimalnih zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti, zakon o varstvu pred utopitvami, pravilnik o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode ...

URADNI STRATEŠKI PARTNER

080 50 77 | www.barjans.si

barjans_215x280.indd 1

5. 06. 15 15:13

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

www.sca-tork.com

Shutterstock

Zmanjšajte porabo prtičkov za vsaj 25% s Tork Xpressnap® Nadzor nad zagotavljanjem zdravstveno ustrezne pitne vode obsega nadzor nad izvajanjem preventivnih ukrepov za preprečevanje razmnoževanja legionel v internem vodovodnem omrežju. Kakovost zraka v zaprtih prostorih se preverja v hotelih, ki imajo prezračevalne naprave. Nadzor obsega ustrezno vzdrževanje prezračevalnih naprav in njihovo obvezno pregledovanje, po predpisih pa se mora opraviti najmanj enkrat na leto.

Preverjajo tudi bazene

Če se v hotelih izvaja dejavnost higienske nege, nadzor vključuje tudi preverjanje upoštevanja določb za opravljanje higienske dejavnosti. »Sem sodijo frizerska, brivska in kozmetična dejavnost ter dejavnost salonov za nego telesa, pedikura, dejavnost piercinga, tetoviranja in drugih podobnih postopkov,« je pojasnila Manica Uršič Rosas z inšpektorata. V tem primeru inšpektorji ocenjujejo vzdrževanje opreme in pribora, čiščenje, razkuževanje, usposabljanje osebja in ravnanje z odpadki. Če ima hotel bazen, zdravstveni inšpektorji nadzorujejo ustreznost kopalnih vod in izpolnjevanje minimalnih sanitarno-zdravstvenih pogojev kopališč. Na inšpektoratu so našteli:

Največ zaradi nevarnosti legionel

Lani so na zdravstvenem inšpektoratu dobili 14 prijav za hotele in restavracije, inšpektorji so največ neskladnosti ugotovili zaradi pomanjkanja ukrepov za preprečevanje razmnoževanja legionel v internem vodovodnem omrežju. »Stanje opreme in sredstev za dajanje prve pomoči, spoštovanje pogojev, ki jih morajo izpolnjevati reševalci za opravljanje nalog reševanja iz vode, skladnost kopališč z določenimi tehničnimi zahtevami, kot so kopališki znaki, izvajanje ukrepov in upoštevanje pravil, ki so namenjena varovanju zdravja kopalcev.« Poleg tega preverjajo ustreznost kopalne vode, hoteli namreč morajo redno vzorčiti kopalno vodo in preverjati skladnost kopalne vode s predpisi.

Lani so na zdravstvenem inšpektoratu dobili 14 prijav za hotele in restavracije, inšpektorji so največ neskladnosti ugotovili zaradi pomanjkanja ukrepov za preprečevanje razmnoževanja legionel v internem vodovodnem omrežju. Na področju higienske nege v hotelih so inšpektorji največ nepravilnosti odkrili zaradi pomanjkljivih obvestil o zdravstvenih tveganjih in omejitvah. V hotelih z bazeni je bilo največ nepravilnosti povezanih z objavo informacij in pripravo letnega poročila o kakovosti kopalne vode, izpolnjevanjem higienskih zahtev kopalne vode ter izvedbo ukrepov v primeru neskladne kopalne vode. V nobenem od primerov pa kršitve niso bile tako visoke, da bi bazen zaprli in prepovedali kopanje v njem. Kazni so različne: od opozorila in ureditvene odločbe do začasne prepovedi izvajanja dejavnosti. Ob kršitvah določb, opredeljenih kot prekršek, za katerega je predvidena sankcija, inšpektorji izrečejo globo, opomin ali opozorilo po veljavni zakonodaji.

Petra Mezinec

Zmanjšajte porabo Tork Xpressnap sistem podajanja posamičnih papirnatih prtičkov zagotavlja primerno higieno ter zmanjšuje porabo za vsaj 25% v primerjavi s klasičnimi držali za prtičke.

Povečajte pozornost Tork Xpressnap nudi neomejene možnosti prilagajanja potrebam gostinskega objekta s svojim AD-a-Glance prikaznim okenčkom. Prednosti: • Idealen za pekarne, restavracije s hitro prehrano in kavarne. • Ustvarjen za mize in pulte s pomanjkanjem prostora. • Podajalnik je možno namestiti tudi vertikalno za najboljši možen izkoristek prostora.

Podajalniki so dobavljivi v treh barvah

Polnjenja: • Premium, Advanced in Universal kvaliteta • 2 ali 1 slojni prtički • EU Ecolabel certifikat in certifikat za stik s hrano • Tork Easy Handling Packaging™ poenostavlja prenašanje kartonov, njihovo odpiranje in zlaganje prazne embalaže.

SCA Hygiene Products Kft. AfH Professional Hygiene Europe H-1021 Budapest Budakeszi út 51.

N4N10napkin 220x280mm SLO.indd 1 SCA_215x280.indd 1

Tel.: +36 1 392 2100 Fax: +36 1 392 2160 www.sca-tork.com

2015.05.27. 11:56 3. 06. 15 15:18

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Gostišče na Trojanah – primer dobre prakse povezave električne mobilnosti in gostinske ponudbe

PRiLOŽNOST

Kosilo, večerja in postelja v času »tankanja« ?eljko Purgar

Za Siemensovo polnilnico moči 22 kilovatov je treba odšteti nekaj več kot tisoč evrov.

Je električna mobilnost nova poslovna priložnost za gostince in hotelirje? ktrične avtomobile polnilnice s klasičnim »šuko« priključkom ne omogočajo za uporabnike sprejemljivo hitrega polnjenja. Z dolgoročnimi poslovnimi cilji na področju električne mobilnosti so na slovenski trg končno zapeljali vodilni avtomobilski ponudniki. Tako so se tudi v Sloveniji vzpostavile razmere za večanje števila električnih avtomobilov na cesti in za dokončen preboj električne mobilnosti. Ta za marsikatero gospodarsko dejavnost prinaša nove poslovne priložnosti. Tudi za gostince in hotelirje. Današnja tehnologija zagotavlja sorazmerno dolge čase polnjenja baterij električnih avtomobilov. Od pol ure na hitrih polnilnicah, ki bodo v letu dni na voljo tudi na slovenskem avtocestnem križu, do osem ur in več ob priključku na vsakdanjo vtičnico hišnega električnega omrežja. Tudi zato potovanje z električnimi avtomobili na daljše razdalje trenutno še ni najprimernejše oziroma najzanimivejše. Največji doseg med serijskimi električnimi avtomobili ima trenutno tesla S 85+, ta ob vsakdanji avtocestni vožnji znaša med 300 in 400 kilometri. Na posebnih superhitrih Teslovih polnilnicah ta avtomobil napolni baterije zmogljivosti 85 kilovatnih ur v približno eni uri. Ker je treba za teslo S 85+ odšteti 120 tisoč evrov, ne gre pričakovati množične uporabe. To je mogoče napovedati na primer za renault zoe, za katerega je treba odšteti, ob upoštevanju slovenske subvencije za električne avtomobile, manj kot 16 tisoč evrov. Zoe ob stalni hitrosti sto kilometrov na uro prevozi po avtocesti med sto in 120 kilometri. Nato pa je treba z njim ob polnilnici, ki zmore trifazno polnjenje z 22 kilovati, stati približno eno uro in 20 minut, da se napolnijo akumulatorji za nadaljnjo vožnjo. Do največ 150 kilometrov po regionalni cesti, kjer hitrost ne preseže 90 kilometrov na uro. Če so polnilnice manjše moči, se polnjenje podaljšuje. Povprečen čas polnjenja vseh drugih avtomobilov, razen tesle, zoeja in smarta, na dobršnem delu polnilne infrastrukture za električna vozila v Sloveniji znaša od štiri do pet ur.

Glede prve polnilnice pri gostincu bi se prilagodil njegovemu osnovnemu priključku, ki ga že ima. Tako ne bi imel dodatnih stroškov. Če bi bilo povpraševanje večje, bi ta strošek imel šele v razširitvi polnilne infrastrukture. Temeljni predlog naše družbe za gostinsko dejavnost je trifazni enojni oziroma dvojni priključek moči 11 kilovatov. Strošek za tako polnilnico znaša od tri tisoč do pet tisoč za enoto. Priključni kabel do polnilnice se potegne iz razdelilne omarice. Strošek zanj je odvisen od razdalje, a ga ocenjujem na približno 500 evrov. Marko Femc, Plan-Net

Zaradi vsega tega današnja tehnologija električnih avtomobilov še ne dovoljuje hitrega premagovanja daljših razdalj. Pravi način uporabe teh avtomobilov je takšen, da uporabnik prepelje od sto do 150 kilometrov ter nato polni akumulator med poldrugo uro in petimi urami, če se priklopi na eno izmed zmogljivejših javnih polnilnic, ki so danes na voljo v Sloveniji. V tem času je uporabnik električnega avtomobila lahko idealen gost gostinskega lokala ali hotela. Tudi hitre polnilnice na avtocestnem križu, ki bodo omogočale nadaljevanje poti s polnimi baterijami po približno pol ure polnjenja, bodo postavljene prav v bližini gostinskih obratov na bencinskih servisih.

Gostje večje kupne moči

Trojane – primer dobre prakse

Treba je vedeti, da polnilnica za električne avtomobile ni preprosta, ojačena vtičnica. To je v bistvu sistem s številnimi elementi pametnega omrežja. Pri preračunavanju stroškov kaže upoštevati, da se v prazne akumulatorje sorazmerno cenovno dostopnih električnih avtomobilov vodilnih avtomobilskih znamk pretoči od 18 do 27 kilovatnih ur energije. Tako je strošek enega polnjenja od 2,5 do tri evre na gosta. Vendar se cena električne energije spreminja zaradi številnih spremenljivk. Tudi omrežnine. Pri zmogljivejših polnilnicah oziroma večjem številu polnilnic pa bo med spremenljivke gotovo sodil tudi morebiten višji strošek za tako imenovano konično obremenitev.

Eden izmed najzgovornejših dokazov idealne povezave električne polnilnice z gostinsko ponudbo je trenutno v Sloveniji na Trojanah. Če se uporabnik električnega avtomobila pripelje s štajerske smeri, se mora ob praznem akumulatorju v avtomobilu na Trojanah ustaviti vsaj za 15 do 20 minut, če avtomobil omogoča trifazno hitro polnjenje, oziroma eno uro, da v baterije »natoči« dovolj električne energije za vožnjo do Ljubljane. Čas preživi v restavraciji in poleg nakupa krofov tudi nekaj popije oziroma si privošči prigrizek ali celo cel obrok. Medtem pretoči v akumulatorje za manj kot en evro električne energije (skupaj z vsemi dajatvami in omrežnino). Tudi če električno energijo »časti« gostinec, mu gost pusti več denarja. A medtem ko je električna energija sorazmerno poceni, je vsekakor sorazmerno visok strošek polnilnica. Na trgu je mogoče najti tudi take, za katere je treba odšteti manj kot tisoč evrov. Vendar je realna cena polnilnice, ki omogoča trifazno polnjenje z močjo 22 kilovatov, do pet tisoč evrov. Toliko bolj, ker za novodobne, serijske ele-

Marko Femc, direktor podjetja Plan-Net, uvoznika polnilnic za električne avtomobile znamke Efacec, s certifikatom večine vodilnih avtomobilskih izdelovalcev, o ponudbi polnilne infrastrukture za gostince pravi: »Glede prve polnilnice pri gostincu bi se prilagodil njegovemu osnovnemu priključku, ki ga že ima. Tako ne bi imel dodatnih stroškov. Če bi bilo povpraševanje večje, bi ta strošek imel šele v razširitvi polnilne infrastrukture. Temeljni predlog naše družbe za gostinsko dejavnost je trifazni enojni oziroma dvojni priključek moči 11 kilovatov. Strošek za tovrstno polnilnico znaša od tri tisoč do pet tisoč za enoto. Priključni kabel do polnilnice se potegne iz razdelilne omarice. Strošek zanj je odvisen od razdalje, a ga ocenjujem na približno 500 evrov.«

Električna vozila za lastno uporabo

Gostinci in drugi turistični delavci lahko električno vozilo uporabljajo tudi za lastne prevoze. Takrat je polnilnica namenjena tudi njihovi uporabi. Zaradi razmeroma visoke cene današnjih električnih vozil se zdi na prvi pogled električna mobilnost v službene namene gospodarna le izjemoma, vendar če je strošek energenta drugače obračunan kot strošek za gorivo, je mogoče z električnim vozilom v določenih primerih opraviti tudi davčno optimizacijo. Pri hotelirjih pa je treba vedeti, da ponoči in v urah počitka gostov lahko prevoze brez izpustov in brez hrupa opravijo le z električnim vozilom.

Ob vsem ne gre spregledati, da gostje vse bolj izbirajo destinacije tudi na podlagi odgovornega odnosa do okolja in globalnega segrevanja ter da imajo uporabniki električnih avtomobilov večjo kupno moč, so zapriseženi sodobnim tehnologijam,

večji kakovosti bivanja in sodijo med okoljsko bolj ozaveščene. Za to, kar želijo, so pripravljeni plačati tudi več. To med drugim dokazujejo s tem, da sodijo med pionirje električne mobilnosti.

Željko Purgar

Mobilna blagajna

Razvoj, prodaja in vzdrževanje programske opreme, predvsem za področje gostinstva, hotelirstva, trgovine in storitvenih dejavnosti. Za programske rešitve znamke PRESTIGE je zagotovoljen sistem DAVČNIH BLAGAJN z določbami predlaganega zakona. GIS Info je mobilna aplikacija, ki deluje na pametnih in na tabličnih računalnikih z operacijskim sistemom Android ali preko WEB-a. GIS Info nudi enostavno in hitro pregledovanje stanja zalog, prometa, prijav in odjav osebja ter odprih miz.

NOVO

Sistem naročanja na Androidu

Mobilna blagajana Android je program za prodajo blaga in storitev - najem in nakup. Naročilo preko Androida je sistem daljinskega naročanja preko pametnih telefonov (Samsung, itd.) z operacijskim sistemom Android. Sistem naročanja natakarju omogoča enostavno samostojno naročanje v kuhinjo, točilnico in izdajo računa pri mizi na prenosni tiskanik. .

POS Elektronček d.o.o. Livarska ulica 7 1241 Kamnik

Tel.: 01 830 9550, 041 642 260 E-mail: prodaja@pos-elektroncek.si Spletna stran: www.pos-elektroncek.si

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

ličnih deležnikov dosegli razvoj inovacijskega ekosistema in Slovenijo pozicionirali kot referenčno inovativno državo.«

Podjetniški pospeševalnik ABC je v Ljubljani zaživel pred dvema mesecema, ko je v intenzivni program mentorstva sprejel devet mladih podjetij, start-upov. Tretjina od njih je posredno ali neposredno povezana s turizmom. Čeprav so različna, je začetek podjetij GoOpti, TravelStarter in Facility podoben: ustanovitelji so v okolju, ki ga dobro poznajo, zaznali težavo in uporabnikom ponudili rešitev. Imajo tudi podobne cilje, vsa si prizadevajo za uspešen vstop na mednarodni trg.

Shutterstock

Že preboj v sam program je velik uspeh, je prepričan Dejan Roljić, ustanovitelj in direktor pospeševalnika ABC. Zanimanja za trimesečni program je bilo veliko, v desetih dneh so prejeli 120 prijav iz 11 držav. »Ni se bilo lahko odločiti, katera podjetja se bodo v okviru programa najbolje izkazala. Vedno je bila glavno vodilo ekipa, ki stoji za idejo. Ljudje so tisti, ki ustvarijo razliko. Če so pravi, zagreti, povezani in predani svoji ideji, je verjetnost za uspeh velika,« je pojasnil Roljić. »Poleg vrhunske ideje, sposobnosti jasne predstavitve in seveda ustreznosti vsebine produkta in storitve,« ni pozabil dodati.

Start-up

Reševati zagate v turizmu Pospeševalnik ABC mladim podjetjem ponuja program mentorstva in pomoč pri vstopu na mednarodni trg.

Eden od pogojev je bila tudi trimesečna selitev v Ljubljano. Poleg slovenskih podjetij imajo v svojih vrstah tudi podjetje iz Avstrije, dve sta bili ustanovljeni v Združenih državah Amerike, v enem ustanovitelj prihaja iz Brazilije, člani pa iz Velike Britanije in Slovenije. »Pospeševalnik kot uradni jezik uporablja angleščino, da lahko vsi udeleženci sledijo vsebinam in so enakovredno obravnavani. Ekipe pripravljamo za svetovno areno, zato je komuniciranje v angleščini med urjenjem zelo pomembno. Smo v Sloveniji in smo mednarodni. Prav super,« je še navdušen Roljić.

Daj-dam in trdo delo

Pospeševalnik je namenjen razvoju podjetij, njihovemu usmerjanju na trg, zadovoljevanju potreb kupcev in iskanju vlagateljev. V slovenskem prostoru mogoče še ni jasna razlika med tem, kaj so pospeševalniki, inkubatorji in kaj sodelavnice, meni Roljić. Ob vstopu v pospeševalnik se start-upi zavežejo, da se bodo udeleževali vseh interaktivnih dogodkov, dejavno sodelovali in se pripravljali na predstavitev vlagateljem. »Nič posebej romantičnega. Trdo delo in velik preizkus za vsako ekipo. Zato vedno znova ponovim, da je zmagovalec že vsak, ki je vstopil v program.« Trimesečni program je izjemno intenziven. Nenehno potekajo predavanja, srečanja z mentorji, poslovna srečanja, predstavitve vlagateljem in še mnoge druge dejavnosti.

Urban Štebljaj

Turizem – panoga, ki povezuje

Način potovanja se je močno spremenil. Popotniki si želijo lokalnih, drugačnih in unikatnih izkušenj. Hkrati je veliko lokalnih turističnih ponudnikov, ki takšna doživetja ponujajo, vendar nimajo sredstev, da bi izboljšali svoje storitve in prodrli na zelo konkurenčen svetovni trg,« pojasni Cerovšek Beltramova. Fenomen množičnega financiranja jo je zelo pritegnil, ker omogoča uresničitev idej, ki bi sicer ostale na papirju. Anuška Cerovšek Beltram in Blaž Jemc, ustanovitelja TravelStarterja

Start-upi v zameno za osemodstotni delež svojega podjetja prejmejo zagonsko popotnico v vrednosti 15 tisoč evrov, intenziven vsakodnevni trimesečni program, dostop do mednarodnih vlagateljev, edinstveno testno okolje BTC City, uporabljajo pa lahko tudi celotno infrastrukturo BTC Cityja in IBM v vrednosti več kot 350 tisoč evrov. Pospeševalnik ABC je od svoje ustanovitve prejel pozitivne odzive iz slovenskega in mednarodnega okolja tako zaradi programa kot tudi zaradi modela pospeševalnika. A to je le začetek. Ekipa ABC si je postavila visok cilj: »Naša ambicija je, da bi z zgledom in dobrimi praksami, predvsem pa s povezovanjem raz-

Kar trije od devetih udeležencev programa prihajajo posredno ali neposredno iz turistične panoge. »To je odličen kazalnik, kakšne priložnosti mladi podjetniki zaznavajo v prostoru. Gotovo je turizem ena glavnih panog v naši regiji. Obstaja veliko možnosti za izboljšanje storitev. Turizem je panoga, ki povezuje,« je pojasnil Roljić. V pospeševalnik ABC je vstopilo tudi podjetje GoOpti. Ne gre za klasičen start-up, saj je že uveljavljeno podjetje v slovenskem in mednarodnem prostoru. Njihova zgodba se je začela leta 2011, ko so ustvarili edinstven spletni sistem in stroškovno učinkovito organizacijo potniških prevozov. »Ustanovitelji podjetja prihajamo iz turistične panoge, kjer smo imeli velike težave s povezanostjo Slovenije ne le s svetom, temveč tudi s sosednjimi državami. Ker smo pri ponujanju alternativnih cenovno ali časovno ugodnejših poletov s sosednjih letališč ves čas dobivali vprašanja, kako naj potnik pride do tja, smo vedeli, da je nekaj treba urediti,« pove Marko Guček, eden od ustanoviteljev GoOptija. Ideja je bila več kot uspešna, v manj kot treh mesecih so storitve prinesle dobiček, vlaganja pa so se povrnila v letu dni. Od takrat njihovo podjetje vztrajno raste. »Baze, ki jih povezujemo z mesti, letališči in pristanišči v šestih državah, imamo trenutno v štirih mestih v Sloveniji in na Hrvaškem. GoOpti nima svojih vozil, ampak povezuje potnike in prevozna podjetja. Trenutno je v sistem vključenih 12 prevoznih podjetij, ki obvladujejo več kot sto vozil,« pojasni Guček, ustanovitelj uspešnega podjetja. Kratkoročni cilji so povezani s povečanjem števila prevoznikov v Sloveniji in na Hrvaškem, želijo odpreti nov regionalni center v Italiji ter postaviti baze v Trstu, Padovi in Veroni. Za leto 2016 pa načrtujejo še širitev na Poljsko in v Avstrijo. Prav zaradi potrebe po pomoči pri vstopanju na mednarodni trg so se odločili, da se prijavijo v program, pojasni Guček: »Za vključitev v pospeševalnik smo se odločili, ker smo vedeli, da bo deloval v regiji, v kateri smo navzoči in kjer nameravamo v prihodnjih letih našo navzočnost dodatno okrepiti. Presodili smo, da nam bo sodelovanje v programu pomagalo pri internacionalizaciji in širitvi naše mreže, za katero bomo potrebovali dodatne vire financiranja.«

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Zgodba z naslovnice: V ameriških hotelih do zamisli

V GoOptiju se konkurence ne bojijo, saj svoj sistem s pomočjo vrhunskih matematikov, logistikov in podatkovnih analitikov že štiri leta nenehno izboljšujejo. Konkurenca v smislu manjših prevoznikov, ki vozijo na enakih progah, pa ni nič novega. »Vedno je obstajala. Njihova težava je, da ne morejo uspešno in zanesljivo poslovati, saj nimajo sistema, ki omogoča takojšnjo potrditev po nizki ceni, kadarkoli stranka želi,« doda Guček. Iztok Hočevar

Od programa veliko pričakujejo tudi v Facilityju, ki ponuja rešitve za optimizacijo dela v hotelih. Kot je povedal direktor in ustanovitelj podjetja Luka Berger, si obetajo predvsem dobre poslovne povezave, pomoč pri iskanju vlagateljev in veliko pridobljenega znanja.

Vez med ponudniki in turisti

Drugo podjetje, ki je vključeno v program ABC, je TravelStarter, spletna platforma množičnega financiranja za turizem in potovanja, ki je začel delovati pred dobrimi štirimi meseci. Ustanovila sta ga Anuška Cerovšek Beltram in Blaž Jemc. »Način potovanj se je močno spremenil. Popotniki si želijo lokalnih, drugačnih in unikatnih izkušenj. Hkrati je veliko lokalnih turističnih ponudnikov, ki takšna doživetja ponujajo, vendar nimajo sredstev, da bi izboljšali svoje storitve in prodrli na zelo konkurenčen svetovni trg,« pojasni Cerovšek Beltramova. Fenomen množičnega financiranja jo je zelo pritegnil, ker omogoča uresničitev idej, ki bi sicer ostale na papirju. Tu vstopi v igro TravelStarter. »Ponudnikom po vsem svetu omogoča, da njihove male in velike ideje postanejo resničnost,« pojasni soustanoviteljica. Delovanje je preprosto. Ponudnik, recimo hostel, ki se odloči za kampanjo na spletni platformi, pripravi projekt, ki ga želi izpeljati. »Lahko je manjša ideja, recimo dogodek ali obnova skupnih prostorov, lahko pa večja, kot je ureditev novih sob ali celotna prenova,« pripoveduje Cerovšek Beltramova. »Hostel nato s svojo kampanjo komunicira prek svojih kanalov in naše platforme. Vsem podpornikom v zameno za podporo ponudi kreativne nagrade. Ponavadi so povezane s projektom in imajo neko dodano vrednost, ki je ni mogoče dobiti prek iskalnikov na internetu.«

Ideja, ki vztrajno raste

Spletna platforma trenutno vključuje pilotne projekte iz sedmih držav, vsak mesec jo obišče približno 10 tisoč uporabnikov, skupaj pa so do zdaj zbrali že skoraj 50 tisoč dolarjev. Ambicije so še veliko večje in pri tem nameravajo dobro izkoristi priložnosti, ki jim jih ponuja pospeševalnik, zatrdi sogovornica: »Ta čas bomo izkoristili za intenzivno razvijanje ideje ter za pridobivanje novih uporabnikov in projektov. Od programa dobivamo ogromno konstruktivnih povratnih informacij, stikov in mentorjev na področjih, kjer potrebujemo pomoč.«

V enem od hotelov sem delal kot sobar. Pri opravljanju svojih nalog sem začel podrobneje opazovati, kako poteka organizacija našega dela in kako med seboj komuniciramo. Veliko časa smo porabili že zgolj zaradi neurejene interne komunikacije. Sobarji smo imeli le svoje sezname sob na papirju in nobenega dobrega komunikacijskega orodja, prek katerega bi lahko komunicirali z drugimi. Luka Berger, Facility

Nad programom so v TravelStarterju izredno navdušeni, razpoloženje v ekipi pa Cerovšek Beltramova opiše tako: »Izredno ustvarjalno in pozitivno. Čuti se močna želja, da vsi start-upi uspešno izkoristimo program. Fenomenalno je, da je Slovenija dobila program, ki dobrim ekipam s pravimi idejami omogoči prodor na svetovne trge.«

Ideja se je Bergerju porodila med poletnim delom v Združenih državah Amerike, natančneje v narodnem parku Yellowstone. »V enem od hotelov sem delal kot sobar. Pri opravljanju svojih nalog sem začel podrobneje opazovati, kako poteka organizacija našega dela in kako med seboj komuniciramo,« se spomni. In kaj je ugotovil? »Veliko časa smo porabili že zgolj zaradi neurejene interne komunikacije. Sobarji smo imeli le svoje sezname sob na papirju in nobenega dobrega komunikacijskega orodja, prek katerega bi lahko komunicirali z drugimi,« pove Berger. Tako nihče, niti receptor niti nadzornik, ni imel aktualnih informacij o procesu njihovega dela, kar je vodilo v počasen prenos informacij: »Pomanjkljivosti so nemalokrat občutili tudi gostje, saj so morali čakati na sobo. Na podlagi vsega znanja in informacij, ki sem jih pridobil znotraj hotela, se mi je porodila ideja za aplikacijo.« Tako se je rodil Facility, ki odpravlja organizacijske in komunikacije težave, s čimer hotelu znižuje stroške, sočasno pa gostu zagotavlja boljšo storitev. Aplikacija, tako pravi njen idejni vodja, spreminja način komuniciranja med zaposlenimi in omogoča nov pristop vodenja hotelov. Nadomešča vse oblike komuniciranja, od telefonskih pogovorov in pisanja seznamov do elektronskih sporočil. Vse imajo podobne pomanjkljivosti, so zamudne in težko sledljive. »Uporaba aplikacije je zelo preprosta in učinkovita prek telefonov, tablic ali računalnikov. Pri razvoju je bil glavni poudarek prav na enostavnosti uporabe,« pojasni Berger.

S prevzemom Pekarne Grosuplje Don don postaja pek za 50 milijonov jedcev Z Alešem Mozetičem, najmočnejšim slovenskim podjetnikom v regiji, smo se pogovarjali o tržni strategiji Don dona, o pomenu Pekarne Grosuplje za skupino in o konkurenčnem boju s Podravko in drugimi v regiji Albin Smrke, inovator: Povzročil bo revolucijo v kuhinji >54

PRENOVLJENI POSLOVNI PAKETI Nova številka revije Manager Izberite Napredni poslovni paket, če potrebujete telefonijo za več zaposlenih, ali Osnovni poslovni paket, ki je cenovno ugoden in namenjen manjšim podjetjem.

že v prodaji! OSNOVNI internet 10/10 Mb/s (optika) POSLOVNI PAKET možnost dodatka telefonije NAPREDNI internet 30/30 Mb/s (optika) POSLOVNI PAKET IP-telefonija

ŽE OD

32 ¤ NA MESEC 95

Warby Parker: Kako so štirje očalarji izzvali monopoliste >68

št. 3, junij 2015, 10,85 eUR

Zakaj spletni trgovci zidajo trgovine >86

Aleš Mozetič in Alenka Mozetič Zavrl, Don don

Prevzemnik Pekarne Grosuplje:

Pek za

50 milijonov

jedcev

> 64

PluS: koliko je še SloVeNSkih jUNAkoV ZA NAkUPe PoDjeTij >26 Vedno predani poslu. www.telekom.si/podjetniki *Napredni poslovni paket in Osnovni poslovni paket sta akcijska paketa, ki ju je po oglaševanih cenah možno naročiti samo ob vezavi naročniškega razmerja za 24 mesecev. V primeru, da stranka prekine naročniško razmerje pred iztekom 24 mesecev, se obračuna pogodbena kazen v višini razlike med redno ceno paketa in akcijsko ceno paketa, za vsak mesec, v katerem je bila stranka naročnica omenjenih paketov po akcijski ceni. Redne cene paketov so: 51,15 EUR na xDSL-povezavi ter 74,55 EUR na FTTH-povezavi za Napredni poslovni paket, 37,95 EUR za Osnovni poslovni paket. Cene so v EUR z DDV. Za več informacij o ponudbi obiščite www.telekom.si, Telekomov center ali pokličite 080 70 70. Telekom Slovenije, d.d., Ljubljana.

foKuS: SKRIVNOSTI NAJINOVATIVNEJŠIH PODJETIJ >32–61

MN03_I_IV.indd 1

2. 06. 15 11:19

Kje so slovenski junaki za prevzeme podjetij? Nimajo denarja, jim banke ne zaupajo ali jim priložnosti niso pisane na kožo? Kaj nas bo zadelo v prihodnjih letih? Zbrali smo odločitve evropskega parlamenta, ki bodo v bližnji prihodnosti zaznamovale gospodarstvo in naša življenja

Trenutno aplikacijo uporablja deset hotelov, poteka pa več novih vpeljav. Ena od bolj znanih strank so tudi Hoteli Bernardin. Aplikacija je bila po besedah sogovornika dobro sprejeta ne glede na državo. Ni čudno, saj so težave, s katerimi se hoteli srečujejo, enake povsod po svetu.

Kaj delajo najinovativnejša podjetja na svetu? Predstavljamo drugačne poslovne modele, ki v vseh panogah premagujejo uveljavljena podjetja

To pa je tudi tretja skupna lastnost vseh opisanih podjetij, ki sodelujejo v programu pospeševalnika ABC – odgovarjajo na vprašanja in rešujejo zagate, ki mučijo ljudi po vsem svetu.

Vsekanalna prodaja: Zakaj spletni trgovci, celo Amazon, zidajo trgovine?

Petra Mezinec

Warby Parker, proizvajalec dizajnerskih sončnih očal, ruši oderuški model zaslužka svetovnih velikanov. Dizajnerski, neverjetno poceni in dobrodelni? Kako jim uspeva?

080 15 80 I narocnine@finance.si I manager.finance.si

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Hoteli

Kako uspešno upravljati družinski hotel

O tem, koliko je pri nas družinskih hotelov, uradnih podatkov sicer ni, a po ocenah jih ni več kot 50. V francosko hotelsko verigo Relais & Chateaux je vključena večina hotelov, ki so v družinski lasti in družinsko vodeni; po vsem svetu je del te verige približno 450 hotelov. Ti se od preostalih med drugim ločijo po vrhunski kakovosti storitev in osebni obravnavi vsakega gosta. V Sloveniji sta v omenjeno prestižno verigo vključena hotel Grad Otočec in hotel Kendov dvorec v Idriji. V nadaljevanju je predstavljena opisna SWOT-analiza poslovanja družinskih hotelov v primerjavi z velikimi hotelskimi podjetji.

Večopravilnost zaposlenih

Prednost družinsko vodenih hotelov je predvsem v večfunkcionalnosti oziroma večopravilnosti zaposlenih, ki so ponavadi družinski člani. Ti opravljajo več del hkrati, tako v gostinstvu kot pri namestitvah in administraciji. Tako družba gospodarno obvladuje stroške poslovanja in je hkrati bolj prilagodljiva. Stopnja specializacije opravljanja delovnih procesov je precej nizka. V družinskih hotelih člani družine, kot tudi drugi zaposleni, v eni osebi združujejo funkcionalne operativnosti različnih poklicev. Zaposleni in družinski člani v teh hotelih opravljajo gostinske storitve v času zajtrka in večerje, v preostalem delu dneva pa opravljajo dela in naloge hotelskih sobaric ali dela na recepciji. Vsi

Gostom se lahko posvetijo bolj osebno. Gost ni le številka, temveč ima ime in priimek. Pomembno je, da gostje spoznajo lastnika hotela in imajo z njim neposreden stik. Pogosto se med gosti in lastnikom hotela razvije skoraj prijateljski odnos.

zaposleni v takšnem hotelu so bolj povezani, kar se kaže tudi v splošnem prijetnem razpoloženju. Vse to gostje občutijo in se počutijo bolj dobrodošle. Prav tako je prednost malih hotelov v načinu obravnave gostov. Gostom se lahko posvetijo bolj osebno, gost ni le številka, temveč ima ime in priimek. Pomembno je, da gostje spoznajo lastnika hotela in imajo z njim neposreden stik. Pogosto se med gosti in lastnikom hotela razvije skoraj prijateljski odnos.

Goran Rovan

V Sloveniji je v primerjavi z zahodno Evropo družinsko hotelirstvo – da celotna družina deluje v svojem, lastniškem hotelu – slabo razvito.

Vsaka gospodarska družba deluje na trgu z namenom ustvarjanja dobička, kar pomeni poslovati učinkovito in uspešno. Uspešnost podjetja se kaže z njegovim delovanjem navzven in se meri predvsem s tem, kolikšen dobiček dosežejo z učinki glede na vložke. Dobičkonosnost sredstev je kazalnik, koliko dobička je bilo ustvarjeno glede na enoto vloženih sredstev. Ta kazalnik je pomemben tako za lastnika družinskega hotela kot tudi za morebitne posojilodajalce.

Družba, ki upravlja družinski hotel, zaradi odvisnosti od posameznika oziroma družine in vrste poroštva, ki ga lahko ponudi pri iskanju virov financiranja, težko pridobi več finančnih sredstev. Ponavadi so viri financiranja nerazporejeni dobički iz prejšnjih let poslovanja in osebno privarčevana sredstva. Pomembni zunanji viri financiranja pa so bančna posojila, ki jih podjetja pridobijo, če izkazujejo ustrezen denarni tok. Bančna posojila morajo biti ustrezno naložena, in sicer v smislu ustvarjanja dodane vrednosti in donosnosti. Ekonomsko upravičene in donosne naložbe bodo lastniku omogočile vračanje posojila banki.

Mikro in mala hotelska podjetja so v primerjavi z velikimi hotelskimi sistemi bolj prilagodljiva in se hitreje odzivajo na razmere na trgu. Pri malih družinskih hotelih sta večji stroškovna občutljivost in učinkovitost. Ta prednost se kaže predvsem na področju stroškov storitev, materiala in porabe energije.

Omejena sredstva

Slabost malih družinskih hotelov pa je predvsem v njihovi zmogljivosti izvajanja trženjskih aktivnosti zaradi omejenih sredstev. Poslovodstva večjih hotelskih podjetij nenehno obdelujejo svoje glavne trge. V trženjske dejavnosti vlagajo v primerjavi z družinskimi hoteli precej več denarja. Velika hotelirska podjetja so zmožna osvajanja povsem novih trgov – tudi čezoceanskih, medtem ko je z vidika posameznega družinskega hotela to skoraj nemogoče.

Priložnosti neposrednega trženja Po vsem svetu je v verige Relais & Chateaux vključenih približno 450 hotelov. V Sloveniji sta v prestižno verigo vključena hotel Grad Otočec in hotel Kendov dvorec v Idriji.

Glavni element pozitivnega poslovanja vsake gospodarske družbe je uspešna prodaja njenih izdelkov ali storitev. To velja tudi za družinske hotele, ki nastopajo na trgu, kjer je konkurenca bolj ali manj razvita. Po izsledkih raziskave, ki jo je leta 2013 opravilo podjetje Hosting, je bila v Sloveniji povprečna zasedenost sob v namestitvenih

objektih 48-odstotna. Povprečna doba bivanja tujih gostov je bila 2,6 dneva, domačih pa 3,3 dneva. Posamezni hotelski objekti si morajo prizadevati doseči vsaj 60-odstotno zasedenost sob na letni ravni. Le takšna zasedenost ob dosegljivih cenah na trgu posamezni družbi omogoča pozitivno poslovanje.

Priložnost, ki se pojavlja zaradi omejenosti razpoložljivih virov, namenjenih trženjskim dejavnostim, sta uvedba in izvajanje sistema CRM (Custumer Relationship Management) oziroma upravljanja odnosov s strankami. CRM opredeljujemo kot kombinacijo neposrednega trženja, trženja na podlagi zbirke podatkov in trženja eden enemu (one to one). CRM je večstranski proces, temelječ na IT, ki omogoča pridobivanje poglobljenega znanja o kupcih oziroma gostih ter njihovih potrebah in željah. V splošnem ga lahko opredelimo kot strategijo, ki se usmerja h kupcu oziroma

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

gostu in pripomore k doseganju ciljev, povezanih z gosti družinskega hotela. Pomembna je primerna obravnava gostov, kar pomeni, da ne gre za vsiljivo pridobivanje podatkov in informacij, temveč za prijazen, spoštljiv in nevsiljiv pristop. Neprimerno ravnanje lahko učinkuje nasprotno od pričakovanega – v skrajnem primeru celo negativno. Višja je stopnja razvitosti CRM v posameznem hotelskem podjetju, pozitivneje vpliva na poslovanje hotelskih podjetij. Sodobni turisti danes niso več zadovoljni le s tako imenovano ponudbo morja in sonca, temveč si želijo doživetij. Tu je priložnost malih družinskih hotelov, da ustvarijo svojo zgodbo, ki je lahko povezana z zgodovino družine, hotela, kulinariko ali posebnimi doživetji v kraju samem. Prav tako je vse bolj priljubljeno aktivno preživljanje počitnic, zato je priporočljivo, da ima hotel tudi ponudbo športnih aktivnosti za goste. Nevarnosti, s katerimi se srečujejo družinsko vodeni hoteli, je v nevlaganju sredstev v vzdrževanje in obnovo hotela, v razvoj novih produktov in trženjske dejavnosti. Če lastnik ne vlaga v obnovo in vzdrževanje hotela, se sčasoma poslabšata kakovost nastanitve in splošni videz objekta, kar se kaže v prodajnih rezultatih. Precej lažje je prodajati storitve v urejenem hotelu kot v hotelu, kjer kakovost storitev iz leta v leto upada. V preteklosti so se gradili hoteli brez klimatskih naprav, kar je danes nuja. Če hotel ni klimatiziran, so možnosti za uspešno prodajo namestitvenih zmogljivosti precej manjše. Lastniki družinskih hotelov morajo prosta denarna sredstva vlagati tudi v razvoj produktov. Vse večji

pomen se pripisuje dobremu počutju gostov. To dosežemo tudi s storitvami velnesa. Če družinski hotel nima v svoji ponudbi velneških storitev, je smiselna postavitev manjšega centra dobrega počutja. Njegova prednost je, da lahko gostom ponudi več intimnosti.

Sodobni turisti niso več zadovoljni le s tako imenovano ponudbo morja in sonca, temveč si želijo doživetij. Tu je priložnost malih družinskih hotelov, da ustvarijo svojo zgodbo, ki je lahko povezana z zgodovino družine, hotela, kulinariko ali posebnimi doživetji v kraju samem. (NA SLIKI: Kendova soba, Kendov dvorec) Zaradi tega lahko hotel dosega tudi višje cene storitev. Lastniki družinskih hotelov se morajo zavedati, da je nujno nameniti del denarja za trženjske dejavnosti, ki pripomorejo k uspešni prodaji storitev, kar se ne nazadnje kaže v poslovnih rezultatih poslovanja. Prav tako morajo spremljati in uvajati novosti v trženju. Vodenje in uspešno poslovanje družinskih hotelov zahtevata popolno predanost poslu vseh družinskih članov. Zanje družinski hotel ne pomeni, da je to njihova služba, temveč njihovo poslanstvo oziroma življenje. V tujini poznamo veliko dobrih praks, ko družinski hoteli prehajajo iz roda v rod in uspešno poslujejo na trgu že več generacij.

Emil Šink

MAKOM_215x280.indd 1

5. 06. 15 17:03

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

se mimoidoči odločijo, da vstopijo in pri vas kaj kupijo, je brezhibna spletna rezervacija zadnji člen v učinkoviti trženjski verigi,« nazorno pojasni Križaj. Lani je pol leta delal kot gostujoči profesor na Washington State University in s tamkajšnjimi kolegi raziskoval inovativnost ameriških hotelov.

Nakup začnejo na Facebooku

Shutterstock

Z uporabo velikih rezervacijskih sistemov – najbolj znan, priljubljen in največji je Booking.com – hoteli nastopajo na trgu, kjer po njih povprašujejo ljudje z vsega sveta. Tovrstni portali sodijo med najpomembnejša orodja pri dostopanju do strank.

Družabna omrežja

Nujno zlo ali priložnost? Trženje družabnih omrežij zahteva subtilno pripovedovanje resničnih privlačnih zgodb. En negativen komentar in gost izbere drugi hotel.

Pomislite, kdaj ste zadnjič prespali v hotelu. Kako ste izvedeli zanj? Na podlagi česa ste se odločili prav za ta hotel? Kako ste opravili rezervacijo? Gotovo ste vsaj v enem koraku uporabili internet, pobrskali po spletnih straneh, pokukali na družabna omrežja in primerjali cene z drugimi hoteli. V hotelih se zavedajo, da je navzočnost na spletu nujna, vendar uporabljajo različne tehnike in portale.

Hoteli danes goste iščejo po različnih tržnih poteh, ki jih ponuja internet. Spletni rezervacijskih portali, družabna omrežja in spletne strani so orodja, ki se jim ne morejo izogniti. Strokovnjak za specifike turističnih inovativnosti Dejan Križaj, predavatelj na Fakulteti za turistične študije Turistica v Portoro-

žu, je prepričan, da tržnih poti ni smiselno razvrščati po pomembnosti, saj lahko hoteli šele z učinkovito souporabo izkoristijo vse priložnosti, ki jim jih ponuja. »Spletna stran je že dolgo časa enako pomembna kot izložba trgovine ali podjetja. Prek družabnih omrežij in dobro obiskanih rezervacijskih portalov danes virtualno premikate vašo izložbo z manj na bolj prometne ulice. Ko

Poleg spletnih strani in portalov so tu še družabna omrežja. Katera od njih pa hoteli večinoma sploh uporabljajo? »V svetovnem merilu je najpomembnejši Facebook, saj vse večji delež strank začenja svoj sprehod po virtualni nakupovalni ulici prav tu,« ugotavlja Križaj. Prednost – in ob negativnih informacijah slabost – Twitterja je, da se informacije širijo izredno hitro, vse več globalnih in lokalnih mnenjskih voditeljev objavlja svoje dnevne opazke. Pinterest in Instagram sta nujna za vizualno dojemljive uporabniške skupine, Google+ je pomemben, ker je organsko povezan z največjim iskalnikom na svetu, našteva Križaj. Trženje družabnih omrežij zahteva posebno vrsto ljudi. »To niso strokovnjaki za trženje z uporabo 'težke mehanizacije', temveč

Znati moramo odgovoriti na številna vprašanja. Zakaj in kdaj pride gost na našo spletno stran? V prvi fazi sanjarjenja ali v fazi preverjanja ponudb? Koliko strani pogleda, preden rezervira? Kaj išče na spletni strani in kje? Ali išče najnižjo ceno ali ga prepričajo dodatne storitve ponudnika in okolice? Kako pride na spletno stran? Kako nanjo privabiti kakovostnega prebivalca? Ali se Slovenci vedejo enako kot Angleži? Ana Praprotnik, direktorica trženja v Savi Turizmu

učinkoviti subtilni pripovedovalci privlačnih zgodb in dejstev ter komentatorji neprisiljenih akcij, ki z naravnim talentom pokažejo, da je ponudba njihovega podjetja zanimiva, inovativna, trajnostna, kakovostna, razburljiva … Tisto, kar tudi v resnici je,« pravi Križaj. »V trenutku resnice, ko gost pride k nam, se razmerje obrne. Niso več pomembne naše zloščene virtualne izložbe na ulici, ampak postane najpomembneje, kakšen vtis hotel daje fizičnemu gostu v svoji fizični notranjosti in fizični ulici, kjer stoji.«

Tudi brez spleta gre, a redko

Dejstvo je, da se človeška družba z vsako generacijo bolj intenzivno seli na splet, kar se kaže tudi v turizmu. »Izsledki raziskav to potrjujejo. Zelo odvisno je, kakšna je ciljna skupina konkretnega podjetja, v vsakem primeru pa fizično izložbo čedalje intenzivneje zamenjuje virtualna,« pojasni. Zaradi krepitve spletnega trženja si je danes skoraj težko predstavljati, da je lahko posamezen hotel konkurenčen, če ni del velikih rezervacijskih sistemov, a mogoče je, ugotavlja Križaj: »Če je res inovativen, neustavljivo privlačen in je razvil svojo skupnost uporabnikov, lahko posluje tudi brez spleta. Govorimo o butični ponudbi, o logistično samozadostnih sistemih ali o globalno prepoznanih trženjskih fenomenih. Za večino drugih pa veliki rezervacijski portali pomenijo levji delež.«

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Križaj svetuje hotelom, naj se pri vstopu na splet posvetujejo s strokovnjaki in mladimi. Ne velja namreč nujno, da več let delovne dobe pomeni tudi več znanja in dodane vrednosti za podjetje. »Več poslovnih izkušenj da, več informacijskega znanja in e-izkušenj pa navadno ne. Smiselne so generacijsko mešane delovne skupine, ki so zmožne sinergijsko delovati in se učiti drug od drugega, vendar pa to ne uspe vedno,« doda Križaj.

Navzoči tudi na ruskem Facebooku

Ostanimo na Obali. Družbo Hoteli Bernardin smo povprašali, kako se spoprijema s spletnim trženjem. Vsi kanali, spletna stran, spletne rezervacije in družabna omrežja so med seboj povezani, pove Mitja Goja, vodja in strokovnjak za spletno trženje v družbi Hoteli Bernardin: »Družabna omrežja so pomembna za fazo sanjarjenja in deljenja izkušenj pri nakupnem procesu. Spletna stran je pomembna, ker gost dobi vse potrebne informacije, ko išče oddih. Spletne rezervacije pa so plod uspešnega trženja.« Družba je navzoča na vseh večjih družabnih omrežjih, kot so Facebook, Twitter, Google+ in YouTube, od letos pa se predstavlja tudi na ruski strani Vkontakt, ki je nekakšen ruski nadomestek Facebooka.

Booking.com pokriva 90 odstotkov

Trenutni trend je rezerviranje počitnic iz domačega naslanjača, zato spletni portali igrajo zelo pomembno vlogo, dobre ocene pa pospešujejo nakup tudi tako imenovanih offline gostov, je prepričan Goja. »Nove generacije vse bolj uporabljajo tovrstne rezervacije. Na spletu dobijo primerjavo cen, vtise gostov, slike objektov in vse druge informacije, ki jih zanimajo. Ostane jim le še klik do dopusta na najprivlačnejših lokacijah slovenske obale,« hudomušno pripomni Goja. Porabniki, ki želijo rezervirati počitnice, iščejo informacije po naslednjih korakih, pojasni vodja spletnega trženja: »Tretjina preveri ponudbo na spletni strani TripAdvisor, tretjina preveri družabna omrežja, kot so Facebook, Twitter in Google+, tretjina pa pobrska po rezervacijskih portalih, saj jih zanima, ali lahko sobo dobijo po nižji ceni. Nekateri pa informacije preverijo po vseh treh kanalih.« Po učinkovitosti spletnih rezervacij je najmočnejši Booking.com, ki obsega devet desetin trga, sledijo mu Expedia.com, Venere.com, Hotelbeds.com, Medglobal.com in

V Savi Turizmu so navzoči na dveh družabnih omrežjih, Facebooku in YouTubu, za turizem sta sicer pomembna še Instagram in Twitter, a Praprotnikova pojasnjuje: »V skladu z našo strategijo se ne odločamo za navzočnost na družabnih omrežjih, ki nam jih ne bi uspelo dobro upravljati.«

Dejstvo je, da se človeška družba z vsako generacijo bolj intenzivno seli na splet, kar se kaže tudi v turizmu. Dejan Križaj, Turistica

drugi. Velik pomen pripisujejo tudi spletnim rezervacijam na domači strani, pojasni Goja: »Portal družbe Hoteli Bernardin je po učinkovitosti na drugem mestu, takoj za Booking.com. Prizadevamo si, da bi se v prihodnosti ta razlika vse bolj zmanjševala.«

Tisoč vprašanj, odgovorov ni

O učinkovitem spletnem trženju smo povprašali tudi Ano Praprotnik, direktorico trženja v Savi Turizmu. Po njenem je v poplavi različnih kanalov znotraj spletnega sveta v spletni trženjski strategiji in taktikah odločilnega pomena razumevanje procesa nakupnega popotovanja gosta. S spletnimi orodji lahko vplivamo na posamezne faze tega razvoja. »Znati moramo odgovoriti na številna vprašanja. Zakaj in kdaj pride gost na našo spletno stran? V prvi fazi sanjarjenja ali v fazi preverjanja ponudb? Koliko strani pogleda, preden rezervira? Kaj išče na spletni strani in kje? Ali išče najnižjo ceno ali ga prepričajo dodatne storitve ponudnika in okolice? Kako pride na spletno stran? Kako nanjo privabiti kakovostnega prebivalca? Ali se Slovenci vedejo enako kot Angleži?« našteva Praprotnikova. Odgovori niso preprosti, predvsem pa se nenehno spreminjajo, zato imajo v Savi Turizmu trženje prilagojeno posameznim tržnim potem.

Različne poti, različni prijemi

Spletna stran je glavno orodje za informiranje in glavni del vseh spletnih trženjskih aktivnosti. Glavni cilj je prepričati gosta, naj čim prej opravi rezervacijo.

Družabna omrežja so po njenem pomembna, saj ljudje bolj zaupajo priporočilom znancev in prijateljev kot oglasom: »Omogočajo prostor z dostopom do ljudi, ki svojim prijateljem in drugim posredujejo pozitivna sporočila o blagovni znamki. Seveda so lahko tudi negativna, zato je tu pomembno njihovo nepretrgano in sistematično upravljanje.«

Prednosti Booking.com

Rezervacije na globalnih distribucijskih sistemih in spletnih turističnih agencijah so danes, tudi v družbi Sava Turizem, izredno pomembne. »Sistemi, kot so Booking.com, Expedia.com in Venere.com, so po vsem svetu. Z velikim številom obiskovalcev pritegnejo pozornost in s tem omogočajo večjo prepoznavnost,« pojasnjuje Praprotnikova. »A je tu dohodek zaradi provizij manjši kot na spletni strani. Turistična podjetja velikokrat iz teh sistemov dobivajo večji delež vseh spletnih rezervacij. Opaža pa se, da hoteli ne prepuščajo več toliko kontingenta, ker drugi prodajni kanali prinesejo več na rezervacijo.« Tudi sami že vrsto let sodelujejo s spletno stranjo Booking.com, rezervacije jim vsako leto rastejo, poleg tega imajo dostop do velike baze zvestih uporabnikov. To ni edina prednost, je prepričana vodja trženja: »Booking. com kot svetovni postavljavec smernic uči porabnike, kako hitro in preprosto rezervirati bivanje na spletu kjerkoli in kadarkoli, kar se ne nazadnje kaže tudi v povečanju števila spletnih rezervacij na naši strani. Hkrati nas sili in spodbuja k nenehnemu izboljševanju. Stalno si moramo prizadevati, da smo čim boljši in se čim višje pozicioniramo na njihovi strani.« Vsa orodja Ana Praprotnik vidi kot pomembno prednost za turistične družbe, ponudnike in hotele. A le, če imajo razvit sistem za ustrezno ravnanje z vsemi spletnimi kanali: »Spletna orodja lahko povzročajo precej preglavic, če ponudniki nimajo ustreznega sistema. Potreben je le en negativen komentar na spletni strani, kot je TripAdvisor, in morebitni gost bo izbral drugega ponudnika.«

Petra Mezinec

www.revijagost.si

Prihodnja številka izide

24. septembra 2015.

Če želite prejemati revijo na vaš naslov, nam pišite na gost@finance.si oziroma nas pokličite na 080 15 80.

LUŠT – Paradajz, d. o. o.

ni pisani okusi za Vaše najzahtevnejše goste

Rastlinjaki, v katerih zorijo paradižniki LUŠT, stojijo v Renkovcih, majhni vas v Prekmurju. Začeli so z idejo o zunajsezonski integrirani pridelavi paradižnika pod znamko LUŠT v okviru družbe Paradajz, d. o. o. Temelj Združenja LUŠT je prav pridelava paradižnikov, teh na leto pridelajo okrog tri tisoč ton oziroma en kilogram in pol na Slovenca. V neposredni bližini imajo vrtino z geotermalno vodo, s katero ogrevajo rastlinjake, ko sonce v hladnejših mesecih zagotavlja premalo toplote. S svojim delom želijo Slovenkam in Slovencem ponuditi domač, okusen paradižnik in drugo zelenjavo ter posledično povečati samooskrbo z zelenjavo.

»Paradižnik LUŠT je pridelan po postopku, prijaznem do okolja, njegov okus pa je rezultat izbire starejše sorte, obiranja ob polni zrelosti in kratkih transportnih poti.«

LETOŠNJE NOVOSTI Letos je podjetje Paradajz, d. o. o., začelo prodajati dva nova pridelka, in sicer Mali LUŠT in LUŠT Miks.

LUŠT Miks pa je pisana posebnost na slovenskem trgu. Pod tem imenom lahko namreč najdete kar 10 različnih vrst paradižnikov, ki se razlikujejo po barvi, velikosti in okusu. Tako LUŠT Miks vključuje rumene, črne, rožnate in rdeče paradižnike, po obliki pa velike (tako imenovano volovsko srce), srednje velike oziroma koktajl paradižnike ter seveda najmanjše, ki jim pravimo tudi češnjev paradižnik.

granar_430x280.indd 1

Promocijsko besedilo

Mali LUŠT je grozdasti paradižnik, manjši od klasičnega grozdastega paradižnika LUŠT, odlikujeta pa ga še boljša aroma in okus.

Lušt Lušt Mali Lušt Miks 2. 06. 15 13:48

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Intervju

Če ti uspe v Sloveniji, ti uspe kjerkoli

ško fakulteto, zaradi stroke vezano na telo izdelka, Fakulteto za dizajn zaradi želje po nastopu v svetovni konkurenci, kjer oblikovanje igra precejšno vlogo, v povezavi z okusom pa je sodeloval Gorazd Potočnik, ki je dodal svoj del zgodbe. V čast mi je bilo sodelovati z vsemi vpletenimi, v ponos pa mi je izdelek, ki je dejansko edinstven v svetu.

Matjaž Zorman v Trzinu načrtuje osvojitev svetovnih trgov z desertnimi vini.

Kdaj ste se odločili zasnovati izdelke, ki bi presegali doslej uveljavljene prakse?

Leta 2005, ko sem ustekleničil prvo jagodno vino, tako da sem obral svoje jagode, jih pri prijatelju vinarju stisnil – in dozorela je prvinska deviškost jagode. Od tod so razmišljanja šla po svoje v vse smeri, poseben izziv pa me je ustavil pri refošku. Z refoškom se je naš razvoj zares začel in še traja.

Kaj vas je navdihnilo pri uresničevanju te ideje?

Glavna ideja je bila ustvariti kombinacijo refoška in belega tartufa, ki ga postrežemo kot desert. Na prvi pogled precej preprosta zadeva, ki se lepo sliši, ni pa preprosta, ko se je

Prelomni trenutek je bil, ko mi je uspelo, da sem v projekt pripeljal stroko, izdelek pa je postal preplet učinkov skupnega razvoja. Kar zadeva trženje, močno upam, da bo do pravega preboja še prišlo in da bo tisti zaresni prelomni trenutek uspešen preboj na svetovni trg. Takrat bom zadovoljen.

Izdelki Palmieri bodo dodaten kapital iskali tudi na platformi IndieGoGo. Kakšen profil podpornika oziroma porabnika imate v mislih? Ne gre za iskanje kapitala, bolj za kakovostno tržno analizo in predvsem za to, da nas najdejo lovci na nove izdelke, mi pa tako distribucijske poti na svetovni trg. Od kampanje pričakujem predvsem odgovor na vprašanje, ali je izdelek pravi za svetovni trg. Moj cilj je prodati prvih tisoč steklenic. Primož Bric

Maja 2015 je podjetje Palmieri na platformi IndieGoGo zagnalo kampanjo množičnega financiranja, s katero želi na tujih trgih predstaviti serijo prestižnih desertnih vin. Po besedah Matjaža Zormana gre za edinstvene refoškove deserte, v katere so s pomočjo kuharskega mojstra Gorazda Potočnika vnesli slovenski med, burbonsko vaniljo in beli tartuf. Palmieri, ki svojo poslovno zgodbo gradi na 500-letni tradiciji oljarstva v družini solastnice podjetja Sabrine Palmieri, je lani na domač trg poslal prve steklenice vina, oplemenitenega z domačim medom, rumom in gozdnimi borovnicami, vendar pa so že takrat načrtovali preprost refoškov desert povzdigniti na višjo kulinarično raven. V sodelovanju s strokovnjaki in priznanimi kuharskimi mojstri so desert nadgradili s prestižnimi okusi in tako paleto svojih izdelkov dopolnili z refoškovim desertom z vaniljo in z belim tartufom.

Kateri so bili prelomni trenutki pri uresničitvi zamišljenega?

Pri oljčnem olju upoštevamo stoletno družinsko tradicijo pridelave tega olja na jugu Italije, v katero je vpeta ženina družina in ki se prenaša iz generacije v generacijo. Stvari mi je uspelo nekoliko premakniti v smeri, da se bo s prihodnjo bero opravilo testno vzorčenje deviškega olja z belim tartufom.

lotiš. Sam sem jo razvijal pol leta, na koncu pa le prepričal Biotehniško fakulteto, da je pomagala pri razvoju in sprejela izziv. Po pol leta smo prišli do želenih rezultatov, da v izdelku ni ojačevalcev okusa, barvil, konzervansov, skratka, da gre za popolnoma naravni produkt.

So sestavine večinoma lokalnega izvora ali jih kombinirate s sestavinami od drugod?

Vse sestavine so slovenske, razen seveda strokov burbonske vanilje. Tudi nekaj belega tartufa uvozimo iz Italije, saj ga pri nas ni zadosti. Torej, del arom uvozimo, a ta delež ne presega dveh odstotkov sestavin.

Kako ste na poti ustvarjanja izdelkov izbirali soustvarjalce oziroma partnerje?

Predvsem po potrebi. Tako smo k projektu pritegnili Univerzo v Ljubljani, Biotehni-

Kako izbirate dobavitelje?

Veljajo enaka pravila kot povsod – ob kakovosti in zanesljivosti, ki sta najpomembnejši pri odločanju, se preide h komercialnim pogojem poslovanja.

Slovensko kulinarično inovacijo so domačim in tujim sladokuscem premierno ponudili na platformi za množično financiranje IndieGoGo, kjer so desertna vina na voljo po posebni promocijski ceni. Medeni in vaniljev desert je tako mogoče kupiti po 20 evrov, prestižni desert z belim tartufom pa stane 25 evrov. Za prve kupce so pripravili tudi posebne kombinirane pakete vin.

Komu ste dobavitelj in komu bi še želeli postati?

Trenutno smo dobavitelji vsem večjim trgovskim verigam, kar dokazuje da smo tako tehnološko kot po kakovosti na visoki ravni. V Sloveniji smo torej navzoči in širimo kanale prodaje, želimo pa si v svet, zato smo se odločili preko kampanje IndieGoGo artikle predstaviti širši množici ljudi.

S tem razširjate ali celo na novo ustvarjate trg oljčnih olj in vin?

Pri oljčnem olju smo precej konservativni in poleg zagotavljanja prvinske nedolžnosti

samega olja ne spreminjamo ničesar. Upoštevati je treba, da gre za stoletno družinsko tradicijo pridelave oljčnega olja na jugu Italije, v katero je vpeta ženina družina in ki se prenaša iz generacije v generacijo. Stvari mi je uspelo nekoliko premakniti v smeri, da se bo s prihodnjo bero opravilo testno vzorčenje deviškega olja z belim tartufom.

Ste kje v tujini zasledili podobne smernice?

Svetovne smernice na področju desertnih vin so pestre, vseh vrst in okusov, z belim tartufom pa orjemo ledino. Verjetno je razlog v zahtevnosti tehnološke obdelave tartufa in raziskav.

Je stabilno okolje v Sloveniji dobro izhodišče za ustvarjanje in priprave za preboj na svetovne trge?

Pogoji poslovanja so znani, kakšno je gospodarsko okolje, tudi. Birokracija, marsikaj bi lahko našteval, kaj vse ni v redu. Gotovo pa vem nekaj: če ti uspe v Sloveniji, ti uspe kjerkoli na svetu, ker nikjer ni toliko ovir na poti kot prav v domačem okolju.

Pekarna Pečjak po novem ponuja celovit program zamrznjenih živil

Z enim dobaviteljem je vse preprosto Pekarna Pečjak, ki je znana po razvejani in kakovostni distribucijski mreži, je pred kratkim storitev dobave živil občutno razširila. Po novem lahko namreč pri njih poleg lastnega proizvodnega programa, ki zajema zamrznjena polpripravljena živila, testenine, sveže slaščice in sladice za dopeko, kekse in kruh, gostinci in javni sektor naročijo celovit program drugih zamrznjenih živil: sadje, zelenjavo, ribe, morske sadeže in meso.

Vsi sveži in zamrznjeni Pečjakovi izdelki

Prednosti zamrznjenih živil pri Pekarni Pečjak poznajo že iz lastne proizvodnje, saj so v zadnjih desetletjih postali vodilni proizvajalec zamrznjenih polpripravljenih prilog, samostojnih jedi in drugih živil v Sloveniji. »Mraz je najboljši konzervans,« rad pove lastnik Pekarne Pečjak Stanislav Pečjak.

Celovit program zamrznjenih živil

To vsekakor velja za zamrznjeno sadje in zelenjavo, ki sta tako pobrana v idealni sezoni in v optimalni zrelosti, s kar največjim deležem hranilnih snovi in dostavljena nepoškodovana. Večinoma sta tudi že očiščena, narezana in delno pripravljena, kar občutno skrajša čas priprave v kuhinji. »Sadje in zelenjavo, ki ju ponujamo naročnikom v sektorju horeca in v javnem sektorju, kupujemo po enakih strogih načelih kot surovine za svoje izdelke: bistvena je torej kakovost,« pravi direktor Pekarne Pečjak Silvester Pečjak. »Hkrati pa smo uspeli doseči pogoje, zaradi katerih so naše prodajne cene konkurenčne.«

Direktor Pekarne Pečjak Silvester Pečjak

Vse po vašem okusu!

Mraz je najboljši prijatelj gostincev in kuharjev tudi, ko gre za ribe, morske sadeže in meso, saj so tako ta, izjemno občutljiva živila, zagotovo neoporečna in kakovostna. Pečjakova ponudba je tudi v tem segmentu pestra in prilagojena željam strank. »Ponujamo živila, ki so običajna v slovenski kuhinji, pa tudi specialitete iz svetovnih morij,« je pojasnil Silvester Pečjak.

Naročila en delovnik vnaprej Dostava vsaj dvakrat na teden

Promocijsko besedilo

Tako imajo zdaj gostinci in javni sektor, ki naročajo živila pri Pekarni Pečjak, lahko miren spanec in eno skrb manj: večino svoje nabave namreč lahko opravijo zgolj pri enem, zanesljivem in kakovostnem distributerju. Na tak način lahko tudi učinkovito zmanjšajo stroške. »Med strankami smo znani kot izjemno zanesljiv dobavitelj, ki ne pomeša naročil in ne zamuja. Naročnik dobi tisto, kar je naročil, v času, kot se je dogovoril. Tudi v najbolj odmaknjene kraje dostavljamo vsaj dvakrat ali trikrat na teden, večino krajev pa obiščemo kar vsak delovnik,« pravi Silvester Pečjak. Celoten Pečjakov proizvodni program, pa tudi sadje, zelenjavo, ribe, morske sadeže in meso lahko stranke naročijo le en delovnik vnaprej, pri Pečjakovem komercialistu, ki jih obišče na terenu, ali v centralni naročniški službi Pekarne Pečjak. Zelo veseli so razširitve Pečjakove distribucije v javnem sektorju, kjer izrazito težijo k zmanjšanju števila dobaviteljev in s tem stroškov. Prednosti enega dobavitelja pa poznajo tudi zasebniki. »V velikih kuhinjah množica dobaviteljev vnaša zmedo v proces dela, saj ves čas nekdo zvoni pri vratih, ves čas je treba nekaj raztovarjati in z vsakim posebej urejati dokumentacijo. Majhni naročniki pa sploh niso naročali pri posameznih dobaviteljih, ker so bila naročila premajhna, ampak so kar sami hodili v trgovine in nakupovali zaloge, kar je zamudno in drago. Odločitev za enega distributerja s celovitim programom je zato pozitivna tako za velike kot za majhne naročnike,« še ugotavlja Silvester Pečjak.

> Naročite osebno: pri vašem rednem Pečjakovem komercialistu. > Naročite po telefonu: 01 36 01 550.

www.pekarna-pecjak.si

pekarna pečjak_430x280.indd 1

28. 05. 15 16:04

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

membnejši izdelek. Proizvajamo ga na vsaki lokaciji posebej. Pazimo, da je svež, narejen iz izbranih in najkakovostnejših sestavin,« so nam povedali.

Slaščičarne

To pomeni, da za izdelavo sladoleda uporabljajo visokokakovostno slovensko mleko in smetano, pistacija in mandeljni prihajajo s Sicilije, ročno prebrani lešniki iz Piemonta, orehi iz Sorenta, vanilja z Madagaskarja, cimet s Šrilanke, kakav v prahu iz Južne Amerike, agrumi iz južne Italije in tako naprej. »Naš sladoled se od drugih razlikuje po recepturi, kakovosti surovin, narejen je sproti,« se pohvalijo v kavarni. Med gosti ostajajo priljubljeni zimzeleni okusi, kot so čokolada, vanilja in jagoda. Poleg ljubljanske kavarne ima Cacao izpostavo v Portorožu in Pragi, a odstopanj v ponudbi sladoledov, razen zaradi prostorskih omejitev, ni. Dober glas še vedno seže v deveto vas, a to danes ni več dovolj, vedo tudi v kavarni Cacao, kjer ne uporabljajo klasičnega oglaševanja. Glas o svojih specialitetah širijo prek družabnih omrežij in spleta, oglaševanje pa je skrbno usmerjeno.

Shutterstock

Za vse okuse

Čas je za sladoled Ljubitelj sladoledov ima v zadnjih letih v Sloveniji veliko dela. Število okusov se je pomnožilo, kakovost zvišala in ponudba povečala. A danes ni dovolj le dober izdelek, kavarne in slaščičarne morajo biti pri iskanju tržnih poti iznajdljive in inovativne. Nostalgija za časi, ko ste v devetdesetih z nekaj trubarji in valvasorji kupili sladoled sebi in še prijateljem, je odveč. Odveč zato, ker so hkrati minili tudi časi, ko je sladoledna skrinja vsebovala dobrih pet okusov sladoleda te ali druge znamke. Konec je tudi časov, ko so otroci in, priznamo si, tudi odrasli z alergijami na mleko z nevoščljivostjo gledali na kornete vrstnikov.

Namesto tega danes po Sloveniji najdemo slaščičarne in kavarne, ki ponujajo paleto okusnih, kakovostnih in naravnih sladoledov. Ni se spremenila le ponudba, ampak so se močno zvišale tudi zahteve porabnikov.

jim porabnikom. Po slaščičarnah v prestolnici, ki slovijo po odlični ponudbi sladoledov, smo se pozanimali, kako s sladoledi zadovoljujejo vse zahtevnejše okuse strank in kako se spopadajo s trženjem svoje ponudbe.

Zato kavarne in slaščičarne za komuniciranje s strankami izkoriščajo družabna omrežja, spletne strani in posebne dogodke, da se približajo svo-

Vanilja z Madagaskarja

Poletno vročino v središču prestolnice hladijo sladoledi iz kavarne Cacao. »Sladoled je naš najpo-

Tudi v ljubljanski kavarni Zvezda gostom ponujajo izdelke iz naravnih surovin. »Okusov je preveč, da bi jih lahko vse našteli, lahko pa jih razvrstimo v več skupin,« pojasni Urška Šefman Sojer, ustanoviteljica kavarne. Prva skupina so sladoledi, narejeni na osnovi kravjega mleka in sladkorja. »Sladoledni okusi te skupine segajo od karamele, piškotov, jogurta, vanilje do prestižne čokolade domori. Sladolede na tej osnovi pripravljamo tudi brez sladkorja oziroma jih sladkamo s stevio.«

Danes po Sloveniji najdemo slaščičarne in kavarne, ki ponujajo paleto okusnih, kakovostnih in naravnih sladoledov. Ni se spremenila le ponudba, ampak so se močno zvišale tudi zahteve porabnikov. Konec je tudi časov, ko so otroci in, priznamo si, tudi odrasli z alergijami na mleko z nevoščljivostjo gledali na kornete vrstnikov. Namesto tega danes po Sloveniji najdemo slaščičarne in kavarne, ki ponujajo paleto okusnih, kakovostnih in naravnih sladoledov.

Na svoj račun v Zvezdi pridejo tudi tisti, ki ne pijejo kravjega mleka, saj pripravljajo sladoled na osnovi riževega mleka s prav tako pestrimi okusi, kot so lešnik, kokos, piškotek in klasična čokolada, našteje sogovornica in doda, da se že pripravljajo na poletje, ko bodo gostje lahko uživali v sladoledih, ki vsebujejo stoodstotni delež sadja.

Dober glas seže – na družabno omrežje, od tod pa povsod drugam, so prepričani v Zvezdi, kot še pojasni Šefman Sojerjeva: »Družabna omrežja so odličen način komunikacije z gosti, saj omogočajo hiter, pregleden in neposreden stik. Všeč nam je, da informacije, ki jih želimo poslati v svet, prek spletne komunikacije hitro dosežejo cilj.« Poleg tega v Zvezdi veliko dajo na spletno stran, s pedstavitvenim gradivom pa so navzoči na cateringih, ki jih organizirajo.

Kreativnost pri iskanju okusov

Okus, ki nikoli ne gre iz mode, je čokolada, pravijo v skupini Dulcis Gourmet, del katere sta slaščičarni Dulcis in Twenty Caffe v BTC Cityju, kjer stavijo na sladoled brez aditivov. »Kreativnost slaščičarjev pri iskanju novih okusov igra zelo veliko vlogo. Ena najpomembnejših stvari pa je uporaba zares kakovostnih sestavin in tisto nekaj čarovnije, ki jo da roka zares dobrega slaščičarja,« so nam povedali o skrivnostih njihovega sladoleda. V njihovi ekipi deluje tudi priznani mojster slaščičarstva Naser Gashi. »Mojster Gashi je soustvarjal to, kar danes poznamo kot dulcis okus sladic. Čast je delati in se učiti od takega mojstra. Pogosto je pri nas z namenom osvežitve znanja in dodatnega izobraževanja novih kadrov, saj francoske recepture zahtevajo drugačen pristop in delo, predvsem pa so izdelki brez aditivov,« so nam še povedali v slaščičarni.

Do ljudi tudi z dogodki

Njihovo temeljno vodilo so naravne sestavine, ne uporabljajo umetnih barvil ali umetnih arom. »Predvsem pa se naši od drugih sladoledov razlikujejo po tem, da ne obtežijo želodca, ne zamrznejo ust, na jeziku ni čutiti maščobnih oblog, temveč se okus gradi počasi. S sladoledom razveseljujemo tudi tiste, ki ga do zdaj zaradi predpisanih diet ali prehranskih navad niso smeli ali niso želeli uživati,« pove ustanoviteljica.

Urška Šefman Sojer iz Kavarne Zvezda pravi, da na svoj račun v Zvezdi pridejo tudi tisti, ki ne pijejo kravjega mleka, saj pripravljajo sladoled na osnovi riževega mleka s prav tako pestrimi okusi, kot so lešnik, kokos, piškotek in klasična čokolada. Poleti pa bodo gostje lahko uživali v sladoledih, ki vsebujejo stoodstotni delež sadja.

Pistacija ni zelena

od leta 2013 uporabljajo izključno naravne sestavine brez aditivov. »Če bi še pred nekaj leti ponudili popolnoma naraven sladoled, bi sprožili drugačen odziv. Z izobraževanjem se je spremenilo tudi povpraševanje. Nekaj sezon

Pomembno je tudi sodelovanje s skupino Umetniki sladoleda (Artisti del Gelato), ki je mednarodno združenje strokovnjakov izdelave domačega sladoleda. V Zvezdi tako že

smo potrebovali, da smo ljudi izobrazili, da vanilja ni rumena, pistacija ni živo zelena in zeleno jabolko ni zeleno,« pojasni Šefmanova Sojerjeva.

Jure Makovec

Za uspešnost slaščičarne sta pomembna nenehno izboljševanje in dodajanje novih izdelkov. »Nenehno je treba dobro poslušati želje strank in spremljati svetovne smernice tako glede okusov kot tudi oblik in načinov postrežbe. Pred leti v Sloveniji na primer nismo poznali makronov,« nam povedo. Danes ta sladica postaja vse bolj priljubljena in prepoznavna. Makroni so izdelani iz krhkega testa iz mandljeve moke in beljakov, med testom pa je polnilo iz mandljeve paste. Dobri izdelki so najboljše zagotovilo za zadovoljne goste, gostje pa se nato vračajo. V slaščičarni glasu o svojih izdelkih ne širijo le prek družabnih omrežij in tradicionalnih tržnih poti, temveč za dobro ime poskrbijo tudi z organizacijo odmevnih dogodkov in slaščičarsko delavnico.

Petra Mezinec

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Tudi Sara Jurca je prvič spoznavala delo v vinogradu. »Pri projektu sem si želela sodelovati, ker me je zanimalo, kako poteka nastajanje vina. Marsikdo se ne zaveda, koliko dela in potrpežljivosti je potrebno, da nastane steklenica vina,« je povedala. Poleg spoznavanja dela je projekt po njenem za študente koristen, ker se tako seznanjajo z novimi ljudmi in pridobivajo veliko neformalnega znanja.

Omenjeni projekt je plod sodelovanja P & F Jeruzalem Ormož in BIC Ljubljana. »Že od začetka šola tesno sodeluje z gospodarstvom. V višješolskem programu Gostinstvo in turizem je ta vez izjemno pomembna. V izvedbo strokovnih vaj na področju gostinstva vključujemo slovenske vinarje, ki študentom predstavljajo svoja vina, vinorodne pokrajine, iz katerih prihajajo, in specifike posameznih vin,« je pojasnil Boštjan Humski iz BIC Ljubljana. BIC Ljubljana in P & F Jeruzalem Ormož sta se v preteklosti že povezovala, lani tudi v okviru 3. mednarodne strokovne konference Trendi in izzivi v živilstvu, prehrani, gostinstvu in turizmu.

Začeli bodo s šiponom Prvo leto bodo študentom predstavili vino šipon, ki je lokalna sorta, ponos Prlekije in vinske kleti P & F Jeruzalem Ormož. Čeprav ni avtohton, saj ga pridelujejo tudi na Madžarskem, v Avstriji in na Hrvaškem, je šipon iz Jeruzalemskih goric po okusu unikaten, ker so tla in podnebje različni kot na drugih območjih. Gre za bujno rastočo vinsko trto, ki je bila v preteklosti znana po velikih pridelkih, danes pa s sodobnimi vinogradniškimi postopki iz nje pridelujejo najboljša bela vina. Za pridelavo vrhunskega vina je

nekoliko zahtevnejša sorta, saj potrebuje veliko pozornosti, zelenih del v vinogradu in predvsem pravilnih odločitev vinarjev, so pojasnili v vinski kleti. Projekt Od trte do vina se je začel marca letos, ko je osem študentov v Zidanici Malek v Jeruzalemskih goricah sodelovalo pri rezu trt, ki jih je podjetje P & F Jeruzalem Ormož pripravilo za študijski proces. »Pridobivanje praktičnega znanja je za študente izjemnega pomena, zato sem se tudi odločil pripraviti projekt, ki bo našim študentom omogočil neprecenljivo izkušnjo in ponudil novo razsežnost znanja,« je povedal Humski. »Pri vinu se mi zdi še posebej pomembno, da se zavedamo, koliko dela in ljubezni je potrebno za eno samo steklenico. Verjamem, da je lahko tisti, ki se tega zaveda, največji promotor in ne nazadnje tudi odličen prodajalec vina.«

Znanje, poznanstva in nepozabno doživetje Pri projektu sodeluje osem študentov različnih smeri. Študentka Tjaša Grčar se mu je pridružila, ker bi rada pridobila čim več znanja o delu v vinogradu in o vinu. »Včasih je imela na Dolenjskem tudi naša družina vinograd, ki zdaj na žalost propada. Ena od mojih želja je, da bi nadaljevala družinsko tradicijo,« je pojasnila. Pričakuje, da si bo projekt zapomnila po na novo pridobljenem znanju, novih poznanstvih, predvsem pa po nepozabnem doživetju. »Projekta sem se udeležil, ker le malokrat dobiš priložnost obdelovati vinograd in doživeti nekaj podobnega,« je povedal Jan Mohorič. Tokrat se je prvič spoprijel z delom v vinogradu. Kaj ga je pri prvem delu najbolj presenetilo? »Pri obrezovanju trt sem bil presenečen, da moraš biti pozoren na toliko

Aleš Beno

Slovenski turizem ima potencial v nekaj letih ustvariti tri milijarde evrov prilivov s tujih trgov, če bi okrepili našo promocijo in prodajo na teh trgih.

Končni cilj: steklenica svojega vina S potekom projekta so zadovoljni tudi v P & F Jeruzalem Ormož. »Pri nas stavimo na strokovnost kadrov, zato se z veseljem povezujemo z izobraževalnimi ustanovami. Tako na mlajše generacije ne širimo le svojega znanja, temveč z mladimi snujemo nove ideje in gradimo trdne vezi,« je povedal Mitja Herga, direktor podjetja. Študentom so predstavili svoje delo, vina in pokrajino. Na legah Ljutomersko-Ormoških goric trte kraljujejo na 1.100 hektarjih, od česar ima P & F Jeruzalem Ormož v lasti kar 650 hektarjev.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je povedal: »Eden izmed nosilcev slovenskega turizma je gotovo Sava Turizem, ki pomeni njegov največji del. Velik pomen podjetju pripisuje strategija upravljanja državnega premoženja. Prav v ta namen je treba izboljšati poslovanje in izkoristiti potencial tako pomembnega turističnega podjetja.«

»Projekt temelji na enoletnem programu mentorstva in celostni poti pridelave vina: od zasaditve trte do vina v steklenici,« je pojasnil Herga. »Začeli smo seveda v vinogradu z rezom trte, maja smo opravljali zelena dela. Pred nami so še trgatev, prešanje, vinifikacija in pridelava lastnega vina v kleti pod vodstvom našega izkušenega enologa,« je še naštel postopne faze projekta.

mizacija stroškov in nadgradnja prodajne politike. Zaveda se, da je ob tem potreben tudi nov naložbeni ciklus.

Minister je bil seznanjen z ukrepom DUTB konec prejšnjega tedna, torej z informacijo, da ne bodo sprejeli načrta prestrukturiranja Save, d. d., in bodo premoženje prenesli na DUTB.

»Ko bodo podjetja v sestavi poslovala optimalno in ustvarjala pozitiven rezultat, mora slediti še privatizacija. Verjamem, da mora biti ta internacionalna, zaradi potrebe po novih tujih gostih in zaradi stika z novimi strokovnimi znanji. DUTB bo morala za poslovno prestrukturiranje najeti ustrezne kadre na domačem in tujih trgih. Skratka, verjamem, da ima Sava Turizem največji potencial v Sloveniji. In da mora postati tudi hrbtenica slovenskega turizma, kar predvideva tudi strategija upravljanja državnega premoženja,« je še povedal minister.

Minister ocenjuje ukrep kot prvi korak v finančnem prestrukturiranju Save, d. d., ki pa mu morajo slediti še poslovno prestrukturiranje, opti-

V četrtek. 4. junija 2015, je sodišče odločilo, da morata DUTB in DUP1 vrniti vse zasežene delnice Save Turizma.

Dom odličnih vin iz Slovenije in celega sveta Ljubitelji žlahtne kapljice vedo, da je od prvega reza trte pozimi, njenega redčenja ob začetku zorenja, do trgatve, tega, od sonca razvajenega sadeža, potrebna velika mera skrbnosti in predanosti.

A brez končnega pridelka ne gre, zato je glavni cilj izdelava lastne steklenice vina. »Mladi bodo izkusili rezultate svojega dela v vinogradu in kleti. Ker gre za izobraževalni projekt, prodaje ne načrtujemo. Poleg tega gre za precej majhne količine,« je pojasnil Herga. Čeprav bo s tem enoletni projekt končan, pa v BIC Ljubljana in P & F Jeruzalem Ormož že snujejo načrte za prihodnje leto. »V naših vinogradih raste več vrst grozdja: šipon, sauvignon, sivi in beli pinot, laški in renski rizling, traminec, rumeni muškat, charodnnay in še bi lahko naštevali, zato imamo veliko možnosti,« je še povedal direktor kleti.

Vino pač ni le pijača. Je užitek in živilo hkrati, lahko je vsakdanjik ali prestiž. Nobena druga pijača ni tako edinstvena in raznolika obenem. Povezuje ljudi in kulture, pri tem pa je tako raznolika kot ljudje, ki jo pridelujejo, tla na katerih raste in sorte iz katerih jo pridobivajo. Prav naštetemu grejo pripisati edinstveni značaji in bogastvo kombinacij najrazličnejših arom. Nobeno vino ni istega okusa, nobena letina ni ista letini poprej.

Promocijsko besedilo

o v trgovini ali vinoteki kupimo steklenico vina, le malokrat pomislimo na delo, ki se skriva v ozadju. Zato sta P & F Jeruzalem Ormož in Biotehniški izobraževalni center (BIC) Ljubljana marca letos zagnala projekt, s katerim bodo študente naučili celotnega procesa pridelovanja vina, od trte do vina v steklenici z njihovo etiketo – od tod tudi ime projekta Od trte do vina.

urizem je ena od petih prioritet slovenske vlade. Ima velik multiplikativni učinek na preostalo gospodarstvo. Zadnja leta ustvari dve milijardi evrov prilivov od tujskega turizma, kar je 40 odstotkov izvoza storitev in osem odstotkov celotnega izvoza. V turizmu dela 48 tisoč ljudi in ustvarja 13 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).

Jeruzalem Ormož

Od trte do vina

Izjava ministra o slovenskih turističnih podjetjih in prenosu na DUTB

različnih stvari. Naučil sem se tudi, da moraš vse trte enako postriči,« je odgovoril Jan, ki se najbolj veseli trgatve.

Mediaspeed.net

Pestro paleto izbranih vin iz najbolj vinorodnih kotičkov sveta in hkrati najvišjo kakovostjo po najboljši ceni lahko najdete v Hoferjevi vinoteki, kjer vsako kapljico izberejo z veliko mero skrbnosti. Pri tem so prav posebno pozornost namenili regionalnim slovenskim vinom in v skladu s tem oblikovali ponudbo vin slovenskih vinarjev, ki zrcalijo pestrost slovenskih vinskih sort in vinogradniških območij. Tudi sicer sodelujejo

hofer_pr_215x140.indd 1

le z izbranimi proizvajalci in dobavitelji najboljših slovenskih in tujih vin, kar dokazujejo številna prejeta odličja na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Sodelovanja z vinarji so zelo uspešna, celo tako zelo, da rodijo tudi ideje o novih vinih. Primer takšnega sodelovanja so razvili z Gašperjem Čarmanom, katerega vina Gašper po njegovem izboru pogosto uvrstijo v ponudbo. V Hoferjevi vinoteki trenutno najdete Gašper Merlot & Refošk, Cabernet & Merlot in Chardonnay & Rebulo. Z namenom kupcem nuditi popolno podporo pri izbiri pravega vina ali penine za izbrano priložnost, so se pri Hoferju odločili za posebno spletno stran (www.vinoteka.hofer.si), kjer kupcem na pregleden način podajo izčrpne informacije, ki jim naj olajšajo izbiro pravega vina ali penine. Dobro vino naj se samo hvali, zato jih preizkusite po lastnem izboru in v prijetni družbi. Hoferjevo vinoteko najdete v vseh Hoferjevih poslovalnicah v Sloveniji. Pa na zdravje!

3. 06. 15 11:26

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Slovenski hostli najbolje ocenjeni na svetu

Hostel Tresor

Prvi rojstni dan Horeca centra

Irena Herak

Slovenija je prvo mesto zasedla po ocenah gostov, ki so v hostlih prenočevali, in se tako povzpela nad Singapur, Južno Korejo, Švico, Islandijo in še 36 drugih ocenjenih držav. V Popotniškem združenju Slovenije se zavedajo odgovornosti in pomena, ki jo nalaga strategija razvoja slovenskega turizma 2012–2016. »Zato smo vedno zadovoljni, ko lahko z mednarodnimi dosežki dokazujemo, kako pospešujemo prepoznavnost Slovenije kot destinacije odličnosti. Slovenija ne more tekmovati niti v množičnosti niti z nizkimi cenami, ampak zgolj s kakovostjo in MKC Pekarna hostel pestrostjo ponudbe, kar z doseženim uspehom več kot odlično dokazujemo v Popotniškem združenju Slovenije,« je povedal Igor Jurišič, predsednik tega združenja.

Jure Makovec

opotniško združenje Slovenije kot slovenski predstavnik v mednarodnem združenju International Youth Hostel Federation (IYHF) se vseskozi trudi zagotavljati najvišje standarde kakovosti, zato prvo mesto med 41 ocenjenimi državami izjemno navdušuje. K uspehu je pripomoglo deset hostlov: Tresor in YH Ljubljana (Bit center) iz Ljubljane, Alieti iz Izole, Bledec z Bleda, Pekarna in Uni iz Maribora, Histria iz Kopra, Proteus iz Postojne, Menina z Rečice ob Savinji in Hostel Radenci. Njihova povprečna ocena je zavidljivih 93,3 odstotka (v razponu od 0 do 100 odstotkov), ocenjuje pa se vse, od prijaznosti in udobja do lokacije in čistoče. Pomembno je poudariti, da nima noben od naštetih hostlov letošnje povprečne ocene pod 90 odstotkov, kar pomeni, da se tudi najslabše ocenjen od desetih uvršča ob bok sedmouvrščeni državi na svetu.

Mitja Florjanc

oreca center je 14. maja, ob prvi obletnici svojega obstoja, priredil celodnevne kulinarične delavnice s pokušnjo. Prikazani so bili tudi mešanje pijač in sodobne tehnike v pripravi kavnih napitkov. Delavnice je povezoval slaščičarski mojster Gorazd Potočnik. Dogodek se je končal s slavnostnim rezanjem torte in druženjem članov Horeca centra, njihovih partnerjev in vseh obiskovalcev iz gostinske panoge. Na dogodku so sodelovali Vina Sanabor, Vinska klet Goriška brda, Nektar Natura, Voda 902, Društvo barmanov Slovenije – Mario Mix bar catering, Moja kava (Lavazza), Huda kuha in ledomati Hoshizaki (HaloLed).

Tudi Cviček Zajc je spregovoril!

www.zajc.si

Vse o CVIČKU ZAJC ZAJC UGoDNosTI

ZAJC KUlINARIKA ZAJC DoGoDKI

o KleTI ZAJC osTAlA ZAJC VINA

“Naš vrhunska vina Zajc bomo letos opremili s TalkingWine QR kodo! Prijatelji Cvička Zajc PTP lahko sedaj s svojimi mobilnimi napravami enostavno dostopate do vseh informacij o tem edinstvenem in znamenitem slovenskem vinu. Istočasno se lahko sprehodite po kleti Zajc, spoznate tudi ostala naša vina, se informirate o dogodkih, s kulinaričnimi nasveti vam olajšamo izbiro naših vin, … Ker vsebino sproti ažuriramo, so naša vina vedno aktualna.” Božidar&Marko Zajc, Vinska klet Zajc

Cviček ZAJC

Če želite, da tudi vaše vino spregovori: www.TalkingWine.mobi ali 02 3305 600.

Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!

SURF_pr_215x280.indd 1

5. 06. 15 16:15

minus 4 cm IN PODALJŠAN VIKEND, PROSIM. Do 4 cm manjši obseg telesa in bistveno manj viDne gubice na obrazu v enem poDaljšanem vikenDu. prijetna in neboleča tretmaja, takoj viDen in Dolgotrajen učinek. priporočajo tuDi zDravniki.

ŽE OD

199 + 336 €

Za več informacij o ponudbi in lepotnih tretmajih smo vam z veseljem na voljo v Grand Hotelu Primus****s.

Sava Hotels & Resorts

oglas_revija_gost.indd 1

•

www.grandhotelprimus.si

02 749 45 06

•

info@terme-ptuj.si

6/3/15 10:32 AM