Ljubljančanka, številka 5 by Dejan P.

LjubljančanKA Petek, 12. junija 2015, št. 5

Brezplačni časopis za vse Ljubljančane

www.ljubljancanka.net

Turisti

Tevž Černigoj, vodnik na kolesu:

potrebujejo doživetje www.brezplacnivzorec.si

TABLETKA ZA SPOLNO MOČ Uporabniki poročajo o delovanju: Učinek tabletk, po mojih izkušnjah, traja več kot tri dni! Z uporabo tabletk lahko nadaljujem s ponovnimi spolnimi odnosi že po nekaj minutah. Zaradi tablet je odnos daljši in intenzivnejši. Čas regeneracije po orgazmu je neverjetno kratek. Brez stranskih učinkov in promerna za vsa leta. Veni vidi vici, d. o. o.

Pokličite in naročite

030 220 560

BREZPLAČNI VZOREC

Anonimna dostava po vsej Sloveniji!

Jaka Lucu, urednik

rvi petek v juniju sem v ABCdirektor Nogometnega kluba Olimpija Ranko pospeševalniku v BTC Cityju poslušal Stojić predstavljal novo vizijo kluba še nikoli predstavitve osmih start up podjezares izkoriščenega potenciala. Tudi Stojić je, tij, prve generacije podjetij torej, ki zanimivo, pri šestinpetdesetih o Olimpiji govokončujejo trimesečno obdobje razvoja že prej ril kot o start upu. A s pomembno razliko od delujočega izdelka in so se ali se še pripravljajo podjetij iz ABC-pospeševalnika. Ta so imela za vstop na trg, najraje globalni. Podjetja so v temelj trdno postavljen v snovalcih in razvijalzameno za osemodstotni delež lastništva v podcih ideje, iz Stojićevih besed pa je bilo mogoče jetju dobila 15.000 evrov, dostop do tehnološke jasno razbrati, da je Olimpija v tem trenutku infrastrukture, mednarodno mentorsko podkot streha, ki se komaj drži majavih temeljev, poro, možnost dostopa do razvojnega kapitala saj klub iz prestolnice s tradicijo nima svojega ter dostop do globalne mreže investitorjev. Pod vadbenega centra niti usklajenega delovanja temo Pametna mesta, ki je bila zastavljena zelo vseh selekcij. Stojić bi želel imeti Olimpijo na široko, so podjetniki predstavili platformo za temeljih, kot jih je že pred šestimi leti imel množično sofinanciranje v turizmu, aplikacijo za upravljanje vseh opravil v hotelu na isti platformi, rešitve za učinStojić bi želel imeti Olimpijo na temeljih, kovitejše upravljanje z vodo in odpadki kot jih je že pred šestimi leti imel v mestu, vez med modnim nakupovanjem na spletu in v trgovini, orodje za Interblock, a v nasprotju s klubom, ki se pospeševanje prodaje izdelkov iz zalog, sistem pametnih senzorjev za otroške je po letu 2011 zreduciral na mladinsko igre na prostem, mobilno aplikacijo za šolo, ima Olimpija stadion v Stožicah. komuniciranje med prijatelji in širjenje kroga poznanstev ter ustvarjanje Olimpija je, nadvse nenavadno, start up oglasov za mobilne oglaševalske akcije s poudarkom na kratkih sporočilih in že od svojega nastanka leta 1911. nagrado za vsakega, ki je oglas prebral. Vsi so verjeli, da je njihova rešitev tudi rešitev, ki jo svet potrebuje ta hip in jo je verInterblock, a v nasprotju s klubom, ki se je po jetno potreboval že včeraj, da bi deloval malo letu 2011 zreduciral na mladinsko šolo, ima manj kompleksno, malo bolj prijazno do ljudi. Olimpija stadion v Stožicah. Olimpija je, nadvse nenavadno, start up že od svojega nastanka leta 1911. Bo po več kot 100 letih vendarle posPotem sem se iz BTC Cityja odpeljal v hotel Austria Trend na Dunajski, kjer je novi športni tala zrelo podjetje?

LjubljančanKA Petek, 12. junija 2015, št. 5

Brezplačni časopis za vse Ljubljančane

www.ljubljancanka.net

Turisti

Tevž Černigoj, vodnik na kolesu:

potrebujejo doživetje www.brezplacnivzorec.si

Pokličite in naročite

030 220 560

BREZPLAČNI VZOREC

Anonimna dostava po vsej Sloveniji!

Ljubljančanka je brezplačni 14-dnevni časopis za vse Ljubljančane Odgovorni urednik: JAKA LUCU jaka.lucu@finance.si Uredništvo: Bleiweisova c. 30, 1000 Ljubljana telefon: 080 15 80, faks: 01 30 91 545 e-pošta: ljubljancanka@ finance.si

www.ljubljancanka.net LJcanka twitter.com/LJcanka /LJcanka Tehnična urednica in oblikovanje: MAJA VOLK Lektoriranje: FINANCE Urednik fotografije: ALEŠ BENO Naslovna fotografija: Aleš Beno

Oglasno trženje Vodja: ALEKSANDRA HORVAT oglasi@finance.si telefon: 01 30 91 590 Skrbnica ključnih kupcev: MAJA DOLENC maja.dolenc@finance.si telefon: 01 30 91 575 Vodja projekta: MIHA ERŽEN telefon: 080 15 80, miha.erzen@finance.si

Izdal in založil: ČASNIK FINANCE, D. O. O. Bleiweisova c. 30, 1000 Ljubljana Direktor in glavni urednik: PETER FRANKL

Nad mestom se dani

aleš beno

Olimpija je spet start up

Tisk: DELO Tiskarsko središče. . Natisnili smo: 75.000 izvodov Redakcijski sistem: StoryEditor

Dogodki v Ljubljančanki so objavljeni po izboru uredništva in niso plačani.

Transakcijski račun pri Unicredit bank: SI56 2900 0005 9800 842 ISSN ISSN 2385-9636.

Petek, 12. junija 2015, št. 5

Ljubljanske ulice

Pomlad prebudi medvede in kolesarje

ot da bi kolesarji vso zimo z nestrpnostjo čakali na tople in suhe dni, ko bomo lahko svoje telo in duha končno osvobodili iz oklepa avta ali avtobusa. Kolesarjenje nas pač dela srečnejše. Slednje je celo znanstveno dokazano. Lani so namreč raziskovalci z ameriških univerz v Clemsonu in Pensilvaniji ugotovili, da kolesarji bolj uživajo v vožnji kot vozniki avtomobilov in potniki v javnih prevoznih sredstvih.

Yakkay

1 Izjemnost kolesarjenja je, da za to telesno dejavnost ne porabimo dodatnega časa – pogosto ga celo prihranimo. Petek, 12. junija 2015, št. 5

Ljubljančani smo lahko ponosni na tradicijo ljubljanskega mestnega kolesarjenja. Ločene kolesarske proge v skandinavskem stilu smo v Ljubljani začeli postavljati že pred pol stoletja. V zadnjih 20 letih se je dolžina kolesarskih stez v Ljubljani podvojila, vsako leto pa nastajajo nove. Pred dvema letoma smo dobili kolesarsko stezo ob Večni poti, lani v Tivoliju, trenutno pa se končuje tudi ureditev do kolesarjev prijaznejše Slovenske ceste, če naštejemo samo nekatere nove pridobitve. Dejavnik, ki bistveno prispeva k povečanju mestnega kolesarjenja, je prav gradnja ločenih in po možnosti zavarovanih kolesarskih stez. Razlogov, da se po Ljubljani ne bi vozili s kolesom, je torej vedno manj. Kolesarjenje ima številne prednosti pred drugimi oblikami prevoza. Med njimi so skrb za zdravje in okolje ter prihranek časa in denarja. Koristi za zdravje izvirajo iz aktivnega življenjskega sloga, ki ga ponuja kolesarjenje, tudi če kolesarimo le na kratke razdalje. Na primer, če v službo ali šolo vsak dan v vsako smer kolesarimo 15 minut oziroma tri kilometre, kar je počasi, to pomeni štiri ure in pol kolesarjenja oziroma 30 kilometrov vsak teden. Takšna dejavnost po raziskavi britanske fundacije za srce za polovico zmanjša možnost srčnih obolenj. Če na leto kolesarimo devet mesecev, to skupaj nanese skoraj 1.200 kilometrov.

Revija Wired je Ljubljano uvrstila

13. mesto

na do kolesarjev najprijaznejših mest na svetu. Letos je naša prestolnica sploh prvič na tej lestvici.

Agu

Z avtom bi na tej razdalji za bencin porabili 130 evrov (s parkirnino, parkirnimi kaznimi in drugimi stroški avta pa še mnogo več), za avtobus v Ljubljani pa od 180 evrov naprej. Izjemnost kolesarjenja je tudi ta, da za to telesno dejavnost ne porabimo dodatnega časa – pogosto ga celo prihranimo.

Creme

Mnoge od kolesarjenja odvračajo raznovrstni, pogosto namišljeni problemi. Pa začnimo z nevarnostjo. Aktiven življenjski slog je pogosto lahko tudi nevaren, a neaktiven življenjski slog je lahko še nevarnejši. Neaktivnost je namreč škodljiva za telo in lahko vodi do bolezni srca. Raje kot med kolesom in avtomobilom izbirajte med bolj ali manj varnim kolesarjenjem. Kolesarjenje na večjih in prometnih cestah brez ločenih kolesarskih poti je dejansko lahko nevarno. Izbirajte manj prometne poti, četudi so daljše. Takšne poti imajo tudi manj semaforjev in zato cilj po njih lahko dosežemo celo hitreje. Če vozite med pešci, vozite počasi. Kolesa ne morete nikoli ustaviti hitreje, kot lahko pešec stopi pred kolo. Nikoli ne domnevajte, da vas vozniki vidijo. Prav tako ne domnevajte, da zelena luč na semaforju pomeni varno pot. Preden zapeljete pred avto, poglejte voznika, spoglejte se z njim in se prepričajte, da vas vidi. Mimo parkiranih avtomobilov vozite še posebno previdno, saj 1 Čelada yakkay v obliki klobučka 2 Pelerina za kolesarjenje agu 3 Kolo creme Petek, 12. junija 2015, št. 5

Ljubljanske ulice Mi med seboj. Anketa. Petra Lukavečki, Bežigrad: Na kolesu je v mestu prevoz hitrejši in lažji povsod tam, kjer je kolesarska steza, ker je sicer v prometnih konicah huda gneča. Kjer kolesarskih stez ni, pa zna biti tudi malo adrenalinsko. Sama redno kolesarim, tudi v službo grem s kolesom. Ljubljana je do kolesarjev prijazno mesto, ima pa potencial, da postane še prijaznejša. V primerjavi z vozniki osebnih avtomobilov se mi zdi, da smo kolesarji še vedno nekoliko podrejeni, včasih se moramo kar bojevati za svoje mesto na kolesarski stezi, tudi s pešci, ki niso vedno dovolj pozorni. Kolesarska steza je namenjena kolesarjem in to bi morali upoštevati in spoštovati vsi udeleženci v prometu. Tadej Dobravc Verbič, Šiška: Ne s pešci in vozniki avtomobilov, še največ težav imam z redarji, ki včasih težijo s kakšnimi malenkostmi, na primer z vožnjo v napačno smer. Če startaš od bloka, se za zavoj v pravo smer ne boš peljal sto metrov po Celovški, ampak boš pač šel do prvega križišča v nasprotno smer. Odsekov, kjer bi še morali urediti kolesarski promet, je kar veliko, osebno pa me najbolj motijo količki, ki so jih postavili na kolesarske steze. Zdijo se mi blazno nevarni, sploh v temi. Pozimi jih včasih odstranijo, a pet centimetrov še vedno gleda iz ceste. To je pa sploh nevarno. Marija Metle, Grosuplje: Ljubljana je za kolesarjenje super, zelo prijazno mesto. Sem iz Grosupljega in s sodelavko sva se danes pripeljali v službo kar s kolesom in naredili še majhen izlet po mestu. Pot je bila krasna, niti ne preveč naporna, imava veliko kondicije. V mestu je že veliko urejenih kolesarskih stez, ponekod bi jih lahko še dogradili, uredili. Tudi avtomobili se mi zdijo kar spoštljivi do kolesarjev. eva mrhar

Petek, 12. junija 2015, št. 5

lahko kdo odpre vrata tik pred vami. Preden zavijete, na to opozorite z roko. Tudi sicer v prometu vedno bodite predvidljivi. Ponoči uporabljajte luči in odsevne predmete. Presenetljivo je, koliko kolesarjev se ponoči še vedno vozi brez luči, čeprav so te poceni in enostavne za namestitev. In ne nazadnje, uporabljajte čelado. Če se vam zdi, da boste v športni čeladi smešni, si kupite čelado, ki spada k vaši lepi obleki in elegantnemu slogu. Takšnih čelad je na trgu danes dovolj. Se bojite, da bi vas ujel dež? Ljubljana je morda res nekoliko deževno mesto, a bistveno manj kot Kopenhagen, kjer je kolesarjenje veliko bolj razširjeno. Danes so na voljo posebej za kolesarje narejeni dežni plašči, ki so zadaj kratki, spredaj pa dolgi in nas ohranijo suhe tudi v močnem dežju. Zmočimo lahko kvečjemu čevlje in spodnji del hlač, a tudi za to obstajajo rešitve. Mnogi ne kolesarijo, ker bi v službo prišli prepoteni. Rešitev je počasnejša vožnja. Ni treba, da na poti v službo tekmujete z drugimi kolesarji. Pogosto jih boste dohiteli na prvem semaforju. Poleg tega se oblecite le toliko, da vas ne zebe, preostalo obleko pa imejte s sabo. Namesto v nahrbtniku potrebščine raje peljite v priročni kolesarski torbi ali lepi košari, obešeni na kolo. Imate raje avto, ker z njim pridete hitreje na cilj? Premislite še enkrat. Avto je hitrejši le, če ne upoštevamo čakanja v zastojih, iskanja parkirnega prostora in podobno. Naredite poskus in izmerite čas trajanja poti od vrat do vrat. Mnogi boste ugotovili, da nekajkilometrsko pot lahko hitreje opravite s kolesom kot z avtom. Še posebno med gostim prometom zjutraj in popoldne. Se vam zdi, da živite predaleč, da bi se lahko vozili s kolesom? Nabavite si električno kolo. Slednje je res nekoliko dražje, a tudi bencin ni poceni. Če pa se vam zaradi nakupa električnega kolesa uspe znebiti vašega drugega avtomobila, pa se vam bo investicija povrnila v trenutku. Ko kupujete kolo za mestno kolesarjenje, se zavedajte, da ne potrebujete kolesa za vzpon na Vršič. Za mestno vožnjo je primerno preprosto kolo brez posebnih dodatnih funkcij. Izberite kolo s čim manj prestavami, po možnosti naj bodo notranje, saj potrebujejo le minimalno vzdrževanje. Manj prestav na kolesu, manj problemov. Kolo naj ima kakovostne plašče, po možnosti proti prediranju. Če jih nima, jih lahko namestite pozneje. Takšni plašči so dražji, a se splačajo. Če kolesarite vsak dan, ne kupujte najcenejšega kolesa v najbližji živilski trgovini, ampak se odločite za kakovostnejše, a še vedno preprosto kolo. Za varnost kolesa pa je priporočljivo poskrbeti z debelo ključavnico, ki je ni mogoče preščipniti s kleščami. Tatovi se večinoma namreč ne ukvarjajo z odklepanjem ključavnic, ampak jih najraje uničijo. Če se torej bojite kraje kolesa ali pa v majhnem stanovanju preprosto nimate prostora zanj, si lahko kupite zložljivo kolo. Ta kolesa dandanes lahko spravite v omaro ali nesete v pisarno. Z vidika funkcionalnosti pa se zložljiva kolesa od drugih ne razlikujejo bistveno.

Andrej Berginc

Hitro do do zdravnika, zdravnika,hitreje hitrejenazaj nazaj Hitro ti, predpisanih zdravil na beli na recept Mar ne ne bi bi bilo bilo vse vse enostavnejše, enostavnejše, če če ambulanti, Mar predpisanih zdravil beli ter ambulantne rehabilitacije. Zabi si lahko zagotovili hiter dostop bi si lahko zagotovili hiter dostop recept ter ambulantne rehabilitacije. varovanec lahkolahko zdravstvene storitve do zdravnika zdravnika specialista specialista ter ter bili bili brez brez Zavarovanec do zdravstvene skrbi, stali vsivsi potrebni iz tega zavarovanja uveljavlja iz tega zavarovanja uveljavlja pri izvaskrbi,koliko kolikovas vasbodo bodo stali potre- storitve posegi, medtem ko bikovam termin izvajalcih v Sloveniji ali drugih jalcih v Sloveniji ali drugih državbni posegi, medtem bi vam ter- pri in EU. Zavarovanje ah EU. Zavarovanje operacij operacij pa vam minustrezno in ustreznoobravnavo obravnavo pomagali pomagali državah poiskati usposobljeni pa vam omogoča izplačilo omogoča izplačilo depoiskati za totousposobljeni Mesečna strokovnjaki? Celovita denarnega nadomestilaza za narnega nadomestila izstrokovnjaki? Celovita premija od izvedbo zdravstvena Triglav, več kot kot 700 različnih različnih vedbo več zdravstvenaobravnava obravnava Tri17,90 evrov primerov Zdravstvene zavarovalnice izvedenih primerovoperacij, operacij, izveglav, Zdravstvene zavarovvam ponuja rešitev. rešitev. v Sloveniji ali drugih državah denih v Sloveniji ali drugih alnice vam ponuja dalje EU in Švici.EU in Švici. državah Celovita zdravstvena Celovita zdravstvena obravnava dve vrsti Celovita zdravstvena zdravstvena obravnava obravnava vam vam obravnavazdružuje združuje dvezavarovanj. vrsti za- Celovita Pri zavarovanju specialistično zagotavlja hiter dostop do zdravnika varovanj. Pri zavarovanju specialis- zagotavlja hiter dostop do zdravniambulantnega zdravljenja in indrugih ka specialista drugih zdravstvenih zdravstvenih tično ambulantnega zdravljenja vam vam specialista bo zavarovalnica krila stroške storitev. Osebje na Zdravstveni točki bo zavarovalnica krila stroške special- storitev. Osebje na Zdravstveni specialistične obravnave, pripadajočih vamnudilo bo nudilo vse potrebne vam bo vse potrebne inforistične obravnave, pripadajočih diag- točki diagnostičnih postopkov, stroške informacije o mreži izvajalcev, s macije o mreži izvajalcev, s katnostičnih postopkov, stroške posegov posegov dnevni bolnišnici oziroma katerimi Triglav, Zdravstvena erimi imaima Triglav, Zdravstvena zav dnevni vbolnišnici oziroma ambulan-

Hitro do zdravnika, hitreje nazaj.

Do specialista v manj kot 3 tednih.

varovalnica vzpostavljeno zavarovalnica vzpostavljeno poslovno sodelovanje, vam pri pri orsodelovanje, vam pomagalo pomagalo ganizaciji termina organizaciji terminaobravnav obravnav in in vam olajšalo izbiro izbiro najustreznejše najustreznejše poti poti do olajšalo želenih želenih zdravstvenih zdravstvenihstoritev. storitev. Cena zavarovalnega paketa paketase pri se Cena zavarovalnega pri odraslih od 17,90 EUR / odras lih gibljegiblje od 17,90 EUR / mesec, mesec, pa je zavarovanca od starosti odvisna odvisna pa je od starosti zavarovanca in izbrane V in izbrane soud eležbe. soudeležbe. V primeru za primeru celotne družine varovanjazavarovanja celotne družine zavarovalzavarovalnica ponuja tudi družinske posebne nica ponuja tudi posebne družinske popuste. popuste. Vse zdravstveni Vseinformacije informacije oo Celoviti Celoviti zdravstveni obravnavi na na Zdravstveni obravnavilahko lahkodobite dobite Zdravsttočki na 080 66 22 11 ali veni točki na 080 66 22 11 ali tocka@ tocka@ zdravstvena.net zdravstvena.net in in na na spletni spletni strani strani www.enostavnodozdravnika.si. www.enostavnodozdravnika.si. oglasno sporočilo | Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d.d.

oglasno sporočilo | Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d.d.

Celovita zdravstvena obravnava

Zdravstvena točka

www.zdravstvena.net

Ljubljanske ulice

Dobro za zdravje, okolje in denarnico

Aljaž Plevnik, strokovnjak

Pripelji srečo v službo

s področja

strateškega

ljaž Plevnik, strokovni sodelavec Urbanističnega inštituta Republike Slovenije in sodelavec Slovenske platforme za trajnostno mobilnosti, o pobudi Pripelji srečo v službo, številnih prednostih kolesarjenja in tudi o tem, da se je Ljubljana uvrstila na 13. mesto do kolesarjev najprijaznejših mest v Evropi.

Letos bodo navdušeni kolesarji lahko spremljali svoje prevožene poti od 10. maja, mednarodnega dneva gibanja, pa vse do 16. septembra. Pobuda se bo s podelitvijo nagrad najuspešnejši trojici končala 22. septembra ob dnevu brez avtomobila. Nacionalna pobuda Pripelji srečo v službo nagovarja predvsem posameznike in jih spodbuja, da za pot v službo izberejo kolo. ®®Koliko en človek oziroma trojica na kolesu namesto v avtu zmanjša izpust CO2 v ozračje na dan? Vožnja z avtomobilom v povprečju povzroči 271 gramov izpustov CO2 na potniški kilometer, proizvodnja avtomobila pa dodatno 42 gramov na prevoženi kilometer v življenjskem ciklu avtomobila. Proizvodnja kolesa povzroči pet gramov izpustov na prevoženi kilometer (torej dobro desetino izpustov, povzročenih s proizvodnjo avtomobila), če dodamo še izpuste, potrebne za pridelavo in predelavo hrane kolesarja, pa je njegov skupni izpust 21 gramov na prevoženi kilometer (torej manj kot desetino vožnje z avtomobilom). Za primerjavo, že vožnja z avtobusom bistveno zmanjša izpuste v primerjavi z avtomobili – 101 gram na potniški kilometer. ®®Zakaj kolesariti v službo? Telesna dejavnost ima dokazano pozitivne učinke na splošno počutje ljudi. Kolesarjenje združuje vadbo in prijazno obliko potovanja. Uporaba kolesa za pot v službo kolesarje zjutraj prebudi in jih napolni z energijo za ves dan, deluje protistresno, zaposleni pa so tako zadovoljnejši, učinkovitejši, srečnejši in samozavestnejši v primerjavi s sodelavci, ki uporabljajo druge oblike prevoza. Raziskava, izvedena v Veliki Britaniji v obdobju 18 let na vzorcu 18.000 potnikov, je dokazala, da imajo aktivne oblike potovanja pozitiven vpliv na posameznikovo duševno in splošno počutje. Nedavna raziskava, ki so jo izvedli na Univerzi Duke v Severni Karolini, se osredotoča na vpliv gibanja na čustveno stanje. Petek, 12. junija 2015, št. 5

mestnega prometa in upravljanja mobilnosti, Jure Eržen/delo

je zaposlen na Urbanističnem inštitutu RS.

Austrian Mobility Research

®®Kakšen je namen pobude Pripelji srečo v službo? Nacionalna pobuda Pripelji srečo v službo je namenjena promociji uporabe kolesa kot prevoznega sredstva za pot v službo. S projektom, ki se je simbolno začel na mednarodni dan gibanja, 10. maja, želimo zaposlene spodbuditi k temu, da že pred službo naredijo nekaj dobrega za svoje razpoloženje, telesno pripravljenost ter tudi za denarnico in ne nazadnje za okolje.

načrtovanja

Kolesa na parkirnem prostoru za avtomobile

Ugotavlja, da lahko že 30 minut aktivnosti na dan prepreči nastanek depresije. Hkrati uravnava tudi raven hormonov (predvsem adrenalina in kortizona), ki zvišujeta odpornost proti stresnim vplivom. Raziskava, opravljena v Švici, Avstriji in Franciji, je pokazala, da zaradi prometnih nesreč vsako leto umre 7.217 ljudi, a tu gre šele za majhen del vseh žrtev motornega prometa: desetkrat več ljudi umre vsako leto zaradi onesnaženosti in pomanjkanja gibanja, ki ga povzroča uporaba avtomobila. Po svoje je vsak avto nevaren za življenje. Kako prijazna je do kolesarjev Ljubljana in kje se lahko izboljša? Ljubljana se po razmerah za kolesarjenje uvršča med vodilna mesta v regiji. Prav te dni so jo uvrstili med 20 vodilnih kolesarskih mest na svetu, in to predvsem zaradi hitrih in uspešnih izboljšav kolesarske infrastrukture. Hkrati pa

ima še ogromno dela, da bo kolesarjenje res dobilo vlogo, ki si jo v mestu te velikosti zasluži. V primerjavi z najboljšimi mesti v Evropski uniji se delež kolesarjenja lahko tudi potroji, trenutno je približno 12-odstotni, a za to je potrebno načrtno in nenehno delo pri zagotavljanju kakovostne infrastrukture in vzpostavljanju kolesarske kulture v mestu. ®®Kako se ta pobuda vklaplja v celostno strategijo trajnostnega razvoja mobilnosti v Sloveniji? Kolesarjenje je v programih trajnostne mobilnosti dobilo poseben prostor. Vsekakor se zavest in navade spreminjajo. Mesta vse več pozornosti namenjajo temu prevoznemu sredstvu, ki za najmanj vlaganj prinaša največje izboljšave v mestnih prometnih sistemih. Kolesarjenje postaja trendovska oblika premikanja, kar pomembno prispeva k dvigu kolesarske kulture v mestih. Več kot je kolesarjev, varnejše je kolesarjenje in bolj so kolesarji integralni del mestnega prometa. Z vse bolj dejavno vlogo ministrstva za infrastrukturo pri uveljavljanju trajnostne mobilnosti na lokalni ravni se tudi kolesarjenju obetajo še boljši časi. Ministrstvo bo v naslednjih letih sofinanciralo izdelavo več kot 30 mestnih prometnih strategij, v katerih ima kolesarjenje ključno vlogo. ®®Katero evropsko mesto je najbolj kolesarsko? Po prej citiranem vrednotenju je to letos Kopenhagen zaradi nenehnih izboljšav in vlaganj v kolesarjenje. Vseeno pa so tradicionalno najbolj kolesarska mesta na Nizozemskem, na primer Groningen, Amsterdam, Utrecht in druga. ®®Kako pojasnjujete fenomen, da se na severu Evrope vse več ljudi vozi v službo s kolesom, in to v vsakem vremenu, na jugu pa se več vozijo z avti ali motorji, četudi je klima kolesu naklonjena? Tudi na jugu imamo zelo kolesarska mesta, ki imajo precej višje deleže kolesarjev kot v Ljubljani, na primer Bolzano v Italiji ali Skadar v Albaniji. Vseeno pa se glavnina kolesarjenja dogaja v razvitih državah Severne in Severozahodne Evrope, kjer je načrtovanje prometa v svetovnem vrhu in mesta niso popustila pritiskom avtomobilizacije v 70. letih, kot se je to zgodilo v drugih delih Evrope ali se trenutno dogaja v JV Aziji. Poleg načrtovanja pa na odločitev za kolesarjenje vplivajo tradicija, ozaveščenost in kultura. ®®Si predstavljate prestolnico, ki je samo električno in kolesno mobilna, in kdaj bi bilo to mogoče doseči? E-mobilnost končno doživlja poln razcvet in se lahko v naslednjih desetletjih polno uveljavi, če ne bo preboja drugih tehnologij. Vseeno pa e-mobilnost rešuje le lokalno onesnaženost in hrup, problemi s prostorom in parkirišči, varnostjo in predvsem s telesno neaktivnostjo pa ostajajo, zato bo trend zmanjševanja individualnega motornega prometa in krepitve njegovih alternativ, kot so javni potniški promet, kolo, hoja, še naprej v ospredju naprednih prometnih politik mest. Jaka Lucu

Skrbimo zase, privoščimo Ljubljanske ulicesi v Sloveniji pridelano hrano! Zmeraj pomembneje postaja, da lahko zaupamo v hrano, ki jo uživamo. In pri tem je ključno, da vemo od kod ta hrana prihaja, kdo jo je pridelal in na kakšen način je zrasla. Zagotovo ne morete zgrešiti, če posegate po pridelkih slovenskega podeželja in ste pri tem pozorni še na oznake kakovosti ekološki, integrirani ali geografska označba. Takšna hrana je zagotovo bolj sveža, boljšega okusa, hkrati pa varna. Zaradi kratkih transportnih poti od kmeta do trgovine zelenjava ohrani tudi vse vitamine in minerale, ki so glavni razlog, da uživamo zelenjavo. Hrana s slovenskih kmetij je torej najboljša za nas in za naše otroke. Že skoraj eno leto vam je hrana iz različnih koncev slovenskega podeželja na dosegu tudi v vaši neposredni bližini. Okusne domače pridelke in izdelke izključno iz slovenskih kmetij lahko najdete v Cityparku v trgovini Zelena točka (vhod z Aleje mladih). V Zeleni točki svoje izdelke predstavlja preko 50 slovenskih kmetij, tako da je izbira zares velika! Tukaj najdete svežo integrirano in ekološko zelenjavo, sadje, smuthije, domača olja, moke, žita, slovenski med, vsak dan sveži kruh, mufine in številne izdelke, ki so lahko lepo in okusno darilo.

Pridite na okoli in sami poizkusite okusne grižljaje s slovenskih kmetij – vsak petek in soboto v maju in juniju brezplačne pokušine!

Kaj bo danes za

OKUSNI GRIŽLJAJI S KMETIJ Obiščite trgovino s slovenskimi pridelki in izdelki v Cityparku Ljubljana pred vhodom z Aleje mladih.

PRIDELKI SLOVENSKEGA PODEŽELJA

V mestu nekaj dogaja

Nik Rovan

Junijsko dogajanje na Kongresnem trgu

Prvi poletni mesec bo na Kongresni trg že sedmo leto pripeljal brezplačne prireditve za vse starosti in okuse. Festival Junij v Ljubljani meščane od 12. do 21. junija vabi na druženje pri različnih kulturnih dogodkih: dopoldanske prireditve bodo namenjene otrokom, popoldnevi bodo v znamenju lahkotnejših glasbenih in plesnih predstav, ob večerih pa bodo na sporedu vrhunski kulturni dogodki različnih zvrsti. Danes ob 21. uri bo festival odprl Big Band RTV Slovenija z dirigentom Tadejem Tomšičem in našimi najboljšimi jazz solisti (Kaja Draksler, Žiga Murko, Lenart Krečič, Mak Grgić, Vid Ušeničnik idr.). Vrhunski makedonski kitarist Vlatko Stefanovski pa bo nastopil skupaj z big bandom Orkestra Slovenske vojske (20. 6.). Novost letošnjega festivala so tematski dnevi: lutkovni dan (14. 6.), cirkuški ponedeljek (15. 6.), baletni dan (17. 6.), dan sodobne urbane glasbe (19. 6.) in praznik glasbe (21. 6.), s katerim se bo Ljubljana priključila več kot 340 mestom po svetu, ki bodo slavila glasbo. www.ljubljanafestival.si/event/festival-junij-v-ljubljani-2015/

Irena Herak

Deset let Kraljev ulice

Mineva že desetletje od izida prve številke Kraljev ulice, prvega brezdomskega časopisa. Ulični časopis se po mnogočem, predvsem pa po načinu prodaje in vsebini razlikuje od tistih, ki jih je mogoče kupiti v trafikah. Izhaja enkrat na mesec, mimoidoči pa ga lahko kupijo pri brezdomcih, ki tako zaslužijo kak evro in se samoaktivirajo. Ulični prodajalec lahko postane kdorkoli, podpisati mora le strinjanje s pravili prodaje. Ta določajo, da prodajalec kupi časopis za pol evra, na ulici pa ga proda za en evro. Na začetku brezplačno dobi tri izvode. Rdeče niti časopisa so brezdomstvo, življenje na ulici in socialna izključenost; obravnava pa tudi številne druge teme, kot so zasvojenost, nasilje, zaposlovanje, družinska in odnosna problematika, socialne službe, službe pomoči itd. Večino člankov prispevajo brezdomni, preostalo pa drugi avtorji, ki se zanimajo za omenjeno problematiko ali se z njo srečujejo strokovno. www.kraljiulice.org/

Grafična likovna umetnost na jubilejnem bienalu

Grafični bienale Ljubljana letos praznuje svojo šestdeseto obletnico. 3. julija 1955 se je namreč v Moderni galeriji odprla 1. mednarodna grafična razstava, ki se je ob deseti izdaji preimenovala v bienale. Naslov letošnjega bienala Nad tabo/ti je prepisan z bežnega zapisa v kotu risbe Martina Kippenbergerja. Zdi se kot nerešena enačba ali domneva in nakazuje nestalnost podobe, ki jo je mogoče reproducirati. Bienale raziskuje, kako vizualni umetniki uporabljajo tehnike reproduciranja kot strategije za komunikacijo in pretok. 31. bienale sestavljajo osrednja razstava Nad tabo/ti (Mednarodni grafični likovni center, Moderna galerija, park Tivoli); tradicionalna razstava nagrajenke Maríe Elene González (Galerija Cankarjevega doma); razstava Gilesa Rounda, ki reinterpretira zgodovino bienala (Galerija Jakopič). Na ogled od 28. avgusta do 1. novembra. www.mglc-lj.si/

Petek, 12. junija 2015, št. 5

106.4 IN 106.1 MHz STA PRAVI FREKVENCI

ŠOPING

izziv

VSAK DAN NOV IZZIV ZA TOMAŽA IN 100 EUR ZA VAS! Preveri na 106.4 Radiu Ekspres in na www.radioekspres.si.

Pokrovitelj

www.radioekspres.si

V mestu nekaj dogaja

Matic Kremžar

Donacija Porodnišnici Ljubljana

Ljubljanska porodnišnica, kjer se rodi kar 6500 otrok na leto, je v uporabo prejela dve sodobni CTG-napravi, ki sta ju slovesno predala Nataša Tul Mandić v imenu Ultrazvočnega društva in predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln. Ob stiski porodnišnice, ki zaradi okvar nujno potrebuje nove naprave za spremljanje stanja ploda ob nosečnosti in porodu, so se v Vzajemni zdravstveni zavarovalnici odločili priskočiti na pomoč in s svojimi zavarovanci prispevali sredstva za nakup teh prepotrebnih naprav. »Zelo smo veseli vsake podpore, ki nam jo namenijo sodržavljani, saj vsi zaposleni čutimo, da je naše delo priznano in sprejeto v družbi. Še dodatno pa smo veseli, če je moralna podpora dodatno okrepljena s finančnimi sredstvi, saj nam ni lahko, ko trčimo ob problem pomanjkanja sredstev za opremo, ki jo potrebujemo,« je povedala predstojnica porodnišnice Nataša Tul Mandić, »zato še enkrat zahvala Vzajemni in Ultrazvočnemu društvu za ta dva aparata, ki bdita pri čudežu narave.«

Zbiranje sredstev za nova igrala v Savskem naselju

18. junija bo med 16. in 20. uro ob košarkaškem igrišču nasproti Mislejeve ulice 3 v Savskem naselju potekala posebna akcija. Skupaj s prebivalci Savskega naselja, lastniki lokalov v soseski, učenci OŠ Savsko naselje, malčki iz vrtca Mladi rod in otroki, vključenimi v program rehabilitacije na URI Soča, se v društvih Smetumet in Prostorož lotevajo projekta, kjer bo vsak po svojih močeh prispeval za postavitev velike igralno-senzorne mize na igrišču ob Super hribu, primerne tudi za otroke s posebnimi potrebami. Otroci iz šole, vrtca in Soče so se v minulih mesecih srečevali, se spoznavali in narisali čudovite načrte za igralo, ki bo primerno za vse. Ker sredstev za izvedbo nimajo dovolj, so prosili lastnike in najemnike lokalov v soseski ter podpornike, da donirajo svoje storitve in izdelke. Ti bodo na voljo 18. junija na posebnem družabnem dogodku, vsa zbrana sredstva pa bodo namenjena postavitvi igrala. V primeru slabega vremena se dobrodelna akcija prestavi na ponedeljek, 22. junija. www.knjiznicareci.si/

Marjan Smerke

Med najboljšimi v Evropi

Ljubljanski Institut Jožef Stefan se je po raziskavi European Research Ranking v letu 2014 uvrstil med najuspešnejše v Evropi. Med vsemi organizacijami v Evropi, kamor štejejo univerze, inštituti, agencije in ministrstva, se je uvrstil na odlično 37. mesto, če upoštevamo le inštitute, pa v sam vrh. »To pomeni veliko priznanje za vse, ki delujemo na Institutu, saj potrjuje izredno mednarodno vpetost in kakovost raziskovalnega dela na inštitutu. Pri tem pa moram dodati, da si Institut Jožef Stefan v evropske projekte še posebno prizadeva pritegniti tudi slovensko gospodarstvo,« je ob mednarodnem priznanju uspešnosti dejal njegov direktor Jadran Lenarčič. Institut nadaljuje tudi svoje uspešno sodelovanje v programu Evropske komisije za raziskave in inovacije Horizon 2020, saj je do tega trenutka pridobil že 25 novih projektov in s tem samo za izvajanje svojih dejavnosti za 8,5 milijona evrov evropskih sredstev. www.ijs.si/ijsw

Petek, 12. junija 2015, št. 5

IRENA HERAK

Primer: sedite v lokalu s prijatelji in razpravljate o umetnosti. Kaj vi poveste o umetnosti, kakšno je vaše razumevanje umetnosti v času trdega kapitalizma? Recimo, da se v lokalu umetniki bolj kot o umetnosti včasih pogovarjamo o denarju. Sicer menim, da je umetnost prej kot poklic, recimo, način razmišljanja, odnos do sveta, kar pa ne pomeni, da umetnik ne dela in da ne sme biti plačan. Umetnost je sama po sebi motnja v času, ki mu vlada logika dobička. To ni kreativna industrija. Ironija je, da je umetnost povezana s pojmom svobode, a se umetnik zaradi razmer lahko počuti zelo nesvobodnega, hkrati pa naj bi promoviral prav svobodo. Zdi se, kot da nihče svobode niti ne ceni, celo med umetniki in tistimi, ki se ukvarjajo z umetnostjo. Ne govorim o svobodi, da človek dela, kar se mu zahoče, da nima obveznosti in lenari, temveč o svobodi misliti in delovati po svoje. Ob spremljanju medijskih novic se mi pogosto zazdi, da je umetnost smešna in popolnoma nepomembna stvar. A se zavedam, da brez nje ne bi mogli živeti. S tem ne mislim umetnosti, ki opozarja na nepravice in grozote, ampak tiste, ki se nočejo prilagoditi in ki provocirajo druge, da se ne prilagodijo, ter jim omogočajo, da skupaj z umetnostjo mislijo druge možnosti in scenarije.

arhiv made in china

Kaj je bilo vaše sporočilo nadgrajene steklenice za vodo kot multipla? Je več interpretacij ali ena sama? Bidon sem želel uporabiti kot nosilec in kot »orodje« za distribucijo »umetniške geste«. Ponudila se mi je možnost, da dobim poceni bidone, v zmerni količini. Nato sem začel razmišljati, kako bi posegel vanj, katera podoba bi bila zanimiva in hkrati neločljiva od bidona. Ne dekoracija ne podoba, ki bi lahko bila tudi kjerkoli drugje. Podoba Afrike oziroma madeža na bidonu ne nosi nikakršnega sporočila. Prav to sem želel: narediti podobo, ki na videz nosi sporočilo, a ga ni mogoče ujeti ali pa zelo površno in narobe. Zakaj bi nekdo pomislil denimo na Afriko, medtem ko pije vodo? Jasno, da zaradi tega, ker je tam premalo vode. Ampak kako bi to lahko imelo na tej ravni kakršenkoli smisel?

Multipl iz projekta Made in China. Zakaj takšno nezanimanje za sodobno umetnost pri nas? Veliko je razlogov za to, ki niso značilni le za naš prostor, seveda pa ima Slovenija svoje značilnosti. Eden od vzrokov je, denimo, da se je v nekem trenutku umetnost pri nas zelo razprla, umetniška pokrajina se je zelo spremenila. Iz slikarstva in kiparstva je prešla tudi v druge medije. Informiranost in izobrazba ljudi pa temu dogajanju nista sledili, poleg tega je danes človek preplavljen z različnimi vsebinami in informacijami in si pogosto ne vzame časa, da bi umetnost spoznal in jo spremljal. Kar pa nikakor ne pomeni, da je ne potrebujemo. A Arija 13

Portret

Maja Plisecka, za vedno A

Nataša Jelić, finance@finance.si

Pred nedavnim nas je razžalostilo slovo baletne legende, absolutne primabalerine Maje Plisecke. Zaradi svoje čarobnosti, ki jo je na odru – še posebej v vlogah Odette in Odile v baletu Labodje jezero Čajkovskega – ustvarila z neverjetno prožnostjo zgornjega dela telesa in rok, ki so spominjali na trepetanje kril plavajočega laboda, je bila sinonim za beli, klasični balet 20. stoletja. Pa ne le zanj, marveč za nevsakdanji osebni magnetizem, umetniško vsestranskost in radovednost, drugačnost in predčasnost. »Karkoli pleše,« je o njej nekoč dejal prav tako legendarni francoski plesalec in koreograf Maurice Bejart, »izžareva velikansko moč in senzualnost, še zlasti pa modernost.« Maja Plisecka ni bila le očarljiva in povsod po svetu čaščena ženska in balerina, bila je pravzaprav – zgodovina. Na odru njenega Velikega gledališča ji je aplavdiral pri njej še posebej osovraženi Stalin, poznala je Kennedyjeve, prejemala medalje iz rok vladarjev Španije in Japonske. Skupaj s kozmonavtom Jurijem Gagarinom sta bila najbrž tudi edini pravi mednarodni »blagovni znamki« rajnke Sovjetske zveze.

Šestdeset let na baletnih odrih

Na odru moskovskega Velikega gledališča jo je plesala še na svoj 80. rojstni dan. Tudi sama se je znala pošaliti, češ da se ji drugič gotovo ne bo uspelo roditi, zato preprosto mora živeti. In tudi je, saj je življenje – ki ni bilo vselej srečno – zajemala z veliko žlico in tako za seboj pustila nešteto zanimivih spominov in zgodb. Rodila se je 20. novembra 1925 v Moskvi. Njen oče Mihail je bil znan sovjetski gospodarstvenik, mati Rahil Messerer pa igralka nemega filma. Maja se je poklicu balerine, ki ga je »podedovala« po teti, solistki Bolšoj teatra Sulamif Messerer, popolnoma predala, kar je pomenilo, da se je, da bi ostala čim dlje v vrhunski formi, odpovedala tudi materinstvu. Po izjemno dolgi in zelo uspešni karieri balerine se je še bolj posvetila pedagoškemu in koreografskemu delu (med drugim je delovala kot umetniška vodja rimskega operno-baletnega gledališča in španskega nacionalnega baleta v Madridu), pisanju knjig, sojenju mednarodnih baletnih tekmovanj in se kot čudovita ženska, ki je bila vse do zadnjega vitalna in polna energije, udeleževala različnih mednarodnih dogodkov, ki so z njeno navzočnostjo dobivali še večji pomen.

Umirajoči labod je bila že pri štirinajstih

Nekoč je priznala, da balet v resnici ni bil največja strast njenega življenja. Bolj si je želela postati igralka. Potem ko so ji v stalinističnih čistkah ubili očeta, mater pa kot ženo »izdajalca« poslali v taborišče, je 13-letno Majo posvojila teta. Nepozabnega umirajočega laboda je prvič odplesala že pri štirinajstih. Izvirno koreografijo Mihaila Fokina je za Majo spremenila prav Sulamif Messerer. »Ne glede na čudovito izraznost njenega obraza sem se odločila, da bo na oder stopila obrnjena s hrbtom proti gledalcem, saj sem tako njihovo pozornost z njenih ne ravno 'zmagovalnih' stopal preusmerila na njene čudovite roke in dolg vrat. Ta točka pa nikoli ne bi postala Majina 'osebna izkaznica', če ne bi bila narejena v sozvočju z njeno nadarjenostjo,« se je pozneje spominjala Messererova. Plisecka je priznala, da si je svojega »umirajočega laboda« ogledovala v moskovskem živalskem vrtu. Opazovala je gibanje labodov, 14 Arija

Getty Images

Kljub zavidanja vredni starosti – letos so ji ob 90-letnici v Bolšoj teatru pripravljali pompozno slovesnost – nas je njena nenadna smrt presenetila, saj nobeni primabalerini na svetu ni uspelo ostati v središču pozornosti več kot 60 let. Kritiki so še njene poznejše plesne interpretacije, denimo tisto v Bejartovem Boleru, ki ga je plesala obdana s 30 mladimi moškimi pri petdesetih, ali tisto v sagi o nesrečni ljubezni Dama s psičkom na glasbo soproga Rodiona Ščedrina, pri šestdesetih, opisovali kot »odo erotiki«. Čeprav je kariero plesalke uradno končala pri petinšestdesetih, je ob 70-letnici dvakrat odplesala svojega slavnega umirajočega laboda in debitirala v koreografiji Ave Maja, ki jo je posebej zanjo ustvaril Maurice Bejart.

Nedvomno ni bila le najbolj bojevita, marveč tudi najbolj glamurozna balerina. O njenih oblekah se je razpravljalo s prav takšnim zanimanjem kot o njenih vlogah. S številnih gostovanj po svetu se je vračala z neverjetnimi kreacijami, o katerih v sovjetskih časih nihče ni mogel niti sanjati.

njihovo plastičnost, kako dvigujejo krila, držo glave v pregibu vratu. »Nekoč sem imela srečo,« se je spominjala, »le nekaj metrov stran je velik črn labod nenadoma na široko razprl svoja dolga krila, dvignil v zrak svojo plavalno nogo in se z drugo postavil v klasično arabesko. Tako je stal neverjetno dolgo in spomnim se, da sem takrat pomislila: to pa je ravnotežje!« Kljub presežnikom, ki si jih je prislužila za svoje čudovite baletne heroine, pa v jadra njene kariere ni vselej pihal ugoden veter. Pravi škandal je v Sovjetski zvezi izzvala leta 1967, ko je v Moskvo povabila kubanskega koreografa Alberta Alonsa, da posebej zanjo ustvari balet Carmen Suita, ki ga je uglasbil njen mož Ščedrin. »Carmen, v kateri je vsaka gesta, vsak pogled, vsak gib imel svoj pomen, je bila povsem drugačna od vseh drugih baletnih stvaritev. Sovjetska zveza takrat še ni bila pripravljena za takšno koreografijo,« je povedala Plisecka. »Vnela se je prava vojna, saj so me obtožili, da sem izdala klasični ples.« Nedvomno pa ni bila le najbolj bojevita, marveč tudi najbolj glamurozna balerina. O njenih oblekah se je razpravljalo s prav takšnim zanimanjem kot o njenih vlogah. S številnih gostovanj po svetu se je vračala z neverjetnimi kreacijami, o katerih v sovjetskih časih nihče ni mogel niti sanjati. Zanjo so ustvarjali svetovno znani modni oblikovalci, med njimi Pierre Cardin in Yves Saint Laurent. S Cardinom sta imela poseben odnos, saj je bila njegova muza in je zanjo več kot 30 let oblikoval čudovite kostume in oblačila, za katere pa po njenih besedah »ni nikoli zahteval plačila«.

Moške je spravljala ob pamet

Ob pamet pa ni spravljala le modnih oblikovalcev, temveč tudi znamenite slikarje in fotografe – pozirala je denimo Marcu Chagallu, Richardu Avedonu, Cecilu Beatonu, Irvingu Pennu in drugim. Leta 1962 je spoznala brata predsednika ZDA Roberta Kennedyja, ki ji je dvoril in jo obsipaval z rožami in diamanti, a sta na koncu ostala le prijatelja. A

SLADOLEDNI BAR

GREFINO

Tomšičeva 2, 1000 Ljubljana Vhod iz Cankarjeve Pon. – ned.: 10.00 – 22.00 Prazniki: 10.00 – 17.00

Ljubljančan(i)ke

Turisti ne potrebujejo recitiranja zgodovine, ampak doživetje Na presečišču kolesarstva in turizma: pot med znamenitostmi prestolnice je možna tudi na dveh kolesih

evž Černigoj ni eden od tistih, ki obiskovalce Ljubljane vodi med najbolj tipičnimi znamenitostmi centra z živobarvnim dežnikom ali zastavico in mikrofonom. Sam turistične oglede organizira na kolesu. Tudi tako namreč gre. In kot pravi, do sedaj še ni bilo nesreč ali zapletov, zanimanja pa je vse več.

ALEŠ BENO

®®Kako poteka vaša klasična tura? Začetnih nekaj postankov je v centru: Kongresni trg, Prešernov trg, zapeljemo se skozi Staro Ljubljano, mimo Novega trga po Bregu. Gremo do Špice, si pogledamo Rimski zid, peljem jih skozi Krakovo, Trnovo. Na drugi strani mesta gremo med drugim na Metelkovo, ob Ljubljanici mimo Plečnikovih zapornic pa do Cukrarne. Tisti, ki vzamejo daljšo turo, gredo tudi do Žal, nekaj malega po PST, v Stožice, Tivoli. Daljša pot traja tja do štiri ure, ampak s postanki, kolesarjenja seveda ni toliko. Ne gre za neko zahtev-

Petek, 12. junija 2015, št. 5

»Ture vodim v manjših skupinah, brez zastavic, mikrofonov in zvočnikov. Rad imam, da se z ljudmi povežem, da dobijo osebno izkušnjo, ne pa da hodijo za menoj kot ovce.«

Ljubljančan(i)ke no kolesarjenje, tudi starejši pari v svojih šestdesetih ga normalno zmorejo. Vidiš pa v tem času neprimerno več, kot če bi hodil peš. ®®Kaj vse zajema vaša ponudba? Priskrbim jim kolesa in čelade, če jih želijo, ter sam tudi vodim. Na vseh postankih jim povem o znamenitostih, vendar ne pretiravam s kopico letnic in poglobljenimi podatki, ampak raje poskušam izbrskati kakšne zanimive zgodbe iz ozadja. Sem turistični vodnik za vso Slovenijo, ampak sem s prakso ugotovil, da ljudi dostikrat bolj zanimajo stvari, kot je, koliko stane hiša v starem delu mesta ali kakšno je gospodarstvo v Sloveniji. To si tudi bolj zapomnijo od recitiranja »zgodovinskih učbenikov«. Zato je tudi fino, da greš ven iz peš cone, kjer je največ turistov. Pri nas res ni treba daleč, da bi lahko doživel še toliko več. Realen prikaz Ljubljane ni samo center. ®®Iz katerih držav je največ turistov, ki se odločijo za kolesarsko doživetje prestolnice? Največ je angleško govorečih. Veliko je Američanov, Kanadčanov, Britancev, tudi Avstralci. Iz Evrope na primer Belgijci, Nizozemci, okrog prvega maja je bilo veliko Nemcev. Z azijskega območja se, zanimivo, kdaj pa kdaj najde kak Singapurec.

Z VSAKIM NAKUPOM IZDELKA ORBIT V MAJU IN JUNIJU BOSTE PODARILI 3 CENTE STOMATOLOŠKI KLINIKI ZA NAKUP NOVE OPREME ZA ZDRAVLJENJE OTROK S KRONIČNIMI OBOLENJI IN OTROK Z ZMANJŠANIMI ZMOŽNOSTMI.

®®Kaj turisti povejo o Ljubljani, kaj opažajo? Pravijo, da je zelo čista. To res vsi opazijo. Med negativnimi stvarmi pa na primer mnogi opazijo, da je povsod veliko grafitov, ne samo tistih estetskih. Včasih me kar sprašujejo, ali je pri nas dovoljeno čečkati po stavbah. ®®Kakšna je vaša strategija oglaševanja? Kako ste prišli do strank? Temelj je dobra spletna stran, to absolutno. Sicer pa največ strank dobim prek spletnega portala Trip Advisor, ki je med turisti zelo priljubljen. Trenutno je to najuporabnejša zadeva, ker so ocene ponudnikov aktualne in pridejo iz prve roke, od ljudi, ki so v tujini dejansko nekaj izkusili. Sploh pri Američanih je to prva stvar, ki jo bodo pogledali kot turisti. Na Bledu sem sodeloval z agencijo, ki se ukvarja s športnim avanturizmom in smo tudi zdaj ostali povezani, tako ali tako v Slovenijo največ ljudi pride pogledat Ljubljano in pa Bled. Povezal sem se tudi z Ivo Gruden, ki za turiste organizira kulinarične sprehode po Ljubljani, tako da zdaj vsem svojim poveva, da je najboljša kombinacija v naši prestolnici dobra hrana in pa kolo. Seveda imam svoje letake tudi po

ZA ČISTE IN ZDRAVE ZOBE www.orbit.si *Število otrok s kroničnimi obolenji in otrok z zmanjšanimi zmožnostmi ter drugih otrok, ki so čakali na prvi specialistični pregled ali poseg v splošni anesteziji na Stomatološki kliniki v Ljubljani dne, 1. 9. 2014

Ljubljančan(i)ke

ALEŠ BENO

»Moramo si priznati, da smo kolesarji verjetno največji kršitelji cestnoprometnih predpisov v mestu.«

večini hostlov in hotelov, ampak tu je že bolj vprašljivo, ali v kopici materiala res kdo kaj opazi. ®®Kolesarski turizem je močno vezan tudi na sezono in vreme. Jaz delam od aprila pa do vključno oktobra. Najde se tudi kdo, ki bi šel zunaj tega obdobja, in če se le da, seveda ugodim. Načeloma pa so ture v toplejših mesecih. Za kolesarjenje je celo primernejša pomlad, julija in avgusta, ko je glavna turistična sezona, je na kolesu že zelo vroče. ®®Iz Ljubljane bi lahko delali krasne kolesarske izlete po vsej Sloveniji, ponuditi imamo ogromno. Zakaj še nismo izkoristili tega potenciala? Možnosti v Sloveniji je neskončno, v vseh zvrsteh kolesarjenja, od gorskega, cestnega do vinogradov, različnih trekingov. Obstajajo sicer agencije, načeloma tuje, ki imajo večdnevne izlete tudi po Sloveniji, in to zelo drage. Vsak dan naredijo nekje 40 kilometrov, podporna ekipa s kombiji pa jim prevaža prtljago. Od domačih ponudnikov se na primer zelo trudijo gorski kolesarji na območju Bleda, Bohinja, Kranjske Gore, tudi na Koroškem. Zelo se na tem področju razvija dolina Soče. Zmanjka pa nam element povezovanja, da bi sami pripravili celostno ponudbo, ker bi se res lahko šli zelo kakovosten turizem. A žal je pri Slovencih tako, da se vsak trudi samo zase, za drugega pa se briga le toliko, kolikor bo njemu v korist. Vsekakor bi se na tem področju dalo ogromno narediti. ®®Glede na to, da ste v službi na kolesu, kako se prevažate po mestu v prostem času?

Petek, 12. junija 2015, št. 5

Večinoma tudi s kolesom. Ne bom rekel, da se ne vozim z avtomobilom, ampak po Ljubljani pa praktično res ne. Tudi če moram iz centra do BTC, se zapeljem s kolesom. Kdaj grem tudi peš, z avtobusom pa se, priznam, že precej dolgo nisem vozil. Tudi pozimi mi na kolesu ni prav nič hudega. Mene dež in mraz ne ustavita, pravzaprav me niti kaj dosti ne ganeta. ®®Če ste torej toliko časa na kolesu, kako bi ocenili kolesarsko infrastrukturo Ljubljane in možnosti za mestno kolesarjenje? Imamo veliko dobrih urejenih kolesarskih stez, ampak kljub vsemu je še vedno kar nekaj pomanjkljivosti in potencialov za izboljšanje. Po moje je najbolj problematična stvar v Ljubljani glavna železniška in avtobusna postaja, ker onemogoča dobro povezavo z Bežigradom. Ja, lahko greš na primer ob Dunajski, na drugi strani pa je podvoz pri Orto baru pravi kaos za kolesarje in popolnoma neprimeren, zelo nevaren. Uradno pa s kolesom ne smeš skozi podhod železniške postaje. S tega vidika se mi zdi, da je to glavna slabost v mestu. Železniška postaja in železnica naredita preveliko prepreko. Potem je tu na primer tudi del Slovenske ceste od Šubičeve ulice pa do Aškerčeve, kjer se s kolesom sploh ne smeš peljati. Novi del Slovenske, ki so ga sedaj odprli kot skupni prostor, pa bo tudi še zanimivo spremljati. Ljudi skrbi avtobus, mene iskreno bolj skrbijo pešci. Kolesarji nimajo svoje vrisane steze. To se pogosto zgodi, ko odstranijo avtomobilski promet in si mislijo, da bomo s tem pridobili veliko prostora, ampak nato čez vse pločnike odprejo letne vrtove lokalov in one-

Ljubljančan(i)ke mogočijo normalno vožnjo. Podobno je pri tržnici ob Plečnikovih arkadah. Tam so včasih vozili avtomobili, ampak so jih nato prepovedali. Imamo pa sedaj po celotni širini gostinske objekte, mimo katerih s kolesom ne moreš. ®®Bi rekli, da je za kolesarje vožnja po mestu nevarna? V kakšnem odnosu ste z vozniki osebnih avtomobilov? Mislim, da je načeloma kar v redu. Tudi turisti na turi so marsikdaj kar presenečeni, ko nam ustavi avto in nam da prednost. Moramo si priznati, da smo kolesarji verjetno največji kršitelji cestnoprometnih predpisov v mestu. Rdeče luči, vožnja po napačni strani, prečkanje cest, kjer se nam zljubi. Tudi mi moramo pomesti pred svojim pragom in ne samo kritizirati in se pritoževati čez voznike avtomobilov. ®®Kako vi doživljate Ljubljano glede na to, da jo stalno razkazujete drugim? Jaz se nikakor nisem naveličal Ljubljane. Saj je res, da velikokrat povem eno in isto, ampak sem se tega navadil. Turist, ki gre z mano septembra, mora od mene dobiti enako mero navdušenja in kakovosti kot tisti, ki je z menoj odpeljal krog po Ljubljani prvi v sezoni. Ljudje

Bine Volčič PRIPOROČA

vsak dan sedijo po osem ur in več v isti pisarni in z istimi ljudmi, jaz sem vsaj na zraku in spoznavam vedno nove in nove ljudi. Seveda pa ob koncu sezone potrebuješ nekaj časa zase in kak pobeg v tujino. ®®Kateri so vaši priljubljeni kotički mesta, kamor radi zahajate? Zelo všeč mi je Golovec, tam sem zelo rad z gorskim kolesom. Potem tudi Koseze, Koseški bajer in tisti konec okoli Mosteca. Lepo mi je na Špici. Pa na primer Novi trg je zelo simpatičen, ker je bolj prazen, ni prenasičen z lokali. Najboljše v mestu pa so itak Poljane, kjer sem doma.

EVA MRHAR

»Neki gospe se je v pedalo zavozlala vezalka, gospod je na Metelkovi stopil na rob bazenčka, pa ga je spodneslo in si je malo zmočil noge. To sta bili še najhujši nesreči med turisti. Pa še tu smo se bolj smejali kot kaj drugega.«

KORAČNO PEČENJE Step by step V VEČ KORAKIH DO POPOLNE JEDI Vsaka pečica Gorenje je majhna tovarna čudežev. Preko 60 let poglobljenih raziskav peke in kuhanja je pripeljalo do različnih rešitev, ki omogočajo edinstveno izkušnjo kulinaričnega ustvarjanja. Ker v Gorenju želimo našim uporabnikom omogočiti čim bolj preprosto pečenje z vrhunskimi rezultati, smo zapletene procese pečenja pretvorili v enostavne programe. Koračno pečenje ali Step by step je program, kjer uporabnik vnaprej določi več zaporednih korakov postopka peke. Ta način uporabe pečice je idealen pri peki kruha, piščanca ali lazanje, ko so potrebne temperaturne spremembe. Bine Volčič za vrhunske kulinarične dosežke priporoča pečico s programom “Koračno pečenje”.

www.gorenje.si

Prelepa si bela Ljubljana

Pasti, neprijetnosti in nevarnosti

ljub trudu, da bi postali čim bolj prijazno mesto do kolesarjev in spodbudili takšno obliko prevoza na dnevni bazi pri čim več ljudeh, se v prestolnici najde kar nekaj nevarnosti za potnike na dveh kolesih. Zbrali smo nekaj najproblematičnejših, da bi opozorili kolesarje in spodbudili odgovorne k čim hitrejšim rešitvam.

1 3 2

Petek, 12. junija 2015, št. 5

Dvižni količki povzročajo veliko negodovanja in jeze, še posebno odkar je na spletu zaokrožil posnetek nadzorne kamere, na katerem je mogoče videti, kako je kolesarko sklatil potopni stebriček. Težava je v tem, da so, ko so pogreznjeni v cestišče, zelo neopazni, zato lahko kolesarja presenetijo, ko se nenadoma začnejo dvigati. Kolesar, ki jih ne opazi, lahko zaradi njih grdo pade in se močno poškoduje. Mestna občina Ljubljana (MOL) trdi, da količki niso problematični, ker naj bi bili dobro označeni, vendar so luči na količkih in na drogu ob količkih zelo šibke in podnevi slabo vidne, beli kvadrat okoli njih je neka nestandardna oznaka, za katero večina kolesarjev ne ve, kaj naj bi pomenila, in jo enostavno prevozi, prometni znak, ki označuje, da so v bližini količki, pa je običajno precej oddaljen od njih in ga kolesarji ne opazijo (pravočasno). V Ljubljanski kolesarski mreži so po vzoru tujine že pred časom predlagali občini, naj okoli količkov namesti manjšo oviro iz gume, ki jo avto ali kolesar lahko brez nevarnosti prevozi, zato ni nevarna, vendar pa je takšna fizična ovira vseeno nekaj, čemur se bo kolesar skoraj nedvomno izognil. Na MOL so jih zavrnili z argumentom, da dvižni količki niso problematični.

Neustrezno vključevanje na cesto

Kar nekaj je primerov, kjer kolesar mora nenadoma ostro zaviti neposredno pred avtomobil, saj prehod s kolesarske steze na cestišče ni primerno urejen. Tak primer je na primer na Jamovi cesti, nasproti Instituta Jožef Stefan.

4 5

Nevarni dvižni količki

Takšne in drugačne ovire

Tržaška cesta

Čopova ulica

Jamova cesta

Celovška cesta

Slovenska cesta

Za adrenalinsko vožnjo kolesarjev skrbijo ovire na kolesarskih stezah, na primer količki na Slovenski cesti. Z njimi se rešuje problematiko parkiranja na kolesarski stezi, vendar so poleg tega, da močno zožijo kolesarsko stezo, tudi nevarni, ker kolesar lahko trči vanje ali pa jih zadene s pedalom, pade in se hudo poškoduje. Na kolesarskih stezah sicer stojijo tudi drogovi prometnih znakov, semaforji ...

Neustrezni potek steze v križišču

V križiščih se pojavljajo nepotrebne pentlje in drugi izrojeni primeri, na primer na Šmartinski cesti pri križišču za Žale. Kolesarske steze niso primerno označene, se nenadoma končajo, silijo kolesarje v območje avtomobilov ali peščev.

Prelepa si bela Ljubljana Primer dobro izvedenega poteka kolesarske steze skozi križišče, kjer kolesarska steza poteka naravnost skozi križišče, brez nepotrebnih pentelj, je na primer v križišču Poljanske in Roške ceste.

Rodeo odseki

Takšen odsek nastane, ko so uvozi do hiš izvedeni tako, da se avto ne dvigne na raven kolesarske steze (in pločnika), temveč se kolesarska steza na uvozu spusti na raven ceste. Če si uvozi sledijo drug za drugim, se kolesarska steza nenehno spušča in dviga, zato kolesarja nenehno trese in je vožnja izjemno neudobna ali tudi nevarna (npr. za otroka v sedežu ali prikolici). Eden od takšnih primerov je na Jamovi cesti. Podoben primer je nastal leta 2012 na Peruzzijevi cesti, na koncu so težavo rešili tako, da so na cesti zarisali kolesarski pas.

Kolesar : pešec : avto

V boju za svoj prostor se pogosto zgodi, da zmaga najmočnejši ali pa morda najbolj ignorantski udeleženec prometa. Tipičen primer, kjer nastane konflikt med različnimi uporabniki cestnih površin, je celotna Celovška cesta, kjer se na mnogo točkah spopadajo kolesarji, pešci, avtomobili. Tudi v pešconah, na primer na Čopovi ulici in ob Ljubljanici, utegne biti za kolesarje dokaj kaotično.

Ne le varno, naj bo tudi uporabno

Za spodbujanje kolesarjenja ni pomembna samo varnost, ampak tudi uporabnost kolesarskih poti. Mreža kolesarskih poti mora biti razvejana in neprekinjena ter mora omogočati neposredne povezave med različnimi točkami, brez nepotrebnih obvozov. V Ljubljani je kar nekaj primerov, ko na določenem odseku zaradi pomanjkanja prostora kolesarska steza enostavno izgine, za kolesarje pa je urejen daljši obvoz, še pogosteje pa so prepuščeni lastni iznajdljivosti. Tipičen primer najdemo na Tržaški cesti pri avtobusnem postajališču Hajdrihova, kjer so kolesarji usmerjeni v desno, nato pa kolesarska steza enostavno izgine. Obvoz je dolg, neroden in niti ni jasno, kje naj bi potekal.

Eva Mrhar

fotografije: Irena herak

prihaja aplikacija V Ljubljanski kolesarski mreži že 15 let pripravljajo opise kolesarskih pasti, to je lokacij, kjer kolesarska infrastruktura ni ustrezna. Na teh točkah na kolesarje bodisi preži nevarnost bodisi je tam vožnja izjemno težavna in neprijetna. Nazadnje so seznam pasti v celoti posodobili in poročilo poslali na MOL leta 2012. Načrtujejo tudi pripravo aplikacije na svoji spletni strani, prek katere bodo lahko kolesarji oddali opažanja o nevarnostih na cesti.

SKUPAJ PO SVETU. JAZ IN MOJA AMERICAN EXPRESS.

DOŽIVETJE AMERICAN EXPRESS EKSKLUZIVNO PRI BANKI KOPER. POTUJTE BREZ SKRBI, SAJ STE S KARTICO AMERICAN EXPRESS V TUJINI NEZGODNO ZAVAROVANI. NA PRODAJNIH MESTIH V SLOVENIJI PA LAHKO PLAČUJETE NA OBROKE BREZ OBRESTI. KOT NOV IMETNIK KARTICE PRVO LETO NE PLAČATE ČLANARINE, ČE Z NJO V PRVIH TREH MESECIH POTROŠITE 500 EUR.

UGODNOST

SVET PRILOŽNOSTI.

VELJA DO

31. 7. 2015

www.banka-koper.si/amex www.americanexpress.si

Prelepa si bela Ljubljana primer napovedal več kot 148 MWh električne energije iz slovenskih sončnih elektrarn, kar bi bilo dovolj za polnjenje več kot 6700 renaultov zoe hkrati. Energija, pridobljena iz sončnih elektrarn, je imela aprila letos 3,8-odstotni delež v celotni v Sloveniji pridobljeni energiji, pri nas pa tradicionalno dve tretjini električne energije pridobimo iz jedrske elektrarne in hidroelektrarn. Slovenija torej ima na voljo lastne brezogljične energije za polnjenje približno 115.000 električnih avtomobilov hkrati. kolumna: Željko Purgar

Taksi

e dni so na ljubljanskih ulicah prav posebni taksiji. Žene jih električna energija. Okolja ne obremenjujejo z ničimer. Ne z izpusti, ne s hrupom. Če v njih poleg voznika sedijo še trije potniki, so po osebi energetsko učinkovitejši kot zglobni mestni avtobusi na stisnjeni zemeljski plin za manj kot 70 potnikov. Partnerja akcije sta Elektro energija in Skupina Elektro Ljubljana, zato se slehernik, ki je uporabil storitev prevoza Z.E.TAXI, lahko pohvali, da se je po Ljubljani vozi ne le brez hrupa in brez izpustov, marveč tudi brez ogljičnega odtisa in z izključno v Sloveniji pridobljeno energijo. Tako je ob vsem podprl tudi energetsko neodvisnost države.

Vožnja z električnimi taksiji po Ljubljani je brezogljična zato, ker podjetje Elektro energija na svojih polnilnicah zagotavlja izključno zeleno energijo. Kako je to mogoče? Borzen, organizator trga z električno energijo, je za 10. junij ob 11. in 12. uri na

A vrnimo se k ljubljanskim taksijem. Lani je imelo uradne nalepke za opravljanje taksi prevozov v Ljubljani približno 720 vozil. Konec leta 2012 smo pri CONOT opravili raziskavo in ugotovili, da znaša povprečna poraba goriva taksija v Ljubljani 7,2 litra plinskega olja na 100 kilometrov, torej 72 kWh energije (izpust 194 g CO2/km). Ob tem vsi taksiji še zdaleč niso najbolj čisti, s sestavo izpušnih plinov v skladu z merili Evro 6 ali vsaj Evro 5. Mestno okolje bremenijo tudi s hrupom. V povprečju taksist po ljubljanskih ulicah prevozi od 100 do 150 kilometrov na dan in ob tem porabi približno 90 kWh energije. Po tovrstnem scenariju pa znaša poraba energije električnega taksija, z uporabo klimatske naprave, približno 20 kWh/100 km oziroma 25 kWh energije na dan. Torej 65 kWh energije manj kot dizelski taksi. Na leto bi torej en ljubljanski taksi, gnan na elektriko, prihranil 23.725 kWh energije. Če pa bi vsi ljubljanski taksisti začeli uporabljati električna vozila, bi energetski prihranek na letni ravni znašal več kot 17 GWh. Torej toliko, kot na leto porabi energije za bivanje več kot 1000 povprečnih slovenskih oziroma ljubljanskih gospodinjstev. Toliko, kolikor na leto porabi električne energije več kot 4000 povprečnih gospodinjstev.

Taksist na dan opravi najmanj en več kot enourni postanek. V tem času lahko na 22 kWh polnilnicah Elektra Ljubljana v renault zoe pretoči za dodatnih 130 do 150 kilometrov vožnje energije. Torej za tolikšno razdaljo, kolikor je prevozi v celem dnevu, ali za dve poti na Brnik in nazaj.

Petek, 12. junija 2015, št. 5

Luči Ljubljane

Ne le za profit, ampak predvsem za boljšo družbo

jubljana v zadnjem obdobju postaja zelo močna na start up sceni. Imamo Tehnološki park, ABC-spodbujevalnik, program Start:up Ljubljana, polno spletnih strani v pomoč mladim podjetnikom in čedalje več delavnic, usposabljanj, strokovne podpore in pomoči pri povezovanju z investitorji. Naša zadnja pridobitev – DPlac je še ena odskočna deska za inovatorje, le da pri njih ne gre zgolj za dobro podjetniško idejo, ki se splača finančno. Trudijo se

biti predvsem družbeno odgovorni. Sprejemajo torej zamisli, ki bodo izboljšale družbo, okolje, v katerem živimo, čeprav na prvi pogled ne prinašajo dobička.

Družbeno odgovorno podjetništvo

Dplac domuje na Dunajski 20 in se obrača k ljudem z dobrimi podjetniškimi idejami, ki izboljšujejo družbo, a so zaradi nizke finančne donosnosti spregledane. Stičišče podjetniških idej z družbenim učinkom je podporno okolje za posameznike ali ekipe s podjetniško idejo, ki ima predvsem družMimice so unikatne beni učinek oziroma deluje družbeno otroške igrače, narodgovorno. Pravijo, da želijo reševati ejene iz recikliranih aktualne družbene materialov. Šivajo jih probleme, ne samo zadovoljevati umeljudje iz družbeno tnih potreb, ki jih pogostokrat ustvariranljivih skupin: inmo kar sami.

validi, migranti, težje zaposljivi, matere samohranilke ...

Mimice, unikatne igrače iz recikliranih materialov

Svojim članom DPlac ponuja podporo na področju osnovne infrastrukture, znanj (oblikovanje izdelkov, pravo, trženje in kadrovanje) in ustreznega finančnega svetovanja.

Nekateri so za vroče

Da, za vroče podjetniške ideje. Zato je simbol njihovega programa Ferfl prav feferon. Ob uradnem odprtju so častni gostje tako simbolično zalili nekaj feferonov, da bi le dobro rasli.

DPlac, Dunajska 22

V pilotnem programu prejšnje jeseni so že dobili dva zmagovalca podjetniškega natečaja. Marija Magdalena Szmatula Černe je mlada mamica iz Poljske, ki že več let živi v Sloveniji in je ob pomoči Ferfla ustvarila mimice, otroške igrače iz recikliranih materialov. Mateja in Primož Dobovšek pa sta ustvarila Dškatlo, družinsko škatlo, ki skriva namige za kakovostno preživljanje prostega časa. Eva Mrhar

Petek, 12. junija 2015, št. 5

PRAZNUJE SOBOTA 13. 6. 2015:

LET

• oddajanje Radia 1 v živo, • torta velikanka, • otroške delavnice, • degustacije in še in še ...

Pridružite se nam!

Sodelujte v nagradni igri v trgovini in na facebooku do 21. junija 2015! www.e-leclerc.si

facebook.com/E.LeclercSlovenija

Ona sanja o Ljubljani

NIKOLA JANUŠIĆ

za vsak evro, čeprav smo premalo plačani ... Kako malo mladih, ki jih poznam, danes dela to, kar jih veseli. Kako malo jih dela to, za kar so se šolali. Kako malo jih vidi smisel v svojem delu. Delajo, da lahko živijo. Živijo, da delajo. Ob tem me vsakič znova strese misel: »Nismo se rodili, da plačamo račune in umremo.« Vse to seveda vpliva tudi na razmišljanje o lastnih življenjskih ciljih. Ali si jih sploh še lahko dovolimo imeti?

KOLUMNA: Eva Mrhar ljubljancanka@finance.si

(Pre)živeti

e sem se v zadnjem letu sploh česa naučila, sem se tega, da se v trenutkih najhujših prebliskov, dilem, navalov jeze, veselja ali žalosti prisilim, da misli, ki bežijo sem in tja, poskušam ujeti v zapisane besede. Včasih postanejo javne, dostikrat ležijo kje v kakem predalu ali pa ostanejo skrite v beležki mobilnega telefona, kjer se je nabrala že lepa zbirka naključnih misli, ki bodo morda kdaj, če sploh kdaj, uporabne. Tole je eden od takih iskrenih momentov, zato ga mogoče ne smete jemati preveč resno. Ali pa ga, ravno zato, lahko. Leta, ki jih štejem, prinašajo mnogo vprašanj, predvsem vprašanj o prihodnosti. In okrog mene vse polno mladih, ki se sprašujejo prav ta ista vprašanja. To so leta, ko se res dokončno zaveš, da boš moral poskrbeti sam zase, in današnja mladina pač ne ve prav dobro, kako bi se tega lotila. Mogoče stvar sploh ni tako tragična in mogoče so se s tem ubadale vse generacije pred nami in se bodo tudi vse generacije za nami, ampak vseeno pa je čas, v katerem živimo, v nečem specifičen. Danes se lomijo klasične razdelitve družbenih vlog, dolgo zakoreninjene ideologije o delu, pravila, kako naj bi živeli. Po eni strani nam je odprto vse. Cel svet je naš. Kamorkoli lahko gremo, karkoli lahko počnemo. Nismo se rodili v družini čevljarjev in od rojstva vedeli, da moramo prevzeti ta posel. Naša pot je en sam velik vprašaj. Sredstev je več kot kadarkoli. Po drugi strani pa je naša generacija prav tista, ki že vse svoje odraslo življenje posluša, kako slabo nam gre. Da živimo v ekonomski krizi, da ni služb, da moramo biti hvaležni

Petek, 12. junija 2015, št. 5

V današnjem času je varnost ena od največjih dobrin. Zatorej le previdno in skromno skozi življenje. To prinaša kup mladih, ki bodo pograbili vse, kar jim vržeš. Vzemi in bodi srečen, nam mediji prikrito govorijo z vsakim poročilom o brezposelnosti. In ker to vsak dan poslušamo, se s tem sprijaznimo. Ustvarjamo pa generacijo ljudi, ki si za ceno varnosti nikoli ne bo drznila seči po čem več. Generacijo, ki ne bo niti poskusila, ker so ji že pred tem povedali, da se trenutno ukvarjamo s tem, da sploh preživimo, ne s tem, kako bi lahko živeli bolje.

Je odraščanje res sprijaznjenje s tem, da nekaj na svetu pač je, kot je, in da nič ne moremo? Ne bi morali ravno mladi premikati mej, četudi se to zdi nemogoče? Vsaka stvar je nemogoča, dokler je nekdo ne naredi. Da ne boste mislili, da sem idealistka. Vse prej kot to. Pravzaprav sem kar alergična na vse motivacijske citate, ki obljubljajo, da je vsakomur vse dosegljivo, če si le dovolj želi. Ne zavedamo se, kako prekleto pogumen moraš biti, da si drzneš kaj drugačnega. Ne zavedamo se, da so lahko ljudje na tej poti sami, tudi osamljeni. In da jih drugi ne razumejo, včasih še najmanj tisti, ki so jim najbližje. Tako radi beremo zgodbe o uspehu, ne moremo jih nehati občudovati: firme, ki so ekonomski čudež, ljudje, ki so iz sebe naredili čudež ... Realnost je, da je za vsakim takšnim še nekaj sto drugih, ki jim ni uspelo, nekaj sto tistih, ki se tolčejo po glavi, ker so želeli seči po zvezdah, pa padli nižje od vsega. Ker so želeli leteti, pa ... jih je podrla realnost? Ljudje pač ne letimo. Vem. Sem realist, samo da nikoli ni in nikoli ne bo obstajala samo ena realnost. Moja je drugačna od vaše, pojma nimate, kako zelo. Je odraščanje res sprijaznjenje s tem, da nekaj na svetu pač je, kot je, in da nič ne moremo? »That just the way it is, some things will never change,« pravi besedilo poznane pesmi. To je del, ki ga vsi poznajo in prepevajo. Ampak ta refren se konča z besedami »but don't you believe them.«

Je v Črnučah še kaj odprtega Ljubljana dobila enega od največjih pasjih vrtcev v Evropi Na Brnčičevi je vrata odprl nov pasji vrtec, ki se razteza na kar 12 tisoč kvadratnih metrih. Center in ekipo vodi Matevž Cankar, dolgoletni vodnik reševalnih psov, ki ima na tem področju že več kot 25 let izkušenj.

BLAŽ KOŠAK

»Večina psov, ki živijo v mestih, nima dovolj sprehodov in gibanja. Pogosto poslušamo o psih, ki doma iz dolgčasa grizejo razne predmete in uničujejo stanovanja ali pa cele ure lajajo. Ponavadi pes to počne, ker mu je dolgčas in protestira, ker je sam,« razlaga gospod Cankar. V svojem centru ponuja poldnevno in dnevno varstvo psov, pasji hotel, igralne urice, sprehode, skupinsko ali individualno izobraževanje, nego, nasvete in še kaj. Prostor je ograjen in razdeljen na več sektorjev. Nekaj ga je namenjenega za varstvo psov (vrtec in hotel), druge površine pa so za igrišča za pse in (kasneje) za poligon za agility. Psi so razporejeni v skupine, ki so sestavljene glede na temperament, starost in velikost psa. Za pse, ki niso vajeni družbe ali pa se nanjo šele navajajo, imajo na voljo manjše prostore (50 m2), kjer bodo nameščeni ločeno ali skupaj s tistimi, s katerimi se razumejo.

BLAŽ KOŠAK

Želja Matevža Cankarja je ponuditi več, saj je sam že več kot 30 let lastnik psov in inštruktor na šolah za pse: »Radi imamo izzive pri delu s psi, za katere lastniki pravijo, da so poizkusili že vse mogoče, a so še vedno brez uspeha. Takšnim bomo pomagali z največjim veseljem.«

MESTO PRILOŽNOSTI

GIRO ROSA PRVIČ V SLOVENIJI!

b l ag ov n a z n a m k a btc c i t y s i j e v dva j s e t i h l e t i h

btc c i t y j e p o n o s n i p o k r ov i t e l j ž e n s k e

i z b o r i l a svoj e m e sto v s lov e n s k e m m a r k e t i n š k e m

ko l e sa r s k e d i r k e g i r o r o sa , k i b o p rv i č v s lov e n i j i

p r o sto r u . da n e s n e oz n a č uj e l e n a j v e č j e g a

med

n a ku p ova l n e g a s r e d i š č a . btc c i t y p o sta ja

ko l e sa r s k e g a s p e k ta k l a p o u l i c a h l j u b l ja n e

p o m e m b e n p o s lov n i c e n t e r , m e sto s š p o r t n i m i ,

i n o ko l i š k i h m e st .

j u l i j e m . va b i m o vas n a o g l e d ž e n s k e g a

ku lt u r n i m i i n z a b av n i m i vs e b i n a m i t e r p r o sto r u st va r ja l n i h i n p o s lov n i h z a m i s l i . p r av z ato b o b l ag ov n a z n a m k a btc c i t y v p r i h o d n j e u s m e r j e n a v u st va r ja n j e p r i lo ž n o st i z a k a kovo st n o ž i v l j e n j e , n a p r e d n e i d e j e i n n ov e v i z i j e .

www.btc-city.com

Generalni pokrovitelj Ženske kolesarske ekipe BTC City Ljubljana, generalni pokrovitelj Maratona Franja BTC City in pokrovitelj Gira Rosa 2015 v Sloveniji.

Maj je popolnoma nestrpen, če kak dan ne more ven

okrat smo klepetali s Tjašo Klavora, ki si je z družino ustvarila dom v naselju Mostec v Kosezah, v neposredni bližini Koseškega bajerja. Tam so pred kratkim postavili tudi otroška igrala, kjer se s sinom Majem, ki je star dobro leto in pol, rada igrata. Tjaša je z življenjem v Ljubljani zelo zadovoljna, opozarja pa na stanovanjsko problematiko, s katero se srečujejo mladi. Primeren prostor je prvi pogoj za načrtovanje družine, v mestu pa so stanovanja draga in krediti misija nemogoče.

®Kako ® vidite Ljubljano kot mesto za vzgojo družine? Oh, Ljubljana. Zaljubljena sem v Ljubljano in njene lepote. Je zelena, čista in do družin prijazna prestolnica. Vsakič ko kam odpotujemo, se z veseljem vrnemo v naše mesto. V njem je veliko kulturnih dogodkov za mladino, otroških delavnic za najmlajše, center pa je enostavno dostopen tudi starejšim. V Ljubljani imamo vse, kar si lahko želimo – igralne površine, izobraževalna središča, možnost zaposlitve, brezplačno šolanje, vrtce za najmlajše, dobre avtobusne povezave, urejene kolesarske poti ... Mogoče bi lahko izpostavila eno pomanjkljivost, in sicer stanovanjsko problematiko mladih. Najemnine so visoke, kredit za nakup stanovanja pa se dobi le stežka. Moje mnenje je, da je selitev od doma prvi korak do osamosvojitve in kasneje odločitve za družino. Pomoč staršev je zato izjemno pomembna, pogosto celo nujna. ®V ® kakšnem duhu vzgajate vašega malčka? Ko sva s partnerjem izvedela za naraščaj, sva želela, da najin otrok odrašča tako, kot so odraščale naše generacije. Zunaj na travi, igralih, drevesih. Mi smo se igrali vse od ristanca, ravbarjev in žandarjev, med dvema ognjema do gumitvista.

Hiša otrok in umetnosti Hiša otrok in umetnosti je sodobno kulturno središče za otroke in mladino, v katerem ti razvijajo svojo ustvarjalnost in senzibilnost. Kulturna vzgoja se pri nas uspešno izvaja že od leta 2001. V Hiši se otroci družijo z doma in na tujem priznanimi lutkovnimi ustvarjalci, ki svoje delo nenehno razvijajo v dialogu z otroki in ga tako preverjajo. Domujejo v prostorih stare vile na Komenskega ulici 9. www.hisaotrok.si

Petek, 12. junija 2015, št. 5

Eva Mrhar

Pomlad v mestu

Odkar imamo v naselju igrišče, se tu kar dere otrok in staršev. Tekmovali, kdo bo hitreje pretekel ulico, splezal na vrh češnje in skočil z najvišje veje. Žalosti me misel na to, da starši danes kupijo otroku najnovejši ipad, računalnik, za katerim preživi ves čas notri, za štirimi stenami. In potem se sprašujejo, zakaj otrok ni motorično sposoben, zakaj ima ukrivljeno hrbtenico, očala in je po vsej verjetnosti debel. Vse to je le odraz, koliko časa imajo starši za otroka. Glede na to, kje živimo, imamo vse potrebno za zdrav življenjski slog našega otroka oziroma celotne družine. Rožnik, Pot spominov in tovarištva (PST), Koseški bajer z račkami, labodi, žabicami, ribami, otroško igrišče, travnike, na katerih se odvijajo razne dejavnosti, od vadbe za mamice z vozički do pilatesa in fitnesa na prostem. Mi smo zunaj vsak dan – od trenutka, ko Maj pride iz vrtca, pa vse do večera. ®Kam ® radi hodite na sprehod? Vikendi dopoldne so največkrat rezervirani za Rožnik. Čez teden se odpravimo v Tivoli ali na PST, največkrat pa kar v mesto in na Ljubljanski grad. Pred kratkim so v naselju Mostec zgradili novo otroško igrišče tako za najmlajše kot malo starejše otroke, mislim, da bomo v prihodnosti kar nekaj časa preživeli tam. ®Kako ® ste Maju uredili varstvo? Ko se je Maj rodil, sem si želela z njim preživeti kar največ časa, pa sem kasneje ugotovila, da mu nisem več tako zanimiva in da mu z mano postaja dolgčas. Ko je dopolnil eno leto, je vstopil v vrtec, in to je ena od najboljših odločitev, ki jih starši lahko sprejmejo za svojega otroka. Vrtec Metulj je izjemen! Imajo športno igralnico, športne pedagoge, veliko časa preživijo zunaj na zraku. Ker je vrtec zasebni, je dražji, vendar ima plus, da ga subvencionira Mestna občina Ljubljana. Potem pa so tukaj še zlate babice in dedki, s katerimi hodi na morje, na Brnik gledat letala, z največjim veseljem skupaj pojejo topli sendvič in spijejo skodelico čaja, vrtičkarijo in zalivajo rože. ®Kako ® z otrokom potujete po Ljubljani? Največkrat gremo peš, da Maju malo popestrimo pot, pa skočimo na avtobus. Zdaj ko se je začelo poletje, bomo odprli sezono na kolesu, poganjalčku, triciklu, rolerjih. Eva Mrhar

Pomlad v mestu

Top 3 za otroke

Zavod Enostavno prijatelji pripravlja otroško glasbeno-plesno animacijo z gusarsko tematiko, ki bo potekala na ploščadi ljubljanskega Maximarketa. Otroci bodo odkrivali skrivnostno življenje gusarjev: s kakšnimi ladjami plujejo po širnih morjih tega sveta, kako odkrivajo starodavne zaklade. Tako bodo opravili različne gusarske naloge in na koncu mogoče našli pot do zaklada. Izdelovali bodo tudi gusarske zemljevide in daljnoglede. Delavnica je brezplačna. www.enostavnoprijatelji.si

Pravljica z ustvarjalnico: Moj dežnik je lahko balon torek, 16. junija, 17.00, Prečna ulica 7 Slovenska otroška pisateljica Ela Peroci je pravljico o Jelki in njenem dežniku, ki je lahko tudi balon, napisala pred 36 leti. Pravljico zagotovo poznajo številni starši, saj je bila knjiga obvezno večerno čtivo mnogih družin v tistem času. V družinskem centru Mala ulica jo bodo ob 17. uri brali otrokom, sledila pa bo še ustvarjalnica, na kateri bodo izdelali dežnike. Vstopnina je dva evra, dogodek pa je primeren za otroke od tretjega leta dalje.

Dreamstime

Gusarske pustolovščine sobota, 13. junija, med 11. in 13. uro, Maximarket

www.malaulica.si

Gledališka delavnica sobota, 20. junija, 9.30, Kino Gledališče Bežigrad

V Kinu Bežigrad niso na ogled le filmske predstave, ampak tudi gledališke, vikendi pa so še posebno prijazni do otrok. Takrat namreč pripravljajo številne delavnice za najmlajše. Tokrat starše vabijo, da otroke pripeljejo na brezplačno gledališko delavnico pod vodstvom Teatra za vse. Z zabavnimi gledališkimi igrami bodo otroci začutili igrivost in prvi utrip gledališča. www.kino-bezigrad.si

Namig za prihranek: En otrok do 12. leta v sobi z dvema odlaslima osebama biva brezplačno! 16.7.-16.8.2015

Poletni oddih v veseli druæbi. Pridružite se nam v hotelu Delfin v Izoli! Novost 2015

Za poletje imamo na razpolago še nekaj prostih terminov.

UPOKOJENCI Polpenzion v dvoposteljni sobi

1.6.–15.7. 16.7.–16.8. 17.8.–27.9. 2015 2015 2015

46 €

52 €

46 €

51 €

58 €

51 €

OSTALI GOSTJE Polpenzion v dvoposteljni sobi

Ceno so v EUR na osebo na dan. Doplačila: enoposteljna soba 11,00 EUR, turistična taksa 1,27 EUR, polni penzion 5 EUR. Upokojenci, ki so člani društva, kluba ali aktiva upokojencev pri ZDUS, imajo 10 % popusta na penzionske storitve. Otroški popusti.

HOTEL T 05 660 74 00, rezervacije@hotel-delfin.si www.hotel-delfin.si

Ob Ljubljanici

li lahko telesno maso vzdržujemo le z omejevalnimi dietami in znojenjem v fitnesih? Je mogoče težo nadzorovati tudi s tehnikami, kjer pred telesno komponento prevladuje umska? Pri določenih skupinah ljudi je za trajni nadzor nad telesno težo nujno treba znova vzpostaviti komunikacijo med telesom in umom.

Stran ureja ekipa dvomesečnika Medicina in ljudje. medicina-danes@ finance.si

Ni dvoma, da so težave z nadzorom telesne teže posledica neskladja med energetskimi potrebami telesa in vnosom energije, a pozabljamo, da je njegov izvor pogosto v glavi. Ne samo pri hujših bolezenskih stanjih, že manjša odstopanja od želene teže so pogosto povezana z neredom v glavi in prehrano, ki je posledica nesporazuma med telesom in umom. Ker se ne zavedamo dejanskih fizičnih potreb (ne samo po hrani), s hrano pogosto poskušamo utišati čustveno

Tukaj in zdaj Vadba meditativnih tehnik je pomembna z vidika nadzora nad težo. Z razvijanjem posebnega stanja prisotnosti, čuječnosti se namreč osvobodimo slabih občutkov, povezanih s preteklostjo, in strahov, ki jih prinašajo misli na prihodnost. Močneje se začnemo zavedati vsega, kar telo v resnici potrebuje. Ker preteklosti ne moremo spremeniti, se je z njo brezpredmetno pretirano ukvarjati. Podobno velja za prihodnost.

Petek, 12. junija 2015, št. 5

Shutterstock

Lahko meditacija pomaga pri hujšanju? napetost. Težo lahko uspešno nadzorujemo tudi s tehnikami, ki nas učijo prisotnosti tukaj in zdaj ter izboljšujejo vnovično zaznavanje lastnega telesa. Kljub naraščajočemu deležu debelosti otrok je pretirano nalaganje maščob še vedno v prvi vrsti težava ljudi v srednjem življenjskem obdobju. Največkrat sta za postopno pridobivanje mase krivi lagodno življenje in neravnotežje med vnosom energije s hrano in porabo. Ne da bi se zavedali, lahko telesna teža postane žarišče, okoli katerega se nam vrti življenje. A večina se raje oklene različnih čudežnih diet, pripomočkov za hujšanje ali obiskov fitnesa s ponudbo brezštevilnih tehnik oblikovanja telesa. Seveda je laže izklopiti glavo in se predati ponujenim bum bum ritmom kot iskati prave razloge za nezadovoljstvo v sebi. A v resnici nas stehnizirani ritmi le še bolj oddaljujejo od nas samih. Z vztrajnostjo sicer pridejo rezultati in teža se zmanjša, a pomembnih razlogov za težave, ki nas pestijo, ne najdemo. Samopodobo si popravimo morda le za kratko obdobje. Telesni vadbi brez umske komponente nikoli ne uspe utišati notranjih čustvenih izbruhov, ki se na zunaj kažejo v prenajedanju. Vadba meditativnih tehnik je pomembna z vidika nadzora nad težo. Z razvijanjem posebnega stanja prisotnosti, čuječnosti se namreč osvobodimo slabih občutkov, povezanih s preteklostjo, in strahov, ki jih prinašajo misli na prihodnost. Močneje se začnemo zavedati vsega, kar telo v resnici potrebuje. Ker preteklosti ne moremo spremeniti, se je z njo brezpredmetno pretirano ukvarjati. Podobno velja za prihodnost. Če malo pobrskamo po spominu, zlahka ugotovimo, da večina strahov pred prihodnostjo ni imela prave osnove. A vendar so naše misli ves čas, tudi ponoči, zaposlene s tem. Seveda je prav, da prihodnost načrtujemo, narobe je le, če nam stalno premlevanje prepreči uživanje življenja v edinem trenutku, ki nam je v resnici na voljo – zdaj. Bolezen nas lahko precej na grobo sooči z našo odsotnostjo. A se morda pojavi z razlogom; bolečina nas prisili, da se spet zavemo telesa, ustavimo poblazneli miselni tok in se posvetimo svojemu telesu. Tukaj in zdaj! A na srečo ni treba čakati na bolezen, prisotnosti se lahko začnemo učiti z različnimi miselnimi tehnikami. Vendar uspeha tako pri tehnikah telesa kot uma ne bo brez redne vadbe, njeni dodatni učinki na fizično telo pa so povezani tudi z redom, ki ga uvedemo v svoje življenje, in s spremembo vzorcev prehranjevanja.

Niste zadovoljni s svojo telesno težo? Ste že poskusili s hujšanjem, pa ste morebitne izgubljene kilograme hitro pridobili nazaj? Vaša jetra so, kot glavni filter za razstrupljanje v telesu, zaradi stila življenja in življenjskega okolja, lahko preveč obremenjena in ne zmorejo več opravljati svojih osnovnih funkcij. Posledice se lahko hitro pokažejo v težavah s telesno težo in nabiranjem maščobe v predelu trebuha. Kasneje pa se lahko pojavijo tudi resnejše težave. Kaj najbolj obremenjuje naša jetra? Jetra najbolj obremenjujejo slabe prehranjevalne navade. Pogosto uživanje predelane, pakirane ali pogrete hrane ter izdelkov iz bele moke, hidrogeniranih maščob in sladkorja negativno vpliva na jetra. Tudi nepravilna ali pretirana uporaba zdravil, uživanje alkohola, cigaretni dim, kemikalije v čistilih ali kozmetičnih izdelkih in onesnažen zrak pomenijo breme za naša jetra. Vse kar vnesemo v ali nanesemo na telo, se namreč presnavlja skozi jetra.

obremenjevali jetra. Najboljša izbira je kombinacija zdravilnih zelišč in vitaminov, ki se med seboj dopolnjujejo za največjo učinkovitost. V svoje obroke vnesite več sveže sezonske zelenjave. Ponudba iz narave je v tem času že zelo bogata. Privoščite si mlade bučke, artičoke, sveže zelje, kumarice in mehke mlade solate. Za malico izberite češnje, melone, marelice in drugo sadje, ki ga imate radi. Pijete vodo, ki ji lahko izboljšate okus s sokom limone ali listi mete. Poskrbite tudi za več gibanja v vašem vsakdanu. Lepo vreme omogoča pestro izbiro aktivnosti na prostem.

Dobro delujoča jetra vplivajo tudi na presnovo maščob Ena od pogostejših težav sodobne družbe je zamaščenost jeter. Pogosto je povezana s povišanim holesterolom v krvi, povišanim krvnim tlakom, inzulinsko rezistenco in čezmerno telesno težo, še posebej, če se maščoba nabira na območju trebuha. Obremenjena jetra namreč ne zagotavljajo pravilnega izločanja žolča, ki je potreben za urejeno prebavo maščob. Sedaj je idealen čas za razstrupljanje Za zdravje jeter in s tem celotnega telesa lahko največ naredite sami. Za naravno podporo pri razbremenitvi vaših jeter si lahko pomagate z izbiro prehranskega dopolnila za razstrupitev, obnovo in zaščito jeter. Pri izbiri bodite pozorni na originalno formulo, ki deluje celostno in ne vsebuje barvil ali umetnih dodatkov, ki bi dodatno

Jetra so eden redkih notranjih organov, ki so sposobni naravne regeneracije, vendar pa potrebujejo čas in skrb, zato svetujemo tri mesečno kuro. Prvi rezultati ne bodo vidni čez noč, za vztrajnost pa boste na koncu nagrajeni z boljšim počutjem, več energije in bolj zadovoljno podobo v ogledalu.

Mala terasa

irena herak

Sokol, gostilna, v kateri diši po receptih naših babic

Obiskovalce gostilne postreže v narodne noše odeto osebje. Na fotografiji Sašo Pilipović.

Slovensko tradicionalno gostilno, ki s poudarkom na slovenski kuhinji širi poslanstvo domačega in promocijo deželice na sončni strani Alp, boste našli v stari meščanski, arhitektonsko razgibani hiši v strogem centru Ljubljane, le streljaj stran od Mestne hiše. »Točnega datuma, kdaj je gostilna začela delovati, ne poznam. Iz zapisov, ki omenjajo Sokol, pa je mogoče razbrati, da njegovi začetki segajo še v obdobje pred rušilnim potresom, ki je leta 1895 skoraj popolnoma uničil slovensko prestolnico,« nam je v prijetnem ambientu gostilne, ki je v njihovi lasti že štirinajst let, zaupal njen vodja Elvis Velagič. Gostilno, ki v dveh etažah lahko sprejme do 250 gostov, odlikuje rustikalni dekor, ki mu pridih starih kmečkih kuhinj in toplino narekuje pohištvo iz masivnega lesa. Priljubljena je tako pri domačinih kot tudi, predvsem v zadnjih letih, številnih turistih, ki želijo okusiti pristne slovenske jedi. In izbor je res velik. Hišna specialiteta, obenem tudi najbolj znana in najbolj priljubljena jed v ponudbi, je gobova juha v kruhovi skodelici. Številni obiskovalci radi sežejo po divjačinskem krožniku, kjer se znajde okusno meso srne, jelena in divjega prašiča, s tremi različnimi prilogami in tremi različ-

Petek, 12. junija 2015, št. 5

irena herak

oben poznavalec dobre slovenske hrane, ki se s prstom sprehodi po gurmanskem zemljevidu Ljubljane, ne bo želel spregledati Sokola, ene od najbolj znanih mestnih gostiln, ki s paleto okusov tradicionalnih slovenskih jedi že več kot sto dvajset let razvaja in preseneča stalne goste in naključne mimoidoče.

nimi omakami, ter po kmečki pojedini. Je pa tu še ena jed, ki navdušuje s svojim videzom in okusom: svinjska ribica po pletersko. Ponudba jedi sicer pokriva skoraj celotno slovensko območje, saj sta mesto med sladicami našla tudi prekmurska gibanica in blejska grmada, med mesnimi jedmi pa kranjska klobasa. Izključno slovenska je tudi vinska karta. Gostje lahko izbirajo med številnimi dolenjskimi, primorskimi in štajerskimi vini. Sokol je že dolga leta sinonim za dobro hrano v prijetnem ambientu, kjer goste s prijaznim nasmehom postreže v narodne noše odeto sposobno osebje. O dodani vrednosti v obliki večerov z živo glasbo niso nikoli razmišljali, se pa, še posebno v zimskih mesecih, ko je gostilna nabita z zadovoljnimi obiskovalci in je praznično razpoloženje na vrhuncu, vedno najde kakšen harmonikar, ki poskrbi, da veselje ne ponikne. Igor Đukić

WWW.DJR3HAB.COM

DNEVNI PROGRAM

FACEBOOK.COM/R3HAB • SOUNDCLOUD.COM/R3HAB TWITTER.COM/R3HAB • YOUTUBE.COM/USER/R3HABTUBE

NOČNI PROGRAM

LJUBLJANA TIVOLI, ILIRIJA

24. JUNIJ 2 0 1 5I

PRODAJNA MESTA VSTOPNIC: Disco Planeti: Disco Planet Koper, Planet bar Kranj, Planet bar Celje, Disco Planet Maribor Tuš drogerije Ljubljana: Ljubljana Moste, BTC, Plava Laguna, Šiška ŠOU-LJ (Kersnikova 4) e-Študentski servis (Kardeljeva ploščad, Borštnikov trg) www.eventim.si in prodajna mesta v sistemu Eventim

http://tekbarv.tus.si

17h - začetek teka 19h - začetek dnevno - nočnega programa

Čez Šuštarski most Nekam znani ljubljanski dvojčki in kolesarski zajtrk prvakov

Deklevca. Aleš in Uroš. Azo in Uzo za prijatelje. Sinova priznanega klavirskega dua Igorja in Alenke Dekleva, s katerima so skupaj živeli v stolpnici ob Celovški ulici v Šiški. Tudi če je kakšno ušpičil le eden, sta bila vedno kriva oba. Zagrizena adrenalinska športnika sta nekaj časa trenirala nogomet. Uroš se je nato izšolal za fotografa, Aleš pa za frizerja, a ju je življenje odneslo v drugačne, poslovne vode: Uroš že dve desetletji vodi lokal pri Tivoliju, Aleš pa samostojno dela v marketingu in za prijatelje ali goste lokala občasno speče najboljše zamorčke v srajčki na svetu. Z obema je bilo od nekdaj vedno zabavno, saj sta neverjetno duhovita in v preteklosti brez njiju ni minil noben ljubljanski žur. Pri puncah sta se včasih za hec izmenjevala, pa nobena ni opazila.

si so legende ljubljanskega javnega življenja. Dvojčki, ki so zaznamovali ples, kirurgijo, ekonomijo, gostinstvo in humor na treh različnih ravneh. V resnici so skoraj nevidno tkivo prestolnice.

Sedejčka. Marko in Janez. Rdečelasi pojavi ljubljanske plesne šole Kazina, kjer sta bila kot najstnika nadarjena in privlačna breakdancerja. Z ekipo sta se udeležila kar nekaj svetovnih prvenstev, z enega so v breakdanceu prinesli bronasto kolajno, v electric boogieju pa so se gibali okoli šestega mesta (na svetu). Z njima so takrat brejkali še znani Ljubljančani Maks Dežman, Grega Legiša, Samo Furlan, Primož in Jure Longyka, Aljoša Rebolj. Kazinina šola breakdancea je trajala sedem let, ko je prenehala delovati, pa je iz slovenskega prostora izginil tudi breakdance. Brez Sedejčkov ni minil niti drugi del kultnega filma Poletje v školjki iz leta 1988, ki so ga snemali na ljubljanskih ulicah. Dvojčka sta bila med srednjo šolo doma za Bežigradom, srce Janeza pa bilo takrat oddano Špeli Lenarčič, plesalki džez baleta, ki je nato odšla študirat v Pariz, tam zaslovela v svetu mode in ostala. Marka in Janeza se danes v centru poredko sreča, a ko ju človek zagleda, je, kot da bi se čas ustavil v 90. Ista sta.

Petek, 12. junija 2015, št. 5

Dvojčka Marko in Janez Sedej

Dvojčka Igor in Mark Čuček

Aleš in Uroš Dekleva

osebni arhiv

saša zupančič

Osebni Arhiv

Čučka. Igor in Mark. Ljubljanski modrooki legendi. Za postavnima dvojčkoma so dekleta rada pogledovala. Mnogi so ju zaradi velike podobnosti zamenjevali in ju še vedno. Mark je igral kitaro v Kreslinovi skupini Martin Krpan, Igor pa blestel v tenisu. Oba sta po vzoru svojega očeta Vojca nekaj časa trenirala tudi hokej pri Olimpiji. Danes je Igor kirurg in Mark ekonomist, skupaj pa sta obiskovala Gimnazijo Poljane. Z družino so živeli v ljubljanskem Nebotičniku v središču mesta, kjer se je ulica nekoč imenovala Kidričeva, danes pa je Štefanova. Igor je nadvse predan svojemu poklicu in pomaga tudi sredi noči, če je treba, obenem pa je velik ljubitelj moderne umetnosti. V prostem času z Markom rada zavijeta v znano ljubljansko restavracijo v Knafljevem prehodu As, kjer so Igorju vgravirali medeninasto ploščico z nazivom častnega gosta.

Čez Šuštarski most

5 Osebni Arhiv

8 9

4-11

Vsi na kolo za zdravo telo

Kolesarski zajtrk na Prešercu

V minulem tednu smo se res veliko družili in pogovarjali s kolesarji, pridružili smo se jim celo na zajtrku. Na Prešernovem trgu so namreč brezplačno pogostili vse, ki so se zjutraj v službo, šolo, trgovino ali po opravkih odpravili s kolesom in poskrbeli, da je bil na cesti en avto manj. Mimoidoče v središču mesta so pričakali kava, palačinke in celo smutibajk, na katerem so si lačni na nožni pogon sami zmešali zmagovalni jutranji sadni napitek. Vse s ciljem prepričati čim več meščanov, da je kolesarjenje zdravo, hitrejše in bolj ekonomično, predvsem pa dviguje kakovost življenja v mestu. »Ne izgubljaj časa v avtu!« je geslo ozaveščevalne akcije, ki sta jo pripravila društvo za sonaraven razvoj Focus in Ljubljanska kolesarska mreža. Med kolesarji pa se je šušljalo, da bi takšen zajtrk lahko pripravili kar vsak petek ali najmanj enkrat na mesec. Nekateri so bili celo pozni v službo, ker je bilo druženje tako prijetno ...

Eva Mrhar

Fotografije: jure makovec

S PR AVO IZOBR AZBO DO USPEHA

Višja strokovna šola Vabimo vas na VPIS v višješolski strokovni študij: • inženir informatike • inženir gradbeništva • ekonomist • poslovni sekretar • inženir varovanja

www.cpu.si

CENTER ZA POSLOVNO USPOSABLJANJE Kardeljeva ploščad 27a, 1000 Ljubljana tel.: 01 5897 662, julijana.rifl@cpu.si

oglas_100_102_v2.indd 1

Petek, 12. junija 2015, št. 5

3. 06. 15 18:15

V Ljubljano

Kulturna ponudba je široka, mesto živi MGL ima za seboj izjemno sezono, veselijo pa se že nove, ki prihaja septembra

tem je prepričana režiserka, scenaristka in prevajalka Barbara Hieng Samobor, direktorica in umetniška vodja Mestnega gledališča ljubljanskega. Pred petnajstimi leti je postala programska direktorica Lutkovnega gledališča Ljubljana, od leta 2007 ima pod okriljem MGL. Očitno več kot uspešno. Gledalcev je veliko, mesto Ljubljana pa ji je podelilo tudi nagrado za vrhunsko ustvarjalno umetniško delo in uspešno vodenje.

®®Ne moreva začeti brez omembe nedavnega priznanja za vaše delo. Kaj vam pomeni nagrada Ljubljane? Vsekakor mi pomeni veliko. Moje delovno mesto je po eni strani zelo izpostavljeno, po drugi strani spet dokaj samotno. Nagrada je tako neko širše zagotovilo, da so ljudje moje napore opazili in jih prepoznali kot uspešne, perspektivne, vredne. Priznanja sem bila več kot vesela. ®®V uradni obrazložitvi nagrade so zapisali: »Umetniško vizijo je začrtala v smer sodobnega gledališča, ki zna kritično prisluhniti utripu družabnega okolja in v krizi izgubljenemu posamezniku.« Je to MGL danes? MGL že od nekdaj uprizarja manj klasike in več sodobnih besedil. K nekoliko bolj urbani naravnanosti repertoarja po svoje prispeva tudi lokacija, hiša stoji tako rekoč na sečišču diagonal glavnega mesta. Po Čopovi ulici se vsak dan valijo množice pešcev, kolesarjev, dostavnih vozil. Ta brbotavi kontekst mi

Petek, 12. junija 2015, št. 5

je zelo všeč. Kar se tiče gledalcev in njihovih želja, pa sem opazila, da večina hrepeni po zgodbah, ki omogočajo direktno poistovetenje. Prepoznanje. Večina odklanja prizore eksplicitne grobosti in abstraktnost. Četudi bi zase težko rekli, da smo zelo nežen narod ... Kakorkoli že, z vsem naštetim se zlahka sprijaznim. Odklanjam pa zahteve tiste, k sreči zelo majhne skupine gledalcev, ki od teatra pričakujejo zgolj zabavo najpreprostejše vrste. A da me ne bo kdo narobe razumel: resnično duhovitost in kakovostno komedijo cenim zelo visoko, pravzaprav najviše. Odklanjam pa cenene, banalne izdelke. ®®Kako bi ocenili kulturni okus Ljubljančanov? Kulturni okus Ljubljančanov je predvsem zelo širok. Težko najdeš evropsko mesto, ki ima toliko ponudbe. Med mesti našega formata tako živahnega utripa, kulturnega in turističnega, skoraj ne pomnim. Vsak večer je na voljo ogromno različnih prireditev in družabnih zanimivosti, in kar je še bolj zanimivo, vsa prizorišča so obiskana! To je fenomenalno. V podobno velikih avstrijskih mestih po sedmi uri zvečer skoraj praviloma vlada mrtvilo, kot turist imaš občutek, da si na Luni. Ljubljana pa živi. ®®Zadnjih osem let ste vodja MGL. Kakšno pot ste prehodili v tem obdobju, kako bi opisali razvoj gledališča? Moj prvenstveni cilj je bil MGL dokončno odrešiti slabšalne oznake »komercialno gledališče«. Hkrati seveda nisem želela zmanjšati velikega števila stalnih gledalcev. Prve sezone pod mojim vodstvom so bile vsebinsko zelo »hard«, nekako borbene. Ansambel je bil k sreči z mano. Dokazovali smo svojo polno angažiranost. Predanost. Tveganost. In razveseljiv podatek: število gledalcev ni padlo, ampak se je celo malenkost povečalo. Če že govoriva o mojem mandatu, pa je nujno

treba omeniti še nekaj značilnega: povsem po naključju je bil moj prihod zaznamovan z izrazito menjavo generacije. Iz ansambla, ki je bil eden od najstarejših v Sloveniji, je postal tako mlad, da včasih komaj verjamem. Povprečna starost v igralskem ansamblu je, hm, zelo nizka. ®®Za vaše gledališče je značilno, da v primerjavi z drugimi ljubljanskimi odri uprizarjate več novitet. Je to po eni strani tveganje? To je tveganje tako za mene kot za gledalce, saj morajo ti zaupati izboru. Ženem hudo informacijsko bitko in skoraj do trenutka objave naslednje sezone puščam nekaj časovnih »parcel« praznih. To pa zato, da lahko v repertoar zadnji hip vključim popolnoma nove tekste. Rada imam novitete. Pogoj je seveda, da so kakovostne. ®®Kakšni so odnosi med ljubljanskimi gledališči in njihovimi ustvarjalci? So zelo tekmovalni? Drama je posvečena bolj klasiki, MGL uprizarja novejše drame, Slovensko mladinsko gledališče pa ima raziskovalno poslanstvo, odstopa od konvencionalnih predstav. Tako imamo zelo lepo razporejena zanimanja. Seveda pa si vsi želimo umetniško kakovost, skupen pa nam je tudi boj za publiko. ®®Kaj bi iz letošnje sezone izpostavili kot največji dosežek/ presežek? Vse otroke je treba imeti enako rad, zato bom naštela le nekaj od tistega, kar je merljivo, otipljivo; koprodukcijsko postavitev Iliade v Gallusovi dvorani je doslej videlo že 26 tisoč ljudi, aplavz praviloma spremljajo stoječe ovacije. Predstava Švejk je v eni sami sezoni dosegla 50 ponovitev. Za koncert MGL in AGRFT v Kinu Šiška smo v najkrajšem možnem času prodali vseh 1000 vstopnic. Glasbena predstava Neki novi tipi, posvečena spominu na legendarno skupino The Beatles, je

»Čisto vsak dan, ko grem po stopnicah MGL, mi je lepo. Čeprav so krizni časi in opravki niso vedno lepi. Meni je lepo.« v našo dvorano prinesla aplavze, ki imajo značaj aplavzov na rock koncertih. Uprizoritev Prevare je bila na festivalu v Celju proglašena za najboljšo komedijo leta, nagrajena pa sta bila tudi igralec Gašper Tič in režiser Jaka Ivanc. Zdaj že lahko rečem, da je bila minula sezona zaznamovana z visokimi številkami. Meni pa bo seveda ostalo v hvaležnem spominu nič koliko igralskih presežkov, ki pa jih ni mogoče ukrotiti v statistike in opisati s številkami. ®®Če se ozreva še v prihodnjo sezono. Čast in strast – ali sploh še obstajata? Naslov morda zveni romantično in prenapeto. Tvegam, da se bom komu zdela smešna. A me ne moti. Nisem edina, ki opaža, da nekatere pomembne reči izginjajo. In o tem bo, na različne načine, govorila naslednja sezona MGL. Eva Mrhar

Petek, 12. junija 2015, št. 5

V Ljubljano GLEDALIŠČE/PLES

Mamma Mia!

15. 6. Križanke, 21.00

Muzikal Mamma Mia! oživlja glasbeno zapuščino legendarne skupine Abba. Vse od njegove premiere leta 1999 na West Endu v Londonu si ga je v več kot 40 državah in 170 mestih po vsem svetu ogledalo prek 54 milijonov gledalk in gledalcev. Romantično zgodbo, polno optimizma in življenjske energije, ki se odvija na grškem otoku, pod režiserskim vodstvom Juga Radivojevića na odru izvaja 41-članska zasedba: Alenka Godec, Simona Vodopivec Franko, Damjana Golavšek, Uroš Smolej, Gojmir Lešnjak - Gojc, Marjan Bunič, Lea Bartha, Matjaž Kumelj in mnogi drugi. Abbine večne glasbene uspešnice bodo pod dirigentsko taktirko Patrika Grebla prvič zadonele v slovenskem jeziku, za kar je z odličnimi prevodi poskrbel glasbenik in kantavtor Tomaž Domicelj. www.ljubljanafestival.si

DOGODEK

irena herak

Premiera muzikala

koncert

Ljubljanska vinska pot – Poletna vinska razvajanja

Orquesta Buena Vista Social Club Adios Tour

Staro mestno jedro, 12.00

Cankarjev dom, 20.00

20. 6.

23. 6.

kino premiera

Premiera animirane družinske komedije

18. 6.

nadzornem središču nenehno svetujejo Veselje, Strah, Jeza, Gnus in Žalost.

animiranih uspešnic Vrvež v moji Ustvarjalci Pošasti iz omare (Monsters Inc.) in V višave (Up) predstavljajo zabaven glavi (Invpogled v najstniške misli prek čustev, ki nadzorujejo njeno vedenje. Mlada side Out) – Riley si po selitvi družine poskuša na organizirati življenje, pri zahtevsinhronizirano novo ni nalogi pa ji v njenem možganskem

Cineplexxovi kinematografi, Kino Bežigrad, Kolosej, 20.00 Petek, 12. junija 2015, št. 5

hwww.cineplexx.si, www.kino-bezigrad.si, www.kolosej.si

V Ljubljano razstava

Bob Dylan and His Band

razstava

+MSUM: Vadim Fiškin: NO MAGIC/ Čarov-Ni-Ja

16. 6.

Muzej sodobne umetnosti Metelkova

25. 6.

Dvorana Stožice, 20.30 Legenda v Stožicah V Ljubljani bomo imeli priložnost že četrtič slišati Boba Dylana, enega od največjih glasbenikov vseh časov, prvič v dvorani Stožice. Dylan je eden izmed najpomembnejših in najbolj prepoznavnih glasbenikov 20. stoletja, ki je s svojimi odličnimi albumi in številnimi, že skoraj ponarodelimi skladbami narekoval ne le glasbeni, temveč celoten družbeni tempo 60. let 20. stoletja ter ohranil status vrhunskega pisca glasbe in besedil vse do danes, ko ima za sabo kar 36 studijskih albumov in prek 120 milijonov prodanih plošč. Dylan igra v živo več kot katerikoli drugi glasbenik njegovega kalibra in je že od leta 1988 na svoji turneji Never Ending, v sklopu katere odigra skoraj 100 koncertov na leto, skupno pa je imel že več kot 2.600 nastopov. Pot ga je že trikrat zanesla v Ljubljano – v letih 1991, 1999 in 2010. www.sport-ljubljana.si/center-stozice

ALPSK

A SAMO A PRAVLJIC

50 MINUT IZ

LJUBLJAN

NI V TEDNU

DBA VSE D

NU STINSK A PO BOGATA GO

ALPSKA PERLA NA SMUČARSKEM CENTRU CERKNO

ORGANIZACIJA POROK IN RAZNIH DRUGIH SREČANJ (DO 400 OSEB) - UGODEN NAJEM APARTMAJEV (ŽE OD 11 €/OSEBO) - ODLIČNO IZHODIŠČE ZA POHODNIKE IN KOLESARJE

Pobeg v naravo!

NOVO

PARK BIKE&FUN LSKI , LOKOSTRE BIKE PARK RIŠČA, ŠPORTNA IG N, GO LI PO TROŠK A O , VI RA FITNES V NA OR, KNIK PROST IGRALA, PI PLAŽA ... KA PS AL SLACKLINE, A POČIVALO 6- SEDEŽNIC AKO VS OBRATUJE NEDELJO SOBOTO IN

HOTEL CERKNO

SPROŠČANJE V BAZENU S TERMALNO VODO - PROST VSTOP V SAVNE - IGRANJE TENISA - IZPOSOJA KOLES - DODATNI POPUST ZA UPOKOJENCE IN OTROKE - BREZ DOPLAČILA ZA ENOPOSTELJNO SOBO

SAMO ZA BRALCE/KE LJUBLJANČANKE

40%

INFORMACIJE: 05 37 43 400 WWW.CERKNO-RESORT.SI INFO@CERKNO-RESORT.SI

POPUST

NA REDNO CENO NOČITVE ALI POLPENZIONA

V Ljubljano ŠPORT

®® Blues večer

18. 6. (19.30)

®® Speedway državno prvenstvo posameznikov

Grad Kodeljevo ®® Elektronika v mestu: Clark (VB)

13. 6. (15.00) Stadion Ilirije

19. 6. (21.00)

®® Slovenija: Anglija (nogomet)

Kongresni trg

®® Marko Hatlak & Funtango

14. 6. (18.00)

PAOLO NANI

Stadion Stožice REKREACIJA ®® 4. Poletna Odbojkariada 2015

13. 6. (10.00)

ŠRC Šentvid (Bokalova 14) ®® Ples pod zvezdami

13. 6. (21.00)

Ljubljanski grad ®® 4. Pohod v spomin Toniju Mrlaku

20. 6. (9.00) Šiška

®® Tušev tek barv

24. 6. Tivoli

®® Klovnbuf 2015

8. mednarodni festival sodobne klovnade in novega cirkusa

Na festivalu Klovnbuf bodo slovenski in tuji umetniki predstavljali različne zvrsti klovnovskih nastopov, kot so bufonada, cirkuška in ulična klovnijada ter klovnovsko-glasbena ekscentrika, ob tem pa poskrbeli za sproščeno in zabavno razpoloženje obiskovalcev in mimoidočih. Smo nori optimisti? se glasi letošnji naslov festivala, podrobnosti o predstavah in lokacijah pa lahko najdete na spodnjem spletnem naslovu. www.zavodbufeto.com

13. 6.

Kinodvor ®® Joker

®® Dub Club: EZ3kiel

12. 6. (21.00) Kino Šiška

18. 6.

®® Kapitan Sabljezobi in zaklad Lame Rame

25. 6. Kolosej

Prulček bar ®® Tori Story & Marnit

13. 6. (19.30)

Kavarna GH Union ®® Lajnarski nastopi po Stari Ljubljani

13. 6. (9.30)

Čevljarski most ®® Hip hop večer

®® Ted 2

25. 6.

Kolosej, Kino Bežigrad

®® Defeater

17. 6. (18.00)

Kolosej, Kino Bežigrad

Kinodvor

ZOO

®® Roberto Magris Trio

18. 6. 18. 6.

15. 6. (20.00)

Orto bar

®® Vrvež v moji glavi

®® Zgodbe o konjih in ljudeh

®® Francis Mbappe Global Rhythm

15. 6. (21.00)

Kolosej

13. 6. (18.00) Prulček bar

Petek, 12. junija 2015, št. 5

®® Buena Vista Social Club

23. 6. (20.00)

Cankarjev dom

23. 6. (20.00)

Različna prizorišča po Ljubljani

GLASBA

Etno klub Zlati zob

®® Ensemble Janus Atelier

16.–21. 6.

KINO PREMIERE ®® Felix

PRIREDITEV

19. 6. (21.00)

®® ReCOVER feat. Sanja Mlinar

17. 6. (20.00)

Kavarna Slamič ®® Denis & Denis

18. 6. (21.00) Kino Šiška

®® Nubira

18. 6. (21.00) Orto bar

Ljubljanski grad, Stanovska dvorana ®® Mišo Kovač

24. 6. (20.30) Križanke

®® Prismojeni profesorji bluesa

24. 6. (20.00) ZOO

®® Bob Dylan

25. 6. (20.30) Stožice

®® Josipa Lisac

26. 6. (21.00) Križanka

®® Flow Festival Ljubljana

26.–28. 6.

Tobačna mesto NOČNO ŽIVLJENJE ®® Klingande + Arnold Sax Live

12. 6.

Cirkus klub ®® RnB Explosion ft. DJ Dey

13. 6.

Cirkus klub ®® Jay Lumen

19. 6.

Cvetličarna

®® Captain's Gang

19. 6.

Franci na balanci ®® May I Funk With You

19. 6.

Plac 33/45

®® Glad

14. 6. (20.00)

Mini teater (Križevniška 1) ®® Rast

14. 6. (20.00)

Ljubljanski grad, Stanovska dvorana ®® Heroj 1.0

16. 6. (19.30)

Slovensko mladinsko gledališče ®® (SO)delujem, veččutno vodstvo v Galeriji Vžigalica

16. 6. (21.30)

®® Ex-Yu Ceki

Trg francoske revolucije 7

19. 6.

24. 6.

Club Palatium PREDSTAVE ®® Žabji kralj

13. 6. (10.00) Kongresni trg

®® Don Kihot

13. 6. (19.30)

SNG Opera in balet ®® Cezar

13. 6. (21.00)

AP Zgodnjekrščansko središče (Erjavčeva 18) ®® Jugoslavija, moja dežela

13. 6. (19.30) SNG Drama

®® Stanislava Chrobáková Repar: Slovenka na kvadrat

13. 6. (20.00)

Cankarjev dom

®® Sobotno prepletanje: Kvačkane rože v nakitu

13. 6. (15.30)

KULINARIKA ®® Junijska demonstracija priprave bureka z Dinom Murtezanijem

14. 6. (11.00)

Mestni muzej Ljubljana ®® Salon rizling & riesling

19. 6. (17.00)

Grand hotel Union

Slovenski etnografski muzej

®® Ljubljanska vinska pot – Poletna vinska razvajanja

®® Let's polka

14. 6. (12.00)

Ljubljanski grad ®® ŠiškaFreestyle: zaključni mega mix

16. 6. (17.00) Kino Šiška

20. 6. (od 12.00 dalje) stara Ljubljana

®® Hitri tečaj fotografije pred počitnicami

22.–26. 6. (18.00– 19.30)

Gimnazija Vič DAN ODPRTIH VRAT ®® Poletna muzejska noč

20. 6. (18.00–24.00)

Cirkus klub

®® Aca Lukas

DELAVNICE

Miele center v Ljubljani

20. 6.

Klub Top Six

Plesni teater Ljubljana

18. 6. (17.00)

®® House Classics with Angel Anx

24. 6.

23. 6. (21.00)

®® Kuharski tečaj z Gorazdom Potočnikom

Gala hala

®® Milica Todorović

®® Derida Dance: ARTeFACT

Ljubljanski muzeji ®® Resnica

17. 6. (19.30)

Šentjakobsko gledališče ®® AFS France Marolt: Slovenski ljudski plesi ob Ljubljanici

18. 6. (18.30) Dvorni trg

®® Hodnik

18. 6. (19.30)

Šentjakobsko gledališče

Več na:

www.posta.si

®® Ula Sickle & Yann Leguay: Svetlobni soli

18. 6. (21.00)

Stara mestna elektrarna ®® Pozor Hud Ples 2: Vrnitev Legend

19. 6. (10.00) Španski borci

®® Prevare

20. 6. (19.30) MGL

®® Moška copata

22. 6. (20.00)

Kino Gledališče Bežigrad

Pred dopustom poskrbite za vaše poštne pošiljke

Preprečite, da poln hišni predalčnik v času vašega dopusta privablja nepovabljene goste. Za le 4,67 € vas bodo v času vaše odsotnosti poštne pošiljke čakale na pošti, pakete pa lahko prevzame tudi vaš sosed. Nova storitev »Dostava pošiljk sosedu« je vključena v strošek 30-dnevnega hranjenja pošiljke kot poštno ležeče, kar lahko uredite na vsaki pošti.

Petek, 12. junija 2015, št. 5

Lublana je bulana

Angleži v Stožicah

»Nekateri angleški igralci bodo počivali še dlje, a so imeli tudi napornejšo sezono. Primerjave med slovenskimi in angleškimi nogometaši niso mogoče,« je dejal Katanec, ki je reprezentante na Brdu pri Kranju zbral 3. junija, torej enajst dni pred srečanjem. To mu je omogočilo dovolj časa za uigravanje ekipe, novih spoznanj o angleški reprezentanci pa ni odkrival, ker je že prej vedel vse o njej. »O Angliji vem vse in marsikaj je mogoče. Lahko visoko izgubimo, igral sem tudi tekme, na katerih bi morali izgubiti, a smo zmagali. Igralec mora verjeti v svoje sposobnosti, spoštovati tekmeca do določene mere, pritisk s tribun za pravega igralca ne obstaja. Težava nastane, če je na tribunah le 2.000 ljudi. Seveda tudi Angleži vse vedo o nas, nihče ne menja vizije reprezentance, če ta deluje dobro.« Branilec nemškega prvoligaša Kölna Mišo Brečko je bil pred četrtim medsebojnim srečanjem slovenske in angleške reprezentance zmeren optimist: »Dejstvo je, da se z Anglijo ne igra vsak dan. Vse bomo naredili, da iztržimo dober rezultat, veliko bi nam pomenila že točka. V Angliji smo imeli možnosti za zmago, čeprav nismo igrali tako, kot znamo. Naporna sezona je tudi za Angleži, tako da bo po mojem mnenju v prednosti reprezentanca, ki bo psihološko bolje pripravljena. Anglija je premagljiva, a v vsakem primeru tudi nesporni favorit.«

Anglija 3: Slovenija 0 Reprezentanci Anglije in Slovenije sta se doslej srečali trikrat. Prvič na kvalifikacijah za svetovno prvenstvo v Južni Afriki 2010, ko so Angleži na Wembleyju zmagali z 2:1; drugič na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki 2010, ko so Angleži zmagali z 1:0, in nazadnje v četrtem krogu kvalifikacij za Euro 2016 v Franciji, ko so Angleži zmagali s 3:1.

Petek, 12. junija 2015, št. 5

Reuters

elektor slovenske nogometne reprezentance Srečko Katanec je bil pred jutrišnjim srečanjem z Anglijo v sklopu kvalifikacij za evropsko prvenstvo, ki bo leta 2016 v Franciji, kot običajno iskren, ko je razmišljal o slovitem nasprotniku. Da je termin srečanja v juniju neugoden, je dejal Katanec, saj sta minila že najmanj dva tedna od konca prvenstev, a tak je tudi za Angleže.

Srečko Katanec

Slovenija in Anglija sta se na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo v Franciji 2016 v skupini E v četrtem krogu srečali 15. novembra 2014 na Wembleyju. Slovenija je povedla po avtogolu Jordana Hendersona, za Angleže je z enajstmetrovke izenačil kapetan Wayne Rooney, drugi in tretji gol je zabil Danny Welbeck. Pred srečanjem šestega kroga

Slovenija: Anglija – Stožice; nedelja 14. 6. 2015 ob 18.00 v Stožicah je na prvem mestu skupine E Anglija s 15 točkami, Slovenija in Švica jih imata na drugem mestu po devet, a ima Slovenija boljšo razliko v zadetkih, sledijo Litva s šestimi točkami, Estonija s štirimi in San Marino z eno točko.

Ambicije?

»Nikoli ne bom rekel, da je prvo mesto nedosegljivo,« je na primer dejal branilec Villareala Bojan Jokič. »Mislim, da imamo v nogah že dovolj rutine za takšne tekme, saj imamo močne obračune tudi v klubih. V vsakem primeru je zgodba nekoliko drugačna, saj je treba v desetih srečanjih zbrati dovolj točk za veliko tekmovanje.«

Jaka Lucu

KOLUMNA: Jaka Prijatelj

Begunci

edim na Špici, jem sendvič in zamišljeno strmim po toku Ljubljanice navzgor proti Vrhniki. Ko me nenadoma nekaj pocuka za hlačnico, spustim pogled, štiri radovedne nutrije mi kažejo svoje velikanske pomarančno oranžne sekalce in zaljubljeno strmijo vame. Hej, a boš tole kar sam pojedel? Seveda smo si razdelili sendvič, zadovoljno so ga pospravile in so brez pozdrava v gosji vrsti odplavale na drugo stran Ljubljanice, kjer so se pekli čevapčiči. Sicer sem slišal, da se prehranjujejo z lesom, sam kruh jim pa tud paše, za čvape pa še nisem preveril.

Jaka Prijatelj je lastnik antikvariata Carniola Antiqua v Ljubljani.

Njihova prava domovina je Južna Amerika, kjer so jih v naravi zaradi lova na krzno skoraj popolnoma iztrebili, pri nas so se pojavile nekje v osemdesetih. V obdobju socialističnega podjetništva, ko so ljudje imeli razne poslovne ideje za obogatitev družinskega proračuna (polži, nutrije, jeleni, deževniki, rasni psi ...). Gojili so jih na Ljubljanskem barju, od koder jih je nato nekaj pobegnilo. Niso šle daleč, Ljubljanica se jim je zdela dovolj domača, da so jo poselile. Počasi so poselile vse bregove in danes jih lahko vidimo celo v centru Ljubljane. Zadnjič se je ena pojavila na Prešercu in povzročila nemalo panike med turisti. Aaaa, podganaa, so vpile

gospe, dej gmh, ženska, to je bober, so jih mirili poznavalski možje. V trenutku je postala medijska zvezda, fotkalo se je na veliko, Ona pa nič, samozavestno jo je mahnila nekam proti krznarstvu Eber, verjetno so jo zanimale cene krzna. Nutrija pa ni edina nova soseda v zadnjem času, zadnjič je sosedovo mačko dodobra zdelal pobegli dihur, ko sta imela bližnje srečanje na ljubljanskih strehah, mačka je končala na urgenci, dobili pa smo novega vladarja streh. Strah in trepet golobov na Trubarjevi. Da ni edini svoje vrste, sem se zadnjič prepričal na Šišenskem hribu, ko sem opazoval dva dihurčka, kako sta med igro šibala po smreki gor in po smreki dol in gor in dol do nezavesti. Videti je bilo, da jima čisto nič ne manjka.

Jaka Prijatelj

IRENA HERAK

Poletna noč

A veste, da divje svinje živijo skoraj v centru Ljubljane, da so na Ljubljanskem barju šakali? Aha, pa so, če veste, kje, lahko greste ob polni luni poslušat njihovo petje (zavijanje). Lahko da ste jih že srečali, samo jih niste prepoznali, ker se odlično kamuflirajo v potepuške pse … Glej, kužka, sigurno se je zgubil, revček. Ljubljanski bajerji so polni rdečevratih želv in zlatih ribic, ki so prerasle naše zmožnosti in končale v bajerjih, kar je seveda še vseeno bolje kod častni pogreb v straniščni školjki, dejte, prosm, mal pazt, v New Yorku so se jim zaredili aligatorji v kanalizaciji. Slišal sem, da tam nekje pod Šmarno goro že dalj časa uspešno živijo avstralski gupiji (pisane živorodne ribice) in da je nekje na Rožniku kolonija morskih prašičkov ali pa mogoče hrčkov, bo treba preverit. Najnovejši hit pa so trije pavi na Šubičevi zraven parlamenta in barvaste podgane, ki so naselile drevo ob Ljubljanici. Vse te živalce in verjetno še mnogo drugih so v resnici begunci in prosilci za azil, k nam so prišle proti svoji volji in sedaj poizkušajo preživeti, kakor vejo in znajo, in zato jih nimamo pravice obsojati, lahko pa jim pomagamo in postanemo dobri sosedje ...

VSE za ŽAR domače mesnine brez dodatka mesnih nadomestkov (brez soje in prehranskih vlaknin), čevapčiči brez sredstev za vzhajanje -

samo iz pravega domacˇega mesa www.mesarstvo-cadez.si

Petek, 12. junija 2015, št. 5

Tivoli

Nagradna križanka 05

PEHOTNI MORSKI NIZOZEM. POSNETEK, POLK RAZBOJNIK, PISATELJ KOPIJA (ZASTAR.) GUSAR (PIET VAN)

TERJATEV, RAZTEGO KATERE LJIVOST, PORAVNAVI ELASTIČSE DVOMI NOST

VSTOPNICA, VOZOVNICA

KRČENJE MATERNICE OB PORODU

KAPELICA S KIPOM IZ ČASTIHLEPJA PRIZADEV. UČENEC KLAVIRSKI VIRTUOZ MANJŠE MESTO

NAGRADNA LASTNOST ORIENT. AVTORICA SLIKOVNA NAKOPIPIHALO, ILUSTRACIJ KRIŽANKA ČENEGA ZURNA

OLIVER MLAKAR

NARODNI ZELIŠČE PARK V NEKD. AVS. UTAHU, SMUČAR ZDA (HANS)

KRALJEVINA V ZAHODNI EVROPI SOL ALUMINIJEVEGA HIDROKSIDA

REFORMATOR (JAN) DOLENJ. HRIBOVJE

PUŠKINOV LIT. JUNAK MAKEDON. LETOVIŠČE

JUŽNOAZIJSKI OSEL

IRIDIJ

JUDOVSKI UČENJAK SL. DIRKAČ (DAGMAR)

MERA ACRE PO NAŠE ALEKSANDAR

IT. REŽISER (ETTORE) ORIENT. SUKNO

STVAR, PREDMET; ZGRADBA

MAJHNA ČAŠA GLASBENA VAJA VOHALNI ORGAN

GR. MIT. BOGOVI JUNAK, RANLJIV V NORD. LE V PETO MITOLOGIJI PERNATA ŽIVAL REKA MED BIH IN HR.

DOVO-

PISATELJICA PORLE VOTLA MERA, BOKAL

KURIR, ODPOSLANEC

NADLEŽNA LJENJE ŽUŽELKA SL. IGRALEC (IVO)

TRČENJE DUŠA POČKAJ

NEKD. RUS. POTOVALNI VOZ S STREHO

GESLO JE OZNAČENO Z BARVO

telefon, e-naslov

ANTON INGOLIČ GL. MESTO TEKSASA

VRTNA SENČNICA

NAŠ PISATELJ (JANEZ)

naslov, pošta, kraj

POLJ. LIT. ZGOD.(JAN) NOVOZEL. PRAKUŠČ.

SL. ARH. (MARKO) BOLEZEN NA VINU

TROJICA UDELEŽENEC SINJPRI SKE ALKE TOMBOLI NA HRV.

SKESANE ŽENSKE

ime in priimek, davčna številka

IVAN LOTRIČ ARHITEKT RAVNIKAR

PRIMORSKA JED IZ FIŽOLA IN KISL. ZELJA VODNA POGLAVAR PTICA, KOPT. CER. VELIKI AM. IGR. KLJUNAČ (WARREN)

NAUK O ZDRAVEM NAČINU ŽIVLJENJA

Geslo nagradne križanke 5

OTOČJE MED KAMČATKO IN ALJASKO

FIGURA PRI ČETVORKI

NASLONJALO EGIPČANSKO BOŽANSTVO, PTA

TELEVIZIJKA ROŠ UMETNOST (LATIN.)

ŽGALEC APNA

Nagrade bomo izžrebancem poslali po pošti oziroma e-pošti po objavi uradnih rezultatov v naslednji številki časopisa Ljubljančanka. Nagrade niso izplačljive ali zamenljive. V nagradni igri ne smejo sodelovati zaposleni v podjetju Časnik Finance, d. o. o., in njihovi najožji družinski člani. Rešite križanko in geslo v označeni koloni vpišite na spodnji kupon, ki nam ga pošljite skupaj z vašimi podatki najkasneje do ponedeljka, 22. junija 2015, na naslov: Nagrade Časnik Finance, d. o. o, časopis Ljubljančanka, Bleiweisova 30, 1000 Ljubljana. 1× 5 bonov za malico - City Srečne izžrebance bomo o nagradah obvestili po telefonu in/ali elektronski pošti. Hotel Seznam nagrajencev bo objavljen v prihodnji številki časopisa Ljubljančanka in na spletni 1× Letna naročnina na revijo strani www.ljubljancanka.net. Medicina& ljudje V podjetju Časnik Finance, d. o. o., spoštujemo vašo zasebnost. Časnik Finance, d. o. o., vam 1× Verižica s Swarovski zagotavlja visoko raven varovanja podatkov in se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno hranil (za visoko raven varovanja podatkov jamči Časnik Finance, d. o. o.) in uporabljal elementi 1× 16 GB USB ključek Finance samo z namenom analiziranja naročnikov, marketinških raziskav ter za predstavitev izdelkov in storitev Časnika Finance, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve ne bo posredoval. 1× PowerBank Financ tretjim osebam.

Tivoli POIŠČI 10 RAZLIK

Pomagaj piratom

NERODNIM PIRATOM JE Z LADJE PADLA SKRINJA Z ZAKLADOM. RADI BI JO ULOVILI, PA JIM NAGAJAJO MORSKE POŠASTI. POMAGAJ JIM NAJTI PRAVO POT DO ZAKLADA.

VESOLJČKI SE ODPRAVLJAJO NA OBISK NA ZEMLJO. PRED ODHODOM SO SE ŠE FOTOGRAFIRALI. POSNELI SO 2 RAZLIČNI FOTOGRAFIJI, KI SE RAZLIKUJETA V 10 PODROBNOSTIH. JIH LAHKO ODKRIJEŠ? (ČE TI NE USPE, BODO REŠITVE OBJAVLJENE V NASLEDNJI LJUBLJANČANKI.)

Godoku

J O

IJMNOPRSU Zgornje črke sestavljajo ime in priimek znane osebe. Če boste izpolnili lik po pravilu, ki velja za sudoku, boste to osebo dobili v označeni predzadnji vrstici.

Rešitev nagradne križanke št. 4

Geslo: sedežna garnitura žakelj

Vodoravno: mojškra, admiral, C. P., valj, lot, Loa, Žakelj, S. G., Gilgameš, Hearst, ani, salo, odrinjenec, stil, Renn, Aso, Bojan, vžig, štanca, Adi, Antal, pridržek, Tauris, Nagai, rake, ovojnica, spajalo, Ino, gem, V. O., Aljaž, Czerny, Ett, natega, bat, trihinela, hrček, očnik, sod, Loara.

Izžrebanci iz 1. številke časopisa Ljubljančanka so:

Izžrebanec 1. nagrade, ki prejme 2x okrasno blazino: Borut Penko, Ljubljana Izžrebanec 2. nagrade, ki prejme 2x okrasno blazino: Marija Homovec, Ljubljana Izžrebanec 3. nagrade, ki prejme profesionalni set za nego (usnja, tkanine ali mikrotkanine: Toljen Grafenauer, Ljubljana

Srečne izžrebance bomo o nagradah obvestili po telefonu in/ali elektronski pošti.

Petek, 12. junija 2015, št. 5

Deček s piščalko

Mama

Objavo intervjuja je urednik redakcije na vodilnem slovenskem časopisu, pri katerem sem takrat delal, zavrnil, saj je po njegovem govoril o nečem, kar še dolga leta ne bo imelo nikakršne veljave in poslovne teže v avtomobilskem svetu. Objavili so ga šele v drugi redakciji, in to čez dva meseca. Dva meseca pozneje pa se je zapisano v njem začelo uresničevati. Sredi maja so objavili statistične podatke o prodaji avtomobilov v ZDA v prvem četrtletju 2013. Na splošno presenečenje je med premijskimi avtomobili tesla S prehitel vse evropske tekmece. V osmih dneh se je vrednost delnice Tesle Motors podvojila. V šestnajstih mesecih je njena vrednost narasla s približno 50 dolarjev na več kot 290 (zdaj je okrog 250). Danes je avtomobilska družba z nekaj deset tisoč izdelanimi avtomobili na leto na borzi vredna 31,5 milijarde dolarjev. Za primerjavo, borzna vrednost povezave RenaultNissan, ki je lani prodala 8,5 milijona vozil, znaša 27,3 milijarde evrov. Prvi mož Tesle Motors je za mnoge postal božanstvo. Množice verjamejo vsemu, kar Elon Musk

SOUSTVARJAJTE! Vabimo vas, da nam pošljete svoje morebitne spomine, namige, dogodke, ki se vam zdijo zanimivi, pomembni za Ljubljano, Ljubljančane ... Ne bojte se torej oglasiti in deliti z nami namigov še za druge ljubljanske zgodbe in skrivnosti. Znanih in neznanih ljudi. Pišite na: ljubljancanka@finance.si

Petek, 12. junija 2015, št. 5

Borut Hočevar

otem ko je 14. januarja 2013 George Blankenship opravil svetovno premierno predstavitev tesle X, sem pristopil k njemu na razstavnem prostoru v Detroitu. Pogovor s takratnim podpredsednikom družbe Tesla Motors, odgovornim za prodajo in uporabniško izkušnjo, sem začel z vprašanjem, zakaj njihova družba in drugi avtomobilski ponudniki niso tržno uspešni s svojimi električnimi avtomobili. Možak, ki se je v globalnem poslovnem prostoru tri desetletja uveljavljal z vzpostavljanjem lastnih prodajnih mrež Appla in Gapa, je odgovoril: »Zadnjih osemnajst mesecev smo samo investirali. Sedaj se z realnim načrtom izdelave in prodaje 22.000 vozil na letni ravni denarni tok začenja preusmerjati. A to je šele začetek!«

Maye Musk (desno), mama Elona Muska

pove, čivkne, celo z molkom poganja rast delnic družbe. To, da je izdelal za tretjino dražji hranilnik električne energije od specialistov tovrstnih naprav in da avtomobile še vedno prodaja z izgubo, ne moti nikogar. Vernikov ne moti niti to, da je delnica Tesle Motors postala delnica z največjim deležem tistih vlagateljev, ki z njo uveljavljajo opcijo padca vrednosti. Če ne bi Tesla Motors s seboj nosil odgovornosti za preboj električne mobilnosti v celoti, bi bilo pravzaprav vseeno. Bil bi le družba, katere likvidnost delnice in gorečnost zagovornikov sta tolikšni, da je mogoče z njo izvajati vse mogoče in nemogoče finančne instrumente. Tudi takšne, ki so svet pred sedmimi leti potisnili v globalno krizo. V teh razmerah je Ljubljano obiskala mama Maye Musk. Nizozemski sosed zakoncev Kolovrat, organizatorjev Nikola Tesla EV Rallyja, že pol leta živi v ZDA kot sosed gospe Musk. Tako je do nje prišlo vabilo za obisk krajev, kjer poteka avtomobilska prireditev z imenom družbe njenega sina. Mama trenutno enega od največjih poslovnih genijev in vizionarjev je prišla v Ljubljano. Upati je, da se bomo njenega obiska spominjali kot obiska mame možaka, ki je dokončno uveljavil novodobno električno mobilnost. Da ne bomo govorili o obisku mame vizionarja, ki je ob hoji po robu zdrsnil in za seboj v prepad potegnil tako težko pridobljeno, za zdaj še zelo krhko zaupanje v novodobno mobilnost brez izpustov in hrupa. Željko Purgar

www.mitsubishi-motors.si

ZAVRTITE SVET PO SVOJE – Mitsubishi ASX Zdaj že od 14.790 €

Kombinirana poraba goriva 4,6 – 5,7 l/100km. Emisije CO2 kombinirano 132 g/km. Emisije NOx 0,1483 g/km. Število trdnih delcev 1,70x109. Emisijski razred D Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Naročnik oglasa je AC Mobil d.o.o.

Vsak petek

Dan velikih

kupcev

Nakupi brez DDV pri vrednosti nad 300 €*

*Davek na dodano vrednost vam povrnemo v obliki OBI darilne kartice, pri čemer vam na kartico naložimo 18,03% vrednosti nakupa (-22 % DDV). Gotovinsko izplačilo preostalega dobroimetja ni mogoče. Velja za nakupe nad 300 €. Ne velja za nakup darilnih kartic in že obstoječanaročila. Ni združljivo z drugimi popusti in dobropisi. Darilna kartica je veljavna 3 leta in se lahko uporablja v vseh sodelujočih OBI trgovinah po Sloveniji. V primeru izgube ali poškodbe kartice niste opravičeni do nadomestila. Vrednost in ostale pogoje poslovanja lahko preverite v vašem OBI trgovskem centru ali na http://www.obi.si/si/storitve/darilna_kartica/index.html

Vedno v vaši bližini,

OBI Ljubljana, Rudnik Pon. - sob.: 8.00–20.00, nedelja 9.00–14.00.